„Siaierc" izhaja vsaki
petek, datiran z dnevom
prihodnje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo : Za celo leto .K 10 — « pol leta . < 5'— < četrt leta . < 250 Za Ogrsko in inozemstvo: Za celo leto .K 11 — . pol leta . « 550 Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v.
Uredništvo in upravni-Stvose nahajata v Ptuju, gledališko poslopje št. 3
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo
ni odgovorno. Cena
oznanil (insc rotov) je
za Vi strani K 160 —
« V. « « 80 —
« V, C i 40 —
« V. C « 20-
« 'A. i « 10 —
« V.. C « 5'—
« '/.. < « 2 —
Pri večkratnem oznaniUt se cena primerno zniža,
Stev. 38.
V Ptuju, v nedeljo dne 22. septembra 1918.
Boji med Brento in Piavo. — Italijani naskakujejo, a brez uspeha. — Povišano bojevno delovanje na vse bojiščih. — Ljuti boji na zapadu. — Nemški vicekancler Payer o miru. — Slovenski in hrvatski mučeniki v ruskem vjet-
ništvu. — Mirovno gibanje.
Izpod temnih oblakov vojnega hrupa, neznosne človeške bede in muk zasijal je zopet enkrat žarek miru, po katerem toli trpeče ljudstvo kar najstrastneje hrepeni. Ali bode ta žarek imel tudi moč zasijati v oholih in zakrknjenih srcih voditeljev naših sovražnikov in vžgati v istih tisto ljubezen do bližnjega in tisto mirovno strast, ki se je bila že skozi pol desetletja odtujila iz vročih in ljubečih src narodov in ljudstev in na ko-jem mestu so vskipeli nepregazljivi snežniki nepopisljive mrzlote in sovraštva. Dal Bog, da bi ta majhna iskrica miru, ki jo je vžgala Avstro-Ogrska sporazumno z svojimi zavezniki v srcih vseh vojujočih se držav vsplamtela do sijajnega miru in ki bi biča-nirn in od vojnega hrupa zbeganim narodom podarila zopet neovirano svobodo ter zadovoljno in srečno bivanje v krogu svojih dragih ...
Ali strah in groza nas obide pri misli, da bi ta iskrica padla zopet na brezplodna
in vlažna tla narodnega sovraštva, kjer bi otemnela in končno brez vsakega uspeha ugasnila ter naložila miru željnim narodom še večje in še neznosnejše breme muk in trpljenja. Pričakovati je torej, da bode ta nota, ki jecsestavljena in pisana v prostodušnem in brezjtrastnem tonu v sovražnem taboru ali sprejeta ali kar gladko zavrnjena. če bode sprejeta, potem se pride končno do mirovnih' pogajanj, ki pa še ne pomenijo miru, marveč nas temu zopet precej približajo. Če pa bode zavrnjena, zadele bodo sovražne vlade na. nemarna nasprotja in bodo prej ali slej prisiljene! same s ponudbami nastopiti, ker ta nota ni nota notranje slabosti, ker je pisana pod pridržkom nadaljevanja vojnih dejstev. Bodi pi» zunanjim in notranjim sovražnikom Avstrije1;1 povedano, da se naša in nemška fronta net'; da predreti in porušiti in da se naSa stai'.ijjdovinska Avstrija ne da razkosati v prid veleizdajalskim Jugoslovanom'.
Mirovni korak Avstro^Ogrske in besedilo note velesilam.
K.-B. Dunaj, 14. septembra. Uradno se danes razglaša:
Nepristransko, vestno presojanje razmer vseh vojskujočih se držav ne prepušča več nobenega dvoma o tem, da vsi narodi, na katerikoli strani se že bore, koprne po skorajšnjem koncu krvavega boja. Kljub naravni in umljivi želji po miru se dozdaj ni posrečilo, da se ustvarijo predpogoji, ki so sposobni, da približajo mirovna stremljenja uresničitvi in premostijo prepad, ki zdaj vojskujoče se loči eden do drugega. Premisliti se morajo za to učinkujoča sredstva in pota, ki morejo nuditi
odgovornim činiteljem vseh dežela priliko, da proučujejo sedanje obstoječe možnosti sporazuma.
Prvi korak, ki ga je podvzela Avstrija-Ogrska sporazumno s svojimi zavezniki 12. decembra 1916 z namenom, da privede do miru ni privedel do zaželj enega konca. Razlogi so temeljili pač v takratnih razmerah. Da vedno bolj pojemajoče veselje do vojske svojih narodov ohranijo, so zvezne vlade do tistega trenutka vsako razmišljevanje o mirovne misli z najstrožjimi sredstvi zatrle, česar tla mirnemu sporazumu niso bila primerno pripravlje-
na. Manjkalo je naravnega prehoda med naj-divjejšo vojno hujskarijo in spravljivostjo.
Napačna bi bila misel, da je ostal takratni naš mirovni korak popolnoma brez uspeha. Njegovi sadovi obstojajo v nepregledni prikazni, da vprašanje miru od takrat hi več izginilo z dnevnega reda, če tudi prispevajo pred tribunalom javnosti vodena tozadevna prerekanja istočasno dokaze o ne malenkostnih protislovjih, ki še danes ločijo vojskujoče se velesile v njih nazorih o mirovnih pogojih, se je le ustvarilo ozračje, ki več ne izključuje i razprave o mirovnem vprašanju. Brez preti-! ranega optimizma se pač lahko iz izjav od-! govornih državnikov vsaj sklepa, da volja, i priti do sporazuma in naj vojska ne privede izključno z močjo orožja do odločitve, tudi v zveznih državah, izvzemši nekaterih ukrepov zaslepljenih vojnih hujskačev, ki jih gotovo ne podcenjujemo, polagoma pričenja prodirati. C. in kr. vlada ve, da po globokih pretresih, ki so jih v življenju narodov povzročili uničujoči učinki svetovne vojske, majajoči se svetovni red ne more z enim zamahom zopet upostaviti. Trudapolna in dolga je pot, ki vodi k obnovitvi mirnih razmer narodov, katere ločita sovraštvo in razkačenost. Naša dolžnost je pa, da nastopimo pot pogajanj. Če tudi so še danes taki odgovorni činitelji, ki hočejo sovražnika vojaško ukloniti in mu vsiliti voljo zmage, se le ne more več dvomiti, da če se omenjeni smoter sprejme, — ako je sploh dosegljiv, — bi mu bil predpogoj na-daljno krvavo in dolgotrajno borenje. Za vse države in narode Evrope usodnih posledic take politike bi tudi poznejši zmagoviti mir več ne popravil. Le mir, ki danes Še nasprotujoče si nazore sovražnikov pravično vzravnava, bi bil mir, po katerem vsa ljudstva hrepene.
V tej zavesti in v neprestanem prizadevanju delovati v korist miru, sproži zdaj av-strijska-ogrska monarhija zopet misel, da privede do neposrednega razgovora sovražnih
i Slovenski in hrvatski mučeniki
v vjetništvu. i
!...........................................................'
Zakaj pa molčijo ?
V jugoslovanski veleizdajalski javnosti se prav malo govori še manj pa piše v.jugoslovanskem časopisju, da, nalašč se molči o groznih nasiljih in mukah, ki so jih morali tisoči in tisoči slovenskih in hrvatskih ruskih vojnih vjetnikov pretrpeti od „bratov" Čehov in Srbov in drugih. Naše jugoslovansko, Avstrijo izdajalsko časopisje še niti besedice ni pisalo o teh strahotah, a objavili in kričali so o stiskah in trpljenju tujih vjetnikov pri nas. Ali morda ne bolijo one rane in muke, ki so jih povzročili Čehi in Srbi tisočem Slovencev in Hrvatov ? Saj je vendar slišal že vsak sam na svoja ušesa o teh vnebovpijočih grozotah.
Strašne muke in nasilja.
Mrzlica nas trese, ko poslušamo pripovedovanja o strahovitem mučenju, s katerim so Čehi in Srbi s kruto silo hoteli zapeljati naše cesarju zveste Slovence in Hrvate v izdajstvo najgrše vrste. Mučili so jih skupaj in posanič, mučili jih z gladom, žejo, polivanjem,
Sretepanjem s pušknim kopitom, prebadanjem z ajoneti, vezanjem, ječo, lomljenjem udov, kropom, jih metali iz gornjih nadstropij kasarn skozi okna, na tisoče pa so jih zvezane pome-
tali v Črno morje! Čujte, kdo je mučil cesarju in državi zveste Slovence in Hrvate? Čehi in Srbi, manj pa Rusi I Zakaj so jih mučili ? Zalo, ker niso hoteli priseči kralju Petru zvestobo. Li more biti še katera večja krvoločnost nego je mučenje ubogih vjetnikov, ki so že toliko pretrpeli v vojni in ki se nahajajo daleč od doma na tuji zemlji, kjer tovariš tovariša davi, muči in ubija ? Sramotejših činov in nasilja pač ni! Z mučenjem hoteli izsiliti iz koga nasprotno mnenje, z mukami in trpljenjem ga silili, da izvrši idejo, z mukami ga siliti, da se bori proti svojcem, da ubija oče sina, sin očeta, z mukami ga siliti k prisegolomi do cesarja I Ali je kje sramotnejše nasilje na svetu, kakor pri Čehoslovakih in z njimi zvezanih Jugoslovanih?
Priče.
Kdo nam pripoveduje o vsem tem nasilju? Ne pripovedujeta eden ali dva, pripoveduje vsak, ki se vrne. Pripoveduje o teh grozodejstvih kmet, trgovec učitelj, učen in priprost človek. Pripovedujejo sploh vsi in jednako, vsi pa z največjim ogorčenjem, pripovedujejo, ne da jih sprašujemo. Mnogo jih je, ki dokažejo svoje pripovedovanje očitno, ker nosijo na sebi sledove nasilja in muk. Ni treba niti vprašati, kar sami pripovedujejo. Oni pravijo, da so Čehi in Srbi krivi, da bode ostalo mnogo slovenskih otrok brez očeta mnogo slovenskih mater brez sina, mnoge slovenske žene brez moža.
Obračun.
Kdo pa vodi zapisnik o teh nad vse strašnih zlo-dejstvih? Vojaki pravijo, da vojaška oblast vsakega vračajočega se vjetnika točno izpraša o vsem in da se vse zapiše v zapisnik: osebe, kraji način, muke in okolščine. Tako se toraj upa, da se bode vendar enkrat dovedlo te hudodelce do zaslužene kazni.
Pouk.
