A/AND
^justice.
Ameriška
AM6RICAN IN SPIRIT JR€IGN IN LANGUAGC ONLY
NO. 55
f I ECFi Hk ^EZ3 i n
CLEVELAND 3, 0.. MONDAY MORNING, MARCH 20, J 950
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPGR
LETO LII —VOL. LII.
VESTI
VOJAKA ZBEŽALA. — 20. februarja sta pobegnila s straže pod Cerovem pri Gorici v Italijo Jva jugoslovanska vojaka.
POSLEDNJA ŽARNICA. — L Zagreba piše mati svoji hčeri v Amerikb začetkom marca te-Fa leta. “Tri stare žene, jaz in hve moji sestri smo morale odstopiti celo svoje stanovanje sedmih sob in smemo prebivati dan in noč vse tri skupaj le v eni sobi. Ker smo stare in ne nioremo opravljati nobenega dela o petletnem planu, ne dobimo .nobenih živilskih nakaznic. V sobi nam gori ena edina, poslednja žarnica. Tresemo se kdaj bo pregorela, ker potem nimamo hobene več in vemo, da se nikjer nobene ne dobi.”
Pismo je pač dokaz kako so v Titovi diktaturi ljudje za sta-r°st preskrbljeni, gospodarski hapredek in blagostanje pa lepo °svetljuje poslednja žarnica.
BREZOVA METLA. — Dru-pismo piše slovenski delavec ključavničar in šofer, ki je zaposlen v delavnici. Pravi, da Zasluži 20 dinarejv na uro. Dostavlja, da bi moral zaslužiti 100 dinarjev na uro, da bi se mogel Preskrbeti z naj potrebnejšim. Travi, da on in njeegova družina dobe kruha dovolj, mesa in masti zelo malo, drv, premoga in obleke pa premalo. Nikjer ni Mogoče dobiti metle Ih krtače.' Tudi stanovanja v mestih je 'reba sedaj pometati z brezovo hietlo. Na oblačilno blago na karte je treba čakati od polnoči do jutra, da kaj dobiš, če prideš Pravočasno na vrsto. Zasebnih trgovin več ni, niti gostilen, niti Pekaren, niti mlekaren, z eno be-Sedo nobene zasebne trgovine več. Vsako ministrstvo ima svoj 'Pugacin in svoje trgovine. Viko se toči v Zagrebu zvečer po s^sti uri, dobi ga tisti, ki ima Zato posebne karte po 3 decilitre, ^oniaj čakamo, da bi nas Bog koši! tega gorja.
NOVI GROBOVI
Joseph Rosenberger
CWOU©Y
bremenski
prerok
pravi:
Oblačno in topleje, popoldne kaheJ dež. Oblačno in topleje zvečer in ponoči.
Tri na dan
Nekdo iz domovine je v krat-^ehi stavku dobro povedal polo-
Jo
ab ko je zapisal: “Palica, ki so ° nekateri klicali nad nas, pa-a zdaj po vseh. Občutimo je pa ^'e tako hudo mi, ki smo jo pri-akovali, ampak oni sami, ki so dkičakovali paradiž.”
* * *
Zopet drugi omenja: “Čas pri-a«a ozdravljenje! Mnogi, pre-k°gi so zopet dobili spregled, a žalost seveda — prepozno!
* * *
Gubičev, ki je bil obsojen na j, let ječe v Ameriki, ker je vo-jNnil in dobil na izbero: ali tu-aJ sedi, ali gre domov, je naj-^kej rekel, da bo raje sedel tu-,al v ječi, kot bi odšel svoboden v?Inov v Rusijo. Zdaj zopet pra-jb da bo šel vseeno domov. Ta-^ zna Moskva pokazati pravo
V Ambridge, Pa. je v soboto popoldne ob 3 umrl naš Izve- j .sti naročnik Joseph Rosenberger, star 71 let. Družina stanu, je na 147 Mapjewood Ave. Zapušča ženo Mary, hčer Mary, sina Edwarda ip tri vnuke. Doma je bil vasi Rožičevo, fara Šmihel pri Novem mestu. Pogreb bc v sredo d cip. ob 9 v cerkev Sv. Odrešenika.
Jennie Kristoff
Naglcma je zbolela za srčno kapjo in čez par uri preminula v Women’s bolnišnici splošno poznana Jennie Kristoff, rojena Bajc, stara 62 let, stanujoča na 1563 E 173 St. Bila je vdova. Soprog Anton je umrl pred dvema letoma. Tukaj zapušča štiri sin ve, poznane godbenike, Anton, Frank, Benny in John; sedem vnukov, sestro Mrs. Ano Bratkovich ter več sorodnikov. Rejena je bila v Mirni na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Mary. Tukaj je bivala 29 let in je bila članica dr. Sv. Jožefa št. 169 KSKJ, pod. št. 10 SŽZ, dr. Janeza št. 71 ABZ in dr. Washington št. 32 ZSZ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zaveda na 458 E. 152 St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Kalvarija pokopališče v družinsko grobnico.
Charles Lesjak
Po več časa rahlega zdravja je preminul v Womens bolnišnici poznani Charles Lesjak, star 63. let, stanujoč na 5344 Highland Rd., Highland Hgts. Tukaj zapušča soprogo Antonijo, rojeno Žgajnar, doma iz Stranske vasi, 2 hčeri. Mrs. Antonia Berzin in Mrs. Jennie Planišek; 3 vnuke in brata Louisa in več sorodnikov. Dolgo let je vodil grocerijo na 15708 Saranac Rd. Rojen je bil istotam kot soproga. Tukaj je biva’ 39 let in je bil član dr. Mir št. '142 S'NRJ in dr. Camilla Tent št. 1288 T. M. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E.
152 St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Kalvarija pokopališče. ---------------o-------
ACHES0N NUDI RUSIJI
7 KONKRETNIH PREDtOGOV
“Smo za mir, toda ne za mir za vsako ceno!” — Program naj zrahlja svetovno napetost.
Sovjetska zveza naj umakne svoje vojaške in policijske sile iz satelitskih držav in dovoli naj svobodne volitve.
Berkeley, Cal. — Drž. tajnik Acheson je pozval sovjetsko voditelje k sodelovanju pri programu sedmerih točk, da se zrahlja svetovno napetost ter da se dovoli sožitje sovjetskega in zapadnega sistema v “primerni . varnosti.” Dalje je rekel, da so Zed. države vedno pripravljene razpravljati, pogajati m sporazumeti se, so pa “naveličane igrati vlogo mednarodnega 'suckerja’ ”.
“MI si želimo miru, toda ne miru za vsako ceno,” je rekel. 'Mi smo pripravljeni, pogajati se, toda ne na stroške, ki bi izzvali varljiva upanja, katerih bi se mnogo izpolniti. Prav tako smo pripravljeni, podpreti vsako iskreno prizadevanje za poravnavo, kakor smo tudi trdno odločeni, upreti se vsaki agresivnosti.”
Program sedmerih točk
Nato je državni tajnik orisal program sedmih točk, katerega tu ob kratkem navajamo:
1)	Treba je definirati pogoje mru z državami, ki so bile poražene v drugi svetovni vojni. Obdolžil je sovjetske voditelje
'preloma vojnodobnih obljub” ter pozval Sovjetsko zvezo, naj zavzame pozicijo, ki bo omogočila Nemčiji, Avstriji in Japonski, da postanejo zopet svobodne dežele.
2)	Državni tajnik je predlagal, naj Sovjetska zveza umakne svoje vojaške in policijske sile iz satelitskih držav in dovoli svobodne volitve.
3)	Mr. Acheson
ČEŠKA VLADA JE UGNALA ZADNJEGA GLASNIKA VATIKANA
Nadškof Beran je zdaj popolnoma izoliran in brez zvez z Vatikanom.
Praga. — češka vlada je IG. marca izgnala zadnjega vatikanskega predstavnika v deželi, Msgr. Ottavio de Liva, s čemer je dejansko, čeprav ne formalno, pretrgala svoje odnose s Sveto stolico.
V noti, ki jo je izpčila češka vlada monsignoru, mu je bilo ukazano, da ima v treh dneh zapustiti deželo. Nota mu o-čita, da je vodil “subverzivne aktivnosti” med višjo hierarhijo.
Z izgonom Msgr. de Live ne bo imel Vatikan več nobenega zastopnika v Češkoslovaški, kar pomeni, da bo nadškof Jožef Beran, ki se smatra za “interniranega” v .svojslači, sedaj docela izoliran in brez slehernega kontakta z Vatikanom. Izgon vatiknskega predstavnika iz češkoslovaške pomeni pričetek konca boja med češko vlado in Vatikancm.
Katol. cerkvi v češkoslovaški so bile odvzete vse njene šole in ves njen tisk; okoli 500 češkoslovaških duhovnikov so zaprli, od teh pa so jih približ-
Velika rabuka pred Slov. Nar. Domom
Včeraj je bila v SND na St. ^e “Zgodovina ameriškega de-Clair Ave., kakor tudi v Do-'lavskega razreda.” mu samem velika rabuka in de- j Napisi, ki so jih nosili piketi monstracija. Pred Domom je pred Domom, so bili sledeči; bilo kakih 200 piketov, kj so no- j “Komunizem — sovražnik de-sili table z raznimi napisi in mokracije in svobode. — Prote- ženit;'vanjsko potovanje v Pu-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Mnogo sreče želimo_
Včeraj sta bila poročena v cerkv; Matere Božje v Madison, Ohio, gdč. Bertha Eršte in dr. Hinko Lobe. Poročil ju je nevesJn sorodnik Rev. Ludvik Vil ant. Po poroki sta se novo-poročenca takoj odpeljala na
protestirali proti zborovalcem 'stiramo proti deportaciji Litvin Litvinske literarne zveze, ki so cev (iz Litvinske v Rusijo), ziborcvali v Slov. nar. djemu. j Mimoidočim so piketi razda-V gneči, ki je kmalu nastala !iah tudi pamflete, na katerih je pred Domom, so pričela deze-|Ktal° med drugim: “Akcija kovati jajca, s katerimi so piketi munistov v tej deželi je naperje-obmetavali nasprotnike. Na H-j na proti demokratski obliki vla-
cu mesta je bilo kmalu kakih dvanajst policistov; ranjen ni bil nihče. Anthony Bimba iz New Yorka, predsednik te zbo-rovalne skupine, je bil zadet od jajca v obraz, ko je hotel vstopiti v SND.
