Leto VIII. V Celju, dne 11. septembra 1913. St. 37. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „llarodni List" v Celju. Reklamacije bo poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Doneski k glavnemu zboru narodne stranke za Štajersko. Uvod. Kakor lansko leto, bo priobčeval tudi letos „Narodni List" vočigled bližajočemu se glavnemu zboru narodne stranke za Štajersko dopise iz kroga svojih čitateljev in strankinih somišljenikov, v katerih bi se naj zrcalile želje in nasveti glede bodočega strankinega delovanja, pa tudi graje in pritožbe, ki streme za zboljšanjem storjenih napak. Dali bodemo vsakomur svobodno besedo; ker želimo združiti mnenja vseh slojev in krogov v navodilo bodočemu strankinemu iz-vrševalnemu odboru in ker hočemo dokazati, da je v narodni stranki prostora dovolj za vsakogar, ki hoče resno delovati narodu vprid. Srčno želimo, da se razvname kakor lani, tudi letos v teh „doneskih" trezna in premišljena razprava o našem javnem življenju. Za enkrat priobčimo rezek dopis o naši gospodi, ki smo ga hranili v ta namen že dalje časa v uredništvu in o katerem sodimo, da spada na to mesto. Za prihodnje številke pa prosimo vse one, ki se zanimajo za stranko in za naše politično življenje sploh, kolikor mogoče veliko doneskov. Prostora bodemo dali precej na razpolago v listu. 0 naši gospodi. (Dopis iz kmečkega peresa.) Najprve moram povedati, da nisem jeden tistih, ki samo po gostilnah zabavljajo, drugače pa redno roke križem držijo, ako ne gre za njihov žep. Jaz sem se udeleževal političnega dela že v tistih časih, ko smo štajerski Slovenci vsaj na innaj še živeli v politični slogi. Kasneje sem pristopil k narodni stranki ravno tako kot premnogi drugi zavedni kmetje in sem sedaj odbornik enega izmed strankinih političnih društev. Hodim na vse shode in druge prireditve, sem od kraja naročnik „Narodnega lista", ki sem mu pridobil med svojimi sosedi in prijatelji gotovo že do dva ducata plačujočih naročnikov. Delam, kolikor znam in morem, pri vsakih občinskih in drugih volitvah; enkrat se mi je celo teklo: hajdi Joža, v luknjo, ker sem po burnem Roblekovem shodu v jezi enega izmed najhujših klerikalnih zabavljačev malo pretrdo potipal po rebrih. Vse to pravim ne iz kake samohvale, temveč zato, da si ne bi brusil kedo jezika, češ, kaj se boš kregal, ljubi moj kmecič, ko te pa ima fajmošter pod klobukom in si na-rodovec samo pri kaki pijači. Vidim pa, da z našo stranko ne gre tako naprej kakor bi lahko. Mnogo razprav sem bral o tem že po časopisju. Eni trdijo, da nas hočejo fajmoštri pozobati, ako nismo klerikalci; drugi so pisali, da se kmetji bojimo preveč pekla in hudiča ter da zato ne moremo biti pri napredni stranki; zopet tretji hvalijo klerikalno politično organizacijo in vidijo v njej edino podlago farovžkih političnih uspehov. Ne rečem, nekaj bo imel vsak prav. Ali glavni vzrok tiči po moji skušnji v tem, ker vidi večina kmetov v narodni stranki nekaj tujega, nekaj, kar ni s kmečkim življenjem živo zraščeno; kratko malo : kmetje pravijo, narodna „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, za Setrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 E 60 v. NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka •tane 10 vinarjev. stranka je „gospoška", fajmoštrova pa „kmečka". Razumljivo je, da skušajo klerikalni časopisi to naziranje še utrditi in razširiti. Na tem „gospoštvu" je nekaj res kriva domišljija, največ pa naša narodna gospoda sama. Po deželi imamo na primer precej moškega in ženskega učiteljstva. Dočim je še starejši rod prav rad zahajal med nas kmečke ljudi in še rad zahaja in mu ni prenmazana kmetova klop, se nas pa je začelo mlajše učiteljstvo mnogokje izogibati. Izjemam vsa čast! Kaki vzroki ga pri tem vodijo, ne vem tako natančno presoditi ali res je, da si kmetje ne znamo in ne moremo zlasti v politiki povsod sami pomagati in potrebujemo pomoči in opore. Delaven učitelj uživa med nami isto spoštovanje kot vsak duhovnik. Ista je z mnogimi boljšimi obrtniki in trgovci. Kaj bo, če se nas narodno izobraženstvo boji in ogiblje, duhovnik pa gre od hiše do hiše, pritiska na vsako kljuko in mu je dobra vsaka streha! Take obiske si šteje kmet v čast in rodijo ti stiki s kmečkim ljudstvom politične sadove! Napačno je mnenje, da kmetje kar silijo za fajmoštri. Koliko imamo mi po vseh večjih in manjših krajih, po mestih in trgih gospode, ki ji je vsej tekla zibka v kmečki hiši, a zgubi kasneje vse zveze z nami! Mi se ne ponujamo nikomur, ker nam tega treba ni, ali če hoče kedo delati z nami Jin tudi odkritosrčno za nas, ga moramo poznati, spoštovati in ljubiti! Prijazne res niso naše šege, smo trdi in okorni, ali za kar se zavzamemo, pri tem tudi večjidel osta-nomo. Naj se na shodih govori tako kakor mi razumemo, naj se pri veselicah ne gleda le na gospodo temveč na domačine; naj gospoda porabi nedelje za obiske in zlete na deželo, pa bo marsikaj boljše! Kaj je nam za tiste ljudi, ki nas „rešujejo^ po mestih, ne da bi nas poznali! Polagamo vsem onim gospodom, ki imajo v narodni stranki kaj besede, ki imajo dobro voljo in željo našo kmečko politiko prav voditi: pridite med nas! Pustite tisto gospodo, ki se boji Nemcev in duhovnikov ter pravi, da nas bo pojutrišnjem vrag vzel, pri miru. Ta vas večjidel ne mara. Stranko bo treba docela postaviti na agrarno, kmečko podlago; tako je vzrastla, tako bo živela naprej. Mi tvorimo moč in število, kdor nas bo rabil, bo prišel za nami. Tožite, da vas pri raznih volitvah ravno gospoda pušča na cestilu iz straho-petnosti in neznačajnosti; ali vam ne kaže to, kam imate iti? Hotel sem to enkrat javno povedati, četudi menda ni vse tako dobro izpadlo kot bi rad. Pa želel bi srčno, da bi naša narodna gospoda res enkrat našla narod in bi bolj z njim živela ko doslej. Potem bi bilo tudi precej manj govorenja o „gospoški" in „dohtarski" stranki. Slovenski otrok v slovensko šolo! Pogovor med kmetoma Ostrožnikom in Dobrovcem. Ostrožnik: Malo dni še, in treba bo otroke zopet v šolo pošiljati. Dobrovee: Odkar je hmelj obran, itak nimajo nobenega dela. Bolje je tudi, da gredo v šolo, kakor da se potepljejo po vasi in zijajo pijance, ki se gugajo in preklinjajo od krčme do krčme. Velika nesreča je za nas Slovence, da Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju. imamo toliko zapravljivcev; in žalostnejše še je, da so pogostoma to fantini, ki so še nedavno v šolo hodili. Ostrožnik: Nekdaj so nam pravili: mali otroci, male skrbi, dandanes pa nam že šolarčki delajo velike skrbi; kaj bo še le, ko odrastejo! Rad gledam zdravega in živega otroka, ali takega ne maram, ki je v svoji razposajenosti zloben. Dobrovee: Veš kaj mi posebno na naši mladini ne ugaja? Sarovost. Slovenci smo bili zmerom vljudni; včasi še preveč. Dandanes pa ne slišiš več prijaznega pozdrava; otroci vreščijo po cesti kakor divjaki, norčujejo se iz starih ljudi, vpijejo po nemško, delajo sploh tako, kakor bi ne imeli poštenih slovenskih starišev. Ostrožnik: Žalibog, da imaš prav. Dobrovee: In ti malopridni paglavci pohajajo domalega vsi nemške šole. Ali si slišal, kako neotesano se je vedel Čukov proti župniku? Ostrožnik: Slišal sem nekaj o tem. Kako pa je bilo pravzaprav. Dobrovee: Župnik je srečal učence obiskujoče nemško šolo, med njimi je bil tudi Čukov fant, ki je pozdravil župnika po nemški: globe Ježus Krlst. Župnik ga posvari rekoč: zakaj pa ne pozdravljaš slovenski; saj si Slovenec in tvoji stariši niti nemški ne znajo. Fantin pa odvrne nesramno: jaz sem Nemec. Na to reče župnik: ti malopridnež ti; že zdaj zatajuješ svoj materni jezik; že zdaj se delaš norca iz slovenskega pozdrava in iz starih ljudi. Ostrožnik: No to pa je že več ko preveč. Dobrovee: Ali to še ni vse. Čukov je šel tožit župnika, ker je bojda razžalil gospoda smr-kolina iz nemške šole imenujoč ga malopridneža. Ostrožnik: Kaj takega se še pa ni zgodilo v naši župniji in menda nikjer. Tak paglavec si zasluži pošteno leskovko. Dobrovee: Vidiš, kak sad i odi ponemčevalna šola. Otroci, kateiim se trga v nemški šoli iz srca ljubezen do materinega jezika, ne bodo izpolnjevali četrte zapovedi, ki veleva ljubiti in spoštovati domovino ravno tako, kakor stariše. Gorje takim starišim, ali gorje tudi domovini; iz takih bodo sami odpadniki, sami Judeži Iškar-joti. Tudi tvoj fant je hodi! lani v nemško šolo. Ostrožnik: Eh mislil sem, da se bode več naučil. Dobrovee: Več. Kako to? Če se nemški otrok v osmih letih komaj do dobrega nauči začetnih naukov, kako se pa bode slovenski v nemški šoli? Čul sem, da hodi tvoj fant že tri leta v isti razred. Ostrožnik: Meni se tudi čudno zdi; moral bi že v tretjem biti, pa še je zmerom v prvem. Dobrovee: To nič ni čudnega, pač pa velika muka za otroka. Ves svet pravi, da se mora začetni poduk vršiti na podlagi materinega jezika. To zahtevajo tudi Nemci, seveda za se; nas pa hotč s takim narobepodukom ponemčiti in pone-umniti. Nemški učitelj v Celju je odkrito priznal, da dosežejo v najnižjih razredih najprej ta namen. Zato pa tvoj deček zmirom tiči v prvem razredu. Ostrožnik: Se bo pa nemški dobro naučil; saj veš, kako mu je potrebna nemščina. Dobrovee: Prijatelj, tujega jezika se še le more na podlagi domače govorice naučiti; tako Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gelju Delniška glavnica 8 miljonov Kron. Rezervni zaklad 1 miljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5% večje, vloge proti odpovedi po 5 72%. Prodaja srečke na obreke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 68 50-33 NARODNI obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 m delajOtfWsi pametni ljudje. Ko dovrši slovenske šole, pošlji fanta v nemško šolo, če meniš, da je potrebno. Jaz mislim, da nam ni potrebno, ker se itak v šlovenskih šolah dovolj ukvarjajo z nemščino. Povej mi, kje potrebuješ doma nemški jezik. Le glej kako prijazno s teboj govore Celjani, če prideš v kako krčmo ali trgovinoe Kamorkoli prideš od Gradca do Trsta in tam del do Skadra, kjer so zdaj naši vojaki, povsod izhajaš s svojo materinščino. Pri gospodski pa morajo itak znati slovenski. Ostrožnlk: Če bi pa šli otroci na Nemško-Dajčland ? Dobrovee: Oh za silo se Slovenec kmalu nauči. Kdo pa zna pri nas angleški? In vendar hodi toliko ljudi v Ameriko, kjer je vse angleško. Sicer pa bi ti rad prav zaupno nekaj povedal. Tistega Gajška poznaš. Te dni mi je tožil, da so ga vsi otroci zapustili na stare dni; fantje so šli na Nemško; dekleta pa v mesto. Nobeden mu nič ne pomaga; nobeden mu nič ne piše; samo čakajo, da se stegne in da potem pograbijo kočo in grunt. Ponemčevalne šole so tudi eden izmed glavnih vzrokov, da ne dobimo za drag denar ne hlapca, ne dekle, ne delavcev. Kdor nemški tolče, sili v mesto ali na Nemško. Fantje se tam zdelajo, dekleta po mestih pa mnogokrat spridijo. Ostrožnlk: Ali vsak bi se rad izkopal iz svoje revščine. Dobrovee: Prijatelj, varčnost, pamet in pridne roke nam bodo pomagale, ne nemščina. Petkovo Uršo poznaš; ona zna nemški; pa vendar nosi slednji dan