m
GLASILO KOLEKTIVA
LETNIK XIV. ŠT. I« NOVEMBER 196?
VAŽNEJŠI SKLEPI 5. REDNE SEJE UPRAVNEGA ODRORA
Z DNE 8.10.1965
Glavna točka dnevnega reda je bilo obravnavanje obračuna proizvodnje za mesec avgust 1965. S tem v zvezi je upravni odbor sprejel naslednje sklepe:
— Obravnavana je razlika med fakturirano in plačano realizacijo (er naloženo analitiski službi, da izvrši raziskavo vplivov neplačane realizacije ter obseg sredstev čistega dohodka, ki so zadržana iz obračuna zaradi neplačane realizacije.
— Neredno izstavljanje faktur za izvršeno proizvodnjo in neredno potrjevanje faktur vpliva na točnost obračuna proizvodnje in rezultatov. Upravni odbor nujno nalaga strokovnim službam, da se dosledno ravnajo po določilih poslovnika in da se ob resnejših nedoslednostih uporabijo tudi sankcije.
Ob razpravi o gibljivem delu za mesec avgust je upravni odbor ugotovil, da trenutno ni možnosti za izplačilo, ker iz plačane realizacije nimamo doseženih dovolj sredstev čistega dohodka in zaradi perečih potreb po obratnih sredstvih.
Upravni odbor razpravlja tulli o tem. da trenutno v našem nagrajevanju nimamo uvedene nobene oblike, ki bi direktno stimulirala vodstva in osebje enot k ažurnemu in pravilnemu obračunu izvršenih storitev. Ugotavlja se potreba, da uvedemo za organizatorje proizvodnje takšno obliko nagrajevanja, ki bo stimulirala po eni strani večji obseg proizvodnje in ažuren obračun, po drug strani pa racionalno porabo stroškov — vse to pa na bazi fakturirane realizacije.
Upravni odbor nalaga upravi podjetja, da sestavi o tem ustrezno študijo in predlaga konkretno obliko in osnove in jo predloži organom in kolektivu v razpravo.
V	zvezi z obračunom in nagrajevanjem razpravlja upravni odbor tudi o tem, da je nujno dati enotam avtopark in strojni park status enote s samostojnim ekonomskim obračunom, tako glede prevzemanja del iz predračunov objektov, kot tudi glede ugotavljanja rezultata ter na podlagi tega tudi izplačevanje OD.
V	okviru obračuna proizvodnje se obravnava tudi obračun posrednega učinka za organizatorje proizvodnje. Pregledani so bili obračuni vseli sektorjev in ugotovljeno je bilo, da nekateri sektorji niso pravilno sestavili osnove za izplačilo posrednega učinka in tudi prejeli nepravilne zneske. V zvezi s tem ugotavlja upravni odbor:
a)	da je potrebno sestaviti enotna navodila in tudi enoten obrazec, po katerem bodo vse enote ugotavljale osnove za izplačilo:
b)	da mora biti ta obračun kumulativen, s čimer se onemogoči preobčutne variacije ali le občasno povečano storilnost.
Upravni odbor naroča upravi podjetja, da po stanju 51. 8. 1965 preveri kumulativni obračun za
vse sektorje in ugotovljene razlike oziroma nepravilno izplačane zneske poračuna pri obračunu posrednega učinku za mesec september.
— Upravni odbor je obravnaval vsebino zapisnika 9. redne seje delavskega sveta sektorja Celje. Pri obravnavi se je upravni odbor dalj časa zadržal pri sklepu, ki določa, da bi vajence dodelili dobrim zidarjem, češ da bi se pri leteli več naučili kot pa po dosedanjem načinu. Upravni odbor smatra, da ta sklep ni umesten predvsem sedaj, ko prevzema izobraževalni center v gradnjo razne objekte (individualna gradnja), kaiere bodo gradili vajenci.
Upravni odbor je obravnaval
tulli sklep DSS Celje, da ostane železokrivska delavnica kot samostojen obrat v sklopu celjskega sektorja in da se ne priključi sektorju Centralnih obratov.
UO je mnenja, da bi bilo ekono-mičneje, da bi ta delavnica spadala pod sektor Centralnih obratov. ker že obratuje na kompleksu CO.
Istočasno ugotavlja upravni odbor, da je pravilno stališče nekaterih predlogov, da naj se obrati, ki služijo več gradbenim sektorjem nevtralizirajo, t. j. izločijo iz območja posameznih gradbenih sektorjev.
Te predloge naj uprava Ingrada prouči in da na prihodnji seji uprav, odbora dokončen predlog.
Montažna stanovanjska gradnja ■ Demokratični republiki Nemčiji je dosegla že lepe uspehe, o katerih govori članek na 7. str. Na sliki: Arhitektonsko zanimiv in urbanistično lepo vkomponi-naravno okolje je montažni stanovanjski blok
i a n
GRADNJA STANOVANJ ZA TRG
V ODNOSU NA OBRATNA SREDSTVA IN SPOSOBNOST
TRŽIŠČA
Objekti, ki so v gradnji, oziroma, ki so pred pričetkom gradnje za trg (45-stanovanjski blok Ju-1, Ju-2, Ju-3, montažne stolpnice ST-1 in ST-2, šestorčki Š-l in Š-2 ter 20-stanovanjski blok v Vrunčevi ulici) momentalno zavzemajo zaradi predplačil s strani kupcev zelo ugoden položaj. Ta položaj se bo poslabšal z do-
hodnem letu zelo previdne s trošenjem ustvarjenih sredstev in jih bodo raje uporabljale kot poslovna obratna sredstva.
Edino kar nam ostane je 4% stanovanjski prispevek, ki se bo s 1. 1. 1966 formiral pri podjetjih (sedaj občinski stanovanjski sklad). Z enim delom teh sredstev bodo morala podjetja sub-
Delovnemu kolektivu Ingrad!
/.bruni na uaši prvi konferenci v tekočem šolskem letu se frankolovski pionirji spominjamo tudi vašega delovnega kolektiva, ki nam je v preteklem šolskem letu nudilo toliko lepega. Za vašo na-
graditvijo omenjenih objektov, posebno tedaj, če nam ne bo uspelo prodati teh stanovanj. Od vseh razpoložljivih sredstev, katere uporabljamo za poslovanje podjetja, bi lahko za stanovanja za trg uporabili največ 400 milijonov. Ta znesek odgovarja nekako obsegu neprodanih stanovanj v zgoraj navedenih objektih. To nam pove, da podjetje praviloma ne bi smelo graditi novih objektov, preden se vprašanje financiranja ne reši.
Gradnja za trg je praviloma namenjena za neznanega kupca na kar bomo morali v bodoče vedno bolj računati. V tem primeru in v sedanjih pogojih lahko podjetje gradi samo en 45-stanovanjški blok v znesku 250 milijonov din. To pa je za naše zmogljivosti vsekakor premalo.
Kaj lahko pričakujemo od tržišča v letu 1966—1970?
V letu 1966 bodo vsekakor vsi skladi in obseg sredstev namenjenih za stanovanjsko izgradnjo minimalni. Računati moramo na to, da bodo vse gospodarske organizacije in ustanove v tem pre-
klonjenost, ki nam jo izkazujete, smo vam neizmerno hvaležni.
Želimo vam mnogo delovnih uspehov in vas iskreno pozdravljamo!
Frankolovski pionirji
vencionirati razliko med revalorizirano in ekonomsko najemnino, z drugim pa bodo kupovala nova stanovanja. Nova stanovanja pa se bodo kupovala le tedaj, ko se sredstva zberejo do gotove višine. Iz tega izhaja' da v prvem polletju 1966 kupci še ne bodo kupovali stanovanj. To se bo verjetno zgodilo ob koncu leta 1966, še bolj verjetno pa ob zaključku bilance za leto 1966. Zaradi tega upravičeno pričakujemo v letu 1966 praznino po nakupu stanovanj.
Ta praznina pa ne bi smela vplivati na zastoj stanovanjske izgradnje. Pričakuje se namreč, da bo GlPOSS (združenje montažnih podjetij v Sloveniji) z generalno ponudbo, ki je bila predložena IS SRS, uspel rešiti problem financiranja stanovanjske izgradnje vsaj v času te prehodne dobe.
Ne glede na to možnost pa bi moralo podjetje pri delitvi OD izločiti kar največ sredstev za obratna sredstva. Ta obratna sredstva bo treba stalno večati in sicer do višine, ki bo zadostovala
za stanovanjsko gradnjo za trg Neodvisnost financiranja stanovanjske izgradnje je edini izhod, da dosežemo kontinuiteto naših kapacitet.
Povpraševanje po stanovanjih se bo od leta 1967 pa do 1970 postopoma izboljšalo. Leta 1970 se pričakuje popolna normalizacija, s katero bomo lahko doličili kontinuiteto gradnje.
Tržišče stanovanjske gradnje bo znano šele po izvršeni revalorizaciji, to je do 31. 12. 1965. Dokončne ugotovitve, ki naj bi imele le delno realno osnovo, bodo zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1966.
Povpraševanje po nakupu stanovanj v letu 1966 bo minimalno. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj bo s tistimi neprodanimi stanovanji, ki jih že gradimo oziroma, ki jih mislimo po našem programu začeti graditi.
To so stanovanja v:
— 2 (dveh) šestorčkih na Otoku III., od 12 stanovanj prodanih
I— 20-stanov. v bloku Vrunčeva ulica, od 20 stanovanj prodanih 6;
—	montažni stolpnici St-1 in St-2 na Otoku II., od 76 stano vanj prodanih 34;
—	montažnem bloku Ju-3/III., od 45 stanovanj prodanih 36.
Po zgornjem prikazu imamo 75 neprodanih stanovanj. Ali bo podjetje zmoglo prevzeti riziko za vložena sredstva tako dolgo, da se stanovanja prodajo? Ta odgovor terja premislek kaj in kako naj se gradi v bodoče, da bodo ta stanovanja kupcu ravno v tej prehodni dobi dostopna.
Naš montažni sistem ima veliko prednost pred klasično gradnjo. Vendar lahko trdimo, da v tem obdobju (v obdobju reforme) ne bi smeli graditi več montažnih sistemov hkrati kot so Ju-61, Ju-64, stolpnice, MVH 1 in MVH 2, da o sistemih v okviru GIPOSSA ne govorimo. Odločiti se moramo za en sistem in tistega dopolnjevati tako, da bo po ceni in kvaliteti odgovarjal povpraševanju.
Zaključki in predlogi:
— V letu 1966 bo prodaja stanovanj omejena. Zato se še sedaj postavlja vprašanje prodaje 75 neprodanih stanovanj.
— Nove gradnje za trg ne bi smeli pričeti tako dolgo, da se vprašanje financiranja predhodno ne reši.
— Odločiti se moramo za en montažni sistem gradnje in izdelati variante za pocenitev.
— Pocenitev pripraviti predvsem za neprodana stanovauja.
OTO LAH
Aktiv ZMS »Ingrad« CELJE
SESTAVA KOMITEJA
Predsednik: Aškerc Anton
Sekretar: Klopotan Štefan
Blagajnik: Jazbec Olga
Idejno vzgojna dejavnost: Smrečnik Branko
Društvena dejavnost: Vidmar Metka. Smodiš Franc
Mladinske delovne akcije: Šošter Janez
Športna dejavnost: Gostečnik Ivan in Vrtič Maks
Predstavniki organizacij v našem podjetju o gospodarski reformi in ukrepih
Vprašanja :
1.	Vaše mnenje in stališče do ukrepov, ki so sprejeti v podjetju?
2.	Kaj je potrebno, da bodo ti ukrepi realizirani?
3.	Ali ste mnenja, da bo izvršitev ukrepov izboljšala stanje in dvignila standard zaposlenih?
-t. Kakšni so vaši dodatni predlogi za to, da bi se normaliziralo stanje (proizvodnost, obseg dela, OD in vse ostalo)?
