Um. 167. \l LSubliant, v petek 25. lulila 1919. Leto 13!. .Ishsja rc22<:» rsčoIJ hi. prsz.RSkov w s a k tias» P©f}OE{Ž8R. UrednIIlvo jo v Ljubljani,' Frančiškanska ulica st.6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frank bati in pod« pisni!, sicer se jih ne pri.-; obči. Rokopise se ne vrača,- Inserali: Enostolpna petifc. vrstica (30 vin, pogojen prostor 1 K ; razglasi ia, poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po (logovom piinu ren popuati s®f- ii vjk°m Nemčije (boljševikom? op. ie 2 navzočnostjo svojih kote Slh zast°Pnikov na ufskih rnatf KS -P0Kazala, da hoče pri- tami «rah novo nasta,° vlad0 mi smo samo na tej podlagi ultl- n.ativno zahtevali njeno ustanovi-& ve liste ustavljajo, strokovne zveze j Plehanova nikdar razumeli niso, in so razpuščene, deiavskezaupnike. za- j nekaj zadružnikov, kateri so s svo- tev. V neprestanih bojih, v katerih smo bili odkazani le sami nase, smo oslabeli, obljubljena pomoč zaveznikov ni prišla in kot vzrok smo navajali tudi neurejene politične razmere. Te nedosiatke smo morali odstranili, ker smo mogli le potom tega pričakovati, da nas nadomeste z en-tentnimi četami. Ustanovila se je vlada mirno demokratične smeri, ki bi mogla postati, če bi bila od zaveznikov priznana, kristalisačna točka ruske narodne politike. Toda en-tenta je odklonila priznanje in tako je vlada izgubila ves svoj namen, za katerega je bila ustanovljena. Mase. ki so postale nepolitične, niso mogle biti tej vladi v podporo; buržoazni krogi, ki so bili sicer organizirani, so prešli polagoma v monarhističen tabor in tako smo bili konečno mi, ki smo skrbeli za celo fronto,-edina podpora osrednje vlade. Vlada je bila obsojena k padcu, kar bi se ne bilo zgodilo, če bi jo priznala enten-t.a ali pa ako bi oni intrigujoči del sibirske buržoazije ne pripravljal novega prevrata. Toda jasno je bilo, da se je nameravalo s teni prevrate m obnoviti carizem; pojavljali so sc že znaki. Častniki so peli na svojih pojedinah carsko himno, generali, kakor knez Galicin, so imeli pri sebi velike kneze; admiral Kolčak, tedanji vojni minister, je imel stike z vsemi konservativnimi krogi. Treba je pripomniti, da so bili med njimi tudi — v naših vrstah se nahajajoči , — generali skupno s češkim generalom Gajdo, ki so bili glede prevrata vsi sporazumljeni. in so tudi delali nanj, dasi je bilo naše politično vedenje in vsa naša armada ostro proti takim nakanam. In ta reakcija bi ss gotovo — ne glede na odpor nekaterih naših generalov — izvršila, ako bi ne stali za njo inozemski vplivi. Bila je to posebno Anglija, ki je pod vplivom trditev ruske buržoazije o potrebi diktature, favorizirala Kolčaka kot diktatorja. Popolnoma lahko trdimo, da je bila Anglija za zopetno uvedbo monarhije, koji naj bi Kolčak pripravil tla. V zvezi s tem se je smatralo za bodočega vladarja velikega kneza Mihajla. ki že od davno zastopa anglofilsko ori-jentacijo. Kolčaku se je torej posrečilo vreči direktorij in uvesti diktaturo. Mi smo protestirali proti njej, nismo je priznali, in bili smo brez moči tam, kjer je prevladovala volja zaveznikov, od katerih je bilo odvisno tudi priznanje naše samostojnosti. Kolčakov režim je — kljub pogostim trditvam naših buržoaznih listov — režim naigrozneišega teptanja demokratizma in socijalizma. Delavstvo je izgubilo koalicijsko pravico, mezde so zmanjšali, njiho- pirajo in streljajo'. Člani ustavodajne skupščine v letu 3.917, glede katerih so se zavezniki odločili, da naj tvorijo v slučaju novo konstituanto, so bili cd Kolčaka postavljeni izven zakona in, če jih je Kolčak dobil v roke, so bili usmrčeni. Decembra leta 1918 je dal Kolčak v ječi brez kakega sodnega postopanja umoriti trideset svojih politič-nlh nasprotnikov. Ni potem čudno, da sc je vsa sibirska demokracija, ki je bila od začetka _ huda boljše-viška nasprotnica, ž nijmi združila, in tako niso vstaje proti Kolčaku le boljševiški upori, ampak upori vse sibirske demokracije, katero je pripeljala skupna nevarnost reakcije v en (boljševiški) tabor. To so spoznali tudi zavezniki, in ko so ti v januarju sklenili, da. ne-bodo intervenirali v Rusiji, so pisali francoski mrau v KUbiji, so , listi, da je ena glavnih vzrokov tega j sklepa reakcija, ki grozi v Rusiji m za katero bi bili odgovorni mtervc-iiujoči zavezniki. Kolčakov režim je imel za našega bivanja v Rusiji mnogo podobnosti s carskim režimom. Proti revnemu ljudstvu se je vladalo z-diktaturo, vzelo sc mu je vse politične pravice, država je bila v rokah bogatih industrijalcev« ki so jo gospodarsko izsesavali in so si po stari jimi ogromnimi kapitali odvisni od vlade. Kolčakovo ministr. je še danes reakcijonarno, dasi je Kolčak iz kabineta odstranil dva največja nazadnjaka: Gracijanova in Sapozni-kova; toda ostali so še bivši ministrski predsednik Yologodsky in ii-jiančni minister Michailov. Zanimivo bo še omeniti, da je bila vlada Volo-godskega pri našem prihodu v Sibirijo germanofilska ter da je tedaj, ko smo stvorili vzhodno protiuemško fronto, namenoma zavlačevala mobilizacijo, v skrbeh za varnost svojega razrednega gospodstva v Sibiriji. Kolčak je bil ves čas svoie vlade neurji«? tel j demokratičnih teženj, in na moremo si predstavljati, da bi on nameraval po zavezniških željah sklicati ustavodajno skupščino, kateri' člane tako kruto preganja. Ta pogoj, ki ga ententa pri priznanju I<( Ičakove vlade stavi, je mogel sprejeti Kolčak s pogojem, da ga uresniči šele po zavzetju Moskve. Do tega časa pa upa Kolčak za gotovo', da se še marsikaj zgodi, kar izpre-meni njegovo stališče n. pr. obnovitev monarhizma. Ostali pogoji, stavljeni od entente, kakor: >da ne sme poskušati obnoviti starih razredni!) in stanovskih pravic«, so v popolnem soglasju z najreakcijouarnejšo ruski navadi pri dobavah dopušča!'. Kolčakovo politiko, ker je Kolčak ?.e i razne korupcije. Pa tudi še nekaj l ----------------------- - ---------------------- v začetku poskrbel za obnovitev starih razrednih in stanovskih privilegijev in mu ni treba danes za to nič več delati. Ostali pogoji imaio mednaroden izraz, n. pr.; priznanje Poljske, Finske itd. Od vseh pogojev, se pa gre ententi glavno za sprejem poslednjega pogojapriznanje finančnih obveznosti Rusije uaprara ententi. (Račun brez krčmarja. Op. stavca.) Kolčak je torej priznan od skupine ententnih vlad, in s tem je rečeno, da bo — v slučaju da obvlada Kolčak vso Rusijo — njegova vladna reforma monarhistična in reakcijonarna. Ruski demokrati v tujini slutijo to nevarnost in v njihovem imenu zahteva v Parizu Kerenskij, da naj se pošljejo v Rusijo ententni zastopniki, ki naj se pogajajo z boljše-viki in jih dovedejo do kompromisa. Isto uvidcvajo v Rusiji demokratje in se začenši od narodnih demokratov tja do socijaluih rcvoluciiouarjc# in socijainih demokratov - menjševi-kov združujejo z doslej sovražnimi socijalnimi demokrati - boljševiki, da odbijejo skupnega sovražnika demokracije. Kolčak nesporno predstavlja reakcijo, in Anglijo, obvladano danes od konservativnega življa, so lahko pridobili za Kolčakovo pomočnico. Toda vprašanje je, če morejo tudi druge zavezniške države soglašati ali celo podpirati to smer. drugega je bito tu sličnega s carskim dvorom. Kakor je tam določalo- smer carske politike perverzno razmerje caievne in nekaterih drugih dvornih dam do Rasputina, tako igra v Koi-či*kovi vladi vlovo carevne soproga generala Grišin-Ahnanzova. ki irr.a neko razmerje z najvplivnejšim vladnim članom, finančnim ministrom Michailov om. V salonu gospe Grišin-AImanzove se shajajo skori vsi sibirski politiki, vstopnica k tem političnim sestankom je navadno bankovec za tisoč rubljev, pripušče-ni pa so oni politiki, ki pokažejo svojo politično zmožnost, s tem, da izpijejo najmanj trideset steklenic žganja. V teh salonih se goji razen politike tudi kult ženskega telesa in družba politikov se udaja po izčrpanju političnih razgovorov, divjim orgijam. V časopisih so pisali, da so v Kolčakovi vladi tudi socijalisti in da so se socijalisti izrekli za Kolčaka. Resnica pa je, da so bili nekateri ministri nekdaj desni socijalni revolucionarji ali narodni socijalisti, jn to v dobi prve revolucije, ko je bila cela Rusija rdeča, ker so bili socijalisti na krmilu. Ti ljudje so že davuo nehali biti socijalisti. Ravno tako izhajajo tkzv. socijalistične izjave za Kolčaka od Hudi enakega kopita. Med njimi je neka} Plehanovcev, ki vesti. Jugoslavija. Nova demarkacijska črta z Ru-mtntUttr LDU. Belgrad, 23. Iz Temešvarn poročajo: Danes je v Temešvaru pričela s svojim delom vojna komisija, ki ima nalogo določiti