Piketi so se povspeli na oder
de in proti osebni svobodi njenih državljanov. — Pro testiramo proti akciji ameriško-litvinskih komunistov, ki služijo samo imperialističnim ciljem Kremlja! — Komunisti hočejo oslabiti politično in ekonomsko moč te dežele in nasilno strmoglaviti de-
ter pričeli govoriti v litvinskem' rn°Tratično vlado, — Protesti-in angleškem jeziku ter prote-|iamo Pr°ti zasužnjenju kultur-stirati proti zborovalcem^ ki so!ne£a ’n civiliziranega sveta po bili komunisti ali pa njihovi So-ikomunistih!” potniki. Piketi so bili člani Arne- Res je čudno, da dobe preku-riško litvinske demokratične or- cuhi vseh narodnosti in plemen ganizacije, ki je bila organizirana v Clevelandu pretekli teden.
Bimba je urednik nekega lit-vinskega časopisa in avtor knji-! Clevelandu!
v Slovenskem narodnem domu svoje zavetišče, katerega ne morejo dobiti nikjer drugje v
AMERIŠKO DELAVSTVO JE IZVOJEVALO NOVE DOBRINE V OBLIKI PRIMERNIH PENZIJ
Fordovi delavci dobe po S100 mesečne penzije, delavci v Edisonovih napravah pa $125.00.
Detroit. — Nedavno podpi-.----------------------
san Fordov penzijski načrt je'črt za dobrine, ki so vštete za
Čiangkajšekovi vojaki vpadli na kitajsko celino pri Šanghaju
Taipei, Formosa. — Dne 18. marca zjutraj so se kitajske nacionalistične čete izkrcale na kitajski celini in zavzele obmorsko mesto Sungmen, ki leži 200 milj južno od Šanghaja. Čete, ki so bile zaščitene po ognju baterij bojnih ladij, so o-kupirale 20 milj obali v severni smeri. To je bilo zdaj prvikrat da so se izkrcale naciona-
no 350 izpustili. Češki zakon
sovjetsko “obstrukcijo "^(na1*001 3‘ n0V' 1 L postaVlja duhov-" 3	. obstiukc^o (na	y kate ijo civilnih us_
sprotovanje) pn Zdr. narodih. . v,	.....
Obdolžil je sovjetske voditelje,!luzben1ce.v:.odreJu->e’ da mora:
da se namenoma silijo v “pozi-T1® P° oz’ 1 pusego ojalnosti
cijo manjšine” pri Zdr. naro-l!?adl ln da smeJ° samo °d redih in pripomnil, če bi slednji,21™ sPre.iemti svojo plačo.
res predložili “iskrene predloge	^ 0
sodelovanja za mir,” tedaj bi uOVGfnSr LSUSChC
tvorili večino inj Amerika bi nnnncdi v irAini bila srečna, če bi bila ž njimi 116 PfPU-Stl V. VOjm
vred v tej večini.	pfOtl “gCmblGrjcni”
4) Tajnik je pozval sovjet- Governer F. J. Lausche je ske voditelje, naj se nam pri- cIaj vedeti iastnikom igralnic družijo v iskanju realističnih Pettibone in Mounds kluba, da in učinkovitih odredb za kon- S.Q mu od,prta ^ druga pota
trolo atomskega orožja« in oboroževanja v splošnem.
5) Acheson je pozval Kremelj, naj preneha “posluževati se komunističnega aparata”
napadia” proti njim, 'ko ne dobi od sodišča nobene pomoči in zadoščenja.
Ker je sodišče že dvakrat tekom enega tedna odločilo
Ji;	O.	WU1UU11U
za strmoglavljenje ustaljenih j projj guvernerjevemu prizade-
j	^	1
listične čete na kitajski celini pagandne mašine, ki slika te
odkoder so bile pregnane meseca decembra.
Poročilo naznanja, da so nacionalisti ubili 2,500 komunistov, dočm so ostal zbežali v hribe. Nacionalisti so držali zasedeno mesto in obalo 12 ur V svoji oblasti, nakar so se vrnili na ladje, ki so jih odpeljale na-
vlad s prekucuškimi sredstvi, in Moskva naj sodeluje v prizadevanjih, da se prepreči “indirektna agresivnost preko narodnostnih meja.”
6) Mr. Acheson je ožigosal sovjetsko postopanje z ameriškimi reprezentanti v državah, ki jih kontrolirajo komunisti, ki postopajo temi predstavniki kot s kriminalci, pri čemer se poslužujejo svoje velike pro-
SlU J	jičt IclUJC,	au j
er> če bi se hoteli obotavljati, zaj na Formozo.
reprezentante kot zlobne ljudi.
7) Državni tajnik je pozval Sovjete, naj prenehajo pačiti in maličiti sliko zunanjega sveta, zlasti Zed. držav, svojemu lastnemu ljudstvu s svojo propagando. Pozval je sovjetske voditelje, naj dovolijo osebam in idejam iz drugih dežel dostop do Sovjetske zveze.
vanju, da s zapre te igralnice, je governer naročil svojim sodelavcem, naj se poslužijo slehernega legalnega orožja, da se zapreta ti dve naj starejši i-gralski instituciji v Clevelandu. Ampak nobenega izgleda, ni, da bi ostalo gcvernerju na razpolago še kako drugo orožje, kakor da apelira na višje sodišče) da slednje zavrže odloke nižjega sodišča.
Zdaj je končno Jasno, da lokalna sodišča nočejo ipoma-gati governerju, da bi se zaprlo ti dve igralnici, ki sta izšli zmagoviti iz svojega kljubovanja governerju, ko j'e okrajni sodnik Blake C. Cook 'zanikal zahtevo države po sodni injun-kciji n apr am tema kluboma, ki naj bi se ju zaprlo kot “ljudsko nepotrebnost.”
zdaj poživil tudi mirovne dogovore v 52 dni trajajočem Chryslerjevem štrajku. Obenem je ta načrt (Fordova poravnava) dal odgovor tudi na večkrat stavljeno vprašanje Chryslerjevih delavcek:	Kaj
je CIO avtna unija pridobila pri Fordu?
Fordov načrt označuje jasno :
Delavci bodo prejemali, ko dosežejo starost 65 let in 30 let delovne dobe, $100 mesečne penzije, vključno federalne “social security” podpore.
Profesor W. E. Cleary z illi-noiške univerze, je izjavil, da mu je Reuther, predsednik C. L O. avtne unije, dejal, da bo pri Chryslerju tudi kmalu dosežena poravnava.
30,001) Edisonovih delavcev dobi $125 minimalne mesečne penzije
New York. — Po dvomesečnih pogajanjih med Consolidated Edison Company in CIO Utility Workers unijo, je bila dosežena in odobrena pretekli teden pogodba, ki določa 30,000 delavcem, ko stopijo v pokoj, $125.00 mesečne penzije.	,
Uradniki te unije proslavljajo ta sporazum, češ da so ž njim zlomili načrte drugih industrij, ki so pristale samo na $100.00 mesečne penzije. Dalje so unijski uradniki izjavili, da vključuje novi sporazum tudi višje mezde in plače, razne dobrine za nedelje in praznike in končno, da predstavlja ta ipogodba že peto rundo izboljšanja mezd in plač izza konca vojne.
Unija pravi, da bo samo penzijski načrt stal družbo okoli $5,500,000 na leto, načrt za mezde in plače $3,000,000, na-
nedelje in praznike, pa okoli $550,000 na leto. — Nova po-odba stopi v veljavo 1. aprila.
Djilas obtožuje Rusijo
Belgrad. — Milovan Djilas, tajnik Titovega Politbiroja, je izjavil, da si Sovjetska zveza prizadeva uresničiti program inozemskih uspehov zato, da zakrije svoje lastno notranjo šibkost.
Djilas je govoril 25,000 dijakom v zvezi z volitvami. ki se bodo vršile 26. marca.
Titova “Ljudska fronta” nima nobene opozicije in pričakovati je, da bodo vsi kandidat je 100-prccentno izvoljeni.
Govoreč o jugoslovanskem šiponi s Sovjeti je Djilas dejal, da si sovjetska birokracija prizadeva najti rešitev notranjim težavam v inozemskih uspehih Djilas je tudi rekel, da se Jugoslavija ni in ne bo obrnila na zapad za svojo rešitev . . .
Proglasitev obsednega stanja v Iranu
Teheran. — V nekem okrožju na meji med Iranom in Sovjetsko zvezo je bilo proglašeno obsedno stanje. Aretiranih je bilo nad 50 Turkomanov in Irancev, ki so obtoženi preku-cuštva in špijonaže.
