PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE 1887-2007 120 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Uredil Rudolf Franc Zadnik Mozirje, 2007 120 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Od leta 1887 do 2007 Izdalo in založilo: Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje Savinjska cesta 29, Mozirje Gradivo zbrali: Aleksander Videčnik Rudolf Prane Zadnik Jože Zlatinšek Gradivo uredil-Rudolf Franc Zadnik Lektorirala: Marija Venek Oblikovanje in prelom-Fontura/Peter Rihtarič Tisk: Tiskarna Bizjak Naklada: 500 izvodov Mozirje, december 2007 CIP ■ Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.84(497.4 Mozi rje)" Ч 8S7/2007" PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Mozirje) [Sto dvajset] 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje / [gradivo zbrali Aleksander Videčnik, Rudolf Zadnik, Jože Zlatinšek]; ur edil Rudolf Franc Zadnik. - Mozirje: Prostovoljno gasilsko društvo, 2007 1. Zadnik, Rudolf 238062592 KAKO SE JE ZAČELO Mozirje je bilo nekoč tako kot tedanji kraji nasploh postavljeno izključno iz lesenih hiš in drugih lesenih stavb. Tako je bilo seveda požarno zelo ogroženo. Časi izpred dvesto let seveda niso poznali tehničnih pripomočkov za gašenje, v glavnem so se proti ognju borili z vedri in mokrimi plahtami. Zato ni naključje, da je bil trg Mozirje nekajkrat plen ognjenih zubljev. Prva staroavstrijska zakonska določila obstajajo iz začetka 19. stoletja. Najprej so poskrbeli, da so bile razne delavnice, ki so delale z ognjem, zunaj naselja. Nato so postopno zidali hiše, toda strehe so bile še vedno pokrite z lesno kritino, tudi dimniki so bili še dokaj preprosti in zato nevarni. Sčasoma so uradno zahtevali določene požarnovarnostne ukrepe pri gradnjah. To lahko ugotavljamo s skrbnim ogledom sedanjega trga, kije eden tistih srednjeveških krajev trgovanja, na katere smo Slovenci lahko ponosni. Ko je izšla protipožarna uredba leta 1824, je mozirski sodnik, kije tedaj vodil trški magistrat, izdal leta 1825 odlok, s katerim je zadolžil gospodinjstva v Mozirju, da vplačajo določeno vsoto za nakup dveh gasilnih brizgaln. Hkrati je v skladu z zakonom določil skupino trških »požarnikov«, ki jih je vodil požarni komisar. Tako smemo govoriti o začetkih organizirane gasilske dejavnosti v Mozirju. Seveda je vse to bilo še daleč od društvene gasilske dejavnosti. Lahko pa že govorimo o vse večjem zavedanju pomena požarne varnosti. Gasilska društva so se začela oblikovati predvsem v mestih in večjih trgih. Tedanje nemštvu naklonjene oblasti so seveda podpirale društva, ki so jih sestavljali Nemci, zato je bilo predvsem na Štajerskem gasilstvo v rokah nemškega dela prebivalstva. Slovenci niso stali ob strani, toda njihova gmotna moč včasih ni zadoščala za nakup potrebne gasilske opreme. Da so mozirski prostovoljni gasilci prvotno delovali kot odsek tukajšnjega Sokola (1882), torej ni naključje. Predpisano nemško poveljevanje v društvih jih je k temu prisililo. Šele ko je zakon dovolil poveljevanje v jeziku prebivalstva, kjer je društvo delovalo, so se oblikovali kot Prostovoljna požarna hramba Mozirje. Zgodovinsko leto za ustanovitev samostojnega društva je bilo leto 1887. Tedaj so stopili na čelo novega gasilskega društva ugledni Mozirjani, trdni Slovenci. Prvi načelnik je bil Anton Mlinar, za njim pa je dolga leta uspešno vodil gasilsko društvo Martin Šuster. Skozi leta seje zvrstilo veliko vodstvenih članov gasilskega društva, ki se jih lahko s ponosom spominjamo. Ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje je na čelu gasilcev predsednik Jože Zlatinšek. Številni mladi in zagnani mozirski gasilci nam vlivajo prepričanje, da bo ta društvena dejavnost v Mozirju živela in delala za dobrobit krajanov še dolga leta! Aleksander Videčnik 120-LETNICA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZTRJE Spoštovane gasilke in gasilci, gospe in gospodje, visoki gostje, članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje! Vsem lep pozdrav in vam, mozirskim gasilkam in gasilcem, še posebne čestitke ob visoki imenitni 120-letnici vašega društva. 120 let razvoja društva je izjemen čas. Je čas, v katerem so se zamenjali kar trije alt štirje rodovi. Ta čas je še daljši, če ga merimo z zgodovinskimi dogodki, ki so se v vsem tem obdobju zgodili na tem območju ali širše. Zanimivo je že samo dejstvo, daje društvo nastalo davnega leta 1887 v okviru tedanjega Južnega Sokola oziroma Telovadnega in požarnega društva Mozirje. V minulih desetletjih pa so se spreminjale države. Spreminjale so se oblasti. Spreminjali so se gospodarski in drugi sistemi. Spreminjali so se tudi pogoji in razmere, v katerih so delovali gasilci. Pomembno pa je eno: da je gasilska organizacija znala kljub rasti in padcem, kljub uspehom in težavam ves ta čas preživeti, se ohraniti in zagotoviti svojo postopno krepitev. Danes vaše društvo v Mozirju predstavlja najpomembnejšo organizirano silo za pomoč ljudem ob različnih vrstah nesreč. Preko 250 članic in članov, preko 50 pionirjev in mladincev je potrditev te rasti, uspehov in doseženih rezultatov društva pa tudi njegove vitalnosti. 'Tudi vaš razvoj trojk po posameznih naseljih zasluži posebno pozornost. Povedano drugače: za prihodnost gasilcev se v Mozirju ni bati! Na podobnih prireditvah ob različnih praznovanjih širom po Sloveniji radi z velikimi besedami poskušamo opozoriti na pomen gasilske organizacije. Pri vašem društvu velike besede niso potrebne. Delo društva, vaša opremljenost in usposobljenost operativnih članov dokazujejo, da je društvo učinkovito, dobro organizirano in uspešno pri uresničevanju humanitarnega in gasilskega poslanstva. Spomnite se samo ujme leta 1990, kije zajela celotno Savinjsko, drugih velikih nesreč, nenazadnje tudi vaše pomoči ob težavah na sedežnici lani na Golteh. Vse to dovolj zgovorno priča, kolikšen je vaš prispevek k varnosti ljudi in njihovega premoženja na tem območju. Spoštovane gasilke in gasilci, v zadnjih dveh letih smo poskušali še utrditi vlogo in mesto gasilstva v celotni organiziranosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Spremenili in dopolnili smo celotno zakonodajo in sedaj pripravljamo izvršilne predpise. Del naših skupnih interesov, čeprav premajhen, smo uveljavljali pri reformi davčnega sistema pa tudi pri dopolnjevanju sistema financiranja lokalnih skupnosti. Podobne interese poskušamo uveljavljati sedaj pri snovanju novih pokrajin. Naš temeljni cilj pri tem I ohraniti celovitost gasilske organizacije ter načel, kot sta prostovoljnost in nepridobitnost, obenem pa zagotoviti kar najboljše pogoje za delo gasilcev m drugih reševalcev. Morda se čudno sliši, vendar v pogojih, ko smo sorazmerno hitro spremenili gospodarski sistem, je prav ohranjanje celovitosti gasilske organizacije lahko najbolj ogroženo. Ni treba posebej iskati takih, ki zagovarjajo, da je prihodnost samo v poklicnih reševalcih. Niso tako redki tisti, ki trdijo, da je gasilcev, še posebej prostovoljnih, preveč. Nekateri nam očitajo, daje celoten sistem prevelik, preveč razvejan in podobno. Tu so težave z delodajalci. Ponekod želijo posamezne enote enostavno ukiniti in podobno. Ne trdim, da je v sistemu in pri njegovem delovanju vse idealno. Ne trdim, da smo v vseh okoljih in v vseh reševalnih službah storili vse, da bi sistem deloval vedno učinkovito in najbolj racionalno. Trdim pa, da sedanja organiziranost, ko ste prav prostovoljci, zlasti gasilci, najbolj razvita, najbolj usposobljena in opremljena splošno reševalna služba, ustreza našim potrebam. Ustreza tudi pričakovanju ljudi, kaj jim mora soseska, občina ali država zagotoviti, da bi se počutili varne. Če kdo, potem gasilci vedno priskočite na pomoč. Vaša številčnost, zlasti izven velikih urbanih centrov, pomembno prispeva tudi k splošnemu znanju o samopomoči, o pomoči drugemu. Sedaj poskušamo s kar največjo skrbnostjo določiti, katere naloge bi kazalo dolgoročno ohraniti v pristojnosti države in katere prenesti z države na bodoče pokrajine. Upam in želim, da pri tem ne naredimo prevelikih napak, saj bi bilo z vidika zagotavljanja varnosti zelo zelo slabo, če bi kar naenkrat dobili namesto nove kvalitete štirinajst ali pa še več pokrajin, ki bi kot male državice skrbele vsaka za svoj sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naša skupna odgovornost je, da smo v tem procesu aktivni in da zagotovimo, da bo tudi prehod na novo pokrajinsko organiziranost potekal čimbolj učinkovito. Naša skupna odgovornost je tudi, da mora z uveljavitvijo pokrajin sistem delovati še bolj učinkovito in še bolj prilagojeno potrebam, ogroženosti in možnostim v posameznih okoljih oziroma območjih. Spoštovane gasilke in gasilci, ob vašem jubileju se vam zahvaljujem za trud, pripravljenost, čas in napore, kijih vlagate v krepitev varnosti posameznika in naše skupne varnosti. Zahvaljujem se vam za vašj>rispevek pri številnih velikih intervencijah, kjer smo se srečali vsaj posredno. Čestitam vam za uspehe, kijih dosegate pri razvoju in delovanju društva. Kar najboljše želje pa vam izrekam za delo jutri in za delo v prihodnje. Na pomoč! Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Miran Bogataj PRAZNIK MOZIRSKIH GASILCEV Ko pišem ta prispevek ob pomembnem jubileju mozirskih gasilcev, je za nami velika naravna katastrofa, kije doletela velik del Slovenije. Izredno intenzivne padavine so na mnogih področjih (najhuje je bilo v Železnikih) in tudi v Zgornji Savinjski dolini povzročile veliko razdejanje ob vodotokih in sprožile veliko število zemeljskih plazov. Žal je pri tem šest ljudi izgubilo življenje. Da ni bila katastrofa še večja in da so se posledice začele odpravljati takoj, gre daleč največja zahvala predvsem slovenskim gasilcem. Tudi mozirskim. Ob 120-letnici organiziranega delovanja mozirskih gasilcev moramo poudariti prav vidik skrbi za sočloveka. Skrbi za človeka v stiski, skrbi za dobrine, ki jih sicer v državi Sloveniji skupaj soustvarjamo. Gasilci to počnejo organizirano, se za to pomoč tudi izobražujejo in opremljajo. Tako država kot občine so zadolžene, da skupaj z gasilsko organizacijo ustvarjajo primerne pogoje za delovanje gasilskih društev. Tudi razlogi za začetek organiziranega delovanja mozirskih gasilcev so bili številni požari, poplave in druge nevšečnosti, ki so prizadejale ljudi tod okoli. Gasilke in gasilci so jim bili vedno v pomoč, vedno pa tudi pomemben kraj druženja in učenja, kraj vključevanja tudi mladih v pomoč sočloveku. Naše kraje so doletele že številne naravne in druge nesreče. Klimatske spremembe povzročajo težave, pred katerimi ni varno nobeno območje zemeljske oble. Tudi naši kraji ne. Zato je ves svet poklican, da z zmanjševanjem negativnih vplivov na okolje zmanjša možnost katastrof, države pa zadolžene, da organizirajo tako zaščito življenj in premoženja, da bodo posledice naravnih nesreč čim manjše. Gasilska organizacija in gasilska društva so gotovo med tistimi, ki ob ustrezni pomoči države in občine k temu največ prispevajo. Državni poslanec, Jakob Presečnik Jakob Presečnik OB 120-LETNICI DELOVANJA PGD MOZIRJE V naši občini imamo kar 48 različnih društev. Prav društva so tista gonilna sila, ki dajejo naši občini posebno živahnost, razgibanost in obogatitev. Pokrivajo športne, kulturne, spro-stitvene, ljubiteljske in še nekatere druge dejavnosti. Gotovo ima med temi društvi posebno mesto PGD Mozirje. Je eno od najstarejših registriranih društev v občini. Najbolj se mu po starosti približujeta Pust Mozirski in Turistično društvo Mozirje. Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje ima imenitno zgodovino. Je nenehno v razvoju: od prvih začetkov do danes, ko je odlično organizirano, dobro opremljeno in nadvse dejavno. V arhivih je zapisano, s kakšnim namenom je bilo ustanovljeno in kolikokrat je posredovalo. Namen je jasen - pomoč človeku v stiski. VprVih časih ustanovitve je bila naloga društva predvsem pomoč pri požarih, mogoče še pri poplavah .. Danes pa je ta pomoč razširjena na vsa področja, kjer je človek ali njegovo premoženje v nevarnosti. V vsej zgodovini so opravili gasilci, v zadnjem času tudi gasilke, ogromno plemenitih dejanj. Srčnost, organ anost, usposobljenost in oprema so odlike, ki so spremljale in še spremljajo člane in članice PGD Mozirje. V vseh časih je bila organizirana družba, kije to dejavnost podpirala. Občina Mozirje vedno stoji ob strani gasilcem in vsak pameten župan skrbi za to, daje društvo številčno močno, usposobljeno in opremljeno. Zelo pomembno je tudi vodstvo društva. V tem času imamo dobrega predsednika Jožeta Zlatinška, ki imenitno vodi to organizacijo. Ima pa to društvo tudi poseben status med obe 2i ti. Gotovo je najbolj spoštovano in vsakdo je pripravljen, da mu po svoji mc tudi pomaga. Brez prostovoljnih gasilcev si skorajda ne moremo predstavljati urejenega kraja. Ob 120-letnici gasilkam in gasilcem PGD Mozirje čestitam V imenu vseh obcunov se jim zahvaljujem in obljubljam nenehno pomoč. Končujem z besedami NA POMOČ. Župan Občine Mozirje, Ivan Suhoveršnik 120 LET USPEŠNEGA DELA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Pred 120 leti se je v kraju Mozirje porodila ideja in napredno misleči krajam so se odločili za ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva. Zgledovali so se po drugih krajih, kjer so društva že delovala. Ugotovili 50, da so v krajih, kjer taka društva že delujejo, veliko uspešnejši pri varovanju človeških življenj ter materialnih in drugih dobrin pred požari in drugimi ujmami. Torej ugotovljeno je bilo, da se brez dobre organiziranosti in materialne, tehnične in druge opreme ter strokovnosti ni mogoče boriti proti požarni stihiji in elementarnim nezgodam. V takratnih časih ni bilo enostavno društveno delovanje, saj so tuji gospodarji take oblike organiziranosti zavirali. Videli so<, da se v teh društvih oblikuje narodna zavest in razvoj slovenskega jezika ter slovenska kultura, na kar moramo bili v današnjem času posebej ponosni. Gasilci so v takratnem času veliko soprispevali k ohranitvi in razvoju slovenskega jezika in slovenske kulture. Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje je že pred 1. svetovno vojno zelo uspešno delovalo. Tako je bilo tudi med vojnama - ne glede na materialne in kadrovske ter druge pogoje. Najtežje je bilo med 2. svetovno vojno, saj je bilo veliko požarov in drugih nesreč, a društvo je kljub temu zelo dobro delovalo in razreševalo vso problematiko. Po drugi svetovni vojni je bil razvoj društva zelo intenziven. Poraslo je število članstva, uredili so se prostorski in tehnični pogoji - gasilsko reševalna in zaščitna oprema. Danes je Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje dobro urejeno in je postalo sodobna reševalna enota, ki razrešuje probleme požarnega varstva in probleme na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, le-teh Pa v zadnjem času v tem delu Slovenije ni malo. Spoštovane gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, zahvaljujem se celotnemu članstvu za ustvarjalno delo. Posebej gre hvala tistim, kijih več ni med nami in so v minulih 120 letih veliko prispevali k razvoju in obstoju društva. Lepa hvala sedanjemu vodstvu za njegovo ustvarjalno delovanje in vsem tistim, k', materialno in moralno pomagajo pri delovanju društva. V imenu Gasilske zveze Slovenije vam čestitam ob visokem jubileju - 120-letnici - z željo, da boste tudi v bodoče kot prostovoljni gasilci tako uspešni kot do sedaj. Predsednik Gasilske zveze Slovenije, Ernest Eöry 1 Ernest Eöry BITI GASILEC JE ČAST! Nastanek požarov in njihove posledice so odvisni od vrste dejavnikov: od gospodarske razvitosti dežele, od kulturnih, socialnih in podnebnih dejavnikov. Vsak od njih po svoje prispeva k nastanku požara in velikosti njegovih posledic. Ukrepanje proti požaru pa je nemogoče, dokler kdo ne ugotovi, da gre za požar, in o tem ne obvesti drugih. Žal je to v mnogih primerih običajno prepozno. In takrat posredujemo gasilci, saj je za nas značilno, da v različnih nesrečah in v skladu z našim poslanstvom organiziramo in izvajamo zaščito, reševanje in pomoč ljudem. Skupaj z drugimi človekoljubnimi organizacijami, organiziranimi v zaščito in reševanje, delujemo pri obvladovanju razmer v različnih nesrečah. Gasilci že dolgo nismo več samo uničevalci ognjenih zubljev, ampak smo prisotni praktično pri vseh oblikah pomoči tistim, ki so je potrebni. Smo kot ena velika družina. Trden in spoštljiv medsebojni odnos ter zaupanje v člane in njihovo sposobnost, kar mnogokrat potrjujemo, sta nas in nas bosta ločevala od drugih oblik združevanja ljudi. Delitev odgovornosti, znanje in zavest gasilcev so bili in bodo vedno naše vodilo. Če k temu dodamo še kreativnost, odličnost, tekmovalni duh, pogum in dobro voljo, vemo, da smo na pravi poti. Svojo usodo imamo tudi v svojih rokah. Zavedati se moramo, da smo si gasilci skozi vsa leta obstoja sami zaslužili uspehe in spoštovanja vredno mesto v družbi in da smo si sami skorajda edina in največja ovira na poti uspešnosti, da imamo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, marsikje pa tudi na drugih področjih v lokalni skupnosti. Vendar pa nismo pravljična gos, ki leže zlata jajca na ukaz. Smo vendarle samo to: prostovoljni gasilci. Pri tem ni pomembno, na kaj ali na koga smo morali pri tem pomisliti, pomembno je, da smo dosegli namen, da delamo dobro in pošteno, da upoštevamo drug drugega in da se ob tem še čudovito počutimo. Biti gasilec je čast! Res je, da z leti postajamo nekoliko okoreli, da smo v mlajših letih imeli široko miselnost in vitek pas, kasneje pa se to obrne. Zelo pogosto se namreč dogaja, da mislimo, da vemo že vse in se nam ni treba več učiti. Napaka! Gasilci moramo vseskozi obnavljati svoja znanja, pridobivati nova obzorja in težiti k temu, da bomo korak pred ognjem in drugimi nesrečami. Samo tako bodo lahko naši krajani in občani imeli miren spanec in bodo ponosni na nas. Mi pa bomo svoj ponos upravičeno pokazali ob naših prireditvah in obletnicah. Spoštovani gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje! V posebno čast mi je, da lahko s svojimi mislimi dodam kamenček pri izgradnji mozaika ob izdaji biltena. Ob tem pa poudarjam zgledno sodelovanje operativnih članov društva na intervencijah, vajah in tekmovanjih na nivoju GZZSD. Vsak poveljnik bi lahko bil ponosen na gasilce iz Mozirja, njihovo znanje in opremljenost. Jaz sem zagotovo med njimi. V svojem imenu in imenu poveljstva hvala za vso pomoč in sodelovanje! Vsem gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje pa iskrene čestitke ob visokem jubileju! Na pomoč! »Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče.« (Nancy Dornan) Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Boštjan Cigale OB 120-LETNICI PGD MOZIRJE 120 let delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje je za Mozirje in mozirsko občino velik in pomemben jubilej, še posebej za 309 članov društva. V vseh 120 letih je bilo opravljeno veliko prostovoljnega in plemenitega dela pri reševanju ljudi, živali in materialnih dobrin ob najrazličnejših elementarnih in drugih nesrečah. To je gotovo dolgo obdobje zahtevnega in napornega dela, ki ga z veliko odgovornostjo vsa leta delovanja gasilskega društva uspešno in prostovoljno opravljajo naši gasilci. Kljub različnim političnim ureditvam v državi je društvo vsa leta svojega delovanja delovalo izredno narodno zavedno, o čemer pričajo ohranjeni zapisi. Vseskozi je bila v gasilskem društvu glavna skrb aktivno usposabljanje operativnih članov in opremljanje, prav tako pa tudi pridobivanje novih mladih članov, predvsem osnovnošolske mladine. V društvo je sedaj včlanjenih 77pionirjev in mladincev, ki aktivno sodelujejo pri usposabljanju in delovanju našega društva. Na njihovo gasilsko aktivnost smo zelo ponosni, zato smo prepričam, da bodo z leti postali dobri operativni gasilci in gasilke. Na vseh teh področjih smo bili zelo uspešni, kar potrjujejo strokovna usposobljenost članstva, sodobna opremljenost za gašenje in reševanje ter učinkovita osebna zaščitna opremljenost. Glede na to, da društvo pokriva veliko požarnovarnostno področje, so v oddaljenih naseljih organizirane in primerno opremljene gasilske trojke, v vsakem naselju občine pa je nameščena tudi osnovna oprema za začetno gašenje in reševanje. Da smo lahko pri svojem delu tako uspešni, pa je prav gotovo velika zasluga naklonjenost in podpora občanov in različnih delovnih organizacij našemu delu, predvsem pa župana občine Mozirje, Ivana Suhoveršnika, ki ima resnično izredno velik čut za razvoj učinkovite požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami v občini, ki ga z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev za opremljanje in delovanje gasilstva izkazuje občanom. Trdno sem prepričan, da sta razvoj in delovanje društva dolgoročno zelo dobro zastavljena, kar se izkazuje zadnja leta, in da bomo glede na hiter in aktiven razvoj občine opremljeni in usposobljeni za stalno, učinkovito in popolno delovanje na vseh področjih našega delovanja. Letos mineva tudi 30 let od podpisa listine o pobratenju z Dobrovoljnim vatro-gasnim društvom Dubrava iz Zagreba in 24 let od podpisa listine o pobratenju z Dobrovoljnim vatrogasnim društvom Kumrovec; obe društvi sta iz sosednje republike Hrvaške. To prijateljstvo ni le odgovornost in obveza, je veliko več, je vrednota, ki nas združuje in povezuje na vseh področjih našega delovanja. Ob praznovanju naše 120-letnice smo dobili tudi nov gasilski prapor, ki nam bo v ponos in odgovornost, da bomo pod njim tudi v prihodnje enotno in složno delovali pri opravljanju svojega poslanstva. Vsem članicam in članom našega društva želim, da še v bodoče tako uspešno delujete na področju našega poslanstva. Vsem simpatizerjem, gospodarskim družbam, podjetnikom, ustanovam in drugim organizacijam, ki podpirate delovanje našega društva, iskrena hvala za vse opravljeno delo in pomoč. Na pomoč! Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, Jože Zlatinšek HUMANO ] N PROSTOVOLJNO DELO REŠUJE ŽIVLJENJA Reševanje življenj judi in živali, materialnih in drugih dobrin je ena najpomembnejših nalog nas gasilcev ob požarih in naravnih ter drugih nesrečah. Tega so se zavedali že naši predhodniki - gasilci, ki so v letu 1887 ustanovili takratno požarno »bratnbo« za pomoč ob požarih in drugih nesrečah. S svojo skromno opremo so srčno prihiteli na pomoč bližnjemu v kakšni koli nesreči in mu nudili tudi oporo pri obnovi doma ali druge dobrine. Tega poslanstva se moramo zavedati tudi danes, ko imamo boljšo gasilsko opreme in gasilsko tehniko, s katero lahko veliko bolj uspešno posredujemo ob kakršni koli nesreči v občini in tudi izven nje. V vseh teh zadnjih letih seje naše društvo razvilo v sodobno gasilsko organizacijo, ki seje sposobna spoprijeti z vsemi nalogami na podro čju gasilstva, požarnega varstva, zaščite, reševanja in pomoči ob vseh nesrečah. Gasilci smo tudi sestavni del zaščite, reševanja in pomoči v mozirski občini in se vključujemo v vse dejavnosti tega poslanstva s sodelovanjem z gospodarskimi in drugimi organizacijami ter ustanovami. Da uspešno delujemo, kažejo uspešna preventivna dejavnost, urejenost gasilskega doma, naša usposobljenost in opremljenost, urejena gasilska vozila ter nesebična in humana dejanja gasilcev ob požarih in drugih elementarnih nesrečah, ki so kar zelo pogoste v naši občini. Naše poslanstvo mora biti še naprej cim hitrejše ukrepanje ob kakršni koli nesreči Zato moramo nadaljevati z vključevanjem mladih in drugih članov v naše gasilsko društvo, nadaljevati z usposabljanjem vsega članstva, predvsem pa operativnih članov. Da smo uspešni, gre zahvala vsem članom našega društva. Zato želim, da tudi v bodoče dobro sodelujemo in se pripravljamo za uspešno pomoč ob požarih in drugih nesrečah. Le z dobrim sodelovanjem vseh nas in tistih, ki so odgovorni za gasilstvo, požarno varstvo, zaščito, reševanje in pomoč v občini in izven nje, bomo kos vsem nalogam in problemom, ki bodo postavljeni pred nas gasilce. Tudi v bodoče si moramo prizadevati, da bomo nadaljevali gasilsko tradicijo povezovanja gasilskih društev na območju Zgornje Savinjske dolme in tako s skupnimi močmi premagovali požare in druge elementarne nesreče. Ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje se vsem članom zahvaljujem za prostovoljno, plemenito in humano opravljeno delo. Še posebej pa krajanom, županu in vsem, ki znate ceniti naše delo in nam nudite pomoč pri našem delovanju. Želim, da tako uspešno sodelujemo tudi v bodoče v dobrobit vseh, ki potrebujejo našo pomoč ob nesreči. Na pomoč! Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, Pavel Pečnik Pavel Pečnik PODOBE IZ MOZIRJA Mozirje je gotovo eden starejših trgov na Štajerskem. Seveda manj kajo za točnejše ugotovitve dodatni pisni viri. Verjetno so bili, toda Mozirje je neštetokrat pogorelo in prav verjetno je, da zaradi tega ni ohranjenih starejših listin. Ob tem seveda ne kaže zanemariti dejstva, da so Nemci leta 1942 odnesli celoten trški arhiv in ga hranili v minoritski cerkvi na Ptuju, ta pa je bila ob koncu vojne zaradi letalskega napada povsem uničena V listinah se Mozirje prvič omenja kot kraj leta 1145, kot trg pa šele leta 1318. Naša dolina sploh ni arheološko raziskana in tako je še težje ugotavljati zgodovino Mozirja. Naključne najdbe, kot so rimski kovanci ali redki rimski predmeti, pa potrjujejo domnevo, da je kraj že dolgo nazaj bil središče območja ob spodnjem toku Savinie Dejstvo je, da je tod skozi peljala rimska cesta iz Celeie do Emone. Da je temu tako, potrjujejo ruševine rimske stavbe, najbrž kakšne 'idečnik mitnice, na Prihovi. Tam je bila tudi plošča, ki je sedaj vzidana v kmečki hiši ob cesti skozi Spodnjo Rečico. Tudi ob gradnji cerkve v Šentjanžu (Sveti Janez na Polju) sta bili odkriti dve spominski plošči rimskih naseljencev - obe sta bili civilni in ne vojaški. Vse navedene plošče je opisal in prevedel mozirski župnik Ignac Orožen, sicer znani zgodovinar. Ugotovljeno je bilo, da ie ena od plošč v Šentjanžu iz obdobja 70 let pred časovnim štetjem. Če je torej bila skozi te kraje narejena rimska cesta, je na dlani, da so se ob njej pojavljali trgovski centri, saj so te ceste nudile raz m trgovcem gibanje in njihovo dejavnost. Sejmi so bili za vsako naselje zelo pomembni, saj je bila sicer v času fevdalne vladavine vsakršna trgovina zabranjena; to je bila domena krajevnih fevdalcev. Ko pa je nek kraj postal tudi tržni, so prebivalci dobili trške pravice, ki so jim omogočile razne svobodne dejavnosti, predvsem pa opravljanje rokodelskih poslov. In Mozirje je bilo od nekdaj pretežno rokodelski kraj! Nekateri zgodovinarji, posebno staroavstrijski, so domnevali, daje orvotno Mozirje imelo status utrjenega kraja (castrum). Potem ko so se v Gornjem Gradu naselili benediktinci (1140), so se seveda prizadevanja za pokristjanjevanje močno povečala. Prvotno je bila v Gornjem Gradu prafara a duhovniki so iz tega središča delovali po krajih Zgornje Savinjske doline. Vendar pa najdemo podatek, da je v Mozirju že v prvi polovici 12. stoletja deloval vikar (po navedbah Ignaca Orožna Ludovicus plebanus de Prabstperch), torej stalni krajevni duhovnik. Seveda je bila tedaj cerkev v Mozirju zelo majhna. Njen razvoj nekoliko nakazuje trši grb Mozirja (1581). Ima namreč v sredini cerkveni stolp, pravokotno nanj pa dve ločeni cerkveni ladji. To kaže na prvo povečanje prvotne cerkve. Posebna zanimivost starega Mozirja je bila tudi romanska cerkev svetega Ruperta (Rudbert), k e stala na sotočju Ljubije in Savinje v globeli, daleč od pogledov mi mc _Jonh. Morda je to pomenilo, da je cerkev nastala na začetku pokristjanjevanja i n n&j bi b i skrita. Tudi od samega Mozirja je bila precej oddaljena. Voda jo je spodjedala in končno so jo morali podreti in v Ljubiji zidati drugo, ki je posvečena svetemu Miklavžu. Sicer pa listina grofa Heunburškega, izdana v Mozirju 15. januarja 1241, omenja poleg kapele sv. Ilirija in cerkve sv. Ruperta še kapelo sv. Vida. Omenjene cerkvene stavbe je grof Heuenburški s to listino namenil gornjegrajski benediktinski opatiji. Pogosti požari v Mozirju so seveda posledica tedanje gradnje hiš, ki so bile domala vse lesene z leseno kritino. Prav hudo je gorelo leta 1580, ko so očitno pogorele vse trške listine. Zato je trški magistrat prosil vladarja, nadvojvodo Karla V., za izdajo novih trških listin, ki potrjujejo status samostojnega trga in predvsem sejme. To slednje je bilo za vsak trg in vsako mesto eksistenčnega pomena. Več ko je imel nek kraj sejmov, bolj je bil razvit. Nadvojvoda je leta 1581 dejansko izdal novo listino in z njo potrdil trške pravice. Dovolil je še en dodatni sejem in, kar je zelo pomembno, Mozirje je tega leta s to listino dobilo svoj grb. V tistih časih (vse do srede 19. stoletja) je bila trška oblast v rokah magistrata, ki so ga sestavljali sodnik in dva svetovalca sodnika. Magistrat je predstavljal določeno avtonomijo, vendar pa je moral poročati o svojem delu zaščitni gosposki v Žovnek. Tako je bilo do leta 1849, ko so pričele nastajati v Avstriji občine. Sodnika so volili gospodarji, ki so imeli trške pravice, vsaki dve leti in to javno. Hkrati pa so izvolili še dva svetovalca sodnika. Najstarejši podatek o sodniku v Mozirju je iz leta 1405 in navaja, da je bil tedaj sodnik Hans Juglber. (Listina je v Deželnem arhivu v Gradcu.) Vsak novi tržan je moral biti javno izvoljen in si tako pridobiti trške pravice. Mozirski kronist Žiga Laykauf je zapisal v svojem zapisu o zgodovini mozirskega trga, da je sodnik na temelju prastarih pravic izvrševal vse pravne posle, obravnaval sporne zadeve med tržani, preganjal hudodelce, imel pravico izrekanja sodbe, vendar le v »nižjem obsegu sodstva«, sicer so morali delikventa izročiti žovneški gosposki. Opravljal je zemljiškoknjižne posle in pobiral davščine za državo in gosposko. Ko je Avstrija sprejela (1849) ukrepe za reorganizacijo sodstva, je moral magistrat v Mozirju predati vse zemljiškoknjižne zadeve in zemljiške urbarje Žovneku. Tako je nastopil konec avtonomije municipalnega trga Mozirje. Cesarski patent iz leta 1849 je uveljavil načelo, da je le trdna občina podlaga trdni državi. Svobodni občani naj torej svobodno volijo občinski zastop. V času absolutizma (1851) so postavili občino v popolno odvisnost od države. Kot navajajo zgodovinarji, se predpisi iz tega obdobja k sreči niso dosledno izvajali. Ze leta 1864 je štajerska vlada sprejela deželni občinski zakon, po katerem so dobile občine dvojno vlogo - samoupravno in prenešene državne naloge. To je pomenilo povečanje vloge občin in njihove neodvisnosti od državne birokracije. Prve volitve v občinski odbor so bile v Mozirju 24. avgusta 1850. Zlata knjiga tržanov iz leta 1740, v kateri je tudi poročilo o prvih občinskih volitvah, govori o »svobodni krajevni občini Mozirje«. Verjetno gre ta način imenovanja tedanje občine pripisati začetni zakonodaji o občinah in volitvah v občinske odbore. Kot vemo, je Avstrija kmalu dopolnila in poenostavila zakon o občinah. Na prvih volitvah so volili župana, 14 odbornikov in 9 namestnikov. Pri drugih volitvah že niso več volili toliko članov občinskega odbora, še manj pa namestnikov. Prvi župan je postal janež Lipoid, deželni svobodnjak in deželnozborski poslanec. Zanimivo je, da so od stare ureditve magistrata še obdržali svetovalce. Leta 1850 so bili izvoljeni trije svetovalci, in sicer Matevž Višek, Jožef Turk in Jurij Brezovnik. Kasneje so s popravki zakona o občinah zmanjšali število odbornikov in ukinili voljene svetovalce, vendar pa lahko v navedeni knjigi ugotovimo, da so bile volitve leta 1867 opravljene še po starem, torej s tremi svetovalci in enakim številom namestnikov v občinski odbor. Predvsem namestniki so bili iz vseh predelov občine, torej je imel vsak zaselek v odboru svojega odbornika oziroma namestnika. Po prvi svetovni vojni je Država SHS v glavnem prevzela avstrijsko zakonodajo na področju občinske dejavnosti. Pozneje je prenesla na občine zelo pomembne naloge, kot so evidence vojaških obveznikov in skrb, da so bili ustrezno napoteni v vojaške enote, če je to bilo potrebno (rekrutacije). V Mozirju se je območje občine večkrat spreminjalo, delovala je skupna občina (Mozirje z okolico), občasno pa sta bili dve občini - Občina trg Mozirje in Občina Mozirje okolica. Te spremembe so bile politično motivirane in nikakor ne gospodarsko utemeljene. Po prihodu okupatorja so se pričela izseljevanja zavednih Slovencev in vsestranski politični pritiski na prebivalstvo. Mozirjani so bili vseskozi narodno zavedni in niso podlegli močni tuji propagandi, ki je delovala zadnja leta stare države tudi v teh krajih. Prve organizirane oblike gasilstva zasledimo v kraju leta 1825, ko je izšla avstrijska uredba o požarni varnosti. Trški sodnik je odredil nakup dveh ročnih brizgaln in stroške razdelil po gospodinjstvih, očitno po gmotnem položaju posameznih domačij. Trški magistrat je izdal nalog, da se oblikuje skupina »požarnikov«, ki jih je vodil požarni komisar. Od tedaj je veljal predpis, da so morale dejavnosti, ki so opravljale posle z ognjem, kot denimo kovaška, iz trga. Očitno je, da so to skupino »požarnikov« usposabljali organizirano gasiti požare, pač s sredstvi, ki so tiste čase bila na voljo. Že koncem 19. stoletja so tržani razmišljali o ustanovitvi gasilskega društva, saj se je gasilstvo v večjih krajih hitro razvijalo in organiziralo. Trg Mozirje je veljal na Štajerskem kot eden narodno najzavednejših krajev. Prvi na Štajerskem so ustanovili Sokolsko društvo in ker so Mozirjani iskali narodnozavedno okolje za gasilstvo, so sprva delovali kot požarna sekcija znotraj Sokola. Leta 1887 pa so ustanovili trško gasilsko društvo - požarno »brambo«. Registrirali so se kot Prostovoljna požarna bramba Mozirje. Tako se je začelo in nadaljevalo vse do danes, ko praznujemo 120 let delovanja našega društva. Aleksander Videčnik OBČINA MOZIRJE Občina Mozirje leži v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline na nadmorski višini od 340 do 1550 metrov in meri 53,43 km2. Območje občine je precej razgibano, saj se površje spušča od strmin pod Mozirskimi planinami v razgiban gričevnat svet vse tja do ravninskega dela ob reki Savinji. Meji na občine Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Braslovče in Vransko. V osmih naseljih (Brezje, Dobrovlje, Loke pri Mozirju, Lepa Njiva, Ljubija, Mozirje, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem) živi 4072 prebivalcev. Kraj Mozirje se prvič pisno omenja leta 1146 pod imenom Mosir. Leta 1241 se v izročilni listini Viljema Vovbrškega navaja kot provinca Moziri. V poznejših listinah pa se že navaja ime Mozirje. Trške pravice je dobilo že pred letom 1318. Po letu 1581 je nadvojvoda Karel potrdil tržne pravice in predpisal trški grb. Trg Mozirje spada med najstarejše trge na Štajerskem. Zgodovino Mozirja so zaznamovali turški vpadi, kmečke vstaje, razne naravne nesreče in epidemije, o čemer še danes pričajo kužna znamenja, delno ohranjeno obzidje okrog farne cerkve in mnogi pisni viri. V občini je veliko kulturnih, zgodovinskih in drugih spomenikov, ki prikazujejo razvoj in življenje v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline. Danes je Mozirje občinsko in upravno središče doline, kjer imajo sedež organizacije, zavodi in podjetja, ki so skupnega pomena za vso Zgornjo Savinjsko dolino. Poleg sedeža občine in upravne enote se v Mozirju nahaja še sedež policijske postaje, pošta, osnovna šola z dvema podružničnima šolama, vrtec, zdravstveni dom, kulturni dom s kinodvorano in bogato knjižnico ter galerijo, lekarna, banka, veterinarska postaja in še številne druge institucije. Po Vrišerjevi stopnji central-nosti naselij (1980) se Mozirje uvršča v 3. stopnjo centralnih naselij. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, drobnim gospodarstvom, trgovino in turizmom. Pomembno mesto v turizmu imajo Mozirski gaj - park cvetja z etnografskimi objekti, smučarsko-rekreacijski center Golte in pestra turistična ponudba ter turistične kmetije. Mozirski gaj je od leta 1978 najpomembnejša turistična zanimivost v občini. Leži na desnem bregu Savinje. Negovane parkovne zelenice, cvetlične grede, obilje okrasnih grmovnic, voda in številni etnografski objekti z opremo iz podeželskega življenja ter obilo malih živali je razstavljeno na približno 7 ha velikem prostoru. Smučarsko-rekreacijski center Golte se nahaja na višini 1.300 do 1.500 metrov, kjer so številne vlečnice in sedežnice, ki omogočajo prijetno smuko in tek na smučeh na urejenih tekaških progah. Na planoti Golte je več večjih in manjših vrtač in podzemnih jam (Ledenica, Kebrova luknja, Medvedja jama, Mesarska lopa) in naravnih oken. Veliko vrednoto daje planoti tudi pestra kulturna krajina z dinamičnim menjavanjem pašnikov in gozdnih površin. Na Golteh je zanimiv alpski vrt, kjer je na približno 2 ha površine več tisoč etiketiranih avtohtonih rastlin Kamniško-Savinjskih Alp, med njimi veliko alpskega cvetja. Poleg hotela Golte je na planoti še Mozirska koča, ki je dobra izhodiščna točka za številne planinske izlete. V Mozirju je še posebej poznana muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani, ki je nastala v sodelovanju s celjskim muzejem novejše zgodovine, večino materiala pa so darovali krajani. V zbirki so prikazani številni dokumenti, fotografije in predmeti iz nekdanjega življenja v največjem zgornjesavinjskem naselju. Obiskovalci se lahko seznanijo s preteklostjo kraja, cerkve in cerkvenega življenja, gospodarstva in obrti, šolstva, bivalne in oblačilne kulture, upravnega razvoja ... V muzeju je tudi zbirka znanega domačega etnologa Aleksandra Videčnika. Celovito turistično ponudbo občine Mozirje sestavljajo še prenočitvene kapacitete, gostinska ponudba, kulturni, sakralni, etnološki objekti, naravni spomeniki, kampi, športnorekreacijski objekti in njihova ponudba, aktivnosti na turističnih kmetijah in tradicionalne prireditve, med katerimi je najbolj poznano tradicionalno pustovanje v Mozirju. (rnmwm У lüft ttHifl i? liJ ШШШ. .f^Wöt» LOKE rt Мопг Zemljevid občine Mozirje PROGRAM PRAZNOVANJA 120-LETNICE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Zap. štev. VSEBINA NALOGE DATUM KRAJ 1 Imenovanje organizacijskega odbora za pripravo programa in aktivnosti ob 120-letnici PGD Mozirje (predlog programa in imenovanje glavnega pokrovitelja slovesnosti) 13. januar 2007 GD Mozirje 2. Ibor gasilske mladine PGD Mozirje 27. januar2007 dvorana PGD Mozirje 3. Slavnostni občni zbor PGD Mozirie ob 120-letnici ustanovitve 3. februar 2007 dvorana PGD Mozirje 4 Razpis risb in literarnih d»l za učence osnovne šole ter otrok v vrtcu Podelitev priznanj za najboljša dela iz razpisa U marec 2007 oktober 2007 osnovna šola in vrtec 5. Utvoritev in blagoslov prostora za potrebe gasilske trojke v Šmihelu nad Mozirjem 14. april 2007 Šmihel nad Mozirjem 6. Slavnostna prireditev ob 120-letnici PGD Mozirje z razvitjem novega prapora in podelitvijo posebnih priznanj 4. maj 2007 kulturni dom Mozirje 7. Prikaz delovanja muzirskih požarnikov ter delovanje in razvoj požarne brambe in gasilstva v Mozirju od leta 1700 do danes 5. maj 2007 mozirski trg 8. Praznovanje dneva gasilcev (sv. maša v čast sv. Florjanu zavetniku gasilcev, otvoritev lesene skulpture gasilec operativec, svečan prevzem gasilske zaščitne opreme ter blagoslov gasilske opreme in gasilskega doma) 6. maj 2007 farna cerkev gasilski dom 9 Ostale prireditve PGD Mozirje v letu 2007: meddruštveni gasilski rally članov in članic - kviz mladine GZ ZSD pohod gasilcev na Golte 26. maj 2007 junij 2007 junij 2007 Mozirie Golte 11. Meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za memorial Viktorja Lukšeta, nato gasilska veselica 28. julij 2007 igrišče pri osnovni šoli gasilski dom 12 Preventivne aktivnosti PGD Mozirje; prikazi gašenja z RGA - preventivne akcije - odprta vrata gasilskega doma - posvet: °ožarna varnost kmetij na hribovitih področjih zaščita in reševanje ob požarih medobčinska gasilska vaja - vaja: pofar in evakuacija na Osnovni šoli Mozirje jktober 2007 5. oktober 2007 Supermarket TUŠ - Mozirje Občina Mozirje OŠ Mozirje 13. Izdaja brošure 120 let PGD Mozirje november 200/ DGD Mozirje 14. Stalna razstava 120 let PGD Mozirje skozi vse leto Gasilski dom Mozirje IS. Urejanje spletnih strani PGD Mozirje: - programi, člani, članice, mladina, veterani predstavitev praznovanja 120-letnice PGD na spletnih straneh skozi vse leto Mozirje Program praznovanja 120-letnic° PGD Mozirje je bil sprejet na občnem zboru PGu Mozirje 3.2.200? Predsednik PGD m predsednik organizacijskega odbora, Jože Zlatiniek SVETI FLORJAN - ZAVETNIK GASILCEV Najstarejša legenda o sv. Florjanu je bila zapisana v 8. stoletju. Iz nje izvemo, da se je svetnik rodil leta 270 blizu rimskega mesta Vindobo-ne, kjer stoji današnja avstrijska prestolnica Dunaj. Opravljal je poklic višjega državnega uradnika v Lavriakumu, danes se imenuje Lorch, vzhodno od Linza. To je bilo glavno mesto takratne province Norikum Ripense, ki je obsegala območje današnje Zgornje Avstrije. V času vladanja cesarja Dioklecijana, leta 304, je izšel tudi v Noriku ukaz, da morajo vsi prebivalci darovati državnim bogovom. To je bil čas najhujšega zatiranja kristjanov in vsakega, ki se je ukazu upiral, je čakalo mučenje in smrt. Ko je Florjan izvedel za zatiranje kristjanov v domačem kraju, jim je hotel pomagati. Napotil se je v mesto in srečal skupino vojakov, ki je kristjane pravkar lovila. Ko jim je Florjan priznal, da tudi sam spada k novi veri, so ga prijeli in zaradi uglednega položaja privedli pred državnega namestnika Norika Akviliriija, ki je skrbel za strogo izvajanje izdanega ukaza. Akvilij ga je skušal pregovoriti, da bi se krščanstvu odpovedal, ker pa mu to ni uspelo, je zaukazal vojakom, naj ga mučijo. Florjan je vsa strahotna mučenja prestal in obsodili so ga na smrt. Okrog vratu so mu privezali mlinski kamen in ga s kamnitega mostu vrgli v reko Anižo (Enns).To naj bi se zgodilo 4. maja 304. Legenda govori, da je Florjan na mostu kleče molil in nihče izmed vojakov ga ni upal pahniti v vodo. To je storil surov mladenič, ki pa je ob pogledu na utapljajočega se Florjana oslepel. Florjan se kljub obtežitvi z velikim mlinskim kamnom ni potopil na dno. Vodni tok ga je nesel dalje in ga prinesel na breg k skali. Tja je priletel velik orel, ki je truplo varoval ves čas do pogreba. Pri priči je na tem mestu začel izvirati studenec, ki je pozneje slovel po svoji zdravilni moči. Nad Florjanovim grobom so pozneje sezidali kapelo, okoli nje pa je potem sčasoma zraslo naselje, ki se danes imenuje Sv. Florjan. Na tem mestu so zgradili samostan z veliko cerkvijo. V bližini je tudi zelo velik gasilski muzej, ki se razprostira na površini cca 2500 m2. Sveti Florjan je eden izmed tistih svetnikov, ki so bili kmečkemu ljudstvu vedno bolj pri srcu. K njegovi priljubljenosti je gotovo pripomogla podoba svetnika z gc. do v rokah, ki gasi gorečo hišo pod seboj. Kot kaže, je sv. Florjan prekinil čaščenje nekega poganskega vodnega božanstva. V začetku so se mu priporočali tudi v času suše, vročine in pripeke, saj brez vode polje ne obrodi. Sv. Florjan je zavetnik pred požari, povodnji in ob suši. Za svojega patrona so ga izbrali gasilci, dimnikarji, p ovarji, lončarji, kovači in sodarji. Prve umetniške upodobitve sv. Florjana so bile zaobljubljene slike v zahvalo za izkazano milost. Na Slovenskem se pojavijo v 17. stoletju, darovali so jih plemiči, meščani in duhovščina, v 18. stoletju pa tudi lanetje. Podoba sv. Florjana kot slika, freska ali kip krasi marsikateri gasilski dom, kmečko poslopje, kapelico in druge objekte. Njegova smrt 4. maja je tudi povezana s praznovanjem sv. Florjana - praznika gasilcev USTANAVLJANJE IN DELOVANJE GASILSKIH DRUŠTEV IN GASILSKIH ZVEZ NA SLOVENSKEM Požarna služba se je razvijala skozi stoletja glede na požare, ki so upepelila cela mesta in vasi, saj je bil požar največji problem zaradi lesenih hiš in slamnatih streh. Veliko hiš ni imelo niti dimnika. Mesta so se skušala na različne načine zoper-staviti požarnim in drugim nesrečam z uveljavitvijo požarnih redov. Tako so bili postavljeni tudi nočni čuvaji, ki so varovali mesta ponoči pred nastankom požara. Gasilska društva so se pričela ustanavljati v 18. stoletju, ko je bila leta 1869 v Metiiki ustanovljena prva požarna »bramba«. Po nastanku tega društva se v Sloveniji ustanavljajo gasilska društva predvsem v večjih mestih: leta 1870 v Ljubljani, Laškem in na Ptuju, leto pozneje v Celju, Mariboru in Ljutomeru. Vsako leto so nastajala nova društva, tako daje bilo leta 1880 ustanovljenih že 40 gasilskih društev. Prvo prostovoljno gasilsko društvo v Zgornji Savinjski dolini je bilo ustanovljeno leta 1882 na Rečici. Glede na vse večje število gasilskih društev so se pričele pojavljati potrebe po organizacijski obliki gasilskih zvez, ki naj bi združevale gasilska društva na posameznih področjih. Tako je bila že leta 1869 ustanovljena prva Zveza prostovoljnih gasilskih društev za Koroško, ki je vključevala tudi nekaj slovenskih gasilskih društev. Kot druga je bila leta 1870 ustanovljena Štajerska deželna gasilska zveza s sedežem v Mariboru. Tretja je bila ustanovljena Deželna zveza gasilskih društev na Kranjskem. Poleg teh zvez so delovale še pred prvo svetovno vojno Zveza slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, leta 1899 ustanovljena Zveza prostovoljnih gasilskih društev v političnem okraju Ljutomer, leta 1893 Zveza muropoljskih gasilskih društev, leta 1898 Zveza slovenskih požarnih obramb v Žalcu in leta 1906 še Zveza kočevskih društev, Okrajna gasilska zveza Šentvidsko-Pošmarskogorska zveza in Postojnska okrajna gasilska zveza. Leta 1912 je bila ustanovljena Gasilska zveza Žalec, v katero se je vključilo tudi PGD Mozirje. Leta 1913 je Anton Belec zaradi slabih odnosov med deželno vlado in zvezo ustanovil Kranjsko deželno gasilsko zvezo. Prva svetovna vojna je uničujoče posegla tudi v gasilske vrste. Številna gasilska društva so prenehala z delovanjem, ker je morala marsikje več kot polovica članov v vojsko. Avstrijska vlada je pobrala vso opremo, ki je bila iz boksita in medenine, za izdelavo topov. Prvega junija leta 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, ki je ukinila vse dotedanje zveze in sprejela nova pravila delovanja. V letih po prvi svetovni vojni je po- svećala veliko pozornost socialnim vprašanjem in tako ustanovila podporni sklad za pomoč ranjenim gasilcem in svojcem pri požarih umrlih gasilcev. Leta J 929 je bil ustanovni občni zbor Državnega vatrogasnega saveza Kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. V tem okviru je delovala tudi Gornjesavinjska gasilska župa s sedežem v Gornjem Gradu, katere član je bilo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje. Leta 1933 je bila ukinjena Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana in nanovo imenovana Gasilska zajednica Dravske banovine. Delovala je vse do leta 1942. Leta 1937 je bila v Ljubl jani njena redna skupščina. S propadom Kraljevine Jugoslavije je razpadla tudi Jugoslovanska gasilska zveza in druge zveze ter gasilske župe. 1 j dp* ф. Si Š* 2 <» г. nwo organizaciji gaSMv^vaCTaäila coli dosedanji odbor ga^jleke «sjeduice d »vino iti sic»*? 1, Tur,k J usfp, 'i Curat Аш^ол, 5. Мваек LjuiWit, 4 Ptiaiov&jk Htaurielav, 5, Mikuž Zdravko, ft. Printovifek franc, f. Goftiw EivgeTbert, B. Bute Frčijo, Џ. Fajdigjlr franc, t((, Goltfgrauc iS o«pad, ti. Cof ok j'rdirc, i 2- 4"ranc, t>. Мвуг Murvi I i, 14. Vefeer Cexe, NhfceKto r^r&^enill J« * suiislti določb S и. o t>. g. gasilska zveza imeao Btorwainetvo in otJJ^dnjT "dbor Gaailäke «u^cTirife di'avske ban&vliie bledeč«; ^ )„ Тутк Jtwp», fiftreäini», ^4lCbdr« dr, Anlorf, poslevodeČ! podetaresina, pwdsta reSim», 4./ИоГл}к Frayt, tajnik, - 5, It^n iik i nie, narueatnik tajnjka, Lah Mflta, blagajn »k, Gufek P van c, numeetiiik klagajnika, '""Ч H, tiar dr. VraiK, «5te« osrednjega odbora, 9, Gologranc Konrad, član qsa-odnjega odbora, JO. Vogelnik Alojzij, 6Inn osredifjegu odbor», 11, Drobno joža, flan osrednjega odbora, * -f-2. M usek Ljudevit, član «srednjega odbora, H. žvan Ivan. -Člwn osrednjega odbora, Xe$ko Jože, ilun osrednjega odbora, fft фг&ј. FVanc, 61 im osredujega odbora. Novi pe-lutnhi / ..j 111ii K" # morajo čili najnujnejšt; tekoče рбнТе, poprav I.-|IM.. .li.'^ri bi nemili »■■ ki Jiadaia leta v slovenskem gaeilsfrtf v-g^ v zmicln. dolofil -51 Iti 57 ^tona o or^niwriji £twilce^ pripraviti potrebno, volil ve pttslova(gev i»v*.šijo v rakoititem токи. Zvewi je hita prisilj i / 1 £}( j i? t st t i^JfaLu«/i . j Л. , ">~/ X Ji1 > i' ) vjLJ^ J. ) I } t -} ) It гЛ 1 ^ U^rr.M^f % & m ß a> ~J- 13} J } t/tKi^'KtJt' IT lettM&' ft? /text*'™**. * A ^ St ry o/ 6t L I ц 3 i 3 3 i (, i 3 S i i i l » J 3 3 3 i t J 3 3 ; 3 3 t * J ß 3 3 ist! *}(, U 3S3 St. -t. ..-/t. О/ Љи^» Jäj^ Sil Л »—i ■ ■ . ^ »/ /! , . .{ % л-.Ж ... ^ - (17/ - т Plačilna razdelilnica prispevkov za nabavo gasilskih brizgaln leta 1825 Izdan je bil trški predpis, da se obrti, ki imajo opraviti z ognjem, premestijo zunaj osrednjega trga. Postopoma so gradili zidane hiše, ki pa so bile večinoma krite s skodlami. Zadnji večji požar je bil ob francoski zasedbi trga leta 1798. Pozneje je zavest o varovanju pred požari že zajela večino prebivalstva, gradili so zidane dimnike in polagoma krili strehe z opečno kritino. S temi gradbenimi ukrepi seje število požarov tudi zmanjšalo. Organizacijam gasilstva je bila tedaj dana prosta pot. Ni naključje, da je tedanja trška uprava nemudoma ukrepala. Na račun posebnega prispevka tržanov (predpisal gaje po premoženjskem stanju gospodinjstev kar sam trški sodnik) so nabavili leta 1825 dve gasilski črpalki, eno večjo in eno manjšo. Trški magistrat je postavil tudi komisarja, ki je moral usposobiti skupino tržanov za gašenje. Slednji so se imenovali »požarniki«. Kot navajajo predpisi, so se skupine trških gasilcev v požarih kar dobro obnesle. Obveščanje »požarnikov« so v prvih časih opravljali tako, da so bili plat zvona. Pozneje so poleg tega še trobili. Franc Hribernik piše v svojih zapisih takole: »Kadar koli je jelo biti plat zvona, je vse zapustilo delo in hitelo na kraj nesreče s posodo za vodo in tudi s prtiči.« Postavili so tudi prvo lopo za shranjevanje gasilnega orodja, ki je stala pod rotovžem (na mestu, kjer stoji danes telovadni dom). Sklepamo lahko, da je v Mozirju dobro delovala takšna obramba proti požarom, saj bi sicer že prej ustanovili gasilsko društvo. Otvoritev gasilskega stolpa ob gasilski lopi leta 1906 USTANAVLJANJE IN DELOVANJE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE OD USTANOVITVE LETA 1887 DO LETA 1945 Leta 1887 so se odločili, da v okviru tedanjega Savinjskega Sokola (kakor se je tedaj imenovalo Telovadno društvo Mozirje) prične delovati posebna skupina društvenilcov - požarnih brambovcev. Takšno organi -zi ranost Sokola je potrdil občni zbor januarja leta 1888, ko so sklenili ime telovadnega društva Savinjski Sokol spremeniti v Sokol, telovadno in požarno društvo Mozirje. V upravni odbor so volili naj uglednejše tržane (Štajerski gospodar, 36/1888). ■v- Že leta 1890 se gasilci strnejo v lastno društvo: Prostovoljno požarno brambo Mozirje. Ohranjeni so zapisniki od leta 1906 dalje, iz katerih povze mamo najnovejše dogodke. 4 Jr|ikdrištvenikov Prostovoljne požarne bramue (PPB) Mozirje leta 1911 жШ^ШШшшз. /itS. Imenik društvenikov Prostovoljne požarne brambe(PPB) Mozirje leta 1911 30 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje ^f'- ^«t-^rt— 1 ^ /ŽSJ^J«—j • — ^L --^ Iff Če bi se hoteli vprašati, zakaj gasilci že od vsega začetka niso ustanovili lastnega gasilskega društva, bi obveljal odgovor, da so želeli ohraniti gasilstvo narodnostno napredno, kajti tiste čase so bila številna društva na Štajerskem leglo nemčurstva. Članstvo Sokola pa se je dejansko ponavljalo v samih gasilskih vrstah. -tre***? Prvi načelnik mozirskih »po žarnikov« je bil Anton Mlinar, ki je leta 1906 umrl. Nasledil ga je za dobo osemnajstih let Martin Schuster. /tfi^'/Vi^-W^ «ÄTiSii. / ^ж/Сх+У*: ^ш«««.. t 7 /Љ- yfcftA^f «v' Ijb^sxx. c^Av fji-^nitc^ MX«. Govor bo cre Angele Schuster ob blagoslovitvi prapora leta ' 901 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje 31 ЈУ ^fSUi. J. W-s >t Takrat so bili v društvu člani razdeljeni na orodničarje, brizgalničarje in plezalce. V primeru požara ali nesreče pa je bil za alarm zadolžen trobentač. To je bila takrat notranja sestava operativnega dela društva. A'v'Vv-Љ^г ^Х./УУГ'< f г rt t rv '/\У ^ . • ćri'rt ' S* - ' sf s t S", .'