raziskave in razvoj UDK: 65.011.1 preglednidni strokovni ~lanek (Professional Paper) Lesni prah v industriji Wood dust in industry avtorji Dominika GORNIK BUČAR, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Tadej MRAK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Vesna TIŠLER, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Podana je definicija prahu, njegovo nastajanje v proizvodnji in njegovi vplivi na zdravje. Omenjene so tudi tehni~ne te‘ave, ki jih povzro~a. The article describes the definition of dust, formation in industry and influence on health. There are also mentioned technical trouble caused with dust. Klju~ne besede: lesni prah, industrija Keywords: wood dust, industry DEFINICIJA PRAHU S pojmom prah poimenujemo vsako drobno zmleto ali zdrobljeno trdno snov in zraka. Prah so trdni delci, ki nastanejo z drobljenjem, ‘aganjem, bru{enjem ve~jega materiala; drobci ohranijo lastnosti in strukturo prvotne snovi. Zna~ilni predstavniki so npr. prah apnenca v kamnolomu, moke v mlinu, lesa pri lesnoobdelovalnih strojih ali bru{enju povr{in. Delci prahu so po pravilu razmeroma veliki, do 100 mm, izjemoma pa tudi zelo majhni, velikosti okrog 0,5 mm ali manj. Prah nastane z mehanskim trganjem molekularnih vezi prvotne snovi v kosu. Za trganje molekularnih vezi je potrebna energija. Ta je odvisna od vezalne energije med molekulami. Bolj ko so v postopku drobljenja nastala drobna zrna, ve~ molekularnih vezi je treba pretrgati, ve~ energije je treba za drobljenje. Zaradi tega nastaja drobni prah predvsem pri postopkih, pri katerih je na voljo veliko mehanske energije, npr. pri mletju, drobljenju, bru{enju. Na sve‘e nastali povr{ini zdrobljenega materiala molekularne vezi niso nasi-~ene, kot so v kosovnem materialu. Zaradi prostih vezi na relativno veliki povr{ini je enaka masa drobnega prahu kemi~no in fizikalno boj aktivna, kot ~e ima obliko velikih zrn ali kompakt- ne snovi. Zaradi velike bolj ali manj aktivne površine je prah praviloma tem bolj škodljiv, vnetljiv, nevaren za samovžig, eksploziven ipd., čim bolj je droben (Gspan in Hrašovec 1993). FRAKCIJE PRAHU Od celotnega prahu, ki nastaja pri določenem postopku, se zelo veliki delci izločijo iz zraka že v neposredni bližini mesta nastanka in zato ne dospejo v območje delavčevih dihal. Drugi delci lebdijo manj ali dalj časa v zraku in zato lahko pridejo do človekovih dihal. Od teh delcev ločimo tri frakcije, ki so pomembne za vpliv prahu na človeka, in sicer: • Inhalabilna, inspirabilna ali groba frakcija je tisti del celotnega prahu v zraku, ki ga pri dihanju vdihnemo skozi nos ali usta. Kot inhalabilno štejemo rudi tisto frakcijo, ki jo vsrka sesalna šoba instrumenta za merjenje prahu, če je hitrost vsesanega zraka na ustju šobe 1,25 m/s, pa tudi tisto frakcijo, ki jo prepusti filter, katerega prepustnost za različno velike aerodinamične premere delcev (privzeta je gostota 103 kg/ m3) je prikazana v preglednici 1. ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj Preglednica 1. Prepustnost glede na velikost delcev (Gspan in Hra{ovec 1993) Premer (mm) Prepustnost (%) 0 100 1 97,1 2 94,3 5 87,0 10 77,4 20 65,1 50 52,5 100 50,1 Groba frakcija je pomembna pri ocenjevanju tveganja zaradi tistih vrst prahu, ki se lahko v dihalnem ali prebavnem traktu topijo in preidejo v človekov organizem, ali tistih vrst, ki lahko škodljivo delujejo že v zgornjih dihalnih poteh. • Alveolarna, respirabilna ali fina frakcija. Del vdihanega prahu (inhabilne frakcije) je tako fin, da uide obrambnemu sistemu gornjih dihalnih poti in se deponira v pljučnem tkivu na območju bronhiol in alveol globlje od dosega ciliarnega mehanizma čiščenja. Alveolarna frakcija je pomembna za prah, ki povzroča škodljive posledice globoko v pljučih. Sodobnejša definicija alveolarne frakcije definira prepustnost filtra za delce, odvisno od aerodinamičnega premera, kot je navedena v preglednici 2. • Ekstratorakalno ali nosno-ustno frakcijo tvori tisti del celotnega prahu, ki ne prodre v dihalih dlje od grla, torej je to razmeroma grob prah. Ta frakcija je pomembna za tiste vrste prahu, ki škodljivo ali moteče deluje predvsem v nosni in ustni votlini, npr. dražljivi prah, nekatere vrste prahu eksotičnih lesov, kromati. Preglednica 2. Prepustnost glede na velikost delcev (Gspan in Hra{ovec 1993) Premer (mm) Prepustnost (%) 1 100 2 96,8 3 80,5 4 55,9 5 34,4 6 19,8 7 10,9 8 5,9 9 3,2 10 1,7 12 0,5 Samočistilni obrambni mehanizem lahko prah s tega predela delno odpravi v prebavni trakt. • Torakalna frakcija prodre v dihalih dlje od grla. Pomembna je pri prahu, katerega učinki so posebno izraženi v predelu sapnika in bronhijev, npr. pri prahu, ki povzroča bronhialno astmo. Samočistilni mehanizem lahko prah s tega predela odpravi v prebavni trakt (Gspan in Hrašovecl993). NASTAJANJE PRAHU Lesni prah nastaja pri brušenju, struženju in žaganju. Pri obdelavi lesa odpadajo kompaktni delci lesa v velikosti 1 cm ter prah, manjši od mm. Klasifikacija velikosti odpadnih snovi je tale: • delčki nad 1 mm velikosti so nevarni za mehanske poškodbe, • delčki z velikostjo, manjšo od 1 mm, so nevarni za pljuča. Poseben je učinek prahu z velikostjo od 1/10 do 1/1000 mm. IZVOR PRAHU PRI OBDELAVI Vsak korak pri obdelavi lesa proizvaja prah. Obremenitev s prahom se začne z žaganjem desk. Z zadovoljivim odse- savanjem prahu se lahko zmanjša ali celo prepreči onesnaževanje. Emisija lesnega prahu pri skobeljnih strojih je zelo majhna. Največ ga je pri žaganju, če žagalni stroj nima odsesavanja. Zelo težko je obvladovati rezkanje, posebno takrat, ko odsesavanje neposredno od rezila ni mogoče (zaradi oblike obde-lovanca). Na splošno je delež prahu pri rezkanju majhen. Pri širokotračnem brusilnem stroju ni skoraj nobenega prahu. Pri ročnem brušenju je emisijo prahu težko nadzirati. Najbolj enostavni postopki, kot je npr. brušenje z brusnim papirjem, lahko povzročijo velike obremenitve s prahom (Pro-dinger 2000). NASTAJANJE PRAHU PRI @AGANJU Najpomembnejše naprave za žaganje so: • ročni žagalniki: vbodni žagalnik, ročni krožni žagalnik, Slika 1. @aganje pri poti ‘aginega lista navzgor (Prodinger 2000) Slika 2. @aganje pri poti ‘aginega lista navzdol (Prodinger 2000) ijaLes 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj • mizni žagalni stroji: krožni in tračni žagalni stroj..., • čelilni krožni žagalni stroj (čelilnik). Razvoj prahu lahko razložimo kot skupno učinkovanje med žagalnim strojem in obdelovancem. Vsak žagin list vodi zobe v enakomernem zaporedju za odžag. Ko pride žagin list z zobmi do lesa, odletijo delčki lesa iz rezalne linije. Pri žaganju nastane zelo veliko žagovine in zelo malo prahu. Pri vzvratni poti pa zobje zadenejo ob sveži Slika 