Francozje slavijo Eisenhower ja
Pariz. — Francoska akademija za moralno in politično vedo je soglasno izvolila ameriškega generala	Eisenhower j a
za svojega člana, na mesto umrlega generala Pershinga.
eblo, Colorado, kjer ima Mr. L:be sorodnike, saj je bila njegova matj tam rojena. Nevesta je hčerka pozmrne in spoštovanje družine Mr. in Mrs. Louis Erste iz 6209 Shade Ave., ki vodijo znano vinarn0 na 6802 St. Clair Ave. Nevesta je pohajala v višjo šolo in kolegij, nato je pa pomagala očetu pri trgovini. Mnogo -se je tudi u-
dejstvovala na odru SND. ______
Ženin je bil rojen v Zagradcu, njegov oče je bil učitelj, sedaj je že upokojen. Hinke je študiral v Ljubljani, kjer je dovršil pravno fakulteto. V Ameriko je dospel 19. junija 1949. Njegova mati Frančiška je bila rojena lea 1896 v Pueblo. Pisala se je Vidmar. S starši je še mlada odšla v staro domovino, kjer sta še oba starša živa. Hinko bc s svojo nevesto obiskal tudi Rev. Ciril Zupana, starosto slovenskih duhovnikov v Amerik,, ki je v Pueblo krstil njegovo mamo. Pač redek slučaj. Mnogo sreče želimo rn 1 adurnu puru v novem sta. nu.
Vrnitev iz bolnišnice—
Frank Vidmar, 1187 E. 173. St. se je [povrnil iz bolnišnice, kjer je srečna prestal operacijo. Nekaj tednov mora biti še doma pod zdravniško oskrbo.
V bolnišnici—
Mrs. Katarina Kral iz 1096 E. 67. St. se nahaja v St. Alexis bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Pozdravi iz Floride—
Mr. in Mrs. M. Beros, ki la-stujeta znani Beros studie, pozdravljata iz St. Petersburga, Florida.
Jack Lenarčič vabi—
Jack Lenarčič je prodal svoje iposestvo na Cherokee Ave. in kupil lepo posestvo v Mentor, Ohio. Nahaja se na1 King Memorial, R. D. 3, % milje od ceste št. 20. Takoj za kino glediščem v Mentor cibrnite na desno in kmalu boste tam. Jack prav prijazno vabi svoje prijatelje, da ga ob priliki obiščejo. Vam bo prav prijazno postregel, kot je njegova navada. Danes nastopi pomlad—
Po koledarju nastopi [pomlad drevj cb 11:36. V soboto sta bila dan in noč enako dolga, poslej bodo pa dnevi vedno daljši, noči ka krajše.
Dvajseta obletnica—
V torek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Alojzij Gornikom v spomin 20. obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Članice dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ so [prošene, da bi prišle danes zvečer cb 7 uri k molitvi in k poslovitvi od pokojne članice Jennie Kristoff, ki leži v pogrebnem zavodu Jos. Žele in Sinovi, 458 E. 152. St.
Odpeljan v bolnišnico—
Nenadoma je bil odpeljan v St. Vincent Charity bolnišnico dobro poznani rojak John Per, 6218 Carl Ave. Obiski za enkrat še niso dovoljeni. Bolnemu rojaku želimo skorajšnjega okrevanja.
Ameriška Domovina
(JAMES DEBEVEC, Editor)
G117 St. Clair Ave.	HEndca-son 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za. četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
MARCH 19S0
SUNMOKTUE WED THU no SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 2425 26 27 2829 30 31
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
33
No. 55 Mon., March 20. 1950
Komunisti hočejo svet!
Če je kak posameznik inspiriral Atlantski pakt, je bil ta človek Winston Churchill. Ko je pred tremi leti obiskal Zedinjene države, je ameriški narod še napol spal in sanjal lepe sanje o krasnem, čudovitem povojnem svetu, katerega os nam obetali vojni propagandisti. Toda dne 5. marca leta 1946 je Churchill v Fultonu, Mo., predrl ta krasen balonček iz milnice ter nas poklical v mrzlo realnost.
Sovjetsko zavojevanje Vzhodne Evrope, je izjavil takrat Churchill, je Kremlju samo povečalo apetit. Vladarji Rusije ne bodo nasičeni, dokler ne bo komunizem pogoltnil vsega sveta. Edina obramba za Zed. države in Veliko Britanijo proti tej nevarnosti bi bila njuna medsebojna močna zveza. Da je Churchill mislil vojaško zvezo, o tem ni bilo nikakega dvoma.
Dne 31. marca istega leta, ko so se zbrali v Washing-tonu zastopniki dvanajtih narodov k podpisu Atlantskega pakta, je bil Churchill v Bostonu, kjer je imel govor pred 14,000 znanstveniki, vzgojniki in javnimi uradniki, ki so nneli vprav takrat svojo konvencijo v Institutu tehnologije države Massachussetts. Ob tej priliki je izustil sledeče resnične besede:
Trinajst mož v Kramlju, ki drže na tleh milijone ljudi in kujejo načrte za zavojevanje sveta, je prepričanih, da morajo za*vsako ceno vzdržati pokonci vse ograje in bariere napram zapadu.
Oni se^ bolj boje zapadnega prijateljstva kakor njegovega sovraštva. Zavedajo se namreč, da ne smejo dovoliti prijateljskega spoznavanja in sožitja med ogromnimi kompleksi ozemlja, ki ga kontrolirajo, in civilizacijo Zapada. Rusko ljudstvo ne sme videti in vedeti, kaj se dogaja zunaj sovjetskega območja.
Mi smo konfrontirani z nečem, ki je prav tako slabo, toda v gotovih ozirih močnejše kot Hitler, ker Hitlerju je bilo treba eksplodirati in izkoristiti samo ponos Herrenvol-Ka in antisemitskega sovraštva, sicer pa ni imel nobenega tundamentalnega razloga. Toda teh trinajst mož v Kremlju pa ima svojo hierarhijo in komunistično cerkev, katere misijonarji tvorijo v vseh državah njihovo peto kolono.
Za njimi pa stoji največja in najsilnejša armada sveta! .. .
Danes ni nobenega dvoma več, da bi bila Evropa že komunizirana, kakor Češkoslovaška in London bi bil že davno bombardiran, če bi ne bilo atomske bombe v oblasti Zedinjenih držav.

BESEDA IZ NARODA
Tone
s
hriba
piše
Kaj jih sili k “priznanju”?
Pod tem naslovom objavlja “Plain Dealer” uredniški članek: .
Zapadni svet je zopet ogorčen in zgrožen nad primerom, ko obtoženec pred komunističnim sodiščem priznava krivdo obdolžb, ki nikakor ne morejo biti resnične in obtožuje samega sebe zločinov, ki jih nikakor ni mogel zakriviti.
, Takšno “priznanje” je podal pred madžarskim “Ijud-SKim sodiščem Amerikanec Robert A. Vogelei, zastopnik International Telephone & Telegraph družbe za vzhodno Evropo, ki je izjavil, da je vohunil za Zed. države. Pred sodiščem je stal kakor lutka in ponavljal besede, katere mu je položil v usta ventriloquist.
Značilna stvar pri tej proceduri ni bila v tem, kaj je Vogeler izjavil, zakaj to se je pričakovalo, temveč v tem, kako so ga komunisti prisilili in pripravili do tega, da je podal take izjave. To je večna misterija pri vseh obravnavah pred komunističnimi sodišči.
Vogelerjeva obravnava se je vršila pred istim sodiščem, pred kateiim je tudi kardinal Mmdszenty, katoliški primat Madžarske, “prizpal,” da je koval zaroto proti madžarski vladi.. .
Ob času kardinalove obravnave je ta list (Plain Dealer) izrazil naziranje, da je hipnotizem, morda še v zvezi z uporabo mamil, logično pojasnilo komunistične tehnike v izsiljevanju tako zvanih “priznanj.”
V vseh takih slučajih se obtoženci zde, kakor da so pod vplivom hipnotičnih sugestij. Vsi obtoženci so namreč kar nestrpni v recitiranju svoje “krivde” in pri'vseh je zaznamovati vidno olajšanje, ko se sami obtožijo zločinov, katerih so obtoženi. Skratka: Vsi ti kažejo simptome ljudi, katerim so bile vsajene v njihovo podzavestno pamet sugestije in kateri so pod hipnotičnim vplivom.
Belokranjske “Združene
države” in drugo
Joliet, 111. — Ko sva s prijateljem Juretom zadnjič govorila o prvih letih tukajšne slovenske naselbine, mi je Jure povedal. da v letih 1887 pa do 1898 so bili tu večinoma Belokranjci. Bilo je nekaj naših ljudi iz drugih krajev, a ne veliko. Iz Be-lokrajine so se prvi začeli pomikati čez morje v Ameriko. Gospodarske razmere so bile v Be-iokrajini vedno malo slabše, kakor po drugih delih Slovenije iz razloga, ker v prejšnih letih pred prvo svetovno vojno ni bilo železniške zveze, vsled tega tudi ni bilo nobene industrije tamkaj, Poljske pridelke, vino in nekaj cfrugega so zvozili z živino. Kmetje so bili redki, ki so dobro izhajali. Kmetije so se z vsako generacijo na novo zadolžile, ko je bilo treba mladim prevzemnikom izpalčevati bra-
žalostno, žalostno!
Dne 11. aprila bomo imeli primarne volitve. Običajno so primarne volitve bolj- vroče, kakor potem končne volitve v jeseni. Zdaj bodo izbirale stranke svoje kandidate in vsak bi bil rad kandidat. Upajmo, da bodo stranke izbrale najboljše kandidate, ki bodo delali za ljudstvo. J ure pravi, da takih “angelčkov’’ je zelo malo med sodobnimi po-litikarji.
Proračun za izdatke prihodnjega leta tukajšne občine je za $17,262.00 višji od lanskega. Davkoplačevalci naj bodo pripravljeni na višje davke. Zato, da bi kdo kaj davkoplačevalcem prihranil se med. politikarji nihče ne zanima.
