Inscrati ae »prejemajo in veljA tristopna vrsta:
■i kr., de ne tiska lkrat
5 i
* it 't n n - »i ii u n n	* i
Pri večkratnem tiskanji sv »ena primerno imaii|»a.
Rokopisi
»e ne vračajo, net'rankovann pisma ie na sprejemajo
Naročnino prejema opravniitv administracija) in ekspedic.iia ia fltarem tr^n h. št. 16
lir.
Političen lisi za slovenski urni
Po po<ti	prpjeman veli«:
Za nem leto	. 10 gl.
i« pol leta	. . A ,. — ra četrt leia 'j 511
V administraciji velja:
Za celo leto . . n gl. 40 lir, «a pol leta	4 ,,
»a četrt leta . . 2 „
V l.inbijani na dom p. velj« tiii kr. več na ieto,
Vrcdnišlvo > n> Kregu štev, 190.
Iiha|8 po Trikrat na teiien in ni v torek, č.-irtuk in noboio.
Dr. IHltes pa srednji; šole.
Nekaj let že se ponavljajo tožbe, tla srednje šole t. j. gimnazije pa realke ne dosegnjo svojega pravega namena, in da po njih gine mladina duhom in telom. Tudi »Sloveli' c" je že opisoval to neveselo resnico in našteval vzroke tej žalostni prikazni - se ve da brez vspeha. Tako so jih razkazovali pretekli mesec v državnem zboru, in znamenito je, kar je o sedanjih srednjih šolah spregovoril napr. glasoviti dr. Dittes.
„Unsere Gymnasien uud Real-s c h u 1 e n 1 e i d e n a 11 e i 11 e r d o p p e 11 e n K r a 11 k h e i t, u 111 en b a b e n si e d i ti \V a s-Bersucht, ob en die S ch w i 11 dsuch t'' --je rekel v državnem zboru v 21!). sednici 14. decembra 1870.
Spodej bolujejo naše srednje šole za vodenico, zgorej pa za sušico. Pa res jel V ljubljansko realko jih je 1. 18G'J vstopilo 94 in 1. 1875 izstopilo po dovršenem VII. ali poslednjem razredu 10; 1. 1870 jih je v začetku bilo v I. razredu 93 in I. 1870 na koncu 18.
—	Tako jih je v gimnazijo vstopilo 1. 1809 učencev 109 in izstopilo 1. 1H70 po VIII. razredu le 23; 1870 bilo jih je vi. razredu 120, in letos jih je v VIII. vseh skupaj le 30 za vse različne stanove. Spodej vodenica, zgorej jctika ali sušica.
Kje je vzrok in kako temu priti v okom?
—	Vzroki so mnogoteri. Nekteri dolžijo učitelje, posebej mlade začetnike ali novake, češ, ne znajo še prav podučevati iu obtožujejo nauke mladini, kar je o dotični priliki pope-čitelj za nauk in bogočastje sani omenil v dr-
žavnem zboru; nekteri grajajo knjige, nekteri šolske sobe iu klopi, nekteri domače razmere itd. Iz tega vzroka so morebiti v osmem gimnazijskem razredu lani naredili narobe svet, da profesor sedi ko j za durmi niže, dijaki pa v treh redeh samo po dva in dva v eni klopi, po sobani više, da zdravi bodo na duši in na telesu?
Sem ter tje so vendar jeli spoznavati, da po tri, štiri ure na isti klopi sedevati ter s tremi, štirimi nauki zapored duha si truditi, to je človeku, vzlasti mlademu, preveč in da vsled tega gine mladina po šolah -- tim huje, ker se godi to dau na dan brez zdatnega počitka med tednom. To je poglavitni vzrok, ki se nahaja v preobilici naukov in v premuožici šolskih ur, da potem srednje šole ne donašajo hvalnega sadu. Tudi po ljudskih šolah, vad-nicah in učiteljskih izobraževališčih so bili pri-čeli s podučevanjem ob četrtkih, toda jeli so se povračati spet k prejšnji navadi. Dokler imajo učenci v sredo popoldan izdelovati naloge. za naslednji šolski dan, nimajo od nedelje do sobote popoldan nobenega pravega oddihljeja. In to pobiramoči dušne in telesne.
„D e r s t u d i e r e 11 d e J ii 11 g 1 i n g is t d e r 1 e b e 11 s f r i s c he A u s d r u c k d t; s Z e i t g e i-stes" -- je rekel I. 1848 glasoviti kranjski rojak Fiister.
Kdor opazuje šolsko mladino sedaj po novih postavah 111 ličilih posebno konec gimnazije ali realke, mora pa žalosten vzdihuiti: „Der studierende Jiingling ist der lebeusmatte Ausdruck des Zeitgeistes!'1 Žalostno je to in čutijo čim dalje tem bolj učitelji in učenci, in čas je, da z zcdinjeninii močmi duhovski in
deželski predstojniki delajo na to, da mlada naša nada ohranja si v telesu zdravem dušo zdravo, ter da si po živem pravo in veselem napredovanji v vedah in umetnijah naklanja srečo na korist državi in cerkvi na blagor.
H e s 11 i c k i.
Pred odločbo.
