— 70 -
Sirota   Barica
(Poslovenil J. S—a.)
Gospodinja Kosana je uže dalje bolehala ter s trudom gospodinjila, aven-dar Sfi je še mučila, kolikor je mogla. Okrevala najbolj zato nij, ker nij imela čistega zraka in zd ave krepke hrane.
Nje mož, Andrej Sodiu, bil je težak, maz&č ia postopač, kakoršnih je po večjih mestih mnogo. Delo ga je malokedaj veselilo, in če je eno dvajsetico zaslužil, bil je za dve žejen, fcer žaje si nij mogel ugasiti, dokler nij zadnji cvenek po goltu splaval.
Kosana in Andrej sta imela sina Ivanka, in tudi neka tuja sirota je bivala z njimi v ubožnej koči.
Bilo je začetkoma noveinbra meseca, a uže tako mevzlo, da je les pokal. Zaslužiti se nič iiij dalo, in ubožci po predinestjih so živčli naj\N?č ob darovih iz sainostanov in dobrodejuih družeb. Dtvmljoč je sedel Andrej pri merzlej peči; žena inu je kerpala suknjo, a sin je gledal ter poskušal oitati na veliko knjigo.
Ura na steni je kazala tri po polu dne. Andvej se predrami, zazeha in s hripavim glasom vpraša: ,,Imaš li kaj jedi, Kosana?" ,,Jedi?" reče Kosana. ,,Anti si o polu dae juho sam posrebal, ne gledeč, bodemo li mi še kaj jedli ali ne." ,,MisIil sem, da ste vi svoje uže saedli." ,,AU ne veš, da vsak daa 8amo po enkrat smem poslati pojuho?" Krajcarja vhiži tudi nij, da bi jekupila."
,,Res, nikder nij zaslužka," zamermrd, mož, ter spet zadrernlje.
,,Meni do sebe nič nij," veli žena bolj sama soboj, ,,in dolgo uže ne bodem na svetu; kaj bi li počela tukajt1 V tem žMjenji nemam nič veselja; po vse dui nič jesti, a delati kakor sužnja, da-si od slabosti jpdva (komaj) glavo po konci deržim."
,,Mati, vse bode boljo," spregovori sin; ,,tudi meni je tako življenje odumo, iu —"
,,In vidra si poiščeta boljšega," seže inu oče v besedo. ,,Nu, meni jako ustrežeta; dvago mi bode, če se vaju tak6j iznebim."
,,Zakaj tako govoriš?" žena mirno reče. ,,Uže štirinajst duij nama uijsi ni krajcarja pridobil; kar zaslužiš, zapiješ, ia kar ti v roke pvide, prodaš ter po gerlu poženeš."
,,Ne jezi me, Kosdna!"
,,Oče, ne hudujte se," mivi ga sia; ,,vi me poprej nijste razumeli. Hotel sein reči, da bode po sedaj vse bolje, ker začnem tudi ja« delati."
,,Delati?" por6ga se mu oče; ,,tudi jaz delam, in vidiš, koliko morem zasluziti."
,,A jaz se pojdein poštenega rokodelstva tičifc, oče."
,,Morebiti si kupiš kake gosli ali kaj tacega, ter bodeš prisedal ljudeui po ulicab. in tergih."
,,Tega ne ruislim, nego priden rokodelec hoččm biti in pošteuo si kruh služiti."
,,A najprej treba, da mene poslušaš, Ivanko."
,,In da tudi priduo delam, kajti delo človeka plemeniti."
— 71 —
,,Ha, ha, ha!   Ked6 ti je to povedal?"
,,Barica je v tej knjigi čitala.   Kraalu bodem znal tudi jaz čitati."
,,Zato tedaj sediš po vse dni pri teh bukvah? Kosana, Ivanko bode mo-rebiti še kak dohtar."
,,Samo če pijanec ne bode"( vzdahne Kosana.
Besen je skočil Sodin od peči in popretil ženi z debelo pestj<5. A naglo si je obladal jezo ter z navadnim glasom rekel: ,,Pazi, da mi dobodeš kaj jedi, inače ti vse potarem in zdrobim."
Uboga žena je bila vajena tacega ropota, zato se tega pretila nij ustrašila.
Zdajci se tiho odpr<5 vrata in dekletce stopi v hižo.
