Our Write Us Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
TELEPHONE : CHelsea 3—1242
No. 218. — Stev. 218.
OTATHJl OPOZARJAM
BO. 8 ttm nam boots mnogo pel
branili pri opominih._Afa> i«
niste naročnik, poiljite m do-ter ia dvomeeečno poikninjo.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 19, 193 9-TOREK, 19. SEPTEMBRA, 1939
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
Volume XL VIL — Letnik XLV11.
RAZDELMV
Sovj. Rusija pograbila vzhodni, Nemci pa zapadni del Poljske
BERLIN, Nemčija, l 9. septembra. — Nemški li-ati poročajo, da ae Adolf Hitler pripravlja, da ponudi Angliji in Franciji mir, ko sta se Nemčja in Rusija sporazumeli glede razdelitve razbite Poljske. — Hitlerjev uradni list "Voelkischer Beobach-ter pravi, da ni več nobenega vzroka za vojno. List pravi dalje, da Poljska ne obstoji več, vsled česar Anglija in Francija niste več obvezani, da Poljski pomagate.
"Nujna odgovornost pred zgodovino zahteva, da pojasnite svoje stališče in poveste, iz katerega razloga hočete nadaljevati vojno," pravi dalje list.
POLJSKA DRŽAVA NE OBSTOJI VEC
Deutsche Allgemeine Zeitung" pravi, da ste se Nemčija in Rusija sporazumeli, da Poljska država ne obstoja več in da vsled tega ni več povoda, da bi se Anglija in Francija še dalje .bojevali.
LIST "IZ VEST J A" JE PRINESEL ZEMLJEVID Z MEJO NOVE POLJSKE
MoskvA, Rudija, 19. septembra. — Uradni list "Iz-vestja "je prinesel remije vid, na katerem je označena nameravana meja skozi Poljsko in obseg tako ruskih, kot nemških vojaških operacij.
( rta, ki je označena z "izh:*dna črta za nemške čete", se razteza od Vzhodne Prusije do slovaške meje blizu Romuu-ske. Teče skozi Bilystok, Brest- Litovsk, Vladimir, Valinsk in Lvov do Karpatov ob slovaški meji blizu kraja, kjer se stikate poljska in romunska meja. To je skoro ravna črta, ki odreže vzhodno tretino Poljske ter je ,približno vsrporedna s staro rusko mejo preti svetovno vojno.
4 4 Iz vest ja" pa ne povedo, kaj pdmeni označba "izhodna črta za nemške čete," toda zemljevid "kaže naciiske armade, ki gledajo proti Poljski, nrso pa označene ruske vojaške postojanke.
Iz tega je razvidno, da nameravajo ruske armade zasesti vse ozemlje do označene črte in bo tedaj cela poljska Bela Ru>ija in Ukrajina pripadla R uusiji. Nemčiji pa bo prepuščena prosta roka v ostali Poljski.
Diplomatski krogi domnevajo, da bodo iz Bele Rusije in Ukrajine nastali dve ločeni republiki v sovjetski uniji, kakor so tudi druge sovjetske republike.
Diplomati pa Še niso na jasnem, ali bo med nemško in rusko mejo še ostala samostojna Poljska kot odbijalna država, ali pa si bo Nemčija tudi ta del stal no prilastila.
POLJSKA VLADA POBEGNILA
CERNAUTI, Romunska, 19. septembra. — Tri poljske armade, ki pa so mod seboj ločene, se brez skupnega vodstva bore proti Nemcem, četudi so pobegnili čez mejo na Romunsko skupno z vlado najvišji poveljniki poljske vojske.
POLJSKA ARMADA SE VSTAVLJA NA TREH KRAJIH
Navzlic temu, da so poveljniki pobegnili, največ na Romunsko se Poljaki še vedno branijo na naslednjih treh krajih:
1.	V Varšavi in zapadno od mesta.
2.	Ob reki Bug, severno od Pinska in okoli Bialy-stoka.
3.	Ob reki San, zapadno od Lvova, ki je glavno mesto podkarpatske Ukrajine, katero je zasedla ruska vojska.
Sir Edmond Ironside
Delavske vesti
Green svari Združene države pred vojno
Prihodnji kongres naj bo previden v svojih ukrepih, pravi predsednik A. D, Federacije.
Teksilnim delavcem bo zvišana plača
Dne 24. oktobra bo povišana plača 175,000 delavcem zaposlenim v tekstilni industriji. To je odmlil navzlic protestom tovarnarjev iz južnih dr-ža<v Andrew«, administrator !>ostave, določujoče minimalne plače in maksimalni delovni čas. Vbodoče ne bodo smeli biti nekateri tekstilni delavci manj plačani kot 'S2V2 centa na uro, dočkn bodo nekateri dobivali |>o 40 centov. Podjetniki *e bodo proti tej odredbi seveda pritožili, pa je vprašanje, l»o njihov protest kaj zale-
POZOR! —
NEWYORCAN1
Gala večer na Svetovni Razstavi v New Yorku
Newyorska Svetovna razstava vaibi Vas vse, ki imate narodne noše, da se udeležite plesa v petek zvečer 22. septembra ob 8. zvečer.
Uprava razstave je v 4'večer posebnih dogodkov" uvedla tudi ples in bo ime plesnega -večera "Mardi Gras."
Kdor pride v narodni noši pred 8.30 zvečer na Long Island
ee w_____ ___________
gel. Soglasno *s postavo* ki jo' P°staK Pa na postaje I RT je odobril zadnji kongres, ii»uil'n &MT., bo pritpuščen na raz administrator pravico izdajatilhtavo brezplačno. Plesati pa ne
bo treba posebnih narodnih ple sov, temveč hodo plesali razne plese kot gostje ameriške glasbe ha razstavi.
WASHINGTON, 1). C., 17. f-ep. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj pozval kou-gresnike, ki se bodo v četrtek sestali k posebnemu zasedanju kongresa, naj se ne vmešavajo v zadeve tujezemstva in naj ne pehajo Združenih držav v novo vojno.
mi ni znano, vem pa, da so vsi uradniki in člani Delavske federacije proti soudeležbi A-nierike v evropski vojni. Ali bomo zahtevali, naj kongres zaščiti narod te dežele z močno zakonodajo in naj nas ne peha v 'vojno. Vse podrobnosti bodo določene na konvenciji.
Nato je začel Green razprav-
Vko bodo kongresniki to Ijati o evropski vojni. Odločne vpoŠtovali, — je dostavil \Vn J je obsojal Hitlerja, nikakor j a
Green,— se Ameriki ne bo treba vmešati v evropski konflikt.
Green je poudaril, da govori v imenu 3,1X>2,979 članov A. 1). F. m je tpriporočal kongr« -su, naj skrajno previdno razpravlja o nevtralno-tni zakonodaje. Omenil je, da se bo za-
aie nemškega naroda. Hitlerja je pozival, naj razpiše tajno glasovanje in naj da nemškim delavcem priliko povedati, «"«> so za vojno ali ne. Toda Hitler tega noče -toriti, pač jm podi Nemce proti njihovi volji v vojno.
— Hitler je pobesnel vladar.
čela redna letna konvencija j ki hrepeni po moči. Za vsa živ-Federacije dne 24. septembra'J jen ja, žrtvovana na bojišču, j*
v Cincinati, Ohio, in bo do 2. oktobra 'v j>olnem razmahu.
Konvencija bo določila politiko, ki naj ji sledi Fedeia-
Hitler odgovoren.
Green se strinja s predsednikom Rooseveltom glede mirovnih pozivov, ki jih je po
eija glede nevtralnostne zako-jslal raznim državam, toda a nod a je. Kakšna bo ta jKiltikaj Nadaljevanje na 2. strani.
■ »■ — Graditelj črte ...junak Francije
generalni nadzornik angleških prekooceanskih armad, V levi roki nosi protiplinsko masko.
LETALKE SO PRIPRAVLJENE
V brooklynskem Lions Klubu je predavala (Mrs. Jessie R. Chamberlain, predsednica Women's International Association of Aeronautic^ ter rekle., da je v deželi nad 500 žensk, ki imajo letalsko licenco. 75 jih ima licenco za prevažanje potnikov. Vse te letalke so ponudile svojo službo vladi, če bi se slučajno zatpletla v vojno.