3. Nastajanje prahu pri kro‘nem ‘agalnem stroju (Prodinger 2000) Slika 4. Skica modernega zgornjega odsesavanja (Prodinger 2000) Slika 5. Pot prahu pri tra~nem ‘aganju (Prodinger 2000) ‘ag in trgajo drobne del~ke, pri ~emer pa dobimo zelo velik del lesnega prahu (slika 1, 2). Za nastajanje lesnega prahu je krivo lesno vlakno v ‘agu, ki ga ‘agin list ob povratni poti odtrga. Situacija je enaka pri kro‘nih ‘agalnih strojih. @agin list je pritrjen na mizo ali v le‘i{~e pri ro~-nih kro‘nih ‘agalnikih. Vrtenje ‘agi-nega lista in njegovih zob je usmerjeno tako, da ‘agin list pritisne obdelovanec na mizo. Pri ‘aganju iverje odleti pod mizo in je tako pravilno odsesano. Pri ro~nih kro‘nih ‘agalnikih pa je izhod iverja prost, tako da ga usmerimo v za to primerno vre~o ali pa ‘agalnik pri-klju~imo na odsesavanje. Pri ‘aganju s kro‘nim ‘agalnim strojem, kjer je obdelovanec tako kratek, da potujejo zobje samo enkrat skozenj, je emisija prahu zelo nizka. Meritve so pokazale, da zgornje odsesavanje ni potrebno. Koncentracija prahu je manj-{a kot 1 mg/m3. Situacija pa se popolnoma spremeni, ~e je obdelovanec dalj{i in zobje ‘aginega lista te~ejo dvakrat skozi obdelovanec. Pri tem zadevajo ob lesna vlakna in jih trgajo, kar pove~uje koli~ino prahu. Pri taki obdelavi so stroji lahko brez zgornjega odsesavanja, ~e proizvajajo manj kot 5 mg prahu na m3. Prah je v primeru, ko je obdelovanec dalj{i, usmerjen v smeri vrtenja ‘aginega lista, direktno proti poslu‘evalcu stroja. Srednja vrednost obremenitve s prahom se giblje okrog 3,3 mg/m3, maksimalna pa okoli 22 mg (slika 3, 4). Strnjeni tok prahu lahko zajamemo samo z zgornjim odsesavanjem. Odse-savanje pritrdimo v {pranjo na klin tako, da ne ovira ‘aginega lista. Tudi monta‘a z posebno za to narejenimi pritrdili je mogo~a. Kljub enostavni re{itvi le-ta nudi zelo dobro vodenje zra~nega toka in s tem zelo dobro od-sesavanje prahu. Pri ~elilniku se obdelovanec lo~uje pre~no na vlakna. V glavnem so ~elilni ‘agalni stroji nastavljeni za ‘aganje pravih kotov. Zaradi komplicirane konstrukcije pri starej{ih ~elilnih ‘a-galnih strojih velikokrat le-ti nimajo mo‘nosti priklopa odsesalne naprave. Tipi~ni ~elilnik ima ‘agin list pritrjen ob zgornji strani obdelovanca. Iverje in prah ki nastajata pri ‘aganju, odpadata v smeri stran od poslu‘evalca ‘a-galnega stroja. S ~elilnim ‘agalnim strojem ‘ago se ne raz‘aguje ve~jih plo{~ ali ve~jih obdelovalnih kosov. ^elilni ‘agalni stroji brez odsesavanja ne proizvajajo velikih koli~in prahu, predvsem zato, ker z njimi ‘agamo predvsem sve‘ masiven les. Tra~ni ‘agalni stroji proizvajajo znatne koli~ine prahu. Pri njih te~e skozi ob-delovanec ‘agin list. Prah in z njim iverje leti navzdol. Zelo pogosto najdemo stare tra~ne ‘agalne stroje, ki imajo nezadostno odsesavanje ali pa sploh nimajo urejenega vodenja iverja in lesnega prahu (slika 5). Pri tra~nem ‘aganju tra~ni ‘agin list ne naletuje na dvignjena vlakna. Prah skupaj z iverjem pada v smeri gibanja lista (dol). Obremenitev s prahom dosega pri tra~nih ‘agalnih strojih z odsesavanjem koli~ino od 1,4 mg/m3 zraka, brez odsesavanja pa do 13 mg/ m3. Srednja vrednost se giblje okrog 6 mg/m3. Pri tra~nih ‘agalnih strojih je mogo~a naknadna dogradnja odseso-valnih naprav razen, kadar obdelujemo kompleksnej{e dele. V takih primerih je potreben ve~ji poseg na strojih. Danes je