Glas zaveznikov
Leto i - st. 21	informacijski dnevnik P. W. B.	cen«aiw
TRSTf petek, 13. julija 1945
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Pellico 8. - Telefon it. 93864
OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona): trgovski I* * 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice I* 36), objave I* 9, finančni in pravni oglasi I* 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unione Pubblicita Italiana S. A., Trst, via Silvio Pelliuo st. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Naklonjenost vsega naroda spremlja Trumana v Evropo
Skupno s predsednikom plujejo zunanji minister Bijrnes, admiral £eahy in diplomatski ter vojaški izvedenci
Ameriška križarka «Augusta»,
13. julija
V kabini, kjer sta leta 1941 pokojni predsednik Roosevelt in Churchill sestavila Atlantsko listino, zdaj predsednik Truman, zunanji minister Byrnes, admiral Leahy in dlplomationi ter vojaški Izvedenci, ki spremljajo predsednika, zbirajo dokumente.
Križarka «Augusta> je v oktobru 1942 leta nosila zastavo kon-traadmirala Henry K. Hewitta, poveljnika invazijskih sil v Maroku, ter je bila prva ladja Združenih držav, ki je vstopila v pristanišče Casablanca. Med invazijo na Normandijo je imela na krovu generala Omar N. Bradleya, ter je nazadnje nosila zastavo kontraadmirala Alan K. Irkia, ki je poveljeval napadalnim oddelkom.
Dopisniki so danes Izvedeli, da spremlja Augusto druga slavna križarka. To je križarka «Phila-delphia*, ki je pripadala ladjevju, ki je s premično artilerijo podpl- I
ralo čete generala George S. Pat-tona v bojih na Siciliji. Križarka ni samo uničila več nacističnih oddelkov, temveč je tudi, kar je za vojno ladjo neobičajno, uničila več tankov.
Cenzura ne dovoljnje navesti pristanišča in dneva prihoda.
»AVashington Post* prinaša članek Ernesta Zindleva, v katerem med drugim pravi:	»Popularnost
predsednika Trumana v času, ko potuje na konferenco v Potsdamu je bila malokrat, ako je res bila, tako velika pri drugih predsednikih v naši dobi. Narod je Izredno složen žrjim. Narod ne samo ljubi novega predsednika, temveč tudi naupa njegovi zmožnosti. Spremlja ga zunanji minister, ki je izkušen v javnih zadevah in uživa velik ugled pri vseh članih kongresa, čeprav je popolnoma nov v mednarodnih zadevah. Ti bodo važni doprinosi pri konferenci v Potsdamu in predstavljajo mnogo več kot je večina oseb pričakovala ob ča-
su Rooseveltove smrti. Kako sl moremo razlagati to izredno popularnost, ki je uživa predsednik Truman? Predsednik je ljubljen od najrazličnejših slojev, kar pomeni, da je za to več razlogov. Večina oseb, ki jih je imenoval Truman rta važna mesta, je taka, ki so kot on mnogokrat uživala zaupanje kongresa in volilcev.
Gospa Churchill
ni prekoračila španske meje
London, 13. julija | Iz bivališča ministrskega predsednika uradno zanikajo vest, da bi gospa Churchillova prekoračila špansko mejo In se v spremstvu polkovnika Ortege podala v San Sebastian. Izjava pravi: «Vest je popolnoma neoonovana, nltt /ministrski predsednik niti kdorkoli iz njegove okolice ni prekoračil »panske meje, niti nima namena storiti kaj podobnega*.	'	‘
''A	' -1.’ v,y:
' U S

• ’?. n
■,W
►	4'2
n#,«.*
otoku

Lakota grozi Evropi
Posebno v Franciji primanjkuje živeža - Stanje v drugih državah
New York, 13. julija
Ameriški poljedelski minister Anderson je rekel, da Amerika ne more prehranjevati vsega sveta. »To moramo Vnaprej povedati, da se izognemo vsem nesporazumom, nemirom in razočaranju, čeprav,* je dodal minister, »moramo storiti vse kar moremo*. Z ozirom na nezadostno preskrbo za domačo potrebo je Anderson obljubi}, da bo V posebnem poročilu pojasnil, če je ta nedostatek naravna posledica ali je temu kriva nemarnost hi nesposobnost službenih organov.
Trije člani zborniške poljedelske komisije, ki so se pred kratkim vrnili iz inozemstva, kjer so si ogledali prehranjevalno proizvodnjo, so izjavili, da je nujno potrebno pripraviti nažrt In smernice, ki naj bi »kupno s takojšnjim ukrepom vojaških oblasti odstranili strah pred pretečo lakoto v Evropi. Izjavili so nadalje, da soglašajo popolnoma z ameriškim sodelovanjem pri mednarodni organizaciji Za prehrano to poljedelstvo. (.
Komisija, kateri predseduje poslanec Harold D. Cooley in katere člana sta poslanec George M. Grant to Harold H. Eaithman, je zelo zaskrbljena radi pomanjkanja uradnih smernic za proizvodnjo prehrane v nekaterih evropskih državah in posebno v Franciji. V Veliki Britaniji so ugotovili natančno I nadzorstvo in zadovoljivo proizvodnjo. Poslanec Earth/man je izjavil: «Francija nima /poljedelskega načrta. Francoski kmet proizvaja nekaj za sebe in nekaj za črno borzo, toda zaradi nestanovitnosti franka in pomanjkljivosti prometnih sredstev za prevoz njegovih proizvodov, ničesar ne dela*. Barthman Je pristavil, da Francozi pričakujejo, da jim Združene države pošljejo živež, gnojila, premog ter poljedelske »troje.
Poslanci so izjavili, da je najbolj drastičen in obsežen načrt za prehrano, ki so gu proučili, načrt Združenih držav,	-
Britanski načrt je zvečal proizvodnjo od 36% na 70% potrebnega Živeža za deželo v predvojnem času. V Nemčiji so naleteli na uspešnejše prizadevanje, kar a« pripisuje smernicam generala Eisenho-werja o intenzivnejši produkciji. Vendar je verjetno, da bodo imeli tudi tam mnogo skrbi s preskrbo živeža.
Na Norveškem je zaradi pomanjkanja živeža z /položaj najr esnejši izmed vseh, kar so jih srečali v obiskanih deželah kot n, pr. v Nizozemski in Belgiji. Pričakuje se, da bo Danska proizvedla toliko, da bo lahko izvažala čeprav bi to pomenilo racionlranje živil za deželo. V Švedski so za povečanje izvoza že uvedli racioniranje.
Združene države nadzirajo
vsa morja do Japonska
Washington, 13. julija Mornariški minister James For-restal je na radiju podal izjavo, da so sl Združene države priborile nadzor nad morskimi vodami do
same Japonske. Minister je rekel da je mornarica v borbi za .pridobitev oblasti v teh vodah potopila preko 250 velikih japonskih vojnih ladij ip na stotine trgovskih ladij ter uničila na tisoče letal. V vieč kot 18 mesecih so ameriške letalonosilke nekdanje ravnovesje zračnih sil med vojnimi tekmbf-i preobrnile V škodo Japonske in si tako priborile možnost za napredovanje v osrednjem delu Tihega morja.
Belgijski regent
v Solnoaradu
Bruxelles, 18. julija Regent princ Karel je z letalom odpeto vat v Solnograd, kamor ga je poklical ralj Leopold. Spremljata ga predsednika obeh zbornic ter dva osebna tajnika-'Ministrski predsednik Yan Aoker je že od nedelje v Solnogradu in menjio, da se zaenkrat še ne bo vrnil zaradi važnih razgovorov, ki se bodo vršili v vili, kjer prebiva vladar. Katoliški konservativni j dnevnik »La libre Belgique» prinaša izjavo, ki so jo podpisali vs* častniki 7. strelskega bataljona, ki se zdaj nahaja v Nemčiji in ki podpira kralja Leopolda!.
