Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, iu velji po pošti za i-elo i«to 4 gld. Ko kr., za poi leta 2 gi«l. iO kr , za če?»rt leta 1 *ld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leto 2 gld., sa četert letu 1 gl; ako zadete na ta dan praznik, izide Daiiit-n dan poprej.
List 49.
Tečaj XXXI.
V Igubljani 6. grudna 1878.
Brezmadežna Devica.
(Prosto poslov, po: „0 Jungfr
stran
Bres madeža Devica, — Lepota si nebes! Ti rajeka nam danica, Ti naših luč očes. Ti solnce žarno — krasno, Ti mila lunica; Le v tebi čisto — jasno Odseva svit neba.
Devica Ti b'agena Kraljevega roou; PrečiSto že rojena, Najbližej si Begu! — Ti zvezda upa mila, Sroiluj se grešnikov ; Ti bodeš nas r- šiia, Očistila dolgov.
au ohne Mackel"; ,.Cantate" 87.)
Besednica ostani Ti zvesta vaelej nam: Se zlasti pa ras brani Pred večno srnertio taro. — Nam »prosi odpušenie, Ko itiemo od tod. Da v večno nas življenje Poklical bo Gospod.
Ti po vesoljni zemlji Keršanstvo zaškituj, Z ljubeznijo objemlii — In čezenj gospoduj! Vladarje vse podpiraj, Ti varnost ljudstvu daj; Vsih čedno, t pot odpiraj Cvetlično v sveti raj.
Sc bozih duš v vicah, Devica, smili se ! Otroci, glej, v temnicah So Tvoji — ki terpe. Cuj! kličejo te milo, Zlai šuj jim britki stan, Jim pošlji ohladilo Iz Jezusovih ran.
Rado si fiv.
Pij II Mitnzeni.
Pija IX so že v življenji tisučeri spoštovali kot svetnika; pripovedujejo se mnogi dogodki, aa so marsikteri precej ozdraveii, ki so se priporočevaii njegovi molitvi, ali so se česa dotaknili, kar je prišlo iz njegovih rčk in je bilo od njega blagoslovljeno. To češenje je po njegovi smerti še bot| rastio, iu slišalo se je o raznih čudovit.ii usiiš«»njih molitve, ki so se godile po priporočenji v njegovo priproAujo. V dokaz trga naj omenim zanesljiv dogodek.
Bilo je kmalo po Pijevi smerti, ko so Škotski škofje, ki so b.ii za tisto deželo imeuovaui, še v Kimu bivali. Tedaj dobi tdeu izmed njih iz nekega nunskega samostana pismo svoje domačije sledečega zapopadka: Bivala je v tistem samostanu Luna, ki je bolehala za jetiko; boltzen je bila postala žo tako nevarna, aa so
bili vsi obupali nad ozdravljenjem bolnice. Ko zve ona o hijfvi smeiti, jo naoolui mogočno zauparije v njega, iu j rosi svoje sosestre, naj bi |i pooe.ii- kako reč od 8V. Očeta. Pa nič uruze^a niso im^ie, k.*k >r majhno njegovo podobo (ftogratijo), in ji jo priue-.. o. Pi.loži si jo na ^ersi in po gorečem priporučevanji k Piju za^pi. Ko so prebudi, se čuti popolnoma zdravo i-, v slone iz poitelje v veliko začudenje in veseij- - v<»> i h sos.ster; v.gioiie so oi.e v>e bolečine iu si herra slabost. — P-tem. ko so nvntile perve ure veselja in zahvale, so ~e nune oodvizale d- g-»d.-k s>ojVrau šk< la v K d naznani*.
Tudi v Kimu -o« pripovedovali razne čudovite ozdr:. -Ijerija. D >kler je bilo Pijcv » truplo izpostavljeno t t mertvaškem odru. «•> ec ga jndie dotikali z molk: (i <-ži-nkranci), a svetinjami in enaki.) i rečtn«, kaki r se , i-\aono deia pri svvkih: ob P.jeveui grobu ve i sv. Prtra se je vidil ► od perveun dneva do «i..nes • številno vernikov kiečati, in to p< č-ševanje se i v ir<. ' šalo, ampak čedalje bolj se množi. Obhajali s« d'v» dnevnice njemu v čast, Ua bi i>i.i p« no go" i p j--roti usiišam v molitvah za kako posebno milost: in c*; bi bdo d'-pušeno njegov grob kim ■\ > i c; «* r i i prižigati luči na lijem, bi te zunanje ztar^n;;. k-. 4- j pričevale, kako Pija ča.vijo >a svetni Ka. Tu i*e j a t j sme goditi vsled nek" ,.bule;< pap- ža Benedikta XIV* glede prištetve med zveličane a i svetnik«, ker t .ko zu nanje počenjatije pred začeto « iravnavo d« T>< ; e p:: * ..o z» ,kanoniz«cijo'' hi bilo ravno za >rž- k prir>t"tve m d. blažene.
Pogostne nazr.anoa o ii^iiHaiijU priporoeevanj s> na* klonile že poleti mnoge la^Ke škofe. da s » vložili prošnjo pred sv. Očeta Leona XIII. raj bi ukazali storiti potrebne stopinje, ki se morajo zg. diii pred začet- m pravde za pobiaževanje. Zro »< je, kako previdn o a ravna sv. aposftdjoki Seuež v teh r>r*šanjili, kano se naznanjeni čudeži s siino skerb!ji\ostjo pretresu ej«»f k olikor je le mogoče. Perva stopinja je priseganje vs- h dotičnih pred najvišjo cerkven«. < Jjlastriijo tistega kr.<ja aii škofije. Potem gre preiskava or< d zbor kard:ralov in pielatov, ki je za to posfavijen.
V novejših časih so bili '*zglaš"ni rdim o čuu« vitem ozoravijenii, ki se je f»< diio v l\nnu i.a-t neko nevarno bolno, kar je ,,Dansc«u že obširno p ročila: giej št. 42. — Pravi jo, da je že velik«, spisov raku pičeni h, ki zadevajo čudovite ozdravljenja. Upati i»\ da bo Sedež kmalo za primeren (§poz:.al čas, ko bode cerkveni sodniji da! povelje k preiskavi spisov, ua bode neutrua-Ijivi borit^ij, apostolski uanež Pij Veliki. «id Bo«r* pred svetom poveličan, prav kmam v šte\iio zveličanih prištet, in da ho dovoljeno očitno častiti.
Praznik «*• JVikoiafa.
Človek, odpravljajoč se na potovanje, poklical je svoje hlapce in jim je izročil premoženje. — Čez uiuoiro easa pa prido gospodar teh hlapcev, in začne ž njimi poste vati. (Mat. 25, 14. 19.)
Evangelij o poslednji sodbi je ključ, s kterim naša akerbna mati, sv. Cerkev, zaklepa (zadnjo nedeljo po Duhovem) vse one zveličanske nauke, ktere je v teku minulega leta delila avojim otrokom, vernikom, da jih spravljajo v žitnico svojega serca. Na pragu novega cerkvenega leta (pervo adventno nedeljo) odklepa nam z istim ključem novo »hrambo. — V vsem vidi se modrost sv. Cerkve. S svojim ravnanjem kaže posebno skerb, da nikdar ne bi pozabili na besede sv. Duha (Eccl. 7, 40): „Pri vsakem svojem opravilu spominjaj se poslednjih reči, pa ne bodeš nikdar grešil." To dobro \e naša blaga mati; za to je določila, da se že pervo neaeljo spominjamo ne samo rojstva ali pervega prihoda našega OJrešcnika, ampak tudi naše sodbe ali druzega prihoda Zvtličarjevega. Kedaj bode se poslednje zgodilo, to ve le Bog, — „erit diea una, quae nota est Domino". (Zach. 14, 7.) Kedaj da bo nastopil ta dan, tega ne ve nikdo, niti angelji v nebesih, — pravi Zveličar (Mark. 13, 32).
Kaj pa nam je storiti, da nas tisti treuutek ne zateče nepripravljenih? kaj nam je činiti, da nam bode sodba mila V
Odgovor na stavljeno vprašanje daja nam sv. evan geiij, ki se bere v god sv. Nikolaja.
