Poezija ZORAN PEVEC Vrnitev i Prva pripoved seze vedno v drget du§e in tu se ni potrebno sporazumeti o nicemer. Nekoc je deSek sedel na tricikel in se po terasi velike hise odpeljal v sirno zivljenje, ki je cakalo, kot skatla z darili, v skritem kotu sobe. Mati ga je pobozala po laseh, oce ga je potrepljal po ramenih in vse je posnela kamera nemega ocesa. II Slikarka tihozitij mu je na srce pripela znamenje prvega verovanja v domisljijo, in njene hcerke so mu odprle vrata v utripajoce trenutke otrosko nedolzne ljubezni. Sodobnost 2002 I 630 Poezij a Decek je z odprtimi usti poslusal zgodbe o dveh bratih, o zivalih, ki jih je stari moz odpeljal na varno z ogromno barko, o stolpu, kjer so brbotali nesteti glasovi, o plapolanju negibnega zraka, ki spreminja barve, ce se ga dotaknes v sanjah. Ill Kasneje, ko se je porocil, je svoji zeni pripovedoval zanesene besede, iz katerih so bili napisani verzi o majhni hcerki, ki je kmalu postala resnicnost, o najtisjem casu, ki izgine, ce se ga dotakne§ z besedo, ali o sepetu slike, ki se mu je se vedno prikazovala iz rane mladosti. IV Ugotovil je, da mora imeti vecni decek vecni veter prostosti, cetudi samo v svoji glavi. V rokah decka se vcasih znajde za prgisce zemlje, ki se z leti spreminja v pesek. Dlan se razpre in na njej je narisana zivljenjska crta. Toda decek je v resnici ne vidi, kajti predan je pijanosti svoje domisljije. Sodobnost 2002 I 631 Poezija V Decek zmago ljubi, a se je po svoje boji. V dusi ga grize klic po cisti svobodi; toda svoboda je plod pricakovanj, ki se vedno izjalovijo v brozgo nerazresljivih vprasanj. Modrosti se vlacijo med ustnicami in ze komaj izrecene, se sprevracajo v lastna nasprotja. VI Kljub vsemu je decek ptica med pticami in vedno zeli poleteti visje od drugih. Cetudi se zaveda, da leti v svojo samoto. Ko se zdi, da je najbolj potreben vsem, je v resnici najbolj potreben samemu sebi. Decek je moraar in vesoljec, je neustavljivi duh raziskovalca dvojne tisine, mracne bolecine, izzivajocega nasmeha in svojega imena. VII Decek, ki je postal navidezni moz, se ozira naokrog, obdaja ga prsenje in prasketanje besed, modrec ga nagovarja z vrha hriba. Sodobnost 2002 I 632 P o e z i j a Nemogoce se zdi tako nekoristno, mogoce pa pijano, od ljubimkanja neutolazljivega hrepenenja, izginja, se preden se ga dotakne prst spoznanja. V neprestanem menjavanju vetra se zdi kot prahec, ki ga cas nosi po zraku. VIII Decek je vedno sam svoj, nikoli se ne primerja z drugimi, s svojim nepodkupljivim glasom drsi kot jutranja sapa skozi svet, zdajci z zaprtimi ocmi, kot da spi, in drugic na siroko zro