Delegatsko glasilo občine Murska Sobota , Številka 5 Leto VI ,25. september 1986 VSEBINA 5. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA — predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje za dne 9. oktobra 1986 — Informacija o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v prvem polletju 1986 ter uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1986 — uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti in informacija o poslovanju SIS družbenih dejavnosti v prvem polletju 1986 — problematika usmerjenega izobraževanja v občini Murska Sobota ter možnosti zaposlovanja mladih STRAN 15 VESTNIK, 25. SEPTEMBRA 1986 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEM 5. sejo Zbora združenega dela 5. sejo Zbora krajevnih skupnosti 5. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo V ČETRTEK, DNE 9. OKTOBRA 1986, OB 8. URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev zapisov skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 30. junija 1986 in z dne 18. julija 1986, 3. informacija o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v prvem polletju 1986 ter uresničevanju resolucije občine M. Sobota v letu 1986, 4. uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti in informacija o poslovanju SIS družbenih dejavnosti v prvem polletju 1986 ter predlog sprememb bilance sredstev za leto 1986 glede na dejanska gospodarska gibanja in poslovne rezultate SIS, 5. problematika usmerjenega izobraževanja v občini M. Sobota ter možnosti zaposlovanja mladih, 6. ugotovitve, stališča in predlogi o problematiki Romov v občini M. Sobota, 7. ugotovitve, stališča in usmeritve o izvajanju davčne politike v občini M. Sobota. 8. periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota za IV. trimesečje 1986, 9. družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV, 10. osnutek odloka o priznavalninah udeležencev NOV, 11. predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v M. Soboti, 12. predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Dokležo-vje, 13. soglasja k statutu — Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, p. o., ter sklep o spremembi uskladitvene odločbe o ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo Maribor — Pokrajinskega arhiva Maribor, p. o. 14. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 15. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 14. in 15. točko dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3., 4. in 5. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Predlog sprememb bilance sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1986 ter ugotovitve, stališča in predlogi izvršnega sveta k Problematiki usmerjenega izobraževanja v občini ter možnosti zaposlovanja mladih bodo posredovani vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 2., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 14. točki dnevnega reda bo podana na seji. INFORMACIJA o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v L polletju 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986 UVOD Predložena informacija prikazuje dosežena polletna gospodarska gibanja in poslovne rezultate OZD, gibanje osebnih dohodkov, skbpne in splošne porabe v I. polletju letos. Na podlagi prisotnih gibanj je podana tudi ocena uresničevanja nalog in ciljev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v letu 1986. Informacija je pripravljena na podlagi analize o poslovanju OZD gospodarstva v L polletju letos, ki jo je izdelala SDK, podatkov strokovnih služb SIS v občini, SIS za ekonomske odnose s tujino, podatkov proračuna občine in določenih statističnih ugotovitev. 2 - DELEGATSKI VESTNIK Skupščina občine je 18. julija letos obravnavala oceno gospodarskih gibanj za I. polletje 1986 (objavljeno v Delegatskem vestniku št. 4/86). Dosežena gospodarska gibanja se v glavnem ujemajo z oceno s tem, da so nekatere dohodkovne postavke še na višjem nivoju kot je bilo ocenjeno. 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI V I. POLLETJU 1986 Gospodarstvo občine je v šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo celotni prihodek za 77,3 %, porabljena sredstva 67,9 %, dohodek 129,4 % in čisti dohodek za 128,6 %. ’ Vrednostno so bili doseženi naslednji rezultati: — v 000 din L poli. 1985 L poli. 1986 Indeks občina SRS Celotni prihodek 51.160.997 90.706.932 177,3 192,7 Porabljena sredstva 42.749.638 71.757.465 167,9 187,4 Amortizacija 1.230.321 2.600.854 211,4 193,3 Dohodek 8.341.358 19.341.126 229,4 210,2 Cisti dohodek 6.169.514 14.101.886 228,6 210,9 Bruto osebni dohodki 4.501.926 10.333.285 229,5 230,3 Poslovni sklad 1.298.121 2.813.197 216,7 179,2 Akumulacija in rez. 1.613.914 3.570.045 221,2 Izgube 416.178 1.125.096 270,3 307,7 Po posameznih dejavnostih so bila dosežena naslednja gibanja: — rast v % Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Industrija 79,0 68,6 121,5 Kmetijstvo 64,4 52,3 171,5 Gozdarstvo 75,8 70,4 79,0 Vodno gospodarstvo 44,0 10,2 105,0 Gradbeništvo 90,7 76,9 141,3 Promet in zveze 123,1 92,9 153,8 Trgovina 71,8 68,7 124,6 Gostin. in turizem 111,1 102,0 134,5 Obrt 120,4 107,5 166,5 Stanov, kom. dej. 128,1 102,6 146,1 Fin. in druge posl. storitve 94.9 37,4 121,2 Skupaj občina 77,3 67,9 129,4 Počasneje od povprečja v občini se je povečal celotni prihodek v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, gozdarstvu in trgovini. Večino celotnega prihodka so ustvarile OZD s področja industrije, kmetijstva in trgovine in sicer: DO Mesna industrija 26,1 %, DO Potrošnik 17,3 %, DO Mura 16,7% in DO KG Rakičan 4,8 % vsega celotnega prihodka v gospodarstvu občine. V gospodarstvu občine so rasla porabljena sredstva za 9,4 indeksnih točk počasneje kot celotni prihodek zaradi česar je dohodek zelo močno porasel. V okviru porabljenih sredstev so porasli materialni stroški, ki pomenijo dobro polovico vseh porabljenih sredstev za 70,2 % ter amortizacija za 111,4%. Kljub povečanju zalog proizvodnje in gotovih proizvodov za 74,9 % seje učinek revalorizacije surovin in materiala vsebovan v zalogah proizvodnje in gotovih proizvodov zmanjšal za 43,4 %. Tako so verjetno na razkorak med rastjo celotnega prihodka in porabljenih sredstev vplivale višje cene gotovih izdelkov ter premajhno revaloriziranje surovin in materiala vsebovanih v zalogah. V prvem polletju letos so dosegle manj kot 40% rast porabljenih sredstev naslednje organizacije: Pomurski tisk TOZD Eureco, KG Rakičan TOZD Poljedelstvo in govedoreja, ABC Pomurka TOZD Gojitveno lovišče Fazan Beltinci, Vodnogospodarska enota Mura, Temelj Cankova in Projektivni biro Murska Sobota. Bolj kot v povprečju v občini seje dohodek povečal v kmetijstvu, gradbeništvu, prometu in zvezah, obrti in osebnih storitvah ter v stanovanjsko komunalni dejavnosti. Visoka rast dohodka v kmetijstvu je posledica izrazitega povečanja dohodka v TOZD Proizvodnja perutninskega mesa (342,7 %) ter v TOZD Prašičereja, ki je v lanskem polletju izkazala izgubo na substanci. V naslednjih organizacijah je celotni prihodek rasel precej hitreje kot porabljena sredstva: TOZD Ženska oblačila za 26,7 indeksnih točk hitrejša rast, TOZD Mlinopek 26,3 ind. točk, TOZD Beltinka Beltinci 45,6 ind. točk, Sobota tozd Obrtništvo 47,7 ind. točk, Agromerkur TOZD Pro izvodnja perutninskega mesa 51 ind. točk, Potrošnik TOZD Veleprodaja 72 ind. točk, Dimnikar Beltinci 79,3 ind. točk, Agromerkur TOZD Transport 88,4 ind. točk in v TOZD Sadjarstvo in vinogradništvo nad 100 ind. točk hitreje. V L polletju so OZD razporedile za 733.107.000 din več dohodka kot so ga ustvarile. Dohodek je bil razporejen za naslednje namene: — v 000 din Elementi I.-V. 1986 Indeks Struktura v % L -VI. 851. -VI. 86 T Razpor. dohodek zmanjšan za del za del. skupn. 18.875.761 228,4 100 100 2. Obveznosti za skup, in spl. porabo 5.403.984 255,9 25,6 28,7 — za skupno porabo 4.924.327 246,6 24,2 26,1 — za spl. porabo 479.657 416,9 1,4 2,6 3. Del dohodka za dru- ge določ. namene 1.758.580 207,6 10,2 9,3 4. Cisti oseb, dohodki in skupna poraba 8.143.152 220,5 44,7 43,1 — čisti os. dohodki 7.462.734 224,4 40,2 39,5 — skupna por. del. 680.418 185,3 4,4 3,6 5. Akum. in rezerve 3.570.045 221,2 19,5 18,9 — posl, sklad in napredek materialne osnove dela 2.817.192 215,3 15,8 14,9 — rezervni sklad 665.358 229,3 3,5 3,5 — za druge potrebe 87.495 571,1 0,2 0,5 Napram polletju lani so se najbolj povečale obveznosti za skupno in splošno porabo in sicer za 155,9 %, kar je vplivalo na porast njihovega deleža v strukturi delitve dohodka za 3,1 procentnih točk ter zmanjšanje dela dohodka za druge namene za 0,9 procentnih točk, čistih osebnih dohodkov in skupne porabe za 1,6 procentnih točk ter sredstev akumulacije in rezerv za 0,6 procentnih točk. Organizacije združenega dela so za reprodukcijo namenile 6,170.899.000 din sredstev ali za 117 % več kot v L polletju lani. Pozitiven premik se kaže pri izboljševanju reprodukcijske stopnje od 5,3 % v lanskem polletju na 7,1 % letos. V letošnjem polletju so OZD hitreje poravnavale svoje obveznosti do dobaviteljev, kot pa vnovčevale svoje terjatve, kljub temu pa so terjatve do kupcev v višini 11,473.299.000 din za 44,4% večje od obveznosti do dobaviteljev. Pri zalogah, ki so višje za 82 %, so se najbolj povečale zaloge blaga in sicer za 131,2 %, predvsem v Mesni industriji, kjer je bil ustavljen izvoz prehrambenih proizvodov zlasti zaradi černobilske nesreče. V strukturi virov poslovnih sredstev se je zmanjšal delež vseh kreditov, povečujejo pa se kratkoročni krediti za obratna sredstva. V I. polletju 1986 so poslovanje zaključili z izgubo 4 organizacije združenega dela v višini 1,125.096.000 din ali za 170,3% več kot v enakem lanskem obdobju. Z izgubo so poslovale Ml TOZD Klavnica v višini 676,534.000 din MI TOZD Predelava 86,708.000 din, TOZD Elektro Murska Sobota 323.852.000 din in Platana TOZD Lendava v višini 38.002.000 din. Izgubo na substanci sta izkazali TOZD Elektro in TOZD Klavnica. Vzroki izkazanih izgub so večinoma enaki kot v preteklih obdobjih in sicer: — V TOZD Elektro nepravočasno povečanje cene glede na porast stroškov, povečanje amortizacije in stroškov materiala za tekoče in investicijsko vzdrževanje elektroenergetskih objektov in naprav ter izpad prihodka v temeljni organizaciji zaradi prerazporeditve skupnega prihodka delovne organizacije za pokrivanje določenih stroškov v drugih elektroenergetskih objektih. — V TOZD Ledava nerentabilen izvoz, likvidnostne težave, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev in velike obresti za kredite za obratna sredstva. — V DO Mesna industrija so se povišale cene osnovnih surovin že v januarju, prodajne cene pa so v L trimesečju ostale nespremenjene še od lanskega septembra. Šele v maju je-bilo opravljeno povišanje prodajnih cen mesa in izdelkov .. Organizacije združenega dela v občini so po podatkih samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino v prvem polletju letošnjega leta izvozile blago in storitve v vrednosti 6,915.611.000 din, od tega 99,5 % na konvertibilna tržišče. Izvoz kot celota v občini se je povečat za 5,2 %, na konvertibilno tržišče za 8,5 %, na klirinško tržišče pa je nižji za 85 %. Največji delež v izvozu odpade na DO Mura 74 %, Mesno industrijo 12 %, Moravske toplice 5 % in 9 % na ostale organizacije. Izvoz je porasel v naslednjih organizacijah: DO Radenska TOZD Moravske toplice 132,5 %, DO Panonija 82,7 %, Tekstil TOZD Pletilstvo Prosenjakovci 23 % in DO Mura 17 %, nižji pa je bil v DO Zunanja trgovina, ZGEP Pomurskem tisku, Tovarni mlečnega prahu, DO Platana, Mesni industriji, SGP Pomurju, DO Agromerkur, DO DELEGATSKI VESTNIK - 3 Gozdno in lesno gospodarstvo, KZ Panonki, KG Rakičanu in v LIV TOZD Oprema in orodja Rugašovci. Organizacije združenega dela so v prvem polletju letos uvozile blago v vrednosti 1,623.385.000.