/Л.^. C s.'*/t/'' ^ t' I «v (rf^f . •t .v^ . * m rSt" 4 . ' /*-" t-/ w J»/ / ff' ' м «Г WMf,*it ^r' 'tm-tsĆ'S с/м«.-Z. « e iSC/ffft,/ Џ jW^ei' Zapisnik izrednega občnega zbora PPB Mozirje leta 1906 t?** 'ts^/u sA /ffcćr****»^/ ' * ' - »a ! "LuA^ ■Jt äs ^rr^r- »C * i&y* ^ * Govor načelnika Martina Schusterja ob blagoslovitvi prapora leta 1906 r у.»«« ^м jn.lli.l "Žj. - r ■" f-^1----y .1№Ж Ut4t fJ».*. rt» t ■fr ■ — . JL< .. J./^f 1—k-•"T'-* ■ —« A I -'—^ — /-Г7 rf—-<■- f —" '7-. -^"r ■ jT/T*^---i'W'^« •• ■J ei........... . v» ■ — ~ — ^ ----S _ -- ,-*-/ J.:*. ^ O^ŽJL Ж I*, Д * ....ff..'...'.- . јС ü. ^----г* ~7 ' . 'jf /Т- r ■ • ——" ^ jI—лХ fgm. tWyAi A«/ " v ^КГ*S, -н I ■ ■ VM Kronika ob blagoslovitvi prapora leta 1906 V letu1906 so zgradili zidan: gasilski dom in septembra razvili prvi gasilski prapor. Ob tej priložnosti so imeli velike slovesnosti in manifestacije. Botra prapora je bila Angela Schuster, Govor botre je ohranjen in viden v spominski sobi. Znana je tu di narodna manifestacija ob dnevu Cirila in Metoda leta 1908, ko so imeli velike slovesnosti in društveni jubilej. Prostovoljna požarna obramba je leia 1912 sklenila kot svojo godbo sprejeti šmihel-sko godbo na pihala, ki SO jo Fotografija članov PPB Mozirje iz leta 1906; v sredini ? Dotra, levo ustanovili leta 911. Vse god- naeelnik Martin Schuster' benike so oblekli v gasilske kroje, žal pa veselje ni trajalo dlje kot eno leto, io društvo je moralo shajati brez godbe. %M«, / vmotl •si fa zAac«e> t^m/ as*- ^Oćtšt. Z.Jm st* /*viatac u. Ay jfauye tfo. Л&ури/л /-•A. l A ZA, SjfaJftWy* 4 dbu*«- - 'osjt*«* /^ie^una- t _ _______ k***/, d* za&čizć' J/*,* ywey» иУ^ша/ iHw ( nji*«. /л/^г^ ^«м/ s** £ Has/**?' л>- Л* /л^ Ztftexte ^Ар&н^ ^ /жт ' ktHnfi, , 4, /Mpfit&tc, jHrvt&kMtJrv-, -t*,. /ž- f- US- Dekoracija (podelitve kolajn) štirih udov prostovoljne požarne brambe leta 1915 « OCp .. Jima.-j a. L a ? ед —^..»v /91A »i&tf»-rt t г ■ ; —7* -j i j ■' 'l - /T-/**?— »« . ~—- ^ - s« si r * _ г 'Њј^ч^—п-рг s z ~f j/—. • Ла-'/W - »Z.vj*^,, -C-'« 7 „- ----i—. ■ --! •v / a"" —,, i»^уmŽlm' /8» Лмu /JA t /yo «v«« 3_ «it.^'a.Ä.i cA » 'T.£ ! Zapisnika podelitvi odlikovanj leta 192 Leta 1912 so ustanovili Gasilsko zvezo Žalec in vanjo so se vključili tudi mozirski gasilci. Med prvo svetovno vojno je društvo delovalo v omejeni sestavi, saj so bili številni ia~ Tci pri vojakih, ženske enote pa takrat še niso poznali. Leta 1915 so praznovali 25 let službovanja štirih udov. Takoj po vojni, ko je bila proglašena nova država (1918), so pripravili gasilci v Mozirju veliko narodno slavje. Leta 1919 je bila ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani in vanjo so se vključila gasilska društva. Že leta 1921 se pojavijo v mozirskem društvu politične razprtije, ki jih sami rešijo z utemeljitvijo, da v gasilskem društvu ne more biti politike. Leta 1922 ustanovijo reševalno postajo kot sestavni del društva. Pri tem se zelo navezujejo na izkušnje drugih društev. V letu 1922 šteje gasilsko društvo Mozirje 41 »izvršujočih« članov. Društvo se vključi v Gornjesavinjsko gasilsko župo s sedežem v Gornjem Gradu. Tega leta ustanovijo reševalno postajo kot društveni odsek in nabavijo reševalni vprežni voz. Določili so tudi ceno prevoza z reševalnim vozom v Celje v višini 50 din. Leto kasneje šteje društvo 44 izvršujočih in 19 podpornih članov. Pripravili so tudi igro Vražji Rudi. Leta 1925 so pripravili gasilci veliko prireditev ob stoletnici nabave prvih dveh ročnih gasilskih črpalk, na kateri so odlikovali številne starejše člane društva. Ob tej priložnosti so se zbrali vsi vidni predstavniki javnega življenja v Mozirju. Morda drobna zanimivost: gasilci so zelo negovali tudi kulturno življenje in v ta namen kupili oder, pozneje pa še klavr Leta 1925 so našteli že 46 aktivnih članov. Za vodstvo so glasovali na občnem zboru z dviganjem rok in besedo »da«. Ponovno so upi morili igro Vraž; 4udi. Naslednje leto so ustanovili samopomoč za aktivne člane. Član te pomoči je bil vsak gasilec. Leta 1927 so sprejeli nova pravila Jugoslovanske gasilske zveze. Ta so prinesla nekatere nove izraze, kot denimo »četnik« (vodja desetine), ustanovili so prosvetni odsek in zahtevali od županstva zagotovilo za tri pare konj kot vprego Gasilsko slavje v Mozirju leta 1925 l .Ay-i-'- S cŽ^r^», «с- »/ТАг-«. . -' A' i. ^„vU™ a ' " f s J■ ■ --- f i I. ml- y-Tj -■ s Xf. «—f. a-'j* Afl ,: -:,/. Дм'*«. - ^Je* f ' Лч^ -■»^iT4".- ^^ i. . —. O' - >'" Л — iC .VUB ^S». и^Ч r — у ^ — /—% t Zapisnik o prodaji ročne črpalke leta 1928 Zapisnik slovesnosti ob prevzemu motorne brizg] Rosenbauer ira manjša ročna črpalka leia 1825 za gasilska vozila. Pravila so prinesla obvezen pregled pri zdravniku za novosprejete člane (te je opravljal okrajni zdravnik dr. Jože Goričar) in obvezno zaobljubo. Z zakonom so tudi določili dolžnost občine, kjer gasilci gasijo požare, da plača društvu nastale stroške. Dolgoletna želja, da se bolje opremijo, seje gasilcem uresničila, ko so leta 1928 dobili prvo motorno brizgalno Rosenbauer. Stala je 61.658 din. Tako so spet zašli v gmotne težave in najeli posojilo pri Gorniesavinjski posojilnici v Mozirju v višini 46.000 din. Za odplačilo dolga jim je trška občina namenila 10.000 din prispevka Novo motorno brizgalno so slovesno predali svojemu namenu 29. julija 1928 in kronist je zapisal, da so na trgu bile svečano »okinčane« tri brizgalne, iz česar se da sklepati, da so razstavili stari ročni brizgalni in novo motorko. Staro manjšo ročno črpalko pa so prodali PGD Sločava. Motorna črpalka Rosenb ■t'Ai >Лш1 , »iC A?. 6. «у» — ----- v--rr 'V ff1 - ^ -. 't; ; erst+^-^m. -у^ _ itrjT-a- 'o »>■ Jr J*! l eta 1929 je štelo društvo 44 aktivnih članov. Na občnem zboru so glasovali za tovari-ško blagajno, v katero vplača vsak član mesečno po 2 din, ta denar pa so porabili za razne izlete. Leto kasneje so uvedli letno članarino 10 din. Lete 1932 je bilo v znamenju velikih preobrazb v gasilstvu; pripravljal se je nov zakon o gasilstvu, ki je pričel veljati lelo kasneje, ko je bilo v društvu 37 aktivnih članov. Zaradi novega državnega zakona so sklicali izredni občni zbor Po novem so imeli dva tajnika, in sicer za upravni odbor in tajnika poverjeništva. Dru- Zapisnik seje gasilnega društva Mozirje leta 1929 štvo se je poslej imenovalo četa, tor-i Prostovoljna gasilska četa Mozirje. Poveljstvo je prevzel poveljnik čete, delo in naloge društva pa so se razširile na vse vrste reševanja, tudi za primer vojne. Društvo je postalo tako kulturno in obrambno. Uvedli so obvezno zaprisego članstva pred županom. V Ljubljani je bila ustanovljena Gasilska zajednica dravske banovine in uvedla gasilski pozdrav »Pomozj bog«. Takšen pozdrav so sicer uporabljali v armadi. Vse zakonske spremembe pa so bile odraz takratnega političnega trenutka, ko se je družba obnašala bolj vojaško. Tudi župan je v svojem nagovoru na občnem zboru gasilcev dejal, da so poslej bolj vojaško organizirani. Članske izkaznice za gasilce so uvedli v letu 1935, hkrati so dobili tudi nove gasilske kro-ie, enotne za vso državo. Leto kasneje ie ±me у јЈ^Л Су, • >rg". S ------------------ ■ - " --•-.V » ^«J л/Лј^..^ Zapisnik odborove seje gasilske čete Mozirje v letu 1936 lo društvo 38 aktivnih članov, vendar pa so tarnali, da je premalo zanimanja za gasilstvo med prebivalstvom. Tega leta so ustanovili »naraščaj«, to je mladinsko vrsto. Vanjo so vključevali mlade od 14 do 18 let. V letu 1936 je imelo društvo 37 rednih članov. Poudarek so dajali ta čas izobraževanju iz prve pomoči in reševanju ponesrečencev. Na občnem zboru so izvolili upravni odbor, poveljstvo in nadzorni odbor. V poveljstvu čete so bili: poveljnik, namestnik, tajnik, od-delni vodja, čuvar orodja, občinski zdravnik, praporščak in strojnik. Junija leta 1937 so pripravili veliko slavje ob 50-letnici društva, baklado, zahtevno vajo in druge slovesnosti v počastitev obletnice. Da je takrat že prevladovala unitaristična t ЈЈЛЛЧм .eMji -V1 l*1» 4 V J-lfajJiir "i ^аарш, ■ Uajmt i rtito. t f**"" A&fi- "t^/jjxiji, *м fa fjetvüj. fnnlfhim fvuuM ^"^ML. Д idd^* i t&p s --'t tr^ä ü*o> ^мчл/лл^1» ' ' - - anpZf ЧЈ-њии "pdHlAut г" Jintfuc ~ГсЈуП9v. r/fypj h/t OB I futn JW« jfvÄt m Mozirski gasilci ob praznovanju 50-letnice leta 1937 Seznam upravnega in nadzornega odbora poveljstva čete Mozirje leta 1936 misel v državi, je videti tudi iz tega, da so prejemali vsa strokovna navodila pisana v srbohrvaščini, izdana pa so bila v Beogradu. V tem letu je umrl dolgoletni načelnik društva Martin Schuster. Takoj po prvi svetovni vojni so se preimenovali v Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje; na čelu je bil upravni odbor, ki ga ji' vodil do leta 1935 načelnik, pozneje pa predsednik (načelniki do leta 1935). Leto 1938 je v gasilske vrste vneslo več vojaškega duha. Na izrednem občnem zboru so razpravljali o izgradnji gasilskega doma v Vavpetovi hiši, starega pa bi prodali. . , At _____ , Z/"» ■ v i. k s. i r / « л. i ft. .15. Ч II. ft A t Uli ilCKX. t l i. 1. i. I t i II IL Ii k ff ЈелМ T :м И .—'■ I- 4 ^rtfUt -Cerv-li A. tvrf. Ur**rt Ј^илЈш I tu-ке AcWI ^гЛЈлО ■fir,. Žfatit fron, •faul ZwyiU. •fcjltfU jk<*> tuil+jeu llcUu.: iliAtjw Ли-Х^-л jV ^»ui ЛС.г( ^илтФ. i "«Aft ^.jatii Амј;, fiwffiM-K .. -ЏслсЦ ŠkiJćV. ic"w>k. iffečd. lot-ta ll L ЧН TM4V- ■it r -јипилји.. -Hafjai 'Uit fa** 4Ф*. '.m /v^vMf i iunJU^ iti 01 -^.tf-■ -лљЛ Aifim 'ija^ IHM "fto.ti/o. •j&iiiian. J^ra iS ааЛ^ 'ÜUu «t fiJoL ЗјА^А* iUi'-Ku. , [tjIM^Š'Z ^глч. ll^K+jt. JiL Т. - * J —. ff Zapisnik izredne seje ob smrti Martina Schustra PUOSrOVÖUNA GASILSKA ČETA M0ZIRIE A'« ./ h* <г<г ^ Zaprisega člana gasilske čete leta 1939 Seznam članov prostovoljne gasilske čete leta 1940 Nekdanji rešilni voz so predelali v orodni voz. Hkrati so pričeli preurejati gasilski dom in ga tudi prekrili (stroški v višini 37.953 din). Stari dom so odprodali Dobeljšku za 18.500 din. Na občnem zboru 1939 so ugotovili, da je v društvu 34 rednih članov. Društvo je bilo zelo zadolženo, zato so zaprosili za dovoljenje zbiranja lesa. V letu 1940, torej tik pred drugo svetovno vojno, je bilo v društvu 16 službujočih, 16 rezervnih in 6 častnih članov. Uvedeno je bilo ponovno ime Gasilska četa Mozirje. Upravo čete je tedaj vodil Avgust Kranjc, poveljnik je bil Franc Pečnik, njegov pomočnik Franc Babin, tajnik Alojz Novak in blagajnik Vinko Janko. »Roiniki« so bih Franc Zlovše, Leopold Jurič, Ivan Blažič in Ferdo Marolt. V taki se -stavi so dočakali drugo svetovno vojno. Okupator je seveda namenjal veliko pozornost tudi delu gasilcev. Zato je vse člane nanovo oblekel v nemške kroje in postali so gasilska policija pod vodstvom nemške policijske oblasti. Nemške kroje so jim kmalu zasegli partizani. Leta 1943 so gasilci nameravali zgraditi nov gasilski dom Na Marofu (sedaj Matjaž), za katerega je naredil načrte julija 1943 dipl. ing. Josip SavšeJc v Celju. Kasneje so gasilci naročili nove načrte za dom, izdelalo pa gaje Okrajno gradbeno podjetje v Šmartnem ob Paki. Niso pa imeli zadosti finančnih sredstev, da bi dom zgradili, zato so ga gasilci kasneje v temeljih prodali. Veliko gasilcev je preminulo v vojni. Na gasilskem domu jim je bila pozneje postavljena spominska plošča. DELOVANJE PROSTOVOL JNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE OD LETA 1945 DO LETA 1989 Na prvem občnem zboru septembra leta 1945 je bilo ugotovljeno, da se je za delo v Gasilski četi Mozirje javilo 19 članov. Na prvem občnem zboru so izvolili novo vodstvo: poveljstvo, nadzorni odbor in častno razsodišče. Za poveljnika je bil izvoljen Franc Babin, za predsednika (načelnika) pa Avgust Kranjc. Leta 1947 so se gasilci udeležili okrajne proslave ob gasilskem dnevu v Šoštanju z velikim številom članstva in gasilsko opremo. V članstvo so vsako leto sprejeli nekaj novih članov, ki so imeli šestmesečno preizkusno dobo. Tako je bilo leta 1948 v društvu že 33 članov. Na letnem občnem zboru so izvolili tudi gradbeni odbor in pričeli z aktivnostmi za gradnjo novega gasilskega doma. Vendar do gradnje še dolgo ni prišlo, zato so obnavljali stari gasilski dom. Seje so imeli v večini pri poveljniku društva, zato so tega leta v gasilskem domu uredili svojo društveno pisarno. Na podlagi Zakona o prostovoljnih gasilskih društvih iz leta 1949 so se člani gasilske če l e na svojem letnem občnem zboru preimenoval' v Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje ProatoToljn* gaailaka flatm KoBlria. ~> iS a P 1 a и 1 k piaan ob priliki oWdh» abora gaellake Seta Koeirj«, ki s« ja тгШ Ž5.9. 1945 ob 16, url prt to*. I raj ne »ifiilnu * Sj-ibiji. Deornl radi 1. PoroMlo naSalato*. 2. Tollirr nOTüg* o*bor». Zar ob doloBeni 4rl rJ. bilo »branih Mdoetao I telilo Clanor, es ja т -bfinl abor 1 uro- poznaje/T naraoSnoeti 10-tih SlanoT. »d 1» ÜTodoM ва epoonl Äoaedaajl poveljnik toT» Irmjno Qoatl teka« , päoliа т OBTobođllni >erbl padlih, po okupatorja jietreljanlfc ali kaki ga6a p realni lih đlano» ^отаШет Jipvak A loja», Se j Star AloJ«, Tfiion Viktor Ja i JlanSnik Ptanqa, JtokalJ'lTan«., ИгааотпИс Franca, J&stl Ant lekše PražoS, Skorulek iiliin Rafaela, Ј*1ете Martina, Celin Sek Pr, Чот1Ја To««Sa,"»r»n Jttklarc Antona in Zlorie Fremca at. a так •31ат» njla" pqiaate pKaottti opomin na nie!« enoainutnla aolkos. «ato pod* to t. Kxajno Otfetl poroCllo o dooedan-jw delo-тапја Sota, fr agotoTl daJatTo, <1* aa £l*awtro k*i «mlo ватЦим tu italoTanjr drofttva prrea t» bi In n aopatni uriiptop r Sato aa Je prijavilo ukupno la 19 Badltagft a« le nI kunIo pristopiti It intanaiTnava delovanju öete. Ko taw tri tu dejatro, rar aa "-kaa okupacij« niao aogll biti Slani Sota - »tih t* atarajtl Slani nad \o lat, ki pa ao eiojrr poprej t* anoga 1 4 »lo»»ll t Ceti. J oEiro» aa to predla«», naj a« ta ölana pohabi, di "Id Jo nanj t feto. ad 2. Po konSane» poročil» toт. цаба1п1ко preidejo »borcrf»loi k wit -WTega odbora, SVelaeno aa i i to 11 aledefli odbori naCelniki poTeljnlki tajniki blagajniki orodjar i lad «oral одаог» toy, Irajne UaBtl " Babin Ргадс Зчо " vratanar Anton " mala "rano »eflnlk Prano MogTlS Anton Hriberfek Prano Eoojanc Carol Goltnik Prono *\ Katjai JoSaf " Deleje Prano " Со-1ваг Matija ■ Troger Peter ■ Janka Vinko» i najo «boromlol Je l*»la i» gradnjo nOTaga doaa pripravljeno apno ln opeko, lo ti* f», it «e apna poalafajejo ljudje brea rednosti ali predhodbeg ijanja 6»ta. tomotako je kila ramriene тва opeka. Da potrebujejo a pri oboo Ti tri Brejih po ojhpatorju poroienih i jtoiganih etapah eta ■atariJal, Je роро1дежа гашз1Ј1то. Pravilno pa ni, da al ga rsak a« bo vsaa«, porari a« to t. Babin Prano, da »odi nad taa nadBöretvo in tOTl, kje poTBod ee nahaja opeka oa. kdo je lato uporabil, o/ Eer Je pri IIa.-fi >ta ob *«e ewja unlforaa, deloma jopl«e, i* авки равоте, eklanejo abororelol, dл и okr. IHOO -odeak aa notranja »de Oddalck aa gaeilatro aaproai aa poaredoTanje, da ee to Ceti po možno б 1мр re j nabatl. Tkjall Bart fallaau - a »o bo dO narodni / PndMfolki / laflal Zapisnik občnega zbora gasilsko čete z dne 23. Г I in Izvolili neve organe društva. Za predsednika je bil izvoljen Franc Pečnik, za poveljnika pa Franc Babin. Članstvo je v teh letih vsako leto prirejalo gasilske vaje, praznovanja ob sv. Florjanu in gasilsko veselico, ki je bila ob pustu v sokolskem domu. Na ob- — r 114," r* * ' 1 * " 1 " ' ' " .«M t*» ra t u r rmm 'rtJL»r IM«. IA1W '.W^.l In ar. »«^«er.e^U »ljj C1 ie.Ti.J7 «,'nrtj -.rt «h s» Kr r 1*1». vil 5 «aBLJo M №fll.e 1942 SeBiea r»(. Vutcuy« 1347 : I*M ti« Ä.1.W69 IJ»ärtrrlje SI м. «e<4fe.4»c!ger 1905 — — »Л.А. 1513 t«-4-!*« IЈ41 ■* 4 irttrj» Mtv««*»t r*f*»*Mt I^-JT - 'U|.nfi ^iuibis. ,fi«tiM4 k Лч?! -л ..t-uj^. -—J-*« - -.o IjaWi» t. e&iik i-K^iJä* 4 **** me 7, . _ I-** , «ril»* 1948 , »«SU*. Mdl«- 3447 ' • IVilvL? riWve n-Xn+ai 1« л\и \н*В * ' iS.'iUlJT'. LiMога flarlbor dOüto Q ш" ■ ,taX .rl -arlboni iowv'tj pri u 1ђоха '»cono -rl tribOru •.oülrjjo rOjailtTO LjtUlj ла CflWyraü olob , .., ,. , ,L _ CImmt» ч 3S8 9 10 10 äT ш*ш -O .HW of.' ч Ii 8 lOuO 10 ■lisaljjag- 9.7. '.7. C.7. 6.7. C.V. 6.7. ..7. 6.7. .1. i.7. ».7. J 7.7. 7.7. 1-7: a.7. J.7. '/.T. 7.7. 7.7. 7.7. J. 7. 7.7. .7. 7.7. 7.7. 7.7. 1.7. 7.7. ?:fc 7.7. ЈЉ, I Ovtxtb, Zlpondsn k. Tl. 23. Poročilo o požaru na Mozirski planini leta 1950 čnih zborih so bile vsako leto volitve v organe društva Leta 1950 so ponovno pričeli govoriti o nadaljevanju gradnje pričetega doma Na Marofu, ker starega zaradi obstoječih urbanističnih razlogov niso mogli povečati. Dokončno so sklenili temelje za pričeti dom Na Marofu odprodati. V tem letu je bil eden od največjih požarov v naravi v zgodovini gasilskega društva na Mozirski planini. Slovesnost gasilcev ob otvoritvi obnovljenega gasilskega doma leta 19! . Stari gasilski dom so leta 1951 temeljito prenovili in ga 17. junija 1951 predali svo jemu namenu. Leta 1952 so bile velike poplave, v katerih so sodelovali vsi gasilci. V društvu so zato ustanovili posebno ekipo za reševanje ob poplavah. V oktobru 1952 je prišlo do večjih pretresov v društvu in skupina sedmih najodgovornejših članov je želela odstopiti. Na izrednem občnem zboru so zadeve uredili, vendar je prišlo do nekaterih sprememb v vodstvu društva V letu 1953 so mozirski gasilci dobili gasilski avto preko Okrajne gasilske zveze Šoštanj. eftlvnl I4JJ wr, '■ t i>rlu«J« » joS" se esvormj јЛ i A ,nui aijttovnofl ,_- h *<~ 1J V '1 Oni 1 Ir 1/ J't'Cr ^ Gj.-OMi fefto t-.' ud* i <-'> r»'- 6. I. .riirl" T,«0?