iiffijri ii&jri. Katoljške molitne bukve nauki in napeljevanjem od častitljiviga gosp mmnm -- (Tretji natis.) - ——--- V LJUBLJANI 1854. Naprodaj inv založbi Janeza Giontinita, b ukvarja. z k poboinimu živ/jet Poleg- nernškig-a doktorja s. pisma. V natis teh bukev so milostljivi knez, Gospod Gospod, mtm iiiiii, ljubljanski Škof 31. Kozoperska 1845 dovolili. Od molitve. „Molite brez nehanja. 11 I. Tes. 5, 17 . JjHlbar je dihanje za telo, to je molitev za dušo. Molitev je nebeška gred, po kteri gre naš duh k Bogu, de milost in žegen Božji pride na nas. „Prosite in hote prejeli!“ Ali nismo vsi potrebni in ubogi, polni revšine in grehov? Mo¬ limo tadaj brez nehanja! Prerok Daniel je hotel rajši umreti, kakor molitev opu¬ stiti, ktero je trikrat na dan kleče opra¬ vil. — Ne reci: Nimam časa moliti. Čas, kteriga molitvi daruješ, ti bo obilno plačan z Božjim žegnam, ki bo tvojimu delu dan. David je bil kralj poln skerbi in opravkov, pa vunder je čas imel, sedemkrat na dan Gospoda hvaliti. — Ne reci: Pretrudin sim, de bi mo¬ lil. Jezus, naš Zveličar, je cel dan 1 * 4 okrog hodil in učil in se je utrudil, pa vunder je noč v molitvi prečul. Tudi molitev je počitek v Božjim naročji, na sladkim sercu Jezusovim. — Ne reci: Ne 1 jubi se mi moliti, preveč razmišljen sim in otožin. Zberi poprej svoje misli, opusti posvetne misli in skerbi; živo si misli, de stojiš pred Božjim sedežem pričo angelov in svet¬ nikov, kteri Bogu vedno prepevajo hvalo. Premaguj stanovitno svojo nepoljublji- vost moliti, in tvoja molitev bo toliko več zasluženja imela, kolikor manj to¬ lažbe brez svojiga zadolženja čutiš. Z molitvijo se človek moliti uči. — Ne reci: Molitev nič ne pomaga; sej se ne da nič sprositi. Zakaj se dostikrat nič ne sprosi ? Ker ljudje ve- likrat zgolj posvetnih ali škodljivih reči prosijo, ker z nespokorjenim sercam molijo, ker brez terdne vere molijo, ker s sovražnim sercam molijo, ker molijo in niso v Božjo voljo vdani. Ako češ biti uslišan, se očisti poprej od svojih grehov, vsaj z grevengo; svojim sovraž- nikam odpusti, moli z vero in z zaupa¬ njem, moli s ponižnostjo, v Jezusovim imenu, moli neprenehama in večkrat , in vse izroči Božji volji, ki nam dostikrat 5 hoče kaj boljšiga dati, kakor je to, če¬ sar ga prosimo. — Moli tudi s spodob¬ nostjo telesa, ne prezložno in preleno; zakaj pred Božjim obličjem si, pred kterim angeli trepečejo. Ne sramuj se sklenjenih rok k Bogu povzdigniti, ko¬ len pred nar čjvetejšim do tal perpogniti, glave perkloniti in na persi se terkati i. t. d. — Ne moli samo z ustmi, am¬ pak s sercam, v duhu in v resnici. — O kristjan! začni enkrat prav moliti, in skusil boš, kako sladko je moliti! -— „K d o r prav moli, bo tudi prav živel,* pravi sv. Avguštin. Od jutrajne molitve. „Kadar je prišla ura vstajenja, se ne opotavijaj ! ;i Sir. 32, 15. Zdravju škodljivo je in duši ne¬ varno, predolgo spati, posebno pa takrat v postelji ležati, kadar si zbujen. Kadaj vstati (kakor tudi kadaj spat iti) moraš svoj čas imeti, ako ti je le mogoče; zakaj red je duša vsili reči. Nar bolj koristno telesu in duši je, zgodaj v po¬ steljo iti, de se lože zgodaj vstane. — 6 Vstani urno in ne opotavljaj se. Ce se tako premagaš, Bogu lep jutrajni dar perneseš, ki ti Božji žegen pridobiva. — Kadar se zbudiš, se koj prekrižaj in svoje perve misli imej per Bogu. — Obleci se urno in misli, de te gledata Bog in tvoj sveti angel vari). — Kadar si oblečen in umit, se pokropi z žegnano vodo (ktero mora vsak katoljški kristjan v svoji hiši imeti) in opravi potem pred britko martro kleče svojo jutrajno mo¬ litev. Ne opusti te molitve nikoii, zakaj kdor dneva z Bogam ne začne, ga tudi ne bo dobro končal. Ali ne prepevajo tudi ptičice svoje hvale Bogu ? Tudi svojih poslov ne pusti poprej k delu, preden ne molijo. — Kako lepo bi bilo, ko bi keršanska družina skup glasno molila jutrajno molitev! Jutrajna molitev. „Ti boš zjutraj moj glas uslišal. 1 * Ps. 5. V imenu Boga Očeta in Sina in svetiga Duha. Amen. Vsigamogočni, večni, trojedini Bog! v prahu te molim ; tebe hvalijo 1 in povikšujejo moje serce in moje nstaj zakaj ti si moj Gospod in moj Bog. Svet, svet, svet je Gospod vsili gospodov, ves svet je poln nje¬ gove svitlosti. Čast bodi Očetu in Sinu in svetimu Duhu, kakor je bila v začetku, in sadaj in vselej in ve¬ komaj. Amen. Zahvaljenje. Zahvalim se ti, o nebeški Oče! de si me iz nič vstvaril. Zahvalim se ti, o Sin Božji, de si me s svojo kervjo odrešil. Zahvalim se ti! o sveti Duh! de si me v kerstu posve¬ til in me poklical k pravi veri, ktera edina zveliča. O nar dobrotljivši Bog, koliko milosti in gnade ska- zuješ slednji dan meni ubozimu greš¬ niku! Tvoja usmiljenost me je ohranila nocojšno noč, v kteri si marsiktero dušo pred se v sodbo poklical in morebiti večno zavergel. Kako se 8 ti zamorem spodobno zahvaliti, o ti moja narvečji dobrota! de si mi dal nov dan doživeti, kteriga zamorem v svoje dušno zveličanje oberniti! Darovani e. O premili Oče ! ta dan bodi tebi posvečen. Fervi zdihljej ljubezni naj se k tebi povzdigne iz mojiga serca. Tebe hočem moliti in povik- ševati, kolikorkrat zdihnem, kolikor- krat moje serce udari. Svoje telo in svojo dušo, vse svoje počutke in vso svojo moč tebi darujem; vse, kar je v meni, naj hvali tvoje sveto ime. Karkoli bom danas mislil, želel, govoril, storil ali terpel, naj se zgodi iz ljubezni do tebe, tebi v čast in po tvoji sveti volji! Vzemi, o Bog, milostivo ta dar, združen z daram tvojiga preljubiga Sina, mojiga Go¬ spoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. 9 Sklep. O presladki Jezus, kteri si za¬ četek in konec, pot ? resnica in živ¬ ljenje! glej, sklenem po po'ti tvojih zapoved hoditi in vse storiti, kar se kristjanu spodobi. Posebno hočem danas to dobro delo . . . storiti, in se vaditi v tej čednosti . . . . Uterdi mojo slabo voljo, o vir milo¬ sti! de stanovitno zoperstanem skuš¬ njavam k grehu! Oh, ali bi spet dans iztergal svojo dušo iz rok svo- jiga premiliga Zveličarja, in jo dal peklenskimu sovražniku v pest? Ali bi spet danas vedama in z voljo ta greh . . . storil ? Prevečkrat sim se že prodal peklenskimu sovražniku; danas pa terdno sklenem in rečem: Začeti hočem, se poboljševati. 10 Pr o šn j a. Sveti Bog! sveti močni Bog! sveti večni Bog! bodi jest tvojimu vsigamogočnimu varstvu priporočen. Razsvitli mojo nevednost, uterdi mojo voljo v dobrim, obvari me sleherniga greha in večne smerti. Prosite za me, preljubi izvoljeni Božji! Ti pred vsimi, o prečista Devica in Božja porodnica Marija, ljuba moja Mati in pomočnica, s svo¬ jim čistim ženinam svetim Jožefam vred, tudi ti, ljubi moj angel varb, in vi ljubi moji patroni . . . podajte meni slabimu svojo pomoč, in spro- site mi čistost telesa in duše in sta¬ novitnost v dobrim. — Ravno tega prosim tudi svojim žlahtnikam in do- brotnikam, svojim prijatlam, posebno .... kakor se tudi molitvi vsili pravovernih priporočim in želim vsih svetih maš in odpustkov deležin biti. Požegnaj me, Bog Oče -j*, Bog Sin -j- 11 in Bog -j- sveti Duh! — Duše m er t vili vernih naj po Božji milosti počivajo v miru. Amen. Oče naš i. t. d. Cešena si Malija i. t. d. Verujem i. t. d. Vera, upanje in ljubezen. Te tri čednosti se imenujejo zato Božje, ker je to, kar zadevajo, nar pervo Bog. One so jedro keršanskiga življenja in brez njih zveličanje ni mo¬ goče. Treba jih je tadaj večkrat, clo vsak dan moliti, posebno pred sveto spovedjo in pred svetim obhajilam, ob obletnici svetiga kersta in svete birme, v velicih skušnjavah, v smertui nevar¬ nosti i. t. d. Pri bolnikih in umirajočih naj se pridno molijo. D jan j e vere. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse vstvaril, kteri vse ohraniš in vižaš, kteri dobro poplačaš in hudo 12 štrafaš. Verujem, de se je Sin Božji včlovečil, de nas je s svojo srn er tj o na križu odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apostelni pridigovali, in kar nam sveta Rimska katoljška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog, večna in neskon¬ čna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog! stori močnejši mojo vero. Djanje upanja. Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! de mi boš po neskončnim zasluženji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal in dodelil, tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca 13 vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsigamogočin, zvest, neskončno do¬ brotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Djanje ljubezni. O moj Bog, ljubim te iz vsiga svojiga serca čez vse, ker si nar večji dobrota, neskončno popolnama in vse ljubezni vredinj ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vsili stvari neskončno dobrotljiv. Vošim si iz celiga serca, de bi te ravno ta¬ ko ljubil, kakor so te tvoji nar zve¬ stejši služabniki ljubili in te še lju¬ bijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen, povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tadaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno prizadenem, mi je iz serca žal, de 14 sim tebe svojiga Stvarnika, Odreše¬ nika in Posvečevavca razserdil. Žal mi je, de sim grešil, de sim tebe, vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalil. Terdno skle¬ nem, vse grehe in vse hude prilož¬ nosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Oče naš i. t. d. Cešena si Marija i. t. d. Čast bodi Očetu in Sinu in svetimu Duhu ; kakor je bila v začetku in zdaj in vselej in vekomaj. Amen. K angelskimi! češenju. Zjutraj, opoldne in zvečer. Trikrat na dan je molil Daniel in je obernil svoje obličje proti Jeruzalem¬ skimi! tempelnu. Trikrat na dan nas opomni 15 cerkev z zvonenjem včlovečenja Jezusa Kristusa v naročji prečiste Device. Krist¬ jani ! Sin Božji je prišel z nebes na zemljo, naše meso na-se vzet in nas rešit s svojo smertjo, in mi bi ne molili Besede, ki je meso postala? — Pre¬ sveta Devica je na sporočenje arhangela Gabriela k našimu zveličanju dovolila, mati Božja biti; in mi bi je ne poča¬ stili, ktero je angel počastil? Kje so tisti pobožni časi, ko so kristjani pri zvonenji angelskiga češenja na ulicah obstali, clo tudi pokleknili in molili ? In zdaj se sramujejo prekrižati se ali glavo razkriti ? — Molimo : Angel Gospodov je oznanil Marii in je spočela od svetiga Duha. Ce¬ šena si Marija i. t. d. Glej, dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji besedi. Cešena si Marija i. t. d. In Beseda je meso postala in je med nami prebivala. Cešena si Marija i. t. d. Oče naš i. t. d. Cešena si Marija i. t. d. O Gospod! daj vsim vernim dušam večni mir in pokoj. In večna luč naj jim sveti! Go¬ spod ! naj v mirit počivajo. Amen. 16 Od premišljevanja, ali od notrajne molitve. „Premi.šljevanje mojima serca je vedno pred tvo¬ jim obličjem. “ Ps. 18. Hitreji v bogoljubnosti rasti in se uterditi je prav dobro, vsakdan pol ali četert ure (nar bolje je zjutraj) kaj du¬ hovnica premišljevati. Premišljevanje je notrajna molitev, v kteri kristjan kako dobro reč (ktero si navadno poprejšnji večer z voli) z urnam premišljuje, take misli na svoje življenje obrača in z njim perliči ali pergliha, s tem pobožne čutila v sercu obudi in potem terdno sklene, to ali uno poboljšati in spolniti. De si to polajšaš, si zvoli k premišljevanju postavim kaj iz življenja in terpljenja Kristusovima, kako zapoved Božjo ali kako dolžnost svojima stanu, in prašaj se potem : 1. Kaj uči keršanska vera od tega ? 2. Kaj mi je po tem uku storiti ? 3. Kaj sim doslej storil ? 4. Kaj čem v prihodnje storiti ? Preden premišljevati začneš , si misli prav živo, de je Bog vsigapriči- 17 v joč in pi’osi svetiga Duha razsvit- Ijenja; potem prosi Boga milosti ali gnade, storjene sklepe spolniti, in vtisni si saj eno reč ali izreko premišljevanja v glavo, ktere se večkrat v dnevu spom¬ niš in jo kakor duhovno rožo duhaš. Nektere pobožne duše si tudi s krat¬ kimi besedami kam zapišejo , kar so premislile-; namreč zato, de bi sijih bolj v dušo vtisnili ali pa de bi, kadar jih pozneje prebirajo, spoznali, koliko so v bogoljubnosti zrastli ali pa odje- njali. De kdo tako premišljuje, ni treba, de bi mogel biti učen. Sej zna vunder vsak svoje opravke, posvetne reči in nečimernosti premišljevati: zakaj bi ne znal tudi večnih resnic in dušne sreče? Pri premišljevanji niso visoke in lepe misli nar poglavitniši reč, ampak pobožne čutila in dobri sklepi. Zakaj premišlje¬ vanje ni kaka globoka učenost, ampak notrajna molitev je. Kolikor mirnejši in prostejši kdo premišljuje, toliko bolje in koristnejši je njegovo premišljevanje. Daj se tudi svojimu spovedniku v tem podučiti in vaditi. 2 18 Zgled premišljevanja čez smertni greh. (Pri spovedi dobro.) Misli si, de vidiš Boga na sedežu njegove pravičnosti, ki te vpraša, kakor nekdaj Kajna, kteri je svojiga brata umoril: „Kaj si storil ? 44 Prosi Boga pomoči , ostudnost in pogubljivost greha spoznati. 1. (Kaj me uči keršanska vera od smertniga greha ?) Greh je sam na sebi strašno ostu- din, prinese pa že tu in tam pogu¬ bljenje seboj. a. Greh je vedno in prostovljno prelomljenje božje postave. Bog, naš Gospod in Stvarnik, ima neskončno pra¬ vico, nam zapovedati; zato imamo, ker smo njegove stvari, neskončno dolžnost, mu pokorni biti. Kdor iz hudobije to dolžnost prelomi, Boga neskončno raz¬ žali. Zakaj zoper Boga se spunta, tako reči, roko zoper njega vzdigne, mu krono z glave potegne, kakor sv. Bernard go¬ vori, de si jo sam sebi na glavo po- 19 stavi; cIo Božje bitje zataji, ker tako živi, kakor de bi Boga ne bilo.— „Kdo je Gospod ?* je vprašal napuhnjeni kralj Faraon. Ravno tako govori grešnik, če prav ne z jezikam, pa z djanjem. Slad- nost, napuh, nezmernost, časni dobiček so mu Bog, kteriga moli, kterimu služi. O gerdoba , o ostudnost greha! — Ta ostudnost se pa še bolj pokaže, če po¬ mislimo, kako strašno prederzno in kako nehvaležno grešnik proti Bogu ravna, proti Bogu, kteri ga je iz nič in sicer po svoji podobi vstvaril, kteri ga je z drago kervjo svojiga preljubiga Sina odrešil, kteri ga je v svetim kerstu iz vode in iz svetiga Duha prerodil, za svojiga otroka vzel, za ud rimske ka- toljške cerkve naredil in mu toliko gnad in dobrot skazal. O ostudnost greha, ki toliko nehvaležnost proti narboljšimu Očetu v sebi ima ! b. Zavoljo tega tudi po grehu ne more nič druziga priti, kakor strašna nesreča tukaj na zemlji in tam na unim svetu. Tukaj na zemlji nima grešnik ne miru ne pokoja, ker ga je gnada Božja zapustila in ne neha ga peči. Tam na unim svetu ga čakajo neizrečene večne martre. Ker je grešnik nar boljšiga Očeta za- 2 * 20 pustil, ostane tudi od njega večno za- pušen. Ker je Sina Božjiga s svojimi grehi neprenehaina martral in križal, bo tudi zato večno terpel. Ker je svetiga Duha do konca žalil, bo k večni žalosti in martri obsojen. Ker je svojiga Go¬ spoda in Očeta neskončno razžalil, bo imel zato tudi neskončno terpljenje. O strašni nasledki smertniga greha ! 2. (Kaj mi je po tem uku storiti?) Ako je greh tako ostudin in gerd, ga moram tudi sovražiti in opustiti in sramovati se ga. — Ako pride iz greha tolikšno pogubljenje, se ga moram kakor nar večjiga zlega čez vse bati in va¬ rovati. a. Kdo bi se ne zavzel, ako pre- derznost zemeljskiga červa (to je člo¬ veka) pomisli, ki se zoper svojiga nar vikšiga Gospoda vzdigne in se zoper Vsigamogočniga vojskuje. Kdo bi ne so¬ vražil strašne nehvaležnosti otroka, ki nar boljšiga Očeta razžali ? Kolika strahota je greh, kteri je Boga ne križ perbil, Boga, ki nam je vedno le milost čez milost skazoval! Ali bi bilo mogoče kristjanu, z odpertimi očmi smertnigreh 21 storiti? Oh, ko bi ga bil res sto'riI, kako bi se mogel sramovati, de je nar bolj— siga Očeta tako razžalil, nedolžniga Zve¬ ličarja s svojim zadolženjem zopet kri¬ žal, svetigaDuha s svojo nehvaležnostjo hudo razserdil ? b. Cesar bi se bilo pa tudi človeku bolj bati, kakor smertniga greha, ki tu in tam v strašno revšino pogrezne? Ali more kaj hujšiga biti, kakor je smertni greh, ki mu Božjo milost, dušno življenje odvzame, vse njegovo zasluženje zbriše, njega hudimu sovražniku v oblast da, ga ob pravico do nebes perpravi, in če nespokorjen umerje, nazadnje v pekel sune in vekomaj zaverže. Oh! kako bi človek s smertnim greham navesti mirno in brez skerbi živeti mogel ? Kako bi se mogel neskerbno v nevarnost, v pri¬ ložnost k grehu podati, ki se ga mora¬ mo čez vse bati, čez vse varovati ? 3. (Kaj sim pa doslej storil?) Oh, moj Bog! vedil sim, kako je greh ostudin in pogubljiv, in vunder sim tolikrat grešil! Zavoljo kratkiga posvet- niga veselja, zavoljo meglice nečimerne časti, zavoljo časniga dobička sim tvoje 22 zapovedi brez strahu prelomi je val, po¬ sebno .... Ti, o Bog! se nisi utrudil, mi odpušati, in jez se nisim naveličal, tebe vedno žaliti. Pomislil nisim, de si ti dolgo usmiljen in milostljiv, pa tudi ojster sodnik, ki večno štrafaš. Majhniga truda ali zasmehovanja po¬ svetnih otrok sim se bal, hude vesti, pekla pa ne ? O moja duša! kako si mogla biti pokojna v smertnim grehu ? Kje bi bila, ako bi ti bil Bog po tvoji hudobnosti in po tvoji nemarnosti po- vračal ? O milost, o usmiljenost, kije meni grešniku toliko časa zanašala! 4. (Kaj čem v prihodnje storiti?) Gospod ! rajši umreti, kakor te še kadaj hudo razžaliti ? Ne! ne! le več grešiti ne! — Obljubim in terdno skle¬ nem : Začeti hočem se boljšati. Posebno hočem z vso resnico zaterati in izko¬ reniniti ta smertni greh . . . ., ki sim ga tolikrat storil, to nagnjenje serca ...., ki me vedno naganja, to hudo navado . ... De per tem svojim sklepu osta¬ nem, se hočem od danas ogibati une družbe . . . ., une priložnosti . . . ., hočem vsak dan per jutrajui molitvi ta 23 sklep ponoviti, se hočem zvečer spra¬ ševati, če sim ga spolnil, in če ga nisim, si hočem to .... v pokoro naložiti, se hočem tega per spovedi tožiti, in spo¬ vednika prositi, de mi pomočke nasvetje, kako se te napačnosti varovati. -— O Gospod ! ponovim pred tvojim obličjem in vpričo svojiga angela varha: Hočem se poboljšati. Pomagaj mi s svojo gnado, in daj, de svoj sklep spolnim. Gospod 1 usmili se, po svoji veliki usmiljenosti se me usmili ! Spoznam svojo hudobijo : moj greh mi je pred očmi. Ne ravnaj z menoj po mojih grehih, temuč odpusti mi po svoji milosti. Glej, kako mi je žal ! glej kri svojiga Božjiga Sina! Tebe hočem ljubiti, o Bog mojiga serca; tebi hočem služiti vekomaj ! — Jezus, tebi živim! Jezus, tebi umerjeni! Jezus, tvoj sim živ inmertev! — Sveta Marija, pribežališe grešnikov! prosi za-me! — Oče naš i. t. d. Od dnhovniga branja. Premišljevanje se polajša z bra¬ njem duhovnih bukev. Kdor duhovne bukve počasi bere, premišljuje, med ča¬ šam pa, ko ne bere, na-se obrača: pre- 24 mišljevanje z branjem sklene. — Branje duhovnih bukev je že marsikteriga spre- obernilo in k svetimu življenju napeljalo. Kako lepa in koristna je biia sega sta¬ rih keršanskih družin, ko je zvečer go¬ spodar svojim otrokam in poslam iz ka¬ kih svetih bukev kaj bral in se potem čez to, kar je bilo braniga, z njimi po¬ govarjal ! Kako lahko bi si vsak toliko časa vzel, de bi duhovne bukve bral, vsaj ob nedeljah in praznikih ! Med vsimi bukvami so perve bukve gotovo sv. pismo. Tode sv. pismo je kakor meč in oginj, kteriga se človek k svojimu pridu in v svojo škodo po- služiti zamore. Ker je v njem veliko reči težko umljivih, jih je lahko narobe razložiti k večnimu pogubljenju, kakor sv. apostel Peter sam pravi (2. Peter 3, 16.). Ako tadaj kdo hoče sv. pismo brati, mora biti vsaj z opombami in raz¬ laganjem preskerbljeno, ki so od vikših duhovnov poterjene. Za take, ki niso učeni, je pa boljši sv. pismo okrajšano, postavim: Zgodbe svetiga pisma stariga in noviga zakona Ravnikarjeve in Jera¬ nove. Petere bukve Mojzesove od Dr. Klančnika, življenje Jezusovo, berila listi in evangelii v nedelje in praznike 25 celiga leta in vse dni sv. posta, natis¬ njene na Dunaju 1840. —Duhovne bukve za brati se priporočijo te le : Dvanajst bukev Tomaža Kempčana , Filoteja , Zlate Jabelka od Friderika Baraga, in še več družili bukev s. Alfonsa Ligvor- skiga i. t. d. Posebno naslednje bukve bi imele v vsaki hiši biti: Keršanski katekizem, evangelske bukve, zlasti take, v kterih so lepi nauki, Zlate Jabelka. De si pa kdo nepravih bukev ne omisli, naj se s kakim pobožnim spovednikam posvetje. Povzdigovanje serca podnevi. „Moje oči vedno v Gospoda gledajo.*' Ps. 24, 15. V (Je apostel reče, de naj neprene- hama molimo, ne misli dolžili molitev z ustmi, ampak kratke in večkratne po¬ vzdigovanja serca k Bogu, to je, pobožne misli in čutila, ktere so nam podnevu tudi pri delu obuditi. Treba ni nobene besede zgovoriti, temuč duša le naj se k Bogu povzdigne, de se z njim pogo¬ varja. To se imenuje pobožno z d i - h o vanj e in zdihljeji ljubezni. Tudi besede po volji, kakor jih serce 36 da, ali kratki izgovori iz svetiga pisma in od svetnikov so dobri; to se imenu¬ jejo streljne molitvice, ker jih serce v svoji gorečnosti kakor psice proti nebu izstreli. —Prav dobre s“o. Ker iz serca pridejo in so kratke, je več moči in pobožnosti v njih. Z njimi ostane človek zmiraj v Božji pričijočnosti in se uči v duhu moliti. Tudi ne potrebujejo svojiga časa in vselej se dajo opraviti, če imaš še toliko opravil. Polajšajo in posvete delo , duh se ponovi in oživi kakor z nebeško mano. V skušnjavah dajejo veliko pomoč. Bolniku so čez vse potrebne in nadomestijo druge molitve. Brez tega dušniga povzdigovanja postane človek v opravkih življenja razmišljen, merzel, mlačin in posvetin. Nar pogla- vituiši dušne povzdigovanja so: Več¬ kratno obujenje popolnama ke¬ sanja ali gre v enge,— p o no vij enje do briga namena, — spomin Božje pričijočnosti; kakor tudi kratke djanja vere, upanja in ljubezni. De pobožne čutila v sebi lože obudiš, poglej večkrat proti nebesam ali na britko martro, na matere Božje podobo i. t. d. Tudi kadar ura bije, naj nas to smertne ure in večnosti opomni. — Tukaj imaš nekoliko tacih molitvic: 27 Djanje obžalovanja. Oče, grešil sim v nebo in zo¬ per tebe 5 nisim vredin tvoj otrok imenovan biti! — Gospod! bodi mi ubozimu grešniku milostljiv! —- Je¬ zus! Sin Davidov, usmili se me! Obujenje dobruja namena. Bodi vse k večji časti Božji! — Gospod! iz ljubezni do tebe! — Posvečeno bodi tvoje ime z vsimi mojimi deli in djanji! Ne kakor jez hočem, ampak kakor ti! Spomin Božje pricijočnosti. Bog me vidi, Bog me sliši, Bog je povsod pri meni. — Kam hočem iti izpred tvojiga Duha? Kam hočem bežati izpred tvojiga obličja? — Oko Gospodovo me vidi, kako bi zamogel kaj hudiga storiti? 28 Djanje vere. Gospod! verujem, pomagaj mi verovati. Otrok katoljške cerkve sim 5 v tej veri hočem živeti in umreti. Djanje upanja. Upal sim v Gospoda, osramoten ne bom. Če je Bog z menoj, kdo more biti zoper mene? Zakaj si ža¬ lostna, moja duša, in zakaj me mo¬ tiš? Upaj v Boga, zakaj on je tvoj Zveličal - . V Jezusovih ranah je zve¬ ličanje ! Djanje ljubezni. Kaj si vošim v nebesih, kaj si želim na zemlji druziga, kakor tebe, moj Bog? Ti si Bog mojiga serca in moj delež vekomaj. Gospod, veš, de te ljubim. Moja ljubezen je kri¬ žani Jezus. 29 V terpljenji. Moje serce je pripravljeno, pri¬ pravljeno je moje serce k vsimu, kar tebi dopade! Oče, ne moja, ampak tvoja volja se zgodi. — O Gospod! tukaj reži, tukaj žgi , tukaj bodi, samo tam prizanesi vekomaj. V skušnjavah. Gospod! otmi nas5 poginjamo! Jezus ! Marija ! pomagajta ! Rajši umreti, kakor Boga razžaliti! Poberi se od mene, satan ! Boga samiga hočem ljubiti, njemu samimu hočem služiti. Kadar ura bije. Gospod, daj mi srečno uro v življenji in v smerti. »e je čas usmi¬ ljenja, še je dan zveličanja! Delati hočem, dokler je dan, zakaj pride noč, ko nihče več ne more delati. 30 Molitev pri jedi. „Ali jeste ali pijete, ali delate kaj druziga, storite vse v Božje počešenje.“ 1. Kor. 10. V božje počešenje takrat jemo, ka¬ dar ne jemo samo zato, ker nam jedila diše, temuč kadar jemo, de se živimo in zdravje ohranimo, in kadar z molitvijo začnemo in nehamo jesti. Vsak dober dar pride iz nebes in potrebuje žegna Božjiga. Kako nehvaležno je, pri mizi, ktero nam je Bog pogernil, molitve po¬ zabiti ! Ali bi se nam ne zdelo gerdo, ako bi se kak ptujic kar k naši mizi usedel in spet od nje vstal brez zahvale za kosilo? Molimo toraj radi pred jedjo! Ne sramuj se, o kristjan! storiti, kar je tvoj Zveličar sam storil, ki se je za jed Bogu zahvalil in je po večerji Bogu svojo hvalo pel! Kamorkoli te povabijo, se vsaj pokrižaj pred jedjo in po jedi in pokaži svojo vero, brez strahu pred ljudmi. —Pri jedi si misli, de je Jezus nevidno pri tebi v gosteh. Vari se ne¬ zmernosti ali govorjenja od napak svo- jiga bližnjiga. Razveseluj se z nedol¬ žnimi pogovori, de ima tudi duh svoj nebeški živež, kadar telo vživa. 31 Molitev pred jedjo. Vsili oči čakajo na tebe, o Go¬ spod! in ti jim daš živeža o pravim času. Svojo roko odpreš in napolniš s svojim žegnam vse, kar živi. Čast bodi Očetu i. t. d. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš i. t. d. Gospod žegnaj nas in te svoje dari, ki smo jih iz tvojih rok prejeli. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen. Kralj večne slave nas stori de¬ ležne svoje mize v nebesih. Amen. Molitev po jedi. Zahvalimo se ti, vsigamogočni Bog! za vse tvoje dobrote, kteri živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš in t. d. O Gospod! daj vsim našim do- brotnikam večno življenje zavoljo tvo- jiga imena. 33 Duše mertvih vernih kristjanov naj počivajo v miru po Božjim usmi¬ ljenji. Amen. Večerne molitve. „lVoč pride, ko nihče ne more delati.‘ ! Jan. 4, 9. Kakor si začel z molitvijo elan, tako ga tudi končaj. Zopet je en dan minul in vernil se ne h 0 nikoli več. Jutranji dan ni gotov. Še to noč utegne Bog tvojo dušo od tebe terjati in pred-se po¬ klicati. Ali si dobro pripravljen? Torej ne opusti še v zadnjih minutah molitve, preden se v posteljo kakor v grob po¬ daš. Pred vsim drugim sprašaj svojo vest in presodi stan svoje duše. JVekteri ajdovski modrijani so se vsak dan zve¬ čer spraševali in si čez vse odgovor dali, kar so čez dan mislili, govorili in storili. Kako je mogoče svojo dušo prav spoznati ali se dobro spovedati, če se vest prav pogostama, cIo vsak dan ne sprašuje ? — Po izpraševanji vesti obudi resnično , popolnama grevingo. Pomisli, de si Boga razžalil, kteri je tvoj nar boljši oče, vse ljubezni vredna dobrota. 33 Poglej križaniga Jezusa, premišljuj, ko¬ liko je terpel za te in kušni poln lju¬ bezni njegove rane. S tako grevingo se zamoreš koj z Bogam spraviti, ko bi imel še tako velik greh na sebi, in ko bi te ponoči utegnila smert prehiteti, za¬ moreš večno zveličanje doseči. Vunder pa moraš skleniti, smertniga greha se, pred ko je mogoče, spovedati in poboljšati se resnično. Zakaj kdor spoved in poboljšanje vedno odlaša, si ne sipe misliti, de ima popolnama grevingo. Če pa take grevinge ni, kako se more kri¬ stjan v posteljo vleči, kteri noče svoje duše v narvečji nevarnost postaviti ? Večerne molitve opraviti nikoli ne pozabi. Kako dobro bi bilo, ko bi vsaka družina zvečer združena večerno molitev opravila ? — Kadar odmoliš, se molče in skrivaj sleci. Tvoj duh naj na kaj dobriga misli, na Boga, na smert, na večnost. Vzemi žegnane vode, in ka¬ kor se moraš zjutraj kersta spomniti, kadar se z njo pokropiš, tako tudi zve¬ čer pomisli, kako bodo tvoje truplo en¬ krat z njo kropili. Kadar si že v po¬ stelji, misli, de s Kristusam na križu le¬ žiš. Pogovarjaj se s svetim angelvarham in z Bogam, dokler ne zaspiš. Kadar 34 se ponoči prebudiš, tudi kaj moli, zakaj tudi noč je Gospodova. Pomisli, koliko noči je Jezus brez spanja v molitvi pre- čul, 'koliko je terpel v poslednji noči svojiga življenja, koliko ravno zdaj ne- kteri bolniki in umirajoči in uboge duše v vicah terpe; moli za-nje. Molitev. V irne’nu Boga Očeta in Sina in svetiga Duha. Amen. Zahvaljenje. Moj Bog in moje vse! zopet je en dan minul, ki se ne bo nikoli več vernik Enkrat — in morebiti kmalo — pride noč, ko mi ne bo več mo¬ goče, se pokoriti. Zato se še danas na koncu tega dneva v molitvi pred-te veržem, o trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Hvalim in častim te z vsimi tvojimi angeli in izvoljenimi, in se ti zahvalim za vse dobrote, 35 ktere si mi danas in v vsim mojim življenji na duši in na telesu skazal. Kako ti čem to, o Bog, poverniti? Klicanje svetila Duhci. Pridi, o sveti Duh! razsvitli moje serce z žarki svoje večne luči, de vse, kar sim ta dan grešil in zamudil, pomislim v brhkosti svoje duše, se vsiga spovem, vse resnično obžalujem in se tako s teboj, s svojo nar vikši dobroto, spravim. Tvoje oči so vidile moje nepopolnamosti in spremljevale so vse moje stopinje. Pokaži mi, o Gospod! moje hudobije, daj mi spoznati svoje grehe! Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli, s čim si se od jutra do večera pečal, kaj se je pri tem zgodilo, v kte- rih krajih si bil; s kterimi osebami si hodil: kako si se v molitvi, pri delu, v družbi in pri veselji, v cerkvi in doma zaderžal, proti Bogu — proti sam sebi, — proti bližnjimu — v mislih, željah, besedah in delih — v d j a n j i in nehanji, 36 posebno v,dolžnostih stanu (kakor pred¬ postavljen ali podložni, kakor oče ali mati, sin, hči i. t .d.]). Ali z zamujenjem del ljubezni, za ktere si imel priložnost. Prašaj se, kako si čas obračal, če si tudi druge k grehu napeljeval ali k grehu molčal, če nisi zopet v nov greh za¬ bredel. Sprašuj se pa tudi tega, kar si dobriga storil, če si to storil iz dobriga namena ali morebiti zavoljo ljudi, iz ne- čimernosti ali dobre volje. Ako se ne zgodi zavoljo Boga, tudi zasluženja nima pri Bogu. Kdor samo za svet dela, bo tudi samo od sveta plačilo prejel. G v e v i n y a. O Gospod, s kakšno nehvalež¬ nostjo sim ti povračal vse tvoje ve¬ like dobrote! Rudečica sprehaja moje obličje, kadar pomislim, koliko hu- diga sim storil , in koliko dobriga sim opustil! Spozmim svojo hudobnost in obžalujem te grehe .... in druge grehe iz globočine svojiga serca, ker sim tebe razžalil, o Bog! kteriga čez vse ljubim. Oh, ko bi ne bil 37 grešil! Odpusti mi, o nebeški Oče! po zdihljejih in solzah, po terpljenji in smerti svojiga preljubiga Sina Je¬ zusa Kristusa! V tebi, o Jezus! je vse moje upanje. V tvojo sveto kri vtopim vse svoje grehe in hudobije. Izbriši moj dolg, o Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ! — S k / e p. Ali bi zopet grešil? alibi tvoje svete rane, o Jezus! zopet ponovil? tvojo drago za-me prelito kri zani¬ čeval ? Ali ne bom nikoli začel, sebe In svojih hudih navad berzdati? Ali se ne bom nikoli ogibal te hudobne družbe . . . . ? se umikal tej pri¬ ložnosti . . . . ? se varoval tega tolikrat storjeniga greha . . . . ? Ali bi mi ne imel biti ti, o sladki Jezus! ljubši, kakor vsako grešno veselje? — „R e k e 1 sim: Z d a j zače¬ njam^ Ps. 76, 11. — O Jezus! daj mi pomoč in uterdi moj sklep! 