— Sedanja vojna, — je izvajala, — se povsem razlikuje od prejšnjih. Vrši se s smrtnim mirom, kakor zdravniška operacija. V raznih državah so bile tudi ženske pozvane v letalsko službo, kar dokazuje, da >o ženske v vojni lahko še kaj drugega kot pa samo bolničarke.
take odredbe. Prej jih mora seveda temeljito upravičiti.
m m m
Stavku joči mornarji
1 • v	•
zaininm ~	...
Včeraj -o začeli uradniki posebnega -zveznega urada zasliševati mornarje, čijih sledeča
^S&e^-;!a	Maginote P™«1*-1*	•«*	- Umrl je yded tif™. leU 1932.
ladij, katerim je bilo naročeno pripeljati iz Evrope čimvečje število ameriških državljanov. Mornarji so člani CIO narodne mornariške unije.
Stavkarji zahtevajo posebno zavarovalnino in bonus, kadar se nahajajo na morjih bojujo-čih se -držav. Ker se niso pokorili vladnemu povelju, prav lahko izgube svoje mornariške certifikate.
V nedeljo je odplul proti E-v-ropi samo parnik "Liberty", k! je last Oriole parobrodne družbe. Na parniku ni biio nobenega potnika, pač pa samo tovor.
PROCES PROTI DW0REC-KEMU
NEMCI SO ZOPET PRIČELI BOMBARDIRATI VARŠAVO
Poglavitna nemška vojaška akcija sedaj name • njena glavnemu mestu Varšavi, ko so Nomci pričeli 2 artilerijo in iz zraka bombardirati mesto, ker ni prišel v nemški vojaški glavni stan poljski odf>osJa-nec, kakor je zahteval nemški ultimatum.
OAMDEN, N. J., IG. sep.-Sodni-k Ionges je določil, naj se dne 25. septembra začne proces proti Rev. Walterjn I>woreckemm, duhovniku poljske bapitistične cerkve, ki je Obtožen umora svoje IS, letno hčere Wande. Z njim vred bo procesiran njegov sokrivec, 21 letni Peter Ševčuk, ki ga je pastor najel, naj usmrti njegovo hčer. Dworecki je skušat dobiti po hčeri $5000 zavarovalnine.
Poravnava spora
WASHINGTON, D. C., 19.. sep. — National Labor Relations Board naznanja, da je bil »slednjič vendarle por&v u a n spor, ki je trajal skoro tri leta med delavci in Douglas Aircraft Company, Inc., v Santa Monica, Cal. Družba izdeluje letala za civilne in vojaške svr-
J&e.
Angleški mornarji bodo deportirani
Iz Amerike bo najbrž depoi-tiranih 46 angleških mornarjev, ker pravijo, da se ne bodo loti-
Rizba kaže kako izgleda notranjščina ene od trdnjav zvezana v Maginotovo črto.
'PARIZ, Francija, 17. sep. |>otrošili okoli $500,000,000 za — Evropska vojna je že rodila celo zgradbo, novega junaka—visokega, še- j iMaginot je bil rojen na Lopa vega, osornega Andreja Ma- tarinškem leta 1877. Že zgodaj ginota (Madžino), ki je umrl v svoji mladosti je stopil v po-pred sedmimi leti vsled za- litiko in je postal pod tajnik \ strupljenja z ostrigami.	j vojnem ministrstvu leta 19i:>.
Maginot, ki je bil visok G	»bruhnila svetovna voj-
čevljev in tri palce in je pre- lla pustil s*\x>je mesto ne-
, ,	w .. živel boje okoli Verduna, ie za- vz,ic prošnjam Arfetide Bri-
li dela na parmkih, ce jim misiU utrjeuo - o kateri	* * -topil v armado kot
i nlfli< in	..	'	------tak
dveh letih je postal kor-poral, kateri naslov je nosil do
kompanije ne povejo plač i„ ~ Utf'M £rt«. »	££
za jamči jo zavarovalnine. .	- .JC ^moeue?aa	■ __brambna erta na svetu in va-! v
I____•	i »	. _____ . nni»»i I
ANGLEŠKI FARMERJI BODO VEČ PRIDELALI
LONDON, Anglija, 14. sep. — Angleško propagandno ministrstvo je pozvalo angleške farmer je, naj pridelajo v enem letu toliko kot so tekom svetovne vojne pridelali v štirih letih. Prihodnje leto bodo zo-rali 1,500,000 akrov več.
ruje vzhodno mejo Frane i j, proti Nemčiji.
Maginot je izdelal načrt za to črto po načrtih maršala Se-ba«tiana le Prestre de Vauzan, ki je živel v 17. stoletju ter je njegov načrt izpopoln-il
konca svojega življenja. Preti Venlunom je bil ranjen v nogo in je vsled tega celo življenje hudo še pal. V letHi po vojni je bil v m-
no nih ministrskih uradih, pa je jjmel večino dovolj časa za za-
_ . i vimi iznajdbami. ry,xr. '	l-bave in je bil znan kot lahko-
V od Magmotovim nadzor- -živec in velik jedec. Po boule-stvom so deset let delali naj - vardih je bil poznan kot Šam-Jto ^	^"^flftT
boljši francoski mžmirji ter so pjon v jedi ostrig.	lSOTn	*
Pri vsem tem pa nikdar ni opustil svoje misli o utrdit\i francoske vzhodne meje.
Leta 1928 je vlada ministrskega predsednika Andreja Tardieu-a ^preejla Maginotov načrt za utrjeno črto. Narisal je popolni načrt utrdb in ga je predložil maršalu Petainu, generalu Weygandn in drugim francoskim generalom, ki'«o načrt odobrili in Maginotu jo bila poverjena naloga, da načrt 'izdela.
Maginot je bil najbolj ponosen, da obrambna črta ni bila (k>lga enolična proga, temveč da je znanstven sestav različnih utrdb.
Nekega dne leta 1932, ko je bil Maginot star 55 let, je po-j del veliko množino ostrig, ki pa bife pokvarjene in je na-
»8LZB H £ B D D £7* mm K«nc Taxi
-1 "S.
Tuesday, September 19, 193$
46th Year
UMOOD ITBtl UAl AXOCFT 8UMMI* AND fiOUDAXB
v«ga M« ,
k Hew fork mm c«to hmU .. 97 00
**JM* '■*%* .....m.......... |U»
UnnmM m «tfe lite .. i
* f	r* t i i'.t • ■
Spremembe v starostnem
-^-—-zavarovanju________
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Ni mogel jiveti brez
t"	"M
alkohola.
/Po štirih letih strastnega leto, odkar je bil zavarovan, razpravljanja žirom naroda je To zna^a dvajsetkrat eden odst kongres spremenil mnogo do cd 400, kar je Torej Me»1-
ločb zakona za socijalno var- vedova mesečna plavila do j V Novem «11 obe ju pri Govern . . 4 .	m	i,,nrti bo:1° vnašala $36. Ako Sadu je skočil v vodo in utonil
teh ^»menil. se .je Medved ima ženo, ki je tudi, 170-letni staree Peter Zima Na-eccgalna varnost nnztegmi* na več kot 65 leta stara, bo tudi gib njegovega samomora je'
Peter
PRED DVAJSETIMI LETS
ZCHJDILO »t; JE . . .
porazen: Zima je bil notoričenjle so zmagale, alkoholik. Zdravnik pa um je prepovedal vsako pitje. To
najmanj 1.000,000 dodatnih o- ona dofbivala mesečno pokojni-* neto, tako da dandanas število no, in sicer polovico t*ga, kar,
ljudi, deležnih zavarovanja, ddbiva. Na tak naAin" bosta ...........
znaša približno 45 milijonov molž in žena skupaj dobivala ga je tako 'potrlo/da"jTdoriej ljudi. Po .starem zakonu so po $54 na mesec. Ako imata že trikrat poskusil <aniomor tsaros.na pokojnih pilila otroka, ki nima še 18 let, ta bo f*rtič se mu je posrečilo Svo-imela začet, 1. jamiarj« 3942, Midi dobival dodatno polovico jim -inovom je dejal da brez
In zgoittlo se je, kar je vsak razsoden človek smatral za ne* kaj neverjetnega: suhaške >i-
ITAJUIJA
Ko so sredi prejšnjega tedua uudili PoljaKi Nemcem strahovit odpor in ko so začeli Francozi s precejšnjo silo napadati Siegfriedovo črto na zapadni nemški fronti, so se za čeli odigravata v Rimu važni dogodki.