®1 t. 9. * Ii : ?lT & : гз. -24. "m 1J0 "*r*Aje Je -'ovvrt" '-«.rf» о"и1Ј ^rta» ^ci" titan ,-TOlt (JsltOO »t» '■.wit Anten -«1, «leve 4loJe / efnl'' '-гам ite* «ЛЈв •'TlAO trt. 19« " fc.V« 'riJMJ MU "IjO» " "iVan 'loj«, «.vdc >-i да ■к-П i«-!' Bp.ii" *vä Jtufli •Ävtnl'- ДО» Vrutunur ШШУ 27. »itur-mik 88i " Гчв- 29, * 2 KUta-iffniv if»*4. jonj« tlj o Je dt. ТОГаГП. deluVM !л>« đ* ^"eYlJierJfi ^«j-til' ijulüja Jt.« •Тожг««« v*% »ud*. LjUUju dtufi ии1в«г 'edirje ■^deoftiri ^uo*Dlk oilrj' it.56 'ofcrtj. poverjeni*- ^jubiju đtu baffer LJuu3a Jt.94 ^JareJ*.' кжЈ. мк 4**Jtt -eidvjB Ј«л< LJutatju it» 72 ^li.«» 4»zirje jt.134 чт ozirje iJt»l14 t--Jo^eet. «In IJabij« 25 lM'.d.yo'ijctJ* o-.lrjv It.Ul"' ^mlltljj- -oeirje jt.63 ; jot* attiiV «aivje t manj* ««•ttaMM» 4M» » £»»1»J» » priM'.»<*• ot S цг! »J» nimmt Д. .tel». «»teli* ». «tel» J» Usv. ил. »»M »O** t. : влрлидемх -uMn a» *mu>*, w». um« s-« J. r»st. . mM гажа 4. fMM4>.lk лл, ««• »MM rnm ,И1Д1И >. »»»tea«»!* a», uutn <Ч|Ш ftraate »I« 1. .»<«tol< «te. *ra «M »Mм»>, ftrtej» fJTUtf 5. 31a«mjaik «m. -tmotn »te».:», mtm MfiTO % uMtnrsU U»*a »ММГЈ«, (»AM «im» l»«a BIS. • •»Uk m «K. «M»M> l. «krttin» «Mil»*» »MM г. twiiplt tmm»',a »1садвм»1 c»lj» S. «a»t»»«i* *> .'WM jm otvartl » »ateterU teriM» f®ifr»«M4»tlt «»»*• a «Or} Ml, tlak» Co», o»te«l J», te f MtiM • mm »Uli »t«-. Kit Ok] M te »teMJ» «МИГЈ. Ш «Miri» «Mtt «te» IMiUtt Mu «U 1 H fcMirj. MUW, u> «arj» «««»»tel mm* trg« ч» j» •» »te J» -%4l»«<«• tete» tojtla «ПШ «Milj« «r. »«terj» *a>ni &Ш, 4M, *at лМиЛо «M ,.««U»*o «»tlite. «M tta « Mten »Љм ^IhOII 4M (M. 4ra**rl. ■aatnll putM »klio.ll taoMoi »tetet i» »lUiliU »«.Jte «M * »j utevl, > »mM ..M».«» MU». *«to j* »M filuMM mv рвпЛ» ti »MU »»«J» »Maj» 1* »1»«MJ» »a tetejaal џ—t .«•teteaik (■№> >«al»J», l«., *Mt iMfMI J» Ml nH|li te «Maj* «»■"**» 4s» m «» 4«ii»t*i «orte мкЈа o» »»t« » r 1« IHM «Mlrjte u> «aaa»;»h «»telite«. T 4» »"te" k» «*r«Jl g» .»•Miti v «latejn jatMk» ta »«ter« ?«« i» ЧЛ»>» le U* te ,«». te » «шиш 4*4*1»! ln,w>a|i «пммм ашл«»«*, nilmtt »•«» ;<*»tela » »«»a te«»tej» r»a»№>ro», te kl »» »uMrtU» yuivMtteS lu ««M» napiirt (uUitoti «ei»»» «tel*J». im tete »MlUM 1« ш Ml fWKljalk »«es»« »o». «Os4 m%tm t» »«Mtarii, te »a»i» «aatlai trašava ЛаШЈа o» J» teniBMlt » j>«»l»4a tratan» mmteil W41 » »J» Mtte.'N»! «JI»» l» -'■•IteJ.w.iaio J» nuni»! te »» л«»ч«1 » »1ч»«Ј>1 *Ц U M* u* ur »JM te М»И) » «клр«1 «telil » »МГ1 »nit вт—гЈн M. muri» »i* » KnarJ« 1» tete м r v l»«H> »jlv« ali AMiMU »» 1» teteüM» 1.Л u, te» te ЏЖМ »r»l teteai шаи »T» te»t«te iwte» ti-.Ji.al j «nuaatelt te te »»tel » rte» ^aal» J» tejat W. .-teteatal« «te. tea»«»» teaarja «te. m«t «!n»Ja, j» »U te««J«» te prte., te» u- •№.«» «ИИ ta te« ttelti »ate»«.» »»»»Ml * »»«»»a, * kil «html e'wIlaVl 'te 1W ИЖ4И1 JMrtl tet OtelrJ« tt "tetejte «U I te tel» » *tel»3" »»tete Zapisnik posveta o gradnji gasilskega doma Mozirje leta 1973 Vsako leto so se rezervirala finančna sredstva za gradnjo doma. V naslednjih letih je bilo veliko posvetov, vendar razen poseka in spravila lesa (140 m3), nabave opeke in drugih materialov gradnja ni bila realizirana. Pričela se je šele jeseni leta 1974, Veliko nalog na področju zaščite in reševanja so gasil") opravili ob poplavah oktobra leta 1964. .upan Občine Mozirje Jože Deberšek slovesno predaia društvu motorno črpalko Ziegler leta 1966. emirji areeteveljuegt? gesilskegf uätva lie sir je čestitam - Vašeau čnsnu štoru ia. Vau želi«« odiIs sehav sri VašeE đelu.zshtalluje ■ s azumevamje.ti ste ga Jfkazali tae.in z žellf.dE bi mam Lil veisvcljeni eđber >i telike maklem-m, desedauji. glužbi ljudstva жа ремеб * V letu 1965 so ustanovili pionirski odsek v povezavi z osnovno šolo in 7 pionirjev je šlo prvič za deset dni na letovanje v počitniško kolonijo v Volparijo. Leta 1966 je bil na občnem zboru sprejet nov statut društva. V tem letu so nabavili in slavnostno predali v uporabo novo motorno črpalko (briz-galno) Ziegler. Nasledn je leto pripravijo proslavo ob 80-letnici društva. V gasilsko društvo je vključenih 66 članov, 9 mladincev in 7 pionirjev. Glede na to, da se novi gasilski dom še ni gradil, v tem letu prekrijejo streho na starem gasilskem domu. l.retoe neje G»: j■ «ц druetv. Motir-f.it'. se Je .rfiila dne 12.2.} v prostorih gatUlkkegn Da * Mozirju,odnoano revnega ln nadzor* odbora druöivu t raeleilnjln dnevni redno. 1.Otvoritev in pozdrav 2.Konstituiranje upnvniigo in nadzornega odbora »ločitev novib -odpianiKov 4. 1ВПО «d/l ' J.Jur; Leopold Kot najatartgši oian I sm'sd izvoljenih Je zaradi odaotroati delovnuga pi idaeilnlku otvoril prvo redno a*. Jo u 'n nadzorno« odbora in pozdrav; prisotna.Ugototltt Jo,du Do prisotni poleg nJega äe Coper,PlkJ.vJ,eD\ös,Vratar.ar,Bi4-zovnik(Frano HollC,5raznlk,lameviekiHrl&er.Vek ln Kovaild Ural. Upravičimo odsotna Hjtr.k. Karl in Klemanak Leon.Koto Je predlagal zgornj nevedem onfvnl red,ki ao ga prisotni aogiaano potrdili ud/2 - .sotn II pri ali na konstituiranje upravnega ln nadzornega odbo T uoravnl odoo ir bili izvoljeni: Jurid Leopold Mozirje Ccpar Alrkonuder Eo KovaSiS klrl.o Prance Anton "jota Prmre n ^BSB*e Prnnr j. lrje CemevAuk prano • Hriberäak «-rann " Vratanar Ad on " Breznik B—' " bTHZOvmh P*ter " r. . OiCL.il' Loon " Piti «lton ga nadzorni* oobort kot oredBBdnlk tajnik " blagajnik " poveljnik " poročnik poveljnika n orodjar Ln atrojnlk " refrrent za i lad.ino za BoBtavr aspisnikov že poooö blagajniku strojnik cl^ dlan Slan Hatek aari KovaGld Ktrko deal. Prane * ."J ad/3 Po medsebojnem BDorazur prisotnih bo bili določeni za podpisnike pri HB Jurtd Leopold. Kovačlč Mirko In V tar . ' nton.Za cslale Zi h i i zvon tiвечзг,Lf*r,ga poslovanja Bta podpinnika prudueilnik 1 ta lik drus.vn ad/4 Pod to očho dnevnega* гсза Je Mio sklenjeno,d« аи nabavi ena kar zn benoin in iJta količina benelna.frl ončJneki zvezi ud narcC' priročnik za pi-aktLtne vajo.Kot prNporflfiak s« določi fb urnik Mrl Poveljniku I f i Lzna no^rada sa brspladno delo v :.19b9 din .< r,e r jO bil dnevni red izöriinn Jo bila ob b zadeta auja zaklJuE ob . äü- ^aplanihart HrH>arfiek_*rnnc Tajniki Čopar Aleksander Pradaednik: Juriö ""»opold Zapisnik 1. redne seje PGD Mozirje leta 1970 Člani društva sodelujejo pri poplavah v Spodnjih Krašah in Šmartnem ob Dreti. Na predlog Sveta za narodno obrambo Skupščine občine Mozirje sestavijo gasilsko specialno desetino za civilno zaščito. Vsako soboto pa preizkušajo električno sireno. Člani še vedno urejajo in popravljajo stari gasilski dom. V letu 1970 so v gasilskem vozilu zamenjali dieselski motor in kupili od tovarne Gorenje star kombi, ki so ga zaradi velikih stroškov popravila leta 1972 prodali. Leta 1971 je bila opravljena ponovna cenitev starega gasilskega doma, zanj so prejeli 106.000.00 din. 18. junija 1972 je gasilsko društvo slovesno praznovalo 85-letnico obstoja s parado in veliko gasilsko veselico. V društvu je bilo tega leta 75 članov, od tega 5 članic, 12 pionirjev, 4 zaslužni člani in 14 rezervnih članov. Po strokovnosti je imelo društvo 9 podčastnikov. 24. in 25. septembra 1973 so bile v Mozirju velike poplave, v katerih so mozirski gasilci reševali in odpravljali posledice v izredno težkih pogojih (iz zapisnikov je razvidno, da je bila škoda ob poplavah v višini 131 milijonov din). Manjša poplava pa je bila v tem letu še 16. oktobra, v kateri so gasilci opravili preko 396 prostovoljnih ur. Leta 1975 so pričeli rušiti stari gasilski dom. Med tem časom pa so orodje hranili v hiši Franca Pečnika. Pričela se je gradnja novega gasilskega doma. Gradilo ga je podjetje SGP Gradbenik z Ljubnega ob Savinji na lokaciji ob cesti Mozirje - Nazarje (med potokom Mozirnico in gostilno Celinšek). Za potek dela je skrbel gradbeni odbor na čelu s predsednikom Hinkom Čopom, načelnikom oddelka za gospodarstvo in finance SO Mozirje. (Gradbeni odbor je bil izvoljen 25. 4. 1974 in je deloval do 12. 12. 1977.) Da bi si prislužili nekaj denarja za gradnjo gasilskega doma in nabavo avtomobila, so gasilci prevzeli rušenje nekdanje Pfeiferjeve hiše (danes zelenica pred pošto), za kar so prejeli od Skupščine občine Mozirje 43.000,00 din. Veliko prostovoljnega dela so pozneje opravili še pri gradnji in ureditvi novega gasilskega doma. (Iz zapisov je razvidno, da so opravili preko 4500 ur, največ jih je opravil Viktor Lukše.) V tem letu so potekale velike nabiralne akcije za denar in les, ki so ga rabili za gradnjo. Gasilska parada ob praznovanju 85-letnice gasilskega društva Finančna sredstva za gradnjo so prispevali še: SO Mozirje - kredit v višini 500.000,00 din, gospodarske organizacije, podjetja in ZŠAM Mozirje. V letu 1976 se je ustanovila Samoupravna interesna skupnost (SIS) za požarno varnost, preko katere so se zbirala finančna sredstva za požarno varstvo. Delovala je do konca leta 1989. Čeprav gasilski dom še ni bil v celoti zgrajen, so gasilci imeli svoj redni občni zbor 29. 2.1976 že v novem domu. Na občnem zboru je bil sprejet tudi nov statut društva. Veliko prostovoljnega dela so v tem letu opravili gasilci pri zunanji ureditvi gasilskega doma. Dogovorili so se tudi o najemu prostorov za potrebe ZŠAM Mozirje (Zveza šoferjev avtomehanikov Mozirje) in finančni pomoči pri dokončni notranji ureditvi doma s strani ZŠAM. (ZŠAM Mozirje je vložilo 5 milijonov din, ki so bili pozneje poračunani z najemnino). Novi gasilski dom so slovesno odprli 3. julija 1977, ko je Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje praznovalo svojo 90-letnico delovanja. V ta namen je društvo izdalo posebno jubilejno značko 90-let PGD Mozirje. V novem gasilskem domu so svoje prostore dobili: gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, Občinska gasilska zveza Mozirje, ZŠAM Mozirje in Delavska univerza Mozirje. Vrednost novega gasilskega doma je bila 130 milijonov takratnih din. V tem letu so nabavili še sodobni gasilski avtomobil TAM 2000 - 60 T 5 B/G ter motorno črpalko Tomos 3001 in ju slovesno prevzeli ob otvoritvi gasilskega doma. Tega leta so gasilci podpisali tudi listino o pobratenju z Dobrovoljnim vatro-gasnim društvom Dubrava iz Zagreba. V teh letih so večkrat sodelovali na občinskih in medobčinski vajah. V jeseni leta 1977 so dokupili še nekaj zemljišča okoli gasilskega doma. V letu 1978 so pričele aktivno delovati gasilske trojke v Šmi-helu in na Lepi Njivi. Gasilsko društvo Mozirje jim je v tem letu dalo v uporabo ustrezno gasilsko opremo. Slovesnost bratenja ob otvoritvi gasilskega doma leta 1977 Prva aviocisterna TAM 4500 leta 1980 Leta 1980 so gasilci od Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica kupili gasilsko avtocisterno in malo zatem nabavili še terensko vozilo. Za potrebe vaških trojk v ^mihelu nad Mozirjem in za Lepo Njivo so nabavili priročne motorne briz-galne TO MOS. Eno pa jim je podaril Franjo Kaiser. Tako so imeli v obeh vaseh opremljeno moštvo za nudenje osnovne zaščite in pomoči v primeru začetnih požarov. V letu 1982 so mozirski gasilci praznovali svojo 95-letnico ustanovitve in sklenili gasilski dom povečati. Zato so se odločili za gradnjo prizidka. Izvolili so gradbeni odbor in v letu 1983 pričeli z adaptacijo. Zelo povečan gasilski dom so slovesno odprli leta 1987. S finančnim kreditom je veliko pomagal SIS za varstvo pred požarom. 29. in 30. septembra 1980 so bile velike poplave, v katerih so zopet največ nalog zaščite in reševanja opravili gasilci. Opravili so 252 prostovoljnih ur Gasilci so sodelovali večkrat tudi pri akcijah »Nič nas ne sme presenetiti« (NNNP). Slovesnost ob podpisu pobratenja z DVD Kumrovec leta 1983 Na občnem zboru leta 1981 so sprejeli nov statut društva in na podlagi tega izvolili samoupravno sodišče in odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (SLO in DZ). Leta 1983 so mozirski gasilci podpisali listino o pobratenju z Dobrovoljnim valrogasnim društvom( DVD) Kumrovec s Hrvaške. V tem letu so ob suši gasilci z avtocisterno prevozili občanom preko 100.000 Htrov pitne vode. Izpit za izprašanega gasilca je opravilo v Šmihelu nad Mozirjem 18 gasilcev in 18 gasilcev test za gasilca I. stopnje. Na občnem zboru leta 1984 so sprejeli spremembe in dopolnitve k statutu društva ter smernice srednjeročnega plana požarnega varstva v občini Mozirje za obdobje 1986 - 1990. V letu 1985 prično v gasil skem društvu aktivno delovati gasilski veterani, ki leta 1989 pripravijo že meddru-štveno tekmovanje. Leta 1987 so člani praznovali 100-letnico društva in izdali bilten 100 let gasilstva v Mozirju, ki ga je pripravil Aleksander Videčnik. Na proslavi so bile podeljene plakete zaslužnim članom, občanom, obrtnikom in drugim za pomoč pri dozidavi gasilskega doma. Pripravljena je bila tudi gasilska razstava o delovanju gasilskega društva. V namen tega praznovanja je bila organizirana medobčinska gasilska vaja na mozirskem trgu. V tem letu so gasilci prevzeli novo terensko gasilsko vozilo Land Rover, od Občinske gasilske zveze Mozirje pa prejeli prvo ročno in mobilno postajo UKV. V gasilsko društvo je bilo leta 1987 vključenih 20 pionirjev, 13 mladincev, 23 članic in 126 članov. Leta 1988 je bil XI. kongres Gasilske zveze Slovenije v Celju; udeležilo se ga je 10 mladincev in praporščak. Velike regijske vaje zaščite in reševanja na Gneču v septembru, na kateri je sodelovalo preko 600 udeležencev, so se udeležili tudi člani PGD Mozirje. Leta 1989 so Mozirski gasilci kupili nov orodni gasilski avto TAM 80 T 35 in novo prenosno motorno črpalko Vakumatik 75W 8/8, izdelano po licenci Rosenbauer. Slovesen prevzem orodnega vozila in črpalke je bil 26. 8. 1989 v Savinjskem gaju. Po slovesnem prevzemu je bila organizirana velika gasilska veselica. Veterani PGD Mozirje v letu 1985 DEI O VAN JE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRTE OD LETA 1990 DO LETA 2007 V letu 1990 je bil velik poudarek na preventivi in gasilskih operativnih vajah Tako so v osnovni šoli organizirali predavanje in prikazali rokovanje z gasilnimi aparati. V mesecu oktobru opravili več preventivnih pregledov po objektih v krajevni skupnosti Mozirje in preglede hidrantnega omrežja. Tako kot v preteklih letih so se udeležili raznih gasilskih tekmovanj in velike medobčinske gasilske vaje na Gorenjskem klancu. V gasilsko društvo seje vključilo 19 pionirjev, za katere so nabavili nove gasilske uniforme. Gasilci so sodelovali pri po plavah v Jazbinah, kjer se je utrgal oblak. Gasilski veterani na tekmovanju leta 1990. Od 'eve proti desni: v prvi vrsti so Ferdo Korpnik, Ariton Piki in Ivan Vrhovnik, v drugi vrsti oa Viktor Lukše, Anton Grlica in Ivan Remic, v ozadju Karel Natek. Poplave leta 1990 Naiveč dela so gasilci opravili pri zaščiti in reševanju ob poplavah 1, novembra 1990, ko so bile v Mozirju in na celotnem področju Zgornje Savinjske doline katastrofalne poplave. Za delo so morali gasilci prijeti že v jutranjih urah 1. novembra, kjer so izvajali reševalna in obrambna dela. Aktivirani so bili vsi operativni gasilci, pripadli ki gasilke enote CZ in drugi, ki so lahko pomagali pri zaščiti in reševanju. V reševalni akciji so bili gasilci kar sedem dni. Pri poplavah in sanaciji je sodelovalo 53 gasilcev. Opravili so več kot 1120 delovnih ur. Člani društva so več dni z nadčloveškimi napori veliko prispevali k preprečitvi še večje škode ali celo tragedije. Veliko gasilcev je še več kot mesec dni aktivno sodelovalo pri sanaciji vodne ujme. Ko je bila v letu 1991 izvedena agresija JLA na Slovenijo, so člani društva zelo aktivno delovali po navodilih pristojnega štaba CZ in gasilskega poveljstva. V mesecu juniju m juliju so gasilci organizirali stalno dežurno službo, občasno pa še do 26. 10. 1991. 