Poitnlna platana v gotovini._Ithaja	vsak	torek,	Četrten	lw	»obofo.	cena posamezni Številki Din. - 50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT
Uredništvo Irt upravnlStvo je v Ljubljani, GradlSJe fitev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Slev. pri teko vnem •" a	telefona 552.
Naročnina ta ozemlje SHSj letno D 60*—, ta pol lela D 30*—, za Četrt leta D 15'—, mesečno D 5*—,	=.	^In toži 6e v Ljubljani
B=.T!V.-1 "	!■■........... ■■■	-....■	^	-	’	.- =
LETO V.	LJUBLJANA, dne 27. maja 1922.	ŠTEV.	63.
List stane od 1. marca 1922:
fleloletno Din. 75.—, t. J. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); Četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.-); mesečno Din. 6.25, t. J. (K 25.-).
Kdo je generalni zastopnik kraljevine SHS v Rimu?
Naš list je objavil v številki z dne 27. aprila 1922 pod naslovom »Naši zastopniki v inozemstvu« dopis, v katerem se žigosa žalostne razmere pri pri naših zunanjih zastopništvih, ter ugotavlja fakt,/ da je naš generalni konzul v Rimu italijanski advokat Carlo Scotti, ki odgovarja na dopise pisane v cirilici, v italijanskem jeziku. Narodni poslanec g. A. Brand-ner, je kmalu potem, kakor piše »Jugoslavija« z dne 23. maja 1922, radi tega interveniral pri konzularnem odseku ministrstva zunanjih zadev, kjer je dognal, da je Italijan Carlo Scotti v Rimu v resnici generalni konzul naše kraljevine, toda ne faktični, marveč samo častni generalni konzul. Narodnemu poslancu g. Brandnerju smo zelo hvaležni, da oe je, uvideč važnost zadeve, takoj zavzel za stvar, ter interveniral na pristojnem mestu. Razveselilo nas je dejstvo, da se je vsaj eden naših narodnih poslancev odzval apelu stavljenem v našem dopisu, žal pa moramo reči, da nas ni odgovor gosp. Brandnerja nikakor ne pomiril. Da bo vlada dala tak odgovor, to smo pač že v našem dopisu predvidevali, vsaj smo tam izrecno rekli: »Reklo se bo mogoče, da je to le počastni konzul...« Niti nadpis, niti podpis ne kaže tega. V tem ravno tiči ona pogreška. Italijanskega državljana se ne more imenovati pravim konzulom, imenuje se ga zato častnim konzulom. »Jugoslavija« ugotavlja tudi, da1 nima Carlo Scotti pravice, da bi izvrševal kakršnekoli konzularne funkcije, razen reprezentativne. Radi verjamemo temu, toda zakaj sprejema signor Scotti dopise, naslovljene na naš generalni konzulat in zakaj jih rešuje? Ali je on pooblaščen, da odpira dopise, naslovljene niai naše zunanje zastopništvo? Mi smo v listu izrecno rekli, da niti nadpis, niti podpis na dotičnem dokumentu ne kažeta, da bi bil Carlo Scotti samo častni konzul. Podpisuje se kot faktično pravi »generalni konzul« in vsakdo, ki bo dobil dokument v ro-ko, bo gledal na nadpis, podpis in pečat, in ne bo šel brskati po imenikih naših diplomatov, da se prepriča ali je Scotti častni ali faktični konzul. Ako je častni konzul, tedaj je primoran, da pri podpisu, pri štampiljkah to tudi označi, in ni v nobenem slučaju upravičen, da pdpi-ra dopise, naslovljene na naš generalni konzulati Ako misli g. narodni poslanec, d&i moramo biti Scottiju mogoče celo hvaležni, da na vloge, pisane v cirilici sploh odgovarja, se zelo moti. Dotični ljubljanski urad je vposlal vlogo na našega generalnega konzula v Rimu in sme tedaj zahtevi, da mu tudi naše zastopništvo, ako nimamo tam konzulata, ne pa signor Scotti, dfi zaprošeni odgovor. Ako so podatki iz »Jugoslavije«, da
nima Scotti nobene pravice, da bi izvrševal kakoršnekoli konzularne funkcije, točni, kar ne dvomimo, tedaj nima tudi ne pravice odpirati dopise, naslovljene na naš generalni konzulat, še manj na take dopise odgovarjati, kaj še uporabljati tiskovine, štampiljke in podpis generalnega konzula. Če pa Carlo Scotti to dela, tedaj je to zloraba ,katero bi morala naša vlada takoj preprečiti. Podali smo o tem v našem dopisu natančne podatke in ako se je g. narodni poslanec že toliko potrudil, da je v tej zadevi interveniral, bi se nikakor ne smel zadovoljiti z odgovorom, ki mu ga je dalo ministrstvo zunanjih zadev. Ljubljanski urad, ki se je obrnil na generalni konzulat v Rimu, ve prav dobro, kakšen je delokrog konzulata in kakšen je delokrog poslaništva, nikomur pa ne bo padlo niti od daleč na misel, da se bo v kakoršnisibodi zadevi obrnil na častnega konzula. Toliko zdravega razuma ima pri nas vsak tudi še tako neuki človek, kaj še urad. Danes, ko imajo vse, tudi najneznatnejše državice v vseh večjih mestih svoje prave, poklicne konzule, bo pač vsakdo z gotovostjo računal s tem, da ima tudi Jugoslavija vsaj v Rimu svojega poklicnega konzula in se bo v zadevah, ki spadajo v kompetenco konzulata obrnil na njega. Naša vlada oziroma naše poslaništvo (ako ni tudi to samo »častno«), bi moralo pač za to skrbeti, da se dopisi, naslovljeni na generalni konzulat ali sploh na kako zastopništvo SHS v Rimu, vročajo poslaništvu. Toda tega ne storita, ampak gledata mirno, kako opravla Carlo Scotti, funkcije generalnega konzula SHS, ker bi mu sicer prepovedala uporatolati tiskovine, štampiljke in podpis »generalnega konzula SHS«. Poznamo častne konzule drugih držav, toda nihče ne bo skrival, da je njegov naslov samo »častnega« značaja, in vsakdo bo to pred svojim naslovom, ako se že poslužuje naslova »generalnega konzula« izrecno navedel, da je samo »častni«, osobito bo to storil v tiskovinah, vsaj se od takega človeka pač sme pričakovati, da pozna tudi določila kazenskega zakona.
Radi verujemo, da signor Scotti ne prejema od naše države nikake-ga honorarja. Čudno se nam samo zdi, da si naroča na lasten račun tiskovine, opremljene z nadpisom našega konzulata, ravnotako štampiljke, ter da rešuje iz gole uljudnosti spise, kajti to bi bil prvi Italijan, ki dela Jugoslaviji usluge brezplačno. Ako bo izvrševal službo generalnega konzula še nadalje iz same ljubezni do Jugoslovanov brezplačno, potem smemo pač pričakovati, da se ga bo kmalu imenovalo tudi še našim »častnim« poslanikom v Rimul
K sklepu genovske konference.
Konferenca v Genovi je že končana. Sklenila se je tako mogoče najzanimivejša konferenca, kar jih pozna svetovna zgodovina, toda uspeha ni imela niti najmanjšega. Borba za princip restavracije evropskih gospodarskih razmer, katero bi se moralo na konferenci dovesti do konca, je ostala neodločna.
Kaj je bila najvažnejšai naloga Genove? Konferenca bi imela razrešiti tri glavna vprašanja: likvidacija računov, katere je zapustila svetovna vojna, vzpostavitev, mednarodnega trgovinskega prometa in zasigu-ranje mira v bodočnosti. O teh vprašanjih se je razpravljalo v različnih komisijah in podkomisijah, toda konkretnih rezultatov ni mogoče zabeležiti nikjer.
Da dobimo skromen upogled v delovanju konference, si moramo pogledati poročilo gospodarske komisije, ki je bila najvažnejša, mogoče tudi najagilnejša cele konference.'
Poročilo gospodarske komisije je zelo obširno, ter obsega 23 členov. Prvi trije členi se bavijo s vprašanjem carin, tarif ter uvoznih in izvoznih prepovedi. Postavi se princip, naj bi spremembe mej, katero je povzročila mirovna pogodba, v čim manjši meri omejila svobodo trgovine in priporoča se posameznim državam, da sklepajo medsebojne dogovore slično kakor v Portoroze. Izvoz in uvoz se naj ne omejuje potom prepovedi. Vse carinske in druge pristojbinske postavke se naj razglasijo, da se ž njimi spozna vse trgovstvo. Carine in tarife se naj fiksirajo za čim daljše roke in se naj le redko v primerih skrajne potrebe spremenijo. Države imajo pravico, da svobodno razpolagajo s svojimi naravnimi zakladi. Države, ki nimajo zadostnih sirovin na razpolago, smejo izdajati izvozne prepovedi. Ako ima pa kaka država] več sirovin na razpolago, nego jih rabi za lastno industrijo, je želeti, da se industrijam sosednih držav glede teh surovin ne delajo težkoče. Vsa ta načela naj bi se čimprej uveljavila.
