Tadej Praprotnik1 Družbena omrežja in novi medijski igralci Izvleček: Članek predstavi pojav multimedijske produkcije, in sicer skozi različne tipe vključevanja ter participacije, kot ga omogočajo tehnološke forme. Multimedijska produkcija spletnih strani in dru- gih kulturnih dobrin je glavni kanal za demokratizacijo kulturne pro- dukcije  in  mesto  izražanja  posameznikov  skozi  javno  sfero. Digitalizacija in rast družbenih medijev sta spremenili novičarsko industrijo, saj je slednja morala začeti prilagajati svojo medijsko pro- dukcijo rastoči moči neodvisnih založnikov na družbenih medijih, pa tudi samim uporabnikom, ki so postali izdajatelji. Članek naniza številne pozitivne značilnosti družbenih medijev, med katerimi je tudi možnost, da nekoč neslišane družbene skupine danes objavljajo na spletu, prav tako družbeni mediji omogočajo in spodbujajo sode- lovanje med uporabniki. Družbena omrežja so uporabno orodje za interaktivno komunikacijo in sodelovanje med uporabniki. Postala so tudi učinkovito orodje za izdajateljske hiše in za novinarje pri po- večevanju ali pri ohranjanju njihovega občinstva. Ker se družbena omrežja običajno uporabljajo za zadovoljevanje interpersonalnih, ne pa toliko profesionalnih ciljev, pa obstaja tveganje napačne percep- cije komunikacijskih dejanj, ki jih izvajajo novinarji prek družbenih omrežij. Interakcija prek družbenih omrežij je običajno bolj osebna, interaktivna, sodelovalna, te značilnosti pa so precej drugačne od normativnih idealov kvalitetnega novinarstva. 95 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 95–121 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Tadej Praprotnik je docent za predmetno področje Mediji in komu- niciranje, zaposlen kot visokošolski učitelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. E-mail: pratadej@gmail.com 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 95 Ključne besede: družbeni mediji, medijska produkcija, medijska potrošnja, novinarstvo, Facebook, Twitter UDK: 316.774 Social Networks and New Media Players Abstract: The article presents the phenomenon of multimedia pro- duction through various types of inclusion and participation offered by the technological formats. The multimedia production of web pages and other cultural products has been a major channel for the democratisation of cultural production and a means for the self-ex- pression of individuals in the public sphere. The digitalisation and growth of social media have challenged the news industry, since the latter has had to adjust its media production both to the rising power of independent publishers on the social media platforms and to the users-turned-publishers. The paper enumerates several advantages of social media activities, most notably the fact that formerly unheard groups can publish online, that social media encourage collaboration among users, etc. Social networks are a useful tool for interactive communication and user collaboration. Moreover, social media have become a powerful tool for publishers and journalists in increasing or keeping their audiences. However, since social networks typically serve interpersonal rather than professional goals, there is a risk that the communication acts performed by journalists via social networks may be misperceived. Interaction via social networks tends to be more personal, interactive, collaborative, and these characteristics are a far cry from the normative ideals of quality journalism. Key words: social media, media production, media consumption, journalism, Facebook, Twitter 0 0 0 Tadej Praprotnik 96 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 96 1. Uvod Približno  od  preloma  tisočletja  dalje  smo  soočeni  z  intenzivno transformacijo nekdanjih internetnih uporabnikov, ki vse pogosteje postajajo tudi internetni producenti. Naraslo je število uporabnikov, ki dostopajo do medijskih vsebin, ki jih kreirajo drugi neprofesio- nalni uporabniki. Če je bil prej splet izrazito izdajateljski medij, je na prelomu tisočletja postal komunikacijski medij, kjer uporabniki medsebojno komunicirajo, si izmenjujejo videoposnetke, fotografije. Uporabniki so postali producenti.  Novi mediji tudi v veliki meri zadovoljujejo osebno obarvane po- trebe na način, ki ga starejši mediji niso (z)mogli. Personalizacija pre- sega preprosto dimenzijo izbiranja in zavračanja, kot smo jo poznali pri izbiranju televizijskih kanalov; gre za razsežje interakcije z osebnimi potrebami in željami. Novi mediji nudijo možnost drugačne in razno- like potrošnje. Seveda pa so bitja pred računalnikom tudi “vselej-že” subjekti, tako da so tudi želje, potrebe in hotenja v veliki meri vnaprej družbeno konstruirani. Posameznikove želje so bolj vnazajski učinek prepoznavanja v določeni vsebini. Medpovezljivost in konvergenca multimedijskih  formatov  ter vsebin  seveda ponuja možnost bolj usmerjenega fokusa na različna razsežja naših življenjskih prioritet. Življenje je postalo osebna korporacija; zanj smo v prvi vrsti odgovorni sami posamezniki,  tak preklop fokusa na uporabnika-posameznika pa se lepo odraža tudi na ravni potrošnje. Ob večjem stapljanju mul- timedijskih vsebin in njihovih personificiranih rab pa posledično pri- haja tudi do manj ostrega ločevanja posameznikovih vsakodnevnih opravil, prihaja do zabrisanih meja med delom in počitkom, med de- lom in nakupovanjem, med zabavo in izobraževanjem.2 Zlasti mobilni telefon  je kmalu postal  “del  telesa”,  in  že od samega začetka sledi procesom stapljanja, skratka stapljanju mej med javnim in zasebnim 97 Družbena omrežja in novi medijski igralci 2Marshall, 2004, 26–27. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 97 prostorom. Mobilni  telefon  je pokazal  tudi  izjemno  sposobnost  za strukturna zbliževanja in konvergenco z drugimi tehnologijami, pred- vsem z internetom, pa tudi z radiom, televizijo, fotografijo, multime- dialnostjo, ob tem pa je pokazal sposobnost prevzemanja in integri- ranja transmedijskih vsebin, kot so informacije, glasba in oglaševanje.3 Zlasti v intelektualnih poklicih, ali pa na področju krajših, pro- jektnih zaposlitev, prihaja do (re)organiziranja vsakdanjega življenja, ki ne deluje več po tradicionalnih pravilih ločevanja posameznih aktivnosti, ampak so posamezniki nenehno “na delu”, ali pa od doma opravljajo storitve. Internet s svojimi tehnološkimi (z)možnostmi je redefiniral številne oblike komuniciranja oziroma je posameznikom omogočil redefinicijo pomenov, ki jih pripisujejo posameznim ko- munikacijskim aktivnostim. Internet postaja multimedijska oblika komuniciranja. Zaradi svoje multimedialnosti pa internet uteleša kulturni ter (hkrati) industrijski (produkcijski) univerzum s svojimi vrednotami, vizijami, prepričanji. V tradicionalnih medijskih rabah je izoliranost posameznih funkcij producirala partikularne kulturne oblike in kulturne prakse. Internet kot super mreža posamičnih mrež je seveda tudi posrednik vsebine, vendar v izrazito manjši meri do- loča “naravo” te vsebine. Internet je korenito izzval ločnice, ki so jih tradicionalni mediji vzpostavili med produkcijo in recepcijo, saj in- ternet omogoča kulturno produkcijo posameznikov. David P. Mars- hall  celo  trdi, da  internet  lahko  imenujemo DIY (Do it Yourself) medijska forma, saj omogoča uporabniku osebno inspirirano multi- medijsko produkcijo. Ob tem pa se moramo zavedati, da tovrsten razvoj medijskih oblik ni “osvobojen” določenih profitabilno usmer- jenih korporacijskih operacij. Osebne rabe novih medijev so namreč v nenehnem “sozvočju” z določenimi komercialnimi imperativi.4 Tadej Praprotnik 98 3 Fortunati, 2007, 19.  4 Marshall, 2004, 45–47. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 98 Stapljanje diverzificiranih medijskih rab v novo medijsko para- digmo, pa tudi povsem redefinirana vloga uporabnika, ki postaja produser, nakazuje tudi novo obliko interesnega povezovanja po- sameznikov. Internetni deskarji privzemajo vlogo bralcev in gledal- cev, kar spominja na koncept občinstva, kakršnega so producirale televizija in revije. Po drugi strani pa ti isti uporabniki (inter) akti- vno producirajo svoje lastne spletne izkušnje. Soočeni smo z upo- rabnikovim  povezovanjem  zabave  z  informativnostjo,  kar  je sestavina interaktivne kvalitete spleta.5 Še posebej mladi, ki niso obremenjeni s predhodnimi tradicionalnimi parcialnimi rabami, se precej igraje spuščajo v mreženje idej ter konceptov. Prednost digi- talne generacije je tudi odsotnost ali nepriznavanje “pooblaščenih” oseb, ki bi presojale vrednost kulturne produkcije v novih medijih. Mladi so torej aktivno vključeni v produkcijo in izmenjavo vsebin, kar imenujemo participativna kultura.6 Vse pomembnejše je inte- resno povezovanje in aktivna producentska vloga običajnih drža- vljanov.  Prehod  od  množičnega  konzumiranja  k  množičnemu produciranju simbolizirajo spletne platforme, kot so Last.fm, Lin- kedIn, Flickr, Facebook, YouTube in Twitter. 2. Redefinirane vloge medijskih igralcev Vzpon novih,  izrazito  izdajateljskih medijev, ki  jih uporabljajo vsi uporabniki, je pomenil tudi izziv za medijsko industrijo. Medijske organizacije so bile pred nastankom Weba 2.0 navajene nadzorovati svojo distribucijo medijskih vsebin k široko razvejanemu občinstvu, ki je bilo konzument medijskih vsebin. Medijski lastniki so na do- minantne spletne portale, kot sta Yahoo! in MSN, gledali kot na ka- nale,  ki  privlačijo uporabnike,  torej  kot na dobrodošlo novost  za 99 Družbena omrežja in novi medijski igralci 5Marshall, 2004, 50. 6 Jenkins, Clinton, Purushotma, Robinson, Weigel, 2011, 1–2. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 99 maksimiranje občinstva in s tem dobička. V sedanjem času pa se morajo medijske hiše pospešeno prilagajati okrepljenemu vplivu in moči samih uporabnikov kot diseminatorjev tradicionalnih me- dijskih vsebin prek družbenih medijev ter ob tem upoštevati okre- pljeno moč neodvisnih založnikov in posameznikov na platformah družbenih medijev. Tradicionalni mediji sicer še naprej prevladujejo v tem prostoru, vendar niso več edini operaterji in posredniki me- dijskih vsebin.7 V medijski pokrajini se torej spreminjajo vloge in medsebojni  odnosi med producenti  ter  konzumenti;  pravzaprav omenjena distinkcija ni več relevantna, saj je v ospredje prišla po- vsem nova kategorija posameznikov, ki se igraje spuščajo v vlogo hkratnih prejemnikov, preoblikovalcev in producentov (multi)me- dijskih vsebin. Ti procesi so vplivali tudi na vlogo in pomen novi- narjev kot avtorjev medijskih vsebin. Platforme družbenih medijev so namreč ponudile novo vrsto pluralizma in raznolikosti, če jo pri- merjamo s tradicionalnimi oblikami množične komunikacije (angl. mass communication). V tradicionalni medijski produkciji so imeli novinarji svoje vire informiranja, svoj preferenčni red postavljanja relevantnih vsebin za občinstvo dnevnika, tednika, revije, televizij- ske pogovorne oddaje ali radijskega intervjuja. Družbeni mediji po- menijo povsem nov bazen potencialnih sogovorcev, virov informacij, nov bazen potencialnih kritikov  in posrednikov mnenj. Sodobno občinstvo z nenehno možnostjo komentiranja, transformiranja, pre- okvirjanja medijskih vsebin omogoča tudi nove možnosti generi- ranja idej, pomeni rezervoar novih sugestij, kako obravnavati me- dijsko zgodbo.8 Obstaja obet, da bodo družbeni mediji pospeševali pluralizem in raznolikost mnenj ter opolnomočili posameznike pri izpostavljanju aktualnih problemov. A tu se pojavljata povsem ba- Tadej Praprotnik 100 7 Bradshaw, 2012, 6. 8 Bradshaw, 2012, 12. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 100 zičen problem doseganja občinstva in vprašanje relevantnosti po- sameznikovih sporočil, ki jih ta pošilja v spletni promet. 3. Transformacije medijske produkcije Medijske organizacije vsekakor ne morejo spregledati družbenih medijev ter njihove potencialne transformativne vloge, niti ne mo- rejo spregledati  spremenjenih potrošniških navad uporabnikov, ignorirati pa ne morejo niti trga, ki ga skušajo doseči oglaševalci. Posamezniki in nekdanji oglaševalci postajajo izdajatelji vsebin, ne- kdanje medijske oziroma izdajateljske hiše so se deloma umaknile proizvajalcem novic, ki uporabljajo družbene medije za direktno ko- municiranje z občinstvom, medijski izdelki se posredujejo na bolj segmentiran način skozi različne spletne platforme, sam produk- cijski proces pa je tudi vse bolj omrežen. Spremenil se je tudi kraj potrošnje medijskih vsebin, saj je vse manj vnaprej določenih krajev in časovnih intervalov potrošnje medijskih vsebin. Manj pomembni postajajo urniki oddajanja medijskih vsebin.9 Medijske vsebine po- stajajo element našega vsakdanjega okolja, ki ga posamezniki iščejo in uporabljajo v skladu s trenutno življenjsko situacijo. V sodobnem svetu se morajo medijske vsebine vse bolj “prilegati” posamezniku in ne on njim. Podobna situacija je tudi na drugih ravneh vsakda- njega življenja; denimo pri zaposlitvah (službah), ki naj bi se vse bolj prilegale posamezniku.  