3 38 Prošnja in klicanje . Prosim te, o Gospod! obiši mi- lostivo to moje prebivališč in očisti ga od vsili zalezovanj hudiga so¬ vražnika. Obrani to noč moje telo in mojo dušo neomadeževano in dodeli milostivo, de močan in zdrav doživim prihodnji dan, tebi v čast, o Bog! in v zveličanje svoje duše. — Zegnaj — o Bog! mene in moje žlahtnike in znance, dobrotnike in prijatle, tudi moje neprijatle, kterim iz serca odpu¬ stim. Vari vse duhovne in deželske gosposke in zapovednike! Poglej 2? očmi svoje milosti na sromake, jet¬ nike, žalostne, popotnike, bolnike in umirajoče. Spreoberni grešnike in kri¬ voverce, razsvitli nevernike in ajde. Bodi milostljiv tudi ubozim dušam v vicah in daj jim večni mir. Amen. Presveta devica in mati Božja Marija! za Bogam moje nar večje zaupanje! V tvojo pomoč in hrambo 39 perbežim. Spravi me s svojim Ninam, priporoči me svojimi) Simi, pokaži me enkrat svojimi) Sinu! — Sveti angel varh, sveti pomočniki .... in vsi izvoljeni Božji, prosite za-me zdaj in v moji smertni uri. Amen. Oče naš i. t. d. Oešena si Ma¬ rija i. t. d. Verujem i. t. d. Preden greš v posteljo, se pokropi z ieg- nano vodo, zaznamnjaj se na čelu s svetim ime- nam Jezus ter reci: Jezus Nazareški, kralj Judov, me obvari nagle in neprevidene smerti. — Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo. — Jezus! tebi živim; Jezus tebi umerjeni; Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen. Od poslušanja pridige. „Kdor je iz Boga, besedo Božjo posluša. 11 Jan. 8, 47. Pridiga je bila nekdaj (kakor se še zdaj godi) med mašo; zato je mogel vsak, kdor je bil pri celi sv. maši, tudi pridigo slišati. Tudi zdaj se ne sme 3 * 40 pridiga zamujati, posebno ker je v da¬ našnjih časih med učenimi in priprostimi tolika nevednost v keršanskim nauku; kteriga se v mladosti nauče, ljudje silno kmalo pozabijo, če ga ne slišijo v pri¬ digi razlagati. „BIagor njim, kteri poslu¬ šajo besedo Božjo in jo ohranijo \“ Luk. 1 J. Nevednim kristjanam so posebno popoldanski keršanski nauki silo koristni, ker se v njih razlagajo vse resnice vere po versti in prav razložno. Kako neodpust¬ ljivo je, če gospodarji in gospodinje, kteri sami nikoli nobene pridige ne sli¬ šijo, tudi svojim učencam in poslani pri¬ ložnost jemljejo, k pridigi in h keršan- skimu nauku, k popoldanjimu žegnu, še do k sveti maši iti, ker pravijo: ,,Go¬ spodarju služiti gre pred Božjo službo.** O de bi pomislili, de imajo tudi oni gospodarja v nebesih, kteri jih bo enkrat sodil in duše tirjal od njih, ktere pogubljajo ! — Ako hoče kdo, de mu bo pridiga k pridu, naj je ne po¬ sluša iz novoželjnosti, de bi potem rekel, taka in taka je bila; ali de bi lepo go¬ voriti slišal: temuč de bi se podučil, k svetimu življenju vnel in se poboljšal. Misliti si moraš pridigarja ne kakor člo¬ veka, ampak kakor poslanca Božjiga, 41 in kar govori, ne obračaj na druge, am¬ pak sam na sebe. V pridigi ne iši člo¬ veške umetnosti in modrosti, ampak žive besede Božje, ktera pride iz ust du¬ hovna, — ktera ima večji moč, kakor inertve bukve, ki jih bereš. Vtisni si kako resnico iz pridige v glavo in pre¬ mišljuj jo večkrat v tednu in ravnaj se tudi po nji. Zakaj „tisti niso pravični pred Bogam, kteri postavo slišijo, am¬ pak tisti, kteri jo spolnujejori — Kako lepa je bila šega, de so v keršanskih družinah predjedjo vselej evangeli brali, in starši svoje otroke, gospodarji pa svoje posle iz pridige prašali, ktero so v cerkvi slišali. Molitev pred pridigo. Poslušati hočem, o Bog! kar mi boš govoril. Tvoj uk in tvoje opominovanje hočem ponižno sprejeti, zakaj ti si moj Gospod in Učenik. O Jezus! luč sveta! razsvitli moj um, očisti in pripravi moje serce, de mu dobro seme tvoje besede stoteri sad obrodi. Amen. 42 Molitev po pridigi. Zahvaljen bodi, o Gospod! de si mojo dušo s svojo Božjo besedo nasitil. Ravnaj moje po'ta po svojih zapovedih. Daj, de to, kar sim sli¬ šal, dobro pomislim, posebno . . . . Ne pripusti, de bi hudi sovražnik v mojim sercu zaterl dobro seme tvoje Božje besede, de se ne vsuši v vročini mojih strast, ne zaduši v ternji posvetnih skerbi, bogastva in slasti, temuč de s tvojo pomočjo stoteri sad v mojim sercu obrodi, de enkrat k tebi pridem, o večna Beseda, ki z Očetam in svetim Duham živiš in kraljuješ Bog vekomaj. Amen. Od svete maše. ,,Povsod se čisti dar daruje mojimu imenu.“ Malah. 1, 10. Sveta maša je pravi in nekervavi ddr noviga zakona, v kterini Jezus Kri¬ stus v podobah kruha in vina po maš- 43 nikovih rokah vsakdan sebe svojima ne¬ beškimi! Očetu na oltarju daruje, kakor se je enkrat na križu za nas kervavo daroval. Na križu je Kristus za nas umeri, in je s svojo kervavo smertjo večni dar sprave za naše grehe pri¬ nesel. Na altarju Jezus ne uitierje res (zakaj on je od smerti vstal in živi večno pri svojim Očetu), daruje se pa vunder res za nas nekervavo, in nas opomni svoje smerti na križu, ktera se pri sveti maši obhaja. Maša je pa tisti čisti dar, kteriga je duhoven Melkizedek že opravil, ki je ob času Abrahama kruh in vino nar Vikšimu daroval, in od kte¬ riga je tudi prerok Malahija prerokoval, de se bo enkrat povsod, od iz-hoda do zahoda daroval. Hvalitni dar je v poče- šenje Božje, zahvalni dar za prejete gnade in dobrote, spravni dar za naše grehe , prosivni dar za nove gnade. Ravno tisti dar je, kakor je bil na križu, ker je na križu kakor na altarju ravno tisti duhoven in ravno tisto Jagnje, Je¬ zus Kristus, pričijoč, samo drugači se daruje, in ker neskončno zasluženje, ktero nam je Kristus na križu zadobil, v maši na nas preide. Ker je Jezus Kristus za vse ljudi umeri, se tudi dar 44 sv. maše za vse ljudi opravlja, za žive na zemlji in za uboge duše v vicah, pa tudi v čast svetnikov. Ta dar ni samo mašniku, kteri ga opravlja, ampak vsirn pravovernim kristjanam v prid, posebno tistim, kteri so pobožni pri sv. maši in za ktere mašnik posebno moli. Kristus sam moli za nas j pri sv. maši in kaže nebeškimu Očetu svoje rane. Kako ve¬ like gnade nam zamore sv. maša prido¬ biti ! — Hodi tadaj pridno k sv. maši, ne samo ob nedeljah in praznikih, ko si dolžan pri sv. maši biti, ampak vsak dan, če moreš. Kadar si pred altarjem, misli, de z Marijo, z Janezam in z Magda¬ leno stojiš na Kalvarski gori pod kri¬ žem. Premišljuj Jezusovo terpljenje in objokuj svoje grehe v Kristusove rane. Pazi dobro na vse, kar mašnik dela, posebno na poglavitne dele sv. maše. Pri evangeliu vstani in se pokrižaj, de s tem pokažeš, de se hočeš za resnico vere vojskovati in jo pričati, ako bi ravno mogel zavolj tega od sveta sra¬ moto in preganjanje terpeti. Pri daro¬ vanji, kadar mašnik kruh in vino Bogu daruje, položi v duhu svoje telo in svojo dušo na altar in skleni svoj dar z danim Jezusa Kristusa. — Pri povzdigo- 45 vanji moli Jezusa na kolenih in z zgre- vaniui čolnarjem se na persi terkaj. Pri obhajilu mašuikovim se v duhu ob¬ hajaj, to je, obudi žive želje po Jezusu (tode obudi popolnama grevengo nad vsimi svojimi grehi, in če si vsmertniin grehu, moraš zraven popolnama gre- venge tudi terdni sklep storiti se ga predenpred spovedati}, obžaluj, de ne moreš z duhovnam vred nebeškiga kruha pokusiti in skleni si prav prizadjati, večkrat v resnici se obhajati. Po sveti maši se zahvali Bogu in preveč ne hiti iz cerkve, ako hočeš kadaj v nebeško kraljestva priti. Molitve pri sveti maši, s premišlj e vanj cin Kristus«viga terpljenja. Pred sveto mašo, preden duhoven pristopi. Misli si, de si v Jeruzalemu, tam, kjer je Jezus s svojimi učenci poslednjo 46 večerjo imel. — Daruj sveto mašo za kako posebno potrebo. Gospod! moj Bog! kako veliko je tvoje ime med narodi sveta! Od iz-hoda do zahoda se čisti dar tvo- jimu imenu daruje. Jezus, večni vikši duhoven po Melkizedikovim redu, pridi in daruj v podobah kruha in vina svoje sveto meso’ in kri v spravo naših grehov. O Jagnje Božje! ki si za nas na križu svojo kri prelilo, položi se v roko svojiga služabnika, mašnika, kakor nekervav dar in našim dušam v hrano! Sveti neskončni Bog! ubogi člo¬ vek se perbližam pred altar, de bi sveto mašo slišal. Sklenjen z nar popolnejšim namenam, s kterim se je tvoj preljubi Sin pri sveti večerji in na križu za nas daroval, to sveto mašo tebi darujem v počešenje tvo- jiga presvetiga imena, v zahvalo za vse dušne in telesne dobrote, v za- 47 dostenje za svoje grehe, v dosego novih potrebnih gnad, posebno . . ., v pomoč in tolažbo tistim, za ktere sim dolžan moliti, posebno tem živim . . ., in tem mertvim . . . Pripravi, o Bog! moje serce, očisti mojo dušo, de bom vredno pri tem svetim daro¬ vanji. Kadar mašnik na spodnji stopnici moli. Kadar mašnik zdolej pred altarjem globoko priklonjen moli očitno spoved, si misli Zveličarja na Oljski gori v mo¬ litvi , kako je v smertni žalosti na tla padel in kervavi pot potil — zavoljo tvojih grehov. — Spovej se tudi ti Bogu svojih grehov in obžaluj jih iz celiga serca. Kdo' mi poda vode za mojo glavo, kdo' da solz mojim očem, de zamorem objokovati svojo veliko pregreho! Oče! grešil sim zoper nebo in zoper tebe; nisim vredin tvoj otrok imenovan biti! Ne zaverzi me, Go- 48 spod! izpred svojiga obličja in ne od¬ vzemi mi svojiga svetiga Duha. Po¬ glej inilostivo na me, o Bog! in usmili se me! Zavoljo svojiga pre- Ijubiga Sina, nad kterim imaš svoje dopadajenje, mi odpusti moj dolg! Jezus, moj Gospod in Zveličar! s svojim kervavim pdtam na Oljski gori izbriši vse moje grehe! Gloria ali slava. Kadar jo mašnik moli. Premišljuj hudobno veselje Judov ko so Jezusa vjeli in kralja nebeškiga kakor hudodelca z vervim' povezali. — Ti pa hvali Boga in svojiga Zveličarja, kteri je nase vzel to sramoto, de je tebe rešil. Čast bodi Bogu po višavah in mir ljudem na zemlji, kteri so svete volje! Hvalimo te, častimo te, mo¬ limo te, povikšujemo te, zahvalimo se ti zavoljo tvoje velike časti, o Gospod Bog, nebeški kralj! Bog, 49 Oče vslgamogočni! Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin! Gospod Bog! Jagnje Božje, §>in Očeta! ki od¬ jem Ij e,š grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi naše prošnje! Ki sediš na desnici Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam si Gospod, ti sam si nar vikši, Jezus Kristus, s svetim Duham, v čast Boga Očeta, Amen. List ali berilo. Kadar gre mašni k iz srede altarja na listno stran, premišljuj, kako so Je¬ zusa od Anata h Kajfu peljali, ga po krivim tožili, v obraz bili in pljuvali. — Prosi, de boš pravi učenec Jezusov, kteriga Božja beseda se v listu bere. O Jezus! s kakšno nebeško poterpežljivostjo si terpel, ko so te od sodnika k sodniku vlačili, po¬ vsod zasramovali in martrali. Jest pa bi ne preterpel ne ene same žal besede iz ljubezni do tebe poterpež- 50 ljivo in molče? — Nar pohlevniši Jezus! ozdravi me od napuha! Uči me prenašati brez serda in brhko¬ sti hude sklepe svojih sovražnikov! Stori me vredniga, zavoljo pravice sramoto terpeti, de zamorem tvoj pravi učenec biti! — O Bog, kteri si razsvetlil s svo¬ jim Duham preroke in apostelne, in še zdaj vedno iz ust svoje svete cerkve govoriš; pohlevno verujem vse, kar me rimska katoliška cerkev uči in mi zapove verovati. Daj mi, o Bog! vero svetih očakov, goreč¬ nost prerokov, ljubezen apostelnov, de mi bo tvoja Božja beseda k zve¬ ličanju. Po Jezusu Kristusu , Go¬ spodu našim. Amen. Evangeli. Kadar gre inašnik na evangelsko stran, premišljuj, kako so Jezusa k Pilatu peljali in zopet tožili. — Obljubi svo- 51 jimu Zveličarju, de nikoli nočeš zatajiti tega, kar te njegov evangeli uči. Kako malo, o Jezus! si vza¬ mem besede tvojiga evangelia k sercu, za kteriga si ti toliko mogel terpeti. Kako redko in nemarljivo ga poslu¬ šam ! Kako mlačin in len sim, ga spolno vati! Kako malo si prizadevam ga med druge razširjati! — Božji Učenik, kteri si iz nebes prišel, nam pot v nebesa pokazat, ne pripusti, de bi se kadaj tvojiga svetiga evan¬ gelia sramoval, ali ga celo' zatajil iz ljubezni do sveta, temuč gnado mi daj, de se kristjana skažem z besedami in z deli, de boš tudi ti enkrat pri sodbi mene svojiga učenca spoznal in k sebi vzel v nebesa. Amen. Kredo ali vera. (Ce jo mašnik moli.) Kadar se mašnik nazaj verne od evangelske strani v sredo altarja in vero moli, premišljuj, kako je bil Jezus od R2 Pilata k Herodu poslan, kteri si je želel njegovih čudežev viditi. — Ali hočeš morde tudi ti čudeže viditi, de bi verval? Prosi Boga ponižne vere! Moli: Ve¬ rujem v Boga Očeta, ali pa to le: Blagor njim, kteri ne vidijo in vunder verujejo! — Jez verujem, o Bog! pomagaj mi v moji veri! Kako se ti hočem zahvaliti, o Bog! de si me izmed milijonov ljudi izvolil, kteri v tamoti nevere in kri¬ voverstva, žive, in de si me k pravi veri poklical, ktera sama zveličati zamore ! Otrok rimske katoliške cerkve sim ! V njeni sveti veri hočem živeti in umreti ! # Darovanje. Kadar mašnik kelih razgerne ter kruh in vino daruje, premišljuj, kako voljno se je Jezus, k Pilatu nazaj pri¬ peljan, v strašno gibanje in s ternjem kronanje vdal, ker se je hotel vsiga za nas darovati. fi 3 Moje serce je pripravljeno, o Bog! pripravljeno je moje serce k vsimu , kar tebi dopade. Vse, kar sim in kar imam, tebi na altar položim v dar. Moje telo' in moja duša, moji cutljeji in moja moč naj bodo tebi darovani! O moj Bog in moje vse! ves sim tvoj. Bodi tudi ti ves moj. Umivanje rok. Premišljuj, kako seje Pilat, ker si je roke umil, pravičniga pokazati bolel, pa vender ni opustil, Jezusa po krivičnim obsoditi. — Prosi prave po¬ božnosti ! Kolikrat, o Gospod! išem po¬ božnosti in čednosti, samo de me ljudje vidijo, in si tako malo priza¬ devam za pravo, notrajno pobožnost! Kolikrat me posvetne reči od tvoje svete postave odvernejo! Gospod ! očisti me mojih skriv¬ nih grehov, in zavoljo ptujih grehov prizanesi svojimu hlapcu! 4 54 Operi me bolj in bolj od moje hudobije, in ponovi v meni dobriga duha! Sanktus. Premišljuj, kako so Judje, ki so Jezusa pred petimi dnevi o njegovim prihodu v Jeruzalem veseli pozdravljali rekoč : „Hozana!“ zdaj zlobno vpili: Križaj ga! križaj ga! — Prosi stano¬ vitnosti ! — O človeška nestanovitnost! Zdaj kličem skesan in žalostin: Vekomaj nočem več grešiti; kmalo potem vno¬ vič razžalim svojiga Boga in ga kri¬ žam s svojimi grehi. — Gospod ! revin sim in slab. Bodi moja pomoč! Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog Sabaot! Nebesa in zemlja so polne tvoje časti. Hozana po višavah! Cešen bo'di, ki pride v imenu Go¬ spodovim ! Hozana po višavah. Pred povzdigovanjem. Premisli, kako Jezus od Pilata k smerti obsojen težki križ zadene in na Kalvarsko goro gre. — Ponudi se mu, 55 ga na poti križa nasledovati. — Spomni se sadaj tudi živih, za ktere hočeš moliti. Ali hi ne hodil tudi jez z Jezu- sam po križevi poti! Sej je sam djal: Kdor hoče moj učenec biti, zataji sam sebe, vzemi svoj križ slednji dan in hodi za mano ! O ljubčik moje duše! Priprav¬ ljen sim s teboj umreti! O Jezus, s teboj hočem terpeti, s teboj hočem umreti. —■ Spomni se , o Gospod ! svojih služabnikov in služabnic 1 . 1 ., za ktere ti darujem ta dar. Usliši njih proš¬ nje in bodi jim milostljiv ! Per povzdigovanji sv. hostie. Premisli, kako je bil Jezus na križ pribit in svetu na ogled postavljen. Molim te, o Jezus! pravi Bog in pravi človek! kteri si resnično pri— čijoč v podobi kruha in se daruješ za grehe sveta! 4 * 56 Nebeški Oče ! poglej svojiga ljubiga Sina, nad kterini imaš do¬ li adaj e nje , in bodi mi milostljiv ubo- zimu grešniku ! Jezus ! tebi živim ; Jezus ! tebi umerjem ; Jezus ! tvoj sim živ in mertev! Per povzdigovanji sv. keliha. Premišljuj, kako obilno je tekla kri iz Jezusovih ran k odpušenju naših grehov. Molim te, rešuj a in živa kri, ktera si bila prelita za mene in za vse ljudi v odpušenje grehov! Nebeški Oče! poglej rane svo¬ jiga edinorojeniga Sina ! Za-me kli¬ čejo milosti in usmiljenja! Jezus! tebi živim ; Jezus tebi umerjem ! Jezus ! tvoj sim živ in mertev ! Po povzdigovanji. Premišljuj tamoto, ktera je per kri¬ žanji Kristusovim vso zemljo pokrila.— 57 Spomni se mertvih, ki so v tanini ječi vic shranjeni. O Gospod ! ne žaverzi in e v ta- moto, kjer je vpitje in škripanje z zobmi. Obvari mojo dušo pred ve¬ čno smertjo ! Usmili se tudi, o Gospod Jezus Kristus ! ubozih duš, ktere v tanini ječi v vicah koperne, posebno I. I. Pusti, de jih popelje sv. arhangel Mihael v svitlobo svetnikov, de se vesele tvojiga obličja, po kterim zdi¬ hujejo. Oče naš. Moli z mašnikain oče naš, ali pa premišljuj sedem Kristusovih besedi na križu. Oče, odpusti jim; nevedo, kaj delajo! — Ali bi ne odpustil tudi jez svojim sovražnikam, de od¬ pusti Bog tudi meni. Resnično, resnično ti po¬ vem, dan as boš z menoj v raju! O tolažila beseda! De bi jo tudi jez slišal v svoji poslednji uri! 4** 58 v . Zena! glej, tvoj sin! Sin! glej, tvoja mati! Hvala ti bodi, o Jezus, de si mi dal tako dobro mater! O de bi bil pokorili otrok Mariin ! Zejin sim! O Jezus! ti si bil zveličanja moje duše žejin. In moja duša bi ne bila žejna žive vode ? Kaj na zemlji in v nebesih more mene nasititi, razun tebe, o Bog! in razun tvoje gnade ? Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? Tako kličem tudi jez v terpljenji. O, ko bi tudi nebeško poterpežljivost imel, s ktero je Jagnje Božje terpelo ! Dopolnjeno je!—Res, kmalo je posvetniga in zemeljskiga konec. Kmalo minejo terpeži tega sveta. Blagor mu, kdor do konca dostane! Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo! — Tako' naj tudi jez v svoji smertni uri nazadnje zakli¬ čem : Tebi , o Bog ! živim. Tebi umerjem. Tvoj sim vekoma. Amen. 59 Kadar mašnik sv. hostjo prelomi in per Agnus Dei (Jagnje Božje}. Premišljuj, kako se je Jezušova duša od telesa ločila. Prosi gnade, srečno umreti. Oh, kako bo moji duši, kadar se bo od telesa ločila ? O Jezus ! vse moje upanje je v tebi. Tvoja smert je moje življenje. O de bi moja smert bila smert pravičnih! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ! zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ! usliši nas, o Gospod! jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ! usmili se nas, o Gospod ! Sveto obhajilo. Premišljuj Kristusov pokop. On želi v tvoje serce kakor v nov grob položen biti. Če ne greš v resnici k obhajilu, se v duhu obhajaj, to je, obudi serčno željo po Jezusu, spoznaj ponižno svojo nevrednost in prosi Jezusa, de gre s svojo milostjo v tvoje serce in kraljuje v njem kakor kralj. 60 ' O Gospod! nisim vredin, de greš pod mojo streho, ampak reci le z be¬ sedo in ozdravljena bo moja duša ! O de bi bilo moje serce vredin grob tvojiga zdaj živiga telesa! O Jezus Kristus! moje serce ti odperto stoji. Pojdi va-nj, o Jezus ! in pre¬ bivaj v njem. Duša Kristusova me posveti. Telo' Kristusovo me reši. Kri Kri¬ stusova me napoji. Voda svete rane Kristusove me očisti. O mili Jezus! usliši me. Skrijem se v tvoje svete rane. Ne daj mi se od tebe ločiti. Pred hudimi sovražniki vari me. V moji smertni uri kliči me , de k tebi pridem, in te hvalim s tvojimi angeli. Po sv. obhajilu. Premišljuj, kako je Kristus per svo jim vnebohodu svoje učence požegnal. Stori , o Bog! svoje ljudstvo srečno in požegnaj svoj delež ! Po- žegnaj mene, o Jezus! de išem, kar je v nebesih, in ne, kar je na zemlji. 61 Poslednji evangeli. Po žegnu mašnik še navadnje za¬ četek evangelia sv. Janeza moli. Pervi kristjani so to molili, de so svojo vero pokazali. Moli ga tudi ti slednji dan tako le: V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila per Bogu, in Bog je bila Bese'da. Ta je bila v začetku per Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič storjeniga, kar je storjeniga. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v tanii sveti, in tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, kle¬ nimi je bilo Janez ime. Ta je prišel v pričevanje, de je pričeval od luči, de bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak de bi pričeval od luči. Bila je prava luč, ktera razsvitli vsaciga človeka, kteri pride na ta svet. Na svetu je bil in svet je po njem storjen, in svet ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga 62 je sprejelo, jim je dal oblast božjim otrokam biti, njim, kteri verujejo v njegovo ime, kteri niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, am¬ pak iz Boga rojeni. In Beseda je meso postala in je med nami prebi¬ vala (jn smo vidili njeno čast, ka¬ kor čast edinorojeniga od Očeta) polna milosti in resnice. Po sv. maši. Vzemi, o nebeški Oče ! ta pre¬ sveti dar, v kterim se je tvoj pre¬ ljubi Sin, čisto Jagnje, tebi sam da¬ roval. Njegove neskončne zasluženja naj nadomestijo, kar je moji molitvi inankalo; zakaj on je sprava našim greham. Gospod! ne zapustim te, predin me žegnaš. Zegen vsigamogočniga Boga, Očeta, Sina in svetiga Duha bodi nad menoj in me spremljaj po vsili mojih potih, dokler ne pridem v dom večniga zveličanja. Amen. 63 Če si res zaderžan iz imenitnih vzrokov ob zapovedanih dneh cerkev obiskati, moli vsaj doma k Bogu, moli mašne molitve, beri evangeli s kakim razlaganjem in združi se v duhu s sve¬ tim darilam v cerkvi. Sveta maša , kakor jo masnih bere Začetek svete maše. Masnik per spodnji stopnji začne sv. mašo tako le: V imenu Očeta -j* in Sina -j* in svetiga -j- Duha. Amen. M. Stopil bom pred božji altar. SI. Pred Boga, ki razveseluje mojo mladost. M. Sodi me, o Bog! in razsodi mojo reč od nesvetiga ljudstva: reši me od krivičniga in zapeljiviga človeka. *) Ta maša je od presvete Trojice. 64 Sl. Ker ti, o Bog! si niojamoč5 za¬ kaj si me zavergel ? in zakaj moram žalostili hoditi, od sovraž¬ nika zatert ? M. Pošlji svojo luč in resnico, de me peljete, in perpeljete na tvojo sveto goro, v tvoje prebivališe. Sl. Stopil bom pred božji aitar, pred Boga, ki razveseluje mojo mla¬ dost. M. Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog! Čimu si žalostna moja duša ? in čimu me motiš ? Sl. Zaupaj v Boga 5 še ga bom hva¬ lil; pomoč moja, Bog moj je on. M. Čast bodi Očetu in Sinu in sve- timu Duhu. Sl. Kakor mu je bila v začetku, in zdej in vselej od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. M. Stopil bom pred božji aitar. Sl. Pred Boga, ki razveseluje mojo mladost. M. V imenu Boga je naša pomoč. 65 Sl. Kteri je stvaril nebo in zemljo. M. Se spovem Bogu vsigamogoč- nimu. sveti Marii, vselej Devici, svetimu Mihaelu arhangelu, sve- timu Janezu Kerstniku, svetima apostelnama Petru in Pavlu, vsirn svetnikam, in vam, bratje, de sim veliko grešil z mislijo, besedo in djanjem. Kriv sim , kriv sim, silno sim kriv. Za to prosim sveto Marijo , vselej Devico, svetiga Mihaela arhangela, svetiga Ja¬ neza Kerstnika, sveta apostelna Petra in Pavla, vse svetnike, in vas, bratje, moliti za-me per Go¬ spodu , našim Bogu. Sl. Usmili naj se te vsigamogocni Bog, in odpusti ti tvoje grehe, in te pripelji v večno življenje. M. Amen. Sl. Se spovem Bogu vsigamogoc- nimu, sveti Marii, vselej Devici, svetimu Mihaelu arhangelu, sve¬ timu Janezu Kerstniku , svetima 66 apostelnama Petru in Pavlu, vsim svetnikam, in tebi, Oče, de sini veliko grešil, z mislijo, besedo in djanjem. Kriv sim, kriv sim, silno sim kriv. Zato prosim sveto Marijo , vselej Devico, svetiga Mihaela arhangela, svetiga Ja¬ neza Kerstnika, sveta apostelna Petra in Pavla, vse svetnike, in tebe, Oče, moliti za-me per Go¬ spodu, našim Bogu. M. Usmili naj se vas vsigamogočni Bog, odpusti vam vaše grehe in vas perpelji v večno življenje. Sl. Amen. M. Milost, odvezo in odpušenje na¬ ših grehov nam dodeli vsigamo¬ gočni in usmiljeni Bog. Sl. Amen. M. Bog! obernil se boš na nas, in nas oživil. Sl. In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo. M. Bog! skaži nam svojo milost. 67 Sl. In dodeli nam svoje zveličanje. M. Bog ! usliši mojo molitev. Sl. In moje vpitje naj do tebe pride. M. Bog z vami ! Sl. In s tvojim duham. Mašnik gre k altarju, in reče: HI o I i m o. Odvzemi nam, prosimo, o Go¬ spod ! naše pregrehe, de bomo vredni stopili s čistim sercam k nar svetej- šimu. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen. Mašnik v sredi altarja perklonjen moli : Prosimo te, o Gospod, po za- služenji tvojih svetnikov, kterih sve¬ tinje so tu, in po zasluženji vsili svet¬ nikov, de mi odpustiš milostljivo vse moje grehe. Amen. Mašnik bere na desni strani altarja nektere be¬ sede, ki se jim introit, to je, vhod pravi. Češena bodi sveta Trojica in nerazdeljena edinost. Častili ga bomo, ker nam je milost skazal. 68 P s a 1 m. Gospod, naš Bog, kako preču¬ dno je tvoje ime na vsi zemlji! Čast bodi Očetu, Sinu in sve- timu Duhu 5 kakor mu je bila v za¬ četku, zdaj in vsaki čas od vekomaj do vekomaj. Amen. Češena bodi sveta Trojica in nerazdeljena edinost. Častili ga bo¬ mo, ker nam je svojo milost skazal. V sredi altarja: M. Gospod, usmili se nas ! Sl. Gospod, usmili se nas ! M. Gospod, usmili se nas ! Sl. Kriste, usmili se nas! M. Kriste , usmili se nas ! Sl. Kriste, usmili se nas ! M. Gospod, usmili se nas! Sl. Gospod, usmili se nas ! M. Gospod, usmili se nas ! M. Čast Bogu na visokim, in mir ljudem na zemlji, kteri so prave volje. Hvalimo te, častimo te, 69 molimo te, povišujemo te. Za¬ hvalimo se ti zavoljo tvoje velike časti. Gospod Bog, nebeški kralj, Bog vsigamogočni Oče ! Gospod edinorojeni Sin Jezus Kristus! Gospod Bog! Jagnje Božje, Sin Boga Očeta, ki grehe sveta od- jemlješ, sprejmi našo prošnjo, kteri sediš na desnici Boga Očeta, usmili se nas! Zakaj sam ti si svet, sam ti Gospod; ti sam si nar viši, Jezus Kristus, s svetim Duham v časti Boga Očeta. Amen. Mašnik sc proti ljudem oberne in reče: M. Bog z vami ! Sl. In s tvojim duham. Mašnik moli na desni strani altarja : M « I i m o. Vsigamogočni, večni Bog! kteri si dal svojim služabnikom v priče¬ vanji prave vere čast večne Trojice spoznati, in v mogočnosti veličastva 70 edinost moliti: prosimo, de bomo s terdnostjo ravno te vere vselej vsih zopernost obvarovani. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim. Amen. Berilo iz lista sv. Pavla apostelna do Rimljanov XI. p. 33 — 36 v. O visokost bogastva božje mo¬ drosti in znanja! Kako nezapopad- Jjive so njegove sodbe in neizvedljivi njegovi poti! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo ? ali kdo je bil nje¬ gov svetovavec ? Ali kdo mu je pred kaj dal, de bi se mu povernilo ? Sej je vse iz njega in po njem inv njem: Njemu bodi čast in hvala vekomaj! Amen. Sl. Hvala Bogu ! M. Hvaljen si, o Gospod! kteri brezna pregledaš in sediš na Kerubinu (sedežu božjim). Hvaljen si, o Gospod! na podnebji nebes in česen vekomej, aleluja ! aleluja ! Hvaljen si Gospod, Bog naših očetov, in česen vekomej. Aleluja. 71 \ sredi altarja: Očisti moje serce in moje usta, vsigamogočni Bog! kteri si usta pre¬ roka Izaia očistil z živim oglarn : tako me očisti s svojo nezasluženo milostjo, de tvoj sveti evangeli vre¬ dno oznanujem: po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Blagoslavljaj me, Gospod! Go¬ spod bodi v mojim sercu in v mojih ustih, de vredno in spodobno ozna¬ nujem njegov evangeli. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duham. Mašnik prekriža s. evangeli in sain sebe rekoč: Besede svetiga evangelia, ki ga je popisal sv. Matevž v 28. p. 18 — 20 v. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam : Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdite in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duha! Učite jih dopolniti vse, kar 72 koli sim vam zapovedal. In glejte, jez sim z vami vse dni do konca sveta. Mašnik kušne sv. cvangeli in reče : M. Po evangelskih besedah naj bodo izbrisane naše pregrehe. Sl. Hvala tebi, Kriste ! Mašnik v sredi altarja moli ob nedeljah in večih praznikih vero, rekoč: . Verujem v eniga Boga, Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči, in v eniga Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu Božjiga, edinorojeniga, kteri je rojen iz Očeta od vekomaj, kteri je Bog od Boga , luč od luči, pravi Bog od praviga Boga, ki je rojen in ne storjen, kteri je z Očetam eni¬ ga bitja, od kteriga je vse stvarjeno, kteri je zavoljo nas človekov in za¬ voljo našiga zveličanja z nebes pri¬ šel (tukaj se perpogne z desnim kolenam.j in je po svetim Duhu iz Marije Device 73 meso na-se vzel , in se včlovečil. Tudi križan bil za nas pod Ponciam Pilatam, terpel, in bil v grob polo¬ žen. Tretji dan pa je vstal od smerti po besedah pisem. Sel je v nebesa. Sedi na desnici Očeta, in bo spet prišel s častjo sodit žive in mertve: njegoviga kraljestva ne bo konec. Verujem v svetiga Duha, Gospoda in oživljavca, kteri iz Očeta in Sina izhaja, kteriga z Očetam in Sinam vred, in enako molimo in častimo: kteri je iz prerokov govoril. Verujem cerkev, eno, sveto, katoliško in apo¬ stolsko. Spoznam en kerst v odpu- šenje grehov. Verujem vstajenje mer- tvih in prihodnje življenje. Amen. M. Bog z vami! Sl. In s tvojim duham. Per darovanji krnim. Vzemi, sveti Oče, vsigamogočni večni Bog ! ta čisti dar, kteriga jez, tvoj nevredni služabnik, tebi, svojimu živimu in pravima Bogu, darujem za 5 74 svoje brezštevilne grehe, zamere in zanikernosti, in za vse pričijoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve: de bo meni in njim v zve¬ ličanje in večno življenje ! Amen. Mašnik vlije kapljice vode v vino. Bog, kteri si prečudno stvari! človeka v blagim stanu, in grešiv- šiga še bolj čudno prenovil : daj nam po skrivnosti te vode in tega vina združenim biti s tistiga Božjo natoro, ki se je vredniga storil naše človeške natore biti deležin, Jezus Kristus, tvoj Sin, Gospod naš, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve- tiga Duha, Bog od vekomej do ve- komej. Amen. Per darovanji kelha. Darujemo ti, Gospod ! kelih zve¬ ličanja, tvojo milost prosijoči, de gre pred obličje tvojiga božjiga veliča¬ stva v prijetni dar za naše in za zveličanje vsiga sveta. Amen. 75 Moli s sklenjenimi rokami: V duhu ponižnosti in s poter- iim sercam stojimo pred teboj; vze¬ mi naš dar, o Gospod ! in godi naj se pred tvojim obličjem danas naša daritev, de ti bo všeč, o Gospod Bog! Pridi, posvečevavec, vsigamo- gočni večni Bog, in posveti ta dar, perpravljeni tvojima svetimu imenu. Mašnik umije perste in moli iz 25. psalma: V nedolžnosti bom svoje roke umil, in tvoj altar obdajal, o Bog! de poslušam glas tvoje hvale, in oznanujem vse čudeže tvoje. O Bog! ljubim lepoto tvoje hiše, in prebiva- liše tvojiga veličastva. Ne pogubi moje duše s hudobnimi, o Bog! in ne umori me z željnimi kervi, ki je krivica v njih rokah, in njih desnica polna podkupšine: jez pa hočem v svoji nedolžnosti živeti. Otmi in usmili se me; na pravim stoji moja noga; 5 * 76 v zbirališih te bom hvalil, o Bog! Čast bodi Očeta i. t. d. V sredi allarja moli : Vzemi, sveta Trojica! vzemi da¬ ritev milosti, ktero ti darujemo v spo¬ min terpljenja, vstajenja in vneboho¬ da Jezusa Kristusa, Gospoda našiga, in na čast Marije vselej Device, sve- tiga Janeza Kerstnika, svetih apo- stelnov Petra in Pavla, njih in vsili družili svetnikov: Naj bo njim v čast, nam pa v zv e, in prosijo naj v nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin na zemlji. Po ravno tem Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Proti ljudem. M. Molite bratje, de bo moja in vaša daritev prijetna per Bogu, vsiga- mogočniro Očetu. »Sl. Vzame naj Bog ta dar iz tvojih rok v hvalo in čast svojiga imena, tudi v prid naš in vse svoje svete cerkve. M. Amen. 77 Tiha molitev. Posveti, prosimo, Gospod naš Bog! po klicanji tvojiga svetiga imena to daritev, ktero ti darujemo, in stori nas po nji sebi dopadljivi dar vekomaj. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu i. t. d. Amen. Tukej povzdigne mašnik svoj glas. M. Od vekomej do vekomej. Sl. Amen. M. Bog z varni ! Sl. In s tvojim duham. M. Nakviško serca. Sl. Imamo jih k Bogu. M. Hvalimo Gospoda svojiga Boga. Sl. Spodobi se in dolžnost je. Bes je spodobno in dolžnost, prav in dobro, de ti hvalo dajemo vselej in povsod, sveti Gospod, vsi- gamogocni Oče, večni Bog! kteri si s svojim edinorojenim Sinam in sve¬ tim Duham en Bog, en Gospod. ne v edinosti ene peršone, ampak v tro- 78 jici eniga bitja. Kar po tvojim razo- denji verujemo od tvoje časti, to brez vsiga razločka od Sina tvojiga, to od svetiga Duha mislimo; tako, de v pravim iu večnim Bogu molimo tri resnične peršone in edino bistvo in enako veličastvo. Kterimu hvalo da¬ jejo angeli in arhangeli, Kerubi in Serafi, ter ne jenjajo hrupa gnati vsak dan, in z enim glasam reči: Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot! Polno je nebo in zemlja tvoje časti. Čast tebi na visokosti! Česen bodi, ki pride v Gospodovim imenu. Gast tebi po višavah ! Mašnik se perklone in moli: Te tedej ponižno prosimo, ne¬ zmerno usmiljeni Oče , po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, Gospodu na¬ šim , de vzameš in posvetiš te po¬ nudbe, te darila, te prečiste svete darove, ktere ti darujemo za tvojo sveto katoliško cerkev, de ji mir daš, jo varuješ, jo obraniš v edinosti in 79 vladaš po vsim svetu : pa tudi za tvojiga služabnika našiga papeža I. in našiga škofa I. in za našiga ce¬ sarja I. in za vse, kteri se prave katoliške in apostolske vere derže. Spomin za žive. Spomni se, o Bog! svojih slu¬ žabnikov in služabnic I. I. (tukaj se spo¬ min stori za tiste, za ktere hočemo darovati) in vsili pričijočih, kterih vero poznaš in pobožnost vidiš: za ktere ti da¬ rujemo, ali kteri ti darujejo ta hvalni dar za-se, in za vse svoje, za od¬ rešenje svojih duš, za dosego svojiga zveličanja in varnosti , in pošiljajo svoje želje tebi, večnimu, živimu in pravimu Bogu. Sklenjeni (ti ga darujemo) z vso družbo zvoljenih, in njih spomin ob- hajoči, sosebno častite vselej device Marije, matere našiga Boga in Go¬ spoda Jezusa Kristusa, pa tudi tvojih apostelnov in marternikov: Petra in Pavla, Andreja, Jakoba, Janeza, 80 Tomaža, Jakoba, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja, Lina, Kleta, Klemena, Ksista, Ivornelia, Cipriana, Lorenca, Krizogona, Ja¬ neza in Pavla, Kozma in Damiana in vsili tvojih svetnikov 5 daj nam po njih zasluženji in prošnjah, de bomo v zavetji tvoje pomoči obvarvani per vsih rečeh, po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu 'našim. Amen. Masnik derži roke nad kruliain in kelliain , in moli: Pl •osimo te tedaj, o Bog! vzemi potolažen ta dar, ki ti ga darujemo tvoji hlapci in z nami vred vsa tvoja družina, daj nam preživeti v tvojim miru svoje dni 5 otmi nas od večniga pogubljenja, in daj nam med tvoje izvoljene biti štetim. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen. Daj, prosimo te, o Bog! de bo ta dar ves posvečen, vzet, poterjen, resničin in prijetin 5 de nam bo spre¬ menjen v telo igkritvojiga preljubiga 81 Sina, Gospoda našiga, Jezusa Kri¬ stusa. Kteri je pred svojim terpljenjem ta dan vzel kruli v svoje svete in častite roke, in je vzdignil oči proti nebu k tebi, svojimu vsigamogočnimu Očetu, te zahvalil, ga posvetil, raz¬ lomil in dal svojim učencam, rekoč: „Vzemite, in jejte vsi od te¬ ga, zakaj to je moje Telo." Mašnik povzdigne sveto lioslio, ter jo ljudem pokaže, de jo molijo, in potlej reče: Ravno tako je vzel po večerji (udi prečudni kelih v svoje svete in častite roke, te spet zahvalil, ga po¬ svetil, in dal svojim učencam rekoč: „Vzemite in pite vsi iz njega; zakaj to je kelih moje k er vi, nove in večne zaveze, skriv¬ nost vere, k te ra bo za vas in za lijih veliko prelita v odpu- š e n j e grehov. K o 1 i k o r k r a t bote to storili, storite v moj spomin." 82 Mašnik povzdigne kelih s sveto kervjo, de jo ljudje molijo, in potlej reče : Po tem povelji tedaj obhajamo o Gospod! mi, tvoji hlapci in tvoje sveto ljudstvo, spomin presvetiga terpljenja, od smerti vstajenja in častitiga vne¬ bohoda ravno tega Kristusa, Sina tvojiga, Gospoda našiga, in darujemo tvojimu prečudnimi! veličastvu od tvojih daril in dobrot ta čisti dar, ta sveti dar, ta brezmadežni dar, sveti kruh večniga življenja, in kelih večniga zveličanja. Ponižaj se pogledati na te dan’ s potolaženim in milostljivim obličjem in vzeti jih, kakor si se bil ponižal vzeti dari svojiga hlapca, pravičniga Abelna, daritve našiga očeta Abra¬ hama, ter sveto daritev in brezma¬ dežno posvečbo, ktero ti je Melki- zedek daril, tvoj veliki duhoven. Ponižno te prosimo, vsigamo- gočni Bog ! reci pernesti te dari po rokah svojiga svetiga angela na tvoj 83 vikši altar pred tvoje Božje veliča¬ stvo, de bomo vsi, kar nas bo de¬ ležnih tega altarja, in zavžilo pre¬ sveto telo, in presveto kri tvojiga Sinu, napolnjeni z vso dobroto in gnado. Po ravno tem Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. Spomin za mertve. Spomni se tudi, o Gospod! svo¬ jih služabnikov in služabnic I. I. (tukej se spomin stori za mertve, za ktcre lio- čemo moliti), ki so šli pred nami z znam- njem vere in ki so v miru zaspali. Dodeli jim, o Gospod ! te prosimo, in vsim, ki so v Kristusu zaspali, kraj hladu, luči in mirti, po ravno tem Kristusu, Gospodu našim. Amen. Mašnik se na porsi vdari in moli: Tudi nam grešnikam, svojim slu- žabnikam, v tvojo veliko usmiljenje zaupnim, daj delež in družbo s svo¬ jimi svetimi apostelni in marterniki: z Janezam, Stefanam, Matiam, Bar- nabam, Ignaciam, Aleksandram, Mar¬ celin am, Petram, s Felicito, Perpetuo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Ana¬ stazijo in z vsimi svojimi svetniki. Prosimo te, ne po našim zasluženji, ampak po svoji perzanesljivosti nam daj priti v njih družbo. Po Kristusu, Gospodu našim, po kterim, o Go¬ spod, vselej te dobrote vse stvariš, posvetiš , blagosloviš in nam jih po¬ deliš. Po njem, z njim in v njem se tebi , Bogu Očetu vsigamogočnimu. v edinosti svetiga Duha godi vsa čast in hvala. Mašnik prevzdigne kelih s sv. liostio in reče na glas : M. Od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Molimo. . Z z veli carjevo zapovedjo opo¬ minjani, in podučeni z njegovim bož¬ jim naukam si upamo reči: Oče naš, kteri si v nebesih. Po- 85 svečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo. Sl. Temne reši nas od zlega. M. Amen. Reši nas, prosimo, o Gospod ! od vsili zlegov preteklih, sedanjih in prihodnjih, in na prošnjo svete, ča¬ stite, vselej device božje matere Ma¬ rije, svojih svetih apostelnov Petra in Pavla, Andreja, in vsili svetnikov, daj nam mir v naših dnevih, de bo¬ mo s pomočjo tvoje milosti podpi¬ rani, vselej greha prosti, in vse zmote obvarvani. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. 86 M. Stori trikrat križ čez kelih in reče: Mir Gospodov bodi vedno z vami. ►Sl. In s tvojim duham. M. Spusti kosčik sv. liostie v kelih in reče: Ta zmes in posvečba telesa in k er vi Gospoda našiga Jezusa Kri¬ stusa nam bodi, ki jo prejmemo, v večno življenje. Sl. Amen. M. Se trikrat na persi vdari rekoč: Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta od¬ jem Iješ , daj nam mir! O Gospod Jezus Kristus ! ki si rekel svojim aposteluam : mir vam zapustim, svoj mir vam dam, ne glej mojih grehov, ampak vero svoje cer¬ kve , in daj ji po svoji volji mir in edinost, kteri živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. O Gospod Jezus Kristus! Sin sr živiga Boga, kteri si po Očetovi volji s svetim Duham vred svet s svojo smertjo v življenje obudil, reši me s tem svojim presvetim telesam in svojo presveto kervjo od vsih zlegov. Daj, de se vselej tvojih zapoved der- žim in ne dopusti, de bi se kadaj ločil od tebe, kteri živiš in kraljuješ z ravno tem Bogam Očetam in sve¬ tim Duham od vekomaj do vekomaj. Amen. O Gospod Jezus Kristus! vžitje tvojiga telesa, ki se ga jest nevredni človek prederznem prejeti, mi ne bodi v sodbo in pogubo, ampak naj mi bo po tvoji dobroti bramba in zdravje duše in telesa. Kteri živiš in kralju¬ ješ z Bogam Očetam v edinosti sve- tiga Duha, Bog od vekomej do ve- komej. Amen. Zavživanje. Kruh nebeški bom prejel in kli¬ cal v Gospodovo ime. 88 Mašnik se trikrat na persi poterka in reče trikrat: O Gospod! nisim vredin, de greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša. Mašnik stori križ čez se s sveto hostio, in reče : Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa naj ohrani mojo dušo v verno življenje. Amen. Mašnik prime kelih rekoč: Kaj bom poverili! Gospoda za vse, kar mi je dal? Izveličavni kelih bom vzel in klical v Gospodovo ime. Klical bom va-nj in njegovo hvalo oznanoval, in v zavetji bom pred svojimi sovražniki. Mašnik vzame kelih v desno roko, in stori z njim križ čez se , rekoč : Kri Gospoda našiga Jezusa Kri¬ stusa naj ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen. Molitev po zavživanji. Kar smo z listini prejeli, o Go- S0 spod! naj nam bo s čistim sercam zavžito , in ta časni dar nam bodi -večno zdravilo. Tvoje telo, o Gospod! ki sim ga zavžil, in tvoja kri, ki sim jo pil, naj se z mojim sercam sklene, in daj, de ne bo nič pregrešniga madeža v meni, ker sim s čistimi in svetimi skrivnostmi pokrepčan. Kteri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Mašnik na (lesni strani: Hvalimo Boga nebes, in pred vsimi živimi ga častimo; ker nam je svojo milost skazal. Mašnik v sredi altarja, proti ljudstvu: M. Bog z vami! NI. In s tvojim duham. Poobhajilna molitev. Naj nam tekne k pridu telesa in duše, Gospod naš Bog, tega zakra¬ menta zavžitek, in večno spoznanje svete Trojice in ravno tiste neraz- 6 90 deljive edinosti. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri živi in kraljuje v edinosti svetiga Du¬ ha, Bog od vekomaj do vekomaj. Sl. Amen. M. Bog z vami. Sl. In s tvojim duham. M. Idite, minula je maša. Sl. Hvala Bogu. Mašnik na sredi perklonjen moli: Naj ti, o sveta Trojica, opra¬ vilo moje službe dopade, in daj, de bo daritev, ki sim jo nevredin človek pred očmi tvojiga veličastva daroval, tebi prijetna, za-me pa, in vse, ki sim jo za-nje opravil, spravna iz mi¬ losti tvoje. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen. Mašnik kašne altar, se proti ljudem oberne, in jih blagoslovi, rekoč : Blagoslovi vas vsigamogočni Bog -j- Oče in -J- Sin in -j- sveti Duh. Sl. Amen. 91 Mašnik stopi na levo stran altavja in reče: M. Bog z vami! SI. In s tvojim duham. M. Začetek svetiga evaugelia po po¬ pisu sv. Janeza. Sl. Čast tebi, o Gospod! M. V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila per Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v za¬ četku per Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič stor- jeniga, kar je storjeniga. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v tami sveti in tarna je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, kterimu je bilo Janez ime. Ta je prišel v spričevanje, de je spričeval od luči, de bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak, de bi pri¬ čeval od luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsaciga človeka, kteri pride na svet. Na svetu je bil, in svet je po njem storjen 6 * 92 in svet ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, jim je dal oblast Božjim otrokam biti, njim, kteri verujejo v njeno ime : kteri niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In Beseda (tukaj se z desnim kolenam per. pogne) je meso postala in je med nami prebivala, in smo vidili njeno čast, kakor čast edinorojeniga od Očeta polna milosti in resnice. Sl. Bogu hvala. Od zakramenta svete pokore. ,,1’ojdite in skazile se duhovnam.“ Luk. 17, li. O neskončna obilnost usmiljenosti Bož¬ je! On ne želi, de bi se grešnik pogu¬ bil, ampak, de zapusti pot hudobnosti in večno živi. Tudi po kerstu stoji grešni- kam studenec gnade Božje odpert, v kle- 93 rim se zamorejo umiti s kervjo Kristu¬ sovo— to je sv. zakrament pokore. Zakaj po svojim vstajenji od smerti je rekel Jezus apostelnam. „P r e j m i t e svetigaDuha; kterim bote grehe odpustili, so jim o d p u š e n i, in kterim jih bote z a d e r ž a I i , so jim zaderžani.^ Kolikošna tolažba je to nam slabim stvarem ! Ker smo tako nesrečni bili, lepo obleko kerstne nedol¬ žnosti omadeževati, pojdimo k nasled- nikam apostelnov, k škofam in duhov- nam, in pokažimo jim bolezen svojih duš, de se po njih odvezi v Božjim imenu zopet ozdravijo. — Kristjan! ne odlašaj spovedi, po¬ sebno, če ti vest kak smertni greli očita. Kako zamoreš do velike noči čakati, če s.i že danas v nevarnosti večne smerti ? Če pa samo majhne grehe storiš, se tudi teh večkrat spovej. Človeški svojo- Ijubnosti se večkrat kaj majhniga zdi, kar pa vunder ni majhno; in majhni grehi iznemar pušeni kmalo v veči grehe zapeljejo. Ne odlašaj spovedi nikoli čez ene livatre; prizadeni si raji, vsak me¬ sec se spovedati. Pobožne duše, ki se v resnici popolnamosti prizadenejo, še večkrat to storijo. Kolikrat očedimo svoje 6 ** 94 stanovanja! Kolikrat operemo svoje obla¬ čila ! Ne hodi zdaj k temu, zdaj k uni- mu duhovnu, ampak zvoli si z Božjo pomočjo svojiga spovednika, kteri je p % obožm , umin, milostin in natanjčin. Časti ga kakor angela, kteriga ti Bog pošlje, odpri mu z vsim zaupanjem svoje serce in izdaj mu svojo dušo v ponižni pokoršini. Ne premenjuj spovednika, če nimaš prav posebnih vzrokov. Ako je ravno na dobrim spovedniku veliko ležeče, vender je na tem še bolj, clo vse ležeče, de je tisti, kteri se spo¬ veduje, resnično spokorin. Torej pazi na te le nauke in ponovljaj jih večkrat. — K zakramentu svete pokore gre to pervo: 1. Izpraševanje vesti; 2. gre- venga; 3. terden sklep (ali naprejvzetje); 4. spoved in 5. zadostenje. Svoje vesti ne izprašuj še le, kadar k spovedi greš, ampak poprejšni večer natanko. Prosi sv. Duha razsvitljenja in pomisli, kaj si po poslednji spovedi gre¬ šil. Per smertnih grehih pomisli, koli¬ krat si jih storil, kolikrat v letu, ali v mescu ali v tednu. Tudi okoljnosti po¬ vej per spovedi, ktere greh povikšajo ali spremenijo. Postavim: od staršev kaj hudiga govoriti, je veči greh, kakor od 95 druzih ljudi'. Per grehih zoper šesto za¬ poved moraš povedati, če si z zakon¬ skimi ali žlahtniki ali cIo z osebami Bogu posvečenimi grešil, tode imena krivih oseb ne smeš povedati. — Po¬ sebno obudi pravo grevengo nad svojimi grehi. Brez grevenge ni odpušenja. V e- liko spoved ne velja nič zavoljo pomankanjagrevenge. Prosi Boga, de ti serce prav omeči. Bolj ti more biti žal, de si Boga razžalil, kakor ko bi bil ves svet zgubil. Kaj ti pomaga vse, če zgubiš Boga? — Terdno skleni, ne več grešiti. Ali veš, kaj k temu gre ? O prav veliko ! več, kakor misliš. Tvoja volja mora tako terdna biti, de bi ti bila S l mert ljubši, kakor zopet v greh pasti. Če si v kaki hudobni drušini, jo moraš zapustiti ; če s kom hodiš, s komur bi ne smel, moraš koj nehati; če si kaj vzel, kar ni bilo tvojiga, moraš nazaj dati; če si v sovraštvu, se moraš spra¬ viti ; če si obrekoval svojiga bližnjiga, moraš reči, de ni res, kar si čez-nj go¬ voril; če si pohujševal, si moraš perza- djati pohujšanje popraviti; če si koga zapeljal, si moraš prizadeti, z opomino- vanjem in z molitvijo njegovo dušo rešiti. Zoper svoje nagibe in poželjnosti se 96 moraš serčno vojskovati, nevarnih pri¬ ložnost se moraš varovati; rad moli, pridno delaj ; — z eno besedo, drug človek moraš postati, to se pravi : ter- din sklep moraš storiti. Grevenga in sklep se poboljšali pa še ni dosti k odpušenju grehov; kri in gnada Jezusa Kristusa nas mora še le od greha očistiti. Glejte, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlje! De bomo pa zasluženja Jezusoviga de¬ ležni, se moramo spovedati, to je: svoje f rehe postavljenimi! duhovnu povedati, e nam jih odpusti. Pojdi ponižno in skesan k spovednici: zakaj ubog greš¬ nik si. Poklekni, ter reci: Prosim, duhovni oče! za sveti žegen, de se svojih grehov prav in Čisto spovem. (Potem se stori sv. križ, in se moli očitna spoved tako le) : Jez, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsigamo- gočnimu, Marii, materi Božji, vsini ljubim svetnikam in njim, častitljivimu mašniku, Božjimu namestniku, de sim po zadnji spovedi, ki sim jo opravil (tukaj se pove čas zadnje spovedi), velikrat ill obilno grešil v mislih, z besedami in 97 z djanjem, posebno pa se obtožim, de sim i. t. d. Sadaj začni praviti svoje grehe, in kolikor zainoreš, tudi število smertnili grehov povej, in, če si bil zadnji pot odvezan in če si naloženo pokoro opra¬ vil. Ne izgovarjaj se ošabno, še manj pa smeš druge tožiti. Ako za gotovo ne veš, če si ta ali uni greh storil, reci, de tega dobro ne vem, če sim storil, ali ne. Kadar se misel in želja spoveduješ, povej, če si se prostovoljno v njih za- deržal in vanje dovolil; če si imel pro¬ stovoljno dopadajenje nad njimi. Razo¬ deni hude skušnjave, ktere so te naha¬ jale. Posebno povej odkritoserčno, če te kaj iz poprejšniga življenja skerbi, de se ti pomaga. Ne boj in ne sramuj se, vsih svojih grehov se spovedati in razložno govoriti, de te spovednik za- ume. Ali te ni Bog vidil, ko si grešil? Ali ti ni bolji spovedniku spovedati se greha, kakor enkrat per sodbi osramo- tenimu biti pred vsimi ljudmi ? Sej je spovednik poln usmiljenja, poln skerbi, te poboljšati, in vse, kar mu poveš, ostane večno skrito. Ako kakšin velik greh nalaš ali iz štrafljive zanikernosti zamolčiš, ne velja tvoja spoved nič, ob- 98 hajaš se po nevrednim. Božjiga ropa se kriviga storiš, in spovedati se moraš zamolčaniga greha, kakor moraš tudi povedati, de si ga zavoljo strahu ali sramožljivosti zamolčal, kolikrat si bil potem per spovedi, če si tudi druge sv. zakramente v tem času prejel. Vse spo¬ vedi ne veljajo nič, ktere si po zamol¬ čanim velikim grehu opravil, in vsili smertnih grehov se moraš spet obtožiti, kterih si se v njih spovedal. Večdel je tukaj nar bolje vesoljno spoved, ali spoved od celiga življenja opraviti. To tudi takrat velja, kadar smertniga greha, postavim nečistosti, sicer nisi zamolčal, pa se ga tudi nikoli nisi poboljšal, ampak si po slednji spo¬ vedi v nečistosti živel in se z grešno drušino, dostikrat več let, pečal. Take spovedi so brez grevenge, brez terdniga sklepa, in zato nič ne veljajo. Bog se ne da zaničevati. Vesoljna spoved je tudi prav dobra, ako ravno ni po¬ trebna, kadar kdo v drug stan stopi, postavim v zakon; v nevarnih boleznih, in sploh, kadar hoče kdo mlačno po¬ svetilo življenje opustiti in se resnično h keršanski popolnamosti oberniti. 99 Kadar si se svojih grehovspovedal, moli: Ti in vsi moji grehi, ki se jih spomnim in ne, ki sim jih ali sam storil ali pa kriv bil, de so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim Boga, njega samo sveto in preljubez- njivo dobroto z njimi razžalil. Terdno sklenem, nič več ne grešiti, in vsili priložnost v greh se varovati. Prosim jih, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. Sadaj dobro poslušaj, kaj ti spo¬ vednik rečejo. Odgovori jim z vso res¬ nico, česar te morde vprašajo. Tode ne zamolči nobeniga greha per spovedi in ne misli: „Spovednik me bojo že pra- ša!i/‘ — Misli si, de Jezus sam s teboj govori; zakaj spovednik je Božji na¬ mestnik. Če te opominjajo, jih ponižpo poslušaj; zakaj še več si zaslužil. Če te nočejo odvezati ali tvojo odvezo od¬ lašajo, ne bodi nevoljin; spovednik ti dobro želijo. Veseli se, de si tako na- tančnimu in pobožnimu duhovnu v roke , prišel. Ne hodi nikoli h kakimu drugimu, ki te koj odveže; kaj ti pomaga od- 100 veza, ki jo z zvijačo dobiš? Saj po¬ vedati moraš, de poprej nisi bil odve¬ zan, in zakaj nisi bil. — Naloženo po¬ koro natanko opravi. Bog ti spregleda sicer dolg in večno štrafengo; ali časno štrafengo moraš prestali, de Bogu zado¬ stiš, kolikor zamoreš. Kako ojstre so bile pokore v pcr- vih časih keršanstva! Torej ne misli, de si že vse opravil, če mervico storiš, kar ti duhoven veleva. Prinesi dober sad pokore! Moli tadaj več; opravljaj dela ljubezni do bližujiga; posti se, nosi poterpežljivo svoj križ v duhu po¬ kore. O kakošno veselje imajo angeli v nebesih nad grešnikam, ki se pokori! Spraševanje vesti. I. Čez deset zapoved Božjih. Perva zapoved : „ Vervaj v eniga namiga Bogu ! u Zoper to zapoved greši: Kdor je neverin, kdor je mlačin v pravi veri,— nektere reči vere malo obrajta in zani- 101 cuje, postavim, tiho spoved — kdor skrivnosti vereprederzno v er ta, — dvome ali cvilile zoper sveto vero prostovoljno v sebi redi in ohrani, ali jih v druzih obudi, kdor vero zataji, se celo katoljški veri odpove ali pa se njenih ukov in šeg sramuje, jih zoper zaničevavce vere ne zagovarja, ko jih zamore in dolžnost ima, in take brezbožne pogovore rad posluša in poterdi, ali pa če djanja ka- toljške vere, postavim, molitev, spoved, post zavoljo ljudi opusa — kdor se ne- potrebama z neverniki ali krivoverci tako prijazno peča, de je v nevarnosti vero v sebi oslabiti ali še cIo zgubiti, ali njih cerkve obiskava in njih nauke po¬ sluša — kdor prepovedane bukve in pisma bere in razširja, ktere zoper ka- toljško vero uče, — kdor v Božjo po¬ moč in previdnost ne zaupa — nad Božjo milostjo in usmiljenjem obupa — zoper Božje uaredbe z nevoljnostjo in nepo- lerpežljivostjo v terpljenji godernja — kdor ima prostovoljno v sebi nekako merzloto, nevoljo ali še clo jezo do Boga, in jo morde tudi zunaj pokaže — kdor je Bogu za prejete dobrote nehva- ležin, — kdor molitev zamuja ali jo zanikerno opravlja , posebno zjutraj , 102 opoldne in zvečer, kakor tudi pred jedjo in po jedi — kdor se v cerkvi gerdo zaderži — kdor se na svetih krajih gerdo zaderži in do oseb Bogu posvečenih za¬ ničljivo obnaša — kdor ostanke svetni¬ kov ali svetinje, podobe svetnikov in šege katoljške cerkve zaničuje — kdor se vražnih pomočkov, ali kacih čudeže obetavnih molitvic posluži in jih pripusti — kdor po vedeževanji iz kvart in po hudičevih umetnostih prihodnost zvediti ali obogateti želi i. t. d. Druga zapoved : „Ne imenuj po nemarnim Božjiga imena ! u Zoper to zapoved greši: Kdor Boga in njegovo pravičnost in dobrotljivost preklinja — kdor imena svetih reči s kletvijo in z rotenjem izgovarja — kdor po nemarnim ime Jezusa, Marije in svetnikov izgovarja — kdor se besed svetiga pisma v nespodobnih norčijah po nemarnim posluži — kdor nepotre- bama priseže — kdor po krivim priseže — kdor pravne prisege ne spolni, po¬ stavim, prisege svojiga stanu — kdor se nemarno roti, postavim, kdor se zaroti, de hoče kak greh storiti, se 103 nad kom zmaševati, s hudobnimi oseba¬ mi se pečati, se hudobnih naklepov de- ležniga storiti — kdor lahkomišljeno za¬ kon obljubi in te obljube ne spolni, — kdor brez premiselka obljube dela in jih ne spolni i. t. d. Tretja zapoved: „Posvečuj praznik ! u Zoper to zapoved greši: Kdor ob nedeljah in praznikih nepotrebama ali brez privoljenja duhovne gosposke dela ali delati ukaže; de potem morde še clo očitno Božjo službo zamuja in druge pohujšuje — kdor v dnevih Bogu po¬ svečenih v zgolj veselji živi — nepo¬ trebne opravke in pota dela, nezmerno je in pije, in se z grešnimi osebami peča — kdor zamudi službo Božjo, sv. mašo in pridigo, in kdor odvrača druge od teh svetih opravil. Četerta zapoved: „Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel in de ti bo dobro na zemlji F Zoper to zapoved greši, kdor ne spolnuje dolžnost svojiga stanu. 104 Otroci gr eše, če svojim staršem ne skazujejo pokoršine, ki jim gre, spo- (iobniga spoštovanja in ljubezni — če jim gerde besede dajejo — če jih z ger- dim zaderžanjem žalijo in jeze — če jih zasramujejo, in zaničujejo, če se jih sramujejo — če jih preklinjajo ali clo pretepajo — če kaj hudiga od njih go¬ vore — če jih v revšini in v bolezni brez pomoči pušajo— če brez njih ve¬ dnosti zakon obljubijo — če njih zadnje volje natanko ne spolnijo — če za-nje ne molijo. Starši greše: če za življenje, zdravje, čistost, podučenje, pobožnost svojih otrok premalo skerbe — če jih v stan pregovarjajo ali silijo, do kteriga poklica ne čutijo — če jih k molitvi, k obiskanju cerkve, k večkratni spovedi ne naganjajo — če njih napak ne štra- fujejo, ali če jih le samo v jezi in pre- ojstro štrafujejo — če eniga otrok pre¬ več ljubijo in tako druge žalijo — če na otroke premalo pazijo in jih ne od¬ vračajo od hudih tovaršij, škodljivih ve- selj in igra, ponočnih shodov in vaso¬ vanja, od nevarniga znanja — če jih s hudimi pogovori in deli pohujšujejo ali jih celo h kaki pregrehi nagovarjajo ali zapeljujejo. 105 Podložni sploh g res e: če svo¬ jim vikšim dolžrtiga spoštovanja, zve¬ stosti in podložnosti ne skazujejo — od njih hudo govorijo in njih napake raz- glasujejo— če jim z zanikernostjo škodo delajo , če se svojim vikšim v grešne reči vdajo — če povelja in naredbe svo¬ jih vikših presodujejo in grajajo, zoper gosposko godernjajo ali tudi druge zo¬ per njo dražijo — če davkov ne oprav¬ ljajo, ktere so dolžni. V r i k š i greš e: če s svojimi pod¬ ložnimi terdoserčno , krivično , ošabno, brez ljubezni ravnajo, — če za dušno srečo in za telesne potrebe svojih pod¬ ložnih ne skerbe — če na njih zader- žanje ne pazijo -— če jili k božji službi in k spovedi ne opominjajo ali celo od njih odvračajo — če jim z besedami in z deli hude izglede dajejo — če se jih za grešne reči poslužijo — če jim za- služeniga plačila ne dajo ali ga jim uter- gajo — če jih z delam prekladajo — če v boleznih za-nje ne skerbe i. t. d. Peta zapoved : „ Ne ubijaj ! u Zoper to zapoved greši: kdor bliž¬ njimi! ali sam sebi življenje vzame ali 106 to storiti sklene in take misli v glavi nosi — kdor sam sebi ali drugim živ¬ ljenje krati in nazdravji škoduje, posta¬ vim, z nezmernostjo, hudo jezo, dolgim žalovanjem, z neusmiljenim štrafovanjem, s škodljivimi jedmi in pijačami, z obil¬ nim delam, z nečistostjo — kdor hudo- voljno sebi ali drugim smert ali veliko nesrečo vosi — kdor ima sovraštvo s svojim bližnjim, se ga iz zamere ogiba, f a ne pozdravlja, se nad njim maševati oče ali se res mašuje — kdor je rad jezin, v jezi zabavlja in se roti-—kdor s pohujšanjem dušo bližnjiga umori, s hudobnim govorjenjem, petjem, s takimi bukvami, podobšinami, z vedenjem, z izgledi ali z očitnim vabljenjem k grehu i. t. d. Šesta zapoved: „Ne pvesestvaj ! u Zoper to zapoved greši: kdor se prostovoljno v nevarnost poda, de v sebi skušnjavo k nečistosti obudi, postavim z nespodobnim plešam, s tacimi igrami, pogledi nespodobnih podobšin in štatev, z nezmernostjo, z branjem zapeljivih bukev, — kdor ponoči okrog roji, v 107 nevarne tovaršijc hodi, se nepotrebama z osebami druziga spola zgovarja — kdor nečisto govori ali take pogovore z do- padajenjem posluša in jim svoje dopa- dajenje skazuje — kdor nesramne pesmi poje ali rad posluša, ali pa drugim daje kdor iz nečistiga namena pisma piše, prejema ali drugim d o naša — kdor ne¬ čiste bukve ali pesmi bere ali drugim priporoča — kdor z nesramnim vedenjem ali z nespodobno nošo druge k grehu mika, morebiti nalaš, morebiti še v cerkvi — kdor nečiste poglede ima, se neči¬ stih reči dotika ali prilizuje ali drugim kaj taciga do sebe dovoli — kdor se prederzne do sebe ali do družili kaj ne- sramniga storiti, kdor pregrešno znanje dela in se z osebami druziga spola ne¬ čisto obnaša, ter se pregreši ali s pri¬ lizovanjem, s podkupljenjem ali s silo — z nedolžnimi — z nezakonskimi — z zakonskimi — z bližnjimi žlahtniki in z druzimi — z osebami Bogu posvečenimi — morile v kakim svetim kraju ali v kakih drugačnih okoljšinah, ki ostudnost greha povikšajo, — morde celo z ne¬ spametnimi živalmi i. t. d. 108 Sedma zapoved : „Ne kradi ! u Zoper to zapoved greši: Kdor skri¬ vaj ali s silo vzame, kar je bližnjiga— v kupčii ali prodaji druge prekžne — nepravične obresti ali čimže jemlje, si kaj sposodi ali proda, dobro vedoč, de ne more verniti ali plačati — kdor naj¬ denih ali ukradenih reči pravimu gospo¬ darju nazaj ne da — ukradeno blago kupi, spravi ali vzame — revežem po svojim premoženji milili darov ne deli— zasluženiga plačila ne plača — se s po¬ trato in sladnostnim življenjem v dolgove zakoplje — desetine, čimža in družili davkov ne opravlja ali pri njih goljfa, — kdor blago, ktero se mu zaupa, slabo shrani — za slabo delo in zanikerno službo dobro plačilo jemlje — kdor la- stino družili poškoduje — pokažene reči z vednostjo za dobre prodaja — pona¬ rejene , zanič denarje izdaja — se po krivim pravda, — gosposko podkupiti hoče — storjene škode ne poverne — uboge in nesrečne per prodaji in kup¬ čii stiska — pravne deležnike ali erbe v njih deležu prekane — svoji družin i 109 z igrami, s posiopanjem in z zapravlja¬ njem škodje—kdor per gospodarstvu s ptujim denarjem in per razdeljenji erbšin krivično dela — pravne testamente over- žuje. — Osma zapoved : „ Ne pričaj po krivim zoper svojiga bliznjiga ! u Zoper to zapoved greši: Kdor pred duhovnimi in deželskimi gosposkami krivo pričuje, krive priče ima, pisma ponareja ali krivične dela — kdor iz sile ali iz norčije laže, morde tudi per spovedi ali drugim v škodo laže — kdor druge opravlja, morebiti cele soseske in du¬ hovne — kdor se hlini — kdor se iz potuhe prilizuje — kdor druge podpi¬ huje, s tem zdražbe dela, skrivnosti raz¬ odeva, brez pravice pisma lovi in bere — kdor zabavljice piše, posebno zoper gosposko — napake druzih njim v sra¬ moto razširja — kdor druge opravlja, zasramuje — kdor odvzete časti bliž¬ aj imu nazaj ne da — kdor brez vzroka sumi ali svoj sum drugim nepotrebama razodene — kdor čez druge brez vzro- 7 110 ka hudo sodi, njih djanje in nehanje hudo razklada, opravljive pogovore rad posluša in jim prav da. Deveta zapoved: „ Ne želi svojiga bližaj ig a žene ! u Zoper to zapoved greši: Kdor v nečistih mislih, željah in občutkih z do- padajenjem radovoljno ostane ali va-nje res dovoli, ali kdor nekdajne sanje in misli radovoljno z dopadajenjem pre¬ mišljuje i. t. d. Deseta zapoved: „ Ne želi svojiga bližnjiga blaga ! u Zoper to zapoved greši: Kdor ima misli in poželenje v sebi, se po krivici česar ptujiga povlastiti, koga prekaniti ali mu plačila ne dati—kdor je drugim zavoljo njih sreče ali premoženja nevo- šljiv, samogoltnih in skopih misel i. t. d. II. Čez pet cerkvenih zapoved. Perva zapoved: „Posvečuj zapovedane praznike l u lil Druga zapoved: „ Hodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo per sv. masi. u Tudi pridige in popoldanske službe 15ožje ne smeš zamujati. Razun tega beri take dni tudi duhovne bukve, imej pobožne pogovore in opravljaj dela lju¬ bezni do bližnjiga, postavim: poducuj nevedne in otroke v keršanskim nauku, obiskuj bolnike, dajaj mile darove i. t. d. Tretja zapoved: „ Posti se zapovedane postne dni, namreč: stirdesetdanski post, kva- terne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. u Ob postnih dneh ni le zapovedano se mesnih jedi zderžati, ampak prepo¬ vedano je tudi ved ko enkrat do si- tiga se najesti, zvečer je le nekoliko jesti perpušeno. Več ko enkrat nasititi se smejo ljudje, ki še niso več ko 21, in ki so več ko 60 let stari; pa vunder se morajo tudi taki mesnih jedi zder- 112 žati, pa tudi po svoji zmožnosti si saj kaj v jedi pertergati. Ker nimajo po vsili škofijah postnih dni enako , kar mesne jedi zadene, naj se vsak katoljški kristjan s svojim gospod fajmoštram ali spovednikam posvetva, in če ni v stanu cele zapovedi spolnovati, naj du¬ hovno gosposko prosi, ga od tega iz-^ vzeti, in naj si namesti tega družili do¬ brih del naložiti da. Četerta zapoved: „Spovej se svojih grehov postavlje¬ nimi/ spovedniku k manj Šimu vsaj enkrat v letu, in oh velikonočnim času prejmi sveto rešuje telo ! u v Cas velikonočne spovedi ni v vsili krajih enak. Vsak katoljški kristjan si tadaj prizadeni zvediti, kadaj se veliko¬ nočna spoved začne, in je ne odlašaj do zadnje nedelje. Bolniki se morajo oh velikonočnim času doma obhajati dati. Tudi se opomni, de se z neveljavno spovedjo in z nevrednim ohhajilam cer¬ kvena zapoved ne spolni. 