Najvišje angleško odlikovanje Zukova
Berlin, W. julija
Maršal Montgomery Je predal marfialu Zukovu odlikovanje »viteza velikega križa reda k opel j i», s katerim je bil sovjetski maršal odlikovan. To odlikovanje je najvišje, s katerim lahko angleški kralj odlikuje nekoga, ki ne pripada kraljevskemu domu. Maršal Roko-sovskij je bil prav tako odlikovan z drugo stopnjo istega reda. Generala Malin in Sokolovskij sta pre. jela visoki angleški odlikovanji. Slavnost Je bila pred Brandenbur-šktoi vrati, skozi katera teče razmejitvena črta med britanskim in sovjetskim zasedbenim področjem v Berlinu. Maršal Montgomery se je za slavnost pripeljal v Berlin z letalom. Na slavnosti so bile častne straže in razobešenih Je bilo veliko angleških in sovjetskih zastav.
Ameriški general Sisenhower je prispel v Nemčijo. Nadziral bo razpust vrhovnega zavezniškega poveljstva.
V	Berlinu je sovjetska vojska začela izpraznievati področja, ki jih ! bodo zasedle anglo-ameriške čete. j V sporazumu za prehrano Berlina pripravljajo Angleži in Američani posebne pošiljke živil.
Sestanek severnih držav
Steftholm, 13. julija
V	Stokholmu so se sestali zastopniki Švedske, Norveške, Danske, j Finske in Islandije. Med zastopniki so vsi • ministrski predsedniki navedenih držav. Cilj sestanka je razprava o možnostih tesnega sodelovanja severnih evropskih držav.
ZASTAVA ZMAG
Ameriška zastava vjhm nad japonskim gradom Suri na Okinava, kjer jo je pod zaščito ognja mornariških s izobesil podpolkovnik R. P. Roso.
Joseph B. Chifley Eisenhower se je vrnil avstralski ministrski predsednik	T Evropo
Pariz. 13. julija
usoda najdenega nemškega zlata
Spori za lastninsko pravico
C&mbera, 13. julija
Finančni minister Joseph Chifley je bil danes menovan za ministrskega predsednika na mesto pokojnega Johna, Curtina.
Joseph Chifley, ki je prevzel dolžnosti ministrskega predsednika le začasno med boleznijo Curtina in odsotnostjo Forda, ki je bil v San Franciscu, Je ena najbolj znanih osebnosti avstralske delavske 'stranke. Leta 1930 Je bil v kraljevi komisiji za denarne in bančne sisteme; oktobra 1941, ko se je sestavila Curtinova delavska vlada, je prevzel finančno ministrstvo ta leta 1942 je prevzel ministrstvo za povojne gradnje.
Veličastni ruski nažrt za gradnje avtomobilov
Moskva, 18. julija
Pravda Javlja, da pričenja Sovjetska »veza e veličastnim načrtom za gradnjo avtomobilov, Iti bo zaposlil dobršen del težko industrije ker bodo v ta namen gradili nove tovarne.
Nove tovarne bodo zgrajene v Dnjepropetrovsku ta v drugih mestih, medtem ko bodo velike tovarne «Stalta» v Moskvi proizvajale avtomobile, za katere pravijo, da todo »zadnji klic tehnike*
Obseg, v katerem pričenjajo graditi, je tako velik, da bodo sovjetski državljani verjetno imeli prav kmalu avtomobile za svojo osebno uporabo.
New York, 13. julija I
Tri tisoč ton zažigata!h ta rušilnih bomb je skupina 500 ameriških veletidnjav vrgla danes pred zoro na štiri japonska mesta, središča I za izdelovanje bencina, ki so raztresena na obširni površini japon- I skega ozemlja, na otokih Honšu ta
Šikoku.
Napredovanje na Borneu
Letala mornarice in ameriške mornariške pehote »o v ponedeljek tn torek delovala nad področjem, lei se razteza preko 8000 km. Potopila so ob Indoktaekl obali ladjo in zažgala ob kitajski obali tri dru- ] ge ladje.
Poročilo, ki ga je Izdal admiral Nimitz, javlja, da ni nobenih podrobnosti o napadu, ki so ga v sredo izvršila letala tretje ameriške pomorske eskadre na letališča tokijskega področja. Ameriška letala še vedno osredotočajo svoje napade na japonske naprave in letališča v južnem delu Kiušua, na Rlukiu, na Formozo, na Celebes ln na Javo.
Letala 14. ameriške letalske skupine so podpirala kopice čete v Južni Kitajski tn dnevno bombardirala sovražnikove zveze od srednje Kitajske dio Indokine.
Na jugovzhodnem Borneu so avstralske čete s pomočjo letalstva in mornarice prodrle v sovražnikove položaje na obeh skrajnih točkah Ballkpapanskega mostišča in si odprle predor v dolžini 6 kuj proti notranjosti otoka, ter so prodrle do točke, ki leži manj kot «n km od Mount Batochemipar, severno od Balikpapana. Brzojavke lz bojišča javljajo, da ščitijo to sovražnikovo tvrdnjavo minska polja, ki so zadržala avstralsko napredovanje. Druge čete, ki se bojujejo na vzhodnem, krilu mostišča, so prodrle dva tn pol kilometra severno od letališča v Mangaru.
Operacije na Kitajskem
Današnje kitajsko vojno poročilo pravi, da so ameriški lovci, ki delu. jejo nad' Indoklno danes po nekaj mesecih prvič naleteli na odipor japonskega letalstva, štiri sovražni letalci sp napadli zavezniška letala j v Hinhleami, jugozahodno od Ivrin- j bi ja. v tem spopadu je bilo poškodovano eno sovražno letalo.
Ameriški bombniki so napadli železniške zaloge severno od Hanci ja. Lovska letala, ki so letela globoko v notranjost Kitajske so uničila dve japonski skladišči pri j •Wuchangu na bregu reke Yangste, ! nasproti mesta Hankow, poškodovala most, severovzhodno od V««gyan,ga, uničila 13 rečnih ladij ta poškodovala 10 drugih. Vsa ameriška listala so se povrnila na svoja oporišča.
Kitajske sile napredujejo i« komaj /ponovno zavzete ameriške zračne baze v Si n ch migu v notrao-
Včeraj zvečer se Je general Eisen-hower po kratkem počitku v domovini vrnil v Evropo. Po razpustu vrhovnega poveljstva zavezniških čet bo general Eisenhower prevael poveljstvo ameriških zasedbenih sil v Nemčiji in mesto v medza-vezniškem odboru.
Palestinsko vpralanje
Jeruzalem, 13. junija Po uradnem obvestilu, s katerim ej bilo objavljeno, da Je bil mestni svet razpuščen na ukaz angleške vlade, je pokrajinski komisar Poličk v svojem pismu, naslovljenem od bornemu svetu, z namenom, da se zagotovi normalno poslovanje najvažnejših mestnih ustanov, Izjavil sledeče: »Prepričal sem se, da prebivalstvo Jeruzalema ni v stanju dokazati svoje politične zrelosti s tem, da bi samo premagalo lastne težkoče in tako dovedlo do upravljanja po komisarju. Vladi gotovo ni bilo všeč izdati te odredbe«.
Zasedba francoskega področja
v Nemil ji In Avstriji
Pariz, 13. julija
Danes ponoči so uradno javili, da so franeoske čete končale zasedbo njim dodeljenih področij v Nemčiji in Avstriji.
Vrhovni poveljnik avstrijskega področja, general Emil Bethouard, je postavil svoj glavni stan v Innsbrucku,
jost pokrajine Kianeht. Približujejo se drugemu bivšemu ameriškemu zračnemu oporišču v Kanhie-ou, ki je 336 km severovzhodno od Kantona. Kitajske čete so tudi ponovno zasedle Nanakang na cesti Klaushi-Kvvantung 24 km jugovzhodno od Kanšiena. V pokrajini Kwa rigni so kitajske čete v napredovanju proti bivši ameriški zračni bazi v HeweUiugu zasedle Chung-tun, ki je 48 km severovzhodno od Lluohowa.
Operacije v Burmi
206 km boli na jugovzhodu dhuge kitajske edlnioe iz osvobojenega Tengyuna napredujejo /proti vzhodu v smeri luškega mesta Wuoho-wa, 64 km južno od meje med Kwan.t.ungom in Kvvangsijem.