— din, kar je za 9,4 % več kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju letos se je obseg industrijske proizvodnje v občini po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije v globalu povečal, za 2,7 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani. Proizvodnja se je najbolj povečala v kovinsko predelovalni dejavnosti, grafični dejavnosti in v proizvodnji živilskih proizvodov. Nižja pa je v proizvodnji žaganega lesa in plošč za 30,9 %, v proizvodnji končnih lesenih izdelkov ter v proizvodnji nekovinskih rudnin za 18,5 %, v proizvodnji krmil za 12,4%, proizvodnji in predelavi papirja za 8 % ter v proizvodnji kamenja, gramoza in peska za 4,5 %. Po podatkih statistike je v letošnjem prvem polletju združevalo delo in sredstva 19.330 delavcev, od tega v gospodarstvu 15.843 in v negospodarstvu 3.487 delavcev. Skupno število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju povečalo za 329 delavcev oz. 1,8 % (v SRS 1,7 %), glede na povprečno število lani pa za 231 delavcev oz. 1,2 % (SRS 1,2 %). V primerjavi z enakim obdobjem lani je število zaposlenih hitreje poraslo v negospodarstvu in sicer za 2,7 % (SRS 1,9 %), v gospodarstvu pa za 1,6 % (SRS-1,7 %). Glede na povprečno število zaposlenih v letu 1985 se je prav tako hitreje povečevalo število zaposlenih v negospodarstvu in sicer za 2,3 % ter v gospodarstvu za 1,0 %. Z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1986 je načrtovana rast kmetijske proizvodnje 3,5 %. Planirana kmetijska proizvodnja kljub dobri in pravočasni oskrbljenosti z reprodukcijskimi materiali (gnojila, zaščitna sredstva, semena’ itd) ni v celoti realizirana. Realizacija pomembnejših kmetijskih proizvodov v prvem polletju letos v primerjavi s planom je naslednja: STRAN 17 VESTNIK, 25. SEPTEMBRA 1986 KZ Panonka Enota Realiz. Plan Realiz. 4 realiz. mere 1—VI 85 I-VI 86 1—VI. 86 plana Mlado pit. gov. kom 3.565 4.250 3.421 85,49 Krave kom 1.224 886 Teleta kom 2.600 1.872 Prašiči kom 13766 12.500 7.992 63,94 Mleko liter 15,653.151 15150.000 15,829.795 104.49 Pšenica* (1-XII) 'ton 7.330 8.900 4.480 50,34 Rž (1—XII) ton 299 690 50 7,39 KG Rakičan Mlado pit. gov. kom 1.427 1.850 1.434 77,52 Prašiči kom 41.523 37.500 36.777 98,08 Mleko liter 170.693 147.000 168.649 114,73 Pšenica — merkantilna ton 4.463 5.336 4.625 98 — semenska ton 733 605 Agromerkur Enota Realiz. Plan Realiz. % realiz. mere 1—VI 85 1—VI 86 1—VI 86 plana Piščanci (živa teža) ton 4.339 4.427 4.614 104,2 GOZDARSTVO - družbeni sektor Iglavci m’ 5.214 5.427 5.221 -96 Listavci m3 3.023 5.372 5.622 105 Skupaj: 8.237 10.799 10.843 100 — zasebni sektor Iglavci m3 11.723 17.940 8.800 49 Listavci m3 15.474 13.655 16.750 123 Skupaj: 27.198 31.595 25.550 81 OPOMBA: Podatki za realizacijo pšenice v letu 1985 in planirani za leto 1986 so letni, realizacija v 1986. letu pa se nanaša na letino 1986. Planirani podatki za posek lesa so celoletni, realizacija pa dejanska za prvo polletje (posek je sezonskega značaja, zato ni pričakovati bistvenega povečanja v drugem polletju). Iz prikazane analize je razvidno, da KZ Panonka ne dosega planirane pridelave mesa in krušnih žit. Rezultati prvega polletja preteklega leta so boljši od rezultatov enakega obdobja v letu 1986, razen pri pridelavi mleka, kjer je odkupljena količina povečana in presega planirano za 4,5 %. , Pri KG Rakičan je večje odstopanje od planirane realizacije predvsem pri pitanju goveda. Proizvodnja piščančjega mesa pri DO Agromerkur je vsklajena s planirano količino in je za 6,3 % večja od enakega obdobja v letu 1985. Posek lesa v družbenem in zasebnem sektorju je ob sezonskem značaju v predvidenih mejah. Do zmanjšane realizacije iglavcev na račun listavcev prihaja predvsem zaradi povečanega povpraševanja na račun kurjave in zmanjšane porabe lesa za gradbene potrebe. 3. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV IN URESNIČEVANJE RE-SOLUCIJSKIH USMERITEV RAZPOREJANJA DOHODKA Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986 med drugim opredeljuje, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah lahko rasla v globalu skladno z rastjo doseženega dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki. Tovrstna sredstva se bodo oblikovala glede na uspešnost gospodarjenja in učinkovitost gospodarjenja s sredstvi. Delež akumulacije v dohodku pa mora biti najmanj toliko kot je bil dosežen v letu 1985. Cisti realni osebni dohodki na delavca bodo lahko rasli povsod tam kjer bodo rezultati v rasti storilnosti in gospodarjenja nadpovprečni. V posameznih OZD se bo uspešnost in učinkovitost gospodarjenja primerjala s skupino oz. podskupino enako ali sorodne dejavnosti ter z rezultati celotnega gospodarstva. Ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja pa se spremlja po metodologiji za spremljanje uresničevanja določil reaolu-cije za razporejanje dohodka v 1986. letu (Ur. list SRS št. 3/86). Sredstva osebnih dohodkov in skupne porabe v negospodarstvu bodo v odvisnosti od izvajanja dogovorjenih programov in nalog, njihovo gibanje pa bo usklajeno z doseženo opravičeno rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Gospodarstvo V prvem polletju 1986 so organizacije združenega dela s področja gospodarstva v občini Murska Sobota razporedile za osebne dohodke in skupno porabo 11,013.703.000 din ali za 126,2% več sredstev kot v enakem obdobju lani, oz. za 3,2 indeksnih točk manj kot je porasel dohodek v občini. Delitev dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu občine je bilo v globalu v prvem polletju letos v glavnem usklajeno z določili resolucije, saj so bili kazalci naslednji: — dohodek na delavca večji za 125,1 %, — dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva večji za 41,2 % — akumulacija na povprečno uporabljena poslovna sredstva večja za 36,2 %, — celotni prihodek napram materialnim stroškom višji za 4,2 %, — delež akumulacije v dohodku se je zmanjšal za 3,6 %, — ter delež bruto osebnih dohodkov in skupne porabe v dohodku, ki se je zmanjšal od 57,7 % v šestih mesecih lani na 56,9 % v prvem polletju letos. Sredstva za bruto osebne dohodke so se v gospodarstvu v polletju povečala v masi za 129,5 % in na zaposlenega za 125,2%, glede na lanska povprečna sredstva pa je znašala rast BOD v masi 79,7 % in na zaposlenega 76,3 %. BOD in sredstva skupne porabe na povprečna sredstva 1985 so porasla za 74,8 % in ista sredstva na delavca na povprečje lanskega leta so višja za 73,5 %. — Glede na resolucijska določila in usmeritve pa so očiščena sredstva BOD v občini porasla za 72 % napram povprečnim lanskim. Iz sklada skupne porabe je bilo razporejeno za 85,3 % več sredstev kot v šestih mesecih lanskega leta. V prvem polletju letos je znašal povprečni mesečni čisti OD na delavca v gospodarstvu občine 81.503 din oz. za 119,8 % več. Glede na globalna določila resolucije o počasnejši rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od rasti dohodka ter ohranjanju deleža akumulacije v dohodku iz leta 1985 je bila po periodičnih obračunih ugotovljena prekoračitev teh določil v naslednjih 11 organizacijah: 1. Sobota TOZD Tapetništvo 2. Pomurski tisk TOZD Kartonaža 3. Pomurski tisk TOZD Tiskarna 4. Veterinarska postaja 5. Živinorejsko-veterinarski zavod 6. SGP Pomurje 7. DO Zunanja trgovina 8. Sobota TOZD Komunala 9. DO Gozdno in lesno gospodarstvo 10. KG Rakičan 11. KZ Panonka Z upoštevanjem vseh določil resolucije in metodologije za izračun možnih rasti in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v OZD smo podrobno analizirali vse organizacije združenega dela v občini, razen temeljnih organizacij, ki imajo sedež delovnih organizacij v drugih občinah. Za te organizacije bo Izvršni svet SO M. Sobota zaprosil Izvršne svete pristojnih družbenopolitičnih skupnosti pismene obrazložitve o usklajenosti delitve dohodka in osebnih dohodkov z določili resolucije. Po dodatni analizi je bilo ugotovljeno, da sta dve organizaciji v občini in sicer Veterinarska postaja ter Pomurski tisk TOZD Tiskarna glede na izkazane poslovne rezultate in uspešnost gospodarjenja razporedili preveč sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem kršili določila resolucije. V Pomurskem tisku TOZD Tiskarna so sredstva za OD in skupno porabo porasla za 17,7 indeksnih točk hi 4 - DELEGATSKI VESTNIK treje od dohodka, delež akumulacije v dohodku pa se je napram polletju lani zmanjšal za 73 %. V primerjavi s podskupino dejavnosti, v katero se uvrščajo po panožnem sporazumu, so poslovali podpovprečno, dosegli za 4,6 procentnih točk nižjo akumulacijsko stopnjo kot podskupina dejavnosti in za 1,2 % nižje osebne dohodke od podskupine. Tudi Veterinarska postaja je povečala za 9,5 indeksnih točk hitreje sredstva za osebne dohodke in skupno porabo od dohodka ter zmanjšala delež akumulacije v dohodku za 28,8 %. Glede na podskupino so poslovali podpovprečno, akumulacijska stopnja je bila višja za, 9,3 procentnih točk, osebni dohodki pa so bili v Veterinarski postaji za 23,5 % višji od podskupine. Vse ostale organizacije združenega dela v občini smo po določilih resolucije glede na nadpovprečnost ali podpovprečnost poslovanja razvrstili v naslednje skupine: 1. skupina (kazalnik uspešnosti nadpovprečen, akumulacijska stopnja nižja od podskupine ter višji OD od podskupine) — Dimnikar Beltinci; 2. skupina (kazalnik uspešnosti nadpovprečen, akumulacijska stopnja višja od podskupine, OD višji ali nižji) — DO za PTT promet, — DO Gozdno in lesno gospodarstvo — DO Mura — Sobota TOZD Vrtnarstvo — DO Agromerkur — Sobota TOZD Rapetništvo — Tovarna mlečnega prahu — Urarstvo — Projektivni biro — Graditelj Beltinci 3. skupina (kazalnik uspešnosti podpovprečen, akumulacijska stopnja nižja od podskupine, OD nižji ali višji) — Pomurski tisk TOZD Kartonaža — DO KZ Panonka — DOKG Rakičan — Živinorejsko veterinarski zavod — SGP Pomurje — Temelj Cankova — DO Zunanja trgovina — Sobota TOZD Komunala 4. skupina (kazalnik uspešnosti nadpovprečen, akumulacijska stopnja nižja od podskupine ter nižji OD od podskupine) — Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija - ZGEP TOZD Eureco — Platana TOZD Lesna predelava — Panonija TOZD Blisk — Sobota TOZD Obrtništvo — Komuna Beltinci — Kroj — Agroservis 5. skupina (kazalnik uspešnosti podpovprečen, akumulacijska stopnja višja od podskupine, OD višji ali nižji) — SOZD Prekmurka — DO Potrošnik Negospodarstvo Za osebne dohodke in skupno porabo so organizacije in skupnosti s področja negospodarstva razporedile v L polletju letos 3,784.279.000,— din ali za 142,1 % več kot v enakem obdobju lani. Za bruto osebne dohodke so sredstva porasla za 140,2% in za skupno porabo 177,4%. Povprečno mesečno je bilo izplačano 98.168.— din na delavca. Na lanska povprečna šestmesečna sredstva so se čisti osebni dohodki povečali za 69,2 % oz. manj kot v gospodarstvu 73,9 %. Na podlagi periodičnih obračunov ter dodatnega prečiščevanja sredstev za osebne dohodke s katerim smo izločevali sredstva izvedenih poračunov v L polletju letos za leto 1985 ter v lanskem letu poračunanih sredstev za leto 1984, je bilo ugotovljeno, da so v 4 organizacija in skupnostih s področja negospodarstva dosegli višjo rast osebnih dohodkov od ocenjene 60 % rasti za prvih 6 mesecev letos. Te organizacije so: 1. KS Delovna skupnost 2. OŠ Grad 3. OŠ Kuzma , 4. Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti. Vse OZD gospodarstva, ki so v I. polletju 1986 dosegle hitrejše rasti sredstev za BOD in skupno porabo od rasti dohodka ter zmanjšale delež akumulacije v dohodku in bodo želele povečati osebne do-: hodke morajo obvestiti o nameravanem povečanju akontacij pred izplačilom OD Izvršni svet SO Murska Sobota ter dodatno predložiti tudi obračun mesečne akontacije na obrazcu OD-UDS-2 obrazložen z| ustreznimi podatki in kazalci v skladu z metodologijo. SDK bo izvrši-i la naloge za izplačilo OD šele po predložitvi pismenega mnenja Izvrš-I nega sveta Skupščine občine, da je povečanje akontacije osebnih dohodkov v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati in določili resolu-' cije za letošnje leto. Organizacije in skupnosti s področja negospodarstva, ki usklajujejo rast sredstev za OD z rastjo sredstev za OD v gospodarstvu predložijo ob izplačilu poračuna OD, ugotovljenega na podlagi ocen rasti sredstev za OD v gospodarstvu obrazec OD-UDS-1. V obrazcu OD-VDS-2 izkažejo samo akontacijo osebnih dohodkov za mesec, za katerega sestavljajo obračun na podlagi osnov in meril iz svojega samoupravnega splošnega akta ter ocene rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v tekočem obdobju. 4. SKUPNA PORABA a) SIS družbenih dejavnosti Prihodki Skupni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini so v prvem polletju letos znašali 3,981.989.000,— din in so se povečali za 145 % glede na enako obdobje lani, oz. 92 % glede na povprečje v šestih mesecih lani. Glede na z bilanco planirano 54 % rast prihodkov v začetku leta 1986 so bili šestmesečni prihodki realizirani z 52 %. V okviru skupnih prihodkov so znašala sredstva za izvajanje dejavnosti 3,768.649.000.