odsesavanje pri tra~nih ‘agalnih strojih obi~ajno ‘e vgrajeno tako, da sta iverje in lesni prah odstranjena. Najve~ja nevarnost je, ~e ‘agin list zadene ob sistemo odsesavanja (Prodinger 2000). NASTAJANJE PRAHU PRI SKOBLJANJU IN REZKANJU Pri skobljanju in rezkanju masivnega lesa nastajajo majhne obremenitve s ijaLes 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj prahom. Ve~je koli~ine prahu se lahko razvijejo le v primeru rezkanja poljubnih oblik na vezanih ali MDF plo{~ah. Pri taki obdelavi lahko izmerimo do 10 mg/m3. Obi~ajna vrednost obremenitve s prahom pri rezkanju in skoblja-nju se giblje v predpisanih mejah (Prodinger 2000). NASTAJANJE PRAHU PRI BRU[ENJU Bru{enje je najve~ji izvor prahu. Medtem ko pri ‘aganju, rezkanju in skobljanju nastajajo ve~je koli~ine prahu in iverja zaradi rezalne poti, nastaja pri bru{enju zelo droben in manj o~iten prah. Z razli~no zrnatostjo brusilnih trakov odstranjujemo ve~ja ali manj{a vlakna iz lesa. Dalj{i kot je kontakt med brusilnim trakom in lesom, bolj se zmeljejo lesena vlakna. Pri tem nastaja zelo droben prah (Prodinger 2000) (slika 6). Nastajanje drobnega prahu je potrebno ob vsakem bru{enju upo{tevati. Pri tem nista va‘na velikost in cena brusilne naprave kot tudi ne, ~e je brusilna naprava na stojalu. Pri obstoje~em odsesa-vanju na brusilni napravi so bile izmerjene naslednje vrednosti obremenitve s prahom (preglednica 3). Zgornje vrednosti so bile dobljene iz knjige in veljajo samo za primerjavo med različnimi mesti nastanka. Kot je razvidno iz tabele, so najbolj obremenjena majhna brusilna sredstva, saj ravno pri teh ni urejenega odsesavanja, medtem ko pa imajo večji stroji dobro urejeno odsesavanje in je zaradi tega obremenitev s prahom bistveno manjša (Prodinger 2000). Tračni brusilni stroj Izvršena je bila raziskava na 25 različnih brusilnih napravah s starostjo do 25 let. Vse naprave so bile priključene na odsesavanje. Pomanjkljivosti na brusilnih napravah so bile: • napaka na zaboju za prah, • napaka na odsesovalnih ceveh, netesnost, slabo naleganje, • preluknjana vreča za prah, • premalo odsesavanja, • ni odsesavanja na zunanjem obračalnem kolutu, • odprte rešetke • prevelika razdalja med odsesa-vanjem in izvorom prahu. Poleg teh problemov je treba omeniti še dva. Pogosto nastajajo problemi s prahom ob pnevmatičnem vodilu pri napenjanju brusilnega traku. Vodilo napetosti traku deluje tako, da je pri višji napetosti Slika 6. Nastajanje prahu pri bru{enju (Prodinger 2000) prašni delci vzdolž odsesavanje j brusilnega traku obde|ovanj brusilni trak " •"'"............■ Preglednica 3. Obremenitev s prahom po napravah (Prodinger 2000) Naprava Obremenitev s prahom Maksimalna Minimalna Srednja Tra~ni brusilni stroj 8,7 015 3,4 [irokotra~ni brusilni stroj 4 ,1 0,3 1,5 Kotni brusilni stroj 3 1,5 3,0 9,1 Ro~ni brusilnik 3 1,5 0,64 7,6 Vse vrednosti so v mg/m3. ■**» D Slika 7. Učinek odsesavanja v bližini brušenja (Prodinger 2000) odsesavanje prasni delci vzdolž brusilnega traku obdelovanje brusilni irak obdelovana ~ 7 rešetka (odprta) ' ' Slika 8. Učinek odsesavanja, ki je oddaljeno od brušenja (Prodinger 2000) ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj Slika 9. Izdelava delovnega mesta z razsvetljavo in urejenim sistemom za odsesavanje prahu (Prodinger 2000) Slika 10. Delovna miza z odsesavanjem za obdelovance nepravilnih