3.	Kakšno vlogo naj bi odigrale ob izvrševanju teh ukrepov politične organizacije v podjetju?
FRANC VRBNJAK
PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE
Mislim. da naše podjetje reforma ni zatekla nepripravljenega. saj je sindikalna organizacija z vodstvom podjetja že 20. 7. obravnavala nekatere ukrepe v zvezi z gospodarsko reformo. 2e izoblikovane ukrepe, ki jih je sprejel tudi DS pa smo ponovno obravnavali v avgustu. Sekretariat izvršnega odbora sindikalne organizacije je s predsedniki sindikalnih podružnic predelal te izredno važne sklepe DS in pričakuje v cilju izboljšanja stanju še nove. Izvršni odbor sindikalne podružnice pa predlaga podjetju: Vse seje, ki niso strogo strokovnega značaja naj bodo v popoldanskem času; pred-
sedniki sindikalnih podružnic pa nuj se povežejo s šefi sektorjev in predsedniki EE zaradi dosledne vključitve vseh članov kolektiva v reševanje sprejetih ukrepov. Za izvedbo sprejetih nalog pa so potrebni na vseh delovnih mestih mesečni proizvodni sestanki.
Zanimanje je večje in bolj pestro, če sodelujejo pri obravnavah ne samo politični ampak tudi strokovni delavci, ki znajo posamezna področja prikazati tudi analitično.
Ce pa hi se pokazala nezainteresiranost prav strokovnih delavcev, ki se včasih radi odrečejo nalogam politično-družbenih organizacij. sem mnenja, da bi morali proti takim primerom izvajati sankcije.
1’ruv tako je treba izboljšati sum sistem obveščanja volivcev. l,e-ti morajo dobiti predhodno material v študij, da lahko na sestankih zastopajo svoje volivce, vzporedno s tem pa na sestankih prenašati mnenja in stališča svojih volivcev. Povezava mora biti obojestranska.
Kakšno^je vaše mnenje glede izvrševanja funkcij posameznih ljudi v podjetju?
Posamezniki kaj radi prevzamejo funkcije, kasneje pa se izkaže, da svojega poslanstvu ne izvršujejo zadovoljivo. To je zelo neodgovorno. ter bi bilo potrebno tiste ljudi, ki sprejemajo funkcije samo zaradi imena in nič drugega, javno kritizirati.
LUDVIK ARNUŠ
ANALITIK PODJETJA
KORIŠČENJE DELOVNEGA CASA IN STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE
Težnje in ukrepi za izboljšanje proizvodnih rezultatov so v letošnjem letu že kar permanentno na programu vseh zasedanj in razprav, tako v samoupravnih organih kot v strokovnih službah. Po uvedbi gospodarske reforme pa se takim razpravam in ukrepom daje še poseben poudarek, ker prehajamo v obdobje zelo ostre konkurence na gradbenem tržišču in bo predvsem od kolektiva odvisno, ali bomo ta konkurenčni boj vzdržali in kakšen bo pri tem poslovni rezultat, od katerega je odvisen življenjski standard kolektiva (osebni dohodki), kakor tudi obstoj in razvoj podjetja (skladi).
Ker ima kljub industrializaciji živo delo v naši proizvodnji večjo udeležbo kot pa strojno delo, je centralni delavski svet pri sprejemanju ukrepov v zvezi z izboljšanjem poslovanja sprejel tudi nekatere, ki se nanašajo prav na to področje. To so predvsem ukrepi:
3.	»Poostriti koriščenje delovnega časa« — kar je posebej osvetlila analiza za prehod na skrajšani delovni čas.
5. »Odpraviti je delo po času predvsem v operativi in obratih — režijsko delo je zmanišati na minimum. Organizacija dela naj omogoči delo po učinku.«
7. »Za organizatorje proizvodnje je iskati nova merila za stimulativni osebni dohodek.«
24. »Zaostriti je kontrolo izkoriščanja boleznin.«
Kljub temu, da je bila večina teh ukrepov obdelana že v analizi za prehod na skrajšan delovni čas, ne more biti odveč, če si ta vprašanja zastavimo še enkrat, vendar tokrat še konkretneje in pri tem poiščemo res takšne oblike koriščenja časa in stimulacije, ki bodo zagotovile večjo storilnost in boljše koriščenje sredstev, s tem pa večji neto produkt, od katerega živita kolektiv in podjetje.
Celoten kompleks, ki ga je treba rešiti, bi lahko razdelili na dve glavni vprašanji in sicer:
a)	koriščenje delovnega časa (ukrep št. 3 in št. 24) ter
b)	stimulativne oblike nagrajevanja (ukrep št. 5 in št. 7).
Glede koriščenja delovnega časa in normalne stopnje boleznin so bila še sprejeta merila v letnem proizvodnem planu. Za izvajanje teh meril pa je potrebna zaostritev discipline in kontrola, slehernega delavca pa je treba seznaniti z dejstvom, da koriščenje izostankov preko normale oziroma preko planirane stopnje zmanjšuje sredstva za OD na posameznem sektorju oziroma, da zmanjševanje izostankov ta sredstva povečuje. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da ne zadostuje le denarna sankcija, niti priganjanje, temveč da je poleg tega potrebna tudi zavest, da je skupni učinek odvisen od vseh posameznikov v enoti ter da izostanki in slabše delo ne gredo na škodo samo dotičnega, temveč tudi na škodo vseh sodelavcev v enoti oziroma v podjetju. Vsak član kolektiva naj torej pripomore k izboljšanju delovne discipline in vsak naj ve, da je z izostankom sodelavca ali z njegovim slabim delom oškodovan tudi sam. Zato je prav vsak delavec zainteresiran na tem, da operativnim vodjem pomaga pri izboljševanju razmer — to pa je tudi ena glavnih funkcij neposrednega proiz vajalca kot upravljalca.
Pri obravnavanju stimulativnih oblik nagrajevanja moramo v naših pogojih ločiti stimulacijo na:
a)	povečanje obsega proizvodnje in
b)	(izboljšanje ekonomičnosti proizvodnje,
in pri tem ločiti še tri kategorije članov kolektiva glede na njihov vpliv pri doseganju boljših rezultatov, to pa so:
a)	neposredni proizvajalci, od katerih sta odvisna poraba časa in materiala, pa tudi kvaliteta izvršenega dela.
Pri nagrajevanju po učinku pa se mnogokrat dela napake, ki so še bolj škodljive kot delo po času. Tako so primeri, kjer se prvotno postavljena norma oziroma akordni znesek pri obračunu znižuje ali pa se cena določi šele potem, ko delo že teče ali celo, ko je delo že gotovo.
Glede nagrajevanja po učinku za fizične delavce bi bilo dobro razmisliti o progresivnem akordu, kar bi prav gotovo dvignilo interes za prevzemanje del po učinku in za boljše doseganje norme. V vsakem primeru pa je potrebno čimprej pristopiti k izpopolnitvi internega cenika, vendar ne tako, kot smo to delali do sedaj, ko smo poznali izključno le ublažitve norm, kljub izpopolnitvam v tehnoloških postopkih. Takšna praksa bo ob pogojih ostre konkurence nesprejemljiva, saj vodi le k podražitvam — vemo pa, da gospodarska reforma zahteva nasprotno.
Od takoimenovanih neproduk livnih delovnih mest imamo do sedaj le malo takšnih, kjer je uvedeno delo po učinku. Prav gotovo ne more biti res, da ne bi mogli to obliko razširiti še na nekatera druga delovna mesta. Eno pa je res: dokler je na nekem delovnem mestu zagotovljen fiksni osebni dohodek ne glede na intenzivnost in ne glede na zmanjševanje obsega, tako dolgo tudi ne bo iniciative in predlogov s teh delovnih mest.
Za vsa »neproduktivna« delovna mesta bi moralo veljati isto načelo, kot velja za delavce v neposredni proizvodnji. Ce tam ugotavljamo kvoto realiziranih OD kot limit za izplačilo, lahko isto storimo tudi pri strokovnih službah. Ce imamo v podjetju strokovnega osebja za proizvodnjo 6 milijard, dejanska proizvodnja pa je za 20 % nižja, potem je možno samo dvoje:
—	ali znižati osebje za sorazmerni del,
—	ali pa lahko prejmejo vsi le za 20 % nižje OD.
V prvi fazi bi bilo možno tak ukrep izvesti tudi tako, da ostane del osnovnega OD zagotovljen (npr. 60% ostali del pa je odvisen od obsega).
b)	operativno vodstvo nepo-
sredno v proizvodnji to je na objektih in obratih, ki z boljšo organizacijo proizvodnega procesa omogoči doseganje boljših učinkov,
c)	vsi tisti člani kolektiva, ki niso neposredno v proizvodnji, pa vendar imajo posreden vpliv na organizacijo — npr. vodstva sektorjev, priprava dela in druge strokovne službe.
Kot stimulans za povečanje obsega proizvodnje služi nagrajevanje po učinku. Kot osnovni pokazatelj učinka in okvir za izplačilo so realizirani izdelavni oseoni dohodki po situaciji. Ti so izračunani na podlagi stvarno izvršene količine in normativov iz enotnega cenika podjetja. S tem smo uosegli to, da se iz vsote realizacije izloči točno določeni del, ki je v naprej namenjen za izplačilo efektivnih osebnih dohodkov neposrednim proizvajalcem in v okviru katerega prejme posameznik toliko, kolikor je prispeval k realizaciji. Pri tem je pose ono važno še to, da pri licitacijah ne popuščamo na račun osebnih dohodkov, temveč na račun drugih stroškov, ki še vsebujejo rezerve (material, transport, režija). Da bi dosegli čim popolnejšo realnost normativov in s tem potrebnih sredstev za osebne dohodke, bo potrebno v čimkrajšem času izpopolniti interni cenik del, ki mora biti obenem osnova za nagrajevanje po učinku in osnova za sestavljanje kalkulacij.
V okviru realizirane kvote OD, ki je kolektivu objekta ali obrata na razpolago za izplačilo, pa je potrebno izbrati tak način razdelitve doseženih sredstev med skupine in med posameznike, ki bo zagotovil pravično plačilo po vloženem deiu. Najenostavnejši način je plačevanje po času (po urah in obračunski postavki), vendar je ta način sprejemljiv le tam, kjer je storilnost vseh delavcev povsem izenačena, da pridnejši niso oškodovani na račun počasnejših. Kjer pa je storilnost med skupinami ali med posamezniki različna, pa nagrajevanje po času ne ustreza več in je nujno nagrajevanje pb učinku za posamezne skupine oziroma posamezna dela. Kot posebna oblika, ki jo še premalo izvajamo, je nagrajevanje po učinku za po samezne faze gradnje1.
Za delovna mesta, na katerih dejansko ni možno meriti neposrednega učinka, je treba izbrati takšna merila, ki bodo stimulirala delo na določenem delovnem mestu. Tipičen tak primer je sedanja oblika posrednega učinka za operativna vodstva. Nesporno je, da je ta oblika vzpodbudna za delovodjo, dočim za vodje objektov in višja delovna mesta ne obsega vseh njihovih funkcij, niti ne najvažnejših. Pri teh oblikah bi se morali tudi v večji meri posluževati računsko dokazljivih osnov, ki jih nudi vsakomesečni obračun proizvodnje.