Prometnih nezgod se dogodi vedno dosti. časopisih, na radio in drugače se stalno opozarja auto voznike na previdnost, pa zgleda, da vse skupaj le malo pomaga. Skoro sleherni dan se zgodi kaj na naših cestah, čemur bi se z večjo previdnostjo lahko izognilo. Vsak naj bo previden pri vožnji, pa bo manj nesreč in prepirov in tožb radi neprevidnosti pri vožnjah.
Naš šerif za okraj Will, Mr. John Kirinčič, je imenoval te dni za svojega glavnega pomočnika (Chief deputy sheriff) našega agilnega rojaka Mr. Johna
te in sestre na gruntih, skrbeti I J. Jevitz (živec), ki stanuje na
1123 North Hickory Street. John živec bo nadomestil pokojnega glavnega pomožnega šerifa, Wm. B. Barrowmana, ki je letos 19. februarja umrl za srčno boleznijo. živec je zelo aktiven v političnem živlenju našega mesta in okraja. Pred 4 leti je bil eden glavnih kampanjskih voditeljev za izvolitev šerifa Kirinčiča. Tako naši mladi možje zavzemajo bolj in bolj odlična mesta v našem, političnem življenju Naše čestitke!
Pred nekaj dnevi je preminula rojakinja Mary Gerdešič, stara 68 let. V oktobru 1949 je preminul njen mož Jakob Gerdešič, kateremu je zdaj sledila še ona. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa ih pogreb je imela v oskrbi pogrebnica Mrs. Težak. Sorodnikom iskreno sožalje, pokojnici pa sveti večna luč in naj počiva v miru.
Bližamo se Velikinoči, a vreme imamo pa bolj podobno vremenu, okrog božča. Pa je že tako, kakor so rekli slovenski očanci: O božiču na soncu, o ve-Jikonoči za pečjo.
Pozdrav čitateljem,
Tone s hriba. —-----o—-
John B. Brenza za okrajnega blagajnika
Chicaigcf, Ul. — Chicaški Slovenci, zlasti o n h ki bivajo v o-kolici fare sv- Štefana dobro poznajo Johna B. Brenza. Kadar koli stopijo v znano banko Metropolitan State Bank, ki se nahaja na vogalu Cermak Road in Leavitt-ceste, tedaj vi-dijei za pisalno mizo takoj poleg vhoda zelo vljudnega in prijaznega moža, ki vsakogar pozdravi z veselim nasmehom in dobrohotnim pozdravom. To je Mi. John B. Brenza, pred-
Komunisti ne prirejajo teh teatranih obravnav samo >:a šalo ali za prazen nič; oni imajo vselej vzrok in razlog zanje. V primeru kardinala Mindszentyja je bil njihov motiv, da diskreditirajo katoliško Cerkev in tako odstranijo najmočnejšo zapreko komuniziranja madžarskih primeru Vogelerja in njegovih soobtožencev pa je ocividen namen in motiv, da utarejo pot za zaseg lastnine^zLrali bogvekam. prej omenjene telefonske in telegrafske družbe v Madžarski ' -i0 nam komunisti.
za prevžitkarje. Zato so mladi gospodarji težko izhajali in so morali v zunanji svet za zaslužkom, da so si malce pomagali v takih razmerah. Odhajali so na Bavarsko, nekateri na gozdarska dela v Slavonijo. Ko se je pa pot odprla v Ameriko so začeli odhajati sem. Zaslužki iz Amerike so rešili večino belokranjskih gruntov, je dejal Jure.
Meni v tistih letih še ni bilo toliko znano, kakor Juretu. On precej dalj časa travo tlači nego jaz. Takrat v mojih mladih letih se mi v Belokrajini še ni zdelo prenapačno. Morda, ker nisem bil na kaj boljšega navajen. Lepih belokranjskih goric se večkrat spominjam, v okolici Gra-broveca, Radoviče, Dražičev, Božakovega. Gorice: Veselica. Repice, Drašiči, Brčice, kolikokrat smo bili v vinogradih in veselja je bilo dosti.
Zanmivo je tudi, da gori proti vzhodnemu severnemu koncu črnomaljskega okraja ki sega v Gorjance od Rakoveca gori do Kunčanov in še naprej je bilo precej Vlahov, takoimenovanih Uskokov, ki so prišli svoj čas pred dolgimi leti iz juga. Nas Belokranjce so imenovali med seboj, ^ tam okrog Božakovega, Rakoveca in Radoviče so bili “Gorci.” Na ravnem doli okrog Metlike, pa so nam rekli “Poljci.” Suhor-ci in Lokvičani so bili “Privr-ščani.” Tam doli proti Semiču okrog Črešnjevca so bili pa “Šokci.” iče bi vsi ti imeli vsak svojo republiko, potem bi bila lahko Belokrajina nekaka dežela “Združenih držav.” Pa take pokrajinske značaje in posebnosti imajo gotovo tudi drugi kraji na Slovenskem.
Belokrajina je lep košček sveta. Gospodarsko pa tam seveda niti v dobrih časih ni bilo najboljše. Zdaj po vojni, ko je vojna \jse razdejala in ko komunističen režim s silo pobira ljudem vse kar more, je pa še slabše. Od doma sem pred kratkem dobil pismo, v katerem pravijo: Dati smo morali vladi enega junca, eno kravo, enega prašiča, jajc moramo dati vsak mesec določeno število, pa če kokosi neso ali ne, tako tudi žito. Nihče pa ne vpraša nas, kako bomo živeli sami. Zraven pa še visoke davke plačati. Kmalu borilo vsi sami berači. Naši gozdovi so že skoro prazni, pa bodo tudi šol. VI hlevi in žepi. In potem? Polt jih ov' hrali bodo nam še zemljo, nas pa
Tako vlada-
sedfnik od Metropolitan State
Banke. Prav tak je, kafcc!r”na tu priobčeni sliki, le (poglejte ga.
Kdo pa je ta naš prijazni John? Čitajte, povedal vam bom. John Brenza je po rodu Litvinec. Rojen je bil v pre-mogarskem, okrožju v JSf-anti-coke. v Luzerne County, v državi Pennsylvania. Tam souse bili naselili njegovi starši. Pred 40 leti je prišel v Chicago. Šolal se je že prej v Penni in tu pa je naredil izpit za odvetnika. Pred 36 leti se je začel udejstvovati na polju bankar-stva. Metropolitan State Bank načeluje skoro od tedaj naprej in to zelo previdno in modro. V času depresije, ko so bile po mestih in deželah z prav malimi izjemami skoro vse banke zaprte, je Metropolitan State Bank prav pod njegovim vodstvom vlziorno in previdno poslovala naprej in imela na razpolage.' vire,- da je izplačala vsa komu vsak čas vsak dolar in cent, ki je bil pri njej vložen. Svojim vlagateljem, posebno obrtnikom in trgovcem je John vsakomur najboljši svetovalec v gospodarskih zadevah.
John Brenza. je prav odličen prijatelj Slovencev in njihovih ustanov. Ko smo pred. skoro 30 leti ustanavljali slovenski katoliški dnevnik v Chicagi “Ame-rikanski Slovenee-Edinost,” je list velikodušno podpiral z o-glasi. Ni bilo ne Božiča ne Ve-likoenoči, da bi ne bil naročil vsaj ipio pol strani oglasa v listu. To so razlogi, da pišem o njem.
Ko je imela Redna Republikanska stranka v okraju Cook v Illinoisu svoje posvetovalne sestanke glede izbiranja kandidatov za razne okrajne, mestne in druge urade, je večina zborovalcev republiknaskih voditeljev naprosilo Johna Brenza, naj sprej me kandidaturo za okrajnega blagajnika. Na s.plošnd zahtevo je John kandidat uro za nominacijo sprejel in Redna Republikanska stranka ga je soglasno odobrila in potrdila kot svojega rednega kandidata za primarne volitve tea imenovani urad.
Jehn Brenza je ob sprejemu podal svoje stališče in je močno ipcvdaril, da ako bo izvoljen, 'bo gledal, da se uvede v urad o-krajnega blagajnika čimbolj strogo varčljivo gospodarstvo, da se bo davkoplačevalcem prihranilci denar, ne pa istega razmetavalo po nepotrebnem. Dalje je dejal, da bo na vsej črti deloval na to; da se zajezi v deželi inflacijo, katera tira kvišku cene in draginjo. Sploh bo gledal v vsakem oziru za splošne ljudske koristi.
Kot prijatelj kandidata Johna Brenza se čutim! dolžnega, da ga s temi vrsticami prav toplo ipripdročim vsem slovenskim volilcem. Glasujte zanj na dan primarnih volitev v torek dne 11. aprila 1950. kot kandidata za okrajnega blagajnika okraja Cook.
John Terich.
NAŠA MICKA IMA
TUD BESEDO
Tisti nepoznani Tone iz Argentine nadaljuje takole, če bom znala prav povedati vse tiste njegove prevelike besede, ki se jih nisem jaz nikoli učila v šoli, pa ki sem hodila k Sv. Vidu, kjer nam je sestra Manneta vlivala slovenske besed na vso moč v odprte glavice.
