SLOVENSKI GLASNIK.
Cena polletna Igld. 35 kr.
Po polti i gld.50kr.
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janeiie.
St. 2.
V Celovcu 1. avgusta 1860.
6. zv.
Grofov zet.
(Zložil S. Jenko.)
Pač lep je mladi vertnar bil, Ki rože v vertu je sadil, Je pridno delal, bil vesel. In zraven tako pesem pel: „Nar lepšo rožo bom izbral, Pa svoji ljubci jo bom dal, Saj bom, če ravno reven kmet, Vendar le enkrat grofov zet".
Pri oknu stal je gospodar.
Je slišal, kaj je pel vertnar;
Po udih stresel ga je mraz,
In jeza sine mu v obraz,
„Le semkaj, semkaj mlad vertnar!"
Tak klical ga je gospodar,
„Do dans vertnar si bil ti moj;
Dans pojdeš pa na lov z menoj.
Le vzemi pušo risano,
Pa pojdi z mano na goro.
Da ustreliva tam volka.
Ki terga mlade jagnjeta".
Ko solnce šlo je za goro, Prižgalo zvezde je nebo, Skovir na gori je zapel. Nekdo slovo od sveta vzel.
Odbije ura polnoči, Po starem gradu vse že spi; Le mlada grofnja še ne spi, Pri nji še svitla luč gori. Na vertu glej stoji nekdo. Tak milo prosi, tak sladko, „Le pojdi ljubica z menoj, Da poročiva se nocoj;
Ko pride dan, ti moja bos In jaz za vekomaj tvoj mož". Tak milo prosi, tak sladko, Da zmoti modro ji glavo.
Obleče krilo zidano,
Z rumenim zlatom vdelano,
Cez krilo pa sreberni pas,
In dene rožo v kito las.
Ki jo vertnar je včeraj dal,
Ko je pred njenim oknom stal.
Grad beli tiho zapusti,
Za ljubim svojim pohiti.
„0j pojdi sem, ne straši se".
Glas dobro znani sliši se.
In bolje ko za njim hiti.
Bolj deleč vedno se glasi.
„Poeakaj, ljubček moj, postoj,
Postoj, ne beži pred menoj"!
„Le hiti, hiti ljubica.
Na koncu pota kmalo sva".
In ko do Kolpe prihiti. Na stermem bregu obstoja. Iz vode glas se je glasil Tak žalosten in tako mil. Da prime s čudno jo močjo, V globoko vleče jo vodo.
Skovir skovikat' je začel. Nekdo pa votlo je zapel: „Ce bil sem ravno reven kmet. Pa zdaj sem vendar grofov zet".
Glasnik 1860. — VI.
— 34 -
Zlato pa sir.
(Dalje.)
Zeblo me je, pa ognja nisem zapazil; tudi kosila, na gorah lako potrebnega, nisem mogel ovohati. Čudno se mi je zdelo, da Čuk, ki sicer tako skerbi za potrebe svojega obilnega trebuha, ravno danes novo kosilsko postavo vpeljuje. Moje skerbno pregledovanje vseh sviselnih kotov iz Čuka še besede ni izvleklo; ko pa iz torbe kruh in klobaso vzamem, me blagi mož prav lepo prosi, naj nekaj časa tešč ostanem. Bil je četertek in ker v serpanu ni četertkovih postov, me tedaj Čuk iz lastne oblasti skuša danes ulačniti, kakor me je včeraj stari lovec užejal. Vzame mi torbo iz rok, jo verze čez pleča in s krampom v roci koraka molče navkreber ; jaz sem pa zastonj za njim dokazoval, kako bi se prileglo želodcu, če bi se mi privolilo kaj vgrizniti. Bolj ko sem dokazoval, bolj sem bil lačen. Nisem vedel, ali bi dvomil nad Čukovo pametjo ali poštenostjo, reči pa moram, da v poštenost njegovo sem vedno zaupal.
Ko sva dokaj časa popotovala, in sem čedalje bolj čutil potrebo jedi in počitka, se Čuk vendar ustavi. Sede na trohljen štor in tako spregovori: ,,Že davno sem vas želel v goro peljati, da bi vidili, kako se ruda koplje, in bi mi pomagali z dobrim svetom in drugo rečjo. Vi ste se mnogo učiU, jaz sem pa zarobljen kmet; moram se žuhti in potiti, in komaj na vsake kvalre prigriznem košček domačega kruha. Obogateli moram, ako hočem živeti in kaj veljali. Danes mi pa vi pomagajte k boljšemu kruhu, saj znate, da sem prijatelj z vami, posebno pa z vašim očetom. Le nekaj besed bole rekli, in oba bova obogatela".
Za temi besedami potegne Čuk iz bisage kup cunj, in iz njih razvije stare cerne bukve, na kterih platnicah so se svetih zmazki vsake boje. S sveto grozo in bHščečih oči mi jih poda, pogled v mé upiraje. Odprem knjigo in, kaj čuda! v rokah imam staro Ili-jado. Kjer sem odperl, začnem glasno brati. Čuku se veselja zasveli obraz; glas malo spremenim, in Čuk gleda plašno okoli sebe pod vse kamnja in germe; ko pa celo roko povzdignem, se mož strese, ter jecljajo prosi, naj jenjam brati.
»Prodaj mi te bukve", mu rečem.
„Za nobene dnarje ne", mi odgovori, „raji dam hišo in zeljnik". „AU mishš, da so kaj posebnega"?
„Ne žahte me z norčevanjem, kakor drugi ; saj dobro veste, kaj v bukvah stoji in koliko so vredne', me Čuk zaverne z milo besedo in prosečim pogledom. Pa vzame mi bukve iz rok, jih varno lavije v nekaj razcunjenih rut, jih potlači v bisago in nadaljuje;
35
„Pred veliko leti so rajnki oče gorski mah v Ljubljano peljali: drag je bil takrat, in samo srebro so zanj potegnili.   Ker so bili pervikrat v Ljubljani, so hodili po tergih in ulicah, in so ogledovali grajšine in*''ulico, zato so pa tudi potlej veliko vedili od Ljubljane povedati in so rekli, da je Ljubljana veliko lepša kakor Radoljica.   Ko pridejo zvečer nazaj v kerčnio, se k njim usede neki mož, ki je dalj časa hodil za njimi.   Imel je dolgo cerno suknjo, dolgo brado s posukano dlako, lase dolge, tudi posukane, in ni znal tako lepo slovenski govoriti, kakor mi Bohinjci.   Oče so šteU, da je bil mož iz jutrove dežele.   Ta mož je očetu razkladal mnoge reči, in toliko čudnega je vedil od sveta povedati, da bi mu oče ne bili verjeli, ako ne bi bil prišel tako daleč. Veliko je tudi pravil o dragih rudah, o škratih, urokih in čaravnicah; prav pametno je govoril, in oče so poterdili vse njegove besede. Ko mu pa oče povedo, da so Bohinjec, jim je povedal, da je v Bohinju (ravno pod Triglavom je djal) neizmerno veliko zlata, in močno seje čudil mož iz jutrove dežele, ko mu oče povejo, da pri nas nihče ne koplje zlate rude.   Na to jim je pa   le bukve pokazal in rekel,   da se po njih spozna,   kje in kako globoko zlata ruda leži, in kako je bogata, da se ž njimi tri milje globoko v zemljo vidi, da se ž njimi zasledijo čaravnice, da se more ž njimi rogati priklicati in še več drugih reči.   Mož je djal, da gre tje notri v špansko deželo k pobožnim mnihom, pokoro delat na stare dni;  ker tedaj bukev več ne potrebuje, jih je prinesel ravno očetu tri dni deleč, ker previdil je iz bukev, da jih bodo oni ali vsaj njih nasledniki močno potrebovali.   Tirjal je mož za bukve trideset cekinov, oče so mu pa zanje dali ravno devetnajst cekinov, dve petici in pet grošev.   Oče bukev niso znali brati, in komur so jih pokazali, jih tudi ali brati ni mogel, ali jih pa razumel ni. Veliko jih pa tudi niso ljudem kazali, kakor jim je mož povedal, da moči ne zgubijo.  Zapirala sva jih jaz in rajnki; le pred malo leti, ko smo na sveti večer v risu stali, nam jih je nekdo bral, pa hudič nam ni dvignil  zaklada  in  bukve   niso   nič   koristile;  eni  terdijo,   zato ne, ker mož ni prav bral, eni pa terdijo,  da so srenjski mali zvon zaslišali, ravno ko se je imel hudič prikazati.   Takrat se nam je kaj čudno godilo.  Stirnajst nas je stalo v risu, dolgo smo čakali in se tresli od mraza in strahu, nar bolj se je pa tresel čevljar Peter, ki je, kakor pravijo, iz risa molil zadnji del telesa.   Kamor pa midva greva, tam ne bova slišala ne zvona ne petelina; vi pa, vem, da znate brati, ker že večkrat sem vas vidil prebirati take čerke".
,;Skoda", odgovorim na to, „da so bukve skoraj prestare, ker z leti moč zgubijo, ravno kakor kafra svoj duh. Hotel sem ravno pred izvediti, kaj una planšarica dela, pa bukve ničesar niso mogle razodeti."
„Ravno to je naju križ", mi Čuk odgovori, ko je nekaj časa premišljeval praskaje se za ušesom, „to je najina nesreča, da una
3*
36^
babiiza čaravnica močneje bukve ima, in bo nama kljubovala celi dan. Ako se ne postiva, naju utegne celo ureči, ali nama še kaj hujega^ narediti.   Lahinje so hudobne".
Se nekaj besedi je govoril, nekoliko je zdihoval, nekoliko pa klel, in opertavši se z mojo torbico in svojo mavho je zopet verlo koračil na stermo goro. Jaz sem pa utegnil premišljevati, zakaj se postiva, in zakaj me je nekaj dni tako prijazno vabil na goro, kjer ni muh ne starih bab.
Posvaril sem ga rekoč: „Andrej, po cerkveni in cesarski postavi je prepovedano s takimi bukvami v caker hoditi". Pa moža to ni kar nič ganilo. „Tajil bom", je djal, „in nič mi gospodje ne morejo; vi ste se pa gotovo toliko pravice naučili, da jo hote znali zaviti; pa saj sva sama. Bog pa, mislim, ne sodi Bohinjcov, ki morajo toliko terpeti in delati, tako ostro, kakor druge ljudi, ki lože za nebesa skerbé".
Molčal sem na to, in po robatem kamnju coklaje, sem premišljeval, kako bi lepo na zemlji bilo, ako bi norcov ne imeli. In res, vsi bi bili pošteni in ljubeznjivi ; kakor v raju bi živeli, in Bog sam bi stopil z nebes, in med nami bi prebival, vesele se svojih otrok. Ne imeli bi vojska in vojakov, ne postav in mogočnih kraljev ; kralj in podložen ob enem bi bil vsakdo sam. Pa kak pomor bi bil, ako bi zdaj ob hipu vsi nespametni zginili iz življenja, kako bi se zemlja izpraznila! Zapuščene bi stale palače velikašev, in trava bi rasla na tergih velicih mest. Popotnik pa, ki bi romal po Slovenii, bi tu in tam našel možaka, ki je ostal, pa še ta bi ne bil vesel, ampak objokoval bi zgubo toliko sorodnikov, znancov in prijatlov. Ne imeli bi več raznih želja, ne imeli bi pesnikov, gledišča in plesišča bi ne poznali, in ako bi jaz s silo smerli ušel, bi verlemu Čuku še smert-nega napisa ne smel napisati. Da — dober je ta svet, in ravno norci ga vedno lepšajo, in pametnim življenje zlajšujejo. Hvale norcov navzet, sem jel Čuka bolj premišljevati, in vedno bolj mičen se mi je zdel. Prepričal sem se, da čezinj veliko več premorejo čeznatorne nezapopadljive reči, kakor grabljivi dokazi zdrave pameti, in da se bom moral celi dan postiti, ako torbe od njega ne odcopram , in se ne ravnam po pregovoru imenitnega moža, ki naj mi ne zameri, da sem pozabil njegovo ime. Pregovor pa pravi : mundus vult decipi, po slovenski rečeno: sila kola lomi.
Dati mi je moral decipiendus Čuk cerne bukve, spledel je iz smrečeve veje debel, gost roč. Dokazal sem mu, da bi bilo dobro precej na mesti v zemljo gledati, zato se pa mora on na tla vleči, zamižali in miže nos in oči k tlarn moleti skozi smrekov roč, in ne sme premakniti se aH pogledati, preden ne berem drugič iz bukev. Ako so bukve kaj vredne, bo Čuk tri milje deleč v zemljo vidil, kakor sem mu obljubil. Čuk se vleže, jaz preberem nekaj verstic in med tem ko je njegov obraz tičal v smrečju, sera se torbe polastil, jn
- 37
usta so se po dolgi poti razveselile kruha in klobase, kakor tudi po-žirka višnjevca. Z višnjevcom pa nisem imel sreče, zaletel se mi je pervi požirek , in moral sem zakašljati, kar je Čuku velik strah napravilo; stresel se je kakor šiba na vodi.^ Ko sem se odteščal, sem preberal zopet nekaj verstic iz bukev, in Čuk se je oddahnil od strahu in dolgega čakanja. Kar zažene mlad kozar, ki ga popred nisva zapazila, glasen smeh na vse veselje. Čuk mu zažene krepetec pod noge, fant poskoči in steče, pa dolgo še sva čula njegov smeh in prav debelo zabavljanje, ktero je pa samo Čuka zadevalo. Jezen, da ga je ferkolin zalezel, in žalosten, da ni zlatice vidil, sede čuk na robat kamen in jame razkladati zemeljski drob, kakor ga je miže vidil. Natanjko ni vidil nobene reči. Zdela se mu je zemlja nekako cerna ; pa pred oči so mu prišle tudi druge boje, kakor višnjeva, zelena, rudeča, pa zginile so kmalu; včasi mu je pred očmi kar vse niergolelo, in vidil je palčke, hudičke in druge gorske pošasti ; zlatice in srebernice pa nikjer ni razločil, akoravno se mu je zdelo, da precej globoko vidi.