Kot primer naj navedem obliko, ki bi bila ustrezna za delovna mesta vodij objektov in šefov sektorjev, izvedljiva bi bila tudi v sektorjih obratov, kot povprečja pa tudi v službah, ki posredno ustvarjajo pogoje za boljšo in racionalnejšo proizvodnjo Skrb teh delovnih mest ni samo storilnost živega dela, ki povzroča le del ekonomičnosti, temveč tudi vsi drugi organizacijski in tehnični ukrepi, ki se kažejo v boljšem ali slabšem finančnem rezultatu objekta in sektorja, s tem pa tudi podjetja kot celote. Izvedba bi bila možna naprimer tako, da bi pripadal vodji 3 krat-ni odstotek prihranka pri lastni proizvodnji (brez storitev kooperantov, tj. obrtnih del), konkretno takole:
normirana PC	50,000	m
dejanski stroški	46.000	m
prihranek	4,000	m
= 8%
učinek: (60.000 X8 %) X 3 = din 14.400
Isto bi moglo veljati za rezultat sektorja kot celote, ki zajema
tudi režijo sektorja, enak pa je kriterij za podjetje kot celoto, torej za organizatorje na upravi podjetja. Takšna oblika bi pripomogla k temu, da bi ravno člani kolektiva na ključnih delovnih mestih posvetili več pažnje racionalnosti v proizvodnji, točnosti obračuna, izpolnitvi pogodbenih rokov, urejenosti dokumentacije itd., saj je znano, da vsi ti čini-telji odločno vplivajo na poslovni uspeh.
Slične oblike, odvisne od obsega proizvodnje ali od poslovne ga uspeha so možne tudi na drugih delovnih mestih, npr. nabava materiala, projektivni oddelek itd. Tu je navedena le ena od možnih učinkovitih oblik, ker bi bilo preobširno navajati vse možne variante in za vse službe. Pri uvajanju pa bo treba vzeti v račun dejstvo, da se prvi poizkus obnese točno tako, kot je v naprej zamišljeno in željeiio in da je treba takšne začetne pomanjkljivosti odpraviti — ne pa enostavno trditi: »ne gre!«
V nasprotju z družbenimi načeli in z načeli gospodarske reforme bi bilo, če bi podjetje čakalo na direktive ali na pomoč »od zgoraj«. Ravno v tem času je vsako odlaganje škodljivo. Približno isto velja tudi za službe v podjetju. Napačno bi bilo pričakovanje, da bo nekdo sestavil merila, ki jih bomo potem lahko kritizirali. Treba je, da vsaka služba najprej sama razmisli o svojih možnostih in poda predloge, ki bi jih nato komisija pregledala in delavski svet odobril.
Ob vsem tem pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da sta zavest in občutek odgovornosti med glavnimi činitelji tako pri formuliranju kot pri razdeljevanju osebnih dohodkov — posebno še v naši panogi, kjer je skleda, dz katere vsi zajemamo, sorazmerno majhna. Koliko bo v njej, pa bo odvisno izključno le od nas samih.
KARLO
NOVAK
PODPREDSEDNIK DS
Povzemam splošno mnenje, ki ga je slišati med kolektivom, da je v j>rvi vrsti pregledati usluž-benska delovna mesta in jih sistematizirati. To velja za upravo, še bolj pa za zunanje sektorje, kjer obstojajo delovna mesta, ki mso 100% zasedena.
Kot jiodpredsednik DS ugotavljam, da je potrebno sistemi-rati delovna mesta. Pred tem pa je seveda treba korigirati organizacijo podjetja in ugotoviti ali povzroča decentralizirana oblika večjo režijo kot centralizirana.
Ce bo prišlo do zmanjšanja režije, moramo v prvi vrsti gledati na to, da bomo pripravili temeljite analize za vzroke takega zmanjšanja.
JOŽE PINTAR
SEF CENTRALNIH OBRATOV
NEKAJ MISLI O SKLEPU DS
V ZVEZI Z ZDRUŽITVIJO OBRATOV IN ODDAJE MEHANIČNIH DEL V AKORD
Z ukrepi, ki jih je sprejel Centralni delavski svet v zvezi z gospodarsko reformo, s ciljem zmanjšati režijo, je mišljena tudi združitev nekaterih delavnic.
Sektor centralnih obratov ima 11 različnih obratov. Obrati se delijo na proizvodne, vzdrževalne, SIP in avtopark. Kapacitete obratov so prilagojene potrebam podjetja in znaša njihova letna realizacija od 16 do 200 milijonov po obratu. Vzporedno z zmanjšanjem obsega del v okviru celotnega podjetja bo potrebno prilagajati tudi kapacitete delavnic. Zaradi zmanjšanja obsega del se je že pokazala potreba po zmanjšanju zaposlene delovne sile v elektro in vodovodni delavnici. Nekvalificirana delovna sila, ki je bila v preteklem letu sprejeta v ti dve delavnici na pri-učevanje, je bila že premeščena na druge gradbene sektorje. Tako bodo kapacitete v nekaterih delavnicah zmanjšane na minimum. V kolikor bi formacija delavnic ostala neizpremenjena, nastopi vprašanje konkurenčnosti, ker se režija z zmanjšanjem delovne sile veča. Zato je nujno preanalizirati posamezne obrate in proučiti možnost združitve sorodnih delavnic. S tem bi nastale večje enote, bila pa bi zajamčena tudi konkurenčnost na tržišču.
Nekoliko težav bo pri taki združitvi povzročal značaj dela v posameznih delavnicah. Servisne delavnice pretežno dela izvajajo v režiji, procent del v akordu pa je sorazmerno zelo maj hen. Nasprotno pa se v proizvodnih delavnicah pretežno vsa dela izvajajo v akordu, saj znaša povprečna mesečna oddaja del v akord nad 80 %• Zato je potrebno predhodno razmisliti o organizacijski obliki — združene delavnice. Res pa je, da bi delavci, zaposleni v sedanjih servisnih delavnicah, imeli tekom meseca možnost vključevanja v akordne skupine. S tem bi se jim tudi osebni dohodek zvišal za % preseganja akorda. Razumljivo pa je, da bo temu primerno tudi potrebno prilagoditi obstoječi sistem nagrajevanja. S sklepom centralnega delavskega sveta je tudi predvideno, da bi SIP prevzemal zemeljska dela s posebno pogodbo in nastopal v bodoče kot izvajalec teh del. Že predhodno se je precej razmišljalo o akordiranju teh del, ker bi se s tem znatno izboljšal efekt dela. Pri tem pa bodo povzročale precejšnje težave nekontinuirane potrebe po^ posameznih strojih. Praksa kaže, da se običajno v istem obdobju zgrupirajo potrebe po istem stroju. Prav zaradi tega je bilo pre-nešeno odločan je o prioritetnem vrstnem redu tehničnemu direktorju podjetja. Niso redki primeri, ko je potrebno isti stroj večkrat premeščati iz enega na drugo gradbišče, kjer je pač bolj nuina potreba, ter ponovno vračati na prvotno odrejeno delo. Tako premeščanie znatno zvišuje proizvodne stroške. Da bi se takemu premeščanju v bodoče izognili bi bilo nujno, da bi priprava dela podjetja izdelala plan oziroma rokovnik potreb po mehanizaciji. Šele na tak način bi bilo mogoče prevzemanje del s strani SIP-a. Nobenega pomisle ka ni za prevzemanje del SIP-a za masovna zemeljska dela. Težave pa se bodo kazale pri manjših delih in te bo, po vsej verjetnosti, potrebno še nadalje prevzemati režijsko. Temu primerno bo potrebno prilagoditi obra-čusko službo v SIP-u (snemanje terena, vodenje gr. knjige itd.).
Znatno težje je prevzemanje horizontalnih in vertikalnih notranjih transportov materialov.
SIP nima nobenega vpliva na skrajšanje časa gradnje in na zmanjšanje stroškov najemnine žerjava. Delo žerjava je namreč odvisno od organizacije gradbišča, dotoka materiala, zaposlene delovne sile itd. Priprava dela bi morala na osnovi kalkulacijskega elaborata določiti potreben čas za delo transportnega sredstva odnosno dvigala in določiti limit najemnine žerjava za dovršitev prevzetega dela. Tako bi bilo možno primerjati dejanski čas najemnine z normiranim in ugotavljati vzroke prekoračenja stro škov najemnine.
ZAKAJ IMA SIP NEGATIVEN FINANČNI REZULTAT?
V	tem obratu je evidenčno in stroškovno združena vsa težka in lahka mehanizacija podjetja. Zaradi tega se tudi vsi stroški zbirajo v breme tega obrata ne gle de na to, ali je ta mehanizacija 100 % zaposlena ali ne. Vemo tudi, da je pretežen del mehanizacije zastarele in dotrajane. Že v preteklem letu smo izločili nekatere stroje, katerih popravilo bi se približalo nabavni vrednosti. V obratovanju so še stroji, ki bi jih bilo potrebno izločiti, saj njihovo popravilo visoko zvišuje stroške mehanizacije, vendar jih v sedanjem času ni mogoče izločiti, ker so podjetju neobhodno potrebni, ni pa sredstev za nadomestitev le-teh.
Eden izmed vzrokov za negativen finančni rezultat je predvsem v visokih stroških vzdrževanja, saj so ti stroški z mesecem julijem za 44 % višji kakor so bili s finančnim planom predvideni. Nadaljnji vzrok je v ceniku. Cenik za zaračunavanje najemnin je bil izdelan v letu 1961 in je za interno zaračunavanje najemnin še vedno v veljavi vkljub temu, da so se stroški od leta 1961 pa do danes bistveno spremenili (zvišanje nabavnih cen goriva mazivo, amortizacija, OD itd.).
V	preteklem letu je bil sicer sestavljen nov cenik, ki pa po Centralnem delavskem svetu za interno obračunavanje najemnin ni bil osvojen. Tako se še nadalje obračunavajo najemnine po ceniku iz leta 1961. Kalkulacijski oddelek podjetja pa je vseskozi kalkuliral delo mehanizacije po novem ceniku. Tako vsebujejo vsi predračuni dejanske stroške najemnine. Razlike med dejanskimi najemninami in onimi, ki jih zaračunava SIP so znatne in vse ostajajo gradbiščem.
Res je, da moramo vse negativne razlike na mehanizaciji pokrivati vsi, toda vprašanje pa je, če so na tak način pravilno stn> škovno obremenjeni posamezni objekti iz naslova stroškov mehanizacije, ker vemo, da je koriščenje mehanizacije po objektih različno.
Zato bi bilo prav, da se izdela nov cenik in preide na pravilno razmejevanje stroškov najemnine po koristnikih.
£nV5/ !x\5/ ixj® txfcS
PREKLIC
Preklicujem neresnične besede, katere sem govoril proti Šoštarič Štefanu in želim, da ostaneva še naprej dobra prijatelja.
Petelinšek Ivan, gradbišče Jugomont
FRANJO CEVNIK
PRAVNI REFERENT V PODJETJU
MIRO
MEDVED
TAJNIK MLADINSKE ORGANIZACIJE
S sigurnostjo lahko ugotavljam, da je podjetje bilo pripravljeno na gospodarsko reformo in da bo probleme lahko rešilo, če bo pridobilo zavest slehernega člana kolektiva. Ko govorim o zavesti, mislim v prvi vrsti na delo v popoldanskem času. Nažalost so ljudje nasploh zelo nezainteresirani za podjetje in je za vsakogar važno le to. da opravi osem ur, nato pa se umakne in živi sam za sebe. Zaradi nezainteresiranosti je tudi delo opravljeno zelo nevestno in brez elana.
Mislim pa, da so tukaj važni tudi drugi faktorji, ki so sokrivi za tako početie ljudi. Tako na primer akordno delo in proizvodnja na nekaterih gradbiščih ni organizirana tako. da bi vzbudilo v ljudeh željo, da bi se trudili.