113 Peta zapoved: „Ne obhajaj ženitve ob prepove¬ danih casih. u Prepovedani časi so: od adventa do svetih treh kraljev, in od pepelnice do perve nedelje po veliki noči. Tudi so drugi dnevi pokore in molitve, v kterih so take in enake glasne veselice pre¬ povedane. III. Čez razno grehe. Poglavitni grehi so: 1. napuh, 2. la¬ komnost, 3. nečistost, 4. nevošljivost, 5. požrešnost, 6. jeza, 7. lenoba. Grehi v svetiga Duha so: 1. pre- derzno v Božjo milost grešiti, 2. nad Božjo milostjo obupati, 3. spoznani ker- šanski resnici se ustavljati, 4. svojimu bližnjimu zavolj gnade Božje nevošljiv biti, 5. do Iepiga opominovanja oterp- njeno serce imeti , ti. v nespokornosti terdovratno ostati. V nebo vpijoči grehi so: i. rado- voljni vboj , 2. mutasti ali Sodomski greh, 3. zateranje ubožcov, vdov in sirot, 4. dclavcam in najemnikam zaslu¬ žek zaderževati ali utergovati. 114 Ptuji grehi so : 1. v greh sveto¬ vati, 2. grešiti velevati, 3. v drugih greli pervoliti, 4. druge v greh napeljevati, o. drugih greh hvaliti, 6. k grehu mol¬ čati , 7. greh pregledati, 8. greha se vdeležiti, 9. greh zagovarjati. Greh je tudi, dela opušati, ktere smo dolžni storiti, ali za ktere imamo priložnost. Sprašuj se tadaj tudi čez Sedem telesnih del usmiljenja , namreč: 1. lačne nasititi, 2. žejne na¬ pojiti, 3. popotnike sprejemati, 4. nage obleči, 5. bolnike obiskati, 6. jetnike rešiti v , 7. mcrliče pokopavati. Čez sedem duhovnih del usmiljenja, namreč : 1. grešnike svariti, 2. nevedne učiti, 3. jim prav svetovati, kteri dvo¬ mijo, 4. žalostne tolažiti, 5. krivico voljno terpeti, 6. jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo, 7. za žive in mertve Boga prositi. Molitve per spovedi. Misli j de je spoved, h kteri se pripravljaš , zadnja tvojiga življenja. Prosi Boga, de bi svoje grehe tako spoznal, kakor bi si v smertni uri vošil. 115 Prošnja za razsvitljenje. O Bog in Oče svitlosti, kteri razsvetljuješ vse ljudi, ki na ta svet pridejo, pošlji v moje serce en žark svoje luči, de zamorem svoje grehe prav spoznati! Daj mi v globočino svoje hudobnosti pogledati, de vidim vse gube svojiga grešniga serca do nar skrivnejših misel in želja. Ne perpusti, de me svojoljubnost oslepi. Daj mi spoznanje svojih mnogih in velikih pregreh in opušenj, tudi skriv¬ nih in ptujih grehov, kakor si želim jih v svoji smertni uri in pred tvo¬ jim sodnjim sedežem spoznati. Pridi, o sveti Duh; razsvitli mojo temoto! — Sveta Marija, mati Božja, mati spoznanja, prosi za mene! Zdaj izprašuj svojo vest. Tisti, kteri po redkim k spovedi hodijo, si jo morajo delj časa izpraševati; takim utegne izpraševanje vesti, kakor je gori, dobro služiti, posebno per vesoljni spovedi. — Tisti pa, kteri se večkrat spovejo in si prizadevajo, keršansko živeti, naj ne izprašujejo vesti preveč boječe, ampak naj obude bolj globoko grevengo in po¬ božnost v sebi. Obujenje grevenge. Misli si, de klečiš z Magdaleno pred Kristusovimi nogami. Kdo da vode moji glavi in solz mojim očem, de objokujem noč m dan svojeumnoge in velike grehe, s kterimi sim tebe, preljubi moj Jezus! razžalil ? Kako rad bi, kakor greš- nica Magdalena, tvoje svete noge umival s svojimi solzami! Kako rad bi tebi, o narveči dobrota! svojo serčno žalost skazal, ker sim te tako hudo razserdil. Po svoji podobi si me vstvaril, jez pak sim se neumnim živalim enaciga storil. S svojo drago kervjo si me odkupil, jez pak sim se svetu prodal in njemu služil. Zapo¬ vedal si angelam, voditi in varovati me, jez pak sim se hudimu sovraž¬ niku v oblast podal. Kolikrat, o nar dobrotljivši Jezus ! si s svojim milim 117 govorjenjem na moje serce terkal, me z gnadami in dobrotami vabil, s terpljenjem in žalostjo me svaril; ko- likrat, o mili pastir! si z glasam pridigarjev, spovednikov, dobrih krist¬ janov mene zgubljeno ovco klical, jez pak sim se od tebe obernil in bežal pred teboj ! O poterpežljivost, o usmiljenost Božja! O nehvaležnost in hudobnost grešnika! Kolikrat in kako po pravici bi ine bil lahko v peklensko brezno pahnil , pa tako usmiljeno si mi zanesel! In moje serce je vunder terdo , kakor kamen, in ne čuti svojih smert- nih ran. O Gospod! na tvoje pove¬ lje je nekdaj Mojzes s palico po skali vdaril, in obilno vode je iz nje perteklo. Oh, moj Jezus! vdari tudi ti s svojim svetim križem na moje kamnito serce, de bodo solze ob¬ žalovanja tekle iz njega. Z grešnico Magdaleno padem pred-te na kolena in kličem z vso dušo: O Jezus, 1 18 sprava grešnikov, ne zaverzi me iz¬ pred sebe! O Jezus, sin Davidov 7 , usmili se me! O Jezus, ljubezen moja, ne daj, ne daj, de bi se od tebe vekomaj ločil! Pomisli, o moj Zveličar! koliko težavnih stopinj si storil zavoljo mene. Poglej svete rane svojih nog, ktere z obema rokama objamem in ves skesan kušnem. Te rane so moj up in moje zaupanje, moja tolažba in moja pomoč. O Go¬ spod ! skesaniga in raztertiga serca ne boš zaničeval. Vzemi me tadaj zopet v milost, o Oče usmiljenja! in oberni oči svoje milosti namene ubo- ziga grešnika. Grešil sim in hudo¬ bijo sim storil pred teboj ; vredin nisim tvoj sin imenovan biti. Pa per tebi, o Bog ! je usmiljenje in obilno odrešenje. Odverni svoje obličje od mojih hudobij, in bodi milostljiv z mojim greliam. Potem hočem vesel tvoje ime hvaliti in prepevati tvoje usmiljenje vekomaj. Amen. 119 Terden sklep in darovanje. Rekel siin: Zdaj začnem ! — Premišljeval sim pot svoje hudob¬ nosti in podal sim se na pot zveli¬ čanja. V britkosti svoje duše se spom¬ nim pretečenih let in terdno sklenem, od te ure svoje življenje poboljšati in ti do konca zvest ostati. Gospod! kaj hočeš, de storim ? Moje serce je perpravljeno, perpravljeno je moje serce k vsimu, kar tebi dopade. Oče nebeški! darujem se ti z vsim, kar sim in kar imam; vsi moji počutki in vse moje moči naj bodo tebi po¬ svečeni. Tebi hočem služiti, tebe ho¬ čem moliti zdaj in vekomaj. Ravnaj z menoj, o Gospod! po svoji sveti volji. Tebi hočem delati in terpčti, tebi živeti in umreti : vzemi, o Go¬ spod ! moje telo' in mojo dušo v dar za moje grehe. Tode kako pičlo in nepopolnama je vse, kar ti zamorem darovati, ker 120 sim tako ubog in rev in, in ker nič dobriga nimam na sebi! Grem tadaj in poterkam na duri tvojiga bogatiga Sina , in prosim milošnje iz neskon- čniga zaklada njegoviga terpljenja, ktero ti v vredin dar zamorem per- nesti. Oče nebeški! poglej svojiga ljubiga Sina, nad kterim imaš svoje dopadajeuje. Darujem ti njegovo ne¬ izrečeno žalost in smertno britkost za vse svoje grebe in za štrafenge, ktere sim z grebi zaslužil. Darujem ti nje¬ gov kervav pot namesti solz, kterib moje kamnito serce ne more jokati. Darujem ti njegove mnoge in težavne dela, njegovo ojstro življenje, njegov trud, bolečine in terpeže, de se moja nepopolnainagrevenga z njegovim po¬ polnim in preobilnim zadostenjem spo- polni. Poglej, o nebeški Oče ! z mi¬ lostjo na (a prijetni dar, in dodeli mi po neskončnim zasluženji svojiga edi- n o roj eni ga Sina tudi gnado , moje grešno življenje poboljšati in po poti pravičnosti stanovitno do konca živ¬ ljenja hoditi. Amen. Molitev pred spovedjo. O Jezus , moj sladki Zveličar! jez ubogi grešnik, kteriga hudobije število mojih las presežejo, v glo¬ boki ponižnosti in žalovanji pred-te padem na kolena in prosim te, operi me s svojo sveto kervjo, ktero si na križu v odpušenje grehov prelil. Ako ravno imam obilno in velikih grehov, vunder nad tvojo gnado in nad tvo¬ jim usmiljenjem ne obupam, ker ne želiš smerti grešnika, ampak, de se spokori in živi. Sej so bile tvoje svete noge zato na križ pribite, ker si po— terpežljivo mojiga spreobernjenja ča¬ kal. Tvoje roke so razpete, de bi mene sprejele in objele. Nagnjena je tvoja glava, de bi mi dal kušljej miru in de bi mojo molitev uslišal. Odperto mi je tvoje serce, ki vse ljubi in k ljubezni vabi. Pridite k meni, kličeš, ki ste revni in z grehi obloženi, in jez vas bom poživil! Zato pridem k tebi, moj Jezus! in položim breme svojih grehov pred-te pod tvojim sve¬ tim križem in te serčno prosim, mojo dušo v morje svoje svete kervi po¬ močiti in v brezno svoje neskončne milosti vtopiti. K tvojimu namestniku, spovedniku, grem, se mu svojih gre¬ hov na Božjim mestu spovedat in mu nič ne zamolčat, kar mi nepokoj dela. Spovednikovo odvezo, če sim je vre- din, hočem tako sprejeti, kakor ko bi mi ti sam rekel: „Pojdi v miru! Tvoji grehi so ti odpušeni \ u Sveta Marija, pribežališe greš¬ nikov! prosi za mene, de to spoved tako opravim, kakor ko bi bila po¬ slednja mojiga življenja! Sveti angel varh, moj zvesti tovarš! spremi me k spovednici, opomni me mojih gre¬ hov in prosi Boga za mene, de se odslej tako pokorim, de se zamoreš z vsimi angeli in svetniki v nebesih veseliti. Amen. 133 Pobožne premišljevanja pred spovedjo. Spoznam svojo hudobijo j pred očmi mi je vedno moj greli! Gospod! ne štrafuj me v svojim serdu! Ne tepi me v svoji jezi! Glej, spočet sim bil v hudobi¬ jah 5 v grehih me je rodila moja mati. O Gospod ! ne hodi v sodbo s svojim hlapcam; zakaj ni ga živiga pričo tebe pravičniga. Ge hočeš hu¬ dobije štrafovati, o Gospod! kdo za- more obstati pred teboj ? Vunder pri Gospodu je usmilje¬ nje in obilno rešenje. On ne zeli smerti grešnika, ampak de se spre- oberne in živi. Usmili se me, o Gospod! po velikosti svoje milosti se me usmili! Moje hudobije mi čez glavo kipe, kakor težko breme na meni leže. Noč in dan zdihujem 3 s solzami močim svoje ležiše. 124 Iz globočine svoje revšine vpi¬ jem k tebi. O Gospod ! o Gospod ! usliši glas mojiga vpitja ! oberni svoje obličje preč od mojih grehov, izbriši vse moje pregrehe ! Spominjam se pretečenih dni, in večnost stoji pred mojim duham. Kadar ti prideš sodit, o Go¬ spod ! kaj ti bom odgovoril ? Usmili se me, o Bog ! zakaj slab sim. Ozdravi me, o Gospod ! zakaj moje kosti se tresejo. Spoznati hočem svojo hudobijo, in ti mi boš odpustil mojih grehov dolg. Operi me, o Gospod! od moje hudobije, in čist bom. Operi me s kervjo svojiga Sina, in bolj bel bom, kakor sneg. Svoje roke stegujem k tebi, ža¬ lovanje in zdihovanje moje duše ti ni skrito. Naj okusim tvoje usmiljenje; za¬ kaj upam v tebe. Pokaži mi pot, po kteri naj hodim. 125 Oče! grešil sim ; nisim vredin tvoj sin imenovan bili. O Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ! Zanesi mi, o Gospod! — Usliši me, o Gospod! Usmili se me, o Gospod ! Molitev po spovedi. Povikšuj moja duša Gospoda, in vse, kar je v meni, hvali njegovo sveto ime! Povikšuj moja duša Gospoda, in ne pozabi čudežev njegove milosti in gnade. Odpustil ti je vse tvoje hudo¬ bije; ozdravil je tvoje rane. Odrešil je od smerti tvojo dušo; z dobrotami te je obsul, venčal te je s svojo gnado. Gospod je milostljiv in usmiljen, poterpežljiv in ves dobrotljiv. Ni ravnal z menoj po mojih gre- 8 126 hih, in mi ni povračeval po mojih hudobijah. Kakor so nebesa visoko nad zemljo, tako kraljuje njegovo usmi¬ ljenje nad tistimi, kteri se ga boje! Kakor deleč je iz-hod od za- ho'da, je vzel moje grehe od mene. Kakor se usmili oče svojih otrok, tako se Gospod usmili tistih, kteri se ga boje. Ve, de smo slabe stvari; ve, de smo prah. Povikšujte Gospoda! zakaj, do¬ ber je. Njegovo usmiljenje je večno. Le tvoja usmiljenost, o Bog! je meni moje prestope odpustila , in dolg mojih grehov zbrisala. O Bog! ti si ljubezen, in usmiljenje je tvoj e veselje. Nočeš smerti grešnika, am¬ pak de se spreoberne in živi. O ne¬ izrečena ljubezen! užgi mojo dušo, de tudi jez tebe ljubim in iz ljubezni do tebe vse sovražim in studim, kar 127 je hudiga. Od te ure, o Oče usmi¬ ljenosti ! te hočem večno ljubiti in tvojo milost in tvoje prijatelstvo po¬ staviti čez vse, kar bi me utegnilo k grehu zapeljati. Vredin sad pokore ho¬ čem prinesti. Mnoge križe tega življenja in težave svojiga stanu hočem k po¬ ko rjenju svojih grehov voljno nositi. Do konca svojiga življenja hočem v tvoji službi, o kralj nebes in zemlje! ostati. Nič, nič me ne sme od tvoje ljubezni ločiti. — Gospod! v moje serce vidiš; vse reči veš, znano ti je, de resnično želim svoje življenje poboljšati. Pa kaj zamore slabi člo¬ vek s svojimi sklepi brez tebe? O pridi moji slabosti na pomoč, pod- peraj me v boju z greham; oboroži me s svojo močjo, de nebeško kra¬ ljestvo dosežem. — O Jezus! kteri si me po odvezi spovednika s svojo presveto kervjo od mojih grehov očistil, daj mi svoj Božji žegen, de grem v miru in nič več ne grešim. Amen. 8 * 128 Od odpustka. ,,Kar koli bote razvezali na zemlji, bo razve¬ zano v nebesih. 4 ' Mat. 18, 18. Po zadobljeni veljavni odvezi per sv. spovedi je grešniku dolg z večno štrafengo sicer odpušen: časna štra- fenga pa še ostane, ktero mora grešnik terpeti. Torej da duhoven grešniku po¬ koro, tode razun te pokore mora človek še druge ojstre dela delati, de Hožji pravičnosti po mogočosti zadosti. Kdor je tadaj velikrat in zlo grešil, utegne toliko za pokoro imeti, de bi mogel še v unim življenji terpeti, in če si svoje pregrehe in zaslužene strafenge prav k sercu vzame, bi se utegnil v svoji gorečnosti, pokoriti se, tudi preojstro pokoriti. Tu¬ kaj naša ljuba mati katoljška cerkev človeški slabosti pomaga. Ker je nam¬ reč Jezus s svojim terpljenjem in s svojo smertjo za vse naše grehe in štrafenge popolnama zadostil, nam cerkev (če se resnično pokorimo in ker smo slabi) v Jezusovim imenu iz obilnosti njegovih zasluženj odpustek daje, to se pravi, spregleda nam nekaj časnih štrafcng ali pa vse, ktere bi za svoje storjene grehe v tem življenji ali pa v vicah še terpeti 129 imeli. Tudi zasluženja Marije in svet¬ nikov nam pomagajo, ker smo z njimi po Kristusu v zvezi. — Odpušenje vsih časnih štrafeng se imenuje popolna- ma odpustek; če nam jih je le nekaj odpušenih, se imenuje pa n ep op o In a- m a odpustek; taki odpustki so za 40 dni, za eno leto ali več let. Zakaj v pervili časih keršanske cerkve so do¬ bivali kristjani za nektere grehe ojstre dela y pokoro za toliko in toliko dni ali let. Če se je tadaj grešnik prav spo- kdrniga pokazal, mu je bil čas pokore okrajšan za več dni ali let. Z odpustki se grehi ne odpušajo; s spovedjo morajo že poprej zbrisani biti. Kdor ima tadaj kak velik greh na sebi, se mora poprej s skesanim sercam spovedati, de odpustek zadobi. Z od¬ pustki se časne štrafenge in dela pokore odpušajo, tode samo tistim, kteri se prav prizadevajo, se spokoriti in poboljšati. Za mlačniga in lenobniga ni odpustkov; ta mora ves svoj dolg splačati. — Kakor katoljški kristjani spoznamo, kar odpustke vtiče, dva člena vere; pervič, de ima cerkev od Kristusa oblast, odpustke dajati, in dru¬ gič, de so odpustki vernim koristni in 8 ** 130 zveličavni. — Oblast, odpustke dajati, ima v katoljški cerkvi rimski papež, za posamezne škofije pa tudi škofi po svo¬ jih cerkvenih postavah. De se odpustki zadobijo, so zapo¬ vedane mnoge molitve, post, milošnja, obiskovanje nekterih cerkva in (posebno, popolnama odpustke'zadobiti) tudi spo¬ ved in sveto obhajilo. Kdor ima pa lepo navado, se vsacih osem dni spove¬ dati in obhajati, ni dolžan posebne spo¬ vedi opraviti, de bi odpustek dobil. De bi se popolnama odpustka deležniga sto¬ ril, mora katoljški kristjan (razun za¬ povedanih molitev) na namen papeža in cerkve kako posebno molitev moliti. Ta namen se pa imenuje to, kar sveti ma¬ teri cerkvi in njeni vidni glavi papežu posebno na sercu leži; namreč razšir¬ janje katoljške vere, zateranje nevere in krivoverstva, mir in edinost keršan- skih oblastnikov, spreobernjenje grešni¬ kov in druge reči’ po okoljšinah časov. Sveta mati katoljška cerkev je nektere djanja pobožnosti in molitve, ki jih za- voljo njih koristnosti razširiti želi, z odpustki obdarila. Postavim: kdor zju¬ traj, opoldne in zvečer, kadar zvoni, angelsko češe nje s skesanim sercam 131 in kleče moli — kdor ob petkih, kadar v spomin Jezusove smerti zvoni, kleče 5 Očenašev in Cešenasimarij pobožno moli in pri tem Bogii prosi za spreober- njenje grešnikov-— kdor slednji dan tri Božje čednosti: vero, upanje in lju¬ bezen obudi—kdor se lepiga pozdrav- Ijenja: Hvaljen bodi Jezus Kri¬ stus! z odgovoram: Amen vse več¬ ne čase! posluži—kdor litanije od p r e sla d k i g a im e na J e z u s o vig a ali lavretanske litanije moli, za- dobi razne odpustke. Tudi v osminah praznikov presvetiga imena Jezusoviga in Marije, potem v Leopoldinski bratov- šini za podperanje misionarjev v Ame¬ riki, in še po mnogotero se zamorejo odpustki dobiti. Molitev za odpustke. O Bog ljubezni in usmiljenja! upam od tvoje neskončne milosti, de si mi grebe in večno štrafengo, klero sim zavoljo njih zaslužil, odpustil. Hvala ti bodi, o usmiljeni Oče! de nisi po svoji ojstrdsti z menoj ravnal, 138 ampak po svoji milosti. Vem pa tudi, de si pravičin Bog, kteri grešnike vsaj s časnimi štrafengami tepe in vredin sad pokore terja. Oh, kako hudo in kako dolgo bi se mogel po¬ koriti za svoje mnoge in velike gre¬ he ! Gospod, če hočeš hudobije tepsti, kdo bo obstal pred teboj ? Zato' per- bežim k neizmernima zakladu zaslu- ženja in zadostenja svojiga Zveli¬ čarja Jezusa Kristusa, in prosim te, o Bog! mene, skesaniga, pa slabiga grešnika svetiga odpustka deležniga storiti , kteriga tvoj namestnik na zemlji iz zaklada gnad cerkve deli. Darujem ti iz tega namena molitve in dela, ktere so v zadobljenje od¬ pustkov zapovedane, in sklenem jih s terpljenjem in s smertjo tvojiga Božjiga Sina, z zaslužen jem prečiste Device Marije in vsili svetnikov v zadostenje svojih grehov. Perporočim ti tudi, o nebeški Oče ! sveto rimsko katoljško cerkev 133 in prosim, de jo v njenih velikih po¬ trebah milostljivo uslišiš : 1. O Bog! nar vikši pastir in Oče vsih vernih, kteri si po svojim edinorojenim Sinu Jezusu Kristusu ve¬ ličastvo svojiga imena vesoljni zem¬ lji oznanil : ohrani in vladaj svojo sveto cerkev, povikšaj in pove¬ ličaj jo med vsimi narodi in dodeli, de se po vsi zemlji razširi. — Oče naš i. t. d. 2. Vsigamogočni večni Bog ! usmili se svojiga služabnika in na¬ mestnika na zemlji, r i m s k i g a pa¬ peža, kakor tudi vsih škofov in du¬ hovnov. Vodi jih po svoji milosti po poti večniga zveličanja, de, kar tebi dopade, s tvojo gnado žele in z vso gorečnostjo dopolnijo.—Oče naš i. t. d. 3. O Bog! kteri daš mir in edi¬ nost žegnaš, dodeli vsim keršan- skiin kraljem mir in pravo edinost, zveži njih serca s sveto vezjo lju¬ bezni, de združeni v tvojo čast in 134 v blagor keršanstva delati za morejo. — Oče naš i. t. d. 4. Vsigamogočni večni Bog, kteri hočeš vse osrečiti, ki v tvoje ime verujejo in tvojo sveto cerkev po¬ slušajo 5 poglej milostljivo na duše nevernih in k r i v o v e r c o v , in dodeli, de svojo slepoto spoznajo in de se vsi narodi brez razpora in kri¬ vih naukov združijo v naročji katolj- ške cerkve. — Oče naš i. t. d. 5. Prosim te tudi, o Bog! spre- oberni vse grešnike in reši vse mertve kristjane. Dodeli, o Bog ! dušam svojih služabnikov in služabnic od- pušenje vsili grehov in večno živ¬ ljenje.— Oče naš i. t. d. Verujem i. t. d. Od svetiga obhajila. »Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.“ Jan. 6, 52. Presveti zakrament rešnjiga Telesa je Jezus zadnji večer pred svojim ter- 135 p Ij en j eni postavil, ko je kruh v svoje svete roke vzel ter rekel: „T o je m oj e te 1 o -r in kelih z vinam rekoč: „To je moja kr i.“ Sterni vsigamogočnimi be¬ sedami, ktere tudi mašnik per sveti maši v Jezusovim imenu izgovori, se kruh in vino spremenita v pravo meso in pravo kri Jezusa Kristusa. — O kristjan! ve¬ seli se tega veliciga čudeža! Jezus je per nas! Vedno prebiva med nami v svetim tabernakelnu, kakor Bog in člo¬ vek. Mizo nam je perpravil, per kteri nas nasiti s svojim lastnim mešam in s svojo lastno kervjo! O sladka dušna hrana! zakaj te zdaj kristjani tako redko vživajo ? Slednji dan jejo in pijejo za telo, za dušo pak samo o veliki noči! O merzlota, o nehvaležnost! Ali tako Kri¬ stusu ljubezen povračujemo! Pervi krist¬ jani so se v nekterih krajih vsak dan obhajali, vsaj slednjo nedeljo; tudi zdaj cerkev želi, de bi se per vsaki maši obhajali, ne samo mašnik, ampak vsi verni. Pristopi tadaj večkrat k mizi Go¬ spodovi, vsaj o večih praznikih. Vari se pa tudi v tisto krivo pobožnost za¬ bresti, kteri je večkratno obhajanje iz nečimernosti in duhovniga napuha na¬ vada , brez skerbi za pravo keršansko 136 čednost. — Glej, de se k svetimu ob¬ hajila prav dobro pripraviš. Kdor ne¬ vredno ta kruli je , si sodbo je; jed ostrupem tistima, kteri ima kak smertni greh na sebi. Očisti tadaj poprej svojo vest s sveto spovedjo od smertnih gre¬ hov in obudi pred svetim obhajilam po- polnama grevengo. Pomisli in vervaj terdno: Jezus je tvoj Gospod in Hog, tvoj rešenik in sodnik, kteriga zavžiješ. Nikar ne hodi s sovražtvam v sercu k večerji ljubezni. — Kadar duhoven sveto hostio pokaže, moli svojiga Gospoda in Boga, ponižaj se pred njim v prahu in reci poln strahu Božjiga: „Gospod ! ni- sim vredin, de greš pod mojo streho, ampak reci le z besjedo in ozdravljena bo moja duša!“ — Ze tisti večer pred svetim obhajilam se perpravljaj z mo¬ litvijo, z branjem kakih dobrih bukev (postavim dvanajst bukev Tomaža Kemp- čana) in s premišljevanjem. Tudi moraš od polnoči teš biti, in tudi ne vode ne zdravil piti. Obhajilni dan vsiani bolj zgodaj, kakor sicer, in serčno željo po Jezusu obudi. Pojdi z veseljem v cer¬ kev , zakaj Jezus se hoče s teboj skle¬ niti. — Koj po obhajilu se globoko per- kloni, v svojim sercu Boga moli in ne 137 hiti koj od altarja. Tudi se ne posluži ko j molitvinih bukev, ampak tvoje serce naj govori z Jezusam. Drugi čas koj po svetim obhajilu dobro oberni; zakaj ta¬ krat ti ne bo Jezus nič odrekel, česar ga boš v svoje zveličanje prosil. Prosi ga posebno pomoči zoper svojo pogla¬ vitno strast fali nagnjenje). Moli tudi za spreobernjenje nevernikov in greš¬ nikov in za uboge duše. Sveto obhajilo smeš tudi za druge darovati, ali svct- nikam v čast ali za kaj druziga, kar ti je per sercu. — Vari se dan svetiga obhajila koj razmišljen biti ali posvet- niga veselja iskati ; tvoje veselje bodi z Jezusam govoriti, kteriga si prejel, in kliči: „]Ve zapusti me, o Gospod, Jezus nar sladkejši Obhajilne molitve. l*red svetim obhajilam. Djanje ponižnosti. Bog svitlosti in veličastva! sveti, močni, neumerjoči Bog! Ali ti hočeš k meni priti ? Ti, kteriga nebesa ne 138 morejo obseči, se hočeš v moje tesno serce vseliti? O kralj nebes in zem¬ lje ! Vsigamogočui, neizrekljivi, ne¬ skončni! Kaj je človek, de se ga spomniš ? Kaj sim posebno jez, de me obišeš ? Sami angeli in nebeške moči niso nič memo tebe; jez pa bi si upal, tebi, o veliki Bog! se bli¬ žati! Ako bi bil tudi tako svet, ka¬ kor je bil sveti Janez Kerstnik, bi vunder ne bil take gnade vredin; kako zaslužim tadaj , ki sim tako ubo'g grešnik, tebe nar svetejšiga pre¬ jeti ? Se to bi bila meni revnimu prevelika gnada,, ko bi me le pred svojimi nogami terpel, in ko bi mi pustil drobtinice od tvoje mize po¬ birati. Sadaj me pa še k sebi pova¬ biš, me posadiš k svoji mizi med svoje otroke in me hočeš nasititi s svojim lastnim mešam in s svojo last¬ no kervjd? Se vredin nisim, de se mene spomniš in na mene misliš, in v moje serce hočeš priti ? O Gospod! nisim vredin! nisim vredin! Djanje pokoršine. Pa ti sam kličeš svoje otroke: „Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi, in jez vas bom poži¬ vil !“ Ali smem temu klicanju zoper¬ staviti se, ki sim ves slab in tru¬ dili, in pred vsim drugim potrebujem tvoje pomoči in oživljenja ? Pridem tadaj k tebi, o Jezus! ker me sam vabiš; k tebi pridem, ker sim slab, de mi moč daš ; ker sim trudil), de me oživiš ; ker sim ubog in po- trebin, de me obogatiš. Sam si re¬ kel : Ako ne bote jedli mesa in pili kervi Sinu človekoviga, ne bo'te imeli življenja v sebi. Pridem tadaj, po¬ korili tvojim besedam, k tebi, o pre¬ mili Zveličar! in prosim te, de sam pripraviš moje serce, de bo vredno prebivališe tvoje. Djanje vere. Daj mi živo vero v tvojo pri— čijočnost v podobah kruha in vina. 140 O Jezus! verujem, de si pričijdč v presvetim zakramentu resnično in ves, tisti Bog in človek, kteriga je Marija, prečista Devica, z močjo svetigaDuha spočela in rodila, kteri je za nas na križu terpel in umeri, in zdaj po svo¬ jim veličastnim vstajenji in vnebo¬ hodu sedi na desnici Očetovi, kakor prihodnji sodnik živih in mertvih. Terd- no in živo verujem to, ker si ti sam, večna resnica, rekel: „Vzemite in jejte: to je moje telo! Pite, to je moja kri! 66 Verujem, o Jezus! po¬ magaj mi verovati! Djanje upanja. Zbudi v meni, Božji Zveličar! tudi terdno upanje v tvojo neskončno milost in dobroto. O Jezus, vir vsiga dobriga, začetek vse milosti, kteri si v tem zakramentu pričijoč ! česar bi ne upal od tebe, ki se mi hočeš sam dati, ker si neskončno dobrotljiv? Blagor mu, kdor v tebe upa! osra- 141 moten ne bo. O Gospod, upam! Po- terdi moje upanje! Djanje ljubezni. Užgi v meni, o Gospod! ljube¬ zen z večerjo ljubezni, ktero si pred mojim obličjem pripravil. O Jezus! kako bi te ne ljubil? Ni ti bilo dosti, iz nebeške svitlobe na zemljo priti, podobo služabnika na-se vzeti, vse težave in terpljenje, cld britko smert na križu zavoljo mojiga zveličanja terpeti, tudi ta zakrament ljubezni si hotel postaviti, de bi se vsiga meni dal in se z menoj revnim in nehva¬ ležnim prav natanko sklenil. O ne¬ skončna ljubezen! kako vredin si tudi ljubljen biti? Ljubiti te tadaj hočem, o preljubeznjiva in narvikši dobrota! Kaj me bo ločilo od Kristusove lju¬ bezni ? Djanje obžalovanja. Eno je, kar mi veselje ljubezni kali — de tako pozno začnem tebe 142 spoznovati , tebe ljubiti. O Jezus, moja ljubezen! de bi te nikoli ne bil razžalil ! Ali skesaniga in stertiga serca ti ne zaničuješ. Glej, o Go¬ spod! spoznam svojo hudobijo, ob¬ žalujem svoj greli. Obtožim se tebi in tvojimu namestniku spovedniku in upam zavoljo zasluženja tvojiga ter- pljenja in tvoje smerti odpušenja svo¬ jih grehov. Ker je pa človeško serce nezapopadljivo brezno, ktero ti sam previdiš, te prosim, očisti me od vsih, (udi skrivnih grehov, de te vredno prejeti zamorem — ne v sodbo in po¬ gubljenje , ampak v poveličanje in večno življenje. Djatije hrepenenja. O Jezus! kako goreče želi moja duša tebe prejeti! Kakor jelen po potoku koperni , tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Utrudil sim se na poti grehov; pa svet ni nasitil mojiga serca. Samo ti, moj Bog! 143 si moj pokoj, si moje nasitenje, moje veselje. Pridi tadaj, o moj Zveličar! in ne mudi se dalje! Pridi, o moja ljubezen, moja tolažba, moja terd- nost , moje narveči veselje ! Pred vratmi mojiga serca že stojiš in ter- kaš. Blizo si, o Gospod ! slišim tvoj glas. Pridi, o Jezus ! pridi krnalo!•*— Klicanje. Pridi, Devica, od Boga vredna spoznana, Jezusa Kristusa v svojim prečistim naročji spočeti in nositi, sprosi mi gnado, de ga tudi jez v tej nar svetejši skrivnosti prejeti in v svoje serce vzeti zamorem. — Sveti angel varh! prosi za mene, de ne¬ beški kruli v zveličanje svoje duše povžijem. — Vsi svetniki Božji, kteri obličje v obličje gledate tistiga, kte- riga v podobah kruha in vina skri- tiga prejamem, pomagajte mi s svojo prošnjo, de v tej dolini solz Jezusa vredno vžijem in se v njegovim po¬ sestvu enkrat večno veselim. 144 Darovanje. Moj Bog! darujem ti to sveto obhajilo v počešenje tvojiga nar vik- šiga veličastva , v spomin britkiga terpljenja in smerti svojiga Zveličarja, v zahvaljenje za vse gnade meni in vsim vernim podeljene, v odpušenje svojih grehov in zaslužene štrafenge, v svoje, zveličanje in v zveličanje svojih žlahtnikov in znancov, v to¬ lažbo mertvih, za ktere mi je pred druzimi moliti. Posebno ti darujem, de se grehu I. odpovem, kteriga to- likrat storim, in de čednost I. zado- bim, ktero tako močno pogrešam, de v tvoji gnadi slednji dan rastem in se vedno terdnejši s teboj združim. Stori mene in vse, za ktere to sveto ob¬ hajilo darujem, tistiga svetiga sadu deležne, kteriga ima ta sveti zakra¬ ment po namenu tvoje neskončne lju¬ bezni pernesti za zdaj in vekomaj. Amen. 145 Zdaj perstopim k altarju, bolnik k tolažbi življenja , grešnik k viru usmiljenosti, slepec k luči večne sve¬ tlobe, ubožec in revež k Gospo'dn nebes in zemlje. O Jezus! daj, de z vero Petra in z upanjem Pavla, in z ljubeznijo Janeza tvoje sveto meso in kri zavžijem. Amen. Glej , moja duša, tvoj ženin pride, pojdi mu naproti! — Moj Go¬ spod in moj Bog! O Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ! —Gospod ! nisim vredin, de greš pod mojo stre¬ ho, ampak reci le z besedo in ozdrav¬ ljena bo moja duša! Po svetim obhajilu. Pobožni zdihljeji. Per meni si, o Jezus! zdaj. — O daj se mi objeti! — O ljubezen! ne zapusti me, — per meni ubogim ostani! 9 146 Ostani pri meni , ženin moje duše! — Tebi se vsiga darujem. — Ostani pri meni, Jagnje Božje! — Tebi samimu hočem živeti! Preljubi! brez tebe ni veselja na svetu. — Ako me ti, o Jezus! za¬ pustiš , kaj bo z menoj ? Moje serce bodi sedež tVoje lju¬ bezni. O kralj čistih duš! S teboj, o Božji Sin, se hočem večno zaročiti. Ti si nar lepši. — S tabo se hočem večno zaročiti. — Ne zaverzi svoje neveste.