n . (J Beutfcfj=rfoneriifcfjcrs Deruusgeflcbtn auf Moflen bes ¿jodpûrbtgfïen »gemi iür(löi|"d)cifcs 0011 Catöadj, Anton Alois Wolf, ffito^kreo3 lies ö(lcrr. kaif. feopolb-ÖPrbcns, Bitter ies ö|ietr. knif. ©rîicns kr eifernen liront i. fUû|fe, fomtljur bes öflert. kaif. /rarç ^ofef-ePrbcws, roirkl. gel). Batí) Sr. k. k. opojl. Jiújept, äc.&c. JI -i. ~3-===§§§==-©SS* £atfta<$ i860. ©eörwift bei SPfcf SBIaSiuf. Uartüort aä öotliegenbe SBörterbud), bcffcn ©ntftefjung unb innere ridjtung an einer festeren ©teile btefer 93orrebe befyrodjen mer» Pen foil, ift nid)t baö erfie ©rjeugtitp ber floöenifc^en Sextfogra^te, Denn iljre Anfänge retten in bie jmette Hälfte beä 16. Safyrtyunbertä jurücf. ©d>on 1592 namlicfj erfebien in @raj baS: Dictionarium IV linguarum, videlicet germanicae, latinae, iliuricae (quae vulgo scla-vonica appellator) et italicae, auetore Hieronymo Megisero (caesario et serenissimorum Austriae archiducum historiographo), ein 2öerf öon 22 3)rucfbögen in Jiieinoctaü, »Deinem ein S3erefrer Me-giser's in Iatefatf<$en ©erfeii bie (Sljre beä erften 55oImetfdje8 bev lingua illurica mofyl mit Diedjt ¿uerfemtt, nnb baö, ¿mar feibft ©^«ren ber (Einmirfung anbetet fiaötfc^en SRunbarten, inSbefonbere abet ber froatt= fdjen an ftd) tragenb, auf bie nacfjfolgenben fiouentfc^en SBßttetbücfjer nat^meisbarett @influ§ geübt ^at. Sßa§ ben fiobenifdjen („minbifdjen") £J)etI bation betrifft, fo erfc^einen, abgefef)en öon ben häufigen 33arbarižmen ttnb ber mangelhaften Drtljogra^ie (Bohoricica, meiere jmifc^en s itnb f, sh nnb fIi feinen Unterfdjieb fettnt), bie SBörter fritifc^er gefammelt unb mit ungleich tätigeren formen bargejleHt, als bieä bei bein an 200 Jüngeren SBörterbu^e be§ P. Marcus ber galt ifi. Megisers nun feltenežSörterbucfy ift leiber bei berOiebaftion Dež öorliegenben Serfeä nid)t benügt morben, mefjtyalb eö ui$t unatt= gerne jfen fein bürfte, menn barauö einige intereffantere 9lu3brü(fe, t^eil= toeife auefy um baö Qtlter berfelbett iit ber ffo»enifd)en Siteratur ju be= urfunben, ^»ter (jeboeb uacb ber heutige» ©d;reibart) mitgeteilt merbett: Avstrija (Defterrcidj), basen (grttiel), bakla (gdifcl), blaznjenje ÖCttijlim), blagosloviti (fegiicn), ¿alarnost (SBcttlig neben lajbnrija, goJuiija, biinba), čerlen (roti), ¿ermlak (gierboüer), cesto (oft, češče öfter), dn'a ($armgid)t, au § int Böhm, iji dna ©idjt), drastiti (retjett), dvojstrok (hobelt), dokonjati (beenben), dejdič (=dedič (Srbe), dejdina (— dedina(Srbfdjaft neben babina), dergavi (ÜBJanbelgefdjuriir), deležen (tbeilljaff), domovina ($aterlaub), dvojen je (ätocifcln), edinost (»iel. flatt jedinost (gleiib), govno (neben govna iwö lajuo üotl)), grajati (freiten), hudobnica (gießet), liramati (Ijinfen), bot unb liotnica (gebfSttcib), jadro (©egeQ, ji'lcc (&eft), iinenje (Sßermögen), izvolja (SBoljl, na izvoljo dati), kojiti (enialjrert, erjieljcn), kodvinje (Slulbt), kupica (©djrityffoflf), krivec (ber @il|ulbige), kozopersc (neben obroenik DctO= bet), lobod (®d)toatt), ločnik unb srednik (©djiebgmann), medenica(SBetfett), mirovno (fricblid)), moka unb muka (harter), inekak (meid), I)tng. inebkost), meha (SEBeife), mišet (neben tolmač$o(mctfdj), murnili (fdjtmmerit), nekazan (arg), naredba (SSertrog), neresic (Gber), neborc ((Slenber), uuja (SKot^), nasičenje (»te, (Sättigung), odira (SItigcO, odvetnik (giirforedjcr), odlindnik unb podružnik (©efenpriefter), obrest (©ctonntO, odurnost (neben skruinba ©rihiel), okrilja (©iprje), okruliti (berftUmmeln), obstrupiti (öergiften), ob-raziti (»erleben), opominiti (ermajnctt), odsod (uoit biet), premog (Stadje), plav (§Iofj), prešeren (ftc$), prokšen (bcifel), plotnica (Mtbifi), podleska (JpafcII)ul)iO, pezati (foltetn), praliska (Spalte, ©tbninb), plača (@olb), prititi (=pretiti brodit), prebil (iibtig, prebiti übrig feilt), pogroziti (»cr= feiileii), podpas (Sffitit^gcgcnb), resnoba (Srnft), rablin mib rabi ($eilftt), red (Drtinmig uitb Dr&en),. razkriž (@d)cibcujcg), sloveč (beriibmt), sumniti se (mutiimaffcit, sumnjenje 2lrgtt)0l)n), sel (¡Bote, selstvo Sotfdjnft), sloboden (frči), s slovesom (mit i)ie(peft), svit (ftatt svet tfiatl)ölörper, svejtnik=svet-nik ¡Katb), stolp (SSuIc), sen (@d)laf mib Sraum), svačina (Sdjttmgeridiait), sinerti podveržen, nepodveržen (fterblid), unftcrblitfi), silnik (Sljtanii), ta-kov (bergleidjen), umetelnost (taft), ustna (Sippe), verbes (torb), vek (Sraft, k veku pripraviti crpiden), veličastvo (Sffiajeftät), vstekel (tafcnb), vzdihati (fenfjen), voščiti (ttiinfflen), zdrib (£08), zložnost ((Siniglcit), zlat (®ulbcn), zavijati kakor volčje (fieulen), zderzniti se (erfd)eil ausmacht, maljrenb bett übrigen 9iaum 2)eclinationen unb Konjugationen, ©efyräcbe, @ebete unb fromme Sieber ausfüllen. 3)ie Drtfyogra-pbie if* ber italienifdjen, jeboc^ ^öc^ft unjmecfmiifjig unb inconfequent nac^gebil* bet, j. 33. gherd (brutto), lazä (bugia), sciala (burla, f)ing. schia-lit burlare), vrech (buttare), otoc (isola), sveti Duc (santo Spi-rito), mhoghega slact jeffica (=mnogega zieht jezika) u. bgl. 6tn ju Kopitar's SSerlaffenfcbaft gehöriges (Erentylar beftnbet fid> in ber f. f. «Stubienbtbltotljef ju Saibad?. 2)aS fd>on ermahnte Sörterbud; beS Pater Marcus (Pohlin) meist in ber ©orrebe baS 3)atum: Saibacf) 1781 unb enthalt 41 2>rucf= bögen in Dctaö. 2)er in Dret @^raiSmen, tüte: arci (traun"), jedla (Sumte), javla se (C§ geljt tycrtior), krailomoč C3ut»iicr, im Inteinifdj = 6'oi)m. Sörtcrbudje beg Siotoaieit Rozkochany Kien, geft. 1370, kr.i-lemoc), nadega (Hoffnung), obeliž (^eidjeit), obora (^iergortctl), odpor (Sffiibcrftnnb), osujak (rid)t. front. ozujakätfätj), hamba (@d)aitbe), pohibovati (jttetfeln, wanlcn), puk (<ßöiiel), zapomniti (Hergeben), zbroja O'iiiftung), šat (£etlcrtiid)cl), společnu godenje (Stimflljonic), vozdub (Suff), zvik (®e= ffiofynlKit), koželnek (©djUmriiiinftler), mtd) vor (gloft), nabuščeč (Softer), klnpki (Slugentieber, böhm. klapky) u. f. f. (Solche erbidfjtete ober otyne Sffiafjl uttb 33ejetc^nitttg anbereit 2)taleficn entnommene / äöörter fielen jtoar ito$ immer tn feinem S3er= ijaltniffe ju ber itacfc Jarnik's 3^iung über 10,500 hinauf reiebettbett ©efammtfumme aller baritt üerjeidjmeteit SOBörter, ftttb iebocl; geeignet, bett ©tauben att bie (Sdjtljett ber baruttter üorfommettbett nidjt befaimtett, öielleicljt guten 9iuäbrücfe, bie meiftenä trt Gutsmann's ober Voduik's Sammlung unb barauS in ba§ gegenwärtige Sörterbudj übergingen, ju fdjtoadjen. 3)a^in gehören t>eift>telön>eife: na barle (jutlt ®(i)titi), burjava (9iorbltd)0, dimlati (tietmutljeiQ, »liže (9J?eit= ftruation, fo toie dižna žena), doblica t©aIItlitdD, latki (SSaben), obstretna (SOlrnbcŽbof), perplilitniti sc (ftdj jugefetten), piski (@<6amlciwO, popetna (St|j|)ii|), pšica CßfeiO, raga, ragist (©tžjapfett), senki (SRadjgciurt), skrakek (©Jotitott), smuga (lötnie), sove (SSÖnlrfager, soveti, sovenstvo), sočje (SHctl'tg), terniti (aitlflitben), cedika (©limmi), čatren (biinn), cipla (ipitisuber) mib biete bergt. «hingegen ftttbett ftdj f$on bei Pohlin einige gute teifyttifdje 9tu3brücfe öor, bie andj itt bie Literatur übergingen, tuie: detomorstvo (,tinb§niotb), dvomiti CBw^ifcIn^, glediše (^eater), imenik (Satalog), nadnica (Silite), nastropje (Siocfioerf), iiobenoplaten (iieuttflO, občina (©emciliöe), pervorodna beseda (Stailtiiuuort), podnebje (SUiitta), posnetek (8ot)ie), potega (Siuie), prebitek (UefietflitfO, predgorje (SSorierg), ranocelnik (ffiiinbflrit), razbor (Sernmiftf^tnlj), račun CJiedjiiiing), razmir Oßaciftfafioit), raznditi (feeireu"), samovlastnost (Ittmötiongigfeitj, začetnik (ilrljelicr), tajba (SSttneinnitg), vertilo (©^raitfie), umetnost (filinft), vreme-nik (SBaromeiet), ustanoviti (griinben), ubojnik (Sobtfdjtäger) u. f. f. 5)a§ sott beut aSeltyriefter Oswald Guts manu 1789 itt Magenfurt ausgegebene „5Deutf(^=nuubifd;e äßßrterbttd) mit einer ©antut« lung ber tmitbifcijcit (Stammwörter uttb einiger üorjügli^erett «feftammen» bett ffiorter" (71 iüuartbögen) iji baö erfte größere ffier! btefer 3lrt, tnelc^eä jtear itt 2li>jW;t auf S^raeit (inžOefonbere bei ben mit SSorwortern: 9lb=, 3iuf Tmrd)* k. ¿ufammengefe£ten 3«t* Wörtern) »iele3 ju wünfetyen übrig Icifjt, jebod) aufier bett fefnut bei P. Marcus vorfommenben ttoeb ntandje anbere allem 3inf^etne nad) eebte ffiörter, viele fcba&bare Otebenäarten mtb einige febone ttn SSoife gefam= melte Sprichwörter enthalt. Gutsoiaiin fi^rteb tote Pohlin: dobrega dela, hingegen s trebuham. 9luf ©runblage ber Vorerwähnten betben äßßrierbüc^er, fo wie einiger ^anbfd;riftlid)er (Sammlungen bearbeitete Urban Jarnik, wei* lanb Pfarrer jit 9)ioo8burg, feinen von fortgefcf)rittener Spraduorfdntng 3eugni§ gebenben, ni^tg befto weniger t>eute fcfyon großen .Xi)ei[g anti* quirten „SSerfucfy eineä Sttymologifonä ber fioüenif^en 3)iunbart", welcher in Älagenfurt 1832 erf^iett uttb auch bei ber Otebaftion beä vorliegenben 3£örterbueu Spraye" mit ben nothbürftigften äßörterti, ohne iKebenäarteit, ¿uttächft für 2)eutfcb lernettbe «Slowenen i>erauö, wovon 1854 bie britte Auflage erfchiett. — 3n $o!ge ber mit bem 3ahre 1848 eingetretenen für bie (Entwicfelung ber flovenifchcn Stteratur günfHgerett ©enbung ber 2)inge gab Anton Janezic fein „93oüftanbige§ Safeben = äßorterbud) ber flovenifchen unb bcutfcbeit Sprache" tn 2 -33ättben (Älagenfurt 1850 unb 1851) heraus, welchem tro| beö fc^ä^baren Siaterialö ber hervor* tretenbe 3ibgattg einer ftrengen Sichtung unb einheitlichen Bearbeitung itid)t wenig jttm SUachtheile gereicht. SBentt man ettblia§fefbe enthält einige intereffante Stuäbrücfe, j. 33. grezno (Slbgrunb neficn brezdan), brideč (Ijetb), kotli (Raufen); — Setoörter: tkalčji, ribieji, očin (Don tkalec, ribič, oče), šegavost unb podjainnost (Sift), Pegam'(33öl)me), motoren (¡Mtdj), s plazom (^aufentoctfe), svojast 1". (58crttanbtf$aft), prevečati (betrügen), oblastovati (Ijerrfdicn), putogrom (©iiijl), deržava (©ebict), prerobiti (bnrdjfdjnetben), priazen f. (Šunfi), slobosčina (Sntmuuifiit, sloboden, frči), rupečost ((gntjiinbung), skladi (Šontrtbntionen), Tonova ($onan), ceha (ßunft), razboj (SRnub), 'skrunoba (@cud)e), pajdaš (? SPeutC, ©ettinil), ne roditi (non curare), sinovla žena (©(^toiegectoi^tec), ■nagniti, migati (fflinfcn) U. f. U). hieran fließt ft<§ eine jiemlid) reidjlidje (Sammlung floöeni« fctyer Söörter unb trafen »on Georg Alič, gem. 35e(^ant au§ ber Saöanter 2)iöeefe, bie -§err J. Drobnič mit feinen fcfjftparen 3ufa£en »ermeljrt ber Oiebaftion jujumitteln bie ®üte. platte. SSorn ^errn Sßrofcffor Dr. Fr. Miklošič erhielt id) eilt beutfc^ = lateinifcb = rotnbtfc^eä SBßrterbud) beö verdorbenen Sßettauer 2Dit= rtoriten Penn (»oftenbet 1854), in meinem ba§ ©loöenifdje ungef^irft genug mit griecfrifcbem 2ll£ljabet getrieben ift, ba§ aber infoferne eine ®ea$tung toerbient, aI8 e§ auö einer lerifogra^ifdj noch menig burd>= fugten ©egenb flammt. 2)en tiorneljmflen unter Sftanufcrtyten biefer 2lrt jebodj nimmt ba§ bcutfc^^fiot»entfd;e SBörterbud? bon Valentin Vodnik ein, einem üRanne, ber nebft ©ifcfyof Matthaeus Ravnikar, bem eigentlichen U3egnmber ber fiobenifcfyen $rofa, burcfy fein gefammteö Sßirfen an ber SBieberbelebung be§ floüenif^en ©ci)riftent^umä ju 3lnfang be§ laufen« ben 3a^tbunbert§ ben fyeröorragenbften Sintbert ^at unb bem bie ©lobe* nen jüngji anläßlich ber ©acularfeier feiner Oeburt eine mürbige $uU bigung gebraut. 3« ber $o!ge fotl erjagt werben, nne e§ fein ge= feierter SRame au$ mar, melier ¿u ber Verausgabe beS gegenwärtigen ffißtterbuc^eS ben erften 3m£ul§ gab. 2)a§ in 9iebe jief>enbe SOianufcri^t, gegenwärtig ein ©gentium beg fymn $rofeffor§ Metelko, bearbeitet ^aw^tfa^Itc^ naci> Slbelung, befielt au8 95 ¿triften 12 btö 16 ÜluartMatter ¿äfylenben heften nebfi einer im 5ln^angc beigegebenen latcinifc^=beutfc^=floücntft^en £)rmtijoIo= gte unb Senologie, woöon bie Ie$tere febod) ¿iemltch mangelhaft ift.— 9ii$t atle Partien barin ftnb gleichmäßig bearbeitet,. benn mafyrettb bei gar manchen ©^iagmßrtern eine fioöenifdje (Srflärung ganj fe^It, ftnb anbere mit Lebensarten unb 33etfyielen überlaben, moöon öiele aitt^ mit bloßer ffiieifeber glei(^fant in (Eile getrieben erf^einen. ü)?an fte^t auö allem bem, baß Vodnik nod) nidbt bie le^te ^anb an fein Serf gelegt ^atte. ffienn bei bem bamaiigeit ©tanbe ber Siteratur bie für ab= ffrafte begriffe überbauet angegebenen Söörter ^aufig uit^affenb unb gedrungen ftnb, fo »erbient bcr technologifche il^ctl mit bcr ©£rad)e ber öcrfcbiebenen ©elcerbe, auf bereit (Sammlung Vodnik großen gleifi an= gemenbet ^at, eine um fo größere Slnerfcttnung, mtetoobi toiele folget Siuöbrücfe mdE>t§ anbetet als bern fioöenifdjen 9Jhtnbe etmaS jured&t ge= legte Scbttmörter fittb. — 9ia$bem Vodnik bte erfte Stnlage be8 2Ber= fc3 fdjon 1806 beeubiget tjatte, ^örtc er in fleter (Erwartung einer gün* fHgett (Gelegenheit für beffen Verausgabe bt'ä ju feinem am 8. 3«nner 1819 erfolgten 9Ibieben nidjt auf, eö au§ ben erfcheinenben 33ücf)ern ititb ben (šrgebniffen feines eigenen ©amtnelnä unb ^orfcljenä ju »er= üotiftänbigen. — 35a§ SBerf ritzte lange 3abrc int 3Jianufcrtyte, unb erft ber feiten -§älfte biefe§ 3a^r^unbert§ mar e§ »orbeljalten, baS äBertböofle ba»on jurn allgemeinen @ebrauotf> injWifchen l^atte fteutf<$.fli»enfföen flottenifcb-bentfcben ffiörterbucbS feijn* licfjfl tyamnben »anMIeute ju erfreuen", begrünbet Ijat. 2>iefe furje (Sntfte^ung=@ef^i^te beS gegenwärtigen 2£örter= bmbeS üorauSgefducft, erübriget mir nun(SinigeS über bieStnorbnung itnb 2tu§fü^rung beSfelben ju bemerfen. Buößrberft Wirb eS angemeffen fein, auf beffen b Odetten Bwecf fnnjitbeuten, namlidj einerseits bem SSebörfniffe beS Sßic^tbeut» f<$ett ju entfyre<§en, ber in bemfelbett ttae einer jeben berfelben erfennen Iäf?t, anberfeitS aber öor bem Ueberfe^en ober gar SeWunbern geWiffer, einer fremben dinwirfung entfiammenber 2iu§wüeu häufigen Stationen auS an bereit 3)ia leiten liegt fiaubtfät^Iicb ber Bwecf ¿it ©ruitbe, bei bem Abgänge eines ^affettben flo= venif^en 2luSbrucfeS bafür einen entfyredjenben anS biefer ober jener flammen SWunbart in«orfibiag ju bringen, ober fatlS ein gieither üfian* gel auch bei anbern $ialcften öorfame, benfelbcn felbft erträglicher ju machen unb ¿itgleid) anzugeben, \t>tc tf>in in ber betreffenben ©^ratbe abgeholfen ju Werben Pflege. 3)ie iebeSmalige genaue 59e^ei(bnung, toel* cbem 2)iatefte ein entnommenes Söort angehöre, febü^t baS ®erf vor bem SSormurfe unfritifc^er 9)Zengerei. So irieb iá> mit unferen Sucbftoben, ba§ i» mit é, bie beiben Sßafalöofate hingegen mit ben entfyrechenben :poinifcbcit q unb t Unb beibe balbucíale mit 1 bejeichnenb. 93ejüglicb foltber mir nic^t befattnter Sörter, Welche auch in ber Literatur feiten torfommett, glaubte ich bie QkrantWortitng auf jene ©ewährömämter, bei beuen i(b jte fanb, burch betgefügte ttung: (V• (M.), (Ve?-t.) w. übertragen ju müffen, obfehott ¿uwei= lett biefer 33eifafj ber £iuetle nur ben 3wecf bat/ ^^ beö betreff fenben Sorteé ¿u conftatiren. ©elbftüerftttnblich aber tft e§, bafi alle Wo immer auf bem f[obenifer Siteratur ungewöhnlich tft. 3t eS 53. ganj richtig: 9lbfchttciben, odstriči, striči, odrezati, rezati; ober: 21 uf= trüben, skaliti, kaliti, weil ber ©lovene bie gegenwärtige 3eit: teh fdjneibe ab, ich trübe auf, mit,: strižem, režem, kalim überfegt; nicht tninber richtig tfl für: Brechen, zlomiti, lomiti, weil matt bett ©aß: ich habe bett ©tab gebrochen, im ©lovenifchen nur mit: palico sem zlomil — geben fattn. $aS für SieologiSmett gewählte 3eta§felbe enthalt auS bem flovenifcheit ©ebiete auf minber bebeutenbe Drtffaften, aus an* bern flaviffen ober ben ©laven befannten Sänbent aber bie meiften größeren, in anberen Strafen attberS benannten Drte unb fonfligen Dbiecte ber ©eogra^hte, währenb eä auS ferngelegenen ©egettben nur einzelne mehr betft>tel§^aii»er anführt. 3 meinerSefung noch Sßeränberungen vorgenommen werben fein füllten. (So möge benn biefeS SBerf, welfeS bie SJiitwirfung fo vieler, jum £heiie Heimgegangener 3)?äitner ju einem Wahrhaft nationalen macht, unfereS SanbeS würbig unb beS fürftlifen Herausgebers niger äBiHenSmeinung entfyrechenb befunben werben; möge eS beitragen jitr Vereblung unferer Strafe, jur Belebung ber Siteratur unb burch sur Verbreitung ber Qlufflärung! aßien, am 15. Sänner 1860. 31t. (Cigate. (Erklärung kr Jibkürjttngcn mtb Indien. Kaj pomenijo kratice in nektere znamenja. Dr. Bl. Dr. Bleiweis. Dalm. Dalmatin. Veim. üei. Dežman. Grabr. Grabrijan. Outsm., Guts. Gutsniann. Jambr. Jambrežič. Jer. J oran. Jan. Janežič. Jam. Jarnik. Itíaiur. Mažuranič ímb Užarevio. Met. Metelko. Medo. Medved. M. Murko. x Muri. Muršec. Mon. Frising. Monumeiita Frisingiana. Pot., I>. Potočnik. Preš. Dr. Prešern. Ravn. Itavnikar. Šul. Šulek. Šum. Šumavsky. Trub. Truber. V. Vodnik. Vert. Vertovc. Volé. Volčič. Zal., Z. Zalokar. •Rt. Srnin. tt. Jfr. Itnter4iraiu. .Kt. tarnten. wirb in btefent äBörters buc^c jene ©fetadje »erflanben, Voetd^e in Vuk'sReenik »etjeidjnet ifi; unter froa* tifd) hingegen bie Spraye besf Jam-bresic, Belostenec, bei Pripovedke Bon Valjavec. 51, a; i»et 91 fagt, tttltfi audj S fageu, kdor stopi z eno nogo, mora stopiti tudi z drugo; beseda besedo želi; kdor je začel, naj dokonča; »eber SI tiodj 58, ne be ne ce; ton SI Si« 3, od konca do kraja. — ä 10 Äreujer, po deset krajcerjev. — 91! i. a! Stal, ber, ein , jegulja, kačela, kačinka, ugor, eig. ogor, cf. altft. agor, wegorz; altfl. aucf) egulja; frfjmalfÖflftflCt Strti, siva jegulja; 6teitIÖtlftQCr Stal, zelena jegulja; leS Stal«, jeguljin; Slak, jegulji; dim., je-guljica; Slot, eilt falfdjet 93rucfy im Sud)«, žlema. Slalartig, Slalformig, adj., jeguljast, kače-last. Slttlbaftarb, bet, (Ophidium barbatum), kačiir. Slalbautn, bet, (Lonicera xylosteum), kačji les. Slalbcere, bte, f. Soljamtičiecrc. Stalen, v. a., jeguljiti, jegulje loviti. Statfalle, bte, jez, zagrada za jegulje. Stttlfang, bet, jegulji, ogorski lov. Slalfänger, Slaticrtäufer, bet, jeguijar. Stalfleifd), ba<3, jeguljina, jegulje meso. Slalgabet, bie, vilice, osti (za jegulje") vi. Slalbalter, ber, f. Slaltdd). Stalbaut, bie, jegulja koža. Staltaften, bet, f. Slalteid). Stalfirfd) C, bie, (prunus padus), čremsa, sramsa; in Dberirain čimž. Slaltorb, bet, verša za jegulji lov. Slahnutter, bie, živorodna žlczarica. SlalpUppC, bie, vabilo za jegulje. Slalquappc, Slaltaiipe, Slaluitfjc, bie, menik, menič, rumeni menik; ber SlaltOUpC, me-nikov. Slalrctd), adj., poln jegulj. StalWangc, bie, ogurec, ogurasti slepec. Slalftretf, bet, am ötüdEen bet $ferbe, čem jermen, čem jermenec, pisa. Stalfuppe, bie, jegulja juha, župa.» Stalmcbr, bas, f. Slalfaflc. Slaltcid), ber, jeguljnjak, ogornjak. Star, ber, orel, postojna; ®|||aar, kanja f. Slbtcr. Slarucije, ber, kanja. Staž, bač, merha, mcrliovina, cerknina, ccrk-netina; attc^ merlad, mcrlina, mercina, mertvačina; eill Stal, (Äöber), vaba, vada; too Sla« ift, ba fammeln fid) bie fflabeit, kjer merha, tam orli; kjer meso, tam psi; StlJČ, ba«, (®nt5ünbMigä--®efdjtmiifi im 3e((getvei>e ber #aitt, gimtnfel) tiir. ule. Stažblatter, SBranbbtatter, bie, čemi mehiir, černi bedenec, černa prisadna pika; SlaS* Matter, alč Služfdjiagžfranfijeit, hude koze. Slafen, f- «■, vabilo nastaviti, nastavljati; kožo omezdriti, mezdriti, ostergati, stergati. Slažflicge, bie, meršja, merhojedna, mesna muha. StaSfriijjig, Slažfreffenb, adj. merhojeden, merhojed, mercinojcden. Slasfrcffcr, ber, merhar; Stašfrefferin, bie, merharica. SlaSgetcr, bet, merhar; bež SlaSgeierč, mer-harjev; Slažgeter*, merharski. Sla ž g cr itd), bet, SlaSgcftanf, ber, smrad po merhovini. Slažgicrbc, bie, merhožertnost, merhoželj-nost. Stažgicrig, adj., merhožerten, merhoželjin. Sla S i) a f t, aafig, arf/.jmersnjat, ineršji, gnjusen. SlttŽfttfCr, ber, merhoberbec, merhoberbar, grobar. SI a § Jop f, ber, (iit betSSauiunji), ovnova glava. SlaSfcite, bie, stran na mezro, mezdro, gorjupa stran. Slažbogcl, bet, merhojedna ptica. 31 b, adc., od, doli; auf »tib ab (in ber @beite) scmtertje, (foliji) gori in doli; iit 8nfam= meitfegungeit mit 3eitt»črtcrit, od-, s-, na-, 3. 93. odgrizniti, abbeijjen; steči, ablaitfen; stepsti, abprugeln; nakermiti, napasti, ab« futtern; auf ober ab (ititgefal)r) več ali manj; j. 93. 5 3aljre auf ober ab, 5 let več ali manj; bet Jiopf iji ab, odletela je glava; bett ^iut ab! odkrij se! glitf ab, po vodi, po vodi doli; z vodo, srb. niz vodu; 93erg ab, navdol, pod se, v derč; ab unb JU gel;eit, prihajati in odhajati. Stfiaaftn, f. Šlbbalgcn. Stbadjjcil, jtdj, v. r., izihtiti se, izječati se, sestokali se. SlbaiJcm, v. a., odorati, odoravati, zorati, zoravati; ju (Sufce acfcrit, doorati. Stbat d) C It, t', a., izamati, amati, ein ©djtjf, izmeriti, meriti ladijo> Stbalienatioii, bie, f. S8craitf;eruttg, @nt= frcntbung. SlbailtmCIt, v. a., odstaviti, odstavljati, od-dojiti, oddojevati. Stbanbcrlid), adj., spremenljiv, prcmenljiv, (gram.] sklanjaven, sklanljiv. Slbaitbem, v. a.^premeniti, spremeniti, spreminjati; anberž orblieu, prenarediti, prena-rejati; burd) etnen tlebergang in etoaž an* bere«, sprevreči, sprevračati; burci) eilte « 2 2lbaitbcrmtg, (Srfejjung, spreminjati, spreminjevati; iitrcfi Umftoffutig bež ®origeit, pretakniti, pretikati; becltnirett, sklanjati. Slfiiiltbcrunfl, bte, prememba, prenaredba; ®efiination, sklanjanjc, sklomba, sklanja. SibatlBfttflen, v. a., pestiti koga, težave, britkosti komu delati; s strašenjem iz koga kaj izpraviti; abattgfitgen ftcfi, v. r., delati si težave, skomljati. Slbatficileil, v. a., ciltc @d)ulb, z delam plačati, plačevati, izslužiti, odslužiti, odsluže-vati; ettten ©tetn, kamen odvaliti; cilte Strt, skerhati, izguliti sekiro; v. r., abatbeitett ftdj, z delam se utruditi, struditi, zdelati se; eitt abgearbeitetež iPfetb, gura, zgurano kljuse. 2lbarbeitung, fcie, tiad) aflett SSebeutmtgen bež 3eitft>ortež, izsluženjc,zdelanje, zguljenje. Sliitrgctn, v. a., stogotiti, togotiti koga; abargertt ftdj, v. r., stogotiti. togotiti se. Slbatt, bie, zrod, odrodek; (©pietart) zver-žek, spreveržck, čamer obet šamer, spaček. 9lbarten, v. ».,zvreči se, izroditi se, spa-čiti se, sprevreči se. 9(bnrtig, adj. izroden. 3t6urtuttg, bie, odrod, spačenje. Stbilf d)Crit, v. a., ciltc» gifcE), opepeliti, pe-peliti, s pepelam otreti, s pepelam otirati ribo; abafdjent ftdj, v. r., utruditi se, zdelati se. 216 (i f C It, v. «., (Jug.) popasti, popasem. SlboftClt, v. a., oklestiti, obklestiti, obklesto-vati, oitc^ ohlestiti, bai;et ohlešček, ohlešek, obsekati, obsekovati; bctt unterit SiietI bes ©attmeS, podklestiti, podklestovati drevo. Stbiiftmcffcr, bas, vejnik, kosir, serpica, krivač, rončaliea, klestivnik. 2tbittycn, v. a., zjesti, zjedati, odstrojiti, od-strojevati, odmočiti, odmakati. 21b01tgcllt, v. «., (Jug.) zapaziti sled, po sledu se ozirati (brez psa). v. a., speči, dopeči, dopekati; bas 33rot bttrdj fdjttefie abbacfen madjeit, prikuriti, prikurjati kruhu; ba$ fflrot tft abgebacfeit, kruli je zapečen, pečen. 2lbbttbcit, V. a., okopati, kopati koga; ftci) abbabeit, v. r., okopati, kopati se. Stbbalgcn, v. a., odreti, odirati na meli, iz kože djati, devati; ftdj abbalgeit, tvr., na-rovati se, utruditi se z metanjem, rovanjem. SlbbaittfCtt, v. a., gefie bltrdjfiovfeu, kože stepsti, stepati. Slbbarbircit, v. a., obriti, obrijati. 2{bbaftClt, v. «., obeliti, beliti, olupiti, lupiti. omajiti, majiti, olikati, likati, oguliti, guliti liko ober ličje z drevesa. 216 b (tU, ber, beg @rjeS, kopanje rude. 2lbb-traut b'it abgebrannt, na ponvici, na prašnici je pogorelo; bas Sifett ablöfc^ett, uga-siti, gasiti, skaliti, kaliti; v. n., odgoreti, pogoreti, naglo goreti; bie ©tabt ift abgei braltltt, mesto je pogorelo, zgorelo; mit ift ba« ^ail« abgebrannt, pogorel sim; »on bet ©oittie, ogoreti. 9lbbrc»iatitr, 9lbbrcbieccit, f. Slbfii^mtg, Slbfiirjett. JlbbnitflCtt, v.u., Wegbringen, odnesti, odnašati; Wegführen, odpeljati, odpeljevati; »oniäBege überhaupt, odpeljati, odpeljevati, spotiti, odpotiti, odpotovati; »ont rechten SBeg abbringen, zapeljati, zapeljevati; eilten »Ott ettoas, »ott einet ÜJieimtng^ odverniti, odvračati, odstaviti koga od česa, izbiti, iz- 4 9í66ringuug. 9l6bict«a. bijati komu kaj iz glave; baž ©etreibe »cm gelbe abbringen, spraviti, spravljati; eitlen geiertag, eine Sitte, odpraviti, odpravljati; eine Oetoofjnfjett eitices 3Wenf<§en, odvaditi, odvajati koga (od) česa. 9l66rtnguug, bte, odprava, odpravljenje, odpeljevanje. 9l66rtitfcllt, V.«., oddrobiti, zdrobiti, od- drobovati, odkrušiti, odkruševati, zmerviti, zmervovati; r. «. it. r.. drobiti se, merviti se, luščiti, lušiti se. 9(66 tU d), ber, odlom, priterganje, uterganje, odterganje, [Uteržek; bet £aitbel leibet eilten Slbbrud), kupčija zastaja; tuaž abgebto<$ett iji, odlomek, drob, drobec; einem alt waž atbbrucf) ttjuu, prikratiti, kratiti koga, škodo, kvar storiti, delati komu; bent Sein* be Slbbrudj tfjtm, delati zgubo sovražniku, drobiti ga; ež tljut mit Slbbrndj an meiner Gfjre, meinen Siebten, to žali moje poštenje, moje pravice; efjtte Vlbbritcf; bet iOaiir--tjeit, ne zapustivši resnice, ne odstopivši od resnice u. bergt. 9l66riidj t g, ttdj., kerhek, lomen, odlomljiv, odkrušljiv. 9l66riit)Cnr u.«., opariti, pariti; ein ^u()n, eilt @d)h>etn, opužiti, pužiti, ožuriti, žuriti. 916 61 ii Ii e It, v. «., ein Sieb, odbučati. 9t66ntntntcn, v. a., odmermrati, mermraje kaj odreči, odrekovati. 9l66runft t H, v. r., nehati goniti se, spojati se. 9l66riiteit, v. a., zleči, zvaliti. 9l66iigcln, v. u., ogladiti, gladiti, oiikati, likati. 9l66uijien, v. 0., izsladkati, zviti iz koga kaj; v. r., et I)at ftti> ganj abgebüßt, je ves sterpljen, spojan. 9l66iitbCU, v. a., razpertati koga, vzeti, jemati, zdeti, zdevati butaro raz koga. 9l66iirft C It, v. a., okertačiti, kertačiti, ošče-titi, ošetiti, seščetiti, sešetiti, ščetiti, šetiti. 9l66fifteit, v. a., bie ©ttnbett, s pokoro zbrisati, zbrisovati grehe, pokoriti se grehov obet za grehe, pokoro delati; et bitjjt feilte äSerfdjtoettbmtg ab, utepa se mu zapravlji-vost; mit ®elb abMjjeti, splačati, plačati, plačevati; tttt JŽerfet, odsedeti v ječi; baž Wirb et mit abbüfeit, plačal mi jo bode. 2tt)biifItltg, bie, pokora. 9i66uttCrtt, v. a., omesti, zmesti. 9(6C, baž, abeceda, (bas etyriii. it. glagolit.) azbuka; anf bet2lbcbattf jtgeit, aud) ftg. bet ben 9tnfang«griinben einet Ännji fein, abece tolči, tleči. 9l6cn£ttcln, v. «., obrati, obirati, ošteti, oštevati koga, resnico komu beliti. 916C6ltdj, bas, abecednik, abecednica. 9l6cbtreit, abecedovati. 9l6cirfcln, f. 9l6jtr!citt. 9i6cn})iercu, f. 9i6fdjrci6cit, 9t6mnicn, 916= «teilten. 9l6cfd)iiler, 9t6cfd)ii£, ber, abcedej, abece-dar; 9(6cfd)iilertlt, bte, abecedejka, abe-eedarica. 9l6ctttfel, bte, abecednica, abecedna tablica. 9(6bttdtCtt, v. a., baá §aitž, razkriti, razkrivati, odkriti, odkrivati; abl^angig maceen, poklančati, poklančevati, poševiti, po-ševati, skloniti, sklanjati; ft<§ abbadjen, v. r., baž Sanb bacfyt ft<$ ab, svet visi. 9l6b(td)ig, adj., položen, nagnjen, nadj Murko, sklonit; adv., položno. 9l6badjUltg, bie, odkritje, odkrivanje, razkrivanje strehe; fd^tefe gta^e, klanec, po-ložnost, sklonitost, sklonivost, ancfy reber (bafyer »iellei^t iit Saibad) bte fietleit ®affen untet bent ©djiopi1^ »"n SUterž^erReber ijeipcn). 916b¡iJttlttcit, v. a., bitrd? etnen®amm abfyaí; tett, zajeziti, jeziti; abieiten, odjeziti; ab; fonbertt, prejeziti. 9l6bttUtt)f C It, v. n., shlapeti, hlapeti, spariti se, pariti se, skaditi se, kaditi se. 9t6biimt)fen, v. «., spariti, pariti, sčaditi, čaditi. 9l6bttUtJ>fftffel, ber, hlapivni kotel. 9l6bnmt>fung, bte, skajenje, shlapenje, spara. 9t6bmtfCH, v. a., Slbf^ieb geben, posloviti, poslavljati koga, slovo dati, dajati, komu; einett ©olbaten, od vojaščine, vojašine spustiti , spuščati, spušati, vojaščine, vojašine koga sprostiti, sprostovati; baž $etx, vojsko spustiti, spuščati, spušati; Stntanben bež Sienfiež entiajfen, odstaviti, odstavljati, ob službo djati, devatikoga; Semanben ben ®ien|i anfgebeit, službo odpovedati, odpovedovati komu; v. »., baž Slmt niebetiegen, ,službi odpovedati, odpovedovati se, odreči, odrekovati se, iz službe iti, slovo vzeti, slovo jemati; ein Sibgebanfter, po-slovljenec, eitte Stbgebanfte, poslovljenka. 9t6bttlt!ung, bie, poslovljenje, slovljenje, slovodanje, odstavljenje. JtbbnnfItngžgclb, spnstnina, sposlovlje-nina. 9tbbttltfiutgžrcbc, bie, poslovitni, siovivni govor. 9íbbnnfitngéíd)etn, ber, poslovivno pismo, poslovivni list. 9(6bar6cit, v. r., ffc^ etoaž abbarbett, priter- gati, pritergovati, utergati, utergovati, od-tergovati si kaj, prirevati, pristradati, pri-stradovati si kaj. 9t6bnrrcn, f. 9t6biirrcn. 91D 0 C t! CII, v. a., odkriti, odkrivati; bie$ecfe »on eitteni Seuge obet Xuáje abneíimen, od- gerniti, odgrinjati, zgerniti, zgrinjati; bie §aut abjte^en, odreti, odirati, dreti; iz kože djati, devati. 9l6bctfcr, bet, konjač, konjederec, aud) de-rač, merlioder, jahar; bež 3l6te(iera, kon-jedereov, konjačev; Slbbeáer; konjedérski, konjaški. 9l6bcdcrtnn, bie, konjedérka, konjaška. 9l6bcícrct, bie, konjedérstvo, merhodérstvo; até Crt, konjedérnica, merhodérnica, ko-njašnica. 9l6bct(Jen, f. 9l6bnntmen. 9l6btftren, f. 9t6i«nfeu, SííMrftn. 2í6enb. 5 SlbbttfCtt, e. zgostiti, zgostovati, stcr-diti, sterdovati, v. n., (po prekuhanji) zgostiti se, sterditi se. SlibiCltn, v. a., prepažiti, prepaževati, z deskami obiti, obijati; serb. pretiniti. Sliitcnen, t'.a., odslužiti, služiti, odsluže-vati; (aufhören ju Weiten), doslužiti, doslu-ževati. Slfl&iltptt, «.,pobiti, pobijati ceno, zbiti, zbijati; et fyat mir einige jtreujer abgebun--gen, zbil mi je nekaj krajcerjev. Stibifijutircn, f. mitreiten. JiiilOnnCttt, r. «•, zgermeti, zgermeti se; v. «., eitteiRebe abbonnern, gromovito zgo-voriti, govoriti. Si&bomu, v- «., att ©elotdjt sedieren (511m Xljeile), usušiti, usušati se; »ont (Sanjen, usahniti, usihati, usehneti, usehati, posušiti, posušati se; ein abgeborrter 8eib, suho telo, zmeršeno telo, kost in koža ga je, smertno kosilo; ein abgeborrter ŽBaurn, suhal, g. suhali, suhlica, 3lbi)ÖnCB, v. a., osušiti, posušiti, usušiti, sesušiti, sesušati u. sušiti. SlbbörtJftn, ber, f. Siärrofctt. Slbbiirruitg, bie, sušenje, posušcnje. SiHiUflljt, bet, odstružek, strugotina (pri kotlovinarjih). Slbbriingeit, v. a., odriniti, odrivati, odpah-niti, odpahati; f. 2l6brin0Cn. Slbbrcc^fellt, v. a., ettoa« tveg bred)felit, od-strugati, odstružiti, strugati; ettva« fertig fcre^feln, ostrugati. 2lbbre6en, v. «., f. 2l6bredjfeln, odsukati, sukati, odviti, zviti, zvijati; (ju (Snbe bres ifen), dosukati; einem 33ogei ben Äopf ah bremen, vrat tieu zaviti, zavijati; bie Jlltgen abbrefyeit, odverniti, odvračati; eüt abgebrefitet Mettfdj, zvit, zavit, prekanjen, zasukan, muhast človek. Slbbrefdjen, v. a.,buri) £refd)en abfonbern, odmlatiti, odmlatovati; eitle äKettge ®etrei= tež abbrefdjen, omlatiti, mlatiti; ttoftenben ba« ®refefjen, domlatiti, mlat, mlačvo dokončati; eilt toenig obet ttatfy bet £)berftäd)e Ifttt, pomlatiti; eine ©djulb abbrefdjett, odmlatiti; gemeint abmalen, mlatiti, skovali, usnovati; abgebrofd)ette« Beitg fdjttjagen, prazno slamo mlatiti; abbrügellt, zmlatiti, omlatiti, premlatiti, mlatiti. SlbbttCfCl«,». «., spukati, pukati; f.r., ftdj abbrtefeln, spukati, pukati se. ülbbrilleit, v. a., zmencati, zmoledvati; ttaify ► $?ltrfo, izbaglati. 3l6bttIt(JClt, v. a., prisiliti, prisilovati iz koga kaj; ein ŠBerfpredjen, (obet) stisniti, stiskati, zdreti, zdirati, zleči iz koga, nagnati, na-ganjati koga k čemu. Slibroljctt, v. a., izžugati komu kaj, z groženjem, s hudo, silama iz koga spraviti, spravljati. Slbbrili, ber, natis, stis, vtis; ba« 9l6ge= brutfte,,natisek, stisek, odtisek; fflilb, podoba. @r ijl bet Stttrucf f. ©ater«, je ves po očetu, je ves njegov oče, zvergel se je ves po očetu; je očetova podoba; bte Bungt (ber 9lf>}itg) am @<$tefígetoeíire, jeziček, sprožaj. 216 brit den, v. a., in einem weisen Äötfcer, vtisniti, vtiskati; auf eilteCberfíádje, natisniti , natiskati. ®er Sob brücft ftcf) iit feú nem ®ejt<^te ab, ima mertvaški obraz, na obrazu se mu smert zna. 3t 1) b r ii (f C It, v- a-, abfonbertt, odtisniti, odtiskati; am Šcfine etwa« abmieten, utergati, terga-ti; einem etwa« abbrüefen, iz koga kaj sti-šati; ba« ®fteeijr, sprožiti, sproževati (puško), ustreliti, streljati; bie Slugfi brücft tuit ba« ab, težavami serce topi, ter-ga, stesnuje; serce mi utripa; ft(fy ben gltjš abbrticfeu, ožuliti, oguliti si nogo. 2l6briidctt, ba«, uttBorftcfytige« Slbbriicfen le« @etoet)r«, neprevidno sproženje , sproževa-nje puške. Sl&brncfSftflJtfle, bte, im ©djloffe be« loe^re«, zapadec, zapad, zapor. 3í6bmí¿)rcntftcr, ba«,v?sapisovalo, kazalo ^mlatve. L- Slbbunfcllt, v. a., bei ben gärbern, potamniti, tamniti; v. n., mračiti, tamniti se; tlt @t. medleti (bltltíeí, medel, medlo). atlibiiuftcn, f. Slbbam^fen, fünften. Stbbiinften, f. TOmnttfcit, Silnftcn. Štbbiiltftltnožllflug, ba«, hlapivnica. 3t D b 11 v f C ti, v. a., otipkati, tipkati. 2l6bUl'ftCtt, v. n., id) biti abgeburjlet, sežejan sim. Stficfincn, v- «., poravniti, ob. poravnati, po-ravnovati, ravniti. 2161eten, v. a., bet (Men berauben, odbiti, odbijati vogle; mit (íefeit l'erfefiett, na vogle napraviti, napravljati, na vogle zagra-diti, zagrajati. 2161 g ¡t C n, ». a-, prebranati, pobranavati, za-vleči, zavlačiti, povlačiti. 2i6ctd)cit, f. 2t6attf)Ciu 2t6cifcrn ftd), v. r., ftt^ bitri^ (Sifet ermitben, gorečnosti ogreti se; ftt^ burdj Sumen abs matten, stogotiti se, natogotiti se, utruditi se (od) togote. 2lfieilcn, v. n., steči, proč smukniti, šiniti. 2l6tifcn, v. a., ba« @i« »egnctimett, odbiti, odbijati, odpraviti, odpravljati led; v. n., stajati, tajati se, zjužiti, južiti se. 2l66cItttoí<í), ber, f. Sifnmtiiriicr. 216cttb, ber, večer, ß« getjt gegen beit?lbenb, večeri se, mrači se, noč se dela, vecér nahaja, prihaja; be« 9lbetlb«, zvečer; be« Slbetib« «nt bie .ftoef^eü, zvečer ob kurjavi; ju Stbetib effett, večerjati; abeffen, povečerjati, odvečerjati; ftcf) aneffett, na-večerjati se; gegen SÍbeitb, pred večer, pod večer; toir fieficit am SSorabeitb grof er @r¿ etgniffe, nastajajo velike reči; SSorabeitb eine« gefie«, (geierabeitb), delapust, 3. na delapust sv. Jožefa; na večer 5. 33. pred s. Petram; načB Murko altdj osvetek; ges firigen Slbettb, geftern 91benb«, snoči, sinoč; toa« junt geflrigeit Stbenb gehört, sinočen, snočen; Jfeute Stbenb (fitnftig), drevi; loa« guitt heutigen Slbettb (fitnftig gebaut) gehört, drevšen; fjeltte ?lbeitb (gegentoärtig) nocoj; 8 Stifuöe«. beim ©etteike, Mm §trfc unb Bin fcet ®erfte, mekine, mokine; beim gejiebten 2)!elji, posevek, zadnja moka; Beim 5Su aber fcod) ni^t in @iite abftnken, tri cele ure sta se pogajala, pa se vender nista mogla pogoditi. abftitbnng, kie, tn ®rbfd)afl«fad?en, odde-ljenje, vdeležba; zadovoljenje, zadovolitev, poravnava. abftn&ungčbetrag, fcet, pogodni znesek, abfinbnngžgetb, tag, denar, s kterim kdo koga splača, abfiltgem, v. a., na perste odšteti, odštevati. abf innen, v. a., k. t. 2 Stüde difen, kie man jnfamntenfc^toeijšen ttiifl, »or^er Wräg ntik küitn jufiretfen, potleči ok. potolči, skovati. 2lbftfc(jen, v. a., einen Xeid), poloviti ribe, fporibiti); Semanfcen et»až neumen, vzeti, jemati; abfifčpfen, posneti, posnemati. ®r liat i§m kaž ©efie abgeftfi^t, smetano mu je posnel, receljne mu je pustil; v. n., lov dokončati, doloviti, doribiti. 2ibfttjcn, v.u., (bei ken Sfanrern), ugladiti, gladiti zid. Slifiudjett. Slfiflttd)t!t, a., storiti, delati položno; b. i. eilten Eaitim, založiti, zaUgati jez; kaljer 3lbfiad)ung, zaloga; v.n. f. 9lfii>fl(fjeiU ülbfluntmeit, a., baž Sebet mit Xalg trans Jen, unb biefes über Äofylfenet gießen lajfen, namazati, mazati, nalojiti, lojiti kože. Siti flattern, v. r., fid) mit glattem abmatten, navilirati se, naferfotati se; v.n., toegfiattetll, odvihrati, odferleti, odferfrati, odferfotati. 216flaucu unb Stiflauem, (im Sergtoerf) v. a., oprati, prati, splakniti, oplakniti, oplakovati. SliflttUffli, baS, (int 33ergtoerf), rudni pe- rilnik, piavnik. Siflffuuljcrb, bet, (int Sergtoerf), rudoprav-nica. 3( il f 11 (i) t C It, v.a., razplesti, razpletati; ju (Sltbe flehten, doplesti, dopletati, splesti, spletati. 2lflff CCfCJt, v.n., madežati, mazati, oderg-niti, odergati se; itaffe garbe fffrft ab, mokra barva maže, madeža. Sttlfltbem, v-a-, bač@etreibe, opahati, pa-hati; itn SReuter, obravnati, ravnati; činiti, činjati. StbfiEgdtt, v. «; odmlatiti, odmlatovati. 2i6ffcJ)CIT, v. a., sprositi, f. Slfiliittcn. Sliflttfdjcit, v. a., otrebiti, trebiti, ostru-gati, strugati. Slbflcifdimeffer, ba«, strugalo, stergulja, Slilflicgcn, v.a., odleteti, odletati, zletati; bač §ofj fliegt ab, trenn eč auf bem Stamme bürre totrb, drevje se osiplje; usahniti, sahniti. Jliflicfcit, v.n., odteči, odtekati ob. teči, steči, stekati, scediti, scejati se. Stiflöliett, v.a., očistiti, čistiti bolh, po-prezati, prezati bolhe, bolhe poloviti, pobiti. SliflSftlt, v.a., splaviti, odplaviti, plaviti. ŠlbfludlClt, Itd), v.r., nakleti se. Slfiffug, ber, odletanje, odlet. Slbfliitjeln, v. a., peruti izdreti, izdirati; abgejiügeltet ©ante, zmencano seme. Sfifiufi, ber, odtok, odtek; berDrt bes 3lb* flttjje«, odtoč; 9lb; unb 3ttfluf bež STOcerež, pritok in odtok, natok in utok; bibavica (in Salmatien), odstop in nastop; bač Sffiaffer |at feinen Slbflufj, voda se nima kam odtekati. Sltlflnf fl Ctt, v. n., v valovih odteči, odtekati, odvaliti se. Stbfollcn, f. Sttfitlfctu Slbfolgcn, v.a., mit lajfen, f. Slkraiifolgctt. Stflfoltern, V. a., zmučiti, mučiti, natezati koga; einem ettoač abfoltem, z mukami koga k čemu nagnati, naganjati. Slbforberit, V.a., toegrufen, poklicati, klicati, pozvati, zvati koga; eitlem ettoaž ab= forkern, tirjati koga za kaj, tirjati, iskati od koga; veleti, velevati dati; »oitberäBelt, poklicati, vzeti, jemati iz tega sveta. Sffcforberuitg, bie, tirjanje, iztirjanje, poklic. SlflfOtnt, bie, opodoba, zlika, kalup. Štflforntcu, v. a., opodobiti, opodobovati; baž SMokell attž einem toeidjen Körper, po- Sififüttctt. 9 dobo zdelati, zdelo vati; ten «Sdjulj »om Seijielt, sneti, snemati čevelj s kopita; f. 3t66i(bCtt. 2(6{orfcfieu, unb Sfflfragcn, v. «., sprašati, spraševati, izba-rati izpitati itt @t. SffifrCffCtt, v.a., odžreti, odžirati, odglo-dati, odglodovati, odgristi, odgrizati; (»on Sögeln), pozobati, zobati; ruitb feritni j. 33. benSJaum, objesti, objedati, oglodati, glodati, ogristi, obrebati, rebati drevo; ftd) abfreffelt, preobjesti, preobjedati se; bie Slfltter »om Saume, odjesti, odjedati listje; ber ©ranim frifit if>n ab, skernöbe se uje-dati, togote usihati, tarnati. Sl&freffer, f. gtcffcr. SlflfttCtCH, t'- n., odmerzniti, zmerzniti, zmerzovati; feljr frieren, bnrcfyftieten, zmer-zovati, prezebati, prezebovati, premreti, premirati; bent Saume ijl eilt ©ipfel abge--froreit, drevesu je en verh odzebel; bie 9tibienflc leijlett, odrobotati, opraviti, opravljati tlako, ro-boto, biti na tlaki, tlako delati; burd) grotynbieitfie entgelten, s tlako izslužiti, iz-služevati, plačati, plačevati. l'(l)fCiil)|tii(f Ctt, v. a., odzajterkovati, pozaj-terkovati; eigentlich odkositi (auf bent Can= be, in beu ©täbleit toirb aber biefež Seitoort getočljiilid) für „mittagmafjlen" gebraucht). 2lfifudjtetlt, V. «., ošeškati, oklepati. Šlfifiigeit, v.a., bei beit ©lafent, oškerbljati, škerbljati; bei ben Xifdilent spahniti, spa-hovati. Slfcfiiljlcn, v. a., bttr^ baž ®efü^l t»a§nte^ men, očutiti, ošlatati, ošlatovati, otipati, otipovati. MÖfltiir, bie, odpeljava, odvožnja, odvoz, Stbfn^r ber ©elber, odprava, izročitev, od-rajtanje denarjev. SlbfiiljrCl!, v. a., odpeljati, odpeljevati, proč peljati, proč voziti; iitč ©efängitif, peljati, gnati, goniti; bet Äratlfe füf)rt ab, bolnika goni; mit Slrjeneimitteln, sčistiti, čistiti, omečiti, mečiti; einem bie Äunben, kupce, odjemnike odverniti, odvračati, prevzeti unb vzeti, jemati; eine Slbgabe abführen, opraviti, opravljati, plačati, plačevati, od-rajtati, odrajtovati davek; eilte ©d^ltlb, splačati, plačati, splačevati; beli ®ratit, zvleči, vleči; einen »om rec|teit Sffieg ab= führen, zavoditi, zapeljati, zapeljevati; ben $rocefi abführen (teeiterfülireit), nadaljevati, Cimp(beettbeit), dognati, zdelati pravdo; jltm 3)!ilitär abführen, dati, oddati, oddajati v vojake, v vojaščino ob. vojašino; abfüljrettb, mečiven, čistiven. 2t6fii^ruttgžmtftel, ba«, čistilo, mečflo, gem. dristilo. Stžfiillcn, v. a., fcltvcf) @č)čpfen, odvzeti, odjemati, zajeti, zajemati, sčrepati, čre-pati; bltr^ ©iefen, odliti, odlivati, odto- 10 Si&futtfieit. Sßigeieit. čiti, odtakati; (abfoflen), ožrebiti se, žre-biti. 2lbfurd)Clt, v. a., razorati, zorati, orati na razore, na brazde; tem 9}ad)bar, odorati, odoravati. 2J6 fiitterll, v. a., fatt filttcrn', napičati, na-kermiti, napasti (živino), položiti živini; ta« guttevu beeubeit, poklasti, oklasti; ba« gutter gegen bit 9Jad)t gefcett, ba« le^te gut--tcr, na noč poklasti, klasti, položiti. 516(1 (16C, Me, oddanje, oddajanje, oddaja; ente« žoriefe«, izročba, izročitev; Steiier; 9(bgabe, davek, davščina, davšina, aitct) da-nja, dača; »on ©ereitten, lazina; »o» SBaf= berit, gojzdnina, dervina; »om SSeittc, kal-nica, dae, dacija; £ei Sritcfeit ($rucfen= mautt;), mostnina; bei llcberfithrcn (Ueber; fttljtSloljn), brodnina, tt. f. t». tttittelft ber (Snbltttg nina obet aud) ščina, šina; id) btit mit Jlbgabeti befcf}t»ert, z davki sini obložen. 216p6ellt, v. a., vzeti, jemati z vilicami, ob. na vilice. 2l6gfl6eitftCt, adj., davščin, davšin prost. 2lbgnbŽ0rt, ber, oddajišče, oddajiše. 2(bflabS]poftttittt, 2l6ga6čantt, ba«, odda- javna, zročevavna poštnija. 2l6gttffClt, v. a., etttem ettoa«, sprežati, prežim; eitiett abgaffett, obzijati. 2l6gii6rCH, v- «., povreti, vreti. 216 pit g, ber, »oit cineni Črte, bet $oft,be« t, upadek, zguba. pogrešek; bei (Srjen an« retltent 9J!eta((, (Salo, ugorek, upadek, od-letek. 216 g O tt g Ž j C tt g It i š, ba«, odhodno spričevalo, odhodnica. 2(6pHflCllt, v. «., odpeljati, odpeljevati na povodcu. 2l6pitgtgr adj.) manjkljiv, pomanjkljiv; ab--gattgige 3vaare, blago, ki se lahko speča. 2l6gintgltltg, ber, negodnik. 2lbgiifd)Ctt, t". speniti se, nehati peniti se, šumeti. 2lögöttfelit, v. «•> einem etwa« abgaufetn, iz koga kaj izslepariti, izmamiti. 2l6punmt, v. a., oplajšuriti, izciganiti, ociganiti, opehtati, oejaziti, ocjahtati koga za kaj. 2(6gc6ctt, f. a., dati, oddati, oddajati, zrn-čiti, zročevati; ein ßeugnif, spričati, spri-čevati, spričevanje dati, dajati; eilte 9(eu= ftruitg, svoje menjenje izreči, izrekovati; bas werbe icf> t£im abgeben, to mu bom verni] ; v. r., ft$ mit Semanbeit abgeben, pečati, pajdašiti, družiti se s kom; mit ettoa«, podati, podajati se na kaj. ukvarjati, pečati se s čim; ein ©etrerbe ufto. treiben, ilt einem Sltnte flehen, ettra« fein, f. Stin;ftd) ju ettoaž gebrauten laffeit, služiti za —, biti za —; eilten jinedit abgeben, biti, služiti za hlapca, hlapčevati; eine SDiagb abs geben, biti, služiti za deklo, deklovati; jte geben gute ©otbatcu ab, iz njih se dobri vojaki dobivajo; ež toirb Schläge ab; gebeil, tu bo šiba pela. 2l6gc6tr, ber, oddajnik, oddajavec, zroči-vec, zročej. 21 b g t6 ran It t, part. pogorel; abgebrannte« Jpau«, pogorela hiša; »ou ber @onne, ogo-rel, ožgan, opaljen; ber Slbgebramtte, po-gorelec, pogoreli. 2tbgcbrod)cn6eit, bie, in einet iRcbe fort-gefegte (S (ilffe, premolkovanje, premolk. 2lbgci)iirtct, adj., terden, uterjen, vsiga navajen. 216ge6en, f. n., »on einem Črte, oditi, odhajati; bie Seilte fangen fdjon ait abzugeben, ljudje že odhajajo; jemattb abgeben taffen, poslati, pošiljati, zagnati, odpraviti, odpravljati; »om üerte abgeben, od svojih besed odstopiti, odstopati, odjenjati, odjenjevati. aitcfy odskočiti, odskakovati, iti, hoditi; bie «Strafe ge^t ab, cesta gre na stran, se loči; feine Sßaareu geben gut ab, blago mu gre spod rok, kupčija se mu dobro vede ; feine Sß-aareit gefeit reijjeub ab, razpote-gujejo blago, pulijo, tergajo se. vlak je za blago; »on einer s4.!artfiei abgeben, odstopiti, odstopati; »oit bet SReimtitg abgeben, misel prevreči, prevračati, drugači misliti, druge misli biti, skujati se, prepreči, spre-misliti, spremišljati se; einem Kaufmann ab* geben, zapustiti, zapuščati ob. zapušati kupca; »oit einent 9lmte, službo pustiti: mit Sobe abgeben, beim Sieb, pasti, padati; konec vzeti, konec jemati, cerkniti, cer-kati, poginiti, giniti; počepati; »on ®ieuj fdjeit, umreti, umirati, mreti, iz tega sveta iti, preseliti, preseljevati se v večnost, abgefonbert Werben, priti, iti od —; e<5 ilt ifje eilt Jiinb abgegangen, negodno je znosila, porodila, je imela splav; f. 2lbgdng= ling; fehlen, zmanjkati, zmanjkovati, na malo iti, hoditi, pogrešiti, pogrešati; ež get)t mir am Selbe ab, denarjev mi manjka, zmanjkuje; ež gebt ifmt uitbt« ab, vsiga Slbgetgeit. ima zadosti; et lägt iljnt uidjt« abgeben, nič mu nc odreče, nič mu ne krati; ba« gtner abgeben laffeit, pustiti, puščati ob. pušati, da pogori, da ogenj ugasne, da se pogasi, da ogenj pomre; bie @ad)e ift gut abgegait= gen, dobro se je sešlo, obneslo; bte @ad)e gebt gut ab, reč se dobro vede, obnaša; r. a., bie ©djltlje abgeben, čevlje obnositi, prehodili, shoditi, razdreti, dreti, «brusiti, razhoditi; toeitn bte Stiefel jit eng ftitb, um fte Weiter jit ntacfyeit, obhoditi; eilten 28eg abgeben, pot uhoditi, ugladiti, obhoditi; v. r., ftd) abgeben, b. i. jid) ermtiben, na-hoditi, uhoditi, shoditi se, upehati se. Slbgeigen, f. 9lbficbeln. 3lbgei$etn, a., einem bie Saut, odbiti, odbijati (z bičem) kožo. 'JI Ü H C15 CII, v. a., iz skoposti komu kaj od- tergati, utergati. 216gclellt, adj., ait, star, prestar, postaran, moter; eilt abgelebter Sieitfd), itad; Jam., krečej; abgelebte Äleibermobe, zastarana noša; f. Sltllcticil, 3lbgclcgcil, adj; entfernt, odležin, oddaljen; unbequem gelegen, preveč v stran, v strani, prevstranski, odročin, v zahod biti, int gaffe abgelegener Sffieilt, staro, uležano vino; abgelegene« £5b|t, umedeno, omlajeno, medno sadje; abgelegene« Xttdj, preležano, sednato sukno; adv. v strani. Slbflctegcnljcit, bie, odležnost, odročnost, prevstranost. 2t I» g c 1 c i b t, adj., f. Sterben. Slbfientflltct, adj; trud in, shojen, zdelan. 3lbgcncigt, adj; ne dober, ne naklonjen, zöpern, nasprot; et iji tl)ttt abgeneigt, mu ne gre na roko, ga ne more (terpeti), mu ni naklonjen, nagnjen; wir ftnb eiliaitbet tlidft abgeneigt, smo si zelo v konce; id) todre tttcEit abgeneigt, ne bil bi zoper to, temu nasproti. 3lbgeneigtt)eit, f. Slbnetgiing. 3l6gcniitjt, adj., odergnjen, oguljen, zlizan, zrabljen, obnošen. 316gCOriUtCte, ber, poslanec, poslanik, poročnik, sporočnik, sel, odbranee; 9lt)0C= Brönefe, bie, poslana, poslanka, sporoč-nica; Slbgeorbnete ait Semaitb fč)i(feil, može poslati, pošiljati do koga. 3lbgcrfictt, v. a., ustrojiti, strojiti. Slbgcrebetcr 9)inftClt, adv. kakor sva se pogovorila, kakor sva si dala besedo, kakor je bila beseda med nama (nami), po dogovoru, po besedi. Sttigeridjtet, adj; zučen, učen, zurjen, navajen. Slbgcritten, adj., zjezdarjen. ftigcfngt, adj., abgejagter geillb, naglaven, očiten 'sovražnik; er ijl mein abgejagter geittb, me čerli kot kačo, kot gada, v žlici vode bi me utopil, do kervi me čerti. 3lbgcfiutbtcr, f. 3lbgci>rbiteic. SlbgefAaffte, ber, odpravljenec. 3lbgcjd)icbcit, adj., ločen, odločen; adv., samoten; abgefcf)iebelte ©eelett, duše rajneih, mertvih, umerlih. 3lbgcfd)iebenljcit, bie, odločenost, samota. Slbglciten. 11 9lfigCfd)lafletti)Cit, bie, otožnost, klaver-nost, mertvost, pobitost; ber ®ltebmafiett, stan. v kterem udje odpovedujejo, upadajo. 9lbgefd)tiffen, adj; obrušen, uglajen; ab* gcfdjliffette ©itten, omikane šege, navade. 3lbgejd)lltnttt, adj., neslan, plevek, rahak, pust, siten, neječen, neokusen; aitd; fig-ein abgefdjmactter iiieilfd), neslanec, pust-njak, silnež, pustež; 9lbgciri)ntarfte, eilte, ncslanka, pusta, sitna, sitnica. 9t6gefdjntacttljcit, bie, neslanost, sitnost, puščoba, pušoba; eilte abgefdjmacite @ad)e, neslanarija, sitnoba. 9tbgcfcl)cit, par t. ba»01t, ne glede na to, brez tega. 3tbgcfcltcn, ftd), r., oddružiti, oddruže-vati se. Slbgcfonbcrt, f. 9lbgcjd)icbeit. Slbgcfjinuiitlicit, f. 9lbncid)Iiigcitl)eit. Slbgetrngen, f. Slbtragcii. Slbgciirtijciltc, ber, obsojenec, obsojeni. Slb'gciuübrcn, (mont.) f. 3lbfdircibcit. 916gewinnen, v- a., dobiti, dobivati, kaj od —, iz koga; belt Sorjttg, prednost, pre-dobiti, predobivati, prekositi; int Stiele, obigrati, obigravati koga, perigrati, per-igravati kaj pri kom; eitteut belt ®ovfpnutg abgefeimten, preteči, prestreči koga; beut fteiitbe eilte @d)lacljt, zmagati v bitvi; einer (Sadje ©efdjmact abgefeimten, najti veselje v kaki reči. 31 b g C ti) Öl) 11 en, f. a., odvaditi, odvajati; fid) etwa«, odvaditi se česa; f. GitttDÖl)lieit. 3lbgctl)0t)ltung, bie, odvada, odvaja. 9tbgC3Ct)rt, adj., medel, shiran, slok, mer-šav; er ift galij abgeseilt, ga je sama kost in koža; ber 2t6ßCSCljrtC, liiravec. 3lligejogcnl)eit, bie, f. 9lbgcfd)iebenl)eit. 9lbgieffeit, v- a., odliti, odlivati, odlijati, odtočiti, odtakati, • odcediti, odcejati, ill ©typ«, ic. liti, uliti, ulijati, zliti, zlljati, ob. zlivati. Slbgicftcr, ber, zlijavec, ulijač. 9lbgtefung, bie, odliv, odlivanje, zlivanje. Slbgipfeln, v. a.,verliovc posekati, pose-kovati, odlomiti, odlamljati, odtergati, od-tergovati, odrezati, odrezovati. Stbgittcrn, v. a., omrežiti, premrežiti, pre- liircževati, z mrežo odločiti, odločevati. Slbgtaitj, ber, odsvit, odlesk, odsij; fig. podoba. 9lbglflttCIt, r- polikati, zlikati, olikati, likati, ogladiti, zgladiti, zglajati, ugladiti, gladiti. Slbgletdjen, v. «., zravnati, poravnati, poravnavati, ravniti; iit €tedjltung«fad)eitf Sdjuls beli llttb gorbenttig, poravnati, poravnavati, obotati, pobotati, botati; serb. prebiti jedno za drugo. 9lbgteiten, n., derkniti, spoderkniti, spo-dersniti, dersniti, dersati, spolzniti, polz-niti, polzeti, spodleteti, spodlctovati, zderčati, zderčevati; id) gleite ab, polzi mi, spodleti, spodletuje mi, zderči, zderčuje mi, spo-dersne, spodersa mi; »om rediteil Sffieg, 12 Slfrglintmea. zaiti, zahajati, odstopiti, odstopati od prave poti. SlbglftttMett, ». n., stleti, potleti, tleti, do-tleti; aitd) potaliti, staliti, taliti. Slbglitfdieit, f. 2l6gleiieit. 2tbgiiil)en, ». a., razbeliti, zbcliti, beliti, bett SBein, zavreti, vreti vino. Stögott, bet, malik, krivi bog; 2lbgÖttin, bie, boginja, »nalikinja; bež Slbgottež, ma-likov; ten Slbgöttern eigen, malikovavski, malikovski. Slbgöttcrcr, ber, malikovavec; 2lbgötteritt, bte, malikovavka. Slißöttcrct, bte, malikovanje, malikovav-stvo; Slbgčtterei treiben, malikovati, krive bogove moliti. 2i t) H 0111 f tf|, <"U; malikovavski. 2lbgottfd)lnitge, f. SKtefenfdjlaitgc. 2ibgrabcn, ». a., einen 33erg abgraben, goro odkopati, odkopavati ob. odkopovati; mit eitlem ©raben fcflliejjen, zagrebsti, zagre-bati ob. zakopati, zakopavati; etnen 3Beg, prekopati, prekopavati pot; baž geltet trn Sffiaibe, ogenj prekopati, prekopavati; eilten gitlfj, potoku prekopati, prekopavati, odpeljati, odpeljevati vodo. Slbgrafiltttg, bie, odkop, prekop, odkopo- vanje, prekopovanje. Stfigrümen, ftd), v. r., snesti, jesti, ujedati se, gnati si k sercu; (od) žalosti tleti, sahneti, giniti. 2l6gtänjClt, v. «., omejiti, mejiti, mejnike postaviti, postavljati, staviti. Stbgrofcn, ». «., baž ©ras abfreffett obet abfreffett ntadjeit, popasti, popašati, popa-sovati, pomuliti, muliti; abmäßen, pokositi obet poseči, kositi obet seči. Sttbgrcifeit, ». «., turcii Abgreifen abnitgett, ogladiti, gladiti, ošlatati, obšlatati, šlatati, otipati; etttiia ranile«, oguliti, guliti, oderg-niti, odergovati. 2l6grilttb, ber, brezdno, brezno, brezen; eine Xtefe, beten ©rltitb ftefitbar tfi, prepad, globo-čina; eine Stefe übetf;aitt>t, globočina, globina; ettte f^etbenbe (šntfentung, prepad; am fflait--be beč Slbgmnbež, na prepadu. 2lbgriinbeit, ». «., füt ergrünben, doseči, dosegati do dna; bei beit Xifcf)(ent, žleb izskubljati, žleb zdelati, delati, izdolbsti. Slfigittfcit, v. a., eittem ettoaž, spaziti, opaziti, opazovati, izprežati kaj pri kom; ftcf) abgitifeti, v. r., nalukati se. Slögttttft, bie, neprivoščinost, neprivošnost, nenaklonjenost; f. äftiftgunft. Slfigiinfttg, adj., nenaklonjen, nevošljiv, zavidin. 2ifigiirgcllt, ». a., zaklati, klati, vrat odrezati, odrezovati, rezati; beti ©djleint af= gurgeln, izgergrati, gergrati, gergati; baž ©ttrgeln »oiienben, dogergrati. Stbgiirten, v. a ., odpasati, odpasovati, raz- I pasati, razpasovati; bent $ferbe ben Sattel abgitrten, razsedlati, razsedlovati konja. 2(&gitff, bet, odlitje, odlivanje; ta« Slbge* goffette, odcedek, ulitek, odliv, pocejki pl.; Sífiíanbeíti. ettieé ©tibe«, zlitje, ulitje; baé 33tlb fetbft, zlitek, ulitek, odlivek; Sofiectl», zlitina. Slbgiiten, ». «., »ermíttelft eineá $ettatï)S* gttteS, oddeliti, oddeljevati, deliti koga. îlbljaaren, P. n., ogoliti se, goliti se, pustiti, puščati, pušati dlako; »on ÜRenfcfyen, lasje mi padajo, plešim; bei ben 8o£)gát¿ beril, v. a., ogoliti, goliti, aud) oguliti, guliti. 2íbí)itíeit, v. a., dobiti del; beit £itt abfjaben, gologlav, razoglav, odkrit biti. 2íbf)OtíCtt, v. a., odsekati, odsekovati, usekati , odklestiti, odklestovati, klestiti. SlbbubCtlt, v. a., eittcnt ettoaá, spuliti, puliti iz koga kaj, s prepiram kaj dobiti, dobivati. Slbljagein, ». n., ti £>at abgeljagelt, toča je nehala, jenjala; bte ffllâtter ftttb abgefja* geit, toča je otolkla, odbila listje. Slbbflftcn, »■ "•> odpeti, odpenjati. siíbiiífclit, f. Slbliitftcn. ». a. , ograditi, ograjati, graditi, zagraditi, zagrajati, oplotiti, zagajiti. 2ibï)ligcnt, »• n., posušiti se, shujšati. 21 bi) OIC11, »• a-, sneti, snemati; »ernritteifl beá §afen« »ott bent ©rntibe etneë 9îad)bant, odkopati, prikopati, prikopavati ; §eu, s ključem odpuliti, puliti seno. 2lbl)fllf ÍCtlt, f. a., razujzdati, razujzdova-ti; itadj» Murko aucf) razoglaviti, raz-oglavljati. t) l) (t 11C It, ». n., odmevati se. 2lbljnlfcit, »• a-, vrat odrezati, odrezovati; beit .§ltnb abfialfett, odkleniti, odklepati, sneti, snemati psetu grebenieo, gradanieo; f. 2lbgitrgelit. 2tbl)flltctt, »• a-, in ber ©ntfernung, proč deržati, ne pripustiti, ne pripuščati, pri-pušati; ben Seinb, odverniti, odvračati, varovati koga v kaj; Çtnbent, odverniti, odvračati, uderžati, uderževati, zaverniti, zavračati, zaderžati, zaderževati koga, ubraniti , braniti komu kaj, ovreti, ovirati koga; et lâjït ftd) bttti| ni(^tž ab^alten, nič ga ne ovre, ne ovira, ne uderži, za nič ne mara; eine getet abfialtett, praznik obhajati; ijšritfimg, îagfaÇtmg, imeti skušnjo, poskušnjo, pravdni dan; baž Staillrerfit ilbet Sentanb, soditi koga po nagli sodbi. 2tbl)attung, bte, tit ben obtgettSSebeutungeit, odvračanje, odvernitev, uderževanje, pri-derževanje, zaderževanje, odvračba, ovira. 2ibljiimmcnt, v. a., odkovati. 2tbl)ftnbeln, ». a., (untet^anbetn), pogajati se; etn ^laná »oit eiitent, hišo kupiti, kupovati; ettoaS Sont SPretfe, kup, ceno odbiti, odbijati; na kupu, ceni zbiti, zbijati, nad) Murko odteržiti; beit grteben, pomirovati se, mir delati, za mir se pogajati; bie SBeríafíenfdjaft, obravnati, obravnavati, raz-praviti, razpravljati zapuščino, nad) blago razdeliti, deliti; in ben 9ted)ten ttber^au^t, razsoditi, razsojevati, soditi; etlten ®egen= flattb fd)rift(tcf) ab^anbeln, pisati od česa (o čem), razložiti kaj; ntttnbli^ abf)anbeltt, govoriti od —, meniti se od —. 9I6fianbcn. 9l6|anbCil, fein, lic biti (tukaj),ne biti pri roci; 9lbf)anben fomnten, zgubiti, zgubljati se, zginiti, aucf) doiti. Slflljltnblung, bie, eines Vertrages, pogajanje zastran —; f(htiftli?djein, v. a., omikati, mikati. Stt)hcftcit, v. a., odpeti, odpenjati. 9l6t)eilCtt, v. a., ozdraviti, zdraviti, sceliti, celiti, gajiti; v. n., sceliti se, ozdraveti. 9t6hetfd)Clt, v. a., iztirjati, tirjati, iskati. 911)hClfCtt, v. a., herab, pomoči, pomagati doli; abhelfen einer Sache, pomagati, nach Murko atteh odpomoči, odpomagati v čem, v okom priti čemu; s poti spraviti, spravljati, odverniti, qdvracati kaj; jemanbett abhelfen, nad) Murko ventati komu; bem läßt jt, ber, ostanki, zjedi; (bet Äartett) po-snem, prevzdig; int J-8ergt»efeit, etwa od-delik. 21 b ti u lic it, f. 2lbljocfctt. 2lbt|Ufett, v. a., razkovati, zbositi; v. r., ftdj, zbositi se, kopito zgubiti. 2lbl)iit)Cltt, f- a., grič odkopati, odkopo-vati, posneti. 2tbt)iitfC, bie, pomoč, pripomoč, yentanje. 2i 6 pile It, v. a., razgerniti, razgrinjati, od-gerniti, odgrinjati. 2lbt)iilfen, v. a., odluščiti, odlušiti, zluščiti, zlušiti, luščiti, lušiti, zluskati, luskati; 9tnjfe, orobkati, zrobkati, robkati. 21 b 1) lt It [1C t It, v. a., sestradati, sestradovati j ftdj — , v. r., prestradati se, izstradati sej aitd) stradati, zgladati, zgladovati se, zla-kotiti se; abgehungert, sestradan. 2tbl)ti}>feit, v- ti., odskakljati. 2ibl)ltrcit, ftcf), v.r., izkurbati, izkurbovati se. 2lbljltfdjClt, v. n., smukniti (kam, proč.) 2lbft)jftClt, r. a., odkašljati, skašljati, skaš-ljevati; ftdj, r. r., skašljati, skašljevati se. Slbljiitljett, v. a., opasti, popasti, popašati. 216 i lt) t, ber, kanja. 2lcbitfyt, adj., narobe, obert, napak, opak, opačin, napačin; äbicfjte Seite nad) V., oberto lice; serb. naličje. Ab instantia 3emanb eittlaffeit, spustiti koga zavolj pomanjkanja dokazov. Ab intestato, brez zadnje volje; — Srbe, postavni dedič. 2tt> tiren, v. n., zaiti, zahajati, zgrešiti, zgrešati (pot), zagaziti, zabresti, zabloditi. 21 b i r tU lt g, bie, zaid, zgrešenje; b. t. 3rrtl)lint, zablodcnje , zabloda. 21 bi t uri C lit, ber, odhodnik. 2tbjagcn, v. a ., odpoditi, odpeljati, odgnati, odganjati, oddegati, odbiti, odbijati; eilt iJSferb, razjezditi, razježati, pregnati; ntit ©etoalt tiel)nieit, izpuliti, puliti, izdreti.iz-dirati, prevzeti, odvzeti, jemati komu kaj; v. n., bie 3agb befthliepeit, postreliti, dogo-niti, doloviti; f. r., jtd) abjagen, naloviti se, naletati se. 21D jt)d)Ctt, f- a., razkleniti, razklepati, raz-preči, razpregati, izpreci, izpregati, jarm sneti, snemati. Stbiubetu, ftd;, r. r.. navriskati se. 2tbiubicircn, f. 2lburtt)ctlCH. 2lbjuvtrcn, f. 2(bid;fflörcu. 2tbfalbCU, v. ji., (»on jtitlien), oteliti se, izteliti se, teliti, a ud) obraviti se; gemein. (krava) je storila; eine ilut), tweldk abge--talbet Ijat (nad) V.), iztelna krava. 2tbfdlteil, f. a., ohladiti, shladiti, hladiti. 2tbfämntcn, v. a.,mit bemjiamme, sčesati, česati; eilt »eitig abfäntmen, počesati, (nad) Murko and)) poščetiti; bie SBofle, prečesati, sčesati, česati. 9lbiflllt))feit, v.u., v boju vzeti, jemati, zbo-jevati. 2lbffllttClt, v. «„posneti, posnemati robove, ogle; eilten Beug, ostrici, striči, ostrigati. 2tbf01tJCln, v. «., oklicati, oklicavati; einen äkrtteia geben, ošteti, oštevati, okregati, kregati, skarati, karati. 2tbtaii)ClI, v. «..abbauen, odsekati, odse-kovati, spodrezati, spodrezovati; bie 33äume, veršiče odsekati, odsekovati, obsekati,ob-sekovati, oklestiti, klestiti; bell galten, odkriti, odkrivati sokola. Sibfurgett, v. a., odskopariti, pritergati, pritergovati komu. 2t6flirtCU, v. a., skrivaj kaj usnovati, na-snovati, snovati, napresti, skrivaj kaj dogovoriti. 2(b!fluf, ber, bie Jšattbliing bež Slbfaitfena, kup, kupljenje. 2lbfttltf Ctt, v. «., kupiti, aud) ukupiti, kupovati od koga; bet Srnbet b«t beni SJiacbbat einen §ut abgekauft, brat je kupil klobuk od soseda; eilte Strafe, odkupiti, odkupovati se od —. 916 f nit f c r, ber, kupec. 2lbfflllflid), adj., odkupljiv, na prodaj; ab fiutfiid) erhalten, kupiti. 2lb!aufltng, bie, kup. odkupljenje. odkup. 2lbfcl)lcn, v. a., odrezati, prerezati, prere-zovati gerlo, zaklati, klati. 2lblcl)tcit, v. a., odverniti, odvračati, od-vračevati; bett Staub, odmčsti, odmetati prah, pomesti, pometati; etttaž ©elieljeite«, verniti, poverniti, vračati u. vračevati; ftd) flbfCl)Wlt, v. r., proč se oberniti, obračati; r. ti. (mont.J, delo pustiti, puščati. 2tbfcl)ndjt, baž, smeti fplur.J. 2lbfcbr(^ttn, ber, ru^rski odhodni list. 216ftilClt, r. a., b. t. toegfeilen, z za-gojzdo, s klinam odcepiti, razcepiti, raz-cepljcvati; bai Äeilett »ollenben, zagojzditi. 2(btcltctlt, sprešati, prešati, stlačiti, tlačiti, izžmeti, izžemati, iztisniti, iztiskati. SBir b«beit abgeleltert, smo doprešali, smo dotlačili. 2lbfettctu, v. «., bei bell Strumpfairferit, bie ÜKafd;eit bet beut Slbnelimeu mit ber Äet-telitabel gehörig befejiigeit, prizanjkati, pri-zanjkovati. 2tbf ettctt, v. a., odvezati, odvezovati, djati, devati iz verig. 2(6!cutcn, v. a., odbiti, odbijati (skijcam). 2lbftnimcit, v. a., bie .Stimme eiltet ®aube , abfcfyncibeit, porezati, porezovati otor. 2tbIttJflCU, v. omahniti, omahovati, zver-niti, zvračati se, kinkniti, kinkati, ople-sti, opletati, prevaliti se; v. a., bie geber, pričeliti, pričelavati pero. SlbfttjCln, v, a., ošegetati, ošegečkati koga. Si&fiaffejt. SlbfiaffCIt, f. »., režati, zevati. Jlbflttftem, f. «., nad; .Klaftern jufammeit-legeit, zložiti, zlagati na sežnje; ttacfy Älaf; trm au^ntcffen, z me riti, meriti na sežnje. Slbflang, f. aKifflanß. Vlbfiat)}) Clt, v. a., teil Xifd), mizo razprostreti, razprostirali. Slbflä'reit, v. sčistiti, učistiti; v.r., »cm ®etter, ujasniti, zjasniti, jasniti se; ter äöeiit fyat ftd) abgefliirt, vino se je ubrisalo. illbflflriutflžmittel, bas, čistilo, sčiščalo. XU 6110 f 1C H, u. a., razrediti, razredovati, raz-verstiti, verstiti. Slbflatfd), ber, odtisek. ilbflatfd)Clt, v. a., odtisniti, odtiskati. SUflflltbett, v. a., obrati, obirati, oglodati, glodati; eilte Xraube, nad} Jarn. aud> open-klati grozd. 3lbflctffcit, v. a., sčcekati, načečkati, čeč-kati. Slbflcibtlt, sleči, slačiti, razpraviti, razpravljati; ¿Jimnter, pregraditi, pregra-jati, predeliti, predeljevati. ilbflctbuiig, bie, slečenje, slačenje; eine« Sintmev«, predel, pregraja; taš abgelegte ftleit, sleka. SibtlCmiltCH,v.a., odščipniti, odšipniti, odšče-niti. odšeniti, odščipati, odškerniti. Slbflcttcrit, v. ti., »cm Saume, splezati, plezati z drevesa. SibflUtgcllt, r. a., odbrenkati, zbrenkati, odskripati. iibflOflfttl, c. a., otepsti, otepati, opreklati. preklali. sklatiti, klatiti (5. (Sicbelit nbgl. »0111 Samite), bie ISier, stepsti, raztepsti, raztepati jajca; einen berb abflopfen, ošc-škati, oklestili, otleči koga, omlatiti, pre-tepsti. Jlbflfl^fcr, ber, otepač. SibflDjpfttcrljCUB, baž, otepavnik. 5lbflÖt$CU, v. a-, eilten Älc^, folceit bie bet beni Sibyllen gemalte Äerbe gef)et,! bamit ber Sled gerabc werbe, prisekati, prisc-kovati, pričeliti, prirobiti. 3t.bfnnbbcrn, v. «., einen Äncdjen, obrati, obirati, oglodati, glodati. Slbflialleit, v. a., eine gliltte, sprožiti, spro-ževati; v. it., počiti, pokati. Sibfllflljpcn, !?. zdrobili, drobiti; einem ®tt»až attuappeu, utergati, pritergati, ter-gati. Slbfnatterit, Stbfniftcrn, v. «., odpokljati, pokljati. Slbfnauieltt, v. a.. oglodali, glodati. Slblnaujern, f. Ibfargett. sJtl)!neipeiI, v. «., odščipniti, odšipniti, od-ščipovati, odščeniti, odšeniti. Stbfnirfcn, v. «., »on Saunten, odlomili, odlamati, odlamljati; »Clt ißffanjeit, odpuk-niti, odpukati, utergati, tergati; baž llid, ulomiti, zlomiti, lomiti vrat. SlbflliCCH, a., bie £ofeit, preklečati. SibtnolJtcn, V. a., odpeti, odpenjati, nad; Murko aitd) odgumbati, odgumbovati. ittblniivfcn, t'. a., sneti, snemati, odvoz-lati, razvozlati, odvezali, odvezovati, 9ibfiimntcrit. 15 SibfOtfjCIt, t), a., skuhati, kuhati, and) obariti, odvariti, bariti, variti; ba« &odjeil beenben, dokuhati. Stbfommcn, v. n., oditi, odhajati, proč iti; »0111 Sßege, zajti; f. abirren; eine ®el»ofini Ijeit abfommeit laffeit, opustiti, opuščati, opušati, odpraviti, odpravljali, zatreti, zatirati navado; »on einer ©adie, na stran djati, devati kaj; i d) faillt llidit abfontmeil, ne utegnem (od dela);mitScnianbeit abfommeit , poravnati, poravnavati se s kom, pogoditi , pogajati se s kom; »on eillcnt älmte, službo zgubiti, zgubljati; lllit il)ni ift llidjt abjufcntmen, ž njim ni shajati; »om Siel; abfommeit, ob živino priti, živino zgubiti, zgubljali; am fieibe abfomnteti, shudeti, shujšati, — se, hujšati, zmcdleti, medleti, f. auäj abftammcit. abfommeit, ta«, ež bat ba»oit fein 3lbfont= mett, to ima nehati; ein gütliche« Slbfommen, poravnava, sprava, pogodba, 3tbfommenfd)aft, bie, zarod, mlajši pl. Slb 10 nun l in g, ber, mlajši, potemek, zaro-jenec. Stbfij^fCH, r. a., odsekati, sekati glavo; ob glavo djati, devati; belt Saum, verh odsekali, sekati drevesu; prisekati, prise-kovati drevo. abtOpVtl'1/ "■> odklenili, razklenili, razklepati, odvezati, odvezovati. Slbfriiftcn, f. Gntfrüften. 3lbfrantntcn, r. «., pospraviti, pospravljati, spraviti, spravljati. 9(bfriimi)cn, v. «., beti 6ut, odvihati, od- vihovati klobuk, abflauten, abfränfelll, v. n., razboleliati se, bolehati, abfrünfcit, fi(f>, v. r., razžalovati se, f. ablernten. abtragen, v. a., odstrugali, strugati, od-stergati, ostergati, stergati, and) odškra-bati, škrabati, odpraskati, praskati; od-čohati, čohati. abflaut, ba«, plevel. abflauten, v. a., oplcti, pleti, travo po-rovati, rovati, opuliti, puliti; »čllig, populiti. abfncrijcn, «., odlesti, odlaziti. abfliegen, v. a., t;erabfriegeit, doli dobiti, dobivati; zbezati. (Sr ru^t nid;t e^er, al« bis er ettoaS abfriegt, ne jenja, dokler ne skupi kaj; im Kriege entreifen, izbojevati. abftijfd)Clt, t), ti; preevreti, ocvreti, cvreti; bei ben 33ii^bnt(fent baž fietnč^l, laneno olje skuhati, kuhati, bariti. abfriilltclu, v. a., oddrobiti, odmerviti; v. «., oddrobiti, drobiti se, inerviti se. abfriimiHClt, V. a., pripogniti, pripogovati, skriviti, kriviti, zvežiti, vežiti. abfii^leit, f. «•> ohladiti, razhladiti, shla-diti, hladiti; baž (Sifen, ogasiti, gasiti, skaliti, kaliti železo; ftd) abtüfflen, v. r., ohladiti , shladiti se. abfiibtfajj, baS, kališče, kalivnica. Šlbfiiblnng, bie, ohlajenje, razhlajenje. abfiimnttrn, f. abgrämen. 16 SlMiinbtgen. 2lb!iinbtgeil, «., »on einem erfiaienen ¡Orte l)erab, oznaniti, oznanovati; eilt (Sf)(-paar, oklicati, oklicovati; in ben {Redeten, ftd) ložfageu, odpovedati, odpovedovati se, odreči, odrekati se česa. Slliiünbtgung, bie, Ättnbmacfyung, oznanilo; Slufgebot, oklic; ©ntfagung, odpoved. Slbiunft, bie, Stbjiammung, rod, rodovina, poleg, pleme, ttadj Murko attd) poko-lenje; serb. aud) koleno; »on Ijofiet Slbfunft, visociga, gosposkiga rodu; »on itieberet Slb; fünft, nizkiga, prostiga rodu; berSergleicfy, f. Wbfomntcn. Slblitpfett, v. a., veršičke porezati, porc-zovati. «bluten, f. Mlačen. Stbfürjcn, a., prikrajšati, prikrajševati, krajšati; attd) pokrajšati, okrajšati, ob-krajševati; ukratiti, kratiti, part. kračen; einem bett 8ofjn, ukrotiti, kratiti, utergati, tergati; bett äßeg abfitrjeit, iti, hoditi na bližnjico; meine Xage ftttb abgefitrjt, uadj Dalm., moji dnevi so obkračeni. 3lb{Ürjltttß, bie, prikrajšanje, kračenje, u-kračenje, krajšanje, skračenje, uterganje; eine abgefürjte @ad)e, nad) V. kratva, kra-tovica, kratica, okrajšck. St6fiitJUltflŽjeidjCltf baž, skrajšaj. Slbiiiffcn, V. a., etttettt bie Satane, od-kušniti, odkuševati; poljubiti, poljubovati, okuševati koga, opoljubkati; ji d) abfüffen, v. r., nakuševati se. SI ll 1 it ti) CII, ftd), v. r., nasmejati se; »erad)fc Itd) nakrohotati se, narohljati se. 2lblabeit, i>. a., zložiti, zlagati, skladati; nur jum Xt^eit, einen Xfjeil ber Saft, odložiti, odlagati; bei ©aumpferben, odtovoriti, raztovoriti, raztovarati, raztovarjati; »om iRücfelt, odpertati, razpertati, razpertovati, zdeti, zdevati. Sl&Ittbei, ber, razkladavec, odtovornik, od-tovarjavec, raztovarjavec. SlblabUItg, bie, skladanje, raztovorjenje, stovarjanje. Slblabltltgžort, bet, odkladališče, odklada-liše, stovarjališče, stovarjališe. Ablage, bie, odložitev, odlaganje; ber £)rt ber Šlblage, odložišče, odložiše, odlagališče, odlagališe. Stblagcr, ba«, bet Ort bes @ittfel)tena, gostišče, gostiše, nočišče, nočiše, prenoče-vališče, prenočevališe; Stbiager tiatten, prenočiti , prenočevati, navratiti. 916lagern, ftd), v. r., razšotoriti se. Slblantnttlt, v. n., zjagnjiti se, jagnjiti se. 3lblanbcn, v. n., odriniti od suhiga, od-ladjati. Stbtang, adj., podolgat, podolgast, podolgovat. Stblangen, v. a., mit aužgefkecftcn Slrmett erlangen, doseči, dosegati; seči, segati po kaj. Slblčingen, v. a., bei ben Stmmetleuten, ab* fkuteit itt bet gehörigen Sange, prirezati, pri-rezovati, prižagati, prižagovati. St&laidjeit, v. a., pot v gojzdu začertati, začertovati. Sttfonfett. Stblflfj, bet, odpuščenje, odpušenje, odpust; bež S&afferž, spuščenje, spušenje. spuščanje, spušanje vode; bet Črt bež 3Bafferab= laffett«, iztok; Setgebung bet ©ünben, odpuščenje, odpušenje grehov; fird)li<$et 316-lafj, odpustek, aud) odpustki pl.; »ollfont; ntettet Šlblaf, popolnama odpustek; ol)ne Slblafj, neprenehama. Si6laftjal)r, baž, sveto leto, odpustno leto. 3161 a p gelb, bas, odpustnina. 3lbla$ll)0dje, bie, odpustni , sveti teden. Slblaffcn, v. «..odpustiti, odpuščati, odpu-šati; einen Seid), eitt gafš, einen Sogen, spustiti, spuščati, spušati vodo; einem 6t; loa« überladen, prepustiti, prepuščati, pre— pušati komu kaj, pustiti, puščati, pušati komu kaj; am greife, prijenjati, prijenje-vati; ein gafi ablaffen, odtočiti, odtakati vino iz soda; v. «., »ont Sčfen, b. i. auf= Ijörett ju tf;uit, pustiti, opustiti, opuščati, opušati hudo, odvaditi, odvajati se česa; er l)at »om Söfen itad)gelaffett, nehal je hudo delati; »om Sifet ablaffen, ugnati, uganjati se, unesti, unašati se; ablaffen »on bet .Rlage, popustiti, popuščati, popu-šati tožbo, odstopiti, odstopati od tožbe; et fatttt ba»on nicfyt ablaffen, ne more se tega odstaviti. Sibloftttng, bie, odpuščenje, odpušenje, spuščenje, spušenje, popuščenje, odstop. 5(6lailtngžl)efd)llt^, ber, popustni sklep. sifilattb, ber, jemavnik , šesti sklon. Slblattett, v. «., potergati, tergati late. 5161ttltSeit, v. a., obrati, obirati, osmukati, smukati listje, obtergati, obtergovati, oli-stiti, listiti. Slbluuern, v. a., einem Sttoa«, opaziti, spa-ziti, spazovati; einem einen Äitnftgrif, komu delo ukrasti, krasti; eine ®elegenl)eit ab--lauern, na priložnost prežati, priložnost izprežati, izpreževati. 9lblauf, ber, odtok, odtek; bet Seitftifi, pretek; bež 3al)re«, konec leta; nad) Slblauf bež3al)re3, ko leto preteče, mine, prejde, čez leto; ber ?lblauf bet ijßojt, odhod; mit 9lblattf einet 2Bod)e, čez en teden, za tedna, f. Verfall. Slbf UUfcn, n., »Ott eittem fič^ern Črte, steči, stekati, doli teči, tekati; baž SBaffer läuft »ont ®adjc ab, voda se s strehe, od strehe odteka, oteka se streha; eitt ©dfiff »ott @ta»»el ablaufen laffen, spustiti, spuščati, spušati ladijo v morje; b. t. }U @nbe laufen, doteči, dotekati, izteči, iztekati; bie ©pule tief ab, vreteno je poteklo, poteči, potekati; b. i. »on eittet flitfftgen ©adje, jtt Sttbe laufen, j. S. bem SBaffer, Slut ubgl., uteči, utekati; bie Seit ift abgelaufen, čas je potekel, stekel, minul, čas je prešel, pretekel; bet Sßrojefi ift abgelaufen, pravda je iztekla, stekla, se je končala, je do-gnana; »onbetUf)r, poteči, potekati, steči, stekati; baž wirb nidjt gut ablaufen, ne bo dobra; mittelfl etttež ¿atfettž ablaufen laffen, odtočiti, odtakati; eilten Stief ablaufen laf; feu, odpraviti, odpravljati; bet Stief ift ab: StMflugett. 91bierneit, 17 gelaufen, pismo je odšlo; bet 9Bed?fel ifl afigelaufen, menjica je dotekla; ficf) ablau* ,fen, «J. r., nateči, natekati se; bet 3®uf)l= jletn fjat ftcfr abgetaufen, kamen se je utekel; v. «., bte gufjfofilen ablaufeit, shoditi si podplate , nacf) V. razteči, raztekati; eiltetit bett Spreič ablattfen, preteči, pretekati stavo komu; eineitt ben Šorrang ablaufen, preteči, predobiti, predobivati komu, prehiteti koga, prestreči koga v čem; butd) Caufett erret= dteit, doteči, dotekati koga; ftcf) bie ^omet afclaufen, zbiti si roge, spametovati se. nuiaitgcn, v. «., olužiti, lužiti, sprati, spirati lug; einen ablaugeit, ozmerjati, zmerjati koga. Sllllitugncn, «., utajiti, zatajiti kaj, zanikati. nikati; etnem (Sttoaž abldugnett, odreči, odrekovati komu kaj. ililitugnung, bte, tajba, utajba, tajenje, utajenje. Slblttufdjcn, f- Slblanftn, v. a., Sentanb ben Jiobf, ušvati, uši obrati, obirati, poiskati, iskati, iztrebiti, pobiti. 3ltll(iuten, v. a., odzvoniti, odzvanjati. Slbiiiuiern, «., učistiti, čistiti; baž @rj, prati rudo; f. Sl&Hitren. 3lbltf)tn, v. n., odmreti, umreti, rnreti, doživeti. . Stbteben, baž, smert, odmertje. 2lblttfen, v. a., oblizniti , oblizati, oblizo-vati, lizati; »ollig, polizati, polizovati; l)eral)IecEen, zlizati, zlizovati, odlizati, od-lizovati. 9t6tC&crn, v. a., odreti, dreti, oguliti, gu-liti. Slfllecrtn, v. a., sprazniti, spraznovati, prazniti; ben i£ifdj, spraviti, spravljati z mize. ilblept, ber, poslanec. SlMegen, «., »on einent Ijol^eit £>rte, doli djati, deti, devati; bte .Sleibet, sleči, slačiti obleko; bie ©d)ut)e, izuti, sezuti, izu-vati čevlje; ben $Ut, klobuk odložiti, odlagati, pokladati, odkriti, odkrivati se; bie Xtauer, černo obleko sleči, slačiti, odložiti, odlagati; bie 8afi, odložiti, odlagati; ben Šdbel, odpasati, odpasovati sabljo; etn ©eftanbnif, povedati, spoznati, spoznavati kaj; bie Seidjt flbiegeit, spoved opraviti, opravljati, spovedati, spovedovati se; eiit 3eugnif , spričati, spričevati, pričati, preštev pričevati, autii svedočiti; eiit ®e* liibbe, obljubiti, obljubovati se, obljubo storiti, delati; etue iliecfjmutg, porajtati, obrajtati, obrajtovati, račun dati, dajati; Oiec^ettfcfjafi, odgovor dati, dajati; eiue s^tu= fltng, skušnjo, preskušnjo opraviti, opravljati, podvreči se skušnji; eineit @ib, priseči, prisegati, prisego storiti, delati prisego, resnico storiti, zarotiti, rotiti se, zakleti, zaklinjati se; eilte @čfyltlbigfeit, dolžnost svojo dopolniti, spolniti, spol-novati; einett ©efuct), obiskati, obiskovati koga; einett ©ruf, zročiti, zročevati pozdrav; eiit jžleib anf intntet, oblačilo zavreči, zainetati, zametovati; bte ^uiberfdjufie, igrače zapustiti, zapuščati, zapušati; id) lege bie .Rtnberfdjulje ab, očevi čevlji so meni prav, aitcfy nimam več mlečnih zob; eine ®et»oljnljeit, opustiti, opuščati, opu-šati navado, odvaditi, odvajati se česa; bie 33aumteifer, pogrubati, grubati, pokopati, pokopavati, mladike grebeničiti; bie £aut ablegen »on ©drangen, leviti se; bie abgelegte |>aut, kačji lev; bie @d)rift ab* legen, razložiti, razlagati pismenke; v. n., gebären, »on Äü^en, f. Salben; »on utt--»erfyeiratljeten SBetbent, poroditi, roditi skrivaj ; mit bem ©d^iffe ablegen, odriniti od su-higa; bie Gräfte legen i^nt ab, moči mu odpovedujejo, ga zapuščajo, zapušajo. Ableger, f. 2lbfenfer. ?tblegung, bie, polaganje, odlaganje; eittež ©ibe6, prisega; eiltet ©djulb , plačilo dolga. 91 blt^ It C It, v. a., eilt ®ret »on bet SSanb, odsloniti, odslanjati desko od stene, odmakniti, odmikati; etoaž ablehnen, ne vzeti česa; einett Slntrag n. f. f. ablehnen, odpovedati, odpovedovati se ponudbi, odverniti, odvračati ponudbo, zavreči, zametati; einen 33erbad)t, podreti, podirati sum, očistiti, sčiščati se; ©¡ntoitrfe ablehnen, ovreči, spod-biti, spodbijati ugovore; eine ®erid}tč»erfon ablehnen (»erfiorrežctien), izvreči sodnika, odkloniti, odklanjati; (ableiten), einem ®elb ablehnen, eigentlid) nnb in ©teiermarf ge= bräucfylidj, na zajem vzeti, jemati, gett)ö^n= licfy aber, vsoditi, vsojati si, na pösodo vzeti, jemati. Wbleljnung, bie, odslanjanje, odvračanje, zveržba. 2tblcl)ltung3grunb, ber, zveržin, odklo-niven vzrok. Stblc^niingžre^t, ba«, zveržna, odkloniv-na pravica, 2lbleijren, v. a., etnent ettoač, odučiti, odu-čevati, odvaditi, odvajati koga česa. 31 bleibe Ii, f. Sterben. 2lbletbett, f. 2lblcf)itcn. SlbleiljUttgČeib, ber, očistila, očiščajoča, očišujoča prisega. 2lblCtftCtl, a-, vzeti, jemati s kopita, jicfy eiltet ®erbiitblid)feit entlebigeit, dopolniti, do-polnovati dolžnost. 21 b leiten, v. a., voditi od — ober odvoditi, odvajati; Ijerabletten, spustiti, spuščati, spu-šati; Sffiaffer ableiten, napeljati, napeljevati, odverniti, odvračati; eilt äßort, izpeljati, izpeljevati besedo; idj leite mein @efdjled)t »Olt etnent ab, rod štejem od koga, izhajam iz rodu. 2iblcitcr, ber, odvodnik, odvoj. 2lblcitlllig, bie, odvod, speljava, izpeljava. 2lbleiiungž=, odvoden. 2lblcitiiitgiicanat, ber, ovijač. 2tbleilfeit, V. ff., odverniti, odvračati, nagniti, nagibati od česa; eilten Serbadjt »on (i^, odverniti, odbiti od sebe sum; v. n., oberniti, obračati se. 2lbleitfltttg, bte, odvračanje,- beč SCBageitč, odkernjenje, zakernjenje, 2lbtcri'en, v. a., einem ett»až, naučiti, učiti 18 atlefttt. se od koga; eilte Jhmft ^cimlidE», ukrasti, krasti delo. 2lblef Ctt, v. a., bie S8lütten »ont 93aititte, obrati, obirati cvetje; bie ©teine bom 9l(fer, pobrati, pobirati kamnje z njive, trebiti, otre-biti njivo; einen Sffietnberg, pobrati, obrati, obirati, otergati, otergovati vinograd; et-WaS ©efd)nebeHeS, pisanje komu pfebrati, prebirati, brati. SlilefCt, bet, bravec, bet Stauben, terga-vec, tergač, itt Itltterfrain auct) berač; 211)= lefcnit, bie, tergavka , beračica. 2lblefttttg, bie, branje. 2li|jeben, ftdj, f. 2lb6nl)lett. Slbliefcrcr, bet, zročivec, zročnik. 2lbliefcrtt, v. a., bas Oettetbe, einen ®efan-gettett, ein ®elb U. f. f., oddati, oddajati, zročiti, izročiti, zročati, zročevati, itacf) V. aucfy odročiti, odročevati. 2ll)Itefenilt0, bte, zročenjc, zročba, zro-čilo, zročevanje. ?I61icgctt, v. »., entfernt liegen, odležin biti, v strani biti, deleč, oddaljen, odročin biti; baSiJSferb Ijat ftd) bie £aare abgelegen, konj si je dlako poležal; jut ©eitüge liegen, naležati se; bet SBeill ntltg abliegen, vino se mora uležati; bas Dbjl liegt ab, zmladi, mladi sc sadje, ugodi se, zmedi, medi se sadje ; abliegen lajfetl, zmediti, mediti; v. r., jtdj abliegen, b. i., jtd) entftäften bnrd)s Siegen, prenaležati se; ftd) Wltnbliegetl, preležati se. Stblif;|> elit, v. a., odšeptati. Slbliften, v. a., einem ettoaS, ukaniti, kaniti koga, ganiti, zvoditi, speljati koga za kaj; z zvijačo pridobiti, pridobivati. 2lbl0ttcn, v. a., eittem feinen §uttb, odvabiti, odvabovati komu psa, odmamiti; baS @elb, dnarje iz koga izvabiti, vabiti, izmamiti, izpraviti , izpravljati, izpeljati, izpeljevati , opehariti koga za —; Sfjrülten. ab* lotfeit, solze izvabiti, izvabljati, do solz ganiti koga. 2lbl0ctcm, v. «., bie Srbe »on bet aBttrjel, zrahljati, rahljati zemljo okoli korenine. Slbloljnett, v. a., plačati, plačevati, splačati, poplačati, poplačevati. 21 b 10 f tfj C lt, v. a., ugasiti, pogasiti, gasiti; @ifett, ukaliti, skaliti, kaliti; WegWifd)ett, zbrisati, pobrisati, brisati, otreti, otirati. 2lbli)žbar, adj., odkupljiv, odkupen, odvez-ljiv, ločljiv. 1 2lblbfcit, t\ «.. odrešiti, odreševati, rešiti, odvezati, odvezovati; etwa« 9ht&e|(ebteS, odlepiti; turi) ein fdjtteibeitbes Süerfjettg, odrezati, obrezovati, odkröjiti, odkrojevati; bas gleifd) »Ott bett ©eilten, meso od kosti odločiti, ločiti; eine .Rattone ablöfeit, štuk, top, lombardo zazgati^~zäzigati; s štukam ustreliti, streljati; top zapaliti; etil ißfaltb ablöfeit, zastavo rešiti, reševati; beit ¿Jetj* eilt ablöfeit, odkupiti, odkupovati desetino; eilten »Ott ber Jlrbeit, namesto koga nastopiti, naštopafr;"ioga namestiti, namestova-ti; »ott bet 3Bad)e, zmenjati, zmenjevati, premenjati. premenjevati se; Šlbgelčji! pre-menj! bie Arbeiter löfen ftd) ab, verste sc Stfinttttfeit, delavci, namestovajo se, čredijo se; ftef) ablčfen 1 v. r., odločiti, ločiti se, odstopiti, odstopati; eilt gelfen löst ftd) »on beni au= beril ab, skala odleže, odlega, "odstopi, odstopa, loči se, sproži se, odvali se; ftd) burdj 9!äfe ablöfeit, odmočiti, odmakati se. SlfiToáluf), f. 2tblö«bar. 2lblöfttttg, bie, rešenje, rešitev, rešitva, odveza, ločenje, ločba, ločitev, ločitva, odstop; verstenje, zmenja, prememba; einet ÜJÍauer, odleg; teš 3el)etttS, odkup. 2lírffTltng§ = , odkupen. 2lbl0fuitgČ})ret8, ber, odkupnina, odkup-ščina, odkupšina. 2lblöfnng3bertrag, bet, odkupna pogodba. 21 b 1011) C It, r. a., od variti, odvarjati. 2lbliigen, f. ncl)mer, bet, jemavcc, odjemnik, kupec; 2limcl)ntcnn, bte, jemavka, odjem-nica; bie äöaare finbet 9Ibttefymet, blago gre spod rok, blago vede, lahko se spe-čuje; finbet Feine 9(bnef)mer, blago zastaja, ne vede; finbet »tele 91bnefmter, vlak jeza blago. 2(6neigen, V. a., odkloniti, odklanjati, od-verniti, odvračati; 9!eige abgiefiett, nagniti, nagibati sodeč; id) biti llidjt abgeneigt, ni-simzoper to; er ift t^nt abgeneigt, ne terpi ga; f. 2(6gencigt. 2(6neignngr bie, odklon, odklonjenje; bte ©ittferituitg be« ®emiitfie« »Ott einer ißerfoit, nenaklonjenost, zopernost, zamerza do koga; russ., nesklonnost. 21 Dni et en, v. a., odnetati. * 2i6ntWtlt, v. a., odserkati; f. 9}tyf)Clt. 2i6ltOmt, «rf;., nepravilen. 2lbnorntUiÜ, bte, nepravilnost. 2(6 nö t bi g en, v. citfdjen, v. «., toeg, j. eine Siume, otepsti, otepati, (z bičem) odbiti, odbijati ; Semaitbcn abpettfdjen, pretepsti, pretepati; bie pfiffe, Äafiaitien, (Sidjeln abpet-tfdjeit, oklatiti, sklatiti, klatiti, odpreklati, preklati, odtolči, odtleči. 2lbfle(jeit, v. «., f. 2i66amfen; 3emanben, nabiti, nabijati, pretolči, tolci nnb tleči koga. 2i befählen, f. a., babnrdj abfonberit, pre-koliti, okoliti, koliti, s kolmi ograditi ob. pregraditi, pregrajati. 2ibvf(inb eit, v. zarubiti. zarubljevati, rubiti; etitent feitl $ferb abpfänben, komu konja zarubiti, rubiti, za rubež (zastavo) vzeti, jemati. 2lb))fiinbung, bie, rubež, m., rubežen f., rubljenje. 2l6()fiuibltHg3gClb, ta«, rubeščina, rubež-nina. 2l6flfarten, v. a., etn ®orf, odločiti, ločiti iz fare, duhovnije. 2i6flfeifen, v. a., odžvižgati, žvižgati. iitfeit, V. a., ein Cbfi, utergati, od-tergati, tergati sadje; eilte ®an«, gos oskubsti; eilten Saunt, drevo obrati, obirati, drevo obtergati, obtergovati; Slltmett Hbgl., pukniti, odpukniti, pukati, odpukati, otergati, tergati cvetlice, rožice. 2(61) f Iii g e tt, v. a., j. S. bie 2Bur$elit, odo-rati, odoravati, odplužiti; ben fltanb be« Sider«, zaorati, zaoravati mejo; f. ilbdtfent. 2(6i)i(fcu, v. a,, odzobati, odzobavati, od-kljuniti, odkljevati; ganj ab^iden, pozobati. 2161)Ittgen, v. a., Ultb r., zmučiti, zdelati, zdelovati koga, zdelovati se, starati, mučiti, treti, tarati koga, tarati se. 2(6l)(atten, i', a., oplošnjati, plošnjati, splo-šiti, plošiti, na plosk zdelati, zdelovati; einen @tocf att ben Stiben, pričeliti, celiti. 2(6lJlättcn, v. a., zgladiti, ugladiti, gladiti. 2(6(1 (nt J en, v. odpočiti, odpokati. 2(6 j) (ä tj en, v. a., Säume int gorjtoefen, začertati, čertati, zaznamovati, znamnjati, znamenovati, zakrižati, zakriževati. 2l6(jlät51tHg, bie, začert, čertanje. 2ib()liinbetlt, v. a., oropati, opleniti. 2(b(J0d)Clt, v. a., odpahniti, odpahovati, odbiti, odbijati; iti bett §ütteith)erteil, f. 2(6« breiten; einem etoa« burdi $oc^en, ®rofteit abnehmen, žugaje koga k čemu posiliti, izžugati komu kaj. 2(6lJOianncn/ v. a., strobiti, odtrobiti, o-trobentati, trobentati. 2(6)) rüg en, v. a., vtisniti, vtiskati, vtisko- sttyttlf. Sikcifcit. 21 vati; eilte SMültje, denar skovati, nakovati, kovati. Stiljiritli, ber, odskok, odlet. Sltiralleit, v. «., odleteti, odletati, odle-tovati, odskočiti, odskakovati, odbiti, odbijati se. JllljmtllltnßSWtItiel, ber, odskočni kot, odskočni vogel, älflrebigctt, ftch, v. r., liapridigati se. JlijtcnČlt, v. a., odbutiti, butati od —, odbiti, odbijati, «iiprefdjctt, r. a., eilt spfetb, zjaliati konja. StiprCffCtt, v. a., fcitrtft ^reffen foitberu, odtisniti, odtiskovati, odtlačiti, odmečkati, sežeti, Präs., sežmem, sežemati; ein S3ud>, sprešati, prešati bukve; einem ®elb, izžu-liti, žuliti iz koga, silama vzeti, jemati, izsiliti, izsilovati komu kaj. iHyrOtjcn, v. a., eilte Äanene, sneti, snemati top. SiiflriiflCilt, v. a., pretepsti, otcpsti, otepati, otolči, otleči, nažgati, nasekati, okle-stiti, omlatiti, našeškati ufw. Sibiliffctt, v. a., bur$ gaitfljchläge abfottbent, odbiti, odbijati; bie £aut abziehen, odreti, odirati; Semanbeit abrufen, f. 21ti|jriiflelit. Slilflurjcitt, v. n., zverniti se, prekucniti se. 3tl)j>Ui$Cn, v. er., očediti, počediti, sčediti, cediti, osnažiti, snažiti; bažCidlt, usekniti, usekovati, uterniti, utrinjati svečo; bie SDiauer, v plazno deti, devati, očistiti, čistiti; bie SBeinflöcfe, otrebiti, potrebiti, trebiti terte. SJMuiilnt, f. 216}jlagcit. 3l6•• »., obcit ab, zagrabiti, grabiti; jufammenraffen, pograbiti, grabiti, zbrati, zbirati. Sibrafft, baS, ugrabek. 31brfl|mc«, v. a., posneti, posnemati smetano. SlbtitltClt, f. «., odmejiti, odmejevati, mejiti; f. 2t6m, c. a., odsvetovati, odvračati; ci; nem bie ©ebanfeit abraten, uganiti, ugibati; f. (Scrattjcn. 3(btaufien, f. 58eran6en. iKbraitdicn, v. n., iit ber Gšhentie, b. i, ab* bammelt, skaditi, skajati se, spariti, spar-jati se, shlapeti, hlapeti. 21 61 it Udje rn, t\ «., SBürftc, usušiti, posušiti , sušiti. 2l6raudjfd)ale, bie, hlapnjača. SlDrttltfCIt, r. a., odpuliti, spuliti, puliti; zrovati, rovati, fleiutreife, spukati, pukati; ftcf) abrattfen, v. r., narovati se. 2tbritum, ber, bie ^anblmtg bes SlbräunteitS, trcbljenje, posprava, pospravljanje; bie @ad)e, trebež, otrebine, trebir; int gorfttoefeit, lio-sta, verhovje, šopraka, frata, fratovje; int SSautvefen, nasipa; im ©ergtoefeit, bie ®amnterbe ober eiltet (frjaber, poverhnina. SliirnitntCtt, v. «., spraviti, spravljati; bett Xifdj, pospraviti, pospravljati z mize; int gorjltoefen, strebiti, potrebiti, trebiti. 9tbrAitml>ot3, bas, f. 2l6rattm, 2l6ljolj. i'ltiräuiltttug, bie, posprava, pospravljanje. 9ibraiH)Clt, v. a., obrati, obirati gosenice. Šlbraitf^Cttt, fto|itI)ett abgeregnet, ako bi ne imel te navade; abgerechnet, baf, da nič ne rečem, kar. 216rcd)ltltltg, bie, obračun, porajtovanje; odračun, odštetje. 21 ti t C d) t C It, v. a., izpravdati, izpravdovati, odpravdati, dobiti, dobivati s pravdo kaj od koga; pripravdati. 2(61 eden, v. a., gehörig itt bett S31ech fyätiu merit, raztegniti, raztegovati. 2l6rCbf, bie, ugovor, pogovor, beseda; fte mit einem nehmen, dogovoriti, pogovoriti, pogovarjati se s kom, besedo si dati s kom; domeniti, domenjati se s kom; 93er* neimtng, odrečenje, odrek; in Stbrebe ftc(= leit, odreči, nikati, odrekovati, zanikati. 2(6rcbcn, fteh, v. a. uitb r., mit jentatti ben, dogovoriti, pogovoriti, pogovarjati se; fid) bttrd) Sieben abmatten, razgovoriti se, nagovoriti se; einen »on ettoaS, odsvetovati komu kaj ; odgovoriti, odgovarjati, odverniti, odvračati koga od česa. 2i6fCjJC(U, v. a., uravnati, uravnovati po pravilih. 216iEflnett, v. n., es ijat abgeregnet, zde-žilo je, zvedrilo se je. 216rei6en, v. a., odergniti, dergniti, odgu-liti, guliti, ogožati, gožati, odribati *; otreti, otirati; benÄcth, odmancati, mancati blato; odmeti, meti; bell Stofi, odstrugati, odster-gati. strugati, oddergniti rijo; bie Sdiutjf, zdreti, dreti čevlje; obnositi; raztergati, tergati, shoditi; ft"• «., ovonjati, ovohati, obvoliati. Silnic g Cllt, v. a., baž Jfjalt«, zapahniti, za-pahovati hišo, zariniti, zasuniti zapah; f. Skrricgelit. 216 riefeln, v. a., »on feflen ®ittgett, ©aitb, osuti, osipati se, omleti, omiljati se, posuti, posipati se; serb., odroniti se, roniti se; »ont sffiaffer, odcerljati, cerljati. 2t6riffcttt, v. a., ben giad^ž, osmukati, smu-kati, zripljati ob. zrifljati *; eitlen abriffetn, ozmerjati, zmerjati. Slitttt&en, v. a., ben Saum, obeliti, beliti drevo, omajiti, majiti, olupiti, lupiti; ba$ 58rot, oškertati, škertati kruh, oškerbati, škerbati kruh; baž Srot rinbetfxcf> ab, skorja odstopa, kruh se lušči, luši, nadj M. se zduje; abtinbige« Srot itacf) M. zduti kruh. Sltirtn&em, v. «., oteliti se. ŠiŠrtitgtlt, v. a., »ont {Ringe tosmadjen, sneti, snemati perstan; einem ettoaž, izviti, izvijati; v. r., ftd) abringen, narovati se, nametati se. Slitiniten, «-, odteči, odtekati, steči, stekati; baž tief)t rinnt ab, sveča se kergi, se plavi, poceja. 2iirtfi>en, n-> osuti, osipati se; bet £a: fet rtfpet ab, oves se osipa. 9t 6 r t #, ber, načert, očert, očertek, obraz, obrazek, načertanje, osnutek, osnova, osnovanje. Sifiritt, ber, odjezd, odjahanje. Slfirogtren, f. Sliifrfiarfcn, ülttföeben. 2t6ro$tett, v. a., bie $ecfe bei ben SRauetn, oterstiti, terstiti strop; einen Xeidj, pore-zati, rezati terstje. SlStOllClt, v. n., odvaliti, valiti se, zvaliti se, pritakljati, takljati se, pritakati, takati se, pritočiti, točiti se doli, odkotati, kotati se;», a., odvaliti, zavaliti, zvaliti, valiti; bie äBäfdje, zvaljati, valjati perilo, olikati, likati, zmungati, mungati perilo; baž gufammenge: rotite abroften, razviti, odviti, odvijati. Sliroften, V.u., odrijoveti; ti ifi abgeroflet, rija je snedla. Stirofttn, v. a., opražiti, pražiti. SlitÖt^En, v. a., porudečiti, rudečiti. 2lörottett, v. «., f. 2lbfaulen, »om ©ettetbe, strolineti, trohneti. Stfiriiicn, v. a., odmakniti, odmikovati, odriniti, odrivati. Stfirubem, v. »., odveslati, proč veslati, z vesli odriniti. SlÖntf, bet, oznanilo, oklic, razglas; b. t. Slbforberttng, odklic, poklic, odzov, odziv. Stfitnfcn, v, a., »ertonbigen, oznaniti, oznanjati, oznanovati, oklicati, oklicovati, klicati; bie ©tuitben abrufen, odklicati, klicati, odpeti, peti ure; ba<5 ®etb abrufen, b. i. »et: rufen, preklicati, preklicovati, in ©teierm. aud) povegrati denar; »on @efd)aften abru: fen, od pravil (nazaj) poklicati, klicati, pozvati, zvati; buril {Rufen erreichen, do-klicati, dozvati; v. n., bet 3Bäd)tet fjat ab--gerufen, čuvaj je odklical, odpel; v. r., ftdj inübe rufen, skričati se, nakričati se, na-vpiti se, naklicati se. 2t6rufung, bie, f. Sl&ruf. StSriiiircn, v. a., omešati, mešati, umesti, mesti; baS 3)! o t) l, zasukati, sukati moko, poimesti, podmetati; bafiet ein abgerührter SWefilbrei, podmet; Siet abrühren, stepsti, raztepsti, tepsti, raztepati, raztrepati jajca. Sibrnntfliren, f. Stbbredjcn. SlimtptO, ex abrupto, naglama, nena-dama, kar. Slütnniicn, v. a., skrožiti, krožiti, zokrog-liti, okrogliti, zobliti, stočiti, obliti, »Ott oblo rttnb, oblica Äuget; burdj jineten, posvalkati, svalkati; einen {Jtebefa^, obravnati stavek, Sttntn&ititg, Sifitllttilltttg, bie, zokrogljenje, obljenje, o-kroglina, oblina, skrožina; jiugelftetn, oblak. PtltJJfeit, v. a., einen 3)ogeI, oskubsti, ekubsti; bie .§aare, spuliti, opuliti, puliti, zrovati, rovati, opipati, spipati, pipati lase. SlitU^Ionter, bie, .ftoraiienerbfeu, rudeči grah. 5(briiften, t'. «•, podreti, podirati, razvreči, razmetati oder. 3(bmifd)eit, v. n., f. 9lbgiciteu, »on ber @rbe, utergati, tergati se, meliniti se. 3Ibrutfd)ung, bie, einež SŠergeč, udor, usa-dina, zmol, melina. Jifiriittttn, v. a., otresti, otresati, tresti, liacfi V. j it d) odinakatati, makatati. Jlilfilfitin, v. a., s sabljo odsekati, odseko-vati, odsabljati, posabljati, sabljati, posekati. Slilfncfcn, v. a., razpertati, spertati ob. raz-pertiti, spertiti. Slbfitctt, v. «., eiiteit Stcfer, ifjtt bitrd) toieberj f)olte ©aat fc^letfttet madjeit, utruditi, truditi njivo, spustobiti, spiti, zmolsti, povžiti njivo; etn abgefaeter Slcfer, trudna njiva; abgefaeter Sein, lan, ki se je zrodil, ob pleme prišel, ki je znorel, da mu je treba seme, pleme premeniti. Slbfngc, bie, odpoved, odreka; SBiberntf, oporeka. iibjagtiricf, ber, odpovedno pismo. sibfagctt, V. a., Sluffunbeit, 9(Weftei(eu, odpovedati, odpovedovati; unberrufen, oporeči, oporekati; »erfagen, odreči, odrekati, od-rekovati; v. n., fut entfflgen, odreči, odrekati se, odpovedati, odpovedovati se česa; ein abgefagter geittb, očiten, naglaven sovražnik. 9tilf(tgttng, bie, odpovedovanje, odrekovanje. 91ilfflgttng§ = , odpovedni. Jlbfngcit, f- «., odžagati, odžagovatif in ei= ttigett fto». ©egenben, ttttb in beit anbent fla». ®ialefteit attefe, odpiliti, piliti. Jlilfa^ttcn, »• a., posneti, posnemati (smetano) z mleka. Slbfaljtn, a., osoliti, nasoliti, soliti. Stbfnttcln, a., ein 5fSferb, razsedlati, od-sedlati, odsedlovati konja; baž $ferb Ijat tf)tt abgefattelt, konj ga je s sedla vergel; v. n., zjahati (raz konja). 3lbfai}, ber, bie ^anblung bes Slbfe^en«, od-stavljenje, odstava, zloženje; f. SlbfCtjCn; ifaitfe, prestanek, oddih, preneh, prenehljej, oddahnjenje; o ime Slbfag aužtriufclt, na en dušek, v enem dušku, brez oddiha, predu-ska spiti; alž ffierfauf, prodaja; bte 3Bflare t)at »teleti Slbfajj, blago se lahko zvede, spe-čuje, prodaja, gre spod rok, gre dobro; einež Sergež (Serraffe), berdo, odstavek, obronek, prag; an einent §alme, kolence, člen; in ber SBaufmtfl, odstava, odstavek; beS ©atu gež »ont ©treidjen, omahnjenje (ruda omahne); in ber ©d)rift, odstavek, oddelek; in einent Siebe, Stroge, stavek; an bem @d)ul)e, peta, opetniea, podpetnik, škerpec; in ben ©atteit, gred, greda, gredica, lelia, lešica. Jlbfntjctfcn, ba«, podk6vica. Jlbfni^oitamt, b a«, odložna poštnija. Sirarn«. 23 Slbfafätoeife, «du., preneltama, po stavkih. Stbfflltbcrit, v. a., očediti, cediti, osnažiti, snažiti, očistiti, sčistiti, čistiti. Stbfaitfett, v.u., oben ettoaž,odpiti, odpijati, odlokati; eine ©djnlbforberung, zapiti, za-pijati dolg, zapijančevati; burd) ©attfen et-' iter ©adje berauben, zapiti, zapijati; v. r., ftd) abfailfen, spiti, spijati se; sožlempati, sožlempetati se; nalokati, nažlempati se. Sibfaitgcit, V. a., bas Sleitjšere einer ©ad)e, obsesati, obsesavati, posesati, posesavati, odcuzati, odcizati, pocuzati; burd) ©äugelt entfräften, sosesati, usesati, usesavati; sci-zati. Slbfnugeit, v. a., jurOenitge, nadojiti, dojiti; eitt toenig, podojiti; entwöhnen, odstaviti, odstavljati; «erb., odbiti; tnt ©arten* baite, einen Stoeig, oljne il)it abjufdjtteibeit, auf einen anbent ©tatmu ^»fro^fett, (ablaeti* reit), na zrast navezati, na lok cepiti, nad) F. predojiti. 9(b f it lt nt ett, fid), v. r., zakasniti, zakasno-vati se. 9lbfcc$, bet, tur ober tvur, ulč, gen. ule-sa, gnojavica, gnojna bula; eilte ŽStebfrattf-I)eit, eilt gluf, ein Slbfajs, nepoš. 9tbfd)flbClt, v- a-, odstergati, nastergati, ster-gati, odstrugati, strugati, odškrabati; ba« •§0(3, ostrugati, strugati, oskoblati, skob-lati, oguliti, odergniti; gelte, f. 9(bfietfd)CIt; §aare, 33ov(teti tt. bgl., ogarati, garati. * 9lbfd)abfcl, baž, strugotina, ostružek, ostruž-je, osteržek, sterglina. 91 b f d) a d) C r lt, v. a., einem ettoač, itiebrig fiir 9(1)1)Itllbcllt, izcencljati, cencljati iz koga kaj; and) izcaratati. 2tbfdjad)iiln, v. a., mit ©cfyacbteitialm reis ben, s preslico, nad) V. s hošem (serb. hvo.flj kaj osvetliti, svetliti, otreti, otirati. 9lbfd)affett, v. a., etiteit Sebientett, odpraviti , odpravljati, odstaviti, odstavljati dru-žinče, dati, dajati slovo služabniku; koga posloviti; einen aus bem Sanbe, odpraviti, odpravljati; einett 33ettter, spoditi, poditi berača; äfitßbräudje, geiertage abraffen, ob veljavo djati, devati, ober pripraviti; odpraviti , odpravljati, ovreči, overgovati, za-treti, zatirati razvade, praznike; eilt ©(-fejj, preklicati, preklicovati, opozvati, razveljaviti postavo. 21 £1 f (ii) rt f f 11 lt lt, bie, odprava, odpravljenje; eiltež ®efe|ež, preklic, opozvanje. 2((i(d)ii(Cll, r- a., ben Slpfet, baž (Si, (Srb-äj)fel, Oiüben, olupiti, lupiti, obeliti, beliti, omajiti, majiti; nad§ V. aud) slačiti, oko-žuhati, kožuhati, oličiti; Srbfen, 23of)neil, oluščiti, luščiti, lušiti; ben SOfaif, lušiti, ličiti; 4a»f, ličkati, beliti; Olliffe, robkati, ružiti; v. r., ft^, luščiti, lušiti se, majiti se. 2( 6 (rf) rt 1 tlt C It, l\ a., očertati, čertati (drevesa). 9((iid)ärfcii, v. a., f. 2(6ftiim|)(cn, gefiorig fdEjarf ntadiett, zostriti, ostriti. 9tbfc6arrcn, v. a., odergniti, odergovati, po-derzati, oderzati, derzati, odgrebsti, od-grebati; odpraskati, odberskati, berskati, 24 ?(G|rfjam(i)t. baS, ogrebine. 816 diatrmeffcr, baž, dergulja, stergulja. 3(6 dj liti en, v. a., ftlljoitettireit, poobraziti, obraziti po senci, posenčiti, posenčevati. 9l6f(f)tiij6nrr adj., precenljiv. 9t6frf)ht5Clt, v. a., preceniti, ceniti. Sit 6 f ti) rt ti M It rt, bie, cenitev. 2t6fd)iiijUltnŽ=, cenitni. 91 0 (d) (111C It, f. 2l6fCl)CIt. S!tbfd)(tltfcllt, v. a., z lopato odkidati, kidati ; bett Sdjnee »ont ®ad)e, ogrebsti, ogre-bati sneg. 2l6fd)ltltfelit, ftc^, v.r., naguncati se, natiskati se, nagugati se. 3l6fdjaitm,ber, eineabgefetjäumteUitreinigfeit, pene pl., openek; fig. posnetek; ba« Sthältb* itd)jic feiltet Strt, izveržek, izmazek, izmet. 2i 6 f d) ä tt m C tt ^ v. a., openiti, odpeniti, peniti; posneti, posnemati pene. 2l6fdjitlttttltltfl, bie, openjenje. 91 b f d) C t b C It, v. a., razločiti, odločiti, odločevati, ločiti; serb., razstaviti, razstavljati; etil älietall, izločiti, ločiti; Äiltber, otroke odeliti, deliti; v. n., fierbett, ločiti se iz sveta, preseliti se v večnost, umreti, mreti, umirati. » 2l6ftf)eti>cr, ber, ločivec. 9l6|djet&uitfl, bie, ločenje. «6irfjeilt, ber, f. ?i6otatj. 9(6fd)ett!cn, v. «., j. 33. ein gap SBeiit, po-toeiti, stočiti, točiti. 2l6fd)emt, v. «., toegfdjereit, odstriči; gattj f^etett, ostrici, striči; glatt abfeieren, j. SS. bett Sart mit betu {Rcijtrmeffer, obriti, od-briti, briti; bie Sd)afe, ostrici, striči ovce; Sud) abfeieren, obrezati, obrezovati; bie ^Ktare gu »iel, ošišati, šišati. 0 Sibf^etjttt, v. a., s šalo dobiti, dobivati. 9lbfd)eit, ber, gnjus, gnus, gnjušenje, stud, studenje, gnjusoba, zamerza, merzenje; ici) ^tabe Slbfd^eit »or ettoač, gnjusi se mi nad čem, studi se, graja se mi; 9lbfd)eU erregelt, prignjusiti, pristuditi komu kaj; tef) ^abe Slbf^eit »or ettoač, studi se mi kaka reč, ustudila, pristudila se mi je. aibfdjettdjett, f. «ctfd|Eitd|ctt. 2i6fd)CltCrtt, v. a., ostergati, stergati, očistiti, čistiti. 2(6fd)eitltd), adj., gnjusen, nagnjusen, stu-den, ostuden, gerd, oduren, gaden, sporen, merzek, neguden; b. t., mit ©efpenjterfuriht »erbltiibett, pošasten. 2l6fd)CllItd)tett, bie, gnjusnost, ostudnost, studnost, gerdoba, spornost; eilte abfd)ettltd)e Sa^e, gnjusoba, ostuda, nagnjusa. 216 f d| t d) t C It, v. a., verstiti, skladati; für abftnbett, oddeliti, deliti. 2l6fd)i(tctt, v. a., poslati, pošiljati, auch od-slati, odpraviti; Semattbeti itnt ettoas ab= fdjicfetl, and) zagnati, zaganjati koga po kaj. 2l6fd)ictling, bie, pošiljanje, odprava. 9( 6 f d) t C 6 C tt, v. a., odriniti, odmakniti, od-mikati, odpahniti, odpahati; »on gliiffett, toetdje bie Steine abfdjieben, valiti, premikati kamnje, ogladiti, gladiti; »ont glttfe abge; fd)obene Steine, od vode oglajeni kamni; 5»6f$(itcÇiett. bie ©c^itib »ßtt fi d) abrieben, odbijati od sebe krivico; einen abfdjteben, gnati koga. 2lbftf)ie6Itn!J, ker, gnanec. 2t6fd)itb, ber, slovo, razhod; serb., razsta-nak; einem Slbfdjteb geben, slovo dati, dajati komu, posloviti, sloviti koga; neumen, slovo vzeti, jemati, posloviti, sloviti se; itt ben ÎHedjteu ber Schlujj, bie @ntf(^eibung, raz-ločba. odprava, rešenje, razsodek; allé bte; fem Sebetl, ločenje s sveta; ein Sefdjlnf), sklep; fd)rifttici)e« Sengnifi eine« Sotbaten, odslužno pismo. 2lbfdjtei>36rtef, ber, slovni, odslužni list. 2l6fd)ie&Žoei>tdjt, baž, pesem na razhodu, razhodna pesem. 2l6fdjtebërebe, bte, govor na razhodu, odhodu, poslovni govor. 2l6fdjiei)žfd)mait3, ber, odhodnja. 2lbfd}tc&êftuitbe, bie, ura ločitve, b. t. Ster: befiltilbe, zadnja ura. 2tbfd)tcbftritltl, ber, odhodščina, odhodšina (odhodščino piti), šentjanževica, zdravica na razhodu. 2ibfd)te&êffi0rt, baž, beseda pri odhodu, ločitvi. 2ibfd}tefertt, v. a., odkrojiti, razkrojiti, krojiti, odklati, in flehten Sdjtefem, odluščiti, odlušiti, lušiti, odkrušiti, krušiti; ftcfj abfcfjtefern, v. r., luščiti se. 2l6fdltettClt, v. a., mit Schienen »etie&ett, okovati, kovati kolo, našiniti; b. t. ftc ab; nehmen, sneti, snemati šino; im Sergbaue, zmeriti, meriti jamo. 2i6fd)te§en, v. a., einen «Pfeil, izstreliti, streliti pšico; eine Çlinte, streliti, streljati s pušo; einen Sögel »cm Saume, ustreliti, streljati tiča z drevesa; einem ben guf, nogo odstreliti komu; baž Striefen be--f^liefen, dostreljati; näher am ßiele tref--feit, alg eut atiberer, einent bett Šorjug ab; gewinnen, eilten abftbtcfen, prekositi koga v streljanji, ttač) V. prestreliti, prestreljati koga; v. n., baš äßaffer fdjieft »ont ®ac^e ab, voda s strehe dêre; bie garbe fi^ieft ab, pušča, puša barva, bledi barva, barva je že zbledela. 9l6fdjtffeit, v. n., odpeljati, odpeljevati se v ladii, odladjati, odriniti na ladii; abfegetn, odjadrati; v. a., na ladii odpeljati, odpeljevati kaj. 2t6)'d)ilbcrtt, v. a., popisati, popisovati, podobo pred oči postaviti, postavljati; ba« Jperj fçhilbert ftch auf bem @ejtef)te ab, serce ob. duša gleda iz obraza, serce se na obrazu vidi, serce se pozna na obrazu, na obrazu se bere notranja misel. Slbfdjtltbett, v.u., odreti, dreti, odirati; fut) abfcfyinben, v. r., z delam se ubijati, upirati. 2lbfd)imit, v. a., ba« fferb, konja sko-matati, skomatovati, razpraviti, razpravljati, razpreči, razpregati, zdeti, zdevati opravo s konja. 2l6|'d)tmiitn, bie, razkomatanje, razprava. 2lbfdjlttdttett, v. a., zaklati, klati; alle« ab--fc^la^teit, poklati; baž Schlachten »ollenbett, doklati. SlöfdjfodiiiMtfl. Sltfdilatötitltg, bie, klanje, poklanje. Sífdlíactcit, v. a., izžlindrati, otrebiti, trebiti od žlindre. SMffllag, ber, bie §anblnng beé Stbfdjlagen«, odbitje, odbijanje; baž Slbgefcfllageite, odbitek, odkres, odklatek; beá überjTüfíígeu 28af; fer« bei ben £ei(f)eit, odtek; bei bett Saunt; fällen bie abgeljenbelt Slefie, obseka, hosta, uklest, f., verhovje in vejevje, sklestki; beim 3imntern, iverje; bie ŠKatrije bei ben Sdjrtftgiejjertt, pečatnik, matica za čerke; int Siilafbfptele, odboj; auf Slbfdjlag gaffen, lia pobitek plačati, plačevati, na račun, na dolg plačati ; iit Slbfdjlag bringen, odbiti, od- • bijati, odračuniti, odračunovati; tiadj Slb; fcblag, odbivši; bie SBaare ift in Slbfdjtag gerätselt, blago je ceneje, cena blaga je je-njala, jenjuje, pada; 9lbf(f)Iag ber Mite, od-ineka, mraz je odjenjal; Slbfdjlag für Steinalten, odlet, odskok. 5lbf(l)lagcn, v. a., odbiti, odbijati, odtolči, tolči, odkresati, odkresovati; grunte »ottt ®attme, sadje odklatiti, sklatiti, klatiti; Díñfe, Sicheln, sklatiti, klatiti, otepsti, otepati orehe, želod; eitlem bell §ut, komu klobuk zbiti, zbijati; einem bellÄcDf, glavo odsekati, odsekovati, sekati komu, ob glavo djati, devati, obglaviti koga; mit Jammer* fáilagen aitčeiltattber, razbiti, razbijati, raz-tolči, tolči, raztleči, tleči; etnett ©tidj ilt Slei, podobo na svinec upečatiti, pečatiti, udariti, udarjati; abgefdjfagene STOiutje, kovan dnar; b. i. einen gehörig ab^eitfdjen, pretepsti, pretepati, otolči, tolči, nabiti, nabijati koga; einen glitj? abfragen, iljn ableiten, reko odpeljati, odpeljevati, speljati, speljevati, pretočiti, pretakati; b. i. ibll ablaffen, spustiti, spuščati, spušati reko; ben Urin, svojo vodo spustiti, spuščati, pustiti, geni. oscati se, scati, bei Äinberit cu-rati; einem cttoaž abfdjlageit, komu kaj odbiti, odbijati, odreči, odrekovati, odnuditi, odnujati; ti;tu ritltb abplagen, kratko malo odpovedati, odpovedovati, naravnost odreči, odbiti, prošnjo zaverniti; eilten ÍBejucf) ab; f^lagen, obiskanja ne hoteti; bie 2öad)e ab; fcblageil, stražo odbobnati, odbobnovati; int iRecfutett, odbiti, odbijati; beit geittb ab; fdjlagen, sovražnika odbiti, odbijati; abge; f^lagene grüßte, otepki; abgefdjlagene Slefle, sklestki, skleški. oklestki; v. r., ftcfi »cm SBeg abfd)lagen, udariti, udarjati na stran, zajti, zahajati; v. n., b a« ©etretbe fd)lägt ab int greife, žito pada, žitna cena jenjuje, žito ceneje prihaja; bie .fälte fd)lägt ab, mraz »«•jenjuje, popušča; ba6 ®etoel;t fcfylägt ab, puška na stran udarja, puška odnaša, ru-ka *; id; bilt abgefdjlageti, ves pobit sim, vse mi upada, nič se mi ne zljubi, vse se mi toži, nevečen, otožen , stersel, klavern sim, ves mertev sim. 3lbfd)Iägig, adj., odrečin, abfdjlógige Slltt; »ort, odreka, odrečenje, nad; V. attci) po-tepen odgovor; eine abfdjlägige Slnttoort ge; bett, odbiti, odreči komu kaj; eilte abftfylä; gige Slntoort befomnten, ne biti uslišan. «fifdpiefitit. 25 2i6ft(jiagltt(j, adj., na pobitek, na odbitek, na račun; abfd;taglid;e Sejaljlutig, f. 916= fdtažjafilung. ' 9l6f(!|lag3}al)lung, bte, placanje, plačevanje na odbitek. 916 f d) I it ttt Ilt CII, v. a., strebiti, otrebiti, po-trebiti, trebiti blato, glen, sprati, spirati; eilteit ©rabett, graben strebiti, potrebiti, trebiti; bttrc£> jit; itttb toieber abgegofšettež SCaffer, oprati, opirati, prati, poplakniti, poplakovati; bač @t'J, rudo oprati, sprati, spirati, prati. 9l6fdjlitngeln, ftdj, r. r., vijugati se. 916 f d) I int ber it, f. 9l6fd)(citi)crn. 9l6fd}ICid)eit, M, v. n. Ultb r., splaziti, plaziti se, zmuzniti se, ukrasti se, odlesti; al« v. a., eiitein ettoas, f. 9l6liften. 9l6fd)tCtfeit, v. a., odbrusiti, obrusiti, zbru-siti, brusiti; ¡¡nt ©ettuge, nabrusiti; eilt STOeffer, nož nabrusiti, brusiti; bie Sd)uf;e, črevlje, čevlje zbrusiti, brusiti, skresati, kre-sati; aitf ber ©cbletfe abfaljreit, na smučeh, saneh odpeljati, peljati, odsankati se, feilt itttb abgefdjliffen, zglajen in zlikan. 9t6fd)Icifer, ber, bruseč. 9t6fd)leifltng, bie, obrušenje, nabrušenje, brušenje. 9l6fdjIetmClt, itd), v. r., izžlemiti, ožlemiti se, izžleziti se; v. a., bež ©djleintež berait-bett bie Stafe, usekniti, usekovati se; Xeid); ftfd;e int ftiepcnbcn SBaffer, smerkove ribe oprati, opirati, oplakniti, oplakati, oplako- vati; f. aucf; 9l6nfd)Crit ben Bucfer ttbgl., openiti. peniti. 916 jd)lCtf?Clt, v. a., bie Jlleiber, oguliti, zgu-liti, obnositi; eine STOanet abfd;leij?eit, abrei; fjett, podreti, podirati zid; abgefdjliefieitež £udi, oguljeno sukno; abgefdjliefieitež jlleib, attd) lozna, polosana obleka, 91D f d) l C It & C nt, v. n., odkoracati, proč ko-racati, odgambati, odbendati, odšvedrati, vleči se. 9lbfrfjleitfcrit, v. a., ben ¿lotfl, odšterkniti, odšterkati, otresti, otresati blato, stresti, stresati. 9(6fd)le})}>CH, v. a., odvleči, odvlačiti; bie @d)U^e (eittfeitig) abtiujjett, čevlje pošve-drati, švedrati, pošepati, pošepavati, po-krevijali, popetati; ftd) abfc^le^en, v. r., navlačiti se. 9t6fd)lc})f)trtn, bie, odvlačulja. 916 j d) l en ber It, V. »., eitien stein, kamen zagnati, zalučati, lučati, vreči, metati, hi-titi, hitati s pračo, zadegati, degati s pračo. 9t6fd)id)tcn, v. a., glatt maketi, ugladiti, uglajati, gladiti, olikati, olikavati, likati. 9l6fdjlteftcit, r. a., ettoaž Serfperrtež, odkleniti, odklepati, odpeti, odpenjati; ¿nfdjlie; fett, zakleniti, zaklepati, zapreti, zapirati; bie geber ait einent ©djlofie, zmit, f., itac^ y. pero spustiti, spuščati; bte 9ied)ttUHg, številbo, štev, fračun, rajtengo) dokončati, dodelati, skleniti, sklepati; ben Sertrag, pogoditi se, pogodbo narediti, narejati, dogovoriti, dogovarjati se; eine Slrbeit, delo dokončati, doveršiti; ftd; »Ott bet SBelt, bežati od ljudi, se skriti pred svetam, 26 SrtfóliWett, Sí6fdiret6eit. 2(6fd)iiiVfClt, v. n., zmuzniti, smukniti, spolzniti. 2(6ftf)litifUtt0, bic, itad) V. zmuzek, spolzek. 2(6fd)litrfcn, v. a., odserkniti, odserkati, serkati od —, odcinerkniti, odsrebati; afteS abfd)lürfeti, poserkati, posrebati. 2ibfcftiiirfung, bie, odscrk, poscrk. 2l6j(f)Iufi, ber, sklep,dogon, dokončava, dognanje, doveršek, dovcršenje; (Sate, konec. 2l6fdjnta(f, ber, eiltet ©petfe, plevkost, nc-tečnost, neslast, neslaj. 216 f dj miti cm, v. a., zožiti, 6žiti, umanj-šati, umanjševati. 2(6feg; v. n., odtopiti se, odtapljati se; odtajati sc, stopiti se, topiti se. 2(6fd)mieben, t'.«., bnrd) ©djmiebett abfoitbertt, odkovati, odkovavati; fertig fd)niieben, skovati, kovati. 216 f dj nt t er en, v. «., bie Si über, namazati, mazati; ttacfyläifig fd)reiben, načečkati, čeč-kati; einen abfč|miereu, namazati, mazati koga (z leskovo mastjo); v. n., bie ©tiefet fdjntierett ai), umazati, mazati se. 2(6ft^mitten, v. a., umazati, mazati; id) bin gaitj abgefdimitfct, ves sim udclan. 2(6f d) tt a I len, v. a., odpeti, odpenjati; zod-penčati; nad) M. aud) odkopčati, razkop-čati, razkopcevati. 2l6fd)ttlt})iClt, v. n., odšklempniti, odšklem-pati, šklenfniti, zahlopniti; v. a., spustiti, spuščati, spušati, odpeti, odpenjati. 2l6fd)tt(iujcn, v. «; ba« 8id)t, uterniti, u-trinjati, usekniti, usekovati luč. 2l6fd)Itetbcn, v. a., (mit bent Siejfer), odrezati, odrezovati, prirezati, prirezovati; baS ®raS mit ber ©ettfe, odkositi, pokositi, kositi travo, and) poseči, seči travo; baS ©etreibe ntit ber@id)e[; odžeti, požeti, žeti žito; bie SUägei, obrezati, obrezovati, rezati nohte; mit ber @d)eere, odstrioi, striči; einen Stocf bei bet SBurjet abfdjneibett, pri polti odrezati, odrezovati; einem bie Sfjre, opravljati koga, obrekovati koga; baS 3Baf= fet eittem, vodo vzeti, jemati, odpeljati, odpeljevati; bie @rje fdjneibeit ftdj ab, jama stisne, pride na poleg, jama stiska, gre na poleg; gebenSmittel abfdjneiben betu geut--be, hrano, živež ustaviti, ustavljati sovražniku; bie §offnuitg abfdjneibett, upanje vzeti, jemati; beit SBeg abfd)tieiben, pot prestreči, preslediti, pot prekositi, zapreti, zapirati komu; eine feiitblidje £rut>t>e, zajeti, zajemati, odrezati, odrezovati; v. n., f. 216= fícáett. 2(6fdjneibcit, bas, odrez. odrezovanje. 2(61 d) n cibf el, f. 2(6fd)nit)eí. 2(6fd)ttCten, v. n., eS f»at abgefdjneit, nehalo je mesti; sneg je nehal. 2(6idjttcllcn, v. a., bersniti, odbersniti, ber-sati, odbersati; v. n., odskočiti, uskočiti, šiniti. 2lbfd)ltüí, ber, bie ^»anbiuitg bes Stbfdjnei; benS, odrez, odrezanje; toaS abgefdjnitten toorben, odrezek, odrezina, odrez, f., ob-rezek, obrezina, otrebek, odstrižek; ant ííerbljoíj, zareza; in ber iSiatfiemattf, @eg= ntettt, krajic; bie Sáfut int ©erfe, presek, prereza; serb., odmor; itt einent 33ttd)e, od-loček, razdelek. 2l6fd)ltttyCl, baS, odseček, odrezki, odstrižki, ostruži f. fl., rezina, rezje; »on bett 28eitt= rebett and) rožje; beim Dbjl, kerhelj; beint ■§oí¿, terska. 2l6f^ničeln, 2(6fdjn$cn, v. «., odrezljati, rezljati; eitte gigur, podobo izrezati, zre-zovati; zdelati, zdelovati. 2(6f(6ttiiren, v. a., odvezati, odvezovati, odpeti, odpenjati; liad) K, odtvezati; mit ber @d)nttr abnteffeit, zmeriti, meriti z ver-vico; eine SSatje, bradovico spodvezati, spodvezovati, prevezati, prevezovati. 2(6fd)Opfen, v. a., beti Sdjaitm, baS gett, posneti, posnemati pene, tolščo, tolšo odčre-pati, nad) V. aitcf) odzajeti, odzajemati; abgef^éyfte posneto mleko. 2l6f¡6ufj, ber, f. 2(6fa6rt¿gelb. 2(6)d)ritgett, v. a., zvežiti. zveževati. 2í6fd)ritgung, bie, ats §attblitttg, zveženje; fdjiefe Sládie, povežje. 2(6f^rantmcit, v. a., opraskati, odreti, odirati. 2(6[d)rtttt6en, v. «., odviti, odvijati, pre-viti, previjati, odvintati, odsukati. 2(6fdjrcieit, v. a., ostrašiti, strašiti; opla-šiti, plašiti; fiff., odverniti, odvračati; baS SBitb bom gelbe, divjino ostrašiti, splasiti, spoditi, odgnati; in ben ,Rüd)en, opariti, pariti, pokropiti, kropiti s kisam ali jesi-ham; zacvreti t. j. z vrelo zabelo obliti; ei= ttem ®e(b, denar iz koga izžugati, izstra-hovati; er tief ftd) bttrc^ ^enintinife ab--fdjrecfeit, optrvir se je zbal. 2(bfd)recfettb, adj., ostrašiven, oplasiven; glini abfd)rectettb$n 93eifpieie, ljudem v strah in zgled; odvračevavni zgled. 2(6fd)reiíung, bie, ustrašenje. 2(6fd)rei6ege6ü6r, bte, prepisnina. 2l6f(6ret6en, v. a., bie gebet abnügen, razpisati, razpisovati; pero skerhati, kerhati, 2i6fd)ret6et;. razpisati; ftd) bte gittger, perste razpisati, razpisovati; b. i. coptrett, prepisati, prepisovati ; einent feiite (£cf)utb, dolg odpisati, odpisovati; fdjriftlid) oŠfagert, odpovedati, odpovedovati s pismam, obet pismino; eine Stener abfdjreiben, odpisati, odpisovati; fin ©runbfiucf au« bent ©runbbudj, zbrisati, zbrisovati. Jlflfdjrctbcr, ber, Sofiji, prepisovavec; 316= (d)rct6crin, bte, prepisovavka. ?(6ftf)rct6mtg , bie, prepis, prepisovanje; odpis. I&fdjretCU, v. u., mit ©efdjrei »eriuttbigeu, razvpiti, razvpijati; mit ©efdjrei abfpre--djen, odvpiti, odvpijati; v. r., fidj ai; f^reiett, izvpiti se, zvekati se, razvekati se, skričati, nakričati se, navekati se, nadreti se, navpiti se. 31 bf d) re it tU, r. «., »cm 2Bege, »cm Ser* baten, odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se s poti; pobrati, pobirati se s poti; v. a., b. i. mit @d)ritten abnteffeit, na stopnje , na korake zmeriti, meriti. Slbfdjrift, bte, (šotne, prepis, prepisek; ein ©tficf auž einent žSudje, izpis, izpisek; »i= bintirte Slbfdjrift, poverjen prepis. ?(6fdjnftlid)/ adj; prepisan, izpisan; adv., v prepisu. 3lbfd)ro;|)fen, r. a., baž ©etreibe ber ©in* fcett mit bet ©tdjet beraubett, prižeti, priži-njati žito; mit ber Senfe, prikositi, kositi; mit bet @d)eere, pristriči, pristrigati; manben abfc|ropfett, b i. ansfaugett, izmolsti iz koga kaj; iai ŽBlut, kupice ob. rogove staviti (eig., po kupicah ob. rogovih puščati). Slbfdjrote, bie, Sdjrotmeijjel, sekalce, sekalo. 316f djroten, v. a., in bie£lttere t^eiten burdj Sdjneiben, razrezati, razrezovati, rezati na platiče; bltrd) £auen, razklati, klati na platiče; eitt @tu(f (Sifert, železo odsekati, odsekovati; ein gaf »om Sffiagen abfcfjrcten, e« ijiltab t»al}en, zvaliti, valiti, zložiti, skladati sod; bas 93ief) t»at ba« ©etreibe abge* fd)rotet, živina je popasla žito. 3l6flfmltern, f. a., ba« @et»el)r, djati, de-vati (zdeti, zdevati) z rame, s pleč, obet raz ramo. 3lbfdjnfl}>Clt, v. a., einen gifdj, oluskati.lu-skati, oluskiniti, luskiniti, ostergati, ster-gati ribo; v. roluščiti se, luščiti, lušiti se. Sibftf)iirfCtt, v. a., razdergniti hrasto. 316fd)iirjen, r. a., odpasati, odpasovati. 31 b I d) It fi, ber, be« SBaffer«, stermec, pad, stok vode, padanje vode, odtečnost; be« $acbe«, plat strehe, stermina, sterma streha; be« Sergež, reber, brežina, breg. 3lbfd)iiffig, adj., jteit, sterm; mit gerittger 9tetgung, položin, nagnjen, brežen, napo-ševen; adv., navdol; cilt ftatf abfdjujfige« ©ebirg, nad) Jam., plazovina. 3lbid)Uffig!cit, bie, stermota, stermost, brežnost, navdolnost. 3(6fd)iitteln, v. a., otresti, otresati, odmakniti, otepsti, otepati; bte (Srmaljnimgen, St6fdjtmnge«. 27 otresti, otresati se; baä 3od», jarm stresti, stresati, vreči, metati s sebe; Sdjttee »on bett Säumen, sneg ogrebsti, ogrebati; Ijeftig fcfcüttein, pretresti, pretresati. 9i6 flutten, v. a., pffige ©egettjiänbe, od-liti, odlivati, odločiti, odtakati; trocfeite ©es genftänbe, odsuti, odsipati. 3l6fd)ii^en, t', a., bett 33ad)-, bie »alge, potok, mehove zatvorid, zatvarjati; nut jUltt Xi)ei(e, pritvoriti, pritvarjati; ablaffeit tiirdEt Slufjie^ung bc« gdntjjbrete«, odtvoriti, odtvarjati. 316fd)lD(id)CU, v. a., oslabiti, slabiti; »Ott ber Jtranfiieit abgefd)t»ädjt, slab, oslabljen, omedlen (od bolezni). 3l6fd)ttan!en, v. «., odcincati, omahovaje oditi. 9l6fd)U)ären, v. »., bet 9?aget ttf mit abges fd;toorett, noht se mi je odgnojH. 3i6fd)n) to ö r3 C «, V. a., »čftig fc^ttarj ma^ett, očerniti, počerniti, černiti; u. «., bet ijut fc^toärjt ab, klobuk černobo pušča, klobuk rujavi. 9t6fd)tOfl^eit, v-a., eittent etwa«, izblrbetati, izciganiti, izčenčati iz koga kaj; ett»a« ab= fc^TOa^en, blebetati od česa. 3t6f$toefeIn, V. a., »ent «Sdjtoefel befreien, izleči žeplo iz česa, odžeplati, izžeple-niti kaj; gehörig fdjtoefeitt, nažeplati, po- ■ žeplati, žeplati. Slöftfitteif, ber, f. 3i6ft6ffleifnng. 3t6fd)»Cifen, v. a., abfrühlctt, splakniti, splakovati, sprati, spirati; bei bett Xifd)iern ftnmtn au«fd)lteiben, na krivo urezati, rezati, sločiti; v. a., »ctt ber Sugettb abf^toeifett, od čednosti zaiti, zahajati, zastraniti, za-stranovati se. 3i6fd)toeifung, bie, zastrana, zahod, odstop ; 9lb|ied)er, ovinek, zavinek. 3(6id)»clgen, v. r., er fcfywelgt ftd} ab, iz-pija in izžira se. 9löfdjmcntmeit, v. a., .tiuitflen, v. r., ftd) »ont Uferte, zagnati, zaganjati se s konja, skočiti raz ob. s konja. Slifdjffliiieit, ftd), V.r., spotiti se, potiti se; v. a., bie geile, dlako odstrojiti. 9(bf(f)ttlÖren, v. a., eilten @tb, prisegaji; einen 3rrti;unt, s prisego odpovedati, odpovedovati se zmoti; etftaS eiblid}, s prisego kaj utajiti, tajiti, odreči, odrekati. 2il>fcflellt, v. n., odjadrati, odjadriti, po vodi, na ladii se odpeljati, odpeljevati; v. a., bie ©eget eiitjieljett, razjadriti, raz-jadrovati, jadra vkup potegniti, potegovati, spotegniti, spotegovati. SiDfcPar, adj., dogleden. 2l&feIjClt, v. a., b. i. f)im»eg, proč pogledati, gledati, oči v stran oberniti, obračati, ne gledati česa; id) fattlt bie Sange btefer glätte llid)t abfegen, ne morem konca te planjave ob. tej planjavi dogledati; ne morem je z očmi preseči, premeriti; id) felje ltidjt ab, Wojlt tas uügeit fori, ne morem previditi, čemu bode to; ne zumim se, kaj bode to pomagalo; ne vidim, čemu to; bie ©elegeil^ tyeit abfegen, na priložnost streči, paziti, priložnost «gledati; b. i. nad) etoaž jielett, gledati, zreti, meriti na kaj; einem eilte ■Kllltfl abfegen, naučiti se česa gledaje koga, na kaj paziti, spaziti kaj; id) fefye 3e; ntanbeit an beit Singen ober SDiieitett ab, na čelu mu poznam, v očeh mu vidim, berem; auf bid) ift eg abgefeilt, tebi je namenjeno, na te meri; i d) toeifi tooraitf t g abgefeimt if}, vem, kam to meri, kam pes taco moli; abgefefyeit ba»0lt, ne glede na to, razun tega. Slbfebcit, b a«, nad) obigett Sebeutungen, postranski, pristranski pogled, pogledanje, oziranje na —; dogled, sprevid, paženje; b. i. bie 9lbftd)t, nakana, nakanjenje, namen; bač Stftr beim ©djiefjgetoeijr, muha; $io)>ter, nad) F., pozir, prezir. Slbfeibc, bie, hodnična, hodna svila, Žida*. 9(b[eifCH, v. a., bie Seife abfaulen, splak-niti, splakovati, sprati, spirati mijlo. SlSfetgertt, v. a., zmeriti, meriti globokost s svincam. 2lbfeid)cn, v. a., bas SBaffet »on ben @rb= fett, odcediti, odcejati vodo, ocediti, ocejati grah; b. t. burdjfeic&en, precediti, precejati. Slbfcilt, v. n., ne biti, deleč biti, pričujoč ne biti, nevpričen biti. SibftitC, bie, zadnja stran. ÜlbfcttilJ, adj., vstranski, stranski. SJbfeitif, adv., na stran, v stran; b. i. ab* gefonbcrt, posebej, vsaksebi, saksebi. 9lbfcitbcit, v. a., poslati, pošiljati, odpraviti, odpravljati. Slbfcnbcr, ber, pošiljavec; 9(bfenbcrin, bie, pošiljavka. 9l6fCllbllUlJ, bie, pošiljanje, poslanje. Slbfenntlt, v. a., osmoditi, smoditi, opaliti, popaliti, paliti, odeverkniti, ocverkniti, za-cverkniti; ettoaS ireg, odsmoditi. odsmojati. Jlbfiekit, 9ibfcitßltlt8r bie, osmoda. 9tbfen!en, V. a., Ijeruttterfeitfetl, spustiti, spuščati, spušati (v globino); äBeinfiöcfe, po-grobati, grobati, grebeničiti, grebenice delati, vlačenice saditi; im Sergbaue, zakopati, zakopavati se; bie SJŽauer fenft ftd) ab, zid je kinknil. Sibfcitfcr, ber, grcbenica, pogrebenica, gro-benica, vlačenica. Slbfentenlifte, ber, imenik, spisek nepriču-jočih. Sibfctjeit, v. a., eilte 8aji, odložiti, odlagati težo, razpertati, zdeti, zdevati; baS ©etoebr, puško ustaviti, ustavljati, odstaviti, odstav-ljati; aitStriltfett, oljne abjufegtlt, na en dušek izpiti, izpijati, spiti, spijati; eS hurb Silage abfegen, pretep bode, ne bo brez tepeža, tolkli, udarili se bomo. tu bo šiba pela; äßaaren abfegen, blago oddati, oddajati, razprodati, razprodajati, spečevati, izvesti, prevesti; eilten Seamten »ont Eiettfte, odstaviti, odstavljati od službe; etltett Sauet abfegen, razkmetiti; bie 3et(en im ©djreibett, v pisanji verste odstaviti, odstavljati; in ber {Rebe, oddahniti, oddihati se, prenehati, prenehavati, premolkniti; baS $ferb bat iljn abgefegt, konj ga je vergel; einen Sogen in ber Stt(fybrtt(ferei, pečo, polo dostaviti; beim ©iorfettgeläute abfegen, preje-njati, prejenjevati, preglasiti, premolkniti, premolkovati; für eiltlrčfmen, odstaviti, odstavljati. 9(0fe^!alb, baS, odstavljeno tele. Sibjcljling, bie, »ont Slntte, odstava, odstav-Ijenje; eiltet 8afi, odložitev, odložba, odlaganje; bet SBaare, razprodanje, razpro-dajanje, razprodaj, oddatev, pospečanje. Ülbfcufjen, fid), v. r., nastokati se. 2lbfi(ijcln, V. a., požeti. požinjati; itadj V. aildj poserpati. 2tbfid)t, bie, baS Slbfefjett, gled, pogled; in 9(bftd)t auf b a«, glede na to; 3ntention, namen, namenek, namemba, misel; serb., namera; meine Slbftdjt geljt ba^in, moja misel je, na to merim, misel me je; beab* ftditigelt, namerjam, namenil sim si; feilte 9(bs ftd^t erretten, svoj namen doseči, dosegati; bieS jit t^ittt, toar itidjt meine Slbftcfct, tega storiti me ni bila volja, ob. tega (si) nisim bil namenil storiti; iti bet Slbftdjt —, da; gute Slbftdjten mit Sentatiben ^aben, dobro misliti za koga, hoteti komu: er bat Stifteten auf biefe« J&au«, na to hišo ima oko, na njo meri, za to hišo se poganja, gleda po njej. Stbfidjtlid), adj., navlaščen, navlašen. premišljen; adv., s premislikam, prcmišljema; abftditlid) entgegen, navlašč, nalaš naukljub, nasprot. 2tbfid)tŽlOŽ, adi\, brez namena. Stbfilftrn, V. n., nakapljati. kapljati, curljati, pocejati se, nagrodljati se. 2tbfi(f etllltg, bie, kapanje, nakapnina; f. aud) Iroflffteiit.' SlbfiebClt, v. a., presejati, presevati. sejati; mit beut Oteitter, prerešetati, rešetati, pre- ■ Slfifieöein, 9(6ft>rerf)ett, 29 relitati, relitati«; aitd) očinjati, obravna-vati. SKbfitbCllt, ftd), »• r; preseliti se, seliti se drugam. Mbfiebcn, e. «•, etnett gifdj, obariti, bariti ribo, skuhati, kuhati: bie 9Jiild), mleko zavreti, vreti; bie gatbe »oni Xud)e, barvo s sukna izkuhati, kuhati; abgefotten, obarjen, barjen. Sttifingen, v. a., cin fiteb, speti, odpeti, peti pesem; ftd) abftltgetl, v. r., speti se. Sbfinpitg, bic, petje, prepevanje, «finter«, «, f. Stbfidern. SttljitiCn, v. n., odsesti, odsedati; »oni ipferbe, stopiti, zjahati, sesti s konja; »oitl SBa; gen, stopiti raz voz, z voza; v. r., ftd) burdj ©igen entfraften, nasedeti se, zasedeti se, presedeti se; v. a., etne ©djulb abjtfceu, dolg odsedeti, odsedati, dolg z ječo plačati. Sltlfolb, ber, zadnje plačilo. Šlifolben, v. a., plačo in slovo dati, dajati, jlbfolllt, adj., alt Uttb fut fid), naseben, samo na sebi, brezoziren, absoluten; imbe« bingt, nepogojin; utlbeid)raitft, neutesnjen, neomejen; abfolute @ttmilKUmel)r(;eit, nad-polovična večina glasov; abfotuter §crr|d)cr, samovladar, samovladnik; russ., samoderžec. SitlfOtUtiOn, bte, odveza. Slbjolutičmuč, ber, samovladarstvo, neomejena vlada, absolutizem®. Sbfolutotium, ba«, uber ¡Hechituitgeti, računsko odpravilo; £o«fpred)ltng, odvezna sodba; Stbgang«jeugnifš, splošno spričevalo, odhodno spričevalo, odvezilo. SibfolBircn, f. a., dognati šolo, izučiti "se kake reči; »on ©unben, odvezati, odvezovati. iibfOlBirt, adj., izučen, izšolan. Šlbfottberiiar, adj., ločljiv, odločijiv, $lbjo»ber(idj, al« adj., f. JUfotibcrbiir; al« adv., f. Skfonbcrž; eine abfonberlit^e 2Sei= miltg, čudno menjenje, mnenje, čudna misel. Slifouberit, odločiti, odločevati, lo- čiti, razločiti, oddeliti, oddeljevati; mit 8ltt«' IMljl, odbrati, odbirati; Jtoci ®ittge »Ott eitl* attfcer, razločiti, razločevati, ločiti; abftras l)iren, posebej misliti; eilt .ftiub abfonbertt, oddeliti, oddeljevati; ftd) abfonberit, v. r., odločiti, odločevati se; »on ©djleinteu att« bent $čr»cr, einer SBltltbe, skergati se, ker-gati se. Sibfonbtntng, bie, odločitev, odločba, raz-ločba. 3lbfonnig, a abgalten, v.r., odcepiti se, odkerhniti se, odkerhovati se. StbftJdncn, v. a., etnJliltb, otroka odstaviti, odstavljati, odvaditi, odvajati, audj oddojiti. ilbitlituling, ber, odstavljenček, odstavček. 91 b f i) n it it c tt, v. a., ba« ängefpannte tožma-chen, odjenjati, odjenjevati, napustiti, na-puščati, odpeti, odpenjati; bieißferbe, konje spreči, spregati; bte Ddjfen, izkleniti, iz-klepati, spreči, spregati; bett £at)U, sprožiti; bie Gräfte, bett ®eift, oslabiti, zbegati, presiliti se; abgefpamtt, zbegan. SlbfpfllUUtng, bie, ber Uferte, sprega, spre-ganje; bet .Kräfte, oslabljenje, zbeg, zbe-ganje. Slbfpauftig, adj., i d) mad)c abfpäujtig, od-verniti, odvračati, odvabiti, odvabljevati; td) bin abfpänfttg, odvernjen sim; f. 2lbgcncigt. Slbf^OtEtt, v. a., pritergati, pritergovati si, priskopovati, pVihraniti, prihranovati si, privarovati si kaj; f. SliiutdjClt. StbfietfCll, v. a., Semaitbcn abfpeifen, nasititi koga, jesti dati, dajati komu, napasti, nakermiti, napičati (beim Steh); einen mit eitlen Setfprechuitgen abfpeifen, s praznim obetaiyem, s prazno žlico napitati, pitati; einen abfpeifen, (z) gerdo odpraviti, odpravljati; v. n., alfg. odjesti; in ber gnitij, odkositi; ju šDiittag, odjužinati; 9tad)miti tag«, odinaličati; be« Stbejlb«, odvečerjati. 9tbf)pcrten, v. a., zapreti, zapirati; 3eman* bett m bunflet 3elle, zapreti v temnico. s2lbfi)ctrfc^ranfcilr ber, ograja, zavora. Slfifjjtegeut, v. a. uttb r., bet gluf) f»iegelt bie äöolfett ab, v reki se vidijo, se upodo-bujejo oblaki; ftd) abfpiegelll, nagledati se v zerkalu. 9ibf(jicleit, v. 11., odigrati, doigrati, dokončati igro; v. r., naigrati se; auf einem 3tl-ftrument, nagosti se; v. a., eilt ©tücf, od-gosti; ftd) bie ginget abfpieten, ožuliti si perste z igranjem, obigrati jih. 9lbft)illbCllt, v. a., z vretena zmotati, od-motati, odmotavati, motati; odviti, razviti, odvijati, odsukati, sneti. SHlfJJtltnen, v. a., spresti, presti; alfe« jU (Sitbe (»innen, popresti; eine @d)ulb abfpitt--liett, odpresti, odpredati dolg. V. a., b. i. mit einet ©»ige äb--l)aiicn, odšpikljati, špikljati, odpikljati, pikljati; ber ©»ige berauben, stumpati, tumpati, otöpiti; bet @»ij}e berauben, unb »erticat ober f)orijoittal glatt abftitgeit, pri-čeliti, celiti; (»ig machen, ošpičiti, špi-čiti; nerb., zašiljiti, »ott šiljak, bie @pi|e. 9lbf()littctu, v. a., zdrobiti, drobiti, od-škerbiti, odcepkati, raztesljati; v. n. ob.r., oddrobiti se, drobiti se; bet ©teilt f»littert itd) ab, kamen se drobi, se melje. 2lbfpÖUe(lt, v. a., s posmehovanjem od-verniti, odvračati od česa. 2lbf(J0tteu, f Stit^ottcn. Siibj(>rcd)cu, v. a., odreči, odrekovati; ge= tichtlich, s sodbo odreči, odbiti, odsoditi; einem Ärnnfeit ba« Seben, življenje odpo- 30 Stiftjcc^crtii). vedati; reči, da bolnik ne bo prebolel, obupati nad bolnikam; einem Setbredjer baS Sebett, obsoditi, obsojevati hudodelnika k smerti; einem alfe Hoffnung, vzeti, jemati ves up; v. n., abfprcd)ett übet etloaž, izreči, izrekovati sodbo zastran česa; karübec iji fdjon in 1. Snftanj abgefprocf)en, ta reč je že razsojena na 1. stopnji; er fpridjt Über alle« ab, zna, derzne si vse razsojevati. 2H>iprecf)enfdi, adj., sodčen. 2lbfi)rcijeit, v. a., podpreti, podpirati. Slflflprcitgett, f. a., odlomiti, odlamljati, odkrušiti, odkerhniti, kamnje lomiti, raz-gnati, razganjati; v. ti., odleteti, zdirjati. Sibfanefen, f. Slbforoffen, (Sntftjricfjen, Slbftammeu. Sibfimitßtlt, n-> odskočiti, odskakovati; »on Sentankž ^art^ei, odstopiti, odstopati, ustopiti, ustopati, odpasti; »oni Sffiagen, z voza, aučfj raz voz skočiti, skakati; bie Stet fpringt »om Sljie ab, sekira od veje odleta, odletujc; ftdj ablčfett, odpočiti; bie (Saite ift abgefptungett, struna je počila; abfpriitgeit »ott bet SKeinmtg, uskočiti, viska-kovati, premisliti se ob. si; ftdj abfpringeit, v. r., naskakati se. 3lbf)JtityClt, v. a., poškropiti, oškropiti, o-škropljati; v. n., šterkniti, šterkati. SlbfptOffeit, v. n., izvirati, rojen biti, ka- eiga rodu biti, izhajati; f. SlllftaiUIUCtt. ÜtbtyrofjUng, ber, f. ülbföntmling; »on Sältmen, odrasek, odrastek, odraslek. Slbfjmtng, ber, odskok, odskočcnje; ba3 abgefprititgette ®ittg, odskoček; »on bet SDieiitttng, uskok, odstop, premislik; baž ift eilt großer Slbfprung, to je velik razloček; Slbfpritttg bet Slrt, odlet sekire, n. p., vsak odlet sekire zaboli. Slbfiriutgštoinicl, ber, odskočni vogel, kot. Sibirien, v. a., »on bet Spule, odmotati, zmotati, motati; grofe Spulen auf Heinere, zmotati, sesukati, sukati. Slbfpulet, bet, motač, sukač; Sliftmterin, bie, motavka, sukavka. Slif^iilctt, v. a., etloaž loeg, oplakniti, opla-kovati, poplakniti, splakniti; baS ©efäß, oplakniti, oplakovati; baž SBaffet Ijat bie Serge, baž Ufet abgefpült, voda je breg posnela, obrezala, objedla, omlela, podmlela; baž Slbgefpülte, oplak, splak, odmelj, pod-melj. Slbfiliilidjt, bai, pomije ]>l., oplaka, Slbftflljlcn, v. a., zjekleniti, jekleniti, oka-liti, kaliti; eilt abgefüllter SWenfd), jeklen človek, terden kot jeklo. 3l6ftamm, f. Stiftammung. StflftOtnmclU, v. a., odjecljati, zjeeljati n. p., pesem. 5t t» ft rt llt ttt C »t r V. «., rojen biti od koga, biti iz rodu; et flammt »Ott Äöttigeit ab, kra-ljeviga rodu je; tel) (iatttttte ab »Ott —, moj rod je od —; izvirati, izhajati; biefež SEort flammt »Ott feittent attberu ab, ta beseda ne izvira iz nobene druge. Stiftömmett, r, a., einen Sannt, posekati, Slbftedjett. posekovati, sekati drevo, p oval i ti, podreti drevo. Slbftiintntling, ber, odrodee, mlajši, zaro-jenee. 3ibftammitng, bie, rod, pleme, izvir; efteliée, zakonski rod; Inbegriff bet Slbflämmfinge, zarod, mlajši pl.; beá SBorteá, izviranje, izvir. 9Íbft¡imi ein, f. StbftemVetn. Stbftampfen, v. a., titrdj (Stampfen abfon-bent, odphati, phati (ttirfit pahati); taturefc abltujsen, izphati; gehörig jtantpfen, sophati, obdelati; »ollettbett ba<3 Stampfen, dophati. Slbftanb, ber, bet (šntfenutitg nacfc, narazje. dalečina, daljava, dalja; alé Untetfdjieb, razloček; »ont Otente, odstop od pravice. Sibftünber, ber, suhal f., sušica, suhlica. älbftitnbtg, adj., usahnjen, suh; abjiänbig Werben, usahniti, sahniti. 3fbftanbžn)tnfef, ber, osojni vogel, kot. SlbftatJeln, v. a., razložiti, razlagati derva. 2Íb|tatten, v. a., eine Xecfcter, für aužjtatten, odpraviti, odpravljati hčer; Unlojlen ufro., plačati, verniti, vračati; bie ©ebnljten, davke opraviti, opravljati; ein Beugniß, spri-čati, pričevati, za pričo biti, pričevanje dati, dajati; bie lejste @itre, pogrebsti, po-grebati, pokopati, pokopavati, za pogrebam iti; ®anf, zahvaliti, hvaliti, zahvaljevati se, hvalo dati, dajati, aitá) zahvaliti koga za kaj; ©ruß »on eittent, pozdravljenje od koga opraviti, opravljati; eilten Sefltd), obiskati, obiskovati, priti pogledat; einen Serid)t (¡Rapport) abjiatteit, poročiti, poročati, poročilo dati, poslati; einen ©lücfnmnfdj, srečo voščiti, vošiti komu. 3fbftattung, bie, naef) obigen Sebeittungen, odprava, povernjenje, povračilo, oprava, spričanje, pričanje, pokop, pogreb, zahvala. 9lbftaub, ber, prah. 9lbftäubcn, v. a., beit Xtfd), prah zmesti, omesti, zmetati z mize, mizo omesti, spra-šiti; ben fflocf, stepsti, stepati suknjo. Stbftitnber, bet, omelo. 2tbftüuflen, v. a., pretepsti, pretepati, ošvi-gati, ošeškati, šeškati, ošibati, šibati, opa-ličati. ijlbftcdieit, t', a., beti ©egitet »ont Oferte, sovražnika raz konja suniti, sovati, dregniti, dregati, pahniti, pahati, zvaliti s konja; ein gltbet §eit mit bet ©abel, seno zmetati, zme-tovati; ein Xfiter, zaklati, klati, zabosti, bosti, paro vzeti; beit iÄafett, rušo, rušino odrezati, rezati; einem Xljiere bie belile, gol-tanec prerezati, rezati; b. i. einen tm Ste; djetl übertreffen, prekositi koga v vtikanji ali vbadanji; itn Aattenfpiel, s kvarto pobiti, pobijati, prebiti, prebijati; im Scfyei: bettfdjießett, prestreliti komu; bett Xorf, šoto rezati; bell Sumpf, grez, mlakužo odko-pati, odkopavati; äßaffer ^abjte^en, odpeljati, odpeljevati vodo; abltec^eit ben SBeilt, f. Slbjafjfen; gefáttuoljeucg Srj int öoeftofen, prebosti, prebadati; bie Sčfdje abjterfjett, praško ogrebati; ein ©euiálbe, podobo sčer-tati, čertati; ein fittftec bet 5iátl)etttten, na- 2(6ftctf)tifcit. kosti, nabadati podobo; eilten JU eiitent $aufe, selišče, naseliše začertati, čertati; r. n., ®iefe« flidjt fd)led)t ab gegen Seite«, to se slabo klema, vjema z unim; tiefe garte |iid)t gegen jene ab, ta barva se ne prilega uni; tiefe garbe fiid)t gut ab, dobro se poda, podaje; tiefet äftatttt flidjt weit ab »Ott jenem, ta topi uniga. Sl&ftCdjCifClt, t a«, dleto, «iflcdjeit, ta«, f. 2lbftid), (Jontraft. 516ftcd)cr, ter, ovinek, zavinek; einen 316--fteier madjeit, ovinek narediti, zaviti jo v kak kraj. JlbftCtf ett, v. a., a6I)afte[lt, odpeti, odpenjati; einen ©arten, vert obtakniti, obtikati; ger* feilt, für eittočfjneit, odstaviti, odstavljati; fte a6gefonbert jiecfen, v koč mladiče vtakniti, vtikati. ilbftcljen, t?, m., entfernt fein, proč stati, narazen stati; tlt fieljfi jlt Weit ab, predeleč stojiš; »oit etwa« abjletyeit, ablafieit, odje-njati, odnehati, odstopiti, odstopati od česa; abfielen »on bet Älage, odstopiti od tožbe, popustiti tožbo; »ont .Raufe, umakniti se, umikati se, skujati se, odstopiti; »oit feinem SRecbte abfielen, odreči, odrekovati se pravice; bet äBeilt tfl abgeflaitbett, vino se je skazilo, prekucnilo; abgeftanbener SJBeiu, zavrelica, kavbin, žgalivec, poteglica; t»arte, baß ba« ffiajfer abfielt, čakaj, da se voda ustoji; ba« ®iel), živina je padla, cerknila, pocer-kala, pogagala, parnila, počepala; živina dohaja, gine, poginja, po živini je; alle« Siety ift abgeftanbetl, živina je popadala, do-šla; bet S3aitnt, drevo je usahnilo, se je posušilo; abgeftanbener 33aunt, suhal, sušica, suhlica; bet gifd), riba je zadihnila, poginila, cerknila; abgeftanbener gifd), mertva, cerknjena riba; bie 93ieiteit ftllb abgeftaltben, bčele so pomerle, panj je umeri; v.r., ftd) atjteficH, ftd) ntübe fiel) en, nastati se; v. a., eine @ad)e, odstopiti, prepustiti komu reč. ?(6ftc6ct, f. Sebent, 'Slbftcblcit, v. a., ukrasti, krasti; eilte .Rlei* nigfett, zmakniti, zmikati; »erfloljleitet SBeife ablernen, komu delo ukrasti, skrivaj se naučiti od koga, 3l6ftc6uitg, bie, odstop. 2lbftcl)ltnfl$crfiitntltg, bie, izrečenje odstopa, odstopno naznanilo. ilbftcifcn, v. a., okrepčati, krepčati, neu-kretno narediti, narejati; int 39aul»efen, podpreti , podpirati; v. n., okreniti, oterpniti, premreti. ilbfttigtn, t>. a., doli stopiti, stopati; zlesti; eiitfefiteu, ostati, ostajati pri kom, v kaki hiši; im tiefen U.U. attd) navratiti se; abfteigenbe Siltie, zarod, navdolna versta. 2lbftcige',quartier, ba«, ostajališče, ostaja-liše, ostaja, ostajavnica; 1itad)tquartier, prenočišče, prenočiše. St6ftei8cr, f. 3l6ftcdjer. Mbftciuen, v. a., mit ©ränjfleinctt »eiferen, kamne, mejnike postaviti, postavljati, nad) V. altd) omejničiti, mejničiti. 2l6ftcUcit, t'- entfernen i o it etwa«, od- toftofce*. 31 staviti, odstavljati, odmakniti, odmikati; eineit ®ebrauau« ijl fd)oit lattgfl abgeflotben, ta rod je že davno pomeri; bet SBelt abflerben, svetu odmreti, svetu se odpovedati, slovo dati. 2t 6 (ter 6 C It, ba«, smert, odmertje; »ot met--lient SlBfietben, pred mojo smertjo, preden umerjeni. 9l6fteuer, bie, odkupščina, odkupšina, od-hodnina. 216ftClterit, v. n. u. a., ba« ©čfjiff, odkor-maniti, korinaniti, odkermiti. 2t6ftid), ber, itacb eiitent 3J?ufier, posnetek, vreza; Gontraft, nasprotek, različje. 2l6ftid)elit, v. a., Semanb, pikati koga. 2l6ftiftCll, V. a., razseliti, razscljevati, raz-kmetiti, razkmetovati koga. 2l6ftiftunfl, bie, razseljenje. 216 ft Uit tU CII, v. n., »otireit, glasovati, svoj glas oddati, oddajati, nad) V., voliti; ailJ berer SKeimtltg feiit, drugači meniti, voliti, druge misli biti; bie Sone ftinnneit ab, glasi so napak, glasi se ne vjemajo, glasovi niso vbrani, ne done vstreženo, ne vstregajo se; v. a., einSnflrument, vbrati, vbirati; Seittanb abflintmeit, f. He6critiittntcn. 916 ft t ttt nt i g, adj., inoglasen. 2tb ft i lit m li n g r bie, eiite« Snjlrumettte«, vbira- ranje, ©timntgebung, glasovanje. 2l6fti«enj, f. (SitHjaltfamfett. 2lbftbbcrn, f. 2l6ftdn6cit. 2l6ftO(fctt, v. a., f. 2l6lcgcit; etiten @d)t»atm abftocteit, ogrebsti, ogrebati bčele v panj; v. n., odgniti od debla. 2t6fti)l)ltClt, ftc6, v. r., naječati se, zječati se. 2lbftO^Cllt, tf. a., pabirkovati, odsterniščiti, odsternišiti, sternišče pokositi. 2l6ftO§Clt, v. a., mit eiitent ©toge abfonberti, odbiti, odbijati, odsuniti, odsovati, odpah niti; i)erabfioffeit, pahniti, paliati, poriniti, porivati s kake reči; er toirb ftd) f^ott bie §onter abfioffeit, omulili mu bodo rogovile, ugnal se bo, norci se mu bodo oskutili; f. and) 2l61anfett; bie Stitgfi t»i(l ntir ba« Jperj abfioffen, težava mi serce terga, težava mi hoče serce ntergati; bei beit Xifd)lerti, posneti, posnemati; beit Jia^n »ont Ufer, odriniti, odrivati; eilt Jialb, odstaviti, od- 32 »lOftoijettb. stavljati, od sesca djati, devati; bie ®ie; llflt, podreti, podirati čbele; eitte ©d^Utb, pobiti, pobijati, odpraviti, odpravljati, odriniti, odrivati dolg; Sffiarett, spcčati, spečevati; v. r., baS ifleib tiat jtd) abgejiojfen, oblačilo se je ogulilo, odergnilo, ubilo. Slbftofienb, adj., abjiojjettbe Jtraft, odrivna moč, odbojna moč; abjiopettbeS SBettefjtnen I;abeit, biti odurniga obnašanja, s svojim obnašanjem Ijpdi odganjati. Stiftofimeffer, bas, stcrgon, strugač. Si bftn ftltltg, bie, odbijanje, odboj, odriv. 9ibjt0ftllltgg=, odbojen, odriven. Slbftottent, v. a., odjecljati. Slbfuact, adj., posnet, abstrakten *; abjitacie Segriffe, posneti, abstraktni zapopadki; et fpridjt jlt abjiract, govori previsoko, težko razumljiv govor. Sibftractton, bie, ^anbiitttg bes 9tbftral?irenS, posnemanje, odločenje, abstrahiranje ; ab-strakeia. 9(6ftrflcti»nžbermijgctt, bas, posnemavna moč. Slbfttflfc«, v. a., pokazniti, kazniti, kaznovati, strahovati, gem. poštrafati, štrafati *, pokaštigati, kaštigati*; mit SBorten, okre-gati, kregati, pokarati, karati; mit ber SRlttbe, pretepsti, pretepati, tepsti. Slfiftrafang, bie, kaznjenje, štrafanje *. 9l6fttttgttEtt, v. a., posneti, posnemati, ab-strahirati, na(fy V. posebati; »on ettoaS ab; fe^en, ne gledati na kaj, pustiti kaj; abftra; t)iren t»ic ljie»en, pustimo to. 9lbftrai|l, ber, odsvit. 2lbfiratjlen, v. odsijati. 9lbftrcbcfrnft, f. gentrifugalfraft, Slbftrcbeit, v. n., izvijati se čemu, proč siliti. sibftreidje«, v. a., bttrd) Streidjeit entfernen, odergniti, dergniti, ogladiti, zgladiti; baS ®e; tretbe int SKejfen, poraziti, razati, raziti; posneti, posnemati; bas Sarbierntejfer aufbent Seber, pogladiti, gladiti, osmugati, smugati britev, britvo, nad) V. a ud; povleči; ein •Riltb mit bet 9ilttf)e, našvigati, olilistati, švigati, našeškati, šeškati, nažvižgati, na-šverkati; bie .§aare ant geiie, odderzati, derzati dlako; v. n., ftd) t>lo£(id) entferneit, smukniti, zmuzniti se proč; bie §ecf)te f)m beti abgefirid)eit, ščuke, šuke so nehale dre-stiti se. SJlbfttCiftlt, V. a., osmukati, smukati, omuliti, muliti; eittent Xljiere bie ^ant, odreti, dreti na meh; ftd) bie §aut ant gttjte, nogo si odreti; v. n., odbiti, odbijati se; v. r., abjltfifett ftd) (»ott Sd)langeit), leviti se; bie abge; fireifte (Sd)iangett;) ■£>aitt, lev, kačji lev. 2lbftrcitett, v. a., abred)teit, spravdati, od-pravdati, odpravdovati, s pravdo dobiti, dobivati; eittent ettoaS fireitig ntadteti, ugovarjati, odrekovati; biefeS SBetbtenfl fattlt ttynt Stientanb abftreiten, te zasluge mu ne more nihče ugovarjati, spodbijati; etnent bett Sorjttg, odreči, odrekovati komu predstvo; bas iaffe idi mir llidjt abjireiten, v tem me nobeden ne pregovori, v tem se ne dam pregovoriti, Wbftt^ett. 2i6)"trtdj, ber, raz, razenje, posnemanje; baS Slbgeftrtdjene, posnetek, pena, žlindra. Jtbftrtcfen, v.u., burd) ©triefen (acu texere) eine Diabet teer ntadjen, poplesti, popletati; bas ©triciett »oiiettben, doplesti; eine Sd)ttib abftricten, dolg odplesti, odpletati, s pletenjem plačati; »om Strici befreien einen Jjunb, odvezati, odvezovati. 2(bftrtcgeilt, v. a., očesati, počesati, česati, oštreglati (ostrugljati), štreglati*. Sliftriimctt, 15.«., bas^oij, splaviti, plaviti, and) gnati les; bie Sa»e jirčmt »iei oont Ufer ab, Sava veliko brega jemlje, odnaša; v. n., bet glujj jirčmt ab, fliejjt tjeftig, reka dere, bistro teče, vali se; baS Sd)tff ifl abgejirčmt, burdj ben ©trom in bet ©ee abgetrieben, ladijo je curek odgnal. Sibftroffeu, v. a., im Sergbane, b. t. bas jltojfenmeife gewinnen, obet abbauen, postat (rude) odkopati, odkopavati. 9lbftrttČ, adj., temen, zavit. Slbftiict, baS, kosec, drobec. 9ibftiitfcn, Stbftiictcln, v. «., oddrobiti, od-drobovati. 9t b ft tt f C tt, v. a., bas ®rj jiufentoeife abbauen, nach V., odejokati, cjokati; jinfetttoetfe »er-fdjieben maketi, podverstiti, podverstovati, v stopnje razdeliti, razdeljevati. 2lbftltfltltg, bie, postopnost, stopnja, nad) V. podverstenje; in aiien Stbjiufnngen, na vsaki stopnji. 9tbftiiH)en, v. a., ben^ut, klobuk razvihati, razvihovati. Sibftltmflftlt, v. a-, otumpati, stumpati, tum-pati, otumpiti, tumpiti, »topiti, zatopiti, skerhati; einem Stein bie fdjarfen @rfen, kanten okresati, kresati, omuliti, muliti; bie ©eijieSfrafte, oslabiti, zbegati; v. r., ftcf) ab; jiumbfett, otopiti se, otumpiti se; abgejinmpft ant Oetji, opokel, zbegan, top. * 2lbftumifltltg, bie, otopljenje, skerhanje. 9tb|tiirtUtn, v. a., z naskokam dobiti, vzeti. 916 ji lit;, prepad, propad, preval, pad; bie jätje Seite beS SergeS, sterma stran; jieiter Slbftltrj, stermina, stermica. 9tbftiirjClt, v. a., prekucniti, prekucovati, pahniti, pahati doli, zavaliti; ein gubtt Nohten, zverniti, zvračati; jtc^ ben £alS, spahniti, spahovati, zlomiti, zlamljati si vrat; bett ®ecfet, odkriti, odkrivati, odvez-niti: v. n., zverniti se, vdreti se, pasti, telebiti. 9l6ftuijcn, v. «., mit bent üKejfer, prirezati, prirezovati; mit ber Sdjeere, pristriči, pri-strigati; mit bet' Strt, prisekati, prisekovati; bem $ferbe bett S^toeif, oštuliti, štuliti, ku-sati, kebiti; eitt abgejiltgtet Sc^toeif, keba; mit ber Settfe, prikositi, priseči, prisečem; eittett Satttttjiocf, ošukati, prišukati. prišuk-niti, sukati hlod; eitt Stbgejiujter, prire-zanec, pristrižene«, kebec; eitt abgejiuftet Sauniftocf, prišuknjenec. 9lfifltd)Elt, v. a., fndjen tttib abtteiimen, zi-skati, ziskovati; Otaupeit, obrati, obirati gosenice; gehörig bttrtf)fucbett, preiskati, preiskovati. «ttfnb. Jlbfllil, ber, bte i>atib(utig bcS SlbjtebettiS, pre-kuhanje; bač 91 i) 3 c fo tte it C, ovretek. oparek, «barok; eitt eingefodjter obet tt)icbcri;oltcr lW|"ub, prevretek. iltflimVfClt, v. a., scsušiti, sušiti grez, močvirje. SiDfUti), adj., nespameten, neumen, gerd; cž ift abfurb, niina ne glave ne nog; abfurbe ffičrier, neslane besede; f. abgcfdjUiatft, Hngereimt. 1) f 11 r £) i t d i r bic, nespamet, nespametnost, šemarija. Jlbfiifen, t>. a., osladiti, gladiti; nodjratalč ob. tilt lrcttig, posladiti, poslajati, poslajevati; bie Starte, splakniti, očistiti, čistiti. Vlit, ber, opat; bež Slbte«, opatov. 5l6ttt{tltt, f. abfoeifen. ttiitflfcllt, r. a., mit lafettterFen »erfeljeti, opaziti, paziti, z deščicami obiti, obijati. vložiti, vlagati, obdeskati. Jlbtafeln, v. «., bet« ©djiff, bic t bet .Kranj abgetattjt toorben, venec je zaplesala; r. r., ft$ miibe taljen, splesati se, naplesali se. 1'llitanfdi, f. abtaufdinug. SlbtaufdKIt, v. a., etWač eitteni, premenjali, premenjevati kaj, po zamenji kaj od koga dobiti. Slbtaufdjuitg, bie, premena, mena, menja. Viblei, bie, opatija. VUtCilpfrunbC, bie, opatovina. ilbtcilid), adj., opatovsk, opašk. Stbtcufen, v. a., bei ben Ž8ergleuten, nacf) r., zakopati, zakopavati se, v globino kopati. Jtbtbaucn, v. »., otajati, tajati se; alel v. a., bie ©ottite i;at bie genfier abgeti;aitt, solncc je otajalo, otalilo okna. Hbtbeil, ber, delščina, delšina, delež. 8ibtbcilcn, v. a., oddeliti, razdeliti, razdeljevati, deliti; ein3inmier, predeliti, pre-deljevati; bic §aarc ant Jtopfe, prečo, and) cesto narediti, lase oprečati, prečati; beli tam im ©etrcibefafteit, predal, pregrada; abtljeilen, predale narediti, pregraditi, pre-grajali; eill gclb mittelfi eiiiež 3auuež, pregraditi; bie Jtillfccr, oddeliti, odpraviti otroke. iitbtfieilung, bie, bie £aiiblnng bes Slbtljeileni?, razdeljenje, oddeljenje, razdelitev, pregra-janje; ettt Xf|eii eitieč ®atljeit, razdel, razdelek, del; gad), predel, predal, pregrada; bet £aarc, preča, prečica, bei SUianttetn aitd) cesta (efr. bohm. ccstka). Stbtbciluitgžjei^en, bas, ločnik, ločaj. Slbtljllll, v. a., ijerat1, djati, devati doli, zdeti, zdevali, oddjati, oddevati, odložiti, odlagati; eincii Streit, poravnali, poravnavati prepir; einc Siniti, odpraviti, odpravljati, odriniti, odrivati dolg; bett Unflatb alt einet @ad)e, osnažiti, snažiti; einen ffietbredjcr abtijittt, življenje viseti, ob življenje djati; serb.. abtreiben. 33 pogubiti; eitt ^>tll)lt abtflltn, zaklati pišče, piše; becitbigen, dokončati, dokončevati, konec biti; bad ift abgetan, tega je konec; eilten -Dittibraitd) abtl)lin, odpraviti, odpravljati razvado; eine @eWol)it6eit, opustili, opuščati navado; eine Sertaffenfdjaft, odpraviti, odpravljati zapuščino. abtljHHItfl, bie, bet äkrlaffeufcfyaft, odprava zapuščine. abliefen, f. abteufen. ab t i Ige It, f. «., zatreti, zatirati; bie bell, poplačati, poplačevati. aebttfftn, bie, opatica, opatinja; bet 9leb; tiffilt, opatičin. abtoben, v.n., bejfer aitötobeu, ¡zdivjati, iz-rojiti, odrolinjali, odbučati; oont äßitlbe, potihnili, potihovati; »cm üKeere, poleči, polegati se. abtÖbtCU, v. a., bie Segierbcn, zatreti, zatirati, ukrotiti, krotiti; v. r., fid;, treti se, ukrotiti, krotiti se, mertviti se, zatirati se, uganjati se. abtübtung, bie, zatrenje, ukrotenje, zatiranje, mertvenje, ukorjenje, taranje, trenje, abtrnb, ber, oddelek vojske, abtraben, v. n., fortgeben, odropotati, od-peketati; Bciäd)t(id), et mußte leer abtraben, potepeno je šel, s potepeniin pismam so ga poslali, attd) z dolgim nosam je odkrevljal. aitrag, ber, eitler @d)ltlb, odpravljanje, odprava, plačilo, plačanjc, poplačanje; in bett Siebten für @rfa£, odškodba, namestilo; Slbtrag tljuii, f. abbrnrf). abtragen, v. a., wegtragen, odnesti, odnašati^ einen Scrg, odnesti, odnašati, od-kopati, razvaliti; eine ©iaiter, eilt ©ebäube, podreti, podirati, razrušiti; eilten Söaurtp auf ba« ©ebältbe, z narisa presneti, posneti, povzeti, posnemati, presnemati, naris prenesti; bie ©Reifen »oitt Xifdje, z mize znositi, nositi, spraviti; eitle ©d)lllb, odpraviti, odpravljati dolg, poplačati, plačevati; eilt Jt'leib »öllig, obnositi, preno-siti, jitnt Xt;eile, ponositi; v. r., ber Saitnt t;at jtd) abgetragen, dreyo se je unosilo, narodilo, izrodilo; feibfl abtragen, b. i., ftrf) .Softe« »erutfadjen, božati se, zrevati, revati se, abträgtid), f. «ad^eilig. abtraguug, bie, odnašanje, odnos, podiranje, presnemanje, odprava, abtränten, V- «., napojiti, napajati. ab trauern, f. austrauern, abgrämen, ab t räufeln, abiraufett, v. «., odkapljati, kapljati od —. abtreiben, v. a., Wegtreiben, odgnati, odganjati, gnati od —, odpoditi, odpojati, odtirati; bei bcit 3ägerit, nagnali; baž 3ug»ie^, živino pregnati, preganjati; za-verniti, zavračati, vračati; taS ®olb, zlato očistiti, čistiti; bie öieiten, pregnali, preganjati bučele; Ulit Wand), prekaditi, prekajati; eilten äßalb, posekati, podreti gojzd; ba« Siel), presiliti; bie geibežfruc^t, odpraviti, odpravljati, a ud) pregnati, odgnati, zapraviti, zapravljati, splaviti, splav- 34 Slbtmbung. ljati; bafjet btefe Slbtreibutig, zaprava, splav, splutek; ein abtreibenbe« ^Wittel, odganjalo; v. n., ba« ©djiff treibt ab, čoln (čeln) odnaša. Si6trct6ltltfl{ bie, odgon, vračanje; be« ®otbe«, čiščenje, čišenje; bet Seibežfrudjt, zaprava spočetka, odgnanje. 31 i t r c i i)«it 0 S m i i t c l, ba«, tinbatoetbitttg^ mtttCt, splavilo. Slbireitttbar, adj., ločljiv. Slbtrenttcit, v. a., razločiti, odločiti, ločiti; ba« Sufamntengeuäljte, odparati. razparati, odporjati, parati. SlbtretCH, v. a., bttrcf) Xreteit abitüfeeit, raz-hoditi, pohoditi, potaptati, poceptati, po-mandrati; bie ©djltfie, pošvedrati, pošepati, pokrevljati; einen SBeg feft treten, pot uter-diti, uhoditi, ugladiti; abgetretener «Steig, uglajena steza; ini ©djltee, uglajena gaz; beit Sfjon bei Seffent, glino stlačiti, tlačiti; bie £irfe, proso ometi, meti, veršiti; frifdj gefallenen ©cbnee abtreten, pogaziti, gaziti; eiltent feitt 9tedjt, komu pravico prepustiti, prepuščati, odstopiti, odstopati (.serb., u-stupiti); v. n., »oit bet Stfiauiutime tež Sei ben«, iti s tega sveta; »on feinem SUečfit, odstopiti, odjenjati od svoje pravice; »Olt eiltent, b. i., »on feiner $arti»ei, odstopiti, odstopati; bei eitlem abtreten, ostati, ostajati pri kom, f. (ginleiiren. Stbtreter, f. Sebent. Slbtretnitß, bie, razhojenje, uglajenje, pre-puščenje, prepušenje, odstop; »ont gefdjtof* feiten .Raufe, razkup. Stbtretnng§=, odstopin, izročin. 2ibtretnngžuriunbe, bie, odstopno pismo. 2lbtretungžDertrag, bet, odstopna pogodba. Slbtrteb, bet, f. 2lbireibuttg; sibtrieb be« •§olje«, posekovanje, poseka. Stbtriefen, v. a., e« trieft ab, odkaplja, odkapa, kaplja od —, cedi, oceja se; voda, pot teče, curi od njega; babei ¡»irb aitdj füt mid) ettoa« abtriefen, tudi mene bo kaka mervica doletela. Stbtr tft, bie, paša, spašnik, pašnik; pravica po tujem pasti. 2lbirin!cit, v. n , odpiti, odpijati (z verlia); eine ©djitlb, zapiti, zapijati dolg; einen ab; trinfeit, b. i., int Srinfeit übertreffen, prepiti koga. Slbtritt, bet, fiit Slbtreteu, odstop; »ot einet St)iir, prag, predurje; int ©ergbaue, fteine @i|e ilt beit ©djädjten, počivalnica; jut @r= Ieid)tetiutg be« Seibe«, zakotnik, zahod, ska-ret,* sekret,® potrebnjak, stranišče, straniše; tua« abgetreten toorben, pohojeno, razhojeno. Slbtrittžfliege, bie, drekarica. * StbtrO tftten, v. a., posušiti, sušiti; ben @d)t»eif, pot obrisati, brisati; bie 4«nbe, roke obrisati, brisati, otreti, otirati; v. «., bie ©tattern finb abgetrocfnet, koze so se posušile, so usahnile; b. i., ftitb abgetrocf; net, abgefallen, so se odsušile, osušile. Slbtrommcltt, v. a., odbobnati, z bobna- 2lbttml3cn. njem oznaniti, oznanjati; bie ©ieneit, pre-terkljati čebele. 9l6trOm})eiett, v. a., odtrobiti, strobentati. 9tbtrb))feln, 2tbtropfen, v. n., odkapljati, odkapati, kapati, curljati. Jtbtrotjen, r. «., izsiliti komu kaj, prisiliti koga k čemu, z groženjem, kljubovanjem koga k čemu nagnati, napeti. 2(btntnt})feit, V. a., ošteti, oštevati; et i)at tfjlt tudjttg abgettlim»ft, dobro mu jo je za-solil; itlt @(riele, (z atutam) pobiti, pobijati, potegniti. Slbiritltttig, aadjfen, f. 2lužfflat6iett. 2lbtt)iigett, v. a., zvagati, vagati, stehtati, tehtati; auf bet §aitb, potehtati, tehtati; »on enter grofjem SKenge, odvagati, odva-govati, aud| odmeriti; feine SBorte, pretehtati, pretehtovati besede svoje; tem ©eftnbe ba« Sirot, družini kruh odvagati, odvago-vati, vagati; afie« geljorig abt»agen,vse dobro pretehtati, preudariti; f. aud) 9!i= uelliren. 2lbi»itgung, bie, 2tbtt)itgen, ba«, odvaganje, vaganje. 2lbmaIIen, v. a., ba« Sltd), dovaljati, valjati. 2(b tO oljen, a., .odvaljati. 2tbit)itl5en, v, a., btnab, berab, zvaliti, va- 9t6tt(W&ciittr. Slittetdjititßäaitfelf. 35 liti doli; Weg, odvaliti, odvaljevati; bie iŠdjulb Sen ftdj, odvaliti od sebe krivnjo. Ititoanbelb O t, adj., beelitiabel, sklanjaven; eoitiug., pregibljiv. 3llm)nni)elit, v. a., nad) ©inigen, becliniren, sklanjati; nad) Jlnbertt, coitjugiren, pregibati, pregibovati; v. »., oditi, odhajati, tiroanblu ng, bie, sklanjanje, pregibanje, pregib. Sörnaitbcm, v. n., iti po svetu, oditi, podati se na pot. äbBarmcn, v. a., sogreti, zgreti, ugreti, greti; ein Wenig, pogreti. Ilnamett, f. Stbratben. äbwarten, v. a., čakati česa, pričakovati, dočakovati koga ober česa; beli ©Ottežbttnfl, pri službi božji ostati, ostajati; ben ®otte«; Henft pjlegen, pri službi božji streči; ein @e; fd)aft, skerbno opraviti, opravljati; man mitji abwarten, (alg) v. n., treba je počakati; bie ®acf>c Will abgewartet feilt, ta reč hoče biti postrežena, ti reči se mora streči; eilten irattfen, postreči, streči bolniku; abwarten laž 9luff)čreit beg Stegen«, vedriti. Jlbmartcn, ba«, Slbroartltlig, bie, čakanje, postrežba, oskerbovanje. lira ti rt Ž, adv., ^ittab, doli, navzdol, na-vdol, vzdol, pod se; russ., v niz; feitwärt«, vstran, napošev, na strani; abwärt« gelegen, odročin, oddaljen; ba« äBajfer (tieft fett; märt« ab, voda teče navzdol; ©trom ab; märt«, z vodo; seri/., niz vodu. liraafdibeifcn, ba«, umivalnik, umivalnica, iliraflfdjcn, v. a., Weg, odmiti, odmivati, odprati, odpirati; ba« ®efcf)irr, posodo omiti, pomiti, pomivati; bie Seinwailb, oprati, prati platno; ba« ®ejid)t, bie ^länbe, umiti, umivati; bet glujj Wäfl^t ab, odpira, pere; tyet Oiegen Wäfd)t bieSerge ab, dež gore spira; (ine ©djatlbe, sprati, zbrisati; r. r., fid), umiti, umivati se. limafdiung, bie, umitje, umivanje, pomivanje. ilbmafdjiDaffcr, ba«, pomije. Slbtoaf (trn, v.o., gehörig wäffern, namočiti, namakati, razmočiti (v vodi); »oni SSBaffcr befreien, odliti, odlivati, odločiti, odtakati vodo; eine SBiefe, vodo speljati, spustiti s travnika, na suho djati senožet. ibmatfebeit »olleiiben, do-tkati. potkati. Ibnedjfcin, a., menjati, premenjati, menjati; eitlem ein ©olbftüct, zlat s kom premenjati, premenjevati; bie ©peifett, jedi premenjati, premenjevati; mannigfach nt a; ifett, zmnogoteriti, mnogoteriti; v. n., mit jemanb abwecf)felit, verstiti se, črediti se s kom; wir Wecfjfelll ab, verstimo se, pre-verstujemo se, čredimo se. !bocd)felnb, adj., premenjaven, menjajoč; tili abwed)felnbe« ©liicf, prcmenljiva sreča; adv., premenjema, preverstovaje, ver-stama. JbtBtdlfelUlig, bie, premenja, prememba, preverstovanje, premenva, verstenje, čre- denje, premenek; o fine SlbWec^feluttg, brez premenka. Stbtticg, ber, odpotje, napčna pot; serb., stranputica; Ilmweg, ovinek; auf 9lbt»ege ge; rattyen, zaiti, stran pota iti; auf Silbwege ge; I)eil, stran pota iti, zahajati, zabresti, zablo-diti, na krive pota se podati; Slbwege nety; men, zaviti, zavijati, ovinek storiti, delati od poti; Služflltdjt, izvinek; bit fndjfl Slbwege, iščeš, išeš uiti, uhajaš, izvinkov iščeš; i!3ertrritng, zmota. StbffiCgfttin, adj., odpotin, spotin, v zahod, vstransk. StblOEgŽ, adv., s poti, s pota, stran pota. 9lbl»ei)en, v. a., bet äBinb Weljet ab, weg, ob. ba« Dbft »oit ben 93änmeit tjerab, veter odpihuje, otresa sadje. , 2tbtt>et)r, bie, bran, bramba, upor. 3tbacl)rcn, v. a., bie Slnnäljerung ^inbetn, ^ubraniti, braniti komu kaj, ober kam; varovati v —, odverniti, odvračati, odgoniti, odganjati, odbiti, odbijati; eitlem bie glie; geti, koga muham braniti; e« ijl ntdjt ab; guweljren, ni moč ubraniti; beni Hebel ab; Weljreit, hudo odverniti, odvračati, odvra-čevati. 2lbtticl)rgrflbcn, ber, odvračavni, branivni jarek. Stbmcljrmittcl, ba«, branilo. 2tbtöcidjen, v. a., (»on weich), weid) ma; men, omečiti, razmečiti, mečiti, omehčati, mehčati; v. ti., weid) Werben, omečiti se, mečiti se, omehčati, mehčati se; »oflfomnten, zinečiti, zmehčati se; »Ott ©imen, hruške medd, so medne, mehke, so se zmedile; SlbUJCidjeit, (»ott ®eid)cn), v. n., »ontSBege It. bgl., odstopiti, odstopati, odbegniti, od-begati od poti, zgrešiti, zgreševati pot; odganiti, odgibati se, zaiti, zahajati, ukloniti se; in ber Sljirononiie (declination), odkloniti se, ustraniti se; bei bet 3)?agnet; nabel, opletati, umikati se; im abgewidje; nen 3aljre, lani, vlani; in abgewichener Stacht, sinoči; im abgewid)eiteit ÜJtonate, prejšnji mesec, in abgewichener 2Bod)e, uni teden; aitber« Befchaffen fein, razločiti se, ločiti se, drugačin, inak biti; e« wirb mir alt; ber«, inako se mi stori, dela; »on bet SDtei; nung eine« Slitberit abweisen, druge misli biti; bie @d)rift|iellet Weisen »011 einanber ab, pisavci se ne strinjajo, ne vjemajo, vsak pisavec svojo terdi, pisavcam se ne vje-ma, ne gre skup. SibU)Citizen, ba«, al« .ftrallff)eit, leidjte«, dersa, švigla, heftigere«, hitrica, derečina, dri-sta; teh l>a&e eč, goni me, dere me; Bet Spieren, heftige« 9lb»eid)eit l)abeit, ulijati se, n. p., krava se ulija. Slblncidjcnb, adj., razen, različin. jlbtDCidjlUtg, bie, (»oit weid)), omečenje, mečenje; (»Ott 2ßeid)en), odstop, uklon; für Uuterfd)ieb, razloček; »ont redjten Sffiege, zgrešek praviga pota; SlBweidjltltg eine« @e; ftirtte«, odklon, odstop. 3tbn)cid)ungžinftrnntcnt, ukionek. StbUJCi^nngŽjitlel,odklonno šestilo,obvod, 36 Sibtoetbeit. 9lbUlCiöClt, v. a., popasti, popašati, pomu-liti. pojesti. 9lb«>Cjbung, bte, popasenje. Vlbuicifcit, v. a., /motati, odmotati, motati. 2lbt»einen, v. a., burd> ®etueit etwa« er; langen, prijokati, prikrcinžiti, pricmeriti, priplakati; ein ©ergeben abweineit, objokati, objokovati greli; fid? abweitieu, v. r., zjokati , zjokovati se. Vlbuicifcit, v. «., einen, pot komu pokazati, pokazovati; odgnati, odganjati, odpraviti, odpravljati koga; beli geillb, odbiti, odbijati; eine Sitte, odreči, odrekovati, odbiti, odbijati, ailC^ odpovedati, odpovedovati; ttadj F., potepeno pismo dati, dajati; ic£) bilt ab; gewiefen, potepeno pismo sim dobil; abweis fen eine ©erufttltg, zaverniti prošnjo za presojo; abweifeit Semanben mit bet $ läge, ne vzeti tožbe, zavreči tožbo. 9tbU)CiÖlidj, adj., abwei«lid)er ©efdjeib, od-rečin odlok, nepovoljni odgovor. VlbttCifUUg, bie, odprava, odrek, zaveržba. VI ti luf i |)CII, r. a., pobeliti, beliti; v. n., bie äBanb Weift ab, zid beljavo pušča, zgublja. 9tbu>eitc, f. (Strtfermtug. 2lbU)Ci§UUg, bie, beljenje, belja, belitev. VlbtDClfCU, v. a., Weif itiadjen, oveliti, vc-liti; v. n., Weif Werben, zveniti, uveniti, veniti, usahniti, sahniti; and) sušiti se; abgeWelft, vil. Vlbtocllc, bie, bei bell ÜÄttfleru, blazina, raki f>l. Slbttcubbnr, adj ., odvračljiv. VlblDCUbClt, v. a., odverniti, odvračati; burd) äBorte, pregovoriti, pregovarjati od —; einen £ieb, odbiti, odbijati; bie Singen, proč oberniti, obračati; ein llnglürf, odverniti; ®ott weitbe ba« »en uit« ab, Bog nas tega obvari, Bog nam to odverni, prevzdigni, pre-nesi; ftd) abWenbeit, v. r., oberniti, obračati se proč, ob. od koga. 9lbtocitbig, adj., et ift 11; m abwenbig, ni mu na roko, ni naklonjen; abWellbig machen, werben, f. Vlbftwnftig. ?tbtt)Cltbung, bie, odvračanje. Slbrocrfeu, v. a., I)inab, doli vreči, doli metati; £)bft u. bgl. mit einem anbern bar= Bad) geworfelten Jtöri>er, sklatiti, klatiti, od-lučati; beit {Reiter, posaditi, n. p., konj ga je posadil; eine ©rüde, most podreti, razdreti, razdirati; ba« 3od; abwerfen, stre-sti, stresati jarem; biefer £anbel Wirft »iel ab, ta kupčija veliko nese, nosi, verže; v. n., beim ©teb, ba« šffierfeit »ollenbeit, ujaloviti se; ber Jpirfd) Wirft ab, rogove zgublja. 9tbU)CfCUb, adj ., nevpričen, nepričujoe, nc-nazoč; er ifi abWefenb, ni tukaj, ni ga tu-kej, je drugej; bie 9lbwefenben fčnnen nid)t« bejengen, tisti, kterih ni zraven (bilo), ki jih tukej ni, ki niso bili vpričo, ne morejo pričevati; i d) bili »oni Jpaufe abWe; fenb, sim z doma, nisim doma, me ni do-mA; mit beti ©ebanfett, misli drugej imeti, nimam misel domii, misli okrog pasti, raz- SMbUjiirftg. mišljen biti; ®eifie«abWefenb, zgubljen biti, iz uma biti. Slbtoefcnbcit, bie, nevpričnost, nepričujoč-nost, nenazočnost, oddaljenost; in feiner 91bWefeitl)cit, kadar ga ni bilo, in ilfrcr —, kadar jih ni bilo, dokler jih ni bilo; SlbWe-fenljeit be« ©eijle«, zgubljenost. JtblDCttCII, v. a., burd) aBetten erhalten, stavo dobiti, dobivati, privadljati si. Slbiocttcril, v. n., e« bat abgewettert, iz-gromelo (se) je, grom je potihnil. SlblDC^CIt, v. a., odbrusiti, zbrasiti, oder-sati, odergniti, zderpaliti, oglodati; bač ©elcftücf, burd) ba« £anb()afren, zlizati, zli-zovati dnar; ba« SIKeffer burd) ŠBegen, oder-sati, zbrusiti nož; ben äBejsjtciu, zbrusiti brus; v. r., zlizati se, zbrusiti se, zderg-niti se. 91DIU i (l) f C It, v. a., navoščiti, po voščiti, voščiti, vošiti; 2d)ttf/e, nasvitati, namazati, mazati, očistiti, čistiti; Ijeiltaittett, namazati, nabiti koga. StblOirfcln, v. a., odviti, odvijati, odmotati, odmotavati. 9ibmicgcn, f. Vibroitgctt. 9lbU)inbC, bie, motovilo. Slbuiiubeit, v. a., zmotati, motati, zviti, viti. 2lbl»inbifl, adj., b. i., bemSBinbe nid)t ati«.-gefefct, zatišin, zavetin; bie abwinbige ©eite eine« Xbale«, Slbljange«, zatišje, zavetje. 9tbU)irlCU, v. a., bie jpaut, odreti, odirati kožo; ben Steig, ugnjesti, gnjesti testo; eilt Xud), stkati, natkati, eig., na statvah splesti; jtt Wirten aufl)čreit, dodelati, ju Weben, dotkati. Slbuiittbidjflftcn, V. n., et bat abgeWirtlj fd)aftet, dokmetoval je, odkmetoval je, dogo-spodaril je, fte, odgospodinila; svoje je za-gospodaril, zagospodinila. 9lbU)ifd)Cn, v. a., obrisati, brisati, otreti, otirati; etwa« weg, odbrisati, odbrisovati. pobrisati. 9lbw i f d) t Itd), ba«, brisavka. brisača, otirač. tirača, trača, obrisalo, otiralo. Sibmittcru, f. Vlbroettcm; v. a., burd) ben ©erud) erforf^eu, zaslediti, oslediti, slediti koga, zaduhati, zavonjati, zavohati koga; j v. n., ber .Ralf Wittert ab, kruši sc. 2lbU)i$igcn, v. a., zuriti, uriti, ait(| zučiti. zučevati. itbuiollcn, v. a., oguliti, goliti, ogavsali, gavsati. i älbttuibcrn, v. «., einem etwa«, izžuliti, iz-žuriti iz koga kaj, ožuriti koga za kaj, po odertii dobiti. Vlbttiirbigett, v. o., ob vrednost pripraviti, pripravljati kaj, vrednost čemu vzeti, jemati, ponižati, pomanjšati; eine äRünje, denar znižati, nižati. 91 b tO 11 r f, ber, ba« 9lbgeWorfeite, zmet, zver-žek; (Srtrag, dohodek. 9lbttiirfelll, a., prikostkati, privadljati, s kostkami pridobiti. 9lbtt)iirftg, adj., ba« ifi ein abwürngei ifjferfc, ta konj rad meče. 91bn>iirgett. Wi5ug. 37 Hbmiitfltll, v. a., zadaviti, daviti, zadušiti, narfi M. aucft zagerčiti; 9li(e abtvurgeit, vse podariti, podušiti. Sililtiitjtlt, v.t/., dati, dajati dišavo, dober duh, dišavo primesiti, s kako dišavo poštupati. ?lllttliiiljcn, fid), v. r., razdivjati se, zdivjati se; attffjotcn Jtt hjittl)en nadivjati se. SibjUtfcnt, v. a., odorati; ttltem @elb, iz-plefi iz koga denarje. Si6;it|IClt, v. «., plačati, plačevati; bic Scbltlben, poplačati, splačati. Sffijflllinng, toie, splačanje, popiačanje. Sfljiiiltn, v. a., n>eg, odšteti, odštevati; tihrjaf)len, prešteti, preštevati, sošteti, so-števati; eiitent 5 ©itlbeit abjaljleii, odšteti komu 5 goldinarjev. Slb$(il)lHKg, bie, odštevanje, preštevanje. VI b 3 o I) n C n». n., ba« .fiiib tjat abgejaljitt, otroče je dobilo vse zobe. Stbjanfcn, v. «., einern ctoas, izpričkati iz koga kaj, s pričkanjem, po prepiru kaj dobiti od koga; v. r., fidj milic janfen, na-kregati se, napričkati se. Jlbjuifcit, v. «., ciite glufftgfcit, spustiti, spuščati, odtočiti, odtakati, odcediti; tcit Šcitl, odcepiti, odtočiti, stočiti, stakati; baS Silit, kri spustiti, puščati, pušati; ci; ltcnt abjabfen, zmolsti koga; bcit Ulltertim--nctt bas ffltut, tri spiti. piti. Slbiltifung, bic, bes2BeincS, odtakanje; bes SUllteS, puščanje, pušanje. ?(6j(tpflCl«, v. r., M, nabercati se. Wbj(lfcrn, v. r., scefrati se, cefrati se. Slbiflllbcrit, v. «., oddelati, oddclavati (narejeno ali zadelano). Jlfljiillltttn, v. «r., zuzdati. zberzdati, raz-uzdati, razuzdovati. Sibjituncn, r. «., ograditi, ograjati; graditi, pregraditi, pregrajati; cittem cilt S tli d SlcferS, kos njive odgraditi, odgrajati komu. ilbjtiuitltng, bic, ograjanje, pregrajenje, oddajanje. SibjDltfClt, v. «., razpuliti, razcukati, od-puliti. 3(6 it i 111, f. 2tbtriiiicit. 3lbjcI)CHtCIt, v. a., gebcu ben 3eheilteit, desetino dati, dajati komu, oddesetiniti koga; bcit 3ef>ent abfonbera, podesetiti, desetiti. 9lbjCl)t:Ctt, v. a., eine gorberniig bitrd; (šffen, dolg zajesti, zajedati, (uttb ltadj ber »er--fč^tebetten SageSjeit, zakositi, zajužinati, za-večerjati); eine gorberuitg bttrcf) Srinfeit, zapiti, zapijati; bie ,ftrauft;ctt Bat it)ll abges jcljrt, bolezen ga je vzela, usušila, zmed-lila, zdelala; v. n., tttagcr tocrben, shujšati, hujšati, and) hujšati se, zmedleti, meršave-ti, meršav, gcm., medel postati, postajati, hirati; abjet)renbe .ftranffieit, sahnjenje, huj-šanje, sušica, hiranje, jetika; abgejct)rter Seib, usušen život, shujšano, shirano, sčim-ženo telo. sama kost in koža; cr ¿eljrt biS }tt eittent .ftiiodjciujcritjle ab, smertno kosilo ga je ostalo. 5ti}e|rU»(J, bic, sahnjenje, hujšanje, sušica, jetika; bet ifSflaiijen, hir, zleg. 916$ C idiot, baS, znamnje. 2t 6 3 C t d) n C It, t'- a., oznamenovati, zname-novati, oznamnjati, znamnjati, narisati, na-čertati, risati, čertati. ?tir, cidllliutg, bie, oznamenovanje, risanje, čertanje; bal SBilb, narisek, načertek, podoba. Slfijerrcil, v. a., odtergati, odtergovati, ter- , gati, zdreti, zdirati. 9l6jcttel«, ». «., odsnovati, razsnovati. i&jieljeit, v. a., hinab, potegniti, potegovati doli; hjeg, odtegniti, odtegovati, proč potegniti, vleči; cilt XI)ier, djati, devati iz kože, odreti, odirati; .gmlfenfrudjte, oluščiti, luščiti; ben Sraleit, pečenko sneti, snemati; bie .§attb »on einem, roko umakniti, umikati, zapustiti koga, pomoč odtegniti, odtegovati komu; bas fflettetjr, puško izbiti, izbijati, izbasati, razbasovati #; fubtral)i' tcit, odšteti, odštevati, odbiti, odbijati; ei» ncni att ber Sejaljlmtg, utergati, tergati; abftrafiireii, j. 93., jief;en i»ir ba»on ab, odkrenimo se od tega, pustimo to; eineit »011 cftoaS, koga odverniti, odvračati, odpraviti, odpravljati; ben SBeiit, ba« 33ier, pretočiti, pretakati, presneti, presnemati; beftilliren, žgati; int Dbft imb SSeinbau, f. 9iblegen, Stiifcitlcii j in bet Drucfetei cincn $robebogen, presneti, presnemati polo; baS @4er.ncffer( britev, britvo pogladiti, gladiti, posmukati, smukati. potegniti, potegovati, bcit imt, odkriti, odkrivati se; beli Siiltg, perstan sneti, snemati, stakniti; bie ©tiefet, sezuti, sezuvati; bic ©aiten, odviti strune; v. r., baS 3t>g»ieij t)at ft(h abgfjogcn, živina se je pretegnila; f. aneh 3«riidjicl)cn, jt^; »• n., ber geitib iji abgcjogeit, sovražnik jo je potegnil, se je umaknil, je odrinil, se je proč podal; »eradjtt., se je pobral, pete je odnesel; »er= reifen, na pot se podati, odriniti; »on bet SBadje, iti proč, oditi; ber JEnec^t toirb ab--jief)eit, hlapec pojde proč; teer abjieljen, ne dobiti ničesar; mit Šchattbe, pobrati, pobirati se proč, potepeno iti; aUS bet 2BoIj= nuitg, preseliti se, seliti se; abgejogener fflegriff, f. 9l6ftr«ct. 9I6jici)ntn8f Cl, ber, ct»a odtegovavna miška. 9l6$ici)ricmctt, ber, pogladivni jermen. 9l6jtciftein, ber, osla. 916 J i Ct C It, v. n., nameriti, namerjati, meriti na kaj, nameniti kaj; f. 9lt>fcljcn. 9lb}tmittcrtt, v. a., otesati, otesavati, od-tesati. 9t6,3triclli, f, «■, eittegigur, podobo zokro-žiti, okrožiti s šestilam (cirkclnam) zme-riti, pošestiliti; bie 2Borte, besede malati, sostavljati, začertati, začertovati. 9lb;ittcnt, »•-, otresti se, otresati se. 9J631td)t, bie, pleme; montan., odvodnice (cevi); 2Bafferabjnd)t, vodnik. 9ibjiithtigctt, v. a., postrahovati, stralio-vati. 9tbjug, ber, f. 9lbjicl)cit; allcr Unfofi»«, od-vzetje, odvzetek, odbitek vsih stroškovno 38 3ibjug§6rief. odbitih stroških, odbivši vse stroške; te« geinbe«, sovražnikov odhod; i^n ueljntett, f. Slbjieljen; freier Stbjug, prosti odhod;int {Red)nung«t»efen, odbitek; am H, tie, ŽBeitritt, pristop, pridrnže-nje; 3utoad)«, prirast. Slccefftonšbertrog, ter, pristopna pogodba. 3(ceef(ift, ter, čakavec, akcesist; uitter ©tlltierenten, pristopnik, drujec. Slecefftt, ta«, drugo darilo; nad) F., drujstvo. ŠlCCeffOrtfd), «<0'., pripadajoč. Slceeffortltnt, ta«, pritiklina, pritična reč, prirast. miti 3iccibett§, ta«, prigodek, nebistnost; plur. Stcctbentien, postranski dohodki, pripridki, postranščina, postranšina, postranski pri-služek. 3(ccibciltlti, adj., nebisten, naključin. 3(crtSatnt, ta«, eolnija». 3i ceifnilt, ter, dacii, colu * podveržen. Sicctibnr, adj., dacii podveržen. Šiectfe, tie, al« 58erjei>rttng«fteuer, dac, dacija, povžitnina, postrošnina; al« Sffiaarenfieuer, eol *; (te attflegen, naložiti, nakladati dacijo; (te gebelt, opraviti, opravljati dacijo, dacovati. 2lcci3etnnel)mer, ter, dacar, dacijar. 3tcei«fret, adj., prost dacije, cola *. 9lcct§gefalle, ta«, dohodki od dacije, cola*. Šlteinmatton, tie, ter 3uruf, zaklic, za-vpitje; eiiten titrct) 3lcclamation ettoablett, z zavpitjem, z vpitjem izvoliti, voliti. Slceltmntiftren, v. a. tt. r., udomačiti, udomačevati kaj oter se, kraja privaditi, privajati kaj, se. Slccomobntion, f. Dlnpaffung. Slreontobtren, ft$, v. r., nad) 3emant, ravnati se po kom, pogoditi se. Slccontpagntren, v. a., in ter ©iujtf, prilagati, pridevati komu, strezati, nad) F. and) tovaršiti, družiti komu. Sieeorb, ter, itt ter 2)?ufti, soglas, akord; it)n attflimnten, ubrati, ubirati; Serttag, pogodba, pogoj. Slttorbtrett, t-, a., Sied)nungeit accortiren, poravnati, poravnavati, pobotati; geftatten, dovoliti, dovoljevati; in ter SJhtjif, sogla-siti, priglasiti, priglasovati; t?, n., eittfltn= geit ilt ter SRltfif, soglasiti, vjemati se, vstregati se; einen SBertrag fcfjiiegett, dogovoriti se, pogodbo narediti; ftcf) »etglet--cf)en, poravnati se, pogoditi se. 31 c co udje ur, f. ffiebitrtžbelfer. Sicerebitiren, f. SBeglmtbcn, SBegiaubtgen. Siccurat, adj., natančen; adv., na tanko, čisto tako; eilt Slccurater, natančen človek. 3tecuratefie, tie, natančnost. Slccitfatib, ter, kazavnik, toživnik, četerti sklon ot. padež, toživni. 3ld)! int. , hej! oh! joj meni! joj! jem-nasta! ad) leiter! da tako ne! da bi tako ne! 31 d) (tt, agslt. Sldjel, tie, ant ©etreibe, resa, resina, os, osina, osje. 3td)inegfled)fe, tie, petna kita. 3t d) r 0 mfl t if d), adj., ahromatičen; f. garblOŽ. 3(d)fe, tie, os, podvoz; id) fiu^re auf ter Sld)je, vozim; auf bet 9ld)fe, na kolih; in ter Sljironomie, os; na^ F, tečajnica; eine eiferite an ber Xo»ferfd)eibe, križ; an eittem ^afpet, vratilo, vrateno. 3tt6fCl, bie, Dberad)fel, pleče, rama; Unter* a^fel, podpazduha; ic| gurfe bie Stčlfelit, zganiti, migniti, otresti z ramami, s pleči, rame stisniti, stiskati; auf beiben Sdjfeln tragen, dvema gospodama služiti; ettta« auf bie leit^te 3td)fel neumen, misliti si kaj lahko , ne pečati se mnogo za kaj; unter bet Sldjfel, pod pasho, obet pazho, cfr, altsl., 8ldifeta&er. pazuha; übet bie Sldjfct rücflhtgi toetfert, vnic kaj vreč!. Jidjfcluficr, bie, ramna žila; 2(d)feiartertC, podpazhina privodnica; Sld)fclt)CUC, podpazhina odvodnica. 3(rf)fclf>anb, bas, naramnik, naramnica, d)jelteiIt, baS, skolk, ramna kost. Stdlfelfitöttcr, bie, ramnc peresa, ramnicc. 9td)fctbriifC, bie, podpazhina žleza. Sldlfelflci, ber, ait beit £embeit, bas Slchfel: fiücf, kožica; poln., przyramck. Jldifellj cntb, bas, äBeiberhentb ohne kerntet, podraševnik, srajčnik, aucf) capik. ?(d)feii|ÖIjlC, bie, pazduha, pazila. Sldlfellflft, bie, naramik. 2ld)fcln, v. n., hiniti se. 9id)fclricittcit, ber, obramnica. SldjfClfdjltlir, bie, naramni trak, naramnik. Sldlfclfcil, bas, Stagebattb, baS, obramnice plur., obramnica, preramnica. StdjfelftÜi, baS, naplečnik. 2ld)fcltriiflcr, ber, obeplatnež; f. £)Cltd)Ier. Sldjfcljucfcn, baS, stiskanje s pleči. Sidlfenbled), Sldifcncifcit, bas, podvozni okov, železne podvoznice. St^ftngclb, baS, voznina. Sldjf ciutngcl, ber, osnik, ljunek, aud) vojnik. SldifenfdMcne, bie, f. Sidjfcitlilcdj. 2id)fcnfd)micrc, bie, kolomaz, smolnjakD.,ft. Sldjfcnfd)Ul), ber, kapica. Stdji, num., osem; ad)t äRäntler, osem mož; •acht Araber, osmero otrok; s erb., osmorica; heute »or ober über adjt Sage, danes teden, danes osem dni; ifjrer ad)t, njih osem, osmeri, osmero njih; innerhalb adjt Xage, v osmih dneh; je atfit ju ad^t, po osem; »on je adjt —, od vsacih osem; nad) adjt lthr/ P° osmih; bis a gebe Sicht; St^t (£>ba, ber, Stctiuiicrmbgcit, baS, premoženje, stan premoženja, ?ictibtier$eili)«iii, bas, kazalo premoženja. Slttorifd), adj., acterifd)e Saution, tožniko-va varščina, varšina. Slclltflr, Slctuariltž, ber, zapisovavee, aktuar. C t U 0 r I f i E e II, v. a., zapisovati. «CtllCll, adj., resničen, sedanji. C tli lit f delano , pisano. ScUt, adj., acitte .Sraitiljeit, ettra hitra, nagla bolezen. 3lbngtO, adv., lahno, počasno, potegnjeno. 5lbantžn}>fcl, ber, .Kcljtfopf, kerhelj, Adamov kerhelj. Ibitgittti, adj., primeren, priličin. Slbltfltircn, r. a., pripraviti, pripravljati, priličiti; f. Ittfmffen. Ad calendas grferas, kadar bo v petek nedelja; po nedelji (ki se ne ve po kterij. 31 bb trčit, v. a., jufanuuenrecbnen, sošteti, soštevati; i)injured)nen, došteti, doštevati. 31bbiit0tt, bie, soštetev, soštevanjc, došte-tev, doštevanje. Slb&itianai, adj., dodaten, dodan, pridjan. IbbittOttalCOnDenttOn, bie, dodatni dogovor. 3lbbiti0nnltt)ti§nrtilcl, bet, dodatni dokazni člen, dodatna dokaznica. 3ibbtCf(aitt, ber, nadpisavec; 9tfebrcffat,liad-pisanec. napisanec, dopisanee. SUbtCfft, bic, napis, nadpis, adresa *; ®c= ttanbtbeit, spretnost, urnost; als feierlidje 3ufd)rift, pismo. 3lbbrcfftrcit, v. a., eineti Srief an eitten, pismo do koga napisati, napisovati, nad-pisati, naravnati na koga pismo; 3emailbeit, napotiti, napotovati; v. r., ftd) abrefftrett, oberniti, obračati se na koga. Slbel, ber, alsScrjitg bes ©efci)lcd)tS, blagorodje, plemenitost, žlalitnija*, žlahtnost, bie Slbeligen, plemstvo, plemenstvo, žlahtna gospoda, žlahtniki, blagorodniki, ple-menitniki; Slbel beS ©efdllcditeS, žlahtni rod, 3lbetlo|. 41 plemeniti rod, rodovinska žlahtnost; beS ©eifieS, dušna blagost, dušna žlahtnost, duhova plemenitnost; »on gutem altent Slbel fein, biti stariga, plcmenitiga rodu; bet l)0^e Slbel, velika gospoda; bet gaitje ttni-liegettbe Slbel ifi iit bie @tabt gefommeti, vsa bližnja gospftda je v mesto prišla; et ift »on Slbel, je plemenit, blagoroden, je žlaht-nik, plemenitiga, žlahtniga rodu je. 2lbclt)errifi)aft, bic, boljarstvo, vladarstvo blagorodnikov, f. SlriftOCrfltiC. 31 i) C11H, adj., plemenitiga rodu, blag, blagoroden, plemenit, žlahten*; altsl., ple-men'n. ilbcltgt, ber, žlalitnik, plemenitnik; serb., plemič, 9lbcligc, bie, plemenitnica, žlahlnica. 3lbcllt, t', a., požlahtniti*, žlahtniti, žlaht-nijo podeliti, podeljevati, med plcmenitnike povzdigniti; fein Scitcfjmcit abeit i£>tt, obnašanje njegovo ga povišuje, mu dela čast. 2lbclsnit]ltflifltltg, bie, prisvojevanje, po-lastovanje plcinenstva, žlahtnije. 2lbcl§bcfliittgitlig, bte, poterjenje blaziga rodu, plemenitosti, plcmeniško poterjenje. ?lbcl§bncf, ber, plemeniški list. 9(bClityrObC, bie, dokaz plemenstva. 2lbelfd)llft, bie, plemcnstvo, blaga gospdila, žlahtnija. 2(bcl?gcttd)t, baS, plemenstvina sodnija. 2tbct8grnb, ber, stopnja plemenstva, žlahtnije. 91 b C Ift (t It b, ber, plcmenstvo, plcmenistvo, žlahtni stan; b. i. bie Gšbelleitte, gospoda; et toitrbe iit bett Slbeljkitb erl)obeit, povzdignjen je bil med plcmenitnike. JtbclftOlj, ber,ptemeniškaimenitnoat, oholost. ŠibtfSBCrlCtbllltg, bie, podeljenje plemenitosti, plemenstva. Stbclžbcrlltft, ber, zguba plemstva. 9(bclž}citgiti|), baS, plcmeniško spričevalo. ŠtbCfJt, ber, b. i. ©olbtnadjcr, zlatež; uber; l)au»t ein SEituberntann, čudoznalec; ttad) V. sove, soveta. 9lbCV, bie, žila; :2Mntaber (vena), odvodnica; @d)lagabcr (arteria), privodnica, ciplja; 9lbčr, golbcne, zlata žila; es ift feitie gutc Slbet alt iftrit, ni pridne dlake na njem; Jltf Slbct laifcit, puščati, pušati, kri puščati; bet 3Bitubarjt inufitc iljnt jut Slbet laffeit, ra-nocelnik mu je mogel puščati, mu je mogel kri spustiti; ®iild)aber, mlečna žila; aBajfcraber, vodna žila; giber, žilica; @rj; aber, rudna žila, ?fbcrbiltbc, bic, povojec. 2lbctbtlld), ber, žilno počenje, žilopok. 2tcbcrd)cii, bas, žilica. 9lberflcd)tt, bie, žilav lišaj. 9lbcrfbrmtg, adj., ž.ilasten, žilastnal. 91 & C r 5 ii II t fi) e II r bas, žilna mezra, mezrica. JlbClig, adj., »iele Slberit l)abenb, žilnat; aberartig, žilasten, žilat. 9lbCtfroj)f, ber, žilnik, žilna bula; Srflm})f= (tber, otekla žila; bei @d)l»aitgem an bett giijien, otročje žile. 2tb trlaf, ber, puščanje, pušanje kervi, 42 9lberfa§eifett. Stberlttfieifeit, ta«, 2lberlaftidiiteWcr, puščalo, nožič. Slbcrlaffett, bas, puščanje, pušanje. Slberla^Jtlljl, baS, priprava za puščanje, pušanje (kervi). 9lbctl0$, adj., brezžilen. 9lcbertt, v. a., žiliec narediti, narejati, liad) V. žiliti. Slberrctd), adj., žilnat, žilavit. Slberfdjlng, ter, žilni trip, tripanje; serb., bilo. Slberfuftent, bas, žilna sostava, žilstvo. Štbbafioit, bie, prijema, sprijemljivost; f. SBet= tritt, pristop. 2lbita! z Bogam! Bog z vami! zdravo! srečno! Ad i 11 ter i in, za čas, začasno. Slbjectit), bas, prilog; abjecti»ifrf), priložin; adv., prilogama. 2lbjubtcaii01t, bie, prisodba. Slbjubictreit, v. a., prisoditi, prisojevati. 2lbjunet, ber, pomočnik, pripoinočnik, pri-druženec, adjunkt. Slbjltltflireit, v. a., pridružiti, pridruževati, pridati, pridajati za pomočnika. Slbjuftiteit, im iJiedmcil, v. a., uravnati, uravnavati, ugotoviti, ugotovljevati; ftd) abjltjlt; rcn, napraviti, napravljati se. 2lbjltfttrilltg, bic, ini 9icdmcn, uravnanje, ugotovljenje; 9(njltg, oprava, obleka. Slbjufitrtongc, bie, poskušna tehtnica (vaga). 9tbjutant, ter, pribočnik, adjutant. Slbjutum, baS, pripomoč, podpora, adjutum. Stblcr, ber, orel, postojna, ljun, ljunar; junger, orlič, orliček; beS 2lblerS, orlov; 9tt>ler=, tu ber 3ufammenfe£ung, orlov, itad) M. orlji. 2(blerbli(f, ber, orlov vid, orlovo oko. Štblerncier, ber, berkasti ser. 2tbteri)0i3, baS, orlov les, paradižji les. 21 b I cr i« It gen, pl., orlovi mladiči, orlici. 2Jblet!raitt, bas, orlova praprot. 2lblctltftfc, bte, kljukast nos, kriv nos; 2lblcrnafe, ber, kljukanos. 2tblernaftg, adj., kljukonosast. Stblcrorbcn, ber, orlov red. 2lblerftetn, ber, klopotec, klopotni kamen. Šlbleitriiget, ber, orlonosec. 9tbininiftrati0tt, bie, opravilo, oprava, opravljanje, oskerbnija, oskerbovanje, administracija, serb., uprava. 2lbnttlttftr0ttnttžbcprbe, bie, oskerbnija, opravnija. 2(bmiltiftrfltito, adj., oskerbovaven, upraven. 2lbmittiftrat0t, ber, oskerbnik, opravnik; einer ®]3farre, namestnik, oskerbnik. 2[bmiltiftrireit, V. a., opravljati, oskerbo-vati, ttad) V., osluževati, serb. u. uH.il.. upravljati. 2lblttirnl, ber, morski, namorni vojvod, admiral ; bes 9tbmiralS, admiralov; 2lbmit(tli=, admiralski. 2tbmirflHtiit, bie, pomorsko vojvodstvo, ad-miralstvo. 2tbmiffi0n, bie, pripuščenje, pripušenje. Ad notam itebmen, abnotiren, zapisati, zapisovati si, zaznamnjati si. Stboptton, bie, posinovljenje, vsinovljenje. Sifft^C. 9lb0ititcn, v. a., za svoje dete, za svo-jiga otroka vzeti, jemati; eitten jtttaben, posinoviti, posiniti, vsinoviti; ein 2Rabd)en, pohčeriti; ultsl. vsinoviti. 9tb0})tit)ftnb, bas, posinovljenec. 2lboi)tiUm»ttCr, bie, posinovnica; serb., pomajka. 