20. novembra 1991 so gasilci zopet sodelovali pri zaščiti in reševanju ob poplavah, saj je narasla reka Savinja zelo ogrožala del Delejevega jeza in naselja ob desnem bregu reke Savinje. V tem letu so gasilci prejeli od OGZ Mozirje in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje večje število različne gasilske reševalne opreme. Člani so veliko prostovoljnih ur opravili pri urejanju okolice gasilskega doma. Po celotnem gasilskem domu so uredili tudi centralno ogrevanje. Sprejeli so tudi sklep, da veterani priredijo vsako leto tekmovanje za memo rial Viktorja Lukšeta, dolgoletnega poveljnika in glavnega akterja pri gradnji novega gasilskega doma. Na občnem zboru leta 1992 so sprejeli dopolnila k statutu gasilskega društva in za častnega člana društva imenovali Aleksandra Videčnika. V gasilskem domu so uredili hišniško stanovanje, v katerega se je decembra že lahko vselil prvi hišnik. Pridobili so tudi telefonski priključek. Ob sušnem obdobju so v tem letu gasilci občanom prevozili 525.000 litrov pitne vode. Operativno članstvo je novembra in decembra zopet sodelovalo pri zaščiti in reševanju ob poplavah. To leto je bilo prvič izvedeno tudi tekmovanje starejših gasilcev za memorial Viktorja Lukšeta, k se ga je udeležilo 20 ekip veteranov. Gasilsko društvo je potem vsako leto organiziralo to srečanje; tako tudi v jubilejnem letu. Decembra je bila nabavljena nova avtocisterna AC TAM 190 4x4, ki so jo slavnostno predali svojemu namenu v naslednjem letu. Slavnostni prevzem avtocisterne АСТАМ 190 4x4 Na občnem zboru gasilskega društva leta 1993 so izvedli javne volitve v organe društva in predlagali častne člane. Častna člana društva sta postala Anton Piki in Kari Natek. Mladinci PGD Mozirje leta 1992 Mladinke PGD Mozirje leta 1992 V tem letu je bila v občini Mozirje ponovno suša. 4 Gasilci so prevozili preko 1.000.000 litrov pitne vode. V letu 1994 so gasilci do bili novo gasilsko sireno in jo montirali na gasilskem domu, nabavljenih je bilo nekaj zaščitnih oblek za operativne gasilce. Veliko prostovoljnega dela so gasilci v tem letu opravili pri urejanju okolice gasilskega doma, betoniranju z:-dne opore, opravili rekonstrukcijo električne napeliave in prepleskali nekatere prostore gasilskega dom i Več članov se je udeležilo tečajev za specialnosti v Izobraževalnem centru na Igu. Le+a 1995 so na občnem zboru sprejeli nov statut društva in sKlep o financiranju Gas;l ske zveze Zgornje Savinjske doline ter potrdili lastninjenje premoženja in opreme društva v skladu z novim zakonom o gasilstvu. V sušnem obdobju so gasilci prepeljali krajanom preko 140.000 litrov pitne vode. Julija leta 1997 so slovesno proslavili 110-letnico gasilskega društva s slavnostno sejo v kulturnem domu z naslovom Gasilci skozi čas. Aleksander Videčnik je pripravil razstavo z istim naslovom. Nabavljeno je bilo tudi novo terensko vozilo Land Rover in predano svojemu namenu ob praznovanju Podei'tev častnih listin Antonu Piklu in Karlu Natku leta 1993 V letu 1998 so nabavili več gasilskih cevi in jih razdeli v oddaljene zaselke po občini Mozirje. Zgradili so brunarico ob gasilskem domu za shranjevanje rekvizitov za praktična usposabljanja. Izvedena je bila društvena vaja v Šmihelu nad Mozirjem. Tekmovanja starejših gasilcev za memorial Viktorja Lukšeta se je udeležilo 13 veteranskih ekip članov in 4 članic. Leta 1999 so člani društva uspešno organizirali gasilsko tekmovanje za vse kategorije v Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline ter člansko tekmovanje na nivoju savinjsko-šaleške regije. Občina Mozirje je nabavila nekaj zaščitno-reševal-ne opreme za operativne člane društva. Tečaj za vodje enot je opravilo 5 članov. Člani so urejali okolico gasilskega doma in izvajali pleskarska dela v domu. V tem letu so preuredili tudi avto-cisterno, v katero so vgradili navijak in agregat ter stolp za razsvetljavo. Novo terensko vozilo Land Rover V letu 2000 je bila največja naloga dokončanje požarnega načrta gasilskega društva in prevozi pitne vode v sušnem obdobju. Prevoženih je bilo 1.040.000 litrov vode. Opravljen je bil pregled gasilskih trojk v Šmihelu nad Mozirjem in na Lepi Njivi ter opreme v Lokah. V letu 2001 se je nadaljevala adaptacija gasilskega doma z vgraditvijo novih garažnih vrat in obnavljanje dela strehe. V gasilskem domu pa so na novo uredili tuš kabine in cisterno za olje v skladu s predpisi. Pričeli so vpisovati člane v novi računalniški program »GAS 2000«. Na občnem zboru leta 2002 je bil za predsednika izvoljen Jože Zlatinšek, dotedanji podpredsednik društva, za častna člana pa imenovana Katarina in Miha Kovač. Gasilci trojk na Lepi Njivi in v Šmihelu so prejeli po 6 interventnih oblačil za zaščito pred vremenskimi neprilikami. V celotnem gasilskem domu je bil posodobljen centralni sistem ogrevanja. Prvič so bili v tem letu ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA DELOVANJE IN OPREMlJANJE GASILSKIH DRUŠTEV V OBČINI MOZIRJE ZA OBDOBJE OD LETA 2004 DO LETA 2009 Investicije za osebno in skupno zaščitno opremo operativnih gasilskih enot znaša 2004 - 0,17 %, v letu 2005 pa 0,16 % pri menic porabe proračuna občine Mozirjt 2006, 2007 in 2008 pa 0,9 %. V letu 2006 in dalje sc zagotovi financiranje za redno dejavnost PGD v občini h visim I % primerne porabe proračuna občine Mozirje ter za izobraževanje in nab tehnike /a gašenje, reševanje in pomoč - sredstva požarne takse. Finančna sredstva iz naslova redne dejavnosti in požame lakse se delijo po že di razdelilniku in sicer: - PGD MOZIRJE 39,74 % • PGD REČICA OB SAVINJI 22.18% - PGD GRUŠOVLJE 19.04 % - PGD POBREŽJE 19,04% Finančna sredstva za osebno i razdelilniku: - PGD MOZIRJE - PGD REČICA OB SAVINJI - PGD GRUSOVLIE - PGD POBREŽJE skupno opremo pa se delijo po i 33.5 % 29,5 % 18.5 % 18,5% I-matična sredstva za osebno in skupno /aSčitno opremo se vodijo m nakazuje j" dru postavki ločeno od sredslcr /.a redno dejav nost in požame takse. Pri nabavi osebne i zaščitne opreme, znaša delež sofinanciranja Jruštcv v višini minimalno 20 V • lokalna skupnost. Pri nabavi vozil j h druge težje tehnike za gašenje, reševanje in pot delež sofinanciranja društev v višini minimalno 10 %, ostalo pa lokalna skupnost. Gasilska društva v občini Moziije morajo o stroških opravljenih investicij obvezno župana občine. To opravijo i. ustrezno dokumentacijo, ki polijujc plačilo investicije. Ravno tako pa morajo društva seznaniti župana o sodelovanju na razpisn za sofir gasilske zaščitne in reSevalne opreme, katerega predmet je sofinanciranje v omenjene kot kompenzacija enega dela stroškov na račun davka na dodano vrednost, ki organizacije plačujejo ob nakupu zaščitne, reševalne in gasilne opreme. Sredstva za vsakoletni razpis zagotovi vlada RS. O rezultatu prijave na razpis, morajo društva obvezno z ustrezno dokumentacijo iz rs/vidna pridobljena finančna sredstva, seznanili župana občine. Gasilsko društvo ne sme brez poprejšnjega soglasja lokalne skupnosti odtujiti zaščitne in reševalne opreme ter objektov namenjenih za opravljanje natog gasilstva pristojni organ lokalne skupnosti ne določi drugače. Listina dogovora o zagotavljanju finančnih srec za redno delovanje in opremljanje gasilskih da podpisana leta 2003 opravljeni zdravniški pregledi za operativne člane dr ušiva. Opravilo jih je 21 članov. V sušnem obdobju je bilo prepeljano 435. 000 litrov pitne vode. Leta 2003 je bilo zelo sušno leto. Gasilci so opravili preko 400 prevozov pitne vode (preko 2.375.000 litrov). Izdelan je bil plan aktivnosti in nabave gasilske opreme in vozil za le • to 2004 do leta 2009. V letu 2004 je bila v gasilskem domu urejena spominska soba - gasilska zbirka, ki sta jo vsebinsko pripravila častni član društva, Aleksander Videčnik, in Vladka Planovšek iz Naza-rij. Veliko pomoč so nudili tudi člani društva. Finančno sta ureditev spominske sobe podprli Občina Mozirje in Krajevna skupnost Mozirje. Tehnično reševalna enoia PGD Mozirje leta 2005. Od leve proti desni vrsti so liobert Nc-potnik, Blanka Jakopin, Robert Fabjan in Jernej Glir drugi vrsti pa Luka Zgojznik, Luka Mravlje, Tine Jakopin in Me men Bi manjka Romar Čretnik, ml. Nabavljenih je bilo 17 svečanih uniform za člane in več zaščitne opreme ter nekaj gasilke tehnike za gasilske trojke na Lep Njivi in v Šmihelu ter za naselja Dobrovlje, Završe in Kolovrat. Generalno je bila popravljena tudi gasilska avtocisterna. Društvo je ob prazniku občine Mozirje prvič organiziralo »dan gasilca«. Župan je na svečan način podelil gasilskim društvom za operativne člane več kompleiov zaščitne opreme. Po predaji opreme je bilo organizirano družabno srečanje s kulturnim programom starejših gasilcev ;n gasilk. V letu 2004 so gasilci pričeli z zbiranjem lesa in denarja za novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Nabavili so ga naslednje leto in slovesno predali svojemu Občina Mozirje in prostovoljna gasilska društva v občini so podpisala dogovor o zagotavljanju finančnih sredstev za redno delovanje in opre mljanje gasilskih društev. Prevzem novega gasilskega vozila GVC 16/25 leta 2005 Stara ročna črpalka iz leta 1825 namenu ob dnevu gasilca. Na slovesnosti je župan podelil gasilskim društvom več kompletov osebne zaščitne opreme Na ta dan je bila imenovana rudi tehnično reševalna enota PGD Mozirje. Gasilsko društvo je v letu 2005 ustanovilo gasilsko trojko na Dobrovljah in mladinsko komisijo. Poseben dosežek v letu 2005 je bil, ko je gasilsko društvo dobilo od župnišča v Šmihelu nad Mozirjem zelo staro črpalko (predvideva se, daje bila izdelana leta 1825). Gasilci so jo v celoti restavrirali in jo razstavili v gasilski zbirki društva. Mladi gasilci so prvič imeli svoj samostojni zbor, na katerem so sprejeli svoja pravila delovanja. V gasilsko društvo je bilo v tem letu vključenih že 54 pionirjev in mladincev. Poleg mladinske komisije so ustanovili še komisijo za delo s članicami in veterani Tako kot preteklo leto je župan občine Mozirje tudi v tem letu podelil nekaj osebne zaščitne opreme vsem gasilskim društvom v občini Mozirje. Prvič so se mladi udeležili tudi gasilskega kviza v okviru Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline v PGD Radmirje. \ (S* ^ me*. 9 IV ш жУШ " - ne?® Ф * * t V i "^sn^ir*. **' •Vtm i v-i Mladi gasilci PGD Mozirje leta 2005 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje V letu 2006 so člani društva sodelovali pri organizaciji srečanja Društev upokojencev RS in nadaljevali z usposabljanjem svojega članstva. Mladi gasilci PGD Mozirje so se udeležili taborjenja v Savudriji. Člani društva so sodelovali tudi v pripravah za preprečevanje ptičje gripe in nudili pomoč pri organiziciji 26. državnega srečanja društev Mladi gasilec Slovenije, ki je bilo od 29. 9. do 30. 9. 2006 v Nazarjah. V soboto, 7. 10. 2006, je bila slovesna maša v čast 100 obletnici razvitja prapora in ponovna blagoslovitev prvega prapora društva. Ob 15.30 pa je bila slovesna otvoritev nove dežurne sobe v pritličju gasilskega doma. Blagoslovitev starega gasilskega prapora v cerkvi sv. Jurija v Mozirju leta 2006 V tem letu je bilo v mesecu požarnega varstva izvedenih več preventivnih predavanj v osnovni in podružničnih šolah. Dežurna soba v mozirskem gasilskem domu LETO 2007 - LETO PRAZNOVANJA 120-LETNICE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE 27. januarja je bil organiziran zbor gasilske mladine PGD Mozirje v dvorani gasilskega doma Mozirje, na katerem je sodelovalo 34 pionirjev in mladincev. Slavnostni občni zbor PGD Mozirje ob 120-letnici ustanovitve PGD Mozirje je bil 3. februarja, na katerem je bil sprejet program dela in finančni plan za leto 2007 ter program praznovanja ob 120-letnici društva. Kot častna člana društva sta bila imenovana Franc Černivšek in častni kanonik Alojz Žagar. V mesecu marcu je bil razpisan natečaj za risbe in literarna dela učencev osnovne šole ter otrok iz vrtca. Za najboljša dela so prejeli knjižne nagrade. etovoljno gasilsko društvo Mozirje /injska cesta 29 0 Mozirje zirje, dne 03.02.2007 IANČNI PLAN IN PLAN DELA ZA LETO 2007 SIT EUR ZOBRAŽEVANJE rat. članstva po kategonjah {psihofmčne sposobj 320.000 1.335 aj specialnosti dihalnih aparatov -2jasilca 63.000 263 aj specialnosti tehnični reševalec - 2 gasilca 63.000 263 aj specialnosti nevarne snovi - 2 gasilca 63.000 263 aj specialnosti bolničar - 4 gasilci 176.000 734 ktične vaje na IGU 100.000 417 ktične vaje na terenu ( za vse enote) 150.000 626 braževanje mladine 150.000 626 vanje mladine 200.000 835 ipaj 1.285.000 5362 VZDRŽEVANJE ilskega doma 153.320 640 snskega vozila 80.000 334 dnega vozila 89.880 375 ilskega vozila cisterna GVC 24/50 1+2 89.880 375 ilskega vozila cisterna GVC 16/25 1+6 89.880 375 alke gasilskega vozita cisterna GVC 24/50 1+2 80.000 334 nosne motorne brizgalne 8/800 I 67.410 281 HOS prenosne črpalke 3001 22.470 94 Ktrične potopne črpalke VCGE 505 20.000 83 ktrične potopne črpalke VCGE 505 v vozilu GVC 16/25 1+ 20.000 83 orne žage 11.235 47 jskih postaj 22.470 94 ivnikov 105.000 438 nosnih gasilskih vodnih armatur 2a gašenje 44.940 188 ibne in skupne zaščitne opreme 44.940 188 A 78.645 328 33.705 141 P»i 1.053.775 4.397 iORIVO IN MAZIVO ZA GASILSKO REŠEVALNO 4NIKO nsko vozilo 100.000 417 dno vozilo 100.000 417 ilsko vozilo-cisterna GVC 24/50 1+2 300.000 1.252 itsko vozilo - cisterna GVC 16/25 1+6 300.000 1.252 nosna motorna brizgalna 8/8001 78.000 325 VtOS prenosna Črpalka 3001 25.000 104 (trična potopna črpalka VCGE 505 7.500 31 trična potopna črpalka VCGE 505 v gasilskem vozilu C 16/25 1+6 7.500 31 Finančni plan za leto 2007 14. aprila je bila otvoritev in blagoslov prostora za potrebe gasilske trojke v Šmihelu nad Mozirjem, ki so ga člani gasilske trojke in vaščani s finančno soudeležbo PGD Mozirje uredili v nekdanjih prostorih Kmetijske zadruge Mozirje (zbiralnica mleka). Slavnostna prireditev ob 120-letnici PGD Mozirje je bila 4. maja ob 18. uri v kulturnem domu v Mozirju pod pokroviteljstvom Občine Mozirje. Slavnostni govornik je bil poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj. Na slovesnosti so sodelovali še državni poslanec Jakob Presečnik, podpredsednik GZS Tone Koren, poveljnik savinjsko-šaleške gasilske regije Franc Finkšt, vodja regijske izpostave za zaščito in reševanje Celje Darko But, predsednik GZZSD Janko Žuntar, poveljnik GZZSD Boštjan Cigale in župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Sodelovali so še člani iz PGD iz GZZSD ee«t-:~ agregat 2 2 KW_________________________________________________ JJfjjni agregat 5,6 KW v gasilskem vozilu GVC 16/25 1+ maziva------------------------------------------- hidravlično reševalnoorodjeLUKAS električni agregat^ 3KW skupaj 30.000 _ 125 ~ 25~Ö0Ö............104 in sosednjih gasilskih zvez, ki mejijo na občino Mozirje, ter pobrateni društvi iz Kumrovca in Dubrave iz Zagreba. 4. ZDRAVNIŠKI PREGLEDI________________ _____________________ zdravnifiki pregledi tianov OE -12^ gasilcev__________________ јјЈдмЈм&встиДжЕнеаоиЕЖОоРЕУАнм eiektnena energija gasilskega doma.................................. ogrevanje gasilskega doma skupaj i. ZAVAROVANJE objektov, avtomobilovin odgovornosti obvezno zdravstveno zavarovanje akcijsko operativnih članov po 26. členu zakona o gasilstvu skupaj 7. STROŽKI DELOVAN JA SISTER 8. STROŠKI REFUNDACIJ OB INTERVENCIJAH 9. OSTALI STROŠKI DELOVANJA DRUŠTVA administrativni in PTT strožki strokovna literatura__ čini in funkcijske oznake komunalne storitve skupaj 10. SVEČANOST) OB 120 LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA nakup novega društvenega ргајзога nakup in postavitev kipa gasilca operativca sriznarija^ odlikovanja, plakete izdelava jubNejnega biltena svečana proslava v kulturnem domu skupaj ' 11. NABAVA OSEBNE IN SKUPNE ZAŠČITNE OPREME PO NAČRTU OPREMLJANJA DO LETA 2009 JSMamSatnaJsi^-Jki» I....."I If ~ gasilska zaščitna intervencijska obleka - 4 kos lasHsk_e_zažtitne rokavice - 9jrarov_' Bä!ä!^elo™ obleka - 8 kos " giiikjzaždiirii čevlji"- 6 kos ääÄkadelövna sekirica -16 kos" igi^judetovni pas' -16 kös 55terijska~sveti|ka -3 kos" 5^valna vrv - 8 kos »kupaj 12. ODPLAČILO LEASING KREDITA ZA GASILSKO 'OaLD ...... skupaj odhodki: PRIHODKI ;__ ^Sa^j^Cun^n'ädöävn^" Sarrajaksa --- д"" dejavnost in izobraževanje iz proračunske postavke lianerina"" ÖÜMijmde " to'^^^S^ŠD^J—ZZ-TZ. -1 " _ - "Лоов8118 ^81"3 "bčine za odpia'čitoieasing krSita'v ^l^unska sredstva za nakup manjkajoče minimalne in skupne zaščitne opreme po pianu opremljanja rüjwiih gasilskih enot do leta 2009 tkupaj prihodki: 770 2.921 3.691 850.000 60.000 910.000 100.000 3J>47 250 3.797 417 160.000 270 520 iöö.ööo '35 090 občni zbor, dan gasilca, proslave, obletnic«, a£anžmaji, pokali 1129 417 146 1 356 438" 3487 1 669 835 2503 1 669 2086 8782 _624.000_ 63.720 136,800 2.008.360 571 8.372 12.012.000 50.125 22.650.435 94.519 12.012.000 50.125 22.650.435 94.519 Na proslavi so bila podeljena posebna priznanja gasilskega društva in državna odlikovanja. Franc Černivšek in častni kanonik Alojz Žagar pa sta prejela slovesno listino častnega člana PGD Mozirje. Sledilo je slovesno razvitje in blagoslov novega prapora, ki ga je razvil župan Občine Mozirje in blagoslovil domači župnik. V kulturnem programu so nastopili: Godba Zgornje Savinjske doline, Mozirski koledniki, otroci Vrtca Mozirje in učenci Osnovne šole Mozirje. V soboto, 5. maja, je bil na mo-zirskem trgu prikaz delovanja mozirskih požarnikov ter delovanje in razvoj požarne brambe in gasilstva v Mozirju od leta 1700 do danes. Prikazano je bilo gašenje s staro gasilsko in sedanjo sodobno gasilsko opremo. Poleg mozirskih gasilcev so sodelovali še gasilci iz Velenja, Paške vasi, Rečice ob Savinji in Gornjega Grada. Vajo si je ogledalo veliko število občanov, med njimi tudi državni poslanec Jakob Presečnik, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Zunter in podžupan Občine Mozirje Roman Čretnik. V nedeljo, 6. maja, ob dnevu gasilca Občine Mozirje in praznovanju sv. Florjana, je bila v farni cerkvi sv. maša v čast sv. Florjanu, zavetniku gasilcev, ki se je je udeležilo več kot 70 članov društva. Nekaterim članom so bila ob tej priliki podeljena priznanja Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Pri gasilskem domu je bila po maši slovesna otvoritev lesene skulpture - gasilca, svečan prevzem gasilske zaščitne in reševalne opreme ter blagoslov opreme in gasilskega doma. 26. maja je potekal meddruštveni gasilski rally članov in članic, na katerem je sodelovalo 5 ekip pod pokroviteljstvom podjetja Zeigler. 28. julija je bilo organizirano meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za memorial Viktorja Lukšeta. Tekmovalo je 5 ekip članic in 11 ekip članov iz 12 gasilskih društev. Po tekmovanju je bila organizirana tradicionalna gasilska veselica. Mladi gasilci so se v mesecu juliju udeležili gasilskega tabora v Savudriji. 27. septembra so na vaji »Mozirje 2007« sodelovali operativni člani gasilskega društva in ekipa prve pomoči. Na vaji je potekalo tudi preverjanje znanja ekip prve pomoči zahodnoštajerske regije. Vaja gašenja in reševanja je bila na upravni stavbi v Mozirju. Svoje delo so predstavile tudi reševalne enote in službe, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. 5. oktobra je bila izvedena evakuacija v mozirski osnovni šoli. Pri skupni vaji so sodelovali zaposleni in učenci, mozirski gasilci, policisti Policijske postaje Mozirje in člani operativnega štaba civilne zaščite. Na 19. točkah so prikazali gasilsko-reševalno opremo, gasilska vozila, preventivne ukrepe ob požaru ter vaje pionirjev in mladincev PGD Mozirje. 