mleko v košu v Celje. Če nemščina toliko pomaga, zakaj pa nima v Celjn kake palače, n. pr. Dajčes haus; zakaj pa si ne da rajši donašati mleka in sladke kave kuhati, zakaj ne nosi gosposkega klobuka namesto koša, zakaj ne je pečenih piščanec in jerebic namesto fižole in krompirja ? Nemci so vendar nehvaležni ljudje. Ostrožnlk: Trpke so tvoje besede; ali odprl si mi oči; zdaj še le razvidim, kako neumen in slep sem bil do zdaj; nočem, da bi me pred smrtjo mučila vest, da sem izredil svoje otroke za Judeže. Fant mi ne sme več v nemško šolo. Hvala ti. (Sežeta si v roke.) Sprejem v tečaj dež. kmetijske šole v Št Jurju ob Juž. žel. Za razvoj domačega kmetijstva je prepo-trebna primerna strokovna izobrazba kmetovalcev samih. Mnenje, da je potrebna ista samo za službe, za preskrbljenje sinov, ki ne ostanejo na domačem posestvu, je zelo napačno. Ali naj se bolj spretne moči posvečajo tujim podjetjem, domača naj pa trpe vsled zaostalosti? Ali ne prekaša strokovno napreden gospodar drugih, ali ni vzor, nekaka sreča za svoj okoliš? Ali ne pridobivajo le razumni, izobraženi gospodarji kmetom vgled, kakoršen jim pristoja ? Ali se ne čuti vsak razsoden kmet dandanes pred zadačami, ki mu kažejo potrebo primerne izobrazbe? Išče in najde po posameznih knjigah, listih, predavanjih itd. posamezne drobtine, pa to so le drobtine! — Ali bi zamogel n. pr. današnji vino-nogradnik po trtni uši, peronospori itd. shajati brez napredka? Ali je mogoče pri današnjih razmerah in draginji, pomanjkanju delavnih moči itd. itd. naprej gospodariti kot nekdaj? Ali ne izdajajo naši kmetovalci že ogromne svote za razne potrebščine n. pr. umetna gnojila, razne priprave itd., pa ne znajo ž njimi vedno prav ravnati? Ali ne dosega poprečna produktivnost naše zemlje le en del tega, kar bi zamogla? Ali ne trpe pri tem vsi sloji, zlasti pa kmetovalci sami? Ali je pa kmetovalčeva naloga edino le pridelovanje? Kolike vrednosti se gube vsled neprimernega spravljanja, ravnanja, shranjevanja, predelovanja, koliko zgnb je vsled nezadostnih zmožnosti v računanju? Kako je mogoče kmetovalcu presojati sorazmerno uspešnost svojega pridelovanja, ako ne zna površja svojih parcel natanč- neje določiti, ako ni vešč knjigovodstva itd. itd. Enakih vprašanj navedlo bi se lahko še na stotine. -». Za samoizobrazbo je to preveč zadač, treba je primerno zaokrožene šolske izobrazbe, ki podeli primerno vsestransko organično vezano podlago. Prilika za to se nudi tudi v deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Juž. žel. Ker se poučuje tu v materiuem jeziku, ker se vpoštevajo zgolj faktične potrebe, se omeji učna doba le na 10 mesecev. Ni namen v tej kratki učni dobi nakopičiti v učencih polno teoretičnega znanja, istotako ni namen jih Zgolj mehanično izvežbati, temveč namen je, jih vglobiti, razumne, misleče in spretne strokovnjake odgojiti. Taki morajo znati prav razpolagati, pri vsakojakih okolščinah pravo pogoditi in pa delati. Kakor zaostalost istotako ali včasih bolj je kmetovalcem škodljiva šablona. Delo naj vodi vedno le prava razsodnost! Naloge 10 mesečnega tečaja so velike in zahtevajo materijal, ki je tem kolikor moč kos, ki ima veliko veselja do stvari in posebno trdno voljo. Opozarja se na tozadevni razglas. Naj se mu odzovejo mladeniči prešinjeni od veselja do stvari, nadarjeni, marljivi, -čedni in redni. — Izostanejo naj pa taki, katerim je edino le za štipendijo ali ki mrzijo delo ali kateri se nočejo vkloniti disciplinirali katerim ni za učenje, kateri streme edino le po spričevalu, da so dovršili kmetijsko šolo ali pa kateri samo iz radovednosti povohajo v šolo z namenom oditi, če jim ne bode prav dopadlo itd. Take zajedavke, ki se vrinejo, spodjedajo le drugim boljša mesta in so krive, da zavod ni poln, kakor bi moral biti, krčijo le uspešnost njega delovanja. Le nčenci dobrih kmečkih hiš, plasti starejši, ki znajo priti kmalu z zgoraj na^eSenimi svojstvi do veljave, so zavoju i in njegovim smotrom v korist in ponos; čim boljšo podlago imajo od prej, tem boljše. Izbiranje v tako velikem okolišu je pa težavno. Najbolje, da se oglašajo, če le mogoče prosilci osebno. Vsi prijatelji kmetijskega napredka so pa naprošeni, da pomagajo pri izbiranju in priporočajo le, kar je priporočila vredno. Ravnateljstvo. BeležK«. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev je obhajala v soboto in nedeljo v Ljubljani 25 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki je izšla slavnostna številka „Učiteljskega Tovariša", ki opisuje delovanje „Zaveze" kot organizacije učiteljstva v preteklih 25 letih in našteva dolgo vrsto dobrodelnih in gospodarskih naprav ter zavodov, ki si jih je ustanovilo z neumornim pridom narodno učiteljstvo. „Zaveza" bo menda tudi najstarejša slovenska stanovska organizacija, ki je razširjena po vseh slovenskih deželah in združuje na tisoče narodnih učiteljev ter učiteljic. Ljubljana je ob učiteljskih slavnostnih dnevih mnogoštevilne goste z navdušenjem in veseljem sprejela. Vseh prireditev se je udeleževalo veliko naprednih poslancev, župan ljubljanski dr. Tavčar, zastopniki češkega, hrvaškega in srbskega učiteljstva ter posebno mnogo štajerskih« učiteljev in učiteljic. Častital je „Zavezi" ob1 25 letnici pismeno izvrševalni odbor štajerske narodne stranke. Daljše poročilo je priobčeno v | „Slov. Nar.". Za zidanje nove bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu se je nabralo dosedaj 160.000 K zagotovila in kakor kažejo moderni načrti, bode stalo poslopje 500.000 K. Kaj toraj naj storimo? Ljudstvo vedno povprašuje, kedaj bodemo začeli zidati. S 160.000 K ne moremo začeti in tudi višja posvetna oblast poprej ne dovoli, dokler ni večjega zagotovila. Kakor je vsakemu znano, bi bila zelo koristna taka bolnišnica na Sp. Štajerskem, a primankuje še veliko denarja. Zatoraj še vodstvo nameravanega zavoda enkrat ponižno prosi vse tiste občine in denarne zavode, ki smo njim prošnje poslali že ob Novem letu 1913, naj nam blagovolijo odgovoriti, ali nas bodejo s kako svoto podpirali za stavbo človekoljubnega zavoda ali ne? Tudi po mnogih župnijah so se razdelile že v pretočeni polovici leta nabiralne pole oglednim in zanesljivim osebam, a mnogo še jih je, ki še obljubljenega dela niso storili. Zatoraj prosimo vse tisto, ki še niso nabiralnih pol odposlali na proviuoijalat usmiljenih bratov v Gradcu, naj storijo svojo sobljubo saj do konca septembra. Tudi sedaj so se razdelile nabiralne pole zanpnim možem, kateri so težavno in trudapolno delo s veseljem sprijeli, in sicer v sledečih žup* nijah : Št. Jur ob juž. žel., Dramlje, Rečica na Paki, Št. Andraž nad Polzelo, Šmartin pri Velenju, Škale, Bele vode, Šmihel nad Mozirjem in Mozirje. Vsem dosedanjim dobrotnikom pa izreka vodstvo nameravanega zavoda iskreno zahvalo. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala rodbina g. učitelja Godca namesto venca na grob pok. dež. odbornika g. Fr. Robiča 15 K, učiteljstvo šole v Limbušu 15 K, g. M. Rosinova na letovišču v Framu 15 K. G. Fran Canjko, nadučitelj, Sv. Bolfenk na Kogn, je poslal 5 K 25, nabranih t veseli družbi povodom 20 letnice poroke g. Frana Šoštariča, posestniku na Vitanu. Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti). IV. šolsko leto. Šola obstoji iz pripravljalnega in 2"trgovskih letnikov. V I. letnik se sprejemajo najmanj 14 let stari absolventje meščanskih ali nižjih srednjih šol ali pripravljanih letnikov na trgovskih šolah. Kdor nima te šolske predizobrazbe, dela lahko vsprejemni izpit iz slovenskega jezika, računstva in geometrije, zemlje-pisja, prirodopisja in fizike. V II. letnik se lahko sprejemajo absolventje I. letnika na kaki drugi trgovski šoli. V pripravljalni letnik vstopijo lahko najmanj 13 let stari učenci, ki so dovršili vsaj I. razred meščanske ali srednje šole. Ako se oglasi vsaj 20 deklic, se otvori tudi I. letnik dekliške trgovske šole za tiste učenke, ki so dovršile meščansko šolo; ako se to število ne doseže, se uvrščajo deklice v deške razrede. Vpisovanje bo dne 16. in 17. septembra 19IS v novih, modernih prostorih ul. Stadion 21/1 od 9-12 in od 3 - 6. Vpisnina (za nove učence) znaša K 5, prispevek za učila (plačajo vsi učenci) K 4. Šolnina znaša za trgovske letnike K 200, plačljivih v mesečnih obrokih ži K 20, za pripravljalni letnik K 80. Revnejši učenci se lahko deloma ali povsem oproste plačevanja šolnine, učenke plačujejo brez izjeme. Nadaljnje informacije daje ravnateljstvo šole. C. kr.poštne nablralnice in slovenski jezik. C. kr. trgovinsko ministerstvo je izdalo v c. kr. dvorni in državni tiskarni za vse c. kr. poštne na-biralnice novo službeno navodilo, ki je stopile v veljavo dne 1. kimovca 1913. To službeno navodilo je za slovenske poštne nabiralnice tiskano v nemškem in slovenskem jeziku, za nemške pa samo v nemškem jeziku. Ravnopravnosti slovenskega jezika je s tem ustreženo, a odvisno bo od poštnega ravnateljstva v Gradcu, če bode dvojezično tiskano navodilo doposlalo vsem c. kr. poštnim nabiralnicam po Spodnjem Štajerskem ali ne, morebiti jim bode vsiljevalo samo nemško službeno navodilo. Takšno ravnanje bi bilo nezakonito, ter bi zahtevalo, da se dotični g. poslovodja pritoži. Dokazano pa je, da je c. kr. poštno ravnateljstvo doposlalo dvojezično navodilo vsem onim poštnim nabiralnicam po Spodnjem Štajerskem, ki dopisujejo ž njim v slovenskem jeziku. Dognati je treba še, če so se taka navodila doposlala tudi vsem ostalim nabiralnicam po slovenskem Štajerskem ali ne. Vzemimo slučaj, da se to ni zgodilo, naj dotični g. poslovodja vrne samonemško „Dienst-anweisuug" ter naj prosi za dvojezično, rekoč, da rabi dvojezično, ker se mora strankam, oziroma občini zaradi nastalih izprememb v svojem poslovanju izkazati. Ako bi mu na to vlogo ne ustregli, naj se pritoži občina ali kdo drugi na trgovinsko ministerstvo, da ni v dotični poštni nabiralnici službenega navodila v slovenskem jeziku. C. kr Dokazano je, da ima 50 do 100°/o več dv 1 ' ; _ ; ■ ?»• jedrnatega mila v sebi Schichtov pralni prašek „Ženska hvala" nego drugi podobni izdelki. „Ženska hvala" ne vsebuje nikakoršnih škodljivih sestavin. Izrek s „Najve£ja potrata je kupovati slabo blago" se ne ujema pri nobenem drugem predipetu tako dobro, kakor pri pralnemu prašku in drugih sredstvih za pranje. — Ime „Schicht" jamči za dobro blago. 