V	petem členu se določa, da za uporabo uvozne prepovedi ne sme biti merodajno, pod katero zastavo plove ladja, na kateri se nahaja blago, ali kake narodnosti je lastnik ladje. V členu šest se principijelno ugotovi, da imajo uvozne in izvozne prepovedi, in naj bi bile še tako potrebne, zelo težke posledice za razvoj svetovne trgovine; ne glede na to pa določa sedmi člen poročila izjeme za primere, kjer gre za vitalne interesu naroda, za interese higijene ali morale. Vsekakor določa tukaj člen osem, da so take prepovedi javne, da se vsaka tozadevna izjema razglasi, člen devet se sklicuje na sklepe lige narodov in priporoča vzpostavitev trgovskih odnošajev na podlagi trgovinskih pogodb, ki naj bi slonele na popolni vzajemnosti in ki bi do skrajnosti uporabljale klavzule največje ugodnosti. V sledečih členih nalaga gospodarski odsek ligi narodov nekaj zelo važnih nalog, med drugim, naj bi se takoj sklicalo anketo, ki bi se bavila s vprašanjem dumpinga, ter naj bi liga v sporazumu z mednarodnimi gospodarskimi organizacijami izvršila določita iz členov dve do osem. Člen trinajst priporoča, naj bi vse vlade takoj obvestile ligo narodov o vsaki eventuelni spremembi carinskih tarifov ter izvoznih in uvoznih prepovedi.
Dva obširna člena, petnajsti in šestnajsti, se bavita s vprašanjem
o	tretiranju inozemskih trgovcev. Osebe in družbe, ki izvršujejo kate-risibodi obrt ali ki trgujejo v inozemstvu se naj v izvrševanju teh po-
slov ne ovira z nalaganjem posebnih pristojbin, ki niso določene tudi za lastne državljane. Izjeme so dovoljene le z ozirom na javne interese; pri čemer pa ne sme igrati narodnost nobene uloge; pri teh izjemah se naj ravna z vsemi inozemci enako. Take davščine ali takse se sme nalagati samo na oni del premoženja inozem-ca ali inozemske družbe, ki se faktično nahaja v državi, katera pobira te davščine. V členu šestnajstem že-
li	komisija, naj bi vse države v čim obširnejši meri izvršile sklepe konference, ki se je vršila oktobra 1920 glede potnih listov. Kot najnujnejše se priporočajo sledeče mere: odpravo vseh težkoč pri vidiranju potnih listov, podaljšanje roka vizuma na 1 leto, ter znižanje taks za vizume na največ 1 zlati frank za tranzitne vizume, ki se naj dajo brez vsakih formalnosti. Člena sedemnajsti in osemnajsti se bavita z zaščito industrijske in literarne svojine. Priporoča se vsem državam, da se pridružijo sklepom konvencije v Parizu iz leta 1921 o zaščiti industrijske svojine in določilom konvencije v Bernu o zaščiti auktorskega prava literatov in umetnikov, da se pa že med tem izdajo takoj provizorična tozadevna določila. Naslednja dva člena se bavita z vprašanji poljedelstva, ter izražata željo, da vsi merodajni faktorji obrnejo posebno pažnjo delovanju mednarodnega poljedelskega instituta. Konec dokumenta, to je člen 21 in 23 sta posvečena delavskemu vprašanju. Povdarja se nai najbolj svečani način o važnosti, katero ima intenzivno delo za restavracijo Evrope. Vsaka država naj skuša po svoji moči in na način, ki se ji zdi najbolj pripraven, rešiti vprašanje brezposelnosti. Opozarja se na predpriprave za mednarodno delavsko konferenco. Brezposelnost je združena s padanjem konsumne moči mas. Zato se priporoča, da vsaka država skrbi za to, da se število brezposelnih zmanjša in to potom razpisa javnih del; izvršijo se naj takoj vsa za javnost koristna dela; države naj sporazumno sklenejo vsa določil® glede izseljevanja in vpotovanja delavcev.
Rezultati gospodarske komisije, ki je igrala, kakor že rečeno na genovski konferenci med vsemi komisijami najvažnejšo vlogo, nam dajo najlepši dokaz o tem, kako se je tam delovalo. Povsod imamo le priporočila, povsod so izražene le želje, katere bodo posamezne vlade jedva li upoštevale, konkretnih, neposrednih rezultSov pa konferenca ni imela
Edini uspeh konferenca je ta, da so se zbrali prvikrat po vojni zastopniki zmagovalcev in zmaganih pri isti mizi, da se je na svetovni konferenci prvikrat upalo razpravljati o ruskem vprašanju. Dai pa ni prišlo do pozitivnih rezultatov, ni krivda niti ene, niti druge strani. Bolezen, ki muči gospodarski organizem Evrope je pretežka, da bi se dala ozdraviti kar čez noč in samo optimisti mislijo, da bo mogoče rešiti gospodarske probleme, ki so spravili cel svet v, zagato, pri zeleni mizi. Kakor ima vsak razvoj svojo od zgodovine začrtano pot, gotove faze, katerim se ne da izogniti, tako se tudi sedanji tok dogodljajev ne da ustaviti umetno, ampak treba je počakati, da pride naravnim potom sam v svojo strugo.
!
Trgovina z Levanto.
Trgovina na Iztoku, v Levanti se vrši v formah, 'ki se znatno razločujejo od onih, v katerih se giblje trgovina v zapaduoevropskih deželah. — Angleži, Francozi in Amerikanci so spočetka, ko so začeli izvažati v Levanto, prezirali stare običaje, niso se hoteli prilagoditi starim podedovanim oblikam iztočne trgovine, ter so hoteli vsiliti tudi tam moderne forme trgovine. Toda ves njih trud je bil brezuspešen in od tedaj so se prilagodili domačim trgovskim šegam, posebno ko so videli, kakšne uspehe je imela nemška trgovina ravno s tem, da se je takoj prilagodila razmeram domačega trga.
Kakor je znano, je Turška izrecno poljedelska država, industrija pro-speva tam le v nekaterih večjih mestih, na obali morja. V vsaki vasi nahajamo po enega ali dva »bakala« (branjevca), ki zalagata prebivalce z vsem, kar jimi je, razen pridelkov lastnega gospodarstva, potrebno. Pri bakalu dobi konsument jestvine, manufaktumo blago, železnino, orodje, sploh vse, kar potrebuje. Bakali so ob enem tudi bankirji, trgovci z živino in žitom, v kratkem, oni imajo običajno celo vas v svoji vlasti.
V	večjih mestih so trgovci že razdeljeni v različne panoge, tam najdemo posebej trgovce z orožjem, posebej trgovce s kolonijalnim blagom, manufakturiste, trgovce z železjem itd. Trgovci ene in iste vrste se pa navadno naselijo skupno v istem delu mesta (v čaršijah ali bazarih) in tako najdemo ulice, kjer se prodaja samo čevljarske izdelke, druge z izključni« manufaktumimi trgovinami
i.	d. Kupovalci niso tedaj navezani na enega prodajalca, ampak najdejo iukoj zraven drugega prodajalca, ki jim nudi blago iste vrste, kjer bodo mogoče našli to ali ono, kar so pri prvem zaman iskali. Trgovci sami pa dobavljajo blago v državi s tem, da osebno kupujejo pri grosistih v bližnjem večjem mestu, ponajveč v Carigradu, Smirni ali Beirutu, in najdejo tam vse potrebno blago. Navadno gredo samo dvakrat v letu na tako potovanje v svrho nakupa: začetkom spomladi, da si nabavijo poletno blago in začetkom jeseni za nakup zimskega blaga. V tem času morajo biti grosisti preskrbljeni z vsem zaželjenim blagom, blago, ki dospe tja pozneje, ostane v skladišču do prihodnje sezije.
Grosisti morajo ijuditi veliko izbiro. Grosisti sami pa dobavljajo blago ali iz skladišč, katere imajo tam večje tvrdke n. pr. iz Manchestra in New Yorka, ali pa potujejo sami v Evropo, da se morejo osebno pogajati s producenti, ali pa sklepajo posle z zastopniki evropskih tovarn, kakor je pač ponajveč v navadi.