Da-si Ivanku verstnica, bila je na videz vendar še dete; rasti jej ne d& uboltvo, žalost in terpljenje. Pekličina lica so bleda ia sterhla; nje oči svedo-čijo, da je nekatera solza kanila iz njih. Vendar je bil ubozega otroka obraz ljubeznjiv; žalost in tuga sta inu vtisnili nekaj čudovitega ter černi mehki lasje ob visocem čelu so to čarobnost še povikševali. Nje obleka je ubožna. Lehka jopica in ponošen robec je jedva branita ozebe ter iz skornov gleda slama na vseh voglek.
Trepetaje od glada in mraza je prišla deklica v hižo in se najprej ozerla po Sodinn, katerega bi si ne bila želela v hiži. Bojazljivo je z roke dela ple-tčrko, ter žalostno rekla: ,,Malo da nijsem ničesa prinesla; Ijudje kosti in pepel samv zbirajo ter prodajejo; a kar po ulicab. leži, tega je malo ia z večine pri-merzlo."
,,Lažeš!" Andrej zaropota na trepetajoče dekle. ,,Iskati nijsi hotela, ničeva potepenka, letala si po mestu in igrala se z drugimi otroki!"
,,Ne, strijc! Kako bi se v takej zimi igrala? Jedla uže tudi nijsem nič od davi."
,,Aha, zato si zdaj domi5v jest priletela! Pazi, da odideš ter se ne po-verneš, preduo ne nabereš polne pleterke."
,,Grem, strijc"  — zajoče dekle, ,,a dajte mi poprej" —
,,Kaj bi ti dal ?" zakriči Sodin.
,,Ne mnogo; samo drobtinico kruha, ker sem jako lačna."
,,Kruha? Misliš li, da meui krah tukaj za pečjo raste? Zakaj ne prosiš gred<56?"
,,Prosjačiti ne morem!"
,,Pretežavno ti je, kaj?   Ali je taka gospodičina prelepa, da bi prosila ?'
,,Prosjačila še nijsem nikoli."
,,Zdaj začai! P6mni me, kar ti povem. Do zdaj sera te zastonj redil in skerbeJ za-te —"
,,Bog vam poverne —"
,,Tega ne utegnem čakati. Še moreš pri nas ostati, z nami jesti, tudi ti po sedaj nij treba kostij in pepela pobirati, a da ini vsak dan prineseš po dvajsetico, — slišiš, vsak dan!"
,,Po dvajsetico vsak dan!" vzdahne dekle, ,,kde jo dobodem?"
,,Tega bodi tebe skerb."
,,Strijc, jaz ne vem, kako bi tia dan tolikd prisluzlla; naši znanci so sarni ubožni ljudje, a meni imoviti meačani dela ne dadš."
,,Dade ali ne dade!   Kar sem rekel, to sem rekel."
5*
- 72 —
,,Oče," tolaži sin, ,,zakaj zahtevate, kar ne more biti?"
,,M61či, ti lenuh," nanj Sod(n zarohni ter udari s pestjd ob mizo.
,,Miriij!" poprosi mati; ,,ne delaj tacega hrupa; sosedje bodo mislili, da si zopet pijan."
,,Sosede naj vrabec vzame!" zakriči Sodin, kar dlje tem serditejši; ,,tusem jaz gospodar, in kakor jaz rečem, tako bodi! Od denes da mi prinese vsak dan po dvajsetlco, inače pojde skozi vrata."
,,Oh, ne bodite tako neusmiljeni meni ubogej siroti. Pogledite, roki sta mi uže premerli od mraza, perstje so terdi ia otekli, ker berskam ves dan po snegn, in lačna sem, da jedva s6pem.   Ne podite me iz hižo."
In trepetajdč je ozebli ročici povzdignila ter prosila milosti.
,,Idi!" on spet zakriči, ,,idi ven, ter nikoli se mi ne prikaži brez novcev! Prosijaei, kradi ali-------"
,,Strijc! nemate li človeškega serca?   Ali nijste oče?"
,,Kaj? tudi protivila se mi bodeš?   Pojdi, ali-------"
In z grozečo povzdigneno roko hoce mahnoti ubogo siroto; a Ivanko, Mter kakor misel, skoci mej njiju ter prestrčže očetin udarec, rekoe: ,,tepsti je ne smete."