409 2-1 Scmchl trgovinsko ministerstvo, ki je izdalo 128 strani obsegajbčo dvojezično slnžbeno navodilo, bo tndi toliko pravično, da bode po tem potrebno nkrenilo. C. kfc trgovsko ministerstvo je založilo istotako tndi vse tiskovine v nemškem in slovenskem jezik^ katere rabijo poštne nabiralnice v svojem notranjem oradovanju. Gg. poslovodje, naj torej vrnejo samo nemške ter naj zahtevajo dvojezične in ustreglo se jim bode, ako bi se jim pa ne nstreglo, naj vložijo pritožbo na trgovsko ministerstvo v roke katerega poslanca. Mi si moramo svoj jezik čnvati in gojiti v vsakem tndi najmanjšem slučaju, to zahteva od nas podrobno narodno delo, to pravico nam daje državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1.1867 in to dolžnost nam nalagajo državljanske pravice slovenskega naroda. Naj se to ne smatra za malenkost, in če bi za vsak posamezen slučaj to bila res malenkost, vsota vseh teh malenkosti po celem Spodnjem Štajerskem, oziroma tudi po drugih deželah tvori že veliko narodovo zadevo. Kolera razsaja jako hudo po vseh južnih in vzhodnih ogrskih županijah. Tudi iz Galicije javljajo"posamezne slučaje. Upamo, da bodo ogrske oblasti ukrenile vse potrebno za zatiranje te strašne kuge. Patrijarh srbske pravoslavne cerkve na Hrvatsko - Ogrskem Lucijan Bogdanovič je v Gasteinu utonil. Doslej se še ni moglo dognati, ali gre za samomor ali kak zločin. Mnogo govori za to, da ga je v vodo pahnila hudobna roka. Grozen čin blaznika. Kakor se iz Miihl-hausena poroča, je ponoči dne 4. t. m. domači učitelj Wagner v Degerlochu nenadoma zblaznel in na štirih krajih zanetil ogenj. Ko so ga hoteli prijeti, je ustrelil osem in ranil devet oseb. Wagner je bil v tamošnjem kraju pred več kakor 10 leti učitelj.. Pred štirimi tedni je pripeljal svoje otroke k staršem svoje žene. Dne 4. t. m. ponoči se je nenadoma vrnil. Okrog polnoči je videl nekdo šupo blizu šole v ognju. Ko je mimoidočega človeka vprašal, kaj da pomeni ogenj, ga je ta ustrelil. Potem je šel Wagner drugam zažgat velik skedenj. Ko je neki meščan otvoril okno, ga je Wagner tudi ustrelil. Ko je petič zažgal, so ga prijeli. V roki je imel vojaški revolver in je na slepo streljal v množico. Po težkem boju so mu vzeli revolver. Eazburjena množica ga je hudo pobila. Preden je odšel Wag-ner v Muhlhausen, je umoril ženo in svoje štiri otroke. Wagner je pustil na vratih tablico, da je vsa družina odšla na izlet. Bil je 35 let star in je mnogo pil. Ko je Wagner zažigal, je imel črno krinko in pajčolan pred obrazom. Na jermenu je imel tri pištole, vsako z desetimi streli. Premagali so ga, ko je vse izstrelil in hotel zopet nabijati pištole. Pri preiskovalnem sodniku je dejal, da se je davno pripravil za dejanje. Ko so ga spomnili, da je poklal tudi svojo obitelj, je navidez ravnodušno skomizgnil. Wagner je ubil, oziroma ranil več kakor dvajset oseb. Sedem moških in neko enajstletno dekle jo bilo takoj mrtvo. Druei so deloma težko, nekateri smrtno ranjeni. Eden ima prestreljena pljuča in umira. Wagner je močno, toda ne smrtno poškodovan. T Gleiehenberške topliee sta si došla od-počit srbski notranji minister Protič in pa vojvoda Putnik, zmagovalec nad Turki in Bolgari. Ptujskega »Štajerca" bodo vsled te novice začeli gotovo lomiti krči. Pomnožitev ruskega črnomorskega bro-dovja. Zadnje dni meseca oktobra bodo spustili v morje v Nikolajevem ob Črnem morju prvi ruski dreadnought ruskega črnomorskega brodovja »Cesarico Marijo". Obenem bodo isti dan spustili T morje 9 manjših križark, torpednih in podmorskih. čolnov To ojačenje ruskega črnomorskega brodovja je velike važnosti. Slavnosti, ki se bodo vršile tiste dni, se udeleži tudi car in več visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Gre jim le za politiko, ne za vero! Goriški nadškof dr. Sedej je odredil, da se morata »Gorica" in »Primorski list" črtati iz imenika »katoliških" listov. Po domače se pravi to, da sta »liberalna" in »veri nevarna". A čudom čudo: urejuje ju bogoslovni profesor dr. A. Gregorčič, duhovnik torej, ki je bil doslej vodja duhovniške politike na Goriškem. A vstali so v duhovniški stranki sami »mladi" proti dr. Gregorčiču, dobili premoč in sedaj sta že njegova lista »veri nevarna". Enako bi bil tudi »Narodni List" »veri nevaren", če bi ga tudi urejal najpobožnejši človek ker ne odobrava politike dr. Korošca in nekaj drugih v klerikalni stranki vsemogočnih duhovnih posod v Mariboru. Duhovščini gre vedno le za politiko, le za moč in dobiček, »vera" je stvar, ki se je poslužujejo za sleparjenje nevednega ljudstva. »Slovenski Dom", glasilo naprednih kranjskih kmetov, piše: Kaj vendar učijo božji namestniki? Zadnje porotne obravnave v Novem mestu so MElB razkrile tako propalost zlasti med ženskami, da se je naravnost čuditi, kaj počno naši »božji namestniki", da tako vzgajajo kmečko ljudstvo. Pred porotniki so stale tri Marijine device, torej osebe, ki so najbolj pod vplivom duhovnikov. Dve sta umorili vsaka svojega nezakonskega otroka takoj po porodu, ena je bila pa med zloglasnimi roparicami, ki so se oblekle v moško oMeko in oropale staro žensko za vse njene prihranke. Detomorilki sta se izgovarjali, da sta se bali sramote, zlasti kaj bo župnik rekel, dočim je roparica rekla, da je mislila, da rop ni greh! Kakšna propalost se nam tu odpira in vprašamo se: Kaj vendar učijo naši duhovniki? Saj ima naša vera najlepše nauke, kako mora človek živeti, da je vreden član človeške družbe. Toda naši duhovniki fltne učijo danes več "krščanskih resnic ali jih pa avtomatično brez prepričanja zdr-drajo na prižnici, dočim se razvnamejo kot divji petelini pri petju, ko zabavljajo čez napredne liste in njih pristaše. Zato ve danes že vsak otrok, da je od škofa prepovedano brati »Slovenski Dom", toda kaj je greh, ne vedo, ker ni časa, da bi duhovniki to učili. Danes se uči pobijanje, preganjanje in sovraštvo do naprednjakov, verskih resnic se ne uči, zato pa ljudje mislijo, da je vse dopuščeno, samo če je človek klerikalec! Odgovor bo težak, bojni petelini, in gorje vam, ko bo čas sodbe! 20. septembra 1913 se vrši po celem Spodnještajerskem VI. Narodna zbirka. CcljsKi oKraj. „Oktobersko slavje" Zveze narodnih društev dne 5. oktobra 1913. Veselični odbor ima danes zvečer v »Narodnem domu" svojo prvo sejo. Veselica se bode vršila v istem obsegu kot lani, zato bodo k sodelovanju naprošene vse slovenske gospe in gospodične iz Celja in cele okolice. Iz Celja. V nedeljo, dne 7. t. m. je priredil »Celjski '#okol" na prostornem vrtu »Sokolšfcega doma"fV Gaberjih javno telovadbo, pri kateri je sodeloval tudi »Žalski Sokol" z eno člansko vrsto in z naraščajem. Veselica ni bila od strani Celjanov obiskana tako, kot bi bilo to želeti, vendar pa so jih zato nadomestovali okoličani v dostojnem številu. Javna telovadba je pod vodstvom načelnika br. MoŠkona potekla vseskozi lepo in na višini, ki smo jo navajeni pri celjskem Sokolu. Proste vaje je izvajalo 20 članov, moškega naraščaja 35, obrtnega 25, ženskega 21, članic 6. Pri orodni telovadbi ste nastopili dve vrsti celjskega Sokola na drogu in bradlji in ena vrsta žalskega Sokola na bradlji. Konečno je nastopilo vse članstvo, vštevši moški in ženski naraščaj k eni velikanski skupini, ki je vzbudila pri gledalcih buren aplavz. Po javni telovadbi se je vzbudila na vrtu in v telovadnici izredna animirana zabava ter ples ob zvokih celjske narodne godbe. Cela prireditev je pokazala, da si pridobiva »Celjski Sokol" posebno v okolici vedno več tal in zaupanja. Iz Celja. Čisti dobiček ljudske slavnosti; ki jo je priredil »Klub naprednih slovenskih:'akademikov v Celju" s sodelovanjem C. M. podružnice dne 8. t. m. v Velenju, znaša 260 K 96 vin. Lep gmoten, kakor tudi moralen uspeh veselice, ki se je v vsakem oziru obnesla izborno, naj bode najlepša hvala in zadoščenje marljivemu pripravljalnemu odseku kot vsem onim, ki so nam s svojo požrtvovalnostjo priskočili na pomoč! Klub slov. kolesarjev v Celju preloži svojo na 14. t. m. nameravano veselico radi žalske slavnosti na 21. t. m. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 11. septembra, v gostilni pri »Mestu Gradec" v Celju. Iz Celja. Zdi se nam, da hoče biti novi tajnik okrajne bolniške blagajne češki renegat ftiha vreden naslednik slaboznanega Oechsa. Pred kratkim je došel v pisarno okrajne bolniške blagajne delavec Janez Weber iz Železnega pri Žalcu zaradi izplačila neke bolniške podpore. No in ftiha je naenkrat trdil, da je v fantovi navzočnosti zmanjkalo 100 K. Poklical je policijo in fanta so natančno preiskali, pa nič našli. Napravili pa so proti njemu vseeno ovadbo, ker si je ftiha domislil, da je fant lahko skril stotak v ustih; tam pa da se ga ni preiskalo. Pri sodniji je bil fant, ki ga je zagovarjal dr. Kalan, oproščen. Ta štorija ni nič dragega kot prvovrtsna svinjarija napram poštenemu slovenskemu delavcu. Kaj bi neki bilo, če bi kdo trdil, da je v navzočnosti ftihovi zmanjkalo lepih tisočakov v neki štorjanski opekarni? Ker se fantu tatvine ni dokazalo, bi se moralo po načela, da gre vsem enaka pravica, tudi ftiha preiskati. Pa bo že še prišel čas, ko bo takih in enakih svinjarij v celjski okrajni bolniški blagajni napram Slovencem konec. 1 » Porota. Dne 20. septembra se prične pri celjski okrožni sodniji tretje porotno zasedanje v tem letu. Na vrsto pridejo ti-le slučaji: dne 20. septembra: Tereza Mastnak iz Lokarij, detomor; dne 22. sept.: Jožef Vodnšek, Negova, požig in goljufija; dne 23. sept.: Jož^f Kregar, zavratni umor; dne 24. sept,.: Jožef Žigart, Lukanje, umor; dne 26. sept.: Marija Gorinšek, Tepanjskivrh, detomor. Nekaj za obrtnike. Pri stavbi apve c.kr. državne gimnazije v Celjn se oddajo sledeča stavbena dela: 1. steklarska dela, 2. pleskarska dela, 3. slikarska dela, 4. naprava tal iz deščic (Bretfel-boden) ter 5. napeljava vodovoda. V pogled v načrte in pripomočke za sestavo ponudb bo dobe pri vodstvu stavbe v Gradcu (!?) Barggasse 2, II. nadstropje, vrata št. 12. (Zakaj ne na Dunaju!!) Za ponudbe se smejo rabiti samo uradne tiskovine, katere se dobi proti plačilu stroškov pri stavbenem vodstvu. Položitev vadija se ne zahteva takoj, marveč še le* potem, ako se ponudniku delo odda, bode ta moral položiti v stavbenih pogojih navedeno kavcijo. Ponudbe se morajo poBlati najpozneje do 22. septembra 1.1. do 12. ure dopoldne v pisarniškem oddelku 15 pri namestništvu v Gradcu Burggasse št. 2, II. nadstropje, vrata št. 14. Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju začne poslovati jutri v Volavškovi hiši na Krožni cesti. Več o njenih ciljih in njenem delovanju priobčimo prihodnjič. Čitajte današnji oglas trgovsko-obrtne zadruge 1 Iz Žalca. Sokolska slavnost v nedeljo dne 14. t. m. obeta biti nekaj velikanskega. Dan na dan priglašajo sokolska in druga narodna društva svojo udeležbo, pa tudi med priprostim ljudstvom postaja zanimanje za to prireditev od dne do dne večje. Priprave za slavnost so v najlepšem teku. Skrbljeno bo za to, da bo občinstvo v vsasem oziru zadovoljno. Inteligent kakor tudi priprost človek bo našel svoj užitek, popoldne pri javni telovadbi, zvečer pa pri kabaretu v veliki dvorani g. Robleka, kjer bo imel priliko videti slike iz življenja naših Žalčanov za časa hmeljske sezije. Vrhu tega bodo skrbele naše narodne dame v svojih šotorih, da bode ustreženo občinstvo v polni meri in da bodo potekale vsakemu urice v neprisiljeni in najlepši zabavi. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu, v slučaju slabega vremena v veliki dvorani g. Robleka. Savinčani! Savinčanke! naj bo ta dan zbrana v Žalcu vsa napredna Savinjska dolina. Vsakdo, ki čuti narodno, naj si stavi geslo: v nedeljo dne 14. t. m. v Žalec na desetletnico žalskega Sokola! Prirediteljem slavnosti v Št. Petru ob Savinji pri Šribarju dne 24. avgusta 1913 izreka tem potom za oddani delež čistega dohodka v znesku 90 kron za »Sokolski dom" v Št. Pavlu v imenu »Sokola" njegov odbor svojo najsrčnejšo zahvalo! Na zdar! Josip VIdie, t. č. starosta. Ljudska knjižnica v Št. Petru na M. s. ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. uri pop. pri Strašeku (ob cesti). Na občnem zboru predava urednik Janko Lešničar iz Celja. Društveniki in društvenice, pa tudi vsi drugi domačini so srčno vabljeni. V Podlogu pri Št. Petru v Sav. dolini je umrl v torek g. dr. Jakob Uratnik, bivši notarski kandidat v Žužemberku. Pokojnik je šele pred kratkim dokončal svoje študije. Naj v miru počiva! Iz Št. Petra na K. s. nam poročajo: Zadnjo nedeljo je priredila kmetijska podružnica Mestinje-Št. Peter na M. s. poučen izlet na kmetijsko šolo v Št. Jur. Ob nenavadno veliki udeležbi — bilo nas je 27 — je razkazoval in razlagal vse zanimivosti in naprave gosp. inž. Zidanšek. Udeleženci smo si zapomnili vse, kar smo videli in se hočemo, kolikor pač mogoče, s tem okoristiti Gosp. Zidanšeku se še tem potom enkrat zahvaljujemo, enako tudi visoko cenjeni gospe ravnateljici, ki nas je tako lepo postregla. Tudi slavni kmetijski podružnici je treba čestitati k tema izletu. Naj vrši svojo nadstrankarsko nalogo res nadstrankarsko in naj potegne k sebi tudi vse one, ki se ji iz strankarskih ozirov še odtegujejo. Gotovo bo s tem pridobila podružnica in ž njo naš narod. Sicer pa — hvala za prireditev! Drugič zopet! Duhovniške vesti. Kaplan Kosi v Celju gre za župnika k Sv. Lenartu nad Laškim; ca njegovo mesto v Celje pride kaplan Marko Škofič iz Žreč. Iz Hrastnika. Veselica, ki jo je priredilo »Slov. del. podporno društvo v Hrastniku" je izvrstno uspela. Udeležba sicer ni bila tako ve-1 ka, kakor se je upalo, vendar je gmotni uspeh nad vse pričakovanje dobro uspel. Dohodki znašajo 208 K 30 vin., stroški 28 K 30 vin. in znaša torej čisti dobiček 180 K. Za ta lepi uspeh se se ima društvo zahvaliti v prvi vrsti g. Ferd. Rošu, ki je društvu radevolje prepustil svoje prostore in še povrh dovolil, da je društvo v svoj prid točilo ta dan pivo, kar je dalo dobička 35 K 98 vin. Gosp. Rošu, ki je društvu v vsakem ozirn naklonjen, izreka društvo svojo iskreno zahvalo. Tadi gdč. Roševi iskrena zahvala, za darovane šopke. Srčna hvala gdč. Milki ŠentjurčevU ki je pomagala že pri pripravah za veselico, in je tudi pri veselici bila ves čas zaposlena s prodajo številk za siečoiov in šopkov, in je s teoi Svojim delovanjem mnogo pripomogla k lepemu gmotnemu uspehu. Hvala tudi g. Ferdo Rošu ml., ki je spremlial pri prodaji šopkov gdč. Šentjurčevo. Tndi g. Šentjnrcu se društvo iskreno zahvaljuje za njegovo požrtvovalnost vstrajnost pri pobiranju vstopnine. Srčna hvala vsem darovalcem krasn.h dobitkov in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu. V nedeljo, dne 14. septembra vsi na veliko sokolsko slavnost v Žalec! Pozor, somišljeniki! Uredništvo „Nar. Lista" prosi, da se mn pošiljajo o društvenih prireditvah le kratka naznanila in poročila, da jih je moči takoj priobčiti. Upoštevajte, da je naval takih dopisov ravno sedaj velik, prostor, T »Narodnem Listu" pa omejen! Obenem prosi uredništvo, da se mu pošljejo taki dopisi gotovo v ponedeljek, najkasneje v torek, ker je v sredo opoldne že sklep za uvrstitev._,_ Iz Trbovelj nam poročajo: Iz vasi na kolodvor in narobe je začel voziti avto - omnibns podjetnika g. Apata iz Kaplje pri Vranskem. To je gotovo novotarija, ki jo je občinstvo z veseljem pozdravilo. Iz Šmarja pri Jelšah smo dobili sledeči dopis: »G. urednik me vprašate, kako sodimo v okrajnih zastopih o krizi v štajerskem deželnem zboru? Odgovor je kratek: razgnati vse ter razpisati nove volitve. Od novih deželnozborskih poslancev pa bo treba pred Izvolitvijo zahtevati trdno obvezo, da ne bodo za kake malenkosti začenjali več let trajajočih obstrukcij, ki delajo našemu bmetijstvu velikanske škode. V kake denarne težkoče smo pa prišli v okrajnih zastopih, raje ne govorim. Sami dolgovi, samo okrajne in deželne doklade se molzejo iz ljudstva, ne investira se pa nič. Nemški meščani se seveda lahko smejijo, ker jim da deželni odbor vsa deželna sredstva na razpolago in jih podpira, kjer more, nam pa trda prede. Vprašali ste me tudi, kako presojamo obstrukcijo z narodnega stališča. Dovolite gosp. urednik, ampak to vam že moram reči: norcev ni treba briti. Pred bo konec sveta, kakor bodo naši klerikalci obstruirali iz narodnih razlogov. Toliko že razumemo tudi nepolitiki, da si ogrnejo klerikalci narodni plašč le takrat, kadar upajo na kake druge kupčije. Mi nočemo nič drugega kot nove volitve in delazmožen deželni zbor. S Korošci, Benkoviči, Verstovški in drugimi*poslanskimi lenuhi pa ven!" Tudi to je zanimiv donesek, kako sodijo možje iz ljudstva o krizi v deželnem zboru! Iz Vranskega. K dopisu o požarniški slavnosti povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva dostavljamo, da ste bili med naštetimi vrlimi sotrudnicami izpuščeni gospodični Mela in Ana Lavričevi. Iz Šmarja pri Jelšak. (Paralelka) se otvori s 1. novembrom na šmarski deški šoli. Ker je v tem narodnem trgu dana prilika, da ima tudi novi učitelj zaslužek na obrtni nadaljevalni šoli s trgovskim tečajem in bo edin v trgu imel podučevati klavir, gosli in voditi čitalniški pevski zbor, se opozori mlade učitelje na to ugodno mesto. Iz Gornjega grada. (Roparski napad na poštnega sela.) Slučajno sem se mudil dne 3. septembra v Gornjem gradu ter zapazil na koncu pešpota, vodečega iz Gornjega grada proti Novi Štifti, dva možakarja. Eden je bil čisto črno oblečen, kakor kak duhovnik in eden bolj prosto, a bil je precej debeluhast. Pričakovala sta nekoga, to se je poznalo. Kmalu zagledam stvar, na katero sta najbrže prežala. Bil je poštni sel iz Nove Štifte in onadva sta morda mislila, da vozi na svojem kolesu Bog ve koliko tisočakov. In res ustavila sta ga in Bog ve, kaj bi se mu bilo zgodilo, ako bi na svojem urnem kolesu hitro ne odnesel kosti svojega telesa ter jima pokazal pete! Opazovalec. Ogledovanje govedi je bilo 2. t. m. v Šmarji pri Jelšah. Rastavilo se je 258 glav, a premij je bilo za 2020 K. Hvalovredno je, da so z darili prispevale tudi 3 občine in šmarska stara, ne nova kmečka posojilnica. Komisija je bila zelo zadovoljna z živinskim materijalom. Prvič je bil tudi navzoč zastopnik poljedelskega ministerstva. Ta je pa še posebej pohvalil skrb šmarskega okrajnega zastopa za prospeh živinoreje. Neljubo se je opazilo, da ni bil v presojni komisiji tudi domači deželni živinozdravnik. Ne vprašamo, kako je do tega prišlo, marveč izrečemo, da to ni bilo prav. Deželni odbor ga je poslal šmarskim živinorejcem, ne da bi se zmenil za njih želje, naj jim zdravi živino in opravlja v okraju veterinarstvo. Po naši pameti mora on najbolje poznati stanje živine v okraju. Ko je pa treba to živino javno kvalificirati, se skliče presojevalce z vseh vetrov, a domačega ravnotakšnega strokovnjaka se pa prezre. To je skrajno netaktno in rodi gorj6. Vznevoljilo je tudi, da je neki presoievalec kar tako meni nič tebi nič štrihal, to je odrinil mnogo lepe živine od prave komisijonelne presoje. Vsled tega je potem daril preostalo. Prav je, ako je v vsaki skupini presojevalcev eden vodja, vendar diktator ta biti ne sme. Gotovim velja papež nezmotljivim. Dotični oblastni gospod pa v Šmarji niti v svojem tradicijonelnem ornatu (kratke irhe, rudeča marela) ni bil, ko je prisojal darila brez-zavednim reparjem in delil »premoženje znanju živine" poslušnim govedarjem. Na also! Glavni zbor narodne stranke in „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev se vršita v Celju na nedeljo 5, oktobra 1.1. — Vsa bratska društva po Spodnjem Štajerskem prosimo, naj ne prirejajo to nedeljo ni-kakih veselic. Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo r uCinkn zoper pege ter pri umnem negovanja kote in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah Itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-30 SloVenjegrafti okraj. Prvi nspeh jugoslovanske strokovne zveze! V Škalah pri Velenju so poskušali rudarji začetkom preteklega tedna stavkati. Rudniški lastnik je dal poklicati orožnike, ki so najbolj glasne rudarje ustrahovali. Te so seveda takoj odpustili in stavke je bilo konec. Škalske rudarje »organizira" klerikalna Jugoslovanska strokovna zveza. S kakim uspehom, se vidi iz tega slučaja. Razpisano je na štirirazredni ljudski šoli v trgu Mata, 2. plačilni razred, mesto definitivnega učitelja ali učiteljice. Prošnje do 30. septembra. Iz Šoštanja. V sredo ponoči je udarila strela v kozolec posestnice Marije Košan v Družmirju in ga užgala. Kozolec je v kratkem času zgorel, Škode je nad 3000 K, zavarovalnina pa znaša komaj 1200 K. Iz Šmartna pri Slovenjgradeu. Proti »o-litvi občinskega odbora v Šraartnu pri Slovenjgradeu, dne 31. avgusta t. 1. vložil je č. g. na 1-župnik Janez Lenart in 11 niegov.h kimovcev — med temi eden niti volilec ni — v nemško-slovenskem jeziku (!) priziv na c. kr. okrajno glavarstvo slovenjgraško in sicer: 1. Ker se je volitev razpisala na veliki svetek angelvarihov in se radi tega gg. duhovnika nista mogla med mašo udeležiti volitve; 2. da so ze pred volilnem lokalom volilcem sv. (!!) katoliške stranke usilje-vale popisane glasovnice; — (komu le?) 3. da je občina Šmartin spravila svoje strankarske može v cerkveni konkurenčni odbor (!!); 4. da cerkveni konkurenčni odbor ne stori svoje dolžnosti; 5. da cerkveni konkurenčui odbor in občina nočeta nič vedeti o pokopališkem redu. Za poč't! „Da se ne bodo pred volilnim lokalom vsiljevali podpisi, oziroma tudi prečrtevali, se c. kr. okrajno glavarstvo končno prosi, da pazi in posreduje c. kr. orožništvo". Občinske volitve pod svetlimi bajoneti c. kr. orožnikov, da ne bode kdo drugače volil kakor ukažejo častiti gospod nadžnpnik! To pa je že malo preturško! (Ali se tem možem ne kisajo že možgani?) Lepa vas pri Slovenjgraden. V prizivu na c. kr. okraj, glavarstvo slovenjgraško proti izvolitvi občinskega odbora šmarskega dne 31. avgusta 1.1. navaja č. g. Janez Lenart med drugim tudi, „da se ta dan duhovniki in katoliški volilci niso za-mogli volitve vdeležiti." Čudno, ravno ta dan pa ;'e pri meši s prižnice volilcem odsvetoval, da naj ne grejo volit, ker se tudi on ne bo vdeležil volitve; oni pa naj volijo kogar hočejo. Ni se čuditi, da je po letošnjem deževnem vremenu še grozdje tako kislo. Nesramnost in drznost, ki smrdi po denuncijanstvu, pa je na koncu priziva prošnja: Pomagaj okr. glavarstvo naši sv. (!) katoliški stranki do zmage, če ne, ti bo ta preklicana narodna stranka vedno nasprotovala in kljubovala. Pošlji komisarja in c. kr. orožnike, da posredujejo in pazijo na te brezverce, ki se celo drznejo na dan angelov varihov razpisati občinsko volitev. (Uboge reve !) Tako globoko s*e tedaj g. nadžnpnik že propali s svojo katoliško stranko, da proti svojim lastnim farmanom prosite c. kr. orožnike