oblik (Prodinger 2000) Slika 11. Pokrov krta~e (Prodinger 2000) nim brusilnikom lahko brusimo: letvice, žlebiče, kote in posebne gradbene dele. Najpogostejše težave pri tem so: • ni zadostnega vsesavanja, • neznaten uspeh vsesavanja, • dovodi za sesanje prahu so pogosto zaradi pogostega prestavljanja pokvarjeni, zlomljeni, • sesalna vrečka je pokvarjena (raztrgana), premajhna aH preveč polna, • cevni dovodi ne tesnijo dovolj, • sesalni pokrov ni zaprt, tako da podpritisk vsesavanja ne učinkuje, • slabo ločevanje, • pogonski motorji so močno zaprašeni in se lahko pregrevajo. Pri merjenju prašnosti ni bilo še za noben kotni brusilnik ugotovljeno, da bi v zrak emitiral manj kot 2 mg prahu. Merjenja so pokazala vrednosti od 3 mg do 31 mg prahu na m3 zraka. Že majhne spremembe, kot je npr. uporaba sesalnega lijaka ali drugačna oblika ročaja na obdelovanem kosu, lahko pomeni precejšnje spremembe pri izmerjeni prašnosti v zraku. Srednja vrednost prašnosti je bila pri 9,4 mg, ki je zelo visoka (Prodinger 2000). Ročno brušenje Pri merjenih vrednostih za ročno brušenje je vseeno, ali brusimo s strojem, ali ročno. Pri merjenjih mestih je bila vrednost precej pod dovoljeno mejo prašnosti. Do dobrih rezultatov lahko pridemo pri primerjavi vrednosti pri ročnem brušenju in brušenju na sesalni mizi. Prašnost v vrednosti 5 mg je lahko pri brušenju stola znižana na 2,8 mg. Pri merjenju je bilo treba upoštevati, da je stol sestavljen iz elementov in da se prah kot pravilo pojavi več 10 cm nad delovno površino, kar pomeni, da gre le del prahu skozi rešetko na mizi. Pri obdelovanih kosih z ravnimi površinami so vrednosti prahu v zraku pod 2 mg. Paziti je treba, da je možno nastali prah vsesati v razdalji vsaj 10 cm od obdelovanega kosa lesa, da prah ne bi prosto uhajal v zrak. Delež prahu, ki je nastal pri ročnem brušenju, pa lahko postane manj pomemben, če upoštevamo kakšno oviro lahko pomeni pri delu sesalna cev. Tudi tu so uporabniki našli dobro rešitev: vsesavanje prahu je možno skozi napeljave (cevi), ki so inštalirane na stropu nad delovnim mestom. Na ta način dosežemo, da sesalna cev ne visi navzdol in moti delavca pri bru{e-nju. Dodatno pa je izbrana sesalna cev iz bolj gladkega materiala, tako da v eventualnem kontaktu z obdelovanim kosom ne pride do kakr{nih koli drgnjenj ali zatikanj oz. v tem primeru lahko hitro re{imo cev (slika 9). Prednosti tako urejenega delovnega mesta so zelo velike. Tako lahko za kose, ki jih obdelujemo in za katere bo potrebno veliko ro~nega bru{enja (kot npr. sanacija vrat ali pohi{tva), opravimo veliko le-tega brez nepotrebnega gibanja in menjavanja prostora. Orodje, na katerega pritrjena razsvetljava, npr. vrtalni stroj, ima lahko ‘e vpet sveder in lahko z njim takoj vrtamo, ne da bi izgubljali ~as z iskanjem, vpenjanjem svedra in podobno. Mo‘en pa je {e en na~in vsesavanja prahu v delavnicah, kjer je stalna pra{nost zaradi bru{enja, ‘aganja, vrtanja. Gre za monta‘o nerjave~e kovinske mre‘e pod delovno mizo in pa sistem vsesa-vanja prahu v vi{ini mize (Prodinger 2000) (slika 10). Nastanek prahu pri krta~enju Nepravilno oblikovane dele lesa pogosto obdelamo tudi s krta~enjem tako, da bi dobili povr{ine, ki so gladke in prijetne na otip. Tako lahko obdelamo povr{ine na koncu obdelovalnega procesa ali pa med njim. Naprava za krta-~enje je sestavljena iz vrte~e se