•Mft
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI / LETO I / ŠTEV. 10
IZHAJA OB SOBOTAH
Dopisi na uredniStvo in odpravni$tvo: Tiskarna Blatnik, Breg 10-11, Ljubljana
Naročnina za Jugoslavijo: za četrt leta 25 Din, pol leta 45 Din, vse leto 80 Din. Za Francijo vse leto 60 frankov, za Italijo 45 lir, za Nemč Jo 10 mark, za vse drugo države 21/» dolarja. Oglasi po dogovoru. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Reklamacije poštnin proste
Nenaročenih rokopisov ne vračamo nefranklranih pisem ne sprejemamo
TEDNIK ZA VSE / LJUBLJANA, 14. DECEMBRA 1929 številka 2 dinarja
VSEBINA 10 ŠTEVILKE: P* R~ NEZAKONSKA MATI, romih iz naših dni. — ZA EVINE HČERE: Moj dom moj svet, Božič in gospodinja, V kraljestvu loncev. - KAJ OBETAJO KINI. - O. Henry, GENTLEMAN JIM IN POLICIST, novela. — Res Beach: ZLATI DEMON, pnstolovni roman. — PISANE ZGODBICE. — Sturmann, GIACOMO IN ČUDEŽNI PES, vesela zgodba. — IZDAJALSKI MEDALJON, resnična povest. — NAGRADA ČITATELJEM »ROMANA«
(500 Din v gotovini). — ŠALE.
P. K.:
Nezakonska mati
Roman iz naših dni
Prejšnja vsebina: K Miri, ženi . na navzočnost ovira Milanovemu ozdrav-tovarnarja Andreja Lokarja v Zagrebu, je i ljenju.
SSt^SSnTiS Na ! -Ne vtikam se v skrivnost, ki je begii izpod balkona ga obstreli Andrej; od i med vama... a moja dolžnost mi tako daleč vidi tudi Miro, ko vrže za Cirilom poljub. Andrejeva osirotela sestrična Ljuba pa vzame Mirinp domnevno krivdo nase. Lokar ogorčen pove njenemu ženinu, poročniku Milanu Stankoviču, da ga ,je vg- • rala. Zavržena po Milanu, z njegovim otrokom pod srcem, pobegne Ljuba v mesto, kjer se preživlja'z vezenjem. Mira je od gorja zblaznela; prepeljali so jo v sanatorij profe- . sorja Magistra. ~ Čez > nekaj -mesecev izgitbi Ljuba delo in se v obupu zastrupi. Mladi ek. Lipar, sin Lokiirjeve^a hišnega zdravnika, jo reši in se zavzamp zanjo. KO' Ljliba pd-vije sinka s krivo nožico, jo tolaži, da se bo napaka popravila. Trud in troške prevzame sam, zakaj v njegovem srcu je vzklila ljubezen do Ljube.
Ko ji to prizna, mu ona ne more dati upanja: do- smrti bo ljubila Milana. Da pa prihrani blagemu zdravniku muke, se loči od sinka in postane strežnica v vojni bolnici. Naši polki namreč odhajajo v Makedonijo, kjer so izbruhnili resni boji s komitskimi tolpami. Enemu izmed njih je prideljpn poročnik Stankovič. Pod njegovim poveljstvom, služi Tone Skobec, drvarjev sin iz Lokarjevega kraja. V redovu Lovriču iz druge čete spozna Milan .
Cirila Samca, katerega je tisto noč obstreljenega pobral na cesti iil spravil do ljudi. Ker ga ima za Ljubinega zapeljivca, se komaj premaga, da ga zunaj tabora ne ustreli.
Pri zavzetju sovražne postojanke dobi Milan strel v glavo. RedoV Lovrič ga reši in je pri tem sam ranjen. Nezavesten pride poročnik v bolnico. Ko se mu operaciji vrne razum, spozna v strežnici Silvi —
Ljubo! Resen od gorja jo spodi izpred svojih oči. Zdravnik meni, da mora strežnica oditi iz bolnice, ker bi bila tnje-
Mladi
solze.
strežnici so se zdajci udrle
I
Te vrstice iz domačega kraja so bile umirajočemu poslednji pozdrav življenja... (sir. 5) veli..r Ranjenec vas ne sme več videti. To ti pomenilo zanj neizogibno smrt..
Zdravnikov glas je bi-1 globoko resen. Tovariš je kima je pritrjeval njegovim besedam.,
Usmiljenki sla začudeno poslušali in nista vedeli, kaj naj rečeta.	,.Tedaj jutri?"
„Moj Bog!“ je zamrmrala. „Jaz naj ]'i bila kriva njegove smrti!...“
»Imejte pogum," je nadaljeval zdravnik.
,,Pojdem," je rekla gospodična Silva. Vzdignila je glavo. Vse moči je zbrala in si otrla solze.
Zdravnik in sestri je niso gledali več tako strogo kakor pred nekaj trenutki. Sočutje se je oglašalo v njih. Zavedali so se, da stoje pred bolestnim, tragičnim zaplet-ljajem, kakršnih je malo v človeškem življenju.
Kdo je bila ta neznanka? Nihče je ni nikoli izpraševal o njeni prošlosti, nihče ni ničesar vedel o njej. Tovarišice so le slutile, da se skriva za otožnostjo njenih velikih temnih oči težko gorje. In rade so jo imele, tako rade ...
Drugi zdravnik se je oglasil:
,,Jutri odide odtod transport v M., kjer so bil i včeraj hudi boji. Najbrže bo treba urediti zasilno bolnico. Gospodična Silva bi tam lahko veliko koristila."
,;A, sama ... ne lx»m se upala,.’.
Tedaj je rekla ena izmed usmiljenk:
,,Rcs jp, ubogo dete... če gospoda doktorja dovolita, pojdem jaz z vami. Sestra Terezija pa naj ostane tu ...“
;, ,»Dai,,‘ je zamrmrala , sestra T,ere-zija. ..Potrudila se bom. Še več bom deUvla in še manj počivala. Zanesite se;(Jda bolniki ne l>odo trpeli zaradi lega."
„Prav,“ sta pritrdila zdravnika.
„Na vse zgodaj,“ je dejala Silva.
»Dobro... 'Najbolje bo, da se/ta- * koj odstranite iz te sobe in se ne vrnete več.“
Strežnica je žalostno vzdihnila.
„če mora biti!“ je zamrmrala.
„I)a. Poizkusila ga bova zbuditi k zavesti. Bog' ne daj, da bi vas. zagledal, ko se predrami!“
Ubogo dekle se je trepetaje ugriznilo v ustnice. Nekaj čudnega jo je vleklo k temu ranjencu, ki jo je bil zapodil in preklel. A sestra jo je potegnila s seboj. Vsa strta se je dala odvesti iz dvorane ,.. '
Zdravnika »ta • ;se posvetovala bb MilaiioVi' postelji.
„Knko menite?“
„Če se je obveza premaknila, ni več pomoči zanj.“
' »Tudi jaz mislim tako... A napravljena je bila trdno; upam, da se ni nič zgodilo."
»Če je pa nezavest le posledica sla-Irosti in duševnega pretresljaja, tedaj ni povoda za vznemirjenje."
Dr. Šimunovič, mlajši izmed zdravnikov, je položil častniku roko na čelo.
Ob tem trenutku se je ranjenec zdrznil. Čez nekaj trenutkov je odprl oči. Preko bledega obličja mu je zletelo kakor oblak.
»Spal sem," je zamrmral s komaj slišnim glasom. „Sanjal sem... oh, grde sanje ...“
»Nikar se jih ne spominjajte," je rekel dr. Šimunovič. „To ni dobro za vas."
„Pač, pači" je vročično vztrajal Milan.'„Ona je bila tukaj... ona, zavr-žertka!... Ustavila se je pred menoj ... tamle je stala ... in ko je videla, da sem jo spoznal, je odskočila ... Potlej ne pomnim ničesar več... v mojem spominu je spet vse lema ...“
Vročica se je vračala. Na desnem sencu, ki ga ni zakrivala obveza, so se napenjale žile. Dihal je pretrgano in s težavo.
»Da, da," je nadaljeval. »Bila je tu ... in jaz sem zakričal... kaj sem ji rekel? J..“
Hotel se je vzdigniti, a zdravnika sla ga jadrno zgrabila za roke.
»Mirujte, poročnik," je rekel dr. Šimunovič. »Ne razburjajte se. Vse to je’ privid Vaše razdražene domišljije. Osvestite se."
Ranjenec ga je vznemirjeno pogledal.
»Moje domišljije?... Osvestim naj
se?"
»Da. Vse to se vam je bledlo ... Ves čas sem sedel pri vas, pa nisem nikogar videl."
„AU ni prišla v sobo mlada strežnica.'"', -• . ipjvVOT1	A ■
Zdravnika sla se s potvorjenim začudenjem spogledala.
„Y vsej bolnici ni nobene strežnice,' je rekel čir. šimunovič. »Nikogar ni bilo tu razen mene in sestre usmiljenke."
»Oh, ne verjamem vam ... Utajili
mi hočete. Zakaj neki?"
»Gospod poročniki"
Dr. Simunovič se je obrnil k usmiljenki;	v.....	'
»Sestra Jeremija," je dejal,, ^poročnik Stankovič se, dojuišljp, da je prejle stopila v to soJ>o iplada strežnica ... Odgovorile mu. yil“
Tako govoreč ji je gledal v oči, kakor bi hotel reči:
»Zlažite se sestra... Vaša laž bo rešila siromaku življenje in Bog vam jo bo odpustil!"
Usmiljenka je razumela njegov pogled. V duhu je poprosila Boga odpuščanja in odgovorila:
»Gospod doktor govori resnico... Nihče ni prišel v to sobo."
»Vidite?" se je zdravnik obrnil k poročniku. »Mora vas je tlačila. Zapodite jo in ne mislite nanjo. Bodite mirni, da kmalu ozdravite. Čez nekaj tednov boste spet na nogah ...“
Ranjenčeve roke so postajale vse bolj in bolj vroče. Groznka ga je tresla...
Zaprl je trepalnice in zvrnil glavo na blazino.
»Mora?" je še zamrmral. »Čisto tako mi je bilo, kakor da jo vidim ...“ Besede so se prelile v nerazločen šepet. Nato je obmiiroval in zadremal.
ev:,.o	,...
VI ODKRITJp
Minilo je več dni.
Smrt se je ogibala Milanovega zglavja. Njegovo stanje se je boljšalo in rana. se je celila.
Zdravnika in sestra Terezija so mu stregli z vso skrbjo. Dr.' Šutuinovič je zdaj sam vodik bolnico. Njegovega starejšega tovariša so bili poslali drugam.
O	mladi strežnici Silvi ni bilo več duha ne sluha. Izpolnila je bila svojo obljubo in odšla ...
Ranjencev je prihajalo čedalje manj, zato pa tem več bolnikov... Vsako noč je trgalo tišino hropenje Umirajočih.
Milan Stankovič se je pogosto zamišljal. Čeprav ni nikoli več omenil svojega privida po operaciji, mu je bil vendar neprestano pred očmi.
Rdečica se je po malem vračala na njegovo lice in iskra življenja se je spet užigala v njegovih očeh.
Prišel je dan, ko so mu sneli obvezo z glave. Rana je bila pustila na čelu široko brazgotino, ki se je vlekla daleč pod lase.
Vstalj še ni smel. O, kako težko mu je bi ib ležanje v bolniški postelji!
Nekega dne je zdravnik odpustil njegovega soseda iz bolnice. A postelja rii ostala dolgo prazna. Še tisti večer
—	solnce je pravkar zahajalo in rdečilo s svpjiini ■'žUrki stene bolniške sobe — je strežnik pripeljal visokega ifrf&ifega vojhika, ki je Ves drgetdlod mnzKce. Vkljub vdrtim licem ga je . poročnik .takoj spoznal:
»To je Tone!" je vzkliknil. »Tone SkdbfeČ!"	1
Ni se motil. Novi bolnik je bil sin za.breškega lovskega tatu.
Tudi on je spoznal častnika: »Gospod poročnik!...“
Komaj je zbral toliko moči, da je salutiral.
»Kaj vam je?" je vprašal Milan. »Slaba je, gospod poročnik ... Tri tedne sem se je branil, a nazadnje me je vendarle vrgla. Prekleta mrzlica!" Nato je dodal:
»Vam gre pa bolje, gospod poročnik, kaj? Sestra Terezija mi je povedala ... Če bi se bil upal, bi bil prišel pogledat k vam ...“
»Pa bi bili prišli, Tone ...“
Vojnik se je slačil. Zobje so mu šklepetali. Za trenutek je prenehal in pogledal častnika. Na jeziku mu je bilo vprašanje/ki se ga ni upal izreči.
»Drži jezik za zobmi," je rekel samemu sebi. »Ne govori o tem, kar ti ni mar... Če je poročnik videl svojo malo, je vse v redu; če je ni videl, je to niegova stvar. Ti skrbi zase, vzroka imaš dovolj!...“
Tako mrmraje se je spravil v posteljo.
Kmalu nato je prišel zdravnik. Prisrčno je ppzdravil Milana, kakor
vselej.
»Nadejam se, da boste kmalu lahko vstali," mu je dejal.
»Treba bo." se je žalostno nasmehnil mladi častnik. »Kakor je videti, me smrt ne mara."
Nisem vam 'še povedal," je nadaljeval zdravnik, »da smo uredili še eno sobico. Če želite, vas prenesemo tja."
Poročnik je odkimal.
»Zakaj neki, ko bom itak vstal! Sicer pa — pred obličjem smrti smo vsi enaki. Če je na meni, ležim rajši med svojimi vojniki."
»Kakor vam drago, gospod poročnik, hotel sera vaš le opozoriti."
Nato sc je zdravnik obrnil k Tonetu:
„V vaši koži ne bi hotel biti, dečko moj... Pri preiskavi sem dognal, da so tudi pljuča v preteto slabem stanju. Zato pazile! Pijte vsa zdravila, fci vam jih bodo dajali... Ne sleparite, za kožo vam gre.“
Redov ga je prestrašen poslušal.
»Razumem, gospod zdravnik," je dejal...
In res:	Tonetu Skobcu je predla
čedalje hujša. Dr. Šimunovič je vsak dah resneje majal z glavo.
Bili so dnevi, ko je siromak še nekam pametno govoril; a taki svetli presledki so se vselej končali s krizo. Dostikrat je ležal po več ur zaporedoma v nezavesti in bledel.
Med napadi je blebetal o vsem mogočem. Največ je govoril o domačih,
o	tovarni, tovarnarju ... in zajcih ...
