KNJIGA O HIŠAH V LOŠKIH PREDMESTJIH 
Zgodovina Škofje Loke je posebno po 
zaslugi našega zgodovinarja Pavleta 
Blaznika že kar temeljito opisana. Zdaj 
tej velikopotezni sliki naše preteklosti 
dodaja podrobne poteze naš arhivar 
France Stukl. Raziskal je že preteklost 
hiš v predmestjih in objavil knjigo z na 
slovom »Knjiga hiš v Škof j i Loki 1«, 
zdaj pa zbira podatke še o hišah v me 
stu samem, tj. na Mestnem trgu, Lon-
trku, Cankarjevem trgu, Blaževi in Klo-
bovsovi ulici. Prva, že izdana knjiga za 
jema nekdanja predmestja Karlovec, 
Trato, Studenec in Kapucinsko pred 
mestje. Podatke je avtor zbral iz zemlji 
ške knjige, iz raznih listin, iz knjige me 
stnega sodnika, statusa animarum in po-
pisnice prebivalstva, kar je zahtevalo 
obilo potrpežljivega dela in pravilne pre 
soje. Zbrani podatki segajo v drugo po 
lovico 18. stoletja, tj. 230 let nazaj. 
Za vsako predmestje so navedene nje 
gove značilnosti, njegovi deli, urbanistič 
ni razvoj, številčna rast hiš in prebival 
cev in številčno stanje živine. Posebej so 
opisani objekti javne uporabe — puštal-
ski most, puštalska brv, most v Sovod-
nju, klavnica. 
Vsako predmestje je kakor samo me 
sto imelo svojo hišno numeracijo ne 
glede na ulice in ceste, sicer pa so bila 
med ljudmi v rabi še podrobnejša imena 
za posamezne dele predmestij, npr. 
Zgornji in Spodnji Karlovec, Oslovska 
ulica. Na žagi, Pri dveh studencih itd. 
Stare hišne številke so ponekod še vkle 
sane v kamen nad veznimi vrati. Šele 
leta 1930 so uvedli uradna imena ulic 
in ulično hišno numeracijo, kar so po 
zadnji vojni delno spremenili in do 
polnili. 
Opis vsake hiše se prične z navedbo 
stare in sedanje hišne številke. Temu 
sledijo domača hišna imena, ki so raz 
ličnega izvora: ali od osebnega imena 
gospodarja (npr. pri Simnu) ali od po 
klica (npr. Kuferšmid) ali od telesne 
značilnosti (npr. Plešec) ali od lege hiše 
(npr. Skončenk) ali od socialnega stanja 
(npr. Kajženk). Nato je opisana hiša po 
stanju okoli 1840 (npr. lesena, s slamo 
krita, z eno sobo, kamro in shrambo). 
Navedeni so gozdni deleži, ki so pripada 
li hiši, zabeležene so predelave ali dozi 
dave pri hiši, kdo je zanje naredil načrt 
in kdo ga je izvršil. Sledijo podatki o 
številu prebivalcev 1. 1880 in 1980 in ka 
kovost hiše 1. 1840 (npr. pritlična, lese 
na) in 1. 1980 (nadstropna, zidana). Na 
koncu je seznam hišnih lastnikov s po 
datki, kako so hišo pridobili (z izročil 
no, s kupno pogodbo, prisojilom, s skle 
pom o dedovanju). Pri mnogih lastnikih 
je naveden njihov poklic. 
Za podatki o hišah je poglavje o po 
membnejših predmeslencih, nato pa so 
razpredelnice o številu hiš in prebival 
cev v letih 1780 in 1980, o kakovosti hiš 
1. 1840, o številu socialno nižje stoječih 
prebivalcev in obrtnikov in o številu ži 
vine. 
Za opombami in povzetkom sledi 20 
strani fotografij in načrtov starih hiš iz 
predmestja. Na koncu knjige je seznam 
oseb po poklicih od loškega oskrbnika, 
protipisarja in sodnika tja do poljedel 
cev in dninarjev. Pripadali so 77 pokli 
cem, največ je bilo med njimi obrtni 
kov. Posebno številni so bili kovači (37), 
birti in gostilničarji (28), tkalci (23) in te 
sarji (19). S trgovino so se ukvarjali tr 
govci (14), kramarji (5), branjevci (2) in 
krošnjarka (1). H kmečkemu stanu so 
šteti kmetje gruntarji (5), kmetovalci 
(3), poljedelci (35) in dninarji (7), kakor 
so bili pač vpisani. 
V kazalu imen so naštete vse osebe, 
ki so v knjigi omenjene. Knjigi je pri 
ložen načrt Škofje Loke, na katerem so 
z barvami označene vse v knjigi nave 
dene predmestne hiše s sedanjimi hišni 
mi številkami. 
Knjigo je izdal in založil Zgodovinski 
arhiv v Ljubljani. Podobna bo tudi dru 
ga knjiga, ki bo obravnavala mestno je 
dro. Za prave Ločane je to delo izredne 
ga pomena, saj dobi v njej kopico po 
datkov o hiši, v kateri živi, in o hišah, 
ki jih pozna in ga zanimajo. Želeti je še, 
da bi dobili knjigo z opisi zunanjosti hiš 
in označbo stavbnih elementov iz raz 
nih slogovnih dob. Fmnce planina 
301