21 ¿O p t i t) fob It, ber, posinjenec; serb., posi-nak. 2lbOfltiBtOdjter, bie, pohčerjenka; serb., pocerka. 2ib0£tibbater, ber, posinovnik; serb., po- ččim. 2lbrcffc, f. 2(bbrcffc. 91 bt)E It t, ber, prihod Gospodov, advent. 9lb0cntjeit, bie, advent. 91 bo erbium, baS, narečje. 9ibbitfllttflt3rerbs nuttg ttadj , podružen, pod -; Slfterburge, podružen porok, podporok; fel)terfjaft, nap-čen, napačen; Slfterliebe, napčna ljubezen; a^ttif(it, bodi uilterfdjteben, neprdv, lažnjiv, goljufen; Slfterflugel, neprave peruti, ponarejene perutnice; toa« geriitger, fcf)ied)ter ifi, mali. 3Iftcr, ber, zadnjica, rit. Šlftcr, ba«, toa« tit ber Searbeituttg einer Šad)e »oit berfelbeit abgel)t, uitb ba^er geriitJ ger itnb fd)iecfjtet zadnje, ostanki, iz-veržki. Sifttrarjt, ber, mazač, mazic; »eradjti., kozji zdravnik. Slfteraufflartlltg, bie, neprava, napčna omika. 3lfterbclcl)ttitttg, bte, podlenstvo.* Slftcrbeftanb, ber, podrabokup, podhajem. Šlftcrbtftflltbgcbcr, ber, podraboprodajnik. Slfterbcftaitbnelinter, ber, podrabokupec. Slfterbier, ba«, zadnji oi. 3Iftcrbiirge, ber, podporok, porokov porok. Šifterbiir'gftt)ttft, bte, podporoštvo. Slfterdjtift, ber, nepravi, lažni, napčni kristjan. Jlfterbarm, ber, danka, ritnik; anjianbiger, končnik, mastnica; feilte SKitttbltng, mer-danja. SlfUrbiCltft, ber, napčna služba. Sifttrcrbc, f. 9lacfiErbe, Jlftcrfloffeber, bie, neprava plavuta, ponarejena plavuta. , Stftergeburt, f. ftadjgeburt. Slftergctreibc, ba«, zadnje žito. 2lftcrglaube, ber, kriva, lažnjiva, goljufna vera. 3lftcrficu, ba«, otava. SlfterbOlj, ba«, drobnina, verliovina, ve-jevina, berstovina. 3lfitrinfflDl)ltCr, ber, gostačev gestač; 9lf= tcrinroobncrilt, gostačeva, gostijna gostija, gostačina. 9lfterfi«b, ba«, posmertno otroče, pankert, podtaknjeno, podverženo, prisojeno, nezakonsko otroče. 3lfterllaitC, bie, mali parkelj; bet bent ge* bermel), mali krempelj; Bet beti ipferben, mali rog. Slftcrlbltig, ber, nepravi, vsiljeni, domišljeni kralj. Slfterlorit, ba«, tašče, prazno zerno, taška. Slgtilitltitrciitratc. 43 9tfterlei)en, ba«, podfevd. * 9tfterleljeit8ijert, ber, podfevdni * gospod. Siftcrlcbenžntait«, ber, podvazai.* Šiftcrleijre, bie, kriv, lažnjivi nauk. 9lftmttC{jl, ba«, zadnja moka, poliska. Slftcrmietilt, bie, podnajem. ?tftermictbmait«, ber, podnajemnik. 9lftcriadjt, bie, podzakup, podštant. * 2lfter$J(id)tcr, ter- podzakupnik, podštan- tar, * štantarjev štantar. * 9lftcr*)afift> i1"' nepravi, vsiljeni papež, 9lfterflartl)ci, bie, bet 3itwohnerit, gostačev gostač; f. 21ftcriltict()tttaitlt. 9(ftcrt)f flttb, ba«, podzastava, zastavljena zastava. 9tfterprOt>I)et, ber, lažnjivi prorok, prerok. 9(ftcrrcbc, bie, objezičenje, govorjenje za herbtam, opravljanje. 9ifterfoJ)lt, ber, nezakonski sin. Stfterbafnll, ber, podvazai. * 2tftertD ei§5 C tt, bie, pulilo inodrijanstvo , lažnjiva modrost. Iftermitj, ber, napčna bistroumnost, puhla ob. neslana modrost, nadj V., napčna snad-nost. 91 f ter» it rut, ber, glista. 91 g nt, f. 9tcf)ttt. 9tgacctieit, bie, mikanje. 9lgoctren, b. t. reijen, skomino delati, mikati. 9lgabC, bie, agava. 91 ge, bie, »cm giadtfe, £anfe tm Srečen, pezdir, coll. pezdirje; ant ©etretbe, resa. 91 g C It be, bie, Slltarfiaitbbltd), redovne bukve; Sfierfbltd), zapisne bukve. 9lgent, ber, opravilnik. agent; offentltdjer, očitin , javin opravilnik. 9(ncntirfinft, 9tgentie, 9lgetttur, bie, opra- vilstvo, opravilnica, agencija. 9lggIomcratiott, f. 2lnl)attfii»g. 9lggrabtreit, f. SBetaften. 9iggrcgut, ba«, nabirek, skupek, množica; »erddjtt., natep, naderg. 9lggregiren, »•• a., skupiti, skupijati. 9lg'grcffib, adj., napadin. 9lcgibe, bie, varstvo, obramba, oškitje. 91 g tO, ba«, Slitfgelb, nadavek, ažio *. 9tgi0tflge, bie, dobičkarjenje, barantanje z nadavkam, ažiotaža *. 9lgirett, v.n., delati, ppravljati; in bet Sftebe ponašati, »erad^ti., kretati se. agitator, f. 9tttfn>iegler. 9tgitireit, f. 9inftotegelit. Ignat, ber, sorodnik, žlahtnik, v rodu, v žlahti po očetu. 9tgito3ctreit, v. a., eitte Urtunbe, pismo, pravdo spoznati, poterditi, priznati, priznavati. 91 g0tlie, bie, smertna težava, umiranje, smert- nica ob. mertvašica. 9tgraffc, bte, kijupa. 9lgreft, sok nezreliga grozdja (greša). gigreftam^fer, bet, kislica. 9lgricitltltr, bte, kmetija, kmetijstvo. 9lgruultiircljcmie, bie, kmetijska Jočba, kemija. 44 2(grom>m. Slflroitom, ber, umen, učen kmelovavec. 2igr0H0!ttiC, bie, nauk kmetijstva. Sigitcrrirt, adj., vojske vajen, v bitvah uterjen. 2(b, "it., a! aha! o! 2(51 C, bie, šilo, bodilo. 2(l)lcufiirmtfl, adj., šilnast. 2(l)ICIlI)Cft, ba«, šilišče, šiliše, roj; za šilo. 2UjIcumad)cr, 2(l)icitftiintiD, ber, šilar. 2lI)lfirid)C, bie, pasje grozdje. 2(1)111, bie, dvevedrenik. 2(1) lit CII v. a., b. t. aidjen, (sode) zmeriti, meriti, amati *. 2(1) lit C K/ ber, merčun, sodomerec. 2(1)11, ber, mcijt mit iit terSffiebrbeit gebrauct); lid), ded, stari oče; bie 2(()lt, babica, baba, stara mati; bie 2(l)HCtt, prededje, spred-niki, predstarši. 211) H b C It, v. a., mit SBorteit, pokregati, okre-gati, kregati, pokarati, karati, posvariti, svariti, zavolj hudih del kregati; mit ber Sfjat, pokoriti, kazniti, kaznovati. 2l()llbimo, bie, kreganje, karanje, svaritev, pokorjenje, kazen; bei foitftigei' SlbltbUlig, sicer bode kaznjen, pokorjen. 2(cbllCi«, "■> finem, nekaj, malo, nemalo podoben biti komu, podobnivati komu; serb., nanositi. 2( C I) HCi Itb, adj., podobnat, nekoliko podoben. 2(()ttCII, f. 2(()lt. 211)11 CII, v. n. ll. a., zdeti se, dozdevati se, previditi, predčutiti; serb., slutiti. 2i(jncitbilb, bas, podoba sprednikova. 211) IICII (0 adj., brez plemenitih prededov. 2lf)ltCll()r0bC, bie, izkaz sprednikov. SlbnCItfiit, ber, dedina. 2i^ltt»ft0lj, ber, prevzetija s prededi; ?lfj-tieufioij l)aben, previetovati s prededi. Sibitcitlnfcl, f. Stnmmtafcl. 2(bllftfl«, bie, babica, baba, stara mati, pre-baba. 21 () It bet t, ber, ded. stari oče, preded. 2ll)lt(icrrlid), adj., po dedu, po babi, po prededih; abtll)errliit)e Otedjte, pravice po prededih. 2( C bili i d), adj., podoben; it>r Jltei feib al)lllicf), vidva sta si podobna, sta si zelo enaka; serb., kao da si jabuku razpolovio. 2(c()lt(id)cit, v. ti; aI)Ulicl) feilt, podoben biti; t', a., abltličb tttac^eil, upodobiti, upodobo-vati komu kaj. 2(cbll(id)fcit, bie, podobnost; 9lel)tilid)feit babeil, podoben biti. 2( b It It It g, bie, predčutje, predčutek. dozde-vek; serb., slutnja. 2(()0r)t, ber,javor; 2(i)0ril=,javorov,javorjev. 2(boritbiiitmc, f. 2lbotntBflIb. 211)0 rit C It, adj., javorov, javorjev. Vlbornljolj, bas, javorov les, javorovina, javorjevina. 2(i)0ntB)nlb, ber, javorje, javorjev gojzd. 2(b0riIJltffer, ber, javorjev sladkor, cukcr*. 2(cbrc, bie, klas; coll. klasje, klasovje; bei §trfe llllb .§afer, lat, latina; coll. latje, la-tovje; in Sleljren fdjiefen, klasiti se, v klasje 2(ioitncrj. iti, latiti se; Slebren lefen, klasje pobirati, lavkati, paljkati, paperkovati; tud)tige Ste lire it i)abeitb, klasat. 2(cl)rdjcit, bas, klasek. 2( C brc II, fteb, «•• sklasiti, klasitt se, v klasje iti; bei §irfe itttb £afer, latovati se. 2(cbrcita()lt(id), adj; klasast. 2(cbrcncr5ciigcnb, adj., klasoroden. 2(cl)reilfliril, ber, klasata praprot. 2(cl)rcilfifd), ber, klasnjak. 2(ebrcnfdrmig, f. 2(cbrcuiil)iUid». 2(cl)rcil!rfllti5, ber, žitni vcnec, pletnica iz klanja. 2(cbrcit(cic, bie, 9(ebrcitleictt, bas, paper-kovanje, lavkanjc, paljkanjc. 2(cbtcit(cfcit, f. nitter 2lc()rc, iSicbrenleie. 2(cbrcit(cfcr, ber, lavkež. paljkar. paper-kovar; 2(cl)rcilicfcrin, bie, lavkežka, palj-karica. 2(cbrcill0§, adj., brezklasen. 2(cl)rciim01iat, ter, serpan, serpnik. 2(cbrcnrcid), adj; klasat. 2(cbrcnficb, ber, rešeto. rejta*. 2ic()rcili()il5c, bie, resa. resina. os, osina eoll. osje, resje. 2(c()tig, adj., klasnat, klasast, klasovit. 2ijoimureit, f. ©ertagen. 21 j n ft cm t nt, f. 2(iiiitg. 2(fnbciltic, bie, akademija; geleljrte ®tfel(= fdjaft, učen zbor, učeno društvo. Vtfabcntifcr, ber, akademikar, akademik. VifflbCIltifd), adj., akademijsk. 2(flltf)0lif, ber , nekatoličan; 2(flItbo(ifin, bie, nekatoličanka. 2lfiniC, bie, akacija. 2(lc(ci, bie, (Aquilegia) orlica. 2(foIogic, bie, §eilmitte(le^re, zdraviloslovje. lečiloslovje. 2(frobflt, f. Sciltiiujcr. 2(fllfti!, bie, sluhoslovje, akustika. 2(fllftifcr, ber, akustikar. 2(!ltflifd), adj; akustičen. 2((llbflftcr, ber, alabaster; bolim., ubel. 2((obaftCriI, adj; alabastrov, iz alabastra. 2(10111, (Sifcb). ter, klen. 2(loitt, ter, flnula), oman, voman. 2iImitI0CilI, ber, omanovo vino, omanovec. 2((niltl01tr3Cl, bie, veliki koren, omanov koren. 21(arm, ber, hrup, hrum; ?(iarm (djingeit, k orožju bobnati; 2(lamt blflfcit, k orožju trobiti. 211nrntircit, v. a., hrup zagnati, gnati, za-hrumeti; ¿rub^etl, na noge. k orožju sklicati, sklicovati; eine ©emeillbe, v strah pripraviti, pripravljati; f. sicinirit!)igeit, Sd)tt= tfen. 21larilt()la^, ber, zbirališče, zbirališe. 9(lfliltgeit, pred vsim, nar popred, najpred; in atlet gritl), na vse zgodej; ilt allem Srnjl, za res; mit aller ©el»alt, po vsi sili; au« allen Äräfteit fcfireiett, na vse gerlo vpiti; alte Urfad)e liafcctt, popolnama prav imeti; Sllie für (Sitten, mit (Silier für Sllle, vsi za eniga in eden za vse; tll allem ftut e« jtoattjig, vsili skup (jih) je dvajset; o Ime alle Jpülfe, brez vsake pomoči, brez naj manjši pomoči; au« aller Äraft, na vso moč; alle« Met«. 45 geljt »erfeljrt, vse gre v kobar, v svitke, narobe; tnait I)črt e« nad) allen Seiten, razlega se vse prek; nad) allen Seiten l)itt, vse križem; alljufanimen, fämmtlid), vse-čihern; e« l;at aflcu 9lnfd)eitt, podoba je vsa; auf alle mögliche Slrt fyat er it)n bela* füget, nadlegoval ga je, kakor je koli mogel; att allen Orten, povsod, kjer si koli bodi; eilt Äleib für alle Sage, vsakdanja, vsednja obleka; alle Sage, vsak dan; alte 5 3al)re, vsako peto leto, vsacih 5 let; gar alle«, vse vse; alle Seilte, vsi ljudje; alle« ©allien l)at er erobert, vso Galijo, celo Galijo je osvojil; bei allem tem, vender, pri vsem tem; alle« nad) ter fliege ernten, trinfen, effett jc., požeti, popiti, pojesti etc. turd) i)erfecti»e mit po- gufani* meugefefcte 3eiti»örter. SlllabCttbltd), adv., vsak večer, vsak ljub večer, vsak božji večer. 3111 a minuta, na drobno. aillaugenblttittdj, adv., vsak čas. 2lllbarntl)crstg, adj., naj milostljivši, vse-milostljiv. Sillbeljetridjer, ter, vsevladnik. illlbefnnnt, adj., povsod znan, vsim znan. Sliibcicbcttb, adj., vse poživljajoč. Stilbelicbt, adj,, povsod ljubljen. Slllbereitž, adv., uže, že. Stllberüilint, adj., zlo imeniten, povsod sloveč, preslaven. Slllbetunitbcrt, adj; er ifi, vse se mu čudi. Stilbn, adv., tukaj, tu, tu le. Slllbtenml, f. etil. SlllbOrt, adv., tam, tamkaj, ondi, ondekej, ondej. Stile beibe, oba, obadva; f., obe, obedve; n. oboje, obedvoje. Slllee, tie, obsajeno sprehajališče, drevesne ulice; drevored f. Stllegnt, ta«, Šeilage, priklada, priloga; Citat, liact) tem serb., navod. Stllegtren, v. a., beilegen, priložiti, prilagati ; cititen, povedati iz —, spomniti, spominjati. Stllcgoric, tie, alegorija; serb. u. rut*., inokaz, priličba. Stllegorifdj, adj., alegorijsk, inokazin. sillcgretto, živo, veselkasto; SlllegtO, prav živo, živo živo, veselo. StIIetn, adv., er allein, sam; jte afleitt, sama; e« allein , samo; beit äöeitt allein trinfen, samo vino, zgolj vino, samoč vino piti; il)m allein, samo njemu, njemu sa-mimu, samoč njemu; er tl)at e« allein unt l)einilid), na samši in skrivaj je storil, delal; Sott allein ftefyt il)n, Bog zgolj sam ga vidi; galt j allein, prav sam; serb., sam samcat; tiefer allein, samo ta, sam ta; lafšt mid) allein, pustite me samiga; er l)at beit Sffiageit allein, obute §ülfe, nad) ^anfe geführt, samotež je voz domu peljal; conj., al, ali, pa, pak, samo de, to de; er l)at mt« »iele ei, brei it. f. to., vselej po dva prideta, pridejo po trije, štirje itd.; ettt fût allemat, zdaj za vselej. SWettfallig, Slllcnfallfig, adj., f. îttlfallig. SUltltfallČ, adv., jebenfali«, vsakakor, po vsaki ceni, na vsak primérljej, način; Jltt SHott;, ko bi treba bilo, ako bi potreba tako nanesla; follte et atletifaitž fontmett, ko bi vender prišel, ako utegne priti, ako morebiti, morde pride. Stllcuttinlben, adv., povsod, povsodi; 911= lClltball)Cnl)Cr, odvsod, odvsakod, odvsako-dar; 2t(ientl)atl)Cnl)iu, na vse strani. 9IUtt=, fiit bie 3. Setgleidjlttigêfhtfe, naj, nar; 9ttlerbcfte, najbolj i &c. 9lllerd)tiftlidjfter, ein £itet, prekristjan-ski, prekerščanski, prekeršanski. SUIerbiltflê, adv., Bejaljetib, zares, po pravici, res da, to se ve, se ve da, tako je, kaj pa da, kako pa; fiit ganglij, po vsem, celo, clo. 9tlltrbitrdilaudjttgft, adj., Xitel bet 2Ko= ncircf)etl, svetli, presvetli. 9tllererft, adv., še le, ravno zdaj, nar- ob. najpred, am altererjien baillt, naj popred, takrat, kadar; adj., pervi, nar pervi, per-vi zmed vsili. 9IIIerf C It, Njegovo veličanstvo; 2ltterl)bd)fte (Sntfcijiie filing, najvišji sklep; bet 9tlterl)bd)ftC, najvišji, veliki Bog. 9lllerlet, f. 9llterl>anb, Stllerleigemiirj, bas, nagelnov poper. 9111ctliebft, adj., preljub, naj ljubši, predrag , prelep; ari;! baž ifi aifetliebjl, aj! to je pač ljubo ob. lepo; am atterliebften, naj rajše, nar več. 9tlltrmaitnšl)flmtfd), bet, (Gladiolus communis L.), srajčke, rokavčki. 9lllermn(fctt, adv., po vsaki ceni, na vsaki način. 9IIIermcift, adv., nar veči del, naj več. 9IIIermeiften pl., večina, naj večji del. 9IIIttndd)ft, adj., nar bližji, naj bližji; adv., naj bliže. 9IIltrniiI)rcr, bet, vsehranivec. 9lIterort3, adv., povsod. 9lllet(eiti>, adj., sploh, vsi skup, po vsih straneh, od vsih strani, od kodar koli. 9tllcrunterthitni0ft, adv., preponižen, pre-pokoren. 2Ultrtoitrtg, f. 9lIIentI)alben. SllItrtDCliČfrtUttb, bet, vsaciga prijatel; komur si bodi prijatel. 9UIefammt, adv., vsi skup; vsi vsi; vsi zaporedama. 9llItŽ, f. 9III. 9ItlCU)e0e, adv., povsod, vselej, celd, ravno zdaj, vsod. 9llICjett, adv., vselej, ves čas, vsak čas, vsikdar. 9lltfalli0, adj., kak, kakšen, kje kak. kodi kak; bet einet aitfattigen §itngeržnctf), pri kaki lakoti, obet befjet, ko bi kaka lakota vstala; bet altfattige Jttager, tožnik, če je kteri, ko bi kteri bil. 2lll0t0tini>art, bie, vsigapričujočnost, po-vsodpričujočnost, povsotnost; audj vsega-nazočnost. 9lIl0C0tnU)drtig, adj., vsegapričujoč, po-vsodpričujoč, povsoten. 9UIgeIicbt, adj., povsod, od vsih ljubljen. 9IIIgeItenb, adj., povsod veljaven. 9lll0cntad), f. 9litmaf|Iid); atlgemad) fommt man and) toeit, počasu se deleč pride. 9IIl0Cnttin, adv., sploh, vsesplošno, v občno, vseskupno, vseskozi, povsod; baž ijt atlgemein gebtandjtidj, to je povsod v navadi; adj., splošen, občin, vsihskupen, vsim lasten, vesoljen; baž allgenteine ©ejie, splošno dobro, splošni prid, splošni, občni blagor; atlgemein »erbreitet, 3. 93. afigemeine jtranfljeit, splošna bolezen; allgenteine Jltrcfce, povsotna, vesoljna cerkev; allgemeinet Se= gtiff, splošin zapopadek; atlgemein betmitl--bert, kterimu, ob. nad kterim se vse čudi. sttlg cmctngiitttg, adj., sploh veljaven, povsod veljaven. 9tll0cmein0iitti0lcit, bie, splošna veljavnost, vesoljna veljava. 2iiigemcínhetf. Allgemeinheit, bie, občnost, splošnost, ve-soljnost, povsotnost, nad; V. audj, vsesploš-nost, vseskupnost; aflett gehörig, vsih last. Jíügcnugíam, adj., vsim zadosten, dovoljin. Síllgeiriefcn, adj., povsod, od vsih hvaljen. 2nigcrcd)t, adj., najpravičniši. Sülgefammt, f. SlHefammt. 2illgcfd)äljt, adj., povsod, od vsih čislan, spoštovan. SUIgCtDttit, bie, vscsilnost, vseoblastje. Slllgctboltig, adj., vseoblasten, vsesilcn. Sillgiilttg, adj., povsod veljaven. Slllgiitc, Sllígütigfcit, tie, najvišji dobrota, predobrota, vsedobrotnost. Üíllgiitig, adj., čez vse dober, predobrotljiv, neskončno dober. Slllheilig, adj., presvet. SUlhcit, tie, vsota, vsost. Slllhicr, adv., tukaj, tu, ravno tú, tuki, tu le, le tu. SllUjiefig, adj., tukajšen. Slilianj, bie, zveza, zaveza; 2lliiait}=, ¡H 3f. zvezni. Jillianjiiebingung, bie, zvezni pogoj. SUIiattjtiertrng, ter, zvezna pogodba. Alligator, ter, amerikanski krokodil. Sllliircit, v. a., zvezati, zvezovati, združiti, zediniti se. žilliitte, ter, zveznik, zaveznik; tež Stliiirten, zaveznikov. ?llliirte, tie, zaveznica. Slllitteration, tie, priglasba. 3Uljfll)rIid), adj., vsakoleten; adv., vsako leto. äilliunbig, adj., v vsem znajden, vse zna-joč, sprevéden, neznano učen. 3lllmndjt, tie, vsegamogočnost, vsemogočnost. SillntS^iig, adj., vsegamogočen. 3111 tttÖhlig, adv., časama, sčasama, pola-gama, zlagama, malo po malo, stopama; aKmahlidj grof iradjfen, odraščati, odrašati. Silimonatlid), adj., mesčen, vsacigamesca. Slllmutter, bie, vsih mati, vesoljna mati. Slllocution, bie, nagovor, ogovor (papežev). SillObittl, adj., prostolasten. SUlobifiren, a., oberniti, obračati kaj v prostolastnino , v iast. 2Ulabium, Siltobgut, ta«, vlast, prostolast-nina, prostolastno dobro, alod. e Slllongr, bie, meničin podaljšek. SülOpíihie, bie, alopatija. Sllloirta, nicht jur Sache gehörige ®inge, drugine, pritične reči. 3Ulregiereitb, adj., vsevladajoč. 3Ul(d)Öflf er, ter, stvarnik vsega sveta. Jlllfehcnb, adj., vsegaviden, vsegavidijoč; bie Sigeltfchait, vsegavidnost, vsegavidijoč-nost; bet Sllifehetlte, vsevid. liifeitig, adj., vsestransk, vsestran, od vsih strani. Slllfeitigfeit, bie, vsestranost. 3111 (1 a t) i ((h, adj., vseslovensk, vseslovansk. SUlitiinbltdj, adj., vsako uro, vsakourin. Silmofenter. 47 Silitag, ber, delavnik, vsakdanjik. Šiiitagig, SiUtaglidl, adj., vsakdanj, vsak-danjsk; al(taglid)er 9tocf, vsednja suknja, delavna, hodna suknja. Siiltdgltdjfeit, bie, vsakdanjost, navadnost. 9tIItag3=, in tet 3f^g. vsakdanji, vsednji. 2UltagŠgcftd)t, ta«, navaden obraz. StiltagŽleficn, ta«, navadno življenje. Silltagžttjeifc, tie, vsakdanja navada. Sliiubiren, f. Sinfoielen. 2iilufiou. f. 2litfflielmtg. StUumftfffenb, adj., vseobsežiu. SiiiUbi0)1, tie, priplav, naplav, znos. vodin znos, nanos, omelje, nasipina; f. 2lnfd)tt>Cnt; nutng. 2lllUl)t0ltŽtCdjt, ta«, pravica na priplav, pravica do nasipine. 21111)0ter, ber, vsih oče, vesoljni oče. 2iiluerbreitet, adj., povsod razširjen, povsod razplojen; a((»erbreitete .ftranffieit, raz-pašena bolezen. 2tI10erberl)enb, adj., za vse poguben. 2lll»erchrt, adj., prečastit, prcčislan, pre-poštovan. 2tllbermogcnb, adj., preveljaven, premo-gočen. 2ill00lli0mmett, adj., najpopolniši, najdo-veršniši. 2tiiioaltenb, adj., vsevladajoč, vsegavladcn. 2iittt)Cife, adj., premoder, najmodrejši, neskončno moder. 2iiItt)et8hCtt, bie, neskončna modrost, pre-modrost. 211110 i f [ C It b, adj., vsegavedoč, vsevedoč, vsegavdden. 2tiil0iffcnhcit, bie, vsegavednost, vsega-vedočnost. 2111100, f. ffio. 2tlit0 0djentii(h, adv., vsak teden. 2llI}U = , adv., pre-, preveč, rameno; j. S., alijugut, predober, preveč dober, rameno dober, prekmalo; alijugleid), vsi (vse) na enkrat, vsi, h krati, kmalo, vsi ob enim, vsi skup. 2iil}ltbalb, adv., prekmalo, prevred. 2Uljugletd), 2litjitmai, adv., vsi (vse) na enkrat, vsi kmalo, vsi ob enim, vsi skup. 2tll}Ufchr, adv., preveč, odveč. 2tlIjUDicl, adv., preveč, preveliko, premnogo ; ai(jlt»tel iji nngefuitb, kar je preveč, je preveč; predobro, nedobro; veselje pre-vžito se ugabi; kar je preveč, še s kru-ham ni dobro. 2ilntanath, ber, kolednik, koledar, pratika, almanah; 2lllltflttltd)Ž=, kolednikov, koledarjev. 2illU0feit, baž, milostinja, miloščinja, mi-lošnja, milodar, božji dar, podelščina, po-delšina, vbogajme indecl.; 2ilnt0fen geben, vbogajme dati, dajati; SilinOfClt bitten, prositi vbogajme, daru božjiga. 2llllt0feitliud)fe, bie, kupa, pušica/a milo-dare, f. 2ilittoienfaftcn. 2llnto(cngclb, ba«, milostinja. 911 ttt 0 f enter, ber, oskerbnik miloščinje, mi-lošnje, milodarov. 48 ííííiitofcitlaftcn. «iter. 2ílntofenf flfteit, fccr, in Jiir^eu, kupa. 2(lmofenf(>ettber, ber, ubogomiinik. iítlOC, tie, lopatika, aloa. 2l¡OfC, bic, nad) V., jez (Clupea Alosa). 2(1}), ber, mora; ber Sllp brücft iljlt, mora ga tlači. Al parí ftellCIt, v enaki ceni biti, ene cene biti. 91IV b ciide II, f. 9tlf 2lli>balfnm, bcr, Sltpenrofe, ravá. 9tlt)CIt})flait5C, bic, planinska cvetica. 2ltt>e, bic, planina, fleiltc Sllpe, planinica. 211 VeII, bic, planine, snežniki, bele gore, golci. 911¿CII = , ilt 3f. planinski. 2Ut)Cltl)CU)Ol)ltCr, bcr, planinar, planinec, planee; /*., planka. 2(1(1 eit e t Ž, tfl«, planinski led. 2li}>cnljirt, bcr, planšar; Sllpcnf)irt fcitt, planšariti, planinovati. 2UVforeUC, bic, pikasta posterv, černa po-sterv. 211(1 f 11$, bcr, morska noga, zapisana mora. 9li<)íjatict, bas, abcce, abeceda; etyrillifd), azbuka; alpl)abetifd)e Orbnuttg, abeccdin red, abecedna versta, po abecedi, indeel. 2lelt)icr, bcr, planšar, planinec, planinar. 2tt1)jDt)f, f. SeidifetjDtJf. 2t(raiutl)ccte, íffiolfírtirfdje, bie, dris-Ijivkc. 2llrntbe, bic, iit einaitber getoad)feue 3>»ei-ge, zobrastek. Slltf, conj., ko, kakor, kot, kadar, kedar, namreč; ciltcr fd)óltet als bcr aitbcrc, eden od druziga lepši, drugi pred drugim lepši; fiijier, als §enig, slajši od medu, slajši ko med; id) bili ülter, alS bit, sim starši od tebe, ob. mem tebe; alS fíe Jtoei baS porten, erfd)ra. a., prenarediti, prcnarejati, prestrašiti, zganiti koga; nid)tž atterirt ii|H, nič ga ne gane; alteriren, r. r., zganiti se, stresti se , prestrašiti se , ser-diti se. SHtltCrlid), adj., staršev, gen. pl.; očetov in materin; nad) M., staršji; serb., roditeljsk; bie altertic^e ©etnalt, oblast staršev. Ncltcrmnnn, ber, starašina. Sleltcrmnitcr, bie, prebaba. Jitlitrtt, bie, pl. starši, oče in mati; nad) F. aucf) rodniki; serb., roditelji; 9(CltCnt=, staršev, gen. pl. Sllttttl, r. n., postarati se, starati se. JlltertlfltiD, adj. n. adv., enkrat eden, enkrat eden. po versti, po čredi; f. 9tblOCd)= felnb. SlltematiBe, bie, ali eno ali drugo, izbor izmed dvojiga; ež trntrbe it)m bie Sllternatioe geftfltt, dano mu je bilo dvoje na zbiranje, rečeno mu je eno izmed dvojiga izbrati. illternircit, v. n., verstiti se, preversto-vati se, črediti se; f. 9ibtt>tdjfcln. SiCltcmlDŽ, adj., sirota, brez očeta in matere, brez staršev; dim. m. sirotek, f. sirotka. !!Ulternmorb, ber, umor staršev. Jleltcrnmidrbcr, ber, morivec staršev. ilieltcrntbcil, ber, eden staršev, oče ali mati. 2Uicr(d)U)ad)C, bie, ostarelost. 9iltet£!!Iaffc, bie, versta dobe (starosti). !!Uter$0CItoj?, ber, verstnik. Slltctinatbiiiti, bie, spregled maloletnosti, nedoletnosti. StlteriUtrafibCnt, ber, predsednik po letih. iilteržtob, ber, smert od starosti. 5lltertbititt, baž, stari časi, starinstvo, ne-kdajnost, zdavnost; ba« I)eibnifd)e, nekdanji paganci, neverei, nekdanje paganstvo; ttlg geletjrte, nekdanji učeni, modra nekdajnost. Slltcrtbiimcr, pl., starine. «UettjilmUi, '"ti- > starinsk, daven, ne-kdanj. »I t t rt b u m 9 f o t f d> er J. 9l»ertbuntčfmtbi0C. Slltcttbltlttelfunbc, bie, staroznanstvo, znanje starinstva. 3lIttttb«ntiSfltnbt0C, ber, staroved, sta-rovedni, staroznanec, preiskovavec nekdanjih šeg, navad, starinstvar. SicItCrBtttet, bet, preded. Sicltcftc, ber, najstarši, starašina, glavar, bet, švajcarski karpoč. Stmbaffubcttr. 49 Stltflirfcr, ber, kerpar, kerpač, kerpučar; SUtfltienn, bie, kerpariea, kerpučarica. Siltftinttifd), adj., p6stariš, indecl. Stltfirmig, adj. U. adv., postariš, star, stare podobe, po starem. illtfiirftlid), adj., staroknešk. 9Ut0efcIl, ber, veliki hlapec, pervi delavec, pervi pomagač. SlItgClBObltt, adj., od nekdaj vajen. 2nt0ltUlbi0, adj., starovčrsk, staroveren. 9ilt0l(iltbi0Cr ber, staroverec; bie, staro-verka. 31It0rtCtbtfd), adj., starogeršk. Stltift, ber, altist. adj., starocerkven. 9tltriug, adj., staromoder, premoder za svoje leta. 2»tIttcd;t, f. 2lit0efeli. Slcltlid), adj., starikav, starikast, p6staren ; nad) M. staričen; ež teerben, ostaričiti. baž, bolkovo zelišče. 9lltlltclfcnbc, attmildjenbe JCu^, bie, ozimka. «Itmob i (d), adj., postariš, starovit, po-starišne šege; f. 3l(tfrdltfi|d). 3tltmutter, bie, babica, stara mati. Stltrcb, baž , stara serna. Sntrimifdj, adj., starorimsk. Stltfaffe, ber, staroselec. SlUflaBifd), adj., staroslovensk, starosla- vensk. 9lltftabt, bie, staro mesto. Sntftabtifd), adj., staromešk. Sllttcftomctltlidj, adj. It. adv., po stari zavezi. «Itiiblidj, adj., po stari navadi, stare šege. 2iltt)0tcr, ber, očak, stari očak. Sllibitiertftb, adj., po šegi starih očakov; f. Slltntobifd). Siltuorbcrn, bie, spredniki; f. 9ll)neit. 2Uttuciberntabrdjcn, ba«, babja kvanta. 9ilttocibcrfommer, bet, babje leto. Stlttoeibifd) , adj., babji, po šegi starih bab. semenišče, semeniše, duhovšč-nica, duhovšnica. 9lilimilt(tticittlt, ba«, semeniščina, seme-nišina, davščina za duhovščnico, davšina za duhovšnico. 9liitntnu3, ber, rejenec, učenec v semenišči. 9t m, prtep., (an bem) bei @uperlati»en, naj, nar; aut iiebflett, naj rajši; am l)od)(len, nar višji; f.3(tt. 9tmal0 0m a, ba$ , zmes, amalgam; ttfldj V. spovzemek. 2ltltal0 atttirttt, v. a., amalgamovati, zmešati; nad) V., spovdati, spovdajati; itd) atualgantireit, v. r., spovzeti, spovjemati se. 9lntont, ber, ljubi, ljubček, ljubljenik; aetiv, ljubivec. 9(ni(tnitcnftž, bet, priročnik. SlmureKe, bie, španjska višnja. Intart)Uc, bie, marelica. 91 utajo tt C, bie, amazonka. 2Uua301ten=, in 3f., amazonsk. 9lntbaffabe, f. ©cianbtf^aft. 9tmbaffabcur, f. (Sefanbte. 50 Stmie. Stmit, bie, iit bet Sotterie, amba, dvojica. Slrnber, f. Slntlira. Stmbigiren, f. Sdjamuleit. Strni iguitat,, f. Btocifel, 3)oW>elftnn. Stmbition, bie, seganje po visokem, časti-željnost, hlepenje po slavi; f. (Sljrgetj, (Sljrfudji. SlmbitionitCtt, v. a., hlepeti po časti, slavi, iz častiželjnosti se poganjati za kaj. Sllttblutt, baž, (Lathraca squamaria L.) lju-skovka. SlntbllJOjtC, bie, slepota, slabe oči. Slmbojj, ber, naklo, nakvalo; am ®engel (®ettgeljlocl), babica. StntbOfjftOtf, bet, kovaška klada, čola, panj. Simfita, bie, ambra. Slntbraidjfflalbe, bie, dišeča lastovica. 3tm6rofifl, bie, ambrozija, nebeška jed. Slmbrofitllfrailt, baž, ambroževka. SlmbtOfifdj, adj., nebeškiga duha. Slmbulitnce, f. ^elblajaretlj. Sltlt llttl nit t, adj., premakljiv, obhodin, po-potin. Stmbulireu, f. Suftnmnbclit. Stmeife, bie, mrav, mravlja, mravljinec; bet SlntCtfC, mravljin, mravljincov; Slmei|tn=, mravljinčji, mravljinji. Slnteišdjeit, baž, mravljica, mravljinček; bie fleilie rčtfiltdje Stmeife, rudečica, rosica, ruska. Slmcifenbiir, ber, mravljojed, mravljinčar. Slmetfcitbtoncl, bie, drozeg mravojed. Slntetfenci, baž, mravljinje, mravljinčje, mravljino jajce. Slntcifcnfteffcr, bet, mravožer. Slmcifeitflctft, ber, mravljinčevec, mravljinčje olje. St nt C i f e tt 6 (t 11 f C It, ber, mravljišče, mravljišč, mravljinjak. Slmcifcnfriedjcu, baž, gomazenje (po herbtu). Sintctfcnliittc, ber, kertek, russ. mravolev. 51 ttt C t f C It 01| I, baž, mravljinje olje. Simcifeitfoiirc, bie, mravljinja kislina. Slmelioration, f. iiicriieffcruttg. SI nt en, amen, zgodi se. SiliteIIbc 111 elit, baž, popravni nasvet. SI Ilt C ti) t) ft, ber, ametist. Slmenblcment, f. fmužgcriitbc. SlmeubltrCH, f. a., oskerbeti, oskerbovali s pohišno opravo. SI nt nt C, bie, dojnica, dojica, dojka, baja, 3. ; bet Sllttmc, dojničin; 2ltUtlteil=, dojniški. SlluntCH, v. n., dojiti (tuje dete), dojčevati. Slittmcitittabrd)cit, f. 3l(ttuci(icnttai)rrf|ctt. Slntineitfdjflft, bie, dojništvo, doj, otroka na doji imeti; serb., dojilje. Slntracr, bie, Sltitmerling, (emberiza), ster-nad; baž S33et£tc^eH, sternada, sternadka; 2lltttltcr=, ilt Sffeg. sternadov. Slmntern, t>l., perhavica. Slmmonini, baž, amonijak; 3lmntoniaf=, in amonijakov. Stmilioniflfaefap, baž, amonijakova posoda. Slntntoniflfbalttfl, adj., amonijakast. SI 111111011 i? I) D I'II d| ll C tf C, bie, Anionov rog, okamnela kača (Bohinj). Stmtêfltten. SI nt munition, bie, b. i. puiser, Jîitgelit, ©ont-beit, Itbgl., strelivo, streljina; f. SJÍUItittDlt. Slmneftie, bie, (splošna) prizanesba, pomilo-ščenje. amnestija; altsl. prostinja. Stmueftiren, v. a., prizanesti, prizanašati komu, pomilostiti koga, amnestirati. Stmor, ber, Lêlj, Amor. simortifatioil, bie, umertvenje, sodni preklic (pisma), razveljavljenje. amortizacija; Slmortiftrung bet ©taalfdjitlbeit, f. ïtlgttitg. Stntortifationžebift, baž, izrek zastran umertvenja, zastran preklica. Stmortifiren, f. a., umertviti, preklicati, preklicovati, razveljaviti (pismo). Simoniren, f. Sefeitigen, Slbjctjen. 31 mí et, bie, svetilnica, lampica. Stmflfcr, ber, (Bumex) kislica. St mi) btb ilt m, baž, dvoživka, vodozemna žival; 2ltltfll)tbtett=, in3f|g., dvoživni, vodozemni. SlmíbiboItC, bie, àmeibeutigteit, dvoumnost, dvoumje, nadvojnost. 3lmiJl)itbeater, baž, amfiteater. 3lmt)f|ttt)eatralifd), adj., amfiteatralsk. StmSntûtiOU, bie, odrezanje, vzetje, odločba, odžaganje (uda). StmtlUtircn, v. a., odrezati, odrezovati, odžagati (ud). Slnifcl, bie, kos; nad) M. aitd) černi drozeg; baž Sffieibd)eit, kosovka; Slmfel=, in 3f?3-kosov; eitte fleilte Stmfel, kosič, košek. Slntt, baž, služba, ured (llidtt urad, cfr. poln. , urzad, urzedu, kroat. ured), čast, službino opravilo; traž ntd)t beiuež Sinite« iji, ba laj beitieit 9$orHnjJ, ne vtikuj se v tuje dela; I f>0d|(llltt, baž, velika maša, peta maša; I et hit feiti Strnt »erloren, službo je zgubil; I eiltent inž Slrnt greifett, seči, segati, vtikati I se v tuje opravilo; »en Slmtžtoegeii, ure- I dama, službino, po dolžnosti; baž iji beill I Sinit, beinež Slnitež, to je tvoje delo, to je I tvoje opravilo; feitteni Slmte ©enüge tfiiill, opravila svoje dopolniti, dopolnovati; Sllllt haitbellt, uredovati, svoje delo, svojo službo opraviti, opravljati; toem ®ott eiit Sinit gibi, r bem gibt et and) SSetjianb, komur Bog da moč, temu da tudi pomoč. Slentidjen, baž, službica. StmtbttUé, baž, uredovavnica. Stmtiten, f. n., službo opravljati, uredovati. I Stmtirung, bie, opravljanje, uredovanje, I oskerbovanje službe, ureda. Slntilid), amtltdj, adj., službin, uredsk. f opravilen; adv., službino, uredama, po službino, po službini dolžnosti. StlUtlloČ, adj., brez službe; et tji féoit 3 i SKoitate anitžlož, že tri mesce je brez službe. Stmimaitn, bet, Seamte, urednik, služabnik; I 3$ern>altet, oskerbnik; beitti ©ejtnbe (alt), I veliki hlapec. Sinttntiinniu, bie, urednikova žena. SlmtUtiiff ig, armtg. SllUtŽpflidjt, bie, službina dolžnost; bet (Šib beim Slutritte bež Sltutcž, prisega na zvestobo v službi. SlltllSplltij, bet, uredovišče, uredniše, 91«. 51 Stmtžteguifiten, pl; uredske potrebščine, potrebšine. 9lmtžrei(e, bie, službina pot, hoja. 9lmtžrid)tcr, ber, uredni sodnik. 91 m t Ž f n dj) e, bie, uredna zadeva, službina reč. 91mtžf d) ilo, baž, uredni nadpis. 91 m t Ž f d) t a II f C It, pl., uredske pregrajc; »or beti Slnitöft^ranfen, pred uredam, pred sod-njo gosposko. 91nttžfd)rctber, ber, uredni pisar. Slmtžftegcl, baž, uredov pečat, službin pečat. 9lmtžfi^, ber, uredni sedež. rge, bie, skerb za uredne, službine opravila. 91nttčftube, bie, uredova hiša; in toeid)et bet Slnttmann ®erict)t ^ält, sodivnica, sod-nja hiša. 9lnttžing, ber, uredni, urcdilni, opravilni dan; jlt Jtiageit, dan za tožbe, pravdni dan ; ©ericfytStag, sodni, sodbin dan. Stmtžtptigieii, bie, službina delavnost. 9lmtžtrud)t, f. 9lmtSfteib. 91nttžtte«e, bie, zvestoba v službi. 2lmtžiibergabc, bie, predaja, izročitev ureda. 91ntt§berhnltnif, ba«, službina zadeva. 91mt§ber®alter, ber, urednik; 33ert»efer, namestnik v službi. 91 ttt t e b o r ft a tt b, 9liut0UDrftcl|er, bet, predstojnik ureda; serb., načelnik. 91mtžttegen, f. 9lntt. 91«ttŽB)UrbC, bie, čast, veljava ureda. 2lntt£jeitung, bie, službin časnik, službine novice. 91 lltnlCt, bač, lečni, varovavni navratek, amulet; altsl., hranilo. 91ntufnnt, f. Unterljaltenb. Slntufiren, f. »einfügen, ItnterljalieH. 91 n, praep., na, nad, za, do, po, pri, k, v, proti; j. 33. ali bett 33aunt Rängen, na drevo obesiti; ein 33rief alt ntid), pismo na-me, do mene; att ettoaž benfeit, v (na) kaj misliti; att meiner Statt, namesti mene; an meinet Stelle, na mojim mestu; alt biefent Orte, na tem mestu; all ber SBaitb fyättgeit, na steni viseti; ant 33erge feilt, na hriiiu biti; ani Ufer, na bregu; ant Ufer geljett, ob bregu \ hoditi; alt Letten liegen, na verigah biti, priklenjen biti; ež liegt »iel baran, veliko je na tem (ležeče); serb., mnogo stoji do toga; an 3al)ten junetynten, v leta iti, starši prihajati, v (na) letih rasti; an .f(raf= teil abnehmen, opešati, pešati; an betXpre, pri vratih; am (Snbe, pri koncu, na zadnje; ant Sttbe be« ®otfež, konec vasi; att ftd), na sebi, sam zase, sam na sebi; all bie §ailb, na roko (iti), za roko (prijeti); anž gelter (teilen, pristaviti k ognju; jidj an ettoaS erinnern, spomniti se česa, audj na kaj; an ©Ott nur etilen ftrengeit 9tid)ter fe^eti, nad Bogam le ostriga sodnika viditi; alt jeman= beit ettoaž ©utež erleben, nad kom kaj do-briga doživeti; an bet 9iut)r fterben, za grižo umreti; att ben 33aum binben, k drevesu Obet za drevo privezati (konja); attt 52 Sín. gage »etlegett, v nogo raniti; eint I i fcíe figeit, za mizo sedeti; für: ^iltan, proti, g. S8., Rimmel ait, proti nebu; auggenommen, ©erg an, vkréber; für beinahe, blizo, okoli, j. 33., e« ftnb fdjoit an Me ftunbert 3at)te, okoli, blizo sto let je že; bi« alt, do, j. 58., bi« alt ben ?lbenb, do večera; nad, j. 58., ftd) att etwa« ärgern, nad čim se pohujšati; fiel) ait einem tterfünbigett, nad kom se pregrešiti; ftd) an eitlem fpiegelit, nad kom se zgledovati, and) razgledovati ; ftd) râdictt an eiltent, nad kom se znositi ; greube l)abett an etWa«, nad čim ob. česa se veseliti ; ba« 9Bittel einer ©rfeitlití nifS bejeidjtteitb, po, j. ©., icfy teinte bid) ait bet ©tillime, poznam te po glasu; alt belt ge* bern feitttt niait beli ©ogel, tičapo perji poznaš; matt ieititt ba« Silber an beut JUange, srebro se pozna po evenku, bernenju ; barail Will id) fel)eil, ob bit lliid) liebft, po tem bom poznal, ako me ljubiš; nal)e att etWa«, lie; beit etwa«, pri, j. ©. ^rebiget att bet St. 3afob«--.itird)e, pridigar pri sv. Jakopu; am Jperjen, pri sercu; alt ba« Jperj legen, na seree, v sercc položiti; ual)e all mir, kraj t mene; l)art an bet Sffianb, tik stene, tikama pri steni ; e« liegt mir «nt •Öcrjeii, pri sercu mi je; am @nb'e, konec; 9lntl)cil fyabctt ait etwa«, imeti del, delež česa obet pri čem; eitt ©aimt am Iß äffe v, b. i. neben, drevo pri I vodi, aitd) poleg vode, zravno vode ; an ber ®ra»e, na Dravi; itt ©erbttibitng mit anbern «Partifein, al«: »on l)ier ait, od tod, ufw.; »Oll Itltn ail, odsilimal, od zdaj, od sedaj, odslej, poslej; obeti alt, zgorej; unten an, spodej, zdolej; neben alt, poleg; ait einanber, einer ait bett attberti, auf bie grage WoI)tn? eden čez druziga, eden nad druziga; einer an beut auberit, auf biegrage WO? eden pri drugim, vštrici, vstrič; brei Sage aneinanber, tri dni poredama, po redu, zapóred; einen ©tief ait Semanbeit fdireibcii, komu pisati, do koga pismo, list poslati; td) ï>abe eine ©itte ait eud), imam prošnjo do vas; am Seben , pri življenji; ito$ ant Sebett feilt, še živeti, živ biti; eilt ©otï)e alt mid), poslan do mene, k meni; alt alietl Drtetl, po vsih krajih; att feinem Orte, nikjer; an meiner Seite, pri meni, zraven mene; l)atte bamit alt bit, derži za zobmi; alt etwa« gWeifellt, dvomiti nad čim; all Sitten @ott glauben, v eniga Boga verovati; ant erfien .Kapitel, v pervi postavi, vpervim poglavji; ant ©erge gel)ctt, ob hribu hoditi; fort am ©etge, poleg, tik hriba hoditi ; e« ift mdit« al« ^»aitt mtb £nod)en an il)m, sama kost in koža ga je; e« ift nid)t« all bet Sadje, to in pa nič, to ni nič posebniga, na tem ni nič, to nima nič v sebi; id) mufj Wtffeit, Wa« an tÇnt ift, moram vediti, kaj vaga, kaj veljá, kaj ima cene, za kaj je; SReftot alt bet I)0l)eit Selile, glavar visokih šol; ait ber ïjofien Sattle ftubiren, v visokih šolali se učiti; bie Sd)ltlb liegt nid)t ait il)itt, on ni kriv tega; ftd) an etwa« mad)en, lotiti se česa; ait eiltet S_ad)e ftbeiten, delati kaj, izdelovati kaj, pečati, Vlnatfent. ukvarjati se s kako rečjo; etWa« an belt TOaiilt bringen, «pečati, oddati, izvesti kaj; ftd) ant erfien ®erid)te fatt efTett, perve jedi se'najesti; ftd) an Slepfcllt ftanf ejfen, ja-belk se preobjesti, z jabelki se zapasti; .¡jjdtibel fud)eit att einem, zabavljati komu. iskati zabave pri kom. prepira iskati pri kom; au eiltent jitnt 2Rorbet werben, umoriti, ubiti koga; rted)e an biefe ©litnte, po-vonjaj to rožo; td) Vite niid) att il)n, jaz se deržim njega; i)tule alt mit, morgen alt bit, danas jez, jutri ti; id) f)abe einen Wab-reil gteilltb att iljnt, mi je prav prijatel; bit Weifjt itid)t, wa« bit an t!)m oerlierft, ne veš, koga ž njim zgubiš; bunbett 3;i)aler an Sledern, za sto kron njiv; att bareitt ®elbe,"gotoviga, gotovine, jistine; alt Otetcb-tl)Unt ubertrefen, Z bogastvam premagati, presegati, prekositi; grofi an ©eftalt, am ©eifie fletlt, velike postave, majhne pameti; ®ott ift alt 3Cei«l)eit unetmeglid), Bog je v modrosti neizmeren; et ift ein .Rinb am | ©erjtaiibe, otročjiga uma je; am 2lnfange, s perviga, s perva, v začetji, s konca; ant SKorgeti, zjutra. zjutraj, za jutra; ant Slbeube, zvečer; e« ift noe^ ^ocf) an bet 3eit, je še veliko dneva, je še zgodaj; e« ift nocfy llid)t alt bet 3eit, ni še čas za to; e« ift an bern, bafj —, tako je, da; an ie--itent Xage, tisti dan; alt Cftera, o veliki noči; am Sotintage, v nedeljo; e« gef)t an ein Sajteru, an ein gludjen, an eiti loben, tu začne kleti, vpiti, razbijati; jtd) att etWa« gewčl)nen, česa se navaditi, h kaki reči se privaditi; att feitiem 3Runbe erfparen, od ust si pritergati, pritergovati; alt«, fur: ait ba«, att« genfter, k oknu; an« Snbe bet Sffielt (bet 3eit ttadj), do konca sveta, (bern SHaitme nad)), do kraja sveta; an einent red)t l)atlbellt, ravnati prav s kom; am ŽatiC Woi)neti, na kmetih prebivati; alt etWa« 9ln-fprud) maketi, lastiti si kako reč, svojiti si kaj; id) feljre mid) barait nid>t, mi ni mar za to, ne maram za to; an einen Stein | anftojfen, udariti se ob kamen; an ber .Srn* | de, ant Stod, ob bergli, ob palici; am Seibe, na telesu; att bet Soline, na solncu; an ber §anb ful)ten, za roko voditi; am £aufe, pri hiši; ant l)eutigett današnji dan. danes; genttg an allent, vsiga dovelj; f. and) Sltlt. 3it bet 3ufantmenfegitng mit 3eitwortern Wttb „an" gegegebeu mit na-, pri-, po-, nff. Siltfl bal) t ift, tfr' prekerščevavec, preker- ševavec; f. ¡ffiicbcrtaufer. 91 It tt bal) t ift in, bie, prekerščevavka, pre- kerševavka. 91 Itltbnl) tiftifri), adj., prekeršče vavsk, pre- kerševavsk. 91ltad)0ret, ber, puščavnik, pušavnik; it« 91ltad)0reten, puščavnikov, pušavnikov. Vlit a d) tO ttie nt lt Ž, ber, pomota zoper čas, v času, pogrešek v časoslovji, anakroni-zem. 91 niid)?en, v. «., zaječati, ječati (na koga, nad kom). 91 tt fl tf C t tt, v. a., zaorati, zaoravati. Siitagramm, 2llHigrntttlll, ba«, prestava, prečcrknica, anagram. SiltOleftCIt, pl; drobtinice, zbirka. 31 ttalflg, adj., podoben, pripodoben. enačin, priličin. 9tnfll0ßier bie, podobnost, pripodobnost, enačnost. priličnost, analogija. Stnulogifd), f. 2luaIog. SlltalDgiŽlttUČ, ber, sklep iz podobnosti, analogije. SiltttltjfC, bie, tit bft Sbentie, razkroj, raz-krojenje, razdeljenje, razločba; »Ott ©orten, razlaganje, razklad, analiza, analitika. 3(lt0lt)firCtt, v. a., razkrojiti, krojiti, razločiti, ločiti, razstavljati, razložiti, razlagati, analizovati. 31 a II II I i t i f (1) , adj., razstaven, ločiven, analitičen; böhm., rozborny; altaütifdje 2)irtf;obc, razstavno, razstavljeno učilo. 2llt(tntte, bie, brezkervnost. Slnanfl?, bif, ananas, kraljevsko jabelko. Slttaiticm, v. a., ba« ©djiff, vreči, metati mačka, sidro, usidriti, usidrovati ladijo; itt bet ©altfutlfl, prikleniti, priklepati. Slitanf erung, bie, int Saitttefeit, priklep. 31 It a J) C ft, ber, anapest. 31 It ari e t teil, t>. a., pridelati, pridelovati, priterditi, priterjevati; v. n., gegen etwa«, upreti, upirati se. 3lllttrd)te, bie, brezvladje, razdertje, raz- djanje (vlädino), brezzakonje, anarhija. 31 It ttr (i) i f (1), adj., brezvladen, anarhijsk. Slltüfcn, Slltafch, v. a., nastaviti, nastavljati vado zverini. 3lnatfjema, ba«, cerkveno preklicanje, izobčenje, pana, anatema. Slnatbcmatifircn, v. a., prekleti, preklinjati. 31 tt tt t J ttt C tt, t', a., dahniti, dihati na (v) koga. 31natomit, bie, raztelesovanje, raztidba, razdeva, anatomija. Slltatomifcr, ber, raztelesar, raziidar, ana-tomikar. SlnatOlltitttt, v. a., raztclesovati, razti-diti, razudvati, razdevati, razparati , ana-tomirati. 31 Itn tO nt i fi), adj., razudin, anatomijsk. 31 nntontift, f. Slnatomifcr. Jlniatf C», v. n., pripeči, pripekati se, spri-jeti, sprijemati se; v. «., prilepiti, prile-povati. Slnbabnett^ r. a., einen SBeg, pot narediti, delati (k čemu); burcf) ®cf)ttee nnb .fotlj, pregaziti, gaziti, prekidati, kidati, gaz narediti, delati; im SBalbe, presekati, prese-kovati, prekerčiti. 3lnbau, ber, eilte« gelbe«, obdelanje, obdelovanje; be« ©etreibe«, setva, setev; ber Äartoffeln, sajenje; eilte« Sßalbe«, nasajenje gojzda; einer gamilie, uselitev, naselitev; eine« ®orfe«, nova vas, selo, naprava nove vasi; einer ©tabt, noviga mesta zidanje; an einem ©ebäube, prizidanje, pristavek. 31Hiiantn, v. a., ein gelb, obsejati, obdelati, obdelovati polje; nad) V. a tief) polja-jiiti; ba« ©etreibe, usejati, nasejati, sejati; Slttbtegett. 58 eilte Sffiüfieitet, zorati, orati; SMume, nasaditi, posaditi, zasaditi, saditi; jubaueit an eilt ©ebäube, prizidati, prizidovati (kaj čemu) ; ©pradje, omikati, omikovati; eine reidje uttb angebaute Sprache, bogat in obdelan jezik; v. r., ftd) aubauelt, naseliti, useliti se, nastaniti, nastanovati se. Slnfiauer, ber, naselnik; f. (\0l0llift. Slitbefeljl, f. «efeljl. 31 It befehlen, v. a., ukazati, ukazovati, zapovedati, zapovedovati, veleti, velevati; entbfehlett, priporočiti, priporočati, priporo-čevati, 21 It b C n tltll, ber, začetek, pocetek, začetje, pričetek. 2lnbel)alten, v. a., ba« Äleib, oblečen o-stati, ostajati, na sebi pustiti, obderžati, ne sleči, ne slačiti. 21 n 611, adi\, poleg, zraven (zravno) tega, pri tem; anbei folgt, priložen je. 9(ltbeif)ctt, v. n., au bie Stngel, ternek po-pasti, popadati; v. a., anfangen ju betjeit, eilten 9l»fel, jabelko nagrizniti, zagrizniti, ugrizniti, ugrizovati, pokusiti. načeti; erbat angebiffett, ujel se je; er wollte nidjt aitbei= feit, ni hotel se lotiti; ba« Slitgebiffene, na-grizek, zagrizek. 21 n belang, in 2inbciaitg beffen, zastran tega, kar se tiče tega; int tiefen VI. Ä. aitcft zarad, zbog tega. 21 n b e I a tt g e tt, v. n., f. 2(nlangett, »a« midj anbelangt, niid) anbelangenb, kar mene tiče, zadene, kolikor se mene tiče. 2(nbelfem, v. a., jemattb, zarevsati, rev-sati nad kom; f. 2(ttbelleil, 2tttbellen, v. a., zalajati, lajati, zabrečati na koga, nad kom. Slitbegtteittett, f. 2(rcoittobtren, Slttiiagen. 2( it beraumen, anberaumen, v. a., dan dati, dajati, postaviti, postavljati, odkazati, od-kazovati, odločiti, odločevati. 2tnbernnmtlttg, bie, odločenje, ustanov-Ijenje. 2( it ber g, ber, f. 2titp6e. 2tltbtrften, v. n., napočiti se, napokati se, and) napokniti; angeborflett, napočen. 2lltbeten, v. a., moliti; falfdje ©öfter, ma-likovati, audj malike moliti; fig., jako rad imeti, obrajtati, priklanjati se, serb. u. russ. obožavati. 2lnbeter, ber, molivec. 2lnbctrad)t, in 2Mctrartjt beffeit, glede na to. 2lnbetreffcit, v. n., tras midj anbetrifft, kar (se) mene tiče, dotiče, kar mene zadeva. 2inbettclttr v. a., nad) K, pomoledvati, mo-ledvati, zaprositi, prositi koga daru (za dar; v. r., ftd) anbetteln, naberačiti se. 21 It bet It ng, bie, moljenje, molitev, molba; ber @ö|sen, malikovanje, aud) moljenje ma-likov; fig., vroča ljubezen. 21H b e t tt II g 3 tt it r b t g, adj., moljenja, češče-nja, češenja vreden. 21 tt b i C g C tt, v. a., upregniti, napogniti, upog-niti, upogovati, privihniti, privihati, vihati; 54 2ittbiettn, 2tnbrenntn. betfitgen, priložiti, prilagati, pridjati, pride-vati; angefcegette« ©c^mben, priloženo pismo, priloga. Slltbitttlt, t>. a., ponuditi, ponujati; im §att--tet, dajati, obljubiti, obetati, obečati; bltrd) 9litbieteit einen jitr 9lttttafjme »erntčgen, vnu-diti komu kaj; neb aniieten, v. r., juni @ibc, ponuditi, ponujati prisego; idj biete mid) gum ©ibe ait, voljan sim priseči; bie 9litf-merffamtett eitte« anbent an (trti jte^en, nastavljati se. 2(ll6tcter, ter, ponujavec, ponudnik; 2(n= 6ictcr=, ponujaveov, n. p., ponujavcove besede so lažnjive. 21 It bi C t lt ttn, bie, ponudba, ponuda, ponujanje. obet; f. SlltbOt. 2(nbinbctl, v. a., privezati, privezovati, zvezati, navezati, pritvesti, pritvezati; je= nianbeit ant 9!amen«tage, koga vezovati, dati, dajati vezilo komu ; eiltcm eineit fflarett, na nos obesiti, obešati komu kaj, natvesti, natvezati komu, noriti koga, oblagati koga; er i|l furj angebttnben, kmalo se mu v nos pokadi, ima tenak nos, koj se mu nos zaviha, je za robam zavezan, lahko skipi, hitro se mu zameri, je tenak; ion fleiltcu cber ¿artelt ijietfonen, majhna posoda kmalo zavre, majhen piskerc hitro zakipi; mit eu Itent attbinben, spreti se s kom, sprijeti se, prepir začeti. 21U b t $, ber, nagriz. nagrizek, ugrizek; ®if|CIt, zalogaj; jfriit)ftii(f, zajterk; lijbCt, vada. 2iltbitterit, v. a., pogreniti, greniti kaj; v. n., zagreneti. 2lltbi(lftU, v. a., pihniti, pihati na kaj, attdj pihati kaj; ber SBinb bla«t micfy an, veter name piha, (fdjarf), me brije; eine ffllafe, napihniti, napihovati mehur; mit 531a«= infirumenten begrtiffen, zatrobiti, trobiti, za-trobentati komu; eilte 3agb, zatrobiti, trobiti na lov; geiter attblafen, (t|er»orbringen), upi-hati, pihati luč; e« »erjtarfett, podpihati, podpihovati ogenj; bie .Rotjlen, oglje raz-pihati, razpihovati; «jentt ber Sffiiltb aubla«t, kadar veter potegne, zaveje; bie garbeit be« ©entatbe«, napihniti, napihati; v. n., pripihati. Slltblofen, ba«, pihanje, trobljenje, podpi-hovanje. 2(nblatten, v. a., bei 3intmerleutett, okleniti, oklepati. 2(Ub 1 iilttII, v. višnjevkasto narediti, na-rejati, namodriti, itadj V. višnjevo okaliti, kaliti, nafimlidi (Sifett cber ©taljt. 2lnbltcftit, v. a ., zarežati na koga, zaser-sati, cber zaseršati na koga; zobe pokazati, kazati komu. 2inbti(t, ber, pogled, ugled, vid; id) fal) beiut erften Slttblicf, na pervi pogled, komaj pogledam, vidim, da —; feilt 9tnblirf mad)t uticf) jittern, njegov pogled me strese, stresa; eitt traitriger Slublid! žalosten pogled! žalosten vid! pač žalostno viditi!; bei fei; tteill Stnblide, kadar ga zagleda, viditi ga, —; er vmirbigte midj faunt eine« Slttblicf«, komej da je na me pogledal; auf be|t 91nblicf, na oči. 2lltbltieb, zadeti, zadevati koga, udariti, prismukniti, pritisniti, založiti komu eno; and) počesati koga; bas @elb gttl atlbrtltgen, denar dobro oberniti, obračati; fd>(ebjl, nagnjito sadje; ©eitt, fflier, nakazno vino, kislotno vino, ol, skaženo vino, skažen ol, vino cikne*; 3af)n, nagnjit zob. škerbast zob, škerbina. ftlfltttljett, v. a., opariti, popariti, pariti. Jliitiriillen, ». a., eineit,»on {Rinbertt, za-mukati, mukati v koga, nad kom; »otn Sčtoen, zarjuti, rjuti nad kom; »on SBol; fetl, zatuliti, tuliti nad kom. 5lnlltummcn, v. a., zarenčati, renčati nad kom, zagodernjati, godernjati, zainermrati, niermrati nad kom. Slnbtuteit, f. a., sesti na jajca, začeti leči. 51 It611 g, ber, privihanje. 2Í nit limfen, I*, n., topiti ob kaj. 2ltttienttit(ii, bte, leta, čas službe, ruti. starašinstvo. 9litbnd)t, bte, Slufmetffamfeit obet {Rief}* tltttg bes ©emütlieS, pobožnost, nabožnost; eine Hebung ber (Religion, duhovno opravilo, cerkveno opravilo, služba božja; mit Sltt= bad)t beten, zvesto moliti, z zbranim ser-cam, z zbranim duham , z zbranimi mislimi ; itt bet Slnbacht begrijfett feilt, moliti, biti v molitvi; eilt SSerf ber Slltbacfit, delo v čast Ilogú; Slltbadjt Ratten, božje opravilo imeti, duhovno opravilo obhajati; SKorgett; anbaut, jutranje molitve, fil.; Slbenbailbacht, zvečerne molitve; öffentliche Slnbacht »eratt--ftaiten, napraviti očitne molitve; jur ?llt--badjt läuten, vabiti; tiM^rctib ber Atibad)!, pozvanjati. 91 It Ö (t d) t CIC t, bie, svetohlinstvo, napačna pobožnost; 91ltbfld)tClltb, svetohlinsk. 9lnbiidjtcln, v. n., svetohliniti se, sveti-čiti se. Attbfldjtig, adj., pobožen, k Bogu nagnjen, ki rad moli; attbä^tig beten, gemein--uigltd), zvesto moliti, v duhu moliti; aH; bärtig anhören, zvesto poslušati. 9lllblid)tlcr, ber, svetohlinec; 9tlibfldjtlerin, bie, svetohlinka; 9lltbÜd)tlCr=, itt 3f-, sve-tohlincov, svetohlinski, j. 23., svetohlineov obraz. 9lnb(td)tiOŽ, adj; nepobožen. 21 II S a dj t S 6 It d), bas, molitvine bukve, molitve, pl., duhovne bukve. SlnbfldjtŽOrt, ber, molitvino mesto, nio-litvin kraj, pobožen kraj. 2lttbatfit§ftunbe, bie, ura, čas molitve. 2lllb(ld)tŽiibUU0, bte, molitev, pobožno premišljevanje, vaja v pobožnosti. 21 It b fl d) t Ž BO II, adj., prepobožen, ves pobožen. 21 nbä in m t It, a., prijeziti, priježati. 21 nb flll t C, lahno, lagano, andante. 21 n bane m, f. Strnem. 21 n beden, v. a., bett Sifd), pogerniti, po-grinjati. 2tllbenfen, bas, spomin, pametva, pomnjenje, pomnež; bas ®ettfjei(heit, jleitfinal, spominek; flehen itn Slubenfett, v spominu biti; thut biefeS ju meinem Slttbenfett, storite, delajte to meni v spomin, v moj spomin ; delajte to, in pa zraven menite mene, mislite name; feligeit SlltbettfeuS, er, ranjki, pokojni; fte, ranjca, pokojna; glortuurbigen, častitiga spomina; itnglücffeligen SltlbenfeitS, nesrečniga, žalostniga spomina; ein Stnben= fett fchetlfett, kaj v (za) spomin dati, dajati; es ift mir int frifdjcii Slnbenfen, živo, dobro pomnim; behalte mich tut Slnbenfen, pomni, misli na me; biefi toerbe ich int Sln= beulen behalten, fo lauge ich leben toerbe, to bom pomnil, dokler bom živ. Slnber, bet, bie, bas 2litbere, adj., drugi, druji, ini; bie eilten, bie attbertt, eni — eni, drugi — drugi, ti — drugi, ti — uni; baS altbete ©efdjlecht, ženski spol, ženstvo, ženske pl., eitteS nad» bem attbertt, eden za 56 Slenberbnr. 2lnbioi atlbern, naj več, naj bolj, pred vsim; bltrd) anbere gefäl)rlid)e Sadjen »errieten, s tujimi rokami gade loviti ; lutter anbertt, med drugim, med druzimi rečmi, zravno druziga; bie anbere SBelt, uni svet; auf anberet Seute .Sollen, za ptuje blago , za ptuj dnar, na ljudske stroške; niemattb anber«, nobeden drug; auf einem anbeten SBege, drugod; sott gattj anberet Slrt, ves drugačen; eine Stire iji ter anbeten toertf), čast je časti vredna, človek je človeka vreden, roka roko umiva; anbere Stiefeln anjietjen, spreobuti, spreobu-vati se ; ein anbere« Äteib aniegen, preobleči, preoblačiti se; ba« ifl Wa« anbere«, ta je druga, to je kaj druziga; ein attbere« ifl fagen, etn anbere« tiiun, drugo je reči, drugo storiti; bie anbere Seite be« Xucfye« notranja stran sukna; auf eine anbere 9lrt, drugači; anberet Slrt, inak, drugačen; eine« anberen (Sinne« Werben, spremisliti se, misli sprevreči; an einen anbern C rt, drugam; er fant einmal über ba« anbere, zdaj pa zdaj je prišel; auf ber anberen Seite, un-stran ; fte iji itt anbereit Untfiânben, ni sama. Slettbcrbar, Sleitbcrlitfl, adj., spremenljiv, premenljiv. Slltbcrtttrtl, eitt, adv., drugikrat, drujikrat, drugopot, drugič, drugoč. 311nb trn, v. a., premeniti, premenjati, pre-narediti, prenarejati, predelati, predelavati, preoberniti, preobračati, drugači narediti, narejati, f. Slbönbem; fcett ®orfafe, spremisliti se ob. si, drugači se premisliti, skleniti ; i d) faitn e« nicÊt ältbern, ne morem drugači, ne morem preložiti, he morem si preložiti; fein 8ef>ett anbern, spreoberniti, spreobračati se, poboljšati se; bie SBofynuttg, preseliti, seliti se; jemanb« 9îamen, preimeniti, preimenovati, prekerstiti koga; feinen 9îameit, preimeniti, preimenovati se; feilte äüeiltuttg, sprevreči, sprevračati misli; eitt Äletb, predelati ; bett ©etreibefameit, premeniti seme v. r., bie Seute anbent jtdj, ljudje se radi preméne, se premenjujejo, se spreminjajo; ba« Sffietter ânbert fié, vreme se prevrača, se spreminja; e« Ijat ftdj geänbert, vreme seje spreverglo; Sitte« ânbert ftd^, vse se spremeni, preverne, prevrača, spreminja ; bit f)afl bid) ganj geänbert, ves drug si, ves si se premenil. Stnbcrnfallž, adv., sicer, scer. Slnbernibeilč, adv., iz druge strani, od druge plati, iz une strani, nekaj — ; eine« £f)eil«, »eil id) e« nídjt I)abe, anbern 3^eil«, Weil id) it)m nid)t traue, nekaj, ker nimam, nekaj, ker mu ne upam, ker nimam vere vanj. 21 liberé, unberft, adv., drugači, drugač, dru-gako , inako; etwa« anber«, kaj druziga; atiber« reben ttnb anber« l)anbeln, drugači govoriti, drugači delati; anber« macflen, prenarediti, prenarejati; ba« tteif id) anber«, to jez bolje vem; e« Wirb mit anbet«, i. i. bie Slugeit geljeit mit über, inako se mi stori, dela; attber« f>efd)affelt, drugačen; nirgenb« attber«, nikjer drugej; cunj., Wenn anber«, ako; bu nutfjt arbeiten, Willft btt attber« ejfen, moraš delati, ako hočeš jesti; attbet« attge.-WöfitteH, prevaditi; attbet« maeficit, predelati , uff. Slnberčbettlenb, ' adj; drugači misleč, druge misli. Sin ber feit ig, adj., nasproten, drugostransk. Slnbcrfeitž, f. Slitberntbetlč. Slnberžgefinnt, adj; druzih misel; f. Sln= beržbcitienb. Slnberčfglitltbtg, adj., inovérsk, drugo-vérsk. Slnberžgliiubtge, bet, inoverec, inakove-rec, drugovérec. Stnberžrebenb, adj., druziga jezika. SlnberŽtBO, adv., drugej, drugdi, drugde, inde, kje drugej; anber«W0 iji aitdj gut fflrot effett, kje drugej tudi kruh pekó. 3lnber§tt)0ber, adv., od drugod, od inod, od kod drugod. Slnberžtoobin, adv., drugam, kam drugam, inam; anber«Wol)in jielett, na kaj druziga meriti. Slnbertenä, num., vdrugo, drugič. Slnbertbalb, num., poldrug; anbert^alb Siatjre, poldrugo leto. Slenbernng, bie, prememba, spreminjanje, prenaredba; be« 93orfajje«, spremislek; ter SBolinuitg, preselitev, selitev. Slttbermiirtig, adj., drugoten, kar je kje drugej. Sínbcrtoitríé, adv., drugam; f. audj Sln= beržmo. Slllbermeitig, adv., drugam, drugej, drugači, od drugod, kak drug; fyat et feilten i anberWeitigen ®runb, ako nima nikake druge j podlage; eilte anberWeitíge J&ilfe, pomoč od kod drugod. Sin beut en, v. a., dati, dajati na znanje, j povedati, naznaniti, naznanjati, naznamnjati, naznamnjevati; ffijjiren, načertati, občertati, čertati; Ittrj berühren, nekaj maliga omeniti; ba« beutet einen langett SBintet an, to kaže dolgo zimo, pomeni, napoveduje; ben Slrreji jemattbett anbeuten, ječo komu napovedati, napovedovati; anbeuten einem bie Stabt ju »erlajfen, ukazati, ukazovati komu, naj gre iz mesta, naj se pobere iz mesta. SI It beut It ng, bie, naznanilo, naznanek. na-znanovanje, načertek, napoved, ukaz, kratka omemba. Slnbtdjten, v. a., einem etwa«, podtakniti, podtikati komu kaj, priložiti, prilagati, pri- anMdjfttng. «nfncfiett. 57 takniti, pritikati komu kaj, izmisliti si kaj od koga, lažnjivo komu kaj pripisovati. Sln&idjtung, bie, izmišljenje, izmišljevanje, podtikanje, krivo pripisovanje. Sinbonncrn, r. «., zagermeti nad kom (na koga); er war wie aitgebonnert, ostal je, kakor bi ga bila strela udarila, kakor da bi bil v zemljo vkopan; ostermel, osupnil, odrevenel je. Sili 1)0tlt, ter, černa meta. Slnborrcn, v. n., prisahniti. Slttbbmit, t'. a., osušiti, nasušiti, začeti sušiti. Sinbrflttfl, ter, pritisek, pritiskanje, naval. 91 n Ö r Ö K h C It, v. a., 3enninben ait tie äöaitb, pritisniti, pritiskati, potlačiti, pognati; v. r., fidi an Semantett attbrängen, vrivati se komu, siliti se med —. 3inbrnnfd)en, p. n., šterkniti, šterkati na kaj. Slnbreašircu?, ta«, stegnjen križ. 9ln&rca30rbcn, ter, red sv. Andreja. 2lnbrcdj fein, v. a., nastrugati; ta« Äleib jtft, al« Wenn e« ifym angebred^felt Wäre, suknja se ga derži. mu stoji, se mu udaje, kakor da bi jo nanj vlil, kot da bi bila vlita. Stnbreben, v. a., nasukati, prisukati, pri-sukovati; f. anbttdjfeltt, an tie 9?afe, na nos obesiti, obešati. anbringen, v. n., pritisniti, pritiskati, tiščati, tišati, navaliti, privreti; ter geinb trang an, sovražnik je priderl, privrel, prisilil; ba« ffllut bringt jnm Jio»fe an, kri sili, pritiska, tišči, tiši v glavo. anbringen, ta«, naval; f. «nbrong. 3lnbringli(|, f. ßnbringlidj. Slnbroben, v. a., zapretiti ober zaprotiti, protiti, zažugati, žugati komu kaj, groziti se, žugati komu s čim. Slnbrobnng, tie, žuganje, zažuganje, grožnja. Slnbrud, ber, pritisek; bei ten Sudjbrmfern, prinatisek. Slnbmifen, v. a., int Sltdjbrucfe, prinatis-niti, prinatiskati. Sinbriitfen, v. a., pritisniti, pritiskati; t', r., fid) antrüefen, pritisniti, pritiskati se. Slnbutfen, ftd), v. r., prihuliti se k čemu. Slnbuften, v. a., dihljati vonj na koga, puhtiti (lep duh) v koga. Slltbnrdj, adv., s tem, po tem. Sineifem, r. «., vneti, vnemati, podbuditi, podbujati, spodbosti, spodbadati, nagniti, nagibati; pogon dati, dajati; naserčiti, na-serčevati. Stneifernng, bie, podbudek, spodbod, nagib, prigon. Sineig n C11, fid), v. r., prilastiti, prilasto-vati si kaj, usvojiti, svojiti si kaj, polastiti, lastiti se kake reči; eilte @eWof)nt)eit, navaditi, naučiti se česa (od koga). Slneignnng, tie, prisvojenje, usvojenje, polaščenje, polastenje. Slneinanber, adv., f. aitdf) ginnnber, fammen, 9ltt; eden k drugimu, skup; an eüu anber bintett, zvezati, povezati eno k dru-gimu; an einattter fugen, zložiti; att eittanbet ltaljeit, prišiti; bie jwei fflaunte fitib an rim aitber geWa aneffen, r. r., najesti se; fig., na-živiti se; ftd^ @fel, prenajesti, prenajedati se; ®eereit, Srattben, ufw. itnb bei ffičgeln, ttttb $ferben iit Sejttg aitf Monter ttitb £aber, nazobati se; ftd) red)t fatt aneffen, napokati in najesti se; idj ftabe ntid) jtt»iel altgegeffen, jed mi preseda. anfabein, f. 9lnbid)ten. anfti^eln, v. a., pahljati, pihljati v (na) koga. 91II f rt d) C tt, f. a., atlblafeit, vpihniti, vpihati, vpihovati, razpihati, razpihovati, razmahati; eiiteti ©treit, podkuriti; babnrd) ba« getter »erntebren, podpihati, podpihovati, podkuriti; mit betn gadjer, opahati, podpahati, pahati; fonfl attd) podpaliti, podnetiti, zanetiti, 58 Slnfadjnng. SittfadjUllg, btc, razpih, opah. Stnfflieln, v. a., att einen gabelt teilen, j. S. Serien an eilte ©djnur, nabrati, nabirati jagode, nanizati, nizati (na nit); etn ©efdjäft, ettte Sntrigite, naprožiti, naplesti, osnovati; einen «ßrocefi gut einleiten, pravdo dobro nastaviti. Slnfnljren, v. n., pripeljati se, z vozam priti, prihajati; beit ©djacht, v jamo iti; au bie SKauer, z vozam v zid zadeti, zadevati; bie Strt fuhr att bie SBanb an, sekira je v steno butila, freq., butala, priletela, pluščila; f. autf) Sittlttttbctt, übel anfahren, naleteti, nagaziti; v. a., ©teilte anfahren, kamnje navoziti, voziti; einen heftig cuifaf)--ren, nad kom se zadrčti, zadirati, zarežati nad kom, nagovoriti koga ostro, obregniti se na koga. SinfafirflClb, ba«, primščina, primšina. sinfftljri, bie, pripeljanje; int ©djiffe, pristanek; im Sergtoerfe, pričetek dela, hoja v jamo. Slnfall, ber, j. S. eine« Saume« ait ettoa«, päd drevesa na kaj; ein un»ermutl)etet Sin; fall, napad, naskok; Slltfälle einer jtranfheit, popadki; er hat eilten Slnfall »on gieber, merzlica se ga je lotila, mraz ga je zlomil, mraz ga lomi; »Ott ßorn, jeza ga je zgrabila; be« geinbe« Slnfall, sovražnikov popad, napad, naskok, naval, plan; bie Säume auf beit Sogelherben, drevce; Slnfall be« SBaffer«, natok; ber (Mfe^aft, pripad dedine; ber Slnfall eine« ^iitlibe«, popad. Slltfallctt, v. a., eilten, popasti, popadati koga, hlastniti na koga, zaleteti, zaletati se v koga, zagnati, zaganjati se, planiti nad koga, lopiti na koga, navaliti na koga, lotiti se koga, zgrabiti koga; bie .StraiiFheit fällt mid) alt, bolezen me nahaja, napada, bolezen me lovi, se me prijema; »on einer Ärauiljeit angefallen toerben, zboleti; v. n., fallen an etwa«, pasti, padati na kaj; mir ift eilte ®rbfd)aft angefallen, dedina mi je pripadla; ein Sllltljeil, cielež me je došel, dospel. Slltfiillig, adj., pripadin. Slnfallžgelb, ba«, pripadnina. Slnfallžredjt, ba«, pravica do pripada. 31 nfall£tag, ber, be« Sermäehtiiiffe«, pri- padni, volitni dan. Slitfälfdjen, f.f. Slnbidjten, bie ffiaren, beit SBeitl, zbloditi, pobloditi, bloditi, pomešati, mešati; f. gitifdjClt, Slnfang, ber, začetek, početek, začetje; tu lie« Slcfer«, pervi konec njive, zar, ozar; beit Slnfang machen, početi, začeti, začenjati; if)tt neumen, začeti, začenjati se; iei) ttafmt beit Slnfang, jel sim biti; jit Slnfang, s perviga, sperva, s perviga konca, od konca, od kraja; jebet Slnfang iji feil to cr, vsak začetek je težak; bet erfie Sltlfang, pričetek; »on Sltlfang bt« jlt (Silbe, od kraja do konca, od konca do konca, aud) od konca do kraja; bft Sltlbritd), naeetek. načetje; Stnfc^te«, »cm Slttfajtge, od konca; 2lnfattg$=, inäflfl pervi, početni, začetni. Stnfangen, v.a., začeti, začenjati, početi, pričeti, tn ©teterni. a ud) zakonjati; er fängt ju te>-bett an,jaine govoriti, spregovori; er fing an, jel je govoriti; int tiefen Vi. Jí. audj, stal je govoriti; »on leblofeii Singen auch, nastati, nastajati; j(. S. ber SBiliter fängt an, zima nastaja; eine Sltbeit, prijeti, lotiti, polotiti se dela; toa« folí té anfangen, kaj mi je početi, kaj storiti, kaj bom počel, kaj čem, kaj hočem, kak hočem?; alle« »erfehrt an= fangen, vse narobe delati; bie ©otiue fängt an hinter beut Serge aufjitfieigeit, solnce jame izza hriba vstajati, izhajati (eigentlich vzhajati); anfangen ju —, totrb im @lo»ent= fchcit mit beni bireeten Praesens bet Fre-quentativen, ober mit beut Perfectum obet tubireeteii Praesens ber f>erfecti»en gotm ge* geben, j. S. ich fange alt uaehjitgeben, je-njujem, umikam se; ba« Äinb hat angefangen felbft ju gehen, otrok je shodil; ba« SBajfet fängt an JU fcht»el(en, voda nastopa, raste, večji prihaja; fängt an JU fallen, voda upada, uplahuje, se uteka, manji prihaja; oft and) mit ber 9ßartifel, za, entfpre^eitb bet beut= fdjetl ^artifet auf, al«: zavreti, jit jteben anfangen; zasmejati se, anfangen ju laeheit (attflaehen); zajokati se, zjokati se, anfangen jit Weinen; zazvoniti, ju läuten anfangen; v. n., bie ißrebigt hat angefangen, pridiga se je začela; jejjt toírb balb bet grüljttng altfangen, zdaj se bo kmalo mladoletje začelo. 3lnfitltger, ber, začetnik, početnik, zače-njavee, novak, novinec; Slnfaitgeritt, bie, začetnica, začenjavka, novakinja. Slnfitngerntiiffig, adv., po novinsko. 21 u j ti n g e r f á) a f t, bie, novinstvo. 3ittfanglich, adj., začeten, početen; adv., od začetka, od kraja, s perviga, pervič, v začetku, s početka, izperva. s konca. SlnfangS, adv., f. 2lnfänglid). 31nfattgž»lt(^, ba«, začetne bukve. 3(ltfang3bud)ftttb, ber, perva čerka, po-četna pismenka. Slnfang § griinbe, bie, pričetki, začetne vodila. sin f an gönnet, bet, začetek, auch začetljej. Sinfangžmtirt, ba«, perva beseda. 21 nfangéjetle, bie, perva versta. Slltftirbett, v. a., pobarvati, bar ati. Slnfaffen, f. a., unt ju halten, prijeti, prijemati; jentattb bei bet^anb, prijeti koga za roko; um e« anjufühleit, potipati, tipati, po-šlatati, šlatati, pohlatati, hlatati; perlen an; faffeit, f. Slnfäbein; ftt bi d) an, hudič te skuša, te moti, SlitfeiJiter. te mami; tae Jap i(6 tm(t ntd^t anfechte«, to me ne bo motilo, skerbelo, zavolj tega me ne bode glava bolela; t»a« ntag i^tt teoflt anfechten, kaj ga neki moti. Slnfcdlter, ber, napastnik, skušnjavec, ino-tivec, spodbijavee. Slltfedjtling, bie, eilte« Äaufe«, razdiranje, razkup; im tl)eol. Sinile, skušnjava, napast, mik. zmama; äBcfirettutig, overga, spodbijanje. Slnf eilen, v. a., anfangt« ju feilen, napiliti, zapiliti, začeti piliti, nekoliko opiliti, s pilo načeti; »on geti, f. Stnfcitfdjen. Slnfeilfdjeit, v. a., eilte äBaare, fragen nadj iljrem greife, za kup, ceno poprašati; začeti kupovati. SlnffinSen, v. a., čertiti, sovražiti koga, merziti na koga, sovražnik biti komu; f. SSerfeinben. 51 nfeinher, ber, sovražnik, čertivec. Slnf ei It!) It It ß, bie, sovraženje, čert. Sin fertig c n, r. «., f. SBcrfcrtigen, 3nfer= tigen; eilt Sierjeidjnifi anfertigen, kazalo spisati, narediti. SlnfeffCln, v. a., prikleniti, priklepati, prikovati, prikovavati. Slnfeffelnng, bie, priklep, prikov, prikle- panje. Slnfetten, v. a., fett madjtn, otoistiti, tol-stiti, namazati, mazati; bei ben Xljicrcil, fett füttern, odebeliti, debeliti. SlltfClldjten, v. a., pomočiti, pomakati, namočiti, namakati, porositi, rositi, povlažiti, vlažiti; nad) V. auch pomokriti; ein fanfter Siegen l)at bie (Srbe angefeuchtet, pohleven deiek je pomočil zemljo. StnfCUdjtUng, bie, ovlaženje, rosenje, po-maka. Slnf euer H, v. a., bie erforberlidje Jpifce geben iltben ©djmeljptten, razgreti, zgreti, greti, razbeliti, beliti, razpaliti, paliti; einem SKlttl) machen, vžgati, vžigati, vneti, vplameniti, plameniti, spodbosti , spodbadati, spodbujati, serčnost dajati, serce storiti, delati, podkuriti, podžigati; v. n., geller attjültbett, zakuriti, kuriti, zanetiti, netiti, zažgati, zažigati, zapaliti, paliti. Stllfenerung, bie, zažig, kurjenje, unema, spodbadanje, spodbujanje. 3( rt f l a m m c it, v. a., einen ^fabl ant untern Sitbe ein irettig anbrennen, ožgati, nažgati, ožigati; iti glammeit entjünben, razpla-meniti, uplameniti, na plamen užgati; in ben übrigen Sebeutitngen f. SlltfClterit, (Snt= jiinben. Slnflontmung, f. Sinfeuerung. anflattern, v. «., f)erait, privihrati, pri-ferfrati, prifofotati, priferleti; ali etwa«, zavihrati na kaj. ?(llfled)ten, v. «., priplesti, pripletati; »oll flehten, naplesti, napletati, doplesti, do-pletati. ilnfletfeit, f. Slnflicfen. Slnfleh en, f. ff., pohlevno, ponižno zaprositi , poprositi, prositi. SlltflellUlig, bie, ponižna, pohlevna prošnja. Sinfreffen. 59 Sinfletfdjen, v. a., zarežati, režati nad kom, zobe pokazati, kazati komu, z zobmi zaškripati, škripati proti komu. Stnflicten, I'. «., prikerpati, nakerpati, ker- pati, zaplato prišiti, prišivati; bei beit ©dju* fierit, županec pristaviti, pristavljati, beffer, našiti, ostavo prišiti, prišivati; v. r., fid) aitfiitfeit, prištuliti se, pritakniti, pritikati se. Slltfiicgen, c. n., aitgeflogett fommeti, prileteti, priletati; bad §olj fliegt att, drevje se zasejujc, se je zasejalo, drevno seme se naleta, naletuje; attgeflogeite« ^tolj, zasejan les, semensk les. f. Stltflug; im glu--ge ailjtofeit, au ettoaS, naleteti, naletati v kaj, zaleteti, zaletati, zaletovati se v kaj, udariti v kaj; aitgeflogeiteS ®rj, posejana, posipana ruda. SlnftiefjCH, r. n., Ijerail, priteči, pritekati; ber ilcid) fltejšt alt, ribnik se nateka, se je natekel; ber 93ad) fliefjt att bie Slliaiter att, potok na zid bije, zid zadeva. Stllflofjeit, f. baž J&otj, priplaviti, do-plaviti, plaviti derva; ba« Sattb, nanesti, nanositi, nanašati; angeftofitež Satlb, nane-sen svet, nanos, znos, naplavina. Stnflofjuug, bie, plavljenje, priplavljenje, nanašanje. StnflijfjungSrC(t)t, ba«, pravica do nanosa, do nanesene zemlje. Slltfiudjcn, v. a., eittent'al(e« 93ofe, vse hudo komu na glavo nakleti, kleti; zakleti, za-klinjati koga. Slnf In g, ber, ba« Stnfliegcn, prilet; im gorft; tnefett, mladina iz semena, zarod, mlad les, zarastek, samorast; ntatt bemerfte et= iteit SllljJug »on Oiotfie au ifjnt, zarudel je malo, rudcčica ga je spreletela; int Slltflltge »on Oteite, ko ga je vest spckla; int Slnfiu* ge »on guter Saitlie, ko je bil ravno dobre volje; n. f. f. burdj llnifd)reibitngeu. Stnftnf, bcr, pritok (vode), natok; ba« alt; geflopte fianb, nanos, plavje, prod, melj. Slnfliiftern, v. a., našeptati, šepetaje nagovoriti. Slnforberit, v. a., potirjati, tirjati od koga kaj, ober, koga za kaj, zahtevati od koga kaj, iskati česa od koga; f. gor= bem. Slllforberung, bie, tirjanje, iskanje, tirja-va; Slllforberung mad)ctt, flellen, tirjati, iskati ; toit baben teme Slttforberttitg att eiiiattber, nismo si nič dolžni. Stnformen, V. a., nad^ V. napodobiti, na-podobovati; nabiti, nabijati na kalup; pri-ličiti, podobo, obliko dati, dajati. Slnfrnge, bie, poprašanje, popraševanje, pra-šanje, iit ©teierm. aud), popitanje; bara-ltje»; Slttfrage tlmti, jielleit, f. Stllfrflgeu. Slnfragefanslei, bie, popraševavnica. Stnfragen, V. «., poprašati, popraševati, prašati, in ©teiernt. ait^i, popitati, zapitati, pitati; barati *. Stnfreffen, v. «., aiifattgen ju freffen, na-grizniti, na^rizati, naglodatij ber {Rojt frift baž (Stfett ati, rija ob. ruja je, najeda, zje-da železo; bie Dtatte ^at bie 3lup angefrejfeit, 60 Sittfrieteit. podgana je oškernjala oreli; t", r., ftd) alti freffen, nažreti, nažirati se; f. JilteffCtt. Slnfrieren, n., alt etwa«, primerzniti, primerzovati. Slnfrifdjen, v. a., omladiti, mladiti. učver-stiti, počverstiti, čverstiti obet čcrstviti; belt Sffietll, vino pretočiti, pretakati, raz-hladiti, hladiti; iit belt @t!.; i»«1*.«/ geljen, zvoditi, zvajati, preslepiti, slepiti, ukaniti; f. Setriigen, Xcuifd)cu; Jitt Sitgenb, f. Slltlettcn; mit bent gitl)rWerfc, pripeljati, voziti; ¿ur @enüge anführen, navoziti, na-važati, napeljati; eilten juni Settgeit, v (za) pričo vzeti, jemati. postaviti, imenovati; eine (Stelle au« eitlem Sitdje, besede iz bukev, po bukvah povedati, opomniti, opominjati ; spomeniti, spominjati, ponoviti, ponavljati; serb., navesti, navoditi; Urfltltbett an* fübrett, predložiti pisma, opirati se na pisma; S5orWünbe anführen, izgovore delati, izgovarjati se; (;abet if)r ti o d) etwa« anjtt* füljren? imate še kaj povedati, pristaviti, dostaviti? Stnfiiljm, bet, vodnik, vodja, napeljevavec; nad) K and), vodej, vojač; im .Kriege, voj-skovod, vojskovodja, vojvoda, najvišji poveljnik, zapovednik; altsl., čelnik. 2infttl)runn, bie, voditev, vodstvo, napeljevanje, vojskovodstvo, najvišje poveljstvo; ukanjenje; unter bet Sliifüfjrltng Saubon'« pod Lavdonam, pod vodjem Lavdonatn. 2tnfiil)iHnfl3$eidjeit, ba«, in ber ©dirift, ušesce, ušesea pl. SlnfilllCU, v. a., napolniti, napolnovati. polniti; mit etWa« pfjigent, naliti, nalijati; mit etwa« trodenem, nadevati, nasuti; übers füllen, prenapolniti; einen mit eiltet ®eifie«= gäbe, navdati, navdajati koga; id) bt'n OU= gefüllt mit etwa«, polno me je česa; v. r., fitfy anfülten, nabiti se, napokati se, na-tlačiti se. Stnfiillunn, bie, napolnovanje, polnjenje. 2lnfurt, bie, bie Slttlänbe für bie ©djiffe, pristan, pristanišče, pristaniše, pristav, bro-dišče, brodiše. 2(nftttteritr r. a., atig., napasti, pasti; »om SittgeM. ©efîûgel, napitati, pitati ; »om ^ornoieb, po-klasti, položiti, klasti, pokladati, polagati živini ; atlg., nakermiti, nasititi ; ftd), v.r., najesti se, napasti se, nazobati se. 9Îttna6C, bie, povedba; bie ttmfiânbliée 93e-fttmntung, razloženje, razlaga, razložba; einet anberit äöaare fiait barett ®e(be«, do-davek; erjter Sittwurf, načertek; Slngelb, ara, kapara; Slltjeige, naznanilo, ovada; eiblidie 9lttgabe, f. àînmfeftationScib ; nad) feinet Slngabe, kakor on pravi, kakor je on povedal, po njegovih besedah; bie @d?rift fo« ben i>atit>tinf>alt be« ©ertrage« mit Sln--gabe bet 3eit enthalten, watttt berfelbe ge» fd)loffeil wtttbe, pismo mora naznanjati poglavitne reči pogodbe in ob enim povedati, kdaj je bila sklenjena. Stnpbcin, v. «■, natakniti, natikati, na-bosti, nabadati na vilice. Slngnffen, v. a., einen, pozijati, zijati v koga. Slnflflffer, ber, zijalo, zijavec. Vlupbnen, v. a., zdehniti, zazdehati, za-zehati, zdehati, zehati na koga. 2ill(icbaitbe, ba«, pridelje, pristavje, prizidje. Ülitgebcu, V. a., ben Slnfang mit bem ®e; belt machen, ponuditi, dajati; et l)at mit ©etretbe mit angegeben, mi je žita dodal; anzeigen, naznaniti, naznanjati, naznano-vati, na znanje dati, dajati; bei bet Obtig; feit, ovaditi, ovajati, int tiefen 11. and) oznašiti; einen ®ieb, tat« ovaditi, povedati; ftd) feibft, zatožiti, obtožiti se, ovaditi se; belt ïaft, naudarjati, poudarjati; bett Son angeben, itt bet ®efe(lfc6aft, etwa« üeräcf)tiic£), zvonec nositi, aitd), pervi biti, (po komur se drugi ravnajo); serb., pred-njačiti; eilt ©ebältbe angeben, zidanje na-čertati, načertovati; jeber neu ajigefommene m it p fïdj bei ber ißolijei angeben, slednji prihodnik se mora pri policii zglasiti, o-glasiti; tititfj angegeben werben, morajo ga naznaniti; int .ftarteitfinele, začeti, začenjati igrati ; einett falfd)l(d) angeben, po krivim, po nedolžnim koga zatožiti, tožiti. 9t It ß C 6 e r, ber, Urbeber, začetnik, početnik; al« Šlttflager, ovadnik. ovajavec, tožnik, to-živec, izdajavec, podtikavec, ovaduh. 21 It fl C 611 Ci, bie, ovajavstvo, ovada. toženje. SlngcSctifm, adj.. ovajavsk. 2lnncl)crl0bn, ber, ovadnina. 21nijc6inbc, ba«, vezilo, podarilo za god. 21 It B C t> t i d) , adj. U. adv., boje, mende. in @t„ pre, kakor pravijo, kakor so govorili, djali, ob. kakor se pravi, terdi; angeblicher 3Rapett, kakor je rečeno, kakor se je reklo; fein angebliche« Serbred)ett War ein ïobfcÇfag, kakor so pravili, je nekoga ubil; bie all--geblid)e Slbftdjt be« Slngeflagten ging bal)itt, zatoženec je mislil, kakor (sam) pravi, terdi. 2tUflCl)O0Cn, adj; ein wenig, pripognjen. zakrivljen. zavihan. 2tnflC60ren, adj; prirojen, vrojen; ba« ijl angeboren, to se je ž njim rodilo. 2lligci>Ot, ba«, ponudba, ponuda, ponudilo. Singefiimg Sing c Du it g, f. Slitgabe. Sing t bei I) en, v. «., angebeihen laffett, podeliti. podeljevati, dodeliti, dovoliti, dovoljevati. Slngebenfen, ba«, spomin; f. Slnbcnictt. Slngefiillc, bas, pripadek. 3lngefault, f. Slnfuulcn. Slngcftängc, Slngebenfe, bas, privesek, na-vesek; (. Slmulet. Stngcbäufc, bas, namet, kup. Singet)cn, v. a. it. «., alt etwa«, priti, iti k čemu, pristopiti, pristopovati; angreifen, lotiti se koga, napasti, napadati, iti- nad koga; anfangen, početi, počenjati, začeti, začenjati; ba« Xreffeit ging an, boj se je pričel; etitett bittlid), poprositi, zaprositi, prositi koga za kaj, ob. koga česa; ergebt uns etwas an, ijt uerlranbt, smo si nekaj svoji, nam je nekaj v žlahti smo si v rodu; baS get)tticf) an, to tebe zadeva, tiče, tika. to na te meri, to tebe dospeva; WaS gef)t baS ntief) ait, kaj je meni za to? kaj maram za to? kaj mi je to mar? kaj maram? aiigaheitb feitt Setrageit, kar njegovo vedenje tiče, zadene, zadeva; biefer Šfeufc^ geljt mid) ltiditS an, s tem človekam nimam nič opraviti; fo geljt e« uidjt att, tako ne gre, tako ne more biti, ne bo nič tako, ta ne bo pela, ne bo šla; ©pridih)., ne bo dal! e« gel)t nodj all, že še velja, to bi še bilo, gre posreči; bet Slttfdjlag ging ntd)t an, misel ni po sreči šla; bet äßütter geljt wieber an, zima spet prihaja, nastopa, nahaja, nastaja; angeljeuber Sotnnter, začeto poletje, začetek poletja; aiu gebenbet Sauilt, drevo dobre rasti, rašče; ait-gel)enbet ©olbat, Oicfrilt, novak, novinec; att; geljenbet ipt)ttofop^, nastopen modroslovcc; atigebetibe« ©d)Wetn, (in ber 3ägerfpracf)e), doraščen prasec; ne d; ijt ltidjt« angegangen, nisim zadel še na nobeno zver; ba« gettet ift angegangen, goreti je začelo, ogenj je vstal, vnelo se je; angegangene« Obft, na-gnjito sadje; angegangene« g(cifd), smrad-ljivo, usmrajeno meso; angegangene« Srot, zaduhnil, zaduhel kruh, plesnjiv, naples-njen kruh; angegangene« @d)malj, žarko maslo, gorjupo maslo, žaltovo maslo. 31 tt g C t) C tt i) Č, adv., s perviga, sperva, po-četkama, iz začetka. Slngelj tiren, v. n., biti čigav, čij, čigaršen, nekoga; biefe« gehört mit att, to je moje, uit«, naše je; tttent- geljčrt biefe« alt? čigavo je? eS gehört if)ttcit, vaše, njihovo je; fte getjčren einanbet att, svoji so, v žlahti * so si. 3litgcl)örig, adj., mir, bir, iimt, moj, tvoj, njegov, bratov, sestrin, (mittelft ber jttetg--nenbett Seiwörter); beut §aufe, domač, hi-šin; biefe @ad)e gehört uit« allen att, ta reč je nas vsili; bie Singehörigen, svojci; meine Zugehörigen, moji, moji ljudje, moja družina; wir fatyeit bie Singehörigen be« Dtofar, smo vidili Otokarjeve; bet Singehörige be« SattbeS, deželan; be« ©taate«, deržavljan; bit ©emetnbe, občinsk vdruženec. Sfngeiteittt. (il Slngtifent, v. osliniti, posliniti, sliniti koga, opljevati koga. Slugeftogte, ber, zatoženec; bie, zatoženka; be« Slitgeflagten, zatoženeov. Stngcl, bie, bet Sieneit, želo, zelo, ttadj V. and) piček; be« üJieffer«, noževa ost; ber ©ettfe, petica, peta; bet Xt)ür, tečaj, nad) M. tečaja, narba, obračaj, stekel kan-kora »; bet 2Belt, bet i^ot, tečaj; bie gifch--angel, ternek, vodica, efr. all.il. jjda, adica, pol. wedka; Slltgeln legett, nastaviti, nastavljati ternke; bem ©^Weilte, baniit e« nicht Wühle, svinjo ternkati; ¿Wifdjeit X^üt Itttb Singet feilt, biti v kleščah, v šaki biti, v tesnobi biti, med kladvam in naklam. 91 it gelangen, f. 9litfomitten. sin gelb, Da«, ara, kapara, nach V. and), nakupščina, nakupšina; nad) bent russ. n. poln., zadatek; auf beit neuen SEBein, na-moštnina; e« geben, zatirati, na kup dati, dajati, nainoštovati. 9lltgelbgebcr, ber, arar, zaarar; attf beit neuen Sffieilt, namoštnik. 91 II gelegen, adj; auftoffenb, bliženj, sose-denj; ftd) angelegen feilt laffcit, prizadevati si, truditi se. poganjati se, skerbeti za kaj; er läßt ftd) feine ©efdjäfte angelegen feilt, ves je v svojih opravilih. 2lltgelegenljett, bie, reč, zadeva, delo, opravilo, skerb; eitte folt^e Jperjenžangele--genheit ift e« i()Ut, toliko si daje opraviti; t)äu«ltd;e Angelegenheiten, domače reči; bie auswärtigen Angelegenheiten, zunanje zadeve. 9liigelcgcittlidj, adj. u. adv., imeniten, važen », priserčen, silen; auf« angelegent-lichfte bitten, prositi in prositi. 91 n gelegt, f. Slnlegen. 9lligeler, bet, 9lngelfifd)Cr, ribič na ternek, na vodico, vodeč. 9lngelfbriuig, adj., ternkast, vodičast. 9lltgclhafcn, bet, maček, kljuka, kvaka ternkova. 91 it gell eine, bie, f. 9tngelfchimr. 9lngelutad)er, ber, ternikar, vodičar. 9lligelll, v. a., bie gifehe, u. bgt., loviti na ternek; fig., nad) etwa«, hlepeti po čem, za čim. Slngelobe n, v. a., terdno, slovesno obljubiti, obetati; ftdj ®ott angeloben, zaobljubiti se. 91 ng elo bit ig, bas, 9lngelobmtg, bie, terdna obljuba, slovesen obet, zagovor. 9lngeH)iinft, f. Spol. SlUflCtrilthe, bie, protica, šiba za ternek. 9lltgelfd;itnr, bie, ternkova vervica, voza. 91 n g elftem, f. ^nlarftern. 9lngelU)eit, fjjcrrangeluicit, adv., bie Xhüt i|t augelWeit offen, vrata so na stežaj od-perte; russ., nastež. Slngemat&t, f. 9lnntadjett. Slligenteffen, adj., primčrjen, primeren, pristojin, pripraven, priložin; f. Sittnteffett. Slngemeffcnheit, bie, primernost, primer-jenost. Slngenehltt, adj. u. adv., všeč, všečen, prijeten, ugoden, povoljinj biefe Sffiaate ift a>t- 62 Slttgeitomittcu. älngreifcit. geiteljm, radi imajo to robo; biet gibt eS angenehme ©egeitbett, tukaj so lepi kraji; eine augeiteljme 9iac£>ricl)t, vesela, dobra novica; eilt ¿mgenefmtet 3)icitfdj, prijeten, prijazen, ljubeznjiv človek; eS i|1 mit aitges tieljm, veseli me, dobro se mi zdi; serb., drago mi je. 91 «genommen, adj. it. adv., angenommen, baß, denimo, vzemimo, da —. 91 «get, ber, mit @raS bcWad)feiiet {Rattb ain Silbe bcS SlcferS, ozare, zvrati, omejek, ometljej, griva, meja, osredek; f. 9lngC= mcitbe; ®orfanger, trata, ledina. 91 n g er 1) lit «t C, bie, (Bellis perennis L.) marjetica. 9titgerljintšler, bet, tratnik; bes 9lnger= Ijitttžlerel, tratnikov. 9t«g efdjoff C«, adj., nastreljen, ranjen; llid)t ganj bei ®erfianbe, prismojen, prismuknjen, naterčen, naudarjen. 9tngefd)ulbtgte, ber, obdolženec; bed 9llt= gtfd)lllbigtcn, obdolženeov. 9tngefd)WolIen, f. 9tnfd)toeileit. 9tngefeben, adj., imeniten, glasoviten, spoštovan, veljaven, čislan, f. 2lllfel)Clt. 9lngefeffen, f. Stnfaffig. 91 Itgefixt, bas, bet »orbere glatte Xtyeil bes £ailpteS, obličje; bie ©cftdjtSbilbltng, obraz; ittS Slngeftdjt fagen, pod zobe, v zobe povedati; na ravnost povedati; inS Slugcfidjt loben, v pričo (v oči) hvaliti; im Sltigefidjte ber ganjen @tabt, pred očmi, vpričo, na-zoči vsega mesta; »on Slitgeftdjt jit Slltgcfidjt, obličje v obličje, z obličja v obličje; bieS ge= fdjal) »or meinem Slltgefid)t, to se je zgodilo v pričo mene; »acte bid) aitS meinem Sluge; ftd)te, poberi se spred mene, poberi se mi spred oči; int Slugejtdjte bet Snfel, ko se nam je prikazal otok, ko smo otok zagledali, serb. otoku na pomol. 9lttgc(td)tS, adv., vpričo, pred, pred očmi. 9lngeftantmt, adj., prirojen, rodovinsk. 9lnge)"tedt, adj., okužen. 9ingcftcdte, ber, okuženec; 9lngeftedte, bie, okuženka. 9tltgCU)nnbt, adj., obernjen, obračan na kaj. 9t«ge«)cgc, bas, SlitWcgcijolj, iutett 2)iitf)[cn= werfen, bie £öljet, Worauf bie Sapfeitlager liegen, auf Welmen bie äBelle mit ben Otäberit umgebt, teč, f. 9lngeroenbc, baS, eilt ©tücf gelbes, auf Wcl--d)ent beim pflügen bie $ferbc itniwenbeit müf= fen, zvrati, zavrati, ozarc, uzarice ob. oza-rice, jamljič, ovrat. 3tngero innen, f. 9lnljabett, ©emiitnett. 9lltgClDÖl)ltClt, a., navaditi, privaditi, navajati, privajati koga česa , priučiti, pri-učevati koga; ftcf), v. r., navaditi se, privaditi se česa, iit lt. Ä. privikniti se čemu; idj fantt ntidj an ^ier nidjt angewöhnen, audj ne svikne se mi tukej. 9t«gClBOb«6eit, bie, privada, navada; fpr. stara navada železna podkev (železna srajca). 2IugemÖfynt, adj., navajen, privajen, vajen Česa. 9(«flieren, v. a., pohlevno, pohotno gledati koga. 9iltgteftcn, v. a., zliti, liti na kaj, obliti, oblijali obet oblivati; tajit gießen, priliti. prilivati; eilt Wenig begießen, politi, polivati, porositi, poškropiti; baS jileib paßt iljnt, als Wäre es ifym angegoffen, obleka mu stoji kakor da bi jo ulil. 21 n g i f t, f. 91ngabe. 9inginn, f. sbraitne. 9tngirren, v. a., eilten, zagergotati, ger-gotati na koga. 91 lt gleiten, v. n., spotakniti, spotikati se nad čem, spodersniti, spodersati se. 9liigli!nnifd), adj., anglikansk. 91«glieberit, v. a., člen členu pristaviti. 9t« g limine«, t', n., zatleti, tleti; bas £olj Wilt uid;t anglinunen, les neče zatleti. 2inglifircn, bas $ferb, f. illiftutjen. 9tltgl0ise«, v. a., debelo gledati koga, zijati na koga, da bi mu skorej oči izkapale. 9ingl«be«, v. n., anfangen ju glühen, zatleti, zažariti se; r. a., bie .Roljlen, oživiti, oživljati oglje; fig., einen anginen, z žar-niin očesain pogledati, pogledovati. 9t lig ran en, v. a., bas ®rab graute midjatt, zgrozil sim se nad grobam, groza me je bilo groba. 91ngraufett, v. a., strašno, grozovito gledati koga. 9tttgritnjCH, v. n., mejiti se s kom. biti koga ober komu mejaš, mejač, mejačiti s kom, mejašiti, v tirmani * biti; russ.. gra-ničit, fo and) poln. u. böhm.; angrälljenbeS Satlb, meječa dežela, sosednja, bližnja, me-jaška zemlja. 9lngrnit5cr, ber, mejaš, mejač; 9tngrün$e= rili, bie, mejašica; bcS SlltgränjerS, mejašev; 9lltgriin5Cr=, mejaški; bei SBeingärten, so-gornik. 9ltigrii«51lttg, bie, meja, mejašenje, sosed-nost. 9t«greifbar, adj., auef) er ift angreifbar, tudi njega je mogoče popasti, zgrabiti, prijeti. 9lngreifen, v. a., prijeti, prijemati koga ali za kaj. dotakniti se česa, polotiti se, lotiti se koga, česa, zgrabiti, zagrabiti koga, kaj, popasti, napasti, napadati; frem--bcS ®Ut, seči, segati po ptujim, lotiti se ptujiga, polastiti se tujiga, ljudskiga; bet aitgreifettbe Xfieit, prijemavec, lotivec; ftcf) int ©iltgen, Sieben angreifen, napeti, napenjati se, presiliti se; im J^e6en, prevzdig-niti se; greife an bas SBerf, primi se dela. loti se dela, popadi za delo; er Willnidjtä angreifen, nobeniga dela se noče poprijeti; fid; angreifen, viel ®elb ^ergeben, globoko seči, segati v mošnjo; einen bei ber §attb angreifen, prijeti koga za roko; eilten ®er.-bredjer, b. i., ergreifen, prijeti, vjeti, uloviti, zasačiti; et Weiß jebe Sadje gefdjicft anju--greifett, vsaki reči ve glas , zna z vsako rečjo prav v caker hoditi; bie Jtranf^eit fjat i fin angegriffen, bolezen ga je oslabila, prevzela, vzela, zdelala; bie Siebe, govor SfitgrcifcnS. Stein««. 63 ga je ganil, mu je segel v sercc; (tm f^limmett Sinite), zgrabil; eiit aitgegriffei nct fflienfd), j. S. burdj AranFfiett, pre-paden človek; eine SKeimtng, ovreči, over-govati; fin tlrtfjeil, spodbijati sodbo; bitij (Jrfparnifj, načeti, načenjati prihranjeno, dotakniti se; bet šRofl greift bas Sifett att, rija zjeda železo, Angrcifenb, adj., napadajoč, napadin, na-padljiv. Slngrcifcr, bcr, lotivec, napadnik, napast-nik, naskakovavec; bes SlngreiferS, napad-nikov. singrtifertfdj, adj., angtetftficSfBaate, mikavna, mamljiva roba. Slltgretflid), adj., dosežljiv, dotikljiv. Slltgtciltcn, v. a., ettten, zacmerdati se proti komu. Slngr ciljen, f. Sfngriinjcn. Slngtiff, ber, lotenje, napad, popad, dotik, naskok, naval, ugrabek; eitten Slttgrijf tlntn, prijeti, prijemati, lotiti se; ben Slltgrtjf ttie--berholett, poprijeti, poprijemati; in Slngrijf nefmten ettraž, lotiti se česa, začeti delo; betangrif beiben @ei|i), koža se mi ježi; bie Slngjl be« (Setoijfeitž, nepo-koj vesti, nemirna, nepokojna vest; ntit ifl attgjl itnb bange, meni je težko in tesno, serceme boli; Stugft macfcctt, ustrašiti, strašiti, uplašiti, plašiti; Slngjt itberftel midj, velik strah me je obšel, spreletel. JleitgftCIt, t\a., einetl, težaviti, tesnobiti koga, storiti, delali komu težave, britkost, v strah pripraviti, pripravljati, pestiti, strašiti, plašiti koga, trapiti, groziti se komu; v. r., atigfiett ftd', storiti, delati si težave, strah, britkosti, bati se; feljr, v svitke, kcrticc, krotovice iti. Jlngfifiefi cr, bas, fasodestranča, tres-lika. Slngftgcf^rci, ba«, vek, vpitje iz velicih težav, iz veliciga straha, ječanje naglas. stcngftig, f. SleitaftOdj. Slcngftigcit, f. fengften. Jltngftigeiti), adj., tesnoben, strašiven. Stengitigung, bie, plašenje, strašenje. 31111 g ft 11 ti, adj., težavit, težkoten, strašljiv, pl&šljiv, plašin, boječ, skerbljiv; et i(i jit ängftlidj, prenatančen je; ältgftlith etfoa« t^uit, ccmati in delati kaj, strahama kaj storiti. Steitgftlicilctt, bie, težavitost, plašljivost; «Sorgfalt, skerbljivost. 2lltgftfd)U)Cif, ber, merzel pot, zona; bet Slttgftfcfytoeifj brad} ihm auž, strahu se je potil, merzel pot ga je oblil, zone so ga prehajale; ttad) V. aud), srage, plur. 21 ltgftboII, adj., poln težav,; britkosti, strašljiv. 2lltguieil, v. a., polukati, pogledati na koga. 21IIgiirte 11, v. a., pripasati, opasati, pripa-sovati, opasovati. 21II gIIf, ber, priliv, prilivek. 2lltl)flbctt, v. a., eine Äleibung, na sebi imeti, audj nositi, oblečen biti; einett neuen Oiocf, v novi suknji biti; ©cffit^e u. Strümpfe angaben, obut biti, čevlje imeti; et fantt mit nichts angaben, nič mi ne more, ne more mi kaj; faß bit ni^tž aitljaben, ne daj se jim. 21 II I) 01! CII, v. a., nasekati, nasekovati; bie Söget l>«beit fcie Siepfel angefiacft, ptiči so jabelka opikali, okljevali. 2tlll)aften, v. n., deržati se, sprijeti, spri-jematise; fammt an^aftenbem Sejuge, s pripadajočim dohodkam. siniöften, f. 2teieften. 2lnlj rt gellt, v. n., ts ^ageiie att bie genjter att, toča je naletovala v okna. 21 it h agent, f. 2lnf(itoentmeit. 2lltl)ätellt, v. a., natakniti, natikati na za-penice, zapenčati, napenčati, nakavljičati, zapeti, zapenjati, naključati, na kvačico obesiti, obešati, nakljupati; v. r., ftcf) anpfeln, pritakniti se, prištuliti se, vriniti, vrivati se. 2ltthafetl, v. a., zakvačiti, na kvako, kljuko obesiti, obešati, priklampati, klampati; v. r., in bet @cf)iffa|rt, z mačkam prijeti, prijemati se, natakniti, natikati se, zapeti, zapenjati se. 21 It I) rt I f t C t tt, v. a., konja za uzdo privezati, privezovati. 21 ni alf cn, v. a., bei bot Sägern bett Seit* ijunb ttbgl., otvesti, otvezati. 2tnirttt, bet, deržaj, poprimek, deržalo. 2tltiflltcn, v. a. tt. »•., eittSrett an baž att* bere, deržati desko na desko, dilo na dilo, dilo k dili; bie 3ügel feji anhalten, vajet terdno deržati; beti 9ltl;em, sapo deržati; bas ©t^iff, bie «Pferbe im Saufe, bie Uhr, ustaviti, ustavljati; etnett Serbteiher, vjeti, vjemati, zagrabiti, zasačiti; einen gut ?lt= beit, k delu priganjati, primarjati, opominjati; ftd) alt jemanbett etttaž, deržati se koga, česa; jtd) att ettraS, oprijeti, oprijemati se; ba« Ätnb ge^t, toeuit es ftcf» att ettoaS anhält, otrok hodi oprimši, primši; einett Jltt 3eit; gettfdEiaft anhalten, primorati koga k pričanju; einen int Sltrefi anhatten, v zaporu (zapertiga) deržati; v. n., lange baiterit, terpeti, iti It. A. auch, trajati; bie Aälte hält ait, mraz derži, tiši, ne mine; bie (Sjjlufl hält beti Jtrattfen no^ «n, je še je ta bolnik; bet Siegen hält an, dežuje; anhalten ntit Sitten, silno, nadležno prositi; attlial« 64 Stallten!). 3lnljeften. tenbe Slrjenei, itacfy V., prideržno zdravilo; um ciit Šinit anhatten, za službo prositi; uut eine al« ©attin, snubiti; inne galten, ustaviti se, ustavljati se; irgenbwo bei Se-ntattb anhalten, ustaviti, ustavljati se pri kom, stopiti k komu, postati, pomuditi se pri kom, navratiti se; mit ber Slrbeit an; fältelt, postati, postajati, prijenjati z delam; tla It att! stoj! postoj! ustavi se! anl)altett; bet ©(fymerj, fortwäfjrenbet Sanier}, eno-merna bolečina, neprenehljiva, vsevdiljna bolezen; aul)atteitbc Ärauftjeit, audj dolga bolezen. 21 It 1) it 11C tt b, adj., stanoviten, terpeč, ne-prenehljiv, dolg; adv., neutegama, stanovitno, neprenehama; f. aucf) 2llli|aItCIt. 3lnl)altCr, ber, deržač, opiravec; bei einigen ¿atibwerfem eitt ©tücf ^tolj, fo etwa« t>alt, poderžaj, hlapec; an eiltet ©talltfjür, pri-mož, primček; loorait lltait jid) i;ält, deržaj; deržalo; f. 2llll)(tlt. Slttl) Oltf ttttt, adj., stanoviten, neprenehljiv. 21H1)aXt(nnttcit, bie, terpež, stanovitnost. 2ltti)alte1)unlt, ber, deržajnik, opora, o-porišče; Siegel, pravilo; 9lnljalt«pttnft jut i)tadjforid)Ultg, vzrok za izsledovanjc. 21II l) iT 11U11 fl, bie, deržanje, zaderžba; ®auer, terpež; jltr Sltbett, priganjanje; att etwa«, oprijemanje; ŽBitte, prošnja; »eräd)tl., molcd-vanje; Ulit eilt SJutbctjcll, snubitev, snubljenje; eilte« ®iebe«, ulovljenje, prijetje. 21 n 1)0 lit lite nt, v. a., pribiti, pribijati, prikovati, prikovavati. 21 111) rt It ö C11, einem attfyatiben gelten, (beffer: alt bie Jpaiti); na roko iti, roko podajati komu, podpirati koga. 21 n ti a tt g, ber, in bet eigentlichen Sebeutitttg, priobesek, privesek, prilepek; jlt eiltet ©d)rift uftli., pristavek, pridevek, dodatek, priloga; 3ugabe, nameček, naveržek, pri-meček, poverščina, poveršina; eine sl_fartt)ei, stran, plat, enakomisleči, sledniki; et l)at ei« lten gtopeit Slllljang, veliko jih z njim vleče; Xtof, derhal; bet Xeufel uitb feilt 9lttl)ang, hudič in njegova žena, vrag in njegova mati; bet 9lnt)aug eine« 2ßed)fet«, f. 3lllOll0e; int Slnljatige, v prilogi, priložen. 2tnbatt0ClI, v. n., einem, deržati s kom, deržati se koga, prijeti, prijemati se koga, udan bili komu, biti, vleči s kom; et täjjt eine @ad)e lauge anfangen, dolgo pusti reč viseti; eiltet SWeinuiig anfangen, (kake) misli biti; tiefet geilet wirb i^nt fein Sebelaitg anhangen, ta zmota, ta napaka se ga bo deržala, dokler bo živ; all etwa« l)ättgett, viseti na kaki reči. Stnpnjen, y.a ., obesiti, obešati na kaj, na-vesiti, navešati; ba« ideell Ijältgt jtd) an, smola se prijema, aitd) derži se; einem einen precej) anhängen, pravdo komu natveziti, nastaviti; beifügen, priobesiti, priobešati; eitlem einen ©d)itiH)f, osramotiti, sramotiti koga, sramoto pritakniti, pritikati komu; koga s čem primeriti, primerjati; et fyängt mit eilten 6fel alt, z oslam me pita; f)itljlt= fügen, pristaviti, dostaviti, pristavljati, do- stavljati; einem etwa«, podtakniti komu kaj; serb., prišiti; einem einen SSären, nalagati koga, zlagati se komu; v. r., jid) anfangen, ftd) jttgefeKen, pridružiti, pridruževati se komu, poprijeti, poprijemati se koga. deržati se koga kakor klop. Slnbiingeitb, f. 3lnbün0i0. 2lnl|dU0er, ber, pridruženec, slednik; russ. U. bolim., priverženec; bie Slltl)ältget eilte« anbern, njegova stran, njegovi; itn »erad)t= licúen ©illlie, zapetač, derhal; 3lnl)iin0erirt, bie, slednica, sledivka, pridruženka. 2ínbütt0t0, adj; družljiv, prijcmljiv, nao-bešen; tjor ®eriá>t anhängig feilt, pred sod-nijo biti, pred sodnika dan, pred sodnijo teči; anhängig »erben, priti pred sodnijo; eilte Älage anhängig ntadjen, tožbo, pravdo začeti; aitljángerijcber SDíetlfdj, smolnat, ne-ječen, zaporčen človek; bei antyángenbet ©tteitfad)e, dokler pravda teče; anhängiger íjírocef, tekoča pravda; mit Sltteni, ttia« att-gängig ijt, Z VSO pritiklino, z vsiiu, kar zraven gre. 21 It 1)11110 lid), adj; udan, nagnjen, priver-žin; et iji ntit fel)t anl)áttglidj, zlo mi je udan, ves moj je. 3lltljitH0lid)feit, bie, udanost, nagnjenost, priverženost. 3tltl)flll0fCt, ba«, obesek, naobesek, privesek, f. 3lll0CpltgC. 31 Iti)arten, V. a., pograbiti k čemu. 2lttl)aitd), bet, nadih, sapa. 31 tU) Uit d) C It, v. a., nadahniti, nadihovati koga, dahniti, dihniti, dihati na ob. v koga. 3lltl)0UCtt, v. a., nasekati, nasekovati, zasekati; beu gifdj mit ber Singet, zasaditi, zasajati na ternek; bie 9ßfetbe, pognati, poganjati; anbauen eilten SBalb, začeti sekati. 21 Iti) ÜUf elit, v. a., nakupčati, kupčati; bie (Šrbiipfel, podzemljice, korun, krompir» osi-pati, osipavati, ogrebsti, ogrebati. ogrinjati, nagrinjati, okopati, okopavati; ttad) V. aitd), okupčati, naveršiti, veršiti. 2tnl)äufen, v. a., nakopičiti, kopičiti, nakupčati, nakupčavati; bie (Srbäpfel uff. mit (Srbe, um bie ^jlattjen, f. 3lnbäufeln; einen Raufen ntadjeit, nanesti, nanašati; v. r., ftd) »erntel)ten, nabrati, nabirati se, namnožiti se. 3ínbüufcíflug, ber, osipavno drevo, osi-pavnik. 3lnl)(iufltl!0, bie, nakopičenje, množenje. 31 n 1) C 6 C U, V. a., att bie SBanb etwa«, privzdigniti, pridvigniti, pridvigati k steni; anfangen, začeti, začenjati; et l)ub an unb fpradj, spre-govoTi in reče; tako je jel govoriti; v. n., ben Slnfang nehmen, početi, začeti se, začenjati se, nastati, nastajati. 3lnbebcr, bet, pričenjevavec. 2tnl)CbUttg, bie, pričetje. 2lnbeften, V. a., mit eiltet Slabel, pripeti, pripenjati; aufleben, prilepiti, prilepovati, prikcljiti; mit bem Jammer, priterditi, pri-terjevati, prikovati; mit bem Stagel, pribiti, pribijati; mit einem gaben, prišiti, prišivati, pritakniti, pritikati; mit bem ©triff, privezati, privezovati; an« Jíreuj, razpeti, razpenjati, Sfalici iE«. Silt^ eticil, v. a., priceliti, pricelovati; v. n., priceliti se, eejiti se, zrasti se. 3tllb Cirnr adtt., t«r fyetnt, domii, doma; anleint falten, priti, iti k domu nazaj, na domačo roko priti, iti, pripasti, pripadati; anleint geben, dati, dajati nazaj, prepustiti, prepuščati; anfyeiut fietien, na voljo, v raz-sodek, na premislek, v preudarek dati, dajati. Slnljeifdjig, adv., ftd) art§eifd)ig ntad)en, zavezati, zavezovati se k čemu, obljubiti, obetati, obečati kaj, na se vzeti, jemati. 91ttl)ClfClt, v. n., einem ju etwa«, pripomoči, pomoči, pomagati komu k čemu. Slitlicnfen, f. Slnbitngcn. Siltl)Cr, ttdv., sem, tušem, les, le sem, sem le, semkaj. Slnljctien, v. a., anfangen bie ,§e(se, gonjo začeti, začenjati, pse spustiti, spuščati, spu-šati; einen anfyejjen, podražiti, nadražiti, zdra-žiti, dražiti, podbustiti, liuskati, našuntati, šuntati koga; ben#unb, podražiti, dražiti, na-ščevati, ščevati, šnvati psa, nadrastiti, dra-stiti psa na koga, našuliti, šuliti. Sln^e^Ct, ter, gonjač, šuntavec, ščevavec, šu-v&vec, nadražljivee, spodbadovee, huskavee. Sltt|e^eret, bie, ščevanje, draženje, šun-tanje, podšuntovanje. Slnlicnlcn, v. a., zatuliti, tuliti, zalajati, lajati na koga. Slnjcnt, f. §eutc. Sln!)Efcn, v. a., einem ettoa«, narediti, na-rejati komu kaj, začarati, zacoprati»; itt U. aud^ pogoditi, pogajati. Slltbieb, ber, nasek; bet Drt beS SlnfiiebeS, naseka. 3lnl)bl)e, bie, višava, viša, višina, visočina, berdo, reber, brežina; ein fleiner Serg, lio-mec, verlt. grič, hrib; serb.,aud) brežuljak; auf bet 3lnl)čl)e, verh klanca, aud) na verhu klanca. Sln^ofen, a., pritegniti, potegniti; I)otan! vleči! potegni! daj! nuj! Snprett, v. a., poslušati, aud) slušati; jur ©entige anhören, naslušati se, na-slišati se; einem eteaž anhören, po sluhu poznati. \ Slnlibrer, f. änprer. SiRi) brun g, bie, poslušanje. Slnijofen, ftd^, v. r., hlače obleči, obuti, obuvati. 91 lil) Üb f en, v. n., priskakljati. Slnlinften, v. a., zakašljati, kašljati na koga. 91ttl)ltt(aiifel. SlttJerformig, adj., mačku podoben, si-drenast. Slltlergelb, ta«, pristaniščina, pristanišina, sidrenina. SlnfCrgmttb, ter, dno za mačka, za sidro, mačkoderžno dno, sidrož. Slnicr^aicn, ber, mačkova kljuka. Stnicrfettc, bte, mačkova veriga. Slnfcrircitj, bas, 9lnfcrfriibc, bie, mačkov križ, sidrov rog. 9lnlctl0§, adj., brez mačka, brez sidra; ba? ©cfjtjT »ft attferioS , ladija nima mačka; bet ©turm I)_at bas ©djtff attferioS gentad?t, vihar je ladijne mačke, sidra potergal. SlniCtlt, »• zasaditi, zasajati, vreči, metati mačka, sidro; »or ?ittfer itegett, stati, počivati na mačku; bie SDialter, zid zvezati, zvezovati; fig., nad) ettuaS, poganjati se za kaj. Slnfcriitaij, f. Slitfcrgruitb. Slltfemdjt, bas, pravica, (kje) na mačku stati; f. aitčf) Slniergelb. Slnierfdjicnc, bie, eiferne ©djtenen, ttieičf)e an beiben ©ttbett etneS Saifens befejtigt »er--ben, ttnt ntit il;nt eitten Slttfet ju bilten, in bett ®ei>attben, vez. Sljtlerfdjattfei, bie, mačkov zob, abf. zob, attcf), rogelj. Slnierfdjnttb, ber, sidrar, mačkar. Slttierfeil, f. Siitferinu. Slltleriait, bas, mačkova, sidrina verv. Slitierseidieit, f. Stnlcrboje. SlnictjoH, f. Slniergelb. Sllti CttCllt, v. a., z verižico pripeti, pripenjati. Stnicttcn, v. a., prikleniti, priklepati, na verige koga privezati, privezovati, prikovati; v. r., firf) aufetten, pritakniti, priti-kati se, priviti, privijati se (kaki družbi). SlniClttljCU, v. a., eitteit, sopsti na koga; v. n., feuojenb Ijeranfontmen, prisopsti, prisopihati, prikrehati. Slnlinb, f. Siboptiufiitb. Slltltmit, v. a., privabiti, vabiti, prima-miti, mamiti. SlnfitiCtt, v. a., prilepiti, prilepovati; mit ŠJiaitet, primavtati*; mit $ed), prismoliti, prismolovati; mit ber spa^i>e, priklejiti, pri-klejati, prikeljiti. 9tnil■, zaploskati. Slitflan&eit, f. Slitfammelit. SlttilcilCH, v. a., prilepiti, prilepljati. prikeljiti; v. n., prilepiti, prilepljati se. prijeti, prijemati se, deržati se. 2lnfICl)|Cl, bas, prilepek. 21 h f i c t i) c n, f. SlufieOen, Slnf itien. 2(utltibcit, v. a., obleči, oblačiti koga; jtcf) j anlteiben, v. r., obleči, oblačiti se, napraviti, napravljati se, opraviti, opravljati se. SlltfiCiitltUg, bie, oblačenje, napravljanje. Stntlciftcm, V. a., priklejiti, prilepiti, pri-popati, popati»; f. SlnftttCU. 91 Jt f t C nt ni c it, v■ a., einen an bieSBanb, pritisniti, pritiskati koga k steni. SiltilCttClt, ftdj, v. r., prijeti se koga (česa) | kot klop. 2tnflingcin, v. n., pozvončkati, pozvonč-Ijati, pocengljati, požvenkljati, attd) pozvo- I niti (na vratih). 2luliiltgcn, v. n., zadoneti, zazveneti; oglasiti, oglašati se; v. a., bie ®ta|er, s kupicami terčiti, terkati. Slltlltltiett, v. «., pritisniti, pritiskati kljuko (kvako). 9i n f 10 f e tt, v. a., an bie Kiur, poterkati, ter- I kati (na vrata); ntitbem ®eieiife bes gingert, I pokljukati, kljukati; Jtopfet an! poterkajte! 1 bei Semanb anflopfeu, poprašati, popraše-vati koga, pozvedovati misli koga; v. a., I priklepati, pritolči, pribiti. 9itttioi)f cr, ber, att bett ^auSt^ureu, terkač, I terkavnik, terkalo; bet 9litflet>fenbe, terka-vcc. SiniloIjt», f. Stngio^cn. Slnlnalltn, v. a., počiti, pokati (z bičem), f z bičem pognati, poganjati. Slninetten, v. a., prignjesti. ) Sllt lit i ft C H, t'- a. tt. n., napočiti, napočiti : se. Slnfltbiifctt, V. a., zapeti, pripeti, pripe- t njati (z gumbi). SlltlllUflfcn, v. a., navozlati, privezati, privezovati, privozlati; eitte Siebe Bon ettcaS, I govorjenje upiriti, nastaviti, besedo nape- . ljati; att bett ®aigen, obesiti, obešati, obe- 1 sevati. • SlnfItltrrcit, v. a., zarenčati na koga. Slnibberit, v. a., nastaviti, nastavljati (če- t mu) vado; privabiti, privabljati; bie gildjf, I nastaviti, nastavljati ribam. Slnfommeit. Slulalleit. 67 Slnfontmeil, r. «. ti. t., priti, prihajati; ti fommt mit ob. nud) eilt groft an, obide, obhaja me mraz, mrazi me, mraz me je spreletel; cer anlegen, zemljišne (gruntne) bukve napraviti; eine ©tabt, ©arten, ®orf, napraviti, napravljati, sozidati, ser h. utemeljiti; 3 a »ti anlegen, zagraditi, plot narediti, na-rejati; garben anlegen, pobarvati, barvati; Waultorb anlegen, torbo navezati, navezovati. otorbati, torbati; 3«itnt anlegen, ober-zdati, berzdati; Sattel, osedlati, sedlati; ■Summet, okomatati; geffeln, vkleniti, vkle-pati; gett anlegen, odebeliti se, debeleti; teil amtlichen ©erfdjlnf, djati, devati pod nredski pečat, zaklep; ti iji barauf attge* legt, na to je nastavljeno, nasnovano, na-pleteno, nakanjeno; ©aben, 3"tt anlegen, naložiti, nakladati; v. r., bet Si oft legt ftiff an« Sifen an, rija se železa prijema, železo je zarijevelo; ftdj mit jemaitb anlegen, pečati, pajdašati se s kom; ber S3ienen; fdjttarnt legt ftdj att, roj se useda, se je usedel; ber ©taub legt fid) att, prah se prijema, se ulega; v. »., mit bem ©djiffe att; legen, f. 9tnlanbcn. 9lUlegeftfjlO$, baž, obesilnica, obesilnaključavnica, taška, žaba, žabnica. 91nlegung, bte, priioženj e, naloženje, ustanovitev, naprava. SlnlcgitttgSari, bte, bež ©elbež, naredba, naprava, način, dnar nalagati (na obresti). 51 Itleljctt, baž, bie Sltileibe, in ©t., toie aud) altsl., serb. n. rttss., zajem; efr. baž latei= nifdje mutuum; geh), aber posojilo, posodilo, toae jefcod) baž Seiten (commodatum) itn«rbraitd)baret ©adjen bebeittet; ež geben, na zajem dati, dajati; geh)., posoditi, posojati, posojevati; ež nefmteit, rid)tig, v zajem, na zajem vzeti, jemati; geto. na posodo vzeti, jemati; aud) vsoditi, vsojati si pri kom; altsl. alti) odlžiti se. Jlnlebnc, bie, naslon, naslonilo, naslanjalo, naslomba. Jlnlebnen, v. a., nasloniti, naslanjati, pri-slanjati, opreti, opirati; bie Sljiir, pripreti, pripirati; bie angelernte Xfmr, priperte vrata; v. r., ftci) anleimen, opreti, opirati se na koga, ali na kaj, upreti, upirati se v kaj, nasloniti se kam. 5lnlebniunft, ber, naslonišče, nasloniše, opirališče, opirališe. 2lnleb«lltt0, bie, naslon, naslanjanje, opiranje, pripiranje. Jlnlebteit, v. a., naučiti, priučiti, učiti. Slnleibe, bie, zajem; f. Slnlebeit. 9tnleibtn, v. a., vzajem vzeti; f. 9lnleljen. Slltlei^er, ber, int ©egenfag junt 35arlet^er, zajemnik, kdor v zajem jemlje. Ülnlctmcn, v. a., prikeljiti, keljiti, prikle-jati, s klejem prilepiti; geto. prilimati, zli-mati, limati *. Slnleite, bie, für 9lltgenfd)ein, ogled, navod. Slnleiten, a., voditi, napeljati, napeljevati, ravnati na kaj, napotiti, napotovati, podučiti, podučevati, nasvetovati. Stltleitei, ber, napeljevavec, vodivec, vodja, vodnik, vojač; bež 9lnleiterš, napeljevavcov, vodnikov. Slnieitung, bie, vodba, navod, napeljava, napeljevanje, poduk; jtc geben, voditi, napeljevati, podučiti, učiti, vižati; f. aud) SBet: anlaffung. Slnlenfen, ». a., naravnati, naravnovati, ravnati kaj k čemu, nagniti, nagibati. Slltleritcn, v. a., naučiti se, učiti se. 9lnlenoten, v. a., einen, posvetiti, svetiti komu (v lice). Slltlicbcllt, v. a., zaljubljeno pogledati, gledati. Slnliegcit, r. «., ineigentl. ©ebentung, tiščati, tišati se; eS liegt neben ait, zravno leži; baâ .ftleib liegt gut an, oblačilo se prileže, ob-leže; btejj liegt ntir fel)t an, na tem mi je veliko ležeče, mar mi je zato ; ici) laffe mir bief) feljr angelegen fein, to mi je na sercu, to me močno skerbi; eitler, ber ftdj ettoaS altgelegen feitt läßt, prizadevaven, prizadeven, skerbljiv, marljiv; einem briltgenb anliegen, tiščati, tišati v koga, nadlegovati koga, glušiti koga. Stnliegen, baž, stiska, skerb, nadlega, prošnja, 'serčna želja; ©eiümnternijj, nadloga. Slnliegcitb, adj., priložen, pridjan"; ttadji' barlič|, sosedenj, bliženj ; »oit Kleibern, napet , tesen, nepopolnama, 9litliegenbeit, f. 9litliegcit. 91 nIif j)Cllt, -»- a., šapniti, šeptati komu; Bom Sffiinbe, šumljati. 9lnl0beit, v. a., einem eine Sffiaare, pohvaliti, hvaliti blago; f. Vlupreifeit, 91ttl0lien, v. a., privabiti, privabovati, privabljati, navabiti, vabiti, primamiti. 9ttttoiïcn&, adj., mamljiv, vabiven. Slnto(fer, ber, vabnik, vabljač, vabljivec; 9lttl0(fcrin, bie, vabnica, vabivka, vabljivka. 9lltIoiling, bie, vabljenje, mamljenje, vaba, privaba. 91 tt(0bem, v. a., razplataeniti se. 9lltl0tl)cn, v. a., privariti, privarjati, variti, prilotati, Iotati *. 91nlotI)Ung, bte, varjenje, privarjenje. 91nliigen, v. a., einen, nalagati koga, zlagati se komu, lagati; einem ettoaž, prilagati komu kaj, lažnjivo komu kaj pripisati, pripisovati. VlnliilltntCltt, ftd), v. r., zavaliti se na kaj, kam. Slltliifterit, v. n., biefe ©peife lûfîett m t d) an, po ti jedi me mika, se mi sline cédé, se mi čli. 91 n nt a d) en, v. a., überhaupt, nadelati, napraviti, napravljati, narediti, narejati, pri-terditi, priterjati; eitt ©djlofi, pribiti, pribijati; ein ©anb, privezati, privezovati, pripeti, pripenjati; getter, zakuriti, kuriti, zanetiti, netiti, ogenj narediti, narejati; ait= ntifdjen, bei in Söaffer lösbaren ©adjen, razpustiti, razpuščati; ba« SKeljl attmadjeit, moko umesiti, zamesiti, mesiti; mit gett, zabeliti, zabeljevati; ben SSeiu, vino z vodo namešati, mešati; ben 3Bein »etfälfdjen, po-bloditi, pokaziti, skaziti vino; v. r., itd) att einen ntadjen, lotiti se koga, aitd) polastiti se koga. 70 2inmäc()tigett. 2inmäti)ttgen, f. SSemä^tigett. 2ítttttaf)leit, v. a., (5Kel)l), namleti, na-miljati. Slltmaíjltf tt, V. a., napomniti, napominjati, opomniti, opominjati. 9liuual)ltltttg, bte, opomin, opominovanje; fíe jtt etwa« íjaben, misel me obhaja (kaj storiti). 8tnmfll)«itttgži(i)tei6eit, bas, poganjaven, opominjaven list. 9C n m O Í C n, v. a., namalati, namalovati, nia-lati; eilt« an« anbete, primalati, primalovati. Slltmarftij, ber, prihod, prihajanje, približevanje vojakov. 9lltlltflrfd)trctt, v. n., priti, prihajati, približevati se, primarširati *. Stninafájen, v. a., nabrati, nabirati zanke. 31 it maßen, ftdj, v. r., ttiberre$tli$ jueigneit, prilastiti, prisvojiti si, lastiti, svojiti si kaj, polastiti, lastiti se česa; et maßt ftdj frente bež ®itt an, po tujim, ljudskim sega; er maßt ftdj Sálente an, usti, hvali, hrusti se z dobro glavo, pripisuje si jo; er maßte ftd) an ben Sfticfjter ju beleibigett, prederznil se je sodnika žaliti; er maßt ftd) alle« an, vsega se poloti. Slnntafóeiti), adj; prevzeten, prederzen. Sínntafjltdj, adj., prilastin; f. 3lmnafcitb. Slttmapng, bie, prederznjenje, prilastenje, (prilaščenje), prevzetovanje. Slnma^nngžgeift, ber, prevzetnija, pre-vzetija, 3tnmiiften, v. a., napitati, opitati, pitati; aud) odebeliti, debeliti, zrediti, rediti. Slltmanem, r. a., prizidati, prizidovati. 3inntClben, v. a., einem etoaá, napovedati, napovedovati, povedati komu; ftd) ¿U etlDaž, oglasiti, zglasiti, oglašati se za kaj; er ließ ftdj burá) ben Sebíettteit anmelben, dal se je po služabniku napovedati; melbe bid) itn 93orbeigel)eit att, oglasi se (memo gre-dé); audj javi, najavi se pri meni; nttan; gemelbet, nenapovedan; bie Slpbeltation att; tttelben, napovedati prošnjo za presojo; ben ®ib, oglasiti se za prisego. Slnmelber, ber, napovednik; 5lnmelberin, bie, napovednica. Slnmelbung, bie, napoved, oglašenje. 3lnmclbnngé=, in 3f., napovedni. 3tnmelfen, f. a., namolsti, molsti; itt O. Ji t. ttacb Jam. altd), naščekati, ščekati. Slnmcngen, v. a., primešati, namešati, mešati. 31 It III er f en, v. a., einent ettoa«, zagledali, viditi pri kom, zaznati, poznati, da—, spaziti, opaziti, opazovati; mati merit ifjnt bett Dberfrailter alt, gorenec iz njega gleda, gorenec se mu pozna; aufjeidjnett itt einem 58ud)e, začerkati, začerkovati, začertati, zaznamnjati, zapisati, zapisovati, altd) za-merkati9; git eiltet @d)rift, opomniti, pristaviti, pristavljati opombo, opazko. Slntnerfenžtnertl), adj; znamenit, vreden, da se zaznamnja , zapiše. 9lnmer!ltt6, adj., opazijiv. Slnmerinng, bie, söemetluttg f zagied, o- Stntte^mett. pazba, poznanje; Stnmerfung tttadjen, f. Slnmerfen; in einem Sitdje, začerk, začert, zapisek; jtt einer @djrift, opomba, opazka. Slnnterfnnggffliirbig, f. Slnmerfenšmertb. 3lnmerfungS$eid)en, ba«, nakazavnik, zvezdica. 3lttmeifeit, v. a., primeriti, primerjati; eu tient ben fRocE, suknjo komu pomeriti, umeriti, meriti, mero vzeti za suknjo; ttolt anmeffen, nameriti; f. 3tngemeffen, 3tnge= meffenbeit. 3lttmtfd)en, v. a., primešati, mešati. 21 nmit, f. Sientit. sin murren, v. a., einen, zagodernjati, go-dernjati na koga, nad kom, zamemrati. 31nntut(j, bie, priserčnost, prijetnost, milina, ljubkost, ugodnost. 3lltmutzen, v. a., einem etwas, zahtevati, upati, pričakovati od koga kaj; f. 3umu= tben. 2tnmutl)ig, adj., priserčen, prijeten, ugoden. 3Inntuil)igfctt, bie, f. 3(nmutlj. 2lnmittbŽlOŽ, adj., neugoden, neprijeten. 2lnmutbšrei(f|, aitmutl}3t>0tt, adj., poln prijetnosti, priserčnosti. 2lnnnbe(n, v. n., Z iglo pripeti, pripenjati, pribosti, nad) V., priiglati. 2tnnngelu, v. a., pribiti, pribijati, prižeb-ljati, prižebljevati. 2tnitngeluug, bie, pribitje, pribijanje. 2tnitngeit, v. a., nagristi, nagrizniti, nagri-zovati, naglodati, naškrebati, narebati; baž 2lngenagte, nagrizek. 2innnben, v. n. U. r., približati, približevati se, bližati se, primikati se, bliže stopiti, pristopiti. 2tniI0I)eiI, v. a., prišiti, prišivati; ba« 2ln= genübte, prišivek. 2lnniil)ern, f. 2(nnaben. 2ittnäl)emb, annä^ernngöffletfe, adv., okoli, približevaje se, po priliki. 21 lt It ii f) C t lt U g, bie, približanje, približevanje, bližanje. 2innnl)ine, bie, vzetje; Slitnatyme an ÄinbeS--fiatt, f. 2(b0})ti0lt; bei bet 2tnnaf)me, baß —, ako se vzame, dene, da —; f. |jt)£0ti)Cie. 2innalen, bie, letopis, letnik. 2tnnnltft, ber, letopisec; bes 2lnnaliften, letopiscov. 2innttf?en, f. 2tnfeud)tett. Slnnnten, bie, letnina, pervoletni dohodki. 2tnuebft, f. SHebft. 2inneetiren, f. 21nbängen. 3ltutelimbar, f. 3lnttebntlttf). 2lnnebmen, v.a., vzeti,jemati; übentetjnten, nase vzeti, prevzeti, prevzemati; eine (Stn* labUltg, v povabljenje privoliti, povabilo sprejeti; all ÄinbeSfiatt einen, posiniti, eine, pohčeriti, za svoje vzeti; serb. vzeti pod svoje; annehmen itt ben ®ienft, v službo vzeti, jemati, najeti, najemati; bet SBagen nimmt bie ©peifett ltid)t an, želodec ne terpi nobene jedi v sebi; eilten 2Bed)fet anneimten, vzeti menjico; es toitb altgemein angenom--melt, sploh se jemlje, sploh velja za resnico; angenommen, et fei —, postavimo, da bi aititeimei, bil —, vzemimo, daje—, denimo, daje—; bic gelbljufmer neumen ben Sdjiib ait, jerebi se lisijo, liso dobivajo; fte nafinteit feitte Se^te an, njegovigauka so se prijeli; eiucit Sag annetynten, za prav vzeti, jemati, po-terditi, poterjevati stavek; fte ltefmteit nitr baž Styftem be« jtopernif att, le Kopernikovo sostavo terdijo; biefj faitnft bit bit anci) an* tieljnteit, to moreš tudi ti nase oberniti, obračati; ettoa« afe fine ©afjrfyeit, vzeti kaj za resnico, verjeti, meniti, da je resnica; filte (Mctooilllilfit, privaditi, navaditi, navajati se česa; fiitftt ©(aubeit, na se vzeti, jemati, vero, poprijeti, poprijemali se vere, pristopiti, pristopati k veri; belt iatljotifdjen, pokatoličiti se; ben turfifd)en, poturčiti se; ben jubifdjett, pojuditi se; ben tutfjertfdjen, polutriti se; eilteit aitbertt, izveriti se; v. r., ftdE> eittež 2Ucttfdjen attttcfymett, fur il;tt for= geti, v svojo skerb koga vzeti, jemati, po-skerbeti, skerbeti za koga, skerb za koga na se vzeti; if)n »ertljeibigeu, ponesti, ponašati se za koga, zagovarjati koga; ifin fdjiigen, potegniti, potegovati se, pognati, poganjati se za koga. 51itncl)ttter, ber, jemavec. 3lltlttl)mltd), adj., attttefmtbar, prejemljiv; biefe fflebttigung tji anneljmbar, v ta pogoj se da privoliti; attgettefmt, prijeten, všeč, dopadljiv, ugoden. 31 tt It C ^ m I i leti, bie, prejemljivost, prijetnost, všečnost, dopadljivost, ugodnost. ?tnncl)rnung, bie, poterdba, vzetje; f. 9(lt= ttalmtc. 3iltnCimUttgŽB)erii = , toitrbin, adj., vreden, da se vzame. 31ltnetgeit, v. a., nagniti, nagibati, nakloniti, naklanjati,- r. r., ftd), nakloniti se. 3tnnC^Ctt, v. a., porositi, poškropiti; f. 9ilt= feudjteit. Slnncro, f. 9lnl)flngfel, Sciluge. 31niti(feit, v. anamigniti, migati komu. 3Innicteit, v. a., zaglaviti, prinetati, netati*. 3lnnišiltten, f. 2lnnnllircn. 3lnniftcn, jtO), v. r., prignjezditi se, pri-gnjezdovati se (k čemu). 3litni0crfarium, ba«, obletnica. 3lltn0, leta. Slnnodi, f. 9fod). 3(nn0tflti0tt, bie, opomba. 31nnoitce, f. 9lnliinbtgnug. 3(ltnUttI, ttttnueU, adj., leten, obleten. 3(ttltlUtrit, bie, zajem na večletno splačeva-nje; f. Scitirciltett. 3lnnuUirClt, v. a., uničiti, uničevati; ba« Xejlantent, ovreči; ben .fauf, razdreti. 3lnnuniruitg, bie, uničenje. 3lnbircn, v. a., uho narediti, narejati na čem. 31nblcn, v. a., pooljiti, pooljevati, oljiti. 3ltt0ntttliC, bie, nepravilnost, nerednost. Slnontflltfd), adj., nepravilen, nereden. 31 ItOnt)nt, adj., brezimensk, brezimen, neimenovan. 3itt0nt)mifat, bie, brezimenost. Jlimitnntn?, ber, brezimenec. Sinfliarren. 71 91ItOtbltClt, t'. «., urediti, uredovati, djati, devati v red, spraviti, spravljati v red; naverstiti, vverstiti, naverstovati, uravnati, uravnavati; befeljlen, beftetten, zaukazati, ukazati, ukazovati, veleti, velevati, zapo-vedati, zapovedovati. Stnorbitcr, ber, uredovavec, zapovednik. Stnorbnnng, bie, uredba, uredovanje, uravnava; Šefe^l, ukaz, zaukaz, zapoved; 1 ejjt* liudige Slltorbuitttg, poročilo, naročilo poslednje volje. II0 V g ft Iti f rt), adj; brezorgansk, neorgansk. 9lltprtffClt, v. a., zgrabiti, zagrabiti; popa-sti, popadati koga, lotiti se koga. lt P it ¡J (J C It, v. a., priklejiti, priklejati, pri-kcljiti, prilepiti, prilepovati, pripopati, po-pati *. 2lltflsffcn, v. a., anpaffeltb utajen, primeriti, primerjati, priličiti, priličevati, prikle-mati; ftd) bett Itmfiditbeit attpaffeit, uravnati, ravnati se po okoliščinah, okolišinah; v. n., attpaffenb fein, prileči, prilegati se, klemati se; baž .ftietfc pajjt iftnt att, obleka mu dobro stoji, se mu podaje, prileže. 9lni>0ifcnb, 9in}M<d), adj., priležin, primeren, pristojin, kleman, priličin. Slllpatidjcn, v. n., priploskati, priberljuz-gati. Stnflcttfdtcn, v. a., z bičem pognati, poganjati, našibati, šibati, šleniti, šlikniti, slikati. 91 It p f it I) Icit, t\ a., nakoliti, nakoličati, ko-liti, natikati na kol, nabiti, nabijati na kol. 91 tt t) f C t f CII, v. a., zažvižgati, žvižgati na koga. 9inpflttlt5eit, V. a., Sattme, drevje zasaditi, zasajati, nasaditi, nasajati; eilten ©artett, obsaditi, obsajati vert; v. r., ftd) h)0 an* pffanjen, naseliti, naseljevati se. Slnjjflttnjcr, ber, nasajač, zasajavec; tiCtt, v. a., zacmerdati se na koga"; v. n., priemerdati se. 21 tt t» t f f C tt, v. «., pomočiti, oscati kaj, scati na kaj. 9lnj)larrcn, v. a., zadreti, dreti se, zable-jati na koga, proti komu. 72 3ln}>iittit; zaropotati, priropotati, ropotati. Stn^ofailltcn, v. a., zatrobiti, trobiti, za-trobentati; eitl 39ud), raztrobentati (po vsih časnikih) ; v. n., pritrobiti, pritrobentati. 2tnt)riigcil, v. a., vtisniti, vtiskati (znamenje); ®elk, nakovati, kovati. Slllpralt, ker, udar, nalet, zagon. «tipealiClt, t', n., terčiti, terkati, lopiti, udariti, udarjati, telebiti, telebati, treščiti, trešiti ob kaj, zaleteti, zaletavati se, zagnati, zaganjati se v kaj, naleteti, naletati v kaj. 21 n Vinilen, fca«, f. Stnflratt. Slnflteifen, v. a., pohvaliti, hvaliti, posla-viti, slaviti. 2lnt)teiŽIi(^, adj., hvale vreden, hvaljiven. Slnprcifung, kie, hvala, pohvala. Stntiretlen, v. a., anprelleit madjen, butiti, butati na, oker, ob kaj, zagnati, zaganjati kaj, da odskoči; lopiti. Stntireffen, v. a., pritisniti, pritiskati kaj k čemu, natisniti, natiskati. Sinfliidetn, »• a., kenSfei, spodbosti, spod-badati. 2lnt)roben, att4)ro6iccn, v. a., poskusiti, poskušati, primeriti, primerjati, pomeriti, pomerjati. Sln()«ffen, v. n., lopniti ob kaj. Stnjpuitften, v. a., napikniti, napikati, na-pikovati, nabosti, nabadati. Slniuftcn, v. n., prihripati; v. a., einen, f. 2tnfabren. 2tntJlt^, ker, olišp, nališp, lepotičje, lepa oprava. Stnfllt^en, v. a. u. >•., napraviti, napravlja-ti lepo; olišpati, nališpati, nagizdati (koga, se). 9inquncfen, v. a., zaregljati, regljati na koga. 2lnqualmen, v. a., okaditi, zakaditi, za-kajati koga, nadimiti, od ¡miti. 2tnquerlen, v. a., zamesti. 21 ti o II e t f d) C It, a., zmečkati, pomečkati, zdrozgati, drozgati, potisniti, natisniti, natiskati. 2tnqiti(fen, v. a., z živim srebram pomešati, mešati. 2lnrninen, f. Stngtiinjett. 2tnrainer, ker, mejaš; kes 2lnrntnerž, me-jašev; 2lnren, v. a., zverstiti, naverstiti, na-verstovati, uverstiti, uverstovati; an kett gaken, nabrati, nabirati, nanizati, nizati; Sinteren. Slttfagctt. 73 v. c., ftd) anreihen, uverstiti, uverstovati se, pridružiti, pridruževati se, v versto stopiti, stopati. 5lnrci|ctt, v. a., natergati, natergovati, na-kerhniti, nakerhati; attgerijfenet 9tocf, huda suknja; anfangen ju nehmen, anbrechen, načeti, načenjati; anzeichnen, narisati, nariso-vati. načertati, načertovati. Mitreiten, v. n., an etoaž, zajezditi na kaj, v kaj, zajahati na kaj, jezde kam zadeti, zadevati; übet anreiten, naleteti, naletovati; bei einem anreiten, zajezditi h komu; atige* ritten fommen, prijezditi, prijaliati; v. a., eilt $ferb anreiten, objezditi, obježati, pre-jahati konja, ježe privaditi, vaditi. SinretJ, ber, mik, vaba, zmama, namama; f. 9ieij. Slnreijen, v. a., jitmSonte, nadražiti, dražiti k jezi, našuntati, šuntati, razjariti, razdražiti; jum ©Uteit, spodbosti, spodba-dati k dobrimu, spodbuditi, buditi; junt 33č; fen, zmamiti, mamiti, podžgati, podžigati. Jinretjenb, f. Sieijettb. Sintetjer, ber, draživec, spodbadavec. Slnreijnng, bie, draženje, zdražba, razdraž- ba, spodbadanje. äinrennen, v. n., pridreti, dreti na kaj, k čemu, zaleteti, zaletati, zaletovati se v kaj, butiti, telebniti (v steno); mit bem $ferbe, zadirjati v kaj; angerannt iommetl, pridir-jati, prileteti; er toirb fcftčtl anrentteit, naletel bo, opekel se bo, spečalo ga bode; k. a., einen anrennen, zaleteti, zaletati se, zagnati, zaganjati se v koga, naskočiti, naskakovati koga, pridirjati v koga. 3lnti(J)iCtt, v. a., napraviti, napravljati, v red djati, devati, prigotoviti; eilt Uebet all; rieten, kaj hudiga početi, počenjati; tt>až haft bn angerichtet? kaj si storil; Schaben, škodo storiti, delati; bie itfe ber ž8ei)6rbe, gosposko pomoči (za pomoč) prositi; eine f)6^ere ®ehotbe, ober-niti, obračati se do višji oblasti; einen Jltm Seitgen, zapričati, zapričevati koga. Slnrufunfl, bie, klic, klicanje, pozov, za-zov; f. ši^eliation. 8lnriihineit, v. u., pohvaliti, hvaliti komu kaj, f. Sinpretien. SlnriiijntnnB, bie, pohvala, hvaljenje. Slnriiijren, V. a., dotakniti, dotikati; pritakniti, pritikati se koga, česa; potipati, tipati, pošlatati, šlatati, zadeti, zadevati se česa; 3Weht mit SDiiich, moko z mlekarn usukati, sukati, umesiti, zmesiti, mesiti; eineit 33ogel, tiča natvesti, natvezovati na uzko, na ujčice; bie Sbre eine« 9iltberit alt; tuhren, vzeti, jemati komu poštenje, žaliti poštenje; etttahnen, v misel vzeti, jemati, spomniti, spominjati. SlnrnnUietn, v. n., lopniti v kaj, priro-potati. 21 ttrtti)fClt, v. u., naskubsti, naskubovati, začeti skubsti. 2lnritifcf) en, v. n., priderčati, pridereevati, naderčati, priderkljati, priderdrati. 2lit3, au ba«, f. 2(n. 2lnfaat, bie, nasetev, setev, setva, posetev, posetva. 2lnfn(!en, v. «., eittftt, il)n angteifeit, unb fejl* halten, dobiti, dobivati v pest, v šako; nad) V. au'• «., nažagati, nažagovati; alt d) napiliti, piliti. 2lttfagepOftClt, ber, napovedna colnija. * _ Slnfoger, ber, napovedovavec, napovedač, napovednik. 9lnfagitng, f. 9(ttfagc. 9lnfitibett, v. a ., namazati, mazati, poma-ziliti, maziliti. SlltfanttltCilt, v. a., nabrati, pobrati (skup), zbrati, nabirati, zbirati, skupiti, skupljati; v. r., jtd) flltfflmnteitt, zbrati, zbirati se, skupiti, skupljati se. 2lltfäfjig, adj., naseljen, nastanjen, posesten; er ijl bort attfäfiig, ondi domuje, stanuje, ondi ima svoje posestva; attfapig Werben, fid) attfäfiig ntad)eii, naseliti se, nastaniti se, udomiti se; itt einem Sanbe, ude-želiti se. Slnfäftigtett, bie, domovanje, nastanitev, uselitev. 91 It f H t), bet, Sltlfall, napad, naskok; ant SSlačtnflritmeitt, nastav, nastavec; baž ä'iimt--fiücf baratt, ustnik, uačh M., dulec; iti ber Xare, naklad, nastavek; natürliche gallig; feit, ber 9lnfag jtt etwas, f. 2tnl(tge; Snu »fanglid)feit, navzetnost; 9lttfa^röf)t4ett bei Äihftierfyrigen, nastavni tulček, nastavček; Slnfafc ^U einet .it'raitffjeit, naklon, nagnjenje, začetek; Slttfa^ »om ©Gimmel, operh; jitm Saufe, zagon, zalet, f. 9lnlUllf; jttnt ac£)t3tl;ltni,' narast, prirast; »tel Xtattfcetl; anfag, obilen zarod; baä »om ©trotu ait= gefegte Sattb, nanos, znos, sipina, naplav; an eiitet Jiaitotte ber bitfere %i)eil, debeli konec; bač Slngefegte überhaupt, nastavek, pristavek; Slttfajj beim Vogelfänge, nasta-va; jitnt ®refd)ett, nasad; ?lttfa§ ber Slefie für Slntyältet bet Sianfen»flanjen, natik,na-tič; fe^ler^aftet Slnfafc bež ©tahlž an bie Sahit eine« Rammet« tt. bgl., bež glad)fež att beit gaben wähtenb bež ungleichen ©»itt; neu«, nada; bal)et ein fo fehlerhaft gefpoit; nettež ©artt, nadasta preja heijit; bet 9ln= fag biefet SBaare i|l jtt gering, blago je prenizko cenjeno; bet ©obenanfag, goščava, gošava, grampa, motnjava, uleglina, usedlina. 9iltfäncrn, a., ein wenig, nakisati, oki-sati, okisljati, kisljati; ttod) eilt Wenig fall; erii, prikisati, prikisovati; ba6 ŽSrot, za-kvasiti, kvasiti. 9tlti/., napravni, nabavni stroški. 9lnftbiiftcn, v. a.. nasaditi, nasajati; eiit $aat ©tiefel, poddelati, poddelovati; bei bett Bimtnetleutett, priložiti, prilagati. 9lltf((|itftltn8, bie, nasajenje, naboj, podde-Ianje. 2lltfdialCtt, v. a., bet Slepfetn, Sfluben u. bgl., nalupiti, nalupovati, namajiti; bei SRiitfen, naluščiti, nalušiti, naluščevati, bie dufere ©d)ale, narobkati, naružiti. 9lnfd)allcn, v. n., zadoneti na kaj. 9lttfriialmcn, f. 2lnlaftf)cn, 9lnilii?cn. 9tnfd)anjen, v. «., im Sergbaue, Slnjialt mad)en, bafi bie Slrbeitet anfatigett foittten jit arbeiten, nad) V., nastrojiti, strojiti. 9lnfdlittfett, ». n., anftreifen, prasniti, popraskati , praskati po čem. 9lnfd)fltceit, v. a., nagrebsti. nagrebati, pri-grebsti, prigrebati (kaj k čemu), na-gerniti. 9lttf(f|ltucn, v. «., pogledati, gledati kaj, na kaj, zreti; fttt Wahrtiehmen, ilt bet lofophie, začutiti, čutiti. 9lnfd)fllten, ba«, pogled, gledanje, zretje; f. Safiritehittitttg. 9t It) d| a 11C U b, adj., bie anfchaueitbe Srfennt--Itif, vidijoče, neposrednje spoznanje, znanje. 9lttfd)ltUlinglttl ettb, adj., pogleda vreden, vreden, da se pogleda. 9infrtj(tlter, bet, gledavec. 9tnfd)anfcln, v. a., z lopato nametati, metati, ©chltee, nakidati, nakidovati; ®ettei= be, nasipati, nasipovati, naveti, nasuti, na-vejati, z vevnico nametati. 21 Itfdiailtcilt, v. a., nagugati, ogugati, za-gugati, zagugovati, naguncati; v. n., za-gugati se. 9lttf^ttUltd), «rf/., čutljiv, vidljiv, očiten, pogleden; adv., očitno; anfdjanlid) tltadien, poočititi, postaviti, postavljati pred oči, predočiti; anfcfjauli^ erflarett, razjasniti, razjasnovati, jasno, razumljivo razložiti. 9infd)rtlllid)fctt, bie, očitnost, vidljivost; in ber (Srflaritng, jasnost, razumljivost; fein llnterridht h«t ben Sorjug bet Slnfchanliehfeit, jasno uči. 2lnid)iiltmcn, v. n., pripeniti, pene zagnati, zapeniti, šterkati. 2inftbanung, bie, gledanje, pogled, gled, zrenje; itt bet ^P^ilofo^^te, misel, čut, čutenje. SlitftfiAitititgSattierritijt. auftragen. 75 5infd|iiuitttg§nnierncl)t, bet, vidni, ka- zavni poduk. Slnf^fluungiaermögcit, bas, čutivnost, čutnost. Slttfiietlt, ber, videz, podoba, vid; beut 9llt; fdjeilte nach, kakor se vidi, kakor je podoba; es tjl a((er Slnfi^etn baju ba, vse kaže na to, vsa podoba je, vse je temu podobno ; Slnfdietit haben, zazdevati se, videz imeti, viditi je, podobno je, podoba je, znati je, da — , kaže , da —; junt blofjett 9lttfd)eiit, samo na videz; (id) beit Slnfchetlt gebctt, delati se, kakor da —. Sinfdjeincn, v. a., osijati, obsijati, obsija-vati, obsvetiti kaj, posijati na kaj; v. n., ta hat ben Sittfchein, videz ima, kaže na —, dozdeva se, podoba je, znati je. 3ln|(f)Cinenb, sinftf)einlief), adj., dozdeven; altfcheiltenbe ©efaljt, dozdevna nevarnost; fdjetllbar, videzen, na videz. Slnfdjellen, t*. a., pozvončkati, zvončkati, pocengljati; požvenkljati, žvenkljati. 51 nfdjere, bie, osnutek, osnova, snu tek. Sinteren, v. «., bei beit SBebem, naviti, navijati (osnovo), itad) M. osnovati, na-snovati; »oit fd)ereit, (tondere), nastriči, nastrigati, pristriči, pristrigati, striči. Sltlfd)id)ien, v. a., zložiti, zlagati, skladati. 3lltfcf)ilfen, v. a., ettoaž, naravnati, naravnavati kaj, prigotoviti, gotovitf; ftd) attfcfjis efett, v. r., napraviti se, napravljati se, ravnati se, pripravljati se, odpotiti se, na-kaniti se, kaniti se; ež fdjicft ftd) junt Ste; gen an, k dežju (na dež) se dela, se na-pravlja, se ravna. 5ltt(tljie&en, v. a. , primakniti, primikati, pomakniti, pomikati, pomikovati, pahniti, pahati; suniti, sovati na kaj, pririniti, pri-rivati, pritisniti, pritiskati; v. »., beim .Ste; gelfpiet, začeti igrati; angefcfioben fommen, primahati, mahati jo. 2lltft|ie6er, ber, pritiskavec, pomikavec; an einem Xifd^e, pristavek, pridaljšek, pri-delček. Slnfthielifel, f. 2lnfcf)iefcr. 5lltfdjieiiung, bie, primik, pomikovanje, pritiskanje. Slttf^ielen, v. a., poškiliti, zaškiliti, škiliti na koga, po strani pogledati, gledati koga, krivo, križem gledati. 51ttfd)ieneit, f. $cfdjiencn. 5lnf(|ieitn, v. a., einen .öirfcf?, ostreliti, obstreliti, nastreliti, nastreljati; attgefdjoffett, i. i. »erliebt, nasmojen, prismojen; er i|i angef^often, prismojen, terčen, terknjen, zateleban je, zatelebal, zagledal se je; 'er hat einen feidjtett Staufd), terčen, mah-njen je, muho ima; eilt ©etoeljr aufliefen, poskusiti, poskušati puško; eilt ©cbäube alt baS anbere, prizidati, prizidovati, pristaviti, pristavljati; ettt 33rot att bas attbere, pri-saditi, prisajati, usajati, pomakniti, pahniti hleb k hlebu; bet beit ©djtteibem, pri-šiti, prišivati; v. n., trn Caufe att bie SKaiter, naleteti, naletati, naletovati; attgefchoffeit fommen, fdjtieti fommen, priteči, pritekati, priskakati, prileteti, kakor strela; Bom 2Baffer, dreti, valiti se; »oit ,Rrifta((en, zle-deniti, vledeniti se, nabrati, nabirati se; f. Stngrimjen. Siltfdjiffen, v. n., priladjati, pripeljati, peljati se v ladii, v čolnu, pribroditi, pribroda-riti, prijadrati, jadrati; anS Sanb, pristati, pristajati; alS v. a., pripeljati, jadriti, pri-voziti, privažati na ladii. Stnfchimmeln, v. ti., naplesniti, naplesnje-vati, oplesniti, oplesnjevati, plesnoba se prijema česa. Slnidjimntem, v. a., blesketati, lesketati se na kaj, odsvitati se. Slltfdjinben, v. a., nadreti, nadirati, začeti dreti. 2lltfd)imn, V.a., ba« ^iferb, okomatati, ko-matati, napraviti, napravljati konja, opravo djati, devati na konja; bet bflt Cdifeli, vkle-niti, vklepati, vpreči, vpregati, vprezati. 2iltfd)lag, ber, ait eine ©locfe nbgt., udar, udarec, terk, naudar, zazvon; eitter ©chrift, eitteS fflretteS, nabitje, naboj, nabitek, nabit list; etttet giinte attS 3tef, namer, namera; eitier glinte an bett SBacfetl, pritis, pritisek; f. Sollien; ©chajjltng, preudar, cenitev, pre-merek; Slnfdjtag ber .Rofteti, preudarek, premet stroškov; jtoanjtgfather 9lnfd)(ag, dvaj-seternat znesek; Slnfd^tage nta\, priplaziti se, pri-štapati, prilesti, pritapati, prikrasti se, primuzati se. SlttWeifett, v. a., (»cm Beitto. fäleifen), nabrusiti, brusiti, naostriti; eilte @»t|e alt ba« SJieffer, nož na ostro zbrusiti, nabrusiti, brusiti; (»ott bet ltng, bie, (obstructio, infaretus), zagnjeten drob, vreden, vredan; i) a t fie ie-fommen, vred ob. uvred je dobil. 5lltfd)rait&ctt, t. a., nad) M. naškerniti, pri-škerniti, naviti, navintati, z vertili pri-terditi, prisponati. Slnf^redeit, v. bas Sffiilb bei ben Säugern, naplašiti, nastrašiti, plašiti, strašiti. 2(nfd)reiben, v. a., napisati, napisovati, zapisati, zapisovati; an bie ©elcá^r atlfcfcreú Ben, vpisati, (prepisati) v gruntne bukve za posestnika; alt bie ©tener, vpisati koga za davek; einem etoaS auftreiben, zapisati, postaviti komu kaj v štev, številbo, (obrajt, račun); td) bin gut aitgefdjttebeit bet ifint, čisla me, rad me ima, Veljam kaj pri njem. Infdjreibang, bie, zapis, vpis. 3lnfdjrcieit, v. a., zakrikniti, zakričati nad kom, zadreti se nad kom, zavpiti, zavekati na koga, na glas poklicati; um §ilfe, v (na) pomoč poklicati, klicati. 21 nf frčite it, v, anfangen ju fdjreiten, stopiti, stopati; augefdjritten fommen, prikorakati; »eräd)ti- prikoracati. 2lttfd)rote, bie, bas (Sube an beiben ©eiteu ker íáitge an beit Wollenen Südjerit, kraje-rina, končnimi. 2tttfC^rotcn, v. a., JjerattWáljelt, privaliti, navaliti, valiti, zatočiti, zatakati; bie SilU ferróte anfügen bei ben SBebern, pritkati, pri-tkavati. Sinfcfjitmlc«, 77 2lnfd)mnt})fctt, v.n., nagerbančiti, gerban-čiti se, gerbe dobiti, dobivati, nagerbinčiti se. 3lnfd;ub, "ber, iui jiegelfpiele, perva roka, pervi zagon, naval; beilll Xi|"d), nastavek, pristavek; ben Slnfdjub baben, pervi vreči. StHfdjnbcn, v. a., obuti, obuvati; bie $fat)le mit (Sifeti bef^lagen, nad) V. aud), ožokati; 33orfct)U^en, poddelati, poddelovati, podšiti, podšivati; v. r., fid) ailfdluTjen, obuti, obuvati se. 2infd)ltl)Ung, bie, obutev, okov, poddel, podšiv. 2litfdjulbcn, Slnfdjitlbigeit, v. a., obdolžiti, dolžiti, okriviti, kriviti; eine angefd^ulbtgte ®eWalttl)dtigfeit, posilnost, ktere koga dolže, ktere je kdo obdolžen. 2tnfčb«lbiguitg, bie, obdolženje. 3lufd)ulbigun'g§ben)eiž, ber, obdolživni dokaz. 2lnfd)lt})})Ctt, v. a., butiti, butati v kaj. SlnftfjiiMeu, f. ilttfdjaufclit, 3tnfd)iircu, v. a., baS geiter, podnetiti, podpaliti, podkuriti, podžgati, podžigati, oživiti, oživljati; ailtegen, razdražiti, dražiti; f. Slnvcgcu. 3lltfd)Ufj, ber, ostrel, nastrel; erflet ©cf)uf, pervi strel, predstrel; beS SffiajferS, nalet, naval vode; bet Jiriftatie, ledenjenje; f. i)iljClUUlttič!lUtefellt, v. a., ožcpliti, nažepliti, žep-liti. SlttfdjWetf, bet, snutek, osnutek, osnova. SlnfdjtttCtfCllr v. a., nasnovati, snovati. Šlttf$ti)eij?ett, a., privariti, privarjati; bet fcett Sägern, okervaviti, kervaviti, ostre-liti, nastreliti, raniti. 2tnfd)weiten, v. a., napeti, napenjati, napihniti, napihovati; v. n., napeti, napenjati se; natekati, rasti, naraščati, narašati, prihajati; bei jlranfljeiten, oteči, otekati, obotaviti, navreti, zabuhniti; angefdjwollene Sacfe, zabuhnjeno lice. SlnidjtBClIltltfl, Me, natek, narast; beS gilt; feS, audj velika voda; oteklina, otok; eittjüublicfye SlitfcfyWetlung, obotavljej. 3lltfd)WCinmett, v. a., naplaviti, priplaviti, plaviti (les), audj gnati les; (Šrbreid), nanesti, nanašati. 9lltfd)tt)Cntmuitg, bie, naplavljenje, plav-ljcnje; baS 9lngefcf)Wentmte, naplav, plavje, prod, plavutina, mclj, omelje, opersje, nasipina, nanos. 9lltfd)lDCtttmitttgŽrCdjt, bas, pravica do plavutinc. 2lnfd)tt)ttttmen, v. n., priplavati, doplavati, plavati. SlitfdjWtn&eln, v. «., ein toenig fdjwinbelnb macfieu, omotiti, nekoliko vertoglaviga, opo-tečniga narediti koga. 9lnfd)U)i)tßett, v. a., zamahniti, zamahovati. 5lttfd)tt)irrett, v. «., priberneti, prišuriti, prisverčati, pribrenčati. Slnfdjwöbeit, v. «., (bei ©erb.), zavapniti, apniti kožo. StnfdjWÜrClt, v. a.,sprisego obljubiti, obetati. 9lltfdjWltlt|}, ber, zamah. älnfcgellt, v. n., zajadriti, jadriti v kaj; fegetitb aitfommen, prijadriti. 2lttfCl>ett, v. a., pogledati, pogledovati, gledati kaj, ob. na kaj; zreti, ozreti, ozirati se na kaj; mit itn»erwaitbtett Slitgen, z vper-timi očmi gledati, oči vpreti, vpirati v kaj, ne premakniti oči; baS War fdjött atljltfeljeit, lepo je bilo viditi, gledati; man fteljt eS if)nt alt, zna se niu; man fteljt eS i£)nt itidjt alt, ne bi človek rekel; att ben Slttgen alt; feljen, na očeh spoznati, v očeh viditi, brati; man fteljt ifjnt beti ©agabitnbeit ait, potepuh iz njega gleda; mit fdjeleit ©liefen, poprek gledati, po strani, od strani; einaU; bet anfeljen, spogledati, spogledovati se; er fteljt baS ©eib llidjt alt, denarjev mu ni žal, mu ni kaj mar; gebltlbig aitfetjelt, gledati, poterpeti, terpeti; flatt Ultb fteif, pogledati, gledati debelo, stermo, serpo, sre-po fcf. altsl. sverep, Wilb); gledati debelo, da bi oči izkapale; et ftef)t bie ®iltge falfdj alt, ne vidi reči, kakoršne so; bief fattit als ein gutes äßerf attgefeljcit Werben, to se more za dobro delo imeti, šteti, čislati; Sematiben mit bet ©träfe aitfeljen, kaz-niti Koga, naložiti komu kazen; fidj für was anfeile«, šteti se (za) kaj; worauf ijl Slnfe^ett, baS attgefeljen?, kam to meri?, i d) fab H iljut an, znalo se mu je, zagledal, vidil sim nad njim; er ijl bei Sebermann ange; feljen, vsi ga čislajo; ein angelesener 3Jiamt, veljak, imenitnik, veljaven, imeniten, čislan mož; einen tyätt üttfef;ett, gerdo gledati, s hudo, zabodeno pogledati, gledati koga; bet SRidjter fofl bie Sadje nnb nič^t bie $er; fott anfeilen, sodnik naj gleda na reč, ne pa na osebo; er Ijat feine .§eimatlj mit bem Ötiicfen anfefjeit muffelt, svoj dom je mogel zapustiti. 2tltfel)eit, bas, bie Jpatiblung bes Slnje^enS, pogled, gled, gledanje, ozir, oziranje, vid; iit 9lnfet)en (beff. Slnfeljung) feinet, glede na-nj, kar se tiče njega; allem Sllljefyen nad), po vsim videzu, kakor vse kaže, kakor je podoba; oljne Slnfeljen ber $erfoit, ne glede na to, kdo da je kdo; Sluctorität, veljava, čast, čislanost; baS üufere Slttieljett, videz, zunanja postava; bem äuf ern ilttfelieti nadj, po vidu; jejst f)at baS Jpaus ein beffe--reS 9lnfef)ett, sedaj je hiša lepši viditi; ež iiat bas Slnfeljen, als Wenn nidjts aus bet ©adje werben Wollte, kakor se kaže, kakor se mi zdi, ne bode nič iz tega; et bat baS Slttfeljen, ima videz, ima veljavo; im grof en Slitfeljen flehen, veljak biti, kaj veljati pri ljudeh, čislan, spoštovan, imeniten biti; et weif ftdj Slitfeljen ju geben, zna si veljavo dati, dajati; baS ©orurtlieil beS 3ltt)"eljenS, predsodek po veljavi; Sin-feljen ais ©ejialt, podoba; fein Slitfeljen »et-fpridjt etWaS ©UteS, če sodiš po obrazu, po zunanjim, je dober človek; beS Slnjebettž Wert^, vreden, da se vidi, da se pogleda. Slnfeljer, ber, pogledavec. 3lltfCl)Ulid), adj., veljaven, imeniten, znamenit, aitd) vidin, očiten, važen; eitt att; feljnlidjet Söfann, veljak; et Ijat ein anfefin; lidjeS ©ermčgen, precej premožen je. 2tniel)ltlid)!eit, bie, veljavnost, imenitnost, važnost, znamenitost; serb. attdj znatnost, odličnost, uglednost. Slnfeljuitg, bie, f. Sünfelien, in Slnfeljittta beffen, glede na to , kar se tiče tega, za-stran tega, zavolj tega. ilnfeilClt, v. a., privezati, privezovati, na-tvesti, natvezati na verv. 5tnfeitt, f. Sinwefeitljeit. Slnfengeit, v. a., nasmoditi, osmoditi, smoditi, opaliti, pripaliti; angefengt werben, prismoditi se; »Ott ber ©oitlte, zagoreti, ogoreti. SiltfCItßUttß, bie, nasmod, smod, ožig. Slnfe^bled), bas, nad) V., prikrov, pokrov. Slllfe^eit, v. a., nastaviti, nastavljati; eilttž bent anbertt ttaije fe^eit, pristaviti, pristavljati, postaviti, postavljati k čemu; Slut-' egel, pijavke staviti; eilten Stermel, rokav prišiti, prišivati; gWei Körper alt einantet fegen, sostaviti, sostavljati; mehrere, zde-vati; eiliett jWifdjeit jWei, vstaviti, vstavljati; attredjnen, postaviti, postavljati, zapisati , zapisovati v število; eilten Xag att; fegen, dan odločiti, odločevati; ©etüljten, ustanoviti, ustanovljati, ustanovljevati dav- Anfenfaeit. ščino ; SBaitent anfegen, kmete naseliti, naseljevati; Saltnte, nasaditi, zasaditi, zasa-jati; et f)at im SLBetngarteit »ie[ aitgefegt, v vinogradu je veliko zasadil; bie Sieben i) it s ben »tet Stauben angefegt, terte so pokazale, imajo obilno zaroda; bie geber auffegen, pero v roko vzeti, jemati; ba« @e* it>ei)r, f. Anlegen; eine SBaate attfegen, postaviti ceno blagu; JU tod; aitfegen, preceniti; Srbe anfegen, f. Aufdjtticntmen; bie Älauett anfcgctt, kremplje zasaditi; eilten attfegclt, Betrügen, posaditi koga (na led); r. n., an ben geiltb attfegen, pritisniti, pritiskati na sovražnika, udariti na sovražnika; bie ©tutte i)at aitgefegt, kobila se je ubrejila; et fegte breiiital alt, trikrat je poskusil; ba« Srj fegt alt, naprej derži; v. r., ftd) aitfegett, naseliti se; fičf» anfegen, »om ©taitb, »om Sobenfag, prijeti, prijemati se, usesti, usedati se; ftd) att ettoa«, lotiti se česa. AnfCUfjCn, v. a., vzdihniti na koga. An fid) bringen, pridobiti, pridobivati kaj, v last kaj dobiti. Anfidjt, bie, pogled, pogledanjc; bie etjie ffiafjritefmuutg, zagledek, zagled; fdjčne 9lltJ fidjt, $rofpect, lep vid, ugled; SKeinuttg, misel, menjenje; meine Anftdjt ijt biefe, moja misel je, tako menim; ftd) bltrd) eigeneSltt; (td)t überjeltgen, s svojimi očmi se prepričati; nad? Slltftdjt biefe« ©riefe«, ko je prebral to pismo, prebravši ta list. Anfid)tig, adj., werben eine« aJiettfdjen, ®itt; gež, ugledati, zagledati koga, kaj. Anfiiern, v. n., nakapati, kapati, nacurljati, curljati, nacezljati, cezljati. Anficbclci, bie, naselbina, naselitev; bet Soben, selišče, seliše. Allficbcln, v. a., naseliti, naseljevati, nastaniti; v. r., naseliti, useliti se; fid) an^ bertoärt« anftebeltt, preseliti se. Anfiebcllt, ba«, naselitev, naseljenjc. Anftebtn, r. «., zavreti, povreti, vreti. sittficblcr, ber, naselnik, priselnik, selak; Anficbicrtn, bie, naselnica. Anftcblnng, f. Anficbcln, ba«. AnfUgein, «•, pripečatiti. Anfiiien, f. a., einen £ccf»ogel, okomotati, komotati vabnika. Anfingen, v. «., einen, zapeti, zapevati komu; v. r., ftd; anfingen, napeti se. Anfinnett, v. a., eittetn ettoa«, zaprositi, poprositi koga česa (za kaj); pričakovati od koga kaj; f. AnntUtf)Ctt, ¿UlltUt()Ctt. Anfinnen, ba«, Anftmtuug, bie, zaprošnja, želja. Ani intern, f. Sinfidern. Anfit), f. 2öol)uft$. AttfigCn, v- n., feit atlftgett, terdo sedeti, deržati se česa; aufleben, lepeti, obviseti, obsedeli, sprijeti se; »Oll Kleibern, dobro se deržati, obleči se. Anwälten, v. a., nacepiti, nacepovati, na-klati; v. n., napočiti, napökati; angefpalten, napočen. Anfflflnu, ber, vprega, vozna tlaka. Sinforci|ett. 79 9iItflJrtUttCtt, v. a., bie Sßfetbe itff., vpreči, vpregati obet vprezati, napreči, napregati, naprezati; ettt £ud), ©eil, feilten SBerftanb, feine Äräfte, napeti, napenjati, nategniti, nategovati. 9i It f Itn Cr, ber, vprežnik, naprežnik, na-pregač, podložnik, ki s konji raboto opravlja. 91 n f i> a n It 11 It g, bie,, naprega, vprega, nape-njanje, nategovanje. Anfpcicn, v. a., Semattbeit, pljuniti, pljc-vati na koga, v koga; »ol( anfpeien, oplje-vati, napljevati, zapljevati; bltrd) Uebergeben, okozlati, okozlavati. 9inf))crren, v. a., pripreti, pripirati. AttfindClt, v. a., napolniti, napolnovati, natakniti, natikati; ein attgefpicftet ¿Beutel, natlačena, nabita mošnja. 9lnfi)ielen, f. «.,ba« ©piel anfange«, začeti, začenjati igro, zaigrati; u. n., auf einem 3lt; jirnment, zaigrati; auf einem ©aitentttfiru; rnent, zagosti; auf einem 33(a«ütfttument, zapiskati, zatrobiti; auf ettoa« anfpieten, zadevati na kaj, klepati, biti na kaj, tak-niti, tikati v kaj fig., oberniti, obračati, meriti na kaj , cikati, * nacikovati na kaj. 9i It f}) i ein It g, bie, Sliiufton, zadevanje, na-klepanje, tikanje, merjenje; int Äattenfpief, zaigranje, perva roka. 21 It f p i C C it, v. a., nabosti, nabadati, nasaditi, nasajati, natakniti, natikati; eilten 33er= bredjer, na kol nabiti, nabijati. AltfjjiefIBimbe, bie, nabodina. 91 ttfinituen, v. «., napresti, zapresti, na-predati, naprejati; ijittjltfptttlteu, pripresti, pripredati; Wa« böfe«, kaj hudiga naplcsti, plcsti, napletati; f. AnjettClti; fid) aitfpin= ttett, v. r., e« ttrirb fid) ein Ärieg aitfpittnett, vojska se bo izcimila, izpletla, izmotala. 9tnfVtnnilltg, bie, napredanje, priprejanje, pripredanje; eine« S8erbred)ett«, nasnova, na-pletanje hudodelstva. 9tllfi>it)Ctt, v. a., poostiti, ostiti; getoöf)tlt. našpičiti, ošpičiti, špičiti; serb. zašiljiti. 9inft)ttitcrn, v. n., zadirati se, začeti se drobiti, cepiti. Anf^jornen, v. a., ein *Pf«b, spodbosti, spodbadati, podbistrati, z ostrogo suniti, sovati, zbosti, zbadati, pognati, poganjati; fig. spodbosti, spodbadati; bet ©jrgeij fpomt il)tl all, častilakomnost ga vžiga, žene, spod-bada. Stltfpornung, bie, spodbod, spodbadanje. 9illfi Ott ein, Anfflottcn, V. «., zasmeho-vaje nagovoriti, nagovarjati. Allf v rad) C, bie, nagovor, ogovor, poprošnja; Slttfpradje atl« Solf, govor; f. Altfimtdj; bei Sla«inftruntettten, glas, oglas. Altfpredjeit, v. a., bei ben Sägern, napovedati, napovedovati, imenovati; iemattbett anfpre^etl, obgovoriti, ogovoriti, ogovarjati, nagovoriti, nagovarjati; ilt .Rt. omar-novati; für ftd) aufpredtett, lastiti se česa , pripisovati si kaj, prirekovati si kaj; äBoljigefaUeit erregen, dopasti, dopadati komu; bittlic^ attfpre^eit, poprositi, prositi koga za kaj j einen geric^tltdj unt ettoa« an« 80 Slnfotetjett. fptedjen, pri kom, od koga kaj s tožbo iskati, vprašati po čem, tirjati kaj, pri gosposki poiskati, iskati; v. »., einen Xon »on fic§ geben, oglasiti, glasiti sc, zapeti, zapevati, zapis-kati; bei Semanben anfprccbeu, oglasiti, oglašati se pri kom, stopiti h komu. 2infVreijen, v. a., opreti, opirati; anfptei* jett, fid), v. r., vpreti, vpirati se (v kaj). 91 ltf p reit g ut, v. a., ein $ferb jitm_@alopp, podbosti, podbadati konja, nagnati, naga-njati; mit Sffiaffet aitfpreitgen, pokropiti, kropiti; eilten gelfeit, nalomiti, narušiti; v. n., attf Seinaubeit atigefprcngt fontntcn, jezde na koga se pognati, poganjati, pridirjati, pri-skakati na konji. Sinfprcttßltltß, bie, pokrop, kropljenjc. Slnjflringen, v.n., skočiti, skakati na kaj, nad kaj; Ijeranfptingen, priskakati; ba« ®la« ifl aitgefpntngen, steklo je napočeno; ba« §olj ift attgefprungen, les je naklan. «ttfvri^en, v. a., oškropiti, škropiti, na-šterkati, šterkati, nabrizgati, nasikati, osi-kati; v. n., štcrkniti, šterkati na kaj. 9111 (V r n rtj, ber, f. 9Inftmtdie; 9lnfprudj auf etwa«, pravica do česa; gorbermtg, iskanje, tirjanje, prirekovanje; ilt 9lltfpritd) neumen etwa«, 9litfprnd) madjeti auf etwa«, lastiti, svojiti si kaj, prirekovati si kaj, za svoje terditi, tirjati; bie ©emeitibe itt 91nfpritci) neumen, vzeti, jemati v delež; 3emanbeit, poprositi koga za kaj; feine 9lnfprüd)e gel* ienb maketi, svoje pravice izdelati, dognati, obveljavo pravicam zadobiti; er tttadlt 9ltt; fprücfic attf Slttfefjett, misli da kaj velja, hoče kaj veljati; er ijl oi)lte Slttfptüdje, vse mu je prav, z vsim je zadovoljin; er ift »oller Vlufprüdie, povsod se vriva, mu ni mogoče ustreči, ugoditi; id) neunte ifire ®iite ilt 9lllfpntdj, na vašo dobrotljivost se naslanjam, zanašam. Slnfvriid) tfl, udj., tirjan, zahtevan. 9lnf(JrUd)§lo3, udj., ponižen, zmeren človek, ki se nikomur ne vriva, komur je vse prav, nevtikovaven. 2tnfVlUd)Žl)0n, udj., prevzeten, vtikovaven. Slnfvtung, ber, naskok, napad, napok, na-poč; al« 9lu«fdjlag«franfl)eit, garje, kraste, grinte, oskrumbe; 9lnfpruttg ber Äranffieit, f. SlnfaK. 91 n flutten, f. 9lnffleieit. 9tnjVuICU, v. «•, nasukati, sukati na cevko, naviti, viti. 9lnfvülcn, v. n., alt etwa«, plivkati na kaj, pljuskati; v. a., ba« SEßaffec fpült imntet meljt Sattb att, voda vedno bolj nanaša; etwa«, naplaviti, plaviti. 9titfpiilung, f. 9tnfd)u)cmntuitg. 9i nftttdj Cllt, v. a., nabosti, nabadati, pribo-sti, pribadati; antreiben, spodbosti, spod-badati. 9lnftüblcn, v. a., z jeklani podstaviti, pod-stavljati, ojekliti, jekliti. Stnftnlt, bie, Vorbereitung, priprava; Snjiitut, naprava, ustanovitev, osnutek; SMajjre* gel, naredba; ieljranftalt, učilnica; Srjiel); itngeanjlalt, gojilnica, rejilnica, izrejavnica; 9lnftnuie»ti Slnftalten madjen, treffeit ju etwa«, pripravljati, napravljati se k čemu; jut Sieife, na-pravljati se, ravnati se na pot. 9lnftamntcn, nngeftammt, rodovinsk. dedin, od prededov prejet, v rodu; f. 9lnct6cn. 9lnftiinuncn, v. a., upreti, upirati; v. r., upreti se, upeti, upenjati se. 9tni"tainmnng, bie, upor, upiranje. 9lnftamVfClt, v. a., pritolči, tolči, tleči, priteptati, teptati, pribiti, pribijati. 9lttftau&, ber, ba« 9lnfief)en, ba« Stegen, stanje pri čem in čakanje; bet ©rt be« Stegen«, staja, staj; oijtte 9lnjhttb (oljne ju jčgetn), brez pomude, brez odloga, brez odlašanja; itt U. jI. audj, brez prenevedanja; oijlte 9(lt-ftanb, pri tej priči, nemudama; oljne Se; beltfen, brez pomislika, brez zabave; 9llt-jianb neumen, pomisliti, pomišljati, pomiš-Ijevati, obotavljati se, prenevedati se, ustavljati se nad čem, spotikati se na čem; ba« ^iitberuip, zaderžek, ovira, ovirek; e« Wirb einett 9tnfianb gebett, bo nekaj zaderžka; bei jtd) ergebenbctt 9lnjlanbeil, ako bi se kaki zaderžki, ovirki, pomisliki pokazali, namerili; 9ltljidnbe tttadiett, ovire delati, staviti; guter 9lnjianb, kar se lepo uda, pri-ležnost, dostojnost, ponositost, spodobnost, naličnost, priličnost; mit9lnftanb rebeu, pristojno, spodobno govoriti; bei bett 3dgern, preža, nastaja, čakanje; id) getje aitf ben Slttfianb, grem čakat. 9ln|"tatt&tg, udj., priležin, priličin, naličin, pristojin. spodoben, všeč, prijeten, vljuden, priljuden, ugoden, ponosit; faltfe, Wentt e« bit atljianbig iji, kupi, če ti je po volji, če si voljan; adv., priljudno, pristojno, pošteno, lepo, kakor se spodobi, po spodobi , spodobno. 9lnftttni)igleit, bie, pristojnost, priličnost, vljudnost, spodobnost, priležnost, všečnost, prijetnost. 9lttftan&žtirief, bet, Sftoratorium in beit Sicdjten, odložno pismo. 9tnitauHlebtC, bie, nauk spodobniga obnašanja. 9lnftflnbžl0ž, adj. it. adv., brez pomislika, brez zaderžka. 9lnftanbžl>0ll, adj. it. adv., prav spodobno. 9Inftiingeln, v. a., ben §opfen, natič dati, dajati hmelju. 9lnfl0i)eln, v. a., zložiti, skladati na kaj. 9lnftarfcn, v. a., poškropiti, škropiti s krep-čalam, poštirkati, štirkati *. 9tnflartcn, v. a., debelo pogledati, gledati, srepo, široko gledati, stermo gledati, oči v koga vpreti, vpirati; fig., čuditi se čemu, zavzeti, zavzemati se. 9lnftfltt, conj. u. pr., namest, namesti, namesto; alt meinet @tatt, namesti obet namest mene, na mojim mestu, aud) zame, mesti mene; anftatt ju arbeiteit, fpielt er, ne da bi delal, še igra, namesti dela, ljubi igro. 9lnftauicn, v. n., oprašiti, naprašiti, prašiti. 9tnftiiu6cn, v. «., oprašiti, opraševati, prašiti. Slnftdudjeit. JittfiautfieH, v. «•, bas ©etreibe jitm 3tus= treffen auf bet Xetiite guretht legen, nasaditi, nasajati. 2(nft«uncn, v. n., ostermeti, stermeti nad kom, zavzeti, zavzemati se nad kom, začuditi, čuditi se komu, čemu; v. «., ettten, gledati in čuditi se. lJiiiftannen3toerti), adj., čudovit. 2iltfied)en, v. a., mit ben Spornen bas $ferb, spodbosti, spodbadati, podbadati, pognati, poganjati, priganjati; angeftochetl fomnten, prištorkljati; einen mit SBorteti anfielen, koga zbosti, zbadati, zajedati, pikniti, pikati ; mit ber ®abei, natakniti, natikati; an= fangen gu (ledven, nabosti, nabadati; ein gaj), nastaviti, nastavljati, fottft načeti, načenjati; et ift angejiociicn, hat einen ffiaufd), kapljica ga je pobila, šterknjen, nasekan, nadelan, vinjen, nabit, mahnjcn je, muho ima. Slnftcdegift, f. Contaginm ttnb SDiiašmn. Infteifcn, v. a., natakniti, natikati, nasaditi, nasajati; mit ber 9iabel, pritakniti, pritikati, pripeti, pripenjati; ben Sätet, opasati, opa-sovati, pripasati sabljo; eitt §auS, zažgati, zažigati hišo; eine .fterge, svečo užgati, uži-gati; einen mit einet Äranfheit, okužiti, oku-ževati koga, zatrositi, zatrošati, vsejati, sejati bolezen; einen Ort, zasejati, zasevati, zatrositi, trositi bolezen v —, po —, zanesti, zanašati; angefiecft Werben, nalesti, nalezovati bolezen; et ift »on ber Äranfijeit emgefiecft t»orben, bolezen se ga je prijeia; ein ungefnnbet SSerftanb ftecft oft auch £erg an, nezdrav, bolan um rad spači, skazi. spridi serce; ein Saf 2Bein, nastaviti, nastavljati sod. 5infiCtf cnb, adj.,kužin, nalezljiv, nalezin; biefe Jtranfijeit ift attjiecfettb, ta bolezen se prijemlje. Žinftetfnng, bte, natik, nabod; sitijütibuttg, užganje, zažganje; bet jlrattfliett, okužba, nalezba, nalezenje. 2inftCtfungŽfeudje, bie, nalezljiva kuga, nalezlica. 9itlftedung§ft0ff, ber, kužnoba, kužilo, na-leznina, skernina; f. ©ItflŽBttt. 5lttftctfung3fiti)igfcii, bie, okužljivost, na-lezljivost, kužnota. Slttfithen, v. n., auf etWaS, stati na čem; neben, stati pri čem, poleg, tik česa; baS Äleib jieht ihm gut an, poda, prileže se mu, lepo mu stoji, lepo se mu udi; baS Äleib fte£>t ihm »lump an, visi na njem, stoji mu, kakor kravi sedlo; gejicmett, pristajati se; gefaiien, dopasti, dopadati (se); beitte Sebensart jieht beiitent SSater gat nictit att, tvoje obnašanje očetu kratko nikar ni všeč, ni po volji, ni po godu; bet ipreiS ftebt ntir att, cena mi je po volji, mi je prav; anflehen, ben ®ienfl antreten, v službo stopiti, stopati, službo nastopiti, nastopati; eS t»itb itieht tange anjiehen, ne bo dolgo; anfielen laffen, odložiti, odlagati, odlašati, odkladati kaj, poterpeti, počakati; Sebenfett tragen, pomišljevati si; itf) fiehe att, — ob, ne vem, če, ne vem, ali, ne morem reči, da, —; \n Sntfdjtoffen« fleht nic^t tange an, serčni Štnftencrn. 81 ne pomišljuje, ne postaja dolgo, se ne pre-neveda; wollen Ste mit anflehen? ali hočete z nami? Slnfteifen, v. a., f. 2lnpr!ctt; v.r., f. 2in= ftammen. Slnfteigen, v. n., bas ®ebirge fleigt fanft an, gora se po malem viša, dviga, vzdi-guje; fanft aufleigenbe Sladke, po malem se dvigajoča planjava, napete tla; angeftiegen iommett, mit großen laitgfanten Stritten, prikorakati, korakati. iinftciitn, v. a. u. r., pristaviti, postaviti, postavljati (k čemu); er tfi »on böfen fieu* ten attgefleiit werben, um bas ju thun, hudobni so ga navodili, napeljali; anfliften, nagovoriti, nagovarjati, podpihniti, podpi-hati, podpihovati; Uneinigfeit aufteilen, raz-por, prepir napraviti, napravljati, početi, počenjati, zdražbe storiti, delati; bu hafl bie Saehe fchleeht aitgefteiit, slabo si jo izvedel; Sffig, iinte atljleiiett, kis, černilo nastaviti, nastavljati; ein ©ajimaht, gostje narediti, narejati, gostovanje napraviti, napravljati; bas ijl eitt augefteilter JjattbcI, to je nasnovano; eitte Steife anftefiett, podati, podajati se na pot; einen SJerftteh, skusiti, skušati, poskusiti, poskušati; 83etrabft, potolčeno, obtolčeno sadje, pobito, mekasto sadje ; itn Sergt»., zapaliti, zažgati , zažigati; bie 3agb anjiof eit, zatrobiti na lov; ein gieber l;at ihti angejloßen, merzlica ga je popadla, prijela; bie (Srbe alt bie SBanb attftoßen, perst k steni pri-tolči, tolči; ein ©ebäitbe ait bas anbete, pritisniti, pritiskati, prizidati, prizidovati; eilt toeuig anflofjen, potolči, potleči; bic^t an; rüden, primakniti, primikati; annähen, prišiti, prišivati; mit beti ©läferit, terčiti, terkati; aitreiltieit, zaleteti, naleteti, zaderčati v kaj; baS Schijf hat attgcjloßeit, čoln je terčil, zadel, telebil; alt bie Sattbbanf, je nasedel (na sipo); baS iJSferb flößt an, überhaupt ftrandu'tll, konj se spotakne, spotika, po-pikne, popikuje; int ©ehett anflofjen, spotakniti, spotikati se; Jirain flößt an Ärea tieit, Krajnsko se tika, derži Hrovaškiga; bei Sematlb anfloßen, razžaliti, razžaljevati koga; mit bet 3unge, spotakniti, spotikati se, jecljati, čekljati; et flößt im Weben alt, jezik se mu plete, zapleta, jezik se mu zaleta, zaletuje, zavaljuje, vali; baS flößt tniber bie ©efefse an, to je zoper postave, postavam nasprotno. SlnftOjjCltb, adj., tikajoč se, tik, tikama ležeč, stoječ, deržeč se; anfloßenbe Käufer, tikama hiše. Slnftö^ig, adj., spotikljiv, napotin; ärger lid), pohujšljiv; atlfiößige Sieben, nespodobna govorica; ettoaS SlnjlößigeS, nespodobno, ne-spodoba; fein Setragen iji fel)r anjlößig, zlo nespodobno se vede. SlHftÖfjigfCit, bie, spotikljivost, nespodob- I nost, pohujšljivost. Stnftottern, v. a., zajccljati, zajecati, jecati na koga. SiltftrahlClt, v. a., obžariti kaj, žariti na —, obsvetiti kaj, svetiti na kaj, obsijati. Slnfttonbe«, f. Straitbeit. 3111 ft r it It n C It, v. a., bie $ferbe, privezati, privezovati konje (s konopci). SlltftrCbCIt, v. a. U. n., napeti, napenjati se. prizadeti, prizadevati si, pognati, poganjati se za kaj; gegen etl»aS, upreti, upirati se zoper kaj. Slnftrecfcn, v. a., nategniti, nategovati; f. I auch Sliiflrcngen. 31 tt ft r C i d| C It, v. a., citl sppafier, namazati, i mazati; eilte garbe, nabarvati, barvati, na- > ličiti, namazati, mazati z barvo; eine (Stelle int ©udje, začertati, zaznamnjati; mit Salt I bie äßattb, pobeliti, beliti; baS Werbe ich bit I anflreid)en, to mi boš plačal, vernil ti jo I bom, to si bom zapomnil; v. n., an ettoaS I ftrcicftcn, zadeti, zadevati se, dotakniti, do- J tikati se česa. Sinftrcidjer, ber, mazavec; Stnftreidieriit, , bie, mazavka. Sinftreiduunfet, ber, belača. Slllftreif Ctt, r. n., an etwas, plazniti, plaziti | ob kaj, oplaziti, oplazovati; Sattb alljiretfen, I nasmukati, smukati listje, nasmercati, smer- Stnftreitert. cati; fe, nategniti, nategovati; be: ruiitetl, dotakniti, dotikati se česa, zadeti, zadevati v kaj. »luittetfcn, f. Streitcn. Mnftttngcit, i>. a., napeti, napenjati, nategniti, nategovati; aiie fetne jtrafte, vse svoje moči, vse žile napeti, na vso moč si prizadevati; 3emanben jut SlrBeit, k delu primorati, morati, priinarjati, nagnati, naganjati; eilte jtlage, podati tožbo; eilten i)kocefj, začeti pravdo; teli itopf, glavo si ubijati, beliti, lomiti, šupliti; feljt anjlrengeit, jufe^r, pre-tegniti, pretezati, presiliti; v. r., jid) atts jirettgen, upeti, upenjati se, prizadeti, prizadevati si, upirati se; jtcf) »ergeBetlS an= jirettgen, zastonj se siliti, pertiti se, napenjati; »erac^tt. žiliti se. Slltflrengenil, adj., pretčzin, težaven; an= jlrengente SlrBeit, težko delo. Slnftrengung, bie, upor, prizadeva, prizadevanj^ prizadetje, napenjanje, trud. Slnftrcucn, v. a., prisuti, dosuti, prišipati. Šlnjtridj, ber, iiBerfaupt, mazanje, namaža, vlak, povlak; ©¿(ntinfe, lepotica; tot^e, rudečilo; toeife, belilo; Bet bett Sagern, rosni otres, jelenov sled po rosi; Snfdjein, videz, vid, podoba; et fud)t feinen Jganb* lungen eineit guten Slnjltid) ju geBen, gleda, da se njegove dela od zunej lepe kažejo; ein Slitftricf) »on StuBftntt, znamnja žalosti, otožnosti. Slllflridc«, a., ©ttumjjfe ubgt., priplcsti, pripletati. Sluftricgcltt, v. a., pričesati. Jillftrbmctt, V. n., priteči, pritekati, pri-dreti, pridirati, dreti na kaj, biti na kaj; Don SMettfdjen, privreti, vreti; v. a., gcutb atiftromen, f. 2lnfd)H>cmmcti, Stnftiitfcn, Slnftiiietn, v. a., pristaviti, pristavljati; burcfy gliden, prikerpati, priker-povati; butd) Staljen, prišiti, prišivati; butdj ta« ©inben, privezati, privezovati, attd) dostaviti, dostavljati, prištukati *. 2lltftiiittttg, bie, pristavek, prišiv, pritik. ?itlftiiH)Cn, v. a., povezniti. 5lnftitrntcn, tf. n., navaliti, naskočiti, na-skakovati, napasti, napadati, udariti na kaj, prihrumeti, hrumeti na kaj , privreti, prisiliti, priburiti. 9llt(turj, ber, naval, naskok, zagon. Jlltftiirjen, v. n., zagnati, zaganjati se na kaj, zaleteti, zaletovati se. SIltftltiKlt, a., začudeno pogledati, gledati; f. 3Jnftfluitcn. 8llt(tii^e«, v. a., opreti, opirati; v. r., opreti, opirati se, nasloniti, naslanjati se na kaj. 5!ttfud)Clt, v. a., unt ettea«, poprositi, zaprositi , prositi koga česa (za kaj); prošnjo podati, vložiti. SlltflldjClt, baž, prošnja, iskanje, prosba; ta« Viufudmt jlellett, f. Slnfudjett, v. SlltfBb, bet, zavretje, varjenje. 3tii(nbeln, f. Sefubcln. Slnfummcn, ftianifcf|, adj., predpotopen. Stlltljeil, ber, del, delež, kos; feittetl Slnt^eti Befommen, dobiti svoj del; Slntiieil tjaBen, deležnik biti; et t)at alt biefet ŠegeBett^eit grof en 5llttl)eil gettomnten, veliko je pripomogel pri tem dogodku; Stut^ei! ltet)nten, biti deležin, del imeti, vdeležiti, vdeleže-vati se; Sltitfieil neumen ati ber greitbe eilte« SRenfdjen, veseliti se s kom; et italjm 9ln= ttjeit «n feinen Setbett, smilil se mu je, žal mu je bilo zanj, njegova nadloga ga je ginila. SlittliciUjalier, bet, deležnik; $tnil>etllja= herin, bie, deležnica. Siliti) C iti g, adj., deležin, vdeležen. 3lntijeUrorifiig, adj., u. adv., po deležu. 9tntbeilncl)ntung, bie, deležnost, vdeležba. 9tntl)eilfd)cin, f. Slctie. Stlttiologie, bie, cvetnik, cvetje, antologija; griedjifdje —, cvet gerških pesem, cvetje gerško. Stutralometer, f. SoijtengflSnteffer. atnthro^ologie, bie, nauk od človeka, znanstvo človeške natore; antropologija. SiutljrOpoMag, ber, ljudožercc, pesjan, pesjoglavec. 9tnthroioi)io6ie, bie, aKenf^enf^eu, od-Ijudnost, divjačnost. Slltthuu, V. a., eitt JUcib anlegett, obleči, oblačiti, djati, devati na se ; @eWalt antfjlttt, silo storiti, delati, prizadjati, prizadevati; 3toang, posiliti, siliti, primorati, morati; eiltem et»a«, storiti, delati, prizadjati, prizadevati komu kaj; ertoeifen, storiti, delati; ©f)re antfjun, skazati, skazovati; Uttrecfct, krivico storiti, delati; ftc^ ben Sob anttjUU, ugonobiti se, vzeti si življenje, ubiti, usmer-titi se; aujfluBern, storiti, delati, narediti, nad? F. aucty, navražiti, vražiti. 84 Sinit. Sinti*, in b. 3ff toibec, proti; vor, pred; aud) raz-, f. bie golgetibett. Slltticifltnbrc, bie, predizba, prednja izba, sprednja soba. SlntidtantbriiClt, v. n., v predsobi čakati, pragovati. Slnttdjtetifd), adj., Vertrag, zastavorabna pogodba. Slntic^rift, bet, antikrist. 3lnticti)flltb0, Oittictyatc, adv., prej, naprej. Stntinjjation, bie, Sotauanahme, predjem, naprej vzeto, vzdignjeno. SinticiJJiren, v- "■> naprej vzeti, jemati, naprej potegniti; eutcf), pred opraviti kaj. Sintuonftituttoücn, adj., protiustaven. Slntiicn, v. a., dotakniti se koga (s per-stam). Slntibot, ba«, protimba; f. aud) ©cgcitgift. Sinti!, adj., starinsk, nekdanj. Slutlit, bie, starina, starovina, nekdanj-ščina, nekdanjšina, antika. SlntiicnfammlUltfl, bie, starinska nabira. Slntilogic, f. SBtberforudj. Slntiminiltcrictt, adj.. protiministersk. Slntimouiuin, ba«, f. ©jjie&gianj, Sltttintoitic, bie, postavno nasprotje. SlutiJJrttljie, bie, zopernost, merzost, antipatija. « Slnti^tubitim, ba«, zakrivalo, dim., za-krivalce. SlnttiJhlOOiftifrfj, adj., ettoa, zoper unetico, hladiven. Slutit)l)01tC, bie, prepev, odpev. SlntilJObe, bie, protinožec. Šlnti^Clt, v. a., tipniti, s perstam se dotakniti, dotikati. Slnttguor, bet, starinoznanec; žBudjtrčbler, prodajavec starih bukev, knjig, starovinar, antikvar. SI It 11 f| It U11 f (f), adj., staroznansk. antik varsk. sintinuircn, «., f. Sl&fdjufferi, Slufhcbcu. Slntiguitat, bie, starina, starodavnost. Slutinuitütcufaiuntluitg, bie, nabira starin , starovin. Slntifcii, bie, Ošrbbetooljuer, bereit eiltet bcit ©chatten gegen Sterben, bet attbere gegen ©üben Wirft, razsenčniki. Sitttifcorblttifd), adj., etwa, ustni gnjilini nasprot, zoperškobuten. SllttiflJaittObiftf), adj., kerču nasproti, zo-perkerčin. S(ltttfC(Jtifdj, adj., zoper gnjilavo, proti-gnjilen. Sip o item, f. Slbfcefj. Slutitltefc, bie, protistavek, opostavek. Slltiliijt, ba«, obličje, obrazi Sliitlitjfeitc, f. ga^flbe. SlltiObUt, v. u., pridivjati, prihruti. Slntontugfcucr, ba«, b. i. Stcthlauf, šen, pšen, jarbolee. SllttofClt, v. n., pribobneti, bobneti. Slntraben, f. Kraben. sin trag,' ber, SlllbOtl), ponudba, ponuda; Sßorfchlag, nasvet, predlog; Slntrag mad^en, anbieten, ponuditi, ponujati j Slntrag auf Wnfreiett. etwa« ftellen, nasvetovati, nasvetvavati. predložiti, predlagati kaj; bett Antrag annehmen, vzeti ponudo, nasvet, poprijeti, poprijemati se ponudbe, predloga. Slntragcn, »■ a., nanesti, nanositi, nanašati; anbieten, ponuditi, ponujati komu kaj; v. n., auf etwa« antragen, in sBorfcfjlag brin* geti, voliti na kaj , nasvetovati, svetovati, predložiti, predlagati kaj; v. r., ftcf) atttra--gett, ponuditi, ponujati se. Slutragftellcr, ber, predložnik. nasveto-vavee. StittragftcUung, f. Slntrag. Slntramflclu, antrampen, antraten, v. n., pritoptati, toptati. SllltraitClt, v. a., einem eine, poročiti, poročati t poročevati (nevesto z ženinam); (teh "n äRäb^ett atttraitctt laffen, vzeti, jemati dekle, poročiti se, oženiti se (ž njo). Sintröufein, Sintranfcn, n., nakapati, nakapljati, nakapljevati, kapati. Stuträumen, v. a., einem etwa«, prisanjati komu kaj, izmisliti si od koga kaj. Stutranung, bie, poroka, poročanje. Slntrcifctt, f. a., eilten, naiti, nahajati koga, zadeti, zadevati na koga, sniti se a kom, dobiti, dobivati koga, namahniti se na koga; Wa« mid) antrifft, kar se tiče mene; ~ matt trifft ihn fcfcwet jtt £aufe an, težko ga je doma dobiti. Sintreibeit, r. a., (heran), prignati, priganjati, pritirati, tirati; nöthtgen, nagnati, na-ganjati, siliti, primorati, morati; altsl. po-marati; treibe bie Ockfen bod) ein Wenig an, poženi voli; bie Steugierbe treibt ihn an, radovednost ga žene; anteigett, spodbosti, spodbadati; Steife antreiben, nabiti, nabijati; bett Äeil, pognati, poganjati, zabiti, zabijati; beti §111, potlačiti klobuk (na glavo); einen Siagel, zabiti, zabijati; v. n., bie glejte ftnt) atl ba« Sattb angetrieben, plutve so k bregu priderle, plutve so zagnane k bregu; attge; trieben iomniett, pridreti. Stutreiber, ber, poganjač, priganjač, priga-njavee, spodbadavec; Sintreiberin, bie pri-ganjavka. Sllltrcibnng, bie, nagon, prigon, priganja-nje, spodbadanje; f. SlntTtCi. Sintrctcit, v. a., anfangen, nastopiti, nastopati, začeti, začenjati; bie Srbe att einen Sattttt, priteptati, pritlačiti perst k drevesu; eittett antreten, nahe jtt ihm treten, pristopiti, pristopati, stopiti, stopati k komu; angeben ttnt etwa«, poprositi, prositi koga česa, pristopiti s prošnjo; eilte Steife, upötiti se, na pot se podati, podajati, vzdigniti se; ein ©efdjäft, opravek pričeti, prinčenjati; übernehmen, prevzeti, prevzemati; eitl Sinit, v službo stopiti, stopati, službo nastopiti, nastopati; bie Stegieritng, začeti, začenjati vladati (vlado); eilt ttette« 3ai|t, novo leto začeti, začenjati; bie (Srbfdjaft, nastopiti, nastopati dedino, oglasiti, oglašati se za dediča; beli SeWei«, nastopiti, nastopati dokaz; v. n., bie Sögel treten an, tiči sedajo j an etwa« an-- Síntreier. 9ím»anbelit, 85 treteit, stopiti, stopati k čemu; Bei etttent greuttb, f. ©inforcdjctt. Slnítctcr, ter, nastopnik. Slntretnng, f. Stntritt. Sllttriei, ker, prigon, priganjanje, priganjek, spodbod; Setoeggrunb, nagon, nagib; alté eigenent StntrieBe, sam od sebe, sam iz svoje volje, dobrovoljno, prostovoljno; auf bett atntrieb fine« aitberu, drug ga je nagovoril', spodbode], (da je to storil). Sítlírtttíctt, jíd), v. r., napiti, napijati se (česa). JluirtUfleltt, v. n., pridrobneti, primancati. Šlnfritt, ber, bas -fccrautreten, pristop; bet SegiltU, nastop, začetek; eilierÜieife, odhod na pot; Betm Stntritt bet Otetfe, ko se je vzdignil na pot; lleBeritoljine, prevzetje; Bet beli $ogelftet(erit nad) V- drevce; Slntritt bet Xrebbe," perva stopnica; Bet ben ®»tcferit, podnožnica; S3orfaaf, veža; bet @d)liutjj, (s čevlji) nanošeno blato. 5llttntfŽ=, tli nastopni. SltltrittŽanjCtjjC, bie, naznanilo začetka; rtJitc^cit, naznaniti, da je (kdo) službo nastopil, opravilo začel, prevzel. SllttrittČBelfc, ba«, nastopnina. Slntnttčrcbe, bte, nastopni govor. Stntrittžf (í)lttaité, ber, nastopno gostovanje. SltttrodltClt, v. n., prisušiti, prisušati se, prisahneti, prisihati. Sltttrbbcllt, Slntrollcit, v. «., prigambati, prikoracati., Síttítommeljt, v. n., zabobnati. Jlntrobfcn, v. kaniti, kapati na kaj. ŠllttUteit, v. a., zatrobiti na kaj. Slntttlflrt, bte, odgovor; fc^riftliciie, odpis; Jllltoort geBeit, odgovoriti, odgovarjati; 0teb utlb Stnteort geBeit, odgovoriti, odgovarjati se, odgovor dati, dajati; 9íntt»ort Volt ftá) gebeti, spregovoriti; 9luti»ort auf belt 9tltf, oglas; et BlieB il)m bte Sluttoort f^ttlbtg, nič mu ni odgovoril, ni mu odgovoril; et MeiBt il)m Feine 9lntt»ort fdjttlbig, nobene mu ne zamolči; et Befant jut Slnttoort, odgovorili so mu; tote bte grage, fo bie Sluttoort, kakoršen ogovor, tak odgovor; kakor boš komu napil, tako ti bo tudi odpil. Jllttuortcn, v. a. it. n., odgovoriti, odgovarjati; in bet ©djule auf bie grage gut antoorten, fig., dobro se odrezati; fdjrift--lid), odpisati, odpisovati; bent {Bltfeitbeit, oglasiti, oglašati se. SlntiDiirtfdtreibcn, bas, odpis, odgovor. Slniibtn, v. a., navaditi se česa, vaditi se v čem. 3litmlanqen, f. Serlaitgen. Slnbermiibteit, f. Slntrancn. 3(nt)Crfltd)Ctt, t>. a., poskusiti, poskušati, (na kom, na sebi), pomeriti, pomérjati, poskusiti obleči. • Stnbcrttitucn, v. a., zaupati, zaupovati, izročiti, izročati, serb., poveriti; ftd) einent anuertrauen, izročiti se komu, svoje skrivnosti razodeti komu. SlttDertraUUnfl, bie, izročitev, izročanje. 31nt>ert»anbi, adj., rinem, žlahta* koga, ko- mu, svoj s kom, v rodu, v žlaht! s kom; er ifl meiit Stnbertoanbter, moje žlalite, v žlahti mi je, v rodu mi je, sva si v rodu, v kervi, žlahta mi je, sva si v rodu (nad) bent ©ater) po kervi, (nad) bet ©hitter) po mleku, žlahtava se. ?íttbcítt)(tnbicr, ber, žlahtnik, rodnik, rod-binik, svojic; 9lltbCrUMItbte, bie, žlahtnica, rodnica; bie íltlUCCUinilbíeit, žlahta. 9tltbertDnnbtfd)aft, bie, žlahta, rod, rodo-vina, rodbina, russ. svojstvo; bie 9lit»er* toaitbteit fyelfeit toeitig, toliko pomaga žlahta, kakor stara plahta, žlahta in pa razter-gana plahta. 9( tt 1) C11C r II, ftd), v. r., pcistričiti se komu, stričiti se s kom. Slltmadjé, ber, narast, naraščanje, narašanje, pomnožba, namnoženje, zareja; ettt jutt= ger 9ltli»ad)S, mladina, mladje; beó SBilbeS, zareja, razplojenje zverin; baS 9llU»ad)fett alt ettoaS, prirastek. StlttOttdifCit, v. n., atl ettoaS, prirasti, pri-raščati, prirašati; JjeratthHičfifen, narasti, naraščati, narašati; ber 3al)l it a d) fid) »er= mearen, narasti, naraščati se, rasti, pomnožiti se, namnožiti se, množiti se, nabrati, nabirati se; ber ©türfe itad), zrasti, rasti; faititltt attget»ad)feHclt3iufen, z obrestmi vred, kar se jih je nabralo. 2lltttind)fnUB, bie, alt ettoaS, prirast, pri-raščanjc, prirašanje; ®ermel)tung, narast, naraščanje, narašanje, množenje. 9iittoadjfititflžredjt, bas, jus alluviouis, pravica do nanosa. pravica na naplav. 9lltH)ntfcltt, v. n., prigugati se, gugati se. 91 nw Sí I en, f. 9tboi tiren. 91 tt U) rt 11C tt, v. n., privreti, vreti. 91 tt tU a 11, ber, zagovornik, pravdnik; @ad); toalter, opravnik; 93e»oltmád)tígter, pooblaščenec, pooblastenec; SBertoalter, oskerbnik. 9tltwnltid)uft, bie, zagovorstvo, pravdnija, pooblaščenstvo, pooblastenstvo. 9lnfflnltáüCÍ|UIjr, bie, zagovornina, pravd-nina. SÜttDrtljen, v. a., navaljati, valjati. 9lnlO(tljett, v. a., privaliti, navaliti, zavaliti na kaj, valiti na kaj , zatočiti, zatak-ljati; v. n., privaliti se, valiti se. 9ilttt>aitb, bie, ©renje eiiteS SlcferS, kraj, osredek, obronek; Slitgetoeltbe, zvrati, uza-ricc; f. and) 9lnnett)eubc. 9(It»nnbelit, v. n., priti, prihajati; un»et¿ mittl)et Befalteit »on ®<^l»ae^i»eitett, obiti, obhajati, spreiti, sprehajati, nahajati koga; bie £)l)nmad)t ^at i^n angeteaitbelt, v omed-levice je padel, omedlel je, onesvestil se je, slabosti so ga zalivale; bie gltrd)t, ber @d)aitber, strah ga je obšel, spreletel, groza ga je sprehajala; ber 3ortt, jeza ga grabi, ga je zgrabila, popadla; bie Sllft toanbelt tltid) an, mika me, zahteva se mi; ber @d)iaf> spati se mi hoče, toži se mi; bet Slppetit toanbelte iitit^ alt, jesti se mi je zahtelo, sem zaželel; bie S3e* gierbe itač^ ettoaS, polakniti se česa, lakniti, lakati. 86 Stnttmnblnng. 9ltttt)(ttti>iltltfl, bie, zaželenje, napad, tta^> F, obidljej, nad) M. teža. 9t tt 10 a tt b C r tt, v. »., pripotovati, priti, prihajati. Sin iOtt It IC It, v. n., primajati se; alt etwa«, opoteči, opotekati se, omahniti, omahovati V kaj. Stnmiirmen, V.u., ogreti, pogreti, pogrevati. Štnumrten, n., čakati na pripad ober pripada, zanašati se. Slntoarter, ber, pričakovavec, čakavec (pripada). SlHUiartfdjflft, bie, pričakovanje. Sllttoafdjen, v. a., začeti prati. SltttDÜf fem, V. «•, namočiti, poškropiti. SllttOUiftfieln, v. «., prigugati jo. Sinti) Cbe It, v. a., pritkati, pritkavati. Slntticbeln, V. a., mit bem gad)er, opih-Ijati, napihljati, pihljati; mit bem ©¿htomnje bei beti §lttlben, z repam pomajati, majati, pomigati, migati, pomigljati, migljati, rado-vati se komu, fig., dobrikati se, prilizovati, liuliti se. Slntoegeboij, bo«, f. Slngetoege. SlntDC$en, ». a., entgegenweilen, pihniti, pihati na koga, proti komu; failft, pihljati na koga, zaveti, veti na kaj; belt ©djnee, za-mesti, zametati; ein ©raufen Webte miti) an, groza me je spreletela, obšla. Slltttmdjen, v. a., omečiti, mečiti. sin»einen, v. a., jokaje nagovoriti koga. Slntoeifebaitf, f. ©irobanf. Slntoeifcgeib, bas, odkaznina. Sin tO e t f e J U t, ba«, nakazano, navižano* blago. Slnffieifeit, v. a., eitlem etwas, odkazati, od-kazovati; Jgtolj, odkazati les; einem ©eib anWeifen, nakazati, nakazovati komu denarje, pooblastiti koga, da kje denarje vzdigne; einen jit etwa«, ju aiiem ©Uten, koga podučiti, učiti, napeljati, napeljevati; beauftragen, ukazati, ukazovati, zapovedati, zapovedovati komu; beti 2Beg anWeifen, napotiti, upotiti, potiti koga, pot pokazati, po-kazovati; idj biti barauf augewiefen, menije rečeno, ukazano,; ben ©äften i^re ©ige alt= Weifen, razposaditi goste, gosti. Slnffleifer, ber, odkazovavee, napotnik; Slffi= gnnnt, nakazovavec. SlnttlCtfetng, ber, odkazni dan. Slntoeiften, v. «., pobeliti, beliti. Slntoeifuitg, bie, j. 23. »om folj, odkaz, od-kazovanje; Uttterricf)t, poduk, napeljevanje; ©eibatlWeifung, nakaz, asignacija; Sefeijl, ukaz, povelje, zapoved. Slnmeifungžnrfnnbe, bie, nakazovavno pismo. , Sllttoci^ung, bie, beljava. Stnfflelfen, v. n., naveneti, začeti veneti; angeWeiit, navenjen. Slntiielle, bie, teč,— i; bet einfdjnitt barauf für ben Saufen, dolb; f. Slttgeiocge. Si It tU Ut čl ll ttr, adj., poraben, raben, rabljiv; biefe ©erorbnutig ifi aud) auf anbete gälte anWenbbar, ta ukaz se prilega tudi drugim primerljejem, se da oberniti tudi na druge prigodke, Slntoieliein. Slnttenbfiatleti, bie, rabljivost, porabnost, koristnost, priležnost. Stnfficnben, v. a., oberniti, obračati, porabiti, rabiti; »iei ©elb auf etwa«, dokaj denarjev na kaj oberniti; 2Süf)e anWeltben, prizadeti, prizadevati si, potruditi, truditi se; eine ßeijre auf ftdj feibfi anwenben, nauk na se oberniti, obračati; .Soften anWeltben, potrositi, trositi; ©eWait anwenben, s silo si pomagati, silo storiti; angeWanbt, obernjen, f. aud) ißrafttfdj. Slntoenbung, bie, obernjenje, obračanje, poraba; bet 2>?uf)e, trudenje, prizadevanje; in SlnWenbltng bringen, oberniti kaj, ravnati po čem; SUiweitbutig finben, f. Slntoeubbar. Sltttoeriien, v. a., ©olbatetl, nabrati, nabirati vojake, aud) skupiti, skupljati; bittgen, najeti, najemati; bejMen, naročiti, naroče-vati; beteben, navabiti, vabiti, nagovoriti, nagovarjati; v.u., um eilt äKäbdjen, snubiti dekle; v. r., ftdj anwerben iaffen, v vojake se zapisati, zapisovati. SlltUier6cr, ber, nabiravee, najemavec; um ein 5D?äbd)eit, snubič, snubec, snubač. Slntoerbnng, bie, nabira, skupljanje (vojakov), najemanje, nagovarjanje, snubitev, snubljenje. Sinioerbeit, v. n., to« Werben, znebiti, zne-bivati se česa, itt Unterfr. aud),- izbaviti se česa; bie SSaare anwerben, spečati, razprodati, oddati blago. Sin werfen, v. a., anfangen ju Werfen, vreči, zalučati, začeti metati, pervi vreči, pervo roko imeti; eine Sadje an bie anbere, vreči, metati na kaj, nametati, nalučati na kaj; einem eine .Kette, komu verigo ovreči, ome-tati; .Ralf alt bie äöanb, z apnam ometati, ometavati zid; eine Seitet an bte SKauer, lestvico prisloniti, prislanjati na zid; tili Äteib, hitro nase vreči, natakniti. SI n tO er t b, ber, e« ij«* 2lnWertb, ceni se, čisla se. Sltttoefenb, adj., pričujoč, nazoč, vpričen; adv., zraven, vpričo; antoefenb fein, biti zraven , vpričo biti, poleg biti; l)ier autor fenb feill, tukaj biti; bie Slnfflefenben, pričujoči; idj War bort nidjt anWefenb, mene ni bilo ondi, tam. Slnmefenbeit, bie, pričujočnost, vpričnost, nazočnost; in meiner SlnWefenfjeit, vpričo mene, pred menoj, (mano); feine SlnWefenM binbert mic^, on me zaderžuje, moti, obet to- me moti, da je on poleg mene. Slnuiettem, v. n., zaropotati, prirogoviliti, privihrati. Slntoefceu, v. a., eine ©yige an bent ÜReffer, ubrusiti, brusiti nožu špico (ost), nabrusiti na ost, zaostriti. Slu ti) i d) f en, v. a., navoščiti, navošiti, na-likati. Slntoicteln, v. a., priviti, privijati. Slntoibcm, v. ba« Wibert tnief) an, tose mi gnjusi, gabi, seri. gadi, in llnterfr. alti hrusti, ruži, grusti. 31 n tO i e (iei It, v. a., zarazgetati, razgetati na koga, zaherzati, herzati. Siitfflimtttefit. Stnjielje». 87 Slnatmmcin, v. n., prigomazeti, gomazeti. 2tnnnmntern, v. «., prijokati se. jlntBtltfett, v. a., poraigniti, pomigati, po- migovati komu. Slnttltltftllt, v. a., cvilit! proti komu, na- emevkati koga, cmevkati proti komu. Slntointcnt, v. n., priti z zimo (Vred). Šittfflirfen, v. a., začeti delati; aittt)eben, pritkati. 21 n» t (d) C It, f. a., pribrisati, pribrisovati, namazati, namazovati; "ftcEi alt ettta« atttt>i= fdjen, umazati se s čim. 3(llU)titertt, v. a., itadj V., prisapiti; attge--toitterte« ®rj, prisapljena ruda, nsedena ruda. 3(nffiittemitg, bie, ttaci^ V., prisapljenje. ŠlntoOljnett, v. »•> stanovati pri čem, blizo česa, sosedovati s kom. 2lntool)tter, bet, Sladjbat, sosed, stano-vavec poleg koga, bližnji stanovavec; 9(11--tooljnet ber @a»e, posavec; 9littool)nerin, bie, posavka; eitte« Šerge«, podgoree; Slittoo^ lierill, bie, podgorka; eitte« Sadje«, potoč-nik, potokar; Slntoo^netin , bie, potočniea, potokariea; be« iKeere«, primorec; Sllttool); tieritl, bie, primorka, u. f. f. 9lltW0l)nUItg, bie, sosestvo, stanovanje (blizo česa). 31 n tU 0 r f 11 tt, a., začeti veti, navejati, vejati. 91 n to II i) C rit, v. n., ba« ttnfraut tintdjert ftari alt, plevel, hobota, se obili, se preveč širi, množi. 3(IIto 11 d)ber, narast, rast; att ettoa«, prirast, prirastek; f. 9lnU)fld)§. 9ln»ii^Icn, V. a., nariti, narijati. 3llttolinfd), ber, voščilo, vošilo, privoščitev, privošitev, želenje. 2(lt®unfdjcn, v. a., privoščiti, voščiti, vo-šiti, poželeti, želeti komu kaj; f. 9lb0t>tirClt. Slnmurf, ber, bie ^attblung be« Slntoerfen«, bei 3Rauretlt, ometanje, ometavanje, frajlia-nje*; t» a« angetoorfett toirb, omet, frajh»; Iva« ba« SSaffet attgefefct Ijat, namet, nanos, naplav; an ben Sljurett, eiu 93orlegefd)toj; baran ju legen, narba; bei beti @d)tteibertt unb Stta^tetinen, vstavek; Sef^ulbigung, ob-dolžek, dolženje, očitanje. 9llttourjeln, v. n., vkoreniti, vkoreniniti se, koreniti se; bie SPftanje ifl angetourjelt, korenine so se ji prijele; angeltutrjelt ba fteljen, gledati kakor zaboden vol; f. aud) Slitbonntrn. 31 It tt) ii ti) Clt, v n., pridivjati. 31 n 5 It 1)1, bie, število, seri. broj; eitte (fleitte) ?(ltjal)l 3J!enftf)en, nekoliko ljudi; eiite grofe Slttjal)! 9J?enfdjen, veliko, mnogo ljudi. Slnjdilen, v. a., začeti plačevati. 91njii|lcn, v. a., začeti šteti. 31nsavfeu, v. a., ein gaj), nastaviti, nastavljati, na čep postaviti; in bet Cšf)irurgie, vodo spustiti, spuščati, spušati; mitSBorten, cikati, zasegati na koga. 3lnjatlfung, bie, be« gafje«, nastava. 3lnj(iuiiern, v. a., eineut ettoa«, narediti, narejati, zacoprati, zacoprovati *, začarati, začarovati komu kaj, uročiti koga. SlnjttUmClt, v. a., oberzdati, berzdati, ober- zdovati, zauzdati, obuzdati, uzdati; in ttnterf. aud^, oglavati; mit bent Saume anbinben, priberzdati, priberzdovati. 9lnje, bie, an bent einfpaitnigen Sffiagen, voj-nica. 91ttjed)en, jt($, v. r., napiti se. Stltieidjcu, ba«, znamenje; bei bett ubtigett @la»ett audj znak; Sorbebeutltltg, pomen; junt Sob, rok. 91njct$neit, v. a., zaznamenjati, zaznam-njati, zaznamnjevati, zaznamovati, zapisati. 3ln5Ct(|e, bie, Sefaitntgebung, naznanilo, na-znanek, poročilo, povedba; eittet flrafbaren ^anbtung, ovada; SOierfntai)!, znamenje, znamnje; Sorbebeututtg, pomen; Stnjeige ma$en, f. Slnjetgen. «njeigeiltnt, ba«, naznanilnica. 9lujeige61att, ba«, oglasnik, naznanilnik. 91 njeigen, v. a., beiannt utajen, povedati, povedovati, naznaniti, naznanjati, na znanje dati, dajati, razglasiti, razglašati; ba« jeigt an, baf —, to kaže, da —, iz tega se vidi, da—, to je znamenje, da —; bei ber Dbrigfeit anjeigen, ovaditi, ovadovati, naznaniti, nazna-novati gosposki; Ijtet ifl ein Slfcerlap attge; jeigt, tu kaže puščati, pušati, treba je, dobro je puščati. 9tnseigeni), adj., anjeigettbet Sag, dies criticus, razločni dan; anjeigenbe Strt, kazavni naklon, način. 9tlt3Ctger, ber, naznanivec; Sntefligenjblatt, oglasnik; 9tltgc6et, ovadnik, tožnik; 2)e= minctant, ovaduh; SltlJCigetilt, bie, nazna-nivka, ovadniea. 9lnseiflung, bie, f. 91njeige, Snjirfit; ovad-tjej, osumljej. 21 njen Clt, V. a., nategniti, nategati, nate-zati, navleči. 9lnjettel, ber, f. 9Infdjcre. 9lnjetteln, v. a., bei ben SBebertt, osnovati, usnovati, snovati; atlfpitllten, eitte ttnru^e, nasnovati. snovati; ettoa« »eraitlaflten, na-snovati, snovati, navozlati ;• einen ©treit, prepir napraviti, zatrositi razpertijo; ben 3ettel anfttupfett, privezati, privezovati, navozlati, navozlovati. 9{nsettcllUtfl, bie, osnova, navozljaj; einer ffierf^toorttttg, nasnova zarote; bie attgejet--telte @ad^e, osnutek, nasnutek. 