17. oktobra je bila organizirana v Smihelu nad Mozirjem v sodelovanju z gasilsko trojko iz Šmihela društvena vaja »Požar na kmetiji«. 20. oktobra so se članice udeležile prve gasilske vaje »gašenje mizarske delavnice« v organizaciji Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline v Juvanju. 26. oktobra je bila izvedena evakuacija v mozirskem vrtcu. Pri skupni vaji so sodelovali zaposleni in otroci iz vrtca ter člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, ki so prikazali gasilsko opremo in vozila ter gašenje z ga-silniki. 31. oktobra so operativni člani društva sodelovali na skupni gasilski vaji sosednjih društev v Ljubiji. Sodelovala so gasilska društva iz Mozirja, Letuša, Šmartnega ob Paki in Paške vasi. 10. novembra je društvo organiziralo kviz za mlade iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Udeležilo se gaje 18 ekip mlajših pionirjev, 17 ekip starejših pionirjev in 2 mladinski ekipi. Iz mozirskega društva je sodelovalo 6 ekip mlajših in 4 ekipe starejših pionirjev. Poleg nalog, ki so bile sprejete s programom praznovanja 120-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, so člani in članice ter mladina in veterani sodelovali še pri raznih preventivnih akcijah, na tekmovanju gasilske zveze (udeležilo se ga je 7 ekip), srečanju gasilskih veteranov, srečanju mladih v okviru gasilske zveze in gasilskega društva (kostanjev piknik) ter pri drugih aktivnostih v skladu s programom meseca požarnega varstva, dejavnostjo gasilskega društva, gasilske zveze in sosednjih gasilskih društev. S tem se zaključuje 120-letno uspešno delo Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje. Mozirski gasilci bodo še naprej uspešno izpolnjevali svoje organizacijske, preventivne in operativne naloge ter zadolžitve na področju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v občini Mozirje in tudi izven nje. Srečno v novo obdobje! Vabimo Vas na prireditve ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, v petek. 4. maia 2007 na slovesno prireditev v Kulturnem domu v Mozirju Hribernikova u! 1 v soboto 5. maia 2007 na veliko gasilsko vajo na trgu v Mozirju in v nedelio 6. maia 2007 k Florjanovi sv. maši v farni cerkvi sv. Jurija in podelitvi priznanj in gasilske opreme pred gasilskim domom Mozirje. Pokrovitelj: Občina Mozirje PROGRAM PRIREDITEV: Petek. 4. maj 2007. ob 18.00 uri -kulturni dom Mozirje - slovesna prireditev s kulturnim programom - razvitje novega prapora PCD Mozirje - podelitev priznanj in odlikovanj - podelitev častnih listin Slavnostni govornik, Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije V kulturnem programu bodo nastopili: - Godba Zgornje Savinjske doline - Mozirski koledniki - učenci Osnovne šole Mozirje - miadi vrtičkarji Vrtca Mozirje Sobota. 5. maj 2007. ob 1 0.00 uri -Mozirski trg Prikaz vaje: Delovanje in razvoj »požarne brambe« in gasilstva v Mozirju od leta 1 700 do danes. Vabilo na praznovanje 120 letnice PGD Nedelja. 6. maj 2007 Florjanova sv. maša, podelitev priznanj in gasilske opreme. ob 9.30 uri - zbor gasilcev pred gasilskim domom PCD Mozirje ob 10.00 uri Florjanova maša v cerkvi sv. Jurija. ob 11.00 uri - podelitev priznanj PGD Mozirje - slovesna predaja zaščitne gasilske opreme. Podelil jo bo Mozirski župan Ivan Suhovršnik ob_l_L20_uri - izročitev specialne gasilske opreme sesalne naprave z vodo in olje. Predal jo bo državni poslanec Jakob Presečnik Vabljeni! Poveljnik Predsednik Pavel Pečnik l.r. Jože Zlatinšek SLOVESNOSTI OB 120-LETNlCI PGD MOZIRJE V LETU 2007 Svečana proslava v mozirskem kulturnem domu 4. maja 2007 Prejemniki kipca gasilec Udeleženci slavnostne prireditve ob 120-letnici PGD Mozirje 64 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje Nastop učenčev Osnovne šole Mozirje Nastop otrok iz Vrtca Mozirje Razvitje novega gasilskeya prapora PGD Mozirje Gostje na proslavi Podelitev plakete GZS slavljencu PGD Mozirje Franc Černivšek in častni kanonik Alojz Žagar - prejemnika listine častnega člana PGD Mozirje Gasilska vaia na mozirskent trgu 5. maja 2007 Vaja z ročno gasilsko črpalko Vaja s staro motorno črpalko Vaja pionirjev Staro reševalno vozilo za prevoz bolnikov in ranjencev Vaja članic Vaja članov Florjanova nedelja 6. maja 2007 Udeleženci maše v cerkvi sv. Jurija od praznovanju sv. Florjana Otvoritev lesene skulpture gasilca pred gasilskim domom v Mozirju; izdelal jo je član društva Marko Goličnik iz Radegunde. JRitT» in reševalna oprema, ki sta jo gasilcem podeiila župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in državni poslanec Jakob Presečnik. Gasilski rally leta 2007 ШШ^шп Taborjenje mladih gasilcev v ^MBiHKTtuHI Savudriji leta 2005 Članice na tekmovanju leta 2007 Člani na tekmovanju leta 2007 70 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje USPOSABLJANJE ČLANOV PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Usposabljanje članstva je bila vedno ena od osnovnih nalog ustanovljenega gasilskega društva. Tako so tudi v mozirskem gasilskem društvu že takoj po ustanovitvi pričeli z usposabljanjem gasilcev - požarnikov. Usposabljali so orodničarje, brizgalničarje in plezalce. Iz zapisnikov je razvidno, da so tudi v naslednjih letih usposabljanju namenili veliko časa in pozornosti. Organizirali so različne gasilske vaje in usposabljanje z gasilsko opremo. Do organiziranega usposabljanja gasilskih častnikov je prišlo šele leta 1955, ko je bila v 2 -eh (v letu 1956 pa v Medvodah) ustanovljena prva šola Gasilske zveze Slovenije. Tu se je pričelo z rednim usposabljanjem gasilskih častnikov. Operativne gasilce pa so še naprej, tako kot sedaj, usposabljali v gasilskih društvil Že leta 1956 sta v gasilski šoli v Medvodah opravila tečaj za gasilskega podčastnika Franc Remic, mL, in Franc Rožič, strojniški tečaj pa Slavko Cesar. Skupna slika z usposabljanja v gasilski šoli v Medvodah leta 1956; Franc Rožič je peti v drugi vrsti z desne proti levi. Leta 1958 je v gasilski šoli v Medvodah opravil tečaj za gasilskega podčastr/ka Viktor Lukše. Leta 1960 pa so v marcu in aprilu v društvu organizirali tečni za vzprašanega gasilca. Opravilo ga je 15 članov. V letu 1962 so v gasilski šoli v Medvodah opravili izpit za gasilskega podčastnika še štirje člani. Leta 1963 je bila gasilska šola v Medvodah ukinjena. Občinske gasilske zveze so prevzele usposabljanje gasilskih častnikov in podčastnikov, prostovoljna gasilska društva pa usposabljanje izprašanih gasilcev. Usposabljanje poklicnih gasilcev je v letu 1963 prevzelo ministrstvo za notranje zadeve in bilo v tem resorju do leta 1992, ko je bil ustanovljen Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS na Igu, kjer sedaj poteka usposabljanje za pripadnike civilne zaščite, gasilskih enot in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč znotraj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Leta 1977 so na Lepi Njivi in v Mozirju opravili prve izpite za naziv izpraša-nega gasilca (ni podatka o številu udeležencev). V letu 1982 je izpit za izprašanega gasilca opravilo v Šmihelu 18 gasilcev in v društvu 18 gasilcev test za gasilca I. stopnje. V letu 1995 je tečaj za naziv gasilca opravilo 6 gasilk in 2 gasilca. Izpit za gasilskega sodnika je opravilo 5 članov in 2 člana za gasilskega strojnika. V letu 1996 so trije gasilci opravili izpit za gasilskega častnika, eden pa za višjega gasilskega častnika. Leta 1997 je opravilo izpit za gasilca 10 gasilcev. Leta 1999 je izpit za nižjega gasilskega častnika opravilo 5 gasilcev. Leta 2000 so 4 gasilci opravili tečaj za specialnost - nosilca dihalnih aparatov. Leta 2003 je 5 gasilcev opravilo izpit za gasilca. Leta 2004 so bili opravljeni naslednji tečaji in izpiti: osnovni tečaj za gasilca: 6 gasilcev nadaljevalni tečaj za gasilca: 5 tečaj za vodjo skupine: 14 tečaj za vodjo enot: 2 tečaj specialnost za uporabnike radijskih postaj: 13 tečaj za specialnost nosilca dihalnih aparatov: 2 tečaj specialnost tehnični reševalec: 4 Leta 2005: tečaj za gasilca: 5 gasilcev tečaj za strojnika: 2 tečaj specialnost za nevarne snovi: 2 tečaj za specialnost nosilca dihalnih aparatov: 2 tečaj specialnost mladinski mentor: 5 usposabljanje za gašenje notranjih požarov - modul A: 6 Leta 2006: osnovni tečaj za naziv gasilec: 16 tečaj za specialnost nosilca dihalnin aparatov: 2 obnovitveni tečaj za specialnost nosilca dihalnih aparatov: 2 Leta 2007: tečaj specialnost za nevarne snovi: 2 tečaj specialnost tehnični reševalec: 2 V tem letu se zaključujejo tečaji za bolničarje (udeležuje se ga 8 gasilcev) in tečaj za nižje gasilske častnike (udeležuje se ga 7 gasilcev). Čini Število članov gasilec 30 gasilec 1. stopnje 26 gasilec II. stopnje 38 nižji gasilski častnik 3 nižji gasilski častnik 1. stopnje 5 nižji gasilski častnik II. stopnje 5 gasilski častnik 1 gasilski častnik 1. stopnje 5 gasilski častnik II. stopnje 1 višji gasilski častnik 1 višji gasilski častnik II stopnje 1 Usposabljanje članov PGD Mozirje SEDANJA ORGANIZIRANOST PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje operativno deluje na območju občine Mozirje in pokriva površino v velikosti 53,43 km2, ki jo sestavlja osem naselij: Brezje, Dobrovlje, Loke pri Mozirju, Lepa Njiva, Ljubija, Mozirje, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem. Občina Mozirje ima 4072 prebivalcev. Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje je na podlagi meril Vlade RS o razvrščanju in minimalnem opremljanju operativnih gasilskih enot gasilskih društev razvrščeno v III. kategorijo. V društvo je sedaj včlanjenih 309 članic in članov, od tega 61 pionirjev in 16 mladincev. Gasilsko društvo ima ustanovljene tri gasilske trojke: na Lepi Njivi, v Šmihelu nad Mozirjem in na Dobrovljah. Trojke so opremljene z ustrezno gasilno in reševalno opremo. V aprilu tega leta je gasilska trojka v Šmihelu s pomočjo vaščanov uredila nove prostore za hrambo gasilske opreme. Tudi v ostalih naseljih je nameščena primerna osnovna gasilna oprema, ki omogoča uspešno gašenje začetnih ali manjših požarov. Zelo dobro ima društvo urejeno alarmiranje operativnih članov in občanov v vseh naseljih občine Mozirje, s katerimi je opravljen dogovor o pomoči na gasilskih intervencijah s svojimi traktorji in Creina cisternami. Aktiviranje operativnih gasilcev poteka iz RCO Celje preko pozivnikov in pozivne naprave GSM v obliki SMS sporočil, ki je nameščena v dežurni sobi gasilskega doma v Mozirju. Poleg navedenega pa člani društva opravijo letno še preko 250 drugih pomembnih nalog in uslug, za katere jih občani naprosijo. Pri tem izstopajo prevozi pitne vode, preventivno svetovanje, pomoč pri čiščenju kanalizacije in druge dejavnosti. Danes je gasilsko društvo opremljeno z naslednjimi vozili: GVC 24/50 1+2, GVC 16/ 25 1+6, GV1 1+8 in GVM1 s predpisano pripadajočo opremo. Vse od ustanovitve dalje je delovanje njegovega članstva zelo aktivno na vseh področjih dela, zaradi katerega je bilo ustanovljeno. Vsa leta in desetletja člani društva zelo aktivno in uspešno delujejo na področju preventivnega usposabljanja prebivalcev kraja z zaselki oziroma celotne občine Mozirje, ki je požarnovarnostni okoliš Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje. Požarno preventivne aktivnosti ter preventivne aktivnosti na drugih področjih zaščite in reševanja so se še posebej aktivno pričele izvajati v letih, ko so potekale akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. V teh akcijah so člani in članice društva resnično zelo aktivno delovali in s tem veliko pripomogli k preprečitvi nastanka požarov ali drugih nesreč, do katerih bi lahko prišlo zaradi nevednost:, malomarnosti ali neprevidnosti. Tovrstna usposabljanja in usposabljanja za rokovanje z ročnimi gasilnimi aparati in drugimi gasilnimi sredstvi so že kmalu pokazala zelo pozitivne rezultate. Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje deluje požarno preventivno in operativno na celotnem območju občine Mozirje, aktivno 'zvaja tudi daleč največ nalog s področja zaščite in reševanja ter nudi pomoč ob najrazličnejših elementarnih vn drugih nesrečah. Gasilska vozila pred gasilskim domom PGD Mozirje VEČJI POŽARI IN NESREČE V OBČINI MOZIRJE Leta 1580 so zgorele vse trške listine. Leta 1660 je požar uničil večino trga Leta 1744 je pogorelo pol trga, v letu 1746 pa celoten trg. Od 2. 7. do 5. 7. 1950 je bil velik požar na Mozirski planin: Poplave so bile v letih: 1952,1964,1973,1980,1990,1991,1992,1993 in 2007 GASII SKE TROJKE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Upravni odbor gasilskega društva je predlagal, da se v oddaljenejših in v zimskem času včasih težje dostopnih krajih (na Lepi Njivi, v Smihelu nad Mozirjem in na Dobrovljah) ustanovijo gasilske trojke. Na Lepi Njivi je gasilska oprema shranjena pri Ivanu Goličniku - Gabru, na Dobrovljah pri Jožetu Feknerju - Gorneku, v Šmihelu pa je bila nekaj časa pri Pavlu Goličniku - Jesevniku, Z ureditvijo nekdanjih prostorov kmetijske zadruge v Smihelu pa je trojka dobila primerne prostore za svojo dejavnost in shranjevanje opreme. V ostalih naseljih so gasilci zagotovili najnujnejšo gasilsko opremo za gašenje začetnih požarov. Gasilske trojke zagotavljajo hitrejše intervencije ob požarih ali drugih nesrečah. Otvoritev gasilskega orodišča v Šmihelu nad Mozirjem 76 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje MUZEJSKA ZBIRKA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Muzejska zbirka Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje je bila urejena leta 2004. Uredil jo je Aleksander Videčnik s pomočjo Vladke Planovšek iz Nazarij in Jožeta Zlatinška. Prikazuje nastajanje in delovanje mozirskega gasilskega društva od ustanovitve do današnjih dni. Razstavljeno je veliko pisnega gradiva, slik, literature, gasilska črpalka iz leta 1825 in gasilski prapor iz leta 1906. Največ gradiva je ohranjenega iz obdobja po letu 1906, po prvi svetovni vojni in celotna dokumentacija po letu 1945 V veži gasilskega doma pa je razstavljeno še nekai stare gasilske opreme ter pridobljenih priznanj in odlikovanj. V zbirki je veliko fotografij, ki prikazujejo članstvo v gasilskem društvu, dejavnost in razvoj društva, nabavo in prevzem gasilske tehnike in opreme, svečanosti ob praznovanju obletnic, gradnjo in obnovo gasilskih domov ter mnoge preventivne akcije. S pogledom na razstavljene listine, fotografije in gasilske predmete lahko obiskovalec ugotovi, kako so naši predniki organizirali in razvijali požarno obrambo, kako so s skromno tehniko premagovali ognjene zublje in reševali imetje svojih rojakov ter sledili nadaljnjemu razvoju Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje po drugi svetovni vojni do današnjih dni. ORGANI IN KOMISIJE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE V LETU 2007 UPRAVNI ODBOR jr* r* Jože Zlatinšek, piedsednik Blanka Jakopin, tajnica Franc Juvan, predsednik komisije za veterane Ш Andrej Hriberšek, podpredsednik Pavel Pečnik, poveljnik Ana Lekše, blagajničarka Klemen Breznik, predsednik mladinske komisije Robert Stropnik, član Jernej Glinšek, član Stanka Pečnik, predse komisije za članic Ivan Pustoslemšek Stane Weiss, predsednik Anton Janžovnik, član ČASTNO RA ZSODIŠCE predsednik Stane Kranjc član Mirko Breznik član Franc Černivšek član Franc Kugonič član Peter Žehelj Katja Slemenšek, članica MLADINSKA KOMISIJA predsedniK Klemen Breznik član Roman Čretnik član Kristijan Kumer član Katja Slemenšek član Luka Zgojznik Čretnik, ml., član Robert Fabjan član NADZORNI ODBOR Marko (jostečnik, član TT V Luka Zgojznik, član POVELJSTVO poveljnik Pavel Pečnik podpoveljnik Robert Napotnik podpoveljnik Sandi Mikjk član poveljstva Robert Fabjan član poveljstva Jernej Glinšek član poveljstva Marko Gostečnik član poveljstva Sandi Sedovšek član poveljstva Stane Weiss KOMISIJA ZA CLANTCE predsednica Stanka Pečnik članica Tanja Fabjan članica Blanka Jakopin KOMISIJA ZA VETERANE predsedniK Franc Tuvan član Franc Černivšek član Ivan Remic KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA predsednik Jože Zlatinšek član Andrej Hriberšek član Franc Juvan član Stanka Pečnik član Pavel Pečnik član Luka Zgojznik ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA PRIPRAVO 120-LETNTCE PGD MOZIRJE predsednik član član član članica član član član član član Jože Zlatinšek Roman Čretnik, st. Andrej Hriberšek Franc Juvan Blanka Jakopin Robert Napotnik Pavel Pečnik Robert Stropnik Rudolf Franc Zadnik Luka Zgojznik ČLANI UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA TER ČASTNEGA RAZSODIŠČA IN KOMISIJ PGD MOZIRJE LETA 2007 Od lev iti -ni:/prvi vrsti s drei Hriberšek, Ana Lekše, Jože Zlatinšek, Pavel B a J pii F ?rn i PeK Že :li v drugi vrsti pa Stane Weiss, Ivan Pustoslernšek, Robert Stropni Marko C 3stečni', Robert Fabjan, Franc Juvan, Katja Slemenšek, Jernej Glinšek, Luka Zgoiznik Ivan Remic, Klemen Breznik, Stanka Pečnik, Mirko Breznik ir t nton Janžovnik." ČLANI PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE V LETU 2007 Častni člani (po sklepu občnega zbora PGD Mozirje): Aleksander Videčnik -1992 Anton Piki - 1993 (umrl) Karel Natek, st. - 1993 (umrl) Katarina Kovač - 2002 Miha Kovač - 2002 Franc Černivšek - 2007 Alojz Žagar - 2007 Člani - članice 1. Acman, Anton 42. Goličnik, Marko 83. Lekše, Damjan 2. Acman, Nino 43. Goličnik, Pavel 84. Lekše, Mihela 3. Atelšek, Janko 44. Goltnik, Andrej 85. Letojne, Jože 4. Atelšek, Stanko 45. Gostečnik, Marko 86. Marolt, Franc 5. Aubreht, Božo 46. Gregore, Mirko 87. Marolt, Matjaž 6. Avdič, Nedim 47. Gregore, Tomaž 88. Marolt, Luka 7. Belak, Anton 48. Grofelnik, Marjan 89. Mikek, Grega 8. Bele, Danijel 49. Hrastnik, Franc 90. Mikek, Jože 9. Benda, Marjan 50. Hrastnik, Ivan 91. Mikek, Sandi 10. Bevc, Jani 51. Hrastnik, Stanko 92. Miklavžič, Stane 11. Bezovšek, Marjan 52. Hriberšek, Andrej 93. Mlinarič, Zdenka 12. Breznik, Damjan 53. Hriberšek, Anton 94. Mrevlje, Jan 13. Breznik, Klemen 54. Hriberšek, Franc 95. Mrevlje, Luka 14. Breznik, Stanko 55. Hudolin, Adi 96. Napotnik, Danijela 15. Brinjovc, Boštjan 56. Iršič, Stane 97. Napotnik, Janez 16. Brinovšek, Vinko 57. Jakopin, Blanka 98. Napotnik, Robert 17. Budna, Irena 58. Jakopin, Franc 99. Napotnik, Urška 18. Čokan, Franc 59. Jakopin, Danilo 100. Natek, Karel 19. Čopar, Bojan 60. Jakopin, Tine 101. Oblak, Andrej 20. Čopar, Ivan 61. Janžovnik, Anton 102. Oblak, Boštjan 21. Čretnik, Roman 62. Janžovnik, Danica 103. Oblak, Dominik 22. Dajčar, Ivek 63. Jevšnik, Ervin 104. Oprčan, Igor 23. Dešman, Urška 64. Jurkovnik, Marko 105. Pačnik, Janez 24. Dimec, Janko 65. Jurkovnik, Tomaž 106. Pačnik, Matej 25. Ermenc, Simon 66. Kešpret, Jožica 107. Pečnik, Marjan 26. Es, Aleš 67. Kocjanc, Peter 108. Pečnik, Pavel 27. Fabjan, Robert 68. Kolar, Boštjan 109. Pečnik, Stanka 28. Fabjan, Tanja 69. Kolar, Uršula 110. Piki, Sonja 29. Finkšt, Bernarda 70. Koren, Aleksander 111. Platovšek, Janko 30. Finkšt, Mojca 71. Korošec, Anton 112. Platovšek, Nataša 31. Franko, Renata 72. Korošec, Jože 113. Plesec, Božo 32. Fužir, Miha 73. Korošec, Marko 114. Počivalnik, Davorin 33. Glinšek, Elizabeta 74. Korošec, Matej 115. Podvratnik, Janez 34. Glinšek, Jernej 75. Korošec, Simon 116. Podvratnik, Marko 35. Glinšek, Matej 76. Korpnik, Ferdo, ml. 117. Polanšek, Franc 36. Goličnik, Anže 77. Kotnik, Janko 118. Poličnik, Drago 37. Goličnik, Boštjan 78. Kotnik, Jože, ml. 119. Poličnik, Miroslav 38. Goličnik, Lovro 79. Kramer, Primož 120. Port, Edi 39. Goličnik, Lovro 80. Kranjc, Stane 121. Poznič, Miha 40. Goličnik, Marjan 81. Kumer, Kristijan 122. Predovnik, Alojz 41. Goličnik, Marko 82. Laznik, Bojan 123. Predovnik, Danica 124. Puncer, Milan 143. Sedovšek, Branke 162. Verbuč, Bernarda 125. Pust, Maksimiljan. 