Sir Percy Lorrain, ki zastopa Anglijo na italijanskem dvoru, je bil več dni zaporedoma v itlijamfcem ministrstvu za vnanje zadeve.
<> ^in je razpravljal z grofom Oanorn, ni znano, mogoče je pa s precejšnjo gotovostjo domnevati.
ftalija je bila še leta 1914 zaveznica Avstrije in Nemčije ter je bila potemtakem njena dolžnost, da bi se jima pridružila. Takrat so joi zaceli snubiti zavezniki Obljubili >0 ji več kot sta bili Avstrija in Nemčija pripravljena dati. Poledice *> slehernemu znane. Italija je pokazala Avstriji m Nemčiji hrbet in se pridružila zaveznikom.
Kaj, če bi bila t odi sedaj kakima slična kupčija v teku? No, nič čudnega bi ne bilo. Zgodovina je že večkrat poka zala, da se na Italijo noben nje« zaveznik ne more zanesti.
^ Koliko so gornja domevanja utemeljena, bo pokazala bodočnost.
Zaenkrat je le nekaj gotovo, da namreč dela Italija silne kupčije, kajti Italija je edina velesila v Evropi, ki je o-stala nevtralna in ji je mogoče neovirano trgovati Pri tem bo Že vsaj začasno ostala, kajti predvsem ji gre za to, da nekoliko zakrpa svoje narodne finance.
Italija se je začela Angliji najbrž le zato dobrilkati, da hi j, Hednja ne delala pri kupčijah (posebnih ovir
utr<hh 'Tdalje ^ °Ttala ItaIija	vojne in čimbolj se bo
S ri^i^t * - - —- - Poni »s	*
vojni ^alilHtS "aba	* W -	*
Ketnško vojaitvo lahio vdre -reak hip preko Brenner-ja v italijamsko oiemlje. Istotako lahko jo napade tudi Fran-
TJ;:" .	»P«* «ba vhoda v Sredo-
/emsko morje in jo »postavi lakoti.
Ostala bo nevtralna
USL^	tPr ^ S	nevtralnostjo
ijo spremenjenem zakonu pa	kar oče dobiva
bodo začela^ že 1. januarja' le-j Recinvo pa, da je Me*hed za-ta 1940. Končno »ovi zakon sltižil poprečno le $100 na meje mnogo bolj radodaren "lede sec in da je čipadal pod zavaro-plačil zavarovancem.	j valili sistem le pet let. Tedaj
Po staran zakonu je hi1 za- bo njegovo mesečno pokojnin-varovani delavec dejanski eii-jsko plačilo znašalo $26.50, ako ni, ki je bil vpravičen do po-jie samec, $39.36 ako ima ženo. kojniških plačil. Bila <o *icer. Da je zaslužil $250 na mesec, določena neka plačila ?a vdovo in je bil pet let zavarovan, bo umrlega delavca, ali niti vdo-|doibival kot i>amec $42, oziroma va niti otroci zavarovanega de-'$63 . z ženo vred. Ako je za-lavca niso bili o pravičeni do duiil ravno toliko,pa jeibil za-pokejnine.	I varovan 20 let. bi mesečna pla^
Novi zakon zajamčuje del a v- čila znaša'* $48 za samica ozi-
alkohola ne more živeti in da gre nato raje v smrt. .
Iz časopisov -o izginili o-glasi, ki so prej s tako vnemo priporočali pivo, vino in žganje; vsi tozadevni napisi so morali izginiti iznad vrat ne-
cu, ki gre v pokOj po 65 letu starosti, da bo dobival mesečna plačila, kakor tudi njegovi poštami virlovi, otrokom in staršem. Po starem zakonu se zavarovanje ni dotikalo delavcev ki so bili že 65 let stari. Po ! novem zakonu bodo tudi taki .delavci vpravičeni do pokojni-jne- ako so delali vsaj 18 mese-jcev .začenši od 1. januarja 1937.
Ustanovljen je bil nov način za izračunan je mesečnih plačil.. Osnovno .plačilo znašal sledeče točke, skupaj seštete: 40 odst. povprečnih mezd do prvih $50; 10 odfc*. povprečnih m*?izd čez to; nadalje 1 odist. za vsa'ko leto, odkar zavarovanec uživa socijalno varnost.
Na primer: Ivan Medved, ko je dosegel starost 65 let, je že
'Courageous"
rr/ma $72 ako ima ženo čez starost 65 let.
^Poglavitna sprememlba v zakonu je ta, da bolj družina nego posan^eznik podane enota za socijalno zavarovanje. Ako delavec umre, bo njegova vdova, ako je čez 65 let stara, dobivala 3 četrtine pokojnine, ki bi jih mož dobival. Ako ima vdova manj kot 65 let, pa ima enega ali več otrok,, bo vdova dobivala tri četrtine in dodatno eno polovico tega za vsakega otroka, dokler ne doseže staros* 18 let. Ako pokojnik nima ni žene ni otrok, anvpak starše, ki so bi!i popolnoma odvisni od njegovega zaslužka, bo vsak roditelj dobival polovico tega, kar bi pokojink dobival. .
Jetičnega človeka je hotel ubiti.
da ne hi
LONDONSKE ŠTEVILKE.
Stati' lični ahornife mesta Londona, ki je preti krat-moirel širiti lVtlke kim, ugotavlja, da ie Lnndnn
kdanjih salonov. Bakreni kotli v [pivovarnah, ki so se £e nedavno svetili v rdečke stem si jaju, so počrneli; kleti je pre-pregla pajčeviua. Armada nezaposlenih pivovarjev, kletar jev in točajev je začela iskaii delo.
^Nekaj salonov j.- še ostalo. Na policah za I »aro so bile raz stavljene steklenice brezalkoholne pijače. Točili so pivo, ki ni imelo niti pol oustotka td-kodola. To želoddne krče rili slabost povzroeujočo pijačo so varile le nekatere pivovarne. Proces je bil naravnost zločin-
nuje v isti hiši. .Pričel je divje ^ ^ identificiral 24,318 . LJ"dje so krvavo pogrešal udarjati s kolom po bolniku. (*klV>v- Oprava londonskega ^f11* so,Il11	in J
kričaje pri tem: **Ubil te bo?n »Zavetja letno malenkost^1"1	fiotreba. Tdz
i	, -	.......... . * 7nnn	_____ T
la ne boš mogel iširiti jetike!" Nesrečni bolnik se je silno prestrašil, vendar je imel toliko moči, da je pričel klicati na pomoč. K sreči eo prihiteli sosedje, ki so ga varovali hujšega. Poklicani stražnik je nasilnega Rusa prijel in odipeljal na policijo. Stanje bolnikovo se je zaradi iagta napada zelo po slabšalo, kajti na ledvicah ima od.prto rano, iz katere teče gnoj, in ravno po tej rani ga je tolkel nasilnež. Kakor so iz povedali sosedje, je Belecki že
7000 milijonov dinarjev. V vsem Londonu imajo danes komaj še 20 kočij s konji.
GREEN SVAJII.
dvajset let plačeval davek za
socijalno varnost na zaslužek |tiče federalnega starostnega od $150 na mesec. 40 odst. od zavarovanja, za katero morata prvih $50, je 20;. 10 odst. od delavec in delodajalec plače-ostalega je $10. To je skupaj vati odstotek mezde. Ta po-$30, kar rse naziva osnovno pla- kojnina se izplačuje brez ozi-cilo (basic payment). K temu 'ra na to, da li je dotičnik v po- n se prišteva eden odst. za vsako trebi ali ne. On ie do nje vpra Hereegwnna ni že <iavil° diih
_i vičen in ni flikako doferodel- I01^0	kakor <etos* Tn
Vo v n jei	tbakovo listje je nenavadno lalt-
ko in tanko, tako da da 1000
Druga stvar je državna po- stebel 22-25 kilogramov tobaka.
unm^iii.	,r^.vna P« stebel 22-25 kilogramov tobaka.
