OLGA VIPOTNIK ODGOVARJA NA VPRAŠANJA12 RAZPRAVE O SAMOPRISPEVKU
Veliki dosežki prvih dveh samoprispevkov so poroštvo za uspeh tretjega
Prvl krog javne razprave v prlpravah na referendum za tretjl samoprlspevek je za naml. Ocenjujoč Izražena ntnenja lahko z zanesljlvostjo trdlmo, da se LJubljančanlzelo dobro zavedamo realnosti. Vsakomur je jasno, da lahko v tem trenutku, čeprav gospodarsko silno zahtevnem, zgradimo potrebne objekte družbenega standarda le s soUdarnostnlm združevanjem sred-stev vseh nas. NI nam potrebno kaj dostl obračatl števllk v družbenem planu mesta all posamezne občlne, da bl spoznatt kruto resnlco: če načrtovanlh objektov ne bomo zgradlll v tem srednjeročnem obdobju s samoprlspevkom, tedaj se bomo na področju družbenega standarda do leta 1985 vrnlll na raven leta 1971. Kaj pa to pomenl daljnoročno v razvoju mesta, bržkone nl potrebno ilustrlratl z drastlčnimi primerl. Vse te retsnice pa naa istočasno ne obvezujejo, da v razpravah ne bl IzrazlHpomlslekovo amotrnostltega allonega objekta, da ne bl sprožllf vrsto pobud za lažje doseganje zažalenega. Mnogl krltlčnl pogledl na trošenje sredstev dosedanjlh dveh aamoprlspevkov so, prlznajmo all ne, plod našega nezaupanja v slceršnjo ne vselej namenako porabo denarja, združenega s prlšpevnlmi stopnjaml od osebnlh dohodkov za dejavnostl sa-moupravnlh Interesnlh skupnostl In ne zavoljo preprlčanja, da /e temu tako tudl v skladu samoprišpevka. Pravje, da Imamo progled nad odtokom denarja, seveda našega, vseskozl pred očml.
Iz števHnlh razprav v občinl Center smo izluščlli vprašanja, kl smo Jlh nato v fmenu razpravlfalcev zastavili Olgl Vlpotnik, podpredsednlcl mestne konference SZDL in predsednicl skup-ščlne drugega aamopriapevka.
• DOGOVOBI: Mnogi krajani so v dosedanjem delu javne raz-pra ve spraševali, kako je s cenzu-som. ZakaJ sedem in ne osem ti-soč (ter seveda manj) sea oprosti-tev prispevka? Kdo bo poleg tega še oproščen plačevanja pri-spevka?
Olga Vipotnik. Pri pripravi progra-ma tretjega samoprispevka smo pred-videli, da bi bili plačila prispevka oproščeni vsi delavci in upokojenci, katerih mesečni osebni dohodek ozi-roma pokojnina ne presega sedem ti-soč dinarjev.
Prisluhnili pa smo tudi pobudam v javni razpravi, zato je operativni štab za pripravo tretjega samoprispevka na svoji zadnji seji že sprejel predlog za povišanje meje za oprostitev prispev-ka. Operativni štab je predlagal meslni konferenci SZDL, da bi bil mejni zne-sek za oprostitev prispevka mesečno osem tisoč dinarjev. .             /•
Mimo resnice ne moremo. Življenj-ski stroški so iz dneva v dan večji. Res je sicer, da smo to dejstvo upoštevali že pri prvem predlogu in res je tudi, da se v času poteka javne razprave živ-ljenjski stroški niso povečali za tisoč ., dinarjev, vendar smo predlagali novo mejnb vrednost zato, ker menimo,. da rasti življenjskih stroškov še ne bomo mogli povsem obrzdati.
Z določenim c^nzusom in merili so lahko prispevka oproščeni še kmetje, obrlniki in drugi, ki so oproščeni tudi plačevanja davkov.