Te dni bomo zvedeli konečni resultat ca-rigradske konferencije. Turčija se mora odločiti, ali hoče mirnim potem odjenjati, ali pa vojno srečo poskusiti. Zastopniki vnanjih držav so se jako zmerne kazali, in čuditi se je, da je Ignatijev popustil okupacijo, ker brez nje si ne moremo misliti, kako bi se Ilulgarom obljubljena enakopravnost mogla garantirati. Turčinu nikdar ne pojde v glavo, da bi kristjan z njim imel enake pravice. Če pa Mit-had paša ukljub temu neče odjenjati, soditi se mora, da Turčija vojsko hoče. I11 če bi se prav Turčija v splošno voljo vdala, ne verjamemo v dolg mir, ker Grki bodo gotovo tudi za se zahtevali, kar se bo turškim Slovanom dalo. Nadalje so še Itumunci sedaj na Turke razkačeni, Ilercegoviuci pa so že itak davno izrekli, da rajši vsi poginejo, kakor da bi se Turku zopet vdali. Črna gora stoji pripravljena, kakor poprej, samo en migljej in sokoli črnogorski udarijo zopet na svojega smrtnega sovražnika. Prav je tedaj imel tisti, ki je rekel, ko se je konferencija zbirala: ,,Škoda za lepe denarje, kar jih popotovanje stane; saj tako ne bodo nič skuhali". Taka vprašanja se ne rešujejo pri zeleni mizi; Turki ne bodo z lepa šli iz Evrope, in bodo prej vse svoje moči zbrali, da obdrže, kar imajo; ako jih pa
Kralj Dimitar Zvonimir in njegova doba.
I. Itanovanjc Diinilra /voniinira
Po hrvatskem priredil J. St.
O rodu in poreklu Diinilra Zvouimira ne vemo nič natančnega. O11 se je sicer ponašal, da so njegovi pradedje hrvatsko državo vladali, ali zgodovina nas uči, da ni bil potomec obljubljene porodiee Držislavičev. V prestarih poveljih spominja se le še neki Stresi ali Strei-sata, ki 11111 je bil ujec, Tega Streisata je on kasneje kot kralj posebno rad imel: vodil ga je vedno seboj, jemal za svedoka, ter 11111 celo daroval kraljevske zemlje.
Dimitar Zvonimir je bil še mladcneč, ko je najvcči kralj hrvatski, Krešimir IV. Veliki, hrvatski prestol zašel Ker je bil pa Zvonimir bržkone plemenitega rodu, prišel je na dvor kralja hrvatskega , ter pri njem zadobil radi svojih posebnih vrlin veliko časti in uglednosti.
Tukaj, pri silnem vladarji in gospodarji svojem, ki je z duhom in podvzetnostjo vse svoje prednike nadkrilil, naučil se je mladi boljar Zvonimir, kako se mora velika zemlja v važnih in nevarnih časih vladati. Premiselni
Krešimir je v kratkem spoznal, koliko 11111 je vreden Dimitar Zvonimir, ter 11111 je zato na menil velevažno nalogo.
Izmed sedem banovin, v koje je bila razdeljena prostrana kraljevina hrvatska, bila je v tem času banovina slavonska najznaineniteja. Prostirala se je ta banovina izmed Kolpe, Save in Drave, (današnja Hrvatska) ter mejila na severju iu zapadu z sovražnima narodoma: z Nemci in Madjari. Že po prirodnim svojim ustrojstvu pripadala je slavonska banovina pauonskoj nižini; jeli je zato čudno, da so se posebno Madjari že od desetega stoletja trudili, kako bi to banovino s svojo zemljo ze-dinili? Posebno je prvi ogerski kralj, sv. Štefan, napenjal vse sile, da pridobi na kakoršni način to banovino, da bi se čez njo primaknil k morju jadranskemu. Stare legende pričajo, tla je sv. Štefan svojega prvorojenca Mirka v to ime zaročil z neko hrvatsko princesinjo, hčerjo kralja Krcšimira 111. Le-te osnove kralja Štefana pa so se izjalovile, n grozni nemiri, vsled kojih je cela Ogerska za naslednika 11111 Petra mnogo trpela, niso dopustili, da se Madjarom izpolnijo njihove vroče želje. Ali okoli polovice enajstega veka, ravno za vladarja hrvatskega kralja Krcšimira Velikega, ojači se
ogerska država na novo, in vladarji njeni so počeli zopet požudno gledati proti hrvatskemu jugu. Zdaj zapreti celokupnosti hrvatske zemlje in državi velika nevarnost in banovina slavonska postane najvažneja pokrajina hrvatska. Trebalo jej je bana umnega, hrabrega in pod-vzetuega, ki bi jo imel braniti z veštiuo in roko svojo proti Madjarom ter tako hrvatskemu narodu čast rešiti.
Težko, da se je Krešimir Veliki dolgo pomišljeval, komu da bode poveril bansko čast v Slavoniji. Saj je imel pri sebi človeka v najboljih letih, hrabrega in umnega, ki jc tudi razumel in zapopadel nakane iu želje kralja svojega ter poznal sploh poročila Držislavičev. Tako se je zgodilo, da je postal Dimitar Zvonimir ban slavonski.
Dimitar Zvonimir pa jo v kratkem pokazal, da je bil v resnici vreden velike časti, s ktero ga je kralj njegov odlikoval. On ni samo obvaroval banovino svojo hrvatskej državi, nego je celo sprijaznil ogorske Ar-padovce z dinastijo Držislavičev.
Za ogerskega kralja Bele 1. (1003) nastopi ljuta borba v Ogerskej. Sina njegova Gejza iu Ladislav sta začela boj za prestol proti bratrancu Salamonu, sinu kralja Andreja l
puste pri miru, mislili bodo, du se jth vsa Evropa boji, in bodo s kristjani še grje delali, kakor do sedaj, Zato se vzhodno vprašanje ne da drugače rešiti, kakor z mečem. Da je vojska neizogibljiva, trdijo vsi trezni politiki, ki so bili tega že od začetka preverjeni. Čudimo se le, kako potrpežljivo občinstvo imajo dunajski časniki, ki delajo danes solnee, ju tri vihar, danes mir, jutri vojsko, in ljudje jim vselej verjamejo, ker seveda le malo kdo vč, kake špekulacije se delajo na podlagi političnih člankov in umetnega vremena z raznimi papirji. Kaj tacega je le na Dunaji mogoče, ker je v Avstriji še dovelj abotnih bralcev, kterim se vse lahko natveze. V Berolinu je občno mnenje veliko bolj trezno in nespremenjeno zoper Turčijo vueto. Tam so že davno pravili, da se rusko-turška vojska ne bo dala odložiti. V malo dneh utegnemo slišati, da so se začele ruske čete proti jugu pomikati, in želimo jim srečno pot, srečen opravek in srečen povratek!