91njettler, ber, snovavec, snovač. «njtci) Ctt, v. a.,potegniti,potegovati; attfpatt--ttett, napeti, napenjati, nategniti, natezati; ©tiefel, ©cbube, (Strumpfe, «einlteiber, obuti, obuvati; fottftige ^leibung«flucte, obleči, oblačiti ; eiitem eitt iEleib anjiel)en, obleči, oblačiti koga v kaj; ftdj attjtebeit, obleči, oblačiti se v kaj; bie iittber tmbeu jii^t« anjttjiefien, otroci nimajo kaj obleči, nimajo v čem hoditi; jtdj atlber« aitjie^eit, (». b. gitfb.), preobuti, pre-obuvati se, (fctlji) preobleči, preoblačiti se; ttaljer jteiiett, pritegniti, pritegovati; SSaffer anjieljett, «ont ©djtoatttm, navzeti, navzemati se vode , nakerliniti se, napiti se , piti; lotfen, privabiti, vabiti; ba« Jtef)t tnidi an, to me mika; eitt @eit attjtefjett, napeti, napenjati, nategniti, nategovati verv, strum- 88 ginjiefjenb. niti; etne ©djrauBe, priviti, privijati, pritisniti , pritiskati, pritegniti, pritegovati vinto; juttge Stjiere, SBflltme, zrediti, spodrediti, rediti; bie Jilingei, pozvončkljati; ettt SBeifptel anjiebett, attfuijvett, dati, dajati zgled, primer, v misel vzeti, jemati, omeniti, omenjati, spomniti, spominjati; ettoflS tjodj anjiefjeit, ritfjmiith ba»on rebcit, povzdigniti, povzdigovati; alt fic^ angte^ejt, nase vleči, privleči, privlačiti; ©ern beitten, na se obračati; bet ^ritgel jiefitan, palica skli; i)erartjtei)en, mit ©epacfe, privleči, vleči se; ber geittb jiel)t an, sovražnik se približuje, prihaja; baž ©efittbe jieijt an, gre v službo; trn ©(¡bachfpiel, pervi potegniti, vleči; bet Ceint jietit alt, lim* derži; baž Det Ijat attgejogett, olje je poskočilo, olju je poskočila cena; bie .Ratte jiefjt an, mraz pritiska; eč ift »iet ®otfež attgejogett, veliko ljudi je sem pritegnilo. SittjieljCttil, adj., mikaven, mičen, vabljiv, vabijoč, ugoden, prijeten; anjiehenbe Jiraft, f. 2lnjtei)ungi!frafi. 9tujiciicr, ber, obuvač, zajic; Bet beit Sott* cmerit, natezač, navlaka, lesica. Slttjieijilijraitfic, bie, natezivnik. Šlttjieijintfl, bie, navtek, natezva, privla-čenje; SlnfpaMtUttg, napetje, napenjanje; »on •Kteibern, obuvanje, oblačenje. Slnjitiiaitflžlraft, bie, navlečna, vlečna moč. Slnjtfdjen, v. a., einett, zasičati, sičati, za-zvizdati, zvizdati na koga, atld) zažvižgati. Slltjtttem, v. n., pritresti se. Slttji)0litt0, f. 3i)0litt0. Slnjudjt, bte, bet £f)tere, ŽSattme, prireja, zreja, reja, prirejik; bet ©anat, bie StB; jud)t, vodnik, odvodnik; f. ŠtOttfC. Slnsuttertt, v. a., pocukrati, cukrati. * SinjU0, ber, f. SlltjtdjtMB; te« geittbež, prihajanje, bližanje, prihod; bet t?eirtt ift int StlljUge, sovražnik prihaja, se bliža; bltltg, obleka, obuča, oprava; gltfjBebeefititg, obutev, obutek, obutal, obuvalo; ber Ste* gen ijl imStnjuge, na dež, k dežju se na-pravlja. Slttjiipltdl, adj., Beifjettb, Beleibigenb, za-dirljiv, zasegljiv, žaljiv, grizečen, zbadljiv; er fpridjt anjftgttdj, od dalječ govori; »on i fini, zasega ga, nanj meri, cika, * Slltjii0ltd)fctt, bte, zadirljivost, zasegtji-vost, zasega, žaljivost, zajedljive, zbadljive besede. 9tltJlt0Ž0Cl&, baž, prihodnina, selnina. StnjttflSipre&tgt, SiitpnSfdjmauš, f. 2ln= trittžyrebi0t, 3tittrittSf(fmauž. 3lltJlt0ŽJCit, bie, selitev, čas selitve. Slnjiittbett, v. a., eilt 8id)t, prižgati, prižigati, užgati, užigati luč; baž geuer, zakuriti, zanetiti, zapaliti; baž JpaUČ, zažgati, zažigati; fig., podžgati, razpaliti, razdra-žiti. ainjiiltbct, ber, prižigavec, ,zažigaveo; ettt 5®etfjeug, prižigalo. Stetfeimoft. 9tttjitnbutt0, bie, prižig, prižiganje, zažig, zažiganje, zakurjenje. 2lnjU})fClt, v. a., pocukati, cukati, nakos-mati. 2llt$wacfctt, a., uščipniti, ušipniti, ušče-niti, ušeniti, ščipati koga; fig., zbosti, zba-dati (z besedo). 21 It5Nfiingett, v. a., nategniti, navleči. Stnjtoetfeit, v- a., pribiti, pribijati z žreb-ljem, z žebljem, prižebljati. 21 n5tocifcIn, f. secjtotifclit. 21 tt j to t (f c it, V. «,, f. Slnjtoadeu. SJnjtttltgeit, v. a., einem etwa«, usiliti, usi-lovati komu kaj. 2ttt 5Iti ttttCtt, v. a., einen aBgetiffenen gaben, prisukati, prisukovati odtergano nit; ein Itngtüci aitjwirnett, nesrečo naplesti, na-pletati; f. StuftiftC«- StnjtDitfdjmt, v.u., zažvergoleti, žvergo-leti na koga. 2iC01t, ber, vek, eon. 91D rt e, bie, privodnica, aorta. 2tflatto, f. «pod)t. 2iflOlttt0e, bte, oddel, oddelščina, oddelšina, apanaža. * 2lprtttaßircn, v. «., oddeliti, dati oddelšči-no, oddelšino, apanažo. * Apart, f. Sefonberš. St^JfltljiC, bie, nemarje, nečutje, nečutnost, apatija. 2lililtifdj, adj., brezčuten. 2lpf el, ber, jabelko, in @t. audj jabelka, serb., jabuka, altsl., jablko; toilbet ^ot^apfet, lesnika, lesnik; bet Stpfet fäflt nic^t toett »ont Stamme, jabelko ne pade (pada) dalječ od drevesa; kakor oče, tako sin; serb., kud če iver od klade; et milj) in ben fau; erit Stpfet Beißen, mora z roko v ogenj, mora lesnik ugrizniti. Styfeibtntm, ber, jablan, f., attd) jablana; toilbet, lesnika, lesnik. 2(i>feI6ount0artClt, ber, jablanišče, jabla-niše; in .ftt. nad) Gutsm. auct), lekovšče. 2iJ>fetbred)er, ber, 2liifciiJptfer, ein SEDert--jeitg, oščipec, ošipec. Slpfetbrci, bet, StflfclTO«^, jabelčnik, če-žana. 2UifcIdtett, baž, jabelčice, jabelček. 2lJpfelb0rtt, bet, 2t<)felftiiube, lesnika iz pečke , lešnikov germ, piškur, divjak, sa-moraselnik, clfocmifl, adj., jabelkast, jabelčast. 2tj)fel0rttU, adj., »Ott Ererben, sivkast, ja-belkosivkast; geapfett, f. ©eiijaiett. 2li)fclßriinr adj., zelen ko jabelko. Štitfel&ttttillcr, ber, jabelčar, 2ljlfell>änbleritt, bie, jabelčarica. 2lflfcth0užd)cn, baž, jabelčno oserčje. 2ti>fctl)Olj, baž, jablanovina, jablanina; »on toiibett SlpfelBätimeit, lesnikovina, lešnikov les. 2tvfeliettt, bet, jabelčna pečka, peška. 2H»fcllrciti, ba«, jabelkast križ. f ClliilhlCttt, ba«, ocverti jabelčni kerhlji. Šicifelmoft, ber, »on totlben Stepfetn, les- 3fyfeimitfii. nikovec; Don »erebelten, jabelkovec, jabelčni mošt, tolkla, tolcin, tolkec. »Melmitfl, f. Stpfelbrei. JtjfClritllil, adj., okrogel, obel kakor ja-belko. Sljjfclfoft, ber, jabelčni sok. jiifetffllirc, bit, jabelčna kislina. 2lpfelfci)alc, bie, jabelčna lupina, koža. Slifelfliilttlltel, ber, belolisec, jabelkosiv-kast konj. JiifelftfHlttt, bet, 2fyfelfd)lti£, jabelčni ker-helj, reženj, nac£) M. kljujic, klojic; ge; bčrrte, jabelčno sušje. Slpfelfilte, bie, kitajska naranča, pome-ranča. 2lpfelfi>Cierltltg, bet, (sorbus), jerebi-kovec. Slvfelftiet, ber, jabelčni recelj, repek. ilpfelftrnuil, ber, jabelkovec. Slifetiorte, bie, jabelčna torta. Stjjfelnmit, f. Sipfclmoit. ApiiriŽntUŽ, bet, kratkorek, aforizem; Slpliorižntcn, kratki izreki. 91pl)flriitifdj, adj., kratkorečin, aforističen. Aplantrcn, f. (Sbnctt. 2lj)0iliftifd), adj., neoveržin, neoveržljiv, povelj evaven, samo na sebi res. Slioffllt)lJfC, bie, skrivno razodenje, razodetje. SlflOtitltjpiifrf), adj., skrivnosten. 3lpo!rl)t>l)ifii, adj., uned)t, podveržen, podtaknjen, nepristen. Sililo, Apolon. Slpologet, f. 2fyoiogtft, Sljologie, bie, zagovor, zagovarjanje, o-bramba. SUlOlogtft, bet, zagovarjavec, branivec. ŠliologettfdD, adj., zagovoren, braniven. Slpoplitegmii, baž, bet ©imtfprud), pregovor, modri izrek. ApOpleCtifd), adj., mertuden. SlpDlllCfiC, bie, bet @d)lagjiitfj, mertud. Stuoftafic, bie, odstop (od vere). SljjOftflt, bet, odpadnik. 3l)J0ftCl, bet, apostel , oznanovavec. Sljioftelamt, bas, apostelstvo. Slpoftclbric f, ber, apostolski list. 3l})0jtelgeicf)i(f|te, bie, apostolsko djanje, zgodbe apostelnov. Slpoiteltag, bet, apostolski dan. SliOftent, i>a3, notranji tur, poštajna. * 3ljj0ft0l(ti, ba«, apostolstvo. 3li)flft0ltf(i, adj.. apostolsk. Sljjoftrt)})!), ber, pogolt, pogoltnica; eiiieit madjen, pogoltniti, pogoltovati. 3l|)0ftri)iiiren, v. a., postaviti, postavljati pogoltnico. 3li0t|cfc, bie, lekarnica, apoteka. 3li0t|cfcrgcrcd)tigtctt,bie, lekarska pravica. 3l?0tl)Cter, ber, lekar, lekarnik, zdravilar, apotekar. 3t|)t)t|ef tt-, ittBfgg., lekarski, apotekarski. SlflOtljelergeljilfe, ber, lekarski pomočnik. Slimtljeferjjremium, bas, lekarski zbor. 3li0t$c!cnn, bie, lekarica, apotekarica. $ttH)iiwi>irett. 89 9i})0if|e!etfltttfi, bie, lekarstvo, zdravilar-stvo, apotekarstvo. Siroti cfcrltitltng, ber, lekarski učenec. 9lMtieferorbttltttg, k«/ lekarski red, pravilnik. 8»otteIerf«titct, f. StyoiiKlergel)ilfc. 8tfl0tl)Clertaye, bie, lekarska taksa. 2i:p0tieferlDiffCltfcfditt>cri>c, bie, presojna pritožba. Sl^cllationgcinrcbc, bie, presojni odgovor. SliJVellatiOttSgeritfji, baž, presodnija, višji sodnija, nadsodnija, apelacijska sod-nija. St^ellotionžrati, ber, presodnijski sve- tovavec. Stiiciltttionžf^rtfi, bie, presojni spis. 9lj)lpclltttt0n§urticil, bas, presodba, sodba višjiga sodnika. SliUjenattottžtnerier, ber, f. Si^tlinitt. 8tj)j)eIiflttOnŽJU0, bet, presojni pot. Sljljjellnti&ttjtt, baS, nad) V., narečivno ime. 1 3lWen$of, f. 3H>eHationžgeri(i)t. 21 jjpcliir en, «., prositi za presojo, pred višji sodbo (sodnijo) iti, na višji sodnijo se oberniti, obračati. SlppcIIfettat, ber, presodni odbor. sippcnbif, f. Slnfang. SUppcrcelJtion, bie, bas Smtetoerben, spoznava. SlMcriincniien, vi., f. Bngcpr. Ptl etit, ber, sla, slast, volja do jedi, apetit; icf) l)abe Slppetit jtt biefer ©ac^ie, to mi diši, imam slo do tega; id| fiabe temen Slppetit, se mi neče jesti, se mi ne ljubi jesti, nič kaj mi ne diši, ni v slast; gufett Slppetit! Bog že-gnaj! dober tek! ein SDfettfc^ Bon jtarfem Slppe* tit, ješč, ješ človek; bett Slppetit bettefimett, zariniti; id) l)abe il)n »erloren, zarinjen sim; beit Slppetit fitlten, lakoto potolažiti, tolažiti; mit Slppetit effeit, rad jesti; Slppetit Ijatte id) nod), aber jedel bi še jedel, pa —; Slppetit befommen attf ettoaS, zaželeli kaj, zaželeti česa. 2lp}>ettili(f), adv., slasten, dobro dišeč, dobre slasti. 2l}Hjiauiiiren, v. a. n. »., ploskati, ple--skati v pohvalo. 90 StMiouž. SiflpiflltŽ, ber,ploskanje, pleskanje, pohvala. 9l})titicabel, f. 9lnmeitbbar. 9lWlicaiion, bie, f. 9lffloenbimg, glcif. Sl^iicircit, v. a., f. Sltttocjt&en; ein ^Jftafiec applictren, položiti, polagati, djati, devati, nastaviti, nastavljati na kaj. SlMlambireit, v. a., prisvinčiti. 9lpiointiren, f. aJrrgleidjeu, ftd). Simonin», f. Scift^cit. 91 j))OrtirClt, v. a., prinesti, prinašati. 9ljjt)0fiti0tt, bie, in ber @l)rad>lel)re, pri- stavek, pridevek. 9lfl})reI)eitfiDn, bie, b. i. (šrgreifung, po-pad, vjetje; f. and) Skforgitifi. 9tlpirctcur, ber, priravnovavec, zgotovlje-vavec, likavec. 91M retirClt, v. a., ugotoviti, gotoviti, pri-ravnati, priravnavati; bei %ičjtm, zlikati, dolikati, likati. 9lJ)})tCtUr, bie, priravnava, zgotovljenje, likanje. 9H)tJroi tttion, bie, poterjenje, odobrenje. StJpitrofiirtn, r. «., poterditi, poterjevati, odobriti, pohvaliti. 9lMr0djcn, pl-, zavetni prikopi; f. gaufs grakn. 9It)tJ rO d) ir Clt, a., zavetne prikope delati. Stiirafonbiren, v. r., vgiobiti se v kaj, vglobočiniti se. 9ii>)pro})tiation, bie, f. 3itcigitung. St^robifionirtn, Sl^robiontiren, r. «., preskerbeti, preskerbovati s hrano, z živežem. Sl^rofirnatit), f. 9(mttiherub. 9tj)rifOfe, bte, marelica. Sljjrifofcnfcrit, ber, marelična pečka, ko-ščica, košica. 91 J)ril, ber, mali traven, april; ettieit tlt bett Slpril fdjidfeit, poslati po gladež, po norca, po polževe kervi, po rakove kervi, po žabje volne, v prazne barle ; ttad) M., koga za slamo po peh (pah) poslati. 9lj)rilregClt, ber, pomladanski dež. 9li>riljd) C in, ber, maliga travna mlaj, obet mlaj maliga travna. 9tprilfdji(fen, baS, pošiljanje v norce obet po norca, pošiljanje po polževe kervi, po ptičjiga mleka, pošiljanje na barle. "9Hprti§gliicE, bas, nestanovitna sreča. 9li)ritu>etter, bas, nestanovitno, spremenljivo vreme; brezen je desetkrat na den jezen, Spridit». ilt @t. 9lit0))0Ž, ravno prav! res, da ne pozabim. 9lguaf0rt, bas, razjednica, razjedna voda, f. Sdjeibctoaffcr. 9lgnabitct, f. SBaffcrtcitung. 91 c g itn l, f. ©leid). Slgunmarin, ber, akvamarin (dragi kamen). 91 g H fl r CII, bas, vodna barva, akvarel. Slcgnation, bie, enačba. 9lcguilt0r, bet, ravnik, polutnik, ekvator. 9legu(lt0rliinber, pl., dežele pod ravni-kam. 91 g H ubit, ber, žganje, žgano vino. Sleguinoctiflt, adj., enakonočen, 9lrkit§6iene. 9ltgninOCtium, bas, enakonočje. Sleguibflleni, adj; ene cene, ene vrednosti. 9lcgutbaleitt, bas, enaka vrednost, reč enake vrednosti, namestek. 9leguiboi, f. ätoftkutig. 21 c t o, bie, f. Beitrcdjnung. 9lr ttb t Ž! C, bie, ttad) V. krasa, arabeska; biefelbeit ntad)en, ttad) V. kražati. 9lrnf, ber, rajževec, arak. ŠlriiOntEiCr, bas, gostomer. 9lerar, 9lcrariura, bas, deržavna blagajna, deržavni zaklad, denarstvo. 9lerarial = , iti 3ffcg., deržavni, deržavne blagajne. 9lcrarialgtll(tltbe, bas, deržavno, cesarsko poslopje. Slrbeit, bte, delo, delanje, opravilo; Slrbett oI)tie jfoji, dira; in »oller Slrbeit fein, polne roke dela imeti; bie Slrbeit gel)t ftint »on Statten, delo se odseda, delo je odsedno; etoaS in bie Slrbett neumen, v roke vzeti, jemati; bie Slrbeit »ollenben, dodelati, dode-lovati, doveršiti, doverševati; tote bie Slrbett, fo bet 8oI)n, po delu plačilo, po delu zaslužek, kakoršna služba, tako plačilo; bet äBeilt, baS Siet ift ill bet Slrbeit, vino, ol vre; ttad) getaner Slrbeit ifl gut rul)en, po delu se sladko počiva; SDiüfte, trud, trudno delo; baS l)at »tel Slrbeit gefoflet, to je veliko truda prizadjalo, prizadevalo, to je bilo trudno delo; erhabene Slrbeit, zvišano delo, zdobljeno delo; getriebene Slrbeit, kovano delo; l)alb erhabene Slrbeit, pol zvišano delo, ploščnjato, plošnjato delo; fleitte Slrbeit, delce; @d)uk arbeit, šolski izdelek, sostavek; in Slrbeit jieljeit, delati pri kom; an bie Slrbeit geljeit, iti delat, iti na delo , k delu, prijemati se dela; auf Slrbeiteit ausgeben, zadelati, (n.p. sto goldinarjev v nograd); Slrbeit bringt ®rot, delavec je hlebavec; kjer je delo, tam je jelo, itt Unterfr. 9lr6eittn, r. a. tt. n., delati; ein Irentg, podelati; fdjtoer arbeiten, truditi, prizadeti, prizadevati si ob. se; bet .Rraufe arbeitet, bolniku je hudo, bolnika hudo ima, bolnika hudo suče, vije; gül)ren, vreti, tvarjati; ftd) empor arbeiten, kviško se spraviti, spravljati, opomoči, opomagati se, izjesti se, izsekati se, z delam si zmoči; gearbeitetes Silber, delano srebro; v. r., ti d) ju Sob arbeiten, z delam se končati, končevati, pregnati se, presiliti se. 9lrbeiter, ber, delavec, 9lrbcitcrin, bie, delavka; beS SlrbeiterS, delavcov; 9lrbciter=, tn Sfig., delavski. 9lrbcitcrltaffe, bie, versta. stan delavcov, delavci. 9lrbcitlOŽ, adj., brez dela, brezdelen. 9lrbCitntiib C, adj; ugnan, truden od dela. 9lrbeitfam, adj; delaven, priden. 9lrbcitfainfcit, bie, delavnost. Slrbcitžbcjug, ber, svež, vprega dveh ži-vinčet. 9lrbcitžbienc, bie, bčela delavka, delavna. Slr&eitčfitlitg. Sirictt3f(ii)ig, adj; dober za delo; (bei Ribnica Ijeifjt fähig, dobelj). 9ir6cit§6mi§r bas, delavnica, dclavnišnica. SlrOetičIiol*, bas, les. SlrieitSIeiftung, bie, delanje. SlriCilČlCUtC, pl., delavci, nadničarji (t. j. na dni najeti), najemniki, dninarji. 2ir6cit§Iofin, ber, zaslužek, zaslužilo, plačilo za delo, mezda (bei ®örj). Jlriettčfdjeil, adj., er ifi, beži od dela, boji se dela, je mehkih rok, lahek za delo. 9(r6tif3fdjulc, bie, učilnica za delo. Slr&CttStflfl, ber, delavnik. Slriicifžticriltcitft, baS, zaslužek. Slrbeitsjeng, bas, orodje. SlrilCitŽJtJlIlIter^ bas, delavnica. 3iriitrafle, bie, izravnanje (raznih kursov) dnarne in menične vrednosti, arbitraža. SlrMtriir, f. SBitlfii&rtt«. 9trCflS)C, bie, mostovž, obok, arkada. Slrcnnu nt, baS, skrivnost, skrivnosten po-moček. Si t d) ä o rog, f. Siltcrtfjitntčforfrficr. SlrdjttiŽtltUi, ber, zastarana beseda. Slrdje, bie, skrinja; ©djiff, Iadija, barka; bie 5lrčE)e 9ioal)'S, Noetova barka; ©eriitne bei beit äBaffergebäuben, raki, pl., žleb. Sili ibittfon, ber, veliki diakon, arliidiakon. Slrdlintflniirtt, ber, arhimandrit. Slrdli^cl, ber, otočje, arhipel. Slrd)iteit, ber, zidarsk mojster, umetnik, arhitekt. Slrdjiteitonif, bie, Slrdjiteftur, zidarstvo, zidarska umetnost, arhitektura, nach V. žlahnozidarstvo. Slrdjitrab, ber, spodnji sočnik, attdj allein sočnik, glavni tram. SlrifctiW, f. Hritli). Slrdjib, baS, pisemska shramba, pismo-shramba, pismarnica, arhiv. 9(rd)i0 piker, poln. przykry. siergertt, v. a., Slergernifi geben, pohujšati, pohujševati; erjüritett, jeziti, togotiti, dražiti, čemeriti, jaditi, razkačiti; baS ärgert ntid), to me jezi, to me peče, grize; v. r., ftd) über etwas ärgern, jeziti sc, serditi se, hudovati se; itd) att etwas ärgern, pohujšati, pohujševati se nad čim; iljr alte Wer; bet ettd) att mir ärgern, vsi se böte nad menoj motili; fid) ärgeritb, int Slerger alt; femnten, prijeziti se, pritogotiti se. 91 er g er it i fj, bie, SScrbrufj, 3otit, nevolja, jeza, serd, f. Slerger; ntoralifdj, pohujšanje, pohujševanje, spotikljej; i d) bin bei iljm jum Slergerttifj, spotika se nad menoj; Slergernifi gebetl, pohujšati, pohujševati koga; Slerger; itifi neunten, pohujšati, pohujševati se nad kom, attd) razgledovati se nad kom. Slrggefinnt, adj., hudovoljin; ber Slrgge; ftnnte, hudovoljnež. Slrgfierjtg, adj; napčniga serca. Slrglift, bie, zvitost, zvijača, prekanjenost, altsl. kovarstvo. Slrgliftig, adj; zvit, zvijačen, prekanjen, zavit, itt @t. ttad) Caf a ud) lokav, cfr., altsl. laskav, serb. lukav; er ifi argliftig, Wie ber gttd)S, zvit je kotgerča, kotlesica, kot kača, kot kozji rog. Slrgltftigfeit, f. Slrglift. SlrglOŽ, adj., brez vse hudobe, brez hudobe, krotak, priprost. Slrgfitttt, ber, hudovoljnost. Slrgitntcttt, f. ©etoetž. Slrgtttttcutiren, f, SBetoeifen. Slrgntien, f. ©pitsfinbigteiteii. Slrgtoillig, adj., hudovoljin, zloželjin. Slrgtooljtt, ber, sum, sumnja, sumljivost, sumljenje, hudo domišljevanje, natolevanje, natolcljivost; tiiit Ijabett, hudo si domišljati, sumniti; er fleljt int Slrgwoljtt, nanj natolc-vajo, od njega mislijo, nanj menijo, njega dolže, sum nanj bije; er ifi itt Slrgtooljtt ge; ratljen, nanj so jeii natoleovati, njega so jeli dolžiti; Slrgtoofiit fdjöpfett »on einem, natolevati; f. aud) Sßer&arfjt. Slrgttöbnett, v. n., sumiti, sumniti, natolevati, hudo misliti; gegen Sentanb argwöl); Iten, koga na sumu imeti. Slrgffiöbntg, argtobfnttfdj, adj., sumljiv, na-tolcljiv. 9lrgh)0t)nl0§, adj., brez sumnje, sumljivo-sti prost, čist. Slrie, bie, STOelobie, napev, viža; ©antate, popevka, pesmica. SlriftOfrflt, ber, veljak, boljar, aristokrat. Slriftofrotie, bie, veljaštvo, boljarstvo, bo-Ijarska vlada, aristokracija. SlriflOlrattfd)? adj., boljarsk. Slritbntetif, bie, f. SHedjeniitnft, aritmetika, Slrit^ntettfd;, adj; aritmetičen, 92 5(erter. Sirmfiiutbicfiufi. Sierfet, bet f. (Mer. Slrfttfd), adj., severn. Strm, adj., ubog, ubožen, siromašk, reven, boren; cilt Strmet, ubožec, siromak, revež, sirota, reva, uboga reva; arnt feitt, biti ubog, siroten, revati; arm toerbett, obožati, božati; burd) eigetteS 3«tfmit, osirotiti, osiromašiti se, obožati se; arm ntadjen, obožati, božati koga; et l)at arm grtjeirattyet, siromaško se je oženil; burftig, potreben; er ifi blutarm, je siromak, gol kot kost; et ijl bettetarm, je berač; arm (ebett, po siromaško živeti; bet arme Sffletlfd), ubožec, siromače, nabore, revšče, revše; ieetbl., sirota, reva, revica, ubožica; idj arnte tranfe grau, jez reva, bolna sirota; idj atnter 5)?enf(f), jez reven človek; »on ar« men Sentetl geborelt, siromaškiga stanu, rodu; arnt att greltbeit, malo veselja imeti, vžiti; et ijl arnt atl Xrojt, nima tolažbe, nima nikogar, da bi ga tolažil; arnt att Oeijt, malo duha, uma imeti; bu arntet @d)lltcfer, ti uboga žival ti, uboga pokora. Sirttt, ber, rama, roka; ein Sinit Voli, naročje; attf ben Slrnteit tragett, pcstvati, v naročji nositi; Slrm beS SUiecre«, zanožje, jezik morja; Slrm eilteS glitffeS, pretok, panoga, struga; serb., rukav; alt ciltem Sendj* tet, SBageit, eittet Sage, @tam»fmut)le tt. bgl, ročica; Sorberatltt, podramje, pod-komolc; Dberamt, nadramje, nadkomolc, nadlakti; in bie Sltme neJjmeit, vzeti, jemati v naročje, naročaj; itt bie Slrute fdjliejjett, okleniti, oklepati, objeti, objemati; mit cffeneit Slrnteit, z razpetimi rokami; bet geijllidje, i»eltlid)e Slrm, duhovska, dcžel-ska oblast; ber Slrnt ©otteS, desnica Božja, Božja roka; in bieSlrnte fallen, ftci) toerfen, v naročje vreči se, poprijeti, poprijemati se koga; Slrnt bes Saren, taca; bei ®e= fdEjtrreit, roč; Slrnt beS ^SfetbeS, podplečje; lttttet bie Strme greifelt, podpreti, podpirati koga, pomoči, pomagati komu; et Ijat jJarie Slrnte, ima močne rame; bett ^ut ltnterm Slrnte tjatteit, deržati, imeti klobuk pod pasho; Slrnt itt Slrm geljelt, za pod pasho se peljati, pod pasho se deržati in iti (cfr. altsl., pazuha). Slrmatnr, bie, orožje. Sirntbttnb, ba«, zapestnica, naročnica, na-rokvica, zapestnik. S(rmDetn, baS, nadkomolčna cev, attd) cev fd)led)tf|ilt, ramna kost. Slrmbtnbe, We, eiiteit befcltabigtett Slrm ba--rilt jlt tragen, pestvalica, povoj, povija-ček, preveza; ben Slrm in bet 93inbe tra* gen, roko pestovati, v povoji nositi. S(rmboI)rer, ber, durgelj. Strmimi, ber, zlomljenje roke, zlomljena roka. Strmimift, bie, samojstra, samostrel, lok. Strmfiruftmai er, ber, samostrar. Slrmbruftfdliiij, bet, samostrelec. Stermdjen, bas, ramica. Strme, bet, f. Sirm, adj. Slrmee, bie, vojska, armada. Sirmeefiefeljl, bet, povelje do vojske, armade. Slrineecommflttbaitt, ber,vojni poveljnik. Strmeecorpč, bas, vojni oddelek, kerdelo. Siermel, ber, rokav; ein furjet Slermel, ro-kavec, rokavček; etttent ettraS auf belt Štet* mel biltbeit, liefteti, na nos obesiti, obešati komu kaj; atts betu Slerntelfdjiitten, benteln, iz rokava, iz mavhe izsuti, izsipati. Slermeiauffthlafl, ber, zaroki, zavihali, p/. m. SI C ritt C l i| e m b, bas, rokavi, rokavci, ošpe-telj , srajčnik , oplečje. Stermeliieib, bas, obleka z rokavama. 2lrmen = , itt 3(5-, siromaški, ubožni, za uboge. Strmeli, obožati, božati. Strmeitcibbofat, ber, besednik, zagovornik, advokat ubozili. Slrnteittntftfllt, bie, bas Strmeiiinftiiut, ubožnica, siromašnica, preskerbovavnica ubozih. Strntenbiithfe, bie, skladnica, berivnica, kupa (za uboge). Slrntenlflffe, bie, dnarnica za uboge. Slrmeitiollcile, bie, sklad, bira za uboge. Slrntcneib, bet, prisega na ubožnost; et Htujite bett Slrntetteib ablegen, mogel je priseči , da je ubožen. Slrmeitfonb, ber, zalog za uboge. Slrnteittjelb, bas, denar za uboge, denar ubozih. Sir me utrnite, bas, f. Strmenanftalt. Slrmeniflften, ber, skrinjica za uboge; f. Slrntenfnffe. Strmenorbnitng, bie, red za uboge, postava zastran ubozih. S(rmen() ercent, bas, odstotek za uboge. Š(rmcni>fiegcr, bet, oče ubozih, ubož-ničar. SimtClt}!0li$c'/ P°l'c'ja zastran siro- maštva. Siriucnrcrflt, bas, pravica ubožnih. Sirraenind)C, bie, reč, ki se tiče ubozih. Sirmeuiittfei, ber, mošnja za uboge, ubozih. SirmenfdtHle, bie, učilnica za uboge. SlrmcnftJitai, bas, bolnjšnica za uboge. sirmcilftcner, bie, davek za uboge. Slrmenftotf, f. Slrmenbnii(e. Strmcnbflter, ber, ubogih oče, ubožničar, oskerbnik ubozih. Slrmenberforgungšunftait, bie, preskerbovavnica ubozih. Slmteitbogt, bet, beraški čuvaj. sirmenbtfrfteljcr, ber, oče ubozih, ubožničar. SlrmenlBCfen, bas, zadeve ubozih, naprave za uboge. Stmtfcile, bie, velika pila. Slrmformig, adj., ročast, rami podoben, kakor rania, ramast; »ont 3J!eere altef), steg-nat. Slrmgeige, bie, velike gosli. Sirmgefiimeibe, baS, naročnice, plur. Slrmi)anbfd&ulj, bet, rokovica do komolca, dokomolčnica. Sirmljitf. 51 r m i) It i, ber, klobuk za pod pasho, ttad^ V., potlačenec. Sit nt t J, adj., ročast, ramast. Sltmiren, f. SctDflffncit. Sltlttiitfi, ter, jerbas z ročem, pletenica z ročem, ročnica, čajna, U. M., košek, košara, košarna, ročni koš, locnjača, locanja. Sltntltijnc, bie, ročaj, naslon. Sltlttlcudjtcr, ber, svečnik z ročmi, ročast svečnik. Sittlttlid), adj., ubožen, siromašk, boren, ' adv., po siromaško. Slttmltltg, ter, Slcrmtl, rokav, rokavec; cin armet enfcii, siromak, siromaček. Sltmlodj, baž, luknja za motaroge; 6ei MeU bungSjlncfen, luknja, skozi ktero se roka vtika. SittttlOČ, adj., brez roke, brezročen, štulast. 5ltnt)j0l|tcr, ber, področna blazina, blazina, vajšnica * za pod roko. 5irmi0il)}J, ber, rogovilast polip. Slrmring, f. SlrntbAnb. Sltntfiiult, bie, roka na razpotji, cestna roka, cestni kazavec, kaže. Mrmfdjieite, bie, železni rokav, rokobran; nad) bent russ., naročniki pl.; in ter 9lna= tontie, lakatna kost, lahtna kost, nadlakt-nica; bci ben ®rci^eieru, bas 33tet, tootauf bte i>aitb beS ®red)SlerS ruBet, naslanjač. Slrmidjliitgc, bie, f. Slrmbtnbe. 2lrmfd)tttltif, ber, liaročni lišp. Sltntfdinttlle, bie, zaklepek na zapestniku. 3ltmČbi(!, adj., debel kakor roka, roke, ob. za roko debel. Slrmfclig, adj., sirošen, and) siroten, siromašen, ubožen, ubog, reven, boren; id) fu^re eitt armfeliges Sebett, po siromaško živim; bas ftnb armfelige Umfdjtoeife, to so prazni ovinki; mit fo armfeltgen Slusflud)* teit ttirji btt bei mir iti(fyts anSridjteit, s tako praznimi izgovori pri meni nič ne opraviš. iirmfcliglcit, bie, sirošina, siromašnost, uboštvo, bornost, revščina, revšina. Sltmfeffcl, ber, stol z ročaji, naslanjač. 3hmfpangc, bie, naročni zapenec, naročna spona, aitd) spona allein, zapestnica. 3lrmfitltbel, bie, ramna cev. sitmftnbl, ber, f. Slrmfeffel. 3trmitntf(bl«ugcn, adj; v naročji, v objemanji. 91 r nt It t Ij, bie, uboštvo, ubožnost, siromačija, siroščina, sirošina, siromaštvo, potrebščina, potrebšina, revščina, revšina, golost; itt strmutf) lebett, siromaško živeti, revati; gerat^en, obožati, božati; eitten fturjett, osiromašiti, potopiti, potapljati v siromačijo; mit ber 9lrmutb fdmtfett, zastonj se upirati, ne morem si pomagati iz uboštva; nidjtS, al« bie liebe, bittere SlrmnU), sama ljuba siromačija; Slrmutt) an ®etreibe, pomanjkanje žita; bie obet aucfy bas Slrmittl), b. t. coll. bie Slrnten, ubogi, siromaki pl.; ntettt SBiecben Slrmutl), moja siromačija, moja si-romačica; Strrnut^ bridjt ben 3f?lttf), uboštvo kruši moštvo. Strfifaauier. 93 2trmittb§fdjein, bet, ijeugitt^, bas, ubožni list, spričevalo uboštva. 91 r nt t) 011, ber, naročje, naročaj. C It, bie, solnčna roža, červivec, hribovski primoški, svetiga Antona roža. Slernte, bie, žetva, žetev; ež iji ebeit Slernte, ravno žanjejo, f. (it'ttlC. Strontn, baS, lepa, prijetna dišava. Slroinatifd), adj., dišaven, dobro, lepo dišeč. Slron, bet, etn SJante bet giebertontj, šter-kovec. Sirraf, bet, rajževec, rajževo žganje. Slrrangeittcnt, baS, naprava, priprava, uredba, red; bas Slrtangemettt toat »orttefflid), prav lepo je bilo napravljeno, uredeno; Slbfuibltltg, poravnava. Slmngireit, f. Slnorbtten, Serglcitfjcn. Slrrcnbe, bie, f. *pad;t. Slmnbiren, f. iftadjten. Slrrcnbator, f. pditer. Sirrcft, ber, ®etl)aft, zapertje, zapor, pri-pira, zapirica, prepoved, in @t. aud) voza, cf. altsl. aza, geffel; »eradjtl. luknja; baS Slrrefilofale, zapiravnica, prepovedna hiša, ječa; .§auSarreft Ijabeit, doma zapert biti, iz hiše ne smeti; ©tabtatrefi ^aben, iz mesta ne smeti; firenget ?ltreji, hud zapor, oster zapor; int9lrrejl feiit, zapert biti; 3entanbett in Slrreft bringen, zapreti, zapirati koga; ini Sltreji l)altett, zapertiga imeti, ječiti; 93efd)lag, prepoved; Sefdjlag auf etoaS legett, v prepoved kaj djati, devati; Strrefi aufbe* ben, iz prepovedi spustiti, spuščati, spušati. 2trreft=, in 3f|g., zaporni. Slmftmtt, ber, zaperti, jetnik; eS gibt jel)tt Sltrejianten, deset jih je zapertih, v zaporu; in Sifen unb ©anten, vklenjenec. Slmftgcfud), bas, prošnja za zapertje (koga). SI m [tir nt, Strrctiten, v. a., zapreti, zapirati; djati, devati v prepoved, djati prepoved na kaj; int Slttejl baltcit, imeti, der-žati zapertiga. Sltrcftircitbe, ter, kdor koga zapreti da, zapiravec. Slmftftrafe, bte, kazen zapora. Slrrlja, f. Slngclb. Strrieregarbc, f. 9lad|trab. Strrogant, f. Sinntaffcnb. Slrrognttj, f. Stnntaffmm, SSiinfel. Strroitbircn, v. a., okrožiti, okroževati, zokrogliti, okrogliti; ©nttlbftucfe, vkup spraviti, spravljati, zložiti, zlagati zemljišča, zcmljiša. Sltroitbitiutg, bie, bet ©rmtbjintfe, zložba zemljišč, zemljišna zložba. Strronbiffeincitt, baS, okrožje, okraj. Slrfdj, ber, rit, sedalo, zadnjica; nod) tri: oialer, perda, perdalo, serb., stražnjica, guzica. Slrfdjbatfc, bie, ritnica, zadnje lice. Sltfdjig, adj., ritast. 9lrfd)Icbcr, bas, ritno usnje, naritnik. Sirftbiflufcr, ber, šeškar; Strf^aufetut, bte, šeškarica, 94 Strfd^reffer. Strfdj^rciier, ber, po riti pok, ritni pok. sitf^riigcl, bie, pl., palice (po riti), ha-rimpalc; 9trfc^rutt>e, šiba po riti. Strfdjuiolf, ber, volk. Slrfcttfll, baS, orožnica, orožarnica, arsenal. Strfenif, ber, raišnica, arsenik; SlrfCnt(=, in 3fj}fl., mišnični, arsenikov. Slrfcntfalffd), adj; mišničat, mišnišk. SltfcnifCtj, bas, mišnična ruda. SlrfetttfÖI, bas, mišnično olje. Strt, bte, »on aren, pflügen, oratva, oratev, oral, ral f.; erjle, gtoeite, brite Slrt, pcrva druga, tretja ral. Si rt, bie, Slehitlidjfeit einzelner $inge, ©pecieS, versta, nad) F. stremen, baža*, sorta*; ©attung, pleme, rod; ŠBeife, način, viža; äußeres Slnfeljen, nad) F, šara; ©c^lag, itad^ F, šklat, aitef) škvart; ©pielart, spre-vcržek; jtteierlei, breierlei Slrt uff., dvo-jin, trojin; eine Slrt »on Seuten, neki ljudje, nekaki ljudje; Welcher Strt, kakšen? kak? kakov? biefer Strt, takšin, tak, tak le; Strt ei--lieS @rbreid)eS, stvarnost persti; eilte gute Slrt (Srbe, dobra perst; ein JJinb »on gutet Slrt, otrok dobre natore; gut geartet, dober otrok; eS i ji feine Strt fo, tako je njegova navada, tako je vajen; baS ifl fo beine Vitt, to je tako po tvoje; nad) Slrt bet Xhiere, po živinsko ; nad) Slrt bet £unbc, po pasje, uff.; nad) itttferer, ttad) euerer, nad) iljret Slrt, po naše, po vaše, po njiliovo; einige Slrten ber Xl)iere, nektere živali, nekaj žival, nekaj živalskih plemen; alle Strte« ber Xliiere, vse mnoge živali; auf »ielfacfje Slrt, »erfdjiebcuar--tig, po mnogo, mnogotcrno; nad) fla»ifd)er, frailjöfifdjet Slrt, uff., po slovensko, (slavonsko), po francozovsko obet slovenski, francozovski; Slrt llllb ffleife, ©ebraud), šega; mit guter Slrt, z lepo; biefeS ift bie reifte Slrt, ta le je prava; auf Ijčfltcfie Slrt, priljudno, pristojno, cestno (častno), spodobno; mit einer feinen Slrt, prepredeno, presneto, pozvito; mit eiltet feilten Slrtfpre; d)elt, pšenično govoriti; ®el»oI)ttl)eit, navada, iti ©teiernt. altd), običaj; auf fciucrlei Slrt, nikakor ne, po nobeni ceni; auf feilte Strt ttllb SBeife, nikakor, po nikakim; auf allerlei Slrt, vsaktero, vsakojako; auf Was imnter für eine Slrt, kakor si koli bodi; auf mancherlei Slrt, mnogoterama, različno; auf t»eld)e Slrt? kako? auf tiefe Slrt, tako; auf gleite Slrt, ravno tako; ®cfdjicflid)ieit, Slrtigfeit, spodobnost, priličnost, prijaznost, pristojnost; er würbe auf eine fteunblidje Slrt auf* genommen, prijazno so ga sprejeli; Sehrart, učilo, navod; feine Sel)rart ift faßlich, jasno uči; Slrt läßt ttid)t »on Slrt, kakoršna mati, takšni otroci; kar mačka rodi, rado miši lovi; toaS für einet Slrt? kakšen? kakov? einet anberit Slrt, drugačen; einer folgen Slrt, takšen; auf eine gewiffe Slrt, nekako; mit einer Slrt »oit Unwillen, z nekako nejevoljo; auf biefe Slrt, tako; auf leite Slrt, takisto; S3efd)affenl)eit, qualitas, kakost, kakšnost, talitas, takost, takšnost; eS gibt »tele Sir« ten Sente, ljudje so mnogoteri ; baS ift feilte Slrjenetgentdj. Slrt, to se ne spodobi, to ni lepo; Xljiere allerlei Slrt nimm mitbir, vsakih žival vzemi seboj; aus bet Slrt fdjlagen, izvrečise, spa-čiti se; serb. and), izroditi se. Strta i er, ber, njiva. Strtbar, adj., oraven, oren, obsejaven; art* bat gemachter Slcfer, novina; artfcar mad)en, narediti, delati novino, zorati, orati novino. Strtcn, v. n., j. 93. nach feinem 93ater, vreči se po očetu, v očeta, in Utiterfr. »erüdjtlid) aud), očetovo žaro goniti; toie iji et geartet? kakšen je? fo, takšen; »oit ^flanjen, g»* beihen, fortfomnten, vdati, vdajati se, and) russ.; bet §itfe gebeihet, proso se dobro dela, obnaša; fruchtbar fein, in Utiterfr., ajda je roda, slive so rode, žito je plačno, pšenica, rež plenja; v. a., bie 8el)re artet ben ajetflattb, nauk uravnuje razum. Strterie. f. ^ulžaber. Slrtifijtelt, f. tiinftttd). Strtig, adj., angenehm, ein artiger ÜJlenfdj, ličen, pristojin, prijazen, priljuden, vljuden; bas ijt artig, fte »erbamtnen mich, ohne mich gehört ju haben, lepa reč, ob. ta je lepa, sodijo me nezaslišaniga; jieinartig, glaS* artig, kamnast, kamnu podoben, steklast, steklu podoben. Slrttgleit, bie, pristojnost, prijaznost, vljudnost, priljudnost; einem Slrtigfeiten fagen, komu veliko lepiga povedati, praviti. Strtilct, ber, ein Xheil einet Schrift, člen, členek, razdelek, odstavek; ©faitbeilSartifei, člen vere; Sffiaarenartifel, blago; ber 9lrtifel bet ©rammatif, spolnik; ffieisartifel, dokazni člen, dokaznica; leitenber Slrtifel, podučni, napeljevavni sostavek; artifcltoetfe, po koscih, na kosce, na drobno. Strti! lt lir C It, v. a., razčleniti, členiti; gut ausfpredjen, razločno izgovoriti, govoriti. Slrtilulirt, a<0'., aus ©tücfen fejleheilb, členast; beittlid), razločen, razločin. Sirtitleric, bie, topništvo, artiljeria; Strtil= lerie=, in 3fgg., topniški. Strtillerieflarf, ber, topišče, topiše, topovje. StrtiltcriclJfera, bas, topniški konj. Slrtillerift, bet, topnik, artiljerist. Slrtifdjotfc, bie, artičoka. SI rt ift, ber, umetnik. Strtiftifd), adj., umetin, umetnijsk; artijii--fehes äigeilthlini, umetnijska lastnina. Strtlani), bas, polje. Strjeuct, bie, zdravilo, lek, vraštvo, gajilo, vračilo; Slrjitei einnehmen, gebrauchen, vžiti, vživati. Strjeneiliereiter, ber, f. Styotljefer. 2tr jene tb erCitung, bie, priprava, pripravljanje zdravil. Slrjettcthltdj, baS, lekarske bukve. SlrjCttCibiidjfe, bie pušica za zdravila. Sltjeiteteit, v. n., vžiti, vživati zdravila, vračiti se, zdraviti se. SirjeHeiflafdje, bie, zdraviljska sklenica. Slrjeiteigeleirfamfeit, bie, zdraviteistvo, zdravstvo, vraštvo. 9ltJCtlCtflertt«^, ber, duh po leku, po zdravilu; haben, dišati po leku, 9trjcncißcf dimni. Slrjcncißcfdintat!, ker, slast po lcku. Sltjeneinlaž, f. Slrjtneijfafcfie. 31 r j c n t i f h it b c, f. 9lrjentigclebrfamlcit. 91 r jen c i fünft, f. ^armacie. Strjenctle^te, kie, lekoslovje, zdravilo-znanstvo. arjcncintittci, k a«, f. 9lrjcnet. Vlrjcncimittcflcbre, f. Strjcneitefjre. Slrjcncitflje, kie, lekarska taksa. ütncncitDiffcnfdiaft, f.9ir}eiteißelcljriflm= feit. 9ltjt, ker, zdravnik, vrač, lečnik, zdravi-tclj, vračitelj; ke« Slrjte«, zdravnikov, vra-čev, altsl., vrač. 9lrjtßCbÜf)r, kie, zdravniško plačilo, z d ravnina, vračnina. 2lerjtlidj, adj., zdraviteljsk, vračiteljsk, zdravnišk; kie arjtliifje Seljaliklitltg, vračitev, zdravitev. ozdravljanje, vračba, lečba; er fief;t in ärjtlidjer 93el)anklung, zdravi, ozdrav-lja se, ima zdravnika; drjtlidje« ®utad)ten, zdravniška misel, mnenje, izrek zdravnika. 9trjtIofin, f. Slrjtßefiüfit. «ž, ka«, f. 9tfnnt, ker, (asa foetida), smerdeča smola, smerdljivka, voženk * njofylriedjeitker, benzol, rim., rosni ladan. Dlebeft, ker, nezgorljivo platno, nczgorljivi kamen, asbest. Üloccuöcnteil, pl., sorodniki v nazgornji ver-sti, spredniki. Sliccnbcnj, kie, navzgornja sorodovinska versta. 31 i t en f ton, f. 9tuffteißung. Slšcet, ker, pokorivec mesa, trupla, kroti-vee počutnosti; ttad) V., duhovadec. Stifcetif, kie, pokorjenje mesa, vaja v pobožnim življenji, ttad) V., duhovna vaja. 3lŽCetifd), adj., zatajevaven, zatajevansk, nad) V., duhovajsk. 3lfd), ker, čabrie; 3Bild)afd), latviea; ffllit; liieitafd), kalila®, lonec; eitt gifd), f. Stcfdje. 9l[djblci, f. Sffitžmntb. 31((bC, kie, pepel; uuau«gelaugte, glimmenke, neizluy.cn. živ pepel, perhavka, pcrhavica; ausgelaugte, izlužen, mertev pepel, izluže-nec; kie Uebertefle eine« meilf<$[id)en Stčv pet«, prah; ettta« JU 9lfd)e brennen, spe-peliti. pepeliti; in 9lfd)e legen eilte ©takt, požgali, požigati, upepeliti, pepeliti; itilfer ieib toitk eiitjt ju Slfdfe Werken, naše telo se bo kdaj v prah spremenilo; mit 9lfd)e bejireueit, opepeliti, pepeliti; e« glimmt ettt geltet unter ket 9lfd)e, tli; 9lfdjeit=, in ket äufamitieitfe^ung mit ankeru äöörtern, pe- pelni. 2tcfd)c, kie, eilte gifdjatt, lipan; eine 33aunt; art, jesen, gettöfyul. Sfd)C. 3itfd)Cn, adj., au« 5le|"d)enl)olj bereitet, jesenov; 5lefd)enl)olj, jesenovina. 3l|d)C!lbel)iiltnit, pepclnjak. 3tflbcnl)renncr, ket, pepelar, dim., pepe-larček; ke« Sljcbcilbremtet«, pepelarjev; 31= fd)enbramcr=, in Sft»., pepelarski. 9l|(f|Cttl)ttnnerei, kit, pepelarija, pepelar- 9lfoccteit. 95 stvo; kiefe« ©eWerbe treiben, pepelariti; kitrd) ka«felbe erwerben, pripepelariti, »er--lierelt, zapepelariti; ka«felbe beeltkigen, k. 1). aufgeben, dopepelariti. 9Ifd)enbrenncrbittte, kie, pepelamica. 2tfd)cnlirennectn, kie, pepelarica. 9tfd)cubrbbcl, kie, eilte unreinliche ,Rüd)em lliagk, pepelu ha, pepeluša, umazanka, pi-panka; ker 9lfd)cilbröfcel, pepclušin. 91 i d) CII b T 0 t, ta«, mlinci, podpepelnik, pogača. Slfajcnfali, ker, n>ol)in kie Slf^e fällt, pepelnik,' pepelnjak. 3( d) e II f H rD e, tie, pepelnala, pepelasta barva. 3t djCItfiirbiß, pepelnast, pepelast. 91 d)Cltfa$, 9lfdjCltßefäfj, ka«, pepelnica. 9t d)CHßtub£, kie, pepelna jama; f. fflU. 9t djcubcrb, ker, pepelišče, pepeliše. 91 "d|Cllfal3, ka«, lužna, lugasta, alkalska sol. 9rdicnfdjaufel, kie, žežel. 9t;d)cutot)f, f. 3lfd)cnßcfäfi. 3tf(t|ClltU(i), ka«, pepelka, pepelna rjuha, pepeluška. 31 djeittocbel, ker, omclce, metlica za pepel. 9tcfdjcr, ker, bei kett Sc^gärbent unk äßä--fd^erinen, lug, lugovina. 9lefd)evffl$, ka«, bei ®ärberit, lužnjak, strojarska kad. 9lcft()etid)t, adj., pepelnat, pepelnast. 9tfdlCrmitttt)0(f)C, kie, pepelnica, pepelnična sreda; ju kerfelbett gehörig, pepelnični, n. p. pepelnični teden. 9lefcf|em, v. a., jtt Jifdje brennen, spepeliti, upepeliti, v pepel sožgati. sožigati; mit 9lfd)e befireiteit, opepeliti, pepeliti; mit Silfdje bei; jen, v pepelu strojiti; mit Slfdje fodjeit, zlu-žiti, lužiti. 91C f djcrofcil, ker, bei kett Sčpferit, pečnica. 9iefdjcrftunßc, kie, krcvlja, greblja; juker* felben gehörig, krevljin, grebljin. 9tcfd)crt0t)f, ker, bei ketl Sčpfern, verč. rail, kie, pcpclarica; bet Slfdjfraii, pe-pclaričin. 9lfdjßtail, adj., pepelnast, pepelast; afd)* graue« iliferk, mišec, miško. 9('d)i)Ul)U, ka«, (pepelna) mokuška. 91 d| i d) t, adj., ket 9lfd)e äfjltlicb, pepelnat. 9i d|iß, adj., tooratt noc^ ftjjt, pepelast. 9t'd}fudjcit, ker, ®itggcll;upf, f. Xo(jffud|ett, jiitgelljippe, gomula. 91 f d) 1 a II d), ker, (allium porrum) por. 9tfd)lcrd)c, kie, sivi škorjanček. 91 f d) Itt C i f C, kie, mcnllčck, menišek, peščivka, pešivka, pezdirka, aitd) sivka, sivček. 91 djtOlint, kie, pepelna posoda. 91 ittt, ker, Azijan, Azijatec. 91 i i a t i f dj, adj., azijansk, azijašk, 31 iCIt, ka«, Azija. 31 Ot, ker, mehkoživec, sladkoživec, sladkuž, sladuh. 3tft)c, kie, 9tcfoc, Stcftciibnum, audj topola, topolka, topol, f.; jagnjed; 3ittCt= iifpC, kie, trepetlika, migljač. StftJCCtCU, kie, pl., znamnje; aslron., po-stavljenje zvezd premičnic ene proti drugi. 96 Šiefoett. Stefitens, in bet 3ffcg., topolov. 9lcfitttlttOtiC, bie, topolova mušica. Slfflcr, ber, turftfdje SSunje, jaspra. 3iČpl)alt, ta«, zemeljska smola; f. (Sr&Jjecfj, 3itbeitictf). 9lf}>traitt, ber, iskavec, prosivec; kdor se za kaj poganja. 9lf}rirber= flä^e fahren, gehen, j. auf bet ©träfe, po cesti se voziti, hoditi; attf beni SDieere, po mo-rji; auf flovenifch, slovensko, auch slovenski ob. po slovensko; auf ba« Sjfeit fpajiereit, po jedi se sprehajati; auf 9lltratheit, po nasvetu; auf bett älittnbidjlageit, po ustih počiti; auf meine, beitte, feine 9lrt, po moje, po tvoje, po njegovo; auf einen getauft toerbeit, po kom kerščen, keršen biti; auf tiefe ©f'eife fühlte id) mich nicht Wohl, po tej jedi se nisim dobro počutil; v: auf bellt ®0tfe le; beti, auf betu ©dujfe, auf ber ©tube, auf fris 9luf. fd)et Xhat, auf ©d)uleii, v vasi, v čolnu, v hiši, v djanji obet na samem djanji. delu, v šolah; auf beti ©Oltlltag, v nedeljo; nad: auf bet ®ritbe, nad jamo; auf einen ložgehen, nad koga iti, hoditi; höre bodi auf ba«, toa« teh bit fage, poslušaj, kar ti pravim; auf einen Warten, počakati, čakati koga; do: bi« auf, do; jittoeilen aučh, dokler; bi« auf« ŽBlut, do kervaviga; bi« auf bie -Saut, do polti; bi« auf« SBieberfeljcn, do drujikrat, dokler se spet ne vidiva; bi« auf beine 9ln-fltnft, dokler k nam ne prideš; aitf ben Pfennig, do zadnjiga vinarja; »etf^iebe e« auf ÜJtorgett, odloži do jutri; za: auf bie Stacht aufheben, za večer prihraniti, hraniti; eine Xafel auf jei)it ^etfonen, obed za deset ljudi; auf brei 2)ial, za trikrat; auf ben Šratib betteln, za pogorelca prositi; auf heute, za danas; auf fültftige Beti, za naprej, za prihodnje; auf »tete Sahte, za veliko let; attf«3aht, drugo leto, k letu, ka-daj; auf immer, za vselej; ein« auf« an bere, eno za drugim; 15 Äteujet gehen auf eilten ©iebjehnet, petnajst krajcarjev se šteje za eno petico, gre na eno petico; auf tie ©tabt pgeheit, iti proti mestu, auf feilt er 2Reimtitg beharren, svoje misli ostati, pri svoji misli ostati, ostajati; vedno svojo trobiti, guliti; auf feinet ¿nt fein, čuti, varovati se, paziti; auf bett Jpänben tragen, »Ott Äiltberil, pestovati, fonfl, na rokah nositi; auf beibeit Slchfeln tragen, v kobaljo, stoparamo nesti, nositi; itt bet Äinbetfpradje, štupo ramo nesti, nositi; auf bet gllltflt leben, pobežno živeti, v begu živeti, na pobegu, ubežin biti; S3erg auf, navkreber, vkre-ber, auch, vrebro (iti), nad se (iti); auf ein anbete« gaf jieljen, pretočiti, pretakati, pre-takovati, presneti, presnemati; e« geht auf bie Steige, pojema, gre proti koncu; auf SDiittag, opoldne; auf bett 9lbenb, zvečer; i d) bin auf, ich Štn f^on aufgeftanbeit, sim že po koncu, na nogah; ftdj auf ettoa« freite», česa se veseliti; et hört nicht auf mich, ne posluša me; biefe Sache hat »iel auf fid}, ta reč je važna, ima kaj v sebi; et ftel)t ttitfit auf mich, ne pogieda me, se ne zmeni za me; bet 9lrgt ettrirte ihn auf bie äBafferfudit, zdravnik mu je ozdravljal vodenico; titan pafšt auf bich, pasejo te, pazijo na te; bet stilig fojtet auf taufettb ®Ulbett, perstan velja okoli tisuč goldinarjev, velja svojih ti-suč goldinarjev; attf bell äßarft gehen, na somenj iti; auf biefe 9lrt, tako; auf jene 9lrt, takisto; auf einmal, naenkrat, hkrati; auf einmal au«triltfen, na en dušek; auf ©hre, pri moji veri; auf meine @efal)r, na mojo nevarnost, na moj odgovor; auf ter Stelle, pri tej priči, ta hip, vadle, preči, maltama, zdajci; auf biefe obet jene Strt, tako ali tako; auf eilte lächerliche üeiit, , smešno; attf alle SBeife, kakor bodi, kakor si bodi, po vsaki ceni, na vsako vižo; auf | feilte SBeife, nikakor ne, po nikakem; auf jebtit I galt, vsakakor, vsakojako; auf« neue, na I novo, vnovič j auf« herrliehfte, prav po go« Üfafädijetu Slufbinbett. 99 sposko; auf« höchfte, k večjimu, auf« nt i it; bejle, naj manj; auf« fd)äitbltd)jle, silno ger-do, gerdo gerdo; auf« tejle, kar je naj bolj mogoče; eilte SeWeguttg obet Sfüdjtuitg iti bet £öi)e bejeichnenb, gori; j. S. auffietgen, gori stopiti, stopati; a l« adverbium: »Ott Šugettb auf, od mladosti, zmladiga, iz mla-diga, od mladih nog, od mladih rok, od otročjih let; et ifl »on Sugettb auf ein §irt, od mladih nog pase; eitt 2Bebcr, od mladih rok tke; »Ott unten auf, od zdolej gori; Stromauf, po vodi gori, proti curku; auf ttttb ab, gori in doli, scmtertje; bie Stube auf uttb ab, sem ter tje po hiši; Sltg auf Stig, blisk na blisk; J&immelauf, proti nebu, kviško; al« conj.: auf bafj, da, da bi; interj.: auf! auf! na noge! po koncu! vstanite! ®tü(f auf! dobro srečo! Bog daj dobro srečo! in bet 3ffcg. mit 3eitwörtern toirb „auf" gegeben ntit z (eigentt. ttacf) bent altsl. vz, uttb nidjt iz), aud) ntit za. 5htfätf)SCn, v.u., zaječati. Slltjttttcrn, v. a., einen Steht, kamen izorati, izoravati; nod)ntal« adetlt, preorati, preora-vati; bei beti .ftupferftccbeni, razriti, naostriti, ostriti; locfer, razorati, razoravati. 5lttfangcln, C. a., natakniti, natikati na ternek; eine Oieitigfeit, novico vloviti. Slufarbeiten, v. «., ba« SSateriat, podelati, podelovati; mit Slrbeit offnen, oddelati, od-delovati; eine Xpr, odpreti, odpirati vrata; jtd) bie §attbe, ožuliti, žuliti si roke; ta« 8i«, led presekati, prebiti; v. r., fid) auf; arbeiten, opomoči, opomagati si (se). Sluftttbmcn, V. n., Sitnem fdjöpfett, dihniti, dahniti, zdahniti, dihati; auf« neue akuten, jtd) ertjoten, odahniti se, oživeti. Stuflitycn, v. a., z razjedno stvarjo odmočiti, odmakati, razpezati, prepezati. Slltfbatfcn, «., pripeči, pripekati se (eno drugimu); v. a.,'teil Sorrath, popeči, popokati; »on neuem baden , prepeči, prepe-kati; turd) Saden an etwa« befeftigett, pripeči, pripekati. Slufbabcn, v. a., zgreti, razgreti, razpariti. 5lltfl)abrett, v. a., djati, devati na desko, na dilo, na nosila, na mertvaški oder, na školjke. Sittfihtllcn, v. a., navaliti, naložiti, nalagati; f. »allen. 3ltt(6anfen, v. a., nakopičiti, kopičiti, vkup djati, devati, skladati snopje. Aufbau, ber, sozidanjc, zidanje. Jlltfbaucn, v. a., sozidati, zidati, zdelati, delati, zopet postaviti; auf etwa« juni Xfyeile gebaute«, prizidati, prizidovati. Slitfbattnteln, f«h, v. r., po koncu staviti, postaviti, postavljati se, speti, spenjati se (eig. vspeti se), vpreti se na zadnje noge, po koneu se postaviti. Sltljbltltmctt, v. m., skočiti, skakati na drevo, älltfbdumctt, v. a., bei bell äBebertt, ba« @artt, bell Stufjug, naviti, navijati, namotati; v. r., Sottt ©ejlitgel, naseršiti, seršiti se, našopiriti, šopiriti; f. Slufbäutneln. Jlitfbmtfdjcn, f. Službeljnen, Slnfd)ö)et(ett, Stufbebett, v.n., stresti, tresti se, zatrepetati, strepetati, zadergetati. Stnfbefinbcit, ftd), v. r., čuti, zbujen biti, na nogah, po koncu biti. Siufbebnlten, v. a., prihraniti, hraniti; ben §ltt, ostati, ostajati pokrit, ne odkriti se; jltrücfbefyalten, zaderžati, zaderževati; eitt grofe« ©litcf ifl bit aufbehalten, čaka te velika sreča. Slltfbetfen, v. a., pregrizniti, pregristi, gristi, prejesti, prejedati, razgrizniti, razgri-sti; mit beut Schnabel, razkljcvati; bu luirjl eine harte Štujj aufjubeifien l;abeti, ta bo za te preterda, pretežka. Slufbeijen, f. Slufiiijen. Slufbcllcu, v. n., zalajati, lajati. 21 Uf bereiten, v. a., pripraviti, pripravljati. Slnfbcrgcn, f. Slufriicfcn. Stnfberften, v. n., počiti, auch pokniti, pokati; razpočiti, razpokati se, razregniti se; bie (Srbe Berftet auf, zemlja je regnila, rega, poka; »oit ®efchwiiren, predreti, predirati se. Slu f bet en, f. ^»erbeten. Stnfbetten, v. a., postlati, postiljati; »on Diettent betten, prestlati, prestiljati; Wie bit bit aufbettefl, fo wirjl bit liegen, kakor si boš postlal, tako boš ležal. Stufberaabrcn, v. a., shraniti, hraniti, spraviti, spravljati. 9iufbct»nljren, ba«, Siufbettxtbrwtg, bie, shranitev, hranjenje, spravljanje; jiim Slllf; bewahren geben, shraniti pri kom, hraniti dati. StnfbetDflbrnngŽOrt, bet, liram, hramba, hranilišče, hraniše. Slfifbetnegen, ftd), v. r., vzdigniti, vzdi-govati se. lufbiien, v. a., prekljevati, kljevati, pre-kavsati, razkljevati, razpikniti, razpikati. Stufbiegen, v. a., in bie biegen, an etwa« biegen, zavihati, zvihati, auch zavih-niti, privihati, vihati, napogniti, napogo-vati; alt« eiitattbet biegen, razvihati, raz-vihovati. SlufbtCteit, V. a., bie £ru»pett, povzdigniti, zbrati, zbirati, nabrati, nabirati; bte juttge SDiaitnfchaft, junake pod orožje, na vojsko zbrati, sklicati; bie aufgebotene sDJann-fd)aft, nabranci; Serlobte aufbieten, oklicati, oklicovati; in eiltet Sluctioit, klicati, ceno klicati; aufliiltbigen, odpovedati, odpovedovati; alte Gräfte, vso moč zbrati, vkup vzeti, jemati, napeti, napenjati; vse si prizadjati, prizadevati; alte boten alle« auf, vse je bilo po koncu, vse se je bilo vzdignilo. Stufbietung, bie, zbiranje, sklic vojakov, f. Slufgcbnt; mit Aufbietung aller Jttäfte, na vso moč, z vso močjo. Stufbilben, f. Silben. Slufbittbett, «., in bie £čhe, privezati, privezovati, (gori, na kaj), podvezati, pod-vezovati; ba« ©etreibe, povezati, povezovati žito; bie Sagage aitfbinben, navezati, navezovati šaro, robo; einem etwa«, obesiti, obešati komu kaj (na nos), nalagati koga; 7 * 100 Slufhlähen. bell ©atf, odvezati, odvezovat! vrečo, raz-vezati, razvezovati. 2lUf6l(il)en, v. a., napeti, napenjati, napihniti, napihovati; v. r., fiel), napeti, napenjati se, našopiriti, šopiriti se, nakoša-titi, košatiti se, nos vihati, napihniti, napihovati se; nad) M. aitd), naduniti se; aufgebläht, fiolj, napihnjen. 2tuft>liil)En&, adj., napenjajoč, napentjiv. 2iitf6IiiI)Uit0, f. S3lül)uuß. 2luf6lafcn, v. a., napihniti, napihovati; bet SBinb hat ba« gcttfiet aufgebtafen, veter je okno odpihnil, odperl; ba« geuer »Ott neuem aufblafen, upihniti, upihati, pihati ogenj; ba« geuet mit Slafen »erfiärfett, podp.ihati, podpihovati; v. n., jittn ©trčite, zatrobiti, trobiti na boj; v. r., fidj aufblafen, f. Slttf= Wäljen. Slufölättem, v. a., bie Slätter eine« neu gebunbenen Suche«, odpreti, odpirati, prebirati, razlepiti liste; eilte ©teile, poiskati, poiskovati mesta v bukvah; eilte Stofe, razviti rožo; v. r., ftdj, razviti, razvijati listje, peresa. Slufbltt&eit, v. n., čuti, na nogah ostati, ostajati, bdeti; ba« genjiet ifi bie gatije Stacht aufgeblieben, okno je celo noč od-perto bilo, stalo; ich Werbe bie gange Siadjt aufbleiben, celo noč bom čut, prečul, pre-bdel, na nogah ostal, ne bom spat šel. 2lnf6lit£, ber, pogled proti čemu, na kaj. Šlufhltien, v. n., itt bie §čhe, ozreti, ozirati se gori; pogledati, pogledovati, gledati kviško , povzdigniti oči; fdjneKen »or; Übergehenbett ©djein »oit ftd) geben, zablis-niti, zabliščati, zablišati, zasvetiti se, pokazati se; ba« »etlčfdjenbe £id)t blictt aitf, luč zamerli; ber aitfblictenbe SRorgeit, svitanje, zor. Slnfhlinfctt, v. n., zaleskctati se. Stufhitnjcin, SlufMinjen, v. n., zamižati, zamižgetati. Slttfhli^cn, v. n., bliskniti, zablisniti, blis-niti, zabliskati, zasijati, zasvetiti se. Slufiliihcn, v. n., razcvesti, razcvetati; jtt blühen anfangen, zacvcsti, zacvetati; oživiti, oživljati se. Stuf6liihClt, ba«, razcvet, oživljenje (kupčije, obertnosti i. t. d.). 3tuf60l)tcu, a., izvertati, odvertati, raz-vertati, prevertati, vertati. SttuffiOjcn, v. a., olajšati, olajševati (ladijo). 9luf6or0Clt, v. a., vzeti, jemati v zajem, gewöhnlich vzeti, jemati na posodo, usoditi, usojati si (se) pri kom. Sttufbot, ba«, f. Slitfge&ot. Slitfiiradjcit, v, a., bte Stiitbe ber^tarjbättnte mit bent Jparjeifctt öffnen, aufbrechen, načer-tati, čertati, nabeliti, namajiti, narezati, narezovati (smreke). Slufhratcn, v. a., ben Sorratlj »erbraudjen, popeči, speči, popekati; »ont uettett braten, prepeči, prepekati. 2lltf6ritnd)Clt, v. a., porabiti, potrositi, po-vžiti, povživati; ba« Šretntholj, požgati, po- Stuffiringcn. žigati derva; ba« Sattholj, podelati, pode-lovati les. 3luf6rnuen, a., pokuhati (slad). StnfSrttUfen, v. «., zaveršeti, veršeti, za-vrcšati, vrešati, skipeti, (vzkipeti), zašu-meti, zahrumeti, zahrupeti, zavreti; int 3orne, razserditi se, razkačiti se; er braust gleid) attf, berž mu zavre, nagle jeze, ihtav je , koj zrase. Sluffiraufcnb, adj., veršeč, hrumeč, šumeč; fig., razserdljiv, ihtav, zadersljiv, to-gotljiv, zadirljiv. Slufhredjcu, v. a., ulomiti, lomiti, razlomiti, razlamljati, silama predreti, predirati; {tlte !El)Üt, razbiti, razbijati vrata; Stüfie, razbiti, raztolči; einen Srief, razpečatiti, od-pečati, razpečatovati pismo; ba« Siet auf bted)ett, razmešati, mešati ol; bei ben 3ä gern, iztrebušiti, iztrebuševati; ein ©efcfitoür, prepustiti, prepuščati, prepušati; r. «., »011 Äitof»en, SBunbeu, güjfeit, počiti, pokniti, pokati; razpočiti, razpokati se; ba« 6tS bridjt attf, led poka; bie Slrmee brid)t auf, vzdigne, vzdiga se vojska, pripravlja se k odhodu, na odhod; bet Xag bricht auf, dan se je napočil, zor, dani se, poka zor, dan se zaznava; bei ®efd)Würen, predreti se, predirati se; fidj auf ben SBeg utajen, napotiti se, vzdigniti, vzdigovati se na pot, podati, podajati se, odpraviti, odpravljati se na pot, oditi, iti, odriniti; »it Wollen attfbred)eit (»oit bet Xafel), vstanimo. Slllffircttcn, t". razširiti, razširjati, širiti ; ben 3)iantel, ba« Xttd), razgerniti, razgrinjati, raztegniti, raztegovati, prostreti, razprostreti, prostirati. Slttfireitnen, «., požgati, požigati, po-paliti, paliti, sožgati, sožigati; einem einšet chen,vžgati, vžigati komu znamnje; anbrüllen, popariti, pariti; v. n., fdjttell anfangen 51t brennen, vžgati, vžigati se, vneti se, vne-mati se, zagoreti, ogenj je planil, švignit kviško; baž 3ünbfraitt ifi aufgebrannt, na prašnici je pogorelo, prašnica je pogorela; [¿hiteli gortlig Werben, vneti, vnemati se, f. Stufbraufcn; f^ncll crtčthetl, vneti, vnemati se v lice, rudečica me je spreletela. me spreleta, me polija, au. a., jez vzdigniti, povišati, f. audi Slufbäntmen. Stufbidjten, f. Sln&tdjten. Slufbienen, v. «., f. Sittfumtien; auf jernatw bež Sefebte toarten, streči na povelje; bte ©Reifen auf bie Safel tragen, na mizo nositi, na mizo streči; v. r., ftd) aufbtenett, bttrd) ®iettfle ^o^er fieigett, v siužbi na višji stopnjo priti, povzdigniti se. Sluf&ingebrief , bet, vzetno pismo f. Siufbingegeib, bas, vzetninaf. Siufbiltgctt, v. a., einen Seljtling tu bie fiepte ncbntett, vzeti, jemati za novinca, v nauk; • für einzelne ®efd)äfte auf einige ß»t, najeti, najemati; iti bie $ei)te gebett, dati, dajati v nauk. Slnfbotfcn, v. a., auftmdeln,bei ben Sägern, poviti, povijati; bei ben äBäfdjetinen, naviti, navijati na valjar. Wltfbonttern, v. n.,zagermeti;». a., s šun-dram zbuditi, zbujati; bie %i)üv, terjusniti, trešiti na vrata in odpreti jih; aufgebomtert, b. t., aufgepuft, nališpan, naferknjen, košat. StufbO^I)Čin, v. a., podšiti, podšivati, pod-piatiti, podplatati. Slttfborreit, v. n., prisušiti se (na čem). Šiufbiirren, v. a., nasušiti, posušiti, sušiti. Sinfbrüttflcn, v. a., bie Sbüre, odriniti, odrivati vrata; v. r., tmtnberlidje ©ebanfen brältgett ftd) mit auf, čudne misli se mi vrivajo, ponujajo, me obhajajo; bet SJienfdj itat fid) uns aufgebrängt, ta človek se je pri-štulil, prisilil, vsilil k nam; f. SittfbritttJCtt. Siuf&redifeln, f. Siitbre^fein. lltfbrebElt, »•> nasukati, sukati na kaj; baž (Mebreitte, odsukati, odsukovati, raz-sukati, odviti, odvijati; serb., odvernuti, odvertati. Slltfbtef djeit, v. a., pomlatiti, namlatiti; bte šentte, razmlatiti; v. n., h>it (tabeli aufge; brofdieit, omlatili smo, domlatili smo. Stufbriefeln, f. Slufbreijen. 2luf bringen, v. a., einem etoač, posiliti, siliti koga s čim, vriniti, vrivati komu kaj, vsiliti, vnuditi komu kaj; silama, po sili dati, dajati; v. r., ftd) Semantem, vriniti se komu, po sili se komu pridružiti, pri-tlačiti. Stufbringlitfj, adj; silen, vrinljiv; f. bringlid). StufbrÖi)UCtt, v. «., zadoneti, zabobneti. Stufbmien, «•, natisniti, natiskati; ba« Siegel, f. fctfbriilfcit; bie Sdnoarje ifi fc|oti aufgebrudt, černilo je že z natisam pošlo. Siufbriitfen, a., pritisniti, pritiskati na kaj; eine gebet, natisniti, natiskati; eilte ©efdjtoulji, iztisniti, iztiskati, iztlačiti, tlačiti; baž ©iegel, pritisniti, pritiskati pečat, serb. udariti pečat; eine 9Jltf, raztreti, treti. Slttfbutfen, v. n., pomoliti, pomaljati glavo. Stufbuftcn, v. n., zadišati. Šiufbltnfcn, v. n., zabuhliti, buhliti, zabuh-niti; ein wenig, zabrekniti; aitfgebutlfen, zabuhel, zabrekel, zabrehel; aufgebunfettet SWenfd),napihnjen človek; aufgebunfenet @ti)l, f. 2d)tuiilftifl. 102 Sfaf&mtflett, Slu f b Uttft Clt, v. n., izpariti, sopariti, pariti se, izhlapeti, hlapeti; f. ®imftCtt. Stufbttnfte«, V. a., f. Sttnftett. Slufeggtn, v. «., bitrd)®ggen ^trftllf&ringen, izbranati, z brano izvlačiti, razbranati; »011 iteuem eggen, prevlačiti, prevlačcvati, pre-branati, prebranovati. Slufciltflllbcr, adv., j. 93. folgen, eden za drugim; liegetl, eden na drugem, zapore-dama; f. ginUltbcr. Stuftinaubrrfolgeitb, adj., brei aufeinan--berfolgenbe Satire, tri leta zapored, eno za drugim. SlufCinntfll, adv., na enkrat, na mah; JU* fammen, hkrati, ob enem, serb. zajedno. Slnfcifcn, v. a., eitteit Xeid), dušek vsekati, sekati ribniku, led presekati, prebiti na ribniku; v. n., f. SluftljaUert. Slu f nt blat!, bas, f. ¿a^feiifrant. Slllfciltbalt, ber, alt cinentOrte, prebivanje, bivanje, ostanek; ber £>rt beg Škrtpeileitč, prebivališče, prebivališe, bivališče, bivališe; 9lltfl)alt, Slerjčgeruitg, zaderžek, zamuda, odlog, odkladek, opotavljanje; fleilie 9?erjoge* ruiig, prideržek; 9lufentt)alt tU bet grembe, ptujevanje. SlllftltthallClt, ftd), r. r., prebivati, bivati, ostanek imeti, deržati se kje, pri kom. SlltfClttljaltSbettHlligitltg, bie, prebivanj-sko dovoljenje, dovoljenje kje prebivati. 2litfttilIialiSiar!e, bie, 9Jn'fentf»oli#frf)cin, ber, prebivanjski list. SlllfCIltiflUŽOrt, ber, prebivališče, prebivališe. Slnfctttlialfžfteucr, bie, prebivnina. Slitferbauen, v. «., f. Slufbnucn, moral. b. i. erbauelt, spodbuditi, spodbujati, boljšati; feiit ffleifpiel l)at miti auferbaut, njegov zgled me je ginil, vnel, povzdignil (k po-božnosti). Sluferbanlidj, f. (grbanlid). Slufcrlegcn, v. a., naložiti, nalagati, nakladati; befel)leit, veleli, velevati, ukazati, ukazovati, zapovedati, zapovedovati; JUer* fentten, prisoditi, prisojati, prisojevati; f. and) Slnfcrlegeit. Slttferlegttltg, bie, nalaganje, nalog; Sefeljl, povelje, ukaz; Buerfennuitg, prisodek, pri-sodba. Slufcmoljrett, v. a., zrediti, zrejati. Slufcrfteljcn, t>. n., vstati, vstajati (od smerti, od mertvih), ber 9luferftaubene, od mertvih vstali, vstavši. Sltlfcrfteljll ng, bie, vstajenje, vstanje od smerti, od mertvih, serb. uskers. Slltfcrttmdjctt, v. n., zbuditi se, zbujati se; ttont Sobe, zbuditi se od smerti; f. Slllftta= djCtt. SlnfcrtDCtfCU, v. a., DontSobe, obuditi, obujati, buditi od smerti, od mertvih. Slllfcrttictfung, bie, obujenje, bujenje, obud. Slltferjicljeit, v. «., zrediti, zrejati, odrejati, odgojiti, odgojevati, rediti, gojiti; Jttltt 9tn(ianb Ullb guten ©itten, obravnati, obravnavati otroke. Slitferjieljer, ber, f. grjtelier. Slnffoßenb. Slufcrsteittng, bie, zreja, reja, odrejanje, odgojitev. Stufcffcu, v. a., pojesti, pojedati, snesti, snedati; ©eeren, Jtirfd)eit, Jpafer, pozobati, zobati; bie Jpühnet jjaben allež aufgegeffen, kokoši so vse pozobale; v. r., zrediti se, spitati se. Slllffatlieit, Sluffädjtln, v. a., popihati, raz-pihati, pihati, razmahati, razmahovati. Sluffitbmcit, Sliiif(ibnen, Slnffdbelu, v. a., auf einen gaben reiben, na nit nabrati, nabirati, nanizati, nanizovati; nad) V., na-nititi, nanitvati; bie gäben eine« ©etrebež attflöfett, razpnorati, pnorati. raznizati, raz-pukati, razvleči; bei beit ©djtieibern, nabrati, nabirati, nagubati, gubati; bei bett gifd)ern, naviti, navijati. Slnffabcn, f. Sluffungcn. Sluffniren, v. a., bnreh gal)ren öffnen, 53.,beit Xhürtoeg, odvoziti vrata; einen 3Beg, utreti pot; eine SRieberitltg, navoziti; v. n., in bie £öl)e fahren, gori peljati, gori voziti; ait ben 93ergen auf ttnb ab, po gorah gori,in doli peljati, voziti; bet ©efattbte ijt |eute aufgefahren, poslanec se je peljal (n. p. pred cesarja, k cesarju); ftd) ergeben, vzdigniti se; biuaitffieigen, gori, kviško iti, hoditi; bie gifd)e fahren anf, ribe švigajo, (gori); ber ©taitb fä^tt attf, prah vstaja; ttor @d)recfen, poskočiti, zginiti se (od) straha, kviško planiti; jäljjoritig toerben, zarohneti, razserditi se, razkačiti se; auf tiefe meine SBorte fuhr et auf, porasel je, zrasel je, ko sini to rekel, jeza ga je zgrabila, popadla; eine ffllatter fährt mit auf, mezulj. mezelj mi steka, pokazuje se mezulj; mit bem ©d)iffe, zadeti, zadevati, naleteti, na-letovati s čolnarn; mit bem SDagett, zadeti, zadevati z vozam; ttettn bie Xbüt auffährt, kadar duri odbuhnejo, kadar se duri naglo odprö; Sbrijlus iii in ben Gimmel aufgefa^ rett, Kristus je v nebesa šel. Slnffohrtnb, Slltffttlirifd), adj., zarohnel biti. nagle jeze, naglo jezen, togoten biti; f. Slufbraufenb. Sluffabrt, bie, ®hrifli, vnebohod, nebohod; ber ©efanbten, peljanje poročnika (pred vladarja); bei ®refd)teniteit, most; fonji »o matt mit einem SBageit auffährt, pot na-, pot k—. Sluffallen, v. n., auf ettoas, pasti, padati na kaj; ba« fällt fehr auf, nadtim.se ljudje zgledujejo, to je preveč očitno, to t oči zbada; baž ijl mit aufgefallen, tema sim se začudil, to se mi je čudno zdelo, to sim zapazil; lttlfd)icflid) fd)einen, bein Se tragen fällt allen rechtlichen fieuten auf, tvoje vedenje je vsim čudno, vse te gleda, kako se vedeš, vsi se ti čudijo; bie galltf)»t ijl aufgefallen, vrata so se odperle; let ©taub fällt auf bie 93ruft, prah se ulega, udarja na persi; v. r., jtd) ben Äopf auf fallen, pasti in pobiti se (pobiti si glavo). Sluffallenb, Slltffaliig, adj., Vidin, očiten, zavzeten, čudin, poseben; eine auffallend Sluffalten. Jlefinlidjfeít, velika, močna podobnost; eilt auffällige« 33eneljnieii, nespodobno vedenje. 2(11 f falten, ».a-, bie galten altSftreid)en, raz-gubati, razgubavati; itt galten legen, nagubati, gubati. Sluffaugcglač, f. (Totiectibglaž. ŠlltffangCU, v. a., ujeti, ujemati, uloviti, poloviti, loviti; eine ,f raitfljeit, dobiti, dobivati, nal est i bolezen; eilten Sali int Sali; fpiele U. b. gl., ustreči, streči žogo; SBriefe, prestreči pisma, prevzeti, prejemati pisma; eilte Steuigfeit, eilt äöort, uloviti, popasti; im gallen auffangen, ujeti na roko, z roko. 2lnffär6cn, a., prebarvati, prebarvovati; treif, prebeliti, prebelovati; fdjtcarg, prečer-niti, prečernovati; f. and) 2lUffnftf)Cn. 2lnffafett, Slnffafeln, v. «., gnfanimengc; teirite gäben, razpnorati, pnorati. Stuffaffen, V. a., g. S. mit ber ©djattfei, zagrabiti, grabiti, zajeti, zajemati, pobrati, pobirati; eilten flñffígeit .Körper, g. 33. baS ®(ut, ben SJtegeit, prestreči, streči, ujeti, uloviti, loviti; ftgñrí. pobrati, pobirati, prijeti, prijemati, poprijeti, poprijemati; De; greifen, vom (Seifte, razumeti, umeti, zapo-pasti, zapopadati, nnfla». zastopiti. Slltffaffnng, bie, »Olli ©eijte, razumenje, razumljenje. 8nffaffn«8«»ttntögen, bas, 2lttffaffungé¡= gttbc, =fraft, bte, razumnost, razum, zapo-padnost. Jlttffcgcn, v. a., zmesti, zmetati, namesti, nametati. Slllffctlett, f. a., befeilett, opiliti, piliti; »oni neuen feilen, prepiliti, nanovo piliti; offnen, razpiliti. Stttfcudjten, V. a., premočiti, premakati, prevlažiti, namočiti, namakati. Slufficbeln, v. a., eins, zaškripati (eno). Slufftnbeiudj, bas, kazalo, iskavnik f. 2lltffttt&Cn, «•■ «-, znajti, najti, poiskati in najti, nahajati (bei Dahn, nahadjati.) 2luffimiffcn, a., s firnežem * prerna-zati, na novo namazati. JlBfftfcljcn, r. a., fig. für aitffattgett, ujeti, uloviti, loviti; bie Seicfte tmtrbe anfgejtf^t, truplo so iz vode iztekli, potegnili; eitle ütemgfeit, novico ujeti, zvediti, pobrati, dobiti. ?(ufflaáern, v. n., zavahlati, vahlati, po-terpoleti, kviško švigniti, švigati; f. 2(ttf= lobera. Slufflammen, v. «., in eine glanuue au«; bredjen, vplameniti se, s plamenam se vžgati, vžigati, zagoreti; fig. vneti, vnemati se; v. a., entflammen, plameniti, razplameniti, na plamen vžgati, vžigati. Hnfflatttm, v. «-, itt bie «vihrati, vihrati kviško, sfofotali, sferfrati, sferleti, sferčati; anfangen aufgujiattcm, zavihrati, zaferleti kviško. 2liiffledjten, v. «.. itt bie Jpčlje fied)teit, na-plesti, napletati, kviško splesti, spletati; MtSeinanber jicdltett, razplesti, razpletati. 9htfflel)Cn, r. n„ glavo kviško vzdigniti in moliti, Sluffiiliren. 103 ÄJtffliÄe«, SittfflCtfttt, v. a., nakerpati, na-kerpovati, zašiti, zašivati. Stuf flitgcit, v. n., zleteti, zletati; baS getu fler flog auf, okno se je naglo odperlo, raz-lopnilo, je odbušilo; bie SKitte, podkop se je razletel, podkop je razneslo. Aufflimmern, v. n., zamerleti, merleti. Slu f flirr en, f. Sinfonien. Slu f flof? en, v. a., v breg, proti vodi splaviti, plaviti, gnati. Sluffludjeit, v. a., s kletvijo zbuditi, zbujati. Sili ff lit g, ber, zlet; ber Sluffiug bes §oijes, f. Slnjing. Slu f fin t en, f. Sliifronllctt. Sltlfforbcrn, v. a., nagovoriti, nagovarjati, napraviti, napravljati; flreitg eiltfforbern, tur d) Jan., zakertiti; eitle gejlititg aujforberit, terd-njavo na udaj nagovoriti; gltnt .Kampfe, na boj poklicati, klicati, pozvati, zvati; gur Stadje, k maščevanju, maševanju klicati; eitllabeit, povabiti, povabovati, vabiti; auf; muntern, podbuditi, podbujati, opomniti, opominjati, spodbosti, spodbadati; er Würbe auf; geforbert, feine Meinung jit fagett, rekli so mu, naj pove svojo misel. Slufforberung, bie, nagovor, opomin, poklic, pozov, poziv. Slnfforbcrungčflagc, bte, pozovna tožba. Slitfforbernngžflrojef?, ber, pozovna pravda. Slufförberu, v. a., itt bie §člie, in bett39erg; ttltb ©aljtperfett, zleči, vleči, vlačiti gori. na kviško spraviti, spravljati gori. SlltffomtClt, v. «., vpodobiti, vpodobovati, nabiti, nabijati na kalup (form SlnffOrftCU, V. a., spodrediti, spodrejati gojzd. Slltffragen, v. «., einen, izprašati, izpra-ševati koga, opraševajc zvediti za koga. Sluffrcffcit, v. a., požreti, požirati, pojesti, snesti; »om ©effügel, pozobati; baS $ferb t)at ben £eiber attfgefreffett, konj je pozobal oves; etttett Sfteieficn, objesti, ob-jedati bogatina; baS @d)eibett>affer frift bie ■£aitt attf, razjednica kožo razjeda, predira; v. r., spitati se. Slnffreiten, f. Slnffreffen. Slltffrterett, v. «., otajati se, tajati se; anfrieren, primerzniti, primerzovati. Sluffrtf tijClt, V. a., ponoviti, ponavljati, obnoviti , obnavljati, omladiti, omladovati; et; nett gtt etwas aufmuntern, oživiti, oživljati, sčverstiti, čverstiti, oserčiti, oserčevati, spodbosti, spodbadati, spodbuditi. Slnffiigen, V.u., bei bett äßagttertt, natakniti, natikati. Slnffiiljrbar, adj., predstaven t; biefe ®0; tnöbie ifl bei ttttS ltid)t auffufjrbar, ta komedija se ne more igrati, dati, predstavljati pri nas. siuffitijrcn, V. a., itt bie Jpö^e »ermittetfl eines glti)rtt)erfeS, zvoziti, zvažati, voziti gori, speljati, speljevati; bltrdj anbere fčt; perlidje «Wittel, g. 33. einen Samiti, ©ali, napraviti, napravljati; Srbe tint eilten 33aitnt, 104 Aufführung. «jtfgtBotóíritf. navoziti, navažati, napeljati, nasuti persti okoli drevesa; heranführen, eilte 3Bad)e, pripeljati, pripeljevati; einen grembett bei 3es manten, ptujiga skazati komu. pripeljati k komu; einen 3eugett, einen int Xrilimpl)e, pripeljati, vpeljati, peljati, voditi; serb., pro-voditi; Aattonett aufführen, razpostaviti, raz-postavljati topove; iit ter 9ted)liuitg etwa« mit aufführen, v štetev, v številbo djali, vzeti, (v račun postaviti, postavljati, za-rajtati, zarajtovati); f. AnfuiftClt; eilt ®e; bäute, postaviti, staviti, postavljati, so-zidati, zidati; ein X^eaterftürt, igrati, igro napraviti, dati, predstaviti, predstavljati; v. r., ftd) gut, fehlest, obnašati se, vesti se, vladati se; gern., zaderžati se; fid) präd); tig, bogato se nositi; er fü()rt ftd) auf, alé Wäre er eilt grof et &err, vede se, kakor da bi bil velik gospod. Aufführung, bie, in aliett Seteutitngeit tež 3eitWorte«, vožnja, peljanje, navoz, nava-žanje; naprava, napravljanje; pripeljanje, vpeljanje; postavljenje; sozidanje; igranje, obnašanje, vladanje, vedenje, noša, gern, attd), zaderžanje. Aitfftthrungébetoilltgung, tie, dovoljenje igrati. Auffüllen, v. a., napolniti, napolnovati, polniti; dopolniti, dopolnovati; eitt gafj, zaliti, zalivati, dopolniti, znova napolniti, doliti; ba« gattje fflier auffüllen, t. i. »erfül; leit, zapolniti, zapolnovati. Anffltnleln, v. n., zalesketati se, lesketati se, zabliščati, zablišati se. Altf flttdj en, v. a., razbrazditi, razbrazdo-vati. Altf fufen, v. n., ter Arante fattn noch nicht aitffufieit, bolnik še ne more na noge, še ne more stati na nogah. Attffuttern, v. «., iit ter fflaufitiifi, pod- staviti, podstavljati. Auffüttern, v. a., verfüttern, poklasti, po-kladati, pokermiti; groß füttern, ^ühtter, @änfe, ©chWeitte, zrediti, zrejati, rediti; spitati, pitati. Aufgabe, tie, $enfum, naloga; 3ugabe,pri-veržek, primeček, pridaj . pridavek, nameček, verltovina; Auftrag, naročilo, na-ročba, naročanje; ta« Slufgeben altf ettoa«, dajanje na kaj; Slttfgabe einer gefiuttg, lieber; gäbe, podaj, udaja terdnjave; eilte« ®telt; fte«, puščenje, pušanje službe; eilte« ©Ute«, puščenje, pušenje, opuščanje, opušenje la-stine; einer grage, eilte« iltäthfet«, zastav-Ijenje, zastava, zastavica, vprašanje; 9luf; gäbe auf tie $oft, oddaja, podaja na pošto. Aufgabeln, v. a., natakniti, natikati, na-bosti, nabadati; mit ter gabeí, na vilice; mit bet §elt; oter SDiijigabel, na vile; auftreiben, dobiti, dobivati, najti, nahajati kaj, izvediti za kaj, ujeti kaj. Aufgabcjjoftamt, ta«, oddajna poštnija. Altfgatfern, v. n., zakokotati; v. a., ko-kotaje zbuditi. Altfgafftn, v. n., zazijati, zijati, zevati, zi-jaje kviško pogledati. AltfgÜhnen, v. n., zdehniti, zdehati, ziniti, zevati. Aufgähren, v. n., skisati, kisati se, zavreti, zakipeti; »ont Seige, skvasiti, kvasiti se, shajati, vshajati. Aufgang, ter, ter ©ontte, izhod ot.vshod. altsl. vshod, serb. istok; g(eid) nad) temfelbett, po solnčnem izhodu, po izhodu solnca, nad) V. za posijavšiga solnca; ttoch »or Jtltfgang le« !£age«lid)te«, še preden se je dan zaznal, preden se je jelo svitati, svetliti, pred za-zoratn dneva; teilte« šRltfmte«, jutro tvoje slave; Aufwanb, utrata, utratek, potrata, strošek, potrošek, russ. razhod; ter 2Beg attf eilte §öhe, hod, pot na — (n. p. na goro); ter £)rt atn Gimmel, Wo bie ©oune aufgeht, izhod, izhodnja stran, serb. istok; »om Altf; gattge bi« jum Untergänge, od izhoda do zahoda; f. altch DefflUtng. Auf gar ben, v. a., vsnopje povezati, povezovati. Aufgattern, f. Auftreiben. Aufgeben, v. a., itt bie §öhe, dati, dajati gori; altf bie $ofi einen ©rief, dati, dajati na pošto; eitte gefiltltg, podati, podajati, izročiti, izročevati terdnjavo; ben @eift, dati, dajati dušo, izdihniti, izdihati dušo, umreti, umirati, pustiti, puščati, pušati dušo, smert storiti; bett ®ietlft, baž ©piet, odpovedati, odpovedovati se službi, ob. odpovedati službo, pustiti, puščati, pušati službo; ben ißatiett; iett, odpovedati, odpovedovati življenje bolniku, obupati nad bolnikam, da ne bo shodil, ne obetati ozdravljenja; einent etwa« JU lernen, ju arbeiten, dati, dajati, naložiti, nalagati komu kaj, da se nauči, da stori; ei; ttent eine grage, etn 9tätl)fef, postaviti, nastaviti, nastavljati, dati, dajati vprašanje; Jltgebett, eitte 3ttgabe, pridati, nadati, nada-jati, dati, dajati po verhu, navreči, name-tati, nametovati; freiwillig fahren laffen, opustiti, opuščati, opušati kaj, znebiti se česa; befehlen, veleti, velevati, naročiti, naročati, naročevati; ba« Spiel aufgeben, nehati igrati; bie §offmtttg, odreči se upanja, nehati upati, zgubiti upanje; (Sffett aufgeben, f. Auftragen; bie Alage aufgeben, odstopiti od tožbe. Aufgeber, ber, podajavec, podajač; Anfgc= berin, bie, podajavka; bie @abel bei ben ©arbett, podajavnik, podajač. Altfgebirgcit, v. a., nakupičiti, kopičiti. Aufgebieten, f. Aufbieten. Aufgeblafen, adj., napihnjen, ošaben, prevzeten, napet, našopirjen, nasterčen. napuhu j en, košat. Anfgebtafcnheit, bie, napuh, napihnjenost, napihovanje, ošabnost, prevzetnost. Aufgebot, ba«, ba« Aufbieten, napoved; ergehen i äffen, poklicati, klicati pod orožje; ba« aufgebotene Jpeer, černa vojska, sklicana vojska (armada), nad) V. , napo-vedanci; »erlobter ^erfonen, oklic; fte toer; beit eben jejst aufgeboten, ravno sta v oklicih, na oklicu. Anfgeboičbrtef, ber, vojni list, skiico-vavno pismo. 2tufgebot3fd)ein. ättfoeÜOfSfdjeilt, ber, oklicni list. itufgebinge, ba«, prevzetje, vzetje v uk. SlBfgebltnfctt, adj., zabuhel, napet, nad) V. bunjast; f. aitd) 2lufgeblafen. Slufgebeit, v. n., tu čine §čl)e, iti, hoditi gori, kviško, na —; ež ge|t mit ein 8id)t auf, zasveti, zasvita se mi, spregledujem, razumem; ež gel)t ein 9tebel, Stand), ©taub auf, vstaja, dviga se megla, dim, prah; int gelter, int ifiaud) aufgeben, pogoreti, izgoreti; bie SBajfer ftttb aufgegangen, voda je nastopila, se narasla; im ®ergbaue, jama je utonila; »cm ©anten, pognati, poganjati; »ont Xeig, skva-siti, kvasiti se, vziti, vshajati, vzdigniti, vzdi-govati se; bie Xl)üt ifl aufgegangen, vrata so se odperle; »ont ©6, stajati , tajati, raztaliti, taliti se; »on eiltet erauf. SlnfierrfdlClt, »• «•> zavpiti in zapove-dati. Stltftie^eit, v. a., eittXl)ier, spoditi, spojati, zdražiti, zdraževati, zgnati, zgoniti, zganjati ; ju etWa«, nadražiti, dražiti, našuvati; U. naščevati, podhuskati, huskati; tu nen ©ieitfdjen, nadražiti, dražiti, našuntati, šuntati, podpihati, podpihovati, podšuntati, huskati, nahujstati; erjimteit, razdražiti, razkačiti ttff. Slnft)C^tt, ber, šuvač, šuvavec, tt. ,5?., šče-vač, ščevavec, draživec, šuntar, poddraž-nik, podpihovavee. SlnfljetStinfl, bie, draženje, suvanje, šče-vanje; šuntanje, huskanje, našuntanje, na-dražba. SlUfbeitlCU, v. n., zatuliti, zavekati; v. a., s tuljenjem, vekanjem zbuditi, zbujati. Slufljtlfe, bie, pomoč, podpomoč. v. a., in bie ^olje jieljen, potegniti, potegovati; eine gahtte aufljiffen, bandero razprostreti, razprostirati, razpeti, razpenjati, razviti, razvijati. 2Iufl)0 ju bewegen, etwa« ju thitn, zastati, zastajati, ustaviti se; fein Äo»ffdjmerj hat aufs gehört, glava ga je jenjala (boleti); et hörte attf Jtt athnten, sapa mu je zastala. 2(nfhÖrcn, ba«, nehanje, serb. prestanak; ohne 2luffjören, neprenehama, nepretergama, brez prenehanja; serb., neprestano. SfttfhiißCln, v. a., nagrebsti, nagrebati (gomilo). WttfhiillCn, f. a-, odgerniti, odgrinjati, raz-gerniti, razgrinjati, razkriti, razkrivati, raz-odeti, razodevati. Siufhii^fCtt, v. m., poskočiti, poskakovati, (kviško) skočiti, skakati. Slufhnftcn, n., zakašljati, zakašljevati; v. a., skašljati, skašljevati. Wltfjflgeit, v. a., spoditi, spojati, zgnati, zganjati; f. aitcf) l'ittfijctjCtt; eilten aufjagen, najti, dobiti, dobivati koga. SI It f janttttem, v. n., zaječati, zajavkati, zatarnati. aiufiaittljjen, v. n., f. Slitfjnhtln. SlufjOthCn, f. a., vkleniti, vklepati v jarem. 2lUf JUbCllt, v. «., zaukati, zavriskati, ukati, vriskati; v. a., z vriskam, ukaje zbuditi. Wltffämntcn, v. a., in bie J&öje, sčesati, česati kviško; übertämmen, prečesati, pre-česovati, 21 uf l It p V Cn, v. a., deti ob. djati kapo na glavo. SlnfinUCtt, v. a., pozvečiti, dozvečiti, žvečiti. 2lnff(tUf, bet, kupovanje, nakupovanje, po-kup, nakup. 2(nflaufen, v. a., »tel SBareit jufamntetu taufen, nakupiti, nakupovati; alle«, pokupiti, pokupovati vse; »erlaufen, prekupiti, prekupovati. 2lnf!Üufer, ber, nakupovavec; itm e« Wieber ju »erlaufen, prekupec; 2lttff(tuferht, bie, preknpovavka. 2luffctjcllt, v. a., djati, devati v kope, nakopičiti, kopičiti, nastavkati, stavkati. 2iitf(ehren, a., mit bent Sefen, zmesti, zmetati, pomesti, pometati. 2(uflehriiijt, ba«, smeti pi. 2luf!eimen/ v. n., pognati, poganjati kal, 108 Stufteltern. Sliiffoipetn. kaliti, kliti, scimiti se, cimiti se; »ott RnO) fpeit, berstiti, berst pognati, poganjati. Stil Jettcrn, v. a., iztlačiti, izprešati*. 3luffer6en, f. Slnferhen. Sllt fetten, v. a., odkleniti, odklepati, razkleniti, razklepati. Stufte^em, v. a., itt tcu 23ergWerfett, ciite SČatti , steno razplatiti, razklati, razgnati, razganjati. Stuffeitlctt, v. a., s kijcam, batam udariti, razbiti, razbijati. Siufit^C«, v. n., iit bieJjjohe fippen, kink-niti, kinkati, kimati kviško; v. a., fippetlb aufheten, bie 53ienettflocfe aitftippcit, poddvig-niti, poddvigati, podnesti. Stuflittcn, v. a., priklejati, klejati. Stllf!i^tllt, v. a., s segetanjem, žgečkanjem, segečkanjem zbuditi, zbujati. Slufflitffen, v. n., zaregniti, regniti, zare-žati, režati, zazevati, zevniti, zevati. Stufftnftcrn, ». a., zložiti, zlagati na sežnje. Stuf fin jj tli, v. n., zatožiti, tožiti. StufflajjpCH, v. «., dvigniti zapadnico; bett .£>nt, naštuliti, štuliti klobuk, zavihati. Stuffl (iren, v. razsvetliti, razsvetlovati, razdaniti, razdanovati, vedriti, zbistriti, raz-bistriti; eittem etWa« aitfflarett, pojasniti, razjasniti. razjasnovati, razložiti, razlagati komu kaj, zumiti koga; bie 3eit Wirb aitež aitffldren, čas bo vse odkril, razkril; f. SlufflCiliirt; v. r., ttom SBetter, zjasniti se, ujasniti se, jasniti se; fein ®eftd)t flarte ftdj auf, lice se mu je zasvetilo, ujasnilo; bie @adie toirb ftch aitfflareit, prišlo bo na dan, na svetlo, odkrilo se bo. Stltftliuunfl, bie, razsvetljenje, razjasnje-nje; be« ®eifte«, omika, serb., prosveta; id) erhielt bariibet eine nabere 9luff(arititg, to mi je bilo natanko razloženo, pojasnjeno, dopovedano. 3iuffiatfd)Cn, t>. n., »ermittelfi ber Jtlatfd); form aufbrttefeit, befouberž bei bem ®ritcfett ber $apiertapeten, ploskniti, naploskati, ploskati, zaploskati. SlltfflaitDeit, v. a., pobrati, pobirati; eiueit Jtneten, razvozlati, razvozlavati; gefjler auf; flaubclt, iskati in zasledovati, (kar bi se komu očitalo, grajalo). stufltausfel, ba«, pobirek, pobirki pl. 3111 f f l C ll C n, r. a., prilepiti, prilepljati, pri-lepovati, au^ pritisniti, gutoeilen prisliniti; v. »., prilepiti se, prijeti, prijemati se, der-žati se česa. Stllfflctfen, Stltffletffen, v. a., načečkati, načačkati; auf eine fd)nutgige Strt auftragen, befoitber« »oit f($led)ten SKalern, nacmokati, cmokati, nakergati, kergati, nakebrati, ke-brati. Stllfflciftern, v. «., priklejati, klejati, pri-popati, popati*; f. Slltfflclicit. Slllftlcttcril, Slttfflimmctt, v. n., splezati, plezati (na kaj), speti, spenjati se (na drevo). Slltfflingeln, v. »., zazvončkljati, zažvenk-ljati, zacengljati*. ätufttillten, v. a., bie Xhüre, odkljukniti, od-kljukati. Slltfflimtt, V. «., zarožljati. StllfitOpfCll, t', n., poterkati, terkati; v. a., bitrdj Klopfen öffnen, eine 9luf, raz- tolči, tolči; bnrd) Klopfen aufweifen, ster-kati (iz postelje), terkaje zdramiti. Stllftlo^cn, fid>, v. r., zavaliti se na kaj. Stnffnatfcn, v. a., j. 93. bie 9lüffe, zgristi ober zgrizniti, razgristi, gristi, rtad) M. raz-leskniti. Sluflnalttn, v. n., počiti, pokati. Stnffnorren, r. n., škripaje se odpreti. Stuffnaftem, Sluftniftcrn, v. »., zapokijati, pokljati, zacverkati. Slnffncticn, v. a., razščipniti, razšipniti, odščipniti, odšipniti, odščipati, odšipati. SluffntCn, v. »., poklekniti, poklekovati na kaj; v. a., preklečati, preklečevati (hlače). Sillffnirftfien, v. n., zaškripati, škripati. Stnftnötlfcn, v. «., odpeti, odpenjati; v.r., odpeli, odpenjati se. Stnffniiflfcn, r. «., in bie ,6öf>e befejiigen, navozlati, privozlati; eilten ®ieb auftnüpfen, obesiti, obešati tatü; ben Änoten öffnen, od-vozlati, odvozlovati, razvozlati, vozel razrešiti. Stllftnumn, v. n., zarenčati, zarohneti. StnffDlfieil, v. n., inbie£öfje, zavreti, vreti, skipeti, kipeti; t', a., zavreti, skuhati, kuhati; »ont neuen focfleit, prebariti, prebar-jati, prevreti, prekuhati, prekuhovati. Stuffomntcn, v. »., vstati, vstajati, vzdigniti se; aufwadjfen, fortfommen, zrasti, rasti ; gettefett, okrevati, ozdraveti, ozdraviti se, zgajiti se, shoditi, preboleti, »erü(f)tlic&, skolehati; ju Vermögen fommett, spomoči se, opomoči, opomagati se ob. si, k moči priti; nad) itnb naä) entliehen, geWöhttli^ Werben, priti, 3. ¡8., ei ifl eine neue ®iobe aufgefomtnen, nova šega je prišla; priti v navado; vpeljali so šego; ntit iljm fontmt 9lietnanb auf, njemu ni nihče kos, ž njim ne bo nikdo nič opravil; mit bem 39eWet[e attffontntett, vspeti, z dokazani izdelati, dognati dokaz; Sweifel auffontmen laffen, početi dvomiti; laßt ben §af in euerem fyex: jen ltil^t auffommen, sovraštvu ne dajajte prostora v svojim sercu; jttm Sorfdjein fomnien, hefannt werben, priti, prihajati na dan, na svetlo; razodeti, razodevati se; gebet Sle^t, baf ei md)t aitffomntt, pazite, da se ne zve. Slnffommcn, ba«, obstanek, ozdravljenje, začetek, vpeljanje; ba« Sluffommeit biefer ©eWohnheit war ltachtheilig, škodljivo je bilo, da se je ta navada začela; matt jWeifelt au feinem Slltffomnteit, težko bo kaj iz njega. težko bo shodil. Stufiöntmitttfl, f. Giitflorfontmlittn. Stuf tön ntit, v. n., moči po koncu, kviško. moči vstati, vzdigniti se. Stitf f tiflf ctt, v.'a., bei bett Stablern, nagla-vičiti, glavičiti. Stltffofli etn, v. a., bie $Mtbe, odvezali odvezovati, odrešiti. Jlitffradicit. SlUffrttdjCtt, »'•> treščiti, trešiti, treskati, počiti, pokati. Slltffritiiett, v. n., Bom jpa^tte, zapeti, za-pevati. 3(ttffrallCtt, v. a., zgrabiti s kremplji. Slllffratttctt, V. a., ben Ärant aufftecfen, razložiti, razlagati, razkladati blago; cmfrält* Uten, pobrati, pobirati iz česa. 3lnfiräntpeln, v. a., Bom neuen fräntpeln, prečesati, prečesovati, pregrebcniti, pregre-dešati. Sluffräntiien, t5. a., privihati, zavihati, vihati. Sittfframpc«, f. 9lufflinfen. SlufftttttCn, v. a., razpraskati, praskati, razškrabati, škrabati, s praskanjem, čeha-njem predreti; ein Xlld), ee friftreit, zdvig-niti, zdvigati, razčesati dlako; bie (Srbe ttbgl., razgrebsti, razgrebati; ein @tü(f, zaškripati, odškripati, odbrenkati; aufgefrajjt fein, f. 2lttfgeräumt; ta« Xttdj auffraßen, f. 9ittul)Cn; jtcfj auftragen, nad) Jam. žeb-niti, žebati se. 3lllff räuf eilt, v. a., skodrati, nakodrati, kodrati, nakodričati, kodričati, zasukati, attd) zaferkati; Bom neuen träufeln, preko-drati, prekodričati. illlfiraufcn, v. n., viti sc, skodrati sc, kodrati se, skodlati, kodlati se. Sluffroufen, f. 3lufirüufcln. SlnftrCift^Cn, v. «., zakričati, kričati, za-vreščati, vreščati, vrešati. Sluffrieticn, v. n., zlesti, lesti na kaj. äluffrcifen, v. a., 93ier, premladiti, pre-mlajati. SlllffreUjeit, v. a., zakrižati, zakriževati. Sluffri^Cln, v. a., načečkati, začečkati. 31 It ff riintmeln, v. a., razmerviti, merviti. 2luftriintmcn, ftd), v. r., zviti, zvijati se. Slitffiinbigen, v. a., nuffiinbett, odpovedati, odpovedovati; eilt .Kapital, eilten SBaf* fenjiillftant, odpovedati jistino, (tirjati), premirje, serb., russ. odkazati. Slitffiiitbignng, tie, odpoved. 3iuffiinbigititgčfcl)rift, tie, odpovedno pismo. Sluffiin&igitttgČjeU, tie, odpovedni čas, odpovedanje. Sluftunft, tie, ©eitefuitg, okrevanje, zgaj, f. 3lufiommcn, ta«; (šmfufjnntg, Sltifatig, početek, nastop, vpcljanje. 2tuf fünft ein, v. a., umetno postaviti, postavljati (na kaj). Slnfliidjcltt, v. n., nasmehniti se, nasmeh-Ijati se. Sluflad) ett, v. n., zasmejati se (na glas), zahohotati, zakrohotati se, serb. udariti u smeli. 3lufladjen, t', a., einen Saunt, bei Jgarj* fd)itbern, očertati, načertati, čertati, nasekati, načeti, omajiti. 3lnflniicn, V. a., naložiti, nalagati, nakladati, natovoriti, natovarjati; ftd) etwa« auf* labett, nakopati, nakopavati si kaj (na glavo), obesiti si kaj na vrat, navaliti kaj na koga, Stnflaufer. 109 9lufla&er, ter, nakladavec, nakladač, nala-gavec. 9luflage, tie, nalog, naloga, naklad; Sefefll, zaukaz; eilie« ©ltd)e«, natis, izdanje; aitf= erlegte ©abe, naklad, nalaga, davek; ®e* nieinteauflage, sklad; auf tem Xeller, bet ei* uer Solleete, sklad; Bet tett 3immerleitten, blazina, podklada; tie Stllflage ter SffialjKii fien, razpoložba volitnih imenikov; Stllflage Boit ^anttoertern, snid, shod. 9l«flagegett)t^t, ta«, nakladna teža. 2lttflnitgen, v. a., ettoa« in tie .§6Ije rei<$en, podati, podajati (kviško, gori). Stnflnnger, ter, podajavec, podajač; int @d)iffbaite, štukijej, vstavek. Stuflornten, v. n., zašundrati, Jirup, šun-der zagnati, gnati; v. a., s šundram zdramiti. Stnflaffeit, v. a., auffteljen laffen, gori pustiti koga, koga pustiti, puščati, pušati, da vstane; teit galfen, spustiti, spuščati, spu-šati sokola; offen laffett, ne zapreti, pustiti, puščati, pušati odperto; ten ^ut auflaffen, pokrit ostati, klobuk na glavi obderžati; in teti Š8ergwetfen, pustiti, puščati, pušati, zapustiti, opustiti jamo (rudnik); inbenSted)5 ten, prepustiti, prepuščati, prepušati, odstopiti, odstopati. Sluflof DrtCf, ter, prepustno, odstopno pismo f. Slltflitff tg, adj., int Sergbalte, zapuščen, za-pušen, opuščen, opušen. Stuflaften, v. a., einem ettra«, zadeti, zadevati komu, obložiti, oblagati koga s čim, naložiti breme, butaro. SlnflttUerer, ter, zalezovavec, prežavee, zasednik. 9lltflaitertt, v. «., einem, prežati na koga, paziti, streči na koga, zalezovati koga, na preži stati; serb. vrebati. Sluflauf, ter, ter ^oflen, natek, nabor; ter 9litflattf ter jfojiett l»ar teteiitent, veliko stroškov se jc nabralo, narastlo; 9lltfritl)r, rabuka, hrup, stek, serb. vreva; bie auf* riil)rerifd)e 2fenge, nad) V., stekalica, druhal; e« ift eitt grofict Sluflauf, velika množica se je nabrala, natepla, je privrela; 2Rel)lfpeife, , nakipnek. Slltflaitfctt, u. »., boit pfiigen .Rorperit, nateči, natekati, narasti, naraščati, nara-šati; »on ©amen, ©elBathfeu, napeti, napenjati se, kliti, scimiti se, cimiti; attf= fdjtoelleit, oteči, otekati; som Xeig ttttb SJielil; fpeifeit, narasti, naraščati, narašati, napeti, napenjati se, vzdigniti, vzdigovati se; Bon itoften, Sinfeit, nateči, natekati, narasti se; aufgelaitfeite .ftofteit, stroški, kar se jih je nabralo; ilt bet ©cfjifffalirt, naleteti, nasesti, nasedati; v. r., ftc!) bie gitfie aitftaufen, o-žuliti si noge, nad) V., razteči si noge; fidj aitflaitfen, lete se vbosti; v. a., @rj, nasuti, nasipati (v peč); bie Xl)iir auflaufen, zaleteti se v vrata in odpreti jih; ba« Slltf* laufeit, eiite Jiranft)eit be« ©ie^e« (Xromnteli fltdjt), napenjanje, živino napenja. Slufliiuftr, ter, montan., nasipač, 110 Sfaflaufdjen. Slufmndiett. Sluflmtftijcn, f. Sluffjordjciu Slltfläuicn, v. n., zazvonit!. Slltflcben, v. n., oživeti, oživljati; v. a., aufleben mad)eii, ciit ©emälbe auffrifd)en, o-živiti, oživljati. SlttflClJett, v. «., zlizati, polizati, lizati. Slnflcgtlt, V. a., auf etwa« legen, «ljati, devati, položiti, polagati na kaj; eiltent etwa«, naložiti, nalagati, naročiti, naročevati komu kaj; bie ^äube auflegen, položiti, polagati, pokladati roke na koga; bet SJatim t>iei •fjolj aufgelegt, drevo se je obraslo; ba« itl)iet legt »iel Sett auf, debeli se, tolsti se žival, ta žival se lepo pita; eilt @d)iff aufj legen, itt bent £afen burd) beit Sffiititer über, vložiti, vlagati ladijo; eilte ®abe bei eiltet freiwilligen Scllecte, zložiti, zlagati, skladati; eitt ©ud), natisniti, natiskati, izdati, izdajati bukve; toieber, prenatisniti, prena-tiskati; aufgelegt, gefd)idt, pripraven; id) bili beute nid)t bajlt aufgelegt, danas se mi ne ljubi, nisim pripraven, neče se mi, ni me volja; ben (Šib auflegen, prisego komu dati, dajati, naložiti, nalagati; Steuer, naložiti davek; ein ^rotofoll (jut ®ütftd)t), razpo-ložiti, razpolagati; ein ¡Darleben, razpisati, razpisovati zajem; fid) auflegen, v. r., f. SltlflebltCIt, ftd). Slnflcbncu, ftd), v. r., nasloniti, naslanjati se (na kaj); ba« $ferb lel)nt ftd) auf, konj se spenja; ftd) Wiber einen auflefjtieu, upreti, upirati se komu, spreti se zoper koga, ustaviti, ustavljati se komu, vzdigniti, vzdi-govati se zoper koga. 9tllflcbnUHß, bie, upor, zoperstava. SillflCillCIt, V. a., @elb, dnar vsoditi, v zajem vzeti, na posodo vzeti. Sluflctmcit, t), a., naklejati, priklejati, kle-jati, prilepiti, prilepljati, prilimati*. SlufltinClt, v. a., obesiti, obešati perilo. Šlllficfcn, v. a., pobrati, pobirati; »o l)afl bu ba« aitfgelefen, kje si pa to pobral? SlltflClld)ten, v. «., zasijati(se), zasvetiti se. Slu fliegen, »., auf et»a«, ležati na čem, naslanjati se na kaj, opirati se na kaj; ob etwa«, nad čem; mit liegt eilt fd)Were« @efd)äft auf, imam težko opravilo na sebi; ftd) aufliegen, ftd) Wttttb liegen, dobiti, dobivati sene, oseniti, seniti se, preležati se. SluflifJJCllt, v. n., zašeptati. Slnflobttt, v. «., etilem etwa«, s hvaljenjem komu kaj vriniti. SluflOtEcUt, v. «., bie Srbe, porabljati, razrahljati, zrahljati, rahljati; Slufloderitng bet ,Rnod)en, rahlica kosti. SluflOberit, v. ti., bie glamitie loberte l)od) auf, plamen je kviško švignil, planil, puhnil, buhnil, zavahljal; švigniti, švigati; iitt 3oril, vneti se, skipeti, razjariti se. Slu flbf f tln, v. a., vzeti z žlico, pojesti z žlico. Slltfli) i bttt, adj., razvezljiv, razrešljiv; im äßaffer, raztopljiv; ehern, ločljiv, kar se da razkrojiti. Sluflbfcn, v. a., aufbinben, öffnen, odvezati, odvezovati, razvezatij"" razvezovati, razre- šiti, razreševati; ben 3"t>f, razplesti, razpletati; einen knoten auflöfeii, razvozlati, odvozlati, odvozlavati; ba« @i«, @alj, raztopiti, raztapljati; (^eniifdi) auflčfen, razločiti, "Točiti, razkrojiti" räzkrojevati; mit--telft einet glüfngfett, razmočiti, razmakati; elit Salj ill feilte Zljeile, razdjati, razdevati, razstaviti, razstavljati; eilte %tfcintiuig, razločiti, ločiti zvezo, razvezati; bar^Ke» bailb, razvezovati; man ntag aud) bamit um-geljen, ba« (ifjebatib aufjulöfen, fo fann man e« bod) nid)t auflöfen, razvezovati se more zakon, pa ne razvezati; einen ©ertrag, razvezati, razvezovati, razdreti, razdirati pogodbo; beit fiattbtag, eilte 2ltmee, razpustiti, razpuščati , razpušati zbor, vojsko; eine ©efellfjfigft, razdružiti, razdruževati; ein fö&tljfel, uganiti, ugibati; einen 3weifel, eine ¡frage, razločiti, razločevati, razrešiti, razreševati; aertl)eilen, razdeliti, deliti; in bet 9ted)enfitnff, refolsirett, razdrobiti, drobiti, razdrobovati, razdrabljati; j ftd) auf; löfeit, v. r., ba« Si«, bet @d)liee löst ftd) auf, led se taja, topi, sneg kopni; bie @es fellfd)aft bat ftd) aufgelöst, družba seje razšla; fein @d)merä l°«te tfd? 'n S«"be auf, žalost se mu je premenila v~veselje; »on tobten ■ftörperit, razpasti, razpadati, ločiti se; ftd) in etwa« auftöfen, raziti, razhajati se v kaj. razpustiti, razpuščati, razpušati se, preiti, prehajati; in befoitberen gillen wirb an« beut Kamen be« ®inge«, in Welche« bie Slufiöfuug gefd)iel)t, ein Yerbum bafüt gebilbet, j. 58. ba« ffllut löfet fid) auf, b. i., itt äßaffer, kri vodeni, je zvodencla. SluflÜfCIlb, adj., razločevaven, razstaven, topiven; eine aujiöfeube Sebingung, razvezin pogoj; aitflöfenbe Slrjenetniittel, raztopivne zdravila. Sluflofejflbl, bie, razpojemnica, drobivka-f. Sluflbilidj, f. Sluflböbar. Slufiöfuug, bie, razid, razhod, razvczanje, razstava, raztop; f. SluflÖfCtt, ilt bet tälje--mie, ein fiüfjtget Körper, weichet ben anige* lö«tetl ilt fid) enthält, ločnica, raztoplina be« Sanbtage«, razpust; ber .tränte geht feinet Slufiöfuug entgegen, bolnik ne bo dolgo, smerti se bliža. Sluflbfungžfrflft, bie, raztopnost, razto-pivna moč. Sluflofungčfunft, bie, f. SlttalDfc. Slitflöfungömittcl, ba«, in bet Shemie,ločilo, topilo. Slnflbtbcit, v. a., navariti, privariti, variti; ba« 8otb Wiebet auffd)meljen, razvariti, odvaliti, odvarjati. Slufliifteit, v. a., prevetriti, prevetrovati, presapljati. Slufliigen, f. Slnliigeit. Sluflitnget, ber, int @d)iffbau, ein eingelegte« ©tiicf ¿polj, an beiben Stibeit be« Soben--brette«, nad) V. krivec. Slufmucficn, v. a., ba« Sßermachte, oddelati, oddelovati, nad) V. auch odtvoriti, odtvar-jati; etwa« ®erfioifte«, odmašiti; aufbinben, razvezati, odvezati, odvezovati; einen SBritf Aufmalen, aufmalen, razpečatiti, odpečatiti; eine Stuf aufmachen, raztolči, raztleči, razklati, razbiti; genfter, Xf)ürc öffnen, odpreti, odpirati; geltet aufmachen, f. Anmadjen; einen imt, f. Auf= frümpen; attSeinanber tfttttt, razdjati, raz-devati; bte §anb, pest odpreti; Pen SKunb, ziniti, zevniti, zevati; et toeijj nid)t ben äSttltb attfjumachen, ne znane čehniti; toaž tnad)fi bit fo lange auf, kaj delaš toliko časa na nogah, da še ne greš spat; attf bet ®cige eittž aufmachen, eno zagosti; eine§oIje, vzdigniti, vzdigovati, pobrati, 112 aufnehmen. pobirati, vzeti od tal; bie gäin'te aufttci;; Hielt bei fcett Sägern, zaslediti, zasledovati, slediti; eine ©treffe Sanbe«, posneti, posnemati obraz dežele; permeffen, izmeriti, meriti; eitl (Sigentfjum in3Set»a1jtung, prejeti, prejemati v hrambo; ©elb aufnehmen, auf ®org, vzeti, jemati v zajem, na po-čak; allg. gebräuchlich, na posodo vzeti; SBaaten, na upanje vzeti; eine {Rechnung, natanko pošteti, pošteviliti (porajtati); eilt $rotofoll, zapisati, zapisovati; narediti zapisnik; etwa« tpohl, za dobro vzeti, jemati; er naljm e« gut auf, bilo mu je po volji; übel, vzeti jemati za zlo, za hudo; et naljnt e« übel auf, zameril je; ettoa« al« ©djerj aufnehmen, vzeti kaj za šalo; eilten empfangen, sprejeti, sprejemati; nimm mei-neu ©etji auf, sprejmi mojo dušo; e« ntit einem aufnehmen, poskusiti, skušati se s kom, meriti se s kom, lotiti se koga; ba et ti mit ifjnt nicht aufnehmen fonttte, ker mu ni bil kos; Sirbettet aufnehmen, najeti, najemati; einen ißroccfi aufnehmen, na se vzeti, prevzeti pravdo; einen ipiau anfttcl)= mett, narisati, narisovati, risati; eitle ©tU* be aufnehmen, prevzeti in začeti delati; alt Kinbeejtatt, f. annehmen; v. n., bet SKonb nimmt auf, mesec raste; int jtpeitett Sief; tel, mesec se polni; aufnehntenbet SKoitb, rasteč mesec; Pont SBilb, ubrejiti se; ftdj aufnehmen, v. r., f. aufhelfen, ftd). Siufiufi tuen, in Slufitehmeit fomnten, f. 2lltf= nahmt. aufnehmet, bet, prejemnik, prejemac. 2iuf ttcftcltt, v. a., razvozlati, razvezati; ei; neu ®ieb, f. auffniipfen. aufnieten, »■ a., nanetati, prinetati, ne- tati*, pribiti, pribijati, aufltifteln, v. a., ba«@ttoh irnSette, razrahljati, rahljati, aufniithigeu, v. a., vsiliti, siliti komu kaj; vriniti, vrivati, vnuditi, vnujati, posiliti, primorati koga, da kaj vzame. anfuotiren, f. aufjeidjnen, auffthreibcit. aufopfern, v.-a., bahilt geben, oddati, dati, dajati, izročiti, izročevati, podariti, darovati; einem fein SSetmögen aufopfern, znebiti se svojiga premoženja, izročiti svoj imetek, da bi komu pomagal; feitt SBater hat ftth für ba« SBatertaiib aufgeopfert, njegov oče se je življenja tvegal za domovino, se je dal za domovino., je umeri za deželo; ofrati *, aldovati *. aitfoiferitnfl, bte, darovanje, zročitev. auf ort} eilt, V. n., zaorglati. aufVttieit, v. a., naložiti, nalagati, nakladati , natovoriti, tovoriti, basati *; ba« ©e; paffte öffnen, razkladati, raztovoriti, razto-varjati, razvezati, razvezovati; eittett auf bet ©trape aitfpacfett, prijeti, pobrati koga na cesti. aufpappen, f. auffieiftcrn, anfleben. anfjpaffen, v. a., machen, bajj eitle ©ache gut alt bte atibere f<$liefie, primeriti, primerjati, umeriti; v. n., auf etlva« merfen, anfangen. paziti na kaj; einem aufpaffen, paziti, streči na koga, prežati na koga. aufraffet, ber, prežavec, ogleduh. Stilfiiaffuug, bie, primerjenje, pazenje, pre-žanje. aufiatftheu, v. n., pljusniti na kaj. auflpcititheu, v. a., z bičem prisiliti, da vstane, spokati na noge. aufpfählen, i", a., na kol natakniti, natikati, nabiti, nabijati, aufpfeifen, v. n. u. a., eilte«, ntit bet$fei= fe, zapiskati, piskati; ntit bent šKunbe, zažvižgati, žvižgati; v. n., burd) bie ginget pfeifen, berlizniti, zaberlizgati, berlizgati; Perächtt., ¡¿h »iti bit ettoa« aufpfeifen, boš lizal. aufiflanjcn, v. «., nasaditi, nasajati; bie gaf)tte, postaviti, vtakniti, razviti bandero; bie Kanonen aufpflaiijett, nastaviti, nastavljati; ntit aufgepfianjtett ®ajottttetett, z nasajenimi bajoneti (bodali f) j ftd? aufpflan- jett, f. auffthmiitfen. aufifiegen, v. a., zrediti, zrejati, rediti, auf^f Iii tfen, v. a., potergati (vse cvetlice). aufpflügen, f. aufacferu. aufpfropfen, v. a-, nacepiti, vcepiti, cepiti. aufpichen, v. a., nasmoliti, prismoliti, smo-liti. aitfpiicn, »■ a., prekljevati, razkljevati, s kljunam vzeti; Slfle« aitfpicfen, pozobati. aufplätten, v. a., prelikati, pregladiti; f. aufbügeln. aufplatzen, v. »f., počiti, pokati, regniti. razpočiti, razpokniti, razpokati se; Pom ©efchtPÜr, predreti se, pretergati se; serb., razvaliti se. aufprägen, v. a., natisniti, natiskati, vtisniti, vtiskati kaj; alle« ©übet aufprägen, pokovati vse srebro, aufprallen, n., terkniti, terčiti, ter- kati kviško; odskočiti, odbiti se. aufpraffeln, v. n., švigniti, švigati kviško čverče. auf pr a j jen, f. Skrpraffeit. aufpreffeu, v. a., vtisniti, natisniti kaj na čem; Pom neuen prejfeit, preprešati *, prežeti, ob. prežmeti, prežemati; öffnen, raz-žeti, ob. razžmeti, razžemati. aufproben, aufprobiren, v. a., za poskuš- njo na glavo djati, devati. aufprotzen, v. a., eine Kattone auf ben *|}roj}tpagett bringen, natakniti, natikati, navaliti, nad) V., na iglico, naigličiti; rim., na peredky postavit, aufpriigeln, r. a., s šibo na noge spraviti. aufpltbern, v. a., naštupati, štupati,* na- prašiti, prašiti lase. aitfput), bet, lišp. lepotija; bie Jgianblnng be« Siufptt&ett«, f. aufpuhen. ailfpU^en, v. n., osnažiti, snažiti, olepšati, ozaljšati; Pont nelteit pugen, presnažiti, pre-lišpati; ftd) aufpltjsett, nališpati se, olepo-tičiti se, lepotičiti se; übertrieben, našopiriti se. Aufqualmeit. U f a U OI nt C II, v. «., pokaditi se, kaditi se kviško. Jiufquclicit, v. n., zvirati, vreti, vervrati, kipeti kviško; baS ©etreibe quilit »on bet Stijfe auf, žito se napenja mokrote, namaka se; v. a., aufquellen machen, namočiti, namakati, močiti; zavreti, vreti dati. ülllfquctfcfjcn, v. u., razmečkati, mečkati, razbohati, razgnječiti, gnječiti, razgnjesti, prekreliniti, zdruščiti, zdrušiti. Slufräbeiu, v. a., namotati na kolesce. Sltlfrnffcn, v. a., pobrati, pobirati, pograbiti, grabiti; fteh aufraffen, v. r., pobrati, pobirali se, vzdigniti se; »on eiltet jfrattf; |eit, skolehati, okrevati, zboljšati se. 9lltfran!cn, fict), v- r., oviti, ovijati se, speti, spenjati se kviško. SillfritfClt, v. n., zdivjati, skočiti kakor besen. 0 3iltfrflfl)Cltt, v. a., razrašpati*, razpiliti, piliti ; fig. razglodati. Süllfrttjjcln, v. n., zarožljati, zaškertniti. Jinfraudjen, v. «., atten Xabaf, pokaditi, skaditi, popiti tobak; v. n., Oiauth itt bie ■jjöbe geben, zakaditi, pokaditi se, kaditi se; dim se kviško vali, vzdiguje. Süttfrändern, v. a., gieifeh ubgt., navoditi, voditi, nasušiti, nasušati, sušiti, prekaditi, prekajati. SillfrältUtCtt, v. a., spraviti, spravljati, stre-biti, trebiti, sprazniti, prazniti, prostor narediti, delati; iti bie öi)e, spraviti, spravljati gori; alles aufrältnteit, pospraviti, pospravljati, potrebiti, posprazniti; plitttbertt, pobrati (vse), ogoliti, goliti mesto; Weg; fdjaffett, odpraviti, odpravljati; aufgeräumt feitt, dobre volje, pri volji biti, vesel biti; aufgeräumt machen, v dobro voljo koga pripraviti; eitt Sod) auftäilniell, es ger&Uttti* ger machen, povertati, razširiti, razširjati, širiti. Slnftäuttter, ber, ein äßerfjeug, nadjt V., pre- bijač, robato šilo, povertač. 9lttfranfdjctt, v. n., zašumeti, zašumatiti. Sittfredjcn, f. Aufijurfeu. 9lufrcd)iiett, v. u., gegen ctitattber, pobotati, botati, serb. prebiti; anrechnen, všteti, pri-številiti (zarajtati, zarajtovati); (let'l'eeilltcit, našteti, naštevati, na perste šteti (n. p. storjene dobrote). 3lltfrcd|ltltltg, bie, pobot, pobotanje (zarajt, zarajtanje; mont. obrajt). 9(ltfrcd)i, adj. it. udi:., aufgerichtet, raven, stegnjen, po koncu, skloniv; aufrecht gehen, po koncu iti, hoditi; aufrecht fteheltbet $fahl, stojan, po koncu stoječ kol, vereja; auf; redjt erhalten eitie ©nttdjtttng, pri moči, v veljavi ohraniti, ohranavati, obderžati, der-žati; bie Jpojfnuitg hält mich noč) aufrecht, samo upanje me še derži; aitfredjt ftellctt, po koncu postaviti; Semattb aufrecht eriiali tut, po koncu deržati, podpirati. »ufrcdjtcrhaltcu, f. 2lufrcd)t. 5!llfrcdjtcri)UltUng, bie, ohranitev, zder- žanje, podpora, SlllfteiClt, t', a., itt bie stegniti, ste- Attfreiteu. 113 gati kviško, kviško pomoliti, moliti, deržati, (n. p. roko). Aufreden, v. a„ einem einen ©efeilen, ihn betebett, feinem SMeifter aus bet Slrbeit ju gehen, odgovoriti, odgovarjati komu hlapca; einem etwa«, prigovoriti, prigovarjati (k čemu); v. r., fi, oviti, omotati; aitSeitianbet rollen, od-viti, odvijati, razviti, razvijati, razmotati, razmotavati ; ». n., »ont iSerfjaitg, vzdigniti se, vzdigovati se. Stnfrbfteu, ». a., prepeči, preevreti, pre-pražiti. Stltfriiien, v.n. u. «., itt bie §iihe, pomakniti, pomikati kviško, pomakniti, pomikati Sinffantttttung. se kvišk,o; cinattbet ffefjter, očitati, očito-vati, oponesti, oponašati, spominjati, naštevati komu pogreške; aufbergen, j. 93. einen Slcfer, narediti, delati z grobljo. Stufrubcrtt, »• n., veslati proti curku, vodi, veslaje udariti, nasesti na kaj. Stufmf, ber, poklic, klic, klicanje; bet ®lält-btger, sklic. Stufrufen, ». a., poklicati, klicati, aud) pozvati, zvati; pfammen rufen, sklicati, skli-covati; iß habe ihn faum aufgerufen, komaj sim ga sklical; ». n., auff^teien, zavpiti, zakričati, zadreti se. Stitfrithen, ». n., ležati na čem. Stufriihuten, f. Stnriihntcn. Stufrnhr, ber, punt , spor, puntanje, puntarija. altsl. bukarija, serb. buna; ihn ertegen, punt napraviti, vneti, vnemati; in Slufrufir gerathett, spreti se, upreti se, spuntati se, spuntovati se; itt Slufruhr fein, puntati se. puntariti se. Siltfriihrctt, »• «■» zmešati, razmešati, mešati, polovsati, spolovšati, polovskati, spo-lovskati; eilte alte Siebe, einen Streit, star prepir ponoviti, ponavljati, zopet zbroditi. broditi; itt Sriimerung bringen, spomniti, spominjati. Slltfriihrer, ber, puntar, spornik. St 11 f r ii I) r e r t f d), adj., puntarsk; aufrütjterifcb feitt, puntati se, puntariti se. Slufritijrgeift, ber, puntarstvo. Slufruntflclu, v. n., zaropotati, terjusiti, lopniti na kaj. Slnfriinjeln, ». «., bie Stinte, zmeršiti, na-meršiti, meršiti čelo; razjasniti čelo. Slufrupfen, ». a., oskubsti, naskubsti, skub-sti, spukniti, napukati, pukati. Slufriiffeln, ». u., baS Sttoh, stresti, tresti slamo. Stufriiften, ». a., naodrati, poodrati, odrati, narediti, narejati, delati oder. Slnfrittfd) en, ». m., spodersniti; et rittfthte auf —, spodersnilo se mu je in je padel na —. Stuf rütteln, ». a., stresti, stresati, tresti, zmajati, majati; alt(3 bent Schlafe eilten, zgugati, zmajati, zmikatati iz spanja. Stuf«, f. Stuf. Stuffühelu, ». a., razsekati, razsekovati s sabljo. Sluffnge, f. Stufliin&igmtg. stuf jagen,, ». n., bieScctiou, povedati, praviti, weniger gebr. povedovati; wiberrufen eilten .tauf, JDietifi, odpovedati, odpovedovati. Stuf fügen, ». a., mit bet Säge öfftteu, se-žagati, prežagati, razžagati, žagati; alteč auflagen, požagati, ttt einigen flooen. ®egen= bett imb in ben übrigen fta»ifch. üRitnbarten, popiliti, piliti. Sluffatjeit, ». a., nasoliti, posoliti, soliti. Stuffammeln, ». «., pobrati, pobirati, spo-brati, spobirati, serb. pokupiti, skupljati. Stuf fant Itt l et, ber, pobirač, pobira vec. Slltffamntlung, bte, pobiranje, nabira, iit Sitnetfr. pobir. Slufftffifl. «»ffofiB, f. 9íuffa|ig. 9luffattCÍn, V. n., ba¡5!|3fcrb, oscdlati, sed- lati konja; fig., opertati, opertovati. 91uffflí!, ber, bas 3luffe|ett, postavljenje, na-stavljenje na — ; bei bcn ©djuftern, prikla-da; git ettpaž, ti jlt »erlittgern, natik, nastavek; 3icratl)en, olepšava, olišp; fci>rtft= Iid)er 91ltjfa|5, sostavek, spis, spisek; jfopfí »Ufc, lišp (za na glavo); b0hfr ■KoPfrujS, štula; f. Žafclauffatj; tm ©ienellhaitS, naloga, naklada. ?lnffat)l)0l5, bas, am SBagen, plin, oplin, oplen. JluffiiijtB, adj., eiliem, uporen, sovražin, nasajen komu; nad) M., nazoben; serb., kivan, nazuban; ct ifl ihm auffafcig, ima piko na-nj, gorak mu je, ni mu dober. VlltfffllitBfeit, bie, sovražnost, upornost, nazobnost. Sluffiiubem, v. a., počediti, posnažiti, cediti; mont., odpraviti, proč spraviti, spravljati rudo; »ott neitent fóubetn, precediti, prečistiti, prečiščati, prečišati. Sluffiiuerit, v. a., prekisati, na novo oki- sati, nakisati, kisati. Jtuffltufcn, v. a., popiti, požlempati, polo- kati, počrepati. Jluffaugen, v. a., posesati, sesati; tettnb faugen, usesati, obsesati. 9(uf|aitgcitr v. a., grof fáitgen, zdojiti, od-dojiti. Jillffaufcltt, 21ltffaufCtt, v. n., zašumljati, zašumeti. 5lltffd)abcn, v. a., nastergati, načeti, načenjati; burd) graben čjfnett, prestergati; alleS attffd)aben, postergati, porebkati. «uffdjallcn, f. grfdjttflcit. 8lltffd)(tltjeil, v. a., zasip, obkop narediti, delati. üluffdjürfcit, v. a., son ncuent fdjárfcn, poostriti, poostrovati, znova ostriti; tvaib; niantt., burd) ©í^neiben čffnett, razparati, prerezati, prerezovati. Sültffd) fltren, v. a., zgrebsti, zgrebati; fdjar* rent) čffnen, razgrebsti, razgrebati; burd) 2(barren erljčCiett, nagrebsti, nagrebati. 5íllf¡d)fllibcnt, v. n., zgroziti se, zginiti se: et fdjauberte auf, groza, zona ga je obšla. 5luffd)(ntcn, v. «., in bie §čf)e, pogledati, gledati gori, kviško vzdigniti, oberniti oči; nad; M. aud), vzreti; aufgefd)aut! varuj se! glej! na stran 1; grof auffdjauen, debelo pogledati, gledati; attfmerfen, gledati na kaj. 5iuf(djuucrn, v. n., f. 8foffdj bcn ffieinberg jum britten SKale befdjicfett, v tretje kopati, tretjo, attd^, malo kop imeti. 5iuff(tianfcln, v. a., auf bie ©d)aufel tteh--meit, z lopato prijeti, prijemati, zagrabiti; aitf eittett Jpaufeu, nagrebsti, nagrebati z lopato; »oni SMijl itltb ©c^nee, nakidati, kidati. Sillff^aumcn, v. «., speniti, peniti se, za-peniti se; fig., zavreti, skipeti, zrasti, 9luffölflß. 115 9luffdjciltctt, v. n., posijati, sijati na kaj. 9luff d)ClIett, v. a., izžvenkljati (iz postelje), z zvončkam zdramiti. StuffAcnle«, v. a., potočiti (vino). 9Ittf fifjeten, v. a., naviti, navijati. SinffdjeudlCIt, v. a., splašiti, preplašiti, plašiti, spoditi, spojati. Stuff^cucrn, v. a„ počediti, očediti, očistiti, osnažiti, cediti, čistiti, snažiti, nad) M., prečiniti; ftmub fdjeuertt, predergniti, prederzati, odergniti (si kožo); v. r., jtdj auffdjtttetrt, zdergniti se, zlizati se. 2luffd)td)ieit, v. a., zložiti, zlagati, skladati (v skladovnice) , naplastiti, plastiti, nakopiti, naverstiti. 2liifid)tf>cn, aitffip* pett, mahniti, mahati kviško; auf beti !£ifd), udariti ob mizo; bie jltugeit ffiaume fd)lagett auf, mladovje poganja; bie SBaare ift ailf= gefd)lageu, blago je poskočilo, se je podražilo. 9(iiffd)lii()cr, ber, Slccifeeinneljmer, dacar; bed 9lilffd)(agera, dacarjev; !)lllffdjlagcr=, dacarski. 2t II f f d) 1 fl fl C tt) n f f C r , ba«, voda, ki goni mlin, ki pada na kolesa, nadkolesna voda, nad-kolesnica. 91 ltfid)Ititt|lClll, ftd;, v. r., viti se, zavijati se kviško. 9lttf fdjlctcrtt, v. a., vzdigniti, odgerniti zagrinjalo. 9lltffdjletfett, v. a., nabrusiti, brusiti; aitf ba$@la«, zbrusiti, ubrusiti; atlf bet ©c^tcife Ijittaufjieljen, potegniti, vleči gori. 91II f f d) 1 c ift c it, f. ©d)ici&cit. 91II f f d) 1C Ilt Ilt CII, v. u., zablatiti, zagleniti, zagatiti z glcnam; — glena očistiti, čistiti; f. aud) Scrbrajjcu. 9lllffd)lcilbcril, v. «., zadegali, zalučati, lučati gori; v. n., udariti, lopniti ob kaj, na kaj. 91 u f f ri| i i d| t c u, f. 9iitffdjid)teit, 91nf f djlicf nt, v. a., bitrd) ©dilift obet ©(planini erljoljcil, nagleniti, nablatiti, blatiti. 9tuffd)licfjcii, v. a., mit bem ©dpffel off* "en, odkleniti, odklepati; einem bie Slinjen 9luffdjnatlen. odpreti, odpirati oči; eitt iRatljjei,uganiti, ugibati; ein ®ef;eimttif, razodeti, razodevati, odkriti, odkrivati; eine bllllfte ©telle, razjasniti, razjasnovati, razložiti, razlagati; ®rje, odkriti, odkopati rudo; v. r., »on Slits tl)ell, razcvesti se, razcvetati se; et fdjlofi ftd) if)ltt auf, razodel, odkril mu je svoje serce, svoje notranje, svoje misli. Sluffdjliejer, ber, ključar; 9luffd|liefierin, bie, ključarica. 91II f f d; I i II (J C It, v. a., zadergniti;bie ©d)tinge lofeit, razvozljati, razpetljati obet razpent-Ijati (»on peti, pnem); altež auffdjlingen, pogoltati (vse); v. r., oviti, ovijati se kviško. 9lltf|'d)litSClt, f. a., razparati, parati, prerezati/prerezovati; elajlifdje .Korper, prece-piti, cepiti, preklati, klati, razdjati, razde-vati. 9lltffd)lud)jett, v. n., zdihniti, zdihovati, zjokati se. Slltffdjlltdeit, v. a., pogoltniti, pogoltati. 9lllffd)IuVfCtt, v. n., smukniti na kaj. 91 nff diliirf cit, r. a., poserkati, poserko-vati, serkati, posrebati, srebati, serkaje kviško potegniti. 9luffd)llt$, ber, bet Xhur, odklep, odklepanje; »ot 9litf|~d)lttj; bež S^orež, preden so bile vrata odperte; ®r!laning, odkritje, raz-jasnjenje, razloženje, pojasnilo; fte gebetl, odkriti, odkrivati, pojasniti, pojasnovati; bie Bufnnft toitb unč ttbet Diaudje« 2luffc^Uip gebelt, prihodnost nam bo marsikaj pojasnila; 9litff. a., obrezati, obrezovati, oklestiti. 3(uffd)ncllcn, v. «., šiniti, planiti, skočiti, švigniti kviško; v. a., bersniti, bersati, ber-cati kviško. 3luffd)iticncln, f. siuftm^cu. SlufftbnitJlpeln, V. a., razsekljati, sekljati. Šinffcbttttt, bet, auf etwa«, zareza, nareza, zarez; bie babttrdj entflanbene Deffnung, prereza. 9luffrt)nit$cln, V, a., zrczljati, razrezljati. 3lllffd)nitffeln, v. a., zavohati, zaslediti, zasledovati. 8tuffdj»n$fen, V. a., pošnofati», ponos-ljati f. 9tufftf)nitren, v. a., aitž einanber, odve-zati, razvezati, razvezovati, odzankati; auf etWaž, privezati, navezati, vezati z ver-vico. 3lltffd)0bCttt, v. a., nastavkati, stavkati, nakopčati, kopčati, naplastiti, plastiti. 3luffd)0ttctt, v. a., nakopičiti, kopičiti. 3(llffd)'01tClt, f. SlltfVlltSCII. 31llffd)ÖifClt, v. a., zajeti, pozajeti, zajemati. 3liiffd)0ffcn, f. Slitffdjiefieit. Siuffdjöftlittß, ber, »on Säumen, mladika, šibinica. zrastlika; eilt galt? Keiner, scimek; Poll »Dicnfcficit, švigel, švigla, dolgan. Sluffdj ramme«, f. Slufrituit. 3lltffd)ränfClt, v. a.. zložiti, zlagati, skladati križem, naprečati, naprečevati. 3luffd|raubctt, v. a., auf etwa«, priviti, privijati, prišravbati *, privintati, privin-tovati, vintati; in bie Jpo^e fdjrauben, naviti, navintati, vintati kviško; lož fdjratt; ben, odviti, odšravbati, odvintati, odvin-tovati, Sluffdjtöätje«. 117 Siltffdjrcifcit, v. a., splašiti, plašiti, ostra-šiti, ustrašiti, prestrašiti, strašiti; v. n., ustrašiti se, prestrašiti se, zganiti se, pre-paden kviško planiti. Stllffdjrcibcn, V. «., ctwaž, zapisati, zapisovati; fdjriftlidj auffageit , s pismam, pismeno, pisano odpovedati, odpovedovati; etwaž auf etwaž, napisati, napi-sovati. Stllffdjrcibltng, bie, zapis, napis, zapisovanje. StuffdjI'CtCtt, v. n., zavpiti, zagnati, zaganjati vek, glas, zakričati, zavekati, za-dreti se, zadirati se; leicht auffdireieitbež .Sillb, zadirčen otrok; v. a., einen @d)la.-fenben, sklicati, z vpitjem zbuditi. Sl«ff«rtft, bie, nadpis, napis. Siliff d)roten, V. a., bei ben @cf)löfTerit, presekati, sekati; eilt »orgebohrtež Sod) erweitern, povertati, povertovati; eill gafj, b. i., Ijiualtf Wäljeit, navaliti, valiti na —; auf; freffeit, požreti, žreti. Stltffdjnb, ber, odlog, odklad, odlašek, odlaganje, odkladanje; ohne ÖUtffcfottb, brez odloga; bie Sadje läßt feilten Slttff^llh JU, sc ne da odlagati, ne terpi odloga. Stuffdjultcnt, v. a., opertati, obet opertiti, opertovati kaj, na ramo djati, devati. 9lnffd)iiteit, v. a., baž gelter, podnetiti, netiti, podkuriti, podbezati, bezati ogenj; f. Slltfdjitrcit; bei ben ©ött^eru bie ©ierfäffer »Ott neuem pidjeit, na novo posmoliti, smoliti. Stuffd)iirjcl, baž, podveza, podvezica, podvez. SJttffdjiirjen, v. a., podpasati, podpasovati, podvezati, podvezovati; nach V. aitd), spod-rasati, spodrasovati; bett SdjWeif bež ^fer= bež, konju rep splesti, spletati, plesti; eilt allfgefchiirjtež $ferb, konj, ki se mu rebra vidijo; bie Slermel, privihati, privihovati, zavihati, zavihovati, vihati, zlekniti, zasukati; v. r., podpasati, podpasovati se, podrecati se, podrezati se. SlHffd)iiffetn, r. «-, djati, devati v skledo; fuj., pred nos prinesti, nositi, pred zobe staviti; gut attffchiiffelll, dobro pogostiti, gostovati koga. Slnfid)itftctn, V. a., pretresti, pretresati, pretresovati, tresti, stresti na noge; ba? ©ett, porabljati, rahljati posteljo. SlUffdjtttten, v. a., troefene $iltge, usuti, nasuti, nasipati, nasipovati; gttijfigfeiten, naliti, nalivati, nalijati. 3lnffd)u^en, v. a., zajeziti, jeziti, ustaviti, ustavljati vodo. Stuffd)Wümme«, (»cm Sdjwautm), v. «■, Wie einen Schwanint auftreiben, napeti, napenjati. napihniti, napihovati; aufgefdjWällllllt, aufgetrieben, f. Sluftrcibctt, Stufflebuufe«. Stufftbtonufctt, V. n., zgugati, gugati se. SlUffd)U)än3Clt, v. «., baž $ferb, podvezati, zavezati, zavezovati konju rep. Sluff«wärmen, v. «., zrojiti. Sliiffduoarjettj v. a., von neuem fdjwärjeit, prečerniti, preccrnovati, 118 Staffle«. 9lUffdjt00i>ett> »• «•. oblebetati koga, da kaj vzame; f. Sillftebeit. Slltfiitoefiett, v. n., dvigniti, dvigati se polagama v zrak. 9iltffdjloefein, v. a., požepliti, prežepliti, žepliti. 91» ff d) weifen, f. 9Iuffdnoän3eit. ÜKttffdjffleijj eit, v. a., privariti, privarjati, navariti, variti na kaj. 8t tt f f d) U) C10 C n, v. a., zazreti, zažirati, za-živiti. 9tuffd)»oelICn, V. n., oteči, otekati, nad) Iti. naduniti, naduti se, eigentlich nadoti se, cfr. altsl. nadeti se; Born •Öerjett, Sßaffer, napeti, napenjati se, skipeti, kipeti, narasti, rasti; v. a., auffdjWellen ntad)eu, napeti, napenjati; aufgefd)Woilett, otekel, zabuhel. 9iuff djtoemtnen, v. «., ta« glčfjhofj ufw., naplaviti, plaviti, gnati derva, do kraja splaviti; ba« Srbreid), f. 9lnidjtoemnten, 9inff i me nt Itter, ber, plaveč, plavivec. 9iuffthtt)eitleit, v. a., mahniti, mahati s čim (kviško derže); milit., v red stopiti. Stuf f dj to in gen, fid», v. r., vzdigniti, vzdi-govati se, zleteti; attf ein $ferb, zagnati, zaganjati se na konja, serb. poviti se; v. «., f. 9tuffd)tocnieit. Siuff^toirren, v. n., zabrenčati, zaberneti, (kviško) zbrenčati, zažgoleti. 9iuffdjtt>Örtlt, v. a., priseči, prisegati, pri-segovati na kaj, s prisego kaj izpričati, po-terditi, poterjevati. 9iltffd)tDÖrer, ber, prisegavec. Si tt f f d) U) tt tt n, ber, dvig, zlet, fig. povzdiga, razcvet. 9lnffeheit, v. a., in bie «gtö^e feljen, pogledati, gledati gori, oči povzdigniti, povzdigovati; f. 9iuffd)aueu. 9lltffehen, ba«, e« machen, razgledovanje obuditi, obujati, oči na se vleči, hrup, šun-der, govorico narediti, delati; et ntad)t »iel Slltffefiett, nad njim se močno razgledujejo, silno oči na se vleče, silno slovi, močno sluje; oljne Slitffetten jtt erregen, na tihem, natihama, brez hrupa, šuma. Stttffeher, bet, paznik, pazivec, nadzornik f, nadglednik f; ©djuloberauffeljer, višji šolski ogleda; 9iltffehcrilt, bie, nad-glednica. 9Iltf feh eranti, ba«, $o|ieit, nadglednija t, služba nadglednika. 9luffehnen, ftcfi, v. r., et feljut fteft auf, želi vstati (od bolezni). 9luffeigeit, v. n., aufhören SStldj ju gebctt, odstaviti, odstavijati; bie iitti) tji aufgefte= gett, krava je zgubila mleko, je ob mleko, krava ne daje mleka, ne molze, je ne-inolzna, odstavlja; serb., krava je zasušila, zapragnula. 9luffeihen, v. a., nacediti, nacejati. 9lltffein, v. n., aufgewacht itttb aufgeftattben feilt, na nogah biti, po koncu biti; fpät itt bie Stadel, lange auf fein, dolgo na nogah, po koncu biti in čuti, bdeti; WoIjl-aitf fein, zdrav biti, dobro se imeti, počutiti, čutiti; bie $ljüt ift auf, vrata so odperte, odperte stoje; Auffielt. aflea ©tot tji nun auf, ves kruh je pošel; ganje Starte attf feilt, cele noči prečuti, pre-bdeti, nach V. prenočevati. Stufienbeit, v. a., poslati, pošiljati gori. 9tuf|en!eln, v. a., naklampati, klampati; bie ©enfel Ijetaužiteljmen, razklampati. Stltffe^en, v. a., postaviti, staviti, postavljati na kaj, posaditi, posajati; bei ben ©čtt--d)erit, sostaviti, sostavljati; bie .Rtmttte auf; fegett, izutoriti, utoriti; feinen Äopf auffegen, terdovraten, termoglav, termast, svoje glave, svojeglaven biti; eine« auf ba« anbete, postaviti, postavljati na—, zlagati; eittett äftuf)!-ftein, nasaditi, nasajati kamen; einem Börner, komu roge postaviti, staviti; blttdj Staljen, pristaviti, pristavljati, prišiti, prišivati; bett §ltt, na glavo djati, devati, pokriti se; bie ©peifett, na mizo dati, prinesti, nositi; @ttt Itttb ©litt für etwa«, kri in blago dati, dajati za kaj; betriegen, posaditi koga; eitt SDZábdjeu, dekle speljati, spriditi; eilte íted): ttung, narediti, delati preštetev, številbo, (rajtengo); Berfaffett, napisati, spisati, spi-s o vati, sostaviti, sostavljati; ftcf> auffegen, v. r., Wibet eitten, ustaviti, ustavljati se, upreti, upirati se komu; ftdj auf« sJßferb, sesti na konja, posaditi se, zasesti konja; aufgefegt! na konja! v. n., ba« Sßferb fegt auf, konj žleb grize; bet £irfch fegt auf, jelen rogove poganja. 9tufie^er, ber, postavljač, postavljavec. Šlltff eitf jett,». n., vzdihniti, vzdahniti, vzdihovati. 91 Uf fid) nehmen, v. a., na se vzeti, jemati kaj, jiolotiti, lotiti se česa. 9luffidjt, bie, pazenje, opazovanje, skerb, nadgledf; bie Slufftcht í)aben, führen über etwa«, paziti, gledati na kaj, čuti, skerb imeti nad čim, na skerbi imeti kaj, oči imeti v kaj; er ift ohne alfe Sluffidjt, nihče, nikdo nima skerbi nad njim. 9tnffid)tžiieh0r&e, bie, nadglednijaf, nad-gledna oblast. . 9lnffidjtči)erfonnIe, ba«, nadglednikif. 9tuffidern, v. n., kapljati, solziti na kaj. 9lnffiei)Clt, v. a., presejati, presevati. Siltfftcben, v. »., zavreti, vreti; v. a., prekuhati, prekuhovati, prevariti, prevreti, zavreti, vreti. 9iuf f te geilt, v. a., zapečatiti, pripečatiti, pečatiti; ba« Sieget löfetl, razpečatiti, raz-pečatovati, odpečatiti. 91 uf fielen, f. 9luftoníjen. stuf fin g en, v. n., zapeti, zapevati; C. a., s prepevanjem zbuditi, zbujati. Sillffinien, v. n., pasti, zverniti se, zgruditi se na kaj. Siufft^, ber, zased (na konja); f. altih 3«= furrectiou. 9iltffiien, t>. n., auf etwa« befefiiget fein, sedeti na čem, tičati na čem; aufgerichtet ftgen, sedeti; bie ganje 9iacf)t attfftgett, celo noč presedeti, prebdeti, prečuti; ftdj auf etwa« fegett, usesti se obet sesti, usedati se; fteh ju ipferbe fegett, zasesti, ob. zausesti, zasedati konja, usesti se na konja; ba« ißferb láft ntcflt Staffttoeib. aufftgett, konj se ne da zasesti; et ift ihttt aufgefeffen, sovražin, nasajen mu je; f. and) 2lltffit^t(|; »on Sogetn, nasesti, nasedati (na limanice); tcf) £)itt ifint aitfgefeffett, speljal me je na led, spečal me je. Sluffiijgelb, ba«, zasednina. 9tuffi^ftange, bic, bet inifiner, gredi, pl. f. 3luffollett, v. n., toa« fofi idj betttt fdjon auf? čemu bi že vstajal? 3lnffp(ti)Clt, v. a., spaziti, zapaziti, zapa- zovati, najti, zaslediti kaj. 3luffflaltcn, v. n., počiti, pokati, regniti, regati, razklati se, klati se, razcepiti se, cepiti se; v. a., razklati, preklati, klati. 3lafflJnnnCH, v. a., napeti, napenjati, nategniti, nategovati; eilt toettig, pritegniti, pritegovati; ba« Sjtd) ittt 9tai) men, razpeti, razpenjati sukno; t>ie Saiteu auf ein 3it--(irumeut, navezati, navezovati, napeti strune; gelinbere Saiteu aufjteljen, umanjkovati, pri-jenjevati, umikati se; bie Segel aufflpatti itett, razpeti, razpenjati jadra; alfe Segel, porazpeti vse jadra; eitten gtujj, zapreti, zapirati. 3(uffparen, a., prihraniti, prihranovati, hraniti, privarovati; serb., prištediti (pri-ščediti); aufbebett, spraviti, shraniti; auf* fd)iebett, odložiti, odlagati. 3tuffflcithcrtt, v. a., nasuti, nasipati v žit- nico; napolniti žitnice. 3(ltfiVtteit, v. n., pljuniti, pljevati na kaj. 3lltffi>tilcnt, v. a., razpeti, razpenjati, raz-špiliti, špiliti*. Slufffltifett, v. a., povžiti, povživati, snesti, jesti. 3Iltffpemit, v. a., toeit ojfneit, odpreti, odpirati; ben UKltnb, ziniti, z.evniti, zevati; bie Slugctt, debelo pogledati; gledati, da bi (komu) oči izkapale; ein Sdjlof, odkleniti, odkle-pati. Jluffiicltn, V. »»., auf bet ®eige, zagosti, gosti, zaigrati, igrati na —; v. a., ein @tu(f, zagosti, gosti eno; altf bet Orgel, zaorglati, orglati; G>iti)er, £>arfe, Simbale U. bgl., brenkati; ficf? bie giltger, zgosti, odergniti si perste (z godenjem). 3lltffl>tc$en, v. a., nabosti, nabadati, natakniti, natikati, (na kopje, na raženj). 3lttff>)tnbeln, v. a., naviti, navijati, na-motati, namotavati na vreteno; nad) V. navreteniti. SlHffpinncn, v. allen glad)«, popresti, opresti; ftdj tmtllb fpiltttett, upresti se, pre-presti se. 3lltffl>t$en, v. a., bie o^ren, nastaviti, nastavljati ušesa po koncu. 2luff}>rcd)en, *>• «■, t»a« »erljert toat, od-delati, oddelovati, zagovoriti, izgovoriti, zagovarjati (strup, otok). 3(uffflteiten, auffprcijcn, v. a., razpeti, razpenjati, tiacf) V., razprečati, prečati, razprojiti, projiti; bie na stežaj od- preti, odpirati. Slufffltengcn, v. a., razkropiti, kropiti; eitt Sdjtofj, odpuhniti, razbiti, razbijati, od-pahniti ključavnico; attd) ulomiti, razlomiti, Slufftonii, 119 lomiti, ubiti; ubijati; eilt Sflilb, spoditi, spojati, poditi. Stuffflriefien, f. 2tufffltoffen. 3(uffl)rtngen, v. «., poskočiti, skočiti, poskakovati ; »on ben Samenfiuifeit, izprezati, prezati se; alt« bent @cf)tafe, po koncu skočiti, skočiti kviško, na noge, iz sanj se spla-šiti; fid) »lo^lidj offnett, odpreti se, razkleniti se; ttadj M. aud), odskočiti; Stijfe, S»alteit befontntett, počiti, pokati, pokati se. 3lltff})niseit, v. a., škropiti, šterkniti, šter-kati, sikniti, sikati na kaj; eilt ©efdjlour, razsikati, s sikanjem predreti, predirati; alte« Sffiajfet auff»ri(selt, poškropiti, posikati, izsikati; v. m., sikniti, sikati kviško, šterkniti, šterkati. Sluffiroffcn, v. n., bersteti, mladike pognati, poganjati, berst pognati, gnati, zra-sti, rasti. 9tufii)rbfiittg, ber, zraslik, mladika. Slnffjrttiieln, v. n., vreti, izvirati, kipeti, ltad} V., zžvergljati, žvergljati kviško, ti a d) M., zvervrati; er fprubelt leicfit auf, koj zraste, koj mu zraste greben, hitro se vname, vžge; v. «., sikniti, sikati kviško kaj. Stuffpriiijen, v. n., švigniti, švigati, iskre pognati, gnati. 3luffi)rnitg, ber, poskok, skok; Spatte, razpok, razpoklina. Slufffluiittt, f. Sluffoeteit. 3tuffi)itlCH, v. a., att Spinnrabern, namo-tati, namotovati, naviti, navijati, nasukati, napresti na vreteno; bet belt SBebertt, naviti, nasukati, sukati na cevko. 9lufiV«fett, «■, pomiti, pomivati, izprati, izpirati; ba« aBajfer ben Sattb aufge-fpiilt, vodtv je nanesla peska; tn reinež Sffiaffer taitdjen, unb gefdmnnb ^erauajte^ien, oplakniti, oplakovati. Sluff^uniieit, v. a., veho odbiti; tta^ V., odveliniti, odvehovati; nad) M., odpilkati, odpilkovati. 2luff£itrett, v. a., oslediti, zaslediti, izslediti, izsledovati, zvoliati, vohati. Slufitadjeltt, v. a., nabosti, nabadati; reigen, spodbosti, spodbadati, podžgati, nadražiti, dražiti. aiufitaffircu, v. a., eiltett §ut, napraviti, opraviti, nališpati klobuk; ltad) V. nastro-jiti. SlHfftalltlt, v. a., jut SKaft auf ben Stali brtngett, djati, devati v hlev za pitanje. Slufftomntclu, v. «., zajecljati, jecljati. Slutit it m men, f. siufitcmmem Stltfftamiifen, v. n., mit ben pfiett ftant5 pfett, cebniti, cebati, zacebati, zacopotati, copotati, z nogo udariti ob tla; v. u., bet Stier bat ben Soben aufgejlampft, bik je razntelinil, razkopal tla; alte« atlfjkmpfen, vse sphati, vse stolči, stleči. Sfufftanb, ber, baž Slltffieljen, vstanje, vstajanje; 3nfumcttoit, jurid., vstajat, fonft, spor, punt, hrup, vzdig; (punt bebeutet jurid. Slufritbt), 120 2lnfftffnMfdj. 9lnfftöfiig. 9lufftältbifdj, adj., vstajin, puntarsk; bic ?litfftüllbifcheit, vstajniki, puntarji. 9lllfftän!ern, »• «., ovohati, zavohati. Slufftamin, f. 2luffdjidjtett. SlllfftartClt, t\ »., oči vpreti, vpirati kviško. änfftnnbcn, v. «., in ©eftalt be« ©taute« ilt bie §öhe treiben, zaprašiti, prašiti kviš- ko; r. »., auch Slufftauben, Ülufftieien, zaprašiti, prašiti se kviško; zakaditi se. 9lnfftäitbern, f. 9lufftöbern. 2lnfftand)tn, v. »., bei beit ©chmiben, po koncu pokovati, kovati; beit glad)«, na-stavkati, stavkati; ba« Sffiaffer, aucf» Hllf= ftltUCIl, zastaviti, zastavljati vodo, ustaviti. 91 llf ftetllCl!, t', a., eilt ©efcflWltr, prebosti, prebadati, predreti; in bie tfrify neunten, nabosti, natakniti (in vzdigniti); eitt ?lltge, stakniti, stikati oko; eilteKilpferplattc, pre-čertati, prečertovati, predolbsti; ntit ©ti; djeit auf etwa« befefligeit, pribosti, pribada-ti; annähen, prišiti, prišivati; »erniittelft bet ©chaufel auf einen {jčljent Ort bringen, skidati, kidati; Seit, zmetovati; mit ©ti; chett bezeichnen, obosti, obadati. 2lufftccfen, v. «., auf etwa« fiecfett, natakniti, natikati, vtakniti, vtikati (n. p. svečo v svečnik), zabiti, zabosti; eilte glagge, razgerniti, postaviti, razviti bandero; auf; häftellt, pripeti, pripenjati, prikopčati; gelter aitftecfett, f. 9lnftetfen; S3ajomtete, f. 9litf= pflanjen. 9(ll f ft t tf U a b el, bie, igla, bučka, butičarica. 21 It fft C i) C It, v. n., vstati, vstajati; früh, zgodej vstati, serb. uraniti, podraniti; offen fteljeit, odpert stati, biti; auf etwa« flehen, stati na čem; bie Sähtte flehen mit auf, skomina mi je, zobje so mi skominasti, skomina me, alteh, dolge zobe imeti; »ont Jiranfentager, ozdraveli, preboleti, shoditi; toiber eilten aufflehen, zoperstaviti, zoper-stavljati se, upreti, upirati se komu, ustaviti se komu, vzdigniti se proti komu, zoper koga, postaviti se komu; erfreuten, prikazati, prikazovati se, priti, prihajati; »Ott beit Sobten, f, 9lltfcrftchcit; weidm. »Olt Sögeln, zleteti, sfcrlcli. 2lltfftcifC1I, v. a., nakrepčati, krepčati, štirkati*; Doti neuem, prekrepčati, preštir-kati. 21 It fft C t,ne It, v. n., aufwärt«, stopiti, stopati, iti, laziti kviško, na —; auf beit SEa; gen, na voz stopiti; auf« ^Sferb, usesti se na konja; bie ©peife fieigt mir auf, jed se mi phi, vspahuje, gazi, jed se mi riga, obet blo« riga se mi, rigniti, rigati, cfr. serb. pod-rigovati se, russ., otrygat sja; ber Stauet), valiti se kviško, vzdigniti, vzdigali, vzdi-govaii se; ©eWölfe, rontatitifchc ©eftaiten, bie Otöthe int ffleftcfjte, 3freifel, Segierbeit fleigett auf, nastopiti, nastopati, pokazali, pokazovati se, vstati, vstajati; eittfteijeil, nastati, nastajati, roditi se; tlt t^tu fteigeit intntet ttette Segierbetl auf, zmiraj ga nove želje obhajajo; e« fleigt ntit etn ©ebanfe auf, utrinja se mi, uternila se mi je misel, prišlo mi je na misel, 2111 f fteigeit, ba«, in bie hohere dlaffe, prestop, pomik v višji šolo (razred). 2lnffteigenb, adj., aitffietgenbe Sinie, navz-gornja versta f, versta prednikov. 2lttffteigung, bie, j>hys. vzhod. 2lltfftclien, r. a., anfgerichtet fleflett, postaviti, postavljati, atteh blof staviti, stavljati po koncu; SBaaren, blago na prodaj postaviti, razpostaviti; eitte gafte, ©(¡hltnge nbgl., nastaviti, nastavljati; ©arben, razstaviti, razstavljati, razpostavljati; Siel) altfjleflen, f. 2lnfftalten; einen 93ewei«, opreti, opirati se na dokaz, povedati, terditi za dokaz; Bettgeti aitfflclfeit, f. 2lttfithrcn; einett ©afc, postaviti, ustanoviti izrek; eine grage, zastaviti vprašanje; Srubbe, razverstiti, postaviti ; Sldjt gebeit, paziti, streči; v. r., ¡idj aitfilcfieit, vstopiti se, postaviti se. 2lltfftellung, bie, postavljenje, razstava, nastava. 2luffteiltnteu, v. a. u. r., upreti, opreti, upirali, opirati, nasloniti, naslanjati na kaj, opreti se, nasloniti se. 21 lt f ft C Itt J) C1 It, v. a., štempelj, bnhm. kolek pritisniti, pritiskati na kaj, vštempljati, pri-štempljati*. 2lltfftetipen, t'. a., naštepati, stepati». 21U f ft e lt e t U, v. a., kermiti proti vodi; t>. «., f. 9litfftemnteii. 9lltfftidjeln, v. a., prebosti, prebuckati, fig. spodbosti, spodbadati. 9lllfftilfen, r. a., naštikati, Stikati*. z iglo napisati, pisati, serb. izvezti (vezem). 9lnfftie6en, f. 9lnfftiiit6en. 9lnfftieren, f. 9lufftiirren. 2111 fft i nt meil, v. a., bie ©atteit, nategniti, nategovati, napeti strune. 9lllfftinfen, v. n., zasmerdeti, smerdeti. 9lltfftdbern, v. a., stakniti, stikati; in bie .foofte, spoditi, spojati (divjačino). 21 lt fft tj h It C ti, v. n., zastokati, stokati. 2111 f ft 0 J) f C It, v. a., napolniti, nagatiti, vnovič napolniti. 21II fft Op p elit, t'.«., paberkovati. 2lllffti)rren, r. «., razberkati, berkati. raz-berbati, razd rezati; im ©cfjlafe, prebuditi, predramiti s šundram; geiter, razgrebsti, pregrebsti, podtakniti. Slufftofen, j'. «., bitrch ©topen ojfnen, od-suniti, odsovati, odpahniti, odpaliovati, ulo-miti, prelomiti, razbiti; in bie .Sotie, puhniti, puhati kviško, suniti, sovati kviško; beli |milb, suniti, cebniti psa, da vstane; ffiilb, spoditi, pregnati; bie §aitt, oguliti, odergniti kožo; r. »., e« jtept mir attf, ri»a se mi, rigniti, rigati se; auf etWa« flofjett, zadeti, zadevati na kaj, udariti ob kaj;6t-gegnen, naleteti na koga, nameriti (se) na ko»'a. zadeti, zadevati na koga, srečati; ?piii ©Chiff, nasesti, obsedeti, obtičati; »ont ®eilt, cikniti, cikati*, pokisniti, skisati se; filt 3Weifel flofjt mit attf, dvomba me obhaja, se mi vriva, podtika. 21II f ft d f| i g, adj., I'o m ©eine, bolno vino, skaženo vino, zavrelica; faitret SSetn, vino. Kuffttdiic«. 9luftiefen. 121 ki na jesili poteguje, pokisuje; Pont ©tetje, .Riltbertt, bolehen, nabogljen. Stllfftrttl) i C It, v. n., zažariti se, zasijati, posijati, sijati (kviško). Jtufftrnufiett, v. n., naježiti. SiiltfftriilttlClt, v. a. tt. r., našopiriti, šopiriti, razkodrati, kodrati, naježiti; mit ailf; gefiraubteit §aarett, z našopirjenimi, razko-dranimi, šterlečimi lasmi, lasje so mu po koncu stali. 3(ufftrc6cit, v. ti., speti, spcnjati se, stegovati se kviško, poganjati se, serb. težiti. 3tll fftrttfrtl, t', a., stegniti, stegovati, pomoliti, moliti (kviško), serb. pružiti (- prožiti). MufftrCidjCllt, v. a., pogladiti, gladiti. Stil f ftr E i (ti C It, v. a., namazati, mazati, na<$ V. smugati; auffpieten itt ber ©ittfif, zagosti, gosti; bic §aare, potegniti, sčesati, česati (gori); v. n., baž jfleib ftreidjt attf, obleka (suknja) se vleče, (se dersa po tleh). Kllfftrcift«, r. «., beit Stcrmet, zavihati, vihati, privihati rokav, zasukati; tur (i) ©treifett tterWttnben, praskniti, uprasniti, opraskati, odergniti, odreti; v. n., dersniti, dersati se, zadeti, zadevati se, dotakniti, dotikati se, vleči se (po tleli). IllfftrCUett, v. a., natrositi, strositi, nasuti, nasipati, nasipavati; trn ©tatle, nastlati, nastiljati. 51II f ftr i t^, ber, bet ©djniinfe, namaz, nama-zovanje; bež giebelbogeitž, poteg. Stufftrilfen, v.a., allett 3wint, poplesti, po-pletati; ©triete auftofen, razplesti, razpletati. 3(ltfftrtCflCtlt, ». a., sčesati. prečesati; ftcfy attfftriegeln, nališpati se. 31 it f ftr oni c it, f. 9lnfdjt»erttmen. 3tllfftii(f Ctt, v. a., pristaviti, pristavljati na kaj. 3tufftllfCIt, v. »., stopnjema vzdigniti, vzdi-govati se; r. a., abfhtffcit, m mit. skalo zasekati, zasekovati, stopnje na hrib napraviti. Stiifftufillifl, bie, /tliniar, stopnikf, mont. zasek (skale). Sttffittl)) C ti, v. a., privihati, privihovati, za-vihati, zavihniti, vihati; aufgeftutpte Stafe, privihan nos, vihanos, zaferljen, zaferk-njen nos; bejt Seefel attf ben Xopf, pokriti; beit £opf ftiilpen, pisker povezniti, pokrivati lonec, prištuliti; ben .§ttt attf bftt itopf, natakniti, djati na glavo. 31111 ft it r ttt C tt, v. a., razbiti, razbijati z napadam, naskokam; v. n., zvihrati, .vihrati kviško. tufftiirjcn, v. a., attf etwa«flurgen, bedeti, j. ¡8. bftt ®ectcl attf bett Sopf, pokriti, pokrivati lonec, f. Stufftiilflcn; r. n., udariti, terjusniti, treščiti, trešiti ob kaj, na kaj. SlltfftllljClI, v. a., bftt ©tu£, b. i. bett iiirjten Xl)eil tiner ©ad)e itt bie ijolje briiu gen, f. 9tltfftit(«Clt; fig. prištuliti, štuliti; ben 93art, zasukati, zaferkati; v. r., ftdE) attfftitisett, naštuliti se, nališpati se; v. n., osupniti, ostermeti in kviško pogledati. 9t tt f ft ii (j C tt, v. a., upreti, upirati; bie Strme aitfftüjsen, komolce podpreti, podpirati, nasloniti, naslanjati komolce, f. (ilt 9tltfftent= nteit. 9(uffltß C It, v. a., poiskati, iskati česa, slediti po čem. SI lt ff It lit lit CII, f. n., zabrenčati, brenčati; fttntntenb wegfliegen, zbrenčati; v. r., »ctt ©Itlttme, nabrati se, nabirati se, narasti, naraščati, narašati se; feine ©ßttlbeit fttnt= men (tß attf, nabirajo se mu dolgovi. Stuffiifšcn, t', a-, ehem., raztop dognati. Slnftnfctn, v. a., bie Xitdjer bei bett Xttß--bereitem, fte in angemeffette galten fßtagen, poravnati, poravnavati, ravnati snkno v pole, djati, devati v pole; bie ©peifett auf* fejjett, dati, dajati, prinesti, prinašati na mizo. Stuftagen,«., f. Vertagen; v. «., svi- tati se, daniti se. StUf t It le ttt, v. ff., ladijo opremiti, opremati, opraviti, opravljati (s potrebnimi vervmi). Stil f t n IIJ eit, f. n., zaplesati, plesati (po tuji piščalki, pišalki); v. a., splesati, preplcsati škornice. SlltftaitdjCH, v. u., priti, prihajati naverli, na dan, pomoliti se (iz vode); ež ift baž ©erüßt aufgetaitßt, nastala je govorica, glas so zagnali, glas je počil. Stltft 011 nt eilt, v. n., zatavljati, tavljati", za-krevsati kviško, zagnati se, gugaje zavaliti se na kaj. 91 11 f t [) tt lt C It, v. n., otajati, raztajati, tajati ise, zjužiti, južiti se, odmekniti, odmeko-vati, attß raztaliti, taliti se; ež ift aitfge; ti)aitt, talo je; »out ©ßnee, skopneti, kopneti; an einzelnen ©teilen, prekopneti; Warte, baß er aufbaut, počakaj, da se mu jezik odmerzne, oguglje, omaje; v. a., raztopiti, topiti, raztapljati, topiti. 91 lt f t ij tt lt C lt, t a ž, jug, odmeka, tajanje, raztop. SlnftljitUungSfcUttit, (ant Sijerniometer), utiva, južna pika, talna pika (eigentliß ber Siullpunit, zmerzlinf, über beut baž Stilft^aiteit beginnt). Stllftlieiten, a., porazdeliti, porazdelje-vati kaj (med več ljudi). Stllf 11) Uit, t', ff., djati, devati na kaj, gori; baS ©ffett, djati v skledo öffnen, bie Žfjur, baS ffiitß, odpreti, odpirati; etwa« ffiermaßs tež, oddelati, oddelovati; offen barßun, odkriti, odkrivati; aufgettjaner 93erftanb, bistra, odkrita glava; bett äUttltb aufßun, ziniti, blekniti, čehniti, spregovoriti; barf llißt etltmal bett SKltttb ailft^ltn, ne sme ne besedice ziniti, čehniti; bie Slltgen, pogledati; bie Dfjrett, poslušati; eilt gaji SBrin, nastaviti, nastavljati; v. r., odpreti, odpirati se; vott Šhtmeit, razviti, razvijati se. Siltfttnirmeu^ v. a., nagermaditi, germa-diti, nakopičiti. 9tufttefen, f. a., ttaß F./"naglobiti, globiti. 122 Anfticffntmmei. Muftiefl)munter, ber, nach V., globnik. Sinftifdjeit, v.a., dati, dajati na mizo, po-staviti, postavljati pred koga; alltägliche Sadjetl, znane reči pripovedovati. 8tuft06en, v. »., zadivjati, zdivjati, zrojiti, zarojiti, zabučati, zatuliti, zburiti se. Auf tön en, f. (griöiteu. Anftofen, v. n., zabučati. zabobneti, zatuliti, tuliti. Auftrag, ber, Sefefji, nalog, ukaz, naročilo; im Slitftrage, über Sluftrag, po ukazu; Stuftrag geben, naročiti, naročati, naroče-vati, naložiti, nalagati, zapovedati, zapovedovati, veleti, velevati; ©efd)aft, naročilo; einen Sluftrag beforgeii, opraviti naročilo; bet garbett auf baš ©entälbe, nanos, namaz; f. Skfteliung. Auftragen, v. a., itt bie Jpö^e, nanesti, na-nositi, nanašati na — ; ©peifen, dati, dajati, prinesti, prinašati jedi na mizo; ©oib auftragen, pozlatiti, pozlačevati; mit 8 a rs ben, prevleči, namazati, mazati; gu greti auftragen, f. Uebertreibcn; einem ein ®e= feijäft, naročiti, naročati, naročevati; einem etWaS, ukazati, ukazovati, veleti, velevati; .Kleibungsfiücfe auftragen, obnositi; einen ^ut, imeti na glavi; eilten Schadet, zvišati, zviševati; eilten ffiifi, načertati, čertati na papir. Auftraget, ber, nosač, nosič. Altftraggfieforgcr, ber, opravnik. 2lllftrag3geber, ber, naročnik, naročivee. Slufträufetu, v. n., kaniti, kapljati na kaj. Auftreffen, v. n., ber äBühlfteiit trifft auf einer Šefe auf, mlinski kamen zadeva ob en vogel; v. a., eilten altftreffen, najti, dobiti, dobivati na nogah, zunej postelje. Auftreiben, v. «., jutn Sluffteheit, spoditi, poditi, zgnati, zganjati (iz postelje); äßilb, spoditi, zgnati, pregnati; @elb auftreiben, dobiti, dobivati dnar; spraviti, spravljati skup; aus eittanber treiben, razgnati, razganjati , razbiti, razbijati, prelomiti; auf etWaS treiben, nagnati, naganjati; ben ipreiS, povišati, kviško pognati, poganjati; Sfteife auftreiben, nabiti, nabijati; aufblähen, napeti, napenjati; v. n., baS ©djiff trieb auf, iadija je naletela, obsedela. 2luftreiblidj, adj., mas nur irgenb auftreibe lieh War, kar se je le dalo skup spraviti, dobiti, najti. Auftrennen, v. a., razparati, razporiti, parati, porjati; bas ®efio sing. Auftriitfett, v. «., allen SBein, popiti, popivati , počivkati. Auftritt, ber, nastop, vstop; auf bie ©cene, pokaz, igranje; ©cette, nastop, serb., prizor; nterfwürbiger Sorgang, pomljiva reč; froher, vesela reč n. f. tu. mit reč, prigo-dek; er hat mit ihm einen Stuftritt gehabt, sperla, zbesedila sta se bila; prepiral, skregal se je ž njim, zjedla sta se; Wer; auf man tritt, stopnjica, stopalnica, stopica. Auftrotfueu, v. a., gum ©ebrauche, nasu-šiti, sušiti (sadje); bie geuefmgfeit Wegiief)--mett, posušiti, sušiti; v. n.. trocfen Werben, posušiti, sušiti se; usahniti, posahniti, usihati, prisušiti se (eno k drugimu). Altf trommeln, v. n., zabobnati, bobnati (na kaj). 21H f trompeten, V. n., zatrobiti, trobiti. Auf trb V feilt, v. n., nakapljati, nakaplje-vati, kapljati. Anftriiben, v. a., skaliti, kaliti, zmotiti, motiti, zbloditi, bloditi. Altfiltufen, t>. a., s pomakanjem izprazniti. Slitftoerlangen, f. Anftooilen. Altftöttdjeit, v. n., zbuditi se, zbujati se, buditi se; munter Werben, zdramiti se; auf* Watheit, a(S biofie Unterbrechung bes ©chtafes, prebuditi, prebujati se; baS ©ewiffen Wachte auf, vest se je zbudila. Auftoudjfen, v. n., zrasti, rasti. 2lnftoagen, r-> na n°ee uPati si; wenn bit bteh fef)on anfwagfi, če si že upaš, če že derzneš, smeš vstati. Auf Wäg en, «., einem etwas, b. i. bat-- Wägen, navagati, navagovati komu kaj; gv-geit etwas, odvagati, odvagovati za kaj. Aufrottil, f. 2tufioflilung. All flö d i t en, v. a., zavreti, vreti; »on ben SBogen, zburkati. burkati se, valiti se; über bell Xopf, skipeti; itn 3crn, razserditi se, razjeziti se, vneti, vnemati se, zakipeti, raztogotiti se. Aufm allen, 2lnflOCilen, r. a., zavreti, variti ; ein Wenig, povreti; wieber waiienb nta; d)eit, prevreti. Auftoallenb, adj., vrel, kipeč. vnet. Aufwallung, bie, kipenje, vrenje; tih füllte eine fiarfe, heftige Stnfwaliung, vse giba po meni, vre po meni; Slufwafluttg beS ÜJieereS, burkanje; 3ortt, serd, togota; baS Siltt iti mir iti SlufWaflung gefontnteu, kri mi je zavrela. Auftoaljen, a. v., na valjar (valj) naviti, navijati. Aufttüljen, V. a., auf etwas Wäljett, zavaliti, navaliti, valiti na kaj; bis t it einer ©teile aufwälgetl, privaliti do —; auf ben Serg, privaliti, valiti na goro; einem ettoflS, Slufwanb. 2tuft»iif)fett. 123 natovoriti, naložiti, nalagati, nadeti, nadevati komu. 2lttftoanb, ber, strošek, potrošek, russ. ras-liod; mit bem 9tebengriff bes XabelS, potrata, strata; StufWaub treiben, mad)ett, potratiti, tratiti, veliko potrositi, trositi, zapravljivo živeti; f)iej« ift ein größerer Slufwaub an 3eit, alt .Kräften notl)Weiibig, na to je treba oberniti več časa, več moči napeti. Sinfujnnbcln, »■, iti, sprehajati se v klanec. 5(nfU)anbÖßefe£, baS, postava zoper potrato, potratnost, Slnfttüntttn, v. a., »on neuem wärmen, pogreti, pogrevali, aildj podgreti; eilt auf* gewärmte« ®erid)t, pogretina, pogrejek, pogreta jed; erwärmen, zgreti ober sogreti, sogrevati, fig. ponoviti, ponavljati, na novo povedati, praviti. SinflnnttCflelb, bas, strežnina. SIUfU) ortCIl, v. h., postreči, streči komu, aud) poslužiti koga, serb. podvoriti, dvoriti; »ott ^uiibeit, Wart auf! strezi! mit etWaS, podati, podajati, ponuditi, ponujati komu kaj; einem aufwarten, priti, iti k kontu poklonit se mu, počastit ga. Stufmürter, bet, strežnik , strežaj , streže — ta. Jlnftoärtertn, bie, strežnica. Jlufmärtä, adv., gori, v goro; iti bie Sllft, kviško, na kviško, nad) M. aud) viš, viš-kej, serb. u vis; gegen beli Serg, vkreber, navkreber, k verhu, k rebri, nad se; bell glufj aufwärts, proti vodi, curku, serb. uz vodu. Jtufloattfam, adj., strežljiv, postrežljiv, poslužljiv. Stufloartnng, bie, strežba, postrežba, attd) poslužba; bei einem ^öffertt, priklon, poklon; einem feine Slufwartuitg machen, prikloniti, priklanjati se komu, pokloniti se komu, počastiti koga. Jtuftonfdjcn, v. a., bas @efd)irr, pomiti, pomivati, omiti, omivati; Xüdier Ultb Seitu toäfdje, oprati, prati; mit SBaffcr Wegt»afd)eii, odmiti, odmivati; alles Waffen, pomiti, sprati; t d) babe alle Seife aufgetragen, vse inijlo mi je pošlo pri pranji; ftd) bie^änbe touttb Waffen (»on einer SBäfdjerin), uprati si roke, s pranjem odergniti, udergniti; (beint •£>aitbtoaf(i)cn), umiti, umivati, miti se do kervaviga. JiHfmitfdjenn, bie, in bett grofeit Äüdjeu, pomivavka. SlllfUJflfd)faÜ, bas, pomivalnik, pomivnjek, plavnik. Slnfttiifer, bas, polednica. 5luimcbcn, v. a., alles Webett, polkati, tkati; ailSeinailber, razpnorati, pnorati, raztkati. 2iufiocd)fcl, f. 2lufgclb. SluflocdjfcIn, V. «., bttrd) ©itiwed)felit fant; mein, ober aus bem allgemeinen ©ebraudje bringen, pomenjati, pomenjevati, premeniti, premenjati. Slllfwecten, v. a., zbudili, zbujati, buditi; Heilig munter niadjetl, zdramiti, dramiti; als Wope Unterbrechung beS Schlafes, bei »oraus* ftdjtlidjem SBiebeteiitfdjlafett, prebuditi, prebujati, predramiti; »on belt ¡tobten, obuditi, obujati, oživiti, oživljati; eine ®efellfd)aft, oživiti, oživljati, razveseliti, razveseljevati; aitfgewecft, dobre volje; aufgeweitet .ftopf, jasna, bistra glavica. Stnfloctfer, ber, budivec, budnik; in bet Uhr, budilo f. 2tufffiel)ett, v. a., in bie Jpöhe, spahati, pa-hati kviško, zveti, zvejati, vejati; baS geuer, upahati, pahati ogenj, umahati, razpihati; bet äßiitb hat bie iE^üt attfgewehet, veter je duri odpahal, odpuhnil, pihaje odperl. 21 It f U) 11 d) Clt, ». «., zmečiti, omečiti, pome-čiti, mečiti; mit eiltet glüfigfeit, razmočiti, razmakati, namočiti; v. «., razmočiti, raz-makati se, zmečiti, mečiti se. 2lltflt> cid)unij, bie, namakanje, razmakanje, mečitev. 21llft0ctfcn, v. a., namotati, namotavati, motati, naviti, navijati; alles Weifen, pomo-tati. 2111 f U) eilt Clt, v. »., zajokati, zjokati se, za-plakati. 2tllfl0cifcn, v. «., pokazati, pokazovati, skazati. skazovati. • 21II f 10 C i6 en, v. a., prebeliti, nanovo beliti. 21U f tU e I f C tt, v. a., £>bjt, nasušiti, nasušati sadja, sušiti sadje. 2lnftteilen, f. 2tuftoitiien. 2lnftocnbcn, v. ohe jerreu, gori. na kviško zvleči, vleči, vlačiti na kaj, nad) V., sturati, turati; au« einanber, razvleči, razvlačiti, razturati.. 9lttf3iel)britde, bie, ttad) V., dvigljiv most, most na škerpceh, na škerpce, škripce, na ščipali. 9litf3iel)Cil, v. a., in bie ^ohe, potegniti, potegovati gori, nakviško, zvleči, vleči, vlačiti gori, nakviško, vzdigniti; ein ©chlofi aufgteheit, b. i. offltcn, odkleniti, odklepati, odpreti, odpirati; Siiegel, odpahniti, odpa-hovati; beit §a|n ait ber glinte, ©aiten, nategniti, nategovati, napeti, napenjati, na-prožiti petelina, strune; eilte Sanbfarte, prilepiti zemliovid na platno; ©egel, razpeti, razviti jadra; Slttfor aufjieljen, f 1'idlteit; baž $flafter jieht 'auf, plašter» vleče; eine ©athe auf bie attbere jietjen, fpattnen, nategniti, nategovati, navleči, navlačiti; eilt ©olb* ftitcf attfgieheit, zvagati, vagati; attfftf)teben, vleči, odlagati, odkladati, odlašati, zatezati; eilteit SBorljattg, odgerniti, odgrinjati zagri-njalo , vzdigniti prepono; bei beu SBebern, auf ben SBeberfttthi aitfgieijen, naviti, navijati; Jiinber aitfjiehcn, zrediti, zrejati, rediti, odgojiti ob. odkojiti, odgajati, gojiti; Xl)iere, zrediti, rediti; eitteit attfjiehen, fpotteil, podajati koga. obdelovati, pikati, dražiti, zbadati koga, šalo uganjati, norca delati se iz koga; v. n., ež giet)t ein @t* teitter herauf, nevihta, navilita se bliža, k hudimu vremenu se pripravlja, ravna; ailf bie SBadje gtehen, na stražo iti, stopati; bie 5Bad)e giel)t auf, straža se menja; er giefit prachtig auf, nese, nosi se mogočno; pokazati se v prazničnim oblačilu; einljerjielitlt, prihajati; mit fiugett attfgejogctt fontmeit, priti, hoditi z lažmi, prilagati; er fommt imtitcr bamit altfgegogen, on vedno to goni, govori. 9i lt f 3 i C i) C r, ber, zbadavec, zasmehovavee. 9llt f 31 el) e t e t, bie, zasmehovanje, draženje, zasegljivo zbadanje, vjedanje. 91 ttf j ter en, f. Sluiflnijfu, Stnfjtfdjen, Slttf Jtf dj Clt, v. n., zasičati, sičati, zasiskati, zažvižgati. Slllf5iiicttt, v. n., zdergetati, trepetajo vstati, vzdigniti se. 81« f j ö g et tt, f. Sktjbgern. Siltfjlttfcn, v. n., švigniti, planiti kviško, fig. pomoliti se. Stllfjltg, ter, potegovanje, nategovanje; tet lll;r, navijanje, navitje; tež ©djtoffež, od-klcp; 5litffcEjil6, odlog, odlašek, odlaganje; tet ©oltateit auf tie SBad)e, zmenja straže; feierlicher Slttfjug, prazničin hod, obhod; .Sleitung, noša, oblačilo; bet bett SBeberit, snutek, osnova; in tet Sailfllllft, lice; ilt teit @(6aufpielen, djanje. Slufjugbriitfe, tie, f. Slufjicbbriitic. Slitfjiiglid), adj., auffthubbriiigenb, pomu-den, zamuden, mudiven, odložin. 9lltfpg3gclb, baž, bet Slufiebler, uselnina; f. Sdjlcufeiigclb. SlufjilflfCU, v. a., razskubsti, razpukati, pukati. JlufjiiritCH, v. n., razserditi se, razjeziti, zjeziti se, jezen skočiti, poskočiti. Slufjuiiiitgcn, v. a., burd) Swängen öffnen, posiliti, silama odpreti, odpirati; eilten §Ut, nagnati, nabiti na glavo. 3luf;u)ci!cit, v. a., on^ Slnfjtoictett, mit Swedeit auf etluaž befefiigett, z žeblji, cveki pribiti, pribijati. Slnfjttingen, a., einem etwaž, vsiliti, vsilovati, vnuditi komu kaj, posiliti, siliti koga s čim, nariniti, narivati, vriniti komu kaj. Jlllfjttitfdjem, v. n., zažvergoleti, žver-goleti, zagostoleti. Slu g (t bet, bie, očesna žila. Stligflfifei, ber, (in bet Slitatontie, baž Sluge int engeren ©itttie), oko; bit bijt mein Slug; apfel, ti si moje očesce. Siugc, baž, oko; fcfjarfe«, bistro oko; nmbež, medlo; eiltgefaKette, izpite oči; ttaffe, solzne oči; et fiebt nicht auf einem Sluge, na eno oko, z enim očesam ne vidi dobro, berli; mit UnserWanbten Slugeit, z vpertimi očmi, ne zganiti očesa, viriti v kaj; bet ¡Stcrbcttbeit, oči se mu zaljubujejo; fte auf etttaž Werfen, ozreti se na kaj, paziti, oči na kaj oberniti, obračati; ti fällt mit in tie Singen, zagledam kaj, vidim kaj; inž Slltge faffett, vpreti oko v kaj; eitt Wachfamež Sluge auf etluaž haben, oči imeti, paziti na kaj; grofe Slttgett machen, debelo, stermo, široko gledati, začuditi, čuditi se; einem Sanb tlt tie Slltgeit ftrettett, slepiti, slepariti koga; tie Slttgett itiebcrfcbiagcii, oči pobesiti, pobe-šati, v tla pogledati, serij, oboriti oči; eilt Sluge jitbriicfen, skoz perste gledati, spregledati, spregledovali; bie Slltgeit ptnad)en, zamižati; halb, zažmiriti; bie Slltgeil JU l)as ben, mižati, in Uiitertr. aud) žmati; bie Slu« gen auffdjlagen, spregledati, pogledati; bie Slugeit jubriieten einem Sobteu, zatisniti oči; tie Stugell laufen, gehen mit übet, solze mi stopajo v oči, zalivajo oči; posolziti se, razsolziti se, zajokati, zjokati se; ež ivirb 2lugettbfl8. 125 ttaffe Slltgeit fe^ctt, jok bo, tu bo jok; bie Slttgett fangen it)tu au jit brechen, steklene, ledene oči že dobiva, oči so mu osteklele, mu medle; ež fd)icft fteh Wie eine gattfi attfž Sluge, se spodobi, se primeri, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo; biež jog feine Slugett auf ftd), to ga je mikalo viditi, to ga je vleklo na se; alt teit Slugett attfefieit, v očeh poznati, viditi; auž teil Slugeit, anž betu ©iline, izpred oči, iz serca; »ot aller Slu* gen, vpričo vsili; et ifi ilint ein ®orit iti bett Slugen, mu je tern v peti ; mit leiblichen Singen, na svoje oči, s svojimi očmi; in met* neu Slugett ift et eilt Setrüger, po mojih mislih je goljuf, jez ga imam (za) sleparja; mit fielen Slttgett fe^en, poprek gledati; ež fdjwattb mit oot beit Slugeit, tema se mi je storila pred očmi, čem svet se mi je delal, v omedlevice sim padel; eitt Sluge auf etwaž Werfen, zaželeti česa; ich b»be fein Sluge jugentacht, nisim zatisnil očesa; Sillet Slugen Watten auf bid), vse te čaka; »iet Slugett feheit beffet atž jWei, več oči več vidi; etne JîcaÇe ïtacft bec attbern bie Slugen nicht auž, vrana vrani ne skoplje, ne izkljujc oči; tež Gerrit Sluge macht baž iPferb fett, gospodarjeve oči konja pasejo; »ot ©ottež Slugeit ftttb alte 3)ienfd)eu gteid), pred Bogam so vsi ljudje enaki; fontili mir nid)! nteht untet bie Slugeit, ne hodi mi več pred oči; bet ©(¡half ftetjt ihttt auž bett Slugen, slepar iz njega gleda; nun fielet et aitž ans bertt Slugeit, zdaj drugač vidi; auž beit Slugett! spred oči! unter »ter Slugeit, med nama, mej dvema; aitž ben Slugeit fefjelt, pustiti, puščati, pušati vnemar; ež liegt sor Slugeit, je očito, očitno; ein fritifd)ež, ein •Retmcraiige, bistre, presodne oči, vajene oči; baž Sluge auf beit SBürfeln, pika, oko; alt beit SiÇenfâben, zančica; auf ben harten, oko; auf ben ipftanjeii, SBäumeit, oko; baž fchou aufnxid)cnbe auf bett Säumen, popek; baž ftd) ittž Oieiž oerWattbelttbe, berst; auf Sieben, oko, auch oka, popek, obaleč; baž gett auf ben žBtfihen, cinka, sraga; auf ben Sengen, ilt beit SManufactuten, loš, bliš; bet (Sbelfieitte, zcrklo; alt beti SEDerfjengeit, baž Sod) fût ben Stiel, uho; bie Svetle jtoifd)en ben Slugeit, medočje ; bie Xfyeile unt bie Slu= gen, obočje. Slcugeldjcn, Slcttglciit, baž, očesce. Slcitgcllt, V. a., oculirett, v lub,- lubad,kožo ucepiti, cepiti; nad) V., upopkati, popkati, poln. očkavac; v. n., liebäugeln, zaljubljeno gledati, z očmi sekljati; blingetl, z očmi igrati, migljati, pomižkniti, pomižkovati. 2litgcn=, iit bet Sffcg., »ollbaooit, okat;j. 93. Slugenntatntot, okat marmelj ; teli Slltgeil eigen, gehörig uff., očesen, za oči. Slngcuudjfc, bie, očesna os. Slugcttnbcr, bie, očesna žila. Slugcitithnlid), adj., okast, očesam podoben. Slugciturjt, bet, zdravnik za oči, očesni zdravnik. Slligettbttb, baž, umivanje, kopanje oči, 126 SlugenWfam, SlugCitBatfam, ber, očesno mazilo, očesni balzam. 9lU0enl>CfdjreiÖUU0, bie, popis očesa, oko-pis. 3lttgtlt6tlli)C, t>ic, očesna poveza, očesna vez. Sllt0Cnl)lettbe, bie, prikrov, naočnik. Sln0Cn6Iid, bet, bet »lief mit ben Stugen, mig. migljej, trenutek, premežek, trenek, okomigljej; eine iurje ®atter, trenutek, tre-nutje, otrep, trenek, mah, hip, hipec, a 11 d) altsl. hyp; »on bent Slltgettblicfe an, berž ko —,'s čim; et rebele ji o d) trn Slugenblicfe feine« Sobe«, govoril je še umiraje; jebeit Slugenblicf nntp et fommett, zdaj zdaj, obet zdaj in zdaj, obet zdaj pa zdaj, vsakdaj mora priti, bo tu, kmali kmali, per tej priči, preči, vadlje; ba« ift bet redite Slttgenblitf, to je pravi čas za —; ba« ijl citt Slugen* blief bergreube, to je doba veselja; ein lidj; ter Slugeitblicf, spreumljej,spametek; bolnik ali norec se zaveda. AugenilIttElttfj, adj., it. adv., na mali, na hip, v tem hipu, ko bi z očmi trenil, ko bi mignil, na trenutje, na migljej, na enkrat; etile augenblidlidje grettbe, hipno veselje, veselje eniga hipa, trenutka. Slug eni l i d 3, f. Slu0cnlilidlid). Slugenhli^, bet, bistri pogled. 21 II ß C It b l Ö ö C, adj., berljav, slabih oči, krat- kiga pogleda, kratkiga vida. 2tu0citl>ogen,2tugenficiiunfiogcn, bet, obočje. 2lugcnfiraune, 2lugcnlirauc, bie, oberv-i, ttad) JU. oberva, pl. obervi, altsl. br'v; grofe fiabett, obervat biti. 2lu0ett6tiiun0egenb, bie, obočje. 2lugenbreuucn, ba«, skleče oci; id) f)abe eitt Slttgenbreniten, oči me skic, peko, gore. 2lU0Cltl>ittter, bie, kermeželj, kermelj, ker- mežljinek. Slugentur, bie, očesno ozdravljanje. 21ugenbedcl, f. 2lugenlieb. 2lltgenbtencr, bet, služabnik na oko, na videz, hinavec, hinavski, slepivni služabnik. Slugenbiencrei, bie, 2litgcnbienft, bet, služba na oko, na barle, hinavska, slepivna služba; if)tt tljuit, storiti, delati na oko, na barle, na videz. 2tugenbriifc, bie, očesna žleza. 2lngCHCnt3Ünbung, bie, očesna vnetica. 2lu'gcnfiltig, adj., očiten. 2lugenfciler, ber, očesna hiba. Slltgenfell, ba«, (pannus), očesna mrena, obet kožica. 2lll0enfifd), ber, pikasta riba. 2lngeufiftel, bie, očesna pijavka. 2lngenflcden, ber, (SMbung bet burč^ftaar, ba«, oči. SlltgenlJUlDCr, ba«, prah za oči. 2lu0Cttjntitft, ber, f. ®e|id)ižl)unif. Stuoenreij, bet, očesna vada, očesni mik; al« Aranfheit, očesna serbečina. Slu g en I in g, ber, eigentlidj JJRegenbogenl)aitt.- Slugeufdjetn. 127 ring, mavrica; blaue Slittge unter ben Slu* gen, mehnice, klobase pod očmi. Slltgcnfdjcitt, ker, ogled, opelj; ifnt »or--nehttten, ettnaS in Singenf^ein neumen, ogledati, ogledovati, razgledati, razgledovati; biti na ogledu, iti na ogled; bei ber Stalit, iti na razgled; bent Stltgenfd^ciu itadj, po vidu, na videz, po očeh; baS lef)rt ber Slugen* fdjeitt, to kažejo oči, to se vidi na oči. Slugcttfdjeinltcl), adj., očiten, očit, vidin, adv., vidama, očitno, očito, vidno, otipama. 3lugntfd;ctnlid)feit, bie, očitnost, vidnost, očitost. Slttgenfcfietnéberidjt, ber, ogledno poročilo. Slugcnfdjeilt^rotoioll, baS, ogledni zapisnik t- Ülligcnfcl)trm, ber, očesna zaslomba. Slttgenfdjlctnt, ber, eitie gü^e geuchtigfeit in ben Shtgeittoittfcin, kermeželj; barnit beljaf= tet, kermežljav. 5lugcnf«nt(tué, ber, očesna naslada. Slltgcufdtmcrj, ber, bol, bolečina očesna, v očeh. Slugcnfdjuiüdjc, bie, slabost oči. Slu g enf p etre, bie, očesni kerč. Kug enfrie l, baS, migljanje z očmi, igranje 7. očmi, pomižkovanje, pomigovanje. Slugcnfpradj e, bie, pogovor, pomenkovanje z očmi. Sliigenfflroffc, ber, an bett §irfchgetBe¡hett, nadočni izrastek. Siugcnftflar, f. ©iaar. Jlugenftcd)en, bas, ais .ftranfljeit, po očeh bode; ats Dperation, f. Stnnrftedjen. Siagcnftcin, ber, okat, pikast kamen. Slugcnfteru, ber, bas ©eljlod) obet $upt((e, zerklo, punčica, jederce, zenica, očesna zvezdica; altsl., zenica, U. zenica. Sliigcutaufdjuug, bie, privid; f. andj @e= fidit<5taujd)nug. Sliigcntricfcn, bas, cejenjc iz oči, sol-zenje oči, kermežljivost, kermežljavost. Slligcutriefig, adj., kermežljav; komur teče iz oči, komur se ccdi iz oči. Slugcntroft, ber, ein Siebfofungstnort, očes-ce, veselje oči; a(S SPfiaujc, smetlika. Slugcuoerlllcniiung, bie,omama oči,privid. Slugenuorfoll, ber, izval, ob. prepad očesa. Siugcnujaffer, bas, voda za oči; aitS trie; fenbeit Slitgen, solzenje. üluncutucl), baS, bolne oči, očesna bolezen. SlligCUUJCitie, bie, paša za oči, očesno veselje. nasladnost za oči, veselje viditi, gledati kaj. 5lligcitu)cif, bas, belo v očesu. SlugcniDCitC, bie, dogled, okoseg t, dokler oko nese. Slugcunummcr, Slugeittoimper, bie, vejice f>/., veje pl., nad) 91. osemci, zemci, mige, rut*, résnicy. Sltigcitmin!, ber, migijcj, mig, pomig (z očmi). Slltgcittoinfcl, ber, očesni kotič. SlligcnttlblfdjeU, bas, oblaček, oblačica v očeh, Slugenwoiute, f. SlugctitDcibe. Slligcujabu, ber, (zob) podočnik, očjek, gorenji kočnik, pasji zob, pasjek. SlligCltjeiige, ber, naočna priča, altsl. sa-movidc; russ., očevidec. Slugcnjutfeit, bas, mikalica oči. Slcugtg, adj., Stugen ijabeub, okat, mont. luknjast, luknjičast; in berSffcg., — ok, als: einäugig, enook, samook; Bieräugig, čvete-rook; fc^margäugig, černook. Slu g it, mineral, avgit. Slugmcnt, baS, pridavek, narastek. Slugur, ber, vedežun, vedeževavec, avgur. Slugitft, (ÜJiottat), bet, veliki serpan, avgust, seri), kolovoz, poln. sicrpieri, bolim, srpen, russ. avgust. StaguftaJjfel,» bim, uft»., zgodnje jabelko, zgodnja hruška. SluguftbtUlfen^ ber, zgodnji hmelj. Sluguftinermilttdj, ber, avguštinar. Slugufttucrfloftcr, bas, avguštinarski samostan. Sluguftfdjetlt, ber, mlaj velikiga serpana, avgusta, velikoserpanov mlaj. Slutltrfd), ber, loški jelen. SI ur t i igutent, bas, rumeni arzenik, rumena mišica, operment*. 31 urortt, bie, zarja, zora. Slupraep., als eine i^räpojttion, iz; aus ber 4attb bes geittbeS retten, sovražniku iz rok oteti; aitS ber äliitte, iz med, zmed, mit bent genit.; izsred; aitS bet 21 d)t taffen, v nemar pustiti, puščati, pušati; einet aus ettd), eden med vami, vas eden, zmed vas eden; attS atter .Kraft laufen, na vso moč teči; ftd) attfet Sitnem taufen, upehati se, usopsti se; attS Boltent §alfe fdjreien, kričati iz vsih ust, na vse gerlo; aus ber Uebltltg, SKobe fommett, zastarati se, iz navade priti, opustiti; et fant aitS berltebimg, odvadil se je; toaS folt ich aus bir madjett, kaj čem s tabo; id) tttad;e mir nichts batattS, tega ne čislam, ne maram za to, ne zmenim se za to; ber SKeufdj bejiefit aus fieib ttiib ©eete, človek je iz telesa in duše; aus Siebe ju feinet äKltttcr, iz ljubezni do svoje matere; attS ettoaS erfeuncit, erfahren, toijfelt, po čem spoznati ; aitS gttiet Slbftdjt, v dobrem namenu, iz dobriga namena; attS bet ©adje fpreehett, govoriti od kake reči; attS bent Sßiege gehen, ogniti se s poti, s pota; attS bet ißfarre, izpod domačiga zvona; B011 etlBO aUS, od nekod; er f^rieb mit Bon .Riagenfurt aus, iz Celovca mi je pisal; Bon ©rttttb aitS, iz dna, iz korena, od dna ven; Bon §aUS aitS, od nekdaj; Saht attS, Saht ein, od leta do leta, vsako ljubo leto, leto za letam; atS UmjiaiibStBort für heraus, hinaus, ven; bet Sßein iji attS, vino je pošlo, poteklo, vina je konec, po vinu je; ttad) V. aitd) oplet je z vinam, itt U. Ä. aitd) vina je nestalo; bet äüein loirb baib aus feilt, vino pohaja, poteka, vina zmanjkuje, na malo gre, skoraj bo po vinu; bet (ŠotteSbienjl iji aitS, služba Božja, maša je minula; eS iji aitS Ulit ifim, po njem je, 128 AuSadertt. Ausbeutete. nach V. oplet je ž njim, on je opiet; eS ifi aUS mit üjnt, er muß fierbelt, umreti mora, pa je; alté itnb attS, ven in ven, od konca do kraja; et geht bei UtlS aitS UUb ein, zahaja k nam; er »eiß toebet aus noch ein, ne ve kaj početi, ne ve, kako in kaj, ne ve kam, ne ve ne naprej ne nazaj, ne zna si pomoči; es ifi aus mit feinem .Königreich, dokralje-val je; in bet¿ufammenfe&ung niitbeit 3eit* toörtem, iz- (niem, izdahniti, izdihniti, izdihati, izsopsti. Ausüben, v. a., izjesti, izjedati. Aushalfen, v. «., speči, izpeči, peči, do-peči; gifche, Sröfdje ill ©ci)itialj, izevreti, ocvreti, creti; eS ifi Wohl altSgebacfett, je spečeno, je dobro zapečeno, spodpečeno; r. n., aufhören Jlt bacfetl, dopeči, nehati peči. Ali Sb a ben, v. «., aufhören jit babett, okó-pati se, odkópati se; v. a., ett»aS aitsbabeit muffen, plačati, terpeti za druziga. AuSbähen, ein ©djiff, f- AuStrotfnen. AuSbatgen, v. «., bei ben Xhiewii, odreti, odirati, dreti na meh. AuS bali en, v. a., bie SBarett hetaus, iztožiti, izlagati, izkladati. AuSbaniteu, «., »erbanneit, izgnati, izganjati, izpoditi, izpojati. AltSbaU, ber, dodelanje, dodelava, dozida-nje; f. AučbaitClt. AitSbondjen, v. «., banchig ntachen, stre-bušiti, trebušiti, zbočiti, trebušasto podobo dati. AltSbaU en, v.a., holjertte ©ebaube, dodelati, dodelovati, docimprati, docimprovati®; gentauerte, dozidati, dozidovati. AuS bed) er it, f. AuStrinfen. AtlSbcbingcn, v. a., izgovoriti, izgovarjati si, postaviti, postavljati za pogoj, pogoditi; refetoiteu, prideržati, priderževati, uderžati si. An S h eb in g un g, bie, izgovorjeni pogoj, prideržek. AllSbeereit, v. a., SBeerett abičfen, obrati, obirati; »on ben Sogeitt, pozobati, zobati jagode. AiiSbcgebcit, ftcfj, f. AuSgehen. A ne bel) alt en, f. AuSbebingen. AuSbcid)ten, v. a., izpovedati, dopovedati, povedati, geni., obstati; v. n., izpovedati se. AuSfceiften, v. a., izgrizniti, izgristi, iz-grizovati, izjesti, izjedati; bie Sijiere beifieil eiitaitbet atts eittent ¡SDrte aits, živali se koljejo; »on ben SSogein, kavsajose; »erbran geit, pregnati, spodriniti, spodrivati; (tet) ben Šahlt, zob si zlomiti, odkerhniti grize; u. n., dogristi, nehati gristi, motit, poma-Ijati se, šterleti. AltSbeijCIl, v. a., ¡zmočiti, izmakati z iz-jedno vodo, izstrojiti; einell glecfen in ter aCdfche, izlužiti, izbeliti madež iz perila; iotlbes gleifd) iu bet aBitnbe, izjedati divje meso; auS ^duteu, geileu, izstrojiti, izlužiti. AllSbelicn, V. n., dolajati, nalajati se, nehati lajati. AitSberften, v. n., izpočiti, izpokati in iz-pasti. AnSbcfdjcib, f. AuSbebiitgmtg. AuSbefd)cibcn, f. AuSbebingen. Alt S b Cifer It, v. a., popraviti, popravljati; f. amh Ausfiiifeu. AnSbcffcrnng, bte, popravek, poprava, popravljanje. AllSbetCtt, v. n., odinoliti, izmoliti, izže-brati. AllSbetteln, v. a., izbernjati, izberačiti, izmoledvati si, izprositi si. AuSbetten, v. a., ben .Kraitfen, preložiti v drugo posteljo; postelje iz čumnate izpraviti in prevetriti. AuSheugeu, f. Ausbicgcu, Auoii)cid)cit. Ausbcute, bie, iiberhaupt, dobiček, dobitek, dobitev, čist dohodek f; iti ben ffletj. t»er!etl, dohodek iz rude, ostanek čez stroške. AltSbcniegruOe, bie, jama, ki nosi dobiček. Alt S beu t elit, t5. a., bas 2J?el)l iit beti 2» len, presevati, sejati; ©elb, iztresti, iz- Stnžbeuteif, SluŽbraufen. 129 tresati iz mošnje, izprazniti, prazniti mošnjo; einen ausbeutein, stresti, stresati koga; ben Seutel leeren, koga ob denar pripraviti, pripravljati, izmolsti mošnjo komu, ogo-liti koga; r., et hat ftd? auSgebeutelt, vse je izdal; suh je, da ga nima okrogliga. Službe It tCU, a., izprazniti, potegniti, vzeti, jemati ves dobiček iz česa. SlUŽbejahleit, v. a., poplačati, izplačati, izplačevati. SlUŽbiegcn, r. a., izpogniti, izpogovati, napogniti, izlokniti, izviniti, izbočiti, iz-bokniti; v. n., eittem aus beitt Sffiege, uganiti, ugibati se komu, umakniti, umikati se komu, ogniti, ogibati se koga. Služb t et en, v. a., anbieten, ponuditi, ponujati; attžfeilen, prodajati, ponuditi, ponujati na prodaj; einen ausbieten, ihn burcf) I eilt höheres ©ebot »ertreibeu, odbiti, odbijati koga s ceno; nad) V., preceniti komu; f. Uebtrbittflt; einem $ad)ter, SKiett); ntaittt, ihm ben ißadjt auffageit, odpovedati, odpovedovati komu; herauSforbern, poklicati, klicati na boj. Službjlbbnr, f. Službilbungžfiihig. Službilben, r. a., izdelati, izdelovati; beit Äörper, izuriti, uriti, vaditi; beti ©eift, izobraziti, izobraževati, omikati, omikavati, ¡zbistriti, bistriti, izučiti, učiti, spopol-niti; v. r., izobraziti se, izučiti se, razviti se; bie Kranfheit btlbete ftd) auS, bolezen se je razvila, je pravo podobo nase vzela. Slnžbilber, Službilbner, bet,izobraževavec, omikavec. SlUŽbtlbnng, bie, izobraženje, omika, iz-učba. SlUŽbilbUllBŽfohifl, «dj., izobražljiv, omike navzeten. SlnŽb in ben, r. a., razvezati, razvezovati; baS 9tinb»ieh, odvezati, odvezovati, odkleniti, odklepati. Službitten, v. r. n. a., fid) etwas, izprositi si kaj, prositi česa, za kaj; baS bitte id) mir aus, prosim, zderžite se tega; to naj se ne zgodi, prosim; id) bin heute ausgebeten, danes sim povabljen (kam drugam na kosilo). SlužbInfeit, v. a., htnattsblafelt, izpihniti, izpihovati; baS Sid^t ausblafen, ugasiti, ugasniti, ugasovati, aud) upihniti; aufStaS; injirunienten »erfüllten, iztrobentati, raz-trobentati, raztrobiti, trobiti; figürlich, int ge; meinen Seben, etwas überall bcfamit nta^en, iztrobiti, trobiti, razglasiti, razglašati; bie ©eele ausblafen, umreti, končati; einem baS SebenSlic^t ausblafen, ubiti, umoriti, ugonobiti koga; mit einet ©djufhvaffe, posvetiti komu. 2lllŽblflttern, t\ n., prestati, preboleti koze. Službi litt er n, v. a., baS Sudj, prebrati, prebirati, prevreči, preiti liste bukev. 31 llŽbleiben, v. n., außen bleiben, ostati, ostajati zunej; »erjčgetn llllb »erjögert Wer; ben, ne priti, als: lange mit bet £tlfe aus* Heiben, dolgo ne priti s pomočjo; berSlthem bleibt aus, zastoji, zastaja sapa, zastane; buch baS ©elb blieb aus, ali dnarjev le ni bilo; et ijl ausgeblieben, zginil, zibnil, došel, prešel je nekam, zmanjkalo ga je, zgubil se je; bie ©träfe wirb nicht ausblet* ben, kazen (mu) ne odide; mit berfflejah* lung ausbleiben, zastati, zaostati s plačilam; bas gtebet ijl feit gefiern ausgeblieben, merz-lica je prenehala, ni je bilo od včeraj; bu bliebft lange attS, dolgo te ni bilo, dolgo se nisi vernil, dolgo si se mudil; hier ift etlte Seile ausgeblieben, tukaj je (ena) ver-sta izpuščena, izpušena; »on bet Sagfafcung ausbleiben, ne priti na odločeni dan. Stužbleiben, baS, pomuda, poostanje, ne-prihod, zmanjkanje, odmanjkanje. Stužbleitfjcil, v. a., einen gleiten, izbeliti, z beljenjem izpraviti, izpravljati madež; bie Seiltwatib, ubeliti, beliti platno; v. n., bleic^ Werben, zbledeti, ubledeti, bledeti. Služble i en, v. a., s svincam napolniti, zaliti, zalivati. Služb Iii, f. sinžfttfjt. Službli^en, v. i., eS hat auSgebligt, nehalo je bliskati, nabliskalo, izbliskalo se je. Slu Ž bliil) en, V. n., ocvesti, ocvetati, ocvi-tati, odcvesti, docvesti; her»orblühen, izcve-sti, precvcsti, precvetati. St n Ž b l it t e n, v. a., fein Slut ausbluten lajfen, pustiti, da kri izteče; v. n., izkervaviti se, ukervaveti; alles Slttt »crgiefieit, kri je utekla, odtekla, iztekla; bie äßunbe hflt ausgeblutet, kri ne teče več iz rane. SlUŽl) Ö beit, v. a., zadniti, dno narediti, na-rejati. 31 n Ž b 0 h l e it, v. a., mit Sohlen »etfeljen, pod-ničati, z deskami obiti, obijati. Stužbohreu, v. a., zvertati, vertati, pre-vertati; etwas herausbohren, beti @punb, izvcrtati, izvertovati veho. 31 u Ž b 0 r g e n, t>. a., an anbete »erborgen, dati, dajati na počak, na zajem, posoditi, posojati, razposoditi, razposojevati; »ott eittem etwas, na zajem vzeti, udolžiti se. Stužbrflien, v. a., auStnerjen, odbrati, od-birati, izvreči, izverči, izvergovati, izmeto-vati. Službrogen, f. SBragcu. StuŽbroteu, v. a., burchSrateit herauSbrtn; gett, alles gett auSbraleit, izpeči, izpekati, izcvreti, izcvirati; gut ©ettüge braten, speči, prcpeči; r. n., izcvreti se, speči se, pre-peči se; es bratet jut ©enüge, pečeno je. 91 u ž b r a u dj c n, v. «., povžiti, povživati, užiti, uživati; bie Slrjeitei ijl auSgebraucht, zdravilo je povžito; biefen SRocf habe teh attsge; braucht, to suknjo sim obnosil, donosil sim jo, dobro sim jo ponosil, audj izporabiti; bet Söffet ijl auSgebraucht, žlica jc obrabila. Službraneu, v. a., skuhati, kuhati ol; alles SDialj, pokuhati ves slad. SluŽbrnitfcH, f. n., »onbentSßiitbe, äfleete, dovriščati, dovrišati, potihniti, uleči se ; »on Sfer, äßoji, došumeti, ugasniti, izvervrati, dovreti; fig. er hat aitSgebraufi, stresel je jezo, potihnil je. 130 2lužbrecfjett. Stužbiirfteu. 2lttČbredjen, v. a., Ctivae ^craužtite^eit, iz-dreti, izdirati, izlomiti, izbiti, izrovati; ben 3al)U, izdreti, izlomiti, nad) M., izmakniti; bie fflieneit ausbrechen, podreti, podirati panj, potergati, tergati; bet beit Sägern, aitSWül)* lett, razriti, riti, razrivati; bei teil Stauern, ta« 93ter in bie {Rinnen fd)öpfett, pretočiti, pretakati; »ott Sd)afeil, ipferbelt, Wenn jte ¿Saline ausbrechen, vreči, metati, izmetavati zobe; Slefie, grüd)te ausbrechen, untaugliche ober überjlüffige, banttt bie übrigen beflo beffer Warfen, oblomiti, oblamati, oblamljati, ob-tergati, obtergovati, otrebiti, otrebljati, trebiti; int ®rbted)eu »Ott (ich geben, izbruhati, bruhati, izrigati, izbljevati, izbljuti, izkoz-lati, izmetati; v. it., itt eilten Saitt atlSbre* d)en, pognati, zagnati, zaganjati glas; auS* gebrochen Werben, bet ®amm brid)t atts, predori se je, predira se jez; bet 3«hn iji aUS* gebrochen, zob se je izderi; bet ©cfangene ift aus bem Jlerfet ausgebrochen, jetnik je prederl; [doneli her»orbred)en, udirati se, udariti, udarjati, udreti; itt lautes ©eläd^ter ausbrechen, spustiti smeh, zakrohotati se, hrohotati se, na glas se smejati; itt .Sla* geit, Streuten, zavekati, zajokati, zaplakati, zagnati jok, zatarnati; er brad) itt jljrältcit aus, solze so se mu uderle; iti ßortt, za-rohneti; ftd) jeigett als jtranfl)eit, bolezen se je začela, prikazala, pričela, je vstala; beint Jetter, ogenj je vstal, goreti je začelo, vnelo se je; bet Jfricg brad) aus, vojska se je vnela; in ©orte, spregovoriti, oglasiti, zglasiti se (n. p. oglasil se je s temi besedami); »ont Soncurfe, nastati, razglasiti se. 2(užireiten, v. a., bie glügel, Slrnte, §ättbe ausbreiten, sprostreti, sprostirati, raztegniti, raztezati, raztegovati, itad) V., raz-projiti, auch razganiti, razgibati; Sled) itt bett 93ledhhänititcrn, potegniti, vleči pleh; befaunt machen, ein ©eheintttijš ausbreiten, raznesti, raznašati, razglasiti, razglašati, raztresli, raztrositi, trositi, razsejati; eitt Such, eilten 3eitg, ein £ifd)tud), razgerniti, razgrinjati, raztegniti; Äenntniffe, razširiti, razširjati; feilt Stanič War int ganjen gattbe auSgebrettet, njegovo ime je slovelo po vsi deželi; ausgebreitete Jtenntnijfe, velika učenost ; v. r., fteh ausbreiten, »on Xhicreu, raz-ploditi, ploditi se, zarediti, zarejati se, pomnožiti se, razmnožiti se, razširiti se; »olt ißjiaitjeu, razrasti, razraščati, razrašati se; »Ott jtrattfheitcu, razpasti, razpasovati se, razširjati se; ber Slufrtthr breitet ftd) ittintet mehr aus, punt zmir dalje sega, se razširja, narašča, naraša; fid) über etWaS, bolj na tanko od česa govoriti, obširneje razložiti. 21U Ž breiter, ber, razširjavec, razglaševa-vec, raznašavec. 21 lt 0 D l' C i t It lt f], bie, razšir, razširjanje, raz-prostiranje, razgrinjanje, raznašanje. Slu žbrenn en, v. a., bas ittwenbige itt eittet Sad)e, izžgati, izžigati, izpaliti, paliti; ge* hörig brennen, dožgati, izpeči, opeči, opc-kati; ben Äalf, skuhati, kuhati utib žgati apno; eilte Stabt, požgati, požigati; v. ti., ausgebrannt fein, aufhören ju brennen, izgo-reti, pogoreti; baS Sdjlofi brannte rein aus, grad je do tal, do dna pogorel; ju Snbe brennen, dogoreti; ein ausgebranntes Jperj, terdo, oterpnjeno serce; ftärfer ju brennen anfangen (»om Sicht), razgoreti se. 2lu0bringen, «., izpraviti, izpravljati; ein @crüd)t, eine §eimlid^feit unter bie Šeute bringen, raznesti, raznašati, raztrositi, razglasiti, zatrositi, zasejati; man hat auSge* t rad) t, zagnali so glas; eine ©efunbheit, ei--tten itoajl, napiti, napivati zdravieo komu, piti na zdravje; im Sergbau, izplaviti, raztopiti, stopiti, topiti; 3unge, izleči, leči; eilten Seich, očistiti, otrebiti, trebiti ribnik; et tonnte ben £anbfd)uh nicht ausbringen, ni mogel rokovice sleči, z roke spraviti. 2lučbri)(fellt, v. a. U. r., zdrobiti, drobiti, zdrobiti se. 2luebr0bcmeil, r. n., izpariti se. 2llti)brild), ber, početek, začetek; beS geuerS, citter 8eiteiifd)aft, vnetje, vžig, začetek; junt SlltSbrud) iomuten, pričeti, začeti, začenjati se; f. 2lltšbredjcn; ©eitt, samotok, samo-maščina, samomašina; »ot SluSbtud) beS ÄricgcS, preden se je vojska začela, vnela; ber Šlusbntd) biefet Äraitfhcit fdjtecfte ihn ab, zbal se je, ker se je ta bolezen pokazala, začela; 9luSbrudh aus bem Detter, predor iz ječe; SlltSbritch beS Seflt»S, riganje, metanje Vezuva; ?lusbritcf) bet grettbe, močno raz-veseljenje. 2luäbrüt)CH, v. a., mit ftebenbem ©affer, ein ©ef^itt, zakuhati, zakuhovati, zapariti, za-parjati, pariti (sod). 2lltžbrnllcn, f. n., natulitise, nehati tuliti. 2lltÖbritntlttcn, v. n., namermrati se, nehati godernjati. 2lue!brilltftcn, v. n., nehati se goniti, po-jati. Slntfbrüftcii, v. a., bie Stujlhöhie eines ge-fd)lachteten Siel)es ausleeren, izvleči, iztrebiti, iztrebljati oserčje. Slu Ž brüten, v. a., izleči, leči, izvaliti, valiti, izuriti, uriti; erfüllten etwas SöfeS, izmisliti, izmišljevati si, iztuhtati, izkuhati, kuhati, izviti, izkovati, kovariti; v. ti., nehati leči, izleči se. Stužbiidjfen, v. a., eilte Slabe mit einet Südjfe, einem breiten Stiltge, vdelati, vdelovati puško. Slu Ž büg et It, v. a., bie galten, 3täl)te, zgladiti, zglajati, gladiti, polikati, likati. Slučbltnb, ber, cvet, izbor; SlttSbuitb bit Schönheit, čudo lepote, lepota da je ni take; im böfett Sinuc, izveržek, izmena; ein 2luS-bitnb bet Xugeitb, zgled kreposti; ein iluS--bltltb ber SHebtter, izverstin govornik. SluŽbunbifl, adj., preizbran, izverstin, poseben. SI It Ž bit tfl Clt, v. a., eitt $fanb atlSlöfen, rešiti, zastavo rešiti, reševati. Slllžburger, ber, vnajnik, zunanj meščan, mestnjan. 91 II ü b ii r ft C It, t?, a., izščetiti, izkertačiti, s ščetko očistiti, izčesati. tofmfrfie«. Služb nfdjcit, v. a., baž @ra«, Unfraut bufd)* tecife anSrcifjen, porovati, rovati, izpukati, izpuliti, puliti. Sinšbafieti, v. a., etoa«, fur ettoa« Mfen, pokoriti se za kaj, pokoro storiti, delati, f. ©ii§cn; ein Stefc, popraviti, popravljati. SlaŽCltliatti, ker, poslušavec, avskultant. Slll^CltlifltiOJt, bie, medic., izsluhovanje, (bolezni) f. Jltticulitren, v. a., izsluhovati (bolezen) f. SlnŽturtrett, v. a., eine 28unbe ubgt., iz-eeliti, celiti, ozdraviti, ozdravljati, zdraviti; eitte .Sranffjett, ozdraviti, ozdravljati, izgajiti, gajiti, izlečiti, izvračiti. Slnčbantifen, v. «., mit feitt tmb Ijaben, izkaditi, kaditi se, izhlapeti, izpuhteti, izdi-šati se; v. a., eine $feife, izkaditi, pokaditi. Slltšiiampfett, f. a., izkaditi, kaditi, izka-jati, izpariti, pariti; bie .iicbleit aužbatnpfen, b. i. aužlefi^en, zadušiti, dušiti, zalopniti, ugasiti, ugašati; eitieit gnd)Ž, zakaditi lisici, z dimam, kajenjem pregnati lisico. Siltžbarmett, v. a., čeva vzeti, jemati iz—, izčeviti, razčiniti. 9llt0b(taer, bie, preterpljenje, terpež, dosta-nek, stanovitnost. 3iužbaacrn, v. n. u. a., aužtjatten, preter-peti, izterpeti, terpeti, prebiti, dostati, do-stajati, prenesti, prenašati, prestati, prebaviti. Siltšbaaeritb, adj., preterpljiv, terpežen, stanoviten. SlaSbcbnbar, adj., raztezen, vlačin. Jiaebcbabartcit, bie, razteznost, razpen-ljivost, vlačnost. Slašbcljnejt, v. a., raztegniti, raztegati. raz-tegovati, stegniti, stegovati, razprostreti, razprostirati, vleči, vlačiti ; nad) V. aud) razprojiti; f. aud) SiuŠbrCtittt; ettoaž etapi* fdje« aučbeljuen, napeti, napenjati; v. r., razširiti, razširjati se, razprostreti, razprostirati se; aužgebeljut, razširjen. Slašbchnattg, bie, razteg, raztezaj, razteg-njenje, razteza; SBeitlaujigfeit, obšir, obšir-nost, razšir. Službchltanflgfrttft, bie, raztežna, razširna moč. 5tll3bcid)cn, v. a., »ermitteift cittc« ®eid?ež ančfdjliejjeu, odjeziti, odježati, odgraditi, od-grajati. Sillibcagcln, v. a., sklepati, klepati (koso). ilUŠbCBlCB, v. a., zmisliti, zmišljati, zmiš-ljevati; v. r., zmisliti se, nainisliti se; atlf; l)6reit JU benfen, izmisliti, domisliti. Službeafcr, ber, zmišljevavec. Slusbcittcn, v. a., ¡zložiti, izlagati, razložiti, razlagati, razkladati, iztolmačiti, raz-tolmačiti, pretolmačiti, tolmačiti; ubel auž; bentctt, za zlo vzeti, jemati, zameriti, za-merjati. SluSbcutung, bie, razlaganje, tolmačenje, razklad. Stažbidjte a, t?, a., zmisliti, zmišljati, zmiš-ljavati, duhtati, tuhtati; bid)t lltarfjctl, zgostiti, narediti, da kaj vodo derži. StUŠbicieil, v. a., opažiti, paziti, obiti, obijati z deskami; f. aud) $ebWcit. Siuebriitftidj. 1B1 2lu3biCltClt, v. n. u. a., feitte 3eit, doslu-žiti, odslužiti; fernet, uutauglid) fein, izslu-žiti se; 'oač .Šieib tjat aužgebient, obleka je doslužila; aužgebient, odslužen; ein 9lu3ge= bienter, odsluženec, izsluženec. Siušbtng ttt, v. a. n. r., ftd) ettoaž, izgovoriti, izgovarjati si kaj; f. SMbcbingen. Slltžbodcn, v. a., au« ber ®ocfe neumen, sneti, snemati, 2lu§boImctfd)eit, f. Stažbenten. SJažbonticrn, v. i., izgermeti se, odgcrmeti, nehati germeti. StuSbBrrca, v. a., usahniti, usihati, posušiti se, sušiti se; aučgeborrt, suh, usalinjen. Stažborren, v. a., posušiti, posušati, izsušiti, izsušati, sušiti. Stužbriingcil, v. a., poriniti, porivati, pahniti iz (kake družbe), izriniti, izrivati, iztisniti, potisnili. Stažbraitgea, bas, bes SKajibarms, prepad ritnika. SiltČbrCdjfcltt, v. a., izstrugati, strugati, iztružiti, iztočiti, točiti. StaKbrehClI, v. a., izsukati, izviti, izvijati; v. r., ftdj ausbreljen, tme ein gifdj aus bett ■'¿anten, smukniti, smukati, izmuzniti, iz-nuizati se, izmotati se, izviti se; aud) auž* bcedjfeln, f. Slngbrcdjfeiit. 2tližbret)ftfll)l, ber, junt §cl)tbreljen, strug, stružno dleto. 2lU§brcfd)ett, V. «., Jicttt, @rbfen, omlatiti, mlatiti; ¡jerattčbriitgen, izmlatiti; but<^ ®re= fd)ett er^alten, namlatiti, primlatiti; allež (Setretbe, pomlatiti, omlatiti; v. n., aufi)čren ju brefdteit, befdiltepeu, domlatiti. SlllS brili g C B, v. n., izvaliti se, valiti se iz česa. Slučbrommtteit, v. a., iztrebiti, trobiti. 2la3briti, ber, SBort, izrek, beseda, izrazf; ein Seit^eu, znamnje; biefež Sitb t)at 9lu«= brutf, ta podoba je živa. 2lltČbrade«, v. «., ein Su^, natisniti, do-tiskati, natiskati, izdrukati*; attžgebrucfte Setterit, izguljene, izdergnjene, sporabljene čerke; mit SBcrten aužbruden, (. baž ge= braud)lid)ere Stasbriideit. Slažbriidca, v. a., bnr^®rucfen heraužbrin= geit, iztisniti, iztiskati, iztiska vati; jjlufftg; feitett, izžeti, izžeinati; ba« £ic^t bnrt^ SDritcfctt au«tef(|en, izterniti, iztrinjati luč; bltrt^ ®rudett au«bet)ttcn, raztisniti, raztis-kati; etn ©iegel tu SBa^s, f. Stbbrudcn; mit SEBorteit aužbrntfen, att«i>, fii^ aužbructen, alž v. r., povedati, izreči, izrekovati, izgovoriti, izustiti, izraziti t; ftdj gterlict) auž= btuctett, lepo govoriti; bie ltrfad)e aužbrudeit, naznaniti, omeniti, povedati, za kaj —. Stužbriidcr, ber, ožemač, ožemavec. Šlllžbriiitidt, adj. u. adv., beutlid), razlo-čin, gladek, itt U. Ji. aud) rečen; attžbrntfs lid) »erbictett, gladko, rezno, za terdno prepovedati; td) fagte e« tt)iti aužbritctltch, gladko sim mu povedal, s celo besedo, naravnost; mit 93orfat5, navlašč, nalaš; mit 931".-touptfeiit, vedama. 132 SluSimtMoS. 9lnžbrucf3Iož, 9In3brncfeleer, adj., mer- tev, brez živosti, brez življenja, brez izraza f. 9lu3bruerfcn, v. a., razvreči, raz-metati, razmetovati, razlučati. 9iužeiuanbertt>i(fcln, r. a., razviti, razvijati. 9ine!cinanbcrtoirren, v. a., razmotati, razmotavati, odmotati. 9lu0cinaubcr}iehen, v. a., razvleči, raz-vlačiti. 9inžetfen, V. a., toaž eingefroren ift, lointa djen, aitč bent Sife Ijeraužfdjaffen, ¡z ledü izpraviti, izpravljati, izvleči, izvlačiti, iz-krušiti, nad) V., izlediti. 9inčeitern, v. n., mit fja&en, aufhören ju eitern, dognojiti se, izgnojiti se; mit fein, ognojiti se in teči iz—. 9ln$cmi>finben, v. n., popolnoma čutiti. 9lu0crtcnuen, v. a., skozi in skozi spoznati, spoznavati. 91 u ž er tief en, 9lnžer!0ren, 9iučerfiiren, v. «.. izvoliti, voliti; ftd) einen ¿um greunbe, spri-jatliti se, poprijatiiti se s kom, prijatliti se s kom; f. 9inčttiiil)lcn. 9ltt3erlefen, v. a., izbrati, izbirati; f. ait$ 9inžlefen. 9tHÖerlefen, adj., izbran, izverstin. 91 n S ernten, v. a., dožeti, požeti. 9luöeritijallen, f. Grftfiailen. 9inžerfei)Clt, v. a., izbrati, izbirati, odbrali, odbirati. 9iu3erf innen, f. 6-rfinncn. 9lužert0iil)lett, v. a., izvoliti, voliti (izmed-), izbrati, izbirati, odbrati. 9tuöcnua()lt, adj., f. 9inžeriefen, adj.-, bet 9iUČCrt»iibIte, izvoljenec. 9illžerl0fll)lung, bie, izvolitev, izbor, izbiranje. 9tltžcrjniien, v. a., do konca povedati, dopovedati, praviti; v. n., nehati pripovedovati; v. r., napripovedovati se. 9iužer3ieien, f. a., do konca, do dobrigs zrediti, zrejati. Slit^cffcn- SilllefftJt, v. a., pojesti, pojedati, snesti, snedati, povžiti. Sinčfttdjen, a., einen Sdjranf itttoenbig mit gädjern öerfeijen, opredaliti, predaliti; opoličati, predale napraviti (v čem). Slltžfttdjferu, v. «., beit SGBeütfeerg mit gäd)--fem Belegen, zasaditi, zasajati z reznicami, živicami. 