Takole pravi Tone: “Veste, ljubezniva gospa Micka (naglo sem ošvrknila s pogledom našega, ki si je podpiral glavo z obema rokama in strmel v mizo, da nisem prav vedela, če sliši, kar mu čitam, ali ne.- No, take besede mu bolj naglas izročim, ali pa ponovim, nekaj mu bo že ostalo, ki je tako počasen za take besede) da se prav nič ne čudim, če je oni dan ongavih nekaj Završkih fantov tako lepo in neznansko čudovito žingalo na tisti prireditvi v vašem mestu. Če so pa imeli tako odlične poslušalce pred seboj. (Kar je res, je pa res, sami izbrani smo bili takrat). Ni vseeno, kakšni obrazi se nahajajo pred nastopa-jočmi. Od publike je zelo odvisno za uspeh. In tistih nekaj Završkih fantov je imelo srečo, da so imeli na proslavi pri Sv. Vidu,, o kateri piše A. D. 7. novembra, tako odlično in hvaležno publiko pred seboj. Prav zato pravim, da se ne čudim, da je tisti veliki basist s tako vne-
John B. Brenza predsednik Metropolitan State Banke
Glas iz Pittsburgha
Pittsburgh, Pa. — V pitts-buršiki okolici ie mnogo govora med našim narodom proti komunističnemu gibanju, ki ga vodijo naiši gospodje okrog Slovanskega ameriškega kongresa ter oznanjajo “sveti komunistični evangelij” in da so velikj prijatelji delavstva, Tita in seveda Stalina. Nekateri zvesti poslušalci so jim nasedli 'n so šli okušat svobodo v “raj”, a našli so vse obratno— svoboda jim je odvzela dolarje, da so jim samo tisti ostali, ki s: jih imeli zašite med podplati na čevljih.
Na ubogih malih kmetijah, kjer v “raju” redijo s (prihranki po dva prašička morajo od teka odati državi 120 kg svinjskega mesa. prav tako j«? pri goveji živini in perutnini; za nameček jih pa še gonijo na
‘iprostovoljno delo” im pri vsem tem pa naj pojejo “Smrt fašizmu, svcibodo narodu . .” Torej nekateri “pravoverni” so tem našim komunističnim laižnikom verjeh in odšli nazaj v Jugoslavijo, a vrniti se ne morejo več. To so jim preskrbeli oni “naši”, ki znajo dobro lagati, češ, da so za delavca in proti 'Oderuhom, v resnici pa gollfajo in tlačijo ubogega delavca.
Zadnje dni so bila v naših dnevnikih priobčena imena o-nih, ki pripadajo komunistični organzaciji. Zdi se mi, da so mnogi od teh že v strahu, da bodo morda deportirani v stari kraj, zate pa vodstvo Ju-gosl. amer. kongresa že prosi pomoči od društev. Ko je bilo prečitano njih pismo na seji našega društva odsijek 20 HBZ, je članstvo enoglasno od-glasovalo in zavrglo prošnjo ter reklo, da s tistimi komunističnimi vodji kar v Moskvo, ker mažejo dobro trne našega naroda tukaj.
Matt Cvetič. ki je obelodanil imenah rdečih, je sedaj heroj in luč, kateri je treba slediti in počistiti s komunisti, ki so zatiralci, izdajalci in pravi strup za naš nared. FBI s Gvetičem vred pa želim mnogo uspeha, da čimprej počistijo s temi našimi “naprednimi”, ki lajejo slabo ime našemu narodu v Ameriki.
Dnevne novice pri nas pa so: Pri Jones and Laughlin Steel Corp. ne delamo že od 23. fe-oruarja radi pomanjkanja pre moga, da bomo lahko veseli za vel. n:č s praznimi plačilnimi 'kuvertami. Pa samo Bog daj zdravje! Pomlad se bliža, za-".o 'pa vsi na delo in očistimo svoje hiše, svoja društva in okolico komunizma in operimo sramoto, ki nam jo je napravil v tej naši lepi deželi Ameriki.
Vsem naročnikom in čitate-Ijem tega lista želim zdravja in vesele velikonočne praznike. Bog vas živi!
F. Chemas, naročnik.
mo tink-tonkal po nekem Izidorju, da se ga Vaš kar ni mogel naveličati. In to zagotovo vem, da Vašega ne potegne vsaka sapica, ampak mora biti že kar malo viharja. (Križ božji, kaj ga poznaš, Tone? Kaj vihar, vsa Severna in Južna Amerika ga ne premakne, če enkrat reče da ne. Uh, da mora biti tak!) Ampak ubogi Izidor, po katerem je oni veliki basist Janez tink-tonkal! Saj menda ga ni obdeloval s pestmi? (S kakšnimi pestmi, neki! Samo z glasom ga je obdelava!, potlej pa še našo Nežo, ifi so jo dolžili, da ga rada “cuk-ne,” in da je zastran tega zaprta bila, pa so jo trikrat izpustili, enkrat je pa sama ušla).
In da je bila tudi Katrca s sladkimi jagodami tam? .Tista, ki gre v dvajseto leto. Aha, zdaj mi je pa jasno, zakaj je oni s speglami tako navijal počez da ste morali Vašega dregniti in opozoriti nanj, ker je bil Vaš, kakor pravite, ves zaverovan le v svojega basista. Ni čudno, če je pa tudi Vaš sam basist sedaj v zimskem času, ko je prehlajen. (Ti, kako pa velo notri tam v Argentini, da ti teče iz nosa? sem se obrnila do našega. Kaj! je zazijal, ker je bil malo zadremal. Nič! sem mu rekla, pa sama brala naprej. Tak pest-jak, ki še enega malega pisem-čka ne more poslušat, pa ki takega še nisem imela v rokah. Še Lojze iz Malverna ne zna tako lepo, pa ki se nekaj šteje.)
Veste kaj, gospa, dajte, naj bi Završki fantje tisti koncert ponovili enkrat v maju, ko se bodo osušile binkoštne rosice in bodi' začeli s koncerti čmrli in kosi, pa boste videli, kako jo bo Vaš udaril s tistim špeglarjem počez. Posebno še, če mu boste dovolili, da jih bo prej en par stisnil. Taki namreč najraje pojo čez; eden- ima višjo štimo kot drugi. Drugo jutro je pa bas, tisto pa že.
Veste, draga gospa Micka, zelo me firbec žene, kdo naj bi bili čisti Završki fantje. Sodil bi, da so: basist Janez, tenorist Viktor, bariton Martin in še kdo. Vi lih gotovo dobro poznate in bi Vas lepo prosil, če bi enemu ali drugemu namignili, da je že čas, da bi s spomnili na svojega ‘Ta drugega” iz taborišča. Grdobe so se menda prevzele, ali kaj.
Tudi mene prime, če se spomnim nazaj, kako smo s postrani klobuki žingali s tistimi Zavr-škimi fanti, pa s krivci za klobuki in sicer naprej obrnjenimi-(Ti, sem se obrnila do našega, pa odnehala, ker mi je bil vpričo zaspal pri mizi. Veste, raje ga imam spečega doma za mizo, kot pa če bi okrog divjal). Rada bi ga bila vprašala, če je kaj razlike, ako so krivci obrnjeni naprej ali nazaj. Jaz. jih imam vedno naprej obrnjene, se mi najbolj poda).
Zapisali ste tudi, ljuba Micka, da ste bili vabljeni na koline v Kanado. Tudi tam bodo menda moji zanci: Lojze, Viktor, Tone, Bartol, Miklavčič in drugi, ki se nosili več ali manj postrani klobuke. Pa nas je razneslo na vse strani in gotovo vsak trikrat na dan zaprosimo: da bi se še se-šli!	,
Takole, draga gospa Micka, pa naj bo za danes. Upam ste imeli potrpljenje z mojim pismom. Se enkrat prosim, da dregnete tiste zaspane Završke fante, naj se oglasijo včasih sem doli, pa tje v Kanado v mojem imenu pošljite gorke pozdrave, ker pri nas je zdaj vroče ko sam hudnik, dočim se pri vas, bi sodil, grejete pri gorki peči. Zbogom, pa obiskat nas pridita z Vašim sem doli. Vaš prijatelj-Tone.”
- ■
*. s s •* '*j.*Ty*
Vidite, tako lepo je napisi’ da se mi je kar srce topilo. Takoj sem sklenila, da bom požigala našim Završkim fantom, da se bo kateri spravil k pisanj11 in pa tje v Kanado bom odp^ lala pozdrave. Menda so tisti, d so oni dan koncert imeli in ki sva jih z našim poslušala Fernu, kako lepo so zapeli. ^
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
“Res je, Klemen. Krivica cvete kakor hudičev zaklad. Nekai ljudi bo slabih in iz teh ljudi se krivica razliva dalje kakor povodenj. Samo omejuješ jo lahko, uničiti je ne more's. Poglej, vstal je sv. Frančišek, v žakljevino odet je budil vest bogatim, mnogim je pomagal, vsem ni mogel. In vendar je zapel sončno ipesem. Spoznanje te ne sme nikoli zlomiti. Stori največ, kar moreš in srečen boš.”
Klemen gleda predse.' Župnik Vencel ko j vidijo, 'da se fant še ni dognal.
“§e nekaj te grize. Vidim. Povej.”
Klemen išče za besedami. “Naravnost povej! Ni ti treba iskati ovinkov.”
“Mislil sem, da bi morali mi vse zapustiti,” je skoraj da-
“Tlic, kluba, kluba. Plosa, plosa.”
Počakaj, Cenek, sonca ti prinesem. Sonca in kruha. Nič ne vekaj.
Prav v kot se stisne Klemen in ko vlak bruhne proti Radovljici, se zazre skozi okno v polje, ki je obsijano od sonca, v Jelovco, v nebes, ki je moder kakor spominčica.
Cenek, beraček moj, prinesem ti sonca. Cel koš tT ga prinesem, da bo za celo tvojo mladost.
Nasmehnil Se je Klemen in žalost je šla od srca kakor bi
jo s prstom, obrisal.
*
Dnevi so naravnost bežali. Učenje se je kopičilo. Šolsko leto se je bližalo koncu.
Klemen in Moškaj sta molčala, kakor da imata duhovne va-
hnil Klemen.