na pomoč? Ali vas ni ni nič sram pred farmani? Ko ste potrebovali denar za popravo farne cerkve, so vam bili tudi napredujaki »ljubi farmani" in se niste nič branili od njih sprejemati tisočakov. Hvaležnost, ti hčerka božja, zakrij svoj obraz pred takimi namestniki Kristusovimi! Ne mislite pa nikdar, da se mi bojimo žandarjev. Mariborski okraj. Iz Maribora. Lekarno »pri zamorcu" je kupil za 70.000 K g. Dragotin Rayman, doslej lekarnar v Mariji Bistrici na Hrvaškem. »Mar-burger Zeitung" bridko objokuje to »najnovejšo narodno izgubo" mariborskih Nemcev. Iz Maribora. Dijaki in dijakinje, ki želijo v Mariboru imeti dobra stanovanja ter hrano pri poštenih slovenskih družinah, naj se obrnejo tozadevno na »Slov. trgovsko društvo", oziroma na papirno trgovino V. Weixla v Mariboru, kjer so naslovi takih družin brezplačno na razpolago. Vpisovanje na mariborski gimnaziji. Vpisovanje za prvi razred se bo vršilo dne 16. septembra od 9. do 11. ure dop. v gimnazijski veži. Učenci naj v spremstvu starišev ali pa njih namestnikov, ali pa po pošti predložijo sledeča izkazila: 1. krstni ali rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 17. septembra od 10. ure dopoldne dalje. Učenci morajo priti točno ob napovedani uri. Opombe: 1. Vspeh izpita te pove še istega dne. 2. Učenci, ki so bili v juliju sprejeti, se naj zglasijo še le dne 18. septembra pri slovesni otvoritveni maši; kje se naj zbero, bo v gimnaziji na vidnem mestu povedano. Pristojbine: Vsak na novo sprejeti učenec plača prvega šolskega dne, to je dne 20. septembra, pri razredniku K 8*60. Iz justične službe. Okrajni sodnik Avgust Modrinjak v Mariboru je imenovan za svetnika deželnega sodišči. Koncert v Ruški Koči. Kaj tacega še nismo slišali. 21. sept. priredi v resnici slavno »Glasbeno društvo" koncert tamkaj zgoraj pri Sv. Arehu. Skrbeli bodemo tudi isti dan za sv. mašo. Obhajali bodemo ob enem slovo za letos od ljubljenega našega Pohorja, zatorej pridite slovenski turisti od blizu in daleč. »Na planinah je luštno biti....." Ptujski okraj. Dne 14. septembra vsi v Ptuj! Z velikim veseljem in prijetnim razburjenjem pričakujem* nedelje. Bili smo povsod pri narodnih prireditvah naših sosedov v Ormožu, v Ljutomeru, Št. Janžu, Šmarjeti itd. v častnem številu. Šli smo radi v zavesti, da smo dobrodošli in o tem smo se imeli vsakikrat še posebej priliko prepričati. Ravnotako pričakujemo sedaj vseh znancev in prijateljev in uverjeni smo, da bodo prišli v velikem števila radi, ker vedo, da so nam res iz srca dobrodošli. Spored je raznoličen, namreč petje, godba, sre-čolov, telovadba »Sokola", šaljiva pošta, ples itd. Na veselo svidenje v nedeljo ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu" v Ptuju! Veteransko društvo pri Sv. Andraža v Slov. gor. slavi v nedeljo, dne 14. t. m. 25 letnico svojega obstanka. Svira slavna Kocmutova godba. Vsi k Sv. Andražu, zabave bo dovolj! K obilni udeležbi vabi društvo. Od Sv. Andraža v Slov. gor. Naš gospod kaplan je hodil sedaj po zbirci, kakor je tukaj navada. Obhodil je vsako hišo, ni gledal nič, ali je »liberalna" ali klerikalna. Več mn je kateri dal, boljše mu je bilo pri želodcu. Mislil si je menda, zdaj še bodeva z Ilešičovim Frančekom cigare kadila! Od Sv. Andraža v Slov. gor. Naše bralno društvo ima jako lepo knjižnico in še tudi lepo število udov. Enkrat višje število pa bi ša bilo, ako bi tisti, kateri so v odboru, gledali in se brigali za bralno društvo in da bi včasih kakšno veselico priredili. Stari so zadosti storili, zdaj pa še naj mladi enkrat toliko, da ne bodo ljudje rekli, da spite. (Te besede iz ust priprostega, a narodnega kmečkega moža so nam zelo ugajale in se pridružimo tudi mi njegovemu pozivu. Op. ur.). Grozna nesreča. V minulem tednu vozil je vlak iz Čakovca v Središče. Čuvaju v Hraščanih umiralo je majhno dete in mati je bila poklicana v sobo ter je pnstila večjega dečka zunaj. Ta se je igral na tiru železnice; strojevodja ga ni opazil in ga povozil. Zastrupila s strihninom sta se brata britvo-brusca v Vidovci na Hrvaškem. Sedela sta v gostilni. Tamošnji logar je dal staršemu škatljico strihnina, da bi doma lisice pokončal. Mlajši ra-roveden, kak prah da je to, odpre škatlo in raz-trese neopazno nekaj trohic praha. Brata si vzameta potem vsaki kruh, med katerega se raz-trošeni strup prime in ko kruh pojesta, se zgrudita oba mrtva na tla. Iz ormoškega okraja. (Poglavje o nemških kavalirjih.) Spomladi tega leta se je pri ri-golanju v vinograda gosp. grofa Wurmbranda na Gomili ponesrečil viničar Andrej Horvat iz Koga. Moral je vstopiti v ormoško bolnišnico, kjer sta ga takoj obiskala oskrbnika grofovih posestev. J. Huber in J. Flacher, znana po svojem nemško-nacijonalnem delovanju, in mu v grofovem imenu zagotovila dnevno podporo 1 K 20 v, češ, da g. grof plačuje v neko delavsko zavarovalnico, katera mu neposredno izplača obljubljeno podporo. Ko je Horvat toliko okreval, da je mogel hoditi, se je vrnil domov in prosil gosp. Huberja posredovanja, da mu zavarovalnica v kratkem izplača dotično odškodnino. Oskrbnik Huber se je zavzel za ponesrečenega delavca in obljubil takoj pisati zavarovalnici. Tukaj se začenja romanje od Huberja do grofa, od grofa do dr. Heissa, ki je trajalo več mesecev. Vsi so mu zagotavljali, da dobi podporo, toda zavarovalnica še ni ničesar poslala. »Bodemo pisali...!" — Končno pa se je Horvatu zdelo preneumno, čakati na obljube plemenitih in neplemenitih kavalirjev in se po občini Kog obrnil na zavarovalnico v Gradcu, ki je odgovorila, da so bili denarji poslani oskrbništvu grofovih posestev takoj potem, ko je Horvat izstopil iz ormoške bolnišnice. Odškodnina sicer ni bila tako velika, kakor je imel obljubljeno, toda Horvat bi se tudi s tistimi 37 K zadovoljil. Takoj drugi dan, ko ga je občina obvestila o odgovoru zavarovalnice, se je napotil k g. Huberju, ki je izjavil, da so denarji ravnokar došli, toda izročil jih je bolnišnici. Horvat pa se je spomnil, da ma je g. dr. Heiss svoječasno pravil, da je grof Wurmbrand, plačal bolnišnici takoj, ko je izstopil — in šel je h grofu, ki je izjavil, da plačuje bolnišnici povprek za celo leto in da Horvat dobi tisti znesek, ko pride za par dni v Gomilo. — Prosim malo logike; zavarovalnica je poslala takoj, Ha-ber je prejel čez par mesecev; oskrbnina je bila plačana bilnišnici takoj, a grof plačuje povprek za celo leto! — In grofa še vedno ni v Gomilo, da izpolni svojo kavalirsko besedo! — Zakaj vo- Priloga »Narodnemu Listu11 št. 37 LISTEK. Mary E. Wilkins: Dolga roka. Detektivna novela. — Prevel —a. (Ta povest je dobila I. ceno 400 L (8000 K) pri konkurzu, ki ga je razpisal 1. 1894. newjorški „Bacheller Syndicat" za najboljšo detektivno povest.) Prvo poglavje. Tragedija. (Iz zapiskov Miss Sare Fairbanksove neposredno po poročilu, ki ga je podalo sodišče.) Ko jemljem v roko pero, da to napišem, imam občutek, da sedim v oddelku za priče — da pričam pro ali contra sebi sami... Mesta zločinca v okovih nočem prostovoljno sprejeti. Nočem trditi, da sem nedolžna, pa tudi ne, da sem kriva. Razložila bom posameznosti slučajev tako nepristransko in tako hladno, kakor ne bi imela ničesar izgubiti. Bralec naj me sodi, kakor se njemu zdi, da je prav. Dolžna sem to napraviti, ker sem obsojena na nekaj, kar je daleko hujše kakor dosmrtna ječa ali galeje. Soditi hočem samo sebe namesto sodnika in porote; hočem vam vsem, — če je to v človeški moči — dokazati bodisi svojo krivdo bodisi svojo nedolžnost. Kakor sem obupana, bi skoro lahko rekla, da mi je vseeno, kaj pravzaprav dokažem. Očitna obsodba me ne more tako potreti kakor splošno sumničecje. Predvsem in najprej — vam popišem dogodek. Imenujem se Sara Fairbanksova. Sem učiteljica na deželi in sem stara devetindvajset let. Mati mi je umrla, ko mi je bilo triindvajset let. Od onega časa, ko sem učila V Digby, je živel bratranec mojega očeta Rnfus Beunett s svojo ženo pri mojem očetu. O poletnih počitnicah sta se vračala na svojo farmo v Vermontu, jaz pa 8em gospodinjila očetu. Že pet let imam znanje s Henrijem Ellisom, mladim možem, s katerim sem se seznanila v Digby. Dala sva si besedo, da se vzameva. Oče je bil temu združenju nasprotnik in mi je večkrat rekel, da me izdedini, ako se omožim z Ellisoiu dokler bo on živel. Zato ni prihajal Henry nikdar k nam na dom. Kakor nisem hotela na eni strani prelomiti dane besede, vendar nisem hotela zopet na drugi strani, da bi prišlo med menoj in očetom do očitne razprtije. Bil je namreč že star in jaz sem bila edini član, ki mu je ostal od mnogoštevilne rodbine. Menim, da morajo stariši spoštovati svoje otroke ravno tako, kakor otroci stariše, toda prišla sem do prepričanja, da v devetindevet-desetih slučajih, ako se otroci oženijo proti volji svojih starišev, čeprav nimajo stariši nobenih pravičnih vzrokov za svoj ugovor, je zakon nesrečen. Večkrat se mi je zdelo, da delam krivico Henryju, in zato sem sklenila, da mu ne bom branila, ako bi se njegovo srce naklonilo h kakemu drugemu dekletu, posebno odkar sem se začela starati in, kakor sem menila, izgubljati lepoto. V tem času je prišlo v Digby mlado in lepo dekle za učiteljico v šolo v južnem rajonu. Stanovala je v isti hiši, kjer Henry. Slišala sem, da se zanjo nekoliko zanima in sklenila sem, da ne posežem vmes. Oberem pa se mi je zdelo, da mi poči srce. Slišala sem, da so njeni stariši premožni in da je ona edinka. Vselej sem čutila da bi se moral Henry oženiti z bogatim dekletom^ zakaj on sam ni imel nobenega premoženja in k temu tudi ni bil preveč zdrav. Pet tednov je bila šola zaprta in jaz sem odšla domov na počitnice. Zvečer pred odhodom me je obiskal Henry in me je silil, naj se vzameva. Zopet sem ga odklonila; toda nikdar prej nisem čutila, da bi bil moj oče tako trd in krut, kakor ravno to noč. Henry je rekel, da me gotovo obišče o počitnicah in ko sem mu rekla, naj se ne predrzne priti k nam, se je razjezil in rekel,--pa saj ni vredno ponavljati takih neumnosti. Drugače ima Henry zelo dobro srce, niti kokoši ne bi položil slamice na pot. Onega večera, ko sem se vrnila domov, je imel Rufus Beunett z mojim očetom prepir zaradi nekega sladkornega javorja, ki ga je Rufus gojil na svojem posestvu v Vermontu, katerega je prodal mojemu očetu in za katerega je oče utržil lepe denarje, ko ga je prodal nekomu v Bostonu. To je bila očetova obrt. Svoje dni je imel trgovino, toda pustil jo je in je prodajal sedaj samo nekatere stvari »na debelo", kjer se je dal zaslužiti lep denar. Pošiljal je v Nov. Hampsir in Vermont po maslo, jajca, sir. Bratra- tranec Rufus je menil, da mu oče ni dal poštenega dela od svojega dobička na javoru; med prepirom se je oče razburil in je očital Rufu, da ga je ogoljufal pri vagi. Tu je Rufus grozno zaklel iu je zgrabil očeta za grlo. Rufova žena je začela kričati: „0 pusti ga! o, on ga bo umoril!" Jaz sem pristopila k Rnfu in sem ga prijela za ramo. „Rufus Beunett", sem mu rekla, »pustite očeta!" Toda Rufove oči so gorele kakor oči blaznega človeka in ni hotel spustiti