Govor (lr. L. Gregoreca. (V državnem zboru dne 16. decembra 1891.) III. Govorim naj sedaj o dogodbah, katere so se vršile v Celji za cesarjeve navzočnosti pri vojaških vajah. Te dogodbe so bile nas Slovence globoko užalile. Mesto vsprejelo je cesarja slovesno. Zal, da je porabil neinški mestni zastop to dinastično slavnost za nepriinerno, obžaljevanja vredno nemško-narodno demonstracijo. Slovenskih društvom se je udeležba pri slavnostih zabranila in slovensko pevsko društvo, katerega sedež je po pravilim v Celji, moralo je iz mesta ven in še le po dolgih in ponižnih prošnjah posrečilo se mu je dobiti privoljenja, da je smelo presvetlemu cesarju zunaj mesta, v slovenski občini »Celjska okolica«, . prirediti primerno ovacijo. Ta ovaeija uspela je izborno, kljubu temu, da so iz bližnjega mestnega parka nekateri nemškutarski Geljani hoteli na nedostojen naein motiti petje a to je njega Veličanstvo cesar zapazil z vidno nezadovoljnostjo. Za to neslanost pa je odgovorna mestna oblast v Gelji in zato se nečem dalje s tem baviti. Vse drugače pa je z ondotnim okrajnim glavarjem. Neniški ta gospod imel je tedaj najlepšo priliko pokazati, kako se je obnašati avstrijskemu uradniku v upravnem okrožji, kjer je več narodnosti; kako je treba nasproti vsem narodom ravnati dobrohotno, nepristransko in pravično. Tega pa ta gospod ni pogodil. Na robe; pridružil se je odkrito za nas žaljivim deinonstracijam mestnega zastopa Celjskega, podpiral ga je in varoval s svojo uradniško veljavo. Nekoliko dokazov za to! Prvo je to, da ni pustil, da bi se v avdijenciji poklonili presvetlemu cesarju župani slovenskib kmečkih občin in trgov. To nezasluženo ponižanje moralo je te poštene in za javni blagor požrtvovalno delujoče može toliko bolj razžaliti, ker ,je kmalu potem pri vojaških vajab v Schwarzenau-u presvetli cesar milostno vsprejel ondotne župane. Hrvatje in Slovenci imajo starodavno navado, da pozdravljajo svoje vladarje z »živio« klici. Slovenski kliei pa so gospodu okrajnemu glavarju Celjskemu zoperni in zato jih je na kratko prepovedal. Vozeč se pred cesarjevim vozom z županom mesta Celje, kričal je, ne zmeneč se za svoje dostojanstvo, med mnogobrojno zbrano slovensko občinstvo: »Živio ne smete klicati«. Ko ga vpraša presvetli vladar po narodnostnih razmerah, odgovoril je neresnično: »Kmečke občine so slovenske, mesto Gelje in vsi trgi, razen Rraslovč, pa so nemški.« To, gospoda moja, pa ni resnično, kar se da statistično dokazati. Oprostite, da navajam številke. V območji okrajnega glavarstva Celjskega prebiva 138.097 Slovencev in 7867 Nemcev. V niestu Celju je 4655 Nemcev in 1557 Siovencev: v vseh štirinajstih trgih tega okraja prebiva poleg 1227 Nemcev 6757 Slovencev. Malostne manjšine so v trgih: Gornji grad ima poleg 779 Slovencev, 8 Nemcev; Šniarje 270 Slovencev, 7 Nemcev; Št. Jurij 419 Slovencev, 6Nemeev; Rraslovče 311 Slovencev. 2 Nemca in Vransko 621 Slovencev, 2 Nemea, v Mozirji, Ljubnem, Lučah in v Rečici pa so sami Slovenci, in nijeden Neinec. x Politieni naši nasprotniki ved6 povedati o Slovencih marsikaj slabega' in nam le neradi pripoznavajo kake kreposti; jedno pa nam niorajo pripoznati, našo neumevno, neizcrpno polrpežljivost. Nemške uradnike iinaino in se jib še ne braninio, uradnike, kateri ne znajo našega jezika pravilno govoriti, in vendar se nam še smilijo — sam sein bil priča lemu —, ako so nam pokazali le nialo naklonjenosti, toda vsake potrpežljivosti je kedaj konee in tako ludi tukaj. Gospoda moja! Ako zlorablja c. kr. uradnik svojo oblast, da pokaže osebno niržnjo proii dotičnemu narodu, kakor je to storil okrajni glavar v Celji, tako je to čez mero; ako predstojnik politične uprave našib županov zato, ker so Slovenci, ne zmatra vredne, da bi stopili pred svojega cesarja in 6e nani prepoveduje pozdravljati ljubljenega vladarja v narodnem jeziku in po starodavni navadi: tako je "s tem užalil najsvetejša narodna in dinastična čuvstva; ako se pa končno predrzne usiljevati se nied nas in našega cesarja in ga prevariti z neresničnimi trditvami, tako je to predrznost, za katero ne najdem parlamentarne besede. Obrnem se do slavne vlade: ako slavna vlada umeje in spoštuje našo OOOletno neprestano dinastično zvestobo, našo požrtvovalnost, katero smo vselej in pri vsaki priliki izkazovali, potem naj nas reši takih uradnikov!