Te prikazni sem Čuku takole razložil: Grozno globoko si vidil celo v tiste brezna, v kterih je zemlja razbeljena in raztopljena, kjer rude in kamnja med sabo plavajo in se penijo, kakor valovi na jezeru. Tiste mnogobojne pene pa, ki si jih vidil, so, pred ko ne, le malo-vredne rude, ker dobre na dnu plavajo raztopljene, kamor nisi več vidil. Kvišku silijo le lahke prazne pene brez vrednosti, perst in žlindra, smeti, ki niso vredne, da bi nanje plunil; te se širijo in leskečejo v mnogih bojah, drago, težko zlato je pa globoko pod njimi; enaka je tudi verh zemlje. Malopridni bahači in prepirljivci se šopirijo po vsem svetu; težak, veljaven mož, pa doma sedi za pečjo, pa ima čast med ljudmi in stare tolarje pod ključavnico. V terdi skah pa tudi nisi zlate žile zapazil, ker zemlja je od zunaj in znotraj vsa po enem kopitu ustvarjena. Verh zemlje ima tisti Abrahamov zarod, ki se šteje nar starejšega, skoraj vse zlato v rokah, ravno tako se tudi pod zemljo zlato večidel nahaja le v starih gorah, v starejših kakor so naši robovi. Kakor se je verh zemlje malo zlata v Bohinj zaneslo, tako tudi ne gre misliti, da bi se zlata žila bila tako zapozabila, da bi šinila ravno v naše skale^
Poterdivši resnico te razlage, me upraša Čuk, kaj je pomenil tisti kašelj, ki ga je od strahu skoraj ob vid djal. Razodel sem mu, d;i mi je hudi duh nagajal, ki v taki priložnosti rad burke uganja, posebno če človek ni vajen.
Zdaj sem lože hodil, pa dolgo časa še sva stopala čez robato kamnje, trohljene bruna in nagajive suhe veje v žalostni dolinici. Ne bom vam kraja popisoval, ker zvedli ste že iz Tušekove<ra potopisa, kako je pust in dolgočasen, ne potopis, ampjfk svet pri Triglavu. Malo pred poldnem prideva v tisti kraj, ki mi ga je Čuk že davno popisal. Omikan človek bi ga imenoval romantičnega, veličastnega, gor-
38
janci pa pravijo vsi prek, da je gerd, nemaren.  Bila je prostorna globel.   Od treh strani so jo mejile visoke, skoraj spodrezane skale; od spredaj se je v dno prišlo po stermini, čez debelo razmetano skalovje in zlomljene mecesnove debla, ktere so plazovi pridervili. V dnu se čuje votlo šumenje vetrov, ki se na verhu še ne čutijo ne: v cerni rupi leži umazan sneg, ki stotine let ni vidil rumenega solnca.   Merzlo in grozno je v ti jami, in menim, da bi bilo celo medveda strah, tu postelje postiljati.   Ni bilo rastljine, razun černega mahu, ni bilo golazni v jami, le nekega keberčka je morebiti veter sem zanesel, kakor naji auri sacra fames in sancta simplicitas.   „Ravno v ti jami", spregovori moj zapeljivec,  „so vidili rajnki oče pred osemdesetimi leti hudobnega Laha, ki je hodil po zlatico; na unem le skočku so koze pasli.   Dolgo je bil Lah v jami in težko breme je iž nje prinesel; kaj je v jami delal, niso vidili, ker si niso upali bliže stopiti, zakaj Lahi so hudobni ljudje, in precej ga zabodejo, kdor jim ni po volji.   Meni samemu so oče dogodbo povedali in kraj pokazaU".   Pokazal mi je Čuk za snegom široko tamno poč, po kteri se k zlatici pride.    „Za počjo", je djal, „se odpre globok brezen; čezinj je razpeta ozka, na videz trohljena berv iz jekla, ki se močno maje; nad bervjó visi svetilnica, ki večno gori z zelenim plamenom. V breznu na vodi je pa vehka kača, ki z repom maha po vodi, da celo na berv škropi, kedar človek čeznjo gre.   Berv pelje do stene iz čistega zlata, in nasteržeš si ga kolikor moreš. Pa ves čas moraš na ozki bervi stati, in če te omotica omaga, v brezno padeš zmaju v žrelo.   Oče so djah, da je tako pisano v starih bukvah, ki so jih imeU pri Motovilcu na Savici; pa bukve so pogorele pred kakimi sto leti z Motovilcom vred".
Tako je Čuk dopovedoval, jaz pa nisem smel dvomiti nad sporočilom rajnkega Čuka, tudi ne pristaviti, da je uni Lah morebiti v jamo šel le snežnice pit, ako sem hotel, da me Čuk ni imenoval sleparja, sovražnika, ki so me Lahi podkupili, posebno pa planšarica. Precej se je Čuk vlegel na kamnje, da bi zvedel, ah so tukaj Lahi še kaj zlata popustili. Vtaknil je glavo v smrečev roč, in miže je uperl oči v kertovo deželo. Kot okamnjen je bil, in ako bi jaz bil poskusil, ah kaj čuti paličnega okladka , vem, da bi bil mož strahu umeri. Pa poskusiti nisem mogel, ker nobene palice, ki so okoli mene ležale, nisem mogel dvigniti. Pa kaj bi se norčeval s slepoto in terpljenjem svojega bližnjega I Nisem ga mogel skoraj gledati, in kmalo mu odberem ustajenje ! Ves prepaden in žalosten me Čuk milo pogleda. Kaj tu ni zlata? ga uprašam. Čuk ne zine, ampak žalostno odkima. Tedaj bom sam v tla pogledal, hi jaz pomolim obraz skozi roč, blebetajo nekaj Homerovih verstic, ktere so mi v gimnazii v glavo ulepli. Čez malo trenutkov ustanem in, kohkor morem, žalostnega obraza razodenem važno preiskavo takole:
39
,/Tukaj spodaj je veliko praznega sveta, mnogo breznov globokih in širokih, celo jezera so notri, in vode se med njimi pretekajo čez slape in v ozkih koritih. Zlata in srebra nisem vidil, in ni ga tri milje v okolici, samo železo se sledi, akoravno ne mnogo. Tisto brezno se je zasulo : velika kača je iz gore izletela in se po svetu klali. Tista berv, akoravno je bila jeklena, se je zlomila od same starosti, saj prestarih reči ne obvaruje pogina vse železo in jeklo. Zlate stene ni več, utegnili so jo Lahi vso izglodati, ali pa je nikdar bilo ni. Da so pa rajnki Čuk Laha vidili tu notri hodili, jim je morebiti hudoben čarobnik naredil, saj še zdaj čez osemdeset let hudoba toliko reči na videz spremeni, da jih močno drugači vidimo, kakor na so v resnici.
Čuk je molčal in molče glavo pobešal; čez dolgo so se čule žalostne besede: „Tedaj ni zlata tri milje v okolici. Čemu so mi bukve, čemu sem toliko upal, čemu sem se ustil, da bom nar bogatejši v Bohin'u, da se bom v kočii v Rim peljal. Tedaj bom ostal berač brez dnarjev. brez časti? Kar pomnimo, smo pri hiši bili vsi terdni; na preter^e smo delali, pa nikdar nismo kruha pekli čez trikrat na leto. Kdo je bolj zlata potreben, kdo bi ga bolje obračal, kakor jaz: in vendar ni ga tri milje v okolici. Prekleto zlato!" In preklinjal je Čuk z hudo besedo zlato in srebro, bogastvo in bogatine; od pečin se je razlegalo prekletje, kakor krohot narave, jaz sem pa reveža miloval in mu privoševal vsaj štiri peke na leto.
Na preklinjanje se je Čuk odteščal, jaz sem pa odteščevanje bolj temeljito doveršil in snežnico pokušal: okus mi je pa zlajševalo veselje, da sem Čuka prepričal, da v Triglavu ni z'ata, in upanje, da bo mož poprijel se poštenega dela in zaslnžka . in ne bo več toliko tednov zgubljal z iskanjem zlate rude. Čudni mož, ki se ga ne primejo dokazi zdrave pameti, je zdaj prepričan; ali žalosten in brez slasti zveči svoj ovsenjak in terdi sir, in od časa do časa zakolne, da je prazno tlako opravljal skoraj deset let.
Ko prideva iz globeli, je versai merzel veter okoli naji v ruševju in glasno je bucai v razp^ačenih škerhinah belih go'ičav. Sivi nakopičeni oblaki so se dervi'i proti nama, plazili so se med verhovi in tišča' jih je vihar proti dolini. Kmalo so se verhovi zakrili v bele kope, ki se vedno bolj kopičijo in černijo, od časa do časa se je pa že zapazila v n'ih medla rudečica, kakor svit oddaljene bliskavice, in čudno neprijetno veršenje v oblaku naji je svarilo, kakor hitro mogoče pe'e odnašati. Čuk se plaho ozira na nebo, in napove mi nevihto, preden bo pol ure. (Dalje prihodnjič.)
40
Živali popotnice.
(Spisal Fr. Erjavec.)
Merzel veter tebe žene, Drobna tičica, od nas.
Narodna.
Ljube prijatlice, ticice blage! Kam ste bežale? kje imate dom?
Mir. Vilhar.
Ko Zgublja jeseni natora svoje lepote, ko mine cvetlica za cvetlico, ko pade list za listom, se začno zbirati po ledinah in zvonikih ličje kerdela.   Ko tropa za tropo odletuje v bolj milo podnebje, se lotijo človeka čudni, skor bi rekel, otožni občutki.   Od golih sternišč povzdiguje svoje oči do urnih popotnikov, z očmi jih spremlja tako dolgo, da splavajo po zraku,   hi ko jih oko več ne najde, jih še v mislih spremlja na njihovem potu, kjer nimajo ne vodja ne kažipota, in vendar so si zvesti svojega cilja. In res, če si mislimo tudi naj bolj zvedenega zemljomera, ki ima na ponudbo vse pripomočke vednosti, se vendar ne bo zavedil tako, kol se zave naj manjša teh žival, ki čez dežele in čez morje hiti in vendar zopet najde hišo, kjer je zidala lani gnjezdo, kjer je izrejala svoje mlade.  Čuden, nam nerazumljiv gon jih žene v kraje zaželjene.    Ta gon se najde ne samo pri tičih, temuč tudi pri druzih živalih, pri čveternogatih, pri ribah itd.   Sploh jih menda žene skerb za potrebno hrano, včasih jih pa tudi preobilni zarod ali preganjanje sili na pot, večkrat pa tudi ne vemo gotovega uzroka, toliko bolj čudna je potem ta prikazen. Znamenito je tudi to, da se na tako popotovanje zbere skor vselej veča družina, da si tudi se potem, ko so prišle na svoj cilj in konec, razkropijo in večidel samotarijo. s Če se govori o popotovanju živali, skor vsak misli le na tiče, ker njih preselovanja so naj bolj navadne in naj bolj znane: ah tudi pri četveronogalih živalih se najde ta prikazen.   Opice hodijo v dru-šini od kraja do kraja, kjer je ravno kaj boljega ugrizniti.   To je pač vesela drušina !   Zdaj se love v prederznih skokih od drevesa do drevesa, zdaj kobacajo spet počasi po tleh, vedno so vesele, zmiraj se jim ljubi cukali se in burke uganjali.   Gotovega cilja in konca na svojem potu opice nimajo; na mestu ostanejo, dokler imajo dovolj živeža; ko jim tega primanjkuje, potujejo dalje.  Cerni medved v severni Ameriki gre v hudih zimah iz severja daleč v zedinjene deržave v velicih drušinah, se ve,  da se le malo teh kosmatinov verne na leto v svoje berloge, ker jih zavoljo lepe kožithovine in zavoljo okusnega mesa zelo zalezujejo in pobijajo.   Ravno taka se godi severnim lesicam.
Izmed živali, ktere glodavkam prištevamo, jih več potuje, na primer: poljske miši, kterih ne uderži celo velika reka; vidili so jih
41
namreč plavati čez reki Rajna in Majna. Prava popotnica je kam čada I sk a miš. Brezštevilne trume teh žival zapustijo na spomlad Kamčatko in gredo po več sto milj daleč na zapad proti reki Oktralsk, kamor pridejo srede avgusta. Tega merčesa je toliko, da je časih en trop po dve uri dolg in še več. Mesca oktobra se vernejo, kar jih na potu ni konec vzelo, v Kamčatko nazaj. Za Kamčadale so to veseli dnevi; mesojedne roparske živali namreč spremljajo te popolne miši in le živali Kamčadali zavoljo imenitne in dragocene kožuhovine pridno zalezujejo.