očeta. Tu sem slopila k pisalni mizi, kjer je imel oče samokres od onih časov, ko je bilo pri nas okradenih nekaj hiš, vzela sem samokres, pristopila zopet k Rufu in ga držala namerjenega proti njegovi glavi. „Ali pustite očeta," sem rekla, „ali bom pa streljala!" Šele sedaj je Rufus spustil in oče se je zgrudil na tla kakor kos lesa. Bil je ves rdeč v obraz. Rufova žena in jaz sva imeli dokaj dela, predno sva pripravili očeta zopet k zavesti. »Beunett" sem rekla, »hitite k vodnjaku in prinesite vrč vode". Ubogal je, toda ko se je oče zavedel in vstal, je vrgel nanj Rufus tak pogled, da je bilo videti, da se še ni izkadila iz njega vsa jeza. »No, midva bova že še obračunala, Martin Fairkanks, vi stara gniloba!" je kriknil in je odšel ven. Hitro smo spravili očeta v posteljo. Spal je v spalnici, doli v pritličju, torej takoj poleg svoje delavnice. Rufus z ženo je imel odkazano severno sobo, jaz južno. V tej noči sem pustila vrata svoje sobe odprta in nisem spala. Poslušala sem, toda celo noč se ni nič ganilo. Rufus in njegova Jena sta drugega dne prej vstala kakor ponavadi in ob devetih sta bila že na pota v Vermont. Do tja je bilo dan poti, lahko bi bila tako ob devetih zvečer doma. Rufova žena je prišla in se jekaje poslovila od očeta, dočim je Rufus nosil doli prtljago. Ni zajutrkoval; grozno je bilo gledati ga, ko je zapuščal hišo. Istega dne, ob sedmih zvečer po čaju, ko sem ravno umila posodo in jo pospravila, sem šla ven pred prag sobe, ki je gledala proti severu, kjer je sedel oče, in sedla sem na najnižjo stopnico. Tam je bil tačas prijeten hlad; onega dne je bila velika vročina. »Rad bi vedel, če te je v zadnjem času Ellis obiskoval," je rekel oče čisto na lepem. »Ne preveč pogosto," sem mu rekla. »Ali je bil pri tebi zadnjič, ko si bila tu?" je vprašal oče. »Da, oče, bil je pri meni." »Ako boš s tem človekom še eno besedo spregovorila, dokler bom jaz na svetu, te zapodim iz hiše kakor psa, čeprav si moja hči!" je dejal oče na to. Zaklel se je in klical Boga za pričo. »Samo predrzni se s tem človekom govoriti, dokler sem jaz na svetu!" je pristavil. Jaz nisem spregovorila niti besedice, ozrla sem se samo po teh besedah gori k njemu. In videla sem, kako je oče pobledel, sklonil se nazaj in se prijel z desnico za grlo, kjer ga je Rufus dušil. Tam je bilo videti rdeče lise — kakor od prstov. »Meni se zdi, da bi ti rada imela, ko bi me bil zadavil," je kriknil oče. »Jaz sem vam obvarovala življenje," sem dejala na to jaz. »Kaj si napravila s samokresom ?" je vprašal dalje. »Spravila sem ga zopet v mizo." Vstala sem, šla okoli poslopja in sedla potem na prag zahodne veže, kjer je bilo tudi pročelje hiše. Ko sem tam sedela, je začelo zvoniti k torkovemu večernemu zboru, in Phoebe Dolejeva in Marija Woodsoa, dve stari gospe, šivilji, naši najbližji sosedi, sta šli mimo na zbor. Phoebe se je vstavila in je vprašala, če je Rufus odšel s svojo ženo. Marija je medtem zavila za ogel. Kmalu pa sta se zopet pojavili mojim očem. Razen njiju dveh sem videla še' nekaj oseb. Ko so vsi izginili, se je razprostrla okrog grobna tišina. Dolgo sem sedela tam sama in šele po senci sem spoznala, da je že vzplaval mesec. Odšla sem v svojo sobo in legla na posteljo. Dolgo časa sem ležala, nisem mogla zaspati in jokala sem. Zdelo se mi je, da je zaman vsak up na moj zakon s Henryjem. Njega vendar nisem mogla siliti, da bi čakal name. Spomnila sem se na onega drugega dekleta; kamor sem se ozrla, povsod sem videla njen lepi obraz. Slednjič sem v joku zaspala. Ob petih sem se prebudila in vstala. Oče je moral imeti vedno ob šestih zajutrek in sedaj je bil čas, da mn ga pripravim. Ko sem bila z očetom sama doma, je on vedno zakuril v kuhinjski peči, toda to jutro ga nisem slišala brskati po peči kakor navadno, mislila sem, da je jezen name in da zato noče zakuriti. Šla sem v čumnato po temnomodro, kar-tunasto obleko, ki sem jo nosila pri delu. Visela je tam cel čas, ko sem imela šolo. Ko sem jo vzela s kljuke, se je obrnila moja pozornost na nekaj posebnega na obleki, ki sem jo imela zvečer na sebi. Ta obleka je bila iz tanke, poletne svile zelene barve, posejana z majhnimi belimi krogi. Dve leti je bila ta obleka moja najboljša, toda sedaj sem jo nosila doma v soparnih popoldnevih, zakaj to je bila najhladnejša obleka od vseh, kar sem jih imela. Zvečer pred tem sem še mislila, da se pripelje morda Henry iz Digby in da pride mimo naše hiše. Prejšnje leto je vsaj večkrat to delal, in hotela sem se mu pokazati v najjasnejši luči. Ko sem kartunasto obleko snela, opazila sem na zeleni obleki nekaj kakor madež. Hitro sem se oblekla v kartunasto obleko, vzela sem zeleno svileno in sem stopila z njo k oknu. Bila je polna madežev — velikih madežev in »pack" po vsi sprednji strani. Tudi desni rokav je bil pomazan in vsi madeži so bili vlažni. „Kaj je neki to?" sem rekla. Bilo je kakor kri. Poduhala sem to in zdelo se mi je, da nima nikakega duha, vendar nisem vedela, če je kri brez duha. Ugibala sem in prišla do zaključka, da sem včeraj zvečer nevede nekje to dobila. »Ako je to res kri," sem menila, »se moram pobrigati, da pride to z obleke, sicer je zanič". Tu sem se spomnila, da sem nekoč nekje brala, da odstranimo krvave madeže z obleke, ako pomažemo nasprotno stran z gostim testom. Vzela sem zeleno obleko in sem hitela doli po zadnjih stopnicah, ki so držale v kuhinjo in ki so se končavale na vznožju v vrata. Sodila sem prav, v peči ni gorelo. Puščoba in tišina sta vladali okrog, samo ura je tiktakala na polici. Toda ko sem šla skozi kuhinjo v shrambo za jedila, je zamijavkala mačka, da bi jo spustila iz drvarnice noter. Imela je namreč svoja vratica, skozi katere je lahko prihajala in odhajala v kolarnico, kolikorkrat se ji je poljubilo. Odprtina je bila dovolj široka za njeno prožno telo, da se je lahko splazila skozi njo pri vratih kolarnice. Ta vrata so se zapirala s kljuko, ki je bila pritrjena na kožnatem »pantu". Spustila sem mačko v kuhinjo, nato sem šla v shrambo za jedila in sem vzela tam merico moke. V moko sem nalila vode in sem napravila gosto testo, s katerim sem namazala nasprotne strani madežev na obleki. Nato sem jo obesila, da bi se testo posušilo, na temnem konci stranske sobice poleg kuhinje, kjer je visela očetova stara odložena obleka. Potem sem zakurila v kuhinjski peči. Skuhala sem kavo, spekla nekaj suharjev in pripravila nekaj jajec na mehko. Nato sem odprla vrata očetove delavnice in sem zaklicala v njo: »Oče, zajutrek je gotov!" Naenkrat pa sem se stresla. Na notranji strani sem zagledala rdeč madež. Srce mi je začelo biti. »Oče!" sem zaklicala. »Oče!"--- Nobenega odgovora. »Oče!" sem zaklicala še enkrat na vse grlo. »Zakaj se ne oglasite? Kaj vam je?" Vrata njegove spalnice so bila odprta. Imela sem občutek, kakor bi videla v njih krvavo zarjo. Opogumila sem se in šla skozi očetovo delavnico k vratom njegove spalnice. Malo zrcalo je viselo nad njegovo pisalno mizo nasproti postelje, ki se je videla v njem. To je bila prva stvar, ki sem jo zagledala, ko sem prišla k vratom. V zrcalu sem čisto jasno videla očeta in postelj. Oče je ležal tam mrtev, ponoči je bil umorjen. (Dalje sledi.) ki ima kaj kavcije se išče za dobro idoč mlin s 4 pari kamenja ; lahko vzame zraven tudi gostilno. Mlin z gostilno je oddaljen 20 minut od Dobern-skih toplic. Sprejem takoj. Več pove C. Clonfero, lesni trgovec v Celju. 451 4—3 Poštenega treznega sprejme takoj tovarna v Gotovljah. Plača po dogovoru. 452 3—3 Izboren dolenjski dobi se samo v gostilni! „Pleterski" na Bregu pri Celju. *Vi<>itf* Dijake .in učenke prejme na hrano in stanovanje bivša učite ljica. Zračno stanovanje in velik vrt. — Naslov pove upravništvo »Narodnega Lista". 424 3-2 Išče se v najem, sčasoma morebiti tudi v nakup 478 2-1 z nekaj zemljiščem v bližini kakega mesta. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Lista"1. V trgovino z mešanim blagom sprejme se BBB - učenec, kateri ima veselje do trgovine, poštenih starišev in z dobrim učnim spričevalom. Ponudbe na F. S. Škrabar, v Kranjski gori. 490 3—1 Vabilo na občni zbor »Zadruge za rejo noriškega konja v slo-venjgraškem sodnijskem okraju, vpisane zadruge z omejeno zavezo", kateri se vrši v nedeljo dne 14. septembra 1913 ob 9. dopoldne v dvorani okrajnega odbori v Slovenjgradcu. SPORED: 1. Čitanje zapisnika prvega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev novih zadružnih pravil. 4. Pogovor glede zadružnega pašnika. 5. Slučajnosti. Opotnnja. Če ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, zborovalo se bo pol ure pozneje po prvotnem sporedu v omenjeni dvorani brezpogojno. Zadružniki in konjerejci! Vdeležite se zborovanja polnoštevilno! V Slovenjgradcu, dne 20. avgusta 1913. 489 1 Franc Pirnat, tajnik in načelnik konjerejskega okoliša. Vabilo na izvanredni občni zbor, ki se Trši dne 12. oktobra 1.1. ob 2. uri popoldne t uradni sobi Hranilnice in. posojilnice v Rogatcu r. z. z n. z. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva ; 488 l 2. sprememba pravil; 3. eventuelne volitve; 4. predlogi. Hranilnica In posojilnica v Rogatcu, r. z. z n. z. Načelstvo. Steckenpfer d - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E ) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-15 Rodbina umrlega deželnega odbornika gospoda profesorja Franceta ftobič se zahvaljuje za izredno, navadno mero presegajočo čast in naklonjenost, katero so izkazali znanci in prijatelji rajnemu na poslednji njegovi poti. Sosebno jo veže dolžnost zahvaliti se ekcelenci visokorodnemu grofu Clary in Aldringen, c. kr. namestniku, kakor ekscelenci visokorodnemu grofu Edmundu Attems, deželnemu glavarju, katera se nista zadovoljila z oflcijalno izkazano častjo pri priliki bla-goslavljanja pozemeljskih ostankov v Mariboru, marveč katera sta se potrudila na daljno pot v Lembah do odprtega groba. Ista hvala velja vsem deželnim odbornikom, državnim in deželnim poslancem, zastopništvu mesta Maribor, zastopništvu različnih okoliških občin, zastopništvu zdravniške zveze, kmetijske družbe, učiteljskih organizacij, usmiljenih sester, šolskih sester, zastopništvu deželnih uradnikov, kakor sosebno deželnih bolnišnic. Zahvala velja kakor vodstvu kmetske zveze, tako Narodne stranke; isto velja darovateljem prekrasnih vencev. Zahvala g. dr. Jankoviča, državnemu ia deželnemu poslancu, kakor g. Antonu Godec, učitelju v Lembahu, za ginljive besede. Zahvala častiti duhovščini, zahvala pevcem Narodne čitalnice v Mariboru. Zahvala vodstvu bolnišnice v Mariboru, sosebno prisrčna hvala g. dr. Urbaczek-u za izredno ljubeznjivost, izkazano povodom bolezni in smrti rajnega. V LEMBAHU, dne 3. septembra 1913. Zahvala c. kr. priv. avstr. zavarovalni družbi „DUNAV". Podpisani Franc in Frančiška Šribar, posestnika v Dobrovi pri Celju, se tem potom zgoraj imenovani zav. družbi prisrčno zahvaljujeva za kulantno in hitro izplačilo polne zavarovalne svote po njegovem glavnem zastopniku g. Ant. P. A r z e n š e k-u v Celju, za požarno škodo, katera