2 Enakost narodov, enakost v narodu! vaciav^ 2 Leto I. V Ljubljani, dne 18. sušca 1911. Štev. 12. vinarja. vinarja. Izhaja vsako soboto zjutraj, Naročnikom! Vsem naročnikom, ki še niso plačali naročnine in list prejemajo, polagamo na srce, da store svojo dolžnost, ker naš list ni od nikogar podpiran, je navezan le na svoje odjemalce. Upravništvo. Naši mladini! Živimo v času, ko vse skrbi za naraščaj. Kakor narodi brez krepkega naraščaja nimajo bodočnosti, tako je tudi politične stranke brez naraščaja nimajo. Slovenci imamo stranke, ki pač vsaka po svoje skrbi za mladino, a za vajensko mladino se pri nas bore malo ali pa sploh nič ne stori. V Ljubljani imamo „Društvo katol. rok. pomočnikov41 ali „štručkarski kselenferajn“, ki ima svoj odsek za vajence. „Društvo kat. rok. pomočnikov1* je ustanovil nemški duhovnik Oolping in so bila predvsem prirejena za nemške potrebe. „Društva“ so se sicer precej razvila, ali ostala so še vedno tudi izven Nemške polna nemštva, kar se jasno vidi v Ljubljani, kjer klerikalci upijejo, kakšni narodnjaki da so, a imajo v „Rokodelskem domu“ vse napise dvojezične. To društvo ni, kakor se vidi, za našo mladino, kakor klerikalizem sploh ni, ker ravno klerikalci so že neštetokrat pokazali največje zatiralce delavstva. — V zadnjem času se je začel gunčkati nekak »Mladinski odsek Vzajemnosti11, to je social-demokratično mladinsko društvo, katero pa, kakor se opaža, zelo slabo životari, ker danes je že malokateri vajenec tako nespameten, da bi vstopal v društvo, stranke, ki pro-klamira komunizem, brez podlage in utemeljitve. Vso socialno-demokracijo dirigirata Dunaj in Berolin, zato je vsa komanda nemška. Socialna demokracija pravi — narodnost je fraza — pa vendar je že neštetokrat občutila narodni boj na lastni koži. Tako so na pr. češki sodrugi začeli snovati lastno takozvano avtonomno organizacijo, kfr ni osrednjo dunajsko vodstvo dovolilo češkemu jeziku popolno svobodo in ker se ni vpoštevalo narodnosti čeških sodrugov. In bodo še vendar trdili svoje. Kakor je videti, imamo vse tuje, nič domačega, vse prinešeno od tujih, nam sovražnih narodov. — Ali vendar. V zadnjem času se je začelo tudi nar. soc. gibanje, ki je češkega toraj slovanskega izvira. Program stranke je prirejen za naše potrebe. Za mladino se je ustanovilo izobraževalno društvo „Bratstvo“, katero ima namen sistematično izobraževati člane ter jim obenem nuditi primerno razvedrilo in zabavo. Društvo je osnovano po pravilih „klubu mlade generace**, ti klubi štejejo nad 10.000 organiziranih mladinskih delavcev. Osamljeni toraj nismo, ker ta armada mladih, idealnih moči je pripravljena nam v- vsakem oziru iti na roke, ter nam v vsakem oziru pomagati, kakor nam je zatrjeval pred kratkem tu bivajoči predsednik nar. soc. mladine br. K. Pulpan. Na delo za „Bratstvo“ ! Vsak mladinski delavec bodi član tega prekoristnega društva! K. a. j. Vestnik nar. soc. mladine. Ustanovni občni zbor narodno-socijalnega društva „Bratstvo“ se je vršil dne 25. februarja v prejšnjih društvenih prostorih. Predsednik pripravljalnega odbora br. Oblak je pozdravil navzoče ter jim v kratkem, a jedernatem govoru razložil pomen tega društva. Nato je brat Wimmer kot tajnik pripravljalnega odbora poročal o sejah vršečih se do občnega zbora, oziroma je samo prebral zapisnike. Br. Škerlj je nato prebral pravila društva ,,Bratstvo*1, ter točko za točko pojasnil. Nato je sledila volitev odbora; ki se je naslednje sestavil, ter na sestavni seji tako konstituiral : br. Wimmer Jožko, predsednik; br. Oblak