Orientalski trgovec ne kupi nikdar na vzorec, ampak si hoče blago sam izbrati. Pri manufaktumem blagu hoče videti, kako se nabirajo gu-
be, kako pade blago, kakšen je učinek barv, vse to lanko presoja samo, če ima celi kos pred seboj. Zato gre sam k grosistu. Kazlični trgovci iz Carigrada so hoteli prihraniti svojim odjemalcem trudapolno pot k njim v centralo, ter so zato poslali na deželo svoje potnike z zbirko vzorcev, toda potniki so se vračali domov, ne da bi dosegli posebnih rezultatov. Grosisti, ki nočejo potovati v Evropo, so primorani kupovati na vzorce, pri tem zahtevajo zelo velike vzorce, posebno pri manufakturi in ko dospe blago, čestokrat ugovarjajo da pošiljatev ne odgovarja vzorcem.
Evropski trgovci imajo tedaj dve poti za razpečavanje svojega blaga v Levanti: prvič potom prodaje tamkajšnjim domačim grosistom, drugič pa potom prodaje neposredno konsu-mentom in to s tem, da si ustanovijo tam lastna središča. Prvega načina razpečavanja se poslužuje večina evropskih tovarnarjev. Vsak evropski izvoznik, 'ki hoče trgovati z Levanto, mora imeti v Carigradu, Smirni ali Beirutu izvrstnega in zanesljivega komisijonarja, ki je v stalni, neposredni zvezi z domačimi grosisti, od katerih sprejema naročila. S komisijsko trgovino so se spočetka bavili samo inozemski trgovci, ki so po dolgem prebivanju v listin krajin, upo-znali dobro pogojje in razmere trga. Pozneje 60 prevzeli komisijonarske posle tudi domačini. Evropski tovarnarji so dali seveda prednost evropskim komisijonarjem1, ker so le-tem več zaupali in ker niso ti spadali pod podsiodnost tujih oblastij. Komisjo-narji predložijo grosistu vzorce tovarn, sklepajo z njimi naročila, nadzorujejo kreditne razmere dolžnika, pomagajo tudi pri vterjavanju prodajne cene, skratka, komisijonar zastopa v vsakem oziru interese tovarnarja. Komisijonar je pa navadno sklepal posle razen z domačimi grosisti, tudi še z domačimi velekonsu-menti, kakor z železnicami, tovarnami in z vlado. Pred in med vojno so igrale v Levanti državne dobave veliko vlogo, kar pa ni predvidevati za bodočnost.
Za evropskega tovarnarja, ki dobavlja s posredništvom svojega komisijonarja domačemu grosistu, bo pač koristnejše, da izključi posredništvo grosistu, ter da dobavlja on sam kon-sumentu direktno. Ta način razpečavanja blaga se je že pred časom uvedlo in pričakovati je, da se bo v bodoče še razširil. V Carigradu, Smirni in Beirutu smo nahajjali že dolgo pred vojno več evropskih skladišč, ki so prav dobro vspevala. Znan je bil n. pr. v Cargradu »Etablissements Orosdi-Back«, francoska deln. družba, ki je imela podružnice v več mestih, nadalje je bilo dobro znano skladišče »Au bon Marche«, tudi francoska družba, ter »nemški bazar«, last nemške tvrdke. V teh skladiščih je bilo na razpolago najrazlič-
V	začetku vojne so hoteli nekateri češki proizvajalci steklenega blaga ustanoviti v, Carigradu veliko skladišče za lastne izdelke, ki so y to svrho že osnovali skupno s turškimi trgovci delniško družbo, toda poznejši vojni dogodki so izvedbe tega načrta onemogočili. Tudi Amerikanci • so takoj, ko so začeli trgovati z Levanto, uvideli, da ima ustanovitev skladišč najboljše izglede za bodočnost, in so že pričeli z ustanovitvijo skladišč po vseh večjih mestih, toda vojna je izvršitev tega dela preprečila. Skladišča za železo v najrazličnejših oblikah so ustanovili armenski in grški veletrgovci.
Da se pa takemu skladišču garantira uspeh, je neobhodno potrebno, da se ji previdi najbogatejše tako, da morejo odjemalci najti v njem vse, kar iščejo. Skladišča morajo biti v spretnih rokah, v rokah ljudi, ki poznajo dobro domače tržišče, ki poznajo šege ljudstva, ki poznajo potrebe konsumentov. Mnogo uspeha obetajo danes skladišča z vsemi vrstami stro-jev in orodja. Brez dvoma bi tudi najlepše uspevala danes v Levanti skladišča, ki bi nudila konsumentom kemikalije, posebno pa barve in lekarniške preparate 1
O	obrtniškem naraščaju.
0 obrtniškem naraščaju.
Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani je razposlal na obrtne zadruge sledečo okrožnico:
Tekom šolskega leta 1921/1922 je bil obisk vajencev izredno slab. Večina vajencev se izgovarja, da jim učni gospodarji ne dajo časa, da bi šli v šolo, nego jih uporabljajo za delo; tudi šolski voditelji obrtnih nadaljevalnih šol so prepričani, da nekateri učni gospodarji odtegujejo vajence šolskemu pouku. Izrabljajo jih namesto pomočnikov ali se za šolo ne brigajo.
Zadruga se zatorej nujno opozarja na predpise obrtnega reda gledč šolanja obrtnih vajencev, zlasti na §§ 75a, 98 (4), 99b (3) in (5), 100, 133 in 133a. V smislu § 99b je treba vajencem, ki po lastni krivdi niso dosegli zadostnega učnega uspeha ali so bili disciplinarno začasno izključeni, učno dobo podaljšati. Vajenec, ki zaradi mnogih šolskih zamud in nezadostnega šolskega znanja, nima izpričevala ali odhodnice, torej nikakor ne more biti vajenstya oproščen ter ne sme postati pomočnik.
V	interesu napredka in razvoja naše obrti je, da zadruga z vso silo deluje na to, da vajenci redno in točno obiskujejo obtne nadaljevalne sole. Tekom vojne je bilo šolanje sila otežkočeno ter so bili učni uspehi za-; radi raznih ovir in vznemirjanj slab-
nejše blago, in orientalci posečajo	j.	ši,	kakor so bili v mirni dobi.	Vajen-
zelo radi velika skladišča, k jer se	^	ce	je torej treba prisiliti, da	si vsaj
mudijo po cele dneve.	še	v obrtnih nadaljevalnih	šolah
osvoje nekaj znanja, ki jim je za življenje in obetovanje nujno potrebno.
Šolski odbor mora obžalovati, da nekateri učni gospodarji ne le ne vrše prevzete dolžnosti kot nadziratelji vedenja in učenja vajencev, nego jih celo sami odtezajo šolskemu pouku. Zato se na vseh obrtnih nadaljevalnih šolah uvedejo znova k on t r o 1 -ne knjižice, katere naj učni gospodarji najstrožje uvažujejo in vselej sproti podpisujejo. — Kontrolne knjižice morajo plačati učni gospodarji, ker je knjižica nam v korist in ostane njihova last.
Proti učnim gospodarjem, ki svojih dolžnosti ne vrše, bo postopala obrtna oblast po predpisih obrtnega reda.
Končno se zadruga naproša, da — kakor druge zadruge — prispeva iz svojih sredstev primemo vsoto za vzdrževanje obrtnih-nadaljeval. šol. Proračun izkazuje še vedno 100.000 K nepokrite potrebščine. Šolski odbor je prisiljen, se obrniti ponovno na obrtne zadruge, ki so na teh šolah najbolj interesirane. Odziv zadrug je bil doslej tako malenkosten, da znašajo vsi prispevki zadrug skupaj je-dva 20.000 kron, medtem ko znaša skupna potrebščina 430..000 kron na leto.
Zadruga blagovoli torej nakazati šolskemu odboru čim večji prispevek, da bo možno vzdrževati obrtne* nadaljevalne šole.
Fr. Zelenik.
Pomen morja.
Morje ni samo veličansko, morje je tudi važen cinitelj v gospodarskem in trgovskem življenju države, ono dviga njen ugled, vpliv in moč, morje donaša velike koristi tistemu, ki ga ima in ga zna tudi izkoristiti.
Morje je najboljša in najcenejša prometna cesta, za katero ni nobenih vzdrževalnih stroškov. Promet po morju ni navezan na tračnice, postaje in izogibališča, po morju vozi brodar neovirano na vse kraje in vse smeri po potrebi in po pravilih pomorske plovbe.
Naše je morje od Soče do Bojane. Veliki zavezniki so nas sicer oropali naše obale od Soče do Reke, se zajedli v dalmatinsko obrežje, ali ostalo nam je vseeno še nad 600 km najboljšega obrežja od Rečice do Bojane, ostali so nam najboljši pomorščaki, ki služijo v vseh mornaricah vseh narodov celega sveta. Tudi tako okrnjena posest morja je ogromna glavnica v naših rokah, ali dona-šala nam bo obile obresti le, če jo bomo znali porabljati.
Koristi od morja bomo imeli tedaj, kadar bo poznal ves narod pomen morja.