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. januarja Avstrijske dežele.
Državni zlior se 22. t. m. zopet snide. čaka ga še najtežje delo, namreč po-novljenje pogodbe med Cislo in Translo. ktero dosedaj obravnavate ministerstvi. Naši ministri so cesarju neki že razodeli svoje nazore, oger-ski pa reč še vedno razpravljajo in so 9. t. m. imeli zopet skupno posvetovanje. Če pogodba že vladama prizadeva toliko težav, jih bode državnemu zboru gotovo prizadela še veliko več, in poslanci bodo grudili iu grudili, preden bodo štrli ta oreh.
]%a Čcskciu bodo kmečke občine 9 februarja, mesta in trgi pa 15. februarja volili 33 poslancev v državni zbor dunajski. V malo letih morali so Čehi že okoli 25krat voliti, pa so vselej volili v enem in istem smislu, in ni dvoma, da bodo tudi sedaj sijajno do-stali preskušnjo in v potrpežljivosti stanovitni ostali. Vradni „Prager Abendblatt" je nedavno objavil ličen članek o avstrijsko-državni ideji, v kterem med drugim trdi , da pri vsem sočutju za turške Slovane slovanski narodi čutijo živo potrebo trdno okleniti se svoje velike
avstrijske domovine, ki jc v sredi viharja , ki žuga vsled sorodnih in narodnih prepirov na vzhodu nastati, najtrdnejša skala , nad ktero se morajo razbiti vsi nakani proti vnanjemu in notranjemu redu. To je vse prav res, a vendar bi bilo dobro, piše se iz Prage „Germanii", da bi se ta kot skala stanovitna zvestoba slovanskih narodov zlasti čehov prehudo ne skušala
Dalmatinski deželni glavar postal je grof Vojnovič, dosedanji župan v Novem (Castelnuovo), namestnik njegov pa zadrski podžupan Trigari, oba iz sredne stranke Lasserjeve, kakor piše „Vaterland.u Vojnovič bil je tudi med tistimi državnimi poslanci dalmatinskimi, ki so svoje dni pripomogli, da se je v državnem zboru sklenila posilna volilna postava, kteri so kmalo uasledovale sedanje neposredne volitve.
Vstavoverni listi z nekako zadovoljnostjo poročajo, da je vstavoveren Slovan in ga prištevajo k svojim ljudem. Treba je tedaj počakati, kako da bode narodna večina zbora dalmatinskega sprejela to imenovanje. „Politik" sodi, da ž njo ne bode prav zelo zadovoljna.
Vuanje države..
Pa (I rž so nedavno med sprehodom svojim spremljevalcem razodeli, da so od italijanskega kralja prejeli pismo, v kterem jim ponuja spravo, ter so smehljaje pristavili: ,,Ti ljudje so nerazumljivo priprosti. Vzeli so cerkvi, kar je imela, zdaj pa pridejo in njenemu glavarju ponujajo prijateljsko spravo1'. Sicer bi bila pa za Emanuela sprava s cerkvijo ravno sedaj jako potrebna. 15. t. ui. se namreč zopet snide zbornica, ki bode pa minister-stvu iako presedala. Predsednik njeni, Crispi, in okoli 300 poslancev napenjajo vse žile, da bi sedanje ministre odstranili. Ce pa Crispi pride na krmilo, pričela bi se doba „constitu-ente-', ki pa dvoru ne bi ravno vgajala. Če bi zbornico razpustili, prišli bi z dežja ped kap, če se prej ne porazume z najvišjim glavarjem cerkvenim in ne pridobe katoličanov, ki se dosedaj političnega življenja niso vdele-ževali. Sv. oče pogostoma govore tudi o bivši cesarici francoski m njenem sinu, pa ne ravno v dobrem smislu. Ko je prišla govorica na to, da ju niso sami obhajali, rekli so Pij IX.: Za take ljudi to nima veliko pomena; oni to žele zarad sveta. Ali ni tudi uni (Napoleon III)
hodil k sv. obhajilu v cerkev st. Anne doree. Cesar Napoleon III. je namreč v omenjeni cerkvi večkrat prejel sv. obhajilo. — Za papeževega nuncija v Madridu je odločen nadškof Cattani, Vanutelli je pa postal pravi namestnik kardinala državnega tajnika.
Cari^rajska konfercncija je imela včeraj svojo nalogo rešiti, če je ni zopet odložila. Prej je turška vlada s svojim obotavljanjem trpinčila Evropo, piše „N. Allg. Ztg.", zdaj se v tej zadevi ž njo skuša kon-ferencija. Na vsako vstavljevanje Turkov odgovarja z novo odjenljivostjo, in Če pojde še en teden tako naprej' se utegne zgoditi, da bode konferecija slovesno potrdila turško vstavo dasi jo je „Jour. de St. Petersb." imenoval slabo burko. Dosedanje ravnanje m ravno pripravno Turkom vtisniti posebnega spoštovanja do Evrope, sedaj na Bosporu zbrane. — Da Turki potolažijo Bulgare, hočejo še te dni imenovati kristijanske guvernerje in sodnike.
Kimiiinska se je nedavno pritožila, da jo Turčija v svojej vstavi prišteva k deželam turškim in da njene prebivalce imenuje Otomane. Vlada jo hoče pa s tem potolažiti, da bode vradno pojasnila, kako se imajo do-tične besede tolmačiti, in da samostalnosti ru-munske nikakor ne kratijo.
Izvirni dopisi.