Ne verujte tistim, ki vam govorijo strupene besede, da se morejo Slovenci in Hrvati boriti v zvezi z kraljemorilskimi Srbi, ker kdor vas z mukami in smrtjo sili, da se odrečete svojemu osebnemu prepričanju, ne more biti vaš boritelj narodne in državne svobode. Kdor vas muči in ubija, ako ne prisežete srbskemu kralju Petru, ne dela za slovenski narod, marveč proti Avstriji, katero bi radi s temi nasilneži razbili. Ves naš narod obsoja v svoji nepokvarjeni duši čehoslovaško-srbsko-jugoslovansko veleizdajalsko politiko, katere glavni ideal je srbsko kraljestvo in razbitje Avstrije. Naš narod rajši trpi in umrje, kakor da bi pristopil na veleizdajalsko stran. In to dokazuje tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih sinov — mučenikov. Čast in slava Vam mučeniki, ki ste se živi vrnili; poučite naše jugoslovanske izdajalce o ljubavi in kulturi Srbov. Slava onim mučenikom, ki so ostali zvesti domu in cesarju, pa so žalibog izdihnili v mukah svojo dušo.
— 2 —
velesil. Resna volja do miru širokih plasti prebivalstva vseh držav, ki trpe vsled vojske, neutajljivo zbližanje v posameznih spornih vprašanjih, kakor tudi splošno spravljivejše ozračje nudijo, kakor se zdi, c. in kr. vladi jamstvo v gotovi meri za to, da mogoče v korist miru podzveti novi korak, ki upošteva na tem polju dozdaj pridobljene izkušnje, nudi možnost uspeha.
Avstrijska-ogrska vlada je zato sklenila, da napoti vse vojskujoče — prijatelja in sovražnika — na pot, ki jo smatra hodno in jim predlaga, naj s svobodnim izmenjavanjem misli preiskujejo, ako so dani tisti predpogoji, ki morejo kazati na uspešno skorajšno uvedbo mirovnih pogajanj.
C. in kr. vlada je v ta namen danes povabila vlade vseh vojskujočih se držav k zaupnemu in neobveznemu dogovoru v kakem kraju nevtralnega inozemstva in je nanje naslovila noto, ki je v tem smislu sestavljena.
S posebno noto se je naznanil omenjeni korak sveti stolici in se je apeliralo na papeževo zanimanje za mir. O demarši so se dalje obvestile tudi vlado nevtralnih držav.
Trajni, tesni stik, ki obstoja med štirimi zveznimi velesilami, jamči, da zavezniki Avstrije-Ogrske, katerim se stavlja predlog na enaki način, dele v noti razvijane nazore.
Besedilo note velesilam.
Mirovna ponudba, katero so naslovile velesile četverozveze 12. decembra 1916 svojim sovražnikom in katere spravljivih temeljnih misli niso nikdar opustili, pomenja kljub odKlonitvi, ki jo je doživela, važno poglavje v povestnici sedanje vojske. K razločku prvih dveh in pol vojnih let je stalo vprašanje miru od tistega trenutka naprej v središču evropske, da takorekoč svetovne razprave in jo je od takrat v vedno večji meri zaposlovalo in nadvladovalo. Po vrsti so skoraj vsa vojskujoče se državo vedno zopet poprijele besede o vprašanju miru, o njegovih j gojih in pogojih. Črta razvoja, razprav ni bi- i la enotna in trajna, temeljni nazori so se ; menjavali pod vplivom vojaškega in političnega položaja in ni vsaj do zdaj privedla do ; prijemljivega praktično uporabljivega splošne- \ ga iziia. Vsekakor moremo, neodvisno od ] teh kolebanj, pribiti, da se je razdalja obeh nazorov v velikem in v celoti nekoliko pri- j bližala, da se kljub nedvomljivim nadaljova- < njem obstoju odločnih dozdaj nepremostljivih nasprotstev kaže odvračanje od marsikaterih najekstremnejših konkretnih vojnih smotrov in da se pojavlja v gotovi meri soglasje v splošnih temeljnih načelih svetovnega miru. Nedvomno je, da se v obeh taborih v širokih plasteh ljudstva narašča volja miru in sporazuma. Primerjatev svoječasnega sprejema mirovnih predlogov čelverozveznih velesil pri njenih sovražnikih s poznejšimi izjavami odgovornih državnikov, kakor tudi neodgovornih, toda politično nikakor neuplivnih osebnosti, potrjuje označeni vtis.
Približanje vojnih smotrov.
Medtem ko so, da navajamo zgled, stavili zavezniki v odgovoru predsedniku Wil-
sonu zahteve, ki so merile na razkosanje Av-strije-Ogrske, na zmanjšanje in globoko se-gajočo notranjo preosnovo nemške države in ukončanje evropskega posestnega stanja Turčije, so pozneje prenaredili zahteve, katerih uresničenje mora imeti predpogoj v premagljivi zmagi, ali so jih deloma opustili.
Pred približno enim letom je minister Balfour v angleški spodnji zbornici podani izjavi pripoznal izrecno, da mora Avstrija-Ogrska sama rešiti svoja notranja vprašanja in da ne more nihče od zunaj naložiti Nemčiji ustave. Minister Lloyd George je izjavil pričetkom letošnjega leta, da ne spada k vojnim smotrom zaveznikov razkosati Avstrijo, oropati turški državi njene evropske dežele in' posegati v notranjosti Nemčije. Simpto-matično je tudi, ker je minister Balfour v decembru 1917 kategorično odklonil nazor, češ, da se je kdajkoli angleška politika zavzemala za ustvaritev samostojne države v ozemljih Nemčije na levem bregu Rena. Izjave osrednjih velesil niso nikdar pripuščale dvoma, da vodijo le obrambni boj za nedotakljivost in važnost svojih ozemelj.
Izrazitejše kakor na polju konkretnih vojnih smotrov je dozorelo približanje nazorov glede na vodilne smeri, na katerih temeljih naj se sklene mir in zgradi bodoči red Evropi in svetu. V tej smeri je začrtal predsednik Wilson v svojih govorih 12. februarja in 4. julija t. 1. temeljne stavke, ki niso zadeli pri njegovih zaveznikih na ugovor in njih dalekosožni uporabi se najbrže tudi s strani četverozveznih velesil ne bo ugovarjalo s predpogojem, da bo uporaba splošna in združljiva z življenskimi koristmi prizadetih držav. Vsekakor se mora pomisliti, da ne zadošča soglasje v splošnih temeljnih stavkih, marveč da gre tudi za to, da se sporazumemo o njih tolmačenju in o njih uporabi glede na posamezna konkretna vprašanja vojske in miru.
Nepooblaščeni opazovalec ne more dvomiti, da se jn v vsefc_. vojskujočih državah brez izjeme želja po sporazumnem miru okrepila, da si vedno bolj prebija pot prepričanja, da mora nadaljevanje krvave borbe spremeniti Evropo v kup razvalin in jo tako izčrpati, da bo njen razvoj desetletja oslabljen, ne da obstoja jamstvo odločitve z orožjem, nakar se je z obeh strani v štirih letih zaman stremilo za ceno stvarnih žrtev, trpljenja in naporov.
Kako dobiti pot in način, ki napotita in končno dosežeta uspeh ? Obstoja li resni vidik, da se doseže smoter, če se nadaljuje razprava b mirovnem vprašanju po dosedanjem načinu ? Nismo srčni dovolj, da pritrdimo zadnjemu vprašanju.
Dosedanje prerekanje o miru.
Prerekanje z enega javnega odra drugemu, ki se je godilo dozdaj med državniki raznih dežela je bilo dejansko le serija samo-govorov. Predvsem je manjkalo neposrednega stika. Govor in protigovor nista segla eden v drugega; govorniki so govorili mimo eden drugega. Na drugi strani so dani temelji sporazuma, ki so sposobni, da odvrnejo od Ev-
„Vojaški" uspehi sovražnega bombnega napada na nemško pokrajino. Bombni učinek na neki privatni hiši v Oarmstadtu.
Di?,/nilitdris(henIrfolgefmdL8ombpn3ng4cfedufd3sdeut3cheHeimsi-gebiet:Bombw.ra!l-rin eimiifrMt-fohihčil/sinParmstedt. ■ ,
rope polom samomorilnega nadaljevanja vojske, se mora vsekakor izbrati drugačen način, ki omogočuje neposredno ustno razmo-trivanje zastopnikom vlad — in le med njimi. Predmet razmotrivanju in medsebojnemu pojasnilu naj tvorijo tako nasprotujoči si nazori posameznih vojskujočih so držav, kakor tudi splošna načela, ki morajo tvoriti temelj miru in bodočim razmeram med državami, o katerih je mogoče predvsem poskusiti doseči sporazum z vidikom na uspeh.
Kakor hitro se doseže edinost o temeljnih načelih, naj se tekom dogovorov poskuša njih konkretna uporaba in rešitev v posameznih vprašanjih miru. Upamo, da ni nikjer med vojskujočimi pomisleka proti izmenjavanju misli v opisani obliki. Vojskina dejanja se ne prekinejo. Pogovori bi šli le tako daleč, v kolikor bi jih smatrali udeleženci, da nudijo uspeh. Zastopane države bi zato ne trpele nobene škode. Niti misliti ni, da more izmenjavanje misli škodovati reči miru, more ji marveč le koristiti. Kar se ne posreči prvič, se lahko ponovi, . kar morebiti vsaj pojasni nazore. Gore starih pomot je mogočo odstraniti, privedejo se lahko k prebitju mnogi novi nazori, reke zadržanega človekoljubja bi se odprle, v katerih toploti bi ostalo vse bistveno, izginilo bi marsikatero protislovje, kateremu se danes prisoja prevelika važnost.
Prepričani smo, da so vsi vojskujoči se dolžni človeštvu, da skupno preiskujejo, če je mogoče zdaj po tolikih letih požrtvovalnega, a neodločenega boja, katerega celi tek kaže na poravnavo, da se konča strašna borba.
C. in kr. vlada zato predlaga vladajočim vseh vojskujočih se držav, naj k zaupnemu in neobveznemu razgovoru o temeljnih načelih, v kakem kraju nevtralnega inozemstva in v bližnjem času, o čemur se morajo še skleniti dogovori, odpošljejo delegate, katerim se naročo, naj naznanijo nazor svojih vlad o obrazloženih načelih, da sprejemajo enaka obvestila, kakor tudi odkritosrčno in prostodušno naprosijo in podele pojasnila o vseh točkah, ki se morajo precizirati.
C. in kr. vladi je čast, da vlado.....
s prijaznim posredovanjem Vaše ekscelence prosi, da obvestilo izročiti blagovolite vladi
Avstrijska mirovna nota papežu.
K.-B. Dunaj, 16. septembra. C. in kr. zunanje ministerstvo je dne 14. t. m. poslalo apostoljskemu nunciju Msgr. Valfre di B o n z o noto, ki se glasi:
„Po štirih letih nezaslišanega borenja in stražnih žrtev, boj, ki opustoša Evropo še ni prinesel nobene odločitve. C. in kr. vlada, ki jo je vodil vedno duh spravljivosti, katerega je izražala že v svoji noti 12. decembra 1916, je sklenila, da se približa vsem voju-jočim se državam in jih povabi, naj pripravijo pota častnemu miru potom zaupnega in neobveznega izmenjavanja misli.