5iu«ffliiCllt, t?, a., bie gäben ciiteS ©etoeBeS herauSjttbfen, uui es aufjulčfen, izpukati, pukati, izpuliti; v. r., izpukati, pukati se; serbkrezati se. ?llt$fahren, v. a-, einen Söeg »erberBett, zvoziti, zvažati, razvoziti cesto; aitžgefaf); reit, razvožen, zvožen; ausführen, aus belli 6anbe, izvoziti, izvažati, izvaževati, voziti iz —; v. n., hinauffahren, odpeljali se, peljati se (ven); iei bett ¿Bergleuten aus ber ©rube fietgen, iti, hoditi iz jame; feilte Seele ifi ausgefahren, umeri je, duša se je odločila; ber gujj fuhr mir aus, noga (se) mi je spoderknila, spodersnilo, spodletelo mi je, f. Stužgleitcn; ausbrechen, »on beit 9lusfd)lägeit auf bet §aut, izpahniti, izpahovati se, izpustiti, izpuščati se, iz-pušati se, izriniti se. Slitžfahtt, bie, aus einem Orte, odpeljanje, izpeljava, iz vožnja; aitö ber (ŠrjgruBe, hod, hoja iz jame; in ber (Srjtoitlte, izvožnja v oboji; ein Xfjortocg, izvozna cesta. SlHŽfalt, bet, bes ©etreibes aits ben ?lef;reit, izpad, stresanje; bet ¿Beeren, osip; getviffer Steile bež ntenf(i)li(^eu Körpers au« il;ter orbeutlidjen 8age, izstop, izvinjenje, izpah, izkremba, izmaknjenje; Slusfall, eigentlich ¡Borfall bet ©ebärmittter, trot, trut; aits einer gefiung aitf beit geittb, zagon, udar iz terdnjave; eilten Slusfall iiitttt, planiti, zagnati, zaganjati se (iz terdnjave); SlltS; fall mit SBorten, napad; (Srnte, letina, pridelek, obrodek; bet SluSfall »on Kartoffeln toar fdjledjt, krompir* se je slabo obnesel, krompirja se je malo pridelalo; ¡Deficit, po-manjšek, pomanjkljej, pogrešek; serb., ma-njak; poln., ubitek; Sfiefuttat, izid; heimliche Xljür, skrivne duri. Jlnčfallen, v. a., ftdj bie Sldjfel, izpahniti si roko, izkreniti se, izplečiti se; v. n., eigentl., izpasti, izpadati, pasti, padati iz —; bie $aare fallen ifmt aits, lasje mu gredo z glave; aus einer gefiung auf einen geinb, f. Služfalt; geraden, iziti, izhajati se, narediti se; gut, po sreči, po godi se iziti, uspešiti se, ročiti se; bie (Stimmen falten aitf 3emanben aus, glasi se za koga; bie Bei bet Serathfdjlagitng ausgefallenen SUiei; nungen, menjenja, ki so se pokazale pri posvetovanji; bet Setoeis ftel nicht redjlSbe; ftänbig auS, dokaz ni obveljal po postavi; bie Srtile fiel Bei MtS gut auž, letaš smo lepo reč pridelali; letina se nam je dobro obnesla. Slllžfalten, v. a., razviti; serb., razabrati (razbrati) nabrano. illtčfaljcn, v. a., zgladiti, gladiti. 51nžfangen, v. a., einen Xeidj, ihn babitrd) JíitSfiljett. 133 leer ntadjett, poloviti ribe v ribniku, izpo-loviti. Sinžfaritn, v. a., dobro pobarvati, barvati. 91užfnfeln, SlttSfnfen, 2ltt3fafern, v. n. u. r., bie gäben gehen laffcit, »on Sengen, niti puščati, pušati; izpnorati, pnorati se, izpukati, pukati se; r. a., izpukati, pukati, izpnorati, pnorati; f. 2(u§ffll)Cltt. 9Iu3fnfteit, v. n., izpostiti se, dopostiti se. ŠiltŠfaUlCtt, v. n., im 3ltltern, sognjiti, stroh-neti, trohneti, sperhneti, sprepereti; »era faulen uttb ausfallen, izgnjiti, izgnjivati. StnŽfttUftCn, v. a., ugnjesti, gnjesti. 2llt§f cd)ttlt, v. a., ettoaS mit einem »ot ®e-richte, izpravdati, dognati, doganjati, izdelati; burd) eilt ©efe d) t, izbojevati, z bojem, orožjem razločiti; v. n., aufhören ju fechten, izpravdati se, nehati bojevati se. SlltŽfefltn, v. a., ben Ultrath, ¡zmesti, izmotati; bie StuBe, pomesti, pometati, sče-diti, cediti; mttb herum ausfegen, omesti, ometati. SlltSfeicrtt, »• n., dopraznovati; v. a., ant žSergBaue, prepraznovati (teden). 9íttS ferie it, v. a., herausfeilen, izpiliti, piliti; babltrch aité^cítfett, izpiliti, izpiljevati; »crutittelfi ber geile jur Sollfontmenheit Brin^ geti, spiliti. opiliti, piliti; eilt toenig, po-piliti; eine Sdjrift, ein ©ebicht, es aitsbeffem, spiliti, piliti, popraviti, popravljati. 31 it ü f e n ft e r it, v. «., Semanben eiueit betBeit SSertoeié geben , ošteti, oštevati, ozmerjati, okregati, zmerjati, kregati. SluSferfeln, v. n., izprasiti se. Služjertigeit, v. «., fertig_ mathett, zgoto-viti, dogotoviti, zgotovljati, napraviti, na-pravljati; fortfchicfcit, odpraviti, odpravljati; sur Sefaitntmachung fertig ntadjen, »on fc^rtft^ liehen Slltffägeil, spisati, spisovati, zdelati, zdelovati, narediti, narejati; brutfen laffen, ein Such, eine Sdjrift, dati, dajati na svetlobo, na dan, izdati, izdajati; eilten Sohn ausfertigen, f. Siitgfttttten. 9luéfertiger, ber, odpravnik. Slltéferiiiiuttfl, bie, einet Schrift, izdanje, odpravljenje pisma; ánitíidje Stuéfertigung, odpravek, izdajek. itušfertigungžtag, ber, einerSčhrift, dan, kteriga je pismo, pisanje izdano. Slnžfcttern, V. «., einSintmer, eá burch §eú (jttltg gehörig ertoärmeit, sogreti hišo, dobro zakuriti, da je hiša gorka, topla; ein gaß Bei beit Söttdjem, izpaliti, paliti, aui|, izkuriti, izžgati; v. n., aufhören JU fdjiefiett, dostreljati, nehati streljati; »oit Oferten, ritniti, ritati. ?IUŽfieilCllt, v- n., dogosti, doškripati (na goslih), nehati gosti. SlttŽftC&ertt, v. a., int ®ergbaite ntit giebertt, b. i., eifertteit Äeilen ausfüllen, založiti, zalagati. SlttSfiljen, V. a., mit gilj Befegeit, oklobu-činiti, klobučiniti; mit Oiehhaareit ausfiobfen, natlačiti, tlačiti z dlako; einen S3ertoeiS geBen, obrati, obirati; f. Siiižfenfterti. 134 SfaSfinMat. 2tU§fittbbar, adj., ba« ijt fdjitt auäfinbfcar, to se že more najti. 21 It Ž f tltbett, »• a., iznajti, najti, nahajati, zmisliti; v. r., ftd) ausftnben, f. $eraitč= fiitbcit. 2llt8ftnbtn, adv., matten, iznajti, izslediti. 2lllSftritlffett, v. a., s firnežem * premazati. 9tUÖfifti^Cn, f. a., ribe poloviti; ettoaS aus eittcttt, uloviti, ujeti (n. p. besedo); v. n., nehati loviti ribe. 2lueflamntett, v. a., citt ©ctoe^r, ež locfer mit ?ßttl»er laben, ttitb anjitnben, ttnt ei aitž,-jutrotfnett, izsmoditi, izsmajati. 2t«§ftatiCrit, f- izvihrati, izferfoleti, izferfrati, odleteti. 2luifled)ten, v. a., oplesti, opletati (od znotrej) ; aitžeinatlter, razplesti, razpletati; v. r., fldj att« einer @ad)e, »on einem Ser; backte befreien, izplesti, izpletati se, izviti se, izvijati se. 2Jlt3fIebClt, v. n., nehati moledvati, prositi. 2ln§fleifd)ctt, v. a., bie gelte, omezrati, mezrati kože, ostrugati, strugati. 2lltžfieifd)ltteffcr, bas, skobla, strugač, strugalo. 2llt3flicfeit, v. a., zakerpati, okerpati, po-kerpati, kerpati, zašiti, zašivati. 2tlt§fiicgt«, v. n., izleteti, smukniti, poleteti kam; fig. iti iz hiše. 2ltt3fliefClt, v. n. , izteči, iztekati, teči iz—; izeuriti, izcurljati, curljati iz —; ber 2Beitl ijt attžgeflojfen, vino je poteklo. 2l«ÖflÖbClt, "•> poprezati, prezati bolhe, poloviti, loviti bolhe. 2lil8fludjt, bie, »on fiteren, izbeg, utek, umik, pobeg; fig., zvijača, izgovor, izvinek, zmislek, ovinek, pretveza; bač ftnb teere 2lU0fiiid}te, to so prazni izgovori; Slnčfitidjte machen, izgovarjati se, umikati se; »Ott ffte= gen, f. Služflug; bas glttglod) bes Sietten--jlodeS, žrelo, and) želtno. 2lu3fIii(f)tCit, v. n., pobegniti, bežati (iz dežele). 2litSfIud)t30ritnb, f. 2(užflitd)t. 2lltŽflltfl, ber, izlet, smuk, polet (iz gnjez-da); bei ben Sägern, bet Služlauf, steza; baS ijl nteilt erjler SlltSfiltg, pervikrat greni v svet (iz očetove hiše); eilten Sliteifittg mad)ett, oditi, popotovati kam; jttnge ¡Segel, mladi tički, izpeljanci. 2iu§fllt$, bet, iztok, iztoč; eilte« glufjež SDiüiibiiitg, iztok, izliv, ustje; bet ffllttntett, duh, vonj. 2ln3ftttt, bie, mont., eine fliinne, iwetdfte ba« Slitffdjlagetoaffcr abführet, žleb, spodnji žleb. 91 ii ^ f t n t c it, f. 2iitfftrömcn. 2llt«lft)blett, V. II; izžrebiti se. 21 It Ž f 0 Ißtlt, v. a., ausfolgen laffen, izročiti, zročiti, izročati, izročevati, oddati, oddajati; f. auch SScrabfolgen. 2iU$f0i>fJClt, v. a., šalo uganjati s kom, nagajati komu, norca se delati iz koga. 2lltŽforbem, v. a., jutn Äaiti»fe beraitafor* bertt, poklicati, klicati koga na moč, na 2lu3fnl)rgebiiiit* boj, na junaštvo; id) fotbete btdj auž, poj-diva na moč, skusiva se, junačiva se. 2lu3f0tbem, v. a., im Sergbaue, berau^ fd)affen, izpraviti, izpravljati (na dan), iz-vlačiti. 2tužforberung, f. |>crauoforbcruug. SlltŽfOtfdjCtt, v. a., izprašati, izpraševati, pozvediti, pozvedovati, izvediti, zvediti, izvedovati, nad) M. in @t. aud), izpitovati; Semaitben anžforfdjen, skusiti, skušati koga, njegove misli izvedovati. 21 It 3 f t(It)Clt, v. a., izprašati, sprašati, izpraševati; f. attd) 2iu3forf(fiett; v. r., ftt bie Jlennaugen (Sotmen) auSgefreffeit, f. gablteit, ttacf) V., konj je izlizal gline; beti §afet aitafreffeit, tttib anbere $orner, pozobati, zobati; einen aužfreffen, objesti, objedati, ogoliti, goliti koga; v. r., ftc^ aužfreffen, iief) fett freffen, »on Žbieren, napitati se; bei ben SDSenft^en, napokati, nažreti se, podebeliti se, zrediti se. 2tu3frieren, V. n., »om grofte »otlig bttrcb bruitgeit toerben, umerzniti, umerzovati, pre-merzniti, premreti, prezebsti, prezebati, pre-zebovati; ež bat aužgefroren, nehalo je zebsti , inraz je jenjal. 2llt3frifd)en, shladiti, razhladiti, hla- diti. 2ltt^fit^teltt, v. a., Semanben mit bergu^; tel ob. bem ®egeit, oploskati, preploskati, otepsti, pretepsti, pretepati. 2luSfiibtClt, v, a., otipati, tipati, tipaje zvediti. 2l!tČfubr, bie, izvožnja, izvoz, izpeljanje. 2tu§fnbritrtifel, ber, izvozno blago. 2lu§fiibrbar, adj., izdelaven, dognaven, iz-peljaven; ta« ijt ttidjt auefufirfcar, to se ne da dognati, doseči, izpeljati. 2iu3fiibrbnrfcit, bie, izpeljavnost; icb gto be uicbt alt bie Jlitžfubrbarfeit, ne verjamem, da bi se to dalo izpeljati, dognati. SlttžftiBre, f. 2lti£ffuhr. Slitžfiijrcit, v. a., »etnuttelft eitieč gufit; toerfe«, izvoziti, izvažati, izvaževati, voziti, izpeljati, izpeljevati; Semanben ailSfubren, peljati na sprehod; bliri^ 3eigitltg bež ©f-gež, izvoditi, izvajati, voditi; »olibtiligen, izpeljati, izpeljevati, dognati (do konca); eitt Serbred)etl, doprinesti, doprinašati, storiti, delati; eiiten Sait auifubren, dozidati, sozidati; eitt Oemdlbe, napraviti, napravljati, izdelati, izdelovati, dokončati; feiite Sadit »ot @eri izbrisati (kaj zapisa-saniga). StllŽgrafeit, ». a., travo pomuliti, izmuliti, izmuljati, muliti travo (kje kod), auß po-derzati, derzati, porovati, rovati. Služgroten, ». a., einen gifß, otrebiti, trebiti od kosti, naß V., izkostiti, izkostovati, rißtiger izkoščevati. Stltžgreifen, ». a., potegniti, vzeti, jemati izmed več reči, jemaje oguliti; v.u., široko stopiti, stopati. SI lié grollen, ». n., najeziti se. Stuêgroftern, ». a., bei beit Äammmaßern, razmakniti, razmikati zobe. Stužgriilieln, ». a., izmisliti, izmišljati, iztuhtati, izmodrovati, izvertati, izglobati, serb. izmozgati. Slllžgriiltiicit, ». a., bei beti Xifßlern, iz-žlebiti, žlebiti, pahe izdelati, pahe delati; f. Srgriinben. Stužgriinen, ». n., dozeleneti. Stnlgucfen, », n., gledati, lukati od kod, iz —, 2lučgiimt, SluSgiitCtt, v. n., mont. pokazati se, pomoliti se. 2lužgurgcltt, ». a., izgergrati, gergrati. Siltčgitf, ter, izlitje, izliv; bas SluSgiefett, izlijanje, izlivanje; bie Oeffttuitg, fcurdj twetd^e eine gliiffigfeit hinauSgegoffen toirb, lijak. Slnžgufetmcr, ber, lij, loj, lijak. Jlnčgbpfcit, v. n., bie £aare faxten taffen, ogoliti se, goliti se, dlako zgubiti, zgubljati. Služlmiicn, v. a., teh habe bie Stiefel an«, sezul sim škorne; td) Ijabe baS Sltd) aus, prebral sim bukve. Jlnžljaifen, v. a., heraushohlett bitreh bas Warfen, izsekati, izsekovati; bie Slitgen aus* hacfen, oči izkopati; feilte Krähe Raffet ber attbern bie Slugeit attS, vrana vrani ne izkoplje oči; »on bent Jadeit ber Sögel, iz-kljevati, kljevati, izkavsati, kavsati; gafj; baubeit auswarfen, bei beit Söttchern, izte-sati, iztecavati (na debelo) doge; bie šdntfie, izrezkati; gleifdj aiwliacfeit, f. Inžljimeit. Slnšhtticr, ber, sekač, tesač; beS 2luž= htlttcrž, tesačev; StUŽhfltfet = tli 3f., te-saški. JlUŽhllbcm, ». n., nakregati se, nehati se prepirati. 9litčljaftciib, adj., eine bei Sentattb au«h«f-teilbe Summe, kar je kdo komu dolžan, na dolgu zastali znesek. ilnžhugcllt, ». i., ti h«t dlisgehagelt, nehala je toča. Slnžhnfen, ». a., sneti, snemati s kljuke. Jlnžhalftcrn, ». a., razuzdati, razoglaviti, uzdo sneti, snemati. Inhalten, ». n., in bet STOuftf bie Sttm* nte ant Stibe uidjt ftnfen laffen, zderžati, deržati glas; bis ju Snbe bleiben, an einem Črte aughalten, ostati, prestati, dostati do konca; ich fantt ^ter nicht aushalten, ne morem tukaj obstati; eS iji mit ihm ttidjt auSjtlhalten, ž njim ni moči prebiti, obstati, ni prestati, ni ga moči prenašati; heute toirb noch bas SfBetter (ohne Stegen) aushal--teit, danes se bo še prevleklo; ». a., aitS; halten, erbulbeit, j. S. Silage, prestati, preterpeti, prenesti, prenašati; bie Strafe, bie $robe aushalten, dostati, dostajati; 3e; manbett aushalten, preživiti, živiti, osker-bovati, preskerbovati, založiti, zalagati, zakladati koga; bit Sßrobe, obstati pri po-ekušnji; berg unb forflmämtifch, odločiti, razločiti, razločevati. Slitžhammcrn, v. a., burch ^ammerfthläge herausbringen, b. b. äRetallen, eine Seilte aushämmeru, iztolči, tolči, iztleči, tleči gerčo, razkovati; ». n., dokovati. Služb tut b ein, f. Sßerhonbelu. 2lllži)(tnbigen, v. a., izročiti, izročati, iz-ročevati, oddati, oddajati. SlltŽhfinbigung, bie, izročba, izročevanje. äluehängtbigen, ber, izvesna polaf, čista pola (za ogled). Mitsängen, v. n., ausgehängt feilt, viseti iz —. 3luel)ängcn, t', a., heraus, hinanshängen, 2lli«hctfcit. 137 obesiti, obešati, izobesiti, razobesiti, razobe-šati; serb., izvesiti; er hängt ©ielifd)enltebe aitS, na videz je ljudomil, dela, kaže se dobrotljiviga. 2luêh0ngcfd)ilb, bas, izveska, viseči ka-zavnik. 2lltëhârClt, ». a., ogoliti, oguliti, dlako otrebiti, očistiti. SlllŽljariCH, v. a., izgrabiti. Slučbltritut, v. a., izscati, scati. Sluëhnrren, ». n., dostati, preterpeti, ter-peti, prenašati, prebaviti. Slllžhnrtcn, ». a., uterditi, uterjevati, ter-diti; f. atteh 2ibhiirtcit. Slltžhafpeln, ». «., izmotati, odmotati, motati. 2ln§hnfVcit, ». a., eine Sljtit aus beit f»ctt heben, sneti, .snemati z natikov, štek-Ijev, razštekljati. SlltŽhnn, ber, izsek, presek. 2111Ž h 0 It u), ber, izdih, izdihanje; baS SlttSî gehäufte, sapa, sopar, duh. 2lltžh Beti §aitch ausflogen, dihniti, dahniti, dihati; ». a., in ©ejtalt eines £aitie Seele, umreti, mreti, umirati; pustiti dušo; 2Bohlgetlihncn, »■ a-i zasmehovati koga, pačiti, spakovati se komu; f. aitd) 93eri)ÖhnCII. 2luShötfen, 2litShö(fera, ». a., ettras als eine §örfe, b. i. int Äleiitcit »erfattfett, izbra-njariti kaj, branjariti s čim ; prodati, prodajati na drobno. AnSijOien, ».«..einen ausholen, ausformen, int gemeinen geben, vjeti, loviti iz koga; skušati koga, izpraševati koga, izvedovati misli koga; ». n., mit bent 9lrnt attsholett, ihn jttm Sdjlage »cn ftd) fireefett, stegniti, stegati roko, nameriti, namérjati roko, seči, segati, mahniti; toeit ausholen, um einen Sprung Jtt ntaehett, zateči, zatekati se ; zaleteti se, zaletati se, zaletovati se ; zagnati se, zaganjati se; f. auch 2lnfet?en; fig., im Meben mit einer (Srjähluttg toeit aus= holett, začeti, začenjati od kraja, od dalječ, dolge ovinke delati, globoko, dalječ seči. 9luSholen, ta«5' AuSijOlltUg, bie, jumSau--fen, zagon, zalet; toeite Jlusholttngen, dolgi ovinki. 9luSholjeit, »• a., posekati, sekati les, dervariti. 21H SI) öljen, V. a., bei S 11011 hülfen befreien, o-luščiti, izluščiti, luščiti, lušiti, stročje ožu-riti, žuriti. SlttShttngern, v.u., izstradati, izstradovati, z gladam ali lakoto ukrotiti, premagati; eilt ausgehungerter äWettfch, prava lakota, izstra-danec, serb, gladnik. 2luShunjen, ». « opsovati, psovati, ozmer-jati; f. AnSfcheiten. Aushülfen, »• n., izskakljati, poskakljati iz kaciga kraja. AuShuren, »• dokurbati se, nakurbati se. AuShufdjcit, ». «., einem bie §aare, izpuliti, puliti komu lase; ». n., šiniti, smukniti kam. SlltShuften, »■ «., ffllut attshufien, izkašljati, izkašljevati, kašljati kri; ». n., izkašljati se, dokašljati, nehati kašljati. SlnShiiten, ». «., bie ©iefett, 9lecfer, getočbn-lieher, abf)itten, popasti, popašati. popasovati. A HS jttflClt, v. a., izgnati, izganjati, izpoditi, izpojiti; einem bett 9lngfifchtoetfj, v strah nagnati, naganjati, pripraviti, pripravljati. AuSjäteu, f. 2lnSgäten. 9lnSfauthjen, 9litšjubeln, ». «.,dovriskati, doveseliti se. 9lllSjodjeit, v. a., razpreči, razpregati, iz-kleniti, izklepati, izjarmiti. AuSjungen, ». n., izleči se, izkotiti se. 9luSfalbeu, ». «., bie Ätth hat ausgefalbet, krava je dotelila, zjalila se je, se je obra-vila; lttiglitcflieh attsfalben, zvreči, povreči. 91 It S fältelt, »• «., bltrehattS ialt feitt, zmra-ziti, premraziti, mraziti se, razliladiti se. 91 tt Stämmen, »■ «., herausfämmett, izčesati, izčesovati; bie Jpaare attSfämnten, in Crt-ttttttg bringen, počesati, razčesati, česati; bie Strofjbeefer fäntmen ettt fertiges SaeJ) auS, čohajo streho f krovci). AuSfämfjfen, ». n., dovojskovati, doboje-vati se; ». «., feine Sadje, dobiti, dobivati pravdo. 2luSfai)iJen, ». «., attsfchneibett, ¡»sekati, ii-sekovati, sekati; bet bett gleifehem, cfttte Stnêfnrgen. SluSínaufcrn. 139 Siniti hetausne^men, iztergati, iztergovati, tergati. Siltžfargcn, v. n., aufhören ju fargen, do- skopariti. 9tlIČf(trrtn, v. a., izvoziti, izpeljati na sa-mokolnici. Slnéínftcien, »■ a., iztrapiti, trapiti, ter- pinčiti. SiltŽfttUCn, ». «•, požvečiti, izžvečiti, so-žvečiti. StuŽfaufen, v. a., eilten, ihm alle feine Sßaare abfattfen, izkupiti koga, pokupiti, pokupo-vati komu vse; einem anbeut jusorfomttten, eine Sad)e laufen, um toeldje er fd)ott gehait* belt hat, prekupiti komu, prekupovati; bie 3eit auslaufen, fte alten ihren Reiten nath toel)i aitjutoenbeti fud)ett, bie ©etegeuheit aus* taufen, porabiti, dobro oberniti, obračati čas, poprijeti se prilike; f. aitd) SoŽfttltfeit. Služfaufmtg, bie, prekup, prekupljanje, kup, pokup. 9tni)tln, V. a., bie Sagbhuttbe, odkleniti, odklepati, odvezati, odvezovati. 9lu3lören, 9lužHiren, f. «ulwohlen, ®t= nmljlen. 9lUŽl0mClI, v. a., izbrati, izbirati po zer-nu, vzeti zerna, jedra, peške iz—; auSgeförnte SBaare, au«etlefette, po zernu izbrano blago. 2lnŽloften, v.u., buteh -tcjlen att«lefett, beit SEBeitt, poskušajc izbrati, izbirati; uttb tltrcf) »iele« .Soften alle machen, izpokusiti, izpo-kušati, pokušaje povžiti. Slu 3 töten, fid) bie Äöle »erreitfett, f. 9lu§= Jeneln. Slu «f o | en, f, Služfveien. SlužIrilhen, v- a., bitrd) Arähett »erfüitbi; gett, bet §ahtt fräßet bett SWorgen att«, pete- lin dan kikirika, napeva; v. n., dokiki-rikati. 91 u S t r a 11 e n, r. a., einem bie Slugen, s kremplji izkopati, izkopavati, izgrebsti, izgre-bati oči. Služlronten, v. a., razložiti, razkladati, razlagati blago, razkazati, razkazovati kupčijo, (kramo), fig. pokazati, kazati, n. p. svojo učenost, na ogled postaviti, postavljati, bahati se s čim; v. n., dokupčevati, dokramariti*. Sllt Ž It (t Ut p Cllt, v. «., ogrebenati, grebe-nati, omikati, mikati, (žimo, volno) kerta-čiti, ogredešati, gredešati; Unteinigfeiten hetatt«frampellt, izgrebenati, izgredešati. Sllt Ž Iran te H, v. »■• preboleti, prestati bolezen; trenn man tobt ijt, M man ausge; franft, mertviga zobje ne bole. Slltžfra^en, v. a., izpraskati, izpraskovati, izgrebsti, izgrebati, izdergniti; bie Slugen, oči izkopati, izkopavati; bie SKaitet, zid od-stergati. Služlra^ung, bie, izgreb, izpraskovanje. Slugf rebfen, r. «., einen Sad), rake polo-loviti, loviti iz potoka. 9lu 31 reif d) en, f. Služfdjreicu; gett au«frei--fcheu, auch siuefrofdien, f. Slnsbraten. Slnitrtedjcu, v. a., l)erau«frtecheit, ¡zlesti, izlaziti, testi iz —, izpolzovati; au« bem, @i, izleči se, izvaliti se; v. a., alle Sßinfel att«fried)ett, vse kote oblaziti, prelaziti. Služlricncu, f. n., (»Ott Ärteg), dovojsko-vati; v. a., herait«befomitieit, izvleči, izvla-čiti; ureau, ba«, naznanovavnica. 9lullunft?mittel, f. 9lu«fnnft. 9llt§lünftein, v. a., umetno zdelati, zde-lovati, zmisliti, iztuhtati, zmodrovati. 9iit3fiiffen. Siuglatifdjeit. 141 StllŽfiiffClt, r. »., nehati poljubovati, ku-ševati. 91 it 8 f it tt en, f. 9lnčgraben. Jlužlttfien, v. a., okrepčati, krepčati. SiuŽlttdjcn, v. a., jemanben, zasmehovati koga, posmehovati se komu, smejati se komu; v. n., ju Snbe lachen, dosmejati se, izsmejati se, nasmejati se. Si U 3 I n th e n, ta«, posmeh, zasmehovanje. SlU6lad) er, ker, zasmehovavee, posmeho-vavee. 9lUČIadjcn3t»ertl) = , toiirbig, adj., smešen, smeha, zasmehovanja vreden. Služlabcn, v. a., eine Safl herausheben, ¿Baaren auslaben, izločiti, izlagati, izkla-dati, odkladati, raztovoriti, raztovarjati, razkladati; eilt @eWef|t auslaben, izbasati, razbasati, basilo ob. naboj potegniti iz puške; in ker ¿Baufmiji heroorjtehetib ma--djen, napustiti, napuščati, napušati; v. r., (teb auslaben, očediti se, počediti se. Slltžlaber, ber, izkladavee, raztovarjavec; an ber eleftrifdjen Dtafcbiite, sprožilo. sin Žl ab ltlt g, bie, izlaganje, razkladanje, raztovarjanje; baS §erttorrageii tit bet ¿Ban* lunji, ber ¿Borfpritng, napust, napušč, napuš. Služiage, bie, bes ©clbes für eilten Slubern, izlog za koga, strošek, izdavek; eilte tilUH, ¡zložiti, izlagati za koga, izdati, izdajati, potrošiti, trositi; bet Ort, too bie Kauf; leute ihre aßaareit jur @(ijau auslegen, iz-laga, izlagavniea; f. alt d) SlUŽlCflllttg. Slllllagern, e. «., ustati se, uležati se. Sinilanb, bas, ptuje, na ptujem, ptuje ober tuje dežele, tuji kraji, zunanje dežele, tujsko, tujina, vnanje; bie StilSlänber, vnanjci, tujci, serb. inostranstvo, inozemstvo. SI u s 1 a it b c n, Slitilaiiiicit, f. Slitžfrfjiffcu. Služlanber, ber, ptujic ober tujic, vnanjic, zunanjik, vnanj , serb. u. rust. inostranac (ec); Služlanbcrill, bie, ptujka, zunanjica, vnanja; auSlällbifd)eit StatumeS, druziga naroda. SlU Ž lit It btf d), adj., ptuj obet tuj, vnanj, ptujsk, tujedeželsk, stran; etwas StUStänbi; fcheS, eilte aitSlättbifche ©bradje überhaupt, ptujščina, ptujšina, vnanjščina, vnanjšina. SlučianbSfndjt, Služlititbcret, bie, pohlep za tujim, slepo posnemanje tujih šeg. Služlangcn, v. «., ausfomnteit, skezati s čim, shajati s čim, dosti imeti; mit betu taglidjen (Sinfontmen faitnt auslangen, komaj shajati, itacf) V. protati se; mit biefet @nt= fdjulbigung wirft bit nidjt auslangen, nič ne boš opravil s tim izgovoram; f. aucfj SlllŽ; foiitntcn, Slušrcidjcit; U'ofiitt reichen, seči, segati; als v. a., stegniti, stegovati. Sindlingen, v. a., zdaljiti, daljiti, zdalj-šati. podaljšati, podaljševati, daljšati. 51IIŽ lüb V Cr It, «., izserkati, izsrebati, srebati. SluŽlnrittCtt, v. «., doropotati, izropotati. Šlužlaffen, v. a., hinaitslaffen, weglaffen, ausbleiben laffen, freien 8auf laffen, izpustiti, izpuščati, izpušati; ein äöort, izpustiti, preskočiti; ¿Butter, Saig auSlaffen, fc. i. auS- fdjnteljetl, raztopiti, raztapljati; ©pecf, raz-cvreti, razcvirati, cvreti; eitt Kleib auSein-auber laffett, razpustiti, razpuščati, razpušati; jttnt X^eil auseinanberlajfen, nadjlaffen, napustiti, napuščati, napušati, odjenjati, prijeti jati; einen ¿Befeljl, f. (Srlaffen; fahren laffen, popustiti, od sebe dati; feine ©ebait* len, ftd) über etwas auSlaffen, svojo misel izreči, povedati, razodeti, razodevati, razkriti svoje misli zastran česa, naznaniti, naznanovati; feinen 3orn, jezo stresti, stresati nad čim; ein ausgeladener üRenfd), prešeren, razujzdan, razposajen, razberzdan človek; auSgelaffeltet ¿Bube, nad) Jam., sko-račič; auf eine aitSgelajfeite Strt, prešerno. Slnžlaffung, bie, izpust, izpuščenje, iz-pušenje, izpuščanje, izpušanje. SI U i lati b e It, v. a., z zelenimi vejami, z listjem olepšati, prepeti, prepenjati, prepreči, prepregati. Siti3Inuem, ». a., izprežati, izslediti. SlttSlauf, ber, beS ffiafferS, iztek, iztok; bes ©djiffeS, tek, jadranje; ber Ort, auf Welchen tiiatt aus einem anbent läuft, steka-lišče, stekališe; bas §ettorragen bet ©lies ber itt bet ¿Baitfttnfl, bie Sluslabnng, napust, napušč, napuš, strešica; bei ben Sägern, f. Sluiifllig; iti bell ©aljWerfeit, čist dohodek; SlttSlauf in bet Siebe, ovinek. SlužI aitf en, v. n., aus einem ßrte laufen, izteči, iztekati, teči iz —, izleteti, izletati iz —; baS gag, baS ©efäji läuft aus, sod pušča, puša, nc derži, teče iz —; bie Srbfen laufen aus, fallen aus ben hülfen, uff., grah se preža, grah se je sprezal; hinaus, auS betu Jpaufe, izteči, teči iz hiše, ven; bet SBeilt ift ausgelaufen, vino je poteklo; »on ber glotte, odjadriti, odriniti, oditi, odhajati, odpeljati sc; bie jweite Slttflage iji itnt 3 ¿Bo= gen ausgelaufen, an ¿Bogenjaljl flärfer ge* toorbett, drugi natis se je za tri pole pomnožil; bie ©eftntfe eiltet ©üttle laufen ju beibell Seitelt aitS, steberni zidei so na obeh straneh napuščeni, napušeni, steberni na-pušči, napuši so namaknjeni; štcrleti, moleti; ftebeitb auslaufen, izkipeti, izkipevati; (teh eitbigeu, izteči, iztekati se, iziti, izhajati se, okončati, končati se; »Ott einem 3iele auslaufen, od nekod teči; weit auslaiu fen, dalječ se razprostreti, razprostirati; baS Kiltb muß ftd) auslaufen, als v. r., otrok se mora izletati, izteči; bie 3apfeitli)chet laufen jtd) aus, wenn fte burd) bie Sänge bet 3eit er; Weitert Werben, čepi, čepniki se utekajo, so se utekli; v. a., im ¿Bergbau, eine Saft @rj auslaufen, iztačkati, tačkati rudo. 91 ttfiilaufet, ber, ein ¿Bebienter junt ¿Berf^i; eten, posel, tekavec; eilte ©proße auS ben ¿fiiutjeltt, ¿¡Bürjting, divjica, pertlika, živica. Slnöliiufifth, f. Slitžfthtucifenb. Slu S l aitf far reit, ber, iti ben 5Bergl»erfen, tačka. 91 it S laugen, v. a., izlužiti, lužiti, izlugati, lugati; gäffer auslaugen, olužiti, lužiti. Stužlaufd^en, f. 9lu^ord;e«, 142 «laufen. Slušlohnen. Di II SI a It f e H, v. a., uši obrati, obirati komu, uši poiskati, iskati, serb. obiskati, pobiskati koga; einen aužbettteln, opehariti, osušiti, ogoliti koga. Slu Ž IttU t, ber, končnica besede. Slu Ž lauten, v. n.. einen ?aut »on fid) geben, oglasiti, zaglasiti se, glasiti se; in bet ©rani; ntatif, okončati, okončavati se, končati se. SlUŽl (i tt t en t v. a., bie .Kirche, bie äSeffe au«« läuten, odzvoniti, odzvanjati mašo obet k maši; einem itobten, zvoniti komu; v. n., aufböten JU läuten, dozvoniti, odzvoniti. Slu3läutern, v. a., izrediti ober izrejčiti, rejčiti gojzd, f. SluSlidjten, Službauett. SlužI eben, v. a., preživeti; v. «., doživeti, priti do konca življenja, umreti; au«gelebt, iztcrpljen, izpit. Slušlcbctt, ba«, smert. Slu Ž led) j en, v. n., er bot au«gelechgt, več ne hrepeni po ničemur. SluSIetfen, t', a., beit £onig, bie SKilcty b«-' an«lecten, izlizati, lizati; bie ©Rüffel au«; lecfen, polizati skledo; r. «., bet SBeiti ijt aitSgeletft, vino je poteklo; tropfettWeife aitS; fliegen, izkapati, kapati. SluŽlebcrn, v. «., ittwenbig mit Seber »et; feben, obleči, oblačiti z usnjem; f. attd) SlnČ; prügeln. SI U S l e e t C It, v. a., sprazniti, spraznovati, prazniti; etlt ©laS, izpiti, izpivati; eilt ©e* fäjj, ¡zliti, izlivati vodo iz —. Služleerung, bie, spraznjenje, f. aitd) (5ut= lecrung. Slu Ž leg bar, adj., razložljiv. SI u o legen, v. «., überhaupt, ¡zložiti, ¡zlagati, razložiti, razpoložiti, razpolagati; bie üeittwanb gum Sleidjen, razgerniti, razgrinjati; ftit äetnanben, ba«@elb für ibn begal); len, založiti, zalagati koga z dnarjem, za-kladati za koga, izdati, izdajati, plačati za koga, f. Slučlage; fein ©elb auf ßillfeit, naložiti, nalagati, dnar na obresti; etwa« Ulit Silber, (Šlfenbein, uff., vložiti, vlagati z —; au«gelegte 9lrbeit, vložena roba; beit Sitllt eiltet {¡tebe, eilt ©efefc ati«legen, razložiti, razlagati, altd) razjasniti, razjasnovati, razkladati; einem etwa« al« einen £od)mutb llbgl., ušteti, šteti komu kaj v napuh, vzeti, jemati za kaj; et I)at ba« übel au«gelegt, to mu je zameril; ba« fanti man fo au«le; gen, to se more tako razumeti. SlUžleger, ber, einer Sd)rift, eiltet Stelle, razlagavec, tolmač; Slučlegerilt, bie, raz-lagavka. Služlegttug, bie, razlaga, razlaganje, tolmačenje. Slnžlcguttgžarl, bie, razlaganje, način razlaganja. Služlegitngžregel, bie, pravilo razlaganja ali za razlaganje. Služleljllten, a., z ilovico zamazati, za-mazovati, ogliniti, gliniti. Slu ¿lehnen, f. Slnžletljcn. SlUŽleljren, v. a., gut ©etiüge, bi« gur Soll; fcmtitetibcit, izučiti, doučiti; v. n., doučiti. Služleiben, t\ n., bi« glt (Šnbe, izterpeti, preterpeti; aufboren gu leiten, doterpeti, terp-ljenje dostati. Slnžletljeu, v. tfcf>tff, stražna ladija. SlužI Ob en, v. «., einem etwa«, ihm »erfpte; d)etl, obljubiti, obetati; bett jlinbent grojie Sibfiubttttgett, izgovoriti, izgovarjati; v. n., nah valiti se. SlltŽlOdjCU, V. a., izluknjati, luknjati. SluŽlodelt, v. a., einen att«loden, primotiti koga, izvabiti koga; ein ©el)eimmfj »on eiltent, izpraviti, dobiti kaj iz koga, izprašati, speljati koga, da kaj pove. Slu ž lo bett, f. Soben. Služlobem, v. n., izplamteti, izplameneti, izšvigati. Služloffeln, v. a., pojesti, snesti, pojedati, z žlico. Slu§lobeit, v. a., buteh 8ot;e, b.i. einglatn; menfeuer herau«briitgen, eine Stüdform au«; lohett, fie mit 3iei«bolge ausbrennen, izpaliti, paliti, izžgati. Služlohnen, v. a., bie Slrbeiter, mont., plačati, izplačati, izplačevati delavce, Služlijfdjcu, v. n., »om getter, ugasniti, u-gasovati; »ottt Sichte, aud), luč je umerla; »on einet Sdjrift, zgubiti, zgubljati se, zginiti, zbrisati se, zabrisati se; bet Äratlfe Wirb auSlöfdjen, bolnik bo ugasnil; v. a., »oni gelter, ugasiti, pogasiti, ugašati, gasiti, pomoriti; »Ölt einet Sdjtift, zbrisati, zbri-sovati; baS Sidjt, ugasniti, ugasovati; fig., ?tjfeete »ergeben machen, uff., ugasniti, ugasiti, gasiti; baS Anbeuten auslösen, ubgl., zbrisati, zbrisovati. SlužIl) (i) C t, ber, ugasivnik, ugasovalo. Siužlb rfj l i d), adj., ugasljiv, zbrisljiv. Služlbfdjung, bie, ugašenje, ugasnjenje, zbris. Služlofen, v. a., »erntittelji bes SofeS aus* heben, Siefruten nužlofen, na srečko ali loz izbirati, nabirati, lozati»; ausfpielen, SBaatett, 11. bgl., na srečke prodati, izigrati, izsreč-kati, srečkati-f. Služlofcr, ber, izsrečkovavee. ' SltlŽlOfCU, v. a., rešiti, izrešiti, izreševati, odkupiti, odkupovati; bei ben Sägern, oserčje iztrebiti, iztrebovati; v. r., fid) aitSlöfett, odkupiti se, odkupovati, izkupiti se. SiUŠlijfltttg, bie, rešenje, rešitev, rešitva, odkup; bas ©elb, toomit eine Sadje ober $erfoit gelöfet l»irb, rešilo, odkupščina, od-kupšina; iti beti Sdjlaguhrett, prožilo. Slltelijfungöticcicag, ber, odkupna pogodba. 3lUČliiftCU, v. a., prevetriti, prevetrovati, vetriti, aud) izvetriti, presapiti, presapljati, na zrak djati, devati (n. p. sukno). 3lušlugen, f. Služfdjaucn. SlUŽntaibeit, v. a., dokončati, dokončavati, opraviti, dodelati, napraviti, doveršiti, dognati; SJiijfe, (Srbfeti, ttbgl., bet Sdjale be* freien, oluščiti, izluščiti, luščiti, lušiti, olupiti, lupiti; einen gierfett aitentai^eit, aus einem bleibe, izpraviti, izpravljati madež; ©elb, Duartier, äBilb ausmachen, attsfittbig madien, dobiti, dobivati, zaslediti, najti; ein ■tleti) ntit ©olb itff. ausmachen, obdelati, obdelovati; »iel ausmachen, toettig, eineuXljeil, znesti, znašati, vreči; baS mad)t nidjtS aus, to nič ne de; baS macht bie Xltgettb noch iud)t aus, to še ni čednost; eS macht nid)! »iei aus, to ne znese, ne znaša, ne verze veliko; trne »iel ntadjt baS aus, koliko je tega; ettoas »oltenbeu, mit einem auSmadjett, eS eittfcheibelt, zdelati, dodelati, končati, uravnati, dogovoriti se zastran česa, pogoditi se, zmeniti se; es mit einem gar aus* tnadjen, feinem Sebett, feinem ©lüde ein @nbe utajen, končati koga; eittett auSutadjett, fd)etteil, ozmerjati, okregati, kregati koga, obdelati, oštetikoga; ein ausgemalter SJlart, prav norec; baS ijl eine aufgemachte Sadje, to je gotova, dognana reč; baS macht baS ffiefett bet Seele attf, to je bistvo, v tem je bistvo duše; bas macht es ttodj nid^t aus, to še ni vse, ni dovelj. 311! Ž Ut a g C tU, t1- a., shujšati; v. n., posušiti se, shujšati, hujšati se, omeršaveti. Slllintaben, V. a., prekositi (njivo). SluSmeffuttg. 143 Stitžmabiett, v. a., »erniittelft ber SOinf^te herausbringen, bas ©etreibe ju fei»v aitžmal).-len, izmleti, mleti, izmiljati; v. n., aufhören jtt mahlen, donileti; altes ©etreibe, pomleti, pomiljati. SluSmitrfctU, v. n., domešetiti, domešetariti. Služntaleit, v. a., eitt ©entälbe »ollettben, illuminiten, zmalati, malati; itttttenbig betmv lett, omalati, domalati; v. n., domalati; — domalariti. Sluč mangeln, StHžnmnbelu, v. a., mit bem SHangelholje ausbeljnen, razvaljati, zvaljati, valjati, izlikati, likati. Slu ž nt it it it, f. Službitrger, Slučioiirtige, Slttžntiirgeln, v.gebräu^lidEiec: Slučmer* gellt, bež äliarfeS, ber Gräfte berauben, zamoriti, shujšati, izmolsti, izpiti; auSgemär* geltet Slrfer, pusta, izpita, izinolzena njiva; ein ausgemergelter SWenfdj, izpit, sterpljen človek, a itd) izmodljan. Slufmarleit, r. «., mit «Warfen, ©ränjett »öltig bezeichnen, omejničiti, mejničiti, omejiti, mejiti, meje postaviti, postavljati; burcl) ÜKarfen »on eittent get»ijfen Sejirfe ausfdjlie--jjett, odmejničiti, odmejiti. Slučmaritctt, v. n., dosejmovati. Služmnrfd), ber, odhod, izhod, r«««. pohod; f. attdj SluMifett. Služmarfdjircn, v. n., in äKarfdjfchritten, oditi, odhajati, odmarširati *. SlllŽmattCrn, v. a., izterpinčiti, izmučiti, iztrapiti. Služntajj, baS, mera, izmera, odmera. Slltžntnfteil, v. a., »öltig fett tttä|lett, spitati, odebeliti, pitati, debeliti. Slučiitatraiten, v. «., mit paaren obet 2Mle attSflopfen, natlačiti, natlačevati, naterpati, terpati, nažokati*. Služmauern, v. a., ettoas im»enbig, izzi-dati, izzidovati, obzidati. 81 it «¡mau fett, Slušmauftcrn, v. a., ogoliti, oskubsti, skubsti; burc£> Stehlen, izmakniti, izmikati; v. r., ftd) aitSmaitfen, izmi-sati ober izmikati se. Slu Ž nt C i evn, v. «., izmeketati. Služmei^eln, v. a., izdolbsti, dolbsti, iz-dolbati. Slllžmcliett, v. a., izmolsti, pomolsti do dobriga; itt St. Itttb U. St., podojiti; v. n., domolsti. Slu ž mer g ein, f. Slučutitrgeln. SlltSnterjCH, SluŽmiirjClt, v. a. odbrati, odbirati (slabo); attSfchließett, j. 93. einen aus bet 3abl feiltet greunbe, izvreči, izme-tovati; foitjl, iztrebiti, trebiti, odvreči, odločiti, izločiti; eine Stelle aus einer Schrift, izbrisati, ¡zbrisovati. Slltžnteffen, v. «., basSKaf eiltet Sache ftn* bett, izmeriti, premeriti, meriti; žBier, äBein attsmejfeu, einjeln »erlaufen, točiti; ©etreibe, trorfene ®ittge, odmeriti, odmerjati, prodajati na drobno; hejlimmen, odločiti, odločevati. StuSmcifltltg, bie, izmera, izmerek, iz-merjanje. 144 Sïnêmeliett. 3laêIttel)eu, «•, k«« ben äWülietn gefegte SWaji au« beni äßehlfaften tneffen, vzeti, jemati merico, serb., ujmiti (ujam uzeti). Sluénteubltrett, Slušmbbeln, ». a., ein 3iuintet, napraviti, napravljati po hiši ; hišno orodje, pohišje, hišno opravo napravljati, izbo s potrebno opravo preskerbeti; alt«* meitblirt, napravljeno, vse napravljeno. Sluêmtetljen, ». a.. dati, dajati v najem; s povišanjem najemnine spraviti koga iz najma. Sluëminbern, ». a., bent SHuberbietfiettbeit in ber Stltction uberlajfen, po znižbi prodati, oddati, delo izročiti tistimu, ki naj manjši plačilo tirja. SluČntifteil, ». a., beti ©tali, izkidati, po-kidati iz hleva; otrebiti. iztrebiti, trebiti. Slu Ž m it t ein, ». a., b. t. aitsfinbig maßen, najti, dobiti, dobivati, zvediti, zvedovati; au«jumittetn bemüht fein, iskati; benteffen, zmeriti, meriti. Stužmiillbett, ». n., uliti, izlivati se, teči v —. Slttčittiiitjen, ». a., ®otb, ©übet, poko-vati, kovati v dnar; f. Stillägen. Služmiiffeu, »■ n., morati ven, iz hiše. SluSmuftern, ». a., al« untaugtiß abfoit--berit, zvreči, zavreči, zametovati, odbrati, odbirati, iztrebiti, trebiti. SlltČliagCn, ». a., izglodati, izgrizniti, glodati. 91 lté nitij en, v. a., mit gigttten benähen, siti, ošivati, obšiti, našiti, obšivati, našivati. SlUŽUtthUte, bie, izjema f, izjemek, izjem-ba, izločenje, izločba; ba« abgenommene, izjetek, izvzetek; eitte SlitSnahnte maßen, izjeti, izvzeti, izločiti, izločevati; Stile mit 9lu«nahnte be« S^U'aS, vzi razun Tomaža, vsi, samo Tomaž ne; SllleS olnte 21lt«uaf); nie, vse splaz, zapored ; bieß ijt eitte 9lu«= nahnte »Ott ber Siegel, to je izjema od pravila; feilte Siegel ohne Slit«tiahme, ni ga pravila brez izjeme. SI U i It ah m Ž = , in 3f., izjemni. SlUŽnablttSfall, bet, izjemek. SI U Ö tt a h ttt Î10 ž, adj. it. adv., brez izjeme, brezizjemen. Slnëltahmëtocife, adv., izjemno, izjemama, po izjemi. Stil 8 H tt h Ut Ž j U ft a U b, ber, izjemni (obsedni) stan. SI 11 ž U a t r t It, »• «., nanorčevati se, norosti slovo dati. Služitafßen, ». a., burß Dlafßett ausleeren, izsladkariti, izsnedariti ; al« ». n., ailfhč* reu 51t ttafßen, dosladkariti, dosnedariti. SI uëue tt en, f. Stuéfootten. Slitéitchmeit, ». «., h«au«nehmett, vzeti, jemati odkod, iz —, ven, au«|"ßliefjen, izjeti, izjemati, izločiti, izločevati; tiefe $ftißt »erbinbet alle, feinen ausgenommen, ta dolžnost veže vse brez razločka, nihče ni iz-jet, brez izjeme; et hat einem jebett etwa« gefßenft, miß ausgenommen, vsakimu je nekaj dal, samo meni nič, razun mene Stu^fttiden. je vsakimu dal kaj, zunaj mene, odlog mene je slehernimu kaj dal; eine ®an« au«nehmen, drob vzeti iz gosi; au«nef)inen (beim §onig), spodrezati; einen 3aljn au«; nehmen, zob izdreti, izdirati, f. aucfc 9lu$= toählen; SBaaren ausnehmen, na počak. na upanje vzeti, jemati; beuttiß ausnehmen, razločno viditi; ». r., jtß ausnehmen, »ot anbeten ®ingen feinet Strt, razločiti se, ločiti se; ba« ®ing nimmt jtß gut au«, to se dobro pristuje, poda, prileže; et nimmt jtß gut alt«, lepo ga je viditi; jtß etwa« ausnehmen, prideržati si kaj. Slučnehmenb, adj., poseben, izversten. Slučneiflen, ». a., izliti na izkap. 31UÖ nCltnen, ». a., celo ime povedati. Sluiniefen, ». a., izkihniti, izkihati kaj. Služnippen, ». «., malo po malo izpiti, iz-serkati, serb. izpijuckati. Sluoniißtcru, ». n., streziti se, strezniti se, trezniti se. 9tuöitiityen, 9lu3nu^en, ». a., vse porabiti, do dobriga porabiti, rabiti. Slučbben, ». a., teer, öbe maßen, spustotiti, opustotiti, pustotiti; eilten üeiß, ein gifd)--toaffer, sprazniti, spraznovati, prazniti. 3luži)len, ». a., z oljem znotraj omazati, mazali. Sludpaßten, ». a., dati v zakup f, štant*. Sllieparfen, ». a., ¡zložiti, izlagati, izkla-dati, razložiti, razkladati, raztovoriti, izto-voriti. SluČpaplJen, ». a., tnttenbig mit Rapier be f leiten, olepiti, lepiti s papirjem (od znotraj). SluŽpatiren, ». a., einen ©tof, odstreči, odbiti, odbijati, odmahniti, odmahovati, umakniti, umikati se. Sluäpntfßeit, »■ a., izptoskati, ploskati. Slu ¿¡¡lauf eil, ». a., na boben, pavke* razglasiti, razglašati. Slllžpeitfdjen, ». a., iztepsti, iztepati, izpo-kati, izbičati, bičati, z bičem izbiti kaj; eilt aitSgepeitfßte« ÜÄähtßen, trikrat pozabljena reč, ne verjeta. Stnöpeilen, f. Sluehülfen. Slu ž pel3 eu, f. Slu^riiaeln. Služpfiihlen, ».a., intpenbig mit pfählen »erfehetl, obkoliti, kole potakniti, potikati po njivi. SlltŠpfanbett, ». a., einen ©ßulbner, zaru- biti, rubiti koga. Slltžpfiinber, ber, rubežnik; f. (ijtcutor. Slu^pfntccu, ». a., odločiti, odločevati od fare. izločiti, izločevati iz fare. Slučfjfetfcn, ». a., izžvižgati, izžvižgovati, izzvizdati; f. auß Slučjifdjen. Stumpflanjen, ». a., presaditi, presajati, presajevati (iz perviga rastila). Služpflaftern, ». a., einen £of, postaviti, postavljati seliš, tlak napraviti, obložiti, oblagati s kamnjem. Slu «Ji f Iti den, f. Slu^föhten. SluŽpfliitten, v. a., burß Stupfen au«jiebeit, gcbevit, izkubsti, oskubsti, skubsti; betritt-- Stožppgeti, StuMumeu, 145 men, potergati, populit!, utergati, tergati, puliti, izpukniti, izpukati. Sinkflügen, v. a., einen Stein, eine SEltt; gel, izorati, izoravati; f. aitcf) Slltžatfcnt. SlUŽpfUtKU, v. a., mont. pozajeti, poza- jemati, izčrepati. Služpidien, v. o., iittoenbig, ein gaf, osmo- liti, posmoliti, smoliti. Slufpicicit, pl., pomeni, naznankif, znam-nja osode, predznamnjat, vedeževanje iz ptičjiga letanja; mttet ben Stufpictett beg Surften, pod obrambo, pod varstvam, okriljem vladarjevim. SlnŽpitfeit, v. a., izkljevati, izzobati, po-kljevati. Služplaieu, Služplageu, v. «., iztrapiti, (rapiti, terpinčiti koga. SlUŽplapperit, v. a., izžlobodrati, izblebe-tati, izblekniti, blekniti, razpovedati, raz-ustiti, izčeljustati. Slnžplatten, Sluiplätteu, v. a., ogladežati, poravnati, poravnavati, splohati. Služpla^tn, v. «., b. i. abprallen, odleteti, odletovati, odskočiti, odskakovati; in eitt ©eladjter, zagnati smeh, zakroliotati se; — razpočiti se, raznesti se. Slnžptaubern, v. f. Služplappent; v. r., nažlobodrati se, nablebetati se. SlužplUnbem, v. a., obropati, oplcniti, pleniti, odreti, ogoliti koga. SluŽpitfien, v. a., j. Ig. eilten äüarber aus einem Reiften Sattitie, izterkati, izterkljati; bas ißeljtpert bet SKotten Wegen, iztepsti, iz-tepati; trn Sergbau burd) $oihen bas 3eU djen junt ausfahren geben, izterkati, izter-kovati. SluŽpOtlcn, v. n., preboleti koze. Sluapötfelit, f. Služborren. SlUŽpDlfterit, v. o., ein ßanapee, oblaziniti, zblaziniti, blaziniti. Služpottern, V. n., odrohneti, nehati šun-drati. Stučtflofauucn, v. a., raztrobentati, iztro-bentati, raztrobiti, razglasiti, raznesti, raz-našati. iluaprägen, v. «., izkovati, pokovati, kovati (n. p. srebro v dnar). Slu Špr ah le it, v. n., et f>at ausgeprahlt, ne bo se več bahal, je izbahal. Stitčprebigen, v. n., aufhören ju ptebtgen, odpridgovati, izpridgovati. Siöpteifen, v. a., na moč hvalit^ SlllŠpteffen, v. a., iztlačiti, tlačiti, izžmeti, eter izžeti, izžemati, iztisniti, iztiskati, iz-tiskovati, izprešati*; einem ©elb, f. (St= bteffen, bas ©efiänbnifi, izmeeati komu, raeeati koga; bas StuSgeprcfte, omenki, ometki. Slu^roben, f. Služfoften, StuSprüfen. 5llt«HltÜfen, v. a., beit Sffietn, bie Xreue, poskusiti, skusiti, skušati; bte Schüler, preskusiti, vse izprašati, ältsprügeln, v. a., aus einem Črte, iztepsti. izgnati, izpoditi s palico; einen, pre-tepsti, pretepati, opaličati koga, premlatiti, ošeškati itd. 2lužpuntpeit, V. a., bas äöajfer, einen Srmu lien, izvleči, vleči, izvlačiti, iztrombati vodo. Slu ž p ufte ti, f. Slueblnfen. Stučpufc, f. ©dimuct. SlnepitKcn, v. a., reinigen, očediti, cediti, očistiti, čistiti, osnažiti, snažiti; baS Sit^t, usekniti, usekovati, oterniti, otrinjati; baž Sicht int ißltjjen attSlöfcheit, usekovaje ugasniti ; einem einen betbett Sertoeis geben, obrati, obirati, ošteti, oštevati, okregati, ozmerjati; auofdnmttfeit, olišpati, ozališati, olepšati; bie Säume, obrezati, obsekati, obsekovati. StllŽpU^er, ber, Sertoeis, ena po nosu, okreg; Semattbent einen Sluspit^er geben, f. 2luŽ= pn^cn. SlttÖgitafen, v. n., doragljati. 2titžguaieu, f. Služplagen. Slušguattiren, v. «., au« einem Cluartiere neumen, vzeti, jemati iz hiše, izseliti, izse-lovati, stanovanje premeniti. Stužguellen, v. n., teči iz —, izvirati. Služguetfdjen, v. «., j. S. ben Saft, iz-mečkati, izgnjesti, iztisniti, iztiskati. Služtiiben, v. a., aitžreutem, izrejtati, rej-tati»; f. stužftebeu. Služb ab ireit, v. «., aužlta^en, mit etnent Sfieffer, izstrugljati, struglati, izstergljati, izpraskati, izškerbati, izbrisati, izbrisovati. 21UŽ t ah Uten, V. a., att« bern gtahmen nel;= men, sneti, snemati, djati, devati iz okvira. Služrantmellt, v. n., pott ¿afeit, dobrestiti, nehati se goniti. Stußräubeln, 2lužr0nberu, v. a., okrajčati, orobiti, robiti. 2tužrangircit, v. a., att« einet bisherigen Otbllltlig herausnehmen, djati, devati iz reda; f. auch 2lužntuftern, Sluefdjtefjett. 2lltžtafen, v. A., aufhören jn rafen, oddiv-jati, potihniti, izbesniti se, nabesniti se; aufhören jit tafelt, umiriti se, upokojiti se. SluŽrttften, v. n., spočiti se, opočiti se, počiti, počivati, odahniti se, serb. odmoriti se. 2lnžrauben, v. a., obropati, opleniti. 2tuŽronthen, v. a., butd) iBattchen »ertreiben, bie güchfe ausrauchen, izkaditi, izkajati, z di-mam pregnati; eine pfeife Sabat, izpiti, izkaditi, izpušiti, izpuhati; v. n., aufhö* reit ju rauchen, izkaditi sej.eS hflt auS; geraupt, nehal je dim. Služriinrfjtrn, V. a., eilt 3intttter beräuchern, pokaditi, pokajati, kaditi; bas gleifd) auS= räuchern, jut ©eitiige, prekaditi, prekajati; mit äüeihtaitch, okaditi; ©chtnfen, posušiti, sušiti, in @t., povoditi, povojati, voditi. Slnžraufen, «., ©ras, Kraut, izpleti, pleti, izrovati, rovati, izpuliti, puliti, izmuliti, izumljati, muliti; bie §aare, izpuliti lase, iz-pipati, iztergäti, tergati lase iz glave. Slu ž räumen, u.a., hinaus fchaffeti, uttb babutd) räumen, sprazniti, spraznovati, prazniti, iz-porniti kaj, izpraviti, izpravljati izčesa;teis Itigen, otrebiti, iztrebiti, trebiti, očistiti, iz-čistiti, čistiti; ein Sod) ausräumen, es emei= tem mit bern Slusräumer, einem SJcbrer, po-vertati, povertovati. 146 SlitMiniter. Služridjtung. 9t«§tiiuntcr, bet, etn Sester, veliki sveder; al« $etfon, trebnik, čistivec. 9t It ¡5 r tili nt It It g, bie, ¡¡¡praznovanje, izprav-ljanje, trebljenje. Altärältficrn, ftdj, r., odkašljati, odkaš-Ijevati se, izderzati, derzati gerlo, izherk-niti, izlierkati, izherkovati; v. a., iz h crkni t i, izherkati. 21 It ŽIC (t) C tt, v. a., ¡zgrabiti, ograbiti, ograb-ljati, grabiti. 3tU§ret|nen, v. a., izštcviliti, prešteviliti, izšteti, (prerajtati, izrajtati, izračunit!, ra-čuniti) *. SlnStCtijltUng, bie, izštevilba (izračunjenje, prerajt, obrajt). Sttužrcditcn,». izpravdati, dopravdati se. Služrccfcn, v. a., »Ott ftdj reifen, aužjirecfen, stegniti, stegati, stezati, stegovati, razvi-rati se, zvirati se; eilt Stütf geber, e« au«; bebten, nategniti, nategovati; bie ©liebet au«ftreefen, zlekniti, zleči, zlecati se; efr. altsl. nalešti — eka, anfpattttett. Slitžre&e, bie, b. t. löefcfjaffen^ett ber 9tebe, 9lit«fpra. «., herausrittneit, izteči, teči iz česa, izeediti, cediti se iz česa, poteči, potekati, izcurljati, curljati. StuČriVtJen, »• "■> bie ¡EabatSbtitter, razži-liti, žilice izbrati, izbirati iz tobakovih peres. Slnžritt, ber, izjalianje, izjezd, izježa; einett SluSritt tfjltlt, izjahati, jezditi (na polje). SlUŠtitjen, v. a., sprasniti, spraskati, raz-praskati; bitrd) Sftifcen herausbringen, izpras-niti, izpraskati. InČrtidl Cltt, v. n., bie Seele, izgergrati; ju Stlbe, dogergrati, herniti; z vratam zakrc-niti, Služroben, v. a., jnit bet ©urjet ausreifen, izrovati, rovati; tttbar ntacben, izkerčiti, okerčiti, kerčiti, laze narediti, narejati (v gojzdu), novino narediti, delati. Stnčrob er, ber, lazar, laznik, kerčivec, kerčar. Stnžrobren, v. a., ein Simmer, ež inWenbig mit Sto^t »erfehen, ju einet ©hpsbeefe, oterstiti, oterstovati, orogoziti. SlnSröljren, f. SUusriefcln. älu^ralten, v. a., razviti, razvijati; ben Seig, iz valjati, valjati; ©elb, izsuti, izsipati; »ermittelft beS StollftebeS reinigen, presejati, presevati, sejati, očiniti, očinjati; v. n., do-valjati, nehati valjati, rešetati. Slltžroften, n., zarujaveti. Slllžrbften, v. «., izcvreti, cvreti; gladjS, nach Jan., maditi. Služrntten, v. a., mit bet ©urjet ausreifen, izrovati, rovati, izkoreniniti, iztrebiti, trebiti; einen ©alb, f. Stili roben; »ertilgen, porovati, pokončati, pokončevati, zatreti, zatirati. Slllžrotter, ber, trebnik, rovavec, iztrebnik, izrovavec; f. SluŽrObCt. Slllžrottung, bie, rovanje, izkorenitev, zatiranje, pokončevanje. Slllžrottltngžfrieg, ber, pokončevavna vojska, vojska na pogin, na pokončanje. JlllMdeit, v. t'., JUt <3d)lad)t, odriniti, oditi, odhajati; iti (z mesta na boj), vzdigniti se, podati se, f. audj ^crau§riitfen; v. a., mU ter »orrüefen, j. S. bie SJiaiter, odmakniti, odmikati. SttŽtnf, ber, izklic, klic, oklic, oglas, raz- Stužfitgcn. 147 glas; etwas babittd) befaiint niadjen, okli-cati, oklicovati; f. ütritdtion. Stuärufen, v. n., laut rufen, eine lebhafte ©emüthsbetoegung butch bie Stimme aus« brüefen, zavpiti, vpiti, zakričati, kričati; aufhören ju rufen, bet ©ächtet hat aiiSgetu* fen, čuvaj je klical; v. a., ettoaS jlttn ®er* taufe ausrufen, etwas »ertünbigen, oklicati, oklicovati, oglasiti, razglasiti, razglašati, razglaševati. Slttžrufer, ber, klicavec, izklicovavec. Služritfčpmž, ber, izklicna cena. Služrnfung, bie, Exclamation, zavpitje, vpitje, krič; f. Slugtltf. Slučrufungžjeithen, bas, klicaj, podpičje. 2lU£)ritI)en, v. n. U. r., počiti, počiniti, počivati, spočiti se, odpočiti se, opočiti se. Služriibrett, ftdj, v. r., bie Srbfen rühren ftch aus, fallen bei »ieler Bewegung aus beit Jpülfelt, grah se lušči, luši, preža, ruži; »om ©etreibe, izmeti, meti se, krušiti se; »ont ÜJiaiS, meržiti se; »om §irfe, izteči, iztekati. Slu8mnben, v. a., inWenbig ritnb machen, ritnb ausarbeiten, izokrožiti, izokrogliti, okrogliti; bell Steif auSrunben, obroč stočiti. SlttSr limfen, v. a., bie gebern, izskubsti, od-skubsti, skubsti, izpipati, pipati; bie ©ode, izpuliti, puliti, nach M., zmekniti. Stttilriiften, v. o., oborožiti, orožiti, oglc-štati; eine glotte auSrüften, brodovje oborožiti, s potrebnim previditi; mit beut Stottj-Wettbigen »erfehen, oskerbeti, oskerbovati, previditi (s potrebnim). Služruftung, bie, oboroženje, oborožanje, oborožba, oglešt. SluSrUtfdjen, v. n., zderčati, spodersniti, spodleteti, spolzeti, spolzniti; f. SlUŽgleiten, Služrutteln, v. a., bie Börner, iztresti, tresti; bas Stroh, otresti, otresati; fefir rütteln, stresti, stresati, zmakatati, makatati. SluSfnnt, bie, bas Säen, setev, setva; bas ©etreibe, welkes junt Säeit befiimmt ift, seme, semensko žito; eilt Steter »Ott fo »iet SlUSfaat, njiva za toliko posejanja, posetve. Stužfiibeln, v. a., s sabljo izsekati, izse-kovati. Služfntfen, v. a., iztresti, iztresati iz vreče; eittcit auSfacfen, obrati, obirati koga. SlllŽfiteit, v. a., usejati, posejati, sejati. stu 3 f a g C, bie, povedanje, govor, izrek, po-vedba; ihre StuSfagen Wiberfpre. «., Semanbeit, ihm f^impf; liehe Sortoürfe madtett, osramotiti, opsovati, sramotiti, psovati, gerditi, grajati. 2lltžfd)nnf, ber, bes SBeineS, SiereS, točenje, točitev, kerčmarjenje. SlltžfchiirfCtt, v. a., bei ben Suehbinbem, ba« gebet ait ben Seiten unb ©nben bünnet f (haben, posneti, posnemati usnje; bei ben Sägern, f. 2M|'djnetben. 2tu3fd)amn, v. a., herausfd)arren, izgrebsti, izgrebati, izkopati, izkopavati, izberskati, berskati, izpergati, pergati; Semanben auž= fd)atrett, dersaje ali kopaje z nogami koga izgnati, izpraviti; r. n., dogrebsti, nehati grebsti. Siltžfdjamn, baS, izgreb, izgrebanje. Stužfdjarten, v. a., ausjacfen,_ fertig obet jacfig titad)flt, ozobčati, zobčati, naškerbati, škerbati, oščerbati, ščerbati, šerbati. Služfdiartungžetfeu, bas, bei ben Aürfd)-- ttetn, ščerbalo, šerbalo, kerznarska kosa. 2lužfd)iitttreit, Služfdjatten, ehte 3eid)mntg mit beut gehörigen Schatten »etfel)en, v. a., osenčati, osenčevati; f. Scf)(ltttren. 2lu3f. a., einen otrebiti, trebiti terstje, terstja očistiti, čistiti. Slllžfdjtntif en, «., eilten heftig mit S03or= teil befchimpfeii, ogerditi, gerditi koga, z gerdimi imeni koga pitati, ograjati. grajati koga; v. n., nagrajati se, izpsovati se. 3luŽfd)ittben, «., izmesariti, mesariti; burch Sebrücfungen arnt ntad)en, odreti, dreti, odirati, ogoliti, goliti. 3lužfd)irrcn, v. «., bie $ferbe, au«fpattnen, izpreči, izpregati, izkomatati, razpraviti, razpravljati. 2(tt§ft6Ifl0en. 149 2lušf(i)laf>f>ctlt, V. «., polokati, izlokati, lokati. 2tužf$lnchten, «., zaklati, klati in raz-sekati, razsekovati meso, prodajati meso (na drobno). 2lt!3fci)iatfett, v. a., bie@d)tacfen abfoitberit, izžiindrati, izžlindrovati, žlindro odločiti, odločevati. 2tltžfd)iafen, v. «., gur ®eititge fchlafeit, na-spati se; v. a., beti Sorti, 9iaufd) au«fd)las fett, izspati, prespati; nidjt au«gefd)lafelt, navečen (nevečen). 2lučf(f)lfen, »., izlesti, lesti iz—, izmuzniti, izmuzati se iz —; smukniti, smu-kati iz—, izderkniti iz—; biež SBortift mit aitSgefd)lü»ft (entfd)lü»ff), ta beseda mi je ušla. SluSf(hliitfClt, v. a., poserkati, izserkati, serkati, izsrebati, posrebati, srebati. 9lužfchiu|, ber, izklep, izjema; f. auch Slnžfdjliepng; mit Služfchlufj bet hinter, brez otrok, razun otrok. Služfdjmiihen, V. a., osramotiti, sramotiti, ogerditi, gerditi koga, opsovati, psovati; «., napsovati se, ■ 9lu3fd)raälcn, «., ošteti, oštevati Roga; okregati, kregati; t% n., aufhören ju ffen, eilten i£opf intoettbig hefchmieren, omazati, omazovati; auftreiben, Mračni, zmazati, mazati, izčečkati; fig., eilten auf; fintieren, namazati, mazati koga; aufge; fdjnttertef 3eug, mazarija. SlUČfdjntinfen, v. a., olepotičiti, lepotičiti, olispati, lišpati (po obrazu). SiužfdmtoIIen, v. a., aufhören gu [cfcmoiiett, nakujati se, iztutati se. SlllŽfimorcn, v. a., izcvreti, cvreti, iz-pražiti. SluSfdjntiilfett, v. a., olepotiti, lepotiti, ozalj-šati, zaljšati. 9lu$fd)nii&eln, »• «•> izzobati, pozobati, zobati; v. r., naljubiti se. StiiSfdjttitnett, t?. a., odpeti, odpenjati, od-' kopčati, razkopčati, razkopčevati. Sit!3fd)ttfltdjen, v. n., izsmerčati, nasmer- čati se, naherkati se, nadernjohati se. Služf^nnrren, v. a., dohreščati, nehati derdrati. 5i»sf«nilticrn, v. a., izblebetati, blebetati, blekniti; v. n., nehati blebetati. SlitŽfchnauBcu, v. a., bie 9lafe, b. i., auf--fdjnäujen, (te fchttattbetlb leer ntadjett, usekniti, usekovati se; v. n., aufhören ju fd)itait; ben, oddahniti, oddihati se, odsopihati, od-sopsti se; auffdhnattbett laffen, pustiti, dati, da se (kdo) oddahne. Slučfdjnaubnng, bie, oddih, odsop. Služfchnaufen, f. SMfdjitmthen. Služfthnoujttt, v. a., usekniti, usekovati koga, se, izsmerkati, izsmerkovati. Slltžfdincibett, v. «., herauffdjneiben, mit bent SUejfer, izrezati, izrezovati, rezati iz —; mit bet ©djeere, izstriči, striči iz —; ein Äalb au3fd)neiben, rezati, skopiti, skaplja-ti; bie Saunte, bie ihnen unitöthigen 3toeige benehmen, obrezati, obrezovati; Xitcher, fte elteittoeife »erlaufen, na drobno rezati, prodati, prodajati na drobno, na vatel; Sie* nettjlöcfe, spodrezati, spodrezovati; ettoaf in Sßapiet, izrezati, izrezovati kaj iz papirja; mont., bie ffianb hat bie ®ritbe aitf; gefdjnitten, stena je stisnila, siitäfdmetbung, bie, f. Slugfdjniit. Slltžfdjnetcu, v. i., ef hat aufgefchneit, sneg je nehal, nasuežilo, namelo se je. SlnSfdjreiber. 151 SiažfdjtUiieitt, v. «., bie Säume,-bie Keinen ölebenjtoeige au bettfelhett toegfehueibeu, obrezati, obrezovati, oklestiti, klestiti, o-trebiti, trebiti, ogladiti, zgladiti, gladiti. Stužfijltelten, v. n., sprožiti se, odpeti, odpenjati se. Slltžfdjlttebett, t-. n., aufhören jn fchttiebeit, beffer »erfchnieben, oddahniti, oddihati se; f. Scrfchttauheit. SiužfrfjniiHJClu, Sittgfijitt^cm, f. Sfož» fdiitiltclu. Slugfdjnttt, bet, bie£anbtung bef Sluffdjnei* benf, rezanje, izrez, izrezovanje, izkroj; ber baburch gemalte teere {Raum, izreza; toaf aufgefd)mtten toorben, izrezina, izrezek; mittcljl bet Speere, izstrižek; eitt ^oi^ier, itt eine Settiefung, iavotlik, (gen. -ika); bet SlllSfctutilt, ©eetor einef 3itlelf, izrezek; tU uer Äuget, kerhclj. SlUŽfthnttti)OHi)iUttg, bie, kupčija, proda- javnica na drobno, na vatel. 3lu3fd)Htttltitg, ber, ans bent Seibe feinet SKitttet aitfgefchnitteites Jltnb, izrezanec; fte, izrezanka. Sln3fcf)ntt)ellt, Siužf«tti|en, v. a., umetno izrezati, izrezovati, izrezljati, rezljati (podobo). Služfdjttiiffeln, v. a., izvohati, zavohati, vohati. Slitčfdjttupfcu, v. a., pošnofati, ponjohati, šnofati*; russ. vinjuhati (iznjuhati). Stugfdjnnren, y. «., »on bet ©^ttürbruil befreien, odvezati, razvezati, odvezovati, odpeti; načhlafitg , izdrahati, drahati, geto. izžnorati*. SfuŽfihbiJfcn, v. a., burčh ©chöhfeit herauf--holelt, zajeti, zajemati, izčrepati, črepati; auf foldje Strt leer ntadjeit, pozajeti, poza-jemati, pocre'pati; »ermittelft eiltet ©djau* fet, izplati, plati. Stužfdjöpflijffei, f. ©«öDpffel. Stužftfjorcu, f. Stdjten, plentern. Sfu0fd)Offcn, v. n., ©¿hoffe, ©^ößiiitge treiben, pognati, poganjati. SluŽfdjbfKtitg, ber, ein Sieif, baf auf bent ©tanime ober ber äöurjel herauf toädh)1, divjica, mladika; alf beut Stamme fdjäblidj Betradjtet, odraslik, odrastlik, tat. Slu§f «0fcn, v. a., izluščiti, oluščiti, luščiti, lušiti. Sinžidjruubett, v. a., burch Ceffnung bet Sehraubeit heraitfttehnteit, odvintati, odvin-tovati, odviti, odvijati; geto. odšravbati, od-šravfatieifung. 9ÎUêftf)tetfiltttg, bie, izpis, izpisovanje, razpis, razpisovanja. 9ltt§fd)reten, ». a., razkričati; Grier, 9Rtt(h, (Sffig, ffikarett, na prodaj kričc ponujati : jajc, mleka, jesiha, f. auci) SillêntfCH ; einen al« einen ®ieb, ttff., attSfchreien, razvpiti, raz-vpijati za tatu, razglasiti, razglašati, raztro-biti za tatu. obtatati ; feine ©timnie ausfdjreittt, fte baburd) »oltfomnten ntadjett, izvpiti se; v. n., zavpiti, zakričati, zavekati, nehati vpiti; ». r., izvpiti se, izkričati se, nakri-čati se, nadreti se, navekati se. SlUŽfdjrciten, ». a., mit ©djrittett auSutef* fett, na stopinje, korake zmeriti, meriti ; ». 11., I)htauS, stopiti, stopati, koračiti; auS bent £®ege, stopiti, stopati v stran, s poti, mahniti na stran. 2Iu3feifenb, «(ihen, v. a., dozvediti, dozvedovati, ovediti, ovedati, spaziti, spazovati kaj, izvohati, izslediti, oznati, naznati, ogleduho-vaje, preže iznajti, zašpegati, ošpegati*. StuŽfJlflhcr, bet', ogledovavcc; yeräd)l., ogle-duh, vohaš; f. SptOU. Služfiliihcrei, bie, ogleduhovanje. Slttžfjjttlteit, r. a., beit Aien aus beut ma= gern §o!je, izcepiti, cepiti, izklati, klati; v. n., izcepiti, cepiti, cepiti se. Siužfiann, bie, postaja, preprežnica. 2lu§f!panncn, v. a., bie ginger, bie Strme, ein ©eit, razpeti, razpenjati, raztegniti, raz-tegati, razprostreti, razprostirati; eilt Xttci), bie ©egel, razgerniti, razgrinjati, razviti, razvijati; mit einem ans einaitber fpannen; belt SBerfjeitge, razprojiti, projiti; fjeraittS.-ipattnen, bas Slähejeug aits bem Warnten, bie $ferbe, izpreči, razpreči, izpregati, izprezati. StltŽfiJflltnung, bie, razpetje, razpenjanje, izpreganje. SlUŽfiJttfcn, v. n., izšaliti se, našaliti se. SlUŽfhUjieren, f. n., in bie freie Suft, iti, hoditi na sprehod, iti se sprehajat, sprehodit, serb. izšetati; v. r., nahajkovati se. SKuŽfJJCidjem, v. a., izprazniti, prazniti žitnico. Ausseien, Slušfhehen, v. «., pljuniti, izpljuniti, izpljevati, pljevati; mit ^eftigfeit auswerfen, wie bie Šulfane, mit |>eftigfeit ausjlofjett, überhaupt, vreči, metati; izbru-siti, brusiti; bruhniti, izbruhati, bruhati. Služfpeif en, v. a., ausgeben aus ber Speife; famnter, dati, dajati za jed; tticfct ¿tt .feaitfe fpeifen (öfterr.), drugej jesti; bie Sdjüffel attsfpeifett, pojesti, pojedati iz sklede; v. n., aufhören jlt fpeifen, odjesti, aitcf) pojesti. Autelten, f. Anhalten. SitUŽfpeljen, v. a., opleviti, otrebiti, trebiti. 2iu3f£eitben, v. a., podeliti, podeljevati, deliti, razdeliti, razdeljevati, razdati, razdajati, razdariti. 3l«žfienber, ber, razdajavec, delivec, po-deljevavec. 2ltt3fl>enbung, bie, razdajanje, deljenje. SlnŽfiJerren, v. a., aus einanber, j. 33. bie Seine, razpreti, razpirati, razkrečniti, raz-krečati, krečati; eilten hinausfperten ( [lefT., anSfc^liefen, zapreti, zapirati, zakleniti, zaklepati pred kom vrata (in ne pustiti ga v hišo); zakleniti komu hišo, (da ne more va-njo). Stupiden, navleči s slanino (n. p. zajca); einen Seutel anfüllen, napolniti, polniti, naterpati, terpati, natercati mošnjo. Auefpcengung. SiUŽfiJteleit, e. «., anfangen ju fptelen, bai erjie Slatt auswerfen, vreči, izigrati, izigravati; einem anbern jufptelett, j. S. einen Sad, naigrati, naigrovati komu; podati, podajati žogo; ein fiferb, £aits,' ®ut ansfpieten, izigrati, izigravati f; eilte Sioltne auSfpielen, fte babitrch »oilfommeit machen, gosli zgosti, razgosti; eine aitSgefpielte SSioline, zgodene gosli; eilte glöte auSfpielen, spiskati, spis-kovati; ettt ©piel auSfpielen, bis p @nbe fpielett, izigrati; auf einem Slasinftrnmente, izpiskati; auf einem ©aiteninfhumente, iz-gosti, izbrenkati; v. n., aufhören ju fpieten, doigrati; v. r., naigrati se, nagosti se. SHttŽfiiefett, v. a., nabosti, nabadati in izvleči. lltčfptttlteit, v. a., burth ©pittttett 1)ttaui: bringen, napresti, izpresti, presti; eine ©ache Weiter aitSfpimtett, razsnovati, dalje snovati; ausfpittlteti, ausfpitttifiren, izplesti, plesti, izviti, izvijati, izmodrijaniti; v. n., aufhö* rett ju fpittlten, dopresti. SütSfJnuttfiren, f. Aužfoinnen. Služfhiontren, f. 21u§|>ähen. 3lUŽflp i^eit, v. a., na ost obrezati, rezati. Altžiflotteit, Auifpöttelu, v. a., posmehovati se komu, zasmehovati, zasramovati koga; serb., rugati se komu. SHuŠfpradje, bie, izgovarjanje, izrekovanje, beseda; er h«t «ne gute SluSIpradje, dobro izgovarja (besede). 3tttžf}m «u @tü(f aus einer SŠauer, tt. bgl., attsfprittgen ntathen, izbiti, izbijati, puhniti, izpuhniti, puhati, izro-vati; mit pulset auSfprengen, izstreliti, streljati; eilt ipferb, eS aitS bent Stbrit: te int ®a!opp fptingen laffen, zaderviti konja; pognati, zagnati, zaganjati v dir, na derk, v skok; SSkffet auSfprengen, iz-kropiti, razkropiti; ein ©etüdjt auSfprengen, raz n es ti, raznašati, raztrositi, trositi; ntatt hat aitSgefptengt, ljudje so zagnali, raznesli glas. Služf^rengung, bie, razglaševanje, raznesena govorica. SMforeuen, SlllŽfjJteitClt, v. a., razkaditi, raztrositi kot pleve. Slnčfirteften, f. Slusforoffeit. SlUŽiprtltgen, v. r., ftci), naskakati se; t!, a., ftž eilteu guß ausfptingeit, skakaje si nogo zviti, zviniti, zvijati, izpahniti; v. «., izskočiti, obet skočiti, skakati (iz ka-ciga kraja); aus einem »ettoahrten £>rte, b. i., entfpringen, uskočiti, uskakovati; eS ift ein ©lieb au ž bet Kette ausgefpruttgen, odlomil, odtergal se je klep od verige; ein aitsfpringeitbet SEBinfel, b. i. austoärts gel)en= bet, moleč, šterleč kot; ausfptingeit, auf Šoreit jit fprittgen, izskakati se. $lužfi>rit;cn, 'Služforiljelu, v. »., fptijjeitb heraužfahreit, derskniti, derskati (iz česa), sikniti, sikati, brizgniti, brizgati, izšterk-niti, šterkniti, šterkati, persniti, per-skati; v. a., derskniti, derskati, brizgniti, brizgati; in ber Slttatomie, burch (Siitfpriguttg ausfüllen, bie Sunge attSfprigett, naderskati, naderskovati pljuča; eilte äBltttbe ausfprifcen, auf foldjc Strt reinigen, izderskljati, izdersk-ljevati, izprati, izpirati. Služfproifcn, het»orfproffeit, mladike pognati, poganjati, kliti: ilt ti. Kr. U. ittt serb. ail(!h, iznikniti; bie {Rubelt, u. bgl. iti ben ©itfais gelegte ©etoä^Sartett fproffen aus, eimi se repa; dela eimo. Slučiprtif ling, ber, mladika, mladica, berst; dim., miadičica, berstič. 9lu$ilmtcf), ber, izrek; ein Urzeit eitteSSflid)* IttS, sodba, sodnji sklep, izrek, razsodek, razsodba; bie Slbtheiluitg bet ettcm, mit ihren Kinbern, izgovor; eilt folget Slit* theil, eitt ©elb, toel^eS Sentanben itt eittent Xefiantente »ermaßt irirb, izgovorilo; eilten SluSfptucf) thun, izreči, izrekovati razsodbo, razsoditi, razsojevati; burch einett 9lltS= fpritčh juerlettnen, prisoditi, prisojevati komu kaj. 3t It Strubel It, f. »., izvirati, vreti, ver-vrati, mezeti iz česa; v. a., SBaffet aus beut äHitltbe auSfptubeltt, pljusniti, pljuskati vodo iz ust. SluSfprufilt, V. a., izperšati, peršati; bie gitttfeit, iskre gnati; geuer fprühen, »o_nt Sulfatt, ogenj metati, ogenj šviga, skače iz gore. ?lu$Hmtng, ber, izskok, poskok. 9tuSfa«Cfcit, t>. a., pljuniti, pljevati iz—; f. tužfocien. SluSfbltfCtt, f. 1., nehati strasiti; eS l)rtt iti feinem Kopfe ausgefpult, izkadile so se mu norčije; nehal je burke uganjati. SlUŽfbltleit, v. a., domotati, izmotati. SlUŽibiiltlt, f. a-, splakniti, splakovati, pomiti, pomivati, sprati, spirati; eitt Ufer, spodjesti, spodjedati, spodjedovati, spod-riti, spodrivati, spodmeliniti. 9Iu§fi)iilitht, baS, pomije, pl. 2lužfbitnbctt, v. a., intoeitbig mtt gefpuitbe--teit SSrettern befleibett, opaziti, paziti; z deskami obiti, obijati, obdelati, obdelovati. Služfvitrctt, v. a., oslediti, slediti, zaslediti, zasledovati, ovohati, najti. »Mett. 157 2tUČf})iim, bet, sleduh, vohon; f. auflUlJCU ] eilten ausfiaffiren, f. Slučftatten, Sluäriijten. Slnžftiihten, v. «., »on Schafen, nehati se merkati. Služftallen, v. a., 3. S. bie $ferbe, pre-djati, predevati (drugam); außerhalb beS Stalles bringen, iz hleva spraviti, spravljati, izgnati, izganjati; v. n., oscati se. Slltžftnmnteltt, v. a., izjecati, izjecljati, iz-kekljati. Wuöftitmuten, v. a., mit beut Stämmeifen herausbringen, izdolbsti, izdolbovati, izdle-titi. SlttŽftantiJfeu, v. a., bie Körner aus ben Siebren, mit ben güßen, izmeti, meti; bie Slehren auSftampfen, ometi, meti; burch Sto* ßett auf ben Soben auSftampfen, bie Körner, burch Schlagen mit bet ©arbe, izkošati, okošati, košati. SlltŠftattb, ber, dolg, zastanek; dnar, ki je ostal na dolg (—u). 9lltžftitnbig, adj., dolžin, dolžan, neizplačan, na dolg zastal; eilt auSfiänbigeS ©elb, dnar na dolg; auSjictnbige Sdjulben, neplačani dolgovi, dolgovanje; attSfiütlbige Sinfeit, zastale obresti. 9tu§ftän!trn, v. a., durchaus mit ©ejianf erfüllen, baS ganje £aus, zasmraditi, za-smrajati, osmraditi; aUSfpüten, attSßnbig machen, int Scherge unb »erächtlichen Sinne, zavohati, ovohati, vohati. StltSftfl)) ein,, w. «., skladati. Služftatten,"«. a., einen Sohn, eine Softer »erheiratheit unb fte babei mit bent nötigen ©eräthe »erfehelt, odpraviti, odpravljati, z balo*, s potrebno opravo previditi, previ-dovati, serb. opremiti; überhaupt ausfiaffiren, obdarovati, oskerbeti, oskerbovati, ogle-štati; mit ben SBaffen, oborožiti, oborože-vati; ausgeftattet, obdarjen; eiltettSSerbrečher aitsfiatten, f. StnSliefcrn. 3lužftattltng, bie, bala*, delščina, delšina, oprava, serb. oprema; äußere StUSfiattltng bet ®rucffchrifteit, zunanja oprava tiskopisov. Slnžftiiitbcit, v. a., ittt Snnetn »on betn Staube reinigen, ein 3intnter »oit bem Staube reinigen, prah izmesti, izmetati, izprašiti. Slnžftiiitbrrit, f. Slnžftobcrn. SlltŽftiiUlJCn, v. a., iztepsti, iztepati s šibami, otepsti, tepsti, izšibati. 3lnÖftC(l)en, «., izbosti, izbadati; Sorf, @rbe, einen SRctfctt, nadreti, dreti, narezati, rezati; bie Slttgeit, einem, iztakniti, iztikati komu oči; mit bent Schnabel, izkljevati; ausf^neibeit, fleitte Scheiben aus einer ©ifen* platte, izrezati, izrezovati, rezati; ein ©las ausjledjcit, aitstrittfctt int S^erge, izpihniti kupico, šterkniti, oberniti; Scittaltben auS-ftedjen, ihn mit 8ift aus feinem Sortheite ttets bell, spodriniti, spodrivati, spodlesti, spod-lezovati; einen Xeid), einen ©taben, izkopati, kopati; in Stetn, in Metall ausfielen, 158 SfoSftetfeit. vrezati, rezatî v kamen; bet Ijat UttS ben Staat ausgeflogen, ta nam je oči odperl, nam je mreno prerezal ; Spieen auSs fledjen, getoatfene ©pi^eit nat beut 3äcf« tenmufier ttsieber burctiftechen, baniit fie neu fdjeiuen, razbosti, razbadati mreže. Sluéftecfeit, v. a., eine gafme Ijerausfteiïen, postaviti, postavljati, natakniti, natikati, obesiti, obešati; pomoliti, pomaljati bandero (n. p. iz line); bie ©ränge, zaznamnjati, zaznamnjevati mejo; ben 3etjent, odločiti, odločevati. 2tužfiel)en, «• »•, außer bent §aufe, aus« loärtS fielen, zunaj stati; ©elb aušftefieit f)a-ben, imeti dnar zunaj, imeti dnar med ljudmi, na dolgu imeti dnar, imeti dosti v zajem danih, razposojenih dnarjev, imeti tirjati; ausfieljenbe ©djulbeit, tirjavina, razposojeni dnar, f. 2iu§ftänMg; ausfielen mit SBaren, prodajati (kje na tergu); v. a., bie galije ißrebigt ausgeben, bie Seiirjaljte, Seiben, ^>iÇe, .Kälte uff., prestati, prestajati, dostati, do-stajati, preterpeti, terpeti, prenesti, prenašati; oberbeutft : aus einem Slntte, Šienfie, aus eiltet .Soft ausfielen, stopiti iz službe, pustiti, puščati, pušati hrano ; bafter : bet .Knedjt wirb morgen ausfielen, abgießen, hlapec pojde jutri proč. 2lu3fteiienb, f. SluSftättbtß. Slltëfteblcn, V. a., pokrasti (vse); ^<7. ukrasti, krasti (iz kacih bukev). Slngfteljlid), f. Mbiitfj. 2inëftetfen, v. a., buttern« fieif nta^en, okrepčati, krepčati, naštirkati*; ntit fflret; tem unb fflalfen aitSjieifen, obajtati, bajtati, opažiti, pažiti. SlUŽftCigCtt, v n., stopiti, stopati iz (čolna, z voza, raz voz, itd.), iti iz česa. Si n ž ft e i n e n, v. «., Pflaumen ubgl., izkoščiti, izkošiti, izpeškati, koščico, košico, peško iz česa vzeti, jemati; eine ©ränge ausfieinen, postaviti, postavljati, vtakniti, vtikati mejnike; eilt gelb ausfieinen, strebiti, potrebiti, trebiti njivo. Služfteiicn, v. a., i)inausfleilen, izpostaviti, izpostavljati, na ogled postaviti, postavljati ; einen Stesers, SBetfel ubgl., dati, dajati od sebe, izdati, izdajati, spisati, spisovati; blof fielleu, g. S. eilten bet öffentlichen äSefc^int-pfuttg, bet ©efatyr, nastaviti, nastavljati ljud-skimu sramotenju, nevarnosti, pripraviti v nevarnost, podvreči nevarnosti; tlllterlaffen, eitt Sorljaben gat ausfieilett, odstaviti, od-stavljati kaj, premisliti si; tabeltt, »orgüg« lit in Dbcrbeittftlanb für ausfegen, einem bie äüängel auSfielleit, očitati, očitovati komu pogreške, hibe, hibati kaj, prigovarjati čemu, grajati kaj; eitlen gelinbeit ®ettoeiS geben, einem etwas aitsfielleit, im Dberbeuk fd)ett, nach V., izvreči komu kaj; barauf folgt bas fiäriere äiorf)altcn, očitati, očitovati, postaviti, postavljati pred oči; ^ierattf baS not fiätiete 9Jet|eben, prizdvigovati koga zavolj česa; baS Slljnbeit, posvariti, svariti, grajati; ettblit baS žBertoeifen, ozmérjati, zmerjati ; baran läßt fit nitts aitSfiellen, zo- SfužftJtfcn. per to, zastran tega ni kaj reči; tn ber ffiebeU« tung aufftieben, odložiti, odlagati, odkladati, odlašati; ¿Baten attSfielleit, razložiti, razložiti naprodaj, razstaviti, razstavljati na ogled; SBaten aitSfiefien, razpostaviti, razpostav-ljati straže. 2lllčftcller, ber, izdavec, izdatelj; Sabler, grajavec. 2t tt ž ft C i I i 0, adj., ntaten ettoaS, grajati kaj. 2iužftelluit0, bie, izpostava; eineS 2Bet-fets, izdanje; SnbttfttieauSflellung, obert-nijska razstava; Slusjieilungen matljen, grajati, hibati kaj, prigovarjati komu; f. 2ittŽ= ftetlen. 2tu§itellnn0§fflai, bet, razstavljavnica. 2tužfteiiun0žta0, bet, danizdajbe, dan iz-danja; dano, pisano, n. p. svetiga Jurja dan. 91 it 3 ftent men, f. 9iužftammctt. 2iužficnti)cln, v. a., poštemplati, izštem-plati*. 2iužftcr6en, v. n., pomreti, pomirati, odmreti, odmirati; biefeS gattge £auS ifi aus« gefiorbelt, iz te liiše so vsi pomerli; bie ©tabt ifi toie aitSgefiorben, v mestu je tiho, kakor da bi žive duše ne bilo. 2iužfitr6en, bas, pomertje, pomiranje; nad) bent gangliten 9litsfietben biefes ©eftletteS, kadar bo odmeri ves ta rod. Slnžfttuer, bie, 9lusfiattung, odprava, del- ščina, delšina, bala*; f. aut ■SeittttP0Ut: fig. 9lltSfieitet bet Siatur, f. ©afie. 9lužfteuerit, v. a.. eine lociner, f. 2inžftat= ten; in beu žBegrabnifi« unb anbern atjntiten ©efetlftaften fieitert man fit aus, toenn man eine getoiffe befiimmte Slngabl oerfieuert fjat, unb alsbann »oit alteit fernetn SBeitragen ftei ifi, izkupiti, izkupovati se, rešiti se, izplačati se; bie 9latur i»at ityn berrlit au^ge.-fieuert, natora ga je obilo obdarovala; v. n., kormaniti odkod. 2ingftitein, f. Siidjeln. 2inžfti(fen, v. «., mit 53lttnten attsnabett, všiti, všivati, oštikati, stikati*; serb. iz-vezti (vezem). 2iuSftie6en, v. n., izprašiti se, prašiti se. 2t 116 ft i e f C l tt, v. a., izuti, izuvati, sezuti, sezuvati škorne; v. n., izkoracati, koraeati iz doma. 2ingftilitn, v. a., eill .ftittb, odojiti, dojiti. 2tu«ftimmcu, v. <>., ubrati, ubirati. 2lužftbbcrn, v. «., ausfuten, burtfudjett, preštapnjati, štapnjati, iztakniti, iztikati; bas gaitge Jpaus ausflobern, vso hišo preiskati, prevohati, preberbati; tceidm. osle-diti, izslediti, izsledovati, ovohati. 2inŽftoiierer, ber, stikavt, stakne, - eta, osleduli, ovohač. 21 lt S ft 0 dj C t It, v. a., izbezati, bezati; bie 3at)tie ausfiotern, otrebiti, iztrebiti, trebiti zobe. 2lu3ft0cfett, a., bie ©toefe bet gefallten fflattnte ausgrabett, izštorati, izštorovati, izkopati, kopati panjove, panje, štore, po-robke; einen SCSalb ausfiocten, izkerčiti, ker-eiti, izsekati gojzd. SfogftoJmeit. 51 It 2 ft Ö fj H C It, v. n., izstokati se, nehati stokati. 2ln3ftt>Ilcn, t', a., razpeti, razpenjati kože. Šlltžftopfen, v. a., »oft fiopfen, nattačiti, tlačiti, nažokati, žokati; eitle Siijje, zamašiti, mašiti, zagatiti, gatiti, zadelati, zade-lovati. 51110 ft 0 p v CI n, v. a., ein Suß, nakerpati, skerpati, nakerpariti bukve. 5( it«ft t) t e I!, v. «., überall tjerunijičren, alte« attSjiöreil, stakniti, stikati vse, vse preštap-njati, preberbati, preriti, prevohati, prero-goviliti, razberskati; auf fotdie Strt ftttfcett, iztakniti, iztikati. SluSftoft, bet, überhaupt, sunljej, odboj, liab-njenje, habanje. SlltŽftofjen, v. n., auf eitten anberit [topen, suniti, sovati, habniti, habati; in bie Seite, dregniti, dregati, — pervi suniti, mahniti; v. a., eilten hinauSftojjen auž bem^aufe, pahniti, pahati iz hiše, vreči, metati, izgnati, izganjati; burß einen ©top herausbringen, izbiti, izbijati; einem ein Sluge, überhaupt burß ©to* fien herausbringen, izdregniti, izdregati, izbiti, izbijati, iztakniti, iztikati oko; eitteit Steiler, b. i. ihn auslabeit, bei bett .fohlen* bteittiertt, razkidati, kidati kopo; ©ettfget attSflojjetl, zdihniti, zdihati, zdihovati (milo); glüße, kleti, preklinjati; ©otteSlafleritngeu, Boga kleti, preklinjati; etttett ©ßtei, zavpiti, vpiti, zakričati, zavekati; Sefßulbigutt* gen, dolžiti, auct überhaupt metati na koga, govoriti, dajati gerde besede itd.; eine Sffiaare, iz sile, iz potrebe prodati, prodajati; ben Seig ausjlofjen, gehörig iiofett, pregnjesti, gnjesti; bet beit ,§utmaßern ben geloallteit Jj>ut ausfiofeit, ihm auf ber gorm mit bet gaujt bie gehörige ©efialt geben, natolči, tolči, tleči klobuk; Sier anSfiofeit, izdati, izdajati ol (iz hrama); eilt Srett ausjtojjelt, feine Änoten (früntntitngeii), mit bent SlitS* jiofhobet abnehmen, spahniti, spahovati; eilte @cfe ansjlofiett, bei ben -¡Kautetit, fte mit bet .Rartätfße maßen, rob vzeti, posneti s plaz-njo; naß V., rob na dva vogla narediti, narejati s plaznjo; bem gajje bett Soben aitsfiojicit, bečku dno izbiti; fig. vse poka-ziti. SlUŽftOihifici, ker, spaliavnik, štosnik*. 5lužft0gtegiftcr, bas, izdatno kazalo. SlUŽftOttCril, v. a., izkekljati, izjecljati kaj. Slušftrnfcn, v. a., dokazniti. Služfttnh len, v. n., posijati, sijati, žarke izpustiti, izpuščati, izpušati, bliskati se (iz česa). Sinsteden, v. a., POU jtß ftredeit, bie &ättbe, Strme, stegniti, stegati, stegovati; bie gtügel ausftrecfell, peruti razpeti, razpenjati, prostreti, prostirati; aUSeiliattbet jtrecten, raztegniti, raztegati obet raztezati, raztcgovati; bie ^attb naß ettoaS ausjitetfeit, seči, segniti, segati po kaj; aUSbehlteit, eilt bitfes Sifen, es büitnet unb länget fßitcibett, Ubgl., potegniti, potegovati, nategniti, nategovati; beit £f)cn bei bet Töpferarbeit, pre-Bti, vleči; bie 3>etti. 9lu3ftuntVetn, v. a., betben.Kof)lenbrennetn, bie 3toifd?entaume bež grofien mit fieincrcm -&olje attčfullen, založiti, zakladati, nama-šiti z drobnino, zaštoriti. 91« Ž ft tir nt en, v. n., gu (Strte jturmett, auf--t)čren ju jitttmen, izhrumeti, dohrumeti, utihniti, potihniti; ež l)at flužgefiurmt, vihar se je ulegel, navihta, nevihta je potihnila, pojenjala; fig. izdivjati se, udati se, utola-žiti se. Služftitrjen, v. n., umjltttjenunb aužf^utten, zverniti se, prevaliti se; v. a., zverniti, 7.vračati in razliti; ein ®laž aitžfiiirjen, na en dušek izpiti, izpijati, zverniti kupico; eitt ©ein aužjlitrjen, nogo zviti, zvijati. Slitžftufcen, f. Slnžftnffircn, 2iuiflut)cu. SlUČftiitien, v. a., podpreti, podpirati; einett ©rmtnen, toemt er gegraben tottb, obajtati, bajtati štčrno. Slučfudjcn, v. «., utttet nteijteren ®ittgen, izbrati, izbirati, poiskati obet iskati (izmed več reči); »čtlig burdjfudjctt, preiskati, preiskovati. 2lu3fud)ung, bie, izbor, izbiranje. SlJtSfutfeln, f. 9iužfau0Ctt. 9lnžfiil)neit, v. «., izplačati, izprati pregreho; f. tefiiljren. 9ltt3funtnten, v. n., izbrenčati, brenčati. 9lužjitjjen, v. a., bie fatjigen, faneten Sljeile bttrd) fitjjež šBaffet Ijeraitčbrutgeit, izsladiti, sladiti. izvleči sol. r 9lužinfcln, v. n., odjesti, odkositi. SluČtiifeln, v. a., intoettbig mit Safettoerf befieibett, opažiti, paziti, obiti, obijati, obložiti, oblagati z deskami. 91užtitfclun0, bie, oboj, opaž. 9lttžtO0Cn, v. n. it. i., ež tyat aučgetagt, dan je minul, nehal; bie ®eputirten ijabett att0i getagt, poslanci so zbor dokončali, zbor je minul. 9iUŽtal0C!t, v. «., z lojem omazati, mazati. 9lužtanjeit, v. a., odplesati; auf|oren JU iattjen, doplesati, naplesati se; v. n., izra-jati, dorajati. $lugtapc$tren, v. a., itttoenbig mit Sape* teu befieibett, opeti, openjati. SluSia^^)CU, v. a., vse pretavati, okoli tavati in najti kaj. Sin Ž taji en, v. a., vse pretipati, prešlatati, tipati, šlatati, otipati, ošlatati, otipavati, ošlatovati. 9luitaud)cn, f. 9lufiaudjcn. Služtaumeln, v. «., blagutati, opotekaje se iti od kod. Slučtnufdj, bet, ntenja, izmenja, premenja, zamenja; Služtaufd) bet ©ebattfen, pomenkovanje, pogovor, naznanjanje svojih misel. Stužtaufdjen, v. «., zmenjati, zmenjevati, premenjati, premenjevati; feine ©ebanfen austattfc^eit, pogovarjati se, pomenkovati se, naznanjati si (eden druzimu) svoje misli; ei* nen fflittg gegen eitte Uljt austaufdjen, per-stan za uro zameniti, zamenjati. Sluftcr, bie, ostriga, ostra, skorepnica; serb. kamenica, russ. ustrica, polil. ostryga; 9lttfter=, ostrižni. 9lužtra0. Slltfterfiattf, bie, ostrižišče, ostrižiše, ostri-šce, ostriše. 9lufter6eplier, bet, ostrižnjak. 2lufterfatt0, ber, lov ostrig, ostrigarjenje. 9luftcrfitn0er, ber, ostrigar. 9lu (termami, ber, ostrigar. Sluftermufdjcl, Slufterfdjole, bie, ostriška lupina, školjka, ostrižnica. 9lufterttietD, baž, ostrigarica. 9lužthfluen, v. n., otajati se, stajati se, tajati se, taliti se; ež Jjat ftd) aučgett)aut, talo je. 9lnžtlietlen, V. a., zdeliti, razdeliti, deliti, razdati, razdajati; aflež attstfjeilen, vse podeliti, podeljevati; ta6 betlige Slbenbmaljt au(5tf)etlen, obhajati; fflefelile aužt^eilen, ukazati, ukazovati, veleti, velevati, povelje dati, dajati; fleitttoeife aužttjeilen, razmaljati, iz-maljati (n. p. kruh med otroke). 9lUČtl)etler, ber, delivec, razdelivec, pode-livec, razdajavec. bie, delitev, deljenje, razdeljevanje , razdarovanje. 9lučtl)eeren, v. a., osmoliti, izsmoliti, smoli ti. 9lu$tl)ltn, v. a., (jttmeijl im gem. ttmgange, »ernmthlidi, toeil bet ©egriff, ben ež getoafi--ret, fel)t altgemein unb uttbe|limmt i)l), točrtl. izdeti, izdevati, izongaviti, izonegati; jllei; bet austfiutt, sleči, slačiti; ©tiefeln, izuti, izuvati, sezuti, sezuvati; ein l'tcf)t, geuer, u-gasniti, gasiti, ugašati; eitte £>djulb, eine 9iedwuttg, opraviti dolg, izbrisati dolg; @elb attf 3infen, dnar dati, dajati v zajem, gem. na posodo, naložiti, nalagati, nakladati denar; einett glecf, izpraviti, izpravljati madež. 9luciitefen, V. «., izglobiti, globiti,izdolbsti, dolbsti, skopati, skopavati, jamčasto izre-zati, izrezovati. 9lnŽtilgcn, v. a., gonobiti, pokončati, po-končavati, iztrebiti, izkoreniniti, pogubiti; bie ©c^flUbe, izbrisati, izbrisovati, odmiti, od-mivati sramoto. 9lužtil0un0, bie, pokončanje, iztreb, zastiranje. 9lu§to6en, v. «., oddivjati, izrojiti, iznoreti, jezo izliti, iztresti; aužtoben laffen, čakati, počakati, da oddivja, da se jeza uleže;/^. potihniti, utihniti, utolažiti se, potolažiti se; ber ©dimerj f)at aužgetobt, bolečina je odlegla, je jenjala. 9lužtolten, f. 9tugiDiithen. 9lu§tonnen, v. «., tntoenbig mitStettetnit-. fleibett, int Sergbfltt, ostrojiti, strojiti, obiti, obijati. 9lužtorfeln, f. 9lužtuumeln. 9lužtofen, f. 9lu«tolien. 9lnžtrit6cn, v. n., izdrepati, drepati, iz-drencljati, drencljati, dodrepati. 9lu3trag, ber, bie @ntfd)eibittig einet jtoetfeL-fjaftett ©ad)e, razprava, poravnava; eitte ge* ri^tltche dntf^eibung, razločba, razsodba; gemeinigl., konec, rešenje; bie Slučtrage, im Plural, bie SdHcbžricflter, možje razsodniki; Sfaéfmgett» Sluáíumnteítt. 161 Bi« jum Sluétrag bet dokler se ta reč ne razsodi, ne reši. SluStragen, «., hinaustragen< iznesti, nesti, nositi iz kaciga mesta; a fíe S alt ž einem Crtc, iznesti, iznositi, iznašati; bit wirft bas Sab austragen muffen, b. i. bafür Büffelt, ti boš plačeval; ti se boš potil za to (namesti koga druziga); tebe bodo kopali zavolj tega; fiy., ausplaubetn, razne-sti, raznašati, raztresati; eine Sadje, etnett Raubet austragen, ausmalen, poravnati, poravnavati, odločiti, odločevati, rešiti; einen StedjtSjlreit, dognati, izdelati pravdo; ein ■Siltb austragen, donositi, znositi; v. n.. »tel, Wenig austragen, Betragen an Sa^l, Staji, ®erntet, znesti, znašati. 3lu Ž träger, ber, raznašavee, klepetavec; Slnžtragerin, bie, raznaševavka, klepetulja; ber Stiefe, pismonos, listonos. Slu^trägerei, bte, raznašanje, klepetanje. SlUŽirnglich, adj., fiatt bes gebräuchlicheren einträglich, tolsta služba, bogata služba. Služtragnng, bte, iznos, iznašanje, raznašanje; (Stttfcheibiiiig, f. SlnStrug. Služtramfleltt, v. a., izeepetati; v. n., do-eepetati. Slnätränlcn, v. a., za napoj porabiti. SluČtraucm, v. a., JU Sube trauern, auf; Ijören ju trauern, dožalovati, nehati žalovati. Sluštraufeln, Sluétrnufen, v.»., izkapijati, izcurljati, kapljati, curljati. Sluiträumen, v. n., aufhören ju träumen, dosanja se mi, sanje so nehale, nehalo se mi je sanjati. SlnČtrei&en, v. a., heraus, izgnati, izganjati, izpoditi, poditi, pojati; baS Sieh auf bie áSetbe, izgnati, izganjati, gnati, goniti na pašo; einen Keil mit bent Slnberu aus* treiben, klin s klinam izbijati; beit Seufel austreiben, izganjati hudiča; v. n., auffjö; reit Jlt treiben, dognati, dogoniti, doganjati; @d)ípeifi austreibenbeS ÜTiittel, potilo. Sluötrei&er, bet, izganjavec, Slnžtreitiung, bie, izganjanje; altsl., izgon. älustrenuen, v. o., bas gutter aus bem Äleibe, es ijeraug trennen, izparati, izpor-jati, parati, porjati. Služtreten, v. a., burd) Sretett herattsbrin* gen, Körnet aus ben Slehren, izmeti, meti, razmandrati, mandrati, izteptati, teptati; bie Sichren austreten, ometi, meti; triturare, overšiti, veršiti žito; bie Sraitben, stlačiti, zmastiti, tlačiti, mastiti; eiltem bie ©datlje austreten, ftd) in beffeit ©teile brängen, eu neS ißottheils BerauBeu, spodlesti, spodlezo-vati koga; odriniti, odrivati koga, spod-jesti, spodjedati; er I;at bie Kitiberfchltiie noth nid) t ausgetreten, derži se ga še plenica; auseinaitber treten, ben ©petcljiet, bie ©djulje, pohoditi, razhoditi; iritmnt austreten, pošvedrati, pošvertati, švertati škorne; turdj Steten aushöhten, bie ©tufen einer Steppe, U. bgl., razhoditi; v. n., ben gltfä im @ef)eii aufheben, stopiti, stopati; j. S., im gesoffenen £Üíarfc£> ntüffen alle ©olbaten jugletd) austreten, Itad) F, pri vštric korakanji morajo vsi vojaki na enkrat stopati; aus feinen ©renjen, aus einem Beftimmten Črte austreten, stopiti, stopati iz česa, prestopiti, prestopati kaj; aus einer @efellfd)aft austreten, stopiti iz družbe, odstopiti, odstopati; flüchtig Werben, uiti, uhajati, potegniti jo, pobrati jo, zgubiti se; »om SBaf; fer, izliti, izlivati se, voda je čez bregove udarila, stopila; ift im SluStreten begriffen, voda nastaja; bte ©ebüntte ftilb ausgetreten, izvalile so se čeva; aus bem SMmifterium austreten, odstopiti, odstopati. Služtretung, bie, beS ©etreibeS, metev, ver-šenje. SluStrcngen, f. SluStrocfaeit. SlUŽtriel), bet, überhaupt, izgon; f. Srteil. Slnžtricfen, v. n., heraus, izkapijati, kapljati iz česa; aufböten ju triefen, izkapijati, dokapljati. sinžtrinlen, v. a., trhtfenb ausleeren, izpiti, izpijati, popiti, popivati; v. n., nehati piti. Služtritt, bet, nach ben Sebeittitngen besBetb Wortes, stop, odstop; beim Slustritt aus bem §aufe, ko stopi iz hiše; bie ©tnfe einet Steppe, »on weichet man in bas Btnimet tritt, stopica; f. auch Ballon; bet Slustritt beS ©chulbnerS, pobeg dolžnika; Slustritt bet äßaate, izvoz, izvožnja blaga; 9iuŽirittf=, ilt 3uf., (cameral.J. izvozni. Slnžtrittgnmt, baS, izvozna eolnija. SlnStrittžgeti), bas, Služtrittžsolt, ber, iz-voznina. 3litŽtrocfncjt> v.»., ttocfnett unb leer werben tm 3nnern, tngl. »öllig troefen Werben, posušiti se, usahniti, usihati; jettweife, presahniti; v. a., troefen machen, uitb baburd) ausleeren, in* Wenotg troeten machen, posušiti, sušiti; etn @laS auStrocfnen, obrisati, brisati. SlllŽtrOtfnnng, bie, sušenje, usih, sahnjenje. Slu Ž trommeln, v. a., »ermittelfi ber Srom= tnel etwas befaiint machen, razbobnati, bob-nati, z bobnanjem razglasiti kaj; burd) Sromnteln herausbringen, j. S., Sienen, iz-bobnati, izterkati; eilt ©erüc^t, razglasiti, razširiti, razglašati, razširjati; v. n., iz-bobnati, dobobnati. Slnötrompetcn, v. «., baburd) Befannt ttta--dien, eine Serorbnung austrompeten, raz-trobentati, raztrobiti, razglasiti, razglaše-vati s trobento. Slltžtropfeltt, V. n., herauströpfeln, izkapijati, kapljati iz česa; aufhören JU tröpfeln, dokapljati, izkapati, izcurljati. SlltŽtropfen, v. n., heraustropfen, izkapati, kapati iz česa; aufhören ju tropfen, doka-pati, izkapati. Služtrotten, f. SluStrahen. Služtro^en, v. «., aufhören jit trojen, na-pruhtiti se, nakljubovati se, nehati nagajati; polt Ämtern, nakujatise, nach F, do-butati, domulati. Služtnmnteln, V. n. U. r., nagoniti se, iz-rojiti. 162 Služtiiudjeit. 2lltŽtiindjett, v. a., ausreißen, pobeliti, beliti. Služiuufeu, «., bitrd» (šiittuufen ausleeren, izmakati, pomakaje izprazniti. 3lUŽtUfd)Cn, v. a., natušati, iztušati, tušati*. Stužtuien, v. a., bie ©tunke, odpeti, odpe- vati uro, trobiti. Služiiben, v. a., feljt üben, bttrch Uebmtg »ollfommen madjen, feinen ©erftanb uff., zu-riti, uriti, uvaditi, vaditi; begeben, aber ge* nteiniglidj nur itn tiadjtheiligen ©erflanbe, storiti, delati, uganjati, doprinesti, dopri-našati; ©erbrechen ausüben, hudobije storiti, delati; (Radje ausüben, zmaščevati, maščevati, maševati se; ©eWalt, silo storiti, delati; ©etrügeteielt, goljufati; goljufovati; ein Amt, opravljati službo; etwas itt Ausübung bringen, eine erfannte äBatjrljeit lljätig ma* ¿fjett, v djanji dopolniti, dopolnovati, izkazati, kazati; eine Äunfl, eine SBiffenfchaft ausüben, überhaupt, delati, opravljati, pečati, ukvarjati se s čim; jebodj Wirb in biefem ©iitite altermeiji aus bent Šfanteit bes .fiünfb letS eilt 3eittoort gebilbet, Wethes bas Aus* üben feiltet Äunfl bebeutet, als: bie 3Waler= fltltji ausüben, malariti, malar biti, malati; bett Sanbbau, kmetovati; bie äliauterfunfi, zidariti; ^eilfttllbe, zdravljati, zdravnik biti; bie Jgerrfdjermacht ausüben, gospodovati, kraljevati;" bie {Rechtspflege, oskerbovati pravosodje; feilt Sftedjt ausüben, vživati, rabiti svojo pravico, deržati se svoje pravice. SlUŽiibCttb, ttdj., opravljajoč. Služiiiiung, bie, überhaupt, djanje, delanje, opravljanje; bie Ausübung einet .Kuitji uff., wirb gleichfalls umfcf)ticbeit, j. S. bie AuS; Übung bes äliaitrerhatibwetfes hat tljit reidj gemacht, zidarija ga je obogatila, svoje bogastvo je prizidaril; Sebet foltte feine guten ©orfäge auch in Ausübung bringen, vsakimu bi bilo po njegovih dobrih sklepih tudi živeti, jih tudi v djanji spolnovati; Ausübung bet iRedjte, vživanje, izverševanje pravic. Služtierfnttf, bet, razprodaja, prodajanje vse zaloge. SlužtDadjfeu, v. »., herauswarfen, bas @e--treibe tod^ji aits, izrasti, rasti; auSgeWad^ fett feitt, bucflig fein, izraščen, izrašen, ger-bav, gerbast biti, f. SÜCVtUCldjien; jut »eiligen (Stoße Wachfett, ittglei^en aufböten ju loac^feit, dorasti, doraščati, dorašati, do verha dorasti, odrasti, odraščati, odrašati; eilt attSgeWachfcttet äfieitfd), odraščen, odra-šen, beffet odrasel človek. Slltž luni elit, v. a., eilten ¿Jaljn, izgugati, odgugati zob; v. n., et iji Wohin ausgewa* (ielt, nekam jo je odgugal. StuSlBttßen, ft«, v. r., bet Äranfe barf M nod) nidjt aussagen, bolnik še ne sme iz hiše. SllIŽlDiigeit, v. a., nad) beitt ©eftidjte aits* ftld)en, prevagati, vagati, izvagati; mit bet •§aitb, iztehtati, pretehtati, tehtati; nad) beut ©einigte »erteilen, int (šinjelnen »etfaufett, na vago prodati, prodajati. Služtualjl, bie, bas Auswählen,izbiranje,od- Slitžaiifiertt. biranje, izbor, izvolitev, izbira, izbir; eine Auswahl treffen, izbrati, izbirati, izvoliti, voliti; eine Auswahl »011 Sfflahrheiteu, izbrane resnice; etwas jut Auswahl geben, dati, dajati na izbiranje, izbiro; eS fleht ihm bie Auswahl JU, ima pravico izbrati, mu je dano na izbir, more si izbrati, kar se mu zljubi. Služttliihlett, v. a., izbrati, izbirati, izvoliti, zvoliti si, voliti si, odbrati, odbirati; etwas ©ejfereS auswählen, prebrati, prebirati si. Slttžttliihren, v. n., ausbauera, prebiti, do-terpeti (do kake dobe). 31 It ž tU alf en, v. a., Such, izvaljati, valjati; einen auswarfen, f. Služfltiigeln. SlttŽtOallett, v. n., oditi, odhajati (nabožjo pot). 2111 ž W It 11CII, v. n., do vladati, dogospodo-vati. Služtoaljen, v. a., mit bet SBalje herausbringen, izvaljati, valjati, valjaje izpraviti, izpravljati, izmeti, meti z valjarjem; v. n., dovaljati. SlUŽlDttljett, f. o., z^točiti, zatakati, zavaliti, valiti (od kod, iz kaciga mesta). Služi»antrafen, f. Služpriigclu. Stužaaitberer, ber, izseinik. Služroattbem, v. «., überhaupt, oditi, iti, preseliti, preseljevati se (v drug kraj); mit feiltet £abe, izseliti, seliti se; bie halbe Sffielt aUSWaitbern, prehoditi, obhoditi ves svet, prehajati; et hat nitttmeht ausgeluan* bert, aufgehört ju wanbertt, dopopotval je, nahodil se je. Stužuianberung, bie, izselba, izselitev. Služtnaubctungžgcfc^, bas, izselna postava. Služmamten, v. a., mit betSBantte reinigen, oplati, plati. 2lužti)0tmen, v. «., buriih unb burdi) wärmen, pregreti, pregrevati, razgreti, razgrevati, zgreti, zgrevati, ugreti, ugrevati; v. r., |i(i auSWärntelt, ogreti, greti se. 2litŽU)atten, v. «., bis JU ®ttbe Warten, iz-čakati, konca dočakati, čakati. 2tužffliirtig, adj., vnanj , zunanj , iz tujih dežel, tujodeželsk; serb., inostran; poln., zagranieny; auswärtige Angelegenheiten, zunanji opravki, zunanje zadeve. 2lltžtt)itrtigt, ber, zunanjik, tujic; 2lltŽWitr= tige, bie, tujka. 2iuž»itrtž, adv., auf biegrage, wohin?als: auswärts gehen, biegen, ven, od sebe; auf bie grage, wo, als: auswärts fein, wohnen, vnaj, zunaj, kje drugej, v tujem kraji; aitž> WätlS gebeugt, naključen. 2lužtDafdjeit, v. a., einen glecfen, Südjer, äßäf^e, SBunben, SBolte, izprati, oprati, izpirati, opirati; fefle ®inge, ©efäße, izmiti, izmivati obet izmijati, pomiti, pomijati ober pomivati; ein @laS, izplakniti, izplakovati; v. n., aufhören ju Wafdjeit, oprati, pomiti, nehati prati, miti. 2lužtt)(tffern, v. a., namočiti, namakati; tie ©alje, ©äuren aus etwas, izmočiti, izmakati, Slučttmifcfjeiit. SllI0tt(tif$Cln, v. n., odgambati (odkod). Slližme&eit, v. a., iztkati, otkati, dotkati, tkati. 9lltŽtt)Ed)fCltt, v. a., zmenjati, zmenjevati, premenjati, premenjevati; eilten Sd)acht aUS; tocd;feln, im Sergtaue, mit frifd)em §oije be* fleiben, prestrojiti, prestrojevati, preruštati»; bie StatiftfationSurfunben, priterdnc pisma zmenjati; bie ©efangenett, zamenjati vjet-nike za vjetnike. 5iužttteti|§lung, bie, zmenja, zmenitev, pre-menitev. Služrac&eltt, v. «., mahaje ugasniti; v. n., nehati mahati, viti. SlnŽttteg, ber, pot, izhod; SluStebe, izgovor, ovinek; einen SluSWeg ftnben, izviti se, iz-muzati se; ež toat feilt anbetet Stusweg, ni bilo druge pomoči; et hatte feinen Slusweg, ni imel, ni vedil kam. Služtuchcit, 15. a., bur aBeljert herausbrin; gen, izpihniti, izpihovati, pihaje ugasniti, ugašati. 2iužffleid)en, »on Weich, mollis, etwas aus« toeiehen, v. a., weich machen unb heranSiteh* nten, izmečiti, izmečevati, izmekati, omečiti, omečevati; v. n., Weich Werben unb heraus* ge^en, izmečiti, izmekati se; auSWeiehetl, »Olt weichen, t5. n., aus bent SBege, atts eiitent Orte Weichen, auswärts Weisen, uganiti, ugibati se komu, ogniti, ogibati se koga, oklo-niti, oklanjati sega; »om Bimmerholj, Wenn eä an bem ©ebättbe aus feinet Sage weicht, izvižiti, vižiti se, izmakniti, izmikati se; bet ©anb Weidet unter bem gitfje atts, pesek beži izpod nog; bet gufj Weidjt mir aus, spodmakne, spodmika se mi noga, spodleti, spodleta mi, spolzne, polzi mi; einem auS; Weichen, t^m feinen Sig, feine ©teile über; laffen, umakniti, umikati se komu; auSWei; djenbe Slntwort, ogiben, prideržin odgovor. Slttžttjcibcn, v. a., baS ©ttgeWeibe aužlteh* nten, vzeti, jemati drob, iztrebiti, trebiti, iztrebušiti; eine SBiefe, popasti, izpasti, po-pasovati; f. auch 2lUŽj0tCtI. Služwcifen, v. n., domotati. 2luž»eif)cn, v. a., posvetiti, posvečevati; ber SluSgeWeihte, posvečenec. 2iu3tteineit, v. «., wetttcttb he>'»orbringett, Spänen ausweinen, izjokati, jokati solze; bte Slttgett aufweinen, močno jokati, britke solze točiti, liti; ausgeweinte Slttgett, objokane oči; v. r., ftd) ausweinen, najokati se, naplakati se, izjokati se; v. n., aufhören Jtt Weilten, izjokati, nehati jokati. 2llt$tt)ci3, ber, über eine ©ebahrung, izka- zek, izkaz; Serjeichnifj, kazalo, spisek. Služttteifcn, v. «., atts einem Orte, ühlidjet »erWeifen, izgnati, izganjati, izpoditi, izpo-jati; bitrih ben (Srfotg betannt machen, izkazati, skazati, izkazovati; bte Seit Wirb eS ausweifen, čas bo pokazal, izkazal, skušnja bo učila; v. r., fidj auSWeifen mit etwas, skazati, skazovati, pokazati, pokazovati (n. p. spričevalo), 5lužwetžgttt, bas, izkazna roba. Aužtottfeitt. 163 SlttStoCtŽlOŽ, ailj., brez izkaza; et ifi aUS= WeiStoS, nima izkaza (izkazov). SlltŽffleiSiOftgfcit, bte, brezizkaznostf; tU neu Wegen Slusweislofigfeit »erhafteit, zapreti koga, ker ne more skazati, kdo in odkod je. 9lu3tt)CtSfageit, v. n., aufhören ju Weisfa* gen, izprorokovati, doprorokovati. Služttei^cn, 15. a., pobeliti, beliti. Služttuifjung, bte, beljenje, pobelitev. SluStteifuttg, bie, f. MnStoeič; akrtteifmtg, izgnanje; als 3eugttifš, izpričba, spričba, spričevalo. SlnStneiten, v. «., burd) stusbehnmtg tmSn* ttcttt Weit madjett, g. S. bte £aitbfehuhe, razširiti, razširjati, raztegniti, raztegovati, raz-prostraniti, razgnati, razpahniti; butc| Xra= gen ausweiten, razhoditi. 3lnžtttctti)tg, adv., zunaj; aitSWeitbig fchölt, od zunaj lepo; auSWenbig temen, Wiffen, föltlteit, na pamet se učiti, vediti, znati iz glave, iz spomina; alS adj., vnanj, zunanj, poveršin; bte auStoenbige Seite beS Su^eS, lice, stran na lice. Slu Ž nt cr h en, v. n., dosnubiti. Štnžnjcrfen, v. n., auswärts Werfen, g. S. ein SPfetb wirft gut aus, (weint es int Sehen bie Sorberfehenfet auswärts wirft), konj dobro noge stavi, postavlja; bie ttlirith (5ßet= penbifel) att einet ^eitbeluht wirft gut aitS, nepokoj, (nemirikaf, potekelj) pri uri dobro maha, ima dober razmah; an* fangen, ju Werfen, int Spiele, pervi vreči; v. «., einem eilt Sluge, eilten Sahn aus* Werfen, izbiti, izbijati; Sltlt auswerfen, kri pljuniti, pljevati; hinaus Werfelt, eilt Sieg, Slut, geltet, @elb auswerfen, vreči, metati mrežo uff., zadegati, degati; nadj allen Sei* iett auswerfen, razmetati, razmetovati; an«; fdhtefett, attSlefett itttb »etwerfen, bas Söfe, baS Unttüge, izvreči, izmetovati, izmetati; ein $ferb uff., auswerfen, rezati, skopiti, skapljati; einen ®raben auswerfen, überhaupt bie @rbe, ben Schlamm, SOiifi hetattSf^affen, izkidati, kidati, iztrebiti, trebiti; eilten 6a; fett, itbgl. auswerfen, attsweibeti, f. 21« S tu c i= ben; ausfegen, befitniiitett, einem eilte Scfol; bitng, eilt Sahrgelb auswerfen, odločiti, odločevati, odmeriti, odmerjati, itaubet werben, »ott Stjett, izvremeniti, izvremenovati; tett tli Ott ein 3al)r lang unter freiem §intmel auswit* tem laffett, glino zunaj djati, devati, da iz-vremeni, pustiti, puščati, pušati na sapi ležati, izvremeniti, vremeniti, prevetriti, razsušiti; v. i., eS h«t (f«h) ausgewittert, izgermelo se je, vreme se je naredilo; v. r., bie Stetten habett ftch ausgewittert, bčele so se izprašile; v. a., ber freien 8uft ausfegen, attflöfen, ttnb einiget Sheile beratt; ben, bie Cuft wittert bie Srge ans, nacft F.. sapa vremeni rudo; prevetriti, razvetriti; entbecten, izvohati, ovohati, zaslediti, osle-diti, ogledovati, iznajti. 2lužtt)tttcrung, bie, bet @rje, izvremenjenje. SlUŽtOi^CU, v. a., zučitikoga; »ollenben, izučiti. SlUŽttliilhcn, v. a., zobokati, obokati, obok narediti, delati, zvelbati, velbati*. 2lugu)0llcn, ftch, V. r., ftch auswölfen, izjasniti se, razjasniti, -jasniti se. 2lUŽtt)0llCU, v.n.f bet Atanfe Will attS, bolnik hoče iz hiše. StUŽUJOrfClU, v. a., oveti, ovejati, vejati. 2lUČU)U naželeti se. 2lu3ttJltrf, bet, beS $crpenbtfels, mahanje; beS ©chleintež, bruhanje, izmetanje; einen fiarleit SlitStourf haben, »iel@l.; im ©piele, verženje, perva roka; teti 3litswurf, ben erjien SBtttf, eben bafelbjt, pervi vreči, začeti metati; bet 9luSWlltf einet iÖime, bie ßeffuuttg, Wel^e bie Siilte »erurfachet hat, bet Xtichter, izmet; was als untauglich ausgeworfen, ob. ausgefchoffen wirb, im »er* ächtlidjeit ffierjtanbe, ber SlttSfchufj, izveržek, zaveržek, zameček, izbirek; fig. smet, plaža; fehr »eradjtlidje 5D2enf^ett, smetlaka. 21 it Ö tö iir f Clit, «., »ermittelfi bet äßütfel ausfpieleit, izigrati, izigravati na kocke, iz-kockati f. SlnŽlOHrfltltg, ter, izveržek, iztrebek; seit SDJenfchen, f. 2lnžumrf. 2lltŽtt)UtjCltt, v. a., izdreti, izdirati s korenino, s korenam, izkoreniniti, izkorenino-vati, izruti, izrovati, izpuliti s koreniko. 2luSttriitl)en, i', n., dodivjati, dotogotiti se. izbesniti se, umiriti se, utihniti; tet Sturm hat aitSgeWüthet, vihar je utihnil, se je ulegel. 2lltžjao(j, odkazati, odkazo-vati les (drevesa). Sluéjeiítgen, bie Weife beförbern, v. «., zmediti, sezoriti, odgodnjati in St.; v. n., dozoreti. Sittžjerrcit, v. a., ^erauéjerten, iztergati, tergati, raztegniti, raztegovati. 2lltžjteljett, v. a., hetausjiejjen, potegniti, potegati, potegovati, izleči, izvleči, izvla-čiti (iz česa); einen 3af)tt, izdreti, izdirati, dreti; Unftaut, izrovati, izpuliti; ftcf) alt«= jiel)eu, sleči, slačiti se; bell iliocf uff., alt«; jiehen, sleči, slačiti suknjo; bie @dntf)e, Strümpfe, Stiefeln, (hie uitb ba aitct;) SBein; fleiber, sozuti, sozuvati, sezuti, sezuvati; jentanben att«jiehen, be« Seiitigett berauben, sleči, slačiti koga, ogoliti, goliti, odreti, odirati; (te haben ifn gaitj aužgejogetl, ob vse so ga pripravili; fttoa« au« einent ffletbettbitche aitžfdjreibeit, izpisati, izpisovati, vzeti, jemati iz —; au« eittaitber jieljen, bie SMfdje att«jiehen, tuentt fte getrocfitet toorben, vleči perilo, strepati, trepati, poravnati, poravnavati perilo; eilte SBurjel att«jiehett, potegniti, potegovati (koren); eilt ffioht au«; jieheit, intoeitbig mit 'Seifen »erfehen, bei bett 53üfer, ber, (Rumex aquaticns L.), žabjek, povodna kislica. SBo(batttDobJtcr, ber, potočnik, potokar,po-točan. Sodlbtnfe, bie, serpica. Sudjbluntc, f. 2)ottcrblnnte. Sttdlbunge, bie, vevnica, bobovnik. 58lld)e, bie, divja svinja, divja presica; bei beti 3agern, svinja. SBflftcr, ber, divji prasec, merjasec divjak, divji prešič. S8(id)etn, fidl, v. r., greti se, sopariti se, peči se. S8fld)ffll)ri, bie, »om Sftegett boljl auigetocu fc^enet SBeg, globel —i, globela, globjek, grapa, jarek. SBttli)fifd), ber, potočna, potoška riba; riba iz potoka, potočnica. Sadlforellc, bie, kamnišica, posterv iz potoka. $ad)bollltnber, bet, (Viburnum Opulus), kalina. Saibbnnb, ber, vidrar, vodni, vidrolovski pes. SBadlliefel, ber, potočni kamen. SttdjfrebŽ, bet, potočni, potoški rak, potočnik, rak iz potoka, mehkož, it a d) F, pravec, im ©egenfafce be« Steiuftebfe«, tt>et» d)er koščak, košak beißt. SBndjfreffe, f. 58ruitnenfrcffc. SBodigrcßtinn, ©ndigräftling, bet, piškur. S8nd)ntiiie, bie, (Tipula rivalis), povodni komar. Sn^ntiinje, bie, (Mentha aquatica), potočna meta. SöadjneuniIHfle, ba«, piškur, pohkače (?). Söndjrcid), adj., potočnat. Sndirinnc, bie, struga, stružica, vodotoč. SBacbfnnb, bet, mlev, mul, mlevka, hliš, sipa; U. Ä., sviž, potoški pesek. 58 tt d) ft e i It b rit d), bet, lom povodniga kamna. S8ttd)ftclje, bie, pastarica, obet pastirica, pastaricica, pliska, tresorepka; serb., poln,, böhm., pliska. 58ad)!t§bruber, bet, pijanec, f. Sitcdjant. S8ad)t)0gel, ber, povodni, vodni kos. S3 tt d) tonu ne, bie, povodni nogač t- SBndltnaffcr, ba«, potočnica, potoška, tekoča voda. $nd)tBCtbC, bie, (Salix Helix), rakita, mala verbica, verbina, verbičkovina, mačkovje, iba ober iva, S8ad)tdCibett, adj., rakitov, ibov. SBttdjttcibenncgenb, bie, rakitovec, ra- kitnik, rakitna. ©fldltDCibenßeb'Dtj, ba«, rakitje, rakitovje, SBadimcibcngerte, bie, rakitovka. S8ttdjÖ)Cibeni)0lj, ba«, rakitovina, vigovina. SBadjmeife, adv., potokama. S8(teilte, bie, (Crithmum maritimum), morski koper. S3 a tf, ba«, prednji šanci ladije, lesena mornarska skleda. S3nitt»fel, bet, sušivno jabelko, dobro za sušilo, za pečenje; eilt gebacfettet Slpfel, pečeno jabelko. ©tttfbtm, bie, sušivna hruška, hruška za sušilo; gebaciene 93irn, pečena hruška. S3ai!borb, ber, leva stran ladije. S8ttdtbrett, ba«, krušna deska, dilja. 58tttfd)cn, ba«, ličice. S3tt(!btifC, bie, deža. 58 ni C, bie, att d) bet 93acfett, bet runbe, fieu fd)ige X^eit unter bett Slitgeit ju beibeit @ei* teti bet 9tafe, lice; mit iftücfft^t auf bie fttö^erne ©tititblage bet Sacfen, obwohl fei* teuer, attd) čeljust; au« »often Saften, na vse usta, na vse gerlo; bie Sacfett ttoll neumen, ustiti se, bahati se. 168 S«. SBittfe, bie, bas Srotbadett, unb »aS ntau auf einmal bacft, peka. SSatfeifett, ba«, ponvica, ponev, ponva, ponja. iBatfeit*, tlt 3f., lični, čeljustni. $ (t d C It, v. a., speči, peči; £>bft badett, b. i., bčrren, sušiti; iit einem gette, cvreti, ocvre-ti, ocvirati; @cifcetlf)aiw(i)cu, moriti svilo-prejke; @tat)t, kaliti železo; ©teiite, peči, žgati; gitr ©ettiige baciett, napeči; v. n., speči, peči se, ocvreti, cvreti se; Ijartgei bacfetteS 93rot, prepečen kruli. S3at!enbart, ber, čeljustna, podušesna brada; serb., zalizci; ilt U. Si., salope. Saicttbeitt, baS, lična kost, zgornja čeljust. Satfeitbutftfe, bie, puša. SSfltfettbriife, bie, čeljustna žleza, čeljustni želodek. SBndengmbe, bie, SSadengriibdjen, bas, jamica na licu; attdj abf. jamica. S3tttf eitt)ftden, ber, att bet £obelbattf, rogelj , attcf) primož. SBatfcn!norf)cttr f. ©atfcnbeiit. SBaiettmitnici, bie, ličja mišica. ŠBittfettlterto, bet, lična čutnica. SBatftttricraett, bet, podrepnica, podrepnik, podrepni jermen, att te» ■§illtergef'djirren ter $ferbe. SBadenfdjiag, f. Menftreid). SBatfeitfchlogaber, bie, lična privodnica ob. ciplja. SBatfejtitfiituege, bie, model. iBatfenfdirauj, ber, poček, pokec od na-pulinjenih lic. šBa(Icnftrci(ft, bet, zaušnica, zauh —i f., pljuska, berljuznica, žlapernica*, klofuta, klapovušnica; ultsl., zaušnica; iljn geben, zauh dati, zauhniti, zauh počiti, klofut-niti, klofutati, pljuskniti, pljuskati, udariti, česniti po obrazu, berljuzniti, dati eno po licu; altsl., zaušiti. SBatfeitftreif, ber, podbradnik. SBadenftiid, bas, att eittem^fettajanme, na-ličina. Satteitjnl)«, bet, kočnik, kotnik, kotnjak. S8a(fcit50hnB)ltr5tt, bie, kočnikova korenina, škerbina. SBiider, ber, pek, aud) pekar; altsl., pekar; ebett jo, serb., bohm., poln.; beš ¡Mdet§, pekov, pekarjev. SB(ider=, iti bet 3ufamniettfe|uttg, pekovski, pekarski. SBiitferfirOt, bas, pekovski kruh. SBitderburfdj e, ber, pekovski učenec, fant. SBittfcrei, bie, itberfiaubt, pekarija, pekarstvo; bie ©Merei betreiben, pekariti; ba* tttit getointteit, pripekariti; »etlieren, zape-kariti kaj; bet ©rt juSacfeu, f. ®rttfljrtlt§. Sijrfergercdltigfcit, bie, pravica pekarije, do pekarjenja. SBaiergefcIl, ber, pekovski delavec, po-magač, fant. $ttderljnilbtt>erf, bas, pekarstvo, pekovsko (rokodelstvo); feiit ©ofm toirb baS SftcfeP «ntfftein. hattbteerf ierttett, njegov sin se bo učil pe-kovskiga. ^iiifcriu, bie, pekarica. pekinja, pekovka; bet Siittenn, pekaričin; bet 58atfermen, pekarišk, pekinjsk. Siicfertaben, ber, pekarnica. pekovska šta-cuna. 58iiftcrmcifter, ter, pekovski mojster, pek; bie 3ttnft ber Sacfer, peki pl. ©iitierorbnitltg, bie, pekovsRi red, postava za peke. SBiiicrfdiabe, bie, šurek, žohar. ©ittfcrftfteibtu, bie, presevki pl. SSatferidjtibCr, ber, presevač, presevavec. SBitdcrftod, ber, baS jicrb^olj, toelcfceS bie ©¡itllet mit beti fflactertt toegen iittes SDialenS fialtetl, rovaš, roš, a itd) rogaš. 93iidcr(?UUft, bie, peki, pekovski ceh*. !0adf ifd), ber, riba dobra za cvertje, pečenje, pečenka, cvertna riba; gebacfetter gticfc, cverta, pražena riba; figr., nedoraslo dekle. SBudfomt, bie, pečno torilo, model* za peko. SBadgoft, bet, pečnik, nakrušnik, t. j. tisti, ki svoj kruh peku daje peči (Jhtnbe). SBndgelb, bas, fiit bas S3a(feu bes Stoies, pečnina, plačilo od peke. Sudgeriitl), bas, pekovsko orodje, pekovska priprava, naprava. 58adgercd)tigfett, f. SBiidergereditigfeit. ©ndjauž, bas, pečnica, pekarnica. S8ndI)i^C, bie, vročina za peko, krušna vročina, razbelina. Sfldi)0ii, baS, derva za peko; baS Satfljolj legen, križljej, germado narediti v peči. SBiidig, arij., mit Sacfett (genis) »etfel)en, licat; in bet 3f£g-, ličen; j. S. rotilbadig, rudečeličen, zornoličen. spadfnmnter, f. SBatfljauž. S^adfOd), ber, kuhar za peko. Sndiotb, ber, slamnica, peharf; SBatffjrb*, tlt 3f6g., peharjev. SBadfriide, bie, krevija; $ndfriidtn=, in 3ffeg„ krevljin. SPadmtifter, ber, bei bett £ofen, veliki pek. SBndntulbc, f. «atftrog. SSadobft, baS, sadje za sušilo; geborrtei Dbji, suho, posušeno sadje. ®ntftlfcn, ter, peč, krušna peč, pečnica; in ben Sacfofett fdjiebetl, vsaditi, vsajati v peč. SBfldnfentDtfbet, omelo. $adofcn$iit3, f. «ndgcib. Sadorbltltng, bie, pekovska versta, pekovski red. SfldtJfnnitC, bie, pečna ponva obet ponev, cvertna ponev. sBatfriibdien, =riiblein, bas, petelinček. SBttrffdjttUfel, bie, lopar, vsajalnica, vsajav-nica, lopata; SSadfd)ttUfel=, tlt 3t©3-, loparjev. !8fltffd)iiifei, bie, ftrobette, pehar; boljmit, skleda, torilo. 58ntf|'t)etfe, bie, pečnina, cvertje, cmarina. $ttdftein, ber, opekf,opekaf, cegel«; nad) V. audj kirpič, toaS jebocf) nut russ. jtt fein f^eint. »otfftttie. Söötffíiific, f. »aifyauS. Satítag, ber, heute ift bei im« eilt Sacftag, dans pečemo. SPfltfírog, ber, niške. nicke obet načke pl., kodunje pl., pekovsko korito, ttacf) V. aud^ kernica; serb., načve. S8fltfiU(h, ka«, hlebnica, krušniea. Sttdmer!, ba«, pečena testenina, pekarije pl., kolači, močnate jedi. $ ddftO crlhünb ler, ber, kolačar, pečeničar. Satfjeug, f. Satfgerätij. 580Ö, ba«, kopel, kopa; bet Ort be« Sa* beti«, kopalnik, kopališče, kopališe; altsl., kapalište; ba« .§ait«, kopalnica; ba« mi* neralifdje toarme Sab, Sffiilbbab, toplice pl.; bet Säber fid) behielten, kopati se v toplicah, v toplicah biti; ba« SHtuftbab, parna kopel; @4toetpab, suha kopel; ba« Jtillb mit bent Sabe au«giejjett, f. Siuggiefett; ei= item ba« Sab gefegneu, dati jo komu, da mu je zadosti; ba« Sab au«irageit, f. 2lllŽ= tragen; einem ein Sab anrichten, bereiten, napresti jo komu, t. j., napraviti kaj ne-ugodniga; S6abe = , in ber 3fgg., topliški, kopelni, kopelski. Sabeanftait, bie, kopališče, kopališe, kopel, kopelnica. SBabcanjng, ber, kopelna obleka. SBabCarjt, ber, topliški zdravnik. habetur, bie, toplice pl., zdravitev s kopanjem, v kopeli; »ercrbtteit, kopel, kopanje ukazati, ukazovati, svetovati v kopel. SBflbebiener, bet, kopelni hlapec. Sabcbime, =ntagb, bie, kopeina dekla. SB ab ef ran, bie, b. i. Hebamme, babica. Sflbegaft, ber, kopavec, kopelnik, topličar; fte, kopavka, Sabegeib, ba«, kopavščina, kopavšina, ko-pelnina, topličevina. Sabegeriith, kopelna priprava. SabeijauS, f- Sabeanftait. Sabehemb, ba«, kopelna srajca. Sabehofen, pl., kopelne hlače. Sabefaflfie, bte, kopelna halja, kopelni plajšč, plajš. Sobefleib, f. SBabeanjitg. 33abefncl. /". (iti Krajnska gora), mostovž, balkon, gank*; Ita« Jan.. povlača. Salb, adv., ilt fttrjer3eit, kmal, kmali, kmalo, kmalu, koj, skorej, vkratkem. hitro; balb balb, in fef)t fttrjer Seit, zdaj zdaj, gredoč, berž, preči, zdajci, kar berž, vsaki čas, mahama, vadle; fo balb tti«t, ne kmalo, ne koj; Wie balb, kako hitro; fo balb alS, kakor, berž kakor, kakor hitro, s čim; fo balb als ntög; It«, berž ko bo mogoče; balb barauf, malo po tem; i« l)abe beuten Srief ni«t fobalb gelefeit, als i« f«rteb, ko sim tvoje pismo prebral, sim ti berž odpisal, komej sim prebral tvoje pismo, in že sim ti pisal; flltrtig, gef«wittb, berž, hitro, berž berž, berž ko berž, jaderno, urno, naglo; für: bei Seiten, frü^e, zgodaj, zgoda, rano, zarano. za dobe; er fuhr Sag uitb 9?a«t, um balb na« Saufe jlt iomnten, noč in dan seje vozil, da bi le prej domu prišel; ofjne Serjug, zdajci, ne-mudama; für lei«tli«, lahko; baS fiabe i« balb Begriffelt, to sim lahko razumel; für beinahe, skoraj, skori, malo ne, malo da ne; balb Wäre i« gefallen, skorej sim padel, kmalo bi bil padel, malo da nisim padel, toliko da nisim padel; Balb hier, balb ba, Uff., zdaj tu, zdaj tam ; für: ni«t Weit »on etWaS, Balb ant @nbe beS 3)orfeS, blizo konca vasi. koj pri koncu vasi; er ift balb fo grof Wie i«, skorej sva si enolika; Bälber, hi-trej, prej. Salba«in, ber, nebo, baldahin». Sülbc, bie, in Salbe, kmalu, koj; f. Salb. SalbitJ, adj., i« Wültfdje balbige Sefferutig, želim, da se koj zgoršate, ozdravite. SBalbtnft, adv., precej, preči, berž, zdajci, hipama, mahama. Salbnt0nli«ft, adv., berž ko bo mogoče. Salbriait, ber, (Valeriana), kozlik, kozelc, kopertnik, (Valeriana larusta), motavilec, (Valeriana celtica L.), špajk. Salbrian'öl, bas, špajkino. kozlikovo olje. SalbDreič, ber, f. Srcttjumrj. Salefter, ber, samostrel, samojstra, loko-strel. Saig, ber, bie abgeflreifte Xhierhaut, meh, koza; ©«tangenBalg, kačji lev; {Rauhen-Balg, gosenčja koža; bet .Sel« bet ®raž* blltmeit, mešiček, mošnjica; baS §äut«en, an ber Sleljre, Worin ber ©ante ft&t, pleva; bei SBeinbeeren, SrBfen itbgl., kožica; Siafe* Balg, meh, alt« mehovi j>l.; eine Soget--f«eit«e, strašilo; ein Heines Äinb, »erächtl., žleza, all« žleze, n.; eine lieberli«e SffieiBS; »erfoit, vlačuga (—rica), potepuhnja, lajna, klapovuhnja; 2Be«feIBalg, obranov otrok, obranček, zmena. S al p, bie, čeber: dim. čebrič, čebriček. SBalfltU*, Saig-, in bet 3fgg., mehov, mešičkov. S al 0 C it, ft«, v. r., degati se, kocinjati se, rovati se, tergati, tepsti, boriti se, puliti se, metati se, pipati se, liitati se, rokaviti se, skušati se s kom; na« 91. ilt Ät. auch pardegati sc; serb., jakaritise; ft« Balgent Wohin anfommen, prirovati se do —; fi$ fatt Balgett, narovati se, uff. Sälgen, ft«, V. r., bie (Stbfen Bälgen ft4, laffen bie Saut fahren, slačiti se, ružiti se, luščiti, lušiti se, lupiti se; bie ©«langen Bälgen ft«, kače se leve (levijo); bälgen, a(S v. a., na meh odreti. odirati. SBalgenbrett, bas, mehova platnica; am Stafebalge, baS obere, untere Satgebrett, zgornja, spodnja platnica. SBalgettbetiel, bet, mehov lopar, pokrov. Saigentobf, ber, glava mehova. Snlgenf«entel, ber, stopalo, stopavmk, v<5d, vud. Salgentrcter, ber, podložnik. mehogonf. Sßalger, bet, bet ft« gerne Balget, rovavec, S3algerct. Saltote. 171 rovan, rovač, metun, tepun; trt ©t, par-degavec, pipavec, pretepavec. S8alßcrci, He, ro vari j a, rovanje, terganje, metanje, pipanje, pulja. ^alggcriift, baS, oder za mehove, mehov oder. 8* fpred)enker, mit en ok. aven, iven; al« adj., unbekcctt, nag, gol, bos, kahet kie Sare, nagost, nagota; leer, prazen, poren; frei »oit etwa« fein, čist, prost; aller Schutt unk 2Jiafel bat, čist in prost vsake krivice in madeža; gewärtig, gotov; bat bejahten, gotovo plačati; v gotovini, v gotovih dnarjih; bare« Sermčgen, gotovina; er nimmt e« füt bate äRüitje an, ima za resnico, verjame; bat alle« ®elke«, brez vsiga dnarja, ob ves denar. Sitr, ket, medved; junger, medvedec, med-vedček; einem einen Sären anbinken, f. 2ttt= binben: Stembilk, voz, borovž*; ket grope, fleitte Sär, veliki, mali voz, voznik, bo- «atufe. rovž*, voznikove kola; baS ttiättnlidje Schwein, merjasec; eilte Óiattpe, (Phalaena Caja), ježasta gosenica; flfíaittmflog., oven; im gejlungSbaite, prejez. ©arafe, bie, Beffer Barrate, staja, koliba; jebes böljerne f^ted^e £auS, bajtica, koča, kočura. SSoranlc, bie, bas gell »on neugeBotnett obet ltngebortten Sämntetn, ein junäc^ji au« bent ißolnifdjen entlehntes Sßort, baranka; cfr. poln. baranek, taS Santm ; jagnjetina. Sfltat, Saraiiianbtl, bet, barantija«, zamenja; babttreh gewinnen, pribarantati; »erlies ren, zabarantati. Saraiitrcn, v. »., barantati, kupčevati na zamenjo. Söaratiirer, bet, barantač, kupčevavec. Barbar, ber, bei ben ©rieten ttnb (Römern, vnanjik, ptujic; fig., hart, graufam, ungefittet, divjak, trinog; ttat^ ^f., ljutnik, barbar; ein $ferb, barbareški konj. Barbarei, bie, teilte, graufatne Sitten, div-jost, divjota, divjakost, divjaštvo, divjač-nost, sirovost, grozovitost, trinoštvo; ber Díame eines großen SaubftricheS in Slfrifa, Berberija. Barbarin, bie, nach beut begriffe ber Sitten, vnanjica, tujka; fig., divjakinja. SBarbarifdj, adj., nach bent Begriffe ber Sitten, vnanj, ptuj; ungeftttet, divjašk, divji, sirov. SBarbariémué, bet, slaba beseda, beseda aH izrek po tujem, barbarizem. Barbaribunt, f. Barbarei. S ar be, Xaufnante, Barba; íleitte, Barbika, Barbica; an bett toeibliebetl jlopfjeugetl, uz-dica; ein glltf fifeh, bet Olotílbart, (Ciprinus bar-bus L.), mrena, mrenica, mustacar, podust-i, gerba; russ. tt. poln., barvena. ¡Barbeintg, f. Barfuft. S8Ürbet$tg, adj., mermrav, serdit, nagle jeze, godernjav. Sarbenfraut, bas, (Erysimum Barbarea), svete Barbare roža. Sarbier, ber, brivec, brijač; beS BarbierS, brivcov, brijačev. S?arbter = , in 3fgg., brivski, brijaški. Sarbtcrbcácit, tas, brivska skledica. Satbieten, v. a., obriti, briti, obrijati, obri-vati koga, se; Bis git einet Steile mit bettt Barbieren iomntett, pribriti do —; blttd) baS SarBiereit ettoerBett, pribriti kaj; jtt »iel bat« bierett, preobriti, preobrivati koga; ftrf) mitte Barbieren, nabriti se; eilten übet bett Söffet Barbieren, ocehtati, opehariti*, opetnajstiti koga. SBatbiergehiiife, =gcfeiie, ber, brivski po- magavec, pomagač. SBarbicrlunft, bie, brivstvo. SBatbiermeff er, baS, britev, britva; HeitteS, britvica. Sarbierntcfferfabrt!, bie, ^aubel, ber, britvarija. Sarbicrntefferfdjnttb, verlaufet, ber, britvar; adj. poss., britvarjev, britvarsk. SBorbierftfpüffcX, f. Barbierbeieit. SJarbierftube, bie, brivnica. Barfroft. 175 Satbterjeng, bas, brivska roba, priprava, brijaško orodje. ŠBardjent, ber, barhan, barhant. 5Batd)tniClt, adj., barhanast, barhantov. ŠBard)eititOCber, ber, barhantar. Btttbe, ber, pevec, pesnik, bard. S8atbett = , itt Sfgg-, barski, bardovski. Barbeugefang, ber, bardovsko petje. SBatbCnajUrjel, bie, (Aretium lappa L.), repje. Bare, bie, germovje. BareiŽ, baS, gladki led. BdrClt=, itt 3fgg., medvedji, medvedov. Bären, »-i bie Bäritt bäret, medveda se goni; bie Satt bäret, svinja se buka. Börenbeere, f. Bärentraube. S8ärenbei|er, ber, lovski pes, medvedar. Bärcttbcife, bie, medvedja koža. SBärenfacteI,bie,(Verbascum Thapsus), luč-nik, pljučnica. Bäreitfang, bet, medvedji lov, medvedja jama. Bärenfett, bas, medvedja mast. SBärenfieifd), taS, medvedina. Söärcnfiihrer, ber, medvedar. Bäreitfltfi, ber, medvedja noga; fig., štor-klasta noga. ŠBnretthafi, adj., medvedast, okoren. Bärenhaut, bie, medvedina, medvedja koža; liegen auf berfelbeti, polegati, leniti se, kožo majiti, vmanjuhe pasti, lenobo pasti, ba-laha pasti. BÖrCUl)äUtCr, ber, polegač, negodnik, lenuh, potepuh, postopač, ležak, zaležuh; fig., klada. SMreitbäUieret, bie, Ienarija, postopanje. SBäreube^e, bie, medvedja gonja, gonba. Söäreubüier, bet, medvedar. SSÖrenjagb, bie, medvedji lov, lov (jaga) na medvede. Bärenliau, bte, (acanthusL.),medvedja dlan, taca*; (heracleum Sphondylium L.), dežen, berš. Bärcitflec, ber, divja detelja. SBäreniOth, ter, medvedjek. Bärenirebž, bet, medvednji rak. Bärenland), ber, (Allium ursinum), pasji česen, divji česen; russ., čcremica. SSäreumOtte, bte, (Phalaena bombyx L.), medvedič. Bärenöbriein,bas, Bärenfanifel, ber, (Pri-rnula auricula), žmikelj. Bärettinnj, ber, medvedji ples. Bäreutaise, bie, medvedja taca, capa; (Cla-varia coralloides), grive, lesičji parkeljci. Bärentraube, bie, (arbutus uva ursi L.), medvedova hrušica, medvedovo uho. Bärenfrciber, ber, Bärenmärter, ber, medvedar. BärcnjOttig, adj., po medvedje kosmat. Barel, bas, kapa. Barfoitb, ber, zalog v gotovini. Barfroft, ber, bet eintritt, ehe bas Sanb mit Schnee Bebecit teorben, bet alfo bett Slcfet Bat, b, i., nnbebedt antrifft, Bladjfroft, čern 176 »urfufi. mraz, golomraznica, mraz brez snega, nad) V., srež; serb.. golomrazica. 58arfuf, adj. it. adv., bos, golonog; JU beutfdj, bosonog; barfuf Wetben, obositi se; barfttfi geljen, bos hoditi, attd^ bosopetiti. $Barfii$Cr, ter, bosač, bosak, golonožec; tež SBarfiifierS, bosačev. Satfiifer*, in 3f., bosaški, golonoški. ¡¡Barfiifierorben, ter, golonoški red. SBarfiifjig, f. »arfitjj. SBarfiifiigfeit, bie, bosota. SSarg, ber, ciit »erfchnittenet (Sfcer, prešič, prasee; beS SargeS, prešičev, praseov. SBfllhOltpt, adv., gologlav, razoglav, and) zoglav. $arban})tig, adj., f. Sarijaufli. $8 ar in, bie, bas SBeibthen bes Saten, medvedka, medveda, medvedica; bet Zlitin, medvedkin, medvedin. 55ttr!e, bie, morska ladija, barka, plav, brod. SBarffialtcr, ber, bie bicfeit Sretter, irel^e in bet Sange um ben Saud) bes @d)iffeS gehett, bočni oboj. SBarfbpfig, adj., gologlavec, razoglav, zoglav; bet !6ttrf0|>fige, gologlavec, razogla-vec. SBarlafJjJCtt, ber, (Lycopodium clavatuin L.), lesičjek, lesičje;(Lycopodium complanatum), zaspanec. SBnilcnbtr, ber, brezhlačnik, brezhlačnež. JBtirntbrot, f. §cfcnbrot. SBarnte, f. Skrbe. SBarme, bie, bet@. a., pobaroniti, baroniti. Vorräte, bie, f. söarafe. SBarrc, bie, drog; ein langer, fßittaler, bün; tter Körper, eine ©ilbetbarre, šibika, palica; f. attß SBArriere, £ebebaum. SBarrengOlb, baS, zlato v palicah, šibikah. SBarrenf itber, bas, srebro v palicah, šibikah. SBnrricabe, bie, barikada*. Karriere, bie, pregraja, pregrada; f. Stfjlag* bannt; Satrieretraftat, mejobrambina pogodba f. SBarö ober $arfß, ber, ein gifß, (Perca fluviatilis), naß Uutsm., ostrež; naß Jam., okunj; naß Pot., peršelj, čop, čep, pirželc; russ. it. poln., okun; böhm., okoun; cfr., baS serb. kostreš. SBarfß, adj., fosiel als raulj, herb, gorjup, ojster; fig., osoren; naß Jan., otresit; ein barfßeS Sffiefen, osornost. SBarfßaft; bie, gotovina, gotov denar, gotovi, terdi dnarji; jttweilen attß, premoženje , imetek. šBar f d) t) eit, bie, ojstrost, osornost, nad) Jan., otresitost. Sarfcnbung, bie, poslatev dnarjev, poslani dnarji. SBart, ber, brada; in beit Sart hineinliigen, pod zobe zlagati se, lagati; itt ben Sart murmeln, sam pri sebi godernjati, mer-mrati; ben Sart befommen, obraditi, bra-diti se; et belemmt fßon ben Satt, aurfi: brada ga že prebija, (pa še nima pameti); ben Satt waßfen laffen, pustiti brado rasti; ben Sart abnehmen, obriti, briti se; einem etwas in ben Sart werfen, fagen, v zobe komu kaj povedati, praviti, očitati; einem um beti 93art herum gehen, radovati se, prilizovaje se muzati okoli koga; einen mit beut Satte reiben, pobradati, bradati koga; um beS .ÄaiferS Sart flreiten, prepirati se za oslovo senco, za nič; an einemSßltiff.l, pero, bradovnica, perut, perota; Satt am @e; treibe, os, osina, resa; ^ahnenbart, petelinov podbradek, bradelj; bei SBtlbfßttei--ttett, rivec; einen Sart haben, umazan biti okoli ust; bei Stuftern, rep; f. attß 2djnnr= bart; Sart beS .Kometen, metla (repate zvezde). SBart*, itt 3f., bemSarte eigen, braden, bra-din, — za brado. SBartaf t, bie, bradlja, bradva, bezjača, žat-laka «artbeden, f. «arbierbeden. SB art bei i t er, bet, (Cobitis Barbatula) babica, smerkež. SBartbiirfte, bie, šeetka za brado. SBÜrtßcn. bas, bradica. SBartbOhle, bie, Hotentotski vran, kavka. Sarte, bie, f. šBartaft; äBaliftfßbarte, ribja kost. Sarteln. 8arfeln, v. a., bas £ucty ju tyalbeit §aaren fctyeren, pervikrat sukno briti, ¡mcf) V., pri-briti, pribrivati. ®arten, pl., ribja kost. 8arifttbcn, ber, berk. 8artfifdj, tet, f. »arbe. SBartfledjtC, bte, bradati lišaj. 8artfliege, bie, (Musca mystaceaL.),ber-kasta muha. 8ortgeier, ber, (Falco barbatus), bradati sokol. SBarlgerfte, bie, pšenični ječmen, resnati ječmen, resnjak , ribji ječmen. SBartgrunbel, bie, f. SBartbei&fer. ©artiiaar, baS, bradni las, kocina, barusa; ntetyrere, muštace ». 8arityaf er, ber, černi oves. 8arttye, bie, f. »arte. Saritiei, Jernej, Jernejček; in Jit., Nužej; bes Sarttyei, Jernejčkov; et toeifi, »o Sar; tfjel Sioji tyolt, ve, kam kokoš jajca nosi; ima dober nos. SBartig, adj., bradat, natty M., barusast in @t.; ein bartiget 2Renfcty, »eractytlttty obet fttyerjteetfe, bradač; icty »etbe tartig, bra-dini se; mah se mi izpušča, izpuša. 8artifane, f. «partifane. SartfamtU, bet, bradnik. SBartfra^ er, bet, brijačon, brijač. Sarilop^t^en, bas, bie untet bent ©ctyna.-bet berabtydngetibe £aut an bem ¿utyttemetye, brada, podbradek, bradelj. SBtirtler, f. Sartfratser. SBarliing, bet, f. SBartig. Sartlož, adj., golobrad, brezbraden; bet ©artlofe, golobradec, goiobradež. SB tt r t m e i f e, bie, (Parus biarmicus), senica bradavka. SBarintOOŽ, bag, (Usnea), drevni, drevesni mah , bradovje. SBartneige, bie, bet Ueberreji, ben matt »on einem Xtunfe in bem ©iafe obet .ftruge ju* rutfldft, oslinek; nacty M., sraga, f. SReige. ¡Bartn Clf e, bte, (Dianthus barbatus), kosmati nagelj. SBarinuf, bie, černi lešnik. SBartpu^er, f. Sartfrafccr. SBartiaibe, bie, mast, mazilo za berke. SBorificre, Sartfc&erer, f. Sarbicrnteffer, SBarbtcr, u. f. f. ' SBartfd)U>amnt, bet, morska goba. SBartftern, f. tomef. Sariutadlš, baS, vosk, voščilo, vošilo za brado, za berke. 8aritocij en, bet, pšenica resnica, ozima. »artttliid), bet, omelo; natty Jam., ščeti-nje, ščetovnik; f. aitcty SBartneige. Sartwoile, bie, mahovje. ¡8arttoud)§, ber; bu tyaft einett fiarfen Sart* imtdjS, tebi močno brada rase. cittoinbe, bte, (Convolvulus sepium), svinjski slak. 8 it t B) II r J, (Meum athamanticum'L.), koper, iti bet 2Bottyein, fonji medvedov koren. onrjaijlung, bie, piačanje v gotovini, z gotovimi dnarji, v gotovih dnarjih. Saftarbfenfter. 177 »Ortjt, bet", teževec. SBarjetl, bie, medvedji brest. SB ar jen, v. »., basiert barjet, konj se ponaša. SB tt f ali, bet, bazalt, natty v., stebrast kamen , stebran. Safe, bie, f. SBafiČ, @ctyt»efter be« SßaterS, teta, tetka, ber ÜRutter, ujna; Ber Safe, tetin, ujnin; er nannte fte Xante, in ber Jfiiu berfpractye, tetkal jo je. Safiiie, bie, (Ocymum basilicum), bazilika, mežilika, prežilika; »erb., bosiljak, bosilje. S Of i lila, bie, Utfpt., kraljevski, cesarski dvor; stolna cerkev, bazilika. SB a filial, ber, bazilisk, zmaj; Safiliž!eit=, in 3f., baziliskov. Safiren, f. »egriinben. SBafil, Ote, Safe, osnova, podstava; »erb., temelj; baS gufigeftcll, stajalo, stalo, stal-ce, stopec; in Oer (Styemte, podlaga; f. aucty ©runblage. SB a £f relief, ber, bareljef*. izbuknjeno po-dobarstvo, izbu njeninaf, ploskorezba, natty bem poln., pfaskorzežba. SB aß, Oer alte, positivus »ott St'ffer, dober; jegt nur als ade. gebräuctylicty, dobro, močno, jako; befto tafj, boljši. Saß, Oer, tie ©runtftimme, debeli, globoki ghis, bas*; ben Saß fingen, debelo peti, bas peti, basovati; f. aucty Saßgeige. Saßblafer, f. gagottift. Saßtyorn, t>as, basov rog. S äff et d) en, bas, mali bas, basek. SttffCtflote, bte, debelkasta postraniea. Saßflöte, bie, debela postraniea. S aßgeig e, bte, bas; ttacty Jam., bunke; ttadj M. aucty velike gosli; Saß, auf bie Safjgeige fpielen, gosti na bas; bet tleme Sap, violončel*. Saßgeigen=, in Sffcg., basov. Saßgeiger, bet, basist; naety Jam., bun- kovec, godec na bas. S affin, baS, vodnjak, jerin, zaloka. Saffift, ber, basist; nacty V., basar, debe-lopevec. Saffon, f. gagoit. Saufaite, bie, basova struna. Saßfitnger, f. Saffift. Saßitintnie, bie, debeli glas; f. Saß. Saft, ber, ličje, coll.; ein gaben baoon, lika, ličina, itt jit., mezdro; serb., lik; russ poln. u. biihm., liko; ant glattyfe, Iakno; Safi abfctyalen, oličiti, ličiti, ličkati. Saft = , in bet sfgg., ličnat. S aft a H t, adj., zadosten. S a ft ar t), ber, ein utietyeliityeS ifinb, postransk otrok, nezakonsk otrok, pankert*; in Ät., hotivec, hotivče; nacty M., zleže, mulček; bei Xftieren unb $fianjen, ÜRifctyling, Slettb* ling, polutan, dvojic, zmama, zveržek. S aft arbor t. bie, nacty V., izrodek, dvojski rod; f. Saftarb. Saftarbbrut, bie, bte Suit bet ®totynen--toetfer, trotna zalega, zalega trotov. S8.aftarbf enfter, baS, beffen §čtye berSreite gieicty ijt, ober nut jtoei ©rittet berfetben aus» 178 Saftarbilee. ma«t, £albfenfiet, Htal. mezzanina, polokno, mežavo okno. Saftarbtlee, taS, (Trifolium liybridum), bela detelja. SoftbeiC, bie, ličnata odeja. SBaftbOibne, bie, ličnata zanka. Saft C i, bie, ein fpigig austaufenbes 38erf an beut Saupttnatte, Sajlion, Sottwerf, bastjon*, bašton, baštija; Saftet s, ilt 3f|8 » baštijo-nov, baštijonski. Saften, adj., ličnat, iz ličja. SBttjibltt, ber, ličjak, ličnati klobuk. SB a ft t on, bie, f. SBaftci. Säftting, ber, gimmet, bas SBeibtein bes ^altfeS, konoplja černica, semenica. SBnftOnube, bie, tepenje (po peti). SBaftVfcife, bie, čvink, cvik. SBnftfiubC, bie, ličnate opanke, cokle. SB Oft et I, baS, ličnata verv. SB ttft tO ur nt, ber, (Phalaena spirilinguis), lu-bar; na« V-, drevni červ, {Raupe, bie ft« in beit Safi bet Apfelbäume bof)tt. SBfltaille, bie, boj, bitva, bitka, batalija. SBatniJIiren, f. fämifen. Sataitton, bas, bataljon; SataiHon3=, in bet 3fgg., bataljonski. Sataillonžcomntanbo, bas, bataljonsko poveljstvo. SBaten, Satten, v. n., hasni mi, koristno mi je. S a t b e n g e t, SBatenitet, b et, (Teucrium Scor-dium), vodeni česen; (T. Chamaedris, Go-manderl), s. Uršule roža. Sattft=, in bet 3fgg., Satifiett, adj., bati- stast, tančičen, iz tančice. Satterie, bie, ein Stücfbett, baterija, topov-nica; bet $fannbecEet am Sn«fettf«iojfe, babica; na« F., prožnica; russ. ognjilo. Satterie = , in 3fgg., baterijni, baterijski. S äff, ber, Čbetbeutf«, ftatt Sär, medved. SBaten, tta« Grimm Satje, ber, ijartetÄör* pet, gruča; Wei«er, kepa; eilte SWünje, re-par; et Ijat Sagen, ima denar, ima petice, Je bogat. SBotyen, v. a., skerpariti, kerpariti. Sau, ber, bie Jganbtung bes Sauens, übet; I;aupt delanje, stavljenje; einet gemauerten @a«e, zidanje; serb. gradnja; ber Sau je* lies Kaufes bauerte ein IjatbeS Satyr, uno hišo so delali, zidali pol leta; eines gelbes, obdelovanje; eines SetgWetfeS, delanje, delo; bas ©ebaute, ©trafen, Sanäie, ©ebäube, poslopje, zidanje, delo; böhm. stavba; ein So« bet ®a«fe, jazbina; bet gü«fe, Äanin= «en unb gif«otteru, jama, luknja; ber Sau bet Sienen, delo; einen Sau aufführen, »on ^jotj, scimprati, cimprati*, narediti, delati, postaviti, postavljati; »on SKaurerarbeit, so-zidati, zidati; ber Sau beS .RiirperS, postava, rast, f. au« Siöu«ä; et bat einen fdjč= lteit .Rčrperbatt, lepe rasti je, lepo je zra-ščen, zrašen; et Ijat eilten Sau »or, misli zidati; gejiltngSbau, očitno delo; bet Sau eiltet ißetiobe, sostava, sklad; S(tU = , in ber 3fgg., stavbni, — za zidanje; in Sufant* Sau«gef«u)utft. me.nfegungen: j. S. gelbbau, poljodelstvo, iffieinbau, vinoreja. Sau a nt t, bas jut @rri«titng öffentti«er ®e--bäube, stavbni ured t, stavbniška preglednja; na« V., zidanjarija. Sauanf«Iag, ber, preudar, premet za zidanje, zastran stavljenja. Sauanftatt, bie, priprava za zidanje. SBauarea, f. Sau}>ta|. SB a U ar t, bie, šega zidanja, versta, način stavljenja, stavba. Sau auf feb er, ber, stavbni nadglednikt-Sau bar, f. Urbar. Saubeamte, ber, stavbni urednik t- Saubebarf, ber, potrebščina, potrebšina za zidanje, za stavbo potrebne reči, priprava. Saubegnabtgung, bie, eine Unterflügung füt tteite ©ebältbe, pomoč k zidanju. Saubetiörbe, f. Sanarnt. Saubetotlitgung, bie, dopust zidanja. SBaUCatntal, bas, dnar, kapital za zidanje. SOU«, ber, trebuh, cfr. serb. trbuh; altsl. tr'buha, bie (SingeWeibe; in £>. S. au« čevo; ein gtofet Sau«, »erä«tl., vamp; baber einer mit einem grofen Sau«, tre-bušnjak, trebuhač, vampač, vampež, vam-peč; mit einem gtofeti Sau« einher ge; t)eit, vampati, privampati, odvampati; ei nett Sau« werfe«, nta«en, trebušiti se; feinen Sait« »ftegen, skerbeti za trebuh; @pri«W. trebuh nima ušes; (on) ima večji oči kakor trebuh; auf beut Sau«e, po trebuhu; bie .Kanone ifl auf bent Sau«e, top leži na zemlji, na tleh; bet Sau« eines ©«tffeS, bok; Satt« = , in bet 3fgg., trebušni. Sau« artig, adj; trebušast, trebuhast. Sau«banb, bas, um ben Sau« einet Sonne, srednji obroč. Sau«bObter, bet, bie inttete SiBeite eine« ©tüdeS attSjubobtett, bei ben ®te«Sletn, na« V., votliven strug, trebušen strug. Sau«brit«, ber, trebušna kila. S8au«becte, bie, (koža) potrebušnica. Sau d) bie lt er, ber, svojiga trebuha hlapec, trebuhov tlačan, požeruh, požrešnik; serb., nabiguzica. Sau«briife, bie, trebušna žleza. SBaud)C, bie, žehta. Sau«eifen, baS, bäit«ige @a«en bamitin--luettbig aitsjubreben, f. Sau«boljrer. Situ«Cld)en, bas, trebušček, trebušek, tre-bušič. SÜU «en, v. a., ožehtati, želi tati; v. r., ft$ ntübe bält«en, nažehtati se. San «fett, bas, (koža) trebušnica. Sau«f ettentäüubung, bie, vnetica, vnetje trebušnice. Sau «fett, bas, mast , tolšča, tolša, salo. Saud)ftttue, bie, trebušna plavuta. SBaudjftuf, ber, drista, driska, dripaliea, dersa, hitrica, driskavica; russ., ponos. Sau«förmtg, f. Sau«artig. Saudigegeno, bie, trebušna stran, (gornja, srednja, zdolnja). Sau«gef«tontft, bie, otok, otekanje trebuha. Saudjgrimmen. Sauernfiroi. 179 SBaudigritttntcn, ba« , grizenje , vjedanje v trebuha, ščipanje, šipanje, vjedalica, bodenje; in D. K. čerbolja; idj trni" Saud)grimuten, grize, bode me, v madroni me ščiplje, šiplje, trebuh me boli, kolje, jd, vjeda me. Saudlglirt, bet, podprog ob. podproga; audj podpersnica, trebušni podpas, podpašnja; $aud)gurt = , in 3f|g., podprožni. Saildigurtricmcn, bet, podprožni jermen (remen). $aud)httare, pl; potrebušna dlaka. SBaucbhaien, bet, f. Sauthboljrer. 8 a 1! d| 1] 0 1) 1 C, bie, trebušna votlina, jama; nad) F, trebušno duplo. 8 (i 11 d) t g, adj., trebuhast, trebušat, vampast, trebušen. 8aud|igfeit, bie, trebušnost. Sfllldlfranflicit, bie, trebušna bolezen. 8ttUd)l0Žr adj., brez trebuha, kdor nima trebuha. 8aud)muž!el, ber, trebušna mišica. Snu d) nem, oer, trebušna čutnica. Snudjrcbncr, bet, iz trebuha govoreč, čre- vobasnik, krulivec. SBttltdjrCbnerci, bie, govorjenje iz trebuha. Saud^reif, bet, am Saucf)e eine« gaffe«, srednji obroč. 8au
Saudjgurt. ®aud)t ing, ber, (Annulus inguinalis); nad) V., ločen ob. locinj v dimljah, dimljek. 8au tO ttl, ba«, zidarija, zidarstvo, zidarsko, stavbne rokodelstva; e« treiben, zi-dariti; e« lernen, zidarskiga se učiti. SBdltljCtr, ber, zidavec, naročnik, lastnik, gospodar zidanja; Acdilis in ©tübteil, svc-tovavec za stavbe, za poslopja. ^oniiof, f. 3ti»iitcrl)0f. SSttnljoij, ba«, jebe« SEerifioij im (Degenfage be« Sremtljclge«, les; al« Saumaterial, tesarski les, les za pohištva; gefällte« ©alt; ^olj, nač) Jan."bervanje. SBnnjodj, ba«, im Sergbaue, bie Oberfdjtoelle, treibe auf ben ®ettenbfäl)leu be« ®attge« liegt, bamit uidjt« bon oben einfallen fanit, Itadj K, preklada. ®flUlOftCn, pl., stroški zidanja, stavljenja. ¡ÖaUlUltft, bie, stavništvo, stavbnijaf, arhitektura, stavbna, zidavna umetnost; ttadj K, stavstvo, zidavstvo. Snufiinftler, ber, (umetnik) stavitelj, stav-nik, stavb ar f, arhitekt. «anlanb, ba«, f ©aitfclb. SBttUlcbnt, ber, ilo, il, glina, ilovica za zidanje. Scnlcutc, pl; zidarji, delavci, ki imajo o-pravilo pri stavljenji poslopja; Sauerit, kmetje. iBauIidj, adj., et muß ba« $au« ittt bauli= djen Sujianbe erhalten, mora ohraniti hišo v dobrem, t. j., takem stanu, da je ljudem moči, prebivati v njej. SBouli(f)fnt, bie, poslopje, hiša, s'hota. iBdUlolin, ber, plačilo, mezda delavcov. ^ttUlnft, bie, veselje do zidanja; e« Ijertfdjt eine große Saulufi, vse hoče hiše zidati, ljudje veliko zidajo. Slin luftig, adj., er ift baulltfiig, ima veselje do zidanja, rad zida. SBtlUttt, ber, drevo, atidi altsl. drevo; ein Ijoljler Saum, skramola (?), škrambol, štora-sto drevo; bei ben Sffieberu, um treidelt ba« ®arn getoitfelt toitb, vratilo, navoj; für ba« gefertigte ©etoebe, spodnje vratilo; alt ben Sdjlitteti, saninec; f. aud) bie jufammenge* festen: ftcbebaum, $eniaum, liJinflbnitut, Sddagbaunt, Stammbaum :c.; e« fällt fein ©attnt auf einen §ieb, na en mah se hrast ne podere; ein Kerl toie eilt Saunt, hrust kakor hrast; ein trilber Saunt, ttad) Jan. dobruhna. $ttltnt = , in bet 3f|sg., drevesni, drevni, drevnati, © (t 1t 11t it 1) tt 1 i d|, ©ttlttttltritg, adj., drevesast, drevesu podoben. ©Itltmnttgcr, bet, drevnata trata, z drevjem obsajena trata. ©Ultntflnn, ber, selak, kmet. ©rtltntntcrtnlten, bie, priprava za zidanje, stavivo, zgraja; seri. gradivo, ©aitmbnft, ber, ličje, lika; eilt Streif ba; »Olt, ličina; f. ©tjfi. ©anmbtj djrttbitttg, bie, popis dreves, drevopisje f. ©auntbIiiti)C, bie, drevno cvetje, cvetje z dreves; bie Seit berfelbett, drevni cvet; e« toat itnt bie ©aumblntlje, bilo je o cveta dreves. ©nitlltbrnnb, ber, smolika. ©aitittbritdj, ber, lom; ba« tiiebergeriffeue •§olj, kladje, polomljina, podertina; eilt bera lei Saunt, klada, ©nitntbriidjifl, adj., polomljen, podert. © ti H nt d) cn, ©nmtttcilt, ba«, drevesce, drevce. ©ÖlttttC, pl., biet Säume, drevje, coli.-, bie Säume fdjlagen alt«, drevje zeleni, popka. © (t It nt t i ft E r, ber, mojster stavnik, stavitelj, stavski mojster, arhitekt, zidarski mojster. ©a it nt elit, n., fidj im fangen Ijin ltitb Ijer betoegeit, bingljati, gugati se, cuzatise; bet itnrb tiotb baumeln, ta bo še visel, ©ituntett, adj., nur itt betSffcg. gebräucpdj, j. ©. bitni, apfel*, eid)bäunteit, lirušev, jablanov, hrastov uff. . © fl It nt e tt, ftd), v. r., attd) al« v. n., speti, spe-njati se; postaviti, postavljati se po koncu, na zadnje noge; v. a., mit bent äöiefenbatti tne befeftigen, požerditi, žerditi, povezati, povezovati; f. aitdj Slltfbälttttttt; f. n., bei ben Sägern, auf ben Saunt fpriitgeit, laufeit, zagnati, zaganjati se, skočiti, skakati, zagnati se na drevo, nad) V., zadreviti se. ©Otttrtt»tt, bie, drevesna raca. ©Oltrafnlf, ber, (Falco Subbuteo.) drevesni školič, sokolič. ©numfnll, f. ©aunfbrud). ©Oltntfttllt, bie, past, drevna past, padka na drevesu nastavljena, nastava. ©ttltntfledjtc, bie, (Liehen pulmonarius), pljučni lišaj, bohinjski mah. ©flltlttflol), ber, (Podura arborea), drevna bolha. ©aitmf'orraig, f. ©numöfinlid). ©onntfrcuel, f. aSalbfrcurl. ©aurafrofd), ber, zelena žaba. ©auntfritdjt, bie, sad; coli, sadje, ©auntgattg, ber, f. Slttce. ©Olt nt g nit Ž, bie, kokošna gos. ©aitingnrttn, ber, sadni vert, drevni vert, sadovnik, sadna ograda, ©flltragiirintr, ber, sadni, drevni vertnar. ©nitmgiirtntrti, bie, sadna vertnarija, obdelovanje, ravnanje sadovnikov. Snuragclüitbcr, ba«, brajda. ©nnntgcftalt, bie, podoba drevesa. a?a«mtjt^fct/ ber, verh, veršič, veršiček, vcršicič, versek; atteb ertič; altsl. vršije, vršičje, 182 Saumgrille. SBoUUtgtille, bie, (Certhia familiaris),mali plezovt, plezovček, plazirec. SBauntgrinbel, Saumgrenbel, ber, ipflitg* baum, gredelj. Saumhader, ber, (Picus), detal obet detel, žolna, altsl., detelj, djtl ttnb aud) žl'na; f. aud) Sanmgrille. SBoumpnbler, ber, kupčevavee s sadnimi drevesi, drevesci. SBaumhtttj, ba«, drevesna smola, nad) M., kecmec. SBaumhe&e, bie, Saumhe&er, ber, fchtoere Säume auf ben SBagen ju fieben, vöd, vud, navor, zvcid. SaUUthtde, bie, zalog, živa meja, živ plot; serb., živica. Saumholber, ber, (Sambucus nigra), bezeg; aus Saumholber, bezgov; ba« §olj baoon, bezgovina. Söanntljoijie, Saumhöblung, bie, duplo, duplje, dupina; dupla. žlambor, škrambol(?), (altsl., duplina; —ein holjler Satttn, duple-nica); S3aumt)čt|len ^abenb, dupel, duplast, duplinast. SB au mil Olj, ba«, les, drevje. SBflUmljiiifer, ber, (Aranea truncorum), eine Strt Spinnen, preskočni pajik, skoček. Säumig, adj., z drevjem obraščen, obra-šen, f. attch Saumftarf. ©(tnntfaftn, ber, Čoin iz votliga drevesa. SttUmfantig, adj., brez živih robov; bannt* tantig fein, živih robov ne imeti. SBanrafeltCr, bie, ročna preša*, tlačivnica, stakavnica, preša s kolam, preša z ovnam. SB a um I i en, ber, borova, suha treska ober terska. SBanmtlette, bie, Snumfletterer, f. Saitm= grille. SBaumfnoŽpe, bie, drevesni popek. SBanmfOljl, ber, velikanski vohrovt *. SBaumirä^e, bie, (Liehen Islandieus), svinjski, planinski mah. SBaumfrebŽ, ber, rak. SBaumfrone, f. trone, glava, verli drevesa. SBaumlrii^htl, ber, krivenča, krivenčasto, krevljevo, zamorjeno drevo. Sauiltfunft, bie, sadjoreja, sadjarija. Saum lang, adj; ein baumlanger 3J!enfd), dolgim. Saumläufer, ber, f. Sauntgrtlle. Saumlauž, bie, (Aphis), drevesna uš. Sountlcer, adj., gol, brez drevja; eine baumteere Stelle int SBalbe, jasa. Saumlein, ber, (Linum arboreum), steblasti lan. Saumleiier, bie, lestvica ober lojtra* s hlapcam, aud) fčf)e ranfet, brajda, planta (?). Sau mre i d), adj., drevesnat, drevnat. Saumreihe, bie, f. Allee. SBaumretter, ber, (Felis catus),divji maček. Saumrtnbe, bie, überhaupt, lub, koža, coli. lubje, lubad; bie äujjere rauhe tRinbe, skorja, kora; bie innere, živi lub, mezdra; f. au. n., aufftfjtoeilett, jtdj »on innen ait«bet)lien, izbuhliti, buhliti se, izbuliti, bu-liti. S a U f d) i g, adj., omašen, puhel, nabuhljen, nabuhnjen. Sauf d) lauf, ber, poverhama kup, kup na-vprek. Sauf^reiber, ber, stavbni, stavni pisar. Sttttfdjnle, bie, učilnica zidarstva, stavi-teljstva, zidarska šola. Saitfd)tttt, ber, razdertina, razsip. Saitfdjberlauf, bet, prodaja navprek. Saufe, bie, načert malarije. Saufen, f. Saitfdjett. Sanft a 11, bie, Saujiätte, eilt ju einem ©e* bäube beftimmter, ob. ein bereit bamit be--fe^tet Drt, selišče, seliše, stanišče, staniše, selo; f. arnt) Sauplat;. Sauft ein, ber, toetdjer gum Sauen brauchbar i ji, kamen za zid, zidaven, ziden kamen. Sauftclle, f. Saubta^. S auf ud) t, f. Sautuft. Satt t a g, ber, ati toeldjent man Sauftoljne ju »errieten fdjutbig to ar, tlačanski dan. Soute, bie, zidarija, poslopje, stavba; et tjat fein gaitge« ffierntčgeu in Sautett gejiecft, vse svoje je zazidal, pozidal. Saiiocrbot, ba«, prepoved zidanja. SaitDCrftitltbig, adj., umen v stavljenji, mladišče, aitdj fd)(ecf)ttoeg, mladišče, mladiše, vertna šola, drevesno rejišče, rejiše, 184 SBouücrwuttcr« Beargwöhnen, znajdcn v zidanji in tesanji, premeten, učen na stavbo. Battberttaiier, ber, oskerbnik zidanja. Baittterber, bet, prosivec za dovoljenje zidati. SBaittncfctt, bas, bet Snbegrtff afteS beffett, Was gttr 9(ttffül)rung itnb @ri)aititng bet ®e« Bättbe gehöret, stavstvo, zidarija in te-sarija. Battttitrbig, adj., witrbig geBauet ju tuet« beti, BefonberS im BergBaue, obdelovaven, kopanja vreden. Bttltjen, v. »., habniti, lopniti na kaj. B a lt 5 e tt fl, ber, afie baju nötigen üftaterialieit, atS ©attb, ©teine, -6o[4, priprava za zidanje, zgraja, stavivo; serb. gradivo. Baujterati), ber, Svetle, Wette Biofi jut Sierbe btettett, stavbni lišp. Baren, Beffer Bojen, v. r., biti se s pestmi, skusiti se na pesti; nad) Jan. rogvati se. Bot), bie, and) Bat, eitt fleinet SKeerBufeit, zatok, zaklonica, zanožina; poln. zatoka morska; russ. morskaja guba, nad) V. aud) morski kot; f. aut Bttdjf, Swccr6ltfctt. Balionnet, Bajonet, bas, wette« auf ben Sauf einer gtinte gefieeft Wtrb, bajonet, ba-ganet in D. Ä. (rittiger ttadj ber fpan. Slnsftiracfce"), bodilo; russ. štik; mit bem Ba= jonet anareifen, iti na bajonete, z bajoneti se sprijeti. Banonnet', in ber Sffcfl., bajonetov. Bat)Onnetangriff, ber, napad z bajone-tam. Btttionnetbalž, ber, bajonetov vrat. Ba? Ot, ber, seimišče, sejmiše, sejm, pazdr farab. tt. türk.]. Be, eine untrennbare 5ßartifet, bie Bor Seit« Wörtern ttnb anbern »on beitfetbeit abgeteite« ten SBörtent fieH; fte wirb im @lo»cnifd)eu gegeben: burdj ob- ob. 0-, wo fte bie Bebetttmtg »on circum fiat, J. B. Bearbeiten, obdelati; BefcSauen, ogledovati; Betoadjfen, obrasti; bttrd) po-, za-, na-, wenn es bie »oftenbete (Sinwtrfttng auf einen ©egenftattb ausbriidt, it. B. Berühren, pošlatati; Bebettfen, pomisliti; Berieten, povohati, povonjati; Begra« Ben, zakopati; BeaBjtttigen, nameniti, ttff. Beafiftteben, ftt, v. r., posloviti, sloviti se, slovo vzeti, jemati (od koga). Beabfitteit, Beabfidittgen, Bepetfctt, t', a., etWaS, napteniti, namenjati, aut nameniti se. nakaniti, kaniti, v misli imeti, misliti; serb. nameravati; et BeaBfittiget JU Bauen, misli zidati, namenil se je zidat i, misel ga je zidati. Beadjien, v. a., etwas, paziti, gledati, misliti na kaj, ozir imeti na kaj, zmeniti se, marati za kaj; in @t. aut» povančati kaj ob. na kaj, počislati kaj. Beadjienžtoerilj, «ttiirbig, adj., pomisii-ka, ozira vreden, znamenit. Beatiltltfl, bie, ozir, pomislik; ntit Beat« tung bet Berbättniffe, glede na okoliščine, okolišine, pomislivši na okoliščine. Beit.djjen, v. a ., ječati, stokati nad čim. Beatfetn, «■> oborati, oboravati, obdelovati, orati. Bcitberit, v. O., obžiliti, obžilovati. Beabnben, f. Sl^nbcn. B ca m te, ber, urednik, rittiget atS uradnik, WetteS itBrigenS ft»n ©utsmattn in bem itngetreite Beamtete Betreffenben ©prit« Worte: uradnik okradnik attfubrt, cfr. baS poln. urzednik; aut eesarsk ob. deržaven služabnik, oblastnik, gosposkin opravilnik; beS Beamten, urednikov; dim. uredniček. Beamten«, in Sfgg., urednišk. BeantienflCbali, ber, plača urednikov. Beamtenfiattb, ber, uredniki, uredništvo, stan urednikov. Beangitigeit, Beangften, v. a., plašiti, strašiti, komu strah, britkost delati, pestiti; f. aut 2iengfttgen. Beangfttgitng, bte, plašenje, težava, britkost. Beanffirutcn, f. 9Inforeten. Beanftitnben, Beanftanbtgen, v. a., očitati kaj, ustavljati se nad čim; bie SBaare Wtttbe beanftdnbet, blago je bilo zgrajano (po naročniku); zaderžano, za sumljivo izrečeno (od gosposke); aud) prigovarjati čemu; eine €ietnitng, f. Bemiingeln,. Beantlijen, f. Befefjen. Beantragen, v. a., nasvetovati, svetovati kaj, predložiti-f, predlagati kaj. Beantloortcn, v. a., eine grage, odgovoriti, odgovarjati na kaj, odgovor dati na kaj; efltett Brtef, odpisati, odpisovati; einen Saut, odglasiti obet oglasiti se, odmevati se; einen ®efang, odpeti, odpevati. Beaniffiortung, bie, odgovor, odgovarjanje; ftriftlite, odpis; in BeantWortung, od-govarjaje, odpisovaje. Beanjetgett, v. a., Semanben Wegett einei BerBretettS, iz ovadljejev, iz osumb koga okriviti hudodelstva, koga obdolžiti, dol-žiti hudodelstva iz osumljejev. Beanjetgnng, bie, rec£)ttttf)e, pravna okriva po osumbah. Bearbeitbar, adj., obdelovaven, kar se da obdelati, obdelovati. Bearbeiten, v. a., obdelati, obdelovati (n. p. polje); eine ftriftlite Stufgabe, zdelati, zdelovati; Sifett, skovati, kovati: eine Sr« jdbtung nat bent granjčftftett Bearbeiten, narediti, storiti, delati po francoskem; baS Baubotj, obtesati, obtesavati, tesati; »erge« BenS Bearbeitete tnatt i§n alterfeits, zastonj so ga nagovarjali, napravljali, attt obdelovali, mečili od vsih strani; f. aut Bruflčilt; t?, r., ftt Bearbeiten, prizadeti, prizadevati si, gnati se, truditi se, napenjati se. Bearbetter, ber, in ben obigen Bebeutun« gen, obdelovavec, izdelovavec, kovač, tesač, nagovarjavec. Bearbetinng, bie, in ben Bebeufungett be« 3eitWorteS, obdelava, obdelovanje, izdelovanje, kovanje, tesanje, nagovarjanje. Bear g tt Ob n eit, V- «., natoleovati koga;« • Wirb aitgentein Beargtooirat, sum nanj bije; f. aut ilrgujoijnen. Beamten. Beeten. 185 Beamten, »• «•) umarme«, objeti, objemati, objemši deržati, auch obramiti. B 10 r f tf| t, adj., ritast. Beari en, v. a., artljaft utajen, obdelati, obdelovati. Bcafthen, Bcäfdieit, ». «., popepeliti, ope- peliti, pepeliti. Bcäften, ftdj, »• r., v veje iti, razkošatiti se. Beatifijireit, f. Seligforedjen. Beauffidjtigen, v. a., nadgledovatif, na sumi imeti koga, gledati, skerb imeti na koga; serb., nad) Vuk, nadzirati, nadgle-dati. SBtflltffrnfl en, ». a., naročiti, naročati, naročevati komu kaj, alti) naložiti, nalagati, zaukazati, zaukazovati; Wer ijt bamtt ©eauftragt? komu je to naročeno? Beauftraget, ber, naročivee, naročevavee. S eflU f trti fl t, adj., komur je naročeno,ber beauftragte, narokojemnik f. Beauftragung, f. Stuftrag. Beäugen, Beäugen, Beäitgeln, ». a., pogledati, pogledkati, pogledovati na kaj, pregledkovati, pomežurkniti, pomežurkati. Beaugeitfdj einigen, ».«., ogledati, ogledovati , razgledati. Beaugenfd)einigung, bie, ogled, razgled, f. auch Slugenfdjeiit. Beaugenfertb. Sebauem, v. a., einen, pomilovati, obmi-lovati, milovati koga, obžalovati koga; serb., žaliti koga; i« Bebauete if»t, žal mi je za-nj, mili se mi; baS bebauete i«, žal mi je za to; Bereuen, kesati se česa. 93ebancrn, bas, SBebauerntf, bie, milovanje, obžalovanje. Söebauemgtoertl), 93ebauernžu>iirbig, $e= bttuerungžttliirbig, adj., reven, tužen,milo-vanja, obžalovanja vreden. Sebuucrte, bet, milovanec, obžalovanec. Scbflucrung, f. 93ebaucrn, bas. Stbe i en, v. a., pokriti, pokrivati, kriti, prikriti, prekriti, zakriti; mit einet ®ecfe, odeti, odevati; urit ettoaS §oIjient, zavez-niti; mit einent Seppi«, zastreti, razprostreti, razprostirati po —; mit eittent bleibe, Su«e, zagerniti, zagrinjati, poger-niti, pogrinjati; bur« ©olbaten, obstražiti, stražiti; Begleiten, spremiti, spremljati; Betnt §ettgfi, skakati; Bei ben Sägern, zagrabiti, popasti, popadati; jurid. založiti, zalagati, zastavo dati, varnost dati, zagotoviti; bet Jpimtnei iji bebeeft, oblačno je; ein Be; beefter SBeg, zaklonjen pot; baS SBaffet tjat atteS Bebeeft, vse je pod vodo, vse je v vodi, vse je voda poplavila, oblila; bie ©etge Be* becfett bas Sanb gegen SJlorbtoinbe, gore za-klanjajo deželo pred burjo (severjem); f«üjjen, braniti, varovati; Bejireuen, posuti, posipati; u. r., Bebecfett ¡Sie ft«, pokrite se; ft« mit @«anbe Bebecfen, osramotiti se, v sramoto se zakopati. Scbcdtr, ber, pokrivač, pokrivavec, krovec. SBebettung, bie, pokritje, pokrivanje, pokrov; ®a«, streha, odeja, pogrinjalo, pokrivalo; eine Slnjatyl Šotbaten, stražniki, stražci, varhi, straža, vojaško spremstvo; .: ©orgetfian itttb na« Beba«t, tyat man«en iti grof Seib geBra«t, bolje danes premisliti, hakor jutri žalovati, f. au« 8c= gaben, 93ef«enfcn; v. r., ft« Bebenfen,pomišljati se (si), pontišljevati se (si), obotavljati se, ne derzniti se; ft« eitteS 21 ti- SBtbcnfen. »ebtentenfecie. 187 betu, ftdj anbers bebenfen, spremisliti se, ob, premisliti, premišljevati se (si); serb. aiteft, predomisliti se, preumiti; er fyat ftdj eineS Seffern bebast, spremislil se je, na bolje se je zmislil; et Ijat ftdj babei audj bebast, sebe tudi ni pozabil, za se je tudi posker-bel. Sebettleit, bas, Iteberlegung, pomislik, pomišljanje, premislik, premišljevanje, po-misel; bie Saefte erforbert Sebenfen, to reč je treba dobro preudariti, premisliti; 3t»ei; fel, pomislik. sumnja, obotava, dvom, skerb; idj trage Sebenfen, jfoeifte, pomišljam si, skerbi me, ustavljam se nad —; oljne 33e; benfen, brez skerbi, brez obotavljanja; er bat oljne Sebenten eingetoiHiget, kar privolil je; ein redjtlidjeS Sebenfen, pravno menjenje, f*&>zs odek SBebenffrift, f. SBcbenfjeit. SBebenflidj, adj., eine bebenflidje Sat^e, pre-mislika vredna, in U. .R. škakljiva (?) reč; gefaljrlidj, nevaren; eine bebenflidje Urfuttbe, sumljivo, sumno pismo; ein bebenflidjet Sett; ge, sumljiva priča; baS bat midj bebenflidj gema^t, to je Storilo, da zdaj ne vem, kaj bi počel; ertfibebenflidj frani, zelo je bolan. Sebenflidjfeit, bte, nevarnost, sumljivost, obotava. spotik, sumnja; bn Ijafl immet Sebenflidjieiten, vedno dvomiš, vedno imaš kake pomislike, nad vsako rečjo se ustavljaš, spotikuješ; bie Sadje ift »on grofšet SBebenilidjfeit, ta reč je kaj nevarna, škakljiva (?). Scbenljeit, bie, čas za premislik, odlog za premišljanje, čas pomisliti; er naljm eitie Sebenfjeit »on 24 Stuttben, izprosil si je 24 ur za premislik. Sebentcn, v. «., einen (jttredjt toeifen), napotiti, napotovati, opomniti, opominjati, podučiti, podučevati koga; einem bebettien (be; fannt geben), naznaniti, naznanjati komu; befeljlen, ukazati, ukazovati, veleti, velevati, naložiti, nalagati; er tdfjt ftdj nidjt bebenten, ne mara za poduk, ne sliši no-beniga napotovanja; v. n., ein Seidjeit »011 ettoaS fein, pomeniti ob. pomenjati; serb., značiti; jebeS SBort bebeutet ettoaS, vsaka beseda kaj pomeni; toaS bat baS jtt bebett; ten, kaj če to reči? eS |at ttidjtS ju be--beuteit, nič ne de, nič za to; bas bat »iet ju bebeuten, to je imenitna, važna reč; baS bebeutet nidjtS ®uteS, to ne kaže, ne obeta nič dobriga; audj (in U. ne sluti na dobro; feitt 2Bort Ijat nidjt »iet ju bebeuten, njegova beseda ne velja dosti; nima veliko v sebi; bie SBitnbe ijat nidjt »iel ju bebeu; ten, ta rana ni nevarna, ni znamenita. Scbcutcn, bas, f. šBcbeuinng; bas tuirb 3ljnen mit bem Sebeuten jur Jtenutnip ge; bradjt, to se vam naznani s tem opomi-nam, s tem pristavkam, da—. SBebCUiCnb, adj; dosti velik, ne majhen, važen t, znamenit, imeniten; adv., dosti, precej; bie Sadje ijl bebeutenb , to kaj pomeni, to ima nekaj v sebi; ijl feljr bebeu; tenb, ima dosti v sebi; er ift ein bebeuten; bet äftauu bei ■§ofe, veliko velja pri dvoru (pri cesarji, kralji); et fagte ein bebeuten; beS SBort, povedal je (eno) imenitno; et lit a d) te eine bebeutettbe Sfiieite, imenitno, resno je pogledal. SBcbeutcnbljeit, f. Scbeutfmnfeii. SBcbcutlid), f. SBcbeutenb, Seutlicfj. SÖCbeutfflTO, adj., pomenljiv, važen; f. audj Sebeuienb. SB Cb C It t fantfett, bie, pomenljivost, zname-nitnost, važnost f, iinenitnost, veljavnost. SBebeutnng, bie, Sinu, pomemba, pomen, pomenek; SBictytigfeit, znamenitost, važnostf, imenitnost; »ott SJebeutung fein, imeniten, važen biti; eine Sadje »on Sebeutung, f. Sebcuten, bas. SBebeutnngäleer, SBcbcnimtgžlož, adj., nepomenljiv, neznaten, nevažen. SBebcutungžrcid), SBcbeutungSboil, adj., zelo važen, pomenljiv. SBebcntinbt, f. 2lctew>inbe. SBcbicien, v. a., obdiljati, obdiljevati, z deskami obložiti, oblagati, podeskati, po-poditi. SBebielung, f. SBoben. SBebicncn, V. a.. ®ienfle feijien, poslužiti, služiti koga; bebienen einen, iljnt bas 9lč; tljige geben, postreči, streči komu; audj podvoriti, dvoriti koga; jener bebiente bie ®äfte, uni je stregel gostam; et Ijat midj gut bebient, dobro mi je postregel; bet ^aitbtoerfet bebtent ben Gerrit ober ijl iljm bebient, dela za gospoda, je njegov čevljar, krojač itd.; eilt Sinti behielten, službo opravljati; tras gebleut er? kaj opravlja? bie älicffe bebienen, k maši streči; bte jtanonen Waren gut bebient, s topovi se je dobro ravnalo, merilo, streljalo; int Äartenfpiei, farbo dati; v. r., ftdj eiltet Sadje bebienen, postreči si s kako rečjo, poprijeti se česa; audj služiti se česa; serb., služiti se čim; porabiti, rabiti kaj, eiltet ©elegenljeit, poprijeti se prilike; oft bleibt es itnüberfejst, j. bie Sllteit bebieittett ftdj jitiit Sdjreibett beS ©riffels, stari so pisali z dletcam; be; bienen Sie ftdj! (bet üifdje), nujte, ponujte se!, in U. ji., geto., dajte! sezite!; serb., izvolite! atteij poslužite se! ponudite se! SBebienfttltt, adj., postrežin, postrežljiv; ju bebiettfam, prepostrežljiv. SBebitltfantfcit, bie, postrežnost, postrež-Ijivost; QGritnm tt. Heinsius führen bie in Defterreidj üblidjett Slitsbrücfe: SBebienfam, žBebienfamfeit nidjt an). SBcbienftcn, v. a., eilten, v službo vzeti, jemati koga, službo dati, dajati komu. SBebicnftCte, ber, služabnik, urednik. SBcbiCnftung, bie, služba (pri kaki gosposki). SBebicnte, ber, streže, — eta, strežnik, stre-žej, služabnik; ltaety Jam. atteij, zaplečnik; serb., sluga; f. auety StCllftbOte; fte, strežnica, služabnica; beS SSebieniett, strežetov, služabnikov. SBebicntenfeele, bie, služna duša, 188 Scbicutenftuk. SSebtCitienftUiie, bie, stanica ¡¡a strežnike, za družino. S8 e b i e n i C n ft (tlt b, ber, si užabniki, strežništvo, posli, družina. S Cb i C It U It (), bie, strežba, poslužba. postrežba; Šlmt, služba; f. ait^ Siencridjaft; ©ebienuttg, eincr Aaitoite, Ž8ebtemtng«mann= fdhtft, topovni vojaki. Sebtitfl, bas, f. SBebingmtg. Scbingcn, v. a., »erabreben, pogoditi, pogajati se, dogovoriti, dogovarjati se za-stran česa, zgovoriti se, zmeniti se, besedo si dati, besedo imeti; jtd) etloaž be; biligett, »orbe^attejl, izgovoriti, izgovarjati si kaj; et Ijat fid) babei @tilifd)tBcigeit be--bungen, pogoj je postavil, da se molči od tega; SitteS bebiltgt baž Slltbere, eno potrebuje druzega, je natvezeno na drugo; f. a ud; ^oftitlircit. SBebingntft, f. Scbingttng. ¡Bebingt, adj., pogojin; abftattgig, ft$ be.-bingt erbžerflareit, pogojno ober pod pogojem se oglasiti za dediča. SBebtltgiUtg, bie, (conditio), pogoj; serb., uvet; ntit ber ©ebingmig, s tem pogojem, s tem pristavkam; to da, samo da; oljne ©cbingung, nepogojno; SSerabrcbttng, pogodba, dogovor; ©orbelialtprideržek. SebtngnngSIož, f. itnbebingt. SBebiitgnngžfo^, ber, pogojni stavek. šBebingnngžmeife, adv., pogojema, pogojno , s pogojem. Sebotncn, v.a., s ternjem obdati; bebornt, ternjev. Scbriingcu, v. a., stiskati, pritiskati, zatirati, tiščati, tišati, siliti, tesniti, tesno-biti, pestiti, viti, silo delati komu, audj trapiti, mučiti. Sebrnngcitb, SBebriinglid), stiskaven, zatiraven. sBebriinger, f. ©cbriirfcr. Scbriingi, adj., stiskan , reven, zatiran; in bebrcingten UmjiSnbett, v revah in nadlogah , v nevolji. Scbriingte, ber, revež, zatiranec, terpin. ©ebriingnift, bas u. bie, SBebriutgung, bie, stiska, nadloga, težava, reva, nevolja. SBcbriiuen, f. Scbtohen. ©Cbrohen, t>- a., eitieit, zažugati, požugati, žugati komu; groziti, ober groziti se; za-protiti ober zapretiti, pretiti komu s čim; er bebroljte ibtt mit ©rattbleguiig, žugal mu je s požigam, ober, da mu bo zažgal hišo; ber geittb bebroljt bie gejtuitg, sovražnik hoče udariti na terdnjavo; ober, bali se je, da bi sovražnik zdaj pa zdaj ne napadel terdnjave. SebroljCHb, Sebroljlidj, adj., nevaren, žu-gaven, proteč, groziven. 93ebroi)Cr, ber, žugavec, pretivoc, grozivec. SBcbtnljnng, bie, pretenje, protenje, grožnja, groženje, žuganje; serb., pretnja. Scbnirtcn, t\ a., natisniti, natiskati, z na-tisam napolniti. SBebriiien, V. a., pritisniti, pritiskati, stiskati, treti, zatirati, tlačiti, pestiti koga, Seeiien. gnjesti, trapiti, nadlegovati komu; f. »udj Scbritugcn. SBebriJier, ber, stiskavec, tlačivec, zatira-vec. Scbriitfnif, Sebriitfnng, bie, $rucf, nadloga, stiska, zator; bie Jjjanbluttg bes ©e* briicfetlS, tlačenje, zatiranje, stiskanje. ©ebiingen, v. a., pognojiti, nagnojiti, gnojiti. ©ebiinien, v. i., mid) bebunit es, zdi se mi, menim, dozdeva se mi,, vidi se mi; jtd) bebuitfetl Iflffett, meniti, misliti. S.ebiiniett, baž, meitteS ©ebuttfetlS, kakor se meni zdi, kakor jez mislim, po moji misli. ŠBebltnften, v. n., napariti se. SBcbniJfen, v. a., opipati, pipati, potipkati. Šebitcfcn, v. n., einet, aitdj: eitte <3ad)e, potrebovati; fel)r beburfen, silno, kervavo potrebovati; id) bebarf bes SrofteS, potrebujem, ober treba mi je tolažbe; alS v. i., eS bebarf, treba je, potreba je; biefe SBorte beburfen einet (Stflaruttg, tim besedam je razlage potreba; um feilt ®lu(f ju beforbern, bebarf eS nur toenig, lahk» mu je pomagati, malo je potreba do njegove sreče. SBebiirflid), adj., potreben. Sebiirfntf, baS, potreba, potrebnost, potrebščina, potrebšina; baS ijt t^rtt ein ©e; burfnijj, brez tega ne more biti; Stoti), potreba, pomanjkanje, reva, nevolja; .RriegS; bebutfltiffe, za vojsko potrebne reči; aud) česar je potreba, kar se potrebuje. SBcbiirfttg, adj; potreben; er ijt bet £ilfe beburftig, potrebuje, treba mu je pomoči; beburftiger SJienfd), potrebni, potrebnež, ubog, ubožec, siromak. Sebiirftigfett, bie, potreba, nevolja, ubo-štvo. SBebu^t, f. »erbu^t. ScetCen, v. a., navoglati, zvoglati, voglati; eitl beecfteS Areuj, križec z olepšanimi vogli. SBeeggen, v. a., benSlcfer, pobranati, obra-nati, branati, a It d) povleči, povlačiti, vlačiti njivo. iBceljren, v. a., počastiti, častiti, aud) poče-stiti, počeščevati, počeševati koga; (altsl. č'stiti); čast skazati, skazovati komu. Seehtung, bie, čast, počast. SBeeii ein, v. a., beeid)elte ©aume, drevesa z želodi, polne želodov, želodarji (t. j. hrasti). SBeeibett, beetbigen, v. a., ettra«, priseči, prisegati na kaj, s prisego poterditi, po-terjati kaj, f. aitc^ SBcfdjtudren; 3entanben beeibett, v prisego vzeti , jemati, zapriseči, zaprisegati koga, s prisego zavezati koga. ©CCibigt, adj., prisežin, prisežnik, prisežin mož, zaprisežen, v prisego vzet. SBeeibiflnng, bie, prisega, zaprisežba. Seetfern, ftd^, t?, r., goreče prizadjati, prizadevati si, goreč, vnet biti za kaj, potegovati se, poganjati se, gnati se za kaj. SBeeifetnng, f (Šifer. SB e e i I e n, ftdj, v. r., podvizati se, aud) bloji podvizati, popaščiti, paščiti se It. M., ponagliti se, «eeinfrädittgett. ÖcfoKctt. 189 nagliti, pohiteti, hiteti, pospešiti; serb. attd) požuriti se; beeile bi. a., koga storiti, delati zmož-niga, prikladniga, pripravniga, dobriga k čemu, za kaj; toen ©Ott nißt gum gertten befähigt fyat, ben fčnnett bie äKettfßen nißt befätligen, komur Bog ni dal glave (spomina) za učenje, temu je ljudje ne morejo dati; auß pooblastiti, opravičiti, opravičevati, oblast do česa dati, dajati, «efitljtgt, adj., zmožin, za dobriga,prikladniga izrečen, spoznan; f. atlß ^äljig. «Cfnfltguug, bie, prikladnost, zmožnost, pripravnost; serb. sposobnost. «efnljrbar, f. gnljrbar. «tfapen, a., voziti se, peljati se (po kaki cesti); baS ift eilte befahrene ©trajne, to je povožena cesta, po tej cesti se mnogo vozi; baS gelb mit SJiift befaijten, razvoziti gnoj po njivi; ben Slieg mit ©attb, napeljati peska in posuti kolovoz; baž SKeet befahren, voziti se po morji; bie ©rube ii-faijrctl, iti, hoditi v rudnik; ben ©ßaßt, spustiti, spuščati, spušati se v rudnik; be; fitrßten, bati se koga, česa. «efnljruttg, bie, vožnja po—; einet ©tube, hoja v jamo; ©ijttation, razgled, opelj. ©efnllett, V. a., napasti, napadati, prijeti, prijemati, popasti, popadati; et h)irb Bont Ičfett ©eijie befallen, hudi duh se ga je 1«- 190 Befaljeti. til, ga je obsedel; zbesnil je; eitte .Staufs Ijeit befiel mi^/ bolezen me je zgrabila, napadla, se me je lotila, prijela; bie 8urd)t befäfii mi d), strah, groza me spreleti, obhaja, sprehaja; »ott fieibenfdjaften unb Slffec« ten überhaupt, obiti, obhajati, prepasti, pre-padati; ber @d)laf befällt ifjlt, zaspanec se ga prijema, ga lomi, spati se mu hoče, toži se mu; mit ©djnee befallene ®ädjer, zametene, s snegam zapadene strehe; ein llnglüd befiel iljn, nesreča ga je zadela, pritisnila; bie ©eljnftteht, želja ga obhaja, zaželel je; »on bet Ohnmacht befallen »et« ben, omedleti, onesvestiti se; »cm @cf)res fielt befallen, part. uplašen, poplašen , pre-paden, preplašen. Befflljett, v. a., ein Jtleib, Bufy nabrati, nabirati; baS -&otj in Sugen, upiriti les v sklad; ben Soben eine« ©efäjieS, dno v o-tore djati, nautoriti, utoriti; f. aud) BaljCn. B e f a n g, ber, umjäuntet Ott, ograda, ograja, mederja. Befangen, v. a., objeti, objemati, obdati, obdajati; einnehmen, premagati, prevzeti, podse spraviti koga, lotiti se koga; Slngfi befängt tljnt baž £erj, strah ga je sprele-tel, prevzel; Befangen fein, b. i. »erflodjten feilt, zapleten, zamotan biti; im .Kriege, ifäros ceife befangen fein, vojskovati se, pravdati se; bas ifi fd)on barunter Befangen, to je že (zapopadeno) vtem, se razumeva podtim; et ifi mit bartn Befangen, to se tudi njega tiče, tudi on je zapleten v to; »ertoitret ititb »erlegen, zmešan, zmoten, v zadergi, osup-njen; ein befangener 9Jid)tet, enostransk, pristransk sodnik; ein Befangene« ®i, naloženo jajce; int ©emütlie Befangen, slaboumen, bebast; v. r., ftd^ mit ettoaS befangen, pečati se, ukvarjati se, mešati se s čim, vtikovati se v kaj. Befangenheit, bie, pristranost, zmotenost, zmešanost, slaboumje. Befärben, a., obarvati, pobarvati, barvati, farbati*. Befttffen, v. a., Betaflen, potipati, potipa-vati, tipati, pošlatati, šlatati; in ftd) faffen, obseči, obsegati, objemati, zapopadati; ftdj Befaffen mit etttiaS, v. r., pečati se, ukvarjati se s čim, mešati se, vtikovati se v kaj; serb. baviti se; böhm. obirati se. Befaffung, f. M«ng. Befcthien, f. Befänden. Befebem, ftalt, oblast; Gom= ntanbo, vodstvo, poveljstvo; toit fianben un; tet bem Befehle ijjetetS, Peter je bil naš vodja, Peter nas je vodil; et fieht unter feinem Befehl, v njegovi roki, oblasti je. Befehlen, a., veleti, velevati, ukazati , ukazovati, zapovedati, zapovedovati; füt t)errfdhen, regieren, gospodovati, vladati; loaS befehlen Sie, kaj bi radi, kaj ukažete; russ. čto prikažete; ®ott et»aS Befehlen, Bogu kaj zročiti, zročevati, priporočiti, priporočati; ©Ott befohlen, z Bogam, Bog z vami, Bog s tabo; anoertrauen, zročiti, zaupati komu kaj; auftragen, naročiti, naročati (n. p. vino); 3emanben »ot fid) Befehlen, poklicati, klicati pred se; biet Ijat et llid)tS JU Befehlen, tu nima nikake oblasti; Semanben etvoaS SlbfutbeS befehlen, poslati koga po peh za slamo. Befehlerifd), adj., velevavsk, zapovedljiv; ein Befei)letifd)et äJienfcb, zapovedljivec; fte, zapovedljivka; f. attd) ®Cbietf)erif(b. Befehlfiagge, bie, poveljnikovo bandero. Befehl^emaf, adv., po povelji, po ukazu. Befehligen, v. a., veleti, po velevati, velevati, zapovedati, zapovedovati; ein §eer, vodja biti, voditi, vojvod, vajvoda biti; et ttmrbe befehligt, ukazalo se mu je, povelje je dobil. Befehlshaber, bet, vodja, vojvoda, zapo-vednik, poveljnik, velevavee, ukazovavee, voditelj; poln. načelnik; f. auch Be»0it= mäthtigter, ÜJlunbator; bes Befehlshabers, vodjev, poveljnikov. Befehlshabers, "t 3ftg.,vojvodski, poveljniški. BefebiShaberfdjaft, bie, poveljstvo, za-povedstvo. Befehlžbaberftttb, f. gomntttnboftub. Befehlžbflberfteile, bie, čast, stopnja poveljnika, vojvoda, vodstvo; fte ertbeilen, postaviti, izbrati koga (za) vodja, poveljnika. Befeblžtt>eife, adv., velevavno, ukazo-vavno, zapovedovavno. Bef chižffli&rtg, adv., zoper povelje, proti povelju. BefeblSü)im})el, bie, poveljsko, poveljnikovo banderce. Befebižmort, bas, povelje, zapoved, ukaz. Befeilen, v. a., opiliti, piliti; nochmals, popiliti, prepiliti. Befeüfdjen, f. geilfdjen. Befeittben, v. a., sovražiti, čertiti koga. Befelbert, adj., et ifi befelbert, ima zemljišče, zemljiše, polja, grunte*. Befeften, Befeftigen, v. «., uterditi, zater-diti, uterjati, uterjevati, terditi, ukrepiti, krepiti, krepčati; an etoaS, priterditi, pri-terjati; titref) bas ©teden tu ettoaS, vtakniti, vtikati na —; burch ein Binbemittet ©cfefitgitttg. feft jufammenfügen, sklemati, klemati; fcltrcf) fin Sattb, ligamentum, privezati, privezovati; mit einer Kette, prikleniti, priklepati; mit einet SÎafcel, pribosti, pribadati, pripeti, pripenjati na — ; mit einem klaget, pribiti, pribijati; but<§8 Stnfcbmieben, prikovati, pri-kovavati ; eine ©takt, uterditi, obterditi ; mit SÄauetn, obzidati, obzidovati; bauerfjaft ma^ett, ukoreniti, ukoreniniti, ukorenjati, uterditi; bei kett Xôpfetn, ken Xfjott an lie ®rel)fcheibe, priploskati, priploskovati, pri-mazati, primazovati il; ein befeftigter C rt, terdnjava, terdno mesto, ostrog, tabor; fid) befeftigen, v. r., uterditi se, ukoreniniti se. Sefeftiguttg, bie, uterdba, priterdba, uter-janje; kie Sefeftigung ket Siebte unk ipflid)* ten, uterjevanje pravic in dolžnost, milit.: ograda, obzidje, obkop, terdnjava. SBtfcftignngŽfnnft, kie, terdnjavska umnost, umetnost mesta uterjevati. ©efefttgnngëwerîacug, ka«,branilo,obzidje, terdnjava. SCfCUdjten, v. a., pomočiti, močiti, pri-makati, pomakati, povlažiti, ovlažiti, poro-siti, rositi, aud) pomokriti; ein toenig, pri-močiti, primakati. Sefeuthtung, kie, močenje, povlažba, pri-mok, primaka. 58 ef en cm, v. a., podpaliti, podžgati, podžigati; f. Slnfcncrn. »tfiebern, v. a., kie Neugier, f. Stnrcgen; v. r., ftd) befteketn, befekent, goditi se, pérje dobiti, dobivati, godnjati, godnjati se; beftekert, adj., godan; be^ekerte Xfjiere, živali s perjem (obdane), pernata živad, tiči; ein fdjint beftekerter Sögel, ptica lepi-ga perja. SBcfinbcn, v. a., najti, nahajati, spoznati, spoznavati; füt gut, fût nôtl)ig beftltben, soditi, imeti za—; ež tourbe fût Uôtljig be; funken, našlo, spoznalo, se je za potrebno, Oker, da je potreba; t), r., ftd) befinken, ftd) »erhalten, biti; kie ®ad)e befinbet fteh ganj anberž, alž ež gefagt tourbe, reč je vse dru-gači, kot so rekli; t d) beftnbe midi beffer, boljši mi je, sim gorji; id) beftnbe mid) fd)led)t, slabo mi je; toie beftttbeft ®u bid)? kako se imaš? čutiš? kako se ti vede? kako ti je? kako ti je (kaj)? kako si (kaj)? eä befatik ftd) öliemanb bei ihm, nikogar ni bilo pri njem; too befinket et ftd) jefct? kje je? kje biva, prebiva? fid) ge* fegneten Seibež befinken, biti noseča, nosna, samodruga; aud) težka, ne biti sama pri sebi; ft(| in einem Sttter »on 20 Sagten, pri dvajsetih letih biti, v dvajsetim letu biti, dvajset let imeti; geto., dvajset let star biti; et befinket fid) tool)l, zdrav je; belke teerten fteh kabei ttoljl befinken, to pride obema prav, na dobro, v hvalo, to bo obema v korist; et befinket ftd) gliicf(id), srečniga se šteje. Sefinbcn, ba«, zdravje, počutje; toie ift ta« Sefinken? f ©cfinbctt, ftcf); erfragte mid) nach meinem Sejtitken, vprašal me je za zdravje; Je na$ Sejtnben, po potrebi, SBcfliffcnHi^. 191 kakor potrebe, okoliščine, okolišine naneso; nad) meinem Šeftnken, po moji misli, kakor jez menim in sodim. Seftnblidj, adj., too beftitblid) feitt, kje biti, kje znajti, najti, nahajati se; eine ilt Un terfuchung beftnblid)e ijšetfon, oseba sedaj preiskovana; oseba, ki jo preiskujejo. SBcfinftem, v. a., otemniti, potemniti, temniti, pomračiti. SBcfirniffcn, v. a., s firnažem* prevleči. SBeftfdjtn, V. a., ein SBaffet, loviti ribe (v tej in tej vodi). Scfittigcn, f. Sefliigeltt. ©cflamnten, v. a., oplameniti, oplameno-vati, oplamtiti; beftamint, plamteo, plame-neč, plamnat; ba6 beflautmte @d)toert, pla-meniti, ognjeni meč. ©cfledjten, v. a., poplesti, oplesti, opletati; ein ®efaf) mit ®raf)t, povezati, zve-zati, vezati (lonec); seri., oplesti, opletati. ©Cfledjtnng, bie, oplet, opletanje. sseflcicn, c. a., (maculare), omarogati, ma-rogati, omarožiti, marožiti, olisati, lisati; pobrazdati, omadežati, omadeževati, oskruniti, oskrunjati; altsl., skvr'niti; umazati, ognjusiti, ogerditi, udelati; kie @l)te einež 9Ittbern, ogerditi, gerditi poštenje; ftd) be; flecEen, oskruniti se, omadežati se; ntit Slut befiecfen, okervaviti, okervavljati, kerva-viti; ku hajt kich im ©efidjte beftecft, uma-zal si se na obrazu; @d)ltl)e beflecfen, sar-cire, zakerpati, kerpati, zašiti, zašivati, ožupaniti, županiti, zablekati *. ©efletft, adj., umazan, omadežan; ein flecftež ©etoijfen, oskrunjena, nečista vest. SBcflCtJnng, kie, oskrumba , madež, braz-dež. SBeflctfcn, ©cflciftgen, ftd), v. r., einet @ad)e, prizadjati, prizadevati si za kaj, gnati se za kaj, skerb imeti, skerbeti za kaj, v skerb si vzeti kaj, pomarati za kaj, marljivo, pridno poprijeti, poprijemati se, lotiti, latati se kake reči; na d) Jam. aitd), pozvestiti, pozvestovati se; ftd) befteifjeit mit einet Strbeit gefdjtoinbet fertig ju toerkett, liach V., prihiteti, prihitevati; et beflifj ftd) ker 9ted)tžgelehtfamfeit, učil se je pridno pravdoznanstva; in U. K. u. int seri. aitch, žuriti se, tersiti se, nastojati. SBefletftigung, kie, skerb, prizadeva, ©cfliticn, f. ©efledeit. SBeflitgen, v. a., obleteti, obletati; ker Sogel ift bejlogeit, b. i. flucf (jlugge), ptič je goden, že more leteti, ferleti; se je že izgodnjal, poletek ptič. SBtfliefjett, v. a., obteoi, obtekati; Slltt beftofj feinKleib, kri mu je tekla po obleki. SJeflifftlt, adj., priden, maren, marljiv, skerbljiv, skerben, podvizen; befliffen feitt eittet ŠJiffenfchaft, učiti se znanstva, ukvarjati se s čim; f. aud) SkfletfjeH, ftC^S. SBefltffene, bet, učenec, ukoslovec. Sef Itffenh Cit, bie, .marnost, marljivost, pridnost, prizadeva. ©tfltffentltd), adv., marljivo, pridno. 192 SBeflititttU SB Cf litt Čl It, v. a., z Iošem olepšat!. SBefInrett, v. a., v černo zaviti, obleči. SBefliigellt, v. a., operutiti, operutničiti, peruti dati, dajati; russ., okrilit; bei t EU Sägern, ben SBalb beflügeln, preseke napraviti, presekati gojzd; befdjleunigen, po-uriti, uriti, pospešiti, pospeševati; bie Siebe beflügelte feine Schritte, ljubezen mu je dala urno nogo, ga je gnala, mu je pourila stopinje. SBef in gel t, adj., fein, peruti imeti; fig., hiter, nagel; beflügelte Stunben, naglo tekoče ure. SBefliifdjen, a., bei ben Äöhletn, bett ■äJieilet mit grünen Steifem bebecten, pogra-sati, grasati, srajco dati, dajati, pogra-siti, grasiti. SBefIiifd)Ung, bie, srajca, grasa. SBefluten, f. SBeftromen. SBef» i g en, v. a., gotge letfien, einen Otatty, ravnati po svetu, storiti, delati, kakor je svetovano, spolniti, spolnovati svet, poslušati besede, audj ubogati*; ich toetbe bein SSeifpiel befolgen, tebe bom posnemal, po tebi (po tvojem zgledu) se bom ravnal; bie Šerotbnungen befolgen, deržati se ukazov, spolniti, spolnovati postave. SBefoIgenčtnerti), =nmrbig, adj., vreden da se posluša, posnema. Söefolger, ber, bie befolget biefe« Stathe« toatett glücflich, srečni so bili, kteri so delali kakor je bilo svetovano. SBcfOignng, bie, posluh, poslušanje, spol-novanje, posnema. SBefÖrierer, ber, podpiravec, podpornik, pripomočnik, pomagavec, pospeševavec, po-vzdigovavec. SBefÖrberlid), adj., pomagljiv, pomožin, pripomočen, pospeševaven, koristin; f. aud) gbrbcrlid); einem befötberlich fein, pomoči, pomagati komu (t čem), na roko iti, hoditi , biti. SBefÖrbern, v. a., an« Sagežlidjt, spraviti, spravljati na dan; befd)leumgen, pospešiti, pospeševati, ponagliti, pohitriti, pognati, poganjati; 3entattb int Slmte beförbern, povišati, poviševati koga v službi, na višji stopnje pomakniti, pomikati; tet) toill feilt 58efle« beförbern, poganjal se bom, prizadeval si bom za njegovo srečo, da mu pomagam (pomorem) naprej ; bie SBijfenfchaf* telt beförbern, podpirati znanstva; »erntet)* reit, pomnožiti, povišati, povekšati; ba« hat ihn inž @rab beförbert, to ga je spravilo pod zemljo, iz tega sveta; SBaaten beförbern, odpraviti, odpravljati blago; ffltiefe, poslati, pošiljati; ben Schweif, k potu pomoči, pomagati, pot spešiti, delati; tRei* fenbe beförbern, peljati, voziti, naprej spraviti , spravljati. Söeförbernng, bie, einer SEBaate, odprava, pošiljava; ©efchleunigung, pospeh, pospeševanje, podpiranje; bie SSefčrberuitg be« allgemein nen äßohljlanbe« lag ihm in«befonbet« am £et* jen, največji skerb mu je bila, poganjati se za srečo in blagovitost ljudstva; ba« SBefrentbenb. Stoaneement, pomikljej, povišanje v službi; Sßeter toirb nicht mehr lange auf bie SBeföt* betung jlt einem Stnite toarten, Petru ne bo več dolgo treba čakati službe; »on Steifen* ben, vožnja, prevažanje. Söeförbemng^gebübr, bie, odpravnina; Shargegebüht, povišnina. SBefbrberungžmittel, ba«,pripomoč,po-spešalo, pospeševalo; bei gradiču, vozilo. SBefiirberungljeit, bie, čas odpravljanja. SB ef r fl dj t ett, v. a., natovoriti, otovoriti, naložiti, nalagati, nakladati, obložiti, oblagati; ein befrachtetes gat)tjeug, obtovorjena ladija, ladija polna blaga; serb. nakercana ladija. SBefrnd)ter, ber, nakladavec, lastnik tovora tovorodavec. SBef rnchtung, bie, naklada, nalaga, naložba, natovoritev; grad)t, tovor, naklad. SBefradjtungžtiertrag, bet, tovorna pogodba. SBefrngen, v. a., einen, poprašati, popraše-vati. vprašati koga za kaj. zastran česa, in St. auch popitati, pitati, pobarati, barati»; fte befragten eittanbet, popraševali so se eden druziga, menili so se, posvetovali so se; v. r., fteh befragen, posvetovati se s kom, vprašati koga za svet. SBefrager, ber, popraševavec. SBefragung, bie, posvet, posvetovanje. SBefreien, v. a., osvoboditi, svoboditi, altsl. svoboditi, sprostiti, oprostiti, oprostovati; eig. opraščati česa ob. od česa, rešiti, odreševati, oteti, pomagati od česa obet iz česa; »on Slbgaben, oprostiti davkov, odpisati davke; alt« bem Werter, izpustiti, izpuščati, izpu-šati, pustiti, puščati, pušati iz ječe; »on Schul* ben, oddolžiti, razdolžiti, razdolževati; »on fflanben, Uff., odvezati, odkleniti, razkleniti, izzankati, odvozlati; ftd) befreien, oteti se, rešiti se, osvoboditi se, znebiti se. SBefrcier, bet, rešnik, odrešnik, rešivec, osvobodivec. SBefreite, bet, otetec,osvobodenec, oprošče-nec, oprostenec. SBefreiung, bie, rešitev, otetba, oprostenje, oproščenje, osvobodovanje, oprost, izpust; eine SSefteiung geniefen, prost biti česa. SBefreiungžgefudj, ba«, prošnja za oprost. SBefremben, v. a., häufiger v. i., er benahm fteh auf eine Sffieife, baf e« befremben mufte, vedel se je tako, da se je ljudem moglo čudno zdeti, da so se ljudje začeli zgledovati nad njim; e« befrembete mich, začudil, zavzel sim se, čudno, neznano se mi je zdelo, vidilo, osupnil sim nad tim; Ceitt Schreiben hat ihn fetjt beftembet, nad tvojim pisntam se je zlo zavzel; v. r., fidj befremben, čuditi se čemu, nach M. auch čuda biti koga. SBefremben, ba«, f. SBefrembung; ju mei* nem gtofen 33eftemben fab ich, zelo sim se začudil, ko sim vidil, da —. SBefrentbenb, Sefremblidj, adj., neznan, čuden, čudovit; ba« Seftembliche in biefet Sache, kar je neznaniga, čudniga v ti reči, je to, da —, Sefrcutbung. Scgäitgttij;. 198 »cftemimitg, fcie, zavzetje, začudba, čudo. Scfreffcrt, t>. a., objesti, objedati, obžreti, obžirati, ogristi, ogrizati, oglodali, urebati, rebati. »efreuiliictt, v. a., sprijatliti, prijatliti, sprijazniti, prijazniti koga s kom; v.r., ji d) mit Semanben, sprijatliti, prijatliti se, sprijazniti se s kom; »it jtttb befreunbet, pri-jatli smo si; im engetn ©inne, jt« »etf«toä; gern, Ita« Dalm. posvačiti se, svačiti se; in SBer»anbtf«aft treten, v žlahto stopiti, požlahtiti, ob. požlahtati, žlahtati se; bar; na« befreunbet fein, svoji biti, v svačini biti, žlahta biti, v žlahti biti, v rodu biti, rod biti komu ob. s kom. Sefrennbctc, ber, prijatel, svak, svojic, žlahta*, žlahtanec, žlahtnik. »efrtuttbnng, bie, prijatelstvo, svačina, žlahta*, rod. »efricben, v. a., f. Umjäunen; v. r., ft« mit Sentanben befrieben, umiriti se, mir skleniti s kom. »efriebtgen, v. a., zadovoliti, zadostiti, zadostovati; feine ©laubiger, splačati, plačati, plačevati; ben ®urft beliebigen, žejo ugasiti; SentanbS 5ßiinf«e befriebigen, spol-niti, spolnovati komu želje; bit Ijafl mi« ni«t befriebiget, nisi mi je ubral, storil po godi, nisi mi ustregel; befänftigen, potolažiti, utolažiti, tolažiti, utažiti, tažiti, pogovoriti, utoliti, utišati, umiriti, upokojiti, k miru spraviti; er befriebigte ft« tit«t bamit, baß et —, ni mu bilo dovelj na tem, da—; einen ©arten, b. i. einfrieben, ograditi, ogra-jati, graditi, »efricbigcttb, adj., dovoljin, zadostin, dosti dober; eine befriebigenbe Slnttoort, odgovor po godi, ugoden odgovor, zaželen odgovor. SBcfrtebigCt, adj., zadovoljin; bas @«i(f; fat ift befriebiget, osodi je zadosteno. Sßcfrtcbignng, bie, zadovolitev; »on@«ltt; ben, plačilo, izplačilo; Suftiebenljeit, zado-voljnost, zadovoljstvo; eS gerei«t mir jut SBeftiebtgung, po godi mi je, godi mi, lepo ob. dobro se mi zdi; 3aun, ograda, plot; f. au« SBcfänfiigmtg. ŠBefrimn, v. n., zmerzniti, pomerzniti, zmerzovati, polediti se, lediti se. Stfrobnen, v. a., mit grollten belegen, tlako, raboto naložiti, nalagati, tla« K, obtlakati, otlačaniti; mit Strreji belegen, v prepoved djati, deti, devati (blago). SBcfrudjten, v. a., obrodovititi, rodovititi, oploditi, uploditi, ploditi, rodovitno storiti, delati; mit grü«ten »erfeljen, s sadjem napolniti, polniti; bei Sljieteit, ubrejiti, ubre-jati, brejiti, oplemeniti, plemeniti. Seftttdjtenb, adj., roden, ploden; ein Be; fru«tenbet Siegen, dobrotljiv dež. , SBefmibtet, adj., oplojen, breja, ubrejena žival. ®cf rit d) t lt It g, bie, zaplod, uplod, oplod, breje nje, plemenjenje, SBcfrU«tltngŽbObcn, ber, plodišče, plo— diše, plodnica. S8cfru«iitngStDCrl3Citg, bas, plodilo, piemenilo. Scfngcn, V. a., einen, oblast, pravico dati, dajati komu, pooblastiti, pooblastovati, po-oblaščevati, oblastiti koga; toet befugte bi« bajlt, kdo ti je to dopustil, dovolil, to oblast, pravico dal. Sefugntjj, bie, au« ba«, pravica, oblast; bie Jöefugniß geben, erteilen, f. Škfltgcn; Srlaubltiß, dovoljenje, dopust, dopuščenje, dopušenje; i« Ijabe feine Sefugniß bajn, nimam oblasti, ne smem tega storiti. SBefngt, adj; pooblasten, pooblaščen, oblasten, upravičen; et iji befugt, ima pravico, oblast, dovoljenje, sme, je v oblasti; baS bat et iljm befugtet Söeife gefagt, pravico je imel, reči mu jo; ber befugte 9li«; ter, oblastni, pristojni sodnik. SBefiiljlcn, v. a., potipati, tipati, pošlatati, ošlatati, šlatati, pohlatati, hlatati, poskusiti, skusiti. Sefiiblung, bie, potip, otip, pohiat._ Söcfnttb, bet, pozveden stan kake reči; bet Jiltnftoerjlanbigen, menjenje, izrek zvedenih mož, najdekj; na« Šefunb bet @a«e, kakor se bo našlo, vidilo, kakor se pokaže potreba. $efunbberid)t, ber, ogledno naznanilo, po-zvedno sporočilo, poročilo. ® c f u ti b j ctt el, ogledni list, f. au« Bulletin, Scfurdjen, v. a., obrazditi, brazde narediti, delati, zgerbančiti, gerbančiti (n. p. čelo). Scfiir«ten, v. n., bati se (česa); i« i>e; für«te ein ©etoitter, bojim se, da bo hudo vreme; au« v strahu biti; eS iji ni«tS glt befürchten, ni nikakoršne nevarnosti; baS ijl 51t befür«ten, tega se je bati. S8 C für «tli It g, bie, strah, bojazen; eS jeigte ft« balb, baß feine ©efür«tungeit otyne ©runb toaten, kmalo se je pokazalo, da ni imel za kaj se bati, obet da se je bal, ko ni imel za kaj. Scfjcn, v. n., bevskati. Söegnbcln, (naä) Heinsius), v. a., nabosti, navdati na vilice. Sßeguben, v. a., obdariti, obdarovati, odo-brotiti, dar, darove podeliti, deliti, pre-viditi, preskerbeti. SBcgabt, adj., obdarovan, previden; et iji ein begabter Äopf, je glava, dobre glave je; mit bielem 83erftanbe begabt, zelo razumen. Segaffcn, Segäffeln, v. a., obzijati kaj, zijati na kaj; alteS begaffenb, zijalast. šBcgaffer, ber, zijalo, zijak, zijač. SBegitbtten, V. a., einen, zdehniti, zdehati v koga, proti komu; eine @rjöl)lltng, zde-haje poslušati. Söegflttg, bet, obhod, opelj. ŠBegtingCln, ft«, v. r., udelati se, pobraz-dati se. SBegangenfdjaft. f. Skrgebctt. S c g äug nt i, f. Sctdjenbcgäuguii?. 