Iz IJiihljune, 10.januarija. (Naše gledališče in kritika; dopis iz dramatičnih krogov.) Nedavno jo ,,Narod1' s svojo brezobzirno kritiko vse dramatična kroge v veliko nevoljo spravil, in padali so izreki, kakor ,.plačan jc ta kritik od nemškutarjev, vni-čiti hoče gledališče" itd. Dovolite mi, gospod vrednik, da o tej stvari nekaj besedi spregovorim. Nihče ne taji potrebe in koristi pravične kritike, kritika je za umetnost, kar so viharji za naravo, za človeško življenje, oni krepčajo iu čistijo. Pa vsak tudi ve, da je za mlado, rahlo cvetlico mrzli sever škodljiv, in da po hudi, mrzli burji mlado cvetje pozebe. Naša dramatika je še rahla cvetlica, njene moči so še v mnogem oziru slabe, in spu-jščati na njo nevihto najostreje kritike, pravilo
I bi se, vničiti jo. Igralci zgubijo veselje do igranja, ako se tako neusmiljeno raztrgajo,
Boj je potrajal do velikenoči 1. 1065. Slavonski ban Zvonim r je porabil to vgodno priliko na korist svojo in banovine svoje. Ou se je vmešal v borbo ter pomagal bratoma Geizi in Ladislavu proti Salamonu. Ko se je ta borba izvršila, je Salomon ostal kralj ogerski, pomirila sta se brata Gejza in Ladislav z bratrancem svojim. Ne dolgo po tem je bil Sa-lamon kronan v Pečuhu. Pri tej priložnosti se je pridružil brž kone tudi Zvonimir ogerskim Arpadovičem. Kaj pa je tukaj slavonski ban ž njimi razpravljal in se razgovarjal, tega nam zgodovina ne bileži; — ali kasneji dogodki kažejo nam znamenitost tega shoda. Dogovori med Arpadovci in Zvonimirom so se dovršili s tim, da je zadnji dobil ogersko princesinjo Heleno, sestro kraljevičev Gejze in Ladislava, — za soprogo.
Kako se je vendar godilo Krešimiru Velikemu, ko je zvedel, da jc njegov podanik, ban Zvonimir postal svak ogerskih Arpadovcev! Videl je v duhu znvarovano in mirno krajino hrvatsko na severju, — morda se jc tudi nadejal, da bode Dimitar Zvonimir kedaj dobil ogerski prestol? Ali z druge strani ga ni li neki tajni strah popadal, ko je v svojej državi gledal močnega boljara, ojačenega s ptujo po-
močjo; ga ni li neugodna slutnja morila, da bodo morda enkrat ogerski Arpadovci, sklice-vaje se na rodbiustvo z Zvonimirom vplivali na osoiio naroda m države hrvatske?
Strah kralja Ivrešimira imel se je izpolniti. Dimitar Zvonimir je postal po rodbinstvu svojem jako imeniten in mogočen v narodu hrvatskem, in Krešimir je bil v kratkem prisiljen, da silnega bana pokliče k sebi na dvor.
Kralj Krešimir ni imel možkega potomca. Zato ga je jako žalostilo, ko je pomišljal, komu da zapusti veliko kraljevino. Imel je sicer hčerko Nedo, omoženo za župana Slaviča, ali ta boljar se mu je videl bržkone nosposoben za vlado. Vsled tega odloči, da si postavi za naslednika sinovca Štefana. In zares — okoli 1. 106G imenoval je on Štefana vojvodom ter ga odredil za svojega naslednika na hrvatskem prestolu. On je mislil, da je tako zagotovil mir zemlji hrvatskej za bodoCe čase; — ali jako sc je prevaril. Nadmodril ga je Dimitar Zvonimir.
V prvih letih Krcšimirovega vladanja je bil hrvatski ban in prvi mu doglavnik neki Gojko (1059 —1069). Koncem 1. 1069 pa je le ta umrl in hrvatska banovina je potrebovala
novega bana. Našlo se je pri tej priložnosti mnogo velemož, koji so se potegovali: uaj-silneji je b;l Dimitar Zvonimir. Upajoč na pomoč prekodravskih rodjakov svojih pripravil je kralja Ivrešimira, da ga je hrvatskim banom imenoval. Zvonimir je prišel na kraljevi dvor ter je ostal hrvatski ban do smrti Krešimira (1070—1073). Stoječ vedno pri gospodarju in kralju svojem, znal si je on pridobiti veliko moč. Nobeden ban do njega ni vžival toliko imenitnosti in vlasti: on je postal tako rekoč sovladar kralja Krešimira. V poveljih od teh let spominja se Zvonomir vedno zraven cara grškega in kralja hrvatskega , kar poprej ni nobeden ban činil.
Vse ima podobo, ter je verjetno, da je Zvonimir tudi samega vojvoda Štefana od nasledstva odstranil. Vojvoda Štefan se nikdar več ne spominja, odkar je Zvonimir postal hrvatski ban. Morda bi se bil celo sam kralj Krešimir pred silnim banom svojim umakniti moral, da ga smrt ne reši vseh skrbi in — sramotnega ponižanja.
(Dalje sledi.)
čeravno so se, kolikor mogoče potrudili. Saj nismo na Dunaji, ali v Parizu, da bi se moralo vse pod klop vreči, kar ni „izvrstno". Čudno je tudi slišati „Narodovegau kritika, ko od sinekur govori, dočim je komaj par najboljših igralcev pošteno plačanih, drugi pa delajo za malo ali nikako odškodnino.
Gospodu voditelju se velika krivica dela, če se precej za vsako pomanjkljivost odgovornega dela. Kdor se hoče potruditi k vajam, se lahko prepriča, koliko truda ga stane, uriti in vaditi mlade, uevežbane moči.