C. in kr. vlada se ob tej priliki spominja najhvaležnejše dalekosežnega poziva, ki ga je Njegova Svetost papež lani poslal vsem vojujočim z opominom, naj iščejo sporazuma in zopet žive med seboj v bratski slogi.
V gotovem prepričanju, da sveti oče tudi danes, hrepeni po tem, da bi bilo trpeče človeštvo kmalu zopet deležno blagoslova miru, upamo trdno, da bo spremljeval s simpatijo naš korak in da ga bo s svojim na celem svetu pripoznanim moralnim vplivom podpiral.
Prešteti te misli, naprošamo Vašo eksce-lenco, blagovolite o priloženem besedilu note obvestiti Njegovo Svetost."
Vojna.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dunaj, 12. septembra. Uxadno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Ob tirolski fronti mestoma patruljski boji.
3 —
Na Asolonu zavrnile so nase čete ponovni presenetljivi napad Italijanov. — Ob Piavi traja artiljerijska delavnost.
Albansko bojišče. Posrečen napad na T o m or ica hrbtu do vedel nas je v last nekaterih sovražnih pozicij.
Šef generalštaba.
Boji v prednjem polju ob novi fronti.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. B e*r 1 i n, 12. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Severo-vzhodno od Bixschoot« so bili pri Armentieresu in ob La Bassee-Kanalu delni napadi sovražnika zavrnjeni. — Na boJDih frontah razvili so se v prednjem polju naših pozicij pod močnim ognjenim varstvom večkrat infanterijski boji. Zvečer ljuti artiljerijski boj med od Arrasa in Peronne na Cambrai vodečimi cestami. — Angleški napadi, ki so ob mraku proti kanalskem odseku M a rq u i o n - H a v r i n-oourt sunili, izjalovili so se pred našimi črtami. — Tudi med Aillette in Aisne povišal se je proti večeru zopet artiljerijski ogenj. Infanterijska delavnost ostala je tukaj v boje na prednjem polju omejena.
Na višinah severo-vzhodno od F i s m e-s a bili so zavrnjeni francoski delni napadi. — Uspešni poizvedovalni boji ob lotringijski meji in v Vogezah.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 13. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Južno od Novente poskusile so italijanske poizvedovalne čete vzhodni breg P i a v e pridobiti, bile so vrženi. Drugače večkrat artiljerijski boj.
Zapadno bojišče. V odseku St. M i h i e 1 a varovali so južno C o m b r e s-višine avstro-ogrski regimenti v ljutem proti-odporu umikanje nemških čet, ki se je izvršilo po načrtu.
Albanija. Četovodja Creslovic je včeraj nad D u r a z z o m tri so vražna letala sestrelil.
Šef generalštaba.
Avstro-ogrske čete na zapadni fronti.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. B e r 1 i n, 13. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana še poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. Ob obali in severo-vzhodno od Bixschoote izvršili smo uspešna podjetja. Med Ypern in Armentie-resom izjalovili so se poizvedovalni sunki sovražnika. Južno-zapadno od Fleurbaise odbili smo en delni napad, severo-zapadno od Hullucha močnejši sunek Angležev. — Med od Arrasa in Peronne na Cambrai vodečimi cestami ponavljal je sovražnik včeraj zjutraj pod najmočnejšim ognjenim varstvom svoje napade. Izjalovili so se pod težkimi izgubami za sovražnika. Dobro vodeči ogenj imel je na tem uspešnem boju posebni delež. Naša infanterija vrgla je Angleža, kjer je v naše črte vrinil, v protisunku zopet nazaj. — Zvečer med Mosuores-om in Gouzeaucourt-om ponovno peljani napadi nssprotnika so bili zavrnjeni. ^.^/ ■:.■:.,-^
Armadna skupina nemškega- prestolonaslednika. Med A i 11 e 11 o in Aisno povišal se je artiljerijski boj le sčasoma ; manjši infanterijski boji. V Champag-ni pripeljale so naskočne čete iz sovražnih črt pri Le M e s n i 1 -u vjete.
Armadna skupina generalobersta v. G a 11 w i t z. Francozi in Amerikanci napadli so včeraj lok Sv. Mihiela pri Combres-vi-šini in južno, kakor med Cote Loraine in ^»el. V pričakovanju tega napada vpeljalo se je izpraznenje tega loka. Mi radi tega tu-
kaj boja nismo vodili do odločitve in smo izvršili namenjena premikanja. Sovražnik jih ni mogel preprečiti. Francozi, ki so napadli na višinah vzhodno Maase, bili so zavrnjeni. Combres-višina, ki smo jo mimogredoč izgubili, bila je od domobrancev zopet vzeta. Južno tega krili so avstro-ogrski regimenti v krepkem protiodporu v zvezi med Maaso in Mosel borečimi se četami umikanje pri St. Mihielu stoječih divizij.
Med Co te Lorraine in Mosel zadobil je sovražni napad na Thiaucourt-u ozemlje. Rezerve so sunek sovražnika vstavile. Južno-zapadno od Thiaucourta in zapadno Mosel odbili smo sovražnika. Ponoči se je izpraznenje loka od sovražnika neovirano končalo. Stojimo v novih, pripravljenih črtah.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Uspehi naših čet v Albaniji.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 14. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče Vzhodno Brente innaMonte Solarolo odbiti so bili sovražni sunki, pri San Donadi P i a v e italijanski prekoračevalni poskusi preprečeni.
Zapadno bojišče. Pri ces. in kr. četah nobeno večje bojevno podjetje.
Albanija. Severno od P o j a n a iztrgale so naše čete sovražniku nekaj žilavo branjonih dvorišč. V priborjenih črtah zavrnjeni so bili ljuti, od oklopnih vozov podpirani italijanski protinapadi. Italijani so se v neredu umikali. V Tomo r gorovju iz-zidali smo naše zadnje uspehe z večjim pri-dobitjem ozemlja.
Šef generalštaba.
Uspehi naših letalcev.
K.-B. Dunaj, 13. septembra. Iz voj-no-tiskovnega -stana se poroča: Naši bojni letalci so dne 10. t. od sovražnika zasedene Piavske otoke z bombami in strojnimi puškami dvakrat uspešno napadli in en od sovražnika k otokom zgrajeni most razrušili.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. B e r 1 i n, 14. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. Severo-vzhodno od Bixschoote napravili smo pri lastnem podjetju pri odporu sovražnega delnega napada vjete. — V odseku Kanala vodili so lastni in sovražni sunki pri Moeuvres-u in Havrin-courtu do ljutih bojev. — Delni napadi proti Gouzeaucourtu severno od Vermanda in obojestransko ceste Ham-St. Quentin so bih zavrnjeni.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Napadi, ki jih je vodil sovražnik po močni ognjeni pripravi med Ailette in Aisne, izjalovili sd se pred našimi črtami. Vzhodno-pruski regimenti odbili so zvečer ponovljene napade. Artiljerijska delavnost med Aisno in Veslo.
Armadna skupina generalobersta v. Galhvitz. Južno od O r n e s - a in ob cesti Verdun-Etain zavrnjeni so bili sunki sovražnika. Na bojni fronti med Cote Loraine in Mosel potekel je dan pri zmerni bojevni delavnosti. Sovražnik včeraj svojih napadov ni ponavljal. — Vzhodno Combres-a in severo-zapadno od Thiaucourta tipal je proti našim novim črtam. Krajevni boji vehodno od Thiaucourta.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dun a j, 15. septembra. Uradno se danes razglaša:
Na italijanskem bojišču vrla artiljerijska, poizvedovalna in letalna delavnost. Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 15. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadne skupine prestolonaslednika Rupprechta. Obojestransko La Bassee-Kanala zavrnjeni so bili delni napadi sovražnika. Pri Havrincour-tu napadli so Italijani iz nova. Prvi naval porinil nas je od vzhodnega roba Havrin-courta nazaj. Po dnevu zlomili so se večkrat ponovljeni napadi sovražnika. Močnejši skupni ogenj naše artiljerije pripravil je protinapad, ki nas je dovedel zvečer zopet v popolno last pred bojem držanih črt. Sovražnik imel je tukaj težke izgube in je pustil 100 vjetih v naših rokah.
Armadna skupina generalobersta v. B o e h n. Zmerna artiljerijska delavnost. Sunki sovražnika na otoku Omignon so bih zavrnjeni.
Armadna skupina nemškega pre-stolonasle d n i k a. Armada generala v. Carlo witz stala je med Ailetto in Aisno zopet v težkem boju. Po večkratni ognjeni pripravi napadel je Francoz od zgodnjega jutra z močnimi silami. Obojestransko Ailette bil je od hanoverskih in braunschweig-skih čet zavrnjen. Brandenburgerci in garde-regimenti dovedli so po devetih težkih bojnih dnevih, v katerih je nasprotnik skoraj vsak dan poskušal polastiti se višin severno od Vauxaillona tudi včeraj zopet štiri, skozi najmočnejši artiljerijski in ogenj minskih metalcev pripravljene napade v trdem bližin-skem boju, deloma v protisunku do izjalov-ljenja. Infanterijski regiment št. 20 pod vodstvom majorja M i 1 i s c h se je pri tem posebno odlikoval. Čez višino vzhodno od Laffaux sunil je sovražnik proti Allemantu. Naš protinapad ga je tukaj vstavil. Med Lancy in Vailly zlomili so se večkratni, deloma z tanki vodeči sovražni napadi pred našimi črtami. — Poizvedovalci preplavali so vzhodno od Vailly kanal Aisne in so pripeljali od južnega brega vjete nazaj. Južno Aisne napadli so Francozi z Senegal zamorci med Revillon in Romain. Kljub težki izgubi, ki jo je imel sovražnik pri brezuspešnih napadih, napadal je popoldan po močni ognjeni pripravi iz nova. Sovražnika smo odbili in smo napravili več kakor 100 vjetih.
Armadna skupina v. Gallwitza. Obojestransko ceste Verdun-Etain izjalovili so se sunki sovražnika. Med Cote Lorraine in Mosel boji v prednjem polju pred našimi novimi črtami. Sovražnik, ki je deloma z oklop-nimi vozovi napadal, bil je zavrnjen. Artiljerijska delavnost omejila so je do motilnega ognja, ki je oživela v zvezi z infanterijskimi boji časoma.
Včeraj smo sestrelili devet sovražnih balonov in 46 letal.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 16. septembra. Uradno se j danes razglaša:
Pri Nori in na Montu Cimone so | bili sovražne patrulje zavrnjene.