194 Begatten. Begeifern Begatten, fiä), v. r., coire, Überhaupt, po plemenu iti, po spolu iti, parjti se, nad) 91., spojati se; hom. telesno se združiti, družiti; ftel) aitd) Brünften. Begattung, bie, »on Xf;ieren, spoj, sparje-nje, hom. telesno združenje, telesna združba; f. aud) Brunft, Begattungžort, bet, mfyJarn., proti, pi. ScgattUltgStriCl), bet, spojni, spolni nagon. Begattunggjeit, bie, f. Brunftjeit. Begaitieln, v. a., omamiti, mamiti, oei-ganiti, opiahtati; f. Begaunern, Betrügen. Begehen, ftcEj, v. r., an eilten Ott, iti, hoditi, oditi, odhajati, napotiti, upotiti se, odriniti, odpraviti, odpravljati se, podati, podajati se; et hat ftd) auf bett Šaunt bege* bett, na drevo se je spravil; gefdjef)en, dogoditi se, prigoditi se, goditi se, primeriti, primerjati se; ftd) eitteS 9ted)tS begeben, odreči se, odpovedati, odpovedovati se pravice; einet @a(6e, pustiti, puščati, pušati kako reč, anati se, vanati se, tvegati se, znebiti se kake stvari, odstopiti; serb. oka-niti se česa, proči se; ftd) in bie glltdjt, zbežati, ubežati, v beg se podati; ftd) jut Oiulje begeben, spat iti, hoditi; serb. smiriti se; in bett Sbeftattb, (»on SJiannS».), oženiti, ženiti se; (»on grauen), omožiti, mo-žiti se; eS fjat ftd) ereignet, pripetilo, naključno, dogodilo, prigodilo, zgodilo, spe-tilo, slučilo, primerilo se je; et Weif nid)t, Wohin et jtd) begeben fof(, ne ve, kam bi se djal; Wer ftd) itt ©efaljr begibt, fommt teicht unt, kdor gre v boj, v boji konec jemlje; Wie hat ftd) bas begeben, kako je bilo to, kako se je to zgodilo. $ c g e fi e n h e i t, Begelmij-t, bie, prigodba, do-godba, zgodba, zgod, prigod, prigodek; alS Sufall, primerljej, naključje, naključba, pri-petek; serb. slučaj; bie Begebenheiten, do-godbe, zgodi. Begebung, f. entfagung. Begegnen, v. n., einem, srečati, srečevati koga, (nad) V. vstrečati; altsl. sresti, sre-tati), auch mimovati, sastati se, nameriti se s kom; f. audj iillttreffen; einem Wohl, ftbel, hart, s kom dobro, zlo, terdo delati, ravnati; einet ®efal)r, .ftrattfljett, nevarnost, bolezen preubraniti, ubraniti, odverniti, odvračati, v okom (?) priti; serb. preprečiti; f. auch Borfieugen; ihre S)liefe begegneten ftd), z očmi sta se vjela; ba begegnete man et; nent SBiberftaube, tu so zadeli na upor, na zaderžek; fte begegnen ftd) in ihren äBün-fd)en, njih želje so enake, se strežejo, se vjemajo, se vežejo; v. «., (jteh ereignen), prigoditi se, naključiti se, nameriti se; f. Begeben; es ift ihm eilt UitglücE begegnet, nesreča ga je zadela, našla. Begegnen, baS, srečava, srečevanje, mi-movanje; 93ef)aiib(uttg, ravnanje; beint 93e; gegnett grüpe ihn, srečavši ga, ali kadar ga prečaš, pozdravi ga prijazno. Begegttifi, bas tt. bie, naključba, zgodba, primérljej. Begegnung, f. Begegnen, bas, Begegnip. Begehen, v. a., bie ®ränjen,bas gelb, obiti, obhoditi, obhajati, prehoditi, prehajati meje, polje, razgledati; ein geft, obhajati, praznovati; serb. svetkovati, slaviti; oft Wirb aus bent SKamett bes gefteS ein Verbum ge--macht, godovati, martinjevati, božičevati, kresovati, pustovati, uff.; einen gehler, po-grešek storiti, delati, zmotiti, motiti se, zaiti, zabloditi; eine Sünbe, grešiti; ein 93etbred)en, storiti, delati, doprinesti, dopri-našati hudodelstvo; Was hat et begangen, s čim se je zagrešil, kaj je pregrešil, zakrivil; einen bitmmen Streich begehen, lisasto narediti, napraviti, z motovilam ustreliti; v. r., ftd) mit einem begehen, s kom hoditi, pajdašiti se, pečati se; f. auch Be= galten, fid). Begehr, f. Begehren, bas. Begehren, ». «. it. n., wünfd)en, poželeti, želeti, poželjevati (česa ob. kaj); et begehrt itteitt ®elb, hlepi za mojimi dnarji, moje dnarje bi rad, hoče imeti, mojih dnar-jev je zaželel; polakomniti se, skomneti, čleti; itimnt, Was bein Herj begehrt, na, kar se ti poljubi; kar poželiš; bitten, poprositi, zaprositi, prositi; fotbern, tirjati, zahtevati, hoteti; ftd) fel)nen, giniti, mreti, umirati za čim; »iei(etd)t Begehrt et mich, morde bi rad z mano govoril; »ermiffen unb nötfjig haben, pogrešiti, pogrešati; bertrode-ne 9lcfet begehrt Stiegen, suha njiva dežja pogreša, želi; etwas »on einem begehren, kaj od koga hoteti, zahtevati; et begehrt in bie Stabt, rad bi v mesto (prišel); eitt Stäbchen jut ®he, snubiti, in U. K. and) prositi dekle; tiefe SBaare ift begehrt, zato blago se tergajo, vlečejo, pulijo; »on Xfjie-ten, f. Brünften. Begehren, bas, želja, hotenje, poželitva, poželenje, zahtevanje, pohot, pohlep; gor> betltng, tirjanje; pelitum, zahtevek; baS ©efltd), prošnja; jut si)e, snubljenje, snubitev; was ift betn Begehren, kaj želiš, kaj bi rad, kaj hočeš. Begehrenžmerth, ad3-> dober, srečen, zaželen. Begehrlich, «<&'•> poželjiv, pohoten, pohlepen, želeč. Segehrüdjfeit, bie, požeijivost, pohotiji-vost, pohotnost, pohlepnost. Begehrungžlož, adj., prost, čist pože-ljivosti. Begehrunggöermögen, bas, hotnost, hotenje, poželjnost. Begehung, bie, bet ®ränjen, obhod, opelj, ogled; eineS gejleS, obhajanje, obhajilo. Begehitngžfiinbe, bie, greh iz učina, (im ©egenfafc jut Unterlaffungsfünbe, greh iz opusta). Begeifern, v. a., osliniti, posiiniti, osii-njati; fig. opravljati koga, očerniti, černiti, obrekovati koga; ittebrtg, osirati koga, Begeiteit, f. a., pognojiti, gnojiti, »egeiftern. SegCiftetlt, v. a., nadušiti, naduševali, po-serčiti, oserčiti, oscrčcvati, podbuditi, pod-bujati, navdati, navdajati, nadahniti, nadi-liati, navdihovati; feine SBorte haben liiici) begeiftert, njegove besede so me vnele, u-grele, s svetim ognjem nadahnile, napolnile, navdale. SBcgeiftert, adj., nadušen, zamaknjen, navdihnjen, navdahnjen, plamteč, goreč. Scgeiftetnug, bie, nadušba, vnema, navdih, nadahnjenje, oserčba, nadušenost, gorečnost; er i ji in bet ljö poželjiv; bas begierlidje Sleifdj, poželjivo meso. ^Begießen, v. a., politi, polijati u. polivati; eilten fiüßjg gemalten Äörper um etwa«, j. 33. 33lei, obliti, oblijati, oblivati svinec ob. s svincam; mit ftebenbem äBaffer, popa-riti, poparjati, pariti; ^jtatijeit begießen, auch zaliti, zalivati; eitt begoffetter ^mttb, oblit pes; v. r., ftd* bie 9iafe begießen, f. Se= träfen ftdj; ftdj begießen, politi, polivati se. Begießet, ber, zalivač, polivač. SBegicßung, bte, poliv, obliv, zaliv, poli-janje, zalivanje. SB e gif t en, v. a., eine ilodjter, doto dati, dajati hčeri; f. auch Ausflutten. Se ginn, ber, početek, pričetek, začetek; im Segintt bež Saferes, o začetku leta, ob novem letu, ko se začne leto; fdjänblidjet 33eginn, f. Seginnen, bas. Seginnen, v. a., bett Slnfattg mathen, začeti, začenjati, početi, počenjati, pričeti, pričenjati; eine Slrbeit beginnen, prijeti za delo, lotiti se dela; toaS foii idj nun begin* tten, kaj hočem početi, kaj mi je zdaj početi, kam se hočem djati; tuet »iel beginnt, enbet tuenig, kdor veliko osnuje, malo potke; kdor veliko obzine, malo požre; kdor preveč objemlje, malo objame; v. n., beit Sinfang uefjnteit, začeti se, začenjati se, početi se; bet SSintet beginnt, zima nastaja, je nastala; feine Äräfte beginnen }U ftnfett, Seginnen. 195 jel je pešati; es begann jlt regnen, dež je začel; f. auch Anfangen. Seginnen, bas, početek, početje, napočetje, počenjanje; luas ift fein Seginnen, kaj misli, kaj kani; tueldj fchänbticheS 33egintien, oj gerdo počenjanje, sramotno delo. Segtnner, ber, pričetnik, začetnik. Segipfett, v. a., z mavcam, gipsam ome-tati, ometavati, s škajolo potresti; serb. posadriti. Segiltern, p. «., omrežiti, zamrežiti (okno), z rešetko obdati, ttadj V., prekrižjati. S eg I (tU J en, v. a., obsvetiti, obsijati, ob-svetliti, olesketati; f. audi Scleudjteit. Segla fett, v. a., postekliti, posteklovati. Se glaub en, Seglaubigen, v.u., poveriti, poverjati, resnico storiti; eine ©adje ntit einem Šibe befräfitgen, s prisego kaj poter-diti, poterjevati, spričati, spričevati; beglatt; bigett ettte Utfttnbe, legalifttett, poveriti pismo ob. podpis kaciga pisma; eine Slbfdjrift, b. i. »ibimiren, poveriti prepis pisma; v. r., ftch beglaubigen, izkazati se. Seglaubiger, ber, poverivec, pov^rjevavec. Seglaubigt, adj., poverjen, poterjen; er ift beim tufftfehett £of beglaubigt, je poverjen, pooblaščen, pooblasten na ruskem dvoru, ima poverivno pismo. Scglaubigie, bet, pooblaščenec, poobla-stenec, pov^rjeneo, poročnik. Seglauhigung, bie, povčrjenje, poveritva, poterdba. Seglaubigungž*, iit Bffc., poverivni, po-vžrni, verodajni. Seglaubigungšfdjreiben, bas,povemo, verodajno pismo, poverilo. Seglaubt, f. Seglanbigt; poinoveren, do-stoveren. Segleidjcn, f. Sergleidjen. Se gleit, bet u. bas, f. Segleifmtg. Segleiten, v. a., pospremiti, spremiti; spremljati, attdj pratiti, sprevoditi, spreva-jati koga; einen aufs Sanb begleiten, iti s kom na kmete; idj begleite meinen 33riefmit beti Ijerjlilhften ®lücftuültfcheti, pristavljam svoje iskrene želje, da bi ti Bog dal srečo; itt bet SKuftf, tovaršiti, družiti komu, pov-darjati, privdarjati; mit ®efang, pripevati, s petjem poprijemati, f. üb. Accttmirngniren, Segletter, ber, spremljavec, tovarš, sprevodnik, drug, pajdaš. Scgleitcrilt, bie, sprcmljavka, tovaršica, družica; bie ©djanbe i|i feine ewige Seglei* terilt, sramota ga spremlja povsod, se mu je obesila na pete. Segleitung, bie, spremljanje, spremitva, sprevod, pratnja; Seidjenbegleitung, hod s pogrebam, hod, hoja za pogrebam, sprevod merliča; in Segleitung bes XljomaS, v družbi s Tomažem, s Tomažem vred; iit bet SDiufFf, tovaršenje, privdarjanje. Scgleiiungžftimnte, bie, pripev. Segliebem, v. a., ocleniti, obuditi; tuohl-' begliebeti, človek z lepimi, dobrimi udi, dobrih udov. Segloijen, f. Angiomen. 196 SBegliiden. SS C ß t it et C U, v. a., osrečiti, osrečevati, usre-čiti, posrečiti, ublažiti, oblaževati, storiti, delati srečniga. SBegliilfcnb, adj., osrečevaven, blag. Scgliitfer, ber, osrečevavee, osrečivec. SßCßiiidertn, bie, osrečevavka. SBegliiiit, adj., srečen, blažen, osrečen. SBeßliictHlintflijCtt, v. a., želeti, voščiti, vošiti komu srečo; serb. čestitati komu. SeßltdilClt, äkßttaiHßCtt, v. a., omilostiti, pomilostovati, milost dati, dajati, skazati, skazovati komu; einen©erbrechet, odpustiti, odpuščati, odpušati, prizanesti, prizanašati komu, pustiti življenje. Scgnabtßcr, ber, pomilostivee. SBegnabißt, adj., pomiloščen, pomilosten; et ifl begtiabigt, odpuščeno, odpušeno, pri-zaneseno mu je. SßCßUObtßte, ber, pomiloščenee, pomilostc-nee; bie, poiniloščenka, pomilostenka. Seßnflbißung, bie, milost, pomiloščenje, pomilostenje, prizanesba, odpust. Ü8eßnabißunß3 = , itt Sffcg., pomilostiven. SBeßltabißHHßgantraß, ber, svet, nasvet milosti, predlog f za pomilostitev. Seßnabißttnßgrecht, ba«, pravica milosti , pravica pomiloščevati, pomilostovati hudodclnike. 58 e 0 tt E t) rn 10 e Jt, v. a., poterditi, poterjevati, pohvaliti, au, v. r., mit ettoa«, zadovo-liti se, zadovoljevati se s čim, zadovoljen biti s čim, za dobro vzeti, jemati; begnüget bir alt btefem (Mette, ali so ti dovelj ti dnarji; in Ulit. Ar., ti je ta dnar za dobič; idj fantt mich mit SBenigeut begmt; gen, zadovoljin sin» z malim, meni je ob manjšem zadosti, meni je tudi malo za dobič. StßltUßfant, adj., zadovoljin, zmernih želj; f. and; ©emißfam. SBeßllÜßfaittf eit, bie, zadovoljščina, zado-voljšina, zadovoljnost, zmerne želje. SBcßolbett, f. Sergolben. SBeßraSett, v. a., einen tobten, pokopati, zakopati, pokopavati, zagrebsti, pogrebsti, pogrebati; f. auch SBeerbtgcit; ba liegt bet §unb begraben, v tem germu zajic tiči; »eri bergen, zakopati, zakopavati, zagrebsti, (zagreniti) , zagrebati, zagerniti, zagrinjati; v. r., fleh, skriti, skrivati se, zariti, zari-vati se, zagrebsti, zagrebati se. ©cgroticn, ba«, pokop, pogreb. Söeßtitbnifj, ba«, bie §anblung, pogreb, pokop; bet Ort, too etnet begraben wirb, ba« (Stab, grob, raka, grobnica; too mehrere, pokopališče, pokopališe, grobje, grobišče, grobiše. SÖCßräbniß, itt 3f|g-, pogrebni, pogrebski. SBegrabnif feier, bie, =feft, ba«, pogrebno obhajilo, pogrebsčina, pogrebšina. SÖCßräbniflOften, bie, pl., pogrebščina, pogrebšina, stroški za pogreb. Scßriibnifmat, ba«, sedmina; in U. A. ltltb serb. auch karmine. SBcgräbitijfort, f, SBcgrähttifj, ^Begriff. Sötgräfiltiftag, ber, pogrebni dan, dan pogreba. šBegriiitjcu, f. Söcgrcnjcn. ©egrafen, v. a., ba« (Sra« abftefen, popa-sti, popašati, pomuliti, muliti, aitcf) s ser-pam porezati, pokositi, poseči; v. r., fleh, napasti se, trave najesti se, odebeliti se, zrediti se od trave; fig., pogostiti, gostiti se, poživiti, poživljati se; bie gáhtte begra; fen, sled po travi ošlatati, šlatati, s per-sti iskati; begraf'ter •§üget_, travnat grič, zelen liribec, s travo zaraščene, zarašene berda. Segraiteit, v. n., posiviti se, postarati se; gem. siv postati, postajati, f. a. (SrgtaUCU. SBČgrant, adj., siv, posivljen; auch ser; (altsl. ser, sed). ^Begreifbar, f. SBegreifíid). SBegreifen, v. a., Setaflen, prijeti, prijemati, poprijeti, poprijemati, ošlatati, pošla-tati obet ohlatati, šlatati, otipati, tipati; beli $ul«, pošlatati, šlatati, potipati žilo; ein begriffener Jput, zlizan, zguljen klobuk; um; faffen, einfehliefien, iti flef} enthalten, deržati, obseči, obsegati, v sebi imeti, aud) zapo-pasti; alle«, toa« bie SBelt in fleh begreift, vse, kar je na svetu; mit bent Serflanbe, razumeti, razumevati, zapopasti, zapopadati, unrichtiger zastopiti; ich tann ež ni^tbegrei--fen, toie, toaruut, ne more, neče mi v glavo, kako, zakaj; auf, über, in ettoa« begriffen fein, b. t„ ftch mit ettoa« bef^äftigen, wirb im @lo»enifeí aller feiltet Strenge ifl et geliebt, da si je oster, resen ober pri vsi njegovi ostrosti ga ljubijo; bei alle bem, pri vsem tem; beim Slnfíeíbetl fein, oblačiti se, na-pravljati se; bei einem ¿paar, manjkej, skoro, malo je manjkalo, malo da ne. toliko da ne; bei ípaareit, parama; bei gäjfetn taufen, po sodih, sod k sodu; bei ©elegenbeit, s priložnostjo, o priliki; bei ©oft, pri Bogu; bei ©träfe »etbietfjett, pod kaznijo prepovedati; bei ©ermeibttng bet Ungnabe, ker bi sicer milost zgubil; bei Seite lú<$t, nikar, kratko nikar; bei Sffiaffer unb ©rot, ob krulti in vodi; bei gejttteten ©eifern, med olikanimi ljudstvi; bei äaljreu fein, v letih biti; bei guter Saune feilt, vesel, dobre volje, dobre čudi biti; bei Selb fein, dnarja pri sebi (sa-boj) imeti; beint Seben, živ biti, živeti; no^ bei Kraft fein, še terden biti; beim Xifcíe figett, za mizo sedeti; bei bet Sfjür herein treten, skozi vrata; beim genftet herauf flauen, skozi okno gledati; bei Xage, podnevi, za dne; bei Oíadjt, ponoči; bei fernem Sffietter, (v) ob lepem vremenu; bei frühem SÖiorgeit, zgodaj, zarano ; bei bellen' Sage, za svetliga, za velikiga dne; bei bet Stafe herumführen, voditi za nos; bei «Seite, na stran; bas ift bei loeitem nid)t fo, to je vse drugači; bei bet §anb, pri roci; beim {Regierungsantritte bež König«, ko je kralj nastopil vladarstvo, začel vladati; bei biefet Sachlage rathe ich, ker je taka, svetujem; er iji gut bei Seite, rejen je; bei etoaž.an--fattgeit, od česa začeti; eá ficht bei bit, v tvoji moči je; bei Seiten, zgodaj, ob času, Beittn. Beifuß, 201 za časa; atä ar/v. fdrei ter), ungefähr, Sei einet ©tunbe lang, blizo eno uro, okoli ene ure; bet jeljn ¡Dltfaten, okoli deset cekinov; od prilike, primerama, nekako, kje. Beitin, f. daneben. Beiarbeit er, bet, sodelavec, pomagač, po-magavec. Beibehaltet!, v. a., obderžati, prideržati, obderževati, ohraniti, hraniti, jemati; ben üblen ©eriteh behält e« lange bei, neprijeten duh mu dolgo ostane, se ga dolgo derži. Beibehaltung, bte, obderžek; mit Beibehaltung bet 3tecf)te, s pravicami vred. ktere itd. Beibeutet, f. 9tebentafd)e. Beibiegen, v. a., priložiti, prilagati, priviti, privijati, pridjati, pridevati, podpogniti, podpogibati. Beibiuiteit, v. a., privezati, privezovati k čemu. Seibtfltf, ba«, doklada, priloga, dokladni list, dodatek. Beibringen, v. a., herbei, prinesti, prinašati, doneeti, donositi, donašati; BeWeife, podati, predložiti, pokazati dokaze, spričbe; ®rwtbe, povedati vzroke; Seugett, imenovati, postaviti, pripeljati priče; eiltent ®ift, zavdati, zavdajati komu; einen ©djlag, u-dariti, habniti koga; etilen ©top einem, suniti, dregniti koga; mit beut BeitWorte be« ■Kennwerte«, j. B. eittent gitra* ter«, spovednikov. Beidjtjettet, ber, spovedni list, spričba o-pravljene spovedi. Bei&C, num., m. obi; f. obe; and) obadva, obedve; eiltet Bon beibetl, obeh eden, eden ali drugi; feitier »on beibeu, nobeden obeh, ne eden, ne drugi; afie beibe, obildva, obedve, obsl, obe; serb. obojica (n. p. obojica su došla); jWei jufammengenommene ®iuge, af« ein ®anje«, oboj, a, e; beibe SSeine, oboje vino; unter beiben ©efialteit, pod obema podobama; mit beibeu §aitbeit, zoberoč; serb. oberučke; aitf beibeu Slltgcit bliltb, na obe očesi slep; beibe« int Weitern uitb naheren Kteife, kakor od dalječ, tako tudi v obližji; ntan ltuifi beibe« thun, oboje se mora storiti. Betberlei, num., oboj, obojin; aitfbeiberlei Slrt, obojako, po oboje; betbetfei Solfer, obojni narod, oba naroda. Beibtrf eitig, adj., obeh, obojin, obeh strani; ft)re beiberfeitige greube, veselje obeh; f. auefj Sffiedjfelfeitig. Beiberfeitž, adv., beibe, oba, obe; fte ftnb beiberfeit« eittoerjianben, oba sta ene misli, obojod, od obeli strani, na obe strani, na obadva kraja, eno kakor drugo, kakor eno tako drugo. Beibežlltnl, adv., obakrat, oba pota. Beiblcbig, adj., vodozemen, dvoživka. Beibriingen, v. a., od vsih strani naga-njati, pritiskati. Beibreheit, v. a., proti vetru zasukati, za-sukovati, zakreniti ladijo. Beibrutfen, v. a., prinatisniti, prinatiskati, pridrukati*, k čemu druzimu natisniti, natiskati. Beibriicfett, t>. a., pritisniti, pritiskati, pri-tiskovati; feiit ©tegel betbrucfen, pečat pritisniti; serb. udariti. Beibriitfititg, bie, pritis; mit Seibrucfititg bc« ©iegel«, pritisnivši svoj pečat na —. Beibfdjnttig, adj., dvosenčin, raznosenčin. Beierbe, f. 9!ttd;erbe. Beiem, v. a., nttt bent Klopft ait bie ®tocfe fchlageii, jiatt fte tm @^Wititge ju fautett, priterkovati, priterkavati, a 11 d) tolkljati, Ien-gati, klenkati, trijančati. Beieffen, ba«, cibus interpositus, posebna jed, vmesna, pristavljena jed, priboljšek, poveršek. Beiffltt, ber, pohvala, poterdba; dopadajenje, dopadenje; geben, pohvaliti, hvaliti, poterditi, poterjevati kaj; bie @aie ŠBeifoigctt; e« burfte tnir no« 2Sait«e« beigetyen, marsikaj mi bo še prišlo na misel, v glavo; ft« fceigefjen iaffett, prederzniti se, lotiti se; f. au« Š8et= fommeit. SBeigebeni), adj., priložen, pridjan. SeigEborbE, f. SMeittoerf. Se.igepife, ber, pomagač, pomočnik, SSeiiftge. SBetgeleit, ba«, spremljava, spremstvo. SBetgemadj, ba«, stranska čumnata, prijizba. »eigenuft, f. SJlebengcuniL SBeigeitttttnt, adj; imenovan, z zdevkam. Scigent«, Sctgef«matf, ber, boben, cik-niti*, cikati po čem; bie ©peife tyat einen bittern 33eigef«ma(f, jed nekako pogrenuje. Seigef«niornc, f. Setfafi. ŠBeig cfcilett, ft«, v. r., pridružiti, pridruževati se, pripajdašiti se, pritovaršiti se; itt ber gotge tyaben ft« no« Slttbere beige= feitt (5. S. ju einer @«tagerei), pozneje je pritegnilo več družili. SBetgetl)an, adj., naklonjen, nagnjen, dober, na roko; f. alt« (fleUEigt. Seigetoi«!, ba«, pritega, dodana vtež. Šelfliefett, v. a., priliti, prilivati obet pri-lijati, doliti. Seiglteb, ba«, pristavje; f. iMengtieb. SBcignt, f. Mebengut. Setbfllllt, bet, sbil, obraslik, razrastek, pri-stavek. Setbiinbtg, Seibnnbcn, adv., na roko, na roci, pri roci. Scibtr, adv., neben fjer, vmes, po strani, zraven, memogrede. Scibtrerjieben, v. a., prirediti, prirejati (kako žival). Scibcrftcnen,». a., (3ag.), pristaviti mreže. ©eibitlfe, bie, pripomoč, pripomoček. SBetjagen, ba«, manjši lov, mala gonja. Sctfarfe, bie, nižji kvarta. Seiljnb, ba«, f. Saftarb. Scifir«e, bie, podružnica, podružna cerkev. Seillang, ber, priglas t- ®eifnc«t, bet, mali hlapec, pridani hlapec, pomagač. Scifttcien, v. a., prignjesti, primesiti. Stifo«, bet, mali kuhar, kuharski pomagač; fur ben SSeitif«, družinski kuhar. S8eif ommen, v. n., eittet @a«e, približati, približevati se, blizo priti, 'prihajati čemu, komu, do živiga priti, za kožo priti komu, zmoči, zmagati, zalesti koga; ntait fonnte i^ni iti«t beifotnnteit, nič mu niso mogli, niso mogli do njega; gtei«fommett einem alt ettoa«, doiti, dohajati koga v čem, enak biti komu; toie fonnte ntit ba« beifommen, kako bi mi to na misel, v glavo prišlo; ft« beifontnten tajfen, prederzniti, podstopiti se; lag bit« lti«t beifommen, le ne misli ne na to; feinem ©ertufie, zgubo dobiti, do odškodovanja priti. ■B E i f 0111 lit e It b, adj., beifontmetibe« ©«reibett, priloženo pismo, priloga. SBcifbnnen, f. Seifommett (fonnEn). S8eiIric«Ett, v. n., »ont gejii«tigten ^unb, rep med noge stisniti. Š8etl, ba«, sekira; iti ,ftt. au« butica; russ. au« topor; f. 2(jt. SCtlabt, bie, predalce. SciiagE, bie, pristavek, prilog, priloga, do-klada, dokladek, dodavek, pridavek, autf) nameček, poveršek; (depositumhranilo, shranjena reč; in bet Seitage fotgt, priloženo je. SeHößti. ¡ÖeilflßCi, baž, ženitovanje, ženitev, svatba (vladarjev, knezov); halten, »ofijleljeit, ženitev opraviti, opravljati, svatbo imeti. SBeilflttb, baž, lastina, prikupljena njiva. Betlflß, f. Fundus instructus. SBcilaffcn, f. ¿ulaffcn; Sentaitben ben Uit* terljalt beilaffett, pustiti komu živež, vžitek. Seiloft, bie, priložba, posebni tovor. »ttlitltfer, ber, pošiljanec; f. a ud; 2lui5läu= fer, »eifttecfif. S? C i läuft g, adj. n. (idv., nebenbei, memo-grede, pri tej priliki; ungefähr, pri, okoli, blizo, pri eni meri, merama, od prilike, gern, per eni glihi*, ttadj V. audj po velikem; beiläufig 100 5D!ann, pri sto mož, okoli sto mož, blizo sto mož, kacih sto mož. Scild)tU, baž, sekirica, sekiričica. »cilegcu, v. a., priložiti, prilagati, prikla-dati, pridati, dodati, dodajati, pridjati, pri-devati; ben Slften beilegen, priložiti, djati k spisam; bie Xodjter einem, hčer dati komu; fte legen iljnt »iel Serfianb bei, pravijo, da je kaj razumen, imajo ga (za) pametniga; bei Seite legen, odložiti, odlagati, odstraniti, na stran djati, devati, opustiti, opuščati, opušati; beerbigen, zakopati koga; einem beimeffen, »on einem behaupten, pripisati, pripisovati kaj; eine Sdjulb, okriviti, kriviti, obdolžiti, dolžiti koga, česa, v krivico komu šteti, zameriti, zamerjati; »ertoahtlidj beilegen, hraniti dati, dajati; eU neti Streit, prepir poravnati, poravnavati; pomiriti, udušiti, ugasiti prepir; bie Sadje tji beigelegt, to je poravnano, Uttrulictt, u-tolažiti, utažiti nemir; bet ijStocef tourbe gütlidj beigelegt, pravda je bila z lepj do-gnana, končana; einen Stauten beilegen, zdeti, zdevati komu, ime dati, dajati; ©lattben beilegen, verjeti, vero dati, dajati komu; idj lege nidjtž bei, nič si ne morem, nečem prihraniti; id) lege bet Sadje feineu äBertty bei, ne štejem za nič; v. n., proti vetru zakreniti, deržati; einem beilegen, f. S8ci= pflichten. Beilegung, bie, priloga, prilaganje; tinež-Sttettež, sprava, poravnava. Beilehnen, f. Anlehnen. Beileib, baž, sožalost, sožalovanje, milo-vanje; f. aud) 2)Jitleib; Seileib babett, mi-lovati koga, žalovati z žalostnim. Beileibžbrief, f. gonboienjftfiteiben. Beileifctt, baž, železo, železnina za sekire. Stilfertig, adj., dotesan. Seiiforntig, adj., sekirast, sekiri podoben. Seilgelb, baž, sekirščina, sekiršina, Beiliegcn, v. n., beut »riefe liegt ©elbbei, v tem pismu so dnarji (priloženi); beilie* genbe Sdjrift, priloženo pisanje; beiliegettb erhalten Sie, v prilogi prejmete. Beim,= »ei bent, f. Bei. Beimagb, bie, pomagačka, pomagavka, mala dekla. 53 ei mann, f. ©ctšheo. Beimengen, f. »eimifcljett. Betntcffeu, v. «., primeriti, primerjati; tU »entanjug. 203 nem ®lauben Beimeffen, verjeti (verjamem) komu, vero dati komu; mit mttfš matt OlaUs bett beinteffett, meni gre vera, meni se mora verjeti; bie Sdjulb, obdolžiti, dolžiti koga, okriviti, kriviti koga, pripisati, pripisovati komu, sebi. 53eimifcfjcn, v. a., primesiti, primešati, pri-liti, prilivati, pridjati, pritakniti. SBctntifihung, bie, primeševanje, primes, attdj altsl. primeša, primešanica; oljne frembe Seimifdjung, ne pridevaje, ne jemaje nič druziga zunanjiga, tujiga. 58cin,= hci ben, f. Bet. ®Cin, baž, kost; groftež, nadj M. kostnjača; bo« Sdjtettbeut, ber 9?oljrfnodjeit, pišeala, pišala, piščal, pišal, golen, cev; baž ^etlige Sein, križnica, sveta kost; nngenattntež, neimenovana kost; lattge Seitte, skraki; baž 3)i(fbein, kost v stegnu; gttfš, noga; in Sein arbeiten, kosti izdelovati; ež tfl nidjtž alž •§aut ttnb Sein att ¡hm, sama kost in koža gaje; burdj SKarf unb Sem brtngen, prešiniti, presuniti serce, v serce seči, v serce pre-dreti, muzeg in kosti spreleteti; bie Seine jtnb gef^t»ol(ett, noge so otekle; ein Sein brethett, nogo zlomiti; auf bie Seitte bringett, helfett, na noge spraviti, spravljati, postaviti, postavljati; auf bie Seitte fomnten, o-pomoči se, skoleliati, okrevati; ftdj auf bie Seine ntathett, pobrisati jo, pobrati se, pomesti jo, aud) napotiti se, odriniti jo; idj toill bit Seitte madjett, čakaj, ti bom pomagal hoditi, te naučim teči; tttmnt bie Seine niti, podvizaj (se), hiti; attž Settt binbett, fireidien, ne marati za kaj, ne zmeniti, meniti se; auf bett Seinett haben, na nogah imeti; fein, biti na nogah, po konci; Solbaten auf bie Seitte brittgen, vojake nabrati, nabirati; ha* ben, imeti nabranih; einem ein Settt unter* fdjlagen, spodbiti, spodbijati koga, spodne-sti, spodnašati koga, spodmakniti komu nogo, nogo postaviti komu; fig., zagnati komu poleno pod noge, zavirati komu; bie Seitte aitžeiltanber fpreijen, razkrekniti, raz-krečati, razkrečevati se; bie Seitte firecfeit, stegniti se; Stein ttttb Settt fdjtsoren, grozno se priduševati; an bett Seinett aufhdn* gett, za noge obesiti; et fdjtoort Steitt ttttb Seitt, dušo in telo zaklinja; baž Sein einež Stuljlež, Sifcfjež, stolova, mizna noga; Sffiitr; felbeitt, kostka. Bettt = , ttt bet 3f-, koščeni, košeni, kosteni, iz kosti. »ein ah C, adv., skorej, manjkej, brez ma-liga, blizo; et. t»are beittahe geftorbett, toliko, da ni umeri, malo, da ni, — malo je manjkalo, da ni poginil, kmalo bi bil konec storil, manjkaj je umeri. »eiltahniitfj, adj., koščenast, košenast, nogi podoben. Seinante, ber, pridevek (aud) altsl.')-, gtie* brtdj, mit bent Seinantett bet ®rofe, Friderik, imenovan Veliki, ttad) M. naimek, pri— mek, priime; f. aud) Buuattte; Sptgname, zdevek, pritikljej. »etnanjttg, bet, zdoljna obleka. 204 Beintwietfer. Betttttrbetfer, f. Beinbredjčler, Beinnrtig, f. Beiniibnlid), S9ctnaf tf» e, bte, kostni pepel, pepel iz kosti. SBcinfio^tcr, f. Banibobm. Betltbred)er, ber, (Falco ossifragus), orel kostižer-j-. Beittbntd), bcr, kostilomf, nogolom; bcr @tur$ pcnt Bferbe l/atte eilten Beittbntd) jut gotge, s konja je padel in si nogo zlomil. SBeiltiriidjtg, adj., kdor ali kar ima zlomljeno nogo; beitlbrüd)igeS Biety, živina, ki ni za klanje. Seilt d)cn, baž, koščica, košica, nožica. Beinbredjžler, Beinbreber, ber, mojster koščenih, košenih izdelkov, kostni strugar, strugar, ki izdeluje kosti. Beiltbiitre, adj., meršav, suh, kakor kost, suhokostf. SBeiltebett, Bcinebft, adv., zraven, kraj tega, poleg tega, s tem vred. SBeittertt, adj., koščen, košen, kosten, iz kosti. Bcinfcile, bte, kostna pila. Beinfrnfi, ber, Beinfäule, kostna gnjiloba, bramorka. BeingeriMe, bas, SBci«ncftctf, Beingeriift, Sfclctt, kostjak, rebrovje, hrodje, nad) 1U. rebrcnik, nac£) V. sklednik. BeiltgCU)itd)3, baS, morska kost. Beiltbaritifd), ber, nožni oklep, železne hlače, golenjakf. Beiltljart, adj., terd kakor kost, preterd. SBeiltbaitŽ, baS, kostnica, kostišče, kostiše, kostnjak, attd) karner. 25einbaut, bte, koža, pokostnica, nad) V. kostna mezra. BeittljCil, baS, (Symphytlium tuberosum), gabez; (Symph. off.), černi koren. Beinbolj, Beinbiilfe, f. Hartriegel, 3aun= tir I d) c, «pctfcubauut. Beillidjt, adj., koščenast, košenast, kost-nat. Bei It ig, adj., koščen, košen, kostnat, in 3f|$g., j. 33. jtoeibeittig, dvonog. Beinfleib, bas, hlače; teiuette 11ttterl)ofeu, svitice, spodnjice. Beiltfltodiett, ber, nožna kost. BcinfltOpf, ber, koščeni, košeni gumb. Beiltltebž, ber, rak, kostni rak, rak v kosti. B einlebe, bie, bei ben aBuitbätjten, les, šprit-le* pl., šina*, russ. lubok. Bciitliigc, f. Beiniiitg. Beittlcbcr, bas, 8eberfd)aft att Stiefeln, go-lenice pl., štebale*, štebaline. Beinling, ber, bas Seber über bett Beinen, nožina, noge; am ©trumpfe, nad} V. omečje, serb. grlic. Beinlos, adj., brezkosten, brez kosti, brez-nožen. Beinmnti, bas, mozeg, altsl. mozg. Beiltinel)!, bas, koščena, košena moka; f. attd) Beinofdje. Betntttnžfei, ber, nožna miška. BetltÖI, baS, kostno olje. Beifdjlofetin. Beintiiftnng, bie, obnožje; f. aud) Bein= fjaritiftf). Beinfiige, f. Snodieniage. Beinftetle, bte, okovi na nogi. Beittfd)iene, bie, bei beu ®unbdrjten, obklada, deščica; f. Beinbarnifd). Beinfthffitttj, ¿aS, kostno, koščeno, košeno černilo. Beiltfflttlt, ber, nalomljena kost. Beinfflat, ber, napužnica. Beinftnb, bet, noga. Beinftellenb, f. Bein. Beinftiefel, ber, čižme pl. Beintoaare, bie, koščenina, košenina, koščena, košena roba. Beintt)Ult&, bie, koščeni, košeni predel. Beittioeil, f. Beinbeil. Beintounbe, bie, rana v kosti, v nogi. Beitttonrnt, ber, kostni červ. BeiOtblteit, a., pridati, pridajati, dodati, pl-iverstiti, priverstovati. BeiprtlfCit, v. a., pritovoriti, k druzimu naložiti, nakladati. Bciifetb, bas, .gaitbpferb, pripreženec. Bcijjflidjten, v. »., prinuditi, pohvaliti, priterditi, prav dati, ene misli biti, vjemati se, pristopiti, pridružiti se komu; f. auc^ Beifatten, Beitegen. BeilJflidjter, ber, prikimovavec, hvalivec. Beiratt), ber, svet, altsl. s'vet; 3tatbgeber, svetovavec, liacf) Dalm. svetnik. B C ittt 11) Crt, v. »., svetovati komu kaj. B e i r it f f) t g , adj., einem beirdtbig fein, svetovati komu. Beirauntcit, f. 2lufranmcn. Beitedjnen, »• «•, prišteti, prištevati. Bekeitjen, f. Slnreibeit, Beirienteit, bet, uzdni jermen. Beirren, v. a., zmotiti, motiti koga; bas beirrt nid)tS, to nič ne kazi. Beiriicf en, v. a., primakniti, primikati (kaj, se), pristaviti, pristavljati. Betrnfen, f. §crbeirnfen. Beifamnteit, adv., skup, skupej, vkup, serb. zajedno, f. aud? ¿ufantrncit; bet getnb bat fd)cit toieber eitt Jpeer beifantmen, sovražnik je zopet nabral, zbral, skupil vojske. Beifttp, ber, auf bent Sanbe, bajtar, kočar, kajžar, žeijar; f. ©cntein&eangeborige; Bei-: ftger, prisednik; Beigefdjtoonter, nastopni porotnik. Bcifatj, ber, pristavek, dodatek; ntit bem Beifajje, s tem pristavkam, s to opombo. Beffdjoffen, v. a., pripraviti, napraviti, napravljati, omisliti, omišljevati, priskerbeti, priskerbovati, — s poti spraviti, spravljati. BeifdjlieffCtt, v. a., pridati, pridjati, skladati, v sklad dati, zvreči (n. p. dnar). Beifdjiff, bas, ladjica, stranska ladija. Beifdjlaf, ber, telesna združba, spoj, cfr. altsl. spojiti (eonjungere); prileg. Betfdjlafen, f. Befd)tafen. B t i f ril t it f C t, ber, priležnikf; russ. \\. poln. naložnik. Beifd)Iiiferin, bte, hotnica, priležuljaf; russ., poln. tt. altsl. naložnica. SBetfdjlaß. Söeifdjtaß, ber, ponarejen, kriv denar; f. and) SBaftarb, SBeifdilaocn, f. SBeifttmmen, Siadjgcbcit; et fdjlägt ni(f>t übel bei, ni boljši od uniga. SeifdjlieftCU, v. a., beifügen, priložiti, prilagati; beifdjliefenb überfenben toir, temu pismu je pridjano (n. p. deset goldinarjev); einfdjliefien, zakleniti, prikleniti, zaklepati. $eifd)luf, ber, prilog, priložek, priloga, dodatek. öeifdjlöfftt, ber, ponarejeni ključ, tatinski ključ, odpirač, vetrili*. 33 C i f djntatf, ber, dušee; hat einen Seifdjmacf nad) —, ima dušee, vleče po —, eikne* na —; serb. zaudara na —; f. auefy SBci= gefdmtad. Stifdjmcljen, a., pritopiti, pritapljati. $eiidjmieren, v. a., primazati, primazo-vati. SBetfdjrCtliett, v. a., pripisati, pripisovati. SBcifdjrei&er, ber, pisarski pomočnik, po-magavec. SBeifdjrift, bie, pripis, pripisek. © c i f d) u j?, f. SBcitrug. S8eifd)iiffei, bie, prijed; f. auch SBeieffett. $Cifd)iitten, v. a., prisuti, prispeti, prisi-pati; ÖDU glüffigfeiten, priliti, prilivati. SBcifdjttuntmcn, f. i>er6eifd)tt)iinmen. SBeifCßCl, ber, jaderee; f. auc$ Secfcßcl. Scifetn, v.n., pričujoč, nazoc, zraven biti, bivati. Seijeill, bas, nazočnost, vpričnost; iitt fflei* fein jtoeier SDtäiwer, vpričo dveh mož, pred dvema možema; baS eljelidje ©etfeitt, f. Set= »obniing. ©eifeit, SBeifcite, SBcifeitž, adv., na strani, od strani, posebej, na samem, posamezno, v kraji; bei Seite gefeit, treten, na stran, v stran stopiti, iti, odstopiti; bei Seite tebett, sam zase govoriti; bei Seite fielen, na strani, na kraji stati; bei Seite fdjaffen, odpraviti, s poti spraviti; Sdjerj bei Seite, brez šale, zares. Setfetffchltllß, sscifcitleßltltß, bie, odprava, uklon; mit SBeifeitefegung, opustivši. SBcifCtjeil, v. a., pristaviti, pristavljati, pri-djati, pridevati kaj k čemu;, eine Seidje, truplo shraniti, položiti, pokopati; bie Speife, pristaviti, postaviti k ognju; bie Segel,jadra razpeti, razpenjati; fdjriftlidj, pripisati, pripisovati. äkifehnnß, bie, pristavljanje; einet Seidje, pogreb; fdjriftlidje, pripis, pripisek. 8cifid)tt0, f. Surjfidjtig. Scifit), ber, priseja, prisedbaf, vpričnost. SBcifiiiCn, v. n., zraven sedeti, sedeti pri čem, nazoč biti, prisednik biti. S8eijt$er, ber, prisednik t. SBcifi^eranti, bas, služba prisednika, pri-sedstvo. SBufonne, f. 92ebcnfonne. 8cijnr0e, f. SBcforonifi. SBcifpanncn, v. «., pripreči, pripregovati. SBcifpitl, baS, Exempel, zgled, razgled, podoba, poln. przyklad; ein gutes Söeifpiel SBeiftttttb. 205 geben, lep zgled dajati; fid) ein ©eifpiel neumen, zgledovati se po kom, gledati na koga in posnemati ga; ein Seifpiel anfülj; ren, povedati, pokazati primer; jitnt 33et= fpiele, na priliko, na primer (n. p.), (da) postavim; fo, um eilt ffleifpiel aitjufül)ren, tako, postavim —; oljne ffleifpiel, brez primera, neslišan, neviden; böfe ©eifptele Oer* betbett gute Sitten, kdor se z mokrim bra-tam druži, ne bo dolgo suh. SBeifiiieldjcn, bas, primirček. SBeifitellOŽ, adj. u. adv., brezprimeren, edin, nikdar ne slišano, nikdar ne videno, brez primera. SSetfpielreid), adj., poln primerov. SB C i fp i Cl Ž halber, adv., za primer. SÖCifi)tCl§U)eife, adv., na primer, za primer, primerama. SB e tfprtU 0 Cll, v. «., priskočiti, priskako-vati (na pomoč), pripomoči, pripomagati, pomagati. SBeifee, f. SBciljc. SBcifel, bet, obet bie, zagojzda. SBcifjclbeere, f. Serberič. SBeifeit, a., ugrizniti, ugristi, gristi, u-jesti, ujedati, uklati, klati; tlttlbum, ogriz-niti, oklati; »on gliegeit, Sdjlangen, pik-niti, upičiti, pičiti, pikati, and) ujesti; bie 3äl)nc gufammenbeißen, stisniti zobe; ich taitn eS nicht beißen, ne morem zgrizniti; et Ijat ltidjts gu beißen ttttb ju bremen, nima kaj jesti; baS Oetoiffen beißt it)n, vest ga peče, je, muči, tare; v. n.. fid) auf bie äuitge, Sippen, se v jezik, v žnable ugrizniti, ujesti, fig. smeli zaderževati; in eilten fauerit Slpfel beißen, v seršenovo gnjezdo seči, segati, f. audj Sfyfel; in baS @raS beißen, pod rušino iti, v kertovo deželo iti, pod černo zemljo iti, iti rakam žvižgat; ber Stand) beifit, dim peče, skli, ščemi, žeri v očesu; jltcfeit, serbeti; ägen, jesti; nad) ettoaS, zaganjati se, segati z zobmi po čem; v. r., ftd) beißen, kavsati se, gristi se, zajedati se, ujedati se, klati se; bie J^nnbe beißen ftdj um einen Änodjeit, psi se za kost koljejo. SBcifjcnb, adj., grizeč, grizljiv, skeleč; nad) Gutsm. ripeč (eigeutl., rupeč, in U. M. ru-peča rana), f. aud? 2letienb; eine betßenbe SBunbe, skeleča rana; beißenbe Sieben, gri-zeče, zbadljive besede. SB cifer, f. 3 bit bei, Bog te vari, brani, ti pridi v (na) pomoč. Seiftctier, ber, pomočnik. Seiftefierin, bie, pomočnica. St ift eüen, v. «eiferen; dati, dajati, omisliti, omišljevati. SBeifteucr, bie, sklad, dar, podarek, milo-darf, miloščnja, milošnja; Štebenfteiter, pri- kiad; f. auß SBettrag. Seiftenern, v. a., priložiti, prikladati, prilagati, v sklad dati, dajati, pomagati v dnar-jih, pridati. Sejftiß, ber, in ben Seißeit, jarek. ŠB e t ft i nt m en, v. n., priterditi, priterjevati, prav dati, dajati; naß V. mtcf) prinuditi; privoliti, pristopiti komu, vjemati se, zlagati se s kom, ene misli biti s kom, serb. auß pristati uz koga. Se ift t nt nt er, f. Setyftißter. Sö C i ft i Itt Ut 11 tt g, bie, poterdba, prinuja, pri- kimovanje. Setftoif, f. SMenftocf. SeiftOjjfeit, v. a., prigatiti, primašiti. Seiftrtß, ber, rez, vejica, naß M. čerknja. Seiftront, f. SKebenftrom, Nebenarm. Se ift iti, ba«, pri klada; f. auß SKeienftiiif. Scttafdjc, bie, mošnjica, žepio. Seite, f. geit. Seitljun, v. a., shraniti, spraviti; v. r., ftß beitfutn, prikupiti, prikupovati se komu; betgeßan, f. äntbun, ängettjan. Seitifß, ber, mala miza, druga, družinska miza, mizica. ¡¡Beitrag, bet, donesek, prinesek, pripomoček, sklad, prinos; einen Beitrag ßttn, teijten, dati kaj (v dnarjih) v sklad, pripomoči; für ein ®rit(ftt)erf, sostavek, spisek; SBet= träge fammetn, brati, zbirati v sklad; f, attß Seifteuer. ^Beitragen, v. a., privreči, pridati, pridajati, svoje storiti, delati, prizadjati, prizadevati, pripomoči, pripomagati; ba« ©einige Beitragen, prizadevati si po svoji moči, poganjati se za kaj; alle« bie« trug ju feinem Sobe. bei, vse to je pritegnilo, je bilo vzrok, je pripomoglo, da je umeri; bie« trug jut Šieu meljtung meiner Stngji bei, to je še povišalo, pomnožilo moj strah. Seiträger, ber, donesec, skladnik, Se^ett. «eitreiben, v. a., bo« Sieij, prignali, priganjati; @elb, iztirjati, tirjati; f. aud) (5ttt= treiben. SBeitreib en, ba«, drugi lov, druga gonja. SeitrCtCtt, V. n., pristopiti, pristopati, pridružiti se; eittet 5Dicinitng, komu pristopiti, poprijeti se menjenja, biti ene misli; einem fflunbnijfe, stopiti v zavezo, pristopiti zavezi; f. aitcfi Seiftintmen, Seitritt, bet, pristop; et t)at ben Seitritt jugefagt, »erfagt, obljubil je, da pristopi, neče pristopiti. Seitritt$ = , in Sfeg., pristopni. Seitrittžnrinnbe, bie, pristopno pismo. Seiurtlje it, ba«, medsodbaf, prisodek, v-mesna sodba. Seinorntunb, f. SKitbortttunb, Seitoadje, f. Sibmtai. SBeitnageit, ber, posebni voz, dodani voz. drugi, stranski voz. S C i U)C g, ber, stranska pot, serb. stranpu-tica; adv., zraven poti, tik poti, pri poti. S e i u> e r f e tt, f. šnnjuuierfen. SBeiffierl, ba«, pristavje, prizidje, stransko, pritično, drugotno delo; f. aud) 9ie6enfflerf. Seimerti), f. SMenuicrtfi. Setfflefcn, f. Seimerf, Siebcnmer!. SBeiaohlten, v. n., pričujoč biti, poleg, zraven biti; etjeti<§, pri ženi biti, telesno združiti se; einet ©djlad^t, bem @otte«bieii; , fle, biti v boji, pri sveti maši; etner ^oc^jett, v svatih, na svatovščini, svatovšini, na svatbi biti, svatovati; (bei SKotling), na piru biti, pi-rovati; e« ttoljnt itym grofe .Klugljeit bei, velik razum v njem prebiva, zlo je moder; i d) toerbe erga^ten, toa« mit »on biefem ®oti fafle beitoot)nt, povedal bom, česar se vem spomnit.i od tega prigodka. Seimoljner, f. Slmnoljner. Seimoijnung, bie, nazočnost, pričujočnost, vkupno prebivanje; fleifchlt^e, telesna združba. ŠBeimoIten, v. n., blizo hoteti, do koga hoteti. SeittOrt, ba«, prilog t; poln. przymiotmk. Seitobrtlid), adj., priložin; adv., s prilogam, prilogama. Seijiiljlen, v. a., prišteti, prištevati komu, šteti, čislati med —. Seijbriiije, bie, lug, lužilo, strojnica; bet fieberer, čreslovka; bet @d)reiner, luža. 93 e 13 C, bie, bie Sagb mit SHauboogeln, lov s sokolam, nadj V. sokolovanje; — luženje; im SBaffer, močenje, pezanje*; ba« SSeijett ei-Ite« Jiorbet«, stroj; betfiufftge, beijenbe jfor--per, strojnica; bei Sagern bie ©aljledeit, solna, solna vada; ber J?ttpferfiec^er, jedka voda. SBeijCidjen, ba«, znamnje, priznamek; f. atttribnt, temtjeitiien. Sejjetfen, ba«, nad) V. jeran. Seijeiten, adv., za raniga, za časa; f. Sei. SBeijen, v. a., (3ag.), loviti s sokolam, tta$ V. sokolovati; einen galfen auf einen §afen, sokola nad zajca spustiti, spuščati, spušatij Seijtnb. •§afeit, ffiebljufmct beigeit, zajca, jerebe s sokolam ujeti, loviti; tech. zalužiti, lužiti; itn Sffiaffer, močiti, namakati, mečiti; eittett .Sorpet mit eittet fdjarfeit 3Katerie, strojiti, pezati, čvažiti; f. and) SlC^CIt. SBetjtltb, adj., jedek, strojiven. Seijer, bet, strojar, luživec, lovec. Setjbnttb, ber, lovski pes. Setjicbcn, v. a., poklicati, klicati koga k kaki reči. SBeijimnter, f. Siebenjimnter. S8etJfraft, bie, zjednost, jedkost. SBcijiufC, bie, kad, lužnjak. Seijmittet, ba«, lužilo, strojilo. S3tijoll, f. Stcbenjoll. S3eiju0, f. 9!ebcnjit0. Setjnng, f. Scije. 33eijt)O0Cl, ber, lovski ptič, lovska tica. Seijtoaffer, f. Seijbriibe. SBeijfflolic, bie, izlužena, strojarska volna. Sej a g en, v. a., einett SBatb, loviti po goj-zdu; f. aud) ®rjfl0Clt. $ C j (t b C It, v- a., priterditi, priterjati, poter-diti, terditi, reči, danes je leto, je, nad) V. prinuti; tnebet bejahen nod) »etlteinen, ne reči ne bč ne m6, ne be ne ce, ne belo, ne černo; blttd) 3«ni(fen bejaljen, prikimati, prikimovati, prikinkati. SBejabcnb, adj., priterjaven, terdiven; be* jal)enber Sajj, terdiven stavek; int bejal)en* ben gatte, ako je tako, ako poterdi. Stjflber, bet, terdivec. SBcjiibrcn, itd), v. r., leto biti; f;eute be* ja^rt jtd), danas je leto. Stjtt Jtt, adj., prileten, postaran, postarcn, v letih, star, ostarel. SBejabrttlt0, bie, priletnost. S8cjabutt0, bie, priterdba, poterdba, priki-movanje. S5ciabltlt0§tt)ctfc, adv., priterjevaje. SeiabUlt0ŽtDOrt, bas, terdivna, priterje-vavna beseda. SBcjammcrtt, v. a., tarnati, plakati, jokati po čem, objokovati kaj, obžalovati; t»ač bie Stugeit tiid)t fefjett, baž bejammett baž •£>erj mSji, česar oči ne vidijo, tega sercu ni žal. 8ejamittetttžlt)itrbt0, adj., žalovanja, objokovanja vreden, reven, nesrečen. Sejanttttentttg, bie, objokovanje, obžalovanje. Scjatett, v. a., opleti, pleti. SBejaitdljeit, v.n., (od) veselja vriskati nad čim, zavolj česa. SejOdjen, v. a., pod (v) jarem spraviti, podjarmiti. 33 e ju belit, f. Sejandijett. StfalbEttt, ftc£), v. r., pokozlati se, kozlati. SSeittllen, v. a., poapniti, poapnovati, z a-pnam pobeliti, beliti, ometati. 8 ti Blaten, v. «., bas Sdiiff befatmet, hritb befatmet, ladii vetra zmanjka, tla d) V. uti-hotiti se. Sefantitn, f. Sejaitnen, SBciamjjfcn, v. a., bojevati se, boriti se, vojskovati se s kom obet zoper koga, kaj ; Seiehrcit. 207 bie ffiegierbett, premoči, premagati, premagovati, ukrotiti, krotiti, berzdati; eine 8el)re, prodreti, spodbijati'nauk. S3efitltt})fer, bet, bojevavec, borivec, pre-magovavec, spodbijavec. Sefätttpfung, bie, premagovanje, krotitev, berzdanje, boj, spodbijanje. SBefanitt, adj., znan; betamit fein, znan biti; ež ijl befannt, znano je, ve se, zna se; er ijl mit befamtt, znan mi je, poznam ga, znam ga; er ijl bamit befannt, znaj-den, zveden je v tej reči; id) bin f>iet tlid)t befannt, todi me ne poznajo; befannte ®e* fd)id)teit, znane reči, stare prigodbe; bn bift bafüt befannt, (za) taciga te poznajo; et ijl befannt wie eilt fdjtimmet Sdjiiting, je znan kakor slab (počen) groš, denar; befannt mad)ett jemanben mit einem, soznaniti, so-znanjati, znaniti koga s kom; befannt toer* beti, soznaniti se, spoznati seskom; über* l)aupt befannt machen, oznaniti, oznanjati, naznaniti, naznanjati, razglasiti, razglašati, razglaševati, na znanje dati, dajati; rühm* tid)jl befannt, sloveč, sluten, slaven; feitt, sloveti; biež für (atž) befannt angenommen teilt ich ?ltr •Sauptfache übergehen, menim, da je to vsim znano, prejdem torej k —; befannt thun, b. i. »ertrant, po domače delati, po znanji — kakor znanci delamo; fi_, tič (male) lopatice dobiva; f. aitd) ©efic= beru. ©efiefen, a., bie SBege, posuti, posipati pot s prodam. 85 Cf i t) C In, v. a., osegečkati, segečkati. ©Clingen, ftd), v. r., übet etwas, pritožiti se, potožiti se, tožiti se, tožiti zastran česa, čez kaj; v. a., eilten beflagen, bebauertl, obžalovati, milovati koga; iti) beftage ti)tt, žal mi ga je, žal mi je za-nj, auc| žalovati nad kom. ©eflagcitžloetit), =aiiirbig, adj., obžalovanja vreden; reven. ©CflagtC, ber, toženec, zatoženec; bie, to- ženka, zatoženka. ©efla gttttg, bie, žalovanje, obžalovanje. © Cf laut merit, v. a., feft untfajfen, okleniti, oklepati, terdno prijeti, deržati. 58eflatf¿JCtt, v. a., etoaž, ploskati komu zastran česa, z rokami pokati; ttoit flatfd)eu, plaubettt, očeljustati koga, čeljustati zoper koga, raznašati, obirati, opravljati. ©eflattbcn, v. a., obrati, obirati, oglodati, glodati, gruditi (n. p. kosti). ©etleb en, r. a., mit etwas, s čim olepiti, zalepiti, olepovati, okehtati. ©eflctfcit, ©eflecffcn, v. a., posvinjati, popipati, obrazdati, pobrazdati, brazdati, brazgati, mazati, zamazati, počečkati, po-brečkati. ©efleibeit, v. a., oklejati, olepiti, zalepiti; mit Željni, zamazati, zamazovati; v. n., an Wurjeln, prijeti, prijemati se, ukoreniniti se, ukoreniti se. ©efletben, v. a., obleči, oblačiti, napraviti, opraviti, opravljati; einen mit einem Kleibe, obleči, oblačiti koga v (n. p. v suknjo); einen Städten aud) odeti, odevati; ein 3im; mer, obiti, opeti; genfler, oložiti, okladati; einen §ut, opraviti klobuk; bet 8enj beflei; bet bie gluten, spomlad odeva polja; eitlen mit einem State, postaviti, postavljati, staviti koga, dati, podeliti komu službo; ein 9lmt befleiben, (ntcfjt begleiten), v službi biti, službo imeti, oskerbovati, opravljati, ure-dovati. ©ellcibnng, bie, obleka, oblačilo; bet gü< fie, obutev, obuvalo; bet äßanb, preobleče-nje, prepreženje; eilieS StateS, opravljanje. © C f 111 ft t r n, v. a., obmazati, namazati, mazati, opopati*, olepiti, oklejati; feine geiler, pobeliti, zamazati, polišpati. ©eflentntcn, v. a., stisniti, stiskati, pritiskati, tesniti, tesnobiti; er ift in beflemnt-ten Umfiänben, v stiski, v zadregi je, zelo mu prede; bei ben SBebetn, bie SeinWanb, mit ber Sabe feft fdjlagen, priterkati, pri-terkovati; f. aud) ©eängftigen, Slngft. ©eflentntnng, bie, stiska, tesnoba, ©eflcitem, v. a., oplezati, preplezati kaj, splezati, plezati na kaj. ©eflintmcit, f. ©eflettcrn. ©efliniett, v. a., sostaviti, sostavljati. ©eflontttten, adj., tesnoben, v skerbeh; mit War fo beflontmen uutS |>erj, inako se mi je storilo, tesno mi je bilo pri sercu. ©eflomntcnljett, f. ©cflemntmtg. ©elloflfen, v. a., mehrmals Hopfen an et; WaS, poterkati, terkati na —; oklepati, kle-pati; unt eine getoiffe ©eflalt baburd) ju ge--bett, potolči, potolkovati. ©efliigeln, v. a., modrovati od česa, o čem, čez kaj, aitd) modrijaniti, modrijačiti. ©eflltnfern, fiety, v. r., razcapati se; f. ©efdjntu^en. ©efnappen, f. Slbjtoaden. ©efnattipcin, f. ©enagen. ©efnaufern, v. a., ben Sop, odtergati, tergati od plačila, odskopariti. ©eine d) t en, f. tnedjten. ©elnei^en, v. a., oščipati, ošipati, ošči-povati, ošipovati. ©einurren, f. Slnfnurren, ©etÖbem, v. a., nasaditi, natakniti, nasa- jati, natikati vado. © e 101) l e It, v. a., eine Siede, kje oglje žgati, premog kopati. Btïontnten, ŠScfOlttmen, v. n. trans., dobiti, dobivati, auc^ dobivljati, prejeti, prejemati; et befallt eilten BerloeiS, okregali, posvarili so ga; ââ^lte, dobiti zobe; iRijfe befcmnteit, raz-pokati se, počiti, regniti ; einen ^öcter, iz-bunkniti se; eilte Kranfl)ett, oboleti, zboleti; ein Kittb, roditi, poviti, imeti otroka; ^ier tjl nic^tž gu befommeit, tukaj ni nič, ne dobiš nič; eS iji ju befommeit bet —, dobiva se pri — ; eilten befommeit, ujeti, zasačiti koga; fatt befommeit, naveličati se česa; lieb betommeit, f. (gewinnen; 8uji betommeii, poželeli, zaželeti česa; v. ». intr., auch im f. ; einem toot)l, übel befontmen ttt Begitg auf Šhijjcit obet Slabeti, komu dobro, hudo storiti; baS befommt mit »ohl, to mi dobro de, godi, ljubi, streže, mi služi ; übel, to mi škoduje, ne služi, ne tekne mi, preseda mi; »Ohl befonttit es (beim Kiefen), Bog pomagaj ; (bei bem Xritlfeit), pomozi Bog, mozi Bog, na zdravje; bie Bäume »vollen (fier nicht befommen, drevje ncčetu-kej veselo rasti ; eS foll bir übel befoittmeit, slaba ti bo pela, drago boš plačeval. Befommfid), f. Bequem. Bcfotfcit, v. a., zatakniti, zamašiti, mašiti s probkovo skorjo. Bctoftigeu, v. a., mit bet Kofi, živiti, hraniti, rediti koga, živež, hrano dajati, teg-niti komu, strošek dajati. Bcfijftigcr, ber, preživljevavee, živivee. Bef Öftigung, bie, jed, hrana, živež, gent. zderžanje. BcfOthCU, v. «., zablatiti, zamazati z blatam. Betonen, v. a., okozlati, pokozlati koga; i\ r., fteh befojsett, pokozlati se, okozlati se. Befrüftigen, Befrnften, v. «., Kraft geben, okrepčati, okrepčevati; beftätigen, poter-diti, poterjevati, uterditi, uterjati, nkrepiti. Bcltäftigcnb, adj., poterjaven, poterdin, poterdiven. Beitäftigung, bie, poterdba, poterditev, poterjevanje. Befriiftigitngžcib, ber, poterdna prisega. Btftämen, v. a., s kramo obložiti. Bcfrülljcu, v. a., ovenčati, venčati, venee dati. Bcïtâllîung, bte, venčanje. Beltfl^CU, v. a., opraskati, praskati, oškra-bati, škrabati, očertati, odergniti, oderzati, ogrebsti, ogrebati. Belrauten, v. a., pokositi; f. a. Begrafcu. Bcftäutcrt, adj., obraščen, zaraščen, zara-šen. Beireibcn, v. a., okredati, pokredati; f. auch Sdjininïen. Bclreifen, v. a., etnett Kreis befdjreibeti, okrožiti, okroževati; f. a ud) lltufieifeit ; bei Jägern, obiti, obhoditi, obhajati gojzd. Befreien, v. a., befragen, oškrabati, očertati, oškertati mizo, steno. SBefreitjen, Bclrenjigen, v. a., prekrižati, nakrižati, prekrižati, s križcam zaznam-njati; bte Kanonen befreujeit beti ©tttgattg, topovi se križajo, križem neso, merijo na vhodu; etn Sffiort, pokrižati, podkrižati; Belnbcit, 209 v. r'., fid) mit bent Setven bes Kreujes, pokrižati, križati se, prekrižati se; serb. pre-kerstiti se kerstom. Beiriedjen, v. a ., oblezti, oblaziti, oblezo-vati kaj, laziti, gomazeti po čem; serb. mileti, plaziti. Bcfriegeu, t\ a., z vojsko vzdigniti se, iti nad koga, vojsko imeti, vojskovati se, bojevati se s kom, boje imeti. Belriphen, v. a., j. B. etn Hfer, oplesti, opletati, oplotiti, ograditi, graditi. Befritteltt, v. a., ograjati, grajati, krivično pretresati, pretresovati, rešetati, prere-šetovati. Bcirittier, ber, pretresač, rešetavee. Betriheln, v. a., bie genfter, oškertati, očertati kaj, certati po čem; etn Zaplet, očeč-kati kaj, čečkati po čem. Sefronen, v. a., ovenčati, ovenčevati, venčati, okronati; krono, venec dati; ozalisati, lepšati, s slavo obdati, obdajati. B e f r ii nt in e I it, v. a., mit Krümmchen beflreueit, odrobtiniti, drobtiniti, podrobiti, drobiti, na-merviti, merviti (na kaj). Befntften, f. a. n. r., oskorjati, oskorje-vati kaj, se; dobiti, dobivati, imeti skorjo. Befiintntern, v. a., Kummetmachen, skerb, žalost prizadeti, prizadevati komu, trapiti, skerbeti, v žalost koga pripraviti, pripravljati ; bu befüinmerjt ntid) gat feht, silno me skerbiš; v. r., (teh ñbet ettoaS, v skerbi biti zavoljo česa, skerb imeti za kaj; fid) ttm etttaS, skerbeti za kaj, pečati se za kaj, marati za kaj; serb. starati se; biefi befümmert mid) niitnb, gobčast pes. Btlaffeit, v. a., babei, tako pustiti, puščati, pušati, pustiti (koga na kakem mestu). Belaften, v. a., f. Beiaben; mit garben, prepolniti (podobo); eilt £aitž, zadolžiti, zadolževati, z dolgovi obložiti, obremeniti; mit 51t großen Steuern, preobložiti, preob-lagati z davki, presiliti. Belaftem, f. Bericuntben. Beläftigeu, v. a., obtežiti, težiti, obteže-vati; befdjWerlid) fallen, nadlegati, nadleževati, nagajati, nadlego delati, nadležen, sitin biti, sitnost raztresati, sititi se; illit Bitten, glušiti koga. Belöftiger, ber, nadlegovavee, sitnež, giu-šivec. Belebungžmtttel. Belaftigung, bie, nadlega, nadleževanje, nadležnost, sitnost, glušenje. Belaftung, bie, naklad, breme, butara. Belaftung^jeuge, ber, okrivna, obdolžna priča. Bclattcit, r. a., polatati, latati», s prekla-mi obiti, obijati; fiit baž 3tegelbadj belatten, polaštati, laštati*. Beiaubbar, adj; smukaven. Belauben, v. a., bei jioblenbrennem, po-grasiti, grasiti; f. Bepftiien; mit Žaub »erfeljeil, razzeleniti, z listjem pokriti, pokrivati, ozališati, zališati; fid) belauben, listje pognati, poganjati; ti adj '/. aud) oblistiti, oblepeniti se; ttad) Jan. operjiti se; bež Saubež betauben, osmukati, smukati, obrati, obirati listje, obtergati, obtergovati, muz-niti, muzati. Btl Oni t, adj., listnat, pernat, poln listja'; ltaejj M. Iepenat, lepenast; serb. bersnat; eilt belaitbtet Baitnt, zeleno drevo. Beloultung, bie, listje, smukanje. BelaUCrtt, v. a., izpazovati,paziti, podpaziti koga, prežati, streči na koga, prislušati; betrugeit, oslepariti koga. Belauf, ber, znesek, kolikost; biž jitnt Be> lauf OOlt —, do (deset mernikov); bett Belauf biefet ®abe i)abe idj nie erfabren, nisim mogel zvediti, kolik da je bil, koliko da je znesel ta dar. Belauf en, p. a., bie ®rettjen, obteči, obte-kati mejo; bie SBolfžjagb, volka goniti; v. r., (id) belattfen, jut gortpflanjnng, f. Begatien, ftdj; fid) am SBertite, an Ba^l, Summe, nateči, natekati se, nabrati, nabirati se, znesti, znašati. Belaugen, v. a., oblužiti, lužiti. Bciaurer, ber, prežin. Belaufthen, v. a., poslušati, poslušavati. prislušati, prisluševati, na uho vleči; f. a. Beiauern. Belaufdjer, ber, prislušnik. Bei auf en, v. a., uši poiskati, iskati komu; serb. biskati, bolim, viskati. Belini t en, v. a., eitte Sadje, Scidje, zvoniti komu, čemu. Belebeit, v. a., eiltett, oživiti, oživljati,poživiti, poživljati koga, življenje, moč dajati, deliti, okrepčavati; nad) Iti. audj raz-živiti, razživljati; ftdj belebett, oživeti, življenje dobiti. Belebeitb, adj., oživljajoč, živodelen, živo-tvoren. Belebt, adj., živ, oživljen, poln življenja, vesel; nadj M. audj živečen; belebt, mit lebettbigeit ©efdjopfett »etfeljen, živalnat, vse je živo žival (i), polno žival (i); allež he-lebte, vse živalstvo, vsa živalda; lažifteitt belebtež ®orf, v tej vasi je vse živo ljudi, ta vas ima mnogo ljudi. Belc&theit, bte, živost, oživljenost, vese-lost. Bclcbuttg, bte, oživljenje. Belebungžntittcl, baž, pomoč za oživljanje; medic, oživljavni pomogljej. SBeleliungšiierfu«. ¡Belehuiigglierfud), ber, oživljanje; alte ©elebuttge»erfu«e waren »ergebli«, vse oživljanje je bilo zastonj, zastonj so si prizadevali, oživiti ga. »clctfcn, v. a. u. r., oblizniti, oblizati, li-zati, oblizovati kaj, se; bur« ©elecfeu fi« heilen, zlizati, zlizovati se. Söelcbcrit, v. a., mit Sebet »erfe^en, z usnjem prevleči, obiti, obijati, obšiti, obšivati. ¡Beleg, bet, dokaz, izkaz, dokazalo, dokazovalo, dokazno pismo; f. au« ¡Beilage. ¡Belege, baž, bei beit ©«iteibern, podlaga. ¡Bele g C«, v. a., obložiti, oblagati, obkladati; mit ©rettern, opažiti, paziti, pomostiti, mo-stiti; mit Siegeln, pokriti, pokrivati; fcie Hufe belegen, podkovati, podkovavati; eilte s];jiitgf«ar mit neuen (Šifen, lemež podsta-viti, podstavljati; mit einem Slauien, imenovati, ime dati, dajati; eitlen ©«intpftta; meti, zdeti, zdevati komu; mit äRilttär, obleči, oblegati; mit Oiimteit, prežlebiti, žle-biti; mit ©treh, nastlati, nastiljati; niit tU ttent ©autlt, obsiti, obrobiti; bet ©chliee be* legt bie ©ipfei, sneg pokriva, je pobelil verhove; eilt ©etgloerf betegelt, početi delati v rudniku; (Oelber belegen, f. Sllllcgcit; mit ©erbot, mit ©e|«lag belegen, djati pod prepoved, zapečatiti, podvreči zadcržbif; mit bem (Site, naložiti komu prisego; niit ©e»ei|\n, dokazati, dokazovati, uterditi, u-terjati z dokazi; mit einer ©träfe, pokaz-«iti, kazniti, kaznovati; niit SlbgaUetl, f. Auflegen; eilte ©e»eižf«rift, ubgl., mit Ut* luitOell, pisma priložiti, prilagali; mit ©ei; fpteletl, zglede, primere našteti, pridjati; bet Jjeng|t belegt, skakati, brejiti, uple-meniti, uploditi; eine ©tutte belegen laffeit, pripustiti kobilo; belegte Suuge (mit ©«letni), umazan, opolžen jezik. ¡Belegen, adj., f. belegen, Stegen. ¡Belegenljcit, f. Sage. ¡Belegung, bie, oblog, oblaganje; eiltet ©«rift, prilaganje. SBelelimcn, v. a., poiliti, z ilovico namazati, mazati. Sjclehuen, v. a., dati, dajati, podeliti, deliti (slovesno) komu fevd»; f. alt« !BCt= leihen. ¡Belebner, f. Sebenžljcrr. »dehnte, f. ©afall. SÖElehnuug, bie, podelitev fevda; er empfing bie ©elehnuitg, podeljen mu je bil fevd. ¡Belehren, J>. a., podučiti, podučevati, učiti koga v ceni; ein ^h«'"««»» fceffe iiutta bie Srfahrung belehrt, prikazek, kteriga nas uči skušnja; er läßt fi« ui«t belehren, ne da si dopovedati, nc da se prepričati, preučiti; au« napotiti koga, razjasniti komu, pokazati, kazati komu; et hat fi« felbft ie-lehrt, naučil se je sam od sebe. ¡Belelfrenb, adj., podučin. ¡ÖCletirer, bet, podučnik, podučevavec. ¡Bclcbru tig, bie, poduk, napotba. ®elcl)iungžgat>c, bie, urnost vpodučeva-nji. ¡Beleihen, f. ¡Beleben. Söeleu«iuitg. 211 Seleiit, adj., tnohl, f«toet beleibt, debel, životen, tolst, širok; tterä«tli«er, podpert, podstavljen; plump beleibt, čokast; fdjtoer beleibte« ©u«, vampaste, debele bukve. ¡Beleibtheit, bie, debelost, životnost. Selethäüd)tigett, v. a., dati dosmertni vžitek; f. ÜCtligCOiltgC. SSeletbigCH, v. a., razžaliti, žaliti, razža-lovati; serb. uvrediti; mit äßort oCet Xhat, z besedo ali z djanjem razžaliti; et ift lei«t JU beleiCigeit, je zamerljiv, hitro se mu pokadi, vsaka besedica ga razžali; etilen Xljeii be« lebeitDigeu Seibe«, ihm melje thuu, il;it »erlefceit, bolečino prizadjati, urediti, na« K ohromotiti, hromotiti; f. au« ©erleben; auf« empftnblt«jle beteiengen, do živiga razžaliti, zanohtiti se komu; et fallt fi« bas bur« beleitigt, to ga je razžalilo, to je zameril, to je vzel za zlo, to se mu je za malo zdelo; feilt ©efaitg beteibigt bie Dhteit, od njegoviga petja človeka ušesa bole. ¡Beleifltgeni), adj., žalen, žal, žaliven; eine beteitigeube ©a«e, žal reč, kaj žaliga; i« habe ihm lein beleibigeitbe« äüort ge|agt, ni-sim mu je rekel žal besede. ¡Beleih ig Cr, ber, razžalivec, žalivec, žalnik, razžalnik; ©clcibigte, ber, razžaljenec; bie, razžaljenka. ¡Beleit) igutig, bie, žalitev, razžaljenje, zamera, na« V. u. HI. žala, razžala, serb. uvreda, poln. uraza; am .Körper, na« V. liromota; thätli«e ©eleibigung, djanska razžalitev, obet razžalitev z djanjem; t»ertli«e, besedna razžalitev, ober z besedo; eine ©es leibiguug jufügen, f. SBeleibtgeu; llnbilb, krivica. ¡Beleihen, f. SBerleibeu. ©eleintetl, v. a., polimati, limati*, oklejati. SBeleiften, v. a., (mit Sieiften serfehen), ore- mati, olištati*. ¡8 e lern nt er u, f. £inbern. SBelemnit, ber, (©erfteiiierungen, iPfeilfieine, bie au« bet cbern Cuft jutoeiteii auf bie išcce fallen), strela, belemnit. ¡Bclefeil, v. a., prebrati, prebirati, trebiti. ©elefetl, adj; et ift belefeil, je veliko bukev bral, prebral, je zveden, znajden v bukvah, učen. ¡BelCf Cltljeit, bie, zvedenost v bukvah, učenost iz bukev; tu iiaft eine erftaunli«e ©es lefenheit, do čuda si bukev prebral, kakor se vidi. SBeletage, f. £auMei«oif. ©elCU0)ten, f. a., osvetiti, posvetiti kaj, svetiti na kaj, razsvetliti, razsvetlovati; bte ©ouue beleu«tet bie (Srbe, solnce obseva, razsvetljuje zemljo; eine ©labt illuminitelt, razsvetliti, razsvetlovati, na« V. osveca-vati; svečavo napraviti; prüfen, pretehtati, pretresti, preudariti, od vsih strani premisliti; erläutern, razjasniti, pojasniti, po-jasnovati, razložiti, razlagati. ¡Beleuchter, bet, svetivec, razsvctlovavec, pojasuovavec, razlagavec. ¡Beleuchtung, bie, svečava, razsvetljenje; Sllliimnatiou, osvečava; b. i. Sampelt, St«s 212 SBelfercr. SBemüßtigen, ter, Äerjen, Det ic„ svečava; ©tläuterung, pojasnilo, razložba; bie @aße erfuhr eine itugünftige 53eleußtung, je bilo neugodno sojeno. SBelfercr, ber, režalo, revsalo, lajavee. «eifern, «clfcn, «., bevskati, brečati, lajati, bevkniti, bevkati, ravsati se, uje-dati se. «elieöflttfleln, «•, ljubeznjivo gledati, spogledovati koga. «eIieDeit/ v. a. u. i., ljubi se, poljubi se; e« beliebt mir, poljubi, ljubi se mi, zljubim; toeiltt ti beliebt »erben follte, ako bi se poljubilo, ako bi bilo povoljno, ako bi dopadlo, ako bi se sklenilo; belieben @ie gtt trinfen, pite, ponudite se piti; serb. izvolite piti; ti beliebt mit nißt, ne ljubi se mi, noče se mi; aitß ne raci se mi; »emt« ®ott beliebt, ako Bog da, če Bog da; belieben @ie ttoß ettoa«, ali bi še kaj radi; »ettltž ettß beliebt, če vas je volja, če se vam zdi, ako vam je drago, če vam je prav, če vam je po godi, všeč; ei beliebt mit feine ©petfe, nič mine diši (jesti), nobena jed se mi ne prileže; ež beliebt mit gar nißt«, toliko se mi ljubi, kakor psu smolo lizati. SBeliebett, ba«, volja; naß ihrem fflelieben, po vaši volji, kakor vas je volja; iß jtelle e« in ßt Selieben, vaši volji pustim, puščam, pušain, vam na voljo dam, dajem; er ftttbet barait Selieben, ljubi se mu, dopada mu (se). «eliebig, adj., poljuben, povoljin; tvai bit beliebig ift, kar se ti ljubi, rači, kakor se ti hoče, kakor ti je po godi. Seliebt, adj., für beliebig, poljuben; für angenehm, ljubljen, prijeten, všeč, kar ljudje radi imajo, kupujejo; ftß maßen, komu u-Ijubiti, priljubiti se, prikupiti se, serb. u-militi se; et iji feljt beliebt, vsi ga ljubijo, povsod ga radi imajo; biefež ©ßattfpiel iji beliebt, ta igra močno dopada. Beliebtheit, bie, ljubljenost, priljubnost. SBeliebung, bie, sklep. SBeliegett, v. «., poležati. SB e l in t en, f. Siniren. «eliften, v. a., prekaniti, kaniti, prevariti koga. SB elit tem, v. «., beleitern, in bet Sergfbra; ße, mit Settern uerfe^en, gredice v globino nastaviti, lestve napraviti, napravljati. SBellaboitnn, f. Sotliirfßc. SBette, bie, (Populus alba), topola, topol, topolka; f. auß (Sebell. ¡öelleit, v. n., lajati; ber §nttb belite bie ganje Dtaßt t;iltbltrß, vso noč je prelajal; beflcttb toofmt fontnten, prilajati do —; ftß fatt bellen, nalajati se; ba« Sellen er»iebern, odlajati; ein toettig bellen, polajati; bellenbe .§unbe beifieit nißt, serb. mukli pas petne žile kolje; bet äüagett bellt, želodec, trebuh kruli. «elltr, ber, lajavec. SB e 11 c t, f. ©ßntinfe. SBelletrift, ber, leposlovec, lepoznanec f. Šettetrifttf, bie, leposlovstvo. SBelletriftifß, «<(/., lepoznansk, lepqslovcn. SBellbnntntel, ber, zvončavi oven, oven, ki zvonec nosi; f. auß 2eitf|in-gere, malen, pomalati, malati; ftd) bemalen, opisati se; bemalt, pipan; f. aud) Befdjntci= {jen. Bern ahn en, f. ermahnen. Bcmähnt, adj., grivat, grivnat; fctyön Bes mähnt, lepe grive. Söemafetn, v. a., pomadežati,omadeževati, madeževati, umazati, mazati; Berädjtt., oker-gati, okacati; im Iioijcn ©rabe bentafeltt, oskruniti, ognjusiti, ustuditi. Bemäieln, f. Bcfrittctn. Bemalen, f. Bemahlen. Bemängeln, v. a., eine {Redjuung, očitati preštevi (rajtbi) pomote, zgreške; ograjati, grajati kaj; serb. zabavljati čemu. Bemängelung, bie, očitek, očitanje zgreš-kov, graja. • Bemannen, v. a., ettt ©dCtiff, oljuditi, otju-dovati; mit ©olbatcn, z vojaki oskerbeti, napolniti; r., fid) Bemannen, einen äJiann lielmten, omožiti, možiti se. Bemannung, bie, ljudstvo, moštvo. Bemanfdjen, f. Befdjmu^en. Bemänteln, v. a., zagerniti, zagrinjati, zakriti, zakrivati (s plajščem), potlačiti, prikriti. prikrivati; f. ait^ Befchonigen; fcfcctt Bemäntelt, z lepim plajščem, plajšem. Bemäntelnng, bie, prikritev, prikrivanje, zakrivanje, pretveza, izgovor, plajščič, plaj-šič. Bemaften, f. a., jadrila, jambore* postaviti, postavljati na ladii, ojamboriti*; 1)0(i) Bemaltet, z visocimi jadrili. Beittaftung, bie, postavljanje jadril; jambore. Bemattern, v. a., obzidati, obzidovati. Bentaitii, adj., z gobcam; tBoi)lbemauit, terdniga, veliciga gobca. Bentaulforhen, v. a., torbo (nagobnjak) na gobec djati, devati, otorbati. Bemaulfdjellen, v. a., berluzniti koga, za uh dati komu. Bemaufen, v. a., einen, zmakoiti, zmikati komu kaj. Bentehien, v. a., z moko potresti, potresati, ospeti, osipati. ®emeiem, tf. a., pristavo komu dati, dajati. Bem ein en, v. a., na novo premisliti, pretresati. Semeif ein, v. a., z dietam obdelati, izdelati, izdelovati, odletiti. SBemeiftern, v. a., premoči, zmoči, premagati, zmagati, ukrotiti, omoči, zviti; v. r., ftdj einer @ad)e, polastiti se. osvojiti, spraviti, spravljati kaj pod se, vladati ob. ovla- Bentoofctt. 213 dati, gospodar biti; .f. auch BeUtätfliigCn, Bewältigen. Bemeifterung, f. lleherumitigung. Bemelbeit, v. a., prej spomniti, spominjati, omeniti, v misel vzeti, naznaniti; Bentelbete ©aiije, omenjena, spomnjena reč, rečeno, v spomin vzeto; bemelbeter ©¡äffen, kakor je bilo prej spomnjeno, kakor je bilo rečeno, omenjeno. Beuten g Clt, V.r., fid) mit einer @ad)e, mešati se, vpletati se, vtikati se v kaj, pečati se s čim. Benterfhar, adj., vidin, opazljiv; es tft an itjnt BentefiBar, vidi, zna se mu, znati je, da — ; ber llnterfdjieb ifi faitnt BemerfBar, razloček je tako majhen, da ga človek komaj spozna, opazi, vidi; ftdj BemerfBar jlt machen fltd)en, kazati se, ponujati se, na prodaj nositi, postavljati (svoje prednosti), Bemerlen, v. a., zapaziti, opaziti, uviditi, viditi, zaznati, zagtedati, zamerkati*; itt ,ttt. aud) ovančati(?); etwa« üBet. BefiettS, iz-lagati kaj na zlo, na dobro, zameriti, za-merjati komu; an ii)nt, opaziti na njem; toir I)aBen Bereits Bemerft, smo že opomnili, rekli, djali, omenili, v misel vzeli; bie Bes merfte @adje, omenjena, opomnjena reč;oB ber Beuge ettoaS ju Bemerfett h«t>e, ali ima, hoče priča kaj omeniti, pristaviti; f. auch Bejeidjnen, Sinmerfen; es ifi noch ju Be« merfett, še je pomisliti. Bemerienžtoerlh, adj., znamenit, opomina vreden. Benterfer, ber, pristavljavec, opazovavec. Bemerflid), f. Benterfhar. Bcmcrfltng, bie, Jlnmerfung, opomin, opomba, opomnja, opominck, pristavek, opazka; baS tuar eine paffettbe Bemcrfttng, ta jo je zadel, ta je pravo povedal; 2Bat)rnehmmtg, opazba, zapazba; eine Benterfttttg utadjeit, f. Bctnericn; id) fagte ihm bieg mit bet Bes merfltng, to sim mu rekel s pristavkam, da —. BcntcrfnngžgaOe, bie, opaznost, opazo-vavnost. Bemeffen, v. a., zmeriti, zmerjati, premeriti, meriti; einen, izmeriti, meriti koga (z očmi), soditi (kaj, po čem). Bemeffcnheit, f. ©cmcffcuheit. Bentiften, e. «., pognojiti, gnojiti, posnte-titi, nasmetiti. Bcmitleibeit, v. a., eilten, pomilovati, nti-lovati koga; ich bentitleibe ihn, usmili, mili se mi, žal mi je zanj. Bemittelt, adj., premožin, aitd) začimen; feitt, imeti za čem, premoči; serb. imašan, imatan. Bemöheln, f. 9Hcitblircn. Bemobern, V. «., operhneti, natrohneti, po trohloti dišati. BemiOfen, Bentofen, v. a., z maham pokriti, pokrivati, prerasti, prepreči, prepre-dati, pomahoviti se; Bemoost, mahovnat, mahov, maliovit, z maham obraščen, obra-šen, zaraščen, zarašen; fig., star, siv, 214 Semorgengaíiett. Seneiben. SBeittOt g eitgafiCtt, v. a., jutrinjo dati, dajati. SBeittorleltt, v. a., z mavto (mortam) o-metati, ometavati, omavtati, omavtovati*. 58 e nt it 6 C It, v. a.. té bemülje eilten, potruditi. truditi, nadlegovati, muditi koga; v. r., ié Bemiilje mié, trudim se, prizadevam se ob. si. poganjati se, gnati se; in tt. M. alté nnjati se; Bemüí)en @ie fié nid)t Beraits, nikar se ven ne trudite, nikar ne hodite ven; Bemttfiet fcin, truditi se, ukvarjati, u-badati, upirati se, prizadevati si; Bemiiljt, alté skerben; fté ttnt ein 9tmt Bemüljen, iskati službe, poganjati se, vleči se za službo. SBemitfien, bas, f. Semiiimng. SBcmiiíifont, f. (Sifrig. ©cmiiinng, bie, trud, potrud, nuja, prizadevanje, prizadevek. SPentiiljuttgžgefiitJr, f. iprobifion. SBemttnfcIn, f. SBefdjtotthen. SBemiiftgen, v. a., primorati, morati, prisiliti, siliti, prinnditi, nuditi; fié Bemüffigt feíjen, primoran, prisiljen biti; ié Bin Be* mitfiigt fo jit Battfcelit, moram tako delati, ne morem drugač. spcmutijigcn, f. Srmitrtigen. ©cmitttcrn, a., fie tafjt ftd^»onbet ©djtoe* fter nidjt Bemuttern, noče, da bi ji sestra po materino ukazovala. 5Benad)íiaren, v. r., fté, postati komu sosed; BenaéBart, sosedin, sosed, soseda, bliženj, alté stričev. SBenndjricfittgett, v. a., einen »on ettoas, naznaniti, naznanjati, naznanovati, sporočiti ob. poročiti, poročati, na znanje, na Vedez dati, dajati, vediti dati komu kaj, glas dati komu od česa, and) navestiti, naveščati. Senadjrililtiger, ber, poročivee, naznanja-vee. SBcnnértcfittgnitg, bie, poročilo, sporočilo, naznanilo, glas. 5Benn(firi(ijtigiutg§=, in 3fgg., poročilni, naznanilni. SBenodjridjttgititggfdjreifien, f. 9it»ifo= Sricf. Scnaciltct, adj., temen, temoten, mračen. Senatitbciiigen, v. a., oškodovati, poškodovati koga, škodovati komu, v škodo, v kvar biti komu, škodo, kvar storiti, delati čemu; seri. oštetiti. SBcnnétbeiiigte, ber, poškodovanec, and) škoden, kvaren človek. SBcnttgcltt, v. a., obiti, obijati z žeblji, ožbi-cati; bie @é'ée, čevlje podkovati, podko-vavati, ocvekati, ožebljati, ožbicati. ©eitngen, a., oglodati, oglojati, glodati, oškcrnjati, ogrizniti, gristi, ogruditi, graditi; toas mid) intterlidj Benagt, kar me peče, grize pri sercu. S8 en it i) en, v. a., ettoas mit, obšiti, obšivati kaj s čim; ettoaS barüBer, našiti, našivati kaj, pošiti kaj s čim; ein £auS, šivati za koga, pri kom. fenomen, SBenttmfen, f. ©enennen. Senflmfitng, Senantitng, f. SBenennnng. Senorfien, f. SSernntben. SSentttfif, adj., zacelinast, brazgotin, braz-gotinast, brazgotinov. SBenafdjen, t\ a., okusiti, okušati, oslad-kati se; f. fttifdjen. SBenrifien, v. a., zmočiti, pomočiti, močiti; f. SBenefeen. ©enefieln, v. a. tt. r., omegrliti, metrliti; fig., omračiti. otemniti. zatemniti; BetatlBen, omamiti, mamiti; BeneBelt, meden, z meelo pokrit, temoten: ftdj BeneBeln, ntit SBein, oviniti se; uBerljanit, opiti se, opijanili se; BeneBelt feilt, cepljen, terčen biti, vinjen, vinsk biti; BeneBelte ?Sffaitmett, slive v moki. Veneti en, 93eite6ft, f. Sfleben. SBenebeien, v. a., einen, blagor reči, blagre deliti komu, oblasrovati, blagozvati koga, hvaliti, dičiti(?); ®ott Benebeien, Boga zahvaliti, hvaliti; fegnen, blagosloviti, žecnati*. SBeitebiftiner, ber, benediktin, benediktinar, redovnik, mnih sv. Benedikta. Senebiftion, f. ©egnung. 53enei)ift§IiOfter, baS, benediktinski samostan. Senebiitžlrnnt, bas, SBenebiftStontj, bie, (Geum), žegnani koren. ©enebiftžoriien, ber, benediktinski red, red sv. Benedikta. Senefijinnt, bas, duhovnija, beneficija, pre-benda. Senelimen, v. a., einent ettoas, vzeti, odvzeti, jemati, kratiti komu kaj; ben ©dilaf Beneljmen, odnesti, odnašati spanje; baS Be; nimrnt ber ©adje ničbts, to nič ne škoduje, ne dd tej reči; ben Sitnem Beneljmen, daniti, zaduhniti; baS Sidjt Beneljmen, v luči biti, temo delati, luč zaslanjati; bet ®am»f Jat iljn gattj Benontmen, sopuh ga je omamil, prevzel; matt mitfj ben felttett foldje fflebatt,-fen Beneljmen, treba je ljudem takošne misli iz glave izbiti; ben Stoeifet, dvom pojasniti, razbiti; ben SBeg, pot zapreti, zapirati; bie Slimtjen Befdjneibett, Benejmen, obrezati, obrezovati, posneti, posnemati; v. r., fid) BeneBmen, Betragen, obnesti, obnašati se, ponašati se, nesti, nositi se, zavesti se, vesti se; ttnridlt. zaderžati se; serb. vladati se; toie Ijafl bit bidj gegen tfitt Benontmen, kako si se obnašal proti njemu, kako si ravnal, delal ž njim; ftdj toorttadj Beneljmen, ravnati po čem, deržati se česa; ftcfi mit ejnent Betteljmen, zmeniti se, pogoditi se s kom. Seneh men, baS, vedenje, obnašanje, ravnanje; toettiger ridjtig zaderžanje; et ifut fein Seneljmett, ne vd, ne zna se vesti, obnašati (pri ljudeh). SBeneljmung, bie, odvzetje, jemanje; ju fei= it et SSeneljmttngStBiffeitfciiaft, da se bo vedel kako obnašati, česa deržati. © e n e t b e n, ». a., einen, zavidati, zaviditi komu, zavidin, zavidljiv, nevoščljiv, nevošljivbiti komu ; nnt ettoas, zavolj česa zavidati, aud) ne-vidati komu; altsl. zavideti; et tontbej.S.tltn SBenetbenStoertf). Sepflaftetu. 215 ben fetten Siffeit beneibet, marsikterimu so se sline cedile po —, boleti koga, — od strane pogledovati po čem; idj beneibe bidj um beitt Xaient, blagor tebi tvoje glave. SeneibenSloettl), adj., zavida, poželenja vreden. Seneibung, bie, zavid, zavist. S9encnntn, v. a., poimenovati, imenovati, kerstiti, ime dati, dajati, nazvati, zvati; namentlich benennen, poklicati, klicati po imenu; benannt, imenovan, z imenam; eilte benannte 3al)t ilt ber Slntfmtetif, šteta štev-ka, imenovano, nad? F. primkano število; mit neuen Stauten benennen, preimenovati, prekerstiti; 3eit unb £>rt benennen, odločiti, odločevati, postaviti, ureči. ¡Benennung, bie, imenovanje, ime; eilte grč* fere Benennung, nad) V. debelši printek, ober debeliž, eilte Heinere, drobnejši, obet drobiž; Brüche »on einerlei Benennung, drobci, deline eniga imena; Sritdje unter einer* lei Benennung bringen, drobce vlagati, ze-noverstiti, pod enako ime djati. SBene^en, v. a., pomočiti, močiti, pomokriti, mokriti, porositi; bie §aitb mit Xtyränen, s solzami obliti, politi roko; ifire Slugen heuerten fidEi, v oči ji stopijo solze; f. auef) SBefembten. Senetiolenj, bie, dobrohotnost. Senget, bet, .Knittet, dremelj, cepec, oce-pek, porenkelj; fig. štorklež, tepec, hrust, zarobljenec, cepec. Sengelbnfi, adj., štorklast, neotesan, grob, zarobljen. Sengeln, v. a., premlatiti, pretepsti. Senitien, v. a., etloa«, prikimati na kaj, primajati, namigniti, namigovati čemu. SeniefClt, v. a.. ettoač, kihniti, kihati na kaj, kihnivši, kiliaje poterditi. da jc res. Se nippen, v. a., serkniti, odserkniti, od-serkati; v.r., ftdE» benibbeu, naserkati se ga. SeIIne, bie, koš, košara, pleteniea. čajna, gare nad jaslimi. Senotbigen, v. a., idj benßtljtge eine ©a* tffe, treba mi je kake reči, potrebujem kake reči; atleS benötigte, vse potrebno, vse česar je potreba; betlčtljigt fein einer ©udje, potrebovati. Senu m lit C rit, V. a., s številkami zaznam-njati, oštevilkatif. Senu^en, Senii^en, v. a., v prid, k pridu oberniti, obračati, porabiti, rabiti kaj, po-streči si s kako rečjo, prijeti, poprijeti kako reč, pohasniti (?) kaj; ich benü^e biefež Jttnt —, to mi služi (v) za —; idj benütjte bie ©elegenheit ubgl., prijel sim se te priložnosti; er benüfct Stile«, on iz vsiga koristi, vse mu pride na hvalo, iz vsaciga drevesa oglje žge, dobi od jalove koze mleka; et beiiügt feinen (eine« Slitberit) fflalbantfyeil, vživa njegov listnik. Senii^er, ber, porabnik, vživavec. Senu^ltng, bie, poraba, vživanje, obračanje v prid, pohasnitev (?), korist, hasen. Senii^nngSnrt, bie, način porabe, kako se ima rabiti, vživati, SBeobftdjteit, V. a., bie ©teme, ben getnb, paziti, gledati na kaj, opazovati kaj; ber geinb ttafjm eine beobadjtenbe ©teffung ein, sovražnik se je ustopil, se derži na takem mestu, iz kteriga opazuje (nasprotnika); toahrneh* meit, zagledati, viditi kaj, f. Senterfen; feine ©djulbigfeit beobachten, dolžnost spolniti, dopolniti, spolnovati, storiti, delati, dolžnost ob. po dolžnosti; ein tiefe« ©tiflfdjltet* gen beobachten, terdo molčati; eilt ©eheim* irifj beobachten, ohraniti skrivnost; SMcfjtcht beobachten, gledati, misliti na kaj, marati za kaj. SBeobndjter, ber, opazovavec, ogledovavec; Beobachtet bet ©efe^e, spolnovavec, zver-ševavec. SBcObndjiltng, bie, pazba, opazovanje, ogledovanje; Beobachtungen aufteilen, machen, f. Seibadttcit; Befolgung, spolnovanje, zver-ševanje, delanje po —. SeobitdjtungSanucc, 4eer, f. £>bfer»a= tionSeorpS. SeobadjtititgSgabc, bie, opazovavnost. S eob bitten, f. Seljiite«. Seotirfeigen, v. «., zauh(o) dati komu, počiti, berluzniti, klofniti, klofutati koga. Se i) IC It, t', a., pooljiti, z oljem premazati. S COr b C rit, V. a., jeniattben, ukazati, ukazovati komu, naročiti, naročati komu, odpraviti, odpravljati koga; et ijt bajtt beor; bert, njemu je to ukazano, on je dobil povelje to opraviti; er ift bal)in beorbert, tje mu je bilo ukazano (iti)- Scpatfen, v. a., obložiti, oblagati koga, naložiti, nalagati komu, natovoriti, obremeniti; f. auch Selabe«. Sepanjern, v. a., oklep dati, dajati; be* panjert erf^einen, v oklepu priti; bepanjerte •Krieger, vojščaki, vojšaki oklepniki. Sepappett, f. Scflciftcrn, Scpedieit, f. Scpidjett. SepCijCtt, v. a., okožuhati, pokožuhati, v kožuh obleči; v. r., ftd) bepetjen, kožuh obleči, oblačiti. Scperlctt, v. a., z biseri ozališati, lepšati; poet. beberlte Stofe, rosna roža, S ep fühlen, V. a., obkoliti, koliti, s koli odločiti, zaznamnjati; einen SBcinberg, nako-liti, koliti, okoljčati, nakoljčati. Sepfeffertt, v. «., opoprati, popoprati, po-prati, s popram potresti, potresati, poštu-pati*. S ep fei fett, f. auspfeife«. Scpfcrdjcit, v. a., einen Slcfer, ograditi njivo za ovce in gnojiti jo z ovčjekam, s per-go, s kosarjem, serb. natoriti »Ott tor §ütbe. Sepflltnjeil, v. a., obsaditi, obsajati kaj, s čim, nasaditi, nasajati, zasaditi, zasajati kaj na kaj; mit ¡Dornen bepftangt, poln ter-nja; bell Žifdj mit äöeitt betätigen, napolniti mizo z vsakterimi vini; bett Sffiall mit ■Kanonen, f. Aufpflanzen. Sepflflfterit, V. a., einen ffieg, tlak napraviti, potlakati, poplaštrati*; nach M. pota-racati«; nad) Jan. podlažiti; eilte Sffiuttbc be? hffaftern, obliž djati na rano, 216 58ej)fl'ritfett. ©eratfmngSgegenftnnb. 58e)jflöifen, f. ©cifäfiieit. Sßeifliilieit, v. «., oskubsti, skubsti, opuliti, izpuliti, puliti, obrati, obirati, ©eifliigcit, f. a., oborati, oboravati, orati, obdelati, obdelovati, okmetovati, kmetovati. 58 ejlf Oftelt, v. a., s podboji opraviti, opravljati, podboje napraviti na vratih, ©epfrotlfeit, v. a., zamašiti, zamašek vbiti, vtakniti, zantaho vtakniti, vtikati. ©CflftiittbCtt, v. a., duhovnijo, prebendo dati, podeliti komu. ©C^td)Ctt, v. a., osmoliti, nasmoliti, smoliti. 58e))icfctt, v. a., okavsati, okljevati, opikati, kavsati, kljevati na (v kaj), zobati. Sentitfcitt, f. 58eftrei Olft CtIt, v. a., oblaziniti, blaziniti. Selpriigeit, v.a., v kov djati, skovam obdati, vtisniti, udariti podobo (na dnar). ©efltebigen, v. a., pridigati, pridigovati od česa. 58eVteffen, v. a., natisniti na kaj. 58e()ltbetB, v. a., naprašiti, oprašiti (lase). 58 eijltrfllltca, v. a., oškerlatati. oškerlatiti, v škerlat obleči, orudečiti, rudečiti, rudečobo razliti, razlivati po čem; nad) Pot. a lici) etwa obročiti, bročiti, »on brok ober broč (ill 3. K.) rotf;e garbe, nad) Jan. brošč, garbenröthe. 58e^ni?cit, f. «Pitmen. 58 e g 11 a d e It, v. a., zaregljati, regljati na koga, nad kom. 58 e quaint en, f. 58ernitdjeiu 58egaartiercit, v. a., eine©t«M,vojake u-mestiti, nastaniti, nastanovati v mestu, dati jih v mesto. SBeguafte n, v. a., našopiti, šopiti. 58eguent, adj., zložil), priležin, ugoden, na-ročin, priročin, priličin, prikladin; adv., priležno, zložno, zlagama, ob godi, na roko, pri naredi; bequeme Sage, priročna lega, priložna, pripravna lega; bequeme ©tufen, zložne stopnice; eilt bequemer SWenfd), ein Wenig gat jlt bequem, lahkobin človek, len; eine bequeme äöoljnung, prostoren stan; eilte bequeme Kleibung, ohlatna, ohlapna obleka; git bequem fein, tožljiv biti; et Weif ftd)'S be; quem gu machen, ve, zna olajšati si reč, ne presili se, z lagotjo dela. SBegucnteit, u. a., f. 2lnimffeit, v. r., ficf>, vravnati, vravnavati se, ravnati po čem; ftcfj einet ©ad)e, podati se, vdati se v kako reč; jurSlrbeit, pristaviti se, pripraviti, pri- pravljati se k delu; et totíf ftd) nidjt be; quemen, neče se vdati; er trollte ftdj nidjt gttr Kirche bequemen, ni hotel v cerkev (iti); prileči, prilegati se čemu, vjemati se s čim; nach Jan. and) povoliti se. 58egitcmfieit, «Bcnttemnif, f. 33equemlid)teit. 58 eg it c nt lief), f. 58enuent. $eqitemlid)feit, bie, zložnost, ugodnost, naročnost; bež SBafferž, ber ©djiffe, zložnost za vodo, za ladij e; — tožljivost; bie 53e; quemlidjfeit brauchen, lahno, zložno, zlagama delati; f. aitd) ©cleqenfieit, Slbtrift. 58eauemling, ber, tožljivec, mečkavee. S8enitttfcn, v. a., z živim srebram obložiti, oblagati. 58 er a I) nt en, v. a., beraumen einen Xag, dan dati, odločiti, dajati, odločevati; mit {Ral); men »erfefjett, okrajčati, okviriti, v svažo djati. S er nt It en, t', a., omejiti, razmejiti, mejiti, mejo potegniti, potegovati. 58ernnbett, 58criinbern, v. «., obrobiti. obrobljati, zarobiti, robiti; beranbet, obrobljen. 58ernnfeit, v. a., oviti, ovijati se (okoli) česa. 58 er a ££ en, v. a., bei ben SKaitern, ometati, ometovati, ofrajhati, frajhati*. 58ernfen, v. a., efWaé, z rušo ali rušino obložiti, oblagati, pokriti, obkladati, orušinati kaj; mit ®raž überjogett Werben, zarasti se, obrasti, obraščati, obrašati se; betafet, zaraščen, zarašen, travnat. 58ernftietn, v. a., (debelo) opilitJ, piliti, orašpati, rašpati*. 58 er a th c a, v. «., »on ©erdtlj, f. 58erforgen; »on Stdtl), eiuen berathen, nasvetovati, svetovati komu kaj, svet dati, dajati; v. «., Wir Wollen nun berathen, zdaj se hočemo posvetovati; ftcfj berathen, v. r., posvetovati se (s kom zastran česa); bu bifi Ü6et berathen, na slabi poti si, slabo so te napotili, nič prida ti niso svetovali. 58eratf|enb, a d j., svetovaven, nasvetova-ven; ein beratfjenbeé Snfiitut, posvetovavna naprava, svetovavstvo; einen betatljettbet! (Sinflitfi attf etwa« üben, s svojim svetam nagibati kaj. 58ernther, ber, svetovavec, nach Dalm. svetnik; ©ott íft mein 33eratf)er, Bog je moja pomoč, moje upanje, moj pomočnik. 58erathfrageit, v. a., poprašati, prašati koga za svet. Serathfchlagen, v. a. u. r., posvetovati, se, pomeniti, meniti se, premišljati, pomenkovati se, audj svet imeti, sklepati, ugibe imeti; serb. večati. 58erathfd)laguttg, bie, posvet, posvetovanje, pomenkovanje; etwa« in ®eratfifcfcia: gung nehmen, posvetovati se zastran česa. 58erathnitg, bie, posvetovanje, posvet; et--Waž in Seratljung jiehen, vzeti v posvet, posvetovati se. ©erathangžgegettftanb, ber, posvetovavna reč, reč, zastran ktere se posvetujejo- »erathttttgSjimmer. »eretdjerungSguefie. 217 B e r 01 h U U g S 5 i Ut ttt C r, baž, posvetovavnica, svetnica. Ber ÛU 6 C«, ». a., einen, obropati, opleniti koga; jematiben einer ©adje berauben, ugrabiti, upleniti, vzeti komu kaj ; feiner teltern beraubt fein, sirota biti, ne imeti ne očeta ne matere, ob svoje starše je prišel; über* tyaubt einer @ad)e beraubt fein, ob kaj biti, brez česa biti, zgubiti kaj ; neunten, ttertuflig machen, pripraviti, pripravljati koga ob kaj ; ber Sitngfraufdjaft berauben, devištvo odvzeti, jemati; bež Berfialtbež beraubt fein, brez pameti biti, znoreti, noreti, iz uma biti; ein £auž berauben, oropati hišo; ein @rab berauben, okrasti, opleniti grob; bie Äaffen berauben, okrasti dnarnice, kaše*. Beraubung, bie, obrop, okradba, Beraudien, ». a., okaditi, odimiti, zadimiti. Beräudjem,». a., okaditi, prekaditi; Briefe berältdjerit, prekajati pisma; einen berâudjertt, kaditi komu na čast, hvaliti, slaviti koga. Beräuäjcrung, bie, kajenje, prekajenjc. Beraitd)t, adj., okajen, zakajen. Beraufen, »• a., opuliti, opukati, porovati, rovati, oskubsti, skubsti. Berauben, v. a., baž Xueb mit .Rarben rauh machen, okosmatiti, okosmatovati, sčesati, sčesovati. Beraumen, f. Siužrintmcn. Berauben, ». a., gosenice obrati, obirati, drevje gosenc otrebiti, trebiti. Beraufdjen, »■ a., einen, opijaniti, upijaniti koga; eilt Wenig, pripijaniti; Semanbeit int Biere, im 9Beine, z olam, z vinam upijaniti, prenapojiti koga; fig., omamiti, mamiti, o-slepiti, slepiti; ber @ber beraufd)t, merjasec ubreji, uplodi, uplemeni ; bukati se; ». r., upijaniti se; fid) im Bergtlügelt be* rauften, plavati v veselji. Beraufdjcnb, adj., upijančljiv, pijan, serb. opojan; ein beraufdjenbež Oetränfe, pijana pijača. Ber aufißt, adj., pijan, naterkan, naterčen, vinjen, nadelan, nasekan; fig. omamljen, zamaknjen, prevzet. Beranfdjung, bte, pijanost; etwaž in ber Beraubung t (mit, storiti kaj v pijanosti, pijan kaj doprinesti. Berberiê, bie, Berbertëftrandj, ber, (Ber-beris vulgaris), češmin, češminje, ttadj M. češmiga, češmina; bet @aft baoon, češmi-novec. Betberiêjolj, baž, češminovina. Berberižfaft, ber, češminovec. Beredjen, »• a., ograbiti, pograbiti, grabiti. Berechenbar, adj; baž ijl berechenbar, to se da prerajtati. Beredjnett, »• a., prešteviliti, pošteti, (pre-računiti, računiti, prerajtati) ; etWaž JU @elb berechnen, kaj prerajtati na dnarje; gegen einanber berechnen, pobotati, serb. prebiti jedno za drugo; er bat Slflež berechnet, vse je premislil, preudaril, presodil, preumel; baž war nidjt berechnet, na to nismo pomislili, na to se nismo zanašali; baž War bar* auf beregnet, to je bilo nastavljeno, namenjeno, to je merilo; ». r., ftdj mit etnent beredjiteit, porajtati, porajtovati s kom, pobotati, poravnati; ber berechtteitbe Berjiaitb, tehtajoči, presodni razum. Beredjnuttg, bie, poštetev, (prerajt, raču-njenje). Bered)nung§coinntiffion, Me, preštevav-na, prerajtovavna komisija. Bercthitgett, »• «•, einen, dati, dajati komu pravico, oblast, pooblastiti, oblastiti, opravičiti f koga; berechtigt feilt, pravico imeti, oblast imeti do česa, pooblasten biti. Bereinigte, ber, pooblastenec, pooblaščenec, opravičenec. Berechtigung, bie, pravica, oblast,pooblastitev. Berebett, ». a., mitmilbenSBorteit, pogovoriti, pogovarjati; er läßt ftdj leicht bereben, lahko ga je pregovoriti; da se lahko pregovoriti; er läßt fidj nicht (eicht bereben, ni ga (moč) pregovoriti;nagovoriti, nagovarjati, napraviti koga k čemu, uveriti, prepričati koga; etwaž bereben, govoriti od česa; einen bereben, ogovarjati, obirati, o-pravljati koga; ». r., ftdj mit Semattbeit berebett, pogovoriti, pogovarjati se s kom, pomeniti, meniti, pomenkovati se, dogovoriti, dogovarjati se; fidj bereben, domišlje-vati si; f. ©inbilben, ftd). Berebfam, adj., zgovoren, govoren, zgo-vorljiv, beseden, ki zna lepo govoriti, ki ima lepo besedo. Berebfantieif, bie, zgovornost, govornost, lepa beseda; Bortrag, govor, govorilo; bie Oiebefltllji, govorstvo, serb. leporečje; ein Statut »Ott »ieler Berebfantfeit, prav zgovoren mož. Berebt, adj., f. Berebfant. Berebung, bie, nagovor, pogovor, pomenek, dogovor, ogovor. Bere g Čin, ». «•, uravnati po pravilih, soditi po pravilih. Beregnet, adj; moker, zmočen od dežja, serb. pokisnuti. Bereihen, ». a., podergniti, dergniti, oguliti, obdergniti, obderzati, otreti, otirati. Bereid), ber, obseg, obsežek, obsežje, okraj, okrožje, dosežek; baž ifi meinež Bereidjež nilht, tu se ne čutim doma, to ne sega v mojo znanost; Bereich ber .Rationen, etwa, sežaj, nošaj, streljaj; Waž in meinem Be* reidje ifi, dokler sega, seže moja oblast; baž liegt außer bem Bereidje meiner Gräfte, to presega moje moči, to mi je čez moč. Bereidjerer, ber, bogativec. Bereitem, v. a., obogatiti, bogatiti; feine Äeitlttttiffe, umnožiti, množiti; ». r., ftdj be* reidjertt, obogateti, bogateti, obogatiti se; ftd) mit frembent Out bereichern, bogatiti se z ljudskim blagam. Beretdjemb, adj., bogativen, množiven. Bereidjcruttg, bie, bogatenje, bogastvo. Bereidjemttgžguelie, bie, izvirek bogastva, 218 Bereifen. iÖmifett, V. a., s slano opasti, opadati, z ivjem ali injem pokriti; mit Steifen »erfehen, obroče nabiti, nabijati na kaj, nabiti posodo. Streift, adj., s slano, z ivjem pokrit, injav; ba« bereifte Haupt, siva glava. Str eint EU, v. a., opeti, opevati koga, v pesmih koga slaviti, pesmi komu na čast skladati. Bereifen, hoditi, popotovati, potovati kod, po čem; er hat bte galije SBelt bereifi, ves svet je obšel, obhodil, prehodil; berei; fet, f. Senianbcrt. Bereifung, bte, obhod. Bereifnngž6eri(f)t, ber, obhodno naznanilo.' Bereifungžtoften, pi., obhodni stroški. Bereit, adj., pripravljen; fertig, gotov, dodelan, in Kt. attcfj nared; toiliig, voljan, voljin; bereit feilt glt etttmž, rad storiti kaj; ftdj bereit Rotten, pripravljen biti, poln. bye w pogotowiu; bereit abstreifen, na pot pripravljen, napravljen; fteh bereit machen, pripraviti, napraviti, pripravljati, napravijati se, ravnati se. Bereiten, v. a., bereit madjett, pripraviti, pripravljati, napraviti, napravijati, izgoto-viti, ugotoviti, gotoviti; Xüdjer, sukno izdelati, izdelovati; Seber, strojiti usnje; ben ¡tifd), pogerniti mizo; ba« Sffen, jed napraviti; Ääfe bereiten, sir delati; ben Slcfer, obdelovati njivo; eitlem greitbe, storiti, delati veselje komu, oveseliti koga; junt Sobe, pripravljati k smerti, ben 3Beg bereiten, poravnati pot; v. r., ftdj jit etwa« bereiten, pripraviti, napraviti, napravijati se k čemu, ravnati se na kaj; bereitet eitdj, pripravite se. Bereiten, v. a., reiten, bie ©reitjeit, mejo objezditi, na konji obhoditi, obhajati; eilt Bferb, konja objezditi, obježati, zjahati, z učiti, učiti konja; beritten fein, tootyl, fdjlecht, dobriga, slabiga konja imeti. Bereiter, ber, pripravljavec, napravljavec, izdelovavec; bež geberž, strojar; betBferbe, jezdec, jahač, jezdar; f. attdj tunftreiter. Bereite, adv., vž4, že, altsl. uže. Bereitf^flft, bie, pripravnost, pripravljenost, gotovost; SBaareti iit Sereitfdjaft, zaloga, zaklad, zasip blaga; in Sereitfdjaft fein, fielen, ftdj hatten, pripravljen biti; h«* beti, pripravljeno imeti, pri roci imeti; in Sereitfchaft fegen, f. Bereiten; es ifi alle« in Bereitfchaft, vse je gotovo, pripravljeno. Sereitfchaftčfortjoral, ber, koprol* ali desetnik pripravnik. Bereitung, bie, priprava, pripravljanje; Se; reitltng ber jjefle, strojenje, strojitev; ju 5ßferbe, objezd, obhod. Bereitungsart, bie, priprava, način pripravljanja, kako se kaj pripravlja, dela. Bereitwillig, adj., privoljin, rad, radovo-ljin, poslužin, voljan; adv., radovoljno, drage volje. Bercitwiltigfeit, bie, voljnost, privoljnost, radovoljnost, poslužnost. Bereitlten, v. d., obsuti, obsipati, obdati, obdajati, obstopiti, obskočiti; ber geinb be; Bergamt. rannte bie ©tabt, sovražnik je obstopil, ob-sul mesto, planil na mesto; f. a. SlOtliren. Berenten, v. a., z dohodki preskerbeti, pre-skerbovati. Bereuen, v. a., kesati se zavolj česa, žal biti, obžalovati, žalovati, altsl. kajati sg; ich bereue biefe Shat, žal mi je, kesam se, greva* me, da sim to storil. Bereitung, bie, kes, kesanje, žalovanje. Sereuungčtoiirbig, Bereuenžuierth, adj., kesanja, žalovanja vreden. Berg, ber, gora; Sllpe, planina; eilt mäßiget Serg, hrib, berdo, breg; ein fteiler Berg, stermec; ant Serge, na gori; jenfeitS ber Serge, za gorami, v zagorji; eilt Ort Jtoi; fdjett ben Sergen, medgorje; ant gufje be« Serge«, pod goro; auf Sergen ititb in ben ©ritltben, na visočavah in v nižavah; ež iji noch ein großer Berg jit überfieigen, še je velika gora vmes; bie Haare fiattben mir »or ©chrecfelt jit Serge, lasje so mi strahu po koncu vstali, stopali, stali, serb. ježiti se; ber Sdjrecfen trieb mir bie Haare jlt Serge, strali mi je lase po koncu dvignil; goibette Serge tterfpredjett, hribe in doline obljubiti, obetati, zlate gore obečati; jefet flehen bie Odjfen am Serge, gledati, ko tele novih vrat, kakor riba na suhem; er ift übet alle Serge, pobrisal jo je, pete je umaknil, odnesel, potegnil jo je, šel je po svetu, šel je v deveto deželo, šel je čez hribe in doline, ni sluha ne duha po njem; mit etttiaž hinter bent Serge halten, skrivati kaj, tajiti kaj, molčati, nach V. za uho za-kladati, tajiti kakor kača noge; ei gibt fei; neu Serg ohne Sijal, ni planine brez doline; ber Serg obet bie Serge, mont. žam-laga (?), grič. Scrg = , ilt ber Sffcg., gorsk, hribsk, hribovsk, beršk; in Sejug auf bie Sergbetooljner, gorsk, gorjansk, hribovsk; mont. rudarsk, ruda-rijsk. Strgafi, t!, a., navdol, nazdol, navzdol, nadj M. 7. gore; attdj pod se, pod nogo, v derč, serb. niz berdo; ež geht bergab mit iljnt, rakovo pot gre, na kup leze. Sergabhang, f. Slbhting. Sergabrutfchitng, f. 2lbrntfart3, f. 93ergan. SPetRflniBOhnct, ber, podgornik. Sernar&eit, bie, rudarsko delo, delo v rudniku. Bergorfictter, ber, rudar, rudokop. ©erŠari, bie, rudokazno kamnje, nad) V. ruda; treunblidje Sergart, bogata ruda, ru-dovina. SBergnftntOOŽ, bas, mahovec, mali. Serganf, f. Sergan. Ser jailfter, bte, (Ostrea edulis), prava ostriga. Strgbalfam, ber, zemeljski balzam; f. 9hbbia. Scrgbattc, bie, rudarska sekirica. Scrgbau, ber, rudokopstvo, rudarija; bett fflergbau Betreibeit, rudariti; bttrcb bett Sergs ban erteerbeit, tjcrlierett, prirudariti, zaruda-riti. SSergbaubctricb, ber, rudarjenje. BergbOUlUltbt, bie, rudarijstvo, rudarijska znanost. Bergbattiltnbtg, adj., znajden v rudarijstvu. Bergbflufunft, bie, umetnost rudnike na-pravljati, rudarijska umetnija. SBttgb(Iltjebettt, ber, rudarska, rudokopna desetina. Bergbeumte, ber, rudarijski urednik. Bergbebarf, ber, rudarske potrebščine, po-trebšine. SBcrgbebiente, ber, rudarski služabnik. Bergbebbrbe, bie, rudarska gosposka, o-blast. Bergbclebmtttg, bie, podelitev rudnika. Bergbefibretbuitg, bie, goropisje. SergbeiDObtter, ber, goran, gorjan, gorjanec, hribovec, planinar, hribčan, slemenar. Scrgb etnobnetilt, bie, gorjanka, hribovka. SBergbtnfc, bie, cedilka. Sergblait, ba«, sinj, sinjec, zemeljska"viš-njevica; russ. golubec; f. ftltbferbiait. Bergbotf, ber, ©teinbocf, divji kozel. Sergbolrrcr, ber, rudni sveder, sveder rud-njak. SSergbote, f. Scrgbebicntc. Sctgbrfllttt, ba«, (Umbra), zemeljska ruja-vica. Sergbttdi, ba«, rudarijske bukve. SBergbitdje, f. Sei&bittbe. »ergbuttcr, f. ©teinbutter. Setgtbamtllt, bie, divje gomelice. SBergbadiS, f. ®inrracltl)icr. Sergbattitng, bie, Itad) V. im aBeittBaue,-ba« fflerggerid)t, pravda. Sttflborf, ba«, vas v (na) gori. Scrgboble, bie, (Corvus pyrrhocorax), gorski (ga-)vran. Sergbroffcl, bie, (Turdus iliacus), cikovt, cika, cipa; (Turdus tonjuatus), planinski drozeg. Scrgftnf. 219 SBergebeite, bie, planina, planjava na verhi gore. Bergcgelb, ba«, otetnina, rešnina, nad) V. otetščina, otetšina, plačilo za oteto blago. SergeljretUJretŽ, ber, (Veronica montana), gorska zvezdica. Scrgcidjc, bie, (Quercus robur), hrast, dob. Sergctttftebltr, ber, (Corvus eremita), klavžar. Sergetfen, ba«, nad) V. pikelj. Scrgclnbn, ber, f. Sergcgclb. Sergelfter, bte, (Corvus pica montana), veliki srakoper. Scrgen, v. a., ait« bem ©tiffbrudj, o«« bet ©efabr, oteti potopa, iz nevarnosti, na breg izleči, vleči; altsl. s'pasti, s'pasati; geborgett, otet, spravljen, rešen; ba« §eu Bergett, seno spraviti, spravljati; »erBergett, skriti, skrivati, v sebi imeti, hraniti, za-molčati, tajiti; bett Seznam bergen, f. St= crbigctt; giufleritifi, birg midj, tema, pokri me; id) fann e« bir nidjt Bergett, ne morem ti zamolčati; v. r., ftdj Bergen, skriti, skrivati se; er toeifj ftd) Bet grettbe nid)t ju Bergen, ne ve se (od) veselja kam djati; er ift nun geBorgen, zdaj je na varnem, shranjen, iz nevarnosti. Scrgcnte, bie, (Anas Marila L.), hostna raca, rujavka. Scrgcnjifln, ber, košutnik, lecjan. Scrgtr, ber, hranivec. Šergcrle, bie, bela jelša. Scrgcžalte, ber, škrat. Scrgctllc, bie, (Stri* bubo), gorska sova, velika sova, vjer. ®ergfflbrti, bie, rudarska fabrika. SStrgfttljrt, bie, vožnja kreber, vožnja proti vodi. Strgfalf, ber, (Falco lithofalco), gorski sokol, sokolič. Scrgfttll, ber, plaz, usad, derča; f. attd) Scrgftnrj. Sergfarbt, bie, perstena, zemeljska, rudna barva. Scrgfafan, ber, f. Stncrbnljn. ©CrgftUtdjel, ber, divji bar, SBcrgfcin, adj., bergfeitte« ©ilBer, čisto srebro, na pervo roko. Sergfertig, adj., bolan na pljučah (od ru-darije). Sctgfcft, ba«, gorjanska veselica, obhajilo, shod na gori. 93 C t g f t ft t, bie, jamski steber, steber. 93 CI g f Cftll II g, bie, gorska terdnjava, ostrož-no berdo, gradišče, gradiše na gori. 93ergfett, ba«, (Sevum minerale), zemeljska mast; f. aitd) (?r&()(trj. Sergfciter, ba«, jttnt 3eid)ett bett ¿Senati)* Barten, germada; ant 3obanni«tage, kres, (altsl. kres solstitium); bie (Slttjunbung Brenttbarer Suft itt ©rubett ittib ©ritnnen, unemalica v rudnikih. Sergfin!, ber, (Fringilla montifringilla), pinož, pinoža, gorski ščinkovec, Šinkovec, nadj Jan. nikovec, 220 Setgffodj«. Setgflfld)Ž, bcr, (Linum catharticum), 91* miantij, predivec, divji lan, zemeljsko pre-divo. ŠBcrgflcden, ber, gorjansko mestice; »on Sergteuten betooljntet, rudarsko mestice. Ser g flor, ber, sreča, spešenje pri rudarstvu. Sergftnfi, f. $tuj?foatb. Sergforberntlj, ba«, izpravljanje rude. Šergforelle, bie, (Salmo alpinus), planinska posterv. Sergfret, adj., prost, svoboden; svet, ki še ni nikomur podeljen za rudarjenje; ru-dokopje neoddano. Sergfreibeit, bie, rudokopna svobodnost, prostost. SergfudjŽ, ber, planinska lesica. SergfUIle, bie, obilnost rude. Serggang, f. Sergaber. SergganŠ, bie, planinska gos. Serggebaitbe, ba«, rudarsko poslopje. Serggcbei, ba«, judarska molitev. Serggebot, f. Serggefe^. Serggebraudj, ber, gorjanska, rudarska šega. Serggegcnb, bif, gorat kraj, gorata stran, hribovata stran. Serggeift, ber, gorski duh, škratclj. Serggelb, ba«, zemeljska rumenica. Serggenofi, ber, im Sergbatte. rudarski družnik, društvenik, deležnik, na« F SP°~ lovnjak; im SBeinbane, sogornik. Serggert«!, ba«, im Sergbait, rudarska, rudarijska sodnija; int Sffieinbaue, gornija, na« F. pravda. Serggerilbilt«, «<#., rudarsko-sodni; ein 6erggerid)tli«er Sef«lnjj, sklep rudarske sodnije. Serggert«tŽborfeit, bie, rudarska sodna oblast. Serggefdjletbt, ba«, gorsko pleme. Serggefcfltoorene, ber, rudarski priseže-nec. Serggefe^, ba«, rudarska ob. rudarijska postava. Serggetoiitbž, ba«, planinska rastlina; mont. au« ruda. Serggenierf, ba«, Serggetoerlfdjaft, bie, rudarsko društvo. Serggetotib, ber, gorska divjačina, zverad. Serggejabe, Serggejeng, ba«, rudarsko orodje. Serggott, ta«, škratelj. Serggraž, ba«, terda trava. Serggriin, ba«, (chrysocolla), bakrova zelenica; russ. gornaja zelenj. Serggrufi, ber, rudarski pozdrav. Serggnbr, bie, čisto srebro, (gorsko mleko). Serggnt, ba«, kopanina. S ergbaber, ber, hribovski oves. Sergbnbtteitful, ber, poljske zlatice. Sergbiinfttng, ber, (Fringilla montana), poljski vrabec. Sergij, f. erbiarj. Sergfobte. Sergbafe, ber, beli, planinski zajic. Sergbaf^el, bie, rudarsko vreteno. Sergbaue, bie, rudarska matika. Sergbanili, ba«, verh, teme gore. Sergbauptntaitlt, ber-, rudarijski glavar. Scrgbaubtmannftbofi, bie, rudarijsko glavarstvo. Sergbenne, bie, divja kokoš. SBergbanŽ, ba«, hiša na gori, na berdu. Ser obrnit, f. SeroWier. Sergfierr, ber, lastnik rudnika, rudni, gorski gospod. Scrgben, ba«, berdnina, košenina, brežnina, gorsko seno. Scrgbefenfrant, ba«, lesičjirep, ob.btofš rep. Sergbtnnb, f. Sergab. SBergbinan, f. Sergan. SBcrgbtntbeere, bie, divje malimce, maline. Ser'g bobe, bie, visokost, visočina gore, verh. Sergbltb«, ba«, (Tetrao rufus), ruševec, ru-ševa kura. Ser gl) obe it žre« t, ba«, rudarska veličan-stvena pravica. SergbiSble, bie, berlog, jama, spila, votlina v gori. Sergbotber, ber, (Sambucus racemosa), divji bezeg. Sergbiibnletn, ba«, divji petelinček, divja čiba, čibka. Sergbnftotticb, ber, lapuh. Sergbnnb, ber, tačka, rudarske kola. Sergbiitte, bie, koča na gori. Ser g t«t, adj; gorast, gornat, hribast, ber-dast. Sergig, adj; gorat, hribovat, gorovit, bre-gat. SergjoljanniSblitme, bie, divje kresnice. Sergjnnge, ber, rudarski novinec, novak. Sergfaifle, bie, rudarska kapa. Sergtater, ber, divji maček. Sergfa^e, bie, divja mačka. Sergtetler, ber, hram v gori. Sergfeffet, ber, kotel, konta, kotlanja, rupa, ponikve; »on eingefunieneit ©ebauben, usad. Ser g tet te, bie, gorjanci, gorje, verstagor, gorovje, hribovje. Sergtirf«e, bie, tičnice, liostenke pl. Sergttee, ber, (Trifolium montanum), divja planinska detelja. Sergfletbnng, bie, rudarska obleka. Sergftette, bie, perenka. Sergttnft, bie, grabni, prepadi, predih, prepad. Sergfnabfl, ber, rudar, rudokop. Sergfnawf«aft, bie, rudarji, rudokopi. skupščina, skupšina, shod rudokopov. Sergfnaflbf(baftž = , in 3ffcg-, rudarski; i. S. Scrgfnappfdjaftžaltefte, rudarski sta-rašina; Sergfnappf«aft«ftegei, rudarski pečat. Sergtne«t, ber, težak, rudotegf. S erg lotite, bie, premog. Sergfogcl. SBergiogei, ber, homec, liolm, Iiom, cfr. altsl. hl'm, §ngel. Scrgiorfi, ber, rudarski koš. SBcrgfori, ber, kamnjeni plut. SBerg forntllumc, bie, pl., rudarijski stroški, stroški rudarjenja. S8ergfritI)C, bte, (Corvus graculus), planinski škorce, planinska kavka, krampe-rica. SScrglttt^e, bie, rudarska stergača, ster-gulja. Sergitaut, baž, gorska, planinska zel. Sergfriintntc, bie, draga, ovinek; (»iel(eid)t briicft bie in ©berfrainer Stlpen oft Borfom--niettbe Socalbetiemtung vertača biefett ffiegriff ieffet atts, Deiman). Serglrhftall, ber, strelice gorski kristal. S3crg!ii6el, ber, rudarski kebel, rudarska brcnta*. SBergimjpC, bie, verli, teme, kop gore. 33 Ct g t a dj Ž, ber, grcnlanški dolgorepnik. Šcrglanb, baž, gorata dežela, pogorje, planine pl. Serglond), ber, divji česen. SBcrglflUftg, adj., po rudarsko, po rudarski šegi. Scrglebcr, baS, ©teinart, kamnati irh, ir-hovec; f. aucfy Sergflalner; bas Seber ber SSetglettte, f. Ulcfdjicbcr. SBergleljen, f. Skrgbclcljnung. Setglclne, bie, f. Slbliang. Strglcin, baS, gorica, goričica, grič, liri-bec. SBctglein, bas, (botj, divji lan. SBerglcrdje, bie, hribovski škerjanec. SBetglCUte, bie, pl., rudarji. Setglilie, bie, lilija, limbar (?). SBttglod), baS, izvertanina. SBcrgluft, bie, gorski, planinski zrak. SBerglungeitlrant, bas, pijučnik. SBcrgmann, ber, rudar; Bom Seber, rudo-kop, rudokopač; »on bet gebet, b. i. bet in bet žSergtoiffenfdjaft erfaljrene, rudoznanec, rudoslovec; Bom geuet, rudotopnik. 8crgmunnž=, itt bet ¿ffcg., rudarski. % SBetgntiinnd)Clt, baS, škrat, škratelj, gorski možic (—elj). Scrgmanntfd), adj., rudarsk, rudoznansk; adv., bergmattnifd) tebeit, po rudarsko govoriti. Sergmannlari ett, bie, rudarsko delo. SergmannSftanb, ber, rudarski stan, rudarji. Sergnteier, ber, pristavnik. SBctgmttje, bie, (Parus caudatus), dolgo-repka, beloglavka, mlinarček. SBergnteiftCV, ber, rudarski mojster. SBcrgntefjer, ber, goromdr, bcrdomer. Šergntiltc, bie, rudni, rudarski podkop. SBergmittel, f. Sergart. SBctgmbnd), f. šBerggcift. SBetgntiinje, bie, divja meta. $ergnadjfni)m, ber, rudarski nadglednik. Sctgttclfe, bie, divji nagelj. »crgfflttifet. 221 $ergnl)ttt}>l)e, bie, divja žena, serb. gorska vila, vila pogorkinja; nad) bent Griech. planinska nimfa, orcada. 58 er g odj ž, f. 2tucrod)ž. SBergobt, bie, gorska samota, samija. SBcrgiil, bas, zemeljsko olje, skalno, kam-njeno olje, klej. 58ergt>rbnung, bie, rudarski red, postava za rudarstvo. SBergpapter, bas, kamnjeno ličje. Sctgped), baS, zemeljska smola. SBcrgijflflltje, bie, gorska, planinska rastlina. SSctg^JloitC, bie, gorska ravan, ravan na gori. SBcrglJOltjCt, bie, rudarska policija. šSergJpoIijeilidj, adj., rudarsko-policijsk. SBergiirebigt, bie, Sljrijii, Jezusov govor na gori; fonji, pridiga za rudarje. SBergpriDtlegtnm, bas, rudarsko predstvo, rudarska privilegija. SBergprobim, ber, rudoskusnik. 58 Etg^J It ntfl t, bie, rudarska sisalka, rudarska tromba. Scrggnette, bie, gorsko vrelo, studenec na gori. SBetgrotl), ber, rudarski svetovavec, svetnik. SBergratte, bie, (Myoxus giis L.), polh. ¡Bergrnnte, bie, divja rutica. ©ergredjuuttg, bie, rudarska številba, (račun, obrajt). SBcrgredjt, bas, int Sergbaue, pravica do rudarjenja; bie Sergredjte, rudarsko pravo, rudarijske postave; ettte Stbgabe Bont 2Bein= berge, gorna, gornica, kalnica. 58erg redjtiidj, adj. v., adv., rudarsko-pra-ven, po rudarskih postavah, po gornem pravu. šBergredjtžIjerr, bet, gospodar, lastnik gornice. 58crgredjtžl)0lbe, ber, gorničnik, gornič-njak, gorni podložnik. SBctgregal, f. 5Bcrgl)oljeitžKd)t. 58ergteil)C, bie, gore, gorovje, hribovje. 58ergrcil)er, ber, (Ardea purpurea), rudeča caplja. SBergtCtfe, bie, potovanje po gorah. SSergtCPier, baS, rudarsko okolišče, okoliše. Scrgridjtcr, bet, rudarski sodnik. SBcrgriitCriflOm, ber, rudarske ostrožnice. SBtrgtOfC, bie, planinska roža. ŠBcrgtOtl), bas, zemeljska rudečica. SBCtgtOtljel, ber, rudeča kreda. šBcrgritdcn, ber, greben, herbet, sleme, reber, sedlo; ein fdjarfer SBergtitcfen, ostro sleme. Sergntljrlrflut, bas, grižnice pl. Scrgtiifttr, ber, (Ulmus campestris"), brest. Scrgfttdjc, bie, rudarska pravda, reč. SBergfaft, ber, kamnjeni sok, rudna smola. Scrgfnllict, bie, divji žalbelj. SBergfalj, bas, f. Stcinfaij. trgf nit b, ber, kopani pesek. Sergfanifel, (Sanicula europaea), ženikelj. 222 SBergintnmi. SBerflffltltrit^ (Saturnca montana L.), divji šetraj, dušičje, žepek. SBcrgfdjeitel, ter, teme gore. Bcrfl f Vidite, bie, rudarska dnina. SBergfdilag, f. SBcrgatfer. SB e r tj f d) l a u g c, f. 9iicfc«f^tanfle. SBcrgidjlOft, baS, grad na gori. SBergfdjludjt, t te, draga, tokava, jarek, grapa, klanec. SBerg (d) ttt t i), ber, rudarski kovač. Sergfdjntiele, bie, ostrica. SBergfd)itcyfe, f. aBalbid)ite})fe. SBergfdjreiber, ber, rudarski pisar. $Berg|d)Otte, ber, grahor. SBergfdjnle, bie, rudarska učilnica. SBcrgfd) iiler, ber, rudarski učenec. SBergfdjii&ig, adj., bergfdjiičigež Srj, nečista, z zemljo zmešana ruda. SSergfdjIDatieil, ber, škodljivi sopuh v rudniku, jamski sopar. SBergfd)U)aIbe, bie, hribovska lastovka. «crgjegen, ber, obilna ruda, rudno obilje, bogata ruda, bogat rudnik. SBCtgfeil, baž, rudarska verv, konopec. SBergfoblC, bie, podgorje. SBergfpitie, bie, verh, špik, ojstri verli, ver-šac, verliol, teme; attf bet ©ergfpige, na verhu gore. SBergftabt, bie, aitf eittent ©erge, gorsko mesto, mesto na gori; mit eittent ©ergtoerf, rudarsko mesto, mesto z rudnikam. SBergfteiger, bet, hribolazec; f. aui ©tei= ger. SBergftrafte, bie, gorska cesta, cesta v goro. SBergftront, f. Silbbad). SBergftnfC, bie, nečista ruda; f. aucfc (£n= itnfe. SBerg)turj, ber, udertina, usadina, usad; f. aud) SBergfall. Scrgflldjt, bie, rudarska bolezen, jetikaf?). SBerg|iid)tig, adj., ječin, jetičin. SBergfu^fln, ber, in ben aCeinbergeit, gornik. SBcrgtafcl, bie, nadj V. ravnik, ravne pl. SBcrgtalg, ber, (Bitumen mumia), lojevec, lojev kamen. BergtttUllC, bie, (Columba oenas), mali divji golob, mali divjak. SB trg ti) nI, baS, dolinica, dol v gorovji. SBergtbccr, f. «crgiil. )8crgtl)cil, ber, del (rudnika). SBergtorf, ber, gorska šota. SBcrgtrndjt, bie, rudarska noša. «crgtrniflc, bie, glistnik. SBcrgtrift, bie> pašnja na gori, planinska paša. SBergtritmnt, bas, plaz, zaval. SBcrgiiblid), f. SBergtaufig. SBergumgebnng, bie, obgorje. «trg 11IIttr, adv.j nadol, navdol, navzdol; f. sBcrgab; es getjt mit iljm bergnttter, peša, hira, rakovo pot gre. SBcrgurtlicil, bas, sodba rudarijske sodnije. «ergncildjtll, ba«, hribovska vijolica. «CrgBcrftdllbigC, ber, rudoznanec, rudo-slovec, zveden v rudarijskih rečeh. «ergbogt, f. Bergriditer. SBerißt. SBergbolf, bas, gorjani, gorjanci, hribovci; f. attd) Bergleute. Bergmaßä, f. ©rbfiarj. «ergmnlb, ber, gojzd, les na gori. «ergronlbjirff, bie, divje, tičje proso, «crgmnnb, bie, gola skala, stena, golina, stran; gelfetltoaitC, čir, čerje, čirje. Serg»art§, adv., navzgor; f. Bergan. «ergtDafftr, bas, voda iz hribov; f. audj 2ötlbbaß. «crgujcibe, bie, (Salix montana), rakita, mackovec. Sergroeiit, ber, gorsko vino, gorina. «trglDerf, baS, rudnik, rude, jama; bauen, rudo kopati, rudariti, naß Gutsm. rudo-vati; fünbig cbet ftnbig maßen, rudo najti, nahajati, naß V. naznati. Bergmerfbetrieb, f.-«Bergbaubetrieb. SBcrgmerfreiß, adj., poln rudnikov. Bergu)erf$=, tn3f&g., rudniški, jamski, rudarski. Berguierfžantljeil, f. SBergant^etl. «ergmerfžfrohne, bie, rudna desetina, rudarnina. »ergtoerižgefeUfdjaft, bie, rudarsko društvo. Bergtuerižleute, pl., rudarji. «ergu>eri$l>r0bu!t, ba«, rudarski pridelek, izdelek. Bergu>erf8fjiraße, bie, rudarski jezik, «erg očrnit euer, bie, davek od rudnika, rudarnina. BcrgiuerfSnnifenißaft, bie, rudoznan-stvo, nauk od kopanja rude, rudarstveno znanstvo. Bcrgu)ermnt&, ber, divji pelin, «ergrnefen, baS, rudarstvo, rudarske reči, rudokopje. Bergmetter, bas, jamski zrak. Bergroinfe, bie, grašica. «ergmiefe, bie, senožet v gori. Sergunlb, f. Berggcmilbe. SBcrgffitltb, ber, gornjak. Bergt» inlel, ber, kot, tokava. BergtOOlf, ber, gorski volk. Bergioort, f. Berggntjj. «ergmurj, bie, divji koren. SBergjebCllte, ber, desetina od rudarije, rudna desetina; in ben äiieinbergen, gor-ščina, goršina. Bergjeijeutncr, ber, rudni desetinec. SBergjCidj en, bas, rudarsko znamnje. Bergjeiftg, f. glndj^ftnf. «ergjeitliße, bie, podiesk. SBergiiege, bie, gorska, planinska koza. Ber g jim m ermann, ber, rudarski tesar. SB er g J ilt It, bas, čisti kositar. SBergjunber, f. Bcrgflajiier. söergjtBiebel, bie, divja čebula. Söertßt, ber, naznanilo, poročilo, glas, rim. izvestije, f. SBerißtCU; ©ertrag, razložil»; ©erißt geben, erßeileit, erjtatten, naznaniti, naznanjati, poročiti, poročati, poročilo podati, podajati, glas dati; fßrtftltßer, pisanje; 91»iS, naznanilo; naß ©erißt, po na- Skripte«. znanilu; med. po zaukazu, po (ustnem) naročilu. Ser t d) t C It, v. a., 9}aitb matt berichtet, kakoršno vprašanje, takošen odgovor; einen mit Sügen berichten, nalagati koga. Scridjterftatter, bet, poročivec, razložnik, pripovedovavec. Scridjtcrftattnng, bie, poročilo, razložba, Scridjtigcit, v. a., »erbcjfertt, popraviti, popravljati; abthlttt, bejahten, opraviti, opravljati, poravnati, poravnavati, odriniti, splačati, plačati, plačevati; orbtteit, v red spraviti, spravljati; einen ßtoeifel berichtigen, odpraviti, odpravljati dvom; bie @ad)e ift berichtiget, reč je dognana, poravnana. Scridjtigcr, ber, popravljavee. Strithtignng, bie, popravek, poprava, popravljanje; ettte • a., počivati; f. ait¿h Siitheit; etwas auf fid) beruhen laffen, pri pokoji pustiti, puščati, pušati, pustiti reč, kakor je (bila); ne govoriti več od nje; babei be* BetUhrungSiunct. ruhen laffett, tako pustiti, puščati, pušati; bei etwas, ostati, ostajati pri čem; auf etwas Beruhen, ležati, stati na čem, opirati se, naslanjati se na kaj, biti uterjen, ukorenjen v čem; ber ganje llitterfdjieb beruht barin, ves razloček je ta, je v tem; meine ganje Hoffnung Beruht auf bir, ti si moje (edino) upanje; es Beruht auf bir, na tebi je, pri tebi stoji; es Beruht aiies nur auf Betmtt--ihltttgen, vse je zidano, operto na dozdeve. Beruhigen, v. a., upokojiti, spokojiti, po-kojiti, potolažiti, tolažiti, umiriti, utažiti, utišati; eilt berufjigenber .©ebanie, tolažna, tolaživna, pokojivna misel; v. r., fidj bc* ruhigen, umiriti se; idj ging Beruhigter »Ott bannen, z olajšanim, potolaženim sercam sim šel od (njega); ftdj eine beritljigenbe Ueberjeugitng »on bet ©adje »etfdjaffen, prepričati se v svojo potoJ.ažbo, kakšna da je reč; beruhigettbeS SKtiiei, tolažilo; bc* tuhige bich, tiho bodi, ne boj se; ftdj mit etwas beruhigen, f. Begnügen. Beruhiger, ber, f. Sröfter. Beruhigung, bie, pokoj, mir, tolažba, altsl. uteha; bie §anbluitg bet Beruhigung, po-kojenje, mirjenje, tolaženje; Beruhigung faffen, umiriti. Beruhigungsmittel, bas, tolažilo, tolažba. B erühnteu, ftdj, V. r., eiltet @ad[)e, pohvaliti, hvaliti se s čem, bahati se; et Berühmte ftdj beS StedjteS, hvalil se je, da ima pravico do —, lastil se je česa; nach M. auch slaviti se. Berühmt, adj., slaven, sloveč, glasovit, sluten, slut, imenit, imeniten, glasoviten, slavo-vit, slavoviten, dičin(?); Ijodjberiihmt, pre-slaven; Weltberühmt, povsod sloveč, znan. razglašene slave, sloveč na vse kraje; bei rühmt fein, sloveti, sluti; serb. biti na glasu; berühmt Werben, zasloveti, zasluti. Berühmtheit, bie, imenitnost, slavitost, slavnost, slava, dika (?), slavno ime, gla-sovitnost, znamenitnost. Beriihmuttg, bie, hvaljenje, bahanje; serb. hvalisanje. Berühren, v. a., etwas, dotakniti, dotikati česa, potipati, tipati, pošlatati; biefe Sßorte berührten ihn tief, te besede so ga v živo zbodle, zadele, ganile; mit Wenig SBortett etWaS, spominjati česa, omeniti, omenjati, v misel, v spomin vzeti, jemati kaj; (eno) besedo reči od česa; berührtet SKajfen, kakor je spomnjeno, kakor je (bilo) rečeno, po prejšnih besedah; Sachen, bie einen bi-riiljren, reči, ki se koga tičejo, ki mu jih je mar. . Berührig, f. Oiührtg. Berührung, bie, dotik, dotikanje; mit einem in Berührung fonmten, sniti se s kom, opraviti (opravilo) imeti s kom, soznaniti se s kom, sostati se s kom. Berühr it ngS=, itt 3f£g., dotični. • BerührungS^unct, bet, dotika, dotična pika. SBcriihrungšminlci. SBefMenieit. 225 BeriiljmngSioinlel, ber, dotični kot. Bcriimflfcn, v. a., zmerdati, zmerdovati se, nos zavihati, vihati nad kom. ŠBerunjeln, v. a., zgerbančiti, gerbančiti, gerbati; bie Berunjelte ©titn, zgerbančeno, nabrano čelo. 8trupfeit, v. a., oskubsti, skubsti; ettoai Ijaangež, tooftigež, opaliti, puliti, opipati, popipati, pipati; fig., oskubsti, ogoliti koga. SBcruafltng, bte, skubenje, puljenje, pipanje. Strupen, v. a., osajiti, s sajami umazati, očaditi. ŠBeruft, adj., sajast, sajav. Ser pil, ber, beril, akvamarin. Šefahheru, ft. r., (id) Befamen, zasejati se, zasevati se, ploditi se, samo od sebe rasti, nad) V. zasemeniti se; Befamte Selleit, zaležene ljukniee. Sefanben, v. a., Bei beit ©d)tntbeit, varež vreči, metati (na železo), povariti; fottit, s peškam posuti, posipati; f. a ud; SJkrfllltbeit, Scftjnftigeu, v. a..pomiriti, potolažiti, tolažiti, pogovoriti, pogovarjati, potoliti; serb. utažiti; bie »ilben Seibenfcifaften Befanftigeit, ukrotiti, krotiti neugnane strasti. Scfrinftigcr, ber, tolaživee, mirivee. iBefanftigungžmittel, f. BcruIiigungS= mittel. Sefunutllft, ber, zadnje drevce, zadnje ja-drilo. SBcianfegrl, ber, zadnje jadro. Scfats, ber, obšiv; (@ct)neiberau3bruem, f. Sßefnbeln. SBefdjliirfen, v. a., oserkati kaj, serkniti iz česa. SB ef d) Infi, ber, sklep, sklenitev, aud) lanec, konec, f. SBefd)liefen; JUttt 58efd)luf!, na koncu, na zadnje; ba« 33etfd)liepen einet @adje, zaklep, zaklepica; etttaž unter feittettt SBefdjlug tiaben, imeti ključ od (do) česa, pod svojo shrambo imeti; einen 5Befd)lug faffen, skleniti kaj; fein Slntrag ttntrbe jitm S8efcE)iuf erhoben, njegov nasvet so sklenili. ©efd)lufjfäl)tg, adj., zmožen sklepe delati; iefd)Utpfähige 3tnjal)l, zadostno število, dovelj poslancov, da smejo sklepati. SBefd)lltpfaffung, bie, sklepanje, sklep. SBefdjluireif, adj., goden za sklepanje. SB ef ril mähen, f. Sdjntähen, ©efn&eln. SBefdima^en, f. SBefiiften. Söefdjtltauth en, v. a., okaditi, odimiti, o-kajati. 33eftf)ttt01tfett, v. a., objesti, objedatikoga, gostovati se pri kom; v. r., prenajesti se. SBefdjmaufung, bie, gostovanje. SB efd) meinen, v. a., ošterkati, ocmokati, »on 3nfetten, oplivkati, ognjusiti; f. auč SBeuierfen. iß C f d) lit i e t e ll, v. a., pomazati, namazati, mazati; f. auch SBefuöelit, söefdintiiBett. SBefdjntiijen, v. a., ogerditi, gerditi, popackati, opravljati, obirati, oneguditi, po-neguditi; eilte ^'eitfebe, pokovnik, pok pri-plesti, pripletati na bič. SBefdfjmifcer. 8ef. «.. f. Stnf^narf^cii, Sc= fd^noufclit. SBefdinatterit, v. a., oblebctati, blebetati, žlobodrati, kvasiti od česa. 33efd)nauil en, v. a., ovohati, povohati, vohati kaj, nad) M. obhohnjati. ®efd)niiufeln, v. a., ovohljati, povohljati, vohljati; afleS befcfitt jttfeltt, vse stakniti, v vsako reč nos vtakniti. SBcI^nttbCirett, bo«, obrezivnica. »efdjiteibeljoBtl, ber, =mcffer, bas, ob-rezivnik. 8 e f d) 11 e i b C lt, v. a., 'obrezati, obrezovati; lpit ber @d)ere, ostrici, ostrigati, striči; eiit tnenifl, postriči, pristriči; »on Unten, pod-striči. spodrezati, spodrezovati; bie Siiigel, perutnice spodrezati komu, moč okrajšati; (bei ben Sttben), obrezati, obrezovati; eilten SSaunt, obsekati, obsekovati, klestiti; ciltent ben StUStoeg befdjneiben, pot presekati komu; bie .§offnung, odvzeti upanje, kratiti; bie aBeinrebett, rezati. Sefdjnttbcpreffe, bie, itadj V. obrezivna spona; bei ben Sttdjbinbem attdj, spona filed)tf)in. SBefdjnCiber, ber, rezač, rezec, rezavec, obrezovavec. Sefdjne tbung, bie, obrez, obrezovanje; ber Sttben, obreza; bet Steben, režnja, tert-na rez; eineS 33aumcS, obsek, obsekovanje. 8eftSnetbitng31>ttd) , baS, bukve obrezanih. Scfdjnettlt, v. a., osnežiti, snežiti; eilt ioenig bef^neien,pobeliti; befdjneit, osnežen, žameten; fig. siv. 8 C j rieln, f- «•, nacefrati, našmi-gati (?). Sefthniiren, v. a., poviti, povijati, oplesti, preplesti, opletati z vervicami. »eidiotfctt, f. SBcftcncrn. SefdiiSnen, Skfdjonigen, v. izgovarjati, zakrivati, pobeliti, beliti; itt U. A. aud) izpričati, lepiga se delati; f. a. SBClttifntEln. SBefdlBntgung, bie, izgovarjanje, prikrivanje, izgovor. $eid)0ifen, adj., bieSSanb ift mit ©alpeter «efdjnljett. 229 feefc^offen, solitar se je prijel, se derži zi-dovja. $ef djottem, v. a., bte ©trafie, cesto posuti, posipati (z brebirjem). Seidjriinien,». «., ograditi, ograjati, omejiti, mejiti, utesniti, stesniti, stesnovati; bie ©etoalt, zvezati, vezati komu roke, meje postaviti, postavljati čemu; befdjrdnft, prikrajšan, omejen, utesnjen; befdjrantte toalt, vezane, zvezane roke, stesnjena moč; v. r., ba« ®anje befdjranft ftdj batauf, samo to je; fidj befdjrattfett, stisniti se, z malim zadovoljin biti, na manjši se djati, z malim živeti. Sefdjriiltfenb, adj., tesniven. SBefdjronlt, adj., bef^ranftet Sflaitttt, majhen prostor, tesno; befdjranften SSerftanbeS, kratkiga uma, tesne, slabe glave. SBefdjranftljeit, bie, tesnota, malost, krat-koumnost. SBcftljrilUiltltg, bie, Ograja, omejitev, stes-njava. S8cfd)veifien, v. «., »oll befdjreiben, popisati, popisovati, attd) napisati; turd) Scfcrift barjtellen, popisati, popisovati, eig. opisati, opisovati, pisati; attffegelt, spisati, napisati, spisovati; jeidjnen, narisati, zarisati, risati, načertati, čertati, napisati; eine abgefdjofjene Angel befdjreibt einett 58ogen, oblica leti v okrog, se verti v okrog, letd kolobar dela; ausfitljrlidj befd)retbett, na tanko razložiti; iltOcntiren, popisati, popisovati. Sefdjretfier, ber, popisovavec, opisovavee. ® C f d) t e t i 11 d) , adj., popisljiv, kar se da povedati, popisati. SBefdjteifiiutg, bie, bie #anbtung, popisovanje; b. i. eitte fd)riftlt$e fflefdjrei&ung, popis, popisek; f. aucfj gOnfCti^ttOlt. 33efdjretett, v. a., vpiti nad čim, razvpiti, razkričati, raztrobiti, na glas hvaliti, grajati; betoeitten, obvckati; mit SBorten bejau* bern, urediti, ureči, urekovati, uročiti, ur-čiti, narediti, in At. uplatiti; f. a. SBe^ejen. SBefdireter, ber, uročnik. Šefdjreiung, bie, uroki, pi. SBcfrtjreiicn, v. a., eitt $ferb, stopiti, stopati, sesti na konja, okobaliti, zajahati, zasesti konja; baS @^ei)ett, v posteljo stopiti, stopati; einetteue SSa^n,- nastopiti novo pot. »efditeiung, bie, urok, uroki pl. 53efdjnen, adj., razvpit, razkričan; f. attdj SBeriidittgt. S8ef djIOten, v. «., obrezati, obrezovati, ob-žagati, obžagovati; »on SBaufett, obrebati, oškernjati, ogristi, oglodati; f. attdt lern. Scfdjtllinjlf en, V. n., zgerbančiti^e, sker-čiti, kerčiti se. SBef^tltnbcn, «■> razpočiti, razpokati se. SBefiUjen, v. a., obuti, obuvati koga, o-butev komu omisliti; ein 9paar ©tiefeln, poddelati, poddelovati škornice; f. S3or= finhen; einen $fai)(, okovati; $ferbe be* feiiufiett, f. $efd)logcit. 230 ®efáiufnttt(f. SBcft^uftuttfX, bie, bie .(paublltttg, obuvanje; baá ©ßlßtoerf, obuvalo, obutev, obutva, obutalo, obuja. SBefdjUlbCIt, v. a., zadolžiti, zadolževati; befßltlbete ®üter, zadolžene posestva; f. auß SScrfdjulben. SBcfdjuIbigen, v. a., okriviti, prikriviti, kriviti koga česa; gebrällßltßer, obdolžiti, dolžiti koga česa; anflagen, zatožiti, obtožiti, tožiti; rusa, obviniti; falfß befßttlbigen, podtakniti, podtikati komu kaj; fíe befßuli bigen ifin te« ®icbjiahls, talvine ga krivijo, dolžč. SBcfßltlbigcr, ber, krivivee, dolživec. SBcf djUlb igte, ber, okrivljenee, obdolženec; bie, okrivljenka, obdolženka. Sefßulb tflunn, bie, okriva, krivljenje, obdolžba, dolženje. SB t i d) unt m t In, f. Betrügen. SBefd)u$J>en, f. 2tbfßuiiett, Betrügen. SBefdiii^cit, f. Bcfdjaufeln. Bcfd)Uf>:pt, adj., luskav; bie gifße ftjtb befßitppt, ribe imajo luske. Befdjiirfen, v. a., einen ®atig, zaslediti, odkriti, najti žilo. 33 Cf d) iitjtlt, v. a., predpasati, predpaso-vati, prednik (rim. perednik), zastor o-pasati; fiß, prepasati, prepasovati se, naß M. podpasati se. Befßiifjelt, adj., poln skled/ SBtfdjiittCln, v. a., bett Soben, natresti, natresati česa na tla; einen Slntrag, odkimati, kimaje z glavo zavreči, otresati z glavo. Sefßütten, v. a., mit trocfenen Ssiitgeu, obsuti, obsipati, posuti, posipati, zasuti, zasipati; mit ttaffeit, obliti, politi, oblijati, polijati, (ojivati, polivati); mit ©egen, o-bilno blagosloviti, preoblagodariti; mit (Srbe, zasuti, zagrebsti; v. r., f. Segiefen, fiß. SefßUtsen, v. a., obraniti, braniti, ovaro-vati, obvarovati, varovati, čuvati, čuti nad kom; iti ti. Jf. u. serb. auß zasloniti; einen Slcfer, ograditi, graditi. SBefdjiitiCIlb, adj., braniven, varovavcn, za-vetin. SefßiitjCr, ber, varli, branivec, varovavnik, zavetnik, čuvar. SBeftflii^Crin, bie, varhinja, branivka, za-vetnica. SBefd)ii$UU0, bie, bran, obrana, bramba, hranitev, varstvo. Befßtnitgern, f. Serißmiigem. Sefßuiängcrn, v. «., f. ©ßmängem; fig. napolniti, napolnovati; eine befßloängerte (Sinbílbungéfraft, vsakoršnih podob polna, navzeta domišlija. Sefdjwanjen, f. Sefßttieifen; v. r., fiß befßmättjen, oviniti se; befßtoälijte Koten, - repate note. SBcfßUlitrjtU, v. a., počerniti, očerniti, černiti. Befßffln^e U, v. a., preblebetati, prečenčati; f. Streben; opravljati, raznašati koga. SBefßttiefeln, v. a., ožepleniti, z žeplam okaditi; cfr. altsl. žeplo. Befßtmnbeln. Befßtöeifen, t>. a., orepiti, rep narediti, liarejati, pripisati komu. SBefd)ffieift, adj., repat, z repam; mit gelter befßtteift, z ognjenim repam; befßtoeifte ©teme, f. ftomet. ¡Cef djuicif eit, v. a., «potiti, oznojiti, s po-tam umazati; bei ben Sägern, okervaviti, okervavljati; befßtoeifit, poten, znojen, ker-vav, okervavljen. SBeidittiemmen, f. tleberfdjtBcmmen. Befßmcr, Sefßuierbe, bie, teža, težkota, trud, preteža, težava, nadloga, težavnost, breme, butara; bie Sefßtterben uttfereet 8e--bettž, nadloge, težave našiga življenja; ei; ttem S8efß»erben maßen, »erurfaßen, nadlegovati, težati, težiti koga; Befßtoerbett eines §aufež, vpisani dolg; Älage, pritožba, tožba; Sefßtrerbe führen, pritožiti se, potožiti se, tožiti. SBefdjmerbebudj, baž, pritožne bukve, bukve za pritožbe. SBefßfflerbefiibrer, ber, pritožnik, tožnik. SBefdimerbefübrung, f. Befßmerbe. Bejßroerbefßrift, bie, pritožni spis. SBefdjmerbefiidMige, ber, pritoževavnež. SBefßmerbtbOlI, adj., pritežek, preteže-vaven, poln težav, nadlog. SBefßmertU, v. a., otežati, ob težati. ober obtežiti, težiti, nadležen, težak biti; mitju Vielen, pretežati, preobtežati, prenaložiti, prepolniti; bas ©ettiffen befßwert miß, vest me teži, me peče; mit einem ©teine be= fßtoeren, s kamnam pritisniti, pritiskati; biefe ©peife befßttert ben ÜJtagen, ta jed tišči, tiši v želodcu; fein £aitž bejßtoeren, zadolžiti hišo; einen mit ewigen Sitten, glu-šiti, nadlegovati koga; in U. St. auß do-dijati komu; tuet ftß befßwert eraßtet, kdor meni, da se mu je krivica storila; eine SBaare mit Slbgabett befßtt>ereu, naložiti davek, postaviti davek na blago; bet Srief ift befßttert mit —, v pismu je —, v pismu je vloženo; v. r., ftß befßtoeren, mit etttaž, truditi se; über etttaž, pritožiti, potožiti se, tožiti zoper kaj; et fann ftß nt($t befßtoeren, nima zoper kaj tožiti. SBefd)ü>erenb, f. ßrfßwerenb. SBefßmerliß, adj., težaven, težak, nadležen, težljiv, težkoten, neugoden; ti fällt mit befßwetliß, težko me (mi) stane, težko mi de; einem befßwetliß fallen, nadlegovati koga; serb. dosadjivati, dodijati. SBefdjfflCtlidjfeit, bie, težavnost, težljivo6t, trud; f. auß Sefßttierbe. SBefßwernif, f. SBefßmerbe. SBefdimerung, bie, obteževanje, naklad; f. SBeißtuerbe. SBefßinißttgen, v. a., füllen, bie tfinbet, potolažiti, utolažiti, tolažiti, zatoliti, uta-žiti, tažiti. utešiti, tešiti, utišati koga. tt-miriti; f. auß SBernljigen. SBefßroißtigcnb, adj., taživen, tolaživen. SBefßmtßitger, bet, taživec, tolaživec. SBefßtDtntnten, v. a., plavati (po vodi). SBefßffltnbeln, r. a., omamiti, oslepiti, mamiti. Sefijmingen. ftefdjtotltgett, v. a.. s perutami napraviti, oskerbeti; f. Seflitgeln; ftd) 6ef$»mgen, t>. r„ podvizati (se). Seftffflittgi, od;., s perutnicami, »efdittnfcett, f. SBcft^toei^cn. Šefd)l»Oren, ?. a., ettoa«, priseči, prisegati, prisegovati na kaj, s prisego po-terditi, poterjati, pokrepiti kaj; g, 33. ;bie tlnsermogenbeit, bie actorifcbe Gaution jn tet* ' fiett, priseči na to. cber s prisego poterditi, da ne premore tožniku zagotovščine, zago-tovšinedati; bie Serfaffittig, priseči na ustavo; beit Seufel befdjtooren, hudiča zarotiti, rotiti, poklicati, klicati, zaklinjati; f. aitcf) £)eraitfbcfd)tD'orcn; eine ,ffrantl)eit, izgovarjati bolezen; i(f) befd)h>ore bicf), (nad) Dalm.~) rotim te, ilt It. zaklinjain te (v imenu živiga Boga); živo, za božjo voljo prositi koga. SBefdirobrCr, ber, izgovarjavec, zaklinjavec; serb. bajač, bahornik. Sef(f)tt>orung, bie, ber Seugniffe, poterdba spričb s prisego; be« Settfel«, zaklinjanje, rotitev, klicanje; bet J?ranft)eit, izgovarjanje ; živa prošnja. 8ef0ruttn§i0rittcl, bie, izgovarjalo, besede pri izgovarjanju; serb. basma (arah.) 33ef. tetivo napeti, nastaviti, naperiti. »eicidien, f. 83cbaraen. Sefeifen, f. ©infeifen. Scfctlen, V. a., ein Sdjiff, z vervmi oskerbeti, opraviti. SBefeiten, v. a., obstraniti, obstranovati. Sefeitigen, v.,a., vstrandjati, devati, pustiti, odmakniti, odmikati, odstraniti, odpraviti, odpravljati, pospraviti, spraviti, spravljati (s poti); Streitigteiten befeitigen; f. Šeilegen, Sefe^en. 231 ©CfetigCtt, v. a., osrečiti, posrečiti, osre-» čevati, obložiti, blažiti, attd) altsl.; zveličati, zveličevati, srečnega storiti, delati. Scfeligcnb, adj., blažen, blaživen, zveličaven, osrečevaven. Scfeliget, ber, osrečcvavec, oblaževavec. SBeftHgung, bie, zveličanje, zveličevanje, osrečenje, blažnost. Seftm, Sefcn, ber, metla; ein (leinet, metlica, metličica; neue 33efett fel)rett tvo^I, nova metla lepo mete (pometa); »on 53or* fielt, omelo, omelce, ščet; SBcfCtt =, in 3f-, metlinji. SBcfcnnrtig, adj., metlast, metličast. Scfcnbillbcr, ber, metlar; be« Sefenbinber«, metlarjev; Scftnbinbcr, ilt3ffcg.. metlarsk. SBefenbtnberei, bie, metlarija; fie betreiben, metlariti; bnrd) biefelbe ertoetben, »ertl)un, primetlariti, zametlariti. S3cftltd)cit, ba«, dim.; f. SBcftn. 33 ef en ben, f. SBcftfiitfcn. S cf en förmig, f. S3efenartig. Sefcitgett, f. Sengen. SBtfCltginfter, ber, (Sportium scoparium), metlasti lakovnik. Sefcnlrauf, ba«, (Sisymbrium sopltia), žabji koperec; (Artemina campestris), metlika, metlikovina; (Chenopodium scoparia), me-tlinjak. ©efenrnnitn, ber, metlar; dim. metlarček. SefenreiS, ba«, metlinje, metličje. šef cnftiel, ber, metlišče, metliše, metlinjak, ročnik, ročaj, deržalo metle. S3efeff en, adj., obseden (od hudiča), uklet, f. aud) ffiafenb. Seftffene, ber, obsedenec. Šefe^C, ba«, fflefafc, obdel; alt ^äitbett, pod-ramnice. SBefe^en, a., obstaviti, obstavljati, zastaviti, zastavljati; einen 3>id) mit gifdjen, napolniti ribnik, djati, spustiti ribe v ribnik; ttad) V- nasaditi ribnik; biefe« 3immet ift fd)on befefct, ta izba je že oddana; ben Xifd) befefcen, postaviti, postavljati (jedi) na mizo; bie Sffiad)e befefeen, iti na stražo; mit Steinen befehlt, f. Spfloftem; ba« 93ot)r* leeb befejjen, nasuti, nasipati smodnika; SRotlen befehlt, razdati, razdajati, razdeliti, v roke dati; eilten ©arten mit ettoa«, ob-saditi, obsajati vert s čim, nasaditi, zasaditi kaj v vertu; einen rmtb berttin mit ©ätttlteit befehlt, obsaditi, obsajati; eilt 8anb mit Seilten, naseliti, naselovati zemljo; ein .Rleib mit Steffen, obkrajiti, obšiti, ob-šivati, podšiti, podšivati; eilten $lnf}, zasesti, zasedati; mit Solbateit, obsesti, ob-sedati, napolniti; eine Stabt, obvladati, v-zeti mesto; umringen, obkoliti, obleči; eitt ?lmt, komu službo dati, dajati, podeliti, koga v službo vzeti, jemati, serb. popuniti službu, poln. zapelnič; mit 3ßfäl)ien, nako-liti, postaviti kole; bie Xafet ift mit ©afieii befefct, miza je zasedena, posaditi, posajati goste za mizo; eine .Karte befehlt, postaviti, staviti na kvarto (dnar). 232 Befetser. Bei eh er, f. ¡Stttffirer. S8efe$fd|iäßel, ber, ba« «pftafhr glet Befonnen laffett, solnčiti se; ein befonn* ter Ort, solnčin, preksolnčin, prisojin kraj, prisoj, preksolnčje. Stf01ttttnf)tit, bie, pamet, razbornost, pre-mišljcnost; bei »oller Sefounertbett, pri (v) čisti pameti, zavednosti; f. aud) Stfinnitlig. Stforgtlt, v. a., eitt ©efdjäft, ein 9tmt, o-skerbeti, oskerbovati, ob. oskerbljevati kaj, opraviti, opravljati; inObforgefabelt, sker-beti za kaj, v skerbi imeti kaj, skerb imeti nad čim (za kaj); bie ©ütcr beforgett, oskerbljevati posestva; f. attdj äkttMltCU*, eitte Sufiefluttg beforgen, napraviti, da se komu kaj vroči, aud) komu kaj v roke dati; ba« 9tčtljige beforgen, napraviti, česar je treba; fogleid) toltrbe beforgt, baf —, precej se je poskerbelo, da —; beforge mir ©elb, dobi, priskerbi mi dnarjev; bett itranfen beforgen, postreči, streči bolniku; baž Sieh, verdjati, verdevati; befürchten, aud) al« v. n., td) be--forge eilt Unglitcf, skerbi me, da bo nesreča; bet Beforgte ©djaben, škoda, ki se je (kdo) boji; et Beforgt eine Klage, tožbe se boji, boji se, da bi ga kdo ne tožil; ba« ift jejjt nod) ttidjt ju beforgen, tega se zdaj še ni bati, zastran tega ni treba v strahu, v skerbi biti. Stforgtn, ba«, f. Stforgung. SBcforger, ber, oskerbnik, opravnik, osker-bovavec. SBcfnrgcrin, bie, oskerbnica. S3efor gti$, adj., eitte befotgltdje ©efafir, nevarnost, ki se je kdo boji; eine beforgltdje Sertufdjuttg bež Setmčgen«, zatajenje, za-tihtanje premoženja, ki se je bati, da se je zgodilo; eitt beforgtidjer ÜJienfd), skerben, skerbljiv, strahljiv; f. attd) SBcfOrgt. Seforglidltcit, bie, skerbnost, skerbljivost. Stforgnifi, bie, be« Sermčgeti«, f. Štfor* guug; skerb, strah, bojazen; er ntad)t ftdj unnötige Seforgniffe, boji se ko nima za kaj; bte« erregt eitte allgemeine Seforgnift itm feitt Ceben, vse je začelo skerbeti, vsi so se jeli bati za njegovo življenje. Söcforgjant, f. ©orgfam, SBeforgt, adj., skerben, skerbeč; td) bin unt bid) beforgt, skerbiš me, skerbi me zavolj tebe; toa« midj beforgt madjt, to me skerbi; ich toar feljr beforgt, močno sim bil v strahu, sim se bal. S3cfOtgung, bie, eine« ®efd)äfte«, oskerb-ijevanje, "oprava, opravljanje; f. attd) St-' forgnift. Stforgitngžgtliiitir, bie, opravnina. Stfpiiljtn, v. a., prežati, streči z očmi na kaj. StfpnilltCll; v. a., einen SBagett mit $fet--ben, napreci, napregati, vpreči, vpregati, zapreči, zapregati konje v voz; einen SBa* gen mit Od)fen, aud) vkleniti, vklepati volij 234 Seftmnnung. Befpattnt, naprežen; ettte ©eige mit ©aiten, napeti, napenjati, nategniti, natezati, naviti, navijati strune na gosli; eine Srommel be* fpannen, napeti, napenjati boben; et bcfpannt jeljn 3oll, njegova ped obsega deset palcov. Sefflannung, bie, naprega, vprega; baS 3ug»ielj, ttfčl Jar. svež-i. Seftiaren, f. @rfoaren. »efjjagen, f. Sefdierjcn. $efi>cictt, v. a., opljevati, popljevati koga, pljevati na koga; bitrdj CŠtfirec^eu Be* fubeln, okozlati, pokozlati, porigati koga. SBcfiitrfen, v. «., nabadljati, nabuckati, na-špikati; beit 3Ball ntit itanonen, nad) bent poln. naježiti s topovi; cineit §afen, zajca s slanino napiriti, naslaniniti; ben ©eittel Befpicfen, mošnjo naterpati, napolniti, polniti; v. r., ftd) Befpiifeit, nalcsti se, obo-gateti, napolniti si žepove; [. attdj Se= ftetfcit. Scflliegcln, tf. a., zzerkali ogledati, opraviti steno; f. audj ®C|"tfaf)lCli; v. r., ogledati, ogledovati se v zerkalu. S8efred)CU; ein 3intnter befpred)en, naročiti, naročati izbo; ŠBaarett Befpredjen, beljaubeln, zgovoriti, zgovarjati se za blago, naročiti blago; f. audj Scraireiien; eitle fflitchfe, bafi fte »erfagt, puško zadelati, zadelovati; f. attdj SSerfilfCdjCn; cine .Staitfljeit, izgovarjati, zagovarjati, poln. zamaviac; tlebleS ltac£)teben, ogovarjati koga; baS »ielbefpros djene ®udj, bukve, ki je bilo od njih že toliko govorjeno; v. r., ftd) Befpred)en mit Slemattb, pomeniti, meniti, pomenjati, pomenkovati se, pogovarjati se, razgovarjati se, posvetovati se s kom zastran česa; jtd) mit fttf) felbfi Befpredjett, sam sabo govoriti. Stfjjredjen, bas, f. Seforcdiuitg. Sefj)rtd)er, ber, izgovarjavec, zagovarja-vee. SefJ)tec(jUItg, bie, pogovor, pomenek, na-ročba, zagovor, izgovarjanje, Sefferung. Sef^retten, v. posuti, posipati. Sefflreugen, v. a., oškropiti, poškropiti, poškropljati, škropiti, pokropiti, kropiti, oškroflti, škrofiti; baS gleifd) mtt ©alj, osoliti, posoliti, soliti meso; poet. and), pomočiti, pomokriti, porositi; einen SSienen* fcfctoarm, roj kropiti s perstjo. Sextetten, f. Seflreuen. SBefiirtnoen, v. a., skočiti, poskočiti, skakati na kaj, zajezditi, zajahati; anfallen, naskočiti, napasti; einen Sluerljaljn, bei 3ä* gern, ftd) iljm nähern, priskočiti, priskako-vati na divjiga petelina. Sefpri^en, v. a., obrizgati, brizgati, osi-kati, sikati, ober sakati, oškropiti, poškropiti, oškropotati, oškrofati; mit fiotl), z blatim pošterkati, pošverkati, poblatiti; mit ©tut, okervaviti, kri šterkniti, šterkati na kaj. SBefjmt&eilt, t?, a., vervraje, sikaje omočiti. SefiJtiihen, v. «., biegunfen Befprüfiten tfjit, iskre so odletovale, švigale na-nj. SBefinttfen, »• "■> pljuniti, pljevati na kaj, opljevati kaj; f. Seffleten. SefpiiljtCtt, v. a., oplakniti obet oplahniti, opiakovati, splakniti, splakovati, oprati, sprati, prati, spirati, oblivati, mimo česa teči. Söefiun&en, v. a., zavešiti, zaveševati, za-piljiti, opiljiti, zapiljkati (sod). Söeffer, adj., comp, bolji, boljši, aučf) gorši, Uta« jebodj int Slitfl. (goršii) unb iit ben übrigen fla». SMunbatlen „fčBIintmet", be* beutet;-beffet riechen, lepši dišati; ein BeffereS SBetter, lepši, aucfc boljši vreme; Beffet uiadten, zboljšati, boljšati; Beffet toerben, zboljšati se, boljšati se, popraviti se, audj zgoršati se; Beffet ift ti, ttnre^t leiben, als Unrecht t^itn, bolje je krivico terpeti, ko krivico delati; es toäre Beffet getoefen, loeitn —, lepo bi mu bilo, da bi ne —; boljši bi bilo, ko; ftdj eines Seffern Beftit--nen, f. Skfittnen; es iftBeffer, baf toit fallen, als baf toir uns ergeben, bolje nam je u-mreti kakor pa podati se; adv., bolje, bolj, er fann beffer effen, on več je; Beffet ber, bolj sem, bližej, serb. aud) boljma. Seffern, v. a., eilte @adje, ben ©eg ubgl., popraviti, popravljati, att^ poboljšati, zboljšati, boljšati; einen SienenfločE beffern, pridati, pridajati medu; f. al!(i) SlUŽtieffem, (Srphcu; flttli^ Beffern, poboljšati, boljšati; ftc£> beffern, v. r., ftttiicf}, poboljšati se, boljši biti; betÄrattfe liat ftcfc geBeffert,bolniku je bolje, je odleglo, bolnik se boljša, se je zboljšal, D. bolnik je gorji; et beffert ftdj im ©¿»reiben, čedalje lepši piše; ich bin babttrd) unt ni^ts gebeffett, to mi nič ne pomaga, od tega nimam nič; baS Sffietter |iat ft^ geBeffert, vreme se je napravilo, uneslo, udobrikalo. Sefferung, bie, poboljšanje, boljšanje; Seffe* rttng bet SBege, poprava, popravek, popravljanje; mor. poboljšanje; eS läßt ftdj mtt bent .Staufen jitr Šeffetung an, bolezen se Scffcrungianftait, je na boljši, na lajši obernila, okrenila; et ifi aitf bem Sffiege bet Sefferwtg, boljša se; i« t»ûnf«e balbige ŽBefferung, želim, da bise skorej ozdravili, zboljšali; f. alt« SBerbeficrimg. Seff critngêanftali, bie, SBeffcritngžbaitž, ba«, f. gorrcctionžanftalt. SBeffernngžfaljtg, adj., poboijšijiv, ki se da poboljšati, popraviti. Seffcrnngëmittcl, ba«, popravilo, pomo-ček za poboljšanje (ljudi). Scffertoiffcr, bet, človek, ki hoče vse bolje znati, ometi. SB eft udje I It, ». «., naostiti; f. au« ©ta= «cln. SBeftabltn, v. a., ojekleniti, jekleniti, podstavki, podstavljati, ilt 11. M. n.serb. pod-naditi »oit nado obet nada1 @tatyl. SBcftallcn, f. SBefteHen, Stfnftcïïen. SBcftallnng, bie, služba, plača; f. au« SBc= ftcHung. SB eft a il u n gê 6 ri t f, bet, SBcftaliungêurïitnbe, bie, službodajno pismo, postavilof. $ eft a nt nt t, adj., rotfj beftammt, rudečiga debla. Seftanb, ber, b. i. gortbaiter, obstanek,ter-pež, terpežnost, stanovitnost, alt« obstoj, stalnost, deržava; ba« toirb ittdit »on S8e* jlanb fein, to ne bo terpelo, to ne bo imelo obstanka, deržave, ne bo deržalo, ni terd-no ; ta« ®tûd tyat îeineit 93ejianb, sreča je nestanovitna, spremenljiva; ffleftanb tf)U!t, upreti, upirati se komu ; batyet Seftanb, b. i. SSKberflanb, upor; toorait« ett»a« befbljt, velikost, množina, obstojikf; bet Seflanb be« Sffiatbe« ifi »on Ijunbert Slerfern, gojzd ima sto oralov; einen Sffialb in Seftaitb briitgen, zrediti, zrejati gojzd ; Buflanb, stan ; Šot; tatf), zaloga, gotovina; i« tyabe 100 ®uk ben Saffenbeftanb, imam sto goldinarjev v denarnici; Ueberf«itjj in 9ie«itltng«fa«en, ostanek; mit ffleftanb be« 5Re«te«, (9ie«i ten«), kolikor to pripušča, pripuša pravica, ne žalijoč, ne prikrajševaje pravic ; j ur. (locatio, conductio), gtei«fam ®ebratt««* »erfauf, umfaffenb ben $a«t itnb bie SDiiettje, ett»a, (locatio) raboprodaja-j-, (conductio) rabokup, au« fiit SPa«t, zakup f, štant*; fût SBietfte, najem, gen. najma; eitt ®ritnbs jiitcE in Seflattb geben, b. i. »erpa«teit, dati, oddati v zakup, v štant; ein §au«, b. i. »et= ntiettyen, dati v najem; getočljnli« toirb abet najem fotootyt fût $a«t "al« alt« fût SDîiettie gebrau«t. ®eftanb = , in Sffcg., rabokupni, najemni, najemski. SBeftaitbbn«, ba«, popis imenja, zaloge. SBeftiinbcr, SBeftanbinbaber, SBeftanbntaitn, 53eftanbettcr, ber, rabokupec, rabokupnikf, ettoa alt« najemec, najemavec; f. a. ter, SWictber. SBcftanberlaffer, SBeftaitbgeber, SBeftanb= btrr, ber, raboprodavec-f, oddajnik; f. alt« SBermietber, iîerpitdjtcr. 8eftbr m't eiltet gebet Bejletfett, vtakniti pero za uho; bie gelbbttbner Bejietfen, omrežiti, mrežo opeti, openjati. SSeftedntadjer, ber, tokar, nožničar. Sefteg, ber, im Sergbaue, Slusftfiramnt, mehka, ilovnata, vlažna ruda brez metala, vla-žica. Scftebbnr, f. faltbar. S C ft el) en, v. n., fiebett, stati; som ffiaffer, zmerzniti, zmerzovati, f. aucb ©Ctinnen; battern, terpeti, stati, obstati, stati; Bei .Kräften, giltig bleiben, veljaven, v moči o-stati, ostajati, veljati; bie SDÍüftte Befiebt, mlin stoji; baS Šlut Bejiebt, f. ©totfen; BcjianbetieS í>ol¿, uraščen, urašen les, les, ki je brez zaderžka rasel; mit Sñgen, na laži ostati; Berbarreit, altf ettoaS bejiebeit, pri čem ostati, ostajati, stati na čem, der-žati se česa, upreti se na kaj, ostati pri svoji misli, svojo terditi, siliti na kaj, od česa ne odstopiti; gegen bett geittb Bejieben, deržati se, ne udati se, kos biti; et fann obne tbn ttidjt befielen, ne more biti, ne more živeti brez njega, attd) prestati, ster-peti; in ber Prüfung hefteten, dobro, slabo, obstati, dostati; mit @bre, f. Služjeidjnen, ftdj; mit ©djanben, osramotiti se; Borbanbe« feilt, gotov biti; Bon ©ebättben, stati; fein ÍSeid) toirb ttidjt Bejiebeit, njegovo kraljestvo ne bo terpelo, ne bo obstalo, ne bo imelo obstanka; f. attd) SBcftanb; eS Befiebe, toie eS bisber beftanben, bodi, ostani, kakor je bilo doslej; enthalten, v sebi imeti; auS eticas Bejieben, aus Xbeiten gufammengcfejst fein, biti iz —, attdj imeti —, imeti v sebi, zapopadati, obsegati; bet SDienfd) Bejiebt auS SeiB ttnb ©eete, človek je iz duše in telesa, človek ima dušo in telo, russ. sostajat iz —, poln. skfadac sie z —; feine ©efeftfdjafi fann obne ©efege befielen, nobena družba ne more biti, obstati brez postav; in ettoaS SBeMenb. fcefleljen, stati v čem, uterjen, osnovan biti; t?, a., eine ¿¡Boljnung beftefjen, najeti, najemati, v najem vzeti; f. ^ndjttn, $iietf>en; tt beflattb bie grofe Uebermad)t, presito je zmogel, obvladal; bell Kampf befielen, prestati boj, zmagati; eine Prüfung befielen, preskušnjo opraviti, preskusen biti, pre-skušnji se podvreči, böhm. odbyti skoušku; bie Duarantaine beliehen, prestati, dostati, prebiti kontumaeijo; ben ¿Bäten bcjleljen, f. ©cfdtnpfen; bie Stoti) befielen, prestati, pre-terpeti, prebiti, prebaviti; Abentheuer be; fteljelt, čudne prigodke imeti. SBeftefienb, adj., sostavljen, zložen; be* jiefjetlbe Steuern, sedanji davki; beflehenbe SBerorbltutigetl, doslej dani, veljavni ukazi; gu €Rec£>t bejle^enb, f. SBeftiinbig. ©cftcillcn, v. a., okrasti, okrajati koga; einem bie Kajfa befiehlen, pokrasti, ukrasti komu kaj. SBcftcifen, i>. a., in bet SBoe^eit, im ¿Bor* haben, poterditi, poterjevati koga v čem; f. aud) ©cftarlett. ©cfttlflcn, <7. a., stopiti, stopati v kaj, na kaj; eilten ¿Berg befleigen, priti, iti, hoditi na goro; ein Sßferb, zasesti, zasedati, zasedo-vati konja, zajezditi, zajahati, okobaliti; ba« Schiff, Stopiti, iti na barko; beti Siroti befteigen, nastopiti vladarstvo, na prestol priti, stopitij bie Kaitgel bejleigett, iti na prižnico, leeo; ben äßaftbaum, zlesti, splezati na jadrilo. Söefttincn, v. a., s kamnjem obdati, posuti, z dragim kamnjem olepšati, okinčati (?); befteiut, kamnit, kamnat. ©eft eilen, v. a., einen, ftd) eitoo einjufinben, ukazati, ukazovati, veleti, reči komu kam, naročiti komu, da naj kam pride; t»of)Ut beftellt fein, ukazano mi je kam; id) bejlellte i^n 51t ntir, po-nj sim poslal; bei einem ¿panbtoerfet etoaS, omisliti, omišljati si, naročiti, naročati si pri rokodelcu; eilten gu einem Slmte, postaviti, postavljati koga v —; gum ¿Bcrmuitb, koga varha postaviti; »eratt; ftalten, napraviti, napravljati; i(h ha&e ež mit attž Šriefl bejiellt, iz Tersta sim si dal prinesti, pripeljati, sim si naročil; ftd) ettraž bei einem Arbeiter, delati dati, dajati, naročiti; einen ©rief, pismo izročiti, oddati, dati, (komur je namenjeno); einen ©ruf, izročiti, opraviti pozdrav; eilt ©efchäft, 0-praviti, opravljati kaj, obaviti, obavljati, znebiti se; ben Sider, ©arten, obdelati, obdelovati, usejati; bell Sifch, obstaviti mizo; gunt (äffen, napraviti; baS .§aus, osker-beti hišo, urediti svoje reči (pred smertjo) 5 einen Siefer, obdelati, obkmetovati; einen 9)iör; ber, falfthe 3eugett, najeti, najemati, plačati, nagovoriti morivca, krive priče; Sicherheit beftellen, dati, dajati varščino, varšino; eilten übet etwa« befiellen, izročiti, zaupati komu kaj, postaviti koga nad (čez) kaj. $e(teilet, ber, naročnik, pooblastivec; eilteS auftrage«, izročivec; be« gelbe«, ratar. 81 ft elit, adj., naročen; beflellter SDiotb, naročen, najet umor; bejlellter (Richter, po- SBeftieren. 237 stavljen sodnik; ež ifi tooljl befteflt, v dobrem redu, lepo napravljeno je; toie ifi eS mit beinet ©efunbheit beftellt, kako je tvoje zdravje, kakšna je s tvojim zdravjem. SBeftellte, ber, postavljenec, najemnik. SBeftellnnfl, bie, naročilo, naročba; Seile!* lltng bež ©erichte«, sostava sodnije; bež StcfcrS, obdelovanje; bes ¿Briefes, izročba; einer .§hpothef, odkaz hipoteke; ¿Befüllungen machen, naročevati. SBeftellungČb ejitf, ber, pismobirni okraj. ¿Beftellungčlltri), bas, naročilne bukve, naročilni zapisnik. SBeftellUltgSgebiiljr, bie, naročnina. SB e ft e 11 tt It fl S tU e t f e, bie, način, navada, polje obdelovati. ©eftelluitgSjett, Seftcllgeit, bie, čas njive obdelovati. SB e ft e nt J) e I n, v. a., štemplati*, natisniti, natiskati, pritisniti štempelj na kaj, böhm. kolkovati. SBeftenž, f. SBefte. ©efteppeti, »• a., preštepati, štepati*. SBefternen, v. a., ozvezditi, ozvezdovati, z zvezdami okinčati (?), oslaviti; ber bejlemte Gimmel, zvezdnato nebo; eilt befternter -Sjerr, gospod z zvezdo (zvezdami) na persih. SBcfteuem, v. a., davek, dačo naložiti nalagati, obdačiti, obdačevati; biefe ©enteiltbe ift ftatl bejleitert, ta soseska plačuje mnoge davke. ©cftcuertc, ber, obdačenec, davku podver-žen. SB C ft C H C t U It g, bie, nalog davka, obdačba, davek; birccte, inbirecte ¿Befleueritng, nepo-srednji, posrednji davek; bet ¿Befleueritng unterliegen, davku podveržen biti, pod dačo biti. ScftcuerungžauSfdjtctbuitg, bie, razpis davka. SBefteuerungŽretflt, baS, pravica, davke nakladati. SBeftCUCrungSumlage, bie, razredba davka. SBeftgelegen, adj., najboljši lege, z najboljši lego. SBeft g eilt ein t, adj., bet beflgemeinte (Rath, najboljši svet. SBeftinlifd), adj., živinsk, kakor živina; adv., po živinsko. SBeftialitflt, bie, živinska narav, čud, nesramnost z živaljo. SBeft i A ein, f. SBefflöMn. SBeftiflen, f. ©tiefen. SBeftie, bie, živina, merha, skot, zver. SBeft teh en, f. SBcftinibett. SBeftiefelit, v. a., škornice komu dati; bie Stiefel angiehen, škorne obuti, obuvati. SBeftieleit, v. a., nasaditi, nasajati; f. S3c= ftetfeit; botan. napecljati, recljati; beflielteS ¿Blatt, pero z recljem, s pecljem. SBeft tete It, v. a., zreti, stermo gledati, 0-gicdovati koga, z očmi v koga teršati; f, auch Slnftieren. 238 Scftimmfiflr. 58 e ft i «t m i> a r , adj., določljiv, odločljiv, na-peljiv, kar se da čemu voditi, vladati. ®eftimmbarleit, bie, odločljivost, določ-ljivost. 58 C ft i iii Ut C n, v. a., ju eitient getoijfen ©e* bratld)e, odmeniti, odmenjati, nameniti, namenjati, odkazati, odkazovati, odločiti, odločevati, iti U. .t. and) odrediti; biefež ©elb ttat ju etttaž Stnberem beftimntt, ti dnarji so bili namenjeni za kaj druziga, russ. opredeliti; bie 3eit beftimnieit, postaviti, postavljati, odločiti, ustanoviti, ustanovljevati, napovedati, napovedovati čas; angeben, povedati, izgovoriti, izgovarjati; ta« ijt nod) nittjt bejiimmt, to še ni odločeno, še ni gotovo; betuegett, tenteil, napraviti, napravljati k čemu, nagniti, nagibati, naklanjati na kaj; »až ntag itjn tr»oi>l baju bejiimmt ^aben, kaj ga je neki napravilo k temu; bet Jjiniutel beftimntt bie ©djicffate bet Selfer, Božja previdnost vlada nad narodi, jim u-bira, umerja osodo; baž ift mit iticfit be* ftimmt, ni mi usojeno, umerjeno, dano, namenjeno; bie ©trafe bcftimmett, izgovoriti, odmeriti, prisoditi komu kazen; teojlt ift baž bejiimmt, čemu je to; llmftatibe beftinu meit belt 5)ienfd)ett, človek se ravna po o-koliščinali, okolišinah; f. dudj ®CfiltirCtt; v. r., jtd) beflimmen, skleniti, umeniti se, nameniti se, nakaniti; f. attdj Crlttfdjlteficn, jtdj. S8 Cft ilttmcIt i), adj., odločin, nagibovaven; t»eld)ež ift bet if;tt beftitnmenbe ©tttttb, (kteri vzrok), kaj ga je k temu napravilo. SBefiimmet, ter, odločevavec, vladavee. S C ft i lit m t, adj., odmenjen, odkazan, določen; bet Valm. stanovit, razločin; eitt be« ftimnttet OJante, koga lastno ime; eitt be* ftintmter 3Reitf£b, neki človek; ber beftimmte ©rt, odločeno, rečeno mesto; fidj bejiimmt ertlflrett, razločno in za terdno povedati svojo voljo; bie mir beftimntten ©abett, darovi meni namenjeni; idj toeij; ež beftintmt, za gotovo, za terdno vem, za res; serb. (trni) za celo; jut beftimntteu 3eit, o svojim času, o pravem času; adv., na tanko, pič-no, razločno, za res, za terdno. SeftimmtDcit, bie, določnost, odločnost, razločnost; mit SBeflinimtljeit, za terdno, za gotovo, (n. p. prepovedovati). ® cftimmit!tg, bie, bie Seftimntttng bet Se* grijfe, f. £cji«ition; bie Seftimntuug bež ©etialtež, odločba, odločevanje, odmera, od-mčrjenje plače; SSeftimntung bet 3eit, po-stavljenje časa, dobe; bie ubertoiegenbe 8en= tuitg beS SSMilettž, nagib, nagibanje, naprav-ljanje, naklon; eitteg ©efejseč, besede, zapoved, tlkaz, odločba; allgenteitte SScfiinti nittugen, splošne odločbe; bet @tibjh)e(f, namen, namenek, namemba, cilj in konec, russ. celj; 8oož, @d)icffal, osoda ob. usoda, nmer; »eraettbe bas ©elb feittet ffleftintmung getltap, oberni dnar v to, za kar je namenjen. SBeitimmUltgŽBrUtti), ber, nagibljej, nagib; mein S8eftimmuug«grunb »ar biefer, iz tega Seftreidien. nagibljeja sim to storil, to me je napravilo k temu. Scftimmuitgžori, ber, svoje mesto, mesto, kamor je kaj namenjeno. SBtftttttmuttgStDOri, ba3, določivno ime, določivna beseda. SBcftirncn, f. Sefternen. Scftntbglid), Sc|tmbgtid|ft, adj. u. adv., kar je naj bolj mogoče, kar se je dalo, kar se le da, kar se bo le dalo, kar je moči. SBeftbbern, f. SBeftauktt. SBcftOtflCrn, v. a., poberbati, berbati. Seftotfcn, v. n. u. r., ostabliti, stabliti se, v stebla rasti, iti, gnati, razraščati, razra-šati se; bie ©aat bejiotft ftd) gut, žito se lepo razrašča, razraša, bo po več stebel pahnilo; ScftOit, f. StOtffiCtfig. SBcftObtene, ber, okradenec. SBeftobiten, f. SBefeufjeu. Scftbfl fcitt, f. a., zaterditi z zamaškam, zatičkam, zapiljiti. Scftoffcn, v. a., mit bem Jpobel, spahniti, spahovati, nad) M. oskobliti; ben Stanb, bie .fante, rob posneti, posnemati; mit bet geile, opiliti, piliti; bejioffen bie ®eefeteine« 58ttd)e«, oguliti, pokvariti platnice; jtdj be; ftoffen, v. r., ubiti se, obtolči, obtleči se. Seftogfeite, bie, debela, glavničarska pila. SrftoibObCl, bet, kosmač, dim. kosmaček, spahovec, spahovnik. SeftrflfCtt, v. a., pokaznovati, kazniti, kaznovati, strahovati, pokoriti, poštrafati, štra-fati*, kaštigati», altsl. u. russ. kazniti, poln. karač, bohm. trestati; mit SBorten, pokregati, kregati, ozmerjati, zmerjati, pokarati, posvariti, svariti; naložiti komu kazen. SBeftrOfeitŽtuertb, adj., kazni vreden. SBcftrofer, bet, kaznovavec; ©ottiji bet 33e--ftrafet bež fflčfett, Bog kaznuje hude dela. Scftrafltng, bie, kaznjenje, kazen. Seftrabten, v. a., obžariti, obžaijati, obsi-jati, obsevati, osvetliti. SBeftraI)lung, bie, osvit, obsij. Seftrcbcn, ftd), v. r., prizadeti, prizadevati si, gnati se, upirati se, upenjati se, truditi se, tersiti se, in U. jt. audj nasto-jati; er beftrebtjtd) um bie ©telle, te službe išče, iše, za to siužbo se poganja; segati po čem, gledati po čem, vleči se za kaj; jtdj alleč gleijieS bejiteben, prav marljiv biti. Seftrcben, ba«, Seftrebung, bie, prizadet/e, prizadeva, prizadevanje, poganjanje, težnja; »erbredjetifdie ©ejtrebung, hudodelsko prizadevanje. ©cftrcbjoitt, adj., prizadeven, marljiv, pri-zadevljiv. S8cftr cbfamf cit, bie, prizadevnost, marnost. Seftrcbt, adj., feitt, f. Scftrcben, ftdj. Scftrctlbcn, v. a., mit garbe, Sutter, Cel, pomazati, namazati, mazati z oljem i. t. d., prevleči z barvo; mit bet .§aiib bejireidten, f. SBeriibrcn, Streidjetn; ben geinb mit bem ©ettehtfeuer, jtanonenfeuer beftreithen, sovražnika z malim, velikim strelam raziti, »cftrcifen. streljati nanj, dosegati ga s topovi; biefe Slnljoi)e beflreidjt bie . a., počertati, počertljati, čertljati. S8 Cft r t tf e W, v. a., oplesti, opletati, zaplesti, zapletati, zamotati, omrežiti, v mreže vjeti, loviti; gaffer befiricfen, z vervmi, konopei povezati, povezovati; einett Uebeltljdter unb ubertyaupt itt »erfiapter 93ebeutitng, zvezati, zvezovati, zasačiti; f. attdj Berittfcn, 8c= tljoren. »cfttitfcr, ber, omamnik. Beftriemcn, oprogati, progati; befiriemte Strme, roke z mchnicami, (serb. masnica, modrica), s podpluto kervjo. Bcftrohcn, v. a., s slamo pokriti, kriti. »cftromcn, v. a ., memo teči, dreti, obte-kati, prati, teči, valiti se po čem; Šljtanen beftrčniteu tftit, solze so se mu ulile, uderle, solze so ga oblile, polile. Bcftrontuttg, bie, obtok, reka. 93CjtruntJ)ft, adj., z nogovicami na nogah. Bcitiideln, f. 3crftMein. SBtftiitten, v. a., ein Sdjiff, topove omisliti, oskerbeti za ladijo. ©tftufttt, f- a., mont. xia4> V., obcjokati, odsekati, odbiti kos rude. Bcftntien, f. »plpctt. »cfubetnng. 239 SBcftiinuen, v. a., eilte @t«bt, napasti, napadati, navaliti, naskakovati, udariti na mesto, zagnati, zaganjati se v mesto, serb. jurišati; mit Sitten, nadlegovati koga, tiščati, tišati v koga, v eno mer moledvati, glu-šiti, silno prositi in prositi, natiskovati; bet 3orn befiürmte fein §etj, jeza mu je vrela, kipela v sercu. SBeftiirmer, bet, napadavec, naskakovavec, naskočnik, silnik. SBcftiirntnng, bie, napad, naskok, naval, serb. juriš. SBeftiirjen, v. a., eine Sadje übet bie attbetn fiütjen, zverniti, zvračati na, v kaj; einen Xopf befiürgen, s pokrovko pokriti, inU.Ä. attdj poklopiti lonec; btefe 5iad)rid)t beftürjte iljn, ta glas ga je silo prestrašil, presunil, v strah pripravil, stresel, ostermel je, ves prepaden je bil, osupnil je, ko je to zve-dil; poln. przerazic, atž v. a. »eftiirjt, adj., prepaden, osupnjen, prestrašen, zmešan, zmeden; befiürjt Werben, pre-pasti se, osupniti, zmešati se. »cfiiirjnttfl, bie, osupnjenost, osup, prepast, prepadenost, velik strah, trepet; in SSefiÜt* jttttg »etfefcett, f. SöcftiirjClt; itt Seftürgung geratljeit, f. Söcftiirjt Werben. SBefudj, bet, obisk, obiskovanje, serb. pohod; bei Sägern, iskanje, sledba; ÜSefttdj bet äBeffen, äöeinljüufer, hoja na smejn, sejm, za-hajanje v kerčmo; »efttdj bei Semattben ab* legen, juut ŽSefttdj gesell, obiskati, obiskovati koga, iti h komu pogledat, v vas h komu iti; Wir bcfontmett Ijettie Sefudj, danes bomo imeli obiskavce, goste; et Ijat 93cfudj, nekdo je pri njem; bet fleißige 93e= fud) bet .Jfirdje bejeugt feinen religiöfen Sinn, da je pobožniga serca, se vidi iz tega, da rad v cerkev hodi; eilten 33efudj attnei)* men, sprejeti koga. iöCfudjClt, v. a., obiskati, obiskovati, aud) obiti, (obojiti), obhajati, altsl. posetiti; bei bett Sägern, iskati, slediti; ettten Satyrtnatit, iti, hoditi na semejn; etliauber befudjcit, dohajati drugi k drugimu, shajati se s kom; bie ©djule befttdjen, hoditi v šolo; baž Xtyea* ter befttdjett, hoditi, večkrat iti v gledišče, glediše; eilt Stteiuljauž öfter«, zahajati v kerčmo; fteunbfdjaftlidj, obiskati koga, iti h komu pogledat, geto. v vas hoditi h komu, obwohl vasovati urfprmtgltdj baž 33e* fitzen bež (§attpt*) Sotfež bebeutet Ijaben mag. SBefndjer, ber, obiskavec, obiskovavec. »tfltdjIartC, bie, etwa obiskavnicaf, ob- iskavni listič. SBefttdjjettflnif, baž, spričevalo obiskovanja, (hoje v šolo). SBcfubcIn, a., oskruniti, oskrunjati, oger-diti, ognjusiti, onesnažiti, onečediti, povaljati, pogerditi, umazati, oneguditi, obraz-dati, zbrazdati, opoganiti; mit .Rotfj, za-blatiti, oblatiti; mit 83lut, okervaviti, ker-vaviti; f. anč) SBefdjmieren, SBefcfjimttjcn. Scfltbclung, bie, oskrumba, oskrunjenje, Ž40 Bet. Betonen« Bet=, ill molitveni, molitevski, molitni. Söetnbcln, v. a., ograjati, grajati, auß Iii— bati koga, cfr. bohm. chybeti, poln. ehybie, fehlen. Betäfeln, f. Slbtäfeln. Betageu, v. a. u. «., einen Sag aufegen, dan dati, dajati, postaviti, ureči; bie ©ßulb ijt betagt, dan plačanja je prišel, doba za plačilo postavljena se je iztekla; betagte 3infen, dotekle obresti; f. auß Datireit. Betagt, ailj., star, priletin, postaren, postaran, starovit, starovičen, staričen, v letih, pri letih, inetir, naß Dahn, moter; et ijt fßott betagt, je že zlo v letih. Betagung, f. Datum, Bctatetn, v. a., opraviti, opravljati ladijo s potrebnim, zlasti s konopci. Setatgen, v. a., olojiti, nalojiti; betaigt, olojen. Bctaftcn, v. a., pošlatati, pohlatati, šlatati, hlatati, potipati, tipati; afleč, vse prešlatati; mit Setafiett fittben, ušlatati, došlatati, otipati; ¡Dbft, fflinten betaften, ltnt bie Weißem auSiullauben, meeati sadje. Betafter, ber, tipač. Betäuben, v. a., taub maßen, oglušiti,za-glušiti, glušiti, fig. omamiti, mamiti, omo-titi, ob svest, čut pripraviti, pripravljati, böhm. omračiti; eitten Šteroeu betäuben, o-mamiti čutnieo; bas ®ewiffett betäuben, zadušiti vest. BetäubCnb, adj; oglušiv, glušiven, omam-Ijiv, omotin, omotičen, upijančljiv. B Ctaubt, adj., oglušen, zaglušen, fig. omamljen; iß war betäubt »on ©efßret, ušesa so mi oglušele; betäubt toerbett, omamiti se, osupniti. Betäubung, bie, zagluha, glušenje, omama, mamljenje, zmama; ber 3ujtanb fetbji, omami», omotica, omot, serb. nesvest, nesve-stica. Betäubungsmittel, b a«, mamilo. Betaumetn, v. a., upijaniti; f. Betättben. Beta?en, f. Dafiren. BetbtUber, ber, molitvar, bogomoleo, naß V. mole; tm fßlintnten Sinne, svetohlinec. Bete, (la bete), int l'•öoinbte ©biet, opek; Bete Werben, opek biti. Bete, f. Beete, Bitte. Betel, ber, (Piper betel), betel. Beten, v. »., moliti, in Ät. auß žebrati, dim. moljkati; naß ben übrigen fla». SDhtnbi arten, moliti se; um etwa« beten, za kaj moliti; ein Wenig beten, pomoliti; jut ®e; nüge beten, namoliti se; laut betenb biž ju einer ©teile fomnten, primoliti do —; ju ®ott betett, prositi Boga, moliti Boga, (k) Bogu; v. a., eitt Baterunfer betett, oče naš izmo-liti, moliti. Bete^ißeu, f. Dafejiren. Beter, ber, molivcc, žebravec. Beterin, bie, molivka, žebravka. Betfahrer, ber, božjopotec, romar, božjo-potnik. Bctfahrerin, bie, božjopotnica, romarica, Betfahrt, bie, božja pot, božji pot. Betg Clltaß, bas, molnica, molitna izba. Betglotfe, bie, molitveni zvon, zvon, ki vabi k molitvi. Bethalle, bie, kapelica. Betätigen, v. a., feine Siebe, v djanji, z delam svojo ljubezen pokazati. Bethnuen, v. a., unt unb um, orositi; »on oben herab, porositi, rositi. Bethauet, adj., rosen, rosat, rosnat. Bcthouž, bas, molivnica, molitvarnica, mo-litvenica, molitvena hiša, hiša molitve. Betheilen, v. a., udeliti, podeliti, deliti komu kaj, dati komu del, delež. Betheiligen, v. a., podeliti, deliti komu kaj, deležnika storiti, udeležiti koga česa; v. r., jtß betheiligen alt einet ©aße, udeležiti, udeleževati se, deležen biti česa; ec ijt htebei beteiligt, to se tiče njega, to ga zadeva; iß bin babei ttißt beteiligt, nimam nič opraviti s tem. Betheiligte, ber, udeleženec; S^etl^aber, deležnik. Betheitigung, bie, udeležba, deležnost. Betljeren, a., omazati, mazati s katra-nam, osmoliti. Betheuerer, bet, priduševavec. Bethel! er en, v. a., žareči, zarekovati se, zarotiti, rotiti se, zakleti, zaklinjati se, kleti se, priverjati se, pridušiti, pridušati, priduševati se, dušo in telo zaklinjati, živo terditi, zagotovljati, russ. božitsja. Betheuerung, bie, zaterditev, zaklinjanje, pridušba, priduševanje, živo zagotovljanje. BethÖren, V. a., omamiti, mamiti, oslepiti, slepiti, zmotiti, motiti, oslepariti, otrapiti, zberliti koga, zbedačiti, noriti, atlß zblaz-niti; iß lajfe miß bethčrett, dam se premotiti, prekaniti, preslepiti, pretantati*, in Ji t. naß Gutsm. auß obžertati, böhm. poblaz-niti. Bethorer, ber, slepivec. Bethiimng, bie, zmama, slepljenje. Bethränen, a., osolziti, zasolziti, solziti; jentanbett bethränen, f. Beweinen. Bethränt, adj., osolzen, solzen; beßränte Singen, solzne, objokane oči. Bethunliß, adj., gibčen, čil, ročen; f. a. Dbiinliß. Betljlin, jtß, v.r., ganiti, gibati se; jte tteijj ftß babei ju beßuri, zna si pomoči; fiß mit (Šrcrementen bethun, podelati se, opoganiti se; f. auß Beforgeu. Bethun, ba«, uroki. Setbiirmt, adj., s stolpi, turni. Šetincu, v. a., potipljati, tipljati. Betiteln, v. a., poimenovati, imenovati, ime, naslov dati komu, čemu; ein betitelter Jiattf, postavno, v pravni obliki sklenjen kup. Betitelung, bie, naslov, dajanje naslova. S et f aram er, f. Betgcmadj. Betforalle, bie, koravda na molku. BetÖlJJCln, v. a., oslepariti, preslepiti koga; f. auß Bethbren. Betonen, v. a., poudarjati, s poudarkam izgovoriti; betonte ©tylbe, poudarjen, s poudarkam izgovorjen zlog. Betonte. Betonte, bie, (Betonica off.), petonka, ser-pec, poln. bukvica. Betonung, bie, poudar, poudarek, serb. naglas ak. SB et ort etn, f. Betötpeln. v Betört, ber, molišče, moliše. Betraft, ber, ogled, ozir; in Betraft fei* ner Berbieufte, glede na njegove zasluge, z oziram, pogledam na njegove zasluge; zavolj njegovih zaslug; in biefent Betraft muß ich t~a3ctl» v teJ zadevi, zastran tega, kar se tega tiče, moram reči; eitl itt jebem Betracht Wichtiges Sreigniß, prigodek na vsako stran imeniten; in Betraft neumen, jieljen, pogledati, gledati na kaj. Bet rad) t en, v. a., mit ben Slugen bes Kör; perS, ogledovati, gledati; mit beti Slugen beS ©eifleS, premisliti, premišljevati, preudariti, preudarjati; f. auch (frffl eigen; einen at6 einen iWenfen, imeti koga za človeka, v kom le človeka viditi; betraute feine 3u; genb, glej na njegovo mladost; an ftd) be; trautet, sam po sebi, na sebi; idj fonnte bas Bilb nicht genug betrauten, nisim se mogel nagledati podobe; eitt betrachtetlbeS Seben; f. Befdjaulidj; betrautet euch i)iet tote ju Haufe, mislite si, da ste doma. Betrud|)tenžioertf>, =»iiri)ig, adj., ogleda, premislika vreden. Betrachter, f. Beobachter. Beträchtlich, adj., znaten, znamenit, imeniten, važen f; adv., precej lepa reč, kaj prida; er hat ein beträchtliches Serntögett, precej premožen je; et ift bet beträofe, naj imenitniši mož. Betrachtung, bie, eilte« ©emälbeS, gledanje, ogledovanje; fig. premišljevanje, premiš-ljanje, razmišljanje; Betrachtungen anftellell, misliti, premišljevati, začeti premišljevati; in Betrachtung jiehen, f. Bctradjten; Be--trachtungen über bie UitfierblichEeit, misli od neumerjočnosti; tn Betrachtung bringen, f. 2lnfdjlag; basfomntt h'ebei alle« in Betrachtung, to je treba vse premisliti; in Betraf tung, f. Betracht. Betrag, ber, znesek, kolikost, množina, šuma*, serb. iznosak; et muß ihm einen Bes trag »on 10 ©ulben entrichten, mora mu plačati deset goldinarjev; ben boppelten Be; trag, dvakrat toliko; ben ganjen Betrag, kar znese, kar bo zneslo. Betragen, v. a., J. B. ©ilbet betragen, f. Sluftragen; v. r., (ich betragen, obnesti, obnašati se, vesti se, vladati se, ravnati se; uttfla». zaderžati se; (teh gegen jemanb be; tragen, ravnati s kom; f. andj Behalten, (ich; eine ©itntme ausmachen, znesti, znašati; baS ©anje beträgt, vsega je; wie »tel beträgt eS , koliko je vsega; feine Schulb beträgt »tel, njegov dolg je velik. Betragen, bas, vedenje, obnašanje, ponašanje, obnaša, ravnanje, vladanje, ttnr. za-deržanje; fein Betragen tfi rätf)felf)aft, čudno se vede. Betrampeln, v. a., poteptati, teptati. Betreten. 241 Betrappeln, f. ertappen. Betrauen, v. a., einem ettoas obet einen mit ettoaS, izročiti, izročati, zaupati, zau-povati komu kaj. Betrauern, v. a., žalovati nad kom, obžalovati koga, žalostiti se po kom, togo-vati nad kom, po kom, tarnati po kom; utlbettauett, nežalovan, ne obžalovan. Betrauernžioerth, ;ffliirbig, adj., obžalovanja, žalovanja vreden. Beträufeln, v. a., okapljati, kapljati na kaj. Beträufen, v. a., okapati, s kapanjem, kapljicami zmočiti. Betraut, adj., zaupan, zanesljiv; mit ettoaS betraut, komur je kaj izročeno, zaupano. Betreff, bet, tU Betteff, zastran, kar zadene, kar (se) tiče, glede na; tu Betreff feines 9llterS, kar se tiče njegove dobe, glede na njegove leta; in Betreff einet @adje, zastran kake reči, od kake reči; f. and) Bc= trag, Bejug. Betreffen, v. a., einen übet einet böfen Sljat, zasačiti, dobiti, zateči koga v hudobnem djanji, russ. zastat; bettoffen fein, prestrašen, prepaden biti, zadet, opaden biti; f. a. Beftiirjt; ein Uttglüef hat ihn betroffen, nesreča ga je zadela; baS betrifft mich, to mene tiče, zadeva, to na me leti, bije, meni je namenjeno; eS betrifft mein ©lücf, uff., gre, ide za mojo srečo, zadeva, velja mojo srečo. Betreffen!), adj; zadeven, zadevajoč, do-tičen; baS betreffenbe ©eri^t, sodnija, pred ktero kaj spada, gre; adv., glede na, zastran; f. Betreff. Betrefft;, in Betreff, f. Betreff. Betreitlen, v. «.. bie gelber mit ©chafen, gnati, goniti ovce na polje, pasti (po toliko ovac na polji); ein ©efchäft, opravljati, oskerbovati kaj, pečati se s čim, auch uganjati; jit ettoaS attfportteit, pognati, priganjati, naganjati; niebr. podrezati, drezati, auch ponagliti; bie Homöopathie, homeopatiti; beit Siclerbatt betreiben, kmetovati; beit Hüntel mit Sud), Seber, geitttoanb )c. betreiben, suknariti, usnjariti, platnarid; uff/burd) baS entfptechenbe »om Haupttoorte abgeleitete Seit; toort mit bem Snftniti» auf -ovati ober -arid; v. r., (Ich betreiben, f. Beeilen, ftd>-Betreiben, f. treiben. Bet reib fant, f. Betriebfam. Betreibung, bie, Urgenj, pogon, spodba-danje; f. auch Betrieb. Betreten, v. a., einen Ort, stopiti v, na kaj; beftetgen jut gortpfiatijitng, »ontgeber; »ieh, bet Hahn betritt, kopčati, rastiti; betritt eine junge Henne, jarči; bie Kattjel betreten, stopiti, iti na prižnico; ben guß betreten, stopiti, stopati na nogo; bettetet meine Bor; höfe nicht mehr, ne hodite več v mojo vežo, da mi več ne pridete v mojo hišo, da več ne stopite čez prag moje hiše; auf bet Xliat betreten, zateči, zalesd, najti, prijeti koga v (na) djanji; ben ÜJedjtStoeg betreten, pravdni pot nastopiti, pravdo začeti. 242 Betreten. SBetftunSe. Betreten, adj., betroffen, oparjen, zmešan, zmeden; f. aitcf) Sericgeit; ein betretener SBeg, pohojcna, obhojena, poteptana, utirana, uglajena steza, pot, serb. utrenik. Setretungžfall, ber, im ŽBetretungžfalle, ako ga zatekó, zasačijo, najdejo, primejo. Betrieb, ker, eine« SBalbe«, mit bem Siehe, gonja živine v gojzd; eiltež ©ef^aftež, delanje, opravljanje; bež gorjlež, oskerbova-nje; bež fflergtoerfe«, delanje, kopanje; bet Betrieb bet SJauernttjirt^fc^aft, kmetovanje, gospodarjenje; bet BetrieB be« Seitttoanb* íianbelé, platnarjenje, platnarija; bež Sud); banbelž, suknarjenje, suknarija nff., f. alt d) ^Betreiben; fo lange bie ätfühle int Betriebe flanb, dokler je mlin šel, delal; auf feinen Betrieb, ker je on naganjal, silil, prigovarjal; Šifer, prizadevanje; bie Sifenbaljn ifi itt BetrieB gefegt loorben, jeli so voziti po železni cesti; f. aud? Sintricb, 2^tCÍ= ben, baž. S e t r t e 6 f a m , adj., prizadeven, priden, sker-ben, delaven, marljiv, maren, oberten; im ettoaž üblen ©inne, premeten; — serb. prometan. SBetrieífamíeit, bte, pridnost, skerbnost, delavnost, marljivost, marnost, obertnost. SBetricbábirectiOn, bie, vodstvo dela, delovno vodstvo. Sctriebžhcrr, bet, eilte« BetgtoerfS, eittet gabtif nff., gospodar, vlastnik rudnika, fa-brike*. Setriebžlo^ital, ba«, zaloga, jistina za delo, za obertnijo, ©etriebžjmeig, ber, obertnija; delo, s kte-rim se kdo živi. Betriefeit, f. Seträufen, SSetriegen, nadj Adelung u. Grimm, f. S3e= trügen unb bie Slbleituitgen. Betr'inien, v. «., einen, upijaniti koga; v. r., fid) betrinten, upijaniti se, opiti se. SB et rodit en, v. «., osušiti, posušiti se, sušiti se. Betroffen, adj. oparjen, zmešan, v zadergi, serb. zabunjen; betroffen fein, ftd) betroffen ftnbett, začuditi se čemu, ostermeti, osupniti nad čim; bev betroffene žBrief, omenjeno, rečeno pismo. Betroffenheit, f. Berlegenheit. SB etrov fein, i- ¡Beträufeln, Betroffen, f. Beträufelt. SB ett 0 Itt J) Ct en, v. a., s trobento pozdraviti, pozdfavljati. Betrüben, v. a., bač Sffiaffer trübe matten, trüben, skaliti, kaliti, zmotiti, motiti, zblo-diti, zmetežiti vodo; eilten betrüben, bem ©emütfye liad), žaliti, ožalostiti, žalostiti koga, žalost storiti, delati, napravljati komu, veselje greniti, kaliti, kaziti komu; v. r., ftdt über ettoaö, žalovati nad čim, žalosten, otožen biti zavolj česa, k scrcu si vzeti, jemati kaj, skerbi si delati zavolj česa. SBetrÜIienb, adj., žalosten, žalostiven. Betrtibnifj, bie, auch ba«, žalost, otožnost, žalovanje, britkost, nesreča, nadloga, böhm. zármutek. SBetrÜfiniftOOlt, adj., prežalosten, žalosten, da mu serce poka. betrübt, adj., žalosten, otožin, žalujoč, nach Jan. drehel; et toatb betrübt, užalilo se mu je, žalost, britkost ga je obšla; be* trübten Merjen«, žalostniga serca, ves žalosten, pobit. ©Ctrug, ber, goljufija, kan, zmota, premota, sleparija, auch himba, prevara, nad) V. aud) (bač böhm.) podvod; einen Betrug Begehen, fpielen, goljufati koga; f. Setrügen; ein aBenfch sollet Betrug, zvit goljuf; ein Be* trug bet ©inne, f. ©inue^täufchung; burd» Betrug erlangen, prigoljufati. Betrügen, SBetriegen, v. a., ogoljufati, goljufati, goljufovati, ukaniti, okaniti, prekaniti, kaniti, ukanjati koga, aud) prevariti, speljati, speljevati, ganiti, oslepariti, slepa-riti, ociganiti, ciganiti, oplesti, opehariti, premotiti, motiti, serb. varati, böhm. okla-mati, obelsteti; et betrog mich um jeljn ®u= taten, ganil, krenil me je za deset cekinov; bie Hoffnung hat ¡h11 betrogen, spodletelo mu je, upanje ga je zapeljalo, spečalo; toollett toit bie 3eit mit ©pielen betrügen, ali hoiemo igrati, da nam čas prejde, za kratek čas, kratek čas si delati; Wenn midi nicht alle« betrügt, če se ne motim; einen Ultt etoaž Betrügen, po goljufii koga pripraviti ob kaj, ocjaziti, nad) Jan. podlesti; in Srrtfnmt führen, preslepiti, slepiti, zapeljati, zapeljevati; v. r., ftd? betrügen, goljufati se, prevariti se, zmotiti, motiti se, spečati se, poln. omylic sie; f. aitd) £äuf(f)en. SBetrüger, SBetrieger, ber, goljuf, goljufivec, slepar, falot* Qcfr. poln. filut), böhm. pod-vodnik. Betrügerei, bie, goljufija, sleparija, sle-parstvo, goljufno delo. SBetrii gerin, bte, goljufica, sleparica, go-ljufivka. SBetrÜgerifch, ad)., sleparsk, goljufiv, go-ljufen, prevarljiv, ukanljiv. SBetrii gl ich, adj., goljufiv, zapeljiv, speljiv, lažnjiv; unfere 3been ftnb Betrügliih, naše misli nas rade zmotijo, zapeljajo; adv.. goljufno, po goljufnem; f. auch SäufdjenÖ. SBetrÜgiichJeit, bie, goljufivost, zapeljivost, motljivost, ukanljivost, prevarljivost. SBetrUntmert, adj., s šibrami napolnjen, obsut. SBetrunien, adj., pijan, opit; einen bcirutt--ten machen, f. SBetrinfeu. Setrunfene, ber, pijan človek, pijanec. SBetrunfenheit, bie, pijanost. SBetfflai, ber, molnica. S Ct f d) U) Cft er, bie, molitvarica, svetohlinka. SBetfountag, SBittfonntog, bet, križna.kri-ževska nedelja, nedelja pred križevim ted-nam. SBetftuhI, bet, klečalo, klečalnik, audj po-klcknik, poklekavnik, nach V. klečnik. SBetftunbe, bie, ura, molitvena ura; halten, uro moliti. Seit. Sett, SBette, baž, postelja, alt« postelj-i; bet Äopftbeil, zglavje; betgufttyeil, znožje; gtt Sette, inž Seit getyen, ft« ju Seite legen, begeben, spat iti, leči, uleči, ulegati sc spat; gel) ju Sette, pojdi spat, serb. au« smiriti se; baž Sett tyüten, ležati, iz postelje ne smeti, v postelji ostati; eine Äratttfyeit tiat iljn anž Sett gefeffelt, bolezen ga je vergla, ga derži v postelji; baž Sett ma«eti, posteljo postlati, postiljati; auf beut Sette ber (Sljre, v boji, v junaškem boji (umreti); bež gtuffež, struga, altsl. struga u. struja, poln. koryto, bolim, rečište; in ben @är= ten, f. ¡Beet; bei ber 2J!itljle, žleb; au ben SBeinfeltern, na« V. ognjišče, ognjiše, zer-no; baž Sager, bie Sagerflätte, ležaj, leža, ležišče, ležiše, lož (zajcov); f. au« Sett= geftell, geberbett, ©tttifbctt. S8ett = , in bet 3ft9„ posteljni, za posteljo. Settdg, bet, dan molitve, molitveni dan. SÖCttarieit, bie, ponočno delo. ©ettnufbelfcr, ber, poprijemač, primaž. SettSflnl, bie, skladna postelja. SScitbObeit, ber, dolenji plolii, pod, dno postelje. SBettbobenbrett, baž, ploli, deska. SBettbrett, baž, baž Snbbrett, končnica, skončnik; baž ©eitenbrett, stranica. ¡8ett«en, baž, posteljica. SBettbetft, bie, odeja, odetal, plahta; auž @«af»ctie, gunj. SettgtbitU0C, baž, ogrinjalo, pregrinjalo; f. Solang. Settel, ber, beračija; bem Settel na«t)än= gen, beračiti, beračevati, prosjačiti; fig. ropotija, nič, trohica, cemper (?); f. Sttgtttelle. S8ettet = , in 3ffcg., berašk, prosjašk. Bettelarm, adj., siromašk, gol in bos, pre-ubog, silo reven; bettelarm Werten, fein, na nič priti, obožati. SBettetarmUtb, bie, preubožnost, hudo siromaštvo. SBettelirtef, ber, beraški list. 33ettelbrOt, baž, beraški kruh; Settelbrot ejfen, beračiti. Settelbruber, f. Setfelmön«. Bettelbube, ber, beračič. ¡Bettelei, bie, beraštvo, beračija, prosjaštvo; nn»etf«amtež Sitten, bcračevanje, moled-vanje; f. au« Settel; bie Settelei ifl »erbo; ten, beračija je prepovedana, prepovedano je beračiti. Settelfrau, bie, beračica; »etä«tli«, bera- čulja, beračanka, beračunka, bernjavslja. Sett elf iirft, bet, siromaški, nepremožni knez. SBettelgelb, baž, nabrani, priberačevani dnar. Settetbaft, adj., berašk, reven, boren, ©ettelbanbtteri, =getoerbe,baž,beraštvo. ©ettelberberge, bie, beraška hiša, berač-nica. ®tttelbO«jeit, bie, revna ženitnina, svatba. S3ettctbiitte, bie, beraška koča, hišurica. Sctteljunge, f. Settetbube. Söetteltleib, baž, beraška obleka. Settgenoffe. 243 Settetiramm, f. Settel. Settelleben, baž, revno, siromaško življenje. Settelleute, bie, pl., berači, prosjaki. Setteltumiien, bie, pl., beraške cunje, cape. Settelmann, ber, f. Settler. Settelmön«, ber, menih prosjak, menih, ki vbogajme prosi. Settelmünje, bie, beraški vinar. Setteln, v. a., beračiti, vbogajme prositi, bernjati, dari brati, hoditi prosit, prosjačiti, bei Stabferžburg na« 91. alt« koditi, od vrat do vrat hoditi; bringenb bitten, moledvati, sitnost raztresati; auf beit Staub betteln, za pogorelca bernjati, brati; bettelnb «joljin fommen, priberačiti do —, v —; feilt Srob betteln, kruha prositi; jut ©ettüge betteln, naberačiti se; bie Äunfl getyt betteln, umct-nija strada, Setteln, Settelngeben, baž, beračenje, beračija; bttr«ž Setteln eth>erben, priberačiti. Settelorben, ber, prosjaški, beraški red. SettelJjai, baž, beraška druhal. Se ti elf O ti, ber, beraška mavha, mavha, torba. Settelf«mauž, ber, revne, puste gostje. Settelftaat, ber, revni lišp, kinč. Sett elft ab, ber, beraška palica; atl ben Set= teljiab bringen, na beraško palico spraviti, po svetu pognati koga. Scttclftolj, bet, beraškaprevzetija, prazni, neumni, smešni napuh; serb. @pt., golo a oholo. Setteltanj, ber, beraški ples, fig. ravs in kavs, dirindaj. Setteltrot!, bet, beraška ukljubnost, klju-bezen, cehtanje; (me cehta in naganja, da mu dam; tako se revšče, revše žili in usti); na« V. tehtanje. Settel ti O g t, ber, na« v. beraški strah; (lia« P. beraški vojd, oskerbnik, itnb Sogt »om fla». vojd, vojda, vojt. Sebež ®orfljat einen @ol«en, waž in ben Sulgatnamen no« »otiontmt). Settettiolt, f. SetteHcute. SetteltDefen, baž, beraštvo. Selten, v. a., postlati, postiljati (posteljo), posteljo napraviti, napravljati; v. r., ft« Betten, uleči se spat kam; ft« jufamnteit betten, skup spati, ležati; aitberž betten, pre-stlati, prestiljati; tete ntatt fi« bettet, fo f«läft man, kakor si postelješ, tako bodeš ležal; einen betten, djati kam spati. Settfebem, pi-, perje. Settflaf«e, bie, tta« V. grejnica, _ Settfrau, bie, postiljavka, posteljačica, po-steljarica. Settfuft, ber, rožanec, posteljna noga. Setigeber, bet, prenočevavec, najemecpostelje. Settgctb, baž, posteljna najemnina, po-steljščina, posteljšina. Settgenoffe, Settgefett, ber, posteljni to-varš; toit fittb Settgenoffen, skup spiva; f, au« ®«lafgenoff, 244 Seitgerütlj. Settgerütlj, baS, posteljna roba, oprava, posteljina. Settgeftell, baS, posteljnak, posteljišče, posteljiše, aud) posteljat, in U. Ä. U. serb. oder; — špampet*. Settgetnanb, f. Settseug. Seit belle, f. Scttfflinfcl. Seit!) t mittel, ber, nebo Cpostelje). Setttammerab, ber, f. Settgenoffe. Set tiara m er, f. ©dilaffantntcr, Settfafteil, ber, skladna postelja, omarain postelja. Settfiffen, baS, vzglavje, podzglavje, blazinica, vajšnica*. Settlorb, ber, koš, v kterem kak otrok spi, (spava). Settlügerig, adj., bolan, da mora v postelji ostati, nad) V. bolnik ležeč; bettlä* gerig fein, bolan ležati, 'legama bolovati; bettlägerig »erben, obležati. Settlatfen, f. Sefttud). Settler, ber, berač, prosjak, prošnjak, ubožec, »etädjtl., beračon, bernjavs; eitt Sett* let »Olt iftofejfion, rokovnjač, rokovni berač, bolmi. u. poln. žebrak; ein bringlidjet Sitter, moledvavec, sitnež; jitut Settler Werben, oberačiti. Settlerin, bie, beračica, tteradjtl. beračulja, bernjavslja. Settler = , itt bet Bffcg- berašk; f. aitdj bie Gontpojita aus Settel. Settlcrtfd), adj., berašk; adv., po beraško, po siromaško. Settlerfpra(he, bie,rokomavharski, ciganski jezik, rokovnjaščina, rokovnjašina; f. and) ©annerfpradie. Settraetftcr, ber, posteljar, posteljnik. Settpfanne, bie, grejnik, grejnica, grejača. Settjjfofte, bie, rožanec. Settpiffer, ber, uscane, uscanec, poscanec. Settpiffertn, bie, uscanka. scttflolftcr, Settflfnht, f. Settfiffen. Settgnafte, bie, «ad) V. dvigavnica, pomočnik. Settfai, ber, blazina, slamnica, slamnjača. Settfd)Cre, bie, škarje. Settfdjirra, f. ©f>attifd)(e Sffiattb). Setlfcidjer, f. Scttpiffer. S ettftatt,Settftiittc,Scttftelie, bie, posteljni oder, posteljnjak, posteljišče, posteljiše, špampet*. Settftollen, bet, noga (od postelje). Settftrob, baž, posteljna slama, slama za posteljo. Setttud), baS, rjuha, prestrala, nad) Itt. aud) vilahen (?), pert, serb. it. poln. plahta; (cfr. altsl. rulto, .Sletb). Settiiberjng, f. Settjiige, Settural)aitg, =borl)attg, ber, zagrinjalo, zaveza. Settung, bie, postiljanje; in bet Sau* unb SefejliguiigStuuft, postelja, poln. pomost. Settttörrae, bie, posteljna gorkota. Setttnärmer, ber, grejnik. Settttöfdje, bie, posteljska pertenina. Scttwinfel, ber, Iežnica, kjer postelja stoji. Seultg. Settjeug, bas, posteljina, posteljna oprava, roba. Settjopf, f. Settguafte. S e 115 ii g e, Settjietfie, bie, povlaka, prevleka. Set 11 tb Ctt, v. o., s suknam ovleči. Setiintben, v.u., pobeliti, beliti. Sctitpfen, Setiipfen,Setiippen, v. «., po- tipkati, otipkati, tipkati, SetfflBd)C, bie, .Rreujtoo^e, križev, križni teden. Se^e, bie, psica, kuzla. Seudje, bie, žehta, lug, luženje. Seutben, v. a., žehtati, v lugu močiti, lu-žiti. Seudjfttfj, baS, žehtnik, žehtnica, lužnjak. Senge, bie, eine gebogene fflädje, vega, krivina, gib, pregib; bei ben Sčtt. a., varha dati, dajati; f. a tief) Seoormnnbcn. S8eÖÖI!crtt, 0. a., z ljudmi napolniti, naseliti, nach Outsm. poludstvati, (poljudstviti); poln. lt. böhm. zaludnic, zalidniti; tiefe Statt ift jiart beoölfert, to mesto ima obilo stano-vavcov, ljudi; baS Sank ifi gu Wenig besčl« fert, dežela je premalo naseljena; Slmerifa Wirb »on Sutopa an« betölfert, Amerika dobiva svoje prebivavce iz Evrope; v. r., ta« Sattb beoolfert ftcfc, število prebivavcov se množi, uff. SÖCDÖItCrt, adj,, naseljen, poln ljudstva, ttad) bem böhm. ljudnat. SöetiÖlletUUB, bie, naselitev, naselitva, na-selovanje, ljudstvo, prebivavci, stanovavci, poln. ludnošč. SBeüöIJerungSitfte, bie, popis ljudstva. Scb0llcruit0žftaiti), ber, ljudstva število, stan ljudstva. SetoÖIierunßSftatiftil, bie, popis stano-vavstva, ljudstvena štatistika. SBeüunntäcfjiigCJt, v. a., pooblastiti, obla-stiti, pooblastovati, pooblaščevati; erntäd); tigetl, moč, oblast dati, dajati komu. SBcbonmäthtißer, ber, pooblastivec, po-oblastnik. Seöollmäthtigte, ber, pooblastenec, pooblaščenec; bie, pooblastenka, pooblaščenka. SBeiOlItttiidjtißltltg, bie, pooblastenje, po-oblaščenje, pooblastilo, böhm. plnomocen-stvi. Setionmädjtigititgäs, in Bffcg-, poobia-stni, pooblastivni. SBeboUmiidiiißttnßSclanfel, bie, po- oblastni pristavek. SeüDitraäcfjtißitngSticrttag, ber, po-oblastna, pooblastivna pogodba. Sebor, adv., pred, preden, prej, poprej, po-pred; er muß besot eine Prüfung begehen, popred se mora podvreči preskušnji; einem beoot tljun, tonmicn, prehiteti, prestreči koga; f. 3lti0t; Beoor t)abett, memo drugih, pred druzimi imeti, memo druzih biti boljši; f. aučh SSotljaben; beoot bleiben, beoot fel)ett, f. llebriß, Šotltlis; alž conj., (ehe) be»ot bu gehejt, preden odideš, pred ko (kakor) odrineš; wolle nidtit aubere retten, beoot bu felbft bet Stotb entgangen, dokler sam ne uideš. Sebormunbcn, v. a., dati, dajati, postaviti, postavljati komu varha, biti komu varh, gospodariti komu; nad) Sinigen aud) podrokovati koga. Stbotmunbet, adj; podvarham, skerbni-kam. S9c»0tmunbete, bet, varovanec.