Poleg tega pa ne gre prezreti, ppime-nujmo ga tako, socialnega cenzusa za oprostitev plačevanja prispevka. Po novem predlogu, ki ga mora potrditi še mestna konferenca SZDL, naj bi bili prispevka oproščeni tudi delovni Ijudje in občani, pri katerih dohodek na družinskega člaha ne presega štiri tisoč dinarjev na mesec. S tem meri-lom želimo zagotoviti socialno varnost družin.
• DOGOVORI: Ali bomo lahko ugotavljali tudi realno višino oseb-nih dohodkov, ki jih mesečao preje-majo posamezniki iz kakršnihkoli virov?
Olga Vipotnik: Sredstva, ki jih posa-mezniki prejemajo na žiro račune, so tako pod družbenim nadzorom. Res pa imajo nekateri nenadzorovane in neobdavčene prihodke; Če želimo onemogočiti takšno helegalno zasluž-karstvo, tedaj je veUko odvisno od nas vseh, zlasti od krajevne skupnosti in hišnih svetov, saj bržkone vseh nalog ne moremo zvračati na ramena inšpek-cijskih služb. S tem ne želimo prepre-čiti posameznikom, da bi zaslužili več! Želimo le, da bi zaslužili pošteno. Ver-jetno je pravično, da tisti, ki več zaslu-ži, tudi več prispeva za skupnost.
•  DOGOVOBI: Bodo po lastni želji lahko prispevali sredstva tudi tisti,ki bi bili zaradi cenzu-sa oproščeni?
Olga Vipotnik: Odkrito povedano, tega nismo predvideli in zato doslej o tej možnosti tudi nismo razpravljali. Vehdar menim, da za tistega, ki bo želel prispevati, ne bo nikakršnih ovir.
Delovne organizacije morajo pri-pravljati trimesečna poročila o odvaja-nfiu sredstev. Zavoljo takšnega načina smo morali sprejeti tudi cenzuse. Ven-dar menim, da občana, ki je voljan prispevati, četudi je z merili oproščen, nihče ne bo oviral. Bržkone bo moral le povedati v svoji delovni organiza-ciji.            _      -
•  DOGOVORI: Nekateri meni-jo, da bi morali sredstva za satno-prispevek zbirati po progresivni lestvici osebnib dobodkov. Sliša-ti je bilo predloge od 0,5 do 5 odstotkov   od   osebnib   dobod-kov...
Olga Vipotnik: Takšen način zbira-nja sredstev ni več solidarnost. Vsi moramo prispevati enak delež od osebnih dohodkov. Pri tem ni več po-
S prvlm In druglm »amoprlipivkom §mo n*črtovtfl gradnjo 100 objtktov; zgra<fli*moflh84,m*dtamkoJ8i bomo 14 zgrmdlll v knttom. Za thtfobfmkta prlpnirljamo dotmmtirtadfo. Vtt objrtO drvg»ga aantopri-$f»vkt bodo zgnjinl prlhodnj* luto, kmt J» l»to dnl pnd dogovotfmnkn rokom. Nm *Md: WZAn» ZHntt im ft»*IJ»vl c**tt.
membno, če objektov sploh zase ne bomo več potrebovali, jih morda sedaj potrebujemo ali jih bomo še potrebo-vali.
Takšen šistem s progresivno lestvi-co uporabljamo v davčni politiki. Za-vedati pa se moramo, da so davki druž-bena restrikcija, samoprispevek pa do-bra volja in solidarnost nas vseh.
•  DOGOVORI:  Zakaj ne  bi sredstva za samoprisperek zbira-li le od tlstega dela, ki presega cenzusno mejo?
Olga Vipotnik: Tudi td je davčni si-stem.. Poleg tega pa s takšnim nači-.nom ne bi zbrali veliko sredstev. Po drugi strani pa se ob takšnem prispe-vanju ničemur ne bi odrekali. S samo-prispevkom pa se vsakdo le nečemu odpoveduje v prid družbenega stan-darda. Že v obeh dosedanjih samopri-spevkih snio izločali 1,5 odstotka od osebnega dohodka, zato smo takšen delež ohranili tudi v predlogu za tretji samoprispevek. Zavedati se moramo, da s tako združenim denarjem razvija-mo družbeni standard, ki ga sicer brž-kone ne bi niogli, ali vsaj tako hitro ne.
