na ogled postavi ŠOŠTANJ, 17. aprila - Državna razstava, ki so jo pod pokroviteljstvom Občine Šo-štanj in PILa - Pisanega lista že enaintridesetič pripravili na osnovni šoli Karla De-stovnika - Kajuha je od sobote odprta. Dela bodo na ogled v prostorih šole vse leto. Če vas bo pot zanesla v Šoštanj, si jo le oglejte. Stran 20. ■ mkp, slika: vos številka 16 četrtek, 22. aprila 1999 160 tolarjev Ćestitamo za 27. april, dan upora! Uredništvo PREDSTAVINJIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno, predvsem v popoldanskem času krajevne plohe. Davek na porabljeno vrednost Letošnje občinske proračune so z večjo ali manjšo muko že sprejeli in se žalostno zazrli v prihodnost, natančneje v uresničevanje le-tošnjih načrtov. Davek na tako želeno in zah-tevano samostojnost v vseh razsežno-stih njene majhnosti je visok in se še stopnjuje. V čisto majhnih občinah je proračunska vreča, bolje rečeno mošnjiček, tako majhna, da je skoraj razpore-diti niso znali, tudi ne znajo odgovoriti na vprašanje, kako bodo z njo samostojno uresniče-vali obljubljene (in nujne) načrte. Svoje je k temu prispevala spremenjena za-konodaja z novimi merili jinanciranja lokalne samouprave. A to še ni najhuje. Naj-večji davek pobirajo mnoge naložbe minulih let, s katerimi so majhne občine dokazovale upravičenost in smiselnost svojega obstoja. Ceste, šole, kanalizacije in še marsikaj so Iju-dem več kot dobrodošle, iskreno so se veselili i Tak. mi š 1 teh in sorodnih pridobitev, kijih prej ni bilo, in je vprašanje, če bi brez novih občin tudi bile, vendar... Vendar se vseh teh pridobitev v številnih okoljih ne veselijo novoizvoljeni občin-ski svetniki in svetnice. Ob spreje-manju zaključnih računov za U^ lansko leto in letošnjih proraču- nov so se kaj hitro soočili z dejstvom, da svojih obljub volivcem ne bodo mogli izpol-niti, morda kakšno drobnarijo. Le za sproti bo, kolikor bo. Soočili so se z dejstvom, da neporav-nane obveznosti za številne pridobitve in "pri-dobitve" krepko bremenijo že sicer na pol prazne vreče, klestijo načrte in njihovo prvot-no "svetniško" vnemo. Bodo zmogli volivcem pojasniti pretirano vnemo predhodnikov, vsem bolj ali manj velikim preteklim dosežkom navkljub!? ■ jP MISTNA OBČINA VELENJE Občartkam in občanom čestitamo ob dnevu upora in prazniku deia ter prijazno vabimo na svečanost in kresovanje v petek, 23. 4., ob 18. uri na prireditvenem prostoru ob restavraciji Jezero. Evropo? Rokometni klub Gorenje bo v soboto in nedeljo znova gostitelj sklepnega turnirja za slovenski pokal, ki bo odločal o tret-jem slovenskem predstav-niku v evropskih tekmova-njih. Domači rokometaši, ki si v pravkar končanem prvenstvu niso zagotovili nastopa v Evropi, bodo skušali to doseči preko pokala. To ne bo enostav-no, saj morajo že v prvi tekmi premagati ekipo Prule 67, ki ima enak cilj. ■ Foto: vos Stran 16. Za jubilej zlato priznanje Na proslavi 40-let-nice je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič (na levi) izročil velenj-skemu turistič-nemu društvu zlato plaketo zveze. Priznanje je v ime-nu društva prejel predsednik Jože Zakošek. ■ Foto: bg Stran 11 ISSN 0350-5561 ZAVAROVALNICA M A R I B O R 55 Bo 063 4? MENJALNICA Velenje, Tomšičeva 13, tel.: 063/862-522 Menjalnica v Velenju je do nadaljnega zaradi prenove zaprta! 9770350556014 2 KAN vas DOGODKI 22- aprila 1999 novi ce Za več žensk v politiki LJUBLJANA - Urad za žensko politiko, ki ga že šest let vodi Vera Kozmik, je pred dnevi pripravil novinarsko kon-ferenco, na kateri so predstavili stališča Urada do novega volilnega sistema in možnosti žensk v njem. V razmišlja-nju o spreminjanju volilne zakonodaje je po njihovem mnenju potrebno vnesti tudi razmišljanje o možnostih žensk za izvolitev v volilnem sistemu. Ne glede na to, za kakšne volilni sistem se bodo odločili posianci, je namreč možno vanj vgraditi določene mehanizme za večjo prisot-nost žensk. Zato Urad za žensko politiko predlaga uzako-nitev tako imenovanih ZIP list, na katcri se kandidat in kandidatka izmenično pojavljata v proporcionalnem siste-mu, pa tudi finančno stimulacijo strankc, ki bodo imeli iz-voljenih več žensk v večinskem delu sistema. Poleg tega predlagajo, da naj statut stranke izrecno določi postopke in ukrepe pri določanju kandidatov oziroma kandidatk. ■ bš Za otroke in invalide štirih občin LJUBNO OB SAVINJI - V petek opoldne so se veselili na Ljubnem ob Savinji, zadovoljstvo z njimi pa so delili tudi v sosednjih treh občinah. Občina Ljubno in Zgornje-savinjski zdravstveni dom Mozirje sta s pomočjo ministrs-tva za zdravstvo v prostorih tamkajšnjega zdravstvenega doma uredila in sodobno opremila otroško zobozdravs-tveno ambulanto, ki bo nudila storitve otrokom iz občin Solčava, Luče, Gornji Grad in Ljubno. Pri tem je zelo pomembno, da bo ambulanta namenjena tudi invalidom iz obeh dolin, saj je edina, v katero je možen dostop tudi invalidom na vozičkih. Zelo dobrodošla naiožba je bila vredno 10 milijonov tolarjev, polovico od tega pa je prispevalo ministrstvo za zdravstvo. UJp Uspešno posiovno leto ARJA VAS - V tretji največji mlekarni v Sloveniji -Mlekarni Celeia Arja vas - so lansko poslovno leto sklenili zelo dobro, s 6,8 milijarde tolarjev ceiotnega prihodka in s 70 milijoni SIT čistega dobička. Lani so zaključili leta 1993 začeto sanacijo podjetja in v tem času za približno 20 odstotkov povečali proizvodnjo. Tudi v letošnjih treh mesecih so odkupi in predelali za 20 odstotkov več mleka.Lani so ga odkupili 54,5 milijonov litrov, predelali pa so ga 52,5 milijona litrov, v sire 39783 ton. Utp Tretji podžupan David Ravnjak? ŠOŠTANJ, 22. aprila - Na današnji seji sveta občine Šo-štanj bodo volili še tretjega podžupana. Bogdan Menih, župan, bo svetu v izvolitev predlagal Davida Ravnjaka (SDS). Sicer pa bodo na tej seji imenovali tudi komisije, potrebne za nemoteno delo sveta, podaljšali pa naj bi tudi veljavnost sklepa o začasnem financiranju javne porabe v občini. Predlog proračuna namreč še ni pripravljen za obravnavo. ■ mkp Novo KRS omrežje ŠENTILJ PRI VELENJU - V zaselku Laze v krajevni skupnosti Šentilj so imeli vsa leta težave s sprejemom TV programov, tako nacionalne kot tudi lokalnih televizijskih postaj. Zato so se krajani odločili, da si izboljšajo informa-cijske pogoje. Lani so pričeli z izgradnjo kabelsko razdelil-nega sistema, v teh dneh pa dela končujejo. Omrežje bodo uradno otvorili to soboto, 24. aprila, ob 18. uri, in sicer pri domačiji Jezernik, kjer stoji elektro napajalna omarica. Po končani otvoritvi se bo slavje nadaljevalo v domu krajanov v Šentilju, kjer bodo podali končno poročilo o gradnji, raz-rešili gradbeni odbor in proslavili skupni uspeh. ■ bš Plazovi čakajo na zakon GORNJI GRAD - Od vseh občin v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini je novembrska poplava povzročila največ škode v občini Gornji Grad, saj je ocenjena na 156 milijo-nov tolarjev. Za najnujnejši del sanacije je država prispe-vala dva obroka po 3 in 9 milijonov. Seveda nestrpno čakajo na sprejetje zakona, ki naj bi ga poslanci sprejeli še aprila, pri tem pa upajo, da bo znesek ocenjene škode ostal, saj bi le tako lahko odpravili posledice na komunal-ni nadgradnji in cestah ter na kmetijskih in stanovanjskih površinah. Del tega denarja vsekakor pričakujejo, zato so dela v aprilu pospešili. Treba pa je povedati, da v ta zne-sek niso všteti plazovi, ki bodo gotovo največji problem. UJP v enem stavku Gost konference Območne organizacije ZSSS Velenje Ivan Bizjak Tudi strah odvrača delavce od iskanja pomoči VELENJE, 15. aprila - Ni naključje, da so na konferenci Območne organizacije ZSSS Velenje, pred tednom dni, uvodni del namenili uresniče-vanju človekovih pravic in s tem tudi uresničevanju pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Ugotavljajo, da je teh kršitev vse več. Skrbi pa, da si mnogi delavci iz bojazni, da bodo izgubili še tisto malo kar imajo, sploh ne upajo koristiti pravih sredstev, ki so jim na voljo, ker je strah pred povra-čilnimi ukrepi v podjetjih kjer delajo, prevelik. Odvetnik Miran Jeromel ugotavlja, da je od leta 1991, ko je bila pri območni organizaciji organizirana služba pravne pomoči iskalo to pomoč vsako leto po več kot tisoč posamez-nikov, skupinskega zastopanja pa je bilo še dvakrat več ( sku-paj leta 1994 denimo 1.427, leta 1997 pa že 2.357). Po vsebini so na prvem mestu denarni zahtevki (plače, regresi, jubilej-ne nagrade in odpravnine), sledijo prenehanja delovnih razmerij, nezakonite prerazpo-reditve, odškodninski zahtevki zaradi nesreč pri delu ... In čeprav skušajo v sindikalni pravni pomoči zadeve rešiti že Na konferenci 00 ZSSS Velenje so skupaj z varuhom člove-kovih pravic Ivanom Bizjakom ugotavljali, da je danes delavec izjemno slabo zaščiten, najpogosteje v majhnih podjetjih in tam, ker sindikat slabo dela ali ga sploh ni. prej, preden pridejo do sodišča, merjih. "Ta bi moral zelo jasno v veliko primerih to ni mogoče. Na delovnih sodiščih pa so postopki nenormalno dolgi, v poprečju trajajo kar pet let. "Nekateri člani že prej umrejo kot dobijo pravico, ki jim gre," je ugotavljala Mira Videčnik, sekretarka območne organiza-cije. Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki so ga povabili v svojo sredino, na to konferen-co meni, bi morali izboljšanje teh razmer najti v spremem-bah Zakona o delovnih raz- opredeliti nekatere nove situa-cije, ki so nastale in omogočiti tistim organom, ki bdijo nad izvajanjem te zakonodaje, to pa je inšpekcija za delo, pa tudi sodišča, da bi imeli manj težav pri nadzoru uresničeva-nja pravic, ki so določene v zakonu. Predpis samo skupaj z učinkovitim delom organa, ki nadzoruje njegovo izvajanje, lahko prinese učinkovito varstvo pravic posameznika." ■ Milena Krstič - Planinc RADENCI - V tem kraju so pripravili slove-snost in strokovni posvet ob 90 - letnici organizirane šolske medicine v Sloveniji, ki bi moralo postati zgled drugim znotraj zdravstva, dejstvo pa je tudi. da je slo-venska šolska in visokošol-ska medicina primerljiva z evropsko - ali celo boljša. LJUBLJANA - Mladi vozniki v starosti od 18 do 25 let povzročijo največ prometnih nesreč, vzroki so neizkušenost, prehitra vožnja ter vpliv alkohola in drog, zato v Sloveniji pri-pravljajo novo novo akcijo Mladi voznik, ob ostalim zajema brošuro Mladost naj bo radost - tudi za volanom in že tretjič republiško tek-movanje mladih voznikov. CELJE - Družba za av-toceste Republike Slovenije ni zgradila ceste do lovskega doma na Svetini, gradnjo je sponzoriralo Cestno podjet-je Celje, lovcem so poma-gali občina in krajani, lovci so ob tem kupili Vrunčev dom, katerega 100 - odstot-ni lastnik je sedaj po zaslugi donatorstva Cestno podjet-je Celje, preiskava pa vseeno še teče. MARIBOR - Podjetje MTI Evropa še vedno ni plačalo are za nakup celot-nega premoženja Tama, čeprav še vedno trdi, da je najresnejši kupec, zato na-meravajo ustanoviti kon-zorcij, ki bi Tam odkupil po enaki ceni (10 milijard in 500 milijonov tolarjev), sicer bo po 1. maju na cesti okrog 2.000 delavcev. CELJE - Februarja je bilo na Celjskem 14.951 brezposelnih, kar je 491 manj kot konec lanskega leta; februaija se je na novo prijavilo 492 brezposelnih, zaposlilo se jih je 569, iz evi-dence so jih iz različnih vzrokov zbrisali 126, med brezposelnimi je 48,8 odstotka žensk, 28 odstot-kov je mladih do 26 let, 19 odstotkov pa je iskalcev prve zaposlitve. Minister, varuh, da o premierune govorimo Župan Srečko Meh bi se lahko zadnje dni skoraj popolnoma oddahnil. Velenje se v slovenskih medijih nipojavilo le zaradi kaksne take ali drugačne afere, ampak zaradi pestrega dogaja-nja dmge vrste. Da se ni oddahnil popolnoma, je kriv neki R.K., kije znova povezal središče Saleške doline s temačnostjo podzemlja. Ali konkretneje povedano, s preprodajo orožja. Tako je pač: za kakšne dobre stvari sije treba prizadevati, slabe pridejo kar same od sebe. Sami od sebe menda niso prišli gospodje z državnega vrha, ki so obiskali Velenje. Na leteči in skrivnostni obisk je prišel premier Janez Drnov-šek. Jože Stanič je ob tem spoznal, da ima naš predsednik vlade res dobro kondicijo, ko ga je lovil po proizvodnih obratih. Ne vem, alije hotel s hitrostjo ogleda premier pokazati, kako dobro da že pozna proizvodnjo v Gorenju. Ce je to res, zakaj sijo je potem sploh ogledal. Časi, ko so delavci dobili ob obisku kak-šnega visokega politika večji delovni elan, so že minili. Mnogi tudi niso razumeli, zakaj se je z vodstvom našega giganta sestal za tesno zaprtimi vrati. Po tistem, kar sta po pogovoru povedala Drnovšek in Stanič, so se vendar pogovarjali le o čisto običaj-nih stvareh. Oba sta ponovila že izrečene stvari. Ze tako običaj-no tihi minister Dragonja pa nič. Nič novega tudi nipovedal ombutsman Ivan Bizjak, jije prišel med sindikalne delavce. Kot da je tudi o kršitvah pravic delavcev in podobnih stvareh vse jasno. Namreč, da je jasno to, da je kršitev veliko in več vrst. Le da tisti, ki bi morali, ne ukrepajo. Če bi sploh lahko. Ponekod vse ustrezne zakonodaje nimamo, kjer jo imamo, je ne spoštujemo. Da o dolgosti sodnih postopkov sploh ne govorimo. To naj bolje vedo s\>ojci pokojnih, ki sodne sploh niso dočakali. Počasi se odvija tudi naša zgodba o regijah. Tudi o tem so zadnje dni govorili v Velenju in tudi na ta pogovor so prišli nekateri šefi z resomega državnega vrha. A tudi tu so udeleženci poslušali že slišano. Od tistega, da naj bi, če se na tem področju želimo približati Evropi, imeli le osem pokrajin, do zamisli nekaterih, da bijim imeli okoli 25. Take, da bi se najboljpribližale Ijudem. Taka "nadosemska"razmišljanja so tudi najbližja politikom šaleškega območja. Saj lahko le v tem primeru računajo tudi na Savinjsko-šaleško pokrajino. Sašo so nekateri sicerže spočeli, v resnicipa se še ni rodila. Politika bo odločala, če bo res prišlo do take oploditve in poroda. Ljudje tega območja pač obračajo, obrnila bo država. Sicer pa ni bilo v deželici na južni strani Alp nič novega. Novi poglavar sosednje avstrijske pokrajine bi nas rad še za več let posedel v čakalnico za vstop v Evropo. Nekatere ankete tudi kažejo, da tudi v mnogih drugih državah, ki so že članice EU naši priključitvi niso nič kaj naklonjeni. Mi pa seveda vztraja-mo, čeprav tudi pri nas z nekaterih strani prihajajo opozorila, da ob vstopu v Evropo sanj ne bo vse tako rožnato, kot si neka-teri predstavljajo. A kaj hočemo - gremo dalje. U (k) GORNJI GRAD - Eno od gradbišč v Gornjem Gradu in okolici bodo v kratkem "pospra-vili" in se veselili nove pridobitve. To je čistilna naprava, ki je vred-no 45 milijonov tolaijev. V teh dneh bodo dokončno postavili sodobno opremo, v nadaljevanju leta pa jih čaka še izgradnja preo-stalega dela kanalizacije in pri-ključevanje nanjo, pri čemer ra-čunajo tudi na državna sredstva. ■ JP Čistilna naprava nared 22. aprila 1999 KilS vas 3 Cetrto zasedanje sveta mestne občine Velenje Lastniki stanovanj bogatejši za zemljišca PODJETNIKI! Pred torkovim, četrtim za-sedanjem sveta mestne občine Velenje je bilo pri-čakovati burno razpravo, saj so imeli na dnevnem redu 22 vsebinsko zelo zahtevnih točk, a se to ni zgodilo. Razprava je bila konstruktivna, v ospredju je bila vsebina, tako da strankarskih nesoglasij ni bilo čutiti. Več kot očitno je, da so najpomembnejše usklajevanje mnenj in in-teresov prenesli na delov-na telesa in komisije sveta, ki so se dobro opre-delile do predlogov in pri-pravile tudi konktretna stališča ter pobude, tako da je tokrat potekalo delo res vzorno in bera je takšna, da so skoraj vsi lahko več kot zadovoljni. Od osme pa do petnajste ure so svetniki dorekli kar 21 točk dnevnega reda, ob tem pa je treba še posebej poudariti, da so prav vse potrjevali s skoraj popolno večino. Prav v nobeni zadevi ni šlo za preglasovanje. Točko, pri kateri pa bi se to iahko zgodilo, so prestavili na 'naslednje zasedanje. Svetnike tokratnega mandata velja johvaliti tudi, ker se vestno in redno udeležujejo sej. Tokrat je znova manjkal leden, in še !a upravičeno. Proračun je pod streho Ze na prejšnji seji, ko so obravnavali osnutek proraču-na, s katerim nikakor niso bili zadovoljni, saj sredstev tudi iokrat ni toliko, kot bi želeli, so bili v razpravi in v svojih pobudah zelo previdni. Dobro so se zavedali, da lahko posa-mezne postavke dvignejo samo, če druge zmanjšajo. Tudi torkova razprava je bila strpna in proračun so sprejeli brez večjih težav. Odločno se je proti, v imenu Slovenske ljudske stranke, opredelil Marko Jeraj; to pa zato, ker so sredstva, namenjena razvo-ju kmetijstva, po njegovem mnogo prenizka. Sicer pa od letošnjega pora-čuna ni mogoče veliko priča-kovati. Z njim bodo prednost-no zagotavljali normalno delo v družbenih dejavnostih, ob-činski upravi, krajevnih skup-nostih, skrbeli bodo za najnuj-nejše vzdrževanje in pokrili primanjkljaj iz preteklosti, ki presega 520 milijonov tolar-jev. Od tega odpade dobra polovica na še nepokrito naložbo v prizidek Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga. Na področju gospodarske infrastrukture je dolgov za dobrih 76 milijonov, največ v komunalnem gospodarstvu, veliko pa jih je tudi na področ-ju urejanja stavbnih zemljišč -za dobrih 85 milijonov. Sicer pa naj bi v letošnji pro-račun "priteklo" 3.238.286.000 tolarjev, poleg tega pa načrtu-jejo najetje kredita za stano-vanjsko izgradnjo v višini 65 milijonov tolarjev. Z odlokom o proračunu so svetniki zadol-žili župana, da tekoče razpore-ja proračunsko porabo, odloča o uporabi sredstev rezerv in o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe do višine pet odstotkov proračuna (v celoti pa mora biti to odplačano do konca proračunskega leta). O dolgo-ročnih zadolžitvah sme odlo-čati samo svet in to do višine desetih odstotkov lanskega proračuna. Zupan lahko sam odloča o pridobitvi ali pa odtu-jitvi občinskih nepremičnin do višine petih milijonov. Občinsko premože-nje ocenjeno na več kot 19 milijard V lasti mestne občine Velenje je na dan 31. decem-bra lanskega leta za 19.137.189.000 tolarjev pre-moženja. Sem sodi devet upo-rabnikov s področja izobraže-vanja (šest osnovnih šol, Center za vzgojo, izobraževa-nje in usposabljanje, Ljudska univerza, Glasbena šola), trije s področja kulture. (Kulturni center, Medobčinska zveza prijateljev mladine, Mladinski center), Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana, Center za socialno delo, Zdravstveni dom in zobozdravstvo, Lekarna, vsi vrtci na območju občine, sredstva sklada stavb-nih zemljišč, stanovanjskega sklada in krajevnih skupnosti ter mestnih četrti. Konec zapietov s funkcionalnimi zemljišči Končno ima mestna občina Velenje sprejete prostorske dokumente, s katerimi opre-deljuje tudi funkcionalna zemljišća, ki bodo pripadla lastnikom stanovanj in lokalov v več stanovanjskih objektih. Tako so na tokratnem zaseda-nju sprejeli takšen dokument za centralne predele mesta, za druge predele mesta in nasel-je Gorico. Seveda so s temi prostorskimi dokumenti raz-rešili še vrsto drugih aktualnih vprašanj. Konkretno v primeru Gorice so dovolili nadzidavo obstoječih atrijskih 0 Zagotovite si hitro, poceni in varno poslovanje ob vsakem času. Vključitev v elektronsko banko PROKLIK NLB omogoča: - večjo enostavnost in varnost opravljanja storitev - večjo hitrost opravljanja storitev - dostop do banke vseh 24 ur, 365 dni v letu - možnost vnaprejšnje priprave nakazil - večjo preglednost poslovanja - izognitev opravljanju transakcij na bančnem okencu Za dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. št. 854-251, int. 228 ali 333. /O ) bankavelenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke hiš, seveda pod zelo strogimi pogoji, med katerimi je obvezno tudi soglasje sosedov. Ravno na to temo, je bilo v času razprave in javne razgrni-tve in po njej, ko je bil ta dokument sprejet v švetu kot osnutek, veliko dilem in se-stankov, ki pa so jih vendarle uskladili, tako da je bil tokrat odlok sprejet z večino glasov in brez večjih pripomb. "Škalski park" preiožiii Edina točka, ob kateri se je na torkovem zasedanju vnela ostra razprava, je bil predlog o razglasitvi gojitvenega parka "škalske ugreznine" za nar-avno znamenitost. Ta doku-ment so v enaki obliki pred tremi leti zavrnili svetniki prejšnje sestave, in sicer so prisluhnili Škalčanom, ki so zahtevali, da se pred to potrdi- tvijo razreši vprašanje nado-mestne ceste, ki je bila Škalča-nom pred tremi desetletji ob-ljubljena (nekoč pa je potekala na področju, kjer je zdaj ta park). Iz razprav je mogoče sklepati, da prav nihče ni bil proti razglasitvi tega področja za naravno znamenitost, a so tudi tokrat prisluhnili besedam svetnika in predsed-nika krajevne skupnosti Škale-Hrastovec Hermana Arliča, ki je ponovno podal zahtevo Škalčanov. Nekako je prevladalo mnenje, da bi bilo potrebno ustrezno posodobiti vsaj obstoječo cesto v ta kraj. Vendar pa razprave niso skle-nili, na predlog podžupana Draga Martinška so jo prelo-žili na naslednje zasedanje. ■ Mira Zakošek S seje sveta občine Šmartno ob Paki 'imaknili zakljucni račun, sprejeli proračun Šmartno ob Paki, 19.aprila - Tako kot so sklenili na prejšnji seji ob razpravi o osnutku letoš-njega proračuna, ki so jo preki-lili, so člani sveta občinc Šmart-io ob Paki tokrat obravnavali iredlog tega dokumenta in ga udi sprejeli. Poleg proračuna tot osrednje točke dnevnega teda seje so soglasno potrdili še itatut občine ter poslovnik ob-inskega sveta. Scjo v mali dvo-tani šmarškega kulturnega loma je prvič po prevzemu dolž-nosti vodil podžupan Franc Fu-iir. Ceprav je bilo zanjo predvide-nih enajst točk dnevnega reda, so svetniki obravnavali dve manj. Zupan Ivan Rakun je na-mreč v imenu svetniške skupine strank pomladi predlagal umik ietrte in pete točke (zaključni račun občine za lani in premo-ienjska bilanca na dan 31.12.98), ler gradivu ni bil priložen zapi-snik s seje nadzornega odbora. Svetnik Bojan Kladnik pa je nato seznanil ostale še s stališ-čem svetniške skupine LDS-a, ki je prav tako predlagala umik omenjenih točk z obrazložitvijo, "ker člani nadzornega odbora zaključnega računa niso potrdi-li." V nadaljevanju seje so po skrajšanem postopku torej spre-jeli predlog letošnjega občinske-ga proračuna, praktično brez razprave, saj je bilo menda te več kot dovolj na usklajevalnih sestankih oziroma na sejah stal-nih delovnih teles sveta (odbora za gospodarske in negospodar-ske javne službe). Župan Ivan Rakun jc samo v obrazložitev povedal, da je pri pripravi pred-loga upošteval predvsem mnenji obeh odborov, uskladil pa jih je tako, da je zmanjšal predvideno vsoto denarja, prvotno namenje-no za obnovo in posodobitev cest. Poleg sprejetega predloga o fi- nanciranju političnih strank ve-Ija omcniti še obravnavo predlo-ga komisije za volitve in imeno-vanja. Njen predsednik Marjan Rudnik je (na pobudo svetnika Bojana Kladnika glede preverbe stalnega bivališča za člana odbo-ra za gospodarske javne službe Franca Zajamška) namreč pred-lagal svetnikom Zajamškovo razrešitev. V obrazložitvi je po-jasnil, da je bila kandidatura zanj vložena napačno, "ker ni bilo znano, da Zajamšek še ni občan naše občine. V odbor je bil povabljen in pokazal je pri-pravljenost v njem tudi delati." Na naše vprašanje, kako je lahko prišlo do te napake, pa je Rud-nik odgovoril, da je Zajamšek zavedel predsednika stranke SDS Frančiška Berdnika, ta pa pred vložitvijo kandidature ni preverjal, ali je že spremenil na-slov stalnega bivališča. mtP Tokratno sejo so šmarški svetniki zače-li v avli tamkajšnjega kulturnega doma. Ne zgolj slučajno. Izpol-nili so namreč oblju-bo, ki so jo dali na zadnji seji sveta. Na njej so na pobudo svetnika Marjana Rudnika razpravljali o pomoči obetavni mladi atletinji Anji Rak. Pri tem so sogla-šali s predlogom svet-nika Bojana Kladni-ka, ki je predlagal, da se svetniki odrečejo sejnini in zanjo kupijo športno opremo. Anji jo je tako izročil žu-pan Ivan Rakun, bila pa jc vredna približno 80 tisoč tolaijev. Anja (dmga z