KOLEDAR Ave Maria ZA PRESTOPNO -LETO- 1920 PO KRISTUSU. Izdala in založila UPRAVA AVE MARIA 1852 Wesl 22. Plače CH I CACO, 1LL. Milostljivi Gospod Jakob Trobec D. D. škof v pokoju, naš rojak in dobrotnik. i 1 Preblagemu dobrotniku in podporniku naših katolških tiskovnih podjetij, kakor tudi apostoljskemu delavcu v 'vinogradu Gospodovem, našemu najdoličnejšemu rojaku Mil. Gospodu ŠKOFU JAKOBU TROBECU D. D. v znak globokega spoštovanja in hvaležnosti poklanja to delo Urednik Lista in Koledarja “AVE MARIA 4 ’ Prav veselo in srečno novo leto 1 920. vsem naročnikom in prijateljem lista Ave Maria’’! oooooo Naj Vas Bog blagoslovi to celo leto! oooooo Naj Vas Marija varuje kot dobra mati vsega zlega na duši in na telesu. oooooo Vsem, katerim bode letošnje leto smrtno leto, srečno zadnjo urs in milost božjo! oooooo Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih predstojnikov. g I. Ned. po raz. Gosp.—Jezus 12 let star. Luk. 2. I 2. Ned. po razgl. Gosp. Ženit, v Kani Gal. Jan. 2. | J. Ned. po Razgl. Gosp. Jezus očisti gob. Mat. 8.1. . . ||||1||Mll |||,,||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii| JiHiiniinniiiiiiiinnniiiiiiinDiiBiiiiiniiiBniiiininiiininiiniiiiiHiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiBB******®®*®*® 29 DAYS = | 29 DNI februar | | ™mniiinnmniiniiniiiDiiniiiiniinnniiinnnraniiiiiinniininniiniiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiniiuiii!iiiiii |llllllll,lllll,llIIIIIII " lll " nl1111 " 111 Dnevi Godovi in nedelj, evangeliji- OPOMBE. š I. predpepel.—Delavci v Vinogladu. Mat. 20. i llrat. presv. Rožnega Ven.: Brat presv. Srca: 1 . ali 6 ., 2 ., ,|| lll | MUIIltll|||||||||||||||u||||, 1 | U| | |1I11 | MU1|11111 | 1|)|))1||1[1(j( | ( | (| | 1 | 1(|11111|1) ^ SminmimnmnnnimtnmnimiiinitnimmimnnmiiiiminmniiiinnniiimiiimraniimumiiiiuntiiiimnitnnraTtiinmjiiiiiuimnTiiunimiiiiuuiiiiiirainmniiiiinmniimnuiiiitmiiminiiinimimiminmniiinniiiiM^ I 31 DNI MARC 31 HAVS | pnnniininiiinniiiiiiiiiiiininniiniiinitiinnniiiiiiiiiKiiiiiiimiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininniniiiiiiiimmninmitimmnminiiiraiinimullinniiiiiiiiiiiiiinnBDiniiiiimiiiuuiiiriuiiniii Dnevi Godovi in nedelj, evangeliji. OPOMBE. Odpustki v marcu: III. red: 6., 9., 19., 25., Dr. Najsv. Imena: 14., Dr. Kršč. Mater: 19., 26., Marijna družba: 25., Brat. pr. rožnega venca: 7., 25., 26., Brat. presv. Srca Jezusov: 5. ali 7., 12., 19., 25., / giiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiU!iiui]iiiimtiiiuiiiutiiniiHiiuitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiaiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiu >' | 30 DNI april ŠininiiiiiitmiitiiinmuniinuiiiininniinnniiiiiiiiniiimiiiimiiiiininiiinmintiitiniHiiiniininuniiininiiHiiii-iiHiiiiiuiiiiii.iuii Dnevi Godovi in nedelj, evangeliji 30 DAYS OPOMBE. 3. Ned. po velik.—Jezus nap. svoj odhod. Jan. 16 i tmrnmmmmmmmmm Odpustki v aprilu: JU. red; 4., 16., 24. 28. Ann^ ajSV ‘ ,niC| ia: ’ll Brnf St mo,it ve: 25., ' Brat! presv S°/‘ 4 ” i rtsv. Srca Jezus: ah 4. ( §iiiiiiriDii!iiiiiiniiiinniininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!!iiniiiiiiii!iiiiniiiiiniiiiiii!iiiiiiiiiniiiiiiiintiniii!iiMiiiiiniinniniiiiiiiiiifflffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ||||||,,||1 i | 31 DNI • MAJ 31 DAYS E gllllllll!ll!ll!IIIIIIIIllll!!|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!l|||||l!|||ill|||||!||||||!l||l|||||||||||||||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| Dnevi Godovi in nedelj, evangeliji. MM OPOMBE. % Odpustki v maju: III. red: 13., 17., 19., 20., 23., 30., Dr. Najsv. Imena: 9., Dr. KrŠč. Mater: 4., 24., Marijina družba: 13., Brat. prcsv. Rož. Venca: 2., 13., 23., Brat . presv. Sren Jezusov . 1 2. ali 7., r>., 9 » *> C 9 ^iiiiiiiinuiiiniHiiniiiiiiiiiiiniiiniiniiiiiiuiiniiin!iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]||||iHiiiiiii ra iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii P° DNI JUNIJ 1 ni,,ln,n,,l,,l,l,l 'fHiii |, t 1 iimmiii | i | iinmiiiuiiiiimiiiiiiii„iiii l ii,ii Odpustki v avgustu. 111. red: 2., 12., 15., 16., 19., 25., Dr. Najsv. Imena: 15., Dr. Kršč. Mater: 28., Marijino družba: 15., Brat. presv. Rož. venca: 1., 15., Apost. molitve: 29., Brat. presv. Srca Jezusov.: 1. ali 6., 15.. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiuiMiuiiiiNiiiiiHUMiUNuinNiuNiDifnnuflni/nnniuHMiE ^im««u«fliHiiiiuinnninininniiHiiuiiiiiiMninmimiiiniiriiiiniiniiii!iiiiHiiiiiiimiiHiniiiniiniiniiiiHiiiiiiHiui:iiiinaiiiiiinmii,cmi«nmmminnronii!immtniiimmnHiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiii |l|, a SEPTEMBER 30 DAYS I si>»">iiiiiiiiiimmiiiiiiiiitintitmiiitininiiinmimmmii!:!iii!i!niiiiiiiiiiiiui!i!ii[ii!iH!iiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim]iiiiiiiiiiiiiniiiiiii[niiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiimiimiiMmiimimiiiiiiiiiiimmiii'g I 31 DNI OKTOBER liiniiiiiiminiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiinininiHiiiiniiiiiiiHniii 11111111111111111111111111 " 1111 1 Dnevi Godovi in nedelj, evangeliji Petek Sobota Remigij, škof. Angelji Varuhi. § 19. ned, po bink.—Prilika o kraljevi žen. Mat. 22. |M1 ... 31 DAYS | ....iiiiiuiiiiniimnniun! OPOMBE. r:;, if. ..iwuuiMUimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiininuii ll | l iiimi l )||||| l | J | lllllll|(||in|(1I(|1|i|i[ii)ii(i| Odpustki v oktobru. •JI. red: 2. 4 a io ia D?* Kr a i SV -M Im ’ en4: 10 *> = ur. Krsc. Mater: 2 Brat' l i resv - Rož. Venca: 3., I t»rat. presv. Srca Jez.: s E ali 3. ( llllllll ' l ' lll| l''IIIHHHIIIII'llllllllllll l llllllUIU 1 |l|U| llllll U l | lll llinillll gimnniinnmniiiiiumiHiiiniiiiniiininiiiiiniiuiiniHimiiiiiiiinijimiimiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiBiiiimiiimimiuHiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiinmiiiiniiiinmiiiijnnuiiniininiBiuiiuiMimiiiiiHiiimmnuiiiiiiiiiiniiiiiniiiinininu^ I 30 DNI NOVEMBER 30 DAYS 1 giiiiniiir!iniiinniiniuni!!!ii!iminiiii!ninmiiiiiin!iiinii!niii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiii!iiiraiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimniniii!iinninnjiiuniiiiiiinmRiiniiiiiiiiiinimiiiniiiiini!niHiiiiiiiiiMiii>| OPOMBE. Odpustki v novembru. III. red: L, 19., 28., Dr. Najsv. Imena: 14., Dr. Kršč. Mater: 1., 2., Brat. presv. Rož. Venca: 1., 7., 21., Brat. presv. Srca Jezus: 5. ali 7., 1., 2., . .... pnnnHi!iiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinnrainiiinniniiiinnnii[ininiiiiiHini!innniiinnnuiiiiiiiiiiii > ||,||lllllll!l11111111111111111 | 31 DNI december ..iiiihiiiiiiiiiiihiihii"II" 111111 " 1111 "" 31 DAYS Dnevi Godovi in nedelj, evangeliji- OPOMBE. s 5 '•Httulllllldl UMU - ^ | -* *• in spoz. ... Odpustki v decembru. 01. red: 8., 25. Rr’ In ien’a: 12., Dr. Krsc. Mater: 8 Mar,j,na družba: 8 25 Brat. presv. Rož. Venca: a 5> ' 8 -> 25., Brat^ 1 * mo,itve: 8., 25., o P r< : sv ‘ Srca Jezusov.: 6 ’ al1 5., 8., 27., llllllllll ' l| i ||lll ' l| i | ''iiii„i| t ||iiiiiiniiuiiiiiiiB J i,iiii n u l nniiii l uii! .. iFipiFipiFiciPiPiF^^iPip^ip^iPipiPiriPiP :i i--- 4* i* • * ■K 4 * 4 * ■H ■H 4* ■H 4* 4+ 4* NOVI KOLEDAR — NOVO LETO! BLIŽJE SMRTI — BLIŽJE VEČNOSTI. Minilo je staro leto in naredilo prostor novemu! Oh, kako hitro beže ta leta! Kako hitre noge imajo! Drug drugega pode, kakor bi se šlo za stavo. Drug drugega podi, drug drugega preganja. In to beganje let imenuje¬ mo čas. In čas izpolnuje naše živ¬ ljenje! Da, kako hitro beži življenje! Kako kratko je! Pa človek, kaj imaš od tega krat¬ kega življenja? Kaj ti daje? Vse pol¬ no bolečin! Tako malo pa veselja. Zračunaj samo vse trenutke, v kate¬ rih si bil letos srečen! Ali jih je sku¬ paj za en dan? In vendar ni tvoj namen tukaj na zemlji, da bi bil tukaj srečen, da bi užival tukaj vesele dni! Tvoje življenje, človek, ima velik, vzvišen in sveti cilj! Vidiš, ko bode pridrvi! “čas” s te¬ boj pred vrata večnosti, zaklical ti bo : loči se! Ločim naj se, od koga? Od vsega! Vse, kar ti je bilo na svetu milega in dragega, tvojo rodovino, boga¬ stvo, vse, vse moraš pustiti! Da še tvoje telo. A potem ? Da, potem pa sodba! Potem pa /ečriost, večna sreča ali večno gorje. Človek, ali misliš na to, da je tvoje življenje samo priprava na večnost? Samo potovanje v večnost!? Kakšno večnost hočeš, dragi prija¬ telj, srečno ali nesrečno? To je popolnoma odvisno od tvoje volje. Odloči se pravočasno, dokler še ži¬ viš. Ko boš umrl, ko bode smrt s te¬ boj obračunala, bode prepozno. Torej prej ko mogoče premisli in se odloči. Veš kaj? Takoj danes se odloči in pojdi nazaj k Zveličarju in naredi ž njim novo pogodbo za leto 1920: Preresno je življenje! Prehitro teko moja leta, da bi jih mogel za¬ nemariti. * * * Neki bogataš je potoval po deželi in našel je v neki vasi sivega starčka* ki je sedel pred revno hišo in se grel na solncu. Lase je imel bele kot sneg. Lice je bilo nagubančeno in videlo se je, da mora biti zelo star. Vkljub temu pa je bil videti zelo vesel. “Očka, koliko ste stari?” ga nago¬ vori. Starček se prijazno nasmeje: “Ravnokar sem bil trideset let!” “Kaj? Vi trideset let? To je ne¬ mogoče!” “Povedal sem vam resnico,” od¬ govori starček in obraz so mu slom 18 A VE MARIA koledar ni in globoka žalost mu je legla na lice. “Trideset let sem star, kajti šestdeset let sem živel samo za svet, in vseh šestdeset let nisem ničesar storil za svojo večnost. Vendar, po šestdesetih letih sem se po čudnem naključju prebudil iz tega zaspane¬ ga življenja in spoznal sem, da je šestdeset let mojega življenja izgub¬ ljenih. In začel sem novo življenje. Od tega dne je ravno danes trideset let. Zato ne morem drugače pove¬ dati, kakor da živim samo trideset let, ker teh prejšnjih šestdeset let življenja sploh imenovati ne smem življenje, ker to ni bilo življenje, temveč to je bilo spanje.” * * # Koliko si star, dragi čitatelj ? ali ako si čitateljica? Ni sicer lepo, da to vprašam, vendar, saj ne zahtevam od tebe glasnega odgovora. Želim samo, da sam sebe opravičiš. Na svetu ži¬ veti ni samo jesti, piti, spati, delati, zbirati denar, uživati svetne dobrote. To sploh ni človeško življenje! To je živalsko življenje. Toda, ali si ti žival? Si ti samo to, kar je tvoj kužek pred vrati? to, kar je tvoj kanarček v kletki? Samo to? RES? Ali se ne upira v tebi cel tvoj “jaz” temu, da bi bil ti samo to, samo žival? Dobro torej, koliko let si star, stara? Koliko imaš v svojem življenju let, o katerih moreš reči, kar je rekel ta starček, da niso bili življenje, tem. ^diš^ako hočeš v resnici živeti, ak0 hočeš, da boš na večer svojega življenja imenoval leta, kateia si preživel — življenje, leta, katera bo¬ deš štel — prebudi se! Dol-o živi ta, kdor živi tako dolgo, da doseže konečni cilj svojega življe¬ nja __ in to je večno zveličanje. Kdor za ta namen živi in ga doseže, ta je živel dolgo, tako dolgo, da je iz¬ vršil nalogo življenja. Ko torej šest¬ letni otrok umrje in pride v nebesa, je ta otrok dolgo živel? Da, ta otrok je živel tako dolgo, da je izpolnil svojo nalogo. Ako umre stoletni starček in se pogubi, ali ni ta kratko živel? Ne, še toliko časa ni živel, da bi bil izpolnil nalogo, za katero je živel. Živel je sicer telesno, ali njegova du¬ ša je bila mrtva. Živel je življenje ži¬ vali in ne človeka. Strogi sodnik ni¬ kogar ne bo vprašal, kako dolgo si živel, temveč kako si živel. Hočeš torej dolgo živeti na zemlji? ^ Dobro! Živi dobro! Živi pobožno! /ivi za večnost, kateri hitiš nasproti m kateri se ne boš izognil! Dragi prijatelj, ob začetku novega mta 1920 misli nekoliko na to. Ako do danes še nisi začel živeti, e čakaj, ne odlašaj! Takoj začni! te -n n °^ e ^° ^20 je pred durmi in te P0zlvl Ja na to življenje*! IMENIK Častitih, poverjenikov, dosmrtnih in novih udov. RT. REV. JAKOB TROBEC D. D. škof v pokoju St. Stephens, Rice, Minn. RT. REV. MONSIGNOR JOS. E. BUH, V. G., škofije Duluth, Minn. Država Arizona. Tucson, Arizona. — Rev. A. A. Primčič, St. Mary’s Sanitarium. Država Arkansas. Jenny Lind. Ark. — Frančiška Caš. Alix, Ark. — Francis Starman. Chicopee, Mass. — N. Simonicb, Država Conecticut. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Golob, župnik 5 iztisov, Matija Lukovnjak, Jo¬ žef Sobochen, Alojzij Vogler. Država Colorado. Pueblo, Colo. — Rev. Cvril Zupan, O. S. B. župnik, Rev. P. Peter Zupan O. S. B. kapelan, C. sestra Cyrila Zupan, O. S. B. Joseph Novak, Jurij Thomas, John Gaber, John Stariha, Terezija Fir, Apolonija Ros, Anton Meglen, Mihael Papež, Marija O- kičič, John Princ, Regina Skiff, Joseph Hren, Joseph Zabukovec, Alojzij Vidmar, Jakob Vidmar, Franca Bojc, Frank Slak, Joseph Spilar. Marija Snedec, Elizabeta Si J ec, Marija Kuhar, Joseph Godec, Annie Sotkovich. VERY REV. MATH. SAVS, dekan ško¬ fije St. Paul, Minn. VERY REV. P. BENIGEN SNOJ, O. P. M. Provincnjalni Kamisar, Slov. oo Fran¬ čiškanov. Leadville, Colo. -—- Rev. J. Judnič, žup¬ nik Trinidad, Colo. — Rev. A. Forster, S. J. župnik. Smuggier, Colo. — John Mihelič. Država Idaho. Sandpoint, Idaho. — Joseph O. Rom. Deardy, Idaho. — Štefan Jakše. Država Illinois. Chicago, 111. — Rev. P. Kazimir Zakraj¬ šek O. F. M. župnik in urednik 1 ‘ Ave Ma¬ ria’ ’ Ven. Fr. Seraf in Vene O. F. M. Math Turšič, Martin Blaj, Mihael Želez¬ nikar, Martin Miller, Družina Petrovčič, Angela Resinovič, Frančiška Vreček, Te¬ rezija Vahtar, Antonija Zabukovec, An¬ ton Banič, Ivana Bonča, Frank Omerza, Alojzij Potočnik, Josip Kremcsec, Josip Zupančič, Joe Šetina, John Trselicn, Roza¬ lija Predanich, Leo Mladich, Štefan Nart¬ nik, Frank Gerbajs, Uršula Mesec, Anton Gregorich, John Kumar, Lovrenc Koren¬ čan, John, Verbiščar, John Kušar, Martin Likovič, Frank Koren, John Horžon, F. Omerza, Zora Janež. 20 A VE MARIA Springfield, 111. — Rev. F. Mažir, žup¬ nik. Peru, 111. _ Rev. P. Wencel Šolar, O. S. B- Profesor St. Bede College. Joliet, 111. — Rev. John Plevnik, župnik, čč. šolske Sestre, Aleš Plut, Joseph Slap¬ ničar, Frank Zupančič, Pavel Dolinšek, Alojzij Gole, Frank Legan, Joseph Russ, Joseph Ogulin, John Legan, Francis Av¬ sec, Frank Skul, John Kramarič, John Muc, Frank Korevec, John Zelko, Matija Dragovan, John Kambič, Anton Krama¬ rič, Frank Trlep, Jakob Gombač, John Gregorčič, George Rozman, Jožef Nose, John Filak, John Grahek, John Bluth, George Flaijnik, Leo Adamič, Ana Bahar, Leo Adamič, Fr. Culik, John Judnič, John Markelc, Frank Rogel, Marija Grčar, Jer¬ nej Muhič, Nik Vraničar, Alojzij Jenze- kovič, Anton eleznikar, Barbara Kapele, Vinko Mlakar, Blaž Hudolin, Rosie Gla¬ van, Alojzij Muren, Joseph Geršič, Mary Gaspič, Mary Papež, Jakob Šega, Apolo¬ nija Kostelc, Anton Golobič, Jabok Plut, Joseph Bučar, Gregor Cesar, Mihael Zoran, Mihael Terdič, John Tušek, Frank Kos, Math Laurič, Frank Kos, Anna Bahor, John Pazdirtz. North Chicago, 111. — John Zalar, Frank Grom, Math Ivanetič, Jožef Drašler, Frank Muhič, Anton Žirovnik, Valentin Belec, Jožef Herauer. La Salle, 111. — Rev. Frančišek Šaloven, župnik, č. s. Sabastijana. čč. Šolske sestre, •Adolf Šebat, Alojzij Kaplan, Frank Še- bat, John Bučar, Karolina Močnik, Math Komp, Atnon Ovnik, Frank Bruder, Mar¬ tin Kumečar, Anton Dolenc, Ivan Kle¬ menčič, Anton Štrukelj, Alojzija Just. Waukegan, 111. — Rev. F. Ažbe, župnik. Math Ogrin, L. Kunst, Marija Kuhar, John Jerina, John Umek, Andrew Košir. Stannton, 111. -— Katarina Pristopec, Chicago, W. Pulman, 111 . — Frančiška ponik var. South Chicago, Illinois. — f R ev . A. M. K(unhovvitz 4 iztise, Rev. A. Sojar, ž U p- /Hk, Alojzij Prijatelj, John Brus, Helena Dolinšek. koledar Tilinois. — Rev. Jolln Pia- “Edinost” 2 i, tisa ' T11 __ Frank Žagar. citv Kansas. - Rev. J. Perše fa ££TS Vtisov, Blaž žagar, Nick Melci- novl ^‘ i TTonsas — Terezija Centa. Nedosha, Kansas. J • TTonsfis — Frank Bambič. Fredoma, Kansas. ^ TTonsas —- Rev. A. P. Pod- Dorrance, Kansas, goršek, župnik. Država Maryland. Dodson, Md. — Jernej Intihar, John Država Montana. Anavonda, Mont. — Rev. John B. Pir¬ nat župnik. Great Falls, Mont. — Rev. Joseph Pol¬ lak, župnik. Butte, Mont. — Rev. M. Pirnat, župnik Država Wyoming. Rock Springs, Wyoming. — Rev. Antor Schiffrer župnik, Frančiška Keršišnik, Tomaž Tušek, Angela Keršišnik, Valen¬ tin Benedičič, Ivana Ferlič, Pavel Oblak, Marija Lubi, Lenard Potočnik, Anton Le¬ skovec, Terezija Sedaj, Apolonija Mrak, Marija Tavčar, Frank Oblasnik, Pohn Ju¬ govič, John Dolenc, Frančiška Mrak, Blaž Natar, Ivana Potočnik, Angela Ber¬ toncelj. Rowlig, Wyo. — John Video, Maht Ce¬ ra j. Calumet Michigan. — R ev . L. F. Klop- John^M' J ° hn Muhič ’ Math Likovič, ^ Martin Franoi. Pl . Sustarišg, Jakob Grahek, »ek, Joso TT'’ J ° SeP ” Gr T Kobo, Jo P pll Motesh P ‘ Mnft Ironwood, MiVb ^ car, župnik. ’ Rev> Peter Sprnj- Roscommon, Midi r i. „ Trimountain, Mioh T °'' ' Iron Mountn- > * ~~ John Cho PP- cing. n ’ — Florijan Mos AVE MARIA KOLEDAR 21 \Yatersmont, Mich. — John Misich. Houghton, Mich. — Rev. A. J. Režek, 1*. L. D. župnik. Hermansville, Mich. — Rqv. John Kra ker, župnik. Ahmeek, Mich. — George Hribljan, Jo¬ seph Požek, Joseph Butala, Joseph Rožič. Hesperia, Michigan. — Marko Bluth, Martin Murn, Frank Mesner, Frank Lcbe- lak, Frank Rupar, John Osterman, John Repeš, Rudolf Shnaider. Država Nebraska. South Omaha, Nebraska. — Rev. J. L. Zaplotnik župnik, Martin Petrašič, An¬ ton Schweiger, Frank Žitnik. Država New York. New York, N. Y. — Very Rev. P, Be¬ nigen Snoj, O. F. M. Provicijalni Comisar Katinka Pavlič, A. Glatz, Fr. Bartol, M Tomec, Mary Jazbec, John Jeglich, Uršu¬ la Crukovich, Alojzija Gačnik, Agnes Kos, Antonija Pavlič, Martin Godina, Jakob Vode, Klara Jeglič, Antonia Vidic. Albany, N. Y. -— Rev. P. B. Čiček, O. M. C. Ven. Fr. Frančišek Stuhlik, O. C. Little Falls, N. Y. — Louis Maroušek, Franja Jerina. Brooklyn, N. Y. — Rev. P. Stanislav Drev. O. F. M. župnik, Joseph Škrabe, F. Jančigaj, M. Maltz, A. Beljan, M. Gaspem, Marija Delač, K. Pacek, M. Kajrč, J. Sla¬ bič, J. Grum, W. Stempel, M. Muhoveč, F. Stariha, Louis Rozman, Peter Marvm, Karol Lustik, F. Umek, I. Vesel, I. Na- krat, A. Češarek, B. Bauer, A. Podgornik, J. Hodnik, A. Prookl, M. Čik, W. Rupe, M. 8terk, S. Osterman, F. Felicijan, F G.-r-určič, W. OrČek, C. Zupančič, K. Osterman, M. Stadohar, Mike Muhovič, ■ -.r < J v / - i č, Ana Zelene. Ga v a oda, New York. — h Uufuo .I Hladič, Anton Nučič, - - - ,r Martin Gezboda, John ' . r f »'lli fl JI r. rnest Palčič, Matevž Go- Zovnik, Va Država Minnesota. st. Stephens’ Minn. — Rt. Rev. James Trobec, škof v pokoju, 2 iztisa, Rev. John Trobec župnik, Neža Legat, Janez Ležat, Janez Justin, Helena Kocijančič, M. Ju¬ stin, Jakob Hlebajna, Frank Farm.au, dolin Poglajen 2 iztisa. Duluth, Minn. — Rt. Rev. Monsignor d os. F. Buh, V. G. Cloquet, Minn. — Rev. P. Simon Lam¬ pe O. S. B. Indianski misijonar. Little Falls, Minnesota. — Rev. Joseph Trobec, župnik. Duluth, Minn. — Rev. John Jershe, župnik Sartel, Minn. — Mary Petach. Springfield, Minn. — Rev. F. S. Rant, župnik. New Ulm, Minn. — Rev F. Požek, žup¬ nik. New Market, Minn. — Rev. M. Stukel, župnik. . St. Bonifacius, Minn. — Rev. F. Jager, župnik. St. Mihael's, Minn. — Rev. A. Mikš, župnik. Watkina, Minn. — Rev. A. Vilman, žup¬ nik. Camby Minn. — Rev. Peter Remskar, župnik. Morgan, Minn. — Rev. Vincent Božja, župnik. Biivabick, Minn. — M. Stopnik, M. Glo¬ bokar, M .Jaklovec. Hibbing, Minn. — Angela Mlakar. Brooten, Minn. — Mary Jan. Soudan, Minn. — Anton Zavodnik. George Nemanič, Johnu Brula, Joseph Bru- la, Joseph Erchul, Thomas Erehul, John Japel, John Loushin, John Jamnik, Jo¬ seph Kotcki, John Malenšek, Ludvik Mo- sijedec, John Miklič, Matija Nemanieh, Frank Oblak, Frank Planton, John Palm la, Anton Prus, Frank Rus, Jakob Skala. Anton Stefanič, John Tanko, John Vajda, Matija Vesel, Joseph Zalar, George Zn pančiČ, Frank Schweiger, Anton Gornik, John Zavodnik, dolin Louohin, John \1 ut jniiČ. 22 A VE MARIA koledar Chisholm, Minnesota. — Rev. J- P' Shiffrer župnik, Frances Globočnik, John Lamut, Frank Laurič, Joe Janežič, Fett i Staudohar, M .Back, John Kerže, Matk Geršič, Joseph Petrič, Pavlina Klun, Ju¬ lija Ruparčič, Luka Terhlen, John Sterle, Jakob Petrič, John Šega, John Baraga, Frank Okoren, Joe Virant, Margaret Pu¬ celj, John Satkovič, John Kordiš, John BovitZ, Joseph Smole, Joseph Gazvada, Maht Bohor, Anton Pustoslomšek, Anton Mehle, Agnes Zamernik, Math Vesel, Gre¬ gor Pečavnik, John Mlačnik, Rudolf Ro¬ bnik, Max Robnik, John Janežič, John Bovitz. Gilbert, Minnesota. — Rev. M. Bilban, župnik, Angela Preglet, Josip Kolar, Ka¬ tarina Ravnik, Anton Lop, John Ocepek, Josip Samsa, Mary Prešern, Jernej Per¬ me, Frančiška Tanko, Apolonija Keren, Frances Moček, Andrej Barle, Katarina Nose, Frances Dolenc, Frank Borovčan, Joseph Moren, Joseph Pajk, Frank Ulčar, Anton Urh, Frank Lap, Ivana Filipič, Press, Jožef Tomšič, Mihael Strniša, Frank Ambrož, John Sjarm, Josiph Spicnagel, Agnes Arko, Frank Stupica, Anton Bur¬ gar, Andrey Vrtačnik. Ely, Minnesita. — Rev. Fr. Mihelčič, župnik, S. Kovali, Joseph Kočevar, Ste¬ fan Rauch, Marija Spraitzer, Anna Ho¬ čevar, Ludvig Perušek, John Hutar, Frank Pecelj, John Dejak, John Otrin, Aralija Verant, Valentin Marn, Frank Ttratnik, Frank Golob, John Omerza, Karol Gorše, Joseph Serjak, Frank Malavašič, Frank Kalpan, Joseph J. Peshel, John Škufca, John Fugina, Matija Crnivc, Katarina Sprajcar, Louis Follmjper, John Fugina, Anton Sajovec. Greaney, Minn. — Agnes Novak, Ka- 1 arina Kočevar, Uršula Babič, Elizabeth Škraba, M. Novak. N e w Duluth, Minn. — Rev. Alojzij Pir¬ nat župnik, Frančiška Sterle, Stefan Rauh. Buhi, Minn. — Frances Hegler. M<-Kinly, Minn. — Antonija Hegler John Kralj, Simon Saftieh, John Menard’ Alojzij Hjehek. , ufinn — Anna Schiffrer, Albany, Minn. , ah. drej Malley. Pinestop, Minn. - Anme PlemeL Evcleth, Minn. — Rev. Anton Lesko¬ vec župnik, Frank Bajzel, Agnes Gerčman. Gregor Gregorič, Alojzij Gouže, John Ka¬ stelec, Andrej Kvaternik, John Kotnik, Luka Kržišnik, Jonh Ncmgar, Jakob Pe¬ trič/ Jakob Platnar, Martin Shukle, J 0 h n Mihelič" Marija Capan, Anton Bobin, He¬ lena Gebrila, Gabriela Masel. Tower, Minn. — Rev. Joseph Ferjančič župnik, Joseph Oblak, Stefan Ahčin, Mar¬ ko Težak, Joseph Stonič, John Oblak. Beaulieu, Minn. — Rev. P. Roman, Ho¬ mar, O. S. B. Indijanski misijonar St. Paul, Minn. — Rev. John Seliškar D D. profesor v St. Paul Seminary. Rev. John Gruden, L L. D. profesor St. Paul Seminary, Rev. F. Missia, profesor St. Paul Seminary, Rev. F. X. Bajec, župnik, Rev. A. Ogulin, župnik Madison, Minn — Rev. Valentin Schrif- frev, župnik. Collegeville, Minn. — Rev. P. Vincent Schiffrer, O. S. B. Opatija Sv. Janeza. Država Washington. Valley, Washington. — Jakob Stare, Andrej Salokar, Jakob Svan, Mike Jakel, Valentin Mally, Alojzij Stare, Frank Ga¬ ber. Lackey, Wash. — R ev . P. Joseph Go¬ lob, O. S. B. župnik. Seattle, Wash. — Frank Perko. Gl e Elum, Washington, — Mary Pluth. Država West Virginia. 2in Ma T Modi0 ’ Marija Bulič, J Pmnees H 01 ^tt n n ? aS ’ Frances Zal1 Frank t v t, n, Jernevi ^ Joseph Rovan D uh d a, Ma Rev. John Blažič ž Up . Lackrone, Pa¬ nik, 4 iztise. \Vindgap, Pa. - Cecilija Makuc. Martin, Pa. — Frances Kostelec, j ohn Koprivnik. Ambridge, Pa Peter Sv igel. Terrace. Pa. — Martin Bajuk, Maria Bajuk. Jeromc, Pa. — Marka Bajuk. St. Mary, Pa. — Marija Anfderklain. South Bethlehem, Pa. — Rev. P. Anzelni Murn- O. F. M. župnik. Država California. San Francisco, Cal. — Rev. Frančišek Turk župnik, dva iztisa. Los -Angeles, Cal. — Johana Ostronieli. --tj- Abbevillc, Ga. — Antonia Benchina. Država Wisconsin. Sheboygan, Wis. — Rev. Alojzij Mli¬ nar župnik, Jakob Prestor, Frank Ivova čič, Peter Novšek, John Verščaj, Anton Stiglič, John Vertačie, Valentin Skube, Andrej Kalan, John Udovič, Helena Go- ličnik, Joe Milavec, John SavinSek, Nežka Podlipnik, John Grandlič, Marija Kržiš¬ nik, Rosse Sedlar, Mathilda Skrinar, Ma¬ nja Zore, Marija Jun c, Anton Povšclc, An¬ ton Bogolin, John Simanc, Frank Mikolič Frank Zorman, Anton Zaman, Frank Go- Frank Volovšek, Joseph Zupan««. ■John Krive, Elizabeta Fingst, Joseph K ri ' ‘ fl ] iael Pr °gar, Fraik Steber, Fran* ^ k °, Mati Ja ErStc, John Perkno, Jo]” 1 • L 0 ^ PCC , Frai * Rafolt, John Suša, M«* ja Majcen. ^jWest Allis, Wis. __ M . Pakiž, žnl' Milwalkoo, \v; s T me. župnik. ~~ R° v - James Goi" lr °n River, \v i« t> Tin Sna 1 1( ‘j, župnik. ~~ K ° V> J ° hn °- NVlh - Rov. J. J. Novak. J 1 ' 11 ' A VE MARIA KOLEDAR 25 mk, Frank Pcrovšck, Agnes Jordan, Ma¬ rija Toleni, Ignacij Cesnik, Frank Kobal. John Ravtar, Joseph Perko, Anton Dobe- v ec. Wanwatosa, Wis. — Terezija Jamnik. Mihvaukeo, Wiaconsin. — Mary Adams, Anton Hodušck, Ivana Zavodnik, Catari na Stuler, S. Hojnik, Mary Oven, Mihael Gciser, Jennie Pcterson, Leo Košak, Louis Velkovrh, J. Jenko. Zveza Katoliških Slovencev ima letoš¬ nje leto zopet leto težkega dela za seboj. Tiste namene, za katere se. je ustanovila, je skušala nadaljevati. Kakor prejšnja leta, tako tudi letošnje leto ni veliko napredovala. Negotovost sedanjih razmer je vzrok temu. Za prihodnje leto ne razpišemo nikakih knjig, ker ne vemo še, kako se bodo raz¬ mere razvile. nalogo književnega podjetja samo za čas vojske, dokler smo bili odtrgani od naše ljube Mohorjeve družbe. Za prihodnje le¬ to, upamo, da nam bode mogočo že dobiti iz starega kraja zopet to knjige. Tako naše delo ne bode več potrebno. Pač pa bodemo skušali pomagati Mo¬ horjevi družbi, da se bode med nami ame¬ riškimi Slovenci krepko razvila. Skušali bomo stopiti ž njo v zvezo in ji pridobiti kolikor mogoče veliko naročnikov. REV. JOŽEF REŠ. Ob stoletnici njegovega rojstva. Spisal J. L. Zaplotnik. DEN izmed onih redkih slo¬ venskih duhovnikov, ki so s Koroškega v preteklem stoletju prišli v Ameriko, je č. g. Rev. Jožef Reš. Si¬ cer si tukaj ni pridobil iz¬ rednih časti in tudi ni opravljal po¬ sebnih visokih služb; vendar pa je bil zelo vesten v opravljanju svo v jih stanovskih dolžnosti in je kot misijonar mnogo storil za ukoreni- njenje in razširjenje sv. vere ter si tako pridobil splošno spoštovanje in ljubezen vseh poštenih ljudij, kjer¬ koli je deloval. Njegov spomin še zdaj živi med njimi, dasi ga že 35 let krije hladni grob. Ali Slovenci pa vemo zelo malo ali nič o njego¬ vem življenju in delovanju. Zato sem se namenil v letošnjem koledar¬ ju Ave Maria posvetiti mu par vr¬ stic in to tem bolj, ker je letos baš sto let, kar je zagledal luč sveta. In zanimivo je njegovo življenje že za¬ to, ker nam nudi verno sliko o vse¬ stranskem delovanju ameriškega mi¬ sijonarja. • * « Jožef Reš (ali Roesch) se je rodil j. novembra 1819 v Porečah ob Vrb¬ skem jezeru na Koroškem. Ko je dovršil gimnazijske in bogoslovske študije, je bil dne 1. avgusta 1833 posvečen v masnika, na kar je več let služil v lavantinski škofiji. Kon¬ cem meseca marca 1854 pa je knezo- škof Anton Martin Slomšek njega in njegovega brata Jurija, ki je bil tudi duhovnik, prepustil škofu Ba¬ ragi za njegove misijone v Michi¬ ganu. (1) * * Naslednjega meseca sta se brata Reš odpravila na pot v Ameriko. Na Dunaju sta se pridružila Baragi ifl z njim potovala skozi Prago, Mo- nakovo in Pariz v Antwerpen, kjer sta se vkrcala na jadrnico ter se p° 44dnevni morski vožnji dne 15. j 11 ' lija pripeljala v New York. Stopivš' na suho, pa nista imela nobenega p°' se nega veselja iti misijonarit med 1 TŽ e l- n( lijance, ampak sta hotela rajši delovati med belimi prebival' C1 ' ^ e £ a so bili vsaj deloma krivi (l-)Rev. dr. Režek se torej vsek*! prvi^krT* k *° * menu j e “dijaka” v m v sv oje znane zgodovin* 5 arque ttske škofije, str. 126 in 1‘> A VE MARIA KOLEDAR prebivalci na ameriškem iztoku, ki so imeli hude predsodke zoper “ div¬ ji zapad, kakor jih imajo še dan¬ danes v veliki meri, in so naša mi¬ sijonarja najbrž svarili, naj ne ho¬ dita proč iz civilizacije v zapadne “puščave,” kjer bodeta takorekoč živa pokopana. Brata Reš sta se torej dala pre¬ govoriti ter se new-yorškemu nad¬ škofu ponudila v službo. Ta ju je z veseljem sprejel, ker je zelo potre¬ boval duhovnikov, in Jožefa poslal v Sullivan County, da tam prevzame dušno pastirstvo v Calicoonu in nje¬ govih misijonih, ki so ležali v ome¬ njenem okraju Sullivan in deloma tudi v sosednjem okraju Delaware. Ta dva okraja se razprostirata na levem bregu reke Delaware v drža¬ vi New York. Ker je poslej tukaj celih 25 let deloval, bo gotovo u- mestno, ako pokrajino nekoliko opi¬ šemo. Skozi ta okraja je že tedaj ob reki Delaware tekla železnica “New York & Erie Railway, ” ob kateri so se nahajale tudi glavne naselbine. Po dolinah so se prebivalci pečali ve¬ činoma s tem, da so sekali les in ga na splavih pošiljali na jug v Phila- delphijo, kajti zemlja tik ob reki Delaware ni posebno ugodna za po¬ ljedelstvo; dolina je namreč navad¬ no mokra in mrzla. Zato so se far- merji splošno rajši naseljevali po vi¬ šinah, ki so bolj suhe in rode boljšo travo kot pa doline. Površina zemlje je različna; večinoma je gorata, raz- orana in razkosana visoka planota, posejana z višjimi ali nižjimi griči in vrhovi. Podnebje je podvrženo naglim in velikim toplinskim izpre- mornbarn, toda ni nezdravo. Lalicoon, kjer č. g. Jožef Res naj prej misijonarji, ko je prišel v Zdru- Rt. Rev. Monsignor Jos. F. Buh, V. G. žene države, so pozneje prekrstili v Jeffersonville, in tako se še dan- danes imenuje. Leži pa v občini, ki se ji še zdaj Callicoon pravi. # * * Samo po sebi se razume, da na rožicah ni imel postlano. Omenimo naj le en dogodek, ki ga je doživel kmalu potem, ko je prišel v Sullivan County. Sicer je res nekoliko sme¬ šen, a pokaže pa jasno, kake “ugod¬ nosti” so nekdaj uživali naši misi¬ jonarji po ameriških gozdih in jih deloma uživajo še zdaj. Nekoč je o polnoči prihajal k Re¬ šu mladenič in ga prosil, da naj se takoj poda na njegov dom in s sve timi zakramenti prcvidi njegovo se stro, ki umira. Bilo jc več milj da leč, in Reš ni poznal pota. Mladenič A VE MARIA KOLEDAR Rev. P. Simon Lampe, O. S. B., Cloquet, Minn., ki oznanuje Sveti Evangelij med Indijanci nad 30 let. pa mu pravi, da to nič ne de, na.j kar brez skrbi zajaha njegovo ko¬ bilo, na kateri je on prijezdi, češ, da ga bo že sama ponesla na pravo mesto, ker ima doma mlado žrebe in se ji toži po njem. Daši je bilo tema kakor v rogu, Reš uboga, in kobila se spusti v tek. Dirjala sta najprej po ozki stezi ter sta bila kmalu v gostem gozdu. Dolge veje košatega drevja in gostega grmovja so tolkle po konju, ki je vsled tega še hitrej¬ še bežal, jezdec pa se je moral sklo¬ niti živali na vrat, da ga opletajoče vejevje ni telebnilo na tla ali mu razbilo glavo. Po ježi, ki je bila dol¬ ga kot večnost, pridirjata naposled na odprto polje, in kmalu skoči ko¬ bila čez ograjo ter v besnem diru vi¬ hra dalje po pašniku, polnem što¬ rov. (Utz nekaj časa se v daljavi po¬ ra če brleča lučka, in proti tej jo <'■/,> žival. Naenkrat se /opel vspne in preskoči drugo ograjo in. nato še tretjo ter končno jezdeca prinese na zaželjeno mesto. * # • Leta 1856 se je naš misijonar pre¬ selil v vas Obernburg, ki leži visoko v hribih ne daleč od Jeffersonville. Poleg Obernburga je oskrboval še naslednje kraje: French Settlement (zdaj French Woods) s cerkvijo sv. Frančiška Šaleškega, Lordville, Jef¬ fersonville, Narrowsburgh, Fre- mont Centre, Hankins, Beaverkill itd. Izmed teh naselbin sta prvi dve v okraju Delaware, ostale pa so v Sullivan County. Po teh krajih so ljudje še danda¬ nes primeroma precej redko naselje¬ ni, še bolj redki pa so bili pred 60 leti. Da bi tja več ljudi j privabil, je meseca junija 1857 poslal nekemu new-yorškemu katoliškemu časopisu, naslednji dopis iz Obernburga: “Citam mnoge pozive, v katerih se katoličane vabi, da bi potovali na lepi in rodovitni zapad, a z iztoka pa sem jih, razen enega poročila iz Trentona, N. J., našel jako malo. Smatram torej za koristno, da na¬ merim nekaj besed na take katoli¬ ške družine, ki hočejo življenje v mestih pustiti in na deželo iti. Ali imate mnogo denarja? Torej dobro, tedaj le pojdite na zapad in si po¬ iščite dobro mesto v bližini kake ka¬ toliške cerkve. Nekateri kraji pa so na zapadli zelo nezdravi; na marsi¬ katerih mestih, ki so v rokah špeku¬ lantov, morete nemara šele čez let;' dobiti kupno pismo (deed), morete pa tudi prav lahko priti ob vso svo¬ je premoženje. Dalje pomislite, ka¬ ko poceni morate svoje poljske pri¬ delke na zapadli prodati, da vam jih trgovci, ki vsi hočejo dobiček imeli, pošljejo na vzhod mnogo "le A VE MARIA KOLEDAR 29 Rev. John Plaznik, naš sotrudnik. Lordville pa 5 dolarjev zelo dobra zemlja. Zdaj poleti je pravi čas, da si izberete zemljo, kajti pozimi ven¬ dar ni videti drugega kot sneg. Ako bi se morebiti kak katoliški družin¬ ski oče odločil v tej okolici kupiti zemljo mu bom jaz rad dal pojasni¬ la, ne da bi se umešaval v kupčj ' samo. Pisma naj se nadpisuje: Rev. Jožef Reš, Fremont Centre, Sullivan Co,. N. Y.” Kak uspeh je ta dopis imel, se ne ve. # * # Isto poletje je znani jezuitski pa¬ ter Frančišek Weninger imel v 0- bernburgu in French SettlemenUi misijon. “Obe občini,” je pri tej priliki pisal nek časopis, “sla še po¬ polnoma mladi in se imata za svoj postanek zahvalili gorečnosti svoji' ga častitega župnika Jožefa Reš.” “V Ob Grabili'g u so bile v sv. cer kov sprejele štiri nckaloliško gospo lin milj daleč po železnici ali pre¬ kopu, da bodo vendarle enaki s ce¬ nami ondotnih farmerjev. Naj bo vaša zemlja na zapadu petkrat ro- dovitnejša nego na iztoku, vendar morate pa morda tudi petkrat ce¬ nejše prodati. Dalje: zemljiški špe¬ kulant je deva jo vedno le dobre last¬ nosti svojih zemljišč v časopis, sla¬ be stvari se navadno izpuščajo. Za¬ to naj nikdo ne kupi zemlje, ne da bi si jo bil prej ogledal. Končno pravijo: zemlja na zapadu je zelo poceni, od 5 do 20 dolarjev aker. Da res, ali koliko pa stane tja pot za celo družino? — Ubožnejše katoli¬ ške družine, ki hočeji iti na deželo, vabim, da si v državi New York ob Erie železnici poiščejo kos zemlje; pri katoliški občini Obernburg nad postajo Hankins velja povprek aker 10 dolarjev, pri katoliški občini (French Settlement) nad postajo Mhhaftl F. Oman, St. Stephens, Minn. firat Kev. J. J- Omana. avb MARIA KOLEDAR dinje, med njimi ena Židinja. Rede ' slučaj tu v Ameriki. Poleg tega je bila v vseh treh postajah zagoto\ - ljena katoliška vzgoja mnogih otrok iz mešanih zakonov, ki bi sicer bili protestantizmu zapadli. ” “Nato se je p. Weninger s časti¬ tim in za ono župnijo velezaslužnim g. župnikom Jožefom Reš podal v Francosko naselbino in tudi tam dal misijon obema narodoma, Franco¬ zom in Nemcem. Oba naroda sta se tako pridno udeleževala misijonskih vaj, da bi človek mislil, da tekmuje¬ ta v sveti gorečnosti. Do tedaj Fran¬ cozi v onem kraju še nikdar niso M ra. Tr,r» zi)» Oman Hlmnbunh, rrinti m dobrotnih« Kev¬ in Mi»» Rozalinda nečakinja našega J, J. Omana. imeli tolažbe, da bi bili v svojem ma¬ terinem jeziku slišali božjo besedo.” “V obeh teh občinah se misijonski križ dviga visoko na gorah v nebo in daleč na okrog posvečuje pogled cele pokrajine.” * * * G. Reš pa je bil vnet ne le za du¬ ševni, ampak tudi za^ gmotni napre¬ dek svoje prostrane župnije. Leta 1859 je zgradil lično cerkev na čast sv. Jurija v eni svojih misi¬ jonskih postaj, ki je bila dotlej še brez hiše božje, namreč v Jefferson- ville. Stala ga je zelo mnogo truda in napora. O tej stvari je poslal ne¬ kemu časopisu v New York nasled¬ nji lakonski dopis, ki bi razveselil srce marsikaterega urednika, muče¬ nega z dolgoveznimi praznimi poro¬ čili, kajti obsega le en sam stavek: “V deželnem mestecu Jefferson- ville, ki je daleč znano pod starim indijanskim imenom “Calicoon,” je bila po premagi nenavadnih zaprek postavljena cerkev, in danes, dne 13. novembra 1859, prvič v nji opravlje¬ na božja služba.” nar let pozneje je delavni g. žup¬ nik zgradil tudi novo krasno cerkev v Obernburgu. Stara cerkev je nam¬ reč pretesna postala. Temeljni ka¬ men je bil pri najkrasnejšem vre¬ menu z veliko svečanostjo položen dne 30. maja 1861. Tekom leta je bila stavka dovršena in prihodnje leto slovesno otvorjena. Tudi pri tej priložnosti je g. Reš napisal kra¬ tek dopis, datiran Obernburg Sulli- -n Go., N Y. dne 16. februarja 1862, ki se glasi: Danes smo prvič obhajali sluz bo božjo v novi cerkvi. V primeri z drugimi cerkvami na deželi je ne dvom no najlepša daleč na okmu AVE MARIA KOLEDAR 31 ;oua z mestnimi cerkvami se pa no¬ čemo primerjati.” • * • Pri vseh svojih župnih in misi¬ jonskih poslih je pa našel g. Reš še čas za znanstvene raziskave. Zani¬ malo ga je namreč zlasti naravoslov¬ je, numismatika in sorodne vede. Pred vsem pa je postal znan kot na- burg) z naslednjim v marsikaterem oziru zanimivim pismom: “Anton Schneider iz Obernburga, pošta Fremont Center, Sullivan Co., N. Y., (škofija N. Y.) pošilja žu¬ želko, ki je tukaj vsem — učenim in neučenim — popolnoma nova: najdena je bila na hišnih durih. Če je rabljiva za institut ali ne, nam je Spomin na najsrečnejši dan. Prvo Sveto Obhailo v Chicagi, 111., dne 27. aprila 1919. vdušen botanik. Imel je lepe zbirke tozadevnih predmetov, katere je semtertje pošiljal tudi raznim izob¬ raževalnim zavodom. Meseca sep¬ tembra 1860 je n. pr. predsedniku katoliškega instituta v Cincinnati, Ohio, poslal več zelo dragocenih sre¬ brnih novcev iz staro katoliških dc- ŽO OJ v a sta bila iz nadškofije Salz- neznano. Ako bi zavod imel še stroš¬ ke za ekspres, bodo od tu poravnali ali pa bo priložene novejše novce morda mogoče v denar izpremenili. Novci so od mene.” Vsa čast ‘znanemu’ gospodu An¬ tonu Schneider iz Obernburga, ali nam se pa zdi, da bi njegova nežna na žuželka ne bila nikdar Cincinna- A VE MARIA KOLEDAR R ev. Anton Berk, Slovenski župnik v Lo- rain, Ohio, za katerega so se vrli Barber- tončanje tako junaško postavili za časa ko ga je breznačajni list “Enakoprav¬ nost” ostudno obrekoval. tija videla, če bi se je ne bil g. Reš usmilil in jo tja poslal. \ * # *- Dne 8. marca 1862 je nekdo iz Obernburga poslal souredniku neke¬ ga new-yorškega časopisa naslednji dopis, ki priča, da se je zloglasni “trusteeism” skušal vgnezditi tudi v Reše vem misijonskem področju: no cerkvenem predpisu, je nastopu »nek poštenjak in govoril: Sovašč a . ni, svarim vas, nikar ne dajte “d ce . preč. §’• škofu, kajti potem sp vam bo godilo, kot se je dobrim Williamsburžanom P- Raffaeinerje- ve cerkve. (2) Jaz, je rekel ta po¬ štenjak, sem pri cerkvi pomagal, in komaj je bila cerkev blagoslovljena, bila je predana preč. g. škofu, ki jo potem kar najhitreje prišel, cerkev zaklenil in ključ s seboj vzel. Ljubi Andres, bodi tako dober in pojdi v Williamsburg, da pogledaš, če preč. g. škof morda ni cerkve same od¬ peljal in jo v svojo miznico skril, . . . Mojo novo občino je to seveda razburilo; mnoge je izpreletel strah, jaz pa nisem izgubil srca, in tako je bilo sklenjeno: 1.) Deeda ne damo nikomur razen kakemu udu občine. 