Kritizirati je lahko , sam kaj storiti, je nekaj težje, lože je kočijažu pri srcu, ki na vozu sedi in bič vihti, kakor pa konju, ki mora vleči in teči; slab pa tisti kočijaž, ki konje tepe, kedar tako že vse storijo, kar morejo, in slab kritik, ki se huduje, ker čez noč ne more narediti iz vajencev umetnikov, ki več zahteva, ko je dati mogoče, in tepe še tam, kjer je itak že dobra volja. Tudi kritika mora svoje mere imeti; ali pa naj gospodje kritiki sami na oder stopijo, in naj poskusijo, kako se igra z diletanti.
Take kritike tudi ljudi iz gledišča plašijo; nemškutarji že tako povsod govore, da slovenski igralci nič ne znajo, potem jim to potrdijo še narodni listi (kar „Tagblatt" veselej z veseljem ponatisne), in marsikdo si misli „če res tako pacajo, bom pa rajši k nemškim predstavam hodil."
Jaz ne pišem zoper „Narod", ne zoper: kritiko sploh, ampak zoper tako kritiko, ki preveč zahteva , prcojstro obsojuje, igralcem in slušateljem veselje jemlje, nasprotnikom ga pa daje, ter tako na vse strani škoduje, če kedaj dočakamo tesneje združenje Slovencev, kateri bodo potem gledališču lahko večjo podporo dajali, potem se bo tudi lahko več zahtevalo. Bog daj!
Iz Kranja, 8. januarja. V okrajni šolski svet kranjski, ki je bil letos na novo sostavljen, so zvoljeni čast. g. dekan, trgovec gosp. Pire in župan gosp. Šavni k Važni delokrog okr. šol. svetov pač potrebuje značajnih iu neodvisnih mož, in ie taki za-branijo dostikrat birokratiške samovoljnosti, ki se tudi že v šois. svetih gode.
Volitev za dva zastopnika učiteljstva je bila še le 21. decembra; ta bi se pak bila že lahko pri vradni konferenciji vršila, kakor se je tudi v nekterih drugih šolskih okrajih zgodilo. Le tukaj imajo zmirom kaj posebnega; 7akaj seje neki čakalo? Gosp. Miha Kuster to dobro ve, vendar njegov račun ga je malo golufal.
Pri volitvi, ki se je pričela po 10. uri, se je glasovalo ustmeno, čeravno se je zahtevalo, da naj se glasuje z listki (V radoljškem okraji so pri ravno taki volitvi sicer z listki glasovali, vendar so morali zapisati svoje ime).
Tak pritisek na učitelje gotovo ni na korist dobri stvari.
Dobili so potem učitelj Knific 11, učitelj Sadar 10, učitelj Pezdič 10 in učitelj Cirman 9 glasov.
Ker sta, kakor se razvidi, učitelj Pezdič in Sadar enako glasov imela, se je srečkalo; Pezdič je neugodno izvlekel in zastopnik učiteljev je tedaj zopet Sadar, tisti loški učitelj, ki je Vašim bralcem že dobro znan. Res obžalovati je, da je še nekaj tacili učiteljev, ki gredo na limance sladkobesednim možiceljem in jim svoj glas dajo, Bog daj , da bi take učitelje vsaj s 40. letom srečala pamet.
Iz	9. jan. (Nesreča. Tatin-
stva.) Dne 8. t- m. je kolo pod žago v Pod-
logu mlinarja Marka Skulja tako nesrečno prijelo, da je bil na mah ves strt in mrtev.
Tropa tatov in tolovajev nadleguje že nekaj časa našo nekdaj v ti zadevi čisto mirno okolico. Božične dni so lopovi eni večer ulo-mastili v tri hiše robske duhovnije; par dni potem pa napadli med Robom in Turjakom človeka o nočnem mraku, ga ranili in mu ves denar pobrali. Zandarji čvrsto zasledujejo; dozdaj se ni še posrečilo zasačiti druhali. — I noja, — tacih obrtnikov bo čedalje več; hlačmanov, ki te ženijo na ,,korajžo", je zmeraj več, družina se množi, jesti je treba, od kod vzeti? Kjer je.
Iz Trsta, 9. januarija. (Demonstracije.) Danes imam poročati le o demonstracijah, pa hočem storiti to le na kratko, da čestitih bralcev ,,Slovenčevih" preveč ne vtrudim ali dolgočasim. Vvrstiti hočem demonstracije po kronologiškem redu. Prvič: demonstrirali so naši mestni očetje s tem, da naših slovenskih svetovalcev in vodje konservativne stranke niso volili v noben odsek. Celo progresovskemu listu „Cittadiuo" ni to všeč, ker je med konservativnimi svetovalci dokaj zmožnih mož, ki bi lahko delali v odsekih. O g. Nabergoju pa se še ne zna, je-li mesten svetovalec ali ne, ker so modri mestni očetje pustili reč in suspenso, to je, volitve Nabergojeve niso ue potrdili ne ovrgli, Sicer se on vdeležuje sej kakor drugi in je tudi storil navadno obljubo.
Drugič: Demonstrirali so Tržačani zoper madjarske turkofilske študente na sv. treh kraljev dau, ko so ti šli na ladijo, da ponesejo v Carigrad častno sabljo Abdul-Kerimu. Madjarski Turki so prejšnji večer poskušali v Tržaških haremih, kako se jim bo obnašati v Carigradu, ali vže pri teh poskušnjah so zapazili, da v Trstu piše njim nasprotni veter. Zato si niso upali iti skupaj na ladijo, temveč so se posamezno in brez kterega bodi zunanjega znamenja nanjo spravljali ; še svojo narodno obleko so skrbno skrivali. Vkljub temu se je bilo zbralo na ključu na stotine in tisoče ljudi, ne kakih fakinov, temveč iz dobrih družin, izobraženi ljudje. Demonstracija je bila huda, žvižganje, vpitje od vseh strani, mačja godba iz drugih ladij. Petindvajseteri junaki na ladiji so se skrili, le dva sta si upala prikazati se na odru in se porogljivo zahvaljevati za mačjo godbo. Da ne bi bila tega storila! Kajti zdajci so začele leteti bombe na ladijo, ne sicer svinčene krogle, ali kosi gnjilih limon, pomoranč itd. Kapitan je brž ukazal, naj se odstrani most s ključa do ladije, in prav je storil, ker drugače bi se bilo utegnilo pripetiti še kaj hujšega. Naj si madjarski Turki to zapomnijo.