Tone, tajnik; br. Pourkert Vaclav, podpredsednik; br. Pucelj, blagajnik; br. Demšar, Kotnik, Oven in sesti'. Bojt kot odborniki, br. Trebar in Kralj kot namestnika, br. Škerlj in Šmuc pa kot preglednika računov. Članov se je dosedaj že jako lepo število vpisalo, čeprav se nam na vseh koncih in krajih dela in stavi zapreke. Odpoveduje nam kar na vrat na novo stanovanje ter nam ga še nazadnje zabije. Toda, to nas naj nikar ne straši, temveč le vspodbuja k vstrajnemu delu. — Dramatični odsek že sedaj prav pridno študira tragedijo Antona Medveda ,.Za pravdo in srce“, ter se bo v kratkem vprizorila. — Občnemu zboru je prisostoval tudi zastopnik deželne vlade kancelist g. Fink. — Bratje! Agitirajte med našimi vrstami za naše društvo, pridobivajte novih članov, ter tako uspešno delajte na narodnem in socijalnem kulturnem polju. Torej na delo! Tone. Ljubljanski trgovci so se začeli v zadnjem času precej zanimati za naše „Bratstvo“. Svojim vajencem prepovedujejo vstop v to društvo. Neki tigovec — ime za enkrat še zamolčimo — se je celo tako daleč povspel, da je svojim vajencem ukazal, da morajo prinesti potrdila, da so v resnici izstopili iz „Bratstva“. Koliko je vredno socijalno-demokratično prepričanje je razjasnil pred nedavnim neki „sodrug“. Da veliko ni vredno, to smo že davno vedeli, ali da je pri tej Delavci! Volite narodne socijaliste. 'Pl draginji tako poceni, to si pa nismo mislili. Dotični „sodrug“ je bil tako navdušen, da je nekega našega brata vajenca vprašal — ako si socijal-demokrat dobiš groš — in on — ne bodi len — brž pravi da, da, socijalist sera — kakšen, to seveda ni povedal. Dobil je od rdečega bratca groš, ki ga daruje za „Bratstvo“. No, so pač različne cene za razna prepričanja, klerikalno prepričanje je vredno v „kselenfe-rajnu eno „štručko“, socijal-demokratično en groš, včasih še tisti počen in liberalno piškavi oreh. Pisma iz naših krajev. Delavci! Dne 25. in 26. marca t. 1. vršili se bodo v Trstu pogovori med odposlanci naših posestrim jugoslovanskih dežela o enotni socijalni stanovski organizaciji za vse delavstvo, kakor tudi o izberi v to primernih sredstev. Prigodom teh pogovorov (konferenc) obiskali nas bodo odlični možje iz vseh naših krajev, demokratičnim duhom prepojeni rodoljubi, ki jim le bdi pred očmi želja, dvigniti naše od dela svojih rok živeče ljudstvo prosvetno in soci-jalno na višjo stopinjo. V želji, da se teh prireditev stori deležne tudi širše sloje, sestavil se je za prireditve 25. in 26. marca 1911 sledeči vspor ed: I. Sobota, dne 25. marca: a) ob 10. uri predpoldne pogovor odposlancev, z dnevnim redom: 1. Sinteza socialnopolitičnih razmer v jugoslovanskih deželah. 2. Položaj našega delavstva. 3. O potrebi enotne stanovsko-socijalne organizacije za jugoslovansko delavstvo. 4. Ustroj nove jugoslo-slovanske delavske organizacije. 5. Prehodna določila. 6. Naše strokovno-stanovsko časopisje. 7. Raznoterosti. — b) Ob 3. uri popoldne: Nadaljevanje pogovora. — c) Ob 8. uri zvečer: slavnostni komers, dostopen vsemu delavstvu in prijateljem delavstva. II. Nedelja, dne 26. marca: a) Ob 10. uri dopoldne velik javen shod v gledališčni dvorani „Narodn. Doma“ v Trstu. — b) Ob 3. uri popoldne: Nadaljevanje pogovora. Rezolucije. c) Ob 8. uri zvečer: Slavnostna gledališčna predstava. Delavci! Podpisani pričakuje zanesljivo, da bodete vsi pripravili našim milim gostom sprejem, ki ga zasluži stvar, radi katere prihajajo! Trst, dne 7. marca 1911. Odbor N. D. O. Voloska. Podružnica „Narodne radničke organizacije — osnovana! Pred mnogobrojnim opčinstvom, koje