SILVA
ČREPINŠEK
RAČUNOVODKINJA
Moje mnenje je, da se naj odškodnine za prevoze na delo in iz dela plačujejo še naprej, vendar ne v taki višini in obliki kot doslej. Pregleda naj se vsak primer in določi odškodnino po dejanskih stroških.
Ad. 10
Dosledno nuj se izvaja sklep, da se sme potne naloge izdajati šele na podlagi pismenega odo-brenja direktorjev služb oziroma šefov sektorjev. Koordinira naj se potovanja, predvsem glede prevozov, da bodo vsi polno izkoriščeni. Popolnoma pravilno je tudi. da se zaostri kontrola obračunavanja in izplačevanja dnevnic za službena potovanja.
Ad. to
Naš knjižni stroj je polno izkoriščen, saj se že več mesecev dela v dveh izmenah. Smatram, da bo treba zajeti še kakšno novo področje za strojno obdelavo kot na primer obračun osebnih dohodkov, vendar mora v tem primeru poznati strojno delo še več uslužbenk, za primer raznih izpadov. kot so dopusti, boleznine itd.
Prav tako nam je istočasno potreben še en enak stroj, ker samo z enim ne moremo vsega zajeti.
K točki 4:
Naš pravni sistem socialistične skupnosti ne pozna več takozva-nih disciplinskih starešin, ki bi bili pooblaščeni izrekati disci-plinske kazni zoper kršilce delovne discipline. Ustava SFRJ od 7.
4.	1963 in nov Zakon o delovnih razmerjih Ur. list SFRJ št. 6/65 postavljata nove temelje odnosov med člani delovne skupnosti in sicer na zavestnem izpolnjevanju delovnih nalog in dolžnosti vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu. Iz tega sledi, da ima vsak član delovne skupnosti svoje delovne dolžnosti na svojem delovnem mestu, v obsegu kakor smo si jih predpisali sami, zlasti v poslovniku podjetja, v statutu in drugih samoupravnih aktih. Neizpolnjevanje delovnih dolžnosti pa pomeni kršitev prevzetih dolžnosti, ki jih je moral in jih mora prevzeti vsak posameznik, ko vstopi v članstvo delovne skupnosti. Posameznik tedaj ni prekršil, če ni izpolnil naloge pri delu nadrejenega delavca samo njegov ukaz, ampak mnogo več, ni izpolnil svoje delovne dolžnosti, katere član je. Če pa dolžnost ni izpolnjena, mora temu nujno slediti sankcija. Tako poznamo najhujšo sankcijo za hujše kršitve delovne dolžnosti izključitev iz članstva delovne organizacije, o čemer odloča delavski svet podjetja. Kršitve delovnih dolžnosti so v našem kolektivu na dnevnem redu in menim, da je prav, da je delavski svet podjetja med ukrepi v zvezi z gospodarsko reformo odločil tudi, da je zaostriti delovno disciplino na vseh nivojih. Navedem naj primer kršitve delovne dolžnosti. Neizpolnitev pogodbenih obveznosti do investitorjev. Tu trpi ugled vsega članstva naše delovne organizacije — moralna odgovornost. Dalje so materialne posledice, ki gredo konkretno v breme vsakega poedinca in delovne organizacije. Brez dvoma je za tako kršitev odgovoren celoten kolektiv, ki mu je bila zaupana izpolnitev določene naloge. Tu pa je poiskati konkretne kršilce od organizatorjev do neposrednih izvrševalcev v proizvodnji. Za kaj so odgovorni organizatorji? Za pravočasno nabavo materiala, pravilno tehnično izvedbo, pravočasen obračun, zagotoviti zadostno število potrebne delovne sile, uvedbo dela v izmenah itd.
Kaj pa smo dolžni kot posamezniki?
Delati določen delovni čas in opraviti odrejena dela. Z osebnim trudom čim vestneje izpolnjevati naloge na delovnem mestu. Na sestankih družbeno političnih organizacij in v organih delavskega samoupravljanja aktivno sodelovati, dajati predloge in opozarjati na nepravilnosti. To so tudi norme našega družbenega sistema in neizogibni zakoni proizvodnje. Če pa član delovne skupnosti te norme prekrši je dolžnost pristojnih organov, da zoper njega izrekajo stroge ukrepe.
K točki 26:
Naš pravni sistem pozna več oblik integracije — združevanja, kot so npr. spojitve in pripojitve delovnih organizacij, da delovne organizacije ustanovijo novo podjetje, poslovno tehnično sodelovanje, ustanovitev poslovnega združenja in podobno. Vse to pa v cilju, da gospodarske organizacije združijo svoje materialne in kadrovske kapacitete, s čimer dosežejo boljši rezultat v svojem poslovanju.
Za naše podjetje je značilno, da zadnja leta intenzivno dela v tem smislu in išče razne integracijske oblike zaradi doseganja čimvečjega poslovnega uspeha na tržišču. Prva faza je bila dosežena v letu 1963, ko je podjetje sklenilo pogodbo o prevzemu li-
cence »Jugomont«. Drugo fazo lahko označimo s pravkar ustanovljenim poslovnim združenjem »GIPOSS« o katerem je bilo več napisanega v prejšnji številki glasila. »Ingrad« je prav tako v tesnih poslovnih stikih z Zavodom za raziskavo materiala SRS, Gradbenim centrom Slovenije in drugimi institucijami, s pomočjo katerih bi našli nove gradbene materiale. Za zagotovitev proizvodnje in dobave že znanih in eventuelno novih gradbenih materialov pa bo potrebno najti ustrezno obliko integracije.
K točki 30:
Podjetje lahko proda lastna družinska stanovanja svojim članom kolektiva ali drugim pravnim in fizičnim osebam. Razumljivo je, da bi članom kolektiva stanovanja, ki jih že zasedajo, odprodalo pod ugodnejšimi pogoji, z daljšim odplačilnim rokom in s pravico prednakupa. Pogoji pa po predpisih ne smejo biti ugodnejši kakor se dodeljuje kredit iz sklada za stanovanjsko izgradnjo.
Povsem jasno je tudi, da je vrednost stanovanj REVALORIZIRATI na današnjo vrednost. Po odloku skupščine občine Celje bi bilo na dan 31. 12. 1964 revalorizirana vrednost, ki služi kot osnova za plačilo stanarine povprečno 90.000 din po 1 m2 čiste stanovanjske površine.
Kakšna bi bila tedaj vrednost posameznih stanovanj in pogoji za nakup?
Če vzamemo konkreten primer. Stanovanje, ki meri okrog 55 m2 čiste stanovanjske površine bi imelo osnovno vrednost 5 milijonov din. Od te vsote bi bilo odšteti po dosedanjih kriterijih amortizacijo, ki je bila sedaj računana na 100 let. če je tedaj stanovanje staro 5 let se od vrednosti odšteje 5 %, kar znese od 5,000.000 din 250.000 din. Tako dobimo vrednost stanovanja ali kupnino v višini 4,750.000 din. Ob sklenitvi pogodbe bi plačali npr. 10% 475.000 din, ostalo pa v mesečnih obrokih v dobi 30 let. Mesečni obrok za plačilo stanovanja bi v tem primeru znašal okrog 13.800 din. Poleg tega bi kupec bil dolžan plačati od vrednosti kupnine še prometni davek okrog 594.000 din in 2% obresti od neplačane kupnine oziroma 1 % člani ZB. Podjetje vzame za plačilo kupnine tudi potrošniški kredit za industrijsko blago.
Interesenti za nakup stanovanj naj bi predložili upravi podjetja svoje ponudbe, nakar bi o načinu in pogojih prodaje dokončno odločil delavski svet podjetja.
DOPISUJTE v svoje glasilo !
GIBANJE NEZGOD IN BOLEZNI
V ČASU OD 1. L DO 31.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo imeli 93 delovnih nezgod, med njmi eno smrtno. Zaradi nezgod smo izgubili 2012 delovnih dni.
Poškodbe v tem obdobju delimo:
a)	po nrstah poškodb o naslednje:
11	primerov vbodljajev,
8	primerov padcev
4	primerov zlomi okončin,
1	5 primerov izvinov gležnjev,
5	primerov poškodb oči,
2 primera zloma reber,
2 primera zmečkanin,
<) primerov prometnih nezgod. i- 1 primer smrti zaradi padca,
7	poškodb na strojih,
2	primera poškodb z električnim tokom,
4	primerov vsled padca materiala na človeka, 15 primerov poškodb z orodjem,
10	primerov poškodb z materialom,
3	primere opeklin.
skupaj 92 poškodb
b)	po virih poškodb:
13 primerov neogrujcni odri in prehodi.
6	primerov nezaščitenih odprtin.
12	primerov razmetan les in material,
9	primerov kolesa, motorji, avtomobili.
5	primerov neuporabi jan je očal.
8	primerov neuporabljanje varnostnih pasov,
4	primeri neustrezna obutev,
5	primerov nezavarovani stroji.
11	primerov neuporaba zaščitnih rokavic.
9	primerov lastna malomarnost in neprevidnost.
7	primerov neizdana zaščitna sredstva,
8	primerov neustrezno grajeni odri, prehodi, lestve.
škodb inšpekcija dela občine Celje. Tembolj pa jc zaskrbljujoč konstanten pora'st nezgod na sektorjih Ljubljana. Slov. Konjice, Medlog in Žalec.
Tudi sicer ugotavljamo, da je stanje varstva pri delu zunanjih sektorjev slabo, saj ob ugotavljanju napak ni ndjti opravičila za opuščanje in zanemarjanje varstva pri delu. kar je še posebno zaskrbljujoče.
l•>riInerjava gibanja nesreč pri delu kaže, da se je število poškodb znižalo pri osebah za 1.42% in zu 1.99% pri izgubljenih delovnih dnevih zaradi nezgod pri delu. Zasluge za znižanje nosijo sektorji Celje, /aključ. dela, Store in Cinkarna in C. O. Uspeh pa bi bil mnogo večji, če sektorji ne bi imeli rapid-nega naraščanja poškodb. Primerjava stanja z istim obdobjem lani je razvidna iz priložene tabele.
Gibanje boleznin v času od 1. I. do 31. VII. 1965 pa daje malone porazno sliko. Iz priložene tabele je razvidno naslednje:
Od 1794 zaposlenih je bilo v tem času 1302 primera obolenj ali 72.57%, kar pomeni, da je bolehal vsak sedmi v podjetju.
Od opravljenih 247.777 delovnih dni je zaradi boleznin izgubljeno 15.416 delovnih dni, ali 6.30 %.