B»l je goBpodar, ki je namenil podati se na potovanje. Pred odhodom pokliče k sebi hlapce, da jim izroči svoje premoženje. Enemu dal je petero talentov, drugemu dva, a tretjemu izročil je enega, — „vsakemu po njegovi zmožnosti".
Cez nekoliko časa povemo se gospodar. Pokliče na poetov svoje službenike. Hoče se prepričati, kako so opravljali in koliko bo mu prigospodarili. — Najpervo pride tisti, ki je za gospodarjenje dobil petero talentov; poverne mu jih, pa še zraven prinese drugih pet prigo apodarjenih. Drugi verne mu izročena ^va talenta; verli tega pa še dvoje pridobljenih. Gospodar je z njunim ravnaujem zadovoljen. Pridnima hlapcema hoče zvestobo p »plačati, — ,,pojdi v veselje svojega gospoda", reče v akemu.
To je prilika, ki jo je govoril Zveličar (Mat. 25, l i. itd.;. — „Gospodar" — kdo je drugi, kakor Bog i človek, ki bogastvo darov deli med svoje vernike, i . naj jih prav obračajo? Rasdelitva godi se postopce « ..por* dvtna). Vsakemu bilo je izrečeno vsled njegove z soznoati, da uaj opravlja več ..li manj.
Bog je gospodar. Mi smo njegovi hlapci. Talenti — kaj so drugo, kakor sposobnosti človekove? A ne t vko število taistih, niso li to različni stanovi človeške u«užbe? Slehernemu izmed nas je gospodar izročil drugi ;; ent, t. j. vsakemu je naklonil več ali manj to dušnih t-, telesnih sposobnosti (zm< žnosti). Vsakdo mora gospo-i.anti z izročenim mu številom talentov, t. j. vsakdo naj 'l božjo milostjo spolnuje dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov poklic. Pod konec življenja moral bode poštev (obrajt) dajati od svojih talentov, t. j. o svojem stanu, u avoiem življenju, o spoinovanji dolžnosti, od tega, kako je zmožnosti rabil.
Olovek mora nalogo avojega življenja prav spoznati in zapopasti, on mora tudi spoznavati način m poslužiti ae pripomočkov, ki mu pri spoinovanji te naloge pomagajo. Da je to v resnici modrost, to bode priznal vsak pametnjak. Te umnosti pa se Človek ne more
nsučiti v Soli sveta in njegovih lažiprerokov. Želiš li sposnsti čast svojega poklica, samore ii ti jo pokssati svet? Ne! Ti moraš iti vprašat Kristusa, kteri nam je s besedo in z djanjem zaznamnjal namen, za kterim moramo hrepeneti. Hočeš li spoznati svojo slabost, kje bodeš to bolje rasvidel, če ne pri Kristusu?
Primerjaj njegovo popolnost, potem tvoje čednosti obledijo, a naši grehi očitniši prihajajo. Nameniš li ras-umeti, kaj da vse človek zamore s pomočjo milosti božje, to se naučiš pri Kristusu, kteri je v človeškem telesa storil vse, kar mu je bilo naloženo od Očeta; kteri nsm je zapustil zgled, da hodimo po njegovih stopinjah, — kteri nam je v svojem terplienju in grenki smerti pokazal denar odkupljenja. Te modrosti pa ne poznajo tisti ljudje, kteri mislijo, da je delo le naključna potreba. Kdor bi menil, da je vsakdo, ki se iz laatnega premoženja ne more preži viti, samo zavoljo tega primoran s potom in žulji iskati in prisluževati ai kruha, ta bi se motil. Z delom ni tako. Delo je naredba Božja. To je zapoved, od ktere nikdo ni izločen. Vsak toraj mora delati, če prav je s potrebnim preskerbljen. Temelj tej dolžnosti vsajen je v človeku samem. Pogledaš li na sebe, — na svoj izvir, na avoj namen; in bodeš se kmalo prepričal, da je to dolžnost vsakega človeka. „Vsakdo naj ostane v onem stanu, v kterega je poklican", — piše sv. Pavel (1. Cor. 7, 20).
Kdo pa je, ki je vsakega človeka poklical v posebni stan? Ni li to naiveči Gospodar, čegar previdnost ravnd in vodi Človeku vse okoliščine?
Ker je toraj Bog vsakemu odločil poseben stan in poklic, je li on to storil brez potrebe, kar naključno, brez namena? Ni li s tem hotel, da naj vsakdo svoje dolžnosti tudi marljivo spolnuje? Ni li Bog izročil per-vemu Človeku verta, ,.da naj ga obdeluje", — „ut ope-raretur et custodiret illutn" (Gen. 2, 15). Se vč, da to blagoslovljeno delo ni bilo sklenjeno s težavami, ktere ao sledile po prelomu Božje zapovedi. Se le po grehu je Bog rekel, da a potom v obrazu bode človek kruh svoj jedel. Zato še nikdo ni mogel tajiti izreka Jobo-vega (5, 7), da je človek vstvarjen za delo, kakor ptica za letanje.
Že od začetka sveta je večna Modrost sklenila, da ljudje na zemlji živijo med seboj v različnih, neenakih stanovih. Eden oblagodarjen je z večim premoženjem, drugemu podeljeuega je manj, a tretji nima ničesar. Poslednji zamorejo se preživiti le s tem, da pomagajo tistim, ki imajo obilje ter sami svojega opravila zveršiti niso zmožni, ali pa da drugih proizvode prodajajo. Za te je — razumi se samo ob sebi — deio dolžnost. Ali tudi premožni si mora svoje obilje pripravljati pogosto z velikim trudom in skerbjo. Red je vodnik k Bogu, pravi sv. Avguštin, in če bogatin red preverne, začne lenobo pasti, ter le dan gubi; utegue se zgoditi, da se mu premoženje raztepe, pa tudi greši, ker čas Bogu krade s postopanjem.
Vsakdo je dolžan delati; posebej pa še ta dolžnost veže človeka kot kristjana, da bode Kristusu podoben. Sej on sam aposteljnom govori: „Jaz sem vas odločil, da idete in sad rodite" (Jan. 15, 16). , Zgled sem vam namreč dal, da tudi vi delate tako, kakor sem jaz storil" (Jan. 13, 15). Kaj li nas Gospod uči s svojim zgledom. O njem pravi prerok, da je delal od svoje mladosti. Ko je živel v hiši svojega rednika, pomagal j® njemu in svoji materi. Delal je zlasti za božjo čast. Ž 12. letom šel je na božjo pot v Jeruzalem. S 30. letom začel je svoj poklic. Potoval je po vsi judovski deželi, oznanovaje povsodi evangelij, spreobračal greš-nike, tolažil žalostne, ozdravljal bolnike, povsod vsim dobrote skazoval, delal ljudstvu za zveličanje (pertrans-iit benefaciendo), z eno besedo: oil je neutrudljiv v po-
klica, ki ma ga je Oče odmenil, delal do kervave smerti na križa. Pokasal je s svojim življenjem, da je dab keršanstva sploh duh dela sa osrečenje človeškega naroda s večnim zveličanjem.
Kaj pa naj rečemo o pervih učencih Zveličarjevih? Kako vestno in goreče so spolnovali dolžnosti svojega poklica z delom! Kako lepo piše včliki apostelj sv. Pavel Tesaloničanom (I. Theas. 4, 11): „Prosimo vas, prisa-denite si, da se deržite svojega opravila, in delate s svojimi rokami, kakor smo vam sapovedali; in da pošteno živite vpričo njih, kteri so zunaj" (ki niso verniki). — „Ko smo bili pri vas, smo vam to zapovedovali, da, kdor noče delati, naj tudi ne je" (II. Thess.
3, 10).	......
Zveličsr sam tedaj in učenci njegovi nas učijo in budijo, da moramo pridno delati, in tega ne smemo nikakor v nemar pustiti, da bodemo pravi kristjani. Lenoba je popolnoma in naravnost nasprotna duhu keršanstva.