Nekoč je, mr.jnru-1:
„Ali je lilo!... Grmelo je in treskalo kakor na sodnji dan.... Kar mlake so se delale v parku. Midva z očetom... vsa mokra ... In zdajci tisti blisk in tresk... oče je padel... In potlej čuvaj...“
Naslednjo noč je spet govoril. Milan, ki zraven njega ni mogel spati, se je mahoma zdrznil:
».Gospod Lokar ... da, skrivnost... Oče je moral nekaj zalotiti... Gospodična Ljuba je izginila... čudne reči morajo biti za tem!..
pez nekaj trenutkov je nadaljeval:
..Gospodična Ljuba je odšla iz Za-brega... in je prišla semkaj, k vojski ... Zala je v strežniški obleki, on-dan sem jo videl... Kdo ve, ali jo je poročnik opazil? ..
Utihnil je.
Milan je sedel na postelji. Srce mu je burno razbijalo.
Tedaj se vendar ni bil zmotil? Ma-lopridnica Ljuba je biila pred nekaj dnevi tu, v tej šobi!
Čemu je prišla?	Zakaj	in	kain je
izginila? Vse	lo je	bilo	zanj skriv-
nost.
Zdravnik in usmiljenka sta ga bila po tem takem nalagala. Zakaj? Gotovo ?aio, ker sta se hala za njegovo življenje ...
Poročnik ne bi bil mogel povedati, ali je bilo to, kar je zdaj kipelo v njem, še sovraštvo in gnev. Toliko različnih čuvstev se je porajajo v njegovi duši!
..Moj Rog.	moj	Bog!“	je	mrmral
sam pri sebi.	..Zakaj je bila	tu? Kaj
je hotela? Ali je vedela, da sem ranjen? Ali je povzročil najino svidenje le slučaj?"
Okoli osmih zjutraj je ubogi voj-nik odprl oči. -Poročnik je videl njegovo prebujenje.
„Nu, Tone, kako se počutite?" ga je vprašal.
„51abo, gospod poročnik, prav slabo. .. Oh, tu v glavi me tišči... in v prsih' Prav kakor da se po žilah ne pretaka več kri, ampak žolč in svinec..."
,,To dela mrzlica. Čez štirinajst dni vam bo bolje ..
„Za zmerom!" je vzdihnil Tone. „Koliko so jih že nesli odtod z nogami naprej!"
„Nikar se ne domišljajte takih žalostnih stvari," ga je Lolažil poročnik.
„Mislite na svojo mater, kako vas bo vesela."
„Da, rad bi jo videl," je zastokal vojnik. „0, če bi bil pri njej, bi se brž popravil. Doma je dober zrak, ne lak kakor tukajšnji, ki je poln bolezni “
,,-Vse bi še bilo," je nadaljeval čez čas, „če bi jo bil izkupil v boju! A takole šklepetati in čakati, kdaj vas pobere ... ne, to je preneumno!"
Poročnik bi ga bil vprašal zastran čudnih stvari, ki jih je bil ponoči govoril. Toda ni se upal. Težko je bilo najti pravo besedo ...
Na srečo ttiu je Tone sam ponudil priliko.
..Sodim, da sem vam ponoči v nadlego, gospod poročnik!"
„Kaj hočete s tem reči?"
„1, to, da klatim neumnosti in vam ne dani spati... Gotovo me dostikrat prekolnete."
„Zakaj bi vas preklinjal? Saj niste sami krivi."
„Tedaj je res, da govorim?"
„Da, časih. Največkrat o materi."
Poročnik se je odločil. Z drhtečim glasom je dodal:
„Snoči se vam je bledlo tudi o tovarnarju in gospodični Ljubi."
Pri teh besedah je napeto uprl oči v bolnega vojnika ...
Tone se je zdrznil in sam pri sebi zamrmral:
„Saj sem vedel! Prekleta mrzlica!"
„Kaj pravile, gospod poročnik?" je rekel na glas. „0 gospodični Ljubi sem govoril?"
„Rekli ste celo, da ste jo videli tukaj v bolnici."
„Da, to je res! Ali gospod poročnik ne ve? ..., Strežnica je postala. To je lepo, če je človek bogat pa pusti v.se in gre izkazovat usmiljenje siromakom, ki jih niti ne pozna."
„Kje pa je zdaj?"
„Naprej je šla... Pravijo, da so bili zadnji čas hudi boji in da je tudi bolnikov nič koliko."
Milan je prestal vpraševati. Zamislil se je.
Ljuba je bila po tem takem strež-| niča v vojni bolniški službi. Bila je 1 tu, v Makedoniji. Zakaj neki?
Oh, tega ni bilo težko uganiti. Da mu ni takoj prišlo na um! Spremljala je svojega ljubimca! Ivana Lovriča, ki ga je hotel on ustreliti... Rešitelja, ki ga je bil odnesel iz dosega komit-skih svinčenk!
Njega, kateremu se je bila vdala tistega hudournega večera, komaj nekaj minut po tem, ko jo je bil on, tijen Milan, poslednjič poljubil v slovo...
Strašna misel!
A že ga je prešinila druga:
„Kdo ve, morda je pa prišla zaradi mene? Lahko da je zvedela o moji nameri... če bi vedel, kaj je bilo v njenem pismu, ki je prišlo na dan mojega odhoda!"
To misel je kmalu pregnal: prva je bila toliko bližja, toliko verjetnejša...
„Akio jo najdem z njimi, kadar I vstanem," je sklenil, srdito stiskaje 1 pesti, „ledaj se ju Bog usmili!"
Tone Skobec je bil spet zadremal. Njegov dih je piskal kakor sapa iz pokvarjenega meha.
Zdravnik, ki je prišel pogledat k | njemu, je zmajal z glavo:
„Ta je opravil!" je dejal. „Še nekaj dni... in konec."
„Mislite?“ je vprašal Milan.
„Z glavo sem porok. Preden mine teden dni, bo mrtev, razen če se zgodi očiten čudež. A jaz ne verujem v čudeže ... Pa vi, poročnik, kako je z vami?"
..Izvrstno, doktor. Spim dobro in moči se mi vračajo. Upam, da me te dni odslovite."
„Nikar se ne dvizajte!... Če bo jutri vse v redu, vam dovolim, da vstanete za pet minut. To bo veliko!"
Ko je doktor odšel, je bila poročnikova prva misel, da bi poklical sestro Terezijo in ji povedal, da mu je njena pobožna laž zastran strežnice znana. Nato bi jo vprašal, kam je Ljuba odšla.
A pomislil je, da bi usmiljenka utegnila odgovoriti z molkom. Bolje je bilo potrpeti in odložiti vse poizvedbe na kasnejši čas, ko bo že zdrav in se ho lahko zanesel nase.
Maščevalni načrti so kakor lava zavreli v njegovem srcu ...
VII
POŠTA
Zdravnikovo prerokovanje se je izpolnilo. Že drugi dan je postalo Tonetu Skobcu slabše.
Le s težavo je še govoril. Rdeče obrobljene oči so se mu vgrezale glo-
boko pod čelo. Lične kosti so mu štrlele izpod kože, kakoT da silijo na beli dan.
Smrt mu je bila pritisnila svoj pečat na čelo...
Dr. šimunovič je dovolil Milanu, da se je oblekel. Skoro uro je ostal po-koncu, ne da bi ga bila obšla slabost. Sestra Terezija ga je držala pri prvih korakih. Ležal je bil več te&nov in noge so mu bile negotove kakor otroku, ki se šele uči hoditi. In šibak je bil, o, kako! Kar znoj mu je oblival čelo, ko se je gibal.
A v teh znamenjih ni bilo nič vznemirljivega. Vedel je, da bodo zginila sama po sebi, ko se mu vrnejo moči.
Okoli dv.eh popoldne je strežaj pripeljali v sobo podčastnika, ki je držal v roki poštno vrečo. In kakor veter, ki hladi bolečine, se je raznesel po posteljah radosten šepet:
„Pisma... Pisma iz domačega kraja!“
A že je šepet utihnil... Vsak je nehote mislil na lista izmed došlih pisem, ki jih ni bilo več moči oddati v prave roke; na uboga zakasnela pisma, ki so jih zunaj izločili in zapisali nanja: „Mrtev!“
Razdelitev pošte se je pričela. Podčastnik je stopal od postelje do postelje in predajal pisma naslovljencem.
Pred Tonetovo posteljo se je ustavil:
„Skobec, Tone!“ je dejal.
Bolnik je vzdignil glavo.
„Kaj hočete od mene?" je vprašal z izmučenim glasom.
Vest, da so dospela pisma, ni bila prišla do njega, ali je pa ni bil razumel.
Podčastnik mu je pomolil pismo:
.,Pismo imam za vas!“
,fPismo? . . Glej, gllej v.. Kaj mi neki pišeta stara dva? „Oh, če bi vedela! ...“
Njegov razum ni bil jasen, a vendar je vzel ovoj in ga s tresočimi se prsti odprl.
Podčastnik se je med lem obrnil k Milami Stankoviču.
„Za vas, gospod poročnik!"
Milan je takoj spoznal pisavo Andreja Lokarja. Pismo je bilo dolgo, skoro štiri strani.
Mladi častnik se je naslonil na blazino in jel brati:
.,*Zabreg, dne 10. junija...
Razveselil si me s svojim sporočilom, da si srečno dospel na po-zorišče dogodkov. Na žalost pa pogrešam vesti o lem, kako ti je drugače pri duši.
Videti je, da še nisi pozabil!... Siromak!... Daj, zberi že svoje moči in bodi tisti, za katerega, te imam; premagaj to srčno slabost!
A kaj te junačim in hrabrim, dragi Milan, ko se mi samemu ne godi bolje nego tebi! Narobe! Od dne do dne slabše je z menoj in kmalu l>om sam tisti, ki bom pri tebi iskal tolažbe...
Mirino stanje je neizpremenje-Uo. Telesno se dobro počuti; spoznal je ne bi, če bi jo videl, kako sije od zdravja. Profesor Magister mi zatrjuje, da je še vedno upati zboljšanja. A jaz se ne nadejam nič več...
Razen tega moram dopolniti izpoved, ki sem jo pričel že v zadnjem pismu.
Vedi, prijatelj, da strašno trpim. Od česa, me vprašaš? Od l jubosumnosti, ki po malem razjeda vse, kar je bilo dobrega v meni: zaupanje, ljubezen in vero.
Da, Milan: neznosno sem ljubosumen na prošlost žene. Bojim se, da me Mira, ki sem jo imel za tako odkrit® in pošteno, ni nikoli ljubila. Še bolj po pravici: bojim se, da je od nekdaj ljubila drugega ...
So podrobnosti, ki nas minevajo neopažene, dokler ne pride trenutek. ki jih mahoma osvetli z drugačno lučjo in jim da usoden pomen. Prejšnje čase se nisem nikoli čudil Mirini otožnosti in sanjavosti. Mislil sem, da je take nravi. A če bi bilo to njena nrav, se v blaznosti ne bi bila smela izpremeniti. Toda izpremenila se je! In zato sklepam:
Njena otožnost je izvirala iz skrivnega gojrja. Z razumom vred ! ji je ugasnil spomin na to gorje, j Prestala je trpeti, zato se je telesno popravila.
Moj sum ima pa še drugo, bolj tehtno podlago. Ivo sem jo neko popoldne posetil v sanatoriju, sem jo zalotil, da je 's solnčnikom črtala v pesek ime .Ciril1.
V	tistem trenutku je bila kakor izpremenjena. Njen obraz je bil ves ožarjen, prav kakor da se drami za njim ražam ...
Ta dogodek me je zadel kakor nož v srce. Ne moreš si misliti, kako som nesrečen. Naj zdaj Mira ozdravi ali ne, mojega trpljenja ne bo nikoli konca.
Toda sovražiti je ne morem. Tudi če je bila njena ljubezen laž, sem ji dolžnik za vso srečo svojega življenja. Če se je poročila z meno] vkljub svoji ljubezni do drugega, ni storila lega iz ničemurnosti ali
pohlepa po denarju, ampak iz drugega, plemenitega in nesebičnega nagiba. Tega nagiba ji ne morem zameriti!
Potrudil se bom, da razjasnim lemo, ki me obdaja. Njena mati bi mi nemara lahko kaj povedala. A vem, da ne bo hotela govoriti. Če se je Mira žrvovala, ko je postala moja žena, je mogla storiti to samo na materino prigovarjanje.
Upam, da pridem tudi brez pomoči gospe Zorčeve do jasnega dognanja.
Kakršnokoli bo to dognanje, Miri odpustim že naprej. Nič jeze ni v meni, nič sovraštva, samo neizmerna bridkost. Ljubil sem jo, ljubim jo in ljubil jo bom zmerom, naj se zgodi kar se hoče.
Poznaš me, Milan, da nisem tak ljubosumen divjak, za kakršnega me morda imajo. Ti veš, da sem dober, pravičen in vedno dostopen usmiljenju. O, tudi jaz bi bil zmožen zatajiti samega sebe. Žrtvoval bi se, če bi prišla taka ura!
A pustiva te nevesele stvari. Rad bi vedel, kako je s teboj in kaj doživljaš. Tu pripovedujejo, da imate hude boje in da razsajajo med četami nalezljive bolezni.
Aid je Tone, Skobec še pod tvojim poveljstvom? Kako si zadovoljen z njim?
Piši mi, kadar boš utegnil. Želim, da bi bila v trenutku, ko bereš ■moje vrstice, vaša zmaga že dobljena in najino svidenje blizu.
Srčno te pozdravlja in bratsko
li	stiska roko
zmerom tvoj
Andrej."
„Da,“ je zamrmral častnik, »Andrejeva slutnja mora biti pravilna. Velikokrat sem se čudil Mirini potrtosti. Če pomislim, kako dobro se ji je godilo in s kolikšno ljubeznijo jo je obdajal... ne, ta otožnost bi bila nemogoča, da je ni glodala v srcu skrita bol: Od samega gorja je zblaznela! Ubogi Andrej!“
Sredi teh misli je zdajci začul s sosednje postelje ganljivo, proseče stokanje:
..Gospod poročnik ... tako rad bi ročnik?...“
„Kaj bi rad, Tone?"
..jGospod poročnik ... tako rad bi vedel... kaj mi pišejo ... pa ne morem! ... Ali bi hoteli... biti tako dobri?...“
Bolnikova koščena roka se je z neskončnim naporom iztegnila proti poročniku in mu pomolila pismo.
a
,,Razumem, Tone," je rekel častnik. „Rad bi, da ti preberem pismo, jeli?"
Siromak ni mogel več reči: prosim! Samo pokimal je... Nato je trudno zaprl oči in dve solzi sta se mu pocedili izpod trepalnic.
Milan Stankovič je začutil, da ne sme odbiti prošnje. Te vrstice iz domačega kraja so bile umirajočemu poslednji pozdrav življenja... ,
Vzel je ovoj, potegnil iz njega list navadnega, zmečkanega papirja, počečkanega z okorno drvarsko pisavo in vse vprek pokapanega in poškropljenega s črnilom, ga razgrnil pred seboj in jel brati, s pridušenim glasom, da drugi bolniki ne bi slišali:
„Moj ljubi fant!