2.) Deed damo le najzanesljivejše¬ mu udu. 3.) Najzanesljivejši mož in ud občine je naš milostljivi škof . . . Ali mar mil. g. škof ne spada v žup¬ nijo! Je-li mar tujec ali celo sovraž nik ? ’ ’ _jk/notavii . 1 tisti obernburški širokoustni “po št en jak” mora pa 'biti jako motn glave, kajti' sicer bi ne bil moge nastopiti s tako predrznostjo. L vrhtega je dobri S. Reš tako gore in pri vseh vrlih ljudeh priljubljei duhovnik.” ivo je č. g. Reš prečital te vrstice, je dne 21. marca i. 1. urednkiu do- tičnega lista napisal tole pismo iz Obernburga: “Ljubi Andres ! V lepi gozdnati pokrajini v Sullivan Co., N. Y.. rr ji; pod vodstvom župnika Jožefa Reš osnovala nova katoliška občina. Kupilo «e je primeren kos zemlje. in ko je bilo treba napisati “deed” ^Kaanja vas _V 0/0 w llLiamsburg na otoku Long Island, N. Y., zdaj tvori del mesta Brooklyn. Znani ge¬ neralni vikar Raffeiner je bil usta¬ novitelj in župnik ondotne cerkve presv. Trojice od 1. 1841-01. A VE MARIA KOLEDAR “Dra^i g. profesor! Članek o p Raffeinerjevi cerkvi, zdaj v mizni- ci mil. g. škofa!, je tukaj zelo uga¬ jal, a Vaš Andres pravi: “obern- burški poštenjak.” Če mogoče, Vas prosim, da to popravite, kajti pri¬ petilo se je ne v moji vrli občini 0- bemburg, ampak v neki novi občini, 20 milj od Obernburga. Ta nova ob¬ čina dozdaj ni imela še nobenega imena, a se bo najbrž imenovala Hoffmanville. — S spoštovanjem! Vaš prevdani J. R. ” Da kaj podrobnejšega zvem o tej novi občini, katero je leta 1862 č. g. Reš ustanovil 20 milj od Obor burga v lepi gozdnati pokrajini Sullivanskega okraja, potem ko je tam kupil primeren kos zemljišča in ga vknjižil na nadškofovo ime, sem pregledal razne “Catholic Directo- ries” in več drugih knjig, ki raz¬ pravljajo o katoliški zgodovini v državi New York, ali o kakem Hoff- manvillu nisem našel ne duha ne sluha. Zato sem se obrnil na enega izmed frančiškanskih patrov, ki zdaj oskrbujejo skoraj vse nekdanje Re- ševe misijone, in dobil naslednji od¬ govor : “Z ozirom na Hoffmanville se mo¬ ram opirati popolnoma na ustno iz¬ ročilo. Stari ^prebivalci mi pripove¬ dujejo tole: Č. g. Reš je imel navado hoditi peš od misijona do misijona s svojim svežnjem na ramah. Začen¬ ši od Obernburga, najsevernejše točke, se je podal \ Jeffersonville • potem je šel po današnji državni ce¬ sti skozi Kenoza Lake in Fosterdale ter pustivši Lake Huntington na svoji desnici je prišel v Cochecton Centre. Preden pa se je odpravil da¬ lje na zadnji del pota v Narrows- burgb, je pa okrog 10 milj od Nar- rovvsburgba in 20 milj od Obernbur- 33 ga malo (kako eno ali podrugo mi¬ ljo) na desno od ceste iz Lake Ilun- tingtona v Narro\vsburgh ležala sta¬ ra irska naselbina, v kateri je živela tudi neka Hoffmanova družina. In ker so bili Hoffmani edini Nemci med, ondotnimi Irci, mislim, da je č. g. Reš morda tam ostajal, in mo¬ goče so celo dai'Ovali posestvo za cerkev (3) ter se je morebiti zato na¬ meravalo ta kraj imenovati “Hoff¬ manville.” Toda tega imena se ne spominjajo niti ljudje, ki so v tistih (3) Darovali ga menda niso, ker “Kath. Kirchenzeitung” z dne 20. marca 1862 izrečno pravi, da je bil kupljen kos zemlje. — Op. J. L. Z. Miss Frančiika Kavčič, Trail, B. C., Ca- nada. Nata marlijva sotrudnica in dopisovateljica. 34 AVE MARIA časih tam živeli, iz česar se moia sklepati, da se namere ni izpeljalo. — Od drugih pa sem slišal, da^ mnogo pozneje, ko je Reš že odšel, tam res nameravali cerkev postavi¬ ti, pa so se naposled odločili, da jo raje zgrade nižje ob Erieski železni¬ ci v Cochectonu. Tja doli so se t preselili stari naseljenci, ki ti pa še zdaj pokažejo staro (irsko) naselbi¬ no. — Ako mogoče izsledimo ‘deed’ te lastnine, Vam bom. o tem več spo¬ ročil.” 6. letna Ida Pogačerjeva, Chicago, IH. V narodni no»i. koledar Leta 1861 je izbruhnila amerišk a državljanska vojska tei je trajala do leta 1865. Pred njenim začetkom -je redna zvezna armada štela samo 16 400 častnikov in vojakov, ki So bili raztreseni po vseli delih dežele. Da južne upornike ukioti in ustajo zatre, je vlada prvi dve leti vojske vabila in klicala pod orožje le pro¬ stovoljce, misleč, da bo to zadosto¬ valo. Ali zaradi težkih izgub, katere so ji prizadeli južni konfederati 1. 1862, se je pa izkazalo, da prosto¬ voljci vse prepočasi polnijo bojne vrste. Nujna potreba, ki je zahteva¬ la vedno več vojakov, je torej pri¬ silila kongres, da je sklenil upeljati konskripcijo. Dne 3. marca 1863 je torej pooblastil predsednika Lincol¬ na nabirati potrebnih vojakov za ar¬ mado z žrebanjem vseh telesno spo¬ sobnih državljanov v starosti od 20 do 45 let. Vojaške službe pa se mogel oprostiti, kdorkoli je bil iz¬ žreban, če je plačal $3Q0 ali si kupil namestnika. Izvzetih od te naredbe je bilo le jako malo možkih. Izžrebavali so tu¬ di katoliške duhovnike, protestant¬ ske pridigarje in židovske rabi j e. Med katoliškimi duhovniki, katere je kocka zadela, je bil tudi naš g. Keš. Dne 13. oktobra 1863 je o tem pisal nekemu svojemu prijatleju v New York tole kratko pismo: “Velecenjeni g. profesor. V 0- bemburgu in podružnicah je bilo izžrebanih mnogo družinskih očetov, ^ada tu velika žalost. Tudi mene, Vašega pokornega slugo, je usode- polno kolo ulovilo.” Isti profesor, ki j e bil urednik ne¬ kega katoliškega lista v New Yorku ie proti koncu leta 1863 nekomu v odgovor pisal v svojem listu o tei stvari sledeče: ‘ AVE MARIA KOLEDAR 35 “Žrebanje ni pol tako nevarno, kot pa si ti misliš. Kjer duhovnik ali župnija nimajo potrebne svote $300 za odkupnino, tam bo že škof pomagal, včasih pa tudi zdravnik . . . Vrhtega je pa dejstvo, da do zdaj ni bil še niti en duhovnik primoran zadeti puško na ramo. Dobi se ved no kak izhod ...” Kolikor se je meni posrečilo do¬ gnati, ni č. g. Reš nikdar služil v ameriški armadi. Sklepam torej, da ali sploh ni bil potrjen pri nab ali pa je ‘tudi on položil $300 kot dar domovini na oltar in se tako od pil, da mu ni bilo treba iti v boj krvi prelivat. # # # Sredi oktobra 1862 je bil po pri¬ zadevanju g. Reša prirejen v Jef- fersonvillu misijon. Trajal je šest dnij in je 'bil zelo blagoslovljen. Vo¬ dila sta ga dva očeta redemptorista. Poleti 1865 je bil pa misijon spet v Obernburgu. Vodil ga je zopet je¬ zuit Weninger. Daši je bilo baš ob času žetve, ki se pa v teh hribih vedno zakasni, vendar je bil misijon dobro obiskovan, kajti vse je pri¬ vrelo skupaj od blizu in daleč. Tako trdi p. Weninger sam, kateremu je poleg tega jako prijala tudi ondot- na okolica, o kateri piše: “V takih gorskih pokrajinah se vedno prav posebno spominjam na štajerske ir tirolske planine.” Nek drug dopis¬ nik, ki je poročal o tem misijonu v nekem new-yorškem listu z dne 24. avgusta i. 1., pa je na koncu pri¬ stavil : “Nova zala prostorna cerkev nu¬ di zdaj v Obernburgu romantičen razgled po celi okolici, in kmalu bo de menda poleg nje stalo tudi lepo župnije." Anton Arko, Gilbert, Minn. Kaj podrobnejšega o tem župni¬ šču, ki ga je najbrž postavil g. Reš nisem mogel odkriti. Obemburg je bil po številu duš prejkone med najmanjšimi župnija¬ mi v new-yorški nadškofiji. Tako sklepam iz tega, ker je meseca maja 1867, ko se je pobirala kolekta za sv. očeta po new-yorški nadškofiji, Obemburg prispeval izmed vseh župnij najmanjšo svoto ($30). Kako dolgo je naš misijonar oskr¬ boval Erench Settlement v Delawar- skem okraju,ni natanjčno znano. To¬ liko pa je gotovo, da ga je opravljal še jeseni 1. 1866 in mogoče še ved let pozneje. Ustanovil je v svoji župniji več društev, med njimi tudi društvo sv. detinstva Jezusovega, za katero sc je posebno živo zanimal. Eden zadnjih podatkov, ki sem jih dobil o njegovem delovanju v O- bernburgu, pravi, da se je začetkom marca 1868 v cerkvi sv. Marije Mag- AVE MARIA KOLEDAR dal ene v Ilonesdale, Pa., vršila urna pobožnost za sv. očeta, in d je kljub mrazu in snegu prišel iz d' Ijave pomagat tia tudi Rev. J. Rc iz Obernburga, N. Y. Neko izvestje je 1. 1869 poroča 1 da je bila v Obernburgu župna šo¬ la z enim učiteljem in 120 otroci, in da je župnija štela 800 duš. Brez- dvomno je to šolo Reš sam ustanovil O njegovem delu in življenju te¬ kom naslednjih deset let pa nisem dozdaj mogel še nič zanesljivega iz¬ slediti. * * # Leta 1879 se je Reš radi slabega zdravja odpovedal župniji Obern- bure- in se preselil v Manhattanvil- le, N. Y. (4) k svojemu prijatelju, župniku ondotne cerkve sv. Jožefa. Od februarja 1881 do maja 1862 je bival pri sv. Nikolaju v mestu New (4) Manhattanville je danes del mesta New York. York. Umrl je pri sv. Jožefu, kakor se je bil zopet vrnil, dne 11. oktfj bra 1884, star skoraj 65 let. p e| dnij pozneje je nekdo v dopisu \ r New Yorka poročal med drugim t u . di sledeče: “Žal, da moram naznaniti smrt zaslužnega in zelo priljubljenega du¬ hovnika. č. g. Jožef Reš, kaplan pri cerkvi sv. Jožefa v Manhattan¬ ville, je po daljšem trpljenju u- mrl.” Potem prav na kratko opi¬ suje njegovo življenje in pristavlja “Znal si je pridobiti naj večjo lju¬ bezen in spoštovanje vseh svojih župljanov. V torek je bilo njegovo truplo po slovesni črni maši blago¬ slovljeno v omenjeni cerkvi in pri neseno v Obernburg ter tam poko¬ pan’’ — dne 14. oktobra. Zgodilo se je to na njegovo zad¬ njo željo, kajti počivati je hotel na jasnih planinah in čakati veliki dan vstajenja sredi svojih ovčic, katerim je tako dolgo in zvesto služil. iOOOOOOOOOOOOOOOOOO l00 0 OOOOOOOOO OOOOO oooooooooooooooo, l ooooooooooooooooooocoooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC SLIKA NA STENI N/ Mihael Železnikar. Father L. je ravno nastopil svojo novo službo v župniji sv. Jožefa. Obi¬ skoval je posamezne družine, da se seznani ž njimi in družine ž njim. Na Marble Street je našel malo pa priprosto hišico. Okrog hišice je bil prijazen vrtiček, kjer je duhtelo pol¬ no lepih cvetic. Vse je pričalo, da jih nekdo pridno goji in oskrbuje. Mali Frank se je igral pred hišo. Ko je ugledal Fathra, stekel je ta¬ koj duhovniku nasproti, da mu seže v roke in ga pozdravi. Na “porchu” je srečal Mrs. B., gospodinja te hiše. “Hvaljen bodi Jezus Kristus!” je pozdravila prišlega duhovnika in mu segla v roke. “Na vekomaj!” odgovoril je du¬ hovnik prijazno in vstopil v hišo. “No, kaj pa Vi delate?” Mrs. B. si je obrisala solze iz oči. “Ravno kar sem sprejela sliko mojega sina Johna”, in pokazala je sliko na steni. Bila je to slika mlade¬ ga krepkega vojaka z plemenitimi potezami na obrazu. “Je to Vaš sin?” “Da, Father.” “Toda nad podobo imate zlato zvezdo. Je bil ubit Vaš sin?” Znova so se žalostni materi ulice debele solze po licu. “Ni bil ubit. Ravno 24 let je bil Hfar, ko je odšel. Bil je v vojaškem taborišču osem mesecev. Toda lotila se ga je influenca in ...” Naprej ni mogla povedati. “Revež je umrl z influenco?” pravi sočutno duhovnik. “O, Father, kako velika izguba je to za me! Kako velika pomoč je bil za me! Da, bil je edino moje vese¬ lje in edina nada meni vdovi.” “Saj ni dal svoje življenja za¬ stonj !” _ __ V a-V Gilbcrt, Minn., zapušča mater, 2 brata in 2 aettri. AVE MARIA KOLEDAR Rev. J. J. Oman, župnik župnije Sv. Lovrenca, Cleveland, O. Naš dobrotnik. “Da, to je res. Vendar, Father, da bi ga vi poznali! Kako me je lju¬ bil ! Ne vem, če kak sin more bolj ljubiti svojo mater, kakor je on me¬ ne ljubil.” Nov potok solza je pričal, kako trpi uboga mati. “Poglejte ta pisma,” je rekla in odprla veliko škatuljo, katero je imela na omari. Bila je polna samih pisem. “Vidite ta pisma mi je pisal za teh osem mesecev. Še nekaj dni pred smrtjo mi je pisal: “Ljuba mati ne- jokajte za menoj, saj se bodeva še videla ... Pa se ne bodeva več!” Jok ji je zaprl glas. Morala je po¬ čakati, da je mogla nadaljevati. “Že leto dni je, kar je umrl. _ Pa ga o e morem pozabiti, čim dalj ga rimam, tim bolj rne boli srce! Kako 39 je bil marljiv! Kako je lepo skrbel za mene in za vse svoje mlajše bratce in sestrice. Bil jim je v resnici oče. Sedaj ga pa ni več!” Fathru L. so solze porosile oči. Smilila se mu je uboga mati. “O pač, ni je ljubezni, kakor je ljubezen materina!” je vzdihnil. Drugi dan zjutraj je zvon zapel v cerkvi Sv. Jožefa in milo vabil ver¬ nike k zvišeni daritvi svete maše. V črnem plašču je pristopil pred oltar Father L. Tam sredi cerkve je bil pa mrtvaški oder med svečami, pokrti s zvezdanto zastavo. Sv. maša je bila zanj. Tam na pokopališču Sv. Jožefa pa počiva mlad vojak in spi večno spa¬ nje smrti. Na njegovem grobu pa rastejo .... lilije, katere zalivajo obilne materine solze — ljubezni. Rev. P. Šprajcar, Ironwood, Mich. “VICTIMAE CHARITAT1S” Po resnični dogodbi napisal K. mati. ’ ’ “0 sin.” In objela sta se mati in sin po dolgih, dolgih letih težke in grenke ločitve. “Kako si zrastel. Daj, da te ogledam, kako ti pristoja nova obleka.” “Kar naglejte se me. Vi ste se pa tudi postarali.” “Otrok moj, kako bi se ne? Sama sem, tako sama. Zdim se zapuščena od vseh. Ti si tako daleč in tako malo pišeš.” “Saj veste* da v redu ne dovolijo veliko pisati.” “Vem, vem. Toda, saj veš materi¬ no srce. Če bi vsaki dan tri pisma do¬ bila, pa bi še bilo premalo.” “Da, žrtev je za vas, žrtev je za¬ me. Toda vsaj gre za Boga.” “Prav imaš, dete moje. Samo, da sem te še enkrat videla. Samo, da sem doživela ta presrečen dan, ko te bom videla iti prvič pred oltar go¬ spodov kot mašnika. ” In znova so se vlile debele solze po licu presrečne matere novomašniko- ve. Kajti to niso bile solze žalosti, k ah ortnih sc je že marši kak potok vMJ iz feb oči v težkem življenju, ka- koršnega je preživela gospa Wale- serjeva. Gospa AValeser — tako so 30 sose¬ dje imenovali — je bila vdova. Njen mož je bil premožen trgovec na Du¬ naju. Toda že osem let je tega, kar so ji ga položili v grob. Zapustil ji je lepo premoženje, tako da je vdova lahko brez skrbi živela. Imela je več otrok. Toda vsi so ji pomrli v najlepši dobi. Ostal ji je sa¬ mo najmlajši Vilče. Vilček ji je bil edino veselje. Ravno leto pred smrtjo moža je skončal šesto leto gimnazije. “Mama, jaz sem se odločil, da vstopim v red 00. Frančiškanov,” re¬ kel ji je, ko je prinesel domov spri¬ čevalo dobro izvršenega šestega gim¬ nazijskega razreda. v ® silno težkim srcem sta mu stari- sa dovolila in marsikako solzo sta pretočila za njim, ko je odšel v no- vmc^at — v leto poskušnje. Ni še skoncal leta poskušnje, ko je dobil orez.nl — • - *' prežalostno vest, da mu je umrl oče. Seveda ni mogel niti na očetov po- grb, ker bi to bilo 'proti redovnim pravilom. Težek io bil "*' u - 1 _ piuti redovr pravilom. Težek je bil zanj ta udarec in težko ga je prebolel, ker je ljubil svojega očeta s celim srcem no- kvarjonega sina. Težak boj sam s se* AVE MARIA KOLEDAR 41 boj jo moral iz voj e vati, da je vztra¬ jal in ostal v redu pri tem težkem udarcu. Se težji je bil udarec za gospo 'NValser, njegovo mater. Ko bi imela vsaj sina doma. Koli¬ ko lažje bi prenesla ta težak udarec. Vendar ni ga bilo. Obiskala ga je v samostanu takoj po pogrebu. Prepričana je bila, da ga bode pregovorila, da ‘bode vsaj zdaj prišel z njo domov. Vendar Vil- ček, takrat že “brat Bernard”,Je bil trdno odločen, da hoče položiti svoje celo življenje na žrtvenik lju¬ bezni do Boga in do bližnjega in ostati v redu ponižnega Asiškega meniha. Globoko potrta in užaljena se je vrnila mati zopet domov — sama v prazni dom. fr, tako je ostalo. “Brat Bernard”, sin, jo je obiskal samo enkrat to celo dole/ in še lak ral. samo za par dni, ki so pa minuli kakor minute. Vendar so ji pa ti trije dnevi ob slovesu za¬ dali samo še globjo srčno rano in je bilo njeno koprncnje po sinu edincu le še večje. V tej zapuščenosti se je pa tudi sama obrnila popolnoma k Bogu. Ze prej globoko verna, je sedaj postala globoko pobožna. In da je mogla težek križ svoje zapuščenosti tako udano nositi, dobivala je moči vzlasti pri Mariji Mateir sedmerih bolečin. Marsikako uro je preklečala pred njenim kipom, zatopljena v premišljevanje njenega trpljenja. In tako sta se dve srci strinjali v podob¬ ni boli. Solze Marijine so sušile solze zapuščene matere. Zgled Matere pod križem je junačil to stiskano mater, da je tudi ona junaško nosila svoj križ. Navdihoval jo je z vzvišeno mi¬ slijo — žrtve. “Moj sin je pustil vse in je šel v red, da se žrtvuje za svojega Boga in za zveličanje bližnjega. Njegova ma¬ ti ne sme biti manj junaška.” je mi¬ slila. “Vse za Boga in za bližnjega,” je molila pogosto. In tako je popolnoma udano nosila težki križ, katerega ji je božja pre¬ vidnost naložila. Da, še veselila se ga v je. Čutila se je srečno, da ji Bog da¬ je priložnost vse to trpeti in vse to darovati za vzvišene namene “v po¬ moč sinovim žrtvam”. Zato je tako težko, silno težko ča¬ kala onega največjega sinovega dne, ko se ji hode vrnil domov kot novo- mašnik Gospodov. Ko je ob dolgih večerih sama cele ure presedela pred sliko Marijino in je rdeča lučka tako milo poskakovala v lampiei, gledala ga je v duhu, kako hode oblečen v sveta oblačila stopil prod oltar Vse¬ mogočnega. Gledala ga jo v duhu med povzdigovanjem, kako se bodo KOLEDAR 42 AVE MARIA liki sinov dan, Ko & a ze • n besedo odprla nebesa m novonia šnika, ko se bodo v Se % na njegovo beseao Gleda- k0 7 neele uresničevati. In r sam Bo g bode pnsel na ££ ne sanje ^cde ^ » * ,a ga je že naprej, Uto. bod ^ ^ je bdto lep j# w 2a . no vo novomašno slovesnost. “V saj • +n vsp kar morem stonti za sina. Kot redo’vnik ne more imeti nikate. sam Bog bode prisc , ra zpro- la ga je že naprej, ka ra ^ e in stiral svoje blagos o\ J ml j a i a blagoslovljal svoj naro . -P g ga je v duhu na prižnico, kjer vnemal srca za ljubezen do Bog , lepo življenje. Spremljala ga je Rdeče delo za narod (?) spovednico, kjer bode kot spovednik tisočem vlival hladilnega olja v pe¬ koče srčne rane, katere Jim je zadal ^2 Spremljala ga je na poti k bol- K, r n ga je spremljala njena n,k< ’ " molitev, njene žrtve. Kdo bi K ° "torej Jpdil, ako sc je njeno srce veselilo danes, ko je res prišel ta ve¬ ga premoženja. Naj gre za to sloves¬ nost,” je rekla srečna mati. In res sta bila ta dan srečna oba, Pater Bernard in njegova mati, go¬ spa Waleser, presrečna, da njuni prijatelji te njene sreče niti razumeli niso. In kako bi ne bila. Vsaj sla bili ti dve srci popolnoma božji. A VE MARIA KOLEDAR Ali ln med povzdigovanjem, ko je bila vsa cerkev na kolenih in je novomaš- nik držal sveto hostijo s tresočo ro¬ ko in jo povzdignil med nebo in zem¬ ljo, čustva teh dveh src v teh trenot- kih, kdo jih naj popiše. Čutila in raz¬ umela sta jih samo: sin in mati. Kaj sta čutila mati in sin, pričal je samo potok solza nebeške sreče, ka¬ teri je tekel obema iz oči. “Gospod Jezus, tebi se žrtvujem do zadnjega vzdihijeja,” je molil sin pri oltarju. “Gospod Jezus, sprejmi sina in mater do zadnjega vzdihi jeja,” je molila mati v prvi klopi. In Bog Je sprejel žrtev teh dveh src. to * * Cel teden je imel Pater Bernard dovoljenje ostati doma pri materi, potem se je pa vrnil nazaj v samo¬ stan, kjer ga je čakala “pokoršči¬ na”, to je določilo predstojnikov, da naj gre v B. na Tirolsko, kamor je nastavljen kot kaplan tamkajšnje redovne župnije. Z veseljem in radostjo, poln na¬ vdušenja in gorečnosti je hitel Pater Bernard na svojo prvo službo. Vesel je je bil. Zdelo se mu je, da so pred¬ stojniki uganili njegovo srčno željo, kakšno službo si želi. Duhovno pa¬ stirstvo je bil njegov vzor. In res se je z vsem navdušenjem mladega duhovnika lotil svoje slu¬ žbe. Neutrudljiv je bil v spovednici, v šoli, pri bolnikih, povsodi. Njegove pridige so bile tako polne ognja in tako prepričevalne, da se je pri vsa¬ ki njegovi pridigi cerkev bolj pol- nila. Kmalu, v nekoliko mesecih, je bil mladi Pater Bernard najbolj priljub¬ ljena oKcba v B. Tudi uspeli njegovega delovanja sc jc kmalu začel kazati. Vedno več in več je imel spovedancev, ki so skoraj vsako jutro in vsaki večer ob¬ legali njegovo spovednico. Prav v tistem času se je pa začelo po celi bivši Avstriji, zlasti med Nemci, takozvano “Los vom Rom” — “Proč od Rima” gibanje. Pruska Nemčija jc videla, da gre ponemče¬ vanje v Avstriji prepočasi naprej. Videla je, da je vzlasti katoliška slo¬ venska duhovščina mogočen jez pro¬ ti nakanam pruskega protestanti¬ zma. Zato so vprizorili to grdo gonjo. Med Slovenci te gonje nismo toliko čutili, razven ob mejah, ker nam ni bila simpatična radi nemštva, kate¬ rega je širila. Čutili so jo pa toliko bolj Nemci. Tudi v B. je prišel mogočen val te gonje. Ustanovili so poseben dnevnik, ka¬ terega naloga je bila pripraviti med katoliškim ljudstvom pot pruskemu vplivu. Kot urednik lista je prišel v B. poseben pruski protestantovski pridigar, ki je vzlasti smrtno sovra¬ žil katoliško redovništvo. Priredil je tudi več shodov, na katerih je ozna¬ njeval “čisti” evangelij. Redovniki, kot upravitelji župnije v B., niso mogli mirno gledati tega početja. Vrgli so se z vso silo v boj¬ ne vrste in branili svojo čredo g rab¬ lji vih volkov. To je bilo pa kakor nalašč za go¬ rečega Patra Bernarda. Če je že pre¬ je delal goreče, delal jc sedaj narav¬ nost apostolsko. Toda vsi duhovniki so kmalu spre¬ videli, da je vse delo brezuspešno, ako ne dobe takoj časopisa, ki bode odbijal vse te napade sovražnikov. 44 AVE MARIA KOLEDAR Lurd na Francoskem. A VE MARIA KOLEDAR 45 ln res so ga vstanovili in Pater Bernard je sprejel uredništvo in vodstvo celega podjetja. Tako je sto¬ pil s svojini imenom in s svojo osebo \ ospredje celega boja in se seveda tako izpostavil najsilnejšim napa¬ dom. “Nič se ne bojim! Za Boga in njegovo kraljestvo na zemlji trpeti — to je zame radost in ponos,” je velel in delal dalje. In res je bil hud boj, ki se je raz¬ vil v B. med obema strankama. To¬ da le prekmalo se je pokazala pre¬ moč na strani zvestih katolikov. Vsi treznejši meščani so le prekmalu spoznali, zakaj se pravzaprav gre. In nasprotna stranka je začela iz¬ gubljati. Ljudje so nasprotni list vračali. In ako se ga jim je brezpla¬ čno vsililo, so ga ven metali. Tako je mogel vodja protestantov- ske propagande, pruski pridigar, po polletnem delu in boju le malo vspe- ha pokazati. “Na vsak način moramo uničiti tega prokletega meniha,” (mislil je Patra Bernarda), rekel je nekoč pri¬ digar svojim zaupnim možem. “Do¬ kler je on tu, je naše delo zastonj. Toda, kako?” “Da, kako?” to je bilo vprašanje, ob katerem se je vsa njih jeza raz¬ bila. Sicer so ga na najnesramnejši način napadali, ga sumničili najraz¬ ličnejših hudobij. Toda, ko ničesar niso mogli dokazati, so morali vsako obtožbo preklicati in popraviti. Seveda nekaj so jih pa le našli, ki so se dali “spreobrniti” k edino pra¬ vi Lutrovi veri. Vsaka taka ali ena¬ ka gonja proti katoliški cerkvi je vedno podobna vetru, ki potegne po gozdu in odnese vse suho listje z dre¬ vo«. Tako je tudi v B. ta veter odne¬ sel vse suho listje, vse slabe katoli¬ ke, ki že dolgo niso več izvrševali svojih verskih dolžnosti. Teh seveda ni bilo težko “spreobrniti”, vendar “uspeh” je pa le bil. Med temi “spreobrnjenci” je bila tudi neka ničvredna ženska, katere življenje ni bilo ravno vzgledno. Župnik jo je moral celo posvariti, ker se je pri neki prireditvi obnašala tako ,da je dala javno pohujšanje. “Česar hudič sam ne zmore, to do¬ seže s pomočjo slabe ženske,” pravi narodni pregovor. In to se je tudi tu¬ kaj potrdilo. Tej ženski se je oseba mladega Pa¬ tra Bernarda zelo dopadla. Nastav¬ ljala se mu je, kjer in kadar se je le mogla. Seveda se goreči Pater Ber¬ nard 'za to ni zmenil, dasi je to opa¬ zil. Le še toliko previdnejši je bil. Povedal je to svojemu predstojniku in predstojnik jo je dal vnovič k sebi poklicati in jo svaril vnovič. A VE MARIA KOLEDAR in tudi zmagoval. Nihče v samosti nll po dobrem mesecu m na “ S pr e . obrnjenko” niti mislil in najmanj Pa Pater Bernard. Nckc^ti večera pa se je I a tor Ber. nard spravljal spat. Ravno je prišel s kora, kamor je šel še enkrat p 0 . zdravit svojega prijatelja in Gospo, da Jezusa in mu voščit “lahko noč”. “Pater Bernard, neka umirajoča oseba vas želi takoj videti v Dolgi ulici štev. 10. Presv. Zakramenta ni treba nositi seboj, ker ne more niče¬ sar uživati. Samo sv. olje nesite,” tako je brat vratar prišel povedat Patru Bernardu. “Pa ravno mene zahteva? Jaz sem zelo utrujen. Drugi niso tako.” “Da, Pater! Naročila je, naj vam povem, da umirajoča želi samo vas. ’ Patru Bernardu se je to sicer ne¬ koliko čudno zdelo. Vendar, ker to ni bil edini slučaj, da je kak umira¬ joč prosil za gotovega Patra kot spovednika na smrtni postelji, do katerega je imel pač posebno zaupa¬ nje, ni se pomišljal dolgo, vzel sveto olje in odšel v noč. To je pa vzbudilo v tej pokvarjeni ženski satansko maščevanjaželjnost. “Maščevanje! Maščevanje!” je si¬ kala skozi zobe kakor ranjen gad, ko je šla iz samostana. “Preklet. .. far . . .! Čakaj ! To ne bode zastonj!” In prisegla je maščevanje vzlasti Patru Bernardu. “Uničiti ga moram!” In takoj drugi dan je bilo v na¬ sprotnem časopisu z velikimi črkami naznanjeno, da je gospica M. prigla¬ sila svoje “spreobrnenje” in da bo¬ de prihodnjo nedeljo slovesno spre¬ jeta v vero “Čistega” evangelija. In tako je šel boj dalje, pater Bernard je nevstrašeno in junaško vodil boj kot urednik listu učna tuša. Vrata so b luč je svetila v veži. “Moram že biti na pravem me vidno je, da so me pričakovali, misli in vstopi. V veži je bilo več vrat. Bil je v dregi, na katere naj potrka. Postal je nekoliko. V tem so vrata na desno odpro in — iz s stopi — Pater Bernard je prebledel in kaj ga jo streslo. Bila jo to ona ničvredna že n s ki je zaprisegla maščevanje Pa Bernardu. A VE MARIA KOLEDAR 47 “Dober večer. Pater Bernard,” je hinavsko pozdravila presenečenega duhovnika. “Bolnika iščete, kajne?” je nada¬ ljevala, ko ji Pater Bernard ni odgo¬ voril na pozdrav, kajti ni mogel spraviti glasu iz svojega grla same¬ ga presenečenja. Težka, strašna slut¬ nja se ga je polastila. Hotel se je že obrniti in zbežati iz hiše. “Morda pa krivo sodim,” si je mi¬ slil in ostal je in odgovoril resno in mirno: “Da!” “Prosim, vstopite!” In odprla je vrata in namignila duhovniku, naj vstopi. Pater Bernard se je za trenotek pomišlal znova. “Kdo je pa bolan?” “Neka moja prijateljica,” je ne¬ sramno lagala grda ženska. Pater Bernard stopi k vratom in pogleda v sobo. Notri ni hotel vsto¬ piti. “Jaz ne vidim nikogar v sobi,” pravi in se hoče obrniti in oditi. V tem ga pa ženska zgrabi za roko in zakriči. Pater Bernard se je stresel po ce¬ lem telesu. Takoj je sprevidel, kaj se je ž njim zgodilo, kajti takoj so se odprla še vsa druga vrata v veži. Dva možka in ena ženska so pritekli ven. “Kaj pa je?” so zakričali na videz vsi presenečeni. “Ta menih me je napadel,” je za¬ kričala grda ženska. “Za božjo voljo, ženska, ali se za¬ vedaš, kaj govoriš? Taka strašna laž!?” vzklikne Pater Bernard. “Napadel me je,” je ponovila in ga izpustila. “Ohd, to je Pater Bernard,” so trije prišleci vzkliknili obenem. t Joseph Justin, St. Stephens, Minn. Umrl na Francoskem, 27. sept. 1918. “Lepo, lepo je to od meniha! In še lepše od urednika katoliškega li¬ sta.” “Zenska, ali se ne bojiš Boga, da si upaš tako nesramno lagati? Sem ste me speljali s satansko zvijačo zato, da bi me moralno uničili,” je rekel žalostno. Diaboličen posmeh je zaigral na ustnicah vseh štirih. “Bomo jutri nekje drugje daljo govorili,” pravi možki, ki je stal naj¬ bližje in sc zalcrohota. Patru Bernardu so se vlile solze. Odhitel je ves razburjen domov. A VE MARIA KOLEDAR Po vseh nemških protikatoliških listih, in še celo po drugojezicnih, je v nekoliko dneh zakrožila vest o ne¬ moralnosti “katoliških menihov”, -^a dolgo in široko so slikali nekega Patra Bernarda Waleser O. F. M. kot ničvrednega človeka in gospico -i- kot nedolžno dekle, kot žrtev, ki je bila v nevarnosti pred tem “nič- čemo, da bode on nas uničil,” j e O do-ovor urednikov. Zloglasna ženska se je dala pod¬ kupiti, da je šla še dalje v sv 0 j em satanskem maščevanju do Patr a Bernarda.. Da bi se njeni izjavi pri cerkveni gosposki bolj verjelo, se je navide¬ zno vrnila v katoliško cerkev in na- vrednim” človekom, ki se je rešila le s krikom iz njegovih rok. “Aha, pa smo ga,” mencalo si je zadovoljno roke vse osebje nasprot¬ nega Jisla nekoliko tednov pozneje v B. “Toda revež po nedolžnem trpi,” g- vripomnil sočutno podurednik. “Kaj nam to mari! Odstraniti ga moramo! I ničili ga moramo, uko no- javno pokoro. Kazala se je ja ko spokorno. Hodila je v cerkev ii nevredno k sv. Zakramentom. Todi to pa vse samo na videz, da ji jo cer kvena oblast toliko raje verjela ii da so jo poslušali tudi predstojnik Patra Bernarda. In nasprotniki so ti posebno povdarjali v svojih poroči lih, da je cela stvar izglodala bolj verjetna. Obdolžila ga je hudodol- AVE MARIA KOLEDAR 49 stva. radi katerega je bil Pater Ber¬ nard na podlagi njene zaprisežene izjave obsojen pred cerkveno ob¬ lastjo. Izgubil je pravico spovedova¬ nja za vedno, in maševanje za več let. Skrivaj je moral odpotovati da¬ leč proč v neki strogi samostan, da dela pokoro za svoj “greh”. Ubogi Pater Bernard je zatrjeval svojo ne¬ dolžnost. Klical Boga za pričo. Ven¬ dar, vse je bilo zastonj. Štirje so pri¬ čali proti njemu. Strašne so bile ure, katere je preživel v onih dnevih. Pred sodiščem je svaril nesrečno žensko, naj ne laže! Opozarjal jo je na strašno kazen božjo, katera jo ča¬ ka za to nezmerno krivico, katero mu dela. Toda vse je bilo zastonj. Ostala je pri svoji trditvi in priče so potrdile njeno izjavo. “Strašno!” je vzkliknil ubogi re¬ dovnik, ko je čul svojo obtožbo. “Popolnoma nedolžen, pa moram sprejeti to strašno kazen?” Bilo je zastonj! Ukloniti se je mo¬ ral ! In pa še to strašno javno pohujša¬ nje. In — popolnoma nedolžen! Žr¬ tev svoje gorečnosti! Žrtev svoje lju¬ bezni do Boga in do svoje cerkve! Vendar — ženska je s prisego iz¬ javila in priče so potrdile. Srce mu je hotelo počiti, vzlasti ko je prišel v samostan, kjer bode moral ostati kaznovan — do smrt! — kot svarilen zgled mladini — in ven¬ dar tako nedolžen! Začelo se je zanj grenko življenje. Večinoma je prebil v svoji ozki ce¬ lici. Največ pa je preklečal pred ta¬ bernakljem in pod križem. Ako je 'el po samostanu ali po vrtu, šel je s povešeno glavo. Večkrat, — da, po- *orrj;i mu jo kanila solza po vel (im boj ki je upadalo in upadalo... Pa še eno srce je bilo, ki je enako strašno občutilo to strašno gorje, ki je zadelo mladega redovnika — njegova mati na Dunaju, gospa We- leser. Neka prijateljica ji je prinesla brezveren časopis, kjer je bil cel slu¬ čaj opisan na dolgo in široko . . “Čitajte, gospa Weleser, kaj po¬ ročajo brezverski časopisi o vašem sinu,” je rekla ženska. S tresočo roko je vzela mati časo¬ pis v roke in čitala, čitala. Srce jo je zabolelo, solze so se ji vlile. “Ne, ne, to ni mogoče! To mora bit kak drug Pater Bernard Wale- ser. Ne, ne, moj sin — pa tak hudo¬ delec — ? Ne, tega ne verjamem.” “In vendar vse kaže, da časnik misli vašega sina,” trdi neusmiljena ženska, ne da bi se zavedala, kako 50 ave j\!AKIA globoko rano je vsekala v lj« 1 > ctc materino srce. tnn vprašat ‘•Takoj grem v samostan^^ ^ irdjana samostan. gvardjana,” je v samostan * rekla in odhitela v imostan. . slučaju Tam so ze izvedeli o ceie Pa . in seveda vsi obsojali nesreč g tra Bernarda. . „ . Težko nalogo je imel torej r gvardijan povedati nesrečni ma ei še bolj nesrečnega sina celo resnico. Skušal jo je v kolikor mogoče lepili besedah potolažiti. Vendar, ko je cu¬ la mati besedice, “da, žali Bog, da je res,” omedlela je in se zgrudila na tla. Le s težavo so jo vzbudili in j’o •spravili domov. Več tednov je ležala v postelji — težko bolna med življenjem in smrtjo. O, kdo naj popiše neizmerno srčno bol. katero je pretrpela te tedne! Kako je hrepenela, da bi bila vsaj toliko boljša, da bi pohitela k sinu, da bi ga potolažila, da bi izvedela od njega celo resnico. “Je vse zastonj. Moj sin je nedol¬ žen in je nedolžen,” je jokala in za¬ trjevala naprej in naprej. Enako strašne bolečine je trpel med tem tudi ubogi Pater Bernard. S trepetom je čakal na pismo od ma¬ tere. Vedel je, da ji ne bode ostalo skrito. Izvedela bode. Uboga mati! In ko izve, kako bode prestala ta strašni udarec? Ali bode verjela tem poročilom tu¬ di ona? Da, kakor srčno je njegovo mlado, tolikanj skušeno srce hrepe¬ nelo po materini tolažbi, tako se je bal onega trenotka, ko bode dobil od nje pismo, ali ko se bosta zopet vi¬ dela. In tako so potekali tedni, ne da bi dobil od doma kak glas. Sam, popob koledar noma sam je moral izpiti kelih th ljenja do dna. In ko le m bilo** tere pisma, mučiti so ga začele (k ge, še hujše misli, da morda tudi" ti verjame in se ga. sramuje!