144. Sedovšek, Janez 163. Verbuč, Gregor 126. Pustoslemšek, Ivan 145. Sedovšek, Matjaž 164. Verbuč, Simon 127. Pustoslemšek, Simona 146. Sedovšek, Sandi 165. Vodovnik, Andrej 128. Rahten, Janko 147. Skornšek, Damjan 166. Vrhovnik, Anton 129. Rahten, Marija 148. Skornšek, Dane 167. Vreš, Rudi, ml. 130. Rahten, Natalija 149. Slemenšek, Katja 168. Vujat, Ines 131. Rahten, Sandi 150. Stopar, Martin 169. Weiss, Sonja 132. Rajter, Janez 151. Stropnik, Jože 170. Weiss, Stane 133. Rajter, Jože 152. Stropnik, Robert 171. Zaje, Franc 134. Rajter, Mitja 153. Škruba, Jože 172. Zavolovšek. Ciril 135. Reberčnik, Franc 154. Škruba, Uroš 173. Zgojznik, Leopold 136. Repenšek, Joško 155. Škrubej, Rajko 174. Zgojznik, Luka 137. Rogel, Tomaž, 156. Tiršek, Gregor 175. Zlatinšek, Jože 138. Rosenstein, Anton 157. Tiršek, Jože 176. Zupan, Jožica 139. Rosenstein, Jožica 158. Ugovšek, Dušan 177. 2ehelj, Ana 140. Rosenstein, Magda 159. Urbane, Peter 178. Znidar, Hinko 141. Rosenstein, Miran 160. Vačovnik, Jakob 179. Žunter, Franc 142. Ro.ienstein, Sašo 161. Vajdl, Milan Veterani - veteranke i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Blagojevič, Brane Breznik, Mirko Čopar, Aleksander Fužir, Adolf Fužir, Jože Goličnik, Ivan Grlica, Anton Janko, Alojz Janko, Marija Juvan, Franc Kolar, Berta Kolenc, Franc Kordič, Krunoslav Korpnik, Ferdo Kotnik, Janez Kugonič, Franc 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46 47. 48. Šepec, Olga Škreblin, Milan Škruba, Nada Štiglic, Anica Štiglic, Zdravko Valentin T,'eibenreif, Ivanka Urbane, Pete-Venek, Anton Vodlak, Vinko Vrhovnik, Ivan Weiss, Jožica Zadnik, Rudolf Franc Zager, Rudi Zbil, Slavko Žagar, Janez Žehelj, Peter Lekše, Ana Lekše, Pavla Mavrič, Jože Marolt, Štefan Mutec, Jože Novak, Marija Novak, Pavel Pečnik, Janez Pinculič, Danijeia Podsedenšek, Stanislav Rajter, Janko Remic, Ivan Rženičnik, Janez Skornšek, Albin Steiner, Franc Roman Šepec, Milan Skupinska slika članov PGD Mozirje iz leta 2004 Mladinci - mladinke Pionirji - pionirke 1. Bizjak, Jaka 1. Acman, Sabina 32. Markuš, Katja 2. Čretnik, Klemen 2. Beričnik, Gašper 33. Mikek, Grega 3. Goličnik, Igor 3. Brinjovc, Filip 34. Mikek, Matjaž 4. Hrastnik, Franci 4. Černivšek, Andraž 35. Mikek, Mitja 5. Korošec, Jernej 5. Čopar,Tom 36. Matko Sotošek, Filip 6. Marolt, Luka 6. Drečnik, Kristjan 37. Mežnar, Ožbej 7. Mikek, Marko 7. Germadnik, Maja 38. Pirnat, Tomaž 8. Mikek, Joži 8. Glinšek, Luka 39. Podbregar, Joško 9. Mrevlje, Žiga 9. Glinšek, Matic 40. Podbregar, Mojca 10. Oblak, Jaka 10. Glušič, Maja 41. Postružin, Patricija 11. Oblak, Martin 11. Glušič, Viktorija 42. Repenšek, Jožek 12. Steblovnik, Jaka 12. Goličnik, Anže 43. Slapnik, Luka 13. Škruba, David 13. Goličnik, Iztok 44. Smodiš, Nina 14. Trogar, Peter 14. Hrastnik, Miha 45. Skornšek, Amadej 15. Vajdl, Primož 15. Hriberšek, Mihael 46. Steblovnik, Tomaž 16. Vrtačnik, Aljaž 16. Hriberšek, Urška 47. Stropnik, Aleksander 17. Hudournik, Neža 48. Stropnik, Andraž 18. Hudournik, Urban 49. Stropnik, Vid 19. Jakopin, Jaka 50. Šuligoj, Tjaša 20. Jakopin, Katja 51. Tiršek, Aljaž 21. Janžovnik, Dejan 52. Trbovšek, Ana 22. Janžovnik, Monika 53. Vačovnik, Urban 23. Janžovnik, Maja 54. Vajdl, Barbara 24. Jakšič, Tinkara 55. Vodovnik, Rok 25. Jelen, David 56. Vodovnik, Žiga 26. Kolar, Maša 57. Weiss, Žiga 27. Kolar, Manca 58. Zaje, Martin 28. Kolenc, Tadej 59. Zaje, Špela 29. Korošec, Primož 60. Zlatinšek, Jaka 30. Kramer, Kristina 61. Zlatinšek, Veronika 31. Lekše, Matija Število članstva: Vrsta člana Število članov pionir 61 mladinec 16 pripravnik 4 prostovoljni gasilec operativec 84 prostovoljni gasilec - rezerva 7 prostovoljni gasilec 84 veteran 48 častni člani 5 skupaj 309 DOBLJENA PRIZNANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Vrsta priznanja Leto Pohvalna diploma zveze borcev Šoštanj 1952 Odlikovanje predsednika SFRJ Josipa Broza Tita - red zasluge za narod s srebrnimi žarki i972 Priznanje za posebne zasluge GZS 1987 Zlati znak Civilne zaščite Republike Slovenije 1997 Bronasta plaketa Gasilske zveze Slovenije 1997 Priznanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline ob 50 letnici GZZSD ~ 2005 Priznanje Gasilske zveze Slovenije, medalja 2006 Srebrna plaketa Gasilske zveze Slovenije 2007 Zlata plaketa s priznanjem Občine Mozirje 2007 P SPOMIN % NA J BLA GOSLQVLJENJE „ZASTAVE PflZABNE BflAMBE L'v-MĐZURUI S rtNER FITf? m* Л1-1Е FUH E|»EfJ Prva znana slovenska gasilska medalja na Štajerskem je nastala leta 1906 v Mozirju. Zanimivo je, daje prigodno oesedilo na medalji v slovenščini, gasilsko geslo »Eden za vse - vsi za enega« pa v nemščini. Medalja je nastala ob blagoslovitvi gasilskega prapora v Mozirju. Original hranijo v muzejski zbirki PGD Mozirje. DAROVALCI TRAKOV ZA NOVI GASILSKI PRAPOR V LETU 2007 Občina Mozirje Državni poslanec Jakob Presečnik Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Dobro volj no vatrogasno društvo Kumrovec Podjetje First - Roto tehnika DAROVALCI ZLATIH ŽEBLJIČKOV ZA NOVI GASILSKI PRAPOR 1. Acman, Anton 31. Franko, Renata 61. Kolar, Berta 2. Atelšek, Ivan 32. Fužir, Adolf 62. Kolar, Boštjan 3. Belak, Anton 33. Fužir, Danica 63. Korošec, Jože 4. Benda, Marjan 34. Fužir, Jože 64. Korošec, Tone 5. Blagojevič, Branislav 35. Fužir, Vojko 65. Kotnik, Ivan 6. Boki, Marinkovič 36. Germadnik, Marjana 66. Kovač, Katarina 7. Breznik, Damjan 37. Goličnik, Marko 67. Kovač, Luka 8. Breznik, Klemen 38. Goličnik, Marjan 68. Kovač, Mateja 9. Breznik, Mirko 39. Goličnik, Pavel 69. Kovač, Mihael 10. Ceč, Ed i 40. Goltnik, Andrej 70. Kramer, Primož 11. Černivšek, Brane in Mojca 41. Gradič, Marjan 71. Kranjc, Stane in Đurđa 12. Černivšek, Franc 42. Hriberšek, Andrej 72. Krušlin, Marjan 13. Černivšek, Saša in Vojko 43. Hriberšek, Anton 73. Kugonič, Franc 14. Čop, Martina 44. Hriberšek, Darjan 74. Kumer, Kristjan 15. Čopar, Aleksander 45. Jakopin, Blanka 75. Lekše, Ana 16. Čopar, Bojan 46. Jakopin, Danilo 76. Lekše, Jernej 17. Čretnik, Roman 47. Jakopin, Franc in Bernarda 77. Lekše, Jožica 18. Dajčar, Ivan 48. Jakopin, Tine 78. Lekše, Pavla 19. Deleja, Marika 49. Janko, Alojz 79. Lesjak, Niko 20. Deleja, Milenka 50. Janko, Marija 80. Lukše, Bojan 21. Deleja, Peter 51. Janžovnik, Anton 81. Lukše, Stanko 22. Družina Forštner 52. Janžovnik, Danica 82. Marčinko, Kondi 23. Družina Glinšek 53. Jevšnik, Ervin 83. Marolt Cajner, Petra 24. Družina Slatinšek 54. Jurkovnik, Stane 84. Marolt, Ivan 25. Družina Slokan 55. Jurkovnik, Tomaž 85. Marolt, Jure 26. Družina Šivic 56. Juvan, Franjo 86. Marolt, Matjaž 27. Družina Vajdl 57. Kaker, Janez 87. Marolt, Štefan 28. Družina Zlatinšek 58. Kešpret, Jožica 88. Matjaž, Teodor 29. Es, Aleš 59. Klančnik, Ančka 89. Matjaž, Tomi 30. Celinšek, Franci 60. Kojc, Mile 90. Mavrič, Franc 91. Mavric, Marinka 92. Mikek, Jože 93. Mikek, Sandi 94. Miš Maš 95. Mlinaric, Zdenka 96. Napotnik, Janko 97. Napotnik, Robert 98. Natek, Karel 99. Novak, Andrej 100. Novak, Pavel 101. Oprčan, Igor 102. Pačnik, Marjan 103. Pavlin, Darko 104. Pečnik, Brane 105. Pečnik, Janez 106. Pečnik, Pavel 107. Pečnik, Stanka 108. Petrin, Pavel 109. Piki, Anton 110. Pinculič, Jože 111. Podkrižnik, Petra 112. Podlesnik, Jani 113. Podsedenšek, Stane 114. Podvratnik, Janez 115. Polanšek, Franc 116. Poznič, Bernard 117. Predovnik, Alojz 118. Predovnik, Danica 119. Presečnik, Marko 120. Prislan, Ivanka 121. Pustoslemšek, Ivan 122. Rahten, Janko 123. Rahten, Marija 124. Rahten, Sandi 125. Remic, Ivan 126. Repenšek, Jože 127. Rosenstein, Magda 128. Rosenstein, Miran 129. Rosenstein, Sašo 130. Sedovšek, Branko 131. Sedovšek, Matjaž 132. Sedovšek, Sandi 133. Skok, Beno 134. Skornšek, Damjan 135. Skornšek, Dane 136. Skornšek, Jože 137. Skornšek, Jurij in Anka 138. Slapnik, Igor 139. Slavica, Jakšič 140. Steiner, Franc 141. Stropnik, Robert 142. Šepec, Milan 143. Škruba, Stanislav 144. Škrubej, Rajko 145. Štiglic, Anica in Zdravko 146. Tamše.Jaka 147. Treibenreif, Ivanka 148. Urbane, Minka 149. Urbane, Peter 150. Vačovnik, Jaka 151. Venek, Anton 152. Verbuč, Bernarda 153. Vodlak, Vinko 154. Vrbanovi iz Lok 155. Weiss, Stanislav 156. Weiss, Stanislav, ml. 157. Zadnik, Rudolf Franc 158. Zager, Rudolf 159. Zakrajšek, Jurij 160. Zgojznik, Leopold in Stanka 161. Zgojznik, Luka 162. Zupan, Ivan 163. Žagar, Janez in Marta 164. Žehelj, Ana 165. Žunter, Dušan 166. Žunter, Franc 167. PGD Dobrovlje 168. PGD Grušuvlje 169. PGD Gorica Ob Dreti 170. PGD Letuš 171. PGD Luče 172. PGD Nazarje 173. PGD Okonina 174. PGD Pobrežje 175. PGD Radmirje 176. PGD Rečica ob Savinji 177. PGD Solčava 178. PGD Šoštanj - mesto 179. DVD Dubrava - Zagreb 180. Društvo upokojencev Mozirje 181. Društvo - Pust Mozirski 182. Planinsko društvo Mozirje 183. Turistično društvo Mozirje 184. Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov PRAPORT PGD MOZIRJE I pUOSTOVOLjWo ^ OZ 18 NAGRAJENA LIKOVNA IN LITERARNA DELA UČENCEV OSNOVNE ŠOLE IN OTROK VRTCA MOZIRJE OB MESECU VARSTVA PRED POŽAROM Jan Napotnik, 5. c razred OŠ Mozirje GASILCI Pri nas, v Mozirju, imamo gasilsko društvo. Ga;ilc so vedno pripravljeni pomagati pri gašenju požara, poplavah, prometnih in drugih nesrečah. Ko zaslišijo zvok sirene ali glas svojega pozivnika, sc takoj zberejo pri gasilskem domu, kjer imajo gasilske avtomobile in opremo. Potem se hitro odpravijo na kraj nesreče. Svoje delo vestno upravljajo, čeprav je zelo nevarno, saj iz nesreč rešujejo ljudi, živaii .1 stvai,. Zato so gasilci zelo potrebni. Spretni gasilci ne zrastejo kar na travniku, temveč se .ahko že otre ci poučujejo v gasilskih veščinah in vključujejo v gasilsko društvo idi nekateri moji sošolci so že gasilci. V poletnih večerih pripravijo gasilci glasne vesclice, kjer se člani in krajani poveselijo in zabavajo, hkrati pa zberejo nek* denarja za novo opremo. Gasilske sirene ne slišim rada, saj me zmeraj skr-м za ljudi, k so v nesreči. Zlezem na streho naše drevesn e hiške in pogledam, in liti gasilski avto. Prepričana sem, da hodo gasilci pomagali, kolikor bo v njihovi moči. Sara Irman Kolar 4.a Sara Irman Kolar 4. a razred OŠ Mozirje NESREČA NIKOLI NE POČIVA • Matija Marcfc(5 let) Vrtec Mozirje, mentorici Sercjeja Malus in Urška Golob GASILCI V danainjem hitrem in stresnem življenju so gasilci nepogrešljivi. Ozračje je zelo onesnaženo, zato prihaja do mnogih naravnih katastrof. Gasilci so vsdno pripravljeni, da priskočijo na pomoč. Vsakomur od nas se je najbrž že zgodilo, da je bil priča požaru v svoji hiši ali v Bližnji okolici. Za kaj takega ni potrebno veliko »truda«. Lahko ne ugasnemo plinskega gorilnika na štedilniku, je kos papiija ali bolje zavese preblizu dolgo prižgane luči, pade na preprogo cigaretni ogorek možnosti je nešteto. Ko zagori, si najprej poskušamo pomagati sami, a če se ogenj razširi, pokličemo gas-lce na 112. To je centrala, ki potem obvesti najbližje gasilsko društvo. Vsi gasilci imajo pozivnike, ki začnejo zvoniti, ko se v okrožju pojavi požar. Nanj pa so gasilci pripravljeni dan in noč. Hitro se odpeljejo v gasilski dom, tam se ustrezno oblečejo, si poveznejo na glavo čelade, sedejo v gasilski avto in s sireno odbrzijo na kraj požara. Odvijejo cevi, se postavijo in začnejo gasiti. Včasih se požar zelo hitro širi in morajo poklicati na pomoč enote iz sosednjih krajev. Ko pogasijo požar, pomagajo prizadetim ljudem pospraviti in urediti hišo, če je od nie sploh še kaj ostalo. Toda gasilci pomagajo tudi v drugih primerih. Eden od njih se je pripetil pred kratkim Poplave. Gasilci so poplavljenim pomagali z izčrpavanjem vode tam, kjer je prestopila bregove in našla pot v hiše. Tisto noč niso najbrž nič spali. Pomagajo pa tudi v ravno obratnih primerih. Poleti, ko nastopi suša in se nekatera voona zaietja izsušijo, vozijo vodo od drugod, da ljudje ne bi ostali brez nje Sodelujejo tudi, ko pride do izlitju strupenih in okolju nevarnih snovi. Takrat te tekočine črpajo. Rešujejo pa tudi mlade mačke z visokih dreves (ker imajo zelo dolge lestve). Gasilci so torej nepogrešljivi. Če hočeš postati gasilec, moraš biti pogumen in vztrajen. Stati iz oči v oči z ognjem, vso noč črpati vodo To delo je težko in ne more mu biti vsak kos. Za gasilce pa je to zelo lepo in spoštovanja vredno delo. KAJA ši;PEC, 'f.raiied OŠ Mozirje Kaja Šepec, 8. razred OŠ Mozirje POKROVITELJI - SPONZORJI OBČINA MOZIRJE as AdriaticSlovenica 4 Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. Attemsov trg 3,3342 GORNJI GRAD triglav B/S/H/ FOPfl ERIHENC S.4. Loke 6, 3333 Ljubno/Sav. Tel.:03 584 10 18 PE Kajuhova c. 7, Šoštanj Tel.:03 588 21 01 PE ZadreCka c. 8, Nazarje Tei.:03 839 25 35 Gsm:041 592 155 {Epegter Benglas d.o.o. Pvc okna - vratn-steklarstvo Tt 1.03/11] a » 10.031/302-121 Tel. 03/839-37-00 in fo@hotel-benda.com r MIŠ MAŠ Pekarna in slaščičarna Mozirje NLB0 tiskarna bizjak H pri morje ■FIRST® FIRŠT ROTOTEHNIKA, s.p., Radegunde 54, SI-3330 Mozirje, Slovenija tel. +386 3 898 35 00, fax. +386 3 808 35 35, e-mail: mfo@first.si, htfp.A'www.first.si j§P 1 7 MIZARSTVO KOVAČ, d. „ „ LjuDija 55 3330 MOZIRJE, telefon: 03 839 46 45, 03 839 46 46 telefaks: 03 08ЗЗ 681 www nizarstvo-kovac.com V/ uiunpen Vivapen d.o.o. Gaji 41, 3000 Celje, SI vivapen.com tel +386 (o) 3 4258 720 fax +386 (o) 3 4258 745 info@vivapen.com SPOJKfl d.o.o, Podjetje za trgovino, posredništvo in servisiranje gasilske opreme VIRI Arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje Branko Božič, Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem, GZS, Ljubljana 1999 KAZALO KAKO SF JE ZAČELO 3 POZDRAVNI NAGOVORI 4 poveljnik CZ RS, Miran Bogataj aržavni poslanec, Jakob Presečnik župan občine Mozirje, Ivan Suhoveršnik predsednik GZS, Ernest Eöry poveljnik GZZSD, Boštjan Cigaie predsednik PGD Jože Zlatinšek poveljnik PGP, Pavel Pečnik PODOBE IZ MOZIRJA 14 OBČINA MOZIRJF 17 SVETI FLORJAN - ZAVETNIK GASILCEV 21 USTANAVUANJF IN DELOVANJE GASILSKIH DRUŠTEV IN GASILSKIH ZVEZ NA SLOVENSKEM 22 POLOŽAJ uASILSTVA V STARI AVSTRIJI 25 SEDAN J A ORGANIZI RA NÜST GASILSTVA V SLOVEN IJI 25 ZAČETKI POŽARNEGA VARSTVA V MOZIRJU 27 USTANAVLJANJE IN DELOVANJE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE OD USTANOVITVE LETA 1387 DO LETA 1945 29 DELOVANJE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE CD LETA i 945 DO LETA ,989 40 DE! OVANJE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZiRJF OD LETA "990 DO LETA 2007 53 LETO 2007 - LETO PRAZNOVANJA 120-LETNICE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA. DRUŠTVA MOZIRJE 60 SLOVESNOSTI OB 120-LETNICi PGD MOZIRJEVLETU 2007 64 USPOSABLJANJE ČLANOV PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE 71 SEDANJA ORGANIZIRANOST PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE 74 VEČJI POŽARI IM NESREČE V OBČIN! MOZIRJE 76 GASILSKE TROJKE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE 76 MUZEJSKA ZBIRKA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE 77 ORGANI IN KOMISIJE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE VI ETU 2007 78 ČLANI PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE V LETU 2007 81 DOBLJENA PRIZNANJA PROSTOVOUNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE 85 DAROVALCI TRAKOV ZA NOVI GASILSKI PRAPOR V LETU 2007 86 DAROVALCI ZLATIH ŽEBLJIČKOV ZA NOVI GASILSKI PRAPOR 86 PRAPORI PGD MOZIRJE 88 NAGRAJENA LIKOVNA iN LITERARNA DELA UČENCEV OSNOVNE ŠOLE IN OTROK VRTCA MOZIRJE OB MESECU VARSTVA PRED POŽAROM 91 POKROVITEL11 - SPONZORJI 93 VIRI 95 KA7AL0 96