„Čudil se boš temu pisanju, ko veš, da se moji roki bolj spodobi sekira kakor pero. Pa ne gre drugače. Pišem ti, ker ti moram sporočiti važno reč:
Nič se ne ustraši, pri nas doma je vse v redu. Zdravi smo, hvala Bogu, mati in otročaji in jaz, samo po tebi nam je dolgčas in zelo všeč bi'nam bilo, če bi te kmalu videli.
Namen tega pisma je, da ti zaupam veliko skrivnost. Zalotil sem jo tisti večer, ko sva med nevihto vedrila v Lokarjevem parku. Ta j skrivnost zadeva tovarnarja in nje- ! govo okolico. Doma ti je nisem hotel povedali, zakaj istorija je‘ posebne sorte...“
Tu je poročnik prestal. Vest ,se je oglasila v njem. Ali je imel pravico zvedeti skrivnost, o kateri je govorilo pisanje?
Toda umirajoči se je oglasil:
„Nu ... gospod poročnik .,. kako gre naprej?"
Milan je začutil, da mora nadaljevati.	>	'
„Samo, veš,“ je pisal Martin • Skobec, „že nekaj časa se mi dogaja, da me na vsem lepem oblije pot in se mi zvrti v glavi; kar nasloniti se moram, da ne padem. In človek se premalo varuje pri delu in pri zajcih, zaradi katerih me paznik tako po strani gleda. Kam bi pa prišel, če bi zmerom mislil na nabod, ki ga lahko dobim!
Pa če je že tako, pravim sam pri sebi, tedaj moram biti pripravljen, da me nekega dne stisne, kakor strica Matevža pred letom dni.
Še ,z Bogom’ ni utegnil reči, siro- j mak!
I
Nu, in sem si dejal, da ti mo- : ram zaupati tisto skrivnost, nemara : ti Ikj kdaj koristila, ko mene več ne , bo. Človek nikoli ne ve, kaj pride, j
Tak čuj. Spominjaš se še, da j sem te pustil tisto noč v Lokarje- j vem parku nekaj trenutkov samega ; in sem šel nastavit zanko na po- 1 scbno ugodnem kraju. A tema je j bila taka, da sem zašel. In ko se J oziram na desno in levo, češ, kje j stojim, ise zdajci zabliska in jaz zagledam pred $eboj tovarnarjev balkon ... in kaj še? ... moškega, ki je prav tedaj skočil z balkona, in j , drugega moškega, ki je po drevo- j redu prihajal proti vili!... Pa to še > ni bilo vse. Tik za tem se zabliska, v drugo in v svetlobi novega bliska , se pokaže* na oknu ženska — to- , varnarjeva gospa, dobro sem jo vi-'
. del!"
Pri teh besedah se je poročnik zdrznil. Prestal je brati in se kradoma ozrl na Toneta. Ubogi fant je ležal z zvrnjeno glavo; morda ga vobče ni več slišal...
A Milan se ni mogel premagati. Nič več ni ugibal, ati ima pravico do Skobčeve iskrivncisti ali ne. Bled kakor smrt je nadaljeval:
„ Tako j sem jo spoznal. In veš kaj je storila? Roko je ponesla k ustom in vrgla za tistim, ki je bežal, sladak poljub... Lahko si misliš, da ni bilo dolgčas gledati!
In kdo je bil tisti, ki je prihajal po drevoredu? Tovarnar je bil! Tudi on je videl... Ne bom ti pravi}, da je bil zelo nezadovoljen ... Kakor bi trenil, je izdrl samokres in ustrelil za beguncem. A oni je odnesel pete; gospod je nekaj časa tekel za njim, nato pa se je vrnil z dolgim nosom.	v
Ubral jo je naravnost proti balkonu — in noter! ,Vraga,* sem si dejal, .vroče bo, kakor kaže!* Skril sem se pod balkon in jel poslušati. Predstavi si moje začudenje, ko slišim namestu gospejihega glasu glas ■ i,'. •	to	. >\	.-cin)	>■
gospodične Ljube, ki prosi: .Usmili se!... Odpusti!.. .*
Nekaj trenutkov nisem vedel, kaj naj mislim. A potlej se mi je zasvitalo. Gospa, videč, da je zasačena, je bila poklicala ubožico in jo preprosila, da je vzela krivdo nase. Tovarnar se je dal prekaniti in je res mislil, da je dekle ponoči spustilo nekoga k sebi. Lahko si misliš, kake ji je pel!
V	meni je kar vrelo. In to ni čudo, če slišiš, kako zmerjajo nedolžnega človeka, ki ni ničesar storil in ničesar ne reče v svojo obrambo. Samo jokala je, kamen bi se je bil usmilil!
Spominjaš se, kako sva potem odšla in kako me je oplazilo na povratku. S tvojo pomočjo sem se vrnil domov. A drugi dan so našli v parku moje stopinje in lovski čuvaj mi je sledil,prav do koče. Trda bi nam bila predla, če bi ne bil namignil, da nekaj vem in da ne mislim držati jezika za zobmi. Gospod Lokar ni maral pohujšanja; bal se je govoric o nekom, ki je bil ponoči pri gospodični Ljubi, Kaj bi šele: storil, če bi vedel, da je bil tisti nekdo pri njegovi gospe!
Gospodična Ljuba je kmalu potem izginila iz Zabrega. Ul»ožica me je sama prosila, naj molčim. Ustregel sem ji in mislim, da je bilo prav tako. A človek nikoli ne ve, kaj prinese bodočnost. Lahko bi kdaj nastala prilika, da bi kazalo reči gospodu bogatinu:
,Hej, vi, nikar se ne repenčite! drugače bomo povedali ljudem, kako je ubogo nedolžno dekle plačalo račun za pretkanko, ki je znala speljati moža za nos .. .*
Sesedel bi se, to vem, ker ima svojo ženo za svetnico.
Res pa je, da se je nesrečnici zmešalo in se zaradi tega ne spodobi slabo■ govoriti o njej.
To je vse, kar sem ti hotel po-Vbdati, Tone... Če se zgodi, da jo lepega dne odkurim, boš vedel isto-rijo, ki ti utegne kdaj koristiti.
Prsti me že bolijo od pisanja, zato končam. Lepo te pozdravljamo in ti želimo vsega dobrega, posebno pa jaz, tvoj oče
■ Martin."
/(Dalje prihodnjič.)
...—"11!. m.	   ■»».■■gMl_L--H... ■'!!!	1	       ~*
Prihodnja številka že v četrtek!
Za Evine hčere
t,	»»
Moj dom — moj svet
Nedelja v inestu in na deželi
Na kmetih,;.kjer so si še obdržali stare običaje, je nedelja čisto drugačen dan kakor delavnik. S čisto drugačno voljo ljudje vstanejo, čeprav ob isti uri kakor sicer. Že konje snažijo in krmijo nekam! praznično, hoteč jim dati nekaj svojega razpoloženja, ter jim nasujejo v jasli malo manj rezanice in malo več ovsa. Sicer kmetje tudi v nedeljo ne počivajo, vsaj dopoldne ne, vendar delajo z nekim mirom ih užitkom. A ta dela služijo 'le olep-šanju domačije, skedenj in kolnica ostaneta zaprta. Praznična volja pa ne prevzame sam» gospodarja, ampak tudi gospodinjo in posle ter doseže višek, ko se vsi mašno oblečeni odpravijo v cerkev, če gospod pri pridigi ,,,lepo govorijo", da to prilijvo za dolg pomenek in mfcdsebojno navdiiŠevanje za čednostno življenje, pri nekaterih tudi ža 'trebljenje slame iz sosedovega očesa, če pa je pridiga manj zanimiva, jo pospremijo vaščani s polurnim dremanjem. Po prihodu iz cerkve nakrmi gospodar živino, mati pa pripravi kosilo, ki je tudi dosfi boljše od delavniškega. Po južini gredo domači k nauku, potem pa .posedejo: poleti v senci na vrtu, pozimi pa v hiši s pratiko v roki, ali pa ob razgovorih. Možje gredo tudi v gostilno, kjer ob kozarčku vina kako brihtno uganejo. Tako poteče vsa nedelja v znamenju počitka in praznovanja.
Kako pa je z nedeljo v mestu? Naihuj-še je pač pri delavčevi ženi. Med tednom navadno tudi, ona služi, nedeljo pa porabi za pranje in šivanje. Če ima odrasle otroke, dela navadno še zanje, ker jih pošlje na izlet, na športno igrišče ali sicer kami, da se vsaj mladina razvedri, ko se sama ne more. Tudi nvož hoče imeti boljše kosilo v nedeljo, zalo je prav za prav ta dan za ženo in mater hujši od delavnika ali vsaj ne prijetnejši.
A tudi v gmotno bolje podprtih slojih je nedelja redko dan počitka za gospodinjo. Ali mora biti nedeljski obed bolj bogat. kar povzroči nekaj ur dela ob štedilniku, in ker gospod soprog pozno vstane, se tudi pospravljanje sob zavleče. In popoldne? Tedaj je na vrsti običajni nedeljski izlet in spet mora 'biti žena v kuhinji, da pripravi kavo, takoj za tem pa še večerjo. Ali pa je na sporedu popoldanski izprehod z otroki, pri čemer je oblačenje bolj važno od izprehajanja. Zato rada poči tik pred odhodom z doma nedeljska zakonska nevihta, ker se je bil otrok pomazal, ali se žena pi mogla, pravočasno napraviti itd. In pogosto vzdihne aospodinia iz globine duše: „0, da bi že bila nedelja pri krfiju in bi spet lahko v miru delala!"
Kako temu pomngati? Težko je reči. Zavedajmo se pred vsem, da je nedelja — ali bi vsaj morala biti — dan duševnega
Športne čepice
v najvecji izbri na drobno in debelo, perilo, trikotaža. nogavice, kravate itd. Najoen^jSi nakup pri
A. PRESKER, Uubljana
Sv. Petra cesta.	so
in telesnega počitka. Čc med tednom telesno delamo, privoščimo v nedeljo telesu miru in se ukvarjajmo z dobrim štivom. Duhovni delavec pa naj vrže v nedeljo knjige v kot, palico v roke in ven v božjo naravo! Gospodinja in mati, ti pa išči ob krefpki podpori svojega zakonskega druga pot, po kateri prideš do tega, da boš vsako nedeljo zvečer lahko relda: „Tako je bilo prav", ne pa: „Hvala Bogu, da je konec nedelje!"
»n
"I « =:
5| jelenova koža, Jtfappa podložene, i! ■ j tavable, Juhten, Glace, criko j!
velika izbira 9IS j!
[! Srečko Yršič nasled. il
m cčsjm!
S j Šelenburgova ulica 3![
J:	:	■
■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■
Božič Sn gospodinja
Kakao-pecivo
Zgneti v testo 23 dkg moke, 25 dkg sladkorja, 1 žlico masti, 1 pecivni prah, 2 celi jajci in 4 dkg kakava, ki si ga stopila v mleku, deni v namazan kalup in speci.
„Damske kaprice"
Razvaljaj testo iz 50 dkg moke, 25 dkg masla, 25 dkg sladkorja, 1 pecivnega praha, nekaj žlic kisle smetane in 3 rumenjakov. Deni ga v namazan pekač in peci. Ko je pečeno, namažeš s poljubno mezgo, iz 3 beljakov in 20 dkg sladkorja napravi sneg, in ga namaži vrh mezge. Deni vse v pečico, da sneg zarumeni, vendar se ne sme strditi, še. toplo razreži rta rezine.
Vallka Izbira nafiflneJSIk In nalmodernelilh klobukov 92	samo	»rl
ZOFIJI MAHNIČ, mod.ii salon LJUBLJANA Sv. Petra c. 8. — Nizke cene !
Biskvitna rulada Mešaj pol ure 10 rumenjakov in 17 dkg sladkorja. Prideni 12 dkg moke in snega 10 beljakov ter speci v dobro namazani posodi. Pečeno stresi na desko, namaži z mezgo (marmelado), zvij, potresi s sladkorjem, zreži na poševne tenke rezine. Ta količina zadošča za 10—12 oseb.
Mandljev puding
Mešaj pol ure 14 dkg masla, 12 dkg sladkorja in 0 rumenjakov. Dodeni 2 pretlačeni, v mleku namočeni žemlji, 12 dkg mandljev in snega (i beljakov. Peci v sred-
nje vroči pečici; pečeno potresi s sladkorjem, ali pa polij s kuhanim vinom.
Pomarančne rezine
Mešaj 20 dkg masla, 30 dkg sladkorja in 6 rumenjakov. Dodaj soka . 'A limone, 25 dkg moke in snega 6 jajc. Zlij v dobro namazan kalup in navrh nadevaj nekaj dobro ohlajenih pomarančnih krhljev, lahko pa tudi narezana jabolka, slive, češnje, vobče vsako sadje. Ped v vroči pečici, vroče razreži in potresi s sladkorjem. To pecivo je izredno okusno toplo ali mrzlo.
Piškoti (obeski za drevesce)
15 dkg sladkorja, 25 dkg surovega masla, 25 dkg moke, 2 rumienjaka in olupek limone. Najprej zdrobi maslo z moko, potem sladkor, nato Še rumenjaka. Vdelaj testo, napravi razfie oblike, kakor kifelčke, obročke, preste, pomaži z beljakom, potresi z mandlji ali orehi, deni na pomazano pločo in peci.
Liriški krofi (obeski za drevesce)
14 dkg surovega masla, 14 dkg moke, 14 dkg sladkorja, 14 dkg mandljev ali zmletih orehov, malo ‘dišav, 2 rumenjaka. Napravi testo, zvaljaj, zreži v razne oblike, pomaži z beljaki in potresi z miandlji ali orehi, ter deni na pomazani ploči peči.
..Huzarski krof)"
12	dkg surovega masla, 0 dkg vaniljnega sladkorja, 2 rumehjaka, dobro Zmešaj, pri-depi 16 dkg moke ter naredi testo. Potem napravi krofe. V sredi pritisni s prstom, da nastane majhna votlina, zgornji del pomaži z beljaki, pomoči v zmlete orehe ali mandMc, premešane s kristalnim sladkorjem. Deni na pomazano pločo. Ko je pečeno, deni v sredo malo mezge.
Čokoladni kolački
Zmešaj yt kg sladkorja s 'A,kg neolupljenih, sesekljanih mandljev in z 18 dkg nastrgane čokolade; dodeni snega 3 velikih beljakov ter zvaljaj na deski, ki si jo dobro posula s sladkorjem in moko. Potem izreži z obodcem kolačke, ki jih spečeš na ploči, namazani z voskom.