^ Setjotrethten, Seborrecfitißen, y. prednost dati, dajati komu, podeliti posebno pravico (predpravicot); f- aud) ißribileßi= ren, ißriöileßitt. Seborteben, v. a., ein 33uch, napisati, spisati, pisati predgovor. Seborfteijen, v. n., einent, čakati koga; Utit flehet ein tluglütf beoor, mene čaka ne- sreča; bem ©eftagten flehet bettot, toženi je dolžen, ima dolžnost, aud) sme, dano mu je na voljo; bet äBinter flehet un« besor, zima nastaja, se bliža. SBebOrftehenb, adj., prihajoč, prihodenj, bliženj, nastajoč, kar nastaja, kar pride, kar ima nastopiti, böhm. budouci. SBetoOrtbttlen, v. a., prekaniti, prekanjati, ganiti, ociganiti, opehariti, noriti, preva-riti koga, nad) V. podvesti, nad) Gutsm. obžertati, žertati, bei Dalm. prevečati; f. aucf> Seeinträdittßcn. SÖCBOrtbtilnnß, bie, ukanjenje, prevara. Bebortljun, f. ¿utooribitn. SSeBOtffiDtten, v. a., befürworten, zagovarjati, priporočati koga, izgovarjati kaj; ein ©efttd) beoortoorten, podpirati prošnjo. SBcbOrjUßtn, v. «., einen, predstvo, prednost, pervenstvo dati, dajati komu, v dobri, (boljši) versti imeti, pred drugimi koga čislati, komu na roko iti; tiefe ©tabt ift bitrch ihte Sage gum Jpanbel befonbetž be»orgugt, to mesto je po svoji legi posebno pripravno za kupčijo. Söeaatfien, v. a., čuti, čuvati, stražiti nad čim, varovati kaj, pod stražo imeti, der-žati; et bewad)t jeben feinet Sd)ritte, preži, gleda, pazi na vsako njegovo stopinjo, nad) V. aud) okovariti. SPetDttther, f. 2S. a., opihljati, opihljevati; f. a. 2tnwet)eu. Bewehren, v.a ., oborožiti, z orožjem osker-beti, orožje dati, dajati; f. a. Bewaffnen. Beweiben, v. a., oženiti, ženiti koga; v. r., ftß beweiben, oženiti, ženiti se. Beweibt, adj; oženjen, böhm. ženaty. Beweiben, v. a., f. ?(bweiben; ein ffelbbe* Weibeit, pasti na (po) kakem polji. Betoeiften. Beffleinen, v. a., objokati, objokovati, opla-kati, oplakovati koga, jokati se nad kom, čez koga, solze točiti; v. r., fidj beWeinen, (»ont 3Bein), oviniti se, viniti se. BeWeinenSttiirbig, adj; joka vreden, objokovanja, solz vreden, žalosten, reven. Betneint, adj., objokovan, obžalovan; be* rattfdht, vinjen, vinsk. Beweis, ber, dokaz, spričba, izkaz, russ., bit hm. u. poln. aurt, prebivati v kakem mestu, stanovati, živeti; ,Ktain toitb »on @lo»eneit betooljnt, na Krajnskem prebivajo Slovenci. Betnoljlter, ber, prebivavec, stanovavcc, sta-novnik, russ. žitelj; ber (Sbene, poljec, po-ljančan, poljanec; bet Siieberung, dolenec; eineS 33ergeS, gorenec, gorjanec; eineS Sait; bes, deželan; eineS SMarfteS, teržan; einet ©tabt, meščan, mestničan, mestnjan; eineS ®orfeS, vaščan, vašan, selan; einer fflurg, grajan; etueS ©taateS, deržavljan; eitter 3n= fel, otočan; SitglanbS, Angličan, uff. Scmohlterin, bie, prebivavka, stanovavka. SBetOOljimng, bie, stanovanje, prebivanje (v kaki hiši, deželi.) SBemoIbcn, [. ffibtben. Seffiblicn, v. a. it. r., pooblačiti, oblačiti, naoblačiti, z oblaki zakriti, pomračiti, mra-čiti, zavleči se, obleči se, potamniti se; bet Hinimel l)at jtd) betočlft, pooblačilo se je, oblačno je. Setobltt, adj., oblačin, mračin, temen. BemoIIt, adj., z volno odet, pokrit; bid)t; betoodteS ©d)af, ovca goste volne. Betnorfein, v. a., (žita) naveti, navejati na kaj. SBctOltnbcrer, bet, kdor se komu čudi, hva-livec, častivec, čislavec. Settunbem, v. a., ettoaS, počnditi, začuditi, čuditi se čemu, aud) nad čim, ltadj M. (jebodj toeniger ju empfeljten), občudovati kaj; altsl. unb ttt a((ett ubrigen fta». SKuitb; arteit, diviti se; fig. močno hvaliti, povzdigovati, častiti, čislati; f. au^ 2lnftnunen. Bemunberitltg, bie, čudenje, začud; et ifi 250 Bettmnberuttggboíí. ©entert. bie 58eit>ttnberung_ bet ganjen ©tatet, vse ga gleda in se mu čudi, vsemu mesto je čudo. SeiBttltbcritltflŽbOlI, adj., čudeč se, kdor se močno čudi. BeffiunberitSmerth, =n>Urbtg, adj., čuden, čudovit, čuda vreden. Bewürbe«, v. «., podeliti komu čast, dostojnost; f. aučh (Srabuiren. Betourf, ber, omet, mavta»; f. a. ©nttMtrf. SelDUrjeln, v. a. lt. r., ukorenitise, uko-reniniti se, ukoreničiti se, korenine pognati, gnati. Beti)«rje«, f. SBürjen. BettUtfit, ber, vedez, ved; oljne meinen Be* toilft, brez mojiga vedeza, brez moje vednosti; f. auch SBifftn, Seffiuftt, adj. u. adv., znan, auch vedeč; bat3 ift mit betouft, to vem, to mi je znano; ti ift mit noch betragt, še pomnim, pametim; ftchfelbfi nicht beteufjt fein, ne zave-diti, ne zavedati se, ne vediti sam za se, ne čutiti se; ftd) feinet felbjl betoitfjt toer* ben, zavediti se, začutiti se; et ift fteh bet Untreue betoujit, čuti se kriviga nezvestobe, čuti se, da se je zagrešil z nezvestobo. BetOHfjtlOŽ, adj., ne vedoč, ne znajoč; ohne Seftttnung, f. Seftnnungžiož. SettnfMlofigleit, f- Sefinmmgžlofigfett. Bettnitfel)«, Bcfflufitfein, ba«, feinet felbft, zavednost, svest-i, zavest-i, čut; ba6 ®e* toiffen, vest; bas Settntjštfein »erliereit, ne zavediti se, ne čutiti se, oinunjaveti (?), ne biti sam pri sebi; f. aud) Beftnnung; ti ttriebet erlangen, zavediti, zavedati se, k sebi priti; jum Scloufjtfeitl fommeit, začutiti se, spoznati, spoznovati samiga sebe; baž Setoufj tfeiu meinet Uitfchulb macht mich ftarf, svest moje nedolžnosti mi daje moč, obet ker sim si v svesti, da sim nedolžen. Bet), praep., f. Bet. Se h, ber, beg. Sej öden, f. Stnžjacfen. Bejtthlbttt/ adj., kar se da splačati, splač-ljiv. Sejnhleit, f. a., plačati, plačevati, splačati, poplačati, in U. Ä. U. serb. platiti, v. pf. u. plačati (plačati) v. impf.; jtt theiter be* gahlett, preplačati, preplačevati; baat bejah* len, z gotovimi dnarji plačati; bet Jtaifet bejahlt Unž, cesar nas (nam) plačuje; fiel) bejahlt machen, plačati se s čim, plačilo za-dobiti; et hat e<3 mit bem fiebett bejahlt, plačal je z življenjem, življenje ga je stalo; ba« fotlfi bu mit bejahten, to te bo bolelo, vernil ti jo bom; ber Statur bie ©djulb be* jahlett, dati Bogu dušo; bei gellet unb $fett* nig, do zadnjiga vinarja; er läßt ftd) feilte Slrbeit bejahlett, jemlje veliko plačilo za svoje delo; mit gleichet äRültje bejahten, odpiti, kakor je kdo napil. Bejahler, ber, plačnik, plačevavec; f. B»is ler. Bejahlllltg/ bie, bie §attbluttg, plačevanje; bai ®elb, plača, plačilo; f. Zahlung. Sejnhntbflr, adj., ukrotljiv, kar se da ukrotiti, pripitomiti, Sej ahme«, a., ukrotiti, pokrotiti, krotiti, obujzdati, ujzdati; jahm tnacÉett, pripitomiti, privaditi, udomačiti; ftd) bejaljmen, vzderžati, vzderževati se, krotiti se, premoči, premagati samiga sebe; alé v. r., et bejähmt ftd) nicht, ein ®laé šffiein ju tritt* fen, ne derzne, ne upa si, ne utegne. Bejnhnter, ber, krotivec, ukrotnik. Bejahmerin, bie, krotivka. Sejiihmung, bie, krotenje, (kročenje), u-krota, privadba. Sejühnen, v. a., nazobiti, ozobiti, zobe dati. BejOltJen, v. a., prepirati se zastran česa. SejflUbetli, v. a., očarati koga, začarati komu, altsl. očarovati, (čarati fomntt auch int Serb., Poln. it. Böhm. OOt); ocoprati koga, zacoprati* komu, narediti, narejati komu, ovražiti Qruss. obvorožit); altsl. u. serb. auch obajati, bajati; bltreh ftiereé Sin* fchaiten, ureči, uročiti; f. aitd) Einreißen, Betäuben. Sejaltberttb, adj: očaroven, prelep, čuda lep in mil, mamen, mikaven. SejflUbert, adj., očaran, uročen, omamljen, zamaknjen. Sejnuberung, bie, očara, omama, uroki, Qaltsl. urok). Beääumen, f. a., oberzdati, berzdati, obujzdati, ujzdati ob. uzdatr. Sejäuiten, v. a., zagraditi, ograditi, ogra-jati, graditi, oplotiti, plotiti. Seje Ú) en, v. a., napojiti, opiti, upijaniti koga; r. r., ftd) bejethen, upijaniti se, opiti se; böhm. (mit Sier), ochmeliti se. Seje d) t, adj; pijan, nadelan, nasekan, ter-čen, vinjen. Sej Cid) «en, a., zaznamnjati, zaznam-njevati, zaznamiti, zaznamovati, znamnje postaviti, dati, altsl. znamenovati, russ. U. poln. označiti; baé bejeid)net fein §erj, to pokazuje, kaže, kakšniga je serca; baé ganje Rapier bejeid)nen, ves popir počertati, porisati, narisati; man bejeid)net ihlt allge* mein alé bett ©lörber, vsi na-nj kažejo, vsi pravijo, da ga je on umoril; ben SBeg be* jeicfjnen, pot povedati, pokazati; beflimnti bejeithlten, določno zapisati, omeniti; mit bellt Areuje bejeichnen, podkrižati, zakrižati. Bejetdjnenb, adj., naznaniven, kazaven, poseben. Bejeichnet, adj., zaznamnjan, omenjen, naznanjen. Bejeithnung, bie, zaznamenjevanje, zaznam, zaznamba. Sejeigen, v. «., burdi Xhat ju erfennett ge* bett, pokazati, pokazovati, kazati, skazati, skazovati; et bejeigte grofe greube, prav vesel je bil (viditi); f. a. GÉWJetfcn; v. r., ftd) bejeigen, betragen, skazati, skazovati se, obnašati se; fteft freunblich bejeigen, kazati se prijazniga; ftd) bautbar bejeigen, hvaležen biti, hvaležnost skazati. Bejeigen, baé, obnašanje, ravnanje. Sejeiheu, f. B^hcn. Beje^Jtert, adj; z žezlam v roki, Sejetfeln. Sejcttcln, v. a., listke prilepiti, prišiti na kaj; f. au« Sef«eittigen. SBejeugen, v. a., alž3euge aužfagen, spri-čati, spričevati, pričati, alt« posvedočiti, svedočiti, poterditi, poterjati; fiarf bezeugte Jtnflage, obtožba na mnogo prič operta; fie bejeugteu ft« alle fetyr jiifriebeit mit tem ©es bi«t, vsi so rekli, da jim je bila pesem prav všeč. Stjeuger, ber, spričevavee, svedok. Sejeugung, bie, pričanje, spričba, spriče-vanje, svedočanstvo, svcdočba. SejeugungSeib, ber, prisega, s ktero kdo svoje besede poterjuje. Sejidjt, f. Sef«ulbigung. Sejitbtigctt, f. Scf«itlbigcH. Seji ebb ar, adj., f. Sejiigli«; eilt behebbares HaitS, nastanljiva hiša, hiša, v kteri se sme stanovati. Sejieben, v. a., ein Snjlrument bejiebett mit ©aiten, nategniti, napeti, napenjati, navleči, navezati, navezovati, naperiti strune, ostru-niti, o vleči; baž Sett mit bem Ueberjitge, prevleči posteljo z —, ogerniti, ogrinjati; ein Sett mit Sorijangeit, ben SBatb mit öle* gen, ovleči; bie ©rängen bejietyen, beft«tigen, mejo obiti, obhoditi, obhajati, iti na meje; ein Hattž, ein 3imnter, b. i. eingießen, preseliti se, vseliti se, seliti se v —, nastaniti se na« M. udomoviti se; eilten $ofieit mit ©olbaten, obstaviti, obštavljati, obkoliti mesto; mit jRrieg einen, z vojsko nad koga pasti, priti, iti; ein ©elb, potegniti, vleči dnarje; einen 3Be«fel, f. Sritffircn; SSaareu, dobiti, dobivati, naročiti, naročati, prejeti, prejemati, jemati (od kod); b. i. jemanben ijinterlifitg betrügen, vjeti koga; etwa« auf f?« begießen, na se obračati; ©«antrčtbe begog feilt Slntlijs, rudečica ga je polila; äReffen begießen, iti, hoditi na sejme (z bla-gam); ba« iager Bejte^cjt, utaboriti se; baž Stt« ift bur« itnfere Su«ljanblitng ju be; jiebett, te bukve se dobivajo v (po) naši knjigarnici; ber begogene Himmel, oblačno nebo; t>. r., fi« bejieben, ber Himmel begießt ft«, nebo se oblači, oblači se, nebo se je prevleklo; ft« auf ettnaž, b. i. berufen, nanašati se na kaj, vleči na kaj, povračati se na kaj, russ. otnosit sja; ft« auf 3eitgen, naslanjati se, opirati se na priče, na« V. klicati na priče, a. v misel vzeti, jemati; fi« toorauf bejieljeit, erftreefen, zadeti, zadevati kaj, tikati se česa, segati, prostirati se do česa. Scjitbenb, adj; oziraven, nanašaven; be; jtetyenb auf, f. Sejiigli«; bejieljenbe gitrtoör--ter, oziravne zaimer.a. Scjteblt«, f. Sejiigli«. Sejtebung, bie. ber ©eige, naper, navlak, nateg strun; bež Haufež, preselitev v hišo, preseljevanje; Sejteljung einer @a«e jttr anbern, razmera, razmerje med eno in drugo rečjo, nanos ene reči na drugo, russ. odnošenje; Sejiebttng fabelt, nehmen auf ettoaž, nanašati se, prostirati se na kaj, tikati sc česa; SUücfft«t, ozir, pogled; mit Sejug. 251 Sejietyung auf eine frühere Slnttoort, nana-šaje se, povračaje se na prejšni odgovor; in Sejiebttng auf baž Serntögen, glede na premoženje, kar se tiče imenja; i« ftelje in feiner Sejiebuttg ju «m, nimam nika-koršne zveze, dotike ž njim. Scjiebltngž = , in 3ffcg., nanosni, nanašavni, ozirni; f. Dielati». Stjtebungžhtcife, adv., ozirama; poln. odnošnie, wzglednie. Stiielen, v. a., meriti na kaj, nameriti, nameniti, namčrjati kaj, naklepati na kaj. Sejieren, f. gieren. Scjiffem, v. a., naštevilkati, poštevilkati, s številkami zaznamnjati, v številkah nastaviti, nastavljati. Sej immer lt, V. a., obtesati, obtesovati. Sejiniteit, f. Serbinnen. Sejiri, ber, Itmfretž, okraj, okrajna, okrog, okrožje, okolica, okolija, okoliše, okolišče; poln. u. böhm. obvod; jur. okraj (f«on bei G'utsm.), kanton»; bei Sägern, in Sejirf britigen, V sredo vzeti, jemati; f. alt« Unt-freifen. Sejirfen, f. Segränjen. Sejtr!3 = , in 3ffcg-, okrajni, kantonski*. SejtrJSamf, baž, okrajna gosposka. Sejirfžarjt, ber, okrajni zdravnik. Sejirlžbcbiirbe, bie, okrajna oblast, na« Gutsm. oblastnija. Sejir3«Cf, ber, okrajni glavar. Sejir!čconegtaIgeri«t, baž, okrajna zborna sodnija. SejirlSCOinmiffÖr, ber, okrajni komisar. Sejirlžeintbeilung, bie, razdelitev dežele v okraje. Sejttl8etnaclnrt«ter, ber, okrajni sa-mezni sodnik. Sejtrlžgemeinbe, bie, okrajna občina. Sejirfž geri«t, baž, okrajna sodnija. SejtrfŽbaUiJtinann, ber, okrajni glavar. Sejirlöbaui)tmnnnf«aft, bie, okrajno glavarstvo. Sejtrfžinfal, ber, okrajnjan. Sejtrfžinffa, bie, okrajna dnarnica. Sejirižobrigfeit, ber, okrajna oblast, gosposka. Se$irf3ri«ter, ber, okrajni sodnik. SejirllDorftcber, ber, okrajni predstoj- ftikt; f. Scjirfžbmtptmann. Sejif«en, f. SMjiftben. Sej0ar, ber, Sejoarfleitt, bezoar. Sejoargafelle, Sejoar jiege, bie, (Antilope gazelle), bezoarska koza. Sejo gene, ber, f. Sraffat. SejOllen, v. a., col* naložiti, nalagati na kako robo. Sejii«ten, Sejii«tigen. f. Sef«nlbigen. Sejii«tigung, f. Sef«ulbigung. Sejudern, v. a., posuti, posipati s sladkorjem. Sejug, ber, Serhällnif, zadeva, razmera, razmerje, ozir, pogled; ein Sejug ©aiten, strune (za ene gosli); f. au« Sejtebung; Seltbejitg, posteljna prevleka, povlaka; mit 252 ©ejiigelit. 29ejug auf, glede na kaj; bie« $at barauf fetllfn 33egug, to ne spada sem, to se tega ne tiče, ne sega na to; f. aud) 35ejieljMig; bet 93ejitg eineS ©eljalteS, poteg, potezanje plače, plača, prejemek, užitek, dohodek; 93egug einer SBaate, dobivanje, prejem, jemanje, kupovanje blaga, gejitflCtn, f. 3ii0eltt. 33ejiiglid;, adj. U. udv., zadeven, dotičen; iejiigtich biefer §litgelegetli;eit, glede na to reč, s pogledam na to, kar se tiče te reči. SBejiinlidjlett, bie, ozirnost. S3C3ttgttflI)lttC, bie, mit, utttcr 5Sejttgnaf;nte aitf ntein lefcteS ©¿hreibeit, nanašaje se, po-vračaje se, z oziram na zadnje pismo. Sejltg§ = , ilt 3ffcg., zadevni, dotični. ©ejugčaetcn, pi., dotični spisi. 35ejUgČred;t, baS, pravica, kako reč jemati, dobivati. SeattflSmel , ber, pravno ime, naslov prejema. SBejitjifiit, f. 3»i>feit.. 33 tj U) a (fett, v. a., oščipniti, oščipati, šči- pati, šipati, fig. umanjšati, znižati. 35estoeifeit, v. a., beabftchtigett, nameniti; f. and) ©cjiclctt; mit Stageln iefdjlagen, podkovati, kovati. ©CJttetfellt, v. a., ettoaS, dvomiti nad čim, zastran česa, nad) Jam. dimlovati, altsl. sum'neti sij, russ. somnevatsja, poln. wijt-pic, bohm. poehibovati, serb. sumnjati se, dvoumiti, bei allen mit o čem; bas mttf id) 6e--jteeifeln, ne verjamem tega, težko bo to res. SBestotiett, f. SBcjUmtfcit. 33ejttijebcltt, f. Bmiebeltt, ^riigelit. ©Cjtoiltgfiar, adj., ukrotljiv, premagljiv. SBcjlOiltgeit, v. a., premoči, premagati, premagovati, zmoči, zmagati, zmagovati, obla-dati, posiliti, presiliti, ukrotiti, pod se spraviti; r. r., f?dj felbfl Bejtoingen, premoči, premagati se, uderžati se; f. 35ett)(tItigCU, ©ejutinger, ber, premagavec, zmagavec, nad) M. posilnik, presilnik. SBCjtOingliti, adj., premagljiv, zmagljiv. ©Cjtotttgttttg, bie, zmaga, oblada, premaga, premaganje; feit bet Seguntigung tež Sluf--jiattbeS, odkar je bil punt udušen, zamorjen. © Cjtt) iftCtt, v. a., prepirati se za kaj; f. aitd) bas gebrau^li^ete 35eftreiteit. SBiattCO, ettoaž iit S3iattco laffett, pustiti kaj prazno, belo, ne .popisano. 3316ttlicn, pl., zapitek. 58 f t» el, bie, sveto pismo, biblija. 33t6cl = , •U 3ffcg., svetopisemski, svetopis- meni, biblijski, — svetiga pisma. 35ibelabfd)ltitt, ber, odloček (iz) svetiga pisma. S3ibelatt3britd, ber, svetopisemska beseda. 33ibcIott£flcgcr, ber, razlagavec, razkla- davec, tolmač svetiga pisma. 33t6einitžlcgitttg, bie, razlaga, razklad, tolmačenje svetiga pisma. 33if>ClttttŽf}Jrittf), ber, svetopisemski izrek, ©ibetbetoeiž, ber, dokaz iz svetiga pisma. Sittel. Sibctfeinb, ber, nasprotnik svetiga pisma, ©ibclfcft, adj., znajden, učen, znan v svetem pismu. ©tbeiforfdjer, ber, preiskovavec svetiga pisma. 35 i b CI g C f C11 f (tj a f t, bie, svetopisemska, biblijska družba. 33ibellettlttltifj, bie, znanje svetiga pisma. SBibcIIcbrC, bte, svetopisemski nauk. ©ibcltefcn, bas, branje, prebiranje svetiga pisma. ©ibellefer, ber, bravec svetiga pisma. SBtbelmiifttg, adj. u. udv., svetopismen, po svetem pismu, kar se vjema, veže s svetim pismam. 33 tbelf}) t H d; C, bie, svetopisemski jezik, govor. 33ibelftetle, bie, mesto, besede iz svetiga pisma. Sibelitberfc^ttltg, bie, prestava sv. pisma. 33tbclbcritd)ter/ ber, zaničevavec svetiga pisma. 35ibelbcrehrcr, ber, spoštovavec, častivec svetiga pisma. 33tbcltt)eri, baS, sveto pismo razlagano, z razlago. 33ibcr, ber, (Castor fiber), daber, bober, pi-bra, nach BI. auch breber, serb. dabar, in bett übrigen fla». SMunbatten, bobr. 35ifiCt = , itt 3ffcg., dabro'v, bobrov. Söiberbctlg, ber, dabrovina, bobrovina, bobrov meh. Sßibcrfiait, ber, bobrova hiša, poln. bo-brotvnia. 35ibcrfttng, bet, lov na dabrc, bobrov lov. 35iberfeII, f. Siberbulg. 33ibcrfett, bas, dabrova tolšča, tolša, mast. 33ibcrgcil, bas, pibrovnja, dabrovina, poln. U. böhm. bobrov stroj, t. j. dabrove mode ali jajca. SSiberhaur, bas, bobrova dlaka. 33ibcrI)Uttb, ber, dabrar; f. a. £itettlf)ttttb. 35ibcrt)Ut, bet, kastorec. 33iberjagb, f 35iberfung. 35 ib erflCC, ber, trilistnik, limonka. 33ibcrttc^, bas, mreža za dabre. S3iberidjlDUnj, ber, dabrov, bobrov rep. 33 i ber j «h tt, ber, dabrov, bobrov zob. Söibltogitofie, bie, knjigoznanstvof. 33tbtiograflhr ber, knjigopisec, knjigozna-nec. 33 ibt tt)grtt)>h ie, bie, knjigopisje, bibliografija. 35tbIiontanie, f. 33iid)eriudjt. 35 tb ItO th ef, bie, bukvarnica, knjižnica, biblioteka; bajlt gehörig, knjižnični, biblio-tečni. SBibliothelttr, ber, bukvarnik, knjižničar, bibliotekar. 35Ülifd), adj., svetopisemsk, svetopismen, biblijsk; bibltf^e ©efchidjte, zgodbe svetiga pisma. 35iblift, ber, prijatel, znanec svetiga pisma. 35 i d beere, f. greifet=$eibelbeere. 35idt, bie, kramp, pik, zobak; f. ®itfe, 35idcl, ber, pikelj, pikon. Siáelfiaubc. Biíelljau&C, tic, železna kapa, naß M. šišak, čelada; f. fidtlljan&e. Si den, v. a., kljuniti, kljevati, kavsniti, kavsati, pikniti, pikati; f. ipitfeit. Siebet, adj., pošten, vreden, veri, dober, priden, prida, praveden, in U. auß ker-šen; adv., pošteno i. t. d. SBteb erfiirft, ter, verli, pošteni vladar. Sttberijerj, ta«, poštena duša. Sicberljcrsig, adj; dobroserčen, verliga, pošteniga serea. Bieberfeit, bie, poštenost, verlost, verlina, vrednost, pravednost, russ. pravodušije. Biebcrtttann, ter, pošten mož, veri mož, prav, zares mož, mož; keršen, voljan človek, mož; er ijt ein Siebetmaitn, mož je, da malo tacih, ttaß V. je mož, de je. Bieberntitnnifß, f. Bieber. Bicberntuth, Bieberftnn, f. Bieberfett. Bieberfitte, bie, poštena, dobra šega, navada. Bieberbolf, bas, verli narod, dobri, pošteni ljudje. Bieberjeit, bie, pošteni, dobri časi. Biegbar, adj; gibčen, vitek, pogljiv, u-pogljiv, šibek, serb. u. in U. Ä. attß ži-dek (ak). Biege, bie, krivina, pregib, gib; bei ben Böttßcm, koza; f. Beuge, Srüntnutitg. Biegefall, ber, sklon, padež. Siegeln, f. Bügeln. Siegelt, v. a., upogniti, upogibati, upogo-vati, ugniti, ugibati, pregniti, pregibati, prikloniti, nakloniti, nagniti, našobiti, šobiti, ušibiti, ušibovati; einen Vlft biegen, pripog-niti vejo; ein toettig biegen, nagniti, nagibati, naklanjati; frunint biegen, ukriviti, kriviti, usločiti, sločiti, ukreniti; naß oben biegen, zavihati, vihati, vzviti; taS 9teßt biegen, f. Beugen; es mitf biegen, als v. n., mora se pregniti, udati, upogniti; BOU bet Saft gebogen feilt, kriviti se pod butaro; f. auß Declintren; v. r., fiß_ biegen, pregniti se, upogniti se, pripogniti se, udati se; las Brett biegt ftß, deska se krivi, šobi; fiß biegen uttb fßntiegen, zvijati in previjati se; bet Sffieg biegt fiß reßtS, potse na desno zavija, obrača, kreče; ba bog er ftß feittoärtS, potem se je nagnil, obernil na stran, jo je zavil, mahnil; gebogen, slok, kriv, pregnjen. Biegfant, adj., gibčen, gibek, vitek, vla-čen, upogljiv, naß Jan. auß viven, fig. okreten, oberten; f. auß Stnífam. Siegfantleit, bie, gibčnost, gibkost, šibkost, upogljivost, kretnost, obertnost. Siegfdjeibe, bie, b. b. Böttßern, Steife ju biegen, krivivnik. Biegung, tie, gib, pregib, upogibanje, zavijanje; f. Biege; in bet ®rammatif, skla-njanje; bie Biegung te« glufeS, zavoj, sa-vinek, (sovinek). Btegjange, bie, klešče, kleše pregibavniee, naß V. beraške kleše. Bienßeit, ba«, čbelica, bčelica. Sieneitft()tt)atM. 253 Biette, bie, bčela, čebela, čbela, aud) žbela, čmela, čela, altsl. b'čela, russ. pčela, serb. čela, pčela, bolim, včela; bie Bienen ftiegen aUS, bčele gredo na zbir, biro, pašo; -Bie« tten tjalten, bčelariti; eine Biene tjat i^n ge« ftodjelt, bčela ga je pičila; bie Bienen jterben, mrejo. Bieueit = , in 3fg3., bčelni, čebelni, bcelji. SienCltartig, adj., bčeli podoben, bčelast. Sieneitbar, bet, medved. Siettettbau, f. Sieneitpdit. Bienenbauut, f. gelbaliom. Bienen ben te, f. Sieuenftocf. BieneItbrot, bas, bčelni kruli, pogača, sat, voščine, vošine, satovje. Bienenbrut, bie, bčetna zalega, serb. u-ljevi pl. S i C tt C It i) lt dj, ta«, čebelarske bukve. Sienenerj, bas, mont., luknjasta ruda. Bienenfanger, f. Bienenttolf. SiCItenfaffer, ber, sak za bčele, čebelni sak. Sienenftitg, ber, f. Sienettfd)iDarnr, bčele, kar jih je v kakem kraji. Bienenflugloth, ta«, žrelo, želtno. Bieitenfrai), Btenenfreffer, bet, (Merops apiaster), legat; f. SitltenUJOlf. Bienenfrettnb, ber, bčelar, prijatel bčel, bčeloljubf. Sieitcitgarten, ber, bčeiniea. Sienenlialter, ber, f. Bicttensudjter. Sienenharj, taS, lotanje», zamazilo; tie Bietteu bebienett fidj beS |>arjeS, bčele smole, smoličijo. Biettcnljaubc, f. Sienenia^e. SienenbauS, bas, Sienenhiitte, bie, ulnjak, bčelnjak, uljnik. Bicttenjugcnb, bie, bčetna mladina. Bienenfallfie, tie, čebelarska kapa. Sieneniaften, ter, panj, ulj. Bienenfitt, f. Sienenfiara. Sienenibnig, ter, Sieneulonigin, bie,ma-čica, kraljica; bie Bieuenfonigin ift be= frudjtet, matica je obhojena, uplemenjena. Sieneitiorb, bet, pletenica, košnica za bčele; f. Sieuenftod. Bienentraut, bas, medeno zelišče, zeliše. Sienettlunft, bie, bčelarija, čebelarija. Steucitlage, bie, Sienenlager, bas,bčeinik, množina bčel v enem kraji. Bienennteifter, f. Bienenjiidjtcr. Sienen^flege, bie, čebelarstvo, bčelarstvo, oskerbovanje, reja bčel. Sienettrethi, bas, čebelarske postave, bče-larsko pravo f. Siencnreid), adj; poln bčel, bčelnat, bčelna dežela. Sienenfalbe, Sicncnf^ntinfe, bie, ulomazf. Sienenfaug, ter, pitkoš. Sicneitfdiaiter, f. Sienenljaug. Bicitcindltoarm, ter, roj, (in allett flabi« fdjen 3»unbarten), iu It. M. aud) žbelec, (čbeleč), roj pervinec, pervec, družeč, tretjec, roj pevec; ben Sienenfdjttarnt attf- Ž54 Bieitenfpedjt. faltgert, ogrebsti obet ogreniti, ogrebati; eilt funjilid)et Bienettfd)lt>arnt, roj narejanec. Bienenfpedjt, bet, žovna, eig. želna. Bieneitftadjel, bet, beelno zelo, želo, altsl. želo. Sienenftflnb, ber, uljnjak, čebelnjak, bčel-nik, uljnik. Bieneitftocf, ber, panj, ulj. ©iCItClttoOlf, ba«, bčele. Bicucninabc, bie, sat, satje, satovje; bie Bieneti baiieit jte an bem ©eitenbrett an, bčele straničijo. Bieneniniirter, ber, Bieneit»ater, Bienen* niatut, Bienentuirtb, bčelar, čebelar. Bicitenunrtbidjaft, bie, bčelarstvo. BieitentOOlf, ber, brcgulja, brigovnica. BiCltenttUtb, bie, obhajanje. Bicncnjebeitt, ber, desetina bčel, bčelnina. SBteneitJCllC, bie, piskerci, lončki, luknjica. Sienenjndjt, bie, bčelarstvo, čebelarstvo, bčelarija, reja bčel; biefer Ort l)"* ""i (iarfe Biettettjltdjt, tukaj rede dokaj čebel, tu imajo zlo čebele; bie žSienetijUc^t betrei* beit, čebelariti, bčelariti; bttrd) bie Bienett* jud)t erluerbeit, »erlierett, pričebelariti, zače-belariti. Bicncnjiittcr, Bicnet, ber, čebelar, bčelar; be« Biettenjudjter«, bčelarjev; bet Bie; nenjud)ter, bčelarsk; dim. bčelarček. ©ienlctit, f. Biendjea. Bienfaag, ber, mertve koprive; f. auč^ §0= nigblum. Bier, ba«, ol, vol, (cfr. schiced. u. dann. ol, engl. ale); in U. .¡t. u. StoiUjhoat. piva, in a((en ubtigen fla». SDiunbarten pivo, pivo altsl. ©etranf); brauen, ol kuhati, nad) Jar. toriti ol; in beit iibrigen fia». iDJunbarten pivo variti; ©teinbier, tiad) Gutsm. kamba, (jI. kanva). Bier=, in 3ffcg-, olov, pivni. B i Crii b lil i dj, adj., olen, pivi podoben, olast. Bierbanf, bie, f. Bierljituž. SBterbann, ber, olarska (samoprodajna) pravica; f. aud) SBierjtoang. Bierbebarf, ber, potreba, potrošek ola, pive. BierbOttid), ber, badenj za ol, pivni ba-denj. SBierbrauett, ba«, olarstvo, olarija, pivar-stvo. Bierbrauer, ber, olar, pivar. Sierbraucrct, bie, olarija, pivarija, pivar-nica, pivarstvp; bie Bierbraiterei betreiben, olariti, pivariti; burd) biefen Betrieb ertoer; ben, »eriieren, priolariti, pripivariti, — zao-lariti, zapivariti. Bierbruber, ber, olopivec, pivopivec, pivo-pija. BietdjClt, ba«, pivica. Stereffig, ber, pivin, olov kis, vrisk, je-sih*. Bierfaft, ba«, pivni, olov sod, beček, bačva za ol, pivo. Sierfiebler, ber, škripavec, škripač. Bieiflttftlie, bie, olova, pivna sklcnica. Btergobrung, bie, vrenje ola, pive. Biergaft, Bierfuttbe, ber, pivopija. Biefterit. Biergelb, ba«, Slbgabe, dac, davščina, dav-šina od ola, olnina; Sriufgelb, denar zaol, za pivo. Siergifdjt, ber, olove pene, penjenje ola. Bier g laž, ba«, olova čaša. Bierbouž, ba«, pivarnica, olarnica. Bierbtfe, bie, olove drožji, drožje pl., altsl. droždije pl., nad) Gutsm. medenice. Bierljelb, f. Bierbruber. Bierbolb, Bicrbobler, Bierefel, f. @olb= arnfel. Bicrfulifdjale, Biermiirtte, bie, nekaka jed iz pive, nadrobljeniga kruha in sladkorja. Bierfeller, ber, klet, hram, (olov, pivin). Bierleffel, ber, pivarski kotel. Bierfofter, ber, pokušač. ©ierlraaj, ber, olarničin kaže, koželj, venec iz listja; f. Bierjeidjen. Bicriritg, ber, pivni, olov vero, pivna ročka. Bit ritt a 6, ba«, pivarska mera. Bicmaljritag, bie, olarija. Bierbfennig, f. Biergelb. Sierjprobe, Sierfdjau, bie, pregledovanje, preskus pive. Bierruafdj, ber, pijanost od pive, ola. Bierfaafer, ber, olopivec, pivolok. Bierftbnaf, ber, olarjenje, točenje ola, pive; beti Bierfdianf ijaben, ol točiti. Bierften!, ber, olar, pivar. Bicrfdjeafe, f. Bicrbaaž. Bicrfdjilb, f. Bierfraaj. Bierfdjlaud), ber, meh za ol. Bierfdjrütter, ber, delavec, ki bečke z olam v hram in iz hrama daje, böhm. skla-dač piva. Bierfdjuffe, bie, Biergeite, korec, zajem-nik, polnili. Bierfteacr, bie, olnina, pivarnina, olarnina, davščina, davšina od pive. Biertoanc, f. Bierfaß. Siertridjter, ber, olarski liv, lij, serb. lijevak, lakomica. Biertriafer, ber, olopivec. Sicrberfuaf, bet, prodaja pive. Sieraerleger, ber, zakladavec, založnik, ki kako pivnico ali ves kraj z olam zaklada. Bicrmage, bte, pivomer. Siertoagen, ber, olarske kola. Biertoiril), ber, pivarnik. Bierffiifd), f. Bierlrunj. Bierttiirje, bie," olova začimba, böhm. predky pl. B i er j al> f er, ber. točnik, čepar. Bi er je d) C, bie, zapitek na olu, zapitnina. Bierjeidjen, ba«, (in Ätain), oblanci»; f. aud) Bierfranj. Bierjffiaag, ber, nuja, kje ol jemati, usi-ljeno jemanje ola (od eniga in ne od dru-ziga olarja); f. aud) Bierbnnn. Biefnnt, f. Bifam. Biefter, ber, f. Wupraan; adj., f. Siift, Bicftern, f. §eramirren, »ieftmitdj. SBicfftttildj, bic, mleziva, zmieziva, mlezovo mleko, zmolziva, zmolzava, zmlezva, mlez-va, aud) siratka, skuta, bohm. mleziva. 93 it t, f. ©eriift. S tet en, K. «., barreidjen, dati, dajati, podajati; bie §anb, podati roko, serb. pružiti, (=prožiti), fig. pomoči, pomagati komu, na roko iti, na pomoč priti; bie ©juge bieten, upreti se, upirati se, na verh iti komu; Srog bieten, upirati se, zoperstaviti, zoper-stavljati se, nacfc Gutsm. tehtati (T) 5 ait= bieten ettoaž, ponuditi, ponujati, nuditi kaj, (altsl. nuditi uttb nuditi, jtoingen); guten Siorgen anbieten, dobro jutro vošiti, želeti, nazvati, reči; im Saufe itnb SBetfaufe, ponuditi, ponujati, ceniti, obljubiti, obetati; er bot ifym einett Štunf, dal mu je piti; baž tarf mit Stiemanb bieten, tega ne terpim od nikogar, tega mi ne sme nihče reči; man bot mit i$on geftern 10 ®ufaten bafut, že včeraj so mi dajali 10 cekinov za-nj. Sietcr, bet, ponudnik, ponujač. S3icj, ber, ©ttjthcn, bas, bradovica na sesku, sesek. Stejett, v. a., sesati, altsl. s'sati. Stgamie, bie, dvoježenstvo, dvoženstvotf bigamija. ©tgCtttiith, adj., dvožen. SB i 9 a rn i ft. bet, dvoženec. «igott, SBctbruber, SBetfdjtDCfter, f. gromm* let. Bigoitene, f. grommclci. SBtjOU, ber, dragotina; f. 3>ttiOClC. ©IJOUtitr, ber, dragotinar, kdor drage reči za lišp prodaja. »ilattcc, ©ilanj, bie, bilanca», pobot, zadnja rajtba*, razmera. Siittltcireit, v. a., pobotati, pobota vati, zadnjo rajtbo delati, bilancovati. SBildjlOd), baž, polšina, polšvina, polšnja. SBiidjmanS, bie, polh. Sildimaitžiett, baž, polhova tolšča, tolša, mast. S3ili), baž, podoba, obraz, obrazek, slika, podobščina, podobšina, andj obličje, prilika, and) kip, altsl. kyp, (kip, serb. SBilb* faitle); ®efialt, podoba, vid; nad) bent S3itbe (Sottež erfdjaffett, stvarjcn po Božji podobi, po Božjem obličji; et ijl baž ieibljafte Siib feinež SSaterž, ves oče je, ves oče gleda iz njega; fte beteten Sitber an, podobe so molili. malikovavci so bili; in SMlbern fpte; djeit, govoriti v prilikah, pripodobah; fie ifi ein tyapdjež Siib, gerdiga obličja, obraza je, prav neznana je. ©iibnnbciet, bet, kdor podobe moli, ma-likovavec, ©ilbanbttung, bie, malikovanje, maliko-vavstvo. SBiibbar, adj., zobražijiv; f.SBtlbungSfaiitg. SBilbdjen, baž, listek, obrazek, podobica, obraziček. ©ilben, v. a., upodobiti, upodobovati, podobo dati, narediti, izobraziti, izobraževati, obraziti, serb. naslikati, slikati; fdjon gebiibet, lepe rasti, lepe postave, Icpiga ži- SBtibetftürmer. 255 vota; ben ®etjl bitben, omikati, omiko-vati, izobraževati, otesati, zbrusiti; bie gran* jofen biibeten bie Sloanigatbe, Francozje so bili v prednji vojski, prednja vojska je bila iz Francozov; f. aud) SlttSbiiben; ein ge= bitbeter äÄenfdj, omikan človek, böhm. vz-delany; »eranftaiten, napraviti, narediti, u-stanoviti; v. r., fidj biiben, entfielen, narediti, narejati se, napraviti, napravljati se, storiti, delati se; jtdj »etooiffommnen, omikati, omikavati se, učiti se, uriti se, izobraževati se, obdelovati se, otesavati se. »itbenb, adj., obraziven, omikovaven, upo-dobujoč; biibenbe Äültjie, obrazivne, upodo-bovavne umetnosti, ©ilberadjat, ber, pisani agat. ®iibttbcfdjreibnng, bie, podobopisje. ibilbcrbibci, bie, sveto pismo s podobami. SBilberblenbe, f. iHifdje. »Übet 6 Itd), baž, bukve s podobami, »iiberbcutung, bie, podoboznanstvo. Šiibctbicnft, ber, malikovanje s podobami. »ilbctfticl, bie, abecednica s podobšči- nami, podobšinami. »iibctform, bie, kalup za podobe, »iibcrfreunb, ber, podoboljub, kdor ima rad obraze, podobe, »ilberhanbel, bet, kupčija z obrazi, s podobami. ©iibcrhänbier, bet, prodajavec podob, kdor kupčuje s podobami. SBiiberfabinct, baž, =gal£cric, bie, podo-barnica, nact) bem Serb. slikarniea, soba, v kteri so podobe razstavljene na ogled. SBiiberfront, ber, kramarija* s podobami, ©iiberfrteg, ber, boj, vojska zavolj podob. 33ilber!unbc, bie, podoboznanstvo. SBiibCtlunbige, bet, podoboznanec. Söilbctfunft, söiiberleljre, bie, nauk od prilik, od pripodob. »ilbttlobcn, bet, podobarija, prodajavnica podob. ©ilbcriiebijaber, f. Mbtrfrettnb. Sßiibcrlccr, SSiibCtiOŽ, adj., brez podob. SBiibem, v. n., podobe ogledovati; et bil* bert gern, fig. rad govori v prilikah, ©iibcrraijmen, ber, okvir, svaža podobe. ©ilbemtd), adj., poln podob, v čemur je obilo podob, prilik, obrazov, ©ilberfantmlung, bie, zbirka, nabira podob, obrazov. SSilbcrfdjrift, bie, pisanje v podobah, hieroglifi*.' SHIbcrfpradje, bie, govor, govorjenje v prilikah. ©ilberftcitt, bet, pisani, podobasti kamen, »iibcrftretl, bet, prepir, boj zastran podob. ©ilberftltljl, bet, stajalo, podnožje, podstavek, stalo podobe, »iibttftiirntcr, ber, podiravec, razdiravec podob, russ, ikonoborcc (obrazoborec). 256 Stlberftitrntetet. Silber ftiirmerei, bie, podiranje, razdira-nje podob, obrazoborstvo, kipoborstvo, riiss. ikonoborstvo. Sjlberboll, f. Stlberretdj. Silbe t UJClt, bie, svet v obrazih, v podobah. Silbfo ritt et, ber, podobar, izdelovavec podob. Silbgiefjet, ber, vlijavec podob, podobo-livec f, poln. obrazolej. Silbgießerei, SilbgiePunft, bte, lijarnica, vlivanje podob, podobolivstvo -f. Silbgrabcr, ber, @ra»eur, podobodolbec. Silbbitlter, ber, podobar, nadj bem Poln. U. Böhm, rezbar, štatuar*, nad) M. kipo-rez, serb. kipar. Silbbfltternrbett, bie, podobarski, rez-barski izdelek. S ilb buttere i, Silbljauerfttnft, bie, podo- barstvo, podobarija, nadj bent Poln. Uttb Böhm, rezbarstvo, štatuarstvo*, serb. kiparstvo. Silbfroft, f. SilbuttgSfrafi. Silblid), adj., v podobi, obrazen, inoka-zen; f. attd) ¿ropifdj; in Silbern fpted)ett, v podobah, v pripodobah, v prilikah govoriti. Silbntadjer, f. Silbbauer. Sil bil er, ber, podobar, obraznik; f. aitd) Silbljaucr; bet Silbnet eine« Solfež, izo-brazovavee, omikovavec, učivec, učenik (učnik). Silbnerfnitft, Stlbncret, bie, obrazarstvo. Silbllifj, bai, obraz, podoba, podobščina, podobšina; f. Silbj baž Slbbilb, poobrazek, poobličje, posnetek, itt U. Ä. H. serb. aud) slika, prilika. Stlbfnnt, f. SilbuiigSfitbig. Sil b f 0 lit t C it, bie, izobražljivost. Stibfiiltle, Silbfeule, bie, zrezana, zdelana podoba, steber s podobo, znamnje, in D. M. aitdj postava, štatua*, bölim. socha, serb. kip. Silbfd)lti<5Cr, bet, rezbarf. Silbid)lti^eret, bie, rezbarstvo t- Stlbflpn, adj., prav lep, prelep, sprelep, lep lep, čudolep , lep kakor rosa, lepota, lep, kakor bi ga zmalal. Silbfeite, bie, lice. Silbfted)er, f. Silbgritber. Silbftein, ber, pisani kamen. Silbftod, Sitb|tiil)t, f. SilbcrMl. Silbnng, bie, bie £anblung bes Silben«, u-podobovanje, ebrazovanje, ličenje; Srfdjaf-fung, vstvaritev, vstvarjenje; (Sejlalt, podoba; ®efid)t3bilbung, obraz; bie Silbung eine« Sereine«, naprav, napravljanjc društva; bie Silbung bea šerjianbe«, brušenje, ostrenje, bistrenje, vedrenje razuma, glave; Guttut, omika, omikanost, izobraženost, iz-obraženje, otesanost, olikanost, oglajenost, böhm. vzdelanost; et l)at Silbung, omikan, izobražen je; et bejt^t eine tMfFettfd)aftlici|e Silbung, v znanostih je izučen, zveden, znajden; rob "Ub oljne Silbung, neotesan, debel, debele pameti, gern, sirov; f. @flt= toidelttng. Stfligttng. StlbltngŽflnftltlt, bie, izobrazovavnica, omikovavna naprava, odrejališče, odre-jališe, odgojevavnica, russ. učilišče. Silbnnggfitbtg, adj; izobražljiv, kdor se da omikati, izobraziti, prikladen za omiko. Sjlbungžfitbigieit, bie, izobražljivost. StlbttngSgnbe, bie, obraznost, obrazovav- . nost. Silbungáfraft, bie, tvornost, obrazovav-nost. SilbnngŽntflttgel, ber, neomikanost, neotesanost. S tlbltugž trieb, bet, upodobovavni, obrazni, tvorivni nagon. Silbtuerl, baž, podobje, podoba namalana, izdolbljena, izrezana. Stil, bie, nasvet postave, Sillnrb, baá, biljar*, nad) V. obličnik, ob-ličnica; fpielen, biljar igrati, biljariti. Sillarbfpiet, b a«, igra na biljar, biljar-jenje. Sillarbboll, Sillarblitgel, bie, biijarska oblica, kuglica. Sillarbjintmer, ba«, biijarnica. Sille, bie, .ftiigel, oblica; 3apfeu am 3BeilV baume, štekelj, čep; Jpacfe, bie SKnljljleine Jltfd)atfen, škerd-i, na^ V. ostrevo, špica; f. aud) 2)engeIftoi, Sillen, v. a., bie aSúljlfieme fcfjárfen, naklepati, klepati. SillenmebI, ba$ druga moka, moka po klepu. Sille t, baá, pisemce, listek, biljet*. Silletiren, f. Sejetteln. Silltg, adj., pristojin , domeren, primeren, pravičen, prav, pravšen, spodoben, prili-čen, tak. da je prav za oba, za vse; eá loare billig, prav bi bilo; et pflegte metjr alž billig Sffiein ju ttiitfen, pil je vina čez mero ; tt)ie billig, kakor se spodobi; »om $teife, po ceni, cenó; billiger, ceneje; ein billiget i)3reiž, primerna, zmerna, nizka cena, dober kup; et iji billig in feinen gotberungen, ne tirja premnogo, zmeren je. Stlligen, t>. a., poterditi, poterjati, terditi kaj, za prav, za dobro vzeti, jemati, spoznati, prav dati, pohvaliti, hvaliti, serb. odobriti; genet)migen, poterditi, dovoliti. Sili t g er mat en, SiHigermeife, adv., po pravici in vesti, kakor je prav in se spodobi; follten »it nidjt billigertoeife auf ben Slntrag eitigeljen, ali se ne spodobi, da bi se tega nasveta poprijeli. SilligtCit, bie, pravičnost, spodobnost, pri-mérjenost, altsl. blagozakonije; nad) Sillig* feit, kakor gre, kakor se spodobi, po vesti; Silligfeit im i)5reife, cenost, dober kup, nizka cena. SiiligleitSgrunb, bet, SiHigicitMiftc^f, bie, auž Sitligíeitágrünben, srücíftc^ten ettoaá tímn, storiti kaj, ker je tako prav, ker se tako spodobi, ker je primerno, pristojno. Silltgung, bie, poterdba, poterditev, poter-janje, pohvala. Sillion. StUtO«, bte, biljon, bilion, miljon miljonov. Silfe, Söilfcnfraut, ba«, (hyoscyamus), zobnik . zobnjak; nad» M. audj trava sv. Antonije , volčja jagoda. Siljenj in šfg. zobnikov. SilftUÖl, ba«, zobnikovo olje. Sintmel, bet, zvonček. Štntttteln, v. n., zvončkati. SBimfcn, v. a., otreti, otirati z votličem. Stmšfttin, bet, (pumex), votlič, gobovec; serb. plavae. Sin, f. @cbn. Stnbahle, bie, jermenarska igla, šilo. Sinbttft, bie, bie breitete, robevniea, te-savniea; bie fcf)mälere, pantaka. * Sinbbalfen, Sinbebalfcn, Sunbtrant, ber, greda, (nach Jan. aud)), povez (p. pri odrih); f. 2lrdjtlra6. Sinbbanb, f. Slngebinbe* Sßillbbttft, bet, vezivno ličje, vezelje. SBinbC, bie, povoj, povijača, povojnik, obe-za; um ben 8eib, pas, pasiea, pasivnica, opasivniea, pinta«; (Sra»atte, ovratnica, ovratnik t; f. audj ©anb, Sdnbet; in bet §eralbif, trak; fig., bie Sinbe bet :Xait= fd)Ung, zaveza; anatom, (fascia) , pove-za; Chirurg., obveza, zavoj, povoj. Binbebannt, bet, žerd (—i, f.) Billbclobn, bet, veznina; plačilo za naboj. Šinbebnut, bie, (be« Sluge«), očesna veznica, vezna kožica f. Sinberatttel, ba«, vezilo, vez, vezalo. Sinbcn, v. a., zavezati, zvezati, zavezovati, vezati, nad) V. aud) otvesti, tvesti; allež nach bet Sfteilje Huben, povezati; einen Sßagen, povezati, povezovati; jufaninten Hilten, zvezati, zvezovati; unt etwa«, ovc-zati, obvezati, obvezovati; an etwa«, privezati, privezovati k čemu; etnetn bie ¿iilt: be binbett, zvezati, zvezovati, vezati roke; etwa« auf bie 9tafe, navezati na nos , zlagati se; auc^, naravnost povedati komu; bie gaffet Huben, nabiti, nabijati sode; Sutler, zvezati, vezati; Sefen, splesti, ple-sti metle; Krällje binbett, vence plesti, viti; baž SlSaul Huben, jezik zavezati, usta zamašiti; auf bie Seele Hnben, na dušo dati, živo naročiti; etnett Schaben an« Setn Hu* ben, lahko prestati, preterpeti; feffeltt, vezati, vleči, (na me te še nekaj veže); t>. n., bet Xf)0it Hübet gut, ilovica dobro derži, prijema se; v. r., fitfc an etwa« bin* bell, podvreči se čemu, navezati se, zavezati se, deržati se; id) Hn an meinen ©ib gebunben, prisega me veže; f. audj ®infd)tanfcn; gebttnbene Siebe, vezan govor, poezija; id) bin ait bie Stabt gebun< ben, moram v mestu živeti; binbe bid) an bie Sieget, derži se pravila. SBinbtn, ba«, bet {Reife mit SBetben bet ben Söttdjent, včz-i, f.; bie erfte — {Reilje, perva, druga, tretja vez; ba« Stttben, bie Siti; bung, vezanje. Sinbet, bet, vezač, vezavec; tttben3ufam; menfejungen , ga|binbcr, sodar, Scfctliun= btt, metlar; it. f. f, Sinfter. 257 Sinbertohn, bet, veznina. Sinbefdjliifiel, ber, ključ sv. Petra, ve-zavni ključ -f. Sinbefoljlen, bie, opanke; f. Sanbalen. Sinbcfpattett, bet, vezni tram ali roka. Sinbcmort, ba«, vez, veznik. Sinbcjeidjcu, ba«, vezaj; nad) M. vezivna čerta. Sinbcjeit, bie, vez, vezitev. Sinbejeug, ba«, obezila pl.; bei aBunbarj; ten, ranocelska priprava, obeznjak. Stllbfaben, bet, vervica, motoz Qbdhm. mo-touz), špaga, (nad) Met. fd)eint e« »on speti ficrjuftamnten, ba aud) Slbeluitg bet bem SBorte Spagat auf ba« btl)m. „spogiti" I)inWeifet), žnora*. BiltbljOlj, ba«, vezi pl. StltblOd), ba«, luknjica. Siitbriegel, bet, vez; f. aud) Siitbfpamn. Siltbticm, bet, veziven jermen (remen); e« gel)t auf ben Stnbriemen lo«, k koncu gre. Binbrutbe, bie, terta, vezilo, vezelje. Sinbfetl, ba«, poveznjak. SinbftOi, bet, rajtelj, porajtelj. Stnbung, bie, vezba, zveza, vezanje, ve-zitba. Sinbungžmiitet, f. Binbemiftel. Sinbioeibe, bie, f. Sanbtoeibe. Binbnjer!, ba«, obločje, f. Sogengang. Sinetfd), f. Spinat. Singe, f. i^inge. SJtngellraut, ba«, (Mercurialis), govšec. Siitgeiit, f. Simmein. S in ne n, praep., v, za, do, čez; binnen einet Stunbe, za eno uro; binnen btei Sa-gen, v treh dneh, čez tri dni; binnen funf itnb fed)ž Ul)t, med petimi in šestemi, od petih do šestih; Hmtett biefet 3ett, v tem času, v tem, med tem. Simttitljanbel, Sinnenbetfehr, bet, med- deželna, notranja kupčija. Sinnenlflltb, ba«, notranja dežela. Sinnenmcer, ba«, notranje morje, morje z zemljo obdano. SinnenjOil, ber, notranji, meddeželni col*. Sinje, bie, (Scirpus), nach Gutsm. unb in aHen fla». {Kunbarten, sit, sita; coll., sitje, sitina; aud) serpica; (Juncus), loč, loček; coll., ločje; (Arundo phragmites), bic, bičje, biček, mečiček, mečičevje. Sinfeit=, in ločnat, (iz) ločja, site. Sinfenbeflodjten, adj., s sito, z ločjem opieten. Sinfenbede, bie, štorja. Sin engefledjt, ba«,pletenina iz sitja, ločja. Sili entorb, ber, košek, jerbasček iz sitja, ločja. Siufenntttrl, ba«, bic. Sinfenmatte, bie, f. Sinfeitbetfe. Sin en.tenfe, bie, verša iz site. Sin enOOll, adj; sitovit; poln sitja, ločja, s sitjem obraščen, obrašen, zaraščen, za-rašen. Sinfidjt, adj., sitast, siti, loču podoben, Sinfig, f. Šinfcnooll. Sinfter, bet, vezač. 258 SiograM. Siogra^h, ber, popisovavec življenja, živ-Ijenjopisec, biograf; seri., životopisac. SBtOgtflpIjiC, bie, življenje, popis življenja, življenjopisje f, biografija; serb., životopis. Siograflhtid), ff<0- življenjopisen. Sipartireit, f. §ali)irc!t. Sirfe, bie, breza, dim., brezica. Sirleit, adj., brezov. Strlenbanm, f. Sirfe. Sirienlicfcit, ber, brezova metla. StrfCltI)Olj, ta«, brezovina. Söirieil met I), ter, brezova medica. Str fenol, ta«, brezova smola. Sjrfenreiž, bas, brezove šibe, metlinje. Sirienrtnbe, bie, brezovo lubje, brezov lub, lubad. Sirfenruthe, bie, brezovka. Sirfenfnft, ber, (voda) brezovica, brezov sok, brezova muzga. Strfenfthioamm, ber, brezova gliva, goba. Sirienfhanner, ber, brezov metulj. Siri en ft a 6, ber, brezova palica, brezovka, brezovača. Sirfentheer, f. Sirienol. »irfenniatb, Sirfeithaiit, ber, brezje; ein junger Sirfetttoalb, brezjiče. SirlentOOlIjC, bie, brezova stenica. SirientottUer, bas, f. Strlenfaft. Sirfenmein, f. Biricumeth. Sirfhäher, SirtIjel)Cr, ter, (Coracias gar-rula), zelena vrana, zelenka. Sirlhai) n, ter, (Tctrao tetrix), škarjevec, ruševec, mali divji petelin; nad) ten übrigen fla». Slhutbarten, mali tetreb. Sirihenne, tie, škarjevka, mala divja kokoš, ruševka. Sirfhotj, bas, f. Sirfentjoli. S i rili nI) it, f. Siriljahn. Siriling, f. Sirlcitfdminntnt. Strlioalb, f. Sirfemoiilb. SjrilOUrj, tie, (ferula), korumač. Sirn, Sitne, tie, hruška, dim., hrušica, (fotoolit bie gntdjt, als auch ber Saum); iti ©t. it. .Rt., gruška, toaS beut alt si., (gruša) ttnb ben übrigen fla». SKunbatten mehr entfpri^t; serb., kruška; totlbe, drobnica, divjaka. Sirn=, in ,3f&., hruščev, hrušev, grušev, hruškov, gruškov. StritbaUUt, bet, hruška, gruška, hruševo drevo. Sjrnbiiumdjeit, bas, hrušica. Sit tti) lllt nt en, adj., hrušev, gruškov, hruškov. Siritbaumljolj, bas, gruškovina, hruše-vina, hruškovina, hrušev les. Sirnbrei, f. »iramuf. Sirneffig, ber, hrušev jesih*. Sirnfliege, bie, hruševa muha. Sirnfbrntig, adj., hruškovat, hrušast. SiriUltOft, bet, hruškovec, hruševka, hru-škovka, hruškovo vino; tepkovec. Sunutllfi, ter, hruškova cezana. Strnfttft, ter, hruškova medica, hruškov sok. Simfdjni^, bet, hruškov kerhelj. Siid)Ofžu>ethe. Sirnftantm, bet, hruškovo deblo. Sirnftiel, ber, hruškov pecelj, recelj. Sirnioalb, ber, gruškovje, hrušica. Simioojier, bas, šffiaffet »Ott gefönten Sir--nett, hruščeviea, hruševica, hruškovica. Strnioein, f. Sirnmoft. Sir o 11, bie, f. ©olbomfel. S|rid)cn, f. Siiridjeit famntt Ableitungen. SiŽ, adv., ttacf) Urim. praep., do; bis an, auf, ju, nach, gegen, um, do, (poln. it. biihm., až, až do); bi« hierher, dotle, dotlej; bi« jejjt, do zdaj, do sedaj, dosle, doslej, do-siltmal, do sih dob; bis über, čez; totr traten bis auf bie Jpaut nag, do polti nas je zmočilo; bi« an bie .Knie, tje do kolen, gori do kolen; bi« tote toeit, bi« toohin? doklej? dokod? btS bal)in, do tje; bis auf bett itob fratlf, na smert bolan, do smerti bolan, toliko, «la ne umre; bis jum (Sr; jlicfeit, toliko, da se ni zadušil; bis att ben SKorgen, do btliga dne (spati); bis jitnt Sffiajfet gelangen, j. S. im Srunneit--batte, naäj V. dovoditi; jtoanjig bis breifjig, dvajset ali trideset; bis auf toeitere 5E'ei--futtg, dokler se kaj druziga ne ukaže; biS ßjietit, do velike noči; bis jn einem ge--toiffett, unbeflimntten 3iele, nach V. do ne-klej; bis Itad) beut (äffen, ko odjemo, da odjemo; als conj., dokler ne, serb., dok; bleibe fo lange, bis es aufgehört hat ju regnen, postani, dokler se ne zvedri, obet počakaj, da se uvedri; unrichtig, počakaj, dokler se, obet dokler da se uvedri; et heiratet nicht, bis et Setforgung hat, ne ženi se, dokler ni preskerbljen; bi« toantt, bi« ju toeldjet ©titnbe? dokorej? bi« nun, bi« ju bet ©tunbe, dosorej. Sifam, bet, nach Gutsm., moščjak, mošak, pižem; bölim. u. poln., pišmo; mošus. Sifam=, adj., pišmov, moškatni. Stiamnpiel, bet, moškatno jabelko, moš-katnik. Sifu nt artig, adj., moškatast, pižmast. Siiantgerud), bet, mošakov, pižmov duh. Sifantlom, ba«, moškatno zernje. Sifamthier, ba«, Sifamjiege, bie, rut»., kabarga, poln. pižmoviec. Siždjen, f. Siethen. Sifd)0f, ter, škof, biskop; gricc^tfc^er, vla-dika; te« Sifdjofs, škofov. SiidjOfŽ=, škofji, škofovsk. Sifdjbflith, adj., škofovsk, škofji. Sij (1)0(3 am t, ta«, škofijstvo, vladikaj; e« befleiten, škofovati. SifthofŽhof, tet, škofija. Siidjofžhut, f. Sifthof^mühe. Sifdtoižtrone, tie, škotja, škofovska krona. Sifd)Ofmante.l, bet, škofov, škofovski plašč, plajš. SifdlOfmii^e, bie, škofova kapa, mitra. Siidiofftab, bet, škofova, škofovska palica. SifdjOfČftuhl, bet, škofovski stol. Sjfd)0fŽi0at|l, bie, izbor, volitev škofa. Stf(hOfŽUlcihe, bie, blagoslovljcnje, po-»večenje škofa, Bifdjofčnmrbe. BifßofStoiirbe, f. BifßofSamt. BiStUit, ba«, prepečenec, f. a. BtOiebatE; böhm. poln. U. russ., suhar. BiShErr adv., dosihmal, dosadaj, dozdaj , doslej, do danas, do današnjiga dneva, dosihdob. BiŽl)ttig, a4j; dosadanj , dozdanj. Bislang, f. BiSher. Bižmnth, f. SBiSmutlj. Bifon, f. BntftloßS. ter, ugriz, griz, ujed, popad; »on Stiegen, Di liefen, Sßlangeii, upik, pik; einen Bif ßnn, ugrizniti, gristi, ujesti, ujedati; »on Junten, auß popasti, popadati, uklati, klati , kavsniti, ravsniti, klavsniti, šavsniti; »on gliegen, pikniti, upičiti, pičiti; »on ©ßlangett, ujesti, upičiti; ter Sip, ter C rt teefclbeit, ugriz, ugrizek, popadek; ba« ÜRaut eine« 9taubtl)iere«, gobec; f. a. ©tnnffeitSbitf. SBtfßtlt, ba«, Brot, košček, košček, mer-vica; betva, betvo, betvica; za lek (ilt 3. St.), grižljej, založej, troha, trohica; zalogaj, ustek; drobet, drobljej, drobtinica; Sffieitl, požirek, serk vina; samo za en goltaj; adv., ein feiefjeu haben toit ihm ge: geben, nekaj, nekoliko, nekaj maliga, mer-vo, trohico smo mu dali, malčko (and) altsl.~)-, toetttt er mir nttt ein bifßett gege; beti hätte, da mi je le količkaj dal; Warten Sie eilt bi«ßett, malo, malce počakajte. «Miti, f. Biffßen. Siffett, ber, grižljej, ustek, založej, zalogaj; ein Bijfcit Brot, košček kruha; fßnta* le Biffen, malo jesti; et hat nißt eilten Btjfett Brot, nima čisto nič v usta djati; hier befontntt matt nicht einen Biffett Brot, tukej človek ne dobi merve kruha. . SBiffeuttlCife, adv., po grižljeji, mervo po mervo. Biffcniurm, f. Bremfe. »iiiig, adj., grizeč, ujedljiv, ugrizljiv, za-dirčen, zadorljiv, osast, sikast; ein biffi* get äüenfß, aud) savten človek; biffige äßorte, ojstre, bodeče, zajedljive, zbadljive besede; f. a. Beifjig, Biffigfeit, bie, ujedljivost, ugrizljivost, zbadljivost, zadirčnost. Biften, ^iftCU, v. n„ psikati. BiSthnm, ba«, škollja; ba« Bi«tfjum be= treffenb, škofijsk; f. a. SifßofSamt. BiSmeiltn, adv., časi, včasi, včasih, kteri- krat, nekterikrat, serb., kadkad. Biföffiunbt, bie, ugrizek, ujedina, rana po ugrizu, piku. Bittbrief, f. Sittfßreiben. BittDienft, bet, delo, služba, za ktero se mora prositi. Bitte, bie, prošnja, prošenje, nad) ben übri* gen fla». ®ialef., prosba; serb. atlß mol-ba; eine Bitte thltn, zaprositi, poprositi, prositi koga zakaj; eilte Bitte fütSemanb einlegen, prositi za koga; iß hätte noß eine Bitte an tiß, še bi te nekaj prosil; iß toage tie Bitte, derznem se prositi; bie Bitte erhören, uslišati prošnjo, Sitteffen. 259 Bitten, f. o., poprositi, zaprositi, prositi koga česa, za kaj; mit »ielett äßorten, moled-vati, veliko moledvati, glušiti; 5U ©afte bitten , cintaten, naprositi, povabiti, vabiti; tint Bcrjeßung bitten, prositi za odpuščanje, odpušenje, za zamero (t. j. da bi ne zameril); iß bitte ttnt Srlaubnifj, prosim dovolite, dopustite; nur bieg bitte iß biß, samo to te prosim; iß bitte, tote fonuteft bit ba« ti)un? vender no, kako si mogel storiti kaj taciga; toemt iß bitten barf, če dovolite, če dopustite; bafüt ift gebeten, to se ne bo zgodilo. Bitten, ta«, prošenje. Bittet, ter, prosivec, prošnik; ¿ubringlißer Bitter, molednik, moledvavec. Bitter, adj; grenak, grenek, gorjup, gor-jupel; herbe, attß, žarek obet žerek, za-gatin, zagoltin; im altsl. nttt allen übrigen fla». SKuiltarteii, gor'k, gorki; bitter feilt, greneti; bittet maßen, ogreniti, greniti; e« fßiuccft bitter, grenko je, pogreni, greni ; fig. bet bittere Xot, bridka smert, {altsl. brid'k, abfßeuliß), grenka smert; bittere Slrntltth, huda revščina, revšina; bittere Sßrältett, grenke, vroče solze; bet Stßein fßmedt llißt bitter, vino ni preslabo; ct ■ farni fel)t bittet fein, rad zbada, ujeda; feittbfelig, zloben, hudoben; bittere Borwürfe maßen, živo koga prijeti in posvariti; er gönnt ßm nißt ba« Sitterjte, najmanjši stvarice mu ne privošči, privoši; f. allß (SntlJfinbliß; bitterer 9taßgefßmalf, grenec. Bitterafjfet, f. Sologninte. Bitterbier, ba«, grenki oi. Bitterböfe, adj., fetjr böfe, zloben, hud hud, prehud; jorttig, zelo hud, čemern, čemerikast, serdit, razkačen. Bittererbe, f. Xnllcrbe, »iagitefia. Bitterfeinb, f. Bitterb'ofe. Bitter h olj, ba«, grenki les, kvasija. Bitterlalt, bet, gašeno apno. Bitterlalt, adj., premerzel, premraz, hud mraz. Bitterleit, bie, grenkoba, grenkota, gren-kost; Bitterfeit be« Sobe«, bridkost smerti; ein £erj »ollet Bitterfeit, serce polno jeze in čemera. Bitierttee, bet, (Menyantlies trifoliata), merzlična, močvirna detelja. Bittertid), adj; ein wenig bitter, grenkljat; bitterliß feitt, zagreneti, pogreneti, gren-ljati; bitterliß »einen, milo se jokati; bit* tertiß bebütfeit, hudo, živo potrebovati; bitterliß fßmecfettb, žaltov, želtov, gorjup; iti U. Ä. auß žuhek (želhek). Bittern, v. a., ogreniti, greniti. Bitterfalj, ta«, grenka sol, angleška sol. Bitterfßuier, adj., pretežek, silo težak. Bitterftoff, ter, grenčec. Bitterfiifi, adj., sladkogrenak; (Solanum dulcamara), razhudnik. Bittertnaffer, ba«, grenčica, grenka voda. Bittermein, ber, pelinovec. Bitteffen, ta«, naß V, predporočna večerja. 260 fcitlfafat. ©Ütfaljrt, bte, božja pot. SittfutirC, bie, naprošena vožnja, ©itlßattß, bet, obhod, procesija ©tttßefudj, f. ©efudj. ©ittleiljen, baS, preklicljivo posojilo. ©Utlid), adv., angeben, etfudjen, einfomtnen, prositi, prošnjo podati, položiti, vložiti, ©ittfdjreiben, bas, ©ittfdjrift, bie, prošnja, pismena prošnja, suplika ©iitfteller, bet, prošnik, proseč, prosivec. ©ittftellerin, bte, prošnica, prosivka. ©itttaß, f. ©ettaß, ©ittWCifC, adj., s prošnjo, prosi, pro-sijoč; bitttoeife (precario) ettoaS eroetben, s prošnjo, po dobroti dobiti kaj, kar sme podelivec nazaj vzeti; preklicljivo, na pre-klicljiv način, ©i t; ein, v. n., rezati; seri., reziti; ttont äBettte, vino je rezno. ©i^elttb, adj., rezen, rezek. ©tBBltoqtttren, v. n., pod milim nebam prenočiti, nočiti na polji, bivakovati *. ©ijtttr, adj., malo čuden. ©lad). f. glad), ©lad)felb, baS, planjava, ravan, gen., ravni, ravnina, poljana. SSIttt^froft, bet, golomrazica, suha slana, suh mraz (t. j. brez snega); a Itd) serb., golomrazica. ©lathßefilbe, f. ©lai&fetb, ©lad)tttal)l, bas, pena. »lütten, f. ©löden. ©ladfifdj, bet, f. £intenftfdj. ©laff, «'., paf, čof. 581B f f eil - v. n., bevskati, bavkati, brečati. ©laff er, f. ©eiler, ©lüifen, v. a., napeti, napenjati, napihniti, napihovati; serb., naduti, naduvati; als v. n., bjefe ©peife Blähet, ta jed napenja, vetrove dela; v. r., ftdj blähen, napihovati se, prevzetovati. ©Idljetlb, adj., napenjajoč, napenjaven; kar dela vetrove. SBIüPttlS, bet, debel vrat. ©lül)fltd)t, bte, vetrovi, vetrovnost, ma- dron, napenjanje. ©lÜl)Uttß, bie, napenjanje, vetrovi; er let* bet att ©läljungen, rado ga napenja, vetrovi mu nagajajo, ga nadlegovajo; serb. nadam. ©lüljttnßgmtttcl, baS, pomoček za (zoper) vetrove, ©lat, bet, požar, ©lafe, bi?, tramič. ©tttfen, v. n., baklati. ©Idtertß, adj., dišeč po smodu, ©loter, f. Snnblcndjtcr. ©lame, f. ©djimtif, Tabel. ©Inmirett, f. Säbeln; fid), osramotiti se. ©lant, adj., blanfet SBein, belo vino; glän--jenb, svetel obet svetal, kar se lesketa; bas blanfe Knie, golo koleno; bte SBiefe fteljt btan!, trata je pod vodo; blanieS ®d)toert, gol, nag meč; Man! jieijen, meč izdreti, potegniti; blaitf fiebert, z golim mečem stati (pripravljen na boj); blatil ©tafeniflafter. floffen, olikati, osvetliti; trn blattfen £embe, v sami srajci; et tji gonj blanf, suh, čist, prazen je, nima ga okrogliga; blanfe 8uge, gola laž; f. aud) ©ebatterfteljen. ©lant, ber, eine SBeingattung, peles. ©litnfe, bte, (gorfhn.), laz, golina. ©litnfen, v. a., čistiti, svetliti, likati, ©lanfent, f. ©djimmern, ©liinfeln. ©lanffroft, f. ©ladifroft. ©lanfieii, bte, čistost, svetlost, ©lanfftoffen, baS, likanje, glajenje. ©lanijuett, baS, čisti list, nepopisani papir, blanket ©Itiždjen, baž, mehuree, mehurček, mo- zoljček, berbunček. ©lafe, bte, mehur, mehir; in U. Kr. aud), prišč; auf bem 2Baffet, klobuk, mehiree, bula, puhor, berbunek; Jpijjblafe, mozolj, mozulj; nad) Jan. pelisa; ©ranbbiafe, mehur; Jpatnblafe, mehur, nad) 1)1. meh; ©d)tt>iele, žulj, ožulek; ©ranttttteinblafe, kotel za žganje. © l a f e b a I g, bet, meh, (in allen fla». SKunbart.); nad) V. u. Jam. auc^, pihavnik, pihalo, ©lafetiorn, baS, rog, trobilo, dibla (intl.K.). ©lafelaut, bet, pihec. ©lafelodj, baS, pihalica; luknja, v ktero se piha. ©lafen, v. n. n. a., pihniti, pihati v, na kaj, aud) puhati; auf bet glote cber bie gtote blafen, zapiskati, piskati na —; auf bent Jportte, zatrobiti, trobiti, dipljati (na diplje), nad) JU. duti; auf eittem 3njtroment blafenb teol)in anfommen, pripiskati, pri-trobiti; auf berSrompete, zatrobiti, trobiti; in bie §anbe, hukniti, hukati; inS Cl)t blafen, podpihniti, podpihovati koga; in ein Jporn blafen, eno trobiti; ®l4fer, bas @ifen blafen, razpihati, pihati, delati; baS 8id)t blafen, um es btennen ju madjen, vpihati, pihati luč; baS laft fid) nicf)t blafen, to ne gre, kakor bi pihnil; ¿um Stbjug, jut 3agb blafett, zatrobiti, trobiti na odhod, na lov; bet SSinb blaSt, veter piha, piše; traS tU neti nid)t btennt, baS blaSt er nid)t, kar te ne peče, ne pihaj, ©lafenanžf^lag, bet, mehurčasti spuščaj , spušaj. ©lafenbanbffittrm, ber, mehurjasta traku-ljaf. ©lafenbru$, ber, mehurjeva kila. ©lafenentjUnbnng, bie, mehurjeva vne- tica. ©lafenfbrmtg, adj., mehurjast, mehurči-kast. ©Ia"en0mnb, ber, mehurjevo dno. ©laf eni) al Ž, bet, mehurjev vrat. ©Ia enlitbmnng, bie, mehurjev mertud. ©lafenbut, bet, klobuk, kapa. ©lafentrampf, ber, kerč v mehurji. ©la;enittad)enb, f. ©lafenjieljenb. ©lafenijffnnng, bie, mehurjevo žrelo, raz- por mehurja, ©lafenpflafter, bas, mehumik, mehurni prilep, plašter*, nad) M., ontušičnek, cen-ger#, flašter*, ki mehurje vleče, vezikator*, Sfafenrothiauf. S31«fetttflfljlbemie, f. ©otteSIäfterang. ®la8»hemiren, f. Softem @ott. 8tu«Memifdj, f. SotteSIäfterltdj. 8Iai, adj., bled;, blaß fein, bledeti; nad) M. blediti se; blaß Ire rt en, obledeti, zbledeti, prebledeti, obledovati. Sloßintgig, adj., bledook. 8IoßbiflU, adj., bledoplav, bledovišnjev. 8iäfjihen, f. »IflPuftn. 81iiffe, bie, bledost, bledoba; an bett $feti bell, belasa, lisa; ein $ferb mit eiltet Släffe, lisast konj; eine fold)e .Rlth, lisasta krava, liska; eine tnttbe Släffe an bereit ©tint, zvezda; am 8eibe, breza, (brezasta krava, brezka). SÖIaffcn, V. n., bledeti, f. aud) »erhlaffen. SlttfjCntC, bie, liska, lisasta raca. SlafganS, bte, lisasta gos. 8UŠgeIb, adj; bledorumen. 8laß'grau, adj., sivkast. 8Iaßgtiin, adj., zelenkast. 8I(tßijltl)lt, ba«, (Fulica atra), potopka, pan-direk. Slflßiidj, adj., bledoven , bledikast. 8lnßnafe, bie, bleda kača. 8laßroth, f. iRöthlid). 8Iflßfflflligig, adj., bledoličen; serb., ble-dolik. 8iößrig, SBiöfig, adj., bläßrige« Srot, luknjast kruh, serb., pedičav. 8Ifltt, ba«, »on Säumen, list, pero; nad) Gutsm., lepen, lepenje, (cfr. böhm., iupen, lupeni); Dom Sßapier, list; Slätter »on Säu= men,üaitb, coli., listje; eine« 8aud)e«, pero; »on iiiüben, ščavje, šavje; »oni Jlraut, lepenje ;ba« »latt Ijat fid) getoenbet, drugi veter je potegnil, drugi veter vleče, vreme se je pre-verglo; kolo sreče se je obernilo; ftd) fein ©latt »et ben SKittib nehmen, na vse usta 8ittttemtmi>fiing. 261 povedati; bet ^irfety läuft auf ba« Statt, jelen gre po pisku, za piskam; Slätter treiben, poganjati, v listje iti, gnati; bie ©¿¡jul* ter ait Sf)tereu, pleče; bei Arabern ant Jto« pfe bet naetymalige 3Bitbel, teme; Slatt tu ne« metyrbtättngen Jtörper«, j. S. eine« Sein«, be« Stirnbein«, eine« äßeffergriff«, platnica; eilte« Xifcffe«, tabla*, plošča, ploša; einer ©äge, klinja; bei SBebertt, greben; eine« Suite« itt galten ltnb bei 9läl)terinen, pola; am ©djlüffel, brada; bei ben 3immerleuten, bradelj; bei ben Sienen, sat; öffentliche Sldts ter, časniki, novice, itadj Guts., časnice. Slatto'hnlid), adj., listast, listu podoben. »IOtt011 ge, ba«, f. »lattfnožie. »lottblči, ta«, svinčeni listki. »Ifitttljen, ta«, listek, listič, perce, pe-resce; biegt gern fetlt Stüttgen, rad kvarta. »lottCn, v. a., obrati, obirati; osmukati, smukati, smercati perje, listje, »lütten, v. a., eilten ŠJe^boef, na list pis-kati, na pero piskati sernjaku in vabiti ga. »iotter, bie, eine fletne Stafe auf betraut, mozol, mehur, mehurec, f. SiofCj Slati ter, fdjtoarüe, .&itnbblatter, metljaj; bte Slat= iertt, (variolae), koze, kozce, osepnica, (audj serb. nebji boginje); russ. u. poln., ospa; Slaitetit haben, biti kozav, kozji, kozjat, kozcav, kozčav, imeti koze; ©chufcs v Olfen einimpfen, staviti, cepiti (koze, vi-menice); serb., cepiti boginje; unter bet Sunge beim 9iinb»ieb, u. a., mozol; an ber Deffnung be« SMafibarm«, bei bent Siehe, nach V- ledovna žabica, »intterornt, adj., nelistnat, gol. »lötterhiniier, f. »lofiemtadjer. SiiittererbC, bte, luskinjasta sol. »lattergift, ba«, koznina, kozavina, strup kozi. »iötterh enne, bie, mlakuž-a. »iätteridjt, f. »iottförmig. »iflttetig, adj., listnat, pernat, lepenjat, listen, poln listja; ba« Slätterige am Grtfen, plenja. »liitterfäfer, bet, božji volek. »lotterfranf, adj., közji, kozjav, kozav. »lötterfnofpe, f. »iattfno^e- »lättericfe, bte, mana, listna paša. »iotterlož, adj., obletel, brezlisten, gol. »liittermagen, bet, f. ißfalter. »iatttrmafe, bie, pika. »iottertnaftg, f. »loitemorhig. »lottern, pi., f. »iotter. »Iflttent, v. n., koze imeti, kozav biti. »lättent, V. n., int Sltdje, prebirati, prevračati , pregibati bukve; v bukvah prebirati; bet Slätter berauben, f. »lotten; in ©efialt bünttet Stattet tbeilen, luščiti, lušiti; ■ »on ©¿hieferfieinett, krojiti; al« v. r. luščiti, lušiti se. »lottcrnorhe, bie, pika, jamica, »lottemorhig, adj., pikast, osepničast, kozčav. »löttcrguarj, bet, listnati kremen f. »InttentiimpfMltg, bie, cepljenje, stavljenje koz. M 262 Blätterrei«. Slaufit«tig. Stättemi«, adj., listnat, listovat. Blätter ältte, tie, listnati steber. Blätterf e^er, ber, grebenar. Blätter etjcret, bie, grebenarstvo; Slät; terfefjerci treiben, grebenariti. SlatterfteVflig, f. Blatternarbig, Slätteriobat, bcr, tabak v perji; debel tabak. Blätterteig, bcr, testo, ki se lušči, luši; valjano testo, mlinci. Söiüttcrtorf, ber, luskava šota. Blätter Doli, f. Blätterig. Blättertncife, adv., list po listu, list od lista, listama; serb., listimice. Blättertocrf, bas, listje. Blätterjahn, ber, zob, ki se drobi. BIflttfalter, f. Slatttöiilcr. Blattförmig, adj., listast, listu podoben. Blattgerfte, bie, ječmen dvoverstnik. Blattgotb, baS, zlata pena, zlato v listkih. Statthalter, ber, deržalka t- BIattbäutti)en, bas, mezrica, listova mez-rica, kožica. Blatttäfer, bet, ita« M. božja kravica. Blattfiffen, bas, blazinica. Blattlnoftie, bie, berst, popek, oko. Blatita!) lit, adj., na sprednjo nogo šantav, v pleču šantav. Btatttauž, bie, listna uš, mušica; na« Gutsm. tekut; Slattlältfe, coli., mešičevje (poln., mszyca, böhm., mšica.) BlatttOŽ, adj., brezlisten, gol. BI alt ma d) er, ber, grebenar, berdar. Blattreid), adj., listnat, lopenat. Btattreif, bet, železen obroč, na« V. obroč z vintami. Blattfdjeibc, bie, listna nožnica, tulec. Blattjdjeu, adj., silo plašin, ki se boji vsaciga lista. Blattfette, bie, im Su«e, stran. Blattfitber, bas, sreberna pena, srebro v listkih, malarsko srebro. Blattftänbig, adj., nalistin. Blattfttel, ber, recelj, pecelj, au« pctljica, petlja. Blattftiii, baS, prečnica, tram. Blat tU ntf «lag, bet, zavih", ušesce lista. Slafttoeife, f. Slättcrtoeife. Slattttridler, ber, zavijač, (Falaena tortrix). Blattjinn, baS, kositar v mlincih, v listkih; f. au« Staniol. Sinu, adj., moder, plav, (c/r. alt.il., plav, leeifi); Sl»etf«fenblau, slivast, sliv; (ultsl., serb., böhm. it. poln. modr, modry); Hint; melblan, višnjel, višnjev, višnjat; ber blaue Himmel in £>. .tt. au« pruno nebo; bltn; felblau, meerblait, sinj; bas blatte SWeer, sinje morje; ben ©tabl blau anlaufen laffen, jeklo višnjeliti, na modro greti; ber blatte SKontag, zaspani pondeljek; «it halten, Ita« F, piko dreti; bit fotlft eilt blaues SBttttbet fehen, boš debelo gledal; ali se začudiš; blaueit ®unfl »otnta«en, slepiti koga, za norca imeti; inS Slaue f«iefen, tje v en dan delati, meriti, brez glave ravnati; blau nia«en, färben, povišnjcliti, višnjeliti, višnjeviti, omodriti, modriti; einen braillt unb blau f«lagen, hudo pretepsti koga; mit einent blauen Sluge basoti fcntnten, z malo škodo odnesti jo; es toirb mit blau »ot beli Slu--getl, čem svet se mi dela; blau toerben, zamodreti; blait fein, modreti, modriti se. Slan, bas, f. Bläue. Slaitäbertg, adj; modrožilast. Blauantmer, bet, (Emberiza cyanella), višnjelkasti sternad. Blauäugig, adj., modrook, plavook; na« K, modrogled, sinjoglcd, slivogled. Blanbäd«en, f. Sjiärber. Blaubart, Slaubärtig, adj., piavoberk. Bläue, bie, baS Staue, sinjost, višnjelost, j plavost, sinj, modrina, modro, višnjevo. Bläuet, Bleuel, ber, 3Berf*eitg jitm @cbla; gen, lia« F, pleša; jltm 3Baf«en, perača, perulja, tolkavnica, tolkač, tolkača. Blau ein, f. Bläuen. Blatten, v. n., višnjeveti, višnjeleti, sinjiti se, modriti se, sinjast biti, prihajati; v. a., r ovišnjeliti, višnjeliti, plavo barvati. Bläuen, Bleuen, v. a., s tolkavnico tolči, , tleči; blau ma«en, f. Blatten. Blatte nie, bie, velika divja raca. Stauer, bet, Blätter, višnjelar, modrivec, modrilar. Blaitfarbe, bie, višnjeva, višnjela, modra barva, modrilo. Blatt färb er, ber, f. Bläuer. . Blaufüf, bet, (f'alco cyanopus), modri " sokol. Blaugebliintt, adj., modrocveten. Blaugran, adj., modrosiv. Blaubotj, bas, višnjeva prožiljka. Blaufebt«en, bas, (Motacilla svecica), višnjeva, plava tašica. BI a It t ti b f i g, adj; modroglav, višnjeloglav. S lau träbe, bie, zelena vrana. Slaufiiie, f. iitye. Blättlt«, adj., višnjelkast, zamodrel, sliv-kast, plavkast, modrast, sinjkast; leerten, višnjelkati, sinjkljati. Slaulilte, f. pruska kislina. Slauf«etfe, bet, višnjevo pisan konj. Blauf«tmmel, f. BIauf«eife. Blauf«nabel, bet, višnjelokljun, kitajski vrabec. Blanft)C«t, ber, (Sitta europaea), bergles. berles, berkles. Blaufteiu, ber, (Lapis lazuli), višnjelecJ SI au ft o f f, f. Blaufarbe. Blaitftrumbf, ber, ovaduh, izdajavec; beut! au«, učena ženska. BIanfii«ttg, adj.. višnjev. a Slaufauie. »tuntflit&i, f- £o$ttattbe. Slttttttillfier, ba«, nebeška voda. Slttltjicmcr, ber, CTurdus pilaris), smol- nica, velika brinjevka. S le ba«, (Lamina), ttadj bent serb., plo-ča, ploščevina, ploševina; »erjinute« Sled) au4, kositer, pleh, plehovina; (bohm. u. poM., pleh, russ., žest); er ijat alte« Siti, inta plesnjevih tolarjev. Slcdiabfd) niti, ber, odrczek, odstrižek pleha. ©ied)6iC0e, bie, nakalo za pleharno. ©led)bat, ba«, kositerna streha. ©IcdieB, V. a. (vulg.) šteti, cvenkati, pla- titi, v mošnjo seči. SB le (beit, Sled)tt«r adj., plchast, plehnat, kositren. ©Icdlfeuer, ba«, ogenj za plehe, U. f. f. Šledlbfllttraer, ber, pleharnica, pleharna. Sledlbanbft«^ ber, železna rokovica, plehasta rokovica. fflleibbiitte, bie, pleharnica. Slediti, adj., (bei ben 2Betfgerberu), terd, terdikast. S1C d) tU e i ft C r, ber, pervi delavec v pleharnici. Sletbnagel, ber, žebelj za pribijanje ko-sitarja. ©letbtbbre, bie, plehasta cevka. SSIedlidieere, bie, pleharske škarje, «ledijdilager, Sledjfdimi&, ber, plehar, ploščevinar, ploševinar. Sled)id)netber, ber, pleharski obrezač. Slcrtlftab, ber, železje za plehovino. Sletsetjinnung, bie, kositrenje pleha. Sledltumm, bte, plehovina, plošcevma, ploševina. SlCCbjanflC, bie, velike kovaške klešče, Sletbieng, f. Sletfitoaare. «lerfarfdt, f. §aužfd)ffialbe. Sle t! en, a., bie 3abne, režati (se), zobe kazati; serb.. kesiti se, ceriti se; f. a. ©ntblopen, Bloden. Sleffen, f. Serbleffen. 58 it t, ein gift, f- Sleibe. ©let, ba«, svinec; (altsl. svin'c u. olovo, russ.. svinec; bohm. it. serb.. olovo, poln. ofow); gebrannte«, žgani svinec; f. altdj Bleilugei, Senfblei, Slciftifi. Slei=, in 3ffc., svinčeni, svinčni. Šleiaber, ber, svinčena žila. Sleiflfter, ta«, svinčena glušica, jalovica. Blcianflug, f. Sleifdjaum. Sletarbeii, bie, svinčenarjenjet-Sleinrbeiter, ber, svinčenart-Šleiartifl, adj.. svinčenast. Sleidrjenet, bie, svinčni lek, svincno zdravilo. Bleinidje, bie, svinčni pepel; nad) V. žgani svinec; bie geriebene, zmancani ob. mleti svinec. Slttitfd)CttBfcn, ber, nad) V., pečnica, svinčna pečnica. Blei(tUfloiU"9r bie, svinčena raz toplina. Slemen. 263 Sletbnlfam, f. Bleiöl. Sleiben, v. »•, ostati, ostajati; et»tg biet; beit, večen biti, vekomej terpeti; serb., vekovati; fiecfen bieibeit, obtičati, tičati; jies ijeit bleiben, obstati, stati, fangen bleiben, obviseti, viseti; liegen bleiben, obležati, ležati it. f. f.; bleib ein toettig jtfcen, jietyeit, posedi, postoj, počakaj še nekoliko; bie llbr blieb mir ftebeit, ura se mi je ustavila; bleibe (leben, stoj! bleiben taffeit, pustiti, puščati, pušati kaj, in U. Är., osta-viti se česa; ilt Ät. (V»ie int böhm.,') nehati kaj; ber Saunt bleibt immer grittt, to drevo vedno zeleni; ant geben bleiben, živ ostati, živeti; in« ©tocfell geraden, zastati, zastajati; auf bent Blage, im .Kriege bieibeit , pasti, ostati, pobit biti v boji, poginiti, umreti v vojski; bie äBaare ift.mit iiegeit geblieben, blago mi je zastalo; bleibe gefunb! zdrav bodi! e« bleibt babei, tako bo, pri tem ostane, ta velja; too bifl bu fo lange geblieben? kje si bil toliko časa, kje si se mudil? ba« laffe ich bleiben, Bog me vari tega, kaj taciga se bom varoval; toenn bu e« nicf)t wiKfl, f" laß «« bleiben, če nočeš, pa pusti; ba« bleibt unter Uli«, tega ne povej nikomur; td) bleibe bei biefem ©tlinbfag, tega vodila se hočem deržati; bleibe mir Bom Seibe, preč od mene, ne bližaj se mi; bejiättbtg, treu, lieb bleiben, biti; tuet toeiß, too er geblieben, kaj se ve, kam je prešel, došel, (da ga več ni); IDO bleiben euere Serfpted}ungett, kje so vaše obljube? ftgen bleiben (»on einem SRättben), ostati devica, samica; bei @b''en bleiben, svojo čast, poštenje ohraniti; f. aud) Se* barrett, Slttfbalten, ftf, übrig bleiben, bei Dalm., prebiti (prebom). Sleiben, ba«, ostanek; biet ifi tüdjt meine« Sleiben«, tukej mi ni ostanka. Sleibenb, adj.. stanoviten, stalen, terpe-žin, ewig, večen; serb., postojan; et iji bleibenb angejieilt, ima stanovitno, terdno službo; bleibenbe Stätte, ostanek; bleibenbe SBoblfabrt, terdna blagovitost. Sletbetgmeti, ba«, svinčena ruda, svinčen rudnik. Sleiblatt, ba«, svinec v mlincih, listkih. Sleibled), ba«, svinčena plehovina, ploščevina. Sleiblume, bie, svinčeni cvet. Sleibutier, bie, svinčeno maslo. Sle i d), adj., bled, zelen; bleid) werben, o-bledeti, prebledeti, bledeti; et toarb blaß unb bleitf), on Je ves obledel; Meid) Bot @lttfegen, ves zelen (od) strahu; bleibe Rar--be, bleda, zbledela barva. BlCidjblatt, adj., bledovišnjel. Bleidjc, bie, bledost, bledoča, bledota; bie tfunfi, JU bleiben, beljenje, belitev, belež; eilt @tü btenbet ben 3äget, jelen moti lovca; bie Stäben bten; ben, zakriti, prikriti, prikrivati. Sltnbtn, ba«, bliščanje, blišanje; f. Sltn= bnng. Sltnbtn b, adj., zaslepen. slepiven, motiven; Dom ©tanje, bliščljiv, blišljiv, bli-ščeč. blišeč; blenbenb rteig, belo, da se je bleščalo, blešalo; serb., belasan; btenbenbe @d)čnljeit, prečudna lepota. S Itn ber, bet, slepivec. Sltnberitud)tung, bie, slepivna luč. Slcnbttritt, ber, motivna stopinja. SItnbftnfttr, ba«, btinbe« ffenfter, f. Sltnbt. Sltnbbtll, adj., bliščeč, blišeč, svetel, da se blišči, bliši. Sltnblattrnt, SItnbltudjtt, bie, na« V., bliščivka. blišivka ; nad) Jan., slepiča. Sltnbltbtr, f. Sltnbt. Sienbitng. 33tin$einb. 265 ©iCltblittfl, ber, izrodek, ltafC, bie, bes Seibe«, nagota, nagost, golota; eine« SDÍenftben Siefen aufbedeit, f. ©Inf(teilen; bent @egner eilte 33löfe geben, slabost pokazati, pustiti nasprotniku kam, da naj udari; f. audí) 8li¡filtng; Slrmutlj, golota, siromaščina, siromašina; eine Don ¿Baumen entblöfte ©teile, goličava, goljava, goljina, laz ; f. atttf» £id)tung. ©lofcrbingž, adv., zgolj, edino. 8loffü|ig, f. 8arfiifcig; bie ©loffüfige, bosotulja. »rufneben, f. ©loj?. S loaban bi g, adj., golorok. © 10 jj ÍOpf ig, adj., gologlav, razoglav. 81Ö fjliltg, ber, gola koža, fig. revež, golin. »I einteilen, f. SBIoj?, 9lii«fet¡cii. ©lof ftellnng, bie, odkrov, odkrivanje, raz-odevanje slabosti kaeiga človeka. 81 i)t), f. 8liiI)Clt, v. n., cvesti, cvitati, cvetati, ilt .Rt. a. eveteti, (cvetim); inet toeif, t»o feitt ®liid blftbett totrb, kdo ve, kje ga čaka sreča; bet §aubel blutet, kupčija cvete, se razcveta, lepo kaže. 81iibeilb, adj., cvcteč, cvetajoč; Hitl)enbe Sßangett, žive, cvetle, čverste lica, baljer cvetečeličen; im Hitljenben 3uftanb (icfy be* ftltbett, cvesti, razcvetati se, v razcvetu biti. SBlübcftnnb, f. 8liithcntage, 8Iiithenjett. SBIiificjctt, f. »lutbcnjeit. 81ii Indien, ba«, cvetličica, cvetica, rožica, rut», cvetok. 8Iunte, bie, Slutite, cvet, coli, cvetje; ilt engerer ©ebeutung, $(Ianjen eine« attgeitel)* men ®erud)e« unb »on angenehmer garbe, cvetlica, cvetka, get»čl)nlid) aud) roža, altsl. cvét, cvétk; eilte feltene ©lltme, redko zelišče, zeliše; ba« @d)ónfte, geiltfle feiltet Slrt, cvet; Šlitmc ber Unfdjulb, cvet dc-vištva; alt einem ®efdjl»üre, verli, veršič, gnojni verh; 9Jienfiruation, čišča, perilo, nad) V. mladež, nad) Gutsm. dižc; icaidm. rep (zajčji,lesičji); SBläffe, lisa, pisa, mast, tolšča. 8lumettftaub. 167 81iimeln, v. n., lepotičiti besedo; bie SBie« lien blitmeln, bčele letajo po cvetji. SBliiltteit, v. a., s cvetjem, s cvetkami o-zaljšati, olepšati, zaljšati, lepšati. 8Iniitenafti), f. 8liimcittoflf. SBlUlltenan, bie, cvetna loka, trata. 81umcitaitlftellung, bie, razstava cvetlic. SBlunteitbait, ber, rožarija, sajenje, obdelovanje cvetlic, cvetličarstvo. SBIltlltCnbeCt, ba«, greda, gredica za cvetlice, s cvetkami zasajena, cvetna ob. cvetlična greda. »Ittnteitbefttd), ber, paša po cvetlicah. SBInntenblatt, ba«, cvetni list, listek. SBIitntcubitfd), f. 8lnmenftrau|. SBIttmettbede, bie, koree, ocvetnikf, pod-cvetekf. SBlltmencrbe, bie, perst za cvetlice dobra. »Ittmenfelb, ba«, cvetno polje, rožno polje; f. a. »limtenbeet. »Inmenfeft, ba«, cvetno, rožno obhajanje. »lumenflor, f. »liitejeit. 81 it m en fin t, f. »Iitmcnan. »luntengartcit, ber, rožni vert, cvetnjak, vert, ograda za cvetlice. 81 It nt CII g (i r t It e r, ber, cvetličar, vertnar, ki se peča s cvetlicami ali rožami. ©lltmeitgeljangc, ba«, venci, obešeni venci. Šluntengcrud), ber, cvetlični duh. 8lUincngett)iid)S, ba«, cvetna rastlina, rožna zel, roža. SBiumengbttin, bie, cvctanaf, Flora. SBllimengrttnb, ber, cvetna njiva, zemlja. »luntcnijaar, ba«, s cvetjem olepšani lasje; f. audj gliirfjčfctbe. »luntenl)aft, adj., cvetast, rožast. SBIUlttenbiigel, ber, cvetin, cveteč hribec. »Itt nt en f Cl d), ber, cvetna čašica, kupica, zvonček, piskerc ob. piskrec; bei SRelfen, trobel-i. SBIuntineitienttcr, f. 8Inntift. »luntenittDfi e, bie, cvetlični popek. SBlumeilfobl, ber, cvetno zelje. 8 In m citiran j, ber, venec iz cvetja, iz cvetlic. 8luittcn!rt)nc, bie, cvetnakrončica, venčec. 8 lit men Ilt n ft, bie, rožarstvo, cvetličarstvo-]-. 81H m C n l C f C, bie, Slntbologie, cvetnik, cvetje, antologija; ber SBietten, obnožina, obnožje. 8litmcttliebliaber, ber, cvetoijubf. SBIitmcnmaler, ber, malar cvetlic. 8lltmettntel)l, ba«, SBlttmenfiaub, mešičje, cvctni prah, rodovitni prah na cvetji. SB lit nt t um ona t, ber, veliki traven, maj. 8llimenpfab, ber, pot, steza s cvetjem posuta. 8llimenreid), adj., cvetličnat, rožnat, cvet-nat; ba«, cvetličjef. 8lllltteitfdjCibC, bie, (spatha), cvetna nožnica, cvetno zagrinjalo t, poln. koszulka, serb. tulac. 8(ltmenfd)ntud, ber, cvetje za olepšavo. 8Iitmenfeite, bie, lice od kože. SBiltmenfiira^e, bie, govorjenje po cvetlicah, s cvetlicami. »iHinenftaub, f. 8lnmenme6l, 268 Blttmenftfef. «lutgelb. Söiumenfttci, ber, cvetni recelj, pecelj. Blumenrod, bet, cvetlični germič. SBIujnenftrait#, ber, zvezek, šopek, povo-jak, it aß Gutsm. aitß kitica, metlica, pu-šeljc*; serb. kita, böhm. kytka. BlUtttenftiitf, baž, in ben ©arten, f. Blu= men6ect; in bet OTaletei, rožni mal, malarija, malanje cvetja, cvetlic. Slnnteitfußreßt, baž, pravica paše po sternišči, sterniši in ledini. BlUUtentljal, ba«, cvetin, cveteč dol. Blumentopf, ber, lonec za cvetlice, bencin, russ. cvetnik. Blltmentuß, baä, cvetasta, rožasta ruta, Slttmenbogcl, f. ©ßmetterling. Sluntettboll, f. Slitntenreiß. Slumentti erf, baž, cvetovje, cvetje. Stuntenjafjfen, ber, (Julus masculus), mačica. SBIumenjeit, bie, cvetje, čas cvetja; f. a. irUDIing. Sluntenjjußt, f- Sluntenbau. 93 In miß t, Slumenäljnliß, adj., rožast, cvetast. S3 i It nt 10 , adj., ©lltmen Ijabcnb, rožnat, cvet-nat, rožat, poln cvetja, cvetlic. Sluntift, ber, rožar, cvetličar, cvetoznanec, cvetoljub-f. Blüm I ein, f. Slümßett. SBIunjc. f. Slittfflurft. Bliife, f. Sacfe. Blui, ba«, kri, kerv, f., altsl. kr'v; »enöfeS ©tut, černa kri; baS luirb BčfeS ©tut geben, fegen, iz tega se bo jeza skuhala; SBiut lajfett, pustiti, puščati, pušati (kri); baS ©tut fßtejj t auž bet SBttltbe, kri sika, vre iz rane; 93(itt auswerfen, kri pljevati, herkati; bas S31ut jtieg i£)ttt ittS ©ejtit, rudečica ga je polila, zarudel je; it)ie 9Ri(ß Ultb ©tut, kakor mleko in kri; ®ut ttnb ©tut für ben .Rats fer, življenje in premoženje ob. blago, drago za cesarja; eitt iltngeS ffltltt, mladeneč, deklica; im ©tute liegen, ubit ležati; 9lb* jlammuitg, rod, kri, v rodu, v kervi biti; biS atlfS ©tut, do kervi, do naziga; mit ©lut befubeln , okervaviti, kervaviti; baS iji mein ©ßtoeif) ttnb ©tut, to sim jez ker-vavo prislužil, to so moji žulji. Slut = , in Sfgg., bem ©litte eigen, kervni; bem ©lute ißnliß, blutig, kervav. 93luinber, bie, (žila) odvodnica, kervnica, russ., krovnaja, Tirovovozvratnaja (ker-vovračna) žila. Slutaberentjünbuitg, bie, vnetica odvodnice; ©lutabergefßtoutji, otok odvodnice; ©tutaberoffnung, vsek odvodnice. ©lutanbrann, ber, naval, pritis kervi. Blutarm, adj., siromašk, kervavo potreben, do kraja potreben, ubog ubog, zelo ubog, gol in nag; er iji blutarm, prav siromak je. 93 lit tauge, ba«, kervavo oko. BltttauSIeemng, bie, kervotok, zguba kervi. BlntaitSmurf, bet, herkanje kervi, ker-vavi herkelj. Bltttbab, bas, prelitje, prelivanje kervi, klanje, kervava svatovščina, svatovšina, kervavijaf. Blutbann, f. Slutgerid)!. Blutbefteit, adj., kervav, okervavljen, od kervi umazan, zaškropljen; BlutBefiecfte §anb, kervava, morivcova roka, Blutbegierig, adj.. kervoželjin. Blutbcffjrengt, BlutbefbrUt, Blntbe--ftrömmt, Blutbefubelt, Blutbetrieft, f. Blntbefledt. Blutbeule, bie, bei 5ßferben, kervavica. Blntbilbltng, bie, naprava, nareja, tvar-jenje kervi. Biutbtrne, bie, kervavka. Blutbreßeit, bas, bruhanje kervi, metanje kervi; baran leibeit, kri bruhati, kri metati, bije vati. Blutbudje, bie, kervava bukva. Blutbiibne, f. Blutgeriift. BltttbiSrrafie, bie, spridena kri. Btntburßfatt, ber, kervava driska, griža. BlUtbUrft, bet, kervoželjnost, kervoločnost, žeja po kervi, nacl) M. kervoserdnost. Blutbiirfteub, Blutbiirftig, adj., kervo-žejin, kervoželjin, kervoiočen, žejin kervi. Bluteiter, bas, sokrovica. Bliite, f. Bliitfie. Blutegel, ber, (in allen flaö. SDhtnb.), pijavka , pijavica. naß Gutsm. auß pivola, pivolica, kervna pija; Blutegel anfegen, pijavke staviti, serb. metati, fig. kervopija, kervolok, trinog. Bllt t eiterig, adj; sokrovičen. Bluten, v. n., kervaveti, kri točiti; iß blute, kri mi teče; bie 9tafe blutet, kri mi iz nosa teče, solzi; er blutete für unS, kri je prelil za nas; et feil mit bafüt bluten, to ga bo bolelo; baS §etj Blutet mir, serce mi v kervi plava, se mi v kervi topi, mi poka, serce me boli; mein ©ßwert Blutete, moj meč je bil kervav, kri se je cedila, je ka-pala od njega; bie Otebe blutet, terta solzi; baS @rj Blutet, kaže se rudeča sreberna ruda. Stuten, baS, bie Blutung, kervavitev, ker-vavenje, kervavljenje. Slutenb, adj., kervav. Blutfahne, bie, kervavo bandero. Slutfiirbig, adj.. kervav. Stntfenniß, f. Stutbirfe. SlUtfinI, bet, (Loscia pyrrhula) , berst-nik, kalin, lepar, boltek, poln. U. böhm. gyl (hyl). Slutfteßte, bie, kervav lišaj. Slu t f te (f, ber, kervav madež. Btutflttff, Stntgang, ber, kervomok, kervotok, močenje kervi. Sllttfliiftig, adj., kervomočin. Slutfremo, adj., celo neznan. Blutgang, f. Blutflufj. Blutgefäß, bas, kervna posoda, kervnjak, kervna cev. Blutgelb, bas, s kervjo zadobljen, kervav denar; baS SBergelb, kervnina, altruss. vira, altpoln. glowszczyzna , u. krwauie , serb, kerv, kervarina, kervnina, Söfatflmcfjt ba«, kervava sodba, zaglavna sodba; f. aut Griminatgeridjt Slttigcriijt, ba«, kervavi öder, morišče, m oriše. Slutgefdlttulft, bie, kervav otok. SlutgcftlDnr, ba«, stisnovec, černi, hudi mehur, metlaj, bula, tvor; medic., sokro-vična ugnjida. SBllttgcfeli, ber, somorivee, deležnik umora. Šlutgicr, bie, kervoželjnost, kervoločnost. Slu t gier i g, f. Siutbiirftenb. SBiutbänfliitg, bet, (Fringilla cannabina), repnik, repičica, repalšica, konopnjan, ko-nopljenka. Slutbamen, ba«, kervavo seanje, ker-vomok; kervomoča; ^abett, kervomočin biti, kri močiti, scati. «liitbe, ti 11. Sliite, bie, cvet, cvetenje; als coli, cvetje; dim., cvetjiče; fig., auch, razcvet; fein in betSBlütbe, cvesti, v cvetji biti; fig., ba« Sejte eiltet Sadje, cvet, ser-ce; in bet fflltitlje be« Sllter«, v najboljši dobi, v najlepših letih; in bet .Rirfdjenblittbe, ob cvetu češenj; kadar češnje cveto. Sliitljetiarra, adj., brezcveten, kar ima malo cvetja. SBliitbcnbuum, bet, cveteče drevo. SSliitbenfelb, ba«, cveteče polje. SHiittjcngebiift, ba«, cveteče germovje, germ v cvetji. Stiitbentiain, ber, gaj v cvetji. SBiiitbenfelt, f. Siumenlett. Siiitbenfnožpe, f. Siumenfnožjie. SiiitijCniOpf, bet, glavica, betica. Siliti) eitmeb l, ba«, cvetna moka. Slutil enteilt), adj., cvetnat, poln cvetja. Söliitbtnftanbig, adj., nadeveten. SBIiitbenftaub, bet, mešičje, cvetni prah. Sliitbentage, pl; cveteča doba, mladost. SBliiibenooll, f. Sliitbenreit. SBIiitb Cnjeit, bie, cvetje, čas cvetja. SBtiitbcnsmeig, cveteča vejica. SlutbitfC, bie, (Panicum sanguinale), bar, böhm., rosička; poln., proso kerwawe. Slutbotjttt, bie, kervava svatba. SBtntbunb, bet, f. fiff-> ker- volok, kervopija. Slutbnften, f. Slutbrcdjen. SBIutig, adj., kervav, okervavljen, v ker-vi; blutig ntadiett, okervaviti; blutiger @i; tet, sokrovica; blutig fttagen, do kerva-viga, do kervi pretolči; blutige« Steift, srovo meso; mit blutigen Jtčpfell ablueifeit, zaverniti s pobitimi, s kervavimi glavami; eine blutige ®tiatt, kervav boj, hud boj; f. autb öraitfam; et bat ieinen blutigen .gel* let, nima ga okrogliga, nima beliča v žepu. SBlntigel, f. Sintegel. Slutjauihe, bie, sokrovica. SBiltijung, adj., mlad ko cvet, premlad, zlo mlad; serb., fig., mlad kao kaplja. Slntftnm})cn, bet, kepasta kri. Sitttfttoeij?. 269 SllttfÖJjftg, adj., kervoglav, kervavoglav. Stutiraui, ba«, (Cythrum salicaria), zviti koren. SlutfUttKt/ bet, (Placenta sanguinis), kervna gruda, kervina. Slutlaffen, ba«, puščanje, pušanje (kervi). Siutiiiuf, ber, Otu^r, kervava griža; f. Stutumlauf. Siutleer, f. Siufiog. Siutleljre, bie, kervoslovje, nauk od kervi. Slutie it et, pl., debele odvodnice (v mož-ganinih mrenah). SiutiOS, adj., brezkervin, brez kervi. Sintiofigleit, bie, brezkervnost, brez-kervnica. Slutim})]} e, bie, kervna meza. Slutmni, ba«, zasedena, podplata kri; serb., modrica. Siutntnngel, ber, pomanjkanje kervi; f. aucf) SllttlOfif; baran teiben, imeti premalo kervi. Siuintaffe, bie, bie ganje Slutmajfe, vsa kri. Siuimenft, f. Siuiijirab. Siutmiitcn, ba«, kervomolža, kervavo mleko. Stutpfirfict), ber, rudeča, kervava breskva. S tut t O te, bie, kervno maščevanje, maše-vanjc; serb., kervna osveta. Siutriitcr, bet, kervnimaščevavec, maše-vavec kervi. Siltircgen, bet, kervav dež. Stutreit/ adj., kervnat, poln kervi. Sintreinigčnb, adj., kervočistiven. Siutreinigung, bie, čiščenje, čistenje, čišenje kervi. Slutreinigungžinittel, ba«, čistilo kervi, za kri. Slutrittcr, bet, zaglavni, kervni sodnik, kervavi (kriminalni) sodnik. S in tro t tj, adj., rudeč kakor kri. Siutriinftig, adj., kervav, kcrvavec. Slltifuner, adj., pretežak, pretežaven. Sinifanger; Sintfäufcr, bet, kervolok, kervopija, f. au t Siuiegei. S In tf d) a libe, bie, (incestus), kervosram-nostt, rodoskrumbat, kervomešnjaf; russ. krovosmésenie; poln., kazirodztwo, böhm., krevni smilstvi; Slutftanbe begeben, trei= beti, oskruniti, skruniti rod. Slutftonber, bet, kervosramnik, kervo-Bramnež, rodoskrunec. Stuiftünberift, adj., kervosramen, ro-doskrumben. S i U t f t() C11, adj., kervoplah , kdor se kervi boji in je viditi ne more. Sinifting, bet, kervni mertud. SIntfd)Iedjt, adj., prav slabo, za nič. Siutftöffe, ber, prisednik zaglavne sodbe. Slntfdjltlb, bie, krivica, krivda prelite kervi, umor, uboj , serb. kerv. Stutftulbig, adj., kriv umora, ubojstva. Stutftnib ige, bet, morivee; bie, morivka. Sintfttoeil, ber, kervav pot, kervav znoj, kervave srage pl. 270 «iutfcijtncli. S3IutfcQiuetl, bet, bei $fetben, prisadnik. ©llttfclten, adj. U. adv., prav redek, redko. S8luts{reun&, bet, žlahtnik, rojak, rod, žlahta, sorodnik; et iji nieiti ©iutžftemtb, sva si v rodu, v kervi; rod po kervi. ©Intžfrtttnbin, bie, žlahtnica. ©iUtSfrClinbidjaft, bie, žlahta, rod po kervi; russ., krovnost; poln., krewnosč, pokrewienstwo. ©lut|>ot, f. »lutfdjuicli, ©itttf^eien, baž, pljevanje, kašljanje, her- kanje kervi. ©llttfiJUr, bie, sled kervi. ©IntftnUen, bas, f. ©intimen, ©iutftiittc, bie, morišče, moriše; mesto, kjer je bil kdo ubit. ©iutftcin, ber, (Ivamatites), rudeča železna ruda. ©iutftuieub, adj., kri ustavljajoč; btut-fiilienbež SKittel, pomoček za ustavljenje kervi. ©lutftOlfung, bie, okrep, zgostitev kervi. »Illtftneme, bte, kervava proga, kroto- vica; serb., modrica. ©JntfttOm, bet, kervav potok, potok kervi. SBIUtŽitOpfett, bet, kaplja, sraga kervi. ©iutfturj, bet, kervni udor, ulij, hud ker-votok; t)abett, kri bruhati, metati iz gerla. ©iutftiirjung, f- ©iutfturj, »lattiergiejjttt. »lltiSuntetlflltfltng, bie, podsedena, zasedena, podpluta kri. ©iutžbetuianbtcr, ©iutžberttianbtidioft, f. ©lutSfrcunb n. f. f. 331U itn g, ber, kervav dan. ©luttaitfe, bie, kerst po kervi. ©iuttl)at, bte, kervavo delo. ©lutuntionf, bet, obtek kervi. ©lutung, bie, kervavenje, kervavitev; ež trat eitte ftarfe ©lutung eilt, jela mu je močno kri teči. ©llttltrtljeil, b«a, smertna obsodba. ©iUtBergief en, ba«, prelivanje kervi, ker- volitje, kervoprelitje. 581 It i ber lit ft, ber, zguba kervi. ©lutnoli, adj., f. ©Intreidj, ©iutbefietft. ©InttoOllUttg, bie, vrenje kervi. ©lUttOarme, bie, kervna toplota. SBlUttOOffcr, baS, kervna vodica, siratka. ©lutttCnig, adv., celo malo, majckino, mičkino, malo malo, kar je v oči treba. ©lUftBUrft, bie,* mulica, kervava klobasa, kervavica. ©lUtjtljCttt, bet, desetina od živine, živalska desetina, ©lutjeidjen, baž, arn £immei, kervavo znamnje, kervave šibe; (. audj ®lutfl)ut. ©IntJCUgC, bet, kervava priča; mučenec, mučenik; altsl., m^čenik (= močenik), ge; t»otyttltd), marternik (»om ©riedj. f*aQrvq Seitge.) ©lUtjtDIUtg, bet, kervava drista, griža. $8 on, f. SRtefettfdjlange. ©Ofilttf, bet, ttadj beitt russ., bajbak. ©o&mtie, f. Subettfitfdic. ©otfč. ©ObfitttClt, baž, mašinski krajci, angleški tul. ©od, bet, eigenttidj 3iegenbocf, kozel, tekec; oven, praz, fur beibe, audj ja-rec, merkač; bet fajirirte ©oi, rezani kozel, perč; Sfteljbotf, sernjakj ber Jpirfdjbocf, jelen; beli©ocf jlim ©artner fefcen, svinjam meh dati; dati mački salo varovati,ribo, raka v vodo vreči; kozla v zelnik spustiti; dati kozliče volku pasti; ben 33ocE auf bie §a; ferfifie fejjett, kravo v zelnik spustiti; ©turni; boi, (arieš bei ben SRčntetn), oven, železni oven, stenolom; eilt getier fflienfd), kozel, svinja; eilt ©eritji, ein ©ejieii, koza, kozelc, kozača, konj; aut SBeberftuljt, volk; ,8ittfd)bocf, sedalo; iit beti ©ocf j»an= nen, kolenčati; f. audj ©locf; ein Saifen gum ©djlageit, baba, babica; b. i. bet mirt* iere S^etl ber 9iabe, nad) V., sreda pe-sta; eilt Sester, kozel, pogrešek, blod; einen ©ocf fdjtefen, ustreliti z motovilam, z matiko; poln., baka ustrzelic (emerlja ustr.); ein fititfettbet ©ocf, smerduha; einem ben fflocf fiefiett, biti komu podnožnica, za podnožje; beS ©ocfež, kozlov. ©0i=, itt kozlov, kozlovski. ©Otfbetnig, adj., kozonog; fig., termast. ©Otfdjeit, baž, kozlič, kozliček, kozle; jarčič. ©btfeilt, v. n., po kozlu smerdeti. ©odcn, bie, f. $oden. ©Otfett, v. n., »on bet 3iege, perskati se, »on belt ©djafeti, merkati se; fiinfett, po kozlu smerdeti; baž ©djijf bolft, ladija kozle prebrača, kozelce deia, se prekucuje, prekucva; baS iffetb boift, konj se spenja; mit ben bornem fioffen, terkniti, terkati. ©OdCtt, SBodcn, adj; kozlov, kozji, jarčji. ©otfen, v. a., seno na kupe devati. ©Otffell, baž, kozlovina,kozličevina, kozja, eig., kozlova koža. ©Oifflufdl, baž, kozlina, kozletina, kozje meso. ©OtEflOte, bie, pokončnica, pokončna, pi-ščal s pilkam; f. alt d) iSubeifoi, SBodfSpig, f. ©odbeinig. ©Odljflrt, adj., preterd. 58Odi)aut, f. ©otffelt. ©Odidjt, adj., kozlovast. ©odig, adj., bie 3iege ift bocfig, koza se pcrska. ©ocf! afer, bet, f. ^oijboi. ©0 d i 016, baž, mlad sernak, sernček, sernče. ©odiamnt, ba«, ovniček, biček, janček. ©OiiCbCt, baž, kozlovina, kozličevina, usnje iz kozlove kože. ©odicbetn, adj., iz kozlovine. ©ocfmiihic, bie, mlin na veter; serb. ve-trenjača. ©OtEpfetfe, bte, dude, dudke, dudlje, rožnica, mešin. ©odpolftct, bet, blazinica za kočijaško sedalo. ©OtfŽs, in 3ffc-, kozlov, jarčji. Sodžbatt. SotfSbart, ter, kozja brada. Sodžbeere, f. £«belbeere. Sotfžieutel, ker, mošnja; fig., stara navada, f. and) @d)lenbrian. SBodžboIjtte, f. Sitterflee. Šoižfdjttumel, ker, kočijaška podnožntca. $BtfŽbB(tr, ka«, kozja dlaka, kozlove kocine; jiraut, mlečnice , sončnice. Sfldžbom, ka«, kozji rog; in« _S3ocfi^)ortt jagett, v kozji rog vgnati, vganjati koga, kozjo molitvico učiti. Soižmelbc, kie, (Chenopodium vulvaria), babji pezdec. SBodŽfpmng, ker, kozji skok, poskok; mit Soctžfpringen Ijeranfommcn, priskak-ljati (kakor kozliček). Sottčftrcidj, ker, kozlarija, kaj neumniga, kar kdo naredi. Siotfftol), «'., terk. S3odftii$C, kie, oplen. SoiBOriteUuttg, kie, oder skozami (napravljen). $obett, ker, kie £>berflad)e ber (Stke, ka« un* terjle, tla; ftud)tbaret Sokett, rodovitna zemlja, rodoviten svet; fankiger, peščena, pe-šena zemlja, peščenica, pešenina; utlfutd)ti baret Sokett, jalovica; fieiniger, kameničje; k. i. ©tuttk uttk Soken, zemlja, svet; ker Soken eitte« ©efafše«, dno; kett Soben ein* fejett, zadniti; eitte« 3immet«, pod, tla a ud) altsl.; ker $reffe, kernica; uber ben 3im* metu, strop; fid) ju Soben fe&en, »on flfc fiigett JEingeit, (na dno) se usesti, usedati; Soben be« Sieete«, dno morja; eitt Soben SBacfy«, Xatg, krožeč voska, loja; .Som*, !tan$i, $tefdjboben, pod, gumno, skedenj; ein Itjurm mit 4 Soben, zvonik s štirimi podmi; bet oberjie Otaurn unter kem ®acf)e, strop, dilje, nadizba, ispa, nadhišje, nadstropje, podstrešje; bet Soben eine« geblum* tenšeuge«, dno, polt; bie Sitfjne bet ©djeune, peter, petra; ©djilttboken, žitnica, kašta, ka-šča, kača; Soben legen, podničati; ot)Ue So* ken, f. Sobenloš; am Soben, na tleh; k. i. an ket @tbobetftad)c, pri tleh; ju Soben M«', (»on einem ©tier), pobosti koga na tla; JU Soben M*«1 Slicf, pobesiti oko; JU Soben jiteefen, zvaliti, podreti, zverniti, potlačiti na tla; jtt ©ruttb unb Soben get)en, pod zlo iti, konec vzeti; jlt Soben treten, poteptati; bcm gaffe ben Soben aužfioffen, do dobriga pokvariti; bet Soben toirb fUe« genb, zemlja se razperšuje (razperhniti); ju Soben ftnien, zgruditi se na tla. S8oben = , in 3f&8- spodnji, doljni, v podu dnu, od dna i. t. d. SBobcnart, bie, versta zemlje; man mufj bie Sobettart berubenerfd)bpfuttg, bie, izmolža, izrodba zemlje. obcitfcitfter, ba«, lina. Obcnfletf, ber, košček zemlje, obeugeridjt, ba«, bei benSagern, zader-ga, zanka, žima. Sobengefd)of?, f. ©rbgefdjofi. Sobcnbnnttttcr, ber, kotlovinarski bet. SobenljOlj, ba«, bei ben gapbinbetn, les za dna. Sobcnlantmcr, bie, izba, gornjica, gornja hiša, podstrcšnica. Sobtttlttnbc, f. ©eognofte. Sobcnlotf), ba«, lina. Sobcntož, adj., brez dna, kar nima dna, bohm. bezcdny; bobentofe gafer, sodi brez dna, fig. nezmeren, neskončen, neznan, prazen, brez podstavc. Sobenlnde, f. Sobenlodj. Sobe it rab, ba«, bei ken Ufjren, spodnje kolo, dim. spodnje kolesce. Sobenraunt, f. Soben. 0betiri^, ket, razpok v dnu. obe it Joge, kie, žaga za dno. Sobenfa^, ket, gošča, goša;_ Sttiekerfdjtag, kaliž, grampa; ke« £)et«, goščava, gošava, gošča, goša, goščica, gošica, aud) motež, metež, tropine, troska, drožje, bohm. usedlina; @d)metbokenfa|}, ti a d) M. podmast. Sobettfdjidjte, bie, spodnja lega, plast, nasad. Sobenfdjliiffel, bet, ključ od izbe, gor- njice. Sobenfdjrttntpf, f. Sobenrifi. Sobenfd)toelle, bie, podnice pi. MobenfJpieIer, bet, klinec podnik. Obeuftein, ber, spodnji kamen. Sobenftod, ber, bei ben ^otbfie^tetn, ber junt Soben ke« .Rorbe« kicnt, kopito. Sobenftiid, ka«, bei ken Sot^era, ploh za dno, les za dno; bei kett .Ranonen, dno od topa. Sobettialg, ket, lojčve tropine. SobentbUr, bie, vrata na izbo; bet Saffem, okno. SobenjiC^er, bet, natezivnik, natezač. SobcnjinS, bet, poveršnina, davek od tal, od poveršja zemlje. Sobenjoll, bet, sodnina, eol ali mita od tekočin. Sobtttg, f. Sotitd). Sobmen, Sbbmen, v. a., kett Siten eitte« gajfe« mad)en , zadniti , odniti, dniti (sod), aud) zabertviti; ein 3immer, podničati, pod narediti, delati; eitt Sdjiff bokmeit, zastaviti ladijo. Sobmerei, kie, namorski zajem in zastava ladije; ettt mit Sokntetei bef^toereit, f. Sobnten, 272 Sobuteretoerftag. SSö^u^ofe. Sönijmcreiöcrttflg, ber, pogodba zastran namorskiga zajma. Bofift, bet, (Lycoperdon bovista), pezdek, kervnica. Soge, f. Sogrutbe. Sogen, bet, lok, sloč-i, locenj ; (altsl. li^k); ©«nnbbogen, oblok, obok; etgeufc Ii« obvok; russ. svod; 3itfeI6ogen, obod eig. obvod; ber gluß ma«t einen Sogen, potok krivino, kljuko, zavoj dela; zavija se; in Sauf« unb Sogen taufen, po ver-hu, poprek, počez kupiti; f. a. Sauf«; Sogen ijSapiet, P«la (peča), lepenj popirja; russ., list; Bei SRüblfteiuen, obod, okolišč-niee, okolišnice pl., f. au« Jlrutbruft; gie; belbogen, lok; böhm, poln. u. russ., smy-ček; bet «immlif«e Sogen, f. ¡Regenbogen; Sogen bei bet SBeintebe, konj, šparon; Sogen, waidm., f. Sitfidjt. Sogen, Sögen, v. a. U. r., zaviti, zavijati (kaj , se). Sogennttig, adj., na oblok, sločen, oblo-čast. Sogenboljrer, bet, bet unten toie ein Geißel gef«liffett ifi, na« V. peretnik; bet »er; mittelji eines Sogens untgebreljt t»irb, dur-gelj s peretnikam. Sogenbetfe. bie, lokasti strop. Bogener, Sogner, Sogenmadjer, bet, lo- kar; älrmBtufter, samöjstrar. Bogenfflbrt, bie, po verhu kup, po čez kup; f. Bnnf«. Bogenfeite, bie, pila z lokam, pila na lok. Sogenf enfter, bas, obiokano okno. Bogenforttlig, adj., concav, slok, slo-kast, sločen; convex, obokast, oblokast, zbočen, zbokast. Bogeng Onß, bet, obločnikt, arkada, obokana shodnica f. Sogengeriift, bas, pege pi., na« v. so- poge, popeje; obet na lok. Bogenfegment, bas, am iRabe, plat, platišče, platiše; na« Jan., naplatek. Bogengetoölbe, bas,oblok,na«bemruss., svod. Sogengröfje, bie, in Sogeitgtčffe, na celo ' polo. Sogenljaft, f. Bogenförmig. BogettiamiJf, bet, boj na lok in pušico. Sogenlang, adj. celo polo dolg. Bogenlanbe, bie, oblokasto obsenčje; f. a. Bogengang. Sogenlittte, bie, zavita, sloka, kriva poteza, čerta; čerta na okrog, na lok. Sogenma«er, f. Bogener. Sogenrolte, bie, svitek. Sogenfiige, bie, sloka žaga, žaga na lok. Sogen «Inf, ber, f. ©«lufftein. Bogen «nitt, bet, rez na lok. Sogenf«n§, ber, bet ©«up, bie äöeite, streljaj;, ein @«itß aus bent Sogen, strel iz loka; int ©egenfafce bes Äernf«itßes, krivi strel. SogenfdjufimeUe, f. Sogenfdjufi. Bogenftbii^e, ber, strelec (z lokam), loko-Btrelecf, poln., lučnik, Sogenf ebne, bie, tetiva, tetiv (loka). Bogenfeite, bie, .stran. Bogenfpanner, f. Bogenf«ii^e. Sogenftellung, bie, stava, razstava oblo- kov, obločje Bogenftri«, bet, poteg, vlak (z lokam). Bogentbiir, bie, vrata na oblok. Sogentoetfe, ade., list za listam, pola za polo. Bogenjaljl, bie, število pol. Bogenjirlet, bet, šestilof, obodnik-f- z lokam. BO g i g, adj., krivinast, obokast. Bo bie, bie, eine SlrtSretter, podnica, most- nica, platnica. Bob I en, v. a., podničati. Boblengelb, f. ©tanbgelb. Soblenbolj, baS, les za podnice. Boblenjo«, bas, im Sergbaue, oklep. Boblenfrige, bie, žaga za podnice. Böbnttfd), adj., češk, česk; bas ftnb «m böbmif«e ¡Dörfer, to mu je turško. Bobnaft, bie, velika bradva, bradlja, cim- raka»; f. 2Ijt. Bobubiirfte, bie, voščivna ščetka, vošivna šetka. Bbbudjen, bas, bobek. Sobne, bie, (faba), bob; toölf«e Sotynen, fažol, fežol, fižol; gelbboljnen, bob; Bei ^fetben bet f«t»arje gteef in ben 3äf»ten, glen, zobnik, jamica na zobeh; Sotynen in ben ßtyren haben, na ušesih sedeti; barum gäbe i« feine Sobne, za to bi ne dal pi-škaviga oreha. Bobnen = , in 3ffcg., bobov. Sobnett, v. a., mit äßa«S glänjenb reiben, ovoščiti, ovošiti, povoščiti, povošiti, voščiti, vošiti, z voskam likati. Bobnenotf er, bet, bobovišče, boboviše, bo-bovšče, bobovše. Bobneuartig, Sobnenförmig, adj., bo-bast, bobovnast, bobu podoben; Botynenför; mige @«maljfu«en, na« Jan. bobki. Bohnenbaum, bet, (Anagyris), stročnik, bobovec, na« M. bobovnik. Bobnenbeet, baS, bobova Ieha, greda. Sobnenblatt, bas, bobov list. Bobltenbliitbe, bie, bobov cvet. Soljnenegel, bet, (Miliš), bobov molj. BobltenetJ, bas, zernata ruda. Bobueufelb, f. Sobnenacfer. Bobnenbülfe, bie, bobov strok, coli, bo- bovo stročje, bobove luščine, lušine. S o b tt e n f e i m, Bobneuleru, ber, bobova kal; alt Sßfetben, glen, zobnik. Bobnenmebl, bas, bobova moka. Bobnenf«ote, f. Bobnenbiilfe. Bobnenfdjug, bet, bet f«n>arje Äeim an ben Sotynen, noht, kapica, oko; f. au« Bobneu= feim. Bobnenfteugel, bet, bobovo steblo. Sobitenftrau«, bet, nagnoj. Bobnenftrob, bas, bobovica, bobova slama, na« anbetn fta». SKunbarten bobovina. Sobnentourm, ber, f. Sobnenegel. Böuljafe, bet, f. spfufdjer. SohnlaWen. Boljltiapi) en, ber, voščivna, vošivna cunja. Solit, f. Bohrer. Sol) t a l) l C, bie, hodilo, šilo. SBoljtlianf, bit, kobila, vcrtavnica. Sollten, v. a., zvertati, vertati, poln. šwi-drovac; ein wenig bohren, povertati; burd) ta« Sohren erweitem, povertati; in einer bejl. {Richtung 51t höhten anfangen, zavertati; mit beut Sohren bis jtt einer ©teile getan* gen, privertati do —; ein @l6o^rer, ušesnik. Sohterthcn, ba«, svederček, svedrcc. Sohrfäuftet, bet, bat. Sohrerhanbhabe, Bie, rog, rogelj. Sohrllippe, bte, im Sergbaue, klešče, kleše radarske. Sohtlrä^er, ber, mont., žličica. S 0 h t lO(h, baž, luknja, zvertana luknja, zver-tanina. Sobrmafthine, bie, vertaio. Sohrmehl, baž, moka, prah od vertanja, vertanina, izvertki pl., serb. vertočina. Sfihrmiihle, bie, vertavnica; f. auch ©«i*5 mafdjine. Sohrrauf^cl, bie, vertavni luštrenek. Soht(d)ntii), ber, svedrar. Sohrfiantit, pl., f. Sohrmehl. Sohtfpi^e, bie, pero (svedrovo). SohtftnmlJfer, bet, železni kol, basavec. SohrftongC, bie, sveder za cevi, za kamen, kamnarski sveder, železna štanga (T). Sohtftnhl, Bet, vertavni oder. Sohriocrfftfltt, bie, vertavnica. Soljrrourm, ber, (Teredo), kukec. Sohtjeug, baž, bie ©iafchtlte, vertaio, ver- tavno orodje, vertavnik. Soi, bet, baja*, neka debela volnata tkanina. Soiftttj, baž, morska sol. SO j are, bet, bojar; beč Sojaren, bojarjcv; Bojaren*, in 3ffcg., bojarski. Soje, f. Slnterboje. S 0 j f a l J, baž, morska sol. Sütel, f. plel. Söfelflttfdj, f. ptelfleifd). Sofeln, f. föfeln. Solch, f. Seißling. Soll, adj., f. ©teif. Sollten, baä, ein Heiner Slmbojš, Worauf bie ianbleute bie ©enfett fehärfen, babica. Siüe, bie, 3toiebel, čebula, lukj Behättnif be« $flanjenfanien6, glavica; f. auch Stille, *er, mmi SorS. 273 Söller, bet, f. Roller. Solle t e, bie, boleta*. Sollig, adj., čebulast, lukovit. Bolttterl, ba6, im äBajferbatte, kašta; bet gejlungelt, branišče, braniše, branilo, ostrog, namet, böhm. hradby (gradbe); f. auch Saftei. S 0 II m urj, f. Sollfirfdje. S O lit Ž, ber, (Argilla bolus), rudeči il, ru-deča glina. ©Olj, Boljen, ber, ein gugeftnfctet «Pfeil, pušica, strelica; ež läfjt fich ttic^t allež ju Soljen brehen, ne more se iz vsake klade podoba iztesati; einem bie Soljen fiebern, komu v roke streči pri kakem početji; baž @ifen, Weldas in baž Sügeleifett gejiecft Wirb, železo; ein Diagel, jegla, jegliča, žebelj; ein .Reit, zagojzda, zagvozda, klin; eitt ntltbet Sattm, ba« Sinfaflen bež @rbreich<3 gu h>n* bern, im Sergbaue, steber; auf beut Soljen fiehett, paziti, če bi logar odkod šel. Soljenfchlof, bač, nach v. obesivnica. Soljenftidjel, ber, pečatarsko dletce, načh F. kolček. Somltarbe, bie, bombarda, lombarda, nach F vrača; in bet Orgel, nach F bombula. Sombarbemeilt, baž, bombardovanje. Sombarbier, ber, bombardar. Sorabarbtergalliote, bie, bombarica, bombarska ladij a. Sombarbiren, v. a., bombe metati, spuščati, spušati na kaj, bombardovati. Sombttfin, ber, bombaževec. Sombaft, ber, napihnjenost, napetost, ko-šatost, in ben übrigen fla». äJiunbarten, nadutost; [. auch ©dunulft. Sombaftifd), adj., napihnjen, napet, košat; f. ©djmiilftig. Sontbe, bie, bomba. Sombenfcft, Sontbenfrei, adj., terden, varen pred bombami, neprebiten, kar se bombe ne boji. South enf en er, f. Boutbarberneut. Sombette, itt bet Orgel, žabični mešič. Bon, f. Stumeifung. Bonbon, ber, mali kruhek, sladje; f. auch ättcfertocrf. Boitifieation, f. Bergüiung. Bonižeebiren, f. ©iiterabtretuiig. Bonmot, f. SBihtnort. Sonnet, f. SWü^e. SoitBioant, f. Sebemann. Boot, baž, čoln obet čeln, čolnič, ladjica, barka. Sootžinedjt, bet, brodnik, brodnar, mornar; f. aui 3Katrofe. Bootsmann, ber, f. SKatrofe. BOOtŽfeil, baž, mornarska verv. Soraf, ber, boras, boraks, russ. bura, höhnt. bledna. BorajfÖUre, bte, burna, borasova kislina. Borb, bet obet baž, obkraj, kraj; bei einem ©efäfle, rob; am ©djtff, bok, kraj, ostenek ladije; Borb einež glufieč, kraj, breg; Schiff »on h"hent Borbe, ladija visociga oklepa; 274 Sorbbleß. übet Borb toerfen, vreči, pometati, metati z ladije v vodo; att Borb geljen, v ladijo stopiti, iti na barko; übet SB o rt fafiett, z barke pasti v morje; att Borb legett, k o-ktepu pritisniti, ladijo k ladii pritisniti; eitt Borb, ettoas barauf ju fe|en, polica. Borbbled), baS, krajni pleh. Sörbe, f. Slderlnitb. Sorbett, baž, kurbiščc. Borben, Sorbircn, v. a., obrobiti, zarobiti, robiti; mit ettoaS, obšiti, obšivati, obramati, bramati*, oportati*. Borbirur.0, bie, obšiv, obrob. Sorg, ber, bas Sorgen, upanje, up; attfSorg geben, upati komu, na up, na upanje, na vero, na počak dati, dajati, prodati; auf Sorg neumen, na upanje, na počak, na vero, na brado vzeti, jemati, kupiti; f. aitß 8llt= leiljcn; auf Sorg, na upanje, na vero, na počak, na dolg; »erfßnittener @bet, rezani prešič, rezanec; »erfßitüteneS äSlttterfßWeilt, popravljena, rezana presica. Borgen, v. a., als Darlehen neunten, f. 9ln= teilen; auf Borg, b. i. auf trebit nehmen, laufen, na upanje, na počak, na vero, na dolg vzeti, kupiti; geborgt, na upanje vzeti; einem eine @aße borgen, f. Darlethen; auf Ärebit geben, »erlaufen, upati komu, na upanje, na vero, na dolg, na počak, na brado dati, dajati; Borgen maßt ©orgen, kdor posojuje, plačuje; er Wollte feine §anb baju nicht borgen, f. ^»ergeben; ein Büß borgen (unrißtig), f. Leihen. Borger, Borggeber, ber, posojivec, upnik, upodajnikf, getoißnliß auß, posodnik, po-sojevavec (eigentliß Seiher); ber Sorgneh* mer, upojemnik f, kdor jemlje na vero, na počak. Borggefßöft, bas, opravilo na upanje. Borgnehnicr, f. Borger, Borgbertrag, ber, upodajna (upojemna) pogodba, f. Borgžffieife, adi\, na vero, na upanje, na počak. Borib, ber, borid. Boribttß, bas, streha iz lubja. Borte, bie, skorja, tub, lubad , coli, lubje; eines OefßtoüreS, hrasta, krasta, skorja; ftß bilbett, naß betu serb. okrastati, kra-stati se. Borietltäfer, ber, etoa, kukec, lubadni kukec, lubodni žuželj, zakožni čcrv. Borlloitrm, ber, (Vcrmis ligniperda), kukec. Bom, ber, studenec, vir, izvir, vrelo, vrelec, zdenec, auß verzdenec; f. a. BtUlinen. Bom*, iit ben Sufammenfegttngett für Še* neitnungen iti ben ©aljirerfen, solni; f. attß Brunn*, Brunnen*. BÖmen, v. a., napojiti, napajati (živino), serb. auß pojiti. Bomgmnb, ber, studenčina, močvirje, mo-krotni svet. Sortttrett, f. Befßräitlcit. Bomirt, «4}., zagoveden, tepčast, zabit, «boten, kratkoumen, f. attß Bcfßt'änlt. Sofdictt. Bornirthcit, f. Sefdjranflhett. Borretfdl, ber, (Borago off.), buraza, bo-raga. Borsborferaifel, ber, mišansko jabelko, mišanec, mošancigar (5Retjšnet Slpfet). Bbrfe, bie, ©elbbeittel, mošnja; jiaufmatmS borfe, dvor, shodišče, shodiše, zbirališče, zbirališč kupčevavcov, borsa*. Borfen*, in 3fg.. borsin. BijrfenlurS, ber, borsna cena, borsni kurs. Bbrfenorbnung, bie, borsna postava; red, postava za borso. BbrfettfJla^, ber, mesto z borso. Bbrfentag, bet, borsni dan. Borft, ber, poč-i, poka, razpoktina; f. ©jMltC, 9iif. Borftbefen, ber, omelo iz ščetin, šetin; ščet, šet. Borftbinfe, bie, ščetica, šetica, ščetinje, šetinje. Borftfloffe, bie, bodeče plavuti. Borfte, bie, ščetina, šetina; coll., ščetinje, šetinje; betm 3gel, špica. Borft en, ftd), v. r., ščetiniti, šetiniti se; naseršiti se, seršiti, cfr. serb., stršiti, ježiti se. Borftennrttg, adj; ščetinast, šetinast. Borftenf(iule, bie, ščetinja, šetinja gnji-lina. Borftenformtg, adj., ščetinast, šetinast. Borfteniinfel, bet, f. Borftpinfet. Borftenftarrenb, adj., naježenih ščetin, šetin. Borftenberiiinfer, bet, ščetinar, šetinar. Borftenbieh, bas, svinje, kermetina; serb. kermad. Borfteitboll, Sorftig, adj., mit Botfien »crfeljen, ščetinat, šetinat, f. attdj SorftCn--nrtig. Borft C11 tO Ur m, bet, ettoa, kocinasta kačica, kocinasti červ, kocinek. SorftgrnS, bas, muheč. Borft 1)tltfel, bet, ščetica, šetica, ščetinji, šetinji šopek, šopeč, penzelj *. Borftunfd), bet, f. Borftbefen. Sort, f. Borb. Sorte, bie, okraj, rob, pasec, porta*; in Jit., prema. * Borteteifen, bas, robiio. Bi) rt elit, v. a., zarobiti, robiti, privihati, privihovati, rob narediti, delati. Sorteiiarbcit, f. ^ofnmeniirarbeit. Borteuinadier, Sorten»irler, bet, f. fanteutirer. SbS, f Sbfe. BbSnrtig, adj., hudoben, zloben, napačen, tiad) Gutsm., obrežen; serb. zločudan; bei ■Kraniljeiten, hud; ein bosattiges giebet, huda, nevarna merzlica; ein BčSartiger, hudobnež , zloben človek; ein S^ier mit bčS--artigett (Sigenfdjaften, žival s hudo, napčno navado. SbSarttgteit, bie, hudobnost, zlobnost, napačnost. Sbfdien, r. a., posevki, nagniti, na pošev kopati, SdfdjMtg. Souttgue. 275 bie, f. 9lbbad)itng, položnost, poševnost; bie Söfchung einer äliauer, šija; russ., otkos; böhm., sklonitost; im äJiüf)* •lettBaue, nach V. zaloga. SB oft, f. Siinbcl, ifaufe. $dfc, adj., hud, hudoben, zloben, zel; malopriden, napčen; goritig, hud, jezen, serdit, aitd) ljut; er toirb gleich böfe, hitro mu zavre, berž zraste; böfe Werben, popačiti se, pohujšati se, spriditi se; jornig Werben, uhuditi se, ujeziti se, razserditi se; jontig feilt, hud biti, huditi se, liudo-vati se, serditi se; aufhören SöfeS Jlt tl)UH, greli zapustiti; bčfeSltigen, slabe oči, bolne oči, (oči ga bole); eine böfe SBltllbe, huda, nevarna rana; ein böfet Stachbar, napčen, hudoben, auch zanikaren, slab sosed; ein böfet Sahler, slab plačevavee; BöfeS SBetter, gerdo vreme; böfe SJBege, gerde, slabe ceste; böfe SlBftcht, hud, hudoben namen; toaS hat ct SöfeS gethan, kaj je storil hudiga, žaliga? BčfeS SKaill, hud, zbadljiv, opravljiv jezik; böfe SltBen, poredni a. neporedni, malopridni fantalini;bč= fež Seifpiel, slab, nepriden, gerd zgled. SB Oft, bet, vrag, hudir, zlod, zlom, zlo-mek, hudoba, zlodej; (vrag eigentl. bet böfe grinb). SBtijcm, v. a., spriditi, popačiti, pokvariti. SBi)fenrid)t, ber, hudobnik, hudobnež, hudir, hudodelec, zločinec, hudoba od človeka. SBOČhajt, adj., hudoben, zloben, napačen, hudovoljen, poreden, malopriden; itt 11. Ä. auch zločest; boshafte Sefchäbigung frembett ©gentljUtneS. hudobna poškodba tuje lastnine; boshafte llttterlaffung, hudoben opust, hudobno opuščanje, opušanje; f. and) S0Ž= artig, Soje, SBoShafte, ber, hudobnik, hudovoljnež. SBožheit, bie, zloba, hudoba, hudobnost, hudobija, zlobnost, in U. M. auch zločestost; 3orn, jeza, serd, liudovanje. SBOŽheitŽfiinbe, bie, greh iz hudobije, na- kanjen, namišljen, premišljen greh. SBoŽhcrjig, adj., napčniga, hudobniga serca. ©ižltdj, adj., f. SoŽhoft, adv., >«= hudobije, zlobno. »ojjcl, f. 8cgei. SBöüjitinig, Sožgcfinnt, adj., hudovoljin, hudih, zlobnih misel. SBOfftrcn, v. a., itt SBaiijS, iz voska izobraziti, obraziti uff., iz voska obličjati, u-podobovati. Sojfirtr, bet, nach Sulek, mehkokiparf. ®Ö§thätig, adj., hudodelen. SBijŽttilltg, adj., zlovoljin, hudovoljin, zloben; adv., iz hudobne volje, namere, v hudobnem namenu. SBdžtoiltigieit, bie, hudovoljnost, zlovolj-nost, hudobija. «o t, bas, f. 3lniot, ©cbot. SBOtattil, bie, rastlinoznanstvof. biljarstvof, botanika, nach M- zelišarstvo. iBotuniltr, bet, rastlinoznanecf, biljar, bo-tanikar, nach M. zelišar. Sotttltifd), adj., rastlinoznansk, biljarsk, botansk, botaničen-; botanifchet (Sarten, rastlinoznanski, botanični vert. 5801aniftreit, *>. «., rastlinariti, biljariti, zelišča, zeliša nabirati. So te, ber, poslani, poslanec, bet Trub. unb Dalm. sel, altsl. s'l, get». pot», bolim, posel , (floo. Sicitflbote), naei ©tutlern, koželj. Sojen, f. SBltiCtt. Sojrnagel, ter, bei SKullern, ter Stagel trn Bokenjtein, štanga, unk ta« obere Stike, čep; ta« karauf pajfenke (Stfen ¡nt Sattfjieine, ko-prica. Sradj, adv ., na ledini, v pralii, na prahi; liegen, počivati; brad) liegen laffett, ne obdelovati, zapustiti. Sradjttder, ter, ledina, praha, njiva v prahi, polje na prahi, prašna njiva. Sradjbiftel, f. 9)iannžtren. Srad)C, tie, praha, ledina, c/r. altsl. ledina, ittlbebauter ©ritnk, bohm. it. poln. ugor, prilog, odlog, serb. ugar, russ. par; tie Slrbeit te« Sramen«, ral-i, oratva; tie Sradje ini SCBeinberg, muljatev; itt ter Sradje liegen, f. »rad;. SBradjen, v. a., zorati, orati, prašiti, praho orati, serb. ugariti; brad) liegeit laffen, einen Slcfer, pustiti njivo počiti; eittett Sffieinberg bralen, opleti, pleti, omuliti, muliti; gtach« bralen, f. Sred)en. Srad)fclb, f. Sradjader. Srttd)gra$, ta«, trava na ledini, prahi. Srnri)i)eu, ta«, seno na ledini. Srn d) ljubit, Sradjbennc, f. Sradjuogcl. Srod)l)Ut, tie, paša po ledinah. Srttdjlafer, ter, mali hrošeč. Srndjforn, ta«, prašniea, žito od ledine. Sradjlattb, ta«, ledina. Sradllerdje, tie, Brachvic»er, (Alauda carn-pestris), rujavi škerjanee. SradjUtOlIilt, ter, rožni cvet, rožnik, kers-nik, junij. Srad)fd)ein, ter, mlaj mesca rožnika, junijev mlaj. Srnrbfdjlag, f. Sradjlonb. Srndjfdjnepfc, f. Sradjuogcl. Sramtrift, f. Srnd)but. S t n d) I) 0 g CI, ter, (nad) Grimm Charadrius apricarius), f. ¡HcgeitUOgclj (Tringa squa-tarolla), bistriški dolar, veliki martinec; (Scolopax arquata), škurh, veliki škurh; poln. sievvka; (Turdus viscivorus), droz-gač; (Otis tetrax), mala amša. Srndjnjcibc, f. Srad)I)ut. Srndimnrj, tie, (Euphorbia), pasje mleko. ©rac^jcit, tie, oral, oratev ledine. Srnd, ter, eitt #unb, lovski pes. S rud, ta«, ter 9llt«fdjltjj, odbirek, izbirek, otrebek, izveržek; f. aud; SKuSidjllft. Srndcn, v. a., izvreči, izmetati, izbrati^ izbirati, odbrati, odbirati, otrebiti, potrebiti, trebiti. Sradcttljuttb, f. Srnd, ter. Srndcr, ter, odbirač, preskusnik. S r a d g u t, f. Srad, ta«. Srfldfdjflf, tie, izveržena, odbrana ovca. SrttdOiel), ba«, izveržena živina; f. Srad, ta«. Srndtnnffer, ta«, slana, spridena voda (na izlivu reke), torej z morsko vodo zmešana), Sracteut, ter, brakteat. Sranbaber. Sriibltng, ter, (Agaricus lactifluus), pe-čenice. S ragtn, v. a.. bei teti Äürfdprn, tie gelte über ein feljt fdjarfe« Sifen jteijen, nad) V. ogarbati, garbati na štole, garbati na oj-ster garbovnik. S rit gen, f. ©ebirn, Srai)nte, f. Srante. Sräljmen, Sräbnen, v. «., (tcaidm.), bu-kati se, (od divje presice). SramarbaS, f. ŠjjrablbanS. Sramarbafiercn, «., bahati se. Srnine, tie, ter Sdjöfjling junger £oj>fen, berst; ter iRanb, f. Serbrimtung, Sront* beere. Srämfe, tie, f. Srentfe. Sratnf egel, ter, russ. bramzel, bühm. veslo bramove. Srantftitnge, tie, russ. bramstenga, böhm. bramec. Srondje, tie, f. gad), 3»etg. Sranb, ter, 3ujlant te« Srennen«, gorenje, paljenje; »on gtojjeit Körpern unt jiarfer Stamme, geuerabrunji, ogenj, požar, požig, uad) V. auch P°Sor; i" alten fla». 2Rmtb= arten požar; in Srant fonimen, geratbett, vžgati, vžigati se, vneti, vnemati se, za-goreti, začeti goreti; red^t in Srant fom men, razgoreti se, razneti se; im Srante crf)attcn, žgati; in Srant jieefeti, fejjen, zažgati, zažigati, zapaliti; einen Srant löffelt, ein Jpau« »om Srante retten, ogenj pogasiti, pogašati, gasiti, hišo požara, ognja oteti, rešiti; auf ten Srant betteln, za po-gorelca brati, bernjati, prositi; bet Srant, (titioj, brennente« Stücf 6 o [j, ogorek, glavnja (cfr. altsl. glavnja jest drevo ogo-relo); tet Stant tet Siegel, žganje; te« .Ralfe«, kuhanje, žganje apna; tie djirur-gifd)c Operation, žganje; eine Äranfheit, snet, gett). černi prisad, černi ovčič, čemi sajevec; tet falte Srant, merzli snet. böhm. mrt', černec, russ. antonov ogonj, serb. vučac, učac, poln. zgnifa; tet Ijeijie Srant, vroči snet; Stant an teit Säumen, pereči ogenj, ožig; an Söeinjtöcfen, palež, rosa; an ten SBeintrauben, ožig; im ®e--treite, snet, snetjavost, čem, černec; taoon behaftet, snetjav, snetiv; bet Steinbtanb, rija, ruja; f. aitcl) Setnfrafj; b. i. $ürre unb §i|$c, žgaiina, vročina, pripekanje solnca; ta« Sengen, osmod, smod. posmod, zasmod, zasmoda; e« riecht nach Srant, po smodu diši; heftige Seibenfehaft, vnetje, ogenj, vžig, strast, poln. zapaf; »a« jum Slnjünben kie; itet, netilo, vnemalo; ka« Srettni)olj, kurjava; ein Statik Siegel, .Ralf, žig, peč; b.i. ket Ott, t»o etwa« gebrannt hat, pogorišče, pogoriše, požar; too mau ft(i) »erbreunt hat, speklina, opeklina, oparica; eingebrannte« 3eidjen, vžig; ket Sdnmitj »ont entjünke--ten $ul»et im ©ctoehre, saje pl.-, im SBMke, laz. Sranb-', itt 3f&g./ požarni. Srattbaber, kie, (bei ©chtoangera kie «nge; Sranbametfen, fcfwcfieiieit Slutabern bet' güfie), otročje žile; auf ben ?te »ott bem SJieere, burkati, zaganjati se , odbijati se , bibati, ploviti, russ. volnovatsja. Staubet, ber, ein St^ff' ladija zažigavka; in bet geuertoeri«httifl, zažigač. Stanbetj, ba«, nad) V. premognik, poln. zgorzelica. Srnnbcule, bie, (Strix stridula), rujava sova. Sratlbfacfel, bie, zažigalo, požigavna bakla. Sranbfalle, bet, skopec. Sranbfcter, bie, požarna obletnica. Sraitbfeft, f. Weuerfeft. Sranbfieber, ba«, uadj gefd)el)etier Serbteit; • ititng, vročica po opeklini; bei fietjjeni ltltb faltem Sranbe, snetna vročica. Stanbfinle, ber, pinož. Staitbfletf, f. Sranbntal. Sranbfleien, ber, speklina, spečenina, snetni madež. Sraitbfletfig, adj; snetljiv, sentljiv (per transposit.), sentjav, rijnat. Sranbfud)§, ber, černalisica; — tamnoru- dečkasti konj. Sranbgetttd), ber, zasmodina, zasmod, smod, smodnina, prismodnina. ■©roit&ßCftJjtnatf, ber, smod, smojevina. Sranbgtebel, ber, zidani opaž; f. geuer= maucr. Sranbbafer, ber, snetjav, snetjiv oves. ©ranbbaden, ber, maček; f. and; geuet= bafen. Staitbbctnb, ba«, zažigavno platno. SBtanbbcrr, ber, Sraittuieifler, požarnikf, vojaški poveljnik pri požiganju sel. Sranbbitfd), ber, (limastijelen, dimec; bie S8ranbf)irfdjfub, dimasta košuta, dima. Stanbbolj, ba«, sperina. Stanbtd)t, adj., prismojen; braitbid)iet ®e-- ntfd)Iag, ber, zažigalo, zažigavna cev. Sranbfdjlattge, bie, vož, rudeča kača; f. aut Srennfdjlnnge. S t a n b f t»I?, .ber, nad) V., drugi strel; (strel iz puše, ki ima saje). SBranbfdjutt, bet, grobija. Stanbftlbet, ba«, v ognju očiščeno, oči-šeno, izžgan osrebro. SraitbfoI)le, bie, notranji podplat; et gebt aitf ben Sraitbfoblen, ima stergane podplate, je revež; serb. podstava; russ., steljka. SraitbfJJrilK, bie, velika brizgavnica; f. generforttje. 278 ©rnn&ftittt. SBtflii&ftati, ©rtJitbftiiite, btc, pogoi •išče, pogoriše, požar, gorelišče, goreliše, pa-lež, nad; F. aud) pogorelišče, pogoreliše; b. t. ein 3BoI)iiljaus, geuerftdtte, ognjišče, ognjiše, dom. ©ronbftein, bet, f. ©atfftein. ©ranbfteile, bic, f. ©raiibiiiitte. ©railbjleticr, bie, ilustjulfe, dar za pogo-relce, požarnina; b. i. eine »om geinbe auf; erlegte, pogorelščina, pogorelšina; f. aildb ©ranbfdjohung. ©t B it b fiifter, ber, požigavec, zažigavec, zažigač. ©nntbftiftnng, bie, požig, zažig. ©raitbftiid, bas, (. ©ranbfiiber. ©rflltbthut, bie, železne vrata, ©mttbung, bie, zaganjavee, zagon, biba-vica; butanje, kipenje, šumenje morskih valov; nad) V. aud) morski slap; menit fte nit fietleit gelfenranbern hod) entpot (teh toirft, nad) F kozli pl. ©ranbOerfidjcrt, adj., zavarovan (proti ognju, zastran ognja). S3rttltbBcrfid)Cntno, bie,zavarovanje (proti ognju). ©ronbtoerfidjerungžaitftalt, bie, za- varstvo zoper ogenj. SBrflllbtttttdie, bie, straža zavolj ognja; stražna ladija. © 11) 11 b tO ti $ ter, ber, čuvaj (zoper ogenj); bei beti glotten, ein @d)iif, čuvajka, stražna, čuvajna ladija. 58 r o n b to it tt b e, f. ©raubfdjabe. 58 r a it bjeithe it, bas, f. SBronbmoI. SBrmtbseug, bas, zažigalo, kresilo, pa-livo f. 58roitb3ciiflntg, f. ©ronbbricf. SBronbjicmtr, ber, (Turdus niger), černi drozeg, ©ronntincin, nad) Grim. ©ronimein, ber, žganje, žgano vino, žganjiea; serb. rakija; poln., unb russ., vodka; bii/im.. koralka, palenka. Sronntluciltbrcitncn, žganje žgati, kuhati; S03ad)l)olberbraillltoeiil, brinjevec, brinovec, ipjlaumetibraniittueitl, slivovec it. f. f. ©rnnnttocinouffdjlag, ber, naklad, pri- klad na žganje. Srannttoeinbiafe, bie, žganjarski kotel, ©ronnttoeinbreitner, ber, uub ©erfaufer, žganjar; ais ©ramttt»einbrenttet gemitincit, »erlteretl, prižganjariti, zažganjariti kaj. ©rannttoeinbrentterei, bie, žganjarija, žganjarstvo; ber ©etrieb ba»oil, žganjarje-nje; ber £5rt, žganjarnica. ©rannitoeincfftg, ber, kis, jesih» izsla- biga žganja (iz patoke). SBraimtlO ciltgnft, ber, žganjevec. 58roniltlDCiniB, adj., dišeč po žganji. ©rnnntu>einfd)anf, ber, žganjarija. 58ronniiociitfiJiilid)t, bas, @d)lempe,žga-njarske drože, nad) F nanga (?). ©rannttoeintrinfer, =fi:ufer, --¡atf, ber, žganjopivec, aud) žganjar. ©rannttoetnboriouf, ber, patoka. SBrcutfttg, f. ©ranbid;t, sttraud). »raftlienhol?, bas, braziljka, pražiljka, prožilika. ©rojj, ber, ropotija, šara, berklarija; f. aud) ©ratf. SBrafft, bie, jadrovodna vervf, nad) F. ja- dreni povodec. 58raffen, ber, ein gifd), gologlavka. 58rafftlt, t', a., jadra obračati po vetru, po vetru sukati, ©rotohf ei, ber, pečeno jabelko. 58ratbirn, bie, pečena hruška, gruška. ©rotbocf, ber, koza (za rošt*, pečenje). 58rotd)en, bas, pečenčica. ©r nt ein, v. a., pri peči. 58rotcn, v. a., speči, peči, russ. aud) ža-riti; affjtt (angfam braten, emariti; bie gifdje braéett fd)on, a(S v. n., ribe se že peko, (pečejo); bas Äalbfleifcf) iji nod) nicht geahmten, teletnina še ni pečena; gebratene Sachen, pečenina, pečenje; et fault ntefjt als ©inten braten, zna več ko hruške peči. SBroiClt, ber, pečenka, pečenje, nach bem Poln. u. Böhm, auch pečenja; et riedjt ben ©raten, obduhal je, zavohal je; zapaziti, vediti, kam pes taco moli. ©rafcnbrühe, bie, juha, polivka, omaka od pečenke. » ©rntenfctt, bas, mast od pečenke. Srot cnfeuer, bas, ogenj za pečenje, ©mtengerud), ber, duh po pečenki, ©rutettíieib, bas, ©roicnrotf, ber, (fdjerj* haft), praznična suknja, ©tftíenfdjiiffeí, bie, skleda za pečenko, ©rotcntoettber, ber, eine apetfon, obrača-vee; eine 5Kafd)itte, obračalo, sukalo (pečenja), poln. samobrotnik, russ. vertel. ©röter, f. ©ratemoenber. ©ratfifdj, ber, riba, dobra za pečenje, za peči, (riba) pečenica. ©rtttfodj, ber, pečenkar, pečenjar. ©rcttling, ber, nad) F srovka, S^tonmm (Agaricus deliciosus L.); (Boletus lacti-fluus), ettra pečenica, mlečna goba. ©mtOfen, ber, peč, ognjišče, ognjiše za pečenje. ©rotífonne, bie, ponva za pečenje, pekla, nach M. pekev, serb. perženica. ©rotröhre, bie, nad) F pečica, ©rotroft, ber, rošt za pečenje, ©rotriibc, bie, smojka, pečena repa. © r 01 f d) C, bie, velike gosli, brač», viola*, russ. alt; f. allá SiwtflCige. © t fl t f fl i eber, raženj, raželj, all.il. ražnj. ©ratmurft, bie, rudeča klobasa, mesena klobasa, nach M. aitd) pečenica. ©ratloiirftthen, bas, klobasica. ©rohe, bie, taca*, ©ran, ber, kuha, kuha ola. ©rou = , in 3f&g., olarski; f. auch ©ter, uff. ©rnu berechtigt, adj., kdor ima pravico, ol kuhati, ©raubefrteh, ber, olarjenje. ©roubottich, bet, olarski bedenj, kad; f. ©ottid). ©runch, ber, ju ben ©ebürfníffen, potreba, Brau«bar. raba; f. ba« gebtäu«(i«ere ©ebrau«; ®e--fäfi JUnt Brau«, posoda za rabo; ®et»obtt= Ijeit, šega, navada; ti«« altem Brau«, po stari navadi. 5hail(f)tiar, adj., za rabo, raben, koristili, hasnovit, vreden, za kaj dober, pripraven za kaj; ba« ifi lti«t brauchbar, to ni za nobeno rabo, to ni za nič; itn brauchbaren Staube erhalten, tako ohraniti, daje za rabo, da se more rabiti, vživati. ¡Smud)bar!ett, bie, rabnost, porabnost, koristnost, pripravnost. Brauchen, v. a., f. Bebiirfen; i« brau«e ®i«cr, potrebujem bukev, treba mi je bukev, .veri. treba mi knjigah; Jlrjettei, ©pet= felt, brau«en, vžiti, vživati; f. alt« (viit= licbmcit; Beciuetnli«feit, Siji 6rau«en, storiti, delati po —; ein ©ort ilt einer getoijfett SSebcittltng, vzeti, jemati besedo v tem ali unem pomenu; atttocnbelt, oberniti, obračati, rabiti; re«t gebrait«t erweitert bie OTttftf ben trüben Sinn, prav obernjena odžene rauzika kalne misli; t»a« 6rait«c i« ba«, kaj mi je tega treba, potreba; ba« läßt ft« jU lti«t« brait«en, tO ni za nobeno rabo, za nič, nič ne rabi, ne zaleže, ne zda; ft« Bebienen einer @a«e, postreči, streči si s kako rečjo; itd) gebrau«eti laffen, služiti komu; @rnft brau«en, resno, z resnobo delati; er brati «t e« ttttr ju fagett, samo da reče, le besedico naj reče, pa dobi, ni mu treba, kakor —; tč) brau«e biefe« $ferb f«on jl»ei 3_abre, dve leti že jezdarim tega konja, vozim s tem konjem; v. i., e« brait«t eiltet ©a«e, cttoa«, treba je ene stvari, reči; tt)0$ubratt«t e« fo »ieler 2Borte, čemu toliko besed; e« ^ätte keine« £fiatf)e« ni«t gebrait«t, tvojiga sveta ni bilo treba. »räu«Ii«, f. Brau«bar, @ebriiu«lt«. StflUCn, v. a., überhaupt, zvariti, variti, skuhati, kuhati; ba« Biet brauett, ol kuhati, delati, na« Gutsm., olovati; f. au« Bier, ©etränfe brauen, f. 93erfälfdjcn; bet $afe, bet gu«« brauet, bie Serge brauen, megla se pase po tleh. Brauer, ber, olar; f. Bierbrauer. Brauerei, bie, bie Jtunft olarstvo, pivar-stvo; ba« ®et»erbe, olarija, pivarija, ita« Gutsm. olovnija; f. alt« Bierbrauerei. SBrattCrgtlbe, bie, olarska družba. Stauflcrittbftbaft, bie, olarsko orodje. Sraugcreibtigleit, bie, olarska pravica, pravica (do) olarjenja. Sraubauž, ba«, olarnica, pivarnica. 391 a 111) e r r, ber, olar, lastnik olarnice. Braitfeffel, ber, olarski kotel. 8ranfnc«t, ber, olarski hlapec. Braumeifter, bet, olarski, pivarski mojster. Stanu, adj., rujav, temno rujav, kostanjev, černkast, zagorel, rus, (altsl. rus), serb. smedj, böhm. hnedy, snedy; braune Butter, ©U»»e in ben Äü«en, rumeno maslo, rumena juha; braun nta«en, färben, poruja-viti, rujaviti; brauu Werben, orujaveti, ru- BrauorbuuuR. 279 javeti; brautt fein, rujaveti; brautte« $ferb, kostanjevec; brautt ititb blau f«iagen, f. Blait; bie braune 9ia«t, temna, mračna, černa noč. Brau«, ba«, rujavo, rujava barva, rujavilo. Brnitttatfe, bie, (Anas vulpanser), lisičja gos (ita« Deim.~), pliska (ita« Zal.~). Br alt Hält (ji g, adj., rujavook. Braunbier, ba«, rujav ol. Br (i Uit «en, ba«, (Brünette), zagorelka, ru-javka; (»oni $ferb), kostanjevček. Braune, ber, rujavec; »otn Uferte, kostanjevec; bie rujavka. Brautte, bie, in abstracto, rujavost, zago-relost; bie garte, rujavina, rujava barva, rujavo; bie Äratlfheit, (Angina), davica, za-derga, vnctica gerla, russ. žaba; bie f)äu; tige Bräune, golte, pl.; f. au« Brauncrj. Brautteifenftein, ber, železovec, želez-njak. B raun tli«eu, f. 3aunf«iiWer. Brnttlteu, v. n., rujaveti. Bräunen, v. a., brautt ma«en, orujaviti, porujaviti, rujaviti; bie ©oitlte bräunet bie Äirf«en, solnce rudeči, zreli, lisi češnje; bie ©oitne hat «nt bie Saut gebräunt, solnce mu je ožgalo, opeklo, opalilo kožo, serb. smagnulo mu je lice od sunca; bie §aut toirb »on bet ©onne gebräunt, koža ogoreva, je ogorela; in brauner Butter bräunen, v maslu zarumeniti, rumeniti, v maslu žariti, cvreti, pražiti; v. r., ft« bräunen, braun Werben, zarujaveti, rujaveti, zagoreti, ogo-reti; v. n., bie ,Ri*f«eit bräunen, češnje se lisijo, rudečijo, zorijo, zrelijo. Braunente, bie, (Anas ferina), sivka. Braitltet}, ba«, rujavica, rujavka, rujava ruda. Brattnfnrbe, f. Btäitite. Brauttfif«, ber, morski prešic. Braunflt«§, ber, rujava lisica. BtaunßClb, adj., rujavorumen. Btauitflriin, adj., rujavozelen. Btanubaartfl, adj., rujavih las, rusolas. Braunbäufling, f. Blutbanflinfl. Brattnbeu, ba«, zarujavela merva. Brattnlel)i«cn, ba«, rujavi prttsnik, velika penica, repaljšica, tašica. Brautt I ob I, f. Blauiobl. Braitltioble, bie, rujavi premog, podzemeljsko oglje. Sraunlojjf, ber, (Sntcitart), rujavi zvonec. Bröttttli«, adj., rujavkast, rus, černikast; »on bet ©ontte gebräunt, ogorel. Btattnloiig, adj; rujavokodrast. Braunroth, adj., rujavkastorudec, višnjev, višnjast. Braunf«C(fe, bet, rudeče, belo pisan konj, tamen, dimast konj, pegaž, russ. pogaja lošad. Sraunfvatb, bet, klekec, dolomeo (De&J. Braitnftein, f. Sölagnefta. Braunaurj, bie,. černa bil. Brauofen, bet, olarska peč. Brauorbnttug, bie, red, postava za olarje. 280 ©raupfnnne. ©rançonne, f. ©rnnïeffet. 58 r a lié, ter, ©au« unb ©raus, dirindaj; in ©au« ltnb ©raitS lebett.v vednem hrupu in veselji, židane volje živeti. ©raitfd)C, bie, mit ©fut unterlaufene ffleute auf beut Kopfe, rog; auf anberit feilen, zasedena, podpluta kri; f. auč) ©eulc. ©taufe, bie, ba« ©¿hren, vrenje, kipenje, šumenje; bas ©iet ifl in bet ©raufe, olvre. kipi; att ber ®ieffantte, sitee , cedilo, ce-dilce, kropilo; serb., ružica. ©ranfeiieutel, ber, braufeitber, irittbiget äßetlfcf), roltne, rohnjač, ropotar, f. 2Stltb= beutet. ©ranfclovf, ber, rohne^ buhte, f. atti) 9lufbraufcnb. ©rnufCtt, v. n., hrumeti, hrušati, veršett. obet veršati, liruti, tuliti, bučati, audj bobneti, doneti; »om Sßiltbe, bučati; ba« Saufen unb ©raitfeu ber O^reit, šumi ali zvoni mu po ušesih (russ., zvenét); brau* fen b. i. ga^ren, šumeti, vreti, kipeti; peniti se; bie $ferbe braufeit, konji perskajo; bie Sau braufet, svinja se buka; f^toät* mett, rojiti; »ot 3orn, ihtiti se, besniti. ©taufen, bas, šumenje, veršenje, šum, hrup, hrum, ltruš, vriš. ©tnufenb, adj., šumen, šumeč, hrupeč. ©railfepltfbcr, baS, peneča, šumeča, go-mizleča štupa, prah. ©raitfer, f. ©raufefopf. ©raufetljoit, ber, ©raufccrbe, bie, kupeči il, napuhljivi il, (Zal.) ©raiifeœtnb, f. aßinirbeutel. ©raitt, bie, nevesta; ttacf) Gutsm. aittf) obljub-ljenica, im Küfienl. aitcf), novica; in 11. K. u. serb. audj, mlada ; bei bell ®erbern, vrenje; fie ift ©raitt, zaročena je, zaročnica; f. 5®iltb?braitt, (vertinec, hudičeva metla), SBafferbraut. ©raitt*, ilt nevestin, ©rautabeitb, f. ißolterabeitb. ©rautaltar, ber, poročni oltar. ©rauiaitëfteuer, bie, f. 2(nžftener. ©rantbett, bas, nevestina postelja, postelja ženinov, ©riiittdje lt, baS, nevestica. ©raittbiener, f. ©rautfiitirer. ©railtfahrt, bie, pot po nevesto, po mlado, ©rantfeft, bas, f. §odijeit. ©rautfiiirer, ber, drug; in ©t., družbanj, attcf) vojčin, vojčina, vojač, tovarš, in U. K. u. serb., dever; (j>oln.,\x. böhm., družba); ©raittfiihrer feilt, drugovati, serb., deverivati. ©rantfii tirer in, bie, družica, spletenka, druga; ©rautfüfireriit fefjt, družičevati. ©rautgelage, f. ^odjjeit. © r a u t g e m a d), bas, ©rantfammer, bie, spav- nica, čumnata novo poročenih, ženinov, ©rautgefdjenf, baS, ÜÄorgengabe, jutrina. ©rautgemanb, bas, nevestina obleka, ©ran tljauž, bas, nevestin dom. ©rantljemb, baS, nevestina srajca, ©rältttgant, b?r, ženin ob. ženih, in Kt. ©retb. auč), ženini; altsl., ženili; in U. Kr. unb serb., mladoženja. ©riintigamž*, in ženinov, ženihov. ©rauifoam^aöcniJ, ber, predporočni večer, ©rantiiutgfer, bte, f. ©rantfiibrerin. ©ran t fant mer, f. ©rautgcmadi. ©raittfleib, f. ©rantgemanb. ©rantlinb, bas, basKittb, »eiche« tnan bet ©raut bei ihrem eintritt ins ©räutigamsfjaus itt bell ©d?op legt, itt U. K. nakolenče. ©rautfranj, ber, nevestin venec, ©rautleute, bie, ženin in nevesta; ženini, zaročenci, in U. K., mladiči; in Ktijienl., novici. ©rÜUtlid), adj., nevestin, nevestinsk; kakor nevesta; ber bräutlidje SÄorgen, poročni dan. ©railtlieb, bas, ženitna, svatovska pesem, ©rautlöfnng, bie, ženitnina (davščina, dav- šina rokodelcov). ©rantmat, bas, ženitno gostovanje, svatba, svatva, pir; f. .£>0Cfj5Cttma^t. ©rantmutter, bie, nevestina mati; bei beut §ot!hjeitmale, hišna mati, teta; eine »ereh= lief)te grauettsperfon, bie bas ©rautbett bereutet, teta narejavka, posnašnica, kloča, in ©t., vodila, in Kt., rjušnica, košata obet košata mati. ©rautnadjt, bie, noč po poroki, ©ran tj) a ar, bas f. ©ranticute. ©rautring, ber, ženitni, zaročni perstan, vernik, ttacf) Gutsm., vestnik. ©raittfdjafc, ber, dota. ©rantfAan, bie, ogled. ©rautfd)mucf,ber, ©rautgeftfimeibe, ©raut-ftaat, SBrailtJJlltS, nevestin lišp, lepa, draga oprava nevestina, ©rantftanb, ber, nevestni, zaročni stan; serb., mladovati; itt ltttferem ©rautftanbe, v zaroki, ko sva bila zaročena, pred poroko. ©rauttag, ber, ženitni, poročni dan. ©rauttDcrben, f. Sterben, ©rauttoerber, ber, snubač, snubič, snu-bok, serb. prosac, prosilac, russ. svat. ©rautfflerbung, bie, snubljenje, snubitev, serb. prositba. ©rautuef en, baS, olarstvo, pivarstvo. ©rannnrtlj, f. ©icrmirtl). ©ral), adj., veri, dober, vreden, priden, ber-hek, ttadj M. aucf) jak; »on ©olbaten, hraber, pogumen, junašk, ntošk; rec^tfd^affen, dober, pošten, pravičen; ftcf) bra» »erhalten, prav se obnašati ober vesti; feljt bra», prav dobro; trenit man »orhet bra» gearbeitet hat, če se je poprej pridno delalo; bet ©taojie bet ©ra»en, junak (od) junakov, ©rabttbe, bie, junačenje. ©rauhen, bie, verlost, verlina. ©rabo, ber, f. ©anbit; adv., prav, dobro, sprelepo. ©rabour, bie, b. i. Xapferfeit, hrabrost, po-gumnost, junaštvo, moštvo, prederznost; SBagefiücf, junačenje, prederzno delo. ©redj=, in Šffcg., lomni, bljuvni. ©rediMjitet. Sredjarjnet, f. ©redjmittel. ©red)bani, bie, mesilnica. SBreeftb ar, odj.f lomen, kerhek, zlomljiv, kerhkost, kerhljiv, krehljiv. Srcdlbarfeit, bie, lomnost, zlomljivost, kerhljivost, krehljivost. Sredi6aitra, ber, kerhlika. 8red)birit, bie, pokovnica. Sred)bl Otf, ber, nakovalo kotlovinarsko. Srechboh lie, bte, (Phaseolus vulgaris), horvat. Sredibieftcl, f. SOîannétrcuc. Srecbbunbiall, f. ©rctbruhr. Sred)e, bie, aBetfjeug, glad)« ober ¿&anf j« bred)ett, terlica, {rttss. trepalka); bei beti @d)tnibeit, prikrov. Sretheifen, ba«, kol, železnico), veržel-i, russ. železnij lom. Srethclbrot, (Brosingl.), ba«, teričnik, te-ričnjak. Srecheln, ($«».), f. ©red)en. SretbelftUbC, («Promnji.), bie, terilnica. Sreibelttiarter, ($ro»injl.), ber, sušivnik. Srecbeijeit, ($to»itt}(.),bie, teritba, teritva, tretev. Src d) en, ». n., zlomiti se, prelomiti se, lomiti se, razklati se, klati se, pokati; iit Stûcfe bred)en, razlomiti se, razkeršriti se, razdrobiti se; ber Saum ijt gebrod)en, drevo seje zlomilo, je pičilo; ber Stoff bridjt, seka se, ubija se; f. aud) §CrCinbredjCll; sen ber 3îabelfpige, odlomiti se; bie Kuie bralen, kolena so se upognile; ber grofeh bradi, žaba (se) je razpočila; mit Siltem bredjen, razdreti se, razbratiti se, zbesediti se s kom, razdružiti se, opresti jo, zjesti se, skregati se; ba« ®lûct bri^t, sreča se je jela kerhati, se je skerliala; ba« Sffietter brit^t, jasni se; »cm SSeitl, Sier, zmotiti se. skaziti se, prekucniti se; f. Umfdjla= gen; es mufi biegen ober bremen, se mora "dati ali zlomiti ; meiu .§erj bradj mir gegeit tfjn, meni se je užalilo, milo storilo do njega; bauferott toerben, pasti, opešati, na kant, boben priti; ba« Herg bridjt mir, serce se mi terga, serce mi poka; alt« bem ©efâng--ntffe, iz ječe prelomiti, prelamljati, predreti, predirati, pretergati iz ječe; in ba« Sager be« geinbe«, vlomiti v; buri bie getiibe, predreti, prebiti; f. Sfofc, ®in=, Surd)= bredien; gebroehener 3irfel, uadj V. polomljen krog; f. aud) £erbor=, 3litëbred)cn; bie Slugen bred)eit ifm, oči mu steklene, stekle, tema se mu dela, icaidm. riti; ber Urin bridjt, scavnica se je zgostila, posedla; er ntuji bredjen, mora na eno stran u-dariti; »om 8eibe«brudj, počiti, kilo dobiti; gebro^en, pretergan, kilav; h*« bremen Srje, tukaj rudo lomijo , tukaj se dobiva ruda, tukej kopljejo rudo; itt beit ©ergett bredjenbe Srje, v gorah lomljene rude; ba« ®la« brad^, kupica je počila, se je stru-pila; f. aud) Slnbrechen; ». r., ficE> bremen, (au!eiitung, ne popusti le za las od svojiga mnenja; eine breite 3lU«f»raße, debelo, gorjansko govorjenje; bie« toirb ntait nuten be« Breitern erfeljen, to se bo nižji bolj na tanko razložilo. Sreitarfßig, adj., širokoriten, ritast. Sreitaft, bte, Sreithcil, ba«, širočka, ši- roška, bradlja, bradva. Sreithlott, ba«, (Acer pseudoplatanus), stročni tern. Srcithlaticrtg, adj., širokolisten, širociga listja. SrcitDriiftig, adj., širokopersen. Brcitiiufßig, adj., košat. Sreitbitfdjigfeit, bie, košatost. Brette, bie, (in concreto), širjava, širina, šir; (in abstractoJ, širokost; nörbttße, fübtiße, severna, južna širjava, russ. širota; bet glaß« liegt auf ber Breite, lan je raz-gernjen, pogernjen, se godi, se rosi; eine Breite glaß«, en pogrin lanu; i it bie Breite v (na) širokost, v šir; in bie Breite erflčt; reit, na dolgo in široko razkladati; ©erdu* migfeit, prostornost; »ont 3euge, pola. Sreiteifcn, ba«, ein ajleifiel mit gerablini--get ©ßneibe, široko dleto, dleto s široko sekirico. Breiten, v. a., razširiti, razširjati, širiti, prostreti, prostirati; breitet maßen, širjati, bie §änbe, ben Äör»et breiten, stegniti, ste-zati, stegovati; ein Xitß, .Rleiter, glatfj«, razgerniti, razgrinjati, pogrinjati; ben SRift, @»ren, gnoj, steljo raztrositi, trositi; f. a. 9Južbreiten. Breitengrnb, ter, širjavna stopnja. SreiteaitreiS, ber, in ter ®eogra»ljie, ettoa širjavni krog; nnrißtig soravnikf. Breitenmeffung, bie, mera, mčijenje ši-rokosti. Sreitfifß, ber, (Ciprinus latus), androga. Sreitfüfig, adj., širokonog. Sreitgebriiftet, f. Sreitbriiftig. Sreitgefiebert, adj., širocih perut, ši-rocih peres, široper, širokokril, širokope-rutin. Breitgefßuttert, f. Sreitfßnlterig. Sreitgeftirnt, adj., širociga čela. Breitgolb, f. Slattgolb. Sreithamnter, ber, naß V. prilik, perlik. Breithüftig, adj., širokokok, širokokolk, širociga kolka. Sreitfofjf, ber, širokoglavec, glavan. Sreitliß, adj., širokljat, serb. poširok. SBr eitli^f) e, bie, široka šoba, ustnica. SreitmÜUbig, adj., širokousten, širocih ust; ter Breitmiinbige, širokoustnež. Sreünöftg. Srenttpunlt. 283 ©reitnflfig, "dj., sirokonos. ©rcilnttfigc, ber, nosan. Sötciirä'nbig, adj., širocih okrajcov. ®rtitfd)niii)'let, ber, širokokljunec. 33rCttidj ulterig, adj., plečat, plečnat, ra-menat, širocih pleč, nad) V. znesen; eilt breitfchultrigeS Sffieib, plečuga. StEitf d) ffi fllt 5, ber, (Coluinba laticauda), pavcc, širokorepka. Sreitfdjffiänstg, adj.. sirokorep. ^rcitfeitc, bie, bok ladije. Šreitliiltb, ber, veter, ki jadra polni. Šreitjadtg, adj., širokozobat. ©teilsal)it, fccr' ein 8ifolj, baž Seil barunt ju Wicfeltt, bie ©irfttng ber t)inab ju laffenbeu 8aft ju l)enimeit, in ber 9Wed)amf, deržaj, prideržaj, zavornica; bie Aurbelbe« SremiSrabeS, Womit man baSfelbe hemtnen fann, zavornica, zavirnica; itt ben i'atfllcn bas SKittel, woburd) bie SBirfung be« Jpaupt; rabe« gehemmt wirb, zavornica. ©remfen, a., ein $ferb, v kljupo dati ob. deti, sklemati, oklemati; eilt 5Rab, zavreti, zavirati kolo. ©remšrab, ba«, zaviravno kolo. 33rcnimriicit, bie, žganje (sosebno srebra). Srennbar, adj., žgaven, kurjaven, paljiv, gorljiv; brennbare Körper, gorljiva roba, gorljive reči. ©rennbarleit, bie, žgavnost, kurjavnost, paljivost, gorljivost, ©tcnnblafc, bie, kotel (žganjarski). ©tennbDd, f. Sranbbod. ©rennctfcn, ba«, razbelno železo, žgavno železo, žigalo; f. Srdllbcifcit. ©rennen, ».«., in{Rücfftd)t bes Serbrennen«, Šerjehrett« uub 8eud)tett«, goreti, žareti; iit Studit auf empfuitfcene §ige, peči, skleti, žgati; breitnenb, žgeč, goreč, skeleč; bren* Iteilbe garbe, Jlugetl, §i|e, žarka, žarna barva, žarne, žive, plameneče oči, paleča vročina, pripek, pripekanje; bie Sottne brennt, solnce peče, pripeka, prigreva, pritiska; brennender ¡Dürft, goreča, huda, pekoča žeja; brennenbe SEBunbe, Sd)nterj, skeleča, sklelarana, žarka bolečina; bretuiejfel; artig brennen, ščmeti (11. X.), zažereti, žareti; ©leine brennen nicht, kamen ne gori; taž §au6 brennt, hiša gori; ber Sattb, bie Seltne, jiebenbe« äöaffer brennt, peče, žari; bie Sßimbe brennt, skli, peče; vor ttngebulb brennen, koperneti, ne moči dočakati, močno želeti; »on fiiebe brennen uff., od ljubezni goreti, vžgan, vnet biti; für Semanben bren» ttett, za koga goreti; fd)wad) brennen, mer-lcti, berleti; fd)led)t brennen, cmcreti se; mit glantmcti brennen, plameneti, plameti; v. r., jld) brennen, speči se, opeči, opekati se; ftd) mit heijjent ŠBajfer, opariti se; ftd) Weijj, rein, očistiti, čistiti se, opravičiti se, and) fig. zmotiti se, opeči se; v. a., žgati, pražiti, ožgati, ožigati, opaliti, paliti, kuriti; »erniitteljl be« Sreittteit« befd)äbigett, speči, peči; »oit ber Sonne fd)warj gebrannt, Werben, zagoreti, ogoreti (od solnca); burd) ba« geuer »erjel)ren lajfett, žgati; £olj ju .Sohlen, jtt Vlfctje brennen, iz derv oglje, pepel žgati; ©teilte JU Aalf, iz kamenja apno žgati, kuhati; f. atld) SKtiften; Aohletl, kuhati oglje; tčpfe, Siegel uff., žgati; !)3ott* afd)e, $cch, Sraiittlwein, Silber, Siegel, 9Mel)l, Äajfel) brennen, žgati; fieber breitneu beibelt Schuftern, usnje na ognji mazati, nad) V. auch usnje z mastjo opaliti, paliti; §aare, lase žgati in kodrati; ein ißferb, vžgati, v-žigati znamnje; einen auf bie £aut bren« nett, posvetiti komu, (ustreliti ga). S renn en, ba«, er hat ein Steinten im SDia* gen, i. e. Sobbrettlteit, zgaga, gorečica. SBrcnnenb, adj., pekoč, žgeč, skleč, goreč; f. Srenncu. S renn Cr, ber, žgavec, kurež, palivec; Srainttweitt brennen, žganjar; Kohlenbrenner, oglar, uff.; im ©etreite, f. SrtTOb. ©rennerbe, bie, šota. S renn er et, bie, žgavnica, pališče, pališe; ßiegelbremterei, opekarnicat, cegelnica«; SrantltWeiitbtettnerei, žganjarnica. Sreitngclb, ba«, žgavnina. S renn glaá, ba«, vžigavnikf, vžigalo, za-žigavno steklo, vnetilno steklo. Sreiuthanž, ba«, žgavnica, palivnica; f. a. Srennerei. Srcitnheil, adj; vrel, vroč. Srennhelm, ber, kapa, verhnjak. Stenn 1)erb, ber, ognjišče, ognjiše; f. aud) Srennflunct. Srennht^e, bie, žgavna vročina, soparnost. Srennholj, baž, derva. Srennhiittc, bie, pcčnica, žgavnica. Srcnnlolben, ber, cev, Srcuitloftcn, pl; stroški za kurjavo. Srennfrnni, ba«, srebrot. Srcnnluft, bie, gorljivi zrak. Brennmaterial, f. Srennftoff. Srcunntciftcr, ber, žgavni mojster, žgav-ničar. SrcnnmittcI, ba«, žgalo, zarilo. Srcnnncffel, bie, kopriva, kropiva, (auch int altsl. beibe«). Srcnnncffelmufj, ber, koprivnik. Srcitnofcit, ber, peč; bei bett Sčpfertt, nad) V. ožaga, U. Ar., atteh pečnica, pečica. Srcnnol, ba«, olje za svečavo, žgavno olje. Srcitnflrt, ber, (mont.) pališče, pališe. SrcniHpunft, ber, (Focus) , ognjišče, ognjiše , etwa vnetilna pika (Oei.], 284 Sremtfdjiattge. Sreitltfdjlflltge, bie, modras, rudeča kača. SrCJUtfilßer, ba«, eine StJitfctmitg»on ©aij, ©iiberfalf ititb ©laSgafie, ettoa netilno srebro. SPrCnilfiJteflCl, bet, zažigavno zerkalo. SrCItllftOff, ter, palivo, gorivo, kurivo. Sörcnnftofflccr, adj., brez goriva. ©r'eitiutltß, bie, žganje, ožiganje, gorenje, paljenje. Src IlItlDCitC, bie, daljina ognjišča, ognjiša (od sredine zažigavniga zerkala). Srcilinouricl, bie, (Clematis llantmula), pereči srebot, srobrat, (Dež.); rudeča srebotka, srebrot (Zal.) Sttltnjflngc, bie, žgavne klešče, kleše pl. StennJCttß, baä, žganjarska priprava. Sreititjititber, ter, netilo. StClltC, bie, brenta, breta. Srcttjeln, v. «., po smodu dišati. SrCUjlid), "dj-i prismojen, žerek. Stefd)C, bie, verzel,- eli, prelom, predor, pre-strel, predertje; eilte Srefd)t fjabenb, ver-zelast, predert, prestreljen; eitte 93ref(fte ftiepeit, zid prestreliti. Srcftboft, adj., hrom, šamer; ed feilt, hrometi; hromoto, hibo imeti; ntadjen, po-hromiti, hromiti, pohruniti; toetbett, ohro-meti. Srci, Srett, baž, (iit arten fia». OTCunbartett), deska; ein gefügtes, žagavnica, dilja*, iit ©t., blanja, altsl. d'ska; ein Sobenbrett, stropniea; ein '/j 3"fi biete« fflrett, pažniea; ein folebež, an welchem not ein Xljeii ber Wiltbe auflebt, lubata deska; alt« Srett fommen, povišan biti, visoko čast doseči; Sübtte, igravnica; auf bent Srett bejafjfen, na enkrat plačati vse; einen guten ©teilt int Srette Ijabeit, mogočniga pomočnika, prijatla imeti; er nutjj »or« Srett, mora iti pred sodnika; f)0 ant Srette ftgen, na visoki stopnji biti, v veliki milosti biti. Srettbaiim, ber, woran« Sretter gefäget Werben, žagovec, hlod, panj, rekelj, kerlj, kereelj; ber itnterfle Šbeit einež Saunte«, odritek. Srettbeutc, bie, panj iz desk (za bčele). SrettblOlf, SrCttftOJ, ber, hlod, klada za deske; f. a. Srettbaiim. Srettbotjte, bie, (žagana) podniea. Sreitdjcit, ba«, deščica, diljica, blanjica. Sretteidje, bie, hrast za deske. Srctterbfld), ba«, streha, krov iz desk. Srettcrbcife, bie, strop iz dilj. Sretttrit, adj., diljnat, deskat, iz dilj, iz žaganic. Srettcm, v. a., podiljati, diljati, z diljami, I deskami, žaganicami obiti, obijati; ode-skati, deskati. ©reitemrfdjlag, ber, oboj. Sreiterwaitb, bie, stena iz desk. Srcttcrroebrc, bie, am Sflübieubatte, ber SIjeil bež ©eflüber«, worauf ficb bie ®ajfer--räber fiüfcetl, rake, podkolesne rake pl. SrettermerI, ba«, deske, dilje. Srettgeige, bie, gosli na dilji. Srettbältbicr, ber, deskar. »retWoif, ber, hlod. Scieforbotianj. Srcttmcifter, ber, vrezač. Srcttmiihlc, bie, žaga (za dilje). Srettnagei, ber, podrujic, plankavec, po-družec. Srettfiigc, bie, žaga (pila) za žagovnice. Srcttftneiber, ber, audj Sretftoger, Žagar, pilar. ©reitfpitfer, ber, eine 9trt eiferner Siäget, deščenjakf, deskinjakf. SrCttf})itl, ba«, kostke, russ.. šašečnaja igra; für ba« öfterreitifefie ©piel ba« 3Wübt--fabreit genannt, špana. Srettftamm, f. ©rettbaum. ©rcttftciu, ber, kamen, kostka, kamenček, russ., šaška. SrettUlflnb, bie, stena iz dilj. Srctjcl, bie, presta; dim., prestica, prešta*. ©reijeltttaitlt, ber, preštar. Srcbe, ba«, breve, papeževo krajši pismo, papežev list. Srcbier, ba«, duhovne molitve, brevir; russ., služebnik. K rev i mami. v kratkem; f. a. Šurj, (im fitrgen SBege). Srejei, f. Srctiel. ©ritft, bie, piškur. ©ritfettfäfe, ber, (feinet ^anbfäfe, stisnje-nek, sirček. Srjcoie, f. Müdflroa, ©rief, bet, list, pismo; ©riefe Weddeln, mit Sentaitben, pisati, pisariti si (eden drugimu), pisma pisati in prejemati; ein ©rief ©tečf--ltabellt, list bucik; in ber Sčrfenfpracbe, ponujen papir, (papirnat dnar); einem Srief ltttb Siegel geben, zagotoviti koga; dati pisano; mere. menjica. ©ricf=, in 3fjj., listov, pismeni, za pisma, liste i. t. d. Sricfflbgabt, bie, izročba pisma, pisem. Sricfttbcl, ber, bie SBürbe, novo plemenstvo, s pisntam podeljena žlahtnost, (kteri je žlahtnost po rodu nasproti). Sriefauffdjrift, f. 2lbbre[fe. Sriefbcfbrbcruitg, bie, odprava pisem. Sritfbote, bet, pismonos, pismonosec. SBrtefbttd), ba«, f. ©rieffteiler; pisemske bukvice, (v kterih so predpisane pisma). SriCfd)Clt, ba«, pisemce, listek. ©riefform, bie, gorm, u>ie ein Srief ge--fdjrieben Wirb, pisemska oblika; in Srief* form, v pismih. Sriefgeijeimnift, ba«, pisemska skrivnost, skrivnost pisem. Sriefgelb, ba«, poštnina, pismenina. ©ricfgctooibe, ba«, f. 2lrd|i». SriCfßltt, ba«, blago s pisntam ; blago , ki se ima izročiti s pismam vred. Sriefinbuber, ber, lastnik menjice. Sri Cf ti d), adj., fcfmftlicf), pisan, pismen, pisentsk; Briefliche Unterrebung, pismen, pi-semsk pogovor, pogovor v pismih; adv., pismeno, po pismu, s pismam. Srieftltarfe, bie, pisemska marka, marka (znamka) za pisma. Stieforiionanj, f. Sriefbotc. Sriefpapier. Briefpapier, ba«, papir za pisma, pisemski papir. Briefporto, ba«, poštnina, pismenina. BticfpOft, bie, pisemska pošta. Brieffantmlung, bie, pismobira. Srieffcfjaften, bie, pisma, pisanja, papirji. Šrieffdieibc, bie, zavitek pisma. Srieffte^er, ber, prehodilo, listobod f. Brief jt eilet, bet, pisavec pisma; ba« Budj, pismenik; nabira pisem za izgled; f. Trassant. SBriefftempel, bet, pisemski štempelj*. Šricfftt)!, bet, pisemska pisava; et ijt gehübt int Briefjthl, zna lepo pismo pisati. SBrieftttfdjC, bie, listnica, pisemnicaf. Brieftaube, bie, golob pismonos. Briefträger, ber, .pismonos, pismonosec, listonosec. Britfuntfdjlag, ber, zavitek pisma. Brier»erfcbr, ©ricftoctf»feI, ber, dopisovat nje t; fie flehen ini brieflichen Setter, Unterhalten einen Sriefwcchfel, pisarita si; nad) bent neuem ©ebraitch (bohmj, dopisujeta si, obfdjon dopisati, dopisovati, eigentlich ba« Secnbigett be« Schreiben« au«* brücft. SBrieftoctpier, f. gorreSponbent. Šrigabe, bie, brigada. Srigflbier, bet, brigadir, brigadni poveljnik. Brigantine, bie, brigantina, ladija, ki se hitro vozi. Brigg, bie, brig. Brillant, bet, ein ©tanjflein, briljant, svetlini; adj., lesketeč, briljanten, sprelep; f. Gjlitnjetib. šgrilliantircn, brusiti briljant. Brille, bie, f. 2lugenglöfer; (nm., očki); eine Srille auffegen, očnice natakniti; Sril* len tragen, imeti, rabiti očnice; eine« heim* liehen ©emacbe«, luknja; Semanbeit eine Brille auffegen, komu oči izbrisati, brisati, ukaniti koga. Btilltnbroffcl, bie, drozeg z nadočki, na- dočnik, (Zal.) Brillcnfutter, ba«, tok, nožnice za očnice, očalnica f. Brillenglas, ba«, steklo za očnice. Brilltnmadjer, ber, očničar, očalar. Brilltnuafe, bie, (Caprimulgus ), kozo- molzec f. BriUcnitein, bet, pikec. Brillente, bie, špeglarica* (Dek.J. Brillenträger, bet, očalar. Britliren, f. ©liinscn. Bringen, v. a., in engerer Sebeutung, tra* geitb bringen, prinesti, prinašati, nositi; emd) donesti, donašati; atiber« Wot)in gen, prenesti, preložiti, prestaviti; bu briiigft mir Sdjanbe, sramoto mi delaš, sramotiš me; ftnidji bringen, sad nositi, roditi; bie* fe« wirb bit nicht« @ute« bringen, to ti ne ko nič prida prineslo, nad) M. audj, nagnalo; erwerben, mit ba»on, j. S. Sob ba»on bringen, dobiti, dobivati pohvalo; ba»ou bringen, b. i. mitnehmen, seboj prinesti, «ringen. 285 nesti, vzeti, jemati; führen, begleiten, lei* tett, j. 33. in Serhaft, nachlaufe, mit bem SBageit, buteh ben SBalb, auf guten ÜBeg, pripeljati, peljati, privoditi, voditi; bringen Sie aitd> 3bren ®oi>n ,nit' pripeljitevze-miti tudi sina sabo; »erfehreil, eine um* gelehrte Proportion auf eine gerabe bringen, nach V- oberto sprimero v lično spredjati, spredevati, auch prestaviti, prestavljati; jufamntenbtingcn j. 33. an einen ft^ern Ort bringen, spraviti, spravljati v shrambo; in Sicherheit bringett, skriti, shraniti (na varnem mestu); »on bet Stelle, z mesta spraviti, zganiti, premakniti; etwa« an fidj, kaj nase spraviti, pridobiti kaj; etwa« au bie Seite, kaj na stran djati, devati, prikriti; Xmppeit auf bie Seine bringen, vojšake na noge spraviti, nabrati, skupiti; ilt Orbltutig bringen , kaj v versto, v red spraviti, djati, vrediti, audj poravnati, zravnati, ravnati; etwa« auf einen, b. i. befallt* bigeit, ¡hu überführen, kaj na koga spraviti, prevreči; in« Sfteine bringen, v red spraviti, poravnati, naravnati, dognati; et* tva« nutet feilte @eWalt, kaj pod se spraviti, v svojo oblast dobiti; eilten unter bie (Srbe bringen, Itrfa^e be« Sobe« feitt, koga pod zemljo spraviti; jut 9iuhe bringen, k pokoju spraviti; jtl Sette, v posteljo spraviti, spravljati; etwa« herau«bringeit, j. S. glecfcn bringen au« etwa«, au« bent Äo* pfe einem etwa«, ttnfrant »orn Steter, izpra-viti, izpravljati iz česa; odpraviti, odpravljati od česa; alt« ben ©ebanfett, izbiti iz glave; mit iWü^e e« bahilt bringett, pripraviti, pripravljati; c« Weit bringen, dalječ; weitet, dalje priti, dalječ dognati jo; hod), visoko; h°her' v'®Je P"1'' fln bringen, na dan spraviti, odkriti, razodeti; att« Sid^t, na svetlobo pripraviti; Sentatt* beti itnt ba« Seiltige, koga ob svoje pripraviti; um ba« Sebett, ob življenje pripraviti, usmertiti; jttnt Sorfchein, na dan pripraviti, pokazati; auf ben rechten 2Beg, na pravo pot oberniti, napotiti, napraviti, zaverniti; ilt gltrdjt, v strah pripraviti, ostrašiti, prestrašiti; jit etwa« bewegen, j. S. jitm SBei* ItClt bringett, v jok pripraviti, ganiti do solz; baljitl bringen, nagovoriti, nagnati na kaj; etwa« heroorbrittgen, etwa« ju SBege bringen, storiti, delati; attf bie 23elt brin* gen, poroditi, roditi otroka; »eranlaffeit, j. 33. attf ©cbanten, na misli spraviti, spravljati; an ben Bettelflab, na beraško palico pripraviti koga; jtt ftd) fetbji, spet k sebi pripraviti; e« einem bringen, f. ¿lltrinfcit; eine SBaare an üRattn, blago spečati, spečevati, izvesti, prodati; feine Xodjtet an SWann, omožiti, možiti, udo-miti; et h«* al(e Söttet an ©htm ge* bracht, vse hčere je pomožil; etwa« auf bie Sahn, med ljudi prinesti, f. a. Salin; fein Sebett aitfOOSaljre, devetdeset let doživeti, priti do — ; ein Opfer bringen, tvegati se česa, znebiti se česa, izročiti kaj; ©ebulb bringt »Jiofeit, kdor čaka, dočaka; '286 »rtngčr. idj Ijabe bas (j. S. 2»al) auf bie SSett gebraut, takošen sim na svet prišel; mit ftcf) bringen, nanesti, nanašati, ho te ti, tir— jati; jttt Serttutlft bringen, spametovati koga; ilt« ©efangnif, djati, vtakniti v ječo; auf eine ÜMliott bringen, miljon skup spraviti , do miljona priti; ©treiteilbe auž eittan* ber bringen, narazen spraviti, razpraviti, razpravljati, razmiriti, miriti; inSortt bringen, razjeziti, razkačiti; ettoaž in Sledjo Itltng, kaj všteti, prišteti (zarajtati), v štetev (rajtengo) zapisati; in 33etoegung, pognati, poganjati, v tek, na noge spraviti; omajati, ogugati; in »etgejfenljeit, pozabiti; in Stnbenfen, itt ©rinnetutig, spomniti, pomniti; ež ifi nidjt« in it)it ju brin« gett, b. i. er mili nidjtč lernen, nič ni vanj spraviti; eilte @djulb jut SSeja^Iung bringen, napraviti, da se dolg splača; alt bie @e= luäljt bringen, zapisati kakor lastnika v gruntne bukve; aneinanbet bringen,b. i. an= fügen, stakniti, stikati, f. a. Sicrfc^cit; ilt ©rfüllttng bringen, dopolniti, spolniti, do-polnovati; in ISrfaljtitng bringen, zvediti, doznati; itt S3erlegettljeit bringen, f. »erie= genljeit; inž ®erebe bringen, raznesti, raz-našati, raztrositi; in ©erbaut, osumiti, v sum pripraviti; ettoaž unter bie Seute, kaj ljudem v zobe dati; raznesti, raznašati; razglasiti, razglašati med ljudmi; razdati, razdajati; teft tamt eS n tet) t über« §erj brin» gen, ne morem se prederzniti, rešiti, lotiti se; serce mi ne da, da bi storil kaj taeiga; einen SBerjlorbetteit unter bie Srbe, merliča pokopati; ilt »orfdjtag bringen, na-svetovati; maž bringt bet .Krieg mit ftd)? kakošne nasledke ima vojska? »out Cebett jltm Sobe, umoriti, obesiti koga, glavo odsekati, življenje vzeti, jemati komu, pogubiti koga; ju Rapier, napisati, napi-sovati, spisati (n. p. svoje misli); gu ©tatu be, dogotoviti, izdelati, napraviti, izpeljati; JU Snbe, dokončati, doveršiti, dognati, pristaviti; auf eine gerabe Proportion, obrav-nati; auf ba« Sleitperjie, do zadnjiga, na konec prignati; Jttnt gade, zapeljati, zavo-diti; ft3) um« Seben bringen, ugonobiti se, ubiti se; toaž brittgfi bit ©ItteS, kaj si nam prinesel dobriga? kaj bi rad, kaj boš povedal; bas ijat ifjnt ben Sob gebradjt, to mu je navleklo, nakopalo smert. »ringet, f. Ueberbringer. »rini, f. Singer. »rinlfaß, »rinffi^er, bet, bajtar, želar. »ritfclje, $rit[dje, bie, ein Brettes SSrett jurn Schlagen, pleša, šeška, lopata; baž flaps penbe žSrctt bet ijioffeitreijjer ilt Äomßbien, razetalo, ropotalo, ropotec; eine patfdje, ben Soben bamit feft jit fdjlagen, tolkač, kij, kic, bet; einem eine ißritfdje geben, o-plaziti, ogerniti koga; b. i. attž bein.&aufe jagen, potepeno izgnati; bet hinten att ben siemtfdjltiten, žlica; ein engiifdjet @at= tel, gladko sedlo; itt ben SGBadjfiuben, eilte työljetne Sagerjlatt, klop, iežnica; pograd bei ben Aotylbauern. »rofcfjiirett. »ritidjeit, v. n., ploskati; f. a. ecfeit, bratovščina, bratovšina, itt .St. au« braterna; Srubetf«aft ma--«en, pobratiti se, bratiti se s kom. Sritberžfrau, bie, bratova žena, nevesta, serb. snaha; f. au« Sdjttlägerin. Bruberžfnbn, f. Bruberfinb. Sruberčto«ter, f. Bruberfinb, Brubcr§t/eite, bie, bratovska zvestoba. Brühe. Stühe, bie, SDtuß, sok, podinet, podme-tanica; au« SEBürfien, Blutbrülje, godlja, godla; ©uppe, župa*, juha, serb. alt d) čorba (turk.J, böhm. uttb poln., polivka; f. aitef) ®flUCC, Beije; eilte lange Brühe über ettoa« machen, veliko kvasiti od česa. Btiiitn, »• a., opariti, popariti, pariti, ova-riti, variti; f. auch StbbriiljCU; bie Sffiüfthe, ožehtati, požehtati, pariti. Sriihenb, f. Briihchcife. 8riil)Cf(J$, ba«, parivnica, žehtar. Šriihcfutter, ba«, poparjena klaja. ÖrÜljCfjCiß, adj., vroč kakor krop, vrel; mir wirb brüljeheiß, kuham se, oparjen sim, mi je, kakor bi me bil kdo s kropam po-paril; brü^e^etfeö SBaffer, krop. Sriiljefiife, bet, sladki sir. Stiiljl, ber, prule pl., močvir. 8riil)lial)f, bte, omačniea. Stuhlte, bte, in fleinett ©djtffen bte unterfie plante, toeldje nach bet Brüjiung an ben Bobeit befejiigt hrirb, ploh. SBrilhtrOg, bet, parivnica, korito, v kterem se pari klaja, kerma. 8riih®nrm, adj., vrel; brühwarme« SBaffer, krop; eine brül)etBarme Steuigfeit, prav prav novica, serb. nova novcitanost. SriihtDflffer, ba«, krop. SSriill, f. (Schriill. Stiillafft, bet, kričeča opica. SSriillcn, v. n., rjuti, ručati, bučati, tuliti, llad) Gutsm. u. serb. n. russ. rikati; an* fangen jtt brütien, aufbtüllen, zarjuti, zabu-čati, zatuliti; »om ®onner, tuliti, bučati, tu 11. Ä. it. serb. tutnjati; bet ®ottnet brüllt, germi; Bom SliinbBiehe, mukati, ručati, bučati; brüttettb attfommen, prirjuti, prituliti, primukati uff.; taut fchteiett, vekati, vpiti, dreti se; f. aitd), £ofen, |>eutcn; bte ganje Macht hinbureh brüllen, prebučati, pretuliti vso noc. »tiillodjS, ber, bik. Brummbär^ ber, medved; fig., ntürtifche Bet* fott, godernjač, mermrač, mermrež, godež, njergež, njerga, godernjalo, mermralo, ger-čin, čemerika; godernjav, siten, čemern človek. SBru mm hart, ba«feibe. Srummlmfi, btr> f"c Baßgeige, bunke (ini ®ailthal). Srummcifcn, ba«, dromlja, brunda, poln. dromla, böhm. drnkačka; Bruntetfen fdila= gen, dromljati, brundati; f. a. Brutltltltlär. Stummeln, v. n., brenčati, njergati; f. SBrammett. S tum men, v. n., Bom Bären, momljati; tont Siinb, bučati, renčati; f. a. Briitteii; Bom SDJenfiett, bubljati, godernjati, mer-mrati, njergati; et wirb ben ganjen Xag brummen, celi dan bo godel, russ. vorčat; »o« Äafcett, dromljati, gosti, presti; BOH i£au* ben, gučiti, grukati, gruliti, kruliti, nach V. a. gorgrati; Bon bet ®lucfhemte, kokla krop-lje, kloče; Bon Jpunben, renčati; btummenb anfotnuten, prigodernjati, primermrati, pri- Bruititcnarit. 289 gosti; bie gatije Stacht tjiiiburd) btuntmeit, vso noč pregosti, pregerčati. Sruntitter, ber, f. Brmtimiiir, 3ui>tod)ž. BrnmntfltegC, bie, mali brencelj. Bruntmig, adj., mermrav, godernjav. Brummlrcifcl, ber, volk, (auch nadj bent Russ. u. Böhm.), poln. vartačka. SruntmodjS, f. BriitlmhS. BrUlUtelle, bie, (Prunella vulg.), rasebnik, černoglavka, pruneliea*. Brun nett, adj., zamokel, ogorel, zagorel, zagorelkast, černikast. Brunft, bie, Brunji, befonber« Bom Sîoth* u. ©chtBarjttnlb, gonja, gonjenje, bezganje, hoja po plemenu, buk, pohot; bei ben Jta* ßett, brezen; Hitfdjbtltnft, rukanje, ttff.; f. Brünften. Brnnfti iirfdje, bie, Brunftfd)ießen, strel ob gonjenji, strel ob rukanji, bezganji. Brünften, v. n., btüttfitg feilt, (coitumappe-tere), junäehfi Boni totheit itttb f^toarjett SBitb uttb Bout Biber, hier nad) bet toeitefien Bebeutuitg : Bon beit ©chtnetiten, bukati se ; Boll Hirfcheit, rukati (se), dezgati se; Bon • Helfen, turjati se, merkati se, goniti se; Bon Äüheit, goniti se, loviti se, treti se, teči se, derviti sc, and) pomišljati se; Bon ©tuten, pojati se; Bon 3iegett, perskati se, perčiti se ; son ©djafen, merkati se ; Bon Hunben, goniti se, derviti se; Bon Ka^eu, breznati se, breziti se, aitei) švigati se; Boni Sluerhahn, rastiti; Bott Hühnern, jar-čiti se, kopčati se, kurjastiti; Bon Bôgeln überhaupt, pariti se, ženiti se; Bon griffen, plužiti se, žab'iti, jezditi se; BOlt §ifdj)en, brestiti, derstiti se. Brutlfthirilh, ber, rukajoči jelen. Brnnftttiilbiiret, ba«, košute, ko (se)ru-kajo. Brunftjeit, bie, f. Brunft. Bmnircn, v. a., ugladiti, gladiti. Bruuirftahl, ber, gladilo. Bruitnäfther, f. 2lcfd)erfafê. Briinntheit, ba«, studenček. Brunnen, ber, Dttellinaffer, Duelle, studenec, zdenec, vrelec; f. aud) Duette; eine gehegte, eingefaßte, auch gegrabene Duelle, Šijierite, vodnjak, kladez, rupa, štdrna*; ein offener, nach Gutsm. štepih*, altsl. kla-den'c, kladec, kladez; mit einem fleinem Kajiett itnijimmerte "Duelle, nach V. boč; ben Braunen pfchließen, toenn ba« Kinb fchott erttunfen ifl, hlev zapreti, ko je krava ušla (zbezljala); ©efunbbratttten, kisla, zdrava voda, böhm. dobra voda; in Brunnen fallen, zastati, na nič priti, zaspati; Sffiajfer in ben Brunnett tragen, vodo v morje nositi, bob v steno metati. Brunnen, v. a., namočiti, namakati (v ap-neni vodi). Brunnenaber, bte, vodna žila (za vodnjak); unter bet 3unge be« OiinbBiehe«, podjezična žila. Brunnenanftalt, f. §eilttmffetanftalt. Brunneitarjt, ber, slatinski zdravnik. 290 Srmtticttbeifett. BrUlUtCUbedCn, ta«, kotel, vodnjak. SrUltncnboljrcr, ter, sveder za studence. «runneitcur, bie, kopanje v slatini; bran« ßett, s kopanjem zdraviti se. Srititneubaß, ba«,Brunncnbedc, bie, krov kladeza, šterne. SBrUttttCttbtiCl, ber, pokrovec na kladezu. Brunneneimer, ber, vedro. .Brunttcnfnffung, f. Srumtenlnften. SBritttttettgriiber, ber, kapničar, šternar, zdencar. BritnneuljnuŽ, ba«, pokrita šterna, naß V., klanica nad šterno. BrunttCltfttften, ber, oboj, oklep, ograja šterne. Bmnueuf ettC, bie, veriga pri šterni. BritttlUnJreffe, ber, (Sisymbrium nasturtium), kreša, bobovec, bobovina. BritlUtCnlOdj, ba«, votlina šterne. SBritltttettmcifter, ber, zdenčar, slatinar, nadzornik vodnjakov. SBritnncnilO^, ber, studenčišče, studenčiše. SBrttnneitrttb, ba«, kolo šterne. Srunncnräuuter,* feger, ber, čistivec vodnjakov; kdor šterne snaži. Brunnettröfirc, bie, cev; ba« ©augwerf, tromba pri šterni. SBritttlteitfalj, ba«, slatina, b. i. studenčna sol. SBritttttettfflltle, bie, steber pri šterni; kamnita podoba na šterni. Brunnenißrnni, ber, f. Srunncninftcn. Sritnneufteigcr, ber, f. Brunuennteifter. Brunnenftube, bie, f. BrunnetßnuS. «ntltltcnirog, bet, korito za vodo. Brunne Ii fflltge, bie, vaga preobesnica. BritnneitU) affer, ba«, itn Oegenfafce gum gluf)t»ajfet, studenčnica, studenčna voda, kladeznica, naß bent poln., terda voda. Bruitnguelle, bie, vir, izvirek, vrelec. Brunntoerf, ba«, ozdenčje, f. Bruitnenfaftcn, Brunft, bie, b. i. §tge, gorečina, gorkota; f. Brunft; eine ituorbentliße Ijeftige Selben* fßaft, pohlep, pohot, strastno poželenje; geuer«brutlft, ogenj, požar. Briinftig, adj., goreč, pohotljiv, željin; briittflig fein, f. Brünften. Brunftjeit, bie, f. Brunft. Brunjeu, v. n., scati; in ber ,fiitberff>raße, curati, lulati; f. £ttrttCn, Riffelt. Brufß, ber, mišji tern, mišji jezik. BriiSf, f. Bnrfß. Bruft, bie, (pectus), persi pl., altsl., pr'si, auß, jeboß nur »ott Sßierett, gr^d, ittÄt., grodi; serb. u. böhm., ebenfall« nur »on Sßierett, grud f.; f. Bltfeit; (mamma), seski, sesci, attß persi; eilt Sßeil, sesek, sesec; eine fßlimme Bruft, bolni, ranjeni seski; bent Jtittbe tie ©ruft reißen, podojiti, dojiti otroka; bie ©ruft nehmen, sesati; sott ber ©ruft nehmen, entwöhnen, odstaviti; f. a. Jlbfoititen; ftß in bie ©rttfi wer* fen, ošabiti se; f. SriiftCtt; et Ijat fiß bie Bruft etfäitet, na persih se je prehladil; fig. serce; e« liegt ßtn auf ber Brttfl, tišči, Bruftleber. tiši ga v persih; auf bet litlfett ©ruft, na levi strani pers; f. a. ÄltO^pe, §erb0m' gung; itacfte Stuft jeigen, gosli kazati. Sruft = , itt Bfg-, persin. Bruftuber, bie, persna žila. Bruftttrjnei, bie, persno zdravilo, lek za persi. Bruftbaum, ber, bei ben ©ebern, persno vratilo. Bruftbein, ba«, persna kost. Bruftbettemmung, bie, persna težava, ii-penje, tiščanje, tišanje v persih, da kdo težko diha. Bruftbefßloerbe, bie, težava na persih, težka sapa. Bruftbitb, ba«, dopersna podoba; dopers-nik; poln. u. böhm., popiersie (poprsi). Bruftbinb e, bie, persni povoj. Bruftbttttt, ba«, persna kost; bei $ferbe-gefßitrett, napersnik, opersnica, podpersje. Bruftboljrer, bet, durgetj. Bmftbrett, ba«, opersnica. Bruftbriife, bie, persna slinavka. Briiften, ftß, v.r., napenjati se, šopiriti se, košatiti se, pruhtiti, obet, pruhtati (?) se, hreputiti se, ustiti se, bahati se, hru-stiti se. Bruftentjiinbung, bie, persna vnetica. Bmftfctt, ba«, (Pleura), persna, pljučna mrena, persnica. Bruftftetf, bet, persnik; b. i. Sebet bei ben ©ßujlerit, prepert. Bruftgnng,bet,(äliilßbtufigang «b. ©»eifefaft.-tčl)re in bet Stnatomie), persni mlezivnjakf. BrUftgefßtDÜr, ba«, persna vgnjida. BruftgtttI, ba«, kupica, kozarec. Bruftbnrnifß, bet, persni oklep, opersje. Sruftbitut, f. Bruftfett. B r U ft t) e tt C, bie, pristriženi, prisekani zalog, živa meja (do pers), nizka seč. Brufttjemb, ba«, bet Ärainetinen, oplečje, rokavi, ošpetelj*. Britftt)öder, ber, persna gerba. Brit fti)01)Ie, bie, persna votlina, naß ¡V persno duplo, naß Šulek persišče; Btufl-grttbe, žličica. Bruft trni,?, ba«, f. Bmftbrett. Briiftig, adj., persnat, persat. Brnftfaften, ber, persen koš, auß fßled^ Weg persi. Bruftlatarrh, ber, persni kašelj. B.rufttern, bet, persni kos, in.Rt. auß nnb altsl. grodi (gradi), böhm., serb. grudi. Bmftlette, bie, napersnaverižica, napersni lanec, napersnicaf. Bmftiteib, ba«, oplečje, opersnik. Bruft tnoien, pl., (Sungenfnoten), pljučne terdine. Bruft fruit!, adj., bolan na (v) persih, bolnih pers. Bmftfrnitiheit, bie, persna bolezen. Bmft tat t iß, ber, f. Sungenfrant. Bntftlttfc, ber, napersnik, persnik f. naß 31. arnoš (?), varnoš, pruštof*, lajbik*. Bruftteber, f. Bruftftetf, Sruftiehue. Bruftlcljltc, bie, naslon, ročaj. Bruftmauer, Me, dopersni zid, dopersnjak; f. SBruftlebne. ©tuftrail(^, bie, persno mleko. »rufttnittel, f. Sruftarjnei. SBtUftnflbCl, bie, igla, iglica, bucika, (ki se v njedra vtikuje). SritftnCtj, ba«, persna mreža. Šrilftpflltg, ber, ralica, ralice. ŠtBftpillt, bie, svalek za persi. Šruftreinigenb, adj., persočistin. SBruftriemen, f. SBruftbiatt. Šruftfaft, ber, sok za persi. SBniftftbilb, ber, napersnik, napersnjak, ščit, škit. SBruftftblCtfe, bie, popersnica. SB;tll[tid)nterj, ber, bolečina v persih. Šruftfttd), ber, vbod, prebod pers; al« Jtrantheiten, persni bodljaji; et t)at S3ruji* jied)eil, v persih ga bode. Sruftftiitf, ba«, b. i. gleifd), persni kos; f. auci) SBrufllem; bei beit ged)tmeijiern, napersnik; f. SBruftbitb. Srufttbcc, ber, čaj za persi, žlezasti čaj. Šniftirahf, ber, pijača za persi. ŠruittropfCtt, pl., persne kapljice. iBriiftung, bie, čine SKauer, f. 23ritftntauer, SruftfflCbr; an beit @d)iffen, kerma, altsl. krma; bie »otbere 3uf»ijsung, prednja kerma, rivec, unb bie Ijintere, zadnja kerma. »mit» a m m ž, f. Sruftiafc. SrilftlDarjC, bie, sesna bradovica, sesek, cizek, (bohm. it. serb. bradovica). S3rUft tO a f f et, ba«, persna voda , voda za persi. »ntitffiaiferfltdjf, bie, persna vodenica. ¡Bniftnub, f- Sruftfdjmerj. Sruftmcbr, bie, ettoa predpersje, predpers-no branilo ali nasip, (franss. parapet = persobran), poln. przedpieršie. SritfttDCrf, ba«, persi; bet ber Orgel, sprednje piščali, pišali. SmfttOUnbe, bie, persna rana. SBtUfttoirbel, ber, persne vretenca. Šruftrourj, bie, (Ruscus aculeatus), mišji tern. Smfttturjel, bie, pljučnik, angelika. Stili, bie, ba« Bruten be« gebersiebe«, leže-nje, valjenje, sedenje na jajcih; feitt in bet S rut, valiti, goditi, uriti, kotiti; eine, jtoei Sruten »etridjten, enkrat, dvakrat, izleči, izvaliti, odsedeti; bie ©rut, bie 3ltn* gett, mladina, mladiči, plod, zarod, mladi, zalega, leglo, gnjezdo; bei ben SSienen, zalega; bei ben Snfeeten, zaplodek, zapljuvek, zaplivki, zaplodki pl.; S3rut fegelt, »on gifd)en, bre-stiti se, ob. derstiti se; »Olt 3nfeftett, zaplo-diti se, zapljevati se; @d)langenbrut, kačji zarod, kačja zalega, »tlita!, adj., Hjierifd), živinsk; toilb, graufant, zverinsk, divji, grozovit, nečlo-vešk. ISrntaltfirett, v. a., einen, po zverinsko delati s kom. SBrnftanipfcr. 291 Brutalität, bie, divjačnost, divjost, neusmiljenost, gerdoba, grozovitost. SBrutbiene, bie, (Fucus), trot. SBriitei, ba«, brütige«, bebrütete« @i, nale-ženo jajce, nad) V. nasajeno jajce, serb. podložek, nad) Gutsm. valitno jajce; baju tauglid), nact) V. nasadno jajce; b. i. bebrit* tete«, ttnb »or ber 3eit weg genommene« @i, klopotec; gehörig bebrütete« aber »erbotbene«, zapertek, altsl. zapr't'k, ovum ventosum). SrUtCU, v. a. n. n., leči, valiti, na jajcih sedeti, biti, kotiti, uriti, goditi se; über etwa« ttadjftnnen, plesti, kovati, snovati, tuhtati kaj malopridniga. Srutljauž, ba«, SBrutfajien, ber, valivnica, godivnica. SBriitjjenue, bie, kokla, kloča, naaitb, bie, in (Sorten, rajda, stena bukovja. 33iid)Cr=, in 3fj5., knjižni, za bukve. 33iid)Crabfdjlltfj, ber, sklep, sklenitev (kup-čijskih) bukev. S3iid)erabfdjrcib er, ber, prepisovavec bukev. SB ii Cf> C16 ef djlitge, |ti, knjižni okovi. 33iid)erbrett, ka«, polica za bukve. 33itd)erbieb, ker, (iptagiator), izpisač, pre-pisač. 33iid)crbiebftal)i, bet, (iptagiat), prepisa-rija, izpisarija. S3iid)eri)ailC, bie, knjižnica. 33iid)crl)nrtbet, bet, f. 33ud)fianbet. 33iidjer juhe, bet, f. Jintignar. 33iid)criaften, f. 33iid)erfd)ranf, $iid)ert«talog, f, Sitdjemraeidinift,. SBudjiaben. ©itdjerftltlter, bet, bukvoznanec, knjigo-znanec. SBiidietfenntnif, bie, bukvoznanstvo, knji-goznanstvo. SJudifritmuter, f. Sfotiguar. 33iidjerfnnbe, bie, f. Biiflerlenntnifi. S3iid)ermilbe, bie, mol v bukvah. 33iid)erlid|, adj.. knjižen; Kidteritdie (Sip tragitng, vpis v (gruntne) bukve, vknjižba f; etwa« bitdjerltd) jtdjerjlellen, zavarovati kaj po gruntnih bukvah, z vpisam v gruntne bukve. 33iid)emadjbrud, bet, ponatis bukev. Biidjemarr, bet, strasten knjigoljub, knji-gožer f. SBiidieriOlijei, bie, knjižna policija, policija zastran bukev. SBtidjerrebiiiOn, bie, pregled bukev. SBiidierfanl, ber, bukvišnica, knjižnica. Biidjerfanttttlung, bie, bukvarnica, knjižnica. 33iid)erfd)ilbe, bie, knjižni mol. SSiidjerfdja^, bet, knjižnica, vrednost v bukvah. S3iid)ericfn:an!, ber, omara za bukve, knjiž-njak. 33iidieridjreiben, ba«, pisanje bukev. S8iid)erfiira(he, bie, slovniški, knjižni, književni, pismenski jezik, beseda. SBiidjerfltdjt, bie, strast v nabiranji bukev, prevelik pohlep do bukev. Siidierfubler, bet, pisare, mazač. 33jid)ertaufc(j, ber, menjava z bukvami, zmenja knjig. SSitdicriröbler, f. 9tntiguar. 33iid)erberjeid)niii, ba«, imenik, spisek, kazalo bukev. Siidjertoefen, ba«, knjištvo, pismenstvo. a3iid)CI»Urm, bet, mol v bukvah, knjižni mol; »on SJienfdjen, knjigovertavecf; kdor vedno v bukvah tiči. 33ud)efdje, bte, (Carpinus betulus), beli gaber; f. a. Siljorn. 33Ud)fini, bet, pinoža, ščinkovee, Šinkovec; f. S3crgfinf. 33udjfiii)ren,33udji)alfen, v. a., bukve imeti, v bukve si zapisovati, poštetve (rajtinge, račune) pisati. S3'udjfiil)rer, 33udji)alter, bet, etoa pošte- var, številnik, (ttnfla».) računar f. 33udjl)alterei, bie, etwa števnijaf, (uttflati.) računarija f. en. 8iid)fenboijrer, ber, puškovertf. Šiidlfcnfbrmtg, adj., puški podoben, pu-škovat. Sildlfcngelb, ba«, nabrani denar. Siitftieniniidier, ©iidjienfdjmieb, ber, pu-škar, pušar. SiidjfcniJUltier, ba«, smodnik, strelni prah. Šiidlieuroijr, ba«, puškin tul, puškina cev. Siidtf cnf d) flf t, ber, bet, obles, ročnik. Šiiifcnfd)dftcr, bet, puškin ročnikar. Šiiti|fcnfd)Io6, ba«, kresiio, ogenj od puše, glajs (?). ¡Siiifenfdjmieb, ber, f. 5Bitd)femttad)cr. Siiljfettfthlt^, ber, bet @d)ttg, strel (iz paše); bieffieite, streljaj; serb. puškomet. Siiiienf(fiiih, ber, strelec. Siidj(enfiaitttet, ber, puškonosec, nabi-jač. SBltdjftdb, bet, čerka, pismenka; bohm., pisme, pismeno; serb. slovo; altsl., buky, pisme; b. i. ein gebergug, eiit nnooiienbeter SSucbjtab, čerk. pismenka. 8ndjftiibeln, ©udiftnben, f. ©ndtftabiren. »Blbftabc.nlebrc, bie, čerkarski nauk, nauk od čerk, čerkoslovje. S3ltd)ftabeitriitl)fcl, ba«, čcrkna uganka, zastavica, f. £ogOgrt)£lj. S8ttd)itabenred)tutng, bie, algebra. ®ut|ftabeitfthrifi, bie, čerkopis; pisanje s čerkami. 8ltd)itllbeittt)Cd)fel, ber, pretik, premena čerk, nad) V. prečerkva. 8itd)itabiren, «•, zlogovati, nad) bem russ. u. poln., skladati čerke; bohm., sla-bikovati, nad) Gutsm., čerkovati, (nad) Met. amtcbntbaret, pismenkovati). 8lld)ftablid}, adv., po čerki; od besede do besede. 8ltd)i, bie, zatok, zaliv, bot, (nad) gieifd)* mann), šoba; russ., guba morskaja; etne teeit jtmfdjen ©ergen I)iiteittreid)enbe, zano-žina; f. a. ©tti u. ©nfen. Sudjtig, adj., ein budjtige« ©iatt, šobasto pero. ©ltg. 293 ©Itdjtitel, ber, naslov in nadpis bukev. © It d) »J C i 3 C It, bet, (Polygonuni fagopyrum), ajda, £>, .Sí. jejda; russ. n. poln., greča; böhm., pohanka poganka). ©ndttttcijenatfer, ber, (nad) ber ®tnte), ajdišče, ajdiše, ajdovišče, ajdoviše. ©ndjtocijcnbrot, ba«, ajdovnik, ajdiščak, ajdovšak, ajdov, ajdin kruh. ©itdjt»eijengrnl5C, Me, ajdova, aud) aj-dina kaša. S8ud)»tt}enftrt)h, ba«, ajdovica, ajdišica. ©UÍel, ber, b. i. £öcfet, gerba, gerbavica; Qpoln., böhm., russ., garb, lirb , gorb == gerb; serb. grba); gem., pukelj»; b. i. SRiicfen, herbet, pleča; att einem ©tamnte §oIj, konj; ba« §olj ttad) beut ©itífei fíat ten, les po konji cepiti; f. a. ©eitle. ©Urftl, bie, šiška, okov; b. i. eilte ftaav iocfe, f. aBntfel. ©H tlele t, bet, ein jittntbfete« @ifen bei bett ji tirfdjltem, kósa. ©Ittíclig, adj; gcrbast; »oft Sutfei, gerbat, gerbavičat; bltcfeiige ®emutf), hlimba, pri-huljenost; bmfelig hierben, ogerbaveti; ber ©ttcfelige, gerbavec. ©H(fein, v. a., nositi na herbtu; v. r., pri-huliti se. ©ltdelod)6, ber, tur, divji bivol; (nad) Zal.) gerbulec, herbulec, gerbec; poln., žubr. ©uden, »om £aíme, f. ©etreten. ©itrfen, ficf), ©urfetn, ftd), r. r., prikloniti, nakloniti, ukloniti, priklanjati se; pripog-niti, pripogibati se; gebücft geben, pripog-njeno hoditi, zgcrbljeno, prihuljeno hoditi, ©iitfling, bet, ©erbeugung, priklon, uklon, naklon; f. a. ©^erf^ttring. ©iirflittgmadjer, bet, klanjavec, priklanjač, naklanjač. ©ItbC, bie, bajta, koča; prodajavnica (zlasti lesena), štacuna*. ©ubenmttnn, bet, bajtar, kočar, ©ubenjinž, ber, plačilo od prodajavnice. ©nbget, ba«, premet, preudarek stroškov in dohodkov v deržavi, deržavni troškov-nik f. ©iiffel, ber, bivol; russ., bujvol; nad) M. aitd) bis, fig. grobijan, debel, zarobljen, neotesan človek, ©iiffel*, in bivolov, bivolsk. ©iiffelei, bie, grobo, gerdo obnašanje. ©iiffelíOft, adj., bivolsk, grob, debel, neotesan. ©iiffeibaitt, bie, bivolina, čamerina. ©iiffelfitfet, bet, rogač, ©iiffelfalb, ba«, bivolče. ©iiffelloifr Mt, bivolova glava, fig., grobijan ; vologlava raca. ©iiffelfnh, bie, bivola, dim., bivolica, bi-voika. ©iiffeln, v. n., ubijati se s težkim delam, nad) bent iftosinji«., rabotno se učiti, beliti si glavo. ©uffct, f. Sdienitifd). ©ng, ber, f. ©enge, gib, zgib, zagiba,pri-gib, zgiba; bei Šljieren, komolc; etitent ben 294 ©uganler. ©ug fpamten, kolenčati koga; k. i. ©or« kertbeit kes ©cbiffe«, pleče, ©uganfer, ker, veliki maček; russ., buk-anker. ©iiae, kie, na t V; sopega. ©iiget, ker, locanj, obod, krivina, lok; ant 2)egeit, koš; am @tujlget»abtc imter^alb ke« ©djafte«, branik f, straža f; ©teigbit; ge(, stremen, ©iigelboljne, kie, locenj. ©iigeleifen, spinttcifcn', ka«, gladež, gladilo , likavnik, nad) M. tibio, ©iigeiloé, adj., brez stremena, ©iigeln, r. a., gladiti, likati, nad) M. ti-blati. SBitgcIriCntCn, ker, (remen) stremenjak f. ©iigclftaljl, ker, železo, jeklo likavno. SBiigCltUt, ka«, pert, rjuha, pregrinjalo za likanje. 33 U g bolj, ka«, prednje rebro, ©uglaljm, i. @d)uttertabm, bet Sfer* kett, hrom v pleču, napadav na prednji nogi. ©ugfdjtoinbcn, ka«, (©d)ulterftt»inben bei ken $ferben), hujšanje pleča, geitt. it. gerni., švint*, adj., švintov konj. ©ngftcren, v. a., za seboj vleči, vlačiti, russ., buksirovat. ©ugfvrict, ka«, russ. bugsprit. ©ngftiii, ka«, nad) V. prednja gnjat; poln. íopatka, russ. perednjaja četvert; f. aud) ©ugbolj. ©itbtl, ka«, gorica, hom, homec, umol; kie t»inbiid)en ©üd)elu, slovenske gorice; f. a. ©ublbirne, f. Snftbirne. ©ltblc, ker, ljubi, vlačug, vasovavec, hoti-vec; kie 93uble, ljuba, ljubica, vlačuga, va-sovavka. ©ujlcn, v. «., int guten ©inne, tint eine, snubiti neko, poganjati se za njeno roko; int fd)(ed)teit, vasovati s —? vlačiti se s kom, nečisto vati. ©itblcr, f. ©uljle. ©ltblcrci, kie, vlačuganje, vasovanje, lju-bovanje. ©u Ble t in, kie, f. ©uble, kie. © 11 b IC t i f (I), adj., vasovaven, vasovavsk, hotiven, vlačugarsk, zaljubljen, prismojen, ©nbtlieb, ka«, klafarska, kvantarska (pesem), zaljubljena pesem, ©ubiftfiaft, kie, vasovavstvo, vlačugarstvo. ©ul)lfd)tt>tfiet, kie, f. ©uble, Goqueite. ©iibne, kie, pod, oder; @d)aubitf)He, igrav-nica; f. and) Xbeatet; íKeknerbitbne, govo-rivnica; 9iid)tbul)ne, ©tutbiibne, morišče, moriše, pogubišče, pogubiše; in kett ©age; mübíett, most, f. ©tiitfe; »on ker ©übiie abs treteit, zapustiti svet, preseliti se v večnost. ©iiijnen, v. a., mit ©rettern betegen, pod- ničati; f. Sitien, ©iibncnbccoration, kie, olišp, ozališava igravnice, gledišča, glediša. ©iibncngott, ker, (deus ex machina), mleko od jalove koze. ©nnbesbejdjiup. ©iihncithclb, ter, poglavitna oseba, gle-diščni, gledišni vitez. ©iibnenmätig, «. «., prekucniti, prekucovati se, zverniti se, kozličati; žive hraste staviti, kozelce delati; nad) M. aud), prekupicniti, prekupicavati se. Sufdl, bet, ntebere« ©eflráitcf), germ, ttatf» V. and), čum, (»ieileicht beffer, šum); žmu-kelj; colt., germovje, čumovje; cill JSltfdj Sluntett, šop, šopek; attf bem.§aupte, čop, čopek; üBerljaUpt, germič, povcsemce, zvezek, kosmič. Sltfdjameife, bie, šumska mravlja. Siifdldicit, ba«, germiček. S8ii(d)Ct, ba«, puček, šopek, češulja, ko-bolček črešcnj, češenj; cin SSÜfdjel giadj«, povesmo, kosem. 8iif(helflrtifl, adj., češuljast, pučkast, šo-past, serb. kitast. SBiiidjClCtbfC, bie, germasti grah. Sii(d)eI(|ClftC, bie, germasti ječmen. 8iifd)Clgl0rft, bie, germasti burovž. Šiifd)Cltg, adj., šopat. Siifdjctfoljl, ber, košato zelje. Siifdjelfranfbeit, bie, Bei benStenen, še-tice fl., SSiifdjeltDeift, adv., šopkama, pučkama, na šope. »uftfifang, bet, b. f. Sogelfang, guben. $llfd)gang, ber, steza med gcrmičevjem. Sllfdlíolj, ba«, germat les, hostje, hosta; íauBIjolg, ein žBaum, listovec; coll., listovje; ©ebüfé, germovje. $ufdjid)t, adj., germast, šopast, čopast. 5)nfd)ig, adj., germat, košat, hostnat. Šufdlliaftcr, bie, gojzdni seženj. iBufiilCppCt, bet, pogojzdni, šumski razbojnik, tolovaj, serb., hajduk gorski. Snfdjmaittt, bet, divji mož (hotentotski). Šllfdjmailž, bie, lesna, pogojzdna, hostna miš. SBllfdiratte, bie, lesna, pogojzdna podgana. 89itfd)fdjnelife, bie, f. Balbfflnetfe. 8ufd)Í»ÍnnC, bie, hostni pajk. Sufdlitreu, bie, listje in smrečje za steljo, naštel, stelja. Sltidl W C t b C, bie, rakita. SBltftbttetf, ba«, germovje; f. a. ©uftf)l)0Í3. Su(tí)B)tnbbImttC, bie, (Anemone nemorosa) , konopljica bela, minica. SufC, bie, volnica. SBltftn, bet, njedra pl., nedro, njedro, ne-drije; f. a. SBrttft; alt.il ., nadro u. nedro; am untern SeiBe, krilo; eine« ®arne«, jadro, (aitá) altsl.~); im ffilujfe, tomun, tomunj; im 9Jteere; f. 9JJcerbufen; in bett fflufetl gtetfen, seči v njedra; fig. serce, persi. Sufcnbflltb, ba«, persni trak, nješelec. SttftltilDt, bet, persna tanjčica. Šttfenfteilltb, ber, priserčni prijatel, najljubši prijatel, »ujjfljtäne. 297 ©llfeitgefthntctbe, ba«, napersni lišp, na- persna zlatenina. S3ufcn!inb, ba«, serček, ljubček. Šllfettnabti, bie, persna igla, bucika, nje-drenica -f. Sllfcitfcftlflngc, bie, domača, pohišna kača. SBltftltfdjicifc, bie, persni trak, nadpers-nik; f. a. Srilfifdjlcifc. SBufeitftrait^, bet, šopek cvetlis za njedra. SSltfenfiillbe, bie, navadni greh; f. aud) ©djooftfiinbe. ©ufcutud), ba«, ovratna ruta, robec za okoli vratu. Sltfenatltrm, bet, červ na sercu. SBllfjaor, ber, (Falco Buteo), kanja, kajna (53ttßf>arb). Sltfie, bte, @rfag, povračilo, poprava; in bet SIjeologte, pokora; ®etbBuße, kazen v dnarjih, globa; Buße tfjltlt, spokoriti, pokoriti se, pokoro storiti, delati; eine Sufe auflegen, naložiti, dati pokoro, ukazati za pokoro; f. a. SRcue. ©iifien, v. a., ©träfe leiben, für ettoa«, ent* gelten, terpeti za kaj, pokoriti se zakaj; au«Beffem, erfefcett, popraviti, poverniti, zadostiti; b. i. genug tljun, mit ettoa« Büßen, s čim poplačati; plačati, s čim spokoriti; Beliebigen, feine 8ufl Büßen, slo nasititi; mit bem SeBen Büßen, plačati kaj z glavo; etttett um eine ©ttmme ®etBe«, koga za nekaj dnarjev pokoriti; üBerljaUpt trafen, f. ©trafen; et Büßt feine ©djutb, utepa se mu, boli ga, preseda mu. Siiftcr, bet, pokornik, spokornik, spokor-jenec. SBiigcrin, bie, spokornica, spokorjenka. S3ii|crtirüne, bie, solza skesaniga, spo-korjeniga. SBuf?fällig, f. Straffällig. Bußfertig, adj; spokoren, spokorjen, skesan. Bußfertig!eit, bie, spokornost, spokorje-nost, skesanost. SBltftgebet, ba«, spokorna molitev, taolitev spokorjeniga, skesaniga. ©ll^giirtet, ber, spokorni, spokorjencov pas. SBuPaft, adj. U. adv., spokorno, po navadi spokorjeniga, skesaniga človeka. Söuftfafteien, ba«, terpinčenje, trapljenje, terda pokora. SBnfffteib, ba«, spokorna obleka, rašovnik, terda obleka spokorjencova. ©UjjttCb, ba«, spokorna, spokorjenška pesem , pesem spokorjeniga. SBufipfarre, bie, pusta, trudna, revna fara, (kakor za pokoro). Sufjprcbigt, bie, pridiga od pokore. ©ltfijjfalm, ber, spokorni psalm, psalm od pokore. Bufjftiitf, ba«, Bei Hutmadjern, zakerpa, popravek na klobuku. SBufttag, bet, spokorni dan, dan pokore. Su|tbrätlC, bie, spokorna solza, solze* pokore. 