krta~e s trdimi {~etinami in pritrjenega brusilnega papirja. [~etine na krta~i dajejo brusilnemu papirju potrebno oporo, da lahko dobro zbrusimo obdelovani kos lesa. Krta~e imajo premer 40 cm in delujejo kot velik, prosto stoje~ ventilator. Nastajajo~i, zelo drobni prah je z zrakom odpihnjen v okolico. Povpre~ne merjene vrednosti prahu so od 10 do 12 mg, ~e ni sistema vsesavanja. Pri krta~enju lahko za krta~o predvi- ijaLeS 55(2003) 1-2 dimo nekak{en pokrov, ki naj bi bil montiran tako, da bi lahko obdelovani kos lesa lahko prosto obra~ali in brusili, prah, ki nastane pri bru{enju, pa bi lahko {el direktno v cevi sistema za vsesavanje. Popolna zapora nastajanja prahu pri krta~enju ni mo‘na, ker vedno potrebujemo odprtino, da bi lahko obdelovali kos lesa. Dodatna re{itev za krta~e-nje je opisna v naslednjem odstavku (Prodinger 2000). Bobnanje Pri bobnanju postavimo kos pohi{tva, ki ga obdelujemo (lahko manj{i kos pohi{tva ali stol), v velik boben s premerom najmanj 1 m. Boben je nepre-du{no zaprt in do polovice napolnjen z gladkimi steklenimi kroglicami. Br‘ ko se boben za~ne obra~ati, je kos pohi{tva obsut s steklenimi kroglicami, ki zgladijo povr{ino. Prednost bobna je popolna zaprtost, kjer lahko nastane emisija prahu samo pri menjavi obdelovanih kosov pohi{tva. Boben je stalno ~i{~en z zrakom, ki odna{a prah skozi vsesovalne cevi. S steklenimi kroglicami, ki imajo 1 cm ali 2 cm premera, lahko obdelamo ravne povr{ine, medtem ko je za obdelavo raznih ‘lebi-~ev in utorov {e vedno potrebno ro~no delo (Prodinger 2000). NEKATERI DRUGI IZVORI PRAHU Odlagali{~e prahu Na vseh vodoravnih povr{inah se stalno nalaga prah tudi v {e tako nepra{nih delavnicah. Najpomembnej{e se je izogibati neravnim stenskim oblogam, napeljavam in razsvetljavi, ki se te‘ko o~istijo. Prah se pogosto odlaga na delovnih strojih in v njih, v ogrevalnih napravah in na zalogah materiala. Odstranitev povr{in, kjer se nalaga prah, {e posebej plo{~ ali skladi{~enega materiala, lahko prispeva k mo~nemu ijaLeS 55(2003) 1-2 zmanjšanju prašnosti. Najbolj zanesljiv ukrep pri zmanjševanju prašnosti pa je seveda redno sesanje vsej površin. Prah pa se nabira tudi na delovnih oblekah. Pogosto v s prahom zelo obremenjenih delavnicah delujejo po tem principu: najprej opravljajo zelo prašna dela, kot so brušenje aH žaganje, potem pa ta prah s stisnjenim zrakom odpihnejo z obleke, vendar se lahko zaradi pritiska zraka prah raznese po vsej delavnici (Prodinger 2000). Odpihovanje Odstranjevanje prahu z odpihovanjem s stisnjenim zrakom je napačno ravnanje. Prah je ob tem le razpršen in čaka na naslednjo priložnost, da bo lahko spet škodljivo deloval. Kroženje prahu je pri odpihovanju preprosto: • pranje odpihnjen s stisnjenim zrakom in razpršen v okolico, • prah se usede na vse vodoravne površine, • prah je skozi gibanje delavcev, premikanje obdelovanih kosov lesa spet aktiviran in že drugič škoduje delavcu, • delovna površina ali obdelovani kos lesa je očiščen s stisnjenim zrakom, s čimer se kroženje prahu konča. Samo dosledno odstranjevanje prahu že pri nastajanju lahko pomaga pri izogibanju problemu prašnosti. Navodilo za ravnanje podjetjem: Manj prahu v delavnici pripomore k boljši klimi (vzdušju) v delavnici (Prodinger 2000). Viličar Eden od pogosto podcenjenih izvorov prašnosti je lahko tudi viličar: pri hitrem transportu, kjer