Medeni piškot! (obeski za drevesce)
21 dkg sladkorja, 5'A dkg medu, 28 dkg moke, 2 noževi konici sode, 5 dkg cimeta, malo limonovega olupka, 2 jajci, napravi testo. Testo mora biti trdo, če je pa ’ pretrdo, dodaj nekaj mleka. Za nožev hrbet debelo razvaljaj, namaži z jajcem in napravi pravokotne oblike. 'A mjandelja v sredo. Namaži pločo ter peci 5—6 minut v vroči peči.
V kraljestvu loncev
Krompirjeva klobasa
1	kg kuhahega ali pretlačenega krompirja zmešaj s 15 dkg moke. 2 jajci, 5 dkg
Sneine cevlie
in galon spojema v pop;!’.v In h r<!ka
M. TC&EBiam
SV. PETRA CESTA 5»
S‘-l
Kaj bbetajfo kihi
BSD I.Tfd
Telefv.u 2124
Najlepši in najudobnejSi k;rio, ležeč v centrumu mesta. Preti v n ja prortii.-ere največjih in najboljših velefumov. — .{zvrstna god,ba.ri MK* ■um  .....................
Spored prihodnjih dni:
lena na mesecu
Epohalen velefilm Fritza Langa. Raketni
i	polet na luno
Willy Fritsch — Gerda Maurus
Najlepša žena Amerike očarljiva
BILLIE DOVE
v	filmu nepozabnega šarma:
Po čem hrepeni lena gena?
Žena na meseca
jjijncv :	Ril, uS
(Premijer^i v Elitnem kinu Matica.)
Filmi Fritza Langa so vedno senzacija! Veliki režiser „Metropolisa“ in „Špijonov“ ustvarja prav poseben tip režije ter so njegova dela vedno originalna in edinstvena. On ustvarja neobičajne efekte, fantastične načrte, zamisleke in kar je glavno, iijegovi filmi so polni razgibanosti in naj-napetejše vsebine. ,,žena na mesecu" je njegovo najnovejše delo, posneto po fantastičnem romanu njegove žene pisateljice Thee Ilarbou. Smela je ideja tega filmskega umotvora, originalna njegova izvedba in neobičajno silovit je učinek filma na gledalca. Prikazano je potovanje prve
ribnnega sira in malo soli. Iz tega napra-
vi	klobaso, katero daj v prtič, potresen z omako, .zaveži in kuhaj 20 minut v slanem kropu.
Riž s špinačami
Postna jed Kuhaj špinačo,; brez vode t. j. ko ope-reš špinačo, . i.joi deni v kozo, prav malo posoli in pusti takp, da se odkrita kuha. Ko je ‘prav mehka in se posuši tudi voda, ki se ,ie prikazala med Kuhanjem, dodaj pol olja, pol svežega masla, čebulce, peteršilj;! in česna, 2 p^sti. na vsako osebo riža in dosti popra. Zalivaj pridno z, juho ali zelenvodo, dokler se riž ne skuha. Nazatln e .primešali' (iosti :sira (parmezana-). ©dstavj od ognia, daj v skledo ter pusti, preden daš ha mizo, f>—10 minut pokrito.
' /'ti • ■ II ■ .o- !	•liji ■
7.r'cm! ro/.anci (Vdelani s špinačo).
Napravi rezance .lial^or navadno, samo da --- ko iffaš pripravljeno m<jko in jajce
—	primešaš še brez vode kuhano in sesekljano špinačo. Vdelaj, dobro razva-lUi’',(iveži nn .rezance.. Skuhaj ter zabeli z maslom ali sirom (parmezanom), ali pa s paradižnikpvo omako.
Paradižnikova omaka Deni paradižnike (ali konservo) na olje p.>:jk'em i c kp^e^ie nastrgane korenine ze-If.ic in peteršilja,-,tudi sesekljan zelen peteršilj čebulo«?, če’sha,'p^ftV rti^lo'zalij in pusti da se duši.
.	.	  1	i fcMU OJ- .
peščice ljudi na mesec, Ene vodi tja gon čisti idealizem in znanost, druge spet čisto materijalni nagibi, pohlep po zlatu in bogastvu.
Dejanje samo je zelo napeto in vele-dramatično. Stari učenjak je znanstveno dokazal, da je danes s pomočjo najmodernejše tehnike plovba na mesec mogoča in da se nahajajoi gori zlato in dragocene rude. Mladi inženjer Helij je edini, ki je veroval učenjakovimi teorijam; zato je po njegovih tajnih načrtih zgradil ogromno zračno raketo in s to nameraval uresničiti fantastično profesorjevo idejo. Svojo skrivnost je zaupal poleg staremu profesorju še svojemu prijatelju inženjerju Vindeger-ju in mladi astronomki Fridi, v katero je bjl II§lij zaljubljen, ki pa se je zaročila z Vindegerjem, ker ji Helij v svoji prezapo-slehosti njkdar ni omenil svojih čuvstev do- nje. Toda za načrt so kmalu zvedeli tudi (drugi in neka finančna skupina je
sklenila polet na vsak način preprečiti ali pa se ga udeležiti po srvojern zastopniku. Ves svet je z največjo napetostjo občudoval divni start rakete. Vse je šlo po sreči in naši pogumni potniki so končno pristali na mesecu. Stari profesor je res našel na luni zlato, moral je pa zato žrtvovati svoje življenje. In sedaj se odigrava pred očmi gledalca 'drama, velehapeta in grozna po svoji vsebini; zgodba, ki) naip predočuje človeka -- istega kakor ;na zemlji, človeka v. vsemi dobrimi in plemenitimi lastnostmi, obenem pa tudi' človeka zle in pokvarjene duše. Silovit je učinek te drame, _ gran-dijo^na melodija blagoslova in prekletstva, ki spremlja človeka na vseh njegovih potih.
Glavni Vlogi v filmu igrata Gerda Maurus in \Villy Fritsch; ona je v, svoji vlogi naravna, naravnost sijajna. \Villy Fritsc^i pa je po tej svoji kreaciji pokazal svoje velike zmožnosti in neoporečen talent. Izginila je njegova prejšnja osladna linija nositetja ljubavnih vlog — zato pa kaže, mnogo j več možatosti in odločnosti. Izvrstna tipa sta Fritz Rasp in Hans Polil v vlogi starega profesorja učenjaka. — Film ho brez dvoma zelo ugajal.
Teater. (Kino Ljubljanski dvor.)
■ V preteklem tednu smo videli lep film ..Teater" (Der Mann, der nicht liebt) ali ,,Blaznež na odru". Režiser Briguone nam je podal lepo zrežirano igro simpatičnega Gustava Diessla in lepe grofice Esterha-zyjeve. Filmi je prirejen po Dumasovem gledališkem komadu in nam prikazuje obupno borbo mladega igralca za žensko ljubezen. Kakor pogosto v življenju se razočaran vrže v razvrat, v blazno donjuanstvo, zakaj ženska krutost je ubila v njem srce, ostalo je še samo telo brez duše. Slike so bile lepe, tempo dober in prijazni konec neprisiljen.
i(jj% $3 :,fy‘v	55»
„?L 2!
■'M<F>
(Srce maharadže)
GraiHfjjo?x:n velefilm bainega čara ta inslvene Indije
BatsE---.'" '	,^es
Veiik fcriiranaliil vejefiim velenapetih senzacij
po slovitem istoimenskem romanu CONANA DOYLA
DVOR
TlUBIHHSKI
Danes premijera senzacionalnega filma
„Kako Dritfeme na
svet”
Strogo ločene predstave.
Mladini prepovedano!
Ta popolnoma novi film je izreden dogodek za kinopubliko, ker s sliko prikazuje ves razvoj človeka od spočetja do rojstva. Zaljubljenost, ljubezen, spočetje, rojstvo in rast novega človeka. Za uvod humoreska.
V	delavnikih ob 4„ % na 7., Vi 8„ 9., v praznikih in nedeljo ob 'A 11., 3., 'A 5., 6., ^ 8., 9.
Bližnji program
uCarntien”
Po znani operi, ki jo pravkar pojejo v Ljubljani. Senzacija tega filma je največji umetnik-komik Charlie Chaplin, ki je s svojo igro in originalnostjo napravil iz opere parodijo.
Zlikovci v fraku
(Aufruhr im Junggesellenheim)
Odlična vesela igra! Siegfried Arno in Kurt Gerron konkurirata z največjim uspehom Patu in Patachonu.
O. IIenry:
Gentleman Jim in policist
.• Gentleman' Jim se je neudobno, presedal ha klopi v Hyde-Parku. Kadar sle drevje ogoli ih postanejo Londončanke, ki še nimajo kožuha, prijazne in ljubeznive s svojimi možmi in jame Jim neudobno presedati na sVoji klop.i:,,ia-krat, da, takrat je zima tu.
Skrajni, čas, da se' človek odpravi na lepše! Gentleman J,im nikakor ni mislil na kaj nedosegljivega;potovanje na Sredozemsko morje ali na Kanarske otoke, ki tako slove po svojem podnebju, ali pa; h Ko.epsovi piramidi — Bog ne daj takih misli! Tri mesece v policijskem zaporu — to je bila vsa njegova želja. Tri mesece stanovatijd in rednč’ hrane in zraven š.e primerne družbe — to je bilo vse, več ni potreboval.
Nu, ko je v gentlemanu Jimu dozorel sklep, se je brez odloga spravil na njega izvedbo. Potov je bilo nebroj. Najprijetnejši: v dragi restavraciji bi se obilno najedel, potem pa, ko bi izjavil, da mu ni moči plačati, bi .se dal lepo in brez sitnosti odvesti po policijskem uradniku. Ostalo bi Oskrbel človekoljuben -sodnik.
Gentleman Jim se je odpravil na izprehod po. elegantnih ulicah. Pred bajno razsvetljeno restavracijo je obstal. Gle.de svoje vnanjosti od kolen navzgor je bil docela brez skrbi. Gentleman Jim je pil odkril, hjegov klobuk je bil razmeroma'v redom neka usmiljena vdova mu je bila nedavno podarila. zimski plašč svojega dragega pokojnega moža. Če se mu le posreči neopaženo priti do mize, bo vse dobro. Pečena raca, si je mislil Jim, bi bilo ravno prav, zraven pa steklenica dobre kapljice, malo sira, čaša lurške in smotka. Vse skupaj samo deset, kvečjemu petnajst šilingov; na tuje troške nikakor ne bi hotel prerazsipno živeti. Dobra večerja bi ga okrepila za pot v policijski zapor.
Toda ko je gentleman Jim stopil v razkošno dvorano, je slučajno zadel pogled plačilnega natakarja ob njegove razcapane hlače lin stare, pošvedrane čevlje. Krepke in uslužne roke so ga naglo spet postavile na prosto in obvarovale ogroženo pečeno raco neslavne usode.
Gentleman Jim je naravnal svoje korake proti trgovskemu predelu mesta. Moral se bo domisliti česa drugega.
■Na vogalu je Jimovo pozornost zbudila razkošno razsvetljena in umetniško urejena izložba usnjatih izdelkov.
Po dolgem, brezuspešnem iskanju je Jim vendarle našel, kar je iskal: drobec asfalta z razrvanoga cfestiŠča,, ki, ga je z vso silo treščil v stekleno izložbo. Okoli vogala so pritčkli ljttdje,, njim 113 .celit stražpilc. Jim je mirnp stal z., rokami v žepih in se nasmehnil ob pogledu na medene gumbe. • ■	•
»Kdo je.LO storil?" je razburjen poizvedoval stražnik.
„Ali ne mislile, da bi jaz utegnil biti kaj v zvezi s tepi?.* Gentleman Jim je zadal to vprašanje ne čisto nezbad-ljivO, vendar prijazno, kakor se spo-dc'„i, .
Toda šlražjijk se ni niti zmenil zanj. Ljudje, ki- razbijajo steklene izložbe, se ne' spuščajo v' ironične pogovore s polici jo, nego jo kar moči naglo odku-rijo. Nekaj.hiš naprej je zagledal stražnik moža, ki je tekel za avtobusom. In zaščitnik javnega reda je zavihtil pendrek in jo jadrno ubrai za njim. Raz-oČ&mn se je gentleman Jim obrnil proč.
Nenaden strah ga je obšel, da ga ni i^prda kaka strašna zakletev riapra-vila nepri jeml jiivega. Ta mi šel ga je spravila v brezupen strah in ko je tisti trenutek zagledal drugega stražnika, ki je veličastno stal,pred gledališčem, je pograbil po rešilni bilki ..razgrajanja in nespodobnega vedenja na ulici",
Z vso silo svojega hripavega glasu je jel Jim kriče psovati, nezmiselno kvantati ter sramotiti svojo taščo. Stražnik ga je samo pogledal, potem pa? je obrnil gentlemanu Jimu hrbet in pripomnil miroljubnemu meščanu, ki je šel mimo:
„To je eden izmed študentov Cambridge,ske univerze, ki slave zmago nad Oxfordom. Radi razgrajajo, drugače pa niso nevarni. Lkazano nam je, da jih pustimo pri miru.“
Obupan je Jim opustil jalovi trud. <V trgovini s smotkami se mu je naposled) ponudila prilika: lepo (oblečen gospod si je tam prižigal smotko; prej pa je bil odložil svoj svileni dežnik v kot za vrata. Gentleman Jim je predrzno stopil v prodajalno, pograbil dežnik in šel. Mož s smotko je naglo pritekel za njim.
»Moj dežnik," je zavpil grozeče. „Rcs?“ se je zarogal gentleman Jim. ,.Nu, zakaj pa ne pokličete stražnika? Vzel sem vaš dežnik. Tak kričite vendar! Tamle na vogalu stoji eden izmed vaših prijateljev."
Lastnik dežnika je zadržal korak. Jim takisto — že se mu je porodila zla slutnja. Stražnik na vogalu si je radovedno ogledaval oba pasanta, pripravljen, da takoj poseže vmes, če se izkaže potreba.
„Kakopak,“ je rekel mož brez dežnika, »seveda — to se pravi — saj veste, kako pride do takih nesporazum-ljenj. — Jaz — če je dežnik vaš, prosim, oprostite, —* danes opoldne v restavraciji — da, tako bo — če veste, da je vaš — seveda rade volje — oprostite —“
Bivši; lastnik dežnika je zatrobil na urnik. In policijski stražnik je jadrno priskočil na pomoč nelci dami v kožuhu in ji pomagal čez prazno cesto, da je ne bi povozil voz cestne železnice, ki je bil takrat kakih tri slo metrov daleč:	'
Gentlenian,.dpn. je, šel dalje. Prišel je spet do tistega kraja; kjer je bil razdejan tlak, in je videl, da je hodil v krogu. Besen je zalučal dežnik v blato in jel preklinjati može s čeladami in gumijastimi pendreki.