Spremembe medijske produkcije so v tehnološkem in kulturnem smislu lahko seveda drastične, vprašanje pa je, ali je treba pristati na drastično spremenjeno vlogo medijskih producentov. Ali je vodilo novinarjev še vedno družbena odgovornost, možnost razpiranja pro- stora za šibkejše in družbeno slabše zastopane skupine, ali je naloga novinarjev krepitev dobro informiranih državljanov? Tovrstna vpra- 101 Družbena omrežja in novi medijski igralci 9 Bradshaw, 2012, 17. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 101 šanja so še kako relevantna, a morda jih je možno obravnavati le v spremenjenih okoliščinah. Vprašanja glede vloge medijske produk- cije bomo premislili skozi aktualen kontekst družbenih medijev. Spremenjena pričakovanja medijskih hiš  in občinstva do me- dijskih producentov (novinarjev) so ponekod drastična. Digitalni mediji prinašajo možnosti, izzive, pa tudi tveganja za novinarstvo. Čeprav digitalizacija omogoča nove poti zbiranja in diseminacije informacij, pa sama na sebi ne spodbuja kvalitetnejšega novinarstva; znani so primeri plagiarizma, pomanjkanja preverjanja informacij ter drugih neetičnih novinarskih praks.10 Digitalizacija novinarjem omogoča hitrejšo diseminacijo novic, raznovrstnejši dostop do virov informacij ter večjo stopnjo interakcije z občinstvom. Dve tretjini od analiziranih 56 držav v mednarodnem projektu (Mapping Digital Media) opažata, da je digitalizacija pospešila hitrost produkcije no- vic (hitrejši proces) in proces diseminacije, zlasti v razvijajočih se državah (Kitajska, Brazilija, Indija, JAR) pa digitalni mediji nudijo več virov in informacij. V večini držav so digitalni mediji tudi okre- pili interakcijo med uredniškimi timi in bralci, kar je med drugim novinarjem omogočilo natančnejši vpogled v potrošniške bralne navade in interese. Digitalizacija omogoča dostopanje do širšega nabora informacij, s tem pa tudi do globljega raziskovanja novinar- ske zgodbe. V razvitejših državah, denimo v Kanadi, se vzpostavljajo obsežnejše podatkovne baze in arhivi, ki omogočajo hitrejše zaje- manje ozadnih informacij, s čimer novinarji lahko skrajšujejo proces produkcije vsebin.11 A digitalizacija je le tehnološki proces obdelave informacij, nji- hova nadaljnja uporaba pa je še vedno v rokah posameznikov. Študija Digital Journalism: Making News, Breaking News opozarja na razli- Tadej Praprotnik 102 10 Chan, 2014, 107. 11 Chan, 2014, 108. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 102 čna tveganja. Skrčil se je denimo proces priprave medijskega izdelka, internet  kot  informacijski  bazen  lahko dosegljivih  informacij  pa predstavlja  tveganje  za  plagiarizem ali  za  citiranje  brez navedbe vira. V več kot polovici analiziranih držav je bilo zaznano, da novi- narji manj časa posvečajo preverjanju  informacij  ter virom svojih novinarskih zgodb. Hitrost dela, torej skrajševanje procesa medijske produkcije, povečuje možnost ustvarjanja napak.12 Z nastopom di- gitalizacije –  toda ne zaradi digitalizacije same –  je prišlo do pre- okvirjanja horizonta medijskega dela. V ospredje prihaja “vrednota” hitrosti, torej tekmovanje, kdo najhitreje objavi novice. Vse manj po- stajajo relevantne medijska vsebina in njena kompleksnost, verodo- stojnost, globina, v ospredje pa spričo mcluhanovskega “sporočila” digitalnih medijev (hitrost, kolažiranje, remiksiranje) prihajajo drugi dejavniki, ki odločajo o relevantnosti medijske vsebine. Hitrost in svežina novice  sta v prvem planu. Nenehna možnost ustvarjanja tako imenovanih “breaking news” vzpostavlja stalno posodabljanje novic, cena nenehnega posodabljanja ter posledičnega konstruiranja “dramatičnosti” pa je vključevanje zavajajočih ali nepopolnih infor- macij.  Informacije  se vedno manj preverjajo, uveljavlja pa  se  tudi praksa pretirano naivnega  zanašanja na uporabniško generirane vsebine, kot je Wikipedia. V ospredju je hitrost, ne pa točnost infor- macije. Vse večja navzočnost multimedijskih vsebin zahteva od no- vinarjev vse bolj kompleksno in vzporedno delo v vseh fazah pri- prave medijskega izdelka. Novinar ni le pisec in raziskovalec, temveč mora imeti ustrezne veščine digitalne obdelave podatkov, sposob- nost izdelave celostne podobe svojega izdelka, torej tudi sposobnost grafične obdelave ter 2D- in 3D-animacije. Chan navaja ilustrativen primer Francije, kjer ekspanzija sple- tnih novic ni bistveno povečala količine želenih informacij, saj ve- 103 Družbena omrežja in novi medijski igralci 12 Chan, 2014, 109. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 103 čina vsebin še vedno bazira na istih virih kot pred digitalizacijo, torej na tiskovnih agencijah ali novinarjevih osebnih virih informa- cij. Spremenil se je zlasti sistem diseminacije novic (sistem hiper- medijev), tako da je zdaj ista vsebina prezentirana na vseh ključnih medijskih platformah, ob tem pa je ista vsebina še predmet komen- tiranja na blogih ter promovirana (za svoje in širše občinstvo) prek družbenih omrežij, kot sta Twitter in Facebook.13 4. Kako so družbena omrežja redefinirala potrošnjo medijskih vsebin Z razmahom multimedijalnosti, hipertekstualnosti in mreženjem informacij se je spremenil tudi odnos občinstva do ponudnikov novic. Občinstva – še posebej mlajše generacije – so postala bolj aktivna v smislu, da uporabljajo številne platforme za pridobivanje novic, nikakor pa ne čakajo več na radijsko in televizijsko oddajanje novic ob za to določenih terminih, saj jih spremljajo prek osebnih računalnikov, mobilnih  telefonov, avtoradiev. Digitalizacija  tudi vodi k določenim spremembam na ravni generacij, denimo, kako posamezniki uporabljajo splet in prek katerih spletnih praks dosto- pajo do novic. Mlajše generacije v skoraj vseh analiziranih državah za doseganje novic uporabljajo družbene medije, kot sta Facebook in Twitter, starejši pa za doseganje novic uporabljajo spletne verzije tradicionalnih medijev.14 Potrošnja novic prek družbenih medjev stalno narašča, narašča tudi število držav s tem pojavom. Zlasti mlajša generacija dinamično uporablja hiperpovezave, ki jih mediji vključujejo na svoja družbena omrežja ali pa uporabniki sledijo no- vicam, ki jih priporočajo njihovi prijatelji na omenjenih omrežjih.15 Tadej Praprotnik 104 13 Chan, 2014, 110. 14 Surčulija Milojević, 2014, 131, 138.  15 Surčulija Milojević, 2014, 134. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 104 Slednja ugotovitev ima daljnosežne posledice glede stopnje ozi- roma obsega raznolikosti medijske produkcije in seveda potrošnje. V podobni smeri razmišlja medijski bloger in profesor novinar- stva Jeff Jarvis, ki ugotavlja, da sodoben medijski ekosistem pre- prosto ni več podoben nekdanjemu, v katerem je bil tisk v središču pozornosti, ko so bili tradicionalni mediji skorajda “lastniki” novic, obstoj novic pa je bil v veliki meri odvisen od medijske hiše. Sodo- ben medijski ekosistem je drugačen, okolje medijske produkcije je spremenjeno. Že na ravni zgodbe, akterjev, institucij, posrednikov, ki pomagajo sestavljati zgodbo, so razmere povsem različne. Jeff Jarvis trdi, da se je spremenil celoten sistem akterjev medijske kra- jine: The press becomes a press-sphere.16 V tej sferi lahko vsi viri informacij nekaj prispevajo h konstrukciji zgodbe. Prav tako izbor novic ne filtrira več medijska hiša, temveč je novica konstruirana kot novica tudi prek družbenih medijev. Dogodek je preokvirjen v novico na različne načine, o  tem ne odloča več  le medijska hiša. Novico posredujejo naši prijatelji, bralci naših blogov ali tvitov, za vse naštete tudi domnevamo, da imajo tehten razlog, da nas opozo- rijo na novico. Novica torej ni več objektivno dejstvo, novica niso več le dogodki, ki so se znašli v časopisu, novica postaja vse bolj personalizirana,  “po meri  človeka”. Navedimo pomenljivo  izjavo študenta: “If the news is that important, it will find me.”17 Možnost, da posameznik sam ocenjuje, katere informacije so pomembne in relevantne zanj, je vsekakor hvalevredna pridobitev. A hkrati izra- žamo bojazen in dvom o njegovi odločitvi in oceni. Po eni strani se strinjamo,  da  nobena  institucija,  noben  ideološki  aparat  države (šola, cerkev, mediji) ni edini zveličaven pri presojanju tega, kaj je za  posameznika  “dobro”  in  katere  vsebine  so  zanj  relevantne,  a 105 Družbena omrežja in novi medijski igralci 16 Jarvis, 2008a. 17 Jarvis, 2008b. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 105 hkrati  opozarjamo,  da  tudi  posameznik  kot  subjekt  (ki  je  vselej torej poln prepričanj, ki so mu jih podtaknili drugi) ne more edini suvereno odločati, kaj je zanj “dobro”. V sodobnem mediatiziranem svetu, nabitem z medijskimi podobami, so posameznikove odločitve in ocene, kaj je zanj pomembna informacija, še bolj problematične. Rešitev lahko iščemo v medijski vzgoji ter v vse bolj izpopolnjeni (multi)medijski pismenosti. V sodobnem digitaliziranem medijskem okolju je postalo torej polje generiranja medijskih sporočil veliko širše kot nekoč; ni več omejeno na medijske hiše, niti ne na “pooblaščene novinarje” ali ti- skovne agencije. Družbeni mediji  so  razširili  sfero medijske pro- dukcije.  “Medijska  sita”  so  predrugačena,  tudi  ni  več  absolutnih avtoritet glede presojanja relevantnosti medijskih sporočil. Ured- niška politika  je v vse večjem sozvočju s širšimi  informacijskimi trajektoriji, prav tako pa medijske hiše vse bolj upoštevajo mnenja in  domnevne potrebe  uporabnikov. Vse  našteto  je  do  določene mere spremenilo proces organiziranja, razvrščanja, uokvirjanja me- dijskih sporočil. Medijska sporočila so zaradi različnih kulturnih, političnih, ekonomskih dejavnikov vedno bolj podvržena drugačni organizaciji  in produkciji. Po našem prepričanju je izrednega po- mena spremenjeno vrednotenje samih medijskih sporočil, njihova zunanja, objektivna relevantnost je postavljena pod vprašaj. Poudariti  je treba, da je spremenjeno razumevanje medijskih sporočil, ki niso več vnaprej deležna posameznikove pozornosti, v določeni meri v sozvočju s širše spremenjenimi kulturnimi okoli- ščinami ter prevladujočimi prepričanji sodobnega posameznika. Posamezniki vse bolj skušajo aktivno sokreirati svojo identiteto, torej svojo partikularno percepcijo in samoreprezentacijo sebe kot posameznika v širši mreži intersubjektivnih odnosov. S samosvojim izborom dobrin, življenjskih stilov, okusov itd. skušajo narediti za relevantne tiste (spregledane) vidike lastne identitete, za katere me- Tadej Praprotnik 106 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 106 nijo, da so najbolj relevantni. Tudi medijske informacije so zato po- stale dobrina, prek katere skušamo zadovoljevati naše izrazito per- sonalizirane potrebe in izbrane življenjske stile. 5. Spremenjena vloga medijskih producentov (novinarjev) Omenili smo že, da se je spremenil odnos občinstva do ponudnikov novic, ter da uporabniki ocenjujejo medijske vsebine vse bolj skozi lastno subjektivno optiko uporabnosti  in pomembnosti. Medijski odbiratelji postajajo tudi osebe, s katerimi smo povezani na druž- benih omrežjih, zato je tudi relevantnost medijskih vsebin v veliki meri odvisna od njihovih sugestij,  torej od  tega, katere medijske vsebine nam oni všečkajo, posredujejo, na katere vsebine nas opo- zarjajo drugi uporabniki (Facebook prijatelji). Tega se zavedajo tudi medijski producenti, zato skušajo biti v odnosu do svojih konzu- mentov vse bolj interaktivni in sproščeni.  Novinarji svojih bralcev ne vidijo več kot pasivnih konzumentov, temveč kot aktivne udeležence medijske krajine.18 Tovrstna trans- formacija vlog je tudi odraz tehničnih, ekonomskih ter širših druž- benih konsekvenc, ki  so nastopile  z digitalizacijo medijev. Zlasti specifične rabe družbenih medijev (interaktivnost, participativna kultura,  sodelovanje, mreženje)  so  ob  tem prevetrile  vlogo novi- narjev,  nekoč  utrjene  standarde  in  norme novinarskega  dela  pa soočile z nekaterimi posebnostmi. Dejstvo  je namreč, da vse več novinarjev tako v zasebne kot  javne namene uporablja družbena omrežja (angl. social networking services), zlasti Facebook in Twitter. Družbeni mediji  so  postali  tako  rekoč  nujno  orodje  pri  zasnovi novic. Novinarji  lahko  prek  družbenih medijev  izvajajo  različne funkcije. Če  denimo medijske  organizacije  uporabljajo  družbene medije kot platformo za trženje svojih novičarskih vsebin za pove- 107 Družbena omrežja in novi medijski igralci 18 Paulussen, Harder, 2014, 2. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 107 čanje  prometa  svojih  spletnih  strani  in  za  krepitev  odnosa med medijsko hišo in njenimi potrošniki, pa novinarji na področju upo- rabe družbenih medijev pogosto ubirajo bolj neformalen in osebno obarvan pristop. Prek družbenih omrežij poročajo o svojem aktual- nem novinarskem početju, projektih, izmenjujejo mnenja. S pomočjo Twitterja ohranjajo  stik  s  sodelavci  in profesionalnim omrežjem, širijo mrežo virov informacij ter potencialno uporabnih stikov. In- formacije z družbenih medijev uporabljajo tudi kot vire pri obliko- vanju novinarskih besedil.19 Novinarji so začeli Twitter in Facebook uporabljati kot svojo tehnološko infrastrukturo, s katero pridobivajo informacije, pa tudi preverjajo in nadzorujejo tok informacij, ki kro- žijo v njihovi profesionalni mreži. 6. Tvitanje in bloganje kot sodobna novinarska praksa Družbeni mediji imajo seveda izjemen pozitiven potencial na razli- čnih področjih, dejanske rabe pa so lahko seveda tudi problemati- čne. Tudi družbeni mediji so le “črna škatla”, torej nimajo vnaprej predpisanih navodil za uporabo. Facebook in Twitter sta le tehno- loški  platformi,  njuni  rabi  s  strani  posameznikov  pa  sta  seveda krepko družbeni. Tehnologija nas torej ne more odrešiti, naša raba tehnologije lahko zgolj zrcali, kdo dejansko smo. Značilnosti druž- benih medijev, kot so multimedialnost, arhivskost, interaktivnost, konvergenčnost, so vsekakor značilnosti, ki so še kako lahko upo- rabne pri načrtovanju in izvajanju medijske produkcije. Prav zato so tudi novinarji precej odprtih rok začeli uporabljati družbene me- dije. Paul Bradshaw omenja izsledke raziskave na vzorcu 200 novi- narjev (s področja časopisne, revijalne, televizijske in radijske pro- dukcije) iz 30 držav. Večina novinarjev, ki uporabljajo bloganje, je izjavila, da je bloganje korenito spremenilo celoten proces priprave Tadej Praprotnik 108 19 Paulussen, Harder, 2014, 1. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 108 medijskih vsebin; od generiranja same zgodbe, zbiranja informacij do produkcije novic. Bloganje vpliva na proces celo po zaključeni redakciji, ko je denimo medijska vsebina natiskana.20 Aktivni novi- narji na družbenih omrežjih imajo namreč tudi občinstvo, tako ime- novane sledilce, ki lahko aktivno sodelujejo v vseh fazah snovanja medijske vsebine. Katie King zapiše, da novinarji nič več ne nadzi- rajo sporočil. Sodobno digitalno medijsko produkcijo prakticirajo tudi množice, v to novo situacijo pa so nujno vključene tudi novi- narske prakse. Vse  faze novinarskega dela  so  zajele  spremembe, občinstvo pa je stalno del teh procesov.21 Posamezniki so v neneh- nem stiku s procesom medijske produkcije oziroma so del procesa. Prav zato je tudi novinarstvo postalo proces in ni več produkt. Pro- fesor novinarstva Jay Rosen22 temu prebujenemu interaktivnemu občinstvu pravi v svojem blogu na spletnem portalu PressThink The people formerly known as the audience. Družbeni mediji nedvomno omogočajo medijskim organizacijam doseganje  potencialno  širšega  občinstva  kot  nekoč.  Posebej  za mlajše generacije so družbeni mediji glavni kanal oziroma vir pre- jemanja novic. Posamezniki vse pogosteje konzumirajo novice tako, da všečkajo (Facebook) ali sledijo (Twitter) novinarjem ali medijskim organizacijam. Tovrstna raba všečkanja in sledenja je seveda delno preoblikovala strategije novinarjev, saj slednji razumejo družbene medije kot orodje za doseganje in zbiranje informacij, za detektiranje javnega mnenja (svojih “prijateljev” ali sledilcev). Posamezni novi- narji ustvarjajo svoje lastne strani in platforme družbenih medijev, namenjene javni uporabi, z namenom promocije svojih medijskih izdelkov in za ustvarjanje svojevrstne osebne “blagovne znamke”. 109 Družbena omrežja in novi medijski igralci 20 Bradshaw, 2008.  21 King, 2008.  22 Rosen, 2006. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 109 K takemu načinu delovanja, ki skuša razširiti krog bralstva in po- večati  zavedanje  “blagovne  znamke”  posameznega novinarja  ali medijske hiše, jih spodbujajo tudi same medijske hiše. Ne nazadnje tudi šole in fakultete za novinarstvo ponekod vključujejo elemente družbenih medijev v akademski kurikulum z namenom sledenja tovrstnim trendom.23 Družbeni mediji so postali zanimiv razisko- valni fenomen tudi zaradi spremenjenega konteksta percepcije no- vic oziroma zaradi spremenjenega razumevanja novic kot dobrin, ki so namenjene posamezniku. Ker posameznik skuša postati krea- tor lastne življenjske biografije in prilagaja izbor dobrin glede na lastne prioritete, se je spremenil tudi način komuniciranja. Sodobni uporabniki ne doživljajo novic zgolj kot način množične komuni- kacije,  temveč  kot  “množično  osebno”  komunikacijo  (angl. mas- spersonal communication), v kateri uporabniki gradijo interperso- nalne odnose z viri novic. Ob tem so pomembne tudi posledice, ki jih sprožajo aktivnosti novinarjev na družbenih omrežjih. Navedimo nekaj relevantnih vprašanj. Kako aktivnosti novinarjev na družbenih omrežjih vplivajo na percepcijo novinarjev in njihovih medijskih iz- delkov? Kako so novinarji, ki so bili nekoč  izključno pošiljatelji v procesu množičnega komuniciranja, percipirani danes, ko se v okolju družbenih medijev in v svojih komunikacijskih stilih vse bolj obna- šajo kot običajni smrtniki? V kolikšni meri novinarji (še) razločujejo svojo javno in zasebno vlogo in ali je tovrstno razločevanje še možno? Takoj dodajmo še naslednje:  ali  je  ločevanje na  javno  in  zasebno vlogo pri poklicu, kot je novinar, sploh smiselno? Aktivnosti novi- narjev na družbenih omrežjih (stopnja samorazkrivanja in interak- cija) imajo določen vpliv na percepcijo novinarjev s strani uporab- nikov družbenih medijev. Spremenjeno dojemanje novinarjev lahko vpliva tudi na spremenjeno percepcijo novic, saj je percepcija novic Tadej Praprotnik 110 23 Lee, 2015, 312– 313. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 110 vsekakor  odraz  različnih  kontekstualnih dejavnikov. Kredibilnost in relevantnost novice vsekakor nista kakšni “notranji” značilnosti novice, temveč sta tudi rezultat percepcije samega medijskega pro- ducenta (novinarja). Če denimo novinar zelo igraje in neformalno komunicira prek Twitterja, lahko upravičeno domnevamo, da bo ta “sproščen” komunikacijski stil vplival tudi na morda bolj “sproščeno” dojemanje njegovih izdelkov? Ali  to povzroča nezaupanje v novi- narjeve izdelke? Mu bodo prejemniki verjeli, bodo zaupali v vero- dostojnost  in  kredibilnost  ter  uravnoteženost  novice? Aktivnosti novinarjev na družbenih omrežjih so namreč vse bolj mešanica in- terpersonalne in množične komunikacije, na podlagi katere občin- stvo tudi ustvarja vtise o novinarjih in njihovih izdelkih.24 7. Kolizija komunikacijskih norm družbenih medijev in tradicionalnega novinarstva Tradicionalne vloge novinarjev, kot so izpostavljene v normativnih teorijah novinarstva,  so  zlasti  zagotavljanje  in  posredovanje  čim bolj objektivnega in natančnega poročanja, s čim manjšo količino subjektivnih posegov. Norma oziroma ideal objektivnosti, ki naj se mu novinarji skušajo čim bolj približati, je bil prevladujoč princip; novinarsko poročanje naj bi se približalo znanstveni metodi, obje- ktivnost pa bi morala biti ključni princip. Poudariti pa moramo, da je tudi objektivnost stalno razvijajoč se princip, ki se do določene mere različno interpretira po regijah in kulturah. V ZDA in v Evropi ga večinoma  razumemo kot  sinonim za nevtralnost  oziroma kot napor po ločevanju dejstev od vrednot in mnenj. Novinarji naj bi torej v medijskem poročanju sebe izključili, delovali naj bi kot po- sredniki med dogodki realnega sveta in javnostjo.25 Seveda v me- 111 Družbena omrežja in novi medijski igralci 24 Lee, 2015, 313. 25 Lee, 2015, 314. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 111 dijski produkciji obstajajo tudi novinarske vrste, ki predpostavljajo novinarjev subjektivni vložek, kjer njegovo mnenje ni odstranjeno. Prav zato se je uveljavilo razlikovanje in tipologiziranje med obje- ktivnimi ter subjektivnimi novinarskimi vrstami oziroma natančneje med informativnimi ter interpretativnimi zvrstmi, vsaka od njih pa se nadalje členi v več različnih vrst. Informativna zvrst obsega ve- stičarsko, poročevalsko, reportažno in pogovorno vrsto, interpreta- tivna  pa  obsega  komentatorsko,  člankarsko  in  portretno  vrsto.26 Novinarski izdelki torej vključujejo tudi interpretativne zvrsti in s tem delno subjektivizirano poročanje, a  je bilo to v klasični dobi novinarstva običajno jasno ločeno (vnaprej določene strani v časo- pisu, zvočna/grafična razmejitev v televizijskem oddajanju). Druga pomembna značilnost objektivnega novinarstva  je njegova  jasna ločenost od vira  informacij, založnika, komercialnih  in političnih interesov,  jasna  ločenost  od  najrazličnejših  vplivnih  skupin,  ki tvorijo  potencialno  občinstvo. Novinarji  naj  namreč  ne  bi  služili partikularnim skupinam in naj ne bi smeli določenih interesov po- sameznikov ali skupin izdatneje reflektirati kot drugih. Če novinar vzpostavi  oseben odnos  s  svojimi viri  informacij,  lahko  tovrsten odnos vpliva na njegov izbor novic ali na prezentacijo informacij. Objektivnost  v  novinarskem poročanju  je  v  pretežni meri  le ideal, ki se mu lahko bolj ali manj zavzeto skušamo približati. Kritiki govorijo celo o tem, da je objektivnost svojevrsten mit oziroma za- starel koncept. Vseeno pa je standard objektivnosti kljub vsemu še vedno prevladujoč ideal in osrednja motivacija za tiste novinarje, ki sledijo ideji profesionalnega novinarstva, pa tudi osrednji koncept v medijski teoriji, če se ta navezuje na kakovost informacij.27 Norme, kot so nepristranskost, uravnoteženost in natančnost (točnost), so Tadej Praprotnik 112 26 Košir, 1988, 63. 27McQuail, 2010, v Lee, 2015, 314. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 112 se nekoč povezovale z najbolj bazičnimi profesionalnimi kvalitetami novinarjev, to pa sta kredibilnost in kompetentnost. Novinarji, ki delujejo na neustaljen način, lahko brutalno kršijo pričakovanja ob- činstva ter vzbujajo (negativne ali pozitivne) reakcije občinstva. Če so novinarjeve zgodbe ocenjene kot premalo objektivne, lahko po- stane njegova kvaliteta  strokovnjaka predmet vsesplošne kritike oziroma dvoma.28 Tovrstni ideali in norme novinarskega dela so torej v fazi rede- finiranja; še vedno obstajajo, večina novinarjev se jih (še vedno) za- veda, a strokovnjaki ugotavljajo, da se novinarski standardi vendarle počasi  spreminjajo.  Principe  nepristranskosti  in  nemotiviranosti počasi nadomeščajo nove paradigme transparentnosti in javnega angažiranja. Uporabe interaktivnih družbenih medijev ne narekujejo le informacijske potrebe, temveč je interaktivnost tudi širše druž- beno uporabna, denimo za samoizražanje ter za družbeno interak- cijo. Na področju družbenih medijev so glavne motivacijske točke uporabe zlasti zabava/pobeg, iskanje in potrjevanje statusa/identi- tete, družbena interakcija ter iskanje informacij. Kot ključni potrebi, ki poganjata rabo družbenih medijev, prepoznavajo potrebo po sa- moreprezentaciji in potrebo po pripadanju. V skladu z omenjenima potrebama sta se razvili tudi dve tipični aktivnosti, ki se izvajata prek družbenih medijev, to pa sta samorazkrivanje (angl. self-disc- losure) in interakcija z drugimi uporabniki.29 8. Rahljanje meje med javnim in zasebnim Za družbeno omrežje Facebook  je  značilno, da  se komuniciranje dogaja v relativno heterogenih okoliščinah, kar pomeni komunici- ranje z bolj heterogenim občinstvom, ki ga sestavljajo zelo različne 113 Družbena omrežja in novi medijski igralci 28 Lee, 2015, 314. 29 Lee, 2015, 314. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 113 kategorije ljudi, pa tudi različne kategorije odnosov, denimo prija- teljski, sorodstveni, službeni odnosi. Pogosto ni povsem razvidno, kdo in v kakšnem številu konstituira občinstvo, zlasti zaradi pro- storske in časovne ločenosti.30 Ta pojav imenujemo razpad kontek- sta (angl. context collapse). Kontekst (torej fizične in socialne oko- liščine, v katerih komuniciramo) vsaj do neke mere običajno usmerja (ne)jezikovne izbire, torej tip informacij, ki jih posredujemo občin- stvu. V družbenem omrežju Facebook pa uporabnik delno izgubi pregled glede potencialnih naslovnikov. Uporabnik domneva, da ima pred sabo določeno občinstvo, vendar pa se lahko zgodi, da s svojimi informacijami dejansko doseže nekoliko drugačno občin- stvo. Zaradi medpovezljivosti je dejansko doseženo občinstvo obi- čajno večje (domnevamo lahko tudi: bolj heterogeno) kot načrto- vano, zamišljeno občinstvo, ki ga je imel v mislih uporabnik, ko je posredoval določene  informacije. Zgodi  se  lahko  torej naslednje: informacije, ki  jih  je uporabnik oblikoval v kontekstu “domačega in dobro poznanega družbenega konteksta”, torej v kontekstu “za- nesljivih prijateljev” (denimo osebne fotografije s petkove zabave ali pa njegova razmišljanja o delodajalcu), lahko postanejo poten- cialno problematične informacije v drugih komunikacijskih okoli- ščinah z drugimi družbenimi skupinami, kot so starši, delodajalci itd.  