Vsakdo pa, bodi si kterega koli od Boga dopuše-nega stanu, v dan sodbe zamore slišati besede : ,, Pojdi v veselje svojega Gospoda", ako je dolžnosti svojega poklica zvesto opravljal. V vsakem stanu se človek zamore vzveličati. Zgodovina kaže nam svete kralje, — David; svete duhovne, -- Aron; svete sodnike, — Samuel; svete vojvode, — Jozua; svete zakonce, — To-bija; svete mladenče, — Jožef; svete žene, — Suzana. ..
Sv. Janez Kersnik je svoje dni pričel judovskemu ljudstvu oznanovati pokoro; vse se je prestrašilo in začelo dvomiti nad svojim zveličanjem. ,.Kaj nam je storiti, da zveličanje dosežemo?" vprašali bo ce-dninarji. „Kaj naj storimo?" klicali so vojaki. — Pa kaj jim odgovori ojstri pridigar? Je-li rekel cestninarjem: Vi morate zapustiti tvojo službo; pri tej ue morete zveli-čanja doseči? Je li rekel vojakom: Vi morate sleči vojaško suknjo; vojaki ne moreio v nebesa? Kratko in malo ne. Cestninarjem je odgovoril: „Ne jeroajte več, kakor vam je določeno"; ne goljufajte ljudi, ne varajte cesarja; ravnajte po pravu in pravici. Spolnujte dolžnosti svoje službe, ter kot cestninarji zamorete dcseči zveličanje! — Vojakom odgovoril je: ,,Nikogar ne te-pite, nikomur ne delajte krivice, in bodite zadovoljni s svojo plačo". (Luk. 3, 14.)
Od nikogar ne zahteva, da naj zapusti svoj stan, in svoje opravila; zabrunjuje le krivico ter nalaga dobrotno pomoč: „Kdor ima dve suknji, naj daeuo t"mu, ki je nima, in kdor ima jedi, stori na) enako." — Ozrimo se na s*. Nikolaja.	(Dalje sledi.)
izginil bogoijubnih otroh iz vttih časov kersanstm.
13. Jerica Jugovic.
IjOpo, ko angelji V cvetji nedolžnosti Sladko prepeva Slovensko dekle!
Virk.
V narodni slovenski pesmi, ki se začenja z besedami: „Ra8ti, rasti rožmarin", se slovenska deklica nekako tužno milo pogovarja sama seboj, rekoč: „Kadar dekle umerla bom, — venček lep imela bom. — Tamkaj bodem ležala — belo vsa oblečena!"
Marsiktera Slovenka je prepevala tako, ali govorila enako, a zgodilo se ji pozneje ni tako. Mnoge pa so ostale od zibeli do groba stanovitne. Živele so nedolžne, umerle nedolžne! In nikamor se belo oblačilo tako lepo ne podaja, kakor na truplo nedolžnega mer-
liča; nikjer se beli venci lepši ne vidijo, kakor na glavi ravno umerle device.
Taka, v resnici do konca zvesta nevesta Kristusova, ležala je v osmini neomadežanega Spočetja pre-Čiste Device Marije 1.1857 na mertvaškem odru — belo oblečena — vsa z belimi venci obdana. — Tužno milo so v adventu 14. grudna zjutraj zapeli zvonovi v prijazni vasi Rakitini, ki ima svoje hiše razpostavljene po široki hribovski dolini, krog in krog s prijaznimi griči obdani, kaki dve uri od želežniške postaje Borovniške. Od ust do ust je kakor blisk hitro šlo sporočilo: „Je-rica je umerla!" Vsak je vedel, ktera! Le en glas je šel po vasi, ko je zatisnila oči: „kako je bila dobra, kako pobožna in sveta, kako je bila vsa nedolžna! Blagor njeni čisti duši! Oh kako je srečna! Kdo bi si pač ne želel enako umreti!" Tako in enako so se pogovarjali, tako so se menili vsi, kteri so jo poznali. In milo so se začeli jokati mnogi — zlasti reveži.
Bila jc to Jerica Jugovic, nepozabljiva sestra inno-gočislanega župnika č. g. Antona Jugovica v Borovnici, ki še zdaj radi o njej kaj hvalnega povejo in vselej z ginjenim sercem pristavijo: „Pač nisem vedel, kaj sem imel!" —
Pri tem deviškem merliču sc jc res zgodilo prav po besedi nep zabljivega škofa Slomšeka, ki so rekli v neki pridigi, da takrat, ko umerje nedolžen človek, je tako, kakor bi nebeška prijateljica sinert prišla in presadila žlahtno cvetlico iz zemeljske puščavo v rajski vert.
Pokazal in opisal sem vam ž** nektere take rajsko cvetlice nedolžnosti. Pa bile so iz tujih krajev. <Jotovo ste že sami si mislili: „Kako, da le i/, tujih krajev h-remo tako lepe izglede otročje ncpopačenosti, zakaj ne..i ne kterih tudi iz naše prelepe slovenske domovine?
Vem, da med dobrimi ovčicami, ki jih skcrl- io vodijo naši dobri duhovski pastirji po slovenskih duh .*-nijah, je živelo že marsiktero dobro — prav dobro b 'o jagnjiče, marsikter Jjubcznjiv deček, blaga deklica, i. i so angelji Božji z veseljem z neb«'s gledali na nje. 1 c bili so tudi le angelji, ki so zapisovali njihove mladosti i čednosti in dobre dela v bukve življenja, a na zemlji so ljudje, kteri so jih poznali, pozabili jih zapisati škoda za take ginljivo izglede, da se pozabijo!
Toliko bolj me veseli, da vam morem prav veliko lepega povedati o Jerici, ker neki preblag gospod, ki so ranjco prav d< bro poznali, so ginljive re^i sporočili o njenem čednostnem življenji. In vsi, kteri so ž njo živeli v otročjih in poznejših letih, enako terdijo. Vsi tako pravijo, da Jcrica jc bila nenavadno dobra izvoljena deklica: prav taka, kakor se v življenji svetnikov popisujejo deviška dekleta. Kar je mislila iu govorila, kar je pisala in delala, vse je bilo v luči sv. vero: Jerica je bila ena tistih srečnih — pravičnih, ki iz vere živijo". Zato upam, da jo boste posnemali tudi vi, tolikanj raji, ker je — kakor pravimo — naše gore list, ter iz novejših, skor naših časov.
a) Pretlenj j t hodilo v šolo.
Rojena jc bila Jerica Jugovic 11. svečana leta 1821 v Stari Loki na Gorenjskem. Že v otročji dobi je zgubila svojega ljubega očeta. Kaj se to pravi, precej v detinskih letih zgubiti očeta, to bi vam naj bolje vedeli povedati oni nesrečni otroci, ki so sami prezgodaj čutili tako zgubo, ki so sami hodili na očetov grob raoiit, pa jokat se. Vendar šc bolj občutljivo gorje bi bila za njo očetova smert, ko bi ne bila šc imela dobre, posebno pohlevne in pobožne matere, ki so tako ljubeznivo za-njo skerbeli v telesnih in dušnih zadevah, ter jo zgodaj v sv. resnicah podučevali in k dobremu napeljevali. To je bila za-njo nepopisljivo velika sreča;
kajti po besedah sv. Krizostoma se žc v otročjih letih vloži podlaga za to, kar ima človek enkrat biti. In menim, da za nobeno dobroto bi ne imeli biti otroci tako hvaležni, kakor za skerbno odgojo in za priserčne ma-terne nauke. Blagor jim, kteri jih tako vestno spolnu-jejo, kakor jih je Jerica!
Jerica je bila nenavadno priden otrok. Milost Božja se je že v pervih letih očitno razodevala pri njej. Bila je krotka, tiha, brez vsake hinavščine, kakor jagnje za vse voljna. Svojo ljubo mamo je na migljej vbogala in sicer vselej z velikim veseljem. S sestrami in druzimi otroci se ni prepirala; nikdar jim ni nagajala. Ce se ji jc kaj žalcga zgodilo, je raji potcrpela, da se je lepa zložnost in ljubezen med njimi ohranila. Za otročje igrače ni nič marala, jc niso mikale; naj rajše je bila
f>ri materi. Mater je tako rada imela, da se kar ni mogla očiti od njih, „kar zmir bi se jih bila za obleko der-žala", tako mi je pravila o njej njena še živeča sestra. Mati so ji bili na svetu vse. Veče nesreče menda takrat ni poznala, kakor materi se zameriti, mater razžaliti. Z materjo je naj rajše molila doma, z materjo naj rajše šla v cerkev in v cerkvi je naj rajše pri materi klečala. In v hiši Božji se je tako lepo vedla, je tako priserčno molila, da jc bila videti, kakor angeljček: mladim in starim ginljiv izgled!
b) Šolska doba.