— din in so višja za 146 %. Za investicijska vlaganja je bilo pridobljenih 40,780.000.— din, kar pa je 44 % manj kot v lanskem letu, ker se na področju otroškega in zdravstvenega varstva letos ne združujejo več sredstva. Na povečanje rasti sredstev skupne porabe je vplival tudi nov solidarnostni sistem v občinski zdravstveni, otroški in skupnosti socialnega skrbstva po katerem vse občine prispevajo solidarnostna sredstva na podlagi dohodkovne moči občine, prejemajo pa jih občine, ki izpolnjujejo s samoupravnim sporazumom opredeljena merila. Naša občina na osnovi sedanjega sistema prejema precej višja solidarnostna sredstva v omenjenih interesnih skupnostih. Po skupnostih so bili prihodki naslednji: I—VI. 85 — v I-VI. 86 000 din Indeks 1. Skupn. otr. varstva 230.006 658.789 286 2. Izobražev. skupn. 396.093 997.142 252 3. Kultur, skupnost 25.868 59.453 230 4. Telesnokult. skupnost 17.975 39.431 220 5. Skupn. soc. skrbstva 78.927 166.396 211 6. Zdrav, skupnost 838.962 1,981.502 236 7. Skupn. za zaposlov. 30.999 65.809 .212 8. Raziskoval, skupnost 3.938 13.427 341 SKUPAJ PRIHODKI 1,622.768 3.981.989 245 Odhodki V občini so znašali celotni odhodki SIS 4,190.056.000 din, kar je 144% več kot lani oz. za 208,067.000 din več kot znašajo skupni prihodki. Glede na povprečna sredstva lanskih šestih mesecev so letošnja porasla 98 %, planirana za leto 1986 pa so realizirana s 54,7 %. Do razlike med prihodki in odhodki je prišlo zaradi neplačane fakturirane realizacije, zaračunanih storitev v odlivu po višjih cenah kot so priznane v naši občini, predvsem na področju zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva in rasti osebnih dohodkov, ki so bili planirani v bilanci s 50 %-no rastjo, ob polletju pa že realizirani s 60 % rastjo. V okviru celotnih odhodkov je bilo porabljeno za izvajanje dejavnosti 3,978.716.000 din ali 145 % več in vzajemni program 172,560.000 din ter za investicije 40.780.000 din oz. 44% manj. Obseg in gibanje odhodkov po posameznih skupnostih je naslednje: I-VI. 85 I-VI. 86 v 000 din Indeks 1. Skupn. otr. varstva 221.346 651.739 294 2. Izobražev. skupnost 412.211 1,018.527 247 3. Kulturna skupnost 24.180 59.416 246 4. Skupn. social, skrbstva 15.521 33.387 215 6. Zdravstvena skupnost 74.918 165.166 220 7. Skupnost za zaposlov. 935.337 2.191.035 234 8. Raziskoval, skupnost 26.173 59.952 229 SKUPAJ ODHODKI 3.731 10.834 290 1.713.417 4,190.056 244 b) SIS materialne proizvodnje V skupnostih s področja materialne proizvodnje v občini so znašali celotni prihodki v prvih šestih mesecih letos 1,755.112.000 din in so porasli za 124 % oz. za 52 % glede na lanske povprečne v šestih mesecih. Prihodki v stanovanjski skupnosti so višji 98 %, cestni 150%, komunalni 98 %, za varstvo pred požarom 119%, skupnosti za PTT promet 141 %, za pospeševanje kmetijstva 101 %, zemljiški skupnosti 85 % in vodni skupnosti 158%. V območni vodni skupnosti vplivajo na višjo rast prihodki na osnovi vodnih povračil in na osnovi združevanja sredstev drugih OVS preko Zveze vodnih skupnosti Slovenije. DELEGATSKI VESTNIK - 5 Višina prihodka je bila naslednja: — v 000 din PRIHODKI I-VI. 85 I-VI. 86 Indeks 1. Stanovanj, skupnost 210.486 417.228 198 2. Cestna skupnost 95.753 239.381 250 3. Komunalna skupnost 119.495 236.604 198 4. Skupn. za pospeš. kmet. 78.526 157.986 201 5. Kmetijska zemlj. skupn. 5.750 10.623 185 6. Območna vod. skupn. MURA 243.177 628.574 258 7. SIS z PTT promet 9.776 23.591 241 8. Skupn. za var. pred. pož. 18.810 41.125 219 SKUPAJ PRIHODKI 781.773 1.755.112 224 Odhodki v skupnostih s področja materialne proizvodnje so v polletju znašali 1,347.343.000 din, kar je za 132 % več kot v enakem lanskem obdobju oz. so za 25 % višji od povprečnih lanskih. Za 407.769.000 din so odhodki nižji kot je bilo skupno zbranih sredstev in sicer največ v vodni skupnosti, kjer je deloma zaradi neugodnih vremenskih razmer v začetku leta prišlo do zamika določenih del. V programu melioracij in odvodnjavanja je bilo predvidenih 2.983 ha, v izvajanju je 550 ha za preostalih 2.055 ha so zakasnitve zaradi usklajevalnih postopkov na terenu in vsled tega še ne izdane dokumentacije. Pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva prihaja do razlike zaradi neenakomernega koriščenja sredstev, ki je vezano na sezonski značaj izvajanja proizvodnih programov. Razlika je sedaj tudi že manjša zaradi povečanja oblikovanja blagovnih rezerv v začetku drugega polletja. V skupnosti za PTT promet kjer so odhodki višji za 277 % in so tudi višji kot prihodki se pojavlja ta razlika zaradi prelivanja sredstev iz drugih občin za financiranje prenosnih sistemov v regiji. Porabljena sredstva stanovanjske skupnosti so višja za 136 %, cestne za 162 %, komunalne skupnosti 184 %, vodne skupnosti 58 % in požarne 119 %. Odhodki v posameznih SIS so bili naslednji: — v 000 din ODHODKI I-VI. I -VI. Indeks 1. Stanovanj, skupnost 1985 1986 236 2. Cestna skupnost 176.457 417.228 262 3. Komunalna skupnost 91.354 239.300 284 4. Skupn. za posp. kmetij. 82.912 235.146 329 5. Kmetij, zemlj. skupnost 38.488 126.517 140 6. Območna vod. skupn. MURA 4.148 5.807 158 7. SIS za PTT promet 162.665 258.481 377 8. Skupn. za var. pred požar. 6.903 26.060 219 SKUPAJ ODHODKI 17.763 38.804 232 580.610 1,347.343 5. SPLOŠNA PORABA V občini se je na področju splošne porabe v prvih šestih mesecih letos steklo izvirnih prihodkov 492,955.000 din, kar je 108% več kot lani, oz. 65 % več od lanskih povprečnih šestmesečnih sredstev. Davki iz OD in na dohodek v višini 241.723.000 din so višji za 167 %, prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 50 %, davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic 51 %, takse 66 % in prihodki po posebnih predpisih 286 %. STRAN 19 VESTNIK, 25. SEPTEMBRA 1986 Priliv sredstev iz posameznih virov je naslednji: — v 000 din Prihodki I-VI. 85 I-VI. 86 Indeks 1. Davki iz OD in na doh. 2. Prometni davek, davek na pre-mož.in na dohodek od premoženja 3. Davek na prihod, od premož. in premož pravic ter prih, od drugih davkov 90.411 241.723 267 104.660 156.951 150 6.411 9.659 151 4. Takse 23.635 39.137 166 5. Prih, po poseb. predpis. Skupaj izvir, prihodki 6. Prenos presežka poseb. računa prorač. 11.790 45.485 386 236.907 492.955 208 8.518 22.618 265 SKUPAJ PRIHODKI 245.425 515.573 210 Na področju splošne porabe v občini je bilo za namene splošne porabe porabljeno 456.180.000 din ali 94 % več kot lani, kar je za 72 % nad povprečnimi lanskimi polletnimi sredstvi. Skupno porabljena sredstva ob polletju predstavljajo 57 % od skupnih odhodkov, ki so načrtovana za letošnje leto. Za delo občinskih in medobčinskih organov je bilo namenjeno največ Sredstev in sicer 380.988.000 din, kar je za 111 % več oz. glede na povprečne 82 % več sredstev. Ostalih 75,192.000 din je bilo namenjeno za druge splošne potrebe, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, posebne namene in družbene dejavnosti. Za posamezne namene je bila porabljena naslednja višina sredstev: — v 000 din I-VI. 85 I-VI. 86 Strukt. v % Indeks 1. Za delo upr. organov 119.770 255.169 56 213 2. Za posebne namene 1.581 3.305 0,7 209 3. Negospodar. investic. 3.874 30 — — 4. LO in DS 13.834 12.833 3,0 93 5. Intervene, v gospodar. 6. Za delo skupn. upr. or- 10 — ' — — gan. 60.860 125.819 27,6 207 7. Družbene dejavnosti 8. Druge spl. družbene 1.663 3.223 0,7 194 potr. 28.627 5'4.658 12,0 191 9. Rezerve 5.123 860 0,2 • — 10. Drugi odhodki Odhodki spl. porabe sku- 102 283 0,1 277 paj 235.444 456.180 100 194 11. Preneš. sred, poseb. rač. proračuna 9.981 51.009 511 SKUPAJ ODHODKI PRORAČUNA 245.425 507.189 207 6. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA V PRVEM POLLETJU 1986 Z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1986 je načrtovana rast družbenega proizvoda 3 %, industrijske in kmetijske proizvodnje 3,5 %, izvoz blaga in storitev 8 %, zaposlovanje 2 % in produktivnost dela 1 %. Sredstva skupne, splošne in osebne porabe bi naj naraščala do rasti dohodka oz. ohranila realno raven iz leta 1985. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so se v prvem polletju 1986 cene na drobno povečale za 86,4 % ter življenjski stroški za 89,6 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tudi ob visokih nominalnih finančnih gibanjih v L polletju, ki so v večini primerov posledica visokih rasti cen, resolucijsko načrtovanih realnih gibanj ne dosegamo. Še najbolj blizu resolucijsko načrtovanim gibanjem je rast zaposlenosti 1,9%, industrijske proizvodnje 2,7 % in produktivnosti 0,6 % v primerjavi s L polletjem lani. Realni osebni dohodki na delavca so porasli. Porabljena sredstva so rasla za 9,4 indeksnih točk počasneje od rasti celotnega prihodka, kar je vplivalo na to, da se je dohodek v gospodarstvu povečal za 129 %. Akumulacija gospodarstva se je po tekočih cenah povečala za 121 %, vendar za 8 indeksnih točk počasneje od rasti dohodka. Zaradi takega gibanja in hitrejše rasti sredstev za skupne in splošne družbene potrebe od rasti dohodka se je delež akumulacije v delitvi dohodka zmanjšal. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo gospodarstva kot celote so porasla počasneje od rasti dohodka in so v globalu usklajena z resolucijskimi določili. Gibanja po posameznih OZD so različna in v nekaterih organizacijah hitrejša od možne rasti ter neusklajena z resolucijskimi usmeritvami. Rast sredstev skupne porabe v občini je za 16 indeksnih točk hitrejša od rasti dohodka gospodarstva. Splošna poraba v občini je porasla počasneje od rasti dohodka. UGOTOVITVE IN STALIŠČA O GOSPODARSKIH GIBANJIH, OSEBNIH DOHODKIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V I. POLLETJU LETA 1986 TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1986 Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 12/9—1986 obravnaval Informacijo o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi v L polletju 1986 ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1986 in ugotovil: v I. polletju letos je v občini Murska Sobota porasel celotni prihodek za 77,3 %, porabljena sredstva 67,9 %, dohodek 129,4 %, čisti dohodek 128,6 %, sredstva za osebne dohodke 129,5 % in akumulacija skupaj s sredstvi rezerv za 121,2 % glede na enako obdobje leta 1985. Z izgubo so poslovale štiri temeljne organizacije združenega dela v višini 1.125 milijonov dinarjev ali za 170,3 % več kot v I. polletju lani. Dosežena gospodarska gibanja se v glavnem ujemajo z ocenjenimi za I. polletje 1986 s tem, da so nekatere dohodkovne postavke še na višjem nivoju. Mnogo hitrejše od ocenjenih so rasti dohodka, čistega dohodka in akumulacije. Gospodarstvo občine je doseglo boljše rezultate kot v L trimesečju letos, vendar pa je visok dohodek odraz za 9,4 indeksnih točk po 6 - DELEGATSKI VESTNIK časnejše rasti porabljenih sredstev od rasti prihodka. Ocenjuje se, da so dosežena porabljena sredstva gospodarstva prikazana v premajhni višini, saj se je učinek revalorizacije surovin in materiala vsebovan v zalogah proizvodnje in gotovih proizvodov napram enakemu obdobju lani zmanjšal. Zaskrbljujoče so spremembe v strukturi delitve dohodka, kjer se povečuje delež sredstev za skupno in splošno porabo, zmanjšuje pa delež za akumulacijo. Neugodno je tudi večanje zalog, zlasti zalog blaga ter porast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva. , Pozitiven premik se kaže pri izboljševanju reprodukcijske stopnje gospodarstva. Število organizacij, ki so poslovale z izgubo se je v primerjavi s trimesečjem letos izrazito zmanjšalo, vendar je izguba še vedno velika, dve organizaciji TOZD Elektro in TOZD Klavnica pa sta v polletju izkazovali celo izgubo na substanci. Tudi v prvem polletju letos se nadaljujejo določeni negativni trendi iz preteklosti saj večine resolucijsko načrtovanih gibanj ne dosegamo. Zaostajajo zlasti gibanja industrijske in kmetijske proizvodnje ter produktivnosti dela, ugodna pa so gibanja na področju konvertibilnega izvoza. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev gospodarstva so v globalu usklajena z določili resolucije, gibanja teh sredstev pa so po OZD različna in v nekaterih hitrejša od resolucijskih določil. Sredstva skupne porabe so porasla hitreje od dohodka medtem ko je bila rast sredstev za splošne družbene potrebe počasnejša od rasti dohodka v gospodarstvu občine. Na podlagi ugotovitev je Izvršni svet sprejel naslednja stališča: Vse OZD v občini, zlasti tiste, ki poslujejo z izgubo oz. so na meji rentabilnosti morajo z vso odgovornostjo analizirati obstoječe, stanje, ugotoviti vzroke in posledice za doseganje slabših poslovnih rezultatov ter na tej podlagi pripraviti ukrepe in programe za saniranje stanja in izboljševanje poslovnih rezultatov v naslednjih obdobjih. V vseh organizacijah, kjer je bila rast porabljenih sredstev bistveno počasnejša od rasti celotnega prihodka je potrebno preveriti realnost prikazovanja porabljenih sredstev. Vse OZD, kjer je prisotno zmanjševanje industrijske proizvodnje morajo analizirati vzroke za padanje proizvodnje ter podvzeti ukrepe za odpravo takšnih gibanj. Prav tako je nujno podvzemanje ukrepov za pospešitev kmetijske proizvodnje ter večje vključevanje OZD v vse oblike mednarodne menjave. V razreševanje problemov v organizacijah združenega dela z motnjami v poslovanju se bodo vključili tudi predstavniki Izvršnega sveta, Gospodarske zbornice za Pomurje in družbenopolitičnih organizacij. Sredstva skupne porabe morajo naraščati skladno z določili resolucije, v okviru teh pa morajo SIS materialne proizvodnje podati realno oceno predvidenih zbranih in porabljenih sredstev do konca leta. Veterinarska postaja in Pomurski tisk TOZD Tiskarna morata v skladu z določili zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986, poračunati preveč izplačana sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v I. polletju letos in sicer za razliko med razporejenimi sredstvi za I. polletje in izračunanimi možnimi sredstvi v UDS-1 obrazcu. Do ugotovitve boljših poslovnih rezultatov v naslednjem periodičnem obračunu so dolžna za vsako mesečno povečevanje akontacij osebnih dohodkov pridobiti ustrezno mnenje Izvršnega sveta in le na tej podlagi povečevati osebne dohodke naslednje organizacije: SOBOTA TOZD Tapetništvo in TOZD Komunala, Pomurski tisk TOZD Tiskarna in TOZD Kartonaža, Veterinarska postaja, Živinorejsko veterinarski zavod, SGP Pomurje, DO Zunanja trgovina, DO Gozdno in lesno gospodarstvo, DO Kmetijsko gospodarstvo Rakičan ter DO Kmetijska zadruga Panonka. Osnovna šola Grad, OŠ Kuzma, Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti in delovna skupnost krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota se opozarja na dosledno upoštevanje danih usmeritev IS SO Murska Sobota o možni rasti sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu. URESNIČEVANJE PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN INFORMACIJA O POSLOVANJU SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V I. POLLETJU 1986 TER PREDLOG SPREMEMB BILANCE SREDSTEV ZA LETO 1986 GLEDE NA DEJANSKA GOSPODARSKA GIBANJA IN POSLOVNE REZULTATE SIS I. uvod Izvajanje programov na področju SIS družbenih dejavnosti je v prvem polletju 1986 potekalo v skladu s sprejetimi programskimi usmeritvami za leto 1986 ter sprejetimi nalogami v SaS o temeljih planov za obdobje 1986—1990. Res je, da je doba 6 mesecev prekratko obdobje za ocenjevanje izvajanja sprejetih nalog, lahko pa je primerna orientacija za usmerjanje nalog do konca leta 1986, predvsem z vidika zaostrenih usklajevanj družbenih zahtev, oziroma potreb in materialnih možnosti na drugi strani. Ob oceni izvajanja družbenoekonomskih odnosov za prvo polletje 1986 je potrebno izpostaviti predvsem naslednje značilnost: 1. Prvo polletje 1986 lahko označimo tudi na področju skupne porabe kot izrazito dinamično, zahtevno in z materialnega stališča kot nestabilno obdobje. Tako o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih-skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986, prej pa še nekateri drugi omejitveni dogovori. Kljub vsem tem težavam je bila v prvem polletju le enkrat korigirana bilanca dovoljene porabe (v mesecu aprilu) v kateri je prišlo do manjših korektur prispevnih stopenj. 2. Stalno spremljanje poslovanja SIS družbenih dejavnosti, oziroma izvajalskih organizacij ter v zvezi s tem potrebna vsklajevanja znotraj porabe. V vseh SIS, kakor tudi v izvajalskih organizacijah so bili sprejeti akcijski programi za izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Izpeljavo programov bo potrebno v drugem polletju analizirati in jih dosledno uresničiti. Kljub vsem težavam na področju skupne porabe pa ugotavljamo, da v nobeni veji družbenih dejavnosti nismo krčili programov, niti pravic uporabnikov — na področju socialnega varstva smo jih celo znatno širili (podaljšan porodniški dopust, denarne pomoči v otroškem varstvu in socialnem skrbstvu). 3. Analize nam kažejo, da tudi v letošnjem prvem polletju nismo v večji meri dodatno obremenjevali združenega dela za financiranje občinskih SIS. Tako je potekalo financiranje v prvem polletju v glavnem po povprečnih preispevnih stopnjah iz leta 1985, razen nekaterih manjših korektur v občinski izobraževalni skupnosti in v občinski zdravstveni skupnosti (v glavnem za pokritje izgube iz leta 1985). Pregled povprečnih prispevnih stopenj: BOD DOHO- BOD + DOHODEK 1985 11,99 DEK 23,58 povp. prisp. stopnja 1986 12,14 11,59 24,03 povp. prisp. stopnja 1986 12,42 11,89 12,19 24,61 veljav, prisp. stopnja Tako so povprečne prispevne stopnje za Občinske SIS v prvem poletju 1986 v primerjavi s povprečnimi iz leta 1985 v globalu porasle iz BOD za 0,03 % in dohodka za 0,30 %. Prispevne stopnje za Republiške SIS, ki jih obravnavamo v naši bilanci (Skupnost otroškega varstva Slovenije in Republiška kulturna skupnost) pa so se povečale za 0.12 %. Res pa je, da so v prvem polletju 1986 narasli prispevki iz BOD za 2,03 % (v glavnem za Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iSlovenije, občinske in republiške davke) ter prispevki iz dohodka za 1,92 % na račun zvišanja prispevnih stopenj nekaterih republiških SIS, PIS, PORS in drugo. Izpostaviti velja podatek, da je po sedaj veljavnih prispevnih stopnjah občina M. Sobota v slovenskem merilu skoraj v vseh SIS nad 30 mestom kar nam kaže naslednja tabela: I. Prispevna stopnja iz BOD Mesto občinske SIS v SRS v letu 1986 1. Občinska skupnost otroškega varstva — domicil 37 — delovno mesto v SRS 27 2. Izobraževalna skupnost ' 46 3. Občinska kulturna skupnost 45 4. Telesnokulturna skupnost 51 5. Skupnost socialnega skrbstva 26 6. Skupnost zdravstvenega varstva 36 II. Prispevna stopnja iz dohodka osnova BOD 1. Skupnost zdravstvenega varstva 19 2. Skupnost za zaposlovanje 13 III. Prispevna stopnja iz dohodka osnova dohodek 1. Raziskovalna skupnost 40 4. V prejšnjem srednjeročnem obdobju smo stalno izpostavljali kot velik problem — zaostajanje rasti osebnih dohodkov izvajalcev v primerjavi z gospodarstvom. Najslabši je bil položaj v letu 1983, do-čim so se v letu 1984 in 1985 s posebno akcijo usklajevanja osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti tudi v naši občini razmere izboljšale. V letošnjem letu pa lahko ugotovimo, da smo v prvem polletju izpeljali uskladitev v skladu z usmeritvijo IS. K temu je dosti prispevala tudi opravljena Analiza o gibanju osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti v primerjavi z gospodarstvom, ki je bila pripravljena v maju 1986. Pomembno je tudi to, da je opravljen selektiven pristop — obračun osebnih dohodkov znotraj družbenih dejavnosti v primerjavi z gospodarstvom, s čimer smo zagotovili približno enake povprečne osebne dohodke po posameznih področjih. Dokončno uskladitev je potrebno doseči do konca leta 1986. DELEGATSKI VESTNIK - 7 STRAN 20 VESTNIK, 25. SEPTEMBRA 1986 5. Solidarnostna sredstva (republiška solidarnost) predstavlja tudi v letošnjem letu pomemben delež v okviru zagotavljanja sredstev za finansiranje SIS družbenih dejavnosti. K temu je dosti prispeval nov solidarnostni sistem na področju zdravstvene skupnosti, skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega skrbstva po katerem vse občine prispevajo sredstva na podlagi dohodkovne moči občine, prejmejo pa jih le tiste občine (tretjina v SRS), ki izpolnjujejo dogovorjena merila. To trditev lahko podkrepimo s podatkom, da je indeks planiranih solidarnostnih sredstev v letu 1986 (po podatkih posredovanih od Republiških SIS) v primerjavi z realiziranimi 1985 višji 317,9. V kolikor pa upoštevamo tudi ostala sredstva, ki jih posamezne SIS prejemajo, v letu 1986 ter odštejemo sredstva, ki jih združujemo v republiških SIS za vzajemne in skupne programa pa je indeks povečanja 292,4. II. GIBANJE SREDSTEV SKUPNE PORABE V PRVEM POLLETJU 1986 V mesecu aprilu 1986 je bila na vseh skupščinah SIS in zboru združenega dela SO M. Sobota sprejeta bilanca sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1986, po kateri je bila dogovorjena skupna poraba za leto 1986 z rastjo 161,4, združena sredstva z upoštevanjem dodatno zagotovljenih sredstev za leto 1985 pa so porasla z indeksom 170,2. V skladu s sprejeto bilanco so bili v vseh SIS pripravljeni začasni finančni načrti po katerih so bila izvajalskim organizacijam priznana sredstva za rast osebnih dohodkov 50 % in rast materialnih stroškov 55 %. Poleg teh izhodišč so bila zagotovljena namenska sredstva za pokritje izgube v nekaterih SIS iz leta 1985 ter nekoliko višja sredstva za denarne pomoči v okviru Občinske skupnosti otroškega varstva in Občinske skupnosti socialnega skrbstva (v skladu z izvajanjem SaS o zagotavljanju socialnovarstvenih pomoči). Dejansko dosežena rast osebnih dohodkov v izvajalskih delovnih organizacijah je bila po podatkih SDK nekoliko višja (cca 60%), kar je v skladu z usmeritvijo Izvršnega sveta SO M. Sobota za prvo polletje 1986. Ugotovljen je tudi podatek, da so materialni stroški v prvem polletju v primerjavi s povprečnimi iz leta 1985 porasli v izvajalskih organizacijah za cca 80 % (torej so višji za 25 % od priznanih). V strokovnih službah so pripravljena temeljita poročila o rezultatih prvega polletja za posamezno SIS, zato bo o tem tekla temeljita razprava na organih SIS. Z nekritimi odhodki so v prvem polletju 1986 zaključile poslovanje naslednje SIS: — Občinska zdravstvena skupnost v znesku 209.532.787 din —• Občinska izobraževalna skupnost v znesku 21.384.896 din Vse izvajalske delovne organizacije so poslovanje v prvem polletju 1986 zaključile pozitivno. III. IZVAJANJE PROGRAMOV POSAMEZNIH SIS V PRVEM POLLETJU 1986 1. Občinska zdravstvena skupnost V Občinski zdravstveni skupnosti smo si zastavili občasne preventivne programe, usmeriti se želimo k cenejšim oblikam zdravljenja, organizirati hočemo čim več zdravljenja na domu, prioriteto smo namenili zlasti preventivnim dispanzerskim metodam • zdravljenja, zdravstveni vzgoji itd. In kaj ugotavljamo že zdaj? Zastavljene naloge bodo zelo težko uresničljive, če se ne bo bistveno povečalo število zdravnikov, še posebno v osnovnem zdravstvenem varstvu. Najbolj zgovorno potrjujejo kadrovski deficit podatki, da smo v letu 1985 imeli v Pomurju 1 zdravnika na 1042 prebivalcev (v SR Sloveniji na 540), 1 zobozdravnika na 2616 prebivalcev (v SRS na 1900) in 1 medicinsko sestro na 266 prebivalcev (v SRS na 190). Zaostajanje napram slovenskemu povprečju je skoraj enako tako v osnovni kot v bolnišnični dejavnosti in v kolikor ne bo zaposlovanje zdravnikov v bodoče izdatnejše, bo zaostajanje še večje, ob tem pa je vprašljiva realizacija vseh bodočih nalog, še posebno pa preventivnih, saj prav na uresničitvi teh nalog bazira finančna republiška solidarnost. Skoraj v večini dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva raste število kurativnih in stagnira ali celo upada število preventivnih pregledov. Rahlo je poraslo število specialističnih pregledov v SB M. Sobota, medtem, ko se je za občino M. Sobota zmanjšalo število bolniško oskrbnih dni v SB M. Sobota za 7,1 %, v odlivu pa povprečno za 2,5 %. Delitev dela ni dosledno izpeljana niti v domačem, niti v širšem obsegu, to pa občutno draži stroške zdravstvenega varstva. Še vedno ugotavljamo kljub vsem sklepom skupščine OZS, relativno visok delež neupravičenega koriščenja zdravstvenega varstva v zdravstvenih organizacijah izven regije in velikokrat so bolniki drugje sprejeti na zdravljenje brez ustreznih napotnic. Število prevoženih km z reševalnimi vozili se je napram lanskemu I. polletju povečalo za preko 30.000 km (17,9 %, še vedno pa ugo tavljamo, da kar precej prevozov ni v skladu s strokovnimi napotki, ki so tudi samoupravno potrjeni. Nenehno je v porastu tudi število predpisanih receptov za zdravila. Samo v prvem tromesečju 1986 je bilo predpisanih za 10,5 % več receptov kot v enakem obdobju lanskega leta, oz. porabljenih v polletju že preko 19,5 starih milijard din. Ker je delež sredstev namenjen za zdravila pri nas precej višji od slovenskega povprečja, bo potrebna v bodoče posebna strokovna presoja o umestnosti tolikšne porabe za zdravila. Dnevna odsotnost z dela je očitno nižja od poprečne slovenske in dosega 3,7 % zaposlenih, kar pomeni 814 delavcev dnevno, ob tem pa je bilo izgubljenih 4,74 % delovnih dni. Medtem, ko se je število nesreč na delu in izven dela zmanjšalo pa vztrajno narašča število primerov nege bolnika družinskega člana. Skupno je izostalo z dela 6267 delavcev, vsak bolnik pa je bil poprečno odsoten 14,3^dni. Za zagotavljenje pravic iz zdravstvenega varstva in ostalih obveznosti v skupnosti je bilo v občini M. Sobota v polletju 1986 združenih 1.981.502.500 din; 83 % teh sredstev s prispevno stopnjo na podlagi bruto osebnega dohodka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delonih skupnosti, 5,6% s prispevki iz kmetijske dejavnosti, 9,9 % s sredstvi solidarnosti SRS ter 1,2 % s povračili sredstev po konvencijah. Občinska zdravstvena skupnost je zaključila poslovanje z nekritimi odhodki v višini 209.532.787 dinj kar je 9,5 % skupnih odhodkov. Med odhodki zdravstvene skupnosti je bilo 85 % sredstev namenjenih za zdravstveno varstvo, od tega za osnovno in dispanzersko dejavnost 20,3 %, za specialistično ambulantno dejavnost 10,4 %, za bolnišnično dejavnost 41,1 %, za zdraviliško dejavnost (ambulantno — 1,1 %, stacionarno 0,9 %), za zdravila in injekcije 10 %, za zobno nego in protetiko.8,6 % ter reševalne prevoze 2,9 %. Med ostalimi odhodki je bilo namenjenih 1,6 % za denarna nadomestila in povračila, 3,7 % za investicijo — kirurški blok, 4 % za posebne namene (pokritje izgube na leto 1985), 3,4 % sredstev za skupni program SRS, solidarnost SRS in ostalo. 