•  DOGOVORI: Ali na referen-dumu glasujejo tudi tisti, ki bodo oproščeni prispevka?
Olga Vipotnik: Na referendiunu gla-sujejo vsi, ki imajo volilno pravico. Mar se za samoprispevek ne odločamo vsi? Nenaposled bi bilo nepošteno, če, denimo, študentje, ki prav tako ne pla-čujejo za samoprispevek, ne bi smeli na glasovanje. Cez l6to, dye in v vsem času poteka samoprispevka se bo za-poslilo mnogo danes študirajoče mla-dine. Tudi oni so torej upravičeni gla-sovati. Volilno pravico pa predpisuje tudl ustava.
•  DOGOVORI:    Ob    velikih stroškib smo zgradili Cankarjev dom. Vprogramu samoprtspevka načrtujemo gradnjo Lutkovnega gledališča. Zakaj?
Olga Vipotnik: Ta vprašanja o ra-zmerju Cankarjevega doma in Lutko\^-nega gledališča ne postavljajo občani, marveč tisti, ki, so podpisali samou-pravni sporazum za ždruževanje sred-stev za gradnjo Cankarjevega doma.
Že pri projektiranju Cankarjevega doma smo jasno rekli, da so vsi prosto-ri namenjeni zgolj gostovanjem in da v osrednji ktilturni ustanovi, ki je zrasla iz združenih sredstev slovenskega združenega dela, ne bo imela domicila nobena kulturna skupina. Objekt je ta-' ko zgrajen tudi po funkcionalni strani.
Kar pa se tiče Lutkovnega gledališča lahko pripomnim, da bi bil ta kolektiv
nedvomno sila zadovoljen, če bi ga sprejeli pod streho Cankarjevega do-ma. Vendar imajo lutkarji tam lahko le predstave, ne morejo pa imeti vaj, de-lavnice, skladišča...
Lutkovno gledališče na Levstiko-vem trgu je zaprto. Lutkarji so dobili odpoved za skladiščne prostore v Cu-krarni. Gledališče, ki je znano po vsem svetu, je ostalo brez strehe nad glavo. Takšnih pogojev si ti zagnani delaci bržkone niso zaslužili. Verjetno je naša družbena dolžnost, da jim zagotovimo pogoje za normalno delo.
Doslej smo že naredili načrte za adaptacijo prostorov Mestnega doma, kjer je bUo že doslej Lutkovno gledali-šče. Mimo predvidenih sredstev iz sa-moprispevka, bo 30 milijonov dinarjev prispevala tudi republiška kulturna skupnost.
•  DOGOVORI: Ali ne bi, vsaj po mnenju nekaterih, Lutkovno gledališče izločili iz programa tretjega samoprispevka?
Olga Vipotnik: Zagotovo lahko trdim, da tako razmišljajo le posamez-niki! Ne gre za to, da bi sedaj preglasili občane, vendar po izkušnjah vem, da so se vsi, ki smo jim problematiko Lut-kovnega gledališča pojasnili, ogreli za to, da bodo prispevali sredstva tudl za to.
Ali je prav, da pozimi vadijo lutkarji v hladnih dvoranah v plaščih? Je prav, da jim nekje mastno zaračunavajo dvoranice za vadbo in predstavo? Ali lahko sedaj, ko so dosegli svetovno ' slavo, doma pa jih odrivamo kot nebo-dijihireba, dovolimo, da bo to nadvse pomembno gledališče stagniralo ali celo propadlo? Letno si predstave Lut-kovnega gledališča ogleda od 80 do 100 tisoč otrok. Stik otrok z lutkami pa je ponavadi njihov prvi stik s kulturo. Kako zelo je kultura v razvoju otroka pomembna, verjetno ni potrebno ra-zlagati.