V Sedmih občinah izjalovilo se je '■ več italijanskih sunkov. V dolini Brente | potisnil je sovražnik našo črto poljske straže , nekaj nazaj.
V albanski obalski pokrajini : poskusili so Italijani zaman, iztrgati nam j zadnje dni pridobljeno ozemlje.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 16. septembra. Iz velikega \ glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupi-) na prestolonaslednika Rupprechta in ge-! neralobersta v. B o e h n. V nižini Lyse in južno La Bassee-Kanala izvršili smo uspešna podjetja. — Med Avrincourtom in Epehy zgodaj zjutraj ljuti artiljerijski boj, kateremu so sledili južno Avrincourta delni boji. Sovražnik je bil zavrnjen, čez dan je ostala
— 4 —
bojevna delavnost v zmernih mejah. Severovzhodno od Vermanda, v Holnou-gozdu in pri Essigny le Grand infanterijski boji. —
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Ljuti delni boji med Ailletto in Aisno. Po brezuspešnih sunkih v zgodnjacn jutru šel je sovražnik zvečer vnovič k napadu. V splošnem je bil zavrnjen. Vlomno mesto je iz bojih prejšnjih dni nekaj razširil in se je nastanil na južnem delu reke Vailly. — Med Aisno in Veslo ostala je infanterija nedelavna. Izčistili smo majhna francoska gnezda iz bojev od 14. septembra.
Armadna skupina Gallwitz. Od Cotes Lorraines do Mosel oživel je zvečer artilerijski boj. Pred našimi novimi pozicijami razvili so se večkrat ljuti infanterijski boji, v katerih smo napravili vjete. Zvečer stal je sovražnik v črti Pusnes-St. Hilaire Haumont-Rembercourt in v gozdu od Rappes.
Armadna skupina vojvode Alfo r e c h t a. Sunki sovražnika na lotrinški fronti so bili zavrnjeni.
V povračilo za nadaljevano obmetavanje nemških mest, bil je v pretekli noči Paris od letalnega brodovja obiskan in z 22.000 kilogrami bomb obmetan.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Brezuspešni italijanski sunki.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dun a j, 17. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Med Bren-to in Monte Solar ol o nadaljevali so včeraj Italijani po močni, do bobenskega ognja povišani artiljerijski pripravi svoje napade. Vjihove naskočne kolone so bile v dolini "R rent o in pred Gol Cap rile skozi naš ogenj prepodene. — Na A s o 1 o n u niso za-mogli vsled učinka naših baterij niti svojih jarkov zapustiti. — Na Monte Pertica, Solarolo in na Sasso n-hrbtu prišlo je do bridkih bojev, v katerih se je m or al sovražnik brez ostanka umakniti.
V drugih odsekih večkrat živahna letalna delavnost.
Z a pa dnobojišče. Pri avstro- ogrskih četah nobeni večji dogodki.
Albanij a. Pri P o j a n i izjalovili so se vnovič italijanski sunki.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 17. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in generalobersta v. B o e h n. V Flandriji vila poizvedovalna delavnost. Južno Yperna izjalovili so se delni napadi sovražnika. Na kanalu privedli so pomorski grenadirji od ponovnih sunkov proti sovražniku, vjete. V kraju Havrincourta povišal se je artiljerijski boj zgodaj zjutraj mimogredoč do velike sile. Nobena infanterijska delavnost.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika Med Ailletto in Aisno trajali so ljuti boji sovražnika. Zasedli smo_ zopet vzhodni rob višine vzhodno Vauxaillona, na katerej se je sovražnik nastanil. Ob odLaffau-xa protivzhodu vodeči cesti potisnil nas j e sovražnik nekaj nazaj. Popoldan po najmočnejšem artilerijskem ognju vnovič prodirajoči napadi sovražnika izjalovili so se ob protisunkih ha-noverskih braunschweigskih in oldenburških rezervnih regimentih. Potisnili so zvečer svoje črte deloma naprej. Tudi južno priklenjena, brandenburška peta infanterijska divizija odbila je večkrat od tankov podpirane napade sovražnika. — V južnem delu od Bailly trajali so majhni boji. — V Champagni bili so ponočni sunki sovražnika južno Riponta zavrnjeni. — Armadna skupina v. G a 11-w i t z a. Na Cotes Lorraines pri St. Hilaire
in zapadno od Jonville izvršili smo uspešna podjetja. Delni napadi sovražnika proti Hau-montu in severo-vzhodno od Thiancourta so bili zavrnjeni. Artiljerijska delavnost omejila 83 je na motilni ogenj.
Sestrelili smo 44 sovražnih letal. Ober-lajtnant L o e r z b r izvojeval je svojo 40., lajtnant R u m e r svojo 35. in lajtnant T h a y svojo 30. zračno zmago.
Prvi general kvartirmojster Ludendorff.
Ponesrečen poizvedovalni polet.
K.-B. Dunaj, 16. septembra. Od ces. kr. vojnega ministerstva, mornariški oddelek ee razglaša:
Dne 15. septembra poskusilo je neko amerikansko letalo poizvedovati o napravah v Fiumi. — V visoki višini bilo je od mornariške odporne baterije zadeto in je padlo goreče na tla. Ostanke letala se je spravilo.
i Boji na Ural-fronti. — Velika zmaga sovjetskih čet. — Zavzetje Uralska in Samare.
Hamburg, 17. sept. „Fremdenblatt" I poroča iz Helsingforsa: Zmaga sovjet-I skih čet ob Uralfronti razvija se do odločitve. , Z zavzetjem najvažnejših mest Uralska in ; Samare bila sta oba, ententi prijazna re-i gimenta prepodena. Samara bil je glavni j stan Cehoslovakov, ki so prestopili v velikem številu k boljševikom. Pri Cehoslovakih vlada anarhija in sovraštvo proti ententi.
Nova foza v boju proti Čehoslovakom.
Stockholm, 15. sept. ,.Izvestija" poročajo, da je boj proti Čehoslovakom stopil v nov stadij, ker je vrgla sovjetska vlada 600.000 rdečih gardistov na Čehoslovaško fronto. Foch je izrazil prepričanje, daje bila čehoslovakom zadnja ura in da se bode zdaj posrečilo, jih odločilno premagati.
Vojna na morju. *...........................................................i
8000 brutto-register-ton potopljenih.
W.-B. Berlin, 16. septembra. Na severnem bojišču zgubil je sovražnik skozi delavnost naših podmorskih čolnov 8000 brutto-register-ton.
Parnik „Galway Castle" torpediran.
K.-B. London, 15. septembra. Union Castle-parnik „Galway Castle" (7988 brutto-register-ton), ki je plul v torek od Anglije proti južni Afriki, bil je v četrtek ob 7. uri zjutraj torpediran. 34 mož posadke in 120 potnikov se pogreša. Južnoafrikanski železniški minister Burton bil je rešen. „Gal-vay Castle" imel je na krovu 749 potnikov, obstoječih iz velike večine gosp in otrok.
Politični utrinki.
, V oči ga bode.
Nemška šola na Bregu pri Ptuju, vzorno učilišče naše mladine bila je v jugoslovanskem veleizdajalskem listu od nekega nam dobro znanega političnega hujskača na podli način napadena, kateri se, ako le sliši, kako nemško besedo, kar peni od same jeze. Boga naj zahvali, to nesramno dopisunče, da sam nemški zna, drugače bi moral danes krave „štriglati" in hleve „kidati", kakor se to godi vsem nesrečnikom, ki niso imeli prilike zahajati v nemške šole ali ki so bili od hujskajočih duhovnikov in učiteljev od tega zadržani. Ni bilo treba nabirati ali loviti otrok za tak izboren učni zavod, ampak stariši in otroci so uvideli sami važnost nemškega jezika in so prostovoljno poslali svojo deco v nemško šolo, tako, da je ista danes prenapolnjena in da taisti, ki želi vstopiti,
mora plačati gotovo šolnino. ^P' je resnica, lažnjivo dopisunče, in ne tvoj uuiazan, nesramen dopis, ki kaže povsem jugoslovanski značaj, ker se bavi tudi po stari svoji navadi z že dolgo let umrlimi spoštovanimi osebami in jih vmešava v svojo lažnjivo obrekovanje. Razkrinkala se je zopet nesramna hijena, ki vlači mrtve v svoje politične svrhe in ki ne pozna reka: „ Umrlim večni mir in pokoj!" Prav dobro je sicer tudi informiran, kje da je rajni pokopan, ampak hlini se, ker misli, da ga potem ne spoznamo. Ali prav dobro nam je znan in takim podlim lažni-koin in obrekovalcem ne izražamo drugo, kakor naše obče zaničevanje. — Zaletava se tudi izrazito v velespoštovano družino Straschill in je takorekoč vesel usode, ki jo je pred kratkim obiskala z izgubo obeh sinov, vzgled-nih in delavnih mož, ki sta dvignila gospodarski procvit občine Breg in sta delovala le za blagostan svojih občanov. Občina Breg pri Ptuju pa tudi lahko daje vzgled marsikateri drugi občini, kar se tiče njene delavnosti v prav avstrijsko-nemško mislečem patrijotičnem duhu, katerega gesla se je držal bivši pokojni župan g. Straschill, in po katerem vzoru bo deloval in deluje naš sedajni župan Anton K o s s z vsemi svojimi občinskimi odborniki, ki v svojem uradu ne poznajo razlike narodnosti in je vsem občanom dana enaka pravica. Ker smo si svesti, da smo svoje dolžnosti napram uradu in javnosti redno in vestno izvrševali in ker smo pametno pretuhtali na kateri strani je za naše otroke boljša bodočnost, nas hoče tako brezznačajno in zakrknjeno človeče v svojem lažnjivem, veleizdajalskem listu takorekoč terorizirati in nam dajati svoje „inodre", na veleizdajalskem jugoslovanskem gnoju vzrastle nasvete ? Ker pa vemo, kateri narod in jezik ima boljšo bodočnost, zato pa se mora naša deca nemški učiti, da ne bode moralično propadla. Tako je pri nas na Bregu bilo in bode! Komur pa to ne pristoja, ta pa so naj poda iz našega kraja dol v „blaženo" kraljemorilsko Srbijo, kajti s takimi nesramneži je obračun prav lahek. . . . Tako postopanje pa nas vspodbuja še k večji gorečnosti do naše vzorne nemške šolo na Bregu pri Ptuju, v katerej zadobi naša mladina pravo vzgojo v zvesto-avstrij-skem duhu.
Kaj dela Korošec?