«i»aii^iilaiur^»n.ifiii.Hn<,tMt,ilii!l||lllt,, ■ kojnina, ki se vplačujejo po- (ki 400 vagonov tobaka naj-—	trebmm starcem. Tmli za ta- boljše kakovosti bodo dobili
ka plačila federalna vlada pri- p,^izvajalci za,ta tobak 80 mi. |speva, ah znesek pokojnine je iijonov dinarjev, [odvisen od ;zakona dotične države. V pogledu teli penzij je novi zakon tudi uvedel važno spron*emfbo. Federalna vla<la bo dajala en dolar za v-ak dolar. ki ga država izplačuje, — kvečjemu pa $20 na mesec
ki ima odprto tuberkulozo. Po ; .	- ----- -------...... JJU.
poldne, ko je bil Krak sam <lo-Me prosluli londonski Scotland	i i -.
ma, je vdrl v njegovo stanova- ^ policijska centrala, lan * * NU,lask,,, »rudnikov,
nje 40-1 et n i Bus Vjačaslav Be-,^0 jf>tn wei^kal 61.718 prst , 7 1,1	^
leeki, trgovski potnik, ki sta-*nih ^«sov sumljivih oseb i«	u
is: ,t>_:x„i ^^	ie otl tt>*«i ^l^i.tlf;«;^«! o< -)io! ljudje so krvavo pogrešali,
H l_
sakdanja potreba. Tl& ko je bilo zjutraj izplakovati z vodo grlo tistemu, ki je bil vajen požirka krepkejše pijače. Kranjska klobasa je sumljivo divjala po želodcu, ko je pri-Išla z vodo v dotik.
Izprememba je bila prenagla. Prebivalstvo je bilo slično ribi, ki jo vrže valov je na breg.
Od nikjer nobenega upanja, nobene pomoči. Nova postava je bila vključena v ustavo Zdr. držav. Meja proti Kanadi n Mehiki je bila zastražena in zaprta. iPijje na prekoceanskih parnikih so zaplotubirali in skladišča zapečatili.
Na lekarne je bil velik naval. ,Posebno obrajtana -so bila patentirana zdravila, ki *o osebovala od petnajst do petindvajset odstotkov alkohola. Ljudje so kupovali, ne meneč se, če je bila medicina kisla ali grenka, sladka, lepo dišeča ali smrdljiva — poglavitno je 'bilo, da je imela nekoliko okusa po izgubljenem paradižu.
Zdravniki' so bili zelo ypc-sleni, kajti imeli so oblast pred-
dalj časa govoril, da bo Kraka ubil, da ne bo mogel širiti je-Vse, kar smo tu navedli, se'tike.
Bogata letina tobaka v ti
Hercegovini.
"5 f ' »r("j * i i«
Iz Beograda poročajo: — Hercegwina ni že <lavno dala
IiONOON, Anglija, 19. septembra — Amrliia k, i« ^ D tlaj ze. izbila 25 trjrovskih l«dii f - ■ J . Je do se"
i^SStJtorpedirala
inTnS; Je/e fla ^000,000, je potopila v 20 minutah m z njo je utonilo izmed 1200 mornarjev 500 mož ZZdko
CMale so rešili holandski, angleški in lenlTi
V?™*0™1	^ so ruiilci, ki so oprem-
ljali matično ladjo, baje potopili nemško podmornico, ki je povzročila nesrečo.
umrl
T •*• ^ .r	•	------
v	^ojem ^^vanjn na 290 Park Avenue
L^ Jt	Umrl JeUar8ki kra,j Charles Schwab za sr-
cno boleznijo y sUrosti 77 let.
P^^ je.biI	vrsto let predsednik Betlehem Steel
Corporation in mnogih drugih jeklarskih družb. Več dni je Jul samo v polzavesti in je umrl v spanju.
Srčni napad je dobil 9. avgusta v Savoj hotelu .v Londonn. JI. avgusta se je pripeljal v New York s parnikom Washing-***** S* ^ milnici nesli s parnika in pomola. JJbgM* smrti «> bili ob njegovi postelji zbrani njegovi so-Z *1 2dm?Xiki. *m bo1^^. Njegovi n^bli^ji so-< ^ S* preživeli, so njegov brat Edwaivd H. Sehwaby in ave seitn, katerih ena ie sestra nsmUjenka v Loretto, Pa., i>a Mrs. Dand Barry t Kbw Yorkn. )va žena, Eauna igrana Dinkey Schwa«, s UaUto je ^d 50 let, je umrla 12. jnnija in od tedfcj je ^ povsem samotarsko življenje. SehwaU.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnev-nem kurzu.
V Jugoslavijo:
Z«*2J0 ..............Din. 1<C
« 4.50 ....................Din. 2CX»
f CLflO ....................Din. 30-.'
110-25 ....................Din. 500
....................Din. 1000
....................Din. 2000

V Italijo:
trn f 4JG
9 12.— *
% VI.—
•••••»»..i
tir M0 Ur 200
.un m
Ur 1000
fll2.50 .......... Lir 2000
.......... LAt 3000
ker SB cene SBDAJ hitro
*bnjajo so na,vedhnb ce-
Nil PQDVnZENE SPRJBME5MBI _GORI ALI DOLI
z« ixpiaiis mito _ cprtJ mvoto«. bom ▼ aU Unh, MJfc
M
nujna nakazila 6JWO ,WO CAMS _ " pristojbino -|l—i
SLOVENiq PUBLISHING C O II (P A N Y
- fflUftt BOHUD)

AKO NAMERAVATE OBISKATI
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rdbili
MAPO
Mesta New Yofka
dobite jo BREZPLAČNO ako naroČite
Slovensko-
Amerikanski X.oled ar
za 1939	,
Cena Koledarja je:
50 centov Imamo jih še nekaj K
**G'l a s Naroda"
219 Weal 19tb Street Ncp lerj^ l«.
{LaHko pošljite rsoto ▼ pofltnUi tnamif ,h po 2 orirpn. pa 3 cente)

NTAR\>CITE Sfc NA "OhAS NARODA" NAJOTA
1 Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
-0VENSKA NARODNA
JEDW0TA
■ - C r i ■ . r .	t '
BRATSKA, DELAVSKA | PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke dort6. leta starosti.
g'ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000^0
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte,lokalnega tajnika društva SN^J
Ctlavzii 4t*n:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, JflL
Nadaljevanje s 1. strani.)
tem je bila dosežena meja. — Vlada ne sme storiti ničesar, kar bi utegnilo Škodovati njem nevtralnosti. Delavci in delavke v Združenih državah nočejo nobenega vmešavanja v evropske zadeve.
Ko se bo sestal kongres, bo vsa odgovornost v njegovih rokali. O kočljivih zadevah naj skrbno in premišljeno razpravlja
Zvezo med Rusijo in Nemčijo je označil Green za "nesve to zvezo."
— Mnogi v naši deželi, ki se smairajo za liberalce, — so obsodili fašizem in naeijzem. To je bilo pa tudi vse. Komunizma niso nikefar obujali. Mi pa
, .	..	„ v.	. mirili, Kttlll 1IIHM1 Ml DDlil.M urmi-
obsojamo nacijzera, fašizem m isa,; .bo,llikn irt>t(>v<( mna4i
komnmzem, kajt, sedaj je vse ,„„, .flkoh„hL Prebivalstva s., troje zdruzeno.	S(, ,MevaIi „rph|adi> krfi v
lo<lcu in razne druge pestilence. Hipna tolažba je bila v 'zvezi z velikimi stroški: dva dolarja za zdravnika, tri dolarje za zdravilo, ki naj bi zu doščalo za štirinajst dni. Todr. k<lo je čakal štirinajst dni. Kdo je čakal en teden, kilo je izpolnjeval zdravnikove predpise f Zdravilo je bilo koj prvi dan 'porabljeno, zaleglo ni dosti in treba ga je bilo obnovili.
Ljudje so imeli denar. Tovarne so še vedno obratovale, kajti treba je bilo nadomestiti, kar je porabila vojna, in poskrbeti nove zaloge.
Plače so bile še vedno na višku. Fa'bri^ki delavci so nosili po delu in ob nedeljah židan.i srajce po osem dolarjev. Nihče pa ni zaslužil toliko, da bi mogel z medicinami zadoščati svoji pivski strasti.
Da, ern oblak je bil tiste, dni zagrnil deželo. Težka mora je počivala na vseh.
Na vseh koncih ip krajih so se pojavljale pritožbe in protesti. Toda prepozno. V Wash-ingtonuu je bilo že vse določano, sklenjeno in zapečateno.
Od nikjer tolažbe. Toda vendar, vendar. . . p0 nekaj dneh je prisijal žarek upanja in po-posvetil v črno temo. Vse je hlastnilo po njem.
.Potapljajoči sh> se je z zadnjimi silami oprijel bilke, ki se je kmalu razvila v debelo bruno rešitve in odrešenja.