Po številu obolelih se sektorji uvrščajo takole:
t. direkcija, menze, naselja, odd.
za ■ izobraževanje	222 obolelih
2.	sektor Ljubljana	190	obolelih
3.	sektor Celje	167	obolelih
4.	sektor Medlog	146	obolelih
5.	sektor Cinkarna	142	obolelih
6.	sektor C. O.	134	obolelih
7.	sektor Slov. Konjice	103	obolelih
8.	sektor Zaključ. del	89	obolelih
9.	sektor /.atec	62	obolelih
10. sektor Store	47	obolelih
V razmerju s številom zaposlenih pa se sektorji
Po številu nezgod se uvrščajo sektorji takole:
1.	Sektor	Ljubljana	22 poškodb
2.	Sektor	Medlog	17 poškodb
3.	Sektor	C. O.	15 poškodb
4.	Sektor	Slov. Konjice	10 poškodb
5.	Sektor	Žalec	9 poškodb
6.	Sektor	Cinkarna	9 poškodb
7.	Sektor	Celje	h poškodb
8.	Sektor	Zaklj. dela	2 poškodbi
9.	Sektor	Štore	2 poškodbi
10. direkcija, komunala
odd. za izobr.	1 poškodba
Z. ozirom na število zaposlenih jc odstotek poškodb po sektorjih naslednji:
1.	Sektor Ljubljana
2.	Sektor Žalec
3.	Sektor Slov. Konjice
4.	Sektor Medlog
5.	Sektor Cinkarna
6.	C. O.
7.	Sektor štore
8.	Sektor Celje
9.	Sektor Zaklj. del 10. Sektor direkcija
10,89% 9.26 % 9,00 % 8,17 0/(> 6,29% 6,22 0/n 2,12 O/o L690/0 L57 0/(1 0,68 %
Po številu izgubljenih delovnih dni se sektorjt uvrščajo:
1.	Sektor Slov. Konjice	18,82%
2.	Sektor Medlog	13,68 0/o
3.	Sektor	Žalec	13,24%
4.	Sektor	Zaklj.	del	13,24%
5.	Sektor	Ljubljana	11,64%
6.	Sektor	Štore	11,09%
7.	Sektor	C. O.	11,05%
8.	Sektor	Celje	5,93%
9.	Sektor Cinkarna	3,24 %
10. Sektor direkcija	0,13 o/|(
Smrtni primer beleži kleparska delavnica sektorja
C- O.
Povpreček poškodb v podjetju za to obdobje znaša 5,18 % z ozirom na 1794 zaposlenih.
Povpreček izgubljenih delovnih dni v podjetju znaša 247.777 opravljenih delovnih dni.
Že bežen pregled prikazanih razvrstitev pove, da je npr. 22 poškodb na sektorju Ljubljana z 202 zaposlenimi. napram šestim nezgodam sektorja Celje z 354 zaposlenimi, več kot anomalija, ki je ni moči zagovarjati.
Isti slučaj je ob primerjavi % poškodb kjer prednjači sektor Ljubljana z 10.89% napram Celju z 1.69%.
Prav tako ni moči zagovarjati dejstva, da ima sektor Slov. Konjice z 111 zaposlenimi 18.82% izgubljenih delovnih dni napram sektorju Cinkarna, ki ima 3.24% pri 143 zaposlenih.
Izredno veliki razponi med posameznimi sektorji dokazujejo, da imajo ugotovitve in zapisniki pristojne službe svojo osnovo in utemeljenost, ob istočasni ugotovitvi, da pa je reakcija nanje ravno na teh sektorjih minimalna.
Dejstvo je, da so nekateri sektorji, predvsem v Celju in okolici občutno znižali število nezgod pri delu. Trdimo, da ima velik delež pri zniževanju po-
it vrščajo:
1.	direkcija, menze, naselja, oddelek za izobraževanje
2.	sektor Cinkarna
3.	sektor Ljubljana
4.	sektor Slov. Konjice
5.	sektor Medlog
6.	sektor Zaključ. del
7.	sektor Žalec
8.	sektor C. O.
9.	sektor Štore 10. sektor Celje
106.00% 99.30 % 94.05 % 92.71 % 70.19% 70.07 % 63.91 % 55.60 % 50.00 % 47.17%
Po številu izgubljenih delovnih dni število zaposlenih.
L sektor Slov. Konjice
2.	sektor Celje
3.	direkcija
4.	sektor Štore
5.	sektor Medlog
6.	sektor Žalec
7.	sektor Zaključ. del
8.	sektor Cinkarna
9.	sektor Ljubljana 10. sektor C. O.
/. ozirom na
11.31%
9.37	% 6.80 % 6.78 %
6.37	% 6.29 0/n 6.09 % 5.64 % 4.13 0/0 3.75 0/n
Podatke o zdravstvenem stanju in bolezninah, virih in vzrokih ter razčlenitev bi bila možna le pod pogojem, da podajo ustrezno analizo: naša obratna ambulanta in zdravstveni domovi, kjer se zdravijo naši delavci. Zato je tako analizo v tem poročilu nemogoče podati.	.	.
Iz razpredelnic in tabele je razvidno gibanje boleznin po posameznih sektorjih.
Nesnorna je ugotovitev, da je število obolelih oseb v letošnjem letu porastlo za 8.60% in število izgubljenih delovnih dni za 1.87% napram istem obdobju 'an‘-
Da je stanje poškodb in boleznin dejansko tako, kaže naslednji obračun za obdobje od 1. 1. do 31. VIL 1965:
Izplačano nadomestilo OD Stroški poškodb
Dopolnilni in dodatni prispevek Skupaj
Bonifikacije Zavoda za soc. zav. Ostane v breme podjetja
11.494.583 din 265.785 din 20,214.714 din
31,975.082 din 11,984.257 din 19,990.825 din
'Pa znesek pa se bo še povišal za stroške poškodb, ki od 1. IV. 1965 dalje z Zavodom še niso obračunani.
Zavod za socialno zavarovanje pa nam je z nedavno odločbo, o kateri je že razpravljal upravni odbor jmdjetja, znižal za leto 1965 bonifikacije za 9,000.000 dinarjev in hkrati povišal dopolnilni dodatni prispevek za 8,000.000 dinarjev, skupaj se bodo stroški povišali še za nadaljnjih 17,000.000 dinarjev. Ce pa prištejemo še 19,990.825 din. dobimo že sedaj za 36,990.825 dinarjev stroškov poškodb in boleznin, pri tem pa je treba upoštevati, da bodo ti stroški sorazmerno narasli še za obdobje 5 mesecev, ki nam ostanejo do konca leta.
Naslednji prikaz izgube gornje navedbe samo še potrjuje: Zaradi poškodb in bolezni je izgubljeno od 1. I. do 31. VIL
Skupaj	17.974 delovnih dni
ali	143.792 delovnih ur.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Morda je takole »opremljen in zavarovan« betonski mešalec tudi notroval najvišjemu procentu nezgod...? Koliko časa bomo še omalovaževali skrb za človekovo zdravje...?
Varstvena zaščita
na gradbišču pivovarne v Laškem
Gradnja objekta sladarne pivovarne Laško je v zaključni fazi. Ta gradnja jc več ali manj znana skorai že vsakemu članu našega kolektiva, vendar bi za osvežitev navedli v grobih obrisih značilnosti objekta.
V kompleks zgradbe je zajeta sladarna, strojni oddelek in silosi. Objekt sega v onem delu. kjer so zgrajeni silosi v višino tovarniškega dimnika pivovarne in je visok 34 metrov. Že sama višina objekta, še bolj pa kom-pliciranost celotne zgradbe in so-objektov sta zahtevala od operativnega kadra gradbišča maksimalne napore, truda in iznajdljivosti, posebno, če upoštevamo vse težave, ki so nastopale v času gradnje objekta.
No, naš namen je predvsem opisati potek varstvene zaščite v času gradnje tega objekta.
Predvsem in na prvem mestu moramo kolektivu gradbišča pivovarne izreči pohvalo in priznanje za posebno skrb in izvajanje varstvene zaščite za ves čas gradnje, saj je gradnjo končal brez nesreč pri delu in brez večjih poškodb članov gradbišča. To priznanje jim gre tembolj, če upoštevamo, da so dela opravljali na zelo omejenem manipulacijskem prostoru, da so za opa-ževanje in varovanje del morali uporabiti stotine kubičnih me-
trov lesa in postavljati na tisoče kvadratnih metrov cevnih odrov, ter da je bila izvedba gradnje dokaj komplicirana, pretežno v skeletni izvedbi, z velikimi odprtinami, ki pa so bile vzorno zaščitene. Cevni oder okrog in okrog objektu je bil potem, ko so ga dopolnili, zgledno postavljen in varovan, posebno idealno pa je tov. Karel Mirnik, delovodja, poskrbel za izvedbo lestvenih dostopov,, ki so bili varovani, ka-kot nikjer do sedaj in znotrni skeleta cevnega odra. Urejeno je bilo sodelovanje med delavci na gradbišču in žerjavisti, posebno še tedaj, ko je objekt dosegel nevarno višino in ko je nešteto ovir, nepreglednost radi značaja objekta zahtevala še poostreno nadzorstvo, odnosno, ko je bila možnost padcev največja. Po odstranitvi žerjava je bilo k objektu postavljeno SKIP-ovo dvigalo. Izvedba zaščite dvigala pri deh, še bolj pa izvedba varnostnih zapor na odjemališčih v celotno višino 34 metrov visokega objekta, lahko služi ostalim gradbiščem za zgled.
Ko se je operativni kader mučil z neštetimi težavami, so se pridružile še nove. Pričelo je primanjkovati tesarjev in žele-zokrivcev. Izhod iz težav je bil smer rešen z najetjem tesarjev (Nadaljevanje na 6. strani)
KADROVSKA POLITIKA
ZAKLJUČKI
seje Kadrovske komisije z dne 29. 9. 1965.
DNEVNI RED:
1.	Reševanje prošenj za dodelitev štipendij.
2.	Dopolnitev pravilnika o štipendiranju.
5.	Razno.
Ad 1.
Komisija je pregledala vse prošnje za štipendiranje, ki so jih poslali prosilci na podlagi javnega razpisa v Večeru z dne 21. 9. 1965.
l’ri reševanju prošenj se je komisija odločila za naslednje:
Gradbena fakulteta, oddelek za gradbeništvo in arhitekturo.
1.	Fekonja Drago, stanujoč Jesenice, je letos vpisal na FAGG. Komisija je pri tem osvojila že znano načelo, da se za prvi letnik ne podeli štipendija in je zaradi tega prošnjo odklonila.
2.	Sotler Alojz, stanujoč Celje, Tomšičev trg 9. enako kot pod točko 1.
Ker nobeden od navedenih ne izpolnjuje predpisanih pogojev, se je komisija odločila, da o razpisu štipendij obvsti vodstvo FAGG, da zbere ugodnejše ponudbe.
Ekonomska fakulteta
1.	Šaloven Milena, stanujoča Šentjanž 18, p. Dravograd, je letos vpisala na fakulteto. Komisija je prošnjo zavrnila.
2.	Sodin Vanja, Ljubečna 35, p. Škofja vas, je letos vpisala na fakulteto. Komisija je prošnjo zavrnila.
Tudi za to šolo bo komisija poslala razpisne pogoje vodstvu fakultete, da zbere ugodnejše ponudbe.
Višja tehniška šola, Maribor
Za šolanje na tej šoli ni bila razpisana nobena štipendija, zaradi česar so negativno rešene prošnje naslednjih prosilcev:
1.	Cvirn Nada, Maribor,
2.	Tekavec Jože, Maribor.
3.	Dvoržak Janez, Maribor,
4.	Jeza Vesna, Selnica ob Dravi.
5.	Rac .Marija, Prevalje,
6.	Kovač Stane, Maribor.
Srednja tehniška šola, strojni oddelek Celje
Štipendija za šolanje na tej šoli ni bila razpisana, zaradi česar je prošnja Možine Marjana iz Go-milskega negativno rešena.
Srednja tehniška šola, gradbeni oddelek Celje
Ugodno rešene prošnje:
1.	Kenda Rozika, Celje. Lisce 7. je / dobrim uspehom dokončala I. letnik TSŠ.
2.	Pukl Rajko. Ostrožno 93. je s prav dobrim uspehom končal I. leinik TSŠ.
3.	Draškovič Ignac, stanujoč v delavskem naselju podjetja, je z odličnim uspehom končal 1. letnik šole. komisija se je zedinila, da naj se imenovanemu poleg redne štipendije dodeli še socialna štipendija po čl. 26/111 in členu 28/111 pravilnika o štipendiranju v mesečnem znesku po 15.000 din.