V tej jezi zgrabi Andrej sinu ter ga verže ob tla, da je malo ne duso izpustil.   Kosana mu skoči na pomoč, a Barica preplašena pobegne iz hiže.
Ostavimo razdraženega divjaka njegovej besnosti, v katerej je po navadi terl in lomil, kar mu je prišlo v roko.
Sosedje so bili tega navajeni, zato ga nijso poslušali.
Ko je vse polomil, vzel je pleterko, katero je bila Barica ostdvila, ter šel ž njo v bližnjo tabakdrnico, kder je vse prodal za male novce in zapil na žgdnji.
n.
Barica nij bila v tacem uboštvu rojena, v kakoršaem je zdaj živela. Nje roditelja sta bila izroej imontejših meščanov.
Oče, Martin Sirek, priden stolar, bil je v Terstu v tovarištvo stopil z Jurijem Terčkom. Oba sta bila dobra delavca, iu ker sta po vsem mestu Iep6 slovela, dobivala sta toliko posla, da poleg vse delavnosti nijsta mogla vsega po redu zversevati. Noč in dan sta delala. Kastoča imovfna jn je še bolj pri-ganjala delati in hranifci. Snovala sta uže čertež, kako bi postarila veliko to-varno stolarskega blaga. A po nesreči se ta čevtež nij zveršil. Martin je res bil ves pošten mož; a jedne, malo ne vsem delavcem navadne, slabosti se uij mogel odtresti: svoje-glavosti.
Necega dne Jurij in Martia začneta prepir, ki bi se bil Mtro pomiril, da se je ta ali 6a kolikaj tidal. Ali oba sta hote]a po svoje, in tako se je poro-dilo od prepira sovraštvo, ki je do čista razrušilo njiju dozdanjo obertnisko po-godbo. Ta in i5n je potem izkušal ljudi, katerim sta poprej skupaj delala, na-sprotniku odvernoti in sebi oliraniti; drug je druzemu zapreke delal in nižjo ceno poaujal; naposled je edeu iziriftj njiju bil prisiljeu omagati. Ta osoda je zadela Martina. Bil je flamreč oženjen, in trebalo je skerbeti za ženo in troje otrok; a Jurij je samSval. Verhu tega jc bil Jurij mnogo derznejši, in zato se nij oguil ničesa, kar bi njegovemu prejšnjemu prijatelju utegnilo biti aa kvaro.   Ko mine leto dnij, bil je res Martin ves unicen.
- 73 -
Kar si je bil prihranil, vse so mu požerle vsakdanje potrebe; delo, ki ga je še dobil, bilo mu je malo ne na kvaro, ker nij sniel draže prodajafci nego li Jurij. Tako je Martin oubožal. A za pomagača delati v mestu, kder je bil poprej sam svoj, to se mu nij moglo hoteti. Jurij je vedel, kako mu je ia kakšen človekje, ter da bi ga še malo razdražil, ponudi mu dela. To ga je kreailo, da je vse prodal, kar je še imel, ter odšel iz Tersta, da bi si drugde iskal kruha.
Obtorej se je Jurij hitro iznebil svojega nasprotaika ia sebi dobro iine pripravil. Kmalu potem se je tudi poročil z bogato deklico, s katero je pri-ženil mnogo novcev, ki je z ajimi svoje obertstvo tako razširil, da mu je za leto dnij uže delalo do 40 delavcev. A po mestu se je veudar govorilo, da Jurij nij srečea ter da ga tare neka tajna žalost, od kar je njega poprejšnji prijatelj šel iz raesta.
Martia je odpotoval na Dunaj iii tam k velicemu stolarskemu mojstru stopil v delo. Zaslužek je bil res majhen, a njegova pridna gospodinja je tako pazljivo vsak novec porabila, da so imeli, česar je bilo za silo treba, ter v snaž-nem prebivališču stanovali. Martinovi otroci so lepo rastli; Barica in Jarnej sta se šolala v bliŽDjej šoli; a Šfcefan, še premajhen, bil je doma pri niateri. Pet let je tako minolo. Necega jutra delavci nenadoma dobodo tovarno zaperto. Velike izgube so bile zadele mojstra ia zato je pobegnol. Martin ia obilo to-varišev z njim je bilo brez dela ia brez nobenega zaslužka. Povsod je iskal dela, a nikder ga nij dobil, ker se jih je preveč oglašalo zanje. Živež se je tudi podražil in zato je Martin bil se svojo družiao zopet v največjern uboštvu. Barica in Jarnej sta bila prisiljena iz šole ostati. Deklica je stopila v 12. leto in hodila k švelji, kder je vsak teden zaslužila aekaj uialega novcev; Jarnej je dobil delo z malo plačo pri kupci. Ali to nij bilo dovolj vsakdanjimpotrebam; stanovanja užo nijso mogli plačevati ia zato jih je zapodil črez mesec daij go-spodar izpod strehe.