— Ne zapusti je, ker ti je zvesta! O ko bi gori per tebi bil, v le¬ pim nebeškim domu! — Zakaj vse žalostno je tukaj na zemlji. Pa vunder, če moja prošnja kaj zamore, ne loči se od mene; — per tebi ne čutim ne bolečin, ne težav; per tebi je terpljenje veselje. Zvest ti hočem ostati do Černe jame, in zavoljo posvetne nečimer- nosti mi ne sme ljubezen do tebe ni¬ koli ugasniti. 147 Tvoj sim, o Jezus ! večno tvoj; iebe ljubim pred vsimi druzimi; — daj mi vedno cisto živeti in tebi do¬ pusti. Daj, de v poterpežljivosti in ob¬ žalovanji svojih grehov umerjeni, o sladki Jezus! Moja poslednja beseda bodi tvoje ime, de pridem k tebi v sveti raj! Hlolitev. Veselje. Našel sim ga, kteriga moja du¬ ša ljubi! Terdno ga deržim in ne spustim ga več iz svojiga serca. Moja duša povikšuje Gospoda, in moj duh se razveseljuje v Bogu, mo¬ jim Zveličarju. Na mojo revšino je pogledal, veliko je storil nad menoj. Živim, tode ne toliko jez, ampak Kristus živi v meni. Zdaj, o Jezus! pusti svojiga služabnika v miru se ločiti, zakaj moje oči so vidile Zve¬ ličarja. O Bog, moj Bog! ko bi 9 * 148 mogel zdaj, ko te v svojim sercu imam, v tvoji ljubezni umreti! Djanje ponižnosti in češenja. Bog ljubezni! vir gnade in sve¬ tlobe ! v meni si — v meni ubogim grešniku! Od kodi mi pride gnada, de me Kralj vsili kraljev obiše ? V nar globočejši ponižnosti padem pred- te v prali. Moj Gospod in moj Bog! bodi večno česen in hvaljen. Hvalite, Gospoda, moja duša in vse moje moči 5 hvalite njegovo sveto ime! Djanje zahvale. Kako se ti zamorem zadosti za¬ hvaliti, o Jezus! za gnado, de si to jutro k meni prišel, in de si se mi dal sam vžiti! Kje je pastir, kteri svoje ovce nasiti s svojim mešam in napoji s svojo kervjo? Ti si dobri pastir, ki daš svoje življenje za svoje ovce, in ki si nam perpravil Božjo jed. S čim ti hočem poverniti vse, o Go¬ spod ! kar si mi storil ? 149 Darovanje. Premili Zveličar! Ker si se vsiga za mene daroval in si se z menoj sklenil, se ti hočem tudi vsiga da¬ rovati. Darujem ti svoje telo in svojo dušo, vse svoje čutljeje in moči. Daj mi, de le iz ljubezni do tebe in po tvoji volji delam in terpim. Za mene si umeri in v meni zdaj živiš; tudi jez hočem tebi živeti in umreti! Prošnja. Bog svetosti, kteri si zdaj v mo¬ jim grešnim sercu sedež svoje milosti zvolil, dodeli mi, de grehu, svetu in sam sebi vedno bolj in bolj odmer¬ jeni! Daj, de stariga človeka slečem, posebno tega greha (t„kaj se imenuje gr eh) več ne storim ! Napolni me s svojim Duham in posveti moje misli, moje želje, besede in dela, de ti do- padem. Daj mi ponižnost v sreči, poterpežljivost v nesreči, stanovitnost v skušnjavah, resničnost v govorjenji, 150 zvestobo v djanji, ljubezen v obhoji z bližnjim. Vstvari v meni čisto serce in ohrani moje telo v spodobnosti in čistosti. Dodeli mi, o Bog ljubezni! vse gnade, kterih za časnost in več¬ nost potrebujem. — Ravno tega te prosim tudi za vse, za ktere mi je moliti, in za ktere sim posebno to sveto obhajilo daroval. Daj nam vsim svojo gnado, nevernikam luč vere, grešnikam spreobernjenje, dušam mer- tvili pa večni mir in pokoj ! Sklep. Požegnaj me, o Jezus! kakor si pred svojim vnebohodam svoje učence požegnal. Požegnaj moje dela, moje veselje in terpljenje! Požegnaj vse moje življenje, posebno pa mojo smertno uro. Daj, de nebeški kruh, kteriga sim ravno kar vžil, za popot¬ nico v večnost prejamem, in v ob- jetji tvojiga križa in v tvoji ljubezni umerjeni. Amen. 151 Od presvete Trojice. „Trije so, kteri pričujejo v nebesih : Oče, Be¬ seda in sveti Duh; in ti trije so eno.“ 1. Jan. 5, 7. En Bog je v treh osebah (peršo- nah). Oče je Bog, Sin je Bog, sveti Buh je Bog; pa vunder niso trije Bo¬ govi, ampak en sam Bog. — Bog Oče ne iz-haja iz nikogar, ampak sam od sebe je in vse je od njega; Bog Sin je od Očeta rojen od vekomaj, sveti Buh pa iz-haja od Očeta in od Sina od ve¬ komaj. Oče ni Sin, sveti Buh ni ne Oče ne Sin; zakaj razni so v ose¬ bah, pa eno v Božjim bitji. Vse tri osebe so enako večne in vsigamogočne, enako neskončne in veličastne; in vun¬ der je le en sam Večni in Vsigamogoč- ni, en sam Neskončni in en sam Gospod, ker je en sam Bog. — To veliko skriv¬ nost zapopasti si prizadevati, bi bila napčna izvedoželjnost. Tukaj nam je samo moliti in ponižno verovati. Kar je Božje in brezkončno, slabi človeški um zapopasti ne more. Ko bi naša vera ne imela več nezapopadljivih skrivnost, bi ne bila Božja. — Brez vere v presveto Trojico ni mogoče kristjan biti. Zakaj Kristus, po kterim imamo ime kristjani, je druga Božja oseba in Sin Božji, ki se je za nas včlovečil in je nas na križu odrešil. Ta Sin Božji nam je tudi sve- tiga Duha od Očeta poslal. Naše vstvar- jenje, odrešenje in posvečenje je delo treh Božjih oseb. Zahvalimo se za te dobrote Trojedinimu, kolikorkrat sveti križ naredimo ! — Na ime treh Božjih oseb smo tudi keršeni. Spomni¬ mo se večkrat obljube per svetim kerstu storjene, posebno v praznik presvete Trojice, rojstni dan in o svojim godu, kadar svete zakramente prejemljemo i. t. d. — Sploh je vsaka nedelja časti presvete Trojice posebno posvečena. Molitev k presveti Trojici. Presveta Trojica ! Bog Oče, Bog Sin, Bog sveti Duli! edina v bitji, trojna v osebah! molim te in sklenem svojo molitev s hvalnim pet¬ jem nebeških trum, ktere tebi nepre- nehama kličejo: Svet, svet, svet si Bog Sabaot! Nebesa in zemlja so polne tvojiga veličastva ! 153 O nebeški Oče! verujem, de si tudi moj oče, ker me nisi samo vstva- ril, ampak po svoji gnadi tudi za svo- jiga otroka vzel. Hvaljen in zahva¬ ljen bodi, de si me iz nič izlekel in po svoji podobi vstvaril ter k pravi veri poklical! O Sin Božji, edinorojeni od Očeta od vekomaj ! verujem, de si se v spolnjenim času včlovečil, de si ljudi odrešil. Hvaljen in zahvaljen bodi, de si tudi mene iz sužnosti greha otel in mojo dušo s svojo kervjo od¬ kupil ! O sveti Duh! ki od Očeta in Sina iz-liajaš ! verujem, de si me v svetim kerstu posvetil in me pre- naredil v tempel Božji. Hvaljen in zahvaljen bodi, de si z ognjem svoje ljubezni mojo dušo očistil, razsvetlil in unel, de bi ne živel več grehu, am¬ pak Bogu ! Trojedini Bog! Oče , Sin in sveti Duh! v tebe verujem, v tebe 154 upam, tebe ljubim iz vsiga svojiga serca. Daj moč meni slabimu in žeg- naj mojo voljo, de ti zvesto Služim na zemlji in de se enkrat v nebesih tvojiga obličja veselim. Čast bodi Očetu in Sinu in svetimu Duhu, ka¬ kor je bila v začetku, in zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Od angelskima roženkranca. Moli se v čast presvete Trojice in tudi vpočešenje presvetiga rešnjiga Te¬ lesa. Moli se pervič vera in potem Očenaš in Češenasimarij a; potem se ponavlja tridesetkrat angelsko hvalno petje: Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot, ves svet v je poln njegovi ga veličastva! Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in svetimu Duhu, kakor je bila v začetku, in zdaj in vselej in vekomaj. Amen. Kadar se to angelsko petje „de- setkrat reče, se moli Očenaš in Če¬ šenasimarij a, tako de se vse v tri dele razdeli. 155 Molitev pred roženkrancam. Bog Oče v nebesih usmili se nas! — Bog Sin, odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sveti Duh! usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog! usmili se nas ! Vsigamogočni, večni, neizrekljivi Bog! Oče, Sin in sveti Duh! ne¬ razdeljiva edina Trojica! nar vikši Gospod nebes in zemlje, pred kterim vsi Kerubi in Serafi, in vse moči angelov s straham in trepetam stoje: če pomislimo tvoje Božje veličastvo in svojo ničlobo, se nam je po pra¬ vici ustrašiti. Zakaj , 'o moj Bog! kaj smo li druziga, kakor stvari k hudimu nagnjene ? In mi bi tebe, Kralja vsih kraljev, večniga Boga, nar veči dobroto ogovarjali in z vsimi angeli molili? Pademo tadaj pred-te, 156 ubogi grešniki pred svojiga sodnika, kakor dolžni podložniki pred svojiga stvarnika. Poglej serca svojih služab¬ nikov in služabnic, s kterinii bi te radi hvalili in povikševali, kakor te hvalijo in povikšujejo vsi angeli in svetniki v nebesih. Ti pak, o pre¬ sveta Devica in Mati Božja, Marija, in vi, vsi svetniki Božji, nam poma¬ gajte, svojiga veliciga Boga in Go¬ spoda moliti, de bomo enkrat z vami deležni njegove svitlosti in veselja v nebesih! Amen. Molitev po roženkrancu. Hvalimo Očeta in Sina s sve¬ tim Duham! Hvalimo in povikšujmo ga v vse večne čase ! Vsigamogočni, večni Bog! kteri si dal svojim služabnikam gnado, z lučjo prave vere spoznati veličastvo večne Trojice in v nji edinost tvoje 157 večne nature moliti: dodeli, de smo po terdnosti te vere vselej v vsih zo- pernostih poterjeni. Usmili se tudi, presveta Trojica! svojiga služabnika našiga cesarja L, vse katoljške cerkve in vsili svojih služabnikov in služabnic. Usliši njih prošnje, odpusti jim vse njih grehe, stegni svojo Božjo roko, de jih var- ješ in zveličaš. Po našim Gospodu Jezusu Kristusu, svojim edinim Sinu, ki s tabo živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Ponovljenje kerstne obljube. Presveta Trojica ! En Bog v treh osebah, na čigar ime sim ker- šen! Kako se ti hočem zadosti za¬ hvaliti, ker si me izmed toliko mili¬ jonov , kteri v tamoti neverstva ali krivoverstva tapajo, k pravi, edino zveličavni veri poklical, od madeža perviga greha očistil, me za svojiga 158 otroka vzel in sveti rimski katoljški cerkvi pridružil! O, de bi nikoli ne bil svoje svete vere zatajil, ne z be¬ sedo ne z delam! De bi nikoli ne bil beliga oblačila nedolžnosti po kerstu s smertnim greham omadeževal! — O Bog! iz serca mi je žal, de sim te tolikrat po svetim kerstu razžalil, in de sim tako nevredno nosil ime kristjana. Terdno tadaj ponovim za¬ vezo, ktero sim per svetim kerstu s teboj storil, in obljube ponovim, ktere sim takrat naredil. Pričo svojiga sve- tiga angela varha in svetiga patrona, kakor tudi v obličji katoljške cerkve terdno obljubim: Odpovedati se hudiču in njego¬ vi mu napuhu, in vsim njegovim de¬ lam. — Odpovedati se svetu, nje¬ govi nečimernosti in njegovim zape¬ ljivim naukam. — Odpovedati se mesu in njegovi poželjivosti in vsim gre¬ ham. — Bogu samimu hočem služiti in prav keršansko živeti, kakor sveti 159 evangeli uči. Bog, uterdi moj sklep s svojo gnado! — Verujem v troje- diniga Boga Očeta in Sina in sve- tiga Duha. Verujem v Jezusa Kri¬ stusa, edinorojeniga od Očeta, kteri je Bog in človek, ki je s svojo smertjo na križu človeški rod odrešil. — Ve¬ rujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apo- stelni pridigovali in kar sveta rimska katoljška cerkev verovati zapove. V tej sveti veri hočem živeti in umreti. Požegnaj me, Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh, de tej kerstni zavezi zvest ostanem do konca svo- jiga življenja in večno zveličanje za- dobim. Amen. Od presvetiga rešuj iga Telesa. ,,Mojo dušo žeja po močnim, živim Bogu; kadaj bom prišel in se perkazal pred obličje Božje? 1 Ps. 41. Sveto režnje Telo pridno obiskovati in častiti, je ravno tako velika dolžnost 160 katoljškiga kristjans>, kakor veliko k po¬ božnosti pomaga. Ce imaš kje kakšniga dobriga prijatla, ga večkrat obišeš na njegovim domu, de se z njim pogovarjaš in kratek čas imaš. In svojiga nar bolj— šiga prijatla, svojima nar ljubeznjivšiga Očeta, svoje nar veči dobrote bi ne ob¬ iskoval? Ali bi ti pred Božjim sedežem smelo dolgočasno biti? O koliko časa so svetniki pred svetim rešnjim Telesam doprinesli? Kolikrat so ponoči vstali, de so v svetiše šli! Tam sedi Bog, kakor na sedežu usmiljenja, tam posluša svoje otroke, tam deli gnade verh gnad. Obiši tadaj večkrat sveto rešnje Telo. Koli- korkrat v cerkev prideš, pred taberna- kelnam poklekni in moli kaj časa pre¬ sveto rešnje Telo; ravno tako stori, predin iz cerkve greš. — Hodi pridno k popoldanskimu žegnu in rad bodi tam, kjer je sveto rešnje Telo v češenje iz- postavljano. De bi verne k češenju sve- tiga rešnjiga Telesa unemali, so v Mi¬ lanu (ali Majlandu na Laškim} v letu 1534 stirdeseturno molitev vpeljali, v spomin 40 ur, kterih je Jezusovo telo v grobu počivalo. — Spremljaj sveto rešnje Telo tudi k bolnikam. — Ne hodi inemo nobene cerkve, de bi vsaj s kratko go- 161 rečo molitvico svetiga rešnjiga Telesa ne počastil. — Oberni tudi doma včasi svoje oči proti božji veži in hvali in moli v sercu skritiga Boga v taberna- kelnu. — Pridite, molimo! Molitev pred svetim rešnjim Telesam. Molim te, skriti Bog v podobi kruha! in padem na svoje kolena v prah pred sedežem tvojiga neskon- čniga veličastva', ktero vsi angeli in svetniki neprenehama častijo. Svet, svet, svet si ti, Gospod Bog! Je¬ zus, moj Bog in moj Zveličar! Ve¬ rujem, de si v tej skrivnosti presve- tiga zakramenta ves in resnično pri— čijoč. Ti sam si tukaj, z mešam in s kervjo, s telesam in z dušo, kakor Bog in človek. Terdno in zvesto ve¬ rujem to, ako ravno tega z očmi ne morem viditi. Sej si sam rekel: Bla¬ gor jim , kteri ne vidijo in vunder verujejo 5 zato padem na kolena pred 10 162 tebe in kličem: Moj Gospod in moj Bog ! O Jezus, moj Bog in moj odre¬ šenik! De bi imel zadosti moči in gorečnosti, te vsim narodam zemlje oznaniti, vse nevernike, kteri te v tem prečastitljivim zakramentu zani¬ čujejo, spreoberniti, vse, kar te ža- liga. zadene, vse nespodobnosti in zaničevanje odvračati! Le slabo te zamorem hvaliti in častiti, ker sim um eri j iv a stvar in ubog grešnik. Oh, presunjen od žalosti spoznam svoje grehe in te prosim odpušenja. Ne perpusti, de bi še kadaj razžalil tebe, o Bog ljubezni, Oče usmiljenja, kteri me s tolikimi gnadami okladaš. Ne spomni se, o Gospod! mojih hudobij in moje nehvaležnosti, s ktero sim ti tvojo veliko ljubezen povračal. Glej, darujem ti svoje telo in svojo dušo, svoje čutljeje in svoje moči, vse, kar sim in kar imam, v tvojo čast in tvojo hvalo. Gospodari, o moj Bog! gospodari me po svoji presveti volji! 163 Jezus! ti ljubezen vsih duš, kteri vsilil svojim vernim rečeš: Pridite, k meni, kteri ste utrudeni in s teža¬ vami obloženi $ jez vas bom oživil! ne zaverzi prošnje svoje nar nevred- nejši stvari, ki pred sedežem tvoje usmiljenosti na kolenih kleči. Dovoli mi, o sladki Jezus! de svoje serce pred tabo spraznim in ti potožim svojo nadlogo. Usliši me posebno v tej nadlogi . . . ., reši me iz te sile, če je v zveličanje moje duše. To upam od tebe, ker si Bog ljubezni, in ker si ta presveti zakrament po¬ stavil v spomin svoje ljubezni. O Bog! ne pusti me osramoteti v svo¬ jim upanji! Jezus, moja ljubezen! dodeli mi gnado, tebe bolj in bolj ljubiti. O nar veči, nar ljubeznjivši dobrota! Kdo bi te ne ljubil? Iz ljubezni do ljudi imaš svoj sedež podnevi in po¬ noči v svetim tabernakelnu, vedno perpravljen, gnade deliti in z Božjim 10 * 164 kruham duše nasititi. Zato te hočem iz serca ljubiti, tebe samiga ljubiti, ki si zgolj ljubezen, zato samo hočem živeti, de te ljubim. Res je, o večno stara in večno nova ljubezen! de te pozno začnem ljubiti. Zato te pa ho¬ čem s toliko veči gorečnostjo ljubiti, o Bog mojiga serca ! moje življenje in moja ljubezen ! Kdo me bo ločil od tvoje ljubezni ? Molitev k Božjimu sercu Jezusovimu. (Od svete Jederti.) Molim te, o Božje serce Jezu¬ sovo, večno obilni vir vsiga usmiljenja in gnade, nar veči čudež vsigamo- gočnosti, dobrote in modrosti Božje, sedež svete ljubezni, edini vredni dar, kteri zainore nas z narveči pravič¬ nostjo spraviti! V globoki ponižnosti svojiga serca padem pred-te na ko¬ lena, spoznam tvojo nar veči viso- 165 kost, ktero vsi nebeški duhovi molijo, in se z njimi sklenem, tebe hvaliti in iz cele duše povikševati ? O pre¬ sveto serce mojiga odrešenika, ktero si z večno Besedo nerazvezljivo skle¬ njeno, in ktero imaš vse njegove ve¬ čne in neizrekljive popolnamosti v sebi, in ktero si zavoljo tega ljubezen in veselje presvete Trojice5 k tebi zdi¬ hujem, tebi se darujem, tvoji slavi in tvoji časti posvetim vse, kar sim in kar imam, zdaj in vselej. Dodeli mi, o presladko serce! besede, vredno tebe hvaliti, daj mi serce, vredno tebe ljubiti, in vzemi me milostljivo v žgavni dar, kteri naj v živim plamenu ljubezni tebi gori od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. V čast božjiga serca Jezusoviga je cerkev posebni praznik postavila, kteri se v osmini, to je, drugi petek po presvetim rešnjim Telesu praznuje. Tudi bratovšina od presvetiga serca Jezuso- viga je, ktere udje ali bratje vsakdan en očenaš, eno češenasimarijo in vero 10 ** 166 molijo, verli tega pa še zdihnejo : ,,0 presladko serce mojiga Jezusa! daj, de te vedno bolj ljubim \“ — Posebni namen te pobožne bratovšine je, Bogu s češenjem presvetiga serca Jezusoviga za nečast in razžaljenja zadostiti, ktere se mu v presvetim zakramentu rešnjiga Telesa z nevrednim obhajilam in z dru¬ gimi grehi delajo. Kristusovo terpljenje. „Vsi, kteri po potu merilo greste, poglejte in prevdarite, če je ktera bolečina enaka moji bo¬ lečini." Žalostna pesem. 1, 12. Kako ostudin je greh, nar bolj iz tega izvidimo, ker je Sin Božji zavoljo njega take bolečine mogel terpeti. Zato je premišljevanje Kristusoviga terpljenja že veliko grešnikov spreobernilo in v svetnike premenilo. Poglejte vunder kri- žaniga Jezusa, kako svoje roke na križu 167 steguje, de bi vse grešnike k sebi po- legnil! Poglejte glavo s ternjem kronano, roke in noge prebodene, telo s šibami razmesarjeno — oh ! kdo je Gospod Je¬ zusa tako niartral ? — To smo mi greš¬ niki storili. O padimo tadaj z grešnico Magdaleno pod križ, in kušujmo s ske¬ sanim sercam noge svojiga Zveličarja! Mešajmo svoje solze s kervjd križaniga Jezusa, de speremo svoj dolg, svoj velik dolg. Ne obupajmo, ako smo še tako zlo grešili; zakaj križani Jezus nam je sprava naših grehov. — O kristjani! premišljujte pridno Kristusovo terpljenje! Kako žalostno je, de se današnji dan v kristjanskih hišah tako redko podoba križaniga Kristusa vidi! — Cerkev nas ob četertkih zvečer Kristusove sinertne britkosti, in ob petkih njegove smerti z zvonenjem opominja. Ne pozabimo takrat moliti ! — Koliko kristjanov je z veli¬ kimi težavami v sveto deželo romalo, de so vse kraje obiskali, kjer je Jezus 168 živel, terpel in umeri! Namesti tega romanja je pozneje rajnki Leonard od Portu Mavricio obiskovanje križeviga pota razširil, kteriga je več papežev poterdilo, ki so z njim odpustke podelili, kterili so se pobožni romarji vdeležili. Ni samo v cerkvi mogoče, se teh od¬ pustkov vdeležiti: tudi doma (kadar ni mogoče cerkve obiskati), če kdo pred štirnajstimi štacioni, ktere je kak duho¬ ven iz reda svetiga Frančiška žegnal, Kristusovo terpljenje premišljuje in kako molitev po svoji volji opravi. — Opravljaj večkrat te svete in zveličavne opravila, posebno ob petkih in v postnim času. Hodi pa tudi na poti poterpežljivosti za Kristusam, de boš tudi po tej poti za njim v nebesa prišel! 169 Sveti e m til 1 ? m. Moj Bog! inoj Odrešenik! glej me tukaj pred tvojimi nogami. Zal so mi iz. vsiga serca vsi moji grehi, ker sim z. njimi tebe, nar veči do¬ broto, razžalil. Raji hočem umreti, kakor še kadaj tebe razžaliti. 170 171 Pervi štacion. Jezusa v srnert obsodijo. Molimo te, o Jezus! in hvalimo te 5 zakaj s svojim svetim križem si svet odrešil. Premišljuj, kako je Pilat nedolžniga Jezusa v srnert obsodil, in kako se je tvoj Zveličar smertni obsoji vdal, de boš od večne smerti rešen. O Jezus! zahvalim se ti za ve¬ liko ljubezen in prosim te, ne obsodi me k večni smerti, ktero sim zaslu¬ žil, de bom vredin večniga življenja. v v Oče naš. 0'ešena si. Čast bodi i. t. d. 172 173 Drugi štacion. Jezusu kriz naložijo. Molimo te i. t. d. kakor gori. Premišljuj, kako je Jezus križ, kteriga so tvoji grehi tako zlo obtežili, na svojo ramo vzel. O Jezus ! daj mi gnado, de tvojiga križa še bolj ne obtežim z novimi grehi, in de svojiga z res¬ nično spokomostjo serčno nosim. > v Oče naš. Oešena si. Čast bodi i. t. d. 174 175 Tretji štacion. Jezus perri pot pade. Molimo te i. t. d. Premisli, kako je Jezus pod svo¬ jim križem padel, ker bremena, ktero so mu naložili, več ni mogel nositi, od truda in bolečin potlačen. O Jezus! moji grehi so krivi, de si padel. Dodeli mi gnado, de ne ponovim tvojih bolečin z novimi grehi. — > » Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 176 iv. Jezus sreča svojo presveto mater. 177 Četerti štacion. Jezus sreča svojo presveto mater. Molimo te i. t. d. Premisli, kakokšna bolečina je Je¬ zusovo serce presunila, ko je Marijo zagledal, in serce Marije, ko jo je Je¬ zus srečal. Tvoji grebi so Sinove in materne žalosti krivi. O Jezus! obudi v meni po proš¬ nji Marije živo bolečino zavoljo mo¬ jih grehov, de jih v vsim svojim živ¬ ljenji objokujem in v smertni uri mi¬ lost od tebe zadobim. v v v v Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 178 179 Peti štacion. Simon iz Cirene je persiljen Kri¬ stusov križ nesti. Molimo te i. t. d. Premisli ? kako so Judje, ko so vidili, de nima več moči, križ nosili, Jezusu s hlinjenim usmiljenjem križ od¬ vzeli. O Jezus! meni se spodobi križ nositi, ker sim grešil. »Stori, de te vsaj na križevim potu spremim in iz ljubezni do tebe križ nadlog nosim. v v v Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 180 vi. Sveta Veronika Jezusu obraz obriše. 181 Šesti Staclon. Sveta Veronika Jezusu obraz obriše. Molimo te i. t. d. Premisli, kako se je ta sveta žena prizadela, Jezusu terpljenje olajšati, in kako ji je Jezus to prizadevanje plačati hotel, ker je svoj obraz v ruto, ktero je v rokah imela, vtisnjen pustil. O Jezus ! dodeli mi gnado, svojo dušo od vsili madežev očistiti; vtisni svoje sveto terpljenje v mojo dušo in v moje serce. — v v Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. H 182 Jezus drugi pot pade, 183 Sedmi štacion. Jezus drugi pot pade. Molimo te i. t. d. Pomisli Jezusovo terpljenje, ko je drugi pot padel. Ti si mu ga s svojimi grehi kriv, v ktere zmeraj zopet padaš. O Jezus ! kako osramoten sto¬ jim pred teboj ! Daj mi gnado, iz svojih grehov tako vstati , de več va-nje ne padem. — v v Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 11 * 184 185 Osmi štacion. Jezus sreča Jeruzalemske žene. Molimo te i. t. d. Premisli, kako Jezus te žene opo¬ minja, ne nad njim, ampak nad samimi seboj jokati, de te poduči, se bolj nad svojimi grebi jokati, kakor nad njegovim terpljenjem. O Jezus! daj mi solze prave grevenge, de je sočutje, ktero nad svojimi bolečinami imam, meni v za- služenje. — v v v v Oče naš. Cesena si. 0’ast bodi i. t. d. 186 187 Deveti štacion. Jezus tretji pot pade. Molimo te i. t. d. Premisli, kako Jezus z ravno toli¬ kimi bolečinami tretji pot pade, kakor perva dva pota. Tega je tvoja terdo- vratnost kriva, s ktero vedno v nove grehe padaš. O Jezus! terdno sim zdaj skle¬ nil, se svojimu grešnimu življenju za zmiraj odpovedati, de tebi tvoje ter- pljenje olajšam. Uterdi me v mojim sklepu in daj mi moč s sfojo gnado. v v Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 188 189 Deseti štaclon. Jezusa slečejo in mu dajo zelča piti. Molimo te i. t. d. Premisli osramotenje, ktero je Je¬ zus prestal, ko so ga do naziga slekli, in britkost, ktero je čutil, ko so mu po¬ dali vino z želčem zmešano. Tako terpi za tvojo nesramnost in sladnost. O Jezus! obžalujem grešno ve¬ selje, ktero si perpustim, in nezmer¬ nost, kteri sim se vdal. Terdno skle¬ nem, s tvojo pomočjo nikoli več tvo- jiga osramotenja in bolečin ponoviti, in prihodnje lepo in zmerno živeti. — \ v Oče naš. Ccšena si. Čast bodi i. t. d. 190 191 Enajsti štacion. Jezusa na križ perbijejo. Molimo te i. t. d. Premisli neizrečene bolečine, ktere je Jezus terpel, ko so Judje njegovo vse okervavljeno telo na križ razpeli, njegove presvete roke in noge prederli in z žeblji na križ perbili. O Jezus! vse to zavoljo mene terpiš, jez pa bi zavoljo tebe nič ne terpel ? Perbij mojo oporno voljo na svoj križ. Terdno sklenem , nikoli več te ne razžaliti in iz ljubezni do tebe vse terpeti. v # v Oče naš. Uešena si. Čast bodi i. t. d. ; u*£i Jezus na križu umerje. 193 Dvanajsti stacion. Jezus na križu umerje. Molimo te i. t. d. Premisli, de je tvoj odrešenik, ko je tri ure smertne britkosti terpel, na križu umeri, tebe zveličati. O Jezus! ker si svoje življenje za mene daroval, se mi spodobi, ostanek svojiga življenja tudi tebi da¬ rovati. To je moj terdin sklep. Pro¬ sim te pomoči, ta svoj sklep dopol¬ niti, po zasluženji tvoje svete smerti. Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 194 BS m Jezusovo telo s križa snamejo, 195 Trinajsti štaclon. Jezusovo telo s kriza snamejo. Molimo te i. t. d. Premisli žalost matere Božje, ko je bledo, kervavo in mertvo telo svojiga Božjiga Sina v svoje naročje vzela. O presveta Devica! sprosi mi milost, de več ne bom Jezusa s svo¬ jimi grehi križal , temuč ga z dja- njem keršanskih čednost vedno živiga v sebi ohranim. — v v Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 196 197 Štirnajsti štacion. Jezusovo telo v grob položijo. Molimo te i. t. d. Premisli, kako so presveto telo Je¬ zusovo z vso častjo v nov za-nj per- pravljen grob položili. O Jezus! zahvalim se ti za vse, kar si za moje odrešenje terpel, in prosim te, daj, de se perpravim, s sveto večerjo tvoje telo vredno pre¬ jeti, kteriga si za mene v smert dal. Pridi v mojo dušo prebivat. v v Oče naš. Cešena si. Čast bodi i. t. d. 13 198 Sklep svetiga križeviga pota. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! o Gospod! kteri si hotel znamnje svetiga križa z drago kervjo svojiga Sina posvetiti, prosim te, dodeli, de se bomo vsi tvojiga var¬ stva obveselili, kakor se časti sve¬ tiga križa veselimo; po ravno tistim Gospodu našim Jezusu Kristusu. Amen. Duše vernih mertvih kristjanov naj po milosti Božji v miru počivajo. Amen. Šestkrat očenaš, češ ena si in čast bodi i. t. d. (poslednji očenaš v namen rimskiga papeža). Hlolitev v spomin Kristusove smertne brit- kosti ob četertkih. Jezus je šel s svojimi apostelni na Oljsko goro in je začel žalovati 199 in otožen prihajati. Rekel je: moja duša je žalostna do smerti. — Oče naš i. t. d. Potem je padel na svoje kolena in je molil. Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih, pa vunder ne ka¬ kor jez hočem, ampak kakor ti! — Oče naš i. t. d. In ko je umiral, je tekel njegov pot na zemljo, kakor kapljice kervi. In prišel je angel z nebes in ga je poterdil. — Oče naš i. t. d. Gospod, usmili se nas ! Kriste usmili se nas! Gospod, usmili se nas! O Jezus ! kteri si zavoljo naših grehov umeri in kervav pot potil, prosimo te, dodeli nam gnado, de vdani v Božjo voljo vse zopernosti prestanemo in posebno v smertni uri po tvojim svetim angelu moč zado- bimo. Amen. 12 * 200 Molitev v spomin Kristusove smerti ob petkih, Od šeste ure se je tema storila po vsi zemlji do devete ure. — Oče naš i. t. d. Okoli devete ure je Jezus z ve¬ likim glasam vpil, rekoč: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil ? — Oče naš i. t. d. Jezus je zavpil z velikim gla¬ sam: Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo. In je nagnil svojo glavo in umeri. Oče naš i. t. d. Prosimo te, o Gospod ! poglej milostljivo na keršansko ljudstvo, za ktero se je tvoj edinorojeni Sin Je¬ zus Kristus v roke dal in jev straš¬ nih bolečinah na križu umeri. Dodeli nam, de bomo s ponižnostjo in s po- terpežljivostjo po njegovih stopinjah hodili, in de bomo neskončniga za- služenja njegoviga terpljenja in nje- 201 gove smerti deležni in vredni večniga življenja. Amen. Gospodovi prazniki in sveti e a s #. A d v e n t. Beseda Advent pomeni prihod v na- šiga Gospoda Jezusa Kristusa. Stirji adventni tedni nas opomnijo 4000 let, ktere so ljudje na rojstvo Zveličarja čakali. — S kakošnira hrepenenjem so sveti očaki in preroki obljubljeniga Odre¬ šenika perčakovali in so rekli: Ve, ne¬ besa, ga rosite, ti ga nam dežuj, oblak! — Obudi tudi ti željo po Jezusu, de se ti v sercu rodi in v tebi začne živeti. — Posti se v zapovedanih postnih dneh; zakaj advent je čas pokore. Uči se pre¬ magovati sebe in pertergovati si , de 12 ** 203 bos o Božiču novorojenemu Zveličarju tudi kaj darovali in v rojstni dar per- nesti zamogel. Vari se bolj skerbno grehov; zakaj Jezus pusti samo čistiga k svojim jaslim. — Moli več, posebno v čast prečiste Device, kakor nji v čast tudi cerkev v adventu zornjemaše bere. Kolikor bolj se perpraviš k prazniku Kristusoviga rojstva, toliko veči bodo tudi gnade, ktere bos prejel. Molitev. V tem svetim času, o Bog! ho¬ čem svojo dušo zbrati, de se v tihi pobožnosti na gnade polno rojstvo tvojiga Sina perpravim. Pridi, o moj Zveličar, večna resnica! in razsvitli me. Pridi, o večna ljubezen! in ogrej me. Po tebi so moje želje, o Pre¬ sveti , kakor so bile želje prerokov in patriarhov po tebi. Iz celiga serca kličem z njimi: Ve, nebesa, ga ro¬ site, in vi, oblaki, pravičniga dežujte! Zemlja, odpri se, in pernesi odreše¬ nika! O kralj miru ! tvoje kraljestvo pridi k nam, kraljestvo pravice, res- 203 »ice in miru! Kaj zamore svet brez Jezusa? Vse je nečimerno; samo tebe spoznati, ljubiti, v tebi se večno veseliti, velja. Pridi, Gospod Jezus! moje serce je perpravljeno, tebe pre¬ jeti je perpravljeno moje serce. Zvoli v mojim sercu jaslice, o sladki Je¬ zus ! ostani večno per meni! Amen. Kvaterni dnevi. Cerkvi je na dobrih duhovnih ve¬ liko ležeče. Nar veči žegcn pernesejo vernim soseskam. Zato nam zapoveduje cerkev v kvaternih dnevih, v kterili so bili duhovni žegnani, postiti se in Go¬ spoda dobrih duhovnov prositi. Molite v. O Jezus! sveti, nedolžni, neo- madeževani vikši duhoven noviga za¬ kona! Razsvetli škofe svoje svete cerkve, de samo vredne može za duhovne posvetijo, de nihče ne stopi v tvoje svetiše, kteriga ti nisi k temu poklical. Daj, de vsi, kteri žegne 204 prejamejo, resnično premislijo, kam se podajo. Pošlji pridne, pobožne, od tvojiga duha razsvetljene delavce v svoj vinograd; daj jim modro gore¬ čnost, serčno ljubezen do tebe in do bližnjiga, ohrani njih serca čiste od grehov5 daj, de brez graje hodijo pred tabo in pred tvojim ljudstvam, po tvojim zgledu naj z besedo in z zgle- dam k zveličanju duš ravnajo, de pastirji in ovce tebi dopadejo. Amen. II o ž i č. Panas obhaja cerkev praznik roj¬ stva Jezusa Kristusa. Kako češenja vredna je skrivnost: Bog leži kakor otrok v jaslih ! Veseli se, o človek! de je Bog tvoj brat postal. Toliko je sto¬ rila ljubezen do tebe ! Beci s posebno pobožnostjo: Beseda se je včlovečila in je med nami prebivala! — Zahvali se Bogu za včlovečenje, ktero je začetek našiga poveličanja. Pojdi prosto tje k Jezusu, kakor blagi pastirji in prosi ga njegoviga žegna. Otroci se dajo lahko sprositi. Daruj Jezusu svoje serce. Spo- 205 štuj in podperaj posebno ta dan uboge ; zakaj Jezus je zavoljo nas revšino na¬ se vzel. Poduči tudi otroke in k jaslim jih pelji. Veseli se la dan, tode v Go¬ spodu ! Molitev. Novorojeni Zveličar sveta! Sin nar visočejšiga in po človeški naturi naš brat! pred tvojimi jaslimi per- pognem svoje kolena v nar globo- čejši ponižnosti, in te z živo vero in z gorečo ljubeznijo molim, kakor svo- jiga Gospoda in Boga, kakor sta te molila Marija in Jožef, kakor so te molili Betlehemski pastirji in modri iz julrove dežele. Prosim te zavoljo tvoje neskončne ljubezni, ktera te je v človeško revšino perpeljala: usmili se me in žegnaj me, kakor si svoje perve častivce požegnal. Veselo z angeli petje zapojem , s kterim so tvoje milosti polno rojstvo obhajali: Čast Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem svete volje! Amen. 206 Poslednji dan leta. Pomisli danas ncčimernost sveta in kratkost življenja. Kakor senca zgine in kakor dim, kteriga sapa razžene, kakor cvetlica, ktera v jutru cvete, na večer pa zvene. Ne vdajaj serca rečem, ktere tako kmalo minejo. Uči se svoje dni šteti, pomisli grehe, ktere si v letu sto¬ ril in moli za odpušenje, zalivali se tudi za prejete dobrote in gnade, posebno, de te Bog v sredi tvojih grehov zako- paniga ni odtod poklical, kakor je več tvojih znancov v tem letu umerlo. Molite v. O Beg, kteri si nad menoj nar nevrednejšim svojo prečudno dobroto razodel, odpusti mi po svoji neskon¬ čni ljubezni moje grehe, s kterimi sim te v tem letu razžalil, in dodeli mi gnado, de velike dobrote, ktere mi skazuješ, prav spoznam, cenim in se z njih dobrim obračanjem tvoje Božje ljubezni vredniga skažem. Amen. 207 Novoletni dan, in praznik Kristusovima obrezovanja. Danas začneš novo leto, morebiti je poslednje tvojiga življenja. Bog ti ga da k tvojimu poboljšanju. Pomisli svoje grehe, kterih še nisi opustil, in delaj dobre sklepe. Prosi Boga njegoviga žeg- na. Začni v imenu Jezusa, ktero je bilo današnji dan Božjimu otroku dano. Jezus pomeni zveličanje, pravo srečo. Ako tadaj hočeš sebi in drugim srečo vošiti, vosi, de bi vsi Jezusa spoznali, ga ljubili in po njem zveličanje dosegli. Glej, danas je pervo kri za tebe per obrezovanji prelil. Obreži (udi ti svoje serce od hudih nagibov, de samo Jezus v njem živi. Hlolitev. S teboj in v tvojim imenu, o Jezus! začnem to leto. Daj, de mi bo leto poveličanja. Bodi mi, o Je¬ zus! kar tvoje ime pravi, pomočnik, odrešenik, zveličar. Bodi moja terd- nost, kadar me slabost nahaja, moj 208 pomočnik, kadar terpim, in moj zve¬ ličar, kadar umerjeni — moja nar veči dobrota, moje edino in vse. Zato v novim letu ponovim sveto zavezo: Ako živim, tebi živim 5 ako umerjem, tebi umerjem 5 tvoj, o Jezus! sim zmiraj in večno. Amen. Razglašenje Gospodovo ali praznik svetih treh kraljev. Ta praznik se imenuje ra z gla¬ se nje Gospodovo, ker cerkev ta dan tri prigodbe obhaja, s kterimi je bil Jezus kakor obljubljeni odrešenik sveta razglašen; namreč: modri so Je¬ zusa molili, Jezus je bil v Jordanu od Janeza keršen, in Jezus je pervi čudež storil v Kani, kjer je vodo v vino spre¬ menil. — Zvezda, ktera se je modrim v jutrovi deželi perkazala, naj ti po¬ meni luč vere. Zalivali se Bogu, de si k pravi veri poklican. Obudi tri Božje čednosti. Ponovi kerstno obljubo. Daruj se Bogu in daj mu v dar zlato ljubezni, 209 kadilo molitve iit miro poterpežljivosti v terpljenji. Molitev. O Bog, kteri si današnji dan svojiga edinorojeniga Sina ajdain po zvezdi razodel, dodeli nam, de bomo, kteri smo te v luči vere že spoznali, po tebi k gledanju tvojiga veličastva perpeljani! Po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen. Praznik presvetima imena J e z u s. Drugo nedeljo po svetih treh kra¬ ljih in naslednjih sedem dni zadobe tisti popolnama odpustek, kteri po dobro opravljeni spovedi in vredno prejetim obhajilu k veliki maši pridejo in svojo molitev po misli cerkve pobožno opra¬ vijo. Dobro si zapiši v serce ime Jezus. Sveto ime je , ker se mu vse kolena vklanjati morajo; izgovori ga vselej s pobožnostjo. Mogočno ime je ; kliči ga v vsaki skušnjavi in v vsaki sili na po¬ moč. Vse, česar bomo Očeta v Jezuso¬ vim imenu prosili, nam bo dal. Sladko 210 ime je; ljubi ga in nosi ga vedno v svo¬ jim sercu. Jezus naj živi! Molitev. O Bog, kteri si svojiga edino— rojeniga Sina v zveličarja člove- škiga rodu namenil in zapovedal, ga Jezusa imenovati: dodeli nam milost¬ ljivo, de, kteri njegovo sveto ime na zemlji častimo, svoje imena v nebe¬ sih v bukvah zvoljenih zapisane naj¬ demo in Jezusovo obličje večno gle¬ damo. Amen. Sveti postni čas. Zdaj je čas gnade, zdaj so dnevi poveličanja ! Cerkev potrese tvojo glavo s pepelam in te opominja: Spomni se, o človek! de si prah in de boš zopet prah. — Začni se tadaj resnično poko¬ riti. Moli bolj pogostama, posti se v za¬ povedanim postu, poglej večkrat v dnevu na križaniga Jezusa, in premišljuj ter- pljenje. Vari se greha, zakaj greh je Jezusa križal. Hodi pridno k pridigam in pripravljaj se dobro k velikonočni spovedi. 