leve) z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom, mamo in očetom 4 SAS (:as ZANIMIVO 22. aprlla 1999 Rečica ob Savinji Bo i\ jornjesaviii ski želoaec (končno) užiten/ ? Med prvovrstne slovenske kulinarič-ne posebnosti in dobrote gotovo sodi tudi zgornjesavinjski želodec. Veliko truda in znanja je potrebnega, da je izdelek res pravi, seveda pa je v vsem minulem in sedanjem obdobju veliko takšnih, ki še zdaleč ne ustrezajo imenu in slovesu, na račun imena "držijo" ceno, s kakovostjo pa dajejo več kot slab zgled tovrstni ponudbi doline. Nepoznavalci pač za mastne denarje kupujejo izdelke, ki si imena zgornjesavinjski želodec niti slučajno ne zaslužijo, saj gre pogosto celo za "kakovost" slabih salam. Prav zaradi tega so v v Turističnem društvu Rečica ob Savinji leta 1990 od-ločili za pomembno in zahtevno nalo-go. Začeli so vsakoletno ocenjevanje želodcev, hkrati pa so po nekajletnih velikih naporih uspeli zgornjesavinj-skemu želodcu zagotoviti zaščito geo-grafskega porekla in blagovno znamko. Le pravi in najbolj kakovostni izdelki naj bi torej prislužili primerno tržno ceno. Zal in brez njihove krivde pa vse ni tako kot bi želeli in bi moralo biti. Smiselnost nadaljnjih naporov je torej postala vprašljiva. Stroga zakono-daja namreč predpisuje vse bolj zahtevne postopke pri izdelovanju, na drugi strani pa prav zakonodaja ne nudi zakonske osnove za lastno organi-ziranost izdelovalcev in trženje izdelkov. Temu lahko mirne duše dodamo včasih že nesmiselno trmo-glavljenje posameznih inšpekcijskih služb. Kakovost je torej izgubila bitko s prav vsakršno "ponudbo". Na takšnem razpotju so se odločili za okroglo mizo, na kateri so želeli oceni-ti stanje na področju zaščite, pridelave in prodaje zgornjesavinjskega želodca. Dejstvo namreč je, da so se z vsemi že naštetimi težavami srečevali zadnja tri leta, torej po pridobitvi geografske zaš-čite. Zlasti izdelovalci se nikakor niso mogli dogovoriti z inšpekcijskimi služ-bami glede zaščite izdelkov in glede možnosti, da bi z izdelovanjem in pro-dajo želodcev kot dopolnilno dejav-nostjo zagotovili del dohodka, seveda na podlagi ustrezne kakovosti. V Šmihelu so se zbrali vsi, ki so povezani s to problematiko. Bili so to izdelovalci iz vse doline, inšpekcijske službe, kmetijska pospeševalna služba, predstavniki Zgornjesavinjske kmetij-ske zadruge, nekaterih občin in rečiš-kega turističnega društva, poleg je seveda bil dr. Stanko Renčelj, ki je us-klajeval postopek zaščite geografskega porekla in se danes trudi za enak zašči-to tolminskega sira, prekmurske šunke in drugih domačih slovenskih dobrot, ki bi jih lahko mirne duše ponudili Evropi, iz republiške veterinarske uprave je prišel mag. Gorazd Urbanija, z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta bila dr. Anton Svetlin in Janez Žakelj, pa še bi lahko našteva-li goste, ki so izrazili skupno željo, da se ta pereča problematika vendarle in do-končno uredi. Razprava je bila zelo burna, brez rokavic so nalili čistega vina, saj so zamudili tri pomembna leta, ko iz takšnih in drugačnih razlogov niso sto-rili skoraj ničesar. Zaradi tega so bili na Rečici ob Savinji primorani v odločitev, da letos ocenjevanja želodcev ne bodo izvedli, oziroma tega ne bo tako dolgo, dokler ne bo predpisov, ki bodo omo-gočili, da kmetom in drugim izdeloval-cem ne bo treba skrivati želodcev in jih prodajati pod mizo. Zaključek posveta je v dobrem smislu presenetil celo gostitelje same. Dogovor je namreč bil, da se vse pri-stojne inšpekcijske in druge službe čim prej sestanejo, najverjetneje bo to že maja, in pripravijo predloge, ki bodo, tudi na podlagi nove in Evropi prilago-jene zakonodaje, zagotovili izdeloval-cem pogoje za mirno izdelovanje že-lodcev in pošteno prodajo. Ni daleč od resnice, da bi se to lahko dogovorili že prej, če ne bi bilo nepopustljive trme nekaterih, ki so jih na tem sestanku vendarle omehčali, vsaj tako namreč kaže. UJP Društvo ekonomistov Veienje "Prevzemi običajno niso škodljivi" Ekonomisti Savinjsko-šaleške-ga območja se povezujejo v društvo, ki organizira občasna strokovna in družabna srečanja na katerih izmenjujejo izkušnje, velikokrat pa se na takšnih sre-čanjih tudi dogovorijo za skupne aktivnosti. Konec prejšnjega tedna so pripravili diskusijski vcčer s predsednikom Zvezc ekonomistov Slovenije dr. Nevcnom Borakom, zaposlenim v Avtocommercu, podjetju, na katerega leti v zadnjem času veliko pikrih zaradi prevzema podjetij. Ravno to je bila tudi osrednja tema pogovora. Dr. Neven Borak je poudaril, da prezemi v urejenih ckonomijah njso običajni, tisti, ki se dogaja-jo v Sloveniji v tem času, ko proces lastninskega preobliko-vanja še ni povsem sklenjen in tudi ekonomsko stanje ni stabi-lizirano pa običajno (vsaj v primeru Avtocommerca) niso škodljivi. Po njegovih besedah se bo morala lastninska struktu-ra v Sloveniji še močno spreme-niti in zadostiti pogojem za sta-bilno tržno gospodarjenje. To so tudi zahteve, ki jih mora iz-polniti do konca leta 2005, če se želi priključiti Evropski uniji. Govorili so tudi o samem de-lovanju zveze ekonomistov, ki si zlasti prizadeva dvigniti stro-kovno raven ekonomistov z or-ganiziranjem srečanj in izme-njavo izkušnje. Vse bolj naureč ugotavljajo, da znanje ni nako-pičeno samo na univerzah, ampak je prav tako dragoceno, tisto, ki se kali v podjetjih. ■ mz Izkušnje, ki jih izmenjujejo ekonomisti na strokovnih in družabnih srečanjih, so dobrodošje pri razreševanju vsakodnevnih težav f^Mvetfi iz prve reke E R A ERIN MOJSTER JAKA v NASVETIHIZ PRVE ROKE v programuRadia Velenje spet v sredo, 28. APRILA, ob 8.50. uri. Tokrat boste v oddaji izvedeli nekaj več o TALNIH OBLOGAH, polaganju, na kaj morafe biti pozomi pri nakupu, zlasti pri nakupu VSaša vprašanja sprejemamo do torka, 27. aprila, na naslov: Naš cas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "Erini nasveti iz prve roke." Odgovore boste slišali v sredo, 28. aprila. ERA bo z lepo nagrado presnetila poslušalca, ki bo pravilno odgovoril na postavljeno nagradno vprašanje v oddaji NASVETIIZ PRVE ROKE. RTC Goite Odlicna y/letina/' negotovost ostaja Čeprav je zima konec prejšnjega tedna še otepala z repom je tudi na Golteh še snežilo, je bilo smučarske sezone v tem smu-čarskem središču uradno konec. Smuka je bila sicer še možna, vendar ni bilo smučarjev, saj jih je očitno letošnja dokaj rado-darna zima dovolj potešila. Na RTC Golte so z minulo zimsko sezono dokaj zadovoljni. Skupno šo našteli zanje zavidljivih 114 smučarskih dni, nočitev je bilo 6.500, z nihalko so na Mozirske planine skupno prepelja-li 64.000 obiskovalcev, od tega je bilo nekaj manj kot 40.000 smučarjev. V vsem lanskem letu je bilo v primerjavi z letom poprej obiskovalcev več za 32 odstotkov, primerjava obeh zim-skih sezon pa pove, da je bilo smučarjev dvakrat več kot leto pred tem, ko so jih našteli dobrih 17.000. Ne glede na zadovoljstvo je zanimiv podatek, da letošnjih sko-raj 40.000 smučaijev pomeni le 45 odstotkov vseh ljubiteljev snežnih poljan, ki so jih našteli v doslej rekordnem letu 1987, ko jih je bilo preko 80.000. Še nekaj je, kar na Golteh ne vzbuja pretiranega zadovoljstva. Lastnica, torej Slovenska razvojna družba, z dražbami namreč še vedno ni uspešna, RTC Golte novega (pravega) lastnika zato še nima in negotovost s ali brez stečaja še vedno velja. Mjp Republika Slovenija UPRAVNA EN0TA VELENJE Oddelek za upravne notranje zadeve p.p. 40, 3322 Velenje Tel./faks: 063 42-21-200/42-21 -602 ZAMENJAVA TUJIH V0ZNIŠKIH DOVOLJENJ ZA SL0VENSKA V0ZNIŠKA D0V0UENJA: Tujci, ki prebivajo v Sloveniji več kot šest mesecev in državljani RS, ki se vrnejo iz tujine v Republiko Slovenijo z namenom stalnega prebivanja, lahko zahtevajo zamenjavo veljavnega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje. Tujci lahko zahtevajo zamenjavo najkasneje eno leto od pričetka prebivanja v Republiki Sloveniji, slovenski državljani pa najkasneje eno leto po vrnitvi iz tujine. 01. maja 1999 se bo iztekel enoletni rok za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje tistim tujcem in državljanom RS, ki so v Republiki Sloveniji prebivali oziroma so se vanjo vrnili z namenom stalnega prebivanja pred 01.05.1998 (t.j. pred uveljavitvijo Zakona o varnosti v cestnem prometu). Ko rok poteče, zamenjava ne bo več mogoča, ampak bodo te osebe morale ponovno opravljati vozniški izpit in oddati tuje vozniško dovoljenje na upravni enoti. Ravno tako po poteku roka tudi ni dovoljeno s tujim vozniškim dovoljenjem voziti v Sloveniji. Torej omenjeni rok velja za tiste tujce, ki so se stalno ali začasno prijavili v Sloveniji pred 01.05.1998. Enako velja omenjeni rok za tiste slovenske državljane, ki so se vrnili iz tujine in se stalno prijavili v Sloveniji pred 01.05.1998. Seveda morajo biti izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo po zakonu. Vlogi za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja je potrebno priložiti: - veljavno tuje vozniško dovoljenje, - dokazilo o najmanj šestmesečnem bivanju v tuji državi, ki je izdala vozniško dovoljenje, katerega zamenjava se zahteva - to dokazilo morajo predložiti le državljani RS, - veljavno zdravniško spričevalo, - eno fotografijo, ki ne sme biti starejša od 6 mesecev, - sodni prevod tujega vozniškega dovoljenja - po potrebi. UPRAVNA EN0TA VELENJE 22 ■ aprila 1999 AKTUALNO Nitš im 5 Dr. Janez Poles, direktor Bolnišnice Topolšica: /yDoslei le o lastninjenju!" Pisali smo že, da je re-publiško ministrstvo za zdravstvo med ukrepi za izboljšanje položaja v zdravstvu predvidelo od-prodajo bolnišnic Sežana in Topolšica. Na osnovi česa v slednji ocenjujejo so se na mi-nistrstvu odločili tako kot so se, in ali so že znani scenariji smo se pogovarjali z direktorjem bolnišnice Topolšica dr. Janezom Polesom. 9 Kateri so, po vašem mnen-ju, razlogi za takšen ukrep ministrstva: premalo bol-nikov, predolga leialna doba, ste morda poslovali z izgubo, previsoki stroški poslovanja? Dr. Janez Poles:"Vpraša-nje je seveda na mestu, začu-denje pa tudi. Dan po izjavi sem državnega sekretarja dr. Zajca po telefonu zaprosil za jasen odgovor, kakšen je scenarij v zvezi z našo bolni-šnico, o katerem je tako iznenada seznanil slovensko javnost. Doslej smo se namreč pogovarjali le o last-ninjenju. Tudi vsi akti, ki jih je projektna skupina, v kateri je med drugim sodelo-val direktor Inštituta za re-habilitacijo gospod Hočevar pripravila za parlament, so govorili le o lastninjenju in to celo o enem predlogu - o ovrednotenem deležu države, ki naj bi ga ta pri lastninjenju namenila v novo delniško družbo. Začudil se je, češ saj sem govoril o tem, kar veste. Znova sem jasno povedal, da se pogovarjamo o lastni-njenju, ki je zame povsem nekaj drugega kot odproda-ja. Mi smo že doživeli poskuse destabilizacije bol-nišnice. Hoteli so prodati objekt Smrečina, ki je sedaj konzerviran, s tem denarjem pa naj bi razpolagal odbor za investicije v slovenske bolni-šnice. Ta v programu vlaganj do leta 2000, ki je prestav-ljen na leto 2005, Topolšice ne predvideva. Mi smo po-skušali to spremeniti s pomočjo bivših poslancev iz Dr. Janez Poles: "Ne bomo se pustili zapeljati v nastavljeno zanko." našega okolja ( Avberškom in Verzelakom) dvakrat z amandmaji, vendar neuspe-šno. Očitno gre za nepozna-vanje pojmov, spreneveda-nje ali namerno zavajanje slovenske javnosti, da smo pojem lastninjenja zamenjali z odprodajo. Nismo poslova-li z izgubo, ampak pozitivno. Lani smo celo ob sodelova-nju s pokrovitelji, donatorji uspeli uresničiti dokaj obsežen naložbeni program v skupni vrednosti približno 54 milijonov tolarjev. Poso-dobili smo endoskopski la-boratorij z napravo za direk-tno odstranjevanje tumor-skih razrasti v dihalih, argo-metrični laboratorij, del in-tenzive, kupili smo precej majhnih drobnih aparatov. Se vedno smo finančno pod-cenjeni, zaradi slabe politike v sistemu bolnišnic postav'-ljeni najnižje, kar pomeni, da vsako leto pridobivamo 3% v vrednosti naših storitev, da bi se do leta 2005 uskladili na 90% povprečja. Prav tako imamo še vedno premalo zaposlenih. Na osnovi minimalnih standar-dov, zapisanih v projektu v dodatku modre knjige, ki so jo dali v parlament leta 1996, bi morali imeti 232 delavcev, v tem trenutku nas je 200, zavarovalnica pa nam plača samo za 172 zaposlenih. 28 delavcev moramo torej pre-živeti sami. Preživimo jih z dodatnim delom, s prodajo naših kulinaričnih storitev, storitev pralnice, tudi na tehničnem področju in vrt-narije. Ležalna doba je v okviru dogovorov." % Vam je dr. Zajc povedal, kakšne scenarij pripravlja-jo za vašo bolnišnico? Imajo tudi zanjo, tako kot za seiansko, pripravljen predlog za negovalno bol-nišnico? Dr. Janez Poles:"Na takšno vprašanje mi je državni sekretar odgovoril, zakaj to sprašujem, saj scenarij pri-pravljamo sami. Ta je znan, saj sem program že predsta-vil naši lokalni skupnosti. Gre za dopolnilne dejavno-sti, ki so nekoliko razširjena verzija tega, ki žc izvajamo. Poleg zdravstvenih še pre-ventivne storitve na področ-ju managementa, sportinga, prehrane, izvajamo rehabili-tacijo srčnih bolnikov... . Po mnenju državnega sekretar-ja naš model lastninjenja za večje bolnišnice ni sprejem-ljiv. V naslednjih dneh bomo poskušali poiskati stik z nek-danjim prebivalcem naše dolinc, Milanom Cviklom, državnim sekretarjem na financah, da bi nam morda tudi on pomagal najti pot do kakovostnih podatkov, da bi pripravili za parlament spre-jemljiva izhodišča, pogoje za lastninjenje. Pogosto izgub-ljamo tekmo s časom. Znani partnerji, med katerimi je zelo veliko švicarsko podjet-je, je pripravljeno v obliki deleža vložiti k nam opremo, potrebno za zdravljenje bol-nikov, v višini 5 milijonov nemških mark. Moram reči, da drugega scenarija ne vidim. Če ga kdo pripravlja, ga bo seveda moral predsta-viti naši lokalni skupnosti, zaposlenim, organom uprav-ljanja in potem se bomo od-ločali. Vsekakor ne bomo dopustili, da bi se ujeli v zanko." % Vašo bolnišnico zapirajo praktično ie od leta 1975 dalje in v širi javnosti oce-njujejo, da bolj kot vas zapirajo, boljši ste. Dr. Janez Poles: "To oceno je lepo slišat. Je pa res, da je vedno dobro, če si pod stal-nim rahlim pritiskom, ker tako sproti odpravljaš lastne napake na vseh področjih. To pomeni bistveno večje pritisk na delavce. Brez dobre ekipe, delavcev bi bilo vse zastonj. Ljudje čutijo, da to ni le bolnišnica, ki skrbi za njihovo socialno varnost, ampak da je to naša bolni-šnica, ki skrbi za naše zdrav-je in za zdravje njenih bol-nikov. Ce to prepustimo toku dogodkov, nam bodo odnesli del zdravja, del pri-hodnosti, razvoja. Poskuša-mo slediti tokovom, z lastni-mi močmi in s pomočjo do-natorjev izpeljati naložbe v najnovejše diagnostične, te-rapevtske aparature. Mimo-grede, pred mesecem dni smo vgradili najsodobnejši ultrazvočni aparat, prvi te generacije in kakovosti v Sloveniji in smo zelo ponos-ni, saj nam omogoča celotno diagnostiko na področju obolenja žil, arterij, vcn, srca, ščitnice, prebavil, ob-stajajo pa še drugc možnosti zdravljenje bolezni z njim. V časih, ko nam je bilo najtež-je, smo se kadrovsko in stro-kovno krepili. Iz obdobja, ko so nas zapirali, smo iz 8 prišli na 17 zdravnikov. Manjka pa nam po standardih še vedno 5 zdravnikov, sester negov-alk, višjih srednjih sester, manjkajo nam nekateri so-delavci na tehničnem po-dročju." % Kaj boste storili sedaj, če sploh lahko kaj storite? Dr. Janez Poles: " Nadalje-vali bomo z zastavljenim delom. Upamo, da se bo parlament zbudil dovolj zgo-daj, in da bomo še pred spre-jetjem pogojev lahko posta-vili na mizo izhodišča za last-ninjenje in oblikovali delniš-ko družbo. To seveda pomeni, da bi lahko stekli vsi načrti, in da bomo v kraj Topolšica pripeljali še nekaj takega, kar bo dopolnilo zdravstveno, turistično, re-kreativno, športno in ostalo ponudbo." ■ Tp Banka Velenje Elektronsko bančništvo poenostavlja poslovanje Vključevanje v elektronsko banko PROKLIN NLB zago-tavlja hitro, poceni in varno poslovanje in kar je za so-dobno poslovanje prav tako pomembno, ob vsakem času. To je še posebej aktualno zdaj, ko prehaja plačilni promet podjetij od agencije na banke. Banka Velenje se želi zato čim bolj povezati s podjetni-ki Savinjsko-šaleškega območja, zato pripravlja danes ob 11-ih srečanje z njimi v Hotelu Paka v Velenju, kjer jih bodo seznanili z novo ponudbo. ■ mz Z znanjem do boljših rezultatov VELENJE - GEA Colege iz Ljubljane je pripravila v sodelo-vanju s Savinjsko-šaleško območno gospodarsko zbornico večerno šolo ekonomike in financ, ki jo je uspešno opravilo 17 slušateljev, ki se zavedajo, da lahko uspešno posluje le tisto podjetje, ki finančno funkcijo učinkovito povezuje s celotnim poslovanjem, pravočasno načrtuje in predvideva, kako se bodo odločitve o proizvodnji, prodaji in kadrovski politiki odražale v finančnem stanju podjetja. Izobraževanje je temeljilo predvsem na reševanju kompleksnih in konkretnih problemov iz prakse. Ob koncu izobraževanja so pripravili priložnostno slovesnost na kateri je predsednik Savinjsko-šaleške območne gospodar-ske zbornice Borut Meh podelil udeležencem šole diplome. Indeks pre- povedanih knjig Nekaj tednov bo že od tega, ko smo na uredniškem sestanku tiste RIT-i poskušali odpreti teme, ki bi bile zanimive. Teme, ki bi naj zamajale Velenje, ki bi ga osvetlile v luči mladostniških iluzij. Pravza-prav smo sedeli okoli kuhinjske mize, bilo je na Jadranu, in se igrali "brain storming". Vsak je dobil v roke kos papirja, nanj pa napisal tri st\>ari, ki ga i' mestu najbolj motijo. Veliko neumi'n idej jepadlo na tiste raztrgane liste: nekdo je napisal, da se v Velenju dekleta ne znajo oblačiti, drugi, da nam do pravega mesta manjka državni zapor; pač takšni nočni prebliski so padali na liste. Pozni uri navkljub pa so se nekatere stvari ponavljale in takole, iz študijske (žabje) perspektive, pa je bila najbolj pogosta velenjska knjižnjica. Velenjska knjižnica mi je kot mlademu fanta odpirala sve-tove. Starši mi niso pustili gledati televizije in več časa je bilo za branje. Spomnim se tistih velikih slikanic, ur pravljic, prijaznih knjižničark in Neznalčka v vesolju. V osnovni šoli me je nekoč, mislim, da v petem razredu, šolska knjižničarka pustila v oddelek za višjo stopnjo. Zagrabil sem zbrana dela Karla Grabeljška in zelene knjige nesel proti domu kot največji zaklad. Vsi partizani pač niso bili mule in kuharji in vsega tudi nisem razumel, a sem vseeno prebral vse. Tisto leto smo imeli celo ekskurzijo v Ljubljano, ogledali smo si Pionirsko knjižnico in NUK. Velika mrzla stavba, na katero je med vojno padlo letalo in kije namesto knjig ponujala le množice katalogov, mi ni bila všeč. Raje sem imel znane police. In tudi kasneje, ko sem prišel v Ljubljano, sem se rad vračal med znane platnice. Vse Ijubljanske knjižnice so bile preveč birokratske, knjižničarke zadrte in knjig sploh nisem poznal. Ni bilo več znane razporeditve in med policami sem bil sam. Vvelenjsko knjižnico sem se nekaj mesecev vračal, kot so se vračali mladifantje iz služenja vojaškega roka. In to tisti, ki so služili nekoč, ki so se od svojih deklet poslavljali na železniških postajah. Tam sem bil doma... ...dokler litra nisem spil do dna (kot pravi slovenski bard). Začel sem iskati knjige, ki so jih hoteli na fakulteti, tiste biblije, kakor so pravili profesorji, ki smo jih morali naštu-dirati. Pa jih v Velenju niso imeli, ne ene, ne druge, skoraj nobena knjiga, kije malce dišala pofaksu, ni domovala v velenjski knjižnici. Vpisal sem se v NUK, v Ijubljanske spolšne knjižnice in se spremenil. Sedeli smo na tistem uredniškem sestanku tiste RIT-i in razmišljali o mestu, o velenjski knjižnici. Ze Miran je lani povedal, kar ji gre, in v tem letniku RIT-i smo jo hoteli pre-skočiti. Ampak vseeno, da ne bi Ritniki spet le rušili, smo hoteli sestaviti seznam študijskih knjig, kijih velenjska knjižnica potrebuje. Za vsako fakulteto smo poskušali poiskati tri knjige, ki bi obogatile domačo ponudbo, tri takšne, kijih mora prebrati vsak diplomant. Naredili smo seznam, razdelili naloge in začeli sestavljati spisek. Ko sem idejo omenil gospodu iz Doma borcev in mladine, me je kar hitro utišal. Malce mije razložil sistem slovenskih knjižnic. Po tej klasifikaciji velenjska spada zelo nizko. Ni ne regijska in ne študijska. Zaradi svojega statusa dobi od države manj denarja in kupuje večinoma le leposlovje. Štu-dijska knjižnica je v Celju in v Ravnah, v Velenju pa ne. Seznama potem nismo objavili, a vseeno sem prepričan, da v mestu priložnosti, ki toliko govori o izobraževanju, poleg novega prostora za knjižnico, manjka tudi velikfond študij-ske literature. In kot študentu mije čisto vseeno, kdo in kako podeljuje statuse slovenskim knjižnicam. Ne zanima-jo me finančne težave, nova orglska dvorana in slabo lobi-ranje. Cisto vseeno mije, kje se bo našel denarza študijsko literaturo. Ali ga bo dala občina, morda Šaleški študentski klub, prijazni sponzorji... Vem le, da je v Šaleški dolini skoraj 1500 študentov, ki doma ne najdejo pravih knjig. In kjer ni knjig, ni doma, pravijo, kjer nipoti do knjižnih svetov, tudi nipoti nazaj. Na začetek. V Velenje. ■ Jure Trampuš UNICEF poziva dobre Ijudi, da z denarnimi prispevki podprejo humanitarno pomoč otrokom, žrtvam kosovske krize. Pomoč lahko nakažete Pomoč prizadetim otrokom na žiro ra®un siovenskega odbora za UNICEF: 50102 - 678 - 99015, s pripisom: nujna pomoč 6 NAŠ (:as GOSPODARSTVO 22. aprila 1999 Nova tovarna hladilne tehnike Gorenja Namesto dva na delavca na pol, štirje aparati dan Zadnja leta so v Gorenju vla-gali predvsem v posodobitev tehnologij, letos pa so se lotili tudi naložbe v "zidove". Gradijo sodobno tovarno hladilne tehnike v kateri bodo združili celotno proizvodnjo hladilnikov in zamrzovalnikov, ki jih zdaj proizvajajo na treh različnih lokacijah (obrati: Zamrzovalne omare, Hladilni-ki, Zamrzovalne skrinje). Gradnja je že stekla, sklenili pa jo bodo leta 2001. Gradnja bo potekala tako, da proizvod-nja ne bo motena. S to gradnjo bodo povečali zmogljivosti. Danes lahko proizvedejo dnevno 4000, po končani gradnji pa bodo lahko 5600 hladilnikov in zamrzo-valnikov na dan (zdaj 950 tisoč, potem milijon 300 tisoč ton na leto). Zamenjali bodo tudi dotrajano tehnologijo, ki jim bo omogočila dvig pro-duktivnosti z 2,5 aparata, kolikor jih danes sproizvedejo dnevno na delavca, na štiri aparate. Že sedaj se v obratih Direktor programa Hladilno zamrzovalnih aparatov Zdenko Hriberšek hladilno zamrzovalnih apara-tov hitro odzivajo potrebam tržišča, po tej izgradnji pa se bodo lahko še hitreje, saj bodo lahko hkrati proizvajali kar devet različnih tipov aparatov vertikalnega programa in tri tipe zamrzovalnih skrinj. Proi-zvajali pa bodo lahko tudi aparate dimenzij 200 cm x 80 cm (zdaj 185 x 66 cm). Nova tovarna bo obsegala 29.700 kvadratnih metrov in bo zajemala sedanjo halo zamrzo-valnih omar, halo nekdanje elektronike ter prostor severno od te hale, kjer so imeli doslej šotore. V surovinskem oddelku bodo imeli tri linije za izdelavo ohišij in tri linije za izdelavo vrat, na vsaki bo tudi oprema za ravnanje in razrez pločevine in kolutov (predvidena je tudi uporaba predlakirane pločevi-ne. Lakiranje je predvideno v prašni (ekološko neoporečni) lakirnici, v kateri bo dvojna lin-ija. To pomeni, da bodo v tunelu predobdelave, sušilnica in žgalne peči skozi katere bosta vodila dva transporteija hkrati. Prvi bo namenjen obodom, drugi pa ploščatim delom. Povsem sodoben bo tudi oddelek plastike in poliu-retana, kjer bodo izoliranju ohišij namenili 42 mask, za izo-liranje vrat pa tri paternostre in dva bobna. Končna montaža BSH Hišni aparati Nazarje Na preži od jutra do večera Leta 1991 je nemški koncern Bosch Siemens kupil nazarsko tovarno malih gospodinjskih aparatov. Razlogi za nakup so bili utemeljeni. V podjetju so že izdelovali male gospodinjske aparate pod znamko Gorenja, program je že bil delno vezan na program nemškega podjetja, torej so v Nazarjah res znali