Sicer ne tako redovne, pa vendar znamenitne so tudi pota norvegovske miši, le m ing imenovane. Leming je čudna žival. Včasih se vzdignejo z merzlih, nerodovitnih bregov ledenega morja in planejo v doline laponske in romajo po šestdeset milj daleč. Na polu jih nič ne udeiži; široke reke in jezera preplavajo, stermo skalovje preplezajo in tako gredo s trebuhom za kruhom zmir naravnost naprej; če pridejo do kopice sena, ne gredo okoli nje, ampak jo prerijejo ; če jih v vodi sreča barka, se je ne ognejo, ampak splezajo na barko in na drugi strani poskačejo zopet v vodo. Te miši so za deželo prava šiba božja in ljudje se jih bolj boje, kot slabe letine. Kedar priromajo, ne pomaga nič zoper nje; vse kar je rastlini podobno, pokončajo te požrešne živali in ne da bi samo travo do korenin postrigle, celo zemljo prerijejo in poberejo sleherno semensko zerno. Tisuč in tisuč jih na potu počepa in potone, ostale se potem pogube, domu se pa nobena ne verne. K sreči pridejo k večemu enkrat v desetih letih.
Ko vročina prehudo pritiska, beži sedlon pred trumami silnih kervožejnih brenceljnov in komarjev, ki živino in ljudi nadlegujejo; žival sama prisili svojega gospodarja, da se preseli na hladne morske bregove ah pa v više doline, kjer merzle sape razkajajo oblake silnega merčesa. Komaj pa se približuje jesen, se začne sedlonu tožiti po gorah in po snegu in zastonj bi si človek prizadeval živali zaderže-vali; vsa čeda bi po sili ušla in bi s svojimi prostimi brati po gorah pohajala.
Antilope so urne in gibčne živali, ki prebivajo po neizmernih planjavah gorskih krajev. V Europi imamo samo eno pleme te rodo-vine, namreč stepno antilopo, ki v velicih drušinah prebiva po poljskih in rusovskih ravninah, po zimi gre pa proti černemu morju. V Afriki je čez 60 anlilopnih plemen. Posebno znamenitna med njimi je skokonoga antilopa, zato tako imenovana, ker ima lastnost, v begu 4—6 čevljev visoke skoke" delati. V južni Afriki se klatijo neizrečeno vel ke cede teh živali, po 20—25000 repov skupaj. — Ko pride suša, se obernejo na jug proti evropejskim seliščem in kot kobilice planejo nad žita in seljakom veliko škodo napravljajo. Za žito jih nekoliko odškoduje okusno meso teh antilop, kterih veliko pobijejo ; meso zrežejo na tanke jermena in jih na solncu posuše.
-  42  —
Tudi morski psi gredo na pot, da si tudi znabiti ne prostovoljno. Ko se namreč na leto začne tajati led v ledenem morju, plavajo velike ledene ploše v gorkeje morja in na teh plošah ležijo morski psi. V pretečenem stoletju jih je prišlo v belo morje na Rusovskem kol listja in trave. Kakor daleč je seglo oko, se ni dru-zega vidilo, kot morski psi.
Vidili smo, da so tudi meé četveronogatimi živalmi prave popotnice ; ali pri vsem tem so vendar le tiči popotniki v pravem pome"u te besede, in znabiti je ni kmalo prikazni v natori, ki hi človeka bolj mikala, kot natanjko odločen prihod in odhod nekterih tičev. V s^-pismu starega zakona že poje prerok Jeremija: Čaplja pod nebo^" pozna odločeni čas, in gerlica in žerjav in lastavica pridejo o svojem času".
Nekaj naših domačih tičev gre v gorkeje podnebje, kjer sneg ne pokriva hribov in planjav, kjer brez veHcega truda najdejo potrebnega živeža: namesto teh pa pridejo od merzlega severja drugi gfosti k nam čez zimo. Ko začne jeseni podlesk poganjati po seno-žetih in si merzel veter igra z rumenkastim listjem , se odpravljajo pevci na pot. Zdaj nas zapusti lastavica in kmalo za njo vzamejo slovo trope malih tičev, ki so nam na pomlad prišh oznanjat, da se verne novo življenje v natoro : zdaj se odpravijo tiče pevke, ki so skoz leto naše serca razveselovale z milim petjem. Na njih mesto pridejo kljunjači, divje gosi in race in drozgi; če tudi nam ti pevcev ne morejo naraestovati, vsaj spet nekohko oživijo zapuščene loge in trate.
Mesca prosenca gospodarita pri nas v visocih gozdih velika postojna in zlati orel; golohji jastrob in kregulj se njima umakneta in gresta bliže vasi, kjer kmetu pri kuretini škodo delata. Tudi veliki srakoper se zdaj s temi roparji pajdaši, ker njegova bližnja rodovina je šla čez zimo iz dežele. Krokarji in vrane letajo v drušini okoli mest in vasi, kjer si po cestah in prekopniah živeža iščejo. Detelova rodovina tudi ostane čez zimo pri nas in išče po sadnem in gozdnem drevju zalesre kebrov in druzega škodljivega merčesa. Ob vodah se spreletuje lepo pisani vodomec, poseda cerni kos, in visoko v zraku romajo snežne gosi. Divii petelini, veliki jerebi in ruševci ostanejo, kjer so bili čez leto. Če je vreme usrodno, se spreletuiejo po šumah tudi drozgi in brinovke. Od malih tičev je silnega vrabca nai več : v njegovo tovaršijo zahajajo tudi ščinkovci in skupaj letajo okoli skednov in kozolcev: po gfermovju se potika pnpkar, čižek obiskuie visoke jelše in hlask ali krumpež poseda po jelkah. Steržki in kraljčki pa veselo čivkajo in senice se pojajo po vertéh. — Mesca svečana pridejo pervi romarji že nazaj. Prej ali poznej, kakor je vreme, pridejo: drozeg, poljski škerjanec, ščinkovec — kar jih je šlo greč,
48
posebno babice — konopljenka in druge sorodne tiče, kmalo za temi pride škorec, dupljar in grivar, oba golobje rodovine. Celo bela pastaričica se vidi včasih že okoli sv. Matija, gotovo pa pride začetka sušca in ž njo pride priba, sokol in kljunjač. Gorski ščinkovec, čopasti škerjanec, divja gos, kavka, drozeg, brinovka in druge tiče, ki so bile pri nas le čez zimo v gesteh, ali so nas le memo gredé obiskale, gredo zdaj nazaj v svoje domače kraje proti severju in o sv. Jožefu zginejo popolnoma.
Na njih mesto pride o tem času: rumena in siva pastaričica, bovec, tašica, štorklja, žerjav in nektere druge mlakužne tiče, potem beloritka in včasih tudi že mali muharček ali kovaček. Navadno pride pa kovaček še le mesca malega travna in ž njim vred pridejo: domača lastavica, bregrulja ali podgrivka, vehki prusnik, penica, lerstnica, slavec, verloglavka in kukovica. Ti vsi pridejo vsaj do sv. Jurja. O sv, Jurju in po sv. Jurju pride pa: mali srakoper, gerlica, velika hudournica, zelena vrana , muhovček in kobilar. Zo'ne, dleski, berglezi in kar jih je plezovčeve rodovine imajo že gnjezda; o tem času valijo tudi bovci, vrabci in pribe.
Mesca velicega travna se vernejo zadnji popotniki, namreč : pre-peHca, kosec ali stergar in mravljinčar. Zdaj se vsi parijo, delajo gnjezda in valijo; škorci, vrane in plezovci imajo zdaj že godne mlade. Mesca rožnika in malega serpana tiči potihnejo, zdaj se pečajo le z valenjem in odrejo mladih. Velicega serpana se začnejo skubiti in ta čas se poskrijejo v gosto germovje, da so varni pred roparskimi ticarni. Vrabci in ščinkovci se pa zbirajo v velike trope in letajo po polju in okoli skednov in kozolcev.  (Konec prihoanjič.)
Isterske molitvice*).
: • , (Zapisal J. Volčič.)
; Sfetega Petra otac.
ßr. Pazinščine
Sveti Petar u raj gre, I u rajsko veselje. Radujte se dušice, Ke mi greste za njin v raj; Zadni gre njegov otac. Otac Petru govori: Sinko Petre, počekaj ! Gremo skupa v svitli raj. Petar otcu govori: Ja te čekat nemogu; As ti nisi đostoian
Z manon pojt u sveti raj :
Ti si vince prodaval,
Malon meron si daval,
Nadpodpunu placu potezal;
Tvoja duša žalostna
Nizko pojde va pakal,
Nikdar s pekla nestekla,
Ni lica božja ne vidla.
Ni svete dive Danice,
Ni svete dive Marije. Amen Isus.
*) Pesme pobožnega zapopadka se imenujejo po Istri molitvice in se končajo „z Amen, Isus", — Pesme posvetnega zapopadka se pa imenujejo: bugari-cine; take pesme peti se pravi bugariti.
44
SretegA Petra mati.
{Iz Lovranšcine.)
Sveti Petar u raj gređe,^ Za njin majka tekon teče. Majka Petru govoraše : Poeekaj me, Petre sinko, Da ja s tabon u raj greden.   ^ Petar majki govoraše: Nećeš, majko, ga viditi, Zac ga nisi zaslužila; Aš nis' gladna nasitila, Nisi žejna napojila. Nisi naga preobukla, Za dušu niš proskerbela, V ime božje nis' dilila; Ko ne jeno povesance, I zanj si se požalila; Da de ti se potezati Po prosjačkih torbetinah. Zato majka niš nehaje. Neg za Petron berže tece. Kada Petar po kraj mosta, Došla j' majka na sred mosta. Most se j' stančil kako dlaka, Pala j' majka na dno pakla. Onda Petar govoraše:
0 Isuse, meštre đrngi; Ča bin ja sad učinio. Da bin majku izbavio? Isus njemu govoraše; Hodi Petre v Ravnopolje. Onde des najt jenu crikvu,
1 pogledaj na oltarak ;
Onde ćeš najt povesance, Ko ti majka podilila; Vezaj lakno za lakance, Peljaj majku vanka s pakla. Kako Isus govoraše, Tako Petar učinjaše. Veza lakno na lakance, Pelja majku vanka s pakla. Kada majka po verh pakla. Ona j' bila va šubice,*) Svaka dlaka dve dušice, A vlasići po četiri. Majka Petru govorila: Aj vah meni, Petre sinko! Ca si sada učinio; Vas pakal si izpraznio; A raj hoćeš utesniti, Meni hoće tesno biti; Nego stresi povesancen, Da s' otresu ove duše. Petar strese povesancen, Vse dušice virišile, Okol Petra uhitile; A mat' pala na dno pakla. Sveti Petar zavapije: Sada majko tu prebivaj! Zate bolje ni prositi. Ni prositi, ni moliti; Jer si bila nenavidna, Kako si još dan današni.
Amen Isus.
T Nekaj opombic
zastran "g.^ Navratilove knjige o glagolih.
(Spisal F. Levstik.)
PredgoTorcek.
Ko sem prebiral Navratilovo izverstno knjigo .doversiv-nih in nedoveršivnih glagolov", naredil sem bil nekoliko drobnjave od opombic, ktere so že davno namenjene, da bi se kje natisnile; pa vendar so ležale do zdaj med drugimi raztresenimi listi. V zadnjem Glasniku je g. A sodil Vilharjeve pesmi, in rekel, da imajo nekaj neslovenskih (čeških) oblik v sebi. Ko sem to bral, precej so mi prišle na misel stare moje verstice, in podajam jih g.
*) Pelz.
45
Navratilu, gospodu A in vsacemu, kdor za take reči mara. Kar sern pristavil še le zdaj, to se bo že povedalo.
Opombice. t
Ker g. Navratil zna, da en človek ne more nikoli vsega vediti in dognati, zato sem preverjen, da se mu nikakor ne zamerim, če sem ter tje kaj dostavim njegovim besedam, ali morda tudi napišem kaj malega, kar sem slišal drugače, kakor on uči. Morda bi mu utegnila kaka stvarca biti celo za rabo pri druzem natisu, ako ga kdaj misli dajali na svitlo.