Martinu je zdaj bilo iskati maajšega stanovaaja, kakoršno se je aašlo sa-mo v daljnih nesnažnih ulicah. Dve majheni, toliko da ne pod zemljo ležeči izbici na dvorišči poderte koče sta bili potem njih prebivališče. Sosedovali so z ajim sami surovi delavci najaižje verste, kakoršaib je dovolj v vsacem uiestu ter se aavadno zov6 mestaa derhal. Upal je, kadar delo dobode, preseliti se v lep§e stanovanje. A dela nij dobil, ia v tem je hud sovražnik prišel v mesto, zlobaa kužaa bolezea kolera.
Cele družine so odmerle za aj<5. Neprestaao so derdrali vozovi z merliči po prazaih. ulicah ter neprestaao so aosili slabo zbite kerste (trage) v oddaljeae mestae kraje, kder je kolera največ Ijudij pobrala; kajti ubožai prebivalci on-dakaj aijso imeli čistega zraka ia zdrave hraae.
Necega jutra izboli Martia, o poladae je bil uže mertev, ter predno se je zmračilo, pridruži ma smert tadi žeao ia oba siaova. Barica sama je ostala sirota, ia sosedje nijso zaali, kaj bi od nje počeli. Nij imela ni sorodnikov ai prijateljev ni žive daše aa vsem božjein sv^tu.
Aadrej Sodia, ki je stanoval ba§ v tistein hrama, reče, da k sebi vzame siroto, ako ž njo dobode tudi pohišfcvo ia kar je še ostalo po ajeuih roditeljih. To se je ozaaailo oblastvu, ki je pregledalo Sodinovo staaovanje ter priterdilo v to poaudbo. Deklico so tolažili, aaj bi se ne žalostila, ker je tako hitro našla ljudi, kateri bodo za njo skerbeli.
— 74-
Barica je Sodina uže poznala; kajti često ga je videla, kako je pijankolo-vratil inimo njih vrat saic soboj mermraje, prepevaje ali preklinjaje. Vedno se ga je izogibala in bala. Da bi jo potolažili, zato so jej rekli, da bode po noči na deskah spala, a po dnevi da Andreja nikoli nij doma fcer se ga jej nikakor nij treba nič bati.
S težkim sercem je Barica na to pristala. Kosana in Ivanko sta jej hitro omilela. TJbogej ženi je pomagala, tolažila jo in Ijubila, kakor svojo si mater, in Ivanku je tudi bila takoprijaznjiva, da jo je vselej slušal. Poprej je po vse dni tekal po ulicah, a zdaj je često vzel knjižico, ker v šolo nij hodil. Za-čela ga je Barica učiti čitanja in pisanja, kolikor je sama znala. Deček se je veselo učil ia tudi hvaležen je bil o naiiku. V pričo njega dekletu nihče nij smel nič žalega storiti;  niti očetu se je nij bal zagovarjati.
Kakor sta bila Kosana in Ivauko prijaznjiva Barici, tako hudoben in surov je bil gospodar Andrej. Ko je pohištvo poprodal ter zapil, preko je gledal de-klico in z nevoljo jej prirekal, da jo zastonj hrani. Od švelje, kder je poprej delala, uže nij dela dobivala, ker nij hotela imeti take sirote. Od tedaj je bila prisiljena, s pleterko po ulicah in smetiščih pobirati pepel, kosti in drugo so-dergo, kakoršna se po mestih zbira in prodaje. če je prinesla pleterko polno, vse dobro, a če ne, bilo je poslušati grenke besede.
Vendar tako neusmiljen Sodin poprej še nikoli nij bil, da bi jo bil hotel kar izpod strehe zapoditi, kakor je zdaj pretil.
m.