je sastojalo skoro isključivo iz samih radnika. vršila se je prošaste nedelje osnovna skupština NRO. Medju skupšti-narima bilo je vidjeti dra. Matka Trinajstiča, Viktora To-mičiča, dr. A. Stangera i dr. A. Mandiča. — Predsjednik pro-micatateljnog odbora dr. Ivan Poščič, pozdravivši prisutne a osobito delegate iz Trsta (dr. Josipa Mandiča), iz Pule (Vrankovič i Stahan) i iz Ljubljane (Škerlj), razpravljao je n krasnom i poučnom govoru o potrebama radništva i o uzrocima, koji so doveli do osnovanja podružnice NRO za Volosko i Opati ju. Drag. Vah tar je pročitao pravila, koja skupština odobri, — nakon česa se je proveo izbor odbora, nadzornog vieča podružnice. Predsjednikom bje izabran drug Mate Trinajstič, opčinski tajnik u Voloskom. Govorili su dr. J. Mandič, Škerlj, Vrankovič, Juvan, dr. Poščič (opeto-vano) i Trinajstič. Skupština je ispala krasno, čast i slava promicateljnom odboru sa na čelu mn poštovanim dr. Poščičem! New York, 1. marca 1911. — Sl. upravništvo „Na-l rodni Socijalist1* v Ljubljani, Kranjsko. — Z današnjim dnem smo Vam pričeli pošiljati naš dnevnik „GUas Naroaa“ in sicer v zameno za Vašega, ker upamo, da bodemo zamogli iz Vašega lista mnogo novic posneti, katere bodo ameriške Slovence in naročnike našega lista zanimale. V trdni nadi, da se bodete naši skromni prošnji odzvali, Vas pozdravljamo in beležimo z odličnim spoštovanjem upravništvo „Glas Naroda“. Uredništvo „Nar. Socijalista" v Ljubljani. — Blagovolite sprejeti v Vaš list par vrstic, v pojasnilo glede i lista „Jutra“, kakor pravi, da je neodvisno. Jaz pa mislim, da je odvisno glede krone, katere mu pošiljajo naročniki! Pa je že smola, naročniki njemu krone, a njega („Jutra“) od nikoder ni. Ne vem, ali ima še kateri njegov naročnik tako smolo kakor jaz, ali ne? Dobro bi bilo, če bi se zve- ; delo! Potom reklamacije ni nič, pisal sem pismo in priložil znamke, tudi nič; znamke jim podarim, naročnine pa ne bom. Delavcu se že tako godi dandanes, plačaj in molči. Ne, ne bodemo plačevali, da ne bi vedeli zakaj, pa tudi molčali ne. Toliko v pojasnilo vsem, kateri žele naročiti „Jutro“, naj kar pošljejo naročnino, potem pa naj se primejo za nos. — S spoštovanjem J. A., T. Iz Ilirske Bistrice. Res žalostno, toda žal resnično je, da so se nekateri ljudje tako izpozabili in izročili grajenje svojih stavb nekemu laškemu pritepencu, ki se je priklatil pred nekaj časom k nam. Dotični Lahon, ki ne zna niti besede slovenske, je šel iskat zidarje in težake na Laško, da bodo konkurirali domačinom. Čudno je, da gotovi ljudje, ki so drugače res narodnjaki, dajejo delati temu polentarju. Čudno je tudi to, da sme pri nas vsakdo prevzeti dela, katera gredo le koncesijoniranim obrtnikom. Čemu pa imamo potem tako pravico, ki domačine kaznuje, če se le za las pregrešijo, tujcem pa dovoli uganjati vsakoje neumnosti. O, srečna in pravicoljubna avstrijska vlada! Povdarjamo in kličemo domačinom: Svoji k svojim! Polentarju pa povemo po slovensko, da ne bode „kšefta“ z njegovo obrtnijo. — Gosp. zdravnik Gregorič je nekako čuden človek. Kaj misli, da smo v Ameriki! Pri nas je ljudstvo revno, ni pa tako, da bi plačevalo tako drago zdravniško pomoč. Kaj je tudi glede narodnosti. Ali ni domačinov zidarskih mojstrov. Kaj bodete Vi pri nas delali bojkot in zgago. Jako lepo od Vas je gospod Gregorič, ker podpirate polentarje. Živela narodna zavest naših „narodnjakov“! Iz Zagorja ob Savi. Kdor ni slep, je moral uvideti, da je doživela politika naših dosedanjih voditeljev popolen bankerot. Nikjer ne moremo zaznamovati