izdelovati te aparate in odločitev o nakupu ni bila pretirano težka, vsekakor pa se je kljub mnogim pomisle-kom obrestovala. Podjetje je kasneje spremeni-lo ime v Male gospodinjske aparate, konec lanskega leta pa je skladno s spremembo imena koncerna dobilo ime BSH Hišni aparati Nazarje, pri čemer "hišni" pomeni dodatno de-javnost, saj so v Nazarjah prevzeli pridobili proizvodnjo hišne tehnike, torej bojlerjev za pripravo tople vode, plinske peči za ogrevanje in premične klimatske naprave. "Sli smo iz kuhinje v hišo," pravi direktor te uspešne firme Vili Eisenhut in nadaljuje: " Srž naše proizvodnje so še vedno mali gospodinjski aparati in pri tem smo lani naredili velik korak naprej. Tržišču smo ponudili tri nove družine aparatov, nosijo zaporedno številko 7, predsta-vili smo jih na največjem evropskem sejmu za to področju Domotechnica v Koelnu, odziv pa obeta dobro prodajo. pri vseh dobrodošlih novostih nove družine aparatov naj omenim, samo dejstvo, da smo prvič izdelali in predsta-vili vgradne aparate, torej vgrajene v delovno površino kuhinje in odmev trga na naše novosti je odličen," je na podlagi dejstev zadovoljen Vili Eisenhut. Ker so pred poldrugim letom pričeli uvajati še proizvodnjo elektromotorjev za zunanje kupce, jim je v tovarni preprosto zmanjkalo prostora. Koncern se je zato odločil za zajetno naložbo, v dobrega pol leta so postavili novo proizvodno dvorano s 4.500 kvadratnimi metri delovne po-vršine in vanjo do konca letošnjega marca postopno preselili celoten proces proizvodnje elektromotorjev. "Prejšnji prostori so tako trenutno prazni, vendar sem prepričan, da ne bodo več dolgo. Pospešeno namreč iščemo dodatne programe. Hudo je, če imaš prazne prostore v tovarni, še huje je, če ti jih zmanjka, ampak je slednje vseeno bolj prijetno," z zado- voljstvom ugotavlja direktor. Kriza že kar svetovnih razsežnosti, ki je iz Amerike preko Azije in Rusije prodrla v Evropo, vpliva tudi na poslovanje nazarskega podjetja. Vili Eisenhut: "Zaradi nje bomo naredili manj kot smo načrtovali. Odraz te krize je tudi, blago rečeno, neprimerna vojna na Balkanu, ljudi prevzema strah, enostavno se bojijo za prihodnost, kar ne vpliva samo na turi-stična gibanja, ampak se odraža tudi pri tem, da vse bolj varčujejo in kupujejo vse manj potro-šnih dobrin. Žal se to pozna tudi pri zaposlova-nju, kar je najbolj neprijetna posledica krize. Mi sicer zaposlujemo dinamično, določeno število delavcev tudi za določen čas, torej glede na potrebe, je pa res, da se pospešeno trudimo, da bi za trenutno zaposlene našli dovolj dodatnih programov. Ce bomo imeli vsaj malo sreče, potem pri nas ne bo slabo," je optimističen direktor. Konkurenca seveda ne spi. Vili Eisenhut: " Od jutra do večera smo na preži zaradi tega. Danes je moderno, da "gremo" v Evropo, vse bolj pa se kaže, kaj Evropa v resnici je. V Evropi nam nihče ne bo ničesar podaril. Mi bomo lahko pro-drli in uspeli le, če bomo zmanjševali cene, četudi za 0,1 odstotka, vendar je tudi to "malen-kost" treba najti in udejaniti. Ne gre za to, da bodo ljudje več delali, to razliko moramo doseči z večjo produktivnostjo in na ta način tudi plačati ljudi. Država nam pri tem vsekakor ni v oporo, bolj ali manj nam dobesedno "stoji ob strani." Trenutni "manevri" glede socialnih sporazumov pričajo temu v prid. Eni podpisuje-jo, drugi ne, ne vemo ali to velja ali ne, dobro pa vemo, da se že pripravljajo na volitve. Osebno iskreno upam, da v tem času ne bodo pozabili na gospodarstvo in da se ne bomo spet znašli v predoru, iz katerega ne bomo videli izhoda. To bi lahko bilo pogubno." Kakorkoli že, nova tovarna že normalno posluje, saj so konec marca vanjo dokončno preselili celotno proizvodnjo elektromotorjev. Bistveni namen velike naložbe so torej že dosegli, proizvodnja teče , s tem pa izpolnjujejo pogodbene obveznosti, ki so jih sklenili s kupci. UjP aparatov bo potekala na petih montažnih linijah, kontrolo pa bodo opravljali na visečih transporterjih. "Najpomem-bnejše področje pri novem projektu predstavlja logistika, pravi direktor programa Hladilno zamrzovalnih apara-tov Zdenko Hriberšek," saj imajo sedaj veliko medfaznih zalog. Surovinski oddelek in la-kirnica delata v treh izmenah, med tem ko so vsi ostali oddel-ki v dveh izmenah in je zato potrebno izdelke ene izmene skladiščiti. Celotna proizvod-nja bo računalniško podprta. Naložba jih bo veljala skoraj 70 milijard tolarjev. Že lani so opravili vsa potrebna priprav-ljalna dela. Letos imajo za to naložbo rezervirane 3 milijar-de 800 milijonov tolarjev. Po-stavili bodo objekt, nakupili novo opremo in prestavili del obstoječe. V prihodnjem letu bodo za naložbo v novo tovarno namenili še dobri dve milijardi in pol tolarjev in to predvsem za nakup in montažo dodatne opreme in v letu 2001 še slabo milijardo za dokončno prestavitev opreme ter za zagon in povečanje proizvodnje do prej omenje-nih zmogljivosti. ■ Mira Zakošek Pripravljalna gradbena dela za nova tovarno hladilno zamr- zovalne tehnike so že stekla Danes proizvedejo na delavca dva in pol aparata dnevno, po sklenjeni naložbi pa bodo štiri ■■i^BHWHffR®BI IflČEMO ZBIRANJE 0DPA0K0V (27) KAKO NAPREDUJE UVAJANJE LUČENEGA ZUIRANJA OUPAUKUV NAIZVURU (4)? Vzačetku aprila so župani M0 Velenje in občin Šoitanj, Smartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Uiče in Soičava spejeli lelno poročilo PUP Velenje o uvajanju in dosedanjem poteku gospodaiske javne službeRavnanjazodpadkinanjihovemobmočju. Povzetki teh poročil kažejo koliko občanov oziroma gospodinjstev je že uvedenih v nov sistem ravnanja z odpadki, koliko posodza ločeno zbiranje odpadkov je bilo nameščenih, kje in kakšni so ekološki otoki za zbiranje papirja in stekla terkakšna vlaganjaje opravilo podjetje PUP Velenje za to. Pomemben del poročila zavzema tudi intormacija o doseženih učinkih ločenega zbiranja kosovnih odpadkov, kamor sodijo ostanki pohištva (stare mize, omare, stoli, kavči, ipd.), ostanki gospodinjske opreme (stari štedilniki, hladilniki, ipd.), ostanki vozil (stari avtomobili in njihovi deli, stara kolesa ipd.), ostanki gradbenega materiala (talne obloge, stenske obloge, deli stavbnega pohištva, ipd'), na podeželju pa tudi ostanki kmetijske mehanizacije. I: odpadki so pred uvedbo sistema ločenega zbiranja odpadkov na izvoru zavzemaii veiiko prostora na komunalni deponiji, mnogopajihje bilo tudi na različnih divjih odlagališčih ob gozdnih robovih, ob potokih in rekah, kar so pokazale vsakoletne čistilne akcije ribičev, lovcev, tabornikov in drugih okoljsko ozaveščenih skupin civilne družbe. Vlanskem 1998 letu smo že tretjič organiziraii akcijsko zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po sistemu "od vrat do vrat', kije bila dobro sprejeta,sajsmovnjejzbrali okoli 1.777 m tovrstnihodpadkov. Pregledkoličinkosovnih in drugih odpadkovzbranih vakcijah vietu 1998: Zap. 0BČINA Količina ločeno zbranih odpadkov v akcijah SKUPAJ štev. Spomladan. čiščenje Kosovni odpadki Posebni odpadki % m m k9 3/7 4/7 5/7 1 2 3 4 5 6 7 8 1 Velenje 596 874 956 56 49 13 2 Soštanj 160 128 587 15 8 8 3 Smartno 115 170 1.065 11 9 14 4 Nazarje 84 221 2.037 8 12 28 5 Gornji G. 104 264 2.682 10 15 37 6 Ljubno 0 120 0 7 0 7 SKUPAJ 1,059 1.777 7.326 100 100 100 Preglednicakaženauspešnozajemanje akcijskoraznovrstnih odpadkoviz gospodinjstev, ki ne gredovposode za redno zbiranje odpadkov oziroma ne bismelibitiodloženivanje. Veliko večjo zainteresiranost in organiziranost so pokazali povzročitelji odpadkov v manjših občinah (Nazarje, Gornji Grad in Šmartno ob Paki), manjšopa v Mestni občini Veienje. Prve akcije ločenegazbiranja odpadkov še ne morejo dati vseh odgovorov o dejanskih količinah tovrstnih odpadkov v gospodinjstvih. iz podeželja smo pričakovali več kosovnih odpadkov, izmestnih območijpa več odpadkov od spomladanskegaCiščenjaokolice.karsejetudizgodiio. Zbiranje posebnih odpadkovpa še nidalopričakovanih rezuitatov, sajje bilo iz Mestne občine Velenje presenetljivo malo baterij in ostankov zdravil, kar kaže na premajhno okoljsko odgovornostpovzročiteljev teh odpadkov. Očitno jih še vedno odlagajo v posodo za odpadke, pa končajo na komunalni deponiji. Postopoma bo potrebno pravilnost ločevanja posameznih vrst odpadkov nadzirati in sankcionirati skladno z določili OdlokaoravnanjuzodpadkinaobmočjuMOVelenje. Ne glede na predstavljene probleme pa poročila izražajo velikozadovoljstva z doseženimi rezultati, ki se bodo v prihodnje ob boljšem sodeiovanju povzročiteljev odpadkov še gotovo močno izboljšali. Napredek na področju ravnanja z odpadkije v občinah Šaleške, Zadrečke in Zg. Savinjske doiine oćiten, prepoznaven pa je tudinapredek vpodjetju PUP Velenje. MO Velenje in PUR d.d 22. aprila 1999 AKTUALNO, OBJAVA m Okrogla miza društva Kažipot Je Kažipot brez kažipota? Dolga leta se že vleče razprava o odvzetem domu Počitniške zveze (PZ) Velenje, v katerem je občina uredila vrtec, in vračanju tega doma isti zvezi. V njem naj bi Počitniško društvo Kažipot sprejema-lo mladinske skupine iz domovine in tujine, ter tako Velenje bolj prihližalo evropski mladini. Hkrati pa bi to pomenilo nov vir dohod-kov za Kažipot, ki mu finančno že nekaj let ne kaže najbolje. Upada pa mu tudi članstvo. Zato so v petek pripravili okroglo mizo, na kateri so želeli spregovoriti o vseh teh težavah. Odziv sodelujočih tokrat ni bil slab, saj so prišli tako predstavniki Turističnega društva iz občine kot države, ter mladi, ki jim je bila okrogla miza tudi namenjena. Žal so slednji v razpravi, ko je po dol-gem uvodu, ki je spominjal na občni zbor društva prišlo, molčali. Predsednik izvršnega odbora Počitniškega društva Kažipot Avgust Tanšek se je namreč uvodoma spomnil 45-letnice društva, ki mineva prav letos. Dejstvo je, da je društvo v preteklosti ogromno delalo in tudi naredilo za promocijo in razvoj turizma v Dolini, prav z njegovo pomočjo pa so se začeli tudi številni pristni stiki z danes partnerskimi mesti po vsej Evropi. Mladi so se njihovim akcijam odzivali in aktivno sodelovali v njih, v času socializma pa so bili tudi tisti, ki so številnim mladim, tudi družinam, omogočili ugodna leto-vanja in potovanja po domovini in tujini. Avgust Tanšek je nanizal vrsto pomembnih dogodkov v teh letih in kar nekajkrat izrazil nera-zumevanje sedanje družbe, tako lokalne kot na državnem nivoju, za njihovo dejavnost. Izrazil je nerazumevanje zaradi finančne nepod- Na okrogli mizi, ki jo je o problematiki mladinskega turizma pripravilo Počitniško društvi Kažipot, so mnogi menili, da društva in organizacije, ki se v Velenju ukvarjajo s turiz-mom, delujejo nepovezano, eno mimo drugega. pore dejavnosti in med cilje za nadaljnje delovanje Kažipota uvrstil predvsem povečanje aktivnosti po šolah, tako osnovnih kot srednjih, kjer naj bi se aktivneje vključiii učitelji, več sodelovanja s SSK-jem, krepiti želijo delavski turizem, pričakujejo pa večjo podporo mestne občine Velenje in Turistične zveze Slovenije. Med drugim je povedal, da se misli v letošnjem letu posloviti od svoje dosedanje funkcije, in da kot šolnik ne razume, da po šolah ne podprejo dejavnosti počit-niškega društva, da se v njihovo delo ne vključujejo študenti, saj delujejo prav zato, da bi mladi več in bolje letovali... V nadaljevanju, ko se je po dobri uri uvoda le začela razprava, je vodenje okrogle mize prevzel Tine Kopušar, ki je med drugim tudi član IO Počitniške zveze Slovenije. Kot je povedal, zveza tudi na re-publiški ravni ne deluje več najbolje, poleg tega je zaradi izgradnje Youth Hostela na Bledu zelo zadolžena. Kljub temu, je povedal, je v interesu vseh, tudi državne počitniške zveze, da svoj mladinski hotel dobi tudi Velenje. Youth hostel v Velenju DA ali NE pa je bila tudi ena od točk dnevnega reda okrogle mize. Dejstvo je, da ima Kažipot pravnomočno odločbo o lastništvu nekdanjega doma te zveze in da se je občina ob odvzetju doma zavezala, "da bo v prihodnosti, ko se bodo pogoji za mladinski turizem izboljšali v tolikšni meri, da bi bilo omogočeno donosno poslovanje sprejemnega centra PZ, sodelo-vali pri ureditvi novega sprejemnega centra s tolikšnimi sredstvi, kot bo potrebno za ureditev centra, ki bo odgovarjal potrebam mla-dinskega turizma v Velenju in njegovi okolici." Na okrogli mizi so se tudi vprašali, če je ta čas, glede na tarnanje zaradi finančne krize v PZS in Kažipotu, res prišel. Uroš Meža, direktor Mladinskega servisa Velenje, je povedal, da je Kažipotu že večkrat ponudil sode-lovanje, da bi na vseh treh izpostavah Servisa vpisovali nove člane, ki bi s tem pridobili mednarodne izkaznice, z njimi številne ugodnosti na potovanjih po Evropi in svetu, ter informacije o možnostih za le-tovanja. Doslej ni uspel v dogovorih. Kažipotu je očital slab marke-ting, preširoko dejavnost in premalo pojavljanja na prireditvah, ki jih obišče veliko mladih. Omenil je tudi, da država denarja društvom ne bo več dajala "kar tako", ampak se je potrebno prijavljati na razpise, za to pa pripraviti dobre programe. V primeru Kažipota je pravi naslov Urad RS za mladino. Hkrati pa se je strinjal, da mora Kažipot od občine dobiti nazaj stavbo, lahko je nadomestna, v kateri bi ure-dili mladinski hotel, v času, ko ne bi bil zaseden, pa naj bi ga tržili za razne obšolske dejavnosti kot je šola v naravi... Avgust Tanšek je v razpravi nekajkrat poudaril, da jih imajo mnogi za "pikzignersko" društvo, ki nima denaija in da je zato krivo nerazumevanje okolice, ki jim finančno ne pomaga, pa tudi šole, ker ne letujejo preko njih. Dejstvo pa je, da so se časi močno spremeni-li, da se v društva nihče več ne vključuje le zaradi pripadnosti, da mladi ne bodo prihajali, če jim ne bodo ponudili možnosti in ugod-nosti. In to konkretno. In da šolaiji, dijaki in študenti ne bodo leto-vali preko Kažipota zaradi lojalnosti ali občutka pripadnosti Počit-niški zvezi, ampak le, če bodo ponudbe dobre, konkurenčne in cen-ovno primerne. Zato je pred Kažipotom težka naloga - prilagoditi se bo moral novim razmeram, narediti več za reklamo, pridobiti čim več novih članov in predvsem poskrbeti, da njihova dejavnost, ki mladim res nudi številne ugodnosti, ne bo zamrla. Na okrogli mizi pa se je izkazalo še nekaj - da ljudje, ki se v Saleški dolini ukvaijajo s tur-izmom, to počnejo premalo povezano. In morda ravno zato za mesto priložnosti težko rečemo, da je turistično mesto, pa čeprav ima veliko pokazati. Turiste v Velenju, razen poslovnežev, za katere dobro skrbi s svojo ponudbo Hotel Paka, srečamo le naključno. ■ Bojana Špegel Uprava: Trg mladosti 6,3320 Velenje Tel. 063/49-70-150, Fax: 063/49-70-151 Poslovna enota: MAT-VEL trgovina, Velenje, 861 -440 Poslovna enota: TehnoFON trgovina, Nazarje, 833-620 Poslovna enota: Fotokopirnica v Nami, Velenje, 863-640 Poslovna enota: Vulkaniziranje gumi trakov, 041 -400-380 Internet: www.chawa-sp.si E-Mail: chawa@chawa-sp.si POSLOVNE STORITVE ZASTOPSTVO, VELEPRODAJA in MALOPRODAJA Začelo se je s popoldansko obrtno delavnico 1. feb-ruaija leta 1986 in opravljanjem storitev "vulkanizaci-ja transportnih trakov in jermenov". Konec leta 1989 smo dejavnost razširili na opravljanje kovinarskih storitev in vzdrževanje transportnih strojev. Delo smo opravljali korektno in brez reklamacij tudi za večja podjetja, kot so: Asfaltna baza Velika Pirešica, Kamnolom Velika Pirešica, Lik Savinja Celje, Rudnik Mežica, Glin Nazarje, Gorenje Keramika ... Leta 1990 smo opravili specializacijo za žahtevne gumi transportne trakove pri nemški firmi "Stahlgruber - Tip-Top" iz Munchena. Pridobili smo diplomo za opravljanje "industrijske vulkanizacije" z njihovimi materiali in procesom hladnega spajanja in repartfanja trakov. Aprila 1994 smo se preoblikovali v samostojno pod-jetje. Dejavnost smo razširili z zastopanjem tujih pod-jetij in posredovanjem blaga v trgovini, ohranili pa smo vulkaniziranje. To dejavnost opravljamo še naprej pod dobrim imenom, ki smo si ga ustvarili v vseh teh letih. Avgusta 1996 smo v Velenju odprli trgovino MAT-VEL, v kateri prodajamo tehnične izdelke, poudarek pa je na telekomunikacijah. Na zalogi imamo 27 vrst vrvičnih in brez vrvičnih telefonskih aparatov, več vrst ISDN digitalnih telefonskih aparatov, 16 vrst GSM aparatov, telefonske centrale, telefakse na termo in navaden papir, dodaten pribor za GSM aparate, vtififii'cfe, baterije, priključne vrvice ... Februarja 1997 smo v centru mesta, v pritličju vele-blagovnice Nama, odprli fotokopirnico. Nudimo barvno lasersko fotokopiranje do formata A3 in črno belo fotokopiranje do formata AO, spiralno in termo vezavo in plastificiranje dokumentov do formata A3. Diplomsko ali seminarsko nalogo vam zvežemo v desetih minutah. Z modermmi stroji izpolnimo želje še tako zahtevne stranke. Prav zaradi njih smo kupili fotokopirni stroj za načrte, ki naredi kopijo 1:1 v velikosti tudi do 2 x 1 m in zaradi vse večjega povpraševanja naročili stroj formata A2, ki bo na barvni papir papir naredil plakat po želji stranke. Julija 1997 smo se odločili za novo poslovno enoto in v Nazarjah na Savinjski cesti 1, odprli trgovino TehnoFON, ponudba v njej pa je enaka kot v trgovini MAT-VEL v Velenju. Septembra 1997 smo sklenili pogodbo o sodelovan-ju s Savo Kranj d.d. za prodajo transportnih gumi trakov in reparaturnega materiala. Na področju izdelave zahtevnih in posebnih gumi transportnih trakov sodelujemo s proizvajalci iz tujine. Smo pooblaščeni partner družbe Debitel za sklepanje GSM naročniških razmerij. Poleg sedem redno zaposlenih delamo s pogodben-imi sodelavci, strokovnjaki na svojem področju, ki delo opravljajo z veseljem. Vsi so dobri in zaupljivi sodelav-ci, ki tvorijo celoto. Brez njih bi življenje majhnega, a razvejenega podjetja, počasi ugasnilo. Lžfni smo začeli s štipendiranjem bodočih sodelavcev, letos pa bomo začeli sprejemati tudi učence. Za letos nam je ostalo še nekaj nedokončanih načrtov. Z njimi bomo še razširili svojo dejavnost na področju servisa in montaže, zato bomo še zaposlovali. Pri zaposlovanju dajemo prednost kreativnim, ambi-cioznim in samostojnim ljudem, ki jim delo ni v breme. Zavedamo se, da je vsaka stranka pomembna, zato se ji posvetimo s srcem in prijaznostjo! Vabljeni in s spoštovanjem! 8 NilS tAS NASI KRAJI IN UUDJE 22. aprila 1999 Krajevna skupnost Šoštanj po dolgih letih pripravila zbor občanov Otroški dodatek po novem Solstvo med čustvi in stroko Vloge do 30. aprila SOSTANJ, 13. april - Na zboru občanov, pripravil ga je Svet krajevne skupnosti Šoštanj v prostorih Tovarne usnja, so spregovorili predvsem od dveh, za krajevno skupnost in tudi občino, pomembnih zadevah. Najprej o tako imenovani jami Šoštanj, ki je postal že udomačen, čeprav ne povsem pravilen izraz za tisto, kar se v da nasprotujejo ukinitvi ene šole, da se začne obnova šole Biba Roeck ločeno od obnove Karla Destovnika - Kajuha na podlagi že zagotovljenih sred-stev s strani Premogovnika Velenje, da lokacija obeh šol ostane v mestu in pa, da je treba pred izgradnjo in sanacijo obeh osnovnih šol pridobiti mnenje staršev. Predsednica sveta krajevne skupnosti mag. Cvetka Tinauer je menila, da je bila odločitev Darko Menih, ravnatelj OS Karla Destovnika - Kajuha: "Naš kolektiv je za dve šoli." Šoštanju dogaja v zvezi s pros-torskim načrtovanjem, in o nadaljnjem razvoju osnovnega šolstva v občini. Pri slednjem predvsem o tem, ali Šoštanj potrebuje dve osnovni šoli, ali pa bi bila dovolj samo ena, ki bi nadomestila dosedanji dve. Osnovni šoli Biba Roeck namreč leta 2001 poteče uporabno dovoljenje in do takrat bo treba nekaj ukreniti, šola Karla Destovnika - Kajuha pa je tudi dotrajana in potrebna večjih posegov. Namen zbora ni bilo spreje-manje sklepov, ampak bolj mer-jenje utripa med krajani o tem, kako razmišljajo o teh zadevah in o tem, ali so načrti, ki so si jih postavili v svetu krajevne skup-nosti pravi. V zvezi s šolstvom so pod-pisovali tudi peticijo. Ta vsebuje stališča, ki jih je na to temo sprejel svet krajevne skupnosti: Cakajo odgovor V zvezi z "jamo Šoštanj" oziroma z izločitvijo dela pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje iz prostorskih planov, da bi lahko šel razvoj Šoštanja naprej in bi se lahko gradilo tudi nad območjem, ki je rezervirano za morebitno kasnejše odkopavanje, so na zboru "pregledali" dosedanje aktivnosti. Ta hip še čakajo na odgovor pristo-jnega ministrstva. Zupan Šoštanja Bogdan Menih pa je rekel, da je v zvezi s tem optimist, ker sta tako pre-mogovnik kot termoelek-trarna podala svoje mnenje, v katerem govorijo o manjšem izkopu. da se šol ne gradi in ukinja na podlagi čustev, ampak, da je pri tem treba upoštevati številne dejavnike, odločitev pa mora biti strokovna. Povedal je, da na tem področju v Šoštanju še ni nič dokončnega, da pa bodo strokovnc podlage o osnovnem šolstvu v Šoštanju predstavljene tudi na eni naslednjih sej sveta občine. Matjaž Natek, dolgolet-ni, zdaj upokojeni ravnatelj osnovne šole Biba Roeck je menil, da bi bilo treba lokacijo za šolo najti v bližini sedanje Biba Roecic, ker bi bilo dobro izkoristiti že postavljeno novo športno dvorano ob njej. Tla so najbrž mirna, saj, če ne bi bila, za to dvorano ne bi dobili dovoljenja. Vida Rudnik, ravnateljica osnovne šole Biba Roeck, ki je na zboru pogrešala mlade in starše otrok, ki bodo hodili v šolo, je rekla, naj tisti, ki bodo odločali o tem ena ali dve šoli, pred odločitvijo razmislijo o Vida Rudnik, ravnateljica OŠ Biba Roeck: "Pred odločitvi-jo mora biti znana lokacija in določeni šolski okoliši." Darko Menih, ravnatefj osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha pa je povedal, da je njegov kolektiv za dve šoli v šoštanjskega sveta, sprejeta lanskega avgusta preuranjena, in da v Soštanju ne bi smeli dopustiti ukinjanja prav nobene stvari več, še posebej pa ne ustanov. Argument, da je ena šola za Šoštanj bolj racionalna kot bi bili dve, ne sme pasti na plodna tla, in da nobeno udobje ne sme biti za šoštanjske otroke preveliko. Svet krajevne skup-nosti zato nasprotuje ukinitvi ene šole in vztraja pri dveh. "Padanje števila otrok ne more biti razlog za zapiranje ene šole," je rekla. "S tem bi samo pristali na to, da je Šoštanj propadla občina, in da se vanjo ne splača vlagati." Župan Bogdan Menih je pojasnil, kako državni predpisi urejajo tovrstne zadeve, predvsem pa, Konec prejšnjega meseca so poslanci v Državnem zboru spre-jeli dopolnitve Zakona o družinskih prejemkih. Novele so tri, še posebej pa velja opozoriti na spremembe glede nege za varstvo otroka, na lestvico za uveljavljanje otroških dodatkov in izračun dohodka v družinah, ki uveljavljajo pravico za otroke na osnovi dohodka iz dejavnosti (obrtniki). Po do sedaj veljavnih določilih so bili starši telesno in duševno prizadetega ter hudo bolnega otroka upravičeni do nadomestila za nego do njegovega 18. leta starosti. Po novem se jim pravica podaljša do otrokovega 26. leta starosti, če se ta šola. Izračun dohodka za družine, ki uveljavljajo pravico za otroka na osnovi dohodki iz dejavnosti, je po novem ugodnejši. Poleg dobička so namreč sedaj pri ugotavljanju upravičenosti pomembni le še obračunani prispevki. "Čeprav smo napovedovali, takšne so bile tudi usmeritve, da bo prišli pri preračunu upravičenosti do otroškega dodatka do bistvenih sprememb, se to ni zgodilo, saj obstoječa lestvica za preračun ni doživela tako drastičnih sprememb. V prejšnjem zakonu je znašal cenzus za pravico do otroškega dodatka 110 odstotkov povprečne plače v državi, po novem pa je 99 odstotkov. Povprečna plača v Republiki Sloveniji za lani je znašala 158.069 tolarjev. Štiričlanska družina, ki ne bo presegla 7.511.436 tolarjev bruto dohodka za leto 1998, bo upravičena do otroškcga dodatka. Ob tem naj še opozorim, da se uvaja selektivni otroški dodatek ne samo glede na dohodke družine, ampak tudi na število otrok v družini, ki so upravičeni do te pravice," nam je povedala referent-ka za otroške dodatke na Centru za socialno delo Velenje Silva Gostečnik. Vloge za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka bodo na Centru sprejemali do 30. aprila in ne do 30. junija. Kot pojasnjuje Gostečnikova, tako zato, da jih bodo lahko pravočasno obdelali in upravičencem zagotovili nemoteno izplačilo. Tistim. ki bodo vloge oddali maja in junija, tega ne morejo zagotoviti. Do konca prejšnjega tedna so zbrali že približno 4900 vlog, vsaj 2000 pa jih še pričakujejo. ■ tp Svet KS Šoštanjje po dolgih letih sklical zbor občanov. tem, da mora biti prej izbrana lokacija in na novo določeni šolski okoliši, saj bi po sedan-jem Biba Roeck zaradi prema-jhnega števila otrok v njenem okolišu postala le podružnična. "Nismo sami krivi, če smo zara-di odkopavanja premoga izgu-bili velik del šolskega okoliša, Družmirje, del Gaberk in Goric, velik del Cankarjeve ...". Šoštanju. Prisotni krajani pa so poudarjali, da o zapiranju ene od šol ne more odločati samo šoštanjski svet, ampak da bi bilo treba o tem povprašati tudi starše. Prav te pa so na tokrat-nem zboru prav pogrešali. ■ Milena Krstič - Planinc Nova dohodkovna lestvica za priznanje pravice do otroškega dodatka: Dohodek na člana 1. otrok 2. otrok 3. otrok do 15% (do 23.710 StT} 15.000 16.500 18.000 nad 15 do 25 % (nad 23.710 do 39.517 SIT) 12.825 14.175 15.525 nad 25 do 30% (nad 39.517 do 47.421 SID 9.775 10.925 12.075 nad 30 do 35% (nad 47.421 do 55.324 S!T) 7.700 8.800 9.900 - nad 35 do 45 % (nad 55.324 do 71,131 SIT) 6.300 7. 