Lahko zatrdim, da je projekt za adaptacijo izdelah strokovno in preu-darno ter da so strokovnjaki poroki, da do nepotrebnega trošenja sredstev tu-di tu ne bo prišlo!
•  DOGOVORI:   Porodnišniea je repabliška zdravstvena usta-nova. Zakajjo zatorej gradimo s sredstvi šamoprispevka?
Olgra Vipotnik: K temu bi pripomni-la le, da gradimo izključno le mestno porodnišnico! Osemdeset odstotkov vsehotrok, kiserodivporodnišnici, je z ljubljanskega območja. Hkrati pa dvajset ddstotkov Ljubljančank hodi rojevat v druge kraje, ker se boje roditi
v Ljubljani. Stanje, kakršno je v poro-dniSnici danes, nam ne zagotavlja, da se bodo tudi v prihodnje, navzlic me-dicinski znanosti, ki pa ni vselej tudi nadsposobna, rojevali zdravi otroci ter. da bodo matere po porodih zdrave. Ob takšnih pogojih lahko pride do hudih obolenj in okvar, ki jih bodo otroci in matere čutili nato skozi vse življenje. Seveda bo h gradnji novega trakta mestne porodnišnice priskočila s sred-stvi tudi zdravstvena skupnost.
•  DOGOVORI: Je dom na Ra-kitm res potrebno graditi s sred-stvi samoprispevka? Kdo je od-govoren, da so šJa mnoga sred-stva, ki smo jih vložili v adapta-cije, vnič?
Olga Vipotnik: S povsem mirno vestjo lahko zatrdim, da brezvestnega trošenja denarja pri krpanjih doma na Rakitni ni bilo. Zato tudi nihče ne nio-re prevzeti nase deleža krivde, da dom danes propada.
Porečete, da dom vseeno propada. Res jel Doslej smo si bili vseskozi nee-notni pri opredelitvi namembnosti do-ma. Prepuščali smo objekt občini Vič-Rudnik, ki je ob pomanjkanju sred-~ stev ravnala kakor je vedela inNznala. Pri vseh delih pa smo vedno zbrali premalo sredstev, tako da smo lahko. stvari le krpali, nikoli pa nismo mogli ničesar pošteno narediti. Zato bi bilo ob teh dejstvih. povsem nerazumno se-daj loviti tiste, ki so za to odgovornL
Sedaj vemo, da želimo imeti na Ra-kitni mladinsko okrevališče. Mar bo-mo dopustdli, da nam bo tudi to, kakor tisto na Ljubelju pred leti, propadlo?
Zdravniki v ljubljanskib. vrtcih in osnovnih šolah so pri pregledih zazna-li ogromno obolelih otrok. Zlasti na dihalih. Ždimo postaviti na noge Ra-kitno, kjer so klimatski pbgoji za zdravljenje dihal odlični. V zdravilišču bo skupina strokovnjakov, ki bodo zdravili bolezni otrok. S tem bdmo raz-bremenili starše.    ¦
•  DOGOVORI:   Veliko   vpra-šanj vjavnirazpravisejeporaja-lo ob dromib gospodarno porab-Ijenih sredsteV prvih dveb šamo-prispevkov.Polegtegapaobčani Utdi sprašnjejo, če bozagradnjo potrebno aajemati bančna poso-JUa?
Olga Vipotnik: Objektov iz tretjega samoprispevka ne bomo gradili s po-sojili, marveč le s poroštvi To bo po-trebno le zategadelj, ker bomo morali počakati na zadosten dotok sredstev.
Objekte drugega samoprispevka smo gradili tudi s posojili, vendar pa bi lahko trdila, glede smotrnosti porab-ljenih sredstev, ravno nasprotno. Vse-skozi smo »lovili« inflacijo in skrbno »obračali« vsak dinar. Vestno smo za-računavali kazni gradbincem, ki del niso končali v roku. Z vestnim nadzor-stvom smo preprečevali napake. Ob-jekte smo pričeli graditi šele tedaj, ko je bilo vse pripravljeno. Tako nismo doslej začeli le z gradnjo dveh objek-tov drugega samoprispevka.