Današnje poročilo poveljstva Jugovzhodne Azije naznanja, da so zavezniške čete zasedle v Birma-niji izvestno število vasi tn odbile dva japonska napada na cesti Toungoo-Mawgsi; pri tem so zadale sovražniku velike izgube. PoročL lo dodaja, da imajo Japonci »e v svojih rokah precej vasi v kolefcu reke Stttang, med katerimi tudi Myitkavro. Angleška letala «Spit-fire* so v podporo kopnim silam napadla v bombami ta strojnimi puškami sovražne avtomobilske transporte, utrdbe, zbirališča čet In druge obrambne naprave. V torek so bombna letala zanetila požar na glavni postaji bangkokške železnice.
Admiral John Primce poroča o japonskem poizkusu poslati dva konvoja le Sangaja proti Japonski, da se Izpopolnijo domače obrambe proti morebitnemu ameriškemu Izkrcanju; Poizkus so preprečili po zaslugi pomorskega in zračnega bloka, ki Je bil vzpostavljen okrog japonskih otokov. Ene iamed ladij, ki se je nahajala v drugem konvoju, Je bila verjetno bivša Italijanska prekooceanska ladja »Conte di Savoia*. Admiral je dodal, da nobene izmed ladij niso potopili, a se nobeni ni /posrečilo prepiuti Rumenega morja v smeri Koreje »M v »meri japonskega morja.
izjave gen. Chennaulta
o zračnih uspehih na Kitajskem
Kunming (Kitajska), 13. julija General Claire L. Chennault, poveljnik 14. zrakoplovnega zbora. Je na konferenci za tisk Izjavil, da so njegove sile praktično s kitajskega neba pometle vse sovražne lovce In da nameravajo pomagati kitajskim armadam, ki na raznih frontah potiskajo nazaj japonske kopne sile.
Po Ohsnnaultovem mišljenju so Japonci »karo vse svoje zračne sile povlekli iz jugo-vahodne Azije, kar zaključuje lz dejstva, da so strelci 14. zrakoplovnega »bora naleteti sn-
Poveijstvo 25, armadne skupine, 1«. julija
Vse zlato, ki so ga našli v Nemčiji bodo hranili, dokler ne bodo zahteve raznih oblasti skrbno preučene po izvedenih finančnih uradnikih. Na britansko ozemlje je pris-pelo poslanstvo Izvedencev, ki imajo nalogo pretakati najdeno zlato ta ugotoviti njegov izvor.
Vse vlade bodo morale Izročiti podroben opis, ki bo moral odgovarjati ugotovitvam komisije. Izvedenci so prepričani, da ni bilo še odkrito vse zlato, ki so ga bili Nemci skrili. Pretekli teden »o našli na britanskem zasedbenem ozemlju več ton zlata. Razdelili ga bodo Sele ko bodo dali izvedenci svoje mnenje o izvoru. Vprašanje lastnine mednarodnega zlata je na* stalo, ko je belgijska narodna banka poslala francoski banki velike množine zlata, da bi ga hranila, in to malo pred vdorom v Belgijo. Del tega zlata so poslali v Ameriko, del v zahodno Afriko ta ostalo so obdržali v Franclji. Ko so Nemci zasedli Francijo, so velik dal zlata prenesli domov. Sedaj Belgija zah-
mo na eno sovražno letelo, ki Je letelo med Indoklno ta Kitajsko, Chennault Je dodal, da so njegovi letalci razbijali oporišča v Sanga-ju tako učinkovito, da se med bitko za Okinawo nobeno japonsko letalo g teh oporišč ui udeleJHo napadov proti izkrcanim ameriškim četam.
Chennault je zaključil z isjavo, da je 14. zrakoplovni zbor za ves čas treh let svojega delovanja, na Kitajskem uničH v zračnih bojih in na zemlji preko 2000 japonskih letal in je potopil dva milijona ton sovražnega brodovja.
Letalski glavni stan
na Okinavi
Washington. 13. junija General MacArthur je danes zjutraj objavil, da je bil glavni stan letalskih sil prenešen na otok Okinavo, medtem ko so same letalske sile bile prenešene na položaja, ki so bližji Japonskemu matičnemu ožemita.
Admiral Nimitz je davi objavil, da so številna letala mornariškega letalskega poveljstva napadla pomorsko oporišče Kanoja na otoku Klušu. medtem ko so druga letala napadala železniške cilje n«, istem otoku.
Fred G. Taylor, podpredsednik ameriške sladkorne družba Je včeraj izjavil, da bo pridelek sladkorne pese v letu 194* ba 25 do 30% večji od letošnjega, vendar komaj zadosten za domač« ta vojaške potrebe ta za dobave po zakonu o po-soji ta zakupu.
it
Danes Je bU postavljen rekord v prevažanju čet preko Atlantika iz Evrope v Ameriko. Osem prevoznih ladij, med katerimi «ta tudi veliki prekooceanski ladji «Queen Mary» ta «West Potat«, Ja pripeljalo 36.000 mož v newyorškom pristanišče.
*
Argentinski poslanik pri vladi Združenih držav Oscar Garcia je podal časnikarjem izjavo, da je v svojem pogovoru, ki ga je imel z ameriškim zunanjim ministrom, poudaril željo Argentine za popolnim sodelovanjem z Združenimi državami.
■k
Agencija Tass javlja, da so podpisali v Varšavi med Poljsko ta švedsko trgovinski sporazum, na podlagi katerega, bo Švedska izvažala v Poljsko stroje, krogiktae le-žeje Ul, Poljska pa v švedsko premog, cink ta drage surovine.
*
PpmdMBM parlamentu so predložili zakonski osnutek, ki ima nu-mm povečati diplomatska zastopat.
teva to »lato, francoska banka pa trdi, da ga Je že vrnila Belgiji,
Polkovnik Charles Keegan, 'vojaški guverner na Bavarskem, je Izjavil, da je ameriška vojna uprava zaprla vidnejše osebnosti iz trgovinskih finančnih, industrijskih in tančnlr krogov na Bavarskem. Rekel Je, da je od 108 trgovcev, ki so bili pridržani v zaporih, večina pripadala tistim tvrdkam, ki so pred vojno trgovale z Združenimi državami ln Veliko Britanijo. Njih je odkrila protivohunska služba pri vojaški policiji.
Polkovnik Keegan je dodal, da so Imeli očividno posla z nacisti že zaradi svojih vidnih položajev, Ta zapiranja naj prepričajo nemški narod o tem, kako so zavezni. ki odločni pri zatiranju nacizma na Bavarskem- Zasegli so aretirancem tekoče račune, vsebino njihovih predalov v bankah in vso gotovino; njihovim družinam so pustili po 300 mark mesečno (okrog 3.700 Lir).
Smutsov govor v Vidmu
Trst, 13. julija
Ministrski predsednik južnoafriške Unije general Smuts je v torek z letalom prispel v Videm. Potoval je skozi apeninske predore, ki so jih ponovno izgradile Južno-afriške pionirske čete ln Včeraj govoril južno-afrišklm četam ln letalcem, ki se nahajajo na letališčih v bližini mesta.
V	svojem govoru, v katerem je podčrtal, da predstavlja v Evropi plačilo za vse žrtve, je glede kon-ferenee v San Franciscu Izjavil sledeče: »Prepričan sem, da vse to, kar smo storili, je nekaj stvarnega in bistvenega ter predstavlja velik napredek v primeri s tem, kar so storili pred 26 leti, ko so ustanovili Zvezo narodov *
General je nato dejal:	»Čeprav
sm» zaslužili zmago v tej vojni, ki je največja od vseh dosedanjih, vendar nobene zmage, ki je bila dosežena le z orožjem, ne moremo smatrati za dokončno*. Opozoril Je, da bodo priprave za obrambo morala biti drugačne od tistih, ki so jih povzeli v preteklosti. Ob zaključku svojega govora je počastil tn pohvalil 80 000 južnoafriških bojevnikov, ki so prehodili dolgo pot iz El Alameina v osrčje Evrope.
V	družbi generala Smutsa je bil tudi general Mac Creery, poveljnik osme armade, in mnogo dru. glh visokih zavezniških častnikov.
Bodoči turški od noša ji s Sovjetsko zvezo
London, 18. julija
Turški zunanji minister, ki je Imel pogovor z Edenom, Je izjavil skupini novinaijev, da bodo morali biti temeljni pogoji bodočih odnoeajev med Sovjetsko zvezo in Turčijo nedotakljivost ozemlja ta popolna pravica samoodločltve o lastni bodočnosti.