350 8.400 nad 45 do 55 % (nad 71.131 do 86.938 Sll) 4.000 5.000 6.000 nad 55 do 75 % (nad 86.938 do 118.552 SIT) 3.000 4. 000 5.000 nad 75 do 99% . (nad 118.552 do 156.488 SfT) 2.600 3.600 4.600 MZPM Velenje za vse otroke in mlade v Dolini "Revščina ni zaobšla Šaleške doline" Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, neprofit-na, človekoljubna organizacija, ki deluje v dobro otrok in mla-dine. Po vsej državi ima 181 društev in zvez, s pomočjo katerih svoje poslanstvo prenaša prav v vsa okolja v Sloveniji. Tudi v Šaleški dolini delujejo številna društva pri-jateljev mladine, ki so združena v Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Ta je prejšnji torek pripravila programsko skupščino, ki se je je udeležila tudi generalna sekretarka republiške Zveze Anita Albreht. Predstavnikom društev je podrobneje predstavila akcijo "Pomežik soncu", ki se je končala pred dvema dnevoma. Sprejeli pa so tudi plan dela za letošnje leto. Z zvezo prijateljev mladine vsako leto počitnikuje več tisoč slovenskih otrok. Razvrstijo se v počitniških domovih, taborih in drugih otrokom primcrnih kapacitetah. Letos pa naj bi prav s pomočjo akcijc "Pomežik soncu", v različnih letoviščih letovalo še več slovenskih otrok. Statistični podatki kažejo, da si že 60 odstotkov Slovencev ne more več privoščiti počitnic, več kot desetina staršev pa jih ne more privoščiti tudi svojim otrokom. In ravno zato so se na Zvezi prijateljev mladine odločili, da prosijo za prosto-voljne prispevke vse Slovence, ki to zmorejo. S prispevki naj bi zbrali sredstva za 20 tisoč polet-nih otroških počitniških zgodb, torej naj bi omogočili letovanje prav toliko otrokom iz socialno šibkih družin. Morda jim brez tovrstne pomoči ne bo nikoli uspelo uresničiti skritih sanj o morju, soncu in prijateljstvu. Po končani programski skupščini, na kateri so pre-gledali tudi uspešno delo v lanskem letu, nam je sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač povedala: "Razprava o progra-mu dela za letošnje leto je bila pestra. Ugotovili smo, da se tudi v našem okolju pojavlja revščina in da moramo napeti vse sile, da bo v naših pro-gramih lahko sodelovalo čim več otrok in da bodo programi čim bolj brezplačni, da bo prispevek staršev čim manjši. Sedaj se lotevamo organizacije letovanj otrok ob morju, v sode-lovanju z republiško zvezo pa želimo pridobiti čim več denar-ja za organiziranje počitnic tis-tim otrokom, ki jim jih starši ne morejo omogočiti. Po poletnih počitnicah bomo tudi veliko delali; organizirali bomo Napotnikovo kiparsko kolonijo, otroški parlament, ekološke projekte, bralno značko, Veselo šolo... Lahko rečem, da bomo poskusili realizirati ves pro-gram. To pomeni, da nam mora uspeti poleg sredstev iz proračunov vseh treh občin pri-dobiti tudi sredstva iz razpisov, koncesij in donatorska ter sponzorska sredstva. Če nam bodo proračuni namenili toliko sredstev, kot smo zaprosili, bomo za izvedbo programa, ki je usmerjen v dobrobit otrok, potrebovali še enkrat toliko sredstev." ■ Bojana Špegel V spomin Mirku Bizjaku 14. aprila je umrl Mirko Bizjak, diplomirani inženir montanistike, ki je bil v letih 1974-1980 direktor nekdanjega sozd Rudarsko-elektroenergets-ki kombinat Velenje. Mirko Bizjak se je rodil 3. januarja 1920 v Pribišju pri Crnomlju. Maturiral je 1938. leta na novomeški gimnaziji in se istega leta vpisal na Ijubljan-sko montanistiko. Zaradi vojne je šolanje leta 1941 prekinil in ga nadaljeval šele po njej. Z začetkom italijanske oku-pacije zahodnega dela Slovenije se je v Beli Krajini vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Že avgusta 1942. leta so ga Italijani aretirali in odvedli v intemacijo v Italijo. Do kapitulacije Italije septem-bra 1943 je bil Bizjak v taboriščih v Gonarsu, Monigu in Visci. Vzadnjem taborišču je ob kapitulaciji organiziral parti-zansko četo in se z njo pridružil Zahodnoprimorskemu odredu v Goriških brdih. Spr\'a je bil komisar v četi, ob koncu vojne pomočnik politkomisarja IX. korpusa, nato pa še komisar tržaškega in nazadnje tudi vipavskega vojnega področja. Poleti 1945. leta je bil Bizjak demobiliziran, odšel je v Moravsko Ostravo in tam leta 1947 diplomiral za inženirja montanistike. Kot je bilo običajno s slovenskimi študenti na Ceškem, je tudi Bizjak pripeljal iz Ostave ženo Čehin-jo. Po diplomi je mladega inženirja pot zanesla v Srbijo. Začel je pri rudniku Bor, kjer je bil do leta 1951 upravnik jame in površinskega kopa. Jeseni tega leta je bilpostavljen najprej za upravnika novonastajajočega rudnika pirita v Majdanpeku, kasneje za njegovega direktorja. Rudnik pirita je bil leta 1954 likvidiran, začele pa so se pospešene raziskave nahajališča bakra, ravno tako v Majdanpeku. Mirko Bizjak je kot direktor rudnika bakra Majdanpek začel in končal prvo fazo izgradnje, to je do začetka obra-tovanja junija 1961. leta. Nato je sodeloval pri združitvi rud-nikov Majdanpek in Bor v "Rudarsko-topioničarski bazen Bor" in bil do leta 1965 glavni direktor tega bazena. Po letu 1965 je bil najprej tajnik sekretariata za ekstrak-tivno industrijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu, od leta 1969 do aprila 1974. leta pa vodja predstavništva GZ Jugoslavije za Belgijo in Luksemburg. Po prihodu iz Belgije je Mirko Bizjak v Velenju prevzel dolžnosti glavnega direktorja Rudarsko-elektroenergetskega kombinata. To dolžnost je opravljal do konca januarja 1980. leta. Do junija 1983. leta je pri REK opravljal še dolžnost svetoval-ca, nato pa se je upokojil. Po upokojitvi se je nekaj časa zadrževal v Velenju, nato pa je odšel k sinu v Beograd in se leta 1994 ponovno vniil v Velenje. Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj 22. aprila 1999 KULTURA NAŠ ĆAS 9 (Ne)Znani znanci 6 Šaleški likovni ustvarjalci Dr. Karel Verstovšek (26. 7. 1871 -27. 3. 1923) Karel Verstovšek se je rodil 26. julija leta 1871 v Velenju. Njegov oče Mihael Verstovšek (rojen 21. 3.1833 v okolici Brežic, umrl 20.12. 1888 v Velenju) se je kot usnjarski pomočnik poročil z Lucijo Zupan (11. 12. 1847 - 18. 3. 1890), hčerko velenjskega usn-jarja Frana Zupana. Usnjarno (domače ime "Pri Vodeniku") je Mihael Verstovšek, nekaj časa tudi velenjski župan, zapustil Karlovemu bratu Rudolfu, ki pa je moral kasneje zaradi dolgov usnjarno prodati družini Melanšek. Karel Verstovšek je osnovno šolo obiskoval v Velenju, leta 1885 se je vpisal na celjsko gimnazijo, od leta 1893 do leta 1897 pa je na univerzi v Gradcu študiral klasično filologijo. Leta 1903 je na isti univerzi tudi dok-toriral. Po uspešno dokončanem študiju je bil eno leto profesorski pripravnik (suplent) na celjski gimnaziji, od leta 1898 do 1911 in od leta 1921 do svoje smrti leta 1923 je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, vmesno obdobje pa je bil poklicni politik. Leta 1899 se je v Gradcu poročil s Pavlo (Pavlico) Zvvieržinovo, s katero se jima je v zakonu rodilo 6 otrok: Zora, Zdenko, Boris, Božidar. Ciril (rojen 5. julija 1911; kot pravnik je bil med organizatorji partizanskega sod-stva na Kozjanskem) in Metod. Karel Verstovšek je po hudi bolezni umrl 27. marca leta 1923 v 52. letu starosti, na veliki petek, 30. marca leta 1923 pa so ga pokopali na pobreškem Fotografija: Dr. Karel Verstovšek (Arhiv Muzeja Velenje) pokopališču v Mariboru. V začetku svojega političnega delovanja je bil Verstovšek bližje liberalnemu političnemu taboru, a se je kasneje priklonil k nasprotnemu in bil eden najvid-nejših politikov katoliškega tabo-ra na Stajerskem. Leta 1906 je bil zelo aktiven pri ustanavljanju Slovenske kmečke zveze (SKZ je bila ustanovljena 21. 1. 1907 v Mariboru) in bil nato tudi med vodilnimi člani stranke, ki se je leta 1909 s Slovensko ljudsko stranko in z nekateri drugimi katoliškimi strankami dogovorila za združitev v Vseslovensko ljud-sko stranko. Leta 1909 je bil dr. Karel Verstovšek v kmečki kuriji (volilni razred) sodnih okrajev Soštanj, Slovenj Gradec in Marenberg (Radlje ob Dravi) izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru v Gradcu, po smrti državnozborskega poslanca Vincenca Ježovnika (liberalnega politika doma iz Velenja) leta 1910 pa je na nadomestnih volit-vah Verstovšek z veliko večino premagal svojega protikandidata in postal tudi poslanec avstri-jskega državnega zbora na Dunaju. Spomladi leta 1911 je na rednih volitvah v državni zbor Karel Verstovšek z lahkoto zma-gal že v prvem krogu, saj je zanj ponovno glasovalo 3/5 volilnih upravičencev. Leta 1913 je bil namesto umrlega F. Robiča Verstovšek izvoljen tudi za odbornika štajerskega deželnega zbora, kjer se je moral kot edini slovenski predstavnik v tem tele-su sam boriti tako za politične interese svojih volilcev, kot tudi za dogovorjene smernice znotraj svoje politične stranke SKZ. Zelo dejaven je bil Verstovšek tudi v državnem zboru na Dunaju, kjer je kot član Jugoslovanskega kluba poslancev tvorno sodeloval pri pripravi majniške deklaracije. 30. maja leta 1917 je dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu prebral majniško deklaracijo, dr. Karel Verstovšek pa je postal eden najvidnejših organizatorjev deklaracijskega gibanja na Stajer-skem (med drugim je govoril tudi na prepovedanem shodu v pod-poro majniški deklaraciji v Družmirju 30. maja leta 1918). Po ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani sredi avgusta leta 1918 je postal njen član tudi dr. Karel Verstovšek. 26. septembra leta 1918 je bil ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Stajersko, dva dni zatem, ko se je na 1. seji konstituiral njegov odbor, pa je bil za njegovega predsednika izbran dr. Karel Verstovšek, ki je bil 31. oktobra 1918 imenovan tudi za poverjenika za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani. Izjemno pomembno vlogo je imel Verstovšek v pre-vratnem času pri prevzemu oblasti na Štajerskem. 1. novem-bra leta 1918 je podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Štajerskem, kar je bilo pomemb-no za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo (kot prva civilna oseba se je Maistru prostovoljno prijavil Verstovškov sin Zdenko). Kot poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani pa ima Verstovšek tudi velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolstva po prevratu in pri ustanovitvi slovenske uni-verze v Ljubljani leta 1919, zato dr. Karla Verstovška po pravici označujejo za "političnega očeta" ljubljanske univerze. O dejavnosti in pomenu dr. Karla Verstovška pričajo tudi številne odgovorne funkcije, ki jih je opravljal vse do svoje smrti: Verstovšek je bil član mari-borskega mestnega sveta, načelst-va Zadružne zveze Slovenije in predsednik njenega pododbora za Štajersko, ustanovni član in član načelstva Spodnještajerske Ijudske posojilnice, predsednik izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke za Štajersko, član nadzornega odbora Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in censorskega odbora podružnice v Mariboru, častni predsednik mariborskega Orla, Verstovšek pa je bil tudi častni član desetih slovenskih občin: Velenja, Maribora, Pameč, Topolšice, Sv. Križa nad Mariborom, Ruš, Smolnika, Lobnice, Hotinje vasi in Orehove vasi. O pomenu in vlogi dr. Karla Verstovška je bilo 9. junija leta 1994 v Velenju znanstveno posve-tovanje, ki ga je organiziral Kulturni center Ivana Napotnika. na katerem so nekateri eminentni slovenski zgodovinaiji osvetlili lik in delo našega velikega rojaka. ■ dk Državno tekmovanje bo 6. junija Znani prvaki Vesele šole Vsako leto mladinski časopis Pisani list pripravi tekmovanja iz Vesele šole. V znanju iz splošne razgledanosti tckmujejo osnovnošolci od četrtega do osmega razreda po vsej Sloveniji. Po tem, ko so na vseh šolah konec marca izvedli šolska tek-movanja, so prcd kratkim na osnovni šoli Livada pripravili še medobčinsko tekmovanje. Prvaki in vsi osmošolci, ki so dosegli zadostno število točk, se bodo 6. junija udeležili državnega tek-movanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je bila tudi tokrat organizator medobčinskega tekmovanja iz Vesele šole, ki se ga je udeležilo 177 osnovnošolcev iz vseh treh občin v Saleški dolini. Velenjčani so tekmovali posebej, šoštanjčani in Smarčani pa posebej, saj so po novem razdeljeni v dve tek-movalni enoti. Med velenjskimi osnovnošolci so prvaki postali: Jaka Šuligoj iz Livade med četrtošolci, Sanja Kovačevič iz Šole Gustava Siliha med petošolci, Andreja Zupančič iz iste šole mcd šestošolci, Gustav Verdelj iz Livade med sedmošolci in Marjeta Brežnik iz Livade med osmošolci. Na državno tek-movanje se je uvrstilo kar 8 osmošolcev iz Velenja, ki si s tem pridobijo tudi točke, ki štejejo za vpis v srednjo šolo. Prvaki iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki so postali Sabina Šumnik in Janja Vodovnik med četrtošolci, Sandra Čeru med petošolci in Ana Hozjan med šestošolci. Vse prvakinje so iz šole Karla Destovnika Kajuha. Med sedmošolci je prvakinja postala Lidija Ažman iz šole Bratov Letonje, med osmošolci pa Dijana Ramšak iz šole Karla Destovnika - Kajuha. Poleg nje je potreb-nih 32 točk zbralo še sedem osmošolcev. ■ bš 3. državno srečanje bo na Janškovem Selu "Selani" v Vinski Gori Krajani Janškovega Sela, ene izmed sedmih vasi v KS Vinska Gora, so letos organizatorji 3. srečanja vasi, ki nosijo v imenu naziv Selo, Sela ali Sele. Srečanje krajanov teh vasi, ki jih je v Sloveniji po dosedaj znanih podatkih 73, bo 26. junija. Da bo srečanje res dobro potekalo, so sepred nedavnim v Vinski Gori zbrali pred-stavniki Sel. Organizatorji so jim predstavili program prireditve in razdelili nekatcre naloge. Ideja o srečanju "Selanov" sejc porodila vodstvu prostovoljnega gasilskega društva Sclo, podprli pa so jo krajani in krajevna skup-nost Selo - Fokovci, ter občina Moravske Toplice. Njen duhovni vodja Janez Škalič je oral ledino, vendar mu je skupaj z njegovimi sodelavci v mesccu juniju 1997 uspelo na srečanje privabiti 422 udeležencev iz različnih koncev Slovenije... Organizator drugega srečanja je bilo Opatje Selo iz občine Miren - Kostanjevica. Lani se je na Krasu zbralo že skoraj 600 "Selanov"... Zahtevna naloga organizatorja tretjega srečanja pa je bila zau-pana Janškovemu Selu, kjer so prepričani, da se bo letošnjega srečanja udeležilo vsaj 1000 udeležencev. Priprave že tečejo, kar je porok, da jim bo uspelo pripraviti odmevno prireditev. Pripravili bodo številne nastope vokalnih in instrumentalnih skupin gostu-jočih Sel, ki se bodo med sabo pomerila tudi v šaljivih tekmovanjih. bš Osnovna šola Salek Tudi tekmovanje iz zgodovine ni bilo lahko Kar dve regijski tek-movanji Velenje, 13. in 17. aprila - Osnovna šola Šalek je bila gostitelji-ca kar dveh regijskih tekmovanj, iz zgodovine in za srebrno Vegovo iz matematike. Na tekmovanju iz zgodovine je sodelovalo 59 učencev, od tega jih je 30 osvojilo srebrna priznanja, na državno tekmovanje pa so se uvrstili: Iztok Vrenčur, Mojca Kovač, Michel Mohor ( vsi OŠ bra-tov Letonja Šmartno ob Paki), Alenka Korun, Tjaša Ferme, Marija Mihelak in Amela Žrt (vsi OŠ Gorica Velenje), Viktor Šurk (OŠ Gornji Grad), Marjeta Brežnik (OŠ Livada Velenje) ter Katja Ovčar (OŠ Dobrna). 100 učencev pa je reševalo zahtevne matematične. Med 33 šestošolci jih je 11 osvojilo srebrno Vegovo priznanje, prav toliko učencev je osvojilo omenjeno priznanje med sedmošolci, eden več pa med tekmovalci osmih razredov. Na državno tekmovanje iz matematike so se uvrstili: Domen Strupeh (OŠ Antona Aškerca)^ Staša Zupanc (OŠ Livada, Velenje) ter Dominik Skornšek (OŠ Biba Roecka Šoštanj) med sedmošolci in med osmošolci: Uroš Kuzman (OŠ Gustava Šiliha), Karlo Lovrič, Aleksandra Rogič, Matej Špindler, Ziga Brodnik (QŠ Mihe Pintarja Toleda, Velenje) in Metka Golčman (OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki). ■ tp Stojan Špegel v ogledalu Stojan svoje prve korake naredi v Šaleku, kjer njegova družina živi kot podnajemniška. Ko se mu čez dobro leto, leta 1964, pridruži brat Stane, se preselijo na Jenkovo v Velenje, kjer je še danes njegov dom, čeprav s svojo družino živi v Soštanju. Imel je srečo, da sta sicer preprosta starša vse tri Špeglove fante podpirala v vsem, česar so se lotili. Mirni vsekakor niso bili, zanimale so jih mnoge reči - od glasbe, do knjig in umetnosti. O vsem tem so se pogovarjali v eni sami sobi, kjer so skupaj odraščali, vsej obdani s plakati popularnih bendov, ki so jim z rock'n'rollom in vsemi novimi trendi krojili otroštvo in mladost. Stojan je vedno veljal za energičnega. Kot otrok je bil zgov-oren in le redko dolgo na enem mestu. Ze v osnovni šoli sta z bratom Stanetom poskrbela, da pri Špeglovih večeri niso bili tihi. Po tem, ko sta se pri Koledi naučila igrati tamburico, sta hitro prepričala starše, da so jima kupili kitare in ojačevalce. Stojan je že v osnovnošolskih letih osvojil osnovne prijeme, kmalu pa je s prijatelji, ki so to še danes, ustanovil prvi bend. "Nazaj k zvezdam" so začeli delovati 1978, s tem pa se je začelo dolgo obdobje njegove glasbene rasti in ustvarjanja v velenjskih kleteh in zakloniščih. Besedila so bila v večini njegova, že v njih pa se je dalo slutiti, da je v njem malce filozofa. Sredi osemde- Stojan je v življenju počel že tisoč in eno stvar. Preden se je pričel ukvarjati s slikarstvom, je bil dolga leta glas-benik, je soavtor risanko, glasbe za gledališko predstavo velenjskega AG, izdal je pesniško zbirko, oblikoval pet naslovnic knjig... Sedaj najraje ustvarja v miru in tišini svojega ateljeja v mansardi šoštanjskega stanovanja. setih so posneli nekaj pesmi, ki so naletele na dober odmev pri kritikih, do nosilca zvoka pa žal niso prišli. Vmes so se preimenovali v Slepo črevo, razpadli pa kot Soho tam v začetku devetdesetih. To je tudi čas, ko Stojan odkrije likovno umetnost in ustvarjanje, ki se mu v celoti preda. Vzporedno z njegovim glasbenim ustvarjanjem Stojan v najstniških letih veliko pesni in še več razmišlja. Po srednji rudarski šoli, kamor se vpiše na željo očeta rudarja, sanja o študiju psihologije, a se vseeno vpiše na Rudarsko fakulteto. Namesto na predavanja o premogovniških znanjih ga pot vsak dan zanese na filozofsko fakulteto, kjer med poslušanjem pre-davanj iz psihologije ugotovi, da je zgrešil poklic. Zato študij rudarstva obesi na klin, po nekajmesečnem iskanju samega sebe odsluži vojaški rok in se na koncu zaposli na velenjskem rudniku. Premogovništvo mu sicer postane blizu, vendar ga kul-tura in umetnost še vedno nezadržno privlačita. Zato v začetku devetdesetih postane vodja odbora za kulturo v podjetju. Do danes je v rudniškem razstavišču postavil 72 samostojnih razs-tav in izpeljal kar nekaj tradicionalriih Ex-temporov, spoznal številne zanimive slovenske in tuje umetnike in pričel zbirati kataloge iz likovnih razstav... Leta 1992 se Stojan pridruži Šaleškim likovnikom, saj vsak dan več riše. Tudi on začne svoje izobraževanje pri prof. Alojzu Zavolovšku, kjer osvoji osnove akvarela. "Tu sem se naučil tudi sproščenosti. Po tem, ko smo leto kasneje na Rudniku ustanovili likovno skupino PIN, sem izobraževanje nadaljeval pri Milanu Todiču. Njegov program temelji na programu zagrebške likovne akademije in je bolj akademsko usmerjen." Izobraževanje nadaljuje 1 še pri Dušanu Fišerju, Vojku Pogačarju, Arpadu Šalamonu... Poleg tega prične kupovati sve-tovno in domačo literaturo iz področja likovne umetnosti. Danes je njegova knjižnica tako bogata, da veijetno prekaša ponudbo mestne knjižnice. Obogatil pa jo je tudi z lastno pesniško zbirko "Zmeraj kot prvikrat" (1997), ki jo bo kmalu nadgradil z novo, ki nastaja hkrati z novim ciklusom risb. Njegov likovni razvoj se ni dolgo ustavljal pri ustvarjanju akvarelov. "Moja osnovna tehnika je akril, veliko pa rišem tudi olja. Manj zato, ker imajo barve močan vonj, zato z njimi ust-varjam predvsem v Mayerjevi vili, v domačem ateljeju pa manj. Moja najmočnejša tehnika pa je risba. Poleg številnih večjih formatov slik imam skoraj devet skicirk čisto polnih risb, ki so lahko le idejne, ali pa že samostojne. Moje slikarstvo temelji na obravnavi vzvišenosti narave, predvsem pa izstopajo drevesa kot simbol pokončnosti..." Poleg tega je izrazit kolorist. Zanimivo je, da tudi, če riše človeške like, v njih prepoznaš lin-ije dreves, prav vsa dela pa imajo zanimiva, malce pesniška imena. Risbo res dobro obvlada, kar pričajo tudi vedno števil-nejše nagrade; lani je prejel prvo nagrado na Mednarodni likovni koloniji v Budimpešti, odkupno nagrado na Ex temporu v Piranu, nagrajen je bila na Ex temporu na Dobrni... Doslej je svoja dela pokazal na veliko skupinskih in samostojnih razs-tavah, med drugim v vili Katarini v Ljubljani (ko je izdal še eno manj obsežno pesniško zbirko "Špegel v ogledalu" )in centru umetnosti Jozsef Attila v Budimpešti. V Dolini še čaka na svojo priložnost, a jo bo verjetno prej našel kje drugje, kjer mu bodo raje nastavili ogledalo... Lansko, zanj tako uspešno leto, si bo zapomnil tudi po diplomi na Fakulteti za organizacijske vede in, žal, izgubi očeta, ki ga vsi v družini močno pogrešajo. Sploh njegov (v nedeljo tri leta star) Kaj, ki že kaže likovne talente in se pri ustvarjanju rad pridruži očetu, kakšen napotek pa mu da še mamica Janja, pro-fesorica likovnega pouka, ki jo je Stojan spoznal med zdravl-jenjem v Rogaški Slatini, v Dolino pa priženil iz Goriških brd. P.S. Avtoričin priimek ni slučajno enak portretirančevemu. Deliva ga že dobrih deset let, odkar sem postala njegova svak-inja. | Bojana Špegei Dr. Karel VerstovSelt ["ivcr [fink xq proavcto. 