novo demarkacijsko črto, k. i začasno mejo med Srbijo in Rum unijo v Banatu. Predsednik komisije je francoski general Tirnois, a člani po eden višji častnik interesiranih držav. Srbski delegat je polkovnik Jovan Veljko-vič. Nova meja gre s severa d-vet kilometrov južno-zapadno od madžarskega mesta Mako. od tu med Valkanijem in železniško progo proti Mokrinu, Veliki Kikindi in Zombolju, od tu na Jug proti Pardanju in Mo-došu, odkoder se spusti v južno-vzhodni smeri proti železniški progi Bazias-Temešvar, katero preseka med Vatinom in Moravico, nakar krene na vzhod, obide Vršeč in Belo Cerkev ter se spusti na reko Nero, ki na jugu završuje ntejo. Finančni odsek, LDU. Belgrad, 24. Včeraj dopoldne je bila seja finančnega odseka, ki Je razpravljal o zakonski predlogi za glede proračunske dvanajstine mesec avgust. Poljski konzulat v Zagrebu. LDU. Zagreb, 24. Tu se ie otvoril poljski konzulat, čegar delokrog je gojiti medsebojne trgovske in gospodarske odnošaje med poljsko republiko in Jugoslavijo. Po svetu. Iziave francoskega delavstva. -LDU. Saint Gcrmain, 23. (DunKU.) Posvetovanje narodnega odbora Confederation generale du Travail o stavki je trajalo dva dni. Zastopniki velikih strokovnih zvez kovinskih delavccv, rudarjev in železničarjev, so nastopili proti radikalnim elementom. Confederatia je sklenila z 90 glasovi proti 17 glasovom, med teni ko osem glasov ni bilo oddanih, dolgo resolucijo, ki zahteva različne fis' alične in gospodarske ukrepe in izj: vlja, da katastrofa, ki io je pripravljala vlada s svojimi odredbami, še ni odstranjena, ter zavrača gospodarsko in finančno politiko vlade ravnotako, kakor stališče vlade z ozirom na obrekovanje delavskega sloja. Narodni komite jemlie amnestije in demobilizacijske odredbe na 44 LISTEK. Avgust Strindberg: ' . - Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht« (Dalje,! XI. i' V s o p a r i c I. Okrenil se je, da vidi, so-li prinesli njegove stvari z njim, kot bi mogel to videti v vrvežu ljudi in reči, ki vlada na krovu ladje, Tako mu je, kot da je zakrivil nekaj neznanega, ko je zavozil parnik mimo mlina. Močna solnčna luč ga slepi, gladina morja je Jako neskončno velika in sinječe se gore tam zunaj vabijo tako čudežno. Tam stoji otroški voziček»; tisti tain-le, belo lakirani s plavo streho, ne oni drugi; saj ga pozna tako dobro, njali beli mlečni madeži se poznajo na plavem ,lnu:Jn *am st°Ji veliki naslanjač in zofa iz najboljše sobe in kad za kopanje in lončki s £vetucamjt Tako so videti prašni, ti ubogi lon- S,'> saj so vso zimo stali sredi tobakovega ”‘fna; tista pelargonija tam Je stala na pisalni “lIzi v solu svetiljke, zdaj na spomlad, ko so večeri Se dolgi; In tara je stal naslanjač, tam desno ob pisalni mizi, In tiho prijazno kimale glave ga je pozdravljalo iz naslanjača, ako ie ozrl od dela. ko ie blodilo pero preko pa- pirja; ako pa je bil naslanjač prazen, oiu i® trudni pogled zakrožil preko sobe in se odpočil na pisanem platnu zofe: toda zdajle gleda toliko oči v sobo in v svetiljki je buknil plamen kvišku. Ah! To je le sobice, ki sjje na krov! Glej tam dvoje znanih oči iz prejšnjega leta — kako bledo lice. Je-li bil bolan moj znanec? Ne! Od prejšnjega leta se še nisva srečala! Ne, v mestu se človek redno sreča, ko Je toliko posla! človek pride iz šole — hajd. do-moy! To Je bila huda zima. Otroci so imen ošpice... Tu gori brije mraz, zato grem raje dol v salon. Spet to obilo število oči, ki strme na z°f° in na naslanjač. Toda videti so srečne, hrepeneče in kot da pričakujejo nekaj, kar se bo gotovo ugodilo. Zapusti! je svoj prostor in se napotil na prednji del krova, da bi ga sveži veter obvel v lica. Dim in duh po jesihu je prihajal od kamine, kjer je sedela kuharica in se hladila. In ko je dospel v veliko kajito, je videl, da so tam prti prav tako beli kot prejšnjeJeto, da se blišči namizni okrasek prav tako, da so cvetlice na mizici pred zrcalom prav tako nove m sveže, da se pozibavajo svetiljke v svojih medenih držajih prav tako kot prejšnje leto jti vendar je vse novo. To je pomladi, prirode večno pomlajujoča sila! In obrežja beže ob' odprtih ventilih nalil-: do’gemu zmagoslavnemu defileju, zdai mrko preteč, zdaj prijazno smehljaje, teda vsa tako nova, tako večno mlada. ■“.v .* ' Pogreznil se je v temne sanje, ozke črne ulice so padale nanj in ga stiskale med hiše; na dno vodnjaka se Je pogreznil, zdai pa se skuša splaziti skozi obok in obtiči v zidu; opeko mu polagajo na prsi, kos za kosom, ko ga je prebudilo glasno trkanje na okno. Planil Je kvišku, toda v izbi Je tema kot v rogu; pahnil je ^kna narazen in morje luči in zelenja se je razlilo pied njim. O priroda! Resničnost, ki prekaša vse sanje. Vidiš, sanjač, kaj takšnega ne dosanjajo tvoii možgani nikoli in ti govoričiš nekaj o hladni resničnosti. Jutranje solnce osvetljuje pokrajino v avgustu. Del si je v žep kos kruha, vzel svoj rog preko ramen, palico in košaro — tako se je napotil na lov, na nekrvavi lov. Pot je vodila med hrasti in leševiem; tani stoje jesenske cvetke, ki so čakale, dokler ni kosa vsega podrla, predno so se drznile priklitl na dan in se v neomajni posesti radovati življenja, dokler ne nastopi mraz. Potovali so preko strnišča, skakali preko jarkov, vzpenjali se čez ograje in nato se ]e na travniku, na bregu pričel lov. Na nizko pokošeni livadi, otkani s travo in bernitui močvirnimi zelišči, leže gobe nalik j sveže znesenim jajcem, čakajoč poseta sobica, 1 da dopolnijo svoie poslanstvo, predno segnijo: toda tega jim zdaj ni več moči, ker so prejele novo poslanstvo — da poginejo v svoji mladosti. Zapustili smo bojno polje in sc napotili v smrekov gozd, kjer diši po terpentinu •— zdravje, in bolniška izba — balzam ranjenim prsim, kot pravijo; v gozd, kier stopaš po roti v brezvetrni tišini, dočim ti dvajset sežnjev, nad glavo mogočno pošumeva. Tedai zleti nad tabo divji petelin, da zašušte veie. človek bi moral imeti puško pri roki. Zakaj bi človek vedno moral imeti s sabo. puško, ako vidi zunaj v gozdu neškodljivo žival? Dovolj boljših priložnosti je v življenju, ko bi človek moral imeti s sabo puško. Tam se vije vozna pot; kolovoz volovskih voz se je zavil globoko v zemljo; to pa vendar ni oviralo strupenih rdečili glivic, da ne bi poganjale tam;'nemara jim je celo treba kolesnih žebljev na glavo in volovih stopinj za vrat, da se morejo javiti na svetlo. Pod vejami se svetli in pot nenadoma preneha, kjer je gozd posekan; tu leže ostanki teh gozdnih orjakov, ki jih je posekala sekira, ker jih ni bilo moč izruvati s koreninami. Samo štor. debla se stoji in je ves pokrit z množico luknjičastih glivic vseli barv hi velikosti: vrgle so se nanj kakor muhe preko trupla; vendar pa s-i drže večidelj trhlih mest. ki jiii lažje obvladujejo; vzlic temu so videti sestradane, blede in brez krvi; toda tako lepe kot prasne glivice niso. tudi ne tako strupene, oac pa so Koristne. znanje kot posledice delovanja Con- j iedejrution gen. . iie du Travail, ra v- ; notako tudi odpravo blokade proti Nemčiji, zahteva pa isto tudi za Rusijo in Ogrsko. Nadalje je narodni svet tudi soglasno sklenil resolucijo, ki vztraja pri zahtevali gosne-'! irskega in političnega značaja, ki obsoja intervencijo na Ruskem in na Ogrskem, in izraža simpatije delavcem vsega sveta. Stavka angleških ruJeriev. LDU. Saint Germain, 23. (DunKU.) »Petit Parisien« poroča iz Londona, da se položaj v rudniškem okrožju vedno boli slabša. Stanje angleških premogovnikov. LDU. London, 24. (DunKU.) V poslanski zbornici je sporočil Bonar Law o sedanjem položaju v premo-gokopih: Sest premogovnih kotlin je v vodi, 17 pa jih je v nevarnosti, da jih voda zalije. Stavka se ie razširila do Derby Shlrea. v severnem Wale-su stavka mnogo delavcev. Sklenjeno pa je, da začno zopet delati, ko pride odločitev zaradi pritožb delavcev. NEMIRI V \VASHINGTONU. ‘ LDU. Berlin, 24. (DunKU.) Vest iz Washingtona veli, da je vračanje zamorcev tudi v drugih krajih povzročilo nemire, katerih niso mogli udušiti brez krvolitja. Snoči so se nemiri zamorcev ponavljali. To pot so jih pričeli zamorci, ki so se oborožili in ki so sc hoteli osvetiti belokožcem zaradi njih napadov. Belokožci in zamorci so se bojevali pri kongresnem poslopju, pri knjižnici in kapitolu. Na obeh straneh je mnogo ranjenih. Treba je bilo poz\ ati redarje na pomoč. Frank Polk namestnik Lansinga. LDU. Washington, 24. (Brezžično.) Ameriški državni podtajnik Prank Polk se ie pripeljal s parnikom »Imperator« včeraj iz New Yorka, da prevzame mesto državnega tajnika Lansinga pri mirovni konferenci. Lansinga pričakujejo v New Yorku danes. Zopet tajni dogovori. LDU. Berlin, 24. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« javlja: Po angleškem poročilu se je tajni dogovor med Italijo in Rumunijo proti Jugoslovanom sklenil, ne da bi ga bila prej odobrila pariška konferenca. Pismo iz Trsta. 20. julija 1919. V Trstu se danes ne živi slabše, toda niti mnogo bolje, nego tekom vojne. Dela je malo, ladije prihajajo skoro prazne in večinoma samo z eraričnim blagom. Edino mali obrtniki imajo še dovolj dela, ker je ljudstvo med vojno vse, kar je imelo do-malega popolnoma porabilo. Denarja je vedno manj in nezadovoljnost rapidno raste, pri nekaterih stanovih skoro do obupa. To je sprevidela tudi vlada, ter je naenkrat znižala cene za 30% v trgovinah in 40% v gostilnah. Priznati se mora, da se ta vkaz Izvaja z vso strogostjo, saj se zapre trgovino in kaznuje trgovca, če prekorači cene tudi le za par vinarjev; velikansko množino raznoličnega blaga se ]e tudi konfisciralo. Vendar je vspeh že danes dvomljiv, ker veletrgovci blaga več ne naročujejo in so zaloge že po večini prazne. V Trstu se vsak dan pokrade približno za 500.000 K različnih stvari in seveda tudi ta obrt precej ljudi preživlja. Sa jse Je delavce tekom vojne bodisi kot vojak bodisi drugače sistematično navajalo k tatvini, ker '3e s poštenim zaslužkom niso mogli preživeti. Priselilo se je že veliko regni-kolov: veletrgovina je vsa v njihovih rokah, tudi lahka dela so že prevzeli južni Italijani, tako, n. pr. kol-portažo in hauziranje. Vsi od okupacijskih oblasti začasno sprejeti uradniki, bodisi Lahi ali Slovenci, so silno nezadovoljni, saj do danes niti ne vedo, če bodo sploh definitivno nastavljeni. Italijani so veliko prebrihtni, da bi ljudi kratkomalo fizično obesili, toda mo-ralično jih visi vedno veliko, zlasti Slovencev. Nadzirajo ostro vsako delo. k predstojnikom nimajo vstopa in v vsakem uradu se dobi kakega »kolego«, ki šikanira, provocira in, če treba, denuncira. In tako naprej na vseh koncih in krajih. Takih razmer more rešiti človeka v vsaki državi samo socijalizem. To so v Trstu Slovenci že sprevideli. Danes se nahajajo v socijalističnem taboru ne samo delavci, marveč tudi vsa mlajša inteligenca. To pripoznajo že same slovenske narodne organizaelle v teh krajih in gotovo je, da bodo morale uravnati pri vsem delu svojo strankino taktiko v tej smeri. Delovanje kulturnega sveta v Trstu se je neverjetno hitro razvilo, saj je gmotni položaj sijajen. Kulturni svet je prevzel vse slovenske knjižnice, ki se sedaj pridno vrejujejo. Posebno vneti so pri tem dijaki. »Ljudski oder« je priredil prošli teden, in sicer v »Narodnem Domu«, zelo dobro obiskan koncert in predstavo. Žaloigro, ki so jo vprizorili di-letantje, je bila slabo izbrana in ni vspela. toda glasbene točke so se brezizjemno dobro izvajale. Zasedeno ozemlje pride danes (20. julija) pod civilno upravo. Brzo-Jav so že včeraj popoldne sprejeli civilni poštni uslužbenci. Oddaja premoženja v Nemčiji. Nemški listi prinašajo zakon o prisilni oddaji premoženja, imenovan: »Državna žrtev potrebe«. Premoženje do 5000 mark ni obdavčeno. Oddaja do 50.000 M znaša 10% in se dviga progresivno. Od imetja 100.000 mark znaša oddaja 11% t. J, 11.000 M; od 200.000 mark 13%, t. j. 26.000 M; od 500.000 mark. 18.3% t. j. 91.500 M; od 1,000.000 mark 24.6% t. j. 246.000 M; od 10.000,000 mark 54.2%, t. j. 5,420.000 mark. od 100,000.000 mark. 63.9%, t. j. 63.900.000 M. Za imetje se smatrajo vse premičnine in nepremičnine po. odštetju dolga. Obdavčeno ni pohištvo In domače orodje; k oddaji pa pripadajo dragi kameni. Ureditev delovnega časa. 45-urni delovni teden na Holandskem. IzHaaga poročajo: Druga zbornica je odobrila osnovo zakona o 43-urni tedenski delavni dobi. 7-urnl delavnik na Angleškem. Iz Londona poročajo: Spodnji zbornici Je bil predložen projetet do-ločeb predlaganih za premogovno industriip. Delavna doba bo glasom projekta znižana od 8 na 7 ur. Če pa bo zbornica koncem leta 1920. kon-štatlrala, da je po gospodarskih razmerah možno upeljati šesturnl delavnik, bo upelian ta s 15. julijem 1921. Raje umreti v zaporu, kakor izdati socijalizem. Dne 12. septembra 1915. leta je bil obtožen Evgen V. Debs, največji ameriški soci-Jalist, da se je s svojim govorom 16. junija p. 1. v Cantanu, državi Ohio, pregrešil zoper zakon o špijonaži. 14. septembra 1918. leta je bil obsojer, na deset let ječe. Sodrug Debs. ki je star 63 let, je nastopil kazen v noči od 12. na 13. aprila t. I. v državnem zaporu W. Virginije. Razprava se Je vodila v Clevelandu, Ohio. Debsa so zagovarjali Štirje odvetniki. Med njimi so bili sodrugi Sev. mour Steclman in William A. Cunea iz Chicage. Ko so bile zaslišane priče, Debs ni dove« lil, da bi kdo govoril v njegovo obrambo. Še več. preko svojega glavnega odvetnika Stedmana je izjavil, da se bo sam branil pred poroto. Spodaj prinašamo govot, ki ga je govoril 12. marca 1919. leta pred zbranim delavstvom, v katerem sc je od njih poslovil. Govorim kot socijalist. kot revo-lucijonarc. Nasprotujem vladi, ki gleda na vas z višine. Rajši odidem tisočkrat v zapor, nego da bi izda! j socijalizem. j Resnično, obstoja usoda, ki zapo- I veduje našemu življenju, ki prikroja naše cilje podvoji volji! Mogoče st boste čudili, ali v svojih načrtih, v svojih sanjali nisem mislil iti v zapor. Ali vseeno tisokrat raje preživim tam zadnje dneve svojega življenja, nego bi izdal to veliko stvar. Moji dnevi so šteti. Od sedaj, pa do zatona solnca mojega življenja, je samo par let. Eno edino skrb še imam: Da mi ostane duša do konca samostojna in zvesta stvari, za katero je vredno živeti, bojevati se in umreti. Zelo mi je drago, da vam morem pogledati še enkrat v obraz, da Izgovorim pred vami še enkrat ono besedo, ki sem jo tako pogosto Izgovarjal in s katero sem živel. Ljubim človeštvo. Morete li razumeti? Zavedam se, da morete. Vsi smo člani ene iste družine, vsi smo ljudje, in kadar pridemo v ožje medsebojne stike, razumemo, da naše blagostanje zavisi od blagostanja vsega človeštva. Proti zistemu. Nasprotnik sem zistema. pod katerim živimo. Nasprotnik sem vladi, ki vas, veliko večino ameriškega naroda, sili, da vzdržujete gotovo kopico ljudi, ki uživajo, medtem ko ogromna večina naroda strada, se bori in umira v groznem trpljenju. Morete li razumeti? Zavedam se, da morete. O čem govori sedaj celi svet? Kaj Je ono, kar posedujoči razredi tako zelo preklinjajo, na kar se zlivajo celi potoki zlobnih laži? To je prebujenje delavca, kmeta, vojaka, priprostih ljudi, ki prvikrat v zgodovini govore: »Mi smo zgradtrf vse, vse, kar obstoji, ml smo ustvarili bogastvo. Mi hočemo, da se posluša tudi naš glas«. Prvikrat v zgodovini dviguje delavec svojo glavo; stopa pokoncu in pričenja od svoje mogočne sile lomiti okove, hoditi po solnčnem svs-tu, odpirati oči in — gledati. Prvv-krat vprašuje: »Zakaj moram hoditi v cunjah, zakaj ne smem nositi lepe obleke bogatašev, katero sem jaz napravil — zakaj se mi zabraniujs vhod v palače, katere sem sam zgradil, zakaj moram donašati hrane za razkošne bankete, sam pa sem lačen?« To je boljševizem. To je revolucija v Rusiji. To je pričetek po-gibeli kapitalizma in pričetka socl-jalizma. Zemlja se trese. Toda zakaj govorimo o tem? Vreči nas hočejo v temnico. Preziram vsako kapljo krvi. ki teče po mojih žilah, tako klubujem njihovim zakonom. Ako je resnica, kar je pisano v svetem pismu, so Pavia vrgii v ječo. Ni preteklo mnogo časa, ko je nastal potres, ki je odprl vrata temnice. Zemlja se trese pod nogami izkoriščevalcev. So li razglasili, da nasprotuje rde ča zastava zakonu? So 11 prepove-dali rdečo ovratnico, rdeče nogavice? Kako so zelo — neumni! Ste li slišali, kako so ljudje v srednjem veku Izdajali povelja kometom? Te dni je prosil duhovnik v zastopniški hiši boga, da podari kongresu modrost. Sedaj se obračam do vas, mase ljudstva. Ni malo se ne oziram na vrhovno sodišče, na te stare neza-znamenovane okamenine, na te odvetnike bogatih kompanij. Oni niso ničesar rešili in nikdar ne bodo. Predniki pravtega istega sodišča so pred šestdesetimi leti odobrili zakon proti sužnjem. Izjavili so, da so črnci brezpravni. Menili so. da bo to suženjstvo trajalo vse čase. Po petih letih pa je že ta sramotna odredba (suženjstvo) bila utopljena v hudourniku ljudske krvi. (Dalje prih.) Dnevne vesti. Važno za begunce! Vsrkemu, ki je pristojen v okupacijsko ozemlje in dokaže, da je imel naložen denar pri kakem denarnem zavrdu izven tega ozemlja pred 3. tio\<‘mbrom 1918, zamenja okupacijska oblast krone z lirami po 