Madžarski minister odstopil
Moskva, 18. julija
»Tass* brzojavlja iz Budimpešte, da je odstopil madžarski pravo, sodni minister Valentini Agoshton, ki pripada socialni demokratski stranki.
IZ VSEGA SVETA
va tujini. V mislih imajo otvoritev zastopstev v Južni Afriki. Kanadi, Novem Zelandu in razširitev diplomatskega zastopstva v Indiji. Vsa zastopstva naj bi imela poljedelske strokovnjake.
★
Danski radio je javil, da bodo danski prostovolci obiskovali v nekem taborišču v južni Angliji tečaj za vojno v džungli, da bi sodelovali v vojni proti Japonski. Predstojnik danskega nabornega urada v Londonu kapetan Ernst Shalburg se nahaja sedaj v Kopenhagenu, da bo poskrbel za nabor danskih prostovoljcev, kakor hitro bo danska vlada to odobrila.
*
Predsednik predsedstva vrhovnega sovjeta Kallnin je sprejel v Kremlju danskega pooblaščenega ministra Tomasa Doessinga, ki mu Je izročil svoje poverilnice.
★
Mohamed Ali Jinnab. vodja muslimanske zveze se je ponovno sestal s podkraljem, s katerim se J« zadržal K minut. Sporočil bo odboru »vaze uspeh pogovora. Do-tono poučent krogi majo današnji sestanek za zadnji poizkus, da dosežejo podporo muslimanske zveze pri zastavi novega izvršnega »v*.
VOJNA NA DALJNEM VZHODU
Ulovih 3000 ton bomb ii pet sto bombnikov
IZ SLOVENIJE
Novi angleški konzul Mr. Frank VVaddams je prispel iz Trsta v Ljubljano.
V	Beli krajini obnavljajo električni daljnovod iz Ozlja. Letina bo zaradi suše slaba, pač pa trta dobro kaže.
Reden avtobusni promet je vzpostavljen na progah Logatec-Idrlja, Maribor-Ljutomer in Ma-ribor-Siedlšče.
Za«tini železniški in so sgradili čez Savo pri Ježici. Zdaj bo mo. goče spraviti veo sto vagonov, ki so jih Nemci odpeljali na kamniško progo, čez Savo.
V	ptujskem okraju, kjer slovenski otroci že štiri leta niso slisali slovenske besede v šoli. deluje že 26 šol s 70 učitelji. Tudi srednješolski pouk se je že pričel.
Vojaško sodišče v Ljubljun! je obsodilo na smrt lastnike tovarne »Alpeko* Alberta Pečovnika.
Vojaško sodišče v Novem mestu je sodilo 117 obtožencev. Največ jih ej bilo obsojenih na pogojno kazen ta na izgubo državljanskih časti. Cetinski Ana, roj. Krkovič in Vinko Rus sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, Franc Golob, Ana Hofer, Milena Ban, Ela Fink in Franc Klemenčič pa na različne druge kazni.
Slovo generala Clarka
Zavezniško poveljstvo
v Italiji, 13. julija
Na poslovilni svečanosti v čast generala Mark W. Clarka je pre. ko 400 angleških članov glavnega stana 15. armadne skupine podalo pregled prijateljskega sodelovanja in duha, ki je navduševal 15. armadno skupino, katero je od preteklega decembra dalje poveljeval general Clark. General Clark sedaj poveljuje ameriškim četam v Avstriji. Ob tej priliki je general Clark naslovil vojakom, ki jim je nekdaj poveljeval, glnjten, posle- . Vilni govor.
Židje se želijo selili
* London, 18. julija
Varšavski radio je naznanil, da je glavni odbor poljskih Zidov zanikal v inozemstvu razširjene vesti, po katerih bi poljski Ziflje, ki so postali državljani Sovjetske ■vezo p* 18. septembra 1939 aarodi spremembe mejle, ne mogli spet prejeti poljskega državljanstva.
Radijsko poročilo pravi, da Eovjetsko-poljskl dogovor o zamenjavi prebivalstva, ki je bil pred kratkim podpisan, upošteva tudi poljske Žide ki želijo spet d/obiti poljsko državljanstvo. Tl imajo pravico odločiti se za eno ali drugo državljanstvo pred mesecem decembrom 1946.
Čeikoslovaške
Industrije
bodo nacionalizirane
London, 13. julija
Češkoslovaški minister za industrijo Bohumil Lausman, ki je imel včeraj govor na praškem radiu, je dejal, de se politika podržavljen}a težke industrije ta drugih najvažnejših industrij v Češkoslovaški razvija rta vedno širši podlagi z namenom, da se vključijo «vsa velika podjetja«.
Povzročitelj
krvoprelitja
Praga, 13. julija
Gestapovski častnik Hans For-ster, ki je obtožen, da je bil povzročitelj poboja v Lidicah,' je bil aretiran. Češka policija pravi, da »e je skrival v gozdu v bližini Karlovec h Varov. Več tisoč oseb je včeraj predložilo oblastem Imena oseb, ki so bile umorjene v Libicahv
ta. Radio New Delhi je javil, da se bo Gartdhi tudi sestal s podkraljem.
+
Flensburško vojno sodišče je obsodilo na deset let zapora 22 letnega nemškega poročnika Hansa Ptadela, ker je ostrigel dve Nemki, ki' Jih je obdolžil, da sta dajali informacije britanskim oblastem. Pingal je bil znan kot voditelj skupine kakšnih dvanajst nemških vojakov, ki so se bavili s tem po-slonrf
★
Podtajnik v zunanjem ministrstvu Wu je na zborovanju ljudskega političnega odbora izjavil, da bo Kitajska najožje sodelovala z zavezniki, da prisili Japonsko k brezpogojni vdaji. Kitajska — je dodal — bo pomnožila diplomatske odno-šaje z Združenimi državami, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Francijo in bo dala polno podporo listini Združenih narodov.
*
Radijska postaja v Varšavi je v svoji oddaji za domačo uporabo ja. vila, da poljska vlada pospešeno seli iz Spodnje Slezi je Vse nemško prebivalstvo. Vendar pa zadržuje nekatere Nemce v taboriščih, katere bodo uporabili za delo v industriji^ Krajevni dopisniki javljajo, da jg poljsko industrijsko področje v Slezijl ostalo stvarno akgfgpjp-
pol nema nepoškodovano* 'J,
'm
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
13. julija 1945
LJUBEZEN
DO BLIŽNJEG

JAPONCI SO UBILI
'BELEGA SAMODRŽCA«
Otroci na otoku Guam skupine Marianov i srednjem Pacifiku se vozijo v lolo na ameriških avtomobilih. Ameriške Sete so osvobodile otok meseca avgusta 19 k h, ko so pregnale iz njega Japonce, ki so dve leti vladali na otoku. Otroci se po dveh letih veseli vračajo v Sole, ki so bile ves (as zaprte. — Na drugi sliki smehljajoča se usmiljenka hrani otroka, ki je postal
sirota pri letalskih napadih.
Kralj Kokosovih otokov v Indijskem oceanu John Sidney Clunies-)e oto nekem japonskem bpmbnem napadu preminul v 70 letiu »taroeti. Vzrok njegove smrti je bil živčni pretres. Mislijo, da ima Clunies-Rosš 4 sinove, od katerih je eden umrl v japonskem ujet-nWvu.
John Clunies-Roas jo bil pcrto-mec Škota Aleksandra Olunies-Rossa. Ta Je zbežal iz Londona, ker je podpiral Stuarta, ko »o se misliti polastiti Škotskega prestola. Poročil se Je z Angležinjo in njun sin John se je izselil na Javo. Leta 1825 se je John podal na Kokosove otoke, kjer se Jie družil * Aleksandrom Hareom, Od njega je dobil v dar 200 sužnjev.
Pozneje se je Hare izselil in zapustil otok Clunies-Rossu,- Olunies je modro vladal in skrbel za bla glnjo prebivalcev tega tropskega paradiža. Po njegovi smrti je podedoval kraljestvo sin Jurij.
Leta 1886 je britanski kolonialni urad izdal listino kt se glasi: «V imejiu Nj. Vel. kraljice podelju-Jejmo vsa posestva, ki leže med vodami Kokosovih otokov v trajno
posest Juriju Clunies-Rossu in njegovim dedičem«.