Prišel je za njo čas, kterega se dobri otroci veselijo, leni pa boje, namreč čas za šolo. Jerica je bila zelo vesela, vsa srečna, ko so jo šli mati zapisat v Loko v nunsko šolo. Dobra mati pa so imeli zdaj še bolj ostro oko na njo, kajti vedili so, kar tudi mi le predobro vemo: da slabi otroci se od dobrih nočejo nič naučiti, nič lepega sc navzeti, pač pa se dobri le preradi dajo hudobnim pohujšati — zapeljati. Zato so svojim hčerkam ukazovali, naj ne hodijo v šolo skoz vas in po veliki cesti, kodar se otroci dervijo dostikrat med kri-čem, temuč po bolj tihi stranski poti. Se zdaj ve njena sestra povedati, kako je Jerica natanko spolnovala to materno voljo. Nihče bi je nc bil pripravil, da bi bila le stopinjico storila ondod, kodar mati niso dovolili. Ker je tako večidel sama hodila v šolo in iz šole, ni vidila in slišala nič spotikljivega in njeno otroško serce je ostalo čisto kakor zlato, le da se je po lepih naukih, ki jih je slišala pri blagih gg. učiteljicah, od dne do dne bolj čistilo in lepšalo.
V šolo hoditi ji je bilo veliko veselje; zelo je bila žalostna, če je morala kdaj zarad bolezni ali kakega druzega neizogibljivega zaderžka doma ostati. K učenju ni bilo treba nikdar priganjati, ne doma ne v šoli. » s> vsakega nauka je imela veliko veselje, nad vse ljub m drag pa ji je bil keršanski nauk. Veselje do Božje besede se ji je žc na obrazu bralo, in kadar jc bila ^ prašana, je modro in gladko odgovarjala. Ravno to veselje za uk je storilo, da je bil vspeh njenega šolanja t iko srečen. Kajti vsako delo se le tedaj naglo in točno opravi, ako se z veseljem, z navdušenjem poprijema, t< likanj bolj je treba pri učenji živega veselja in po-^ imne vneme. Kogar je treba k učenju še siliti, prite-pati, nikdar ne bode veliko nosil v glavi, podoben je nespametnemu stradavcu, ki je zraven polne sklede vedno lačen, zato ker se mu zajemati ne zljubi.
Taka ni bila Jerica. Čeravno bolehna in slabotna, si jc toliko prizadevala in trudila, da je bila po vsih štirih razredih med vsemi perva, da je bila vsako leto nad vse pohvaljena, perva v „zlate bukve" zapisana, obdarovana s pervim darilom.
Pa ne le učenje, marveč vse njeno vedenje je bilo tako lepo, tako izgledno, da se ves šolski čas nikdo ni mel nič pritožiti zastran nje. In vse te otroške čednosti
pri Jerici niso izvirale iz strahu; pri njej ni bilo nič hinavskega, nič prisiljenega: „njeno nedolžno serce je bilo čisto ogledalo, odperto vsim učenicam in verstni-cam!"
Ni se bilo tedaj čuditi, da jo je vse rado imelo!
Precej ko je jela v šolo hoaiti, se je pričela med njo in njenimi učenicami tista ginljiva zveza, ktera je mogoča le pri naj pridniših učencih in učenkah, oziroma na njih učenike ali učenice. Komu namreč ni znano, koliko srečo in koliko otročje veselje čuti repopačeno mlado serce dobrega solarčeka ali pridne učenke takrat, ko smč s polnim prepričanjem reči: ,,V soli me imajo radi", ali celo: „imajo me med vsemi naj raji"! Ali kdo bi mogel po drugi strani dopovedati tisto radost, ktero čuti za svoj poklic vneto učiteljsko serce takrat, ko ima pred seboj nedolžnega otročiča; tacega, kteremu se ne more v nobeni reči nič očitati, kteremu se pa vendar vidi, kako se z vsemi svojimi mladimi močmi prizadeva še boljši postati; takrat, ko sme radostno reči: „0 da bi bili vsi taki!" Kako živo nas spominja taka priserčna razmera na milega Jezusa, ki je v svojih mladih letih tudi rastei v milosti pri Bogu, in pa tudi pri ljudeh!
Krajše vara skor ne morem popisati veselih ur, ki jih je imela pridna učenka Jugovic v nunski šoli v Loki. Kdo bo rekel, da ni bil to za njo srečen čas?
Kakor gospe učiteljice, enako so jo čislale tudi njene součenke. Bila je v šoli drugim v spodbudo večkrat pohvaljena; pa zavoljo tega ni bila prevzetna, se ni nad druge povzdigovala, ker je dobro vedila, da vsak dober dar pride od zgoraj, od Očeta luči; zato je le Bogu za vse hvalo dajala. V svojem sercu je bila pripravljena, brez žalosti enakomerno prenesti, ko bi zaslužene pohvale tudi ne bila prejela. Sama je pozneje pravila, kako so jo enkrat ob koncu šolskega leta nune strašile, Češ, da ne bode pervega ali celo nobenega darila prejela; in to pripovedovaje je pristavila, da je v svoji otročji priprostosti vse za resnico vzela, da ji pa ni bilo zarad tega nič hudo. Se ve, da so jo hotele učiteljice le poskušati in se še bolj prepričati njenega žlahtnega serca: zapisana in obdarovana pa je bila vendar le spet perva. In součenke ji takrat in nobenkrat niso bile nevoŠljive ali sovražne, marveč zavoljo tolikanj blagega serca in zavoljo tako ljubeznjivih lastnosti so jo zmir spoštovale in serčno ljubile vse njene verstnice.
Imele so neko posebno zaupanje do nje ter so jo rade kaj popraševale, ne le glede šolskih naukov, tudi v dušnih zadevah so jo večkrat poprosile za svet. Prav ginljivo je, kar nam ve povedati še zdaj živa priča: „Ko smo se k spovedi pripravljale, smo se ž njo posvetovale in jo zaupljivo popraševale, rekoč: Jerica! povej mi ti, kako hočem to povedati, kako ono itd.!"
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Zahvala.
O svojem 70. rojstnem godu doživel sem radosti, ko bi se nikdtr ne bil nadejal. Prijatelji od blizu in iz daleka, iz slovanskih in nemških pokrajin, združeni in po-samni, zastopniki društev, zavodov, mest, sel itd. donesli so mi mnogobrojnih dokazov svoje ljubezni in naklonjenosti ustmeno in pismeno, in doslo mi je toliko častnih listin, pa tudi dragocenih umotvorov in krasnih tvorin iz ženskih rok, da ne vzmagam besedi, s kojimi bi izrazil občutke svojega globoko ginjenega serca.
Sam dobro vem in se radujem temu, da vsa ta odlikovanja ne veljajo tolikanj meni, posamezniku, marve&
-dobri in vzvišeni stvari, koji služim doslej 36 let; a zarad tega mi dolžnost serčne zahvale nikakor ni manjša.
Tolikega veselja ves presunjen morem javno avo-jim prijateljem, vsem skupej in vsakem posebej, le s slabimi beaedami objaviti avojo najtoplejšo zahvalo za tolika preljubeznjiva častitanja z najiskrenejšo željo: naj Bog vsemogočni milostivo isverši nam vsa voščila, koja so tako toplo naglašana bila v nepozabijivih dneh 17., 18., 19. novembra t. 1. od predragih mi prijateljev!
V	Ljubljani dne 26. novembra 187o.
Dr. Jan. Bleiiveis.