V Šiški se je zataknilo s celotnim načrtom soseske, na Viču pa s pridobi-vaftjem zemljišča za vrtec v Trnovem. Menim, da so rezultati drugega samo-prispevka najboljša izkaznica za tretji. samoprispevek.
•  DOGOVORI: Ali so snovalci ' programa askladili dotok tistib
sredstev, ki jih bodo prispevale SIS?
Olga Vipotnik: Vse se usklajuje. Marsikaj je že opredeljeno znotraj SIS. Pri zdravstvenih domovih se že dogo-varjamo za zmanjševanje posameznih prostorov in uradov, kajti z zvišanjem cenzusa s sedem na osem tisoč kot oprostitev plačevanja prispevka bo tu-di dotok sredstev nekoliko manjši, za-to je potrebno ponovno pregledati, kaj posamezen objekt ne potrebuje tako zelo nujno.
Za vseh načrtovanih 34 objektov ve-lja, da jih bomo racjonalizirali do pb-
tankosti. Vse to pa lahko opravimo le z dogovarjanjem in usklajevanjem s SIS. Mimo tega-je prišlo do usklajeva-nja že pri samem programu tretjega samoprispevka, ko smo spoštovali le tiste poteebe, ki so načrtovane tudi v družbenih planih. Niti en objekt ni tak, ki ga v družbenem planu ne bi načrtovali.
•  DOGOVORI: Ali bo zaradi delovanja  novih  objektov po-
- trebno zvišati tudi nekatere pri-spevne stopnje za SIS?
Olga Vipotnik: Če se odpovemo sa-moprispevku, tedaj bo bržkone res po-trebno zvišati prispevne stopnje za SIS, če želimo zadovoljiti-potrebam otroškega, zdravstveriega in starostne-ga varstva, če želitno nove osnovne šole, če... Potreb je veliko. Zavoljo s samoprispevkom zgrajehih sredstev pa višje prispevrie stopnje ne bodo po-trebne. Ostanejo takšne, kot so, saj smo tako načrtovali tudi z družbenimi plani. Hkrati pa moramo tudi opozori-ti, da je nadzor nad sredstvi, zbranimi s solidarnostnim združevanjem, večji kakor pa nad denarjem v SIS.
•  DOGOVORI: Nekateri meni-jo, da domovi za ostarele nimajo zadostnih zmogljivosti.  Tudi v programu tretjega samoprispev-
j* ka ne načrtujemo gradnje novih
domov.
Olga Vipotnik: S prvima dvema sa-moprispevkoma Smo zgradili domove in menim, da so zmogljivosti kar za-dostne, zato tudi v tem samoprispevku ne načrtujemo novih zmogljivosti.
Hkrati pa si domovi utirajo novo pot Povezujejo se vse bolj s krajevno skupnostjo. Ni pa nam doslej še uspe-lo zadovoljivo rešiti vprašanja amorti-zacije. Poiskati moramo rešitve, ki ne bodo bremenile uporabnike prek naje-mnin. Še zlasti moramo najti rešitev za socialno ogrožene. Minulo delo teh ge-neracij ne leži samo v samoprispevku! Seveda z zgrajenimi objekti še nismo zadovoljili vsem potrebam. To nam bržčas tudi nikoli ne bo povsem uspe-
lo, zato bi morali še bolj razviti oblike pomoči starejšim na domu. To pa je naloga krajevriih skupnosti, Rdečega križa in drugih humanitarnih organi-zacij.