211 Molitev na pepelnico. O Bog! kdor se pred tabo po¬ niža, dobi gnado per tebi, in kdor se za svoje grebe pokori , vtolaži tvojo jezo. Usliši naše prošnje in izlij nad svoje služabnike, kteri zdaj s pepelam svoje glave potresti dajo, obilni žegen svoje gnade. Napolni nas z duham žalovanja in pokore in odpusti nam naše grebe. Uterdi, o Bog! svoje verne, de sveti post vre¬ dno začnemo in v svoje zveličanje končamo, po Kristusu, Gospodu na¬ šim. Amen. Molitev veliki četertik. Nar dobrotljivši Jezus ! kteri si nam s postavljenjem presvetiga za¬ kramenta živo znamnje svoje ljubezni in terdin spomin svojiga terpljenja zapustil 5 daj, de nikoli skrivnost tvo- jiga telesa in tvoje kervi ne vžijemo, in de bi ne bili od hvaležne ljubezni in voljne pokoršine do tvojih zapo- ved uneti. Daj, de nam sveti nauki tvojiga evangelia, ktere si s svojo kervjo zapečatil, po vrednim vžitji te dušne jedi dober sad prinesejo. Daj nam nazadnje gnado, de nam vžitje te večerje ljubezni ne bo k straho- vavni sodbi in k zaverženju, ampak k zveličanju in k večmmu življenju. Amen. Molitev veliki petek. Tukaj vidim les svetiga križa, na kterim je moj odrešenik visel, tukaj vidim vikšiga duhovna noviga zakona, kteri nas z razserdenim Oče- tam spravlja. S kakšnim zaupanjem, o Jezus ! se smem k sedežu tvoje milosti bližati? Ako so ravno moji grebi tako veliki, mi jih vunder od¬ pustiš, ko te s skesanim sercam pro¬ sim. Ti si Jagnje Božje, ki grehe sveta od jemlješ. Pobožno kušnem tvoje roke, ktere so me vstvarile, branile in žegnale; kušnem tvoje noge, 213 s kterimi si me v mojih zmotah tako dolgo iskal; kušnem tvojo sveto stran, ktero si prebosti dal, de zamorem v tvoje ljubezni polno serce viditi. Mo¬ lim te, o Gospod Jezus Kristus! in hvalim te, zakaj s tvojim svetim kri¬ žem si svet odrešil. Moj Bog! moj odrešenik! bodi mi ubogimu greš¬ niku milostljiv! V tvoje na križu pre¬ bodene roke izročim svojo dušo. Amen. Molitev pred božjim grobom. O Jezus, odrešenik sveta! kte- riga telo, ko je smertne bolečine pre¬ stalo , v grobu počiva in bližnjiga vstajenja perčakuje ; zahvalim se ti za vse dobro, kar si mi v mojim življenji na zemlji skazal, in za vse terpljenje, ktero si za odrešenje člo- veškiga rodu prestal. Daj mi voljo in moč, po tvojih stopinjah hoditi in tukaj tako živeti, de mi smert in grob ne bota strašna, ampak ko prestop ali pot v boljši življenje prijetna. 214 Velikonočni praznik. Danas praznuj s serčnim veseljem spomin veličastniga vstajenja Jezusoviga. S svitlostjo in z veličastvam je današnji dan iz groba k novimu življenju vstal, kakor je sam od sebe prerokoval. Nje¬ govo prerokovanje se je spolnilo, Sin Božji je resnično naš odrešenik, kteri nas je s svojo smertjo od grehov od¬ kupil, in kteri nam je s svojim vstaje¬ njem za poroka, de bodo tudi naše telesa enkrat vstale. Hvali Božjiga srednika za vse te gnade in veseli se, de je smert in grob premagal. Vstani iz svo¬ jih grehov z vredno velikoneno spovedjo in začni novo življenje. Molitev. Vstal si, o Jezus! kako vesela je ta resnica za mene! Tudi jez ne bom v grobu večno ostal. Vstal bom in v tvoji svitlobi bom prebival, ko se zdaj tvojiga terpljenja vdeležim. To si mi obljubil in to obljubo si s svojim vstajenjem poterdil. Verujem to in veselim se v tej veri. — Ve- 215 ličastni Jezus! bodi moj izgled. Ka¬ kor si ti smert premagal in v novim, večnim življenji živiš: tako kocem tudi jez stariga človeka, to je, nag¬ njenje k grehu križati, in novo po¬ božno življenje začeti. O Jezus! pre- magovavec smerti in pekla! daj mi k temu svojo pomoč. Amen. Križev teden. Tri dni pred Kristusovim vnebo- hodani je cerkev k molitvi posebno od¬ ločila. Sveti vieneški škof Mamert na Francoskim je v šestim stoletji po Kri¬ stusu te molitve vpeljal, ker so takrat oginj in potresi, kakor tudi divje zve¬ rine veliko nezgode in strahu delale. Volja cerkve je, de te dni duha pokore obudimo; per procesijah se molijo lita¬ nije vsili svetnikov, in prosi se za ro¬ dovitnost polja. Molite v. Nebeški Oče! oči tvojih otrok gledajo na tebe, de jim daš živeža v pravim času. Dobrotljivi Bog! v 216 tebi je vse naše upanje. Ti nam daš vsakdanji kruh;, svojo milo roko steg¬ neš in vse je polno tvojiga žegna. Kar noben človek ne more dati, ti zamoreš. Vsigamogočni ! daj nam tadaj, [»rosimo te, vlažne rose, rodo- vitniga dežja, topiiga solnca v pravim času. Odverni po svoji milostni mo¬ drosti vsako nevarnost od našiga polja in od naših vinogradov, de nam dajo obilno sadu. Kar nam boš dal, ho¬ čemo zadovoljni in zmirni vživati, svojim bratam milostljivo podeliti in se s pobožnim življenjem tebi hva¬ ležne skazati. Amen. Kristusov vnebohod. Kristus je šel v nebesa. Glej ka¬ kor apostelni z očmi ljubezni in hrepe¬ nenja za njim. Nebesa so tvoj dom, ne¬ besa so tvoja prava domačija. Kristus je šel pred teboj, ti tam mesto pripra¬ vit. O kako lepe so nebesa! Glej, de si jih zaslužiš. Nebesa silo terpe, in kteri si silo delajo, jih na-se potegnejo. Od- 217 tergaj svoje serce od posvetnih reči, in iši, kar je gori, kjer Kristus sedi na desnici Očeta. Molitev. Slavni premagovavec greha, smerti in pekla! vidim te danas s častjo v nebesa iti , ktere si z zasluženjem svojiga terpljenja in svoje smerti greš¬ nim ljudem zopet odperl. Z oljske gore se v prebivališe večniga veselja vzdigneš, s tiste gore, na kteri si smertne brhkosti terpel in kervav pot potil. Kako lepo me s svojim izgle- dam učiš, de samo terpljenja in križa pot v nebesa pelje. Pred menoj si šel, za teboj hočem hoditi in se ne nobeniga truda, nobene zopernosti bati, de nebeško veselje dosežem. Zdaj že hočem v duhu po nebesih hoditi in to želeti, kar je gori, kjer ti, Gospod Jezus Kristus! na de¬ snici Očeta sediš, živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. 13 218 Binknštni praznik. Današnji dan je prišel sveti Duh nad apostelne in jih je razsvetlil, po¬ svetil in uterdil, de bi sv. evangeli vsim narodam popolnaina in brez zmote ozna- novali, in božje kraljestvo na zemlji uterdili. Danas je tadaj rojstni dan ker- šanske cerkve; zakaj po pervi pridigi svetiga Petra, ktero je po prihodu sve- tiga Duha pridigal, se je perva ker- šanska občina ali gmajna zbrala. Za¬ hvali se Bogu, de si tudi ti ud keršanske cerkve, in prosi svetiga Duha, de te razsvetli v veri, uterdi v upanji, posveti v ljubezni. Ponovi gnado, ktero si per birmi prejel, in prosi, de sveti Duh vse duhovne in vse verne, kteri posebno to leto sv. birmo prejamejo, s svojo gnado napolni. Molitev. Pridi, o sveti Duh! napolni moje serce s svojimi darovi, de bo tebi posvečeno, tvoje prebivališe in tvoj tempel. Duh resnice! uči me poti Gospodove, pokaži mi njegovo sveto 219 voljo. Duh luči ! obvari me pred vsako zmoto, pred vsim oslepljenjem od svojoljubnosti. Duh pobožnosti! moli ti sam v meni z neizgovorljivi¬ mi zdihljeji. Duh moči! opaši me s svojo gnado, de ne omagam v skuš¬ njavi k grehu. Duh posvečenja! zbriši v meni greh in obleci mojo dušo s pravičnostjo. Duh tolažbe ! daj mi moč v terpljenji: daj mi mir, kteriga svet ne more dati. Duh bogoljubnosti! oberni moje oči in moje serce od zemlje proč proti nebesam, de išem, kar je večno in neminljivo. Duh lju¬ bezni ! daj, de hočem in storim samo, kar je dobro. Amen. Praznik presvete Trojice. Glej spredej : „Od presvete Trojice" stran 151. Praznik presv. rešuj iga Telesa. Veliki četertik se obhaja postav- Ijenje presvetiga rešuj iga Telesa v tihi žalosti, ker se praznuje kakor zadnja 13* 220 večerja, od ktere je šel Jezus v svoje terpljenje. Današnji dan pa obhaja cer¬ kev vse svoje veselje in kaže v procesii presveto rešnje Telo, ktero po ulicah mest in po travnikih in po polji nesejo. — Bodi iz pobožnosti, ne iz zijalosti per procesii, zahvali se Bogu za postav¬ ljeni e presvetiga rešnjiga Telesa in maš¬ iva; prosi Boga odpušenja vsiga, s či- mur ga ljudje v tem zakramentu razža¬ lijo, in obiši tisti teden po tem prazniku večkrat presveto rešnje Telo in moli ga. — Glej spredej: „0 d presvetiga rešnjiga telesa** stran 159. Cerkveno žegnanje. Premisli obilnost gnad, ktere se ti v Božji veži delijo. Tukaj slišiš Božjo besedo ; tukaj si per daritvi svete maše; tu zadobivaš odpušenje grehov, tu vži- vaš Jezusovo meso in kri. Obžaluj^ de teh neštetih gnad prav ne obračaš. — Stopi ves ponižin v cerkev; zakaj živi Bog, Jezus Kristus, je tukaj resnično pričijoč, ne samo kakor Bog, ampak tudi v svoji sveti človeški naturi. — Spomni se, de je tudi tvoje telo tempel Božji, in vari se, ga s kakim smertnim greham oskruniti. 221 Molite v. 0 Bog! kteri nain vsako leto dan posvečenja tega svojiga tempelna ponavljaš, in nas svojih svetih skriv¬ nost z veseljem deležne delaš: usliši prošnje svojiga ljudstva in dodeli, de se vsi, kteri v ta tempel tvojih gnad prosit pridejo , milostiviga uslišanja obvesele. Po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. Češenje presvete Device in matere Božje Marije. „Glej, tvoja mati!“ Jan. 19, 27. Tako je rekel umirajoči Zveličar Janezu, pa tudi nam jo je mater dal in mi vsi smo otroci Marije postali. O bla¬ gor nam, kteri imamo tako dobro, tako mogočno mater! Kdo bi Marije ne ča¬ stil visoko, ktero je Bog sam tako po¬ častil, de jo je Mater svojimu Sinu izvolil? — Mati Božja — to je ne- 222 izrečena čast! Marija je polna gnad, mati Božja in devica — devica pred rojstvam, v rojstvu in po rojstvu svojiga Sina — brez greha spočeta, brez greha v življenji, žegnana med vsimi ženami, imenitna pred vsimi stvarmi, lepši in slavniši kakor angeli, kraljica nebes in zemlje. H komu zamoremo za Bogam z večjim zaupanjem perbežati, kakor k Marii? Kaj bo Sin Božji odrekel materi Božji, na ktere prošnjo je pervi čudež storil v Kani Galilei ? Kdo zamore vse čudeže šteti, kteri so bili od začetka cerkve po prošnji presvete Device stor¬ jeni ? Ne ve se, pravi sv. Bernard, de bi kdo ne bil pomoči dobil od Marije, če jo je z zaupanjem prosil. — O kri¬ stjan ! kako dobro boš storil, če se Marii posebno v varstvo perporočiš in jo kakor mater častiš! Počasti jo slednji dan, kadar angelsko češenje zvoni, po¬ svečuj sabote in Mariine praznike s po¬ sebnimi molitvami, s poštam, in s sv. spovedjo; moli tudi večkrat Mariin ro- ženkranc. Pred vsim pa premišljuj lepe čednosti Marije, in glej, de jih posne¬ maš. Perzadeni si posebno po svojim stanu čisto živeti, zakaj prečista Devica zamore samo tiste ljubiti, kteri čisto žive. 223 Molitev v čast čistiga spočetja. Cešena si Marija, polna gnade! Cešena si ti izvoljena, ktero je stvar¬ nik od ure tvojiga spočetja od vsiga madeža greha čisto obvaroval! Vsa čista si, vsa lepa, ni ga madeža na tebi. O prečista Devica! ponižaj se in oberni svoje milostljive oči na mene uboziga grešnika. Nisim samo v gre¬ hih spočet, tudi po prejeti kerstni či¬ stosti sim svojo dušo z mnogimi grehi zopet omadeževal. O perbežališe greš¬ nikov! sprosi mi gnado od Boga, de madeže svoje duše z drago kervjo Jezusa Kristusa in s solzami svoje žalosti zbrišem in belo obleko izvo¬ ljenih zopet oblečem, de se enkrat v nji z veseljem in zaupanjem pred Bo- gam zamorem perkazati. Amen. 284 Molitev v čast sedem žalost Marije. O Bog ! hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Čast bodi Očetu i. t. d. 1. Sei-čno usmiljenje imam s te¬ boj, o prežalostna mati! zavoljo ža¬ losti, ktero je tvoje blago serce per Simeonovim prerokovanji občutilo. O ljuba mati! zavoljo svojiga žalosti polniga serca mi sprosi čednost po¬ nižnosti in dar strahu Božji- g a. — (Mešena si Marija i. t. d. 2 . Serčno usmiljenje imam s te¬ boj, o prežalostna mati! zavoljo brh¬ kosti, ktero je tvoje materno serce takrat občutilo, ko si v Egipt bežala in tam prebivala. O ljuba mati! za¬ voljo brhkosti svojiga serca mi sprosi čednost radodarnosti, posebno do ubozih, in dar pobožnosti. — Češena si i. t. d. 3. Serčno usmiljenje imam s te- 225 boj, o prežalostna mati! zavoljo ža¬ losti , ktero je tvoje skerbno serce občutilo, ko si svojiga Jezusa zgu¬ bila. O ljuba mati! zavoljo svojiga prepadeniga serca mi sprosi čednost čistosti in dar učenosti. — Češena si i. t. d. 4. Serčno usmiljenje imam s te¬ boj, o prežalostna mati! zavoljo groze, ktera je tvoje ljubezni polno serce spreletela, ko si Jezusa s križem srečala. O ljuba mati! zavoljo svo¬ jiga od strahu oterpnjeniga serca mi sprosi čednost poterpežljivosti in dar moči. — Č 1 ešena si i. t. d. 5. Serčno usmiljenje imam s te¬ boj, o prežalostna mati! zavoljo ter- pljenja, ktero je tvoje terdno serce prestalo, ko so Jezusa križali in ko je umeri. O ljuba mati! zavoljo svo¬ jiga v brhkostih vtopljeniga serca mi sprosi čednost zmernosti in dar sveta. — Češena si i. t. d. 6. Serčno usmiljenje imam s te- 226 boj, o prežalostna mati! zavoljo glo¬ bokih ran, ktere je tvoje usmiljeno serce takrat prejelo, ko so Jezu¬ sovo stran presunili. O ljuba mati! zavoljo svojiga od bolečin raz- terganiga serca mi sprosi čednost ljubezni do bližnji ga in dar umnosti. — Cešena si i. t. d. 7. Serčno usmiljenje imam s te¬ boj , o prežalostna mati zavoljo tihe žalosti, ktero je tvoje od terpljenja omagano serce per Jezusovim po¬ grebu terpelo. O ljuba mati! zavo¬ ljo svojiga na vso moč žaljeniga serca mi sprosi čednost stanovitnosti in dar modrosti. — Cešena si i. t. d. V. Prosi za nas, o prežalostna mati! O. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih ! O Marija, prežalostna mati, kra¬ ljica marternikov! vzemi milostljivo to mojo molitev, v kteri sim tvoje neiz¬ rečene britkosti premišljeval, in sprosi 327 mi gnado prave žalosti in odpušenja mojih grehov. Spoznam, de so moji grehi tvojimu Božjimu Sinu tako glo¬ boke rane vsekali in tvoje materno serce z mečem bolečin presunili. O mati usmiljenja, o perbežališe greš¬ nikov ! ne serdi se nad nevredno stvarjo, ktera ti je toliko serčne ža¬ losti storila, ktera se pa zdaj spo¬ koriti in poboljšati želi. Daruj zaslu- ženje svojih britkost za-me uboziga grešnika, de se odsihmal pošteno po¬ korim in vsak telesni in dušni križ, kteriga mi bo Bog v svoji milosti poslal, poterpežljivo nosim, k odpu- šenju svojih grehov in k zadobljenju večniga življenja. Amen. Molitev v čast svetiga serca Marije. O serce Marije, matere Božje in naše, preljubeznjivo serce , nad kterim ima presveta Trojica svoje do- 228 p a daj en j e, vredno, de te angeli in ljudje častijo in ljubijo, serce nar bolj podobno Jezusovimu sercu, kteriga nar bolj popolnama podoba si ti, serce polno dobrote in usmiljenja z našo revšino! otajaj led naših sere in stori, de se vse vernejo k sercu našiga Božjiga Zveličarja. Navdaj jih z lju¬ beznijo do tvojih čednost, onemi jih s tistim nebeškim ognjem, od kteriga si ti vedno uneta bila. Objemi s svo¬ jim sercam sveto keršansko cerkev, vari jo in bodi ji vedno sladko pre- bivališe in nepremagljiv tabor zoper vsak naklep njenih sovražnikov. Bodi naša pot do Jezusa, in besednica, po kteri prejamemo vse gnade, kte- rih nam je treba k zveličanju. Bodi naša pomoč v stiskah, naše olajšanje v težavah, naša moč v skušnjavah, naše perbežališe v preganjanji, posebno v našim poslednjim vojskovanji živ¬ ljenja v smertni uri, kadar se bo ves pekel zoper nas vzdignil, de bi naše 239 duše vzel, v tisti ojstri uri, ko nam bo šlo za, našo večnost. O takrat, premilostna Devica! nam pokaži slad¬ kost svojiga materniga serca in moč svoje prošnje per Jezusu, de nam gotovo perbežališe odpreš k temu viru usmiljenosti, od kodar zamoremo tje priti, ga s teboj v raju hvalit Ve¬ komaj. Amen. Molitev za varstvo Marije. Presveta Devica in Božja po¬ rodnica! Jez I., ako ravno nevredin v število tvojih služabnikov vzet biti, te vunder poln zaupanja v tvojo pre¬ veliko milost in usmiljenost danas pričo svojiga svetiga angela in vsili svetnikov nebeških za svojo pomoč¬ nico in preljubo mater zvolim. Terdno sklenem ti pokorno služiti in te kot otrok častiti. Perzadeti si hočem tudi, kolikor morem, de te bodo drugi spo¬ dobno častili. Zato te, o gnade polna 230 mati ! po presveti kervi tvojiga pre- ljubiga Sina Jezusa Kristusa ponižno prosim, de me v število svojih slu¬ žabnikov in otrok vzameš in mi od Boga gnado sprosiš, de se v mislih, besedah in delih vedno tako zader- žim, de bom Bogu in tebi ves dopa- del in de se enkrat s srečno smertjo iz tega življenja ločim. Amen. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani Marii venec ali krancelj spletpjo , je večkrat po versti ponovljena Češ en a si,Marija, v kteri se po besedi „Je~ zus*' razni izreki perstavljajo, kteri živ¬ ljenje, terpljenje in poveličanje Kristusa in Marije zadevajo. Ti perstavljeni v- mesni izreki se imenujejo skrivnosti. Začne se rožnikrane z: Verujem v Boga Očeta, potem se moli en Očenaš in Cešena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deseti Cešena si Marija se moli Očenaš, s kterim se roženkranc v pet razstavkov razdeli; skrivnosti, ki 231 se v razne razstavke za besedo: Jezus — devajo, so te le: 4. V veselim delu. 1. Kteriga si Devica spočela. 2. Kteriga si Devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kteriga si Devica rodila. 4. Kteriga si Devica v tempelnu darovala. 5. Kteriga si Devica v tempelnu našla. 2. V žalostnim delu. 1. Kteri je za nas kervav pot potil. 2. Kteri je za nas gajžlan bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4. Kteri je za nas težki kriz nesel. 5. Kteri je za nas križati bil. 3. V častitim delu. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 832 S. Kteri je svetiga Buha poslal. 4. Kteri te je v nebesa vzel. 5. Kteri te je v nebesih kronal. Vsi trije roženkranci imajo 150 če- šenasimarij , ktere se zato Mariin psalter imenujejo , ker ima Davidov psalter 150 psalmov ali duhovnih pesem. Ne sramuj se, roženkranca (ali pater- nostra) v roko vzeti in nanj moliti. Ravno ta molitev je neučenim in učenim enako perpravna, ker je silno lahka in ker je s perstavljenimi skrivnostmi, ktere se naj premišljujejo, prav polna naukov in lepa. Kar je sveti Dominik to molitev vpeljal, ga ni svetnika, kteri bi je ne bil molil. Molitev ob praznikih Marije. Poleg svetiga Efrenia. O Marija, čista in neomadež- vana Devica, mati našiga Boga! Ti si kraljica nebes in zemlje, upanje v vsakim upanji, naša pomočnica, polna časti, polna čednost in gnad. 833 Čez vse si, kar nebesa obsežejo. Svitloba te obdaja, lepši kakor sobi¬ ca luč ... . Ti si bila edino za¬ upanje naših očakov, slava prerokov, hvala apostelnov, krona vsih devic in svetnikov. Ti si tista mladika Jese, ktera je nar lepši cvetlico obrodila. Ta cvetlica je tvoj Sin, kteri je Bog in človek; in ti, ktera si njegova mati, si tudi devica, — devica pred rojstvam, v rojstvu, po rojstvu svo- jiga Božjiga Sina, vselej neomade- ževana, vselej čista. — O deviška mati ! po tebi je prišel odrešenik k nam, kteri nas je z Bogain spravil; po tebi smo zadobili vse zveličanje, vso gnado. Ti si zaupanje grešnikov, perbežališe revnih, pomoč bolnikov, tolažba žalostnih, ti si veselje vsiga sveta. Vari nas pod senco perut svoje materne ljubezni; usmili se nas! V grehu in velicih revšinah kopernimo; pomagaj nam, o pomočnica kristjanov! V tebe zaupamo, o milosti polna De- 14 234 vica! s solznimi očmi te prosimo, prosi milostljivo za nas, de nas tvoj Sin ne zaverže zavoljo naših grehov, in nas ne poseka, kakor nerodovitne drevesa, temuč nam čas in gnado da k pokori. Eja, naša srednica, naša pomočnica! spravi nas s svojim Si- nam, perporoči nas svojima Sina, po¬ stavi nas enkrat po nadlogah tega življenja pred svojiga Sina, de se z njim in s teboj veselimo. Amen. Češenje svetih angelov. „V obličji angelov ti hočem hvalo peti, o moj Bog!“ Psalm 37. Angeli so čisti duhovi, kteri imajo bolj popolnama in hnljši volio, kot člo¬ vek, telesa pa ne; zato imajo tudi slavne imena. Sveti Pavl ithenuje te nebeške duhove Kerube, Serafe, Trone, Go¬ sposke, Moči, Oblasti, Vojvodstva, Ar- hangele, in Angele. Devet verst ange¬ lov if tadaj, po redu njih posebnih 235 lastnost in služb. Od Boga so vstvar- jeni, de ga molijo in mu služijo, in s tem večno zveličanje vživajo. Njih število je neskončno veliko. Ker imajo angeli pro¬ sto voljo, so imeli tudi svoje skušnje od Boga. Veliko njih se je zoper Boga vzdignilo, in zavoljo svojiga napuha so bili v štrafengo večno v pekel verženi; imenujejo se hudi duhovi ali hudiči. Ti¬ sti pa, kteri so Bogu zvesti ostali, se zdaj Božjiga obličja v nebesih večno vesele in spolnujejo z vso pokoršino nje¬ govo sveto voljo. Ti dobri angeli so Božji posli ali poti do ljudi, in tudi njih varili. Vsak verni kristjan ima svojiga angela v ar h a, ki ga opominja, po- dučuje, svari, tolaži, na duši in na telesu varuje. — Prosi vsak dan svojiga sve- tiga angela varha, de je povsod per tebi, de te povsod vidi, in slušaj ga, kar ti v serce daj v e; zakaj njegov glas je Božji glas. — 0'asti tudi posebno sve- tiga arhangela Mihaela; zakaj on je varil vse cerkve, brambovec vere in sprem- Ijevavec izvoljenih duš, kterim v smertni uri pomaga, zoper hudiga sovražnika se vojskovati in ga premagati. 14 * 236 Molitev k svetimu angelu varhu. Sveti angel, moj zvesti prijatel in tovarš na poti tega življenja, od nebeškiga Očeta meni za varha po¬ slan ! zahvalim se ti za vso ljubezen in skerbnost, s ktero nad mojo dušo čuješ. Kličem in prosim te, prosi za mene pred sedežem Božjim. Obvari me vsili dušnih in telesnih nevarnost; brani me zoper sovražnike mojiga življenja; sprosi mi gnado, de vedno v strahu in pričijočnosti Božji hodim; stori me pazljiviga in previdniga, de v nikakoršin greh ne dovolim. Po¬ magaj mi vse skušnjave premagati; daj mi moč v vsih križih in težavah, posebno v zadnjim vojskovanji s smert- jo, in pelji mojo dušo k Bogu, njeni- mu začetku in koncu. Amen. 237 Molitev k svetiinu arhangelu Mihaelu. O ti od Boga izvoljen knez ne¬ beških moči, sveti Mihael, kteri si napuhnjeniga Luciferja z njegovo der- halijo v pekel pahnil, varil in bram¬ bovec cerkve, ktera se vojskuje, in spremljevavec vsili duš, ktere se iz tega življenja v gnadi Božji ločijo! Pridi Božjimu ljudstvu na pomoč, brani katoljško cerkev, ktera ti je perporočena, zoper vse naklepe so¬ vražnikov, ohrani in uterdi pravo vero, bodi naš škit v življenji in v smerti. Od verni od nas liudiga duha, kteri neprenehama po naših dušah streže, in pomagaj nam, de ga premagamo v vojski zadnje ure svojiga življenja. Pelji nas nazadnje k trumi izveliča- nih, de bomo prepevali hvalo Bogu s teboj in z vsimi ljubimi angeli ve¬ koma. Amen. 14 ** 238 Češenje svetnikov. „HvaIite Boga v njegovih svetnikih!“ Psalm 150. Poglej, o kristjan ! v nebesa in premišljuj nešteto množico svetnikov od vsih narodov in časov in rodov, s krono svetosti na glavi in z vencam premage v roki, ker so na zemlji veliko žalosti prestali, v nedolžnosti živeli ali se ojstro pokorili. Zdaj vživajo plačilo svojiga terpljenja— večno zveličanje! Po¬ vej sam: Ali niso vredne nebesa, zanje kaj prestati ? Vzemi si tadaj svetnike v izgled; slabi človeki so bili, kakor ti. Ravnaj z Božjo gnado, kakor svetniki, in tako čast zamoreš doseči. Izvoli si posebno nektere izmed svetnikov v iz¬ gled, kteri se tvojimu stanu podajo, in posnemaj jih. Beri večkrat življenje svetnikov, de spoznaš, koliko so si perzadeli, in kako malo si ti perzade- neš. — Prosi svetnike tudi, de za-te per Bogu prosijo, zakaj oni zamorejo veliko v nebesih. Izvoli si svoje patrone, to je, varhe. Tudi njih podobe časti in njih svete telesa ali druge ostanke od njih. 239 Molitev v čast svetiga Jožefa. Bodi počešen, mož po volji Božji, sveti Jožef! Tebe je ljubi Bog pra- vičniga našel na zemlji in te je zvolil ženina gnade polne device, in rednika svojiga preljubiga Sina. Veliko gnad si od Boga prejel, veliko veselja si vžil v Jezusovi in Mariini drušini, pa tudi revšino, skerbi in terpljenje si z njima zvesto delil. Zakaj ti si hotel, kakor je Bog hotel in Božja previdnost je bila tvoje zaupanje v zopernostili tega življenja. Zato redi tudi mojo dušo ! o sveti rednik Jožef! skerbi z ljubeznijo za-njo, pelji jo na pot vere k njenimu namenu. Sprosi mi otročjo vero in terdno zaupanje, zvestobo in pridnost v mojim poklicu, mirno voljnost in poterpežljivost v križih, in vedno čistost telesa in duše. Posebno v zadnji uri bodi moj varh, in mi pridi na pomoč z Jezusam in 240 Marijo, de pričo vas, o Jezus, Ma¬ rija in Jožef! svojo dušo dobrotlji¬ vima stvarniku izročim. Amen. V dan svetiga Marka. Ta dan, 25. maliga Travna, je pro¬ cesija za odvernjenje raznih nesreč in deželnih nadlog od Boga sprositi. V lelu 580 je reka Tibera veliko povodinj naredila, po kteri so hude bolezni prišle. Zato so papež Gregor, Veliki z imenani, ta dan molitve in pokore zapovedali. Moli ta dan litanije vsili svetnikov, obudi žalost čez svoje grehe in prosi za od- vernjcnje vsili časnih in večnih zlegov. Molitev v čast svetiga Janeza Nep. Sveti Janez Nepomučan, kteri si zavoljo zvestiga molčanja spovedne skrivnosti nar strašnejši martre in tudi smert stanovitno prestal, sprosi nam gnado, z jezikam se ne pregre¬ šiti, teinuč ob pravim času govoriti 241 in molčati, de bomo enkrat s teboj, o serčni oznanovavec evangelia in častiti marternik molčečnosti! v ne¬ beškim veselji združeni. Amen. Molitev v čast svetiga Alojzja Goncaga. V čast tega angelskiga mladenča, kteri je bil ob perložnosti, ko so ga Pa¬ pež med svetnike perštetiga izrekli, mladosti za patrona perporočen, se šestnedeljska pobožnost obhaja, v spo¬ min šestih let, ktere je v redu svete družbe Jezusove preživel. Papež Kle- mcns XII. so dodelili popolnama odpu-’ stek za vsako šestih nedelj, ktere se ali ravno pred njegovim godam (j2ltiga rož- niga cveta) ali pa ob kakim drugim času (tode zaporedoma) v čast tega svetnika obhajajo, če se vsako teh šestih nedelj po dobro opravljeni spovedi sveto ob¬ hajilo prejame in druge pobožne djanja opravljajo (postavim premišljevanja, mo¬ litve ali druge keršanske dela). — Sv. Alojzi je izgledni učenik in patron či¬ stosti. 