Y	Horjula je na sv. Barbare dao (preteklo sredo, 4. t. m.) umeri ondotni preč. gosp. fajmošter Aleš Je-rala, mož, čegar življenje je bilo drago pred Bogom in pred vsimi ljudmi, ki so ga poznali. Star čez 86 lčt, je služil kakor mašnik s polno zvestobo Bogu in sv. Cerkvi 62 let, 3 mesce in 12 dni, služil skozi in skozi prav v besednem pomenu. Zakaj pred zadnjo nedeljo (poslednjo po Binkoštih) je še pridigal; to nedeljo samo maševal s pritežnostjo in operau od cerkvenika; v nedeljo zvečer je bil spovedan, v ponedeljek zjutraj v ta-larji, kleče obhajan za popotnico in zvečer tisti dan v av. olje djan, v torek je ob palici prišel v navadno sobo se k kosilu, je opravil popoldne še ves oticiura (du-hovske cerkvene molitve) za naslednji dau (sv. Barbare); v sredo je sprejel še več svojih vernikov, jim je delil poslednje nauke, in jih je blagoslovil: opoldan pa je pohlevno v gespodu zaspal. Kdor je tako živel kakor on, se mu ni treba smerti bati. Pokop je odmenjeu v petek dopoldne. R. I. P.
Is Radolice. (Dalje.) (Dobrote cesarske rodovine. Zlata m v« prečast. gosp. Jan. Urevca. Število gg. bogo-slovcev in novih maš nekdaj — in zdaj!) Kakor so ranjki cesarjev oče nadvojvoda Franc Karol (f 8. sušca 1877.) z resnično pobožnostjo podložne vnemali iu z mnogimi darovi revne in potrebne tolažili; t*ko tudi naš cesar silo veliko dobrega storč; ne mine skoraj dan, da bi ne brali po časnikih, kako zdaj tu zdaj tam nesrečnim pomagajo, za dobre in svete namene, za cerkve in šole itd. darujejo velike zneske. — In kakor navadno Gospod Bog usmiljene ljudi z mirno in srečno smertjo plačuje, tako se je zgodilo tudi s cesarjevim očetom. V svoji domači sobi so bili spovedani, med sv. mašo na stolu (naslonjaču) obhajani, in ko so potem še v postelji prejeli zakrament sv. poslednjega olja, so mirno izdihnili svojo dušo v roke nebeškega Očeta.
Tako je Bog že tudi našemu cesarju kot nekako plači o neustrašenega verskega apoznanja in nehiinjene pobožnosti že posebne dobrote skazal, posebno ko jih je pred 25 leti iz r6k gerdega morilca prečudno ohranil, kar bo lepa obljubna cerkev na Dunaju še poznejšim stoletjem oznanovala.
Preljubi bratje in sestre v Kristusu! Ali nas ne razveseljuje in ne spodbada, ko slišimo, kako najime-nitniši osebe na zemlji svojo vero v Jezusa očitno pred ljudmi spoznavajo in svojo pobožnost do Marije pri vsaki priliki skazujejoV Ali nas ne bo to priganjalo, da bomo ta sgled vsak po Bvojem stanu in po avojih okolišinah posnemali?
K sklepu hočemo še našemu svitlemu cesarju in gospodu svoje vošila za rojstni dan izreči: Mi želimo in Boga prosimo, da bi svoj blagoslov razlil na Njihovo Veličanstvo, da bi še mnogo lčt kraljevo palico z močno roko deržali dobrim v spodbudo, hudobnim v strah; da bi našo sv. Cerkev serčno branili in varovali zoper mnoge sovražnike sedanjega čass, in da bi enkrat mirno se iz sveta ločili in pri svoji smerti reči samogli: Dobro sem se vojskoval, tek dokončal in vero ohranil.
Ta pridiga je globoko ginila poslušalce, tudi gospode pričujoče vradnike, in mnogo je bilo o tem govorjenja med hvaležnimi duhovnijani.
Kakor so nam mil. g. prost lansko leto marsikaj pravili o žalosti io veaelji ranjcega, sares velikega, neposabljivega, v duhu avetosti uraerlega papeža Pija IX; tako ao nam letos 11. nedeljo po binkoštih o njegovih poslednjih urah ginljive reči poročali. Potem so polni sočutja in vidno ginjeni opomnili na redko, sa vso Radoliško faro imenitno slovesnost, namreč na zlato mašo preč. gospoda Janesa Urevca, tukajšnega rojaka. *) Rekli so namreč: Jutrajšni dan (26. vel. serp.) bo ravno 50 Ičt, kar so preč. g. Janez Urevec, nunski epovednik v pokoju, peli novo mašo. Tukaj v t j cerkvi so bili 9. grudna 1802 keršeni, 26. vel. serp. 1828 mašnik posvečeni, so tukaj svojo pervo mašo, 14. kimovca tistega leta, Bogu darovali; tukaj v tej cerkvi bi tudi radi zlato mašo slovesno opravili; ker pa jim že moči zel6 pešajo, bodo jutri o poli osmih, če bo mogoče, tiho mašo Bogu opravili v zahvalo. — Predragi v Kristusu! kakšen pogled se pobožnemu duhovnu odpre, če pogleda na ta dva dneva svojega življenja! Kakšen pogled na dolgih 50 let, ki so med tema dvema dnevoma! Ko so gospod novo mašo peli, je bila apomlad njih dunovskega življenja, je bilo jutro, v kterega je solnce tako ljubeznjivo sijalo! Zdaj pa gre solnce duhovskega poslovanja v zaton, zima je nastopila in dan se je nagnil; pa milo, čisto in tolažljivo svetijo še zadnji žarki zahajočega soinca v to duhovsko življenje nazaj! Res, mnogo skerbi in žalosti ao prinesle te dolge leta; pa tudi rnarsiktero dušno veselje in nepričakovan blagoslov so jim delile. Spomin kaže na mnoge terde boje; pa tudi na mnoge in vesele zmage! Vse to jim hodi zJaj na misel, velikokrat, posebno pa jutri, bodo prav iz s^rca se Bogu zahvalili za vse te leta prejete milosti in rekli: Gospod, jaz nisem zmožen Te zahvaliti za vse milosti, ktere si mi dozdaj skazal!
Gospod zlatomašnik jio služili za kateheta in kaplana v Loki, v Idriji, v Šentjurju, v Mengšu, in potem kot nunski spovednik v Loki. Bili so duhovni pastir v pravem pomenu, duhovni oče, goreč in serčen učenik, moder in previden dušni zdravnik, vreden delivec ss. zakramentov, pobožen sodnik in besednik pred Bogom. Zato so jih tudi njih višji spoštovali, duhovni tovarši in njih nekdanje ovčice pa se jih hvaležno spominjajo. Gospod zlatomašnik so bili vsaki čas vreden ud in kinč naše duhovščine. Lahko bi bili ktero naj boljših fard dobili, pa iz ponižnosti niso hotli. Zdaj že več let delati ne morejo, pa vendar močno podpirajo z molitvami delajoče duhovne, kakor nekdaj Mozes na gori vojBku-joče se Izraelce. — In zdaj hočejo zlatomašnik tukaj nad vami v svojem domačem kraju svoje življenje skleniti in zraven svojih staršev in aorodnikov prihodnjega vstajenja čakati.
Ce se ozremo na preteklih 50 Ičt, kakšen razloček med takrat in med sedaj! Takrat n. pr. je bilo 196 bogoslovcev (desetošolcev), in 32 jih je bilo a preč. g. zlatomašnikom posvečenih. Leto pozneje (1829) je bilo bogoslovcev 211 in 30 posvečenih; leta 1832 pa celč 48 posvečenih. In zdaj!... Več Ičt že je bogoslovcev la po 40 — 45; letos je bilo 11 posvečenih. — Umerje jih pa vsako leto poprek čez 20; nekaj jih gre v pokoj; tako jih vsako leto 25—30 odstopi iz dela; na njih
*) O lepi priliki so opomnili ljudi, naj molijo tudi ca druzega prestavnega rojaka in dobrotnika, ki so pred 7 leti imeli svojo zlato mašo. Častno in hvaležno bodi pristavljeno, da tudi te dni so prevzvišeni gospod nadškof Andrej Gol-m a j e r z novo dobroto razveselili svoje rojake, ker darovali so za lepi novi tlak 100 gl.
mesto pa jih pride po 10. Ljubi moji! Kam bo to prišlo? Id v sosednjih škofijah, v Teržaški, Poreški in Kerški je v tej zadevi še slabše! Zares žalostno. Po pravici morajo take razmčre škofe, duhovne in prave katoličane s strahom navdajati zarad prihodnosti, in jim besede izvabljati: Kaj bo, kaj bo, če bo tako šlo nadalje V Po takem potu bo v naši škofiji v 10 letih 150, in v 20 letih 300 duhovnov manjkalo; najpred bodo kaplane pobrali, kjer so še; potem pa bodo tudi marsi-ktere fare brez duhovnega paBtirja; in verni bodo morali cele ure daleč k Bož]i službi hoditi! Ko bi nekdanji prebivalci iz Begunj, Brezmce in Kamne gorice, ki so bili pred 100 leti še pod Radoliško faro, zdaj vstali, kako bi pač srečne imenovali svoje potomce, ki imajo zdaj doma svoje duhovne pastirje; čez 30 in 50 Ičt pa bod> vaši otroci tudi vas srečne imenovali, ker imate zdaj še svoje duhovne, kakoršnih bodo oni zastonj iskali!
