Poženčan. Kakor z manjimi učenci, tako tudi sami s sabo napak ravnamo. Mi se učimo dogodovščine, šeg, jezikov nekdanjih in novih narodov; li slavensko je bilo do današnjih časov v tistern kotu, kamor se mečejo nepotrebne berHjarije. Pri ptujem se vlečemo za eno čerko, v domačem ne maranio za cele bukve. V ptuje smo zaljubljeni zato, ker je ptuje; domače merzimo zato, ker je domače. Ker sami nismo domačega čislali iu se ga tičili; kdo se je bil od nas kaj v stanu tudi vdomačem naučiti? Oh mladenči, mladenči! vsaj vi bodite za se in za svoje rojake Slavenci; saj se domače slavenskega naučiti za vas ni težko. če raolčim od neinščine, ki je učenim stanovom potrebna zavolj naše zvcze z nekterimi nemškimi deželami, ker so z nami pod eno krono, se mi dalej 17* učimo iiancozkega, laškega ali pa tudi aogležkega. Ako se kdo teh jezikov kake štiri leta uči, vendar če ne govori s Francozi, Lahi ali Anglezi, toliko zna, da ume bukvc. Ko se pisuienosti zuči, je treba, če hoče ptuji jezik znati, da bere in bere bukve, da se vadi v pismenih sostavkih, da se pogovarja s ptujci, da jih zvesto posluša in vadi svoje usta ptujo besedo prav lično zgovarja+i. Koliko pri teh ptujih naukili zanj časa preide! Domače pismenosti se zna, kdor se druzega šc ni učil, v dvch letib dobro izučiti; če je pa že v druzih jezicih, postaviin v nemškem in latinskem, vajen, kako pismenost grc, se je jc v staau tudi v encm letu uaučiti. Ako potlej za k/atek čas kako doinače sloveriske bukve bere, se tudi čistiši besede zuči. Kdor boče pa v slovenSčini še kaj več vedeti, in se kacega druzega slavenskega narefja naučiti, potrebujo kacega pol leta s pismenostjo, <la spazi razločkc ined svojim in sosednjim narečjem, potlej če kake bukve znanega vsebka bere, sc priuči sosednjega narečja, da sam ne ve kdaj. Tako se je v stanu v nekterih letih, ko bi se bil sicer naučil komej enega ptujcga jezika, zučiti književno-ilirskega, českega, poljskega in ruskega. Kar tiče živo bcsedo ali izrekvanje, si je v stanu le-to prilastiti, če li cnukrati sliši svoje slovenske sosede. Kako bo to lepo, čc bote znali luchko in Ijubcznivo ilirščino, prijazno češčino, ali če bi niožko rusko ali poljsko govorili, ino vendar je vsc to prav za prav douiače. Zravcn tega bote pa tudi lahko brali bukve, kterih je že dosti pisanih, pa jih bo še čedalje več, in Slavenci — sploh reči — pišejo važae ter koristne rcči. Z domačo slovenščino bote lahko koristili nižjim stanovom pa tudi izobraženim. Nižji stanovi potrebujejo inarsikaj podučnih bukev, kterih morajo zdaj pogrešati. če bote pa kaj za izobražene piaali, utegnete pisati v književno-ilirskem narečji, ker nam je ta najbližji. Pri učenih predsebkih si je pa tudi misliti, da so za bolj vešte bravce, in da učena besedu li lued vcč iuiljoniiii ljudmi za se zadostno štcvilo bravcev in podporenj najde. Kar jc književno-ilirsko, se more še domače inienovati, kakor je neniškim Švajcarjem in Braniborcem književna nemščina ciomača. Ako se vam pa kaj višega zljubi pisati v tloinačem uarečji, si je misliti, da so tudi drugi sosedje pri svoji izobraženosti vešti le-to umeti. Nikar ne uiislite, da varu odsvetujem ac kaj ptujega učiti. To je prav, če se ptujih jezikov učite ino tudi ptuje bukve berete- Toda če se ptujega učitc, vas to nc zgovarja z doiuačim toliko ncmarniše delati. Če se od inostnuiccv vsega učite, se pa učite tudi (to) svoje toliko čislati kot oni (to) svoje čislajo ali so čislali. Rimljanje so otroke koj od začetka vadili čisto po domače govoriti. Lepo vrdenjc jim je bila pcrva, čista domača beseda pa druga skerb. Ta skerb je bila pripoiočena sosebno nKiteram saniim, dojnicaiu in služabnikoin. Naročali so jim skerbeti kar največ raogoče, da jim ni kdaj ino drugi niso nekdaj nobenega književstva imeli, od neba jim tudi bukve vseh učenostnih razdelkov niso padale; sami so se dolgo trudili ino trudili, ter zapisovali svoje promišljenja, opazke, znajdenja. Spredniki so naslednikom v učcnostih služili za poslombe, da so lc-ti po večstoletnih trudih pritiščali v učenosti na današnjc stopnje. Nam še toliko stoletnega prizadevanja ni treba, ker nam za podslombe služijo lahko ptujci, da na njih dela po svoje zidamo lahko naprej. To vse so začeli že marsikteri izmed naših rojakov spoznavati, in od tod pride, da se je, morem z veseljem reči, neka boljši misel med naini začela, da bolj domač duh med nami vleče, in da je število naši književnosti uevdanih začelo čedalje manji biti. Oh rodoljubje, rodoljubje! prešini s svojimi iskrami vse naše brate in sestre. Do zdaj te še skoraj po imeni nismo poznali, zato smo bili pa tudi tako deleč prišli, da so nas ptujci ,,Sklaven" namest »Slavence" imenovali. Kdor se sam zam6tuje, kdo bo tacega čislal? Ljubi moji mladi prijatli! hrepenite po rodoljubji. Rodoljubje pa v tem obstoji, da čislamo svoj materinski jezik, da znašamo iz mnogih virov domačo dogodovščino, da spoštujemo za našo domovino zaslužne spredoike in verstnike; da si prizadevamo le-te tudi posnemati; da se tudi učeno po domače pomenimo; da vse učenosti in umetnosti svoji doraovini in slavenskemu duhu primerjamo; da spoštujemo stare šege svojih sprodnikov, ako niso pregrešne in ne zaslužijo imena razvad; da se v oblekah in v vsem zunanjem obnašanji kažemo omikane Slavence; da imamo zraven kerščanske ljubezni, ki smo jo do vsacega imeti dplžni, še nekako posebno naklonost do svojih rojakov. Kdor bodete preraožniši, bodite tudi Cojzi, to je podpiravci in dobrotljivi očetje vsega domorodnega, saj je častitljivo in sladko za občji prid domovine podeliti kake darove. To se imenuje rodoljubje, ktero je bilo pri nas do zdaj skoraj vse neznano, pri druzih narodih se pa že celo zminja v domorodno oholost (Nationalstolz). Z rodoljubjera vam bo vse po domače in tako nekako prijazno, da ni izreči. Z rodoljubjem navdani si bodete slavo neprenehoma služili z lahkoto in z veseljem.