G. Navratil pravi, da slovenščina več néma nezloženih p o n a v 1 j e v a v n i h glagolov, in da beseda, „bivati" se med nami ne govori, ampak samo piše. Naj mu povem, da v Senožečah, na Krasu in tudi na Pivki je „bivati" še čisto v navadi med prostimi kmeti; rabi se ondükaj tudi glagol: „zabiti""') = vergessen, kteri pa ne spada prav za prav sem. Nezložene ponavljevavne glagole sem pa slišal te-le, večidel s končnico : „evati": „hodevati" = oft zu gehen pflegen; „jédati"~zu essen pflegen; „bolevati'' = öfters krank sein; .videvati" — zu sehen pfleoen (v navadi široko po Notranjem, tudi v Senožečah); „piš evali" zu schreiben pflegen; „kose va ti" = zu mähen pflegen (tudi v Senožečah); „imé-vati" = zu haben pflegen; „pivati" = zu trinken pflegen: „spe-vati" (ne spavali) = zu schlafen pflegen; „d eie v ali**) " zu machen pflegen. — Brezi skerbi je'še obilo lacih, pa jaz jih za zdaj nisem se mogel dobiti na uho. Po vsem kantonu Novega grada (Caslell-nuove), povsod med Berkini, po vsej Košanski dolini, na zgornji Pivki in v Bistriškem kantonu sploh, kakor mi je pravilo že mnogo verjetnih ljudi, neki da so té oblike v navadi skoraj pri slehernem glagolu: slišati jih je sicer tudi še drugod po Notranjskem, aU ne toliko. .Jako škoda je, da pisatelj menda ni mogel notranjščine bolj poslušati, pa tudi meni do lanskega leta ni bilo priložnosti. Res je, kar je djal rajni Zupan: slovenščine varuje Kras, burja pa Čič.
(Glagoli: „bruševati, koševati, hodevati, cvelévati, t erge va ti" niso tedaj češki, ampak naši:^ niso m er t v i, ampak živi. Jaz ne vem, zakaj bi se jih branili? Čehe vsi zavidamo, da jih še imajo; pa mi tudi nismo brez njih, le navadni sploh niso. Kjer jih pa še govorijo, tam jih no rabijo, kakor Čehi, samo v preteklem času, pripovedovaje, kako je bilo „nekdaj", ampak tudi v zdanjem, ter ne samo v šali, ampak vselej, kedar je treba, na pr. tam ljudje videvajo veliko kačo" =^ dort sieht man öfters eine grosse Schlange; „tam so videvali" — dort sah man öfters.   Ne
*) Tudi v Rožju na Koroškem se sploh govori, kakor tudi glagol „rekati" Vred. **) Pri obeh zadnjih bi se človek ne aadjal ktg tacega.  Pi?.
46
smemo zabiti, koliko besed in oblik smo že zdaj z velikim veseljem sprejeli v književni jezik, čeravno jih med nami povsod ni slišati. Vzlasti pevcu se teh glagolov nikakor ni treba ogibati, ker Slovencem sami na sebi niso le rabih sem ter tje gotovo uže nekdaj, ampak rabijo po nekterih krajih gotovo še zdaj. Res je pa, da so vredni jako tancega premishka, preden jih kdo vzame v službo, da kaj na-pek ne zgolopalči, ker so bili dosihdob čisto neznani pisateljem. Dobro bi bilo, da o tej reči kaj čverstega pove kleri tak jezikosloven mož, ki je doma prav tamkaj, kjer sploh še tako rabijo, ah pa da vsaj že več let ondi prebiva, in tanko posluša, kako in kdaj se sme tako govoriti, kdaj ne.)']
Ločanje in Zeleznikarji na Gorenskem še imajo besedo: „pluti" = schwimmen; v Selcih celo pravijo divjemu petelinu, da „pluje", t. j. da leti.   V Bledu pa vele: „pvuvati"^) (plavati) = schwimmen. ^ Tudi nezloženi glagol:  „d vigniti"  sploh govore Dolenci okoh Čateža in sv. Križa pri Trebnjem.   Ondi še dan danes prav po staroslovenski velijo: „zdar, z dati", pa tudi: „zidar, zidati" = Maurer, mauern. „Zdati se najbolj rabi v množniku preteklega in prihodnjega časa, na pr. »zdali smo, bomo", pa tudi: „zidali" (v enojniku vselej: „zidal sem, bom"), v glagolskem samo-stavniku : „zdanje" m „zidanje", ali v zdanjem času le: „zidam" itd.; ondót govore: „ne utegnem" (nedvrš.) = ich habe keine Zeit; pa tudi vele (nedovrš.): ich bin nicht im Stande, na pr. „ne utegnem plačati dolga". Laščan pravi: „konja za s e s ti (zausésti)" = auf das Pferd steigen; „konja razsesti", ah pa samo:  „raz-sesti* = vom Pferde steigen"; v seibskem : „odjahati". — Cui sem že, pa samo enkrat, namesti: „nah aj ati", besedo „naidovati" = öfters finden.   Slovenec glagola: „viditi" res ne deva v name-nivnik Csupin); toda velevnik (imperativ) pa Notranjec in Laščan ima, in sicer:  ,;VSŽ:b, v t žit e!"   Matija Valjavec v svojih pesmih ,viž'ga" ujema z besedo: „zvižga". Ne treba misliti, da „viž'ga" je skerčeno iz „vidiš ga".   Da to ne more biti, pričate obliki: „ VB ž'S, viž'Bte".   Ali ne sme se pozabiti, da tako raje pravijo le starji ljudje. — Glagol: „spomnim se" ni samo v Gorencih nedov., ampak tudi že po Notranjskem in Dolenskem, in glagol:  „rečem" ne samo po Štajerskem, temuč tudi sem ter tje po Notranjskem. — Glagol: ,deti" se tako-le pregiblje:
zdanji čas: dém (nedovrš.) = ich sage (notranjski), dém (nedovrš.)'] = ich thue (dol. gor. notr.)
') Kar je med ojnicami, to sem pristavil še le zdaj.   Pis. ») Tudi v Rožju.    Vredn.
') To se rabi le v 3. osebi zdanj. in pretek, casa, na pr, „to mi težko dé, teiko mi je delo".
47
dénem (dovrš.) = pono (dol. notr. gor.) dévam (nedoverš.) = pono (dol. notr. gor.)'J
pretekli čas : del sem (dovrš.) = posui (dolenski.) + djal sem (dovrš.) = posui gorenski.) ,^
+ denil sem   „      =   „    (notranjski.)^] <^jal sem (dovrš.) = dixi (notr. dol. gor.) déval sem (nedovrš.) = posui (gor. dol. notr.) nedoločivnik : déti = ponere (dolenski), ^
+ djati = ponere (gorenski), + doniti =   ,     (notranjski), deležje terpivnega naklona: , ;
deven = positus (dol.) djan =      „     (gor.) H- dénjen = positus (notr.) Čuditi se je, kako tudi Notranjci po nekterih krajih, dolenjim Serbom enako, prav po nemški navadi govore: ,,bom bil" = ich werde sein.   Okoli Senožeč, in menda še kje po Notranjskem, na-mest:  „zgubiti" pravijo: „ztbiti" (prav za prav: „ztbxt"), Jn in pregibljejo tako le: ,   *
zadnji čas: z^bbim (dovrš.) ~ ich verliere zbijem (dovrš.)'] —     „ Z'j&hljavam (nedovrš.) = ich verliere preteku čas: z'Bb'Ll (z'Lbu) sem (dovrš.) = ich verlor ztbljaval sem (dovrš.) = ich verlor       .   » deležje terpivnega naklona: ^
z:Bbljéno.
To gotovo ni skerčeno iz glagola: „zgubiti", kakor sem jaz mislil iz konca, preden sem slišal: „zbijeni",^) temuč berž ko ne je zloženo iz razmernika: „zi" in besede „biti" = esse; kaže, da je glagolu: „dobiti* v sostavi in pomenu ravno nasprotno: saj okrog Ljubljane celo namesti: ^zgubim, zgubiš", velijo nekteri: „zgu-bom, zguboš". Laščanje pa tudi še imajo nezloženi glagol: „gubiti" (nedovrš.) na pr. „bueele se gube na paši". (Tudi t Rožju.)
V Kervavih pečeh blizo Turjaka nedoločivnik časi tako rabijo, kakor ga še nikoli nisem slišal poprej.   Žena je rekla: „lén je de-
') Notranjci namesti: „devam" pravijo tudi „stavim", na pr. „kam to staviš?" = wohin legst du das?   Pis.
') S križem (+) zaznamovane notranjske in gorenske oblike niso, da bi jih posnemal pisatelj.   Pis.
*) Obliki: „zibim, zbijem", nemate nie razločka v pomenu.
*) nZl^bljavam, e^bljaval'*Je le poaarejeao po glagolu: „zgubiti". Fi«,
48
Iati = er ist zu faul, um zu arbeiten. — Okoli Komenda na Gorenskem napek dévajo celo nedoveršivnike v poprejšno minulost (plus-quamprf.), na pr. „mati so mi bili pisali". — Glagola: »platiti" = zahlen zdaj Slovenci res ne rabijo več; Laščanje ga se govore časi, toda le v šali, kedar hočejo posnemati Hervate — ali v stari narodni pesmi sem pa vendar slišal:
... jaz bom tebi „platil"
Če boš ti take pubče moril! *
To svedoči, da ni tako davno, kar je ta glagol zginil. — Ter-žičanje govore: „obolči (obovči se), obolkel sem se,*) kakor Serbi: „obući se" = sich anziehen. — Besedo „krik" tudi Notranjci rabijo. — Zaiména: „se" ne devajo samo okoh Gorice napek v ime-novavnik, temuč tudi okoli Senožeč, na pr. „večkrat se ga vidi". Glagol: „dati", kedar pomeni: kako reč komu tako izročiti, da jo vzame samo, in potem naredi ž njo, kar mu velimo, hoče, kakor bi si nekako v rodu bil z besedo: „poslati", pri sebi imeti nameni v ni k (supin), na pr. »srajco sem dal prat (ne: prat ah opral)", „predivo smo dali prest (ne prest)": „sina je dal učit (ne učit)". Ako pa samo ukažemo komu, naj nam kaj naredi, pa da tista reč, ki smo jo v delo izročili, na svojem starem mestu ostane, ima ta glagol nedoločivnik (infn.) pri sebi, na pr. „travnike je dal pokositi (ne kosit)" = er hat die Wiesen mähen lassen, -- Med onih šest glagolov, ki so doversivni, pa nam rabijo za nedoveršivnike, spada tudi: 1. „stati", ako znači: zu stehen kommen, na pr. „to me težko stane, težko me je,.bo stalo" = das kommt, kam, wird mir schwer ankommen; zapomniti se pa mora, da ljudstvo te besede nikoli ne rabi v pomenu: „kosten", ako je v resnici govorjenje za kakovo kupčijo. 2, „p o me ni ti" = bedeuten je vselej nedoveršivnik: morda zato, ker utegne izhajali iz samoslavnika: „pomen?" Zdaj pišejo: „p o m e nj a ti"*'") ali to je neumevno , ker nihče tako ne govori, in tudi ušesu je zoperno. 3) „L otiti se" je Laščanu dovrš. in nedovrš. 4. „zaviditi koga" v Notranjcih nima naglasa na razmerniku „za", pa vendar je nedovrš., in pomeni: „hassen", na pr. „vse ga zavidi" = alles hasst ihn. — Glagola: „zamorem" pa, kar sem živ, nikoli nisem še slišal govoriti čistega Slovenca v pomenu: „können (possum)". Časi ga nedoveršivno rabijo v zdaj-nem in preteklem čast, pa le samo za nemški: einfluss hal)en, na pr. „ta veliko zamore v soseski"; menda tudi toni dobro? V preteklem času je: »zamoči si" doverš. = zum Vermögen kommen, na pr. „hitro si je z a mogel".
Slovenci, pravi g. Navratil, imajo dve deležji z d an je ga časa napek narejene iz doveršivnih glagolov, namreč: umerjoč,
*)   Tudi v Eožju.   Vredn.
**) Oblika npomenjati" je koroška in se govori po Boija.  Vrtds.
49
neuraerjoc"*) in pa „rekoč". Naj opomnim, da: „arkušči" (namesti: „rekušči") berž ko ne se bere uže tudi v Igorji, ki ga pa nimam zdaj pred sabo. Laščan je naredil iz dovrš. glagola: „prele ti m" deležje: „preleteč" = durchdringend; govori ga le v pri-logovem pomenu = „pr eleteč gl a s" (eine durchdringende Stimme). Naj se še pristavi, da okoli Čateža in sv. Križa je: „vedece" = bekannt, „n e ved e če" = unbekannt, na pr. „to je ve dece med nami". Čudno! Nemške pisarnice pravijo časi: Anton N. .nicht wissend wo befindlich.
Menda še noben slovničar med nami do zdaj ni opomnil, da nema slovenščina samo zmanjševavnih glagolov, kakor na pr. „šumij a ti, rezljati, sto p kat i" itd.; ampak da ima tudi nekaj tacih, kteri djanje vece delajo. Ti se končavajo na: ihati, astiti", kakor „udrihati" = stark schlagen, iz glagola: „ud(a)riti"; „sopihati" = stark athmen, iz gl. „sop-sti", „dihati, duhati" iz gl. di-ti, du-ti"; vihati" iz gl. „vi-ti"; „zehati" iz gl. „zi-ti, zé-vati" (na Dolenskem okoU Čateža in sv. Križa pravijo : „zijem"; nedoločiv-nika: „ziti" pa nemajo; Laščan veli: „zevati", aU ne v ponavlje-vavnem, temuč samo v nedoveršivnem pomenu); „lomastiti" = mit Geräusch brechen, iz gl. „lom-i t i"; „mikastiti" (Lašč.) = stark schütteln, iz gl. mik-a ti". Tacih ni ravno veliko v jezici, ker prav mnogi izmed naših glagolov se jih čisto branijo, in bilo bi nekam prederzno po izgledu teh narejati druge.