Ali pa zamoremo mi tukaj kaj pomagati? bote vprašali. — Pervo je, da to veliko dobroto spoznate in Boga velikokrat zanjo hvalite, ker vam je zdaj tako lahko svojim dušnim potrebam zadostovati, če le hučete. Prosite prav iskreno Bega, da bi po potih nam neznanih zmiraj več delavcev pripeljal v svoj vinograd! — Ko se bo jutri o p di osmih veliki zvon oglasil in redko slovesnost naznanoval, vas v imenu preč. g. zlrtomaš-nika povabim k zlati mr»ši. Oh, sklenite svojo zahvalo in svoje prošnje z zahvalo in prošnjami gosp. ziatomaš-nika, in posebno prosite dobrotljivega Boga, da več delavcev pošlje v svoj vinograd!
Na to ijubeznjivo povabilo je vrelo drugi dan, 26. vel. serpana, staro iu mlado k cerkvi in cerkev je bila polna, kakor « b n-'deliah. — O poli osroh pridejo iz zakri?tije častitljivi starček počasi, na palico se opiraje; pri tem pogledu se je vsakemu milo storilo in mard-kteremu so solze oči zalile! Potem so spremljani od milgosp. prosta sn tuka šnih gg. duhovnov opravili tiho mašo. Med s^. mašo »o bili pobožni starček tako pretreseni in ginjeni. da so se pogosto ihtili in jokali; ko pa po maši „Te Deurr" 7. a poj 6, jim od veselja glasu zmanjka: ljudje po cerkvi pa spuste v jok, posebno tisti, ki so bili pričujoči tudi pri njih novi maši!
Po maši po jim j rišli tukajšni duhovni, blagorodni g. srenjski predstojnik, sorodniki in znanci srečo vošit, ua bi jih Bog še dolgo med njimi ohranil!
(Konec sledi.)
Pri ljudskih misijonih v Terstu me-ca kimovca, v laškem in slovenskem jeziku, je bilo vdeleževanje silno veliko, obhajancev č<z 20.000. — Vidi se, kako silno potrebni so ljudski misijoni dandanašnji. Lažiliberalizem ljudem mir jemlje, kterega jim pa ne more poverniti; le Cerkev sama ima zdravilo za take prehude rane. Človek brez miru je naj veči revež; zato so ljudje v Terstu bili tako silno veseli misijona. Veseli so ga povsod, kjerkoli »e jim dovoli ta velika milost. Naj bi se po Slovenskem zopet misijoni pričeli bolj obilno. Preklinjevanje, nečistosti, žganje, poboji: kolika kuga! Med drugim ga morebiti tudi marsikteri močno potrebujejo, ki so se z vojske domu vernili; kdo vč, kaj vse je ta in uni doživel? Pri sv. Jakopu je vodil slovenski misijon preč. Dolijak, iz Jezusovo družbe. Nekteri mislijo, da oo. jezuiti zato, ker so jih iz Repenj odpravili, tudi misijonov ne morejo imeti po Kranjskem; pa to je čisto napačna in lažnjiva misel: misijone smejo vse eno imeti, kakor po vsi Avstriji, in Bog daj, da bi se gg. duhovni pastirji tega izrednega in tako močnega pomočka zopet bolj poprijemali; če ne, se ne vč, kam se bo prišlo s čedalje veči divjačnostjo.
Tudi tisti ugovor si je ,,oča laži" izmislil, ko je-zikajo, da je to slaba čast za domače gg. duhovne pa-
stirje, ako morajo tuje duhovne na pomoč klicati in ne morejo sami pri vernikih dolžnosti spolniti. Je že kdo slišal neumniši ugovor? Ali, kadar hiša gori, tudi vi le samo s svojimi posli in strežaji gasite in ga ne pokličite v pomoč, kdor koli more kaj pomagati. Ali pa kadar je pri kmetu prav veliko delo, je mar sramota zanj, da si poiše za nektere dni tudi tujih delavcev? Vaše lažnjive ugovore bo Bog ravno tako sodil, kakor so vredni sojeni biti. Naš Gospod je vsegamogočni Jezus, ki nikogar ne potrebuje; vendar si je izvolil v pomoč aposteljne, učence, vso sveto Cerkev za zveličanje človeštva.
Razgled po svetu.
Nemško. Svečenika Feig in Biume, ki sta se bila zamotala v Re?nkensove tako imenovaue starokatoliške slepila, sta se skesano vernila v katoliško Cerkev. Pervi je preklical svoje zmote pred milgsp. Kiibel nom, administratorjem Friburškim. Blum, pastor v Silchingu, doma iz Badenskega, je razglasil oklic, v kterem pravi: ,,Vernem se, grenko goljufan, v naročje katoliške Cerkve. Spoznam zdaj bolj kot kda>, da zunaj nje ni zveličanja. Britko objokujem svoje nespametno in nepremišljeno djanje, in prosim odpušanja Boga in škofa, ;ii sem ju silno razžalil. Odpusti naj mi tudi katoliško ijudstvo, ktero sem tako neusmiljeno pohujšal. O dobro ljudstvo, zaroiim te, ostani zmeraj zvesto Cerkvi, ktero je vsta-r.ovil Bog in Zveličar, da bodi edina in prava vodnica v nebesa!..."
Razstava V Parizu je bila sv. Martina dan dokončan?. Vkljub slabemu vremenu se je bilo sošlo 130.000 obiskovalcev, ki so pomag.-.li jo posloviti. Vsih dohodkov ima razstava 12.644.000 trankov, ter bi prišlo po 65.41-8 fr. na dan. Skupn > število vsih obiskovalcev, ki so plačali listke in onih, ki so imeli prosto vstopnino, je 16.034.000 oseb, kar bi prišlo počez po 82.643 oseb na dan. Vendar ima vlada znameniti primanjkljaj ter zgubo, ako se jemlje v poštev pripravljanje in razdi-ranje podopja za razstavo.
RtlSija je imela v zadnji rusko-turški vojski 594 tisuč vojakov; na bojišu jih je mertvih obležalo 130 tisuč, ranjenih in bolnih je bilo 192 tisuč, med kierimi jih je 80 tisuč ozdravelo, 29 tisuč jih je še po bolnišnicah, ostali so umerli; tedaj obžaluje Rusija nad 172.900 zgubljenih vojakov. Na obeh straneh je pa omenjena vojska požerla 600 tisuč m6ž in v denaru je stala 6 milijard 250 milijonov.
Nova vojska se je vnela med Angleži in med knezom v Afganistanu (v Aziji); Angleži so prestopili mejo in že se bijejo; tudi so Angleži že uzeli nekaj dežele in kak vterjen kraj, med drugimi Ali Mušjid. Politikarji prerokujejo, da bode drugo leto še več kervi teklo v Evropi, kakor letos! Rusija in Anglija se pričkate za gospostvo v Aziji, in Rusija podpira Indijance Afgani-stane. Vojska 8 Turkom je bila nehala; ker je pa Carigrad ključ za Azijo, je začela zopet zbirati in množiti svojo vojno okoli tega mesta. Od tod se bo razširila vojBka po Evropi. Tako sodijo razni časniki. Mi pa molimo, da bi Bog dal narodom in kraljem občutek pravice in resnice, ter nas obvaroval vojske, njene hčere — kuge, in vsih žalostnih in revnih časov.