Avstrija je imela v svoji lasti naše jugoslovansko morje. Ali dunajski nemški birokratje niso znali ceniti morja, ki je imelo še napako, da je bilo jugoslovansko. Zato pa so malo štorih za naš Trst, Reko, naša
Podlistek.
M. Savič:
llola Industrijo In obrti.
tl2. nadaljevanje.)
6.	Pridelovanje bombaža v južni Srbiji.
Pri nas se prideluje bombaž za domačo potrebo v tikveškem in bre-galniškem okrožju in se ga nekoliko (okrog 20—30.000 kg izvaža v Solun, kjer se ga egrenira. Vrsta tega bombaža je kratkovlaknata in daje sla-bejši rezultat pri vlaknu — okrog 150 dinarjev na hektar v letu 1903, ker je bil sejan brez gnojenja in namakanja.
V	Algiru, kjer se gnoji posebno s superfosfatom in sicer 1000 kg na hektar in kjer se je izbrala vrsta egiptskega bombaža »Mit-Afifi«, ki je znana pod znakom »asik in kjer se je namakalo 5 do 6 krat in sicer vselej 1000 kubičnih metrov vode na hektar, je znašal mirodobni dohodek 500 dinarjev po odbitku vseh stroškov.
Drugače se je z egiptskim semenom »Mit-Afifi« dosegel čisti dohodek 200—300 dinarjev na nemakanih tleh. V pokrajini Buona (Algir) znaša čisti dohodek 350—400 dinarjev na hektar, na domeni Habra pa znaša 650 dinarjev na hektar na nena-makanih tleh.
Tudi pri nas trdijo v okolici Djev-djelije kmetje in trgovci, da bi se dalo doseči, ako bi se zemljo namakalo in gnojilo, mnogo večji dohodek in zato bi bilo treba razmišljati o tem, kako bi se dalo omogočiti namakanje in gnojenje z umetnimi gnojili.
Istočasno bi bilo tudi pri nas potreba poskusiti s sejanjem egiptovske vrste, katere seme bi se moralo še letos prinesti iz Egipta in ga poškropiti z žveplenim ogljikom, da bi ga razne žuželke in škodljivci ne inficirali, ker je enkrat zanesene insekte težko izkoreniniti ter povzročajo ogromne škode.
Da bi se mogla v navedenih okrožjih uvesti kultura bombaža, bi bilo treba osnovati poljedelsko postajo s šolo v Djevdjeliji za južne kraje, ki bi se razen gojitve svilenih
kultur bavila tudi z vrtnarstvom za zelenjavo in cvetličarstvo, s sadjarstvom za južne knaje, kakor tudi s kulturo bombaža, sezama, maka, ja-neža in podobnega. Ta šola bi morala imeti tudi malo napravo za egre-niranje bombaža, to je za odvajanje vlakna od semenik. Ista šola bi lahko izvršila poizkuse z našimi in inozemskimi bombaževimi vrstami semena, namakanja in gnojenja.
Mogoče bi se dalo najti Srba ali Hrvata, strokovnjaka iz Egipta ali južnega dela severne Amerike, ki bi vodil vsa dela uvajanja bombažne kulture v naših južnih krajih. Ako bi se ne našel naš državljan, našlo bi se lahko kakega Grka ali našega Cincara, ki so se pečali s takimi posli v Egiptu in katerega bi se dodelilo okrožnemu ekonomu za uvajanje te kulture.
Za namakanje bombaževih polj imamo v Rusiji ing. Milana Nikoliča, doma iz Kragujevca, ki je vršil te posle na račun Rusije v Turkestanu.
Kar je pa že sedaj sigurno je:
1.	da daje gnojenje s superfosfatom izvrstne rezultate in bi bilo treba že sedaj nabaviti superfosfat in ga raz-
deliti pridelovalcem bombaža, dok-kler se ne uvede namakanje; 2. da namakanje daje dvojni pridelek in bi bilo za to treba proučiti vprašanje namakanja ravnin, kakor so Djev-djelska in Dojnanska in tudi takoj, vpeljati namakanje, kar bi prišlo tudi drugim tamošnjim kulturam y prid.
Evropski svet se trudi, da bi se gospodarsko emancipiral od severne Amerike. Tako uvaja Rusija kulture in namakanja na Kavkazu in v Turkestanu; Nemčija, Anglija in Francija pa v svojih afrikanskih kolonijah. Za nas bi bilo jako velike važnosti, da pridelamo za prvo dobo vs'aj toliko bombaža, da bi se lahko izdelovale pamuklije (jopice) in odeje ter da bi se pokrila potreba bombaža za brezdimni smodnik in da bi se vse obstoječe predilnice ali-mentiralo z našim bombažom. —
V	ta namen bi bilo treba, da kmetijsko ministrstvo še letos nabavi seme in superfosfat in da ga razdeli ter prične energično propagirati sejanje bombaža v onih krajih, ki se dajo namakati, kakor tudi da prouči vprašanje o namakanju.
dalmatinska pristanišča in momar-stvo.
Nasprotno pa je Nemčija znala vcepiti nemškemu narodu zavest in prepričanje, da leži bodočnost Nemčije, nemškega naroda in nemškega gospodarstva na morju, Nemčije je znala pridobiti vse sloje nemškega naroda za svojo pomorsko politiko, zato je pa nemški narod toliko žrtvoval za mornarico. Vsak Nemec, tudi najoddaljenejši od morja, je poznal pomen morja, zato je pa tudi vsak Nemec bil ponosen ne nemško mornarico.
V	Nemčiji je vse budilo zanimanje naroda za) morje. Vse je bilo na delu, vladni, industrijski, trgovski, obrtni in drugi krogi. Posluževali so se vseh mogočih pripomočkov, ter imeli so polni uspeh. Nemška mornarica se je naglo razvijala. Nemčija je graidila največje in najpopolnejše brodove, sodelovali so najboljši strokovnjaki in nemška tehnika je dosegla neverjetno višino. Kadar je zdrčal kak pomorski orjak iz lesenih opor brodogradilišoai na morsko gladino, je bilo to slavlje celega nemškega naroda. .
Zmagovalci so uničili ali si razdelili nemško brodovje, ali Nemci so zopet začeli z vsemi močmi graditi novo brodovje.
Predočimo si prizadevanje pose-strime Češkoslovaške ali celo neznatne Avstrije, da bi si priborili svobodno porabo kakega pristanišča. Češko časopisje povdarja potrebo lastne mornarice 1
Mi smo posestniki morja, smo na obrežju doma, pa se tako malo zanimamo za morje in brodarstvo. Odpravimo ta nedostatek, saj nas življenje sili, da si iščemo dohodkov od morja.
Vsa inteligenca, ves narod mora poznati pomen morja za našo državo in naše gospodarstvo. Morje mora zavzemati važno mesto v naši gospodarski in politični vzgoji!
Že ljudska šola mora začeti vcepljati malim jugoslovanskim srcem ljubezen, ne samo do domovine, nego tudi do našega morja. Že čitanke za ljudsko šolo morajo vsebovati primerno čtivo o morju in brodarstvu, sličice iz zgodovine našega momar-stva, saj imamo tudi tako zgodovino, 'in sicer slovenska, je hrvatska, pa je vseeno tudi naša.
Predlanska razstava Radiše v Zagrebu je imela pomorski oddelek, kjer smo videli navduševialne dokaze delovanja, razvoja in lepe preteklosti našega mornarstva, stare tradicije, dokaze in priznanja, da so jugoslovanski mornarji, v tuji službi, na vseh morjih in v vseh časih častno vozili svojo zastavo.
Koliko ponosnejse se bo vila zastava nai brodih svobodne domovine 1
Kakšnega pomena je morje za našo državo in naše gospodarstvo, posebno pa za maso trgovino, nam dokazuje trud, s katerim si prizadeva Italija, da bi nas odrinila od morja. Vzela nam ni samo Trsta, naše morske obali od Soče do Rečice, odreka nam tudi Reko, samo da bi ne mogli izkoristiti svojega vladajočega položaja na morju napram zaledju. Italija! se je zajedla v našo dalmatinsko obal samo, da bi lažje ovirala razvoj našega mornarstva.
„ To prizadevanje Italije najjasnej-se govori o pomenu morja za našo državo in naše gospodarstvo.
J°.,.prizadevanie Italije nas pa tudi sili, da vzbujamo v narodu zanimanje za morje in momarstvo.
Začnimo takoj s tem delovanjem!
Pobiranje trošarine na žganje.
Trošarina na sadno žganje (raki-jo) se ne pobira v celi državi enako.
V	Srbiji se pobira trošarina le na ono žganje, ki se uvozi iz inozemstva, v ostalih delih države (na bivšem avstroogrskem teritoriju in v črni gori) pa se pobira trošarina ne le pri uvozu iz inozemstva, temveč tudi Pri izdelovanju v tuzemstvu in pri uvozu iz Srbije.