GLAS NABOD &n m Ntw ToiS
Tuesclay, Septemter 19, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
MOGOČNA KANADA SE ZOPERSTAVI DIKTATORSKI SILI
!>♦. JOŽA LO\ UKNH':
liul>.*Vokf VH>i riVMjI tilli
l«r;i<iti iiu* vedno mikajo. NV-ftitokral st'jji bil »a .Janini ku, hodil v Dra&tfose, k Sr. \lo-h« i »ju in v tfabrekev, *obMM NVun ijr in i** to »n ono vasico, a v Podblico, ki raipuje .skrita tnm <!<> t i v dnu pod dražja >šk" potjo. me do letu* nI sawC-do, čepra-v bi ni bit h? večkrat rad (.gledal krajevno električno centralo, ki ftiMffla i.- dvnj^M 1» t dije luč Palbliei in Juhi ni ku in iaprirttjezadružno za ve« t naših hribovcev. , ,
Zadnjičnem pa le bil v IVI-
t
Ni me izvabila elektri-ua centrala, nekaj drutr^'-" j * bilo.
Vil nedeljo juli fa l'o .}<• j»ri-;-lo sto >#ejiiških .tlelrvcev na Janmik in jinf je iim*e%*n! ir> pridigal kropar-ki župnik v cerkvi sv. Primožu — kdo je ne pozna zaradi krojnega raz-la in zadnja leta zitraJi na novo oJkuitih fr«*tk iz 15. stoletja f — me je pred ^fohorv>iit v va-i ustavil Spančev oče Ar drej Better. .
4'Pa pridite kaj k nam v
STARE LISTINE
eljal v biio,	a» .>« »-po ( "Kavno prav pajdeva s-ku-
znal že z njegovim >iti(otii. tsiln-* dim gcMpoJarjeiik. /e >«> bili na mizi okrnili iboLi in kolač in' hruške, pod katerimi se tod le-t<** dreve-a kiti' šibi;«' •!« bodo pet ž^ali i:i >kubi|}i tropov.) leto število tttrov takega, kakršnega s«m .moral ti»(li pokupiti in i«' bilo že štiri 'ela staro.
Ž*'guanjj-kib dobrot pu <i ni-j iem utegnil t:Jio privoščit , kakor lfci Špancev i radi. ki r me j"
*a.]." -em i»m rekel in se hotel cJfpraviti. ker u»ed pregie.lova njem listin ni som uiti opazil, da je začelo dežiti
"Počakajte, tla re izlije," so hiteli ter mi ie prigovarjali, naj bi zdaj kaj 'bolj segel po bobih.. Saj so bili doibri, a že-gnanjskih dobrot i ima človek kniialu dtt»ti.
4 * Pa bi mogoče čaja?** Tu smo potem ob čaju še in
bolj vleklo pisanje, katc regn iše govorili o litinah, ki da so ao ^prinesli, skrbno • pravljenu |*e ohranile, ker so jih imeli v v dokaj velikem zaboju na mi-.železni blagajni in ker ni hiša 'juk	I nikdar pogorela, poten- smo
Stare orumenele listine, ve-!obujali opomine na sti ke in činoma ^ vse U-|>o ohranjene,j»nede v svetovni vojni, za kar le nekaterih «o se lotile miši I so dali povod najnoveišj dv
Podiblico? Veste, nekaj ?*taiih pi.««*m imamo in bi rad vede!, kaj je v uijih. Vekim tnlsdim jtfo*tpodom f»em jrh fe |«rkaza!. a mi nUo nič povedali. NT"?n-• ko je, pa ne ^najo m* b*aii."
(kbljubil >etn, da o priliki pridem in pogledam.
Počitnice ^o mineva!". »m obljube) sem skorajda posrYd. n ko >em zadnjič brai v škofjeloškem muzeju, me je d v i trni lo nodeljo mmii V! na jam-ni-W<o že^nanje in »opoldne v
-Spamčeva hiša je j>mll vesi.
Oče je bil prav>kar pokiadal živini, ;»u je prišel iz hleva.
Pozdravil sem ga in nm povedal, da sem) prišel, ki. k or *em obljubil.
Moč je bil vesel in me od-
ali molji, vendar ni nohenn tako pokvarjena, dn bi se no bi dalo iz njih raabrati. za kaj gre. Listin, ni s*m jih štel, je veliko: najmanj v >t:»tln) gre njih število. Prva, ki mi je prišla v roko, j*- neko potrdilo rudamkega glavat-*vj* v Ljubljani iz leta 1792 I/, te dobe je še moiogo družili. Xaj-več je takih, ki izza leta 17.'>2
Og 83 j 39—2 UVEDBA POSTOPANJA ZA
PROGLiA&ITEV MBfPVUl
SETINA ANTON, roj. 31. Ib7y v Zg. Šiški, rk. vere, samski, kolar in gostilničar, zak. sin Antona in Uršule roj. Per-ko, stanujoč v Zg. Si&ki št. 65, pristojen v Ljubljano, je leta 1910 odšel t» francosko ladjo "Touraine" v Ameriko. Dne »eptembra 1910 dan -pred dohodom ladje v New York to »Set i no pogrešili in domneva-jo, <la je »koči l v morje, ker se'j Brnika je nahajal v kabini za bolnike. Ko je straiaj Sel isknt zdravnika, je 6etina zaklenil kabino in ko so nato nasilno odprli so opazili, da Šetine ni nikjer.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu $ M st. 2. o<tz., se uvede na prošnje Zaje Minke v Ljubljani, Poljanska cesta 79 postopanje za proglasitev mrtvim ter se iz*la poziv, da a<e o "pogrešancu poroča sodišču ali « tem postavljenemu skrbniku Zaje Minki v Ljubljani, Poljanska cest« 79.
&etif)a Antona «e poziva, da
se zgiasi pri podpibanora «i>dir
šču ali drugače da kako vest o
sebi.
Po li9.E*0'bo sodeče na vnovUW prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okraino sodtfče v Ljubljani, orW. J^V., dna 18. miana, 1030.
i r>*
pa s-koai vse stoletje ^ovote o krajevnih zahtevah prošnjah in pritožbah glede go&lnin zadev na Jelovei. Xa gori. Pod goro. Na razoru. Pri Mrzlem r.ludeneu itd.) Druge lUtine govore o hipnih zadevah, prnv-ddti, zappiščiiiah itd., In so v njih navedeni, menim, do kraja vsi Podbličani. kolikor so bili zapleteni v raxne sienjske in nieleabojne interesne Najstarejša listina je neko j)o-trdilo. ki ga je izdal nam<»-tni!: rudaivkega s<«lnika v ltn«lov-Jjici leta 1(>1T. 'Večina »istin je pa naslovljena na loško sod-nijo frei-inških Škofov ali pa njena resftev vlog, ki jih je dobila Lz Pot^bliee. Tudi m <lobe Napoleonove Ilirije je nekaj listin in izkazov <4fronkovT* in še neka zadeva selškega župnika o biri.
Zanimivo je, da je v večini listen iz 18. stoletja glavna oseba neka Marina Pegambin, ki ka«e, da je mo-rala biti zelo odločna gruntarica.
Oče in sin sita	pozor-
no opremljala moje '.'delo," čeprav je trajalo kake tri ure. Neledo je o<"e4u natvezel, da je med Listinami tudi ta*ka, ki sega v oni čas, ko da so bili ti kraji pod goriškimi grofi. No, v to sem dvomil, a vendar me je imelo, kaj, če bi se meti temi starimi pmpirji vendarle nahajal kak dokimient, ki bi kazal zveoo s Tolminskim. Pa ni bilo nič.
Ko sem končal s svojim bežnim pregledom, je prišel še Spančev brat. Mohorjev oče z
god ki. Span če v oče je bil one č#se cibčin^ki odbornik, a je moral, čeprav jih je iinel že 50, spe* obleči vojawko suknjo. Preden jo je obleke!, je moral kot občinski odbornik, opremljati okoli po vaseh 44 žitnega zapisovalca", ki je bil za te kraje neki gospod iz Kranja z očali in /dolgo brado — imenoval ga je in sem m,u povedal, da ima zdaj v Ljubljani opravka tudi s takimi listinami, ki bi ga tudi tedaj • gotovo bolj zanimale kaikor »posetev, katere ni poznal ali je ni hote! poznati. ko ni ločil ovsa od pšenice in je verjel in zapisal, da je kronan r — detelja.