Drobne novice. Nemški parnik „Pomeranija" se je terčil z neko angleško barko in Pomeranija se je potopila; 172 ljudi je rešenih, 50 utopljenih. — V zalivu pri Mugli blizo Tersta se je vnela laška barka „ Kar-
mela", ki je obsegala do 4000 aodcev potroleja. — Znani Midhat-paša je prišel v Be jrut (snamnje, da bode kmali vplival v turško politiko). Ferik Arif je postal poglavar v Albaniji. — Na Francoskem v Rambouiliet-u je v avojem 60. letu umeri popotnik in slavni orientalist Ni-kola KhanikofF. Bil je močno izurjen v orientalskih je-zikih in zapustil je nekaj spisov o perzijanski in azi-janski zgodovini, zemljepisji in narodopisji. — Španjski napadnik zoper kralja, Monkasi, je k smerti obsojen; laški Passaoanti pa bode sodnikom izročen. — 24. u. m. je v naglici umeri milgsp. Zambetti, Riminiški škof; v pogovoru z nekim prijatlom ga je mertud zadel. R. I. P. — Vojvod Virtembeiški je pri poslovljevanji barona Filipoviča imenoval pndobivca Bosne in rekel, kar je bil Radecki pri laški armadi, to je Filipovič naj posled-njiši čas. Veiičastoo je bilo poslovljevanje njegovo v Serajevem. Vernil se je slavni vojvoda v Prago. Pred odhodom je daroval za zidanje katoliškega škofijskega dvora 4000 gl. — Iz Berlina je pregnanih 57 Bocijali-stov, med njimi 2 deržavna poslanca. Tedaj prej kato ličane, zdaj pa rudečkarje! Nekteri jo morajo pobrati že v 24 urah, drugi v 4 dnčh.
Cret tn sati z res te tnntiiee*
Zahvale.
Št. 1. Iz Istre. V svoji veliki stiski sem se pri-poiočil Naši ljubi Gospej presv. Serca, in v ta namen sem opravljal devetdnevnico z obljubo, ako Bog mojo prošnjo usliši, da bom to v „D nici" razglasil. Kmalo po doveršeni devetdnevmci je Bog mojo prošnjo uslišal. Torej s prav hvaležnim sercem rečem: Hvaljena naj bodo presv. Serca Jezusa, Marije in sv. Jožefa! Amen.
D. K.
Št. 2. Že mnogokrati uslišan od N. lj. G. presv. Serca, prosim, naznanite mojo priserčno zahvalo za vse uslišanja, in naznanile naslednjo dogodbico, ki se utegne morda marsikomu dozdevati malenkost; jaz pa sem vselej iz serca hvaležen, naj sem udišan v velikem ali v malem. Dogodba pa je tale:
Na daljnem potovanju po železnici Bem v mestu Inomostu v vagonu pozabii veiiki molitveni« duhovski. Zveččr, ko mislim svojo dolžnost opraviti, sem še le bukve pogrešil. Podam se koj na kolodvor, da bi po-prašal zastran brevirja. Med potom se pa obernem do Nase ljube Gospe presv. Serca, prosivši jo, Laj mi v tej sili pomaga, ter obljubim, ako bom uslišan, to v . Danici" razglasiti. Iu v resnici, moje prošnje niso bile zastonj. Na tem kolodvoru še bukev ticer nisem nazaj dobil, ker vlak se je hitro po mojem izotopu odpeljal; pa zadel sem na prav priljudnega, celo pobožnega že lezniškega v.acinika (porfirja), ki ga prijazn i poprosim, nuj mi svetuje, kako bi zamogei bukve še nazaj dooiti. Obljubil mi ]e, da bo vse otorii, da jih dobim nazaj. Vernivš; se na svoje stanovanje poprašam iz šale. ali ne bi iuieii v tej gostilni, kjer navadno duhovniki prenočujejo, kakega brevirja, in v moje začudenje se mi odgovori, da ga imajo in mi ga tudi še na pot p;s jdijo, ako bi svujtg» več ne dobii. — Drugo jutro me že z veB&ljem čaka pri|azni portir, ter mi naznani veselo novico, da so se bukve na drugi postaji od Inomosta šta-cijoriskemu načelniku zročile, ki mi jih bode tudi vernil. Mislim ga za njegov trud dobro obdariti, vendar ničesar ni sprejeti hotel; samo reče mi: Prosim, gospod duhovni, spomiujajte se mene pri sveti maši in prosite pri Mariji za mene; in te besede je z mokrimi očmi izgovoril. Prav veselo je, da se tudi na železnici med vradniki nahajajo
tako verli možje in zvesti častivci Matere Božje. Bukve sem res na drugi postaji nazaj dobil, ne da bi me ka) stalo.
Naia ljuba Gospa presv. Serca, ki me je zdaj in že mnogokrat uslišala, bodi hvaljena in češena!
Sv. Lorenc, na Dravskem polji, 25. listopada 1878.
Jakob ZupaniČ, kaplan.
Št. 3. Z naj hvaležoisim sercem pripoznamo po storjeni obljubi, da nam je dosla na priprošnjo Naše ljube Gospč presv. Jezusovega Serca očitna in zdatna pomoč v hudih stiskah, in sicer v trenutku, ko se ie nismo nobene pomoči več nadjali. Ljuba mati so bili dvakrat hudo bolni, zdravnik sam je imel malo več upanja. Nato smo otroci k Mariji se zatekli v molitvi, služile so se svete maše v čast Materi Božji; in bili smo uslišani. Ljuba mati so se nam ozdravili in še toliko se poterdili, da smo 24. listopada praznovali mi otroci s starši vred zlato gostijo (zlato poroko) *). Preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca za doseženo zdravje! Preserčna zahvala pa tudi vsem dru-štvenikom za molitev.
V Mariboru, 1. grundna 187b.
Peter Zajic, sluga pri miig. knezo škofu.
Prošnje.
Priporočena je na peraih bolna oseba za ozdravljenje, če je Božja volja; in ravno tako tudi na očeh in na vratu hudo bolna oseba. - Neki bolnik je priporočen v bratovske molitve, da bi se ozdravil, če je njegovi duši v zveličanje. — Zdihujoč v velikih dušnih in telesnih bridkostih, ki mu vznemirjajo vedno vest, kale pobožnost in spudkopujejo celč zdravje, se preserčno priporoča v molitev udom Naše ljube Gospe presv. Serca, posebno v osmini brezmadežnega Marijnega spočetja. — Priden šolarček, ki bi rad dalje študiral, pa ni popolno zdrav in v takem stanu nesposoben za stan, kterega želi doseči, je priporočen častilcem preč. Device Marije, da bi na njeno priprošnjo popolnem ozdravel, ako je njemu v dušni blagor.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec gruden.
I.	Glavni namen: Poboljšanje slovenske mladine.
II.	Posebni nameni:
11.	grudna. Sv. Damaz papež. Priporoč.: Papež in pomanjkauje duhovstva. Spreobernjenje Afrike. Več terpečih.
12.	Sv. Maksencij. Priporoč.: Katoliške bratovšine. Reveži in na telesu poškodovani, gluhi itd. Dobra priprava za praznike.
13.	Sv. Lucija. Priporoč.: Slepi na telesu in posebno na duši. Cerkev na Hervaškem in sploh na Jugoslovanskem. Obvarovanje otrčk pred smertnlmi grehi.
14.	Sv. Otilija. Pripor.: Šole. Cerkev na Švedskem in sploh na severu. Posvečevanje zakonskega stanu, zlasti na Slovenskem.
15.	Sv. Kristijana. (3. nedelja v Adventu.) Pripor.: Očiševanje za bližnje praznike z dobro spovedjo. Po-Bvečevanje nedelj in praznikov. Spreobernjenje sovražnikov sv. vere.
16.	Sv. Evzebij. Priporoč.: Skerbno podučevanje otrčk v keršanskem nauku. Cerkev na Nemškem. Za-tertje pohujšanja.
*) Ljubemu očetu je ime Janez, st. 70 let; ljubi materi Ana, st. 73 lčt.	Pis.