V državni zbornici in pri vladi se sklicuje, da nastopa v imenu celega slovenskega naroda in da je veš slovenski narod, ki hoče biti osvoboden od' ;,nemškega jarma." Kdo pa je ta narod, ki ga zastopa mariborski kralj Tonček ? Na svoji listini ima par sto_ imen, ki jih je s težkočo in nakano strobil skupaj, češ, da se pri tistih, ki podpisujejo in glasujejo za njegov načrt, ne bode več rek-viriralo itd. In to so večina le podpisi jezui-tovskih devic. ... To bi naj bil torej ves slovenski narod, v katerega imenu se upa dr. Korošec nastopati? Večje hinavčine menda ni, kakor je ta že znana jezuitsko-farška. Nam, poštenim in vrlo avstrijsko-mislečim štajersko-koroškim Slovencem hoče blagohotno podariti svoje zastopstvo pri vladi ? Ne poznamo in ne maramo ga! Apeliramo pa na vlado, da nismo mi taisti, v katerih imenu si upa Korošec tam glasovati in da niti deset odstotkov celega slovenskega naroda ne bode glasovalo za njegovo Jugoslavijo ali proti Avstriji. Javljamo torej vladi, naj se od njega ne pusti zapeljati, ker ne deluje v imenu naroda ampak zastopa le nekaj državi nevarnih hujskačev in pred kratkim pomiloščenih hudodelcev. In v imenu teh bi se naj pognal ves cesarju zvesti narod v pogubo in prepad ? Nikdar in nikoli! Poživljamo vlado, naj nam poda vendar enkrat ona svoje mnenje, da se tej neznosni gonji konec napravi. Naj ji zadostuje torej zagotovilo, da hočemo ostati v nerazdeljivi zeleni štajerski kronovini pod žezlom slavne' habsburške krone . . .!
Odmevi mirovne note.
Dunaj, 16. septembra. „Neue Freie Presse" poroča, da je bila nemška vlada o Burianovi noti obveščena in da jo je tudi
— 5 —
odobrila. Nastopilo se je pa zategadelj posamezno, ker so se skupne note do sedaj še vse ponesrečile.Francozi, Angleži in Amerikanci
^jovražijo sicer tudi našo armado, a tako ne, kakor Nemčijo. Raditega je naletel glas iz Dunaja morda na voljnejša ušesa, kakor bi mogel iz Berlina — „Arbeiterzeitung". pravi,
,da nasprotuje tajni diplomaciji, a vendar bi
[se moralo enkrat pripraviti tla za mirovni kongres. Ententne države sedaj niso naklonjene za pogajanja, ker se boje, da bi slabo vplivala na njih armade. Največjo oviro v vsaki mirovni akciji pa tvori vkoreriinjeno nezaupanje ententnih držav proti vladam centralnih držav. Pretiranih nad ne gojimo, a kdor še ni obupal nad človeštvom, sme pričakovati, da bo vzbudila nota tudi med nasprotniki dobro voljo. — Ogrski listi pišejo o noti simpatično in z velikim priznanjem. Ne prikrivajo pa si velikih težav, ki ovirajo uspeh tega koraka. Neulralne sodbe. Avstro-ogrska nota vzbuja splošni interes ter se bavi ž njo vso švedsko časopisje. Mnenja so, da sedaj ententa ne sme odkloniti odgovora in se mora spustiti v razgovore, če si noče navaliti krivde. Pravijo, da bo Avstro-ogrska nota končala brez-miselno klanje. Vsak nevtralni narod mora želeti, da njegova vlada podpira ta korak. Vsekakor pa je v neutralnih državah mnenje o skorajšnjem miru zelo skeptično. — Sovražni listi pišejo, da, če želita osrednji državi
fmir, morata ugoditi popolnoma in v vseh 14. od entente stavljenih pogojih, ki se glasijo na razbitje in razkosanje Avstro-Ogrske in Nemčije. Pod takim pogojem se doseže mir, drugega pota ni.
Sklicanje državnega zbora zopet preloženo.
Kakor poračaja iz Dunaja, se državni zbor tudi 1. oktobra ne bode sešel, kakor je bilo sklenjeno na zadnjih posvetovanjih med vlado in parlamentarnimi strankami. Vladni krogi predlagajo, naj bi se sestal parliament šele v drugi polovici oktobra, da dobi tako na eni strani finančni minister dovolj časa za sestavo od strank zahtevanega podrobnega finančnega načrta in da se na drugi strani ugodi željam kmečkih poslancev, ki hočejo biti v času najnujnejših jesenskih poljskih del še doma. Mnogi poslanci so pa mnenja, da je zopetna odgoditev v zvezi z zunanje-političnimi dogodki, zlasti z Buria-novo noto. Ako se to naziranje potrdi, bodo trajale parlamentarne počitnice tako dolgo, dokler ne bo znan končni rezultat mirovne akcije. Splošno se namreč pričakuje, da se bo razvila še pred meritornimi razpravami 'velika politična debata. Ker pa bo vsebovala tudi mirovno vprašanje, bi se ji vlada rada izognila, dokler ne bode popolnoma pojasnjena zunanjepolitična situacija.
f Nemški vicekancler Payer j o miru.
K.-B. Stuttgart, 12. septembra. Namestnik kanclerja pi. Payer je govoril danes na javnem shodu govor. Izjavil je med drugim:
Veliki mednarodni govorniški dvoboj vodilnih državnikov vojskujočih se narodov trpi na napaki, ker se pečajo s številnimi podrobnostmi in so preobsežni, vsled česar niso dostopni in umljivi velikemu delu ljudstva. Poskusiti hoče, da temeljito preišče razloge potitosti, ker se nedvomno pojavlja ne samo v Nemčiji in pri njenih zaveznikih, marveč tudi med narodi naših sovražnikov kljub njih zelo pretiranim najnovejšim vojaškim uspehom. Krivico bi storili nemškemu ljudstvu, če bi rekli, da so jih povzročili pred vsem zadnji neuspehi na zapadni ironti. Naše pobitosti se povzročajo tako delni pojavi, marveč v težkem občutju, ki tlači našo dušo, da se mirovni vodiki vedno bolj obdaljuje In ča se bližamo možnosti.
pete zimske vojske.
Dosedanje skušnje uče, da čim dalje traja borba za vojaško odločitev vojske, tem važnejše je vprašanje, katera stranka more finančno, gospodarsko in politično najdalje vzdržati. Da bi nas prekosili sovražniki vojaško, tehnično in v genialnosti skušenj ter delovne moči pri izvedbi, na izurjenju vojakov in na delovni sposobnosti častnikov, tega niti naši sovražniki resno ne mislijo. Naši sovražniki pozabljajo, če prihaja zdaj sto in stoti-sočev Američanov na ironto, da smo mi prej premagali milijone Rusov, Srbov in Rumunov. Štiriletna vojska se
je vojskovala večinoma na sovražnih tleh. Kaj to po menja, jih je le malo videlo, ker bi se sicer ta ugodnost višje cenila, kakor se.
Proti vzhodu
se nam je svet zopet odprl. Zasedena ozemlja Rumunije in veliki deli prejšnje Rusije so odprti naši prehrani. Vlade bodočega miru ne body sklenile same, marveč v tesnem stiku z ljudstvom, ki mu pa ni pri miru glavna stvar, da pridobi ljudi, deželo, premoženje in čast, marveč mu gre vsaj v sedanjem dnevu predvsem za to, da se doseže trajni mir. Za to ne bo šlo za osvojevalno vojsko. Stara. Rusija bi bila lahko ostala sposobna za življenje, če bi se ji bilo posrečilo, da bi bila, s federalističnim ustrojem dovolila podjarmljenim narodom ugodne življenjske pogoje. Naše in zmage naših zaveznikov so omogočile pripadnikom ruske države, da se osvobode. Kraljevine Poljske, ki izpolnjuje koprnenje poljskega ljudstva, pri katere ustanovitvi smo sodelovali, ne moremo zopet s silo izročiti Rusiji; ravno tako nismo mogli sodelovati, da bi Finsko in obrobne države, ki meje z Nemčijo in z Vzhodnim morjem, podvrgli zopet s silo ruskemu carizmu ali jih strmoglavili v vse nevarnosti državljanske vojske in monarhije. Na Vzhodu je in ostane za nas mir, če že to našim zapadnira sovražnikom ugaja ali ne. Sicer se lahko teritorialna last pred vojsko povsod zopet obnovi. Predpogoj za nas in za naše zaveznike mora biti, da se nam vse zopet vrne, kar smo imeli ozemlja 1. avgusta 1914. Nemčija mora v prvi vrsti zopet dobiti svoje kolonije, a misel zamenjave iz razlogov umestnosti se ne sme izključevati. Nemci lahko precej, ko se sklene mir, izpraznijo zase» deno ozemlje; če .pride tako daleč, lahko izpraznimo j tudi Belgijo; kadar imamo mi in naši "zavezniki, kar j pripade nam, če smo gotovi, da ne bo v Belgiji nobena i druga država na boljšem, kakor mi, se bo, to mislim, i da lahko rečem, Belgija lahko brez obremenitve in brez j pridržka lahko vrnila. Ostane odprto še
vprašanje vojne odškodnine
z eno ali z druge strani. Ne gre torej za to, da plačamo, marveč za to, če dobimo nadomestilo za škodo, ki se nam je vsilila. V svoji notranjosti smo prepričani, da nam gre pravica za odškodnino, ker so nas po krivici napadali. Da pa nadaljujemo vojsko do tega časa, bi nas iznova stalo tako težke žrtve, ki jih z denarjem ni i mogoče nadomostiti, da, če pametno premišljujemo, se I rajši tudi ob ugodnem vojaškem položaju odpovemo ! tej misli. Narodi sveta kličejo po obrambi proti nadalj-! njemu ubožanju vsled vojske, zahtevajo zvezo ljudstev ; in mednarodno razsodišče, dogovov o enakomerni raz-| orožbi. Na odporu Nemčije ne bo nobena teh zahtev i padla. Misel o zvezi narodov je bila nam Nemcem že j znana v časih, ko nista Anglija in Francija drugega j mislili, kakor na neprekrito podjarljenje tujih ljudstev. j Dogovore o razorožbi hočemo, če se tudi na drugi > strani enako postopa, radi razširiti tudi na pomorske j sile in le na armado na suhem. Zasledujoč iste ideje in j še več bomo dvignili pri pogajanjih svoj glas po svo-i bodi morja in pomorskih cest in po obrambi zasebne j lasti na morju ; če se bo razpravljalo o obrambi malih I narodov in manjšin v pozameznih drŽavah, se bomo j radi zavzeli za mednarodna določila.
Močni in mogočni v zavesti naše nepremagljivo-: sti, enakopravni med ljudstvi na svetu, bomo živeli živ-; ljenje dela, a tudi zadovoljstva in zagotovljene bodoč-| nosti. Skupno z drugimi bomo čuvali svetovni mir pred i bodočimi nevarnostmi. Varali bi se, če bi sploh računali 1 z voljo do miru v tistih krogih naših sovražnikov, ki i so odgovorni, da se je otvorila in nadaljevala vojska. j Svojim narodom nočejo pripoznati, da so njih smotri i nedosegljivi, da so zaman prinašali žrtve. Odgovornost j za kri, ki bo še tekla, pade na njih glavo, ker kdor j noče poslušati, mora čutiti. Na naših zunanjih in notra-; njih frontah se bo razblinila uničevalna volja naših so-i vražnikov.
i..........................................................i
Tedenski pregled.