Prijetno je bilo kramljanje, a mene je čakala še dolga pot.
Vstal sem in Mohorjev oče tmli..
"Pa priiUte še kaj," so me prijazno vabili in me še prosili, naj bi povedal v Ljubljani o njihovih listinaJi goj^podom, ki bi jih uteginil zanimati, da jih lepo preštudralj.
Obljubi <>em, da še pridem in ila tudi v Ljubljani povem, kaj sem odkril v Poddiliei pri Span-cevih. .
Lopi popoldan jamniškega žegnanja, ki bi ga bil rani preživel v prijetni -družbi pri našem Pusrtotarju. sem žrtvoval orumeneliin Ms-tinam. a mi ni žal. Svojo obl jubo glede ljubljanskih gosjpodov zgodovinarjev in juristov, ki hi jih nad dvesto in tri sto let stari dokumenti zanimali, mislim, da .-ein najbolje izpolnil,, ko jih s temi vrsticami opozarjam na pod-bliške listine.
Ministrski predsednik Maekenzie King bere na izv«nrednem zase.lanju kanadskega parlamenta svojo poslanico, s katero je Nemčiji napovedal vojno. Na tej seji je parlament kot prvi .prispevek za vojne stroške dovolil svoto $100,<>00,tH>o. _ Kanada se te dni (pripravlja, da pomaga Veliki Britaniji, kolikor mogoče ji sredstva dovoljujejo.
RAZGLEDNICE
tlewjroAe
frjgftffc
Veletok Mississippi obogatil reveža
menil, kilo pa naj tudi -tika močvirnateni svetu. Coo]x*rja je le rev.^Vina prignala do tega, da tse je |>olikal t<wl ukru« Pri tem pa je opazil, da prinese marsikaj iporahnega. Iz hbxlov, tramov in de>k, k* jih je Cooper tu nalovil, si je v nekaj letih napravil ?>r:>\ tir no hišico, ki jo tudi < juemil / darovi Mississippi ja. Da pn ga velika voda ne bi kdaj pr* senetila v njegovem bivališep. -i ga je zgradil na koleli.
Ameriška zakonodaja ima zelo jasne določbe glede stvari, ki jih morje vrže tj;; breg, vse, kar naplavijo reke, j>a j«- !;s-t najditelja. Toda ta obrt j * ta ko negotova, da je kljub natančnim davčnim predpisom ni mogoV uvr>titi v noben iuz-red. Tako je Cnoper v >voji
revščini ušel izpred oči da\ka-rijani, pa tuli hi-« si ji* po-lr dil tako, da je bila il;ivk:; prosta. Po ameriškem zakonu >e hišni davek .pobira samo od hiš na ameriških tleh. ne pa za — stavbe na kojeh. Tako >i je I Cooper kot moderni Robinson i izven območja države z-radii I svoj skromni domek in našel j v odpadkih Mississrppija >voj krni'. Slej ko prej je HI na irlasu kot revež, ki preb'va v neki jazbini ali kar v ust;n ve-letoka, čeprav to že zdavnaj ni bilo res..
Iz te bi^e na koleli je Cooper hodil na sv»»je de!o. Nabavil >i je dolge kavi je in celo neke vr>te trnke na vrvi, da je z n jimi pritegnil k sebi oddaljenejše predmete, ki -o plavali po vodi. Slednjič je iznrevidel.
da mora tako na vodi imeti tudi svoj čoln in si je zbil nekaj ! takega iz desk in plohov. Če-jsar o 1 teh paberkov pa >am ni mogel porabiti, je v samokolni-ci zvozil v mesto, kjer je vse za >kromen denar prodal. Lepega dne pa je iz samokolnice naistal — avto. Missi.^cppi ga je privalil s >vojim tokom — najbrž se ga je blo hotel na najcenejši način iznebiti in ga je jMitisnil v reko. Cooper pa ga je zavlekel na 1>reg in ga z vsemi dodatki toliko popravil, da je ropotal in peljal. Seveda tega avtomobila ni mogoče oe«'-'niti ne ]m barvi, ne jm> k >nj-k;ii silah, ne po kakem druirem znaku, ki hi razodeval firmo, toda tisti revež iz močvar v Mi-t-issLppiju, ki pač ni potreboval rep reze nt aee in je oil nje-ura tudi nihče pričakoval ni, je
vtzrajno vozil na tem si;«i*1!ji-vem in razpadajočem vozilu svoje paberke in jih protlajal. Tako se mu je neopazno nabralo celo premoženje. V neprestanem bivanju ob veletoku je tudi opazil, da so na Inu struge tu in tam kake skale, ki jih vt.da še ni izpodjedla in da pred njimi ohleže vse težje -t vari. ki jih voda vali po dnu. Nabavil si je preprosti potapljaško opremo, v kateri je mogel tudi ]>o »celo uro biti pod vodo. V tej opremi je raziskoval "sumljiva" mesta v reki in našel stvari, ki prekašajo Vsako pričakovanje: tako žep-n<* ure. cele zaboje konzerv, denarnice, nekoč je misel celo kaseto s kovanim denarjem. Zdavnaj hi že lahko zapustil svoje bivališče, pa ga ni, ker se je p«č držal -vojega življenja.

Te dni je v svoji hiši v izlivu reke Mississippi umrl John Cooper, ki je bil vse svoje življenje na glasu kot revež. Pa Be je odkrik), da ima mož prav velrko premoženje, milijonsko, le živel se je na tako reven način, da mu nihče tega ne prisodil. Zato tudi do zadnjega dne ni plaičal nobenega davka. Hudontačnezi pravijo, da mai je prav to pripomoglo do premoženja, ne pa Mississippi.
Pred desetinvi leti se je John Oooper naselil v izlivu reke Mississippi pri DonahdviUeu v tlraavi Louisiana. Prebrodil je že vso Ameriko, pa nikjer ni nrogel najti primernega zaslužka. Pofftal je žntev takratne brezposelnosti in ko je prišel do bregov Mii^isjpHppija, se je sačel preživljati na ta način, da je paberkov a)J po obrežnih nsfplayiriafe in .sknsal vnovčiti, kar je-našel primernega. Biwsifupi pa je velika .voda in niboe bi ne mogel m Miti. kaj vae nosi s sefeoj. Ima tudi dve redni ipovodnji na leto, snomla-di in jeseni, in takrat privleče %	lažečih krajev cele se-
4itve, P*ej se-za to. nihče ni
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-s pom eni k?
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Na3t.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kaksj sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
Naročite jiK lahko prif
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1 704 strani
VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledn. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet n* divjem zapadu. — Rešeni milijoni. Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani
VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. —« Nšo-či, lepa Indij anka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50
Slovenic Publishing Company
216 WEST I8th STREET	NEW YORK. N.Y.
*«LZ0 VIBODP.I«« TofC
< i
fFuesdayv September 19, 1939
HLDVEWE (YUGOSLAV) BAILI!
je si bil tako dolgo?
Šaman ii življenja — Za "Glas Naroda" priradil L H.
"Samo pogum: Saj sem tudi jaiz tukaj!" ji zašepeče Klaus na uho.
Id una prihaja malih korakov po stopnicah. Z jeznim, in ljubosumnim pogledom dožene, da je Truda v svoji razburjeni*-1 i kiafina in do .^e z dr. Horvatom zelo zaupno razgo-%arja. To ji je preveč, toda za Tnwlo se prav nič ne zmeni, tem ver zelo ljubeonivo pozdravi Klausa in stopi poleg njega.
4'Ali ste kaj dobro *pali, gospod doktor?"
t4Izvrstno, milostijiva gospica!'*
In s svojim pogledom ga izzivajoče ošvigne.
44No, kaj se vam je sanjalo??"
Klaus se nekoliko zasmeje.
44Nekaj zelo smešnega Sanjalo se m\ je o vas.' •
Id una se mu priliznjeno nasmeje.
<40 meni? In to je bilo smešno!" ga vpraša koketno.
44Sodite sami. Videl ?em vas v eanjali graditi .stopnice z velikimi knjigami. Plezali ste po stopnicah in ste skušali vleči mene za seboj. Toda toliko poguma nisem imel, kajti na vsakem hHbtu 'brezštevilnih knjig je bil napis: "Moje moderno svetovno naziranje."