2. Občinska izobraževalna skupnost V skladu s sprejetim programom za leto 1986 je bila v okviru Občinske izobraževalne skupnosti na področju osnovnega šolstva tudi v prvem polletju 1986 dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Posebna pozornost je bila tudi v letošnjem letu namenjena izvajanju zagotovljenega programa o usklajevanju osebnih dohodkov osnovnega šolstva napram gibanju v gospodarstvu. Zaradi naraščajočih materialnih stroškov in stroškov dopolnilnega programa Občinske izobraževalne skupnosti so v prvem polletju 1986 bile v dogovoru z uporabniki in izvajalci izvedene naslednje oblike racionalizacije oz. aktivnosti: 1. Dodatek za celodnevno osnovno šolo je znižan od 25 % na 15%. 2. Dodatek za podaljšano bivanje je znižan od 25 % na 15 %, od 1. 9. 1986 pa bo znižan na 10%. 3. Zaradi podražitve avtobusnih prevozov je uvedena participacija staršev za sofinansiranje avtobusnih prevozo za učence vozače v višini 200 din mesečno. 4. Obstoječe avtobusne linije za prevoz učencev, ki stanujejo v kraju, ki je oddaljen več kot 4 km od osnovne šole so usklajene s sprejeto mrežo osnovnih šol v občini. V zvezi s tem več ni možno izvesti večjih racionalizacij. Tako se bo z novim šolskim letom 1986/87 zaradi racionalizacije avtobusnih redov, število kilometrov nekoliko znižalo (30 km dnevno). V skladu s sprejetimi sklepi na organih bo Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota posredovala predlagatelju Zakona o osnovni šoli predlog za spremembo določil 79. člena, in sicer; da se obstoječa oddaljenost 4 km za pridobitev pravice do brezplačnega prevoza zviša na 5 km. V skladu s kadrovskimi potrebami je občinska izobraževalna skupnost izvedla razpis 17 kadrovskih štipendij. Na področju investicijske dejavnosti iz sredstev referendumskega programa so bile izvedene naslednje naloge in aktivnosti: — dokončna gradnja osnovne šole Prekmurske brigade M. Sobota — za gradnjo večnamenske telovadnice pri OŠ E. Kardelja M. Sobota se je pristopilo k izdelavi projektov in ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in s teni pričetek gradnje — za dograditev učnih prostorov in telovadnice pri OŠ Bakovci je naročena lokacijska dokumentacija ter izdelava idejnega projekta. Za večja vzdrževalna dela na osnovnošolskih objektih osnovne šole združujejo amortizacijska sredstva od nepremičnin v višini 100 % od obračunane amortizacije. Pri občinski izobraževalni skupnosti M. Sobota so osnovne šole, ki imajo nove stavbe pristopile k združevanju amortizacijskih sredstev od premičnin. Z zbranimi sredstvi se bo kreditirala nabava učne opreme. Na področju usmerjenega izobraževanja je uspelo skupščini Ob 8 - DELEGATSKI VESTNIK činske izobraževalne skupnosti M. Sobota skupaj z ostalimi DPO Pomurja in OIS Pomurja pridobiti program elektro usmeritve, ki se bo izvajal na SCTPU v Murski Soboti. Nujno pa bo pristopiti k izdelavi šolske mreže v Pomurju ter v skladu s tem razrešiti problem Zdravstvene šole v.Murski Soboti. 3. Občinska skupnost socialnega varstva V okviru skupnosti socialnega varstva M. Sobota ugotavljamo, da so se v I. polletju vse vrste socialnovarstvenih pomoči, ki so opredeljene v SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zviševale v skladu z gibanji osebnih dohodkov in življenjskih stroškov, s čemer se ohranja realna vrednost socialnovarstvenih pomoči. Pripomniti moramo, da nam možnost rednega usklajevanja socialnovarstvenih pomoči dajejo sistemi solidarnosti na področjih otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja... Tako tudi najbolj ogrožene skupine prebivalstva ohranjajo dogovorjeno raven socialne varnosti. Uspelo nam je sfinansirati nabavo računalnika za obdelavo podatkov s področja uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči. Sredstva za nabavo računalnika so prispevale vse podpisnice Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in tako prispevale k temu, da bo Center za socialno delo dejansko lahko prevzel ugotavljanje opravičenosti do vseh socialnovarstvenih pravic, s čemer bodo tudi uresničena določila navedenega sporazuma. Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidnih oseb je obravnavala informacijo o družbenih izhodiščih za razreševanje problematike invalidnih oseb in možnosti zaposlovanja invalidnih ose v občini M. Sobota. Možnosti zaposlovanja invalidnih oseb v naši občini so minimalne. Zavzeli smo se za razširitev kapacitet Invalidske delavnice Solidarnost, ki pa je zaradi omejitev sredstev za investicije na področju družbenih dejavnosti v okviru le-teh neizvedljivo. Zato apeliramo na širšo družbeno skupnost da zavzame stališča o problematiki invalidnih oseb v občini in nakaže možnost za njeno rešitev. a) Občinska skupnost otroškega varstva 1. V okviru skupnega programa, ki se izvaja enotno v SR Sloveniji, smo na področju varstva matere in otroka s februarjem 1986 uveljavili enoletni porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka. Z novim samoupravnim sporazumom smo uvedli tudi družbeno pomoč materam iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam srednjega usmerjenega izobraževanja v trajanju 84 dni, katero je že uveljavilo 11 upravičenk. Novost je tudi oprema novorojenca v treh različicah zavitka. . 2. Zagotovljeni program je obsegal pripravo na šolo ter program vzgoje in varstva predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. a) Pripravo otrok na osnovno šolo smo izvajali za vse otroke eno leto pred vstopom v šolo v okviru — celoletne priprave (za otroke, ki so vključeni v WO) v obsegu 1200 ur, to obliko je obiskovalo v 28 oddelkih 541 otrok; — skrajšane priprave v obsegu 350 ur (za otroke, ki niso vključeni v WO), to obliko je obiskovalo v 27 oddelkih 484 otrok. Starši vedo, da je skrajšana priprava otrok brezplačna, zato se ponekod dogaja, da je vprašljiv obstoj oddelka vrtca (Petrovci), ponekod pa zadnje leto otroka vzamejo celo iz vrtca (Mačkovci), da otrok obiskuje brezplačno »malo šolo«. O tem problemu bo potrebno resno spregovoriti v skupnosti Otroškega varstva in v krajevnih skupnostih s starši. b) V okviru WE Štefan Kovač v M. Soboti deluje oddelek razvojno motenih otrok, v katerega je vključenih 7 lažje telesno in duševno prizadetih otrok. 3. Družbene pomoči smo zagotavljali otrokom tistih družin, ki si same s svojimi dohodki ne morejo zagotoviti socialne varnosti. Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah se je povečalo tako število upravičencev, kakor tudi višina prejete družbene pomoči. Tako se je število upravičencev ob lanski reviziji iz 1748 upravičencev s 3.630 otroki na 2045 upravičencev s 4.017 otroki. S tem sporazumom je postala družbena pomoč posamična pravica, kajti višina pomoči je po novem razlika med stvarnimi dohodki na mesec na družinskega člana in 43 % povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu, pri kmečki družini pa doseže pomoč 23 % istega. Povečanje števila upravičencev in otrok je gotovo tudi posledica težjih gospodarskih razmer, ki vplivajo na življenjski standard družine, še posebej pa mlade družine. Da bi se čim bolj približali rasti osebnih dohodkov in življenjskih stroškov, smo upoštevali republiška priporočila za medletne valorizacije družbenih pomoči in sicer: s l. 3. 1986 za 20%, s 1. 5. 1986 za 27 % in s 1.7. 1986 za 35%. Vse to je zahtevalo tudi znatno več sredstev. 5. V letu 1986 smo pridobili 2 oddelka WE (v okviru blokovske gradnje) na Lendavski, sicer pa število otrok v WO stagnira. Delavci v WO so zaposleni po minimalnih normativih oz. še teh ne dosegajo na vseh delih. Poseben problem je nadomeščanje kadra, saj dnevno manjka 8,3 delavca, zato bo v jeseni potrebno temeljito pregledati celotno organizacijo dela glede na vpis v šol. 1. 1986/87. 6. V okviru dopolnilnega programa smo izvedli zimovanje otrok v Avstriji, v letnih počitnicah pa letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok ter učencev srednjega usmeijenega izobraževanja. Na področju investicij smo pričeli gradnjo vzgojnovarstvene enote v Rakičanu, katere investitor je KS Rakičan, finančna sredstva pa je prispevala tudi DO Mura. b) Občinska skupnost socialnega skrbstva Problematika na področju socialnega skrbstva se tudi v letošnjem letu povečuje. Slabšanje gospodarskega stanja se odraža predvsem pri socialnem stanju občanov. Vedno več se pojavlja prosilcev materialnih pomoči in to tudi med mladimi družinami, precej pa je tudi študentov. Do nedavnega so bili prosilci teh vrst pomoči v glavnem asocialne osebe. Tako smo na žalost v prvem polletju 1986 vse premalo naredili na preventivnem področju, temveč so se socialni delavci morali ukvarjati predvsem s kurativo, kar pa ni v skladu z usmeritvami, ki smo si jih zastavili. — Stalne denarne pomoči, kot edini vir preživljanja, so v letošnjem letu znašale od 1. 1. 1986 do 31. 3. 1986 15.500 din, od 1.4. 1986 naprej 18.600 din od 1. 5. do 1. 7. pa 23.650 din. S 1. 7. 1986 pa znašajo te pomoči 32.000 din. Kljub večkratni valorizaciji pa te pomoči ne zadoščajo za preživljanje teh občanov in se le-ti pojavljajo še z vlogami za nakup kurjave in oblačil itd. Pri valorizaciji stalnih denarnih pomoči se predvideva še valorizacija s 1. 