Na 28. strani Navratilove knjige beremo: „bei Raščica in Krain: prisežem prf., prisejžem imprf,, ich schwöre; so wie das einfache sežem prf., sej že m ich lange imprf".
To moram poravnati že zato , ker morebiti sem prav jaz kriv te pomote. Pomnim, da sva se menila na Dunaji z g. pisateljem za-stran tega; pa ne vem, ali sem jaz napek povedal; ali me je napek umel on; ali ga je za mano kdo podučil tako, kakor je pisano? Za terdno mi je znano, da na Rašici ne govore: „prisejžem", tudi ne: „sejžem"; rabijo le: „prisežem" in „sežem" v doverš. pomenu, v nedovrš. pak. „segam, prisegam". Sploh navadno pa jim je: „leže m" (dovrš.), „lejžem, lejgam" (nedovrš.); tako tudi „p o ležem, zlezem"; dalje: „zmečem" (dovrš.), „z mej čem, zmejtam" (nedovrš.); tako tudi: „od meče m, preme če m"; za-mejtam, zamejcem" (nedovrš.), „primejtam, primejčem" (nedovrš.), (namesti: „z am e čem, pri me čem" pravijo: „zaver-žem, priveržem"); dalje: „tečem" = ich laufe jetzt, „tejkam, t ej če m" = ich laufe öfters; tako tudi: „o té če m, ob tečem, od-tečem,dotečem, pretečem, zatečem", samo da je:  ,,oté-
*) Namesti: „umerjoc, neumerjoč* je bolje, kakor tudi Kusi pišejo: „smerten, nesmerten".   Pis.
Glasnik, 1860.—YL- z^j- '  ' 4
50
čem" doverš., „otejkam, otejčem" nedovrš., dalje: „izrecem" (dovrš.), izrejkam, izrejčem" (nedovrš.) Morda je sekaj tacega, pa dosti ne. Vem, da jezikovo preiskovanje mnogi neradi bero; drugi pa so, ki jim je tako vertanje po godu. Naj mi uni tedaj ne zamerijo, če jim je žal, da „Glasnik" namesti le-teh verstic ni prinesel kaj zdruzega; ti pa naj me zavernejo, če morda kaj napek ter di m.    f
—^ ..n
Narodne pripovedke iz Varaždinske okolice.'^
(Zapisal M. Kračmanov.)
lisica prevarila mnža. j
Tak je jen put štela lisica prek plota prejti, pak je bilo vuzko prelo med plotom pak je veznula, da ni mogla naprej ni nazaj. Vezda kaj če lisica početi? Počne kričati, plakati se, kajti se je bojala, da ju ne bi gdo onde našel pak bi ju zatukel. Tak žalostna vupazi iz dalka, da onim istim putem ide jen muž. Ve ona v strahu mislila je, kak bi se ote muke mogla osloboditi i kak bi muža vkaniti mogla, da ju te muke oslobodi i kakvu plaču mu obeča za njegovo delo. Gda bi muž blizo došei, zaprosila ga je hsica, da ju ote muke oslobodi, da mu bu za delo škudu dala, kajti se je bojala, da ne bi gdo spametneši došel pak bi ju prijel. Na to muž da se vkaniti i oslobodi lisicu. I da ju je oslobodil, pušča ju z ruk i pital ju je : 'de je škuda? Ona mu veh: si ju imel v ruki, zakaj si ju nisi zel? za moju kožu bi bil dobil škudu. — I ja sem kcoj došel i sem mu ju pomogel osloboditi, pa nisem takaj niš dobil.
ti
St. Gregor.
Bila je jedna grofovska kči, koja je dobila sina s kastnarom, koj je pri njezinom ocu služil. Pak da bi to ocu zakriveno ostalo, metnula je dečeca več krščenega z nekuliko cekinov i krstnim listom v jednu škatulu i pustila ga na potok Jordan. Dogodi se, da baš vu to vreme jeden ribič dojde k Jordanu i zapazi ovu škatulu. On sedne se na čun i vlovi škatulu, i kad bi nju otprl, vidi dečeca, koj mu se lepo nasmejal. Ov odnese dečka se 'sem skupa dimo svojoj ženi, pa joj reče : vidiš žena, kakvu sem ja denes lepu ribu vlovil. Žena bila je jako vesela i reče : ar mi ipak nemamo nikakvo dete, očemo si ovo za svoje zeti. Ovu škatulu pak s cekini s krstnim hstom shranih su. Ovi dva ljudi su to dete lepo odbranih i dah školati. Kad je deček več vu šestoj školi bil, pozove ga njegov hranitelj i mu reče: dragi Gregor, nesem ja pravi tvoj otec, i mu sve pove, kak se je ž njim dogodilo, te mu da škatulu s cekini i krstnim listom govoreči : vezda imaš šest škol, ve si več sam bu-
51
des mogel kruha služiti.  Gregor se lepo ž njim rastane i odide pla-čuč proti vodi Jordanu.   Ide ide i dojde k jednomu gradu te prosi ondi, jeli bi ga šteli zeti vu službu.   Pita ga grofica: jeli znadeš čteti i pisati? On njoj pokaže svedočbe, dopai se je grofici i postavi ga za provizora.   Z vremenom pak se njoj je več tak dopai, da si ga zeme za muža.   Kad je več dvoje dece ž njim imela, dogodi se, da se je Gregor otpelal na imanje pak kluča od svoje ladice pozabil. Grofica ide pak otpre škrinju i opazi tu škatulu i kad ju otvori, vidi i njegov krstni list, kojega je baš ona nuter dela.   Ona se prestrašila i opala na zemlju, i kad su nju deca videli, da ona se prehitila, zapitali su nju, kaj joj fali.   Odgovori: ne budem nigda zveličena. Ona je komaj čekala, dok bi muž dimo  došel i kad je došel, rekla mu je: dragi sin, nigda ne budemo mi zveličani: ja sem ti tvoja prava mati, koja sem te na Jordan pustila, a vezda si ti moj muž. On se na to takajše jako preplaši, pak njoj reče: draga mati, očemo mi vse sprodati pak polovinu med siromake razdeliti, a polovinu pak ti z decum zemi, pak idi v klošter, pak ondi pokoru delaj.   On pak si je samo tuliko penez zel, kaj si je mogel kupiti jenu ladju, jednoga lanca i jednu klučenicu.  Kad bi on to vse skupil, spustil se on na morje i reče: kam goder ladja sama išla bude, ondi budem ja pokoru delal.   Ladja se obernula proti Italiji i kad je več dugo na morju plavala, na jen put postane pri jenom bregu, koj van z vode stal.   On si zeme lanca i klučenicu i odide na breg, a ladja se pak potonula.   Kak je ovak po bregu išel, dojde do jednoga gabra, pak se postavi k njemu te zamota lanec sedem puti okolo sebe i dreva te sklene dve karike skupa a kluč pak hiti vu morje.   Drevo ovo bilo je z mehenom (mahom) obraščeno, to je njegova hrana bila. Kad bi on več sedem dan let ondi bil, dogodi se a v Rimu sveti otec papa vumre.   ZbiraU su onda od vse strani redovnike, koj da bude nasleduval prešnjega, i vsaki put, da su kojemu papinsku korunu na glavu metnuli, doletel je jeden beli golub pak mu nju zeme. Kad bi se več više puti tak dogajalo, odgovori golub : on naj bude papa, koj vu pustini pokoru dela, i odnesel je papinsku korunu.   Kad bi onda na vse strane ludi odišli toga človeka iskat ali nigdi nisu ga mogli najti, rasvetli duh sveti dva ribiče, da su se na ladju otpravili, da su ga po morju odišu iskat i su rekli: kam goder ladja sama oče iti, tam naj ide.   Ladja pak se k tomu bregu obrne i kad do njega dojde, postane. Onda jeden ribar hiti vudicu a drugi odide na breg. Ov vlovi jednu ribu i kad nju raspori, najde vu želucu jeden kluč. Na jen put ov na bregu zavikne i pozove svojega pajdaša, te mu pokaže toga človeka, kaj je bil k drevu privezan z lancom, a ov pak mu toga kluča pokaže, te ga zapitaju: kaj to ti ovdi delaš? On odgovori: ako vas je bog sim poslal, vi več znate, kaj ja delam. Kad bi klučenicu opazili, s kojom je bil zaklenjen, pokuša on otpirati
4*»
52
z onim klučom i otprl je. Onda odnesu ga na ladju, ar od tak dugoga stanja nije mogel iti. Ladja na en put poene iti proli Rimu i zvoni vu Rimu su sami zvonili. Kad su ga vu Rim dopelali i očistili, ar je ves z mehenom obraščen bil, i kad su ga vu cirkev pred oltar dopelali doleti sv. duh vu slici goloba i dene mu sam papinsku korunu na glavu. Onda si dade mater pozvati z decom i živel je na dalje jako pobožno.
Avguštin Océpek. ^
Mati so imeh veliko dopadenje nad svojim ukaželjnim sinom; od zgoU veselja so se jokali. Oče so ravno pod vehko hruško toporišče za novo sekiro obrezovali, ko pridejo mati k njim, da bi jim ozna-nih Avguštinovo željo. Se ve, da so mati veliko še sami pristavili, posebno fantove bistroumnosti niso mogh prehvaliti. Svoj govor so sklonih z besedami: Saj sem vedila, da je ta fant za kaj boljega namenjen, kot za ubozega kmeta.
Oče pa niso djah cerne ne bele; meni nič, tebi nič so naprej gladih toporišče. Se le, ko so mati prenehah, denejo rezilnik na stran, potegnejo še enekrati toporišče skoz roke, da bi se prepričali, ah je že dosti gladko ah ne. Kakor je bilo viditi, so bih s svojim delom zadovoljni, torej ga prislonijo k hruški in se na pol proti materi obernejo.
„Ljuba moja! ne vem, ah bi ti kaj odgovoril na tvoje čenčanje aU ne; morda si ob vso pamet, ker govoriš brez vsega premislika. Fantu bi že ne zameril, če mu pride kaj tacega na misel, saj vemo: mladost je norost; ah da si še ti pri tvojih letih tako neumna, da fanta v tej misli podpiraš, to mi ne gre v glavo. Ljuba moja! šola košta. Kdo bo pa plačeval zanj, saj veš, kako nama za davke vselej prede, zdaj bi si pa še novih skerbi na glavo vlekel ! Stara, to ti rečem, ne spridi mi fanta, pa na miru mi ga pusti; ravno zdaj, ko mi vsaj za pastirja odleže, bi mi ga rada od hiše spravila. Le nekohko pomisli";
„,,To sama vem, da košta, ah bomo že skusili na kako vižo ; le poglej Pavlačevega Matevža ! Pavlačevi nič bolj ne morejo, kot mi; pa bo vendar sin k letu novo mašo pel. Saj gospodje tudi sami pomagajo takim, ki vidijo, da so prebrisane glave in da se dobro učijo , to sem že večkrat shšala. Ti pa nočeš dobro svojemu sinu, ah češ po vsi sih, da bo fant terpel, kot ti terpiš. Delaš kot cerna živina, pa kaj ti pomaga, revež boš vse svoje žive dni! Da le moreš tak biti, da še svojemu sinu ne privošiš boljega in obilnejega kruha.   To si oče, da se Bogu smili!""
„Baba! zdej pa tiho, imam že dosti. Če je cerni kruh za-me dober, zakaj bi pa za mojega sina ne bil.  Po tvojih mislih je fant,
*      ¦ - ¦ '        -    ¦ -       .
53
če ne za več, vsaj za škofa namenjen. Pojdi se solit ! Boš le vidiia, tvoja prevzetnost se ti bo otepala. To ti rečem, ne jemlji mi tega več v misel, fant ostane doma, pa je mir besedi".
Kot bi se bali, da pri vsem tem še ne bo konca besedi, usta-nejo in godernjaje jo pobrišejo po stezi med njivami, si ga napravijo eno pipico in še nikoli ga niso tako serdito pokali, kot danes, tako jih je žena ujezila.
Mati se pa usedejo na klop pred hišo in jokajo; Avguštin je ves pogovor slišal, stal je namreč za hlevom in je nohtove grizel; zdaj se pa pridruži materi in ker vidi, da se jokajo, jim še on pomaga.