naju je dne 9. avgusta 1.1. zadela. Nadalje se zahvaljujeva pa tudi g. K. Pajku, potovalnemu zastopniku zgoraj navedene zav. družbe, ki je najino poslopje šele pred kratkim tako zavaroval, da sva bila v najino popolno zadovoljnost odškodovana, zatorej si štejeva v svojo dolžnost, tudi istega glede zavarovanj p. n. občinstvu toplo priporočati. DOBROVA PRI CELJU, dne 31. avgusta 1913. Franc Šribar, l. r. Frančiška Šribar, l. r. Št. 37.020. II. 4.195 494 2-1 Razglas. Pletarski tečaji na deželni vinarski soli v Silberbergu pri Lipnici. Da se znanje izdelovanja navadnega, v gospodarstvu, osobito pri vino- in sadjereji potrebnega pletarskega blaga po celi deželi razširi in udomači in da se dobi za kmetijske delavce za zimski čas delo in zaslužek, je deželni odbor sklenil, na imenovanem zavodu v zimskih mescih za 12 udeležencev napraviti pletarski tečaj od I. decembra do 15. februarja. Udeleženci dobijo na zavodu poleg prostega pouka tudi prosto stanovanje in imajo samo za hrano, katero dobijo tudi v zavodu, plačati mesečno 24 K. Prijaviti se je treba do 15. novembra pri štaj. dež. odboru potom občine, okrajnega zastopa ali kmet. podružnice. Sprejmejo se le prošnjiki, ki imajo na Štajerskem domovinsko pravico in so najmanj 16 stari. Prošnji za sprejem se mora priložiti krstni list, domovnico, nravno spričevalo in izjavo prosilca, oziroma starišev ali kake korpororacije (okrajnega zastopa, občine ali podružnice štaj. kmet. družbe), da se bode hrana plačala. V GRADCU, dne 25. avgusta 1913. Štajerski deželni odbor. za 10 mesečni tečaj za mladeniče na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici. Tečaj se začne početkom novembra t. 1. in konča koncem avgusta prihodnjega leta. Sprejme se do 28 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi morajo plačati za celi tečaj 280 K v dveh poluletnih obrokih naprej. . Med zadnjimi si lahko tudi nekateri izprosijo štipendije nekaterih okrajnih zastopov in posojilnic. Za ta znesek so učenci v zavodu oskrbljeni s poukom, hrano, stanovanjem in pranjem Knjige, obleko in razne šolske potrebščine, nabavljati si morajo posebej sami. Seboj morajo tudi prinesti za celi tečaj zadostujočo obleko, perilo, obuvalo, potrebščine za snazenje in krpanje obleke ter obuvala. . , .. .. Za sprejem se vpoštevajo le prosilci rodom Štajerci, ki so najmanj 16 let stan m ki so dovršili vsaj ljudsko šolo s povoljnim uspehom. Prednost imajo stareji od 16 let, taki ki so že doma ali kjersibodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tisti, ki nameravajo po dovršenem tečaju na domačem posestvu naprej sodelovati, posebno če mislijo postati samostalni gospodarji. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 1. OKlOOra 1.1. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam naj se priloži: krstni list, domovnica, odpustnica (oziroma druga šolska spričevala), zdravniško spričevalo, glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kateri hočejo na lastne stroške vstopiti, naj to opomnijo v^prošnjah. Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št.Juriu ob j. železnici. dobro idoča Ha prodaj je gostilna s gospodarskimi poslopji in zemljišči v Gu-štajnu na Koroškem, kjer je več tovarn. Pojasnila daje Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju. 493 3-1 Iščem učenca z dobro ljudskošolsko izobrazbo, zmožnega slovenskega in nemškega jezika za trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. 475 2—2 Lovpo Petovar, Ivanjkovci, Orand prix~z svetovne razstave v Parizu 1900. Kwizdov restitaicijski fluid. Voda za umivanje kon]. Cena I steklenici K 2 80. Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti Kit itd., uspo-soblja konja za izborne uspehe v trainingn. Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobi v vseh lekarnah in drogerijali. Ilostrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsakdan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwizda, c. kr. avstr.-ogr. kr. romunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneubnrg pri Dunajn. 157 20-10 rrmTr" T 33 prekomorskih parnikov. 33 prekomorskih parnikov. Ekspresno iz Trsta v Južno Ameriko v 10 dneh od kontinenta do kontinenta 4622 2 Dve posgbiii vožnji z dvovijačnim brzoparnikom Cesar Franc' Jožef I., 16.500 ton, 10.676 indiciranih konjskih sil. Odhod iz Trsta : 30. oktobra in 18. decembra, Neaplja: 1. novembra in 20. decembra,Barcelone : 3. novembra in 22. dec., Las Paimasa: 6. novembra in 25. decembra, Rio de Janeira: 14. novembra in 2. januarja. Prihod v Buenos Aires : 17. novembra 1913 in 5. januarja 1914. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstn, Via Molino Piccolo št. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor. Sprejme se takoj trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika v trgovino Josip Seunig, Ljubljana Znanje prodaje usnja na drobno (Lederausschnitt). Predncst imajo samo boljše moči. Plača po dogovoru. 491 3—1 Pozop! Pozop ! 80.000 parov čevljev! !4 pari čevljev za le 9 K! Ker je vefi velikih tovarn ustavilo plačila, se je meni naročilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemnr 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetja. S. A. Leser, Krakov, iožefova ul. 10 L 1078. — Se lahko zamenja, tndi denar vrne. 433 Odvetnik I Dr. Janko Šavnik je otvoril svojo pisarno v Trstu Nova ulica ll/l. 470 3—2 CROATIA zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod.- Ustanovljena 1884 | 3 6 5 | Telefon štev. 25 -94 Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske ln Preradovlčeve ulice. 88 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. "Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 3.013.332*66 Letni dohodek premije s pristojbinami............ 1,486.297*5 ljudstvo sploh zmožno razvoja. Doslej so ti momenti prav tako zavirali razvoj gospodarstva kakor moderniziranje kmetijstva, pri čemer je treba resnici na ljubo povdariti, da 30 se turški mogotci, ki so vladali deželo, prav malo ali nič brigali za te razmere. Na vsak način je pomen Albanije za nas v sedanjosti in v prihodnjem desetletju le vojaški in absolutno nič gospodarski. Morda je to dobro, da ne postane naš sosed preveč poželjiv po tej deželi. Povodenj na Ogrskem. Po celem Ogrskem so ni&tale vsled neprestanega deževja velike po-vodnji. V Budimpešto dohajajo neprenehoma poročila o raznih nesrečah. Pri Kesmarku je izstopila reka Poprat in je poplavila daleč na okoli vse vasi. Polje je skoro popolnoma uničeno. Preplavljeni sta tudi mesti Zalatarnok in Miškolc s celo okolico. Cele vasi so porušene, prebivalci so si rešili z največjo težavo golo življenje. Poginila je tudi skoro vsa živina, voda je odplavila vso krmo in vse zaloge. Pri Rimi Sombat je izpod-jedla voda velik železniški nasip in železniški most. Ko so spustili žez most tri tovorne vozove, ki so bili obloženi z gramozom, se je most udri in vozovi so padli v naraslo vodovje. Na vozovih je bilo 10 železničarjev. Šest mož so rešili, eden izmed teh je v par urah umrl, 4 pa so utonili in njih trupel Še do danes niso našli. Zopet duhovnik — detoljub. Iz Kremsa poročajo: Lepega duhovnika — »detoljuba" so te dni tukaj aretirali. 35-letni kaplan Niedermeier, ki je bil pred dvema leti prestavljen iz Langen-loisa v Sein, je bil aretiran vsled ovadbe očeta neke zlorabljene šoiarice. Duhovnik je 2. t m. poslal ministranta po deklico ter jo povabil v svoje stanovanje, kjer jo je posilil. Toda to temn čednemu duhovniku še ni zadoščalo, 14. t. m. jo je zopet poklical k sebi pod pretvezo, da ji h >če plačati neko delo, ki ga je deklica opravila za njega. Ko jo je mati, ki ni ničesar vede a, za kakšno delo gre, poslala k duhovniku, jo je ta takoj hotel zopet zlorabiti. K sreči pa je pozabil zakleniti vrata, vsled česar mu je deklica še pravočasno ušla. Ko je deklica tekla od njega, je še klical za njo, naj nikomur tega ne pove, češ, da bi bil to smrtni greh. Ko je mati otroka vprašala, kje da ima denar, je začel otrok jokati ter polagoma povedal, kaj ji je učinil svinjarski duhovnik. Oče deklice je vso zadevo takoj ovadil policiji. Dognalo pa se je, da je zlorabil še druge otroke. In takim ljudem naj izročamo naše otroke. Hjdroaeroomnibus. Iz Cariha poročajo: V Luceruu montirajo hy Iroaeroomnibus — torej omnibns, ki bo vozil po zraku in po vodi — v katerem se bo razen pilota vozilo še šest pasa-žirjev. Aparat tehta 2000 kilogramov. Prvi poskus bodo napravili v par dneh. Pozor pred manj vrednimi umetnimi gnojili! V zadnjih letih se je večkrat pokazalo, da se je kupčevalo z manj vrednimi, umetnimi gno? jili kar na debelo. Med drugim se je prodajalo malo vredno zmleto žlindro za pravo dobro Tomaževo moko. Zategadelj zahtevajte od trgovcev vedno izrecno Tomaževo moko »z zvezdo" in pazite na napis in plombo žaklja. Znamka »zvezda" vas čuva pred vsako goljufijo, ker je postavno vpisana in se prodaja le s poroštvom, da vsebuje naznanjeno, mero fosforne kisline. Radij In nmobolni. Iz Londona poročajo: Na predvčerajšnjem zborovanju mednarodnega zdravniškega kongresa so francoski zdravniki Marchand, Dominici in Cheron poročali o svojih poskusih, zdraviti umobolne z radijem. Poskusi so se delali v blaznici v Charantonu pri Parizu.. Od 20 bolnikov so jih 14 v najkrajšem času ozdravili. Kako je nastal tobak. Turška legenda pripoveduje o tem: Mohamed je nekega dne pozimi našel gada, popolnoma premrazenega. Iz usmiljenja ga je vzel ter vtaknil v rokav, kjer ga je toplota svetega telesa kmalu zopet oživila. Komaj pa se je čutil gad zopet zdravega, je pomolil glavo iz rokava ter rekel: »Prorok božji, jaz te bom pičil!" — »Povej mi pameten vzrok, zakaj mi hočeš to storiti, in dam si to dopasti." — »Po koran je boj med semenom mojim in tvojim". — »Toda jaz sem ti izkazal dobroto". — »Toda lahko bi mi napravil kaj zlega". — »Ne bodi nehvaležen, o gad, napram svojemu dobremu gostitelju".