•  DOGOVORI: Vseiejnajdemo sredstva za organizacijo športnib tekmovanj - celo za olimpijske^ igre - za posvetovanja in kongre-
' se, za gradnjo vrtcev, šol, zdrav-stveaih domov pa ga moramo zbirati s samoprispevkom! Olga Vipotnik: Tudi sama si ničkoli-kokrat zastavljam to vprašanje. Mora-mo se odpirati svetu. Obiskovalci vidi-jo naše življenje in odhajajo iz naše domovine z vtisi. To je vse dobrodošlo. Ni pa dobro, če je vsega tega preveč.ali celo prek razumnih meja. Nemalokdaj smo v velikem razkoraku z možnost-mi. Je že tako, da imajo nekaterr, ki izsiljujejo takšno prireditev, »vplivne strice« in da smo mi, deficitarni z ob-jekti, ki jih nujno potrebujemo, pre-malo glasni. Glede vseh mogočih pri-reditev se nam obetajo lepši časi s sprejemom meril za kandidature na zvezni ravni, kjer bodo morale biti tudi vse prireditve v dnižbenih planih ob-čin, republik ali federacije.
•  DOGOVORI; Zvezni inrepu-btiški izvršni svet sta priporoči-la, da naj občine ne bi razpisova-le samoprispevkov. Mipa ga. Za-kajne uskladimorteh stališč?
Olga Vipotnik: Tako prenešeno sta-lišče je napačno. Tako ZIS kakor tudi slovenski izvršni svet sta priporočila, naj se ne razpisuje samoprispevkov za dbjekte, ki jih občine niso načrtovale niti v svojem družbenem planu. Načr-tovani samoprispevek v Ljubljani,pa v ničemer ne bo okrnil prizadevanj za stabilizacijo, saj so ravno objekti dru-gega samoprispevka lep dokaz racio-nalne porabe sredstev. Ne gre tudi pre-zreti, da je predsedstvo SRS pred dne-vi podprlo prizadevanje Ljubljane, da s samoprispevkom reši svoje najbolj žgoče težave.
•  DOGOVORI: Zakaj še niso
zgrajeni vsi objekti drugega sa-nioprispevka inkdojeza to odgo-voren?
Olga Vipotnik: Vsi, razen dveh ob-jektov, so zgrajeni ali pa so v gradnji. Zakaj dveh še nismo pričeli graditi, sem že omenila. Vse objekte bomo zgradili do konca leta 1982. Po naČrtu bi jih morali do konca leta 1983. To pomeni, da smo celo leto pred planom. Ravno zavoljo neprestanih podražitev smo želeli pohiteti z gradnjo in uspeli smo. Kdo je za to odgovoren? Mislim, da bi bilo zelo lepo, če bi se vsi vedli vedno tako zelo odgovomo, kot se]e sklad samoprispevka.
•  DOGOVORI: Ali smo s pro-gramom tretjega samoprispevka zajeli res vse tiste objekte, kijib
.  nujno potrebnjemo?
Olga Vipotnik: Še veliko je tistih, ki jih nismo uspeli zajeti.. To je spisek nujno potrebnih objektov in- je plod treznega premisleka vseh občin. Pri usklajevanju smo program oklestili vsega tistega, čemur se lahko odpo-vemo.
•  DOGOVORI: Nekatere  ob-jekte smo zgradili tudi malo-marno...,
Olga Vipotnik: Prisotna je bila tudi slaba gradnja. Toda nadzor je pri ob-jektih samoprispevka večji kakor pri katerihkoli drugih naložbah! Vse na-pake morajo izvajalci odpraviti na svo-je stroške. Izvajalci se prijavljajo na razpis. Zaradi nekakovostno opravlje-nih del v preteklosti je posebna komi-sija doslej izločila že štiri Izvajalske organizacije. Mimo tega so v gradbe-nih odborih posameznih objektovtudi-občani, tako da je presoja kakovosti tudi v njihovih rokah in ne le v rokah strokovnjakov.
•  DOGOVORI: Govori se tudi, das sredstvi samoprispevka gra-dimo večje objekte, kakorpa smo se odločUi tedaj, ko smo potrdili program?
Olga Vipotnik: Manjše spremembe se dovolijo na željo krajanov pri posa-meznih objektih, vendar se iz sredstev samoprispevka gradi le tisto, kar smo se pri potrjevanju programov dogovo-
rili.                                             Iztok Lipovšek