Truda ne more drugače, kot <la se nasmeje. In če bi jo veljalo življenje, tega smeha ne bi mogla zadušiti. Iduna jo *amo jezno pogleda, toda ta pogled prežene njen «meh. Iduna se zopet obrne k Klausu in nekoliko užaljena reče:
44Ali naj bo to šala?"
44Prav gotovo ne; na mojo čast, da #*e mi je ravno to sanjalo in iz tega morete sklepati* kako globok utis ste napravili na mene, ker sem videl, kaka moderna svetovna naziranja
imate."
Iduna ga ostro pogleda, t<*la Klaus se ne zmeni za njen pogled v
"No — in konee teh pretresljivih sanj?" ga vpraša napol za niči ji vo, napol radovedno.
Konca ji ni hotel pvedati; onega dela. v katerem je Rut igrala svojo vlogo, ji za nobeno ceno ne bo izdal. In da je Iduna s celim svojim svetovnim naziranjem padla in drčala .po stopnicah, ji tukli rajši ne pove, kajti, to je dobro vedel, da
hi padel pri njej na klaftre globoko v nemilost. Zato samo pravi.
"Nato ste izginili, kot kaka fata morgana v — nič."
Iduna skomigne z rameni in se vzravna. .
44Mislim, da grenw zajtrkovat, kajti najbrže še niste niče >ar jedli, go»pod doktor."
Na vprašanje ne rxlgovori, temveč samo pravi:
44Ravnokar prihajam iz parka."
Iduna hoče iti ntimo Trude, ne da bi jo pogledala.
Tedaj pa se Truda ohrabri in proseče pogleda Klanca W evers>l»erga.
"Dovoli, da se takoj poslovim od teben Iduna. Xe maram več zajtrkovati, temveč bom takoj zapustila Gravenutein."
Idunin korak zastane.
" !*red poldnem ne pelje noben vlak v Ka^el — in boš tudi morala ;e čakati, predno bo kak voz pripravljen zate."
Truda krčevito stisne roke. .
44 Ne potrebujem voza — in v Kassel ne grem — grem na Fiden-erjevo posestno in Charles I^ingwv bo prišel z avtomobilom po iikene; takoj bo tukaj."
Zadnje besede tako rekoč bliskovito izgovori kot bi morala, kar jo ti«či, tafkoj spraviti iz reca.
Iduna -se zgane, vsled raoiburjenja preWedi in stopi tako pretc e pre,! Tnido, da Klaus navidezno nenamienoma stopi me<l <»l>e m T rudo ne koliko potisne v stran. Bal se je, da ne1 •H Iduna Trude vdaiila v obraz, tako jezna je bila.
Truda je vasela, da se more skriti za Klai^a. Iduna
ne ve, kaj naj bi v svoji jezi rekla, toda slednjič sikne skozi
zobe:
44Kačja zalega!" Nato se pa obrne na peti.
" Pojdiva k zajtiku, ga«pod doktor," pravi.
Klaus pa jo mimo gleda.
"Dovolite mi, da se še prej od goepice Hollove posJovim in Mr. < liarlesu Lor^-vju voščim ddbro jutro. Takoj pridem za vami."
Iduna ima dane^ zOpet slab dan. V svoji jezi bi mogla razbiti vse okoli sebe na drobne kose. Toda razum ji za-pove da se obvlada. Se zadnjikrat je hotela poskusiti, da 1 rudo izbi je z Charle-ovega polja. In takoj obstoji in pravi navidezno h lax] nokn.no:
IXibro, bomo ,pa počakali, dokler ne pride Chanles. Mogo<-e bo z nami zejtrkoval."
Tedaj se zaslkši avtomobilska trobenta in Klaus pravi Trudi;	1
,4Ali imate *voje stvari že pri rokah?"
"Da, gopsod doktor, v*e je pripravljeno. Ali hočete, prosim, povedati slugi, da prinese kovčege iz moje sobe?"
ra<1 ne	kajti bal se je Trudo samo pu-
st.t. z Tduno. Da si je Tnida nakopala smrtno Idnnino *o-vri*4vo, to je ddbro opazil.
Kot pa slednjič .gre proti stopnicam, ravno pride sluga Zato n*i mora Klaus naročiti, ne da bi ee mu bilo treba od-
la,jlJt.1-. Tmko €Btmne Id»ni	toliko časa, da pristopi k
Trudi m ji zašepeč-:
44To ti bom nalila! Toda ne triunrfiraj prezgodaj." 1-traii" Iduninc 0(1 'ako P1"6*** bliskajo v Trodo, da se pre-
Toda pride Klaue in ta trenutek tudi Charles Longwv
»topi v veio.	8 ?
Svojo »vtomdhi.sko čepico sname.
V r n1>0br0	Truda' tukaj s«n, da vas odpeljem.
venbteum. Dobro jrfro, gospica Iduna. Ne morem se dolgo zamuditi, ker me Winnie že ieljno pričakuje."
£Nadal>vanja prihoda^*.)
Alkohol v Indiji prepovedan
Je ze moral prohibiorjski za- metniiki so zatlsnili obe oč kon v Ameriki roditi tudi neke in ,popoldne je bil v mestu
dobre sadove, da grelo soda j tudi druge dežele po ameriškem agledu. Najnovejši tak posnemovalec je i radijska vlada, ki je po sklepu kongresa izdala "prohrbicijeki zakon." alkohol in -vse žgane pijače so v Indiji preipovedane. Pa ne >za vse, le za tiste, ki jih je treba še 4<yizgojit.i" Za ljud-«tvo, ki je — kakor pravijo poročila — zelo podvrženo prekomernemu uživanju alkohola. Za Evropejce in indijske »plemeni-taške rodbine ta prepoved ne velja. S posebnim potrdLlcm si morejo tudi še naprej nabaviti alkoholne pijače za domačo potrebo.
Prehod iz 44mokre" v ho" doibo pa je velik dogodek, ki je zelo odmeval po deželi v tem, da se je v^ak poslužil prilike in se dolgo poslavljal od raanih vrst kapljice. Xajbolj pa so ta prehod praznovali v Bonrbavu, glavnem mestu in trgovskem središču Indije, ki ima 1.400.000 prebivalcev — torej mesto, ki ob raznih prilikah požene na uliee nepregledne množice. In taka prilika je bila noč preti uzakonitvijo 44prohibicij-kega zakona." 850 gostiln in točilnic je dobilo dovoljenje, da smejo vse svoje zaloge do polnoči zadnjega dne razprodati, da cele vrste raznih majhnih obratovalnic niti ne omenjamo. Tjastniki w?eh takih obiti so prejeli navodilo, da do polnoči smejo stočiti vse žganje brez ozi»*a na stanje gostov, ob polnoči pa se zaključi in je konec. Pet minut pred polnočjo stražnik še mirno gleda in >se smeje noremu početju pijanih družb, pet mi nut po po ta oči pa za vsak nov| kozarec naredi strog obraz i n 1 konec bi bil — huda denarna! kazen ali pa celo izguba obrti.' In kljub nebrzdanemu nore n ju. ki je vladalo pred polnočjo, je policija, ki je bila na tak prehod pripravljena, izvedla tuli drugi del in z vso .ntrogestjo ob polnoči začela 44trezno dobo."
Že v zgodnjih jutranjih urah so stale pred gostilnami, točilnicami in raznimi skritimi bez-nicarni cele vrste ljudi, ki so z vsakovrstnimi posodami čakali, da pridejo na vrsto in se pre-f^krbe z žgano pijapčo za dni, ko je ne bo mogoče več tako enostavno dobiti.. In to kljub temu, da je shranjevanje alkohola v dobi prohibicije tudi za za^f<lme hiše kaznivo. Drugi pa so si želeli še polteno napiti se in se morda potem podvreči pdbodi kongresa in živeti trezno. Za<to so t od i ti že zgodaj dopoldne izginili po točilnicah in se začeli poslavljati od žlahtne kaplje. Proti poldnevu eo bile ulice že polne omahujoči^ ljudi, ki so s svojim hrupom in smehom kn%alu natpolnile vfce mesto in na ves glas dokazovali, da 'krepko iz\Tišujejo pravico tega izrednega dne. Pro-
eel ljudski praznik.