Tretjič: Demonštrirali so Ščedenci v XIII. občnem zboru „Edinosti", ki je bil 7. t. m. v mestnej čitalnici, kjer jih je kakih osem izstopilo iz društva, ker so jim časopisi očitali odpadništvo. Klin s klinom, mislijo si Ščedenci, in hočejo odpad z odpadom opravičiti. Iločejo dokazati, da niso volili narodnega nasprotnika s tem, da izstopijo iz narodnega društva! Kdo jih je naučil to logiko? Morebiti so jih tako naučili tisti, ki so jim odsvetovali vložiti protest? Bog jim [daj pamet! Občni zbor, je prestopivši na dnevni red, volil nov odbor in sklenil, da se vloži prošnja, naj bi vlada nasvetovala v prihodnjem deželnem zboru za okolico 14 poslancev in naj bi se magistratu odvzela policija v zgornji okolici. Zbor je bil dobro obiskovan. V edinosti je moč!
I z bele Krajine, 9. jan. Narodno društveno življenje se' pri nas prav veselo razvija, posebno v Metliki in v Črnomlji. Med temi, ko se od drugod čujejo glasovi o propadanji čitaluic in bralnih društev, črnomaljska čitalnica vrlo napreduje; to jc pokazal zadnji občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gospodje, ki so nam porok, da čitalnica ni v slabih rokah, da bomo imeli od nje letos še veliko veselja, zlasti ker imamo tu mešani zbor, kakor malokje drugje. Kar se tiče denarnega stana, je tudi veselo, kajti računski sklep o lanskem letu kaže ostanek 70 gld. v blagajnici. Od take vesele prikazni podprti upamo, da tudi o prihodnjih volitvah za deželni zbor nemčurji pri nas ne bodo želi, posebno ker je glavni nemčurki agitator P, zadnji čas prišel močno ob veljavo. — O novem šolskem nadzorniku gosp. Jeršinovicu Vam utegnem o priliki poslati neko jako mikavno črtico, da jo porabite, kakor se Vam bo zdelo, ako bo mož trmoglaven.
■z lteke, 2. januarija. (Požar.) — Zdaj, ko je v modi pri nas, da poje se v grškem merilu, Reški Vam korespondent pisati v njem li ne sme? — Leto smo staro dostojno, slovesno , spremil do groba;
Ves pozabimo mu slab, dober hranimo spomin!
Novorojeno smo detce jedva prisrčno sprejeli, Kar nam z grozečo roko, trudnim se javi takoj.
Prvega dneva bilo ob uri je sedmej z večera, Ko raznese se glas, silen da žuga požar. Groza, strah in trepet pre šine mlado in staro, Gledat strašni prizor, brzih korakov hiti. Z dimom gostim se diže plamen v žarnih valovih
Kvišku sezajoč v tamno, oblačno nebo. Straže požarne se krik pobudi, vozov ropotanje Tužno od daleč doni —grozno odjekuje noč. Tu je izdatna pomoč! Pripravne so roke obilne; Marna se radnja začne, skoro pokaže se vspeh!
Ur ni dvoje preteklo, odkar se je ogenj porodil, Iskre poslednje je žar v hladni vže vodi umrl. —
Tam za ,. Ilotel della Vili-oni" požar je ljuti razsajal
Njemu poln sena hlev je zapadel ves v plen. —
Reški.
Domače novice.
V Ljubljani, 12. januarija.
(Odbor družba kmetijske) je 7. dne t. m. imel pod predsedstvom gosp. barona Wurzba-clia sejo, v kteri so se razpravljali nekteri nerešeni sklepi poslednjega občnega zbora podružnice Novomeške in Vipavske; posebno živahna je bila pa razprava o gozdnih in pašnih razmerah okraja Radoljškega; konečni sklep je bil. naj odbor skuša, na obojestransko pravico oprto porazumljenje in spravo doseči med Kr. obrtnijskim društvom in pa opravičenimi posestniki onega kraja, in v ta namen naj se zaslišijo možje obojne stranke. — Gosp. K. Šavnik, župan in lekar v Kranji, je bil za uda izvoljen. — Amerikanske jeklene motike so bde ogledane in za dobro vrtnarsko orodje priznane.
(Vabilo k dvanajstemu občnemu zboru. „Matice slovenske") 24. januarija ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od
1. januarija do konca decembra 1876. 1. 4. Proračun od 1. januarija do konca decembra 1877. 1. 5. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo iu potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 9. Matičinih pravil. 6. Itazgovor o predlogu gospoda Božidara Raiča zarad izdavanja znanstvenega časopisa. 7. Raz ločilo o razpošiljanji knjig. 8. Nasvetje posa mesnih udov. 9. Volitev novih odbornikov. „Novice" priporočajo z ozirom na razne po trebe in posle, ki jih ima Matica, in kteri res niso le znanstveni, ampak tudi denarstveni, gospodarstveni, in važni tako, da brez njih bi učenost še na dan ne mogla, ter na dostojnost in na domoljubno delavnost posameznih odbornikov, naj se v odbor volijo soglasno vsi dosedanji, le na mesto poslednjega voli naj se nov, in ti gospodje so: Dr. Jos. Pok In k ar; Fr. Souvan; dr. J. Sterbenec; J. Tomšič; M. Herman; Fr. Košar; K. Šavnik; dr. J. Ton ki i, pa Fr. Šuklje. Želeti je> naj bi se družniki marljivo vdeleževali volitve Volitvene listke podpišejo lahko tudi mnogi skupaj, toda po imenu vsak ud posebej; in ker čas prehaja, naj se prej ko mogoče do 24. gotovo pošljejo tajništvu, da ne bode prepozno. Občni zbor se je nastavil na sredo, ker iz srednjih šol odborniki imajo po novih postavah šolo v četrtek, in ob 4. popoldne, ker iz ljudskih in iz vadnice prej ne morejo dospeti, kteri imajo pa šolo ob sredah, prosto ob četrtkih. Tudi podporno duhovsko društvo ima tisti dan, toda dopoldne, svoj občni zbor.