Naposled.,je prišel do trga \Vhite-chapel. Bil je" zbit in si je želel samo še svoje klopi v .Hy$e-Parku,
Toda na nenavadno pokojnem trgu je gentleman Jim novič postal. Tam stoji majhna, stara, z bršljanom obrasla cerkev. Skozi vijoličasto poslikano okno je prijazno sijala mehka sveLloba; gotovo je bil v cerkvi organist in se pripravljal za nedeljsko mašo. Ljubki glasovi so prihajali gentlemanu Jimu na uho in ga priklenili na železno ograjo okoli cerkve.
Ščip je sijal svetlo in pokojno; v okolici je bilo le malo voz in pešcev. Himna, ki jo je igral organist, je gen-tlemana Jima čedalje bolj uklepala, zakaj poznal jo je in pel še v listih časih, ko so bile v njegovem, življenju še stvari kakor rodbina in rožni grmi in lepe sanje in prijatelji in snežnobeli ovratniki.
Tisti trenutek je Jima obšla neodo-Ijiva želja, da začne novič boj z nehvaležno usodo. Poskusil bi se potegnili iz blata; napravil bi iz sebe moža. Še je bilo čas, saj je bil še razmeroma mlad. Te misli in mogočni zvoki orgelj so mu razgibali vso notranjost. Jutri pojde v luko, da si poišče dela. Neki uvoznik lesa mu je bil pred tedni ponudil službo voznika. Poiskal ga bo in prosil za delo. Tako se bo spet vrnil v krog poštenih in spodobnih ljudi. Vrnil —
Gentleman Jim je začutil tujo roko na ramah. Ozrl se je in zagledal široki obraz policijskega stražnika.
»Kaj počnete tu?" je vprašal policist.
„Nič,“ je odgovoril gentleman Jim.
»Potem vas pozovem s seboj," je rekel stražnik.
»Tri mesece," je rekel dingo jutro sodnik policijskega sodišča.
Bex Beach:
Zlati demon
Pustolovni roman
Prejšnja vsebina. Politik McNamara si je znal podvreči starega in nesamostojnega sodnika Stillmana za svoje nečedne nameiie. Pod pretvezo, da si lastniki zlatokopov v Nomu na Aljaski niso postavnim potom pridobili pravic za pridobivanje zlata, jih kratko malo prežene, kope pa zasede. Med osleparjenci sta tudi Glenister in Dextry. Glenister ljubi Heleno, sodnikovo nečakinjo; njej dvori tudi McNamara, ki jo je že zaprosil za roko. Helen si s svojimi čustvi ni na jasnem, vendar misli, da bi mogla McNamaro ljubiti; saj ne sluti, da je politik slepar. Gle-nistra jo je strah: pred meseci, ko se je skupaj ž njim in Dextryjem vozila s parnikom v Nome, jo je šiloma objel in poljubil.
Osleparjeni zlatokopi so odločeni priboriti si nazaj svoje pravice tudi z orožjem. Glenister jim odsvetuje; Stillman in McNamara imata za seboj vojaštvo. Ker ga ne poslušajo, sklene Heleno posvariti.
V	tem se uporniki pripravljajo, da naskočijo Stillmanovo hišo. Ko zagledajo Glc-nistra s Heleno na oknu, so prepričani, da je Glenister izdajica, a Helen reši položaj. Polagoma se ji odpirajo oči.
Da dozna vso resnico, se odpravi k Cherry Malottovi, pustolovki, o kateri je čula, da ljubi Glenistra. Cherry je prepričana, da je Helen zaupnica McNamare, in ji pokaže vrata. Ponižana in osramočena se vrne deklica domov.
McNamara čuti, da mu postajajo zlatokopi nevarni, zato jih namerava poloviti in vreči v ječo. Pod njegovim vplivom jame sodnik Heleni prigovarjati, naj zvodi Glenistra v past — tistega Glenistra, ki ju je bil prejšnji večer rešil gotove smrti. To je deklici preveč; brez pomišljanja se odpravi v noč, da opozori Glenistra na pretečo nevarnost.
Z njeno pomočjo se Glenistru posreči pobegniti. Njegova prva misel je posvariti tovariše. Zato odide k Cherry, da mu posodi svojega konja; ž njim bi odjezdil v hrib, kjer sc skriva Dextry.
„Zakaj misliš venomer na ono drugo?" je trdo zavpila. „Slaba je in hinavska. Enkrat te je že izdala! Tudi zdaj ima prste vmes. Zakaj nisi mož in je ne pozabiš?"
„Ne morem. A motiš se, če misliš, da je slaba. Čula je o načrtu in postavila svoje dobro ime na kocko, da me posvari."
Clierry je pobledela.
„Sama je prišla v krčmo? To je storila?"
Prikimal je.
„Ti si pošten z menoj, Rov, in zato bom tudi jaz s teboj. Sita sem že laganja — sita vsega. Hotela sem ti dopovedati, da je lokavo in zavratno bitije, toda srce mi je govorilo drugače. Danes je bila pri meni in se je celo ponižala, samo da bi izvedela resnico — pred menoj se je ponižala, a jaz sem jo odslovila. Nekaj je slutila, a določnega ni vedela ničesar, in ko me je prosila pojasnil, sem jo zasramovala. Taka
sem. Itckla sem ji, naj gre k Struvu, ki se ji je ponudil, da ji natoči čistega vina."
„Kaj zahteva za to?“
„Ali ne uganeš?"
„0, potem...“ Mladi mož je zaškr-tal z zobmi.
,,Naj te ne vznemirja!" je naglo povzela Cherry. „Znala se ga bo varovali. Sovraži ga!"
„ln vendar ni slabši od onega drugega. Lopovi! Pojdiva, dekle, podvizati se morava!".
Povedal ji je, kaj naj sporoči Dex-tryju, potlej pa je šla v svojo sobo in smuknila v jahaško obleko. Oborožila se je s svojim malim revolverjem, a on ga ji je vzel iz rok.
NA VAS JE, DA ODLOČITE, kakšen bo
„Roman“ v letu 1930
Mi s- svoje strani smo vse pripravili.
Dali Vam bomo SE ZANIMIVEJŠE BRANJE SE BOLJ TCfČNO ODPRAVO ZNIZANJE NAROČNINE in še /7i ar s i k a j drugega!
Toda treba je
da priporočite naš list vsem svojim znancem in nam tako PRIDOBITE
vsaj enega novega bralca ali naročnika!
,.Če moraš že imeti orožje, mora biti dobro." Odpel je svojo lastno pištolo in ji jo stisnil v roko.
„A ti?" se je skušala ubraniti.
„V desetih minutah dobim drugo. Še eno prošnjo, Cherry! Jaz se bom moral nekaj časa skrivati, a gospodični Chestrovi bi rad sporočil, naj pazi na svojega strica, zakaj začenja se obračunavanje in dečki ga gotovo obesijo, če jim pride v roke. To poslednje svarilo sem ji dolžan. Ali bi ga ji ti predala?"
„Zaradi tebe storim. Pusti ga tukaj
—	poskrbela bom, da ga jutri dobi. In, Roy — bodi tudi sam oprezen!"
Oči so se ji lesketale, a v njenih globinah zdaj ni bilo več samoljubja, nego samo še tajinstveni plamen ženske, ki se žrtvuje.
Skupaj sta šla v kolnico. Prižgal je žveplenko in poni je zarezgetal, ko je zagledal gospodarico. Pogladila je krotko žival, v tem pa jo je Glenister osedlal.
Ko je bila na konju, se je sklonila k njemu.
„Ali me poljubiš še enkrat, Roy — poslednjič?"
Vzel je njen od dežja mokri obraz v dlani in jo poljubil na ustnice kakor otroka. Tisti mah se je na oknu kol-nice pojavil tuj obraz — samo za trenutek. Ne Cherry ne Glenister ga nista opazila.
..Pogumno dušo imaš — Bog te blagoslovi!" Utrnil je luč in ji odprl vrata. Odjezdila je v vihar.
Vrnil se je v hišo, zakaj čas je pritiskal. Vrat ni zapahnil; odložil je premočeni suknjič, vzel papir ih svinčnik in napisal pismo za Heleno. Veter je zavijal okoli koče, svetiljka se je kadila in Glenistru se je med pisanjem zdelo, da piha skozi odprta vrata.
Pisal je:
■„Ne morem več. Prišel je konec in ž njim sovraštvo in prelivanje krvi, ki sem ga hotel preprečiti. Ravnal sem po vaši želji, vendar sem bil prisiljen vrniti se k svojim prejšnjim metodam. Jutrišnji dan bo vse odločil. Pazile na svojega strica, g če mi imate kaj sporočiti, idite k Cherry Malottovi, ki je nama obema naklonjena. Vaš zmerom udani Roy Glenister.
Ko je pismo zapečatil, je prestal, ker je čutil, kako se mu vzdigujejo lasje na tilniku in ga po hrbtu mrzlo izpreletava. Srce mu je burneje zaplato, mišice na hrbtu so se mu napele, kakor ob bližajoči se nevarnosti, a vendar mu je nekaj neodoljivega branilo, da bi se obrnil. Začni je šum za stolom in kapanje vode. To ni prihajalo od okna, a tudi ne s stropa. Sedel je s hrbtom proti kuhinjskim vratom in je čutil, da je nekaj grozečega v bližini. Uho mu je streglo na najmanjši glas; tedajci je začul slabotno škripanje mokrih čevljev.
Segel je z roko za pas, a se je spomnil, da nima več revolverja. Mehanično je s trepečočo roko napisal naslov; za njim je neprestano nekaj kapalo kakor iz mokre obleke.
Nekaj časa je tako sedel. Tedajci pa je začul zaškrtanje re vol verskega petelina. Obrnil je glavo in zagledal za seboj kvartaškega kralja, kakor da bi bil pravkar stopil iz morja, v mokri obleki, ki se je lepila na telo, in v luži vode, ki se je šarila okoli njega. Medla svetloba je strahotno odražala
krčevito spačene či‘le obraza nad dvignjenim revolverjem in od slepega besa žareče oči.
Glenistru so divje švignile misli po glavi; bil si je v svesti, da njegovo življenje še nikoli ni bilo v toliki nevarnosti. Ko je izpregovoril, se je sam začudil pokoju svojega glasu.
„Kaj je, kvartaški kralj?"
Igralec ni odgovoril.
„Po kaj prihajate?" je ponovil Roy.
..Obračunati imam z vami!"
»Stojte! Neoborožen sem. To je že vaš tretji poskus, da me spravite s poti. Vedeti hočem, zakaj 1“
»Vzroka imam dovolj," je rekel igralec in stopil bliže, da mu je luč posijala na ohraz. Dvignil je revolver.
Glenister mu je trdno pogledal v
OČi.	,	M	,	.
„Nei, boste me ubili. Lopova bi ustrelili, ne pa neoboroženega moža. Vi niste morilec." Sedel je mirno in se ni ganil.
Kvartaškemu kralju se je spačil obraz:
„Res ne morem. Če hi mogel, bi vas bij ustrelil, še preden ste se obrnili. Vstanite in vzemite pištolo!"
»Nimam je; dal sem jo Cherrv."
»Da, in še več! Vse sem videl." Njegov pogled je obvisel na Clierry-nem malem revolverju, ki ga je bila odložila. „Evo vam revolverja — vzemite* ga!“
„iNi prida. Dobili bi tistih šest nabojev v telo in ne hi niti čutili. Ne razumem vas. če hočete, se bom bil z vami, a le, kadar bom prav oborožen."
..Strahopetec! Dobro veste, da vas ne morem ubiti! Prej sem bil gentle-man — in se tega še nisem čisto otresel. Toda prihodnjič se ne bom pomišljal."
Šel je zadenski iz sohe in tipaje prijel za kljuko. Ko je odprl vnanja vrata, je v hišo udaril dež. Izginil je kakor vihar, ostavljajoč za seboj vijugasto lužo — in osuplega moža, ki: je z izsušenimi ustnicami strmel za njim.
j i‘f '	;	r	’	t	.	• i •; •	•
Osemnajsto poglavje NAČRT IN PROTIN A ČRT
S ' (	.	V(	■	.
Glenister je utrnil luč, zaprl vrata in se vrgel v nadaljne pustolovščine te viharne noči.	,
Pravkaršnja ura mu je bila razodela novo, skrivnostno nevarnost. Ali je| bil kvartaški kralj ljubosumen zaradi Cherry? Drugače si njegovega vedenja ni' vedel pojasniti.
Orkan je bil njegove zasledovalce razkropil, in Roy ni videl ničesar sumljivega, ko si je utiral pot od hiše do
hiše. V nekaterem stanovanju, kjer so bili pred njim ogleduhi, je dobil samo prestrašene žene in otroke. Može so jim bili odvedli.
Oni, ki jih je še o pravem času posvaril, so se naglo napravili in vzeli puške. Bližal se je veliki boj.
Ob zori so se uporniki zbrali v velikem skladišču. Ravno se je jelo svitati, ko sta planila noter Dextry in dolgi Simms ter prinesla poročilo o CheiTynem junaštvu. Glenistru se je odvalil kamen s srca; dekletova usoda ga je nemalo skrbela.
„Divno dekle," jo je pohvalil stari rudokop in odložil premočeno obleko. »Napol mrtva je prijezdila k nam in zdaj čaka gori, da se vihar poleže. Kaj storimo zdaj mi? Kdaj obesimo politika?"
..Počakajmo rajši, da vidimo, kako se stvari razvijejo," je previdno svetoval Glenister. „Saj ne veš, kaj se še utegne zgoditi čez dan."
Dextry je pristal.
V	McNamarovi pisarni je vladalo veliko vznemirjenje; neprestano so prihajali in odhajali ljudje. On sam je srdito ždel na svojem stolu in pušil smotko za smotko. Govoril je lxil z Voorheesom in ga je neusmiljeno zdelal.*,. *
»Trideset mož sle imeli vso noč na nogah — in kaj ste ujeli? Nekaj bedakov. Za Glenistra mi je bilo — a vi ste rajši pustili, da vam pobegne. Zdaj je boj neogiben. Da sem imel človeka, ki bi imel le za groš pameti v glavi, bi nam bilo danes igrača, a vi ste vse že od začetka pokvarili. Idile — tak idite že vendar!"
Poklical je drugega odposlanca, ki mu je vedel še manj povedati.
„Tu je po sredi izdaja. Nekdo je ljudi posvaril."
»Glenistrovi hiši se ni nihče približal — razen gospodične Chestrove."
„Kaj?“
»Gospodična Chestrova, da, sodnikova nečakinja. V temi smo jo pomotoma ustavili."
Potem je pnišel eden od tistih, ki so bili s Voorheesom v severni krčmi, in je; povedal:	.	,
»Gospod Voorhees ne verjame, da sem, snoči videl gospodično y, plesnem salonu. Bila je tam z Glenistrom. Gotovo mu je ona izdala naš načrt/*
MoNamara je molčal. Toda ko je ostal sam, je jel s težkimi koraki hoditi po sohi gor in dol.