10. tako, da bi se ob koncu leta čimbolj približali življenjskemu strošku na starostnika (toliko bi morala višina te pomoči znašati). — Iz občine Murska Sobota je v reji trenutno 52 otrok, višina rejnin pa se je v I. polletju gibala od 17.600 do 26.000, kar je zelo nizko glede na življenjske stroške otroka, oziroma mladostnika. Zaradi tako nizkih rejnin se je pojavil problem rejniških družin. Nujno pa je, da se rejnine uskladijo, ker s sredstvi, ki so jih rejnice do sedaj prejemale, ne morejo oskrbeti otroka. — Problematika začasnih denarnih pomoči je tista, ki na področju socialnega skrbstva še posebej izstopa. Število vlog za denarne pomoči se iz meseca v mesec povečuje. Kriteriji dodeljevanja pomoči so zelo strogi, še posebej v poletnih mesecih, ko smo vloge zavračali z utemeljitvijo, da naj si občani iščejo priložnostni zaslužek. V jesenskem in zimskem času, bomo tem občanom morali nuditi pomoč za preživetje. Delavce, ki delajo na področju socialnega skrbstva moti to, da so se v zadnjem času pojavile vloge družin študentov za katere starši nočejo več skrbeti, izhajajo pa ti študenti iz dobro situiranih družin. Potrebno bo razčistiti, kako dolgo so starši dolžni pomagati svojim otrokom in ali to z njihovo poroko preneha, kljub temu, da se še šolajo. — Pri denarnih pomočeh predstavljajo problem vloge Romov. Na vsaki seji sveta, ki je vsak mesec, se pojavlja cca. 20 vlog Romov za razne vrste denarnih pomoči. Te vloge v glavnem zavračamo z utemeljitvijo, da naj si Romi iščejo zaposlitev. Zaposlitev pa zelo težko dobijo. Poseben problem predstavljajo Romi srednjih let, ki niso bili nikdar zaposleni, pogojev za stalno denarno pomoč pa tudi ne izpolnjujejo; Problematiko Romov bi morali reševati širše, ne pa z dajanjem denarnih pomoči, ker je to najslabša rešitev. — Cene zavodskega varstva za otroke in odrasle, za katere plačuje oskrbo skupnost so v prvem polletju letošnjega leta nenormalno porasle, tako, da je večina teh postavk v prvem polletju realizirana dosti nad planiranim, povečalo pa se je tudi število gojencev v zavodih (npr. v KPD Radeče se je število gojencev povečalo od 2 na 6 v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta). Prispevek staršev k oskrbnini v teh zavodih je sorazmerno nizek, ker ti otroci izhajajo velikokrat iz neurejenih družin. — V programskih usmeritvah smo izpostavili reševanje problematike ostarelih občanov v okolju, kjer so ti živeli in le v skrajnem primeru z oddajo v dom. Na tem področju se stanje še ni spremenilo. Organizacija soseske pomoči na domu terja med drugim tudi dodatna sredstva za človeka, ki bi to opravljal. Velikokrat pa je to nego tudi zelo težko organizirati, ker gre za ostarele, težje bolne osebe. V zadnjem času se zaradi tega tudi struktura oskrbovancev v domovih spreminja, vedno več je bolnih, tuje pomoči potrebnih oskrbovancev, ki so včasih bili po bolnišnicah. To terja tudi kadrovsko okrepitev domov. — V Domu oskrbovancev Rakičan še vedno ni realizirana premestitev motečih oskrbovancev v Dom Lukavce, kar neugodno vpliva na počutje normalno se starajočih oskrbovancev v domu. To premestitev bo treba čimprej izvesti. — Kadrovsko bi bilo potrebno okrepiti vse izvajalce s področja socialnega skrbstva, vendar tega zaradi pomanjkanja sredstev nismo mogli izvesti. To se še posebej negativno odraža v Domu oskrbovancev Rakičan, kjer je zaradi tega oskrba slabša, kot bi morala biti. Pri delu Centra za socialno delo pa zaradi tega manjka predvsem raziskovalno delo in delo na preventivi. — Že precej časa je v teku reševanje finansiranja socialno-huma-nitamih organizacij in društev v občini, vendar nam te problematike še ni uspelo rešiti. Zato upamo, da se bo to rešilo še v letošnjem letu in se bodo za to zagotovila dodatna finančna sredstva, ki jim pripada- DELEGATSKI VESTNIK - 9 STRAN 18 VESTNIK, 25. SEPTEMBRA 1986 jo kot izvajalcem na tem področju (v skladu z Zakonom o svobodni menjavi dela). c) Občinska skupnost za zaposlovanje V resoluciji o izvajanju družbenega plana občine M. Sobota v letu 1986 je planirana 2% letna rast zaposlovanja po planu zaposlovanja za 1986 pa 1,8% rast. V prvem polletju letošnjega leta ugotavljamo, da se je povprečno število zaposlenih v občini M. Sobota v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečalo za 2,6 % ali 464 delavcev, kar pomeni, da je plan zaposlovanja presežen za 70,8 %. Kljub povečanemu oz. številčno obsežnejšemu zaposlovanju v L polletju tekočega leta, pa še vedno ni zadovoljiva kvalifikacijska struktura na novo zaposlenih delavcev, saj so OZD zaposlovale pretežno NK in PK delavce, čeprav so v svojih planih zaposlovanja napovedale kvalitetnejše zaposlovanje. Prijavljeno število iskalcev zaposlitve je koncem avgusta 1986 v občini M. Sobota bilo 1227, koncem avgusta 1985 pa 1264, se pravi za 29 % oziroma 37 oseb manj kot v minulem letu. Relativna brezposelnost, ki je bila v občini M. Sobota v letu 1985 — 6,7 %, je padla na 6,0 %. Kljub temu pa ima občina M. Sobota še vedno eno najvišjih stopenj relativne brezposelnosti v slovenskem in pomurskem prostoru (povprečje v SRS 1,8 %). Med iskalci zaposlitve se tudi v letošnjem letu povečuje delež mladih strokovno usposobljenih kadrov. Vzporedno s povečanjem obsega zaposlovanja se je v prvem polletju 1986 zmanjšalo število upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči. Tako je povprečno število upravičencev denarnega nadomestila in denarne pomoči v prvem polletju leta 1986 bilo 97, v istem obdobju preteklega leta pa 107. Socialna varnost brezposelnim osebam se je zagotavljala in usklajevala s porastom minimalnih življenjskih stroškov. S plani zaposlovanja v letu 1986 so OZD murskosoboške občine izkazale 363 potreb po zaposlitvah pripravnikov, od tega samo 125 lastnih štipendistov. V prvem polletju so vključile v opravljanje pripravništva 109 pripravnikov ali 30 % glede na planirane vključitve, od teh pa le 16 kadrovskih štipendistov. Od skupnega števila vključenih pripravnikov so OZD za določen čas sprejele kar 96 pripravnikov ali 88 %. Koncem avgusta 1986 je bilo v občini M. Sobota prijavljenih 121 mladih, katerim še vedno ni bila dana možnost opravljanja pripravništva oz. vključitve v delo. Prikazani podatki pričajo, da se negativni trendi na področju zaposlovanja pripravnikov nadaljujejo tudi v letošnjem letu, in kažejo negativen odnos OZD do mladih strokovno usposobljenih kadrov. Vzpodbudna je ugotovitev, da se je število razpisanih kadrovskih štipendij v šol. letu 1986/87 v primerjavi s preteklim letom povečalo. V Sol. letu 1985/86 je v občini M. Sobota bilo razpisanih 164 kadrovskih štipendij, v letošnjem šolskem letu pa 250. Odbor za štipendiranje je ob obravnavi razpisa kadrovskih štipendij ugotavljal, da je premalo razpisanih kadrovskih štipendij za V. zahtevnostno stopnjo, kar predstavlja problem, saj se iz te stopnje nadaljuje študij na višnjih stopnjah. Razveseljivo pa je, da se je povečalo število razpisanih kadrovskih štipendij za višje izobražene kadre. Organizacije združenega dela si bodo morale še v večji meri prizadevati, da bodo reševale svoje kadrovske potrebe s kadrovskimi štipendijami. Razmerje med razpisanimi in podeljenimi kadrovskimi štipendijami v tem šol. letu in število podeljenih štipendij iz združenih sredstev še ni znano. Zavedati pa se moramo, da bomo v občini M. Sobota glede na družbena izhodišča o štipendijski politiki, opredeljene v d8kumentih v prihodnje morali preiti na kadrovsko štipendiranje, ki je temeljna oblika štipendiranja, drugače ne bomo upravičeni do solidarnostnih sredstev republike. 4. Občinska kulturna skupnost V programskih usmeritvah Občinske kulturne skupnosti M. Sobota za leto 1986 je bila izpostavljena naloga po dokončnem oblikovanju normativov in standardov za vsa področja kulturne dejavnosti, kar bi naj pomenilo uskladitev programov in medsebojno povezovanje delovanja vseh nosilcev teh programov, kakor tudi uveljavitev ustreznih razmerij v financiranju za vse udeležence v svobodni menjavi dela. Prizadevanja v tej smeri so v I. polletju 1986 potekala preko Republiškega odbora sindikata delavcev v kulturi pri ZSS, rešitev pa se obeta v II. polletju. Program dela, ki je potekal v izvajalskih organizacijah OKS Murska Sobota je sledil stalnim in programskim usmeritvam po posameznih področjih dejavnosti. Le-te pa so se odvijale v štirih DE Kulturnega centra »Miško Kranjec« M. Sobota, preko Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, pokrajinskega arhiva Maribor, Pomurske založbe Murska Sobota in Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota. Na področju knjige in knjižničarstva je bila izpostavljena problematika ohranitve matičnosti Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki po Zakonu o knjižničarstvu ter na osnovi odločitve strokovnega sveta za knjižničarstvo SRS pri NUK Ljubljane ne izpolnjuje pogojev kot matična knjižnica. Normativi namreč predpisujejo potrebno površino, strokovne kadre, letni prirast knjig ... Začasna rešitev matičnosti je v zagotovitvi vsaj minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti, kar pomeni tudi pogojno določitev PIŠK za matično knjižnico do leta 1990. To pa pomeni, da bo treba zagotoviti dodatne skladiščne prostore, namestiti še enega delavca in zagotoviti sredstva za predpisan letni prirast knjig. Izvršni svet SO M. Sobota je na svoji seji, dne 13. 5. 1986 sprejel program uresničevanja pogojev za matično dejavnost in kot sklep zapisal, da bo prostorski problem PIŠK potrebno dokončno rešiti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pomurska založba, ki se le delno vključuje v program OKS je v zbirki Panonika izdala Temlinov Mali katekizem. Ljubiteljsko literarno dejavnost je bilo zaslediti v okviru ZKO, ki je skupaj s svetom za kulturo pri ObS ZSS izdala leposlovnik Iskanja. Zanimivo novost na literarnem področju pa. pomeni gibanje Književna mladina, v okviru OK ZSMS M. Sobota, ki ga je OKS vključila v program sofinansiranja akcij v I. polletju 1986. Likovno in galerijsko dejavnost opravlja kot izvajalska delovna enota Galerija v M. Soboti. Program dela v I. polletju 1986 je bil realiziran z 9 razstavami. V okviru ZKO se ljubiteljski likovniki združujejo v skupino LI-KOS, ki je imela 1 razstavo. Pohvale vredna pa so prizadevanja mladih, da bi v okviru Kluba mladih popestrili kulturna dogajanja v Murski Soboti na likovnem področju. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine opravljajo vlogo ohranjevalcev: Pokrajinski muzej M. Sobota, Zavod za spomeniško varstvo Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor. Poseben problem Muzeja predstavlja prostorska utesnjenost in s tem v zvezi delovni pogoji. Na področju etnologije so bili zbrani podatki za inventarizacijo muzealij, dokumentirani zapisi za 2. izdajo etnološke topografije soboške občine, opravljeni ogledi stare vaške arhitekture, povezane s sakralno umetnostjo (vaški zvodniki)... Tudi na področju arheologije je bila'opravljena inventarizacija arheoloških predmetov, opravljena je arheološka topografska akcija. Evidentirana je rimska centa med Tropovci in Satahovci. Opravljeno je zaščitno izkopavanje prazgodovinskega naselja v G. Radgoni. Skupaj z ZSV je stekla akcija za zaščito antičnih gomil (Filovci, Strehovci, Dobrovnik). V prostorskem planu soboške občine pa so vrisana vsa arheološka najdišča. Na področju zgodovine je dokončana fonoteka do leta 1941, odkupljena in urejena je zapuščina šolnika Mira Štubla. Pri Pokrajinskem arhivu Maribor, PIŠK in drugod so zbrani podatki za novejšo zgodovino. ZSV Maribor je opravil restavratorska dela v župnijski cerkvi Grad, medtem ko se postavlja vprašanje nezadržnega propadanja gradov v občini, kjer bi bilo potrebno najti rešitev za njih ohranitev, saj v okviru kulturne skupnosti in njenih skromnih sredstev to ne bo mogoče. Področje gledališke dejavnosti pokriva v glavnem ZKO, ki skuša vspodbujati amatersko gledališko dejavnost širom občine. Ponovno velja izpostaviti dejavnost Kluba mladih, ki je z domiselnostjo in iznajdljivostjo (tudi prispevki delovnih organizacij) mestu M. Sobota predvsem v okviru Pomladnega ustvarjalnega festivala pripravil nekaj prijetnih gledaliških gostovanj. Manj pa je v zadnjem času čutiti prisotnost Pomurskega gledališkega studia. Glasbena dejavnost je pestra na ljubiteljski ravni, kjer je zaslediti nekaj kvalitetnih pevskih zborov, nato pihalnih orkestrov, nekaj plesnih skupin in pa delovanje obmejnega simfoničnega orkestra. Pomembno vlogo pri vzgoji mladine ima glasbena šola, medtem, ko se tovrstna prizadevanja osnovnih šol v srednjem usmerjenem izobraževanju ustavijo. Pri kinematografski dejavnosti je čutiti težnjo po kvaliteti filmov, vendar je dejstvo, da so umetniški filmi slabo obiskani. Posebno področje dejavnosti pa zavzema tudi kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino. Takšna sodelovanja obstajajo na različnih nivojih (kulturna skupnost, ZKO, sodelovanja s kulturno vsebino pri OK SZDL ...) zato bi kazalo te stvari bolj poenotiti in racionalizirati. 5. Občinska telesnokulturna skupnost V I. polletju 1986 so bile v telesnokulturni dejavnosti uresničene vse zastavljene naloge v športni rekreaciji in šolskem špotu, ter vse aktivnosti s področja vrhunskega, oz. tekmovalnega športa, zaostaja še le z osvajanjem novih usmeritev na tem področju, kar pa je vidno tudi v republiških usmeritvah, ki še niso dodelane. V športni'rekreaciji so osnovne telesnokulturne organizacije, ki so v tej sferi najštevilnejše, izvedle zastavljene cilje. V telesnokulturnem minimumu, ki zajema hojo, tek, plavanje, streljanje, kolesarjenje, gimnastiko in igre z žogo so bile izvedene številne aktivnosti in to zelo uspešno zlasti v hoji, kjer so se uveljavljali planinci, taborniki, izvedba krosov, štafetnih tekov in drugih tekaških oblik, izvedba akcije Naučimo se plavati na vseh možnih mestih: letnem kopališču, v šoli v naravi in kolonijah, zelo uspešne dejavnosti strelcev v zelo razvejani dejavnosti v strelskih družinah, kolesarjenje, vadba v društvih, ter izredno razširjenih igrah z žogo v malem nogometu, nogometu, odbojki, košarki, rokometu. Tudi v delavskih športnih igrah so se pojavili številni novi udeleženci. Športno značko je v WZ osvojilo 370 otrok, sodelovalo pa je čez 500 otrok. Tudi športna značka v osnovni šoli uspešno napreduje. 