^ Poznal pač ni materinega srca. “Mati je v čakalnici in vas želi vi. deti, ’ * prišel mu je nekega popol^j povedat brat vratar. Pater stojnih vam dovoli eno uro pogo^o. ra z mater jo.” “O mati!” “O sin!” In dvoje src je zakoprnelo boli v objemu. “Mati, trpim nedolžen.” Mati izpusti iz objema svojega ne¬ srečnega sina, čudno izpremenjena. Obriše si solze iz oči, prime sina za obe roki in mn pogleda naravnost v oči. “Sin moj, zaupaj svoji materi, po¬ vej mi celo resnico.” “Mati, nedolžen sem, popolnoma nedolžen,” in zajokal je ubogi re¬ dovnik kot dete. Materin pogled je bil oster. Hotela ,je citati Čisto resnico iz oči, iz dna sinove duše. In čitala jo je in zatre¬ petalo je materino srce. “Moj Bog, torej nedolžen, pa toli¬ ko trpiš ?” vv R°g je dopustil! Bodi če- lažen Ti e ^’ ovo ime,” pravi sin poto- odvalil of°rc^ t\ t6Žak tcKiTne bji j ’ 11 , a ^ e videl . d« M mati tudi njen k S .? 0zna ; 1 t a » kor sedaj bodo je vsaj l-o i- Z te ^j‘- Vendar občutil “Mat J1C ° tolažbG - Težaka’ i 10 1111 J ’ 11 Log poskuša; 1Z ’ katerega nosiva! N on- A VE MARIA KOLEDAR 51 Um, mati, ljuba mati, bodiva juna¬ ška.” In zopet sta oba zajokala. Težka in grenka je bila ločitev matere od sina in sina od matere. O, kako bi potrebovala drug druzega v tolažbo v tem trpljenju! Vendar Bo¬ gu sta se darovala! — Nočeta vzeti svoje žrtve nazaj. “O Bog, tebi se darujem v žrtev do zadnjega izdihljeja, sem molil pri svoji novi maši in — iztrpeti ho¬ čem!” je govoril sin in skušal s tem navdušiti tudi mater. In res si je obrisala solzo in mu pritrdila! Toda njeno srce je strašno trpelo. Hotela se je premagati radi sina, da bi ga pokrepila v njegovi to¬ lažbi. Sinova udanost ji je bila v to¬ lažbo. Tema se je naredila pred očmi ne¬ srečni materi, ko je stopila iz samo¬ stana in so se samostanska vrata za njo zaprla in bila je zopet — sama. Naslonila se je na samostanski zid in začela glasno jokati, da se je kmalu zbrala gruča ljudi okrog nje, ki so jo sočutno izpraševali, kaj ji je. Njena bol je bila tako velika, da ni nikogar opazila. Še le, ko je prišel stražnik mimo in jo je trdo prijel za rame, se je zavedla. Obrisala si je solze, se oprostila in — in odšla proti postaji, da se odpe¬ lje domov. Toda ni se odpeljala domov, tem¬ več naravnost v B. na Tirolsko. Od sina je izvedela celo zgodbo. Izvede¬ la je tudi “greh” sinov, zaradi kate¬ rega toliko trpi. Izvedela je, da je samo njegova gorečnost, njegovo de¬ lovanje ta “greh” radi katerega je tako strašno kaznovan in da je to sa¬ mo zmaga satanske hudobije. “Šla bom v uredništvo onega na¬ sprotnega lista. Najti moram to ne¬ srečno žensko. Doseči moram, da bo¬ do preklicali,” se je odločila in odšla tja. Toda pridigarja, ki je vodil cel ta boj, ni našla več tam. List je propa¬ dal in kupila ga je med tem že druga družba. Tudi v Dolgi ulici št. 10 je bila. Toda tudi dotične ženske ni več na¬ šla. Odšla je neznano kam. Tako je prišla zastonj tako daleč. Še bolj globoko potrta je odhajala iz B. kakor je pa prišla. Toda vse to je bilo preveč za njene živce. Premagalo jo je. Neko popoldne, ko je odhajala iz cerkve, kjer je kakor po navadi prc- Frank Markič, Indianapolis, Ind. Naš zastopnik. AVE MARIA KOLEDAR bila cele ure v joku iu molitvi, stem¬ nilo se ji je pred očmi. In potem ni vedela več, kaj se ž njo godi — zno¬ rela je! Začela je po ulicah kričati, da jo je stražnik prijel in odpeljal — v — norišnico. v . . Ker je imela še precej premoženja, dobila je v norišnici boljšo postre¬ žbo. In ako bi bil, dragi čitatelj, ti prišel morda slučajno v to norišnico, videl bi bil to nesrečno mater in go¬ tovo bi se ti v srce smilila. “Ali ste videli mojega sina Patra Bernarda?” je v svoji norosti izpra¬ ševala svoje sotrpinke v tužnem za¬ vodu. “Ste ga li videli?” In takoj je padla na kolena in dvignila svoje roke pred vsakim in začela tako milo prositi, da se je vsakdo, ki ni bil nor, moral zjokati. “Lepo vas prosim! Lepo vas prosim! Moj sin je nedol¬ žen! Izpustite ga! Ne umorite ga! Oh, oh!” Da se ta prizor ni ponavljal, imeli so jo večinoma samo v posebni sobi. Vendar je njena postrežnica vsak dan najmanj enkrat morala videti ta ganljiv prizor. In vselej je uboga “nora mati” po tem zajokala, da je imela oboja lica vedno rdeča pod očmi od samih solza. Po nekako štirih letih trpljenja, rešila jo je smrt. * * # Enako strašno je trpel Pater Ber¬ nard. Niso mu povedali, kaj se je zgodilo z materjo, ker so se bali, da bi ga bilo to gotovo umorilo, ali bi pa še sam znorel. Čudno se mu je sicer zdelo, da ga mati več ne obišče, dasi je obljubila, da bode velikokrat pri¬ šla, in da mu tudi ničesar ne piše, vendar potrpel je tudi to. Ni tožil svojega gorja nikomur. Tiho iri molčeče je živel in vršil ro¬ čno delo, katero so mu naložili. p hovske službe ni smel vršiti, še vati ni smel, zato je moral Po * gati bratu vitnaiju na iitu. Alolč je kopal svoje gredice in jim Za li VaP Toda nikdar ni z nikomur nič e $ ar govoril, raz ven, kar je ravno moral “Saj je tako bolje| V pohujšanj sem sobratom,’ si je mislil in čal in trpel, trpel in molčal. Toda tudi zanj je bil pretežak križ. Omahoval je pod njim. Dasi niti tri- deset let star, vendar je začel že si- veti. Lica so venela in upadala, hr¬ bet se je upogibal kot starčku. So¬ bratom se je smilil, “vendar kazen je radi pohujšanja,” so si mislili. Ogo¬ varjali so ga večkrat. Toda ko so vi¬ deli, da mu ni ljubo, so ga kolikor mogoče pustili pri miru. Kolikor bolj pa je bil siromak mol¬ čeč do ljudi, toliko bolj pa je bil zgo¬ voren — pred tabernakljem. Tam pa je izlival svojo srčno bol dan za dnem. Cele ure je preklečal tam v kotičku, da ga ni nihče mogel opa¬ ziti, razven, kdor je vedel, da je tam. In marsikako grenko solzo je tu iz¬ jokalo njegovo oko. kazni, in dobil je nazaj dovolj e da sme maševati v samostanski pelici. Velika tolažba je bila to z Toda ni se je dolgo veselil. Že 1 časa ga je nadlegoval nekak ču suh. kašelj. “Sušica,” je rekel zdi nik. In res je bila sušica. Tako je komaj mesec dni maše ko se je moral vleči in ni več vs “Zame ni več upanja. Hvala gu, bliža se moja rešillca — sm je rekel predstojniku udano in začel pripravljati za odhod v a nost. A VE MARIA KOLEDAR 53 Že preje pobožen, se je sedaj zde¬ lo vsem sobratom, da je že bolj v večnosti pri Bogru, kakor na zemlji. “Samo še to bi rad pred smrtjo še enkrat dobro sv. spoved, predno je sprejel sv. popotnico. “Bomo poizvedeli,” potolaži predstojnik. Mr. in Mrs. Oman z družino, Chicago, 111. Mr. Oman je »topil na rep. socialističnim lisjakom pri “miljonskim fondu”. izvedel, kaj je z mojo ljubo materjo. Štiri dolga leta nisem več od nje cul. nobeno pismo mi ni' odgovorila,” J' prosil predstojnika, ko je opravil “Ali bi mu povedali o smrti ma¬ tere?” vprašal je predstojnik svoje brate za svet. “Zakaj bi se mu ne povedalo? To aV E MARIA KOLEDAR mu bo še v tolažbo,” so svetovali. In res se je globoko oddehnil ubo¬ gi bolnik, ko je cul, da je mati že pred pol leta umrla in šla pred njim v večnost, kjer ga pričakuje. * * Bilo je drugi dan po tem, ko je bil Pater Bernard previden za umirajo¬ če, ko pride v samostan okrožni sod¬ nik, dve priči in stražnik, ter zahte¬ vajo Patra Gvardijana. "Pater Gvardijan,” začne sodnik, ‘ali je res tu pri vas neki mlad Pa¬ ter Bernard?” "Da.” "Ali bi mogli z njim govoriti?” "Ni mogoče!” "Zakaj ne?” "Na smrtni postelji je. Ne bode več dolgo.” "Ali je to Pater Bernard Waleser z Dunaja, ki je bil v pred dobrimi štirimi leti v B. urednik lista K. in je bil potem obdolžen od neke ženske nekega hudodelstva?” "Da, to je on!” "Pater Gvardijan, pojdite takoj z nami v ječo.” Začuden je odšel Pater Gvardijan in med potjo mu je sodnik pojasnil celo stvar. "V ječi leži na smrt bolna neka ženska, ki je pred pričami izpoveda¬ la stvari, ki se tikajo Patra Bernar¬ da. Imamo sicer tu celo njeno izja¬ vo napisano in podpisano od tehle dveh prič in stražnika, vendar čujte jo vi sami iz njenih lastnih ust..” V bolniškem oddelku ječe je našel pater gvardijan neko žensko. "Tu je predstojnik Patra Bernar¬ da. Pater Bernard ne more priti sam Hcm, ker je na smrtni postelji. Pri¬ peljali smo vam torej njega, da pred njim se enkrat izpoveste, kar ste pre¬ je izpovedali picd nami, ’ nag 0v jo sodnik. In res, to je bila ona nesra^. ženska, ki se je dala podkupit^ je pomagala uničiti nedolžnega tra Bernarda na tako satanski a a cin. Njeno grdo življenje se j e na( j maščevalo. Tu leži sedaj v bolniŠni ci ječe kot nesrečna žrtva greha. I n v teh strašnih trenotkih se ji je zbudi, la vest. Strahu je cele noči prekrič a . la. Slednjič je dala poklicati sodnika in izpovedala desnico. "O, oče, strašno, strašno! Kaj sem naredila? Ubogi Pater Bernard! Uboga njegova mati! Dvoje življenj sem uničila!” In še enkrat je izpo¬ vedala vso resnico, kako se je dala podkupiti nasprotnikom, da je pova¬ bila oni večer Patra Bernarda k sebi zato, da se je maščevala nad njim, in da je pomagala ga uničiti in ga od¬ praviti proč od časnika. "Ah, kako peče tu v srcu! Moj Bog, moj Bog! Kaj bode z mano v večnosti? Kako bodem dala odgovor od te strašne krivice.” Reva se je zvijala in sko¬ raj tulila samega strahu in kesanja. “Pater Bernard je še živ. Toda tudi on je na smrtni postelji. Pre¬ pričan sem pa, da vam je že zdavnaj odpustil,” odgovori Pater Gvardjan. Lepo prosim, dajte v vse časnike, da sem jaz lagala. Da sem po krivem prisegla in pričala zoper njega. Pro¬ sim, če res ne more več sem, da bi uiega samega prosila odpuščanja, prosite ga v mojem imenu! Recite mu, ( a ga s povzdignjenimi rokami prosim, naj mi odpusti.” sal pismeno izjavo n njegovi nedolžnosti. AVE MARIA KOLEDAR 66 . ‘s Nebesa na Zemlji 56 aVE MARIA KOLEDAR “Kako si dober, o Bog, da si nu dal doživeti ta dan! Ne radi men , temveč, da bode popravljeno po uj sanje, katerega sem bil obdolžen, a je bil umazan moj redovni in duho\ ski stan! — Vse, vse je odpuščeno, povejte ji!” In še mrtvo truplo svetega muče¬ nika svoje gorečnosti — se je tako sladko smehljalo, da se je videlo — kako sladka je bila njegova smrt — smrt žrtve za Boga in bližnjega. Nesrečna ženska ni več čula besedi “Odpuščeno,” po kateri je tako ko- prnela, da bi JO cula pred s,„rt )0 jvtve svoje zlobe m pokvarjenosti, 4 Patra Bernarda. Ko se je vrnil P attt Gvardijan v ječo. bila je ze mrlič. Na dunajskem pokopališču p a ^ Hanes stojita dva lepa spomenika n , dveh grobih, drug poleg drugega. Vedno zeleni bršljin se ovija okrog obeh in ju spojuje v en sam sporne- nik Na obeh spomenikih pa stojijo na vrhu zlate črke vsekane v kamen: < < ^ict imae Oharitatis ^rtve ljubezni”. — Pater Bernard in nje¬ gova mati, gospa AValeser, sta, ki po¬ čivata v teh grobih.” Zato, ker ne spolnujemo dolžnosti drug do drugega, zato je toliko nereda na sve¬ tu . (J. Z.) * Hočeš, da delo dobro vspeva? Zgodaj naredi načrte si dneva. k (J- z.) * Klopetec na strehi vedno klepeče naj veter od juga ali severa vleče. * Dijaki v Kranju imajo na leto 365 dni počitnic. Le računajte: 1. za zabavo, spanje, jesti 12 ur na dan, to je skupaj. 182% 2. V sredo in soboto je popoldne prosto, na teden torej dva pol, ali en cel dan . 52 3. Nedelj je v letu. 52 4 . praznikov je. 18 , 5 , velikih počitnic. 00 6. Pol dneva za sprejem . % Oče: Ali ti nisem obljubil, da bodeš tepen, ako še enkrat to storiš. Sinček: Res je oče, toda pomislite, da sem tudi jaz Vam obljubil, da ne bom več, pa sem še. Če jaz nisem držal obljube, to¬ rej je tudi vi niste dolžni držati. (J. Z.) * Gospod, veliko si trpel. Da, vse si pre¬ trpel in vse boje prestal. Vendar ene re¬ či pa ti vendar nisi trpel: — — dolgov, nisi imel. Oče: Poglej, Tonček, Franica se joka ker ji nisi hotel dati polovico breskve. Tonček: Saj sem ji dal celo peško iz ka tere lahko celo drevo zraste. (,T. Z.) Najhujše delo jo brezdolnost, (J. Z.) Kdor visoko stoji, veliko vidi - - tod imnatančno. Bkup«j • * .. 305 (J. Z.) (J. Z.l JERNEJ ZUPAN Blagemu prijatelju v spomin napisal K. V SI ameriški Slovenci so rdeči,” se je trdilo po li¬ stih. - Da to ne odgovarja res¬ nici, kdo tega ne ve? Res —-- je, veliko naših mož in mladeničev se nam je izgubilo. Ve¬ liko jih je utonilo v blatu nepoštene¬ ga življenja. Veliko si je dalo, da so jim nekateri krivi preroki nasuli nekakega rdečega peska v oči, v obli¬ ki nekakega socijalizma, ki je pa vse drugo samo socijalizem ne. Toda, da pa je še mogočna vojska slovenskih mož in mladeničev med nami po raznih naselbinah, ki so ohranili svoje srce pošteno, ki so še zavedni in pravi Slovenci, ki so pra¬ vi biseri poštenih fantov in mož, je pa nepobitna resnica. Da, imamo takih zavednih mož in fantov še do¬ sti. Da ne vemo toliko zanje, je vzrok to, ker ne silijo v javnost, ker so podobni duhteči vijolici, ki se ta¬ ko milo razvija v senci in bujno cve¬ te in razveseljuje vsakega, kdor pride mimo. In taka skrita vijolica je bil rajn¬ ki Jernej Zupan, ki je umrl v Chi- cagi na influenci lani oktobra me¬ seca. # * * Prav dobro se še spominjam. Bilo je po zimi leta 1914. Ustanovili smo v Chicagi Zvezo Slov. Duhovnikov in Zvezo Katol. Slovencev. Žalibog obe ti organiza¬ ciji nista vzbudili v Ameriki onega zanimanja, kakor bi bilo želeti. To pa največ radi tega, ker niso bili za¬ nje navdušeni oni, ki so sprejeli slu¬ žbo v uradu. Vendar pa so vsi zavednejši Slo¬ venci uvideli velikansko korist, ka¬ tero bi imel naš narod v Ameriki, ako bi se te dve organizaciji ukore¬ ninile po vseh slovenskih naselbinah. In med prvimi in najbolj navdušeni¬ mi zagovorniki Zveze je bil rajnki Jernej Zupan. Dopis za dopisom je pošiljal v New York na uredništvo Ave Maria in pozdravljal novo organizacijo, da¬ jal nasvete, kako naj bi se uredilo, da bi uspela, bodril in navduševal je. v “Želel bi se z Vami, g. urednik, osebno pogovoriti o tej zadevi. Tudi bi Vas rad poznal,” je pisal. In tako je bilo ono zimo, da sva se sešla v Chicagi na postaji. Čakal me je na kolodvoru. Jaz nisem poznal njega in on ne mene. Na postaji sem gledal okrog, kje bi opazil koga, ki tudi nekoga išče, ko pristopi k meni lep, krepak, čvrst mladenič, jako mi¬ lih oči. “Ste li Vi gospod K...?” “Da! Ste Vi gospod Zupan?” A VE MARIA KOLEDAR “Da!” • * v In rada sva se imela prvi trenute . Še danes ne vem, kako in za kap Vendar vzljubil sem tega blagega mladeniča prvi trenotek. Cel njegov nastop, njegova odkrita poštenost, vse, vse mi je govorilo: “Pred seboj imaš biser slovenskega fanta!” In vesel sem bil, da sem se ž njim spoznal. Šla sva po mestnih ulicah nekoliko na sprehod in sva govorila Ko sva prišla nazaj na, postajo, s dela sva v čakalnici skoraj do eil ° ure po noči, ko je odhajal vlak, u me je peljal proti zapadu. To je bilo moje prvo srečanje 2 rajnkim Jernejem. Nikdar g a lle bom pozabil. * * * Od tedaj sva si veliko dopisovala. Tudi sva se videla skoraj vsakikrat ko sem bil v Chicagi. dolgo, dolgo. Veliko mi je vedel po¬ vedati ! Kolikor dalj časa sva pa go¬ vorila, toliko bolj sem ga občudoval. Ta njegova navdušenost, te njegove lepe misli glede Zveze Katol. Sloven¬ cev, da občudoval sem ga! “Pa kako vse to izpeljati, ko ni pomoči,? ko ni sodelovanja? ko podi¬ rajo celo tisti, ki bi morali zidati?” sem mu oporekal. Da ste ga tedaj videli, kako se mu je stemnilo čelo! Da ste videli te ža¬ lostne poteze na njegovem obrazu! Videlo se mu je, da čuti težo te za- vire, da čuti žalost globoko v duši. Obmolknil je za trenotek. “Da, to je res žalostno!” In šla sva več kot cel “blok” mo* če oba žalostna. “Da, da!” je povzel zopet. “Kako lepo je doma! Krščanska socijalna zveza po celi domovini! Izobraževal¬ na društva v vsaki gorski vasi! Orli! Marijine Družbe! Posojilnice in hra¬ nilnice! Da, da kako lepo je doma urejeno ! Kako lepo bi bilo, ko bi bilo enako tukaj! Ko bi se dalo naredi¬ ti... P In zopet se je navdušil in go¬ voril dalje in dalje. Dolgo sva hodila. Toda zdelo se mi je kot trenotek. Govoriti s tako bla¬ gim mladeničem, poslušati tako na¬ vdušene besede — komu se ne do- pade. Zveza Katol. Slovencev ni napre¬ dovala. Bila je prenežna cvetka za naše rdeče in zanemarjene razmere. In v tem je prišel pa še nepričako¬ van napad nanjo v katol. listu od ka¬ toliškega duhovnika. “Kako je to žalostno,” je še pisal. “Solze sem imel v očeh, ko sem to čital. Če je pa tako, — pa tudi jaz izgubim vse upanje, da bode kdaj bolje,” je pisal. In od tedaj mi ni več pisal. Umrl je v oktobru isto leto. Ne¬ izmerna škoda! * * * Pokojni Jernej Zupan je bil 'blag in idealen mladenič. Kot takega sem ga poznal v življenju. In da je bil v resnici blag in ple¬ menit mladenič, pa vem danes bolj, kakor sem vedel preje. Njegova se¬ stra Mrs. H. Kušar iz Chicage, je bi¬ la tako prijazna, da mi je izročila celo njegovo zapuščino, katero je za¬ pustil v rokopisih, 31 (reci in piši edenintrideset) popisanih in napol popisanih različnih zvezkov je ta njegova zapuščina. Kako sem hvale¬ žen ge. Kušar za to zapuščino! Z ve¬ seljem sem začel pregledovati te zve¬ zke in citati. --J1U/.U i otroška leta, ko je bil šele 16-let.i A VE MARIA KOLEDAR 59 fante doma v Naklem. Že takoj ta¬ krat pa je začel zbirati v “notes” misli, koteie je kje cul in so se mu dopadle. Tako ima s kratko vsebino napisane vse pridige, katere je cul pii misijonu v Naklem. Napisane ima skice političnih in podučnili go¬ vorov in predavanj, katere je čul v ši sovražnici.” Naj tu pokažemo sa¬ mo eno tako zasnovo: “O disciplini.” (Govor.) 1. Kaj je disciplina...? pro¬ stovoljna, brezpogojna ubogljivost do onih, ki so postavljeni, da vodijo. “Domu” domačega izobraževalnega društva. Toda že takoj takrat se je pa tudi že sam poskušal, kako bi on predaval. Tako imamo napisane dis¬ pozicije za govor o “Omiki”, o “Dol¬ žnostih slovenskega fanta do svojega naroda,” o “Kmetijskem stanu,” o “&krieih,” o “Krivični Avstriji, na- 2. Disciplina je, če se manjšina ukloni sklepom večine, če tudi manj¬ šina morda drugače misli. 3. Disciplina je, ako spoštujemo bližnjega, spoštujemo njegove pravi¬ ce, njegovo prepričanje. 4. Disciplina je, če priznavamo predstojnike. 60 ave 'Naša, bodočnost MARIA KOLEDAR > > Pod naslovom - - ,~ n si je za svoj govor naredil s e nasnovo: “Slovenska deze a n ugodna tla za zlato bodočnost, a.i tu je; 1. Narod, ki je strogo demokrat¬ skega duha. — Nikjer ni pravi demo¬ kratizem našel tako zgodaj navduše¬ nih apostolov, ki so ga oznanjevali, in tako rodovitnih tal, kjer bi se bil tako hitro ukoreninil med ljudstvom. Naša duhovščina je demokratska z našim škofom na čelu. Naše učitelj¬ stvo je demokratsko. Naše uredni¬ štvo je demokratsko, le del je okužen od Avstrije. 2. Naš narod je narod značajnih mož in žena. # Poglejmo dolge vrste, naših Orlov! Dolge vrste mož naše Kršč. socijalne zveze! 3. Naš narod je narod marljivih delavcev. 4. Naši sosedje (Nemci) so odvi¬ sni od delavstva. Naše delavstvo je odvisno od kmeta. To mora roditi prijateljsko razmerje med stanovi. 5. Maloposestnik je v večini in moči, kapitalistov ni.” Kako globoko zamišljen govor! Pod naslovom: “Kako more ohra¬ niti mladenič spolno čistost” (go¬ vor) ima napisano: Sledeča sredstva mora rabiti: 1. Molitev (zlasti premišljevalno molitev). 2. Post (pritrgovanje v uživanju in v počitku). 3. Popolna abstinenca. 4. Delo (in vaje telesa). 5. Pokora (mrtvenje telesnih po- čutkov, utrujeno telo). f; Pogostni sprejem sv. zakra¬ mentov (mesečno najmanj). 7. Značaj rtost in možatost ( p častjo fanta, da bi se dal voditi mg jim'živalskim strastem). 8. Resnoba življenja! Kako značilno za mladega fanta! Ko je prišel v Ameriko, je tu n a . daljeval isto delo. Zvezek za zvez kom je kupoval najrazličnejše veli kosti in oblike^ za kar ga je pac mi slil porabiti in je mislil, da bode pij. merno vsebini. In vsako misel, vsak podučen nauk je zapisoval. Enako ima tudi iz tega časa več cerkvenih pridig, katere je kje čul in so se mu dopadle. Ko bi samo polovico tega priobčili, napolnili bi dva naša Ko¬ ledarja. Čitatelj Koledarja najde v tem letniku več stvari, katere so se zdele dovolj dovršene, da so za jav¬ nost. Porabljene so kolikor je pac ozko omejen prostor dovoljeval. In ko sem prelistoval in čital vse te stvari, me je ganilo! Tako blag fant, pa je moral tako zgodaj umre¬ ti? Tolik duh, pa je moral oditi, ne da bi se pokazal v javnosti? Koliko mladeniških src bi bil on navdušil za dobro, ko bi se mu bila dala prilika! Koliko bi jih za dobro navdušil že njegov lep zgled, njegov plemenit značaj! Res škoda! Tako pustimo ne- poia ) jeni velikanski narodni kapi¬ tal, ker mu ne damo prilike, da bi se pokazal m izvrševal svoje od Stvar- KnPi- 11111 ane na l°£ e in zmožnosti, vnrl r a r° d " OVOrnost naši *i narodnih voditeljev p^ed Bogom že v tem ! 2 . Jernej veren mladenič. Jernej Zupan je bil globoko veren fant. Kakor njegovi gorenjski vrbo je go v a ver#- Rak mu vi, tako je trdno stala n AVE MARIA KOLEDAR 6 L lu to ni bila morda kaka mladeni¬ ška sentimentalnost, čustvena pobož- narija. ki ima tako pogosto svoje ko¬ renine v globoko razviti čustvenosti, pa brez podlage v razumu. Ne! Jer- nej je bil strogo veren, kajti njego¬ va vernost je bila sad premišljeva¬ nja. Čitanja, proučevanja. Srce je ve- Človeško nalogo na svetu: kako je strašna! Gorje mi, če je ne spolnim! — Zato pa zdaj prosim Boga le eno naj milost mi da: nalogo življenja leto da spolnim zvesto! Srebrna Poroka Fr. Frank in Mrs. Marije Stuše, roj. Pražen, La Salle, 111. rovalo, ker so možgani tako ukazo¬ vali. Kako ganljivo je citati na pr. to-le njegovo pesmico: Za pravo spoznanje življenja Vedno sem prosil Boga! Spoznal Kem ga! Toda spoznal sem pa tudi: Ali ni to možato ? Si morete misiiti, da tako piše in čuti 25 let star fant ? Še en dokaz: Na prvi strani nekega zvezka ima, napisano: ‘‘Geslo mojega življenja bodi; Ne delati dobrih del za hvali) in baharijo. temveč za Boga in večno plačilo!” AVE MARIA KOLEDAR 62 Značilni so še ti-le zapiski: “Krepost! Kakor si lepa, tako si težko dosegljiva! Ravno zato si pa tako dragocena, ker si tako težko do¬ segljiva!” “Vsak svetnik je pustil svet boljši kakor pa kakoršnega je našel!” Pri tej njegovi globoki vernosti pa se posebno lepo blesti njegova otro¬ ška ljubezen do Marije. L. 1918. si je za maj, torej za zad¬ nji maj svojega življenja sestavil po¬ sebne “šmarnice”, katere je oprav¬ ljal celi mesec. Obrabljene strani zvezka pričajo, da ga je imel Jernej pogosto v rokah. Mesecu maju za to leto je dal ime: “V službo k nebeški Kraljici!” Cel mesec majnik si je razdelil v tri dele: Od 1. do 12. maja je obstajala nje¬ gova šmarniška pobožnost v teh-le točkah: 1. Izpraševanje vesti. 2. Molitev. (Kesanje.) 3. Pridi sv. Duh. 4. Zdra¬ va morska zvezda. Namen teh šmarnic je, 1. da si iz¬ prosim od Boga milost pravega spo¬ znanja, 2. pravo ljubezen do Marije, 3. da izženem iz srca posvetnega du¬ ha, 4. da napolnim svoje srce po Ma¬ riji z duhom Jezusovim in ljubeznijo božjo. Drugi del “šmarnic” je obsegal dneve od 13. do 21. maja. Tu se po- sel)n o lepo vidi njegov duh. Vspored te pobožnosti je bil : 1. Pridi sv. Duh, napolni srce ubogega greemka, (po “Vodniku” M. D.) 2. Zdrava mor¬ ska zvezda! 3. Večkratni vzdihi med dnevom pri delu: “Gospod, samo to mi daj, da vidim!” "D« * ^ znam Tebe in spoznam sebe. 4. Ju- tnriije. 5. Rožni venec. 6. Spomni 7. Premišljevanje 0 Mariji. M Tretji del “šmarnic”, zadnjih 10. dni, si je določil: 1. Neprestano pr e . mišljevanje Jezusa. Skušati razumeti njegovo življenje. Vzbujati srčno brenenenie se mu vedno bolj bližati z mojim življenjem kot svojemu ide¬ alu. 2. Posebno premišljevati Njego¬ vo trpljenje in Njegov križ. 3. Ob¬ čudovati neskončno ljubezen do nas zlasti v treh naj žarne jšili zvezdah, na katerih se ta ljubezen najčarovi- tejše odseva: Križ, Tabernakelj, Presv. Srce! 4. Ponoviti vse molitve k Mariji z dostavkom litanij presv. Imena. 5. Z veliko pobožnostjo in re¬ sno pripravo prejeti sv. zakramente. 6. pred obhajilom prositi Marijo, naj prejme moje srce, naj mi pomaga, da vredno sprejmem Jezusa. 7. Popolna izročitev samega sebe Jezusu. Za sklep teh šmarnic si je pa sesta¬ vil dolgo molitev, katero pravi, da je puuouu. Molitev je tako ganljiva in je izliv tako globokega čustva, tako globoke vere, tako velikega hrepenenja po či¬ stem in poštenem življenju, da silno škoda, da je prostor tu v Koledarju prekratko omejen, da je ne moremo priobčiti. Po teh izlivih vroče mo- litve se jasno kaže plemenitost tega fanta. Mati Manja, naj raje nreie umrem, kakor da bi kdni l P 7 bi, predno bi izgubil vero J - i slaba pota ...!” j e rnolH še Ko sem čital to molitev q ' ma;]a ' nil: “Zdaj vem, zakaj si ioral If' ti, Jernej, v cvetu svoio 7 Umre ‘ Tvoja molitev j e pa č bilo m i . adosti! Ua utišana!” 3. Jernej 2upan Jernej Zupan j 0 bil tmv narodnjak. Ul UavduSon AVE MARIA KOLEDAR G3 Mislim, da je najbolj značilno zanj, kar je napisal v ti-le pesmici; Avstriji, pravijo, na J poje se slava? Baje nam je mnogo Že dobrega dala. Narodnost našo nam je ohranila, ko ona še v prvih povojih je bila. Toda molčite, sovragi, molčite! Nikar nas za nos ne vodite! Avstrija vedno je eno hotela eno le dolga že leta želela: Kako bi nas spravila v grob. Meč je brusila, da bi ga zarila Slaviji naši globoko v srce. * To je kratka črtica o našem bla¬ gem Jerneju! Naj bode to primeren spominček na grob tega blagega mladeniča, kajti zaslužil si ga je. Naj bode pa ta njegov spominek lep nauk našim fantom! Fant, glej krasen zgled! Še ti tako! Slabi tova¬ riši te vabijo na slaba pota! Jernej te s svojim zgledom vabi za seboj! Za kom boš šel? Poglej življenje obeh: Jernejevo in tvojega slabega tovariša — pa se ti ne bode težko odločiti. * # * Ti pa, dragi Jernej, počivaj v mi¬ ru v hladni zemljici! Pri Mariji pa ne pozabi tudi tisočev slovenskih fantov! Prosi zanje, da bodo šli za teboj. Jezus moj zaklad si ti Srce mojega srca! O zato ,pa čutim rajski mir naj je tudi brez zlata. Vse sladkosti Ti si vir, K sreči moji ti si ključ. O, zato pa čutim rajski mi, ko me obseva tvoja luč. Jezus, Ti zaklad si moj, Ti duše moje si srce. O daj, da združen bom s teboj Živ in mrtev veke vse. (J. Z.) * Ne prizadevaj si vedno vrhunec doseči, temveč zadovolji se s tem, ako si duh svoj nagnil do premišljevanja. Ako si pa to dosegel, dosegel si veliko. (J. Z.) * Kdor ne razume sovražnikov ljubiti, naj se ne Imenuje kristjana. (J. Z.) Kdaj si začela spoznavati svojega moža? — Takrat, ko sem ga prosila za novo obleko. (J. Z.) * Človek mora veliko vedeti, da ve, kako malo ve. (J. Z.) * Usmiljenje in dobrotljivost, sti podobni reki: Čim globokejši sta, tem bolj sta tihi. (J. Z.) * Do sreče pridemo, ako si prizadevamo za čednosti. (J. Z.) Do čednosti pa pridemo, ako naš duh nadvlada telo. # (J. Z.) Krepost — kakor si lepa, kako si težav¬ na in ravno zato si tako dragocena, ker si tako težko dosegljiva. (J. Z.) I REV. ALOJZ KRAŠOVEC Dne 3. marca ponoči je umrl v So. Chicago slovenski župnik Rev. Aloj¬ zij Krašovec. Dobil je pljučnico (influenco), ki ga je v 48. urah po¬ ložila na mrtvaški oder. V nedeljo, to je dan popreje, je zjutraj še ma¬ ševal. Toda le z veliko težavo. Po prvi maši je legel in ni nič več ustal. Rev. Al. Krašovec je bil rojen v Kankekee, 111. 1. 1892, kjer imajo njegovi stariši farmo. V mašnika .je bil posvečen 1. 1904. Najprej je bil nekaj časa župnik pri Sv. Stefa¬ nu v Chicagi. Nekaj let je bil po¬ tem kapelan v Jolietu. Ko je Rev. Pr. Šuštaršič odšel v staro domovi¬ no, nadomestoval ga je ReV. Krašo¬ vec. Od 1. 1911. je bil župnik v So. hicago, kjer je tudi umrl. Pokojni Rev. A. Krašovec je bil jako vesten in točen v svoji službi. To pričajo vse farne knjige izza nje¬ govega pastirovanja. Bil je vzlasti vesten in natanjčen v svojem bre¬ virju, t. j. duhovskih molitvah. No¬ beno delo bi ga ne moglo odvrniti, da bi ga ne bil opravil o pravem ča¬ su. V So. Chicago je imel težko sta¬ lišče. Marsikaj je prestal. Pokojni Rev. Krašovec je bil tudi naš podpornik in dobrotnik. Bil je član Zveze, naročnik Ave Maria in nam rad pomagal pri naših podjet¬ jih. Večkrat nam je tudi kake no¬ vice sporočal. v slovenskega duhovnika in župnika, ter našega dobrotnika pri¬ poročano v molitev in blag spomin. Truplo so odpeljali v Kankekee. AVE MARIA KOLEDAR 65 PRIJATELJU V ALBUM Rev. Anton Soj ar. Bodi junak, ti, — dvigni ti glavo! Tiho prenašaj — svoje gorje! Volno trpečim — pojem jaz slovo, v prsih jim bij o — hrabro srce. Mati trpela je, — ki te rodila. Oče tvoj bil je — tudi trpin. Zate oba sta — mnogo molila. Bodi obema — časten spomin. Narod Slovenski—je narod junakov. To zgodovinsko — opeva pero. Kdaj si ti videl -— bolj hrabrih vojakov ?