Na kmetib tudi pozimi ne manjka dela
KMET SLAVKO OVEN JE VAJEN VSAKEGA DELA
»Danes je lažje 
kmetovati 
kot je bilo včasih«
Prostrana planota nad Dobrovo, obdana z venci gozdov, sadovnjakov in njivami, je kot nalašč za kmetovanje, saj je zemlja do-bra in rodovitna, tja gor pa tudi ne seže prometni vrvež, ki vrvra v dolini.
Kmetu Slavku Ovnu, ki živi na samem robu te planote, se je treba le spustiti po bregu, pa je že v dolini pri prvih hišah, do trgovine na Dobrovi ali kmeitjske zadruge pa ima nekoliko dlje.
Slavko že več let živi sam na kmetiji, vendar si s tem ne beli las. Zna prijeti za vsako delo, pa tudi kuhanje mu ni tuje.
»Saj sem le redkokdaj čisto sam. Prihaja brat Miha in mi pomaga. Ni dneva, da ne bi prišel sem. To je res pravi brat. Kadar ima krava telička in je več dela, pa pride že zjutraj,« Slavko Oven kar ne more prehvaliti svojega brata.
Gradišnikova kmetija, kot pravijo Slavko-vi domačiji, premore štiri hektarje obdelo-valne zemlje in dvanajst hektarjev gozda.
Slarko Oren m
V hlevu ima Slavko ta čas le še devet glav živine, imel pa jih je že dvanajst, a mu je nekaj krav delalo preglavice, kot pravi, Po-sebno veselje je bilo lani pri hiši deset pura-nov, od katerih so trije tehtali prek dvajset kilogramov. Letos bi si jih rad Slavko spet nabavil. Vse do leta 1971 pa so imeli tudi vole.
»To je bilo po svoje zanimivo, matrali smo se pa,« se spominja tistih časov Slavko Oven. »Danes imamo vso potrebno tehniko, zato je, razumljivo, laže kmetovati.«
Slavku nekaj denarja prinese tudi služba. Dela v Jermenarstvu v Dravljah. Izučen je bil namreč za sedlarja.
»Tako je pač to. Vsako jutro vstajam ob petih, nakrmim živino, pa hajd v službo. Da bi samo kmetoval, mi ne bi zneslo. Še tako je bolj težka. Pred kakimi desetimi leti si še lahko dal kaj na stran od plače, danes pa ti nič več ne ostane. So pač takšni časi.«
BRANKO VRHOVEC