242 O sveti Alojzi, angelski mlade- neč! tvoj nar nevredniši castivec ti čistost svoje duše in svojiga telesa posebno priporočim. Prosim te za¬ voljo tvoje angelske čistosti, perpo- roči me neomadeževanimu Jagnjetu Jezusu Kristusu in njegovi materi, devici vsili devic, in vari me vsakiga smertniga greha. Ne perpusti mi, se s kakim madežem nečistosti oskruniti, temuč odverni, kadar me v skušnjavi ali v nevarnosti greha vidiš, vse ne¬ čiste misli in želje od mojiga serca; obudi v meni spomin večnosti in kri- žaniga Jezusa, vtisni globoko v mojo dušo sveti strah Božji; ogrej me z Božjo ljubeznijo, de tvoj izgled na zemlji posnemajoč zaslužim s teboj per Bogu v nebesih se veseliti. Amen. Molitev v čast svetiga Janeza Kerstnika. Sveti predhajnik Jezusa Kristusa, Janez, kteri si bil posvečen že pred 243 svojim rojstvam in kteri si z izgle- dam svojiga ojstriga življenja kakor tudi z močjo svojih pridig veliko ljudi spreobernil: prosi za mene per Bogu duha vere in pokore, de po poti več- niga zveličanja hodim, opran v kervi Božjiga Jagnjeta, kteriga si s per- stam kazal. Amen. Molitev v čast svetih apostelnov Petra in Pavla. Sveta pervaka apostelnov Petel¬ in Pavl, ktera sta evangeli toliko na- rodam oznanovala in ga nazadnje s smertjo marternikov v Rimu poter- dila: varvajta milostljivo cerkev, ktera se na zemlji vojskuje, in pomagajta ji s svojimi močnimi prošnjami njene sovražnike premagati. Posebno, sveti Peter, skala, na ktero je Jezus svojo cerkev zidal , vari rimski stol, na kterim si enkrat sedel, in žegnaj svo- 244 jiga naslednika papeža, kteriga kakor vidniga poglavarja cerkve in kakor občinskiga Očeta vsili kristjanov ča¬ stimo. Zegnaj ga, de modro pase čedo, ktera mu je izročena, in ji z izgle- dam svetosti sveti. Amen. Molitev v čast svete Ane. češena bodi, sveta Ana, mati presvete Božje porodnice in stara mati Jezusa Kristusa! Kako velika je mo¬ gla tvoja svetost na zemlji biti, ker te je Bog vredno našel, nar svetejši stvar , nar čistejši devico in mater Božjo spočeti in roditi! Kako velika mora tvoja čast v nebesih biti, kjer si v družbi svojiga Božjiga vnuka Jezusa in svoje visoko žegnane hčere, kraljice nebeške Marije ! Zato, o mila mati Ana! te prosim poln zaupanja, moli za mene, in prosim te, sprosi mi v vsih mojih dušnih in telesnih potre¬ bah želeno pomoč. Amen. 245 Molitev v čast svetiga Leopolda. Ta svetnik je v našim cesarstvu patron tako imenovane Leopoldinske bratovšine, ktere bratje ubogim o- znanovavcam prave vere v Ameriki po¬ magajo, in vsak mesec popolnama od¬ pustek zad obiti zamorejo, če razun majli- niga daru cn mesec vsak dan en Oče- naš in eno Oešenasimarijo spristavkam: „Sveti Leopold! prosi za nas!“ molijo in če sveto spoved in obhajilo opravijo; — ravno tako v dan svetiga Leopolda in čistiga spočetja Marije. Sveti Leopold, kteri si nekdaj svojo ljubo domačijo v modrosti in v Božjim strahu vladal , in jo zdaj v nebesih s svojimi prošnjami varuješ: požegnaj našiga cesarja rodovino in vari jo pred vsimi sovražniki; pože¬ gnaj tudi vse cesarske dežele in ohrani sveto vero v njih, kakor tudi terdno zvestobo do cesarja, de se bodo prave sreče veselile zdaj in vekomaj. Amen. 246 M o I i t e v v čast svetiga Štefana. v Sveti Stefan, pervi marternik , kteri si še umirajoč za svoje sovraž¬ nike molil: sprosi mi gnado od Boga, vsim svojim sovražnikam iz serca od¬ pustiti, de Bog tudi meni moje grehe odpusti in de v sveti ljubezni umerjem. Amen. Molitev v čast svojiga svetiga patrona. K tebi, o sveti I., kteri si mi bil per svetim kerstu za patrona dan, perbežim in te prosim, vzemi me za svojiga rejca in ne zapusti me nikoli. Vodi me po poti svojih čednost in sprosi mi od Boga gnado, de po dolž¬ nostih svojiga stanu pobožno živim; odverni od mene vso dušno in telesno nevarnost; pomagaj mi vsaki čas po¬ sebno v moji smertni uri, de s teboj pridem pred obličje Božje. Amen. 247 V praznik vsili svetnikov. Izvoljeni prijatli Božji, nešteti svetniki iz vsih narodov, stanov, spo¬ lov in časov! česen bodi ta vaš dan! Češeni bodite, vi sveti očaki in pre¬ roki , vi častitljivi apostelni in učenci Jezusovi, vi slavni marterniki, vi sta¬ novitni spoznovavci, ve kakor limbarji čiste device! Hvaljeni bodite vsi, vi večno srečni, kteri zdaj neizrečeno plačilo za svoje čednosti vživate ; prosite za mene in za vse svoje brate na zemlji, de se po vašim svetim iz- gledu ravnamo, in se enkrat z vami v nebeškim veselji združimo. Amen. Molitve za razne osebe in potrebe. /. Za sveto cerkev. Gospod Jezus Kristus, kteri si v zveličanje vsih ljudi sveto cerkev 248 postavil, in nas po svoji neskončni usmiljenosti ude te cerkve naredil, prosimo te, vari jo s svojo močjo zoper vse njene sovražnike in razširi jo po vsi zemlji, de se vsi narodi resnici podveržejo in združeni v veri večno zveličanje dosežejo. Amen. 2. Za svetiga očeta papeža. O Jezus, nevidna glava cerkve, ktero si na Petra t. j. na skalo po¬ stavil, vari in vodi Svojiga namest¬ nika na zemlji, rimskiga papeža, de po izgledu svetiga apostelna Petra, kteriga naslednik je, stanovitno vero s terdno serčnostjo in s sveto goreč¬ nostjo tvojo cerkev vlada in kakor zvest vikši pastir s svojo čedo v večno življenje pride. Amen. 3. Za škofa. Jezus, pastir in škof naših duš! prosimo te za škofa te škofije , de ga s svojim duham napolniš, z vsimi 249 čednostimi dobriga pastirja ozaljšaš in mu zveste sodelavce perdružiš, de z njimi netrudama v tvojo čast dela, sebi in nam, svojim ovčicam, pa večno zveličanje doseže. Amen. 4. Za dušne pastirje in vse duhovne. O Bog, kteri si duhovnam ozna- novanje svoje besede, opravilo svete maše in deljenje zakramentov izročil: daj vsim duhovnam, posebno našim dušnim pastirjem gnado , de svoje dolžnosti zvesto spolnujejo, nam z iz- gledam pobožnosti svetijo in za zve¬ ličanje svojih in naših duš skerbe. Amen. 5. Za spovednika. O Bog, kteri si meni v mojim spovedniku vidniga angela in vodnika na poti zveličanja dal, razsvetli ga s svojim duham in vodi njegov jezik, de mi ojstro in z ljubeznijo pot tvojih 250 zapoved kaže. Požegnaj njegovo po¬ božno perzadevanje in stori, de ga tvojiga namestnika spoštujem in mu kot otrok zaupam, in de me s tvojo gnado v večno zveličanje pelje. Amen. 6. Za cesarja. Nar vikši Gospod nebes in zem¬ lje ! Kralj vsili kraljev in Gospod vsili oblastnikov ! prosimo te za srečo tvo¬ jiga izvoljenca našiga cesarja in vse njegove rodovine. Nagni njegovo serce k spolnovanju tvoje svete postave in k varovanju katoljške cerkve; de pravo srečo svojih podložnih s pravo vero in straham Božjim, in z modrimi in pravičnimi postavami povikša in po dolgim , srečnim vladanji posvetno krono premenja s krono nebeškiga kraljestva. Amen. 7. Za vse deželske gosposke. O Bog, od kteriga iz-haja vsa oblast v nebesih in na zemlji, žeg- 251 naj naše gosposke in dodeli, de nas s keršansko ljubeznijo in pravičnostjo vodijo, in de mi pokorno in v miru živimo v njih modrim vodstvu. Amen. 8. Molitev otrokov za s farse. O Bog, kteri si časno in večno srečo obljubil otrokam , kteri svoje starše spoštujejo, daj mi gnado, de jih vedno razveselujem s spoštovanjem, s pokoršino in z ljubeznijo. Požeg- naj jih in poverili jim vse dobro, kar imam od njih. Daj jim dolgo in sreč¬ no življenje, obilnost v vsim dobrim, po smerti pa nebeško veselje. Amen. O. Molitev staršev za otroke. O Bog! bodi oče mojim otro¬ kam. Tebi jih izročim, ker sim jih iz ivujili i uk r S C5 o GO o Skozi svoj kerst in sveti post, Skozi svoj križ in svoje terpljenje, Skozi svojo smert in svoj pokop A Skozi svoje sveto vstajenje,, \ Skozi svoj čudni vnebohod, / Skozi prihod Troštarja svetiga\ Duha V dan sodbe, Mi grešniki, De nam zaneseš, De nam odpustiš, De nas k pravi pokori pripelješ, De svojo sveto cerkev vižas in ohraniš, De pastirja apostolskiga in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohraniš, De sovražnike svete cerkve po¬ nižaš, De keršanskiin kraljem in oblast- nikam mir in pravo enovolj- nost daruješ, De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in edinost daš, De nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš, De naše misli k nebeškim željam povzdigneš, 397 De vsim našim dobrotnikam večne dari dodeliš, De duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov od več- niga pogubljenja rešiš , De sad zemlje daš in ohraniš, De vsim vernim dušam večni po¬ koj dodeliš, De nas uslišiš, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje , ki grehe sveta odjem- lješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- • lješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš i. t. d. (tiho.) V. In nas ne vpelji v skušnjavo: 0. Temuč reši nas od hudiga. Amen. prosimo te, sliši nas! 298 Molitev po litanijah v dan s. Marka in križev teden. 69. Psalm. 0 Bog! hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni In osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenji. Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! haha! Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in rad ujej o. Vedno naj reko : Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jez pa sim revež in sromak, o Bog! hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik! Bog! v nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu i. t. d. V. Pomagaj svojim služabnikam, O. Ki v te zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod! močen turn, O. Pred sovražnikam. 299 V. Nič naj ne opravi sovražnik per nas, 0. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih, 0. In ne povračuj nam po naših hudo¬ bijah. V. Molimo ža našiga papeža I. 0. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. V. Molimo za svoje dobrotnike. 0. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojiga imena večno življenje vsim, kteri nam kaj dobriga store. V. Molimo za verne mertve. 0. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. 0. Amen. V. Molimo za svoje brate , kterih ni tukaj. 0. Pomagaj svojim služabnikam, ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša. 0. In vari jih iz Siona. V. Gospod! usliši mojo molitev; 0. In moje vpitje naj do tebe pride! 300 Molimo. O Bog! ki ti je lastno, usmiliti se vselej in perzanesti, usliši naše pohlevne prošnje, de nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov ketina veže, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, te prosimo, o Bog! našo pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, de nam dobrotljivo s svojim odpušenjem vred mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Go¬ spod ! svojo neizrečeno milost, de nas od vsili grehov odvežeš, in od štrafeng , ktere za-nje zaslužimo, rešiš. Bog! ki te greh razžali in po¬ kora potolaži, ozri se milostljivo na prošnje k tebi kličejočiga ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Vsigamogočni večni Bog! usmili se svojiga služabnika L, našiga pa¬ peža, in vodi ga po potu večniga 301 zveličanja, de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil. O Bog! od kteriga pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim služabnikam tak mir, ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zatertim strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. O Bog! užgi naše serca z og¬ njem svojiga svetiga Duha , de ti bomo s čistim telesam služili, in z očišenim sercam dopadli. Bog, stvarnik in odrešenik vsih vernih! dodeli dušam svojih služab¬ nikov in služabnic odpušenje vsih gre¬ hov, de milostljivo odpušenje, kteriga so vselej želeli, po bogaboječih proš¬ njah dosežejo. Začni, prosimo, Gospod! s svo¬ jim Duham naše djanje, in sprem¬ ljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej 302 iz tebe začno, in iz tebe začete tudi v tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki go¬ spoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsili, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš , prosimo te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri živ¬ ljenji, ali pa so se že iz sveta lo¬ čili, po prošnjah vsili tvojih svet¬ nikov od tvoje dobrote odpušenje vsili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬ nosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen. V. Bog, usliši mojo molitev, O. In moje vpitje naj pride do tebe. V. Vsigamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru. O. Amen. 303 Molitve po litanijah per popoldanji službi Božji ob nedeljah in praznikih, kieri niso matere Božje. Ii svetiinu rešnjimu telesu. (Kadar je izpostavljeno.) Molimo. O Bog! kteri si nam v prečud¬ nim zakramentu spomin svojiga ter- pljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi tako častiti , de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha Bog veko¬ maj. Amen. Xa odvernjenje vsili nadlog in nevarnost. Vsigamogočni večni Bog, ne¬ beški Oče! poglej z očmi svoje ne¬ skončne milosti naše reve in nadloge. 304 Usmili se vsili vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikam v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetiga križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, zdanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsigamogočni, večni Bog! usmili se svojiga služabnika našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga živ¬ ljenja, de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel, in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih ver¬ nikov! glej milostljivo na svojiga slu¬ žabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil 5 dodeli mu, de tistim, čez ktere je postav¬ ljen, z besedo in z djanjem k do- brimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. 305 Bog, varh vsih kraljestev, do¬ deli svojima služabniku našimu ce¬ sarju I., tvojo pomoč, s ktero se sovražnik premaga, spoznati in ča¬ stiti, de bo, ker je iz tvoje volje ce¬ sar postal, tudi v tvojim varstvu vselej mogočni. Razsvetli in poterdi v vsim do¬ brim duhovske in deželske oblastnike in gosposke, de nas bodo na vse to napeljevali, kar zarnore k tvoji Božji časti, k našimu zveličanju in k miru in sreči vsiga keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsigamogočni večni Bog , ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiiiš vsih, ktere iz vere iji do¬ brih del za svoje spoznaš, pohlevno le prosimo, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri živ- 18 306 ljenji, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vsih tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsih svojiii grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsiga razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našiga življenja. Užgi v nas oginj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, de ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno perporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsimi iz¬ voljenimi doseči, de te bomo v več¬ nim veselji in zveličanji hvalili in mo¬ lili. To nam dodeli, o Gospod ne¬ beški Oče! po Jezusu Kristusu, svo¬ jim ljubim Sinu, Gospodu našim in 307 odrešeniku, kteri s teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. 0. Amen. v Oče naš i. t. d. Cešena si Marija 1. t. d. (petkrat). Pesem per sveti maši. K začetku. i. Pred tabo na kolenih, O Bog-, te molimo, In polni želj ognjenih K tebi zdihujemo. Daritev svete maše Si daj, o Bog , dopast’, In zdihovanje naše Povikšaj tvojo čast! 18 * 2 . ■ Ko Jezus se je ločil, Je per večerji tam Prelomil in izročil Ta kruli pvijatelam, Posvetil je to vino Ter ga licencam dal, To k mojimu spominu Storite! je pridjal. 3 . Telo je to, vzemite, Telo in moja kri; Nikdar ne pozabite, Kaj Jezus vam stori. Za vas on hoče umreti (O človek , pomni to !) De da ljudem živeti, De jim odpre nebo. i. To naše darovanje Vzem’, o Bog-, od nas, Usliši zdihovanje, In naše prošnje glas. Teleta so očaki Dajali nekadaj, Zdaj dari niso taki, Naš dar je Kristus zdaj. K glorii ali slavi. l. Čast, hvala in hvaležnost Je tvoja bla in bo ; 309 Nepokoj in betežnost, O Bog-! odverni jo. Daj nam miru in tebe, Bog! vedno deržat’ se; D teb’ iskati tebe, Vesel’ častiti te. 2 . Za naše hudobije, Za nas se pokoriš, Smert ta nam greh odmije, Tud greha mik pobriš’, Bod’ hvala svetim’ Duhu, Tud njemu čast gre še, Zbudil je serce gluho, Svoj oginj v njem užge. Pred evangeliam. t. ’Z ust Božjih se iz-haja Svet evangelium, V serce se nam usaja, Nam razsvetljuje um. Bog govori, Bog večin , Per Bogu ni laži, O srečin , trikrat srečin, Kater se ga derži. 2 . Besede Božje vera Nam kaže pravo pot, Gotovo stezo, ktera Gre v nebesa od tod 18 ** 310 Ohrani to povelje In nauk svoj per nas. Daj nam potem veselje Seboj na večni čas. H kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Dobrote tvoje dar. Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga , Spočetje njega pride Od Duha svetiga. 2 . Marija je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred , tud potlej ne. Naš greh je njega vmoril, Za greli je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3 . Na desni rok’ Očeta Je v svetim raju zdaj, Še pride , to obeta , Samo ne vemo, kdaj. 311 Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4 . Sosesko keršenikov Al’ cerkev verjenio, Tud občestvo svetnikov, Zedinstvo v en’ telo. Tud grehov odpušenje Na temu svetu zdaj, Života res vstajenje, Po tem pa sveti raj. K darovanju. 1. Naj, Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo; Scer kruli je sain na sebi In vino zgolj samo; Pa ’z kruha in iz vina Bo kmalo, kar zdaj ni, Edin’ga tvoj’ga Sina Telo in prava kri. 2 . To naše darovanje, O Bog! ne zverzi ga; Vse misli in tse djanje, Vse serca, v dar jih na! O daj, de bomo zvesti Ti, Oče , v vsih rečeli , Odvzem’ zriad naše vesti Težilo vsih pregreh. 3 . Vse naše premoženje, Ves živež in ielo, Blago in tud življenje, Vse to naj tvoje bo. Daj nam po svoji volji Zdaj dež, zdaj solnčni sej Pokaže se na polji Dobrota tvoja nej. K sanktusu. 1. Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skupej zbrani: Svet, svet na vekomaj! V nebesih in na zemlji Se vidi njega moč; Vevercam, Bog! pojemlji, O vzem’ jim uma noč! 2 . De sveto luč, katere Dozdaj ne vidijo, Spoznajo , udje vere Z nam’ tvoje bodejo: 313 De čast mu skup pojemo, K’ nebo ga da med nas, Hrup mu vesel ženemo, Z angelci vsi v en glas! Ob povzdigovanji. Molimo klečijoči Boga zakritiga, Oko ga ne razloči, Pa vera znat’ ga da. Zdaj tukaj brez pogleda . O Bog! te vidimo. Zadosti je beseda, De tebe vidimo. 2 . Na lesu nekdaj križa Je Bog zagernjen bil, Zdaj, vera nas previža, Je človek tud se skril. Ta dar dobrote tvoje, Kruh tvojih angelov, Opomni misli tnoje, De, Bog, si zame vmerl. 3 . Naj spere dušo mojo, O Jezus! tvoja kri, Dodeli Milost svojo , Ti morje milosti! Kar zdaj te nam zagerne, Naj zgine , o Bog ! spred nas , Naj enkrat se odgerne, Nam gledat’, tvoj obraz K zavživanju. 1. Vel’k čudež se odkriva, Vel’k čudež se godi, Gospod se zdaj vživa , Tud’ vera ’ma oči. Podoba je scer vina, Podoba kruha vsa, Ne vid’ se nič spremina , Telo in kri je pa. 2 . O srečin, kdor verjame, De tukaj Jagnje je , Katero nam odvzame Tolk’ grehov butare. Le to je jed , to vera Kristjane poduči, (Ljubezni neizmera !) Od ktere duša ž’vi. 3 . Če ga na konc’ življenja Po vrednim vžijemo, Se smertniga strašenja Več bal’ ne bodemo. Težave in britkosti Se tist’ ne bode bal, Katermu bo v slabosti Ta kruh pomoč mu dal. 315 4 . O Jezus! čast in bvala Naj ti porsolna bo: Ljubezen nam je dala Ljubezen tvoja to, Ta vžitek, Bog! telesa, In tvoje te kervi; Življenje in nebesa , Veselje v večnosti. 5 . Daj tega nam želeti, Goreti vsim v njega! Daj prav nam ga prejeti, Ko pride ločitba , De bodemo s temistim Na pot se vzdignili, In pa iz sercam čistim V nebesa, va-nje šli. K ite misa est. l. Ker smo zdaj mašo sveto Spodobno slišali, Povz’mimo čast odpeto ln bvalo z angelci. Dopade naj mu djanje Opravljen’ga daru, Zvirk gnade bod’ to darovanje, Nam dolina čast Bogu. 316 a. Deržimo pomoč’ Božje Se skoz in skoz terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso hudobo bo. Brez greha da naj stati Pred sodbo zadnji dan; Po angelih nas zbrali, Na njega desno stran. Druga pesem per sveti maši. Kirie. l. Pred štolam tvoje milosti, Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog, v ponižnosti Svojiga serca časti. Štor’ milost tim, kater žele V solzah oprat’ lastne dolge. Odpusti oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, Dobrot — Ijiv — nam, Dobrotljiv skaži se nam. 317 2 . Ob dari tvoje smo prišli Kakor zgubljeni sin : In kakor ovce smo zašli , Zgubili tvoj spomin. Al’ Oče vsiga usmiljenja , Na serca polne zgrevanja Z dopadajenjem dol poglej. In svojo gnado zopet dej, In gna — do dej , In gnado zopet dej. 3 . Smo delo sej vsi tvojih rok ln tvoja lastna stvar, Opri slabosti svojih otrok Ti velki Gospodar. Za spravo zdej darujemo; Tvojiga sinu zročnjemo; O Bog, skoz njega sveto kri Vse naše grehe nam odmi, Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi. Gloria. Čast bodi na visokosti Bogu na vekomaj In mir po širokosti Na zemlji bod’ vselej. V 7 ponižnosti pojemo Teb’ hvalo trojni Bog! Od tebe zgol prejmemo Kešenje iz nadlog, (dvakrat.) 318 Evangeli. Iz Ivojih ust izide Svet evangeliuin, Na dno leto se snide A 7 sih kristjanov um , Modrost nas sama viža, Resnica nas uči: Kdor se pod njo poniža, Ta srečno prav živi. (dvakrat.) Kredo. 1. Gospod pred tabo s trepetanjam Te tvoja verna stvar spozna! In verje z živim spoštovanjam Na tebe pravica Boga, Tud verje v tvoj’ga ljub’ga Sina , Spočefga od svel’ga Duba, Ko Jesova ga korenina V diviškim cvetju je scvetla. (dvakrat.) 2 . De je prišel iz gol ljubezni, Ljudi nas spravit, Bog ! s tcbo , De na-se vzel je vsih bolezni , Prelil na križu kri svojo , De spet je vstal, pekel premagal, Na desnim tebi zdaj sedi : De nas bo enkrat vse prevagal Sodnik pravični vsili stvari, (dvakrat.) 319 3 . De sveti Duh nam cerkev viža, De bo do konca vedno žnjo: De kdor se k njem’ v solzah perbliža, Od grehov spet očišen bo: Zopet de enkrat bomo vstali, Vsili svetih družba sprosi nam, De bomo skupej uživali Življenje večno z Jezusam. (dvakrat.) Darovanje. 1. Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, lete dari, Z njim tud tvoj ljud zdihuje, In s sercam kvišk puhti. Cist kruh je ino vino Za grehe naše dar, K’ tvojiga Sina spomino Je obložen altar. (dvakrat.) 2 . Vzem’, Bog, leto darvanje, Dobrotljiv oče naš, Omeči to zdihvanje, De nam spet gnado daš. Le smert in kri presveta Tvojiga ljuliga Sinu Nam da trošt, de bo vzeta Ta prošnja gor v nebu. (dvakrat.) 330 Sanktus. 1. Poj: Sveti, Sveti. Sveti Je Bog: in naš Gospod, Z angelci pojte: Sveti Si ti Bog-, Sabaot. V nebesih, no na zemlji Vso bvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, no na vekomaj, (dvakrat.) 2 . Veseli vkup pojemo Iz serca celiga, Živo ga vsi sprejmemo Njega svojiga Boga, Ko nam v imenu pride Gospoda našiga, Ves svet se k časti snide Sinu njegoviga. (dvakrat.) Po povzdigovanji. l. Poglej, o Oče, z visokosti Ves milostljiv na ta altar! Ti na-nj postavmo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar: Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgol ljubezni darovan: Za nas persojen umornini Strašno na križu bil zaklan, (dvakrat.) 321 2 . Slabosti on vse naše nosi, De nas perpravi v sveti raj. On per Očetu za nas prosi, Deb’ z njim živeli vekomej. Naj te ljubezen ta ogrnjena Skoz prošnje , Jezus , omeči, De se ta tvoje smerti cena Nad nam’ nikdar ne zgubi. (dvakrat.) Agnus Dei. Poglejte božje jagnje: Kak toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne, Kako za nas medli. On grebe nam odjemlje, On nosi vse dolge, Pokrajne cele zemlje Po njemu mir dobe. (dvakrat.) Obhajilo. Gospod ! jest nisim vredin , (dvakrat.) Deb’ tebe dans zavžil, Al reci, de bom vredin (dvakrat.) Ter bodem zopet živ. V duhu tebe prejeti Iz serca jest želim, Daj, ženin naš presveti, (dvakrat.) De gnado zadobim. Per koncu svete maše. Ta ofer smo končali, Ta dar je, Bog, tvoj Sin : Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Skoz njega smo prejeli Rešenje z naših vez. Zdaj zadnič nam dodeli Svoj žegen iz nebes, (dvakrat.) Pred pridigo. O Jezus, duša moja Je žejna slišat’ te, Ker le beseda tvoja Resnica večna je; Oznani nam povelje Življenja več ni g a , Besedo, k’ nam veselje, Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamoto Duš naših razsvetli, In pameti slepoto Z resnico razjasni. Slep človek sam od sebe Ne ve , kaj je hudo, In dobriga brez tebe Spoznal nikol’ ne bo. Beseda tvoja kaže V nebesa pravo pot; Če naša pamet laže, Nas ona varje zmot. 323 Le ona da spoznanje, De vidimo svetost, Odverne grešno djanje, Podpira nam slabost. Ob , ojstra je, boleča, In dušo v živo skli, Ognjena je, goreča , Pa vender tud Iliadi: Poterdi vero našo, Oživljaj jo povsod; Daj vselej nam to pašo, Te prosimo , Gospod ! Je grešnik marskateri V nesrečo sam goljfan, Miru ne iše v veri, Tiči v pregreli’ zaspan ; Ti k duši greš zaspani, Ter grešnika zbudiš, Mu praviš: grešnik vstani, De večno ne zaspiš! O de b’ beseda tvoja Ne vtibnila nikdar. O daj, de duša moja Prejema ta tvoj dar; Daj v križih, daj v skušnjavah, V skerbeh nam, Dog, ga daj, Nas veseli v težavah, Nas pelje v sveti raj. 324 Oznanjenje Marije Device. Bod', Marija, počešena! Pravi angel k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj velki dan ! Milost Božja je zvoliia Telie izmed vsili stvari; Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš , Marija , bala ? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim svetu, Božji Sin se bo imenval ; In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak se to zgoditi hoče? Mi, Marija , govoriš ! Al pri Bog’ je vse mogoče, Tud če dvica bil’ želiš. Lej , Marija , svojo teto , Dolgo ni bila vslišana, Le poglej Elizabeto , S sinam je požegnana. Slišala je to povelje , Ostermelo je serce; Pa storit’ ji je veselje, Kar Gospod ji zapove. 325 Lej, Gospodova sim dekla , Kar želi, zgodi se naj! Je Devica čista rekla; Angel se poverne v raj. Lej, Devica je spočela, Ohranila d viski cvet; Mater’ božje čast prejela, In osrečila ves svet. Iložje čuda zdaj molimo, Božjo skrivno premodrost, Njega milost zahvalimo , Predobroto in svetost. Adventna. (Iz nemškiga.) Vi , oblaki, ga rosite ! Ali zemlja naj ga da ! Ve nebesa ga pošljite Skor Zveličarja sveta ! Milo so ljudje zdihvali, V grehih in v tami ječali; Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku vzel. Oče se nebeški vsmili, Vidi tolko bolečin ; De bi se ljudje rešili, Se ponudi božji Sin; 19 326 Dvico Gabriel pozdravi, ln Marija čista pravi: Lej. pokorno je serce , • Kar Gospod mi zapove. Zgodba sveta in vesela Nam odklene vsiin nebo: Lej , Devica je spočela , ln Beseda je meso! Pred Gospoda pokleknimo , Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet! Jezus pride greh odvzet. Bratje! dosti že je spanja, Glas nebeški kliče nas, Dan se bliža, noč odganja, Zdaj prihaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo, Oblecimo .pa svetlobo. De preide grehov noč , In nas vodi božja moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostel nas uči. Ne nečisto , ne požrešno , Nevošljivost naj beži ; Naj se vsak pred njim poniža, Kterga prihod se nam bliža, De bo s čistim sercam vsak Le Zveličarju enak. O Zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim, O pernesi moč od zgorej, De se čislo spokorim , Ti pernesi mir nebeški, De ga vživa duli človeški; Daj, de pridem sodnji dan Med ovce, na desno stran. Sveti večer. Poglejte, čudo se godi! Ka j more nek’ to biti ? Nebeški dan o polnoči! To mora kaj pom’niti; Lej angela pred nami stat’! Luč svetla ga obsega ; Od groze moram trepetat’, Povejte , kaj bo ’z tega ? Tako pastirji govore , Pa angel se oglasi: Veselje oznannjem le , O srečni, srečni časi! Zveličar se nocoj rodi, Ni treba nič se bati, Je vbožin , v jaslicah leži, Lahko ga je poznati. Zaslišijo nebeških trum Častit’ Boga na nebi, Vesele mu ženejo šum, De svet otme v potrebi. 328 Njih petja glas razlega se Veselo po širjavah : Mir vam , ki dobre volje ste, Bogu čast po višavah. Pastirji se razvesele, Ko slišjo to novico, Do Betlehema hrepene , Spoznat’ žele resnico. Pogledat pojdmo, pravijo, Kar angeli so rekli; Teko in se ne vstavijo , De k jaslim so pritekli. Tam Dete vgledajo lepo , De ni se moč nagledat', Tak ljubo in tak sveto! Žele mu dopovedal’, De ljubijo ga iz serca , De vse bi radi dali; Nauke vse , katere da , De bodo spol n ovali. Tud ini zdaj k jaslicam pojdmo, In bodmo ga veseli , Zahvalo, čast Bogu dajmo, De smo pomoč prejeli. Pozdravljen hod’, Zveličar moj! Vsak reci sam per sebi, De si prišel do nas nocoj, De b’ večno bli per tein. 329 Terpljenje Jezusovo. (Iz nemškima.) Daj mi , Jezus, de žalujem', Smert, terpljenje objokujem, K’ si ga, Jagnje, ti prestal , Grebe zbrisal, milost dal. Jezus! daj, de tvoje rane Nas presunejo kristjane, To terpljenje prebritko Nam pomoč naj v smerti bo. Nas odrešit’ smert si zvolil, Pred Očelam trikrat molil, Si kervavi pot potil, Kelh terpljenja čisto spil. Jezus, daj i. t. d. Tolovaji te obdali, Te zvezali in peljali, Uklenili ti roke, Ktere celi svet derže. Jezus, daj i. t. d. Trinogi so te sodili, Križaj ga, hudobni vpili, Tepli, bili, de se kri Iz bolečih ran cedi. Jezus, daj i. t. d. Ternje bode čelo tvoje, Za velike grebe moje, 19 * Tebi, Jezus , Kralj sveta ! Žeslo, terst, se v roke da! Jezus, daj i. t. d. Oh! na križ so te razpeli, ln na križu te še kleli! Oh, za nas si tolk’ terpel! In za naše grehe umeri. Jezus, daj i. t. d. Naši grehi so te zdali, Tebe, Jezus, zasraipvali; Za naš greh tepen si bil , In na križu kri prelil. Jezus, daj i. t. d. Daj nam tebe le iskati, Svoje grehe objokvati, De se tvoja rešnja kri Kdaj nad nami ne zgubi. Jezus, daj i. t. d. Žalostna Pilati božja (Iz latinskiga.) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil’ jokala, Kjer je visel njeni Sin. V žalost je cerce vtopljeno, 331 Vse pobito , prebodeno Z mečem dušnih bolečin. • O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta Mati, Kterc Sin je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha , gleda trepetaje, Kaj nje Sin lerpi razprt. Kdo bi solz ne jel točiti, Če Marijo vgleda bili U britkosti, ko je ta ? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol’ko ima ? Grebe ljudstva na se vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. Gleda svojga Sina milo, Ki je vse ga zapustilo, Kadar je nagnil glavo. Mati ! zgled ljubezni prave! Daj mi čutit’ te težave, Daj mi solz pregrenkili dar. Sluri mi serce se vneti, In za Jezusa goreti, De mu bom prijetna stvar. Sveta Mati ! to te pros : m, Rane Kristusa naj nosim, Vtisni mi jih v serce. 