Prestrašena je Barica bežala iz hiže. Tekar (še le) na ulici izza v6gla se je ozerla, ali je Sodin ne lovi. Ker nikogar nij videla za soboj, minol je je strah, a čutila je tem bridkčje glad in zimo.
S to roko se je ob steno operla a 6no položila na netniruo serce, kakor bi mu hotela naglo utripanje ut&iiti, in. premišljevala: kam? —
O tem vprašanji si nij odgovorila, nego šla brez namere proti velikej nlici. Kakor je vse mirno in tiho bilo po stranskih ulicah, tako je tukaj vse živelo. Noč in dan se je terlo ljudij vsake verste, gosposkih in ubožnih. Zjutraj je §el delavec po svojem delu, zvečer se je vračal k družini, a po dnevi je mergolčlo kupcev in prodajalcev od vseli stranfj.
Ko je Barica prišla v to ulico, vzdramila se je iz otožnih mislij, kakor iz terdega spanja ter čudljivo gledala množino mimo gredočih ljudij in verste kras-flih poslopij, iz katerih so tu ter tam uže lesketale svitle luči.
Bilo je na večer, mračflo se je, in po ulicah so svetilnice prižigali.
Kam? —
Kar v serce jo je zbodlo, ko se je spdomela sirota, da brez dvajsetice ne sme priti domdv. Bilajeprisiljena ali na ulici pod milim nebom preaočiti, ali se izdati surovemu Sodinu.   Kam bi Šla po toliko novcev?
Kam? —
Prosjžčiti nij znala, in ako bi tudi poskusila proseč stžgniti ozeblo roko, ali je ne bi povsod osorno odvračali?
Kradi! tako je rekel Sodin.   »Rajša umerjem!" misli si deklica.   '¦ ili'JL'
— 75 -_
V tej tugi je prišla do kerčme, iz katere je bučala vesela pesen. Dobro je slišala besede:
Brez skerbi — vsak živi, Kdor vesel je, kakor mi.
Zdelo se je, da je mej petjem slišala zvenketanje kozarcev in hrup, kakor na plesu.
,,Tukaj so veseli in srečni", reče Barica, ,,a jaz sem lačna, žalostna in brez strehe. Ako bi li šla semkaj notri? Srečni Ijudje bi mi z obraza videli žalost, da bi se me utegnili usmiliti in mi od svoje obilice kaj podariti — inorebiti bi si izprosila dvajsetico. Jutri bode skerbel dragi Bog, ki ne pozabi uboge sirote. Baš je hotela stopiti v pivnico — hram pregrehe in sramote — kar ugleda biriča, ter zbežf po ulici. Biriči so zel<5 serditi na prosjake, osobito zvečer.
Kam? —
Dete nij vedelo nikamor; a zirna je bila kar dlje tem ostrejša in glad silnejši.
Bogato oblečena gospa je prišla po ulici, dekličko vodeč za roko. Obe sta v kožuMb. naglo stopali, da ju ne bi zeblo.
,,Morebiti je gospa usmiljenega serca", misli Barica in gre nekaj stopinj bliže k ujima; a gospa je naglo svojega otroka k sebi potegnila, kakor bi ga hotela obraniti, da se ga ne bi doteknolo nesrečno bitje, in pospešila je korake.
Sirota Barica, kaj ti je zdaj početi? Mahoma spreleti smeh nje bledo otročje lice.   ,,Tam najdem tolažbo ia pokoj."
In kar so jo mogle trudne noge nesti, tako je hitela k cerkvi; hotela je iti vanjo, a bila je zaklenena.
Trudna in s pobitim sercem se zgruzi Barica pri vratih na tla. „0 Bog, kdo se me usmili!" tako vzdabne ter nasloni glavo na zaperta vrata, sklene roki in tamkaj obleži brezzavestna. Kmalu jo prevlada trud. Mertvecu podobna je ondu ležala; samo zdaj ter zdaj so se ustnice genile, kakor bi kaj govorile. Srečen nasmeh je igral na bledem lici. Barici sejesanjalo ob očefcu ia materi, in bila je se svojima bratoma v rajskem veselji.....
,,Voz, hitro seinkaj voz, da ne zmerzne!" Tako je na biriča klical gospod, ki je našel Barico ter jo hotel sh soboj domov vzeti.
Bil je usmiljen, dobrotljiv gospod.
(Konec prihodnjič.)