»Tak taka je stvar? Dobro. Glenister. to mi poplačaš z (življenjem. A tudi vi se boste še kesali, gospodična Helen!"
Odpravil se je k Stillmanu in mu povedal, kaj je zvedel. Sodnikova za-
čudiena nejevernost se je naglo izpre-vrgla v jezo; poklical je svojo nečakinjo.
Prišla je dol, tiho in vsa bleda, ker je bila cula glasno govorjenje. Starec jo je. obsul s psovkami.
Deklica je mirno poslušala, dokler ni njen stric izustil zaničljive opazke na Glenistrov rovaš.
»Stoj, tega n£ maram poslušati," je strastno oporekla. »Posvarila sem ga, ker bi ga bil ti žrtvoval. Glenister je človek časti in ja» sem mu hvaležna."
McNamara jo je krotko prekinil.
»Bili ste.spveda prepričani, da ravnate prav, toda vaše dejanje bo rodilo strašne posledice. Zdaj šele pride do upora in prelivanja krvi. Vse to sem želel preprečiti in zato sem hotel organizacijo razbiti. Ljudi bi zaprl za teden dni, to bi. bilo vse — a zdaj so oboroženi, in drevi pride, do boja."
„Ne, ne!“ je vzkliknila. »Sile ne smete rabiti!"
»Ljudje sami dreve v pogubo. Zvedel sem, da hočejo, naskočili Midas, in zalo pošljem petdeset vojakov za varstvo zlatokopov. To ho najčrnejša noč, kar jih je videl sever."
S temi besedami je McNamara zapustil hjšo in se odpravil k Voorheesu.
»Le sporočile jim to, gospodična Helen," se je smejal v pest, »čim preje, lem bolje! Poznam upornike. Pobesneli bodo, a vendar ne dovolj, da bi naskočili Midas. Prežali bodo name in če pridejo v mojo tiho pisarno>, se bodo nekoliko začudili, ko bodo videli, da so zašli v pekel!"
»Gospod Voorhees," je velel svojemu oprodi, ,,oborožit(i na vsem tihem štirideset mož z winchestrovkaimi. Biti morajo dečki, ki prenesejo kri — saj poznate to vrsto ljudi. Zberite jih, ko se zmrači, v moji pisarni, toda pazite, da vas nihče ne vidi. Poskusite vsaj enkrat naročilo točno izvesti. Če se vam izjalovi, mi odgovarjate z glavo."
»Zakaj ne vzamete vojakov?"
»iNe maram. Ne gredo mi v ra-
v	it«
cun! — — —
Helen je bila med tem slekla v svojo sobo in dobila tam po Cherrv-nem odposlancu Glenistrovo pismo. V njem je videla potrdilo svojih najhujših slutenj in McNamarove napovedi. Če pride res do katastrofe! Deklica se je zgrozila. Ne, ne sme! Posvariti jih mora in naj stane njenega strica, McNamaro in njo samo življenje! A vendar ni imela nikakega, dokaza, da ravna stric nepostavno. čeprav ji' je bilo zdaj vse jasno, je bila njena gotovost vendarle samo čuvstvena. Spomnila se je odvetnikovih hesed glede listin, ki jih je spomladi prinesla s seboj. Če je to res, polem je bilo še
upanje. Stric in McNamara se ne bosta upala nadaljevati to početje, če jima zapreti z odkritjem in sodiščem. Čim delj je o tem razmišljala, tem nujnejša se ji je videla potreba, odvrniti boj. Ponujala se ji je prilika^ edina in poslednja.
Njena srčna stiska je bila tem večja, ker se ji je neprestano vsiljeval obraz za ložnimi zastori v severni krčmi. Bil je njen brat — toda zakaj ni prišel k njej? Zakaj se je splazil proč kakor zaloten lat?
Struve se je obrnil na stolu, ko so se odprla vrata njegove pisarne, a je takoj vstal, ko je zagledal sivooko dekle na pragu.
nPrišla sem zaradi papirjev," je rekla tiho.
..Pričakoval sem vas." Kri mu je izginila iz lic, a mu jih je takoj spet zalila do oči. »Tedaj pristanete?"
Prikimala je. „Dajte mi jih takoj!"
Nesramno se je zarežal.
»Kaj pa mislite? Izpolrtim vam obljubo, 'če izpolnile vi svojo. A tukaj ni ne čas ne kraj za to. Upor se pripravlja 'in drevi imam še važnega dela. Vrnite sc jutri, ko bo vse končano."
Saj ravno strah pred drevišnjimi dogodki jo je prignal k njemu!
..Nikoli več ne pridem. Vedeti hočem, danes, takoj zdaj' hočem vedeti vse."
Zamislil se je.
»Dobro. Umaknem se boju in sem pripravljen vse žrtvovati, ker mi v žilah gori od koprnenja po vas. Mislim, da bi zaradi vas tvegal tudi umor. Tak sem, tpk sem bil zmerom. Odpeljeva se v gostilno ,Pri saneh*. Romantična gostilnica, petnajst kilometrov od tod. Tam bova skupaj obedovala."
»A papirji?"
..Vzamem jih s seboj. V eni uri se lahko odpraviva."
„V eni uri," je rekla z mrtvim glasom in šla.
Z lokavim nasmehom je snel telefonsko slušalko.
..Centralo... prosim. Ali 'je kdo v hiši? Dobro! Če pridejo drugi gostje, jih odslovite in jim recite, da ste zaprli. — To vas nič ne briga. — Prišel bom ob 'mraku. Poskrbite za kosilo za dva. Pazite, da bo hiša pražha. Z Bogom!"
Helen, ki jo je opogumilo Glenistro-vo pismo, se je odpravila k Chčrrv. To pot ji ni bilo trčba čakdti, tudi ni bila sprejeta s porogljivimi besedami. Našla je Cheirv nekam dostojanstveno. Toda ko ji je vse povedala^ je pustolovka zdajci odložila krinko in energično' vzkliknila:
,jNe pojdite ž n jim! Slab človek je!"
„Moram! Kri teh mož pride name, če ne preprečim tragedije. Ako listine stvar tako pojajsne, Kakor domnevam, lahko MoNamaro prisilim, da vrne zlatokope. Kekli ste mi, da vam je btruve razodel ves načrt. Ali ste videli dokaze?'
,,i\e; toda ponovno je govoril o teh dokumentih in dejal, da so v njih navodila zanj. Bahal se je s tem, da ima Stiilmana trt MoNamaro v rokah in da ju lahko upropasti. To je vse."
„Na Midaš nameravajo poslati vojaštvo in zato morate posvariti upornike."
Cherry je pobledela.
„Veliki Bog! Itoy je rekel, da se nocoj pripravlja napad!"
Deklici sta se srepo spogledali.
„Če pri Slruvu dosežem svoj na-meh, lahko še vse popravim — lahko napravim konec zločinskemu početju."
„Ali se zavedate, česa se lotevate? Lopova morate ubiti, da rešite samo sebe, zakaj radovoljno vam ne bo nikdar predal dokumentov."
„0 pač! Tudi mi ne bo storil žalega. Gostilna ,Pri saneh* je javen lokal s telefonom in drugimi gosti. — Ali boste obvestili Glenistra glede vojakov?'*
»Seveda bom. Opravite dobro. Vrlo dekle ste. Počakajte trenutek!" Cherrv si je odpela svoj mali revolver. „Naj vas ne bo strah rabiti ga!"
Ko je Helen hitela po cesti, je pomislila, kako se je v minulih mesecih vse izpremenilo. Glenister je imel prav: sever ni poznal šale. Kje je ostala prejšnja plaha deklica? Ali je mogoče, da se je tako izpremenila? Da bo nocoj postavila na kocko svojo dekliško čast in dobro ime ter bo morda celo prisiljena človeka ubiti, da doseže svoj namen? Elementi so jo oblikovali z neodoljivo roko.
Dogovorila sc je s Struvom in sla skupaj odjezdila, on zgovoren in razposajen, ona molčeča in ledeno hladna.
Pozno popoldne so se na vzhodu jeli vznemirljivo zbirati oblaki in zagrinjati pokrajino v zgodnji večer. Hkrati se je vzdignil vihar, ki ni prav nič zaostajal za onim prejšnje noči.
Ko je napočil mrak, so se pri stranskem vbodu splazili v MoNamarovo pisarno oboroženi možje in se poskriti po vsej hiši. McNamara si je mel roke.
Nič več mu ni bilo žai, da se je snočnji načrt izjalovil, zakaj zdaj so bili sovražniki tam, kjer jih je hotel imeti: sami so drevili v propast. Z zadovoljstvom je pomislil na vlogo, ki jo > ho igral v listih Združenih držav, ko bodo obiavljena senzacijonalna poročila. Uradnik, ki se upa napraviti svojo dolžnost, vsej drhali na kljub! Kaj za to, če je pozneje prekoračil meje
svbjfe oblasti! Kdo bo potlej izpraševal po tem?
Velel je telefoniično sporočiti v kčphj tidj postavijo straže, čeprav ni prav verjel, da bi se jih uporniki upali naskočiti. Helen jih je gotovo obvestila. Ogčnil ši je dežni plašč in poiskal Stiilmana.
»Privedite svojo nečakinjo nocoj v moje stanovanje! Vse je pripravljeno; zrak je nabit z elektriko."
»Odjezdila je in se ni še vrnila. Bojim se, da je ni presenetil vihar."
Ves dan so bili uporniki v svojem skrivališču, polni nestrpnosti in zelo začudeni, da jih sovražnik pusti pri miru. Niso slutili, da si je McNamara izmislil drznejši načrt. Ko so dobili ChePryno svarilo, so se zbrali v zadnji sobi.
»Samo ena pot je, da očistimo zrak," je rekel njih vodja.
„Res!“ So odgovorili V zboru. »Kopi so zasedeni; zato bi bilo dobro preiskati mesto in nekoliko počediti. Vse je treba pobesiti."
Viharno so pritrdili, samo Glenister ni bil zadovoljen.
»Imam drugi načrt in vas prosim, da me poslušate, preden se odločite. Snoči sem dobil poročilo od WJieyto-na, da so kalifornijska sodišča proti nam. On sodi, da so podkupljena — a naj bo že kakorkoli, gotovo je, da na zakonito pomoč ne moremo računati. Kaj nam pomaga, če nocoj linčamo uradnike? V dveh urah skličejo vojno sodišče, kope nam zapro še za na-daijno leto in kdo ve, kaj nas še čaka? Morda bomo drugo leto imeli opravka s še bolj pokvarjenima sodišči. Denimo teda j, da se 'nam namera izjalovi — nekaj mi pravi, da se bo tako zgodilo, zakaj McNamara ni tepec. Kaj potem? Vsi, ki ne bodo ustreljeni, pojdejo v ječo. Vi pravite, da ne moremo proti vojakom. Jaz vam rečem: moremo in moramo! Moramo! Storiti je treba nekaj, da ljudi v Washingtonu zbudimo. 'Naj bo McNamara še tako mogočen, predsednika ne more podkupiti. Še en strel imamo in ta mora zadeti v nolno. Zato se bomo nocoj borili za Midas. da si ga osvojimo. Nekaj nas bo padlo, a kaj za to?"
Govoril je še dalje in razvijal načrt, ki jim je kar sapo jemal. Toda ko jim je obrazložil podrobnost za podrobnostjo. jih je imel za seboj. Njegova odločnost jih je magnetizirala.
..Glavno nalogo vzamem jaz nase," je sklenil, »to je moja pravica."
..Krasen dečko!" je rekel Dextrv dolgemu Simrnsu v splošni tišini, ki je zavladala po tej Glenistrovi izjavi.
„Mi smo ž njim!" so zdajci vzkliknili zlatokopi v en glas.
In vodja je dodal: »Glenister naj nas vodi. Pod njim sem pripravljen zmagati ali pasti."
Navdušeni so pristali in mladi mož je is trdno roko rojenega voditelja prevzel vodstvo.
»Podvizati se moramo," je vzkliknil nekdo. »Pot je dolga in v močvirju se udira do kolen."
,,Ne pojdemo peš," je odvrnil Roy. »Peljali se bomo z vlakom."
,,Z vlakom? Kje pa naj ga dobimo?"
»Ukrademo ga!"
Glenisteir je odhitel v spremstvu Dextryja in dolgega Simmsa v dež in vihar; pol ure za njimi so se odpravili ostati, drug za drugim, in tema jih je pogoltnila.
Na vzhodnem koncu mesta so za temiiimi okni, v katere je besno udarjal dež, potrpežljivo čakali drugi oboroženi možje. Čakali so' na besedo orjaške sence, ki je stala s prekrižanimi rokami pri oknu. V sobi nad njimi pa je vil roke nesrečen starec, nemirno je stopal po sobi in se vsak trenutek ustavil pri oknu, venomer ponavljajoč ime svoje nečakinje.
Devetnajsto poglavje SKliSAiNA GREŠNIKA
Zgodaj zvečer je Odprla Cherry vrata in zagledala zunaj kvartaškega kralja. Vstopil je in odložil dežni plašč. Njegov bledi obraz je bil docela brez barve, oči so mu čudno trudno mežikale in okoli ust so se mu rezale globoke črte. Roke so mu nervozno drgetale, kakor da že dneve in dneve ni spal.
Po nekaterih nepomembnih opazkah je brez prehoda začel:
Ali ljubiš Rova Glenistra?"
Njegov glas kakor sploh vse njegovo vedenje je razodevalo neizmerno ljubosumnost in njegove oči so jastrebje visele na njej, ko je odgovorila:
„Da, in zmerom ga bom ljubila. Vrl dečko je in me ni sram mojega čuvstva."
»Zmerom sem odlašal, ker nisem mož, ki rad govori. Toda zdaj. je poslednja prilika in bi bil rad na jasnem s teboj. Ljubil sem te že v Davvsonu, ne tako, kakor pričakuješ <*I moža moje vrste, nego z ljubeznijo, ki si je žena želi. Nikoli nisem kazal svojih čuvstev — počemu neki? Ta človek mi je zastavil pot. Že pred Jeti bi bil opustil kvartanje, toda nisem mogel od j tod. dokler si bila ti. a tu sem pač sa- j mo kvartač in nisem za drugo rabo. j Premagal sem se bil in se sprijaznil z
mislijo, da te prepustim njemu, a zdaj ne morem več prenašati — moram ga ubiti. Poskusil sem snoči na temle
kraju-------------dokler	niso prišle kvar-
te, sem bil gentleman. A on zdaj ve in bo pripravljen — eden izmed naju bo ugasnil kakor sveča, kadar se srečava. Toda poprej sem hotel še s teboj govoriti."