Štajerske vesti.
Občinska seja. Ptuj, 18. septembra. Pod predsedstvom župana mesta Ptuj, gosp, Ornig vršila se je danes redna seja občin^ skega sveta. Kakor vsem občinam, tako je naložila ta dolgotrajajoča vojna tudi ptujski občini večja bremena in stroške in korakalo se je preko težkih ovir, a kljub temu je računski zaključek zadnjih let, o katerem je poročal občinski odbornik g. A. Schramke nad vse zadovoljiv. O vseh točkah dnevnega reda izrazilo se jo odobrilo in so bile enoglasno sprejete. Gosp. Ornig ter uradništvu izrazila se je od strani občinskega sveta zahvala in priznanje za njihov trud in požrtvovalnost.
Tatvina grozdja. Po hišah na kmetih zberejo se v večernih urah fantje in dekleta, stari in mladi, da pomagajo eden drugemu pri takozvanem kožuhanju koruze. Ko pa v pozni noči to delo dokončajo, se sliši: „Zdaj
pa hajd, gremo nad grozdje!1' Pomislite vendar vi starejši, kaj to pomeni in ne dopuščajte vaši mladini krasti, kajti kaj bi vi porekli, ako bi prišli Haložani dol k vam nad koruzo in druge poljske pridelke in bi tam nele samo kradli, ampak napravili bi pri tem šo znatno drugo škodo. In taka je ravno za nas vinogradnike, ki danes z dragim denarjem obdeljujemo svoje vinograde. Drugič pa naletijo ti fantalini na smrtno nevarnost, kajti vsi vinogradi so strogo zastraženi. Svarimo jih torej v lastnem interesu, naj svoja nazorja spremenijo in naj po kožuhanju svoje vroče buče raje potisnejo v škaf mrzle vode in pošle jim bodo vse strasti in želje . . .
Smrtna kosa. Dne 10. septembra umrl je po daljši bolezni v 53. letu svoje starosti g. Alois Š u t a, župnik v Sv. Marjeti pri Ptuju. Rojen je bil leta 1865 pri Sv. Bol-fanku v Slov. goricah.
Redka zvestoba. Dne IG. t. m. umrla je v Ptuju Marija K o v a č i č, rojena leta 1830., ki je bila skozi 60 let kot zvesta služabnica v hiši Ornig. Pogreba so se vdele-žili vsi člani družine Ornig ter vsi nameščenci tvrdke. N. p. v. m! Ta redka zvestoba in pridnost je lep vzgled za druge.
Konfiscirani dr. Korošec. Uradni list k „ "Wiener Zeitung" razglaša prepoved razširjanja razglednice s sliko dr. Antona Korošca z napisom, ki je v smislu § 7, lit. a zakona od 5. maja 18C9 javnemu redu nevarna. Ker pa se je dr. Korošcu kot predsedniku jugoslovanskega kluba v državni zbornici in kot duši jugoslovanskih državi nevarnih agitacij na jugu od strani vlade najbolj prizanašalo, preseneti nas sedaj kar naenkrat ta prepoved kart z njegovo sliko, ki so javnemu redu nevarne. — To bi se moralo že sicer davno zgoditi. Konfiscirati bi se moralo tudi vso njegovo strupeno časopisje, v katerih se ne čita druzega, kakor podli napadi proti državi, ki so javnemu redu istotako nevarni in škodljivi. ■
Vinska letina. Ugodni solneni žarki vplivajo prav blagodejno na razvijajoče se grozdje in jim dajejo od dne do dne več slaje. Dal Bog, da bi to milo solnčice, ki se nam je letos skoraj celo leto skrivalo, sijalo vsaj sedaj, in nam dozorilo to kapljico, katera nas bode v otožnih urah vojne melanholije razvedrila. Upamo torej, da bode letošnja vinska letina še precej dobro izpadla.
Strašna nesreča. V petek popoldne ob 3. uri se je dogodila na križišču ceste in železniške proge v Brežicah strašna nesreča. Železniške ograje pri železniški progi ni mogel čuvaj vsled defekta zapreti, vojaški avtomobil, ki ni opazil prihod vlaka, zavozi na progo, dirjajoči vlak pa v avtomobil. Vlak je v avtomobil zavozil s tako strašno silo, da je bil avtomobil v hipu ves razkosan, štiri osebe v avtomobilu pa na mestu mrtve. Imena ponesrečenih vojakov še niso znana.
Nesreča v mlinu. Nedavno je prišla v mlin Konrada Werniga v Ormožu neka Hrvatica. Ker je radi velike gneče v mlinu prišla preblizu kolesnih jermen, jo je jermen zgrabil za obleko in potegnil v mlinsko kolesje. Zmečkalo ji je zgornji život, dobila je znotranje poškodbe in zlomila nogo, ki so ji jo v bolnišnici odrezali. Nesrečnica bo težko okrevala.
Značilno za čas, ko manjka stanovanj. V nekem graškem listu je bil nedavno sledeči inzerat: „ Veliko nagrado dobi, kdor preskrbi distingvirani rodbini (2 dami). stanovanje 4 do 6 sob z moderno opravo, solčno mirno lego, takoj ali najkasneje s februarjem. — Za dve dami 6 sob ! Ali si bosta igrali slepe miši ?
Kruh za težke delavce ob brezkrušnih nedeljah. Vsled sklepa občinskega gospodarske-. ga sveta v Maribdru, dobe taki težki delavci, ki redno ob nedeljah delajo, ob brezkrušnih nedeljah isto množino kruha, ki običajno' pristoja težkim delavcem.
— 6 —
Razno.
Vse hoče mir. Dunaj, 14. sept. Poslanec Ofnerje pri zborovanju liberalnega društva izjavil, da se zdi, da vendar zmaguje pamet in človečnost nad vojno strastjo. V svoji resoluciji sa društvo, obrača k voditeljem držav s pozivom, naj vendar pokažejo lepi pogum za spravo in naj osrečijo prebivalstvo z mirom.
Žrtve irske vstaje. London, 14. septembra. „Daily News" poroča o statistiki irske vstajo. Pokazalo se je, da je bilo v D u b 1 i n u ubitih 3064 oseb. Med temi je 2535 civilistov, 484 vojakov ia 45 policistov. — In te žrtve je povzročila hinavska in podla Anglija, ki se baha za osvoboditeijico „preganjenih" narodov. Ali je podarila svobodo Ircem in Indijcem, ki jih pošilja sedaj v prvo vrsto pred nemške kanone ?
Letošnja žetev. Vodja centrale za suho krmo ritmoJ8ter državni poslanec Mayer se je o letošnji žetvi izjavil tako-le: Košnja ni povsod jednakomerno dobra. Severne dežele so vsled izvanvredne suše ob začetku poletja zelo trpele. Košnja sena in detelje je posebno v Galiciji naravno slaba, medtem ko jo deževje po drugih deželah drugo košnjo izboljšalo ter se je s tem nekoliko pokrila izguba na prvi košnji. V podonavskih deželah so razmere veliko boljše, v alpskih deželah pa je pridelek suhe krme naravnost izboron. Pridelek slame je po vseh deželah dober, samo Galicija dela izjemo. V celoti pa je letošnja žetev boljša kakor lansko leto. Dasi je vsled slame v posameznih mestih rž precej trpela, je pšenica boljša. Tudi ječmen je boljši kakor lansko leto. Neprimerno boljši pa je letošnji pridelek ovsa, tako da je vsaka izguba na suhi krmi pokrita. Tudi pridelek krompirja ne bo slabši, kakor lansko leto, predvsem pa je pridelek vvseh legah letos jedna-komernejši. Naravnost izborna pa bo letos pesa in zelje. Posebno pridelek pese bo izredno dober, tako da, jo treba že začasa skrbeti, ker nudi dobava in prevoz premoga velike težkoče.
Prosto carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo baje predlaga Nemčija za dobo petih let.
Konjske cene. Na Jernejev sejem v Pil-z e n u dne 26. avgusta t. 1. je bilo prignanih 525 konj, kupčija je bila zelo živahna in zelo visoke cene. V nekem slučaju se je zahtevalo za par konj 48.000 kron, drug par konj je bil prodan za 30.000 kron. Pri prodaji polnokrvnih žrebet kisbererske kobilarne so se žrebeta prodajala za povprečno ceno 52.000 K, tako, da je znašal izkupiček za devet žrebet 470 000 K. Iz iste kobilarne je kupil grof Bela Zichy vranca za 170.000 K. Znanemu športniku vitezu Wiener-Weljenu so ponudili za njegovega konja San Genaro, ki je 25. avgusta že tretjič zmagal pri dirki 1 milijon kron, toda lastnik ni hotel prodati konja za to ceno. Ta izvanvredna visoka cena se razlaga iz tega, ker je San Genaro najizvrstnejši žrebec v celi državi in ker vsled vojne ne prihajajo plemenski konji iz gleškega.
Človeško življenje v statistiki. Neki ameri-kanski statistik je sestavil pregled v številkah, v katerem se zrcali takorekoč celo človeško življenje. Ta mož je izračunil, da v Ameriki pokopljejo vsakih sedem minut enega mrtveca, da pa se vsaki dve minuti rodi en človek. Vsakih osem ur je poizkušen zločin in vsakih dvanajst ur se zgodi umor, toda vsake tri minute zgrabi že osumljenca amerikanska policija. Na vsakih dvanajst ur se izvede ena ločitev zakona, a nasprotno je vsakih petindvajset minut poroka. Številke torej kažejo, da se poroči in rodi več, kakor loči. in umre.