10 NAS VAS 107,8 22. aprila 1999 * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * V RITI No, zdaj smo pa v riti (Racio-nalno Izbrane Teme, 22/ april 1999). Tja nas je spravil Denis Oštir, ki mu je jasno, kaj me-dijem v Saleški dolini, še po-sebej pa Našemu času in novi-naijem v njem, manjka. To je spoznal neke nedelje ob sre-banju mamine goveje juhe, poslušanju čestitk na radiu in listanju po Našem času. Kako malo je včasih treba. Nekaj mu je k spoznanju pri- pomoglo počitniško delo, malo prebiranje Nastavkov za teorijo novinarskih zvrsti dr. Mance Košir, malo prodor t.i. Feature Storyjev iz Združenih držav ... Dovolj, da ugotovi, kako so naslovi v Našem času neumni in kako neumno je mesto, ki ne premore enega medija, ki bi si tako ime zaslu-žilo. Neumno mu je še marsikaj, z izjemo kuhane govedine, ki mu je teknila takoj za tem, ko je juha že tekla v RIT, in ko je tudi osmrtnice ob praženem krompiiju že "poklopil"... Tu bom naredila konec, v bo-jazni, da bi se mi utegnilo na-plesti kaj žlehtnega (ne žlaht-nega) o "higieni" takega oce-njevanja po tistem, ko smo nekaj počitnic delali skupaj. Cisto lahko bi mi tako utrga-lo, da bi napisala kaj še bolj neumnega od tistega, kar si-cer počnem. Ej, Denis! De-nis! Nastavki so dobra podla-ga za novinarjevo delo, a brez tistega, kar prinese življenje, bi utegnili biti kot juha, ki bi ti jo mama neke nedelje poza- bila soliti. Zato, na sol ne po-zabi nikdar! Tudi, če bo ona. S tem pa nikakor ne mislim reči, da Naš čas ne bi mogel biti še boljši. Kje pa! Zato bomo (in smo že) celo takšne kritike zaobjete v zelo poeno-stavljen naslov "Vredni niso počenega groša" (ja, tak je, da moraš prebrati) namenili pozornost, tako kot jo vsaki, tudi tisti, ki jo slišimo od na-ših bralcev ali pa od sosedov, znancev in navsezadnje tudi "prijateljev". ■ Milena Krstič - Planinc KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... TOMAŽ DOMICELJ Legenda slovenske zabavne glasbe in velik borec za zaščito avtorskih pravic domačih glas-benikov, Tomaž Domicelj, se je po seriji ponatisov svojih starih izdelkov odločil, da bo naredil nekaj novega. Minuli teden je premierno predstavil novi single z naslovom »Ne bom več čakal, da mine vajin april...«). Skladba po besedah avtoija napoveduje novi album, katerega rojstvo pa natančno še ni določeno. Sicer pa so Tomažif pri nastanku pesmi pomagali znani slovenski glas-beniki Lado Jakša, Drago Gajo, Carli Novak, Damjana Golavšek in Alenka Vidrih. Kitare je odi-gral sam, prav tako pa je bil sam tudi producent. Posnetek je nastal marca letos v sludiu pri Borutu Činču, ki je bil tonski mojster in tudi koproducent. GROZDJE Grozdje - tako je ime nove zasedbe, ki prihaja iz Celja in si šele utira pot v slovenski glasbeni prostor. Kljub agro zvenečemu imenu, pa ne gre za kako novo štajersko narodno zabavno kom- binacijo, ampak za pristen rock band, ki pa ima, resnici na ljubo, v svoji zasedbi tudi harmoniko. Skupina deluje šele dobro leto in je priljubljena predvsem med srednješolsko publiko. Kljub mladosti se lahko pohvali že s prvim albumom, ki so ga aprila lani posneli v celjskem studiu Coda. Na albumu z naslovom »Avstralski hobluk«, so pred-stavili sedem avtorskih skladb, od katerih je največji uspeh doživela pesem »Egon«, ki je bila na mari-borskem študentskem radiu MARS izbrana tudi za pesem tedna. Skupina Grozdje je petčlanska, razen že omenjene harmonike, pa je zasedba klasična - bas, kitara, bobni in vokal. SENDI Silikonsko polepšana pred-stavnica prvega vala slovenske dance glasbe devetdesetih, se po krajšem ustvarjalnem predahu ponovno vrača na prizorišče. Njen najnovejši projekt se imenuje »Brezmejna ljubezen« in nam ponuja deset žanrsko različno obarvanih hitov. Razpon sega od sodobnih, energičnih in plesnih skladb, latino ritmov in seveda nepogrešljivih liričnih skladb. Te so plod ustvarjalnega sodelovanja same izvajalke in znanega slovenskega kovca skladb Vojka Sfiligoja, ki je album tudi produciral in sam odi-gral klavirske vložke. »Uradna« verzija albuma je v prodaji od 14. aprila, medtem ko je prva, na tisoč izvodov omejena preliminarna naklada, ki je izšla 31. marca, pošla že po dveh tednih. LETEĆI ODRED Ena najpopularnejših hrvaških skupin, ki se lahko pohvali s skoraj ponarodelo skladbo »Sanjao sam svoju Ružicu«, že nekaj časa porablja energijo za snemanje novega albuma. Plošča z naslovom »Vrijeme« nastaja na različnih lokacijah v Sloveniji (Ljubljana) in na Hrvaškem (Eko selo), kjer bo tudi dočakala končno podobo. Skupaj z znanim hrvaškim produ-centom Denykenom (Majke, Let 3, Pips, Chips & Videoclips) so že dokončali in javnosti predstavili prvi single z naslovom »Priznajem«, ki vsled novega sodelovanja že kaže novo, svežo glasbeno podobo skupine. Novi album bo izšel pri založbi Dallas, s katero je skupina letos spomla-di podpisala novo pogodbo. PERO LOVŠIN »Dan odprtih vrat« je naslov najnovejše plošče Pera Lovšina, ki je izšel pri založbi Big bang. Izid petega samostojnega albuma legendarnega slovenskega glas-benika je za nas še posebej zan-imiv zaradi tega, ker so pri nje-govem nastanku sodelovali tudi glasbeniki, ki prihajajo iz našega konca. Tako je bobne odigral Aleš Uranjek, bas Robert Jukič, klaviature pa Davor Klarič. Seveda so pri projektu sodelovali še drugi glasbeniki, med njimi nepogrešljivi Lovšinov kitarist Ivan Bekčič, pa ženski pevski zborček in še kdo. Na plošči je enajst skladb, ki kažejo nekdan-jega pankerja, ki se lahko pohvali že s trinajstimi albumu, v precej drugačni luči. Več o tem projektu bomo zapisali v prihodnji številki. ■ MiČ Študent naj bo Petek se je začei s prired-itvijo 22. številke Rit-iv Mldinskem c e n t r u Velenje. Bil je narezek, bilo je vino, bila je ritna torta in bil je intervju z glavnim in odgovornim ured-nikom. Jure, hvala ti za vse Riti! Rit lahko dobite v Mhidinskem centru Velenje, ŠŠK-ju in pri vseh pooblaščenih prodajalcih v zameno za obvezne prosto-voljne prispevke. Kolikor Riti imaš, toliko veljaš! Sobota pa je bil dan za Akademski ples, kateremu je vrata odprl Hotel Paka. Nekoliko zadržan večer se je po brucovanju (kjer sta v študentski stan pristopila zgolj en bruc in ena brucka) prelevil v že tradicionalno zabavo, kjer ni manjkalo niti ŠŠK benda, niti zaskrbljenih pogledov MELANHOLIKOV, ki so nemočni opazovali propad nji-hovih bobnov. Zahvala za ta dogodek gre predvsem starim bajtam. Večer se je nadaljeval v Velunu, kjer je (že tradi-cionalni) golaž ubogim akademikom zelo opekel grla in so morali potem še bolj piti. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko smo si lahko rekli: "Vidimo se spet naslednje leto!" Kitariada Kitariada bo 23. aprila ob 21. uri v Mladinskem centru Velenje. Predvideni nastopa-joči: Domen Bastič, Dražen Markovič, Peter Lojen, Aleš Dreml, Klemen Pisk, Simon Gorišek in verjetno še kdo. Vabljeni! Tarok tumir V soboto, 24. aprila, se bo v Plac-u zgodil (že drugič v tem šolskem letu) tarok turnir. Prijave sprejemajo na samem mestu dogodka - v Plac-u. Nagrade bodo! Še enkrat vabljeni! ■ Zaiika Predavanje in predstavitev pesniške zbirke VELENJE - V Mladinskem centru Velenje bo danes ob 20. uri potopisno predavanje Branka Ivaneka Življenje v Boliviji. Avtor, ki je leto dni živel v Boliviji, bo predavanje spremljal z diapozitivi, vstopnine ni. Jutri, v petek, pa bo ob 19. uri v Mladinskem centru svojo novo pesniško zbirko predstavil pesnik Marjan Kukovec. Naslovil jo je Mati je... in je še posebej dobrodošlo branje ob prihajajočem materinskem dnevu. Knjigo je ilustriral Robi Klančnik, kot glasbeni gost pa se bo predstavil Simon Gorišek na kitari. Družinsko petje tretjič MOZIRJE - Kulturno društvo Jurij Mozirje bo v nedeljo, 25. aprila, izvedlo 3. srečanje pevskih družin, ki sodi tudi v splet prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Mozirje. Informacije in prijave sprejemajo na telefon (063) 832-431, nedeljsko prireditev pa bodo začeli ob 15.00. Slana v šoštanjski galeriji SOSTANJ, 23. aprila - Jutri, v petek, ob 19. uri, bodo v mestni galeriji Soštanj odprli razstavo slik in stolov Domna Slane. Obenem bodo tako obeležili prvo obletnico mestne galerije. Z igro in plesom v pomlad VELENJE - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Velenje, bo jutri (v petek) pripravil 15. srečanje otroških folklornih skupin Zahodne Stajerske. Na prireditvi z naslovom Z igro in plesom v pomlad bo nastopilo 10 skupin: poleg dveh velenjskih vrtcev še folklorni krožek OS Dobrna, KD Antona Tanca Marija Gradec, OŠ Mozirje, podružnice Smihel, OS Gorica, podružnice Vinska Gora, OS Podgorje , OŠ bratov Letonja, OŠ Šalek ter vokalno- instru-mentalna in plesna skupina OŠ Gorica. Ljubiteljem folklorne-ga Ijudskega izročila se bodo predstavili na odru doma kulture v Velenju ob 18. uri. Revija godainih orkestrov s/oven-skih glasbenih šol Skoraj 350 godalcev na odrih velenjske glasbene šole Preteklo soboto, 17. aprila, je bil za godalne orkestre sloven-skih glasbenih šol praznik. V veliki orgelski dvorani Glasbene šole Velenje je nastopilo okoli 350 učencev in dijakov slovenskih glas-benih šol v 19 godalnih orkestrih, ki so pod vodstvom svojih men-toijev - dirigentov, večinoma učiteljev violine, sodelovali na Reviji godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šot. Orkestri so prišli iz Ajdovščine, Jesenic, Kopra, Novega mesta, Ptuja, Ljubljane, Brežic, Cerknice, Crnomlja, Logatca, Maribora, Nove Gorice, Postojne, Rogaške Slatine, Krškega, Vrhnike, Celja in Velenja. Starost učencev, članov orkestrov je bila raznolika, od naj-manjših pa do srednješolcev. Tu in tam je v orkestru pomagal tudi kak učitelj, kar je tudi del pouka oziroma hvalevredna praksa. V večini orkestrov je seveda prevladovala osnovnošolska starost. Tisto, kar je takoj navdušilo, je število in številčnost godalnih orke-strov, kar je gotovo tudi rezultat zahteve Ministrstva za šolstvo, da morajo glasbene šole gojiti predvsem orkestrske instrumente. Ta zahteva vsekakor rojeva navdušujoč rezultat, ne samo v rasti števila tovrstnih orkestrov in ansamblov, ampak tudi v kvaliteti in raznovrstnosti njihovih programov, ki so to pot segali od skladb baročnih mojstrov Bacha, Handla, Rameana, Vivaldija preko klasičnih in romantičnih Stamitza, Mozarta, Haydna, Schuberta, Griega, Čajkovskega, Saint Saensa do sodobnih Srebotnjaka, Habeta, Kodra, Rodgersa, Webra - od takoimenovane "resne" glas-be do zabavnejših zvokov. Razen izvedb, tako v intonacijskem kot v interpretativnem smis-lu je bila večinoma zelo vzpodbudna, tako da lahko na tem področju v prihodnosti pričakujemo samo lepe rezultate. Posebej pa je potrebno izpostaviti nekatere izvedbe oziroma orkestre, ki so tej reviji dajali pečat visoke kvalitte: Mladinski godalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika je z zasedbo sicer presegal okvir čistega godalnega orkestra, z izvedba-mi Saint Saensovega Zivalskega karnevala (solistki pianistki Barbara Starovasnik in Mateja Urbanč), Vivaldijevega Koncerta za dve violini (Maša Mareš in Barbara Komadina) in Kodrove filmske glasbe pa dokazal, da spada v vrh šolskih orkestrov. Visok nivo sta predstavila tudi oba orkestra Glasbene šole Postojna pod vodstvom Marinke Kukec Jurič, orkester Glasbene šole Vrhnika pod vod-stvom Marka Fabianija z nadobudno solistko Katjo Šporar, prav tako orkester Glasbene šole Krško z dirigentko Suzano Dobrila, mali godalni orkester Glasbene šole Nova Gorica z Alessandro Sluga, orkester Glasbene šole Maribor - Center pod vodstvom Andreja Božiča, orkester domače Glasbene š VAS V VRTEC V vrtcu Velenje bomo od 3.-14. maja 1999 vpisovali otroke za šolsko leto 1999/2000. Otroke lahko vpišete vsak delavnik od 6. -15. ure, ob sredah do 17. ure, ria upravi vrtca Kraigherjeva 1 Velenje, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Vabljeni! lahko upravičeno ponosni na dosežke na področju turizma. Zlasti je razveseljivo, da se v delo aktivno vključujejo neka-teri kraji, kmetje in posamezni-ki v Šaleški dolini. Velika prido-bitev za Velenje je tudi nov hotel Paka. Seveda pa vse mož-nosti na področju turizma še zdaleč niso izkoriščene," je sklenil. Čestitke s spominskimi darili so izrekli tudi predstavni-ki že omenjenih društev, udele-žencem svečane seje pa je seve-da nekaj besed namenil tudi prvi predsednik društva Božidar Tvrdy. Na koncu so podelili še plakete in priznanja posamezni- Bilo je prijetno in slovesno kom za uspešno in dolgoletno delo v društvu. Plakete je preje-lo 25 posameznikov, dobitnikov priznanj s turističnim znakom, ki jih je podelila TZ Slovenije, pa je bilo devet. Zlati turistični znak so pre-jeli Franc Borovnik, Martin Slatinšek in podjetje Gost, sre-brnega Janja Divjak, Oskar Sovinc in Vida Šme, bronastega pa Terezija Meža, Marjan Prislan in Ivica Urbancl. TD Velenje je ob svoji 40 -letnici izdalo tudi Zbornik, v katerem je podrobno opisana pot društva od leta 1958 do danes. ■ B.Mugerle Planinsko društvo Šmartno ob Paki Vse več mladih Med društvi v občini Šmartno ob Paki, ki so med zadnjimi pripravila občni zbor, so bili tamkajšnji planinci. 220 ljubiteljev gora je vključenih vanj, osrednjo pozornost pa so lani namenili predvsem izletništvu in rekreativnemu pohodništvu. Vsak mesec so pripravili kakšen izlet ali pohod. Ob oceni opravljenega dela je predsednica društva Zdenka Verzelak še posebej izrazila zadovoljstvo, ker se vključuje v zastavljene aktivnosti precej mladih. Tako že v vrtcu deluje skupina 15 otrok, v šmarški šoli pa šteje planinski podm-ladek kar 90 učencev. Bili so prizadevni, tako kot člani smučarske sekcije Slatina, ki deluje pri društvu. "Poieg pohodov in izletov smo lepote gora in hribov mladim približaii še na preda-vanjih, izšolali smo enega mark-ista ter pet varstvenikov narave -gorske straže. V prihodnje bomo morali izobraževanju nameniti še več pozornosti, da bo pot udeležencev na naših odpravah čim varnejša." Zgledno je bilo lani tudi sodelovanje z drugimi društvi v občini, sploh upokojen-ci in Klubom 81. S slednjim so organizirali drugi pohod po mejah občine. Med težavami, s katerimi se srečujejo, pa je Zdenka Verzelak Verzelakova omenila predvsem društveno sobo, za katero last-niku ne plačujejo več najemnine. Osrednje naloge letošnjega delovnega programa šmarških planincev bodo znova izleti, pohodi (načrtujejo 9 pohodov in prav toliko izletov), srečanja, vzgoja in izobraževanje članov, vzdrževanje planinskih poti, skrb za varstvo narave. Prav tako bi radi dopolnili planinsko opremo, nakupili tri radijske postaje in dokončno uredili pot po mejah občine. ■ tp ŠD Vrbovec Nazarje Že 21. maratonski turnir Člani Športnega društva Vrbovec iz Nazarij slavijo letos 20 - letnico razvejanega in uspešnega delovanja. "Delovno" bodo jubilej proslavili z odprtjem novih garderob in sanitarij ob igrišču, "športno" pa z izvedbo že 21. maratonskega turnirja v malem nogometu. Dolga leta je bil to pravi maraton med mladimi in starimi, zadnja leta pa so ga spremenili v 24 - urni turnir z udeležbo ekip iz bližnje in širše okolice ter celo iz tujine. Na letošnji turnir se seveda pridno pripravljajo, prijave sprejemajo do naslednjega četrtka, ko bo žrebanje ekip, turnir kot vsa leta doslej je posvečen obema praznikoma, začeli ga bodo v petek, 30. aprila, ob 19.00 in sklenili 24 ur kasneje, torej v soboto,l. maja. | jp 12 NAK VAS 22. aprila 1999 Na tribuni navijačev nogo-metašev Esotech Šmartno eminentni gostje: dr. Franc Zerdin, direktor Premogov-nika, posluša, kaj mu Zofija Kukovič, generalna v Eso-techu in glavni sponzor šmarške enajsterice, šepeta na uho; Gvido Omladič, ge-neralni v ERI, d.d., nazorno kaže, da je žoga okrogla, ne glede na to, kaj si šepetata onadva; Janko Lukner, glav-ni za kadre in splošne zade-ve v Premogovniku pa nadvse re-sno premiš-Muje, koga bi jg^KJL za Rudar lEmfr^ speljal Šmar-čanom... rhd' iro os-mifM jsgfcjjjft TOromćg"™"^ .Htg iawBwaan«ai sraFntmR^ Eden najlepših predelov mestne občine Velenje je področje Turistično rekreacijskega centra, ki so ga obogatili tudi z izvirnimi tablami, ki obiskovalce prijazno opozarjajo na primerno obnašanje. Martin Budna, ki je postal v širši slovenski javnosti slaven, potem ko je hotel za ameriškega poslov-neža kupiti TAM, si je zadnjič vzel čas za obisk v Velenju. "Ceprav sem na delu v Mariboru, se hodim frizirat v Velenje. Stvari niso pfe-proste, v Evropo je treba urejen. To pa je moja frizerka Zlata An-derlič." SnteHtc Fferate VELENJE Ja, kaj pa dela naš "general", Jože Sta-nič, se ob obisku predsednika vlade, dr. Janeza Drnovš-ka, v Gorenju, spra-šujejo sodelavci. Po kretnji sodeč, pre-verja, če je denarni-ca v žepu. Lani je bilo v Velenju zgrajenih sicer veliko parkirišč, njihovo pomanjkanje pa je večje kot kdajkoli prej. Še posebej hudo je pred Zdravstvenim domom. Pa z objavo tegale posnetka ne kličemo varnostnikov, naj ukrepajo. Kličemo odgovorne! REZANJE SOSTANJA Ne vemo, ali je v koalicijski pogodbi, ki so jo v Šo-štajiju narekovali Janševi socialdemokrati, zapisano, da bo občina ukinila osnovno šolo Bibe Roecka, ali ne? Bavno zaradi te pogodbe pa bomo lahko poimensko našteli tiste člane sveta občine, ki bodo za ukinitev ene šole odgovorni, če bo do tega prišlo! Če pa se bodo svet-niki koalicije pridružili večini Šoštanjčanov, ki so za to, da ostaneta v Šoštanju dve osnovni šoli, pa se bodo lahko pohvaliti, da se preprečili uresničitev ideje o ukinitvi osnovne šole Bibe Roecka, ki je zrasla na žu-panovem zelniku. Na ravni sveta bo šlo za politično odločitev, zato je logično, da se je zađeva sprevrgla v politizacijo, stran od strokovne razprave. In zakaj ni strokovne razprave. Ni je zato, ker stro-ka, katerakoli že, o tem sploh še ni razprav]jala. Odlo-čitve, ki jih imputirajo svetu občine, sploh niso stro-kovno uteme]jene. Res, da je »strokovno podlage« pri-pravijalo podjetje za inženiring, projektiranje in trgovino Proplus iz Maribora. Toda to podjetje je za našo občino imelo enak meter, kot za vse druge šolske okraje v Sloveniji. Zaradi svoje zgodovine pa je Šoštanj specifičen. Njegova speciflčnost se kaže v tem, da tu število prebivalcev vztrajno pada. Bo]j kot povprečno v Sloveniji! Pada zato, ker je bilo to mesto v preteklo-sti določeno za žrtev napredka in elektrifikacije Slove-nije. Ta odločitev pa je danes presežena. Tudi velenjski rudnik ni več zaviralec razvoja v Šoštanju. Vse bolj se kaže, da je zaviralec danes tisti, v katerega so Šoštanj-čani na referendumu polagali razvojne upe. Zaviralec razvoja mesta Šoštanj je danes občina Šoštanj. Kako paradoksalno! V občini se hitro in uspešno razvijajo tiste krajevne skupnosti, ki so na omenjenem referen-dumu glasovale proti samostojni občini Šoštanj. Mesto pa zaostaja daleč za njimi! Do politizacije šolstva v občini pa prihaja tudi zato, ker občinska uprava ne dela svojega posla! S stališča navadne-ga občana je prav vseeno ali gre v primeru nedejavnosti ob-činske uprave za načrtno blokiranje ali za lenobo. Dejstvo je, da uprava ni realizirala niti sklepa, za katerega je bila sama zainteresirana, da ga svet občine sprejme. Ali je pri-pravljen investicijski program osnovnega šolstva v občini? Ni. Jasno, saj ga ni mogoče napraviti. Ali je biia opravlja-na analiza prostora, kje naj bi se gradila nova šola? Ali je bila ta analiza razgrnjena v javnosti? Ali je mogoče izdati iokacijsko dovoljenje za šolo? Ali je mogoče razpisati natečaj za izdelavo projekta nove šole in na tej osnovi izde-lati flnančno konstrukcijo šole? Ni mogoče! Stvari se doga-jajo ravno obratno, saj menda arhitekt, ki je županu drag, že riše projekte, čeprav se še sploh ne ve, kje bi naj ta šola stala! Še več, ker stvari tečejo od one strani sem, se pravi od županovih lobističnih povezav k svetu občine, je uprava namesto da bi pripravila strokovne podlage za razrešitev prejšnjih vprašanj, temu občinskemu svetu zapela moralko z besedami: »Veliko obsežnih aktivnosti je pred nami in upati je, da bo svet občine pri tem v veliko oporo in pomoč ter konstruktivno delovanje. Načrtovani projekt je lahko preizkusni kamen obJjube, želje in vo]je, narediti veliko za napredek Šoštanja in občine Soštanj.« Drugo dokazilo nedelavnosti uprave pa je dejstvo, đa kljub poteku roka po vladnl uređbi o oblikovanju javne mreže osnovnih. šol, še vedno niso usklajena do-ločila o šolskih okoliših v naši občini, oziroma niso pripravljena za obravnavo na svetu občine! Takšno nespoštovanje vlađnih uredb pa ni osamJjen primer naše nprave. BTekaj podobnega se dogaja z nezakoni-tim komnnalnim prispevkom in še bi se kaj našlo. Sicer pa mene realizacija sklepa o \ikinitvi ene šole ne skrbi. Prepričan sem namreč, da sedanje vodstvo občine ob-stoječih šol ni sposobno obnoviti, kaj šele zgraditi novo. Kot ni bilo sposobna dokončati sanacijo Pustega gradu, kot ni bila sposobno zgraditi stanovanjskega bloka ob Paki, kot ni bilo sposobno obnovit Trga bratcrv Mrav]jakav in tako daJje. Županu in upravi gre samo še zato, da bo svojo nesposob-nost naprtila svetu občine, ki se je že na prvi normalni seji spotaknil on »preizkusni kamen ob]jub, želja in vo]je...« ■ Perorez FRKANJE ^ Stvari se obračajo Prejšnji teden so celjski rokometaši potolkli velenj-ske. V soboto so se velenj-ski "rokometaši" oddolžili. Celjskim nogometašem! Pomoč gospodars-tvu Včasih smo večkrat rekli, da kakšno naše podjetje potrebuje botra iz Amerike. Velenjski gleda-liški amatetji so jim zdaj nekako prisluhnili: več ve-lenjskim podjetjem so pokazali Strica iz Amerike. Želodec ne le v želodec Zgornjesavinjski želodec očitno nekaterim ne gre le v usta in želodec; tudi v nos. Vlhar se ne poleže V slovenskem sguasu se Vihar (Petra) še po šestih letih nikakor ne poleže. Vsak po svoje V očiščevalnih akcijah sodeluje nekaj Ijudi nekaj dni. Onesnažujejo vsi ostali ljudje vse ostale dni. Naš (llkovni) svet Že enaintrideset let pri-pravljajo v Šoštanju razsta-vo Likovni svet otrok. Tisti, ki so sodelovali v prvih akcijah, zdaj opažajo, da so si tedaj svet povsem drugače naslikali. Izkušnje Ob velenjskem poletnem nebazenu je slišati tudi napovedi, da bi se gradnje novega bazena lotil Premo-govnik. Glede na to, da je že ustvaril nekaj jezer, ima vsekakor že precej izku-šenj. Nakladanje Nekateri naši čebelarji prisegajo na tako imenova-ne nakladne panje. Čeprav to nekako ne gre skupaj: tisti, ki nakladajo, res niso po delavnosti podobni čebelam. Uresničevanje Naše napovedi se uresni-čujejo: poleti se bodo v Gornjem Gradu že lahko greli iz omrežja daljinskega ogrevanja. I kVAŠ VAS 13 wm vt | i * vm m% m m Za vecio kakovost zivl|en|a gre! Nekaj otrok v Velenju, smo tako za hec, za uvod v tole, vprašali, na kaj pomislijo, ko slišijo besedo INŠTITUT. Odgovori so bili zanimivi, na nek način tudi pričakovani. Pripovedovali so nekako takole: inštitut je nekaj, kjer počno čudne reči; kjer raziskujejo; kjer bi radi, da bi bilo kaj boljše (recimo sladoled); kjer odkrivajo nove stvari, rakete pa to; nekaj iščejo, pa ne vejo, če bo iz tega kaj; hodijo v belih plaščih; imajo računalnike in epruvete; mešajo, vmes pa se pogovarjajo, včasih pa kaj tudi poči... Posrečeno. Na ERICo, Inštitutu za eko-loške raziskave je cilj izboljšati kakovost življenja. Zato tokrat s tega področja predstavljamo tri projekte, ki ta čas potekajo v ERICo. Vsi trije so zanimivi in vsem trem je skupno - da bi bilo še bolje. Pri tem so nam prijazno pomagale: biologinja mag. Nives Kugonič, specialistka biologinja Alenka Rošer -Drev, diplomirana biologinja Jelka Flis in diplomirana inži-nerka kemije Alenka Zapušek. I. Vpliv težkih kovin na tla in rastline na kmetijskih površi-nah Šaleške doline ali drugače: kako zdrava je zelenjava, ki jo pridelujemo? Na področju onesnaženosti tal v Saleški dolini so prvo razi-| skavo opravili leta 1993, nosilec je bil inštitut Jožef Stefan, ERICo pa je v njej so-delovaV. Raziskovali so travniš-ka tla, obenem pa so preverili tudi vsebnost težkih kovin v ozko listnem trpotcu kot testni rastlini in ugotovili, da nekatere težke kovine presega-jo dovoljene vsebnosti. "Kasneje smo opravili še nekaj raziskav, predvsem v zvezi z vnosom kadmija v tla, te razi-skave je opravila mag. Marta Svetina, celovitejše raziskave o onesnaženosti, predvsem kme-tijskih površin v Šaleški dolini, pa doslej ni bilo," je povedala biologinja mag. Nives Kugonič. Zdaj jo bomo dobili in zvedeli, kako zdravo zelenjavo pridelujemo v tem prostoru. Cilj raziskave je pregled nad stanjem onesnaženosti tal in rastlin na kmetijskih površinah tako v mestnem kot podežel-skem okolju na območju treh občin - Velenju, Soštanju in Šmartnem ob Paki - ter sprem-ljanje prenosa nevarnih snovi v prehranjevalno verigo. Na izbranih vrtovih, v tem trenutku so že dogovorjeni s 25 lastniki vrtov (mag. Kugoniče-va pravi, da so bili vsi zelo pri-jazni in navdušeni, da se te ra-ziskave opravijo) in vzorčenje že poteka, bodo gojili vrtnine -solato, korenček, petršilj, zelje, paradižnik, tiste pač, ki jih največ pridelujemo na tem po-dročju ter