„Govoriš kakor iz uma, Drury. Nikoli nisem vedela, da ti je kaj do mene. Ti ljubiš mene — on ljubi drugo —in ona ljubi lopova. Ali ni v tem že dovolj tragedije? Ob nepravi uri prihajaš. Nocoj ise pripravljajo strašne stvari...“
»Umreti mora," je odgovoril zagrizeno. Prosila ga je in mu prigovarjala: drugega kakor te besede ni spravila iz njega.
„Praviš, da me ljubiš," se je zdajci razsrdila. „Dobro — dokaži! Pozabi svoje sovraštvo, pa se poročim s teboj."
Kvartač je počasi vstal.
„Ti ga ljubiš, kaj ne?“
Pobesila je glavo.
„Na tak način te ne bi maral dobili za ženo," je povzel. „Tak» nisem mislil."
,,Seveda ne!“ Grenko se je zasmejala. „0, razumem! Kako neumno od mene, da sem kaj takega pričakovala od moža tvoje vrste! Zdaj vem, kako misliš, a kupčija prav tako velja, če si zato prišel. Hotela sem prenehati to življenje in postati poštena ženska. Vidim, da je nezmiselno. Vem, kako neusmiljen si, in nagrada je dovolj nizka. Lahko me imaš.. in o tem ne-zrrrislu glede poroke... ne bom več govorila. Zaradi njega hočem ostati, knr sem bila."
»Molči! Motiš se! Tak nisem." Glas mu je odpovedal in ves je vztrepetal od razburjenja. „Cherry, ljubim te, kakor mora mož ljubiti ženo. Hotel bi s teboj začeti čisto iznova, kakor praviš."
„Ti bi se poročil z menoj?"
..Ta trenutek, in za to srečo bi dal svojo srčno kri. Toda svoje namere ne morem opustiti — tudi ne. če bi s tem zapravil tvoje življenje. Tega človeka moram ubiti!"
Položila mu je roke okoli vratu.
..Vsi so oroti njemu. Njegov boj je breznaden. Vse. kar je imel, je ooložil oni deklici nred noge, in enako hočem storiti jaz za tebe!"
Planil je ookoncu. ..Dobil je plačilo. Vzel si ie vse. kar ie imela ...“
..Ne bodi nor! Kvartač si — nimaš pravice, tako govoriti o spodobni ženski. tudi ne nred takim nokvarjenim l-akor sem iaz!"
iNiVrrove tem.nf' oči so gladno zažarel e. Začutila ie. kako ie vztrepetal po vsem telesu. Hotel je Spregovoriti, a
je prestal, si omočil ustnice in zajecljal:
»Misliš, da ni bil... da ona.. da je spodobna ženska?"
„0 tem ni dvoma! Poštena je in ima najboljša načela. A nocoj je v nevarnosti — prav ta trenutek. Ne smem misliti na to, kaj se je že zgodilo, zakaj tvegala je vse, da pomaga Royu in njegovim prijateljem."
»Kaj... kaj praviš?"
»Odjezdila je s Struvom proti gostilni ,Pri saneh1."
»S Struvom!" Kvartač je planil po-koneu. »Sama s Struvom v takem vremenu ... nocoj?" Divje jo je stresel za rame. »Zakaj? Zakaj?"
Ko mu je pripovedovala, je postajal njegov obraz čedalje slrašnejšii.
„Jaz sem vzrok, ker sem ji pustila, da je šla. Zakaj sem to storila? O, kako se bojim!"
»Krčma ,Pri saneh* je last Struva in mož, ki jo upravlja, je lopov." Kvar-taški kralj je pogledal na uro. »Zdaj bo štirinajst — šestnajst kilometrov — dve uri. Prepozno!"
»Kaj ti je?" je vprašala, začudena nad njegovim vedenjem. »Pravkar si še rekel, da sem ti jaz edina ženska, in zdaj...“
Okorno se je obrnil k njej: »Helen je moja — sestra!"
»Tvoja sestra? O, kako sem vesela! Kako sem vesela! — A ne stoj kakor kip! Zdaj se moraš izkazali! Osvesti se! Ali ne slišiš? Ona je v nevarnosti!" Njene besede so ga iztrgale iz odrevenelosti. »Ogrni si plašč! Brž! Brž! Moj poni le ponese tja!"
Vzela je njegov plašč in mu ga pomagala ogrniti. V njegove žile se je jelo vračati življenje. Skupaj sta šla ven v vihar in med tem, ko je osedla-val konja, mu je govorila:
»Zdaj razumem vse. Slišal si neke čenče o njej in Glenistru, a tisto je bilo zlagano. Tudi jaz sem intrigirala proti njej, a to je minilo. Mislim, da je vendar še zrnce dobrega v meni."
»Več kakor samo zrnce, Cherry: moje vrste isi."
Gledala je za njim, ko je odjezdil. „Ne, to ne! Ne maram' biti tvoje vrste. Njegove vrste hočem biti... ali pa taka kakor je tvoja sestra!"
POPOLNOMA BREZPLAČNO Vam bomo pošiljali
„Roimn“
če nam pridobite za l. 1930 5 NAROČNIKOV IN POŠLJETE ZANJE NAROČNINO ZDAJ JE ČAS!
Pričnite takoj z nabiranjeml Zahtevajte položnice!
Pisane :
Jajca
Karel je hodil na univerzo in študiral za profesorja. Na univerzi sicer ni bil kaka posebna luč, toda kadar se je vrnil domov v vas, je hodil po cesti kakor kak grški bog modrosti, učil, moraliziral in filozofiral.
V	trgovini njegovega očeta so se okoli njega s spoštovanjem zbirali ljudje in z občudovanjem poslušali njegove modroslovne nazore.
Poslušali so ga, a razumeli ga niso, in ker ga niso razumeli, so ga občudovali.
Tedaj sc je zgodilo neke nedelje popoldne, da sta Karel in njegov oče sedla za mizo k južini. Mati je postavila na mizo kruha, surovega masla in kavo — ter tri jajca. Ne več in ne manj, zakaj samo toliko jih je imela doma. Dve jajci za očeta, eno za sina.
Tri jajca — in Karel ima predmet za modroslovno razglabljanje.
„Vi bi seveda prisegli," začne, „da so na mizi tri jajca, a kaj uči modro-slovna veda? Filozofija pravi, da je tu pet jajec. Kajti če od treh jajec eno vzamem, vidim le dve, in če ga de-nem nazaj, vidim spet tri jajca, kjer pa imamo dve jajci in tri jajca, tam jih je po naukih modroslovja pet. Ali razumete?"
..Bodi tako dober, sin moj, in prinesi mi kozarec vode," ga dozdevno ravnodušno prekine oče.
Karel stopi ven in ko se vrne z vodo, javne zagotavljati roditeljema, da jima bo po malici še bol j nazorno pojasnil točnost svoje modroslovne ugotovitve.
..Ne bo treba," meni tedaj njegov oče. ..Ko si stopil po vodo. sem od petih jajec že tri pojedel, ostali dve — filozofski jajci — pa sem prihranil zate."
Tisti dan Karel ni več filozofiral.
Gost
Gospo* 1 Kolomaz je povabljen na večerjo.
Pri zelo odlični rodbini.
Drugače večerja gospod Kolomaz leto in dan v restavraciji. In to ni šlo brez sledov mimo njega. Le poslušajte:
Gospod Kolomaz sede naj svoj prostor.
Pred njim je krožnik"za juho. Zraven krožnika prtič.
Zamišljen obriše gospod Kolomaz krožnik s prtičem.
Domačica pomigne strežajki.
Brez besede 'vzame strežajka dozdevno umazani krožnik izpred gosta in postavi drugi krožnik predenj.
Gospod Kolomaz pogleda, skomigne z rameni in obriše tudi ta krožnik.
Deklica prinese spet nov krožnik.
Kolomaz briše.
Deklica prinaša. Kolomaz briše in briše. Komaj dohaja strežajko.
Pripravljen je že tretji tucat krožnikov.
Kolomaz že nič več ne more.
Ko zagleda spel novo grmado krožnikov, vrže razkačen prtič na tla, vstane in pravi:
..Milostiva gospa, če ste me samo zato povabili, da vam vso posodo obrišem, potem ...“
Nesporazumi jen je s trobento
Sloveč berlinski kapelnik je nedavno lega dirigiral na Dunaju kot gost lamošnjega ..Filharmoničnega orkestra." Na programu je bila med drugim Beethovnova uvertura „Leonore“, v kateri nastopi solo-trobentač, ki mora odtrobiti „zunaj“, za pozornico.
Trobentač se torej postavi zunaj, pred vrata, ki drže k orkestru, vendar tako, da ga ima dirigent pred očmi. Fanfara bi se morala trikrat ponoviti.
Prvo fanfaro je trobentač odlično odpravil. Pri drugi fanfari je šlo iz-prva tudi vse lepo po programu, toda iznenada je postala trobenta tišja in je naposled popolnoma utihnila. In ko bi se bila tretjič morala oglasiti trobenta, ni bilo trobentača nikjer in o fanfari takisto ne duha ,ne sluha.
Dirigent je besnel ocl jeze; stvar mu je bila docela nerazumljiva. Ko je bilo uverture konec, se je obupan odpravil iskal nezvestega trobentača. Siromak ie stal ves bled pred usodnimi vrati in je jel s trepečočim glasom pripovedovati, kaj se mu je zgodilo:
„Ko ste mi dali znak za drugo fanfaro, sem začel pihati. Tisti mah se je pokraj mene pojavil, kakor bi bil zrasel iz tal, službujoči stražnik, ki mi je iztrgal trobento iz rok in me nahrulil: ,Kaj pa mislite, vi tepec?! Ali ne slišite, da notri igrajo?* — S temi besedami je izginil s trobento, očividno v dobri veri, da je preprečil škandal v gledališču. Kaj sem hotel?"
Kamela in zelenica
Sedi v skrbeh v kolodvorski restavraciji manjšega vseučiliškega mesta študent, ki ga čaka v nekaj dneh glavni izpit. Slučajno stopi noter tudi profesor Z., pri študentih zelo priljubljeni predavatelj rimskega prava, in povpraša študenta po njegovih skrbeh.
»Čez štiri tedne imam izpit, gospod profesor, a v moji glavi je še sama puščava."
,„yNe skrbite, dragi prijatelj," odgovori profesor Z., „v puščavi so vendar tudi oaze,"
„Saj so tudi pri meni, gospod profesor, samo če jih bodo kamele pri izpitu hotele poiskati!"
Dolgi govor
Pri porotni razpravi.
Zagovornik govori, govori in kar ne neha. Naposled vendarle konča in besedo dobi obtoženec:
»Najponižneje prosim, da mi govor gospoda zagovornika vštejete v preiskovalni zapor!"
Uradnik
, Na postaji v Salzburgu sem dolgo, dolgo iskal uradnika, da ga vprašam, kje...
Naposled vendar dobim nekega človeka s službeno čepico:
.^Hudiča," zavpijem nanj, „ali ni pri vas nikogar, da bi dajal pojasnila?"
A mož s službeno čepico odgovori malomarno, kakor da je to docela samo po sebi umljivo:
„Tam, kjer je napisano ,Vthod‘, je vhod — kjer zapisano ,Izhod*, je izhod
—	vsa druga vrata so ali zaprta ali pa je vstop prepovedan — kakšnih pojasnil vam je potem še treba??"
Roda Roda
Anekdote o Shawu
Bernarda Shawa so kot mladega kritika povabili na večerjo. Ko je prišel, je domača hči igrala klavir.
»Čula sem," se obrne hči k poset-niku, „da ljubite glasbo."
„Res,‘‘ odvrne Shaw, „a le igrajte dalje!",
#
Shaw v razgovoru z novinarjem: »Če me kdo, ki mi ni simpatičen, vpraša, kaj pišem, rečem vselej: .Vobče ne pišem več.* “
»Prekrasno!" se razveseli novinar. „Nu, kaj pa pišete?"
„Vobče ne pišem več!" odvrti e Shaw.
■ f ■	*
K Shavvu pride mlad študent in mu jame pripovedovati, da je pustil medicinske nauke, ker bi rad postal pisatelj in tako koristil človeštvu.
„A za to vam ni treba postati pisatelj," meni Bernard Shaw.
»Zakaj ne?" vpraša študent, »človeštvu ste že s tem koristili," odgovori Shaw, ,,ker ste pustili medicino."
Manfred Sturmann:
Giacomo in čudežni pes
Giacomo je nekega vročega poletnega dne obupan hodil po ulicah v spremstvu svojega psa Fidusa, ki je žalosten molel jezik iz gobca in z otožnimi očmi iskal po tleh, kje bi našel kaj za pod zobe.
Vročina je bila strašna. Giacomo se je z velikim naporom privlekel do parka in se ječe spustil na zaprašeno iravo. Dobri Fidus, ki je bil že opustil vsako n^do na kako užitno najdbo, se je kakor jež zvil pokraj svojega gospodarja na tla.
Giacomo je bil siromak in je imel čuden poklic: bil je trebuhljač, uinel je, kakor se pravi, govoriti s trebuhom. Ker pa ga je naduha trla in ga je v krčmah in lokalih, kjer je razkazoval svojo umetnijo, zaradi neznosne zakajenosti vsak večer hotelo zadušiti, ni nič zaslužil. Njegov položaj je bil obupen in da ni Lujiza, njegova gospodinja, imela tako dobrega srca, bi bil že zdavnaj poginil v sirotišnici. Časih je svojo umetnost kazal tudi na ulici in si nabral nekaj bornih novcev, ki so mu jih vrgli tujci.
Njegov edini prijatelj je bil Fidus, krotki, dolgodlaki tovariš njegove bede. Njemu edinemu je potožil svoje gprje. Imel je navado govoriti ž njim in v Fidusovem imenu iz trebuha sam sebi odgovarjati. Tako tudi zdaj:
„Še nič nisva jedla, prijatelj," je začel Giacomo. „Ali si lačen?"
„Moj želodec renči kakor hudobni volčjak sadjarja na Ponte Sacra. Nekaj bo treba ukreniti. Tudi ti, gospodar, se mi ne vidiš ravno Bog zna kako sit.“
„Kaj bi jedel? Po čem hrepeni tvoj uporni želodec, vzvišeni prijatelj moj?"
„Nu, kaka burgunska pečenka bi mi teknila, a tudi pečene klobase se ne bi branil," je odgovoril pes in pogledal gospodarja z umnimi očmi. „Zraven pa bi pila kako dobro kapljico.1'
„A kdo nama bo plačal?".
„Jaz sem edini govoreči pes, gospod — daj, razodeni ljudem to skrivnost. Potoval bom s teboj po svetu. Boš videl, na kako lahek način si bova služila denarje. Govorila bova tako kakor zdajle — in videl boš, kako naglo boš obogatel."