298 Shtpbitnrj. SBltfiiOltltfl, bie, pokorjenje, pokora, S811 6 tO tri, ba«, pokorilo, delo pokore, ¡Biifte, bie, f. Sruflbitb. 5811 tt, adj., butast, top, zarobljen; buiter jterl, butec, trapec, tepec. SButtC, SBiittč, bte, brenta, brentača, bren-tač, čutara, barica*; poln. u. russ., kadka; dim., brentica, čutarica, čutaričica; beti SSetn »on bet Šntten neumen, odtočiti, od-takati vino. Siittei, bcr, ^afcljer, brič, cap; §ettfer, ra-bclj; b. t. eine Slttiiofje, ein intgel, veršič, bcrdo, grič. SBitttelei, bie, ojfentIianbel betreiben, maslariti, mit 33ntterl)anbe[ erfoerben, »etiterett, pri-maslariti, zamaslariti. S8utferljnnbier, 58nttermnnn, ber, maslar. Suttcrbflllblerin, bie, maslarica. S nt ter 1(1, adj., maslast. 58 uttcrthbcn, bet, maslarnica. SBntierntiltb, bie, pinjeno mleko, pinjenec, metuda, smetki pl., meteno mleko; bie @iri>ett baoott, nad) V. berbuta. SButtem, v. n., umesti, mesti, v pinji delati; russ., maslo delat; bie 2J?agb buttert, dekla mete, v pinji dela; jut SButter iret--beit, vmesti se. SBntternflpf, ber, maslenjača. SButterbl, ba«, masleno olje. Sutterfn^, bet, maslene tropine. Šutterftectjer, bet, lopata. Shittcrftentflet, bet, sButterftiet, S8atter= ftert, Sutterftbffel, metuček, kolčc, kolček, metič, umetnik. S8utterftoIIe, bie, f. SBntterbiimme. Sutterftriejel, bet, greba, kepa masla. SButterteifl, ber, masleno, putrovo testo. SuttertOtJf, bet, lonec za presno maslo, za puter. Suttcrbogcl, ber, beli metulj. Sutteraeri, ba«, kos masla, Suttermeid), adj., mehak kakor maslo. Snltermodje, bie, bei benOtuffen, bie3Bo($e «or bett gtofien gajlett, masljanica. Siittgefett, ber, bei Špapiermadjera, zaje-mač. S8iittfriicEc, bie, štokavnik, žokavnik. SB.iittner, bet, f. SBijttdjer. 23 It 11)r in, ba«, maselnina. SBlltj, ber, itt ben Slugen, kermeželj; Dtafe, mačka; im Slpfet, bii3 jterngetjaufe, peški-šče, pečkišče , peškiše. SBu^en, v. n., lopniti, terjusniti. SSu^ig, adj., mičken. Sufbnum, ber, f. SBndjčbanm. S3l)ffnž, bet, tenko egiptovsko platno. C gabaden, pl; fd)icd)te @<$enf* ob. Sffiirttj«-' tjaufer, čaplarna, (£abaiC, bie, skrivno kovanje, kovarstvo, zvijača, zvijačina, spletka f. Gnbaltren, Gabaieit madjen, nekaj spletati, snovati, kovariti, kovati, skrivno plesti; f. Stfjntiebett iliiinfc. gnbaitnma^cr, ber, kovarnik, zvijačnik. Eflbfllte, bie, bajtica, bajta; in bet ntatt in ber SKitte tjeifct, fo mie bie« ber 93raitd) in Jtrontien, ttacfc V., dimnica, Gnbbttifl, ber, tajnoslovje f. (Sabtlian, ba«, f. Sabeljnn. Kabinet, ba«, komnata, komnatica, čum-nata, izbica, delavnica, kabinet; ba« frati--goftft^e kabinet, francoska vlada; int Sa* binet liegt ba« (Sefud), pri cesarju je prošnje pismo; joologifdjež Sabinet, zbirka žival. (šnbinetžorbre, bie, gtibinetžfdjreibeit, ba«, kabinetno, t. j. vladarsko pismo, povelje. SabOtflflt, bie, obrežno brodarjenje, obrežna, okrajna vožnja. Otabotiren. GflDOtircu, v. n., voziti se na ladii blizo obrežja ali kraja. Gflbriolct, ta«, citt guljrtoerf mit jtoei 9ta* bern, eit»a dvekolesnik, dvekolesnica. 6'acitDou, auf gacabou jiigefdjnittene Jpaare, greben, čop, 6 tt 10 0, kakava. GttCObatttOn, ter, bes, hudi duh. Gllbflbcr, ber, mertvo truplo, merlič, mert- vec; »ont 93ieb, merha; f. 2(ag, (jnbenj, bie, kadencija*, glasoklon f, bejfer, glasopad (Pot.) Gabeti, ber, eigetltt., mlajši brat; kadet. GabettenbauS, ta«, kadetnica, gabite, aitljeimgefaKeit, nazaj pripadel, nazaj padel; f. |jrintfatlig; (;ittfal(ig ju ®rttn= be gerid)tet, opadel. Gabit citat, tie, f. ficimfalt, £infiilligfeit. Gflffel), ter, kava, kofe; (serb., poln. tt. bohm., kava, russ. kofej). GaffCbttUŽ, ta«, kavarnica, kofetarija; serb. kavana. Gaffetiet, ter, kavar. Guftan, ter, kaftan, janka. Gnjolircn, v. a., sladkati se, radovati se okoli koga, prilizovati se. (Sijiitt, tie, izbica na barki, kajuta, juta, koliba (nad) Zal.) SalamiUt, ter, divja meta. Galamitat, tie, nesreča; uima. Galcant, ter, mehovlek; f. Salgcntreter. Kflltinirttt, f. a., poapniti, apniti, v apno sožgati. Golcinirofcn, ter, apnenica. Golcinm, ta«, apnenec f, Culcul, ber, f. SBercdjnung, 9iedjitung. Golcnlator, ber, številar, (rajtavec). Galculir cn, v. a, prešteti, preštevati, (pre- rajtati, rajtati, računiti); (. ŠBcrCti) ItCtt. Galccutifd) tt $)ttl)n, etn, purman, puran; •&enue, pura; ,§uljn, purič, purica; f. £tllt= Giltcljc, bie, kolesen, kočijca. Galfactcr, ber, f. £ei$er. (folfattrn, v. a., ®d)iffe au«i»erdjen uttb »erftfmtieren, zamazati, mazati, zasmoliti, smoliti, zakeljiti barke, ladije. Galiber, ter, mera, velikost in debelost puše, topa, kaliber, nad) V., svinec; »on gropent Saliber, veliciga, debeliga svinca; ron fleinent, drobniga svinca; bet Saliber bei Saulett, debelina; volt gleid)ent Kaliber, ene debeline; trt ber ©tuccaturarbeit, itad) V. sagoma; »on SBaaren, dobrota, razpol, baža. GalligraM, f. Saltigrabli. Gfllligrabbit, f. taltigraflljie. Galligrafllnfd), f. SiattigraMifdj. GaltoiS, f. &.), butica. Snjjitnlar, ber, f. $omberr. gailiiulafion, bie, pogodba, dogovor za-stran predaje, predanji, podanja pogodba, kapitulacija; auf Sapitutation ft« ergeben, na pogodbo se udati; čas vojaške službe. Sapitnlationžbancr, bie, čas, terpež vojaške službe. gatJitulationžmafiig, adj. unb adv., po dogovoru, po pogodbi. Sajntulationžtermin, bet, f. SapiMa» tionžbauer. SailitHlattOnžfflibrtg, adj., zoper pogodbo. (EaJjituIiren, v. n., podati, udati, udajati se na pogodbo; pogoditi, pogajati se za-stran predaje, udaje. SaJJOt, ber, Ueberfteib, gornja suknja, po-verhnja suknja, hala. SflflrtCC, bie, terma, muha. Stt^rttiOŽ, adj., termast, svojoglaven, ter-moglaven, siten, muhast; in U. M. au«, čuden (»on čud—i, 8aune). Satiriciofitat, bie, termoglavnost, svojo-glavnost. gatirmrcn, fi«, v. r., termast biti, v glavo si kaj vbiti. Supriole, bie, skok, poskok. Sfljjfel, bie, tok, kapica; f. au« $iifle, ©«eibe. ga V t ur, bie, vjetje, f. Skrbafinng. SapUt, adj., prelomljen, razdert; ugonob- SaiJitlroii. Ijen; capnt gel;en, poginiti, priti, iti pod zlo, na nič, pod koš, iti rakam žvižgat. Gaintroi, f. Sapot. Gflpllje, tie, kukulja, kukulica, kapuc, gttplljincr, ter, kapucin, kapucinar. gopltjtlicrlloftcr, ta«, kapucinski samostan. gapnjtnerlreffe t tie, kapucinarji. šfltttiincr, ter, karabinka, kratka puška, gottt&iuier, ter, karabinar. garaCDlireit, v. a., obračati in sukati konja. Sfltflffinc, tie, karaflna, karafinka, štuca, sklenica. gfltflBaite, tie, karavana. GatbOltabC, tie, beržolc, karbonatelji. gorbonifircn, f. 2krtohieii. garcaffe, tie, koš; f. ®erlM>e. garcer, ter, auf Sluten, zapira, ječa; f. Stcrfcr. gfltbcn, ščetičevje, šetičevje. goriicnicitcbilt, kordabencdikta. garbiltal, tet, kardinal; al« adj. in 3fg«n. f. SBorjiiglidj. Satbinalif=, ilt kardinalski. Satbillfllžliut, ter, kardinalski klobuk. SatbinalifttiirbE, tie, kardinalstvo. Čarbtnaltugcnb, tie, poglavitna čednost, krepost. gotbinaljaljl, M«, poglavna, stanovna, temeljna številka; f. ©rUltbjaljl. gotcnj, tie, stradež; post za kazen; odbitek, uteržek od plače. gmfiant, f. Sd)mctd>cll)aft. gorcife, f. 2icbtofuii0. gareffiren, v. a., sititi se; f. Sicblofen. garfiol, f. Siumcnfoljl. gorica tur, f. Sarrifatur. garifiren, i. Serjcrrcn, Ucberiabcn. goric«, f. SBeinfrafi. gorircil, v. n., stradati, gladovati. pomanjkanje terpeti. gormclitcr, ter, karmelitan. garmclitcmonne, tie, karmelitanka. gormeliterorben, ter, karmelitanski red. g lit mejili, adj, karmezov, karmezinast, karmazinast. garntin, ter, karmin, rudeča barva, garminente, tie, rudeča raca. garnation, tie, mal, malanje polti, mesa. gamcol, ter, karneol. garncbnl, ter, pust, mesopust; f. §aftf)Ut0. gorotte, tie, korenje, koren; ttacf) ten iibrigeti fla». Shintarten, merkva, merkev; tie toilie, merkva, merkvica, merkevec. garoitircn, f. 9iiW>cn (Sabaf). Gorčic, tie, f. Sliarpie. garreau, ta«, trn Aartenfpiele, kupa; Sat« reaui, kupni. ganete, tie, vozič. garticrc, f. Saufbahn. garritatur, tie, spaka, spaček, nagerda, pokveka, presiljena podoba; f. a. 3etr6ilb. garrioic, tie, voziček, dvekolesnik, konec, garroiic, tie, kočija, karosa. GairOUffel, ta«, viteška igra, ježa. Sozialität. 301 Carta bianca, Sljiirte blande, f. Sianqitct. garte, f. Marte. ga rt tli, ta«, über 9lit«liefcruitg (gefangener, 9llt«reifier, pogodba od zmenje, menje, izročitve vjetih, ali hudodelnikov, kartel; 5lU«forbermtg«brief, ter, pisani poklic na boj. Sar 16 auf t, n. f. f., f. Starti) aufe, u. f. f. 6 ar ton, f. ifa^c, ^apflcnbeicl, 3cid)niiit0. EaŽCabe, tie, slap, padovec, skakavec, nad) tem russ. u. bölim., vodopad. Sažcariilc, tie, kaskarilja. gafematte, tie, kazemata. Safcmc, tie, kasarna, vojnišnica, vojašnica. Saftno, ta«, snidnica, zbornica, shodnica, dvorana, (fümnttlid) f)/ kazino; serb. za-bavnica. Sažnuet, f. £clm, gaffa, Saffc, tie, dnarnica, kasa; lähm., pokladnice (a); bei Saffa fein, dnarjev imeti; in Saffa, v gotovini. Saffa=, ilt 3f6„ dnarnični. gaffaanioeifUU0, tie, dnarnični nakaz f, kasna asignacija. Saffabaarfdiaft, tie, gotovina dnarnice. Snffabucl), ta«, dnarnične bukve, gaffabefcrt, ter, zmanjek v dnarnici. (£afjabiebftaill, ter, okradba dnarnice. gaffa0Cbal)run0, bie, ravnanje, vedenje z dnarnico. SaffttßClb, ta«, dnarnični dnarji. (£affajonrnal, ta«, dnarnični dnevnik. EaffalifllltbattOU, tie, vgotovitev dnarnice. Saffamüit0, adj., dnarničen. Saf|afd)luft, ter, sklep dnarnice. (£affafturj, ter, pregled dnarnice. Eaffation, tie, overžba, uničba; f. a. %b-fct5Ull0. Saffation perici) t, ta«, Saffatioitžljof, ter, overžna sodnija. SaffaiDCfClt, ta«, dnarništvo. Safferolle, Saftrolle, tie, ponev, ponva, ponvica, kastrola. Saffia, tie, sladka skorja, kasija. Saffter, ter, dnarničar, plačevavec, kasir, Saffircn, v. a., aufheben, ovreči, overgo-vati (ob freq. gebr. ?), uničitif, podreti; eine @d)nlt, Šematiten, f. (Sinfaffircu; ob službo deti, devati, odstaviti, odstavljati. Safftruit0, f. Saffation. Safteten, krotičiti, trapiti, terpinčiti. Safte i U U 0, tie, trapljenje, krotičenje. Safte i i, ta«, grad, terdnjava, tabor; f. a. Burg, Serbctf. SaftCliait, ter, SSurßbOflt, gradnik, kastelan. Saftcllaitei, tie, tie äßürte, kastelanstvo; ta« ©ebiet, grajščina, grajšina. Saftißireit, f. 3iid)ti0eiu Saftor, f. Söibcr. Saftrat, ter, skopljenec, kopljenec, rezanec. Saftrireu, v. a., rezati, skopiti, kopiti, skapljati; »om §ül|ner»ieh, kopuniti, »on $onlarten, rezati; ta« 3nfirument, kopilo. Safuai, adj., priključin, naključin, naključ- Ij'v; f. 3ufiiili0. Safualitiit, tie, priključnost, naključnost. 302 gafuar. gttfUttt, ber, kazvar, amerikanski veliki jastrob, puranski jastrob. gafuift, ¿er, kazuist, (ki zna razreševati vprašanja zastran vesti), guflliftil, tie, kazvistika, naključnija f. Sufltlfl, tie, mašni plajš, plašč, gitfur, tie, presek, cezura; serb. odmor f. gafnS, ter, f. 3ufatl, gnbung. Katalog, f. Satalog. gatCd)et, bet, fatedjet, katehet, učenik keršanskiga nauka. Gatcdjcfifd), f. Statedjetifdj. gated)ižmitž, f. Sčatedjižrauč. gategorie, f. tategorie. gavelet, SatbCtCf, bet, kateter. gaufa, f. 9ied)tSbaubel, Dlebengebiitjren. Eau{algcrtd)t, ba«, predmetna, pravdna sodnija. Gaufalitat, bie, vzročnost, vzrok, gaufalberbiltbung, bie, zveza vzrokov, g au t triu m, f. Eauterinnt. Iv a u|ti f d), f. tauftifd). G a U t C l, bie, zavarva, zavarovavni prideržek. gantioit, bie f. SBiirgfdjaft, ©ctoaljrleiftung, §aftgetb ; zavaršcina, zavaršina, zagotov-ščina, zagotovšina, dnarna zastava, kavcija, gattltoitžcrlag, bet, polog, vlog zavar- ščine, zavaršina. GautionSOerfall, bet, zapad zavarščine, zavaršine. (SaOttlcabC, bie, pojezd, ježa. gaOallerie, bie, konjištvo, konjiča, ko-njiki, konjki (eigentt. konjniki), pl., russ. It. poln., konnica; teid)te, lahko konjištvo, lahki konjiki; fd)tt>ere, težka konjiča, težki konjiki. gaballerie=, in 3ffc., konjiški. (£a0atletici)ienft, bet, služba pri konjnikih. (faoallcrtcregtuteitt, ba«, polk, regiment konjnikov. GaOallcrift, bet, konjik, konjnik. Gaoalttcr, gaDaliet, bet, vitez, plemič, plemenitnik. žlahtnik. gaoaltettttajjtg, adj., vitešk, gosposk. gaOatilte, bie, zapevka, kavatina. gaoent, f. SBitrge. gaOiat, bet, kaviar. gaoillation, f. Serfoottung. gaoireit, f. Siirgeit, (Setoabrleifteu. eaoititt, f. §bi)luitg. (Sebettt, bet, prepustnik, odstopnik. gebet, bie, (Pirus Cedrus), cedra, ceder. gcbcrl)0lj, ta«, cedrovina. gebireit, v. a., prepustiti, prepuščati, pre-pušati komu dolg, odstopiti, odstopati dolg; • itt beit fibrigen f(a«. SDiunbarten, ustupiti. geleber, f. »criibmt. gclcbtireit, slaviti, praznovati, obhajati; f. a. i|$rcifeu; ilt bet ,Siirgrai>iie, b>e, medopisje, medopts. GlJal!ograj)ljif dj, adj., medopisen. gljalon, bet, šalon. ßljalubbc, bie, čolnič ob. čelnič, ladjica; b. t. ein elenbeS ¿paus, beznica. gljamabe, bie, b. i. bet (SrgeimngSmarfch, predajnica, šamada. (šjjnmttlcon, ba«, kameleon; fig. nestano-vitnež. ghamarircu, f. Sßctbrämen. Šljambrc, bie, izba, soba, f. tammer. (îljttmïitgiter, ber, (Sffiein), šampanjevec, šampanjar, šampanjsko vino; f. a. SdjaUllt* wein. K1) a m i g n 0 It, ber, (Agaricus Pratella cam-pestris) šampinjan; bie int freien »orlom* niettbe Strt, .Rithituttcfe, (Ajaris Pratella edu-lis) kukntak, in D. Mr., kupmak. gljambion, ber, f. Sümpfet. Ëljance, bie, naključba, up; er I;at »iele Senčen für jtdj, mnogo reči kaže na to, da -. Glaitcrc, ber. f. Sreb«. gl) an g e, bie, f. Sauf d), SBedjfel. (Jbnngeant, adj., spreminjast, f. a. ©djil* letnb; aiê @cl)il(crtaffct, spreminjasti tofant. Sbangentent, bas, f. 2lenbentng. Kljangiren, f. ©etänbern, Sedjfeln, Sd)tl= lern. Êlanfon, bas, pesem, popevka. Gjjao«, baS, zmes, metež, zmešanina, fig. »ettoortene Sadje, zmeda, zmešnjava, lio-matija. g h aotifd), adj., zmeden, zmešan, soder- gast, na kup nametan, gbaçeau, bet, klobuk. • gbabeaubaž, f. 3lrmi)ut. gbapitte, ber, f. gapUel. g^atabe, bie, zastavica po zlogih ali slov-kah. gl)ara!ter, ber, eingegrabene gigur, čerka, vdolbek; üftetfmal, znani, znamek, raz-znamek, znamnje serb. lt. böhm., znak; f. a. 58ud)ftabc; ©emüttiSatt, čud f., narav, russ., nrav; ftttlidjer (5t)arafter, značaj f, lastnija, karakter; Sefdjaffenljeit, kakovost, kakošnost; SBütbe , dostojnost, čast. gijaraïterfeft, adj., stanoviten, terdniga značaja -j-. g^ataitetfeftigleit, bie, stanovitost. ghebalier. 303 gijarafterifireit, ». «., opisati, popisati, popisovati, zaznamnjevati; baS ctjarafteri* ftrf ¡bu hinlânglid), ¡z tega se vidi dovclj, kakšen da je. Êbaraïteriftil, bie, ettoa opisovanje, popis lastnost, karakteristika. 61)flraitcriftifd), adj., značajen, lasten, poseben; bas (Sfjarafterifiifud), ba«, cerkveni napevnik "¡~. 6i)0rbC, bie, struna. gl)orfiil)rer, f. SBorftiuger. 6l)orhentb, ba«, koretelj. SljotilCrr, bet, korar, kanonik. 6b"tcu8, bet, (ein Sßer«fnf — u) korej, horej. (£l)0namliuž, bet, (ein 93er«fug — uu-), koriamb. Giiorift, bet, korist, zborni pevec, £ljoro grofic, bie, krajopisje. (viironogtam. ghreftontathie, bie, 2)!ufietfammlung, kre- stomatija, izborno, izgledno berilo. Ehtiftltl, ShriSina, ba«, sveto olje, kriz- ma, križma, sveto mazilo, gijriftr ber, kristjan, kerstjan; ein ©jtift toerben, pokristjaniti se; kerstiti se dati; (šljrijiuS, Kristus, Krist. £hriftitbenb, bet, sveti večer, bozicnt večer, in U. k. aud) badnjek, nadj M. aud) veliki post, božična bilja*. (£i)riftl)flum, bet, božje drevce, nad) Jan., božičnica. e^rifibcf(icruno, bie, dhttjigefdjenf, božično darilo. Ebtiftbirn, bte, kreščjanka. (£l)riftClt=, in 3ffc., keršanski, kerščanski, kristjanski. (fbnftutfunb, bet, sovražnik kristjanov. Kbriftcnfeft, ba«, sveti dan, božični dan. Kijtiftenljcit, bie, kerščanstvo, keršanstvo, kristjanstvo, kristjani pl. ghcifteithcrj, ba«, kerščansko, keršansko serce. (Jbriftcnichte, bie, kerščanski, keršanski nauk. Sljriftenmenfdj, bet, kristjan , kerščanski, keršanski človek. Cnjriftcitfecle, bie, kerščanska, keršanska duša. (EljriftCntlinm, ba«, keršanska vera. kerščanstvo, kristjanstvo. ShriftenbCtfOlgEt, bet, preganjavec kristjanov. S b 11 ft C n t) e tf 01 g U n g, bte, preganjanje kristjanov. GijtiftenbOlI, ba«, kristjani, kristjanje, pl. Cbtiftglinbtg, adj., kerščanske, keršan- ske vere, veren. Chrifltonifirett, v. a., pokristjaniti, kerstiti , kerščevati, kerševati koga. dhtiftin, bie, kristjana, kristjanka. OrtftlinilleiJt, ba«, Jezušek, Ježček. (£ 1) t i ft i i cf), adj., kristjansk, kerščansk, ker-šansk. Khtiftntcffc, bie, polnočnica. 61)riftlHDnnf, bet, gruden, december. Cbriftnndji, bie, sveti večer, božična, sveta noč. gljnftftoile, bte, ©briftoecf, popertnik,po- pertnjak, župnik, božičnik. (f 1) t i f 11 a g, ber, Božič, božični dan, sveti dan. OtiflUŽ, Kristus. (£ i) t i ft tt) O d) t, bie, božični teden. Gljront, ba«, krom, bohm., barvik. (£ i) r 0 tlt fl t i | (i), adj., barvan, farban; mu- sic. polnoversten (Pot.) (tljronigelfi, ka«, kromova rumenina. Ivll r 0 tt i t, bte, letnice, letopis, kronika. 6hroni(|ue fcnnbalcnfe, bie, popisger- dih, gnjusnih skrivnost, ghtouiftt), adj., chronif^e ^tanfbeit, dolga, počasna bolezen. Shtfttifi, bet, letopisec. gljronogram, ka«, Saljrjahfoer«, krono-gram, verstica z letnicami. Zhronographte. g|tOn®(Jtaphtt, bie, časopisje, letopisje, kronografija. gtironolog, ber, časoznanec, kronolog. Chronologie, bie, časoslovje, kronologija, g^conologifcf), adj., ¿asosloven, pover- sten, kronologičen. EhrOltOUtCter, baž, časomer. girhioliti, (simiiobertjlt, ber, zlati kamen, krizolit, krizoberil. Ul)ur, bie, richtiger Kur, volitev, izbor, po-klon. 6|lircrbe, ber, &rcric, bet, naslednik na izbiranje, dedič na izbiranje (üburfürft, ber, knez volivec, izbornik, volivni knez. (njurfiirftctttljum, ba«, volivno kneštvo. (?l)Urfiirftlid), adj., volivsk, volivnoknešk. gljurgcricht, ba«, f. Surgeritht. 6 j ur hau ž, ba«, f. Snrhauč, turljerr, tur= Ijut, tfurlanb, u. f. f. £ h t) luč/ ber, 9Ktlchfaft, in ber Stnatomie, mle- zivo; ju ®)?'u« toerben, zmleziti se. glhraic, bie, f. Zhcmie. GijtjmuS, betragen; obet ©petfebrei, serš- nik, redivni sokf-Eicttbt, bie, sverčak, skeržat (cfr. altsl., skržet, Stridor). Cicerone, ber, eingrenibenfü(;rerin Stalten, kazavec, vodnik, ßidjoru, bie, (Cichorcum Intybus), ciko-rija, potrošnik, plavi regrat; (Cichoreum endivia), endibija. giciŽtlCO, bet, možev namestnik, čičisbej. ßiber, ber, b. t. Slepfeltoeitt, jabelkovec; Sirtttrein, hruševec, tolkla, jabelčnica, hruš-kovnica, breskovnica. GißartC, bie, zavitkaf, smodkaf, tlinkaf, cigara. (uptrennt adj er, ber, smodkart, cigarar. (Si m en t, ba«, f. Zement, (š i men tir en, f. Zementircn. ginquine, bie,inberSahlenlctterie, peterica. Gina, f. ©egen. Ctirfcl, bet, f. Bittet. 6irtelförmig, f. Birfclfbrntig. 6irfulare, ba«, lširtulatfd)reiben, naznanilo, oznanilo, razglas, okolni razpis; poln. okolnik. Girfulation, bie, obtek. tek, prehod, hod; f. a. Umlauf, greižlauf. Strtnliren, v. n., krožiti, (»on krog, in etwa« gem. ©inne gebräuchl., n. p. kod krožiš?), okrog teči, sukati se; ba« Slut cir; lulirt im Seibe, kri teče, se polje po telesu, kri se pretaka; ba« ®elb cirtulirt, dnar gre, hodi, teče (po deželi, od roke do roke). Eirtumflej, ber, strešica. girfumftanj, f. llmftanb. Giriuä, ber, ograja, jezdišče, jezdiše, ja-hališče (ograjeno). ber, erdete halbe Xott »on C in ber SDiuftf, eis. ßifaiien, bie, obrezine, obrezki, ostrižki; f. Slbfalt. gifeliren, vrezati, vrezovati, russ. čeka-nit; f.au4i»lei§eln, Stegen, Glaffeu. 305 Zifttme, bie, siegen;, kapnica; Quelle, ru-pa, vodnjak, štdrna; f. a. Sffiafferbchälter. (i it ab eile, bie, grad, ostrog, terdnjavica, majhen ostrežnik. g it a t, f. Slnfii&rmtg. ZUation, bie, poklic, povabilo; f. a. S3e= rufmtg. gtttren, v. a., poklicati, klicati, pozvati, zvati, povabiti, vabiti; ©eitler, duhove za-rotiti, rotiti, klicati; eine ©teile au« etnettt Suche, f. Stnfiihren. Citissime, f. Sdjleunigft. SitrOlie, bie, limona, citrona. Zitronenbaum, bet, citronovo drevo. (Zitronenbrot, ba«, citronasti kruh. Zitronengelb, adj., citronastorumen, ci- tronovorumenkast. Zitronen hält biet, ber, citronar, limonar. Zitronen IjOlj, ba«, citronovina. Zitrone not, ba«, citronovo olje. (£itroncnfaft, bet, citronov sok, limonin sok, citronovec, limonovec. Zitroneltfd)alc, bie, limonina luščina, lu- šina, skorja. Zitronenf djnede, bie, rumeni polž. Zitronen«affcr, f. Sintonabe. ZiOil, adj., civilen; int ©egettfafce jltnt mi; litärifd), nevojašk; hčftid), vljuden, priljuden, gosposk ali mesten; weltlich, allgent. gebräuchlich deželsk, n. p. duhovska in de-želska gosposka; (tcetliget gut) svetovenf, svetovskj; eitt ctoilet Sfkei«, zmerna cena; f. auch Siirgerlidj. Zibilantt, ba«, civilna, nevojaška, deržav-na, deželska služba. Zinila rreft, f. ©d)ulbenarreft. Z i O i I b e a m t e , bet, deželski, nevojaški, der- žavni služabnik. Zioileobe?, ber, deržavljanski zakonik. Zinilbtenft, f. Zibilamt. ZiOite, ba«, deržavljani, deželski, nevojaški stanovavci. ZiBitgeridjt, ba«, int ®egenfa£e gum ©traf; gericht, civilna, deržavljanska sodnija; im ©egeufafce jUut «Militärgericht, deželska, nevojaška sodnija. Zibilifatioit, bie, olika, otes, obdelanje, omika, vljudba; f. auch SUbung. Zibilif iren, v. a., likati, obdelovati, omi- kati; f. aud) SilbCtt. ZiOilifirt, adj., olikan, obdelan, omikan, boljših šeg. Zinil Ufte, bie, bet Hofhalt«bebarf, dvoro- vinaf, dohodki vladarju ustanovljeni. Zinitretht, ba«, deržavljansko pravo. Zinilrethtžfmeg, ber, civilna, deržavljanska pravda. Zinilftnnb, ber, civilni stam Ztarifieation, f. Zrläuterung. Zlarinette, bie, klarinet. Zlariren, v. a., opraviti eol od ladije. Zlaffe, bie, versta, nad) bent Runs, razred, odred, klas"; Dtbltung, red; Slbtbeilung, razdel, razdelek; ®effrttnbe, f. SSerletljung. EOlIatiOnireit, v. a., primeriti, primerjati fprepisek s pervopisam). Gollotionimng, bie, pregled, primerjanje. gollotioniritngSgebiibr, bie, plačilo za primerjanje, primerjavščina, primerjavšina. Solltttor, ber, delivec, podelivec, podelje-vavec; f. StirrfjCtt^ittVOtl. Kollaiur, bie, Serletbnng, f.igfarrf?renge(. gollonbation, bie, pohvala, ogled, poterd-* ba kake stavbe. (Tolle, aitt Oianbe jieljenb, tik, tikama. ^Ollectani, bet, nabirnik, nabiravec. Goliecte, bie, bira, bernja, skladek. dolleeieur, bet, nabirač, pobirač, in U. it. berač. golleeiton, f. ©nntmlnng. golleeiiren, v. «., brati, nabirati, pobirati, v biro iti, hoditi, sklad zbirati; f. au4 _ Saiumelu. golleeiib, adv., skupno, združeno; adj., skupen, zboren, združen. golleciibglač, f. @ntnntelglit§. So IIC g tt, bet, tovarš, drug. gollegiaigerttht, bas, zborna sodnija, Soiicginlifdj. (follcflialifdj, adj., po tovarško, zboren. Soltegint, ber, f. Stiftžljcrr. toHcgiCtigeti), ba«, učnina. Sillcgitint, ba«, zbor, zbirališče, zbirališe, učba; f. aud) Sorlefnng. GoltCtt, ba«, ovratnik; f. Stflgen. SfllliilirCtt, v. n., sterniti, vskriž si biti, eno druzimu nasprotovati, nasproti stati. •gollicr, ba«, f. §ntžbaitb. 6olligitcn, f. Sammetn. GoUimtren, f. SBejfflcicit. Koliigitfltioit, bie, bei Jlrattfen, stopljenje, razkrabljenje. Salligitatil), adj., cotlignatiser 3ujlaitb ei= ne« Arartfert, stopljen, razkrabljen. Gollifiott, bie, sternjenje, strinj. nasprotje; in (Mijton getatljen, f. (iollibirttt; mit einem in (šotlijion fommen, spreti se, skav-sati se, skregati se. Golli, ein Sallen, eht ©titi tit bet ,Kauf= mann«Jbradje, eijoha; f. gra^tftiii. Sollocircn, v. a., razpostaviti, razverstiti. KolItiqitiltnt, ba«, pogovor, razgovor, po-menek. gOllltbtrett, n-> skrivaj se zmeniti, geni. skup deržati. (iollufion, bie, skrivni dogovor, golottiulroaarc, bie, prekomorsko blago, goionic, bie, naselitba, naselitva, naselitev, naselbina; bie @ittlt)ol)ncr, seljaki, naselei, naselniki pl.; bet Drt, selo, selišče, seliše. GtlonifiUtt, v. a., naseliti, naseljevati. (itlOltift, ber, seljak, naselnik, naseljenec. Golonabe, bie, eine ©attlenreilje, stebrovje, stolpovje, versta stolpov, skloniki, sklo-nina, (sklonik im $ilajter, im ipfeiter). Giloitttc, bie, (©aitle), steber, stolp, sklonik; eine ,!geere«abtf)eilwig, oddelek vojske, armade; bie ©eite eitte« 33itd)e« nft»., bei ben ©udjbrucEern, stran, plat. Kololi^ohiunt, ba«, pegla. Goloratur, bie, in bet iotifuitft, koloratura. Goloritcn, f. prben, Beftpuigcn. 6«t0nt, ba«, garbengeblttig, barvanje, barva; f. a ud) Slnftlid). Koliporttur. ber,-f. £anfimr. Kolnntnc, bte, f. Soloratc. (fombattflllt, ber, vojak, bojevnik; f. aitd) ©trciter. Gombiltation, bie, združba, primera, (pre- rajt); f. mi) Bermnibmtg. Gombinitcn, v. a., združiti, združevati, primeriti, primerjati. Sombinirt, adj., združen. Eoiueftibct, f. ®pnr. Gomct, f. Somct. Komfott, f. »egucnttid)Icit. Goraitflt, ber, bie SBegleititng, bie golge, spremstvo, sprevodstvo, spremba; b, i. ®e-fj>amtfd)aft, županija, stolica. Gl)mitat§ = , ilt 3fj5g., županijski. (sumitatžbchbrbe, bie, županijska oblast. GflmittttŽtatl), ber, županijskisvetovavec. Somite, ba«, eine 33erfammlung, zbor; 91it«; fdjuf, odbor, gomnuffioHžacien. 307 So nt nt anb ont, ber, poveljnik, poveljevavcc, zapovednik. <£omntanbanlnr,- bie, stanovanje poveij-nikovo. gontmnnbenr, ber, komendnik. Sommnnbcutfrcus, ba«, komenderski križ. gommnnbtrctt, v. a., zapovedati, zapovedovati, ukazovati, poveliti, novelevati; poveljnik, vodja biti; f. SefcfitSbaber. Gtomntanbirenbc, f. gontmanbottt. dontmanbirt, adj., s poveljem poslan, odslan, postavljen, odpravljen. (iommaitbitrtir, f. ©efellfdjafter, jiifier. Snmmaubitc, bie, društvena kupčija; f. ©efetiidjaft, jtitie. Gomntan.bo, ba«, ba« Otedjt p befeljleit,povelje, vodstvo, f. aud) ®cfcl)t; eiit £aufen ©olbaten, odpravljeno kerdelo, oddelek, gommanboftnb, bet, poveljnikova palica, .žezlo. gommnnbotoort, f. Befeljlčioort. gontntenbe, Komntcutbucci, bie, eitte« Du ben«ritter«, križanija, križetija, komenda; f. alt^ i>|ritttbc. (£ O nt m CII b i i d), adj., križansk, križetijsk, komendin. Goittntenfal, f. £ifd)genofie. gontratntar, ber, razlaganje, razlaga, razklada, razkladnik. £o m nt en t nt O r, bet, razlagavec, razklada- vec. ®omntCttti)nr, ber, križanik; f. aitd) gont* ntanbcnr. (i 0 ntnt C It t i t e tt, v. a., razložiti, razlagati, razkladati, razjasniti, razjasnovati, tolmačiti. SontntetJ, ba«, kupčija, tergovina, baran-tija (?); f. audj fianbel; ©emeinfdjaft, pe-čanje, združna kupčija; eine« l)aben, pečati se; f. SBetichr. ® 0 Itt m C13 =, ilt 3f&9-, kupčijski, tergovski. gommerjboflontntiff ion, bie, dvorna kupčijska komisija. gontntcrstai, Cfontmccitaiifd), adj., kup- čijsk, tergovsk. gontnterjialftraff e, bie, kupčijska cesta. Sontnterstnisollnmt, ba«, kupčijskacoi- nija*. goiitinerjicnratl), ber, kupčijski svetovavec, svetnik. (S O lit nt C l' J i t e 11, v. n., kupčevati, tergovati. Sontntiliiontn, pl; tovarši, drugi, g o nt m iS, f. §anblnngžbicncr.v gflntntt§ = , adj., vojaški, soldaški, žolnirski. Sontntiffnr, ber, gospod ogleda, komisar, pooblastenec, pooblaščenec. K O rn lit 11 f fl 11 a t, ba«, komisarstvo, komisija. Kommiijbrot, ba«, vojaški kruh. Šontintiftthrer, ber, pooblasteni ropar, gotttmiffion, bie, SJotlmadjt ttnb ©efdjaft, naročilo; al« Jlotper, Stmt, komisija; iti Scntmiffton t)aben, izročeno imeti. 6 O nt nt i f f i 0 lt (i I, bet, opravnik; f. @efd)fliiž= beforgcr. Comntiffionžncten, pl., komisijski spisi, 20* 308 GommtffuMtžattilel. SommtffionSariitel, bet, =gut, baž, =nmare, bie, naročeno blago, naročenina. SontmilfiOltČbtt«, baž, naročilne bukve. S O Ul nt i f f i O n 3 b U r C 0 U, baž, naročevavnica. Sontmiffionilgebubr, f. $rooifton. Soratttiifdjul), ber, vojaški čevelj, črevelj. (£ 11 lit Itt i 11C H t, ber, pooblastnik, naročevavee, naročnik. Sommiitirt^I, v. a., naročiti, naročevati, izročiti komu kaj. 60 m mo be, f. SBequem, ©cmitdjlid). (£ 0 lit IIIO b C, bie, SBegitemtabe, predalna omara. Sommobitat, f. 58cquemlid|feit. (£0 nt nt o bn nt, f. Sortbcit. gonimo t ion, f. Semegung. 6ontniunol=, f. (Scmcinbc=. 60 nimnne, bie, občina, soseska, komun, ill £>. Jf. au« srenja. Gommunitnnt, ber, gommunicirte, oblia- jancc; bie, obhajanka. gommnnifat, baž, podano, poslano pismo, podatek, vročilo, gommunicotion, bie, občenje; f. au« Sitrfcbt; 3)iittbeilllltg, podaja, naznanilo; žUerbitlbltltg, pot (od kraja do kraja). Gomntunfcationšbriitfc, bie, zvezni most; most, ki veže dva kraja. gOinmunicationŽliHiC, bie, zvezna čerta. (Sontinunitatioitžmittcl, baž, občilo, (i o lit m it it i c a t i U, f. aJJittbcilfnm. gommunictren, v.a.,theol. obhajati; Ulit» ttieiteu, naznaniti, naznanjati, podati, podajati; v. n., sv. Obhajilo prejeti, prejemati; serb. unb int tiefen U. Ji. pričestiti se; v zvezi biti, deržati se. 60 mm itn to it, bie, f. ©emciitfdjaft; baž tj. Stbenbmabl, sv. Obhajilo, (iominilltitdt, bie, občina, gommunitittžorjt, ber, občinski zdravnik, vrač. goinmiltatioil, bie, prememba; f. a. S8ct- taiifdniiig. Sontmutiren, f. SBertaufdjeit. 60mi)bie, f. fomobie. gompncižceitt, ber, ein 2>?itoerglei«er,po- godnik, spogodnik. (EompaciScitcit, v. n., pogodbo delati (s kom). gonipnct, adj., čverst, sprijet, zagnjeten, zagrušen, terden, oklen. Gompagitie, bie, f. ©efellfdjaft; Haiibriž* compagnie, kupčijska družba, španovija(?); }ti)if«eit }t»ei SJJerfoneit, spolovina; eine Som; pagnte Šolbateit, stotnija, kompanija vojakov , na« V. vojaška kopa, stotina, r«i.?. rota. (£0lttVngnie = , inSfag., kompanijski, druž- bin, društveni. 6omi)agiiiccontntnnbaitt, bet, poveljnik kompanije. d O lit J) a g It on, ber, družnik, društvenik, to- varš, drug. gont^nrabel, adj., primerljiv. Gornj aration, bie, primera, primerjanje. 6omlpntntibniS, ber, druga stopnja. (Jonnilimeittirttt. Somparent, ber, trt ber Sfte«tžfpra«e, bet ?ltltt>efenbe, (Srf«ienene, pričujoč, gomijarircn, v. a., primeriti, primerjati; v. n., pred sodnijo priti, gomjjfli, ber, kompas, severnica|. Sonibn|nabEl, bie, igla severnica. (ionttaijrofe, f. aBinbrofe. gomjjflttbel, f. Scrcinbar. ¿Olllpenbinm, baž, posnetek, izpisek, ob- krajšek, stisek. gomtJCnbiijČ, adj., kratkopisno, skrajšano, skrajšavno, stisnjeno, na kratko zloženo. Gomtenfation, bie, pobot, obot; f. ait4 2lu$glcid)uitg, (Srfn^. gontpcilfircn, f. a., pobotati s kom, zravnati; f. au« Sinlglct«en; erfeßen, po-verniti, povračati. Kompetent, adj., befugt, gehörig, oblastin, pristojin, dotičen, zadeven, gointcteilt, ber, prosivee, proseč (zakako službo). 6oittb etententabeUe, bie, razkazek pros- cov, prosivski razkaz. Eoillflctcnj, bie, Sefugnip, oblast, oblast- nost, pristojnost; f. au« Bewerbung. 6oint)CtCnjftreit, ber, razpor zastran pristojnosti. Eombetircn, v. n., prositi, poganjati se za kako službo; f. au« ©CbÜbrCU. (i Olllp ila tit) n, bie, nabira, zbiranje, skladanje. S O HI t i I a t O r, ber, nabiravec, nabirnik, skup- Ijavec, skladavec. t£o litji il ircit, v.a., nabrati, nabirati, pokupiti, skupljati, skladati. Som^Iaifante, f. ©efiilligtcit. gomplnifant, f. ©efallig. (i o nit l an i reit, f. Sergtcidjen. gOtlUllCCtirCII, v. a., obseči, obsegati, (i o lit j) l C m en t, baž, (Srganjutigžjhicf, dopolnilo, doveršek. Goiltlpleinentair, bet, namestnik, kupčij- ski pooblastenec. (iomplCt, adj., doveršen, dokončan, cel. dopolnjen, popolnama, popolenf. (Somtllctiren, v. a., doveršiti, doverševati. dokončati, dopolniti, dopolnovati, serb. pod-puniti. Comblef, eomilcfnž, f. Inbegriff. (ŠOlUplCfiOtt, bie, rast, telesna sostava, kakošnost. So ntt t i ca t ion, bie, zamota; f. SBermicfc lung. gomtliccn, pl., iKittbäter, sokrivci. SO tltt ItC t rt, adj-> zahomotan, zapleten, zavozlan, zmeten, zamotan, težek. Som t Hilten t, baž, priklon, poklon, naklon; (Sompliment tna«en, prikloniti, priklanjati se, klanjati se; fiob, pohvala, hvala; f. a. Strtigfeit. SomtlintetttariUŽ, ber, klanjavec, hli- njavec, hlinjenec, priliznjenec, prihuljenee. Somtlimcntbricf, ber, poklonivno pismo. Sompliiucntiren, v. a., prikloniti, klanjati se komu. gomjjlijiri. (Soitcutžproceg. 309 •JottUJiijitt, f. (?om}>ticirt. ßombiott, ba«, ein geheimer Snnb, zarota, skrivna družba, kovarstvo, skrivni dogovor, russ. zagovor. gomfliBttitcn, v. »., kovati, snovati, plesti. Eontionircn, v. a.. sostaviti, sostavljati, zložiti, zlagati, spisati, spisovati, russ. skladati, zlagati. Pombonift, GonUlOfttCllt, ber, skladavec. Pomiortabic, f. Scrträgiidi, ¡šrijitfltd). (jomjofiiion, bie, pbbftft- sostava; in ber ©ircibart, sostava, sostavljanje, zlaganje, skladba. (Jomiofitltnt, bil«, zložek, združck. Pombotfcffor, f. SDHttefHjer. ComDDft&iinfler, ber, gnoj mesanec, kompost*. (Toittbot, ba«, praženo sadje, eombrcbtnbiren, f. Untfaffcit. (fomlltchcnitoit, bie, obseg, obsežek, obsežnost. POtttbttß, ad}., stisnjen. Konitltcife, bie, ®rucfpötjletdjen, pertena, platnena, natiskavna blazinica. Pontbreff iblc, f. ^tcpar. Komirtffion, bie, stisek, stiskanje, zgo- ščanje, zgošanje, sterdba. gombrimiren, v. stisniti, stiskati. Pontbrobiren, f. ©utbcipcn. (?0tttSt0ntiß, ta«, pogodba za razsodnika, fnmbrontittireit, v. n., privoliti, da se izbere razsodnik; v.r., ftcfi comircmittireit, zaplesti se v kaj; f. and) Slo&ftcltcn. (Jombtflbel, adj; odgovoren. 60 mJpta 6 i I it C, bie, odgovornost, dolžnost preštevo. (račun, rajtanje) storiti, dati. (fombtant, adj., gotov, gnmlptoir, ba«, pisarnica (kupčijska). (ftmbulforium, f. Betreibung. (Eontbntflti»», f. iteberfdiliig. Po mtcffe, bie, grafi n j a. (fomtöitr, f. Gommctttbitr. ConcaO, adj; jamčast, vdert, russ. vog-mity, (eoneat), vbokel. vboknjen; coilber, zbokel, zboknjen, Zal.~). (fonccbircit, V. a., pripustiti, dovoliti, dopustiti. dovoljevati. Gontcnttitcn, ficb, V. r., zgostiti se, zbrati, zbirati se, zediniti se v eno piko; v. a., združiti. zbrati, skupiti, zgostiti. (?01ttcnttirilttfl, bie, zbor, skupitev, ze-dinva. g 0 It t C Ut t i t« It 0 § v 11 It C t, ber, središče, sre-diše. (Joiiccntrifd), adj., etwa, sosredin, kar ima . eno središče, središe. t? 0 It t C t, ba«, spočetek. zmislek, načert, osnova, osnutek; bet Jtuffag, sosfevek, spisek; ait« bem Sencepte fommett, zmotiti se, zmesti se; einem bas Soneept uerrücfen, »er» betben, zmotiti koga; für ba« Sotteept, im ßoneeptfacb, za sostavljanje. (Co ne c p t i o it, f. gmpfimgmfi, gaffunggfraft. (?OIUCptŽbeamte, ber, sostavljavni urednik. (?01l(ett, ba«, koncert, godbina veselica; f. and) (?inOcrftiinbni&. Eonccrtant, ber, pevec, godec v koncertih, poganjavec s kom za predstvo. Goncertflcber, ber, kdor napravlja koncert. (Joncertircn, f. SBetteifem, ¡Bernbreben. Otonccff ibei, f. 3«I. Sonbuttenlifte, bie, list, sprieba, izkazek od obnašanja, obnašbe, vedenja, obnašni izkaz, list. Konfeti, baž, pokosilo, pokosilce, pomizek, sladčiea po jedi. Sonferenj, bie, posvetovavni zbor, posvetovanje, pogovor, pomenitva, pomenek, pomenkovanje; Ijalten, treten tu Soitfereuj, posvetovati se, pogovarjati se, pomeniti se. Sonferenjfierailjititg, iie, posvetovanje. Sonferiren, f. akrgleidjeit, SBcratljid)ln= geit, Serletl)cn. Sonierirung, f. 58erleii)ung. Sonfcffion, bie, spoznanje, vera, verska družba. Gonfefftoitar, f. S3eid)ttiater. KonfeffiDnžDerroaitbte, ber, sovernik. Sonfictren, v. a., dodelati, dokončati, do-veršiti. Sonfibeni, f. SBertrontc. Sonftbeitjicl, f. Bcrtrnut. Soiifiguration, f. Btlbnng. G on fin a t ion, f. £aitčarreft. Sonftrmnnb, ber, birmanec. Sottf irmntion, bie, poterjenje, poterdba; f. ftirntnng. Sonfirmireit, f. SBcirnftigen. SoltfiŽCUilCl, adj., vzemljiv, zapadljiv, kar se more, sme vzeti. Konf tŽCfltion, bie, odvzetje, vzetje za der- žavni zaklad. Sonfižtiren, v. «., odvzeti, proč vzeti, jemati za deržavo; fflriefe ecnfiSciren, pisma ustaviti, zaderžati, odvzeti, Sonjurntioti. Soitftteni, f. Seidjtfinb. Gonfitiren, f. SBefennen, SBeidjien. Sonflict, ber, prepir, spopad, nasprotje, vskrižnost, spor; in Šonfliet geratfien, zje-sti se, spreti se, skregati se. Sonfiigiren, f. 2Sibcrftreitcn. Gonfiuenj, f. Bniantmcnflnp, Bnlauf. Sonfinirett, f. Bufammenftronten. Sonfiibcratton, bie, zaveza, zveza. Ktlltfbberiren, ftc^, v. r., zavezati se, zavezo skleniti, storiti med sabo. fe"Oltfbberirte, ber, zaveznik. (Sonfornt, adj., enak, primerin, priličin. Gonformntion, f. BuftitKttung. Sonformiren, f. Slnpa^en. Sonformitat, bie, enakost, priličnost, primernost; f. aurf> ©cmiiPcit. Konfrater, ber, brat. SOItfrOtttattOn, bie, vpričevanje, proti-stavljenje, nazočba; f. «. ©egeniiiicriteiiung. Soufrontiren, v. a., protistaviti, proti postaviti, vpričevati, nazočftif, serb. soočiti, russ. sličiti. Sonfuitbiren, v. «., zmešati, zmesti,zmotiti, zbegati. KonfUŽ, adj., zmešan, zmeten, zmoten, zbegan, osupnjenf. Konfnfion, f. SBetminung. Kinfuitttion, f. Sibetiegnng. Gonfutiren, f. SSiberlegen. gonge, f. Slbfd)icb. Gongeriren, f. 2ln|anren. Gongeftion, bie, ter 2lnbrang tež ŽBtutež gum Aopfe, naval, pritis kervi; kri koga zaliva, mu sili v glavo. Gongiomernt, f. ©emengfei, fmuie. (iongtegation, bie, skupščina, skupšina, zbor, bratovščina, bratovšina. Songregiten, ftdj, r. r., združiti se, zbrati se. Songref, ber, shod, zbor, kongres. Songntn, bie, duhovska plača. Soit^ment, adj.. enak, primeren, domeren, slieen. GongtUCnj, bie, primernost, enačnost, slič-nostj-. So n g tU i tC It, v. n., vjemati se, primeren, enačin biti. Sonjectur, bie, ugibanje. Gonjngal, f. Gijelid) Sonjugatioil, bie, pregib, sprezanje; f.a Slinmutblung. Goniugtren, f. 3tinoanbein. Gonjngiunt, f. ©je. Sonjltnction, bie, vez, veznik; f. auc$ Serttnbnng; in bet 9tflroncmie, obere, uit--tere Gonjunction, zgornje, spodnje snitje; zgornji,epodnji shod (dveh nebesnih teles). Sonjnnctib, ber, vezni načinf. Sonjnnciuren, pl., okoliščine, okolišine, časi. Gonjungiren, f. Berbinben. Ko ti jltrant, ber, zarotnik, zakletnik; f. a. ®erftiiobrer. Soitjitrntion, f. Berf^iobtmig. (Joujimreit. Gonili fiten, f. Skrfdj totirett, fidj. Konnexion, bte, znanje, zaveza, gonntfnž, ber, zveza. ŠOlIteciOf, ber, sovodja. gttnfctibircn, v. a., popisati, popisovati, gonfctijltion, bie, popis, popisovanje, fe'onfcriflfioniii, iit 3fgg., popisni, tttnfcrii>tionžbitrcan, bas, popisovav-niea. gDnicnfltionžcomntiffitr, ter, popisni komisar. Gttnfcrifltioitžfliidjtling, ber, popiso-vanski begovec, ubežnik; f. a Itd) 9Jitiit(it= pd)tling. ffltltfcriiliiOHSliftC, bie, popisni imenik. (sunicriitionSpfliditige^ber, popisanec. (Ftntfccrtliion, bie, posveeenje, posveče-vanje. goilfectirtn, v. a., posvetiti, posvečevati. Eoitfccuiion, bte, nasledje, nasledba, nasledek; f. attdj §olge. Sonfccutit), adj., nasledenj, poznejši. Gonfeil, f. SRflti). (JottjcnS, ber, privoljenje, dovoljenje, privolitev. (sonfentiren, r. n., privoliti, (šonfctinent, adj., dosleden, ravnosleden. (Eonfequcnj, bie, ravnoslednostf, doslednosti; f. aud) Solge. (fonfertjation, f.'(Srljnltung. GoitjCtbatiO, adj., oltraniven, obderžen, konservativen. KonferBatOrium, ba«, konservatorij, učilnica za muziko. eonferoircn, f. ©rboiten. GonfcffnS, ber, seja, zbor. (tottfiberabel, f. »ebenicitb, Slnfelmltd). (funfignotion, bie, zaznamek, zaznamovanje, popis, zapečatba. fc'ltnfignirtn, v. a., zaznamovati, zapečatiti, popisati; baS TOiitär toar conftgitirt, vojaki so bili zbrani in pripravljeni, odločeni. (Jonfiliorittž, ber, svetovavec, svetnik. (»onjiliunt, ba«, posvet, posvetovanje, sveto-vavni zbor, svetovavstvo; consilium abeundi geben, slovo dati komu, odpraviti ga. Gonfiftent, adj., terpežin, terdin, terpljiv, gost, čverst. Gunfifienj, bie, gostost, čverstoba, čver- stost, terpljivost, terpežnost, obstanek, fe'onfiftorial, konzistorialen. Gonfiftoriolrath, ker, konzistorialni svetovavec. (fonfütoriltm, ba«, konzistorij. v Gonjobtini, bratranci in sestrične, stranici. (sonfolfltion, bie, tolažba; f. £rOft. Gonfoiibotion, bie, uterdba, ukorenitev; ©idjerung bet angelegten Oelber, zavarovanje, varščina, varšina. (foitfolibirctt, v, a., uterditi, ukoreniniti, zavarvati. (fonfoliren, v. a., potolažiti, tolažiti; f. Sr'öften. Gonfonant, ber, soglasnik, soglasnica. gonfumtrung. 311 Sonfottltnj, bte, soglasje, goitfonircn, v. n., soglasiti, soglasin biti. gonfortcit, pl; bie, tovarši, družniki, pajdaši, sopravdarji. gonf^eetnž, ber, pregled, razgled. (Jonfliirfltcur, ber, zarotnik. Gonfpiratton, bie, zarota, zakletev. gonfvirirett, f- ©crfdjtooreit, ftdj. G0itftoblet, ber, puškar; in ©ngianb, policijski služabnik. Sonftttiireit, v. a., poterditi, skazati, ska-zovati, dokazati; ben ©ejianb einet Xf)at conjiatiren, pozvediti in na gotovo postaviti, da se je kaj zgodilo. Sonftatirung, bie, poterdba, dokaz, gonftcilntion, bie, bieSteilung tetSterne, ozvezdje, prizvezdje, stan zvezd, osoda. Sonfternotion, f. Sefturjung. ©onftemiren, f. SBeftiirjen. Konftcrnirt, adj., osupnjen; f. »eftiirjt. gOltftiflflttOtt, bte, ffierljartuitg, zapertje, zapečenost. (voitftib tren, f. ©erftobfett. Gdnftilptrt, adj., zapert, zamašen, zale- ščen, zapečen. Konftitnonte, bie, ustavodelni zbor. Gonftituent, f. SBoHmoditgeber. goilftitniren, v. a., fejifefcen, odločiti, odločevati, ustanoviti, ustanovljati; f. aud) Slitorbiten, SBerborcn. K;0 tt ft i 1 n i r e tt b, adj., eonfiituitenbe SBet« fantntittng, ustavodelni zbor. Sonftitnimng, bie, ustanovitev.^ S 0 It ft i t It t, bet, izpraševanec, zasliševanec; bač, zasliševanje, izpraševanje. Konftitution, bie, ustava, konštitucija; iti ,R6r»erž, život, životnost, telesnost, telesna kakošnost; et tfl »on jiarfet Sonjiitution, močniga života je. Sonftitnttoneli, adj., ustaven, gonftitntor, bet, ustanovavec, začetnik. Go nftrtngentia, pl., jufatnmenjiehenbe §eiU mittei, zagoltne, zlečivne zdravila, gonftrtltgiren, v. a., skerčiti, keroiti. skup potegniti, vleči. Sonftmction, bie, sklad, sostava. Sonftmircn, v. a., zložiti, skladati, so- staviti, sostavljati, sozidati, zidati. gO it f 11 b ft 0 tt t i tt l i t (i t, bie, SBefeneinljeit, eno-bitnost, sobitnost, istobitnost. gonfnbftantifltion, bie, bie OTgegentoart tež Seibe« nnb 93iittes 3eftt Sbtijii, sobitnost. Gonfubftantieil, adj., sobiten, eniga bistva, enobiten. gonfnl, ter, poročnik, konzul. Soitfnlat, ta«, poročništvo, konzulstvo. KonfuttttS=, in 3ffe0., konzulski. Eoitflticnt, ber, posvetovavec; f. a. SRedjtŽs frennb. Goitfnliren, v. a., posvetovati se, popra- šati za svet. Sonfnltiren, v. a., posvetovati se. Ctonfument, ter, trošivec, povžitnik. (SottfltmtrClt, v. a., povžiti, povživati, potrošiti, trošiti, jesti. ©onfumimng, bie, povžitje, potrošek. 312 gonfnnto. gOitfumO, goitfmutioit, bie, povžitek, po- trošek. goniumtionžaceife, f. SerjeliruttgSi fieiicr. gonfltnttioilčartif et, ber, povžitna roba. eon t act, f. SBcriifjrung. gontagibČ, adj., nalezljiv, prijemljiv; f. n. atnftectenb. gontttgiunt, ba«, nalezilo, skrunilo, sker-noba. go nt am t it a t ton, f. Scflccfniig. g o ntcm plat i l>, f. ©efdjanlidj. gontemporar, adj., gleidjjeitig, enočasen, enodoben, istodoben; f. aitd) 3cttocil0ffc. Ko nt en t, adj., zadovoljim Co h t en t ire it, f. SBcfriebigen. (Sonterfet, ba«, podoba; f. aitd) Slbbilb. Gonterfcicn, f. Slbbilben. gonteftabcl, adj., pravdljiv, overžljiv, zveržljiv, kar je v prepira, pravdi pod-verženo; f. audj Streitig. £o h t eft a t ion, f. Bejeugmtg, ©eftrcitung. gonteftiren, f. ©eftreitcn. gonteft, ber, zveza, vez, stik besed, stik govora. gOHtignitiit, bie, sosednost, raejašenje. g O n t i h C n t, ber, geogr. suho, dežela; landw. terda zemlja, celina, terdnina; f. audi) j$feft= lanb. gontinentatmacit, bie, deržava močna na suhim, (im @egentl)ei(e »on na morji, na vodi). g on fin en?, f. Gfntfialtitng. Contingent, ber, dotiček, del, zadetek, število vojakov, ki jih mora kak kraj dati. Continuation, f. Šorlfe^ung. goutinitator, ber, naprednik, napredovavec. gontinnetl, adj., neprenehljiv, nepreneha- ma, nenehama, nepretergama. gontinuiren, v. a., nadaljevati; f. audj gortfehen. gontinuitiit, f. ©tiitigleit. gOntO, ber, izpisek, (račun, rajtanje); a Pottto, na poštev, (rajtanje); auf mein (Sonto, na moj prištev, (račun, rajtengo); Souto correttte, tekoči poštev, (račun), gontorift, ber @otn»toiri|i, knpčijski pisar. gOUtOUr, ber, obris, očert, očertek. gOlItOliriliren, v. a., obrisati, očertati, načertati. gontra, f. ©egen, 2Biber. gontrabanb, gontrcbanb, ber, branjevinaf, kontrabant; f. aitd) ©d)leid|l|anbel. gontraha^, ber, kontrabas, glavni, naj-deblji bas. gontract, adj., sključen, skerčen; contract toerben, sključiti se. gontraet, ber, pogodba. Contraction, f. ¿uiaiitmeitjieijung. gontractmafjig, adj. u. adv., po pogodbi. gontrabieent, ber, nasprotnik, ugovar- javec, ugovornik. gflntrabieiren, v. a., proti, nasproti govoriti, prereči, prerekovati; f. and) 3Bibet= fpredien. gontnma}. gontrabictton, f. SBiberfprndj. gontrabietor, ber, nasprotnik, prerekova- vec; jur. prezadolženeov namestnik, gontrabictorifdj, adj., naskrižin, celo nasproten. gontrabent, ber, pogodnik, pogojnik, gontraljiten, v. a., pogoditi se, pogajati se. gontrair, adj.vi.ado., nasproten, nasproti, proti, protiven. gontrainanbiren, v. a., oporeči, preklicati (kako povelje), gontmmanbirung, bie,be«©ed^fel«, preklic menjice. gontraorbre, bie, oporeka, gontrafignatltr, bie, nasprotni podpis, dodatek podpisa, kontrasignacija. gontrafigniren, a., svoj podpis dodati, pristaviti, zraven podpisati, — (od ministrov). gontraft, ber, nasprotek. nasprotje, različje. gontraftiren, v. n., različin biti, razločiti se, ločiti se; f. ait$ Slbftedjen. gontratoenieut, f. Itebertreter. gontratoention, f. Itebertretung. gOntratoOtiten, v. n., nasproti glasovati, nasproten glas dati, dajati, gontreabntiml, ber, pomorski podvojvod. gontrebaft, f. gontrabaft. gontrebanbier, f. Sd)Ieid|l)anbtcr. gontreearriren, «., delati zoper koga. gontrefait, f. 2tbbilb. gontremanbireu, f. gontramanbiren. gontremine, bie, nasprotni podkop; f. au$ ©egenanftalt. gontreorbre, bie, odpoved, oporeka, gontrepariren, v. n., prestreči, prestrezati. gontrepartie, bie, in bet Sonfunjl, nasproten glas. gontreretootution, bie, nasprotna pov- staja, nasprotni prevrat, gontrefignat, ba«, oglas (na dano znara-nje). goniribuent, ber, davkar, obdačenec, kdor je davku podveržen. gontribniren, v. n., davke plačevati; f. aitd) SBeiftenern. gontribntion, bie, u6eri)au»t, davek, dača; f. ait(fy Slnftoge, Stencr; eiue neue Sontri--Bution, novica, gontributionate, ba«, dačne, dacne reči. gontributionžfonb, ber, skladnica. gontrotle, bie, protipazbaf. prigledf, kontrola; f. a. 2tuffid|t. gontrolleur, ber, protipaznikf, priglednikf, kontroler, kontrolnik. gontrotliren, f. Seobacfiten. gontrollpflidjtig, adj., kontroli podveržen. gontrolltoefen, ba«, kontrolstvo, opazbaf. gontrotoerfe, bie, prepir; f. Streit. gontumaj, bie, (zdravstvena) zapertija, kontumacija; im |?roceffe, neprihod, serb. o gluha. gontnmajanitalt. (fontltmajflltftau, bie, lazaret, kontuma-c'ja- goniuntfljiren, v. a., obsoditi zavolj nc-prihoda; nad) bent alten ftau. 9ied)te, za-očno obsoditi, gintnmajurtieU, ta«, sodba zavolj ne- prihoda, (alt, zaočna sodba.) Gontufion, bie, CUtetfdjung, »cm ®$lag, otolčenje; »ont ®rutf, otiska; »ont galle, pobitje; et befant cine (Sontufton, pobil se je, otolčen je, otisko je dobil; f. and) Cnetfdiung. GoilBalCČCtnt, ter, prebolnik, ozdravlje- nec, okrevavec. gontaležtcnj, tie, ozdravljenje, okrevanje; f. ©cntfnng. 6onDlllc3nrett, v. n., okrevati, skole-hati. shoditi, ozdraveti, preboleti. GonBcttabcl, f. ?affenb. gonucntcnj, tie, priličnost, pristojnost, spodobnost, priljudnost. (fOttDCttirCtt, v. «., priličiti se, pristati se, spodobiti se; f. attd) if(jfjctt. GonBCItt, ter, zbirališče, zbirališe, shod, zbor, shodišče, shodiše. gonbentifcl, ter, skrivni zbor, shod. ConBCntiBlt, tie, pogodba, dogovor. Con» c n ti o it al, gonncntionell, adj., do- govorin, po občni šegi. gonicittioiialftrafc, tie, povračilni znesek, dogovorjena kazen. (?DllBeitiitllIŽftti, ter, dogovorno merilo. ginDCntiBnŽgelb, ta«, =miinjc, tie, dogovorjeni, konveneijni denar, gonflergent, adj., stečin, stekajoč, sti- čin, zbežin, na špik (Ravnik.J. (fDllberfleitj, tie, stek, stik, stikanje. Eonderflircit, t>. n., stekati se, stikati se, vkup iti, bližati se med seboj. SonBCrfatifln, tie, pogovarjanje, pogovor, obnašanje v drušini. gonucrfatorium, ta«, pogovarjavnica. gonncrfircn, V. n., pogovarjati, meniti se, pomenkovati se, kremljati, kramljati. gonBtrtircn, f. ©efclircit. gonBCttit, ter, spreobernjenee. gOnBtf, adj., izbušen, hlebčast, kupčast, zbuhel, slok, sločin, slokast; nad) Zal. zbokel, zboknjen; comter mad)ett, nad) V. iibušiti; russ. U. bohm. vvpukly, serb. pupčast. gonoefglnč, ta«, zboklo steklo. gOlIBCjitat, tie, izbuh, serb. pupčatost. gOBBict, ta«, redivniea, rejenišniea, kojiv- niea obet gojivnica. gOUBictift, ter, rejenec, gojenec. gBnBiBiunt, f. ©aftinabl. gonBBCBtifllt, tie, sklic, poklic. tonBBCiren, v. a., sklicati, poklicati, klicati. gOHbOi, ta«, spremba, sprema, sprevod; f. ©cleii. gOHlloitCH, v. a., spremiti, sprevoditi, pra-titi. gOnOUlfiOn, tie, Sucfuttg, božjast, zvija-vica, gorrectioitell. 313 gonbulfibifd), f. Sramijffiaft. gOOfleratOr, ter, pomočnik, kaplan, po-družnik, obhodnik. goopcritett, f. JBtittoirfeit. gOOrbittatiOlt, tie, enaka stopnja, enakost, sporedbaf. SBBrbintren, v. a., na enako stopnjo postaviti, sporediti; coortinirt, na enaki stopnji, enake časti. (JnSialiCtt, V1-, prepisnina. gOflintltr, tie, prepis, prepisovanje, gofcit, tie, 91bfd)rift, prepis, prepisek; eitte« Silte«, posnetek, posnemek. gopibš, adj., obilen. (?B Vir bit d), ta«, prepisnik. gfltlirtn, v. a., prepisati, prepisovati; eitt Silt, posneti, posnemati. gOpift, ter, prepisovaveo. go^nla, tie, vez. goplllntion, tie, poroka, serb. venčanje. go^ulator, ter, poročnik, poročevavec. gOpltlitCIt, f. «•> poročiti, poročati, serb. venčati; bol. z nakladam cepiti, nasaditi, gogitett, adj., spogledljiv, radoviden; f. a. ©efnllfudjtig. goguette, tie, spogledivka, zalotnica, na- migovavka, nad) K fantulja. gonitcitircn, v. a., spogledovati, z ^ očmi loviti, namigovati, nastavljati se, zalotiti se, z očmi streči. gorantircn, gorantifiren, t>. a., poveriti, poverjati; f. a u d) 2lnŽfd)Clten. gorbinl, f. £erjlidl. gorbiolitiit, f. ^erjlidjfeit. gorbfln, ber, mejna straža, kordon. gotbonift, ter, mejni stražnik, kordonist. Sorbuan, ter, kordovan. goraeiIirfd)c, f. Sornellirf^e. gomet, ter, zastavnik pri konjikih; f. gabnrid). gorollariunt, f. Solgcfa^. gori Oral, ber, desetnik, deseternik, ko-prol. gorborale, ta«, božji pertič. gorboralfl^aft, tie, kaprolija. gorflorotion, f. StorBcrfdjaft. gorflorcll, f. Stbrbtrlidl. gorflorification, f. Skrforflcrnng. gori Ž, bai, truma, zbor, kerdelo, oddelek vojakov, serb. četa. gori) 11 Idi t, "dj-j životin, trusnat, debel, teršat, podpert. gOtpltlCItj, tie, životnost, debelost, gor^uč, tie, telo, život, truplo; corpus delieti, reč, ki se tiče hudodelstva; corpus juris, zakonik (rimski), gorrealitttt, tie, sodolžnost, nerazdelna zaveza, gorrcct, adj., popravljen, prav, brez po- greškov, čist; f. 9iid|tig. gorrectti eit, tie, čistost. gOrrectiOlt, tie, poprava, popravek, po-boljševanje. gorrectionell, gorrectib, adj., straho-vaven, pokoriven, poboljševaven. 314 Sorrectioitéanftali. g 01t1C t i O It 3 a tt ft a 1t, bie, pokorivnica, po- boljševavnica, Kortector, ber, popravljavec, popravljač. Korrectur, bie, poprava, popravek. Komctutbogeit, ber, popravilo, popravna pola. Korreferent, ber, sonaznanovavec. Korrelation, f. 3ßedjfelbe?tebnitg. Korrepetiren, v. ti., ponavljati uk, poučiti se. Korrepetitor, bie, ponavljavec (uka). Korreipoitbeiti, ber, ttaef) bem Böhm, dopisnik, dopisovavec; — kdor sostavke za kak časnik piše; f. aitdj ©efd)itft§freimb. Korrefpottbettj, bie, f. SBriefmedifel, pisanje pisem, nad) beut Böhm, dopisovanje. Korrefpoitbensnadiridjt, bie, novica, glas po pismih; (SorrefponbettjJiac^ri^tett jlt gotge, kakor se nam piše. Korrefpoitbircit, v. n., pisma pisati in prejemati, nad) bem Böhm, dopisovati; b. i. entfpredjen, skladati se, kleinati, sklemati se, vezati se, vjemati se; toir eorrefponbú reit mit einanber, piševa si. Sorribor, ber, vežnik, mostovž, serb. trem. Körrig irett, v. «., popraviti, popravljati. Sor rip irett, v. a., zagrabiti, zasačiti koga; f. Krgretfett. gorrobortren, v. «., poterditi, pokrepčati, pokrepčavati. Corrobirett, v. a., jerttagen, zglodati, raz-glodati, razjesti, razgristi. Korrofib, f. 2let;mittel. Ko rruntp irett, v. a., pokaziti, skaziti, spriditi, pohabiti, pokvariti; f. Scrberbctt. Korrupt, f. Sßerberbt. Korruption, f. »erberbiheit, »eftedjlidjfett Korfor, ber, morski ropar, morski tolovaj, korsar, gusar; f. a. Kapet. Korfett, b as, jopica. Koroette, bie, ein ging- ober «Rennf^if, korveta. Kortjpbitttž, ber, voditelj, pervak, kozel (gebraucht.). KoftttUŽ, ber, solonicaf (De&.). Koftume, bas, noša, šega (zlasti v noši). Kofiltmiren, ftd), v. r., po šegi nositi se, oblačiti se, napravljati se. Kotnngente, bie, 0iebentinie, sotičnica, sotična (čerta). Kotclette, bas, reberce. Ko ter i e, f. ©ippfdjaft. Kottiilon, ber, kotiljon. Kottdien, v. ti., COltdje! tiho! vlezi se! miruj! Koiljon, ber, slepar, malopridnež, nagajivec, porednež. Koitjottiren, v. a., dražiti, nagajati, tra-piti. Kouiant, f. giteßig. Kouieur, f. garbe. Konliff en, bie, stebrine, prepahi, stene. KO Up, ber, udar, udarec, mah, mahljej; f. and) ©ireidj. Krebit. Kotipiren, f. 3lbfd)neiben, etutjen. Kottpon, ber, odstrižek, odrezek, kupon. Ko ur, f. Sluftoartung, §of. Kournge, bie, serčnost, serce; fomm 1/et, toeuit bu Kourage tjaji, pridi če te je kaj, če si za kaj; f. aucf) ¿erjljaftigiett. Kourngettf, eouragirt, adj., serčen; f. a. __ Seberjt. Kourant, adj., gredoč, tekoč; baS Kourant, tekoči, gredoči dnar. Kourbetie, bie, spenjanje konj; f. aueb tradfufj. Ko ur bet tir en, »., spenjati se. Ko ttrier, ber, hitri sel, tek, pot, jadernik, kurir, russ. it. poln. goneč, kurier. Ko It r«, ber, cena (dnarna); biefeS ®etb tjat feitlen KourS meljr, ta dnar več ne gre; SBedjfeteoutS, vrednost, cena menjic; biefer Strtifet ifi attger KourS, to blago se več ne kupuje, ne gre več (izpod rok), se več ne izpeča; f. aueb Sauf, llmlanf, etrafie. KourSberidjt, ber, kursno naznanilo, naznanilo cene (menjic in sploh dnarniga papirja). K o urii r en, v. «., »ont ©elb, iti, teči; es eoitrftrt bas @eriid)t, govorica gre med ljudmi, glas se je raznesel. Kouržjettel, ber, kursni list, kursnik. KO 11 rt O g e, bte, mešetarija. Kourtier, ber, mešetar, (im Altsl. m'šel, lucrum). Kourtine, f. Sorbong. Kourtoifie, f. pftidifeit. Kourtifan, f. £offmattn. Ko It fin, ber, bratranec, sestranec: f. aucfi ©cfdjtotfterfinb, Setter. Koufitte, bie, sestrična, sestrana, bratranaj f. aud) ©efdnotfterfinb. Ko It »er t, bas, ttmfchtag, zavitek; f. audj ©ebed. Koubertiren, v. a., zaviti, zavitek narediti, delati; f. attdj Stufbctfeit. Krabnte, bie, zavratnik, zavratnica; f. and) $atžbinbe. KrapOU, ber, čertnik, čertavnik, obris, na-čertek. Kraponiren, f. 3eid>nen. Kreatur, bie, stvar, stvarjenje; im un^jti* d)en ©inne, spaka, pokveka (?); f. auiif ©iinftling. Kreb enjett, c. a., popred pokusiti, pokušati in podati komu; beint SBeine, napiti, napivati, serb. naslužiti, služiti, russ. pri-kušivat. Krebenjteller, ber, ettoa podčašnicaf,russ. podnos. Krebeitjtiftp, ber, miza postrežna (-ica), miza za jed in pijačo. Ktebit, ber, vera, počak, up, upanje, kredit; im Krebit jieljeit, vero imeti; Krebit ge* belt, upati komu, na upanje, na vero dati komu; f. attti)gam:e, f. firMtogamie. Subiffajj, Sabifflafter, =muntt, tt. f. f., f. Slutiifruti, Sabiftmtrjel, .tubifdi it. Sit bit S, f. tiibuž. Sitimi), ber, oklep, oklop, napersnik. Sltirflfficr, ber, oklepnik, oklopnik. Sulminfltiott, bie, verh, verhovanjef, najvišji stopnja. S It 1 lit i 1101 i 0 11 § f) It n C t, ber, veršnikf, teme. S ulm ilt trčit, r. »¡., verhovatif, poln. go-rowac, na verhi biti, temenovatif. SuH>a, f- ©diulb. Sulpabel, f. ©trafbar. Saltibatcar, f. 33ebaiter, Sautr. Sllltibirbar, adj; kar se da obdelovati, obdelovaven. Silit i bi re It, v. a., obdelati, obdelovati; f. aud) 9litb(tiicn, »ilbctt. Sllllibtrt, adj., omikan, olikan, obdelan, otesan, zobražen; »om fflobeit, obdelovan. Sultitr, bie, f. 2Ittb«t, Stlbitag; Searbei* tltng, obdel, obdelovanje. Sultltmufttiaitb, ber, stroški za obdelovanje, kmetovanje. Sulturfiiljtg, f. Silbiiitgžfaiig. . Salturgattltng, bie, obdelava, nactn,ver- sta obdelovanja. Sulturgeftf)id)tc, bie, povestnica od izobraževanja, omikovanja (kakiga naroda). SaltllS, ber, b. i. ®otte«»eret)ruitg, bogo-častjef; 9teligion«ubltng, služba božja, bogoslužje. Sultužminiftct, ber, minister za bogo-častje, za cerkvene zadeve. SatnulattOtl,_bie, ^aufltttg, namet, kopičenje, nakopičanje. Sltmitlatib, adj; skupen. S a nt 111 it c n, f. £aufca. Sa a t tatina, f. 3ngctuttg. Supibo, ber, f. Slittor. S ur, bie, J&eiluttg, zdravljenje, lecenje, gaj, vračenje, vračba; f. a it d) ©CltCfltng. Sumbcl, f. ^Ciitiar. Sltranb, ber, oskerbovanec, kdor je pod skerbstvam, kdor ima skerbnika. Sumnbin, bie, oskerbovanka. Saraaftolt, f. £>eilanitalt. Sltratel, bie, varstvo, skerbstvof. Sltrntclbel)ihbe, bie, skerbstvena gosposka. SuratelSredjuang, bie, skerbstvena šte-vilba, (račun). Suratib, f. §eilfoat. Surator, ber, skerbnik, kurator. Saratoriam, ba«, varstvo. Suratorčiflidjt, bie, skerbnikova dolžnost. SutC, bie, kožuh; f. auc£) ^fnitCt. Sargelb, ba«, Surioften, bie, stroški za zdravljenje, lečitev. Sltrialftil, ber, službeni, uredni zlog, jezik. Sit rit, bie, svetovavnica. Sariož, f. 9lcagicrig, Scltfant. SurtOfitaten, bie, redke stvari, redkosti, 316 6u{iren. (fltcirett, "•< zdraviti, ozdravljati, lečiti, vračiti, gajiti; f. alti» $jeiltn. gurrcitbc, bte, oznanilo, razglas; f. audj Čitcularc; gehett in (šurrenbe, koledvati, iti, popevati od hiše do hiše. E It It en t, a4<$fobt». 61) I i n ber, ber, valj, valjar; ber Sttefel in bett Bumpeitbrutiiten, nadj V., škorniea. (Shltnbctllbt, bte, ura na valje. (Jljlinbrifd), adj., valjevit, valju podoben, gljmbet, bie, zvonček, kreguljčik, cimbali; Spmbelregijier, zvončilo; f. giinpbeutel. (?l)nand)e, bie, (£al«braune), davica. Gtjnorcfie, bie, pasji glad. gt)nofitr,bie, ber fleine Sar, gpotarftern, mali voz, burovž*; f. alti) Seitftem. 6l)perf(t^e, bie, čanža (in tt. Ji.), mačka, černopasasta, siva mačka, gtlpreffe, bie, cipresa, eipris, russ. kiparis. 6l)tiflt$, ber, ©eifttlee, bobovnik, zanoved. (£$flfo, ber, čaka, čako. E?ar, ber, car. Sjotentbum, ba«, carstvo. J>. 2>0, adv., al« Umflanb«wort bejeichiteitb bett Ort, b. i. an biefent Orte, hier, tu, tukej, tukaj, letu, tu le; ba, b. i. an jenem Orte, bort, tam, tamkej, tamkaj ; ba, ba ilafi bit e«, na. tu imaš; in ititmerflichcr Sebeutttng, »o e« tott; lo« ijl u. ntehr jitr Siitttbiing bet SHebe bient, bleibt e« int Slo»eitifcheit unüberfegt, j. S. lt)er ba hit, Wa« ba ift, kdor ima, kar je; ba feljet i^t wieber, meine Sieben, pa le spet vidite, ljubi moji; ba Wirft btt llic^t »iel aužridjten, v tej reči, tako, v tem ne boš mnogo opravil; met ba, kdo je; hier jiattb ich, ba ftanbfl btt, tu sem jez stal, tam pa ti, tukej sim stal jez, tam pa ti; aitbetttenb bte Sejief)itng auf einen Ort, für wo, kjer, kder, j. 53. id) will in ein Sattb reifen, ba mich 9ltentaub fenueit fofl, pojdem nekam, kjer me nihče ne bo poznal; et ift nodj nicht ba, ni ga še tukej; ba farad) et JU ihm, tu, na to, takrat mu odgovori; Wo euet Sdjajj ifl, ba ijl—, kjer je vaš zaklad, tam je —; »Ott ba Weiter, b. i. »on h'er, od tod daljej; b. i. »Ott bort, od tam da-ljej; e« »ergef)t teilt Sag, ba ich nicht für bid) bete, ne mine dan, de bi za te ne molil; bejiehenb auf bie 3eit, für al«baitit, takrat, tu, tadaj; ba Werbe ich meinen, takrat bom jokal; ba fofl fdjott SRatl) werben, temu se bo že pomoglo; fyte ttllb ba, tu pa tam, kje kod, sem ter tje; ba obet bort, tu ali tam, tarnali tam; ba hinauf, tu gori; al« bloße« relativum ber Bett, kadar, ko; in bem Slitgenblicfe, ba —, v tem trenutku, hipu, ko, kadar —; conj., al« SinbeWort, für al«, kadar, kdar; ijl int 9tad)fa(se eilt jWeite« ba, fo bleibt e« im Slo»eiiifd)eit jierlid) weg, obet fanit e« Wegen eine« 9la eine ©egettwart int eigentlichen Sinne bebeutenb, poleg, zraven, zravno, vpričo, nazoče^loga, česa; id) faß babei, poleg, vpričo sim sedel, zravno bil; er Will überall babei fein, povsod hoče biti; ti bleibt babei, tako naj bo, pri tem ostane; ich bin babei, jez sem pripravljen; ich toat nicht babei, mene tam, ondi ni bilo; babei Wirb e« nicht bleiben, tako več ne ostane; f. aud) Scmcnben fajfeit. dableiben, f. Steißen. Dn capo, od konca, od kraja, še enkrat. 3)0d), ba«, streha, krov, coli, ostrešje; »on Stroh, slamnata streha, uff.; in ®ad) unb gad) erhalten, preživiti, preskerbeti koga; einem auf« ®a.d) geben, udariti, lopniti koga; ba ijl gleich geuet ini®ad)e, kar precej gori, preči mu zavre, vre; einem auf bem ®adje feilt, fijjeil, ojstro paziti na koga; ®aoetle, £ner= ballen. 2) a (h bob en, ber, podstrešje, ispa, strop, n&-hišje; f. Soben. $(td)beifet. 2ttd)bcdet, ker, krovec, pokrivač, attd) stre-liar. Sadieinfaffung, bie, am @trohbad)e, ve- ternica. 2fld)CUte, bie, ber fleine Xaitdter, (Colvm- bus minor), domača raca, direk (?). 2dd)fill)ne, bie, Sffietterfaljne, veternik, ve- ternjak, petelin. 2ad)fenftcr, ba«, lina, strešno okno. £(ld)flcdjtc, bie, strešni lišaj; @ttoljbach= flehte, kita. 2 a d) für tttig, adj., strehast, kakor streha, strehi podoben. SadjfOtft, ber, verh, sleme. 2 a d) front, bie, čelo. Sadjgcfdjoft, ba«, podstrešje. $ adigcfimf C, ba«, podstrešno glavje. ¿adjgcficrrc, ba«, strešje, vez, cimper*. iadiiiatfcn, ber, hlapec. Sfld)l)ammcr, ber, tesarsko kladvo. Sadjfäfcr, ber, mol pod streho. ®ad)famntcr, bie, ispa, hiša, izbica pod streho, podstrešnica f. Jfl(f|fet)lc, bie, kot, žleb med dvema strehama, nad) V. žlota. Sndjlfltte, bie, latva, letva, lata, prekla; bie nnterjte iDac^tatte, kapnica. Siidjlcin, ba«, strešica, itt U. A. krovec. Saüjlude, ba«, f. 2ad)fenfter. Xadjntarber, ber, hišna kuna. iad|in00§, ta«, strešni mah, krovna ma- hovina; f. aud) 2fl(hflcd)tc. Ifldimulbt, bie, korito, maltnica za krovce. JadjnagcI, ber, strešnik. Sadjliafc, bie, lina, linica. iflthpfannc, bie, žlebnik, korec. Snd)tcd)t, ba«, kap, pravica do kapa. $ad)rettcr, ber, nastrešni turnič. Sad)rinnc, bie, žleb, žlot. SfldjtÖhre, bie, lijak, strešna cev, korito. 2fld|Ž, ber, (Ursus Meies), jazbec, (ttadj beit übrigen fla». 2Sunbarten jazvec). _ $ad)Ž = , in 3fgg., jazbecov, jazbečev. 5!ad)il>nU, ber, jazbina, jazba, jazbičeva luknja. $ad)fd)mtl)e, bie, škopnik. $ad)fdjief er, ber, skerl, ob. škcrl, uttb skerli p l., f. aitt^ Sdjicfet-$a$fdju}crge6irge, ta«, skcrlata gora. Šfltiftiinbel, ter, deska, skodla, strcšnica, poln. ščudla; »on gröjjeret Strt, ttach F. posnica. SndjfihUjelle, bie, fenfre Udj Čh UUb, ter, (pes) jazbičar. Š O d) filt, tie, jazbicinja, jazbičevka. S)ad)žjagb, tie, lov na jazbice. Sadjštried)cr, f. 2ttd)3hunb. 2ad)3lod), ta«, jazbina; f. Sad)§6aU. 2adjfVadjf1)itie, bie, verh, greben; b. i. ®a(h-jtiige, drevo. 2>ad)Žrohre, bie, luknja jazbecova. $ad)žfd)mal3, bie, f. Sadjžfett. $ a d) ž f d) m a rte, bie, f. Sa^felt. Sadjftcin, bet, im 93erc|baue, teme, črep, krovnica; f. aud) 2ad)jiegel. Sa^ftroh, ba«, strešnica, škopa za streho. 2 d d) ft ti h t, ber, oder, cimper*, strešni stol, klobuk, vez, podstrešina, nad) bem Russ. stropilo. SadjftllhlfCttC, bie, ®ad)fette, eitt toageread)ftul)litiulc, bie, steber, kozel, drevo. $ a d) t, ber, f. 2od)t. 2 a d) t C I, ber, zaušnica, klofuta. 2» a d) te l n, f. Chrfeigen. 2adjtraufc, bie, kap, kapilo, okap; ba« »ott bent ®ad)e herabfallcnbe Otegentoaffer, kapnica, strcšnica; f. audj 2lld)rtnilC. Sod)trCŽ})e, bie, strešni steklas, steklas na strehi. 3) ud) Uit g, bie, kritje, krov, pokrivanje, pokritje; f. aud) 2ad), Scbadiuitg. 2ach»crbinbung, bie, veza. 2>ad)U>Crt, ba«, streha, krov, ostrešje. ®0lh3iegt*t, ber, cegel», strešnik, črep, črepica, opeka za streho; ^oljljiegel, korci pl., žlebniki pl. Sad)jiegelartig, adj., nad) Strt bet Sach--jiegel ubeteiltanbet liegettb, luskast. 2ad)jicgelfbrmig, adj., bie gorm bet ®ad)jiegel l)abettb, črepam, strešniku podoben. Saburd), adv., attjeigettb burd) biefen obet jeltett Ott, tu skoz, tukaj skoz, tod; gel)e mit nidjt h'erburd), fonbern babitrch, ne hodi mi tod, tukej skozi, ampak tu skoz; bori burch, tam, ondi skoz, onod; fig. eiit SKittel, SBerfjeug bebeutenb, s tem, po tem, gem. skoz to. Safcrit, conj., ako, če. Sttfiir, adv., za to; bafiit ^altett, moniti; teh l)alte bafur, po moji misli je itd.; jeber* ntaitlt ha" ihn bafur, vsak ga ima za ta-ciga; et gibt ftth bafur au«, on se dela, oddaje za taciga, on pravi, da je; @0tt fei ®anf bafiit, bodi ga Bog zahvaljen; et follte arbeitelt, et fpielt abet bafur, ne da bi delal, igra; gut ftehen bafiir, porok, mož biti, dober biti za kaj; ial)flltßen, v. n., na čem, kje viseti. 3) nI) C t m, adv., doma. d a t) er, adv., »on einem »orljergenamttett £>rte uttb fig. für barau«, od tod, od todi, od tam, od tamkej, od tamdod, od tam sem, od tukej, od tulcj sem, od ontod; oft, befonber« in ber hebern @tt£'&art toirb e« mit Seittoottern bet Setoeguttg oljne Sejie= ljung auf eilten »orljergenanntcn ¡Ort, ge= braudjt, tuo e« ini @to»eniften meift itn* überfegt bleibt, 5. 53. be« weifen üßaitne« £el)re fließt bafjer toie eine glutl), modriga uk teče, ober mi teče kakor po vodenj; au« biefer Urfad)e, barau«, j. ¿8. e« mag baljer fommen, iz tega, od tega, zavolj tega, za-stran tega, za tega voljo, zastran te reči je, od tod izvira; idj »ermute e« baljer, zavolj tega se mi dozdeva; fontnt baljer, leseni pojdi; bit fannfl bit baljet nitt beflagen, ne moreš se tedaj pritožiti; eilte Seit baljer, nekaj časa sem; bi« bal)er, bi« auf btefe Seit, dotle, do zdaj, doslej, dosorej, do sem; conj., er bat feilte ijjfiid)t getban, baber fann it mit nit* beftloeren, itff., dopolnil je svojo dolžnost, toraj, zatorej, za to se ne morem pritožiti. datjerbebCU, v. n., pritrcsti (se), pritre-petati. d ab erb l in i en, v. n., pribliščati, pribti-šati se. Saijerbraufeit, v. n., pribobneti, priver- šeti, privrešati. ®ttb erfahren, v. n., pripeljati se, mogočno se voziti. Jialjcriontnten, p. n., priti (pri-idem), uftt)., atle Seittoörter, bie mit bal)et jufant* mengefegt ftub ttitb eilte Setoegung »01t einem Orte jum Slitbeni anbeuten, l»o alfo bie ^ar* titet bahet nitt bloß bie Sorflelluug bet SSBütbe ttitb 9Äatt anregen folt, tote bie« bet galt in_bemSeifpiete; er fährt bahet (einher), $al)initte§e«. toie ein gürfi, toetben im @lo»eniften aue--gebrücft, toentt matt bem einfaten Seittoorte not bie jJSartifet pri »orfegt unb anhängt, al«: bahetlaufen, priteči; baherrennen, pri-dreti; baherfteitten, pripoditi; baberftrom--men, prirobaniti, prirojiti ufto.; f. au t 9ln= fontnten. dahero, f. daher, dal) ermatten, f. 2luftoatfen. $ ab t er, adv., tukej, tukaj, tu, tuki, ravno tu, tu le, serb. ovde. $ Ol)in, adv;, tje, @t. ta, tam, tamtje, serb. onamo; bi« bahin, do tje, do tam, do on-dod; baljilt hinauf, tam, todisto gori; e« ifi fton mit ihm bahin gefommen, baß —, tako deleč je prišel, da —, do tega je prišel; et ifi bafiin, proč je, bejfer: po njem je, ob-nj je; e« ficht batjin, ob e« toaht ift, kdo ve, je Ii res; feine Meinung ging bahin, je menil, mislil, da —; bie greuben finb bahin, minulo, prešlo je veselje; feine 93e* utühungen gehen bahin, zato se poganja, vleče, da bi —. S ab i nb iii h en, v. n., ocvesti, ocvetati, ve- niti, giniti. Sabinanö, adv., tod, ondod. 2>al)inbraufen, v. n., odšumeti, šumeti, dahinbringen, v. a., prinesti, nesti, nositi; it babe ihn nitt bahin bringen fönnen, nisim ga mogel napraviti, pripraviti, da bi —. dahineilen, f. hineilen, ©ergeben, dahtufahr tn, v. n., oditi, odhajati, umreti, zginiti. d ahiitfallen, f. §infaften. dahinfliegen, r. «., bie Seit fliegt bahin, čas leti, teče. dahinfliegen, f. »erfliefjen. dahingehen, v. a. u. r., darovati, izročiti kaj. dahingegen, adv., ali, nasproti pak, pak, pa, temu nasproti, dahingehen, «. n., oditi, tje iti, fig. u- mreti, preseliti se v večnost, dahingleiten, v. n., odpeljati se, odle-teti. dahinhaben, f. Seghaben, d ah in t auf en, v. n., odteči, odtekati, tje teči, bežati, dahinleben, v. n., tje v nemar živeti; getu. v en dan živeti, dahin ntüffen, v. n., et muß bahin, mora tje iti, poginiti, d ab inneh m en, v. a., k sebi vzeti, odvzeti, d ah i «quellen, e. «., teči (kam), dahinraffen, v. a., pokositi, zgrabiti, pobrati, vzeti, d al) i nr auf t en, v. n., odšumeti, tje šumeti. dalj tltre ett, v. a., seboj potegniti, pognati (kam). d al) inr ii (f en, v. a., odmakniti, pomakniti, dabiufteiben, f. $infteiben. dahinftiegen, v. «., tje šiniti, švigniti, smukniti. 2)ttbtttf«lafett. Sflljtltfdjlflfett, v. n., zaspati, skleniti. ®ahtnf«Iiipf cn, v. n., zmuzniti se (kam). 2)abinfdjttta«ten, v. n., medleti, mreti, giniti. Sabinfimcijen, V. n., raztajati, tajati se, topiti se, kopneti. SttlinfdjtDittiictt, f. ©«»inbett. Šttbinfein, v. n., ct ijl baf)in, preč je, ob-nj je, po njem je. $fll)tltfinfeit, v. n., ovehniti, pasti, zver- niti se; f. a ud) .gmtfinfett. $abtnfi)ten0Clt, v. n., odjahati, odjezditi, oddirjati, odpeketati. $ttl)i!tftCijCjt, v. n., ež ftel)t baljin, ne ve se, kdo ve, ali bo kaj itd.; baž jieljt no« tafiiii, ta še ni gotova, dvomljivo, negotovo je. Jahinitcllett, v. a., tje postaviti, deti; i« laffe ež bai)in gejleltt fein, ob, ne rečem, ali, ne povedati svoje misli, nerazločeno pustiti. $ai|infteriiett, f- »•• pomreti, mreti. Sahinftreifen, v. n., dotakniti, dotikati se koga, česa. Sabinfturntcn, f. $inftttrmen. iialinftiirjett, v. »»., telebiti, zverniti se, zvaliti se kam; f. ^inftUtjCU. Saiiniauntcln, i>. n., opotekaje se kam oditi, iti, vertoglaviti. iS(ll)intCn, adv., zad, zadej, zatim, za čim; baljinten BleiBen, zadej ostati, ostajati. $al)intcr, adv., zad, zadej, za tem, za n-nim, za čim; baljintct fomnien, spaziti, opazili kaj; i« loili f«on bai)intet Ijet fein, hočem paziti, gledati; ba ftelft eitt Setritg ba^intet, tu bo kaka goljufija (skrita, tičala); ež ijl ni«tž bafinter, ni nič poseb-niga v tem. $u|i!ttt)cnctt, v. n., zveniti, veniti. Saiiltjiciien, odriniti, odhajati; f. a u« fiinjtebcn. $tti|lborb, bet, b. i. Seljne am ©elanbete gang unb baž attferjle bet ©«iffbefleibuttg, slonik na ograji. $Ul)l£lt, v. n., otročji biti, norčevati, otro- čevati; (. au« Sattbcltt. SflbUg, adj., otročji. ®fl!il)ltngl«fil, bie, daktylioglifika, umet-nija, kako kamene za perstane izrezovati. Sttltljltfdj, adj., daktilsk. 2)flitqltDti)t!, bie, nabira pečatnikov. $afttjlo§, bet, daktil. 2) Ulit g en, v. n., tu ležati, ondi ležati. Šflmabltg, 2>flntillig, adj., tadašenj, ta- danj, tačasen, tistokraten, takraten, alt« ondašenj. ®ttntablž, SatttnlŽ, adj., tadaj, takrat,on-daj, tačas, tistikrat. 3)omaft, bet, damast, damask, damašek, rim. kamka. Sfllltafiattig, adj., damaskast. £ (t ttt 0 |t C t!, adj., damasten, damaškov. Šainaftnta«cr, -tuclicr, bet, damastar, da-maškar. ^Bmaftftubl, bet, damaškove statve. $antmbatt. 319 Santaftweber, f. 2>amaftma«er. ŠamaSjenerarbeit, bie, damascansko delo, russ. nasečka (zolotom ili serebrom). SflmttSjentrfltltge, bie, damaščanka, serb. dcmeskinja. imntažjtttetpflaunte, bie, damaščanska sliva. $flntnžjtnettofC, bie, damaščanska vert--nica. Snntnž jcnetftabl, bet, damaščansko jeklo. $ama8jenertraube, bie, bie man am ©tocfe trocfnen lafšt, toel«e bie bejlen fitten geben, damaščanski grojzd. SantnŽjiten, v. a., damaskovati, russ. nasekat (zolotom ili serebrom), poln. de-maškovac. Santbod, f. Santbtrf«. $ambrett, j". iSamenbretl. S ante, bie, gospa; im harten* unb @«a«; fpiele, kraljica, dekla, baba; int ®atttenj>iele, dama. 2) a nt e n=, in 3f|g. gospinski. $antenbrett, $ambrett, baž, baž @piel,bie ®ante, dama, damnica, labora, bohm. vrhov-nice, russ. šašečnaja doska; ®ame fjue? len, damati, damo vleči. 2>ainenfleibcrnta«cr, bet, ženski krojač. 2>anteitjattel, ber, žensko sedlo. išantenfpiel, baž, damanje, dama. Satnettftein, bet, damnik, damski kamen, kamen v dami, russ. šaška. 2>amentitd), baž, poisuknof. Gambit f dj, ber, (Cervus dama), sernjak, (Kray. Fauna), šarenjak, jelendama; nad) M. poljelen polserna, russ. lanj. S a lit 1) i t' f d) f It 1), bie, košuta dama, šarinja-kinja. S) tinti f dj, adj., aboten, klamast, bedast, nor- ijav, f. att« Silbern. Samit, adv., anjeigenb, (mit biefem, biefer uff.), s tem, s to, s temi; bamit ba' et bclt)iefeil, s tem je spričal; bejiebettb, mit bemfelbeit, berfetben, z njim, ž njo; mittt>el= «ent, toet«er, s kterim, s ktero; i« ijabe feilte ©üter, abet ntein Stitbet tjl bamit iiberlabeit, jez nimam blaga, moj brat pa je ž njim obložen; man gab «m eitlen ffiettoeiž, ititb tief «ti bamit laufen, posvarili so ga, in s tem izpustili; nintnt ben @tab, bamit bit aBnitbetlljitit foliji, vzemi palico, s ktero boš delal čudeže; nur bet* auž bamit, le ven, kar imaš, le daj, le reci; conj., da. de, da bi; i« toollte Bitten, baf @ie ež «äten, bamit i« ež ni«t_ miifjte, prosil sim vas, storite to, da meni ne bo treba. 2)itntli«, f. $imtif«. ®antltt, bet, jez, zagraja, na« M. an« ježa, serb. gat; Örbbantm, nasip; (Perinaeum), medsredek; bem SBaffet eilten ®antnt ents gegettfe|en, vodo zajeziti, vodo jeziti, vodi graditi, serb. zagatiti; einen ®atitttt nta«en, jeziti, jez delati. Samtttbatt, bet, grajenje, delanje graje, nasipa, 320 2ommbrud|. Santntbrudj, ter, predor v graj!, predor nasipa, verzelj v jezu; in golge beS ¡Samms brudjeS, ker je voda jez prederla, pre-tergala. 2ontmeln, v. n., budaliti; f. 2dnbeln. Sflmttten, v. a., eigentlich jeziti, graditi, jez, grajo, nasip delati; toann jtcf) baS ®iS jients met, werten tie SBaffet gebämmt, kadar se led vpre, jezi, gati vodo; f. audj omni meß, f. (öjonffee. 2) 0 Ut mm e i b e, tie, rakita, verbina, mačkovje. 2>Ömon, ter, bes, hudoba, hudi, zli duh. 2>0m0ntfd), adj., obseden, besen. SÖntonologie, tie, nauk od duhov. Sompf, ber, btefet Wauch, dim, kad, hlup, puh, allsl. čad; b. i. Sltnfi, par, sopar, hlap, sopariea, sopuh, šopih; »on bet Sommers hifje an bett Sergen, čad (čadi se) in it. Ä.; fchtoeteS Slthemhohleit, naduha, siga, nach aud) zavpuha; er tji eilt JgatinSbampf, ve-trogonja, vetrogonjast je; fc£)ätItctier, einges fperrtet ®uitji, čad, poln. zaduh; f. aud) SBerbrufc. 2)0mifauflöfuitß, bie, parna raztoplina. 2 O lit ¡p f b d b, baS, parna, ruska kopel. SflmJpfbOOt, baž, parobrodf, russ. paroliod. 2 o nt i f e U, v. n., tiefen ¡Dampf geben, kaditi se, dim dajati, čaditi se, hlapeti, dimiti se; fein Pfeifchen bampfett, piti tobak, Soitieberfollen. Sümpfen, v. a., einen Slufruht, zadušiti, udušiti, dušiti, ugasiti, ukrotiti punt; ein geltet, ugasiti, pogasiti, gasiti; b. i. hinters treiben, uženem, ugnati, uganjati; einen 33o; gel, (bei ben Sägern), zapreti, v tamo deti; in bet .Sücfie Obji, j. S. Slepfel bämpfen, jabelka v soku peči, pražiti; Çleifdjfpeifett, čmažiti, tenfati*, Çruss. dušit, parit); bett Son eines 3njirumentes, na)fIefftl, ber, hlaponf, hlapnik. 2 Ontjlf froft, bie, parna moč, parnost. Sompffugel, bie, dimnica, hlapnica. 2 U lit p f 10 d), baS, dušek, oddušek, hlapnica. 2omjjfntafd)tne, bie, parna mašina, ¿¿'Am. parni stroj. SomVfmeffer, ber, paromérf. Samhintift, bet, parni gnoj. Snmitfmiihle, bie, parni mlin. 2nmj)fltubei, ber, oparjeni rezanci, svalki, (rezani) oparjeni nudeljni*. SontJ)f})Uml)C, tie, parna tromba. Sumflfguolm, ter, gost dim, čad. Snmlpfröhre, tie, parna cev. Sontjjff d) iff, baS, parobrodf, parna ladija. Samjjtîdjtffrahrt, bie, parobrodstvof. Somi)ffd)ifffflhrt8bertrog, ber, paro- brodstvena pogodbaf. 2oml>fmogen, bet, parovozf, parni voz. Samöfmetf, f. Samhfmafihine. Somfhiel, f. Somenfitiel. 2 O nt t h ter, bas, košuta dama. Somiiegel, bet, Areifei, volk. 2ono (h, f- Sarnadj. Saneh en, adv., bannebji, poleg, zravno (česa), pokraj; gleiih batteben, tik; b. i. überbiefj, jugleicŽ), verh tega, zravno tega, razun tega, memo tega, pri tem, tudi; ba-nebett giefen, zraven, po strani izliti. Song ein, f. 2engeln. 2onieben, adv., tu doli, tam doli, ondi doli. 2ottieber, adv., fut nieber, doli, fût ju Soben, na tla, na tleh, na zemlji. Sonieberbcugen, v. a., prikloniti, pri-gniti; f. SHiebcrbeugen. 2onteberhrcd)en, v. a., podreti, razdreti, streti, razrušiti; f. Stfieberbrethen. 2onteberfOllen, v. »., pasti, cepniti,počepati. Santeberfommcn. Saranfefirett. 321 Janieberfommen, f. 9tiebcrfontmen. Šuntcbcrlicgcit, f, «., franf, bolan ležati, bolovati; bet £anbel liegt battieber, kupčija slabo gre. $anieberfdjlagen, v. a., ob tla trešiti, treščiti, telebiti. innieberfinfcn, f. Sfticbcrfinfcn. Sanitbcrmcrfcn, v. a., vreči, trešiti, treščiti ob tla. uff. Sflltf, ber, zahvala, hvala; ¡Dan! fagen, zahvaliti, hvaliti zakaj; ®ott fei Sattf, hvala Bogu, bodi ga Bog zahvaljen, slava Bogu; ju ®attf ntad)en, zadovoliti koga, ugoditi komu, storiti po godi, želji, volji; ®attf lrijftn, hvaležen biti; et nal)m eS ju Sanfe an, dobro se mu je zdelo, dopadlo mu je, tflltfenb ®an! bafur, bodi zahvaljen, hvala ti stokrat. 2 a tt f =, iti 3ffcg., zahvalin. Sttnfabrfffe, bie, zahvalno pismo. 2anfaltar, bet, oltar v zahvalo, zahvalni oltar. Sunfamt, bas, zahvalitva, zahvalitev, zahvala, zahvalno opravilo, zahvalna maša. Janlbttt, adj., hvaležen, zahvalen; (td) fcautbar betreifen, skazati, pokazati se liva-ležniga; adr., hvaležno, s hvaležnostjo. iaafbaticit, bte, hvaležnost, zahvalnost. Saitfbarlid), f. Sanfbar. Suntbeflificn, adj., zahvalen, hvaležen, prehvaležen. Sanfiegierbe, bte, «ahvaljivost. Sunfbtgierig, adj., zahvaljiv. Sanfembfinbung, f. Sanfgefiil)!. Janlcn, v. «., zahvaliti, zahvaljevati se komu, 'hvaliti koga za kaj; einent etlraS JU batlfen l)aben, imeti komu za kaj zahvaliti se, hvalo komu dolžen biti; id) battfe baftir, hvala Vam; ®an! tir S ®ott, Bog ti plačaj. Bog ti poverni; auf eitten ®rit$ batu fttt, nad) bent Serb. odzdraviti, pozdrav verniti; babanf id), lepa je ta, dobra bo ta. Sunlenžtt Ctti) adj., hvale vreden. Sttnfcrfiillt, adj., poln hvale, zahvalnosti, prehvaležen. Sanfctllitrung, bte, zahvala, zahvalje-vanje. Sauffeft, bas, zahvalni svetek, praznik, zahvalni dan. Sunfgebct, bas, zahvalna molitev, zahval-nica. Santgefiil)!, bas, čut, čustvo (čutstvo) hvaležnosti. laatgcf aiig, bet, zahvalno petje, hvalopevf. iaaljubcl, ber, zahvalni vrisk. 3}fltl!ltcb, bas, zahvalna pesem. Sailflož, adj., nehvaležen. Sanfiieljntig, f. Stngencbitt. Saniobfcr, bas, zahvalni dar, zahvalščina, zahvalšina. UdllftCbC, bie, zahvala, zahvalni govor. Saufjagen, f. Sant. Sflnffagitag, bie, zahvala, zahvalnost. 2anf|^rcibcit, bas, Saiiffd)rift, bie, zahvalni list, zahvalno pismo, zahvaliea. Sanit^otig, adj,, v djanji, z delam hvaležen. Sanftrunlen, f. Sanlerfiilit. SanfUerbUltbClt, adj., hvalo dolžen. Saitibergcifett, adj., ñezahvalen, nehvaležen. 2>aníDcr*>füd|tct, f. Sanfnerbunbett. Tanfffltirbtg, adj., hvale vreden. 2)81111, ad v., ber^eit, tedaj, onda, tačas, takrat; ber Drbttitng, potle, potlej, po tem, za tem, nato; banu, trenit, kadar—, obet aud) takrat, kadar; batllt linb toaittt, časi, včasi, nekodkdaj, redkokdaj, časi ter časi, serb. kadkada. Satinen, adv., »on baitnett, odtod, od on-dot, od tam tod, od tistod. Satinen ber, (»eratt.), f. Saljer. Sanno, f. Kaditbeil. Satan, adv., alt biefent, na tem, v tem, pri tem; an biefeS, na to; ail bemfelben, na tistem; au baSfelbe, na tisto; »oran, na kterim; itid^t am ©erge, fonbertl nal)e baran, ne na hribu, ampak blizo njega; batan, b. t. am 93erge l)ertttn gel)en, po njem; fdjiitte SBaffer baran, uli vode na njega, ob. nanj, baran tyabe id) geitug, dosti mi je tega; bte Slrbeit ijt leid)t, bod) getft et fel)r fd)t»er baran, delo je lahko, vender nerad se ga prime, loti, gre k njemu; er »»id uid)t batalt, nečesemu; eS ift tiid)tS baran, nič ni na tem, na tem ni resnice, to je za nič, ni nič vredno; toaS liegt ntit baran, ob er eS I)at, kaj je meni zato, ali — obet kaj je meni mar, naj ima ali ne; btt bift gut baran, ti si dober, tebi dobro streže, tebi kaže (sreča), tebi se dobro godi; baran gebenfett, spomniti se česa; et ifl iibel baralt, hudo se mu godi, je na zgubi, se mu u-tepa; ftd) baratt maceen, pričeti, začeti kaj, lotiti se česa, poprijeti se česa; bit I)aft feiit €ted)t batan, nimaš pravice na to, do tega; id) tabele bas baran, to grajam, očitam na tem; id) I)abe meine Sltji baralt, na tem me to veseli, dobro se mi zdi, to mi dopade; baralt fomnten, na to priti, na kaj priti, na red, na versto priti; je^t fomntt er baran, zdaj njega zadene red, zdaj pride versta na-nj; baralt feiti, pri tem biti uff.; toeijj itid)t, toie id) baran biti, ne veni, pri čem sim; baratt l»irji bit erfetttteit, na tem, po tem boš spoznal; fein Seben baralt fejjen, življenje zastaviti, postaviti, izročiti; er fiarb batan, umeri je za tem, serb. s toga; toettn i d) anbers redjt batan bin, če se ne motim. Siaranbcitieil, t?. a., pomisliti, misliti na kaj. Sarattfei)leit, v. m., manjkati česa. Sarangabe, bie, ara», kapara»; f. aud) Saraufgabe. S ara lige b en, v. a., nadati, nadajati. Sarangeben, f. Sarait. S ar a nI) alten, ftd), v. r., deržati se česa. Saranbaugen, v. n., viseti na čem. S a r a tt Í C1) r CII, ftd), v. r., pomarati, marali za kaj, zmeniti se, roditi za kaj. 822 Daranfommen. Darlegen. Daraitfontnten, f. Daran. Daranticgen, f. Daran. Daramttaßen, ftß, v. r., lotiti se, prijeti se česa. Dar anmögen, v. »., et mag nißt batan, neče mu se. Daranntiiffcn, v. »., umreti; f. a.Daran. Daranfej^en, v. a., zastavim, založim. Daraufeiit, v. «., pri čem biti; trenn iß reßt barau bilt, če se ne motim; et toat nahe baran gefangen ju toerben, malo da ga niso vjeli; f. auß Daran. Darauf, adv., auf biefent, biefer, na tem, na ti, na tej; auf biefe«, nato, natega, bie ^anb* inerter fabelt tarauf (b. i. auf iljt £attbtt>frf) gelernt, rokodelci so se učili svojiga dela; auf bentfelben, na tistem; auf ba«felbe, na tisto; auf iljnt, na njem; auf if)r, na nji; auf i§nen, na njih; auf ¡hu, fte, euß, na-nj, na njo, na vas; bie« ijt bet SBeg. barauf toaitbele, to je pot, po nji hodi; »ter 2Bo* ßett barattf, štiri tedne po tem; baraufb. i. auf etwa« nißt aßten, ne verjeti, zato ne dati žal besede; barauf ging bet .Krieg an, po tem, na to se je začela vojska; barattf ijl e« angelegt, na to je nastavljeno. Darauf ausgehen, v. «., naklepati to, streči na to, namerjati, kaniti to. Daraitfbcftehcit, f. Scftchcu. Daraufl) in ti CU1, v. a., navezati, navezovati, privezati, privezovati. D ar auf i) ringen, v. n., siliti na kaj, priganjati, zahtevati. Da rauf folg en, v. n., slediti, po tem priti, na kaj priti. Daraufgabe, bie, Slgio, nadavek. Darauf gehen, v. a., eine Summe ®etbe« ausjahlen, um ben anbertt X^ieil jurßeiftung JU »erbjlißten, aro* dati, nadati, nadajati, zaarati. Daraufgehen, v. n., (Verben, umreti, konec, smert storiti, poginiti; toettlt auß mein Siermögett barauf ginge, ako tudi moje premoženje gre, če bi me stalo tudi vse moje premoženje; aller SBeitt ift barauf gegangen, vse vino je pošlo, poteklo; e« gel;t »iel Stoff barattf, veliko robe je treba za to. Daraufgeli), ba«, ara, nadel, nadavek (Jan.). Darauf gießen, v. a., uliti, ulivati na kaj. Daraufhauen, v. n., sekati, tleči počeni. DarauffOlltntClt, v. n., zvediti kaj, domisliti se česa, naleteti na kaj, stakniti kaj; trie bift bit baraitf gelommen, kako ti je prišlo na misel. Darauflegen, v. a., deti, djati, položiti na kaj. Darauftoen&ett, v. a., oberniti, obračati na kaj. Darauf, adv., _att« biefent, biefer, uff., iz tega, iz teh reči; au« ihm, au« ihr, iz njega, iz nje; batau« hnrb nißt«, iz tega ne bo nič, iz te moke ne bo kaše, ne bo kruha; barait« folgt, iz tega sledi; iß maße mit nißt« tarait«, nič ne maram za to, nič mi ne darlc|jnen, (fdjled?t), f. $arleil)ett. SatUibCn, v. a., (mutuo dare), v zajem, na zajem dati, dajati, foliji poso<}iti, posojati, posojevati, na posodo dati, dajati. $arlciljctt$bcrtriig, ber, zajemna pogodba. Satltiljer, bcr, zajemodavecf, (audj russ.~), posodnik. Jnritt, bet, čevo, črevo, (c/r. ullsl. črevo, venter); betbmtne®arnt, tanko čevo; bitfe, nabrano, debele čevo; ©riutmbarm (colon), danka, denka, kotniea; bet SUiaft- obet Settbarm, ritnik, mastno čevo, anftanbiger, končnik, mastnica. $amt = , in 3fgg., čevni, črevesni. 2! ar m bab, f. &H)ftier. SarmbaUbfflU rilt, bcr, črevna trakuljaf. Sarntbeere, f. Sperberbaunt. Šatmbein, ba«, ledna kost, lednica, nad) bem Poln. bederna kost. Sartnbeinpder, ber, kolek, (far. kovk). ¡Šarmbeije, bie, strunarsko lužilo. Sarmbrud), bcr, kila; et Ijat bett ®arm« brudj, počen, kilov, prejeden, pretergan je. Jiirntdj en, ba«, črevesce, črevce. Sarmbrii{e, bie, čevna slinavka. Sarmcntjiinbung, bie, črevesna vnetiea. 2armfell,ba«, (Mesenterium), pečica, (Pe-ritoneum), čevna kožica, mrena okrog čev. 2flrntfifttl, bie, cevna fistula, tečenjc. 1 ar m g t dj t, bie, nad) M. črevesni protin, hudiča (po čevili). kerč, derhavica, sker-nina včevih, gent. črevobolj, črevogriz; f. a. Solil. Sarmgt^tig, adj., črevobolen. Sarntgrimutcn, ba«, ujeda, bodljaj; f. Salti. Sarmbanl, bie, čevna koža. $armiantnter, f. Solil. Sarntfnodjcn, f. Sarntbein. Sarmfrantpf, f. 2>arntgid)t, Solil. Sarntfritmmititg, bic,ritnik. 2-arntrubr, f. Siubt. Sarmfaft, bcr, črevni sok. _ 2 a t nt (a i t C, i>ie, struna iz čev, audj allsl. iz črev. $armjaitcnmad)er, bcr, strunar; ba«®e--f^aft bc« ®armfaitennta^cr« bctreibcit, stru-nariti; babut<§ ertoerben, »erlieten, pristru-nariti, zastrunariti. £arntfaugabcr, bic, žila mlečnica. ¿armfdjabe, bic, skubla, iarntftblcitn, ber, čevna, črevna žlema. Sarftcllbar. 323 S ar tttf d) nit t, ber, prerez črevesa, čevesna prereza. $ armf ilbct, ba«, strunarsko sreberno svilo. Sarmfpritsc, f. SlDftirfprifee. 2)arntff>rit?en, f. Slt)ftircn. 2>armftreid)er, bcr, sknpac. 2>armftrenge, f. Solif. 2)arntoerfdjlicfjung, bie, črevesna za- pertija; f. ffllifcrere. Sarmborf ali, f. Sarntbrud). $arnttoel), f. 2>armgid)t. ®arnttourm, ber, glista. Sarmjtoaitg, bcr, .gattleibigfett, tiscanje, tišanje; baran leiben, zapečen biti, zapeka se mu po črevih. Sama d), adv., nad) biefem, biefer,^ beuifelbett, betfelbctl, po tem, po tej, po tistim, po tisti, potle; nad) ifjnt, itac^ t^r, po njem, po njej; batnadj fein, b. i. befcbaffett, tak, taka, tako biti; fidj barnad) ri($ten, ad)teit, delati, ravnati se po tem; feitte JMfte ftttb nid)t bat* nad), njegove moči niso temu primerne, ne dopuščajo, ne dopuste tega; gleidj barnad), precej po tem, et flrebt barnad), meri na to, poganja se za to; baritad) e« fommt, kakor kane, kakor pride; er fragt ni$t« barnad), ne mara nič zato, se ne zmeni, ne pomisli; et ift audj ber Siaitn barnad), pa je tudi mož po tem. Samadjadjiuttg, bie, ettoa« ber Seljorbe jut ®arnad)adjtung jujiellen, naznaniti kaj gosposki, da se bo po tem ravnala. $ ameb en, f. Sanebett. 2>arnieber, f. ®atticber. ®arob, f. Sarubcr. . Sarrballcn, bet, ob. Sorrballett, susivnt tram, sušivnikf. Sarrbanb, f. 2)orrbanb. ®arrbrett, ba«, sušivna deska, sušivnica. iSarrc, bie, bie £attblung bc« ®orren«, sušenje, sušilo; bie ®arre »olleitbeit, posušiti; al« .fttaitfljeit, sušica; f. 2)arriud)t; ber Čfeit uttb ba« ©ebattbe ntit bentfelben, sušivnica, poln. sušarnja. $arr=, in 3f&g-, sušivni. 2) a tr Cden, v. a., pomoliti, pomaljati, moliti, serb. pružiti, (=prožiti). Sarrcidjcit, v. a., podati, podajati, pomoliti, ponuditi, ponujati. 2>arren, v. a., posušiti, sušiti; JiHjifer, pretopiti, pretapljati. Sarrf ieber, ba«, sušica, mcrzlica v jetiki, sušici. $arrgelb, ba«, sušnina. Sarrbanž, ba«, sušivnica. Sarrfiitrbe, bie, lesa. ®arrntalj, ba«,_(im ©egenfafce ju iuftmalj), na sušivnici sušeni slad. S)arrofen, ber, pečnica, sušivna jama. 2)arrfud)t, bie, sušica, suhotica, serb. suha bolest, sušica. Sarrfiidjlig, adv., susičen, suholevast. 2)arfd)iefien, f. Sarleifien. Sarfc^en, f. SSorfcljett. I Šaritcllbar, adj., skazaven, predstavent-21* 324 Sarftellen. 2> ar (teilen, v. a., pred očijpostaviti, postavljati, predstavitif, chem. samo za se pokazati; einem etwa« tarjiellen, razložiti, dopovedati, razkazati komu kaj; jetltattbež ge^tet barftellen, pokazati, odkriti, razodetij abbilben, upodobiti, upodobovati, posnemati , v. r., jid) barftellen, pokazati, prikazati se, skazati se, odkriti se. ® arftellenb, adj., kazajoč, razodevajoč uff. Sarfteller, ber, razloživee, kazavec, pred-stavljavecf, igravec. 2arftcHttU(l, bie, razkaz, predstavaf, raz-ložba, popis. Sarfteltungäart, bie, razlaga, dopove-dilo, način razlaganja, predstavljanja, dopovedovanja. Sarftcllungžgaic, bie, razlagovavnost, dopovedovavnost; dar, izurjenost kaj dopovedovati, popisovati, predstavljatif. Sarftettungžtunft, bie, popisovavnost, umetnost, kaj dobro popisati, pred oči postaviti. iJJarftellintgŽtriefi, ter, nagon kaj razkazati, povedati, poočititi, predstavitif. SarftellungSberntögcn, ta«,moč, zmožnost kaj skazati, razložiti, predstaviti-j-. Sarftrcctcn, v. a., pomoliti, podati; @elb barftrecfen, f. Sarleihctt. Sartljun, v. a., dopovedati, dopovedovati, dokazati, dokazovati, doterditi, spričati, spričevati. Vortragen, f. Stuftragen. darüber, adv., übet tiefe«, übet ihti, auf bie grage Wohin, na to, nadnj, nanj, nad to; auf bie gtage wo, übet tiefem, übet ihm, na tem, na njem, nad tim, nad njim; (trans), übet tiefe«, übet tljn, čez to, čez-nj, verh tega; Wäljtenb tem, v tem, med tim; länger, nieht im Oegenfafce te« barutu ter, više, prek, več, dalj, čez; tarüber ijt et hinan«, ne mara za to; tarüber gel)t nic^t«, nični nad to, niboljšiga, nima para; tarüber befdjWerte er ftdj, nad tim se je pritožil; barübet entfianb ter Streit, za to, zastran tega so se skregali; er hat tarüber getrieben, pisal je od tega, tu ten übrigen fla». SKttnbarteit o tem; tarüber bin ie gefattnt hätte, da bi te nikdar ne bil poznal; baß ©Ott erbarme, da se Bogu usmili; auf baß e« bir »obt ergehe, da ti bo dobro; baß ¡t Wüßte, kar vem, kolikor mi je znano; ju geizig, al« baß, preskop, da bi, kakor da bi; im gade baß —, ako bi, če bi —; bi« baß et fomntt, dokler ne pride. Saft)UtCtCr, ba«, gostomer. Tata, pl., ®aten, russ. dannoe (=dano), djanjske okoliščine, prigodki, data; f. aut Sbatffltt, Angabt. Satiren, a., dan in leto pripisati, zapisati, pristaviti, datirati, nat V. dnevati; md)t batirter SSrief, pismo brez dneva; falft barireu, lažnjiv dan pripisati. Sfltib, bet, dajavni padež, sklon, dajavnik, tretji padež, sklon. StttO, a dato SBetfei, menjiea a dato, od- dnevna menjiea. Sattel, bie, palček, datelj, russ. finik. $attflbaum, bet, dateljnovo drevo, palma. Saitelbohtte, tie, dateljnov bob. Sattelfern, ber, dateljnova koščiea, košiea. SatielÖI, ba«, dateljnovo olje. Dattelpflaume, bie, dateljnova sliva. Sattelftnctie, bie, dateljnov polž. Sattettoalb, ber, dateljnov gojzd. Saturn, ba«, dan in leto; bi« dato, do zdaj, do danas, do današnjiga dne; ¡Datum belt I. 5Sai, dano, pisano t. vel. travna. Soube, bte, doga, dožina, dim. dožica, serb. duga, böhm. dužina; ein gaß itt daitbeu fehtagen, razbiti sod. Sanbenbobel, ber, strug, saubcnhols, ba«, deske za doge, doge. Söud)ten, v. i. u. r., e« bäittt mit (obet ait 8e mi zdi) bu bauerft mit, smiliš se mi; it bauere ibtt, milujem ga, smili se mi; fit teilte üJiübe, feilt ©elb battent laffeit, ne ma-rati za trud, za denarje. dauernb, f. dauerhaft, dauerpfianje, f. dauergcttät$. d au m, f. daitmen. däumttu, ba«, palček, daumeit, ber, pale, palec, altsl. pal'c; an einet SBetle, motoroga; an ber Stampfe, ročica, pale, palčnik; einem beit daitmen hatten, komu v roko streči, na roko biti; einem ben daunten bteljen, prilizovati se komu; einem bett ®aumen auf« ?litge fegeit, berzdati koga, ostro deržati; eine« daiu men« breit, palec širok, dauutenbeuget, ber, vklanjavkapaleovaf. daumenbreit, adj., palc širok, daumeubit!, adj; palca debel, daumenbreiter, ber, prilizovavec, hlinec, lizun. danmenbriitfer, ber, auf ber .fflinfe,kljuka, lopatica, daunteneifeu, ba«, bei drahtjiehem itfw., palčnik. dajtmenleber, ba«, daumentittg, bei ben Stnfietn, palčnik. douinenring, f. daumenleber. daumenftraube, ba«, daumenftotf, ber, lesicc, palčnice pl. daumenftreifer, ber, stegnivka paleova. dnumeitwelle, bie, inotorožno vretenojin bet Stanipfmithle, stopno vreteno. 326 Siiumliug. Sonttttittg, ber, palčnik; eill flfitter aJîenfd^, palček. Saune, f. ftlanmfeber. SattS, ba«, »on deux, jtoei, dvojka; b. i. baž 9laf, enklja, svinja. % SanDitn, ber, Dofên. SabibSgerfte, bie, f. Sabibéfont. SabtbâharfC, bie, Davidova plunka, liarpa. Sabtbêfom, bai, (hordeum coeleste), e-giptovski ječmen, nebeški ječmen. S a bon, adv., »on biefem, biefer, od tega, od te. od te reči, od teh reči, iz tega; »on ifjm, »on if)r, od njega, od nje; ba»on, b. i. Weg, v kraj, proč, attd) vstran; bie Zeitwörter mit bem Vorworte od madjen biefe« llniflw. int @lo»eitifdjen oft entbeljrlidj, g. 93. ber £aitfeit ifl noch gang, ei ifl nod) iiiiht« ba»on genommen, kup je še cel, nič ni od-vzetiga ; id) i)ûtt)e, bamit ttid)t« baoon ge; ftohlen Werbe, varujem, da se ga nič ne odkrade; »ier ba»on, b. i. »on ihnen, njih štirje; feine fünf ©adjctt gufammenpatiett ttnb baoon eilett; šila in kopita pobrati in oditi, iti; ba»on ift ntir tti. a., pripraviti k čemu. 2a;itgcun!tltcit, r. a., pridobiti, pridobivati. tJjlt|tlfttt, v. n., pripomoči k čemu, do česa. £fl;ilfontlttCIt, t>. n., priti, zravno pritakniti se, pritegniti, pristopiti, pridružiti se, geni. zraven priti. SfljttlCjlClt, v. a., pridjati, priložiti. 2a;u nt al, f. Satttalž. Sajuretbncn, V. a., prišteti, prištevati, (prirajtati). $a;uidjtct6en, o., pripisati, pripisovati, iajuftoffen, f. Sajitfomnteit. 2a;utfiun, r. a., pridjati, pridevati, priložiti. prikladati. Sajtoifdjcn, adv., vmes, med tem, sred tega; et trat bajt»ifd)en, je stopil med nje; et ift bajt»ifd)en, med njimi, sred njih je; e« fant ettoa« bajl»ifd)en, pritaknilo se je nekaj (kar mi je ubranilo); rebe mit nid)t bajtoifdjen, ne segaj mi v besedo; man famt nid)t einmal ben ginger bajt»ifd)en bringen, * še persta ni moči vmes vtakniti; fid) ba* ¡»ifdjeti legen, biti srednik. 5a?fflifd) cnfnnft, bie, vtik, vtikovanje. posredovanje; toegen ®agttjifd)enfitnft eilie« £itibernifie« linterbtiefi bie 9lit«fufirung be« 35erl)red)en«, hudodelstvo ni bilo storjeno, ker je kak zaderžek vmes prišel. Seialliren, f. Služpaden. Jeittngniren, v. «., b. t. entbanfen, posušiti, sprazniti, dobiti vso banko. Scburgnement, ba«, izlaga; f. aud) 2tn3= labnng. Scluraniren, v. a., izložiti, izlagati; f. a. Kiižfdiiffcn. Stbtttte, bie, besedovanje, pričkovanje, prepir, razgovor. Scbdttircn, r. n., besedovati se, pričkati se, prepirati se. Scbeudiircn, f. ©cbtoclgctt. Stbet, je dolžan, ima dati; ba« $ebet, dolg. Stbit, ba«, prodaja; f. Slbfnij. iebititen, f. ©crf^lci(?en; med dolge zapisati. 2 c bito t, ber, dolžnik. Scbloguirtn, v. a., oteti, osvoboditi, oprostiti, rešiti; f. alt(6 Sntfctsen. Jcbut^ ba«, (pervi) nastop. icbntircn, v. «., pervi nastop imeti, vper-vič stopiti na igravnieo, nastopiti. Sccabc, bie, desetniea; befabifd), pO deset. Secabcitcc, f. ©erfnlt. Stcalo, ba«, usušek. JtCttlognŽ, ber, deset Božjih zapoved, Božje zapovedi. Scctttnbentcni, ba«, (Sntlagermtg, dvig, odid iz tabora. Jecaunt, ba«, tehantija. Sedelbrett. 327 S C ta uit S, ber, telmnt, an bet lini»., stara-šina, dekan. Secent, ba«, desetina. Scccntber, ber, gruden, december, poln. grudzien, bohm. it. serb. prosinec, prosi-nac, russ. dekabr. Sctctttbir, ber, deseteričar, deseternik. Secentbirat, ba«, vlada deseterih. SeceiUttUllt, ba«, desetletje. Se CCn?, bie, spodobnost, pristojnost. Se C C t It C tt t, ber, sklepavec, razsojevavec. Seecritircn, v. n., skleniti, odločiti, razsoditi; f. ati Slblabttng. Sediargirett, f. Slbfcitcnt, Slblnben. Se d) a tl'e t, bie, tehantija. Se d) C nt, ba«, bet ®ed)er, desetek. Sedjtffreur, ber, ugibovavec, uganivec (tajnopisja). Sedjiffrtrett, v. a., uganiti, ugibati, razložiti, razlagati, brati (tajnopisje). Scd)fcl, ber, O. teslo. Secibirctt, v. a., razsoditi, razločiti; f. (Snt= fdieiben. Secibirt, f. @ntfd)tebcn. Secintttl, adj., desetin. Sectntnlbrud), ber, desetni drobec, de-setna delina, russ. desjatičnaja drob. Sectntfllntn§, ba«, desetna, desetična mera. Sectntnlred)ltUlt0, bie, desetična številba, (rajtba, račun). Seeintiren, v. a., desetiti, decimovati, vsa-ciga desetiga izmed krivcov ustreliti, poln. dziesiatkoivač. Seeifion, bie, razsod, razsodek, razsodba; f. (fntfdjeibnng. Seetfib, adj., razsodin, razločin. S ec i funt, ba«, f. Seeifion. Sedfictt, ba«, Xud)et, pernica za odejo, tuhinja*, tuhnja*, nad) M. aud) plahuta. S edb I nt t, ba«, zaveznilo, zaslonilo, zakrivalo. Sede, bie, odeja; be« 3tmmet«, ©aale«, strop, aud) altsl. stropje; Sapete, zastor; b. i. ein ■®ad), ob. eitte bad)afllt(id)e SSebecfung, krov; Settbecfe, odeja, kolter», poln. kotel ra, i tal. eoltre; bie 6ou»erte, pogrinjalo; Siftftberfe, pert, dim. pertič; bie $ferbebetfe, int Bint* mer troflene ©obeitberfe, plahta; btnfeite, štorja; mit jentanben itnter einer ®eife fie* cfeit, v en rog trobiti; ttJtr muffeu un« mi) bet ®ecfe firerfen, moramo kakor moremo, nad) bem Poln. meri se vsak s svojo ped-jo; unter ber ®ecfe ber greittibfcfktft, f. Sedmantel, ©ortonttb. Sedet, ber, pokrov, pokrovka, rena, pokri-vača (attd) krov an ben .ftiftett ttnb ©atgett); ®ecfeld)ett, pokrovec, pokrovček; gum ?tti= le^nen, j. Š. ein Dfenbecfel, zaslon; am fflitt^e, platnica; ant geuerget»el)re, sprož-nica. Sedclbailb, ba«, vez pri pokrovcu, po-krovcova. Scdelbtett, ba«, pokrivavnica, 328 Seictfeber. Setfelfeber, bie, eine ©tafjtfeber ati ben ©«tčfferit bet ©«iefjgetceljre, (sprožnično) pero. Scdelflln?, ba«, sklenica s pokrovam. SerfelbttUbe, bie, pokrivka. Sedetiantte, bie, vere, sklenica, golida s pokrovam. Sedcltorb, ter, jerbasček, čajna, pletenica s pokrivalam. S C delili a d) cr, ter, pokrovkar, pokrovčar. Sedelfd)IICde, tie, na« Šulek vertni polž. Sctfclfieb, ter, sito z dvema dnama, na« V. zaperčno sito, naveznik, (rešeto, sito). S C (te It, v. a., pokriti, pokrivati; eineS auf ta«' antere aužbreitcn, j. 93. teit Šif« teden, pogerniti, pogrinjati; auf obet um ta« alt; tere al« eitte ®ede, odeti, odevati; mit tem Dtantet beefen, ogerniti, ogrinjati s plajščem, s plajšem; eiit 3>a«, Hait« beefen, pokriti, kriti; neu tecfen, prekriti; f«u|}eit, braniti, zaslanjati, zakrivati; »erbeefen, zakriti, prikriti, zakrivati; tie 9lu«lagen tecfen, založiti, zagerniti; teit Sffietn tecfen, zakriti, za-gerniti terte; tie 9lnt)6f)e tecft ta« Hait«, hribec zakriva hišo, (da je ni viditi); i« bin gebecft, varen, dober, zavarvan, pre-skerbljen sim; gebecfte ©«ttlben, zavarovani dolgovi; et fanti tie ©«utbeu mit tem Hattfe nidjt tecfett, hiša mu ne zaleže za dolgove; v. r., ftcf) tecfen, pokriti, pokrivati se, fig. zavarovati se. S Clf Cltfledjter, bet, pletač, rogožar, štorjo-plet; ter ®ecfett alt« SBofte »erfertiget, plah-tar, kočar. S e d c n f l ii fl C l, ber, an ben Snfeeteti, pokrovka. SetfCtlflClttalbe, ta«, stropna malarija, stropni mal, malanje na stropu. Seifenntadjcr, f. Šcdenflc«tcr. S ecf Cltptt^, ter, stropni omet, stropna olepšava. Sede 11 red) en, ter, obešavnica. Sertettriij, ter, stropni ris, obris. Serfenftiilf, ta«, eiit 93iitt»erf an ter Secfe te« 3'mmer«, befonter« att« SRortet, f. Se= dciiflcmalbe. Se eter, ter, ter Sadjer, krovec, strehar; ter Safel, pogrinjavcc, pregrinjač. Serffebertt, tie, perutno perje, krilne peresa. Scdfif«, ter, pisanicaf. Setfflailft, ter, mostovž, hodišče, hodiše. Sedijant, ta«, f. Sedite^. ScrffOrb, ter, jerbasček za mizno pripravo. Serflatje, tie, zgornja plast. S C dlltaitf et, ter, fig. odeja, zakrivalo, za-grinjalo, pretveza, rttss. vid, predlog. Settrneffer, ta«, bei ten Jfof)leitbreititern, krivec, sekirica za graso. SetfIICt), ta«, zagrinjavna mreža. Sedplatte, tie, ploša, plošča, skril. Sedrafen, ter, rušina. Sedretfig, ter, grasa. Setffteiu, ter, f. Sedplatie. Sedlllta, tie, kritje, pokrivanje; tie ®ecftiug ber @«utbeit, zavarovanje varnost, varščina. Sefectirett. varšina dolgov; bet gefiung, obramba, za-klomba, zaslomba. Seifltnnžltrfltltbe, bie, zavarovavnopismo, izkazek. Sedtt>ad)3, ba«, krovni vosek. Sedmeri, ba«, zakrivalo, zaslanjalo. Sedi eufl, ba«, mizna priprava. Sectamation, bie, lepo izgovai^anje, besedovanje, deklamacija. Setlantator, ber, góvornik-, deklamator, bolim, krasorečnik. Seclamatorif, bie, govorništvo, lepo go-vorstvo. Serlantatortf«, adj., lepogovorsk. Se cía lttir en, r. «., lepo govoriti, izgovarjati, deklamovati; gegen ettoa« beetamireit, f. Sifern. Sectnrnnt, bet, oznanjavec, izrekovavec. Seclaration, bie, izrek, izrečenje, naznanilo; f. (grtlartinfl. Seelariren, f. (frfltiren. Setlinabel, adj. sklanljiv, sklanjaven. Seclination, bie, 9tbt»eicbitng, odklon, odstop; SlKintenmg, sklanjanje, sklanja. Setliniren, v. n., abtneidjen, odkloniti, odklanjati se; v. a., in bet @pra«let)re, sklanjati. • Seclti, f. Stbbanflig. Sccoct, ba«, ovretek, oparek, prevretek; f. au« Stbfllb. Secotlation, f. entbanfltunfl. SecoIItrctt, f. Gntbnupten. Sccompofitiott, bie, f. ¿crfe^uttg, (5nt= mifebung. S ecorateur, ber, glediščni, gledišni malar. S eco raí t OH, bie, olepšanje, okinčanje, gle-diščna malarija; 9lb}eidjen, poslavitno znam-nje, postavilo. Sccoriren, t>. a.. lepotiti, kinčiti, kinčati(?); f. au« 9litčfd)miifctt; mit einem at&jeidtien, poslaviti koga (z redam). Secornm, ba«, f. Stnftnnb. Scconorircn, f. (Stttbetfcn. Sccrcf, ba«, sklep, odlok, dekret. Secreta!en, _»á»jtti«e Serfügungen, papeške povelja, papeški ukazi, dekretali. Sccrcfirett, v. a., odločiti, ukazati, skleniti; f. ait« Scrfiitjcn. Scbicnf iOlt, bie, posvetba, posvečenje, na« tem bohm. pripis (kake knjige). Scbicirctt, r. a., posvetiti, posvečevati, pripisati, pripisovati komu. Scbtf, plačal je. Scbontmnfltren, f. (5ntf«itbigcn. Sebltcircn, a., izpeljati, izpeljevati, razjasniti, razjasnovati. Scbnction, tie, izpeljava, izpeljevanje, izvod, dokazovanje. Scfecf, ter, primanjkljej, na« ten úbrtgen fia». 3Jhtltbartetl, nedostatek; Scfcct, al« adj., manjkljiv, pomanjkljiv, manjkav, nepopoln. Sefectbogen, ber, manjkajoča, dopolnilna pola. Sefcctircn, ben ®efeet jeigen, pogreške odkrivati, očitati. Sefeetfou. SefCCtititt, bie, mangelhafte 3eittočrter, pomanjkljivi, nepopolni glagoli. Sefenbtrcn, f. Bertbcibigen. JcfenfiOlt, bie, int .Kriege, bran, obramba, hranitev; mit einet SSebe, zagovor, zagovarjanje. $tf eniionSltnte, bie, streljavna čerta ob. poteza. Scfcnfi», adj., braniven, odbojin; adv., odbojno. ScfcniibnUianec, bie, Scicitfitobiinbitifi, baS, odbojna zveza. ScfeitfiOfrieg, ber, odbojna vojska. Jefcnfor, ber, branivec, zagovornik. Jeftrtnt, ber, tožnik, prisegodavec, kdor je komu prisego naložil. Seftrircn, v. a., zatožiti, tožiti; ben (štb auf* tragen, naložiti, nalagati, dati, dajati prisego. Jcficicni, ber, bolni duhovnik, deficit, baS, primanjkljej, zmanjek; f. aud) mm. $1file, f. ftobiiocg. Ucfilircit, v. n., v redu pred kom priti, mimo iti. Jcfiniten, V. a., einen Begriff, ettoa ozna-miti obet oznamnjati, oznainnjevati, okon-čati, okončevati, ukrojiti, russ. opredelit, serb. u. poln. označiti; f. aud) (SlfllUtlt. itfinition, bie, etloa oznamba, okonček, ukroj. X cjill i t it), adj. u. adv., končen, naskon-čen. stanoviten, terden, končno, zaterdno.' Stfinitittfricbt, ber, poterjeni mir. SefinitiBitOetai, ber, nakončna pogodba. Šejinitor, ber, določivee, voljivce, družnik samostanskih prednikov. Sefioration, f. Gntiungfcrung. Dcfiorircn, f. Snijnngfcrn. Deformität, f. Söiißget'talt. Scfrtiubation, f. ©etritg, ®djieid)hanbcl. Jcfrmtbiren, f. Betrügen, ©djutärjen. Jegagircn, f. Gntbinben. Jegcn, ber, eig. tenki meč; inbem meč ilt allen flatt. äliunbarten 2 d) to e r t bebeutet, gerb, spada, poln. szpada, russ. špaga tem itai. spada; gum £egen greifen, za meč prijeti, meč popasti; bett Regelt gießen, potegniti, izdreti, izdirati meč, špado; einem ben ®egett abforbern, vzeti komu meč. £cgctt = , ilt 3ftg.| mečev, od meča, za meč, na meču. iegenbanb, baS, mečeva vez, kita. Degeneration, bie, popačba; f. SMortitng. Jcgencriren, f. SluSarien. Jcgenfifd), f. ©djioertfifdj. Xtgenfläd)C, bie, plosk, plošča, ploša mečeva; mit ber ®egenfläel, pas ober jermen za meč. iegeitgtiff, ber, deržalo. deržak, ročica na meču, Seichen. 3'29 Segenbieb, bet, udarec z mečem. Scgcnilingc, bie, plošča, ploša, klinja», poln. giownia. Segenlnopf, bet, mečev gumb, mečeva glavica, serb. jabučica; et ifl eilt alter ®e* genfttopf, je dober, pošten starček, je sta-riga zerna. Segcitgitafte, bie, f. Segcitbnnb. Segenricmen, bet, jermen od meča. Segenfdj (irfe, bie, ojstro, ostrina meča. Segenfdieibe, bie, f. Segenfutter. Segenfdjmib, ber, mečar. Scgcnfpitye, bie, ost, ert, ostri konec na meču. S C g C tt ft i dj, ber, vbod, zabod z mečem, od meča. SegOltt, bas, gnjus, gnjusoba; f. a. (gftl. Segoutireit, f. Sinefein. Segrabation, bie, odstava, znižba, po- nižba; f. auid)e fahren, iti jez popravljat; bie $eid)e belaufen, jeze, vodograje ogledovati, obhajati; beli £eicl) burc^fled^elt, prekopati jez, nasip. Seid)', ilt 3ffcg-, jezov, pri jezu, za jez. Seid)ttd)t, bie, nadgledniki čez jezove. Stich n m t, bas, jeznijat, ured nad jezi. Seidjonnehmer, ber, f. Seidjorbciter. Seidjarbeit, bie, delanje sipa, jeza. Seid)Orheiier, ber, vodogradnik. Stid)01tffeher, ber, varh, nadglednik pri jezovih. Seidjbait, ber, grajenje, nasipanje, delanje jezov. Seid)bOUmeiftcr, ber, jezni mojster. Seidjbcantte, ber, urednik nad jezi, pri jezeh. Seithbefthaner, bet, oglednik, preglednik jezov. Scid)brud), ber, predor jeza, nasipa. Seichen, t>. a., zajeziti, jeziti, graditi, ga-titi, nasipati, z jezi zavarovati, zaterjevati. 330 Deißer. Deißer, bet, jezar, vodogradnik. Dcißgelb, baS, jeznina, gradnina. Deiß gerißt, baä, sodnija nad jezi. Deißgefet), baS, postava zastran jezov. Dcidjgrüber, ber, jeznik. Deißlaitb, baS, niža, nižava, podvoden kraj, dežela z jezi zaterjena. Dcißliirfc, bie, verzel od jeza. Dcißfel, bie, eine Strt, teslo, tesalo; «it finem SBagetl, voje ob. oje, geti. ojesa, voj, russ. dyslo. serb. am ißferbetvageit, ruda, ant Dßfemöagen, oje. Deißfelarut, ber, ant ffiagen, trobje -esa, (3nner!r.), jezik, prednje trabje, jezik pred-njiga trabja. Deißfelfiteß, bas, mit luelßent bie Deißfet Dorn befßlageit toirb, stranica. $eid)feleifett, baS, stremen, (ki varuje voznikovo nogo ojesoviga omalta). Deiß felgabcl, bie, vilice, škarje ojesa. DeißfelfCttC, bie, ogerlini, höhm. navoj-nik. Deißfclltagcl, ber, iglica, klinec na ojesi. Deißfeljjferb, bas, ojničenkonj, zavojnik, rudnak, konj pri ojesi. Deißfelring, ber, ojesni klep, rink*. Deißelfteg, ber, bas Srett, worauf bet .Rut* fßer feine güfie (teilt, podnožnica. Deißfoefcn, bos, jeznina, reči, ki se tičejo jezov, vodograjstvof. Dein, pr., tvoj; beineSgleißen, tebi enak; ber 9lcfer ift beill, njiva je tvoja; gib auf keitte ©üßet aßt, pazi na svoje bukve; btin ©olju fenintt naß kalife, sin ti gre domu; ßue es ttm beiiter felbft teilten, stori zavolj samiga sebe. Deinetljalben, Deinetmegen, Deincttoilicn, ade., zavolj tebe. D ein ige, ber, bie, ba«, tvoj; nimm baSDeis nige, vzemi svoje; bie ©einigen, tvoji, tvojci, tvoja žlahta, tvoj rod. DeiŠmuS, ber, b. i. Staturalismus, deizem, bogovčrstvo iz goliga uma. Detft, bet, deist, kdor iz zgoli uma v Boga veruje. Dciftifß, ad)., deističen, bogoveren. Deieune, f. Sriibftiid. Dclectiren, f. Srgefcen. Delegat, f. Slbgeorbitelc. Delegation, Delegiruiig, bie, preročilo, prezročba, odbor. Delegiren, v. a., f. Slborbitett; ein ®crißt belegiren in einem ißroceffe, prezročiti, pre-zročevati pravdo kaki sodnii, (ki sama ob sebi za-njo ni oblastna). Deliberation, f. Seratbfßlaguitg. Deliberiren, f. SBcratljfßlageit. Delitat, adj., feilt, tanek, droben, žlahten; järtliß, fßtoäßiiß, nežen u. nježen, mehek, mehkužen; fifcelig, ^äcfeltg, hočljiv, kočljiv; (ßtiiarfliaft, lecfer »on Spetfett, dobro dišeč, dober, izbran; gelrčljnt, lilirbaS fßniacfl)afte jitmißleit, zbirljiv, zbirčen; b. i. cmvftitbfam für jebe flciufte llngemäßlißleit, preobčutljiv. Demiitljig. Delitaieffe, bie, ¡zbranost, nježnost, meh-kužnost, kočljivost, zbirljivost, preobčutljivost. D et t C e, bie, radost, veselje; f. a. 9Bonne. DelieiÖS, adj., prijeten, slasten, vkusen. Delirium, bas, hudodelstvo. Deli na netil, ter, hudodelec, hudodelnik. Delinquentin, bie, hudodelnica. Delirium, f. Safmfinn. Delogireit, v. a., pregnati, spraviti iz sta-nišča, staniša, razstaniti. D etil bin, ber, naß bent Böhm, pliskavica, pliskavka, dupin, delfin, morska svinja; in bet 9lrti(lcrie, ušesa topov. Demagog, ber, ljudovod, demagog. Dentagogifß, adj., demagogičen. Demant, ber,Demantartig,uff.,f.Diamant, uff. Dentarcation, bie, razmejitev, mejilo. Dentartationžlinie, bie, (čerta) mejiv-nica. Demarttttiren, a., razmejiti, mejiti. Dem a S 0U i reu, v. n„ razšemiti koga, šemo (larvo) z obraza potegniti, odkriti, razkriti. Demeutir.cn, f. Siigenftrafeu, Siige. Demiffiou, f. Sntlaffung. Dem naß, conj., torej, toraj, tedej, tadaj, ali, zato, zastran tega, zategavoljo, potem, potem takim, zatorej, poleg tega, in tako, serb. iinb auß int tiefen Untetfratn, dakle. Demnüßft, adv., kmal, zdaj kmal, berž ko je moč, berž berž, v malo dneh, berž na to, v kratkem. Demobitifiren, ». a., razorožiti vojake. Demolingeaßtet, Demoljncraßtet, Dem= Ultgcaßlel, adv., vender pa, pri tem pa vender. Demoifelte, bie, gospodičina. Demo trat, ber, demokrat, ljudoljub, ljudo-vlad; (naß Pot. beffet ljudooblastnik). Deinolratie, bie, demokratija, Ijudovlad- stvo. Demoiratifß, adj; demokratijsk, Ijudo-vladen, ljudovladsk. Demoliren, v. a., podreti, podirati, razrušiti, rušiti, raznesti, razdjati, razvaliti, razsuti. Dentolirung, bie, podertje, razrušba; f. a. Sßleifung. DeiUOnftrabel, adj., izkazljiv, dokazljiv. DentOnftratiOU, bie, 9lrguntent, izkaz, dokaz, dokazovanje, fig. im bto(ienben Sinne, očitno kazanje, žuganje; bet geinb maßt eine Dentonjitatiott gegen bie Stabt, sovražnik žuga mestu, se dela, obnaša, kakor da bi imel v mislih, mesto napasti. Demonftratib, adj., kazaven. Demonftriren, v. a., skazati, dokazati, dokazovati, očitno pokazati. Demoittiren, v. a., bas@efßü$, poškodovati do dobriga, zbiti, zrušiti, utišati top. Demoralifiren, v. a., spriditi, spačiti. D eni II tli, bie, ponižnost, polilevnost, russ. smirenije. Demiitl)ig, adj., ponižen, pohleven, in ben übrigen flau. 3Bititbarten pokorni. 2tmiitljtgeit. SentiitfliflCIt, v. a., ponižati, poniževati, storiti pohlevniga, pobiti, ukrotiti, osramotiti. pokoriti; v. r., ftdj bentütfiigett, ponižati se. podvreči se, udati in prikloniti se. Stmiitbiflltng, bic, ponižba, poniževanje, osramotitev, ukrotitcv. JemUtflžDOll, adj., preponižen, prepohle-ven. itnitil, ber, drevnik, dendrit, vtiski rastlin na kamenji. Jcnilriiifdj, adj., dreven, dendrišk. 2tngti, ter, zablaten rob pri suknji. Jcngclabparitt, ba«, klepalo. Sttigtlbnmmtr, bcr, klepec, kladvo, kle-pavnik, betee. Jtngcin, v. a., sklepati, klepati; »ontneuen bengeln, preklepati; mit bem ®ettgelit bi« JU einer ©teile bcr ©enfe foninten, priklepati do —; jut Srmübung bengeln, naklepati se; alle ©enfen nadj ber 9teilje bengeln, (fo wie aitdj) ein Wenig bengeln, poklepati. Sengclftotf, ber, babica. Scnijclftulll, ber, kobilica. Sengtljeng, ba«, klepalo. icngler, ber, klepavec, klepač. Stniart, bie, mišljenje, misli pl., način mišljenja. S t nI bar, adj., ba« iji tticbt benfbar, to se ne more, to se ne da misliti. Sttlfb arleit, bie, misljivost, pomisljivost. itnlblflit, ba«, list v spomin, spominek. Jcnfbrot, ba«, trenta. Jcilffiudj, ba«, dnevnik v spomin, pamet-nikf, russ. zapisnaja kniga. Stnfcn, v. a. u. n.. Sorfictlungen mit Sewujit--feiit babeu, urteilen, nad)bettfcit, pomisliti, misliti, ženjati (ju Jicbristtif in SBobitt), a ud) iinjati (in .Rt. U. lt. Är. cfr. fuuiett?), al t si. mysliti; ^offeat, nadjati se, upati; glauben, bafürljalten, meniti; gefonnen fein, namisliti, nameniti se, misliti, nakaniti, kaniti, v mislih ima, misel ga je; b. i. erinnern, erwälj* neti, au etwa« beuten, spomniti se, pomniti, opomniti se česa, pomisliti, misliti na kaj; idj bcnte immer, e« mödjte —, zmeraj me misel obhaja, ko bi —; immer an etwa« bellten, zmeraj kaj v misli imeti, zmir mi je kaj na mislih, mi je v mislih; fie b adj* teit bei (teh felbji, mislili so si, mislili so sami pri sebi; »ermutljen, sumiti, na sumi imeti; bin ttnb bet benfen, premišljevati, preudarjati, misliti in misliti; er bentt mtr an feinen Sßortljeil, gleda samo na svoj dobiček: idj bädjte, fo Wäre e« am bcficn, jez bi djal, meni se zdi, tako bi bilo najbolje; bente mit itidjt lttebr baratt, ne jemlji mi več tega v misel; er bentt Ijodj tjinau«, visoko meri, leti; ebel benfen, blage ntisli imeti, blagiga serca je; bet ©ieilfdj benft, @ott leilft, človek obrača, Bogoberne; ben* feit ©ie einmal, Wa« et mit gefagt, poslušajte vender, kaj mi je djal; Wa« foll malt ba»on benfen, kaj hoče človek soditi, misliti od tega; madjen ©ie e«, Wie ©ie bettfett, storite, kakor se vam vidi, kakor previdite 2>tmt. 331 za dobro; r., ficf) benfen, misliti si; f. a. Sorftellcn, fidj. Settfen, ba«, mišljenje, misli; idj tjabc bie ganje Sta^t mit Šenfett jugebra^t, vso noč sim premislil. $eitfcnb, adj; misleč, ntislijoč, z mislimi. ®en!er, ber, mislivec, misleči človek. ®enftrti, bie, plitve, poverhne misli. 2>tnifitljtg, adj; zmožen misliti, bdhm. myslivy. ®tnffäi|igltit, bic, zmožnost misliti, zmožnost mišljenja. Stltlftft, ba«, praznik, god, obletnica v spomin. Stnlforttt, bie, mišlija, mišljava, oblika, način mišljenja. Senifrtihtii, bie, svobodne misli, svoboda v mislih, svoboda mišljenja, fig. svobodno naznanjanje svojih misel. 2tltiiraft, bie, miselnost, razumnost. 2tniltbrc, f. Sogif. 2tniltbrtr, f. Sogiftr. 2eniIoŠ, adj., brezmiseln, brezumen. ®tnrmal, ba«, spominek, Rav. spominščina, znamnje v spomin, poln. it. böhm. pomnik; ®eitfjeidjen, pomnilo; ba« SDettfmal unferet grettltbfdjaft, spomnilo našiga prijatelstva; bie ¿enfmälet griedjifbbet Aunfl, spominki, ostanki gerške umetnosti. ®tn!miinjt, bie, dnar, svetinja v spomin; spominski dnar; f. audj SJtcbaillt. 2) t n Ire d) t, 2tnfrid)ttg, f. Sogifdi. 2)tn!ring, ber, spominski perstan, perstan v spomin. 2enffäule, bie, f. Stnfmal. Stnfftbrtfi, bie, pismo v spomin; f. au$ ©kmoranbttm. Senffptltdj, ber, spomina vreden, moder izrek, pregovor. 2) t nift t itt, ber, kamen v spomin (postavljen). ®tniitbung, bie, vaja v mišljenji. 2>tniung3art, bie, f. 2tn!ari. 2tnfbtrmögttt, f. 2tnitraft. 2tnitotift, f. 2tniari. 2) ttt ItD 0 rt, ba«, spomina vredna beseda. 2tnftoürbig, adj., be« 9lact)benfen«, bc« ©ebenfett« Wcttfj, pomislika vreden, spomina vreden, premišljanja vreden, znameniten, znamenit, imeniten. 2tttl»iirbtgfcit, bic, znamenitost, ime-nitnost, serb. aitaj znatnost. 2enfjtid)tn, ba«, f. 2>tn!raal. 2tnfjtiitl, ber, spominski listek; jemali* beti einen ®enfjettel gcbeit, dati mu jo, za-soliti mu jo, naklepati ga, da bo pomnil; bei ben 3uben, zapisek desetih zapoved. 2 C It II, conj., ker, zakaj, kajti; i d) barf nidjt, beim er hat e« mir uuterfagt, ne smem, zakaj propovedal ini je, kajti prepovedal mi je obet ker mi je prepovedal; Wa« ijt bit bentl, i kaj ti je, kaj ti pa je; oft Wirb e« gatij meggelaffeii, j. 23. erinnere bidj beiner Sluten, benn fie fiub S3eifpicle für bidj, spomni sc svojih prededov, oni so izgledi za te; 332 SenngraS. metttfi bu beim, baß —, meniš kaj li (kalj), da —; mit bent SBörtdjen fo, tcdej, j. S8. fo bleibt eS benn babet, tedej pri tem ostane; bin ich Beim ein Hmtb, baß —, sim mar pes, de —; für als, ko; fein anberer,betltt bu, noben drug, ko ti ober razun tebe; ehe", belltt ich fletbe, preden, pred ko umerjeni; er ift größer, bennbu, večji je od tebe; eine Sebingitng anjeigenb; es müßte benn fein, baß ich ntich irrte, razun če bi se motil, ako se li ne motim; eine 3eitfolge begetc^s ltenb, f. Snnn; jut Ausfüllung bet ffiebe bietienb, li, pa; too ijt er beult, kje li je, kje pa je; fabelt fte beim feilt ©elb, mar nimate nič denarjev; toet beim foltfi, kdo nek drug, kdo drug pa; mehr benit JU »iel, še preveč, f. andj fo laßt uns benn gehen, pojdimo tedaj. Senngrač, f. SBcgctritt. Sennoih, conj., vender, vendar, le saj, saj le, vender le, pri vsem tem; bu hafl es oft gehört unb bettnoch fragfl bit, dostikrat si že slišal in vendar še vprašaš. 2)eitil)tlitircn, v. a., vzeti plemenstvo. Senontinniioit, bie, f. Stimmung. Sentift, f. ,8itl)»(ir;t. Senuncinnt, ber, ovadnik, o\aduh, in Itn* terfraiit auch odajavec; f. auch Singefitr. Senunciat, ber, ovadenec. Senunciation, bie, ovada; f. a. Stnjcigc- Sennnciren, v. a., ovaditi, naznaniti; f. auch 2lttflCi)CU. Departement, baS, oddelek, okolica, okraj. $ cpcnii cit j, f. Slbhünßiofcit. $CpCUfe, bie, potrata , potrošek, izdajek, f. auch SlllČlflflC. Sepcnfircu, v. a., potratiti, potrošiti, zapraviti; f. au d) 2lu3gehen. SepCfdjC, bie, naglo poročilo, hitro naznanilo. Seplneiren, v. "■> pregnati, prepoditi; f. auch Sibfc^cn. Seplohireit, f. (iittmirfciu. SepOltcnt, bet, Hinterleger, shranivec, iz-ročnik, položnik; StnSfager, povednik, priča. ScpOltirrn, v. a., v shrambo dati, shraniti; auSfagen, povedati, govoriti (pred sodni-kam). Sepopulation, f. (Sntböiferung. Scpopularifircu, v. «., v zavid priljud-stvu pripraviti. Deportation, bie, izgon, pregnanstvo, pre-peljanje na tuje. Seportiren, v. «., pregnati, odpeljati (v tujo deželo). Sepofitor, ber, hranivec (reči, ki mu jo je kdo izročil). $CpOfitCll = , in SffcS-, hranilni, položni. Sepofitcitnntt, bas, položnijaf, hranilni ured. Sepofitenhani, bie, hranilna banka. Sepflfitcnhudj, bas, hranilnik. Stpofitcncnffe, bie, hranilna dnarnica. DcpOfitCItgeDiiljr, bie, hranilščina, hranil-šina, položnina. Serti. Sepof itcngcibcr, bie, hranilni, položni dnarji. Sepofitenfchcin, bet, položni list. ŠepOfitenBCrmbgCn, bas, položno, hranilno premoženje. Sepofitcnticruialtung, bie, oskerbovanje hranil. Depojition, bie, f. fiinterlegung, Slučiage. Sepo fitum, baS, hranilo, izročena, hranjena reč, pologaf, seri. ostava, altsl. polog. Sepot, f. 9iie&erlage. DepOtfl tttaitlOU, bet, založni bataljon. Scprtcircn, v. a., prositi za odpuščanje, obet odpušanja; f. aud) Skrhittcn, iti). Depuriren, v. a., etn £aus, očistiti dolgov, razdolžiti hišo. DepUtOt, baS, dodatna plača v blagu, dodatek, priboljšek, deputat. 2) epUtnthDlj, bas, izgovorjene derva. S CpUttttion, bie, poslanstvo, poslanci pl. S epu tiren, f. SlSor&neit. SepUtirter, ein, poslanec, odbranec; f. a. SUigeorimete, bet: Ser, $ie, 35aČ, art., bet Strtifef toirb al« folehet int ©looenifchen, toie tm Satemfchen nicht ausgebrucft: am ©eftabe bes SReeteS, pri kraju morja; biS ju @nbe bet 2Belt, do konca sveta; bie Bitnge ift ein fleineS ®lieb, jezik je majhen ud; bie 2BetSf)eit beS lomo, modrost Salomonova; bet iEugenb Sofjn, čednosti plačilo; 3ubaS, bet 9Jtaif)abder, ijt eitt Helb »on Sugenb auf, Juda, Makabej, je iz mladiga junak; pron. dem. u. rel., f. aticf) Stefcr; ta ob. te? ta, to; baS ijt gut, ta (namreč reč) je dobra, ta je prava; bet šKattlt ba, ta mož; bas !Kal noch, se sedaj, še ta pot; baS ift eben, toaS idj meine, ravno to mislim; eS mat an bent, bafj man ifjn ergriff, malo da ga niso prijeli; eS ift an bent, fur: eS ijt toaljt, tako je, temu je tako, res je; ju bent, verh tega, zraven tega, tudi; baS ift bet SSille beffen, bet mich gefanbt f) a t, to je volja tistiga (tako hoče tisti), kteri me je poslal; toet fein fieben erhaltett toiU, ber toirb eS »etliereit, kdor hoče svoje življenje ohraniti, ta ga bo zgubil; f. aud) SBetdjCr; es gtebt Siele, bie mnogo jih je, da (nimajo —). Scrangciltent, bas, zmešnjava, zmotnjava, nered; f. aitcf) SBerioirrmtg. Serongiteu, v. a., zmešati, zmotiti, v nered pripraviti. Sernngirt, adj., zmešan, zadolžen. ®erh, adj., čverst, krepak, jak, ojster, nemil, neotesan, osoren; einent toaS ®etbes an--fiellen, nabresti jo komu; berb aitftreten, terdo stopati, hoditi, fig. krepko na noge stopiti; betbete Jtoji, močnejši, krepkejši jedi; berfteS Xuch, močno, gosto sukno; ber; beS @rj, polna, jedernata, bogata ruda; berb attgreifett, terdo prijeti; berb ab»riigelu, jako, hudo hudo, živo oklestiti, opokati, oma-hati koga; berbe Chrfeige geben, gorko pritisniti, pribrisati, dati mu jo; berber Šer-- Scrterj. tocia, oster okrog; betb bie SBaljrljeit fagett, komu resnico v zobe povedati; resnice beliti komu; terbe fiüge, debela laž; ettt berbe« gtücf S3rüt, práv kos kruha. ®eritr5, baž, bogata ruda. $erlli)Ut, bie, čverstost, jakost, jedrina, sirovost, osornost, grobost, neotesanost; Setbljeiten fagett, debele komu praviti, za-soliti jo. Sercinft, adv., enkrat, nekidan, nekdaj, kedaj, nekda. Serciitftig, f. Siinftig. 2)crcltc10J, pl., zapuščene, zapušene reci. Serení^clíien, 2crentoegcn, 2erenttt>üíeit, adv., zato, zavolj tega, za tega voljo, za-stran njih, zastran tega, zastran česa, za-stran kterih. Sergcftfllt, adv., tako, po takim, po tem takim, na ta način. Sergcftoltig, adj., tak, takošen, takov. StrglcidjCtt, 2c&gleid)cn, adj.,tak, takošen, takov, takšen, temu podoben, kakoršen; ba3 i ji citt ÜJÍattn, bežgteidjen ift ni d) t mefjr »or« Ijanben, to je mož, de ga ni taciga, de mu ga ni para; bet« ftttb ®órfer, bergleidjen idj nod^ nie gefeljen Ijabe, to so vasi, kakoršnih še nikdar nisim vidil; betgleidjen SCBot>ttt>áter gifct ca nidjt »tele, takošnih dobrotnikov ni veliko; er tfyut ni$t« bergleid)eit, dela kakor da bi zato ne vedel, kakor da bi na to ne mislil. $er$aI6en, Seroljalbcn, adv.,zatorej, za-toraj, zavolj tega, serb. zarad toga, zbog toga; f. audj 2cPal6. Seribata, 2eritmtion, f. Slfileitmtg. Serinircti, f. ÜlMcitcn. ÍScrjcnige, 2ictcnigc, 2a§icnige, pron., tisti, -a, -o, aud) taisti, tajisti, nad) Trub. u. Dalm. ta isti, gen. tega istiga; tisti le, le tisti, ta cb. té. Strici, f. 2ergleid)cn. itrlcttlltntm, ber, dren, attdj drin, bie grttdjt, drenulja; f. gorttclfirfdjc, Scrmalcinft, f. 2ereinft. ®tttttalCtt, adv., sedaj, zdaj, zda, takrat; f. nueti Sicftttol. SttraOlig, adj., sedanj, zdajšen. JertttufCtt, adv., tako, toliko, tako silno, tako zelo, tako močno, jako. $CtO, Vaš, Vaša, Vaše, njih, njihov. Setogatiott, bie, poškodba, škoda, pokvar- jenje; Slfcfdjaffung, preklic, odprava. Serogirctt, V. a., poškodovati, pokvariti, kvariti; abfdjaffen, preklicati, preklicovati, veljavo, moč vzeti; f. allá) SHIlfdjaffen, 3t«f= fjcben. SeroSnlbett, f. Sct^albctt. ÍÍCrfClllC, pron., tisti, ravno tisti, serb. isti, bohm. u. poln., ten sam; er ift berfelbe SDlantt, ben toir gefteru gefefjeu, to je ravno tisti človek, ki smo ga vidili včeraj, ravno tega človeka smo vidili včeraj; er ift ltod) berfelbe, bet er fottft toar, on je še vedno tak, kakoršen je popred bil; er tjatfobiele ©dutlben, baf er nidjt toeif, trie er biefelbeit Seffen mtgcaditet. 333 bejaljten foH, toliko ima dolgov, da ne vc kako bi jih plačal, obet kako jih plačati; bie ©pradjen ftttb atter, al6 bie {ftegelit berfelbett, jeziki so stareji od svojih pravil, obet kakor njih pravila. 2)crfcl6tge, f. Serfclbe. Scrfficil, adv., ta čas, v tem časi, med tim. 2ertDifd), ber, derviš. 2e§, in bet Sottfmtfi, des. 2ežnrntiren, f. (Sntttaffitett. 2c3a»antage, f. SJfadjtijeil, Se8ccn&cnt, ber, mlajši, zarojenec, po-temekf, eoll. mlajši pl., zarod. 2 cž cenite it 5, bie, f. Slbftttmmnng. 2 ež ceni) trcn, f. SSiftammcn. 2cžcenfi0tt, bie, zahod, zaton; f. audj 916= ftcigttng. 2c§cri6irctt, f. Scfdjreitien. 2ežcrit>tit>n, bie, f. 8cfd;rci6mtg. 2cfc, bie, deža. 2eferteitr, ber, pobegnjenec, begovec, begun, uhajavec, ubežnik, uhajač, serb. uskok. 2efcrtintt, bie, pobeg, ubeg, uhajanje. 2cfcrttrcn, v. «., ubegniti, uiti, uhajati. 2efert)itCtt, pl., zagovorščina, zagovoršina, zaslužek advokatov. Segfflllž, Scjjfaiiž, zastran tega. 2e§gletdjcit,, 2efiglcidjen, adj., beagleidjett fatltl aitd) ®ir Jltfioffett, taka se utegne tudi tebi primeriti; kakoršen, eitt SRattlt, bežglei; d)ett ež fefir toettige gibt, mož, kakoršnih je kaj malo; ttnb befjgleid)ett, in tako dalje; eonj., tudi, ravno tako, kakor tudi. 2CŽ§fll6, 2cpflli, adv., za to, zavolj tega, int tiefett U. unb serb. a itd; zaradi, zbog tega. Sefi&ertren, f. Scgeljtttt, Sermiffett. 2efignatiilt, bie, odbor, odkaz; f. a. ftimmuttg. Scfigttirctt, v. a., odbrati, odločiti koga za kaj, nameniti, odmeniti, odkazati komu kaj. 2ef0l(tt, adj., otožen, pobit. 2e§ori>re, f. Unorbtmttg. 2 Ciorgottif ation, bie, razpad, razdjanje; f. Sltiflofmtjj, 2cfi>ectirlid;, adj., zaničljiv. 2c§1)erflt, adj., brezupen, obupen. 2efjjerntion, bie, f. akrjmeiflmtg. 2 eSjlDt, ber, samosilnik, aitd) gospodovavec. 2e§j)0tiC, bie, samosilstvo, gospodovavstvo, despotija. 2e3})0tifd), adj., samosilsk, neusmiljen. 2eži)0iiitrctt, v. a., pritiskati, hudo, terdo vladati, zatirati. 2e§p0ti3ntuž, ber, samosilje, terdo vla- darstvo, despotizem. 2eft, kteriga, čigar. 2effein, baa, namen. 2effentl)al&en, 2effcnttt)egcn, 2effcut= tnillcn, adv., za to, za voljo tega, za tega voljo, zastran česar. 2cffcn Itn8 entitet, adv., pri tem pa*ven-der, pri vsem tem; f. 2cinoI)ltgct, adj., gostiga listja, pdrja. $id)tict0adjfcn, adj; gost, dobro zaraščen, zarašen. Sidjtbliitbig, adj., gostocvetcn. $id)tl)Uid)ig, adj; košat, kocast, gost. 335 SidjiC, bie, gostoba, gostost, gostota, goščava, gošava, gošča, goša. 2>id)telci, bie, im »eradjtlichen ©inne, tuh-tarija. Sidjten, v. a., bidjt madjen, zgostiti, gostiti, stepsti, stepati; nadjbenfen, izmisliti, izmišljati, umišljati, misliti, iztuhtati, tuhtati*; ein ©ebidjt »erfertigen, pesem zložiti, zlagati, skladati, pesme pisati, peti; er bidjtet auf boječ, kaj hudiga kuje, naklepa v serci, bolim., poln. U. russ. attdj dumat; er Ijat »iel gebidjtet, zložil je dokaj pesem. SidjtCH, ba«, petje, pesmenstvo; ba« iDic^ten nitk ¿rasten ke« 3Renf$cn, človeške misli in želje, misli in dela. 2>td|tenmeffer, ber, gostomer. S iti tCt, ber, pevec, pesnik, pesmenik, pes-mar, skladavcc pesem. 3)id)feraber, bie, pevska žila. 2>id)ieranlage, bie, pevska glava, pesniška prikladnost, prirojeno pevstvo, pesmenstvo. 2>id)terbernf, ber, pevski poklic. 2>idjtcrborit, ber, (§»pofrene), pevski vir, vrelec, konjšek (im Sigemt.). 2)id)terei, bie, pesmarija, delanje, pisanje, zmišljevanje pesem, kovanje pesem, tuhta-rjja. Sidjtcrfciicr, ba«, žar, pesniški, pevski plamen, ogenj, poln. zapaf. Stdjtergabe, f. Siditcranlage. Sidjtergcift, ber, pevski, pesniški duh. Stdjtergtnt, bie, f. 2>id)tcrfcner. Sidltcrgott, ber, Apolon, bog pevcov. Sidjtcrin, bie, pevka, pesmarica. 2>id)tcrifd), adj., pesnišk, pevsk, pesme-nišk. Slidlterioilf, ber, pevska glava. ® i d) t C11 i 11 g, ber, pevče, pesmarček. Sidjterrof), ba«, pegaz. Sidjtetfiirache, bie, pevski, pesniški jezik. 2>idjtcrbolf, ba«, pevci pl. ®id)tbaarig, adj., gostih las, gostolas. 2>idjtljammer, ber, bet. 2)id)tl)eit, bie, ®id)tigfeit, f. $id)te. 2) iii|t(raf t, bie, bas SBermogen ju bilten, pesniška moč, zmožnost. ® idjtf unft, bie, pesništvo, pevska umetnost, pevstvo, poezija. 2id)tittUl)ig, adj., gostopernat, gostolisten, košat, gostiga listja, pčrja. 2tdjtlod)Crig, adj., votličast. Stdjtnalj tig, adj., gosto šit. Sidjtung, tie, izmišljanje, f. 2idjten; eilt @ebi^t, pesem, poezija. Sidjtnngiiart, f. Sidjtart. 2 i d) t mer g, ba«, pukanje. 2id)ttt>Crff ba«, pevsko delo, poezija. 2)id)tmolItg, adj., goste volne. 2id, adj., debel, aui^ raten; j. atld) ; eilte« 2Refier«riicfeit bicf, za nožev rob debel, attd) noževiga roba debel; brei ginger bicf, tri perste debel; »iete Silen, dosti vatlov debel; bitfer, debelejši; b. i. au« »ielen ttttb ttalje an eittanbet bejiiiblidjcit Xl;eilen bejleljenb, 336 Sicfara. 3. 93. bicfer SBatb, StBoife, Suft, gtiipigfeit, ©etreibe, gost; tief incrbcit, odebeliti se, de-beliti se, popraviti se, zrediti, rediti se; bicf «UU, bahati se, ustiti se; bicf factt, gosto sejati. S t tf a C lit, Sttfatmtg, adj., ramat, ramast. Sitfilfttg, adj., debelovejnat, debelih vej. Sidbndig, adj., debeloličen, subst. licman. S i tf 6 fl U d), ber, trebušnik, trebuhač, debeluh, vampež*. Stdb(tUd)ig, adj., trebušen, trebušnat, tre-buhat, vampast*. Sitfbcin, ba«, stegno, ladki. Sidbeinig, adj., stegnat, debelokosten, debelih nog. Sidbliitig, adj., gostokerven, debele, goste kervi. Sitfbliitiglcit, bie, gostokervnost. Sidbriiftig, adj; persat. Sttf&flrm, ber, debelo čevo. StiC, bie, debelost, debelina, debelota; ttolt glujjtgfeiten, gostota, gostoča, gošča, goša, goščica, gošica; eilt Sit« »on groper Sicfe, predebele bukve. SidfcIUg, adj., debele kože, debelokožen, brezčuten. Sidfifd), ber, tok. Sidfleifdjig, adj., mesnat, tolst. Sid(ii§ig, adj., debelih nog. StdbttlŽ, ber, debeli vrat; eilt 3Jietlf«, de-belovratnež. Sidiialfig, adj; debelovraten, debelovrat. Sidbttnrig, adj., kosmat, dlakast; f. alt« Cidjtbaarig. Sidbiiutcr, ber, debelokožar. Sidi;nutig, adj., debelokožen, kožnat; bicfj hautige Jpaitbe, terde, skorjave roke, f. alt« ©CfubltOS, kogar se nič ne prime. S itfbcit, bie, debelost, debelota. SidljMIfig, adj., stročnat, debelostročnat, debel iga stročja. Stdidjt, ba«, gošča, goša, goščava, go-šava, hosta, gostina, šuma (šuma serb. SBalb). SitffttOdjig, adj., debelokosten, debelih kosti. SidfiifCt, ber, tatek. SitffOpf, ber, glavan, glavač, debeloglavec, »eradjtl. butiea. Sidfbbfig, adj., glavat; bef«ranft ant Ser* fianbe, butast, zabit, terdoglav, topoglav. Sidfopf igfeif, bie, glavatost, topoglavost, terdoglavnost. Sidlttltbig, adj; pernat, gostopernat, listnat , gostiga listja. Sidleibig, adj., debel; eiit bicfieibiger iDJellf«, debelak, trebuhač. SttfletfligteU, bie, debelost. Sidli«, adj., debelkast, debelkljat, gost-ljat; f. Sitf. Sidlippig, adj; debelih ustnic, šobast, čobast, žnabljat, žnabljast. 2>itf ntttjj, ta«, (tcaidm.J, ta« rat«e Haitt«en itnt ba« neue ©e^orn bet §irf«e tttib 9teb* beefe, ba« ©efege, kosmata kožica, omlad-i; e« befoiiinteit, omladeti. Sieb. Sli nt a nI, ba«, šoba, čoba, gobec, serb. naperčene ustne. Sidntiiulig, adj., šobast, šobat, čobat. S i d m i I d), bie, kislo mleko, gosto mleko, mleko, ki se je sesedlo, zagrizlo. S id mit nje, bie, glavač. Siinnfig, adj., nosat; eilt bicfnaftget 2Renfcf), nosan. S idneficiig, adj., gostomeglen. Sidobr, ber, uhan, samouh, kopouh, terdo-glavec, nepokornež. idflCilfdjC, bie, bič, korobač. irtcinbig, adj., lubnat, skorjat, debele skorje, lubadi. SjdriibC, bie, bela pesa, blitva. S i d( d) nI C, bie, debela čepinja. Sitffdjttlig, adj., debele lupine indecl. SidfdinabcI, ber, debelokljun, dlesk; f. a. Sterubcifer. Sidfdjltnlieltg, adj., dcbelokljunast, debe-belok|junsk, debeliga kljuna. S{dfd)tBttH3, f. gcttfdnoatti. S i df d) uit i fig, adj., repat, debeliga repa. S i d f d) ®cr , adj., debel in težek. Sitfftammig, adj., deblast, štorast, debeliga debla. Sidtljuer, ber, bahač. SidlijUCtCt, bie, šopirjenje, košatenje, ba-harija. Sidthucrifd), adj., šopiren, bahast, ba-liarsk, bahašk. Sidtbun, f. Silf. Sil!tU«, ba«, raš, raševina, plahta, debelo sukno. Sidffittlbig, adj., zaraščen, zarašen, go-ščavsk, gošavsk, gost, gostolesen. Sidffinngig, adj; ličen, debelih lic. debeloličen. Sidroanft, ber, f. Sidbait«. Sidmanfttg, f. Sidbtiiidiig. Siduntrjel, bie, f. Sidriibe, Uiunlelriik. Sidjirfcl, ber, debel krog. Sicott)lebone, bie, ettna dvocimnice. Sictattbo, ba«, narekva; Sietanbo f«rei; ben, pisati po narekvi, narekama, kakor kdo pravi, napoveduje, bohm. psati z napovedi. Sictator, ber, diktator, samovelevec, samo-velitelj. Sictatnr, bie, samovelevstvo, samovelitelj-stvo, diktatorstvo. Siction, bie, beseda, govor, izrek. Sictioniir, f. SBijrtcrbnd). StCtirCIt, f. «., iit bie geber gebett, narekovati, napovedovati, praviti; Oefejse bietireit, postave dajati; eine ©trafe tietiren, f. aud) Sluferlcgctt. Sictltm, ba«, izrek; dietum factum, rečeno, storjeno. Sibflftif, bie, učilna, učivna znanost, umetnost, didaktika. Sibitftifd), adj., podučiven, učiven. S i c, f. Ser. Sicb, ber, tat; tninber geljapig, kradljivec, okradnik, bohm. it. poln. zlodej, russ. vor; Sie&erei. einen ju einent ®ieBe ftempetn, obtatati koga; e« tturb allejeit ©tebe geben, tatinska mati nikoli ne pogine; bie fteinen ®iebe tjangt ntan, bie grof en lafjt mati taufeti, nad) itmPoln., muha obvesi napajčini, brencelj jo preterga; ®elegenl)eit mad)t ®iebe, slama se pri ognji vname, priložnost uči krasti, dela greha, tatu; be« ®iebe«, tatov. Siebtrci, bie, tatinstvo, tatija, kraja; ti geljen tnele ©ieberetett »or, veliko tatvine se godi, je „dosti slišati od tatvin, im tie* fen Unterlr. aud), je tatovito; fte aitžiiBen, krasti, tatovati; babitrdj ertoerben, pritato-vati, prikrasti. $itbt$=, 2>iCbŽ=, in3fs., tatinski, tatovski, serb. tatski. Sitbin, bie, tatica, tatinja. Šitbiftf), adj., tatinsk, kradljiv; nad) Strt bet Siebe, po tatinsko. Sitižaugc, ba«, tatinsko oko. ŠitbŽbnube, bie, tatje, družba tatov, tatinska derhal. Sitižlirut, bie, tatinska zalega, seri. tat-sko leglo. Siebšbauntcn, ber, et tragt ben ®ie6«bau* men bei ftdj, ima škrateljna v žepu. Siebčfinger, ber, il)n tjaben, imeti dolge perste, biti kakor smola, da se ga vsaka reč prime, imeti tatovsko žilo. Siebčgcnoffe, Sicbšgefcllc, ber, tatinski tovarš, ettoa aud) sokradijivec. Sitbžgefinbcl, ba«, tatinska plaža, žlota, druhal, tatje, rokonaštvo. Siebžljanbtteri, ba«; tatinstvo. SiebSbcbltr, ber, tatovski skrivač. Sitbsb cblcrti, bie, skrivarija. Slitbžhtlfcr, ber, tatinski pomočnik, tatinski pomagač, kdor pomaga krasti, kdor žakelj dem. $itbžl)erberge, bie, tatinska luknja, kerč- ma, hiša, v kteri tatje ostajajo. $itb$ljol)le, bie, tatinsko gnjezdo. Siebžinf cln, bie, tatinski otoki. Sitbžfniff, ber, tatinska zvijača. Sitbžlalcrite, bie, slepnica, slepa svetilka, (laterna). Sitbžlcitcr, bie, fte ^alten, pomagati krasti. Siebžlcndjte, f. DitbSiotcrnc. SitbSlod), ba«, f. Siebžncft, Sicbžpljle. Sitbžind, f. Stebžgefmbel. Siebžrotte, bie, f. Dicbžbnnbc, 35iebžftbliiffel, ber, tatinski ključ, odpirač, vitrih, vetrih, poln. wytrych. $icb$finn, ber, kradljivost. ®itbŽfl>rad)C, bie, tatinski jezik. Sitbžftrcith, ber, Sicbžfiiitf, ba«, tatov- ska, tatinska. Sitbftaljl, bet, bie §anbtttug, kraja, kra-denje. tatvina, tatba, aud) kradež; einen begeljen, ukrasti, krasti; att Senianb, okra-sti, okrajati koga; ba« gejtotjlene @ut, u-kradeno blago, ukradenina. SicbČbOlf, ba«, tatje, tatinstvo. isicbžtticrijeug, ba«, tatinsko orodje. Šienft. 337 ®icb§tt)trt5, ber, tatinski kerčmar. ©iejcnigc, f. Scrjcnige. 2)iclc, bie, Šrett, dilja, deska, in @t. bla-nja, žaganica; ber »on £el)m gefd)lagene gupboben, tlak, tla; bie £au«ftur, veža, pod; bie ®ecfe be« Stntmet«, strop. Dtelen, v. a., obdeskati, opažiti, pod, paž narediti, popodati. ©tclcniinnb ti, ber, kupčija z diljami, z deskami, z žaganicami. Sielenfopf, ber, podlažnica; in bet bori* fdjett Drbtiitng, diljin rob. 2>tclcnfiigcr, bet, Žagar. SielentDnnb, bie, stena, paž iz desk, plohov. 2>ttlentt>tr!, ba«, deske, plohi. ©icncn, v. n., untSoljn, služiti; at«.ftne$t,-hlapčevati; al« 3)tagb, deklovati; bei einent biettett, biti v službi, služiti pri kom, aud) služiti koga; ltu(slidj feilt, rabiti komu, biti za kaj, dober, pripraven, primeren, prili-čin biti; ba« SSergnugen beforbertt, au« @e= falligteit, ustreči, postreči, strečikomu; bett ©erediten bienett alle ®inge jttnt ©efteti, pravičnim se vse na dobro izide; et bient nid)t nad) £ofe, ni za dvor; Bei §of bienen, dvoriti; ©ott bienen, Bogu služiti; bet Sunbe bienen, grehu (grešno) živeti; barauf biene ba« jttr 2lntt»ort, na to odgovorim le to; et bient bent ©aitmen, trebuh pase; bamit ift mit nidjt gebient, s tim mi ni ustreženo; pomagano; biefe @»eife bient bett .Rinbern tli (h t, ta jed otrokam ne tekne; biefe« bient iljnt jurn ©efien, to mu je koristno, v korist; biejj bient iljm jttr @ntfd)ulbigitng, to ga izgovarja; ba« biene bit jut SBarnitttg, to naj te odvrača, odganja; toojlt bient bie«, čemu je to; burdj ¡Diettett ertoerben, prislužiti; butd) ®ieiten jitbringeu, preslužiti, (n. pr. vse svoje mlade dni); tange genttg bietten, naslužiti se; tcentt bit bamit gebient ijt, če ti je prav. S iCtttr, ber, služabnik, služabni hlapec, sluga, strežnik, streže, strežaj, služnik; ®ietter feilt, služiti, v službi biti; f. alt d) 93tbitntC, ©ienftbotc; unterthanigfler ®ietter, ponižen služabnik. $teiterI)BU8, ba«, ©efinbeftube, stanica za družino, za posle. Siencrljcer, ba«, kerdelo služabnikov. iSietttrin, bie, služabnica, strežnica, dekla, kerščenica, keršenica. Siciterfdjnft, bie, služabniki pl., služniki, posli, strežniki itd. pl., družina. 2) t en l i dj, Sienfant, adj., služiven, zdaten, koristen, hasnovit, pristojin, ugoden, dober za kaj; ba« mirt» bit nidjt biettltd) fein, to ti ne bo pomagalo, rabilo, hasnilo. ©ieuft, ber, služba; b. i. groljiibienft, tlaka, rabota; §oftienft, dvorbaf; im ebleten ©er« fiatibe, gutet Sienfi, 9lufcen, ©efatten, ©et« gtttigen, strežba, ustrežba, postrežba; guteit, fdjledjten ®ienft leiflelt, dobro, slabo ustreči, streči; treue ®ienfte leiftetl, zvesto služiti; b. i. al« 9lmt, ured, služba; $flidjt, dolž- 338 Stenji*. nost; baS $ienen, služitev, služitva; toaS jieljt 3f)tic!l ju ®ienjien, kaj bi radi; in ®ienjlen fielen, služiti pri kom, anä) koga; einen ®ienji ectoetfen, dobro storiti; ®ienjie neumen, v službo stopiti, serb. najmiti se; int Stenfle bes Staates ergrauen, ostarati služeč deržavi, ob. v deržavni službi; ber ®ienfi ©otteS, služba Božja; aupet ®ienfien, neslužeč (neslužijoč); met oft ben ®ienjt änbert, Wirb wenig etfparen, @pr., gosta služba, redka suknja. Stenfi=, in Bffcg., služni. Sienftttbfdjieb, ber, odpust, (slovo od služlbe). 2>iettita6ttä0lidj> adj., službi na škodo. Sieitftabel, ber, žlahtnost, plemstvo po službi. Sienftag, f. Sinftttg. SieuftaitCr, bas, službine leta, leta službe. Sienftaitgelegcnheit, bie, službeni opravek, službena zadeva, reč, ki se tiče službe. Sienftaniritt, ber, nastop službe; bei feuern ®teitjlantritte, kadar je nastopil službo. Sienftunuicifung, bie, (Snftruciton), službeno vodilo, službeni poduk. Sieuftbflricit, bie, službeno delo. Sienftbar, adj., služin, podložin; ein bienjl* bareS ®ut, služno posestvo. Sienfifiarleit, bie, sužnost, podložnost; Sewttut, služnost. Sitnftbcfcbl, ber, službeno povelje. Sienftbcfliffen, adj., poslužljiv, marljiv, goreč v službi. Sicnfibefiifftnhctt, bie, poslužnost; f. Sienfteifer. Stcnfthefcisuitg, f. Sefeisung. SteniibDie, ber, posel, družinee; f. Steuer. Sienftboteuorbmmg, bie, red, postava za posle. Sienfthrief, ber, službeni list. Sienftfiruber, ber, tovarš v službi. Sicnftclaffc, bie, razred službe. Stcnftbauer, bie, terpež, čas službe. Sicnftbrefdjer, ber, miatič na tlaki. Stenftcib, ber, prisega za službo. Sienfteifer, ber, gorečnost, marljivost v službi. Sienfteifrig, adj., marljiv, goreč v službi. Siettfieinfe^ung, bie, postavljanje v službo. Sienfteintritl, f. Sienftaniritt. S t enft en, f. Sienen. Stcuftenthebung, Sicnfteniluffung, bie, odpust, odprava iz službe. Sienftentfe^nng, bie, odstava od službe. Stenfterbietig, f. Sienftnullig. Sten|ierfaljren, adj., v službi znajden, zveden, skušen. Steitftcrfahrung, bie, znajdenost, skuše-nost v službi. Sienftergeben, adj., poslužljiv, pripravljen za službo. Sjenftergcbcnhett, bie, poslužijivost. S t e n ft n n tn e i f n n g, =erjeugung, bie, ustrež- ba, dobrota. Stenftegfflthegorie, bie, službna versta. StCltfifad;, bas, služba, oddelek službe. Stenfipflitfit. Sienftfüllifl, "dj-, dober za službo; er iji biettfifabig, on je za službo. Stenftfiiljigfeit, bie, pripravnost za službo. Sten ft fertig, adj., postrežin, postrežljiv, poslužljiv, poslužin. Sienftf erttgleit, bie, postrežnost, postrež-ljivost, poslužijivost, poslužnost. Sienftfleifi, ber, marljivost v službi. Sienj'tfrau, bie, gospodinja. Sienftfrei, adj., svoboden, brez službe, brez tlake, službe prost.- • Sienftfreunblidj, adj., prijazen in postrežljiv; adv., po službenim prijatelstvu. Stenftfiihrung, bie, služitev. Stenftgang, ber, pot po opravilu, po opravilih; f. auch Saufbohn. Sienftgeber, ber, službodavecf, gospodar. S t enft gefüllt g, f. Sienftfertig. Stenftgeljttlt, ber, službeno plačilo, (službena) plača; »te f)och ifl bein $ienftgel)alt, toie »tel hafi bu ©eljalt, koliko služiš. Sienfigehetmnt^, bas, službina skrivnost. S i enft gelb, baS, davek; anjiatt bet grob» biettjie, tlaščina, tlašina, odkupščina, od-kupšina za tlako, rabotnina. Sienftgenof, f. Sollega. Sienftgered)tigleit, bie, pravica do službe, na službo. Stcnftgefdjüft, bas, službino opravilo, o-pravek v službi. Stenfigeftnbe, f. ©efinbe. Sienftgefnth, kaS, pismena prošnja (pros-ba) za službo. Stenftgrab, bet, stopnja v službi. Stenftgrttjinle, baS, plača iz milosti. Sienj'thnuS, baS, služivnica. Sieitftherr, bet, gospodar. Sieilftljnfe, bie, zemlja s tlako, pod raboto. Sienftinftruction, f. Sienftanweifung. Sienftfaljr, bas, leto službe. Sienftllelb, bas, službina obleka. Sienftluedjt, bet, hlapec, sluga. Sienj'tfnnbtg, adj., zveden, znajden v službi. Sie nftteiftnng, bie, služitva, služenje, služba, tlaka, postrežba, streženje, oprava, strežba. Si enftiente, pi., posli, služeči ljudje. Sienftlitb, adj. \i.adv., služben, uredama; f. auch Sienftfertig. Sienftlohn, ber, zaslužek, mezda, plača, plačilo. Sienftloč, adj., brez službe; ettjibiettjiloä, nima nič, nobene službe, je brez službe. Sienfintflgb, bie, dekla, kerščeniea, ker-šeniea. Stenfimann, bet, b. i. ministerialis, dvor-nik; gtöhnet, tlačan, služnik. Sienftorbnung, bie, službeni red. Stenftort, ber, mesto službe. S ienftp Ctf O n, bie, službina, uredna oseba. Sienftpferb, bas, bei bet Wetteret, konj za službo. Stenftpfltdjf, bie, službina dolžnost; aus ®ienjibflicbt, iz dolžnosti, službeno, uredama, Sicnftpfli^itg^ adj., podložin, dolžan služiti; ettoa« tienfipflicihtig Hjun, storiti kaj iz službene dolžnosti; ein bienfipfiichtiget Sauer, tlačan. Sienftpoften, ber, služba; f. a. Sieuftort. t C It ft r C d) t, ba«, službina pravica, pravica do tlake. Sienftreglcmcnt, ba«, službeni pravilnik. Sienftrttfe, bie, službena pot. Sienftfaibe, f. Sienftangelcgenbeit. S i C U fl f d; r e i b e II, ba«, službeno pisanje, pismo. Sicnftfdjuibtg, f. Sienftyflidjttg. iicnftftani), ber, služni stan, stan urednikov. 2>ienftftelie, bie, služba. Sicnftftrcttigfcit, bie, prepir zastran službe. Sicnfttag, ber, dan službe, tlake. Sicnfttauglid), f. Sienftfähig. Sienfttbütiglcit, bte, pridnost, marljivost, gorečnost v službi. Siettfiib Uttli), adj., služiven, v službi. 3ienfttrnc(|t, bie, službena noša. Sienfttrcne, bie, zvestoba v službi. Sienfttiidjtig, adj., dober, priden v službi. Sienitunfflljig, Stenftuntiiuglidj, adj., er ijt btenfiunfä^ig, ni za službo, ni za rabo. Sicnfturlflub, ber, službeni odpust, urlaub*. SienftBerböItniß, ba«, službena razmera. SttttftDcrfauf, ber, prodaja službe. $itttitncrleibung, bie, podelitev službe. iicnftöcrlnft, ber, zguba službe. SitnftBErrilibiling, bie, opravljanje službe; ein in ber ®ieuft»etricf)tiuig begriffener ©enžbatm, žandar službo opravljajoč. Sienftbertrug, ber, pogodba za službo. Uicnftocrtonnbt, f. groljner. Sienftuerfflcifung, f. SicnftentfeUmtg. StcnftOcrtoenbung, bie, poraba v službi, delanje v službi, ®ienfl»erhalten, obnašanje, vladanje v službi. |ienftboII, ba«, f. Sienftteute. »lenitttaltcn, ba«, uredovanje. Sicnftttillig, adj., postrežljiv, poslužljiv, gotov, pripravljen za službo, kdor je voljan komu postreči. SitnftjCit, bie, čas službe, službina doba. »ienftjlnattg, ber, siljenje, naganjanje k službi, tlaka, rabota. iitBftjmetg, ber, oddelek, versta, veja, panoga službe. $ i en tel, bie, f. Serienbnum. StUtifd), ber, ©efiell mit 2 obetmehrrun--ben Sifdjblättem übereinanber, bie in einer Gntfemung »on einanber befefiiget »erben ic., (servante) poličice. Sief, f. Sieg. Sicfe, bte, in ben £üttentoetfen, ba« »ont enge unb hinten breite eiferne Xbot am Sor* bertheile bet Slafebälge, burdE» »eiche« ber ffimb au« ben Sälgen in ben Dfen bläfet, sopilo, pihalo, pihavnik, Siefemnitdj, po tem, f. Semmidj. »ttfer, C, Ctf, pron., ta (in Ät. te, itt St. ti), ta, to, in @t. a. toti, a, o; leti, leta, leto, Süße. 339 serb. ovaj; biefet Sage, tedni; glaube nicht, bafi tiefet bet erfie Sriefift, ne misli, deta je pervi list, ki ga pišem. Slieferlei, adj., takšnih, takošnih le. SíieSfiüi ig, adj., tisti, zadeven, dotičen. Sie «ful i«, $ic|?fie&jäijrig, adj., letašenj, letošenj. Sieämai, adv., takrat, ta pot, sedaj, zdaj; füt biežmal, za zdaj. S) t e § nt a I i g, adj., sedanj, tapoten, takraten. Siežfeiiig, adj., tastransk, takrajin; ba« bie«feitige 3lmt, tukajšnja (pišejoča) gosposka. 2)iežfeii§, adv., tastran, na ti strani, iz te strani, na tem kraji, od naše strani. Sief, pron., für biefes, f. Stefer; ohnebief, brez tega, že tako; übet bieg, verh tega, zravno tega. Sieirid), ber, tatinski ključ, kavljasti ključ, vetrih, f. Stebgfthiüffei. 2)ieu>eil, f. aSeii. ®iffaraaiion, f. Seriöuntbung, SHacbrebe. 2>iffantiren, f. Scriänmbcu. 2>ifferenj, bie, naraznost, raznost, različnost, razlika, razločnost, razloček, različje, odstop, kadar se kaj ne ujema, ne veže, ne zlaga; bei ftd) ergebenbet 2»eintmg«bi)fe--renj, ko bi ne bili vsi ene misli; f. atteh Streit. Stfíerenjialredjmtng, bie,razbota, raz- botanje, poln. rožničkovi, böhm. oddelni počet. 2>ifferiren, v. «., v križ biti; f. Sübioeichen; e« bifferirt nicht, ni razločka vmes, ne loči se. Siffeffion, bie, utajba, zatajba, tajba. Stfficil, adj., f. Schmierig, termast, ter- moglaven, svojoglaven. Siffienitöt, f. Síitoterigfett. Sigeftion, f. Scrbnuung. Sigeftibmittei, ba«, zdravilo za prebavo, prebavilo. Sigeftiöfalä, ba«, topivna, krojivna sol. Sigreffion, bie, odstop, zahod; f. auigib* fdjmcifmtg. Dilation, bie, odlog, odlaganje, odkladek, o d klad. Silntorifd), adj., odložin. 2)iiotorium, ba«, odložnica, odložno povelje. $ilemnta, ba«, dilema, dvoizbérf, dvojemf, ali to ali to. Dilettant, bet, Jjubivec, dobrovoljic, böhm. ochotnik. 2>iiigenee, bie, poštni voz, nagla pošta, kroat. berzovozf. Siiie, bie, eine fttrje ÍRóftre, tuljava; an ben Schlöffern, tulek; al« ^ftanje, attdh ter ®ifl, (Anethum graveolens), koper, smerdilj, ko-pernina, koperec; itt bet Sarape, cevka. 340 Dittfenifict. Dillfendjcl, bet, koperec; f. audj Stil, DillÖt, bai, koprovo, koperno olje. DilltttUpC, bte, koprova, koperna gosenica. Diluoialformatioit, bte, ponalivine pl. Dilubionifth, adj., vesoljnopotopen, ob-čnopotopen. DilUöiUltt, ba«, potop. DintCItfiOlt, bie, premera, razmerje, dalja; nad) adelt ®imenftoiteit, na vse strani. DimiffiOIt, bie, odpoved službe; bte ¡Dimiffto* nen einreihen, odpovedati se službe, pustiti službo; f. and? (gntloffung. Diner, ba«, južina, obed. 3) in it tn, v. n., južinati, obedvati. 2) in g, baž, reč, stvar, poln. rzecz; Dingel* djeit, bcK, rečica, stvarica; ®iugetchen, ba«, rečice pl.; ettoaž ju bejetd^neit, ba« ntan nic^t ju nennen teeiß, bet ®ing, bie ®tng, ba« ®ing, one ob. oni, oni, onö, auch onega; Hm« ijt ba« für ein ®ing, kaj je to; wie h"ft ba« ®ing, kako se temu pravi; Bot aflen ®ingen, pred vsim, najpred; mit großen ®ittgen fchttattget gehen, veliko snovati, da-lječ meriti, misliti; ba« geht nicht mit rechten ®ingetl JU, ta reč ne gre prav, to ni samo na sebi; guter ®tnge fein fojiet (Selb, dobre volje mošnje kolje; aller gutet ®inge ftnb brei, do tretjiga rado gre; eilt alberne« ®ing, tepče; ©eric^t, sodba, sodnija. Dinghnnt, f. ©erichtčbont. Dingebrief, bet, pogodni list. Dingel, ber, eine ,|?0aitje, bie junt Knaben--fraut gehört, nach Sulek, kitnica. Dingen, v. a., miethen, najeti, najamem u. najmcin, najemam, pogoditi se, udinjati (?), ukordati»; im ®iitgett »UDOtlomtnett, delavce preprositi, prenajeti; ein gebungener, najeti, najemnik; jie, najeta, najemnica; gebungener Sobrebnet, plačan, podmazan livalivec; v. «., pogajati se. Dingcpfenitig, ber, ara»; auf ben neuen SBetn, namoštnina; e« gebeit, na kup dati; f. Slngclb. Dinger, bet, pogajač. Dingflud)tig, adj., kdor je pobegnil od sodbe. Dinglich, ad;., realis, bingli^eä (Sachenrecht, stvarna pravica do reči. Diltiel, ber, pira, pir, pirnica. Dinfctgerfte, bie, »terjeilige itnb naefte, goli štiriverstnik. Dinfclmcht, ba<3, moka od pire, ptrna moka. Dilttclfpelje, bte, (Lolium perenne), ljulika (večna). Dtnftttg, bet, Dinžiug, torek, altsl. v'tor- nik (v'tory, ber jWeite). Dinte, bie, f. Dinte. Ditijcfe, bie, Škofija; Saibachet ®iocefan, ljubljanske škofije (človek, duhoven). Diopter, bet, prezcrkalof, diopter. Dioronttt, ba«, proglednica, diorama. Diphtong, ber, dvoglasnik, dvoglasnica. Diplom, ba«, diplom; f. auch Slnfteliitngž= bctret, Urluniie. Dišhibmoniren. Diplomfltie, bte, diplomacija. Diplomati!, bie, diplomatika. Diplomotifer, bet, diplomatikar. Diplomatifch, adj., diplomatijsk, diploma-tičen; biplomatifche« Sotp«, poslanci tujih dežel, diplomatijski zbor. Dippelbobcn, f. Dobelbbben. Dipiom, bet, (Origanum dietamus), jese-njak, jesenček. Dir, pron., tebi, ti; f. Dtt. Direct, adj., raven, neposredenjf; bireete Steuern, neposrednji davki; adv., naravnost. Direction, bie, vodstvo, direkcija. Directionži, tn 3f&g., vodstveni, direk-ciin. Dtrectibe, bie, pravilo. Ditector, bet, vodnik, vodja, vižar, direktor. Direetorinm, f. Direction. Directrice, bie, vodinja. Ditigiren, v. a., voditi, obračati, opravljati, ravnati, vižati. Dime, bie, deklina, dekle, punica, samica, kerščenica, keršenica; tn engetet nachtljet-tiger fflebeutung, eiue Setfon »on f^ledjit« Sluphrung, eine feile ®irne, kurba, lajdra, udra, vlačuga. Dtrnenhanž, f. Sorbelt. D i8, in bet Sonfunfi, dis. Dižcant, ber, bie hodile ©ttmme tnberioiu fltltji, visoki, tanki, pervi glas, diskant. DiScipct, f. Schiiler. Disciplin, bie, f. Schte, Siffenftfift; Sudjt, strahovanje, strah in red. Dičciplinargetoalt, bie, strahovavnaoblast. Dišciptinarftrafe, bie, strahovavna kazen. Digcipliren, f. Slbridjlen, Snfteien. Dižcontircn, v. a., kupiti z odbitkam. D i Ž con tO, bet, odbitek, odštevek. DiŽCOUtŽ, ber, pogovor, razgovor, govor. Dišcourtrcn, v. n., pogovarjati se, raz-govarjati se, govoriti, kramljati, kremljati, marnjati. Dižcrebitiren, v. a., razgrajati koga,ga ob upanje, moštvo pripraviti. D i 3 C tet, adj., spremišljen, oziren, razborin. Dižcretion, bie, spremišljenost, ozirnost, razbornost; fteh auf ®i«ctetion ergeben, auf ®nabe unb Uugnabe, podati se na voljo, na milost, brez pogodbe. DiŽCUtfiO, adj., zgovorin (razgovorin). Dižcnffion, bie, pretres, pretresanje, preiskovanje. Dičcutiren, v. a., preiskati, preiskovati, pretresati, rešetati. Dižguftiren, v. a., baž h«t >hn bižgujtirt, to ga je v nejevoljo pripravilo; bižgujtirt, slabe, ne dobre volje. D.ičbnrmonie, bie, nezglasnost, nezlož-nost, neskladnost, neubranost, needinost, disharmonija. Di^hormoniren, v. n., ne zlagati se, ne ujemati se. SiSttartnonifdj. $iŽl)firntontfd;, adj; nczložin, neskladen, neubran. Siijunctit), adj., razdružljiv, razklenljiv, razkleniven. Jižlocat ion, bie, prestava, preložba, premestitev. Uičloeiren, «•> prestaviti, prestavljati, preložiti, premestiti, porazmestiti (n. pr. vojake). SiŽbtttflt, adj., inak, nezdružljiv, neprili- ein, razlicin. Jičfltnfafiel, adj., odpustljiv, spregledljiv. Siäienfation, bie, ®iSpenfe, spregled, odpust, preloga, prijenjanje, prilajšanje, zlaj-šanje; ®ist>enfe erteilen, preložiti komu kaj; Sluftčfun«, razveza, sprostitev. 2ižicnffltorium, baS, lekarska knjiga, apotekarske bukve. 2iž(jcn|itcn, v. a., spregledati komu kaj, prizanesti, oprostiti, odpustiti. SiSpenSßefnd), baS, prošnja za spregled. 2)i?jl0nbCu3, ber, eitt SetSfufi, dispondej. Sižioncnt, ber, razložnik, opravnik. Sičbonibet, f. SBcrfiigbar. £i3bonibilität, f. SBcrfiigbarfeit. Šižionircn, t?, n., über etwa«, ravnati, zapovedovati, gospodariti s čim; f. aud) SBerfiißcn; v. a., einen ju einet @acf)e bis« foniten, pregovoriti koga k čemu, napraviti. Sižjonirt, f. Aufgelegt. 2)iž?ofition, bie, f. 2tufgelegtl>eit, S3er= fiigunß; eS ftel)t if)nt jut ®tSbofiton, na ponudbo mu je, more se z njim postreči; ©ttteurf, načert, osnutek; ®iSpofttion JU einet Äranffieit, nagnjenost; f. a. SlnlOßC. ®i?)JO|ittOn§ffl6tß, adj., zmožin svoje reči uravnati, gospodariti. Sižjut, SiSpUttttiOn, bie, f. Streit, prepir; gelegter Streit, prepir, pogovor, razprava, iižputatonura, bas, pretresavniea, pre-piravniea. JiŽ?Utircn, v. n., razgovarjati, pogovarjati -se, poganjati se, besediti, pravdati, pričkati, prepirati se, pretezati se. SiSbutirbanfel, StItJUtaf, ber, prepira- vee, prepirae. $iffcnter, bet, (in (fnglanb), krivoverec, drugoverec. Jiflertfltion, bie, razgovor, pretres. $i|fcrtiren, f. n., razgovarjati, pretresati. » f iffibent, ber, drugoverec, drugačne misli, n a ^ bent serb. razkolnik. iiffitttulation, bie, hinavčevanje. Jtilintuliren, v. a., hinavčevati, prikriti, aitd) potuhniti se v čem. $i([imultrt, adj., zakrit, prikrit, iijfolnt, adj.. nemaren, zanikern, razujz- dan; f. aucb 9n3getaf[en. ittfolbiren, a., razvezati, razrešiti, razplesti, razpletati; f. a. 2lttf(Ö(Ctt, StCttnen. $iffonanj, bie, nezložnost, nezglasje, nc-ubranost. $iftan}, bie, daljina, dalja; f. aud) (SntfCt* nnng. Sbbelbobcn. 341 Siftet, bie, uberfmubt fiadjetiger ©luntenfebf, osat, oset, attcf) ščet, šet, ščetina, šetina, bodeč; Sffialbbifiel, bodeča neža, serb. ba-dilj; bie grofje ®ifiel, striček. SiftClbliitlje, bie, osatov cvet. Štftetfint, ber, osatni lisec, lisec, štigelje*, osatica. stričevka, špeglavec*; f. and) StiC= Siftetflicgt, bie, osatova muha, osatovica. $tftelid)t, adj., osaten, osatast. Stftelig, adj; »oller ®ifieln, osatnat. 2>iftClfo})f, ber, ščetična, šetična butica. 2)iftClIfllt§, bie, osatna uš. Siftctorben, ber, (SlnbreaSotben), red sv. Andreja. Stftelort, ber, osatišče, osatiše. Siftctfalat, ber, kozja potvica. Sifteltoanje, bie, osatova stenica. ® ift i d) On, bas, et»a dvoredecf, dvoverstjef, distihon. Siftiltircn, f. Seftiltircn. Stftinction, f. Untcrfdjcibung, Služjetdj= nitng. iftingnirctt, f. Uittcrfdjcibeit, StuSjeidincn. ® iftribll lil), adj., razdeljevaven, razdeljiv. Stftrict, ber, okoljava, okrajina, kraj, okolica, okrožje, okoliš; f. Scjitf, StCtŽ. Sitdjen, bas, f. 33rad)bogeI. Stt^tjrnmbe, bie, poskočnica, pivska, di-tiramb. Sturnift, ber, dninarf, dnevninarf, diur-nist*. Siurnttnt, bas, dnina, dnevna plača. Sionn, bet, divan. S i ber g C nt, adj; razhodin. Stbergcnj, bie, razhod. Sibcrgirett, v. n., raziti, razhajati se; f. aitd; Stbtoeidjcn. SiberS, adj., različin. Sibcrfion, bie, zakret, zavinek; eine ®i; »erftott madjen, zakreniti jo kam, oberniti se na kako stran, zasukniti se kam. Sibertiren, f. Uuicrbalten. Stbibcnb, baS, razštevanka, razdelivna reč. Sibibenbe, bie, delilo, dividenda. 2)it)ibiren, v. a., razšteti, razštevati, razdeliti, deliti. Stbinatiott, bie, (bei Dalm.~) bogovanje, f. Snljrfagcrci, »orbcringitug. Sibifton, bie, razšteva, razštevanje, delitev; eine £eereSabtl)eitung, razdelek, oddelek, divizija. Sil)tfioniir, ber, divizioner. Sibifor, ber, razštevnik, delivnik, divizor. 2> i bit l g it en, f. 58croffcittlidjcn. Sobbe, b. i. eitt fdjlammiger Soben, blato, blatna zemlja. Soboer, ber, eitt £olj, t»eld)es «betbent Sln= fet fdjtmmmt, f. Stnlcrboje. Sbbcl, ber, etngifdj, klen, klin; ein Sabfen, •iPflotf bet ®!aitrern, veha, čok, cjok; bei gajjbtnbertt, moznik, zmoznik; bei @tein* ntejsetl, železni moznik; f. a. Sotlgetfte. Sbbetbobcn, ber, zmozničen strop. 342 2>ö6eI6ohm. Somefti!. 2Öbell)OhtCr, ber, vehnik, vesnik. Söll C lit, v. «•• mozničiti, dno zbijati. Sbberig, f. Sdjniiil. 20$, conj., aber bod), utib boc^, b. i. betutod), vender, vendar, vunder, le; obwohl e« fd)on fpät War, blieb er bod), da si je bilo že pozno, pa je vender le ostal, serb. ipak je ostao; bod) nicht, vender ne; b. i. jebod), vsaj, saj, vsej, sej; bod) einmal, vsaj enkrat; al« ®e* genfafc be« »orl)ergehenben, b. i. aber, ali; i(h fagte e« ihm fd)oit, bod) er folgt nicht, rekel sim mu že, ali ne mara nič; alti (fiu--fd)ränfung be« Sorberfafce«, al, pak, pa, to de, to da; e« ifl jWat Wirflid) Wahr, bod) Weijj ich nicht, — — —, res je že, to da ne vem —; al« (SinWurf, pak, pa, tode —; ja boch, da, saj pravim; nein bodj, ne vender; nicht bod), nikar, tega nikar; bejaljenb, vsaj, j. 58. ich ntodjte bod) wiffett, jez bi vsaj (vender) hotel vediti; fage mit e« boch, povej mi vsaj; boch Wohl nicht er, vsaj, an-t' ne on; al« ffiunfd), o bafj bod), o da bi Ii, wenn ich boch "id) to<*re, 0 da pač bogat; al« ?lu«ruf: o, bie Seiten ftnb bod) gat fchlecht, o časi so vender celo slabi; ifl'« mit bo0(f)tielad)|e. 343 doittterbiifctttb, adj., germeč in bliskajoč. doaaerbobne, f. SBobaenblnit. donitcrbiftel, f. SflnuaSirene. donneret, ber, gromovnik; doimergott, Pe-run. dounerflflntme, bie, strelni plamen, donnerftug, ter, strela, blisk, donnerfrol), adj., groma vesel, donnergnng, ber, gromni korak, donnergefrath, ba«, germenje, ropot groma, pokanje, donnergernufdj, ba«, vriš groma, donncrgeroii, ba«, bučanje, ropotgroma. dottnergeriibti, adj., (od) strele zadet-donnergeftboß, ba«, strela, donncrgefplittert, adj; od strele razcepljen, razklan, razčesnjen. donnergetöfe, ba«, germenj*, grom. donnergetoöil, ba«, hudi oblaki, donnergtnt, bie, gromni žar. d on n ergo 11, ber, f. domterer. donnerbttil, ber, don, odglas, odmevanje groma. donnerljauž, ba«, gromovnica. donnerïeil, ber, strela, tresk, donnerlnali, ber, tresk, grom. donnerlröte, bie, rujava krohavnica, urh (ZaL). donnern, ». n. U. I., germeti, (unridjt. gro-meti, altsl. g'rmeti); einmal bonnetn, auf; bonnern (v. perf.), zagermeti ; e« bonnert, germi; bie Kanonen bottnem, topovi pokajo, germé. donnernb, adj., germeč. donner it effel, bie, (Urtica dioica), kopriva, kropiva, donnerpofaune, bie, germeča trobenta, donnerrolleit, ba«, germenje. dontttrruf, ter, gromni, gromu enak klic. donntrfdjcu, adj; groma boječ, plah. donnerfdllag, bet, tresk, strela, donnerfdllunb, ber, fig. top, topovo zrelo, doitltcrftbœonger, adj: gromonosen. donnerêtag, ber, četertek, čvetertek; bet grüne donner«tag, veliki četertek. dbnnerftein, ber, f. doaaerleil. donnerfiintme, bie, germeč, grozovit, gromu podoben glas. donnerftralil, bet, tresk, donnerftnrm, ber, nevihta z gromam, Btei« teidjt beffer navihta (na- SSerflärfungäpart.). donnerton, ber, f. donnerftimme. donnertriit, ber, f. donaergang. donnerboll, adj., poln groma, donnerioogen, ber, gromov voz. donnerœetfer, ba«, grom, tresk, hudo vreme. donaertooge, bie, germeci val. doanertoolïe, bie, hudi oblak, donnertoori, ba«, gromovita, gromu podobna beseda, grom — beseda. dOppel = , in 3ffcg-, dvojin, dvojnat, dvo-, ober dvojo-, doppelntflfe, bie, dve osi, dvojnata os. 344 Soflfleinbier. dftblcr, ber, dvojoglavni, dvoglavn! orel. Sopjjelartig, adj; dvojin, dvoverstin, dvo-jačin. SoppelatlflS, ber, dvojni atlas. SoppClbflltb, ba«, dvojnata, obojolična vez, dvolični trak; fin !£burbanb, dvojnati durni naboj, posad, dvojnati obroč. Sopbelbctbcr, ber, dvojnati kozarec. Soppclbictteitfiotf, ber, (panj) naveznik. 2>0ppclbier, baž, prekuhani ol, krepko, jako pivo, bolim, ležak; @teinbierau«bru« itt .Rt. koritnjak. SlUJptlbittC, bie, dve prošnji, dvojna prošnja; i« babe eitte ®oppelbitte an ®i«, dveh reči te prosim. Soppelblatt, ba«, dvoiist. Sojjp Clblerf), ba«, debeli kositar, pleh, močna pločevina. Sopp clbo b ett, ber, dvojnato dno, dva dna (dve dni), dva poda. Soppclbogcn, ber, dvojni obok, lok. SojliielbroitltitDCilt, ber, prekuhano žganje. Sojjpelbltltb, ber, dvojna zaveza. Sopjtelbfld), ba«, dvojni krov, dvojna streha. 2>0ppelbciltig, adj; dvoumen, im tiefen Unterir. dvoznačen. Soppelbrabt, ba«, bei ben ©«ujlera,pod-šivavna dreta*, dvojnata dreta. Soppclbltcaiett, ber, dvojni, veliki cekin, dvojni zlat. SoflpelcbC, bie, dvojni zakon , dvozakon-stvo; (fiir ben Šiann), dvoženstvo; (fiitba« 2Beib), dvomoštvo. Soppelfabctt, ber, dvojnik. Sopbclfiirbig, adj., dvobarven. Soflpclfcnftcr, ba«, dvojnato okno. SoplHlflacf, ber, dvomara (Zal.), SoppelflintE, bie, doplarica», puša dvojka, dvocevka. Sopbelflote, bie, piščali, pišali. SOptJ CI f liig ti, ber, dvojnate vrata, vratnici. Šoppclfltribe, bie, dve brazdi, dvojna brazda, dvoplužna brazda. Soppelgnitg, ber, (mus.), dvohodf. Soppclgattger, ber, al« .Srantb., na« bent Serb. sebevid, bohm. dvojenecf. ® opp C10 C f icbcrt, adj., dvojnatopernat. ®Dbi)Clgetge, bie, velike gosli. Smpjjclgtritber, ba«, dvojnate vesla. Soilfltlgcfattg, ber, dvopev. Sojjpclgtfpantt, ba«, čveter, f., čveterica. Smpijclgcftflbc, ba«, dvojni breg, dvojno obrežje. 2>0pvclgeftirtt, ba«, dvozvezdjef. Soppelglicbcr, f. Gttglifcbe ftrattibcii. Sopvclgliitf, ba«, dvojna sreča, dve sreči. Soppelbaltig, adj., dvoročen, dvoderžen. Soptielfiorfe, bie, velika harpa; (in ber Sanb».), vezani kozel, kozelc ob. stog. SoppClbiiltlJttg, adj., dvoglaven, dvo-glav. Soppclbtirttt, bie, dvojna ženitev, svatba. S»JppClI)Cttf«(tft, bie, dvojna vlada. Soppclfiinbe. Sopbtlbctjig, adj., dvojoserčen; f. au« Sfllf«. Soppelleidj, f. SoMelbecfier. ŠOplpelfiltn, ba«, podbradek. ŠoJppelftttft, bie, dvojna moč. 2>0 pipeti Uit f, ber, dvocevje. Sojjpellattftg, adj., dvoceven; (. flintc. Soppellaut, Soppeltauter, f. SLpbtbong. SOppellaUtCttb, adj., dvoglasen. Solpflcllcbtn, ba«, dvojno življenje. Soppellebig, adj., dvoživen. Sobflcncilttnanb, bie, platno na štiri, (tri) niti. Soppellcitcr, bie, dvojnata lestva, nad) bem Poln. lestva s podstavkam. Soppelleitdjter, ber, dvojnati svečnik. Soppeltttfltttcl, ber, podvlečeni plajš, dvojnati plašč. Sobptltttorb, ber, dvojni umor. Šoflpclmttttb, ber, dvoustnik. Sojptllt, v. a., ettoa podvojiti, dvojiti, geto. podoplati, doplati, (dvoplat unb dvoplet ift ba«, toa« duplex, dve plati — dve pleti son plesti, Pot.~), serb. dvostručiti; bie ©«ulje befoljlen, podplatiti. čevlje podšiti, podšivati, nove podplate prišiti, druge podplate djati, devati; ba« Soppeltt, podšiv; b. i. fpielett, metati jo, s kostkami igrati. Soflflelpfeife, bie, na« M. in 3jtr. unb Sttittelfr. vidalice, dudla. Soppelpforte, bie, dvovratnica. 2)OflJpclpuJt ci, ber, dve piki, dvopičje, dvo-pik. Sopflelranjen, ber, bisaga. 5)0ppelretf, ber, dvojni obroč. Soflptlrtil) e, bie, dvojni red, dve versti. SoplJelrCtbig, adj., dvoveestin, dvoredin. Soppelrobr, ba«, f. Soppelflintc. 2>0pp elfnti, ber, dvojni stavek. Soppclfdtattig, adj., dvosenčin. 2>0ppelfd)id)t, bie, dvojna plast, dve plasti. Sotnielicbitfi, f. Silcmma. Sopbelfdtnflbcl, ber, dvokljunec. Solplpclfd) Iteibe, bie, dvojna ostrina. Soppelfdjritt, ber, podviza, nagli korak. 2>0ppelfd)ltlb, bie, dvojna krivica. Snplpclfcitig, adj., dvestransk. Soi)i)Clfettig!eit, bie, dvestranost, dvo-stranstvo. $OppClfid)tig, adj., dvovidin. SoppCtfidjtigf eit, bie, dvovidnost. Clf itttt, ber, dvoumje, poln. dwu-znacznosč. Sopflelfitttttg, adj., dvoumen, dvojniga pomena, dvopomenljiv. Soppclfilttttgfttt, bie, dvoumje, dvopo-menljivost. ®0ppelfflerrc, bie, dva ključa, (zapor) na dva ključa, dvojnati zapor. Soppelfpicl, ba«. kostkanje. Sopptlfitdl, bet, dvojni šiv, šiv z dvema nitima, stremenama, (dretama), dvojni u-bod, zabod. Sopptlfiittbe, bie, dvojni greh, dva greha, So^clt. JoMClt, adj., dvojin, dvojnoversten, dvoj-nat, dvojnast, dvoplet Pot.; serb. sugub, dvostruk (im tief. llttterfr. dvojstrok); adv., dvakrat toliko, po dvoje, na dvoje, alle« bobbelt, vse v dve gube, po dve gibi; itt bobbelter Sficilie, v dve versti; lege e« bopfcelt, položi po dvoje; id) I)abe biefe« fflucty bop* pelt, te bukve imam dvojne; boppelt begat)* itlt, em^ftuben, toiJpelt Unrest, dvakrat plačati, čutiti, dvakrat krivo; ba« iji mit bob* belt attgeneljm, to mi je toliko ljubši; bo»; (jelte ®abe, dvojna davščina, davšina; bop* pclte Slutite, polna cvetica. ®tll)(J eltflf f Ct, bet, močna svila, dvopletna svila. Sobfjellgcficbert, adj., ettra dvopemat. £oi>fle(tpiir, bie, dvojne vrata, i ObP tltbtttltt, bet, dva stolpa, dvostolpje. $0i(jela>ttffe, bie, dvojno orožje. Sopflcljohn, ber, dvozob. $l>iljel5eitg!tift, ba«, dve spričevali. Sobflcljiitigtfl, adj., dvoličen, dvojezičen; bopbeljUttgig fein, dvoličin biti, v dve plati govoriti. $0?1>tl3iittgt8ittt, bie, dvojezičnost. ®0illJCl3iinBltr, ber, dvojezičnik. ŠoiiltljtDttgifl, adj., dvovejnat. Sipeljtoim, ber, dvenitni sukanec. $obpio, f. 2>oW>elt. S)0tf, ba«, vas, ves, in @t. C»ie int Bohm. aud;) vesnica, aud§ selo (loie int Serb.); im ®orfe trct)nen, v vasi; auf bem ®orfe, na kmetih. $0rf=, in bet 3ufammenfe^ttttg toirb ailetmeiji itid)t uberfejjt, j. S3, Sorfjleifcber, klavec; int @rforberung«fa(le, vašk, vasnišk, selsk, na kmetih, v vasi, kmečk. Siorfiiltefte, ber, selski starašina, vojd(Pof-). $0rfart, bie, kmečka, po kmečko. ŠorftietBOljner, ber, vaščan, vašan, ves- ničan, kmet, seljan. Sitfbulle, bet, občinski bik. Šiirf^cn, ba«, vasica, selce. Sorfftft, ba«, kmečki praznik. Jotfflur, bie, selsko polje, selska trata. Sorfgeiiaube, ba«, hiša (kmečka). $Otfgtiftlid)C, ber, duhoven na kmetih. Sflrfgcnteinbc, bie, občina, soseska, srenja na kmetih, vesnica. Sorflirt, ber, občinski čednik, ovčar, kožar, svinj ar itd. £orfjugenb, bie, selska mladina. Sortjunge, ber, kmetič. Sorflebcn, ba«, življenje na kmetih, toeni* ger gut, na deželi. Jiirfitr, f. Sorfbcmoljner. Jorflente, tie, vaški, seljani, kmetje, iorflid), adj., vašk, vešk, vašansk, va-ščansk, selsk, kmečk. SbrfUng, f. Sorfbttooljner. SDrfntiiijig, adj., selsk, kmečk, kmetišk. Šorfmeiitcr, ber, občinski župan; f. $>orf= Sliefte. Xorforbnitng, bie, občinske postave, na-redbe, Sorttibtttg. 345 Sorff)ftttrer, ber, fajmošter na kmetih. $0rf£lat$, ber, selska trata. ®0rfted)t, ba«, občinske, selske postave. 2>orfrid)ter, ber, selski sodnik; ®orffd)u(* tljeifi, župan. Sorffdjaft, bie, b. i. ®orf, vas; bie @in--t»ol)net al« ein ®attje«, soseska, vasnica, srenja, občina, vaški, veški ljudje. Sorffdjcnfe, bie, kmečka pivnica. Šorfftfintib, ber, selski, kmečki kovač. SorffdjbfJfJC, ber, prisežnimož, priseženec. Sorffdjuie, bie, selska učilnica, šola vvasi. Sorffdjulje, f. Sorfridjter. ©OrmitOrium, ba«, spavnica, spavališče, spavališe. Siorn, ber, tern; ®om im @d)lofi, zob; in bet ©djnalle, vilice; bie ®orner, ®orttett, coll. ternje; in bett 0m = , ®Dmen = , inSffcflU., ternov, ternjev. Sornapfel, ber, f. ®itd)af)fel. Šnrnartig, adj., ternast, ternkast. ® Or Ub aU nt, ber, tern, ternulja, ternovec. Sornbefen, ber, ternova metla. ®0tnbraffeu, ber, bodeči kocelj. ^ornbufd), $OMftraudj, ber, ternje, ternov germ, ternovec, ternišce, terniše. ©bmdjm, ba«, terniček, terničeč. Sornbrehtr, ber, (Lanius collurio), nad) IU. srakoper, setnica. Som en, adj; ternov. Šomenbnljtt, bie, ternova, dračna steza, pot. Someniranj, bet, ternov venec. Somenfroite, bie, ternova krona, krona iz temja. SornenloS, adj; brez ternja. Somenfjfnb, f. Sorncnbaim. Sornenftod, ber, tem. ŠlOrnenbOll, adj., ternat, poln ternja. Somgefilbe, ba«, ternišče, terniše, ternje. 2)0rn ifd), ber, ostrež, čep. ®0mflicgc, bie, obad. Somgeftri^e, ba«, ternje, ternovje, ter-nožje, ternišče, terniše. Sorngriinbel, Sorngriiitbling, ber, ostri smerkež, kačela, kačel. ®ombai, bet, bodeči morski volk. ®omhtde, bie, ternjeva meja, graja, ternov zalog, ternov plot; f. aud) ®orngc= ftripiie. Somberj, ba«, ternjevo serce. ©omlliille, bie, bodeča, ježasta koža. $0rnidjt, adj., bontaljnlid), ternjast, ter-njat. 2>omig, adj., »iete ®ornen Babettb, ternat, poln ternja. $0 m Ioni g, ber, steržek, strešek; f. aud) Saunlonig. 346 Söntlein. Söntlein, f. Sörudien. Dorttmitfdjel, bte, ostriga. SorilUabet, bie, tern. Sontra Upe, bie, bie ein Hont ober einen Som hroljtbC(íel, ber, dratena pokrovka. $rttljtmt, adj., draten, iz dratu. írflítfttbrif, bie, dratarniea. Jtflbifcber, bie, dratena zmet, prožilo iz dratu, drateno pero. JtttíigetDCbe, ba«, dratena tkanina, írabtgitter, dratena mreža, omrežje iz dratu. írflibotttmet, ber, dratnica, dratenica. Srflbtbcrab, ba«, dratena srajca._ Jrtti)iicitd)ter, ber, drateni svečnik. $rdljintcffcr, ber, dratomér. $ral)tmiii)lt, bie, dratarniea, dratni mlin. Jrabtner, ber, dratar. Jrailtpanjcr, ber, drateni oklep. $mijti)lflíte!t, ba«, tanjšanje dratu. íraftpltflpe, bie, marioneta; fie getyt trie eitie Žraljtpupfje, na škerpceh hodi. Jlttbiritítcr, ber, ravnaé (dratu). J r di) t Hit fl, ber, klobasa, obod, kolo drata, drateni perstan. íraíitollc, bie, svitek dratu. ímíífniít, bie, dratena struna. $rai)tfdjtre, bie, škarje za drat. írajtfthleife, bie, ®raí)tf$linge, b. i. Oeljre, babica, dratena kopča; bei 3ágern, drata-sta zaderga. ítabifieb, ba«, drateno sito, frttljtfilber, ba«, sreberni drat, srebro nategnjeno na drat. Dtabimcberci, bie, tkanje dratu. í t ubi roer!, baí, dratenina. íroljtjange, bie, male kleščice, kleše za drat. Sraijiebcr, ber, dratar. Srnbtjteberei, bie, dratarija; biefelbe bes treiben, dratariti. 2)tttbijtUg, ber, dratnica. $taljimurm, ber, živa nit. irainage, bie, drenaža, cevbaf. ®raifinc, bie, samotek, samovoz. Jraii, ber, bei SBñdjfettmadjern, derča, ris, Žleb; até adj., feft, firaff, munter, lebljaft, čverst, napet, živ, čil. i t anta, baé, drama, serb. (neu), igrokaz. tromatilcr, ber, dramatikar, igropisec. Stamntif^, adj., dramatičen. Srnmaíifircn, v. a., eine (Srjáljlung bra; maliftren, dramatizovati pripovest, t. j. napraviti dramo, igro iz nje. Dramaturg, f. Sramatifcr. irnmaturgie, bie, dramaturgija. Jratttaiurgifd), adj; dramatičen, drama-turgijsk, igroznansk. S ran, f. Saran. Jtang, ber, tiščanje, tišanje, gnanje, pritisk; trieb, nagon; ©ebrónge, tesnoba, tes-nota. stiska, sila, naval; j. 39. £arnbrang, tisa, na$ JU. tiš; Ijeftige fflegierbe, pohot, pohlep, silna želja, strast; »etrubntfj, skerb, britkost, žalost; bent ®rattge ber ©efiiljie, ber Itmfianbe nadjgeben, uff., hudimu, vročimu poželenju udati se, ker so okolščine, okol-šinc tako pritisnile; int $range ber ®es fdjafte, pri množili, silnih opravilih, ker je bilo silo opraviti. 2)tnnge, adj., tesen; adv., tikama. 2)rangcln, t>. a., dim., »on ®rangen, riv- kati, turkati. Sriingtn, v. a., tiščati, tišati, stiskati, pritiskati, priganjati, naganjati; bie 3eit brangt, mudi se, sila je; in einen SBinfei braitgen, ugnati, priturati v kot; beit ©djltlbner, naganjati, pritiskati, tirjati dolžnika, silo delati mu; t?, r., fid) brangen, tiščati, tišati kam, siliti kam, gnati se, poganjati se; fid) burcf) bie SKenge brangen, preriti, predrcti, skozi množico, preriniti se; ftcf) uberaii binjubrangen, vriniti, vrivati se; bi« ju ettoa« brangen, pritiščati, pritišati do česa; ba« Soli brangte fidj ju if)m, ljudje so pritisnili, pritiskali, pritegnili, so navalili, so se gnali, so vreli, derli k njemu, so se gnje-tli; gebrdngt »oil, prepolno, da je bila gnječa. Sriingen, ba«, tiščanje, tisk. Sranger, ber, tiščin, tišin, tiščavec, tiša-vec, tiskač, tiščalo, tišalo, zatiravec. Stangfnl, ba«, ©leitb, nadloga, stiska, britkost, napast, zlost, težava, reva, nevolja; 58ebrangung, tlačenje, zatiranje. S tali g tlbll, adj., britek, reven, žalosten, poln nadlog. StapCtiC, bie, prevleka, pregrinjala pl., dra-perija; fo »iel al« galientmtrf, gibančenje Pot. »ielleidjt beffer gubančenje; techn. suk-n arij a. Srapiren, v. a., opeti, prevleči, nagibati, nagibančiti Pot. Sraftifdj, adj., močan in nagel, silen, krepek in hiter. Sraucn, f. Sroljen. Sratter, ». Sroiter. Srauf, f. Sarauf. Sraufboljter, (Srattdjboljrer), ber, sveder z ročico. Sroitfgclb, ba«, ara, kapara; f. Slngdb. Srn it 8, f. SaranS. Sraufdjtn, v. n., ploskotati, ploskati, der-skati. Srauften, adv., vnej, vani, zunej, zuni, serb. na polju, poln. na dworze, na ulicy; »on braufšett, od zunej. SrcAfeiabfall, bie, ostružek. Šreinfclban!, bie, stružnica, strugarski stol, strugarska klop. SreiftletfCH, ba«, strugarsko dleto. Srcifelntiiblc, struženiea, strugar-nica na vodi. Sretbfelmiiller, ber, strugar. Srethfeln, v. a., strugati, nad) M. vertav-katif; bolim, soustruhovati, poln. n. serb. točiti. Srctflžler, ber, strugar, poln. u. serb. to-kar. 348 Sredjglerarbetí. SredjSÍCratbett, bie, strugarsko (lelo. ®rcd)«lerflcfelí, ber, strugarski hlapec. SlC$«ÍCrpitbH)Cr!, ba«, strugarstvo, strugarija; ba«felbe betreiben, strugariti. Sredjálerínnft, bie, f. 2)rcd)$Icrj)aitbt»erí. Srctilžlctpupflc, bie, punčika. Srcágíertnnljc, bie, strugarski valjar. Sretbžlermerlftatt, bie, strugamica. Sred, ber, tfottj, blato, na<¡b JU. klat; »on Sljieren, gnoj; niebriger, govno, lajno (in alten fia». SWnnbarten), f. a ttd) Unfldtl). 3)redig, adj., (ot^ig, blatnast, umazan; »oll llnratb, gem. osran, posran, govnat, lajnast. 2>rectfante, bie, Senget, blatnat rob na suknji (po tleh vlečeni). Stedlitfet, ber, govnoberbar, drekoberbec, govnjac. ÍBredfnrren, ber, gnojnjak, govnjak, dre-karska truga. Sredlodj, ba«, smerdljiva, osrana luknja. Stedfeele, bie, usrana, gnjusna duša. 2)redftntlt, bie, usrano, blatno mesto. StetfBOgCl, ber, (Vultur aura), vdop, bud, smerdokavra, dap; (Stercorarius), lajnar. Atediotnfelj, ber, usrani kot. Srcbbaljn, bie, trišče, triše, vervarsko triše. Srebbanf, bie, f. Srecbfelbani. Srcljbttt, adj., obračljiv, kar se da obračati, verteti, sukati. 2)1 ebb(tltnt, ber, vratovilo, vreteno, vernilo, križ, poln. kobylica, böhm. točidlo. 2>tebbriide, bie, most na škerpceh, škripceh. Srebbode, bie, kijuza; f. 2ode. Srebe, f. Sre()fraitfbeit. Sreljeifen, ba«, strug, strugarsko dleto. S repen, v. a., oljne Setönberung bet innern Steile be« ©ebreljeten, j. S. ba« tííab, verteti u.vertiti, točiti, obračati; ju bremen anfangen, (al« v. p f.), zaverteti, zatočiti; tnit Serán* betung berfetben, j. S. ein ©eil, gäben, ben $al«, ftdj felbfi, zasukati, sukati, zaviti, zavijati, zakreniti, kretati; b. i. bredjfeltt, f. Sredlfeln; einem au« bet Jjjanb ettoa«, izviti, izvijati, izmotati; einem bie 9tafe, komu kaj na nos obesiti, obešati; einem ben fliücten breljen, herbet, pleča oberniti, obračati, pokazati, kazati komu; f. a. SÖCltbCli; ba« 9te¿bt bremen, sprevračati, prezvijati pravico; ben ©tautet ttac^ bem Sffiinbe bremen, obračati suknjo, plajš po vetru, po burji; bie güße breljen, oberniti pete, zasukati se; breljenb, b. t. fdjtombelidjt, toirblidjt, vertoglav; breljenb toerbett, zvertoglaveti; breljenb bi« ju einer ©teile fomnieit, pri-točiti, prisukati se do —; jut ©ettitge bremen, nasukati se, naverteti se, natočititi se; bei bet £ö»fetarbeit ben Slj^n bremen, na-presti, presti; v. r., ftdj breljen, verteti se, sukati se, okretati se, obračati se, teči o-koli česa; ftdj redjt« bteljen, zakreniti se, zasukati se, oberniti se na desno; ftdj bremen unb toinben, obračati in zvijati se; ftdj itngefdjicft bremen, motoviliti se. Stepen, ba«, vertenje, sukanje, točitev; f. auch Srepiranlbeit. Sreper, ber, obračavec, sukač; 3)redjsler, Sretbudjftabig. strugar; Sftedjt«»erbreljer, zvijačnik; ubet^ l)ait»t 2Betfjeug junt Umbrebett, vratilo, (a-naf.) sukavnik; an ben Xljort»egeH bet Sau* fer, vereja; eitte jfurbet, vinta, ročica; ant oberen ©djettfelbein, kolek; citt fdjtoinbetige« ©djaf, vertoglava ovca; an Sffieberbdumen, malo vratilo. Sreberci, bie, zvijača, zvijačina, prevračanje; f. audj 2lučfludjt. ®rebgeieni, ba«, sukavni člen, členek. SrepljalŽ, ber, vijoglavka, postojnica, ver-toglavka; f. audj SKknbebalŽ. Steplafer, ber, 2Bafferfiolj, vertač. Šrebfrnni, adj., vertoglav. Srebfrnnibeit, bie, vertoglavica, vert-laji pl., vertoglavnost, bohm. u. poln. audj motolice, motylice. 2rtbfraut, ba«, solnčnica. Sreljfrcuj, ba«, f. Srepbaunt. Sreplabe, bie, stružnica. Srepling, ber, al« SBaffertoitbel, vertinec; f. Steber. Srebrnttčfel, ber, ettoa sukalica. Srebnrget, bie, orglice; f. Seier. SrebpfOtte, bie, vernula. Steppunct, ber, vertišče. Sretjrab, ba«, kolo, kolovratek; ®rehtab bet .Rittber, vertavka, berk, volk. Stepflpeibe, bie, bet £o»fern, ©teinfdjlei* fern ttft»., kolovrat, lončarsko kolo. SrebftabI, bet, strugarsko jeklo, dleto. Srepftift, ber, nasad. Srepftuijl, ber, vertivna stolica; f. a. Steb* bani. Sreptanj, bet, kolo. Srebtifd), bet, f. Srebbanf. SrebBogel, f. Srebbalž, SBenbepalž. Srebtneri, ba«, f. Srepbanf. Srebtfitrfel, bet, vertavka. SrebtDUrnt, ber, možganini metljaji. Stei, num. card., trije, tri; coll. troje; btei ©tenfdjen, Jtinber, trije ljudje, otroci, obet (meljt gemein audj), troje ljudi, otrok, IHet.-, bet brei, treh; »or btei 3al)ren, pred tremi leti; iljtet btei, trije; einet au« ben bteien, eden zmed treh; je btei unb brei, po tri, po trije; idj babe etlidje um jtoei unb bie anbern um brei ©ntben gefauft, nekaj sim jih kupil po dva, nekaj pa po tri goldinarje; bie Srei, bie 3aljlfigur, trojka, trojklja. Srei=, in 3f6g., tri, (in anbettt jla». $!unb* atteit tro-, troj-), j. S. breibeinig, trinožen. Sreiadjtel, pl; tri osmine. Sreiadltettact', bet, triosmerski terk. Sretattgel, ber, f. Sreietf. Sreiarmig, adj., j. S. Seudjter, trirogljat, triročen; gtufš, ¿ristrugat, tristrugast. Sreiiifttg, adj; trivejast. Steiiiugtg, adj; triok, trojok. Sreibeitt, ba«, trinog, trinožka. Sretbeinig, adj., trinogat, trinožen. Sreiblatt, ba«, triiist. Sreiblatterig, adj., trilisten. Sreiblumig, adj; trieveten. Sreiblttpftabig, adj., tričerkast, iz treh čerk. $reibutib. Steibltní), bet, zveza, zaveza treh vladarjev. Sretbciier, ber, ©djijf, tristroparicaf, tripe- terna ladija, bolim. trojpalubnik. Stcibiftcl, bie, repinee. Šrcibtflth, ber, trinitnik, trojnik; f. aud) Sriflidi. Stcibritbitg, adj., trinitin, na tri niti. StCiCÍ, baž, trivogalnik, trivogelnik, tri— jak; ®teitt)infel, trikotnik, trikotje. Sreictfig, adj., trivoglen, trivoglat; btets toinielig, trikoten; breiecfiget ■ÍDitt, klobuk na tri dežele. Steiedigfcit, bie, trivogelnost, trikotnost. Srctetfflebrc, bie, nauk odtrivogelnikov; f. Srigonometnc. Steieimetig, adj., trivedrin, od treh veder, ki tri vedra derži. Steieinig, adj., trojedini, trojnoedini, eden v treh osebah. Steicinigleit, bie, al« Sigenfdjaft, trojedi-nost, trojedinstvo; bie atterbeiligfte ¡Dreieinig* feit, sv. Trojica. $ 11 i C i n i g IC i t é f e ft, ba«, sv. Trojica, praznik sv. Trojice. Srcieittigfeitžglaube, ber, vera v sveto Trojico. Stcier, ber, trojka, trojklja; etne 3J?