V prvem razdobju je Zelena jama nastala v glavnem kot železničarsko naselje, v katerem so se »na razmeroma osamljeno mestno obrobje, v neprijazno bližino nekaterih industrijskih obratov, med gramoznice in umikajoče se njive naselje­ vali ljudje določenih pok licov .. .« in ki so mu »ločenost. . . in razlike v odnosu do mesta in nekaterih drugih, starejših in zato tudi po svoje izoblikovanih predmestnih naselij dajale poseben ton« (str. 128). Za drugo razdobje, med obema vojnama, je značilen prodor neželezničarskih poklicev, predvsem de­ lavcev iz starejše, vzhodne ljubljanske industrijske četrti,pa tudi že nameščencev in intelektualcev, pri čemer pa se Zelena jama gradbeno le malo razširi, pre- vsem pa ne izgubi svoje fiziognom ije naselja s povečini pritličnim i hišami. Tretje razdobje, po osvoboditvi, pa označuje razen pojemajoče socialne dife­ renciacije in vključevanja v sodobni življenjsk i način tudi sprememba v fizio­ gnomiji, predvsem vključitev stanovanjskih blokov v staro pritlično naselje. Naj za zaključek ponovim: Kremenšek je s svojo študijo dal tudi nam geo­ grafom ne samo pobudo, ampak kar dober pouk. To velja na splošno, še po­ sebno pa glede upoštevanja fiziognomskih elementov v proučevanju naselij. Imam vtis, da je v tem Kremenšek bolj geografski od marsikaterega današn jega geografa pri nas in drugod, ki na te elem ente le prerad pozabi ali pa jih name­ noma omalovažuje in potiska ob stran, pri tem pa morda celo preveč sili na področja, ki jih vsaj nič manj uspešno lahko opravi sociolog ali — kot je lepo dokazal Kremenšek — celo etnolog. Svetozar Ilešič K r a j š a p o r o č i l a Igor V rišer, M ala m esta v SR S loveniji. Problemi njihovega obstoja in na­ daljnjega razvoja. Inštiiit za geografijo Univerze v Ljubljani. Interna publi­ kacija, razmnožena na Zavodu za statistiko v Ljubljani v 50 izvodih. Strani 169, 22 kart in grafikonov, 40 tabel, dodatni zvezek s prilogami (tabelami), strani 32. Izdelavo raziskovalne naloge je financiral Sklad Borisa Kidriča. D a u v rš č a m o p o ro č ilo o V r iš e r je v i š tu d i j i o m a lih m e stih v S lo v e n iji m e d » K ra jša p o ro č ila« , n ik a k o r n i z n a k p o d c e n je v a n ja . N a s p ro tn o , de lo po sv o ji iz re d n i te h tn o s t i , p o n o v ih m e to d o lo šk ih p r i je m ih in po r e z u l ta t ih , n a d v s e p o m e m b n ih n e sam o z a g e o g ra f i jo n a š ih m a lih m est, tem v eč za g e o g ra f i jo vse n a š e u rb a n iz a c i je in s u b u rb a n iz a c i je te r ce lo tn e re g io n a ln e s t r u k tu r e za s lu ž i in bo n ed v o m n o tu d i d o ž iv e lo n a d p o p re č n o p o z o rn o s t. Z a e n k ra t se g a d o ta k n e m o sam o s k ra tk im p o ro č ilo m p a č iz r a z lo g a , k e r je iz šlo sam o v 50 iz v o d ih , več a l i m a n j za in te rn e n a m e n e , in k e r p a č d o s le j s k o ra j n i b i l a n a v a d a , d a s tro k o v n e re v i je p o ro č a jo o p u b lik a c i ja h ta k e g a z n a č a ja . C e sm o to re j p re lo m il i to p ra v i lo , že lim o s tem sam o p o d č r ta t i iz re d n o p o m e m b n o s t ra z p ra v e , h k r a t i p a iz ra z i to o b ž a lo v a n je , d a se, p a č z a ra d i p o m a n jk lj iv e in p re m a lo p ro ž n e o rg a n iz a c i