— Kaj bi ti žalosten — klonil glavo? Bodi junak ti -—- vsaj si sin Slave. V britkih se urah — čisti značaj! Beda, trpljenje — rodi može prave. Križeva pota — vodijo v raj. GORIŠKA VELIKA NOČ Samo za hip je solnce prisvetilo in pala je tema ... Na vekomaj ? Kdaj zopet nam zasije zlat smehljaj? Nad tisoč let to srce je molilo, da vzide luč, in v črno noč blodilo in čakalo, da vstane nov sijaj. Le hip — za vedno nam je vgasnil raj, ko brat je prost, se solnce nam zmračilo. Povejte, kdo bolj siromak je zdaj med siromaki? Luč vam prisvetila, a črne sence pale so v ta kraj! Tn naša srca so bolesti vpila: “O Bog, ki daješ luč, odvzemi noč, o Bog, daj novo vero, novo moč!” FRANK P. INDIHAR. Gilbert, Minn. — Edini Gilbertski domačin, ki je prinesel naj višjo žrtev za svojo domovino, je bil Frank P. Indihar. Bil je ubit v bitki 27. septembra. Njegov vojaški ka¬ plan Rev. C. Call je osebno pisal sta- rišem in jim naznanil žalostno vest in se jako pohvalno izrekel o blagem mladeniču. — Frank Indihar je bil rojen v Biwabik 12. sept. 1896. Šolo je izdelal v Gilbertu. Njegovi stariši so izmed naj starših Gilbertskih dru¬ žin. — Frank je bil jako priljubljen fant. — Bil je tudi član društva Sv. Alozija štev. 161. K. S. K. J. Blagi mladenič naj v miru počiva! Hudo je, lcdor nima matere! — Hujše je, kdor jo ima, pa ne more z njo govoriti! - Najhujše pa je, kdor jo ima, pa more z njo govoriti — pa noče! /j 7 n > AVE MARIA KOLEDAR Druga zlata zvezda Service Flag v Chicago, lil. Zadnji naš vojak, ki je padel na francoskem bojišču je bil Lojz A ei- biščar. Rojen je bil v Pittsburghu, Pa., 13. maja 1897. Šel je k vojakom prostovoljno iz navdušenja za svojo zvezdnato zastavo. Njegovi stariši žive v Chicago že nad šest let in Mr. Verbiščar je član cerkvenega od¬ bora. Oba brata sta se tako dobro držala pri vojakih, da sta oba že prvo leto postala sarženta. Pokojni Alojz je služil pri Co. L 11 Inf. v Čamp Fo- rest, Ga. Od tod je odšel na Franco¬ sko. Zadnji čas je hodil tudi v sig¬ nalno šolo. Nekaj dni še pred smrtjo je dobila mati $45.00 kot njegovo podporo starišem. Ker nam je dal sobrat John Verbi¬ ščar na razpolago zadnja Louisova pisma, pisana pred njegovo smrtjo svojini starišem, prinašamo na tem mestu ta pisma, ker sta precej zani¬ miva, prevsem polna spominov na chicaško mesto in želja po sliki očeta in matere. t Alojzij Verbišar. P. S. Kako se Vam dopade prilože¬ na spominska kartica s Francoske¬ ga? 11. avgusta 1918. Dragi mi:—- Samo nekaj vrstic, v spričbo, da se počutim dobro. Nam se godi tukaj fino, tudi vreme imamo lepo. Sedaj hodim v signalno šolo, kjer se mi prav dopade. Sedaj smo utaborjeni na nekem zelo mirnem in varnem prostoru, da se nam vsled tega ni po¬ treba razburjati. Stavim, da je v dragi in nepozabni mi Chicagi sedaj tudi prijetno. Nič bi ne oporekal, če bi bil sedaj zopet tamkaj. S prisrčnimi pozdravi do vseh Vas Vaš sin Louis. _j kj unči ncimeiijer. ljubljeni Louisovi materi menda zadnji pozdrav. Kartica ima na za« nji strani lično v svilo izdelane grl ententnih zaveznikov, pod isto je \ všit napis “Suvenir de France’' označbo “To my dear Mother” (M ji dragi materi) s sledečimi vrstic mi: “Draga mati! To Vam pošiljal da boste znali, da se imam dobro 1 spominsko kartico sem kupil za V v nekem malem francoskem selu Vaš zvesti sin Louis Zadnje pismo katero je pij * rišem pokojni Louis Verbiči! dni pred smrtjo sc K l as i slede«« A VE MARIA KOLEDAR 67 16. avgusta 1918. Dragi mi:— Prejel sem Vaše težko pričakova¬ no pismo. Veseli me, da je doma vse v redu. O bratu Antonu nisem zadnji Čas nič čul, upam, da dobim od njega ka¬ ko pismo v kratkem. Povem Vam odkrito, da kadar pre¬ biram pismo z doma, se mi zdi, kot bi bil z Vami v Chicagi. Sedaj bi se imeli v Chicagu dobro, ker bi se ko¬ pali v jezeru. Tudi tu se fino zaba¬ vam, kolikor mi je mogoče. Zdrav sem tudi. Prejel sem tudi sliko sestre in eno kartico brata, ki hodi v šolo. Jaz hodim tudi v šolo (signalno). Veseli me, da sta mati in oče zdra¬ va. Pošljite mi sliko, katero bom imel v dragocenem spominu. S pozdravom do vseh ostajam udani Vam Louis. Naj mlajša žrtev za domovino. Najmlajši vojak cele ameriške voj¬ ske je bil gotovo Mathew Duller, siv Alojzija Duller ja iz Chicage, 111. Ro¬ jen je bil v Chicago 9. avgusta 1902. Nosil je še kratke hlače, komaj 15 let star, se je priglasil za vojaka, ko so Združene države napovedale voj¬ sko Nemčiji. Mladi Matevžek, izvanredno moč¬ no razvit ali zraščen si je nekega dne lanskega meseca septembra izposodil dolge hlače svojega starejšega brata in se je podal tebi nič, meninič v me¬ sto v mornarični naborni urad. Ondi se je izjavil, da je že 18 let star, na¬ kar so ga poslali v svrho izvežbanja v Great Lake Naval Station, blizu AVaukegana, 111. Ker ni ta vojašnica dosti oddaljena od Chicaga, je prišel ponosni mornar Matthew Duller več¬ krat na obisk k svojim starišem sem¬ t Math Duler. kaj v Chicago; zadnjič smo ga videli tukaj o Božiču. Zatem so ga pridelili na bojno ladjo “ Annapolis”, kjer je je lepo in vestno zadržal, da je po¬ stal kmalu mornar I. razreda. Ta bojna ladja je opravljala službo v mehiškem vodovju v Tampico, Me¬ hika. Ko se je vrnil naš mladi Matthew nekega dne lanskega meseca septem¬ bra iz mesta od nabornega urada, je ves navdušen in vesel povedal svo¬ jim starišem novico, da se je prosto¬ voljno priglasil za mornarico. Zaeno je pa tudi prosil očeta in mater, da naj ga ne izdata vsled tega, ker je povedal, da je že 18 let star. Njego¬ va edina zelja je bila iti čez morje in se boriti s sovražnikom za svojo ljubljeno domovino. A VE MARIA KOLEDAR Mornar Matevž Duller je večkrat pisal domov svojim starišem, kako je vesel, da je pri vojakih. Ker je bil prestavljen v drugo mesto, je mislil pri tej priliki še obiskati očeta, ma¬ ter, brate in sestre v Chicagu; nakar so mu stariši poslali tudi nekaj de¬ narja za potne stroške; denarno pi¬ smo je pa došlo žal nazaj. Mater je ta stvar zelo skrbela; pričakovala je uro za uro, dan za dnevom naznanilo od svojega ljubljenega Matevža, ke- daj bo prišel na dopust, Dne 10. aprila 1918 so prejeli nje¬ govi stariši od mornaričnega depart- menta brzojavko, da je bil sin Ma¬ tevž dne 5. aprila ubit v mestu Tam- pico, Mehika. — Kdo si more pri tem misliti razočaranje in žalost osobito skrbne matere? — V tej brzojavki j e bilo tudi vprašanje, če naj vlada po¬ šlje truplo ubitega Matevža v Chica¬ go ali ne. Dullerjevi so se takoj na to brzojavno odzvali, da želijo svo¬ jega sina domov. Pogreb se je vršil 17. aprila 1918. dopoldne ob 10. uri iz hiše žalosti v slovensko cerkev, od tam pa na Re- surreetion pokopališče na Summit. Mislimo, da tako veličastnega pogre¬ ba še ni imela naša slovenska nasel¬ bina v Chicagu. N. v m. p.f A VE MARIA KOLEDAR 69 VSE ZA JESUSA. 0 kak rad bi kaj napisal, kar ostalo večno bi! Ker vse drugo čas bo zbrisal. Vse črnilo obledi. O kak rad bi nekaj ljubil, kar je stalno in zvesto! Ker vse drugo bom izgubil! vse nestalno je tako! O, kak rad bi dal življenje, da ne živel bi zamanj! Kaj je svet? Samo trpljenje, le prevara! prazen sanj! * * * A zato: pa besedo pišem samo eno: Jezus! srce ljubi samo Enega: Jezus! enemu življenje posvečeno: Jezus! Eden moj samo je, jaz njegov: Jezus! ČASTITI BRAT VIKTORIN PERC, O.F.M. Zivljenjepisna črtica, dragemu sotrudniku in sobojevniku v blag spomin spisal K. Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. OLEDAR “Ave Maria” po¬ greša letos zelo veliko, po¬ greša brata Viktorina. Lan¬ ski Koledar je pomagal urediti, da, kar je bilo okrasitve in uredniškega dela, je bilo skoraj vse njegovo delo. Letos ko urejujemo ta letnik Ko¬ ledarja pa brat Viktorin že spi večno spanje. Tam v Brooklynu, na poko¬ pališču presv. Trojice, na lepem vzvi¬ šenem prostorčku je nov grob ko¬ maj zaraščen. Tam leži ta navdušeni in neumorni delavec za Boga in za bližnjega! Tam počiva mož, ki je pa¬ del v prezgodni grob kot živa žrtva ljubezni do Boga in naroda. Njego¬ va duša se pa gotovo že veseli pri Materi Mariji, za katere čast se je toliko trudil in žrtvoval. Preveč je delal in preveč se je žrtvoval, zato so slednjič tudi njegove sicer juna¬ ške moči opešale in umrl je v najlep¬ ši dobi, komaj 35 let star. Brat Viktorin je bil ozko v zvezi h Koledarjem “Ave Maria.” Zato če kdo, zasluži v prvi vrsti on, da mu postavimo primeren spomenik v ko¬ ledarju “Ave Maria”. On je bil, ki je tako požrtvovalno pomagal vse letnike urediti in okrasiti, da se nam zdi, da bi več letnikov ne bilo tako lepo okrašenih, ne tako lepo ureje¬ nih, kakor so bili v resnici, ko bi nje¬ ga ne bilo. Naj bodo torej te vrstice v hvalež¬ ni spomin možu, ki zasluži, da ostane njegovo ime v hvaležnosti v spominu ameriških Slovencev. * * * __ j-ooo v rreboju na S shem, sin jako premožnih knu starišev. Njegov starejši brat , v šolah v Mariboru in je sto ■Frančiškanski red. To je Rev. 1 lip B. Perc O. F. M., večletni gi jan in župni upravitelj v več 2 jah na Štajerskem. Tudi mla brata so dali v šolo v Maribor, ker so ga potrebovali doma za moral je pustiti gimnazijo in doma pri stariših. Vendar ga ' AVE MARIA KOLEDAR 71 AVE MARIA KOLEDAR klic za redovni stan vabil tildi kot kmečkega fanta v tiho samostansko celico za bratom. V najlepši možki dobi, v 25. letu svoje starosti, se je odločil, da pusti doma posesitvo in vse in odšel je v samostan, kjer je bil sprejet 10. januarja 1908. Prvo svojo redovno obljubo je naredil 10. januarja 1909. Iver ni znal nobene¬ ga rokodeljstva, dali so ga predstoj¬ niki v kuhinjo, kjer se je pa kmalu tako izuril, da je bil znan kot naj¬ boljši kuhar in še častniki so poši¬ ljali svoje “kohe” k njemu v šolo. Toda le malo časa je bil v kuhinji. L. 1903 so ga predstojniki poslali v Ameriko skupaj s še enim bratom, ko se je ustavila prva slovenska frančiškanska družina v Rockland Lake, N. Y. Tu je pa dobil v svojo oskrb upravništvo “Ave Maria,” katerega je vodil do 1907, ko smo začeli z lastno tiskarno. Tedaj je bil pa določen za .poslovodjo tiskarne in pod njegovim vodstvom se je ti¬ skal prvi slovenski Abecednik, Slov. Angleški katekizem, prvi Slov. Am. Molitvenik in vse knjige Zveze Kat. Slovencev. Ko smo prevzeli tednik “Slogo,” postal je še urednik tega lista. Poleg vseh teh služb je pa še ve¬ liko pisal za “Ave Maria”, za Kole¬ dar, za knjige Zveze Kat. Sloven¬ cev itd. Sestavil je molitvenik “Ave Maria” in prestavil in priredil več iger za slovenski oder. Na društvenem polju je bil jako marljiv. Takoj, ko je stopil v druš¬ tvo Sv. Jožefa K. S. K. J. v Brook- lynu, je bil izvoljen zapisnikom. Krepko je pomagal pri tem društvu urediti zamotane razmere, ki so se razvile v velik prepir. Tedaj je stanoval v Broklynu na Nassau Ave. Ko so pa Slovenci v New Torku dobili lastno cerkev i n so se Slovenci in Slovaki ločili, te. daj je bil tudi brat Viktorin pr e . stavljen v New York, kamor je Ž e preje prišla “Ave Maria. Ko so se začele homatije pri društvu sv. Frančiška v New Yorku in je bilo društvo v nevarnosti, da bode celo odpadlo od Jednote, se je brat Vik- torin zavzel za društvo, z velikim trudom navdušil vse, kar je bilo do¬ brih članov, da so se združili nazaj in rešili društvo. Vzel je tudi sam prestopni list in pristopil k temu društvu, katerega navdušen član je bil do smrti. Veliko je storil za nje¬ gov napredek, to vedo člani tega društva. Pri podružnici “Iliriji” S. N. Z. je bil zapisnikar. Ustanovil je slovensko godbo. Društvom, ki so prirejala v cerkveni slovenski dvo¬ rani svoje zabave, je pomagal, koli¬ kor je mogel. Pisal je in prirejal je' primerne igre in jih sam učil. Po¬ skrbel je za lep oder, za “kulise.” Vse to pa je vzelo bratu Viktori- nu ves prosti čas in velik del noči. Ako je sel ven, sel je rad samo k vonL o tekočih vprašanjih društve nega življenja ali politike. Eil^ j navdušen Jugoslovan prav od začet ka vojske in hud sovražnik Avstri je. Preveliko sedenje in premal pregibanja zunaj na zraku, ga j naredilo tolstega in — mu povzroči lo bolezen — in prezgodno smrt. Lansko leto v jeseni, kmalu, ko j zbolel urednik Ave Maria, in je cel delo padlo samo nanj, za list in z Koledar in za vse zvezine knjig' lotila se je “flu” tudi njega. Tod bil je premočne narave, da bi se b veliko zmenil, za njo. Malo je pol' gal. Vendar delo v tiskarni in piša 111 3° kli( * ull >- Ni si dal počitki AVE MARIA KOLEDAR 73 h vi r V f “ prebole V’ kakor je mi¬ slil, to bolezen. Toda samo za kra- tek dpri, Rahela. Nato bom MIRIAM: O, mati, mati, ne vrnite ju! Sni še niste nikoli od K na- li najslabšega berača ! • (Rahela odpre vrata, drugi otroci SARA: Vprašam te, kani pa radovedno gledajo, kdo bo vstopil, ju denemt ze jaz gledala, da se vam nič hude ga ne pnpeti. Mil. g. škof Trobec in Rev. J. Trobec in birmanci iz Rice, Minn. Preblažena devica in Sv. Jožef se prikažejo pri vratih.) MIRIAM: Gospa, moja lepa go¬ spa. Mati, ta-le je. (Hiti nasproti, pozdravit Marijo in sv. Jožefa.) SV. JOŽEF: (Sari.) Prišla sva prosit za prenočišče za nocoj. V go¬ stilnah ni pristora več. SARA: Mi je prav žal, da vama MIRIAM: (navdušeno.) Gospa ima lahko mojo postelj; mož lahko počiva v očetovem stolu tukaj ; (Ma¬ rija se ljubeznjivo nasmehlja otro¬ ku.) SARA: Prav nič se ne spodobi, da toliko govoriš. Tvoj jezik nikoli ne miruje. Otroci naj bodo tiho, kadar A VE MARIA KOLEDAR stariši govore. (Miriam pobesi td a vo.) SARA: Ne, draga moja, mi nima¬ mo prostora. MARIJA: (potegne Miriam k sebi in jo ljubeznjivo poljubi na celo.) Draga moja mala, mi dva se ti lepo zahvaljujeva, da si prosila za naju. Kako ti je ime? MIRIAM: Miriam me imenujejo. MARIJA: Tudi meni je tako ime; samo da meni pravijo Marija. Ne bom pozabila na tebe, moj predragi otrok, in obilno bo tvoje plačilo. Tvoja mati pač ne ve, koga odganja nocoj od svojega praga. Naj se tvo¬ je drobno srčece ne razburja zato. Gospod ne pozabi svojih. (Sv. Jožef položi blagoslovljaje roke otroku na glavo in oba odideta. Miriam hiti k oknu in gleda v temo. Oče vstopi.) OČE: Otrok moj, ali si me čisto pozabil? Noč je ledeno mrzla. SARA: Ne kregaj jih; dva tujca sta nas zamudila. Miriam ju je ho¬ tela kar tukaj obdržati čez noč. OČE: Kje sta, da jima tudi jaz rečem: dobrodošla! (Se vsede na ve¬ lik stol na levi strani odra.) MIRIAM: (se odstrani od okna.) Dragi oče, odšla sta v temno, ledeno noč. (Zajoka.) MIZAEL: (vstane.) Sara, kaj naj to pomeni? Gotovo nisi zavrnila re¬ vežev? SARA: Storila sem to, kar se mi zdi dobro za tebe in malčke. Kdo v§, kako zlo, kakšno bolezen bi nam tuj¬ ci prinesli ob tem času? MIZAEL: (nevoljno.) Ali misliš, Sara, da on, ki redi ptice pod nebom iri zverine na polju, ne misli tudi na nriH in naše male? Veliko napako si napravila, Sara, veliko napako. (Vstane in tava proti vratom na ce- tV katera odpre in klice v noc. Po. duša a nikakega odgovora m. M,- riani gre do vrat.) MIZAEL: Otrok, v katero stran sta šla? MIRIAM: Obrnila sta se na desno in izginila. O, oče! (zajoka.) OČE: Pomiri se, otrok. Sedaj se ne da popraviti. Jutri me boš^ vodi¬ la okrog in ne bova prej prečivala, da najdeva tujca. Če nimata dobre¬ ga stanovanja, ju bova nazaj pripe¬ ljala. Nikdo ne sme reči. da je Mi- zael pognal od svojega praga reveže. SARA: Meni se zdi, Mizael, da si vso stvar preveč jemlješ k srcu. Ti boš otroka čisto pokvaril če mu boš vse dovolil, (zapusti sobo.) MIZAEL: Prijaznost in sočutje moramo gojiti, ne zatreti. Pojdite spat, otroci. Tako dolgo že dolgo ni¬ ste čuli. (otroci pokleknejo pred oče¬ ta za blagoslov. Ko položi roke Mi¬ riam na glavo, pravi:) OČE: Počivaj, malica, ker čaka te dolg, trudapolen dan. v ^™ IAM : Na trud še ne mislim, ce bi le mogla najti tujca. OCE: Lahko noč in Božji angelji na, te varujejo! (Sledi drugim otro kom. Mizael sedi in „ V podpira glavo.) lokama MIZAEL: Nekii i ™ s tema tujcema d! mora vpliv na malo. ’ g e ’ ilr a . ^ ata tak stvari tako jemala k k h Sl ni k ake duše imajo veliko privl^ Nedol2ne seboj. Kaj j e vendar ' lacnost med na mislila? (Vstane ) rk doh,-a *«- komt,, če obžalujem T niS ne k°' in ž!a bo« d Utri bom (Zapušča sobo skrb . skat tuica d a s palico, rp i 110 iskajoč Ki/' nekaj čašo ! °der . 1/ao - vstl) Pi , AVE MARIA KOLEDAR 81 MIRIAM: Ase moje sestre mirno spe. jaz pa ne moreni spati. Upala sem, da bom našla tukaj očeta, pa tudi ta je šel spat. (Gre k oknu in pogleda ven.) Kako burja pilia okrog hiše. (Se vrne na oder.) O, draga gospa, ko bi vedela, da si do¬ bro zavarovana. (Se vsede na očetov stol.) Kaj noč? Tema nam ne ško¬ duje, vendar se jo otroci boje. Solčna luč je tako lepa, pa moj oče je ne vi¬ di. Še svojih otrok ne vidi! Res, videl je druge, mene pa ni nikoli vi¬ del. Ivo bi pač jaz mogla trpeti za njega! Jaz,kaj pa sem jaz? Uboga revna stvar, ki ni za nobeno rabo; oče pa bi lahko marsikaj dobrega storil. Bog že ve, kaj je bolj prav. (Se naslone nazaj, zapre oči, pa hi¬ tro skoči po koncu.) Kaj! jaz naj spim, ko moja lepa gospa gotovo ta¬ va po temi ? Ali je res, da ni v ce¬ lem našem mestu prostora za njo? Naše lepo mesto! Kaj je naša mati brala o njem v svetem pismu? “In ti Betlehem, nisi nikakor naj¬ manjši med vojvodi Judovimi; kaj¬ ti iz tebe bo prišel vojvoda, ki bo vladal moje ljudstvo Izrael.” Da bi pač včakala ta dan! (Gre zopet k oknu, katero naj ima dolge, temne zavese, za katerimi je skrit angelj varuh.) MIRIAM: Kaj je neki ta velika svetloba na nebu? Stoji mirno.) Še svetlejše je, kakor prej. Kaj to po¬ meni? Tam zadaj za hribi je, kjer pastirji čuvajo čede, kakor mi je oče AVE MARIA KOLEDAR povedal. (Gre od okna in angelj ea¬ rlih za njo.) če bi le prišla nazaj; pustila bi jih noter, ker oče tako že¬ li in — (stopa nazaj, ko vzre ange¬ li a.) ANGELJ: Ne boj se, Miriam. Ne bom ti nič hudega storil. Ali ne veš, da je Bog svojim angeljem zapove¬ dal,da te varujejo? Potem se ti ni treba bati, moja mala. MIRIAM: Sedaj se te ne bojim; vstrašila sem se pa, ko sem te za¬ gledala. ANGELJ: Zavij se in hodi za me¬ noj. MIRIAM; Moj plašč je tam v oni sobi in bojim se, da ne bi zbudila drugih: (Gleda okrog sebe.) Saj lah¬ ko vzamem očetovega, saj ga večkrat nosim. (Vzame velik plašč s kluke blizu vrat, gre na sredo odra in ga ogrne. (Angelj drži vrata odprta in oba gresta ven.) (Zagrinjalo pade.) Ko se oder pripravlja se lahko po¬ je kako daljšo božično pesem pred zagrinjalom. DRUGI PRIZOR. Angelji pojejo “Adeste fideles” predno se zavesa dvigne. Betlehem¬ ska votlina. Preblažena Devica kle¬ či na desni strani pri jaslicah, sv. Jožef na levi. Na desni, levi in v ozadju kleče angelji. Pastirji na obeh straneh v ospredju. Vsi kleče v globoki ponižnosti. Angelj varuh vstopi in vodi Miriam za roko. 0- trok se začudeno vstavi. Ne reče ni¬ česar dokler ni “Adeste” skončan. MIRTAM: (Angelju varuhu.) Kaj naj to pomeni? (Marija se obrne, ko začuje glas.) MARIJA: Pojdi sem, moj otrok (drži roko stegnjeno proti Minam, ki se približa brez strahu.) MIRIAM: Draga gospa, vendar sem te našla. Če bi bil mo, oce do¬ ma, bi te ne bili nikoli odpodili. . (Marija položi roko okrog n,e in jo privije k sebi.) MARIJA: Naj se ne vznemirja tvoje srčece. Vidiš! (Jo napravi, da poklekne.) Poklekni in moli! Glej, tvoj Bog, tvoj Zveličar, tvoj Mesija, katerega so želeli videti narodi, je postal malo dete za tebe, moja mala. (Miriam se globoko priklone med tem, ko angelji pojejo kako priklad¬ no pesem. Da je petje mogočnejše, naj bodo pevci tudi za odrom. Neka¬ teri moški glasovi narede dober vpliv. Ko petje pojenja, Marija vstane, vzame Jezusa, se vsede na kako prikladno stvar in drži Jezusa tako, da lahko Miriam poljubi noge. Potem Miriam odgrne svoj plašč.) MIRIAM: Draga gospa, ti in dra¬ go dete zmrzujeta. (Vstane in ogrne plašč Mariji.) Prosim te, vzemi to. Ko bi pač imela kaj boljšega za nje- ga m Tebe! (Marija zavije Jezusa v piasc m se nasmehne Miriam, ki zo¬ pet kleči pri Marijnih nogah. Ma¬ ri,a vrne plašč.) aS ; -a ti, K a še Bogu ne moieš dati tV0 ' le ’ te ' ^etov; Njemu in tebi'? Ka »*« ne dal MARIJA; Vem u ne samo plašč, amrnk^ * a rad dal 5 Kliub temu g a Vz £. Vse > kar ima. z, utr a j vstal, m ? ln ko bo oče m oba bota prejela pla§ 2em Z T-V N ° »nS 101 ° da- m ° J Eož -l‘ Sin Po gabiti, da VSa ko stvar. 83 A VE MARIA KOLEDAR CIKLAM:: Toda, draga mati, kaj naj dani Božjemu detetu?” MARIJA; Ničesar drugega ne že¬ li, kakor nedolžno srce. Pusti je pri Njegovih nogah in imej j e vedno ta¬ ko čisto, kakor nocoj. Pojdi sedaj! Tvoj angelj te bo peljal nazaj v oče- to v o naročje. (Miriam še enkrat poljubi deteto- ve noge, tudi Marijino roko, vstane in odite v angeljevem spremstvu. Angelji pa pojo “Gloria in Excel- sis.’ ’ Zavesa pade.) TRETJI PRIZOR. Isto, kakor v prvem prizoru. An¬ gelj vstopi z Miriam. ANGELJ: Počivaj sedaj do jutra in ne pozabi, kaj ti je obljubila tvo¬ ja mati, moja Kraljica. (Pelje Mi¬ riam do velikega stola in ostane pri njej, dokler Miriam ne zaspi. Zagrinjalo pade. ČETRTI PRIZOR. Isto, kakor prej. Oder mora biti dobro rasvetljen. Mirian še spi na tolu. Mizael pritava s palico v roki. Tipanje s palico zbudi otroka, ki hi¬ tro vstane in steče očeta pozdravit. MIRIAM: Dobro jutro, dragi oče. MIZAEL: (začudeno.) Dobro ju- >, moja mala. Ti si pa zgodaj po¬ nču in pripravljena za najino iska- - (Miriam ga vodi k stolu in že¬ to gleda po plašču. Najde ga na zi, kamor ga je angelj položil 'bno zavitega. Vzame ga in se P n ' ža očetu.) MIRIAM* Ali te ne zebe Zgodaj traj, oče moj? Naj te ogrnem s •ščern. Privij si ga prav okrog a. Mizael gleda proti dekletu. njenem glasu pozna razburjenje* De¬ dca stopi nazaj in dene obe roki ua srce in gleda verno očeta.) MIZAEL: (se ogrne s plaščem.) Mrzlo jutro je res, kakor praviš, to¬ da zahvalimo Boga za vsako stvar. (Stopi na noge in objame otroka.) Moj otrok, mala moja, sedaj to vi¬ dim ; nikoli te še nisem videl prej. Kaj to pomeni? Kaj si storila, da se mi je vid vrnil? MIRIAM: Jaz nisem ničesar sto¬ rila. Videla sem Mesijo in Njegovo mater, katera mi je rekla, naj te ogrnem s plaščem, v katerega je snoči zavila svoje dete. MIZAEL: Snoči? Mesijo! Gotovo otrok, sanjala si — sanjala sladke sanje v svoji nedolžnosti. Sloveči Tom z otoka Suva (Fidii) ki ja pojedel ie 29 zen.k m 3 mozke, predno je bil kr.cen. AVE MARIA KOLEDAR MIRIAM: Ne, oče moj, niso bile sanje. Kajti povedo oči? Ali sanjaš, da vidiš mene in vse okrog sebe? MIZAEL: Res je, moj dragi otrok. Ali mi neboš povedala, zakaj nas je Gospod vnovič blagoslovil. MIRIAM: Da, oče; vse ti hočem povedati. Najprej se vsedi — tako, ko seoče vsede) — prinesla bom stol¬ ček k tvojim nogam — tako (se vse¬ de k njgovim kolenom) — sedaj ti bom pa vse povedala. (Sklene roki na očetovih kolenih'in ljubeznjivo gleda v njegov obraz. Oče položi roko na njeno glavo in ji vrača po¬ glede.) MIRIAM : Začeti moram z vče- rajšnim dnevom. Ko sem stekla po¬ zdravit lepo gospo, se je ta sklonila na malem osličku in rekla: '‘Ljubim te, moja mala.” Oh, oče, ko sem slišala njen nizek glas, kakor sladka godba, mi je kar srce poskakovalo. Prijazen mož zraven nje se je samo nasmehnil in rekel: “Bog te blago¬ slovi.” Gledala sem za njima, dokler jih pot ni zakrila. Stala sem, dokler me sestre niso poklicale. Cel večer sem bila, kakor v polsnu, dokler ni¬ sta prijazna tujca prišla v hišo. Mi¬ slila sem, da bo moje revno mlado srce počilo, ko ju je mati odslovila. Šla sem spat, kakor si mi velel, pa ni bilo mogoče počivati, ko sem mi¬ slila, kako gospa hodi okrog ponoči in v mrazu. Nisem si upala zbuditi mojo sestro Estero. Vstala sem in prišla sem ter sedela nekaj časa na stolu. Potem sem šla k oknu, da bi morda opazila tujca. Oče, videla sem veliko luč na nebi, nad hribi, kjer pastirji čuvajo svoje čede. Zelo sem se čudila. Ko sem se vrnila od okna, sem opazila angelja v sobi. Zelo sem se prestrašila, pa angelj mi je rekel, naj se nikar ne bojim, ampak grem z njim. Moj plašč je bil v spalnici. Ker nisem hotela zbuditi diugih, sem vzela tvojega, oče, in sla ven. MIZAEL: Kam, otrok. tv rTRTAM• Ne vem kam; ali na Jod "ali zahod, sever ali ju* Ko sem prišla ven, sem zopet zagledala luč. Zdelo se mi je, kakor da^ sva se dvignila v zrak in šla nad hišami in drevesi. Ko sva se spustila na zemljo, me je angelj peljal v votlino v hribu. O, oce! Kako naj ti pov em, kaj sem videla? Votlina je bila pol¬ na nebeške svetlobe in polna je bila angel jev do zadnjega kotička. Ne¬ kaj pastirjev je klečalo pri vhodu. Moje srce je kar poskakovalo, ko sem zagledala gospo in prijaznega starega moža. Vsak na eno stran niz¬ kih jasli sta klečala, kjer je na slami ležalo nežno dete. Obdajala ga je svetloba, toda bila sem tako vesela, ko sem zagledala tujca, da skoraj ni¬ kogar drugega nisem videla. Potem me je Marija, tako ji je namreč ime, poklicala k sebi in velela naj po¬ kleknem in molim lepega deteta, na¬ šega Boga in Zveličarja. Nato je pe¬ la množica angeljev. — O, kako lepo De pela, oče! Ko so nehati peti, sem Man 3 i ponudila tvoj plašč, ker je bi- db Z l 0m t r2l -r S - Te do- velela drag a gospa j« ’ kakor mi je 0bm ' kak » - bo tvoj •lasmi ln kako AVE mari a boš srečen še dolgo, dolg 0 č«. ,, te bo Bog tako poplačal J t Da vedela. v ’ Pa “«em JIIZAEL: Čudna zgodba t »M Otrok Mesija, Izraelov Bog’ rojen v votlim, v hlevu, kateri še 2n ’ zverine n, pripravno stanovanj Res, Božja, pota niso naša pota, Ta¬ ko je hotel, da se dopolnijo pisma V svoji zaslepljenosti smo pozabili na prerokbe, moj otrok dragi. (Vsta ne.) Miriam, ali misliš, da bi me mo¬ gla dovesti k hlevu? MIRIAM: Ne, oče; ne znam pota. Strehe niso podobne hišnemu proče¬ lju. Lahko pa poskusiva; angelji nama bodo pomagali. Ali bi ne bilo prav, če zbudiva mater in sestrice, da se vesele z nama? MIZAEL: Ne mala moja; mislim da je boljše, da počakava, da zopet vidiva angel j e. Morda je kak vzrok, da hočejo imeti prostor prikrit. Zato ne pravi nikomur, kogar srečaš. MIRIAM: Gotovo jih boš pripeljal s seboj, da ostanejo pri nas? MIZAEL: (se začudi.) Ne veš, kaj govoriš, otrok! Ali je revno Mizaelo- vo stanovanje pripravno za Onega, čigar sedež je v nebesih? Resnično, otrok, cesarjeva palača, ne, najsve¬ tejše v krasnem jeruzalemskem templu ni pripravno stanovanje za nebeškega kralja! MIRIAM: Oče? snoči ni 'bilo nobe¬ nega kralja, da bi Ga bil pozdravi . Le nekaj revnih pastirjev, kakor nn •i e povedal angelj, so angelji po 1 f; aji, da Ga molijo. Odtod čudovita Ke nad hribi. MIZAEL: Vidiš, otrok, ker so P ' S1 ’ r ji, kakor ti, nedolžni in v ne , žarjeni. Hiti otrok, solnce ze /:i izza hribov. Ogrni plašč m s !*' e\firiam gre v drugo r, e ogrnjena s plasečm. koledar grno s\ojega.) Prcdno pa greva, za- zalivalnopesem, katero je pel • . nil adenič, čegar ime je tudi mo- •le ime. Tukaj oder potemni, da lahko pri- e a angelja varuha na oder in še ' v ec drugih angeljev zaporedoma Psalm “benedicite” ali “canticum tnum puerorum.”) Zavesa pade. PETI PRIZOR. Betlehemska votlina (brez pastir¬ jev). Marija sedi z Jezusom v naroč- ,lu.. Sv. Jožef stoji blizu nje. Iz le¬ ve strani vstopijo Mizael, Miriam in an gelja varuha. Gredo do Marije in P^leknejo. Marija stoji pokoncu in drži Jezusa v počeščenje. Angelji mogočno zapoj o Sanctus in Bene- dictus. — Iz New Yorike luke. AVE MARIA KOLEDAR OČETOVA LJUBEZEN. Bilo je za časa velikega štrajka v Chicagi pred več leti. Cele tedne je že delavstvo pohajalo brez dela po ulicah in čakalo ureditve prepira. Jacob Cvek je bil tudi zaposljen v tovarni in ker so vsi delavci pustili delo, pustil ga je tudi on. Delavska solidarnost mu je bila nad vse. Ko je šel zadnjič domov iz tovar¬ ne in je nesel svojo plačo domov že¬ ni, bolelo ga je srce. Dolg pri gro- cerju, dolg pri mesarju, mleko treba plačati, Johnek nima čevljev, Anica potrebuje krilo. tSiri take plače pa bi še ne pokrile najnujnejših potreb. Sedaj pa še brez dela. Bog ve kdaj se bode poravnalo. Tako je prišel žalosten domov in s strahom pripovedoval ženi, ki se je tudi prestrašila novice. Bila je zelo bolehna. Že od zadnjega poroda se ni čutila več dobro. Kaj bode, ako jo bolezen položi na postelj? In tako-je bilo. Teden za tednom je mineval. Vršila so se pogajanja za poganjem, toda do zaključka je le nios prišli. Pri Cvekovih se je začel oglašati glad. Jakob je sicer našel 'za kak dan dela, toda bilo je le malo. Glad in žalost sta pa položila ženo na po¬ stelj. Popolnoma je zbolela. Možu se je večkrat stemilo pred očmi, ko je premišljeval svojo bedo in gorje. Kje naj najde hitro dela, da bode vsaj za najpotrebnejše? Vsako jutro je šel od tovarne do tovarne in povpraševal po delu, toda nikjer ga niso hoteli spreleti. Tako je nekega jutra lačn taval v rrini/ii od tovarne do tovarne. Bilo je zelo mrzlo. Pred neko tovarno je K. moral čakati, kajti pred nj m _ Jih je bila že dolga vrsta, k. so enako pi ¬ ši za delom. Ko je tako čakal, po¬ bral ie časopis, katerega J v vrgel' proč in ga začel citati. “Bogati N. N. leži smrtno bolan v bolnišnici X. Samo zdrava člove¬ ška kri, katero bi hotel dati zdrav m krepak človek, bi ga še mogla icm ti. Lepo nagrado dobi oni mozla, ki bi jo hotel dati!” To oznanilo mu je padlo voči. “Kaj pa, ko bi se jaz ponudil,” si je misli “Zdrav sem.” “Za danes imamo dovolj delav¬ cev, jutri jih bodemo zopet potrebo¬ vali”, naznani uradnik čakajočim delavcem. “Sedaj mi pa ne kaže drugega,” si je misli Jakob, “kakor da grem tja.” In odhitel je v bolničnico. Zdravnik je vsega preiskal. Da vi ste zdravi, vaša kri bode dobra.” In dal si je prerezati žilo in je pro¬ dal svojo kri za družino. Z velikim veseljem je prišel in pri¬ nesel otrokom kruha in ™ 1 trebnega 11 VSega P°- zena. je si dobil ta dstn 0 ko ° ae J>rez ide, ,1Cma ri otroke dlt ^. » ’ Za nenia] AVE MARIA družino, \ so. vlccc navzdol in z njim celo družino. Idealnega časnikarja ženo njegovi ideali vedno dalje za napredek in zmago principov, za resnico in pra¬ vico. — Časnikar brez idealov dela samo za denar, za materijo snov, za¬ to mu je vse dovoljeno, samo da do¬ seže materijo, denar, hvali greli in laž, hlini se narodu, le da je denar, drugega nič. In tako je vsak človek. In tako pa tudi vsak narod. Naiod z ideali napreduje, zmagu¬ je, se sili in zagotovljen mu je ob¬ stanek. Narod brez idealov naza¬ duje, leze v sužnjost idealnejšega, to¬ ne in utone. Egipčani so sloveli v svojem času, dokler so imeli ideale. Ti so jih pri¬ ganjali, da so šli za njimi in tako napredovali. Sfingsa, s svojim hre¬ penečim pogledom v daljavo, je sli¬ ka te dobe njih idealizma. Piramide še danes oznanujejo njihov ideali¬ zem. Toda izgubili so ideale, obrnili so se k materiji? — Kje so danes? Le vprašujoča, na pol podrta Sfinga v Saharski puščavi žalostno gleda v daljavo za svojim narodom. Izneve¬ ril se je svojim ciljem in poginil je. Cel tedaj znani svet je trepetal pi’ed slavnim Rimom in se mu kla- n ja 1, dokler je Rim šel za svojimi ideali. Toda zgubil je te svoje idea- Je izpred oči in — legel je v grob. Podrti “Forum Romanum” v Rimu, mogočni Amfiteater žalostno same¬ va in priča o dobi, ko je Rimski na¬ rod imel še svoje ideale. Toda padli Ho rimski ideali, padlo je ljudstvo, padel je Rim v razvaline. Del New Yorka. A VE MARIA KOLEDAR In tako vsak drug narod! Ideali drže mogočne zidove, drže mogočne narode! * * * Kaj pa naš narod? Manjši narodi v zgodovini sveta so bili slavnejši, kakor smo mi? Za¬ kaj ? Madžari so prišli v Evropo pozne¬ je kot mi in jih je veliko manj, pa so gospodovali v Avstriji. Milijone drugih narodov so prisilili njih ideali, da so se jim morali ukloniti in jim pomagati, da bi jih dosegli. Kje so naši ideali!? Da, dajte slovenskemu narodu ideale in rešili ste ga! Pa naj ga tu¬ li sovražniki ra zdele v tej vojski na sto koscev, dokler ima teli sto kos¬ cev iste ideale, ne bodo ga uničili, ne bodo ga zlomili. Nepremagljiv bo, a ko bodo nepremagljivi njegovi Dajte Ameriškim Slovencem idea¬ lov, pa ste jih rešili, pa ste jim za¬ gotovili krasno prihodnjost. Zato pa “Sursum corda!” “Brat¬ je, kvišku srca!” Naprej po strmi poti za našimi vzori. Kako je človek nespameten, ako se po¬ višuje in si domišljuje, da je kaj. Ko bi samo premislil svojo brano, pa bi videl, da je vsa hrana iz gnoja in prsti. (J. Z.) Kdor ne ve, kaj bi delal, mu hudič hi¬ tro najde delo. (J. Z.) * Pokvarjen želodec in pokvarjeno srce se kažeta rna jeziku. (J. Z.) AVE Maria koledar ^ aza J k srcu Jezusovemu. Sest let je tega, kar j e Frank v Ameriki. Komaj sedemnajst let ie bil star, ko je odhajal od doma gest let m ravno tako dolga doba vendar za Franka je bila dolga’ Marši kak o preskušnjo življenja je prestal. Premlad in neizkušen je šel med svet. Zašel je na zelo slaba pota. Zgubil je vero in poštenje. Vse! Pred kratkem se je preselil od družine, kjer je bil do sedaj od kar je bil v Ameriki. Ko je pa pospravljal, padla je iz¬ med kupčka perila, ki je bil na dnu, molitvena knjižica. Dolgo je že Frank ni imel v rokah. Vzel jo je v roke. Nasmehnil se je prezirljivo, ko je odpenjal zapon¬ ko platnic. “Humbug!” je rekel polglasno sam pri sebi. “Mojemu ljubemu sinu Francelj¬ nu za spomin na poti v Ameriko — ljubeča mati.” — je bilo z okorno pisavo napisano na prvi strani. Franku so se poteze na obrazu stemnilo. Nekaj mu je skalilo ve¬ selo razpoloženje. Frank obrne drugo stran. Bila je naslovna. Lepa sličica presv. Srca je bila na eni, naslov knjige na dru¬ gi strani. Obrne še naslednjo stran. “O presveto Srce Jezusovo, čuvaj moje ljubo dete, na nevarnih potih v tujini! Tebi ga posvečujem! Pro¬ sim Te, ohrani mi ga poštenega in vrni ga, kakršen odhaja. Marija, ti mi ga dobrega in vernega pripelji nazaj! ” Sin, ostani zvest Jezusu in Mariji! Tvoja ljubeča mati. Tako je čital napisano! Ljubeča mati je napisala. Nekaj ga je streslo! Vest se mu je zbudila. “Ohranimi poštenega in vernega, kakršen odhaja!” — mu je donelo globoko doli v duši. Da tak je bil, ko je odhajal. In danes-? Sram ga je bilo samega sebe.- V nedeljo ste ga videli zopet pri sv. zakramentih. Pustil je slabo sta¬ novanje, kjer so ga pokvarili, pustil tudi slabe prijatelje — pustil slabo življenje. Sedaj je pošten fant. Johny: “Mama, prosim nikel. Mama: “Zakaj ga boš rabil? Johny: “Dal ga bodem hromemu člove¬ ku.” • . (j Materi se je dobro zdelo, da je nje letni sinček tako dobrosrčen. a imaš! — In kje, je ta hromi človek? ^ Johnjj “Tikete prodaja v ‘Movies . Kdor sebe poboljša, poboljša s tem tudi druge. (J.Z.) « Umetnost je umetnost tako porabiti, da se umetnikom izplača. (J.7, ) 92 AVE MARIA KOLEDAR . NE PRAVI NASVET • u : 'i • f n* K. “Gospod župnik, omožila bi se ra¬ da,,” rekla je sramožljiva Jernaee- va Jerca in povesila glavo. Zato sem vas pa vprišla vprašat, kaj vi pravi¬ te; na to?” ■“Na kom si pa izgubila svoje oči, Jerica?” vpraša gospod župnik in sede za pisalno mizo. V' 1 “Gospod, gotovo ga poznate. Ni ravno tako napačen človek?” : “Roivej ime!” “Lojzetov France.! Kaj pravite, gospod župnik ;na to?” REV. F. S. MAŽIR, Župnik v Springfield, Ul., in kaplan državne zbornice države Illinois. ‘■Lojzetovega Franceta mislišt Je to resnica, ali se samo salis “Resnica! Zakaj bi se šali a. “Jerica, povem ti odkrito : nikar! Jerica je zardela. . . „ V . “Kaj pa imate proti njemu, baj je fest mož!” / / TA (* __ udovec je!” “To ni nič hudega! Zato sem se paodločila, da se bom možila, ker je udovec. Kaj hočem s kakim norim fantom. Saj veste kakšni so fantje dandanes!” “Vendar, Jerica, pomisli ima pet otrok!” “Gospod župnik, to je pa ravno, da me je ganilo. Ubogi otročički potrebujejo maetr. Gotovo bom s tem dobro delo storila! ’ ’ “Vendar, Jerica, pomisli France ne več mlad!” Res je! Vendar je še bolj fest, kot marsikak fant!” “Vendar, Jerica, spomni se, kako je, grdo ravnal z ubogo rajnco že- 1 v , ““^,1 ne Do. bom ze pokazala. Me bode m tako ubogati kot uro v. • • • tudi že obljubil!” aj mi •>' Vendar, Jerico ^ . ... France niti svoje baite°^ 1Sl1 Pr novanjilj se p, bika. P ? nima! ua i zašli “Zaslužek se bn/m v ! spod-župnik On • • Ze d °bil, f° soda i "i delal, kerco^T Žrev benega reda h w ? ez do “a tudi ' - iuz «*av,‘ rok*T b AVE Maria ‘Vendar Jerica - r“P pomisli, da , France popoln brezverec!” aa ■'O, gospod župnik, le meni pustite! Nu bom že pokazala, & lm de bodil v cerkev ali i, e . Ali T ste ' ■deli, da je bil zdaj že dve ne delji pri sv. maši?” e ' koledar 93 delomržeii pohabljen človek. Pa ga hočeš vendar vzeti?” Jaz pa mislim, da ni tako 'hu¬ do!” Ga hočeš vkljub vsemu temu vzeti?” ”Pa se nekaj, Jerica, Fr velik pijanec!” ance je “Aha, samo enkrat se bode napil ko bova skupaj, pa ga bom naučila da se ga bode pa vendar sem pa tja kako liter ček zvrnil. Delavni člo¬ vek potrebuje!” Toda, Jelica, pomisli, da je kra¬ ljev pobil sebe, ko je pred par leti pijan padel.” “Gospod župnik, kdo bi gledal na nas!” “Jerica, Jerica! Ti vse pre lahko vzameš te stvari. Toraj pomisli; ti si mlado dekle, on je star udovec s petimi otroci, pijanec, brezverec, ‘Mislila sem, da bi ga kar!” “Zakaj si me pa prišla vprašat za svet, _ako si se že tako trdno odloči¬ la?” “I no, sem mislila, da mi boste prav svetovali!” “Ali ti nisem!” Jerica je šla in se omožila. Na g. župnika je bila zelo huda, ker je ji “niso prav svtovali.” Toda ta jeza se ni dolgo kuhala, Crez dober teden po poroki mu je iz srca odpustila, ko se je prvič vsa raztepena in obvezana skrivala v hi¬ ši, da bi je kdo ne videl. Je pač križ če človek za možitev ne dobi pravega sveta!. 94 A VE MARIA KOLEDAR POGLEJ SRCE .. •! K. Dobra žena je imela moža. ki -i e bil velik pijanec. ‘Slabimi tovansi po salonih ni zapil samo s\ J temveč tudi svoje postenje^m vero. Bil je sveti misijon v župnij . “Pojdi vsaj iz radovednosti k sv. misijonu,” mu je prigovarjala zena. Kletev in grdo zmerjanje je bil možev odgovor na lepe besede žene. Misijon se je bližal b koncu. “Krasen kip presv. Srca je bil si¬ noči blagoslovljen,” pripovedovala mu je žena v soboto pri obedu. “Ta¬ ko krasnega kipa še nisem videla. Pojdi pogledat. Vredno je, da ga vidiš.” Mož je sicer molčal, vendar, ko je šel popoldne mimo cerkve gnala ga je radovednost, da bi videl ta novi kip. Res, dopadel se mu je! Vstavil se je pred oltar in ga opazoval. Bil je čisto sam v cerkvi. Ko ga tako ogleduje, pade mu v oči velika rana na srcu. Pod kipom je videl napisane besede: “Poglej Srce, ki je ljudi tolikanj ljubilo!” Zopet in zopet mu je pogled uha¬ jal na zevajočo rano na presv. Srcu in na besede pod kipom. Nekaj g a je streslo. Ni si upal kipu v obraz po¬ gledati, kakor bi se bal, da bod e 5 na narejenem obrazu videl mili tajoči pogled, ki m,u bode zaklical. < < j n ti ga vendar sovražiš!” Solze so ga zalile. Sam ni vedel, kdaj zašibila so se « mu kolena in — pokleknil je. Malo je govoril pri večerji. Kako se je začudila žena, ko je šla zvečer od misijonske pridige, pa kdo je stal pri misijonarjevi spoved¬ nici v vrsti? — Mož! C C i ‘Odpusti mi žena,” je rekel zve¬ čer, ko je prišel domov. “Drugače bomo živeli v prihodnje!” In res so drugače živeli v tej hiši. Velika slika presv. Srca je krasila sobo in rdeča lučka je marsikako noč prebrlela pred to sliko. Toda spreobrnenje ni lahko. Tudi njega so vlekle stare strasti nazaj. In večkrat je po večerji že zagrabil za klobuk, da bi bil odšel med svoje vinske bratce. Poda samo en pogled na sliko presv. Srca, na zevajočo ra¬ no na tem presv. Srcu; pa je bilo do¬ volj, da je sam sebi rekel: “Hočeš znova to dobro srce raniti?” n ^ kuSn «i ava je bila premagana. s a je doma — ostal dober mož. Kakor ti želig, da bi drugi bili, tak najprej bodi sam! Kje bi taki se dobili, ki bi vse le prav storili, kakor ti želiS in mislig sam? (J. Z.) ‘ Ma j0 tak ° 0 J Za d°voljni, in pa preje. Tudi nova J nasel W, kakor boljševizem, se jih n ‘ G ezl jiva bolezen, je pač novama samo Ta bolezen zapravljivi, pa bi v 0 ki 80 loni in meh in lepo zložno živeli V8Gga dosti AVE Maria V političnem oziru so tttkajfa o, i §o malo boječi. Veliko «1, it J , 0Ven ' eliko -jik -jo x -i (Irinvljanov in zato se le' ne zavedaj"?™ i lb iir , a ' 1C . in tudl ne sv °jit dolžnosti- še »* T f > ’ 86 p , ravi bi « Ptavi Amerika „ec. Seveda v politiki človek ne sme biti b „jee, temveč se mora vedno in po ’ di nevstraseno pokazati. Tudi v tej naselbini se dela za Društve ni Dom, ki bode v resnici potreben za na¬ selbino. Načrti so že napravljeni in vse kaže, da bode to zelo krasna stavba, ki bode krasila celo okolico. Treba je le pra¬ vega zanimanja in skupnega delovanja, pa vse gre. Nekaj posebnega in med Slovenci nove¬ ga pa je to, da so župljani pokazali, kako ljubijo svojega duhovnega pastirja s tem, da so mu kupili krasen avtomobil, da bo¬ de tako častiti gospod lažje obiskoval bolnike po svoji tako prostrani župniji. V resnici nekaj posebnega je, kako tu¬ kaj v tej župniji Slovenci ljubijo svojega duhovnika, Rev. John Omana. Otroci bi ne mogli biti svojemu lastnemu očetu ta¬ ko udani, kakor so ti župljani svojemu du¬ hovnemu očetu. Ta ljubezen in spoštovanje 4. božje zapovedi, pa rodi očitne sadove v vseh podjetjih župnije, česar se loti žup¬ nija, vse se posreči. Da, ko bi res župlja¬ ni pogosto mislili na to, da je 4. božja za¬ poved še v veljavi in da je še nad nami tisti močni Bog, ki more kaznovati onega, ki je ne drži! Obenem pa na drugi stia ni kaže to, koliko se da med našim dobrim slovenskim ljudstvom doseči, kako je to ljudstvo hvaležno svojemu duhovniku, ako spozna, da se zanj žrtvuje. Zato jo ta dar Slovencev v Newburgbu značilen za g. župnika in za zupljan . WiS " da S ? f P T^g-Z 8 fzarplana Hiša za sestre je » lla P 1 novi jena. R Cirila in LOra “ 1 ' OM °' Bo^na koSta je bila In Metoda. H , splolno uma- nad tisoč dolarjev, kar so 3 tralo za nemogoče. koledar Hiša za sestre hode prvo delo, katerega bomo naredili. ^ Chisholm, Minn. — Župnija Sv. Jožefa, Si. misijon je bil od 8. do 15. junija. Vo¬ dil ga je Rev. Vencel Šolar, O. S. B. Društvo krščanskih mater jo bilo usta¬ novljeno ob sklepu sv. misijona. Društvo Najsv. Imena je bilo enako sad, katerega je prinesel ta sv. misijon. Ely, Mimi. — Župnija Sv. Antona. — Altarno društvo žena in deklet jo bilo u- stanovljeno in je že veliko storilo za kra- senje naše cerkve. Fer je bil 8. junija in prinesel čistega dobička $1.254. 98. Forest City, Pa. — Župnija S. Jožefa. — Cerkev, ki je bila napol porušena, so pro- novili in popravili. članice Marijine družbe so kupile nov kip Sv Antona. Materino društvo je kupilo nov ki.p Ža¬ lostne Matere božje. Gilbert, Minn. — Župnija Sv. Jožefa. — Cerkveno slovensko petje se je vpeljalo vsako nedeljo pri prvi sv. maši. K sv. Birmi je pristopilo junija mese¬ ca nad 200 otrok. Gorman—Willard, Wis. — Župnija Sv. Družine. — Novo življenje se je začelo v naselbini s prihodom Rev. John Novaka, novega župnika. * Društvo Krščanskih mater jo bilo 8. dec. 1918. ustanovljeno, ki je obenem al¬ tarno društvo, ki skrbi za snago in kras cerkve. Krasen Kip Matere božje je kupilo naše materino društvo. V Hibbingu, Minn., je veliko Slovencev in Hrvatov. — Škof Duluthski jo poslal v to naselbino Rev. J. Soriča (brvata) da ustanovi za nje župnijo. Indianapolis, Ind. — Župnija Presv. Trojice. — Sv. misijon je bil od 2. apri¬ la do 4. maja. Vodil ga je Rev. F. S. Ažbe, Misijonski križ in dva kipa angelov je bilo slovesno blagoslovljeno ob sklepu misijona. Ustanovilo so jo možko društvo Najsv. Imena. A VE MARIA KOLEDAR New York. — Župnija Sv. Cirila in Me¬ toda. — Cerkveni pevski zbor, ki je znan kot “Pevsko in Dramatično Društvo"Do¬ movina”, je obhajal v jeseni desetletni¬ co svojega obstanka. Društvo je tekom deset let oskrbovalo vse cerkveno petje v občini Sv. Cirila in Metoda, in poleg tega plačalo preje vse stroške zvezane s cerkve¬ nim petjem, od kar ima pa cerkev organi¬ sta, — pa polovico. Gotovo veliko dobro delo. Kaj čuda, da se je cela naselbina ve¬ selila tega dogodka. Marijina družba je enako obhajala svo¬ jo desetletnico decembra meseca. To je bi¬ lo prvo cerkveno društvo v New Yorku, ki se je vstanovilo še predno se je začela cerkvena občina v New Yorku. Ustanovil ga je Rev. K. Zakrajšek O. F. M. kot de¬ kliško društvo z društ. klubovo sobo. Ma¬ rijina družba v New Yorku je od začetka svojega obstanka vršila krepko svojo apo- stoljsko delo med New Yorškimi slovens¬ kimi dekleti. Marsikako dobro delo je do¬ segla. Slovensko godbo so vstanovili meseca septembra. Rice, Minn. — Župnija Sv. Štefana. — Sv. Birma je bila 15. junija. Sv. Birmo je izvršil Rt. Rev. J. Trobec Sheboygan, Wis. — Župnija Sv. Cirila in Metoda. — Župnija je dobila krasno šolsko poslopje. — Januarja se je odpo¬ vedal župniji Rev. Jakob Černe in odšel v Milwaukee. Na njegovo.mesto je prišel Rev. Alojzij Mlinar iz Barbertona in se lotil z navdušenjem dela v župniji. So. Chicago, 111. — Župnija Sv. Jurija. — Rev. J. Krašovec, župnik je umrl na in¬ fluenci 3. marca. Šel je previdet neko žen¬ sko, ki je imela influenco in jo nalezel. — Umrl je samo 6ur za svojim najbližjim sosedom Hrvatom Rev. Caničem. Novi župnik Rev. J. Plaznik je nasto¬ pil svojo službo takoj po smrti Rev. Kra¬ šovca. Lotil se je z navdušenjem dela za napredek svoje župnije. Veliko poprav v zakristiji se je izvršilo, ki so bile zelo potrebne. Enako je dobila cerkev lep nov oltar. os l 0 v altarja je bil 10. av- Slovesen blag gU Rev J. Plaznik pa je bolehal, bil je o- periran in zato se je odpovedal zupmp in sprejel službo duhovnika pn poljskih se- “Nazareške družine” v Des Plaines. Na. njegovo mesto je bil imenovan Rev. A. Sojar. So 'Chicago, IH. - Hrvatska župnija presv. Srca Jez. je izgubila svojega mla- deoa in navdušenega župnika Rev. Mat. Ganič ki je umrl za influenco 3. marca, is ti dan ko Rev. A. Krašovec. Na njegovo mesto je prišel Rev. Luka Terzič O. F. M. So. Omaha, Nebr. — Hrvatslco Sloven¬ ska župnija Sv. Petra je dobila nove kra¬ sne zvonove. Springfield, 111. — Župnija Sv. Barbare, je dobila novo krasno župnišče, ki je bilo slovesno blagoslovljeno spomladi. Rev. F. S. Mažir, slovenski župnik je je dosegel čast. kakoršne še noben sloven¬ ski duhovnik v Ameriki ni. Bil je izvo¬ ljen za kapelana senatske deželne zborni¬ ce v Springfieldu. Njegova dolžnost je, da pred vsako sejo opravi molitev. Steelton, Pa. -r- Hrvatska župnija Mari¬ je Vnebovzete je izgubila svojega župni¬ ka Rev. A. Žuviča, ki je umrl koncem ma¬ ja, zadet od mrtvouda. Na njegovo mesto je bil poslan Rev. Ambrož Sirca, O. F. M., hrvatski župnik iz Chicago, 111. — Župnijo so sprejeli jugo¬ slovanski Frančiškani v svojo oskrbo. Barberton, O. - Slovenska cerkvena obema je ostala brez duhovnika po odho- u ev. A. Berka; To je seveda verske Mesec" 6 7 na r lbini §e * ol 3 Poslabšalo. Meseca decembra ie na nT-iSnU n • Kov. Alojzij Mlinar r^-l V naSelbln0 iv . J una r. Lotil se no rloln v navdušenjem. Toda videl i e tolik mestljivih težav na not 1 nja, da je videl da ? k J6ga delova - n j egov trud brezvspešen °Zat VGS bko mesecih odšel \ 7 m' n -° ^ P ° nebo ' je tako zopet ostal \ Jme ' Naselbina Mr - pogledu vam rečem n ’ ^ verskem zolo slabo. Bolim S '° tUka; > P' 1 nas slovenska župnija bodo mU ”‘ Ca Jezusovega AVE Maria pokopana za vodno. Meni in V8em v 50 toliko trudili za to stvar i v Sm ° začetku navduševali rojake n" Sm ° v , je jako hudo. Koliko po^ koledar 99 V deževju, v mrazu, v zi Z ^ ni«” - Ubogo ljudstvo! - 0t . rn 3 P V8 ° sili kruha, toda nihče ni bil ki K- S ° P . r °‘ dal”, poje prerok Jeremija. ’ * g& 31111 svoji zupmji Bridgeport, Conn. - Cerkev sv. Kri*« je bila od zadnjega sporočila krasno pre- slikana. Goreči g .župnik R ev . M Golob je spravil z veliko požrtvovalnostjo lepo svoto potrebnega denarja skupaj, da ie preskrbel to slikanje. Vse delo j e mojster- sko lepo izvršil naš rojak akademični sli¬ kar g. Ivan Gosar iz So. Bethlehema. — Slovesen blagoslov slikarije je bil na praz¬ nik "žegnanja”, ali farnega patrona Po¬ višanje Sv. Križa, 22. sept. lani. Brooklyn, N. Y. — Cerkvena občina Žalostne M. B. — Cerkvena občina ima leto krepkega dela in prizadevanja za napredek za seboj. Ko je nastopil Rev. Stanislav Drev. O. F. M. svojo službo me¬ seca januarja, lotil se je dela z vso ener¬ gijo in z vsem navdušenjem novomašnika. Vedno več in več rojakov se je oklepalo svoje cerkvene občine. Chicago, 111. — Župnija sv. Štefana. Mimo in zadovoljno je praznovala žup¬ nija Sv. Štefana svojo dvajsetletnico. Kot nevesta se je pripravila za to slavnost. V dobrem sv .misijonu 1. 1917., katerega je vodil Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. se je župnija umila v spokorni sv. spove di in se oblekla v svatovsko obleko milo¬ sti božje. Toda niso še oddoneli glasovi ubranega potrkovanja zvonov ob slavnosti, ko se 1 začelo kazati, da se bode morala rzvr sprememba v župniji. In res,, se je bra meseca Rev. Anton Sojar odjpov ^ in nadškof je poklical na Ir venske Frančiškane iz njegovo mesto slovenske Brooklyna, ki - poslali tja n» n]egor» ®*v. K ™T' io19 V H O. F. M. 0,1 25. ‘„ 0 . Be«. nuarja ho oskrbovali župnij nagto pil 'Metini. Dw 20. » 0 kili pr. novi župnik svojo sluz '* meseci. Toda počasi se jo vso uredilo J n lepo in mirno napreduje župnija Sv. ■ tefana na zadovoljnost in veselje vseh, katerim je v resnici pri srcu napredek župnije in verskega življenja. Z novim g. župnikom je poslal slov. frančiškanski komisarijat še dva brata hijika, Ven. brata Antoninn Šega O. F. M. in len. brata Sernfina Veno O. F. M. Župnija brez dobro urejenih cerkvenih društev je dandanes neurejena vojska. Ta¬ ko se jc tudi društveno življenje lopo razvilo v župniji Sv. Stefana. Možje so bili že preje združeni od sv. misijona v možkem društvu Najsv. Imena. To društvo se je reorganiziralo 29. junija, dobilo nov odbor in začelo svoje delovanje z novim navdušenjem in novimi močmi. Matere so dobile svoje društvo že maja meseca. Toda društvo se jo popolnoma uredilo še le 6. julija. Dobilo je svoj odbor in uredilo svoje poslovanje. Deklištvo društvo se je začelo že IG. fe¬ bruarja. Vendar je bil slovesni sprejem v društvo še le 4. maja. Mladeniči so si ustanovili kot oddelek društva Najsv. Imena svoj poseben klub, katerem so dali ime "Mladeniški Klub Sv. Štefana” (St. Stephens Y. M. C.) — Prvi sestanek fantov je bil že 9. februarja. Ustanovitev je bila pa 17. februarja. S 1. marcom si je Klub preskrbel svojo dru¬ štveno dvorano. V ta namen so si najeli na 1823 W. 22. St. prostor s kegliščem, kate¬ rega so opremili z vsem potrebnim pohi¬ štvom, tako, da najdejo vsi naši fantje ve¬ čer za večerom tu svoje poštene zabave in razvedrila. Možje so si spremenili podružnico Wood- row Wilson SNZ. v možici klub in imajo skupaj s fanti svojo klubovo sobo. Deklice, ki so že opravile sv. obhajilo niso še 16 let stare so se združile v dru¬ štvo sv. Neže. Dečki enake starosti so si ustanovili društvo Sv. Alojzija. Naši ministrant je so se pa organizirali v društvo strežnikov Sv. Kazimirje Tudi se je organiziral naš cerkveni pev¬ ski zbor. Izvolil si je odbor, ki vodi vso /borovo delovanje. 100 AVE MARIA koledar Od 1. do 8. junija je bilo ponovljenjt sv. misijona, katero je vodil Rev. A nze Mura O. F. M. slovenski župnik iz b0 - Bethlehema, Pa. 27. aprila je bilo zopet po večletnem prestanku slovesno prvo sv. Obhajilo o trok, ki se je izvšilo jako slovesno. 15. junija je slavilo društvo Sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. svojo 251etnico obstanjka. Slovesnost je bila jako lepa. 22. junija je priredili Zveza Jugoslovan¬ skih žena in deklet slovesen sprejem iz voj ske došlim našim slov. vojakom. Cela slo¬ vesnost dopoldne v cerkvi pri sv. maši, ka¬ kor popoldne v dvorani se je prav dobro izvršila pod vodstvom predsednice Mrs. H. Kušar. Popoldne je bil slavnostni go¬ vornik congressman Sabath iz Washingto- na, D. C . Med počitnicami sme imeli dve sloven¬ ski sestri, ki sti vodili takozvano “Sum- mer Sehool”, — poletno šolo, kjer so uči¬ le otročiče v slovenščini in petju, Ta šola se je slovesno zaključila z igro 16. in 7. avgusta. Katol. gola sv. Štefana je bila zelo po¬ trebna. Toda na cerkvi je še nekaj dolga, razmere v deželi so jako negotove, dragi¬ nja velika, stavbeni materijal jako drag delavci silno dragi. Trikrat toliko stane zidanje danes, kakor je pred tremi leti. Zato še takoj sedaj ne moremo misliti na zidavo nove šole. Pač pa smo najeli v šoli sv. Pavla dve sobi dobili smo si dve sestri in za silo odprli štiri nižje razrede šole sv, Štefana. To je samo poskus, da vidimo če bode šlo na ta način. Vsaj za ta leta bi ra¬ di poskrbeli, dokler ne bode mogoče kaj pozidati. Slovenska katoliška društva v Chicagi, Ul. Društvo Sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Redna seja se vrši vsako prvo soboto v me¬ secu, v slovenski cerkveni dvorani. Društvo Sv. Alojzija št. 4 K .S. K. J. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani. Društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Redna seja se vrši vsako tretjo ne- iesecu v Slovenski cerkveni dv 0 - deljo v mo ^Društvo Sv. Jurija St- Bud Katoli. < t f h Bojarjev. Bedna seja >e y» W Sago nedeljo v Slovenska cerkveni d,o- "tnrštvo Sv. Neže St. 826 W. C. O. P. ,, , Katoliških Borštnanc. Cstvo Zvon St. 70 K. S. K. J. Bed,, • „ vrši vsako tretjo nedeljo v mese- ;r v slovenski cerkveni dvorani. Samostojno Društvo “Danica”. Redna seja se vrši vsaki tretji petek v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani. Društvo Sv. Družine št. 9. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani. Stavbinsko in posojilno diuštvo Slo¬ venski Dom” Društveno zborovanje vsaki torek v Slovenski cerkveni dvorani. Virginia, Minn. — ni še slovenskega du¬ hovnika. Vendar je precej Slovencev. Rev. A. Pirnat, je začel hoditi v to naselbino vsaki mesec enkrat, da opravi slov. služ¬ bo božjo. Kardinal John Murphy Farley D. D., nadškof New Yorški, je umrl 17. septem¬ bra v 77 letu svoje starosti. Bli je eden izmed večjih ženijev: največjih, mož seda nje dobe v kat. cerkvi. — V lanskem ko ledarju čitamo še njegovo priporočilno pi smo, s katerim je priporočal naša podjet ja, Koledar Ave Marie in Zvezo Katol. Slovencev. — Naj v miru počiva blagi mož! Denver, Colo. Mr. George Pavlako- vic sporoča: Dne 17. avgusta t. 1. bo * g ° t0 I° v vednem spominu vsem Slo- ta dan I . CUVerju ' tadco tudi drugim, ker na2in bla ' venske cerkve ur , • ^ naŠe nove S1 °' ca. kraljica Sv. Rožnega Ven- /je n a predvečer ši rojaki i n fa . men J en ega dne so na- prodajo jedi i n postav ili šotore za stavili mlaje i n „„i a da Le so tudi po¬ je bilo okusno okra 6 ce rlcve; vse mi zastavami i n r ‘£*? n ° tud i z ameriški- prihajati T 1 TOŽami - Ljudstvo k cerl «i in Šotorom AVE Mare le ob Sih zjutraj, tako da . corkvoni odborniki p 0 l ne 0 ^eli na§i Opoldne se je pa prič e i a zV dela - možica ljudstva od vseh st ° lrati prav a tMfl ni ^ posamezniki. Veli ka i dru§t 'a, parada se je pričela ob 2. Uri n a y n °stn a od cerkve po 47. cesti dalje Po ° P J n s f Cer ton St. do 51. ceste pote m p a ashln g- z aj p0 omenjeni cesti do 45. dali«?* 1 Da ' St- P otem pa P° 4 6. do poliskp Penn Tam je čakala vernike čast ^ , Cerkve - z ^ škofom J. H. Tihenom na čelu' duhovnikov je bilo 18 i n , ' u ' A sek biU trije slovenski in sicer . p. 50 W-“ °‘ *' B ' b . *"*>•, vsiano^,^ Še slovenske cerkve; dalje R ev * 1 Sc hiffer, župnik iz Rock Sprint v/™ in K ev - Anton Pr inčič, ki se zdravi v bol¬ nici sv. 'Antona tukaj. p re d cerkvijo so naredili otroci špalir mil. g 0s . škofu Iz poljske cerkve se je jela parada dalje po¬ mikati do prostora nase nove cerkve. Bilo je tedaj na tisoče naroda okoli cerkve zbranega, ki so pričakovali slavnostnega in važnega trenotka blagoslovljen ja vo¬ gelnega kamna. Molitve so se pričele toč¬ no ob 3. uri in blagoslovljenje. Po končanem obredu je imel prvi pr ; - digo mil. g. škof potem pa Rev. Ciril Zu¬ pan in Rev. Schaffer. Sledilo jim je še do¬ sti drugih govornikov, tako naprimer den- verski župan in drugi veljaki. Govori so koledar 101 n ju in med* 1 ”'} 0814 ? . Ur °' blagoslovijo J e nastopil ° imori igrala godba; tako nec ” z n v " dl . naš P° vski klub “Slovo slavnost ' a t° r * m ' krasnimi točkami. Tii so ie o t . ra ^ R,a 4° 7. ure zvečer; zatem slovenskiiP n *'°' a vp hka veselica v Domu born ° obiskani ’ ki jG bUa tUdi iE * v tvn S ° b *' a s i e dcčn društva: DruS- Slovnsi • JS > 1 Sokoli > Poljsko dr. sv. Jožefa, št 19 Šk * Nar ° dni S P° lek > dr. sv. Jakoba St' 12 N . H Z j dr ^ jQŽefa gt 21 K L ‘ dr ’ sv - Roka št - 113 K. S. K. J., • sv. Martina Št. 1 Z. S. Z., dr. Vitezi Kolumba št. 218, dr. sv. Alojzija št 19 • o- Z., dr. sv. Ane št. 140 N. H. Z., dr. raljica sv. Rožnega Venca št. 7 Z. S. Z., Pevski in dramatični klub “Slovence.” Vseh dohodkov je bilo s kolekto vred $1037.61; vsem darovalcem, ki so prispe¬ vali k tej kolekti, se lepo zahvaljujem. Naša nova cerkev bo veljala $25,000, v dolžini bo merila 96 čevljev, v širini pa 47.7. Prostora bo imela za 420 sedežev, krasila jo bosta dva zvonika, ali stolpa, zgrajena bo iz najboljše bele žgane ope¬ ke in mora biti gotova do 15. dec. t. 1. Za sedaj je pomožni župnik te cerkve Rev. Ciril Zupan iz Pieblo, Colo., ki se trudi že več kot leto dni tudi z nami v Denverju. I Slovensko časnikarstvo v Ameriki. Letošnje leto so izhajali v Ameriki sle- eči slovenski časopisi: 1. AVE MAR/A. — Polmesečnik nabož¬ ni in apologetične vsebine. ^1^ sta^ 2.00 na leto. Pisarna je na 1856 W. • lace < Chicago, 111. - .^^NevVortca st zopet preselil in sicer izvrfila Chicago. Ta sprememba se jo 1 posebni želji CliicaSkega J>^ v ‘ n e ’ raz . zna dobro naše verske J U|t potre . ro in ve, kako nam J e rejnici jo .. Av e Maria” najpotreb- r.ejši list med ameriškimi Slovenci. Dva¬ najsto leto že izhaja in je veliko dobre¬ ga storil med Slovenci za probujo kato¬ liške zavesti in katoliškega prepričanja. _1 Zato bi ne smelo biti katoliško hišo v Ameriki, kjer bi ne ležal ta list na mizi. ___ čitatelj, ali si naročnik tega lepega prepotrebnega lista? Je tvoj stanovitni obiskovalec to pridigar! - če nisi nato- j u ne misliš, da je tvoja dolžnost, da C f n ’ n emudoma naročiš? - Da, prijatelj, »služi, da ga Sta, naroda in .podpira vsak naveden Slovence v Ameriki. 102 AVE MARIA 2. SLOGA. — List “Sloga” izhaja rav¬ ne tam, kjer “Ave Maria” in je nekako bratec “Ave Maria.” Ustanovljen je bil v Clevelandu. Toda preselil se je za malo časa v New York. Od tam ga je prevzela “Delniška Tiskovna Družba Edinost” iz Chicago, 111. 3. “Glasilo K. S. K. J.” — Izhaja v Chicago, 111. — Ta list, tednik, je ostal stanoviten svoji smeri in svoji nalogi, za katero je bil ustanovljen. — To je urad¬ no glasilo K. S. K. J., vendar prinaša toliko podučne tvarine, da ga prav toplo priporočamo vsem katoliškim Slovencem, tudi onim, ki niso člani te jednote. Našli bodo v njem vsak teden veliko jako zani¬ mive in podučne tvarine. 6. “Amerikanski Slovenec.” Poltednik. Izhaja v Jolietu, in ga izdaja Tiskovna družba Am. Slov. 5. “Slovenske Novice” so lokalen list za Calumet, Mich. Ta tednik, ki vrši svo¬ jo nalogo, katero je sprejel pri ustanovit¬ vi. List se lahko imenuje katoliški ted¬ nik. Gotovo bode zanimiv za vsakega, *i si ga naroči. 6. “Prosveta”, dnevnik, je glasilo S. N. P. J. — Ta list je večkrat napadel ve¬ ro in cerkev, zato ga lahko štejemo med proticerkvene in protiverske liste. Zave¬ den katoličan ga ne bode, ne čital, še manj pa naročal. 7. “Glas Naroda”, je najstarejši dnev nik. — Je list šifkartaške tvrdke Frank Sskser, ki je predsednik Slovenske tiskov¬ ne družbe, ki ga izdaja. — List, ki jako rad spreminja barvo bodisi v pnlitilr, bo¬ disi v verskih nazorih. 8. “Enakopravnost”, dnevnik, katere¬ ga izdaja delniška tiskovna diužba ENA¬ KOPRAVNOST. List zagovarja socijali- koledar • radikalizem. Napadel je večkrat jrem in * duhovnike. Katoličanom ^ri n jS”n e in zato mu tudi katoMani M izhaja vsaki , • aan to je trikrat na teden v Clo- ,n,gl r l list s e je letošnje leto jako «lo napredoval. Majata ga “k 1 t. Pirc. — List m M J Debevc in Mr. L. Pirc. katoliški list, vendar je jako pravičen tu- di veri in cerkvi in sprejema tudi cerkve¬ no novice. Je odločen borilec proti slep. j-jenju naroda, proti slovenskim rdečka- ; cm in vsemu, kar je narodu škodljivega. — Radi tega se je zadnje mesece jako pri¬ ljubil ameriškim Slovencem, ki ga pridno naročajo in pridno bero. — List prav to¬ plo priporočamo vsem zavednim kat. Slo¬ vencem. 10. “Proletarec”, socialistični tednik, katerega katoliški Slovenci ne bero. 11. “Čas” mesečnik. 12. “Slovenija”, tednik v Milwaukee, Wisc. Je sicer lokalen list in vendar je krepko posegel v boj za razkrinkanje slo¬ venskih narodnih škodljivcev. 13. “Slovenska Družina” baje izba j a v Clevelandu, katere pa nismo imeli časti in sreče srečati, da bi vedeli, kak list je to in če res izhaja. Kakor so razni listi poro- čali, je pisal jako bogokletno. U. “Gias Svobode” j 6 odločno proti katoliški m proti verski list. O veri piše yeč kakor “Ave Maria”. Napada vse, kar Z J ZT , Z . E ° g0m in vero ' Spada med one liste, kateri so vsakemu katoličanu SJ5 P °? Srehon, 8itati , bogokletij v ZtZt T g °' tava z blatom vse kar J h obme ' bčanu. J '^ e sv etega lcato- Društva mož i fantov. 6tev. L BROOKLYN, N. Y. — Župni¬ ja žalostne Matere Božje. Duhovni vodja; Rev. Stanislav Drev OEM. Štev. 2. NEV YOR.Tr Ji ' 8v> Cirila ^ Metodu Scholes župni- AVE Mar u Duhovni vodja: y Snoj OFM. ' hev ' Be nigIlls Predsednik: Jernej PodboršeV Tajnik: Frank Potočnik, ’ Blagajnik: Anton Plevel Društvene seje: osemkrat n go nedeljo v mesecu. la leto > dru- * Skupno sveto obhajilo štirikrat na štev. 3. CLEVELAND, 0 . 1 T ^ ja Sv. Lovrenca, Newbuigh.' Zu P ni J a Duhovni vodja: Rev. John Oman Predsednik: Jos. Lekan, " ’ Tajnik: Florijan Cesar/ Blagajnik: Jos. Jerič, Ml. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Skupno sveto obhajilo: štirikrat na le¬ to. Štev. 4. PITTSBURGH, PA. — Župnija Matere Božje. Duhovni vodja: Rev. John C. Mertelj, Predsednik: Frank Cvetič, Podpredsednik: Joseph Lokar, Tajnik: Mihael Žugelj, Blagajnik: John Bojane, Delegati: John Bojane, Frank Golobič, George Mihelič, George Veselič. Maršal: Vilko Tomec. Štev. 5. CHICAGO, ILL. — Župnija Sv. Stefana. Duhovni vodja: Rev. K. Zakrajšek, OFM. Podpredsednik: John Oman, Tajnik: Jakob Turšič. Blagajnik: Karol Bonča, Maršal: Feliks Zavratnik, Delegata: Frank Banič, Jakob Turšič. Društvena seja petkrat na leto. Skupno sveto obhajilo štirikrat na Štev. 6. SO. CHICAGO. ILL. - Zupm- Sv. Jurija. . Duhovni vodja: Rev. Anton oj > Štev. 7. CLEVELAND, O. — Župnij '• Lovrenca. (Mladeniško društ ^ man , Duhovni vodja Rev. John • - t t t _Župnija Štev. 8. CHICAGO. ILL. Štefana. v (Mladeniško društvo.; koledar Oj-^f kov. K. ZukrujHCK Predsednik: J os . Gregoriči,. odpredsednik: John Petrovčič, Tajnik; Math Turšič, agajmk: Andrevv Ogrin, Zapisnikar: Frank Biček. Društveno seje vsaki mesec dvakrat, I ,m >n tretji Četrtek. Skupno sveto obhajilo vsako leto šti¬ rikrat. (Ima svojo klubovo dvorano.) Štev. 9. FOREST CITY, PA. — Župni¬ ja Sv. Jožefa. Duhovni vodja Rev. Jos. Tomšič, Predsednik: Frank Pancar, Tajnik: Peter Srnovršnik, Blagajnik: Frank Vavtar, Društvo zboruje vsaki tretji ali četrti mesec. Skupno sv. obhajilo: nedeljo po dru¬ štveni seji. Štev. 10. SHEBOYGAN, WIS. — Žup¬ nija Sv. Cirila in Metoda. Duhovni vodja: Rev. Alojzij Mlinar, Predsednik: Frank Mikolič, Tajnik: John Udovič, Blagajnik: John Udovič, Društvo , zboruj e štirikrat na leto. Skupno sveto obhajilo štirikrat no leto. Štev. 11. KANSAS CITY, KANS. Župnija Sv. Družine. Duhovni .vodja: Rev. Jno. Perše. Štev .12. INDIANAPOLIS, IND. — Župnija Presv. Trojice. Duhovni vodja: Rev. Ciril Orendač, O. M. C. g tev . 13. BRIDGEVILLE, PA. — Žup¬ nija Sv. Barbare. Duhovni vodja: Rev. Albin Moder, Štev. 14- CHISHOLM, MINN. — Žup¬ nija Sv. Jožefa. Duhovni vodja Rev. J. Schiffrer, štev. K. ST. STEPHNE, MINN.- Žup¬ nija Sv. Štefana. Duhovni vodja: Rev. John Trobec. 104 , w v — Župnija Štev. 1 . New York, »• Sv. Cirila ni Metoda. Benignus Duhovni vodja: \ eiy Snoj, OFM. Predsednica: Frančiška Burg > Tajnica: Marv Jazbec, Blagajnica: Mary Luteršek, . y Društvo zboruje vsako tretjo n mesecu. Skupno sv. obhajilo petkrat na leto. Štev. 2. Brooklyn, N. Y. — Župnija Za lostne matere Božje, Duhovni vodja: Rev. Stanislav Drev, OFM. Štev. 3. Lorain, O. — Župnija Sv. Cirila in Metoda. Duhovni vodja: Rev. Anton Berk. Štev. 4. Eveleth, Minn. — Župnija Sve- IA koledar avE MARIA R° t Tiskih mater. Društva krs s o_ .Chicago m.—Župnija Sv. g te> Štev. o. OThovni vodja: Rev. K. Zakrajšek OFn prdstfdnica: Mary Tvremcsec, ^: e f h K XX gejo ima vsako leto petkrat Skupno sv. obhajilo vsak mesec prv 0 nedeljo. štev _ 9 _Will a rd, Wis. — Župnija Sv. Družine. Duhovni vodja: Rev. John Novak, Predsednica: Mrs. Kobal. Tajnica: Mrs. Perko. Blagajničarka: Mrs. Perovšek. g tev . io.— Indianapolis, Ind. — Župnija Sv. Trojice. te Družine. Duhovni vodja: Rev. Anton Leskovec. Štev. 5. Cleveland, 01. — Župnija Sv. Lovrenca, Newburgh, Duhovni vodja: Rev. John J. Oman, Predsednica: Ana Baznik, Tajnica: Mary Snyder, Blagajnica: Mary Miklavčič, st. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo. Štev. 6 . Pittsburgh, Pa. — Župnija Ma¬ tere Božje, Duhovni vodja: Rev. John Mertel. Predsednica: Mary Cogha, Tajnica: Agnes Gorišek, Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Skupno sv. obhajilo vsako tretjo nede¬ ljo meseca. Štev. 7. Forest City, Pa. - župnija Jožefa. Duhovni vodja: Rev. Jos. Tomšič. Predsednica: Fanny Susman, Tajnica: Pavla Osolin, Blagajnica: Pavla Osolin, Društvo zboruje vsako drugo nedelj, mesecu. J v Skupno sv. obhajilo vsako drugo mesecu. nedeljo Štev. 12.— Kansas City, Kans. — Župni¬ ja Sv. Družine. Duhovni vodja: Rev. John Perše, Predsednica: Katerina Majerle, Tajnica: Jožefa Zupan, Blagajničarka: Mary Majerle. Štev. 13.— Canonsburg, Pa.— Župnija Sv. Patricija. Predsednica: Mary Bevec, Podpredsednica: Alojzija Vehovec, Tajnica: Terezija Sinaj, Blagajnica: Ana Krek. Štev. 13.— Greanej, Minn. —Podružnica slovenske cerkve v Eveleth, Minn. Duhovni vodja Rev. Anton Leskovec, Predsednica: Uršula Babič, ajnica: Mary Novak, y Bla gajnica: Mary Sadar. ^1^—’ Wis.—Župnija Sv Un la m Metoda. """ gi a : -^ ar y Kronovšek rr’a„« 5 , Skupno sv bf • ' lkrat na let0 - obhajilo trikrat na leto. 1 S1 AVK koledar ■Slovenski D k K’ KCT \ V 0 )** Ja *»b, D. D ... 0Vni * c ' v Ameriki. jlinn. B 1VŠ1 §kof v St. Claud Min RlCe ’ inika posvečen 6. septembra i s r *' V ma ' ia posvečen 21. septembra i 8 q 7 °’ V ško ' rfl l na škofijo 15. aprila 1914 ’ K ° Slgni ' Rt. R ev - Buh Joseph F kar škofije Duluth, Duluth,' ^^ ralni Very Rev. Snoj Benignus o p M mi ssary Provineial provinci j; S v. Križa in župnik slovenske cerkve -Sv. OirU ’ Metoda 62 St. Marks Plače, New ln K. Y- ’ Very Rev. Seliškar John, D. D. st p au l Semminary, St. Paul, Minn. V ery Rev. Šavs Mathias, dekan ško¬ fije St. Paul, Skakopee, Minn. Rev. Ažbe F. J. 620^-10th Str. Wauke- gan, IH. Slovenska župnija Matere Bož- 105 ^Rev. Golob Mihael, -ir,o Pine Str. Križa ^° rt ^' onu - Slovenska župnija Sv. °° l0b Jose PK O. S. B. Laokey, Rev. Gruden John. S. T. L. L. Ph. Pro- St. Paul Seminary, St. Paul, Minn. Rev. Gladek L. Steelton. Pa. Slovenska župnija Sv. Petra. Rev. Homar Romanu O. S. B. Beaulieu, klmn. Indijanski misijonar. Rev. Hribar Vid, 428—6th St. Barber- t°n, Ohio. Angleška župnija. Rev. Jager F. St. Bonifacius, Minn. An¬ gleška župnija. Rev. Jerše John, Ncw Duluth, Minn. Slovensko-angleška župnija. Rev. Jevnik F. A. Portage, Pa. Slovaška je- Rev. Bajec F. X. 657 James St. St. Paul Minn. Nemška župnija . Rev. Bilban Mathias, Gilbert, Minn. Slovenska župnija Sv. Družine. Rev. Berk Anton, 1709 E. 31st. St. Lo- rain, Ohio. Slovenska župnija Sv. Cirila in Metoda. Rev. Blažič John, Lacrone, Pa. Slova¬ ška župnija. Rev. Blaznik A. L. 46 Conklin Ave., Haverstraw, N. Y. Slovaška župnija Sv. Marije. župnija. Rev Judnič John, 424 West 2nd Str. Leadville, Colo. Slovenska župnija. Rev. Judnič Joseph, 4746 Carey St. East Chicago, 111. Hrvatska župnija. Rev Kastigar Alojzij Rev. Kebe M. 1024 Jency Lind St. Mec- Keesport, Pa Hrvatska župnija. Rev Klopčič L. 8th, St. Calumet, Midi, Slovenska župnija Sv. Jožefa. Rev. Kompare J. 1035 Chouteau Ave., St. Louis, Mo. Hrvatska župnija Sv. Jože¬ fa Rev. Kraker John, Hermansville, Mich. Rev. Božja Vincent, Morgan, Minn. Rev. Bombač, A. 1114 Nonvood Bd. Cle¬ veland. O. Kaplan slovenske župnije Sv. Vida. Rev. Černe Jakob, 710 Galena St. Mil- waukee, Wis. Hrvatska župnija. o. „ n M C. 183 Rev. Čiček Bonaventura o. Central Ave. Albany, N. Y. • 1 r\ v M Brooklyn, Eey. Drev Stanislav, O. 1- * Marks K. Y. Slovenska župnija. Blace New York. Minn. Rev. Ferjančič Joseph, Tower, Slovenska župnija Sv. Martin ^ G 0 n- Rev. Forster August, S. J* v '-nt Ht. Trinidad, Colo. Angleška župnija Matere Božje. Rev. Lampe Simon O. S. B. Clouquet, Minn. Indijanska župnija Sv. Družine, Chippewa, Indijanski misijonar. Rev. Leskovec Anton, 307 Adams St. Eveleth, Minn. Slovenska župnija Sv. Dru- Mažir F. 1703 So. 15th St. Spring- 11. Slovenska župnija Sv. Barbare Mertel John, 223 —57tli, St. Pitts 3a . Slovenska župnija Matere Bož Mihelčič Francis, Ely, Minn. Sl< župnija Sv. Antona P. Mihelič Valentin. A VE MAR iA 106 A Rev. Mikš A. St. Michael, Mm" An ° gleška župnija Sv. Mihaela^ ^ Rev. Missia F. profesor St. »“T. St. Paul, Minn. Rev. Mlinar Alojzij, New Jersy ^ ' rfla boygan, Wis. Slovenska župnija Sv. in Metoda. Rev. Moder Albin, Bridgeville, Slovenska župnija Sv. Barbare. Rev. Murn Anzelm O. F- hi. 40S—5t , St. So. Betlehem, Pa. Slovenska župnija Sv. Jožefa. Rev. Ogulin A. 547 Thomas St. St. Paul, Minn. Nemška župnija Sv. Neže. Rev. Oman J. J. 3547 E. 80th St. Cle¬ veland, Ohio. Slovenska župnija Sv. Lov¬ renca. Rev. Orenda č. Ciril O. M. O. 90>7 N. Hol mes Ave. Indianapolis. Ind. Slovenska župnija Presv Trojice. Rev. Pakiž Marko, 446 -—52nd Ave. West Allis, Wis. Slovenska župnija Mari¬ je Pomagaj. Rev. Pirnat Alojzij, New Dulutk, Minn. Mešana župnija Sv. Elizabete. Rev. Pirnat J. 405 Alder St. Anaconda, Mont. Mešana župnija. Rev. Pirnat Mihael, Meadevville, Mont. Cerkev Božjega Odrešenika. Mešana žup¬ nija. Rev. Pirnat Anton, 2565 York St. To¬ ledo, Ohio. Slovaška župnija Sv. Rožnega Venca. Rev. Plaznik John, Des Plaines, Illlinois. Urednik dnevnika “Edinost”. Rev. Plevnik John, N. Chicago, Str. J 0 - liet, 111. Slovenska župnija Sv. Jožefa Rev. Podgoršek A. P. Dorrance, Kansas Angleška župnija. Rev. Podgoršek F. 430 Center St. Whi- ting, Ind .Hrvaška župnija Sv. Petra in Pavla. Rev. Polak Joseph, St. Thomas Home, Great Falls, Mont. Orphans Kev. Ponikvar J. B. 1114 Norwood M Cleveland, Ohio, Slovenska župnija Sv v ’ da. * V1 ' koledar požek F- Ncw Ulm ’ Mmn ' ' An S 1 e> Re 7‘ Sv. J™ a ‘ Ška "“prinčič A. A. Tucson, Arizona. !!ev Remškur Peter, Camby Minn. Me . K So Sv Petra. S* A. X L. L- »■ Hongkton, Ju Angleška župnija Sv. Ignacrja. * K ev Šaloven T. S. 542 Crossat St. La Sane, im. Slovenska župnija Sv Roka. * ’ setriffrer A. Roek Springs, W yi) . ' i »nrmiia Sv. Cirila in Metoda. Slovenska župnija ov. Rev. Schiffrer E. J. Chihsolm, Minn. Slovenska župnija Sv. Jožefa. Rev. Schiffrer Valentin, Madison, Minn. Nemška župnija Sv. Mihaela. Rev. Schiffrer Vincenc, O. S. B. Opati¬ ja Sv. Janeza, Collegeville, Minn. Rev. Širca Ambrož O. P. M. Steelton. Hrvatska župnija. Rev. Smolej John C. Iron River, Wis. Mešana župnija Sv. Mihaela . Rev. Sodja Joseph, Geavles, Minn. An¬ gleška župnija. Rev. Sojar Anton, 9546 Ewing -Ave So. Chicago, 111. Slovenska župnija Sv. Ju¬ rija. Rev. Škur Joseph, 15519 Holmes Ave. Collinwood, Cleveland, Ohio Slovenska župnija. Rev. Šolar Vencel, O. S. B. Sub- Prior, in Profesor, St. Bede College, Peru , 111. Rev. Šprajcar Peter, Ironwood, Mich. Slovaška župnija Presv. Trojice. Rev. Štefanič J. A. Avon, Ohio. R. F. • Angleška župnija. Av^ eV pn StUkel Jose J )l1 - 6 °05 S. Marshfield Ave - Chicago, 111. gleška* župni> M * N " W M ^ ket - Minn. An- Box 657 Forcst u venska župnija t«» ^ 0 br. Župnija sv. Petra in Rev. 2upa n Ciril o. S. B. SOC Kast B. &t - Pueblo, Colo. Jugoslovanski Francu 1 • . Provincije „. K* ^ rUŽen ° Drž ^e Ameriške. Very Rev. Benigen Snoj o. F. - — — • M. pr o- vineijalni komisar, 62 St. Marks Pl. N ew York. Komisarijalni svetovalci: Rev. Anzelm Murn O. F. M. Rev. Ambrozij Širca O. F. M. Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Komisarijat spada pod upravo Ljubljan¬ ske provincije in upravlja sledeče redov¬ ne hiše, oziroma župnije v Z. D. 1. New York. — Župnija Sv. Cirila in Metoda (slovenska) — 62 St. Marks Pla¬ če. Very Rev. Benigen Snoj, O. F. M. žup¬ nik in predstojnik. Rev. Stanislav Drev O. F. M., župnik Brooldynske cerkvene občine. Ven. brat Bonifacij Dimnik, OFM. Ven. brat Paskal Sedlak OFM. 2. New York .— Župnija Sv. Cirila m Metoda (hrvatska) - 552 W. 50th Street Rev. Irenej PetriČek OFM, župnik m predstojnik. v M Ven, brat Ivan Cubanec, O. ± - 3. So. Bethlemen, Pa- - Jožefa, (slovenska), 410 E. 5th r ® Rev. Anzelm Murn OTM, ™P“ k predstojnik. Ven. brat Fidelis Jagodic 0± • Ven. brat Alfonz Pluchta jeroni- 4. Chicago, Ul. — *et. R eV - ^ (hrvatska) — 217 ' p lacld Belavic, OFM, župni • g te fana 5. Chicago, IU. — Župnija venska) — 1852 W. 22 1 • Rev. Kazimir Zakrajšek OFM, župnik m predstojnik. Ven. brat Serafin Vene OFM. 6. So. Chicago, /11. — Župnija Presve¬ tega Srca (hrvatska) — 2906 E. 96 Street. Rev. Luka Terzič OFM. župnik. 7. Lackawanna ,N. Y. — Župnija Go¬ spe Presv. Srca (hrvatska) — Ridgo Road and Croatia Ave. Rev. Leo Medič OFM, župnik. 8. Carteret, N. J. — Župnija Presvete¬ ga Srca, (slovaška). Rev. Honorij Frastacky OFM. župnik. 9. Steelton, Pa. — Župnija Marijinega vnebovzetja, (hrvatska.) Rev. Ambrozij Širca OFM. župnik. 10. Middletown, Pa. Sirotnišnica I. Kat. Slovaške Jednote. Rev. Anton Žakovič OFM. kapelam 11. Brooklyn, N. Y. — Slovenska cer¬ kvena občina Žalostne Matere božje. Mor¬ gan Ave in Jefferdson Str. h Rev. Stanislav Drev O. F. M. župnik. V bogoslovju Green Bay, Wis. Ke l Fr. Leo Novički O. F. M. bogoslo¬ vec II. letnika. V modroslovju — Croghan, Lewis Co. "N" Y Rel Fr. Dominik Dohanjoš, O. F. M. V novijatu — Paterson, N. J. Rok Fr. Frančišek Vilha, O. F. M. kle- nk ,‘r„„ Fr Antoniu Šega O F. M. lajik. pr. Jemoj Foltinek O. F M. lu- Ven. jik. 108 AVE MARIA KOLEDAR Slovenske šolske sestre sv. Frančiška iz Marib. 3 joliet, 111. — 'Šola Matere Slovenske šolske sestre iz Maribora za * k& _ 9(J6 B roadway. Ameriko še niso organizirane. (Do sedaj ( 1 ' imroslovanske šole v Ame- Sr. M. Klotilda, predstojnica. at Aniata. »ora. Božjo Šole Sv. Jane- __ 706 N. 4th riki:) 1. Kansas City Kans. - za Krstnika (Hrvatska) Street. Sr. M. Bonaventura, predstojnica. Sr. M. Aurelija. Sr. M. Božana. Sr. M. Blondina. Sr. M. Emilijana. Sr. M. Lea. Sr. M. Pebronija. Sr. Julija. 4 . So. Chicago, 111. — Šola Presvetega Srca Jezusovega (Hrvatska) — 2906 E. 96 Street. Sr. M. Romana, predstojnica. Sr. M. Kordula. Sr. M. Bertranda. Sr. Marija. Sr. Josefa. 2. Kansas City, Kans. — Šola Sv. Dru¬ žine, (slovenska). — 515 Oliio Str. Sr. M. Sabina, predstojnica. Sr. M. Edit. Sr. M. Hugolina. Sr. M. Pavla. 4. La Salle, 111. — Šola Sv. Roka. ( gi 0 . venska) — 542 Crossat Street. — Sr. Sebastijana, predstojnica. 5. M. Remigija. Sr. M. Salezija . Sr M. Benigna. Slovenska duhovska Zveza v Ameriki. Rev. Jos. Kompare, predsednik, Rev. Kazimir Zakrajšek, tajnik. Rev. John Plevnik, blagajnik. Člani Zveze so: Rt. Rev. Jakob Trobec D. D. škof v pokoju, Rt. Rev. Msgr. Jos. F. Buh, V. G. Very Rev. Benigen Snoj O. F. M. prov. komisar. Rev. F. J. Ažbe, Rev. Anton Berk, Rev. John Blažič, Rev. Jakob Černe, Rev. Mihael Golob, Rev. Jos. Judnič, Rev. Jos. Kompare, Rev. John Novak, Rev. John Oman, Rev. Marko Pakiž, Rev. Anton A. Pirnat. Rev. John Plaznik, Rev. John Plevnik, Rev. Frank Podgoršek, Rev. S. Rant, Rev. Fr. Šaloven, Rev. Anton Schiffrer, Rev. Anton Sojar, Rev. P. Sprajcar, Rev. Jos. Štrukelj, Rev. Jos. Tomšič, Rev Jos. Vrhunec, Rev. Anton Vilman, Rev. Kazamir Zakrajšek O. F. M. Rev. Ciril Zupan O F. M - uiu* ZJ VCLU 1111.131 tembra meseca 1918 po dveh letih zop svojo konvencijo, katero jo sklical p« sednik Rev. J. Kompare, Namen te kc vencije je bil, da bi so ameriška slov. d hovščina izjavila glode našo tedanje r rodne politike doma. Duhovska zveza , . Vb Koledar 1*1.1» p° scb “° . Iz 0«o’. svo . AR 109 «,c?» katero M«. i5 »ta veliko vedmo ameriške s , 3 '**- »ika W L?" t' M a« prd.cd- johovSdiae- ake torje, kom./’ Laaa>n([a, vse seno- Rim in v vTuk" 0 ’ V L ° ndon ' v Puriz » v Izjava ^e n *K OJ Uv v ^ Zveza Slov. Duhovnikov 3 e odobrila program Solv. N. Zveze in ga spopolnila Glasi se: Ki slovenski duhovniki, državljani Z. p. na svojem sestanku 15. oktobra 1918 v Jolietu, Ul., s tem izjavljamo: 1 . — da izražamo svoje globoko spošto¬ vanje, hvaležnost in udanost vladi Z. D in njih velikemu predsedniku Woodrow Wilsonu v tej njegovi .strašni borbi za svobodo in demokracijo in samoodločeva- nje narodov sveta. 2. — da mi s tem dajamo naši vladi in našemu velikemu predsedniku Wilsonu vso svojo moralno in gmotno pomoč in da pozivamo vse Slovence Združenih Držav, da naj drage volje prineso vse in vsake žrtve, katere bode zahtevala od njih na¬ ša vlada. 3. — da smo prepričanja, da je trajni- svetovni mir mogoč edino na podlagi po¬ polne svobode samoodločbe vseh narodov in da se jugoslovansko vprašanje da re¬ šiti samo na podlagi teh načel. 4. — da, vživajoč sami pravo demo šratsko svobodo v tej naši novi domovini, priporočamo svojim rojakom v stari sovini kot podlago njihovega samooc o- Čevanja ustavo Združenih Držav. 5- — da v imenu naroda doma P r0 ^ ge ^_ na šo Ameriško vlado in našega p rj ika Wilsona, da Čuva in b ra ^ s me . slovenske zemlje pri regulaciji noV ozirom l a bodoče Jugoslavije s posebni gta- "k Trst, Gorico, Primorje, Koroško, d' r «ko in Ogrsko. _ . g jj. ( ’ K ■— da stoje solidarno na i j ^ j6. ^ sklenjene na njeni konvenc^ glasD "krila 1918 v Cleveland, O., ki , VCnS .^ a ^ ar °dna Zveza na svoji prvi ' r? Cljl dn ° 1Cc 6 a a P r ila, 1918, v Cio- , and, Ohio, svečano izjavlja: Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi m en narod. 2. Da mi Slovenci osamljeni no more¬ mo eksistirati in vidimo rešitev našega naroda samo v političnem združenju s Hr¬ vati in Srbi v svojo samostojno in neod¬ visno državo. 3. Da morajo biti vsi trije deli jugo¬ slovanskega naroda .popolnoma enakoprav¬ ni in da mora biti ta enakost zagarantira- na v osnovnih ali temeljnih državnih za¬ konih. 4. Da stojimo krepko na stališču prin¬ cipov našega predsednika Wilsona, pa ka¬ terih ima vsak narod elementarno pravi¬ co, določati si sam svojo usodo in obliko svoje države. Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot ameriška organizacija izjavlja: Da ima jugoslovanski narod v domovi¬ ni neovrženo pravico, da si uredi svojo politično in državno življenje v svojem ustavotvornem državnem zboru, ki mora biti izraz prave narodne volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast. Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v ■Ameriki globoko prepričana, da je edino Tiouolna demokracija za zdrav ekonomski, I Iturni in državni razvoj vsakega naro- ** predvsem pa jugoslovanskega naroda 7 n 1ltno potrebna, smatra umestno iz- a + 2 mora bodoča ustava našega na- ^d 1 temeljiti na sledečih modernih do- osnovali: 110 ave MARIA KOLEDAR 1. Popolna svoboda govora in 1 , 2. Popolna verska in politiška svo 3. Popolna svoboda pouka. 4. Splošna, enaka, direktna, tajn. proporcijonska volilna pravica obe i sp^ lov za vse politične in samouprav* ne stope. 6. Najširša avtonomija samoupravne¬ ga življenja. 7. Narodni referendum in inicijativa. 8. Odgovornost vseh javnih uradnikov narodu samemu. 9. Popolna enakopravnost vseh držav¬ ljanov pred zakonom. 10. Odprava plemstva in vseh srednje¬ veških fevdalnih protidemokratskih pred¬ pravic. 11. Podržavljenje vseh velikih pose¬ stev, ki so v rokah nemških in madžar¬ skih magnatov. 12. Rešitev agrarnega vprašanja kot najvažnejšega vprašanja poljedeljskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v smislu socijalne pravičnosti. __ izražamo svoje globoko spoŠto Va . , e onim jugoslovanskim višjim pa«ti r . J in voditeljem naroda v Evropi, ki SQ J 6 ® odločno odobrili majsko deklar acijo t ko nevstrašeno nastopili za njeno u . ^ 7 ,nie katere jedro je kratko ra z l ožil reSD Hvalec Jugoslovanske Dem. Stranke D° r r0 Ravnikar, dne 29. in 30. junija l 9l8 njenem ustanovnem shodu v Ljubljani, v 1 Avstriji, ki se glasi: Jugoslovani neo- maino vstrajajo na načelu. narodnega samoodločevanja: Jugoslovani ( zahtevaj 0 za troimeni narod Slovencev, Hrvatov i n Srbov narodno državo, urejeno na demo- kratskih načelih, v kateri bode priznana enakopravnost vseh razredov in narodnih slojev, brez razlike na spol, katerim mo¬ ra tajna in direktna volilna pravica od¬ preti pot v vse zakonodaje in avtonomne uprave od občine do pailamenta. "Vse in¬ stitucije te države morajo biti demokrat¬ ske, da bode narod sodeloval v najširšem obsegu. V vseh narodnih vprašanjih mora odločevati cel skupen narod potom sploš¬ nega glasovanja.’ 7. — da obsojamo politično združenje med nami Ameriškimi Slovenci, katerega soeijalistični voditelji, ki nima nobene za¬ slombe 'v narodu v starem kraju, hočejo na premeten način pod krinko nekega takozvanega republikanskega Združenja zanesti med Jugoslovane v Ameriki raz¬ dor in nekaj, kar ni nič drugega, kakor goli Boljševizem v jugoslovanski obliki. 9. — da izražamo globoko spoštovanje vsem onim našim rojakom mučenikom v Avstriji, ki so morali na sebi občutiti vso težo krute Avstrijske avtokracije in po¬ sebno pa našim jugoslovanskim divizijam, ki se bore tako zmagoslavno s zavezniški¬ mi armadami na vseh bojiščih in jih po¬ življamo naj junaško vstrajajo v začetem boju do konečne zmage. “Service Plag.* — to je zastava s to¬ liko zvezdami kolikor j e kaka skupina ljudi, župnija, ali naselbina, dala vojakov stricu Samu, da je izvojeval v Evropi slavno zmago, visi tudi v vseh slovenskih cerkvah Amerike. — In res smo lahko A- meriški Slovenci ponosni na to, kar smo storili za našo novo domovino v času sve tovne vojske. Lepo število slovenskih fan¬ tov smo poslali črez morje borit se z a na¬ čela naše Zvezdnate Zastave. »mo pomagali tu s kupo’ j VEZnic državnega dolga ali I “T _ tona;. Naš(J o r . ganizacijo stot «oce dolarjev kupile. Ena k0 smo biu gloveuei k ko Golumbns, itd a ’ tak ° Knil Povsodi s« , kovalo in ? ^asti našo žonstv « zaslužilo marsikako prir. 111 AVE Maru kol EDar Slovenski 1. -Barberton, O. - župnija Presv = (Škofije Cleveland). V ' Srca - Župnik: — 2 . _Bridgeport, Conn. _ župnija sv K ri ja. (Škofija Hartford.) __ ' » »13- - Župnik: Bev. Miha 450 Pine Str. ° lob ’ 3,__Brooklyn, N. Y.- C erkvena Občina Žal. M. B., (Škofija Brooklyn). žup¬ nik: Rev. Stanislav Drev OFM., 62 Str Marks Pl., New York. Organist: M*. John Končan. 4. -—Calumet, Mick. — Župnija Sv. Jožefa. —(Škofija Marquette) — Župnik: Rev. L. F. Klopčič, Eight St. — Organist; Mr. Raday. 5. —Chicago, 111.—Župnija Sv. Štefana. — (Nadškofija Chicago). Župnik: Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., 1852 W. 22. Plače. 6. —Chicago, 111. — Župnija Sv. Jurija.— (Nadškofija Chicago). — Župnik: Rev. župnije. A Sojar, 1947 Eving A ve., So. Cbica- g0» 111. Organist: Mr. J. Smrekar. 7.--Cleveland, O. — Župnija Sv. Vida..— (Škofija Cleveland, O.) Župnik: Rev. Jernej Ponikvar, 1114 Nonvood Rd. Kaplan: Rev. Anton Bombač. Organist: Mr. J. Ilolmar. Šola: Sestre Notro Dame reda (Cleve¬ land). Cleveland, O. — Župnija Sv. Lovren¬ ca (Nevrburg, (Škofija Cleveland.) Župnik: Eev. J. J. Oman, 3535 E. 80. St. Učiteljice: Sestre reda Sv. Dominika. (Cleveland.) 9.—Cleveland ,0. — Župnija Marije Vne- bovzete. — (Collinwood) (Škofijo Cle¬ veland). Župnik: Rev. Jos. Skur, 15519 Holmes Ave. Učiteljice: Sestre Uršulinkc. (Cleve¬ land). York. ž idoV.ki New 112 A VE MAR iA koledar 10. —Denver, Colo. — Cerkev Marije Kra¬ ljice rož. Venca. (Škofija D 1 n ' 0 stanov 1919). ^ Dru- 11. —Eveleth, Minn. — Župnija v - žine.— (Škofije Duluth.) . Župnik: Eev. A. Leskovec, 30< 12. —Forest City ,Pa. — Župnija Sv. Jože fa. — (Škofija Scranton.) ^ Župnik: Eev. Jos. Tomšič. Box 05 i • Organist: Mr. Peter Srnovršnik. 13. —Indianapolis, Ind. — Župnija Presv. Trojice. (Škofija Indianapolis.) Župnik: Eev. Ciril Orendač, O. M. C. 907 N. Holmes ave. 14. —Joliet, 111. — Župnija Sv. Jožefa. Nadškofija Chicago.) Župnik: Eev. John Plevnik 813 Chica- cago, St. Organist: Mr. J. Cvek. Učiteljice: Sestre Sv. Frančiška (Jo¬ liet). 15. —Kansas City, Kans. — Župnija Sv. Družine. (Škofija Leavenworth). Župnik: Eev. John Perše, 515 Ohio St. Organist: Š. sestre. Učiteljice: Šolske sestre sv. Frančiška (Maribor.) 16. —LaSalle, HI. — Župnija Sv. Roka.— (Škofija Peoria.) Župnik: Eev. Fr. S. Šaloven. Učiteljice: Šolske sestre Sv. Frančiška (Maribor). 17. —Leadville, Colo. — Župnija Sv. Jo¬ žefa. — (Škofija Denver.) Župnik: Eev. John Judnič, 424 W. 2. Street. 18. —Lorain, O.—Župnija Sv Cirile in Me¬ toda. (Škofija Cleveland.) Župnik: Eev. A. Berk. Učiteljice: Sestre reda Notre Dame. (Cleveland). 19. —Milwaukee, Wis. — West Allis, Wis. —Župnija Marije Pomagaj. — (Nadško- Milwaukee). Župnik: Rev. Marko Pakiž, 446— 52 Ave. West Alis, Wis. 20. Milwaukee, Wis. — Cerkev Sv. Jane- za. (Nadškofija Milwaukee). Župnik: Oskrbuje Župnik iz West Alis Wis. — Eev. Marko Pakiž. ’ 21 vr eW York, N. Y - Župnija Sv. 0li rila iu Metoda. — (Nadškofija vety B«v. Benigen Snoj on, go st. Marks Pl- Organist: Mr. John Končan, oo—Pittsburgh, Pa. Župnija Matere ^uožje. (Škofija Pittsburgh, Pa.) župnik: Rev. John Mertel. , Učiteljice: Sestre Reda Notre D ame (Baltimore.) 23_pueblo, Colo. Župnija “Marije ~ pomagaj”. (Škofija Denver). Župnik: Rev. Ciril Zupan O.S.B. 8062 B. Street. Učiteljice: Sestre reda Sv. Benedikta (Chicago.) 24. —Rock Springs, Wyo. — Župnija Sv. Cirila in Metoda. (Škofija Cheyenne). Župnik: Rev. Anton Schiffrer. 25. —Sheboygan, Wis.—Župnija Sv. Cirila in Metoda. (Nadškofija Milwaukce). Župnik: Rev. -Alojzij Mlinar. 26. —So. Bethlehem, Pa.—Župnija sv. Jo¬ žefa. — (Nadškofija Philadelphia). Župnik: Rev. Anzelm Murn O. F. M. 410 E. Fifth Street. Organist: M. J. Koprivšek. 27. —Springfield, IH.—Župnija Sv. Barba¬ re. (Škofija Alton). Župnik: Rev. Fr. S. Mažir, 1703 So. 15th St. Učiteljice: Sestre reda Presv. Krvi (Alton). 28. -—steelton, p a .—župnija Sv. Petra. — (Škofija Harrisburg, Pa.) Župnik: Rev. Luka Gladek. Učiteljice: Sestre Sv. Cirila in Metoda (Middletown, Pa.) 29 /Ti T ° Wer ’ Minn -—Župnija Sv. Martina. (Škofija Duluth). Župnik: Rev. J 0S . R. Ferjančič. Waukegan, m. — Župnija Matere Žun e ’t (NadŠkofi ^ a Chi Benedikta- (Chicago.) a ve Mari a koledar 113 Štefana, Chicago, strežnikov Društvo ave ]\1AR iA 114 MEŠANE SLOVENSKE ŽT ^^ a du- t, j. župnije, ki imajo sloven hovnika. toda je tudi zupmk vse narodnosti, bivajočih v žup J • •„ c-c- Petra 1. —Anaconda, Mont. Župnij in Pavla. — (Škofija Helena • župnik: Kev. J. Pirnat inika . Učiteljice: Sestre iz reda Sv. 2. —Bridgeville, Pa. - Župnija Sv. ** bare. — (Škofija Pittsburgh). Župnik: Rev. Albin Moder. Učiteljice: Dve svetni učiteljici. 3. —Chisholm, Minn,—Župnija Sv. Jožefa. — (Škofija Duluth). ..Župnik: Rev. J. Scliiffer. 4 . —Ely, Minn.—Župnija Sv. Antona. Župnik: Rt. Rev. Mgrs. F. J. Buh, V. G. v pokoju. Rev. John Michelčič. 5. —Gilbert, Minn.—Župnija Sv. Jožefa. (Škofija Duluth). Župnik: Mat. Bilban. 6. —Ironwood, Mich.—Župnija Presv. Tro¬ jice. — (Škofija Marquette). Župnik: Rev. Peter Sprajcar. 7. —Iron River, Wis.—Župnija Sv. Miha¬ ela.— (Škofija Superior). Župnik: Rev. J. Smoley. 8. —Meaderville, Mont.—Župnija Božjega Odrešenika. — (Škofija Helena). Župnik: Rev. M. Pirnat. 9. —San Francisco, Cal.—Župnija Rojstva Gospodovega. (Škofija San Francisco). Župnik: Rev. Fr. Turk, 245 Linden A v. 10. —New Duluth. — Župnija Sv. Eliza¬ bete (Škofija Duluth.) Župnik: Rev. Aloj. Pirnat. Kapelan: Rev. John Jershe. 11. —St. Louis, Mo.—Župnija Sv. Josipa. (Hrvatska, kamor spadajo tudi Sloven¬ ci.) — (Škofija St. Louis). Župnik: Rev. Jos. Kompare, 1035 Chou- teau Ave. 12—St- Stephens (Rice), Minn. __ * ja Sv. Stefana. ( g kofija g ^ p “ 1 * Zupnik: Rev. John Trobec ’ * d) ’ 13,-So. Omaha, Neb.-župnija Sv in Pavla (Hrvatska - Petra 31 Slovenci). (Skofiia n°\ 8Padaj0 tu - Omaha). Župnik: Rev. John L. Zaplotnik KOLED aK OPOMBA. • bile v tem izkazu kake pomoto, Ak ° bl 'nio čč. gospode duhovnike, ali lepo P r0blD \ blagovole to sporočiti. sestre, aa « c 1 hvaležen. ZC l° ko prosim gg- organiste, katerih L bi ne bila pravilna ali popolna, iUieQa katerih imena sploh nisem imel n a enako, ‘ mi b l a govole oprostiti; 0 b- •Sem mi ».j F a s f r ° 8e S ° t0T ° V* 3 ovoi naslov, da morem cel izkaz Izpopolnjevati od leta do leta. Statistiko sestavljati je najtežje delo m d koledarju. Urednik tako pazi in pazi, da bi bilo vse popolno in pravilno. Toda, kdo ne ve, kako težko je dobiti podatkov iz raznih naselbin. Pišemo g. župniku, je preveč obložen z delom! Na dva, na tri pisma niti odgovora ne dobim. Prav po¬ gosto! Pišem zastopniku, ali ne ve, ali po¬ zabi sporočiti. Večkrat sem se že temu ali onemu za¬ meril, ker je bil izpuščen iz raznih imeni¬ kov. Vendar, če ne vem, kako bi pazil pri urejevanju, se vendar zgode napake. Velikokrat je v redu v rokopisu. Pride stavljeno, pa manjka. Popravljavec je v naglici prezrl. Zato bi mi silno veliko Vpomagali vsi zastopniki, vsi čč. gg. in sploh vsi, kate¬ rih se tiče, da bi mi septembra meseca gotovo sporočili vsako leto vse podatke, katere želijo imeti natisnjene v koledar¬ ju. Posebno sedaj v prihodnje, ko bomo zopet zvezani s starim krajem. Naš ko¬ ledar bode nekak “Adresar” — naslov¬ nik za ameriške Slovence. Zato bi vsakdo s tem storil ne samo ure niku uslugo, temveč tudi sam sebi. ke Sem ki so mi poslali kake p.odat- kvalj^ 1 j e m. llnelUke, ^ Pa Prav Sr2n ° Za ‘ Rev. p. Kazimir, O. F. M. križali^ S ° ^ r * SPusov is so svoje meso Kdor ne w in ne £ rp 7 ame SV0 3 e ga križa nase den. b Za ta ni mene vre- 115 AVE ^ako LEDar lov enska Narodna 7 poročali v lanskpm v* , 19 ^VeZa. 1- Kakor smo porogali v lan v darju, so je ta organizacija vst ^ Kole ' bi pomagala narodu v stari d anovil a, da svobode in neodvisnosti. Bila ° m ° Vini do potrebna organizacija, ker -je bil ^ Pr ls ““ a '/, om8e ijo pri- edobro, da od Evropske bi bila kovati kakih pravic 1,1 da j e Zato ho ti nor tfko vlado "i vnem treba pridobi i diranjo avtoritete, temveč, da je naš na¬ rod v veliki večini narod reda in disci¬ pline, ki zna spoštovati zakon in oblast. Temu primerno je potem S. N. /. uredila svoje korake in svoje delovanje. Stopila • v ozko zvezo z Londonskim Odborom, kateremu jo predsedoval Dr. Ante Trum- bič in z Jugoslovanskim Narodnim Sve¬ tom v \Vashingtonu, kateremu jo prodse- 1 Dr. Anto Biankini. Poslala jo v tu ^Svčt" HV °j° tri zaflt 0 P nike: ltov< K ’ Zl1 ' k raj Šok a OFM., Mr P.uul Schnollorju prod- 116 MARIA KOLEDAR AVE Dr. Kerna iz sodnika Zveze in KSKJ. m Clevelanda. • 2. Vspeh tega delovanja .j® n *" a _ nost velikanski. Predno se je z -j aV ila, novila je naša vlada še s o\ sV ojim da je zadovoljna, ako da A' s J narodom samo avtonomijo, da pa n. strija ostane. Toda malo mesecev p > 4. julija je pa že Wilson izjavi , a java več ne velja in septembra je zi vil, da zahteva tudi Jugoslaviji popolno svobodo in neodvisnost in sicer, ne va mali Jugoslavici brez Srbov in Črnog cev, temveč veliki združeni in zjodinjeni Jugoslaviji, prav taki kakoršno je zasno val Londonski odbor, Jugoslovanski Svet v Washingtonu in kakoršna je bila sanj dolgih let vseh pravih Jugoslovanov. Da, tako dobro je bilo celo delo izpelja¬ no, da ga niso mogle uničiti vse razne I- talijanske in mažarske mahinacije, ki so se s peklensko silo zagnale v to delo¬ vanje, da bi ga uničile. Začela se je veli¬ ka proti propaganda med Ameriškimi Ju¬ goslovani posebno med delom Slovencev in med Hrvati. Da bi bolj gotovo dosegli svoje namene, zanesli so med naš in hr- vatski narod vprašanje o bodoči obliki te naše nove države. Pod krinko republi¬ kanizma so pomagali uničevati delo o- svobojenja. Poskušali so tudi z idejo "Slo¬ venske republike" in "Hrvatske republi¬ ke" in ščuvali proti Srbiji. Da bi to šču- vanje bilo vspešnejše, skrili so ga pod krinko nasprotstva proti "kralju Karad- žordževiču" in pod parolo: "Na boj pro¬ ti monarhistom", tako so namreč ime¬ novali pristaše S. N. Z. — Res, j a k 0 pre¬ metena je bila ta propaganda in res ču¬ dno je, kako je bilo mogoče, da se ji na¬ rod v veliki večini ni vsedel na limance Iz tega pa sledi, kako velikansko delo j e izvršila Slovenska Narodna Zveza da tako vspešno parirala tej močni h/bogaŽo plačam propagandi, kajti imela j e g e druzega sovražnika . 01 ki je bilo globoko vkoreninj avstrijanstvo" narod. Del našega naroda o kaki \ ^ slavij! niti Slišati ni smel, ne da bi skrajnosti ne razburil.. Jugo- se do fudi V tern jo Slov. Narodna Zv 0 . T ° In in danes ga ni pravega Slo. zn zma /Ameriki, ki bi ne bil s celim sr . venca v ce m Jugoslovan. Nasprotovanje Zvezi od strani naših likalnih socijalistov na eni strani i n " s-i' avstrijakov na drugi jo bilo v re- na $? zelo veliko. Koliko črnila se je preli. sn J ‘ s0 se pisali strupeni članki proti možem na želu tega gibanja! Vendar tn . rti to delovanje proti Zvezi ni bilo brez hov. Vzbudilo jo nezaupanje pri na¬ rodu do nje. In tako jo bila pomoč in so . delovanja naroda pri delu Zveze prime¬ roma jako pičla. Denarna podpora je bi¬ la posebno slaba. Ustanovilo se je precej podružnic po slovenskih naselbinah. Toda nasprotniki so bili takoj poleg in so sku¬ šali škodovati s tem, da so zanašali v te podružnice prepire in da so zavirali njih razvoj. V več naselbinah so celo posku¬ šali jih privesti v nasprotno organizacijo. Zato se je morala boriti Zveza tudi s fi¬ nančnimi težavami. V tem se je pa izka¬ zal najbolj dični Cleveland, kateremu gre pa ta nevenljiva čast in zasluga, da je ce¬ li čas bil v prvih vrstah pri vsem tem de¬ lu, da so ravno Clevelandčanje najdalj vstrajali in velik del vseh stroškov sami pokrivali. Tisočaki so šli iz te naselbine za to stvar. Ko bi bile vse druge naše slo¬ venske naselbine storile enako, koliko bi se bilo storilo več za naš narod. Iz tega pa sledi samo, kako velikansko je bilo v resnici delo, katero je ta organi¬ zacija izvršila za svoj narod. * 4. S kakšnimi sredstvi so se borili nas¬ protniki proti nji, S o pokazali zlasti ne- ateri. suiovi izgredi ob priliki raznih -vezinih posvetovanj. Republikanci ali j.° Je ra< 3ikalni socijalisti so se napeha- .! dvorano in tam vprizarjali najsuro- vejše izgrede. D a , celo nože so rabili v vse^lT/ 11 ' ' Danes -i 6 jasno, da je bilh. to io im i Cana nem §ka propaganda, katera namen razbiti narodno edinstvo. 8 i 6 pa Z na USta ? OVltev 111 vodstvo Zveze sta 1 pridobila zaslug odposlanca AVE Mari a 1 llD donskcga Odbora, D r j pr. D- Marušič. Velike S o bil §njak 111 rc s ta ta dva moža pri nesla 7Q Žrtve > ka- ^ v Ameriki. . . a Sv oj na . terc Sta tu uva moža pri nesla -***«. ka- r0 d v Ameriki. Marsikaj bi B Sv °j »a- gl Oj ko bi teh d vek mož ne Vi" 6 d ° Se ' em času. 10 sem pravem času. — ( Kmalu ko se je začela mirov renca, odšla sta oba ta dv a moža^v ^ v Pariz, kjer sta , dom ° renca, lino, ’ .. ’ , ca 2 neumorno de rnostjo pomagala izbojevati . gk]ep c za domovino. * Pmvi ^n Nasprotna republikanska oremi, •• . zlasti pr0t \ tema d ™a možema Sb vala ves svoj žolč m ves svoj srd Marši kak napad na njiju poštenje i n osebno čast smo čitali po njih glasilih. * j 0 6. Pa tudi drugi možje niso bili izvzeti preganjanju na eni strani rdečkarjev, na drugi strani “ avstrijakov’’. Naj omenjam predsednika Sl. N. Z. Mr. Paula Sehneller- ja, kateremu gotova avstrijaška klika ni mogla pozabiti njegovega dela “proti ljubi Avstriji’’, kakor so rekli, in pora¬ bili so prvo priliko, da so ga udarili. Ve¬ liko preganjanje je prestal Rev. K. Zakraj¬ šek, katerega so celo tirali pred sodišče. Da, strašnega terorizma so se posluževali od obeh strani in proti vsakemu, da bi ta¬ ko škodovali delu Sl. N. Zveze in ga uni¬ čili. Vkljub vsemu temu je pa šla Sl. N. Zveza ali bolje “Zvezica”, kakor so jo zaničljivo nasprotniki imenovali, naprej, in je dosegla ne “vspehice” temveč ve. likanske vspehe, katere bode znal ceniti naš narod doma še pozna leta. * 7. Takoj po končani vojski je videla veza, kakor Jugoslovanski ^ Vet - P° treb0 materijalne ^^ kega ; ni. S posredovanjem Jug Orodnega Sveta se je ustanovi a «rku organizacija JUS 0 ' kancev pod imenom ^ . r . av Relief’ \ Da bi W>°. ^fcr s o uozaeiji bolj vspeŠno, m ^kanski so- ’> Zvezi mislili, da naši re P u „ tva ri ne vsaj pri tako P lemcnl g() roko ''Jo nasprotovali — ponu J koledar ali boli p 0 " Pod P isala s « 4 je neka pogodba bi SG , " k s P°™zum, po kat erem naj v] nr - 1 ' s * dražili za delo pri tej no- 1 'azum“ ni7aC1 '*' Podpisali so r09 ,a "Spo- 'kerr v' S * f '^ ovons ki Člani Jugoslov&n- j n . . * arod nega Sveta v Washingtonu nia T i an ' ®°P u bličanskega Združe- . • 0< a ni se še posušilo črnilo na pod- ' ,ega sporazuma ’ ko so že naši l .. lkanc * v nasprotje tej organizaciji ( 1 np bak “Milijon dolarski fond’’ zn propagando proti Italiji. “Še meni malo!’’ j. Ta “Fond” je vzdignil veliko prahu d Slovenci v Ameriki. Toda morda je jveč pripomogel, da so se tudi oni Slo- ac i začeli zavedati, ki so preje verjeli } j proti-jugoslovanski nemški plačani >pagandi. Nabrali so res lepo svoto, no er milijon, tudi no pol milijona, von- r pa nekaj več kakor $50,000, vsaj ka- nravijo. če jo res ali no, tega no vo- kor računov fio ni bilo izdanih. 118 A VE MARIA Proti temu Reliefu se je P dos e- di med avstrijaki nasprotje, 1 ,_| a . gli, da se ni izplačala večja s' 0 sovana v ta namen. V tej sili se je pa pokazal z0 P et ° 2e ; veland kot naselbina pravih moz , na. Zveza Jugoslovanskih žena m je krepko nastopila in v najkrajšem su nabrala veliko tisoč in tako resi a lief propada in tako mu zagotovila sot lovanjo vzlasti milijonarke Harrinia , ki je obljubila, da bode dala $25.000 a o- Slovenci sami toliko zbero. Danes je ta “American Jugoslav Re¬ lief” od vlade priznana organizacija, ka¬ tero podpira tudi vlada, da daje sredstva Mr. Hooverju za prehrano lačnih otrok v Jugoslaviji. Tudi naši republikanci so spoznali svojo veliko zmoto in danes ga priporočajo. 9. V januarju je pa prišel domov iz Makedonske fronte naš rojak Rev. F. Ja¬ ger, kamor je bil poslan kot vodja ekspe¬ dicije ameriškega rdečega križa, da nese pomoč Jugoslovanski vojski, da so se ta¬ ko pripravili za novo ofenzivo, katero so tudi slavno izvršili s porazom Bulga- rov. Ta gospod je videl veliko revščino doma. In zato je izposloval od vlade za¬ gotovilo, da bode smel vsak ameriški Ju¬ goslovan poslati domov svojim lačnim in strganim dragim zaboj stvari. Ustanovil jo takozvani “Jugoslav Relief”. In te¬ daj se je začela povest o tolikanj prereka¬ nih “kištah”! Kakor pri vsaki stvari, ki se je začela v korist naroda od strani naroda samega, tako so se postavili naši republikanci v odločno nasprotje tudi tej organizaciji. Da bi jih pridobil za sodelovanje, ali da bi vsaj ne nasprotovali, povabil je Fa- ther Jager vse, tudi najskrajnejše elemen¬ te v to organizacijo. Toda zastonj je bilo. Oni pač sovražijo vse, kar je konstruktiv¬ nega, oni znajo samo podirati. Vkljub nas¬ protovanju pa je ta organizacija začela svojo delovanje. Ustanovila se jo posebna pisarna v Chicago, katero je vodil Mr. W Predovič, Puebloski rodoljub. Velikansko ICOLEDAR ,- lo nasprotovanje tudi tej stvari. v 8o 3 ° je storilo od nasprotne strani, da "'narod odvrnili, da bi ne poslal nič esat , Zopet očevidno ncrnšlu vplji ir o d' mora stradati, da bode toliko bolj Kbel in toliko bolj sprejemljiv za Vse ihinacije nasprotnikov. In 0.000 zabojev, kolikor se jih ni est 0 Vlada je preje obljubila, da bode dala za prevoz teh zabojev poseben parnik do ue bode treba plačati ne izvoznino i n doma ne uvoznine. Toda pogoj ni bil spol- njen. Zabojev ni bilo za cel parnik. Vla- da se je zato branila priznati celo stvar kot narodno in dobrodelno. Bala se je, da ja. Denar j e i 2gubi] ^ n oma svojo veljavo. Za tri amer in P ° Po1 ' tc si lahko kupil krono. Tako ie C6n ' obleka po l 200 kron in Še več. Teda"-** ^ pa P“ kiizll, ° zopet kako Plemenito L Tj' 1 to delo, katerega je izvršil “ Jugoslat p lief” in kak0 stra8ao Podlo je bilo „ d T publikanskih časnikov in organizacij d t so la«™ sv °J ,m rojakom ukradli košček kruha izpred ust, ko so branili rojakom poslati zaboje domov. Lahko rečemo " da s0 stotisoč rojakov odvrnili, da niso’ no- slali nič. Seveda je pa tudi to prišlo na dan. Pi¬ sma so začela prihajati iz domovine, kjer so sorodniki, otročički, žene, pisale svo¬ jim možem s solzami v očeh, ko niso nič dobile, drugi so pa dobili. Marsikak ro¬ jak, ki se je dal premotiti, ki ni bil moder dovolj, da bi ne vrjel tem plačanim sov¬ ražnikom naroda, da bi bil bolj verjel pi¬ smom iz domovine in možem, o katerih ni imel uzroka dvomiti o njih poštenosti in njih plemenitosti namenov, je bil silno razočaran. To je kratka kronika o delovanju Sl. N. Zveze. Vsega, kar je Zveza storila, minulo leto, ni mogoče popisati. Vendar že to, kar smo tukaj navedli, je dovolj, da pokaže, da bi ne smelo biti rojaka v Ameriki, ki bi bil še tako za lepljen, da bi ne videl, kdo ima prav, hdo v resnici dela narodno in kdo nas protno hoče samo narod izkoriščati v J c sebične namene. ska Narodna Zveza je P a d ) lepih vspehov tudi , r obse- v resnici “ narodna iiHČne namreč vse sloje in 'u so bili združeni slovens 1 ^_ nem socijalisti in br-ezverc^ nMprotna ju. Mej tem lco je b 1 ^ s(im0 roja celi čas m 3 C ‘ trank arskimi rska organizacija, 8 s ^ omur je in v strankarske svr e. ta nkarstvo več, kak ” r ‘ ixtfU bil, ka¬ fri alu tudi one pn8 a itrtu,. koledar P r °hibicije v vlaku. — Potnik spal’? Uem Vagonu P redno 80 Potniki za- Y ’ rma kdo steklenico viski-ja? dlelaJ ” nem Va * ouu n °ka ženska orne- i, k rlo pol minute, ko jo izza vseh zagrinjal molela roka s pol prazno ‘ ‘ flaš- “Here! Sir!” Potnik zagrabi najbližjo steklenico in potegne precej globoko iz steklenico in jo vrne z besedami: “Hvala, Sir! Je že bo¬ lje! Tako me vedno razburi, ako vidim zensko omedleti. Prav prileglo so mi jc.” Pancho Villa, Meksikanski bandit. 120 Zveza Jugoslovans •io v Cie- Ta organizacija se j® ustan vtlandu kot ženski oddelek Narodne Zveze. Njen namen j<- 11 gati pri nabiranju darov in ^rodn ^ davka, kakor tudi s šivanjem m dr 0 slovenskim vojakom prostovoljcem, šli v domovino se borit za našo svobo o. Po Ameriki se ta organizacija ni ve razširila, čemur je uzrok gonja od nas protne strani proti Zvezi in vsemu, kar je bilo z njo v zvezi. Velikanske stvari bi se bilo doseglo, ko bi se bila ta organi zacija razvila po vsej Ameriki in bi de iovala tako vzorno in s tolikim navduše¬ njem, kakor je delovala v Clevelandu in. v Chieagi. Omeniti ne smemo pozabiti Cleveland¬ ske podružnice, ki je pod vodstvom Mrs. Zalokarjeve nabrala tisoče in tisoče in jih poslala Jugoslav American Eeliefu v New York. Enako ne smemo pozabiti podružnice v Chicago, 111., kjer je ta podružnica enako silno veliko storila v tem oziru za narod. Pod vodstvom Mrs. Kušarjeve je nabra- f . R TA KOLEDAR AVE MARIA kih Žen i Deklet. , hlizu več tisoč dolarjev in je zlasti Ve . “ nomavala pri ChicaSkem Jugosl av Ro . •efu Poslala je veliko število velikih z a . bojev domov v domovino z razno obl eko i ll žlVlR* , Ta organizacija no sme zaspatil Dol*. _ ost vseli narodovih voditeljev mora hiti, da 4 0 vzdrže, razširijo m pokrepe p 0 vseh slovenskih naselbinah, Našo slovensko ženstvo je jako prebujeno. Treba m u , sa . m0 vodstva, pa bode krepko poseglo v na¬ ge razmere in veliko pripomoglo, k rešit- vi vseh naših vprašanj in vseh naših ho- matij. Upamo, da bomo prihodnje leto mogli v našem Koledarju že sporočati o lepo spe¬ ljani organizaciji in o veliko podružni¬ cah. Veliko bodo lahko storile v tem. srni- slu že obstoječe podružnice. Ne smemo pa pozabiti omeniti tudi po¬ družnice v Sheboygan, Wis. Tudi She- bojganslto ženstvo se je izvrstno izkazalo za časa zbiranja zabojev Jugoslav Relie¬ fa. Slovensko ženstvo, na noge! Jugoslav American Relief. Jugoslav American Kelief. je bil vsta- novljen v New Yorku s posredovanjem Jugoslovanskega Narodnega Sveta iz Wa- shingtona. Izmed Slovencev je pomagal pri ustanovitvi Eev. . Zakrajšek O. F. M. član j. N. S-Ta organizacija obstoji iz samih Amerikancev, ki se zanimajo za pri¬ hodnost Jugoslavije. Ta Relief je sprejel nalogo pred vsem pobirati p 0 celi Ameriki med Amerikanci darove ter ž njimi poši ljati podporo in pomoč revežem in siro¬ tam v Jugoslavijo. Zato organizacijo so j e predvsem zavzela Mrs. Harriman, milijo¬ narka, ki je prispevala prvih $25,000 do¬ larjev. Za ta Relief so posebno veliko sto¬ rile Clevelandske Žene združene v Zvezi Jugoslav. Žena in Deklet. Nabrale so ve- o tisoč dol. in jih izročile temu Reliefih Rh je poslal Mr. Hooverju v Evropo. Hudobni bode vedno potegnil s hudob nim. , T „ . < J - z.) Boj »o tistega, ki so „ amega s „ be ^ ( J , Z,) jezeru. “v pCoTV® prijeti ’ ke ' P aV0 8re «0 V nebesih p AVE Mari a koledar Jugoslav Relief v CKi 121 jugoslav Relief v Chicagu i P v vsem delo Rev. F. J agra> ^ “ P«d riškega Rdečega Križa. 0a je videI veliko potrebo najpotrebnejših stvar' v tero trpi ljudstvo. Zato se j e zavzel L *' izposloval dovoljenje od Ameriške ’ vlade da bode pomagala da bode poslano blago priš lo domov. Razlika med Jugoslav~A- merican Relief in Jugoslav Relief je bila v tem, da je pni zbiral samo denar in v Ev¬ ropo pošiljal samo denar. Eather Jagro¬ va miselj je pa bila, da bi se dalo več na¬ rediti, ako se pomaga, da ljudje sami na¬ kupijo blaga in ga pošlje vsak svojim lju¬ dem domov. Za to delo je navdušil predvsem g. Walt. Predoviča, trgovca iz Pueblo, Colo. Father Jager je hotel pri tem delu zdru¬ žiti vse ameriške Slovence brez razlike prepričanja. Toda pokazalo se je, da je to nemogoče. In res, velik odpor se je začel od strani naših soeijalistov. Po vseh svo jih listih so delali na vso silo, da bi ko¬ likor mogoče odvrnili Ameriške Slovence, da bi ne poslali ničesar domov, češ, da do¬ ma v starem kraju ne potrebujejo "srajc in cap”, da potrebujejo samo politike. Da, ta doba je najsramotnejša stran v zgdo- dovini Ameriških Slovencev, ki bode črn madež za vse one liste in za vse one po. sameznike, ki so storili ta velik narodni icagu. t> re • Kot organizacija je vodilo ves ta od¬ porni boj Slov. Republičansko Združenje, je prav takrat pobiralo svoj ‘ ‘ milijon- olarski fond.” Da, ta miljon dolarski fond se jo začel največ proti American Relief in proti Jugoslav. American Relief, kar je razvidno iz oglasa, s katerim je bil napovedan ta fond. Celo delo je pri Jugoslav Relief vodil g. W. Predovič s pomočjo Zveze Jugosl. Žena in Deklet in S. N. Z. "Listi”, ki so mu pomagali so bili "Sloga”, "Ave Ma¬ na > > j} ja nec. "Ameriška Domovina”, "Sloveni- "Slov. Novice” in "Amer. Slove- Vsi drugi listi so bili nasproti . Vspeh tega dela je bil precejšen. Ne¬ kaj nad pol drugi tisoč zabojev, v vredno¬ sti skoraj pol milijona dolarjev je odšlo iz New Yorka proti Jugoslaviji, kamor je dospelo 3. julija. Tam je vlada poslala po¬ seben vlak, ki je čakal na te zaboje in jih odpeljal v Ljubljano, od koder sc jih raz¬ poslali po celi deželi. Veliko veselje je zavladlalo, kamor so zaboji prišli. Marsikaka grenka solza se je prelila v hiši, kjer se jih njih Amerikanec ni spomnil, oziroma, kjer je "Amerikanec” bolj verjel svojim laži-voditeljem, kakor pa svojim otročičem, ali svoji družini do¬ ma. 1 22 ave maMA ko.®« Seznam § o-motni i u Velikanske važnosti ta n. ^ gospodarski napredek ’ tro-ovin i u počasi seznam vseh slovenskih tr ^ podjetij, kolikor jih imamo ^ n am celi Ameriki. Prepričanj smo bil , bode mogočo že za letošnjo > £ «* ^ ^ viti precej natanjčno statut tigkarni , tev našega podjetja, teza^ smrt v osobju nas je zadržalo Zato bomo pa skušali na vsak način za prihodnji letnik sestaviti kolikor c mo go če natanjčen zapisnik vseh slovenski trgovcev iz vseh naših slovenskih nase bin z njih natanjčnim naslovom. Že sedaj opozarjamo slovenske trgovce na to in jih prosimo, da nam bodo pri¬ hodnje leto gotovo šli na roke in nam poslali vse podatke, za katere bomo pio- .sili. Dandanes, ko imamo tako lepo ure¬ jeno “Parcel Post”, kako lahko bi se mi podpirali med seboj. Posebno bode to velike važnosit za slovenske farmarje, ki bodo lahko po najbližnjih slovenskih na¬ selbinah za majhno ceno razpečavali svoje poljske pridelke. Za letos smo dobili v sili samo tele tele trgovce: Razni trgovci v Cleveland, oddelek New- burg, Ohio. John Banič, 3688 E. 78 St., trgovec z gro- cerijo; Jos. Furlan, 3604 E. 81 St., grocerija mesica: slovenskih trgovcev. T„hn ’Godec, S01S Mannsfield, candy, ^ ercam in tobak; Vincenc Gnidica, 3615 E. Sl. Str. gostil^ icd Kek«, 3565 E. Sl St., gostilna; Sank Locnikar, 3583 E. Sl St, brivni«. Frank Lazar, 3636 E. SO St, solslco p 0 . trebščine in slaščice; Tomaž Mrvar, 3563 E. 82 St., krojač; John Ovnik, 8006 Marble Ave., grocerija; Jos. Perko, 8001 Aetna Ed., gostilna; Jos'. Pečun, 3592 E. 80 St., grocerija i u mesnica. Mike Plut, 3611 E. 81 St., grocerija; Mary Polončič, 8002 Union St., gostilna, kakor tudi “candy” in “ice cream”; Prank Planinšek, 7901 Marble St., “can- dy” in dobre reči; Math Sirk, 3571 E. 82 St., gostilna; Jos. Smrekar, 8117 Aetna Ed., gostilna; John Slabe, 3777 W. 14 St., trgovina z obuvali; Louis Prhne, 7810 Broadway, krojač; Ana Zagorc, 7908 Marble Ed., trgovina z << candy” in drugimi dobrotami; Vencel Telatko, 3562 trgovina z grocerijo. m Jos. Jerič, 3525 E. 81 St., trgovina s po¬ hištvom in železnino in barvami- Jakob Jančar, 3600 E. 81 St., obleka in obuvalo; Anton Jcršan 3545 E. 81 St, trgovina za ob oko cevi,c, kakor tudi vso šolske I>o“c, in druge dobre Korenčan in Jerič, 3587 E 81 -- i- - • 61 bt -> groceri- Trgovska podjetja v Chicago, 111. Ave Maria, 1847 W. 22. Street, knji¬ garna, list. Edinost Publ. Co. 1847 W. 22. Str., tis¬ karna, pošiljanje denarja, šiflcarte, list. J- Žefran, 2313 So. Lincoln Str., p* cery, Frank Tomažič, 1858. W. 22. Stre et ’ grocery. John Gottlieb, 1821 W. 22. Street, g r0 ‘ cery. ja m mesnica. Kastelic Frank, 3573 E. 80 st, mlekar Ivank Kužnik, 8101 Aetna mo- sar Zeman > Flue Island, grocery in r(1 -> gostilna; ni ^ ndrew Gla vach, W. 22. Street, pog r ° b ' na: Grili, 1818. \y go q „r. ' trcet - ml«. John Keržičnik, i 90l w Qo f ypros, premog. ' 2 * Str ee ,.t ‘ Anton Gregorich, 1845 \\r. 2 o H pool room in express, premog nd Street > john Kosmach, 1805. ^ 22 barve, hardware. * * Street., John Zvezick, 1802. W « 9 c ery. ' ' Str'cka ^ ol,ra — n “srena že niorfl la veliko hudega prestati “Kako je mogoče, da sto • kih križih in težavah vendar v P d° U ' veseli? Saj je to vendar nemogoč “Da, nemogoče bi bilo ko V imela skrivnostnih zdravil?” 1 Ue “Skrivnostna zdravila? Ka-i v , -‘va.l misli¬ le s tem “Veliko križev imam! Veliko lahkoti moram Postati. l’n to je vila ’ kCr vporabl iain sledeča tdra- rnhii Zop ® r krivice od ljudi vpro- nio ai ^ j ube7 -en, proti nesrečam, ki ‘V?* v Porabljam udanost v I )oz Jo in proti trpljenju in bo- " Potrpežljivost — pa vse 1 ’° pi estanem. — Vsa ta skriv¬ nostna zdravila pa dobivam pri 126 AVE MARIA KOLEDAR Ime Pravoslavna cerkev Luterani (protestantje) Anabaptisti Kalvini (ki se imenujejo tudi Prezbiterijanci, Re¬ formirani, Puritanci, Kon- gregacijonalisti) Episkopalci Unitarski kongregaeijona- listi Prezbiterijanci (stare šole) Kongregacijonalisti Baptisti Quakerji Quakerji (Amerikan) Metodistovski Episkopalci Free Will Baptisti Free Communion Baptisti Spiritualisti Christian Scientists KRŠČANSKE SEKTE IN KATOLIŠKA Kje je ustanovljena ? Carigrad Nemčija Nemčija Švica Anglija Nemčija Škotska Anglija Rhode Island, Amerika Anglija Amerika Anglija New Hampshire New York Hydesville, N. Y. CERKEV. Ustanovitelj Focij Luter Martin Nikolaj Stork Leto 9 - stol. 1517 . 1521 John Kalvin Henrik VIII. Celarij Generalni shod Robert Browne Roger Williams George Fox William Penn John Wesley Benj. Ranall B’jah Corp, okoli Fox Family Mrs. Mary B. Eddy 1534 1534 1540 1560 1583 1639 1647 1681 1739 1780 1800 1848 1892 Boston, Mass. Poleg teh sekt, ki so se vse ločile od svoje matere katoliške cerkve, je še skoraj brez števila druzih krščanskih sekt, ker se te glavne cepijo tako hitro, da je težko slediti njih razcepljevanju. Edina katoliška cerkev ima svoj začetek v Jeruzalemu in ima svojega začetnika Jezusa Kristusa. “Pa * e Poskusiva!” 128 ave Najbolj MARIA KOLEDAR nesr ečna družina. AKO pogosto premišljuje svoj in zavida blaginjo onih di fin, ki so bogatejše Toda pri tem pa ne pomisli, da J gastvo sami pl ase, s ^ rim se zakriva veliko bolj žalostno življenje, kakor pa je njegovo. Za vzgled tega lahko služi bivša cesarska družina Habsbuiška. Kako marsikdo je zavidal v drža¬ vi to družino, češ, kako se do 1 o imajo. V resnici je pa ta družina imela življenje, da se po pravici la ko imenuje najnesrečnejsa družina. Nikdar ni kaka družina propadla pod bolj nesrečnimi udarci, kakor ravno ta družina. Sicer pa smelo lahko trdimo, da je malo vladajočih družin imelo na svoji vesti toliko krivic, kakor ravno ta družina, da so bile Ite nesreče tudi kazen božja. Neka brezsrčna usoda se zdi, da je visela nad celo vlado cesarja Franca Jožefa od začetka do konca. Čudno pri tem je to, da se je br cesar Frane Jožef pri neki prili izrazil pred ljubljanskim škofom I gačarjem, znanim velikim slove skim rodoljubom, “da čuti, da je zadnji Habsburgovec na tem p] stolu.” Tako se je cesar izrazil kali 50 let pred svojo smrtjo. Torai moral že videti nad seboj Demok jev meč, ki bode nekega dne par na glavo tej družini in jo uničil k na je res zgodilo. ’ ’ Cesai ■io vlado z revolucijo 1. 1848. Njegov prednik je umrl v blazn 0 . sti. Njegova žena Elizabeta je bila za« klana v Švici. Nadvojvoda Maksimilijan j e bil ustreljen kot Meksikanski kralj. Žena Maksimilijanova še živi v norišnici. Nadvojvoda' Johan je osramotil celo družino z grdim življenjem, si dal ime John Orth in izginil brez sledu. Sestra cesarice Elizabete, vojvo¬ dinja Anguoleme je zgorela v Pa¬ rizu. Cesarjev edini sin Rudolph je pa¬ del kot žrtva nemoralnega življenja. Našli so ga ubitega v gradu v Mayerlingu. Naslednjik njegov, nadvojvoda Franc Ferdinand in žena sta bila ustreljena v Sarajevu, kar je povzro¬ čilo svetovno vojsko. družine je pa povročila hči ces vica Rudolfa, Elizabeta Marija, princa Windish-Graetza. To je cil nemški cesar pred štirimi le ode kraljica belgijska, ker ; prepričan, da bode zmagal on »ode Belgija ostala pod nei • on ^°lo- Toda Elizabeta Mari f tako grdemu živi j en; ' ^ i 1 n ^? n te dni prisil; roko S °^^ e * n 3° tožiti za AVE MARIA KOLEDAR 129 Že njena, mati, nesrečna žena princa Rudolfa ni bila poštena. Omo¬ žila se je z nekim mažarskim laliko- živcem, baronom Lonayom. Njena teta, princesin j a Luiza Coburška, je osramotila vse cesarske dvore Evrope s svojim nebrzdanim življenjem. Enako je povzročila sramoto dvo¬ ru princesin j a Luiza Saxonska, se •zagledala v svojega učitelja in ž njim zbežala. Tako je imela mlada Elizabeta Marija same slabe zglede pred seboj. ^ endar bila je ljubljenček starega cesarja. In na njegovo željo se je poročila z princom 'VVindish-Graet- zom. Dolgo je princ Windish-Graetz molčal. Toda sedaj ko je cela dru¬ žina propadla in izgubila vse, na¬ stopil je pred sodiščem, kjer je pa prišlo vse to žalostno življenje na dan. Da, ne visoki stan, ne svetne časti in ne bogastvo osreči Človeka, tem¬ več samo pošteno srce in krščan¬ sko življenje. I aVE MARIA KOLEDAR ČASNA STRAŽA. Mati Elizabeta. Judeja čuj! — Poznaš li ' ia na Golgati krvavi, ki mu sinovi tvoji prestol so zi a 1 na skalnati podstavi? Kraljevo čelo s trnjem so obdali, ki ga planjava tvoja je rodila, za žezlo Kralja so trstiko dali, ld voda tvojili rek jo je močila. Jeruzalem poglej na križ! In sinagoga, ti molčiš? Povej! Govori! Si li pozabila, na častno stražo tam ob Kralju svojem, ki bi stopila v blesku svojem pred prestol nov? O, ne!... Za stražo nisi se zmenila s krvavo roko le si krono vila ti Kralja le si sramotila ... Pa vendar, sprave žrtvenik obdaja straža častna, sveta, ko umira Rešenik. Ljubeča Magdalena križ poljublja, v skrivnostno “ Najsvetejše ” mati , bleda bolestno gleda, ko zadnja kapljica krvi se ven iz¬ gublja. x„ poleg uje nedolžni svečenik povzdigne v duhu prvič sveto kn, ki raz oltar na skalna tla rosi. In umirajoči Rešenik? Pogled ljubezni poln in mil sočutje dobrim srcem vrača, oko ugašajoče nanje zre, dokler se zadnji zdihljej ni izvil — in božji Sin umrje. V trenotku tem, ko se vesoljstvo zgraža, ko tempelj sam o Jezusu spričuje, se na ljubeča srca milost vsuje, kraljevi dar dobiva častna straža. Zdaj Golgata ne gleda Rešenika, na križu ne stolu j e Kralj sveta, a tabernakelj naš ima nebes Gospoda kot — jetnika. Jetnik ljubezni je postal, pa kot jetnik je vendar Kralj. Zato, srce ljubeče, pred oltar, ob Kralju večnem stoj na straži, ljubezen svojo vso mu skazi, v plačilo bo kraljev ti dar. Hudič pogosto zmaga, to pa ne za to, ker ima prav, temveč zato, ker mu Bog dopusti storiti, kar mu "ljud¬ je dovolijo. Hudič zmaguje samo z ljudskimi grehi. (j 7 s obvladati 16 ^ 1 Znak omik anosti j oviadat! samega sebe. Kdor hoče kk o dati. veliko veljati, mora ve- 131 AVE MARIA KOLEDAR Prve jaslice. Sv. Frančišek v božični noči. 132 AVE MARI a dobro zdravilo. Iv. Pijanci so uzrok, da je cela A rika“suha”. Mere niso P«nali 111 “suhači” so zmagali. _ .. ' Vendar, ali bo prohibicija sp obrnila vse naše pijanec? . Nekaj jih bode že! vsaj one, ki e ne bodo dobili. Vendar strast, ako se ji človek u da, postane druga narava. Navada je železna srajca. Samo eno je sredstvo, ki je dovo j močno, da pomaga odložiti to grešno navado — milost božja. Neki Kitajec je bil strasten kadi¬ lec opija. Tako je bil že v kremp¬ ljih te strasti, da je bil vsak teden po več dni v omotici. Toda naš rojak misijonar P. Bap¬ tista Turk ga je spreobrnil. Seveda se je moral odpovedati tudi tej stra¬ sti. Hud je bil boj, težko je šlo, ven¬ dar šlo je. Ko ga je misijonar obiskal po ne¬ kaj letih in videl, kako se je spre¬ obrnjenec poboljšal, začudil se je. ‘'Kako si dosegel toliko zmago sam nad seboj?” “Oče, rabil sem veliko svoja kole¬ na, Bog mi je pa pomagal.” Hotel je reči: Veliko sem molil, Bog mi je pa pomagal. SLUŽITE BOGU Z VESELJEM. V nekem mestu je živel dober za¬ konski par. Toda mož je bil zelo čmerikav. Vedno se je kislo držal Nikdar ni bil vesel. Ko je prišel z dela, ni nikdar pokazal veselega obraza. Le težko je žena spravila kako besedico iz njega. KOLEDAR Nasprotno pa je bila žena ve dtl0 Zli obraza in srca. To je moža Ve -? »t zelo iezilo- VC Neki večer, ko je prišel mož Po . , „ čmerikav domov, m je bila že, S a posebno vesela, vjezilo je to rao . - - P , ii ie začel očitati, da je lahko, za m j 1 mišljena. . . , . “Mene tako skrbi, kako m kaj bo- de z otroci, kako bi si kaj naprej po. maeali ti si pa tako lalikomisljena.” “Saj ni res! Toda jaz mislim, da mi čmerikavost ne bo prav nič po¬ magala. “Kakšna čmerikavost je to? Skr¬ bim, da bi kmalu znorel, tebi pa ni nobena reč nič mari. Ženo je to očitanje zbodlo. Vendar se je premagala in molčala. Kako se pa mož 'začndi drugi ve¬ čer, ko pride domov, in najde vse po stanovanju razmetano, večerje ne pripravljene. Zena je pa sedela za pečjo zakrita v črno rnto in globo¬ ko zamišljena. “Kaj pa danes?” “Nič!” odgovori mirno žena. “Hočem ti samo vstreči, ker želiš, da bi tudi jaz samo skrbela. Zato bodeš ti delal, jaz bom pa skrbela.” Mož je bil v zadregi. Videl je, da je pretiraval. ^Naka, tako čmerikovega obraza pa že ne bom gledal” reče mož sme¬ le se v zadregi. v jaz ga moram pa gledati f e 0 . 1<0 Ti si sit mojega, ko si komaj prišel.” Iv, 'i e kil mož ozdravljen. človeku 1 ^™,; 16 - I— vsem ki . Zlvl l en .ie sebi m skupaj živeti 3 ' 10 “ takim žlovekom in Iiudie"V!°V a pa ima rad pismo:slu - ZA DOMOVINO Spisal K. 1 . ILO je lansko leto novembra meseca. Z velikansko radostjo na¬ polnjena slavila je cela Slo¬ venija svoje osvobojenje. Trki j ena ječa slovanskih narodov —- po domače Avstrija — se je porušila. Avstrijska armada je -v kapitulirala. Železni obroči, ki so držali to trliljeno stavbo skupaj — železna vojaška disciplina — so po¬ čili. Jugoslovanski polki ob itali¬ janski fronti so vrgli orožje proč. Toda sredi tega veselja je padla globoka žalostna celo Slovenijo. Ita¬ lija jo je prevarala. S hladnokrvno¬ stjo navadnega podlega sleparja je pogazila vse svoje obljube in prisege in zasedla v Sloveniji celo Primor¬ sko, del Koroške in celo del Kranj¬ ske. Ljudstvo se je v začetku sicer tola¬ žilo s tem, da je to zasedenje samo začasno. Toda le prekmalu je moril¬ ski Italijan pokazal, kaj je njegov namen. Najkrutejše preganjanje Slo¬ vencev, vzlasti voditeljev naroda, se jo začelo. Kdor je le z besedico ho¬ tel protestirati proti tem krivicam, zgrabili so ga laški karabinieri m ga odpeljali, sam Bog ve kam. Naš narodno tako zavedni Primo¬ rec, pa pod Italijo? pa “polentar”? Ali si kaj takega sploh morete pred¬ stavljati? On, Primorec, tak navdu¬ šen narodnjak, tako poln ljubezni do Slovenije — pa Italijan? Ali je po¬ tem čudno, če je vsaka mišica trepe¬ tala v temu Primorcu, ko je gledal in čutil krutost “polentarja”? Vas Z. leži v gorski kotlini v Tol¬ minskih hribih. Precej visoko na str¬ mini leže male koče dobrih Tolmin¬ cev, kakor bi bile prilepljene na te strmine. V teh težkih časih italijanskega zasedanja je bilo, ko je krepko slo¬ vensko dekle stalo na strmini nad vasjo, ne daleč od Podgornikovega posestva in se oziralo doli po cesti, proti dolini. Lepa, nekoliko zagore¬ la lica, so bila zategnjena v žalostne poteze. Videlo se je dekletu, da je žalostno. Podgornikova Manca je bila pač navdušena narodnjakinja, kakor cela Podgornikova družina, kaj čuda, da so ji žalostne novice o domovini težile rodoljubno srce. Brat, ki je bil v avstrijski vojski, se je vrnil pred tremi tedni zdrav in ve¬ sel domov na veliko veselje starega Podgornika in njegove sestre Mance. Matere niso več imeli. A VE MARJA Felicijanovi dve iz Brooklyna, N. Y. Toda niso se dolgo veselili sreče. Novice o početju Italijanov v deželi so jih potrle. Toda še večje presku- šnje so čakale ubogo vas in zlasti Podgornikovo družino. Podgornikov oče so bili dolga leta župan v občini. Skupaj z gospodom župnikom in učiteljem so že dolga leta budili narod k narodni zavesti, ker so videli, da njih občina je ob meji Italije nekaka častna straža Slovenije. “Mi smo obrambna straža tu na meji Slovenije,” je rekel gosp. Žup¬ nik večkrat. “Če ne bomo mi stali zavedno in junaško na straži, po ita- lijančili nas bodo.” koledar etn bila poklicana oče in s m Danes sta pos t a jo v do- ^•^sSahom sta odšla Podgornik 'im- b r še večjim strahom ju j e ovala Manca doma. Pn 'r'n neki hočejo ti polentarji od čpta in brata • k,H so tudi, kako Italijani šalite. “‘j županstev visoke svote de- laiia kako najbolj navdušene slo. zenske niže in fante zapirajo m od¬ tavajo v Italijo, samo Bog ve kam. In vsi so se se bolj bali. Manca je na vse to mislila in koli¬ kor bolj se je večerilo in očeta in jrata še ni bilo domov, toliko bolj 30 je skrbelo, toliko bolj so se njene po- ; eze zategovale v globoko skrb in ✓ CN 11 , v\ /ilr n ll 1 7~ TA Q rr rVTA C\ h Večkrat, ko je zopet zastonj vstala in gledala v dolino, zaiskrile so ji solze v očesu in zdrsele po lepem licu in namočile kamen, na katerem je stala. Večkrat se je obrnila tudi pro¬ ti kraju, kjer je bila Sveta gora in vzdihnila: Marija pomagaj! Ti jih varuj zlega. Ravno je zopet Manca vstala in se ozirala v dolino, ko pride za njo po tihem krepak fant, navidez neko¬ liko starejši kot ona. Še od daleč jo je opazil, zato je šel prav po tihem, da bi ga ne opazila. zamišljena v dolino. Fant jo je p poša b'° ln . j ' zakri ! Hotel ! 12 njo, da bi uganila, kd “nt V ^ SiIno P restr ašilo. si?” ’ a k° serri se prestrašila! smeje. ^ i* 1 ji poredno za- ( c Nič “ 'hoj. Manca, ja .laz sem. »> AVE MARIA KOLEDAR 135 Manca ga pogleda, toda takoj se ii obraz stemni m prezirljivo se obrne proč od njega. e ••Pusti me!” mu pravi in hoče w proč. “Manca, počakaj malo! Nikar ne bod! taka! Ne bodi tako ošabna-” Jaz nisem ošabna! Toda zahte¬ vam, da me pustiš v miru.” Manca,, zakaj me tako preziraš?” v . az nikogar ne preziram, samo želim, da me pustiš pri miru!” “Ko te imam pa tako rad!” otročji! V tako resnih in težkih časih, kakor so sedanji, pa si tako otročji!” “Nič otročji, povem samo, kar ču¬ tim!” “Pojdi, pojdi! Ali ne vidiš v kaki nesreči je naša domovina. Bodi re¬ sen !” “Saj mi ne moremo pomagati? Resnoba ne bo rešila domovine!” “Posebno tvoja ne! Si se že dobro izkazal! ” “Kaj misliš s tem, Manca?” “Kaj mislim? Saj veš, kaj se go¬ vori o tebi?” “Kaj meni mari, kaj se govori!” “Pa reci, da ni res!” “Jaz mislim, da je nespametno se Italijanom upirati.” “Odobravati njihovega početja pa tudi nihče ne more in tudi ne sme, če ima le iskrico ljubezni do rodne zem¬ lje.” “Ej Manca, pojdi, pojdi. Kaj je ljubezen do domovine?„ Kaj? Cel svet je moja domovina! “Da, potem pa še vprašuješ, zakaj te preziram? Takega brezdomovin¬ ca ! Saj še ptiček rad zleti, kjer se iz¬ vali!”' “Vidiš, Manca, tako sem tudi jaz preje mislil. Danes mislim drugače. naM-? e r ka !' sem se nau{iI dru e°e a naukT 1 d ° domovi " c - *o ^ v duhovnikov in kapitalistov, ki hočejo s tem naukom nas delavce in kmete slepiti.” “Sram te bodi, France! Bil si pre¬ je pošten fant, dokler nisi bil v Be¬ netkah. Res sem te rada imela. Toda sedaj te preziram kot brezdomovin¬ ca! Pusti me in pojdi svojim potom.” Dekle ie bilo vidno razburjeno, to je pričala rdečica v obrazu in težko in naglo sopenje. Obrnila se je proč od njega in šla par korakov. Mladenič stopi za njo in jo hoče prijeti za roko. Kot ranjen gad je razdraženo de¬ kle siknilo proti njemu: “Ne dotakni se me! Podgornikova Manca prezira izdajalca domovine,” je zakričala v razburjenju. “Bodi pametna, Manca! Daj se pogovoriti. Ti vidiš vse prečrno. Daj, da ti pojasnim svoje prepričanje. Gotovo ga bodeš odobravala ...” “Rekla sem,da te preziram in da s teboj ne bom več govorila. Sloven¬ ski mladenič, ki v tem času izdaja svoj narod, razširja med narodom nauke o brezdomovinstvu, pa imenuj to socijalizem ali kakorkoli, je izda¬ jalec svojega naroda in plačan hla¬ pec “polentarjev”. Poleg tega pa veš, da te imajo za “ogleduha” in da si ti kriv, da so nam g. župnika odpeljali v ječo. In povem ti, da jaz vse to verjamem. Zato poberi se mi v i j j proč! Razburjeno dekle je stopilo bližje k mladeniču in mu pljunilo v obraz. “Na! To ima Podgornikova Man¬ ca za izdajalca domovine in za ogle¬ duha!” France si je hotel mirno obrisati obraz in se še nadalje usiljcvati de¬ kletu, ko se nekdo glasno zakroliota. 136 AVE MARIA “Ha-ha-ha! Živel« i«? 51 “"'.''J Prav si naredila. To zasluži vsa ’ ^ podlež, kakor je Polijev izdaja ee. Manca in France pogledata p r0 strani, od koder je prišel glas. Bil je Podgornikov Ivan, Mancm brat. . . “Ha-ha! Si jo skupil? Prav to si si zaslužil! In če se hitro ne pobereš o tod, ti bom pa še jaz dal mal spomin¬ ček.” France je prebledel sramu. Pesti so se mu stisnile. Že je hotel planiti kot ranjen ris na svojega napadalca. Ivan je to videl. “Le pojdi blizu!” in potegnil je samokres iz žepa. “Poglej ga!” Strašna kletvica je bil Francetov odgovor. “Kakor hitro ne izgineš od tod, dobil boš, kar si si že zdavnaj za¬ služil.” “Kaj pa imata? Za božjo voljo, Ivan, kaj pa delaš?” zakliče prestra¬ šeni oče Podgornik, ki je v tem dohi¬ tel sina. “Ali nisi čul, kaj so nama povedali v mestu? Franceta pa itak poznaš! ’ ’ “Ce me takoj ustrele! Tak sle¬ parski izdajalec ne bode žalil moje sestre!” S kratkimi besedami je povedal, kaj je čul in videl, ko je prišel. “Poberi se, potepin nesramni! To¬ da povem ti, da pusti mojo hčer pri miru! Vsa Podgornikova družina prezira izdajalce, ki izdajajo svoj na¬ rod sovražniku, kakor delaš ti!” “Le čakajte, psi, drago boste pla¬ čali današnji v^čer!” “Stori, kar hočeš, toda vedi stari Bog še živi. Še noben izdajalec ni srečno končal tudi ti ne boš. Toda vedi. da vemo, kaj počenjaš, če prav lajjs! KOLEDAR Zadnje hesede je France komaj j, S,!al kajti odhitel je hitro v grmov. “Manca, hvala ti, da sr bila tako uinčna ’ ” seže I yan sestrl v r oke. “čul šem vajin pogovor. Dobro si m u povedala. In to zasluzi! “Da, nihče drugi nas ne toži itali¬ janskim oblastim, kakor on!” “Kaj pa ste izvedeli v mestu? Za¬ kaj so vas klicali?” vpraša Manca radovedno'. “Nekdo nas toži, da smo sovraž¬ niki Italije, da skrivaj netimo upor proti Italijanom. “Nihče drugi ni, kot ta-le slepar!” sikne jezno Ivan. “Da, prav gotovo je on,” meni Manca. “Žugajo nam, da nas bodo zaprli. Zlasti mene kot župana hočejo imeti odgovornega za vse.” “Je to vse, za kar so vaju klicali oba tako daleč?” “Ne,zahteva jo tudi podporo za svojo vojsko. Natančno moramo po¬ pisati vso hrano, vse domače živali in žito, kolikor ga ima občina. Sto- petdeset mernikov pšenice zahtevajo in ne vem koliko drugih stvari. Tu imam napisano.” Nič za Italijane! Kdo bode kaj dal? Sami naj pridejo in naj dobe, kar žele.” v Sa -i sem ji 11 ! to povedal,” pravi žalosten oče Podgornik. “Toda dali so mi teden časa. Ako v tem času ne naredim, kar žele, zasedli bodo obči- žnrvvn svojega italijanskega kak or a ’ 7 ™ eno .1 kodo pa postopali Kakor z upornikom.” < < efta v se nani ne obeta! ’ ’ Zmaščeval s^bod ^ izda 3 alecI se bode nad nami!” ^kodnno pripravljeni na vse!” ave Maria koledar 137 2 . Žalosten je bil oni večer pri p 0t ] gornikovih. Vsi so le s straliom ob¬ dali v pnhodnjost.. Še isti večer je oče Podgornik skli- eal občinsko sejo, kjer je možem predložil zahteve laških usiljivcev “Ne damo nič!” “Smrt sovražni¬ ku našega naroda!” “Raje smrt, ka- koi da bi se ndali!” so klicali razjar¬ jeni kmetje. '‘Sami nimamo že kaj jesti, sedaj naj damo pa še to bore, kar je osta¬ lo?” je mislil eden. “Zima je tukaj, kaj bomo pa je¬ dli po zimi?” se je jezil drugi. Tako so bili razburjeni, da se ni mogla seja končati, temveč so se raz¬ draženi razšli po hišah brez vsake¬ ga sklepa. Drugo jutro je bilo na vse zgodaj že cela vas pokoncu. Sosedje so se ■zbirali v gručah in se razburjeno po¬ govarjali. Vedno več in več se jih je zbiralo okrog Podgornikove hiše. Ko je Podgornik videl., da je cela občina zbrana, stopil je pred ljud¬ stvo in povedal vse, kar Italijani za¬ htevajo. Dolgo so se posvetovali. Govornik za govornikom so nastopali. Toda vsak je samo z največjo odločnostjo protestiral proti laškim zahtevam in se izgovarjal, da on ne da nič. Ce hočejo Italijani kaj dobiti,, dobili bo¬ do le s silo, če vkradejo. In pri tem je ostalo. Podgornik tudi ni ničesar storil, ker je vedel, da bo zastonj vsak ko¬ rak. Poleg tega se je pa tudi njemu n jegova slovenska zavest preveč u rala, da bi bil le en korak štor, ra pomoč Italijanom. Sicer je povedal komandantu v mestu, da on n ec ^ u P an - Toda komandant mu jc povedal, da če je župan ali ne, da njemu to ukažejo in mora to izvršiti, ^ko pa ne bode izvršil, zadela ga bo¬ de kazen kot upornika in posledice naj sam sebi pripiše. Isti večer je sedela cela Podgorni¬ koma družina žalostna okrog mize. Povečerjali so in čitali časnik, ki so ga dobili po pošti iz Gorice. Malo je bilo poročanega v časopisu o žalost¬ nem stanju sužnosti, v kateri ječi ne¬ srečna solnčna Primorska. Vendar že v teh malo poročilih so čitali, da gre ljubljena dežela skozi najžalostnejšo dobo svoje zgodovine. Razni ukazi fn odredbe italijanskih nasilnikov so pričali, kako kruto vlada sovražnik v deželi. “Kaj bomo pa mi ukrenili?” vpra¬ ša slednjič oče Podgornik. “Nekaj moramo storiti! Tu doma ne morem počakati ‘‘ karabinierjev”! ’’ “Ali ste opazili danes dopoldne med množico tudi Polij evega Fran¬ ceta? Opazoval sem ga! Videlo se mu je, da strogo pazi na vse, kaj se je govorilo in godilo. In v mraku so ga fantje videli, da je hitel v dolino.” “O to je gotovo, da je plačan laški vohun. In gotovo je, da je hitel v me¬ sto poročat kako je ljudstvo razbur¬ jeno.” “Zato pa treba hitro kaj ukreni¬ ti !” misli Manca. “Da, toda kaj?” “Zbežati proč!” “Toda, kako? Vsa meja je zastra¬ žena!” misli oče. “V gore!” misli Ivan. “Ali ne vidiš, da smo pred vrati zime? Poleg tega pa, od česa bom pa živel?” Vsi so molčali. Nihče ni vedel, ka¬ ko in kaj bi se ukrenilo. 1SS ave MARIA KOLEDAR “Gotovo je, da čez mejo n j sko ne morete. Tega s^po^ „ treba. To bi se reklo niteu P0 “Tukaj doma na tudi ne morem ostati, ker me bodo gotovo^ za P “In Bog ve, kam peljali? “Da, vsaj se še spominjate P° čil, kako grdo so ravnali z vojnim vjetniki.” ^ , “Ne, v laško vjetništvo ne! “V hribe tudi ne morem!” . , Mučen molk je nastal, \seni s(^si lile solze v oči. Bile so pač za Po gornikove grenke ure, kakoršnih je je na milijone preživelo na Slovenj skem zadnja leta. “Kam drugam vam nebode kaza- lo, kakor da greste v hribe. Tam si poiščete kak skrit kot. časa je še dosti pred hudo zimo, da vam posta¬ vimo malo kočo, ker boste lahko na gorkem. Živeža bomo nanesli in vas skrivaj obiskovali,” misli Ivan. “Da, tudi meni se zdi, da bode to še edini način, da se rešim. Saj se nas bode vendar Bog usmilil in re¬ šil teh vragov!” “Vsaj boste ponoči skrivaj tudi sami lahko prišli večkrat domov. Tu¬ di doma boste lahko skriti. Paziti bomo morali samo na laško stražo.” “Mej tem pa skušamo najti kak način, kako li se dalo priti črez mejo na Kranjsko.” In tako so tudi naredili. Takoj prihodnje jutro na vse zgo¬ daj so šli vsi trije v gore iskat pri¬ mernega skrivališča. Nesli so seboj vse potrebno orodje in tudi živeža so si nesli. Čas je bil kratek in noben dan niso bili več varni. Posebno če jih je res Polijev France ovadil se ie' vsaki čas bati vojaške straže, da pri de po Podgornika in ga odpelie v ječo. v . 3. Niso se zastonj bali Polije Vega Franceta. Naredil je to, kar ji m je _ žu gal. Razburjenje v občini radi rekvizicije živeža mu ; je prišlo, ka . Por nalašč. Zato je se sam prid no pomagal netiti razburjenje. Pazlji Vo ie puslašal vse, kar so Podgornikovi tovorili. Podgornik sam je bil r az . burjen in je v svoji jezi več stavkov povedal, ki so bili kakor nalašč Za Franceta. rp^di je bilo resnica, kar je skoraj cela občina slutila: France je bil plačan ogleduh laške vlade za obči¬ no. — France ni bil doma iz tega kraja. Bil je vzgojen v Gorici. Stariše je iz¬ gubil še kot otrok. Po smrti ga je vzel k sebi stric, črevljarski mojster, velik Lahon ali Italijanaš in v tem izdajalskem duhu izgojeval tudi svojega varovanca. Pozneje ga je pa vzela k sebi teta, ki je imela po¬ sestvo v tej občini. Toda Franceta ni vstrpelo dolgo na kmetih. Bil je preveč navajen na mesto. Zato je pustil teto in šel najprej nazaj v Go¬ rico, kjer je imel razne službe. Iz Gorice je pa odšel v Trst in iz Trsta v Benedke. In tam je delal na želez¬ nici dalj časa. Bilje navdušen socijalist. Ko se je začela vojska bi bil moral iti do- mov, v bivšo Avstrijo. Toda bil je prestrahopeten. Da bi pa zakril to svojo strahopetnost, skril jo je pod Jnpo doneči plašč “socijalistiških na- ce , češ da je “proti militarizmu”. oda ni se dolgo veselil te svoje svo • °, e - Razmere med Italijo se'posta e tn^m 0 ‘ boli in bol -l napete. Taki mo vi\ ^ nce v ^ e i> da ga čaka sa V nis tv°, ako pride do vojske. sv °.]i prem etenosti si je pa takoj S 139 ave maria tcdftj »M pot pripravljati za to ka¬ ko se bode ogrni vojaške puške. p 0 . mulil seje italijanski vladi za ogle¬ duha. ver je bil med svoiimi znan ci znan kot “italijanissimo” t . i. za- gnzen Italijan, je to službo tudi do¬ bil Naredil je laški vladi nekaj ve¬ likih zaslug, ko je izvohal nekatere vojne skrivnosti. Ivo je padla Avstrija in je Itali¬ janska \ ojska zasedla Primorsko, bil je nekaj časa v Gorici. Vendar ker ga niso več tako potrebovali v Go¬ rici, prosil je, da ga pošljejo v to ob¬ či 110 -! da bode pazil na gibanje pro¬ ti Italiji v tej občini. Seveda je do¬ bil to službo brez vseh težav. Italija je pač potrebovala takih podlih mož, da so ji pomagali zasesti te dežele in v kali uničiti vsak upor. Tako je Polijev France prišel v občino, kjer je županil Podgornik. Njegovo pravo ime je bilo Pavlič in tako se je pisala cela družina. On si je pa ime spremenil v Poli, da je bilo bolj italijansko. Z Manco sta se poznala še ko je bil pastirček pri Pavličevih. Ker so bili pašniki Podgovornikovih in Pavliče¬ vih skupaj, sta bila veliko skupaj. Manci se je živahen in meščanski de¬ dek dopadel. Bila sta velika prijate¬ lja. Ko se je sedaj vrnil v vas, je bila Manca vesela, da ga je zopet vide¬ la. Toda ko sta pa nekoliko več go¬ vorila, videla je, kakšnega prepriča¬ nja je, ga ni več rada videla. Kma¬ lu, ko je prišel v občino so neko po¬ poldne prišli laški vojaki in odpeljali g. župnika, ker je v cerkvi protesti¬ ral proti nastopanju Italijanov. Ze tedaj pa je padel sum m Franceta, da je on to naznanil vojaški koman¬ di. Bil je namreč zagrizen sovražni kat duhovščine in se je v neki go- koledar stilni v pijanosti pobahal, da je ene- niu ze zagodel”, da ga bode pomnil. Vendar pa nihče ni imel dokazov proti njemu. Ko mn je Manca oni večer pljunila v obraz in ga je Ivan za- smehoval, prisegel je maščevanje celi družini. Načina, kako se zmaščevati nad Podgornikovimi, pa ni bilo težko najti. Kot vohun je bil ob¬ varovan javnosti. Zato je sklenil, da se bode poslužil tega načina mašče¬ vanja. Tako mu je današnje razbur¬ jenje kakor nalašč prav prišlo. Še isti večer se je skrivaj odstranil iz vasi in odšel v mesto, da poroča. Njegov načrt, je bil,odstraniti od doma Pogornika in Ivana. Tako bi ostala doma sama Manca. Nihče ne bode vedel, kdo jih je ovadil. Vse drugo se hode pa že pozneje odlo¬ čilo. S temi mislimi je hitel France vesel proti dolini poročat vojaški komandi, o dogodkih, ki so se godili danes v njegovi občini. “Še danes mora komandant po¬ slati dva vojaka po Podgornika,” si je mislil. “Črez nekoliko dni pa po Ivana. ” Bil je vesel, ker je bil prepričan, da bode njegov načrt vspel in da bode Manjca gotovo njegova. 4 . Podgornikovi so kmalu našli v planini,ne ravno tako daleč od va¬ si, primeren prostor za skrivališče. Tam so deloma skopali v strmino, deloma postavili z lesa malo bajti¬ co, kjer se bode Podgornik lahko skril in počakal, da pridejo boljši ča¬ si za domovino, ali pa da se mu po¬ sreči uiti na Kranjsko. Bili so tam celi dan. Hoteli so hi¬ teti, ker ni bilo veliko časa. 140 AVE MARIA KOLEDAR Vendar pa niso mislili, da bi bila že danes ali jutri kaka nevarnost za nje. Na dva, tri dni so kar še računali- Za to je Manca proti večeru odhi¬ tela domov, da pripravi večerjo za očeta in brata, ki sta se namenila delati kakor dolgo bi se videlo. Zve¬ čer sta se vrnila tudi Pogornik in Ivan. Pred vasjo sta se ločila. Oce je šel domov, Ivan je odšel pa se pogledat, če je že živina odšla do¬ mov, ki se je paslal na rebri na drugi strani vasi. Nazaj grede se je pa Ivan vstavil v gostilni, kjer je čul več glasnih po¬ govorov. Hotel je čuti najnovejše novice. Veliko raznih stvari se je poročalo. Berači, ki so prišli črez vas, so vedeli marsikaj povedati. Tu¬ di časopisi niso poročali nič dobre¬ ga. V teh pogovorih se je pa Ivan malo predolgo zamudil, da je bilo že precej črez deseto uro, ko je za¬ pustil gostilno. Tiho in zamišljen je šel po bližni- ci črez vrt proti domu. Toda, kaj je bilo to? Ravno je stopil na vrt, od koder se je videlo pred hišo, ko se mu zdi, da je videl, da sta dve črni postavi šli počasi proti hišnim vratom. V hiši, v glavni sobi je bila še luč. Ve¬ del je, da oče in Manca pripravljata stvari, katere bodo jutri nesli seboj, zato, da se ničesar ne pozabi. Sta že pri vratih. Vrata so bila še odprta. Obe postavi sta prišli pred vrata. Motna luč iz kuhinje jih je nekoliko obsvetila. "Italijanska vojaka sta!” j e za¬ šepetal Ivan prestrašen in probledel. Vedel je vse. So že tukaj, da odve¬ dejo očeta in — najbrže tudi njega Kaj naj stori? V tem sta oba vojaka že vstopila v ; n ya en trenotek — zdelo se v ve O da Te M pritajen krik. Oče STestra ste se prestrašila m skuša- Kakor Tver je planil proti hiši. Pogleda skozi okno v sobo. Strašen nrizor! Oče leži na tleh in se brani z vso silo vojaka, ki kleči na njem in .a skuša ukloniti. Drugi vojak se bori z Manco, ki se ga otepi j e na vse kriplje. Ni se pomišljal, kaj bi storil. pi a ne v drvarnico, zagiabi naj¬ bližji kol in plane ž njim v sobo. Predno sta vojaka vedela, kaj se je zgodilo, ležala sta nezavestna na tleh. Ivan je udaril vsakega s kolom po glavi. Vzelo je precej časa, predno sta se oče in Manca zavedla, da sta spo¬ znala, kaj se je zgodilo. "Sedaj pa hitro bežimo,” pravi Ivan, "če se hočemo rešiti.” "Doma vendar ne moremo pusti¬ ti, brez variha”, misli oče. "Kaj dom, glavno je, da si reši¬ mo življenje!” misli Ivan. Kaj pa z vojaki? Gorje, če jih najdejo v naši hiši!” . Vprašanje je, če islta to stražnika, i sta prišla po mene, ali sta to kaka egunca, katerih je vse polno po teh krajih?” • S ,! a z * va ? Moj Bog, mene hnr ,r0Za • prav * Manca in začne raz¬ burjeno jokati. vojaka ^ ^ Van za čneta preiskovati šen Bran 6 *V ? VteY . ! ’’ pravi Prestra- nisem imel nam ^ i? Priča ’ da ga imel namen ubiti.” lje,” praviV^i ^° de Ve ^ Služil zem* “ PraVl gornik vidno prestra¬ šen. < t Kaj hod e Pa sedaj?” AVE MARIA KOLEDAR 141 “Da, tu treba hitro delati. Gre se tudi za življenje in smrt nas vseh treh. Gorje nam!” pravi prestraše- n0 Podgornik. “Toda kako, in kam jih skriti? Ali jih je kdo videl priti v vas ali ne?” pravi Manca. Naj bode kakor koli, poskusiti moramo vse, da se rešimo.” “Najbolje bode, če jih zakoplje¬ mo.” “Toda kam? Gotovo bodi prišli in jih iskali!” “Zakopljimo jih v jamo, kjer imamo vapno. Saj ne bodo Italijani dolgo v deželi!” “Kaj če pride preiskava in najde¬ jo trupla v jami? Gotovo bodo šli gledat tudi tja. Ne, tja jih že ne smemo zakopati.” “V hiši jih tudi nesmemo pustiti.” “Še najbolje bode, da jih nesemo ven na polje in jih tam kje zakoplje¬ mo, kjer ne hode tako sumljivo!” misli Podgornik. “Da, to bi edino šlo. Toda gorje če nas kdo dobi.” “Poskusiti moramo vse. Kar se je zgodilo, se več ne da popraviti. Sku¬ šajmo si rešiti vsaj svoje življenje.” “Hitro na delo !” in ga zadeneta na rame in odhitita in za zadeneta na rame in odhitita skozi zadnja vrata na vrt in od tu na polje. Kakih deset minut v hrib se je že začela goščava, s katero je bil zara¬ ščen vrh hriba, pod katerega vrhom je stala ta vas. V to goščavo sta za¬ nesla mrliča. “Strah in groza, kaj smo dožive¬ li. 'Mrliča sem nosil, v temni noči! Groza me spreletava,’ pravi Podgor¬ nik, ko sta prišla nekoliko v gošča¬ vo, kjer sta mislila, da bode varno zakopati mrtvi trupli. _ Nemudoma sta začela kopati jamo. ^ ečkrat sta prenehala in poslušala, če bi bil čuti od kje kak glas. Ven¬ dar bila je tiha noč in nikogar ni bilo Čuti. Mirno je počivala jesenska narava. “Dovolj bode za silo,” pravi Pod¬ gornik. Saj je zima pred durmi. Do spomladi pa nas bode gotovo že Bog rešil, ali se nam pa posreči uiti na Kranjsko.” “Oče, nekaj mi je padlo v glavo. Kaj pa ko bi vzela vojakoma vojaško obleko in orožje. Ali ne mislite, da bi nam lahko še prav prišla, posebno če bode treba bežati?” “Saj res. Pametna miselj.” In sklekla sta vojakoma zgornjo obleko in jima vzela vse orožje in ga skrila v goščavi, trupli pa zakopala in potem odhitela proti domu, kjer ju je Manca v strahu in grozi priča¬ kovala. Že se je prikazala prva jutranja zarja, ko sta prišla domov. “To je bila strašna noč! Bog nas varuj enakih.” “Toda kaj nam prinese današnji dan?” u Hitro se nekoliko odpočijmo, po¬ tem pa treba na varno.” Legli so sicer spat, toda vsi so bili preveč razburjeni, kakor da bi mogli zatisniti oči. Zato so bili z dnevom že vsi po koncu. S strahom so čakali, da izvedo če je kdo v vasi videl vojaka priti v njih hišo. Toda vse je bilo mirno. Več sose¬ dov je šlo mimo, toda nihče ni ome¬ nil kakih vojakov. Ivan je šel na¬ lašč v gostilno, kjer bi se bilo gotovo izvedelo. Toda precej pomirjen se jo vrnil domov, kajti nihče ni ničesar omenil. AVE MARIA In tako je tudi bilo. Vojaka sta se bala odpora vaščanov, ako la prišla po dnevu in odve a gornika. Zato se jima je zde o . priti v vas skrivaj iu skriva.i odpeljati župana. v . >> “Za nekoliko dni smo še varni, je rekel oče Podgornik. Vendar za me je bolje, da odidem. Gotovo .losre Čil. Manjca ni vi- sar sumljivega. Zato je M AVE MARIA KOLEDAR Ivan vesel, ko je po več urni hoji po gošči prišel na strmino nad vasjo in videl na hiši znamenje varnosti, za katerega sta se dogovorila. Silno je hil Podgornik vesel, ko je zagledal sina pred seboj v skrivali¬ šču. Z zanimanjem je poslušal pripo¬ vedovanje, kaj vse se je teh štiri¬ najst dni zgodilo. Večkrat se mu je utrnila solza v očesu. “Domov pa nikar, oče,” je pripo¬ vedoval sin. “Danes smo izvedeli, da bodo našo hišo vojaki zasedli. Pride tudi neki Italijan, da 'bode opravljal županske posle v občini. Tudi čuje- mo, da pride še več vojaštva v obči¬ no. Preiskali bodo celo okolico, da najdejo vojaka, ki sta izginila in vas. Zato tudi tukaj ne boste več dolgo varni. Pobegniti bode treba.” “Da, prav imaš. Tudi ne bodem dolgo tu vzdržal. Premrzlo je. — Toda kako zbežati, ko je pa vse pol¬ no vojakov po okolici?” “Kaj pa ko bi se preoblekli v vo¬ jaško obleko, katero imate tu skri¬ to?” “Da, poskusiti bode treba. To bo¬ de edina rešitev.” Dolgo sta se posvetovala oče in sin in se natanjko dogovorila o celem begu. Sklenila sta, da bode oče dal v Ljubljanske časnike, ako srečno pride črez mejo, da bosta lahko ci- tala. Izbral si je tudi novo ime Gor¬ nik, pod katerem se bode javil v ča¬ sopisju. Dogovorila sta se, da bodeta kmalu za njim pobegnila tudi Man¬ ca in Ivan. Tudi sta se dogovorila, da bode obesil na gotovo drevo ko¬ šček blaga, kot znamenje, da je odšel in ako bode treba še kaj sporočiti, bode dal papirček pod gotov kamen, kjer bode napisal, kar želi. Obema s o kapele debele solze iz oči, ko sta se ločila. v ^ m °b ne jokaj. Bog nas bode čuval! Glej to našo lepo Goriško! Bog m Marija jo bosta čuvala! Tež¬ ke ure sužnosti imamo. Toda jaz u- pam na pravico! Še bode tekla slo¬ venska kri! Še bode to kamenje škropljeno s slovensko krvjo! Še bo¬ do padali slovenski junaki za svo¬ bodo tega lepega koščeka Slovenije! Vendar ta zemlja bode naša! Zaupaj¬ mo na Boga! Zaupajmo na Marijo!” Mesec je ravno pokukal izza obla¬ kov, kakor bi bil hotel poslušati te preroške besede slovenskega muče¬ nika — rodoljuba. Tresel se je glas Podgorniku, ko je govoril te besede. Vendar govoril jih je slovesno, ka¬ kor v proroškem duhu. In tako sta se ginjena ločila. “Na svidenje v Ljubljani!” za¬ kliče oče za sinom. “Dal Bog in Marija!” Kakor previdno je Ivan prišel, ta¬ ko previdno je zopet odšel proti do¬ mu. Naredil je zopet precej velik ovinek v dolino in prišel v vas popol¬ noma od nasprotne strani. Da bi obrnil vsak sum, je prine¬ sel velik kos lesa v vas. Toda dasi je Ivan mislil, da je po¬ polnoma neopažen odšel je vendar nekdo videl in mu precej doleč sle¬ dil. Vendar v gošči se mu je pa iz¬ gubil. In to je bil Polijev France. Ker je izgubil sled, vrnil se je proti vasi in čakal, kdaj in od kod se bode Ivan vrnil. Vendar je vedel dovolj, da je lahko našel smer, katero je šel Ivan. Seveda je bil prepričan, da je šel k očetu, ki je moral biti tam nek¬ je skrit. O vsem tem je obvestil voja¬ ško oblast, ki je takoj odredila vse potrebno, da se preišče prav natanj- čno cela okolica. To je opazil tudi Ivan. S strahom sta čakala z Manjco izida. Zopet so 144 AVE MARIA KOLEDAR se začele težke ure med strahom upanjem. Gorje, če ga najdejo! k si so^ iz gubi jeni. Vendar vojaki so se vrni 1 prazni in zopet je bilo vse mirno, i šli niso ničesar, ne skrivališča, ne Podgornika in tudi ne vojakov. “Hvala Bogu, za enkrat so že zo¬ pet varni,” sta vzdihnila Ivan. m Manca. “Bog in Marija pomagajta, da bi srečno zbežali še črez demai- kacijsko črto na Kranjsko!” Marsikaka vroča molitev je izki- pela te dva dni proti nebu iz Podgor¬ nikove hiše. 6 . V nekoliko dnevih potem naselili so se v Podgornikovi hiši italijanski vojaki in Italijanski častnik je pri¬ šel kot upravnik občine. Ivan in Manjca sta dobila za se samo malo sobico v podstrešju.. Toda Podgor¬ nikova hiša pa — Italijanska? Ne! To je bilo preveč za oba! Preveč sta bila rodoljubna. Poleg tega je pa Manjca videla, da ni varna pred vo¬ jaki. Vse to je pospešilo njiju načrt, da pobegneta še sama. In res, kakor oče, tako sta se ne¬ ko noč preoblekla tudi Ivan in Manj¬ ca v obleko laških vojakov in tako odšla iz vasi kakor bi bila to kaka straža. In vse bi se bilo srečno iz¬ šlo, ko bi ne bilo — Polijevega Fran¬ ceta. Njegovo maščevanje še ni bilo izpolnjeno. Zato je iskal samo prili¬ ke. da izvede svoje črne naklepe. Isti dan, ko sta po noči Ivan in Manca zbežala je šel France po o- pravkih iz mesta. Vračal se je precej pozno v noči domov. In nesreča je hotel#, da je srečal ‘stražo’—Ivana in Manjco. Pozdravil ju je in hotel z njima govoriti. Toda straža .ie šla Bilo je zelo tema. Ni molče mimo. m spoznal! Vendar se mu je pa sum- iivo zdelo, da nista odgovorila na njegov pozdrav. Sel je sicer mimo, vendar njegova ogleduška narava mu ni pustila, da bi se ne bil obrnil in šel zh njima v razdalji, da je lah¬ ko čul njiju korake. Ivan in Manjca ste ga spoznala. Le s težavo se je klanj ca pritajila, da ni strahu zakričala. Vendar pre¬ več se je ustrašila! Glas ji.m Sel iz grla. Oddahnila sta se, ko je šel mi- mu. Toda začutila sta, da gre za nji¬ ma. Razločno sta slišala njegove ko¬ rake. “Kaj pa sedaj?” je vzkliknila prestrašena Manjca. “Nič se ne boj! Pokaži se junaki¬ njo! Ako bode še dolgo šel za nama ne kaže drugače, kakor, da ga poča¬ kava in obračunal bom ž njim.” “O Marija, pomagaj!” je molila Manjca. Res koraki za njima so se čuli še dalje. Da, zdelo se jima je, da jih je zasledovalec še pospešil. Tako sta prišla skoraj do sosedne vasi. “Skozi vas ne smeva. Tam naju lahko dobe, spoznajo in izgubljena sva. Tudi v tej vasi je straža.” Ustaviva se in počakajva za tre- notek.” Ustavil se je tudi France. Aha, to hoče. Za nama gre v vas m tam naju prijeti. Prepričan sem, a Ve ’ kdo sva. Vendar se mu pa sum jivo zdi.” j e pošepetal Ivan. nasnDAt* 1 SG pa . za eujejo koraki od vasi n ^ stl * a ' ni -” Nekdo- prihaja iz vasi nama nasproti;” Ivan Z in Ub Ji! e -- a v Sva! Be živa!'” pravi n .pm. Narčdila sta to ta- 145 AVE MARIA KOLEDAR ko tiho, da ju ni čul ne France zadaj ju tudi ne prišleca od nasprotne stra¬ ni. Bezala sta kolikor sta mogla, na¬ glo in kolikor je pac bilo mogoče v temi in po njivah. K sreči ni bilo veli¬ ko njiv, temveč se je takoj začel travnik in kmalu za tem se je zače¬ la gošča. Dolina je bila ozka in obe strani pa poraščene z goščavo. Ni sta pa bila še daleč, ko poči strel na cesti in nekdo silno zakriči! Moral je biti kdo ranjen. Prestrašena sta obstala. Mislila sta, da je strel veljal njima. Toda ta krik. Moral je biti kdo ranjen na cesti? Ko sta se nekoliko od straha zavedla, sta bežala dalje. Ko sta bila v grmovju, sta poslušala, če gre kdo 'za njima. Toda vse je bilo tiho. Samo tam na cesti sta videla, da je nekdo prižigal žvepljenke. Ko so se posamezne žvepljenke posvetile, vi¬ dela sta razločno dva vojaka, ki sta se sklanjala in svetila po tleh. Več nista razločila. “France je moral biti ranjen,” rekel je Ivan, “drugače si ne moram misliti.” In tako je tudi bilo. To, da sta se Ivan in Manca vstavila, ju je rešilo. To je namreč zmešalo Franceta. Iz vasi je res prišla straža, dva vojaka. France je mislil, da sta se vrnila skrivnostna vojaka, katera je prav kar srečal. Zato ju je počakal, da sta prišla bližje. Ko sta prišla blizu, za¬ stavil ima je pot in zakričal* da se vstavita. Vojaka sta pa mislila, da ju je hotel kdo napasti. Zato sta zgrabi¬ la hitro puško in eden je sprožil in France je smrtno ranjen padel na tla. “Slovenski “schiave” več ali manj”, rekla sta zaničljivo vojaka, ko sta ga nekolika preiskala in vi¬ dela, da je smrtno ranjen. Položila sta ga na travo poleg ceste in odšla proti vasi, da poročata, kaj se je zgodilo. Ivan inManjca sta pa hitela dalje po gozdu, kakor hitro se je nekoliko zdanilo. Ivanu je bil svet daleč na okolu znan. Sreča jima je bila mila. Srečno sta ušla črez demarkacijsko črto in da¬ nes je cela družina v Ljubljani zo¬ pet skupaj in čakajo, kedaj bode pri- sijalo zlato solnce svobode tudi za solnčno Goriško, da se bode otresla pijavk, ki ji sesajo srčno kri in jo tlačijo v sužnost, hujšo, v kakoršni je bila. Vendar so vsi Podgornikovi trdno prepričani, da je — prihodnost Slo¬ vanska ! Mlad mož pride zvečer z dela domov in najde ženo vso v solzah. “Za božjo voljo, Lizika, kaj se ti je zgodilo?” “Booooo Bououou!” “Povejmi no, kaj se je zgodilo.” " pusti me pri miru. Jezna sem na celi »vet J” “ pa bi mi vendar zaupala, kaj je moje ga angeljčka tako ujezilo, da je tako u- žaljen.” ‘'Celi dan sem se mučila, da bi ti za ve¬ čerjo pripravila dobro večerjo. Postavila pa sem jo na mizo in pes mi je vse poje¬ del. Booooo.” “O, če je pa tako, pa kar nič ne jokaj. Ravno danes mi je moj prijatelj obljubil, da mi bo dal drugega psa.” (J. Z.). A VE MARIA KOLEDAR P ASI J ONKE ŽIVLJENJA. - Ivdor je enkrat okusil, kako sladko je za Jezusa trpeti, ta si bo želel raje umreti, kakor brez trpljenja živeti. • Vzemi iz življenja trpljenje, vzel si iz njega tudi veselje. Kdor ne zna trpeti, ne zna živeti. Kdor želi življenje brez trpljenja, želi nekaj, česar ne mara. * Križ trpljenja je le prepogosto- krat križec odlikovanja, kterega Go¬ spod pripne na življenje onega, ki si ga je zaslužil. * V gledališču. , v __ Ali greva "eno” pokadit? g __ Sem se popolnoma odpovedal ka¬ jenju za dve leti. K _ Ti, tako strastni kadilec, pa si se odpovedal kajenju? g. _ Da! Tako je! Po drugean dejanju. A. — Ivani greš g _ Grem eno pokadit. A _ Ali nisi rekel, da si se odpovedal kajenju za dve leti? g. _ Da! Toda ali ne vidiš v vsporedu, da pravi, da je med prvim in drugim deja¬ njem minilo dve leti? (J. Z.) # Če hočeš vedeti, koliko te ceni ka¬ ka oseba, pokaži ji v javnosti svoje ljubezen. Kolikor te v javnosti pri¬ znava, toliko te ljubi. (J. Z.) # Kjer je križ — tam ni daleč tudi Gospod. * V šoli križa se je več ljudi naučilo modrosti, kakor v vseh šolah vseh časov. * Kdor enkrat razume skrivnost kri¬ ža, — razume vse. * Križ je edina lestva do nebes. * Spoštujmo bolečino vsi: Ker duše čisti, z Bogom druži! * Križ je ključ nebeških vrat. * Vse trpljenje tega sveta se ne da primerjati z nezmerno slavo, ki bode razodeta nad nami v večnosti. * Kdor hoče iti za menoj naj zataji samega sebe, naj vzame križ na svoje rame iri tako naj gre za menoj. Kolikor znaš, toliko veljaš! — Je to res? Ne, to ni res! Kolikor znaš porabiti to svoje znanje, toliko vel¬ jaš. (J. Z.) Capt ain Dr. J os. F. Snedec, Pueblo, Colo. SEVEROVA Družinska zdravila Severov balzam za pljuča zoper kašelj, prehlad, hripa¬ vost, kašelj pri vnetju sapnikov in pri hripi ter zoper krčevito davico. — Cena 25 in 50c in lc ali 2c davka. Severove Jetrne krogljice zoper jetrno otrplost, glavobolj, zabasanost, omotico, žolčnico in zlatenico. — Cena 25c in lc davka. Severov Regulator za ženske, ki trpe vsled bolesti lastitih njihovemu spolu. — Ce- na $1.25 in 5c davka. _ Severovo Zdravilo za obisti in jetra — zoper vnetje obisti in mehurja, zadržanje scalnice, gosto scalnico, scalne neprilike, otekanje nog, vsled obistni bo¬ lezni, zlatenico in kisel želodec. —Cena 75c in $1.25 in 3c ali 5c davka. _ Severov Želodčni grenčec za slab želodec, slabo slast, ne- preabvnost, težka prebavo in dolgotrajno zabasanost. Pripo¬ roča se tudi starim in slabim. Cena 75c in $1.50 in 3c ali 6c davka. _ Severovo Mazilo zoper kožne bolezni— zoper garje, kraste, lišaj, slabi tok, spahki, luskine in razdražbe. Cena 50c in 2c davka. Severov Življenski balzam zoper jetrne neprilike, nepre- bavnost,dolgotrajno zabasanost, težko prebavo in ponavljajočo se mrzlico. — Cena 85c in 4c davka. _ Severov Kričistilec zoper nečisto kri, bule, spahke, neizpuščaje, ogrce in gnoječe se rane, ki imajo vzrok v nečiste krvi.—Cena $1.25 in 5c davka. Severov Nervoton zoper duševno potrtost, nespeč¬ nost, živčno onemoglost in ner¬ voznost. — Cena $1.25 in 5c davka. _ Severovo Gothardsko olje za revmatizem, nevralgijo, iz- vijenje, odrge, otekline, otekle žleze, bolečine, krče, okorelost, posledice revmatizma ali pa- kostnice. Dobro mazilo ali li- niment. Cena 30c in 60c in 2c ali 3c davka. _ Severov Antisepsol služi kot krajevno sredstvo za izpiranje, izmivanje in grgralo za zoprn dih, rahle, otekle če¬ ljusti, bolno grlo in hripavost. —Cena 35c in 2c davka. _ Severovo zdravilno milo za ko¬ žo —čisto, antiseptično milo za kožo, lobanjo, lase in obraz. Za otroško kopel. — Cena 25c. Pišite po cenik Severovih zdravil. Severova Družinska zdravila so na prodaj po vseh lekarnah, ako jih ne dobite pri svojem le¬ karnarju, obrnite se direktno na nas. Ali vedno se prepričajte in vnrnšaite’ nrvo pri svojem lekarnarju. Izogibajte se ponaredb, vprašajP zahte P a . te ]e « geverove » pripravke. Severov Almanak za Slovence za leto 1920 je gotov. Dobite tra brezplačno po vseh lekarnah ali pa pišite nam in vam ga •^ uu 6 pošljemo. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS, IOWA. AVE MARIA KOLEDAR “SOVRANIK ITALIJE”. K. Leta 1868 je bilo. V Rimu so zmagali peklenske mo¬ či. Hujokači so zmagali. Našuntali so ljudstvo proti sveti stolici. Italijan¬ ska vojska je napadla, papeža m Rim. Med vojnimi jetniki je bilo v “An¬ gelskem gradu nekako 200 garibal- dijevih vojakov, smrtnih sovražni¬ kov papeža. Smrtno sovraštvo da cerkve si videl na njih obrazu. Ko so govorili med seboj, čul si strastne kletve na sv. očeta, “sovražnika Ita¬ lije,” “pošast Italije.” Nekoč so bili ti jetniki posebno razburjeni. Naenkrat se vrata zapora odpro in bela postava častitljivega starče- ka se pokaže pri vratih. Sveti oče Pij IX. je prišel obiskat jetnike, da jih pomiri. Prišel je brez straže, brez varstva, popolnoma sam. Vse je vtihnilo in ostrmelo. Dostojanstveno, vendar poln miru in dobrovoljnosti je stopil med nje in jih pozdravil. “Tu sem, otroci moji, med vami! Tu je “sovražnik” Italije”, “pošast Italije,” o kateri vam je vaš general toliko povedal in vas tako ščuval. Otroci, vzeli ste v roke orožje, da bi Se proti meni bojevali in koga tu najdete? Glejte me! Slabotnega, si¬ vega starčeka, ki še nikomu ni nič žalega storil.” Vse je bilo tiho. Nihče se ni ga¬ nil. Papež gre od vojaka do vojska. “Linko, tebi treba novih črevljev. Dobil jih bodeš. Tvoja obleka je str¬ gana. Takoj ti bom poslal novo.” Tako je vsakemu kaj daroval. “Sedaj počakajte nekoliko, da vam bodo vse te stvari prinesli i n potem va.s bode tisti papež, pioti ka¬ teremu ste, se tako strastno borili poslal domov k vašim družinam, ka¬ terim nesite moj blagoslov.” Vse je padlo na kolena. Nekaterim so ginjenja stopile solze v oci. Po- ljubovali so mu noge in obleko, ko je šel počasi med njimi proti vratini ven.. “In proti tako dobremu očetu se borimo,” so spogledali vojaki. “Ali nismo norci, da se damo tako šču¬ vati od sleparjev!” A: Kaj je Italija danes? B.: Nesrečen čevelj, s katerim hoče Nemčija Slovence brcati. (J. Z.) Kdo je vedno zmagovalec? Pravijo da denar. Ni res! V skrajni sili ga prerado zmanjka. Pravijo, da moč. Ni res! V skrajni sili preveč napeta — opeša. Pravijo, da zvijača. Ni res. V odločnem trenutku se razkrinka. Pravijo da resnica. In prav imajo! , y na jkritičnejšem trenutku, v skrajni sili, vsikdar, po povsodi — se je še vedno izkazala kot nepremagljivo. (J. Z.) e te razžaljiva beseda pogreje, Počaka,-), da se ti kri zopet ohladi. Ti e da kode tvoj napadalec mi- t -,. na tV0 '^ od y ovor šele tedaj, ko bo zavi J art i pond Lj' en - Zmaga tvoja ne čkal t° te v ga ’ koliko se bodeš pri¬ čkal, temveč kako. (j. Z .) A. Glavach Matia Kremesec, POGREBNIK Se priporočam Slovencem 1828 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. MESAR Priporočam Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okus¬ no mesnico. Vsak dan sveže meso, ka¬ kor tudi PRAVE KRANJSKE KLOBASE doma delane vedno na raz¬ polago. 1912 West 22nd Street Chicago, 111. Jacob Gerend, 704-706 N. 8th Street. SHEBOYGAN, WIS. 3 Dealer in - FURNITURE - (JPHOLSTERED GOODS AND BEDDING S UNDERTAKING A SPECIALTY Največja prodajalna te vrste v Clevelandu, v pet različnih oddelkih 1. oddelek železnina, 2. od¬ delek Automobilski, 3. odde¬ lek električni, 4. barva in steklo, 5. kuhinjske po¬ trebščine. Grdina & Co. Lastnika: A. Grdina in John J. Grdina 6127 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. -1 7ZIZ ka katoliška podporna Prva, največja in naj bogatejša s o Ameriških je oranizacija v Združenih kran.isko-sloven ska k a mi IŠKA JEDNOTA 19 ian 1898. V državi Illinois, Ustanovljena 2. apria 1894 Skupno premožeenje^naša nad $500.000.00.(CiUj: nad pol dola,) Geslo K. S. K. Jednote je: “Vse za vero, dom m narod — Članov in članic ima nad 12.000, tei na Skupnih podpor je izplačala K. S. K. Jednota tekom svojega 25 letnega obstanka okrog $1,750.000.— če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni oigani zaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, ker se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe in operacije, ter isto- tako lahko tudi proti bolezni. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članicei od 16. do 50. leta. Otroke pa od 1. do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00, $500.00 ali $1,000.00 posmrtnine. Za vsakega umrlega otroka, zavarovanega v mladinskem oddelku K. S. K. J. se plača $100.00 v pokritje pogrebnih stroškov. Vsak pošten Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član (ica) te mogočne in bogate organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Jednota ima svoj lasten list “Glasilo K. S. K. Jednote”, ki izhaja enkrat na teden in katerega dobiva vsak član in članica. Glavni uradniki K. S. K. Jednote so: Predsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Josip Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet 111. Duh. vodja : Rev. Fr. J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, lil Pooblaščenec: R. F. Kompare, 9206 Comemrcial Ave So Čhieao-n Til Vrhovni zdravnik: Dr. M. J. Ivec, 900 N. Chicago St ,'Joliet; IH Nadzorniki: Josip Dunda, 704 N. Ravnor Ave Tnli^t m tur -vr manich, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. • Math n l- ; Martin Ne- Ave. W., Virginia, Minn.; John Mravintz/ 1107 kSlafre Ave’ ?? 2 q N p-? f rd burgh, Pa.; Frank Frančič, 311 — 2. Ave., Milwaukef Wis * N ' S ' PlttS ' Porotni odbor: M. J. Kraker, 614 E 3rd a ^ „ Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh Pa • Antnn n Ana0 ^ a ’ Mont.; Geo. Street, Chicago, 111. S ’ ’’ Anton Gr egonch, 2112 W. 23rd Pravni odbor: Anton Burgar, 44 Halleck Av» , Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio; Frank Pem5 r °n kl 7 n ’ Y - > Josi P Urednik Gasila: John Zupan, 1951 W 22nrl pi ° Ck ^P r i n gs, Wyo.. _ ' u ri -» Chicago, 111. v V SLUČAJU! ■ oinčaii da kateri izmed sorod- Mnogokrat se pripetijo slučaji u morebiti nikov umerje v enem mestu kraju m želiio da bi nje-ovi sorodniki v drugem kraju, kateri pa zelo zeli o, da bi nje ovi soroaniKi v m k bližini pokopali. Vec- truplo dobili v svoj kraj in ga v ^vuji £ ••• krat tudi nevedo kako je to mogoče—ali se bojijo da stane preveš denarje. V pojasnilo bodi to: To se zgodi čisto lahko ker to je moda v tej deželi, trupla umrlih se vedno pošiljajo na zahtevo sorodnikov iz kraja v kraj. Vožnja zato stane toliko, kolikor za vsakega drugega človeka ako gre kateri v' spremstvu z istim vlakom na mesto enega vožnega listka kupi dva. Ako se vozi truplo samo, potem pogrebnik to odpošlje po expresu, za kar se plača kakor od drugih zabojev. Jednake slučaje sem imel že večkrat in tudi sam sem se podal na dotična mesta na željo sorodnikov in uredil vse po¬ trebno. Za vsakateri slučaj se lahko obrnete na mene za boljše inormacije ali za izvršitev istih. Lahko pišete, telegra- firate ali telefonirate. Atres: 1053 E. 62nd Street TELEPHONE: Bell-Rosedale 1881 O.S.-Princ-ton 1381 ANTON GRDINA Slovenski pogrebnik i„ B a lz amisti 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO. DRUŠTVO SV. NEŽE v CHICAGO Catholic Order of Foresters itev. 826 vabi vse poštene Slovenke k pristopu. Za pojasnila se obrnite k tajnici MRS. ANTONIJA ZUPAN 1951 West 22nd Plače, Chicago, 111. F. D. NEMECEK SLIKAR Se priporočam Slovencem. F. D. NEMECEK 1439 West 18th Street, Chicago, 111. MRS, JUL. MICHALCZYK, Trgovina s svežimi in umet¬ nimi cvetlicami. 1831 W. 22nd St. near Lincoln St. CHICAGO, ILL. MESABA FUEL CO. LAWRENCE PASKVAN, Prop. Ofis blizo D. M. & D. Depot, Chisholm, Minn. Najboljše vrste TRDEGA IN MEHKEGA LESA IN PREMOGA in točno postrežbo dobite pri meni. Priporočam se Slovencem in Hrva¬ tom v Chisholm, Minn. L. Paskvan, lastnik. FRANK SUHADOLNIK najvecja trgovina 2 , OBUVALI 6107 St. Clair Avenue, CLEVELAND, OHIO. J. KOSMACH 1804 W. 22d St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih Barv, Varnišev, Železja, Ključav¬ nic in Stekla. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svo¬ jega rojaka! ANTON ANZLOVAR 6202 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Cenjenim odjemalcem se zahvaljujem za njih obisk v pre¬ tečenem letu in se priporočam še za naprej. V zalogi imam vsakovrstno blago na jarde za ženske obleke kakor tudi narejeme obleke krila, bluze, suknje, klobuke itd narede- ne obleke za deklice in dečke, veliko zalogo moških srajc, kravat, spodnjega perila in sveterjev. 0 Edinosl Publishing Company vstanovili slovenski delavci tvoji s«! | 0 To podjetje so M Vsak pošten slovenski delavec nam se lahko pridruži kod 0 M] solastnik in delničar! _ . g Družba je začela izdajati.dnevnik. Edinost,^ ja .zaradi^ve^ ^ 0 0 0 likih težav, 'ki so nastale v tuji £ s ^ r ™’ d S ™ 0 TmeH'lastne^s- I kom za časno prenehati, dokler ne oouemu M karne. b P DELAVCI, PODPIRAJMO DELAVSKO PODJETJE! ^ nfn NE PODPIRAJMO DELAVSKIH IZKORIŠČEVALCEV g m PODPIRAJME SAMI SEBE! 1 0 , 0 Za naše podjetje smo dobili veliko zanimanje po vseh na- — selbinah. Imamo lepo število delničarjev, da imamo dobro 0 MJ finančno podlago. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 John Žefran, predsednik. Josip Gregorich, tajnik. Ivan Kušar, blagajnik. Rev. John A. Plaznik, urednik. Anton Kozlevchar, pomožni urednik. John Petrovčič, poslovodja. Math Grili, potovalni zastopnik. Rojaki, pridružite se nam! To je delavsko podjetje. Vsi uradniki so pod poroštvom. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Mi pošiljamo denar domov najceneje. Pazite za naše cene v listu Edinost. Posredujemo tudi za parobrodne listke. Kdor želi potovati 0 0 0] v staro domovino, naj se obrne na nas 0 0 M Zaloga Knjig in Molitevnikov DELAVCI, PRIDRUŽITE SE NAM KOD SOLASTNIKI IN DELNIČARJI. 0 ID EDINOST PUBLISHING COMPANY 11 1847 West 22nd Street, Chicago IH. El @ 0 @[l @ D predajam ŠIFKARTE Za najhitreje, najsigurnejše in največje parobrode vseh prekomorskih črt — osobito za CUNARD IN FRANCOSKO PROGO r* r- »J A D pošiljam v stari kraj po najnižjih dnevnih kurzih DENAR s posredovanjem najsigurnejsih denarnih zavodov. JOHN ZVETINA, 1726 So. Racine Avenue, vogal 18. ceste V. M. SKVARČA, poslovodja. Teelefon: Canal 4503. CHICAGO, ILL. Za pošteno poslovanje jamči moja 25 letna uspešna skuš¬ nja v tej trgovini. Pišite glede kretanja parnikov, pri¬ dobitve potnih listov (pasov) in voznih cen. !! Pozor Rojaki!! Ako Vam spadajo lasi ali ste jim mogoče že zgubili potem rabite ALPENTINKTURO od ka- , . tere Vam v Gtih tednih krasni in gosti lasi po- |i|!|jjj[ polnoma zrastejo samo če so le že korenine na glavi. To velja za moške in ženske. Možje in fantje če želite imeti krasne brke in brado potem rabite ALPENPOMADO, od katere am v sestih tednih krasni in gosti brkovi po- Kostibol, trganje ali oteklihTrokah'togahTv P- EEU fATIZEM WAHCIC FLUID, najuspešiši na svetu od katere! P ° A TIZEM v 8smih dneh popolnoma ozdravit? najstariji REUMA- kraste in grinte, potne noge, kurje očesa °P ekline > bule > tur . e ’ bolezni v par dneh popolnoma ozdravim’ m . ozeblme > vs ® te uspeha rabil mu jamčim za $5.00 PriteVm • i r r bl zdravila brez poslu in vtem času sem zadovolil na Je . , od kar sem v tem raspolago lepe zahvalnice. ce ro Jakov, od katerih imam na Pilite takoj po cenik, katerega pošljem zastonj Jacob VVuhcic V. r*. h m V * Cleveland, Ohio. 6702 Bonna Ave. N. E., JOHN FABIAN Slovenski krojač. Čistim, barvam in popravljam obleke. Trgovina z možko opravo. 1932 West 22nd Street, Chicago, Ul. F. ZEMAN 2270 Blue Island Ave., Chicago, 111. SLOVENSKA TRGOVINA z mesom in grocerijskim blagom. Se priporočam rojakom. FRANK TOMAZICH GR0CERY Rojakom Slovencem priporočam mojo trgovino. 1858 West 22nd and Lincoln Sts., Chicago, 111. ANTHONY KOEHLER Manufacturer of Galvanized Iron & Furnace Work, Steel Ceilings, Blow Pipes and Ali Kinds of Gutter Work 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. Telefon: Canal 6027. J. ZEFRAN Fino špecerijsko blago in prekajeno meso. 2313 So. Lincoln St., Chicago, III. Telephone: Canal 409. FRANK GRILL’S DAIRY Prva slov.-hrvaška MLEKARNA 1818 W. 22nd St., Chicago, 111. Se priporoča slov. in hrv. gospo¬ dinjam. Mleko razvažam strankam po hišah točno na vsak dan. FRANK JELINEK Dealer in UP-TO-DATE SHOES 1755 W. 21st St., Chicago, Illinois. (Near Wood St.) Telefon: Canal 4380. _ FRANK SVETEK 226 Saranac Rd. — Colilnwood, O. .»venska trgovina^ z mešamm bla- gom. Se priporočam Slovencem. Svoji k svojim. A. ENGBRECHT trgovina s cvetlicami Pripeljemo na dom, pokličite Tele¬ phone Canal 1784. 2157-2159 West 21st Plače, Chicago. FRANK MRAVLJA Slovenska trgovina z mehko pijačo, Ice Creamom. Zaloga cigar. Se priporočam rojakom. 1903 West 22nd Street, Chicago, 111. DR. EDMUND KNAUF PHYSICIAN AND SURGEON SHEBOYGAN, WIS. Telephone 800. Slovenska trgovina s grocerijo IVAN GOTTLIEB 1821 West 22nd Street Chicago, 111. JOSEPH FERLIN 15416 Saranac Rd. Collinwood, O. Slovenska trgovina. Groceria. Bla¬ go prve vrste. Mesnica, sveže in pre¬ kajeno meso. Nizke cene. Se priporočam rojakom. FRANK VACHCIC SLOVENSKA TRGOVINA V COLLINWOOD, OHIO. 746 East 152nd Street zraven banke. JOHN STROKAR 15406 Waterlo, Calcutta, Collinwood, Ohio. Trgovina z raznim železjem, peči, vsake vrste barve, stenski papir. Se priporočam. John Strokar. JOŽEF GORNIK 672 East 152nd St., Collinwood, O. Trgovina z vso moško opravo in črevlji. Moderna Krojačnica. Se priporočam rojakom. Pozor gg. tajniki krajevnijlj rustev. Kadar potrebujete nova društvena pravila, tiskovine, kuverte, vabila in vstopnice za ™aehce, ati^ Ameriki, na obrnite se na največjo slovansko linijsko t NARODNO TISKARNO, 2146-2150 Blue Island Ave., Chicago, IH. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v JtočainPzefo glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito P P malem pripravne Vplačilne knjižice za člane m clanice, , nrikladne žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v za P , -y. Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške pot p izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške li>te, večje m manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na po agi pol lahko vedno natančen pregled števila elanov po skladih, a 1 razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se je tiskal “Ave Maria” Koledar. IVAN GOSAR Akadcmični Slikar Se prav toplo priporoča častiti duhovščini, slika cerkve najlepše in najcenejše in umetne slike po naročilu, vse delo je garantirano. Slikal je že nad pedeset cerkva. Priznalna pisma na razpolago. Slavnim društvom se priporoča pri nakupu društvenih zastav, regalij in uniform. Rojaki, podpirajte rojaka! IVAN GOSAR f215 East 3rd Street, South Bethlehem p&