Kaj bi nam morala dati Ukrajina. Dunaj, 13. septembra. Z Ukrajino je bila sklenjnna pogodba, ki urejuje obojestranske dobave med centralnimi in državami Ukrajinodo konca junija 1918. Ker jepogodba stem trenutkom potekla, so se pričela nova pogajanja ter je prišlo do nove gospodarske pogodbe, ki določa dobave do konca gospodarskega leta 1918/19. Žita
naj bi dobile centralne države 35% one množine, ki je spravi skupaj državni ukrajinski žitni urad. Do decembra 1918 naj bi Ukrajina dobavila centralnim državam nekako 6 in pol milijona meterskih stotov, in potem do 15. junija še nekako 1222 milijonov meterskih stotov. Žito naj so plačuje po maksimalnih cenah na deželi. Če se omenjene možine ne dobavijo, si pridrže centralne države pravico, da žito same rekvirirajo, ali pa da si poiščejo nadomestilo v sladkorju, in sicer do treh milijonov pudov po ceni 110 rublje v. Poleg tega mora Ukrajina dobaviti centralnim državam 400.000 meterskih stotov sladkorja po 100 rabljev. Nemčija in Avstro-Ogrska sta si pridržali tudi prekupno pravico za eno tretjino sladkorja, ki se pridela v Ukrajini in kar bi znašalo nad 22 milijonov pudov. Vrhtega se je zavzela Ukrajina dobaviti 11 milijonov pudov govejega mesa. 300.000 ovac, 2 milijona perutnine, 65.000 meterskih stotov špeha, 9766 meterskih stotov surovega masla in sira ter 2500 vagonov jajc Vsak mesec naj bi Ukrajina dobavila še 32.000 meterskih stotov mesnih konzerv. Temu nasproti pa naj Ukrajina uvede monopole za uvoz premoga, olja, poljedeljskih strojev ter naj postavi pod kontrolo uvoz papirja, sicer pa naj vzdrži prosto trgovino.
Po 33 mesecih se je oglasil. Neko kmetico na Češkem, koje mož je bil 22. sept. 1915 ranjen in je prišel v rusko vjetništvo, je presenetila vesela vest, ker se je oglasil njen mož s pismom iz Jekateriburgu Od 18. decembra 1915 pa do 17. avgusta 1918 ni bilo o njem nobenega glasu, zdaj pa je že na poti domov. — Ne obupati, kdor delj časa ne prejme obvestila od vjetnika!
Varstvo pred zimskim mrazom. Cesar je namreč odredil, naj se pravočasno ukrene vse potrebno, da bodo bodočo zimo manj premožnim slojem na razpolago zakurjeni prostori. Preddela, da se kar najhitreje izvede ta skrbstvena akcija, ki bo potrebovala v najširšem obsegu spdelovanja lokalnih oblasti, društev in interesentov, so že pričela.
Zvišanje osebnih tarifov. Istočasno z
Ogrsko bo zvišala tudi avstrijska
železniška uprava osebne vozne cene
na avstrijskih progah. Poleg finančnih motivov
vodi železniško upravo pri tem tudi stremlje-
! nje, da zmanjša naval na železnice, ker ra-
; čuna, da bo ponovno zvišanje marsikoga
odvrnilo po potovanja. Zato bo povišanje tudi
i sedaj precej občutno. Natančna višina še ni
J določena, skoraj gotovo pa bodo povišani ta-
} rifi vnovič za 50°/o. Le tako naprej, potem se
! bomo že vozili.
Konec cigar. Z Dunaja poročajo: Izdelovanje cigar, ki je znašalo leta 1914. še 1200 milijonov komadov, se je skrčilo na 500 milijonov. Pričakovati je, da bo zaloga izčrpana do konca leta 1919. in potem izgine cigara najbržje za dolgo časa. Uprava se bavi z mislijo, napraviti nadomestek.
Vinska letina na Ogrskem obeta srednje. Pred mesecem se je računajo z jako bogato letino, v zadnjem času pa je bila pone-^n" ; kod toča in tudi dež je nekoliko škodoval. Zato bo pridelek nekoliko manjši.^kakor se je pričakovalo. Cene starega vina pri producentu stanejo 900 do 1100 K. Ponekod se prodaja že vinski mošt in sicer po 1000 za hI.
vsakokrat v ljutem bližinskem boju odbr
Na MontuTombainMontuS 1 a r o 1 o preprečeni so bili sovražni približi valni poskusi.
Na visoki planoti vzhodno A s i a ^ časoma težki artiljerijski boji.
Številni sovražni letalci metali so na j več krajev za piavsko fronto in v dolini Adi-že bombe, brez da bi napravili pomena vred*"*) no škodo.
Alb anij a. Delni napad Italijanov ob morski obali je bil zavrnjen.
Na višinskem hrbtu južno-zapadno B e-r a t a, kjer smo naše črte južno naprej potisnili, odbiti so bili sovražni protinapadi.
Zapadno bojišče. Pri ces. in kr. četah nič novega. Šef generalštaba.
Odpor med Ailletto in Aisno.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 18. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruppreohta. Pri Y p e r n u bili so sunki, obojestransko La Bassee-Kanala večkrat ponovljeni delni napadi nasprotnika zavrnjeni.
Armadna skupina generalobersta von B o e h n. Poskusi sovražnika, približati se severno Holnon-gozda našim črtam, kakor delni napadi proti Holnon in Es-* s i g n y le Grand so se izjalovili.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Ailletto in Aisno nadaljeval je sovražnik svoje napade. Predpoldan sunil je med Vauxaillon in A11 e m a n d, popoldan po najmočnejšem ognju na celej fronti z močnimi silami.
Sovražnik, ki je najprej na Pinon in južno ceste L a f f a u x-C havignon v naše črte vdrl, bilje v protisunku zopet vržen. Proti ostali fronti naperjeni napadi izjalovili so se pred našimi črtami.
Armadna skupina v. G a 11 w i t z. Nobe-" na posebna delavnost.
Armadna skupina vojvode Albrechta. Manjši poizvedovalni boji na lotrinški fronti in v Vogezih.
Macedonsko bojišče. Vzhodno C e r n e stojijo Bolgari od 15. septembra v boju z Francozi, Srbi in Grki. Za zavrnitev sovražnika nastavilo se je tudi nemške bataljone.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Loterijske številke.
| Zadnji telegrami, j
i..........................................................:
Boji med Brento in Piavo.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 18. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Italijan nadaljeval je svoje napore za polastitev naše črte v pokrajini Monte Pertica.
Cilj njegovih včerajšnjih, od ljutega artilerijskega in minskega ognja spremljanih napadov tvoril je T a s s o n-hrbet, proti kateremu se je petkrat navalil. Sovražnik je bil
Gradec, 12. septem. 1918: 86, 34, 88, 63, 17.
Dunaj, 7. septem. 1918: 40, 65, 72, 60, 27.
Trst, 4. septembra 1918 78, 35, 76, 31, 2.
Line, 14. sept. 1918: 7, 36, 69, 68, 35.
V ces. kr. meroizkusnem uradu (Eichamt) v
PtUJU 47?
sprejme se stalno za več tedenskih dnevov
močen d-ela^rec. "VI
Dnevna plača 6 kron. — Ponudbe na c. kr. meroiz-kusnega mojstra.
se išče v nakup. Natančna poj as- r nila daje uprava ,,Štajerca,*'
»iT EClscpec
ki ima veselje do konjev in 47$,
dekla za oskrbo svinj
najdeta proti dobri hrani takojšnji sprejem pri Hans de Toma, Bad Neuhaus nad Celjem.
— 7 —
Die sd)led)ten flrbeits-- und 6rn3br-igsverbaltnisse zwingen die Bcvolker-,ung Dordbobmens zur fluswanderung. I Da bei uns ein mangel an JTrbcitskraitcn ifoerr$d)t, macben wir unsere Inserenten fund Inleressenten darauf aufmerksam [und ersud)en, sicb im Bedarfsfalle der arbeitsireudigeri Samilien anzunebmen. [Sie eignen sicb ganz besonders fur die [landwirtscbaftlicben flrbeiten und konnen aucb als (Uinzer angestellt werden. — [lies Habere in der Uerwaltung des „Štajerc."
Razglas«
Slabe delavske in prehranjevalne razmere prisilile so prebivalstvo severne češke do izselitve. Ker pa primanjkuje pri nas delavskih moči, opozarjamo na to naše inzerente in interesente in jih prosimo, naj se v slučaju potrebe teh delavnih družin usmilijo. Rabi se jih ! lahko kot delavce na polju in viničarje. Natančna pojasnila se izve v upravi »Štajerca."
Z 1. marcom 1919 se odda graščinska gostilna z k njej spadajočo trgovino mešanega blaga, mesnico in trafiko ponudbenim potom na 6 let v najem. K temu spada nadalje veliki sadni vrt s kegljiščem in 1-41 ha polja. Interesenti naj vložijo svoje ponudbe z lO'/o vadijem vred do najdalje 1. decembra 1918 pri podpisani gosposki upravi, kjer imajo tudi vpogled do natančnejših najem-skih pogodb na razpolago. Oidaja se vrši brez ozira na visočino pomij ane najemščine po prosti volitvi. 473
V.
adni mlin
vzhodnoštajerskegd tipa (z 2 kamenitima valjčnima kolesama) se za živež ugodno zamenja. Osterberger, Ptuj. 463
4 delavskimi močmi, se sprejme pri Jos. Ornifj, Ptuj. 437
liničar ali viničarka
ima več oseb v pomoč, se sprejme pod
prav ugodnimi pogoji pri gospodu Paulll
astnsr v Maibergu pri Sv. Vidu pri Ptuju. 441
Kupujemo; v tekočih dobavah
•udeče paradižnike
^0 cele vagone. Skrajne ponudbe na tovarno konzerv Hagn & Ennsmann, centralni urad Dunaj, III. Estegassa 7. 438
?odplatne zaščitnike (Sohlenschoner)
pravega jedrnatega usnja, za 1 par manj-a čevljev I. K 3'—, za večjo vrsto II. 350, za veliko vrsto III. K 4-— za naj-fcečjo vrsto IV. K 420. Podnlatni zaščitniki iz posebno močnega jedrnetega usnja, za pg K 45.—, srednje blago K 35'—, bolj tanko blago K 25-—, podpetniki za dame iz pravega jedrnetega usnja 30 mm, za tucat l 14—, 32 mm K 18-—. Okrogli podplatni »ščitniki iz jedrnatega usnja 30 mm, za tucat 5 U-, 32 mm K 18 — Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnetega usnja K 25-—. Kovi-pasts podplate iz 3 delov, za par K 6-—, podpetniki iz kovine za par K 2-50. — Naj-oljSo barvo sveta za barvanje obleke z po-abno nakaznico v vseh barvah za paket BO vin. Pri večjih naročilih popust. Prtiči, ^servieti) iz papirja za gostilne in kavarne, prvorazredno blago št. L, 500 komadov K 24-— št. 2., 500 komadov K 28 — zpošilja vsako množino proti povzetju ali broti naprej pošiljatvi zneska B. KLEIN, Gradec, I., poštni predal 57. "464
za hišna dela, ki krmi
tudi svinje, se proti do-
ri oskrbi in plačilu
sprejme pri 453
Ar ten j altu
,Regahof, Bregu pri Ptuju.
458
„piH-Paff" -asa
Smrt za podgane Edino gotovo sredstvo proti podganam in mišim; skozi >Pi!f-Pa!f« se jih uniči popolnoma. lina doza stane K 2"— Po poŠti poši iam najmanj« 3
škallje.