je n a š e g a z n a n s tv e n e g a t i s k a n i n a š la ta k o j m o ž n o st, d a iz id e v d o k o n č n i, ja v n o s t i d o s to p n i o b lik i. V p r e p r i č a n ju , d a se b o to n a k n a d n o k m a lu zg o d ilo in d a bo ta k r a t r a z p ra v a v z b u d ila v s tro k o v n e m tis k u š ir š i o d m ev , se o m e ju je m o z d a j le n a k r a tk o b e ležk o o n je m . V n je j b i p a le rad i p o u d a r i l i , d a r a z p ra v a n i b o g a ta sam o p o sv o jih k o n k re tn ih iz s le d k ih , ko n am p o vseh m e rilih k i j ih u p o r a b l ja , p o k a ž e , k a k o so ra v n o n a š a m a la m e s ta p o le g d v e h v e l ik ih (L ju b lja n e in M arib o ra ) n a jm o č n e jš i , v s a j p o lo v ičen n o s ile c n a č e u r b a n iz a c i je , k a k o n am p r i tem m a n jk a s re d n jih m est, k a k o je v se to iz ra z z a S lo v en ijo ta k o z n a č iln e in m a lo k je d ru g je iz o b lik o v a n e » su b u rb a n iz a c ije « in k a k o n a s to d e js tv o p o s ta v l ja p re d d ilem o , a li n a j to svo jo » la s tn o p o t v u rb a n iz a c i jo « še n a ­ p r e j d o p u šč a m o in jo ce lo » in s titu c io n a ln o « p o d p ira m o , a l i p a p o sk u ša m o o d p re t i v r a t a b o lj zgo ­ ščen i u rb a n iz a c i j i v s re d n je v e l ik a m e s ta a l i s o m e s tja , če že n e p o p o ln i z g o s titv i v » m e tro p o li ta n ­ s k a p o d ro č ja « . R az en p o te j sv o ji v seb in sk i s t r a n i p a je r a z p r a v a ze lo p o z i tiv n a tu d i v m e to d o lo šk em p o g le d u : n e sam o z a ra d i sp lo šn o o k re p lje n e u p o ra b e so d o b n ih k v a n t i ta t iv n ih m e to d , te m v eč z a ra d i p o s k u so v č im k o m p le k sn e jš ih k v a n t i ta t iv n ih ocen » u rb a n iz a c i je « , » d ru ž b e n e g a p o m e n a m est« in s tem tu d i o p re d e l itv e m e s tn ih » fu n k c ij« . M aks W raber, Pflanzengeographische S tellung und G liederung Sloweniens. Vcgetaiio Acta Geobotanica, Organe officicl de l’Association internationale de phytosociologie. Vol. XVII, Fase. 1-6, The Hague 1969, str. 176-199, s karto fitogeografske razčlenitve Slovenije v prilogi. D elo , k i je b ilo n a g ra je n o z n a g ra d o S k la d a B o risa K id r ič a za le to 1969, je p o k su s n a j iz r a ­ z i te jš e g a z a s to p n ik a f ito so c io lo šk e in v e g e ta c i js k o g e o g ra fs k e sm eri m e d n aš im i b o ta n ik i p o d a ti , v g la v n em n a osnov i sv o jih la s tn ih d o lg o le tn ih ra z is k a v , v e g e ta c i js k o g e o g ra fs k o re g io n a liz a c i jo S lo v en ije , ta k o p o tre b n o tu d i n a m g e o g ra fo m . A v to r r a z d e li S lo v en ijo n a šes t v e g e ta c i js k ih p o d ro č i j: a lp sk o , d in a r s k o , s u b m e d ite ra n s k o , s u b p a n o n s k o , p r e d d in a r s k o in p re d a lp s k o . V z a d o šč e n je n am 9 G e o g ra fs k i v e s tn ik 129 je , d a sc ta r a z č le n i te v , k a k o r a v to r sam p o u d a r ja (na s tr . 