Komisija se je odločila zn ta ukrep iz razloga, ker je bil imenovani v preteklem letu s strani podjetja napoten na šolo s tem, da je imel skrajšani delovni čas. ker je letos ta možnost odpadla, se mora Draškovič vpisati kot redni slušatelj šole. nima pa nobenih finančnih možnosti za plačilo prehrane in stanovanja. S šefom sektorja Ljubljana tov. Zrneeom je dogovorjeno, da bo tovariš Draškovič stanoval v delavskem naselju v Ljubljani in se tudi hranil \ menzi podjetja v Ljubljani za ceno, ki je določena za člane kolektiva.
Pogodbeno razmerje uredi pravna služba podjetja.
Negativno rešene prošnje:
1.	Hotko Milena, Celje, Lisce 2.
2.	Berghaus Danica. Štore 43.
3.	Galuf Slava, Štore 60,
4.	Vrečko Jože, Celje, Partizanska 35,
5.	Bevc Emilija, Gallusova 4, Celje,
6.	Vodišek Silva, Celje, Mariborska 76 a,
7.	Kukovič Olga, Dobrava pri Sl. Konjicah,
8.	Vrbnjak Vikica, Slov. Konjice,
9.	Hercog Anica, Celje, Zagrad 142,
10.	Zorko Franc, Celje, Dečkova 25.
tl. Omerzel Mateja. Cesta na Ostrožno 6, Celje,
12.	Srebotnjak Dušan, Štore 17,
13.	Gornik Karel, Mule Braslovče,
14.	Mirnik Ivan, Celje, Dečkova 50,
15.	Došler Janez. Šempeter v Savinjski dolini,
16.	Čatež Anica, Celje, Zagrad 66.
Ekonomska srednja šola, Celje
Ugodno rešena prošnja:
1. Vengust Ivanka. Celje, Cesta na Ostrožno št. 8, je s prav dobrim uspehom končala I. razred šole.
Negativno rešene prošnje:
1.	Štorman Milica, Celje, Drapšinova 11.
2.	Bračun Ivan, Prebold 25,
3.	Puncer Jožica, Braslovče, Sp. Gorče,
4.	Krbavec Marija, Celje, Resljeva 33,
5.	Pajek Dragica, Roginska gorca, p. Pristava pri Mestinju,
Dclovodska šola, Ljubljana
Ugodno rešena prošnja:
1.	Medved Miroslav, kval. zidar, zaposlen na sektorju Celje, stanujoč v Celju, Kocbekova ul. št. 5.
2.	Valenšek Alojz, zidar, stanujoč Ostrožno 87 je postal nezmožen za delo, oz. za še nadaljnje opravljanje zidarskega poklica.
Zaradi te ugotovitve ga je poslal zavod za rehabilitacijo invalidov na delovodsko šolo v Ljubljani s tem, da plača celotno šolanje zavod za rehabilitacijo, Ingrad pa se je obvezal Valenška zaposliti na ustreznem delovnem mestu po dokončanju šole.
Negativno rešene:
1.	Gmajnič Štefan, VK tesar na sektorju Celje,
2.	Šekoranja Ivan, brigadir na sektorju Medlog.
3.	Jugčič Ante, KV zidar na sektorju Medlog,
4.	Hajnšek Karl. zidar na sektorju Žalec.
Administrativna šola, Celje
Na podlagi razpisa sta prispeli dve prošnji za dodelitev štpendije. vendar nobena od prosilk ne izpolnjuje razpisnih pogojev.
Negativno sta bili zato rešeni prošnji:
1.	Strnad Martina, Šmatevž 15, p. Gomilšku,
2.	Jus Ivica, Celje, Otok 4.
A 2.
Komisija predlaga delavskemu svetu spremembo in dopolnitev pravilniku o štipendiranju v naslednjem:
Člen 19 c. pravilniku nuj se \ celoti spremeni in se spremenjen glasi:
»Višina osnovnega dela redne štipendije iz čl. 18. se določi v pogodbi o štipendiranju in lahko znaša največ za:
1. Podiplomski študij ali strokovna	din
izpopolnitev do	30.000
2. Študij na visokih šolah I. in 11. letnik	17.000
m. in IV. letnik	19.000
3. Šolanie na srednjih šolah, in njih enakih šolah I. in II. letnik	9.000
III. in IV. letnik	11.000
Člen 24. pravilnika naj se spremeni in se spremenjen glasi:
»Višina variabilnega dela štipendije znaša za:
1. Povprečno oceno vseh opravljenih izpitov, ki predstavljajo pogoj za vpis v naslednji semester ali v višji letnik na fakultetah in višjih šolah:
ob I. semestru odnosno polletju
din
a)	pri	uspehu odlično	48.000
b)	pri	uspehu prav dobro	36.000
c)	pri	uspehu dobro	30.000
ob naslednjem semestru odnosno ob konen šolskega leta
a)	pri	uspehu odlično	48.000
b)	pri	uspehu prav dobro	36.000
c)	pri	uspehu dobro	13.000
2. Povprečno dosežen uspeh v srednjih, strokovnih in njih enakih šolah:
ob I. polletju za dosežen uspeh
din
a)	pri	uspehu	odlično	27.000
b)	pri	uspehu	prav dobro	20.000
c)	pri	uspehu	dobro	13.000
ob koncu šolskega leta
a)	pri	uspehu	odlično	27.000
b)	pri	uspehu	prav dobro	20.000
c)	pri uspehu dobro	13.000
Ati 3.
Prošnja jančič Iranca za plačilo šolnine na večerni šoli za poklicne voznike v Celje se zavrne, ker ni potreba podjetja, da na tak način vzgaja poklicne voznike motornih vozil.
— Prošnja Kregar Zinke za povrnitev stroškov šolanja na Ekonomski srednji šoli v Celju je negativno rešena.
— Prošnja Badiure Gevanda za plačilo šolnine v znesku 50.000 din za šolanje na Višji ekonomski komercialni šoli v Mariboru je negativno rešena.
— Komisija je prečitala dopis Gradbene tehniške šole iz Ljubljane, s katerim obvešča, da je dijak Gradbene delovodske šole v Ljubljani tovariš Ha-rinski Matija slab dijak ter da ni uspešno opravil popravnega izpita. Zaratli te ugotovitve nima pravice vpisati v drugi letnik delovodske šole ter bi moral prvi razred ponavljati.
Komisija je soglasno osvojila sklep, da se Ha-rinski Matija na stroške podjetja ne more več šolati na Delovodski šoli ter da zahteva od imenovanega povračilo šolnine za prvi letnik šolanja, ki znaša ca. 160.000 din.
Imenovani je dolžan povrniti šolnino v roku enega leta. Pravna služba podjetia naj sklene z imenovanim ustrezno pogodbo o odplačevanju dolga.
Skupščino občine Žalec je pismeno obvestiti, da podjetje ne more prevzeti njihovih štipendistov raznih šol. ker so razpisane štipendije že podeljene.
Prošnja Skubic Draga za odobritev šolanja na Višji šoli za organizacijo dela — pararelni pouk v Celju, se začasno odloži. Komisija je namreč sprejela sklep, da je potrebno o pararelnem pouku te šole obvestiti celoten kolektiv in na podlagi zbranih prijav odločiti, kdo bo šel na stroške podjetja v to šolo. Pri tem pa je komisija mnenja, da bi za potrebe podjetja bilo potrebno šolati najmanj 3 slušatelje.
Komisija je potrdila plan operativne prakse projektantov, ki je naslednji:
1.	Marjanovič Djordje sc s t. 10. premesti na sektor Žalec, gradbišče Nazarje.
2.	Ing. Črepinšek Elza se s 1. 10. odnosno s pričetkom del na vrstnih hišah na Hudinji premesti na to gradbišče.
3.	Ing. Sadar Jure se s 1. I. 1966 premesti na gradnjo objektov, katere je sam projektiral (delavnice za Avto Celje, ali pralnice za Avtobusni promet ali Otok 2).
4.	Vučko Tatjana se s t. 3. 1966 premesti na sektor Žalec.
5.	Ing. Bresjanac Antanasije se s l. 3. (966 premesti na Otok III Jugomont.
Predsednik Karlo Novak
Vedno ustrežljivi in nasmejani »barba Luka« — upravnik je tudi letos ostal v lepem spominu mnogim obiskovalcem našega počitniškega domu v Crikvenici!
Pregled gibanj nezgod in boleznin;za mesec I. do VII. 1965
	Povpreč. št. zaposlenih v času od 1. L-3. Vil.		Število neztrod				Št. izgubljenih del. dni zaradi			%		Št. obo-	Št. izgub.del. dni zaradi bolezni od				%	o . Cpfi-rj O O
		'S O g'3					delov, nezgod					lei ih	1. 1. do 31. Vil. 1965					
N A/IV ENOTE		as^> ^ * «j "o	-S	*5 >N o;	I	C c 2- (fi	-c s o "C	nad 30 dni	a 3 iž	•§ g	-5	od 1.1. do 51. VII.	do 30 dni	? "C c s	a c. -3 (D	•f O	-o	ŠŠ*.- co o N g J ■—
Sektor Celje Sektor Cinkarna	354 143 97	81.189 22.820 14.847	5 8 8	i i i	—	6 9 9	159 74 56	26 141	185 74 197	1.69 6.29 9.26	5.93 3.24 13.24	167 142 62	867 793 425	2055 483 510	2922 1286 935	47.17 99.30 63.91	9.37 5.64 6.29	1,465.651 1,059.626 611.829
Sektor Slov. Konjice Sektor Ljubljana Sektor Medlog	111 202 208 241	14.558 83.748 80.555 38.524	7 21 13 8	3 1 4 6	1	10 22 17 15	224 213 163 207	50 180 255 219	274 393 418 426	9.00 10.89 8.17 6.22	18.82 11.64 13.68 11.05	103 190 146 134	709 1170 763 925	937 226 1184 520	1646 1396 1947 1445	92.71 94.05 70.19 55.60	11.31 4.13 6.37 3.75	905.475 1,436.464 1,044.439 1.636.977
Sektor Zakl j. del	127	18.041	1	1		2	61	178	239	1.57	13.24	89	657	442	1099	70.07	6.09	934.832
Ostali (direkcija, komunala, naselje IC) Sektor Štore	70 147 94	30.552 9.916	1 2	I	—	1 2	4 11	—	4 11	0.68 2.12	0.13 11.09	222 47	1235 318	843 354	2078 672	106.00 50.00	6.80 6.78	2.049.377 349.913
Skupaj Leto 1964	1794 1710	247.777 250.811	74 92	18 21	1	93 113	1143 1588	869 970	2012 2558	5.18 6.60	8.21 10.20	1302 1094	7862	7554	15416 11135	72.57 63.97	6.30 4.43	11,494.583 7,323.682
Razlika
— 1.42 —1.99
Slovenska delegacija družb. pol. organizacij pri tov. Titu. Tov.
- Vrbnjak je prvi z leve strani
ZA 73. ROJSTNI DAN PRI PREDSEDNIKU REPURLIKE TOVARIŠU TITU
NOVA KONSTRUKCIJA
MREŽNA ARMATURA IZ HLADNO OBDELANEGA BETONSKEGA JEKLA
Cutirn za prijetno dolžnost, da v našem Glasilu na kratko poročam o svojem obisku pri tovarišu Titu.