40%. Begunci, ki se vračajo, morajo v tem sliič & ju dobiti potrdilo od bauke in to pustiti podpisati od italijanske komisije v Ljubljani. Zamenjalo se bo samo nežigosane bankovce. Upamo, da bodo naše oblasti ljudem pri tem pomagale, ker ako se denar zamenja privatnim potom, se zgubi že pri 100 kron 15 Hr. Pomoč pogoreicem! Dne 8. julija je velik požar vpe-pelii vas Zagradec v občini Spod. Slivnica pri Grosupljem. Zgorelo je 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij, veliko število goved in prašičev in nešteto perutnine. Uničena ie velika množina poljedelskih strojev in vozov in skoraj vsa zaloga živeža In krme. Mnogim nesrečnikom je zgorela tudi vsa obleka in ves denar, tako, da je sedaj do 200 ljudi brez strehe in brez vsakega imetja. V nesreč* prizadeti vasi Zagradec so toral -skr&jtil bedi, po svoji lastni moči s »e morejo pomagati, treba jim je po. moči od drugod. Darovi se sprejemajo v Ljubljattf pri poverjeništvu za notranje zadeve! iti pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih In pr} cblastvih, katere bodo ta določila, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu« in odkg« zali svojemu namenu. Drobno. — Riž. Riž velja na Reki § K ltg. medtem ko ga prodajajo v Ljubljani in Zagrebu od 16 do 18 K. Za časa; vojne riža sploh ni bilo dobiti, seda! pa nekateri ljudje radi plačajo zanj visoke cene. Posamezniki si s tem delajo tisoče In tisoče. V Zagrebu Je pred nekaj dnevi zaslužil nek trgovec pri vagonu riža tričetrt milijona kron! — Promet med Zemunom in Bel* gradom. Ko se dovrši savski most, se otvori takoj železniški promet med Belgradom In Zemunom, med katerima bo vozil tildi vsake nol ure poseben vlak. Prometu se bo Izročil tudi pontonski most na Savi. Sedaj se izdelujejo načrti za zgradbo velikega modernega mostu za vozni irf potniški promet med Belgradom In Zemunom. — Sarajevo brez časopisov. Od 23. t.m. ne izhaja noben list, ker stavci niso hoteli staviti vseh rokopisov, ki so jim bili predloženi v delo, in so hoteli vršiti delavsko cenzuro. Vsled tega so lastniki tiskarn odpovedali stavcem delo. — Posojilo novosadske občine. Novosadska občina je sklenila najeti dva in pol milijona kron za mestne potrebe. — Delavski dom v Novem Sadu zaprt. Po naredbi mestne vojaške komande je velika novosadska ka-petanija 13. t. m. zaprla delavski dom .Vzrok je ta, ker so Imeli v nedeljo komunisti konferenco v domu, katere pa niso naznanili pristojni oblasti. Iz vseh poročil, ki prihajajo iz Hrvatske, se vidi. da je sedanji režim še hujši kot nekdanji. — Prepovedan dijaški list. »Male Novine« pišejo: V Osjeku ie sklenila dijaška omaldina izdajati svoj mesečnik »Raskrst« literarne in biletri-stične vsebine. Na prijavo časopisa je policijsko ravnateljstvo izdalo odlok, s katerim se izdaja lista zabra-njuje brez navedbe kakega razloga. To obnašanje nam je popolnoma nerazumljivo. Prepovedujejo se časniki, ki so druge politične smeri kot vladna stranka. In to celo pri nedolžnih dijaških listih, ki samo s svojim imenom naznanjajo, da bodo širili svobodne ideje. Kam pridemo?! — Za izboljšanje stanu akademikov. Jugoslovansko akademična podporno društvo je odposlalo dva zastopnika v Belgrad, da posredujeta glede ureditve prehrane akademikov v bodočem šolskem letu. Vladni krogi so obljubili storiti Vse, za izboljšanje položaja juROslov. akademikov. — Članom dijaške počitniške zveze. Izšel je »Dijaški počitniški almanah za leto 1919.« Člani na deželi ga dobijo proti naprej plačanem znesku 5 K 60 vin. s poštnino vred, člani pa, ki stanujujejo v Ljubljani, dobijo almanah vsak dan od 16. do 17. ure v pisarni Tiskovne zadruge (Sodna ulica 6) do 1. avgusta. In gozd postaja zopet temnejši in smreke sedajo s svojimi vejami v mahovje po tleh in objemajo kamenje in spletajo male senčnate lo-pice, kjer počiva žafranasto rmena jajčna glivica v mahu kakor na blazini, uživajoč svoje kratko življenje, v zaščiti pred žarkim soln-cem in pozi ešnim mrčesom. Tla postajajo vlažna; gagelj, ki so ga nekoč preganjali vsled njegove omamljajoče lastnosti, se ščeperi pokojno sredi lukenj v prsti, pod sivebradatimi propallml borovci, ki so umrli vsled preobilice. Tam gori trka žolna in piisluškuje, je-li deblo dovolj otlo. Solnce je pričelo pripekati: tla postajajo kamnita, gozd se znova svetlika in že začuješ kakor iz tal kipeči šum; svež veter tl zaveje krog lic; doli rtiad najnižjimi vejami se jame sinje blesteti in vorM po svežih ostrigah prihaja skozi smreke. — .ie par ki lakov po strmini — in tu — evo tl morje! morje! Veter beži preko krajine in valovi butajo ob peči navzgor ln padajo zopet doli, f,onavl?fijoč to igro vedno znova. Stran z obleko in doli v to globino. Kaj je videl tam deli v eni sekundi? Drug svet, kjer so lilu clievesa rdeča nalik tangu in zrak smaragdno zelen nalik morski vodi; in nato je zopet nu površju med šumečimi in borečimi se valovi; in on se bori 2 njimi, dokler se ne utrudi in jim beže preko hrbta; in mečejo ga navzgor kot da ga hočejo vreči v nebo in vlečejo ga navzoč! v terme globeli, kot da ga hočejo strgat^ na dno: tedaj neha hoteti, neha želeti, ne upira se več; njegovo telo je izgubilo svojo težo, nič več ni podvrženo vplivom gra- vitacijskega zakona, med vodo in zrakom visi — to je popolen mir brez občutja. Pustil Je, da so ga nesli valovi na kopno na plitvi peščeni brtg, kjer tvori med pečmi nekako zbirališče i dpadkov in smeti. Tu ie morje zbralo vse, česar ni moglo pogoltniti, sortiralo, izmilo In Izgladllo: polomljena vesla, legijone zamaškov, sketjo dreves, pipe, sodove doge in obroče. Tam se je vsedel in opazoval odlomljen del ladje. — —. _ — — Teden dni so bili zaprti, ker je deževalo. On s? je nastanil pri eknu, ker je imel tam šipo, ki je c d starosti in solnca postala rmena in zelena in rdeča in ako se ozre skozi njo preko sive, z meglami pokrite morske površine, tedaj sije sclnce; sive čeri, v katerih gnezdijo galebi, se pordečč, zrak se pormeni in drevje ozeleni smarefcdno: ako pa pogleda skozi šipo na nek poseben način, vidi na nebu mavrico in potem meni, da bo spet postalo lepo. Daleč ztm&i pa leži majhen otok. ki Je videti vse manj skvarjen nego ostala celina; smreke so tam gostejše, čeri bolj zelene in na bregu raste trstje. Tja potuje njegovo hrepene* nje, kajti od tam je videti naravnost na morje. In zopet je posijalo solnce! Porinil je svoj čoln od brega in razpel jadra! Tako se vozi gu-gaje preko valov; prostor na morju postaja širji: daleč zunaj pa vabi zeleni otok in prihaja bliže in bliže, dokler se ne zadene čoln ob šepetajoče trstje; nato stopi na kopno. Videl je svoj sen uresničen. Sam sredi drevja ta pečin, pred sabo morje in neskončno, sinječe se nebo nad seboj; ni glasu, ki bi razodeval motečo navzočnost človeka, ni jadra na obzorju, ni koče ob bregu. Ostrižnik. ki ljubi samoto, se je prestrašil in kriči tako boječe svoj na pomoli na pomoč! Cel narodič rac z njih materjo na čelu je pobegnil in jadra po vodi, da uide pred človeškim bitjem, ki se ca boje; siv gad se zvije v klopčič In spolzi kot potok med kamenjem, hoteč ubežati; z morskih pečin pri-lete ut ve, da vidijo tistega, ki Jih je zdramil v njih pokoju ter zbeže kričaje kot mali otroci: tu poleti iz goste smreke vrana in plahuta, bijoč s krili, kričeč in preteč in tožeč In zbeži na p';č sredi morja; vse beži pred človekom, ki se ga boje, pred njim, ki je bežal od ljudi. Zdaj potuje po pesku na bregu; tu leži skelet borovca, ki ga je morje oglodalo do belega ogrodja in ga je solnce pobelilo z mrtvaško bitdo barvo; tako leži tu kakor okostje zmajevo, med kostmi pa se mu razcveta purpurno-rdeči lythrum in zlatormena lysimachia; zapuščene polževe lupine gnezdijo krog divje astre, ki živi svoje življenje na njih grobovih; bal-drian dehti in se ščeperi na gredi smrdečega tanga. Zapustil je breg in se okrenil v smrečje. Smreke stoje tako ravno, nekoliko preveč ravno, toda skozi se vidi morje, morie — samota, priroda! Toda tla tu nalikuieio tbtiin. i>o katerih je že stopala človeška uo^a: tu stoji štor — sekira je bila tu; tam raste ko:>ri\ a, človek je bil tu; to nikoli ne more varati, kajti kopriva le človekov parastt. ki se ne upa v dali:;.) gozdno samoto ali v daljne poljane travnikov: kopriva je golazen, ki živi od človeka, ki more živeti samo, kjer žive ljudje; kopriva zbira ves prah in umazanost, ki jo more doseči, na svojih kosmatih lepljivih listih in peče, ako se je dotakneš. Krasen zarod, ki živi od greha. Potoval je še dalje. Vrabec — so. 1 žlebov in kapnice na dvorišču — krilatec, ki še najbolje počuti v prahu in