jednega uspeha, pač pa izkazujejo naši nasprotniki, Nemci in soc. dem., vedno korake napredka. Koliko so obljubovali gotovi gospodje ob zadnjih obč. volitvah, ako zmagajo; a naposled pri tej neznatni slov. večini v odboru, ko ima vsak glas odločujočo nloč, niti k sejam ne zahajajo, tako, da ima župan jako težavno stališče. Niti jedna njih beseda ni meso postala, ampak udali so se zopet svoji znani letargiji in visokosti; kajti tudi demokratizem poznajo le tedaj, kadar te rabijo. Pozneje zopet seveda igrajo vlogo „nedosežne visokosti.“ A jedno dobro lastnost imajo: kričati in zabavljati znajo, da je veselje. Ko pa je treba oditi z odkritim vezirjem na bojišče, tedaj se poskrijejo za plot, a v boj pošljejo zopet — delavca. Po zmagi pa si zopet ti gospodje lastijo zasluge; dotičnega delavca pa niti poznati nečejo, kaj še, da bi izpolnili svoje obljube. Zastonj nam nihče nič ne da, ako si to sami ne pridobimo! Nad vse klaverno se je obnesel liberalno - klerikalni kompromis za obč. volitve. Gospodje niti toliko niso edini, da bi v važnih zadevah skupno nastopali. Je pač dejstvo, da voda in ogenj ne moreta tvoriti celote. Prišlo je celo tako daleč, da mora iskati liberalna posojilnica pomoči proti klerikalni agitaciji v soc. dem. „Rudarju“ z izjavo in inse-ratom. In vse to se godi pod egido lib.-kler. kompromisa!! Dočim naši nasprotniki sistematično delujejo potom ljudskih shodov, agitacije itd. za razširjenje svoje organizacije, našim „voditeljem“ kaj tacega niti na um ne pride. Ni jednega shoda ni, nobenega predavanja, ničesar ne store, kar bi zamoglo koristiti naši stvari. Da, da, gospoda zagorska, taka je Vaša politika in temu primerni so neuspehi. Pokazali ste se popolnoma nezmožnim rešiti Zagorje pred nemškim in rdečim navalom. V Zagorju je treba resnega in nesebičnega narodno-socijal-nega dela, a smisel za to imate toliko kolikor Mihelčič o socijalizmu, ali čobal o slovenstvu. Razumljivo je, da smo se naroduo-socijalni delavci naveličali tega slepomišenja naših »voditeljev11. Mi hočemo nesebičnega, res narodno-socijalnega dela, hočemo trdne organizacije brez protektorata „višjih“. In tako tudi upamo, da bomo zmagali črno in rdečo internacijonalo ter privandrane Nemce in nemčurje. Zato pa, bratje, ki Vam še bije srce za narod in ki želite, da se složno borimo za naše socijalne pravice, ne odlašajte pristopiti v naše vrste, kajti čim več nas bo, tem hitrejša bo zmaga. Kolin 12. sušca 1911. Veliko pozornost vzbujajo pri nas volitve v okrajno bolniško blagajno, ki se vrše 26. t. m. Oficijelno se udeležite teh volitev le narodno-socijalna in socijalnodemokratična stranka, ktere pa se že pridno pripravljajo. Dosedaj je bilo razmerje med obema strankama: 6 nar. socijalistov, 4 soc. demokratje. Da-li ostane tudi v bodoče to razmerje, je pač vprašanje agitacije in agilnosti strank. Svojemu navdušenju in veselju, da se nahaja med njimi tudi slovenski narodni socijalist, so dali tukajšnji bratje najlepše zadoščenje Vam dragi bratje v domovini s tem, da so me povabili, da prisostvujem njihovim sejam, bodisi strokovnim, mladinskim ali pa političnim. Žal, da se vrši dosedaj vse gibanje v gostilnah, ker se tudi tu nahaja tista mdra človeštva, namreč pomanjkanje gmotnih sredstev, kar se pa ne pozna dosti, ker je tu veliko gostilničarjev, ki so odkriti pristaši naše ideje. Istotako je tudi mnogo trgovcev, obrtniki pa imajo itak tudi svojo strokovno organizacijo. Uradništvo je večina v našem taboru. Na plenarni seji politične krajevne organizacije, ktere se je udeležilo obiino število