Na pobudo naj višjih družbenih organov v SRS je bila v prvi polovici meseca maja letos imenovana delegacija družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov SRS za obisk pri predsedniku republike. Naloga delegacije je bila, da v imenu slovenskega ljudstva čestita predsedniku Titu za njegov 73. rojstni dan. V to delegacijo sem bil imenovan tudi jaz, poleg mene pa še tovariši iz ostalih krajev Slovenije: iz Kopra, Izole, Postojne, Kranja, Ljubljane, Žalca, Slovenskih Konjic, Maribora, Ptuja, Or moža, Murske Sobote in še iz nekaterih drugih krajev, tako, da nas je bilo vseh skupaj 20.
Dne 24. maja, točno ob 11. uri, je bil prisrčen sprejem v poslopju ZIS v Novem Beogradu. Vsi smo nestrpno čakali trenutka, ko bomo lahko stisnili roko tovarišu Titu in' mu čestitali za njegov 73. rojstni dan v imenu delovnih ljudi iz Slovenije. Tako se je tudi zgodilo. Točno ob napovedanem času smo čestitali in mu osebno zaželeli srečo in zdravje v nadaljnjem življenju, hkrati pa mu izrazili tudi veliko zadovoljstvo v imenu vseh delovnih ljudi iz Slovenije za njegovo vodstvo.
Na koncu sprejema se je tova riš Tito zahvalil za čestitke, katere smo mu prinesli v imenu naših ljudi ter dejal, da z zelo velikim zadovoljstvom ugotavlja, da so naši narodi v teh 20 letih po
vojni storili največ v zgodovini jugoslovanskih narodov. Dejal je, da smo že toliko napredovali, da se lahko lotimo vse bolj zahtevnih nalog in postavimo naše go spodarstvo na pravi tir. Treba bo marsikaj spremeniti in izboljšati; toda mi smo trdno odločeni, da to storimo, pri tem pa pričakujemo trdno podporo vseh delovnih ljudi naše skupnosti. Na koncu je poudaril, da bo gospodarska reforma ena najbolj resnih ukrepov in da bodo nekatera podjetja prišla začasno v slabši položaj, druga bodo razočarana, končno pa bomo le vsi ugotovili, da smo to storili predvsem v interesu nas vseh.
Ob zaključku nas je tovariš Tito povabil na zakusko v istem poslopju, kjer smo se v veselem razpoloženju pogovorili še o nekaterih aktualnih vprašanjih našega delavskega samoupravlja nja, problemih proizvodnje, investicij, tržišča in izvoza.
Tovariš Tito se je zelo zanimal kako gospodarimo, kako gledamo na gospodarsko reformo, hkrati pa smo mu tudi mi postavljali vprašanja na katere je odgovarjal in se na koncu naših razgovorov zavzel ponovno za enotnost naših delovnih ljudi predvsem pri izvajanju gospodarskih ukrepov.
Tako smo preživeli dve uri v prijetnem in prisrčnem kramljanju pri predsedniku SFRJ tovarišu Titu, od koder bom ohranil prijetne spomine.
V letošnjem letu smo začeli pri našem podjetju uporabljati mrežno armaturo iz hladno-obdelanega jekla. Žico proizvaja \ naši državi podjetje Elektroda iz Konjščine pri Zagrebu, točkovno vari pa mreže Jugoniont Zagreb. Isto podjetje je nabavilo stroje za izdelavo mrež v sosednji Avstriji pri firmi EVG \ GrazU.
Kakšna je ta armatura? Izdeluje se iz navadnega betonskega jekla Č-vt. 0-37 in C-42. Betonsko železo 0 6. 8 ali več se večkrat zaporedoma vodi skozi posebne \ulje. ki mu zmanjšujejo presek. istočasno ga pa še raztegujejo. Iz profila 0 6 mm dobimo žico
Skica 1:
Puščica označuje smer glavne armature, diagonale velikost plošče.
Primer označbe mrež:
Pozicija Profil žic Vel. oken I	(mm)	(cm)
3.3 X 4.0	(7.3 X 2.0)
Velikost mreže (m)
3.0 X 2.4
Pokrivanje mrež v prečni smeri mora znašati minimalno 10 cm.
0 4 mm. iz 0 8 žico /) 5,3 mm itd. Jeklo pri tem povsem spremeni svoje lastnosti. Trdnost se zviša od 3.700 kg/cm2 na 6.500 do 7.000
Skica 2:
min 30cm
b) Križemarmirana plošča
kg/cm2. Takšna žica nosi pri enakih presekih enkrat več. Povšina žic je tudi po obdelavi gladka.
Seveda teh žic ni mogoče do takšne mere izkoristiti, če jih vlagamo v beton posamično, ker bi v betonu drsele. Zato jih je potrebno variti v mreže (elektrova-renje).
Prečne žice pri mreži preprečujejo polzenje vzdolžnih. Pri mreži pa zato niso potrebne kljuke na podporah (zidovih).
Uporaba mrež je vsestranska. Najbolj pogosto se uporabljajo pri križearmiranih stropnih ploščah, gobastih ploščah, armiranobetonskih stenah, silosih, potem pri gradnji betonskih cest, kot oja-čenje pri tlakih v skladiščih z večjo obtežbo, temeljnih ploščah, vodnih bazenih, kanalih itd.
Pri našem podjetju so bile mreže prvič uporabljene na sektorju Medlog pri stropnih ploščah za garaže. Zdaj jih uporabljajo pri vseh montažnih stropnih ploščah. Posebno praktične so se pokazale
(Nadaljevanje s 4. strani)
podjetja j-Sljcme« iz Zagreba in z najetjem delovne sile gradb. podjetja »Vegrad« iz Velenja, odnosno s premeščanjem ostale delovne sile iz drugih naših gra-dilišč na ta objekt v Laško. S tem momentom pa je bil operativni kader gradbišč postavljen pred dodatno nalogo, kako vzdržati ^7' redno varnost še te, novodošle delovne sile, kako preprečevati poškodbe, padce in nesreče. Ko-,:ko živčnosti in obenem hladnokrvnosti je bilo potrebno, vesta le šef gradbišča ing. Peter Pavlin in delovodja Karel Mirnik, katerima je pomagal tudi delovodja tov. Novak.
Primer gradilišča v Laškem dokazuje,, da se z razumevanjem, dejanskim izvajanjem zaščitnih ukrepov, pa čeprav včasih z dosti napora in truda, lahko opravi neprimerno več in koristneje, kakor z vsemi dogovarjenji in zapisniki, ki ostanejo le mrtva črka na papirju. Pri tem ne smemo pozabiti tudi vodstvo sektorja, saj je gradbišče našlo pri šefu sektorja tov. ing. Žlajpahu polno razumevanje in podporo.
Če odbijemo nered skladiščenja materiala zaradi premalega manipulacijskega prostora, padca vibratorja, manjše nerede, ki so jih povzročala podjetja »Slje-me«, »Vegrad«, Komgrap«, par manjših vbodov in prask, lahko smelo trdimo, da je gradbišče
mreže pri kletnih stenah stolpnic. Uporabili jih bomo lahko tudi pri armiranju betonskih cevi velikih profilov (za kolektorje).
Prednost mrež je v enostavnem in hitrem polaganju, saj zahtevajo komaj eno desetino časa, ki ga sicer porabimo pri polaganju in vezanju običajne armature. Mreže
so tudi bolj ekonomične. Pri enaki obtežbi stropa znaša teža potrebne mreže 1/2 teže klasične armature, cena mrež pa zato ni dvakrat viš-ju.
Zaradi boljšega razumevanja načrtov podajam dva primera risanja le-teh.
a)	Plošča je nosilna samo v eni smeri: (skica 1).
b)	Križemarmirana plošča.
Če je potrebno dodamo v srednjem delu še eno mrežo. Negativna armatura se podobno polaga, fiksira se jo v pravilni višini nad spodnjim opažem s stranicami iz 0 6. Marku betona mora biti vsaj MB-220.	Vinko Kuzman
dipl. gr. ing.
doseglo na področju varstvene zaščite uspeh, ki ga v podjetju redko beležimo.
Primer Laškega je dokaz, da je tak uspeh mogoče doseči le in izključno tako, da tehnično osebje vloži poleg strokovnih naporov in sposobnosti tudi osebne napore in razumevanje za službo varstva pri delu, da tehnično operativno osebje svoje izkušnje in znanje s področja varstva v najprimernejši obliki prenese na člane kolektiva in uspeh ne more izostati. Gradbišče v Laškem je ta smoter doseglo v celoti.
Ta primer na najbolj očiten način izpodbija trditve, sicer samo nekaterih redkih operativcev, da je sedaj, ko »preganjamo« varnost po gradbiščih, več nesreč, kakor jih je bilo prej.
Noša želja je, da bi primer varstvene zaščite na gradilišču v Laškem bil svetal zgled tudi ostalim našim gradiliščem, delavnicam in obratom, kakor tudi, da naj gradbišče Laško za tak uspeh prejme zasluženo priznanje tudi od vodstva podjetja in samoupravnih organov podjetja.
Se enkrat pa izreka kolektivu gradilišča pivovarne Laško in njegovem vodstvu, tehnično operativnemu kadru zahvalo in priznanje za trud v času izvajanja del na tem objektu.
HTV služba podjetja
Franc Vrbnjak
Gibanje nezgod in bolezni
(Nadaljevanje s 4. strani)
Pomnožimo izpadle ure s ceno proizvodne ure tj. z din t.650 pa dobimo podatke, da je vsled bolezni iu poškodb v tem obdobju izpadla proizvodnja v vrednosti 237.256.800 dinarjev, odnosno, če vzamemo samo povprečno prodajno ceno ure 94t din, izpad (35.308.272 dinarjev dohodka podjetja.
Tak porast boleznin je pojav, o katerem bi bilo potrebno takoj in temeljito razmisliti in ukrepati. Glavni vzroki so nam vsem prilično znani, vendar smo bili do tega vprašanja vsa leta dokaj indolentni in nismo ničesar ukrenili. Tembolj je taka ugoto-vilc\ zaskrbljujoča, ko smo ob pričetku prehoda na skrajšan delovnik med ukrepe vnesli postavko znižanja poškodb in boleznin, delali pa ravno obratno. Podjetje je med ukrepi v zvezi z gospodarsko reformo pod toč. 24 sprejelo ta sklep v ponovno izvedbo. Sedanje gospodarsko stanje ne dopušča uikake indo-lentuosti do tega vprašanja, posebej še zaradi ugotovitve, da pokazatelji kažejo za mesec avgust in september še nadaljnji občutni porast boleznin.
Izplačana, odnosno izgubljena finančna sredstva
na račun nezgod pri delu in vsled boleznin tembolj potrjujejo, da nekateri ne morejo ali pa nočejo razumeti, da pomeni varno delati — ekonomično upravljati s podjetjem. Nerazumljiva je ugotovitev, da se s temi številkami le redki v podjetju ukvarjajo, čeprav je to vprašanje bistvene važnosti za vse člane našega kolektiva. Popolnoma napačno in zgrešeno pa je mišljenje onih, ki žive v prepričanju, da varstvene ukrepe ravno zaradi reforme opuščamo in zanemarjamo.
Ko nam bo vsem razumljivo, da pri varstvu ni in ne more biti kompromisov, ko bomo ugodnosti soc. zavarovanja koristili res le v času bolezni in ne za opravljanje svojih privatnih del in, ko bodo številke nezgod, obolenj in izgubljenih delovnih dni pričele rapidno upadati, bodo podjetju prihranjeni težki in prepotrebni milijoni. Zakon ekonomike je neizprosen. zato so ukrepi s tem ciljem neodložljivi.
Rešitev tega problema ni in ne more biti stvar poedincev, temveč je to dolžnost nas vseh.
Ivan Sever
(Glej tabelo na 5. strani)	referent HTV
Skica 3:
!
		
		
		
		
	“r i Stikovanje dveh ali več mrež v polju.	