Ko so oče prišli k večerji domu, so mati še šobo napeh in so se deržaH, kot hudo vreme; dva dni niso besedice z očetom spregovorili, akoravno se jim je vidilo, da jih to strašno težko stane. Toliko bolj so pa zdihovali in svojega Avguština milovali, ker so mislili, da bodo tako nar lože očeta omočili in na svoj kolovoz oberniH. Oče so bili pa tako poredni, da so se delali, kot bi ne zapazili hudega obraza in ne slišali globocih zdihljejev in so bili ve-seh, ker so mislili, da bo zdaj za vselej konec tega prepira. Ali v tem so se motili; mati so bih le na videz premagani; na tihem so se napravljali na novo vojsko, nenadama so mislili očeta spet napasti, in da bi bila zmaga toliko bolj gotova, so si iskali zaveznikov in so jih tudi našh. Ko bi bili oče vediU, kaka nevihta se zbira nad njih glavo, bi gotovo tudi ne bih rok križem deržali. Zdaj pa, ker so bili že svoje zmage veseli in niso bili pripravljeni na novi in veliko hujši napad, se skoraj bojimo za stanovitnost ubozega očeta. -
Pervi, kterega so mati na svojo stran dobili, je bil Krivček, mož po vsi fari in še daleč okrog dobro znan. Bil je izučen čevljar, ali kar je cesarja odslužil, ni prijel več za kopito; sicer je bil pa pri vsaki reči, posebno kjer se je kak požirek vina zastonj dobil. Mešetaril je naj raji, nobeno pismo ni bilo storjeno in nobena krava ni bila prodana, da bi Krivčka zraven ne bilo. V vasi so ga imeli tudi za vedeža, in kdor je dobrega sveta iskal, se je na Krivčka ober-nil; le to napako je imel mož, da ga je duh modrosti vselej še le takrat obsenčil, ko se ga je enmalo nalezel pri „Županovih". Za silo je znal tudi na klarinet — ali po njegovem na klenet — piskali in pred pustom je šel vselej med godce. Ker je bil šaljivega, pa včasih tudi presneto kosmatega govorjenja, so ga povsod radi imeli in kjer-koh je bil kak direndaj, poprašal je vsak, je li bil Krivček zraven ah ne.
Krivčka so tedaj tudi Ocepkova mati naprosili, da bi jim pomagal moža na kako vižo pregovoriti. Krivček jim je to prav rad obljubil, da si tudi je materi odkritoserčno povedal, da pri Jurju se ne upa veliko opraviti, ker je svojeglaven in termast kot gabrova gerča. „Pa bomo že vidili, kako in kaj", je djal, „saj je še sv. Peter Jezusa zatajil, pa da bi se Juri ne dal pregovoriti, to bi bilo vendar od sile.
54'
Drugi materni zaveznik so bili Pavlačev gospod, ki bodo ob ;~ letu novo mašo peli. Tudi ta je dal besedo da bo prišel skerbni materi na pomoč, obljubil je tudi fanta priporočiti dvema prijatloma v lemenatu, da jima bo čevlje snažil in za to bo dobival kruha, da ga še snesti ne bo mogel. Gospodje mu bodo šli tudi sicer na roko in mu bodo pokazah, če bi mu v šoli ne šlo kaj od rok.
Tretji v zavezi je bila slepa Polona, ki je šla z malo kramo po hribih od hiše do hiše in zraven je tudi cunje nabirala. Z materjo ste si bile že od nekdaj velike prijathce. Pri Ocepkovih je imela Polona tudi spravljeno kramo, kar je ni sabo nosila, in tukaj je tudi ostajala čez noč, kedar jo je kupčija v ta kraj pripeljala. Slepa Polona — bila je slepa na enem očesu — se je za Avguština že od nekdaj veliko pečala. Kedarkoli je prišla iz mesta, je fantu vselej prinesla trente ali potice, torej jo je Avguštin tudi ,,teto" imenoval. Ona je obljubila, da bo dobila v mestu za fanta stanovanje prav po ceni, in kar bo treba za popir in za peresa, bo pa že ona iz svojega dala, saj tako pride skor vsak teden v mesto.
To so bili trije poglavitni stebri, na ktere so zidali mati svoje upanje, in to upanje jih ni goljufalo. Eno nedeljo popoldan, ko so šh oče h keršanskemu nauku, jih dóide Krivček, se jim pridruži in prav prijazno se pogovarjata not do cerkve. Krivček je znal besede tako sukati, da sta govorila od gosposkega in kmetiškega starni, od njunih prijetnost in težav in še več druzega. Krivček je hotel s tem le Jurju na žilo potipati. Juri pa, ki ni vedil, kam pes taco moli, je vse priterjeval. Po končani božji službi je bil Krivček že spet očetu za petami in tudi Pavlačev gospod se njima pridružijo, bili so danes posebno zgovorni in .Turi se ni móo-el načuditi gospodovi modrosti. V živem pogovoru pridejo do Ocepkove hiše. Gospod so se ravnah naprej, kar pridejo na prag slepa Polona in mati z Avguštinom, ki je naglo tekel gospodu roko kuševat.
„No, Avguštin! ali že znaš brati?" ga prijazno vprašajo Pavlačev gospod.
To je bila voda na materni mlin, ki jim je razvezala vozel na jeziku. Jeh so razlagati očetu, kako bi gospod Matevž fantu pomagali in kako bi ga Polona s popirjem in s peresi zakladala. Oče so se pa le izgovarjah, ah na zadnje so se vendar le podali; kdo bi se pa tudi štirim ubranil? Skoraj do mraka so se pod hruško pogo-varjah, kako bi se obernil vsak krajcar, da bi manj koštalo.
Ko so se bhžali vsi svetniki, so naložih mati v opertni koš nekaj masla, moke, kaše in druge ropotije, oče so zadeli koš na pieci in so jo mahnili proti veliki cesti, za njimi je pa capljal Avguštin, ki je imel od nog do glave vso novo obleko. Krivček , ki že več let ni prijel za šilo, je naredil fantu čevlje zastonj ; razun jedi mu niso dah druzega kot maselc žganja na dan. ,
55
5' Mati so po poli marsikak lep nauk dali svojemu sinu, tudt eno sreberno dvojačo so mu stisnili v roke ,za posebne potrebe'. Ko so prišli do velike ceste, so se mati ločili in so šli zalostno-veseli nazaj proti domu, oče s sinom pa naprej v šolo.
Pri ti priči mi pride na misel pesem, ki se poje v nekterih krajih po Dolenskem:
, Tam notri v španjski dežeH :
- Je en sin svojih staršev bil;        >;   " '       i'
Pa enega samega so imeli, Pa še tisf je v šolo šel bil.
(Dalje prihodnjič.)
Literarno oznanilo.
Iz raznih slovenskih krajev nam dohajajo pisma, v kterih se nam razodeva vroča želja, da bi jih »slovenski Glasnik" večkrat v mescu obiskoval. Da nam ne bo treba vsakemu dopisniku posebej odgovarjati, dajemo s tim na znanje, kako mislimo v prihodnjem letu njihovim željam ustreči. *¦
„Slovenski Glasnik" bo izhajal kakor doslej tudi v prihodnjem letu kol lepoznansko-podučen list. Po zapopadku ostane popolnoma nespremenjen; na svitlo bo pa prihajal namesto enkrat po trikrat v mescu. Vsaj enkrat v mescu se bo Glasniku tudi pridevala doklada pod naslovom.
Cvetje iz domačih in tujih logov, ki bo prinašala razne domače literarne izdelke, pa druge klasiške dela v verstnih prestavah. Pervi zvezek bo obsegal slovečo Schiller-jevo tragedijo .Marija Stuart", ki jo je poslovenil naš nevlrudljivi in obče čislani pesnik France Cegnar. Za drugi zvezek smo namenili zbirko narodnih pesem, ki jih prepevajo Jugosloveni po Kranju, Goralanu in Štajerju, po Istri in po sosednih krajih (t. j. po Hrovaškem, Slavonskem, po isterških otocih itd.) Precej bogata narodnega blaga je že naša zaloga, pa vendar bi jo radi še na vse strani razmnožili in obogatili. Zato se obračamo do vseh južnih SIo-venov s serčno prošnjo, da nam priteko na pomoč s svojimi zbirkami narodskih staric. Poberimo kosce, da konca ne vzamejo! — Veliko narodnega blaga se je že pozgubilo; pa vendar še čaka tu pa tam kaka cvetica iz davnih časov, ki je vredna, da se varno uterga in poveže v šopek domačega cvetja. Da pa narodne pesme ne zgubé svoje naravne lepote in jezikoznanske vrednosti, je pred vsim drugim potrebno, da se zapisujejo od besede do besede, od čerke do čerke ravno tako, kakor jih ljudstvo govori ali prepeva. Tako bodo postale zvest obraz domačega govora in neprecenljivi biserji za do-
56
mače jezikoznanstvo. Pri vsaki narodski starici naj se pa tudi pristavi, kdo jo je zapisal in kje je bila zapisana. — Za tretji zvezek nam je obljubil naš spoštovani pisatelj g. Fr. Erjavec zbirko izvirnih pripovedek. — Toliko se nam je že zdaj potrebno zdelo, častilim gg. naročnikom na znanje dati; več se bo pa zgodilo ob svojem času. Ž Bogom. Vredništvo.
Zaluski.
A Rodovina Z a lusk a sluje jako v zgodbah deržave in pismenosti poljske. Andrej Krizostom Zaluski je bil izversten govornik, škof Varmijski (Ermeland) in za Avgusta II. veliki kancelir. Napisal je tako imenovane zgodopisno-rodovinske pisma (epistolae historico-fami-hares), ki so prišle (v Braunsbergu 1709—61) na dan, da si niso bile namenjene za natis. V teh pismih nahajamo veliko imenitnih zgodeb iz za vlade kralja Sobieskega. Umeri je ta Zaluski 1. 1711, rodil se je okoli 1. 1650.
Drugi Zaluski, jako učen mož, je bil Jožef Andrej, sin vojvoda Ravzkega (Rava), rojen leta 1701. Pervemu je bil sinovec in je osnoval eno izmed največih knjižnic evropejskih. Izučivši se potovaje po Francozkem, Nemškem, Holandiji in po Laškem mnogoterih naukov, posebno pa zgodovine in bukvopisja, se verne domu in se zapiše v duhovski stan. Berž je bil korar Plocki in veliki deržavni besednik (referendar). Po smerti kralja Avgusta II. je potegnil s tistimi, ki so bili za Stanislava Leščinskega. Ta ga odpravi zato v Rim do papeža Klemena III. s poročilom, da je prevzel sedež kraljestva poljskega. Tri leta se je mudil Zaluski v Rimu. Ker je pa moral za tega Stanislav Leščinski iz Poljskega pobegniti, zato je prešel tudi Zaluski iz Rima in se vpotil na kraljev dvor v Lotarin-gijo, kjer mu je dajal Leščinski prihodkov na prebitek*). Otožnost po predragi domovini pa mu ne da mira in pokoja, dokler ne zaprosi Avgusta III., da bi mu dovohl spet v premilo domovino priti in ondi do smerti na miru živeti. Dovoh mu to kralj iz serca rad. Zaluski se je vernil domu na**) Holandijo, Anglijo, Dansko in na Svedovsko. Doma so ga izbrah potem za škofa Kijevskega. Le-ta Zaluski je prebiral in nabiral neizrečeno rad bukve. V dvanajstem letu jih je imel že 4000. Nazadnje pa nakupi za vse svoje premoženje po drugih deželah in po knjižnicah samostanskih domače dežele 230.000 bukev, ki jih je dal L 1748 v Varšavi v posebno poslopje postaviti, vsakemu za rabo.   Leta 1766 se je ustavljal v deržavnem zboru sila
*)  Na Memi (na Kr.) „in abunđantia"; primeri staroslovenski izby tek (reliquiae)
iz „izbyti" (superesse) Matth. 13. 12. **) über (B. Kr.): pojdem v Zagreb, pa na Karlovec, ne na Novo Mesto.  Pis,
57
terđovratno Rusom, ki so zagovarjali razkolnike. Zato so ga pregnali v Kalugo in ga pustili tam do 1. 1773. Umeri je ta slavni mož 9. jan. 1774. Knjižnico je volil narodu poljskemu. Le-ta draga, lepa, obilna knjižnica je bila v Varšavi do 1. 1795. Ondaj so jo zapečatili Rusi kakor deržavno blago in odpeljali vse bukve v Petrovgrad; veliko se jih je pa pogubilo ravno ta čas. Jožef And. Zaluski si je zaslužil tedaj veliko hvalo svojih rojakov. Velika prijatelja sta si bila s Konarskim, kterega je spodbujal in mu tudi pomagal, da je mogel svoje „volumina legum" zbrati in na svet dati. Spisi Jožefa Andr. Zahiskega nam kažejo, kako učen je bil ta mož. V Kalugi je napisal na pamet jako važen spis, po imenu „Biblioteka historików, politykóvi^, prawnikow" in to v merjeni besedi (Na svetlo dal Mucz-kowski v Krakovem 1836). Razun več drugih nenatisnjenih spisov tudi „Specimen historiae polon. criticae" (Natisnj. v Gdanjskem 1733).
Andrej Stanislav Zaluski, starejši brat, ga je spremljal po vseh potih, postal v Rimu „dohtar" in se potem šele poduhovnil z mlajšim bratom vred , ko sta se vernila pervič z Laškega domii. Kralj Avgust IL ga je izvohl na to za škofa Plockega, dasiravno ni imel še let za to, 1. 1735 pa za velikega kancelirja. To imenitno službo je opravljal Andrej Stanislav 10 let. Pozneje so ga izbrali za škofa Krakovskega in kancelirja akademijskega. V ti službi je spodbadal mlade rojake jako marljivo k ljubezni in k veselju do vseh lepih, koristnih in potrebnih naukov. Vehko svojo knjižnico je združil z bratovo in mu je hodil tudi v vseh drugih rečeh jako na roke. Sklenil je 16. dee. 1758.