Giacomo ni opazil, da je nekdo stal za njim in prisluškoval temu čudnemu pogovoru. Bil je Američan v sporlski čepici in kockasti turistovski obleki, ki jih v Italiji srečaš na vsakem koraku.
Američan je s svojo palico potrkal Giacoma po ramenu. Fidus je skočil na noge, zarenčal in rekel tujcu:
„Kaj hočete mojemu gospodarju? galico proč, drugače vas ugriznem!"
Američan je srepo pogledal psa, vzel pipo iz ust in spretno pljunil v velikem loku čez Giacoma in njegovega psa. Nemara so se mu tudi lasje naježili pod čepico. Toda takoj je našel spet svoj mir, vrgel palico in fotografski aparat na tla ter sedel, ne da bi čakal povabila, zraven Giacoma.
..Prodajte mi tega psa. Plačam ga dobro, zelo dobro," je rekel v luknjičavi italijanščini.
„Kako naj prodam lega psa!“ se je zgrozil Giacomo in poklical vse svoje patrone in druge svetnike za pričo, da se nikoli ne bo ločil od svojega Fi-dusa.
,,Saj je dovolj psov — zakaj hoče ravno mene?" se je zdajci vmešal pes v pogovor. „Saj se še predstavil ni!"
Američanu so stopile oči iz jamic in kri mu je udarila v obraz. Kakor v vročici je stavil ponudbo, predlagal številke, sto, dve sto dolarjev.
Premeteni Giacomo je stisnil oči in odkimal.
Ko je Američanova ponudba dosegla pel sto dolarjev, se je začel Giacomo na tihem zanimati zanjo. Naposled sta vstala in se glasno barantaje napotila proti trgu. Tudi Giacoma se je jela prijemati vročica, vsota, ki jo je oni ponujal in je čedalje bolj rasla, ga je skoro spravljala iz uma. Že je koval načrle, premišljal je, kako bo stari Lujizi poplačal vse dolgove in mu bo še toliko ostalo, da bo lahko mirno in v brezdelju sklenil življenje. Ves dan bo lahko gledal v nebo in rožljal s srebrniki v žepu.
Naposled ga je Američan povabil v hotel. Vsedla sta se v udobno sobo in skrbno zaklenila vrata za seboj. Giacomo je dobil obilno kosilo, Fidus se je mastil pod mizo in kar ni mogel razumeti, zakaj se mu mahoma tako dobro godi. Američan je velel prinesti vina. Njegova ponudba je bila že dosegla tisoč dolarjev.
Američan je vzel polo papirja in napisal z debelim nalivnim peresom kupčijsko pogodbo, po kateri proda Giacomo trgovcu z mesnimi izdelki Allanu Georgeu iz Bostona govorečega psa Fidusa za vsoto tisoč dolarjev.
Giacomu je šlo sladko vino slastno v tek. Po dolgih letih je prvič spet imel srečen občutek, da sc je do sitega najedel. Oči so se mu premeteno smehljale, a v možganh se mu je porajalo tisoč pestrih načrtov za bodočnost. Bes, ne bi bilo lepo, če proda Fidusa — toda ali ne ustreže s tem sebi in psu?
Izpraznil je kozarec na dušek, si z roko obrisal mokra usta in si dal od Američana stisniti v roko debelo nalivno pero. Napisal je svoje ime pod pogodbo in z drhtečimi prsti vzel deset bankovcev po sto dolarjev. Američan mu je stisnil roke, da bi bil najrajši zakričal, in ga spremil do vrat.
Fidus je hotel za njim, a Giacomo ga je napodil nazaj. Pes se je s pobe-šenimi ušesi in žalostnimi očmi splazil pod mizo in se obupan vlegel na preprogo.
Toda Giacomo je bil tič: tisti trenutek se je oglasil pes s strogim glasom: ,,'I'i si me torej prodal. Za kazen prisežein pri vsem, kar je nam psom svetega, da posihmal ne bom več govoril, nego bom ostal mutast kakor drugi psi."
Giacomo pa je jadrno odšel.
Izdajalski medaljon
Vedno iznova dobivamo dokaze, da ■ustvarja življenje tragedije in zaplet-ljaje, kakor si jih dramatičnejših ne more izmisliti niti najdrznejša domišljija romanopisca ali filmskega avtorja. O takem dogodku poročajo iz mesta Montreal v Kanadi.
Bilo je v maju 1896. Mračilo se jc že, ko je stopala skozi montrealski park lepa deklica s sanjavimi ustni in srečnimi očmi. Elsie Tompsonova je bila srečna. Še osem dni in potem bo žena Arinanda Bourona, mladega odvetnika, ki je, čeprav še mlad, že slovel kot izboren zagovornik in vsi, ki so ga poznali, so mu prerokovali najlepšo bodočnosil. Vsa zatopljena v misli ni deklica niti opazila, da jc zašla s poti. Ni ji bilo mar tega; samota ji je dobro dela, sama je hotela biti, proč od ljudi.
Zdajci pa se je zdrznila. Pred njo se je pojavil neznanec, divji, preteč, z ubijalskimi očmi. Hotela je zakričati, a ni mogla. Začutila jc roko na vratu, glas ji je zastal. Naslednji trenutek je bila na tleh jn zavest jo je minila.
Drugi dan so našli njeno truplo, oropano do golega. Policija, detektivi, policijski psi, vse je zaman iskalo morilca. Kakor bi se bil udrl v zemljo.
Armand Bouron se ni mogel potolažiti nad izgubo l jubljene deklice, tem manj, ker ni bilo moči pojasniti skrivnosti nizkotnega umora in je morilec ostal nekaznovan. Vse poslejšnje življenje mu je bilo zagrenjeno. Ostal je samec in se popolnoma posvetil svojemu poklicu. Postal je eden izmed prvih odvetnikov v mestu.
V	aprilu 1926. Nov morilski proces v justični palači v Montrealu. Obtožen
je neki Qucrel. Obdolžen je, da je vlomil v samotno lrišo v predmestju in gospodarja ustrelil ter izropal. Mnogo govori proti njemu. Arrnand Bouron je njegov zagovornik. Blesteč je njegov zagovor. Res, možak je vse prej ko simpatičen. Z mirno vestjo bi mu človek pripisal umor. Toda za predsodke na sodišču ni mesta. Dokazilno gradivo je nepopolno. Obtoženčeva krivda nikakor mi jasno dokazana. Sodišče se postavi na zagovornikovo stališče. Querel je proglašen za nekrivega.
Bouron odide v garderobo. Tedaj se pojavi sodni sluga. Querel bi se rad odvetniku zahvalil, mu sporoči. Bouron prikima, Querel vstopi. S prekipevajočimi besedami se zahvaljuje odvetniku. Sam ni verjel, mu reče, da se bo to pot izmazal, tako hudo so ga imeli v kleščah. Toda drugače ima srečo v takih stvareh in tudi to pot se mu ni izneverila.
„Glejte,“ reče odvetniku in potegne iz žepa medaljon, „to mi prinaša srečo, nekak amulet mi je. Spravil sem ga v spomin na svoje prvo delo ,ki tudi nikoli ni bilo razkrito in pojasnjeno"
To rekši pomoli odvetniku medaljon. Bournu se zagabi ta mrzla brutalnost, ta cinizem, s katerim govori o svojem zločinu. Le tako mimogrede, iz neke vljudnosti se ozre po medaljonu. A tisti mah se zdrzne; iztrga medaljon Querelu iz rok in si ga ogleda pozorneje.
Njegova lastna slika! Medaljon s sliko, ki ga je pri zaroki poklonil svoji zaročenki. Vsa tragedija, ki se je od-
igrala pred tridesetimi leti in ki mu je uničila življehsko srečo, se pokaže pred Bouronovimi očmk Vendar je našel morilca!
„Ali je to bilo v montrealskem parku?" vpraša hripavo.
Zločinec zmeden pritrdi.
„Ali je bilo mlado, plavolaso dekle kakih osemnajstih let?"
Zdaj se Querel zgrozi.
„Da ... da ... ali kako to veste?"
„Ti pes, ti pes!" bruhne zdajci iz Bourona. Skoči mu za vrat, da bi ga zadavil, kakor je morilec pred tridesetimi leti zadavil šVojo'žrtteV. Toda takrat se začujejo zunaj koraki. Bouron potegne revolver, Querel -se krvav zavali na tla. ,iv ' - av 1
Bouron ima orožje še v rokah, ko planejo v sobo ljudje. Odleglo mu je, oddahne se. Maščeval je umor maščeval po tridesetih letih.
Šale
Po izpitu
„Nu, kako je bilo pri izpitu.?"
„Firto, papa. Profesor je bil tako prijazen in pobožen."
,.Pobožen, praviš?"
„Da; pri vsakem mojem odgovoru je sklenil roke in rekel: ,Moj Bog! Moj Bog!' “
Noe pred justiflkacijo
Anglež, Rus in Žid so zaradi propagande proti Sovjetom obsojeni na smrt in ravnatelj jetnišnice jih vpraša zvečer pred izvršitvijo obsodbe za njih poslednjo željo.
Anglež:	„Dgjte	mi kozarček
Lvhiskgja!"
Rus: ..Vpišite me v komunistično strankol"
..Zakaj?"
„Da bo jutri en lopov manj na
svetu."
Žid: ..Dajte mi porcijo rdečih jagod!"
..Zdaj, sredi zime?!"
„Saj lahko počakam!"
Anatomija
Vpraša učitelj: ..Otroci,) kaj veste o hrbtenici?"
Odgovori Izak: ,,To je kost, ki se da upogniti."
Reče učitelj: ..Drugega ne veš ničesar? Kakšne funkcije pa opravlja hrbtenica?"
Reče Izak: „Na enem koncu hrbtenice sedi glava, na drugem koncu sedim jaz."
Zakon
Jernej in Neža sta si spet enkrat v laseh.
„Če bi vedela, da bi morala večno živeti s teboj, bi li že jutri nasula strupa v kavo."
Pa odvrne Jernej:
,,Če bi vedel, da boš zmerom moja žena, bi kavo tudi popil."
#
Ravnatelj jetnišnice: „Že spet ste tu. Da sem jaz na vašem mestu, bi gledal, da nikoli več ne bi niti od daleč prišel v dotik z jetnišnico."
Kaznjenec: „Jaz tudi, gospod ravnatelj. Kakor vrag sem se otepal stražnikov, a bilo jih je*preveč — moral sem se jim udati!"
Nagrada
čitateljem „Romana"
Izrežite sličico in jo spravite. Podobnih izrezkov priobčimo še 2, v vsaki številki po enega.
Ako boste izrezke vili, boste dobili
pravilno sesta-
sliko obče znanega slovenskega duhovnega velikana
Eden izmed pravilnih rešiteljev te naloge zadene nagrado
500 dinarjev
v gotovini!
Pod božično drevo
iMt .	-!> ! 'M r . ,V .. . .
^ nVS' _	•<	,tr- '
drž. razr. loterije, ki so najboljši kažipot do sreče 'in blagostanja.
Prvo žrebanje se bo vršilo že 16. januarja 1930.
Naše srečke se dobe
v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti ter v podružnicah »Jutra« v Mariboru in Celju.
’’ 'U ■ 4 ,	 -	m—nv Tt* \ vm
Le pri
Josip
Peteline
Ljubljana
blizu PreSernovcga spomenika ob vodi
kupite najboljše in najtrpežnejše šivalne stroje za dom, obrt in industrijo znamke
Gritzner in Adler
ter švicarske pletilne stroje znamke
Dubied.
Velika izbira galanterijskega, modnega blaga in vseh potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje i. t. d.
Za Božič
Velika zaloga:
bonbonov čokolade keksov obeskov daril 04
JOS. VITEK
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 13.
Ako hočete biti hitro in točno založeni z notami za klavir i. t. d., obrnite se na MATIČNO KNJIGARNO v Ljubljani
POŠTNI PREDAL ŠTEV. 195
42
IZŠLA JE
V
BLASNIKOVA
elika Pratika
* fl" -I'>V' , » - J
za navadno leto 1930. ki ima 365 dni „VEL1KA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V „Veliki Pratiki" najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji: — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih dTŽav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odličnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši.
„VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
TISKARNI J. BLASNIKA NASL. D. D.
V LJUBLJANI
80 • ’ "____________________________
Priporočamo modni salon
Alojzij
Lombar
■za gospode in dame. Ljubljana VII, Celovška c. 53
33
Ni treba« Na si lepa
Se po naravi,
negovati se pa moraš. IVega je dolžnosti Dobro negovan obraz dvigne samozavest in razveseljuje okolico. Mladostni čar se podaljša za mnogo let, če se pravilno goji polt.
Redna skrbna nega kote
in primerna pravilno uporabljana kosmetiška sredstva, kakor predpisuje moderna kosmetika, to je potrebno. - Najrazličnejše načine negovanja v vsej današnji popolnosti izvršuje
I. Institut za moderno kosmetiko
ki se nahaja
Dvofakova ulica št. 3/11
CReMe
\zmm
Nova ra najmodernejši ameriški način sestavljena kosme-tična specijaliteta. čisti in t eli kožo, hrani in oživlja kožne celice, sveži muskulaturo obraza, preprečuje ‘in odstranjuje gube ter zato jasni in pomlaja licu izraz. Na koži, pokvarjeni in ožgani po rabi dvomljivih mazil, zabriše zle posledice. S svojimi poživljajočimi snovmi je prvovrstno sredstvo za masažo telesa.
KREMA KARNAT
nima v sebi prav nobenih kovin, ne živega srebra, ne svinca, ne cinka, niti ne drugih snovi, ki bi bile očem, zobovju ali obrvim v kvar; krema Karnat je kemično in zdravniško proučena, priznana in pohvaljena kot izredno kosmetično sredstvo. Krema se po naročilu dobiva pod naslovom:
„Karnat“, Ljubljana
GradlS«e IO./I.
Cena sa lonček SO dinarjev.
74
ZALOŽBA „LUČ“ V LJUBLJANI POŠTNI PREDAL V.
Ivan Podržaj
MflHTlN BRHEK
ROMAN
Din 20.—, orig. vezava Din 30’—.
Martin Brbek je s cijalni in duševni revček, nezakonski otrok . . . Njegov oče je vaški župnik. Ena najbolj skritih ljubezenskih dram naše vasi... Brbek, revček, ki se težko bori s svojo usodo je začrtan plhstično in živo, da ga čitatelj ne pozabi.
Književnik Božidar Borko (Jutro)
V isti založbi je izšla knjiga DR. JOŽE RUS
NAPOIEON OB SOCI j
Din 6'—,krasno Vez. Din 16'—.
■
Če naročite preko uprave »ROMANA«, dobite [i ‘25 % popusta.	5;
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. d d.; za tiskarno odgovarja
Janez Vehar; vsi v Ljubljani