17. Sv. Lazar. Priporoč.: Vstavi in semeniša. Ubogi -vdovci in vdove sa strah Božji. Otročiči, posebej priporočeni sa obranjenje kerstne lepote.
Listek za raznoterosti.
Il Ljubljane. Altarju sv. Križa v Šenklaški stolni cerkvi so sv. Oče Leon XIII s pismom 22. listop. 1878 podelili pravico privilegija, ali predopravi-čenja, to je, da je vsaka sv. maša, ki se ondi opravi za kakega umerlega, sklenjena s popolnoma odpustki.
Zornice V Ljubljani. V soboto, sv. Andreja dan, se je pričela v frančiškanski cerkvi devetdnevnica k prazniku prečistega Spočetja Marije Device, in se končd onni na praznik; ravno ta dan ae prične pri sv. Jakopu, kjer se obhaja naslednjih 9 dni; zadnjih 9 dni pred Božičem se obhajajo v stolni cerkvi. Ne lahko kje se obhajajo zornice s tako slovesnostjo, kakor v Ljubljani, posebno glede razsvitljave; v vsaki cerkvi gori nad 200 sveč na v.iih altarjih, na kakih 10 lustrih, ob stenah in poleg tega še po sredi cerkve v svetilnicah mnogo luči. Vsak dan je sv. masa z izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom in z blagoslovoma, pri kteri se pojejo po 3 ali 4 lepe b žične pesni s prav ginljivimi napevi. Obhajajo se tudi po predmestnih in druzih cerkvah.
Preč. g. Frančišk Pire, bivši misijonar v Ameriki, so te dni svoj god obhajali in stopili v 94. leto svojega življenja. Pri toliki sfarosti so še precej pri moči; samo da vid in sjomin jim je zelo opešal Kakor poprej v trilijonu, tako tudi zdaj vina ce pijejo. Bog ohrani in pož.vliaj mno^'zaslužnega gospoda!
Ljubljanski srenjski odbor si je barona Filipoviča, pridobivca Bosn>*, izvolil za častnega meščana.
Manjši blagoslove s tonzuro so podelili milostni gospod knez in šk- f Ljubljanski včeraj 8 gg. bogosiovcem.
Posvečeni Portatili dobivajo v knezo-škofijski pisarni.
Posebno Marijno počeševanje kot priprava za Božič
(lan ko ieto ponat -n;t-no iz ,;Danice'') se dobiva pri BiazniKU po 3 kr. — Ravnotam tudi: »Pobožnost k najsvetejšemu Sercu Jezusovemu.
Das Leben der allersel. Jungfrau Maria und ihres glorreichen Brautigams St. Joseph, von P. Beat Rohner, Pfarrer, O. S. B. Einaiedein itd. To delo s podobami izhaja v sošitkih, kakoršnih bode 32. Priporočeno je od mnog'h škofov. Štiri podobe barvane booo posebno krasne. Zraven tega bode imelo delo 740 lesorezov. Naroč' je se pri Kleru, po 30 kr. zvezek.
Jirsikova popularna dogmatika je v nemški prestavi
prišla že v 4. natisu na svitlo, in r.e morejo je dosti prehvalit', kako izv« rstuo in rabno je to delo, tako kakor je, za lečo, za šolo, za keršanske nauke itd. — Kaj je neki a slovensko prestavo, ki je bilo že pred precej leti sklenjeno, da jo dd „Matica" na svitlo?
V Terstu se je 22. listopada v kapucinski cerkvi obhajalo mertvaško upravilo po ranjcih vojakih, ki so padli v Bosni in Ercegovini. Milg. škof so imeli slovesno sv. mašo, ktere so se vdeležili deržavni namestnik, načelniki vradnij, vojaški iu mornarski zastopniki, pa mnogo mestnianov, in katoliška družba, ktera je bila vzrokovala in poskeibela to opravilo.
Šolski odsek razgnanega Teržaškega srenjskega odbora je imel odmenjeno v eni prihodnjih sej nasvetovati, da v prih nnie bi noben nov veroznansk učenik na mestnih l,udskib šolah ne imel pravice do kake plače
ali nagrade is srenjske blagajnice! — Menda bojo Ter-žačani saj toliko previdni, da v prihodnje ne bodo ved volili tacih zagrizenih verskih sovražnikov v srenjski odbor? Ravno prav, da se je pččeni pisker razleteL „Vigilanza" pravi, da morajo Teržačani prav hvaležni biti presvitlemu vladarju, da jih je rešil preklicane ga-ribaldovajoče deržave v deržavi, ki je na galerijah srenjske dvorane brez kazni narekovala ostracizem (strah) govornikom avstrijanskega čutila, šumeče pa ploskala na pol zagernjenim garibalduhom.
V Bosiljevu na Hervaškem je bil 24. listopada v katoliško Cerkev sprejet Marko Komadina, poprej greški nezedinjenec. Sprejel ga je slovesno, potem ko je dobro podučen predpisano vero obmolil, ondotni č. g. kaplan Anton Justic. Zbrana obilna množica je bila močno gi-njena. Bog mu daj stanovitnost v veri in lepem živ-ljenji.
Milg. Evgenij Charbonnier, škof Domicijopolski in apostoljski vikar v jutranji Kočinčini, je umeri 8. avgusta tega leta. R. I. P. Rojen je bil v Digne na Francoskem 1821, škof izvoljen 1864.
Marjeta Rotšildova, hči glavarjeva nemškega stebla te rodovine, jo prosila pri Limburškem škofijstvu za sprejemo v katoliško Cerkev, in izročena je v poduk Frankofortakemu g. župniku. Bog ji daj doseči, kar si je tako aerčno izvolila!
MHšhorske spremembe*
V	Ljubljanski škofiji: Duhovnija Iban je podeljena čast. gosp. Balt^z. Bartoi-u, in Lipogiavska je razpisana 30. vinotoka. — Vmestena sta čč. gospoda: Matija Lav-rič 13. listopada za novo Oselico, in Jože Zalokar 19. listopada za Polom. — C. g. Jožef Lavrič, župnik Za-planski, se poda v pokoj. — Prestavljeni so čč. gg.: Ljudovik Vodopivec, ekspozit, z Razdertega vUbelsko; Jož. Lavtižar iz Teržiča v Poljane; Jak. Sušnik iz Po-l;an v Teržič.
V	Teržaški škofiji: Novoposvečenec č. g. Jož. Bot-tegaro je poslan, v viši bogoslovske nauke na dunajsko vseučiliše. — C. g. Evgenij Strekelj je prestavljen od sv. Jakopa v Mugio; na njegovo mesto pride č. g. Ivan Buttignoni s Skednja, in na le tega mesto č. g. Anton Kjuder, administrator pri sv. Križu v okolici. C. g. Jak. Daris gre iz Mugle v Koper za duh. pom.
MMobroini darovi.
Za novo cerkev Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca v DavČi: Lor. Trilar 1 gl.
Za altar v Suši: M. Vandrovec 10 gl. Za sv. Očeta: Liza Pavlin 1 gl., Lenka Pavlin 1 gl., in Neimen. 30 kr. sv. Očetu za praznike. — Neka oseba 1 gl. — G. Ivan Rozman 5 gl. Ant. Košak 1 gl. L. Selan 5 gl. Gospa Mar. Lenček 2 gl. Gdnja. N. J. 2 gl. M. Čuden 40 sld. M. Zupan 2 sr. dvajset. Vsi sv. Očetu za praznike. — M. Gerjol 1 gl. sr. za praznike — M. Pfeferer 1 gld. sr. za praznike. — Neimen. 50 kr. za praznike.
Za afrikanski misijon: Iz Zalega loga 2 gl. 50 kr. — U. Škedelj 1 gld. — Od Teržiške fare po preč. g. župniku 8 gl.
Za misijon v Adrijanopolu: M. Vandrovec 10 gld. Za sv. Detinstvo: Iz Polhovega gradca 15 gld. — Sinčeka Herm.n in Teodor Vidmar 48 kr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef iHaznikOVi nasledniki v Ljubljani.