194), n e v e rje tn o u je m a z n ašo p o k ra - j in sk o -g e o g ra fsk o re g io n a liz a c i jo . Z a to n am je še tem b o lj d o b ro d o š la in je le ž e le ti , d a b i a v to r im e l m o ž n o st o b ja v i t i to svo jo š tu d i jo še v v eč jem o bsegu in s p o d ro b n e jš im i n a v e d b a m i, s a j je v p u b l ik a c i j i , k je r je iz š la , š irš e m u k ro g u tu d i te ž e d o s to p n a . Že ta k a , k o t je , p a n a m b o iz v rs tn o s lu ž i la , tem b o lj , k e r se d o tik a tu d i a n tro p o g e n ih p r e o b l ik o v a n j p rv o tn e g a r a s t j a (v p liv g o z d a r ­ je n ja , p la n in s k e p a š e i td .) . Š tu d i ja ra z e n te g a d o b ro p o d č r ta v logo S lo v en ije k o t p re h o d n e g a in s tič n e g a p o d ro č ja tu d i v v e g e ta c i j i : k e r je S lo v e n ija o s ta la v g la v n e m iz v en p le is to c e n sk e p o led e- n itv e , so v an jo v p o s tg la c ia ln e m č a su la h k o te m u s p e š n e je s p e t v d r l i i l i r s k o -b a lk a n s k i ra s t l in s k i e lem en ti, k i so m e d te m n a š li z a v e tje iz v en p o le d e n e lih A lp ; z la s ti zn a č ile n je b il z m a g o v it i p o h o d b u k v e . Svetozar Ilešič, D ie w irtschaftsgeograph ische S tru k tu r S low eniens in re ­ g ionaler S ieht. M itte ilungen d e r Ö ste rre ich ischen G eographischen G esell­ schaft, Band 112, Heft 1, 1970, str. 56-77, s 4 kartami v prilogi (nemški, francoski in angleški povzetek). V š tu d ij i je a v to r p r i r e d i l z a z u n a n je b r a lc e svo jo sh em o p o k ra j in s k e in so c io e k o n o m sk e r e g io n a liz a c i je SR S lo v e n ije te r svo j p re g le d d ru ž b c n o -e k o u o m s k ih r a z l ik v r e g io n a ln i s t r u k tu r i , p re d v se m ra z l ik m ed o s re d n jim s lo v en sk im ra z v o jn im o g ro d je m in b o lj o b ro b n im i, z a o s ta lim i p o k ra j in a m i, s p o seb n im o p o zo rilo m n a n e k a te re s tem zv e z a n e ra z v o jn e p ro b le m e , k i v k l ju č u ­ je jo tu d i d o lo č en e p o se b n o s ti g le d e n a to , d a g re z a ž iv lje n js k o p o d ro č je m a le g a n a ro d a . VI. K lem enčič. T he m igration of population and the industria liza tion of S lovenia. Studies in Geography in Hungary, 7: Recent Population movements in the East European Countries. Budapest 1970, str. 21-27. G re z a r e f e r a t , k i g a je im e l a v to r svo j č a s n a s im p o z iju o p re b iv a ls tv e n i g e o g ra f i j i v z h o d n o e v ro p s k ih d ežel v B u d im p e š ti . V n je m p o d a ja zg o ščen p re g le d s e litev v S lo v e n iji od t i s t ih , k i so se z a če le že v 19. s to le tju p a do d a n a š n je d n e v n e m ig ra c i je d e lo v n e s ile in do z a p o s lo v a n ja n a š ih d e lav cev v tu j in i . G re to re j za r e z u l ta te p ro u č e v a n j, k i j ih je a v to r p o d ro b n o o b ja v il že d o m a a l i p a so n a p o ti o b ja v e . M ilan N atek, P rise lje v a n je lju d i na ce ljsko področje . C eljsk i zbornik 1968, str. 5-29. V r a z p ra v i je n a o sn o v i p o d a tk o v iz le ta 1961 o b d e la n o p r is e l je v a n je v p o sam e zn e o b č in e c e ljs k e g a p o d ro č ja (C e lje , L a šk o , M o z irje , S lo v en sk e K o n jic e , Š e n tju r p r i C e lju , Š m a r je p r i J e lš a h , V elen je in Ž a lec), d if e re n c ira n o p re d v s e m po tre h t ip ih n a s e l i j : m e s tn ih , k m e č k ih in