Seveda  se  tovrstni  problemi  lahko  zmanjšajo,  če  uporabnik učinkovito uporablja vse opcije, ki  jih omogoča omrežje, denimo določanje statusa posamezne informacije.31 S tovrstnim razpadom konteksta in z brisanjem mej med zasebno in javno vlogo pa so soočeni tudi novinarji. S pojavom družbenih medijev se je sprožila tudi razgreta diskusija o tem, kako naj novi- narji uporabljajo družbene medije; nedvomno namreč obstaja konf- Tadej Praprotnik 114 30 Taddicken, 2014, 250. 31 Praprotnik, 2014, 5–6; Praprotnik, 2015. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 114 likt med uveljavljenimi uporabniškimi normami družbenih medijev (samorazkrivanje,  deljenje  informacij,  interakcija,  odsotnost  vna- prejšnjih avtoritet)  ter  tradicionalnimi normami novinarstva. Kot uporabniki družbenih medijev so tudi medijski producenti (novi- narji) podvrženi pravkar navedenim normam družbenih medijev. Pomenljivi so rezultati študije, ki je analizirala tvite 500 najmnoži- čneje sledljivih profesionalnih novinarjev. Analiza 22.000 njihovih sporočil na mikroblogerski platformi (Twitter) je ugotovila, da nji- hovi tviti pogosto vključujejo povezave (42 %), osebno obarvane ži- vljenjske zgodbe (20,2 %), mnenja (15,7 %), informacije z elementi mnenja (27 %), povratne tvite (15,2 %) ter diskusijo (14,9 %).32 Izraža- nje mnenj je bilo relativno pogosto, manj naklonjeni pa so bili po- sredovanju  informacij  o opravljanju  svojega dela. Prav  tako niso bili naklonjeni posredovanju in izmenjavi uporabniško generiranih vsebin s svojimi sledilci, torej so kodekse novinarskega dela v tem segmentu relativno upoštevali. Konflikt  različnih  interesov  in motivacij  je več kot očiten. Po eni strani samorazkrivanje in interaktivno komuniciranje spodbu- jata pozitivne učinke na  ravni ustvarjanja vtisov. Če se novinarji prek družbenih omrežij vključijo v prijazno in všečno komuniciranje z drugimi uporabniki,  lahko  seveda vzpostavijo  odnose  z  občin- stvom ter ob tem ohranijo lojalnost medijski hiši. Po drugi strani pa sta samorazkrivanje in interakcija tipični strategiji za doseganje interpersonalnih, ne pa profesionalnih ciljev. Prijazno in šarmantno komuniciranje prek družbenih omrežij  lahko predstavi novinarja kot prijazno osebo, a te iste komunikacijske prakse se lahko razu- mejo tudi kot kršenje strokovnosti, ki od novinarjev običajno zahteva nevtralnost in nepristranskost (brezinteresnost). Novinarji, ki po- gosto in aktivno komunicirajo prek družbenih omrežij, imajo večjo 115 Družbena omrežja in novi medijski igralci 32 Lee, 2015, 315–316; Lasorsa, Lewis, Holton, 2011. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 115 verjetnost, da bodo spričo konverzacijske dinamike ter interaktiv- nosti kršili kakšno normo, tako kršenje pa lahko občinstvo razume kot znak nestrokovnosti. Novinar, ki uporablja družbena omrežja v svoji profesionalni vlogi, se lahko sooči z izzivi profesionalnih norm nepristranskega posrednika ter distributerja informacij. Zaradi za- brisane meje med javnim in zasebnim delovanjem se poraja vpra- šanje: v kolikšni meri lahko občinstvo razlikuje oziroma je voljno razlikovati med tistimi novinarjevimi komunikacijski dejanji v druž- benih omrežjih, ki jih opravlja kot profesionalni novinar, in tistimi, ki jih opravlja kot navaden uporabnik družbenih omrežij. Oziroma drugače rečeno, pomembno in ključno je novinarjevo razlikovanje med profesionalno in osebno dimenzijo, ki jo razkriva prek družbe- nih omrežij,  torej ali novinar ohranja  jasno distinkcijo med novi- narskimi imperativi in normami objektivnosti, nepristranskosti, to- čnosti na eni strani ter interpersonalnimi normami, ki so predvidene oziroma zaželene na družbenih omrežjih, na drugi strani. Je tovrstna distinkcija sploh (še) možna in smiselna? Če občinstvo zazna ali oceni, da gre za kršenje tradicionalnih strokovnih norm, lahko začne dvomiti o strokovnosti novinarja ter posledično tudi o njegovih izdelkih.33 Čeprav so torej novinarjeve komunikacijske aktivnosti na družbenih omrežjih izjemno pozitivno sprejete na intersubjektivni ravni oziroma jih uporabniki družbenih omrežij osebno zelo cenijo pri vrednotenju novinarja kot posamez- nika, pa lahko tovrstne aktivnosti negativno vplivajo na oceno no- vinarja kot strokovnjaka. Take aktivnosti na družbenih omrežjih so lahko  razumljene kot kršenje profesionalnih novinarskih norm.34 Zanimivo bi bilo ugotoviti, katera dimenzija – dimenzija novinarja kot  strokovnjaka  ali  dimenzija  novinarja  kot  človeka  –  usodneje 116 33 Lee, 2015, 316. 34 Lee, 2015, 316. Tadej Praprotnik 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 116 usmerja odločitve občinstva. Skratka, zakaj uporabniki sploh sledijo določenemu novinarju, zakaj berejo njegova mikrosporočila (tvite) ter  njegove  zapise  na  Facebookovem profilu? Ali mu  sledijo  in berejo njegove tvite zaradi njegove strokovnosti, ki jo prepoznavajo tudi v njegovih siceršnjih medijskih objavah, ali mu sledijo zaradi njegove človeške dimenzije, interaktivnosti, všečnosti? Ker postaja oseben in čim bolj transparenten pristop vse bolj norma v novih novinarskih paradigmah, postaja tradicionalna norma objektivnosti vse manj pomembna, toliko bolj pa postaja zaželena lastnost biti v karseda odnosnem razmerju do svojega občinstva.35 9. Zaključek: Interaktivnost kot nujni ali zadostni pogoj za poklic novinarja? Ali se nemara vzpostavljajo nove norme kvalitetnega novinarstva? Sprašujemo se, v kolikšni meri popularni komunikacijski stili, znani iz družbenih omrežij, vplivajo na redefiniranje novinarskih norm? Tu moramo recimo omeniti interaktivnost, ki je že kar nekaj časa modni  pojem,  pojem  s  čarobnim pozitivnim nabojem,  vsekakor vrlina, ki se v sodobnem svetu poteguje za status odličnosti. Inte- raktivnost je tako popularna skovanka, da interaktivnost obljubljajo celo takrat, ko kupujemo kakšno tehnološko napravo. Ker postajajo komuniciranje, mreženje, deljenje, všečkanje najbolj običajna in lo- gična praksa, so se seveda že delno transformirala normativna pri- čakovanja glede tega, kakšne komunikacijske prakse štejejo oziroma so odraz dobrega novinarja. Če trenutno obsedenost z družbenimi mediji ekstrapoliramo v bližnjo prihodnost, lahko nemara pričaku- jemo  fetišistično  sprevrnitev percepcije novinarjev. V bližnji  pri- hodnosti se bodo določene lastnosti, ki so še posebej cenjene na družbenih omrežjih, lahko začele prikazovati kot odraz kvalitetnosti 117 Družbena omrežja in novi medijski igralci 35 Lee, 2015, 325. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 117 in strokovnosti. Interaktivnost se že lahko poteguje za tak status. Kakšen problem lahko torej nastopi? Interaktivnost se lahko prične razumeti kot ključna in zadostna lastnost kvalitetnega in profesio- nalnega novinarja.  Ideološka  logika pod  tako  fetišistično  sprevr- nitvijo pa je naslednja: novinar XY ni dober in strokoven zato, ker je nepristranski, natančen, objektiven, temveč je dober zato, ker je interaktiven. Ni strokoven in objektiven (zgolj) zato, ker ima zna- čilnosti strokovnosti in objektivnosti, ki se pripisujejo kvalitetnemu novinarju, temveč ima kvalitete strokovnosti zato, ker je interaktiven. Problem bi torej bil, če bi  interaktivnost postala novinarjeva “za- veza”, s katero bi slednji izpričeval svojo profesionalnost. Za zdaj še  vedno  obstajajo  tradicionalne  norme  in  predstave,  kateri  tipi aktivnosti štejejo za ustrezno novinarsko delovanje. Rešitev torej vidimo v novem dogovoru glede regulacije novinarskega poklica, torej v novi definiciji, ki bo opredelila aktivnosti, ki so predvidene za poklic novinarja. Če bo v novi spremenjeni definiciji med regu- lirane in normativno določene aktivnosti uvrščena tudi “intenzivna interakcija s svojimi bralci ali sledilci na družbenih omrežjih”, bo vsaj v tem pogledu počasi odpadla vnaprejšnja sumničavost do iz- jemno gostobesednega novinarja, ki svoje misli radodarno razkazuje prek družbenih omrežij. Še vedno pa obstaja vprašanje, kaj natančno bi lahko tovrstna normirana interaktivnost prinesla v medijsko pro- dukcijo. Ali bi prinesla drugačne vsebine, bolj “življenjske” vsebine, ali bi zgolj ustvarjala nove vtise. Ker smo sredi procesa preobrazbe, si na ta vprašanja ne moremo odgovoriti. Ko pa si bomo, bo morda lahko (pre)pozno. Bibliografija BRADSHAW, P.  (2008):  “When Journalist Blog: How  it Changes What  They  Do”,  Nieman  Reports Winter  2008,  dostopno  na: Tadej Praprotnik 118 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 118 http://niemanreports.org/articles/when-journalists-blog-how-it- changes-what-they-do/ BRADSHAW, P. (2012): “Social Media and News”, Mapping Digital Media, Reference Series 15, Open Society Foundations, dostopno na: https://www.opensocietyfoundations.org/reports/mapping-dig- ital-media-social-media-and-news CHAN, Ying (2014): “Journalism and Digital Times: Between Wider Reach and Sloppy Reporting”, v: Digital Journalism: Making News, Breaking News, Mapping Digital Media:  107–127,  dostopno na: https://www.opensocietyfoundations.org/sites/default/files/map- ping-digital-media-overviews-20140828.pdf FORTUNATI, L. (2007): “Mobilnik kot četrta komunikacijska revo- lucija”, v: Vehovar, V., ur., Mobilne refleksije, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 9–28. JARVIS, J. (2008a): “The press becomes a press-sphere”, BuzzMac- hine, dostopno na: http://buzzmachine.com/2008/04/14/the-press- becomes-the-press-sphere/ JARVIS, J. (2008b): “The news will find us”, BuzzMachine, dostopno na: http://buzzmachine.com/2008/03/27/the-news-will-find-us/ JENKINS, H.; CLINTON, K.; PURUSHOTMA, R.; ROBINSON, A. J.; WEIGEL, M. (2011): “Confronting the Challenges of Participatory Culture: Media Education for the 21 st Century”, An occasional pa- per on digital media and learning, Massachusetts Institute of Tech- nology.  Dostopno  na:  http://digitallearning.macfound.org/atf/ cf/%7B7E45C7E0-A3E0-4B89-AC9C-E807E1B0AE4E%7D/JENK- INS_WHITE_PAPER.PDF KING, K.  (2008):  “Journalism as Conversation”, Nieman Reports Winter 2008, dostopno na: http://niemanreports.org/articles/jour- nalism-as-a-conversation-2/ KOŠIR, M.  (1988): Nastavki za teorijo novinarskih vrst, Ljubljana, Državna založba Slovenije. 119 Družbena omrežja in novi medijski igralci 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 119 LASORSA, D. L.; LEWIS, S., C.; HOLTON, A. E. (2011): “Normalizing Twitter; Journalism practice in an emerging communication space”, Journalism Studies, 13/1, 19–36. DOI: 10.1080/1461670X.2011.571825, dostopno  na:  http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/ 1461670X.2011.571825#.VgOzQoWO74Y LEE, J. (2015): “The Double-Edged Sword: The Effects of Journalists’ Social Media Activities  on Audience Perceptions  of  Journalists and Their News Products”, Journal of Computer-Mediated Com- munication, May 2015,  20/3,  312–329. DOI: 10.1111/jcc4.12113 Do- stopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1111/jcc4.12113/epdf MARSHALL, D., P. (2004): New Media Cultures, London, Arnold, Hodder Headline Group. McQUAIL, D. (2010). McQuail’s mass communication theory, Lon- don, Thousand Oaks, New Delhi, Sage Publications Limited. PAULUSSEN, S.; HARDER, R. A. (2014): “Social Media References in Newspapers; Facebook, Twitter and YouTube as sources in new- spaper  journalism”, Journalism Practice, 04/2014; 8(5). Routledge; Taylor and Francis Group, 8. april 2014. Dostopno na: http://www. tandfonline.com/doi/abs/10.1080/17512786.2014.894327 DOI: 10.1080/ 17512786.2014.894327 PRAPROTNIK, T.  (2014):  “Ali  kaj  fejsbukate?  Samorazkrivanje  v družbenih omrežjih; primer Facebook”, Medijska vzgoja in produk- cija, 7/ 4, 4–10. PRAPROTNIK, T. (2015): “From Anonymity to Self-Disclosure; Re- contextualization  of Communication  in New Media”,  Innovative Issues and Approaches in Social Sciences, 8/1, 128–141. DOI: http:// dx.doi.org/10.12959/issn.1855-0541.IIASS-2015-no1-art08 http://www.iiass.com/pdf/IIASS-2015-no1-art08.pdf ROSEN, J. (2006): “The People Formerly Known as the Audience”, PressThink,  dostopno na:  http://archive.pressthink.org/2006/06/ 27/ppl_frmr.html Tadej Praprotnik 120 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 120 SURČULIJA MILOJEVIĆ,  J.  (2014):  “News Choice  and Offer  in the Digital Transition”, v: Digital Journalism: Making News, Brea- king News, Mapping Digital Media, 129–144, https://www.openso- cietyfoundations.org/sites/default/files/mapping-digital-media- overviews-20140828.pdf TADDICKEN, M. (2014): “The ‘Privacy Paradox’ in the Social Web: The Impact of Privacy Concerns, Individual Characteristics, and the Perceived Social Relevance on Different Forms of Self-Disclosure”, Journal of Computer-Mediated Communication,  19/2,  248–273. Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcc4.12052/ fullDOI: 10.1111/jcc4.12052 121 Družbena omrežja in novi medijski igralci 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 121