se koplje v govnu — ki bi moral postati podgana, ker noče rabiti svojih kril — človekov šakal. Od česa je neki živel tu zunaj, kjer ni bilo človeka? Nemara od koprivnega semena? Nekaj korakov še, tu je našel odtis čevljev; bila je velika noga, od dela nakazna noga, ki je stopala s svojimi težkimi koraki po teh tleh. Sredi drevesnih debel se dviga peč iz poljskega kamenja nalik altarju za zmagovalca prirode, ki je moči žrtvoval svojo daritev. Ogenj je že davno ugasnil, toda še je videti njegove posledice. Tla so razdrapana kakor od, nečistih živali, drevje Je oluščeno in celo gozd* ne skale so okrnjena; visoko gori na hribu Jg videti orjaški vodnjak z umazano, rjavkasto, vodo: tam so razgalili drobovje zemlje in ra^j metali grude prsti naiik hudobni decl. ki se Cii ugodilo njeni volji ali ki ni našla, kar ie iskala. Pa vendar mamka v gori velik kos! To SO vzeli s sabo. ko so jadrali z živcem proti tovarni s'porcelanom in ko ni bilo ničesar več, kar bi ounesli, sc iaJi niso več vrnilil (Dalje prih.) Stev. 167. $ A P R K J. Sjrau g. — Francoski tanki pridejo v ?JubSiano. Za nekoliko dni pridejo v <:-a;>reb francoski tanki, ki jih sedaj razkazujejo v Belgradu. Po Dosetu v Zagrebu jih pripeljejo v Ljubljano. — Tedenski izkaz nalezljivih bolezni od 6. do 12. julija 1919 v ozem-9it deželne vlade za Slovenijo. Oboleli so: Škrlatica (Scarlatica). Ljub-ijanski okraj: Lupljenje 4 osebe. Da-vlca (Diphterija). Celjski okraj; oblina St. Jurij na južni železnici 1 oseba; Ljubljana, mesto: 3 osebe; Novomeški okraj: občina Novo mesto 1 oseba; Velikovški okraj: občina Ouštanj 1 oseba. Trebušni tifus (Ty-^>hus abdominales). Novomeški okr.: občina Šmihel Stopič 1 oseba. Griža (Bizenterija). Krški okraj: občina studenec 10 oseb, 1 umrla: Ljubljana, mesto 3 osebe; Maribor, mesto: i osebi, 1 umrla. Koze (Variola). Brežiški okraj: občine Karele 1 oseba, Imeno 1 oseba, Kozje 1 oseba, Lastnic 1 oseba, Videm 1 oseba: Celjski okraj: občina Št. Vid pri Ponikvi 2 osebi, 4 umrle; Krški okraj: občina Krško 1 oseba v bolnišnici: Krški okraj: občina Št. Rupert 2 osebi, 2 umrli; Litijski okraj: občine Krka 1 oseba, Kresnice 1 oseba: Maribor, mesto: 1 oseba umrla iz zunanje občine; Novomeški okraj: občina Mirna peč 1 oseba, 1 umrla; Ptujski okraj: občine Donačka gora 1 oseba umrla, GruŠkovje 1 oseba; Velikov-ski okraj: občina Svabak 1 oseba. Nekaj odgovora. Molčal bi na netakten napad včerajšnjega »Slov. Naroda«, ako bi ne zahtevalo poštenje, da zadevo radi ljudskega shoda razjasnim — tako našim sodrugom, kakor tudi vsem onim poiltičnim nasprotnikom, ki se še niso popolnoma prodali zgolj fanatičnemu natolcevanju. Res je, da je bil shod dne 21. t. m. pred Mestnim domom prepovedan in da sem jaz kot načelnik politične krajevne organizacije že 20. t. m. osebno interveniral pri predsedniku deželne vlade gospodu dr. Brejcu, da bi se vseeno shod vršil, ker sem bil trdno uverien, da je le v tem primeru popolen mir in red zagotovljen. Vedel sem, da tudi za trdno organizirane in disciplinirane so-druge ni mogoče nositi drugače odgovornosti, kakor da se ima celo armado pred očrni in da se jo pelje po natančno začrtani poti. Potrebno je bilo — taktično utemeljeno — da se odvrne naše sodruge od vseh obratnih krajev, kjer je delo radi stavke ustavljeno ali moteno, da ne pride do nobenih nezaželjenih incidentov. To je najbrže tudi g. predsednik uvidel i* n' Hustonil s silo proti mirni manifestaciji, kakor se ni nastopilo proti majniški slavnosti, ki se je bila vr-nla vzlic prepovedi centralne vlade vsej Jugoslaviji. In to je v redu n S. predsedniku je na njegovi uvidevnosti le čestitati. . Kot načelnik kraj. pol. organizacije - jn r,e kot drž. uradnik — sem 'tvon shod, kar je bila moja dolž-ost ahko bi se tej dolžnosti od-egml, alco bi mislil Hinavsko nameri0 l?0i’t.eno- Lahko bi naprosil kateregakoli odbornika in gotovo me bi nrage volje nadomestovali; a mnenja sem bil, da se gibljem kot svoboden državljan v svobodni državi 'n radi tega smem odkrito pokazati ^Pričanje, kakor ga more j,sak pošten pristaš stranke JDS ali Akn -Iavn*o 3e drž. uradnik, nost ?WinD0 nost in odkritosrč-nrav: t taa .Narod, nnct > P c’e kul drži na poštenost m svobodno državljanstvo po- !-^ova dolžnost, da prekliče ?m-napad’ kateri izvira ogoee le iz napačnih informacij. ■ l'010 Pošteni nasprotniki in ne za-Ijrbtm hinavci! Inž. A. Stebl. Uradniki za izboljšanje svojega položaja. skleoi ustanovnega občnega zborovanja društva odvetniških in notarskih uradnikov za mariborsko okrožje. I. Ker so življenjske potrebščine vedno dražje in vrednost valute flfeka, uradnik ne more izhajati z 'hesečno plačo 400 do 600 K. katera so celo le nekateri deležni. Zato je Potrebna takojšnja regulacija plač. Odvetniški Jn notarski tarif se je 5j9o.aredbi od dne 10. marca t. 1. št čj *n 404 potrojil, a izdelki se honorirajo 4—6 krat višje ko pred vojno, *er spada mnogo ložb z ozirom na *®danjo vrednost spornega predme-a Pred sodne dvore. , Rov dar j a sc, da se pri odmeri ‘troskov ozira sodišče na vsebino iz-ae'ka ter ne pretresa, kdo je spisal dotični koiicei t. Isto velja glede zaupanja pri sodiščih, v kolikor so neluristi po § 31. c. n. r. do tega za-s nPanja upravičeni. Ta način uradovanja omogoča odvetnikom, da nastopajo na političnem polju in prevzemajo pri vladi najodgovornejša mesta, ki zahtevajo posvečanje vseh duševnih sil in osebne prisotnosti. Za njih odsotnosti pa ravnotako izvršujejo njili nastavljena nemoteno vsa pisarniška dela. II. Neumevno je, da ti možie, ki izdajajo naredbe za ureditev socijal-nega vprašanja in regulacije plač vseh stanov, ne storijo ničesar za zboljšanje socijalnega stanla svojih uradnikov. Naše nizke plače niso v nikakem razmerju s storjenim delom in dohodki pisarn. Dnevnik vsake pisarne je ogledalo pisarniškega delovanja, isti tvori podlago za potrebno število pisarniškega osobja in visokost plač po-edincev. V očigled tem dejstvom in ker je uradništvo odvetniških in notarskih pisarn najslabše plačano, je uradništvo odvetniških in notarskih pisarn na stanovskem zborovanju v Mariboru ustanovilo stanovsko organizacijo za mariborsko okrožje ter med drugim sprejelo sledeče rezolucije: 1. Pridružujemo se v polnem obsegu resolucijam z dne 23. aprila 1919 sklenjenih na sestanku društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. 2. Dokler se resolucij ad 1) ne izvede, naj se uvede začasno v vseh pisarnah minimalna plača za kategorije A in B t. j. (koncipijenti in pisar-novodje) po K 900 do 1200 K. za uradništvo kategorije C in D (t. j. strojepisce in stenografinje) po K 400 do 600 K mesečno ter dela prosti sobotni popoldan. 3. Vlado v Belgradu in Ljubljani se poživlja, da s primernimi nared-bami ukrene potrebno, da se pride legalnim potom med odvetniki in notarji ter njih uradništvom do pravičnega sporazuma v zmislu resolucij sub 1) z dne 23. aprila 1919. 4. Odvetniške in notarske zbornice se naproša, da uvedejo obligat-no v vseh odvetniških in notarskih pisarnah dnevnik, v katerega naj se sproti vpisujejo dnevni izdelki in zaslužek posameznikov. 5. Stanovske tovariše in tovarišice ter gg. koncipijente se vab! na pristop k društvu ter se jih poživlja, da vsak v svojem okolišu z vsemi sredstvi deluje na dosego stavljenih ciljev. 6. Obžalujemo, da celjski g. odvetniki in notarji niso vzeli v pretres resolucije z dne 23. aprila 1919 ter so z njih zadržanjem napram društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Celju slednje prisilili da je napovedalo za jutri splošno stavko celjskih tovarišev, koncipiientov in tovarišic. Izrekamo se z njimi solidarne ter jih bomo pri tem resnem boiu v vsakem obziru podpirali. 7. Ker pa so mariborski gg. odvetniki in notarji na nekatere točke resolucije z dne 23. aprila t. 1. pritrdili, glede drugih spornih točk so se pa obrnili na odvetniško in notarsko zbornico z željo po sklicanju enkete in ker so nekateri tovariši dosegli že precejšnje povišanje plač. se soglasno sklene, da za sedaj še ne bodo stavkali. Društvenemu vodstvu se Pa naroča, da pribojuje še zboljšanje stanovskega položaja onim tovarišem k: 5e niso bili deležni povišanja službenih prejemkov. 8. Novo ustanovljeno društvo naj uravna smer delovanja na pravični podlagi, da pripomore stanu odvetniškega in notarskega uradništva do primernega upoštevanja v socilalni drižbi. V Mariboru, dne 20. julija 1919. Društvo odvetniških In notarskih uradnikov mariborskega okrožja s sedežem v Mariboru. Predsednik: Dragotin Gilčvert, 1. r. Blagajnik: Franjo Moško ;. 1. r. Tajnik: Štefan Dergas. i. r. Strokovno gibanje. Skupina I. Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo sklicuje sejo zaupnikov in odbora, v soboto, dne 26. julija ob 20. uri. Dnevni red zelo važen. Pridite vsi! Vodstvo. Tržič. V nedeljo, 20. t. m. se je vršilo zborovanje naših strokovnih organizacij ob obilni udeležbi trži-škega delavstva. Zborovanje je otvoril sodrug Oblak in podal besedo sodrugu Krištofku, ki je temeljito razložil potrebo strokovnih organizacij. V zaključnem govoru je sodb. Vrhunec pozval navzoče na solidarnost s svetovnim proletariatom ob priliki splošne stavke. Delavci! Posameznik je brez moči! Moč je edino v delavsjti grganizasUl. Zatorej pojasnite potrebo otganteaclle oahn. ki še niso organizirani. Na delo za delavske korlsti- Češki kovinarji. Organ »ZVeze čeških kovinarjev« >Zajmy Kovodelniku« poroča v zadnji številki, da ima organizacija 100.000 članov ter da je znašalo zvezino imetje koncem Ma 1918 1,038.565 kron. V isti številki se poslavlja glasilo tudi od tajnika kovinarske organizacije, sodruga Ham-ploin, ki je bil imenovan za čehoslo-vaškega ministra za javna dela. Zahvaljuje se mu za, vse dosedanje delo. ki se zrcali v gorenjih številkah in pravi tudi m. dr., da si čeho-slovaška za svojega ministra za javna dela ni mogla izbrati boljšega moža kot je Hampl. Vestnik »Svobode*. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Zagorju ustanovi v kratkem dramatični odsek. Člani in članice tega društva, ki imajo veselje do dramatike, naj se udeleže se-. stanka, ki se vrši v nedeljo, dne 27. julija t. I. ob 8. uri zjutraj v pisarni »Svobode« v Zagorju. Dramatični odsek mladinske organizacije vprizori v nedeljo, dne 27. t. m. točno ob 8. uri zvečer v ljudski šoli v Spodnji Šiški veseloigro v treh dejanjih »Čevljar«. Sodrugi, sodružice, posetite to predstavo socijalistične mladinske organizacije v obilnem številu! Pokažimo, da znamo ceniti delovanje naše mladine. ____________ Iz Slovenije. Mirke pri Vrhniki. Ob zadnjem nalivu* ko ie Ljubljanica narasla in prestopila bregove, baje zato, ker niso bile pravočasno odprte zatvornice, (Vlada ie stvar preiskala. Izid te preiskave smo priobčili v eni zadnjih številk. Op. ur.), smo imeli pri nas velikansko škodo. Gospodje od vlade se brigajo le za Preke sode, za preganjanja in enake lepe stvari, da pa bi se pobrigali za koristi ljudstva, zato ne samo nečejo ničesar storiti, nego tudi ne znajo! Uničeni so nam vsi poljski sadovi in pomoč je prav zelo potrebna. Zato nujno zahtevamo, da se nas preskrbi z vsemi potrebnimi živili, ker sedaj ne bomo imeli ničesar — niti krompirja ne! Kako naj se preživimo z rodbinami, kako naj mi reveži kupujemo tako silno draga živila? Zabukovica. Tu v Zabukovici pri državnem rudniku je stavka 20. in 21. julija jako mirno končala. Stavkalo je vse. razen potrebne požarne obrambe in dveh orožnikov, ki sta se dolgočasila izprehajajoč se od Griž do Zabu* kovice in nazaj. Stavka v Tržiču. Pri nas se je mednarodna stavka sijajno obnesla. Zavedno delavstvo je pokazalo svojo solidarnost z ostalim svetovnim proletarijatom. Vse delavstvo je stopilo v stavko. Na dan 21. julija ob pol 10. uri dopoldne se je vršil protestni shod. Sodrug Verhunc je s kratkim nagovorom otvoril shod. Njegovemu nagovoru so sledili pozdravni klici svetovnemu proietarijatu. Nato ie govoril sodrug Krištofek. Ostro je začrtal nasprotja med kapitalizmom in soci-jaiizmom. Njegovim izvajanjam so sledila burna odobravala. V zaključnem govoru je se prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija izraža solidarnost trži-škega proletarijata z proletarijatom celega sveta, ostro protestira proti kakoršnemkoli vmešavanju v zadeve Rusije in Ogrske ter proti krivičnemu miru, diktiranim iz Pariza in zahteva takojšnjo odpravo prekega soda. Po shodu se je delavstvo mirno razšlo, in s tem pokazalo gospodi pri okraj, glavarstvu, ki je telegrafično prepovedalo potom obč, tajnika obhod po ulicah, da je zavedno in trezno! V prihodnjič si take skrbi vlada lahko prihrani. Naše delavstvo si naj dobro zapomni, kje so njegovi nasprotniki, kar se je najbolje videlo pri tej stavki! Stavkolomci so delali edino pri klerikalnih voditeljih. Vsa izzivanja od strani razne gospode so ostala brezuspešna.Zejalo jih je po delavski krvi, po nemirih m arctacilah. Delavstvo pa je možato pokazala, da je zavedno in se zna boriti disciplinirano za svoje pravice. Sodrugi na delo! Stranka Vas kliče! Zmagoslaven boi mora biti iz-vojevan potom naših organizacij. Zatoraj izpolnite delavsko falango, ki častno stopa v boj za delavske interese. Ptui. Povsod vladajo čudne razmere. Toliko nerednosti kot v Ptuju, pa se kmalu kje drugod ne najde. Blažena protekcija igra še vedno velikansko ulogo. Na zmožnosti oseb se ne gleda, Tako se je pri nas delalo n. pr. v zadnjem času pri razpisu službenih mest pri ptujskem magistratu. Želeti bi bilo sploh, da se marsikaj na tem rotovžu izpremeni. Posebno pa bi se moralo z denarjem, ki ga davkoplačevalci težko prislužijo in plačajo, ekonomičneje ravnati in gledati na to, da se ima izven uradov čim manj uradnih poslov. Člani čehoslovaške vlade. Čehoslovaška vlada ima 15 članov. Po strankarskem pripadništvu so 4 ministri socilalni demokrate (ministrski predsednik Tušar, minister za uk Habrman. minister za so-cijalno skrb dr. VVinter in minister za javna dela Hampl), 4 agrarci (notranji minister Švehla, finančni minister^ Horaček, poljedelski minister Prašek in poštni minister Stančk), 4 češki socijalisti (železniški minister St|ibrny, minister Nar. Obrane Klo-fdč, justični minister dr. Veseli In trgovinski minister dr. Heidler, katerega pa zastopstvo češke socijalistične stranke ni priznalo za zastopnika svoje stranke), 2 Slovaka (minister Srobar in prehranjevalni minister Hondek), Beneš (zunanji minister) je izven strank. Po poklicu so 4 ministri bivši delavci, od katerih so pozneje postali trije časnikarji (Tušar, trgovski pomočnik; Habrmann. rezbarski delavec: Stfibrntf, stavbinski risar) in eden strokovni tajnik (Hampl, kovinar), .3 sd posestniki (Svehla, Stanek, Prdšek), 3 doktorji prava (VVinter, Vesetf, Heidler), 1 časnikar (Klofdč), poleg drugih treh, ki so iz delavcev POStali časnikarji, 1 univerzitetni profesor (Horaček). 1 profesor trgovske akademije (Beneš). I zdrav-nik (Srobar) in 1 trgovec (Houdek). Gospodarstvo. lirad za pospeševanje obrti namerava nabaviti večjo množino furnirja. Mizarji, ki reflektiralo nanj, naj priglasijo svoje potreščine najkasneje do 3. avgusta t. 1. na navedeni urad, Ljubljana, Dunajska cesta 22. Cene so za kvadratni seženj: cepljena hrastovina 0.8 mm 45 vinarjev, cepljena hrastovina I mm 53 vin. Bukovina cepljena in parjena 0.8 mm 33 vin., brestovina cepljena 0.8 mm 53 vin., lipa cepljena 0.9 mm 33 vin. ■ Prepoved sndenia tobaka. Finančni minister je izdal podrejenim organom naredbo, s katero se prepoveduje sadenje tobaka brez izrecnega dovoljenja finančnega ministrstva. Cena žitu na Dunaju. (DunKU.) Prevzemna cena za pšenico in rž se je na Dunaju določila-na 130 kron, za ječmen in oves pa na 113 kron za meterski stot. Poraba premoga na Hrvaškem. Po tozadevni letni Statistiki se porabi na Hrvaškem premoga skoro 60 tisoč vagonov. Ta premog se dobiva iz: Hrvaške 25.000 vagonov. Štajerske in Kranjske 10.000 vagonov, Moravske, Šlezije 5000 vagonov, Bosne 2000 vagonov, Ogrske 13.000 vagonov, pruske Šlezije 3000 vagonov, Istre in Dalmacije 2000 vagonov. Samo za železnico se potrebuje letno 45.000 vagonov. Mesto Reka potrebuje za mestne potrebe, vojno in trgovsko brodovje 30.000 vagonov. Premog Iz štajerske. Kranjske, Istre. Bosne in Dalmacije izžareva manj toplote ter se ga vsled tega več porabi. Za pomorski promet In za Železnico se vporablja večinoma premog iz Slezije In Madžarske, ker daje več kalorije. — Sevedt se sedaj ne dobiva nobenega premoga iz Ogrske niti iz Ostrave. Ta primanjkljaj nadomešča sedaj trboveljski premog tudi na železnicah. Podružnice dunaiskth bank v če-hoslovaškl. :>Narodni Llstv« opozarjajo, da imajo dunajske banke na ozemlju čehoslovaške republike 107 podružnic ln da je treba čimprej odločiti se, kaj naj se zgodi s temi podružnicami. List predlaga, naj bi se te podružnice polagoma opustile. Podružnicam bo prepovedano sprejemati nove vloge na vložne knjižice in na tekoči račun, prepovedana jim bo komisijska kupčija z blagom, ne bo jim dovoljeno prevzemati jamstva za davek na špirit in druge užitr ninske davke. S tujimi valutami ne bodo kupčevale Irt ne bodo smeje dvigniti nikaklh arbitražnih poslov. Dunajske banke morajo biti izklln čene od vseh kreditnih transakcij z državne uprave čehoslovaške republike. Te likvidacije naj polagoma izvrši državna finančna uprava potom seltvesfroVv Trgovske razmere v Bulgarljl, Bulgarska dovaža že dali časa naj<< več jedil (ameriško moko) čez Vatno ali Carigrad. Dovoza železa in podobnih težkih a malo vrednih surovin in blaga tam radi železničnik težkoč in drage pomorske vožnje v, doglednem času ni pričakovati. Dovoz se vrši prosto, toda le po kontingentih, določenih od vlade za po< sainezne vrste blaga. Luksoriozne stvari so od dovoza izvzete, in prodaja nekaterih vrst blaga, n. pr. sladkorja m riža, se vrši v vladni režiji. Bulgarska je izvozila v Ameriko večje množine opija .in rožnega oljaj pri svojih drugih izvoznih surovinah ima pa precejšnje izgube, vsled Česar je pričakovati znižanje cen tobaka, volne in kož. ' Svetovni trgovski stiki. Ro poročilu »New York Times« so prišli zastopniki raznih evropskih držav v; Združene države, da bi se pogajali z bančnimi krogi o prejemu posojil. Obenem nakupujejo japonski agentje v Ameriki velike množine blaga in Italijani se na vso moč trudijo, da bi dobili posojilo za nakup pavole itt jeklenih izdelkov. Ravnotako prosijo; tudi Romuni in Grki za posojilo v, Ameriki. Začetkom maja se ie odpeljala poljska delegacija v Združen« države, da obnovi tam finančne Itt gospodarske stike. Tudi Finska Itt Čehoslovaška sta se obrnili na ameriške bančne kroge in sta — kot piši gori omenjeni list — iz Wasching-tona podpirani. — Le tako naprej 1 In kmalu bodo Imeli ameriški bankirji v svoji lasti vso Evropo ... Če s« Evropo in njene narode kar tako na debelo In brez prevdarka prodaja, p* naj se jih ... Določbe mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. (Konec.) Povračilo in poprava. Kako v«*< to in v kakih rokih bo Nemška Avstrija plačevala v tridesetih letih kot volno odškodnino, bo določila komisija za obnovo, ki jo predvideva mirovna pogodba z Nemčijo. Ta komisija bo dognala najprej vsoto, ki jo mora Nemška Avstrija v letih 1919. do 1921. plačati v zlatu, blagu, ladjah, vrednostnih papirjih in drugih’ vrednotah. Komisija se bo ozirala na gospodarski in finančni položaj Nemške Avstrije ter na njeno zmanjšano plačilno zmožnost samo tako dolgo, dokler se njen položaj bistveno ne izpremeni. Nemška Avstrija mora odstopiti vse pomorske ladje in nadomestiti vse povzročene izgube zaveznih in pridruženih držav na rečnih ladjah, toda samo v toliko, V, kolikor oddaja ladij ne presega 20% ladijskega parka, ki ga je imela meseca novembra 1918. Nadalje mora nadomestiti stroje in druge sestavne dele, pri čemer se bo pa oziralo na sedanjo dezorgauizacijo njene industrije. Zaenkrat mora oddati vrhu-tega 6000 molznih krav', 2000 glav, mlade goveje živine, 100 bikov, 3000 telet, 2000 glav plemenske goveje živine, 2000 plemenskih kotli, 1000 ovac in 1000 pitanih prašičev. Vsa ta živina se razdeli po določenem ključu med Srbijo in Romunijo. Končno mora Nemška Avstrija oddati tudi še nedoločeno količino popolnoma izdelanega pohištva. Za petletno dobo mora Nemška Avstrija priznati zaveznim in pridruženlnt vladam opcijsko pravico glede lesa* železa in magnozita. Finančni pogoji.’ Za vse obveznosti, ki izvirajo iz mirovne pogod* be, se stavi hipoteka na vse drža#* no imetje in na državne dohodka* Hipoteke se razdele med držav«? katere prevzamejo ozemlja blvš« monarhije. Nevknjižene predvojn« dolgove razdali obnovitvena komf* sija po soudeležbi posameznih ozemelj med one državne dohodke lel 1911.—1913., ki jih smatra za pravično merilo delazmožnosti teK ozemelj. Vojna posojila se ožigosajo. Druge države, izvzemši Nemško Avstrijo, nimajo nikakih obveznosti napram lastnikom vojnih posojil na onih ozemljih, toda te države in njih državljani, ki so lastniki državmlf posojil, tudi nimajo ničesar zahtevati od Nemške Avstrije. Za vojna po« sc.iila v prejšnjem inozemstvu je od« govorna le Nemška Avstrija. Vsaka država ohrani državno lastnino, ki se nahaja na njenem ozemlju- Kai prejmejo države, izvzemši Nemška Avstrijo, na ta način, se vknjiži # njih breme na obnovitveni račutjj Nemške Avstrije, odtegnejo pa se od drugih držav prevzeti dolgovi, v ko* llkor odgovarjajo izdatkom, H so jih potrosile za to državno posest. Nadalje preide deželno, občinsko, šolsko in bolniško imeiie, kakor tudi gozdovi nekdanje kraljevin^ Poljske brezplačno v posest novih držav. Ruzentega se bo dogovoril« komisija udeleženih držav o vseh finančnih S lian £ vprašanjih, fci morajo biti rešena ( v sled razpada bivše monarhije m vsltd reorganizacije državnih dolgov in vsega denarstva, kakor stoji v mirovni pogodbi, če ne pride do sporazuma ali če se pritoži ena udeleženih držav o nepravičnem postopanju svojih državljanov, ustanovi obnovitvena komisija razsodišče, proti eegar odločitvi ni priziva. j Bankovci: Vse nanovo nastale | države morajo tekom dveh mesecev aa svojem ozemlju nahajajoče se bankovce žigosati in jih tekom 12 mesecev zameniti za lasten denar. Denar, ki se vzame iz prometa, se »nora oddati obnovitveni komisiji. Avstro-ogrska banka se ima takoj likvidirati. Bankovce, nahajajoče se dne 15. junija 1919 v inozemstvu, p: evzameta Nemška Avstrija iti Ogrska same. Vsaka država obdrži sva svojem ozemlju se nahajajoči drobiž. Civilni in vojaški upokojenci starega cesarstva, ki so si na podlagi te pogodbe pridobili drugo državljanstvo ali si ga še pridobe, nimajo glede svoje pokojnine od Nemške Avstrije ničesar terjati. Premet: Izprememba prvega načeta: Črtanje konkurenčne prepovedi. Udeležba na konferenci določitve novega podonavskega režima. Internacijonaliziranje renskega men-skega in podonavskega prekopa. Črtanje splošnih določb o pripustitvi železniških zgradb. Pritegnitev Morave in Dije v podonavski režim. Nove obmejne železniške postaje med Nemško Avstrijo in aliiranimi in asouiiranimi državami, kakor tudi poslovanje med obmejnimi postajami, sc določijo potom dogovora udeleže),ih postajnih uprav. Ako ne pri-d<; do sporazuma, določijo aliirane in asGCiiiane države strokovnjaško komisijo, v kateri bo nastopana Nemška Avstrija. Ako se dotikajo privatne železnice bivše monarhije več državnih ozemelj, naj se izvede administrativna in tehnična organizacija teh omrežij potom dogovora teh družb z udeleženimi državami. Ako se ne bo možno sporazumeti in ako pride med odkupci do kakih sporov, odloča razsodišče, ki ga imenuje svet zveze narodov. Italija mora pet let potem, ko obvelja mirovna pogodba, od Nemške Avstrije zahtevati giaditev reschemske in predelske železnice. Stroške piača Italija, vendar pa odloči od zveze narodov imenovano razsodišče, koliko teh stroškov ima Nemška Avstrija povrniti Italiji. Najnovejša poroiiia. ke klinike. Kakor poroča dr. H. E. Gardiner, kateri načeluje taki kliniki v Louisville, Ky. ima ta dobre uspehe. V začetku, ko so odprli to kliniko, je imel povprečno vsaki dan 123 bolnikov. Osrednja delavska zveza v Niles, O., je sklenila na svojem občnem zboru, da sodeluje z vlado in da se odpre klinika za brezplačno zdravljenje spolnih bolezni tudi v tem mastil, ker so uvideli veliko potrebo. Zdravili bodo delavce, med katerimi se je zelo razširila ta bolezen. Istotako je vlada v severni Caro-lini odprla v vseli večjih mestih proste klinike, kjer lahko dobi ljudstvo prosto zdravljenje. V splošnem se opaža v zadnjem času veliko zanimanje za boj proti tej kugi in vlada sodeluje vsepovsod, da se kolikor mogoče zatre ta bolezen. Poživlja tudi ljudstvo, da ji gre na roko in da ii pomaga. Tudi farmarji in farmarski delav= ei so se pričeli zanimati za splošno zdravje. Kakor poroča klinika na Columbijski univerzi v St. Carolina. prihajajo farmarji dvajset milj daleč, da dobe prosto zdravljenje. V zadnjem času, odkar je začeta vlada intenzivnejši boj zoper spolne bolezni, so se pričeli gibati tudi farmarji in tudi oni pomagajo iztrebljati to kugo. STAVKA NA ANGLEŠKEM. LDU. London, 22. (DunKU.) Stavka se zopet razšarja. Industrija trpi, ker primanjkuje premoga. Tovarne za surovo železo v Severno-zapadni Angliji so bile prisiljene zvišati cene surovega železa za 12 šilingov pri toni. LDU. St. Germain, 24. (DunKU.) •Petit Parisien« poroča iz Londona: Rudarska stavka na Angleškem je privedla do tega, da napovedujejo železniške družbe omejitev prometa, da plinarne In elektrarne raclonirajo svoje odjemalce In da nameravajo zvišati cene. BOL.1ŠEVIŠKO BRODOV.1E V KASP1ŠKEM MORJU. LDU. London, 23. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: V angleški poslanski zbornici je izjavil Long, da stoje angleške pomorske site v Kas-piškem morju nasproti boliševiške-smi brodovju, sestoječemu iz oboroženih trgovskih ladij, torpednih rušilcev in podmorskih čolnov. Operacije v teni področju ne morejo ustaviti in angleško moštvo se mora umakniti še pred začetkom zime. NEMČIJA V ZVEZO NARODOV. LDU. Berlin, 24. (ČTU.) Iz poročila poslanca Renarda v včerajšnji seji mirovnega odseka francoske zbornice se da posneti, da bo Nemčija po 1. oktobru sprejeta v zvezo narodov. ZAGOVOR CLEMENCEAUJA« LDU. Versailles, 23. (DunKU.) \Volfov urad: V včerajšnji seji se je ministrski predsednik Clemenccau v ostrih besedah zagovarial proti očitku poslanca Chaumeta, ki mu je predbaciva!, da je hotel biti hkrati ministrski predsednik in pa predsednik mirovne konference ter da je pri tem prezrl, da draginja v Franciji od dne do dne narašča. Clemenceau je odvrnil, da je Se vedno vojna. On da je zastopal na konferenci francoske koristi. Ko bo mrtev, tedai šele izve Francija, kaj vse se je dogajalo pri konferenci. Chaumet, da bo svoje besede obžaloval. Nato le grajal Clemenceaujevo politiko tudi poslanec Franklin Bouillon, ki le zahteval, da se izvedejo volitve v Franciji, ki bode proste vseh ovir. FRANCOSKA ZBORNICA. LDU. St. Germain, 24. (DunKU.) V francoski poslanski zbornici je bila včeraj razprava o finančnem položaju Francije. Opozicija, ki je napadla zaporedoma vse sodelovalce Clemenceauja, se je prav posebno lotila tudi finančnega ministra Klotza. Glavni govornik Noncier je sicer dosegel lep govorniški uspeh, V, ostalem pa ni mogel vzbuditi po- Oddelek za javno zdravje se je pričel zanimati za načrt, da se priredi na vseh javnih sejmih v farmar-skih okrajih poučne tečaje in se uvede tam agitacijo zoper spolne bolezni. izdajali bodo tudi razne oklice, letake in druge poučne članke o zdiavijenju in obvarovanju pred temi boleznimi. V vseh večjih farmarskih mestih bodo ustanovili postaje, kjer bodo dobivali bolni farmarski delavci prosto zdravljenje. To in ono. Kako poročajo meščanski iistf. V zadnjih dneh so krožila po me-ščanskih listih smešna poročila o soprogi Bele Kuna, ki je bila baje prijeta pri begu v Švico na švicarski meji, ker je peljala s seboj veliko število polnih kovčegov. Tudi naš tiskovni urad je razširjal to — od meščanskih listov z velikim veseljem sprejeto— zlagano bedarijo. In sedaj pa poroča dunajska »Neue Fre»ts Presse« iz Inomosta, da na poti v Švico ni bila prijeta Ivona Kirnova, soproga ogrskega ljudskega komisarja Bele Kuna, ampak Luisa Ku-nova, soproga peštanskega trgovca Imra Kuna, ki z ljudskim komisarjem Belo Kunom ni v prav nobenem sorodstvu. —- Meščanski listi so se zopet enkrat prav pošieno ujeli v. svojih lažeh. V Rusiji ni žganja.5 V Rusiji ne pijejo več žganja. Vsa dežela je popolnoma suha. V Petrogradu se more dobiti steklenico konjaka za 60 dolarjev, v Moskvi vell.a ravno taka steklenica 90 dolarjev, najcenejše žganje pa velja 39 dolarjev ameriškega denarja za en četrt galona. Sedaj se v Rusiji več ne govori o suhi ali mokri Rusiii. Prepoved vodke (žganja) začetkom vojne: je bila največja dobrota za Rusijo, kar jih ie car storil. Boljševiki so pa spoznali, da je najbolj pametno obdržati zemljo suho. Ko je car prepovedal žganje, ni ruskim mužikom dal mesto njega ničesar. Sovjeti skušajo, to storiti potem sovjetskih gledališč, koncertov, predavanj in zabav. Tiskovni sklad. Zopet beležimo dar 50 kron in 2 vinarja, katere nam je vposlalo društvo kovinarjev v Celju. Le tako naprej, sodrugi, in uva-žujte pomen našega tiska! Izdajatelj: Josip Peiejan. Odgovorni urednik: Rudoli GoIoum Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Agitirajte za naše časopisje! sehnega zanimanja niti v zbornici, niti na galeriji. V svojem odgovoru je finančni minister Klotz jzlavil, da namerava vlada najeti železniško posojilo v znesku 800 milijonov frankov. Razprava se nadaljuje danes. TIROLCI PROTI ITALIJI. LDU. Milan, 24. (ČTU.) Poslanec Turati je predsedniku italijanske zbornice predložil prošnjo 173 nemških občin v Južnem Tirolskem, naj se ne združijo z Italijo. ČEHOSLOVAŠKA NARODNA SKUPŠČINA. LDU. Praga, 24. (CTU.) V narodni skupščini je poročal dr. Bu-dinskv o predlogu poslanca Sonnta-ga, naj se ustanovi v Brnu samostojna gospodarska visoka šola. Predlog je bil sprejet v prvem in drugem či-tanju. Po drugem predlogu se dovoljuje mestu Brnu državna podpora 2,700.000 kron za gradbo poslopij. Izdeluje se zakonski načrt za preskrbo legijonarjev. V. svojem poročilu o predlogu, da se ustanovi v Bratislavi katoliška teološka fakulteta, izvaja dr. Stojan med drugim, da živi na Slovaškem nad 3 milijone katolikov. Predlog je bil sprejet. Poslanec dr. Engliš predlaga, da se vlada pooblasti najeti posojilo v italijanski veljavi v višini 60 mililonov lir. Republika ima že trojni kredit v inozemstvu. V nadaljnjem so razpravljali o predlogu, da se odpravi neutemeljeno prepovedovanje tiskovin na podlagi 8 493. Zakonski načrt o celibatu za učiteljice je bil ob viharnem ploskanju sprejet v prvem in drugem čitanju. Danes je bila posled-nja seja. Številne aretacije v Osjeku. Kakor poroča LDU., so se v zadnjih dnevih v Osjeku izvršile številne aretacije. Očitno je. da se te aretacije tičejo socijalistov. Med aretiranci se nahaja tudi urednik socialističnega lista »Male Novine«. Te aretacije so navadne oerseku-cije. Vlada jih je izvršila, ker je prišla na sled — »boljševiškim« spletkam. Najlepše pri vsem tem pa je dejstvo, da si jugoslovanska reakcijo-narna buržoazija sama s polno paro fabricira — same boljševike! ......... r Proti spolnim boleznim v Združenih državah. Iz V/ashigtona: Zvezni vladni oddelek za občno zdravje je sklenil, da ustanovi v vseh večjih industrijskih mestih javne klinike, na katerih' se bo brezplačno zdravilo spolne bolezni. Tako je že ustanovil v južnih državah, kjer je ta bolezen najbolj razširjena, že v vseh večjih mestih ta- IHKfi *n ®rn0 dalmatinsko od 56 1 iilHO n*PreJ tor sadjevec in kislo vodo 8 ,,,* sc razpoSilja uo najnif.ji ceni od pod- jetja Silva vrele« OuStanj. -- Kupijo se stari zamaški. Večje število 111, ===== EEEiSTšOVSM Z2GKS0S Z 0MEJEK3 mil = TISKOVINE ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IM VESELICE LETNE ZAKLJUČKE KAJKOD&RHEJSA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIO, BROŠUR ITD. STEREOTIPA. LITOGRAFIJA. železolivarjev se išče za stalno, dobro plačano akordno delo. Ponudbe naj se pošljejo na: „SME V“, tvornica Strojeva u Rjelovaru. rjf • * prevzamem blago Za uvoz in izvoz tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem »e priporočam kot tvrdka z I*- referencami. IR ©MpSfi FERDO SERT, Maribor, Koroška eesla 21, Čitsite, širite, PC naročajte .BAKLJO‘1 „Baklj a“ je socijalno-polilična mesečna revija, ki se peča z vsemi aktuelnimi problemi. Naroča se pri uprav. ,,B\KLJE“ Wolfova ulica 12. Ljubljana. “j* * A »jCi 'i'* »I' * A '»v * * 'i' * /»V* */*> J 'jv BARVA vsakovrstno blago pere domače perilo (pošilja po isto na dom) Poljanski nasip it. I teva«na C83TI obleke svetioifka ovralnlee, zapestnice in srajce ll. 3. IM® Hiši, podgane, izdelova- stenice, ščurki! "j^ev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za kateto vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in migi K 6; za Scurke K G-—; posebna možna tinktura za stenice K 6’—, uničevalec moljev K 3-—; prašek proti mrčesom K S’—; mazilo za človeSke uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 3; prašek za uši v obleki in perilu K 3; prašek proti pernim ušem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zdenjadl (uničev. rastlin) in mravljam K 3; Pošilja po povzetju: Zavod aa pokonževanjc mrčesa M« JU n kar, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, 111. DRVA cele vagone in tudi na m3 oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani. M m ■ ■ B m ■ n ■ & u ■ ■ ■ ■ n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ „CROATIA“ zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 sprejema • v* l* vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Slovenijo, Stari trg št. 11 Ljubljana Stari trg št. 11, Sprejemamo sposebne potnike la zastopnike, katerim se nudi prilika velika zaslužka. m m a m m m B ■ ■ m m m ■ ■ B B B m m m — CeinISka glavnica — K 15.C00.009. Sprejema vloge na knjižice In tekožl račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Podružnice; v Splitu« Celovcu, Trstu, Sarajevu, GorJcI, Cellu in Mariboru. Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Kupuje in prodaja vse vrat e vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovolj njo — aprcviiaeijske liretlltc —