spremljali kakovost vrtnin. "Za ugotavljanje one-snaženosti travniških tal smo izbrali točke po mreži 2x2 po Gaus-Krugerju in tako pokrili j večji del Saleške doline. Tla bomo vzorčili na treh globinah, z vzorčenjem pa začeli jeseni," pravi nosilka tega projekta mag. Kugoničeva, v njem pa sodeluje devet sodelujočih, ra- ziskovalcev, tchnikov in anali-tikov. Ob koncu vegetacijske sezone bodo vse vrtnine ustrezno pri-pravili v njihovem laboratoriju in jih analizirali s posebnim poudarkom na vsebnosti težkih kovin, kadmija, svinca, arzena in živega srebra. Raziskava bo zaključena prihodnje leto in takrat bomo vedeli, do kakšne mere so onesnažena tla in ze-lenjava, ki jo pridelujemo na tem območju. Rezultati bodo podlaga za izvedbo sanacijske-ga programa. ERICo je podobni raziskavi že opravil v Zasavju in na Ko-roškem. Izsledki so jih spodbu-dili, da opravijo podobno tudi tu, kjer živijo. II. Kako čista je Paka ali drugače: bi lahko bila še bolj? Ze deset let v ERICo sprem-ljajo kakovost vodotokov v Dolini, kjer je seveda "glavna" Paka. Na osmih mestih vzame-jo štirikrat letno vzorce vode za kemijske in biološke analize in ugotavljajo, v katerem kako-vostnem razredu je Paka na določenem zajemnem mestu. Metode so standardne in pri-merljive z evropskimi. "Ko smo začeli z raziskavami, je bila Paka v precej slabem stan-ju. V Dolino je sicer pritekla dokaj čista, med 1. in 2. kako-vostnim razredom, potem pa se je v industrijskem bazenu močno poslabšala. Za čistilno napravo v Skornem je bila že v 4. kakovostnem razredu," je povedala Alenka Rošer- Drev. Potrebnih je bilo veliko sana-cijskih ukrepov v posameznih podjetjih ter zasebnikih in re-zultati niso izostali. "Že dve ali tri leta nazaj je Paka v dosti boljšem kakovostnem stanju, za industrijskim bazenom, v Skornem, že v tretjem kako-vostnem razredu. Menimo pa, glede na opravljene analize in vse sanacije, ki potekajo, da bi Pako lahko spravili v še boljše kakovostno stanje." Brez dograditve čistilne naprave pa ne bo šlo. "Analize namreč kažejo, da zlasti v poletnem času, ko so pretoki nizki, obstoječa čistilna napra-va preveč bremeni Pako in da je kakovost še vedno najslabša od Skornega do Rečice. Čistil-no napravo, katere prva faza je bila zgrajena leta 1990, njeno delovanje pa spremljamo pri nas, bi bilo treba dograditi. Predvsem njen biološki del. S tem bi hkrati omogočili, da bi lahko celotno območje priklju-čili na čistilno napravo in oči-stili vse komunalne vode. To zdaj ni možno, ker bi bila to za Pako prevelika obremenitev," Biologinja mag. Nives Kugonič: "Vzorčenje na vrtovih že poteka." Specialistka biologinja Alenka Rošer - Drev: "Paka je že dve ali tri leti nazaj v boljšem stanju." Biologinja Jelka Flis: "Prele-minarnemu bo sledilo celovito poročilo." Kemičarka Alenka Zapušek: "Kako preprečiti lažne alarme?" menijo v ERICo. Potem bi lahko bila Paka celo v boljšem kakovostnem stanju. Jelka Flis, diplomirana biolo-ginja s tega inštituta pa dodaja, da bi tako dosegli, da bi iztok manj obremenjeval Pako, obenem pa bi se zmanjšala tudi vsebnost dušikovih in fos-fornih spojin v samem iztoku. V zvezi s tem so že izdelali pre-leminarno poročilo o vplivih na okolje, sledilo pa bo celovi-to, v katerem bodo podrobno obdelani vplivi in ukrepi za zmanjšanje le-teh na vodo, tla, zrak, hrup in okoliško prebi-valstvo. "Posebno problematični so odpadki. Blato iz čistilne naprav vsebuje določene kovine v višjih koncentracijah kot so dovoljene. Zato bomo v tem poročilu predlagali tudi primerno predobdelavo odpadnih vod, ki se iztekajo v čistilno napravo, da tudi to blato ne bi bilo več oporečno. Morda bi se lahko uporabljalo celo v kmetijstvu, vsekakor pa za ozelenitev odlagališč in ugreznin," pravi Jelka Flis. Za nadgradnjo obstoječe či-stilne naprave Mestna občina Velenje kandidira tudi za pri-dobitev mednarodnih sredstev, ena od zahtev pa je poročilo o vplivih na okolje. Kot zanimi-vost: za pridobitev teh sredstev je bilo v Sloveniji precej kandi-datov, vendar so "šli" naprej le štirje, med njimi velenjska či-stilna naprava. III. Kakovost atmos-fere v premogovniku in kako preprečiti lažne alarme V ERICo začeli raziskujejo kakovost atmosfere jamskega zraka. Informacijski sistem, ki s pomočjo senzorjev beleži in meri prisotnost plinov (metana, ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida ...) je v Premogovniku že postavljen. "Vendar so se pri senzorjih, ki merijo ogljikov monoksid začeli pojavljati problemi. Senzorji so elektrokemijski in interferirajo z dimetil sulfidom tako, da kažejo prisotnost og-ljikovega monoksida ob prisot-nosti dimetil sulfida. Zaradi tega prihaja do lažnih alarmov, ki opozarjajo na pojav požara," je razložila Alenka Zapušek, diplomirana inženirka kemije. V ERICo so začeli razvijati filter za te senzorje, pri čemer bi odstranili interferenco z dimitel sulfidom tako, da bi senzorji kazali samo prisotnost ogljikovega monoksida. "Moram pa poudariti, da je ve-lenjski premogovnik glede tega specifičen. Zanimivo je, da dimetil sulfida niso zaznali v nobenem drugem premogov-niku kot tukaj. Čeprav je res, da se tudi v tem premogovniku ne pojavlja na celotnem po-dročju odkopa, ampak samo v nekaterih predelih." Zato je letos njihova naloga, da odkri-jejo filter za elektrokemijske senzorje za merjenje ogljikove-ga monoksida. Sicer pa ob vseh teh raziska-vah tudi sprotno preverjajo kakovost zraka v jamskih pro-storih. Vzorce jemljejo in jih analizirajo glede na potrebe Premogovnika. Vzporedno pa poteka projekt, v katerem mer-ijo količino sproščenega plina iz premoga. Preden v jami začno z odkopavanjem, vzame-jo iz vrtine v novem področju vzorec premoga, ga zaprejo v neprodušno posodo, povežejo z desorbimetri, napravami, ki merijo količino sproščenega plina, kasneje pa določijo tudi njegovo sestavo. "Tako lahko napovemo, ali je območje po-tencialno nevarno za delavce, ali je možno, da pride do izbruhov plina ali premoga, oziroma ugotovimo, kako porozen je premog. Večja kot je poroznost, večja je količina plina in večja je možnost izbruhov plina ali premoga. V tem primeru morajo delavci pri odkopu počasneje napre-dovati, ali pa povečati pretok zraka". Tako gredo lahko vedno napredujejo v znano. Zanimivo ne? Če želite zvedeti še več o tem ali o drugem, kar v ERICo še počno, potem vabljeni danes na dan odprtih vrat ERICa. Zaradi boljše predstavitve nji-hovega dela vas prosijo le to, da pridete pred njihove pros-tore na Starem jašku ob 10., 11., 15., 16. ali 17. uri. V "zad-nji" skupini pa bodo predstavi-li tudi Zbornik 9. in 10. razi-skovalnega tabora v Vinski Gori, ki je pred kratkim izšel. Naše največje bogastvo smo mladostno zagnani in znanjal Smo kapital, ki se vsako jutro vrača na PflJTE HAMIN HAS POKLIČITF! f "NL Direktor: 06 Ika za raziskav^ /mSbki vj: 061 mdjaodMa za tehnološke storkvt itt svetovanjt mtka za izobrdževattje: 063/ 8981990 Vodja laboratorija: %if 898 19 60 063/8981942 e-maU: erlco@erico.si 14 MS VAS TV SPORED 22. aprila 1999 CETRTEK, 22. aprila SLOVENIJA 1 09.30 10.20 10.45 11.15 11.40 12.05 12.25 13.00 14.10 15.00 16.30 17.00 17.35 18.00 18.10 18.30 19.15 19.30 20.05 21.00 21.40 22.00 22.50 23.20 Male sive celice, kviz Risanka Zgodbe iz školjke Sara, 4/6 Kdo je na vrsti?, 4/12 Vino moje dežele: Radensko-Kapelski vinorodni okoliš Mojstrovine Slovenije, 7/9 Poročila, vreme, šport Očetje in sinovi Zoom Osmi dan Enajsta šola, oddaja za radovedneže Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, šport Znanje je ključ Zenit Risanka Dnevnik, vreme, šport Tednik TV poper Homo turisticus Odmevi, vreme, šport Pisave Somrak stoletja: Temna stran meseca, dokum. oddaja SLOVENIJA 2 10.30 Dr. Schwartz in dr. Martinova, 3/8 11.15 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, 2/6 12.10 Svet poroča 14.45 Ferdi, 8/13 15.10 Ema, ang. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dekle, 1/3 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Tuja razvedrilna oddaja 20.55 Muenchen: košarka final four M, prenos 22.30 Poseben pogled: transat- lantigue, franc. film 00.20 Rapman, 3/3 ^T'N/ " ' 1 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Za Eleno, nan. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.00 Nevarne dirke, nan. 15.00 Naš Čarli, nan. 15.45 Otroški zdravnik, nan. 16.40 Ljubezenske vezi, nad. 17.30 Za Eleno, nad. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nan. 21.00 Brez zapor z Jonasom 22.00 Damon, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Dobri slabi fantje, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 27 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 11.20 09.05 VIDEO TOR ponovitev glasbene oddaje 11.50 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 VEČERNIKLEPET 10.40 TV IZLOŽBA 12.15 12.00 VIDEOSTRANI 12.20 18.55 NAJ SPOT DNEVA 17.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 18.00 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TVIZLOŽBA 19.00 19.35 OBVESTILA 19.05 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE 21.00 KAKO BITIZDRAVIN 19.25 ZMAGOVATI; S.E.M. - 66. 19.30 oddaja 19.55 21.30 REGIONALNE NOVICE 20.00 21.35 ZGODOVINA AVTOMOBI- LIZMA, 8. del 21.30 22.00 NAJ SPOT DNEVA 21.35 22.05 TVIZLOŽBA 22.35 22.10 VIDEOSTRANI 22.40 PETEK, 23. aprila SLOVENIJA 1 09.30 Ročne ustvarjalnosti 09.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.20 Oddaja za otroke 10.40 Uspešnica, švic. drama 12.05 Znanje je ključ 12.25 Zenit 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Podomače 15.30 4. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov MB; nagrajenci 16.00 Pisave 16.30 Mostovi 17.40 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izzivi prihodnosti 18.30 Razpokevčasu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Zlati petelin'99 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Polnočni klub 00.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija 01.30 Izzivi prihodnosti SLOVENIJA 2 10.30 Dekle, 1/3 11.20 Lojz Kraigher: školjka, gledališka predstava 15.05 Emma Sorel, franc.film 16.40 Človeško telo, 2/8 17.30 Po Sloveniji 18.05 OtokJersey, 4/12 18.35 Simpsonovi, 9/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Danes in nikoli več?, 2/20 20.50 Nepomembneži, škotski film 22.40 Umori, 16/22 23.30 Izročitev, 2/6 00.20 Omerta, zakon molka, 6/11 88.08 Dobro Jutro, Slovenija 09.00 Ljubezenske vezi, nan. 10.00 Za Eleno, nad. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.00 Brez zapor z Jonasom 15.00 Naš Čarli, nan. 15.50 Otroški zdravnik, nan. 16.40 Ljubezenske vezi, nan. 17.30 ZaEleno, nad. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Film2: Ace Ventura, nori detektiv, amer. komedija 21.30 Devet tednov in pol, amer. film 23.30 Janina ulica, erotični film 01.00 24 ur, ponovitev kanall 27 46 52 D0BR0 JUTR0, informa-tivno-razvedrilna oddaja SKRBIMO ZA ZDRAVJE VABIMO K 0GLEDU KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 66. oddaja ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 8. del dokumen-tarne oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SP0T DNEVA 0TR0ŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE L0KALNI UTRIP ŠALEŠKE DOLINE, informativna oddaja lokalnih skupnosti TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO KOGLEDU PEKELV VESOLJU, ameriški film REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI 09.00 10.15 11.15 SOBOTA, 24. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Trojčice, 4/13 08.55 Otroška oddaja 09.10 Don Kihot, 31/39 09.35 Razpoke v času 10.05 Kino Kekec 11.35 Otroška oddaja 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Homo turisticus 13.25 Med valovi 13.55 Zlati petelin'99 15.30 Začasno odsoten, amer. . film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrtu 18.35 Ozare 18.40 Modri vrtinec, avstralska dokum. oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Druženje in praznovanje, 1/10 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Življenje z Rogerjem, 4/20 23.15 Ko Ijubezen ubija, 2/2 00.55 Menos gue cerro, španski film SLOVENIJA 2 09.55 Zlata Jestdeseta 10.45 Jasno in glasno 11.40 Davov svet, 6/6 12.05 Pearl, 6/22 16.55 Koš NBA action 17.25 Teniški magazin 17.55 Koš. DP M, polfinale končnice 19.30 Videoring 20.00 Polja smrti, ang. film 22.20 Trend, oddaja o modi 22.50 Omama, ekstaza, mistika 23.40 Sobotna noč: slovenski koncert - Čuki 07.00 07.30 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.30 14.30 15.30 16.20 17.15 18.20 19.15 20.00 22.00 23.00 01.00 02.00 Jetsonovi, risana serija Bojevniki prihodnosti, risana serija Kremenčkovi, risana serija Iz knjige vrlin, risana serija Pasji mornarji, risana serija Batman, risana serija Šport za otroke, nan. Power ranger, nan. Računalničarji, nan. Morska deklica, nan. Sabrina: mlada čarovnica, nan. 1,2, 3-kdo dobi? Prijatelji Felix, nan. Konan, nan. Sinbadove pustolovščine, nan. Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. Pop'n rol, glasbena oddaja Izganjalka vampirjev, nad. 24 ur Filmski hiti: Eraser, amer. akcijski film Komandosi, nan. Od tod do raja, amer. film Skrivne izpovedi in fantazije, erotična serija 24 ur, ponovitev kanall •>, 27 ' 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 11.40 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 12.40 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 LOKALNI UTRIP ŠALEŠKE 13.00 DOLINE, informativna 13.05 oddaja lokalnih skupnosti 10.30 PEKEL V VESOLJU, ameriški film 14.05 12.00 TVIZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 15.05 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 16.05 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 16.30 20.00 785. VTV MAGAZIN, 17.00 regionalni inform. program 20.20 GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozab. glas. 18.00 21.20 OBISKALI SMO... VRTO- JBO, dokumentarni zapis 19.30 21.40 785. VTV MAGAZIN, pon. 20.15 21.00 NAJ SPOT DNEVA 21.00 21.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI 21.30 NEDEUA, 25. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Svet Petra Zajca in prijateljev, 5/8 08.25 Tabaluga, 21/26 08.50 Srebrnogrivi konjič, 34/39 09.20 Pika nogavička, 7/13 09.55 Ozare 09.55 Veliki skladatelji: Rahmaninov 11.00 Dnevnik velikih mačk, 2/6 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 4x4 13.50 Resjel 15.15 TVpoper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije, 8/9 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Žrebanje 3x3 21.35 Portret: Mišo Čadež, Tomaž Pengov in njegova kitara 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Dunajski filharmoniki 23.30 Mojstrovine Slovenije, 8/9 SLOVENIJA 2 09.20 Videoring z Natalijo 09.45 Crossbar, kanadski film 11.00 Zvezde Holywooda: Burt Lancaster, dokum. serija 11.30 Trend, oddaja o modi 12.00 Murphy Brown, 9/26 12.30 Policaji na naši strani 17.00 Šport sledi Ljubljana: ŠRG - posnetek 17.55 DP v rokometu - Velenje: finale SLO pokala 19.30 Videoring 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, 3/6 20.55 Hudičev neavtorizirani življenjepis, 3/3 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Košarka NBA: Utah -Seattle, vklop 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Mali bogataš, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Nazaj v prihodnost, ris. serija 09.00 Deževni pragozd, risani film 10.30 Kalifornijske sanje, nan. 11.00 Beverly hills 90210,nan. 12.00 Melrose place, nan. 13.00 Novopečena družina, nan. 14.00 Skoraj popolni par, nan. 14.30 Srce za gasilca, amer. film 16.00 Nedeljsko popoldne 19.15 24 ur 20.00 Melrose place, nad. 20.50 Fotomodeli, nan. 21.45 Športnascena 23.00 Geronimo, amer. film 01.00 24 ur kanali 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.00 784. VTV MAGAZIN, regionalni inform.program 11.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO 785. VTV MAGAZIN, regionalni inform.program DARINKA MRAVLJAK, poslanka Državnega zbora IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozab. glas. LOKALNI UTRIP OBČIN CELJE IN LAŠKO, oddaja lokalnih skupnosti POSKODBE PRIOTROCIH; Gost JOŽE ROBIDA, dr.med. PEKEL VVESOLJU, ameriški film ZMAGOVATI; S.E.M. PONEDEUEK, 26. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Krtove dogodivščine, ris.film, 1/2 08.50 Glasbena šala (šola) 09.05 Briši, piši 09.15 Rdeči grafit 09.55 Rdeči krtek, igrani film 10.20 Narava in človek, 7/13 10.40 Izzivi prihodnosti 11.10 Na vrtu 11.35 Modri vrtinec, dokum. oddaja 12.05 Alpe-Donava-Jadran 12.35 Utrip 12.50 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Poslednja oaza, srbski film 14.50 4x4, oddaja o Ijudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, 7/13 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 15/18 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Odstiranja SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Otok Jersey, 4/12 12.25 Simpsonovi, 9/50 12.50 Danes in nikoli več, 2/20 12.55 Z Micahelom Palinom okoli oceana, 2/10 13.45 Hudičev neavtorizirani življenjepis, 3/3 15.10 Na robu teme, amer. čb film 17.00 Policaji na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.00 Sestre, 14/24 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Vest in pločevina, 6/7 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Na robu teme, amer. čb film 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Za Eleno, nad. 11.10 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 12.45 Športna scena 14.00 Fotomodelia, nan. 15.00 Naš Čarli, nan. 15.45 Diagnoza: umor, nan. 16.40 Ljubezenske vezi, nad. 17.30 Za Eleno, nan. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2, 3-kdo dobi? 21.10 Žrtev Ijubezni, amer. film 23.00 Dobri slabi fantje, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall i PfJ Cfjpi. 27 \ '»HTfl^ S2 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno - razvedrilna oddaja 10.15 785. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodno zabavno glasbo 11.40 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK. Gost: MITJA DEISINGER, predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 iZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI TOREK, 27. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Zabčeve dogodivščine, ris. 09.25 film, 2/2 09.40 09.25 Radovedni Taček 09.40 Kekec, glas. plesna 09.55 predstava za otroke 10.20 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik trak 11.10 11.40 Parada plesa 13.00 12.10 Komisar Rex, 15/18 13.35 13.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Odstiranja 14.05 16.00 Brez meje - moja vas: Šempolaj 14.55 16.30 Prisluhnimo tišini 15.30 17.00 Zlatko zakladko 17.00 17.15 Najlepše počitnice 18.00 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega 18.10 vrta, 7. oddaja 19.00 19.15 Risanka 19.15 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.30 20.00 Proslava ob dnevu boja proti okupatorju, prenos iz 20.05 Cankarjevega doma 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 22.00 Poročila 22.55 22.10 Šport 23.25 22.20 As happy as Larry, ang. drama SLOVENIJA 2 10.30 11.20 12.15 13.45 15.40 16.05 17.30 18.00 19.00 20.00 21.30 22.00 23.10 Sestre, 14/24 Gospodarska panorama Studio city Štafeta mladosti Vest in pločevina, 6/7 Začasno odsoten, amer. film Po Sloveniji Saint tropez, 5/26 L ingo, tv igrica Ljubljana: rokomet, 2. Tekma F končnice DP1 Robit Olimpija:Krim Electa Neutro Roberts, prenos Šport Balada o trobenti in oblaku, slovenski čb film Svet poroča 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 ZaEleno, nad. 11.10 Prevare, nad. 12.00 Umorje napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.00 Pop'n'rol 15.00 Naš Čarli, nan. 15.45 Diagnoza: umor, nan. 16.40 Ljubezenske vezi, nad. 17.30 ZaEleno, nad. 18.20 Prevare, nad. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Pogrešani otroci, amer. film 21.40 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Dobri slabi fantje, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 27 SREDA, 28. aprila SLOVENIJA 1 Briši piši Zlatko zakladko Najlepše počitnice, 3/12 Dogodivščine iz živalskega vrta, 7. oddaja Mednarodna obzorja Poročila, vreme, šport Obzorja duha Ljudje in zemlja Canona v drobcih, dokum. oddaja POMP Nove sile Obzornik, vreme, šport Kdo je na vrsti?, 5/12 Dobrodošli doma Risanka Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat: Dežela in domovina, ang. film Odmevi, vreme, šport Osmi dan Odisej s pozavno SLOVENIJA 2 10.30 Saint Tropez, 5/26 16.00 Bivša prostitutka, amer. film 17.25 Po Sloveniji 18.05 Dr. Schwartz in dr. Martinova, 4/8 19.00 Kolo sreče 20.00 Tretji zemeljski pol, dokum. oddaja 21.30 Angel, irsko ang. film 23.00 Nogomet: Hrvaška-ltalija, posnetek prijateljske tekme 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Za Eleno, nan. 11.1b Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.00 Bolnišnica upanja, nan. 15.00 Naš Čarli, nan. 15.50 Diagnoza: umor, nan. 16.40 Ljubezenske vezi, nan. 17.30 Za Eleno, nad. 18.20 Prevare nan. 19.15 24 ur 20.00 Zapeljan in izdan, amer. 21.40 22.30 23.00 00.00 01.00 film Nevame dirke, nan. Dharma in Greg, nan. Dobri slabi fantje, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovitev kanall - 'lilm" ' 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- 09.00 NAJ SPOT DNEVA tivno-razvedrilna oddaja 09.05 DOBER VEČER. GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: MITJA 10.15 786. VTV MAGAZIN, ponovitev DEISINGER, predsednik Vrhovnega sodišča 10.35 VABIMO K OGLEDU Slovenije 10.40 ŠPORTNITOREK, športna 10.05 VABIMO K OGLEDU informativna oddaja 10.10 TVIZLOŽBA 11.00 IZ PRODUKCIJE 12.00 VIDEOSTRANI ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 18.55 NAJ SPOT DNEVA JE; oddaja televizije VAŠ 19.00 OTROŠKI PROGRAM KANAL NOVO MESTO 19.25 TV IZLOŽBA 11.30 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 12.00 VIDEOSTRANI 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 18.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 786. VTV MAGAZIN, regionalni informativni 19.00 REGIONALNE NOVICE program 19.05 OTROŠKI PROGRAM 20.20 ŠPORTNITOREK, športna 19.25 TV IZLOŽBA 20.40 informativna oddaja 19.30 OBVESTILA IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU JE, oddaja televizije VAŠ 20.00 NAJ SPOT, glasbena KANAL NOVO MESTO oddaja 21.10 786. VTV MAGAZIN, 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.30 ponovitev NAJ SPOT DNEVA 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.35 TVIZLOŽBA 22.35 TV IZLOŽBA 21.40 VIDEOSTRANI 22.40 VIDEOSTRANI VAS "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT. letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konećnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamoi Po mnenju Ministrstva za mformiranje št. 23/26-92 ie "Naš čas" uvrščen med proizvode intormativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3. za katere se plačuje 5% prometni davek. 22. aprila 1999 MODRO KRONIKA MS VAS 15 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Policisti poostreno Od ponedeljka, 26. aprila pa do četrtka, 6. maja, bodo imeli la-serski merilnik v uporabi velenjski policisti. "Obljubljajo", da ga bodo dobro izkoristili. V soboto, 24. aprila in četrtek, 29. aprila, pa napovedujejo poostren nadzor nad vozniki koles z motorjem in motornimi ko-lesi. Največ se bodo zadrževali na območjih, ki so zaradi njiho-ve vožnje v Velenju precej problematični - na Titovem trgu, Trgu mladosti, v Šaleku in na Gorici. Kraja v Gorenju V soboto, 17. aprila, med 12.55 in 13.40, je nekdo iz odklenje-ne pisarne v podjetju Gorenje v obratu pralno pomivalne tehni-ke odnesel udarno vrtalni stroj, znamke Hilti. Podjetje Elektro Tabga je oškodovano za okoli 100.000 tolarjev. Sezona koles tudi za tatove V ponedeljek, 19. aprila, med 15. in 21. uro, je neznani stori-lec s parkirnega prostora firme EKO na Šterbenkovi cesti v Ve-lenju ukradel zaklenjeno kolo z motorjem znamke Tomos APN 6, modre barve, last Roberta C. Pazite na mobilne telefone! V petek, 16. aprila, je neznanec v učilnici srednje rudarske šole v Velenju iz žepa jakne Ivanu V. ukradel GSM, znamke Ericsson, vreden okoli 30.000 tolarjev. Zaradi prekrškov brez avta V noči iz petka na soboto, med 17. in 18. aprilom, so velenj-ski policisti skladno z zakonom o prekrških odvzeli osebni avto-mobil mladoletnemu D.F. iz Šoštanja, ki je grobo kršil cestno-pro-metne predpise. Avtomobil, ki so mu ga odvzeli, je last njego-vega prijatelja. Z D.F. se bo ukvarjal sodnik za prekrške. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE V tenis klub po televizor V noči na petek, 16. aprila, je nekdo vlomil v prostore teniš-kega kluba na Ljubnem ob Savinji. Odnesel je televizor in manjšo vsoto denarja. Franc J. je oškodovan za okoli 40.000 tolarjev. Po nasprotnem voznem pasu v smrt V soboto, 17. aprila, ob 21.49, se je na avtocesti med Arjo vas-jo in Celjem zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 63-letni Velenjčan Franc R. Ta je vozil po napačni strani in pri tem najprej oplazil avtomobil 31-letnega Jurija M. iz Ljubljane, za katerim je po prehitevalnem pasu pripeljal 32-letni Tomislav P. iz Gradišča pri Slovenski Bistrici. Med njegovim vozilom in vo-ziloma Franca R. je na prehitevalnem pasu prišlo do silovitega trčenja. Vozilo Tomislava P. je trčilo še v osebni avtomobil 46-letne Marije Z. iz Kranja, vozilo Franca R. pa v odbojno ogra- jo- V nesreči se je voznik Franc R. tako hudo telesno poškodoval, da je kmalu po prevozu v celjsko bolnišnico umrl, voznik Tomi-slav P. pa je bil v nesreči hudo poškodovan. Poskus umora V soboto, 17. aprila, so žalske policiste obvestili, da je nezna-nec v Preserju s tremi streli iz pištole ustrelil in hudo poškodo-val 28-letnega Draga V., nato pa zbežal. Poškodovani ni več v živ-ljenjski nevarnosti. V hitri in uspešni akciji so policisti nekaj minut pred 17. uro osumljenca 22-letnega M.G. iz Polzele prijeli in ga pridržali. S kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Kot kaže, pa bodo tudi Draga V. ovadili zaradi nasilniškega obnaša-nja. Požar na čebelnjaku V soboto, 17. aprila, okoli 10.30 je zagorelo na čebelnjaku, last Marjana L. v Kalah. Požar je uničil ostrešje s salonitkami, zgo-relo pa je tudi nekaj tehničnega lesa, peč na trda goriva in ne-kaj orodja. Kot kaže, je do požara prišlo zaradi odvrženega ci-garetnega ogorka. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je nastalo za okoli 150.000 tolarjev škode. Vlomilci s polno paro V noči na sredo, 14. aprila, je neznanec vlomil v kletni prostor stanovanjskega bloka na Čopovi v Žalcu. Ukradel je gorsko kolo znamke Scott, kovinsko modre barve, last Vlada R. in ga oš-kodoval za kakšnih 70.000 tolarjev. V isti noči je neznanec vlomil v gospodarsko poslopje v Zalo-žah in odpeljal samokolnico, nanjo pa najbrž naložil 60 metrov električnega kabla in blizu dvajset let star varilni aparat. Last-nika, Branka R., je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. V četrtek, 15. aprila, med 14. in 17.30 uro je neznanec izkori-stil nepazljivost prodajalcev v nakupnem centru Merkur v Lev-cu in s police vzel CD radiokasetofon znamke Philips, vreden pre-ko 42.000 tolarjev. Med 1. in 13. aprilom pa so imeli nepovabljen obisk v starejši nenaseljeni hiši v Sv. Lovrencu. Neznanec ali neznanci so s se-boj odnesli novo kotno brusilko in novo motorno žago, Jožeta U. pa oškodovali za okoli 78.000 tolarjev. IŠČETE IZZIV V ZANIMIVEM, DINAMIČNEM IN USTVARJALNEM OKOUU, Kl OMOGOČA OSEBNI RAZVOJ, USTVARJALNOST, DOBRE SODELAVCE IN TIMSKO DELO ? Smo uspešno mednarodno trgovsko podjetje, ki širi obseg svojega poslovanja, zato vabimo k sodelovanju kandidate za delovna mesta: E A ERA, trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki d.d., Velenje POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC __r:_c_f<_rJ^ O JLTir_SLr>J/J5 J^ JJii ^ >J'-I-/J dS^lUJ 2J il^ Uii^JiJ j-ijjihiUiui KURILNO OUE 1107,81 AKCIJSKE CENE PLAČILO NA 6 ČEKOV BREZPLAČNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure VELIKA NAGRADNA IGRA Velenje, Simona Blatnika 1 tel.: 063/861-026, fax: 063/851-821 ŽELEZNINA DELTA Š0ŠTANJ, TEL 063/881-049 VELIK0 P0MLADANSK0. ZNIŽANJE Delo na polju, v gozdu, na vrtu in pri gradnji se je pričelo, zato izkoristite izjemno priložnost. Pridite in si oglejte orodja in stroje, ki jih potrebujete! Ponudba velja do razprodaje razstavljenih zalog! CELJE 063/49-02-440 EKOLOSKO KOMERCIALNI DIREKTOR DRUŽBE Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo ekonomske smeri z aktivnim znanjem angleškega oz. nemškega jezika, izvrstno poznavanje veleprodaje, maloprodaje in zunanje trgovine ter večletne izkušnje na področju vodenja. SAMOSTOJNI KOMERCIALISTI Od kandidatov pričakujemo najmanj srednjo strokovno izobrazbo z izraženimi komercialnimi znanji in izkušnjami pri trženju izdelkov iz programov biro opreme in blaga dnevne potrošnje. VODJA NALOŽB Od kandidatov pričakujemo najmanj višjo izobrazbo tehnično-organizacijske smeri, izkušnje na področju investicij, logistike in gospodarjenja s premoženjem ter samostojnost in organizacijske sposobnosti. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pričakujemo v 8. dneh po objavi na naslov: ERA d.d., Prešernova 10, 3504 Velenje Izbranim kandidatom zagotavljamo kreativno in odgovorno delo, stimulativni zaslužek in možnost napredovanja. 22. aprila 1999 ftu.tfar. - PMbUkum Oboji nezadovoljni s sojenjem Šele v tretji tekmi med nogo-metaši Rudarja in Publikuma v tem prvenstvu so gledalci vi-deli zadetke, in to kar tri. So-botna tekma je bila pravi der-bi - zanimiva, razburljiva, saj so domači po vodstvu gostov zmogli preobrat, dosegli dva zadetka (Vidojevič in Javor-nik), Vidojevič in Pavlovič pa sta v drugem polčasu vsak po enkrat naciljala prečko. Gostje so presenetili z živahno igro že na samem začetku, saj so verjetno pričakovali slabega Rudarja, glede na to, da so pred tednom dni imeli prilož- nost celo za zmago. Z zadet-kom Gorška so povedli že v 3. minuti, v 42. minuti je izenačil Vidojevič, po 20. minutah igre v drugem polčasu pa je Javor-nik z lepim zadetkom prinesel svojemu moštvu nove tri točke. Precej kritik so tako gledalci kot nogometaši obeh ekip na-menili sodnikom, predvsem glavnemu, Dragu Kosu. Do-mači so menili, da jih je v pr-vem polčasu oškodoval za dve enajstmetrovki, obe nad Gaj-serjem. Zanimivo, sodnik je prvi Gajserjev padec v gostujo-čem kazenskem prostoru oz- načil kot pretvarjanje in velenj-skega napadalca kaznoval z ru-menim kartonom. Zaradi tega Gajser včeraj, ko so tako prvo-ligaši kot drugoligaši imeli red-ni prvenstveni igralni dan, ni smel igrati v Domžalah. Gostje pa so obkrožili Kosa in ga obsuli s ploho besed ob Ru-darjevem izenačujočem zadet-ku, ker je Vidojevič z roko po-tisnil žogo proti mreži, zdi pa se, da je žoga pred tem že prešla golovo črto. Najbolj gla-sen je očitno bil njihov kapetan Amel Mujčinovič, saj ga sod-nik "nagradil" z rumenim kar- tonom. S takšnim razpletom je bil Brane Oblak, Rudarjev trener, seveda nadvse zadovoljen: "To bil resnično pravi derbi. Mi smo tekmo že izgubljali, vendar smo se v pravem trenutku po-brali in nadaljevali igro v veli-kem ritmu, in to je tisto, kar krasi Rudarja. Po takšnem raz-pletu se zna zgoditi, da prema-gamo Tehnik še drugič zapo-red." Se je to zgodilo, vam v tej številki seveda ne moremo spo-ročiti, saj je bila v času igranja tekme že v tisku. V soboto, v 25. krogu (ob 20.00), bo Rudar doma gostil Živila Triglav. I vos RK Gorenje - ZRK Vegrad Oboji na petem mestu Minulo soboto in nedeljo so rokometaši in rokometašice v prvi državni ligi po 22. odigra-nem krogu sklenili prvenstvo. Rokometaši Pivovarna Laško so že osmič zapored osvojili najvišji naslov, podprvak je Prevent, na tretje mesto pa so se uvrstili igralci Trebnja. Te tri ekipe bodo našo državo tudi zastopale v različnih evropskih tekmovanjih (ligi prvakov Pivo-varna Laško, v pokalu Evrop-ske rokometne zveze Prevent, v pokalu mest pa Trebnje). Pred zadnjim prvenstvenim krogom so igralci velenjskega Go-renja še imeli možnost, da tekmo-vanje končajo na četrtem mestu. Vendar so izgubili v Ljubljani pro-ti Prulam, neposrednemu tekmecu za to mesto, in Prule so končale prvenstvo na četrtem mestu, Go- renje pa na petem. S tem sta ti dve moštvi ostali brez uvrstitve v žele-no Evropo. Za eno izmed njiju pa je vendarle na voljo mesto v poka-lu pokalnih zmagovalcev, glede na to, da Celjani že imajo državni na-slov. Izboriti si ga bosta skušali na sklepnem turnirju slovenskega po-kala v velenjski Rdeči dvorani, kjer bodo Ijubitelji rokometa videli v soboto dve tekmi in v nedeljo prav tako dve. V prvi tekmi sobotnega sporeda se bosta sestala Gorenje in Prule, v drugi pa Pivovarna Laš-ko in Prevent. Zmagovalca bosta nato naslednji dan igrala za pokal-ni naslov, premaganca pa za tretje mesto. Celjani so nedvomno veliki fa-voriti ne le na sobotni tekmi proti Slovenjgradčanom, ampak tudi v nedeljo proti nasprotniku v finalu. Predstavnik Celjanov je na pone- Finale pokala Slovenije, Rdeča dvo-rana, 24. in 25. apriia Sobota, 24. aprila: 16.30: Gorenje - Prule 67 (Sodnika: Krstič, Ljubič) 1830: Pivovarna Laško - Prevent (Repenšek, Požežnik) Nedelja, 25. aprila: 15.00: za 3. mesto (Krstič, Ljubič) 16.30: Ljubljanski managerji - Velenjski managerji 18.00: finale (Repenšek, Požežnik) NK Usnjar Vodstvo in prekinitev Nogometaši Usnjarja so v soboto gostovali pri ekipi Mons Claudius v Rogatcu. V 10. minuti so z zadetkom Kovačiča povedli, ob tem izidu pa je sodnik v 33. minuti tekmo prekinil. V tej minuti so ga namreč domači igralci napadli, ker je enemu izmed njih pokazal drugi rumeni karton na tej tekmi. O srečanju bo odločala tekmovalna komisija, Šoštanjčani pa bodo v soboto gostovali v Staršah in bi z morebitno zmago prav to ekipo prehiteli na 3. mestu. Športnik(ca) meseca marca Akcijo nadaljujemo s tretjim in predzadnjim kuponom za izbor športnika ali športnice meseca marca. Se vedno ste pri pošiljanju premalo pridni, saj gotovo imate "svojega" športnika ali športnico, ki ga spodbujate, zato mu namenite še glasove v našem izboru. Doslej ste jih največ nameniii Katarini Srebotnik in Mladenu Dabanoviču, za njima pa sta Boris Kališek in Jolanda Čeplak. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Veleiye, do torka zjutraj pa jih lahko prinesete tudi v uredništvo Našega čas. | Sportnica - sportnik marca Glasujem za športnico(ka).................................................. Naslov glasovalca............................................................ deljkovi novinarski konferenci, ki jo je pripravilo RK Gorenje, gosti-telj sklepnega pokalnega turnirja, povedal, da je bii tudi v letošnji se-zoni njihov vložek v ekipo tako ve-lik, da morajo osvojiti dvojni na-slov. Torej bodo igrali na vso moč, čeprav vedo, da so tudi rokometa-ši Preventa v zelo dobri formi, kar so med drugim pokazali tudi na zadnji prvenstveni tekmi v Celju, ki so jo izgubili "samo" s 27 : 33. Gorenje ali Prule? Za velenjske Ijubitelje rokome-ta bo nedvomno odločilna sobotna tekma med Gorenjem in Prulami. Morda bo to celo tekma turnirja, gleda na to, da tako Kasim Kame-nica, trener Prul in Tone Tiselj, trener Gorenja, "morata" v Evro-po. Oba sta na novinarski konfe-renci napovedala zmago. V ženski ligi so minili konec Rekla sta: Rado Pantelič, predstavnik Pivovarne Laško na ponedeljkovi konferenci: "Prejšnji teden smo uradno sporočili, da je Branko Bedekovič, rokometaš Gorenja, že podpisal pred-pogodbo s Pivovarno Laško. To smo storili zato, ker so že pred mesecem o tem pisali nekateri mediji (tudi Naš čas - op.a.). Zaradi dobrih odnosov z Gorenjem smo morali to storiti, čeprav smo želeli, da bi to ostala tajnost do konca te tekmovalne sezone. Res pa je bilo vmes nekaj naše nespretnost, pa pritiskov, ugibanj in nekaj malega nesramnosti medijev." Franc Plaskan, predsednik RK Gorenje: "Kar se tega prestopa tiče, ne morem reči nič lepega o Celju Pivovarni Laško, o tem naj se govori in piše po končani sezoni. O Bedekovičevem prestopu se doslej z mano ni še nihče pogovar-jal. Gre za to, da so izbrali neprimeren način in čas, s tem pa bi lahko postala vprašljiva regularnost zaključka tekmovanja, saj to lahko vpliva na zbranost igralca." ■ vos Tako so igrali 1. SNL - 23. krog Ruđar - Publikum 2:1(1:1) Rudar: Dabanovič, Podvinski, Balagič, Sulejmanovič, Gajser, Granič, Čerimovič (od 32. Vidojevič), Paviovič, Lavrič, Šumnik, Javomik. Srelci: 0:1- Goršek (3), 1:1. Vidojevič (42), 2:1- Javornik (65). 2.SNL - 21. krog Slovan Slavija - Esotech 0:3 (0 :1) Esotech: Kališek, Javomik Memik, Oblak, Omeragič, Repovž, Zlodej, Štefančtč (Šoštar), Smajlovič (Vodovnik), Mujanovič (Korun), Borštnar. Strelca: 0:1- Mujanovič (30,11 m), 0:2- Šoštar ( 45), 0 : 3 -Mujanovič (65,11 m). 3. SNL -18. krog Mons Claudius - Usnjar 0 : 1, prekinjeno Usnjar: Čanik, Llršnik, Sulejmanovič, Fenko, Kraljevič, Novak, Milanovič Muharemovič, Mujakovič, Kovačič, Dragič. Strelec: 0:1- Kovačič (10). Druga tekma slovenskega pokala: Esotech -SCTOOmpoaO: 1(0:0) Esotech: Kališek, Javornik, Mernik, Obiak (Vodovnik), Omeragič, Repovž, Zlodej, Štefančič, Smajlovič (Borštnar), Mujanovič, Novakovič (Šoštar). Strelec: 0:1- Kosič (83) 1. SRL, moški, 22 (zad-Hji) krog Prule 67 - Gorettfe 26:22 (16:7) Gorenje: Matovič, Tamše 3, Krejan, Bedekovič 2, Kavaš 3, Plaskan, Kimčenko, Sovič 9, Tome, Rozman 4, Cvetko 1, Dubonossov. 1. SRL, ženske, 18. (zad- Hji) krog Jelovica - Vegrad 17:19 (9:9) Vegrad: Tadič, Jukič 1, Topič 3, Raukovič 1, Nojinovič 2, Kranjc 7, Notersberg, Ibralič 2, Grudnik, Stevanovič 3, Kralj. Kvalifikacije za 1. B SKL (prva tekma) Elektra - Vury Plava laguna 99 : 88(44:42) Elektra: Brinovšek, Kovačevič, Ruzpreht, Rizman 32, Memič, Božič 39, Divjak, Repinc, Maličevič 2X Zupanc 2, Medvešek 17, Črešnik 7. tedna ekipe odigrale prav tako zadnji krog, vendar rednega dela prvenstva, saj bodo v soboto in v nedeljo na sporedu še tekme konč-nice za prvo mesto med Krim Electo (prvouvrščena ekipa) in Robit Olimpijo (drugouvrščena) ter med trenutno tretjimi Žalčan-kami in četrtimi Pirančankami za tretje mesto, na sporedu pa bodo tudi tekme za obstanek v prvi ligi oziroma za uvrstitev v njo. Lep uspeh Velenjska dekleta so se od le-tošnjega prvenstva poslovila z zmago v Škofji Loki proti tam-kajšnji Jelovici. Osvojeno peto mesto je zanje vsekakor lep uspeh in dokaz, da jih je trener Bojan Požun preporodil, seveda pa se je poznala tudi vrni-tev Stevanovičeve in Raukovičeve. ■ vos Pred tekmo je bila krajša slovesnost ob otvoritvi tribune NKteoteeh.Šmartnv. Sreča odteh-tala srčnost Šmarčani v polfinalu slo-venskega pokala niso uspeli. Po izidu 1:1 v Ljubljani so bili tudi na povratni tekmi v Šmartnem enakovredni nasprotnik SCT Olimpiji, sreča pa je bila naklo-njena Ljubljančanom. Ves prvi polčas je bila igra enakovredna, oboji so izvedli nekaj obetavnih akcij, izid pa se ni spremenil. V nadaljevanju so Ljubljan-čani sicer prevzeli pobudo, navzlic vsemu si kakšne izrazite priložnosti niso priigrali, do-mačinom pa želeni nasprotni napadi tokrat niso uspevali. Vse bliže je bil velik uspeh igralcev Esotecha, ki bi jim za finale za-dostoval izid 0 : 0, favorizirane zvezde iz prestolnice pa je to-krat rešila sreča, saj so sedem minut pred koncem tekme do-segli sicer lep, vendar povsem naključen zadetek in se rešili popolnega poloma in sramote. Njihovo veselje po zadetku je povedalo vse. Niso se veselili kot otroci, to bi bila žalitev, za otroke seveda, veselili so se, kot bi osvojili medcelinski pokal, v resnici pa so si naključno rešili celo kožo. In to proti "nekim" Šmarčanom. Bolijo namreč za-pisi v osrednjem slovenskem (ljubljanskem) dnevniku o neki vasici, ki premore kakšnih 300 prebivalcev in prav toliko navi-jačev na vsaki tekmi, boli tudi vnaprejšnje ponižanje, da požr-tvovalnost šmarskih povprečne-žev ne more biti dovolj za veliko bolj kakovostne goste. Pa ni ve- liko manjkalo, saj so tudi Olim-pijini igralci pokazali komaj kaj več od požrtvovalnosti. In še nekaj. Se zvezdniki iz velike prestolnice spomnijo, kdaj so imeli okrog 2000 navijačev, jih imajo na rednih tekmah kdaj več kot 300? Pa so iz velike pre-stolnice, za Šmarčane in šmar-ski nogomet pa živi ves kraj in z njim tudi širša okolica. Kakorkoli že, bil je to pravi nogometni praznik, ki si ga v središču Slovenije težko pred-stavljajo. Domačim šmarskim "Martinom" so tokrat priskočili v pomoč "Velenjski knapi" in "Šaleški graščaki," pa "Hmelj Boysi "s Polzele in ljubitelji no-gometa iz Šaleške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Tudi sicer je bilo praznično za NK Esotech in za vso Šmart-no. Pred tekmo sta po pozdrav-nem nagovoru predsednika klluba Avgusta Reberšaka di-rektorica velenjskega Esotecha Zofija Kukovič in predsednik uprave velenjske Ere Gvido Omladič namenu izročila po-krito tribuno, Šmarčani pa so se jima simbolično oddolžili z no-gometnima žogama s podpisi vseh igralcev. "Vaški" praznik pač, igral-cem NK Esotech in klubu v ce-loti pa veljajo iskrene čestitke ob enem največjih uspehov v zgodovini. Ujp, jg ■ HjS r Ob novem ugodju (še) več navijačev Zmaga jeznih v gosteh Nedeljo so Šmarčani nada(jevali prvenstvo, za nameček prav v Ljubjja-ni. Malo so svojo "jezo" stresli nad Slovanom Slavijo na Kodeljevem in obe-nem dokazali svojo "povprečnost" Čeprav utrujeni od pokalne tekme, so nadigrali domačine in zmagali s 3:0. Res so dva od treh zadetkov dosegli po dosojeni enajstmetrov-ki (obakrat Mujanovič, strelec je bil še Šoštar), res pa je, da so zno-va tekmovali, kdo bo zapravil lepšo priliko. Naj bo tako ali drugače, utrdili so se med petimi najboljšimi na lestvici in se še naprej borijo za načrtovano četrto mesto. Pri tem jim "nagaja" Aluminij, ki je v nedeijo v Dravogradu presenetljivo premagal vodilne domačine in sedaj na četrtem mestu Šmarčanom "beži" za dve točki. Novo prvenstveno tekmo so igralci Esotecha odigrali že včeraj (sreda), iyihov nasprotnik v Šmartnem ob Paki je bila osma Dra-va s Ptuja, v nedeljo pa bodo gostovali pri Zelezničarju v Maribo-ru. 22. aprila 1999 SPORT, OBJAVA Smučarski klub Velenje Tri desetletja uspešnega vijuganja Velenjski smučarski klub je letošnjo 30 - letnico uspešnega delovanja uradno proslavil pred nedavnim v prostorih restavraci-je Delavski klub. Na svečanosti so se zbrali sedanji in nekdanji člani, Ijubitelji smučanja in vsi, ki klubu primaknejo svoj mošnjiček za redno delovanje, izvedbo tekmovanj, treninge, opre-mo, pa za vse ostale "drobnarije," ki so klubu v minulih desetletjih omogočale uspešno vijuganje na smučarskih in ostalih progah. O preteklem delu kluba, sedanjem razveseljivem položaju, nje-govi vlogi in bodočih obetih, je spregovoril predsednik kluba Franci Lenart, ki je med drugim poudaril: "Redkokdaj v minulem obdob-ju se je naš klub pokazal v tako lepi luči, kot prav v jubilejnem letu. Imamo štiri številne skupine, v katerih trenerji vzgajajo tekmovalce od najmlajših do starejših mladincev in mladink. našo uspešnost potrjuje podatek, da smo trenutno na 10. mestu med 40 klubi v državi in na 3. v vzhodni regiji. To pomeni, da smo krepko prekosili naša pričakovanja na začetku sezone, to tudi pomeni, da se bomo močno trudili, da bomo te uvrstitve še izboljšali." Najzaslužnejšim članom je SK Velenje podelil spominske plakete, ki so jih prejeli Rudi Ževart, Drago Drev, Jože Silovšek, Franc Cevzar in David De Costa, za nenehno razumevanje in pomoč pa Mestna občina Velenje, Premogovnik Velenje, Sport- KK Elektra Soštanj Še tretja tekma! V prvi tekmi kvalifikacij za obstanek v l.B ligi so košarkarji Elektre doma premagali ljubljansko ekipo Yurij Plava laguna. Gostje so vodili večino prvega polčasa, vendar prednost ni bila nikoli višja kot pet točk. V zadnjih štirih minutah prvega dela so domači zaigrali nekoliko bolje v obrambi, v napadu pa je zadeval Božič, ki je do odmora dosegel 23 točk. Pred nadaljevanjem je imela Elektra prednost dveh točk. Do 6. minute drugega polčasa je bila nato tekma še izenačena, z delnim izidom 13 : 0 pa je Elektra, pri kateri se je razigral še Rizman, povedla s 70 : 55, kar je zadostovalo za končno zmago. Po tekmi je Andrej Božič (Elektra), najboljši strelec z 39 točkami, dejal: "Tekma je bila za obe ekipi zelo pomembna, zato je razumljivo, da je bila na začetku nekoliko živčna. Ko smo se razi-grali v obrambi, nam je bilo lažje tudi v napadu." Druga tekma je bila v torek v Ljubljani, Soštanjčani so izgubili s 75 : 78 (35 : 38). O njihovem obstanku bo odločala tretja tekma. Ta bo v soboto ob 19. uri v Šoštanj | TR Franci Lenart podeljuje priznanje Davidu De Costi za številne tekmovalne dosežke (vos) na zveza Velenje, RTC Golte in odbor za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije. Klubu so najlepše čestitke in želje izrekli župan Srečko Meh, predsednik ŠZ Velenje Jožef Kavtičnik, direktor RTC Golte Marjan Prelog in posebej še podpredsednik Smučarske zveze Slovenije Borut Meh. Z dobrimi nameni in za še boljše delo kluba so pripravili srečelov, uradni del pa nadaljevali z veselim smučarskim plesom. Indiana - Znova nepremagljivi Minuli konec tedna so člani LK Indiana iz Logarske doline nastopili na 2. izbirnem tekmovanju za evropsko prvenstvo v kategorijah 3 D. Na Štefanji gori je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, člani Indiane pa so bili znova nepremagljivi. V disciplini compound neomejeno sta z lokom zmagala Karli Gradišnik pri članih in Bernarda Skornšek pri članicah, s tradicionalnim lokom je bil pri članih najboljši Lojze Zobavnik, s samostrelom pa so prva tri mesta zasedli Janko Pinter, Gorazd Grosek in Tomaž Praprotnik. Sah - Velenjčani odlični V nede(jo je bilo v Mariboru ekipno državno prvenstvo srednjih šol. V doslej najmočnejši konkurenci je ekipa Šolskega centra Velenje osvojila tretje mesto, pri tem pa za zmagovalno ekipo zaostala le za pol točke. Igrali so Petra Hudournik, Sašo Brusnjak, Matej Švent in Jernej Mazej. Vsi obiskujejo prvi letnik, zato lahko tudi v prihodnjih letih dosežejo odlične uvrstitve. Sabljanje - Dobro v Gradcu Pred nedavnim sta se velenjska sabljača Tine Cas in Lenart Jerabek udeležila tekmovanja s floreti v Gradcu. Med 28 tekmeci je bil Tine Cas 16. Lenart Jerabek pa 24. Zlasti dobro se je boril Tine Čas, ki je v predtekmovanju s 5:3 premagal kasnejšega zmagovalca, v izločilnih bojih pa je klonil proti drugouvrščenem na turniiju. V Ljubljani se je v soboto na turniiju Tabor 99 s floreti in meči pomerilo 70 tekmovalcev iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Najmlajši predstavniki velenjskega kluba so nastopili s floreti in se zelo dobro odrezali. Polona Brložnik je osvojila 3. mesto med mlajšimi deklicami, med dečki sta bila Klemen Šeh 8. in Anže Guček 9., med deklicami pa sta bili Špela Pavlin 12. in Barbara Brložnik 13. POLZELA v ^VozAVjil GARANT d.d. P0LZE Industrijska prodajalna P0LZELA Tel.: 063/ 70-37-130, 70-37-131 Delovni čas prodajalne: ponedeljek - petek od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure - Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah - Dodatno znižanje omar z drsnimi vrat - Razprodaja izvoznega modela zakonske spalnice že od 89.000,00 SIT dalje - Kuhinje NINA takojšnja dobava - Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov izjemno ugodno - RAZPR0DAJA PR0GRAMA C0MP0- znižanje 20% VSI KUPCI S0DELUJEJ0 V NAGRADNEM ŽREBANJU 30-TIH B0GATIH NAGRAD! Informacije na teleton: 063/ 70-37-130,063/ 70-37-131 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBIIN NAS OBIŠČITE! VABUENI! rima K Cash&Carry ipev-tt Vabljeni na otvoritev v petek, 23. 