Teh otokov je tri in dvajset. Med
1500 prebivalci so večji del Malajci, Prvi kralj je odpravil kovinski denar, da bi preprečil med prebivalstvom hazardne igre. Edina bela žena na Kokosovih otokih je bita kraljica. Nobeni drugi beli ženi ni bilo dovoljeno, da bi se naselila na teh/ otokih.
Franclja ieli zastopstvo v komisiji za vojno odSkodnin o
Par>z, IS. julija
Odbor za zunanje zavede je spre-jel -predlog, ki zahteva, naj francoska vlada čim prej In v soglasju z zavezniki uredi vprašanje vojne odškodnine. V predlogu zahtevajo, da mora imeti Francija zastopstvo pri komisiji za vojno odškodnino, da jo je treba prištevati med države, ki so najbolj trpele zaradi vojne in zato mora imeti prednost pri plačilu vojne Odškodnine in naj Franclja uživa izplačilo v naravi in v dobavah delavnih moči.
Kraljica s 15 možmi
Trinajstega maja letos je moralo neko zavezniško letalo zasilno pristati v neki fantastični dolini, 250 km daleč od pristanišča Ho-landia na Novi Gvineji
Nesrečo so preživeli neka Američanka, ki je bila v vojaški službi, dva pilota ln fotograf. Pred nedavnim so jim poslali 11 padalcev, da Jih rešijo.
Po padcu so se znašli v umetno namakani dolini, v kateri Je bilo -polno 10 metrov visokih stolpov. Videti je bilo, da Je ple-me, ki prebiva v tej dolini, v stalni vojni s sosedi.
Našli so trupla neštetih vojakov, ubitih v nedavnih spopadih. Vojaki so bili izredno visoki to močno razviti ljudje. Američani pa niso opazili nobenega znaka ljudožratva,
Kraljica Sengri-laja, kakor se do-• lina imenuje, je visoka in stasita žena, ki ima harem — 16 mož. Ko so jo prvič zagledali, je bila le malo oblečena, pač pa dotoro okrašena s školjkami. Sprejela jih je z veliko ljubeznivostjo ter posebno hotela pregovoriti Američanko, naj ostane njen gost, da ji bo delala družbo. Ponudila Ji je celo, da bi delila z njo prestol. Vendar so bili vsi Američani »rečni, ko so jih rešili.
KULTURA
Obisk Mestni knjižnici
Kdor vstopi v prostor« Mestne knjižnice, ga takoj obda tisto prijazno in gostoljubno ozračje, ki Je značilno za vse Studijske knjižnice. Četudi Je zaradi vojnih dogodkov ostalo mnogo stvari nedovršenih, vendar dobimo vtis, da se je že mnogo tudi storilo.
Pripravljajo poseben oddelek za pomorstvo, katerega bodo gotovo ugodno sprejeli obiskovalci. Bogata knjižnica, ki Šteje skoraj 800.000 zvezkov, ni utrpela nobene škode za časa vojne. Ostala Je nepoškodovana vsa Rossettijeva zbirka Petrarke in Piccolomlnija, arhiv diplomatskih listin, statutov, zakonikov itd., katerega so zaradi večje varnosti prenesli na drugo mesto.
Delo za očuvanje knjižnice pred morebitnimi vojnimi škodami ni bilo majhno; nekatere zaboje, v katerih, so bile slike, so prenesli v zaklonišča v ladjedelnicah, druge zaboje so shranili v nepropustni lepenki v kleteh same knjižnice ln drugih poslopjih v mestu. Avtomatične gasilne naprave so namestili v vsakem prostoru, medtem ko so poskrbeli za stalno reševalno moštvo
Obisk knjižnice Je v zadnjem ča. su znatno popustil; povprečni obisk 100 oseb na dan v letu 1940 je padel na 40 do 45 v Januarju 194». Ko •e knjižnica zdaj vrača v svoje normalno stanje, upamo, da se bo obisk zopet dvignil vsaj na predvojno Višino.
SESTRE mIZGUBLJENEGA BATALJONA»
IlU LETI H OD »A
Potočilo Eunice F. Joung~ove, poročnika v Zboru bolničark Združenih držav na Corregidoru
Kar ostrmele smo, ko smo zagledale pozdravne naslove, ki -jih je prinašalo časopisje ob našem prihodu v San Francisco:	j
«ANGELt BATAAN-a SE VRAČAJO« tako so piseli. Ali pa: «VRAČA SE NASA JUNAŠKA VOJSKA BOLNIČARK«.
Bile smo tri leta ločene od sveta kot japonske jetnice in v tem času nismo izvršile prav nič takšnega, kar bi se lahko imenovalo «junaštvo*.- Bile smo ujete na svojih službenih mestih kakor tisoči drugih vojakov. Kar se pa tiče *an-gelov*, čeprav bi bile kaj podobnega, smo bile gotovo neki čudni angeli za Japonce.
NENADOMA UJETE
Corregidor, kjer sem bila zaposlena kot strežnica v operacijski dvorani, lezi na treh platojih. Zgornji, srednji in spodnji del mesta. Vojaška bolnišnica, v kateri smo službovali, je bila v najnižjem delu mesta. V tistih groznih prvih tednih meseca maja 191/2, ko so Japonci neprestan no obstreljevali otok iz zraka in s teškim topništvom iz že padlega Bataana, je bila bolnišnica za nas varno zavetišče.
Junaki so bili tisti siromaki, ki so se nahajali v gornjem delu mesta, kjer so bile postojanke našega topništva in poljske bolnišnice. Predori v nižini so bili pre-napolnieni ranjencev. Poznale smo osebno vsakega, katerega so prinesli k nam.
7. maja zjutraj, ko smo ravno izvrševali zelo težko operacijo, sem slišala, nekakšno nenavadno škripanje in pogledala kvišku: V veži že stat vojak z nasajenim, bajonetom. Bil je prvi japonski vojak, katerega sem sploh kdaj videla in zdelo se mi je, da mi bo srce počilo. Bile smo njegove n jetnice...
Zdravnik je napeljeval s svojim delom, kakor da bi še nič ne zgodilo. Jaz sem pa neprestano gledala našega
osvajalca. Gledal je nemo in presenečeno. Od tedaj in za dobo treh kt sem bila, kakor vse druge sestre «izgubljenega bataljone» — tako smo se ^imenovale —, skoraj neprestano pod nadzorstvom bedastih in brezizraznih ja-ponsm oči. j IT*

cifkmU tu. Ob polnoči preteklega d,ne smo morale vseli
bolničarke predstavimo.
stelje, da se
iz t
„„ 1
Vera nam je dala pOrefj(
ilipllL
znak rdečega križa.
Istega dne zjutraj je general Wuinwringt javil odločitev o: podpisu predaje Corregidor ja, ker bi bilo nezmiael-no klanje nadaljevati boj z tako velikim številom ranjencev. V prejšnji noči je neka ameriška podmornica prišla na površje v bližini otoka in vzela s seboj enajst bolničark. Se prej pa sta dva hidroplana v zaščiti teme dvignila in odnesle skupino sester Rdečega križa. Eden je dospel srečno v Avstralijox drugi pa je moral pristati na otoku Mindanao, kjer so Japonci ujeli moštvo in sestre.
V Corregidor ju so našli in zajeli Japonci 56 bolničark in 50 zdravnikov, t. j. vse tiste, ki so ostali na svojem mestu; dve so ujeli v Bagttje-u. Število bolničar k «izgubljenega bataljona» je torej znašalo 68 oseb.
OTROČJA RADOVEDNOST
Razen tega so Japonci ujeli še deset drugih bolničark> ki so pripadale mornarici Z. D. in jih odvedli v taborišče Los Banos. Vsaka bolničarka je prav dobro vedela, kaj Japonci počenjajo z vsako kitajsko ženo, ki jim po nesreči pade v roke, pa smo se kljub temu, da smo ^ bile prestrašene in pripravljene na 'najhujše, ponosno držale.
Japonci so se kar divili, ko so nas videli v bojnem področju. V njihovih invazijskih načrtih gotovo ni bilo predr
pisano, kako imajo ravnati z ženskami v uniformah, ki bi jim padle v roke.
Večkrat smo slišale pripovedovati, da so Japonci jako inteligentni ljudje; kmaiu pa smo se morale prepričati o notnem in se zahvaliti i Bogu, d& smo padle v roke pripadnikom tako neumnega rodu.