„Mof" je senzacijonelna ame-
rikanska moljejedina. 1 zavitek
stane K 150. 424
„Enta" je najfinejši tobačni
dodatek in stane 60 vin. „Sv. Valentina svinjski re-dilnl prašek", lekarniški izdelek, ki popolnoma pospešuje prebavljanje snete piče in ie za rejo neogibno potreben.
1 zavitek stane K 150. ,,Herbaut mrčesni prašek za muhe, 1 zavoj stane "60 vin.
Josef Berdajs,
Ljubljana?, Celovška cesta85
* •
II
išče službe za šafer-ja. Prav dobro razumen pri vinogradih in poljedeljstvu. Ponudbe na upravo tega lista. 459
Zimskasuknja
lepa in dobro ohranjena, zamenja se pvoti masti v Mariboru, Karntnerstrasse 17, ali pa sprejema ponudbe tudi uprava „Štajerca." 470
Žlahtno sadje,! orehe, suhe gobe, med in kumin -"VB
kupi v vsaki množini 43o \
F. Zwitter, Gradec, ZiDZondorlgasse 20.;
Hiša
s slamo krita z malim vrtom, se takoj proda. Za vprašati na Spodnji Hajtlini štev. 9. 47i
kupuje po najboljših dnevnih cenah.
Alex. Rosenberg, Gradec
Annenstrasse 22.
Iščem
vmicai]a
s 3 do 5 delavskimi močmi za moj vinograd v Vesternici (Tresternitz) pri Mariboru z vstopom 1. novembra 1918. Ponudbe na stavbenega mojstra Ubalda Nasimbeni v Mariboru, Gartengasse Nr. 12.
za vse, ki se razume tudi v strežbi svinj, sprejme se proti mesečni plači 30 K in dobri oskrbi. Dobi tudi en par čevljev na leto. Kje, se izve v upravi .Štajerca.'
Der Verband der landwirtschaftlichen Genossenschaften teilt mit, dafi er voraussichtlich fur das Jahr 1919 eine grofiere Menge
Schwefelmehl
(gelbeu Schwefel, nicht Grauschwefel) japaniseher Herkunft einflihren wird.
Der Preis steht noch nicht fest, doch wird derselbe jedenfalls zirka 22 bis 25 K per Kilogramm betragen.
Die verehrlichen Weingartenbesitzer, welche auf solehen Schwefel reflek-tieren, werden ersucht, ihren Bedarf
binnen 8 Tagen
dem Bezirksausschusse s c h r i f 11 i c h mitzuteilen, welcher diese Bestellungen unverbindlich entgegennimmt.
Da die Bestellung bis zum ge-nannten Tage dem Verbande wetter ge-geben werden mufl, wird um genaueste Einhaltung des Termines ersucht.
Pettau, am 17. September 1918. 476 Der Bezirksobmann: Josef Ornig m. p.
Razglas.
Zveza poljedelskih zadrug naznanja, da bode za leto 1919 uvozila, kakor je pričakovati, večjo množino
žveplenemoke
(rumeno, ne sivo žveplo) japonskega vira.
Cena še ni določena, a vendar bode znašala ta približno 22 do 25 K za vsak kilogram.
Cenjeni vinogradniki, ki žele to žveplo naročiti, so prošeni, naj svojo rabo
JSr- tekom 8 dni 2R
okrajnemu odboru pismeno javijo, kateri sprejema naročila neobvezno nasproti.
Ker se morajo vposlati naročila do omenjenega dne zvezi, se prosi za natančno držanje roka.
Ptuj, 17. septembra 1918.
Okrajni načelnik : Jos. Ornig.
37
19
3586
— 8 —
Brezplačno dobi vsakdo na željo
moj katalog o zlatem, in srebrnem
blagu, ter o glasbenih inštrumen- B,/
tih. Gosli za K 40, 45, 55 in viš- V
je. Dobre harmonike po K 45, 60, /BI
!0. Dvovrstne dunajske harmonike 3lA
K 120, 140, trivrstne K 300, 400 f§\\ in višje. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, c.
in kr. dvomi liferant Br0x št. 1785 (Češko). 375
fUsfetotoperj »esfcaefi
f ?
Čai ca k^»t!j>i ik MoraiMfc
13 <» 1. a. ■_<* 7«ua*» at ilTfc a.
ew
K--/0
«1
kraste, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paralo!. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi Čez dan rabili. Velika posoda K 5 —, družinska posoda K 9'—. Prašek (štupa) K 3-—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive koze, ena škallja 2 K 50 h. — Dobi se oboje pri naprej-poSiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apotheke Ulmer Paratol-Werke In Budapest VII—20., Rozsa utca 21. 472
v izmeri 10 johov v Amt-mansdorfu, fara Sv. Lovrenc na Dravskem po-! lju, se po ceni prodajo, j Za vprašati pri gospej j Jeza, gostilničarka v j Amtmansdorfu št. 11. 469\
Čez 1,000.000 mojih
ročsiin šil
56
v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjalih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikor, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K4'70in
pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113
vsake vrste, juto, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in žensk, stare posteljske odeje, koene
k, kosti, konjske repe, svinjsko „ dlako, kožuhe zajcev in lesic
kupuje po najboljših cenah 51
. Thorinek & Co., Celje
rgovci inkrošnjarji dobijo posebne cene.
in sadni jesih s
kupi in proda trgovina BrUder Slawitsch, Ptuj.
f^rhloiiflorhnninl ku~
VdlUleUUcluUUlijj puje vsako množino cd čebelarjev Pavel Šega, Gradec, Grazbachgasse 30. 348
Žitni ročni mlin
(postavno varovano)
Za naprej-prodajalce (prospekti gratis.)
Moj orlginafni žitni ročni mlin z masivnim hrastovim odrom, železno skalijo, lomilcem in vijakom, primeren za grobo šrotanje in lino mletje vsake vrste žita, je ednostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjali, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepo-kvarljiv. Model 4 z ročno kurblo zi majhen obrat, teža 7 kg K 120—. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat, teža okroglo 12 kg K 160-—. Rezervne mletvene plošče K 8 za par. Masivno stojalo iz lesa ali železa s predalcem K 80*— posebej. Razpošiljalev iz Dunaja proti vpošiljatvi 20 K kot podatek, ostar.ek proti povzetju po generalnem zastopstvu:
Max Bohnel, Dunaj, VI.
Margaretenstrafie 27.
Odd. 51. 261
Barve za štofe!
črna, temnoplava, teranorujava,
temnorudeča, temnozelena in tem-
nosiva 350
za samo-barvanje *"^pg
platna, volne in žide v zavitkih z porabno nakaznico a 50 vinarjev. Pošiljatve na zunaj franko proti naprejpošiljatvi zneska
priporoča
H. Billerbeck, Maribor, tansse 9.121
L- p, eleganten, topel
zamenja se le proti
goskam, racam aLi
kokošim. Vprašanja
na upravo lista.4o6
se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22 — Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiestsasse 25. 120
za zopetno zgradbo delavskih kolonij za ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone) se proti plači od K 230 do K 250 na uro takoj sprejmejo. Dobra oskrba in bivališče. — Ponudbe naj se obračajo na 432
„BauuntemelimuDg Wolfgang Alkier", Gradec, Jakominiplatz št. 14.
Paša
M\n umtmlim
Wohnang- M DienstYermittlung)
tšlužbe, učence, stanovanja in posestva
T Ptuju
icrriaje
?■• mte pesredmija najhitreje. "•■
Tpntaaja ki pejMiiils v mastni itražniet (rotorž).
se odda takoj v najem v področju mesta Ptuj, za 3 glave govedo. — Za vprašati pri dr. V. Fichtenau, Ptuj. 467
Za Gornje-Haloze sprejmeta se 371
2 zanesljiva viničarja,
ki sta izvežbana v vseh vinogradniških delih. Dobita dobro plačo in polje, ki ga lahko za sebe obdelujeta. Eden viničar naj ima 4 delavske in drugi 2 delavski ;moči. Vprašanja na Jos. Goriupp, Ptuj.
Išče se v nakup bmnfbj Ufllisij mlin za mletje ali v najem 430 niliblEi lUlllii lllllii proti plačilu, četudi poprave potreben. Lahko je tudi žaga. Ponudbe na upravo „Štajerca."
500 kron
bolečin. Cena ene posodice z garancijskim pismom K 2'75, 3 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kaschau ,Kasaa)l postni predal 12/614 (Ogrsko)
„Asanol"
ma presenetljiv uspeh 'pri končavanju žoharjev (zakon. rovan) ščurkov, mravelj itd.: zavojček slane 1 krono, i
„Št. Valentinov redil prašek za prašiče1
je edino uspešen pri pr~' krme, zaraditega izredno meso in tolšČo. 1 zavoj sla 1 krono. Naroča se pri Jo Berdajs, Ljubljana, Želj ska ulica 18. Po pošli se ' šilja najmanj 6 zavojčkov.
Hi 10 Z
se brezhibno kakor novi popravijo iz 3 no gavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavni zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. Bril Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske p ( pravljalne delavnice za nogavice in zokir Waly Omann, Maribor. Burggasse Nr. 15.
Pošljite mi Vaše
zamaške
(štopeije)
Prevzamem jih tudi brez poprejšnjega vpr sanja proti povzetju po sledečih cenah: Za nove steklenične zamaške K 120' - za st steklenične zamaške brez loma K 79-šampanjske štopelje, naravna probkovina K VI za kos.
Na vprašanja se takoj odgovori, tudi telegraličnim potom
Leopold Markus,
Gradec, Josefigasse št. 1|P.
Kovač-Engelhart v Mariboru
Novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje s trgovsko korespondenco, računanje v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepo-pisje, nemški in slovenski jezik se začnejo s 1. oktobrom 1918. Brezplačna posredovanja glede nameščanja, e&i Prospekti prosti.
Vodja Maks Koyač, Maribor, Kaiserstr.
Vsak svoj lastni reparaterl
Moje Lumax ročno-šivalno Silo Sije štep-štihe kakor mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgan čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Stole šotore, lile, kolesne manlelje, vreče, platno in vse dru močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vst gar. Izborno za rokodelce, krnele in vojake. Biser športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka rato Garancija za rabljivosl. Prekosi vse konkurenčne izdel Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalne šila z cvimem, štirimi različnimi Šivankami in n vodilom za kos K 4'50, 3 kosi K 13'—. — Razpošilja I proli povzetju, poštnina posebej, po Johnnu Jelle trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo ra
11
z večimi delavskimi močmi se pod dobri
pogoji sprejme pri Aleksandru Grundner, R
schach pri Konjicah.
v Gornji Veličini
se odda v torek dne 1. oktobra 1918 ob 9. predpoldne 50 žnor za njive na 3 leta v jem (Stand). K temu vabi uljudno
JOS. ORNIG v Ptuju.
414
5
689594�7
75
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si