Na ozemlju bivše kraljevine Srbije se torej ne pobira na žganje, ki
se skuha doma nobena trošarina, pa naj bo to žganje iz snovi lastnega pridelka ali iz kupljenih snovi in ne glede na to, ali ga kuha tvomica ali kmetovalec, in ne glede na to, ali je namenjen za domačo porabo ali za prodajo.
Okolnost, da se v Srbiji ne pobira nikaka trošarina na doma izdelano rakijo, je povzročila že mnogo hude krvi in upravičene kritike. Na številne pritožbe prečanskih poslancev se je vlada že večkrat odločila, da se uvede pobiranje trošarine na domačo rakijo tudi v Srbiji, vendar je ta namera še vedno zadela na nepremagljiv odpor srbijanskih poslancev in je zato propadla. Zadnjič je bil stavljen tak predlog v zakon o dvanajstinah za meseca maj in junij 1922, pa je bil pri posvetovanju izločen. Kdaj se bomo tudi na tem polju ujedinili, je torej še precej negotovo.
V naslednjem se hočemo zato pečati le s predpisi, ki veljajo za Slovenijo in druge prečanske pokrajine.
* * *
Če se žganje uvaža iz inozemstva, pobirajo trošarino carinarnice obenem s carino, če se pa uvaža iz Srbije ali če se izdeluje v državi sami (razen v Srbiji), pobirajo trošarino posredno ali neposredno davčnr uradi.
Trošarine oproščena je izvestna količina žganja, ki ga izdelajo posamezniki iz lastnih proizvodov za domačo potrebo. (Glej št. tega lista.)
Trošarina na žganje znaša 20 dinarjev za vsako hektolitrsko stopnjo alkohola.
Število hektolitrskih stopenj alkohola, ki naj se obdavčijo, se določa na dva načina:
1. z ugotovitvijo dejanske količine alkohola in
2.	s pavšalacijo.
Pri uvozu žganja iz inozemstva in iz Srbije se pobira trošarina vedno le po ugotovitvi dejanske količine alkohola, pri izdelovanju žganja v tuzemstvu pa je nasprotno običajna le pavšalacija. V Sloveniji n. pr. se pobira trošarina na žganje (na špirit) po ugotovitvi dejanske količine alkohola le v eni sami žganjar-ni (v Murski Soboti), povsod drugod se pobira po pavšalaciji.
Dejansko količino alkohola (število hektolitrskih stopenj) ugotovimo na ta način, da pomnožimo število hektolitrov tekočine z njeno pravo jakostjo (alkoholnostjo). Liter čistega alkohola imenujemo hektolitrsko stopnjo alkohola.
Količina tekočine se ugotavlja pri uvozu ali s tehtanjem ali po mero-izkusnem znaku, pri izdelovanju v državi sami pa izključno le s kon-trolnomerskim aparatom ali z zbiralnikom.
Pavšalirati se more trošarina le, če se kuha žganje na navadnih žgal-nih pripravah, kterih kotli posamezno ne držijo več nego po 550 litrov, in se podeluje: koščičasto ali pečka-sto sadje, vino, grozdje, vinski ali sadni mošt, vinske droži, vinske tropine, jagode, koreninice, buče in medica.
Pivo se ne more podelavati v pav-šaliranih žganjamah, četudi je pokvarjeno. Pivo bi se moglo pokuhati v žganje v Sloveniji edinole v žga-njami y Murski Soboti.
Po pavšalaciji se pa ne more kuhati žganje tudi:
1. na žgalnih pripravah, katerih dno ali strani (vbod) niso gladke, temveč rebraste ali valovite (kakor roloji na trgovinah);
2. na žgalnih pripravah, ki se segrevajo s paro;
3. na žgalnih pripravah, ki so urejene za neprestano kuhanje (kolonski ali stebrasti aparati);
4. če držijo vsi kotli v, žganjami več nego 1111 litrov, pa se kuhajo ne samo snovi lastnega proizvoda, temveč tudi kupljene snovi, in
„ če se izdelujejo pri kuhanju zganja iz vinskih odpadkov ali vinskih tropin tudi vinskokisle snovi.
V vseh takih žganjamah se mora pobirati trošarina po dejanskem proizvodu. Take žgalne priprave morajo biti torej opremljene ali g kontrolno-morskimi aparati ali pa z zbiralniki. Kdaj naj se ugotavlja izdelana koli-
čina žganja po naredbah kontrolno-morskega aparata in kdaj z zbiralnikom, določa v vsakem posameznem primeru generalna direkcija posrednih davkov. Kontrolno morske aparate in zbiralnike (za vsako žgalno pripravo posebe), mora nabaviti podjetnik žganjame na lastne stroške. Le če znaša mesečna proizvodnja povprečno največ 5 hi alkohola na vsak dan, ko se je kuhalo žganje, nabavi kontrolno morski aparat ali zbiralnik finančna uprava sama.
Izvoz in uvoz.
Uvoz cementa v Bolgarsko prost carine. Bolgarsko finančno ministrstvo je oprostilo carine uvoz cementa. S tem se nadeja povzdigniti gradbeno delavnost.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Konkurz novosadske žitne tvrdke.
Žitna tvrdka Brača Schreiber v Novem Sadu se nahaja v konkurzu. Aktive znašajo 7, a pasive 8 milijonov kron.
Orientalski vzorčni sejni v Bratislavi Med 9. in 16. julijem se vrši v Bratislavi drugi orientalski vzorčni sejm. Češko železniško ministrstvo je dovolilo za otovanje obiskovalcev tega sejma na vseh linijah čehoslovaških državnih železnic približno 33odstotno znižanje. Legitimacije, na odlagi katerih se sme zahtevati znižano vožnjo, izdaja uprava drugega orientalskega vzročnega sejma v Bratislavi. —
Nemško - italijanska trgovinska pogodba se bo po poročilu iz Rima v kratkem podpisala.
Francoska zunanja trgovina. Tekom prvih 3 mesecev v letu 1922 je znašal izvoz iz Francije 3.492.053.000 frankov, ali v primeru z isto periodo v letu 1921 se je izvoz zmanjšal za 396.317.000 frankov ali povečal za 2.500.318.000 napram letu 1913. Uvoz je znašal v istein času
3.334.678.000 frankov, odn. 748,112.000 frankov manj nego v letu 1921, ali
1.930.902.000 frankov več nego v letu 1913.
Industrija.
Prenos in uveljavljenje pravic industrijske lastnine, podeljenih v bivši Avstriji in Ogrski. Dne 28. marca t. 1. je stopil v veljavo >zakon o Zaštiti Industrijske svojine od 17. februarja 1922, ki vsebuje v svojem § 162 sledeče določbe: »Svaki, koji je ma na kom delu naše države uživao koje pravo industrijske svojine onoga dana, kada je stupila u važnost Uredba o Zaštiti Industrijske svojine od 15. novembra 1920. god. (t. j. 27. nov. 1920) a želi, da mu se to pravo zaštiti i dalje za ostalo vreme po propisima ovog Zakona na teritoriji, na kojoj je do toga dana va-žilo, mora isto pravo prijaviti kod Uprave za Zaštitu Industrijske Svojine najdalje do 31. jula 1922. godine. Ako se ta prijava do označenog roka ne uči-ni, to če pravo prestati da važi. Na iz-rično traženje molioca Uprava mu može odobriti rasprostiranje važnosti nje-govog prava na celoj teritoriji Kraljevine za ostalo vreme trajanja.« Iz teh določil sledi, da izgube patenti, vzorci, modeli in znamke, ki so bili podeljeni oziroma registrirani v bivši Avstriji in Ogrski pred 28. oktobrom 1918, svojo veljavnost v naši Kraljevini z 31. julijem 1922, ako jih njihovi lastniki (sami ali po zastopniku, to je po patentnem odvetniku ali patentnem inženjerju) do tega dne ne prijavijo Upravi za Zaštitu Industrijske Svojine v Beogradu s prošnjo, da jim ta Uprava prizna veljavnost še za ostalo dobo njihovega trajanja (pri patentih 15 let od začetka trajanja do-tičnega avstrijskega oziroma ogrskega patenta, pri vzorcih in modelih 10 let od začetka trajanja avstrijskega oziroma ogrskega vzorca ali modela; pri znamkah je trajanje neomejeno). Brez prijave pri Upravi za Zaštitu Industrijske Svojine- velja v Avstriji ali Ogrski za-dobljena pravica industrijske lastnine samo na bivšem avstrijskem oziroma ogrskem ozemlju, in tudi tam prestane z dnem 31. julija 1922. Na lastnikovo prošnjo pa more Uprava za Zaštitu Industrijske Svojine uveljaviti to pravico na celem ozemlju naše Kraljevine. Prijave in prošnje je treba vposlati Upravi za Zaštitu Industrijske Svojine tako, da
jih prejme ta Uprava najkasneje dne 31. julija t. 1., drugače je rok zamujen. Uprava za Zaštitu Industrijske svojine doslej še ni deinitivno odločila, ali velja navedena določba Zakona o Zaštiti Industrijske Svojine samo za definitivno poedljene pravice industrijske lastnine (podeljene patente, registrirane vzorce, modele in znamke) ali tudi pravice, ki so bile ob času prevrata šele prjiavljene, a še ne definitivno podeljene. —
Kovinarski trust na Češkem. Češkoslovaška kovinarska podjetja so ustanovila trust, v katerem je zastopanih 15 kovinarskih akcijskih družb.