10 - DELEGATSKI VESTNIK Uspešno so bile izvedene igre krajevnih skupnosti, ki bodo končane jeseni s polfinalnimi in finalnim tekmovanjem. V šolskem športu so bile načrtovane naloge uresničene. Opravljena so bila vsa tekmovanja v vseh petih sektorjih. Občinska prvenstva so bila izvedena s pomočjo strokovnih zvez in to v namiznem tenisu, košarki, nogometu, rokometu, atletiki, odbojki in streljanju. V tekmovanju za najbolj množično in samoupravno organizirano ŠŠD je bilo vključenih 14 OŠ in 3 SŠ, najuspešnejši pa sta bili Osnovna šola Beltinci in SDEŠ M. Sobota. Dejavnost v vrhunskem, oz. tekmovalnem področju poteka že po ustaljenih programih. Naše ekipe in posamezniki so v tem obdobju dosegli številne dobre uvrstitve. Vsekakor sodi med največje uspehe osvojitev medalje na moštvenem prvenstvu Evrope v namiznem tenisu za Benka NTK Sobota, ter uvrstitev treh mladincev BD Mura na svetovno prvenstvo. Med posamičnimi športi so vidne uvrstitve v republiških in državnih prvenstvih, predvsem pa v mladinski in pionirski konkurenci. Pri atletih so najvidnejše uvrstitve Baleka, Gomboca ter Šabjana. Rokoborci so dosegli nekaj vidnih uvrstitev in sicer: Vogrinec ter Kranjec. V kolesarskem športu so bili doseženi boljši rezultati v posamičnih dirkah — Cigut, zelo uspešni pa so pionirji. V judu imata najvidnejši uvrstitvi na mladinskem prvenstvu SFRJ Vrdjuka in Rajnerjeva. Uspešno so bile izvedene tudi nekatere tradicionalne prireditve, ki so bile načrtovane: meddržavni turnir mladincev v hokeju na travi, odprto prvenstvo Sobote v namiznem tenisu, kolesarska dirka, priložnost za mlade, ter državno člansko prvenstvo v rokoborbi in mladinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. Število kategoriziranih in perspektivnih športnikov v naši občini je znova naraslo. Imamo 4 športnike zveznega razreda in 34 perspektivnih športnikov. Mednarodno sodelovanje poteka na osnovi sprejetega programa za leto 1986 in razgovorov, ki so bili opravljeni s predstavniki športnih uradov iz Szombathela, Kormenda in Monoštra. Do konca polletja je bilo realiziranih 21 srečanj od 36, kolikor jih je predvidenih v letu 1986. Srečanja so bila realizirana s področja nogometa, rokometa, hokeja na travi, kegljanja, košarke, kajak kanu in rokoborbe. Vsa srečanja so bila organizirana na zadovoljivi ravni. Ugotavljamo, da so se tudi športniki v teh srečanjih potrudili in dostojno predstavljali našo dejavnost izven meje. 6. Občinska raziskovalna skupnost Že dosedanje vodilo delu Občinske raziskovalne skupnosti — spoznanje, daje napredek naše družbe možen samo s prehodom v novo kvaliteto, ko bomo v večji meri živo delo in material nadomeščali z znanjem — je narekovalo zastavitev nalog in ciljev, ki bodo nadaljevanje prizadevanj ORS iz preteklih let. Raziskovalna skupnost bo morala v večji meri kot doslej postati mesto oblikovanja ključnih projektov v funkciji uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, vključno s prestrukturiranjem gospodarstva. Sredstva, združena preko raziskovalne skupnosti, naj bi bila bolj kot doslej namenjena aplikativnim raziskavam, ki bi pripomogle k kvalitetnemu dvigu gospodarstva v občini (več znanja, sestavljenega dela ...). Te usmeritve so se že delno odražale v raziskovalnih nalogah, ki jih je ORS vključila v program sofinanciranja v I. polletju 1986, upoštevajoč še dodatna izhodišča, da bo ORS sofinancirala naloge, ki bodo uporabne v praksi, ki bodo vsebovale širše družbene interese in so vključene v financiranje OZD. Naloge, ki se izvajajo in bodo v glavnem zaključene v letu 1987 so naslednje: 1. Razmnoževanje rastlin »in vitro« II. faza — TOZD Vrtnarstvo 2. Predinvesticijska dokumentacija za gradnjo testne postaje za proizvodnjo bioplina — TOZD ŽVZ M. Sobota 3. Možnosti uporabe geotermalne energije v prehrambeni industriji Pomurja — ZEU M. Sobota 4. Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi Pomurja — ZEU M. Sobota 5. Etiologija kardiomiopatij pri teletih na območju občine Murska Sobota — Veter, postaja M. Sobota 6. Hidrogeološka ocena možnosti izkoriščanja termomineralnih voda v Pomurju — »Radenska« Radenci 7. Vpliv časa pripusta na odrast brejih telic — ŽVZ M. Sobota 8. Vsebnost beljakovin v različnem tipu zrna koruze — ŽVZ M. Sobota 9. Raziskava smotrnosti porabe zdravil v bolnišnicah SRS — Medicinska fakulteta Ljubljana Poleg tega je ORS vspodbujala in sofinancirala raziskovalno dejavnost mladih in sicer 3 raziskovalne naloge učencev SKŠ Rakičan in mladinski raziskovalni geografski tabor Motvarjevci 1986. Občinska raziskovalna skupnost si bo skupaj z IS prizadevala, da bi se izsledki raziskovalne naloge »Možnosti uporabe geotermalne energije v prehrambeni industriji Pomurja« uspešno uporabili v praksi, to pomeni, da se čimprej določi nosilec projekta za izdelavo 1. vrtine za toplo vodo v mestu M. Sobota. Poleg navedene naloge bo potrebno čimprej razrešiti vprašanje izdelave »predinvesticijske dokumentacije za izgradnjo testne postaje za bioplin na ZVZ ter vzporedno s tem začeti pripravljati projekt za rešitev ekoloških problemov na prašičjih farmah. Na osnovi raziskovalne naloge »Dolgoročni enotni sistem reševanja odpadnih snovi v Pomurju« pa se bo potrebno zavzeti za akcijo skupnega reševanja problematike v Pomurju, pri čemer je potrebno nujno vključiti še nosilce v ostalih občinah. Pomembno akcijo v letu 1986 predstavljajo prizadevanja za verifikacijo raziskovalne enote na Živinorejsko veterinarskem zavodu M. Sobota. V I. polletju 1986 je ORS namenila posebno pozornost inovacijski dejavnosti, z izhodišči, da bi le-ta postala sestavni del produkcije in prvina družbene reprodukcije. Skupaj z Občinskim svetom ZSS in Medobčinsko gospodarsko zbornico je Občinska raziskovalna skupnost v aprilu in maju 1986 začela s prizadevanji za ustvarjanje množične inovacijske klime. Predstavniki Občitiskega sveta ZSS, MGZ in ORS so tako obiskali 6 delovnih organizacij (Pomurski tisk, Platana, Pomurje, Panonija, Agromerkur in Mura), kjer so se z odgovornimi dogovorili za izpeljavo akcije. Delovne organizacije so nato dobile plakate, ki pozivajo delavce k razmišljanju s stavkom »Predlagaj nekaj koristnega!« in skrinjice, kjer naj bi se predlogi zbirali. Vsak smiseln in koristen predlog naj bi bil nagrajen z dogovorjeno vsoto denarja. Delovnim organizacijam je bil posredovan tudi vzorec Samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti. Akcija teče! Med pomembnejše akcije ORS v I. polletju 1986 lahko štejemo tudi prizadevanja za povezavo umskega potenciala v občini. Občinska raziskovalna skupnost si prizadeva, da bi v LIV Roga-šovci dokončno ustanovili krožek za izboljšanje proizvodnje. V teku je dogovarjanje z Vestnikom o uvedbi rubrike z nagradnimi vprašanji s področja matematike, fizike in kemije (za srednje usmerjeno izobraževanje). Glede tega se je ORS povezala z društvom matematikov, -fizikov in astronomov v Ljubljani. ORS bi želela vspodbuditi krožkarsko dejavnost na osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja. Seznam strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni kot zunanji sodelavci pomagati mentorjem na šolah, je neizrabljen obležal v mapi na ORS, saj interesa s strani šol ni. V L polletju 1986 pa je ORS stopila še v dogovarjanje s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, kjer želi shraniti elaborate raziskovalnih nalog iz prejšnjih let in tudi vse, ki bodo še nastali, saj so marsikateri dragoceni izsledki premalo koriščeni. Ker pa je knjižnica pravo mesto za iskanje virov informacij in črpanje znanja, bo ORS poleg raziskovalnih nalog skušala knjižnico zalagati še s strokovno literaturo (domačo in po možnosti tudi tujo), ki naj bi izhajala iz potreb Združenega dela. OPOMBA: PREDLOG KORIGIRANE BILANCE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1986 BO V DELEGACIJE POSREDOVAN NAKNADNO. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE MURSKA SOBOTA PROBLEMATIKA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI MURSKA SOBOTA TER MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA MLA- DIH UVOD Težave, ki se pojavljajo pri srednjem usmerjenem izobraževanju se kažejo pri usklajevanju oz. razmestitvah programov in vpisa v regiji in regijah z dolgoročnejšimi dogovori v okviru slovenskega izobraževalnega prostora. Še vedno je prisoten vpliv socialnih dejavnikov na možnosti izobraževanja. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je pri vpisu v usmerjeno izobraževanje zaznati posledice ekonomske zaostritve (zniževanje standarda) — predvsem pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo pri odločanju za programe V. zahtevnostne stopnje. Posebej mladi nasprotujejo temu, da bi morali svoje izobrazbene namere in poklicna hotenja prilagajati ekstenzivno zastavljenemu razvoju združenega dela, ki jim zaradi skromnih naložbenih zmogljivosti niti na ravni enostavnega dela ne zagotavlja polne zaposlitve. Vzgojno izobraževalni programi srednjega usmerjenega izobraževanja naj omogočajo širše možnosti vključevanja mladih glede na interese mlade generacije, kar je povezano s predvidljivimi potrebami in možnostmi zaposlovanja. Pri dogovarjanju o razvrstitvi VIP morajo imeti absolutno prioriteto pogoji (kadrovski, materialni in drugi), ki bodo zagotavljali višjo kvaliteto dela. L SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Usmerjeno izobraževanje v občini M. Sobota oz. v Pomurju temelji na zasnovi usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, ki izhaja DELEGATSKI VESTNIK - 11 iz družbenopolitičnih opredelitev vzgoje in izobraževanja povzetih po ustavi, kongresnih resolucijah ZKJ in ZKS, zakonu o združenem delu, zakonu o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, zakonu o družbenem planiranju in drugih družbenopolitičnih in razvojnih dokumentih SRS in Pomurja. Glavna naloga srednjega usmerjenega izobraževanja ter njegove samoupravne preobrazbe v združeno delo je razvojna usklajenost s potrebami združenega dela in celotne družbene skupnosti. Zaradi nezanesljivih razvojnih načrtov posameznih TOZD v občini in v regiji, na podlagi katerih bi združeno delo lahko načrtovalo ustrezne kadrovske potrebe se pojavlja problem pravilnega kadrovanja oz. načrtovanja. Prav takšno stanje narekuje, da izobraževanja oz. kadrovskih potreb ne moremo načrtovati le na trenutne gospodarske razmere občine ali regije. Zato morajo Vzgojnoizobraževalni programi srednjega usmerjenega izobraževanja temeljiti na programski pestrosti. Ugotavljamo, da se vzgojnoizobraževalni programi v regiji in občini M. Sobota ožijo, tako po obsegu, kot strukturi. Upada število oddelkov, ki izobražujejo za V. stopnjo zahtevnosti (4-letni program) — ti pa predstavljajo študijski potencial za VI. in Vil. stopnjo zahtevnosti (višje in visoke šole). Prav ta kader bi naj v bodoče imel pomembno vlogo v prestruktuiranju pomurskega gospodarstva. Interes mladih za nadaljnje izobraževanje je močno pogojeno s trenutnimi družbeno-ekonomskimi razmerami po posameznih področjih. Slabe možnosti zaposlitve po srednjem izobraževanju povečujejo interes mladih za takojšnjo zaposlitev po osnovni šoli. Po deležu učencev, ki po osnovni šoli nehajo z izobraževanjem izstopajo prav pomurske občine in sicer: G. Radgona 26,3 %, Murska Sobota 28,7 %, Ljutomer 39,6 % in Lendava 31,9 %. Zato je potrebno, da se s posebno analizo ugotovijo vzroki, ki bo omogočili smotrnejše družbeno ukrepanje. Skoraj 80 % mladine je navezanih na srednje šole znotraj regije oz. občine. Ta navezanost je najbolj izrazita pri šolah V. stopnje. Prav zaradi tega je potrebno usklajevanje izobraževalne ponudbe znotraj regije in slovenskega srednješolskega prostora. Pri načrtovanju vzgojnoizobraževalnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja je treba upoštevati naslednjo specifičnost: oddaljenost od večjih vzgojnoizobraževalnih centrov, slabše materialne možnosti za šolanje ... Posebej potrebno je izpostaviti, da bližina šole bistveno vpliva na odločanja za nadaljnje šolanje. Na področju regije je potrebno preseči občinske interese v srednjem izobraževanju in se v dobro bit mladine dogovoriti o bodočem razvoju srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju. Ohranitev vzgojnoizobraževalnega programa — zdravstveno varstvo na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu je še vedno negotovo. Program — zdravstveno varstvo je nujno potrebno obdržati v regiji. Zaradi vpisa samo 1 odd. na Srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti v šol. letu 1986/87 je potrebno izvršiti integracijski postopek z ustrezno šolo srednjega usmerjenega izobraževanja v občini M. Sobota oz. realizirati že sprejeta stališča o združitvi zdravstvene šole. STRAN 16 VESTNIK, 25. SEPTEMBRA 1988 Interes za vpis na Srednjo zdravstveno šolo v M. soboti narašča in sicer: štev, učencev štev, učencev 1. raz. šol. 1. 