4.1999, točno opoldne zabavni program s Šaleškimifanti številne degustacije Blagovnica Gorica Goriška 46, Velenje Telefon: 063 855 639 18 NilŠ VAS OBVEŠČEVALEC 22. aprila 1999 KINO VELENJE- v hotelu PAKA GIBANJE PREBIVALSTVA I 'IžLUi Četrtek 22.4. ob18h in 20.30h Petek 23.4. ob 23.30h VLERU (slovenska komedlja) Režija: Janez Burger Vloge: Jan Cvitkovič, Nataša Burger, Mojca Fatur Dolžina: 90 minut Zanimiva zgodba o študentu Diziju, ki že deset let »študira« v Ljubljani in živi v študentskem naselju, brez posebnega cilja in načrtov, da bi doštudiral in svoje življenje spravil v red. Njegovo življenje je popivan-je s prijatelji, gledanje televizije in spanje. Ko mu hrbet obrne še dekle, ki bi rado resen odnos in resno, odgovorno življenje in ko mu za cimra dodelijo resnega mladega bruca, ki hodi na preda-vanja in kmalu postane tudi očka, se Dizi začne spraševati kaj pa sploh hoče od življenja. Odloči se, da bo naredil odločilen rez v svojem življenju. Film v črno-beli tehniki, nagrajen s šestimi nagradami na festivalu slovenskega filma v Portorožu (najboljši film, najboljši scenarij, najboljša moška vloga, najboljša mlada igralka, nagrada filmskih kritikov in nagrada občinstva). Slovenski film leta.torej! Petek 23.4. ob17h in 20.30h Sobota 24. 4. ob 20.30h Nedelja 25. 4. ob 20.30h Ponedeljek 26.4. ob19h TANKA RDEČA ČRTA vojna drama Režija: Terrence Mallick Vloge: Sean Penn, Adrien Brody, Ben Chaplin, George Clooney, John Cusack, Woody Harrelson Dolžina: 170 minut Film je posnet po romanu Jamesa Jonesa in pripoveduje o skupini mož strelske čete C, ki se skozi borbo in trpljenje spreminjajo in se dokopljejo do ključnih razkritij o njih samih med neizprosno bitko Druge svetovne vojne na Guadalacanalu. Film je nominiral kar za 7 nagrad OSAKAR, tudi za režijo in film, vendar so mu vse nominacije izpolzele izpod prstov.Mnogi trdijo, da po krivici. Sobota 24.4. ob18h Nedelja 25.4. ob18h EGIPČANSKIPRINC celovečerna družinska risanka Zgodba pripoveduje o Mojzesu in Ramzesu, ki zaradi laži postaneta brata potem pa ju resnica za vedno loči. Eden postane vladar Egipta, drugi pa velik prerok in eden največjih junakov vseh časov. Brezčasna pripoved, zanimiva za vse generacije. Dobitnik letošnjega OSKARJA za pesem When You believe, ki jo izvajata Whitney Houston in Mariah Carrey. Torek 27.4. ob18h in 20.30h Sreda 28.4. ob18h in 20.30h NOČ ČAROVNIC grozljivka Režija: Steve Miner Glasovi: jamie Lee Curtis, Adam Arkin Dolžina: 87 minut Dvajset let po krvavem nasilju, se Michael Myers ponovno vrne v življenje Laure Strode, njegove sestre, ki sedaj živi v majhnem mestecu pod drugim imenom, skupaj s svojim sedemnajstletnim sinom, da bi se ji maščeval. čas je za končni obračun. OTROŠKA MATINEJA V soboto 24.4. in v nedeljo 25.4. ob 16h EGIPČANSKIPRINC celovečerna družinska risanka. Dolžina: 100 minut OSKARJEVCI' 99 vsak torek in četrtek v aprilu ob 19h: Četrtek 22.4. ob19h EGIPČANSKIPRINC (celovečerna risanka) 1 OSKAR: za pesem! Torek 27.4. ob19h ŽIVUENJE JELEPO (črna komedija) Režija: Roberto Benigni Vloge: Roberto Benigni Dolžina: 122 minut 3 OSKARJI: za tuji film, za glasbo v drami in za glavnega igralca! Petek 23.4. ob16h KINO ŠMARTNO ob PAKI EGIPČANSKIPRINC (Celovečerna družinska risanka) Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. Upravna enota Velenje Poroke: Peter Vrčkovnik, Šoštanj, Prešernov trg št. 12 in Mojca Zagožen, Velenje, Jerihova c. št. 38; Boštjan Kolar, Sežana, Ul. Ivana Trušiča št. 3 in Sonja Stamol, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja št. 8/b. Angel Lah, roj. 1911, Šoštanj, Koroška c. št. 3; Frančišek Strgar, roj. 1930, Velenje, Ljubljanska c. št. 22; Karl Mikuž, roj. 1915, Topolšica št. 32; Miroslav Bizjak, roj. 1920, Velenje, Jenkova c. št. 25; Ruža Grebenšek, roj. 1933, Velenje, Cesta IX. št. 19/a; Marija Juvan, roj. 1941, Velenje, Goriškac. št. 26; Eva Jerič, roj. 1913, Velenje, Šalek št. 86; Štefanija Jeraj, Velenje, Kidričeva c. št. 3; Franc Domej, roj. 1942, Mežica, Smrečnikovo št. 22; Rafael Kotnik, roj. 1925, Rečica ob Savinji št. 1. Upravna enota Žalec Poroke: Miran Dolinar, Šempeter v Savinjski dolini 80 in Stanka Tržari, Šempeter v Savinjski dolini 80; Matej Ocvirk, Dolenja vas in Manica Čremošnik, Parižlje. Jakob Korošec, star 74 let, Petrovče 211; Katica Lokan, stara 74 let, Dolenja vas 105. DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infor-macije v zvezi z reševalno službo kličite na telelonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 22. aprila - dopoldan dr Grošelj, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Grošelj in dr. Kočevar Petek, 23. aprila - dopoldan dr. PRODAMO: •veCjo poslovno-stanovanjsko hišo v misunui, 160 000 dem •stanovanjsko hišo na paškem kozjaku, ob cesti, nedokončana, 120.000 dem •0bn0vljen0 dvosobno stanovanje na foitovi, 60.000 dem •standardno dvosobno stanovanje na goriciin kardeuevem trgu • 10.000m2 travnika in sadovnjaka s starejšo hiš0, 80.000dem •hitro vseuivo trosobno stanovanje na gorici 73.000 dem 063/ 861*835,0600/ 824-773,041/ 620-269 Friškovec, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Friškovec in dr. Stravnik Sobota, 24. in nedelja, 25. aprila -dežurni dr. Kočevar in dr. Stravnik Ponedeljek, 26. aprila - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Friškovec in dr. Stravnik Torek, 27. aprila - dežurnidr. Friškovec in dr. Puvalič Sreda, 28. aprila - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 24. in 25. aprila - dr. Gordana Čižmek, dežurna zobna ambulanta na Vodnikovi 1 v Velenju (od 8. do 12. ure). 27. aprila - dr. Aleksander Uršič, dežurna zobna ambulanta na Vodnikovi 1 v Velenju (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80. Od 23. do 30. aprila - Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676. ODKUP DELNIC rrarovSm, SPREJEM Poslovalnica Velenje BORZNIH Foitova 2, tel.: 063/870-070 NAROČIL mali OGLASI APARATI IN STROJI TRAKTORSKI OBRAČANIK, 2 m širok, prodam. 832-612. PRALNI STROJ GORENJE, 1000 obratov, ugodno prodam. n 893-734, popoldne. HLADILNIK PRODAM. s 856-603 KOSILNICO BCS 620, greben 127 cm, nov, motor acme BR z garanci-jo, prodam. s 865-422 zjutraj ali zvečer. Cena 330.000 SIT. KOSILNICO IMT, 170 cm, prodam. n 893-590. LOKALI VEČJO HIŠO ODDAM V NAJEM za mirno dejavnost, pisarne ali primer-no skladišče. s 851-506. OSTALO UGODNO ODDAMO APARTMAJE v Puntiželi pri Puli. s 00385-52-517-168. POSESTI NEDOGRAJENO, vrstno hišo v središču Polzele, prodam. Cena po dogovoru. o 720-388. UGODNO PRODAM HIŠO V LOKOVICI, 1,5 ha zemlje in gospo-darsko poslopje, skupaj ali posamezno, možna menjava z doplačilom. o 885-440. VIKEND NA POHORJU, nad Dovžami, prodam. s 063-865-079. PARCELO ZA ZIDAVO HIŠE ali vikenda, prodamo. Velikost in cena po dogovoru. s 701-051. PODČETRTEK - v centru prodam stavbno parcelo. ■& 063-715-947. V PODVINU PRI POLZELI prodam CETRTEK, 22. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. aprila: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Nasviden-je. NEDELIA, 25. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 26. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na sviden-je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Siovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; SUJO Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročiia; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila: Pesem tesvidenje. SREDA, 28. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko posta-jo Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. starejšo hišo, popolnoma prenovl-jeno, na lepi lokaciji - vredno ogleda. Cena po dogovoru. s 722-178. RAZNO PRODAM HLEVSKI GNOJ PRODAM. s 041-553-282. NOVE NEONSKE LUČI in PVC kabelske kanale, prodam. & 870-023. VEČJO KOLIČINO DOMAČIH SALAM prodam. n 709-049. ZELO DOBRO OHRANJENO, 3 leta staro spalnico, prodam. sr 857-705. PRODAM KAVČ IN DVA FOTELJA TER MIZO. Cena po dogovoru. ® 709-311. RABLJENO KUHINJO PRODAM. s 856-212. ČRNO, 1 x nošeno, fantovsko obhajilno obleko prodam za 12.000 SIT. a 853-644. SENO PRODAM.o 892-115. STANOVANJA STANOVANJAIN HIŠE V VELENJU, poceni čistim. n 858-478, dopoldan. NOVO, OPREMLJENO, EN0S0BN0 STANOVANJE, oddam. -a 893-154. STAREJŠO HIŠO oddam večji družini ali dvema paroma brez otrok. s 851-506, zvečer. TRISOBNO STANOVANJE v petorčku, prodam. s 854-260. V ŠOŠTANJU PRODAM 90 m2 veliko stanovanje. Cena ugodna. s 881-008 in 882-511. KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Velenju ali Celju. s 063-863-177. VOZILA NEREGISTRIRANO AVTOPRIKOLI- CO prodam. -b 864-202. ČLIO, PUNTO, POLO ali R-5, kupim. ■b 041-672-374. KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN AVTO od letnika 90 dalje, kupim. o 041-672-374. JUGO 55, v zelo dobrem stanju, neregistriran, prodam. s 857-270, zvečer. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, s prikolico ali brez, prodam. Cena po dogovoru. o 850-844. OSEBNIAVTO T0Y0TA COROLA XLI, letnik 90, prodam. n 063-853-243. GUMIVOZ12 COL, prodam o 882-719. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 30 KM, prikolico in plug, prodam. s 857-108. AX-CABAN, letnik 95, prevoženih 29.000 km, metalik višnjeve barve, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. o 850-363. ŽIVALI PUJSKE, od 20 do 30 kg, prodam. n 893-578, Škale. VEČ PRAŠIČEV, od 20 do 80 kg, prodam. C-ena ugodna. o 885-989. TRI PAVE, stre 2 leti, prodam. s 063-741-202. BIKA SIMENTALCA, 240 kg, prodam. s 854-783. BIKCA SIVCA. 140 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. o 892-357. JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam. » 864-865. PUJSKE, težke 25 kg, prodam po 340 SIT/kg. Prodam tudi žrebico staro 8 mesecev. -b 881-764. AKCIJSKA PRODAJA MLADIH KOKOŠI NESNIC, ki že nesejo, prodamo po 750 SIT/kom v nedeljo 25. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. » 0602-61-202. JAGNJE za zakol ali za pleme v A kontroli, prodam. ® 886-267. VEDEZEVANJE a. POGOVORI V STISKl, i 2 SREĆNE ŠTCVILKE, SANJE " 090-40-62= = UUBEZEN, DELO, DENAR. POSLOVNE ZADEVE, ŠOLA, POMOĆ PRJ RE5EVANJU VSEH VRST TEŽAV,| _ PARTNERSTVO, STIKl! 3 POKLICITE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM! MESARSTVO VALAND Mesnica Staro Velenie, Stari trg - poslovni center (ob pizzeriji ncadilly), teL: 856 - 778 Vedno SUPER ugodna ponudba kvalitetnega MESA in domačih MESNIH izdelkov - lastne proizvodnje Del. čas: tor. 8. - 16.h; sre., čet, Pet 8. - 18.h; sob. 8. - 13.h Za bogato obloženo mizo - Mesarstvo Valandi 22. aprila 1999 OBVEŠČEVALEC NAŠ ČAS 19 male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. m: 898 17 51 Z4URNADAN V POGREBNISLUŽBITIŠINAIN CVETLIČARNI IRIS VAM V ZAHVALO, DA STE NAM ZAUPALI P00ARIM0 ŽARNIVENČEK V VREONOSTI 10.000 SIT. TEL.: 063 / 853 - 727, GSM: 041 / 682 - 369 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata ANTONA PLANINCA 23.12.1937 - 15. 4.1999 iz Velenja Ne vedoč, da umira, se ptica pevajoč nabode na trn. Bolečina je huda, glas ji zamira in smrt, kot odrešiteljica v svoj objem ji pot odpira. izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Hvala vsem, ki so mu poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravijen obred. Posebna zahvala velja sodelavcem Premogovnika Velenje, sodelavcem iz Gorenja in Zeleznini Hudovernik. Hvala godbi na pihala, govorniku, pevcem in pogrebni službi Usar. ŽALUJOČIVSINJEGOVI ZAHVALA m V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, ■ ~ M oma in tašča PAVLINA SITAR \š 4.1.1920 - 11. 4. 1999 Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznino, ki je ostala, ne nadomestimo. iz Velenja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-jateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu Planincu za poslovilne besede, pevskemu zboru, godbi Zarja, izvajalcu Tišine ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Posebna zahvala gospodu Baumanu s pogrebne službe Pup in gospema Pepci in Zdenki za nesebično pomoč. Žalujoči: hčerka Zdenka z mozem Francem ter vnuki Gorazd, Teodor in Rok Teman oblak izza gore, privlekel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje. to misel le je žalostna na sredi srca mojega. (S. Jenko) ZAHVALA 11. aprila je ugasnilo življenje našega dragega očeta, ateja in tasta JAKOBA BUKOVICA 27. 7.1934 - 11. 4.1999 Hvala vsem, ki ste ga z dobro mislijo bodrili v zadnjih mesecih življenja. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: sin Janko z Andrejo ter vnuka Urban in Grega ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, ome in stare mame ZOFUE FLIS 14. 5.1927 - 12. 4.1999 Dež se tiho spušča na zemljo, vse je žalostno, vse nas v prsih stiska in boli, solza pa polzi, polzi. Vsrcih naših je velika praznina in ena sama bolečina, ki ji nobena ni enaka, -je edina! se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodoma dr. P. Grošlju in dr. M. Bergantu, ki sta ji vseskozi stala ob strani s svojim strokovnim znanjem in toplo človeško besedo. Se posebna zahvala velja zakoncema Kamšak. Hvala vsem! Žalujoči: hčerka Zdenka in sin Boris z druiinama ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi FRANC STRGAR st. 1930 - 1999 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena Te smrt je vzela a v naših srcih boš ostal. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred in sveto mašo, govorniku, praporščakom, pevcem za odpete žalostinke, KS Staro Velenje in pogrebni službi Usar. Hvala tudi Premogovniku Velenje za častno stražo in godbi na pihala. Posebna zahvala velja kolektivom KP Velenje, Gorenje Orodjarna in APS Velenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČIVSINJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice TEREZUE DROFELNIK rojene Atelšek 11.10.1908 - 10. 4.1999 Paška vas Kruta usoda, kaj si hotela, drago mamo si nam vzela. Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka Te trpljenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi dr. Stuparju, dr. Pirtovšku, govornici za poslovilne besede, duhovniku za opravl-jen obred, pogrebcem ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! ZALUJOCIVSINJENI ZAHVALA V 84. letu je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta in dedija KARLA MIKUZA iz Topolšice 2.11.1915 - 15.4.1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, govornikoma, pevskemu zboru in PGD Topolšica. Zahvalo izrekamo tudi dr. Lazatju, gospodu duhovniku za opravljen obred ter pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. VSINJEGOVIŽALUJOČI Osnovna šola bratov Letonja Smartno ob Paki "Vaše veselje je naša lui" Šmartno ob Paki, 18. apri- la - Pod tem naslovom so učenei in učitelji osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki pripravi-li dobrodelni koncert. Dvorana šmarškega kultur-nega doma je bila premajh- na za vse, ki so hoteli z nakupom vstopnice zanj pomagati siroti brez staršev, 12-letnemu Davisu Shawi, pri zagotavljanju denarja za šolnino, za nakup letalske vozovnice in misijonu sv. Jožefa v Zambiji, ki jo vodi pater Miha Drevenšek. Kot smo že poročali, so učenci ob obisku Davisa in plesno-glasbene skupine Ba Stella na omenjeni šoli, oktobra leta 1997, podpisali listino o botrstvu in se tako obvezali, da mu bodo pomagali na poti izobraževanja. Srečo so ob spoznanju, da je med nami še precej takih, ki so pripravljeni pomagati sočloveku v stiski, so poleg vodje projekta Slavice Pečnik delili tudi nastopajo-či: poleg mešanega mladin-skega zbora šmarške osnovne šole, ki ga vodi Anka Jazbec, še Sara Cuja iz Nazarij, pevka Irena Vrč-kovnik in pevec Adi Smolar. Pri predstavljanju projekta Upanje za Afriko (na omenjeni šoli poteka že četrto leto) so učenci med drugim pozvali širšo javnost k ustavitvi vojne na Balkanu. 339 tisoč tolarjev so zbrali s koncertom (s prodajo vstopnic, dobrodelnimi pris-pevki ter prodajo slik), kolikim pa bodo s tem pomagali, jih bo gotovo pater Miha kmalu seznanil. "Ob vsem je pomembno," je v nagovoru dejala ravna-teljica šole Nevenka Hofer, "da bo prireditev vsem ostala v lepem spominu tudi zato, ker bomo vedeli, da je v kolaču dobrote tudi nekaj našega." ■ tp &ŽL (šritemm mmttm® ILEISmmS ^mfc Prosto SOSTANJ, TOPOLSICA, 17. aprila - V Šoštanju, na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, so v soboto odprli že 31. državno razstavo Likovni svet otrok, tokrat usmerjeno v prostor. Svečanost je bila zara-di prenove šoštanjskega Doma kulture v kinodvorani v Topol-šici, razstava pa bo v prostorih šole na ogled vse leto, do na-slednje državne razstave, za katero je natečaj pod pokrovi-teljstvom Občine Šoštanj in Pisanega lista PIL-a že izšel. Na natečaj Likovni svet otrok je letos prispelo blizu 1750 likovnih del učencev iz 70 šol in vrtcev iz vse Slovenije. Stro-kovna komisija, predsedovala ji je mag. Tonka Tacol, asi-stentka za likovno didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je vsa prispela dela pregledala in med njimi izbrala 417 tistih, ki so jih postavili na ogled v pro-store Kajuhove šole. "Prizadevnim organizatorjem likovnega natečaja na osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh se moramo zahvaliti za to, da se lahko leto za letom izkazuje kakovost izvajanja vzgojno izo-braževalnega dela pri urah likovne vzgoje. Letošnja razsta-va tako kot vse dosedanje ponovno predstavlja odgovor vsem, ki dvomijo v kakovostno izvedbo pouka likovne vzgoje v slovenskih osnovnih šolah. Razstavljena likovna dela učencev so plod ustvarjalnega vzgojno izobraževalnega procesa, procesa v katerem sta uspešna oba: učitelj in učenec," je zapisala strokovna komisija o tokratni razstavi. Z enako-vrednimi nagradami so nagra-dili pet učiteljev, katerih učenci se na tokratni razstavi pred- Nagrajenci: Slavko Zupan, Alenka Venišnik, Robi Klančnik, Marjeta Valcl, Vlasta Markovčič. stavljajo z najuspešnejšimi li-kovnimi deli z različnih obliko-valnih področij. Nagrade so prejeli kar trije likovni pedagogi iz Šaleške doline: Robi Klančnik iz OŠ Miha Pintar- Toledo Velenje: "Z veliko občutljivostjo razvija risarske, slikarske in prostorske zmožnosti učencev. To izjemno kakovost izkazujejo razstavlje-na likovna dela, izvedena z zan-imivo likovno tehniko frontaž ..."; Marjeta Valcl iz OŠ Antona Aškerca Velenje: "Likovna dela učencev izkazu-jejo precej več kot samo spon-tano likovno izražanje. V izvirnih rešitvah motivov in v izvedbi raznovrstnih likovnih tehnik se skriva osvojitev poj-mov o izraznih prvinah in likovnih načelih ...."; Alenka Venišnik iz OŠ Karla Destovni-ka - Kajuha Šoštanj: "Likovna dela učencev izkazujejo skrbno navajanje na izvajanje likovnih nalog z likovnimi problemi z različnih oblikovalnih področij. Izstopajo risbe z izvirno izbra-nimi motivi ..."; Slavko Zupan iz VIZ Fran Miličinski Smlednik: "Zna poiskati načine in sredstva, s katerimi spodbuja dejavnost, potrebe in nagnjenja učencev, da na slikovit, na njim lasten način, izražajo videnje in razumeva-nje predmetov in pojavov v okolju ..." in Vlasta Markovčič iz OŠ Dutovlje: "V barvnih li-norezih zaznamo njeno razu-mevanje posebnosti izražanja, ki ga ponuja področje grafike ter izreden občutek za organi-ziranje uravnoteženih kompo-zicij..." Obenem so šestim učiteljem: Nadi Medved iz OŠ Neznanih talcev Dravograd, Juretu Re-penjšku iz OŠ Gornji Grad, Nadi Zidarič iz OŠ Janka Padežnika Maribor, Alijani Zakonjšek ter Aniti Drnovšek iz OŠ Primoža Trubarja Laško in Tanji Samec iz OŠ Antona Šibelja - Stjenke Komen, podelili priznanja za poseben dosežek učencev na posamez-nem oblikovalnem področju. ■ Milena Krstič - Planinc foto: Stane Vovk Dr. Janez Drnovšek s sodelavci na obisku v Gorenju Gorenje "se dobro drži" "Gorenje je za nas izjemno pomembno podjetje, občasen pogovor in obisk je koristen tudi za nas," je dejal predsed-nik vlade dr. Janez Drnovšek po končanem pogovoru s člani uprave Gorenja. Gorenje je obiskal skupaj z najožjimi so-delavci, med drugim mini-strom za gospodarstvo Metodom Dragonjo in držav-nim sekretarjem za energetiko Alojzom Kovšetom. Predsednika Drnovška so v Gorenju sprejeli Jože Stanič, mag. Franjo Bobinac, Drago Bahun, Marija Miheljak, Ivan Vitežnik, Emil Rojc in Ivan Cakš in ga najprej pospremili v razvojni oddelek, nato pa si je ogledal proizvodnjo kuhalnih aparatov,. Tu izdelujejo ene najmodernejših štedilnikov na svetu, za katere je še posebej veliko zanimanja na nemškem tržišču. Za tem se je zadržal v dobro uro trajajočem pogov-oru s člani uprave. Člani uprave so predsedniku orisali napore, ki so bili potrebni, ko so morali ob izgu-bi jugoslovanskega trga, pro-dajo zelo na hitro preorientira-ti na zahtevne svetovne trge, kamor prodajo danes več kot devetdeset odstotkov celotne proizvodnje. Osrednjo pozor-nost pa so seveda namenili Gorenju v tem trenutku in nje-govi razvojni strategiji, ki jo bodo novinarjem predstavili na novinarski konferenci v začetku meseca maja, pred tem pa jo še potrdili na seji nadzornega sveta, ki je skli-cana za jutri. "Predsednika smo opozorili tudi na to, da je država zadn- Predsednik Drnovšek si je skupaj s sodelavci in upravo Gorenja ogledal sodobno proizvodnjo številnikov, ki jih uspešno izvažajo, še posebej veliko zanimanja je zanje na nemškem tržišču ja leta izvoznike zatirala in jih še vedno. S tem, ko ohranja trdno vrednost tolarja, jemlje izvoznikom. To je sicer po eni strani razumljivo, jasno pa je tudi, da bi morala država, če tako ravna, izvoznikom poma-gati na druge načine," je dejal predsednik uprave Gorenja Jože Stanič. Pozornost pa so v pogovoru namenili tudi pripravam Gorenja in celotne države na prihajajočo konkurenco v evropski uniji. Tu imajo izvoz-niki največ izkušenj. Državain celotno gospodarstvo pa bosta moralo še veliko narediti, predvsem pa se rvaučiti, delati ceneje. Tržno gospodarstvo je neizprosno in uspejo predvsem tisti, ki so boljši in cenejši. "Z vodstvom Gorenja smo predvsem želeli izmenjati poglede na to, kakšne so naše skupne perspektive, kakšna je tržna situacija v Evropi in na drugih izvozno zanimivih trgih," je dejal dr. Janez Dr-novšek in dodal, da želijo tako uskladiti skupne aktivnosti in potrebne ukrepe, tako da bodo ti kar najboljši za celotno državo, ki potrebuje še več izvoza in več delovnih mest. "Tako kot že velikokrat prej, sem tudi tokrat v razgovoru z vodstom Gorenja ugotovil, da se Gorenje "dobro drži" in zato gledam na ta kolektiv, ki je preizkušen v tržni borbi, z optimizmom, četudi se tržna borba zaostruje in so zaradi vojne ohromljena tržišča na jugovzhodui Evrope. Z vladno politiko bomo na najboljši možni način še naprej podpi-rali izvoznike, zato sem pre-pričan, da bo Gorenje prihod-nje leto svojo petdesetletnico lahko obeležilo v dokaj optimi-stičnem vzdušju." Borci opravili redno letno, tokrat tudi volilno, skupščino Predsednik še naprej Jože Puvše VELENJE, 16. marca - V petek je v Velenju potekala skupščina Območnega združe-nja borcev in udeležencev NOB Velenje. Na njej so oce-nili delo v minulem štiriletnem obdobju in sprejeli načrte za naprej, obenem pa izvedli tudi volitve. Borčevsko organizaci-jo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Jože Povše. Skupščino, med gosti je bila podpredsednica republiškega odbora ZZB Ela Ulrih-Atena, predsednik odbora Štirinajste Lojze Dolničar, predsednik regijskega odbora Risto Gajšek in mnogi drugi, so začeli s pesmijo, potem pa se ozrli nazaj, v preteklo štirilet-no obdobje. Ob tem, ko so povedali, kaj vse so opravili v tem obdobju, so bili precej kritični tudi do sedanjega do-gajanja v družbi. Poprečna starost članov te organizacije je 76 let, bila bi še višja, so rekli, če v svoje vrste ne bi sprejeli nekaj mlajših članov, ki spoštujejo pridobi-tve NOB. Prav zaradi tega, Člani borčevske organizacije vse pogosteje razmišljajo o prenovi. (foto: vos) ker so vse starejši, v zadnjem obdobju veliko razmišljajo o prenovi organizacije. "Ze po naravnih danostih smo zapisani usihanju, podobne-mu, kot je bila organizacija Maistrovih borcev, od katerih sta danes živa samo še dva. Ker pa smo v naše akte zapisali, da bomo skušali goji-ti in vzdrževati tradicije NOB. skuša republiški odbor najti poti, ki bi ohranjale, ko nas ne bo več, spomine na NOB. Pogoj pa je, da v našo organi-zacijo vključujemo mlade, ki spoštujejo tradicije NOB. Res pa to potem ne bi bila več bor-čevska organizacija. Spreme-niti bi morali tudi naziv in delo organizacije," je povedal Jože Povše. ■ mkp