LUBLANSKE jann. fridr. egerja, ff--- —— \rSabbotoi3. d.^ fo vglkiga Travna 1797. Nro. 38* Dunej s- vfk. Travna. yerh tgga ^ kar je sadnizh od vojfke per Rajni povgdano , je fhe vgdit, de je franzo-fki general Moreau s' 60 batallionmi zhes Rajno perfhal, inu ob ztli sgorni Rajni od Dirn-sheima , noter do Baselna na vezh krajih fvojo armado preftavil, inu zefarfke noter zhes Offen-burg nasaj potifnil. Per vfim tim vender je Feld-marfhalleutenant graf Staraj fovrashnika popade!, inu fe tako ferzhno bojuval, de je zefarfKa ar-tiileria franzosam 21. Ihtukov pofhkoduvala, inu de fo franzosi okol 3500 mosh sgubili. K^r pak zefarfkih je premalo bilo, inu vfi trudni od dol- dolgiga boja; nifo mogli fovrashnika is noter v-sgtiga proftora pregnati. Per ti perloshnofti je bil zef. general Orejl-ly ranjen, inu vjgt; general Immens ranjen, Al tudi franzofki generali Desaix, Duhem, [inu Jordis fo bili ranjeni. Potlej je'general Staraj vfe na dober bran perpravil, mej tem pak je perfhla noviza, de je sa mir ena perva saftopnoft inu sglihanje shg pod-pifano. Lulkna Is Terfta pifhejo, de je franzofki poglavitni gefieral Bonaparte 29. mal. Travna v' fab-boto fe v' Terft perpelal sjutrej ob fheftih. Tu-kej is Lublane je fhal pred ta dan ob dveh po pol dng. Kojniki fo mu is Terfta napruti jgsdi. li; prebivalifhe je vsgl v' hifhi grafa Brigido, Medna gofpofka, Confuli, inu benefhki Con-sul Cagliari fo ga obifkali. Vender je bengfhki Consul en malo posnifhi sa timi drugimi perfhal; general Bonaparte mu je pak sapovedal, sdajzi ven ftopit, inu prozh jiti. Bonaparte je drugi dan v'nedglo ob defe-tih dalej fhal s' vezh generalmi, inu kojniki, kakor mgnimo v' Gorizo. Njega vos je fhgft kojn vosilo. Kashe, de ni popolnoma sdrav; on fe je tukej v' morji kopal. Sdej Sdej je v' Terflu devgt franzofkeh vojfkneh bark, nekej jeh ima fhe pridti; fhpanfke fo tri-Vfe barke fe generalu Bonaparte na zhaft ftrela-le , kader je perfhal. Po benefhkeh deshelah fe je ngkej zhafa le-fem dofti puntarfkiga godilo, slafti pravio , de bi Benezhani bili v'mgiti Verona vezh sdravih franzosov , vfe bolne v' fhpitalih, inu tudi ng-kej zefarfkih bolnikov pomorili. Is Infpruka v'Tirolah pifhejo, de je ig. d. mal. Travna v'Vcroni velik punt bil. Vezh tavsbent bengfhkih kmetov inu purgarjov fo fe zhes Ig tri gradove mefta Verona vsdignilt, v* katerih fo franzosi leshali. Franzosi is gradov na mgfto ftrglajo , franzosov je shg dofti vjetih, inu fe neraorejo dolgo dershat savol pomankanja na shiveshi. Med Mantovo inugeneralam Bonaparte fo Benezhani pot sa^lenili, inu snajo fran-zosam po fvoji voli hudo fturiti, zhe bodo sado-fti ferzhni, inu mozhni. Benezhani miflio zefarfkim pomagat, fo shg 200 zefarfkih vjgtih profte fpuftili, inu jih na-profili, de bi fe s'njimi zhes franzose vsdignili; kar pak zefarfki nemorejo fturiti, kgr fo s'fran-zosmi sglihali, na pgt dni od boja prenghat, inu potlej boj le na to visho sazhgti, de more 24. ur popred vojfko napovgdat taifti, kir jo mifli fpet pozhfti. To glihanje je fturjeno 18. dan matiga Travna v' Veroni med zefarfkim generalam Lau- doitam donam, inu franzofkim divisionfkim generalara Battand. VTerftu fo franzosi k* malo is perviga tri millione franz. liber naklade mgftu naloshili, kakor je bilo uni dan v' novizah povedano ; sdej je Bonaparte fam v'Terftu prizheozh fhtir fto tavshent liber na ti nakladi doli fpuftil. Na fpodni Rajni je sdej prenehanje od boja; generali potegujejo mejo med franzosi inu ze-farfkimi, zhes katgro ne bode nobeden finfl, tako dolgo , de fe mir do konza doshene, inu ras-lozhik fturf, kaj sa eno mejo bode imgla fran-znfka deshela. Per mgilu Frankfurt bode voda Nidda sa mejo tgm zhafi, Ako bi fe pak mirne dognal, je sglihano, de fe nefme poprgd boju-vanje perzhgti, dokler eden drugimu fhtir dni poprgd vojfke ne napove. Tako nam novize is Frankfurta povedo. Is Londna pifhejo 13. dan mal. Travna, de je v' obgh hifhah parlamenta govorjeno bilo, Kraja profit, de bi fpet na mir glihat sazh