(Deželni predsednik vitez\Vidinann) se je 10. t. m. po službenih opravkih podal na Dunaj.
(Več ponarejenih bankovcev) po 10 gld. izročilo se je tukajšnji deželni sodniji. „Slov. Gospodar" poroča, da je tudi v Cogoncih v slov. Goricah I71etni hlapec Jož. M. skušal ponarejati goldinarske bankovce, pa je bil za-sačen in se je sodniji izročil.
(„TnrŠki list".) Neki vsem dobro znani domaČi živali najbolje de, kadar se valja po blatu, in ,,Tagblatt" se najbolje počuti, kadar zamore ogrditi kakega duhovnika. Nedavno je svojim vernim bralcem pripovedoval o jako zanimivi pravdi, ki po neki ženski žuga dedom ranjkega kardinala Antonellija. Laž je bila tako debela, da jo je vsak človek lahko prijel, če je pa kdo ,,Tagblattu1' vendar le verjel, se mora sedaj iz „Tagblatta" samega prepričati, da je bilo omenjeno poročilo hudobno obrekovanje. V št. G turški list namreč piše, da iz omenjene pravde ne bo nič. Zakaj pa ne? Zato ne, ker je vse, kar se je ranjkemu očitalo, izmišljeno in zlagano, kar bi moral tudi „Tagblatt", če bi bil pošten, svojim bralcem povedati. Toda „turški Ust'' tega ne ume; po stari prislovici: Calmuniare audacter" — le drzno obrekuj, zmiraj se nekaj prime — reč zvija tako, da bi jo njegovi kratkovidni bralci vendar le verjeli. ,,Iz pravde, pravi, ne bo nič, ker so jo boje sami papež ustavili (scheint durch personliche Vermit-telung des Papstes beschvvoren \vorden zu sein), ki so Antonellijeve brate menda pregovorili (vermocht habcn soli), da naj se z lepo poravnajo! Semterfje se nahajajo norci — Valva-zor v prvem nedavno izdanem snopiču pripoveduje o nekem takem človeku, — ki si v svoji zmešani pameti domišljujejo, da so Bog oče, Kristus, papež, kak cesar ali kralj itd.; zakaj bi se ne našla prismojena oseba, ki bi Tag-blattovcem, liberalcem, radikalcem in drugim zanikarnežem v radost in veselje trdila, kaj tacega, kar ve, da radi slišijo? Ti ljudje so tudi zmožni enako obrekovanje z denarom si kupiti, kar se je že velikrat, zgodilo. Čudimo
se, da se naročniki studom ne obrnejo od turškega lista, ali je morda njihov okus res že tako pokvarjen, da jim vgaja le obrekovanje?
Kar pa Antonelli-a samega tiče, nam je za njegovo neomadežano poštenost med drugim zadostno poroštvo tudi zaupanje, ki ga je vselej vžival pri Piju IX., pa ta okolišina, da je vsak teden opravil svojo spoved pri enem naj pobožniših duhovnov v Rimu.
(„Turški Ust") imenuje demonstracijo Tr-žačanov zoper madjarske turčine ,.Bubeu-streich". Ta ljubljanski trotelj menda ne ve, da so se one demonstracije vdeležili spoštovani in veljavni ljudje vseh narodnosti v Trstu in da je veljala barbarstvu. , ,Bubenstreichl tedaj ne more imenovati se tako ravnanje, že zato ne, ker ni prihajalo od — nemčurjev. Sapienti sat!
Razne reči.
—	V k raj ni šolski svet na Vrhniki so bili izvoljeni: J. A. Jelovšek za predsednika, P. Lenasi in Miha Tomšič za svetovalcu, Krištof in Tršar pa za namestnika. Vsi ti gospodje so vrli narodnjaki in izvedeni in sku-šeni možje.
—	V k rajni šolski svet v Šmartnu pri Kamniku so bili izvoljeni: Jože Smolnikar iz Lok za prvomestnika, Fr. Zore , učitelj za namestnika, Fr. Podbreger in Janez Mali pa za svetovalca.
—	S sekiro ubil je na sv. Štefana dan pastrk očma v Verbovici pri Štrigevi blizu Ljutomera.
—	,,K n j i ž e v n o s t". Občna zgodovina narodnih in meščanskih šol imenuje se knjižica, ktero je po nemškem izvirniku prof. dr. Netoliczke poslovenil marljivi ljutomerski učitelj Ivan Lapajne in ki je ravnokar v Pajkovi tiskarni v Mariboru v založbi učiteljskega društva za slovenski Štajer prišla na svitlo. Knjiga obsega 88 strani ter v jako umevnem jeziku obravnava vse važnejše dogodke občne zgodovine. G. Lapajne je z njo zopet pomnožil število slovenskih šolskih knjig in nasprotnikom slovenskih šol kmalo ne bode več mogoče izgovarjati se, da „Slovenciu nimamo potrebnih učnih pripomočkov. Vsem slovenskim rodoljubom priporočamo knjižico, ktera se za 25 kr. dobi pri vsakem knjigotržcu. j
Eksekutivne dražbe.
15. jan. 3. Andr. ŠušterSičevo iz Stmklove vasi(490gld.) v Ložu. 3. Jak. Lepičnik-ovo iz Černe (230 gld.) v Kamniku. 2. Mib. Otoničar-jevo iz Cirkniee (1340 gld.) 2. Mezevo iz Broda (2130 gld.) 2. Ant. Rožane-evo iz Cirkniee (2690 gld.)