se viličar veliko obrača in pri tem dviguje prah s tal. Priporočljiv ukrep je redno čiščenje tal raziskave in razvoj in namestitev gladkih talnih površin. Dizelski viličar je zelo velik emisijski izvor prahu. Dizelski motorji lahko v svojih izpušnih plinih vsebujejo do 4 g saj na m3. Saje iz izpuha se porazdelijo tako, da jih je nemogoče takoj opaziti. Glede na to, da morajo dizelski viličarji kar pogosto voziti po proizvodnih halah, je nujno potrebna rešitev montaža filtra proti sajam (Prodinger 2000). Ogrevanje Eden od nadaljnjih izvirov prašnosti je tudi ogrevalni sistem. Za to še posebej velja ogrevanje s pihajočim zrakom, ki lahko na začetku kurilne sezone emitira v zrak velike količine prahu, ki se je nabral med ploščami. Da bi znižali prašnost, je bilo predlagano, da se na začetku kurilne sezone ogrevanje nastavi na maksimalno delovanje, vsa vrata in okna naj se odprejo in pihanje toplega zraka tudi nastavi na maksimum, da bi v enem poskusu odstranili čim več prahu. Med tem postopkom v delavnici ne smejo biti ljudje. V največ pol ure mora koncentracija prahu v zraku pasti. Razpoložljiv sistem vsesa-vanja je ob tem postopku tudi lahko vključen tako, da lahko pripomore k hitrejšemu in bolj učinkovitemu pre-čiščevanju zraka (Prodinger 2000). V zimskih mesecih je prašnost višja kot poleti iz dveh razlogov: • okna in vrata morajo ostati zaprta, da bi ohranili toploto v delavnici, • pri ogrevanju je zrak bolj suh tako, da je tudi prah lažji in se hitreje dviga. Povišana vlažnost zraka poleti vpliva tudi na večjo vlažnost lesa in večjo težo lesnih prašnih delcev. Poleti je vlažnost v glavnem od 5 do 15 g vode na kilo-gram zraka, pozimi pa od 1 do 3 grame. Manjkajoča teža vode v prahu povzroči hitrejše in lažje dvigovanje prahu (Prodinger 2000). m raziskave in razvoj VPLIVI LESNEGA PRAHU Boj proti lesnem prahu ni problem, ki je pomemben samo za specialiste za medicino dela in zaposlene v lesarski industriji. Nevarnosti, ki jih predstavlja lesni prah, segajo vse od negativnih vplivov na zdravje (suha sluznica) do slabše kvalitete izdelkov in neposrednih nevarnosti in poškodb. VPLIVI LESNEGA PRAHU NA ZDRAVJE: Škodljivost prahu je odvisna od (Gspan 1984): • koncentracije prahu, • ekspozicije prahu, • kemične sestave, • velikosti spektra delcev, • oblike prašnih delcev. Lesni prah deluje na več načinov: • fizično delovanje z izsuševanjem lesa, • kemično delovanje z izločevanjem substanc iz lesa. Medtem ko so fizični učinki splošno znani - suha sluznica, kašlji, razpokana koža in občutekžeje pri delu na prašnih delovnih mestih, pa imamo le malo podatkov o kemičnih učinkih. Obstaja namreč upravičen sum o nastanku nosnih karciomov pri vplivu lesnega prahu hrasta in bukve. Študija o lesnoobde-lovalnih podjetjih z izmerjeno praš-nostjo in preiskave zdravnika za grlo, nos in ušesa (otorinolaringologa) bi bile zelo zaželene, da bi lahko odpravili zgoraj omenjene sume (Sj D ström in Alenk 1999). Manjši je prašni delec, globlje v pljuča se lahko zarije. Večji delčki velikosti okoli 1/10 mm so ustavljeni že na nosni sluznici, medtem ko se manjši (pod 1/ 100 mm) prebijejo do bronhijev in celo v pljučne mešičke. Odločilnega pomena za zdravstvene EE “okvare” zaradi lesnega prahu je koncentracija in trajanje izpostavljenosti. Za oceno stopnje nevarnosti je upoštevana izpostavljenost prizadetih. Prizadetost