m e ša n ih . N a jv a ž n e jš i u g o to v itv i s ta v te m , d a s k o ra j v vseh o b č in a h (ra z e n C e lja ) p re v la d u je jo d o se lje n c i iz d o m a č e o b č in e , d a g re sp lo h v g la v n em z a d o s e lje v a n je v re g io n a ln e m o k v ir ju in d a im a jo p r i tem m o čn o p o s re d o v a ln o vlogo ra v n o ta k o im e n o v a n a >m ešana« n a s e l ja . M ilorad Vasovic, Gozd M artu ljak i K ra n jsk a G ora kao sred iš ta tu rizm a u Ju lijsk im A lpam a. Zbornik radova Geografskog instituta PMF, Beograd, sv. XV, 1968, str. 113-126. M ilorad Vasovid, B ohin j i T rig lav u svetlu tu rizm a. Zbornik radova Geografskog instituta PMF, Beograd, sv. XVI, 1969, str. 101-116. K lju b m o č n i p o p u la rn o s t i g e o g ra f i je tu r iz m a v S lo v e n iji n a m še m o čn o m a n jk a jo p o d ro b n e k o n k re tn e g e o g ra fs k e o b ra v n a v e tu r iz m a v p o sam e zn ih n a š ih tu r i s t ič n ih k r a j ih in o b m o č jih . E no od ta k ih v rz e li je iz p o ln il p ro f . V aso v ic s s v o jim a š tu d i ja m a o K ra n js k i g o r i z G o z d -M a r tu ljk o m te r o B o h in ju s T r ig la v o m . A v to r se je , k a k o r v id im o , tu d i n a m e stu sam e m in n e le po s ta t is t ič n ih v ir ih p o g lo b il v g e o g ra fsk o p ro b le m a tik o o b ra v n a v a n ih tu r i s t ič n ih s re d iš č . P r i tem se je p o d ro b n o s e z n a n il tu d i z n jih o v im h is to r ia to m (p re s e n e t ljiv o d o b ro p o seb n o n a p r im e ru B o h in ja oz. B o h in jsk e B is tr ic e ) in z a k tu a ln im i p ro b le m i n a d a l jn je g a ra z v o ja . S te s t r a n i so u p o š te v a n ja v r e d n a n je g o v e g a o p o z o r i la n a n e v a rn o s t e n o s tra n sk e u s m e r i tv e k ra n js k o g o rs k e g a tu r iz m a p re v e č v z im sk o sezono , za k a te ro k lim a ts k e ra z m e re ( t r a ja n je sn ežn e o d e je , z im sk i v e tro v i) , p a tu d i te re n s k e ra z m e re b re z v e l ik ih in v e s t ic i j v g o rsk o z a le d je n iso n a ju g o d n e jš i in n a u m e s tn o s t v e č je g a p o s p e š e v a n ja t r a n z i tn e g a in iz le tn iš k e g a tu r iz m a . P o d o b n o o p o z a r ja p r i B o h in ju n a p o tre b o , d a se ta m z im sk i tu r iz e m č im b o lj o m a so v i z g ra d n jo ž ič n ic n a v is o k o g o rsk e te re n e z d o lg o tra jn o s n ežn o o d e jo , c e lo tn i tu r iz e m p a m o rd a sp e t o k re p i z d o to k o m tr a d ic io n a ln ih b o h in js k ih gosto v iz T r s ta in G o rice . G ü n te r G lau e rt, S iedlung und W irtschaft im oberen S ann ta l se it dem 15. Ja h rh u n d e rt. Ein Bergbauerngebiet Sloweniens am Alpenostrand. M itteil­ ungen der österreich ischen Geographischen G esellschaft, Band 110, Heft II/II1, 1968, str. 202. Z n a n i p re d v o jn i p ro u č e v a le c n a s e l itv e n e in n a s e lb in s k e g e o g ra f i je n a š ih a lp s k ih k r a je v p o d a ja v te j š tu d i j i iz č rp e n p re g le d ra z v o ja s a v in js k e g a p o d ro č ja s a m o tn ih g o rsk ih k m e ti j s p o seb n im p o u d a rk o m n a s ta n ju v d o b i g o r n je g ra js k ih u r b a r j e v (1426 in 1601) in f r a n c is c e js k e g a k a t a s t r a .