“Vedel sem, da te tudi to grize. Tudi mene je nekoč, ko sem bil v tvojih letih. Ne imejte dve sukenj, kajne? Prav, da berčš sveto pismo. Nekateri so višje ipoklicani. Morda si med njimi. Ni pa greh, če si privoščiš toliko, kolikor je tvojemu stanu primerno. So pa izjeme, ki bolijo. Vem, da si jih že srečal. Ej, Klemen, tudi jaz seim dosti pretrpel zavoljo tega.”
“Včasih se vse upre vame in se bojim, da ne bom zdržal,” je skoraj žalosten Klemenov glas.
“Dokler se boš bal, toliko časa ne boš padel. Zapomni si, pade tisti, ki misli, da stoji.
Prizanesljivo se smehljajo gospod Vencel in sonce se le-skeče v njihovih belih laseh.
Potlej je Klemen vstal, čudno truden, zbit. Župnik Vencel so gledali za njim skozi okno in kimali z glavo.
“Eh, Križani, težak križ si nekaterim pripravil. Že ob spoznanju trpijo. Blagoslovi Klemena!”
Klemen je 'bil vesel, ko so minile počitnice. Brez, žalosti je odhajal. Sonce ga je sprem-ijalo, ko je odhajal čez Bled proti Lescam. Proti Begunjam ni pogledal. Mirno je šel in ozdravljal otrckom, ki so ga pozdravljali.
Mislil je ra Modriševega Tončka, ki je umrl. Mislil je na Kremenčevega šestega, ki se še ni rodil. In na Koritniko-vo, ki jih nima še osemnajst, pa se že -cnegavi z moškimi. Oče jo prodaja.
Vso barakarsko kolonijo nese Klemen v svojem srcu. Vso beračijo, Jakopinovo grlico in Mohorjev obup, kletve razočaranih in skrite molitve cd dela in nosečnost: zgaranih žena, gnilo mladost prodanih deklet in praznoto otroških dni teh, ki jim je življenje zaznamovalo očete.
Sklonjen gre Klemen na kolodvor. Kakor da je sonce pa-lo na njegov hrbet in ga zdaj nese ubogim,, ki ga čakajo.
MAKE
ONE> DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD
When you wont vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the full basic daily needs of the five vitamins whose requirements in human nutrition have been established.
MILES LABORATORIES, INC. L>----- . Elkhart, Indiana----
je-
Nekega petka večer je bil Klemen klican k spiritualu. Ko j je vedel, da bo nekaj napak.
Sedela sta na stolu ob mizi, pregrajeni z zelenim prtom. Prve besede so bile bolj tipanje, nato je prišel spiritual s pravo barvo na dan.
“Premalo bratovske 1 j ube-zni je v vas, premalo spravljivosti. Potrpeti je treba z napakami drugih.”
Zdaj je Klemen vedel, da misli na Mcjškaja,
“Vem, toda ne morem vsakemu nasproti za celo pot. Brat bi mi šel lahko do polovice nasproti.”
Spiritual je rahlo zvišal glas.
“Poskusite, saj bo šlo. In pazite nase. Ne delajte preveč navžven, da se ne raztresete. Morda dobro mislite, pa mlad človek je rad preveč zagnan. Festina lente!”
Klemen molči. Nekaj kakor trma vstaja, v srcu. Toda, Klemen ne reče besede. Nato vstane im odide. Počasi gre po hodniku. Med zidovi je Somrak, po sobicah že gore luči.
Klemenu je neznano težko. Boli ga Moškajeva hinavščina. Tožil ga je.
V	tem hipu se mu je zazdelo, da je nevede zablodil na te ozke hodnike, da ne spada sem.
Ko je ' stopil v svojo sobo, Moška ja ni bilo.
“Sram ga je,” 'se mu je utrnila misel. “Ve, zakaj sem bil klican.”
Nekam, zagrenjeno je pričakal konec šolskega leta. Počitnice so bile oznanjene. Mislil je, da bo oznanilo sprejel z veseljem, pa ga je z mirom, skesaj z otožnostjo.
V	nedeljo je šel v 'Sibirijo. Prj Kremenčevih so kupili fantka. Za Klemena so ga, krstili.
“Naj Vaše ime nosi, ker ste mu prinesli plenice,” se je nasmehnila Kremenka. “On je ta ko želel.”
Kremene ni nič rekel, samo pogledal je tako, da je Klemen takoj vedel, da mu je hvaležen.
Vse znance je Klemen obredel. Še mar mu ni bilo, da bo spet zamudil in da ga utegne vratar nahruliti.
ITČLAIR HARDWARE
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE
POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE 7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddio Pujždar_ _ Joe Vertocnik
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašel.i in prehlad. Pridite takoj, ko čutite orehlaU
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
Prijatel’s Pharmacy
. SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68tk
MARCH 1950
SUN MON TUE WI0THU FRI SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1415 16 1718 19 20 2122 23 2425 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
MAREC
25. — Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND na St. Clair Ave.
APRIL
2. — Pasijonski klub poda!Clair Ave.
Pa'sijon v SND na St. Clair 21. — Slovensko samostojno
19.	— American Veterans W. W. 2 ples v SND na St. Clair Ave.
20.	— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ples v SND na St.
Ave.
14.	__ Immaculate Concep
tion Church Holy Name Society iples v SND na St. Clair Ave.
15.	— Društvo Danica št. 11 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
16.	— Pevski zbor Zarja spomladanski koncert v SND na St. Clair Ave.
21.	— Golden Gophers Club ples v SND na 'St. Clair Ave.
22.	— Društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave.
23.	—Glasbena matica vprizo-ri opereto “Gospodična Nituš” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
28.	— Independent Veterans Club ples v SND na St. Clair Ave.
29.	— Društvo Lipa št. 129 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave,
MAJ
5.	— Veterans Blaskovič Post 5275 ples v SND na St. Clair Ave.
6.	— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
14.—Društvo Euclid št. 29 SDZ obhaja'25 letnico obstanka v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico bstanka. Popoldne ob štirih banket v dvorani SND na 80 ‘St.; ob osmih zvečer ipa ples. Igra Sokach orkester.
26.	—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave.
27.	— Društvo Srca Marije ples v SND na St.' Clair Ave.
28'. — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JUNE
3. — Glasbena matica ples v SND na St. Clair Ave.
10. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
17.	— Sportmen’s Club of Slovenec št. 1 SDZ plek v SND /ia St. Clair Ave.
18.	— Zveza društev Najsv. Imena priredi velik katoliški dan združen z vrtno veselico na prostorih Brae Bura, 25000 Euclid Ave,
SEPTEMBER ,
24. _ Pevski koncert skup-
nih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St, Clair Ave.
OKTOBER
29.—Oltarno društvo fare
Marije . Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani.
Iz newyorške okolice
Red Cross Campaign Foster for 1930
New York, N. Y. Nihče ne piše iz naše newyorske okolice, samo beremo kako je tukaj in tam, ,pa bi bilo razveseljivo citati tudi, kako je pri nas. Predvsem nam zelo manjka vode, katere vsaka kapljica je iz božje roke, a mnogo ljudi se tega ne zaveda, kaj bi bilo, če bi ne bilo vode. Vse bi se posušilo in umiralo bi življenje. Če bi vino teklo namesto vode, bi bila voda dragocena; nihče bi vina ne pil in vsak bi rekel : po vodi ni glavobola, sem zdrav in se dobro počutim. Seveda so pa ljudje, ki točijo vodo brez skrbi kot da voda kar mora biti na svetu, pa jo imamo samo po dobroti nebeškega Očeta, ki take lepo skrbi iza nas zemeljske otroke.
Božični čas je že daleč za nami in tu je že sveti velikonočni čas — velika noč. Na tisoče zajčkov bo predstaljalo veselo Alelujo. Nikakor se mi ne zdi prav, ia premnogi ljudje za take praznike pošiljajo kartice, ki prav nič ne predstavljajo1 praznika, katerega obhajamo. Na božičnih karticah je videti slike vse od smreke, zime do kužeta ali psička, samo kaj nabožnega, ki bi spominjalo na rojstvo Gospodovo, tega pa ni. Izbirajmo za take prilike kartice kot debri katoličani, ki odgovarjajo času. In prav tako za veliko noč. Saj vedno lahko dobimo kartice, ki spominjajo na trpljenje, smrt in vstajenje našega Zveličarja.
Pred božičem smo imeli v New Yorku sveti misij en, ki ga je vodil naiš preč. škof dr. Gregorij Rožman. O, kolikrat se j spominjam nanj in srečna bi bila, če bj vsaj še enkrat slišala njihove pridige. Molimo za našega velikega misijonarja.
Zadnje dni sem dobila pismo od nekega duhovnika iz italijanskega taborišča, ki mi piše:
“Veseli me, ko vidim, kako iepo pišete o našem škofu. Zdaj vsaj malo vidite kako po krivici so ga sovražili doma prav radi njegovega odločnega nastopa proti breizbožnikom, ki so zapeljevali ljudstvo, širili svoje zmote in prelivali nedolžno kri. On je res svet škof. In prav zato je njegov
delež __samo trpljenje. Nima
sončnih dni, ker se bolje počuti v bridkosti, da je bližje svojemu Učeniku . .”
Zelo sem bila vesela, ko sem brala tako laskave besede o prevz. škofu. In prosim Boga, da mu da vse milosti in ga podpira v njegovem prizadie-yanju zai zveličanje naših duš.