osebe je ocenjena skupaj s trajanjem del in izračunana za 8-urni delavnik. Posamezne najvišje vrednosti lahko pomenijo skupno le malenkostno obremenitev s prahom, medtem ko samo malenkostno preseganje meje prašnosti, vendar v obdobju dalj trajajoče izpostavljenosti, lahko povzroči resne probleme. Danes uporabljene metode za merjenje prašnosti v zraku izhajajo iz količine prahu na kubični meter zraka. Majhne vrednosti (pod 1 mg prahu na kubični meter) lahko dajejo vtis varnega delovnega okolja, razen v primeru, da oseba, ki dela, nima alergijskih reakcij na prah. Prav najmanjši in gravimetrično najmanj vplivni delci povzročajo pri nekaterih ljudeh razvoj alergij. Obsežna preiskava rizikov prašnosti bi morala poleg izmerjenih vrednosti preveriti tudi velikosti delcev in njihovo razvrstitev upoštevati v skupni oceni (Gspan in Hrašovec 1993). ŠKODLJIVI VPLIVI NA KVALITETO IZDELKA Kupec pričakuje neoporečen izdelek. Tudi najmanjši prah, ki se odlaga na izdelku, mora biti očiščen, kar pomeni dodatno delo. Seveda pa se pri skladiščenju vedno odlaga prah. Bistveno bolj neprijetno je odstranjevanje prahu v lakirnici, ker lak prašne delce veže v novo polakirano plast. Nečista površina je zelo slaba reklama za neko podjetje, tako pomanjkljivost pa lahko takoj opazijo tudi laiki. Dodatna popravila in izguba ugleda podjetja, da o denarju niti ne govorimo, so lahko pogosto posledica (Prodinger 2000). TEHNIČNE TEŽAVE, KI JIH POVROČA LESNI PRAH Najosnovnejša nevarnost zaradi prahu je zmanj{anje trenja tal, kar pomeni, da lahko pride do padcev zaradi spo-drsavanja. Manj o~itne so nevarnosti, ki jih prah lahko povzro~i na razsvetljavi in motorjih. Tako lu~i kot motorji se lahko pri delovanju znatno segrejejo, tako da se lahko v‘ge prah, ki se je nabral na njihovi povr{ini. Dobro vzdr-‘evanje ~isto~e teh naprav je zelo u~in-kovit ukrep proti samov‘igu. Pri pra{nosti je pogosto podcenjeno delovanje prezra~evalnih naprav. Vsak vklop zra~nika povzro~i dvigovanje prahu, ki se je nabral v sistemu prezra-~evalne naprave ali na mre‘i zra~nika. Menjava smeri pihanja zraka vsaki~ povzro~i novo odlaganje prahu, temu pa bi se bilo treba izogniti. Poseben problem je napetost (el. naboj) delov brusilnih naprav, ki se ustvarja pri bru{enju. Pri {irokotra~nem brusilnem stroju lahko stati~ni naboj zgornjih valjev dose‘e napetost 15.000 V, kadar se brusilni trak drgne ob nosilec valjev. Naboj se preko mo~nih elektri~nih isker razelektri pri ozemljenem okviru stroja. Pri pove~ani koncentraciji prahu je mo‘en v‘ig zra~no-pra{ne me{anice. [e posebej pri brusilnih napravah je velika verjetnost, da nastaja stati~ni naboj na razli~nih sestavnih delih. Te‘ave lahko odpravimo tako, da poskrbimo za ~is-tost naprav. Zadnje podro~je, ki ima lahko pomembno vlogo pri lesnem prahu, je se-‘iganje. Nekateri ogrevalni sistemi zelo slabo reagirajo na velik dele‘ prahu in se nagibajo k pokanju (Prodinger 2000). 1. Gspan, P.: Ekologija dela, priro~nik, Iskra Tozd Tele-matika v sodelovanju z Zavodom SRS za varstvo pri delu, Kranj, 1984 2. Gspan P., Hrašovec, B.: Prah v proizvodnji, Zavod Republike Slovenije za varstvo pri delu, Ljubljana 1993 3. Prodinger, K.: Staub, 2000 4. SjDström, E., Alen, R.: Analitical methods in wood chemistry, pulping and papermaking, Springer-Verlag Berlin, Heidelberg, New York, 1999 ijaLes 55(2003) 1-2