Varstvena zaščita
na gradbišču pivovarne v Laškem
Montažna g r a d n j a stanovanj v DR Nemčiji
Zvezni gradbeni center je organiziral 24. in 25. septembra t. 1. v Beogradu predavanje o uspehih in problemih montažne gradnje stanovanj v Vzhodni Nemčiji, kar sta podajala eksperta Akademije za gradbeništvo DR Nemčije dipl. ing. Hildebrant in dipl. ing. Gra-bowski.
Začetki montažne stanovanjske gradnje segajo v 1. 1958, ko so začeli sistematično proučevati montažne sisteme gradnje, jih razvijali ter leta 1964 dokončno osvojili panelni sistem. Sedaj imajo v celi državi 30 tovarn s skupno kapaciteto 20.000 stanovanj letno.
Objekti so pretežno stanovanjski bioki P + 4 etaže, stolpi P + 8, P + 10 in P + 12 etaž, izdelane a že imajo načrte za stolpnice
+ 16, P + 20 in P + 24 etaž, ki jih nameravajo graditi od leta 1967 dalje. Poleg stanovanjskih zgradb pa imajo v montažni panelni izvedbi tudi objekte javnega značaja (otroški domovi, jasli, internati, hoteli itd.). Do leta 1970 imajo predvidenih še 23 novih tovarn s skupno kapaciteto 50.000 stanovanj letno. V obratovanju imajo dva tipa tovarn in sicer s kapaciteto 600 in 1600 stanovanj letno.
Razvoj oziroma napredek montažne gradnje proučuje posebna komisija v Institutu Akademije za gradbeništvo, v kateri so arhitekti, gradbeniki, ekonomisti, inštalaterji itd.
V vseh tovarnah uporabljajo enotne oblike osnovnih elementov, ki pogojujejo tipske projekte. Vendar se lahko razlikujejo po:
balkonih, stopnicah, ograjah, oblogah, vhodih itd. Enotno obliko elementov zagovarjajo z ekonomičnostjo ter rutinerskim delom vseh sodelujočih (gradbenih in obrtnih delavcev), kar pa gre seveda na račun urbanistične in arhitektonske obdelave.
Osnovni modularni element je 10 cm in ne več 12.5 cm kot ga
Označba modularne linije za
prečne stene.
Glasilo »INGRAD«
Naklada 1300 izvodov
Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju
Odgovorni urednik Franc Vitanc
Tehnični urednik Darko Maligoj
Urejuje uredniški odbor Tiska CP »Celjski tisk« v Celju
LETNIK XIV, Št. 10 NOVEMBER 1965
predvidevajo dosedanji DIN predpisi. Modularne širine stropnih in stenskih elementov so 12 M = 120 cm = 1200 mm. Za vertikale pa je osnovna mera 30 cm. Etažna višina znaša 2700 ali 3000 mm, stropna plošča je debela 140 mm; diletacijska luga je 25 mm, debelina obloge pa 25 mm.
Označba modularne linije za zunanje elemente.
Elementi za čelne zidove so zaradi izolacije debelejši.
Za objekte višine do 5 etaž, računajo napetosti po enostavni
W P	M
formuli <5 =	+
F	W
pri višjih objektih pa se poslužujejo preciznejših formul. Marka betona je 160, 220 in 300, debelina stenskih elementov do 10 etaž je 15 cm, za 16 in 24 etaž pa 19 cm. Debelina stropnih elementov pa je 14 cm. Velikost stropnih plošč je 2.40 X 3.60 m (polovica prostora). Stropne plošče so na licu mesta medsebojno varjene.
Za razpetine od 4.80 do 6.00 m pa so stropne plošče prednapete (elektrotehnično in parjene). Velikost stenskih plošč je prav tako 2.40 m in 3.60 m.
Pri statičnem računu se smatrajo stenski elementi kot nearmira-ni.
V	zadnjem času uporabljajo osnovni kalup, (hidravlični) velikosti 6.0 X 6.0 ro, v katerem je možno kombinirati različne dimenzije plošč.
V	stat. računu je upoštevana 7 potresna cona.
Fasade so izdelane že v kalupih ali pa tudi na licu mesta, vendar take zahtevajo fasadne odre.
Obloge:	keramične ploščice,
omet, kulir itd.
Uporablja se tudi obloga iz plastične PVC malte, vendar šele naknadno na gradbišču (odri). Plastični obrizgi se nanašajo s posebnim »Valjem« in »ježem«. Do 5 etaž visoke objekte načelno barvajo, šprieajo in nanašajo (v delavnici, vendar v pokončnem položaju), višje stavbe pa načelno oblagajo s keramiko (že v kalupih pred betoniranjem). Kalupi so železni, opremljeni s hidravličnim dvigalom. Okenski in vratni okvirji so nameščeni v kalup skupaj z nosilno armaturo pred betoniranjem. Vsi okvirji za omenjene odprtine so železni (leseni so se slabo izkazali). Predelne oziroma prečne stene pa betonirajo v vertikalnem položaju. V ploščah pu-(Nadaljevanjc na 8. strani)
Slika predstavlja montažna stano'vunjska bloka višine P + 6 etaž s pritličnimi prostori namenjenimi raznim gospodarskim uslugam. Tudi pritlični objekt je montažen. Fasada je arhitektonsko dovolj
plastična in funkcionalna.
Vertikalni prerez skozi stropno ploščo
... El	n
ti	u
Tlorisna ojačitev in povezava stropnih plošč z na licu varjenimi mozniki
Skica prikazuje pot žerjava pri zazidavi 600 stanovanj
V tovarni montažnih stanovanj uporabljajo samo jeklene mode le, ki so razstavljeni. Betoniranje je mehanizirano. V kalup se namestijo okvirji za vse odprtine (okna, vrata) pred zabetonira-n jem z izolacijskim betonom. Na stoječem elementu so vidni nav piki za pritrjevanje.
ščajo tudi odprtine za potek instalacij. Zunanje (fasadne) stene so izdelane v keramitnem ali sličnem lahkem betonu (izolacija) v debelini 30 cm, nosilci so betonski MB 220 in 300.
Transport:
Vse elemente vozijo iz tovarn tudi do 30 km oddaljena gradbišča s Tatrami — prikolica do 4 tone nosilnosti. Pri urbanističnem oblikovanju naselja močno upoštevajo izkoriščenost žerjavne proge. Žerjav sam premešča tirnice (primer naselje s 600 stanovanji, montiranega z enim žerjavom).
(Glej skico 3).
Montaža :
Temelji in talna plošča z est-rihom so klasično betonirani. Montažna jp klet in vse naslednje etaže. Betonirajo tudi v zimskih mesecih (do — 15°C), vendar temelje pokrivajo. Vertikalne spojnice se zapirajo s pomočjo visečega vozička in brez fasadnega odra. Pozimi se malta transportira v termo posodah (do — 22"C) na gradbišču pa se hrani na grelcu. Za zunanje spojnice uporabljajo plastični kit ali pa pustijo spojnice »odprte«, kar je dalo po zadnjih preiskavah boljše rezultate od »zaprtih« spojnic.
Notranja obdelava:
Podlaga tal je sledeča: na montažno betonsko ploščo nanesejo Anhidridni gips, na njega polože izolacijske plošče kot podlogo za pod (PVC). Fuge med ploščami zalijejo s hidravlično malto.
Notranje stene obdelajo z enoslojnim tankim gips ometom, belijo. tapete, plastične obrizge itd.
Elektroinstaluci ja :
Vsa horizontalna instalacija je že v elementih (cevi), števci so v stopnišču, vertikalni vodi so nameščeni v železnih vratnih okvirjih (poselren utor), vtičnice so 20 cm iznad tal.
Celotno omrežje za stanovanje je že v industriji izdelano in zvezano in ga je na gradbišču samo montirati. Vsi elektrovodi so aluminij.
Sanitarni vozel:
Za uspešno industrijsko gradnjo stanovanj je osnovni pogoj koncentrirana vsa instalacija vode. Z uvedbo montažnega koncentriranega sanitarnega vozla se je zmanjšala izguba časa za montažo instalacij za 80 %. Stranišče je nameščeno v kopalnici.
Ekonomika gradnje:
Prikaz nekaterih številk porabe materiala oziroma števila delovnih ur se nanaša na normalno stanovanjsko enoto (SE) velikosti 2 in pol sobe (55 m2).
-	Skupna poraba betona:
36 m3 za 1 SE
—- Poraba cementa 270 kg/m3
— Poraba železa 1.1 t za 1 SE
-	Poraba časa:
a)	betoniranje 4.9 h za 1 m3 betona v tovarni t. j. 170 — 185 h za 1 SE;
b)	transport povprečno 20 h po 1 SE;
c)	montaža in zaključna dela 490 h za 1 SE; od tega samo za slikanje 23 — 24 %.
Cena stanovanja 1 SE (55 m2) :
a) klasična gradnja
(opeka)	100%
b)	polmontaža (bloki)	85 %
c)	montaža (paneli)	75 %
ZAKLJUČEK:
V zgornjih stavkih sem nakazal le del bogatega gradiva o izkustvih panelne montažne gradnje v DR Nemčiji. Ponovno smo se prepričali da so osnovne prednosti montažne gradnje:
—	omogoča industrijski način dela;
-	zmanjšuje težko fizično delo;
-	omogoča nemoteno proizvodnjo preko celega leta;
-	poveča proizvodnost zaposlenih in njihov zaslužek;
—	poviša kvaliteto dela; zmanjšuje delovno silo.
Zahteva pa:
-	dobro organizacijo podjetja;
—	dobre strokovnjake, (arhitekte, gradbenike, ekonomiste, tehnologe, inštalaterje itd.) za timsko delo:
-	specializirano delovno silo in mehanizacijo;
visoko kvaliteto osnovnega agregata (gramozi, betoni itd.); čunvečjo prefabrikacijo in fina.!.učijo vseh elementov; nemoteno in tekočo proizvodnjo vsaj 300 stanovanj letno; določene urbanistične rešitve; delno spremembo nekaterih predpisov in JUS norm za gradbeništvo (ki upoštevajo še vedno samo klasičen način gradnje).
Želim, da bi ta sestavek poglobil razmišljanja, delo in napore naših strokovnjakov in vseh, ki sodelujejo pri naši montažni stanovanjski izgradnji s ciljem: moramo graditi industrijsko, toda kvalitetno in ekonomično.
Darko Maligoj dipl. ing. arh.
Fasadni elementi se lahko izdelujejo tudi v kombinaciji klasičnih in novih materialov ter elementov. (Primer: uporaba votlih opečnih elementov).
Primer stanovanjskega bloka z montažnimi »prislonjenimi« balkoni. Fasada je obložena s keramičnimi ploščami, ki so položene že v kalup pred betoniranjem.
ho je kalup v vertikalnem položaju »osvobodil« pravkar zabetonirani element se mehanično ponovno vrača v prvotni položaj, kjer je takoj sposoben za nadaljnje betoniranje.
.y.'.v.v.v.v.v:v:vx-x-;-:
• "^^^^“:X:X:X:X:

3.
CSCXSÌXSCX
1. element za srednje zidave; 2. balkonski element: 5. vogalni element; 4. stropni element; 5. stopniščni element; i. strešna plošča: "k nadokenski element.
1			
1 1 1 1	«		1 1 1 1
1 1 1			1 1 1
1 1 1 1 1 1 1 1 1				1 1 1 1 1 1 1 1 	L
mZMZZZZZMZbi				
1	T
1	” 1 i !»
i i
MIMZMZZfa
i
Razni fasadni elementi. (Polni, ha Ikonski, enojno okno, dva okna).