Argentinska čokoladna industrija. V Argentiniji je okrog 15 čokolodnih tovarn, od katerih je večina v okolici Buenos Aires. Število tovarn, ki predelujejo proizvode čokoladnih tovarn v bonbone itd. je še mnogo večje. Ofici-jelne statistike še niso izdelane, vendar se pa ceni celokupna produkcija na približno 2,500.000 funtov mesečno. — Večina te produkcij« se porabi doma. Le male množine se izvozijo v Uruguay in Paraguay. Večina teh tovarn dela z modernimi evropejskimi in amerikan-skimi stroji. Kakao se uvaža iz Brazilije, Venezuele in zapadne Indije.
Denarstvo.
Pooblaščene banke za osiguranje valute. Generalni inšpektorat ministrstva financ obvešča trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da smejo po členu 6 pogodbe, ki je bila sklenjena med Narodno banko in bankami, ki so pooblaščene za arbitražo, one banke, ki se bavijo stalno z izvozom, same pri sebi zasigurati valuto za izvoz. Ta pravica pripade sledečim bankam: Izvozna banka, Beograd; Francusko-Trgovin-ska banka, Beograd; Englesko-Trgovinska banka, Beograd; Podunav. Trgov. Akc. društvo, Beograd; Zemaljska banka, Beograd; Prva Hrvatska Štedionica, Zagreb; Hrv. Slavenska Zemalj. Hipotek. banka, Zagreb; Srpska banka, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Jugoslovenska banka, Zagreb; Jadranska banka, Ljubljana; Jugoslovenska Union Banka (s Slavonsko banko v Zagrebu), Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana.
Nov banka namesto >Banca Italiana di Scontoc — Namesto »Italijanske eskomptne banke« se je osnovala »Ban-ca Nacionale di Credito« z delniško glavnico 250 milijonov lir. Kakor poročajo, se bo glavnica še letos povišala na 400 milijonov lir.
Izdaja novih nemških bankovcev po 10.000 mark. Nemčija izda, kakor poročajo iz Berlina, v najkrajšem času nove bankovce po 10.000 mark.
Znižanje diskonta v Španiji. Španska državna banka je znižala dne 19. maja diskontno postavko od 6 na 5 in pol odstotka.
Csrlna.
Carine prosti uvoz stekla za izdelavo ogledal, deneralna direkcija carin obvešča trgovsko in obrtniško zbornico, da je carinski svet v svoji seji z dne 8. maja 1922 odobril carine prosti uvoz stekla za izdelavo ogledal v debelini 4 do 8 mm, ker je tako steklo smatrati v zmislu naredbe 61.602 z dne 23. septembra 1920 za polufabrikat.
Visoka nemška carina na uvoz suhih češpelj. Nemčija je s 11 majem znatno povišala carino na uvoz češpelj, in sicer na češplje v vrečah na okoli 240 mark za 100 kg, a na češplje v zabojih na okoli 300 mark za 100 kg. S tem bodo precej prizadeti naši izvozniki češpelj, ker je doslej Nemčija uvažala mnogo naših suhih češpelj.
Ukinjenje uvoznega monopola v Švici. Švicarska vlada je ukinila z dnem 17. marca 1922 uvozni monopol na surov in rafiniran sladkor in modro galico.
Kmetijstvo.
III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žatec, ČSR, dne 18. maja 1922. Tu pri nas imamo že tri dni ugodno vreme in tople noči. Za razvoj hmelj-ske rastline je bil ta preobrat vremena nujno potreben. V rano obrezanih nasadih se poganjki že privezujejo, v pozno obrezanih pa še isti niso vzklili. Precejšnji del našega okoliša je po bol-baču tako zelo napaden, kakor -že desetletja ne. To nadlogo sta povzročila neugodno vreme in mrzle noči. O ško-
di, povzročeni po bolbiaču se danes še ne more razpravljati, vendar se že lahko reče, da je stanje jako različno. Proti normalnim letom je rastlina v razvoju za 3—4 tedne nazaj. Lansko leto je bil hmelj sredi maja že 2—3 m visok. Sedaj se množina letošnje letine ne da kaj ugodno razsojevati. Stanovitno toplo vreme zamore še kaj popraviti in zamujeno nadomestiti. Letos so se v obi-lem številu prikazali hmeljsjri kebri in ogrci, kateri škodljivci ogrožajo hmelj-sko koreniko. Pri pomnoženem povpraševanju je razpoloženje na hmeljskem trgu mirno; eene za prima blago so stanovitne, za sekunda pa oslabele. Za dobro blago srednje kakovosti’ se plačuje po 2500-3000 Kč. za 50 kg.
Obrt.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
Otvoritev pokrajinske obrtne razstave se vrši tik pred zaključkom ljubljanskega velesejma. Računati je s tem, da bodo vsi posetniki tega velesejma bodisi iz inozemstva in iz vseh delov naše države, obiskali tudi mariborsko pokrajinsko razstavo. Obrtniki iz Hrvatske in Srbije, kjer obrt še ni tako razvita^ kakor pri nas v Sloveniji, si bodo razstavo korporativno ogledali. Le s tem je zajamčen uspeh razstave. Pri tej priliki moramo pokazati, kaj zamore naša domača obrt. Dokazati moramo, da nismo več odvisni od Avstrije, niti od ostalega inozemstva. Beograjski in drugi trgovci in odjemalci pa se bodo ob tej priliki uverili, da si to blago, ki ga naročajo iz inozemstva in za katerega plačujejo visoko carino, lahko dobe doma — pri nas. S tem pa bomo vzbudili tudi več razumevanja za obrtni stan in za razvoj obrti, ki igra v vsakem narodnem gospodarstvu tako važno vlogo. Zato se pa mora vsak obrtnik, ki se tega zaveda in ki mu je ležeče na tem, da se naša obrt razvije in obrtni stan dvigne na ono mesto, ki mu pristoja, zanesljivo udeleže te razstave. Uspeh pa je odvisen predvsem od skupnega dela vseh panog obrti. Le samo, če bodo vse panoge, vse obrti zastopane v, častnem številu — in o tem ni dvoma — si bomo priborili upoštevanje. Zato: vsi obrtniki na plan!
Prijiavnice za »Pokrajinsko obrtno razstavo« so se razposlale vsem obrtnikom, industrijalcem itd. ter se morajo najkasneje do 1; junija izpolnjene vrniti odboru. Vsi oni, ki bi slučajno še ne sprejeli prijavnic, se naprošajo, da' nemudoma javijo svoj naslov odboru »Pokrajinske obrtne razstave« v Mariboru, Aleksandrova cesta 22.
Vse obrtnike ponovno opozarjamo, da je razstavni odbor znižal najemnino za prostore od 50 na 25 dinarjev za kvadratni meter, da s tem omogoči vsakemu obrtniku udeležbo pri razstavi. Pozivamo vse obrtnike, da se odzovejo povabilu odbora in se razstave, ki je za razvoj in procvit obrti neizmerne važnosti, zanesljivo udeleže.
Promet.
Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje komadne robe za postajo Parkan-Nana je dovoljeno; ukinjeno je pa za to postajo sprejemanje in odpošiljanje robe v vozovnih nakladih.
Ljubljana-Prekmurje. V železniškem ministrstvu se je sklenilo uvesti nov brzovlak, ki bo vezal Ljubljano z Med-žimurjem in Prekmurjem.
Direktni železniški vozni listki za Avstrijo. Med avstrijskimi in jugoslo-venskimi železniškimi zastopniki se je sklenil sporazum o uvedbi direktnih železniških voznih listov za promet med Avstrijo in Jugoslavijo.
Železniška proga Reka-Zagreb-Pe-šta bo internacionalizirana. Belgrajsko »Vreme« javlja, da bo železniška zve-z Reke s Pešto preko Zagreba internacionalizirana.
Naznanila trnovska In obrtniška zbornica v Ljubljani.