-- »Storim to, kajti prisegel sem to v imenu najvišjega". — »Torej me piči v imenu božjem", je rekel prerok, ki vsled svoje pobožnosti ni mogel dopustiti, da bi gad postal krivoprisežnik. Gad ga je pičil v roko. Mohamed je otresel gada, izsesal strup s krvjo iz rane ter pljunil to na tla. In glej! Takoj je zrastla na tem prostoru rastlina, ki v svoji lastnosti spojuje grenkobo gadovega žela s sladkostjo prorokove krvi — tobak. Nečloveška mati. V mali vasi blizu Lyona na Francoskem je udrla te dni policija v stanovanje neke žene, ki so jo bili ovadili njeni sosedje. Sosedje so se namreč prepričal', da žena svojo štirinajstletno hčerko neusmiljeno muči. Ko so prišli policaji v stanovanje, je dejala žena, da je njena hči pri sorodnikih v Parizu. Vkljub tej izjavi so izvedli hišno preiskavo in 141etno dekle so res našli v prav dobro skriti luknji podstrešja. Ko so vlomili vrata, so dobili do kosti shujšanega dekleta, oblečeno je bilo v cunje. Dekle je f>red časom podedovala po oddaljenem sorodniku večjo vsoto denarja, ki jo je upravljalo sodišče kot njen varuh. Mati se je polakomnila dedščine in je pričela hčerko na vse mogoče načine mučiti, le da bi prej prišla do denarja. V podstrešni luknji je imela dekleta zaprtega že nad leto dni. Za hrano ji je dajala sirova mati le zelišča. Pa mučila jo je tudi še drugače. Ponoči jo je večkrat zbudila, položila na desko in ji začela prigovarati, da je že umrla. Pokrila jo je z rjuho in prižgala okolo nje sveče. Nečloveško mater so seveda takoj aretirali, hčerko pa odpeljali v bolnišnico. Roparski napad na železniški vlak. Iz Lvova poročajo: V ponedeljek ponoči je bil na postaji Sichow, tri postaje od Lvova, izvršen roparski napad na brzovlak, ki vozi iz Stanislava. V vlaku se je kar naenkrat oglasil signal za skrajno silo. Ko se je vlak ustavil, so roparji obkolili strojevodjo in kurjača ter jima grozili z revolverji. Več drugih roparjev je hotelo udreti v poštni voz, toda uradnik je voz od znotraj zaprl. Roparji so proti vlaku izstrelili 30 strelov, vendar pa so razdrobili le par šip. Sprevodnik Jurkowicz je tudi začel streljati na roparje, ki so naposled pobegnili. Šele čez par minut sta se strojevodja in kurjač nekoliko opomogla od strahu. Vlak je imel eno uro zamude. O roparjih nimajo še sledu. Nesreča na manevru. V Beljak je dospelo te dni več vojakov, ki so se ponesrečili na vojaški vaji v Zg. Koroški. En Bošnjak in en top-ničar sta padla baje raz neko pečino in sta obležala mrtva, kot invalid se je vrnil poročnik M. lovskega bataljona 8. Iz Mollbriicke je prispel neki enJetni prostovoljec medicinec. Trčil je v njega vojak - kolesar in ga s puško težko ranil na desnem očesu. Prostovoljec se je odpeljal na kliniko v Gradec. V ponedeljek pa so pripeljali v Beljak nekega kmeta. Vozil je vojaško prtljago. Med potjo ga je sunil nek vojaški konj v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. Na smrt obsojen milijonar. Iz Novega Jorka poročajo: V Atlanti v St. Georgiji je bil predvčerajšnjim na smrt obsojen milijonarjev sin Leo Frank. Usmrtili fea bodo 10. oktobra. Morilec je šele 25 let star in je sin nemških starišev. Bil je ravnatelj tovarne za svinčenke, njegov oče je večkratni milijonar v Brooklinu. Frank je posilil neko 14 letno deklico ter jo na to umoril. Frankova mlada žena in stara mati sta se onesvestili, ko sta slišali obsodbo. Njegov oče umira. Porodniška starka Iz Burolina se poročar V nedeljo so na socijaldemokratičnem shodu razpravljali o porodniški stavki. Govornice Klara Zetkin in Roza Loiemburg sta govorili proti. Zdravnik dr. Moses, pristaš neodemokratične stranke, ki se je pridružil socijaldemokratični stranki, se je zavzemal za porodniško stavko, to se pravi, naj ženske več ne rode. Navzoče ženske so mu burno pritrjevale. Proti izseljevanja. Z Dunaja poročajo: Pri izvrševanju akcije proti neopravičenemu izseljevanju in agentom je bilo v zadnjih dneh aretiranih in sodišču oddanih sto oseb. Tudi drugače je začela policija nastopati proti nedovoljenemu izseljevanju. Pri nekem izseljencu z Ogrskega so konstatirali, da mu je dal delavsko knjižico, gla-sečo se na nepravo ime, Franc Hruschka, ki je kot tolmač nastavljen pri dunajski agenturi neke paroplovneH družbe. V stanovanju Hruschke so našli osemnajst bolgarskih potnih listov, 21 avstrijskih in ogrskih delavskih knjižic, katere je bržkone dajal izseljencem. Oddali so ga deželnemu sodišču. Državna policija v Velikem Vara-radinu je odkrila veliko izseljevalno agenturo, ki je pripomogla mnogim prebivalcem komitata, da so se brez potnih listov izselili v Ameriko. Predstojnik agenture je sin bivšega velikovaradinskega župana Ludovika Stettnerja. Na podlagi dosedanjih poizvedb so aretirali Stettnerja, registratorja velikovaradinske policije, Julija Gulyasa, tri železniške uradnike in enega sodnika. S pomočjo agenture se je v dveh mesecih več sto oseb bi-harskega komitata izselilo v Ameriko. Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo i-o lokomobill ln motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha. Naprave s sesalnim plinom. najcenejše, obratovalno sredstvo sedajnosti. Mlini za debelo in fluo moko Nedosežena delavna zmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila O. In kr. prlv. tovarna za motorje in stroje G. Bernhardt-a sinovi, Loterijske številke. Line, dne 6. septembra 1913: 16, 12, 58, 76, 67 Trst, „10. „ „ 63, 18, 26, 19, 65 Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sioer :--inserat ne priobči. ===== ! 500 kron ! vam plačam, ako moje „Ria- balzam" ne odstrani kurjih ofies, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena Škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko Proda se dobro ohranjen Brehms-Tierleben in še več drngih učnih knjig, pripravne za nčitelje. Poizve se v gostilni Delniške pivovarne v Žalcu. Dobra prilika. Prodam ali dam v najem hišo s 6 sobami, v kateri se nahaja dobro upeljani mlin 8 trgovino. Hiša se nahaja na najlepšem mestu v Podsnseda št. 21. Pogoji jako povoljni. 486 Dve dijakinji ali dva dijaka se sprejmeta na stan in hrano. Vestno nadzorstvo. Zračno in mirno. Vprašati je pri A. Porekar, Maribor, Prečna nlica (Quergasse) Štev. 3, n. n. 497 Sprejme se na hrano in stanovanje deklica iz boljše rodbine, katera v Celju obiskuje šole, v hiši Dolgopolje 3. — V hiši je na razpolago glasovir. 496 Že rabljeno, a dobro ohranjeno pohištvo tudi mehki les, za eno spalno sobo se kupi takoj. Kdo knpi, pove upravništvo »Narodnega Lista". 498 Priden konjski hlapec se takoj sprejme z mesečno plačo 16 E pri J. Toplaku, trgovcu, Juršinci pri Ptuju. Sprejme se izurjen čevljarski pomočnik pri gospodu Antonu Stigl, čevljarski mojster, Zidan-most. 485 Na hrano in stanovanje se sprejmeta dva dijaka iz dobre hiše. — Nadzorstvo dobro. Vpraša se v Celju Šolska ulica štev. 7 pri Tereziji PristovSek. 495 Praktični zdraunik DiseRnecjflriKO se je urnil in ordinira zopet u flarodnem domu od 8.—tO. dop. in od 2—Iz 4 pop. Po nedeljah in praznikih le dopoldne. za trgovino z živili ali za mirno obrt, s stanovanjem, obsegajočim 2 sobi in kuhinjo z vodovodom se takoj po ceni odda. Več v upravništvu Nar. Lista. 499 Prodam posestoo takoj, hišo in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, zidano, stoji v sredi trga na Sp. Štajerskem. Zemljišče je dobro obdelano. Cena po dogovoru. Naslov pove uredništvo lista. oz > S£ Dne 7.;novembra 1913 ob 10. uri dopoldne se vrše v uradu domobranskega postajnega poveljstva v Celju pogajanja za dobavo 41.000 komadov komisnega kruha po 700 gramov ln 167 meterskih stotov OVSa. Potrebna pojasnila daje domobransko postajno poveljstvo V Celjn. 503 lužnošlaj. hmeljarsko društvo v Žalcu, dne 9. septembra 1913 Društveno vodstvo javi, da se bode hmeljska razstava ki se vrši od 14. do 21. septembra t. I.vv risalni dvorani novega šolskega poslopja v Žalcu, otvorila v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri predpoludne. ti oaoi£ o i Razstava bo v navedenem času otvorjena vsaki dan od 9. do 12. upe pred-poldne in od 2. do 4. ure popoldne. Prvi in drugi dan se bode nabirala vstopnina 20 vinarjev za osebo; razstavljalo! so vstopnine prosti. K mnogobrojnemu obisku vljudno vabi društveno vodstvo. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 40 12-8 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje TrjoVsKo-Gbrtna Kreditna zadruga V registrovana zadruga z omejenim jamstvom je otvorila svoje uradne prostore na Krožni cesti (Ringstrasse) št. 9, visoko pritličje. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne; uraduje se pa vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Ob tem času se vlagajo hranilne vloge in se dobe pojasnila glede trgovsko- obrtn«ga kredita. — Hranilne vloge na hranilne |»p4 ftfl od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga. — Eentni knjižice ali v tekočem računu se obrestujejo J^" UU davek plača zadruga in ga ne odteguje vlagateljem. SHHar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških ; odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc» Celje 76 Graška cesta št. 43. 4«-35 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 35 del! 52-37 Na debelo! Na drobno! Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenegs 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg veleflnega, »nežnobelega, poljenega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K, naj-flnejSi prsni puh 12 K. — Kdor vname 5 kg, 396 dobi franko. 50-7 Zgotovljene postelje ls goitonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, t 2 »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 om dolge, 140 cm Široke E 13'—, E 14-70, E 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 om Široki E 4 50, E 5 20, E 5'70; podpornica iz močnega riZastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benlsch v Dešenlcl, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. „Pomni: prinesti mi moraš samo svalčični papir ali stroke ,OTTOMAN' in ne daj se zapeljati po sličnih ponaredbah slabe kakovosti!" 10 e Trgovina s špecerijskim :: blagom Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Točna in solidna postrežba I J. Ravnikar Trgovina z moko in želnimi pridelki de- Vedno sveža žgana kava. Graška cesta 21 Na drobno in na debelo. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Zaloga rudninskih voda. Goričar & keskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (RucksScke) v veliki izberi po raznih cenah. Caie iz papirja in aluminija. Za veselice s konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-37 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih plaoin in druge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. v«v 1 ■ ■ p <0 .. O t* O c8 ce as a ta ._ <0 a 5= «3 M ••T> C 2 N N ® > P5 IM A' ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in delnje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. -g o O CD g? g" 5. S D er 3 »j 5 & S. es< 5" a P B 5" o to • t® Lastna Knjigoveznica. ES5 pegistrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU •prejema hranilne vloge od vsakegap je član za> t druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano | od vložitvi sledečega dne do dne 55 po pet in pol od sto S Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem. II 01 |z |o 86 49-35 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna je v Celju, Botovška nlica št 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uradnje se vsak dan raznn nedelj in praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX Sili HB Južnoštajerska hranilnica v Celju gg o Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje p« od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitala. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, 80- v liarodnem domu. g- 4 2 0 Stanj, Sevnica, Vransko in Gornji grad in rezervna zaklada, katf-ra znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 30 ■a n m T\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30. " za napravo potov 5.000 K, različnim učnim OOO K, zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi branilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.