Zvečer pa je bil na ibare in pivnice pravi naval, ki je prekosil vsa pričakovanja. Povsod je bila gnječa, ki je silila celo na ulico. Ni bilo dovolj ne stolov ne kozarcev, ljudje so pili iz papirnatih kozarcev, skodelic za čaj in ceJo praznih škatljic za konzerve. Po ulicah ee valjale cele množice, ki »o vzdrgovale tak hrup, kot da ;e razglašena svoboda Indije. Tu je priišlo do pijanih prete-■pov, tam do prubratunustev. tu je kdo svojemu tovarišu vlekel iz žepa zadnjo rupijo. tain je krdelo naskočilo klet, da hi zva-Ulo na u-!ico sod preljube žgane pijače, ki je naslednji dan že ne bo več. Policija je bila takorekoč breiz moči, ker je pravilno ocenila izjemni položaj, ni posegala vmes, saj je nad v-em že lebdel strogi pro-hfbicij-ki zakon kongresa. O-krog 10. zvečer je že večina pivnio izobesila na*l svoja vrata napise: 4'Alkohol razprodan
TEvropejci in indijski p'e-menitinki so tega norenja niso udeleževali, ker za nje ostane vse .pri starem, le nekaj več formalnosti bo treba izpolniti. Kakor je prohiibicijski zakon namenjen v prvi vrsti preprostemu ljudstvu, tako je bil tudi ta zadnji "mokri" dan zanj in se ga je tudi poslužili v polni meri. .
uHM,"ii|, .iiiiiiiii,, „i!iim„ „,111111,, „
.........W . .-li'S......M t|ii,|,.((:}.Ul
prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na:
IGRE
ki jih imamo v zalogi.
Edda, drama v 4. <lej.....«... .6«
Marta, Semenj - Uiciimomlo. 4.
dejanja________________________________M
Prepeluh.' iiarudua i>rxvlji<-a « 0.
dajanjih ....................45
Tončkove sanje na Miklav&ev ve-Cer. Mladinska Igra * peljem v Z. dejanjih____________________M
11.	U. K. Drama v 3 dejanjih a predigro, (Čapekl.	__________49
Revizor, 5. dejanj, trna v**zana ------75
Vrtinec, drama v 3 dejanjih ______ .45
Za kri* In svobod«, igrukal v 6.
dejanjih_____________________«
LJndakl oder i
i. av. Pa 12 letih. 4. dejanja_________.M
ti. sv. Zapravljive«............. .M
12.	it. 8k«puh ................. M
Zbirka ljudskih l:er:
8. saopIC. Mlin sraaljo, Bv. Neža, Sanje--------------M
13.	snopi«. \ esUlka. Smrt Marije Device. Marijin otrok____________JI
14.	anoplC. 8v. Befttjan. Janaika deklica. Materin blasoelov _______ JO
15.	snoplC. Turki pred Dunajena. Fabjola ta Neia----------------M
20. snopi«. 8v. Just; Ljubezen Marijinega o*roka--------Si
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
Dajte prečit at i današnjo število svojemu prijatelju, kij Te ni naročnik 4tGla^a Naroda''. Ce ^a pridobite za na-1 roenika, boste vstregli njemu, do^ti pa tudi koristili nainj ft i se moramo kot izdajatelji tujejezične^a časopisa bori-( ti v sedanjem času s (precejšnjimi težkočauii.
Da bo list odgovarjal svoji surhi, se mora o*l dne do< clne boljšati. K temu nain lahko edinole Vi primorete,' Jako ga pri vsaki priliki priporočate, ee -se Vam zdi Va-J J šega priporočila vreden.
MEHKO VEZANE KNJIGE
PREPIR MED POLJSKIMI VODITELJI
CERNAI TI, Romunska, 18. sep. — Poljski trije 44veliki voditelji-se niso ločili v miru. Mosčicki se ji» cnlpeljal v Crai-ovo, bi izu bolgarske meje, kjer mu je romunska vlada dala na razpolago vilo; Beek se je z avtomobilom odpeljal v Slasiku! v M old a vi j i, maršal Sniigly-Rydz pa je odpotoval v Bikaz v Ka rim t ili.
Tekom slovesa od Mosčiekega na železniški postaji sta se zelo ostro prerekala vnanji minister Beek in maršal Smiglv-Ry<lz, nakar je maršal naglo odkorakal k svojemu avto. ne da bi se zmenil za Beeka.
RomjHiska vlada je dovolila visokim častnikom poljskega generalnega štaba živeti v bližini Bukarešte.

Za gospodinje
Kuharske Knjige...
IIKiiliiMMMtli.SiiiiluiliUltf! Ulitki. II
Slovenske žene so splošno znane kot dobre ku-Uarice. Vsakdanjo lirano znajo pripraviti okusno in spretuo brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, prid<»nite kakšne malenkostne stvari kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimal«:
azprodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
5
KNJIG za
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr-728 strani.
Cena $5.
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
9C5 navodil, 255 strani.
broširana $1.25. . . vezana $1.50
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
........................................................................
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST I8th STREET. NEW YORK
L. Andrej Hofer (Junaški vodja Tirolrev
2.	Belgraj&kj Biser (Vitoj Jelene)
3.	Brnrška Vedeieialka
4.	Boj In Zmag* (JoKff SpflllllHU)
5.	Božitni Durov i (Kuduir VraUl) C Burska Vojska
7. Cvetke	(H. Majar)
9.	Dedek je pra»il i Julij Slapšak)
10.	Devica Orleanska
11.	Dve nliki	l K saver Meftko)
12.	Duhovni boj (Lovrem- Sku|*>li)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trrnk
(Gjuro I'aij<lurlc)
16.	Gosdovnik, 1. zvezek Gozdovnik. II. zvezek III. Mu jar)
17.	Hudo Brrzdno (Kr. Erjavec)
18.	Humoreske, Groteske in Satire
(Azov in T«-fri»
19.	Korejska Brata, frtira Iz milijo-
nov v Koreji	^pilluiau)
20.	Krvna Osveta
21.	Mesija	(Dr. Jejllč)
22.	Mlad'm Srcem, |M»Testl za
nilaillno	(K<aror Mi^ko)
21. Maron. kronski deček z lih* notia
23.	.Mrtvi (ioslaf
26.	Musolino
27.	Na Indijskih Otokih
28.	Ob 50-letnici dr. Janeza Ev.
Kreka
29.	Parižki Zlatar
30.	Patri a. Povest Iz Irske junake
dobe	(II. Fh|«t»t'
31.	Paberki iz Roža (Ivan Albrehti 3?. Popotniki, novele in frtiee
(Milan Pngelji
33.	Poiiealee
34.	Pravljiee	(TT. MaJ«r>
35.	Pravljice in pripovedke za mla-
dino	(S. KiAitnlL)
36.	Povesti in Slike (Korer Meško)
37.	Ptice Selivke	(Tabore;
38.	Praški Judek	(Josip Vole)
39.	Pred Nevihto
40.	Praprefanove Zgodbe. Povesti
(Anton Stražark
41.	Prihaja?, i-ovest (Fr. Detela) 4i. Prst Roiji. I. zvezek
Prst Božji. IV. zvezek
(Anton Keller) 43. Preganjanje Indijanskih misijo. 1	t.«rje v	(Josef Spilluiai.)
144. Rdeča in bela vrtnica I	(Anton Huonder)
45.	Revolucija na Portugalskem
46.	S:sto s Šesto	(H. Fedcrer)
47.	Skozi Širno Indijo
48.	Spisi Krištofa Šini da
49.	Študent naj bo (S. Finžj-ar)
50.	Strahote vojne
51.	Suneški Invalid (S. KoSutnlk)
52.	Sveta Notburga
53.	Tri Indijanske povest
(Josef S|illlm«n>
54.	Večerna pisma (Marija Kmetova >
55.	Vrtnar	(Tairorel
56.	Volk Spokornlk in drng? povesti
za mladino (Ksaver MeAko)
57.	Vojnimir ali Poganstva In krst
(Joidp Ogrinec
58.	Zadnja Kmečka vojska
(August j^enoa)
59.	Zadnji dnevi nesrečnega kralja
S. KoSntnlk
60.	Zbrani spisi za mladina
(Kneel he rt Gang!)
61.	Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Planinski*
62.	Zgodovinske anekdoto
(Dr. Sarahon)
63.	Zlat okopi	(Josef Spillman)
64.	Zmaj Iz Bosne, povest I« bosan-
ske zgodovine (S. Košntnlk) (Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekoliko izkaiena.)
A ko ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET HEW YORK