Informativni biro na carinarnicah.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je radi stalnih pritožb, da stranke ne dobijo na carinarnicah v Ljubljani in v Mariboru nikakih, oziroma nezadostne informacije in pojasnila o raz-
nih nejasnih carinskih naredbah, obrnila na generalno direkcijo carine v Beogradu s prošnjo, da naj bi se pri glavnih carinarnicah I. reda v Ljubljani in v Mariboru odredil po en izvež-ban carinski uradnik, da bi brezplačno dajal uradno stranicam carinske informacije, kakor je bilo to v srbskem carinskem zakonu predvideno za carinarnico v Beogradu. Zbornica je sedaj prejela od generalne direkcije carin v Beogradu obvestilo, da so se ukrenili vsi potrebni koraki, da se tudi pri carinarnici v Ljubljani v najkrajšem času ustanovi carinski biro, ki bo po členu 51 carinskega zakona dajal na pismena vprašanja pojasnila o kakovosti blaga.
Dobava, prodaja.
Prodaja starega kovanega železa. V času od 29. do zaključno 31. maja t. 1. prodale se bodo v Ljubljani na ponovni javni ustmeni licitaciji sledeče količine starega železa in sicer: Dne 29. maja ob 9. uri dopoldne v artilerijski radio-nici (arzenalu) za kurilnico državnega kolodvora: približno 10.000 kg železnih odpadkov, obročov automobilskih koles in železne pločevine od automobilov itd. — Dne 29. maja ob 8. uri popoldne v intendantskem slagalištu (na Kodeljevem) približno 2.400 kg kovanega železa in 3.000 kg železne pločevine. — Dne 30. in 31. maja vsak dan, počenši ob 9. uri dopoldne v ubojnem slagalištu na ljubljanskem polju: približno 100.000 kg železnih delov in odpadkov topovskega materijala starih železnih muni-cijskih vozov, starih okovov in šin itd. Ustmene ponudbe sprejmejo se imenovane dni ob označenih časih na licu-mesta licitacije. Eventuelne pismene ponudbe, kolekovane z 2 Din vpošljejo naj se najdalje do 28. maja t. 1. Dravski divizijski oblasti (artilerijsko odelenje). Ponudbe se sprejemajo na vsako količino in kakovost starega železa. Z intere-^ sentom, ki ponudi najboljo ceno, zaključi se pisftiena direktna pogodba. Večje količine materijala prodajajo se franko naložene na vagon, katerega mora kupec dostaviti v skladišče. Pri nakupu večje količine materijala položiti mora kupec 5% kavcijo od ponujene cenb xj gotovini ali v 1% državnem posojilu. Za manjše količine materijala, katere se lahko takoj pri licitaciji" prevzamejo in z vozom kupca odpravijo, izplačati se mora ponujena cena na licu mesta. Pogoji za prodajo starega železa leže vpogled pri upravnikih skladišč, kjer se vrši licitacija. Tam je možno videti tudi kakovost železnega materijala. — Interesenti se vabijo, da se udeleže licitacije. — Komanda Dravske Divizijske oblasti, A br. 1473.
Razno.
Ponovno povišanje železniške tarife v Poljski. Iz Varšave se poroča, da je železniško ministrstvo izdalo načrt o povišanju osebne in blagovne železniške tarife.
Znižana vožnja za ljubljanski veliki semenj. Minister sobračaja je dovolil polovične tarife za vožnje in tovomine na velesejem, ki se vrši od 2. do 11. septembra v Ljubljani, in to 50 odst.
Stavka tobačnih delavcev v Vranji.
»Novosti« javljajo iz Vranje, da je tam izbruhnila stavka tobačnih delavcev. Vodje stavke so bili obsojeni po členu
12	zakona o zaščiti države.
Ratifikacija nemško-ruske pogodbe. Kakor poroča »Russ Press«, je osrednji izvrševalni odbor v Moskvi ratificiral nemško-rusko pogodbo, ki se je sklenila v Rapallu povodom mednarodne gospodarske konference v Genovi.
Zvišanje cen kruha v Avstriji. Kakor poroča dunajska »Presse«, stane od pondeljka navadni hleb kruha 850 Ka. Takozvani Ekstra-Brot stane 750 K per kg. Medtem ko stane beli kruh 32 dkg 360 K.
Italija ima pravico eksploatacije petrolejskih vrelcev. Lloyd George je dne 16. t. m. obvestil italijanskega ministra Schanzerja, da prizna Italiji pravico, da sme sodelovati pri sklepanju dogovorov za eksploatacijo petrolejskih vrelcev v Rusiji pod pogoji, ki so določeni v francosko-angleškem sporazumu v San Remo.
Koks iz Nemčije. Vsled izvanredne-ga pomanjkanja tega produkta, je nemška vlada prepovedala za gotov čas izvoz koksa iz Nemčije.
Brezposelnost v Angliji. Število brezposelnih, vknjiženo pri angleški posredovnici za delo, znaša tačas
1,553.590 oseb.
Tržno porotlia.
Tržne cene. Usnje. Dunaj:	Boxcalf
črno I. domače avstr. K 2100 do K 2300,
II.	K 1900 do K 2000, inozemsko blago 3000 do 3200, barvani Boxcalf I. vrste
I.	vrste K 3200 do 3400, II. vrste kron kron 4800 do K 5000, II. vrste K 4600 do K 4800.
Kože: telečje K 17.500, goveje kron 1400, konjske K 15.000, ovčje K 3500, kozje K 5000.
Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem v Mariboru dne 19. t. m. se je pripeljalo 202 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov komad 350—400 K, prašiči 7—9 tednov 600—700 K, 3—4 mesece komad 1300 do 1400 K, 4—6 mesecev 1500—1600 K, 8—10 mesecev 2000—3500 K, pol pitane
1	kg žive teže 60—62 K, 1 leto plemenske komad 2500—300 K.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 23.75—24.50, Bukarešta 49-50.50, Milan 361-369, London 315, ček 312—315, Newyork
69.50-70.50, Pariz 630-642.50, Praga
133.50-135.50, Švica 1325—1345, Dunaj 0.707—0.72, Budimpešta 8.75—8.90;' valute: dolar 69—69.75, avstrijske krone 0.70—0.725, 20 K v zlatu 220, napoleoni 210, marke 25—26, lire 358—360. Jadranska banka 525.
Ljub. kredit, banka 230—235.
Ljub. strojne tovarne 205.
Trbovelj, prem. družba 250—265.
Beograjska borza je bila včeraj zaradi praznika sv. Cirila in Metoda zaprta.
Curih: Berlin 1.77, Newyork 524.25, London 23.34, Pariz 47.32, Milan 26.92, Praga 9.95, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.87, Sofija 3.95, Varšava 0.13, Dunaj
0.05 in en četrt, avstrijske krone 0.05 Vi.
Slovenska banka d. d. v Ljubljani
je imela v soboto, dne 20. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v I. nadstropju lastne palče Filipov dvorec, Stritarjeva ulica 9, svoj I. redni občni zbor delničarjev. Na zboru so bile zastopane z zelo malo izjemo skoro vse delnice družbe. Zanimanje navzočih delničarjev za potek občnega zbora je bilo veliko, ker so se polnoštevilno še pred otvoritvijo sešli v bančnih prostorih. Občni zbor je otvo-ril predsednik upravnega sveta g. Rado Legvart, ki je v kratkem nagovoru predvsem pozdravil navzočega vladnega komisarja sekcijskega svetnika dr. Fr. Rateja, upravni svet in vse navzoče delničarje. Iz podanega poročila posnamemo: »Koncem leta 1920 smo v krogu, kakor poroča predsednik Legvart, ožjih prijateljev in znancev zamislili organizirati povsem moderno trgovsko banko, katere smoter bi bil podpirati razvoj trgovine in industrije, posebno v Sloveniji. Težka je bila pot takrat v ne-konsolidirani Jugoslaviji, ker se je nezaupanje v našo mlado državo zrcalilo v vseh gospodarskih in finančnih vprašanjih. Kljub velikim nasprotstvom smo premagali te težkoče s podporo Anglo-banke in Praške kreditne banke ter drugih znanih slovenskih osebnosti, ve-leindustrijalcev in veletrgovcev. Ustanovili smo Slovensko banko z delniško glavnico 30 milijonov kron. Naš zavod se je lepo razvil. Vloge so se dvignile na ugledno višino čez 85 milijonov K, razen z osnovno glavnico pa razpolagamo z močnimi zakladi. Tekom minulega leta se je Slovenska banka udeležila v večji in manjši meri pri raznih industrijskih in trgovskih podjetjih, pri tem zasnovala sama več upeljanili in širši javnosti znanih domačih podjetij. Z ustanovitvijo podružnic v Novem sadu, Dolnji Lendavi, Ljutomeru in Vrhniki pa je pokazala svojo žilavo moč za razvoj na širši bazi. Ker dose-dnji prostori na Krekovem trgu niso več zadoščali razvoju banke, je kupila taista palačo v Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer je opremila povsem moderne lokalitete za obrat in poslovanje banke. Splošni promet je znašal v preteklem letu nad 5 milijard kron. — Od čistega dobička za 1. 1921 v znesku K 5,533.098.95 se je odkazala 5 % dotacija v rezervni fond, 8% dividenda t. j. 82 K na delnico, razen tega pa do-tiralo primerno redni rezervni zaklad, rezervne zaklade , za dubijoze, za kurz-ne in menične izgube, za dobrodelne namene pa se je votiralo kron 100.000, kateri znesek bode banka te dni našim podpore potrebnim javnim slovenskim institucijam izplačala.« Poročilo upravnega sveta je bilo enoglasno brez debate sprejeto. Na poročilo nadzorstvenega sveta se je podal ravnateljstvu in upravnemu svetu za upravno leto 1921 absolutorij. Z zadoščenjem so navzoči delničarji konstatirali lep razvoj mladega zavoda, izrekli vodstvu taistega zaupanje in stavili najepšo nado v bodočnost Slovenske banke.