2.	Ant. Kovač-evo iz Grahova (1505 gld.) 2. Lovr. Lekan-ovo iz Rovt (3218 gld.) 2. Fr. Sve-gelj evo z Jezera (1344 gld.) 2. Fr. Kovšč-evo iz Dolenje vasi (1167 gld.) 2. Bal. Juvančič-evo iz Mavnie 1207 gld.) vsi v Logatcu. 2. Jan, Si-moneie-evo iz Gabrovke (1500 gld.,) v Litiji. 3. Jos. Pestekl-ovo iz Kurje vasi (1551 gld.,) v Ljubljani, 2. Jan. Zalokar-jevo iz Bele Cerkve (3435 gld.,) v Rudolfovem. 2 Jan. Pavlišič-evo iz Brezij (300 gld.,) v (Jernomlji. 2. Jan. Dežinan-ovo iz Zagorie (170 gld.) v Radolici. — Kr. Stemberger-jeve iz Braniee, v Vipavi.
17. jan. 3. Fr. Kobi-jevo z Brega (2070 gld ,) na Vrhniki. 3. Mart. Zdravj-evo iz Kreme-nfce (2805 gld. 40 kr.,) v Ljubljmii. 3. Neže Struklj-eve roj. Točen iz Prndofa (819 gld.,) v Ljubljani. 3. Jurij Božič-evo i^ Gaberja (350 gld.)
3.	Groga Bedeek-ovo iz Gaberja (210 gld.) 3. Jos. Pire evo iz Gorenjega Mokronova (340 gld.,) vse v Rudolfovem. 3. Toni. Grum-ovih dedičev (1048 gld.,) v Ljubljani. 3. Ane Levičar-jeve iz Golcka (570 gld.,) na Kerškem. 3". And. Dcrma-stijo iz Jcžice (3478 gld. ,) v Ljubljani. 3. Jak. Klepc evo iz Cerkviš (1935 gld., v Metliki. 3, Jan. Miklavčie-evo iz Rogatca (912 gld,, v Ljubljani. 2, Jan. Fr. Rozman-ovo iz Kokrice (1363 gld.,) v Kranj i, 2. Ivo Kastelc-evo iz Kermaeine (3955 gld.,) v Metliki. 1. Jan. Trost-ovo iz Pod-drage (3705 gld.,) v Vipavi. 1. Jak. Klemenčič-evo iz Sela (2gO gld.,) v Metliki. 1. Jur. Ilorvat-ovo iz Široka (5Ž012 gld.,) v Metliki.
Štajarske: v tretje 15. jan. Anton Rožič 2530 gld. Juri Dover 675 gld. v Črešnovcih ; 16. jan. Jož. Javornik 3380 gld. v Konjicah, M. Golcnac 1065 gld. v Staremslemenu; 17. Jan. Ant. Lam-preht 1634 v Langeku; 18. jan. Juri Modrič v Ljubeenein; 20. jan. Alojz. Bračič 775 gld. pri sv. Lenartu.
Prečast. duhovščini.
V R. Milic-evi tiskarni v Ljubljani dobivajo se blankcti:
KapiNiiili liri iKprndevttnji ženinov in nevest |ire«l okliei,
slovensk in nemški.
Pri naročilu naj blagovoljno določi, ali kdo želi	(2-1)
slovenskih ali nemških.
Teli uralicni- dvnarnr vene 12. januarija.
Papirna renta 111.85 -- Srebrna r-ntti 67.65 — Zlata tenta 74 20. — lKfiOlotno državno posojilo 112.75 Banki"" »ke>je8l3— Kreditne ahene 141 10 London 125.50 — Sr-oro 114 80 — Ces. kr. cekini 5 98 20-irankov 10 01'.
Žitne cene preteklega tedna.
(Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili
______ o_______, t	smo, koliko bi reči veljale po
stari meri. 1 hektoliter znaša 3'2r'/,„# mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Krtuiji	V Muri-	V Ptuju	VOrmužu	V Trstu	V Celovcu	V Zagrebu
1{ C Č i	'Jimi mestu	boru
gl. kr.	gl. I kr.	gl. | hr.	gl.	| kr.	gl. | kr.	gl.	hr.	gl. I kr.	gl.	| |kr.	gl. j kr.
p. . (hektoliter	10 ! 10	10 20	—	-	8	! 80	9	30	7	32	—	—	9	88	10	80
D10e (mernik	3 10	3 13	-	—	2	70	2	85	2	23	—	—	3	3	3	37
,, v. (hektoliter	C 50	OGO—	—	6	—	7	—	6	17	—	—	7	80	8	—
' ' (mernik	2 —	2 3	—	—	1	87	2	15	1	89	—	-	2	42	2	45
* v (hektoliter	4 80	5 —	—	—	6	60	5	—	5	70	—	—	6	j 16	6	—
JeMneno (mernik	1 48	] 54	—	-	I	57	1	54	1	80	—	—	1	58	1	84
... (hektoliter	6 —	5 10	—	—	5	—	5	—	4	88	—	—	4	94	—	—
Ajao ' ' (mernik	1 84 I 07	—	—	1	54	1	54	1	50	—	—	1	52	-
(hektoliter	5 30	5 70	—	—	6	10	5	10	7	80	—	—	4	46
tros" - (mernik	1 63 1 72	—	-	1	57	1	57	2	42	—	-	1	37	-	—
„. (hektoliter	6 30	6 50	-	—	5	30	5	20	4	80	—	4	92	6	80
lmwe (mernik	I j 93	2 -	-	-	1	61	1	59	1	48	-	-	1	51	2	8
f hektoliter	4 10	3 50	-	-	3	50	3	20	2	92	—	—	3	36	3
0vS!l • (mernik	1 j 28 1 7	-	-	1	7	-	88	-	90	-	-	1	3	-	92