Preteklo let) je bilo žalost-
Mme. Chiang na obisku, obrambnih postojank. — Mme. Chiaug Kai-shek, soproga vrhovnega poveljnika nacionalističnih kitajskih čet, je obiskala čete na Kmmen otoku, ki je le malo oddaljen od A moy otoka, lejev imajo kitajski komunisti že svoje postojanke. Poleg nje na sliki sta dve kitajski deklet, Id slutita v armadi kot “TFACS.”
no zame in moje družine. Dve mladi mamici sta se morali podvreči težkim operacijam in smo se v resnici že bali, kaj bo znjima. Po vrhu tega pa vse polno sovražnikov, kot bj hruško otresel in premnogo takih, ki smo jim bili velikokrat v pomoč. Pa bom rekla tako kot iso spregovorili naš prečasti; škof Rožman prvi večer svetega misijona tu v New Yorku: ‘ISaj, ko bomo umrli pa nas ne bodo mogli. Naj bo v imenu božjem, saj so tudi Jezusa sovražili in ga še.” — Razveseljivo je bilo zame, da sem dobila že dva begunca in sicer enega iz Avstrije in enega iz Nemčije. Iz Avstrije je tisti ijubljamski urar, Janez Krvina, o katerem se je reklo, da gre 15 paketov z njim, kajti on je bil, ki je obleko razdajal. V resnici sem mu jaz dala vse, d'a se je oblekel, pakete pa še danes čakamo. In je dober katoličan. Drugi begunec je pa Lojze Bajuk in tega fanta sem pa tudi vesete. ker je katoličan prve vrste; veliko mi pomaga in kako mi je hvaležen, samo mislim in on mi že izpolni željo. Prav vesela sem obeh.
Kolike: je še naših ljudi, ki 'oi lahko pomagali ubogim, da oj prišli do življenja, tukaj pa vam bi bili hvaležni in v pomoč. Jaz sem prav vesela in srečna, da sem trem sponzorica.
Pretekli teden sva se pogovarjali z neko tovarišico, ki mi je rekla, da ne vidi nobene razlike med Ameriko in Jugoslavijo. Pripravila sem ji sedež poleg sebe na vlaku, ko sva se z dela .peljali, a ni prisedla, pač pa je na prvi postaji izstopila. Viz dihnil a sem: Bog diaj vsem zaplejanim pamet.
Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine in listu pa želim obilo uspeha in novih naročnikov.
Antonija Rupnik. -------o----—
Prošnja iz domovine
Rossford, O. — Podpisani lepo prosim, če bi hoteli priobčiti naslednje,.pišimo in pro-šnjo profesorja Klasnic Toneta iz Maribora, v katerem se obrača do dobrih slovenskih src in dobrodelnih organizacij v Združenih državah za nujno pomoč. Podpisani ga osebno dobro poznam, je eden mnogih naših in zvestih kulturnih delavcev v Mariboru in sedaj tudi žrtev svojega prepričanja. Tako le mi piše:
Dragi g. župnik:
Ker vem sam, da si v neprijetnem položaju, sem1 že od Božiča sem okleval, da bi Ti pisal in v tej ali onj obliki poprosi} :za -pomoč. Nocoj sem še ie odločil, četudi me muči občutek, da sčm zoprno nadležen. Vendar je stiska in beda, skozi katero se z ženo prebijava s Štirimi otroki tolika, da sem se le odločil napisati to pismo.
Obračam se nate predvsem s to prošnjo, da bi skušal zain-leresirati za usodo 'bednega slovenskega profesorja s petčlansko družino koga izmed ameriških Slovencev ali morda ivašno kat. 'slov. organizaicijo, ki bi po svojih članih ali sicer kako zmogla uresničiti plemenito dejanje pomoči potrebnega družinskega očeta in štirih nedoraslih otrok. Po štiriletnem izgnanstvu smo se vrnili 1945 v domovino polni veselega upanja, da nas bo domovina sprejela in nudila najpotrebnejše. Pa sme ostali brez obleke, obuvala, perila, posteljnine. odej itd. Ves sistem preskrbe na točke ti da le skromen minimum, če si še od predvojne z obleko itd. oskrbljen. Sicer si velik revež. Tako životarimo bedno življenje, raztrgani, duševno strti, garamo in delamo Iz dneva v dan. Tro-■,simo~ in napenjamo vse sile, da bi se vzdržali sami, nahranili in preskrbeli otroke.
In tako sem se odloči] potrkati na plemenita srca ameriških 'Slovencev onkraj oceana. Hvaležni bomo za vsako pomoč, ki bi nam je kdo nudil: zlasti smo vsi po vrsti potrebni perila, obleke in obuvala. Zlasti bi bil hvaležen dobrotnikom za obleko, plašče, pul-cvre in zimsko ter letno obutev za otroke, kj so popolnoma bosi. V Izadinjem času je celo za moko 'oziroma kruh težko. Po deset dni v mescu smo večkrat brez moke, oz. kruha, ker pač na mesec pripadajočo količino prej pojemo. Tu navajam nekaj osebnih podatkov, ki bi bili morda potrebni za tega dobrotnika: Otroci: Maruška 11 let bolj velika, Tonček 9 let, Marica 6 let, Peter 4 leta. Žena šibka srednje postave, čevlji štev. 4. Jaz srednje postave, širok, čevlji štev. 9. Pripominjam, da šiva žena otrokom obleke sama in bo lahko dobro uporabila tudi stare, že nošene obleke. Žena se 'Ob tej priliki priporoča za nekaj “Singer šivank za šivalni stroj (različne številke).
Plemenitih dobrotnikov se bodo spominjala štiri otroška , srca tam daleč v Mariboru v svojih večernih molitvah in ob nedeljah pri sv. maši. To je edlino, kar lahko storimo, da prosimo Boga, naj bo On plačnik vsem onim, ki lajšajo bedo svojim neznanim sobratom v Kristusu.
Anton Klasinc, profesor . Maribor, Cesta zmage 60
Slovenija, Jugoslavija.
Morebitne darove za gornji naslov zbira tudi Rev. Horvat Stefan, 124 Maple St, Rossford, O. Morejo pa dobrotniki svoje darove poslati tudi sami na profesorjev naslov.
*	Štefan Horvat,
župnik.
DELO DOBIJO
Pek dobi takoj delo
Restavracija v mestu potrebuje teko j peka; treba je peči vsako vrstno pecivo. Dobra plača. Treba je poslati pismene ponudbe na upravo Ameriške domovine po šifro “Pek,” 6117 St. Clair Ave.	(59)
MALI OGLASI
OBZOROVA TISKARNA V MILWAUKEE NAPRODAJ!
Opremljena popolnoma za tisk modernih trgovskih tiskovin, dnevnega ali tedenskega časopisa v polnem formatu, knjig in brošur v slovenskem in angleškem jeziku itd. — O-riginalna vrednost opreme — $22,000, se proda za $7,500. Tiskarna je sedaj v polnem o-bratu in na razpolago za ogled. V slučaju nakupa se prevzem lahko izvrši takoj. Potrebno naplačilo $3000, ostalo na lahke mesečne obroke. S tiskarno so na razpolago tudi najemninski prostori z opremljeno pisarno za upravo ali uredništvo in obsežno kletjo za skladišče papirja. Najemnina prostorov s kurjavo $125.00 mesečno. Zanesljivim interesentom, ki bi ne imeli dovolj kapitala za nakup, se eventuel-no odda vsa oprema tudi v najem proti daljši najemninski pogodbi (lease). Za nadaljne informacije pišite na lastnika: Frank R. Staut, care of Obzor Publishing Co., 830 So. 5th St., Milwaukee 4, Wis.	(55)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša v prijazni okolici; ima 8 sob, 6 spodaj in 2 zgorej, lot meri 40x120. Kupci si jo lahko ogledajo vsak čas na 1091 E. 67. St.	(55)
Prodamo pred selitvijo
Set za jedilno sobo, hrastovi-na, 6 stolov, miza z podlogo; stal je $360, se proda zdaj samo za $50; v jako dobrem stanju. Pokličite RA 1-5510.	(56)
POLOM
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK

Zgoraj
ni več vedel, kako in. kaj; moral je posaditi ranjenca na stopnice ter s pomočjo užiga-iic, ki jih je imel na srečo pri sebi, poiskati vrata, in šele ko jih j s našel, se je vrnil ponj. Naposled ga je položil na majhno železno posteljo nasproti okna, gledajočega na Pariz: odprl ga je nastežaj, v silni žeji po zraku in po luči. Danilo se je; on pa se je zgrudil pred posteljo, ihteč, onemogel in ves pobit, ko so mu je zopet zbudila strašna misel, da je ubijalec svoje prijatelja.
Dolge minute so morale preteči; in jedva da je bil presenečen, ko je nenadoma zagledal Henrijeto. Nič ni bilo na-ravnejšega:	brat je umiral,
ona je prišla. Niti vstopiti je ni videl, morda je bila tu že cele ure. Zdaj se je bil zgrudil na stol in jo je topo gledal, kako se je pod smrtnotežkim udarcem usode, ob pogledu na nezavestnega, okrvavljenega brata polašča 'silna radburje-
Zdaj ga pa že imamo!
Naročite BOCK PIVO pri nas, kjer ga dobite najceneje. V zalogi imamo tudi vsa druga piva, vina in mehke pijače. Kar pokličite, pa vam bomo pripeljali na dom.
MARINKO’S FRUIT MARKET
416 E. 156 St.	IV 1-3170
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA SOPROGA IN OČETA
Simon Bizjak
ki je v Bogu zaspal večno spanje dne 20. marca 1944.
Šest let je že minilo od bridkega spomina dne, ko Bog poklical Te je k sebi, dragi soprog m ljubljeni oče.
Pa mi Te nismo pozabili, v srcih živi še blag spomin, počivaj mimo. soprog in oče, in prosi pri Bogu za nas.
Žalujoči ostali:
ROSE BIZJAK, soproga; FRANK in STANLEY, sinova; VERA LAURJC, hči.
Cleveland, O., 20. marca 1950.