Če bi bili Nemci, gotovo bi se ne mogle izvleči iz zagate, kakor smo to storile tukaj, nna japonskih Častnik,ov-niikpv je prišla na inspek-fo v bolnišnico kmalu po •mahi ' operaciji. Gledali (n pregledali so razkuževalno " napravo in preučevali vso ki-| ' rurgično orodje. Pri njih smo ; opazile naravnost otročjo radovednost. Vzeli so v roke in poskusili celo škarje. Eden izmed njih je študiral na nekem ameriškem vseučilišču in obvladal angleški jezik. Rekel nam je, naj nadaljujemo svoje delo.
ŠEST TEDNOV POD ZEMLJO
. Ranjenci so še vedno prihajali iz raznih krajev Cor-regidorja, kjer so se Američani še vedno borili in se niso hoteli predati. Japonci so postavili straže okrog bolnišnice; po dnevi so nam dovolili, da zapustimo bolniške prostore in gremo ven iz predorov na neki prostor v bližini, da se naulijemo svežega zraka in sončnih Žarkov.
Ni poteklo dolgo časa, ko smo bile srečne, da nam ni bilo treba iti ven. Kajti pod ameriško zasedbo je bil Corregidor jako prijeten in čeden kraj. Ko so pa prišli Japonci, je povsod kraljeval smrad in umazanost. Niso se posluževali stranišč in odmetavali smeti kamor si bodi. Pod Američani nismo poznali muh; zdaj pa je bilo povsod polno muh, ki so nas pikale od glave do nog kakor komarji. Zdelo se nam je, da Japonce to nič ne moti.
Ostali smo šest tednov pod zemljo in negovali naše ranjence. Japonci so imeli
Pošta za slovenske vojake v Franciji
Vojaki slovenske narodnosti, ki so jih zavezniške sile osvobodile, ko so se izkrcale v Sar-deniji, služijo zdaj pri silah Združenih držav v južni Franciji, kjer so dodeljeni važnim, obnovitvenim delom.
Zavezniška vojaška uprava v Trstu je ukrenila vse potrebno, da bodo vojaki, ki imajo sorodnike v Julijski pokrajini, lahko pošiljali pošto v Trst, kjer bo razdeljena njihovim družinam.
Danes je prvikrat prispela pošta v Trst, ki bo v nekaj - dneh razde/jeva.
Sorodniki, ki bi želeli odgovoriti tem vojakom, morajo poslati svoja pisma na sledeči naslov.
A. P. O. 772 U. S. Army, c/o A. M, G. tržaško področje.
Navedeno mora biti ime tn edinioa vojaka, ki ju bo Isti sporoMl v svojem pismu.
To pošto bodo zbirali v Trstu ter v rednih presledkih pošiljali v južno Francijo.
svojo lastno bolnišnico v bližini mesta in po nekem tihem sporazumu se nismo smele baviti z njihovimi ranjenci. Kadar so pa morali izvršiti kakšno težjo operacijo, so prepeljali ranjenca v našo bolnico, kjer so naši zdravniki izvršili operacije/, medtem ko so Japonci debelo gledali kot radovedni otroci. Sem in tja smo bili deležni njihove uradne inšpekcije. Dan prej so nam vedno naznanili, da nas bo ^cesarska japonska armada» počastila s svojim obiskom. To je pomenilo, da je morala biti vsaka stvar v najlepšem redu. Na te inšpekcije so radi prihajali v skupinah po 20 do 30 oseb. Vsak lastnik se je pojavil v svetli-kajoč/ih se škornjih, prsi polne odlikovanj in s sabljo ob pasu. Japonci so bili tako majhne postave, da so se njihove sablje, visoke kot cel mož, vlačile za njimi. Bili so taka smešni, da so nas njihove inšpekcije spravile vedno v dobro voljo in s tem dvignile našo moralo.
Enkrat je prišel tudi neki cesarski princ. Ker ni smel nihče pogledati obraz «kra-Ijevskega visočanstva*, smo morali mi, bolničarke .in zdravnikit stati z obrazom obrnjenim proti zidu, medtem ko je majhni Japonec krožil po operacijskih dvoranah.
ZNANOST IN TEHNIKA
Najnevarngjito nemško
orožje
Nemški znanstveniki so imeli v načrtih izdelavo posebne priprave, ki naj bi bila najstrašnejše orožje v Titlerjevih rokah. Gre za ulovitev sončne toplote, ki bi lahko zažgala cela meeta in uničila veiike narode na svetu,
» Sončno toploto so misllfi s posebnimi lečami in ogromnimi reflektorji usmeriti na cilje. Reflektorji naj bi bili 4 kvadratne kilometre veliki ln bi viseli 8.000 km visoko v zraku, kjer bi ne bilo več zemeljske privlačnosti.
Ko Je angleški podpolkovnik Keck pripovedoval novinarjem to nenavadno lstorljo, so se mu vsi smejali. Podpolkovnik pa Jih je zagovoril z naslednjima odgovoroma: ameriška vlada je stvar vzela resno in je že prepeljala nekaj nemških strokovnjakov v Ameriko, da bi preučila njihove iznajdbe; angleški častniki, ki so stvar preiskovali, so bili presenečeni nad izredno praktičnim duhom ujetih Nemcev in še posebej nad odsotnostjo vsake fantazije pri njih.
Po podpolkovnikovem mnenju bi sončna toplota uničila vse življenje na svetu: voda bi se v trene tku izpremenlla -v paro, gozdovi v pepel in mesta bi izginila s površja zemlje. Nemški znanstveniki so mu dejali, da bo prva država, ki bo izdelala to novo orožje, obvladala svet.
Nemci so izjavili, da njihovi načrti niso prišli še niti v stadij poizkusov, vendar so prepričani, da človek lahko doseže višine, kjer ga zemlja ne bo več privlačevala. Ob koncu vojne so imeli že pripravljene načrte za raketne bombe, ki bi letele 5,000 km daleč.
V	načrtu pa so že imeli raketo, ki bi letela čez 20.000 km daleč.
Britanska žena v vojni
V težki dobi Anglije, ko je bila nemška invazija skoro neizogibna, je britanska žena prisluhnila klicu domovine. Žrtvovala je svojo svobodo obči blaginji, ki je postala njeno geslo. Prvič v zgodovini Velike Britanije so se žene podale na delo v daljne kraje.
Ena in devetdeset odstotkov neporočenih žena med 18 in 40 letom ter 81% omoženih žena so zaposlili pri vojnih delih. Tudi žene z otroci so se pridružile prostovoljni ženski službi, ali pri narodni obrambi.
Žene so ta dela opravljale z največjim navdušenjem. Pri vseh delih ki »o jih lahko opravljal« žene, ni bil zaposlen noben moški. Tri velike pomožne službe so izpopolnjevale žene. Pomožno krajevno, pomožno* žensko zrako-plovno ln pomorsko ženeko službo. V četrtem letu vojne so bile zaposlene tudi pri gradnji torpedov in pri popravljanju motorjev.
V	Industriji pa so žene pomagale graditi izkrcevalne ladje, oklepnike, letala in tovarne avtomobile ter na tisoče drugih del. Pri prehranjevalni in oblačilni industriji so imele važnejša mesta. Pri prevozu so pomagale kot pilotke, strojevodklnje In šoterke. Danes je že 114.000 angleških žena zaposlenih pri železnicah.
Delo ki so ga opravil« žene je ogromno. V nočnih bombnih napadih so pomagale gasiti in bile so sestre Rdečega križa.
Drugo važno vprašanje je bilo zdravstveno stanje prebivalstva. Kot bolničarke so bile na višini nalog«. Velika naloga angleške žene Je bila tudi nuditi zatočišče otrokom la Izseljenih mest.
Veliki načrt za izkoriščanje pničave Kalahart
Devet poslancev južno-afriške-ga parlamenta se bo več kot mesec dni zadržalo v puščavi Kala-hari, da prouče možnosti, kako bi se mogla izkoristiti neizmerna površina neobdelane zemlje. V zamisli Je namakanje puščave s tem, da se tok dveh rek odvede proti jugu. To sta reki Chobe, ki teče 130 km severno od slapov Viktorija v reko Zambesi, ln reka Kunene, ki se južno od Mossamc-de Izliva v morje.