20 * 332 Naj le rane tvojga Sina, Naših grehov bolečina, Tud mene vživo skle. Daj, de s tabo rad žalujem, Svoje grehe objokujem, Dokler tukej še živim; Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam, ’Z celiga serca želim. O devic vsili devica, V žalosti nam tovaršica, Daj, de jokam se s teboj; Smert de Jezusa ostane Meni v sercu , naj tud rane Bodo vedno pred menoj. Naj se svetih ran navzamem, In od križa ves uuamem, Kristusu de bom udan. Dušo vneto in gorečo Varuj, Mati, v nesrečo , Kadar pride sodnji dan. Tvojga Sina križ me hrani , Inn smert njegova brani, Mi pomoč in milost daj, Ko bo smert. telo zadela, Daj de bo takrat prejela Duša moja sveti raj. 333 Velikonočna. (Iz nemškima.) Zveličar gre iz groba, Ob moč je smert, trohnoba! Velikonočno jagnje bil, Je zame drago kri prelil. Aleluja! Otet je človek, rešen! In v brezno satan trešen ! Smert nima svojga žela več, Odpert je grob in kamen preč ! Aleluja ! Odrešil je očete Veliko časa vjete, Častilo jih pelja sebo V zaperto z greham pred nebo! Aleluja! O, kak se svetjo rane IVevsmiljeno mu dane ! Veselje angelsko verši, De smert je mertva, nas uči. Aleluja. Je terdna naša vera, Resnica jo podpera : Zveličar je od smerti vstal; Tud nas ne bode grob končal. Aleluja. 21 * 334 Le kratka noč ho v grobi, Ker angel krnal' zatrobi j Telo tud potlej popelja Zveličar v raj, in sfnert neha. Aleluja ! Dopolnit naše želje Perpravit nam veselje Greš ti, Zveličar, pred menoj! Prišel bom, upam, tud za t’boj Aleluja! Življenje ponoviti, Tako v nebo daj priti , Kjer per Očetu ti sediš, In vsim pravičnim Ion deliš. Aleluja ! Pred sodbo bom postavljen , Po svatovsko napravljen, S kervjo bom Jagnjeta opran, Med tvoje svate svat odbran. Aleluja! Aleluja! Aleluja! Aleluja ! Aleluja! Po tvoje, Jezus, bratam brat, Daj tudi nam od smerti vsi a t’, Aleluja. Križev teden, (Iz nemškiga.) Bog;, kter’ grešnike štrafuješ ln pravične zveseijuješ , V nebu ti nad nam’ živiš , Žugaš, tepeš in krotiš. Sliši nas , stvari uboge , Odverni nam vse nadloge, Zdrave, v miru nas ohran’ Daj nam kruha vsaki dan. Slednji dan nas iz dobrote Preskerbiš lahko sirote; Si mogočin Gospodar, In skerbiš za vsako stvar. Sliši nas , i. t. d. Ti daješ stvarem živeti, De gre dež, in solnce sveti, De polje lepo cvete , Žito upanje daje. Sliši nas, i. t. d. Ce živali nam škodljive Pridejo na vert, na njive, Tvoja volja je tako, Služimo si z greharn to. Sliši nas, i. t. d. 336 Če od neha le dežuje, De nsm živež potonnje , Pride to iz tvojih rok , Zavoij spačenih otrok. Sliši nas, i. t. d. Če poleti za vročino Vzame toča nam poljnino , De zelenca vidit’ ni, Smo pregrešili sami. Sliši nas, i. t. d. Če gromi, se križem bliska, De se vsak ostrašen stiska, Grešnik tvojo moč spozna V svojih grehih trepeta. Sliši nas , i. t. d. Svojo moč prav pokazali Hotel si Egiptu dati Rodovitnost sedem let, Ino sedem lakot spel. Sliši nas, i. t, d. Izraelce si posvaril, Z dolgo sušo jih udaril , Ko je Ahab kralj njih bil Dež tri leta ni rosil. Sliši nas, i. t. d. Je nebo zaperto bilo, Polje ni dežja dobilo, Izrael je inalikval , 337 Ti pa, Bog-! ga obiskal. Sliši nas, i. t. d. Pa Elija si ohranil, Čudno lakoti ubranil, K’ je zatirala strašno Celo Judovsko zemljo. Sliši nas , i. t. d. Ker se ljudstvo spreoberne , Šibe tvoje si odverne, Ko Elija pros’ za nje, Kmalo dost dežja dobe. Sliši nas , i. i. d. O Bog, tudi nas se usmili! Ki smo te močno žalili, Kadar bodeš tepel nas, Vsliši prošnje tisti čas. Sliši nas , i. t. d. Tebi v voljo se črno zdati, Svoje polje obdelvati, Ti odpri roko , Gospod ! In napolni nas dobrot. Sliši nas, stvari uboge, Odverni nam vse nadloge, Zdrave, v miru nas obran’, Daj nam kruha vsaki dan. 338 Binkošti. Prid’, sveti Duh ! apostelnam dan , Ker si bil dansi vanje poslan , De čuda božje pravijo, Sovražnikom se vstavijo, Prid’, sveti D«h ! te prosi kristjan Prid’, sveti Duh ! daj svoje dari, In jih med svoje verne razli; Resnico de poslušajo , In nje sladkost okušajo. Prid’, sveti Duh , razsvetli nas ti. Prid’, sveti Duh ! omeči serce , Zažgi nam v sercih svete želje; Ljubit’, kar je pravičnika , Se varvati krivičnika. Prid’, sveti Duh! ljubezni svete. Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost; Daj, de se ne spodtaknemo, V ljubezni ne premaknemo. Prid’, sveti Duh ! ti naša krepkost! Prid’, sveti Duh ! ti zvesti vodnik! Veselje naše, naš pomočnik! O , vodi nas do večnosti; Perpelji nas do srečnosti. Prid’, sveti Duh ! ti naš poterdnik! 339 Sveto rešuje Telo. (Iz latinskima.) Praznika svetima Dans veselimo se, Prav iz imeli#« Serca naj hvala gre. Staro preide naj. Vse novo bodi zdaj , Misli, djanje vsak prenavljaj. Dansi praznujemo Zadnje noči spomin , Ker se spomnujemo , Koko je božji Sin Svoje prijatle zbral, Jagnje jim jesti dal, S tem zapoved jodov dostal. Včenoi zavživajo Velikonočno jed , Zadnjič dobivajo Rešuje Telo prejet’. Jesti jim ga daje , Pa razdeli se ne; Vsak posebej celga prejme. Kadar prejamejo Slabi njega Telo, Se ga navzamejo , Moč jim je prava to, Kelih jim tud zroči , Da jim ga in veli: Vsi ga pite, moja je Kri. Tak je postavljeno IVjega Telo u dar, Dušam perpravljeno, De ga zavživa stvar. Mašniki to store, De od njega žive, In ga vrednim vernim dele. Zdaj od nelieškiga Kruha naš duh živi, ’Z kruha človeškiga Se nam prav Bog sturi. Čudi se, o kristjan, Jezus je vsim jed dan , Bud' si revin in zanievan. Dansi te prosimo, Trojni, edini Bog! V 7 sercih te nosimo , Vari nas vsili nadlog; Živi nas slabe zdaj, K tebi nam priti daj , In te vžival’ na vekomaj. 34 S Pred sv. rešuj im Telesam. (Iz neinškiga.) Pridi molit, o kristjan! Od ljubezni svete vžgan T Kjer je Jezus v Zakramentu Iz ljubezni dan. Tukej so svete reči: Jezusa Telo in Kri ; Duša, ktera njega vživa, Se ne pogubi. Hod’ češen Odrešenik! U nadlogah pomočnik, Svojim vernim , tebi zvestim Varli in učenik. Posvečuj nas ti zares , Cudapolni kruli z nebes ! Ti ntmi nas vsili nevarnost Duš ino teles. Spokorjenja'daj solze, Grehov zbriši nam dolge; Vera, upanje, ljubezen IVaj u nas gore. Kadar umerje telo, Vzemi dušo ti v nebo, De se bomo veselili Vekomaj s tebo. 343 Sveto Serce Jezusovo. (Iz nemškiga.) Tam v kruhu vse svetosti , Nebeškima sladu, V zastavi in skrivnosti Ljubezni in miru Spoznano, hvaljeno, Leseno, ljubljeno Naj Jezusovo serce Od vsili nas vedno bo. Ze pred nas je ljubilo Serce Zveličarja, Bo vse nam dodelilo , Kar tukaj prosmo ga. Spoznamo, i. t. d. Stoji nam vsim odperlo Usmiljeno Serce; Spokorno in razterto Tud milost upat’ sme. Spoznano, i. t. d. V serca presveti rani, Ki nam odperto je, Se našim dušam brani Svet mir, zveličanje. Spoznano, i. t. d. V to serce zakleniti Se hočmo zadnji čas, K’ bo hotel Jezus priti Še v Zakramentu v nas. Spoznano, i. t. d. O Jezus! naj omije Nas serca tvojga kri, Naj grehe nam pokrije, In milost dodeli. Spoznano i. t. d. Čast Marije. O Marija! lepši cvet, Ko je kdaj imel ga svet, Od Boga zmed vsih si zbrana Mati milosti nam dana, De pred Jezusam stojiš, Grešnikam pomoč deliš. Sveta Mati vsih dobrot! Spomni se nas, revnih s- >t V sercu maternim nas nos In pred Bogam za nas pro On z veseljem vse sturi, Kar ga prosiš , Mati, ti. Nam pomoč , Marija , daj . De poboljšamo se zdaj : Prosi božjiga sodnika , 2 v.* 344 Njega milost je velika , De nam on odpustil bo, Sturil milostno sodbo. Grešnik! grehe objokuj, Vredno zanje zadostuj; Ge se bomo spokorili, Ino Jezusa ljubili, Bo Marija zadnji čas Milost sklicala čez nas. Zahvalna. Hvala bod' Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite Stvarnika, dobrotnika In Očeta ga častite! Kerub , Seraf mu pojo, Hvali zemlja in nebo. Sveti, sveti, svet’ Gospod ! Vse je polno tvoje livale Trume zvoljenih, o Bog! Večno čast ti bodo gnale Vsi svetniki te časte, Vsi pravični te slave. Česen bodi trojni Bog! Oče, Sin in ti Dob sveti Cerkve tvoje nauk ves 345 Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus, božji Sin, Je zapustil ga v spomin. O preljub’ Zveličar naš! Kolka je ljubezen tvoja ! V grehe sim bil zakopan , Revna je bla duša moja , Ti pa prideš k nam na svet, Smert, pekel in greli zatret. Večni Itog in kralj nebes Se poniža brat nam bili : Nam živi in nam vmerje , Nam nebesa zaslužiti ; Njega sveta rešnja kri Nas očisti vse ljudi. Na desnici božji zdaj Ga še imamo pomočnika, Sodnji dan ga grešnik bo Vidil ojstriga sodnika ; Milost, grešnik, le dobiš, Dokler še na svet’ živiš. Jezus! bod’ usmiljen nam , V službi svoji nas obrani, Kri si svojo dal za nas, Greli končaj. per nas ostani: Pelji naše duše v raj, Delež zvoljenih nam daj. Svoje ljudstvo srečno stur’, Zdaj in vselej nas obvari; 22 * 346 Obdaruj in povikšuj ln zveličaj svoje stvari; Hvalo borno peli ti Tukaj in v večnosti. Milostljiv nam bodi dans, Pota v grebe nam zagradi; Sveti in preljubi Bogi Daj , de sturmo dobro radi. V tebe upamo vsak čas, De ne boš zavergel nas. Spokorna. Večno srečno je življenje , Ce je greha zadolženje Ljubi Oče ti odvzel. Te otroka spet sprejel. Greha rane nam zaceli, Milost, o Gospod , dodeli; Milost prosi za dolge V grehih žalostno serce. Oh , pogosto res sim padal, Vedno greh na greh nakladal; Grehov več ko las imam, Oh , grešil sim, sam spoznam. Greha rane i. t. d. Žalost, groza me obhaja; Strah po udih me sprehaja ; Mir je zginil iz serca, Greh veselja več ne da. Greha rane i. t. d. Zginila tolažba moja, Ki jo da ljubezen tvoja . Ker sim se brez vsga strahu Tvojga imenoval Sinu. Greha rane i. t. d. Al me hočeš tud zavreči , Če v ljubezni zdaj goreči Teb’ moj duh obljubo siri, lil se greha spokori ? Greha rane i. t. d. Ne pravičniga ozdravit, Le zgubijenga k seb’ pripravit, Serčno najdenga objet Si prišel z nebes na svet. Greha rane i. t. d. Magdaleno pred nogami Vidiš zdihovat’ s solzami. Vidiš jokat’ tam na tleh. Odpustiš ji velik greh. Greha rane i. t. d. Če jez serčno zdaj žalujem . Angelce razveseiujem, Me v prijatla spet sprejtno , Če imam solzno oko. Greha rane i. t. d. 22 * 348 Strit’ pokoro sim odlašal, Ti pa , Oče , si zanašal; Tvoji jezi de vbežim, Se poboljšat’ preč želim. Greha rane i. t. d. D »ns je dan spoznati zmoto, Dans me vabiš grešno sroto ; Dans tud kliče revna stvar, Ne zaverzi je nikar! Greha rane nam zaceli, Milost, o Gospod , dodeli; Milost prosi za dolge V grehih žalostno serce. Vera, upanje in ljubezen. Živo verjem, terdno upam, Serčno ljubit’ te želim. Daj mi, Bog, tvoj glas sprejeti, Zmotam pa serce zapreti; Sej iz rok ljubezni tvoje Je prišlo življenje moje. Vero, upanje povikšaj, De v ljubezni ves gorim. Živo verjem i. t. d. Ce tud cel svet v zmote zajde, V tebi se resnica najde ; Teb’ ni skritga, Bog presveti, Brez skerbi ti smem verjeli. Vero , upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Tri peršone so v skrivnosti, Le en Bog u svoj’ svetosti, V bistvu so moči enake, Čudne dela so od vsake. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem , i. t. d. V tebe, Oče , na višavah Bom zaupal v težavah ; Tvoja roka me podpera, Če me svet, pekel zatera. Vero , upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Jezus , tvoje odrešenje IVaj me varje v pogubljenje, Je nebesa odklenilo, Upanje nam uterdilo. Vero , upanje i. t. d. Živo verjem , i. t. d. Ti me, sveti Duh, podperaj, Strah u sercu mi zateraj; De se vterjen ne preganem Živ ud Jezusov ostanem. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem , i. t. d. V tebi, Bog. se veseliti, Tebe vekomaj častiti, V dobrih delili hočem rasti Tebi v vsili rečeh dopasti. Vero, upanje i. t. d. 350 Živo verjem., i. t. d Tebi hočem zvest ostati, Svet naj žuga me končati , Le do tebe čem hiteti, In z veselim sercam peli: Ljubi Oče! tebe ljubim, Tebe ljubit’ hrepenim. Živo verjem, i. t. d. Kadar ura mi odbije In me tanini grob zakrije, Ko trohljivost žvot razdere Naj se v mojim sercu bere Ljubi Oče, tebe ljubim, Tebe ljubit’ hrepenim. Poslednji dan. Strašin dan bo dan plačila . Zemlja se bo v prah zdrobila Priča David in Šibila. Grozin strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. Smeri, natura bo slermela, Kadar bode stvar ož’vela. K božjima sodniku b’tela. Bukve bodo pernešene, Dela bodeš bral storjene , Dobre vse in nepoštene. Bo sodnik tedaj se vsedil . Vse , karkol je kdo naredil, Celi svet bo tistkrat zvedi L Revež, kam se čem podati , Kje prijatla tam iskali ? Komaj dobrim bo obstati. Kralj nezmerne visokosti! Rešiš svoje brez vrednosti. Reši v moji me slabosti. Spomni se, o Jezus milil De so zame te vmorili, Prosim, tisti dan se vsmili! Trudili hotel si bodili, Zame svojo kri preliti; Daj k zveličanju to biti. Daj te imeti pomočnika , Naših duš Odrešenika , Preden vidmo te sodnika. De sim kriv, to sam pričujem, Sam pred sabo se sramujem , Pa zanesi, Bog, zdihujem. 358 Rami grešni«! zaceli, Tolovaja si zveselil; Meni upanje dodelil. Nisi m vredin odpušanja ; Vender , Bog- pomilovanja ! Vari v oginj me jokanja. Med ovce me den’ ovčico, Reši zmed kozlov stolico, In pokliči na desnico. Ko zaveržene preklete Pahnil v oginj boš ujele. Deni me takrat med svete. Sliši prošnjo, Bog! pohlevno, Dušo glej pobito , revno ; Skerbi zame stvar nekrevno. Dan jokanja , politi straha , Ko bo človek vstal iz praha ! Naj mu njega hudobije Milost tvoja, Bog, omije. Daj jim Jezus, naš pastir. Večni pokoj, večni mir. 353 Pristavek. Prava vera. ,,Brez vere ni mogoče Bogu dopasti.“ Hebr. tl. ^En Gospod, en Bog, en kerst, en Bog in Oče vsili!" (Efez. 4.) zakaj nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v kterim bi mogli zveličani biti, (Djanje apost. 4, 12.) kakor ime Jezus. Kakor je pa le en sam Jezus Kristus, tako je tudi ena sama prava kersanska cerkev, ktere vidna vikši glava je rimski papež, ki je naslednik svetiga Petra in namestnik Kristusov na zemlji. Tej cer¬ kvi je Kristus obljubil, per nji ostati do konca sveta (Mat. 28, 20.), tej cer¬ kvi je Kristus svetiga Duha obljubil, de jo uči „vso resnico.^ (Jan. 16, 13.) Ona je tadaj steber in terdnjava vse resnice (2. Tim. 3, 15.} in sVeti Krizo- stom pravi, de bo poprej oginj solnca ugasnil, kakor bo rimska katoljška cer¬ kev od prave vere odstopila. Veseli se tadaj, o katoljčan! de si ud prave, edino zveličavne cerkve, in reci večkrat s sveto Terezijo: Otrok katoljške cerkve sim! — Vervaj terdno in nedvomno, kar katoljška cerkev za¬ poveduje verovati, naj bo v svetim pismu zapisano ali ne. Zakaj veliko reči apo- stelni niso zapisali, ker sojih samo z ustini učili. Vervaj to vse, ne, ker to tvoja pamet zapopade, (zakaj kako malo božjih skrivnost zapopade slabi človek!} teinuč zato, ker te uči katoljška cerkev, ktcro sveti Duh vodi, de se ne more zmotiti. Ne premišljuj z ošabno vedoželjnostjo naukov svete vere; zakaj kdor veličastvo zapopasti hoče, pod njim omaga. ( Prego v. 25, 17.) Z neverniki , s posvetnimi modrijani, z zaničevavci vere, ali s takimi, ki so 355 druge vere, se preveč ne pečaj, tudi tacih bukev ne beri, ktere zoper ka- toljško vero uče. Hodi rajši li kat olj¬ ski m duh o vna m, in daj se jim pod¬ učiti — v šoli — v pridigah in ker- šanskih naukih — v spovednici. Zamo- rejo ti tudi lepili bukev nasvetovati, de jih bereš. Tudi se ne sramuj, včasi ka¬ tekizem ponavljati, zakaj več dobriga in lepiga je v njem, kakor v sto po¬ svetnih bukvah. Greh je iz zanikernosti v naukih svete vere nevedin ostati. Gorje po¬ sebno staršem in gospodarjem, kteri, ki so sami nevedni, tudi svoje otroke in podložne v nevednosti puste rasti! — Pa tudi ni zadosti katoljškiga nauka vediti in verovati; tudi pokazati se mora, to se pravi, očitno se mora po¬ kazati in z deli vere, namreč s preje¬ manjem svetih zakramentov, z obisko¬ vanjem cerkve, z molitvijo in s pobož¬ nimi deli se mora katoljška vera na 356 znanje dajati. ..Kakor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera mertva brez dobrih del/- (Jak. 2, 26.) Vsakimu človeku, kadar se pameti zave, je treba vediti in verovati, de bo zveličan: 1. De je en Bog. 2. De je Bog pravičin sodnik, kteri dobro plačuje in hudo štrafuje. 3. De so tri Božje osebe, eniga bitja in ene nature : Oče, Sin in sveti Duh. 4. De je Bog Sin, druga Božja oseba, človek postal, nas s svojo smertjo na križu odrešiti in večno zveličati. 5. De je človeška duša neumer- joča. 6. De je gnada Božja k zve¬ ličanju potrebna, in de brez gnade Božje človek nič za večno življenje zasluženja vredniga ne more storiti. 357 Dalje mora katolj.ški kristjan tudi te reči vediti, in velik greh bi bil, ko bi jih iz zanikernosti ne vedil, namreč : 1. Apostolsko vero. 2 . Gospodovo molitev. 3. Deset Božjih zapoved in pet cerkvenih zapoved. 4. Sedem svetih zakramentov. Apostolska vera se tako moli: Verujem v Boga Očeta vsiga- mogočniga, stvarnika nebes in zem¬ lje. In v .Jezusa Kristusa, Sinu nje- goviga ediniga , Gospoda našiga. Kteri je spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncjem Pilatam, ktižan bil, umeri in v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na des¬ nici Boga Očeta vsigamogočniga. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. 358 — Verujem v svetiga Duha, sveto katoljško cerkev, gmajno svetnikov, odpušanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje. Amen. Gospodova molitev se tako moli: Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zem¬ lji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas od hudiga (od zlega). Amen. Angelsko Nesenje se tako moli: Češena si, Marija, gnade polna, Gospod je s teboj. Zegnana si med ženami in žegnan je sad tvojiga te¬ lesa , Jezus. Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smertni uri. Amen. 359 Deset zapoved Božjih in pet cerkvenih zapoved glej spredaj: Spraševanje vesti, kjer jih najdeš stran 100 in 110. »Sveti zakramenti so: 1. Sveti kerst. 2. sv. birma. 3. sv. rešnje telo. 4. sv. pokora. 5. sv. poslednje olje. 6. sv. mašnikovo posvečenje. 7 . sv. zakon. De bi v veri celo nevedni ne ostali, bi dobro bilo, ko bi starši in gospodarji skerbeli, de bi njih otroci in podložni vsako jutro razu n vere, očenaša in če- šenasimarije, tudi deset Božjih in pet cerkvenih zapoved in svete zakramente glasno molili. 23 360 Postna zapoved. Ze pervima človekama v raju je Bog postno zapoved dal, ker jima je zapovedal, sadil eniga drevesa ne jesti. Po storjenim grehu je bil post navadna pokora. Judje so imeli svoje postne dni; Jezus in apostelni so se postili. Pervi kristjani so se posebno ojstro postili, pred vsiini pa tisti, kteri so se pokorili. Dan današnji je cerkev postno zapoved zlo olajšala; pa vunder je ljudje, ne spolnujejo. V marsikferih hišah pa nanjo malo ali še cIo nič več ne porajtajo. Oh, ali so taki celo pozabili, de mora vse življenje kristjana pokora biti? Ali mar menj grešimo , kakor so pervi kri¬ stjani grešili ? Ali smo morebiti preslabi, de bi nar manjšiga posta prestati ne mogli ? Skušnja uči, de ne post, ampak nezmernost lako veliko ljudi pomori. — Jezus je mogel na križu tolikšno žejo terpeti, ti pa bi si ne hotel nič perter- 361 gati, kar se tvojimi! gerlu perleže ? O mehkužni človek! zakaj si tako močan v grehih, in tako slab v postu ? Nihče ne sme reči: To je le cer¬ kvena zapoved; zakaj cerkev ima od Kristusa oblast, vernim več reči prepo¬ vedati ali pa zapovedati; kar tadaj za¬ pove , stori v H o ž j i m imenu. ,,K d o r vas posluša, je rekel Jezus apostel- nam, m ene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje." In na drugim kraju govori Kristus: „Kdor cerkve ne posluša, ga imej ka¬ kor ajda in čolnarja." Gorje tistim staršem, gorje tistim gospodarjem in gospodinjam, kteri iz neumrljivosti ali zaničevanja po ajdovsko gospodarijo, in ne pugubljajo samo sebe, ampak tudi duše svojih otrok, žlahtnikov in pod¬ ložnih ! Gorje vsim , kteri s prelomlje- njem postne zapovedi celo družim očitno pohujšanje dajo in cerkev zaničujejo! Kdor ne more cele postne zapovedi spol- 23 * 362 niti, kakor je postavljena, mora saj to¬ liko storiti, kolikor zamore, in druge po¬ božne dela mora opravljati (molitve, dela ljubezni, milošino), ktere mu spovednik naloži. Tudi se kristjanu spodobi, vsak postni dan si kaj pritergati, in usta, ktere le po dobrih in zvoljenih jedeh mika, s tem premagovati, de je z nei- menitno in menj dišečo jedjo zadovoljin. S tem telesnim poštam se mora tudi dušni post združiti, namreč, hude nag¬ njenja in strasti se morajo zaterati, jeza, jezičnost, oči se morajo berzdati, z eno besedo, greha se je varovati. Duhovne orožja. Pomočki zoper greh sploh so: 1. Večkrat in dobro svojimu spo¬ vedniku grehov se spovedati in dušo s svetim obhajilam uterditi. 2. Slednji dan svojo vest sprašati in popolnama grevengo obuditi. 363 3. Postopanja in hudih drušin se varovati. 4. Pridigo pazljivo poslušati. 5. Duhovne bukve brati. (i. Pridno moliti in tudi podnevi Doga večkrat klicati. 7. Pričujočnosti Božje in svetiga angela varlia se pridno spominovati. 8. Na štiri poslednje reči: smert, sodbo, pekel in nebesa se večkrat /misliti. !). Kristusovo terpljenje premišlje¬ vati, ali Vsaj križaniga Zveličarja več¬ krat pobožno pogledati. 10. Postiti in premagovati se, oči, ušesa, jezik, roke dobro varovati. 11. Dela ljubezni in usmiljenja o- pravljati. 12. Skušnjavam koj v začetku zo- perstali. P osebni p o m o č k i z o p e r n e- čistost, ktcra se vedno bolj po zemlji razširja, so: Zatri koj nečiste misli in želje; 23 ** 364 zakaj te so že velik greli, če jih rado- voljno imaš. Kadar te taka skušnjava obide, poglej v nebo, in reci sam sebi: Nič nečistiga ne more v nebesa priti. Ne, ne! rajši čem umreti, kakor grešiti! Jezus, Marija, pridita mi na pomoč! — Vari svoje oči, de se nc ozerajo pre- derzno in poželjivo; vari svoje ušesa, de ne poslušajo nečistih pogovorov ; vari svoj jezik, de nič nespodobniga ne govori; vari svoje roke, de nič hudiga ne store! Zakaj nečisti pogledi, pogovori, poljubki (kušljeji), dotikljeji, objemki so že greh in kmalo v veči grehe zapeljejo. — Ne poj dvoumnih, nespodobnih pesem, ne beri gerdih bu¬ kev, ne hodi na ples, zakaj tukaj piješ sladki strup , ki tvojo dušo umori. — Z osebami druziga spola bodi mo- driga, resnobniga in sramožljiviga za- deržanja; zakaj Bog je p er tebi, ki vse vidi!-— Beži iz priložnosti in nevarnosti k grehu; ponoči ne vasuj in ne bodi nikoli sam z osebami, 365 druziga spola; koj, koj opusti njih dru¬ žino; zakaj kdor nevarnost ljubi, v ne¬ varnosti pogine. — Bodi sramožljiv sam seboj, in spomni se, de je sveti an¬ gel varil povsod pcrtebi; v svoji ob¬ leki bodi pošten, zakaj napuh gre pred padcam. — Premišljuj večkrat križa- niga Jezusa; ali niso posebno grehi ne¬ čistosti njegoviga deviškiga telesa tako razmesarili?— Perporoči se materi Božji, nar čistejši devici; stori s privoljenjem svojiga spovednika od časa do časa ob¬ ljubo čistosti; časti tudi svetiga Jo¬ žefa, svetiga Janeza evangelista in angelskiga ndadenča Alojzja kakor patrona čistosti. Premišljuj večkrat čast, ktero čisti v nebesih vživajo. Pervi so pred Božjim sedežem ; povsod spremljajo Jagnje Božje, kamor gre; novo pesem pojejo, ktere drugi svetniki ne znajo. — Premišljuj strašne m a r t r e, ktere nečistniki v peklu terpe. Njih oginj ne ugasne, njih červ ne pogine! Oh, kako strašno je, zavoljo kratkiga me- 366 seniga veselja v večnim ognju terpeti! -Pojdi na kako pokopališe ! po- glej grobe! Koliko trupel tam trohni, ktere so se nekadaj s sladnostjo pre¬ grešile ; zdaj so živež červov! — Ali kje so njih duše? Pred stol večniga so prišle , in kako strašna sodba jih je zadela! — TJe tej strašni sodbi odideš, se vojskuj z mešam in s kervjo, pokori svoje telo in živi spokorno. Zakaj m e h k u ž n o s t, nezmernost in ve¬ selje sveta so pot k nečistosti. Vari se nečistosti! Nič nečisti- ga ne pride v nebeško kralje¬ stvo! Nebeškiga kraljestva ne bodo gledali ne nečistniki, ne prešesto vavci! Blagor njim, kte- ri so čisti ga serca, ker bodo Boga gledali! 367 Prav dober in lahak pomoček se popolnama poboljšati. Prav dober pomoček, hudobije in hude navade zatreti in keršanske čed¬ nosti doseči, je tako imenovano po¬ sebno spraševanje vesti. Posebno spraševanje vesti se pa imenuje spra¬ ševanje čez posamezne grehe ali čez zamujenje kake čednosti. Sveti Krizo- stom pravi: ..Prosim vsaciga vas, kteri spozna, de je eni hudobii bolj podver- žen, kakor drugi, de naj si posebno pridno perzadeva, to hudobijo v svojim sercu zatreti." In še dalje govori: Opu¬ stimo v tem mescu to hudobijo, v dru¬ gim drugo; tako se bomo sčasama po¬ boljšali in kakor po Jakobovi gredi bo¬ mo v nebesa prišli. Zakaj zoper vse hudobije enpot se vojskovati, pretežko stane; po versti jih moramo premagati. Tako so že nekteri ajdovski modri možje delali. Sklenili so, postavim, vina ne 368 več piti. Potem so se mesnini jedem od¬ povedali. Dalje so si perzadjali, tudi v norčijah ne lagati. Tako so vse svoje napake premagali, in so v dobrim rastli. ,,Oh, govori Tomaž Kempčan, ko bi vsako leto le eno hudobijo opustili, kmalo bi bili popolnama ljudje!" Kako pa se vest posebno spra¬ šuje?— Zjutraj, kadar vstaneš, skleni, tistiga greha se posebno varovati, ki ga večkrat storiš, in se v čednosti va¬ diti, ki mu je nasproti. Prosi Boga gnade in pomoči zato. Ponovi tudi podnevi ta svoj sklep, in opoldne se sprašuj ob kratkim. Pomisli, kolikrat nisi svojimu sklepu zvest bil, in perzadeni si, de se število tvojih grehov od dne do dne manjša, čednost pa se naraša. Ferliči fpermeri) današnji dan z včeranjim, ta teden s pretečenim, in glej, če si se kaj poboljšal ali nič. C'e si se kaj po¬ boljšal, se zalivali Bogu in njegovi gnadi (o perpiši ; če se nisi, obžaluj svojo mlačnost in terdno skleni se poboljšati. 369 Xaloži si tudi kako pokoro, ako bi ne bil svojiga sklepa spolnil. Poslednjič se čez vse s svojim spovednikam pogovori. Poslednje reči. Spomni se poslednjih reči in ne boš grešil. Sine rt. — Človeku je namenjeno enkrat umreti. — Čujte! zakaj ne veste ne dneva ne ure. — Konec pride, go¬ tovo pride! — Poravnaj svoje gospo¬ darstvo; zakaj umeri boš! Sodba. — Po smerti je sodba.— Vsi se moramo skazati pred sodnjim sedežem Kristusovim. — Vse je zapi¬ sano ! — Vse nam bo brano! Vse bo tehtano (vaganoj na tehtnici večniga sodnika! Pekel. — Hudobni bodo šli v večno lerpljenje. — Večno bodo od Boga zaverženi! — večno v terpljenji, brez nehanja, brez konca! Červ ne pogine nikoli ! — Oginj ne ugasne nikoli! — 370 Zmiraj ! večno ! — Večno terpljenje ! nikoli veselje! — Iz pekla ni rešenja! Nebesa. — Oko ni vidilo, uho ni slišalo, serce človeško ni občutilo, kaj je Bog perprav.il tistim, kteri ga ljubijo. — O zveličanje! o veselje brez nehanja, brez konca! -— Božje obličje večno gledati! večno per Jezusu in Marii biti! večno v družbi angelov in svetnikov veselje prepevati! — Tam ni solz, ni zdihljejev, ni tarnanja (jam¬ ranja) ; tam ni bolečin , ni strahu, ni smerti! Zakaj noč je minula , dan se je napočil, dan, kteriga je Gospod na¬ redil. Blagor njim, kteri bodo enkrat v njegovi luči hodih ! Aleluja. Vse v nar veči čast Jezusovo! Kazalo« Stran. Od molitve. 3 Od jutrajne molitve .... 5 Jutrajna molitev .... 6 Vera, upanje in ljubezen . . 11 Djanje vere.11 Djanje upanja .... 12 Djanje ljubezni . . . . 13 K angelskimu češcnju . . . . 14 Od premišljevanja.16 Zgled premišljevanja čez smertni greh . 18 Od duhovniga branja .... 23 Povzdigovanje serca podnevi . 25 Djanje žalosti . . .27 Obujenje dobriga namena - . 27 Spomin Božje pričijočnosti ■ . 27 Djanje vere.28 Djanje upanja .... 28 Djanje ljubezni .... 28 V terpljenji.29 V skušnjavah .... 29 Kadar ura bije .... 29 Molitev pri jedi ..... 30 Pred jedjo.31 Po jedi.31 Stran, Večerne molitve ..... 32 Molitev: Zahvaljenje.34 Klicanje .svetiga Dnlia ... 35 Grevinga ..... 36 Sklep 37 Prošnja in klicanje ... 38 Od poslušanja pridige .... 39 Molitev pred pridigo . . . 41 Molitev po pridigi ... 42 Od svete maše.42 Molitve pri sv. maši s premišljevanjem Kristnsoviga terpljenja . . 45 Sveta maša, kakor jo mašnik bere . 63 Od svetiga zakramenta pokore . . 92 Spraševanje vesti: I. Čez deset zapoved Božjih 100 II. Čez pet cerkvenih zapoved . 110 lil. Čez razne grehe . . . 113 Molitve p e r spovedi: Prošnja za razsvitlenje . . 115 Obnjenje grevenge . . . 116 Terden sklep in darovanje . . 119 Molitev pred spovedjo . . 121 Pobožne premišljevanja pred spo¬ vedjo ..... 123 Molitev po spovedi . . 125 Od odpustka ...... 128 Molitev za odpustke . . . 131 Od svetiga obhajila .... 134 Obhajilne molitve: Pred svetim obhajilom . . 137 Po svetim obhajilu . . . 145 Stran. Od presvete Trojice . . . . 151 Molitev k presveti Trojici . . 152 Od angelskiga roženkranca . . . 154 Molitev pred roženkrancam . , 155 Molitev po roženkrancu . . 156 Ponovljenje kerstne obljube . 157 Od presvetiga rešnjiga Telesa . . 151) Molitev pred svetim rešnjim Te- lesam.'161 Molitev k Božjima sercu Jezusovimi! 164 Kristusovo terpljenje .... 166 Sveti križev pot . . . . 16!) Sklep sv. križeviga pota 198 Molitev v spomin Kristusove smert- ne britkosti ob četertkih . . 198 Molitev v spomin Kristusove smerti ob petkih ..... 200 Gospodovi prazniki, in sveti časi: Advent.201 Molitev ..... 202 Kvaterni dnevi.203 Molitev.203 Božič ....... 204 Molitev.205 Poslednji dan leta ..... 206 Molitev.206 Novoletni dan in praznik Kristusoviga obrezovanja ..... 207 Molitev.207 Razglašenje Gospodovo ali praznik sve¬ tili treh kraljev .... 208 Molitev.209 Stran. Praznik presvetiga imena Jezusa . . 209 Molitev.210 Sveti postni čas.210 Molitev na pepelnico . . . 211 Molitev veliki četertik . . . 211 Molitev veliki petek . . 212 Molitev pred božjim grobam . 213 Velikonočni praznik .... 214 Molitev ..... 214 Križev teden. 215 Molitev.215 Kristusov vnebohod , . . . 216 Molitev ,.217 JBinkuštni praznik.218 Molitev.218 Praznik presvete Trojice (glej : „Od presvete Trojice“ stran 151.) 219 Praznik presvetiga rešnjiga Telesa . 219 Molitev (glej stran 161) Cerkveno žegnanje . 220 Molitev.221 Cešenje presvete Device in matere Bo¬ žje Marije . . - . 221 Molitev v čast čistiga spočetja . 223 „ v čast sedem žalost Marije 224 ,, v čast sladkiga serca Marije 227 Molitev za varstvo Marije . . 229 Mariin roženkranc . . 230 Molitev ob praznikih Marije . 232 Cešenje svetili angelov .... 234 Molitev k svelimu angelu varhu . 236 ,, k svetimo arhangelu Mihaelu 237 Cešenje svetnikov ..... 238 Stran. Molitev v čast svetiga Jožefa . 239 V (lan svetiga Marka . . . 240 Molitev v čast sv. Janeza IVep. . 240 „ v čast sv. Alojzja Goncaga 241 „ „ „ sv. Janeza Kerstnika 242 „ „ ,, ss. apostelnov Petra Pavla . . 243 ,, „ „ svete Ane . . 244 „ „ „ svetiga Leopolda . 245 55 55 55 55 fetCfailU . . 246 „ „ ,5 svojiga patrona . 246 V praznik vsili svetnikov . 247 Molitve za razne osebe in potrebe: 1. Za sveto cerkev . . 247 2. Za svetiga očeta papeža . . 248 3. Za škofa ..... 248 4. Za dušne pastirje in vse du¬ hovne ..... 249 5. Za spovednika . . . 249 6. Za cesarja .... 250 7. Za vse deželske gosposke . 250 8. Molitev otrok za starše . . 251 9. „ staršev za otroke . . 251 10. Zegen čez otroke . . 252 11. Za zakonske .... 252 12. Za žlahtnike .... 253 13. Za prijatle in dobrotnike . 253 14. Za sovražnike .... 254 15. Za spreobernjenje nevernih greš¬ nikov ..... 254 16. Za bolnike .... 255 17. Za umirajoče .... 255 Natisnil .1. R. Milic. .ari# •«;« iU'}: . •fii. ' . ItSoiluiHf f i E h' 1' ., nj !‘jij[)• /« . Ml . ••ii. U ,'i . . kitil, trio ‘ »'l.v.ilkji ni • . t.vt / . niih J IjjHht.lay» ; - '?!««■-* • •>' o 4r*.K t, ' 4f\iyi6 »H7O|!(#0 'HIDlj .jfttllijJ IM 'j*' laN ' • ■« . .'titti/