bratov in sester in sem ob zaključku seje pozdravil navzoče v imenu slovenskih narodnih socijalistov v Ljubljani ter v imenu vsega slovenskega narodnega delavstva v obče. Hrupni „Na zdar“ klici in frene-tično ploskanje je spremljalo zaključne moje besede. Predsednik br. Kuhalik me je v imenu navzočih in v imenu krajevne organizacije pozdravil ter mi zaklical končno „Dobro došel“ v našo sredo. Nakar so zopet zagrmeli navdušeni „Na zdar“ klici in ploskanje. To Vam bodi bratje v dokaz, kako umevajo narodni socijalisti slovansko vzajemnost in kako jo pa umevajo n. pr. vulgo „Slovenec“ in ,,Narodni Listy“, ki sta pač proslula s svojimi famoznimi članki, da-li pa sta koristila stvari, pa je drugo vprašanje. Po naročilu plenarne seje vsprejmite tedaj, dragi bratje,' „kot najjužnejša predstraža" (kakor se je izrazil br. predsednik) iskren pozdrav v vspodbujo in krepak narodno-socijalni: „Na zdar!“ Vašemu težavnemu delu! Fran Radešček. Razno. Marsikdo se trudi na vse možne načine, premišljuje in dela, mnogokrat prenapenja cel(3 svoje duševne in fizične moči, da bi pripomogel svojemu narodu in s tem sebi in svojim potomcem boljšo bodočnost, toda ves trud je ponaj-večkrat brezuspešen. Zakaj? Odgovor nato vprašanje je kaj enostaven, ako se poleg tega vprašamo, kako naj delamo. Predvsem se držimo gesla: Kupujmo pri svojih in prodajajmo vsakomur. Podpirajmo naša, res naša domača podjetja, da se gospodarsko učvrstimo, ostalo pa pride samo ob sebi, ker „Denar je sveta vladar.1* Vsled tega pazimo, da ostane naš denar doma, da ostanejo naša dobičkanosna podjetja v naših rokah, iz tega dobička pa podpirajmo naše narodne ustanove, kakor to dela jako hvalevredno in vzgledno naša „Kolinska tovarna za kavne primesi" v Ljubljani, ki prodaja svoje izdelke za isto ceno in boljše kakovosti, kot bodisi katerakoli druga tuja tvrdka, pri tem pa vspešno podpira razne narodne ustanove, predvsem pa našo miljenko „Družbo sv. Cirila in Metoda." Zato priporočamo to cikorijo vsem slov. rodbinam kar najtopleje. g 43 52 712 Poslano. Bilo je pred nekaj dnevi v veseli mladeniški in povsem spodobni družbi, v katero ste prišli tudi Vi g. V. Magister. Po Vašej precej obilni postavi ste mi še dokaj ugajali in izprva tudi po govorjenju. Naenkrat pa ste začutili potrebo, napadati me radi znaka, ki ga nosim na svoji suknji. Rekli ste mi med drugimi svojimi nespodobnimi besedami tudi, da spadam radi svojega znaka na Studenec. Ne vem, če ste. g. Magister to psovkarsko cvetko sami znašli, znano pa mi je, da je bila že natisnjena v nekem tukajšnjem časopisu, kateri je istotako napadal narodno socijalno stranko. Gosp. Magistru bi svetoval, naj rabi v razmotrivanju kakega političnega stremljenja dostojnejše izraze in naj ne napada ljudi radi njihovih telesnih napak, ki jih je zakrivil kdo drugi. Mislim pri tem Vaše zaničljivo govorjenje o g. Slavoju Škrlju. Če menite, da se s takimi nesramnimi napadi proslavite, se zelo motite. Taki politični izbruhi Vam dajejo le zelo slabo spričevalo o Vaši dostojnosti in oliki. Veliko in povsem dobro merilo je tudi za nivo gotovih ljubljanskih družb, katerim je dostikrat le na tem, da grde in sramote pred drugimi ljudmi osebe, ki jih niti ne poznajo, radi njihovega mišljenja. Dalje ste mi podtikali, da sem sotrudnik ,,Narodnega Socijalista-1. Jaz sem Vam opetovano zatrdil, da je to Vaše spodtikanje neosnovano in neresnično. V brk pa Vam povem, da bi me ne bilo prav nič sram, če bi bil njegov sotrudnik. Končam in Vas prosim, da me vsled znaka ne napadate nikdar več, najmanj pa s takimi neolikanimi besedami, kakor ste to storili v omenjenem srečanju. Zvonko Novak. Prva domača tvrdka. Milko Krapeš GENlu Ustanovljena : 1.1852. :: Ljubljana, Jurčičev trg št. S blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejšo naročenih predmetov svoje stroke. — r— C/O 04 —• >5 03 © — 2a S h® S “ «= “ cd — » © a « = ■* .5 r/) ^ { zlata Trojni pokrov Genlua: G 37 1 52 12 srebrna K 10'— 70'-srebrna „ 16' — zlata . 