Piitii a lit Kg. U30ŠH
kontrolne trakove, šekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred vkofljo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
($š
#
Galalit
Koščeni
Biserni
GUMBI
Prvovrstni
Brez konkurence
Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica
1%
ravnokar prispele, prebrane, 250 kom. za zaboj K 520*— franko skladišče razpošilja, dokler traja zaloga Vinko Hmelak
i	drug, Maribor.
Elektrotehnično:; podjetje
Leop. TRATNIK
UnbUana, Si. fetrnnsla 25	-	Harnm,	MoSI«	tata 3.
Naprava kompletnih elektrarn“za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic in Inštalacijskega! materljala — Popravila elektromotorjev.
Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana. — Naslov za brzojavke: Motor Maribor.
Načrte in proračune na zahtevo.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 81) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane -----..-	živine	v	kateri	koli	kraj.	=====
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. =====
i
Na drobno I	Na	debelo	I
i
Vse vrste iisnjn: boks, ievro, črni in barvani, prodaja|trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. DPetra cesta štev. 30.
aaDaaaaaaaaaaaaDDaaaaaaaaao
Naznanilo,
1
S tem obveščam cenj. odjemalce, [da sem prevzel za sodne okraje (tobačne rajone) Mokronog, Trebnje, Žužemberk monopolno veleprodajo soli. .
Sol je že v mojem skladišču v Trebnjem. Obenem z naročilom je nakazati tudi denar, ker se naročila brez denarja ne izvršijo.
P. n. trgovcem priporočam skupna naročila v vagon-skih množinah, da si prihranijo dovoz in tovornino.'
VIHKO šeeaz: trgovina z meSanlm blagom in dež. pridelki- Monopolno veleprodaja soli,
Trebnje.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču v Ptuju so po prošnji lastnice, na prodaj po javni dražbi neprimičnine vi. štv. 26 d. o. ;Zg. Pristava, sestoječe’iz pare. štv. 21,5’stavbišče, v izmeri po 1 a 58 m2 in stv. 22%stavbišče hiš/štv. 18, ,4 a 86 m2; pare. 461 vrt, 8 a 63 m2 in pare. 465/1, 36 a 79jm2, 465/2, 16 a 46 m2 obe travnika.
Skupaj 68 a 32 ms. Posestvo leži v Zg. Pristavi, na Dravinji, oddaljeno približno 10 kilometrov jugozahodno Ptuja, nasproti _starim fužinam, ob zelo^dobrijvoznlcesti, rabljivi tudi za avtomobile.
Domovanje pod štv. 18, je v dobrem stavbenem stanju, zidano z opeko krito v katerem se že mnogo let izvršuje dobro-idočo^gostilničarsko obrt. Poleg se nahaja zidani, z opeko kriti hlev za prenočenje živine. Tovarniško poslopje na Dravinji z vedno močno vodno silo, približno 30 konjskih sil, je 20 m dolgo, 10 m široko, v najboljšem stavbenem stanju, zidano in tudi z opeko krito, ter pripravno za vsak industrijski obrat.
Dražba se bo vršila v soboto dne 10. junija ob »/s 11 uri v Ptuju v pisarni kr. notarja Franceta Strafella na Minoristkem trgu štv. 4.
Izklicna cena: 60 000 Din. beri: šestdesettisoč dinarjev.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Dražbene pogoje je mogoče jvpogledati v pisarni notarja Franceta Strafella, med uradnimi urami.*
Kr. okr. sodišče v Ptuju, odd. VII.
Dne 24.[maja 1922.
‘Prodajafce in proizvajafce zfaftfj in sre6rnifj sfvari
kateri morajo imefi naredBo, s katero se začasno ureja postopek za izvrševanje zakona olkontrofiranju čistine zfata in sreBra v krafjevini 8r6ov, Tirvafov in dfovencev z dne 27. fe6ruarja 1922, III. 6r. 1253-922, v smisfu čfenz. 181e nared6e v svojifj defav-nicaf) in prodajafnicaf) razgrnjeno, da fafjko vsakdo vpogfeda žige (punce), opozarja za0 druga urarjev, zfatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v DjuBfjant, da je zafožifa to nared6o, katero razposifja naročmkom proti vposifjatvi 3 7)in za izvod. ‘Poštnina pose6ej.
Jadranska banka - Beograd
Delniika ‘giavnica: Din 30,000.000*-. Rezerve: Din 15.000.000'-.
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave; Jadranska.
Afllllranl zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street	New	York	«lty.
Kupi a« rabljana
pisalna miza
amerikanskega sistema. — Ponudbe z navedbo cen na A. Jcl«ncf TrllC.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago In delo po’ solidnih cenah nudi Jug0«Avt0| d. z o. z. v Ljubljani.
KORAKU
zajamčeno pravo asbestni Skrilj za kritje streh.
Zaloga
pri krovcu Fr. Fujan-u,; Ljubljana* Ilovica 48.
Pozor tržoocll lasten Izdelek!
Pristne otepače
(kloferj e)
iz španskega trsja
Izdeluje
Anton Merhar
pletarski mojster
Ljubljano, Sv. Petra cesta 22.
Zahtevajte cenik In vzore« I
■i'
mm
ff
Esence za žaaole in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiemen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sadne arome za urezom, p»:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esend za kaodite in sladčice.
Sadni eteri v treti različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni šoki:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc Itd.
Sreiko Potnih, LJubllana,
Metelkova ul. 13, vis-a-vis Belg. voj.
Slovenska trgovska delniška družba
v Ljubljani.__________________________
PoiiJ l silil nib leli
Redni občni ztor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. I. zvišati delniško glavnico
Od K 5,000.000'- no K 8,000.000'-
z izdajo
7500 novih delnic a K 400a— nom.
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo & K 440'— prištevši 5°/o obresti od nomi-nale K 400'— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480'—, prištevši 5°/o obresti od nominale K 400 — od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. .
3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljem takoj po končani subskribciji.
5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet.
6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. do 31. maja 1922, in sicer pri:
a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22, in njeni podružnici, skladišče Rakek; b) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer:
Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in njeni menjalnici v Ljubljani, Kolodvorska ulica.; c) Trgovski banki d. d., Ljubljana. Beethonova ulica št. 10, in njeni podružnici v Mariboru.
7. Delnice se bodo izdajale v komadih & 1, 5 in 25 delnic.
Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo
na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta štev. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki.
Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji V LJUBLJANI, dne 4. maja 1922.
Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani
nippppppppppppppppppppppppppsi
n
The .Oliver1
najboljši in najcenejši
pisalni stroj
mm
Zastopstvo in zaloga
Ivan Gaiiek
papirna trgovina
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2.
Kupim 200—300 m
5 do 1 cm
tracnic
in nekaj vagončko? za prevažanje premoga.
Martin Plut, Črnomelj, Sloven.
Erjavec & Turk
PRI »ZLATI LOPATI«
trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (MHhleisen) nasproti Križanske cerkve.
  -
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
L & E. SKflBERHE
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
lii amerikanki pisalo! stni imm
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče-
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, GradUte io.
Moderno »rejeno poproulinlu oseh pisalnih stroje«.
			iiiauaiMaiatuHB
	Delniška glavnica: K 20,000.000--	SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA	Rezervni zakladi: K 6,500.000'-
Podružnice: LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. liOVO mesto, Rakek, SIOVBniaradec. izvršuje vse bančne posle naj tožne je In najkulanineje.			Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskomptna
			
Brzojavil Hedlel
Telef. It. 75.
Manufakturna trgovina na veliko XXXXXXXXXXXXXX
Hedžet Sz ^oritzi.i3s: — SLJnTDljeLzia.
XXXXXXXXXXXXXXX Fxajo.£išO£aXLs3sa Tilica 4= XXXXKXXXXXXXXXX
tj pjjg m	•,	*
Lastnik: Konzorcij za izdajanje ^Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik.: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makeo Hrovatin v Ljubljani