Mythologien e đrobtine.
(Po narodnih pripovedkah razglaša Dav. Terstenjak.)
RnrSancl kruh terejo,
Ravno pod cerkvijo male Ned eie, pol ure od Šavnice, je vas Kuršanci. Bližnje vasi so: Volčkovci (Vučkovci), Radosla vci, Godemarci, Sitar ovci, Bodislavci, Berkovci, Boleh ne-čici itd. Vse te imena so prestare, in mi nahajamo v zgodovini starih Slovanov kneze : Radoslav, Vlčko, Vekomir, Godemar, Boleh, knezinjo Bolehna itd.
Tudi ime vasi Kuršanci opominja na staro slovensko ime K ur h o, kakor se je zval polabskoslovansk knez, in ktero ime so tudi imeh hlevski velikaši. — Ali Kur h o je tudi bilo ime slovanskega božanstva, in prislovica: „Kuršanci kruh terejo" še opominja na staroslovenski versk običaj.
Bila je nekdaj pri Kuršancih šega, da so si po žetvi napravljali iz snopja dedeka, in tega so začeU na njivi mlatiti.   Zato se je pri
58
sosedih od njih pravilo: „da kruh terejo". Vsak je mislil na navadni kruh, in ni vedel, da ta navada ima globljeji temelj.
Hartknoch in Frencel (Hartknoch str. i61, 170. Frencel str. 200.) omenjata božanstva Kur h o (Curcho), pred kterim je večen ogenj gorel. Kakor Grunow misli, so stari Prusi Kur h a od Polskih Ma-zurov prijeli. Bodi si, kakor mu drago, naš običaj in ime vasi Kur šanci pričujeta, da je Kurho bil tudi slovansk bog. Kakor iz Hartknocha zvemo, so stari Prusi Kurhovo podobščino po žetvi sterli, „semel in anno collectis frugibus consueverunt confringere*), et pro Deo colere, cui nomen Curcho imposuerunt".
Bog žetve je solnčni bog, tora j je tudi Kurho bil solnčni bog. To tudi izrazuje njegovo ime. Korenika je krh (karh, kerh, kurh) zerbrechen, zerbrökeln, sansk.: karš, zerbrechen. Iz te korenike je po methathezi: kruh, ali kakor Kranjci govorijo: krh, panis, Brot, serbsk : kruh, hleb , pa tudi : Brocken, Bruchstück, Theilchen, kru-šiti, zerbröckeln.
Kurho je toraj bil krušeči, kerhajoči Bog, bodi si, ker je ljudem kruh kerhal, ali pa, ker je zemljo razkerhal, razkrušil, da je lože kruh rastel. — Njegovo ime se toraj ujema z imenom Karšanas, ktero ima indiški solnčni bog Bala-Rama = Boleh-Rado = Boleslav-Radoslav. Bala pomenja v sanskritu : fortis; v slovenščini smo pozitiv zgubih, ali imamo še komparativ bolje. Iz tega članka se bomo zopet prepričali, kako neskončno važno je vse, kar je narodna povest aH naroden običaj, za slovanskega starinoslovca.
O Enei h.
Rodovine Ene, Enee, Enei — genitiv: Enea, Enceja (primeri slovensko ime: Kosi — v lutomerski fari — v genitivu: Ko sej a) najdeš v frajhamski, marenberški, staroterški in mozirski okolici tako pogosto, da moraš spoznati : te imena niso slučajno navstale. Pozvedoval sem že blizo dve leti po pomenu tega imena, ali še le v septembru lanskega leta sem našel nekoliko razjašnjenja o tem imenu.
Stari Gande iz fare sv. Lorenca v Stranicah mi je vedel tohko o Encih povedati :
Ene je svetel duh in se prikazuje le po noči. On, kakor škratec, zleti skoz dimnik in prinese svojim ljubejem denarjev. Včasih je viditi, da v podobi metle skoz zrak leti, včasih pa sedi ko mladič na pečinah ves svetel, in tam, kjer je sedel, zlato raste. Kdor mu na Janževo, kedar se kres kuri, usuje pohč prosa, temu naverže zaklad tam, kamor je usui proso. Enei tudi na Florjanovo zakuri na ognjišču tistemu dekletu, ktero ni nikdar burkel v peči pozabilo". Toliko Gande.
*) Drugi berejo: „confingere*
59
Ako sadaj pomen imena etymologicni izsledujemo, najdemo, da Ene, Enee, Enei pomenja: svetel. Korenika je sansk. an, spirare, blasen, wehen-, iz te korenike je sansk. anala, Feuer (glej Benfey. Grtech. Wurzellex. II. 333.) dalje ime slovanskega boga ognja : Anal, Enil, Henil (glej moj spis o božanstvih ognja pri starih Slovanih v Feslprogrammu marburškega gimnaz, 1. 1858.) škandinavsk. e an, solnce pervotno ; svetleče, das Glänzende: grški: rjVi4, enega debla in pomena z besedo yjv-ot]?, zato Homerovo: xp^^^^'o? ^ gold-stralend, goldglänzend (obširniše govori o tem deblu prav temeljito Dr. A. Goebel v Zeitschrift für die osterr. Gymn. 1. 1858, osmi zvezek str. 626—629). Sem bi tudi postavil sansk. poznamovanje ognja Ana Q va t (glej Weber, Indische Studien, str. 225. 227.). Ker je vat dalji tvarivni suffix, je deblo Anaga, in iz Anapa = Anaka dobimo v slovenščini po oslabljenih glasnikih a \ e in k v c — EnecB, po izpahnjenem glasniku Encb. Ene toraj = Enet = Ana^a = Anaka, svetitelj.
Ene, Enee, Enei je toraj tako mythologicno ime, kakor: Perkunik, Perunik, Marot itd. Sera spadajo tudi osebne imena: Aniš, Onič, Heniš, ktere tudi po Pohorju najdeš. Iz te korenike je tudi ime na kranjskem rimskem kamnu ENNA. V družbi tega imena še najdeš slovenske imena: Oppalo, Voltreks, Intionus*) in Re ga (glej Valvasor, Ehre des Herzogthuras Krain str. 363.) Reg a iz sansk. korenike: r an d ž, splendere, tudi : r a d ž, odkodar : randža = slov. ranga = renga =^ rega, horvatsk. iz randž — rang — ružen v pervotnem pomenu glühend, ruski po Gilferdingu iz radž — raga, denar po pravem: das Glänzende, raguda, der Regenbogen popravem: splendorem dans. Ime žensko E una tudi stoji v družbi imen, VOIAP = Voljap, .VOLARENVS = Volaren; tudi v obliki: ENINNa, primeri. Milina, — v družbi imen: VOLTREIBVS = Voltreib in TOR.
Že v Novicah sem razložil, da Voltar, Volto r pomenja: Auerochs, Voltreb; Opferochs, Voltreks: Ochsenkalb, Voljap pa, bos taurus.
Ena in Rega toraj zaznamujeta ravno to, kar lat. Lucia in nemšk. Berhta, die Glänzende.
*) Rodbine Incko še živijo na Koroškem.   Pis.
- 60 -
Slovenski besednik.
A I» Dnnaja 20. julija. Po zadnjem mojem pismicu se je počelo različnim jezikom našega cesarstva spet daniti.   Koga niso ugrele prekrasne, modre in možke besede, ki sta jih govorila učena gg. škofa Strossmayer pa tiaguna v predzadnjem deržavnem zboru? Zadela sta v cerno piko, v ktero sta merila.   Berž po tem so derdrali ukazi v Zagreb, v TemiSvar,  v Levov in v Krakovo z veČimi pravicami za hervaški ali serbski,  madžarski,  romunski, poljski in rusinski jezik. Vsak čas se nadjamo tudi ixkaza za češki in slovenski jezik; zakaj pravijo, da je obečal svetli cesar vsem 10 deželnim jezikom vece pravice ,  ki jih bodo imeli poslej v pisarnicah.   V serbski vojvodini in v Banatu je po ukazu pet deželnih jezikov : serbski, madžarski, nemški, romunski pa hervaški- —  Poglavitno vodilo vseh ukazov je to,  da imajo prebivavci  tistih dežel,  za ktere ti ukazi veljajo,  zdaj pravico, svoje pismene prošnje ,  tožbe itd. sodnijam (po HervaŠkem in Slavonskem pa tudi  že drugim gosposkam)  ne le v nemškem, ampak tudi v kakem deželnem  ali narodnem jeziku  (svoje kronovine ali svojega okroga) izročati ; ustmene prošnje, tožbe itd morajo sodne pisarnice (po HervaŠkem in Slavonskem  pa tudi vse druge pisarnice)  zapisavati v jeziku tistega, kteri prosi,  toži itd.   V kterem jeziku je bila pismena prošnja, tožba (ali perva vloga) pisarnici izročena ali ustmeno povedana in v zapisnik  zapisana, v unem  se mora ljudem tudi  odpisovati in soditi.   Ljudem se daje tedaj močno na voljo, v kterem jeziku hočejo dobivati odpise in razsodbe.   Le v serbski vojvodini in v Banatu morajo biti po nemški (v nemškem jeziku) pisane vse take „vloge", ki so bile brez podpisa kakega pravdnika (po postavi) tudi doslej neveljavne.   Eusinski spisi v Galiciji morajo biti z latinico pisani.
V kazenskih reČeh  bo  zadnja obravnana in  razsodba v tistem jeziku, ki ga zna zatoženec in v kterem je bil izpraševan.   Da bo ta naredba močno  pospešila omiko domačih jezikov in narodov,  tega mi ni treba praviti. Škoda, da so zaperli ravno pred to naredbo prestav-Ijavnico deržavnib postav; zakaj taka naprava je silno potrebna, da se razsnuje uredni (uradni)  ali  službeni jezik  do dobrega;  težko in pretežko bo po moji pusti pameti urednikom v narodnem jeziku dobro in ročno delati,  ako  bodo  dobivali postave  le v nemškem,  ker  bo moral po tem takem vsak za-se  prestavljati,  in ako bi bili vsi s tem izverstnejŠi jezikoznanci, v imenstvu bi  vendar redko kje vkup  zadeli; pri vsaki  sodniji, v pisarnici vsakega pravdnika  se bo drugači pisalo, tako,  da ne bo moglo biti brez zmot in zmešnjav.   To bi pa škodovalo neizrečeno edinosti in omiki narodnih  ali  deželnih jezikov, pa tudi omiki narodov.   Take reci sme pa tudi „Glasnik" premišljevati.   (Slišimo, da se razglaša po novem letu toliko da petina [nemških] postav drugim [nenemškim] narodom).   Bratje! južni in severni,
61
pridružite se tedaj naši pohlevni in ponižni prošnji, da bi razsvetljena vlada deržavno prestavljavnico spet poterdila. Kd^or prosi, ta nosi. Ees, da ima Slovenec že pravoznansko in politično imenstvo (terminologijo); kdor je že kaj prestavljal, ta ve, koliko besed je v nji zahmau iskal. Kdor se ni učil v šoli deržavljanskih, kazenskih in drugih postav v naiodnem jeziku, uni mora razun imenstva vse sedanje nove postave v narodnem jeziku posebno marljivo prebirati, ako hoče dobro iu ročno uredovati.