95-— N Damska ura: ° G 39 3 8 Nujna naročila v najkrajšem času! Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke. o. 4i 5 -i 6 Gričar« Mejač LJUBLJANA, Prešernova ulica. Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke .’. iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. ,\ Za lovce, turiste in potovalce. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre-jemava naročila v izvršitev oblek po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času! O o c- • c=» 03 03 _£C ca ca >u •* ra S) - S kS JOS. HERRISCH Jurčičev trg 3. Pod Trančo. Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaliteta: pravi hriboiaški, podkovani „Goiserce“. G 46 10 43 0 Najtopleje priporočamo pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki razpošiljalni zavod s suknom v Kralovcm Polu u Brna,Moravsko (imejitelj br. 1. K. Mrna.) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°/0 z obrata v prospeb sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesljivi in pridni zastopniki s širokim poznanjem se iščejo, g 49 13 52 s [Premrl & Jančar j j Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.= : Opozarjamo na lastno izdeloval-1 j nico oljnatih barv, lakov, firnežev j : in steklarskega kleja. Velika za- j : loga kemičnih in rudninskih barv. j | Barve za umetnike. Vse potreb- 1 : ščine za slikarje in pleskarje. Bar- i : ve za šolarje. Velika zaloga zidar- [ : skih čopičev. Strojno olje za vse = i vrste strojev. Olje proti prahu. [ : Karbolinej, mavec itd. itd. \ \ Skladišče: Dunajska cesta štev. 5 j j Prodajalna: Dunajska cesta 20 = : nasproti »Figovca«. G 38 2 13 12 f i ■ Za obilna naročila se priporočava. - i : Na drobno. Na debelo, i Bratje, narodni socijalisti! Kupujte vse pri naših pristaših! in vse blago za obleke naročajte pri tvrdki, ki je last našega brata M. K. RUZIČKA, v Humpolcih, Češko. Vzorci na zahtevo gratis in franko. G. 49 14 10 6 Od vsakega naročila dajem 3 °/0 1 v prospeh strankinega sklada, j češka tovarna harmonik in heligonik v Loun-u ustanovljeno I. 1885. pjiporoča slavnemu občinstvu svoje svetovno znane izdelke najboljše kakovosti. Razpošiljanje po vsem svetu. Zahtevajte cenik brezplačno in franko. 04711-10 Izprašan : optik : rr; FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg štev. 26. priporoča svoj dobro urejeni - optični zavod - kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd. Priporočam svojo veliko zalogo 04529510^^ ^ švicarskih ur, zlatnino in srebrnino po nizkih cenah nikeln. žepna ura od K 350 naprej srebrna cilin. „ „ „ 650 „ budilke , „ 3‘— „ Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj. Generalna anončna pisarna i> Ljubljani sprejema “ureja, odpošilja in prestavlja oglase vseh vrst, vseh jezikov, za vse dežele in vse liste doma in v tujini. Svojim inserentom brezplačno redigovanje. Govorilne ure od 10. do 12. vsako dopoldne. Pišite po prospekte — naznanite objekt za inseracijo in pokrajino, v kateri želite, da se širi. Naslov: Generalna anončna pisarna v Ljubljani, Jurčičev trg štev. I, I. nadstr* O 51 16-4 Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!