'■{ V'/.	.'č.
nost. Na posled s e mu je nekaj vrnilo v spomin; vprašal jo je:
“Ali ste zaprli vrata?”
Ona je vsa zmedena prikimala, da; in ko mu je na posled v potrebi pomoči in ljubezni podala obedve roki, je nadaljeval :
“Veste, jaz sem ga ubil . .”
Ona ni razumela, ni verjela. Čutil je, da ostajajo njene roke mirne med njegovima.
“Jaz sem gva ubil . . Da, tam doli, na barikadi .. On se je bil na eni strani, jaz na drugi . . •”
Njene ročice so pričele trepetati. .
Takrat je Henrieta odtegnila svoje roke, vsa v drgetu, vsa bleda, iz očmi polnimi groze, ki so se srepo upirale vanj. To je pomenilo konec vsega, in v njenem strtem srcu ni bilo ničemur več dovoljeno- živeti . . Ah, ta Jean, k; je mislila nanj še nocoj, srečno ob negotovi nadi, da ga vidi! In on je storil to- strašno dejanje, in je vendar otel Maurica? Saj ga je on privedej -sem nazaj, skozi toliko nevarnosti! Nič več mu ni mogla pustiti svojih rok, ne da bi se uprlo vse njeno bitje. Toda izvil se ji je vzklik, v katerega je položila poslednjo rado svojega izmučenega srca.
“O, saj ga bom ozdravila; zdaj ga moram ozdraviti! ”
Za svojih dolgih bedenj v Remilly-jsikem lazaretu si je bila pridobila veliko izkušenost v zdravljenju in lečenju ran. Takoj je hotela videti rane svojega brata; slekla ga je, ne da bi se bil vzdramil iz svoje nezavesti. Ko pa je odvzela obvezo, ki jo je bil Jean napravil v prvi sili, se je Maurice zganil, odprl vročične oči ter vjzkriknil -s slabotnim glasom. Spoznal pa jo je takoj, nasmehnil se je.
“Torej si tu? Ah, kako sem vesel, da te vid im, preden umrem!”
Zamahnila je z roko, kakor da bi mm v lepem zaupanju hotela veleti, najj molči.
“Umreti? Nočem, da bi umrl; jaz hočem, da živiš . . Nič več ne govori, le pusti mi, da storim, kar je treba!”
Ko pa je Henrijeta preiskala predrto roko in ranjena rebra, se ji je zamračil -obraz in očj so se ji skalile. Naglo je zago-spiodovala v sclbi-ci; posrdčil-o se ji je najti malo olja, in do-čim je šel Jean dol, po vrč vode, je ona trgala stare srajce, da bi imela s čim obvezavati. On ni več odlprl ust, in nesposoben, da bi ji pomagal, ves uničen, odkar je bila tu, jo je gledal, kako spretno izpira in neguje rano. Ko pa je dovršila delo in je videl njeno skrb, so je vseeno ponudil, da pojde po zdravnika. Toda že se ’i je bil vrnil ves njen zdravi razum: ne, ne, ne kateregakoli zdravnika, ki bi nemara ovadil njenega brata: treba je zanesljivega človeka,, in nazadnje se da počakati še par dni. Ko je Jean naposled dejal, da se pojde pridružit svojemu pok ku, sta se dogovorila, da se vrne, kakor hitro mu ho mogoče, ter pripelje s seboj ranocelnika, ako se bo dalo.
Odšel pa še ni, bilo je, kakor da se ne more ločiti od te sobe, vse polne gorja, ki ga je bil napravil. Iiznova sta odprla okno, ki je bilo prej nekaj časa zaprto. In s svoje postelje je ranjenec z dvignjeno
glavo gledal odpirajoči se razgled, in tudi njima dvema so pogledi gubili v daljavo, ob težkem molku, ki jima je naposled potlačil srce.
S te višine Moulinskega griča se je širila pred njima- večja polovica Pariza: najprej oddelki središča, od predmestja Staint-Honore do Bastilje, nato ves pas Seine, z oddalenjm mrgolenjem levega brega, cele -morje streh, zvonikov, kupo] in stolipfov. Dan je postajal jasnejši; strahovita noč, ena najgroznejših noči zgodovine, je bila pr] kraju. Toda v vedri jasnosti vstajajočega soln-ca, pod rožnato -barvo neba, so požari nadaljevali svoje delo. Nasproti so so videle Tui-:erije ki so gorele še vedno, Orsayska vojašnica, palači državnega sveta in častne legije, in njih plameni, ki so bledili v jasni luči, s-o polnili nebo z mogočnim drgetom. Tudi ono-stran hiš na Lil Iški -cesti in na ulici Du Bac so morale goreti hiše, kajti visoki stebri plamenov so se dvigali na križemces-tju Croix-Rouge in še dalje, iz Vauvinske ulice in ulice Notre-Dame-des-Champs. Na ' desni, čisto blizu, so dogorevale hiše v ulici Saint-Honore, dočim sc na levi, pri Palais-Royal in novem1 Louvru pod curki brizgalk ugašali prekasni, šele proti jutru zaneteni ognji. Cesar pa si vzlasti nista- mogla razložiti, je bil gost črn oblak, ki ga je gnal laapadni veter tik po-d okno. Od tretje ure zjutraj je gorelo poslopje finančnega mi. nisterstva brez visokih plamenov, z gostimi vrtinej saj: tako bogati kupi aktov so se dušili v nizkih sobah te sadrene zgradbe. In če nad prebujenjem velikega mesta tam doli .ni bilo več tragičnega vtisa neči ter
groze popolnega uničenja, Seine z žarečimi valovi, Pariza zapaljenega na vseh štirih koncih, vendar je šla obupna in mrkla žalost preko nepoškodovanih delov, spremljajoča se z gostim, neprestanim oblakom dima, ki je prihajal čimdalje širji in širji. Kmalu je zakril solnce. dasi se je bilo- pokazalo brez pajčolana; in ničesar razen te žalosti ni ostalo- na rdeč-kastobledem nebu.
Maurice, ki ga je menda zopet grabila vročica, je zamrmral s počasnim vzmahoim, objemajočim brezmejno obzorje:
“Ali gori vse? . . Ah, kako dolgo traja to!”
Solze so stopile Henri jet] v oči, kakor da je njeno gorje še narastlo od neizmerne (nesreče, katere se je udeležil brat. Jean, ki si niti ni upal, prijeti jo za roko, niti ne objeti prijatelja, je odšel z zmedenim obrazom.
“Do Skorajšnjega svidenja!”
Vrniti se je mogel šele zvečer, ob osmih, ko je padla noč. vzlic svoji veliki skrbi je bil srečen. Njegov pol-k se ni več boril, prišel je bi] v drugo črto in je dobil ukaz, stražiti tisti oddelek mesta; Jeanova kom-panija je taborila na Karuse-Ijskem trgu, tako da se je nadejal, da bo mogel iti vsak večer k ranjencu povprašat, ka-
% ■ .
Mož podzemlja. — Pa ni treba misliti, da je to kakšen raketir, o ne, to je pošten delavec, ki si služi svoj kruh s tem, da podzemske tunele obzidava s svetlo opeko (tiles). Več kot io let svojega žvljenja je preživel v tunelih pod zemljo. Slika nam ga kaže na delu, v $80,000,000 Brookhjn-Battery tunelu v Neiv Yorku.
fB
ft
Berile roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci!
“TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!”
soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji
Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Naprodaj tudi pri tvrdkah:
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio


V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.
sszr-" .......i
Da si zasluži za hrano. — “Winky,” velikan pasme doga, ki je last Dr. K. Wessely iz Glenview, UL, si zasluži za hrano s teW, da v zimskem času vsak dan pelje zdravnikovega sinčka v primernih sankah na svež zrak. Precej “kvšte” je menda treba za takega velikana, bi rekli.
ko mu je. Prišel ni sam; slučajno je srečal nekdanjega štabnega zdravnika 106. polka ter ga v svojem obupu priv dal s seboj, ker ni mogel najt] drugega zdravnika, tolažeč se na tihem, da je ta strašni človek z levjo glavo vseeno vrl mož.
Bouroche, ki ni vedel, za katerega ranjenca da ga vojak tako milo prosi pomoči, je mrmral, ker je moral lezti tako visoko. Ko pa je slišal, da ima pred -seboj komunarda, -se ga je lotila silna jeza.
“Strela božja! Alj me imate za nor^a? . . Razbojniki ki ne
morejo več krasti, ubijati "in požigati! . . Čisto jasna je zadeva vašega roparja ; brez. skrbi ste lahko, da ga ozdravim, da, s tremi kroglami v glavo!”
Toda plogled na Henrijeto, k] je bila, tako bleda v svoji črni obleki, s krasnimi razpletenimi -plavimi lasmi, ga je naglo pomiril.
“Moj brat je, gospod štabni zdravnik, in eden vaših vojakov prj Sedanu.”
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in znamke.
KA NOVEM NASLOVU!
Mojim klijentom in naročnikom “BARAGOVE PRATIKE” in Baragovih knjig naznanjam, da sem se preselil na novi naslov v Chicaško predmestje BERWYN, ILLINOIS.
Moj NOTARSKI URAD in urad “BARAGOVE PRATIKE” je od zdaj naprej sledeči:
JOHN JERICH
NOTAR in IZDAJATELJ “BARAGOVE PRATIKE” 6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
Telefon: Stanley 5863
(Izrežite ta oglas, da boste imeli naslov in telefon if.-i rokah)
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
----- --------------=========- *
1 >'
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska linijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite
vzorec papirja in črk.	'
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
HraiWTOrawrfrii>r».Mr*»4irt.i^4~i

—AM) THE WORST IS YET TO COME
—in najhujše šele pride