TRŽAŠKA KRONIKA
25. obletnica požiga 'Narodnega doma*
Trinajstega julija 1920 so tržaški fašisti napovedali shod. Zaradi neprekinjenih groženj v teku zadnjega časa so vsi Tržečani vedeli, da pripravljajo nekaj hudega. Seveda je fašistični shod na trgu Unita izpadel v že vnaprej pripravljeno gonjo proti Slovencev. Skupina kakih 500 fašistov, pod vodst. vom znanega odvetnika Giunte, Je drla proti hotelu «Balkan» in Narodnemu domu. Med potjo je fašistična drh^* napadla več ljudi in tudi urad jugoslovanske delegacije.
Fasšisti so imeli natančno preračunano, kako bodo prišli v Narodni dom in ga uničili, s petrolejem so polili pohištvo in ga zažgali. Se danes točno ne vemo, koliko Je bilo smrtnih žrtev, ker ni nihče mogel uiti iz goreče pala-
če. Ko so prišli gasilci, jih fašisti niso pustili blizu.
Istočasno so fašisti zažgali pohištvo jugoslovanskega konzulata ter napadli nekatere uglednejše Slovence. Tako so uničili stanovanje dr. Kimovca, razbili Lenčkovo gostilno, izropali stanovanje dr. Okretiča in pisarne dr. Otokarja Rybara, dr. Josipa Vilfana in dr. Konrada Voduška, kakor tudi Jadransko banko, Hrvatskoštedionico ter večino slovenskih trgovin. Fašisti so hoteli tedaj demokrati tudi redakcijo in tiskarno «Edinosti», ker pa jim je oddelek karabinije-rjev vendarle preprečil namero, so se znesli nad bližnjimi slovenskimi trgovinami ter nad srbsko šolo. Žrtev fašističnega divjanja je bilo okoli petdeset, med njimi tri smrt-
Vračanje vojnih ujetnikov iz koncentracijskih taborišč
Fo 12. juniju, ko je Zavezniška vojaška uprava prevzela oblast nad tržaškim področjem, je prispelo že preko 18.000 italijanskih vojnih ujetnikov iz koncentracijskih taborišč v Nemčiji in v Jugoslaviji.
Dan in noč prihajajo na tržaško železniško postajo vlaki polni, teh ljudi. Sprejemajo jih odposlanci Italijanskega in jugoslovanskega Rdečega križa, ki 3ta oba podrejena angloameriškl upravi. Bivšim ujetnikom ob prihodu posti egejo s hrano, zavetiščem in v primeru potrebe tudi z zdravniško pomočjo. Ce ujetniki pripadajo tržaškemu področju, jih Rdeči križ iz čelezniške ■postaje posije naravnost domov. Vendar večina ujetnikov potuje naprej v zbirališče pri Vidmu, kjer jim Je v primeru potrebe na razpolago zdravniška nega; preskrbijo jim tudi oblačila in vse potrebno za njihovo vrnitev v Milan, Turin.
Napolj ali pa v najbližje mesto njihovega bivanja.
V torek zvečer Je v Trst pris-pel vlak poln bivših vojnih ujetnikov na -poti v svobodo. K sprejemu so prišli mnogi višji britanski in ameriški častniki, da bi vračajoče ec primerno sprejeli. 2e med vožnjo proti Trstu je izstopilo 45 resno obolelih potnikov, katere so odpeljali v angleško vojaško bolnico v i Sežani, V Trstu so našli po zavezniških bolnicah prostor za 41 manj I nčvarno bolnih bolnikov. Od časa J do časa tiste, ki rabijo samo sanl-! tot.sko nego, prepuščajo bolnici ita.
; tljanske Rdečega križa.
Vse prizadevanje za olajšavo vr-; nitve v mirno življenje tem vojnim žrtvam predstavlja samo majhen del vseh anglc-ameriških naporov, ki stremijo za obnovo normalnih razmer po vsej Evropi.

EDWARD RU5SELL DEWEY
RAZNOVRSTNE MENE KLJUČ R0D0EN0STI
ijudje plačujejo ogromne zne-različnim jasnovidcem, vedeže-eem, napovedovalcem sreče, ilcem usode iz kristalne krogle z dlani, razlagalcem sanj in szd, da zvedo nekaj dvomljivih govedi o tem, kaj jim bo prine-bodočnos-t. Vse te napovedi so ranesljive, da ne rečemo še kaj
Taziskavanja, ki so Jih izvršili jrazličnejšT ljudje, so pokazala, nastopajo mnogoštevilne stvari od Števila divjih mačk, ki se iganjajo po kanadskih gozdovih, do različnih dogodkov, »ki se ejo vas samih — v menah. Vsi pojavi dosežejo svoje najvišje in jnižje stanje v rednih obdobjih. Kadar se ponavljajo' ti primeri jLg za drugim zadosti dolgo in z
zadostno rednostjo, tedaj gotovo niso posledica golega slučaja; pač pa je to pojav, na podlagi katerega lahko sklepamo tudi o bodo-čem razvoju danih primerov.
Kot pojasnilo naj navedem samo sledeči primer; prof. William Hamilton iz Cornella je pri svojih raziskavanjih ugotovil, da je doseglo število miši v državi New Ycxrk v zadnjih desetletjih vsako četrto leto izrazit višek. Na podlagi te ugotovitve je svaril prof., Hamilton 1937 kmetovalce in gospodinje, naj pripravijo vse potrebno za naval miši v zimi 1930-40 in za naslednji mišji vdor v zimi 1843-44 In tako dalje. Kaj e bolj enostavno kot tol
Ker veste za dve navadni, toda zelo važni meni — dnevno in let-
no ___ je popolnoma naravno tudi
za vas, da uporabljate to izkušnjo pri svojem ravnanju. Na podlagi tega znanja veste n. pr., kdaj mo-rate oddelovati svoj vrt, kdaj naj-boljše uspeva posamezna povrtnina, kdaj bo pridelek dozorel ln kdaj ga bodo — če ne boste pazljivi — požrle miši in različne druge živali. Vse to veste in se po tem ravnate, ker poznate mene letnih časov...
Gospodarska kriza 1930 Je povzročila, da so začeli mnogi ljudje raziskovati mene v gospodarstvu. Istočasno so naravoslovci raziskovali po vsem svetu neverjetno redne izpremembe v svetu živali, tudi pri hroščih, pticah in celo ribah. Geologi ln drugi znastveniki Car-neglejevega zavoda so dokazali mene pri vremenu in pri izžarevanju sonca. Preučevali so jih v spremembah zemeljskega magnetizma. Statistika Je dokazovala mene v nastopih bolezni. Dušeslovci so, dokazali čta »o celo v človeškem čustvenem življenju redne mene, ki imajo svoje najvišje in najnlžje trenutke.
Pojav men so odkrili v tolikih različnih območjih, da je bilo potrebno osredotočiti ta odkritja ■ na
snem mestu. Tako so ustanovili pred tremi leti Zavod za preučevanje men, nepridobitno organiza-cijo, kt Jo vodi mednarodni odbor znanstvenikov in gospodarstvenikov.
Zavod se trudi, da pomaga urediti delo, katero je izvršilo več kot 1500 znanstvenikov, ki so preučevali mene v različnih panogah. Uspehi so zelo ugodni. Napovedi, ki so jih sestavili na dodlagi točno ugotovljenih men, se uresničujejo vsak dan.
Gospodarske statistike dokazujejo. da je v gospodarstvu mnogo men, nekatere od njih trajajo le nekaj’ tednov, druge nekaj let. Najbolj običajne so tako imenovane Ho-sklnsove mene, pri katerih znaša razlika med najvišjim in najnižjim položajem okoli ena in štirideset mesecev. Razni statistiki so pregle. dali nad pet sto Statistik iz raznih vrst trgovskih in denarnih strok. Najmanj polovica teh kaže znake takih men. Druge mene, ki so zelo pogoste v gospodarstvu, trajajo devet, štiri in dvajsoj ali tri in trideset mesecev.
Ako ste v službi kot uradnik ali zastopnik pri kaki trgovski družbi, je priporočljivo, da ugotovite,
ali ni odvisno njeno udejstvanje od te ali one vrste, ali celo od različnih vrst men, kar pa napravi položaj še posebno zapleten.
