Državni proračun. Vsako leto sestavi c. kr. vlada že za leto, ki pride, torej aaprej, račua stroškov, ki jili ji bode treba ia pa dohodkov, ki jih upa^ Temu račuau se pravi proračaa, ker velja aarfifej, za prihodaje leto in državai račua, ker felja za državo, to je: za skupiao dežel, ki so po^d c. kr. vlado. Pri aas se pravi tej sknpiai avsrfcijska, da se loči od ogerske, pravi se ji tudi iz istega uzroka, da je cisleithauska, ia ogerska je potlej traasleitbaaska. Le-ta proračun izroči potem vlada drž. zboroma, avstrijskemu ia ogerskemu, aaj ga pregledata ia odobrita, ako ai v njem ničesar, kar jima ni ljubo. To pregledovaaje pa je mudao delo ia treba je veliko zaaaja za to ia v drž. zboru se ae more dogaati tako pregledovaaje. Zato ga izroei drž. zbor brž odseku ali skupiai drž. poslaacev, proračuaskeinu odseku, naj opravi to delo v ime drž. zbora. Kedar je potem ta proračuaski odsek s svojim delom gotov, predloži ga drž. zboru, naj izreče svoje menjeaje o ajem, t. j. aaj ga potrdi, kakor je, ali mu kaj pristavi ali pa tudi, kar se včasib izgodi, kaj prečrta iz ajega. Drž. zbor vzame po tem, kedar aima ve5 druga ia če je sicer mogoče, koj v začetku leta, ta račua v razpravo. Pri tej je splošaja ia potlej posebaa obravnava, prva gre na ves račua, kakor se ravao predlaga ter bodi pri ajoj za to, ali ga — tako v celem — drž. zbor odobruje ali pa ne. Ako sklene kedaj drž. zbor zadaje, tedaj da ga ae odobruje, potem odstopi vlada, to je miaisterstvo mora vzeti slovo. To se izgodi pa le redko. Navadao govore gg. poslaaci veliko zoper ministerstvo ia kedar je konec splošaje razprave, ima vlada večiao glasov za-se, to je proračuaska razprava prejde v posebao. Sedaj pa pridejo aa vrsto stroški ia dobodki, kakor jih ima vsako miaisterstvo za-se. Tu jib sliši g. miaister veliko, včasib prav robatih, a oa gg. poslaacem tudi povu, kar izpozaa za dobro. Cisto lehko se mu pa izgodi, da ga puste gg. poslaaci, na katere se zaaaša, na cedilu ia če je to pri kaki večji stvari, velja za-aj toliko, kolikor zaušnica in mož vzame slovo. Da je torej razprava o drž. proračuau imenitaa, to je jasao ia zato se pripravljajo aa-ajo, kakor gg. poslaaci, tako tudi gg. ministri že delj časa. Vsled tega so pa tudi govori v teb razpravah jako tehtai na obeb. straaeh, gg. miaistrov pa tudi gg. poslaacev. Vsak želi pokazati, koliko da premore —¦ vsaj v besedah. Več pa, kakor besede, tudi velikrat aiso ti govori, v easih pa se dobč v teb govorih tudi misli, ki so aa čast miaistru ali poslancu, bi jih spravi na svitlo. S tem meaimo, da smo dovolj povedali, kako važae da so razprave, ki se godč o drž. proračuau. Naj pa dob6 aaši bralci vsaj nekaj vgleda, koliko da potroši naša skupiaa držav eno leto, za to jim podamo glavae številke iz proračuaa za leto 1888. Stroškov ima država za ces. dvor 4*6 milj. ali 4,600.000 gld., za drž. zbor 0*7 milj., toje: 700.000 gold., za miuisterski svet 1 milj. za skupae zadeve celega cesarstva 61*6 milj. in za vojaštvo v Bosai 3*0 milj. Vrhu tega pa je treba v miaisterstvu znotranjih zadev 162 milj., v tem je 5*5 milj. za političao upravo, c. kr. aamestnije ia okr. glavarstva. Deželao brambao aiiaisterstvo rabi 107 milj., v teai je 4 8 milj. za c. kr. žaadarmarijo. Miaisterstvo za uk ia bogoSastje tirja 198 milj., izmed teb plača za šole 11*7 milj. ia 62 milj. v verski zaklad. Miaisterstvo za drž. finaace vzame 92 9 milj. V teb je 5*3 milj. za iiaančao stražo ali za fiaaacarje, 5*1 milj. za c. kr. davkarije ia 13*5 milj. za loterijo. Miaisterstvo za trgovino izda 58 aiilj., v tem je 56*7 milj. za drž. železaice. Miaistru za poljedelstvo treba je 11*8 milj., za gozdaarstvo izda 3*4 ia za rudaiastvo 5*8 milj. ia za ces. koajerejstvo 1*7 milj., za poljedelstvo pa samo 1300 6 milj. Ministcr za pravosodje tirja za potrebe 19.9 milj., v tem je 170 milj. za c. kr. sodaije v razaik deželab ia 22 lailj. za kaznilaice. Za splošaje vpokojaiae treba je 16 7 milj. ia za obresti skupaili dolgov 85*3 milj. a plača se tistih dolgov to leto za 9 9 milj., gld. Za dolg avstrijske skupiae dežel je treba za obresti 38*3 milj. ia za povrailo 1*4 milj. Oskrbovanje tega dolga pa staae na leto 09 milj. gld. (Koaec prih.)