Iz CelOTCa. S serČnim veseljem navdajajo vsakega Avstrijana, komur Se tli v persih iskra ljubezni za svoj narod in svojo narodnost, cesarski darovi poslednjih dni. PovraČajo se deželnim jezikom stare pravice, dolgo zaperti viri narodske omike se odpirajo in novo duhovno življenje se zbuja po široki Avstriji. Preimenitne besede: enake dolžnosti, enake bremena, enake pravice za vse Avstrijane, ki jih je govoril v deržav-nem svetovavstvu goreči zavetnik Jugoslovenov, mil. škof J. Strossmajer, so padle na rodovitne tla, kakor so nas prepričale najnovejše naredbe za-stran rabe narodskega jezika v vseh nižih in srednjih sodnijskih pisarnicah po Horvaškem, po Ogerskem in Gališkem, Celo najviša sodnija na Dunaju bo pošiljala v Zagreb, v serbsko vojvodino in v Banat, na Madžarsko pa v Galicijo svoje razsodbe poleg nemškega jezika tudi v narodnem ali deželnem. Bog daj, da tudi mi Slovenci in bratje Cehi kmalo deležni postanemo pravic, ki so bile podeljene ostalim Jugoslovenom, Rusinom, Poljakom in Madjarom. Pred vsim drugim pa prosimo, da se visoka vlada sko-rej usmili naših šol, v kterih se še vedno slaba slaba godi mili materinščini. Le v narodnem jeziku osnovane ljudske šole bodo douašale zaželje-nega sadu za cerkev in deržavo-, pa tudi na naših gimnazijih in realnih šolah naj se odloči slovenščini tisto mesto, ki jej gre pred Bogom in pred ljudmi, da ne bo vedno kot nepotrebna pritiklina gimnazijskega nauka hirala in pojemala. — Z današnjim dnem so končale tukajŠne gimnazijske in realne Šole šolsko leto. Kakor kažejo izdani letopisi, je bila med učenci komaj tretjina rojenih Slovencev. Slovenščina se je predavala na obeh učiliš-čih v štirih razdelkih, izmed kterih sta bila dva za rojene Slovence in dva za rojene Nemce odločena. Da je bilo v tacih okoliščinah redno napredovanje nemogoča reč, je vsakemu previdno; terdno vendar upamo, da se bo v prihodnjem letu s slovenskim naukom tudi na naŠem gimnaziju, kolikor bo pripuščalo piČlo število slovenskih uČencov, na bolje obernilo. — Kakor blisk iz jasnega neba, nas je zadel žalostni glas o smerti preljubljenega pisatelja in iskrenega domorodca, Jožefa Šetlik a, bivšega učitelja na naši realki. Rajni je bil rojen 1. 1833 v Pardubicah na Češkem in je umeri 15. julija t. 1. v Pragi v 28. letu svoje starosti. Da bi se bil še bolj izobrazil v svojem znanju, je lanskega leta na lastne stroške obiskal in preiskal razne uČilišča in obertnijske šole v Parizu in po Belgii, da bi to, kar je dobrega vidil in našel, porabil v korist svoje domovine, ki jo je ljubil iz cele svoje duše. Pisal je mehaniko v češkem narečju, pa mu je ni bilo mogoče dokončati. Bil je rajni bistrega uma in blage duše, pa ves vnet za napredek svojega naroda, kteri je zgubil v njem bogato obdarovanega uČi-
62
telja in spretnega pisatelja. Po njem žalujejo njegova učena sopruga Bo-žena, rojena Stankova, njegov sinček Bfetislav in vsi njegovi znanci in prijatelji! Naj mu bo lahka zemljica in mu sveti večna luČ ! — Ravno te dni so bile v natisu dokončane Kr. Šmidove „Zgodbe sv. pisma" (stari zakon), poslovenjene poleg Farbmanove izdave; družnikom se bodo vendar šele razposlale s koledarčkom vred. — V Ljubljani je prišla na svitlo nova knjiga v slovenskem jeziku pod nadpisom „Porodoslovje za babice". Spisal dr. A. Valenta, c. k. profesor teoretično-praktičnega poro-doslovja v ljubljanski učilnici. Z 10 tablami. Cele bukve obsegajo 21 tiskanih pol in veljajo 3 gld. nov. dnarja. „Novice" jih jako hvalijo, ker so skoz in skoz spisane po tirjavah sedanje porodničarske vede in v prav lahko razumljivem jeziku in so ozaljšane s prav ličnimi podobami. Te bukve niso le potrebne vsem babicam, ki se porodniČarstva šele učijo, temuč tudi vsem tistim, ki so se ga že izučile in po deželi babiČijo, da zvejo, kaj je učenost in kaj so znajdbe najnovejšega časa novega na dan priaesle, in da v škodo človeštvu pa tudi v škodo sebi ne ostanejo starokopitarce",— Ravno kar je v Mariboru na svitlo prišel nov letnik tiste ljudske knjige, ki je blizo naj bolj razširjena med slovenskim ljudstvom, namreč „Drob-t in C e za 1. 1859 in 1860 — XIV. letnik, ki jih je^vredil g. M. Stojan. V veliki osmerki terdo vezane veljajo 1 gld, 10 kr. Željno jih pričakujemo tudi v Celovec. — Cast. g. A. Praprotnik, uČenik v Ljubljani, nam naznanja : Da bi se moje „Pesmi, cerkvene in druge" še bolj razširile med slov. mladost, sem jim ceno znižal. Mehko vezane veljajo zdaj le 30 n. ki-., lepo vezane za šolske darila pa 40 n. kr.
Honaško-serbska literatura. G. V. Pacel, c. k. gimn. učitelj, spisuje po nalogi slavnega domorodca ^kratko poviest našega jezika od godine 1835 do sada, ogledom na prijašnju poviest jezika v javnom životu". Da more svoje delo srečno doveršiti, prosi domorodce, da bi mu, komur je znano, odgovorili na sledeče prašanje: „Kojim, čijim i kakvim zakonom posta njemački jezik, miesto hrvatskoga, poslovnim jezikom po občinam, županijam i podžupanijam, narodnim ueionam, črkovnim oblastima po Hrvatskoj i Slavonii, po Vojvodini i po Krajini ; kako li taljanski u istim strukam po Dalmaciji, svoj Istri i po otocim ?" — HervaŠki zabavnik, ki seje letos v dveh iztisih popolnoma razpečal, pride tudi za prihodnjo leto na svitlo. Okinčan bo z obrazom preslavnega domorodca in zavetnika slavenske narodnosti g. Škofa J. J. S tro ss maj er j a in pa s podobo „il irskega samostana sv. Jeronima v Rimu". Naročnina iznaša 1 gld. 20 kr. in se prejema do konca mesca avgusta. — Znani založnik serbskih del g. Drag. Hinc. je spet dal na svitlo novo knjižico pod naslovom „BHcep i 4paro KaMeni Ha jKpameHt 4eTHHt 4yuie i cpiia", ki je namenjena nedolžni otroški mladini. Obsega lepo zbirko krajših basni, povestic in druzih nravnopodučnih drobtin in se posebno priporoča za šolske darila otroČičera. — G. J. Filip ovi é, učitelj v Požegi, je storil predlog, da bi se v spomin tisučletnice slav. aposteljnov, Cirila in Metoda, ki se bo obhajala 1. 1863, tudi v hervaški književnosti vpeljala cirilica namesto lati-
63
niče; vsaj je že zdaj, kakor pravi, serbska in hervaška književnost ena in tajista, samo različna po pismenih.
Cesko-slorenska literatora. Češka literatura lepo napreduje; posebno veselo se razmnožuje in doveršuje njih žurnalistika. Pred vsim drugim je treba omeniti „obecnih listov", ki izhajajo zdaj v zalogi znane Kobrove knjigarnice v veliki, prav krasni obliki. Tudi obseg pervih dveh listov je jako različen in zanimiv n. pr. „Jak pfispivä kdo ku vzdelanosti svych narodovcft?" — „Dokonalosti jazika" — „Ceskä šlechta" „Karel z Žerotina" z obrazom -- „Cerveny koral", — „Pravda pervni podminka vzdélanl a blaha lidského" — „Zrak aneb videni" — „Den 23. maje 1818 v Praze" — „Človek a priroda" — „Pivo" in še mnoge druge reČi. — Tudi „Poutnik od Otavy" se je po obliki in po obsegu prerodih Njegova oblika je prav čedna iu tudi njegov zapopadek jako zanimiv, p. povest „Pisek a „Tabor" — nötyi'i študenti" — „Neco z lucby rolnické" in mnogo dopisov in različnih narodskih drobtin. — Tudi nov političen Časopis bo kmalo začel izhajati. Ime mu bo „čas", vredoval ga bo dr. Krasa.
V česko-slovenskem narečju je prišla na svitlo že unkrnt omenjena slovnica pod naslovom „Grammatik der slovakischen Sprache" von J. K. Viktorin. Velja pa 1. gld. 50 kr. Sploh si ogerski Slovenci zelo prizadevajo, da bi svojo književnost obogatili in čedalje veČ rojakov za narodno reč zbudili. Mnogo si prizadeva tudi novi „Sokol", ki izhaja v Českoslo-venskem podnarečju. Da naše Slovence nekoliko seznanimo s tim slovenskim narečjem, naj stoji tu iz „Sokola" narodna pesem, ki se prepeva pri preskakovanju ognja o kresu v Luptovem :
Hori oheii bori na tej čiernej zemi,
Zeby nam svietilo slnieČko na nebi. i
Sviet že nam slnieČko, hude dniček biely; ;J
Sviet božie slovičko, žeby bou vesely. — *
To božie slnieČko po nebi si chodi, «
Po chmarach, po vodach, po mori sa brodi. To božie slnieČko po nebi si krača, Po horach, po dólach všade sa zatača. — To božie slnieČko po nebi si behä, To slovensko plemä všade sa rozlieha. SlnieČko na nebi ak svieti tak svieti, A na naše plemä mrak a kliatba leti. Ide slnce nebom od kraja do kraja, Akoby si videu vitaza šuhaja. — To božie slnieČko vše vyššie putuje, Vsetky božie dvory močne zjasonuje. Ked' slnieČko vyude na vrch zlatej hory, Zraduju sa, Bože! yvsetky tvoje tvory — Ked slnieČko vynde na vrch hory zlatej, « * I     Veselo zasvieti do krajny zakliatej —
64^
Do krajny zakliatej, na tie nase rody, Dajže Bože sinka a dobrej pobody. Raska literatura. Iz zanimivega dopisa v „Pražskih novinah" iz retrograda povzamemo sledeče naznanilo o novih ruskih delih: Med spisi, ki so v poslednji dobi prišli na svitlo, so naj imenitniši: 1. Objašnjenje zgodovine slovanskega jezika in literature v 9. in 10. stoletju od Kalajdo-viča-, 2. „Doba bolgarskega cara Simeona" od Palauzova; 3. Avstrija leta 1848"; 4. „Rumunska zemlja v historiško-politiškem ogledu"; 5. „Serbska zgodovina"; 6. „Bosna, Hercegovina in stara Serbija" od Hilferdinga; 7. Listi o historii Serbov in Bolgarov" od Hilferdinga; 8. „0 uplivu kerš-Čanstva na slovanski jezik" od Buslajeva; 9. „Zbrane dela" Denisa Davidova, Podolinskega, Senkovskoga itd.; 10. „Eomani in novele" Grigoro-viča, Krestovskega itd,; 11. „Zapiski" Deržavina ; 12. „Narodne pesme" Jakušina. — Znani ruski časopis, „Beseda" sopet izhaja. — Združilo se je več učenih pisateljev, da bodo izdali velik enciklopediški slovnik, ker vse prejšne enake dela ne zadostujejo veČ. Na čelu vredništva stoji Krfljevski. — Kakor se delajo v Petrogradu priprave za izdajo nove ,,enciklopedije", združilo se je tudi v Varšavi veČ polskih pisateljev, da bi na svetlo spravili „slovnik polskega jezika", ki bo zložen po tirjavah zdanjega stanja in razvitka polske literature. Novi slovnik ima obsegati vse vede in ustanoviti iraenstvo prirodnih znanosti.
* „Naucny listy" pripovedujejo, da pripelje vsakega leta ob binkošt-nih praznikih nek mož celo trumo osem do dvanajstletnih fantičev na Dunaj, da jih spravi tam v poduk k različnim mojstrom. Spominja vredna pa je okoljščina, da razpostavi ta mož svoje bele sužnje navadno na javnem tergu, kjer jih morejo mojstri in mojstrovke ogledati ter si naj brihtniše kot učence izbrati. Tak ubog fantalin, ki navadno nemškega jezika še po glasu komej pozna, se žalostnega serca še enkrat ozre na svoje pajdaše, solza se mu zaleskeČe v očesu, in kmalo zgine njihovim oČem, ves otožen stopaje za dobrim ali zlim novim gospodarjem in mojstrom.
Imenik Častitih g. g- naročnikov: 255. K. Kandut, stoln. kpl. v Celovcu; 256. J. Bastian, šolski vodja v Terstu; 257. Fr. Eebec, šestošolec v Terstu; 258. Dr. M. Wreeko, c. k, gimn. prof. v Pešti; 259. Gj. Kranjčic, c. k. kot. aktuar v št. Ivanu; 260. Dr. F. Suppee , c. k. advok. na Eeki; 261. J. Lakonik, šestošolec v Celovcu; 262. J. Kovač, učenik v Lipalji vasi; 263. Ivan Zore, kpl. v Železnikah; 264. A. Praprotnik, učitelj mestne šole v Ljubljani; 265. Dr. Lju-boslav Simandl v Radolci; 266. P. M. Mlinar, javn. gimn. učitelj v Sinju; 267. Slavna Čitavnica v Zagrebu; 268. J. Gabrieučič, bgsl. v Gorici; 269. A. Guzaj, kpl. v Pulzgavi; 270. K. Simandl, kpl. v Pliberku; 271. A. Reic, dek. v Vidmu; 272. Fr. Grivec, kpl. v Studencu; 273. Fr. Spari, kpl. v Pöllanbergu; 274. J, Krušic, gimn. učitelj verozakona v Celju; 375, B, Vovk, gimn. vodja v Novem-mestu; 276. J. Bevli, duh. oskerbnik na Križui gori; 277. J. Kovačič, kpl. v Apačah; 278. O. L. Bile, francišk. na Keki ; 279. A. Juh, kpl. v Štiaku; 280. F. Vodopivec, realn. učitelj v Gorici; 281, J. Mazek, kpl. v Kastvi; 282. M. Verne, stolni prost v Terstu; 283. Fr. Miklošič, c. k. prof. na Dunaju; 287. M. Cigale, C, k. minist, koncipist na Dunaju; 284. M. Stojan, dek. v Braslovčah. (Dalje.)
Popravek.   V zadnjem listu str. 25 v 12 beri odpévamo (prim. popovati)
namesto : odpovemo._______
Natisnil Janez Leon v Celovcu.
.    ¦ ¦ .m Ä-    ¦