Ako zavlsi vaša stroka samo od navadne mene, boste to prav lahko ugotovili. Ako je vaša stroka istočasno pod vplivom več men, na loga ne bo taao lahka.
Družba «Westinghouse Electric and Manufacturing Compsny», ki se Je zeio zanimala za to, da bi dosegla stglno zaposlitev svoj to delavcev, Je že 1935 ugotovila, da Bledi njena stroka najbolj meni, ki traja ena ln štirideset mesecev. Na podlagi te ugotovitve ln še neka-terto drugih podatkov, ki so jih mogli zbrati, so ravnatelji družbe »kepali, da bodo doživeli v let« 1937 apatno poslabšanje v svoji stroki. Zaradi tega niso bili 1937, ko Je res nastopilo poslabšanje gospodarskih razmer, niti preveč založeni z blagom, niti presenečeni. Ko pa so 1938 ugotovili, da je dosegel neugodni razvoj ■ v njihovi stroki že skoraj svojo najvišjo točko, so izdali brez velikega obotavljanja in tveganja celih 10 milijonov dolarjev za nove stroje. In res je nastopilo izboljšanje v času, ki so ga predvidevali.
Ker Je kupila družba šele takrat, namesto da bi storila to že prej, Jih je verjetno dobila mnogo ceneje. Razen tega Je prtspejala k stalno, »ti zaposlitve, prihranila obresti za dve leti in gotovo nekoliko pomagala premagati majhno krizo, v kateri je bilo takrat ameriško gospodarstvo. Tudi mnoge druge družbe se začenjajo posluževati teh podatkov za urejevanje prodaje to sa določevanje cen.
Kratke mene, o katerih smo govorili dosedaj, ne povzročajo v našem narodnem gospodarstvu takih pretresi J ajev kot daljše mene. Mena, ki traja 18 in Četrt leta, Je zna. Ciina za mnoge gospodarske panoge. Prihodnjo najnlžjo točko te mene bomo dosegli okoli 196C. Druga dolga mena, ki se tiče cen v trgovini, bo verjetno dosegla najnižjo točko prav ob istem času. Ta traja devet let. V Združenih državah so Jo ugotovili za več kot sto let nazaj. Prav sedaj smo v dobi njenega naraščanja, ki bo doseglo višek 1946. Nato pa, če ne bo vojna motila razvoja, bodo začele cene padati ter bo trajal ta pojav štiri leta.
(Konec prihodnjič)
Vatno opozorilo
kmetovalcem
Trst, 13. julija 1945.
Zavezniška vojaška uprava dela vse, kar je mogoče, da bi dobavila kmetovalcem potrebno gorivo za njihove poljedelske stroje.
Za pospešitev dobave potrebnega goriva naprošamo vse lastnike poljedelskih strojev na ozemlju, ki ga nadzoruje zavezniška vojaška uprava, da takoj zaprosijo za odgovarja, ječa nakazila. Prošnje je treba na. sloviti na poljedelske nadzornike v Trstu in Gorici, na podlagi števila delujočih strojev in časovne porabe. Prošnje se morajo sestaviti na podlagi mesečne potrebe za tekače leto.
Častnik za poljedelske zadeve opozarja lastnike, ki izvršujejo poljedelska dela s stroji, da bo posledica velikega nedostatka vprežne živine povečanje zahtev po strojnem delu. To morajo v svojih prošnjah za nakazila goriva upoštevati. Podjetja za gozdna dela in žage, ki potrebujejo gorivo, morajo zanj prositi prav tako kakor poljedelci.
V izOgib zamud mora vsakdo smatrati navodila za nujna.
Major H. BALLARD častnik za poljedelstvo Zavezniška vojaška, uprava Glavni stan 18. korpusa Oddelek za poljedelstvo.
Mleko v prahu. Sepral javlja, da delitev mleka naslednica skupl-delltev mleka naslednjim skupinam potrošnikov: otrokom od 1 do 3 leta po 250 gr. proti odvzemu odrezkov za čas od I. do 18. t. m.; imetnikom dodatnih nakaznic za mleko (rožnate barve) po 500 gr proti odvzemu odrezkoz za čas od 1. do 18. t. m. Mleko bodo delile mlekarne, kjer so se potrošniki predhodno prijavili. Vse lastnike mlekarn pozivamo, da jutri zjutraj dvignejo nakaznice za mleko pri Mestnem prehrambenem uradu. Cena na drobno za potrošnike je lir 81-50 za kg-
Dovoljenja za vstop
v prosti luki
i Vse tvrdke in osebe, ki so vk ! žile prošnjo za dovoljenje za vstc. j v proste luke (luki Vlttorio Em.
, nuele iij. Duca d’Aosta) morajo de voljenja dvigniti pri pristojnem z , vozniškem uradu. (Port Milita Security), Via San Nicold 6, pr>.
| 20. Julijem 1945. Vsa. dovoljenja, t Ijth do tega dne ne bodo dvigni;
' bedo razveljavljena, i Razdeljevanje piškotov za etre I ke. Obveščamo potrošnike, da s i pričeli z delitvijo piškotov za otrc ! lte mesto Kruha ln sicer otrokov od 0 do 1 leta ln od 1 do 4'leta, k bivajo v tržaški občini. Piškot bodo delili na podlagi odrezke krušnih nakaznic y desetmesecnei, obroku (živilske nakaznice za mc sec julij-avgust) ln nakazn! štev. 81 in 82, ki so zdaj v pr< metu (B za dojenčke, F za otroke Pri v e-/, banju na drogu v gasila! vojašnici se je smrtno ponesret: vojak Et.herton J. V. v brltansk gadlskl službi. Pogreb Je bil vdere, ob 14. url. Udeležili so se ga zr slopnlkl tržsklh gasilcev ln sku pina pokojnikovih tovarišev. Fo kopali so ga na majhnem pokop liscu pri Tržiču,
RADIJSKI PROGRAM
Petek, 18. Julija
19 obvestila svojcem; 19.20 italijanska mladinska ura; 20 poročila v italijanščini; 20.16 prenos koncerta iz gledališča «Verdi»; 21 poročila v slovenščini; 20.16 drugi del koncerta;	22 predavanje Bruna
De Grassija; 22.16 Cecchelin ln njegova skupina; 23 vesti v ltalljanšči' ni; 23,10 vesti v slovenščini; 23-20 24 lahka glasba.
Sobota, 14. julija
7 glasba.; 7.10 spored v italijanščini; 7.30 poročila v slovenščini; 7.46-8.30 pesmi; 12-30 lahka glasba; 12.45 duet harmonike in violine; 18 poročila v ital.jansčlnl; 13.16 poročila v slovenščini; 13.30 radijski orkester pod vodstvom
Gorica
Crn kruh se Je ®Pet Pojavil Gorici, vendar le za kratko del kajti potrebno je dopolniti rezer moke z novim pridelkom.
V nedeljo bo tradicionalni pra/ l ik Matere Božje in Kamela, t. desetih bo slavnostna aveta mgi . ot šestih popoldne pa bo procesiji
Zaradi eksplozije sl je poškodc val roko kmet Anton Mlljavec. Sc lar Franco Fabrls pa sl Je s stel. lom prerezal peto.
Delitev soli. Pokrajinski oda za prehrano poroča, da bo v pete 13. t. m. začela delitev soli po 2( gr na osebo za mesec jmij pro predložitvi odrezka štev. 5 Živ! ske nakaznice.
Nesreče ln n«*ffn,le. Po stope cah v avojem stanovanju je pade J. Lipičar. Dobil je pretres 'mo:' gan. Kmet Darlo Galllo sl je rar roko z težko kovinsko ploščo. Zr pestje sl Je zlomila šolarka Franc Bressan, ko je ppj igranju nesre no padla. Delavcu Fr. Comelu j padla težka miza na nogo in m jo poškodoval^.
Avtomobilske nesreče. Trgovc Leonardo Chieco je iznenada pr molu roko iz avtomobila, ko je prišel nasproti drugi avtomobil, kt mu jo je zlomil- Električni inštalater Ivan Likar pa si je ranil v bližini Krmina komolec, ko ga je podrl tovorni avtomobil.
DIREKTOR
poročnik ALFRED L. GRIGI8 tiskovni častnik, Trst Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNIK