_ 2 — Vidov dan v Ptuju, Dne 28. m. m. je priredilo Splošno žensko društvo v Ptuju sijajno uspel večer v proslavo Vidovega dne. Na vzporedu sta bila godba in petje. Sodelovale so gdč. O. Zupančič in E. Bezjak (glasovir, samo- in dvospev) ga. Sch&fer (samospev), gg. Engercr in dr. Scbreiner (glasovir in gosli), dr. Horvat (samospev) in pevski zbor. Pevske točke je spremljal g. komisar Meža. Gdč. Scheligo je v pozdravnem govoru v blestečem slogu orisala pomen zgodovin- i skega dne. „Prišli smo", je govorila, „da zbudimo spomin na Vidov dan. 530 let je, odkar jeza- j plakala majka Jugovičev. Devet sinov ji je | padlo na tužnem Kosovem, devet junakov. , Zaplakala je majka in z njo vsa srbska zem- \ lja — — — Izgubila je čara — gospo- i darja, zlato svobodo je izgubila. Doba suženstva je prišla in teškega j mučeništva. — — — A ni klonil Srb. Stoletja so tonila, junak \ pa je v nemem srdu grizel v žuleče okove — — — — Iz lastne sile je stri verige po sto- I letjih sramote in tlake, prvi in edini izmed nas —--------— Titanski je bil boj za svo- j bodo — — — — Odprl je oči tudi nam slepim robovom. In vrgli smo s sebe pezo tujega nasilja in v zanosu so nam vskipele j prsi — — — — Osvečeno je danes Kosovo, zbrisana grenka j misel na črni dan. Črn in turoben je bil, v ; blestečega se je prerodil — —-------- A poznamo drugo Kosovo, nič manj ža- i lostno od srbskega. V žalosten spomin nam j je celih tisoč let, znanik nekrščanskih kri- ; vic... Slovenska bol — to si ti, Gosposvetsko ! polje ! Tudi tebe je vzel tujec--------------Zamrli I so slovenski zvonovi pri Gospe Sveti-----------¦— i Zvrhana je bila kupa naše britkosti--------------- Pa je prišel tudi zate vstajenja, Sveta | Gospa. Jugoslovanski junak je stopil na tvoje j polje. Zavriskala nam je duša v razigrani j oduševljenosti. Severno Kosovo — svobodno, J osvečeno — — — — Mislili smo. Motili smo se. V Parizu kujejo s trdimi udarci usodo narodov. Pod silo j teh udarcev ječi slovenska duša, v neznani j boli se zvija narodovo telo; iz teških ran j krvavi — — — — Ali še ni končano jugoslovansko gorje? Ali še ni za nami Golgota ? Prisegel je Srb pred 500 leti os veto za Kosovo. Pokazal je, da ni sile, ki bi bila v stanu, da ga stre — — — Povzdignimo danes tudi mi glas v sveto prisego! Ni nas I uničilo sovraštvo in nasilje v času, ko si še \ nismo bili svesti svojega kulturnega zvanja. j Ne bo nas zmrvilo v prihodnje. Kje je Pariz, kje Rim, ki bi nam hotel za vedno zaklicati j „stoj !" če stremimo po poti do brata, da se { združi bratska kri z bratsko krvjo —--------? Sveti Vidov danak! Prevelika je bila tvoja nesreča, pregloboko gorje, da bi bil mogel izginiti narodu iz spomina. Vračal si ¦ se leto za letom in trkal si na srca bedni raji, da ni zaspala misel na os veto — — — ; Petsto let si se vračal v žalosti; dokler nisi opral s sebe stoletnega gorja — — — j Kakor je srbska žena dala svoje naj- ' dražje domovini, s krvjo in solzami prepojeni, tako polaga narodno ženstvo tudi danes I na domovinski žrtvonik vse svoje delo, svo-; jega srca sleherni utrip in slednji svoj dih. V imenu tega ženstva vas pozdravljam na Vidov dan." Pod globokim utisom pozdravnega govora se je razvil večer res v narodni praznik. Obljubili smo si v srcih, da bodo tudi naše misli v prihodnje osredotočeno na osve-to našega Kosova, vse dokler nas ne združi močna vez v eno, veliko in silno narodno telo. Sodelovalci pri sporedu so nam nudili s svojimi proizvajanji mnogo užitka in pripomogli so ne malo do odličnega moralnega uspeha. Že d6lgo se ni kak večer res tako dobro posrečil, kakor spominski dan na kosovsko nesrečo, ki je stoletja vlilava srbskemu narodu poguma in moči, da je slednjič vstll, jačji ko kdaj poprej, združen z bratoma za vso prihodnjost.