1985/86 šol. 1. 1986/87 občina M. Sobota 93 94 občina Lendava 22 19 občina G. Radgona 35 27 občina Ljutomer 24 21 druge občine 5 3 SKUPAJ 179 164 V zadnjem času ugotavljamo, da domovi za učence niso več polno zasedeni. Zasedenost kapacitet dijaškega doma v M. Soboti in Rakičanu je v šol. 1. 1985/86 bila naslednja: št. postelj št. postelj št. postelj kapaciteta zasedenih prostih Dom učencev M. Sobota 275 165 110 Dijaški dom Rakičan 60 52 8 Veliko prijemnikov štipendij ne stanuje v dijaških domovih, ampak se po končanem pouku vozijo na svoje domove in s tem izgubijo veliko časa. S kadrovskimi štipendijami je potrebno vzpodbudno bivanje učencev v dijaških domovih. Razmestitev in struktura vzgojnoizobraževalnih programov po vzgojnoizobraževalnih organizacijah: V10 VIP Št. 1985/ 1986 odd. 1986/ 1987 Št. učencev 1985/ 1986 1986/ 1987 Srednja — kmetovanje kmetijska -SKR 2 2 50 50 šola Rakičan — kmetijec 11 11 289 340 Srednja zdravstvena šola M. Sobota — zdravstveno varstvo ■ 7 6 179 160 Srednješolski center — obd. kovin in upr. str. (SKR) 4 2 71 37 tehnično-pe-dagoške usm. — kovinarstvo in strojništvo 15 15 463 430 M. Sobota — pomoč, tekst, konf. SKR 2 1 54 35 — tekst, konf. 14 17 435 557 — Nar. matem. tehn. 8 8 251 262 — učitelj 9 8 251 . 213 — eiektroenerg. (DE) 1 1 27 37 Srednja — trgovska dejavnost 3 3 89 90 družboslovna in ekonomska šola Murska - poslovno-finančna dejavnost 12 12 407 413 Sobota — administrativna dejavnost 4 3 95 90 SKUPAJ 92 86 2.651 2.709 Učitelji v srednjem izobraževanju v šol. letu 1985/86 OE M. Sobota VIO Uč. Z ustrezno izob. Z neustrezno. Del. razmere izob. sk. sred, viš.vis. skun. sred, viš.vis.sk. ndč. dč. pog. pori. r. ob. Srednja kmetijska šola Rakičan 27 1 8 16 25 - 2 - 2 17 3 7 - Srednja zdravstvena šola M. Sobota 26 - 8 16 24 - 2 - 2 13 3 10 - Srednješolski center tehniš. ped. usmeritve M. Sobota 107 12 11 62 85 14 8 - 22 83 18 6 - Srednja družb, in ekonomska šola M. Sobota 32 2 4 24 30 - 2 - 2 29 2 - 1 OBČINA MURSKA SOBOTA 192 15 31 118 164 14 14 - 28 142 26 23 1 Učenci srednjih šol po občinah stalnega bivališča v šol letu 1985/86 OE MURSKA SOBOTA VIO G. R. j Občina stalnega bivališča M. Tu- Dr. ji-rep. na Skupaj uč. Len. Lj. S. Or- Le- Dr. nartobč. Srednja kmetijska šola Rakičan 41 53 62 176 - - 3 4 - 339 Srednja zdravstvena, šola M. Sobota 35 22 24 93 - - 3 2 - 179 Srednješolski center tehn.-pedagoške usmeritve M. S. 171 165 1871019 - - - 10 - 1552 Srednja družboslovna in ekonomska šola Murska Sobota 89 58 77 355 2 - 581 12 - DELEGATSKI VESTNIK PRENOVA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V SUI S šolskim letom 1986/87 seje začel izvajati prenovljeni VIP nara-voslovno-matematične dejavnosti (prej se je imenoval naravoslovno-matematična tehnologija) in prenovljeni VIP družboslovno-jezikovna dejavnost. Osnovne značilnosti prenove: VIP naravoslovno-matematična dejavnost: — v program je vključeno več družboslovnih znanj in je povečan obseg slovenščine in drugega tujega jezika; — zmanjšan je obseg izbirnih strokovnih predmetov — vsebine skupne vzgojno-izobrazbene osnove so vgrajene v ustrezne predmete v vseh letnikih — opravljeno je podvajanje vsebin'in prenatrpanost posameznih učnih načrtov — možna je vključitev izbirne skupine predmetov za pedagoško področje — opravljena je določena porazdelitev predmetov iz nižjih v višje letnike (STM, OZ). VIP družboslovno-jezikovna dejavnost: — z odpravo nekaterih strokovnih predmetov (informatika, do-kumentalistika, arhivistika) se je povečal obseg ur za slovenski jezik, tuji jezik in se okrepilo naravoslovno predmetno področje ter delno tudi družboslovno področje — opravljena je določena porazdelitev predmetov iz nižjih v višje letnike (STM, OZ). III. ŠTIPENDIRANJE Pomemben del pri izenačevanju pogojev izobraževanja in pozneje ustrezne zaposlitve mladih ima tudi štipendijska politika. Družbeni dogovor o štipendiranju in Samoupravni sporazum o štipendiranju v občinah definirata štipendije kot: — del vlaganj v družbeno reprodukcijo, — eno od pomembnih oblik izenačevanja materialnih možnosti za vzgojo in izobraževanje, — element usmerjanja pri vključevanju mladine v izobraževanje, — element za doseganje boljših učnih uspehov. Po navedenih dokumentih je temeljna oblika štipendiranja kadrovsko štipendiranje, štipendije iz združenih sredstev pa predhodna oblika štipendiranja v času, ko nosilci kadrovskega štipendiranja — organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, še ne zagotavljajo toliko štipendij kot jih zahtevajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe. Pri izvajanju štipendijske politike ugotavljamo sledeče: V SR Sloveniji so se kadrovske štipendije uveljavile kot temeljna oblika štipendiranja — 70 % kadrovskih štipendij in 30 % štipendij iz združenih sredstev, medtem, ko je v občini Murska Sobota razmerje ravno obratno. V začetku osemdesetih let, ko so se ob prvih gospodarskih težavah kadrovske štipendije v Sloveniji osipale, so se v šolskem letu 1984/1985 ponovno zvišale, največje število razpisanih kadrovskih štipendij v Sloveniji pa je v letošnjem šolskem letu. V občini Murska Sobota se je število razpisanih kadrovskih štipendij zmanjšalo od 886 v šol. letu 1980/81 na 164 v šol. letu 1985/86. Vzporedno s padanjem števila razpisanih kadrovskih štipendij je padalo število podeljenih razlik h kadrovskim štipendijam. Tudi struktura razpisanih kadrovskih štipendij se prepočasi spreminja. Za nekatere poklice ni kadrovskih štipendij, čeprav je povpraševanje po teh poklicih s strani združenega dela veliko. V šol. letu 1986/1987 seje število razpisanih kadrovskih štipendij dvignilo, vendar je premalo razpisanih štipendij za V. zahtevnostno stopnjo, kar predstavlja problem, saj se iz te stopnje nadaljuje šolanje na višjih stopnjah. Ker ponujena struktura razpisanih kadrovskih štipendij ne ustreza izobrazbenim ciljem mladine, ostajajo vsako leto kadrovske štipendije nepodeljene, največ za stopnjo III. in IV., v šol. letu 1984/85 20%. Kakšno je bilo razmerje med številom kadrovskih štipendistov in številom štipendistov iz združenih sredstev, glede na število zaposlenih v občini v primerjavi z ostalimi občinami Pomurja in Slovenijo v šol. letu 1984/1985 nam prikazuje naslednja tabela 1984/1985 Število zaposlenih Odstotek kadr. štip. Odstotek štip. iz združ. sred. Gornja Radgona 7.448 3,05 3,97 Lendava 7.072 3,19 4,30 Ljutomer 5.648 3,26 5,94 Murska Sobota 18.905 2,305,06 SR Slovenija 808.228 4,561,97 + vir: Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Iz navedenega vjra je med drugim tudi razvidno, da je občina Murska Sobota v okviru slovenskih občin na tretjem mestu po najmanjšem številu kadrovskih štipendistov glede na število zaposlenih. Z zmanjševanjem števila razpisanih kadrovskih štipendij se je povečalo število štipendij iz združenih sredstev od 867 v šol. letu 1980/81 na 955 v šol. letu 1984/85. Največ štipendistov iz združenih sredstev se šola za neproizvodne poklice, ker je za te poklice razpisanih najmanj kadrovskih štipendij, kar je tudi posledica nerešenega vprašanja štipendiranja v neproizvodnih dejavnostih posebej v družbenih dejavnosti, kar ne velja za področje zdravstva in izobraževanja, ki imata urejeno kadrovsko štipendiranje. Zato morajo štipendije iz združenilj, sredstev reševati še ta problem. Velik problem za štipendijski sistem predstavlja naglo naraščanje življenjskih stroškov, kajti z njihovim naraščanjem se je porušilo razmerje najvišje štipendije do povprečnega osebnega dohodka, kar je bila predvsem posledica zakasnelega reagiranja z valorizacijami v letu 1983 in 1984. Tako je v letu 1982 najvišja štipendija znašala še 58 % povprečnega osebnega dohodka, leta 1983 50% v letu 1984 pa le še 43 %. Medletne valorizacije štipendij v letu 1985 in 1986 so to razmerje že nekoliko popravile. IV. BREZPOSELNOST IN VKLJUČEVANJE MLADIH V DELO Brezposelnost je najtežji problem, ki lahko prizadene človeka, saj kot nezaposlen nima stalnega vira dohodka in ne more zagotavljati socialne varnosti ne sebi ne svoji družini. Posebno pa je zaskrbljujoča nezaposlenost mlade strokovno usposobljene generacije tudi iz družbenega vidika, saj družba po končanem izobraževalnem procesu ne izkoristi že vloženih sredstev v znanje. Prav možnost zaposlitve in ustrezna zaposlitev je v zadnjih letih postala velika skrb mlade generacije in družbe, posebno še v pomurski regiji, kjer je brezposelnost eden ključnih socialno ekonomskih problemov. To potrjuje podatek, da je v preteklem srednjeročnem obdobju v Pomurju bila relativna brezposelnost 6,6 %, v Sloveniji pa 1,8 %. Ko govorimo o problematiki mladinske brezposelnosti je pomembno, da vidimo njegovo relativno razsežnost. O tej govorijo tudi primerjalni podatki o stopnjah mladinske brezposelnosti v mnogih razvitih deželah na primer Franciji (okoli 20 %), Italiji (blizu 30 %), Veliki Britaniji (okoli 20%), ZDA (okoli 15 %). Raziskava Inštituta za sociologijo »Kvaliteta življenja v Sloveniji 1984« je pokazala, da je znašala stopnja odkrite brezposelnih v SR Sloveniji v letu 1984 od 15 — 24 let 9,3 %. Po zadnjih podatkih imamo v občini M. Sobota 1331 nezaposlenih, od teh v starosti do 26 leta 755 ali 57,6 % brezposelnih mladih. Med iskalci zaposlitve išče prvo zaposlitev 541 oseb ali 40,6 %. Ti podatki kažejo na izredno slaba družbena prizadevanja za zaposlovanje mladih v naši občini. 364 ali 27,4 % iskalcev zaposlitve ima vsaj poklicno ali višjo šolsko izobrazbo. Hitrejše zaposlovanje mladih naj bi se zagotavljalo prek inštituta pripravništva, ki je z uvajanjem usmerjenega izobraževanja dobilo nove razsežnosti. Vključil se je krog diplomantov III. in IV. zahtevnostne stopnje, razen tega pa je pripravništvo tudi po vsebini postalo zahtevnejše — nadaljevanje izobraževalnega procesa. Obveznost vključevanja pripravnikov v zaposlitev, nalaga organizacijam združenega dela tudi Samoupravni sporazum o izvajanju letnih načrtov zaposlovanja, po katerem so OZD, TOZD in delovne skupnosti dolžne .2/3 vseh dodatnih in nadomestnih zaposlitev od II. zahtevnostne oz. izobrazbene stopnje navzgor pokriti s pripravniki. Z aktivnostmi Skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota v okviru akcije uresničevanja letnih načrtov zaposlovanja, so predvsem od leta 1984 na področju zaposlovanja pripravnikov doseženi ugodnejšii rezultati. V letu 1984 so organizacije združenega dela murskosoboške občine planirale 197 zaposlitev pripravnikov, zaposlile so jih 309, po določilih SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja pa bi morale zaposliti 452 pripravnikov. V letu 1985 so planirale 244 zaposlitev pripravnikov, zaposlile pa so jih 385 ali 73,1 % glede na določila sporazuma. V letošnjem letu so izkazale 363 potreb po zaposlitvah pripravnikov. Podatki kažejo, da se število planiranih in 'vključenih pripravnikov v zaposlitev iz leta v leto zvišuje. Kljub ustrezni normativni ureditvi pripravništva, omenjeni aktivnosti in številnih razprav o problemu pripravništva, pa pri zaposlovanju pripravnikov prihaja do določenih ovir, kot so zmanjševanje obsega zaposlovanja nasploh ter očitki delovnih organizacij, da diplomanti niso dovolj usposobljeni. Poglaviten problem pa ostaja, da delovne organizacije v večji meri zaposlujejo pripravnike za določeh čas, pri čemer je vprašljiva kvaliteta opravljanja pripravništva, prizadevanja za vključitev mlade generacije pa ostaja neizpolnjena. V občini Murska Sobota je še vedno okrog 200 pripravnikov brez delovnih mest. Dejstvo je, da predvsem gospodarska nerazvitost občine in regije pogojuje zelo skromne zaposlitvene možnosti, nasploh in tudi za mlado generacijo.