KNJIGA O HIŠAH V LOŠKIH PREDMESTJIH Zgodovina Škofje Loke je posebno po zaslugi našega zgodovinarja Pavleta Blaznika že kar temeljito opisana. Zdaj tej velikopotezni sliki naše preteklosti dodaja podrobne poteze naš arhivar France Stukl. Raziskal je že preteklost hiš v predmestjih in objavil knjigo z na slovom »Knjiga hiš v Škof j i Loki 1«, zdaj pa zbira podatke še o hišah v me stu samem, tj. na Mestnem trgu, Lon- trku, Cankarjevem trgu, Blaževi in Klo- bovsovi ulici. Prva, že izdana knjiga za jema nekdanja predmestja Karlovec, Trato, Studenec in Kapucinsko pred mestje. Podatke je avtor zbral iz zemlji ške knjige, iz raznih listin, iz knjige me stnega sodnika, statusa animarum in po- pisnice prebivalstva, kar je zahtevalo obilo potrpežljivega dela in pravilne pre soje. Zbrani podatki segajo v drugo po lovico 18. stoletja, tj. 230 let nazaj. Za vsako predmestje so navedene nje gove značilnosti, njegovi deli, urbanistič ni razvoj, številčna rast hiš in prebival cev in številčno stanje živine. Posebej so opisani objekti javne uporabe — puštal- ski most, puštalska brv, most v Sovod- nju, klavnica. Vsako predmestje je kakor samo me sto imelo svojo hišno numeracijo ne glede na ulice in ceste, sicer pa so bila med ljudmi v rabi še podrobnejša imena za posamezne dele predmestij, npr. Zgornji in Spodnji Karlovec, Oslovska ulica. Na žagi, Pri dveh studencih itd. Stare hišne številke so ponekod še vkle sane v kamen nad veznimi vrati. Šele leta 1930 so uvedli uradna imena ulic in ulično hišno numeracijo, kar so po zadnji vojni delno spremenili in do polnili. Opis vsake hiše se prične z navedbo stare in sedanje hišne številke. Temu sledijo domača hišna imena, ki so raz ličnega izvora: ali od osebnega imena gospodarja (npr. pri Simnu) ali od po klica (npr. Kuferšmid) ali od telesne značilnosti (npr. Plešec) ali od lege hiše (npr. Skončenk) ali od socialnega stanja (npr. Kajženk). Nato je opisana hiša po stanju okoli 1840 (npr. lesena, s slamo krita, z eno sobo, kamro in shrambo). Navedeni so gozdni deleži, ki so pripada li hiši, zabeležene so predelave ali dozi dave pri hiši, kdo je zanje naredil načrt in kdo ga je izvršil. Sledijo podatki o številu prebivalcev 1. 1880 in 1980 in ka kovost hiše 1. 1840 (npr. pritlična, lese na) in 1. 1980 (nadstropna, zidana). Na koncu je seznam hišnih lastnikov s po datki, kako so hišo pridobili (z izročil no, s kupno pogodbo, prisojilom, s skle pom o dedovanju). Pri mnogih lastnikih je naveden njihov poklic. Za podatki o hišah je poglavje o po membnejših predmeslencih, nato pa so razpredelnice o številu hiš in prebival cev v letih 1780 in 1980, o kakovosti hiš 1. 1840, o številu socialno nižje stoječih prebivalcev in obrtnikov in o številu ži vine. Za opombami in povzetkom sledi 20 strani fotografij in načrtov starih hiš iz predmestja. Na koncu knjige je seznam oseb po poklicih od loškega oskrbnika, protipisarja in sodnika tja do poljedel cev in dninarjev. Pripadali so 77 pokli cem, največ je bilo med njimi obrtni kov. Posebno številni so bili kovači (37), birti in gostilničarji (28), tkalci (23) in te sarji (19). S trgovino so se ukvarjali tr govci (14), kramarji (5), branjevci (2) in krošnjarka (1). H kmečkemu stanu so šteti kmetje gruntarji (5), kmetovalci (3), poljedelci (35) in dninarji (7), kakor so bili pač vpisani. V kazalu imen so naštete vse osebe, ki so v knjigi omenjene. Knjigi je pri ložen načrt Škofje Loke, na katerem so z barvami označene vse v knjigi nave dene predmestne hiše s sedanjimi hišni mi številkami. Knjigo je izdal in založil Zgodovinski arhiv v Ljubljani. Podobna bo tudi dru ga knjiga, ki bo obravnavala mestno je dro. Za prave Ločane je to delo izredne ga pomena, saj dobi v njej kopico po datkov o hiši, v kateri živi, in o hišah, ki jih pozna in ga zanimajo. Želeti je še, da bi dobili knjigo z opisi zunanjosti hiš in označbo stavbnih elementov iz raz nih slogovnih dob. Fmnce planina 301