üttje, trojak; er bat feinen Sret.er, nima ga okrog-liga, beliča, vinarja. SteiCtbCtt, ber, trojak. Srcierlei, adj., troj, a, e, trojne verste; poln. u. serb. trojak; attf breietlei Sltt, na trojni način, po trojnem. Sreifad), adj., trojin, trojnat, triguben, v tri gube, v troje, trojostrok, poln. potroj-ny; auf eine bteifadje Sttrt, na troje, na trojin način; um baé breifacfre, za trikrat toliko. Sttifiibig, adj., triniten. Stcifdltig, drcifiiltig, adj., trojnat, tri-gubat; f. a ud) 2>«ifadj; bet breifaltige @ott, trojedini Bog. Sreifaltigtcit, f. Srcicinigicit. Stcifaltigfeiižblttlttc, bie, (Viola tricolor), sirotica, mačeha. 2)rcifarbig, adj; tribarven, tribarvnat, tro- jobarven, treh barv ali farb. S t C t i 11 b C t B) i r t b f d) fl f t, bie, natriletno ob- delovanje polja. SteifitttCt, ber, triletno vino. Srtiflud), f. ifričma. Sttifliigelig, adj., triperuten, treh perut, s tremi perutnicami. Stcifbrmig, adj., trojnat, troličen. Sttifuff, bet, trinog; itbettet ®retfttfš, kožica; bett ®reifujj f<|lagen, eiu jiiitberfpiel, kozo, (kozla) biti. Sttifiiiig, adj., trinogat, trinožen. Steigcf ttIt g, ber, trojospev, tropevkaf. Stcigcjpann, ba<3, troijna, vprega s tremi. Stcigcftaltct, adj., troličen, v treh podo-dobah. S t c i g c ft cr n t, Srcigcftirut, adj., trizvezdin. Sttigeftitn, ba«, trizvezdje. Stcigipftlig, adj., triveršen. Sreimafter. 349 2>mg!ieberig, adj., triuden, tričlensk, iz treh delov, členov. Sreigottertf, bie, triboštvo. Šreigrtutite, bie, triosinka. ®reibiinbig, adj., trirok. Stetljarig, f. 2)itrd)triebeit. ®tcibatlig, adj., bretntabbig, trojokošen, tro-josečen. S t C i I| (t tt P t i g, adj., triglaven, triglav. ®teibdlltig, adj; trikožen. StCifjeit, bie, trojnost. Šreipeller, ber, trojak. 2>rciberr, ber, trojar. ®rcit)crtig, adj., trigosposkin. 2>rciljerrfd)aft, bie, trojovladstvo. $rcibcrtfd)ttftlid), adj., trivladin, trojo-vladin. $teil)trtf(ljer, ber, f. Triumvir. Šrtibp.in, bflž, trirog. SIC i t) 0 C H i g, adj., trirogat, trirogast. iSrcibuitbert, num., tri sto (in bett ubri* gen fla». iKutlbarten tri sta, genit. treh sct). Steibltllbcttntfll, tristokrat. Šrcijlltnb ertfte, ber, bie, ba«, tristotni. ®rti|abr{ bas, triletje. 2)rcijabri0, adj., trileten; Bom SCteije ttttb atten ifjiereii, tretjak, tretjakina. Steijflbrlilh, adv., vsako tretje leto. 2)reijiibtltr.g, bet, tretjak. Sreijabrčfeft, bas, triletnica. Steilontig, adj., trirobat, trirobast, serb. na tri srha. ®rci!laftcrig, adj., triseženjsk, treh sež- njev, tri sežnje dolg. Sreittang, ber, troglasjef. Sirciiloppig, adj., trizapdrčen, triklopen. iSieiftober, ber, bei ben 93ettd?ent, razcep- nik, trizobect-Steiflbbig, adj., tricepen. ®rcilbttigiffeft, ba«, sv. trije kralji, praznik sv. treh kraljev. 2>rei!bltig3tag, ber, sv. trije kralji, dan sv. treh kraljev. ®rci!opfig, adj., triglaven, triglav. Šrcilbntig, adj., trizernat. Sreifreujerftiitf, ba«, trojak, groš. 2>tei!t01tc, bie, trojna papeževa krona, tri-krona. Sltcilflppig, adj., trizaplatast, trikerpen. Srcitaut, ber, triglas. 2>rcilmtter, ber, triglasnik, triglasnica. ®rcileibig, adj., tritelesen. 2) t e il itt g, (®rifliltg), ber, trijak, trojak, troj-čik; eitt ®rittei, tretjina; eilt tleine« 93rot fiir brei $femtige, trenta. ®rcilbtbig, adj., trilotin, treh lotov. Sreimiibbig, f. 2)tcibauig. Sreintfli, adv., trikrat, tripot. 2)reitttalgliitfiidj, adj., presrečen, srečen presrečen. $reimreimaftig, adj., trijadrilnat, na tri jadrila, trijambornat*. SrCttttOnatltdj, adj., trimesčen. SrCimonntUd), adj. it. adv., vsake tri mesce, vsake kvatre; gegert breimonatlidje Sluffunbtgttng, z odpovedjo tri mesce naprej, obet z dolžnostjo, tri mesce naprej odpovedati. Sreitttorgtg, adj., trioralen, treh oralov. Sreilttmtbttiurm, ber, triustnica. Srcin, f. Sarin. Sreinat^tig, adj., trinočen. Srcipf«'tbcr, ber, trifuntar (top). SreiJpfiillbig, adj., trifunten. Šreirci^ig, adj., triversten. Srciriv^ig, adj; trirebrcn. SrCimbCtCt, ber, trivesljak. Sreiruberig, adj., triveslen. Sreifnti, bet, SRegel be Xri, tristavka, ¡bitji potrojka, uganka po tri. Srtifa^ig, adj., tristaven, treh stavkov. Sreifdj, ber, ledina. Srcif djnf tig, adj., bei benSeiiern einbrei= fd)aftigeS Xau, tricepen, v tri cepove (cepi), pramene. StCifdjidjitg, adj., triležen, treh nasadov, veršajev. Srcif d) In g, ber, bei $ferben ». 3elter; itn ©refren, pikapok, mlačenje s tremi. StCjfdjli^, ber, trirezkaf. Srcifd)IUibig, adj., trirezin, s tremi o-strinami; eilte breifdjneibige Dtaljnabel bet beti ■Rurfdjltertt, režeča šivanka, a ud) režeče (n.) fdjledjtljin. Srcifdjttitf, ber, trirez. Srciidjrottig, adj., trirezen. Srcifdjurig, adj., trostrižen; »on SBiefen, trikosen. Srcifeitig, adj., tristransk, triplaten, od treh strani. Sretft^tg, adj., za tri, trojčin, s tremi sedali. Sreif^fllttg, adj; tripočnat, tricepen. Sretffliutner, ber, voz za tri konje, s tremi. SreifVitnntg, adj., s tremi, s trojico, s trojino. Srcifpeljig, adj., troplevni. Sreiflpiei, bas, f. Scrjett, Srio. Sretfpt^, ber, trirog. Sretibi^ig, adj., trirog, triroglat. Srcifiradjig, adj; v treh jezicih, trijezičen. Sreifig, num., trideset; in Mt. flU(| tri-red; einet »on ben ®reipigen, eden zmed tridesetih; breipig .Rinber, tridesetero otrok; je breijjig, po trideset, vsacih trideset. Sreiffigcr, ein, tridesetak, tridesetnik. Šret^igcriei, adj., trideseteri, trideset-versten. Srcifiigfadi, adj ., trideseteren, trideseter-nat, tridesetogub, tridesetotrok. Srti^igfiiltig, adj., trideseternat. Srei^igjnljrig, adj; tridesetleten. Srci|igittnl, adv., tridesetkrat. Sreijftgmalig, adj., tridesetkraten. Srctjcfin. SrCtfligpfiinbig, adj., tridesetfunten. Srci|igftflmt, bas, tridesetnica, harmica»; beffett ©inneljmet fein, tridesetničar biti; f. and? BoHnntt. Srcif igftbefretnng, bie, oprost od tri-desetnine. Srei|igftC, ber, bie, baS, trideseti. Sreipigftel, bas, tridesetinka, tridesetina. Sreifigftenž, adv., tridesetič. Srci|igftgcbii5r, bie, tridesetnina. Sreifjigftiibcrtrctnng, bie, tridesetninski prestopek. Sreijjigftiinbig, adj., trideseturin Sreiiigftiittblid), adj., tridesetourin, od trideset ur. Sreift tgtitgig, adj., tridesetdneven, od trideset dni. Srei&igtaglid), trideseterodansk. Srciffli^murm, ber, triščetinec, trišetinec. SbCtft, adj., neboječ, serčan ober šerčen, derzen, prederzen, smelen, poln. žmiafy, odwažny; f. att4 Untierfdjamt. Sreiftadjcl, bet, triost, osti, nabodek. Srciftndjelig, adj., triosten. Srctfteitt, ber, triček, (Za/.) Srciftigiett, bie, serčnost, derznost, pre-derznost, smelost; f. aild? UnbCrfdjiimiilCit. Sreiftintmig, adj., triglasen. S t C t f 10 d t g, adj., tristropen, s tremi stropji, nadstropji, petri. StCifttflljl, ber, trojni žar. Srciftrabltg, adj., trižaren, trojožaren. Srciftriingig, f. Srcifdiaftig. Srciftridj, ber, tričert. Sreiftiinbig, adj., triurin, treh ur. Sreiftnnblid), adj., vsako tretje uro. Srcifglbig, adj., trizložen, treh zlogov. SrCtingij), adj., tridanj, tridneven, treh dni. Sreitiiglid), adj., na tretji dan, tretjodne-ven, vsaki tretji dan, ein breitaglidjeS gie--ber, merzlica na tretji dan, tretjanka. Srcitaufenb, num., trije tisuči, tri tisuč. Sreitljeiltg, adj., tridelen, treh delov, raztrojen. Srcitljcilung, bie, tridelnost, raztrojba. Sreitreffcr, ber, (Seme), trina, terna. Sreibcrcin, ber, (Etipelalliauj), trivez; f. Srcibnnb. Srcibicrtcl, tri četertine, tri četerti. Šrcitncg, bet, tripotje. Šrritninfcl, ber, trikotje, trikotnik. Šrcittlinfclig, adj., trikoten. 2>rcitt>irtljfd>rcr, Stemel, f. Sremel. 5>teid){ianf, bie, (®refdjntafdjiue), mlativni-ca, mlatilo. $tefd)Cn, v. a., omlatiti, mlatiti; gebro; fdien, omlačen; fo »tel alS fčftagett, tepsti, fig. biti, tepsti, nažgati, natolči, na-šeškati, nakuriti, uff.; bet Dd)S, bet brifdjt, vol, ki verši; leereS ©trot) brefdjett, prazno slamo mlatiti; mit bent SKaul, jezik brusiti, opravljati. S t ti i) t n, baS, mlačcnje, mlačva, mlat-i, mlatva; baS ®tefre(firung, Stcifnr, bie, uk, vaja, vadba. Sreitfdjeit, f. Stnuidjen. Sriebtodjen, v. a., ledino vtretje orati, preorati, v tretje prašiti. Sriefd), f. ©rad). Stieid) en, v. a., preorati, sprašiti, trikati. Sriefdjfelb, bas, trika, celina, praha. Stiefel, ber, škripec, kolce; alS 2Dajfer= toirbel, vertinec. S ti t f ein, v. a., verteti u. -iti, sukati; f. Srečen. Sriet, bas, bei ©ammttoebern, paralo. Stift, bet, bei ben gatbern, krošnja. Stillbohrcr, ber, sveder durgelj. Stiilen, v. a., trn Jtteife bteljeit, vertiti, verteti, sukati; f.3)tel)cn; botireu, durgljati, ver-tati; jemanben brilleit, b. i. plagett, sukati koga, nagajati, zabavljati komu; itt bet Sanbtoitti)fd)aft, sejati z mašino, sejati na brazde. Stillet, bet, moledovavec, nagajivec, glu-šivec, nadlegavec, dodijavec. Srillid), ber, trojnik, trinitnik, trilih*. Srilling, bet, in ben 5WuIjien, Uljren uff., preslica, vertalo, vreteno, poln. ceva, bohm. kladnice; in jtoei ©djeibeit befejtigtet 9htmpf, navlaka, navodka; eiitet »on brei gugleid) ©ebonten, trojček; coll. Jtacf) M. trojčina; serb. trojak. Snllingftocf, ber, preslica. Sringeu, v. n., btdngeit, tiščati, tišati, siliti na kaj, po sili kaj hoteti imeti, zahtevati, gnati se na kaj, silno prositi, siliti koga, silo delati, uganjati; biS tooljtn britu gen, prisiliti, pridreti do —; baS ŽBolf btang ^erait, ljudstvo je privrelo, pritegnilo, se je prignalo, je navalilo ltff; bet geinb btang in bie ©tabt, sovražnik je deri, je prederl v mesto; burd) SKarf ttnb Sein bringeit, muzek in kosti preleteti, prešiniti, do ži-viga priti, predreti; in ein 9lmt btingen, f. Stiingen, jidj; itt baS £etj,predreti vser-ce; in ein ©efjeimmj! btingeu, zvediti (s tru-dam, po sili) skrivnost; et btang anf feiite ŽSejaljlung, naganjal je, silil je na to, da se mu je izplačalo, poganjati se, vleči se za kaj; in eitien bringen, tiščati, tišati v koga, primarjati koga; v. a., bturten, tlačiti; gebrungen »oli, natlačeno; f. Srangcu; »on bet ©eite truden, brattgen, pritiskati, stiskati, tiščati, tišati, nuditi, siliti, morati. 352 Srtngenb. Sringcttb, ad j., nujin, pritiskajoč; brittgenbe @efaf)c, velika, silna nevarnost; bringettber $erba«t, očiten, velik, silen sum; bringenbe Bitte, silna, vroča prošnja; trn bringenben gälte, kadar bi bila (prava) sila; brittgenbe Slo«, silna potreba, huda sila; adv., silno; ti ift nicfjt bringenb, ne mudi se zlo; brin* genb tt>abtf«eittli«, jako, zelo verjetno; btin= geitb bitten, živo, silno prositi. Sriitgli«, f. Sringettb. Sriltgli«feit, bie, silnost, sila. Srittnen, f. Sarin. Srif«el, f. Sref«flegel. SriŽpelliirbtŽ, bie, turška glava. SrittC, ber, bie, ba«, tretji, a, e; gum brit* ten SOiate, v tretje, tretjič, tretjikrat; »it baben beute ben britten (Sag), danes je tretji dan; baž britte 3al)r, tretje leto; bet britte Xbeil, tretjina; bet ¡Dritte, f. Sd)iebŽridjter; gum Sortbeile eines ©ritten, komu drugimu (etwa alt« tretji osebi) v korist. Srtttel, iai, tretjina, tretjinka, tretji del; brei ¡Drittel (%) tri tretjine. SrtttelbflUer, bet, tretjinar, tretjinčar, tretjak. Srittelgut, baž, tretjina (zemljiša, grunta»). Srtttcln, v. «., v tri dele razdeliti, deliti, na« bem Böhm. U. Serb. raztrojiti, trojiti. SritteltOCife, adv., po tretjinah, na tretjine, eitta au« tretjinama. SrittCnŽ, adv., tretjič, v tretje. Srittgeborne, ber, bie, tretjorojenee, tre-tjorojenka. Srittfjalb, adj., poltretji, a, e; dva, dve in pol; btittbalb3abre, poltretje leto ob. dve leti in pol. Srittlefct, adj., predpredzadnji, tretji od konca. Sr it trna Itn, ber, tretji od konca. SrittreitMg, adj., v tretjem redu, v tretji versti. Srittf«ettt, ber, serp, polna luna. sritttbeit, f. Srittel. S rit tur d, 2öe«fet a drittura, neposrednja menjica. Srittnrcnlct, bet, tretji prevnuk. Srittnrgroffmutter, bie, tretja prebaba. Srittnrgrof Onter, ber, tretji preded. S rob, f. Sarob. Srobcn, adv., zgorej, gori, tam gori. Sro g neu, pl., dišave. Srogncrtc, bie, kupčija z dišavami. Srobbrtef, ber, žugavno, pretivno pismo. S rob m, v. n., zažugati, požugati, žugati, zagroziti, groziti, au« groziti se, zapretiti, pretiti au« protiti; »oit leblofett ¡Dingen, žugati; et broljt mit bet Sraitblegttng, žuga, da mu bo hišo zažgal; ti broft «nt eine ©efaljt, nevarnost mu žuga, nastaja, v nevarnosti je; laä Hon« brobt ben Sinjlurg, hiša se hoče podreti; bro^enbe äRiette, preteč, groziven obraz. Srobett, bas, f. Srobung. S t Ober, ber, grozivec, protivec, žugavec. Srni. Sroblte, bie, trot, poln. tr^d, na« M. au« trotnica, trubec (cfr. böhm. trubec u. tru-pec), bčelak. Srobncn=, in 3fgg., trotji, g. B. ¡Dtobnett--f«eibe, trotji sat. S rob ne it, f- Stötten. Srobnenbrnt, bie, trotja zalega, trotnica. Sroljnenfaitger, ber, kobilica; f. au« £untmelfänger. Srobnenf«eibe, bie, trotje satovje. Srobnentoci(er, bet, trotovka. Srobnentoiirgnng, Srobnenf«la«t, bie, trotomor, trotomorstvo. Srobncnjiipfletn, bas, (Seile), trotji pis-kerc, piskrec. Srobrcbc, f. Srobtoort. Srobnng, bie, žuganje, pretenje, na« fcern .S'erb. pretnja, grožnja, böhm. hrozba; fjefc tige ¡Drohung, grozitev, grozitva; gefährliche ¡Droljung, nevarno žuganje. Srobtoort, baž, zažug, žugavna, preteča, grozivna beseda. Srollbobrer, bet, f. Sriltbohrcr. Srollig, adj., smešen, smešljiv, šaljiv, še-gav, šal en; f. alt« Serf«mitit. Srolligtett, bie, smešnost, šaljivost, še- gavnost. Srontcbnr, baS, dromedar, velbljud z enim herbtam, arabski velbljud (eig. velblod). Stommeln, f. Stommeln. Sromntcte, (Stempele), tromba, trobenta. Srontntetcn, v. n., trobentati, trobiti. Srommetenball,ber, =f«nlt, trombinglas, bučanje trobente, trobentanje. Srp mm et er, bet, trobentar, trobec. Srönett, v. n., berneti, doneti, bobneti, ger-meti, (da se zemlja trese, stresa). Sronte, bie, ein Bogel, (Didus ineptus), dondarica. Sröf«, ber, eine Strt Sein, fcel«et feinen ®a--mett feht feji hält, unb auSgebrof«en toerbett mu Srö Sro Sro Sro !, lanjenec, zemec, turšček, turšek, «et, ber, f. Sref«flegel. «le, bie, droška, poln. doroszka. fc, bie, kup. fel, bie, ber Jlnorpel, gertanec; Sttftrohre, goltanec, sapnik; (Turdus), bet Sogel, drozd, drozeg. Sroffelaber, bie, (Vena jugularis), vratna žila, odvodnica-j- bie Sro felbeere, bie, jerebika, jerebikovec; f. Btt«bollnnber. Sroffelmattl, bas, žlobudra. Sroffeln, f. SBiirgen. Sroffelfiinger, f. iHohrbroffel. Sro "t, f. atmtžbnuptmitnn. S rit ben, adv., tam čez, unkraj, na uni strani, na unirn kraji, tje vprek. Sriiber, f. Sariiber; es geht »Kes brunter ttttb btuber, vse vprek leti, vse križem gre. Srittf, ber, (»on brucfen), eiitntaliger, tisk. pritisk, natisk; fortgefefcter, tiščanje, tiša-nje, tlačenje; bet ®ett>i«te, vlek, vlak; Se--btutfuttg, stiskanje, tlačenje, pritiskanje, zatiranje; bet Stucf ber Suft, tiščanje, tišanje zraka, zračno; einem ben lejstetl $nttf. $rudticri»eigermtg. 353 &ru(f geben, vrat zlomiti, popolnama ugonobiti, končati koga; »on 93ud)brucferu ttbgl., bie £anblung, natisk, tisk, natiskanje; trn $rucfe auSgeiien laffett, natisnjeno med ljudi dati, dajati, natisniti dati; bet ®tucf, bte Sluflage, natis; jierlidjer, reiner, lep, čist natis; alte beutfc^e ¡Drucfe, stari nemški natisi ; baS ŽBltcf) i ji itn ®tltcfe, bukve se natiskajo. Stlltfs, in ¿Jffcg., natisni. S nt cf bar, attj., natisljiv; bas ifi brttcfbar, to se more, zamore, da natisniti, natiskati. Srittfbaunt, ber, bet gum$rucfen bient,_tiskalo. $tudberid)ttgcr, bet, popravljavec, po-pravnik natisa. Slnictbendltigitltg, bte, poprava natisa. $rntfbtforger, ber, f. aiebacteur. SritdUtforgung, bie, f. 9ieimctioit. SltUflllCtDtlligUltg, bie, dovolitev, dovoljenje v natis. Studbogcit, ber, natisna, natisnjena pola. iftudburtlftabe, ber, tiskarska čerka, pis-menka. iStutfCll, v. a., gormett, Siige, Su^fiabett, SBuctfer, (neu), natisniti, natiskati, tiskati, serb. štampati*, pečatati. jriitfen, v. a., in eineit engernffiaum, stisniti, stiskati; einent bte £aub britcfeit, stisniti komu roko; eiitem etmaS tu bie §attb btntfett, vtakniti, pritisniti kaj v roke; ben gttunb anS Jperj, alt bte ŽBruft, k sebi pritisniti, objeti prijatla; ben £ut tief inž ®e--fid)t bructeit, natakniti, potlačiti klobuk do oči, na oči; mit bett giipen, unb uberl)au»t nad; I)inunter, tlačiti, gaziti; etmaS an cbct auf baž Slnbere, pritisniti, pritiskati; »on ben ®ctoicl)ten eitter tl^r, (als v. n.), vleči; »on ben ftal)lerneit gebent, vleči; ttad)fd)ie* ben, potisniti, potiskati, poriniti; »on ben @d)Ul)eit, bem ©attel, obtiščati, obtišati, tiščati, tišati, ožuliti, žuliti; »ont beitt ®riicfett auf bet ©raji, im llnterleibe, tiščati, tišati, daviti; tišči, tiši, davi me v persih; laž ©iegel auf etaas britcteit, pritisniti, pritiskati pečat na kaj, serb. udariti pečat; in bet 3)!alerei, pritisniti, pritiskati, potemniti; bei bem gebručtten ©tanbe bet žffiolle, ker se volna slabo prodaja, oddaja; bie ISretfe brucfen, potlačiti, ponižati ceno; gau* fcetlt, mečkati, opotikati se; in bet iiiefce jiocten, komur se jezik ustavlja, spotika; Sefchtoetbe Berurfac^eit, tlačiti, treti, gu-Jiti, trapiti, gonobiti, zatirati; ©ittS brucft nticb, eno me skerbi, me teži; tobt btitcfeit, ugnječiti, zmečkati; bie Stoti) briictt itm, ga stiska, pritiska; bie Slrmutf) briieft, potrebščina, potrebšina, siromaštvo tlači, tare; bie 9tujfe unb anbere ijart^auftge uttb ®d)a* litlfriidjte jerbred)en, treti, tolči, tleči orehe; v. r., fta> brucfen, stisniti, stiskati se; et fiat jtdj beim iReiteu gebriitft, obtiščal, ob-tisal, ožulil se je jezde; ct Ijat ftd) auS bet ©efellfc^aft gebriteft, ukradel se je iz družbe, izmuznil se je; brittfenb, težaven, hud. 2>riidtr, ber, f. Scbriider; ein SBetfgeug,tiskalo, tiskač; bei bet 2Beitt»tejfe, ploh, babica; attt @c^Ioffe, klupica, kljuka; am ®e-h>el)re, sprožilo, sproživnik. Srutfer, ber, tiskar; bei ber 2Bein}>refe, pa- hek. ®ritcfer=, itt tiskarski. Sliicrinllcn, bet, nacf) V. tiskarskake-pa, maca. 2) nt i tre i, bie, f. Sruderlnnft; bie 2Betf= ftatte, tiskarnica; bie ®rucfetei betreiben, ti-skariti. Sriltferfarfie, bie, tiskarska barva, černilo. iSrucftrin, bie, tiskarica. iSmtferfunft, bie, tiskarstvo, tiskarija. Srucf erlol) n, bet, tiskarnina, natisnina, plačilo za natis. ®ruttcrf)rcffc, bie, tiskavnica, tiskalo. Srutferfdjrift, bie, tiskarske pismenke. SrUtferfdjlDarjC, bie, tiskarsko černilo.' Srilitrfllinge, ber, pervotisek, natisni per-venec. Srnifehlcr, ber, natisni pogrešek, pogre-šek v natisu. Srutfferltg, adj., pripravljen, gotov za natis. Srittfform, bie, tiskarsko tvorilo. Srutffrethcti, f. ipreffreiljeit, Studi) ebel, ber, pritiskavnik. 2>tutfjnl)t, bas, leto natisa, leto, kteriga je bilo kaj natisnjeno. Sruifoftcn, pl., tiskarski stroški, natisni stroški. Srittflraft, bie, tiščavna, tišavna moč, ti-ščavnost, tišavnost, tlačivnost. Srutfnngcl, ber, sprožnik. Stil dol, baS, tiskarno olje. iS tli i 0 rt, ber, kraj, mesto natisa, mesto, v kterem je bilo kaj natisnjeno. iSruiialpier, baS, natisni, tiskarski papir. Srutffjrolie, bie, tiskarni, tisni poskus. Srutfjpumpe, bie, tlačivna tromba. 2>rutfrid)ttg, adj., prav natisnjen, brez natisnih pogreškov. SrudridjtigiCtt, bie, čist, dober natis. Sntdfadjen, pl; natiskarije, natisnje, tiskarske reči. StUdfdjaU, bie, pregled, poprava v natisu. Srudfdjnucr, bet, popravljavec. 2>rudfd)Ottl)ett, bie, ličen natis, lep natis, tis. Srudfdjrift, bie, natis, natisne čerke, ti-skopisf, kaj natisnjeniga. Sritrtf Clt, f. 25riideit, (in bet Olebe ftocfen), komur se jezik zaletuje, zavaljuje. SrudftCtnfJCl, bet, tlačilo, natiskalo, kolč-nica. Srttdflitd, bas, natisek; f. a. 2>rndfdjrift. Srudbcrbeffcrer, ber, f. Srudfdjaittr, Srudbtrbefferung, bie, f. Srudfdjatt. SrudnerllOt, bas, natisna prepoved, prepoved natisa, prepoved tiskanja; toegen beS injt»ifdjen etfolgten ®rucf»erboteS, ker jc bilo v tem prepovedano, natiskati ga. Srudbertticigcrung, bie, natisna odreka, nedovolitev natisa, natiskovanja. 354 Sritrfroitlje. SrurfliOlje, bie, tiskarski valj. Srurftoerl, ba«, (3Kafd)itie fammt ?tiiem), tiskalo; f. audj Srurfftiirf, Srurffdjrift;ba« SBaffer iit bie ju treiben, nat^ K žaga; f. attd) Srurfpiimpc. SritrfjHUge, bie, dlcsk, jeziček. Srub, ber, f. Siip, £cfcnnteiftcr. Stubeitfufi, ber, lesičnik. frišar. Sillffci, ber, eine ©¡enge bid)t neben einan; bet befiublicf)et $inge berfelben Strt, gruča, germada. S riiff Cilt, v. a., nakopičiti, nagomiliti, na-gomilati. SntibC, ber, druid. Srum, f. Sarum. SrUlttpelbeere, bie, borovnica; f. £cibci= beere. ®tltttiett, adv., zdolej, spodej; tu dolej, tu spodej. Srnitter, f. Sarunter. SriiSd)CH, ba«, žlezica. SriifdjUng, f. ^crrenpiij. S ruf C, bie, eine get»el)nlieilanbe«, s smertjo, ober po smerti Zveličarjevi, am üblichfl. ober (auch n. Vorgänge anberet Šialefte), skoz smert Zvc-ličarjevo; fdjtcfett, erfahren, erhalten uff. et= toa« bu«h 3emanben, poslati, zvediti, prejeti i. t. d. kaj po kom Ultb nicht skozi koga; burdj ba« 3ahr, bttrd)« 3ahr hinburch, prek leta, skozi leto, celo leto; quer burd) taä Xhc1' prek doline; burch ÜJiarf ttlib Sein, f. Sein; burch einen einjigen gall ge; btmülhigt, ubgl., po unb auch ob enem edinem primerljeju ponižan; bet ta« Sdjtcert ergreift, loirb burch ta« Sdjtoert umtotnmen, kdor meč izdira, pod mečem, audj ob meču umira; burch 3ufal(, iz naključbe, po naključbi; turdj bie ginget fehen, spregledati; er ijl noch nicht hier turd), ni še šel todi (skozi, memo); turdj ta« gelter fodjt baS SBajfer, od ognja, ob ognji voda vre; turih bie Sani, vse vprek; adv., butci) Ullb blirdj, skoz in skoz, vse vprek, do cela; burdj unt turdj nag, moker do polti, do kože, do niti, moker kakor miš; tli ber 3lls fantmenfefjung mit 3eittočrtera loirb e« int @lo»enifd)eit jumeifi mit pre- gegeben, int altsl. uttb ben nteifien fla». ÜHuttbarten je* tod) mit pro- (jltm Unterfdjiebe »on pre-, über), toa« jebodj bie flooenifche Sprache leibet grčfjtentljeil« eingebüßt h"t. $Utd)äd|äCn, v. a., preječati; bie ganje 9!adjt, vso božjo noč preječati, prestokati. Jlirihaitern, a., preorati, preoravati, skozi orati; locfet acfertt, razorati, razora-vati; eine Schrift, prebrisati, popraviti, fig. pretiti, Snrihängfteu, a. u. r., prestrašiti, preplašiti, plašiti, trapiti (koga, se). $urd|ilti)citcn, v. r., ftdj tnrd) eilten Ort, Surdj&iufeu. 357 bie Sheiie eittc« Kcrper«, predreti, predirati, spraviti, spravljati se skozi kaj; t>. a., predelati, obdelati, izdelati, predelavati itd.; bett Xeig, testo zgnjesti, ugnjesti, gnjesti; ftd) bie £ante bitrdjarbeiten, zdelati, ožuliti si roke; f. audj 2ur(i)pciigtlll. Surihaihtneit, «., presopsti. Surchii^en, V. a., prejesti, pregristi. 2>Urd)UU3, adv., burdj unb burd), skoz in skoz; bltrdjaus ttidjt«, celo nič; bttrchau« nicht, celo ne, po nobeni ceni, nikakor ne, po nikakem ne; b. t. »ollig. ganjlidj, celama, celo po vsem, čisto; b. i. fd)leurd)baben, V. a., prekopati. 2itrd)bahen, f. Siihen. Surdjbalncil, V. a., nakrišpati koga, nasekati, nabiti, nastrojiti koga. Surdlbaufdjcit, v. a., (monf.), prebiti, prečistiti. 2)urd)6c6cn, a., pretresti, pretresovati; e« bltrdjbeble mich, pretreslo me je, po vsih udih me je streslo. SurdjbefleDeu, fid), r., skozi iti. 2)ltr. r., ftdj burdjbetteln, preberačiti se, z beračenjem se opomoči, se preživi ti. Surdjbeuteln, v. a., in ten aSuljlen, pre-sejati, pretresti, pretrositi; fig. jemattten turdjbeuteln, pretepsti, prešeškati, nasekati koga itd. 2urd)bilben, v. a., zučiti, zobražiti, zlikati; f. Silbcu. 2ltrd)bilbem, v. a., einSudj burdjbilbetn, bie Silbet im ©udje burchfe()ett, pregledati vse podobe v knjigi. 2urd)binbcn, v. a., prevezati. 2urdjbittcrn, v. a., pregreniti, z grenkoto napolniti. Surdjbiaf Clt, «., Ijtnburch blafen, skozi pihniti, pihati, pihati po —; blafen, jertljeti len, prepihniti, razpihniti; bet.SBiub h«t 358 Surd)blättern. red)t bltrdjgeblafen, veter me je jako pre-pihal; bie Sfflinfce burd)b(afen bett Söalb, pre-pihavajo, prepihujejo gojzd. Sltrdjbltttteril, v. a., bil« ©Itd), prebirati bukve, po listih prebirati, liste premetavati v bukvah; pcfetig bltrcfefefjen, poverha-ma, hitro pregledati, nad) 91. preteči. ® ur d) binii cn, f. Snrd^riigeln. •S It r d) bi t d, ber, pregled, razvid. Šnrdlblidcil, v. a., pregledovati, pogledovati, pogledati, gledati skoz, serb. pro-zreti; ba« 3inmter burd)bli(fell, ozreti se, pogledati po izbi; fig. zagledati, zapaziti, uviditi; et bltrd)bliifte feilte 8ift, spoznal, uvidil je njegovo zvijačnost; v. n., bie ©otttte bliifte burd), solnce je polukalo, posijalo; au« feinem ©eiteljmeit blieft ber ^af bltrd), iz njegovega obnašanja gleda, luka, se vidi, se kaže čert; bltrcfyblicfen laffett, f. 2lnbcittcn. ®nrd)blill!cn, v. n., preblisniti, preblišati, preblišavati, skozi svetiti se. Surd|blii)CH, v. n., skozi bliskati se, pre-bliskavati. Sur d) bi Ö d C It, a., premeketati. S U r d) b IU t C It, c. a., prekervaviti; bie äöltltbe blutete bltrd), kri je iz rane pritekla, teče skozi obezo. Sitrd|b obren, v, a., mit bent ©ol)rer, j. S. ein ©reit, prevertati, vertati desko; eilt Schiff burdjboljreil, prebiti, predreti, luknjo narediti; mit beut Segett bttrd)bol)ren, pre-bosti, prebadati, presuniti, presovati, pre-pahniti, predreti; mit bent ©tief, prestreči, prebosti, prestreliti koga z očmi; v. r., ftd) bttrd)bol)ren, j. ©. »on SSJitrntent, prevertati se, preriti. Surdlbrnten, v. «. It. «., prepeči, prepe-kati (kaj, se). Sltrdlbrnitfen, v. a., prehrumeti, prešu-meti, preveršati, pretuliti, prebučati i. t. d.; f. a it d) ©raufen; ber Sfflittb burd)brauft bie ©efilbe, veter verši skozi polje. Sltrdjbredicn, v. a.,eine Sbür, predreti, predirati; einen ettiantet bon ieuten, mergoljava; in ber 3nfamnien= fegitng mit 3eitt»orterii nurt e« oft mit pre-, raz-, gegeben. Sitnbetnanberlflufen, «., vse vprek leteti, begati, sem ter tje tekati. Snrdjctnanberliegen, v. n., ležati eno med drugim, na drugem. iunbetnanbermtfdjen, =riibren, v. a., premešati, razmešati. Surdieinanberreben, v. n., govoriti vse skrižem, eden govori to, drugi to. $itrd)fiammen. 359 $Urd)CtttflltbCttDCrfen, v. a., prevreči, premetavati, razmetavati. ®ur(beiictll, v. n., pregnojiti se, gnojiti se skozi, razgnojiti se. Suri f abrett, v. n., prepeljati se, skoz se peljati, skoz iti z vozam; h*er fault eilt äßagett bltrdjfabretl, tu skozi se zamore voz peljati, iti, (za) more skozi; »om Slige, švigniti, švigati skozi; er h)ii( überall mit bent .Stopfe burdjfafjren, hoče povsod s silo, z glavo predreti; v. «., einen 2Beg, cesto razvoziti; ber SBiltb bitrd)fäbrt, veter preleti, preleta, preletva, preletuje; bie Äälte, ber ¿>d)re. a., pasti, padati skozi —, prepasti; bei ber Prüfung, SBa^l sc., ne do-stati, ne obstati dobro preskušnje, pasti, ne dobiti česa, ne izvoljen biti; v. r., padši, po padcu raniti se, pasti in pobiti se. $ltrd)f alten, v. a., pregerbiti, nabrati, nabirati; bie Jpátlbe, skleniti, sklepati; bet .Kummer bat ibm bie Stirn bitrdjfattet, žalost mu je zgerbančila, nabrala čelo. ÍSttrdjfaulen, v. »., pregnjiti; »om £oij alté pretrohneti, iztrolineti. $Utd)f C d) teil, v. a., feine 2J?einuug, predreti s svojim menjenjem, obraniti, veljavo za-dobiti; t), n., bitréfeétenb fté ben Sffieg Babneit, presekati, predreti, prebiti, prema-hati se. 2)urd)fe0Cn, v. a., bnrdj gegen but^btin* geit, premesti, prestergati, pomesti, mesti. S it t djf eti en, v. a., prepiliti; gehörig feiieti, j. S. eilt ®ebid)t, spiliti, opiliti. Surdjf Cltd)ien, v. a., prevlažiti, premokriti, premočiti, premakati; v. n.. premočiti se. 2>utd)ftuern, v. a., einen Ofen, prekuriti, skuriti, razkuriti, razžariti. razbeliti, razgreti, razpaliti, raznetiti peč; b. i. burdj ein íodj íéiefieti, streliti, streljati skozi — ; fig. ilt -ínge fegen, pregreti, vneti, ob. uneti, vnemati. 2>urd)ficbeln, v. a., preškripati. Sutthfinben, fich, V.r., znajti se kje, pot skozi kaj najti. $urd)ftfdjen, v. a., ben£eicf>, prelovitives ribnjak, preribčevati, loveč preiti, obiti. ®nriflnmnteu, v. a., prežariti, preplamiti, razplamiti; al« gtamme erfüllen, in gtammen fegett, vneti, vnemati, pregreti, prežariti; v. n., ba« gelter fiammt fc^on bureb ba« ®aé bttré, plamen že liže streho, že šviga iz strehe. 360 ®ur«f(flitettt. 2>urdjflatient, bur« einen£>rt, v. h., skozi vihrati; einelt Drt, v. a., previhrati, pre-ferkljati, preferčati, preferfrati, prefofo-tati, preferleti. ®urd)flt«tcn, v. a., preplesti, prepletati, (n. p. lase s cvetjem). Snrdjflicgen, v. a. u. n., bitr« einen ©rt, preleteti, preletati, preferčati; bett ganjen Sag bltr«fliegen, ves dan letati, ves dan preleteti; f. alt« ®Ur(i)flttttCm. $ur«flicben, v. a., j. 93. etn ©eftlbe, preteči, prebežati, prebegati, skozi kaj bežati. Smrdjfliefien, ». «., bitr« etmas, skozi teči; »on ifapter, premakati, ne deržati černila, (močivni popir, močivnik), bohm. požirati, serb. probijati, f. jlfittjjen; ». a., preteči, pretekati; eiti 93a« bur«fliejjt baž Xl)al, potok teče po dolu, preteka dolino; (Šittjucfcn bnr«flieft nti«, serce mi plava v vcselji. $urd)fltlttntern, v. n., prebliščati, preblišati, bliščati, blišati se, preblišati se, pre-bliševati, trepiti skozi. 2mrd)flpf;cn, v. a., skoz plaviti, gnati. i$UrdjftiitEn, v. a., prepiskati s postran-ko; »on bet 9ia«tigaft, prepeti, prepevati, n. p. vso noč. 2)urd)flndjcn, «J. a., prekleti, preklinjati; ben ganjen Sag, ves dan kleti, prekleti. 2>urd)fliidjtcn, v. n., bežati, begati skoz. 2>ur«flng, ber, prelet. 2)urd)flllfr, ber, pretok, prehod (vode). ®Urd) f litji trtt, v. a., prešeptati, prečeb-Ijati. Surdjfluten, v. a., valove gnati skozi. Surdjfotfdjeit, v. a., preprašati, prepra-ševati, izprasevati, preiskati, preiskavati; f. and) gorfdjen. 2)urd)forfdjltng, bie, preiskovanje. Snr«forften, v. »., trebiti gojzd. Surdjforftungžfdjing, ber, trebitni, tre-bežni posek. Snrdjfrngcn, v. a., sitle bur«fragen, vse preprašati, prepraševati, izprašati, oprašati, prašati, eniga za drugim, vprašaje obiti, obhoditi. 2)urd)frcffcn, v. a., prejesti, prejedati; j. 93. »oit aŠaufen, pregrizniti, pregristi, preglodati, preškernjati, prerebati; v. r., prerediti, preživiti se ob tujem, ne ob svojem. $urd)frimn, v. n., premreti, premirati mraza, premerzniti, premerzovati, prczeb-sti, prezebati, prezebovati, razzebsti ; gattj bur«gefrorett, ves zmerznjen. 2>nr«frbbnen, v. a., j. 93. bie ganje ©o« «e, ves teden tlako delati. ®urd)fud)teln, v. a., preguliti, preškri-pati, premlatiti, preklestiti, pregarbati (s ploskam). 2)urd)fiiljlen, v. a., bur« eineit .Rorper, skoz kaj čutiti, prečutiti; attež na«. ber Stei^e burdjfntjleu, vse prešlatati, pretipati eno za drugim. 2>ltrd)fuljr, bie, prevoz, prevožnja. Surd;fltbt = , in 3f&g., prevozni, prevožnji. Snrdigebett. Surtbfiibren, t?. a., prepeljati, prepelje-vati, skoz peljati, prevoziti, prevažati, fig. opraviti, dognati kaj, izdelati jo, izviti jo, izpeljati; f. alt« SBelDCifen-®nrd)fnbrgut, ba«, prevozno blago. 2mr«ful)rb0niltl, ber, prevozna kupčija. ®urd)fuljrung, bie, izveršba, izpeljava. 2>nr«fubrt>Crb0t, ba«, prepoved prevož- nje, prevozna prepoved. Sinrdlfufirjon, ber, prevoznina, prevozni col*. Snrdjfiillen, a., napolniti, prepolniti; bur«au« erfullen, napolniti, napolnovati, prenapolniti, prenapolnovati. 2)nt«fnnfeln, v. n.. prelesketati, premig-ljati, prebliščati, preblišati, svetiti se skoz —; v. a., mit fittifelnbem @«eine erfulltn, razsvetliti, razbliščati, razblišati. ®nr«fnr«en, v. a., prebrazditi, prebraz-dovati; bltr«fur«te ©tirn, nabrano, zger-bančeno čelo. $urd)fufient, v. a., podstaviti, podšiti. ®ur«fiittern, v. a., bitr« gutter erbatten, preživiti, prepičati, prekcrmiti, prepasti; btr 9Jc«e na« bi« jum (Sttbe, napičati, naker-miti. Snrdjgadmt, v. a., j. 93. bie ganje3la«t, vso noč prekokotati. Snrdignffcn, v. n., prezijati, zijati skoz. Surdjgiibnen, v. a., j. 93. bie ganje Oia«t, vso noč se mu je zdehalo, au« prezevati. 2snc«gabtcn, v. n., prcvreti; bei ^obitn= bremiern fo »tel al« bur«eintern, f. biefe«. n, v. a., prežolčiti, ožolčiti, pregreniti. iS U r « g a n g, ber, bie Hanbiung, prehod, prehajanje, prelaz, hod, hoja skozi —; sott SEaaren, prevoz; bet Crt, prehodišče, pre-hodiše, prelazišče, prelaziše, prelaz; beti Sur«gang ge(iatten, dopustiti komu, da sme skozi (n. p. skoz hišo) hoditi, mont. prekop, mus. prehod. Surdjgangbnr, adj ., prehodin, prehodljiv. ®nrdigtinger, ber, f. Scfertcnt. $nr«giingig, adj., allgemein, občen,splošen, povsoten; ®ur«gang b^benb, j. 9. ein Hau«, hiša s prehodam, hiša, skozi ktero se sme hoditi; adv., inžgefammt, iibet; aH, sploh, skoz in skoz, po vsem, v obče; d ifi bur«gangig ©itte, povsod je navada. ®nrd)giingii«, f. ^n^gnngbar. SurdigangŽ;, in Bffcg-. prehodni, prevozni. 2)nt«gnngžgcred)tig!eit, bie, pravica do prehoda, pravica, skozi (kako hišo, vert, i. t. d.) hoditi. $nr«gang3gnt, f. $ur«fubrgut. Snr«gnng§bonbtl, f. Surdifubtbanbei. 2)ntd)ga.ngž3DlI, f. Sunbfubrjoll. ®nr«giifbcn, v. a., prestrojiti, ustrojiti dobro (kožo); f. 2>ur«jiriigeln. $nrdjgnten, v. a., prepleti, opleti, pleti. S11 r rt) n e i) C ti, n., bttt« einen Ort, preiti, iti, hoditi skozi —; bitr« ein SEaffer geljett, prebresti vodo; ber , adj., skoz gredoč, prehoden; burdjgeljenbe 3Caarett, prevozno blago. Jlitdigeljcitbž, adv., povsod, vselej, po vsem, po vsakem, skoz in skoz, sploh; bas taugt burdjgehettbs uic§t, to vse skup, vsečiherno nič ne velja. Jltrdjfltigttt,». a., pregosti; bie ©tabt burdigeigen, gosti po mestu, mesto pregosti. $lltd)0CiieItt, a., prebičati, prešibati, našibati, skozi kak kraj gnati in tepsti. SlirdigtlcUert, t>. a., spremiti, spremljati, sprevoditi, sprevajati skozi kak kraj. $iirtf)0erben, f. 2urdj0nrbcn. ilirtbpiefjen, v. a., preliti, prelivati, precediti, precejati, uliti, ulivati skoz —. Jlltdlg itr C n, »• a., pregučati, prekruliti, (n. p. ves dan), kruliti, gučati po (n. p. gojzdu). $urtf)0liittjen, v. n., svetiti se skozi kaj, presijati. Slirdjgleiten, f- «•, zmuzniti se skpzi, zlesti skozi kaj. $lird)0luitmett, v. n. n. a., pretleti, tleti skoz. ^Urd)0ltifd) t It, v. a., zdersniti, zdersati, predersati se skoz kaj; f. a it d) 2urd)0lct= tcn. SmtdjgliiflCn, v. a., razbeliti, prežariti, razžariti; burdjgluljet, razbeljen, razžarjen, fig. razplameniti, vneti, vnemati. iUt^0tabtn, v. a., prekopati, prekopa-vati; v. r., prekopati se. . iurdlgtantcn, v. a., pretarnati, tarnati, žalovati. ®llttb0ta{Cn, v. a., travo popasti. JlUdlBreifett, v. n., skoz prijeti, prijemati, skoz seci, segati, pretakniti, pretikati roko; ter £ut ift burchgegriffen, klobuk se je izlizal, ogulil od vedniga prijemanja; oljne Itmfdjtoeife ^attbelit, poprijeti, poprije-mati se krepko kake reči, globoko seči, krepko in naravnost delati; v. a., bie .ftalte burdjgretft mid), mraz me prevzema. $ltrdl0tetfcnb, adj., krepek, močen, oster, terden. Jlltdig t if f, ber, preseg, seganje skozi kaj. illtlbgriibeln,». a., pretuhtati, dobro premisliti, premodrovati, premišljevati, preiskovati, prevertovati. ®itr^err(ßctt. 361 ®ltrd)0riinben, J». do dna, do konca dognati; f. audj (£r0riinben. Sutrdjorunjen, v. a., j. 33. ben gaitjett Sag, prekruliti, kruliti ves dan. 2>Urd)BUden, v. n. u. a., skoz lukati, skoz gledati, polukati, polukniti, lukati skozi kaj; itt allen Xljeiten, pregledati, pregledovati, preiskati, preiskovati. 2>lird)0nr0Cltt, v. a., burchjagett, po gerlu, pognati, zapraviti, zapravljati, zapiti, zapi-vati, zapijati. 2>Urd)0Uft, ber, preliv, prelivanje; SlttSgttfj; flein, lijak; ffierfgettg, ftüfjige Jför»er bttrdj basfelbe jtt gießen, (®itrd)fdjlag), üj- 2>urd)l)aben, v. a., iß babe bas S3ttdj bttrdj, prebral, dobral sim bukve. 2>Urd)l)adCU, a., presekati, presekovati, prerobiti; mit bem ©djttabel, prekljevati. 2>ltr$t)a0Cln, V. t., e« hagelt burdj, toča leti, pada skoz —, prebija. 2)urd)l)itlcn, v. a., prepikniti, s kljuko prevleči, potegniti skozi. 2) urdlbalficrn, ftdj, v. r., prekomatati se, rtmijfam, komej prekomatati se, izkobaljati se, preplesti, izviti se. Siurdlhnllen, v. n.U.a., razlegati se skoz, predreti, predirati; ber ®ottner bnrdjljaKte 93erg ttnb s^al, grom je bučal, se je razlegal po gorah in dolinah. 2 It t d) holten, v. a., vse po versti deržati. Šurtbhantmem, v. a., prekovati, pre-tolči, prebiti. ®itrdibanbcl, f. ^ronfttohnnbcl. Surdllinrlcu, v. a., burdjred)ett, pregrabiti. 2> ur d) hörnten, v. a., v žalosti preživeti; f. Sürth 0ritnteit. 2)urd)hnrren, », «., prečakati, prečako-vati, ves dan čakati. 2>UrdjbiirtCH, .t5. a., baS ©ifen, prekaliti, do dobriga sterditi. 2)urd)hnit, ber, presek, preseka, (preska). Šurchhtuchen, v. n.tt.a., predahniti, pre-dihniti, predihati, sopsti, dahniti, dihati skoz; itt bie fällte, hukati. ®ur(hhtucn, v. a., presekati, presekavati; Stiles burdjljauen, vse posekati; v. r., ftdj hauenb einen SBeg bahnen, presekati se, z mečem si pot narediti, prcmaliati se; f. a. 2urd)fJrii0Cln. $Urd)l)0UŽ, baS, hiša s prehodam, prehodna hiša. 2urd)h cd) ein, v. a., premikati, oderzati, pregrebenati, prerešetati, presoditi, na mi-kavnik djati, devati, prečesavati, precejati. Smrdjheitern, f. ©rljettern. 2urd)hei^Clt, v. «., prekuriti, razkuriti, raznetiti, razgreti, razgrevati, razpaliti. 2urd)helfen, v. n., skoz pomoči, pomagati; 3emanben, pripomoči, pomagati iz nadloge komu; v. r., fidj burdjtjelfeit, presekati se, pomoči si, izplesti se, rešiti se, izkopati se. 2)urd)hellen, v. a., prejasniti, razsvetliti, razjasniti, razsvetiti, razdaniti. 2>urd)hcrrf(hen, v. a., pregospodovati; 862 Surdjheheu. Weite Oieicfte, nad velikimi deržavami vladati. Surdihe^cn, v. a., burcf> eilten Ort, fflaum hegen, goniti skozi; Scmattbeti, dražiti, šun-tati. S it r d) h etilen, v. M., h'er heult ber SBinb ttid)i burd), tu ne pretuluje, do sem ne verši veter; v. «., pretuliti, prerjuti, (n. p. gojzd, ves dan), rjuti po gojzdu. Surthhteb, ber, presek. Surthhin, skoz, tje skoz; f. šnniturd). Surd)hinfeu, v. n., prešepati, prešantati, Itoch mehr Mrädjti. prekrevljati. prešvedrati, skozi švedrati. Surdjht^ČU, a., razbeliti, močno razgreti. Sit C d) h o i ein, tf.preoblati», preskoblati. Sur d) h ohle it, Snrdjholen, r.«., preiskati; ber ÜBinb fyat uns gehörig bitrchgeholt, veter nas je dobro pretresel, premahal; f. auch Surdihriigetu. SltrihhÖhicn, v. a., prevotliti, preluknjati; mit bem ©temmetfeti, predolbsti; mit bent ©obrer, prevertati uff. SurthhÖhnen, v. a., jako zasmehovati koga. Surdjh»l5cn, f- Sitrdjhauen. S ur th ho r (h en, v, a., er burehhordit alle SCBiltfei, povsod prislušuje, posluša, ušesa nastavlja. Surdjhöreii, v. urd)tO(fern, v. a., bie @rbe, prerahljati, razrahljati, dobro rahljati. Sur^loberit, 0. n., skozi švigniti, švigati, planiti, prešvigati, preplameneti; bag getter toberte überafl burch, plamen je lizal, js švigal, je segal iz vsih strani. $ ltrd)Iiiften, v. a., prevetriti, prevetrati, prevetrovati, presapiti, presapljati, (n. p. izbo, odpreti jo, da jo prežene veter). S ur d) Iii g en, ft(f), 0. r., odlagati se, prelagati se, z lažmi preklatiti se (po svetu), z lažmi odrezati se, pomagati si. $U r d) lit n gern, 0. a., prelenariti.1 Šnrdjmadien,»'. a., izdelati, izdelovati, napraviti, dokončati, dokončevati; v. r., f. gortmadjen. Surdimähen, »■> prekositi; ?liles ab-- ntähen, pokositi. $ ur (t) mahlen, v. a., premleti, somleti, omleti. Sur d) Ut ä et ein, v. a., premešetariti, -meše-tariti; alle« burdhmäcfelit, vse pregrajati, v vsakem jajcu najti dlako. Surthmarflh,_ ber, prehod, marš*. Snrdimarfdjiren, v. n., skoz iti, hoditi, marširati*. Surihmetfern, V. a., premeketali; ben SBalb, premeketati gojzd, meketati po goj-zdu, 864 Siifdjmcijjcl«. Smrcfiiiriigeln. Sllt^mcifjcltt, v. «., predolbsti. 2111 d) lit eift er II, v. n., pretresti, pretresati, pretresovati, prerešetati. 2 ltr d) m ti! t tt, v. a., premolsti, zmolsti, molsti do dobriga. 2 lir d) 1111 It ßCn, v. a., premešati, razmešati, zmešati. 2Hrd)lIte|jDlir, adj., premerljiv. 2nrd)inciicn, v. a., umeriti, premeriti, raz-meriti, premerjati. 2ltrd)nteffer, ber, premer, premernik, nad^ V- bet bent biegen Služmajje ttadj attžge* füllte, presredje; mit eittent 3nljalte, premernik; bet gerabe, ravnik; bet fd)iefe, po-veznik; bet quere, prečnik, poprečnik. 2ll l'd) ntifd) Clt, v. a., premešati, razmešati. Slird) ntiften, v. «., pognojiti, nagnojiti dobro. 2ltrd)nt0bern, v. «., pretrohneti, stroh-neti skoz, razperhniti, sperhniti, sprepereti, prepereti; bltrchmobert, trohljen, sperel. 2ltrd)ntiiI)Cn, ftd), v. r., potruditi se skoz kaj. 2urdjnturntellt, v. a., premermrati, pre-žvergljati, prevervrati, prežebrati; ein Šad) burc^mutmelt ba« Sijal / potok šumlja (serb. žubori, romoni) po dolu. 2lird)lltuftern, v. a., pregledati, pregle-davati; er mitji alle Seilte burdjmuftern, on mora vse ljudi obrati, ozijati; bltrdjfltdjett, pregledati, preiskati, preiskovati, prerešetati. 2 it r d) it a d) t c n, f. Uekrnadjtcu. 2nrd)Httgcin, v. a., prežebljati, prebiti s klinpam, pretolči. StinhllUgCU, v. a., preglodati, pregrizniti, ogrizniti, prejesti, jesti, pregristi, prega-rati; v. r., preglodati se. Surdjltäfjcu, v. a., prešiti, prešivati; v. r., ftd) bie ginget burd)nät)eti, razšiti si perste, razbosti si jili šivaje. 2 lir d) untren, v. a., feilte Saljre, prenor-čevati. 2 ur d) nn^ en, v. a., bltrdjtiegett, premočiti, razmočiti, premakati, razmakati; bltrdjltäfjj tet SEBeijelt, zamočena pšenica; do polti zmočiti. 2urd)nc6cln, v. n., kaditi se, megliti se skoz. 2urd) neumen, v. a., phtjs. skoz vzeti, jemati; eilten (Segenfiottb, pregledati, prebrati, naučiti se do konca, reč dognati, se je popolnama lotiti, prijeti. 2ur4uchen, f. Snrdjnäfien. 2urthniiftern, v. a., prebercati, preberk-ljati. 2lird)ijlCU, v. a., preoliti, z oljem politi, napolniti, premazati. 2 Utd) Otg Čin, v. a., preorglati, zorglati. 2urd)i>fl$, ber, prehod; ©ltgpag, soteska. 2ur(hijaf(ireu, v. »., skoz iti, hoditi, prehoditi; f. 2urd)gci)cn. 2ur(hi)aifthen, v. n., prepljoskati; v. a., izpljoskati koga. 2>urc|j>attfen, f. Snrdjprit,gclit. 2urd)i)Citfd)en, "i pretepsti, pretepati, prebičati, s silo gnati, tirati skozi. 2urd)hehen, f. 2tircfipriigeln. 2urd)hfefferu, v. a., napoprati, opoprati, preštupati. 2nrd)hfeifen, v. a., eine Strte, prežvižgati, dožvižgati, žvižgniti, žvižgati skoz kaj. 2nrd)hfeilen, v. a., (s pšico) prestreliti, prestreljati. 2urd)hf lil njen, v. a.. nasaditi, zasaditi. 2urd)hflnftcrn, f. ^floftern. 2lird)hfliilieu, v. a., prebrati, prebirati, potergati. 2urd)hfliigcn, v, a., preorati, razorati kaj, orati skoz. 2urd)ilid)cn, r. a., presmoliti, posmoliti. 2urd)ptiteit, v. « ., prekavsniti, prekavsati. prekljevati. 2urd)lptigcrn, v. a., preromati, prepopot-vati; bie' Sffielt bur^pilgertt, obhoditi, obro-mati ves svet. 2lt t d)i> ih en, v. «., prečivkati, čivkati skoz. 2urd)i>iffen, v. a., prescati, preščivati, precurati. 2urd)hlagen, ftd), v. r., premučiti, pre-truditi se, ubijati se (ves čas). 2urd)piflppcrn, v. a., preblebetati, pre-žlobodrati, prekvasiti, prekloboštrati, pre-klepetati, n. p. ves dan. 2nrd)hlarreit, v. »., predreti, dreti, pre-vekati, dreti se, lado gnati (n. p. vse ljube dni). 2lird)hlntfd)erit, v. a., prepluskati, pre-ploskati. 2urdihlauiiern, f. 2urdji)IiiWjera. 2ltrd)illentcrn, v. a., ben SCalb, les prebrati, prebirati. 2urdjhlltmhcn, v. „., preštorkljati, tele-biti skoz, bunkniti skoz, šterbunkniti skoz. Sltrchhliiniiem, t?. a., j. S. alte J&aufer, poropati, obropati, opleniti. 2urd)h0d)Clt, v. a., preterkati, prebiti, pre-klepati, pretolči, pretleči. 2urd)h0ltem, v. a., preropotati kaj, ropotati po čem. 2ttrd)profieln, v. a., prebrasketati, pre-drasketati, prepokljati, pokljati skoz. 2urd)hrnffen, v. a., gonje2Bod)eii, počele tedne požreševati; ba« Šertnogen bltrdtpraffen, f. SSerhrftffcit. 2urd)iJrcbigen, v. a., izpridigovati, pre-pridigovati. 2urd)iireffen, v. a., pretlačiti, skoz tlačiti, prežmeti u. prežeti, prežemati, pre-prešati*, skoz kaj tlačiti, spraviti; ben ®aft burchpreffen, iztisniti, precediti. 2urd)i>ritfd)en, v. a., izploskati koga. 2ltrd)hr0ben, v. a., poskusiti, poskušati, (n. p. vse vina). 2utd)^riifen, v. a., sprašati, spraševati vse po redu. 2urd)})rugcln, v. a., pretepsti, pretepati, pretepavati, premlatiti, nažgati, naklepati, oklestiti, nakuriti, nabiti, našeškati, napo-kati, nadegati, namazati, natleči itd. Snrdipitffett. Surcfjriittetu. 365 $Utd)})UffClt, v. a., prežokati, nažokati, nabunkati koga. Surdjtiualcit, ftd?, f. Sitrdiilnsen, ŠurdjQUaintCtt, v. n., kaditi se skoz —, zakaditi kaj. $111djnUCtlCtt, v. n., skoz teči, vervrati. iSurdjUUCtfdjCJt, v. a., premečkati, pretrdi; bett ©aft, pretisniti, precediti. JurdjtitilCItt, v. a., presejati, prerešetati, prečiniti. Slttdjrttgen, v. n., premoleti, moleti, šter- leli skozi kaj. Sunbrnmmeln, 2itrd)ramiitcn, v. «., zabiti kole v zemljo; f. 9iatttl)tClt. Sutdjtanien, v. «., prerasti, previjati se skoz, preopletati se. Surdjtflfeit, v. a., predirjati, prenoreti, predivjati n. p. noč in dan; bie Stabt burdj-rafett, ves zdivjan predirjati mesto, leteti po mestu; bet ©turm burdjrafet ben 5S3atb, vihar divja, razsaja po gojzdu. ®lird)iafl)eln, v. a., prepiliti, prerašpati*. Surdjraf f cin, v. n. tt. a., preropotati, pre- derdrati kaj, ropotati po čem. Snrt^tcutf)en, v. n,. es raudjtburcfy, kadi se, dimi skozi; ber Dfen raiidjt burd), skoz peč se kadi; v. a.; f. SurdjritttdjCnt. $urd)ratld)em, ». «., prekaditi, prekajali kaj, kaditi po čem; gletfdj, posušiti, sušiti, na dim obesiti, obešati. Sutt^rattfcn, ftdj, v. r., prepuliti, puliti se, prelasati se. illtdjraitid) cn, v. n., prešumeti, prehru- raeti, šumeti po čem, izpod česa. Slltdjrcdjcn, v. a., pregrabiti. 2urd) t C d) IIC It, v.'a., prešteti, preštevati, prerajtati, prerajtovati od konca do konca. iitrdjtegieren, v. «., g. S. geljit 3aljte, deset let prevladati, prekraljevati, prece-sariti. $111 d)r C g it C«, v. i., es tegitet butdj, dež grč skoz, premaka, skoz dežuje, moči; burebtegnet, ves moker, moker do polti. S!ltrd)ttil)cn, v. «., premeti, prelizati, pre-goliti, nad) 91. pretreti; ttmitb retben, do kervaviga ožuliti, otiskati, pregarati ([Pot.) Snrdjreidjen, v. «., langen, poseči, seči, segati skoz kaj; jemanben ettraS bitrdj bas Sttlfier, komu kaj skoz okno podati, podajati; v. n., skoz doseči, preseči. $lttd)reife, bie, prehod, memohod,'pot, potovanje skoz —; bei meittct ©ttrdjreife, ko sim tod popotval, memo šel, ko pojdem memo; bei bet ®tird)reife butd) SiUi, po-tovaje, gredoč skoz Celje, na poti skoz Celje. Slltdjrcifcn, v. n., skoz iti, skoz hoditi, popotovati, tod, ondod iti, hoditi; v. a., »iele Sanbet, veliko dežel preiti, prehoditi, prepotvati, obiti, obhoditi. 2)ut(f|reifcitbcr, ber, popotnik, popotni človek. ettra aud) prehodnik. $urd)tci|cn, v. a., pretergati, tergati, raztergati, razčesniti, razčehniti; v. »., pre- tergati, raztergati, tergati se, prečesniti se, razčesniti se, prelizati se. Surdjreifier, ber, tergač. Surdjrctten, v. n., burdj ein aBajfet uff., skoz jezditi; id) bleibe nid)t I)ier, id) reite llltr bttrdj, ne ostanem tukej, le memo jezdim; v. r., jtcf) burdjreiteit, tritnb reiten, osenjiti se, ožuliti se jezdč, prejezditi se, bltrdjrittcn, senast, ožuljen, otiskan, serb. osadneti; v. «., bie @tabt burd)teiten, prejezditi, preježati, prejahati mesto. Surt^reunen, v. n., skoz dirjati; t>. a., jemanben bltrdjtemteit, predreti, predirati, presuniti, prebosti, prebadati koga; bie @tabt bltrdjreitnen, predirjati, preleteti, preteči, pretekati, obtekati mesto. Slltdjricdicit, v. n., skoz dišati, prevonjati, preduhati, skoz duhati, vohati. Sur d) rief elit, v. »., bet Sadj burdjriefelt bie Sitte, potok precurljava, prešumljava trato, šumlja, teklja po trati. Surdjriffeln, f. 2urd)l)ed)clit. 2) ur d) rin g en, f. 2itrd)fiiiitbfeit. 2> ur d) rt Hit en, v. n., skoz teči, curljati; ans beut Oefäfi rinnt es bitrd), ta posoda pušča, puša; v. a., bie gelber butcfyrinnen, teči po polji. Smrdjrift, bet, prepoč, prepok, preterg. Sltrdiritt, ber, prejezd, preježa, jahanje skoz —; bei feinem ®itrd)ritt, ko je tod mimo jezdil. S urdjri^eit, v. a., preprasniti, preprask-niti, prepraskati, razpraskati. 2)urd;r01)ren, v. »., skoz curleti, curljati; f. aitd) Šurdjriefelit. Sur d) roll en, v. n. it. «., bie ^ugel, skoz potočiti, potakati; bie ŠBaf^e, prelikati, premongati, böhm. prevaleti; bet ®ontter burc^rotlt bte 8uft, grom ropoče, bobni po oblačili; skoz točiti se, vertiti se. Surdjröf d; eil, v. a., mont., prekopati skalo, vodo skoz skalo napeljati, vodo pre-skaliti (RavnikJ. 2)ltrdjr0ftClt, v. «., prerujaveti; bltrd)roflet, povsod, ves rujnat, rejnat, rijnat. Snrthröften, v. a., preevreti, spražiti. ®nrd)riide U, v. a., skoz pomakniti, skoz pomikati; f. au$ Siicri)ittarfd)ircn. 2) ur dir ni C rit, v. n. u. a., preveslati, veslati skoz —, voziti se skoz. 2urd)rufClt, v. «., preklicati, prezvati kaj, klicati po čem (n. p. po vsi hiši). 2urd)ritl)cn, v. a., bie gaitge Slacfyt, vso noč počivati. Sitrdjriiljmcn, i>. »., alle Sßorgüge, vse predstva pohvaliti, prehvaliti, jako hvalili, slaviti. Surdjriiljrett, «5. a., umesti, umešati, premešati, razmešati, zmešati. 2ltrd)rittfd)cn, v. n., skoz splaziti se, zmuzniti se. 2ltrdjrütteln, v. a., pietresti, pretresati, premakatati. 366 Smrdjfitiel». 2>urd)fd)teu&erit. $Urd)fiibetH, v. a., presekati s sabio, presablati. 2>Utd)f Sen, v. a., presejati, presevati, povsod posejati. 25urdjfagen, v. a., prežagati, in eittigett ©egenbett attd) prepiliti. íSnrdtífllben, v. a.. namaziliti. Surdjfalje It, v. ar usoliti, nasoliti, presoliti. Surdjfducnt, ba« 93rot, v. a., skvasiti, kvasiti, kvas zamesiti. prekisati, razkisati; v. n., skvasiti se, prekisati se, razkisati se. 2> U td) |"a lt g CU, v. a., presesati, sesati skoz. 25 Ur d) f tt n f ein, v. a., prepililjati, prepiliati, prešumljati, prešumetljati kaj. Su t d) f OU f en, c. n. u. a.. prešumeti, pre-hrumeti, preveršeti, prevrešati, prebučati; bet aBinb turd)faufi bett SBalb, veter buči, verši, šumi po gojzdu. 2>urd)fd)ab CU, v. a., prestergati, prestru-gati, preškrabati; burdjfdjabt, »on .(tleibern, pretergan, prenosen, zlizan, preguljen. 2>Urd)fd)ttffCJt, v. a., skoz kaj spraviti, spravljati. $1trd)fd)iitfcm, v. «., prečebljati, prešaliti se. S Hrdlfdjflllen, «., skoz glasiti se, razlegati se; v. a., preglasiti, preglašati, pre-doneti, doneti po —, naj več doneti, glasiti se. $lttd)fd)flrfcu, e. o., dobro nabrusiti, na- ostriti. 2>urdj jdiamtt, r. a., prestergati, preger-bati, preriti, prerivati, preorati. $urd)fd)aubern, v. a., ein ©ratten burdj--fd)altbert i^lt, spreleti ga, obide ga groza, zona. jel se je tresti, trepetati. 2>urd;id)aucn, v. »., skoz gledati, lukati; r. a., pregledati, pregledovati, razgledali, previdiii, spoznati kaj; f. a. ®urdjblitfcn. 2Jurd)idjaucrn, f. £urd)fd)iiubcrn. $urajid)aufcln, v. «., eineti 9Beg turtb bett @d)ttee, prekidati sneg; ©etreibe, preveti, prevejati, pregrebati, premetati. 2)UCtb 1 d) e t It e It, v. »., skoz sijati; v. a., obsijati skozi kaj, razsvetiti, prosvetiti; burt^fd^etnen laffen, f. SiubeutCH. $lird)fd)Clteit, v. a., ozmerjati, okregati, ošteti dobro. 2>Urd)fd)tren, v. a., prestriči. Snrdtftbcrjeu, v. a., prešaliti, šaliti se, v šali preživeti. 2>Urd)fd)Cttd)Clt, t>. a., prepoditi, preplašiti, razplašiti, prestrašiti, ostrašiti. Surd)i'd)cucrn, v. a.. prečistiti, prereše-tati, pretresli, pretresati; bie ?letniel, fig. pregoliti, predergniti rokave. 2>Utd)fdjiáctt, v. n., poslati, pošiljati, odpraviti koga skoz —; razposlati po (n. p. po vsem mestu). 25lird)fd)icbcn, v. a.. pretisniti, preriniti, skoz riniti; bie Jíugel, zagnati, zaganjati skoz. 2>urd)fdjicbcr, ber, pali, zapah, prepali. 2)urdlíditcftcil, v. a., mit einem ©dmjje, prestreliti, streljati skoz; ba« ©elb hjurf-iueife, nametati, našteti; eitt Sud) mit piet burd)fd)iepen, prevšiti, prevšivati, preložiti z belim popirjem; bie Seilen, razmakniti, razmikati, razrediti. ®urd)fd)iffen, v. n. u. a., ba« SKeer, po morji prevoziti, prevažati se, po morji prepeljati se, morje prejadrati, preladijatif, obiti, prehoditi na barki morje. 2>nrd|itbtntntCIU, v. n., skoz lesketati se, skoz svetiti se; p. a., prelesketati, pre-lesketavati, presijati, presevati, presijavati. 2>Utd|fd)t II btU, v. a., predreti, preguliti. S Ur d) i dllnf tU, v. a., prespati. prespavati. $ 11 r di f djl(t g, ber, preboj, prelom; in bet ,Ritd)eit, cedilo, cedilnik, precejalo, scedilo; ilt beit iiiod)t»erfett, mreža, rešeto ; bei Sdjntii ben, Sc^loffern, prebijak; bei geuertoerfern, ein fpigtget ißfrimen, šilo. 2)Ur(bfd|lngbar, adj., prebojin. ®urd)fd)iaget|'en, ta«, prebijač, prebijav-no železo. ®urd)id)iagcn, v.a., prebiti, prebijati, pre-tolči, predreti, predirati, pretergati; turdj ein Sieb fejiere, trodene ¡Tinge, preravnati. presejati; fütjjige, precediti, precejati, cediti; titrd) ein ïudl, pretlačiti, prepustiti: jemanben feljr f^lagen, pretepsti. pretepati ; mont, prekopati; v. r., ftd) bltrcb tie geinte blttcbf^lagen, izmahati se, premahati se, pretolči se, prebiti se; bei ben 3âgern, skoz mahniti; v. n., skoz udariti, udarjati; ba« Rapier (dalagt bltrd), papir premaka. moči, ne derži tinte, poln. przebija. serb. propada; »om Wegen, skoz iti; bie Slrjenei bat bltrcbgeftlagen, zdravilo je pomagalo, prijelo. 2>itrd)fd)Iagljammer, ber, prebijač, prebi-javno kladvo. 2)Urd)fd)lngtU(6, ba«, cedilo, precejalo. 2) u r di f d) I a n g c i n, ftd), ». r., zvijati, viti se skoz ; nad) bent Serb. vijugati se, kri-vudati se; ber SBeg fdjlângelt fteb bnrditai burd), oter burçbfdjlângelt ba« (al« v. «.), pot se vije po sredi doline. i£urtbftbietd)cn, v. n. u. r., odplaziti se skoz, smukniti skoz, preplaziti se skoz, prelesti, prelaziti, izmakniti Be, premn-zniti se, premuzati se, prekrasti se, prevleči se. 2>urd)fd)lctfen, v. a., mit bem Sdjleifjiet-ne, prebrusiti; auf einet (Sdjleife, prevleči, skoz vleči, vlačiti na petlji, na locnji;»tr; botene Sffiaaren, preplaziti, po tihotapsko, po kontrabantu prenesti blago; v. r„ fié burd)f<ÈJeifen, prelizati se, pregoliti se. Surdtftbleitbcrn, v. n. u. a., potepati se, klatiti se, postopati po čem (n. p. po polji); burd) ben ©arten, prehajati se, gam-bati, tavati po vertu. $urdjfd)lcnfmt, v. n., prekinkati. 2)urtf)fdjle})j)en, v. a., preplaziti, vleči, vlačiti skoz —. 2) 111 d) i (bien b cm, v. a., predegati, prede-gavati, vreči, metati, degati skoz. 2>urd)fd)liefen. Surtbfdiliefcii, f. 2urdjfd)Ii¡t>fett. Slir^ftflíingcn, v. a., vplesti, zaplesti, oviti, ovijati, zapletati, vpletati. JurdjfdjlitSCU, razrezati, prerezati, razparati, preparati, razcepiti, razklati. $itrd)fd)Indien, e. a., bte 9lad?t, ihtitise vso noč, preilititi se. Sllld)fd)lltutmcrn, v. a., predremati, dremati. ílirdjfdjlünbet, adj., poln jam, votlin, špilj. înrdlfiïiipfen, v. n. u. a., premuzniti, premagati, prelesti, prelaziti, zmuzniti se skoz, smukniti skoz, vse kote prelaziti. $iud)id}iuad)te]t, a-, prekoperneti, (n. p. več let), prehrepeneti, v hrepenenji, željah preživeti. Snrdjfdjmarofcett, ft<$, v. r., prešeškati se. Surdlfdjmaudjcn, v. Ji., puhati skoz; v.a., hi! ganjen Stbenb burdjfd)maudjen, ves večer prepuhati, dobro napuhati, prepuhati. ÎWtdjfd)inanftn, v. a., pregostovati (se). Slltttlf djmeiten, v. a., skoz vreči, metati, bacniti. SlirdjfSraettCt«, v. n.. treščiti, trešiti, treskati po —, v—, skoz; v. a., bie Ciifte biitd)id)mcttern, stresati oblake, bučati po njih. $lirù)fcbmicbcn, v. a., razkovati, preko- vati, prekovavati. Slird)f (bmicgcit, ft<$, r., izlizati se, izviti se. $]tt(!,jdjmtcreit, v. a., namazati; aííeg bttvit bmieretl, pomazati vse, premazati vse; ' Sitien fcurd;[d)mieren, f. 2urdJ?riigEtn. SlltdlfdinattCrB, v. a., pregagati kaj, gaga! i po ¡'trn (n. p. po ulicah). 5)iiiif)id)uaitbcn, f. 2urd)fdjitiiffcltt. $urri)idjncibcn, ». a., mit bem SJîeffer, prerezati, rezati, prerezovati, razrezati, na dvoje rezati; mit ber Strt Ubgt., presekati, razcepiti, precepiti; mit ber ©djete, prestriči, razstriči, fig. attd) prebiti, pretergati; bic SBellen beSÜReereé, sekati, rezati ; baê fianb, orati zemljo; turdjfreitjett, prekrižati, križa':; »on Çlitffcn, križem teči po deželi, preinrežiti, sekati deželo; v. r., prerezati se. presekati se; bei bett Ságerit, pregriz-niti se; bie Siniett burdjf<$neiben ftcfc, čerte se križajo. Snrdifdjncibcn, ba«, f. 2ur$fd)nttt. îurtpftbntien, V. »'., eëfdjlteiet burety, sneg gre skoz, skoz mete. $lirdjfd)ttcllcit, v. n. u. a., skoz zagnati, skoz bersniti, pognati. $lird)icbnttt, ber, ba¡5 ©djneiben, rezanje, prerezovanje, prerez, presek; int Sltrd)-fdjuitte gered)net, geltontmctt, prek, poprek, počez, navprek, sploh, eno proti drugimu, drugo k drugimu, seri. odsekom; t»aâ burdjfdjnittcn tourbe, ber Drt, bie ©telle, Ceffttung, prerez, rez, presek; ®urd)f(i)mtt eittež itreifeê, premérnik, poprečnik; f. alt d) grafit; ®ert$eug, rezivnik; ber ©rt, tro ®«rd)id)«)cntmcit. 367 »erntitteljl bež (Srabeitž eitt ®itrd)[d)ititt ge? niad)t loorbeti ifi, prekop. Surdjfdjnittiid), adv., poprek, na čez, eno z drugim, jemaje srednjo primero. 2>uidjfdjnittžberedinung, bie, poprečni, srednji preštev, (prerajt). $Urd)fdjUtttŽgCIBid)t,ba«, poprečna, srednja teža. 2urd)fd)nittžjabr, baS, srednje leto. 2) lt t d) f d) n 111Ž p r t i i, ber, srednja, poprečna, načezna cena. 2)urdjfd)ttittŽi>unet, bet, presečna pika. Šurdlidjnittžfcb nc, bie, čerta, kita, pre-scčnica. Surdlfdjnittžfumme, bie, poprečni znesek. 2>urd)}d)nitt§mertb, ber, načezna, srednja vrednost. Surdjfdjnittžjabl, bie, srednje, poprečno število. SlirtpfAniiffCln, v. a., ovohati, prevohati. Surd)id)ttitt)pcrtt, f. 2itrd)fd)niiffeln. 2>urd)id)ltlirrcn, v. n. u. a., preberneti, preberbljati; .Rajen, prepresti, presti, nacf) Jan. prebrundeti; v. r., f. 2lird)bettellt, ftd). Slirdlfcprammeu, v. a., pregrebsti, pre-dreti. 2 lt r d) i d) r C i e tt, v. n., vekati, ■ vpiti skoz; v. a., prevpiti, prekričati, prevekati, vekati P° —' 2 lt C d| i d) reiten, v. n. u. a., prekoračiti, prestopiti, prestopati, preiti, prehajati, ko-račiti skoz. Surdjfdjttb, f. 2urdjfdjicbett. 2)urd)fd)iit)t)cit, f. 2itrd)fd)aufcln. Surdjfdjurrcn, f. Surdtgleitcn. 2 ur d) j d) uf, ber, prestrel, preložba; f. att($ 2ttrd)fd)icicn. 2>urdjfd)iittellt, v. a., pretresti, pretresati, prerahljati, razrahljati. 2urdjfd)iitten, v. a., »on trocfeneit ®in* gen, presuti, presipati; »on ftufigen, preliti, prelivati obet prelijati, zlivati, sipati skoz. Suird){dritterit, r. a., ®rfd)iittcrn; Stngjl bntdffdjiittert fcitie ©cbeitte, kosti se mu tresejo, mu klepečejo (od) strahu. 2 ur d) f d) tu armen, v. n. it. a., rojiti skoz, prerojiti; fdjtoärmetlb jltbtingen, potepati se, vlačiti se, klatiti se po (n. p. po mestu). Surdjfdjroä^cn, v. a., prešeptati, preble- betati, prečenčati; f. attd) 2llfd)fl(atlberit. 2urd)fd)n)ebctt, v. a., bie Suft, majati se, leteti po zrakn, eigentl. prevesiti. 2ltrd)fdltl3eftlu, v. a., prežeplati, raz- žeplati, nažeplati dobro. $urd)f dim eifen, v.a., pohajati (-po deželi), obhoditi, vlačiti se, skitati se; bie SBiftfic btttcbfdjtoetfett, zmahati, strepati. 2ttrd)f^meigen, v. «., ganje starte, cele noči gostovati se, požreševati, požrešno živeti in zapravljati, nad) Jan. preburovati; feilt Vermögen, f. SerpraffCU. 2urd)fdimcmnteit, v. a., preplaviti, plaviti. gnati skoz —; f. aititttra6ar, adj., na« V. prepla-ven, kar se more preplavati. $Ur«f «tDintttteU, v. n. tt. a., plavati skoz, preplavati (reko). 2)Utd)fd}lOtmmen, baS, preplutje, prepla-vanje. 2)ur«f«tt)iugcn, v. «., premahniti, pre-mahovati, skoz mahniti, skoz mahati. Sutrdjfdjttirrttt, v. «., preberneti, pre-brenčati, prečirikati; f. alt« ®ur«fliegcn. SurdjfdjU) i^Ett, v. n., spotiti se, prepotiti se, oznojiti se; baS .§emb t(i bur«f«hnj5t, srajca je vsa mokra od pota, znoja; v. «., premočiti s potam, znojem. 2)ttrdjfCflEllt, v. »., tt. a., prejadriti, pre-jadrati, prevoziti se po —; Sufte bttt«fe* geln, plavati, leteti po zraku, skoz obnebje. $ltrd)iel)i ur, adj., pregledljiv, pregleden. $urd)feijen, v. n., i« fetye bur«, viditi skoz (kaj); jief) ta bur«, poglej skozi to; v. a., pregledati, pregledovati, razgledati, pretresti, preiskati, preskusiti kaj. 2)lttdjfel)er, ber,preglednik, pregledovavec. 2>ltrd)icl)lttt0, bie, pregled, pregledovanje. 2>ltrd)ieifeit, v. a., nažajfati», prežajfati», z mjilam namazati. 2)urd)feigen, 2)ur«feil)en, v. «.,precediti, precejati, prestreči (n. p. skozi pert). ®ur«ftt5er, ber, baž SBerfjeug, cedilo, cedilnik, dim. cedilce; bie ipetfoit, cednik, cedivec. $ur«feiljerin, bie, cedivka. 2)itr«fetn, 2>ur«feljit, v. n., es ijl bur«, skozi je; et ift Ijeute bur«, danes je memo šel, je tod skozi šel. 2>Urd)fCn&CU, v. a., skoz poslati, skoz pošiljati; et Ijat «n l;iet bur«gefenbet, tod ga je poslal; t a ž ganje Sattb bur«fettben, razposlati, poslati po vsih krajih. ® ur d) f eno tU, a"> prepaliti, prežgati. Surdjfenfen, f. 2>urdjfinfeiu 2)ni'«fe^ett, a., skoz iti, udariti, mahniti, prejezditi, prejahati, preskočiti, pre-skakati, predreti skoz, prek; 9lbjt«t etre!* «ett, dognati kaj, zdelati, speljati, zviti kaj, da mu obvelja, veljavo dobiti čemu; mit fflitten, sprositi kaj; bltr«(aufen tajfen, prepustiti, presejati, presevati; int fflerg* baue, skozi deržati; f. att« 3in§f«nteljeu. Smrdjfenf jett, v. a., prezdihovati (n. p. vse svoje življenje). $ur«fi«t, bie, bas «Seljen bur« eine £)eff* ttuttg, lukanje, kukanje, vid, gledanje skoz kaj; ctmaS jttr ®itr«jt«t geben, kaj v pregled dati; batjer ®ur«fi«t, pregled, pregledovanje, pretresanje, pretres, razgled; bie ®ur«= ft«t benetjmen, braniti komu, da ne more skozi kaj viditi, gledati. SUtdjfi« 11 g, adj., ettoa prezoren (prozi-ren), tta« ©inigen skozen, bohm. prozrač-ny, tta« V. skozvidin; baS ©taS ifi bur«* fi«tig, skozi steklo se vidi, je moči gledati, viditi, fig. svetel, jasen, razločin. 2)itr«ft>rie|en. Snrdjfidjtiglett, bie, prezornost, prozir-nost-j-. 2>Urdjfid)t$leljre, bie, dioptrika. Sur«ftdcm, v. n., premezeti, baljer me-zine ber 3ttotaji; f. att« Surifinteru. 2)urd)ftc6eit, v- a., presejati, presevati, prerešetati, prerešetavati. Surdjfieben, f. 2>ur«Fo«en. 2)ltr«ftcfern, v. »., prekapati, prekapljati, curleti skoz. S ur «fing en, v. a., speti do konca, pre-peti, odpeti; ben ©arten bur«ftngen, prepevati po vertu. 2>urd)ftnfcn, v. n., vdirati se, pasti, prevaliti se, prepasti, skoz vdreti se, na« M. pretoniti se; v. a., im ®ergbaue, zakopati se, zakopavati se v globočino skoz kaj. ®ur«finneu, v. a., premisliti, premišljevati. 2>urd)fintern, v. n., skoz solzeti, mezeti, cuzeti, curleti, kapaii, teči, skoz vleči. 2)urdjfii)en, v. a., presedeti (n. p. ves dan), presedeti (hlače), sede prelizati, pre-goliti. Smrdifollen, v. «., Ijiet fett et but«, tod mu je skoz iti, memo iti. 2>nrd)}onneit, v. a., presolnčiti, pregreti, greti na solncu. 25ur«forgen, v. a., Sage unb 3M«te, noč in dan skerbeti, v skerbeh biti, noč in dan preskomlati. 2)ur«fpitlien, v. n., i« fpälje but«, skoz lukam, preziram; v. a., pregledati, pregledovati, osledovati, paziti za kom, po kom. 2)urdjf})alten, v. n., počiti, pokniti, pokati, regniti, razklati se; v. a., preklati, razklati, precepiti, razcepiti, cepiti. S)ur«fpannen, v. a., prepeti, prepenjati skoz —. 2>ur«f}>eten, v. n., bljevati, kozlati, metati (U. skoz kaj. Sitrdjfpelten, f. 2)ur«foalten. 2>ur«fpil!cn, v. a., nabodlati, nabockati, nabosti, nabadati (n. p. s slanino); bie Siebe mit allerlei f«önen fflrocfeu, govor na-lišpati, prepletati, n. p. (z latinskimi besedami). 2)ur«fptelen, v. a., preigrati, zigrati, n. p. vse igre; v. r., fi« bie ginget burdj--fpielen, obigrati si perste. Sltrd)ipie|)ett, v. a., prebosti, prebadati, prepahniti, prepahovati, predreti, predirati. ®ur«ft)tnnen, v. a., prepresti kaj, (n. p. vso noč). Sur«fp0meu, v. a., z ostrogo prebosti. 2)ur«ft)0tten, v. «., j. 5». fl(le @«iiler, osramotiti, sramotiti vse učence. $ur«fpre« en, v. »., govoriti skoz kaj. 2)ur«fprengen, v. n., mit bem Werbe, predirjati, skakama prejezditi, prejahati, preleteti; v. a., im Snnern befprengen, pre-kropiti, poškropiti, oškropiti, naškropiti. ®ur«fpriefien, v. n., prekaliti, prekliti, poganjati. Smrßfprtngeit. SltrdjfpritigClt, v. a., skoz skočiti, skakati; tafii gelb, preskakati polj«, skakati po vsem polji; v. «., 5. S. ©laž, skoz in skoz pičiti, prepočiti se. ®ltrß fiti^tlt, v. h., šterkniti, šterkati, sikniti, sikati skoz; v. a., presikniti, pre-brizgniti, prebrizgljati, skoz brizgljati; ©lu* metlbeete, poškropiti, naškropiti dobro. $utd)fi>ro&en, f. Smtßflmcften. SlirdjfflrullCln, v. n., prevervrati, prekipeli, prevrcti skoz, mezeti skoz. Slltdlfpriiljctt, v. n. tt. a., iskriti se skoz, iskra šviga skoz. Sutd)fitlHI0, ter, preskok. $ lltßffl U dcil, v. «., pljuniti, pije vati skoz —, prepljevati; »Ott ©efvenfterii, prestrašiti, strašiti. £ltrd)fiiirctl, v. a., prevohati, preiskati, preiskovati; »Olt ^lUltbett, preslediti, prevohati. $nrd)ft(td)tltt, v. a., prebosti, prebadati. i£urd)ft(il)ten, v. a., prekaliti, prejekleniti, uterditi. 3üird)ftamtlfcn, t', a., prephati, preceptati, prehoditi, pregaziti. $urd)ftänitrit, a., mit ©eftanf, zasmra-diti, zasmrajati, nasmraditi, nasmrajati; b. i. burßjloßeit, bitrßfiacfern, prestapnati, prestapavati, na drobno preiskati, na tanko poiskati, preštokati, pretakniti, preti-kati. Surdlitiut&eit, v. n., skoz prašiti, prepra-šiti se; jtaubig tterbelt, zaprašiti se, s pra-ham posuti. 2uird)ft. «., skoz stopiti, skoz stopati; naß allen 9iißtungeit, (als v. e.), prehoditi, obiti, obhoditi (n. p. vso goro). Jurdlftclltn, v. a., bei beit Sägern, razpostaviti, nastaviti, nastavljati mreže. $lird)|ttt>()eit, »• a, prešiti, prešivati, pre-štepati*, obšiti, obšivati, itt U. preraliti, raliti. Surdlfteuctn, v. a., prejadrati. S lir d) ft i d), ber, prebod; eiltež ®amntc6, prekop; be« ©etreibeg, prekopavanje, pregre-banje. Surdjftiitmctt. 869 ® It r ß ft i ltrßft0rcit, v. a., stakniti, stikati, premetati, prevertati; alleč toirb »on ßm burß» gefičrt, vse stakne. 2>ltrßft0fieil, v. n., skoz pahniti, dregniti; v. a., predregniti, preriniti, prepahniti, presuniti; mit bem ©ßlcerte, prebosti, predreti; f. Smrßfttßtn, 3""ftoffcn. SlirßftOttCril, v. a., prejecljati. 2>urßftraljleH, ».m. u.a., iß flrafjte bitrß, »on Äör»ern mit eigenem Sißte, posijati, si-jati skoz; »om SlNoitbe, svetiti skoz; bie SBelt burßftratyleit, presijati, obsijati, pre-svetiti. Surßftredcil, v. a., podati, podajati skoz kaj. $lird)ftrciß tlt, e. a., ettoaS ©efßriebene«, prečerkati, prečertati, prekrižati, zbrisati, prekriževati, naß V. preraziti; naß 9lrt ber 8attbflreißer, preklatiti se po —, vlačiti se, vlačugati se, potepati se (po deželi); ber ©ogel ftreißt burß beit aBalb, tič pre-smukne, presmukava gojzd; v. n., (iß jtiiß* tig burß eiucit £>rt bewegen, smukniti skoz, smukati skoz, pretekati; »om SSiillbe, pre-pihati, skoz vleči, pihati. Surßftrcifen, v. n., klatiti se, vlačiti se, f. SHirßftrcißen; milit, obhoditi; r. a., proge, derse napraviti na čem. 2)urßftreiteit, v. a.n.r., feine Xage burß; ftreiten, ravsati se, rovati se, tergati se vse svoje dni. SurßfttCJten, v. a., skoz trositi, sipati. iSurßftrid), ber, burß eine ©ßrift, prekriž-ba, prečert, zbris, naß F. preraz; berßug* »ögel, prelet, memohod, ttaß V. mémolet. 2>ltrdjftriCflCllt, v. a., prečesati, preštrig-ljati*. Sltrßitrölltcit, «• u. a., skoz teči, valiti se, dreti; bet gluf burßfitömt bie ©tabt, reka teče, dere skozi mesto; greit* be bltrßjirömt miß, veselje me spreletuje, spreteka, serce mi plava v veselji. Surßftubtrcn, V. a., preudariti, premisliti kaj, naučiti se česa do dobriga, pretuhtati. $urdjftiirmcn, V. n., previhrati, previha-riti, prehruti, presiliti skoz; v. a., bet CUorbtritib btirßftürmt bie ©erge, burja buči, vihra, razsaja po gorah. 370 Sntdjftiitae». Surd)ftiirjeu, v. n., preverniti se, prekucniti se skoz —, zvaliti se, pasti, tele-biti skoz; r. a., skoz pahniti, zvaliti Utgl. Surdjfudje 11, v. a., preiskati, preiskovati, raziskati, pregledati, pretresti. Surdjfudjcr, ker, preiskovavec. S it r d) f 11 d) 11U tj, bie, preiskava, raziskava, preiskovanje, prcmetanje. 2 ltr d) f 11 bel 11, v. a., vse jako umazati, za-mazati. S Ut d) U nt m C lt, v. a., prebrenčati. Surdjfitmfen, f. Surdjfutnmen. Sutdj iifjcil, «•) presladiti, osladiti, o-slajati dobro. S nt d) t äIt belil, v. a., beti ganjen Xag, ves dan preigrati, prerisati, z otročijami zapraviti. Sutd) t tippen, v. n., pretavati, skoz tavati. 2>urd)tltften, v. a., pretipati, prehlatati, prešlatati, tipati, šlatati skoz. Surdjtaumeln, v. «., pretavati, opotekaje se skoz priti, iti. SuntjlhnilCIt, v. «., »oni @d)ltee, prekop-neti; »ont @i«, pretajati se, raztajati se, pretaliti se. Surditbun, f. S3crthun. S lit d) tob en, v. n. it. a., razsajati, divjati skoz, po —; bie 9Jad)t, vso noč predivjati, razbijati. Sltrd) tönen, v. a., glasiti se, doneti, razlegati se po, z glasam premagati. Surdjtofeil, v. a.. prebučati, pretuliti, pre-žvižgati, previhariti; f. SltrdjtObCn. Surdjtrobeu, v. n. u. a., skozi koracati, mahati, böhm. klusati. Slir d) trOjJCn, v. a., nesti skoz, prenesti, prenašati; burch ba« ffiaffer, ccz vodo prenesti ; bie Äleiber, prenositi, stergati. Sur d) trällern, v. a., prežvergoleti, pre-žvergljati. S ur d) trampeln, v. a., prcštorkljati, pre-bcrkljati, prekrevsati. Surd)traueru, u. n., prežalovati; fein Se* beli, žalovati vse svoje žive dni. Surdjträufelu, r. «. n. «., burch eine Deffnirng, prekapljati, prekapljevati, skoz kapljati; mittelfl be« Xräufetn« eilte ßeffiutug lliadieit, prekapljati. Surd)träumen, v. a., presanjati (n.p. vso noč); er burehttäumte ba« Sehen, živel je kakor v sanjali. Surdjtreffen, t>. a., skoz kaj zadeti. S II rqi treiben, v. a., skoz gnati, skoz goniti; (Srbfeit bittet) bell ®urct)ict)iag, pretlačiti, pregnati, preganjati, precediti; fig. eilte Sache, ugnati, uganjati, dognati, doganjati; f. auch Surdjfcijen; büteftrieben, b. i. geübt, lijlig, »erfragen, zvit, prebrisan, pretkan, premeten, prepekan. Sur d) treten, v. n., prestopiti, prestopati, stopati skoz —; v. a., bell gufjbobett, prehoditi pod, predreti pod; gehörig unb überall treten, preteptati, premandrati, preceptati, npziti, oteptati, ttfl».; »eriuittelft be« Ste-- Sunfjttmnbertt. ten« burch eine- Ceffnittig treiben, z nogami pretlačiti; ben Seig, testo pregnjesti, gnje-sti. Surdjtrichtern, v. a., preliti, precediti, prelivati, precejati, pretočiti na lijak. Surihtrieb, ber, pregon, gnanje skoz kaj; ba« ®echt be« Surehtriebe«, pregonjska pravica, pravica pregona, pravica živino skoi goniti. S ur d) t rieben, f. Surchtreiben. Surd)triebenheit, bie, zvitost, premetenost. Surdjtriefen, v. «., burch tröpfeln, skoi kapljati, prekapljevati; burchtropfen, skoi kapati. Snrihtrillcrn, f. Surdjträltem. Surdjtrinten,». a., prepiti, prepivati, pre- pijančevati. S ur d) trippeln, r. «., preskakljati, skakljati skoz. Sürth tritt, B", prestop, prehod. Slird)trOtfnen, v. a.. presušiti, dobro posušiti; v. n., presušiti se. Surdjtrotlen, fidj, v. r., potepati se. Surdjtromnteln, v. a., j. bie statte, bobnati po mestih, vse mesta prebobnati. Sttrdjtrbpfetn, f. Surihtriefen. Snrdjtropfen, f. Sunhtriefen. Sur d) trotten, f. Surditrabcn. Sitrdj t Ummeln, v. a., ba« pretor- jati, pregoniti, pretirati; r. r., fteh, zuriti, zurjati, preuriti se. Surdltuten, v. a., pretuliti, pretrobiti, (n. p. ulice). S ur d) ii ben, v. a., dovaditi, vaditi dobro, zuriti dobro. Surd)tDad)CH, v. «., prečuti, prebdeti; burefc-loachte 9la^t, noč brez spanja. Surdjuiatfeln, v. n. u. a., prekimati, pre-uškati. Snrdjtoadjfen, v. n., prerasti, preraščati, prerašati, skoz rasti, dorasti. Surdjtoagen, fteh, v. r.; skoz upati si, derz-niti, smeti skoz iti. Surd)toägen, r. a., auf berSSage, pretehtati, prevagati; genau prüfen, presoditi, pre-udariti, preudarjati, premisliti, pretehtati. Sur d) malt en, «., prevaljati; f. $nrdj= priigeln. Sur (h to 01 len, v. n. U.a.. spreiti, sprehajati se po—, prehoditi, obhoditi kaj; gr(tt< be bltrchwaflt fein J&erj, serce mu (od) radosti igra, poskakuje. Surdjtoablfabrten, «>• a., preromati, pre-božjopotvati. Surd)ttat3en, v. a., prevaljati. Snrd)tt>ätäcn, v. a., pretočiti, valiti, točiti po —. Sur ihto a mf en, f. Sunhpriigeln. Surdjuianbeln, v. a., prehoditi, prehajati kaj, sprehoditi se, sprehajati se po —, serb. šetati se po —. Surdjtoanbem, v. «. tt. o., popotovati, iti skoz; er hat »iele Sänket burchgeWanbert, Siirrf)B>aufeit. mnogo dežel je obšel, obhodil, prehodil, veliko sveta je vidil. Dntd)U)(tnfcn, v. »., pregugati se, pre-majati se, prekimati, prekinkati. 2urd)H)atmClt, v. a., pregreti, pregrevati, razgreti, razgrevati, greti. $Ur#fflItfdjCtt, v. a., preprati, prepirati, dobro spirati, s pranjem predergniti,' pre-miti, razmiti; baS Ufer, podkopati, podko-pavati, podjesti, podjedati, podmleti. Snrdittaffem, v. a., b.i.burdjaus tofiffern, premočiti, premakati, razinočiti, razmakati, fig. prevodeniti, razvodeniti, namočiti, prepojiti, serb. prokvasiti. SlltdjU) ttibtir, adj., prebredljiv, prebrod-ljiv, kar se more prebresti. Surdlttatctt, a., prebresti, bresti skoz, pregaziti, prebroditi. £urd)ttfjtfdjcln, v. a., preracati, preko-racati. Dlltdlffl Cfi Clt, r. a., pretkati, vtkati, tkati v —, zavočiti (»on votek); fig. preplesti, prepletati. Surdjmeg, ker, prehod; f. Surdigtntg. Slird)H>Cg, adv., skoz in skoz, vselej, povsod. Surdjtocgfunt, f. SScgftttn. Suidjffl tlj tn, v. «., skoz pihati; v. a., pre-pihati, prepihovati, preveti, prevejati, prevetriti, presapiti, pregnati, prebriti. Sltrd)tt)tid)Cn, r. n. premočiti se, premo-kriti se; c. a., premočiti, premokriti, pre-vlažiti, razmočiti, razmakati. $urd)U>eid)itng, bie, premok. $lird)tDCii>en, v. a., opasti, opašati. $Utd)tOCineH, «.. prejokati, preplakati, prevekati, prekremžiti se. D ur to cifen, v. a., einent ken 2Beg, pokazati komn pot skoz —. Durt^utcif C11, v. a., pobeliti, dobro pobeliti. DutdjtDCrfClt, v. a., skoz vreči, skoz metati, skozlučati; burdj einaitker, premetati, premetavati; »ont ©etreibe, preveti, prevejati, veti, vejati. Durdjtrtchtu, v. a., predergniti, prebrusiti, pregarati; ta« Sifett, kie 2Retalle, prelizati. ®ur|tl)td)fcn, t'. a., navoščiti, navošiti, namazati; f. audj Slird)}Jrugeltt. DurthtDtmntCin, a., premergoleti, pre-gomezljati, pregomzeti kaj, mergoleti, gom-zeti po čem. 3)Utd)B)iinmcrn,f. a., preječati, prevekati, prestokati. preemendrati. 2)urd)tt>inbcn, a., premotati, skoz motati, previti, previjati; fidj, v. r., izmotati se, izviti se, izplesti se; mit SSiumett, s cvetjem preplesti, prepletati, oviti. 3)urd)ffiinf ein, v. a., precvilitl, cviliti po —. Dur 4 U) in tem, c. a., prezimiti, prezimo- vati; etWaS irl)altett burd) ken SBiuter, pre-hraniti kaj čez zimo. $Urd)II)irbcln, v. a., prevertiti se, pre-vertinčiti se, previjati se, sukati se po zraku. Sutdj3ieljeit. 871 Surtlj lotrlen, V. a., predelati; keit £eig, testo gnjesti, umesiti dobro; ben 3eug, vtkati, pretkati, prevotkati, D. .S. zavočiti. Sitrri)U)tfd)CU, v. n., entfommen, ungealjn--bet bleibe», smukniti proč, izmuzniti se, uiti, uteči, ubežati, pobegniti, odnesti pete, unesti jo. Surd)tt)ittem, v. n., ein mit Aies burdj--WitterteS ®e(iein, razprezan, razpadel kamen. S) u r d) tri i t? c I n, f. ¡Bibeln. SurdjmÖlbeit, v. a., prevelbati*, preobo-kati. SurdjfflOllcn, v. n., skoz hoteti; et Wiil burd), hoče skoz iti. Surd)tDltdjŽ, ber, prerast. Snrd)tt)iil)len, v. a., preriti, prerivati, raz-i-iti, prekopati, razkopati, razmeljiniti; iß a* »iere, premetavati, preberbati pisanja, riti, berbati po njih; v. r., preriti se. Surd)u>iil)lung, bie, razritev, razkopava-nje. Sur d) tt> ihti d) en, t>. a., skoz želeti. Surd)lDltrf, ber, premet, metanje skoz —; ettt Sffierfjeug, «ubere Jtörper bttr^jtttterfen, uttb baburd) »on grobem Xljeiien jtt reinigen, mreža; f. SŽomfegC. SurdjuturfgUier, Surd)tmtrffte6, bas,re-šeto. S ur d) würgen, v. a., alle« bttrdjwürgen, vse podaviti, podušiti. Surdjtuurjeln, ». a., prekoreniniti. Snrd)U)iirjCn, v. a., osladiti, oslajšati, dobro začiniti, etwa attiij vonjavati (»Ott vonjava DIet.~), polil, nakorzenič. SurdjtDiitijCH, v. a., prebesniti, prediv-jati, pretogotiti se; 3ont burdjwütljet fein 3ltltereS, kri mu vre, kipi od ihte. Surtf)}nI)Ii>i/t berOiabei, einen fflalfen, vdeti, vdjati, vdevati; jemattbeu fein betragen, k. i. höhnif^ tabelit, precejati, re-šetati koga; f. Slird)l)Cd)ClH; baS Sattb bltrdj* gieljett, zemljo prehoditi, obhoditi, hoditi o-koli, po—; »ott einjelttett Perfouen »era^t--lieh, okoli vlačiti se, vlačiti se po —; v. n., 372 2urdi5ielen, butd) einen Drt burd)jie$ett, b. t. rctfett, it! kod, skoz, skoz hoditi, prehajati; v. r., prevleči se. 2) Ut tf) j tel C It, v. n., skoz meriti, namer-jati. 2iird)}iffern, f. 2urdjred)iten. 2 ur d) Jimntcrit, v. a., pretesati. 2lttd)jifd|Cn, v. a., prežvižgati, presičati. 2111 d) J i i t C r ll, v. «., pretresti, pretrepetati; gieber burd)}ittert meiuen Jtčrper, merzlica me trese. 2 ur d) jo 11, f. Srtiniitojoli. 2urd)judcit, v. a.. prešiniti. 2lirdlJUdcrtt, v. a.. dobro potresti s sladkorjem, osladkati, ocukrati*. 2ltrd)jltg, ber,bie®urd)reife, prehod; Surc^-jug bet SBaarett, prevoz, prevožnja; ber «Uft, vlak; f. ¿llfl. 2itrd)jugggut, f. 2urd)fnfirgut. 2urd)jug3red)t, f.2urd;goiigčgcredjtig!eit. Surmjujlfeit, v. a., preskubsti. 2 II r dl 5 ui fl It ¡1C It, v. a., skoz posiliti, skoz potisniti, pretirati, gnati. 2ltrd)}U)itfcn, v. «., preščipniti, prešipniti, preščeniti, prešeniti, oščipati, ošipati, pre-ščipati, prešipati. 2lird) JU)ilI0CU, v. a., pretiščati, pretišati, premorati, goniti skoz. 2ltrd| jttitfdjcrn, v. a., prežvergoleti, pre-žvergolevati, prcgostoleti, žvergoleti, go-stoleti, čivkati po —. 2itren8ftoube, f. SBSodjtjoIbcr. 2iirfcu, v. n., 2Kad)t obet (Stlaubnip l)abett, smeti, oblast imeti, dopuščenje, dopušenje, dovoljenje imeti, and) moči; einen teatri fcfyeittlid)en Srfolg bebeutettb, moči, utegniti; biefež bitrfte morgeit gefd)el)ett, to bi se juter utegnilo, moglo zgoditi; id) biirfte ti fafi glattben, skor bi verjel; @ie burfeit ei ltttr fagett, le samo recite; notljig f)abett, potrebovati, treba mi je, potrebo imeti; f. !Be= biirfrn; borf ntatt »iffeit, ali smem vprašati, dovolite, da poprašam; baS Oatteft bit nid)t tl)un burfeit, tega bi ne bil smel storiti; c« biirfte jentanb fagen, pa utegne kdo reči, pa poreče kdo; er barf fid) itid)t be* Hagetl, nima za kaj tožiti. 2iirfti0, adj., potreben, ubožen, reven, slab, boren, pomanjkljiv, nezadostin, pičel; ein burftiger, ubog, ubožen, potreben človek ; f. aud) ©cbiirftig. 2iitftigfcit, bie, ubožnost, siromaštvo, u-boštvo, potrebnost. 2 ii if t i o t e 119i en g n t f, f. 9irmutl|žieugni&. 2iirr, 2iirrc, adj., suh, osušen, posušen; burre« Obfl, suho sadje; ein burrer, Ijageret SJlenfd), suhorček (dim j; mit bitrren 3Bcr= ten, brez ovinkov, s terdimi besedami, na ravnost; biirre 3Baf;rl)eit, gola resnica; eilt butret aBiltb, suh veter, veter sušnik; bur= reg Oieiž^olj, suhljad; bitrre SS!itterung, suša; eiit burrer SSannt, suhal-i, suhlica; f. and) Singcr, 2iirre, bie, suša, suhota; f. a. S)?ngerfcit, Situmbir. SiimidjC, bie, adruša. 2iirren, f. 2örrcit. Siirr&ogcr, f. Singer. 2iirrlriiutler, ber, zeliščar, zelišar, tra-var. S it rti d) t, ba«, suhljad, sušmad. Siirrleibig, adj., suh, posušen; f. ®?ager. Siirrntoben, itad) v. sajevec; f. 3Riteffer. Siirrfltdjt, bie, sušica, jetika. 2iirrf id)tig, adj., sušičen, jetičen. 2nrft, ber, žeja; fig. fflegierbe, pohlep, želja, hrepenenje; ben Surft fabelt, f. 2llt= fielt; ben Surft befommen, užejati se; ben Sltrfl löfcfyen, ugasiti žejo. 2nrftbrang, ber, huda žeja. 2urften, Siirften, v. n., id) bitrfie, žejin sim, žeji, žeja me, piti mi se hoče, nad) V. aud) žejam; nad) ®f)re burjten, hlepeti po časti, časti lačen biti. 2urftig, adj., žejin; fe^t begierig, pohlepen; bttrfiig fein, f. Surften; burfiig »erben, užejati se, ožejati se; ben Surjiigeti tränten, žejniga napojiti. 2urftltOtter, bie, kača žejnica. Sufad, na$ V. tesak. Sufel, bie, baž Sffieibd)en 'aller Heiitern SJč--gel, babica, samica, ženica, ona; Sufel ob. Suffel, ber, omotica, omamica; f. a. $ieb. 2ufeltg, adj., omotičen, omamljen, terčen. 2 it ft e r, adj., temen, temniga obraza, mra-čin, mežav; biifter machen, temniti, mračiti; büjier »erben, mračiti se, tamniti se; trau; rig, otožen, žalosten, pobit; niürrifd), če-mern, čmern. 2iiftcrblou, f. 2untelblou. 2iifterbeit, bie, mrak, temnota, otožnost, žalost, čemernost, čmernost. 2ilftcrtlor, adj., somračin. 2iifterting, ber, mračnjak. SiiftCtn, v. n. it. i., e« büftert, mrači se, temni se, oblači se. Siifterrotl), adj; temnorudeč; büjterrotl) im ®eftd)t, zaripljcn. 2 ii t d) CII, bas, tutika, dutika. 2iitd)enbreber, uttb Siitd)enfrontcr, bet, tutikar, dutikar. Süthen» eife, adv., na drobno. 2iite, bie, škarnicelj*, škernicelj, zvitek ob. zavitek iz papirja, rog. 2iiten, v. n., auf einem potite blafen, tuliti, tutati, trobiti. 2iitenfÖriltig, adj., kakor škarnicelj, zavitku podoben. 2u$brttber, ber, bratec; er iji ntein ®u6--bruber, tikava se, tika me, tikam ga. 2ufcen, t', a., tikati. 2111) C lt b, baž, dvanajst, tucat*, dvanajstica, dvanajsterica, dvanajstero; ein Sugeitb (Sier, dvanajstero jajc; ad)t Sltjjeitb, osem tuca-tov jajc. 2 lit! Ctt bor J t, ber, mazač, dohtar skaza. pačuh. Sufcenbtoeife, adv., po dvanajst. Sttnntbir, ber, dvoviadnik. Suumbiroi. $1111 m» it O t, ba«, dvovladje, vlada dveh. S>UlD(lf, ber (Equisetum arvense), konjski rep. ®B)alI, ter, mornarska metla, omelo mornarsko. Snubi!, ti«, diadika. S t) d«, bie, dvojka. $t)immi!, bie, dinamika, nauk od moči, nad) ten übrigen ffa». ©hmbarten, siloznanstvo, siloslovje. I II II0 III i f tli, adj., dinamičen, silen, močen. ©berefdicnbeere. 373 2>l)ltaft, ber, dinast, vladar, gospodar; f. a. §crr[d)cr. ShUtt|tiC, bie, vladarska rodovina, vladarska hiša, dinastija, vladarji cniga rodu. $t)3crafie, bie, nemoč, nevek (vsled spri-dene Kervi), diskrazija. Sl)fenterie, bie, griža kervaviea; f. iHltbt. 2>t)3oru3, bie, (fd^le^te TOifchuiig be« 93lu--te« utib ber ©afte), spridena kri. Spilflthit, bie, merznost. 3H)$j)ll0e, bie, naduha, siganje. S1) 10 nt I e, bie, razdelitev na dvoje. e Eau dr Cologue, kolonska voda. Silili d)ttCn, v. a., poverhama načertati, narisati. gbi anf cr, ber, odtočni, nad) V. odstopni maček. Sllbc, bie, odtok, aitdj osek obet oseka, itach V. odstop; ®bbe Itttb gllltf), odtok in pritok, osek in plem, oseka in plima, beibe« biba, bibavica. (illtlClI, v. n., odstopiti, odstopati, odtekati, serb. oseknuti. Gbclbogcl, f. $rontc. (f 1)CII, adj., raven; flocb, plan, ploščast, plo-šast; glatt, gladek; jur ebetten Srbe, pri tleh, tik tal; etloa« ebett madjen, zravniti, ravnili kaj, audj zravnati, poravnati; adv.,id) fanti e« fo ebett liid)t loijfen, ne morem ravno prav vediti; ebett redit, ravno prav; ebcttfo, ravno tako, ne drugači, serb. isto tako; eben berfelbe, tisti, ravno tisti; bu« uutfite ¡4 ebett nit, tega nisim ravno vedil; ebcn jegt, fo ebett, ravno kar, ravno zdaj; fo eben erljalte iid)t, f. ©leidjflcmidjt. ©bcnljo (j, ba«, černa dobovina, ebenovina, černi les, ebenov les. ©benift, f. ©bcntifdjier. © b C n m 0 (j, ba«, ravnomerjef, ravnost, skladnost, enakost posameznih delov, nad) bent ®ried)ifdjen somerje, simetrija; ba« SBer* ljältnif), primera, razmera. @benmii|ig, adj., etwa ravnomeren, skla- domeren, someren, primeren. Gbenittn&igleit, bie, ravnomernost, primernost, somdrnost. ©bcnnädjte, f. 2icquinocttum. © beult ii d) ti i th, f. älequinoctiat. ©benfo, f. ©ben. ©beitföhlifl, adj., nach V. itn Sergbaue toa» geregt, raven, ravnoten, po ravnem. ©benteitcr, f. Sibcnteuet. ©beittifdjier, ber, ebenik, cbenar. ©beitltlig, bie, ravnanje, ravnitev, poravnava, razravnovanje. ©b enU) C it, =tt>Citi0, adj; enako deleč, ravno tako deleč. ©benmcfenheit, f. Sbentitiit. ©benjeitiß, f. (gleichseitig, ©bet, ber, ein toilber, divji prešič, divjak, Qserb. vepar); eilt jahtner, merjasec (serb. nerast), in Ät. pačej. ©berefdje, bie, (Sorbus aucuparia), jere- bika; f. ¿itteriJniJhcl. ©beteid)cnbcctc, bie, jerebikova jagoda, jerebina. 374 (Bern»ll>. Gbergelb, ba«, merjaščina, meijašina. Gberbirfdj, ber, prešičasti jelen. (5 ber ran te, bie, GberreiS, ba«, ©tabt»urj, abarat, ošlak. G b er r eič, f. Gberrante. Gberfdtumn, f. Gber. Kbermurj eter Gberumrjcl, bie, (Carlina acaulis), božje drevesce, kompava, bodeča neža, konjska potvica, sitnec, in ©t. sitič; vražji stric. 6 bit en, f. Gbenen. Gbner, f. Gbetter. Gbrif«, f. Gberrattte. Gbf«en, f. Gberefdje. G«ange, f. Slnžtauf«. Sdinppirett, f. Gntfommen. gdiarpe, bie, prepaska dostojnikov, ešarpa. Gcbnnffirett, f. Grbitjen. Gd)init, ber, eilt3ßelfiein, ekinit, ježevnjakf. G«0, ba«, oglas, razleg, jeka, odmev, odum (odumevanjc), damelj, C. M. malik, nad) 91. hrum, serb. jeka. (f d) t, adj., pristen, (altsl. pris'n, bi/hm. pre-sny) pravičin, resničin; e«te garbe, stanovitna barva; e«te« @olb, ©über, čisto, pravo zlato, srebro; e«ter äßein, pravično, pošteno vino; e«te Jiinber, pravi, pristni, zakonski otroci. Gdjtfiirbig, adj; stanovitne farbe. Gdjtbeit, bie, pristnost, pravost, pravičnost, resničnost; @««eit ber garbe, stanovitnost. G«tntflfj, bai, cementirana mera, vaga; f. Gi«mnfj. Grf=, in3f|g.( ogelni ob. vogelni, altsl. aglny. Gddpfel, ber, robač. Gdb an b, ba«, ogelni okov. Gdbrett, ba«, deska, vogalnica, ogelna deska. G de, bie, bie äußere, f«arfe glä«e, ogel, vogel, vogal; eine gigttr an brei ©efen, podoba na tri vogle, trivoglata podoba; bie ©efe be« Hattfe«, hišni vogel; ber innere SBinfel, kot; in alten ©efen fiteren, po vsih kotih iskati, vse kote ob. kota preiskati; bunt über« @(f, vse križem; ©den, @cfd)eit »on einem fflrote, krajic; furjer Staunt, košček; ba« ättferfle ©nbe eine« Serge«, Hügel«, eine Sanbjitnge, ein Sorgebirge am Stufe, berdo, kraj; .Raitte, rob, rogelj. G de I, f. Gret. Gdett, v. a., voglati, vogliti, robiti. Gdenfdjanje, f. iRcbonte. Gdenfteber, ber, najemni nosač, (ki čaka na oglih mestnih ulic, da bi ga kdo najel). Gder, f. Gi«et. Gdfeite, bie, robata pila. Gdfenfter, ba«, vogelno okno, okno na voglu. Gdfjrft, ber, ©rffirfle, »oit beti »ier ©efeit be« boliänbtfdjen ®a«e«, itt U. Jč. veternice; tla« V. streha na štiri šope. GdbttU§, ba«, hiša na voglu, na« V. au« skrajna hiša, skončna hiša; ffletoobner beži fetben, na« V. skončnik. Gdig, adj., oglat ober voglat, voglast; fan« Gbelfrattiein. tig, robat; erfige geile, eefige« @la«, robata pila, robato steklo; fig. »on 9Wenf«en, okoren, neuglajeniga, terdiga obnašanja, kosmat, robat. Gdigfett, bie, voglatost. Gdfadjet, bie, vogelnica, vogclnjak. Gdtammer, f. Gdftnbe. Gdf e gel, ber, na« F. stranski kegelj*. Gdli'd), ba«, (int Siti.), luknja na voglu. Gdvfeiter, ber, vogelni podboj, steber, vogelna podpornja. GdpfOfte, bie, kotnica. Gdjjta^, ber, mesto na roglji. Gdfiinle, bie, vogelni steber, stolp; f. au« Grfyfeiler. Gdidiaft, ber, vogel, krajni kos zidu. Gdfdianje, bie, obkop na oglu; f. au«9te bonte. Gdfdiranf, ber, kotna omara, shramba. Gdf«ub, f. Gdbanb. Gdf e nt me I, bie, rogelj. Gdf i tj, ber, sedalo na kraji. Gdfparrcn, ber, krajni lemez. Gdftiinber, ber, na« F. koza; f. Gdpfciltr. Gdftein, ber, vogelni kamen, vogelnik, atte« ogalnik, altsl. ag'lnik. GdftempCt, ber, vogelni pečat, pečatnik. G d fti c 1, f. Gdftiinber, Gdflfeiler. Gdftnbe, bie, stanica na oglu, vogelna izba. Gdftiitje, bie, vogelna podpora. Gdibor, ba«, kotne vrata, vrata na voglu. Gdtif«, ber, kotna miza, miza na roglje. G dm ein, ber, berščina, beršina. Gdjabn, ber, škranjek; HaUjajjn, čekin, šklavs au« teslo; bei fjSferben, na« F. ak*; lta« beut Russ. zadnji zob. Gdjierbe, bie, vogelna olepšava. G dj i m nt er, f. Gdftube. Gctat, (franz.), slava. Gclatant, adj., slaven, glasen, očiten. Gtlipfe, f. Gflipfe. Geto g e, i. Gfloge. Gbba, eda, sveta knjiga starih severnih evropejskih ljudstev. Gbet, adj., plemenit, žlahten, žlahen, blag; f. au« Šlbelig; elegant, Hein; ebte SDietatte, drage kovine ali rude; etle grü«te, žlahtno sadje; etle $«eile be« Körper«, žlahtni deli. Gbeiborf«, ter, (Perca nobilis), čep. Gbelbiirger, f. Gbclntann. Gbelbiirtig, f. Jlbelig. Gbel«omiile, bie, gomilica, gomilice fl. GbelbttntC, bie, žlahtna, plemenitna gospa, plemkinja, plemenitnica, žlahtnica. Gbelbenfenb, adj., žlahtno, plemenito misleč, žlahtnih misel, žlahtniga, plemenitima serca. Gbetbiftet, bie, ščetiea, šetica. skunj. Gbelentfprnffcn, adj., žlahtniga rodu. Gb eter J, ba«, žlahtna, draga ruda. Gbelefdje, bie, jesen. Gbelfntf e, ber, (Falco gentilis), žlahni sokol, sokolič, poln. bialozor. Gbelfrnu, f. Gbelbnme. Gbetfriiulein, ba«, gospodičinja žlahtna. ©belgeioren. G&etgeborcn, adj., plemenit, žlahtniga roda. Giielgefinnt, f. ©bclbenfenb. ffbei'flcftcin, ba«, dragi, žlahtni kamen. (f&Clgnt, ta«, dobro, posestvo žlahtnikovo, plemenitaševo. gitibCC$tfl, adj., žlahtnoscrčen, žlahtno-dušen, blagoserčin, blagodnšcn, blaziga, žlahtniga plemenitiga serca, duha. (yil'tlbirftb, t", navadni jelen, (ibcltjof, ber, žlahtnikov, plemenitnikov dvor, plemenitovišče, plemenitoviše. giellnflbe, fcer, etwa blagič, blagnič (int eigenett Stamen), gospodičič, plemče, nad) M. žlahtnio. ibellnctbt, ter, nad) V. panož, cfr. bohm. punaš. BcUebcrlraut, ba«, (Anemonehepatica), jeterne gomilice pl. gbcllcben, ba«, žlahtni fevd*. Gbcllcute, pl-. plemenstvo, plemenitaši, žlahtniki, žlahtna gospoda. Siclntttntt, ber, žlahtnik, gospod žlahtin, plemenitaš. pleinenitnik, poln. szlaehcic. (Belmannifd), adj., žlahtnišk, žlahten, plemenit; adv., po žlahtniško. Gbclmttrbcr, ber, (Mustella Martes), žlahtna kuna. Sbclmiitue, bie, meta. Sbclntutb, ber, blagoserenost, blagodušnost, blagost serca, plemenitost, žlahtno serce, žlahtnoserčnost, žlahtnodušnost. gbelntiitbis, adj.. blagiga serca, žlahtniga, plemenitiga duha, blagoserčin, blagodušen, žlahnoserčen, žlahnodušen. 6bein, f. Slbrln. (f&elbilj, ber, žlahtna goba. S&ClfdlbCi, ber, žlahtni žajbelj. g&elfinn, f. ©belmutb. (f&elfinnig, f. ©belmiitbig. gbelftctn, ter, dragi kamen, žlahtni kamen. Sbclftcinbanbcl, ter, kupčija z dragim kamnjem. (Sbclftctnfdinutlf, ber, lišp iz drazigakam- nja, drago kamnjc. Gbclftoff, ber, draga tkanina. ffbclftolj, f. Slbelftolj. Gbcltbdt, bie, blago, žlahtno delo, djanje. ® belin t in, ber, žlahtno vino. @bc!t0ci6, ba«, očino zeljše. gbelutlb, ba«, visoka divjačina. SbtCt, ba«, izrokf, (and) alts!.~), ukaz, povelje, razglas, edikt. Sbictnllabung, bie, povabilo po izroku. Bictflltter, ter, po izroku, izrokamaf. gbiren, v. a., na svitlo, na svetlo dati, dajati; f. §eraitžgcbeit. (Sbition, f. Slnčgitbe. (? bi tot, f. ficrančgeber. 6ble, ber, f. gbelmmtn; f. ©belbame. Bucation, f. ©rjiebttng. G<ct, ba«, izleček, cvet. Sfet, adj., razjedljiv rezek. Effect, ter, ®rfelg, uspeli, izid, nasledek; ŠSitfung, učinek, russ. dejstvo, moč; @ilt-- ©gtonterrofe. 375 brucf, vtisk, moč; ba« Wirb bet ibneit (iffect lltadjeit, to jih bo ginilo, ganilo, jim bo seglo v serce, pride do živiga. bölim. dojem. Effecten, pl; stvari, reči; SKobitien, oprava, naprava, premakljivo, ctg. premiktjivo blago, baren* blago, in U. .Rr. allá) pra-tež; @taat«papiere, dcržavne dolžne pisma, upopisif, papirji; 28ed)fetn, menjice; SBaaj ren, blago, roba. Sffectbaitbel, ber, kupčija z deržavnimi papirji. (Sffectbafdjerei, bie, znašanje, šopirjenje. Gffecttb, adv., djansko, resnično, za res; jabtbar in ófterr. ®neateii effecti», ima se plačati v pravih, resničnih, gotovih avstri-janskih cekinih. ©ffeetniren, f. SeriDirftirficit, ílíeaíiftten. ©ffectitirnng, f. SSettoitlIt^ung. ©ffentintrcn, v. a., zbabiti, zmehkužiti. ©ffcrocSciren, f. SInftoollen. Eflligies, in effigie »erbreitlien, v podobi so-žgati. ©flodj, ba«, bei bet Sioline, ba« f lit^e Sod), nad) V. dnarna špranja, goslina špranja. ©g al, enak5 f- ©leid). ©plifircit, v. a., zenačiti. ©golitüt, bie, enakost; f. ©kidati, ©fie, aitd) ©flfit, bie, brana, böhm. att<¡b vla-cidlo; ba« ©eriift ebne 3äbne, branišče, bra-niše. zobača; ba« ©eftelt bet @ge, branišče, braniše; tijre Olterleiften, police; bie eifet* tteit 93efd)láge obet Otittge baran, nad) V. vrače, frače. ©gebfltfCH, pl-, branišče, braniše. ©geblOtf, ber, brana. ©g e flelb, ba«, vlačnina, plačilo za brananje. ©geijalett, ber, branina kljuka, kljuka od brane. ©gel, ber, (Hirudo), pijavka, pijavica, bot. (Janeóla hepatica), metulji pl.; f. Söluteget. ©gelitflnlbttt, bie, mctljaji, gnjila bolezen, metuljavost, inetlavica. ©gellrant, ta«, (Lysimachia Nummularia), "metlavec, Poln. peneznik. ©gelfdinetfe, bie, ein äBurm, bet ftd) in bet geber ber Schafe erzeugt, woran biefelben fterben, metulji, metilji. ©gen, ©ggen, v. a., pobranati, obranati, branati, povlačiti, povleči, vlačiti^ ba« (Sgen »ollettben, dobranati; jut ©enüge egen, na-branati se; bi« ju einer ©teile mit bem @gen gelangen, pribranati do —; nod) einmal egen, prebranati, prevleči, prevlačiti; burd) ®gen »erbedett, j. 93. bie SBurjeltl, zabranati, zavlačiti. ©get, ber, branač, branavec, vlačivec. ©getfalj, ba«, nad) bem Böhm, hebska sol. ©gerwnffer, ba«, hebska voda. ©gering, ber, vrača, frača, ©gefdji'enen, pl., žeiezje. ©ge;obn, bet, ©gejinle, bie, branji zob, zob od brane. ©gIonterrofe,bie, (Rosa Eglanteria), žolta roža, 376 (fgoift. (Spcioger. (fgOift, ber, sebičnik, samopridnež, samoljub, sebirad, samogoltnež, serb. samoživ. G (JO i ft t i d), adj., sebičen, samopriden, samoljub, serb. aitcf) sebeznao, sebeznala, -o. ©goižntltž, bet, sebičnost, samopridnost, samoljubnost. Sgrcttc, bie, flteiper, ber,(Ardeacgretta), bela capla, bela štrambla. (Spe, (SpCt, ado., pred, prej, prejdcn, preden, predno; eije id) jierbe, preden umerjeni, ober pred koumrem; je eper, je lieber, serb. bero bolje, pred ko je ob. bo, boljši; je, bo; eber obet f»ater, pred ali potlej, prej ali pozneje, ill .Rt. and) prej ali šlej; epet atž er, prej od njega, prej kakor on; eber — alž, pred — kot, rajši — kot, popred kakor, serb. pcrvlje, kak; eper too (leu Wit fterbeil, rajši umremo, serb. volimo umreti; auf baž epefte, epejiettž, narprejši, narprej, kakor hitro bom mogel, berž ko berž. kar nar beržej, narberže; mit epejier @elegen= peit, z narprejšnjo priložnostjo, čim prej; epejter Sage, kar narprej mogoče; idj ftiple biež am epeflen, jaz to naj pervi, naj pred čntim, (Spe, bie, zakon, altsl. tt. russ. brak, poln. mafženstvo; bie §eirat, »Olli 2)?amt, ženitev, ženitva; ttom 58eib, možitev, možitva, udaja; ©taitb ber @pe, zakonski stan; iit ben ©taitb bet Spe treten, v zakon stopiti; »om SJiamte, oženiti, ženiti se; »oni SSeibe, omožiti, mo-žiti se, udati, udajati se; gitfriebene (Sije fuprell, dobro skup živeti, zadovoljno v zakonu živeti; eitie $erfoti gur Spe ttepmett, vzeti, jemati; jtiiibcr »ou ber erfietl (Spe, otroci perviga zakona, pervi otroci, perviga moža otroci, perve žene otroci; eine (Spe jiiften, zakon napraviti, narediti, skleniti; gltt Jtoei* teli (Spe fdjreiten, v drugo oženiti se; bie (Spe ijt baž ftarfjte ŽSaub, zakon je jekleno vezilo. naj terdnejši vez; bie (Sije btedjett, f. Srcdicit; attjjetber (Spe erjeugt, nezakonsk. ©pe = , ilt Sffeg., zakonski. (Spcnufgebot, baž, oklic. (Spcfirtlti), baž, zakonska zaveza, zakonska vez. Čepeti m bit It g, bie, ženitna pogodba; f. a. ©jcpaetctt. KpCbCtt, baž, zakonska postelja. (Sbebctotlligitltg, bie, dovoljenje ženitve, v zakon. (SpCbtCdjCtt, v. »t., prešeštvati, serb. pre-lj ubiti. (SPebredjctt, baž, f. (gpebrnd). (SpebtCCper, ber, prešeštnik, prešestnik. ® p tb ICtp etet, bie, prešeštvanjc. (Spebretper Wt, bie, prešeštnica, prešestovav-ka. (SbePrcdtcrifdl, adj., prešesten, prešešt-ven, prešeštvavsk. (fpcbritd), ber, prešeštvo, nad) BI. aitd) pre-štvo; begepen, treiben, prešeštevati, prešeštvati, prešeštvo storiti. (SPePriidjtg, f. (Spcbredictijd). (SpCbriidjigfCtt, bie, prešestnost, Spebitttb, ber, ®pebnnbni§, ta«, zakonska zaveza, zveza; f. aud» Gbebotib. (gbecontrnct, f. (Sbeoertrag. ©pebent, GpebcffCn, uff., adv., pred tem, nekdaj, poprej. Spebtžpenffltion, bie, odveza zakonskig« zaderžka, spregled za zakon. Spccrftaruttg, bie, izrečenje velje, v zakon stopiti, oženiti, omožiti se. (SpCfiipig, adj., »oni Stiaiine, za ženitev; »ont SBeibe, za možitev (biti), biti za zakon. gpefCft, baž, pir, ženitvanje, ženitva, svatba; baS (Sljefejl palteil, pirovati, svatovati. (Spcfrau, bie, ©pegottiit, bie, ®petocib,ba«, zakonska žena, auep allein zakonska unb žena, ona, zakonska tovaršica, nad) BI. aitdj droža. Spefreilbe, bie, zakonsko veselje. (Spefricbe, bie, zakonski mir, mir v zakonu ober med zakonskimi. Spegotte, ©pcgcntabl, (5bcgctoj?, bet, zakonski mož, aitd) btoj? mož Itllb zakonski; zakonski tovarš; bte (Sfjegatten, pl., zakonski pl., mož in žena. Spegatttn, f. Sptfrau. (Sptgebanfe, ber, misel na zakon, misel ženiti se, možiti se. (Spegelb, f. SSciratpčgiit. (pcgcloPitif, f. ®pc»erlobni$. (Spegetltad), baž, zakonska spavnica, spav-nica zakonskih, ženinov. (Spcgctunpl, f. (Spegcntaplin, ©pegatte, (Spefrau. ©pcgemcinftpttft, bie, zakonska združba. (S f) t g C tt It fj, ber, zakonska radost, (žpcgcritpt, bas, zakonska sodnija, sodba v zakonskih rečeh, ©prgefep, bas, zakonska postava, ©ijc flcftcrn, adv., predvčeraj, predvčera- njim, predvčerajšnjim. (S t| C g C f 11' i g, adj., predvčeranj, predvčeraj-šenj. (Spcgott, ber, bei bett |>eibeit uberpau»t, bog ženitve, bog zakonov, bei ben @la»en, Ledo, Poleljo. Gbcgiittigfctt, bie, veljavnost zakona. (SpCgitt, baž, zakonsko posestvo, dobro, imetje moža in žene. ©pepflftcn, rt., f. (?pebinberitifi. ©pebiiifte, bie, mož, žena, f. ŠpCfrOH. (fpcbali, bet, služabnik. (Sieperr, f. Gpegntte. (51) epi it, f. (i finimi*. SpeptnberniR, baž, zaderžek zakona, zakonski zaderžek. Spejapr, baž, zakonsko leto; int erjien (Spejapt, V pervim letu po ženitvi, možitvi. KpejOlp, baž, zakonski jarem. (Špefette, bie, zakonska zaveza. Spefiltb, baž, zakonski otrok, zakonsko dete. (SpefrCUJ, baž, zakonski križ, t. j. težave. nadloge zakonskiga stanu. Spefriippel, bet, zakonska pokveka, bab-jek. Spetngcr, baž, zakonska postelja. ©heleiblid). Giltkt. 377 gfielfiblid), adj., zakonsk, v zakonu rojen, iz zakona, gfieleute, pl., zakonski, pl., zakonci,plur. mož in žena; bie @f)eteute 3ol) setiie poštenja. Očhrenannabttte, f. £onoration. ©brcnantoftung, bie, napad, zaseg na poštenje. gfjreithflhu, bie, pot do časti, častna pot. (?brcnbegleitcr, ber, častni spremljavec. Ghttnbeicibiguitg, bie, razžalitev, žalje- nje poštenja. ®hbcnbel0l)ltuug, bie, častno darilo, čast-■ no podarilo. Shrcnbettcunuug, bie, častni naslov, častno ime. Ghbtubejcugung, bie, počastitev, češče-nje, češenje, skazanje, skazovanje časti, spoštovanje. Sbrcnbogen, ber, častni lok; f. a. (?hrtn= »forte. Gčhrcubiirger, ber, etner Stabt, počastni ob. častni meščan, mestnjan, meščan po časti; einet Oemeittbe, častni občinjan. (Shrenbiirgcrredit, ba«, @brenbiirgerfd|iift, bie, častno meščanštvo, občinjanstvo-f. (Sbrtubomt, bie, častna gospa, dvornica. (Shreubccorotion, f. Secorotion. Shrenbtcb, bet, jemavec dobriga imena, poštenja, obrekovavec, opravljivee, kdor od-jemlje dobro ime. ©breubteuft, ber, častna poslužba; f. audj $onneur'$. Slircncrfliiruug, bie, očitna povračba časti, očiten izrek, da je kdo pošten; eine (Shrenerfldrutig tfiutt, east poveniiti, povračati z očitnim izrečenjem, očitna prošnja za odpuščenje, odpušenje, odpuščanje, odpušanje, za zamero. (?fircneru)cifung, f. Gbrcnbejeugung. ©hrcnfflll, ber, reč, primerljej, ki se tiče časti, poštenja, zadevek časti. @hreufeinb, ber, sovražnik dobriga imena, ©brcnfeft, adj., pošten. Sljrenflogge, bie, častno bandero, zastava. GčbrCItg OrbC, bie, častna straža, ©hrengebiihr, bie, f. fionorar. 6 h r e u g c b ti d) t n i §, ba«, ®t>rcnhenfnialr spo- minik. (Shrengebidjt, ba«, častna pesem, pesem komu v (na) čast. ©hrengehalt, f. «penfton. ©hreugelb, f. &ouoror. Shrcngcleit, ba«, počastno spremstvo. (SI) t CU g Clo g C, ba«, gostje (komu v, na čast). Sljtcngeridjt, ba«, sodnija za razžalitve na poštenji; f. 3lbcl8gericbt. ©hbčtigefdien!, darilo komu na čast, počastnica. (Shrengetoaub, f. (Shrcitileib. Sbreiigtanj, ber, častna svetlost, svitlost, častni lesk, bliš. (Shreugrob, ba«, častni grob. ©hrtugrob, bet, stopnja časti. (Siirengrufj. ßfyremoort. 379 Sitenûrilf, ber, častni pozdrav. _ ©btcnf) Oft, adj., častin, pošten, častit, (flirenliafttglett, bic, poštenost, gljrcnljalber, =rocgett, «dv., zavolj lep- šiga, zavolj časti. 66rcnt)alle, bie, častna soba, slavoliraurj-. çtirenbaitbeï, f. (Çbrenfadie. (ibrcnbolb, f. ficrolb. (fbrcnfctte, bie, častna verižica, (flircuflage, bie, tožba zavolj žaljene časti, (f^rcitflcib, baS, pražnja obleka, častno oblačilo, praznično oblačilo. E-brCnfritniUltg, bte, ïalitev načasti, po-štenji, itt Unterfr. U. serb. uvreda poštenja, (išljrcnfrdltj, ber, častni venec, svatovski, pirni venec. Çbrcnfrf U j, baS, častni križec. Kbtcnfroitc, bie, častivnakrona, slavodar- na krona. (?Î)rCltIIIber, častni poljub. -(?l)rcnlcgton, bie, (¡it granfreidj), častno kerdelo, častna legija. Sbrenlccr, adj., brez časti. Çlltcnltbctt, baS, častni fevd*. gtjrCnlClltC, pl., pošteni ljudje. 8brtn(0l)tt, ber, častno plačilo. (fljrcnlOČ, adj., brez časti, nepošten, giirciimnbdjnt, baS, poštena deklica. Pretim a l, f. Slircitgclag, eiirengcbadjt« ©brctttttontt, ber, posten moz, posten človek, časti vreden mož. Sjjtenntitglteb, bas, počastni ud, ud po časti. girtnmiinje, bie, častni dnar. g^rennttme, ber, častno ime, častni pri- mek, častni naslov, gljrcnbfab, ber, poštena pot, častna steza, giirenbforte, bie, počastne vrata, počast- no prehodišče, prehodiše. Çljrcilblati, ber, častno mesto, častni sedež, serb. začelje. Kbtcnboftcn, ber, častna služba, častna straža. Çljrenprciê, ber, (Veronica), Veronika, jetičnik, jeterčnik. Çfjtcnbltttct, ber, (/rans. point d'honneur), reč, ki se tiče časti, poštenja; baS ifi eilt Sfiretlpunct, tu gre za čast, to se tiče poštenja. (ffirntrailb, ber, rop, jemanje časti; f. aitdj Skrlaumbnng. Çbrenriiuber,ber, f. Qrbtcnbicb, kdor jemlje ljudem poštenje, dobro ime. (Sljrcitredjt, bas, pravica do poštenja, za poštenje. SjjtttttEbC, bie, častni govor, besede govorjene komu v (na) čast, na, v slavo. (Sbrcnrcid), adj., častit, prespoštovan. ébtenretter, ber, otetnik, branivec časti; et ijl mein S^renretter, on mi je otel, ubranil poštenje. Çbrenrcttltng, bie, otetje, obramba časti. 64renri(^ter, ber, sodnik za čast, poštenje. Prcntod, f. ©Ijteitllcib, (S^rcnruf, ber, častni, slavni preklic. (Sl)rettriij|rig, adj; častižaljiv, čast žali— joč. kar je zoper čast, čez čast, kar sega v čast. (Siltcnfübcl, ber, počastna sabla. Streitfall)C, bie, pravda, prepir za čast, za poštenje, častna zadeva; f. a. ätoeifamjjf; baS ijl eine ®t|renfad)e, to se tiče poštenja, tu gre za poštenje. Siircnfättle, bie, častni steber, stolp, spo-minik postavljen komu na čast. Gljrcnfdiänber, ber, opravljivec; f. @I)r* abfdjitcibcr. gl)rrilfd)ältberttt, bie, opravljivka; f. (g|)r= nbfdjucibcrin. (S I) r C It f d) ä It b C r i f d), adj., opravljiv, kdor cijo čast oskrunja, černi, gerdi. ®brcitfd)ünbttnj), bie, oskrumba poštenja, dobriga imena. ©^ttttf d) m Itd, ber, praznični lišp, častna oprava, častni bliš, dragotina za kako častno obhajanje. (SIjrCllfd)Wtrt, bas, počastni meč. (Sfirenfdjuf, ber, častni strel, strel komu na čast. (fljrcnftfc, ber, častni sedež. ©btcnfolb, ber, častno plačilo. (S^rcnfiicgcl, ber, častni razgled, ogled, zcrkalo slavnih djanj, slavno ogledalo. Gbrcnftaffcl, f. Gfirenftufc. ©lircnftaitb, ber, častni, častiti stan. ®l)rc tlftcllc, bie, častna stopnja, častitljiva služba. Gbrcttftrafc, bie, kazen na časti. Cebrcnftrcü, f. ®l)reitfad)e. G i) rcuftltf t, bie, stopnja časti, častna stopnja. ©btcntafel, f. ©Sreitgelag. (Sbrtlttag, ber, dan časti, slave, slovesni dan, veseli dan (cfr. poln. dzien weselny), svatba, pir. (Sbrentcmiel, ber, tempelj časti, slave; f. ©ircttljalle. ®brcittbalben, adi\, zavoljo časti, za čast; f. and) (Sl)ccitl)albcr. Gljrcntljat, bie, pošteno, časti vredno delo, djanje. renti tel, ber, častni naslov, častni pri-mck. (Sbrcutob, ber, slavna smert, častna smert. Sbrentrunt, bet, napitnica, pitje na koga zdravje, zdravica; f. attd) XOflft. (Sircnberte^uitg^ bie, razžalitev, žalitev, žaljenje časti, na časti; tl)ätlid)e, Wčrtlid)e, razžalitev poštenja z djanjem, v djanji, z besedo. ©fircnbeft, f. ©jrcnfcft. G^renOOlij adj., častitljiv, prečastin, slaven, poln časti, slavoten. ©IjrentBOdje, bie, častna straža, straža postavljena komu v čast. @I|ren®ertlj, adj., časti vreden, spoštovanja vreden. ©Ijrenroort, bas, beseda, poštena beseda, beseda na svoje poštenje dana; baS Streit« 880 gdreitjaiiler. Wort geben, besedo dati; auf mein ©hren« toort, na mojo besedo, na mojo pošteno besedo, mož beseda, serb. zadati poštenu reč, tverdu veru dati. ©hrcnjahler, f. §onor«itt. ©hrcitjuhlltltg, bie, počastno plačilo me- njiee; f. audj §OnOtatiMt. ®htCnjCiti)Clt, ba«, častno znamnje, postavilo. ©liter, ber, spoštovavec, častivee; f. cljter. ©hrerliietig, ©hrerbietfAitt, adj., spošto-vaven, spoštljiv, poštovaven, s spoštovanjem. ©Ijrcriiietigicit, ©htcrbieiung,bte,spošt- ljivost, poštljivost, spoštovavnost. ©htebergcitbuitg, bie, zametovanje samica sebe, zator časti, ©hrfitrdjt, bie, spoštovanje; f. audj <2firer= bietnng. ©hi f Ür (tj tCn, v. a., poštovati, spoštovati, ©hrfurdjtgcllictcni), adj., kar k spoštovanja naganja, primarja, kar spoštovanje zbuja. ©hrfiirdjtig, adj., spoštljiv. ©hrfurdjtSPOlt, adj., poln spoštovanja, z globokim spoštovanjem. ©hrgcfiiftl, ba«, skerb za poštenje, čutpo-štenja; er fein (S^tgefü^t, ni mu za čast, za poštenje mar, ni ga sram, nima sra-možljivosti, ne poganja se za svojo čast, gern, ne derži na se. ©Itgcij, ber, častilakomnost, pohlep po časti, nach častimarnost. ©hrgetjeit, v. n., časti iskati, poganjati se za čast, hlepeti po časti, ©hrgctjig, adj. častilakomen, časti lačen, željin easti, nadj M. častimaren; er ifl fehr cljrgeijig, prav časti lakomen, časti lačen je. ©hrgicr, bie, častiželjnost, častilakomnost. ©hr g ter i g, f. ©hrgeijig: ©h ti i d), adj., pošten, nach M. praveden; eine ei)tlidje i>aut, poštena duša; ehrlicher Slame, dobro ime, poštenje; ein ©ljrlidje3 ioften, ne malo stati, ©hrlidjfcit, bie, poštenje, poštenost; ©(jr* lidjfeit beftjsett, pošten biti. ©hrliefit, bie, častiljubje, ljubezen do časti, ©hriicbfItb, adj., častiljuben, kdor na svoje dobro ime gleda. ©hrloS, adj., nepošten, brezčasten, brez poštenja; er ifi eljiiož gelootbett, zgubil je svoje poštenje, serb. obraz mu je pocernio. ©hrlofigfcit, bie, nepoštenje, nepoštenost. ©I) t f am, adj., častit, častin, pošten, ©hrfnmieit, bie, častitost. ©hrf djah, ber, ©htltttg, bie, primščina, prim- šina, nach V. perjamina. ©htfudjt, bie, častilakomnost, hlepenje po časti, žeja, lakomnost po časti, visoko seganje. ©hrfiidjtig, adj., častilačen, častilakomen, pohlepen za častjo, ©hrtrieb, ber, nagon do časti, na čast, nach F. častnost, ©htbergcffcn, adj., nesramen, nepošten, ©idjet. kdor za poštenje nemara; bet Öf)r»crgetfetie, nesramnik; bie ©fjroergeffette, nesramnica, ©hrtnbcrgcifcnhtii, bie, nesramnost, ©htöcrlchung, f. ©hrenberlehmtg. ©h m II, f. ©hrenboli. ©hrmtbrig, adj., nečastin, proti poštenju, zoper čast; ehtttribrigeS Settagen, nesramno, nepošteno obnašanje, nesramnost, ©htttiirbc, ©to. @hirt»«rben, častni, časti vredni gospod, Vaša prečastnost, častitost. ©htmiitbig, adj., častivreden, spoštovanja vreden, častitljiv, častin. ©hrmiirbigfcit, bie, častitljivost, časti- vrednost. ©hit, »ont Srot, f. ©pat. ©i! int., o! e! ej! he! glej! lej!; eitoarum? i zakaj? ei! ba6 iji ^errltc^, o! oh! to je lepo; ei, ei! lej, lej; ei fe|t boch, toie ber gefcheibt iji, ali si moder! ©i, baž, jajce, jajic;nadj M. bei CRabferäburg audj belica; ©ierlein, jajčice; ©iet legen, znesti, nesti; ftgeit auf ben ©tem, jajca leči; ausbrüten, zleči, izvaliti, valiti; hart ober toeidj gefottene ©ier, v terdo ali v mehko, na mehko, v mak (serb. na umak) kuhane; faule« ©i, SBhtbei, klopotee; bas ©i toill flüger fein al« bie .§enne, jajce puto uči, jajce več kot puta ve; ein int Srüteti »erborbettež, zapertek (altsl. zaprtk), sker-no jajce, skernjak, in Unterfr. atteh mucek (»iefl. richtig, molček); eitt ©ter freffett; bež Xhier, jajčar; ©ier tut @tid) = , in 3f£g„ slezov. ©ibifdi bannt, ber, f. ©berefdie. ©ibiid)Iieere, bie, jerebina. ©ibtf dflraitl, ber, slezovina. ©ibifdjf albe, bie, slezovo mazilo. ©iitfd)teig, ber, slezovo testo, ©ibifdjtljee, ber, slezov čaj. ©idjnhrel, bet, šiška; f. auch ©aflahfel. ©iche, bie, (Quercus); bet Saunt, hrast, dob; črepinjek, gnjelec ob. graden, Steineiche; cer, 3ereiche; jelovec, Xtaubeneidje; nitnik, Stieleiche; pluta, šura Jiorfeidje; bas ÜRaf flüpiger ®inge, f. ©idjmaf). ©idjet, bie, želod, (serb. and) hrastov žir); eine Slrt baoon »on länglicher unb langer ©eftalt heißt in Snnerfr. graden; Suchet--djeln, žir, žirka; ©icheltt tut Jtartenfpiele, želod, serb. mak; anat. pončica,"glavica. ©id;cl=, in 3ffcg., želodov. Gidiciartig. (f-idjelartig, adj., želodast. GčidjClbedjCt, ber, želodova kupica, gt^elfbimig, adj., želodast, želodu podoben. gidjClgorten, ter, ©idjelfamb, hrastje; »on jtiugen ©idjett, hrastičje, hrastičevje. Sidjtlgelb, baž, Žirovnica, dobovnica. (PidjcUctftr, ber, (Avena strigosa), okrogli oves, nad) F. cerni oves. Gid)eli|iiljer, ter, šoja, šoga, irt, grahasta lešnica; f. attlf) 9iuftljaIjCr. gitficljahr, baž, žirovo leto. (Sidjcii af f e, ker, želodov kofe. , s svojo, z lastno roko; ta« war feilt eigener äßille, on sam je hotel tako. (£igenanfitf)t, bie, svoja, lastna, samolast- na misel, eigenartig, adj., poseben, gigenbeliebig, adj. u. «dr., po svoji volji, prostovoljin. (yigcnbcrcd)tigt, adj., sam svoj, samo- svojin, altsl. samovlast'n. 6igcnbertd)tt611116, bie, samosvojnost. gigenbOtC, ter, posebni sel, poslanec, nalašč, nalaš poslani človek, gigcilbroblcr, ter, svojic, svojka, oseboj-nik, osebojnica. gigettbč, f. gigen?. ©igenmtij. 383 gigtttbiinicl, ber, visoke misli od sebe, prevzetija; ©tarrflttlt, terma, svojoglavnost. (gißCltbiinfler, ber, prevzeten, napihnjen človek; komur glava dimi; svojoglavec, termoglavee, samouh človek. giß e it en, gignett, ftd>, t?, r., ftd) jneignen, prilastiti, prisvojiti si kaj, lastiti se česa; v. n. U. r., fidj fd)iden, spodobi se, uda se, dostoji se, pristoji se; gebühren, mir eignet, meni gre; Wie e« einem treuen ®ie* lier eignet, kakor zvestimu služabniku gre; er eignet fid) tajil nidjt, on ni za to (dober, pripraven); tie Xf)at eignet ftdj jum $erbred)eu, djanje je tako, da se more med hudodelstva šteti. gißcncr, gigner, f. gigenthiintcr. gigeitgeljörig, adj., lastin; ta«tem9ladj= bar eigengehörige §ait«, sosedova hiša. gig Cltg Ctt) a It, bie, lastna, samovoljna oblast, gtgengier, tie, sebičnost, samopridnost, f. auch Sclbftfndit. gigengierig, f. Selbftfüdjtiß. gigtngiti, ba«, vlastnina, prostolastno posestvo. gigengutžerbe, ber, dedič prostolastnine. gigcnhanbcl, ber, lastna kupčija, prodajanje lastniga blaga, gigenhänbig, adv., z lastno, s svojo roko; adj., svojoročin, lastnoročin. gigcnhett, bie, lastnost, posebnost, svoj- stvo, lastnija. gig eni) C i ti iti), adj; poseben, lasten. ©igcnbeitSffiort, ba«, prilog, g ig C nh iti, ber, domači pastir. gigenbörig, f. Seibeigen. gigcnl)iilf t, bie, lastna pomoč, samolastna pomoč, kadar si kdo sam pomaga, ne ober-nivši se popred na gosposko; f. a. Selbft5 hülfe. gig eni eibig, f. ^biopatifi). gigenliebe, bie, ljubezen samiga sebe, sa-moljubje, auch russ. svojeljubje, lastna ljubezen. gigenHeilig, adj., samoljuben, sebeljuben, svojoljuben. gigeitlob, ba«, hvala samiga sebe, lastna hvala, ttad) V. sebehvalije, samohvalije, poln. samochwalstwo. gigenlöhner, ber, delavec na svojo roko. gigentnadjt, bie, samovolja, samooblastje. gigcnntiitbtig, adj; samooblasten, samo-vlasten, svojovlasten, svojovoljin; adv., iz lastne moči, sam od sebe, svojovoljno, po svoji volji. gigcitntädfitgfeii, bie, samooblastje, samovoljnost, svojovoljnost. gigcnntiiltbig, adj., ustin, ustment; adv., ustmeno-J-, z besedo, gig en n ante, bet, lastno ime. gigeitnuty, ber, in meht tinfdjuibiget Sebeiu tltltg, lasten, svoj dobiček, svoja korist; itt nachteiliger ©eteutung, dobičkarija, koristo-Ijubje, samopridnost, sebičnost, samogolt-nost, lakomnost, pohlep za (svojim) do-bičkam. 384 (Stgcnttiifiig. líigcnitiilfifl, aij., dobička željin, volčji na dobiček, lakomcn, gladoven, samogoltcn, koristoljuben, samopridcn, sebičen, pohlepen za svojim dobičkam; et ijl feljr eigen* nügig, vedno gleda na svoj dobiček, svo-jiga dobička išče, iše; eigettnitgig hanteln, samopridno ravnati, le za svojo korist delati. ©tflCttltitijlflleit, tie, gladovnost, glado-vitost, samopridnost, sebičnost, samogolt-nost, pohlepnost za dobičkam. (SigeiipOÍt, tie, ißojl, tie matt eigen« für ftcf) nimmt, lastna pošta; f. attd) (SjtrapOjt. (figenrad)c, tie, f. ®clb|'trad)e. ©igcnridjtcrfdjaft, bie, sojenje svoje lastne pravde. (5ig ciir ulj nt, ker, lastna slava; f. (Sigcnlob. (StgCItŽ, adv., nalaš, navlašč, posebej, itt tlntertr. attd) nalič; eigen« für etwa« beftimmt, nalašč, nalaš za to narejen; eigen« il;m, prav njemu, samo njemu. (StgClt(d)aft, bie, lastnost obet vlastnost, serb. svojstvo; Sefdjaffenheit, a ud) kakost, kakošnost; eine Sigettfd)aft Ijaben, biti tak, takošen. (Sigeiifdjaftcn, ala t\ «., int ÜRittw. geeú genfdjaftet, gebräuchlich; f. (Signen. (Sigctifd)afií¡mt)rt, ta«, f. Scimort. (S i g c n f d) r i f t, f. iHutogtapbuiit. (S i gen j in U, ter, svojoglavnost, samoglav-nost, butičnost, terma, termoglavnost, last-noglavnost, nad) M. attd) terma glava, svoja glava; feinem Sigenftitn folgen, po svoji glavi delati, vse po svojem delati. (Sigeitfiltlltg, adj., svojoglaven, samogla-ven, termast, term, termoglav, termogla-ven, samouh, svoje glave, butičin, samo-voljin, serb. jogunast, tverdoglav; ter (Si* genfilUtige, svojoglavee, termoglavec, bulica, iiutičnik; ein eigeufinniget Jtnabe, paglavec. (Stgcttfndji, tie, samoljubje; f. (Sgotčmuž. (Sigcitfiidjtig, f. (Sgoiftifd). (Sigctttbätig, f. (Stgcitiiindiiig. (Stgcttlpuitl, ba«, ba« 9¡cd)t, last, vlast; objecliv, tie @ad)c, lastina, lastnina, lastin-stvo, vlastovina, vse moje, (tvoje, njegove itd.), vse, kar imam svojiga; ta« ift ta« Sigentljum tet (Semeinte, to je občinsko; ta« Sigeutljum eine« Saunte« mirt bettr* tt)eilt, čigavo da je drevo, to se sodi po —. (Sigcntl)iimcr, ter, lastnik, vlastnik. (5igcittl)iimcrtn, tie, lastnica, vlastnica. (Sigciltpiilltlid), adv., v last, po domače, posebno; ta« §au« gehört ifjm llid)t eigen* tl)ümlidl, hiša ni njegova; adj., vlasten, lasten, f. and) (Sigen; fidj etwa« eigentfjüm* lid) machen, usvojiti, prisvojiti si kaj; f. a. Bndgtttn, ftdj; eigentümlich eine Sprache reten, po domače govoriti, po domače zavijati; eilte eigetithümlíchc Schwere, posebna, lastna teža. (Sigcittl)iintlid)!eü, tie, lastnost, posebnost. (Sigciitbttutčberr, f. (Sigcntbiimcr. ©igentplt III Silage, tie, lastinska tožba, tožba za vlast. ©tlf. (Sigeittljumžrcdjt, ta«, vlast, lastinska pravica, pravica lasti. (Stgcnibuméüberiragung, tie, prenos lasti. (Sigentlidj, adj., f. (Sigentbümlidj, vlastio, resničin, istinit, prav; eigentlidje Meinung, prava misel; eigentlidje« ©riedjenlant, pravo Gerško; int eigentlichen Sinne, v pravim pomenu; tet eigentliche, fo genannte, pravi; adv., po pravem, zlasti, zares, po pravici, v resnici, prav za prav; tie 2Baljtl)eit ju fagen, eigentlich werbe i d) beute nid) t fpajie* ten geljeit, prav za prav (da resnico povem), ne pojdem danes na sprehod; genau, na tanko; tie 3Bci«artifet jtnt auf jjeite«, loa« ju erWeifett ijl, eigentlich ju jiellen, dokazni členi naj merijo na ravnost na to, kar je dokazati. (Sige 11 Utillc, ter, svoja, lastna volja. (£ig eniD ill tg, adj., lastnovoljin, svojovoljin. (Sigcumilligleit, tie, svojovoljnost, svo-jevoljnost. Stgcitmiiriie, tie, lastna veljava, čast. (Sigeftalt, tie, f. (Siforrn. (Signen, f. (Sigeneit. (Signer, f. (Sigentbümer. (S i ha nt, tie, jajčna mrena. Sifcm, ter, serce. (Stlanft, f. 2¡nfel. (Silänber, f. Šnfelbetoobner, 3nfnlaner. (Silittt&tjlh, adj., otošk, otočansk. ©ilanbžmeer, ta«, f. SJlrdityel. (StlbOtC, ter, hitri sel, jademik; f. Kontier. (StlbOtfdiaft, tie, hitro selstvo. (Silbrief, ter, naglo pismo. (Sile, tie, hitrost, naglost, naglica, hitrica, hitrina, speli, berznošt; in großer (Sile, silno naglo; in (Sile, v naglici, naglo, z naglico; mit (Sile gel)en, naglo, urno, jaderno, z naglico iti, hoditi; e« pat feine (Sile, ne mudi se, ni sile, ni taka naglica; e« bat Sile, mudi se mi. (Silen, v. n., hiteti, podvizati, podvizati se, pospešiti, spešiti, serb. and) beržati, liitati, in Uuterfr, auch P»ščiti se, toa« je* tod) tueljt iti ter Seteutung: Jldjt geben, gebraucht mirt; attsl. auch podvignati, podvizati se; einem jtt .§tilfe eilett, priteči, teči komu na pomoč; er eilte taljín, tje je hitel, tje jo je ureza!, ubrisal; et muß eilen, sila mu je, mudi se mu; Sile mit SBeile, ne prenagli se; kdor po časi hodi, pred domu pride; tie 3eit eilt, čas hiti; eilen itnb lau* fett, udreti jo, uliti jo, spustiti se, zagnati se v tek; eilen, um gefdjwinber fertig ju werben, hiteti, prihitevati, kroat. auch požuriti, žu-ritise; entgegen eilen, nasproti leteti, hiteti. (Silenb, adj., hiteč, hiter, jadern, uren; (Si* ICtlb«, adv., hitro jaderno, urno, spešno, na speli, hité, berzo, berž; eitcilt« fctnmen, prihiteli, prileteti. (S i len bi, f. (Sileitb. (Silf, (Slf, nuni. c., enajst, ednajst, jed-najst; eilf ÜKänner, enajst mož, serb. jeda-nacstorica; tie Sitf (Sitfer), enajstica, jed-najstica; je eilf, po enajst, vsacih enajst. (Silfeif. SilfClf, ta«, enajstovogelnik, enajstokotje. 6ilfC(!ifl, adj., enajsterovogelnat, enajst voglov, kotov. Gilfcr, ter, f. (Silf, kie. GilfCUci, adj., enajsteri, jednajsteri. (Hlfcrtig, adj ., hiter, spešen, jadern, nagel, uren. Gilfertifltcit, kie, hitrost, naglost, po- spešnost, jadernost. gilffttd), adj., po enajstero, enajstem, ed- najstern, enajsternat, ednajsternat. (Šilffdltig, adj., enajsternat. (¡•ilfjalirig, adj.. enajstih let, enajstleten, v enajst letih, gilfllig, ker, nagli let. Silfntfll, adv., enajstkrat, ednajstkrat, c- najstih potov, (filfmalig, adj., enajstkraten. GUfmOIiatig, adj., od enajst meseov, pri enajst mescih. Gilfflf ii Itb ig, adj., enajst funtov, enajst- funtin, enajst funtov težak. Silffijbig, adj ., enajst zlogov, slovk. (Žilfititnbtg, adj., enajst ur(terpeč), enajst-urin. Gšiljtiigig, adj., enajst dni, enajstdneven. (ŽilitC, ket, enajsti, ednajsti; jum eilften Siale, enajstič, (filftebalb, deset in pol. Silfttl, fca« , enujstina, enajstinka, enajsti del. SilftCnŽ, adc., enajstič, v enajsto. (šilflcrlci, f. (Silfcrlti. Lfililbfllb, f. (Silfttbalb. Silfmbdjig, adj., (od) enajst tednov. Silgitt, ta«, hitrovožnina, berzovožnina-f. (filtg, adj.. (Sile fjabciik, hiter; f. and) (Sit= (cttig; id) biti feljt eilig, mudi se mi; adv., naglo. urno. Siligft, adc., hitro hitro, naglo naglo, ber-io berzo, berž berž, kar se narberžc more, nategama, neutegama, liitama ročnama. (šil i nit, f. (Slihfe. 6 i 1IIIO r f d), ker, hitra, nagla, pognana hoja, nagli marš9, poln. poehod špieszny; in (Sit* marfiben gehen, naglo hoditi. Kili O jI, kie, (Diligence), berzovozf. 6ilpOftrttttr,-ker, poštni hitrojezdec, ber-zojezdecj". (itljd) r ci b CII, taS, silno, naglo pismo. KilttOill, ker, berzovlakf. (žilmagcit, f. (Silhoft. (žiljug, ker, eiit eiliger 3ug int ,firiegžWefen, f. (Siiniarfdj, (Siltraiu. Crimcr, ker, vedro, nad) V. aud) spod (3. A); Jjalbeiincr, vedriea, vederee; ŠSrututeiteimer, cevta(?), čeber; Sierteleinier, četertinka; Slc^trletmer, polčetertinka. (Šimctfttjj, ba«, vcderniea. Gimctig, adj., vedern; ein eimetige« gaji, vedrenica; jeljneimerige« gafi, četertin, šter-tin, desetvedern sod. SilllCtfCttC, kie, vederne verige, lanec od vedra. fiitltCriDCift, adv., na vedra, vedro za ve-dram. po vedrih, vedrama. (Sinanber. 385 (g t It, num., oljne Hauptwort, einer, eine, eine«, eden oker jeden, ena, eno; mit einem Haupt* Worte, ein, eine, ein, en, ena, eno; einer ¿er Beugen, ena priča, en svedok, eden izmed svedokov; ein einjiger, en sam, le eden, samo eden; eiltet »on eudj, vas eden; untet end), med vami; au« eitd), izmed vas; in einem fort, nepreneliama; unter einem, skup, na enkrat, k krati; eill«, gWei, trei, eden, dva, tri otet ena, dve, tri itd.; ein Siičrt* d)en richtet oft große« Unheil all, gola besedica, sama besedica mnogokrat veliko nesrečo naredi; (Sin« um« Sintere, eno z drugim, eno k drugimu, eilt äfial ein« ijt ein«, enkrat ena je ena; e« fd)tägt eins, eno bije; tie (Sin«, f. (SillŽ; (Sili, pron. adj., (Šilter, nekdo, neki človek; eiller au« teli Äölligen, neki kralj, nekdo kraljev; einet »on ihnen, njih kdo; einer unter itn«, nas kteri, nas eden; (Sin« nad) tem Sintern, eno za drugim; (Sinet mit tem Sintern, audj drug z drugim; tet (Sine fingt, ter Sintere tanjt, ta poje, uni pleše; e« möchte einet fagelt, poreče kdo; irgent einer, nek, neki, nekak; fold) eine greube, toliko veselje; unter (Sinem fteljen, pod kom biti; (Sin, art., al« unbeftimmte« @efehleeht«t»ort truden e« tie Slooenen gleich teti Sateinern nicht att«, j. 93. ein Halt« »Oll ®teill, zidana hiša; t»a« ift ta« für eiu ÜJianit, kdo je ta mož, kak mož je to; einkaufen Steine, kupkainnja; ein parter äßinter, terda, huda zima; ich l;abe ein Hau« getauft, — loa« für eine«? hišo sim kupil, — ktero, kako? ift ta« ein Zt)at let — ja e« ift einer, ali je, jeli to tolar, — je; ka« ift ein galt j ankerer äüattn, toje vse drug mož, ta je ves drug mož; eilt foldjer, tak; fo ein greutlk, takšen prijatelj ein foldje«, to, tako; er jiarb mit einem SBut^e, kap —, umeri je s tako serčnostjo, de —; e« War einmal ein SKaun, bil je nekdaj mož oker neki mož; e« War einmal eine 3eit, bil je čas; wenn tu tiod) feinen Sčmen gefehlt ^afi, fo foliji tu heute einen feigen, če še nisi vidil leva, danas ga boš vidi]j an ein löbliche« ®ejirf«amt, slavni okrajni gosposki; (Sin, praep., 3at)r au«, 3al)t eiu, vse ljube leta, od leta do leta; SSerg eilt, v hrib; giter gelb ein, na stran, v polje; al« untrennbare SSorfa^ftlbe tet Beitwörter wirt etil int Slo»enijehen mit v-(woljl ju unterfdjeiben sott u-), za-, pri-, auch u- (j. 93. upeči se, fief) ciiibaefeu, t. i. an ®röße verlieren) gegeben. (Sin ad) fig, adj., enoosen. (S i II O tf et It, v. a., zaorati, zaoravati, podo-rati, podoravati (n. p. gnoj). (Siltabbircn, v. a., všteti, prišteti. (S i na II ber, adv., eiltet, eine, eilte« tem an« tem, drug drugimu, drug druziga itd. (»ie attd) im Rusu.) oter eden drugimu, ena drugi, eno drugimu, auch med seboj, sebi, si; eiltet ten anteni, eden druziga, ena drugo, eno drugo aud) med seboj, sebe, se; alt eiuanter wohnen, tik, tikama stanovati, eden poleg druziga; jwei ftoffen alt 386 ©nitngfttgcn, einanber, terčita, terkneta; auf einanbet, zapored, zaporedama, po redu, zaporedno; auS einanber, narazen, naraz, vsaksebi, na dvoje, saksebi, raz-; nad) einanber, eden za drugim, zapored, drug za drugim; neben einanber, vštric, strič, štric, vštric, vprek; burd) einanber, vse križem; fiit einanbet, eden za druziga, ena za drugo uff.; ge* gen einanber, nasproti; ^inter etnanber, eden za drugim uff.; fid) mit etttanber »ereinigett, zediniti se uft».; fie fdjafsett einanber, spoštujejo se med seboj; f.and) 2fužeinani>cr; 9t((e mit etnattbet, vsi skup, vsi splaz; fte fptadjen ju einanber, rekli so med sabo, eden drugimu. Giniingfttgeit, v. a., v strah pripraviti, s straham morati, .primorati, da kaj stori. Gtnanfem, v. a., mačka v morje vreči, metati, zasidriti. ®inantn>Ottcn, v. a., bie $etiajfenfd)aft (ital. aggiudicare), prisoditi, prisojati, (pri-reči) zapuščino, zapušino; f. aud) (Stnijitfc bigeit. ®tnanttt)DrlUng, bie, prisodba, (prireka). ®in(tntu)irtnngžnrinnbe, bie, prisodno pismo, prisojilo. Ginatbciten, v. a., prislužiti z delam, od-delati; v. r., ftd) einarbetten, burd) Strbeit unb blttd) SDiiiije, zuriti se. v čem, navcrči se. Ginarntig, adj., enorok, enoročen, inU. .R. a ud) knjakast. Gittarien, v. a., bte Sieigung jum Sofen ifi bem 3Jienfdjett eingeartet, nagnjenje k zlemu je človeku vrojeno, prirojeno. Ginnrtig, adj., ene verste, baže, enover-stin. Ginofdjem, v. a., betjett, požehtati, želi-tati, zalužiti, lužiti; bte §dute, kože v apnu in pepelu namočiti, močiti; ju 91fd)e hren* nen, spepeliti, upepeliti, pepeliti, požgati, požigati, v pepel spreoberniti, spaliti, po-paliti; bie ©tirne, opepeliti, pepeliti čelo. Gtnitft^etung, bie, požig, upepelitev, lu-ženje. Ginni^ntCtt, u. a., vsopsti, sopsti v se, v se dihati, potegniti, potegovati, vleči vse; id) atljnte mit bet Suft fcfyablid)e ©uttfie ein, z zrakam sopem (diham) škodljiv sopuh v se. Ginit^Cn, v. a., z zjedno vodo vmočiti, v-makati, vjesti, vgrizati. (Sinnngc, ber, okan. (Sinitugetn, v. a., in bet $ontoiogie, ocu* tiren, s popkam vcepiti, cepiti, v lubad cepiti; f. aud) Sttcngcin. Giniiug ig, adj., enook, samook. Ginbttlfcn, v. a., vpeči, pripeči, vpekati. G i It bali en, v. a., v cule, v bale* povezati, vezati, Ginbaiiig, adj., »on ©tiefeln, na eno nogo. Ginbflifantircn, v. a., z dišečim mazilam namazati, pomaziliti, balzamovati. ©tltbflnb, bet, vez; bet ©iiibanb bež Shtdjež ifi nett, bukve so lično vezane; baž Sin* binben, vezanje; ber ŽSanb felbfi, zvezek. (Stnksieiicn. ginb nnbahlc, bie, šilo za bukvoveze. (Sinbiittbig, adj., einbanbige ©efdjttnfiet,po poli bratje, po poli sestre, spolovni bratje. (Sinbanfcn, v. a., žito spraviti na pod, na sprelep; v. r., fig. v posteljo se zariti; f. aud) ©anfe. Gčinbau, bet, itt ben glufš, jez, vterdba, pri-varovanje rek. (Sinbauen, v. a., vgraditi, zagraditi, graditi (reko); v. n., »on fflienen, vstaniti se, vgnjezditi se, nad) V. vrojiti se. ginbetfen, v. a., bei jiubferfdjntiben, ben ®rai)t itnterfc^iagen, zarobiti, obrobiti posodo, da je medenici podobna. Ginbecre, bie, (Pariš quadrifolia), volčje. (Sinfieercn, v. a., im žBogelfange, jagode nastaviti, nastavljati. (Sinbcfcijlen, f. a., komu zapovedati, da kam gre. Ginbegieitcn, v. a., ein ®efudj, svoje poročilo pridati prošnji, predložiti s poroči-lam. Sinbcgleitnngžbetidjt, bet, predložno poročilo. Ginbegrtifen, v. a., skup vzeti, z enim vred vzeti, všteti; baž iji fdjon einbegtijfett, " to je že vmes, to se že razumeva v unim. Ginbegriff, bet, mit @tnbegriff bež 9iet|e-geibež, s potnino vred. Ginbebnlitn, v. a., prideržati, zaderžati, pri sebi obderžati. Ginbeinig, adj., enonog; bet (šmbeinijjf, enonožec. Ginbtiftn, »• a., vgrizniti, vgrizati, pre-jesti, prejedati, zateti (zatnem); v. r., vgrizniti se. (Sinbeijen, e- a., bažgieifd), zavariti, nad) V. vjesihati; burd) @d)eibet»affer, vstrojiti, vpezati, zalužiti. (ginbefennen, v. a., spoznati, napovedati (n. p. svoje premoženje), priznatif, getn. obstati. Ginbcfcntttni^, ba«, napoved. (Sinbcfontntcn, v. a., dobiti, dobivati, vzeti, skupiti. Ginberidjien, f. SSctithicn. dinbcrnfen, v. a., poklicati, sklicati, klicati. (Sinbentfung, bie, poklic, sklic. (žtttfiemfnngscbtct, bas, klicavni, pokii- covavni izrok. Ginbcfdjeren, f. SBcftberen. Ginbetteln, v. a., naberačiti, primoledvati; v. r., ftd), vmoledvati se, vprositi, vlizniti, vlizati se. (Sinbcttcn, v. a., postlati, postiljati komu. (Sinbcucbcn, v. a., zalužiti. Sinbeugen, v. a., vkloniti, vklanjati, vpog-niti, vpogvati, vpogibati. ©inbcnteinl, v. a., vsuti, pograbiti vmoš-njo. GittbCjiCb Ctt, v. a., všteti, vštevati, vzeti k čemu, privzeti; bie Jiojien ni<$t einbejo« gen, ne vštevaje stroškov, brez stroškov, Giniejirfett. Sinicjtrlctt, 15. a., djati, vzeti v okrog. (žinbiegeit, a., vpogniti, vpogovati, pre-ganiti, pregniti, pregibni ti, pregibati, sločiti; v.n., feittrdrts einbiegen, zakreniti (jo, se) na stran, zaviti jo, mahniti na stran; v. r., pregniti se, ztekniti se; f. aitdj SBicgtlt» (ftnbiegu n g, bie, vpogibanje, pregib. Siltbilben, v. a., komu kaj v glavo spraviti, vgovoriti; v. r., einbilbett, jidj, domišljati si, domišljevati si, nad) M. umisliti si, visoko od sebe misliti, geni. preveliko na se deržati; napihnjen, prevzeten biti, prevzetovati s čim; baS tonnte i d) mir nidjt etnbilben, b. i. »orflellen, tega si nisim mogel misliti, na to nisim mogel pomisliti; eiltgebilbete ^ofnung, domišljeno, domišlje-vano upanje; eingebitbeter Šienfdj, domiš-ljivee; baS Ijat et ftdj nut eingebitbet, to se mu je le zdelo, to se mu je vidilo; — vtepsti, vbiti si v glavo. SinbilbCrifdj, adj., domišljiv, prevzeten. (Sinbilbittng, ber, domišijivec. (Sillbitbung, bie, domišljija, domišljava-nje, domišljivost, prevzetija, russ. voobra-ženje, mečta; baS 33etntogen ber (Seete, domiselnost; bie falfdje ŽBorftetlung, privid, dozdevek; »otter ©inbilbung fein, veliko si domišljevati, visoko od sebe misliti. (Sinbilbungžlraft, bie, domišljija, zmiš-ljija, domiselnost, zmiselnost, nad) M. domišljava. (Sillbilbuiigžirflnlhcit, bie, domišljena bolezen, domišljeniea. Kiltbiltbtgclb, baS, vezilo, rešitev. Kiltbinbcn, v. a., einett .Rorpet in einett anbern, vvezati, vvezovati, povezati, ove-zati, ovezovati; mit einem Šanbe »erfeljen, «in SBudj, zvezati, vezati, nad) 01. preplesti, prepletati; bent i$atl)en eitt ®efd)ettfge= bett, vezati koga, bal)er baS ©itlbinbegelb, f. obe«; forgfattig empfetjlen, zaterditi, zater-jati, ostro naročiti, geni. prav zatrobiti; f. au^ Giitfdjarftn. Ginbitttn, itd), v. r., vprositi, sprositise; f. audj (Sinbctlcln, ftdj. Siltbtaftll, v. a., vpihniti, vpihati; gelin-be, b. i. einljaud)c», vdahniti, vdihniti, dahniti, dihati v; einem Stebtter,. govorniku vdihniti, vdihovati, prišeptati, šeptati komu kaj v uho; eitt JtartenfjauS einblafen, kartno hišico popihniti, s pihljejem podreti, zver-niti; toer fjat bir baS eittgeblafeit, kdo ti je to vdihnil; inž Df)x einblafen, našeptati koga, šeptati komu v uho; Suft in ben ffita* febalg einblafen, napihniti meh; ein Jtinb einblafen, piskaje vspančkati. (Eitt b lafet, ber, prišeptač, prišeptovavec. Gitiblatt, bas, eiite 93enennuitg »erfdjiebenet iPfianjen, bie nut ein 53latt fuitcu, enolist-niea, enopernik. Ginbliittcrtg, adj., enolisten, jednolist. (Sinbliiite U, v. a., vtepsti, vtepati, vtolči, vtleči, zatolči, zatleči, zabiti, zabijati, vliti, vlivati (komu kaj v glavo). gittblidcil, r. a., pogledati, pogledovati kam, v kaj. Giitbrtngcn. 387 (5 in bi in ben, v. a., vslepiti; eingeblinbete ®dulen, (/ronc. eolonnes nichees), vslep-ljeni, slepi stebri, stolpi. GtltblOdClt, v. a., djati v klado. Ginblumig, adj., enocvetin. ©tnblutcn, v. a., okervaviti, pokervaviti, nakervaviti, kervaviti. Ginboljrcn, «•, vvertati, zvertati, za-vertati v kaj; v. r., vvertati se. G t !t boljri g, adj., enkrat vertan. Ginbiifeln, f. Ginpofeln. Gtlt borb C It, v. a., na ladijo, na brod prinesti; f. Ginfdjiffcn. Ginbrotcn, v. a., im SBoraus bratcu, na-peči; v. n., upeči se, upekati se, t. j. zgubiti, zmanjšati se s pečenjem. Ginbroitcn, v. a., nakuhati pive. Gilibrcdjctt, v. a., eitte STOauer, ein ©eruft, podreti, podirati, razdreti, razsuti, porušiti, razrušiti, razvaliti; jerbred)eit, razlo-miti; bie Xljur, razbiti vrata; v. n., vdreti, vdirati se; ttom ©iS attd) prelomiti se, u-lomiti se, predreti se; bie ®erjte, b. i. bie Sleljren btedjeit ein, ječmen se drobi, se kruši; bie Stadjt brid)t ein, mrači se, noči se, noč nastaja, nastopa, noč se dela; mit ©inbredjen ber (Uadjt, pod noč, pod več^r; in eitt Jpaitž, vlomiti, zlomiti, predreti v hišo, pretergati, ttad) V. a. zlomastiti v hišo; baS ©inbredjen, f. Ginbritd); in ben gcinb eitt* bredjett, zakaditi se, zagnati se, zapoditi se na sovražnika; 9JKjjbraud)e btad)ett eitt, razvade so se vteple, so se zaredile, razpasle. Gtnbredicr, ber, predirač. Ginbrtitcn, v. a., ba« Seber, usnje pervi-krat djati v lužilo. Gtnbrtnitcn, v. a., mit glitljeitbetn ©tfen, mit getter, j. S. ein iieidjen, vžgati, vžigati; baS gutter bent Stelje, bie 3Bdfd)e, popariti, pariti, s kropam politi, polivati; in ben .Rit* djett baS a>iei)t, moko zarumeniti; bie @pei» fett, politi, polivati, zabeliti, začiniti; fut bie @d)toeine, obloditi; bas iDie^l ftit bie ©in« breiutfuiJbe, prežgati, prežigati za prežgano juho, polivko; bie gaffet mit @d)Wefel, sode z žeplam pokaditi, zakaditi, kaditi, žepliti; bie Šted)e imSinn, omočiti, omakati;c. r., (id) einbrentten, vžgati se, vpaliti se; v. n., bie ,Sof)le fjat bis i)ter eingebranut, do sem je prigorel ogel. GtttbremtfltfJjlC, bie, prežganka, prežgana juha. Gtllbriligctt, v. a., bie gelbfritthte, spraviti, spravljati (domu); itt bie ©etreibefamnter, znesti, znositi, znašati, spraviti, spravljati v žitnico; frifdje Sffietter in bie ®rube, čisto sapo v jamo napeljati, napeljevati; ^riegS« gefangene, vjete, vjetce pripeljati, prignati; »cr ©erit^t, pred sodnijo prinesti, sodnii podati, zročiti, vložiti (n. p. tožbo); 5Rit« gift, prinesti; eiugebra(|teS ®ut, prineseno premoženje; einett @d)aben, poravnati, popraviti, nadomestiti; baS Serfaitmte mit): lolcit, prihiteti, dohiteti, in ttnterfr. zateči, zatekati zamujeno; einen ©efeKeit einbringen, 388 ©inbtingcr. ©ittbringen. hlapca pripraviti k —, priporočiti, priporočati (mojstru); ©eUHtllt, nesti, dati, dajati; baS bringt iljnt »iel ein, to mu veliko nese; 3Baarett einbringen, pripeljati, vva-žati v deželo; eine gorberung einbringen, potirjati, iztirjati. Giltbring er, ber, einer Sabung, voznik, ©illbtinglid), adj., etwa spravljiv, iztirljiv, dobiten; einbringlicf)e ©djttlben, dolgovi, ki se dajo, morejo iztirjati. Sittbringlidjfctt, bie, iztirijivost. ©iltbriltgilttg, bie, bet J?lage,-v]ožba, izročitev tožbe; ber äöaare, vvoz; bet Šerbre* djer, polovitev, prigon; bet ©djttlbtter, iz-tirjava, plačilo. (SitiD to de, bas, basjenige, toaS ntatt einge; broeft tjat, podrobec, drobljen-a, drobljenje, ©illbtodett, v. a., podrobiti, vdrobiti, na-drobiti, drobiti v kaj; et Ijat traS einju* broefett, ima za čim; toaS er ftd) eiligebroift, mag et aitdj ejfeit, kar si je skuhal, naj pa sne. ©inbtöfcllt, v. a., namerviti, merviti v kaj. © in lir lt d), ber, nad) beti Sebeutitngen bes neu trum's (Jiitbredjeit, vdertje, vlom, vdor, prelom; ber Diadjt, nastajanje, nastopanje noči, mračenje, mrak; beim Siltbritdj bet 9iad)t, ko se jame mračiti, nočiti; f. ©in= Dccdjen; bet ®iebe, tatinski vlom, itaefy M. lomast; eS jinb »erfd)iebette @inbrüd)e ge; fd)el)eit, tatje so po več krajih vlomili; ror (Silibrud) ber 3 delama. ©inejetjiren, ». «• U. r., waditi, navaditi, zuciti, zuriti (koga, se). Stnfad), adj., enojin, enojnat, prost, nad) SI. auch cnoverstin, enoguben ob. enogi- ben; nicht jufammengefefct, nezložen, serb. jednovit, jednostavan; einfache Äleibung, prosta obleka; toa« ift einfacher, al«—, kaj je laglje, ko —; einfache Slutite, redka, prosta cvetica; boppelte, polna; nicht gefitn» fielt, prost, priprost. ©infn^erig, adj; predal, predalka, pre-gradka. ©infachh cit, bie, enojnost, enogubnost, eno-verstnost, prostost, prostota, priproščina, priprostost; f. atteh Sefd)ctbenheit. ©¡infäbein, »• «., beti gabelt, vdeti, vdjati, vdevati, vtakniti, vtikati nit, konec v ši-vanko; fig. eine @ad)e, reč osnovati, vre-diti, napeljati, ©inflthrcn, ». «•. zvoziti, zvažati, voziti v kaj, vvoziti, vvažati; ©etreibe, domu zvoziti, voziti; jitnt gahrett abrichten, voziti učiti, vaditi; eingefahrene« $ferb, vožnji konj; barttieber fahren, S. bett Saint, plot povoziti; ». n., peljati se v—; in bett @d)ad)t, spustiti se; in ben £afen, priti, iti vladijo-stajo; mit bet £anb, seči z roko v —. ©intahrer, ber, pregledovavec rudnika, ©infahrt, bie, ba« einfahren, vvoz, peljanje v —; bet Ort, too man einfährt, vhod, v-hodišče, vhodiše, vlaz; bei bet @infa1)rt in bie ©tabt, peljaje se v mesto, ko se pelje, ko se je peljal, pripeljal v mesto; in bie ©tube, spuščanje, spušanje; ©infahrt be« •§aufe«, veža. ©infoii, ber, vpad, padv —; ber Älinfe, za-pad, zapadica; fooiel al« ©infturj, vdor, po-dertje; be« geinbe«, napast, naval, napad, poln. zagon; feinblid)e Stltfäfle tl)im, napadati, zaganjati se v —; ber Sögel auf ben Sogelherb, sedanje; be« Sichte« in etwa«, vpad, dohod svetlobe; ba« £ait« broht ben Sitlfall, hiša se hoče podreti, se podira, leze na kup; Sinfall, bet, Mtertoarteter ©ebanfe, zmislik, misel, domisel; toie fommjt bit auf beit (Siltfall, kako ti je prišlo to na misel, v glavo, kako si to zmislil; in ben Sftepetiruhren, nach V. zapadec. ©infallen, ». n., hinein fallen, pasti, padati v kaj; »on ber Älinfe, kljuka zapada, je zapadia; »om geinbe, vdreti se v —, dreti v —, zagnati se, vdariti v —, napasti kaj; in bett Sogelherb, sesti, sedati,; in bie Siebe fallen, seči v besedo, nad) V. vmes pasti, padati; f. and) Untcrfiredjen; eingefallen, vpaden; eingefallene Jlttgen, vderte oči, izpite oči; »Ott ben Sichtjtraljlen, vpasti, vpadati; itt ein ¿¡immer, polukati v—; »Ott bet ©itlerung, nastopiti, nastopati, nastati, nastajati, priti, pritisniti, pritiskati, storiti, delati se; e« fällt flarfer grojt ein, pritisne mraz; »on ©ebanfen, v misel, na pamet, v glavo, na misel pride, opomniti, spomniti se, domisliti se česa; toie fantljl bit bit ba« einfallen lajfett, kako moreš le misliti kaj taciga; »Ott ©ebäubett, podreti, podirati se, razrušiti se, na kup pasti, padati, razvaliti se, f. a. ©inftiirjeit; »ont®eft ntntbigcn, au« obuditi, obujati, n. p. veselje do cesa. (Sinfloiimg. ginflijfiuttg, bie, vliv, vlitje, vlivanje. (SiltflSien, v, a., piskajc na postranko koga v spanje spraviti. (?infliifortC, bie, vrata, vhodišče, vhodiše. Gingnng8i)rei<*, ber, vstopnina, vliodnina. GingflngSftnttOH, bie, vliodna postaja. Gingnng§tbor, ba«, vhodne vrata. 0?tnpnn?5on, ber, f. Gtnfubrjoil. Gingcnitct, adj., zastarel, zastaran. Gingebiiube, ba«, f. Ginbau. Gingcben, v. a., eine Strgnei, dati, dajati zdravilo; ba« gibt iljnt bie £abfltd)t eitt, lakomnost ga naganja k temu, na misel prinesti, dobro, slabo misel prinesti, prinašati; tiom ©eifie, navdihniti, navdihovati, navdi-hati, vdihniti, vdihovati, vdihati, vliti; eine •Jtlage, vložiti, podati tožbo; etn 3immer, izročiti sobo; einem ®ift eingebett, zavdati, zavdajati komu; etnetn eingeben, Wa« er re* beit fotl, naučiti koga, kako naj govori. GciltflCber, ber, navdajavec, vdihovavec. GingtbiibCi, adj., dozdeven, prevzeten, ošaben, napihnjen ; eingebilbete .ftranfbeit, namišljena ob. vmišljena bolezen ; f. a. Ginbiibcn. (Stttgebtnbe, ba«, .vezilo, darilo (kerstno), serb. kumovina, povojnica. Gingebogen, adj., zvinjen, previnjen, sključen, pripoenjen, gerbav, prihuljen; 9iafe, kriv; f. Ginbiegett. Gingeboren, adj., »om 3aijlworte ein, e-din. edinorojen, subst. edinec, edinorojenec; »om adv. ein, in einem Sanbe, £)rte geboren, rojen v deželi, v mestu, naš, vlastenec; Gingebomc, ber, eingeborner llntertban, rojak, domorodec, deželan; bie, rojakinja, domo-rodka, domača. Gingebradjte, ba«, dota, prineseno blago, premoženje; in Sftiicffidjt anf ben 5J?ann, priženilo; f. Ginbringcn. Gingebnttg, bie, navdih, vdih, vdihovanje, poduk, opomin; ben Singebungen feinet ©e* gierben folgen, vdati se željam, iti, kamor ga želje peljajo, delati to, k čemur ga poželenje naganja. Gingcbung3fd)U>armeret, f. SMagnctiž* ntitž. Gingeburt, bie, domorodstvo, rojaštvo, de-želanstvo. GingebltrtSredji, ba«, pravica dežclanstva, domorodstvo; f. a. Snbigenat. Gingebcttf, adj., pomljiv, pomnjiv, pom-nijoč; eingebenf fein, spomniti se česa, pomniti, pametiti, pametovati, , v spominu imeti kaj. ne pozabiti. GingcbcnJfant, adj., dobriga spomina, dobro pomnijoč. Gtngtfalien, adj., upaden, vpaden, suh, meršav, mleden, shujšan; f. a. Ginfllílcn. Gingefletfdjt, adj., vtelesen; ein einge* fieifdjtet ïettfei, hudič v človeški podobi, živ vrag. Gingtlifn, v. «., iti. hoditi v. ttaefi m.aiii vhoditi, vhajati; ba« geljt ihm fcfetoer gebe Stffe« ein. z vsira ober vsega sim zadovoljin; barauf fann idj nidjt eingeben, v to ne morem privoliti, serb. U. poln. pristati na — ; auf eine ©ebingnnq eingeben, podvreči se pogoju: ba« Singet« einer ©adje bttreh irgenb ein ©erfahren, bem fte unterzogen Wirb, b. b. bie ©erminbtntng ib'er 9lit«beijmtng, ibre« ©ewiehte«, wirb im a<3 eingegoffen toirb, vlitek; baife* nige, in l»eld)e« ein anberer Körper eingegoffen totrb, nach V. zalitek, serb. gerlo. Singnftgeföß, ba«, vlivavnica, vlivalo. Singnfsthicrdjen, f. Snfuforicn. Sinhaden, v. n., vsekati, zasekati, zase-kovati v, zapičiti se, pičiti v —; v. a., ftletfd), nasekati meso. Sintjiiftcn, gebräuchlicher Sinhcftcn, v. a., hinein, pripeti, pripenjati v kaj, vkopčati, zakopčati, všiti v —; eilt Such, sošiti, soši-vati; mit ettra«, j. S. mit einem 9tagel, pripeti, pripenjati s čim, in U. Jt. atteh za-škabiti, (škabica §aftel). Sinhagetn, v. i., toča gre skoz% prebija; e« hat »iele genflet einciehagelt, toča je veliko oken pobila, potolkla. Sinhögcit, v. a., zagraditi, ograditi, pre-graditi, graditi, orantati, zarantati, zagajiti. Siuhätfcln, v. a., zapeti, zapenjati, vkopčati, zakopčati; bie Äafce, ber (Haitbooget, bet Sinter häcfelt fich ein, v. r., zasaditi, zasajati se. Sini Šili g, gebräuchlicher Sinhetlig, adj., enak. edin, enoglasen, edinodušin, ene volje, misli; adv., einhellig benfelt, enako misliti, ene misli biti, enoglasno, z enim gla-sam. cniga glasa. Sinhötligteit, Sinhettigfcit, bie, edinost, enakost, enoglasnost, cnodušnost; mit (Sin* hälligfeit, enoglasno. Sinhatt, ber, ustav, ustavljenje, ustavlja- 894 einhalten. Gitthctbftett. nje, zaderžek, zaderžba, zaderžanje, za-derževanje; (Silti^alt tljun, ustaviti, ustavljati, uderžati, zaderževati, ustanoviti, prepovedati, attd) ubraniti, odverniti, konee storiti; feinen 33egierben, ukrotiti, krotiti; in ber äJhtitf, f. faufe. (Sinialten, v. a., eilten ÄörtJer, uderžati, uderževati; ben 33ortrag, deržati, spolniti; (Sinljalt tfnut, f. Giuhalt; bei beit ©ßnei* betn, napustiti, napuščati, napušati; als v. r., ftß einhalten, ostati, ostajati doma; v. n., prenehati, obstati, ustaviti, ustavljati se, stati; >^)alt ettt, stoj, nikar, nehaj; mit ber S3ejaljlitng einhalten, odložiti, prideržati plačilo. (Sinljamntern, v. a., zabiti, zabijati, za-tolči s kladvam. Giuhnnb, ber, enorok človek, in lt. JL auß knjakec. Sin^anbetn, v. a., nakupiti, nakupovati; etwas mit einljanbeln, kupiti kaj z drugim vred, vmes; fein ganjeS Vermögen eiuhan* bellt, vse premoženje zakupčevati; eiutatu fßen, zamenjati. Giuhäubig, adj., enorok, enoročin. ©inijiinbigen, v. a., vročiti, vročati, v roke dati, dajati, zročiti, izročiti, izročevati; baS @iltgel)änbigte, vročilo, izročilo, zročilo. Gillljänbiget, ber, vročivec, zročivee, iz-ročivee. ©inbanbigung, bie, izročenje, povročba, izročba, izročitev, izročevanje. GinbiinbigungSfßeiit, ber, vročilni list. (Sini) itn g C11, v. a., obesiti, obešati v kaj; eilte Xljür, genfter, etwas auf bie Slttgeln, natakniti, natikati; bie£51)tgel)änge, naušes-niee vtakniti, natakniti, natikati, vdeti, v-devati; bie §emmfette, vtakniti; bas ®acf) einhängen, pokriti streho s samimi korci (brez mavte), morit, na (po) vervi spustiti v jamo. (Sinljintgig, adj., enostransk, na eno stran položen, nagnjen; ein eitßängigeS ®aß, Bultbaß, klanica. ©inprien, v. a., sterditi. Gitlbafßcn, v. a., zasačiti, vloviti. (Sinbtffcn, f. Ginhiiffen. (SinbllU, ber, vsek, zasek. G i nI) außen, v. a., vdahniti, vdihniti, vdi-hovati, naß M, anß vsapniti; s sapo nase, v se potegniti kaj, navzeti se česar; f. auß Ginpfien. G i lil) a It C H, v. a., vsekati, vsekovati, sekati v —, vtesati; ettt Üßor, eine Sßür burß galten öffnen, vrata, duri posekati, presekati; in ben geittb, (atž v. «.), udariti na sovražnika, naß bem Russ. uttb auß Slov. vsekati se; baS gleifß ilt baS ©alg, nasekati, sekati meso za soljenje; jentailb (inS @a(j) eitßauett, očerniti, počerniti, černiti koga pri kom. (Sintjauig, adj., enokosen, enokošenj, eno-sečin, starinsk; eitßauige äßiefe, senožet, starina, ki ne daje otave. (S i U I) (i 11 f en, v. a., nakupičiti, nagerniti, nasuti, nasipati, (Sinfjattfen, v. «., nastaniti; f. Giitquatii' ren. GtnpUfig, adj., enolupen (Zai.). (Sinbnužlcr, ber, enodomec. Gin()eben, v. a., eine Jßiet in bie Singet«, natakniti, natikati, vdeti, vdevati, obesiti, obešati; bie gorat einljebetl bei ben 53ltd)* brttcferu, vdeti, vdevati; eitte @ebül)t einlje: ben, pobrati, pobirati, jemati davščino, dav-šino. Ginbebung, bie, pobiranje, bira. Ginlieften, f. Ginhöften. Ginbeigen, f. Giftigen. Gin^eiien, V. n., veeliti se, zarasti se, zaraščati se, zarašati se; bie Äugel iji eingeheilt, oblica se je z rano vrasla. Gin()eimen, v. a., in feilte beimaß bringen, vdomoviti, vdomačiti; v. n., ftß angetočt)' neu, privaditi se, privikniti se; eint)eunifdj Werben, udomačiti se, podomačiti se. GinJjeintifß, ad)., domač, tukejšen, tu rojen, iz naše dežele, naß M. domanj. Giltl) eitnfen, v. a., ben SBeijeu in bie @ßeu--erit, pod streho spraviti, spravljati, zvoziti, voziti, vzeti. Gtnbeirathen, v. n., u. r., »ont 2Kanne, priženiti se, oženiti se; »on grauen, pri-možiti se. Ginheit, bie, bie ©igenfßaft, ba eitt $ing, eiitS ift, enota, edinost, edinstvo; ein Sing felbfi, baS eins ift, edinka, enklja, edinklja, Ginheiiliß, adj; edin, edinstven. Ginl) eülißfeit, bie, edinost. Ginbeitčbegriff, ber, zapopadek enosti, enote, edinstva. Ginheiižbolt, adj; popolnama edin, ze-dinjen. Ginheijen, v. a., zakuriti, kuriti, (n. p. v peči); fiarf, zapaliti, zanetiti, razbeliti (n. p. peč); einem einljeijen, zasoliti jo komu. Ginheijer, ber, kurivec; bei ©ßmetjptten, pečnik. Ginheijloß, bas, mesteje, istje; f. auß £ct3loß. ... Ginbtlftn, v. n., pripomoči, pomagati komu, besede narekovati, šeptati; f. a. Gut= fagen. Ginl) elf er, ber, pripomočnik; f. Souffleur. Ginheilig, f. Ginhällig. Gin bem m en, V. n., baS Sab, zavreti, zavirati, zatvoriti kolo. Ginhemmung, bie, zavor, zavertje, zaviranje. Ginhenfelig, adj., enoročin. Ginhcnlen, f. Ginhöngen. Ginher, adv., sem; jefct nur ilt ®er* bittbung mehrerer Seitwörter, Wo es eine, tnetft feierliße Bewegung bejeißnet, aber im @lo-»enifßen ohne llmfßreibttng nißt Wohl ge* geben werben fantt; int Poln. biettl tnetju baS Sffiörtßen sobie, j. 33. etnhergehen, chod-zic sobie, analog bent juweilen auß an* Wettbbaren fto». mi, n. p. mogočno mi stopa. Ginherbften, v. a., ben SSäein, brati, ter-gati. ginherfahrett. (SÜtlljcrfahrett, «•, mogočno se voziti; fig. auih se nositi. (Hnlierfítegeit, »• «•, prileteti, sem leteti, éinhcrgehen, f. ginherfdjreiten. (Ünhctptnícn, v. il., prišantati, sem šan- tati, krevljati. Gtnfierhiií f en, v. n., priskakljati, skak- Ijaje se bližati. Sinhcrfommcit, v. n., mogočno se bližati, korakati, stopati, (šittlierlcnlen, v. n., sem zakreniti. ■ ginhettaffcltt, v. n., priropotati, ropotaj e iti. (Hnljcrrauftljeit, v. n., prišumeti, hruti sem. Sinhctreilett, v. n.. sem jahati, mogočno se bližati, sedeti na konji. 6in|cr{d)reiten, v. »., prihajati, iti, hoditi, korakati mogočno. 8tn|etfliIjCtt, v. n., prišopiriti se. Šinhcrftiirmcn, v. n.. privihrati, privi- hariti, kakor vihar se bližati, (fitlljcrjieljctt, Ü. a., prihajati. Ginicffen, v. a., bei bett 3ägera, einen Siiifchmtt in einen ker §iitterláufe machen, unb ten ankern hittburchjiehen, um ba« erlegte Silier, Sßilb bequem jn tragen, einen £afen, zajca preeepiti. Stnl)C^ett, v. a., eitlen ^unk, s sevanjem, šcevanjem naučiti psa loviti, goniti, naučiti, učiti. (H n henkeln, ftd), v. r., vhliniti se, pri-sliniti se komu. Ginii euer it, f. ginmiethen. ginficurathcn, f. ginheiratljen. (Sinhobe, ker, enomodnik. (finijob ig, adj., enomodin. Sihholcn, v. a., einen trn ©eljen, int Sernen, im ©(^reiben, doiti, dohajati, dohiteti, in Utttertr. aud) dostigniti; einen laufenken, fKeljenben, eilt ©chiff, doteči, dotekati; im Seiten, dojahati; eitlen feierlich itt kie ©takt, t. i. entgegen geíjen, naproti iti; in kie ©taki fuhren, spremljati; fooiel alé einfammeln, pobrati, pobirati, brati; im gorflwefen einen ffialb einholen, fotnel al« au«meffen, izmeriti, primeriti, meriti; Stimmen einholen, glasove zbirati; fRatlj, posvetovati se, o-berniti se na koga za svet; 9ta. r., ftd) nnter kie $ecfe einhüllen, skriti se, zaviti se pod odejo; f, a. gltt= halten. ginhiillung, kie, zavitje, zavijanje, pokrivanje, zagrinjalo. ginig, adj., einjig, sam, eden, sam eden; eittjig Uttk allein, edin in sam; übereillflinti meitk, zložin, edin; einerlei ÜReinung, ene misli; einig fein, ene misli biti, vjematise; i (Singuartiren; ein gute« ©ort für Šemattb einlegen, reči besedo, poprositi, prositi za koga, spregovoriti, govoriti za koga; Sob einlegen, dobiti pohvalo, pohvaljen biti; Spre einlegen, poslaviti se, dobiti, zaslužiti čast; Schanbe einlegen, osramotiti se, v sramoto priti, pasti; eine Se; rufung, prositi viši gosposko za presojo (perve sodbe); eilt SReffet einlegen, nož zakleniti, zapreti; ein Stücf Sffiaaren, zložiti, zviti, skladati; äBaaren bei 3emanb einlegen, shraniti pri kom; llrfttnben junt iptotofolit, priložiti, prilagati pisma zapisniku; ißroteji einlegen, f. (Srljcben; SBein einlegen, djati vino v hram, v klet; (Surfen einlegen, djati v kis, vkisliti; gleifd) einlegen, vsoliti meso; Sieben einlegen, f. Ablegen, Slbfculen; (Selb ilt Unternehmen einlegen, vtakniti dnar v —; j. S. in Sauten, vtakniti v zidanje, auep zazidati, zazidariti; mit £olj einlegen, vložiti, vlagati, russ. nabirati; v. r., ftd) eins legen, (j. S. Äranfheit«halber), vleči se; mont. začeti rudo slediti; ftd) bei 3emanb einlegen, vstaviti se, ostati pri kom kakor gost, za gosta. (Einleger, ber, vložnik; SWeffer, nožičevka. britev; f. aud; 2lbleger. Sinlegeftubl, bet, sklepni, skladni stol. (Stillegung, kie, vlog, vklad. (Sinlebren, v. a., naučiti, navaditi koga česa. (Sinleiben, f. (Sittberletben. ® i nie tem, ftd), v. r., vštuliti se (n. p. od kake tuje navade). (Stnleimen, v. a., vlepiti, vklejati, vlimati'. Sinleiteu, ». a., vpeljati, napeljati; in bie Stakt, nasproti iti komu in spremiti ga v mesto; einen Singriff einleiten, pripraviti, pripravljati boj; ken grieben, pripravljati mir; eine Stteitfadje in'« tedjtlidje Serfa^ ren einleiten, vpotiti, napotiti pravdo na postavno ravnavo, kie .Sunbmachung einet Serorkmtng einleiten, zdelati, napraviti, da se ukaz razglasi; eitle neuerliche SerfjMti* Ittng ilt kie ßattpifadie einleiten, ukazati, narediti, da naj se poglavna reč na novo obravna; eilt ©efpräd) einleiten, začeti govoriti od česa, napeljati besedo na kaj. (Sinleiter, ker, vvodnik, vpeljavec. (StnleiiUItg, kie, vvod, vpeljava; Sorterei--tltng, priprava, pripravljanje; Umleitung treffen, delati priprave; Sinleitung eilte« Slltffage«, začetek, vvod; f. a. DuŠerturt; einieititng jut 9iecht«t»iffenf^aft, f. Slnlci* tung; ©mleitung kc« Strafverfahren«, začetek, napeljava kazenske pravde. gtnicttungžflunci. Ginteitnngšiiunct, ber, načert, osnutek, ginlcitungsfpicl, f. CuDerture. Gintenlen, v. n., zaverniti se, oberniti se kam, oklenili, mahniti jo (n. p. na desno, na levo); im ŽJieben einlettfen, poverniti se, priti k poprejšnjimu govorjenju; poboljšati se, k sebi priti; v. a., jemailbett eittiellfeil, napotiti koga, povedati mu pravo pot; eitt »errenfte« ®lieb eittienfen, vravnati spali-njen ud. Gittlcritett, v. a., naučiti se česa, učiti se, iz glave, na pamet. Ginicfcbrettd)cn, ba«, špritla, poln. na-snuwaczka (nasnovačka). Giltlcfcit, v. a., brati; 3Bein eiitlefen, vino ali grozdje brati, tergati; bet SBebern, nabirati osnovo, vravnati prejo; eittett einle; felt, brati komu, da zaspi. GiJtiefer, ber, bravee, tergavee. ®inlcudjtcn, e. n., jasno, očitno biti;biefe ©rutifce tooflten i^m nid)t einieudjten, ti vzroki, nagibi, nagibljeji mu niso hotli v glavo, ga niso mogli prepričati, ni jih hotel razumeti; ta« ifi einleucbtenb, očitno, jasno je. Giltlieben, fid), r., priljubiti se komu. Giltliefern, v. a., izročiti, poslati, pošiljati, pripeljati, k, (n. p. k sodniku), aud) oddati, odpraviti pred —. Cšiltlicfenittg, bie, poslatev, izročitev, pri-peljava. Sinite g t tt, v. n., bet cittem, bivati, stanovati pri kom. Gittlicger, ber, gostač, gost; f. a.£anžicr, Giniing, ber, edinee. Stnliiptg, adj., enoustničast. Sinližpein, v. a., všeptati, zašeptati komu kaj na uho; pokazati komu, podučiti koga na tihem. GittlOben, v. a., vlivaliti komu kaj. Ginlodjen, r. a., zaluknjati, lukno narediti na čem. G t II10 (t C It, v. a., privabiti, vabiti v —. Gitttoffeln, v. a., na žlici, po žlici dajati (n. p. bolnimu zdravila). Gtnlogiren, v. a., nastaniti; v. r., nastaniti se. 6tnlb|d|en, v. a., nagasiti (n. p. apna za vprihodnje). ! Gittlbfen, V. a., eitt ijJfgttb, rešiti, odkupiti obet izkupiti zastavo"; 2Bed)fei, splačati, plačati, plačevati; einmedjfeln, zamenjati, nazaj vzeti (od ljudi), nazaj potegniti n. p. bankovce; feitt 93crfpreci)cn, f. Sofen. Ginlbfang, bie, odkup, izkup, rešitev, zamenja. 6inlbfn«B§prtiž, ber, izkupščina, izkup-šina. odkupnina. Ginlbfnngčfd)Cin, bet, odkupni, zame-njevavni list. Giniofungžttaare, bie, odkupno blago. Gin i bi f) Ctl, r. «., vvariti, privariti, zalo-tati, vlotati**, Ginittbcln, v. a., podprašiti top, vsuti smodnika v —. (Žinliigcn, v. a., eittem ettea«, toliko komu ginmafter. 399 lagati, da verjame, vlagati komu; v. r., ftd) eilttügeti, vlagati se. Sinlnllen, v. a., vluljati koga. (S i tt Itt a d) C It, v. a., deti, djati, devati v—, vdeti, vdjati, vdevati, vložiti; eintoidelu, zaviti, oviti, zamotati v; grüßte, nastaviti, vložiti, vkuhati, v cukru kuhati; gleifd), vsoliti; bett iteig eiumacfjett, zamesiti, vme-siti, mesiti; jtatf, priliti vode v apno. ginmagajiniren, r. a., djati v zalogo, v sklad. ginnt üb big, f. ginijöuig. ginnt ab icn, v. a., namleti, mleti; ft<§ ein; maljlen, v. r., umleti, umiljati se. ginmabnen, v. a., bie ©Bulben einmal); nett, dolg tirjati, tirjati (dolžnika ali opominjati ga, da naj plača), g in nt ab n er, bet, opominjavec, opominjač, tirjavec. ginmabnnng, bie, opomin, tirjanje, opominjanje. ginmal, ein DJiol, adv., enkrat, en pot, en bart*, (»oni ®eutfd)en eine Satyrt, cfr. eno rajžo); einmal eilt« ifi ein«, enkrat ena je ena; einmal für allemal, enkrat obet zdaj za vselej; auf einmal, mit einem Stöai, na enkrat, v en mah, ta hip; fie iatnen auf einmal, prišli so skup obet h krati obet vsi na enkrat; einmal ifi feinmal, enkrat ali pa nobenkrat, (to je vse eno); et Unit e« ein; mal fo baben, tako hoče imeti, pa je; id) babe e« einmal nid)t gefebeit, še vidil nisim tega; et molite nticb ttid)t einmal eine« žBlide« toürbigen, gefd)*»eige beim bafj etniid) attbč; rete, ne le, da me ni poslušal, še pogledati me ni hotel; tomnten .fie boeb einmal, stopite sem; mentt id) einmal ju bit fontnte, kdar pridem k tebi; einmal fprid)t et fo, ba« anbete SWal anbere«, zdaj ti govori to, zdaj uno ober zdaj eno, zdaj drugo; e« toat einmal ein .König, bil je kralj obet svoje dni, nekdaj obet enkrat je bil kralj; etlb; lici) einmal fontnteit, vender enkrat priti; beutet einmal, toa« er getbatt pomislite vender, kaj je storil; man lebt ttltt einmal, človek živi le, samo enkrat; mebt al« eitt; mal, večkrat, pogostama; auf einmal au«; trinfen, na en dušek; einmal übet ba« att; bere, večkrat, zadrugama, časi ter časi. giltmaletnž, ba«, poštevanka. ginittalig, adj., enkraten, jednokraten; nad) einmaliger 9lnftd)t urteilen, soditi po enem pogledu. ginittännerig, adj., (bot.), cnomošk. ginmiinnig, ©inntäitnifdi, adj., za eniga človeka, nad) V. sameov. ginntarfen, v. a., omejiti, g in nt at f t en, v. a., kupiti na sejmu, ginmarfd;, ber, prihod (vojakov v kako mesto), russ. vstupljenje, poln. wchod. giltntarfdjiren, r. a., priti, prihajati, iti v (kako mesto), giltlltaf, ba«, umerek, zguba na meri ali pri merjenji, zamera, serb. razmerak. ginittttfter, bet, (ladija) enojadrilnica, enojambornica*, brig. 400 ©nmaftifl. ginnehnten. gilintttftig, adj., z enim jadrilam, na eno jamboro". g in man cm, v. o., eine 3nfd)rtft, vzidati, vzidovati; einen ©d)ag, ic., zazidati, zazi-dovati; mit einet SJianet umgeben, b. i. einen {Raum, obzidati, ©inmeiien, v. a. u. r., z moko potresti, se, pobeliti koga, se. ginnte ifdjen, v. a., opariti, popariti, pariti (slad). (Sinmeifjdn, v. a., vdolbsti, vdletiti n. p. luknjo v kamen, g in nt tlf C n, v. «., vmolsti, pomolsti, na-molsti. (i i It ttt CII t) Clt, v. a., vmešati v—, zamešati, mešati v —, med —; äfteljl ju 93rob, umesiti, zamesiti; frembe SBčrter itt eine ©pradje einmetigeit, mešati, bloditi, kerpati, «tuliti, broditi; v. r., ftef) eilintettgeit, vtikati se, mešati se v, vpletati se, štuliti se kam. giniltcngfel, ba«, vmes, primes, ©inntef f en, i>. «., nameriti, meriti (in vsuti ali vliti v kako posodo); mit gleidjem SDfap einmeffen, enako odmerjati; v. r., ftd) ein* jneffeit, umeriti se, zameriti se, pozgubiti se pri meri, serb. otici na razmerke. ßinmieiien, v. a., dati v najem; (Sitten einmieten, stanovanje najeti, najemati komu; v. r„ fid) einmiethell, najeti si stan; ftd) iti einen StBalb einmiethen, kupiti si der-vaščino, dervašino, nad) V. prikupiti se v derva. (Sinnt i et I) II It J, bie, najem stanovališča, stanovališa. ginnt tf d) C n, v. ff., vmešati, dobro zamešati, f. au4 ginntcngcn. g|nntifd)er, ber, »eräc^tt., vpletalo, g i H lit i f d) 11II g, bie, vmeševanje, vpletanje, vtiskanje. ' g i II lit 0 It a 11 i d), adj., enomesečen, eniga mesca. g t It lit 11111 lit CII, v. a., zaviti si, zakriti si obraz s čim. ginmiinbcn, v. «., teči v—, zliti, zlivati se v —. g i It m ii ubu It g, bie, vtok, ustje; bei bet (Sitt* mtttlbung bet {Witt iit bie ®rau, tam kjer se Mura zliva, steka v Dravo. Sinntiinjcn, v. ji., @olbeittmünjen,kovati, delati dnar iz zlata; umprägen, prekovati. giumuftcrit, f. gnrollireii. g in m ut h, f. ginmiitbigfeit, gin lil u ti) en, v. r., fid) bei einet 3nttung, sprositi, prositi, da ga sprejmejo v srenjo, celi*. ginnt Ütl) ig, adj., enodušin, zložin, v edinosti, ene misli in eniga serca. ginntiitl) igfeit, bie, enomiselnost, cno- dušnost, zloga, edinost, g in na g ein, v. «., sklincam priterdlti, pribiti. giltltagcn, v. a., zagrizniti, vgrizniti v kaj. g t II llöh CH, a-j všiti, všivati —, zašiti, zašivati v —; ein Sleritiel inž §emb, pri-šiti rokav; bas Äleib ifi ju Weit, matt mitp ei einnähen, oblačilo je preohlapno, preo-livatno, mora se vjeti. ginn ahnte, bie, Sejigneljmung einet Stakt, vzetje, jemanje, osvojitev mesta; (Sinnafjme bež ®elbež, prejem, prejemek, prejemanje, potegovanje; (Sinfünfte, dohodki pl.; heute hatten mit gute (Silinal)me, danes smo veliko skupili, prodali; fcie (Sinnahme t)a^en, »on ©ehaufpielern, igrati komu na korist; bie einnahmen uitb Slučgaben, f. Stužgabe. giniiahmcblllh, baž, dohodkne bukve, vpisnik dohodkov, prejetiga dnarja. ginnahmžpoft, bie, členek, postavek dohodkov. giltltahntStllbril, bie, predelek (rubrika) za prihodke; tli ber (iltltiatjmerubnf, med dohodki, med prihodki. g i n II a h m Ž a U e 11 e, bie, izvir dohodkov, dohodki. gimtabmžfuntme, bie, ves znesek dohodkov. g in H a mig, adj., eniga imena, enoimensk. ginnnffeil, v. a., dobro razmočiti. gimiebeln, v. a., zamegliti, z meglo zakriti. gill II Chntbat, adj., kar se more vzeti, premoči, osvojiti, dobiti. giniiehmen, v. a., »on außen herein, j.8. ©egel, äBüfehe, pobrati, pobirati; eine jeitei einnehmen, (v se) vzeti, jemati, viiti, zavžiti, zavživati; gum 93red)eit einnehmen, vzeti za bljevanje; »on glüjjigteüeil, izpiti, popiti; eilte SDiafjljeit, povžiti, pojesti; itt ber grül), pokositi, kositi; be0 SDiittagž, po-južinati, južinati; bež Slbenbž, povecerjati, večerjati; 93ormürfe einnehmen, mirno poslušati, mirno sprejeti; eine JUage einlief)* men, f. 2Inl)örcn; eiHen einnehmen, (k sebi), v hišo vzeti koga; ŽBefaguiig einnel)m«t, dobiti, prejeti posado; iiebeitžmittel tw> nehmen, .napolniti ladijo z živežem, živeža vzeti, dobiti za ladijo; eine geftiing einnehmen, vzeti, jemati, dobiti, premagati, osvojiti, posesti, v svojo oblast dobiti; eitlen SBalb einnehmen, zavzeti, posesti, zajeli; ein Slntt, oskerbovat", opravljati; eitteö Sin* berit ©teile einnehmen, priti, biti namesti koga, nadomestovati koga, zasesti koga mesto; 3eber nahm feinen !j$la|s eilt, razposedli so se (vsak na svoje mesto); biefer SBeiti nimmt beit Jtopf ein, to vino gre v glavo; Xraurigfeit h priličiti, priličevati). Sillpajfitett, V. n., noter iti, hoditi. (Hupaufctt, f. Ginfdilagcn. Giajpciift^cn, v. a., všibati, vtepsti, vte- pati, s šibo naučiti. SitlpCljeU, v. a., cepiti v lub; zaviti v kožuh. gtttpcrfbnig, adj., enooseben; ein einper* fčitige« G)erid)t, f. Ginjelngerid)t. Ginifahicn, ». a., obkoliti, zabiti kole, kolje; s koljem, s koli ograditi, graditi. SittpfarrCU, v. a., vfariti, fari pripisati, prišteti; eingepfarrte £orfer, vasi ene (iste) fare; bie ©ingepfarrten, farmani (farani); luoflin eingepfarrt fein, biti kam v faro, biti v kako faro. (Eittp feffem, v. a., zapoprati, opoprati, po-prati. (žiltpfcifcn, r. n., žvižgniti, žvižgati v—, cepiti v sverš. ®inpfcrd)C, i)3ferd)C, bie, kozara, ovčara, kravara, konjara ttfw.; @d)afpferd)c ill ben Sllpelt, tamara, (StniJfCrrijCH, v. a., bie Sdjafe, vgnati, za- Giitpälcn. 401 gnati ovce v pleteno zagrado, (nad) bern Serb. v tor), vtamariti; fig. skup stlačiti, stisniti, zbiti. GiltpflanjeU, v. a., vsaditi, vsajati, zasaditi, saditi v —; eingepjianji, vsajen, vro-jen, vkoreninjen, vcepljen. Ginpflaftem, v. a., einfdjlieften, vtlakatif, nad) V. olaštrati; einen Stein, vdetivtlak. GiUpflbdcn, a., S koli priterditi v čem, spraviti v kaj. Ginpflüden, v. a., ©(utnen, nabrati, na-tergati cvetlic v (n. p. jerbasček). Ginpfliigcn, v. a., beti ÜJiiji, podorati, pod-oravati, zaorati, zaoravati; bie {Raine, zorati, orati. GinpfrOpfCU, v. a., vcepiti, cepiti (v lub); einjlopfen, vtakniti, zatakniti, zamašiti; eilten äfteifer, matico vdovcu dati. Ginpfiiubig, adj; eniga funta, ene libre. Ginjtfiifceu, v- "■> CmontO SBaffer, zajeti, zajemati. GinpidjeU, v. a., vsmoliti, zasmoliti, na-smoliti, smoliti. Ginpilgcm, v. »., priromati, romati v (kak kraj). Gillpiffeit, v. «., vscati se, scati v —. Gin p logen, f. Ginnbtbigen. Ginpluppem, Ginplnubent, v. a., nažiobo-drati koga, toliko mu žlobodrati, da kaj stori. Ginplumpen,».»., pljuskniti. pljusniti v—. Gitipodjen, f. Ginfd)lagen. GiUpbleln, v. a., vsoliti, nasoliti. GinpO(anncn, v. a., zatrobiti, trobiti komu v uho. Gittpriigeln, v. a., napražiti. Gilt P rog en, v. a. U. r., vtisniti, vtiskati, zapertiti, vbijati v glavo, vtepsti, v glavo zabiti si, zapomniti; bem §erjen, vtisniti v serce, serb. uturiti, upetiti; einem etwa« einprägen, nad)btiiciltdjfi empfehlen, zaterditi, zakertiti komu kaj, živo naročiti. Ginprnffeln, v. n., pokljaje se zverniti. Ginptebigeu, v. a., vgovoriti, vgovarjati komu kaj, živo nagovarjati koga na kaj, dopovedovati mu; r. r., ftdj eitlprebigen, navaditi se, zuriti se v pridigovanji. G i It P reff en, v. a., vtisniti, vlačiti, stisniti, stiskati, djati, devati v tiskavnico; v. r., fiel) eittpteffen, einteilen, zagozditi se. GinprO'ben, v. a., etwa«, skušati, ali poj-de v —; v. r., po več skušnjah dobro navaditi se. Ginptiigellt, v. a., vtepsti, vtepati, vbiti, vbijati komu kaj (n. p. učenosti s palico). Ginpubern, v. «., oprašiti, prašiti. Ginpuntpeu, f. Ginfthlagen, Ginptiigeln. Ginpuffcn, V. a., saiaffer in ein ®efäp, napompati, natrombati vode v posodo, vode navleči. Ginpiinftig, adj., enopičin. Ginpuppen, ftdj, v. r., zapresti, zapredati se, vsančiti se. Gtnpuflen, f. GiitMafen. Ginguiiien, V. a., vmučiti, s trapenjem primorati, nagnati k čemu; f. a. Gin» nötigen. 402 Ginquartiren. (f iuqilrtrftten, v. a., nastaniti, stanovanje, stan dati, dajati, vkvartirati*; v. r., nastaniti se; wo bift bu einquartirt, kje si na stanu, kje si s stanam, kje stanuješ; bet ©inquartirte, nastanjenec. ©ittqitfltiintttfl, bie, nastanitev, vkvarti-rovanje*; wir belomnten heute ©inquartirung, danes dobimo vojake (na stan, v hišo, na kvartir). Gilt quellen, >-• «., namočiti, namakati. Ginquerlen, v. a., ein ©i, vbiti, vtepsti, raztepsti, raztrepati jajce. Gittqueifßen, v. a., bie ginget, razgnje-čiti, vgnječiti. Giltriibcrig, adj., enokolesen, z enim ko-lesam, na eno kolo. ©intnf f en, v. a., pograbiti, grabiti kaj v —. @ i ttt a I) Uten, v. a., deti, devati v okvir, rom*, okviriti. Ginrantnteltt, Ginrammen, v. «., zatleči, zatolči, zabiti, zabijati, fig. razmečkati, raz-mandrati. Ginrattgiren, f. Ginreihen. Gittrathen, v. a., nasvetovati, svetovati komu kaj. Ginrathen, baS, nasvet, svet; auf ©iura* tt(en, übet ©inrathen, po nasvetu, po svetu, po menjenji (na vzroke opertem). G ill ran d) en, v. n., es raitßt ein, kadi se (n. p. v hišo, dim gre v hišo). Ginriiußem, v. a., bas Jpaits, pokaditi, kaditi po hiši; .Kleiber, prekaditi, kaditi oblačila; gleifß einräußem, nasušiti, na-voditi mesa. Gilträunten, v. a., äßaaren, blago spraviti, spravljati kam; einem feinen Sßtaj}, feilte ©teile einräumen, umakniti, umikati se komu s —, prepustiti komu kaj, attß odstopiti; eilt Oteßt einräumen, dati, dajati, spoznati, priznati; einen einräumen, pripustiti, pripuščati, pripušati, dati veljati, dopustiti; beti .Kläger in ben 33eft$ bes igavn feS, djati, vpeljati tožnika v posest hiše; erlauben, dovoliti, dopustiti, svobodo dati, pustiti. Ginrauttett, f. Ginli^eln. G i lire ß en, v. a., vgrabiti, zgrabiti, grabiti kam. Giltredjlten, v. a., všteti, vštevati, (vraj-tati, vračuniti, djati v ob raj t). Gjnredlltung, bie, všteva, prišteva. Ginrebe, bie, vgovor, ugovor, protigovor; ©inrebe thttn, ugovarjati, in tlnterfr. u. serb. prigovarjati čemu; jurid. ©tnrebe auf bie .Klage, odgovor; ©tltrebe auf bie .Klage er* jlattcn, odgovoriti, odgovarjati na tožbo; ohne alle ©inrebe, brez vsaciga ugovarjanja, ne rekši besedice proti —. Ginrebe n, v. a., einem etwas, ihn berebett, prigovarjati, nagovarjati koga k čemu, na kaj; aiiuth einrebeit, f. Giltfflreßeit; er läßt fiel) nichts einreben, ne da si dopovedati, ne moreš ga pregovoriti, ne prime se ga beseda; v. n., rebe itjm Hißt ein, ne segaj mu, ne zaletuj se mu v besedo, ne pre- Ginrißten. sekuj mu besede, vgovarjati se; toiber-f»reßen, nasproti govoriti, prereči, prere-kovati; f. a. ffiibcrtebctt. Ginreffen, v. a., bie Segel, podviti, pod-vezati, skrajšati jadra. Ginregiftriren, v. «., vpisati v kazalo. Ginregiftrirung, bie, vpis. Ginregiftrirungžtaft, bie, vpisnina. Ginregnen, v. n., dežl, dežuje noter, dež gre, pada noter, v —. Ginreiben, t>. «., eine ©albe in bie J&aut, vmeti, vmancati, vtreti; Brot in bie ÜÄiidj, nadrobiti, nameti, vmeti, meti v mleko; etwas mit Det, natreti, namazati z oljem; garben einreiben, razmeti, raztreti barve. Ginreitheu, v. a., pomoliti, pomaljativ—; eine Bittfßrift einreißen, vložiti, vlagati, podati, podajati (aucfc russ. u. poln.), izročiti prošnjo; v. n., baS ijßferb reißt ein, naß V. konj si nastopa. Gilt reißung, bie, vložba, podaja. Ginr e i ßun g žiirotofolt, bas, vložni vpisnik, zapisnik vlög, podatkov; atS Slmt, etwa vložnija, G i n t C i dl H tt g 0 } e i t, bie, vlaganje, zroče-vanje, čas, dan podaje, vložbe. Gin reih en, "•> vverstiti, vverstovati med —; bei 9tähterinen, nabrati, nabirati; bei beti ŠBebent, bie gäben einreihen, navleči, navlačevati, nasnovati. Ginreiher, ber, vverstovavec. Ginreihig, adj; enoverstin, enoredin. Ginreihung, bie, vverstba, vverstenje, vver-stovanje. Giureifen, n., bas £uß, £olj reißt ein, zadira se, razdira se; fig. »on Äranfheilen, äRtßbräußen, pridreti, zanesti se, razširiti se, razpasti, razpasovati se, serb. zavladati, poln. uzmagač sie; tiefer äliißbrauß riß jlarf eilt, ta razvada se je vtepla, prijela, se je močno začela; auß razmnožiti, razeimiti, razploditi se, globoko seči, iti, korenino gnati, vkoreniniti se, v navado priti, prihajati; es reißt (in ben Beutet)ein, eS reißt ins Oelb, mošnjo kolje, boli, mnogo stoji; v. a., eilten Otiß maßen, vtergati, na-tergati, pretergati, predreti; ein ©ebäube einreißen, podreti, podirati, razdreti, raz-valiti, posuti; ben 3atttt einreißen, plot pretergati, podreti. G i ure i teil, v. n., iti bie ©tabt, jezditi, jahati, na konji priti, iti v mesto; v. a., eint Sßür einreiten, pojezditi, jezde podreti. Gitt r en! en, t'. «., ein »errenftes @tieb ein; renfeit, vravnati, vravnovati, naß bem Poln. U. Russ. vpraviti, vložiti, vdeti. G in renn eil, v. n., leteti, dirjati v— ;r. a., podirjati, dirjaje, lete preverniti, podreti, Ginriß t en, v. a., ein ®lieb, f. Ginrenftn; Otbnen, v red djati, devati, spraviti, vravnati. uravnati, vrediti; eilt eingerißteteS 3intmer, soba s pohišjem, z opravo, opravljena soba; anpajfeit, priličiti, priležno narediti; @ott ^at eS fo eingerißtet, Bog je tako napravil, osnoval, vredil; baS 2Bilb einrißten, f. ©inridjter. ©iufaiterit. 403 GinftcIIe«; ein .gmfeifen, vravnati, zravnati, ftd) mortiad) eintidjten, napraviti, ravnati se po čem; gemift^te 93riid)e, zdrobke zravnati. Sintidjlet, ter, vravnovavec, uravnovaveo, vredovavec. ®intid)tung, bie, vravnava, uravnava, upravljanje, vlaganje; bie ®inrid)tung ter ianbtafel, vredba, uravnava deželne knjige; Snftitution, naprava, ustanovitev, naredba; bie Sinridjtung trejfen, narediti, napraviti; 3immereinrid)tnug, oprava, pohišje, pohišek. ginridjtungžftiici, ba«, pohišek, kos po-hišja. ©inriegcllt, a., zapahniti, zapahovati, z zapaham zapreti, zatvoriti; eitien einrie* gtln, zapahniti za kom vrata, da ne more ven. Sinrieftln, v. «.,. eerljati v —. (Hntiffen, f. ©inreffeu. Sin t i lllt C U, »■ n., teči, cureti ob. eereti v —. Sinrift, ber, zadirek; ant §oIje, zaderka. Siliriti, ber, vježa, ježa v-; beini Siltritte ill bie @tabt, ko je prijezdil, ko je jezdil v mesto. (Einritsen, »• a., vrezati, vprasniti, vraziti. Sintijlirig, adj., enoeeven. Sintullcn, v. a., zvaliti, v val zviti obet blof zviti, zvijati. Sinroften, v. n., vrujaveti, zarujaveti (v čem). ©inroftCH, v. a., vpražiti. (Hnriidegefiiihr, f- ©inritdungžgeljuiir. Šintiidcit, v. n. in ein Sanb, priti, iti, pri— mahati, stopiti v deželo; in bie ©tefle fei* ne« Sorgdnger« einriicfen, pomakniti, pomikati se na stopnjo svojiga prednika, nastopiti; jut Sruppe eiltrucfen, priti, iti k armadi; v. a., Semanb« SBorte einrucfett, postaviti, zapisati njegove besede; eintoeirtS tucfen, j. 93. eilte Seile, primakniti, vmakniti, vmikati; ettoa« in bie Šettititg einriicfen, kaj v časnik djati, devati, postaviti, vverstiti, natisniti dati, naznaniti po novicah. SinriitfnilB, bie, prihod, vhod, vverstba. StttriitfungČge&itljr,bie, natisnina, vverst- nina, davek od natisnjenih naznanil. Stlltnbcrtg, adj., enoveslin, na eno veslo. Silirubcm, v. n., priveslati, veslati v —. Silirufcn, v. a., sklicati, sklicovati. Sinrnljen, f. ©infdjlafcn. Sittriiijmcn, f. Slnriifjraen. Sintiiljren, a., vmesiti, vmešati^ ®ttoa« Ijtltetlt, vmesiti, razmešati, vtepsti, raztre-pati, vbiti, vtleči; SDIeljl in bie @Uppe, pod-mesti, podmetati; eingetul)tte (Sier, cverček, nad) V- vmešane jajca. Sinrunjcln, f. ©infdjrumijfctt. Sintnpjcn, v. a., naskubsti, skubsti v —. SitttufClt, v. a. U. r., osajati, s sajami umazati koga, se. Sintulljig, adj., cnoprotin. 6 j It Uit Ulit, v. a., v tresti, vtresati, stresti v kaj. Sitlž, num., f. ©in; bie @itt«, enklja, edinka, enica; ein« oon beibeit, eno izmed obeh; te fommt auf ein« l)itiatt«, bode vse eno; mir t jI afle« ein«, meni je vse eno, (russ. vse ravno); idj bin mit if)m ein«, ene misli sva; |ianbel« ein« toetben, pogoditi se, dogovoriti se, zmeniti se za kup; bariibet toerben toit balb ein« loerben, zastran tega (v tem) se bomo kmali domenili, zedinili, zložili; ein« um ba« anbere, verstama, za-poredama; ein« itt« SHnbere gered)net, eno z drugim. ©illfant, bie, vsev, vsevek, posejanje, sejanje. (giltidcfeln, v. a., djati v mošnjo, v žep. ©infaden, v. a., v žakelj ali vreče vsuti, vsipati, djati, devati. ginfocn, v. a., vsejati, posejati, ©iufage, f. ©inrebe. GHnfagen, f. a., narekovati, praviti, napovedovati komu; einljelfen, podgovarjati, vrekovati komu. ©infttgtlt, v. «., zažagati, (serb. zapiliti) v kaj. ©tnfalben, v. a., pomazati, namazati, ©tnfaljcn, v. a., posoliti, nasoliti, vsoliti, soliti. ©infant, adj., sam, samoten, samši; einfant leben, sam, v samoti živeti, serb. samotovati, samovati; einfam madjen, nad) bem Serb. osamiti; eine einfante ©egettb, samoten kraj, samija; einfante jpsrebati, srebati, po- serkati (v se). (Sinfdilitf?, ber, f. ©nfltcfjung; (Sinfäluß eitle« Sriefe«, vdevek, priloga; $arentbefe, f. (SinfdilicfjungSjetdjcn; biefe Stabt jäplt mit (Siiifd)litß bet gremben 10000 (Sintooljner, v tem mestu prebiva s tujci vred 10000 duš. (SinfdjlufftDCife, adv., po prilogi. (S in f d) m nI J Clt, a., omastiti, s tolščo, s tolšo namočiti. (Sinfd)mausen, f. (Stttriutdjern. ® in m cid) ein, ftdj, v. r„ prilizniti, prilizovati se komu, prikupiti, prikupljati se mu, radovati se, prisliniti se komu, sliniti se okoli koga, vlizati se komu; eiltfdjmeis djelnbe« Senef)ttten, priliznjeno, priliznjivo, prilizovavno obnašanje, russ. prilaskatsja. (Sinfdmteidjlid), adJ-< priliznjen, prilizo-vaven. (Sinfd) itteifien, v. a., razbutati, raztreskati; f. a. (Sinfdjlcubern. Sillfdintcljen, V. a., raztopiti, stopiti, raztapljati, topiti (zlasti že zdelano železnino, srebernino itd.). (Sinf djmeitem, v. n., treščiti, trešiti kam; v. a., razbiti, raztreščiti, raztrešiti, 406 ©inf«mtebett. ©inf«nb. ©inf«tttitbett,». a., einen ®ieb, zakovati, zakovavati, vkovati tatu. (Sinfdjntieocn, ft«, v. r., vpogniti se, serb. uvreti, uvirati se. ©inf«nttcten, v. a., namazati, mazati, za-mazati v —; ein @«lof einf«mieren, pomazati, namazati ključavnico; ettoaž in eilt 93u« einfdjmieten, začečkati, zakacati kaj v bukve; fig. einem ettoaž einf«miereit, dobro zatrobiti komu, da mu pojde v glavo. (Sinf«ntnggeln, v. a., skrivaj, po tihotapsko, po kontrabantu* kaj prinesti, ne-sti v (deželo), ©infdjmitfccn, v. a., vmazati, zamazati; f. a. 58ef«mitisen. (Sinfdjnflllcn, v. «., zapeti, zapenjati. ©tnfdjnappCtt, v. n., zapasti, klopniti. (Sin} d) n ar «en, v. n., zasmerčati. ©infdjneibe, bie, (Sifen), krivec. ©tnf«lteiben, v. a., eilte @a«e, zarezati, zarezovati kaj ; bineinf«neibetl, vrezati, vre-zovati; mit einer §a(fe, vsekati; S8rot, 9iü; ben jc. einfcfmetbett, narezati, narezovati, rezati kruha, repe v kaj; bie ©oble einf«neii ben, urezati in obrezati podplat; ein eiliges fdjnittenež ffllalt, narezljan, narezan list; ben äßeijen einf«neiben, požeti, žeti pšenico; mit bet @«eere eiitf«tteibetl, zastriči, vstričij v. «., bet gaben f«neibet ein, nit reže;u. r., bie Seintoanb f«neibet ft« ein, platno se zareže, se ureze, pri platnu se zareže, serb. otide na razstrižke. (Stnf«neiben, baž, vrez, zarez, zarezovanje. (Stnf«lttiber, bet, vrezovavec, sveder le- vičnik, enostrancc. ®inf«ncibcfägc, bie, zarezavka, zare-zaljka. ©inftbneibig, adj; na eno stran oster, kar ima eno ostrino. (Stnf«neieit, v. ež f«neietein, sneg gre v — (noter), mete v —. ®inf«nilt, ber, zareza, zasek; beg ®etrei* be«, žetev, žetva; ber beitriije @inf«nitt ifl f«le«t, letaš se je malo nazelo, pridelalo, žitna letina je slaba; f, a. ©itfltr; einen (Sinf«nit babenb, preščipnjen, prešipnjen, vdert. @inf«nittig, f. ©inf«iirig. ©inf «nittgtbier, f. 3nfect. ©inf«ni^eln, ©infdjni^en, v. a., vrez- ljati, nnrezljati, rezljati v —. @tttf«nupfen, v. a., v nos, (z nošam nase) potegniti; f. a. ©«mtpfcn. ©inf«niiren, v. «., ein qjacf 9Baateit, povezati, povezovati, vezati; perlen, nanizati, nizati; v. r., zadergniti, preščeniti se, pre-šeniti se. ©tnfdjnurren, f. (Siiifdirumlifeit. 6tnf«Öpfen, v. a., Von glüfjigfeiten, zajeti, zajemati (vode), (gin f d) r ¡i ni en, v. a., einen ograditi, graditi, omejiti; eilt Sffiort einf«ranfen, djati, devati med oklepa ali serpka; ben ©traf* ling auf SCBaffer nnb 93rot einf«ränfen, djati, stisniti na kruh in vodo, ne dati kaznjencu kakor kruha in vode, deržati ga ob kruhu in vodi; eilt 9íe«t einf«tänfett, prikratiti, kratiti, krajšati pravico; bie greibeit einež üJ?enf«en, utesniti. stesniti, tesniti, russ. ograničit; f. a. Bef«rän!en; eingef«ránfte ©etoatt, vtesnjena, stesnjena oblast; einge.-f«ránfter jíopf, slaba glava; etngef«ratlft ftalten, na tesnem, na kratkem deržati. imeti; fi« einfdjriillfeit, v. r., vtesniti, stesniti se, zderževati se; er bat ft« auf bie 3Ra«e--matit eiligef«rällft, samo z matematiko se je pečal, samo nje se je deržal; malt niuji fi« eitif«ränfen, treba je svoje potrebe zmanjšati, na tesnem živeti (poln. iyi okroglo), z malim se je dovoljevati, moramo kakor moremo. ©inf«rän!ltng, bie, ograja, omejek, vtes-njava, prikrata, prikrajševanje; mit ber Šinf«ralifung, s tem pristavkam, pogojem, to da —. © t nf« rauben, v. a., zašravbati*, na« F. zavintati, vvintati, russ. vvintit; bie ®au; men, f. 2tittmcln. ©inf d) red en, v, a., vstrahovati, koga v strah pripraviti (in s tem primorati, da kaj stori, spije, sne itd.); bie Söget, iaé SBilb, priplašiti, pristrašiti v nastavo. ©inf«reib=, in 3f|g., vpisni. ©inf«reibebu«, bas, vpisne bukve. @inf«reibegebiibr, bie, ©inf«reibegelb, baé, vpisnina, na« V. zapisovavšina. ©inf«reiben, v. «., vpisati, vpisovati v kaj, zapisati, zapisovati v —; bet Singe; f«riebene, zapisanec, vpisanec; fi« eillf«tei--Ben, v. r., vpisati se, zapisati se v kaj, svoje ime kam zapisati, ©inf «reibet, bet, vpisovavec, zapisovavec. ©tnf«reiberin, bie, zapisovavka. ©inf«reibttng, bie, vpisovanje, zapisovanje, vpisek, zapisek, zapis, ©itt(«teten, v. a., zakričati, kričati, ve- kati (komu kaj na uho), ©inf«reiten, v. «., stopiti, iti (mogočno in počasno v kak kraj; füt einen einf«rei--ten, namestovati koga, delati za koga; in-' teroeniren, srednik biti, delo imeti; um einen ®ienfl einf«reitett, kake službe prositi; bienfl--gemáfí einf«reiten, po službini dolžnosti poprijeti se dela, delati, službo opraviti. @inf«rÖpfen, v. a., bem 93erbre«et ein äRerfmal, vbosti, vtisniti hudodelniku znam-nje. ©inf«roten, v. «., spustiti, spuščati,spu- šati, skladati (n. p. sode v —). ©inf«rümpfen, v. n., skerčiti, kerčitise, na kup zlesti, iti, zgerbiti se, zgerbančiti se, gerbančiti se, stisniti se, sferkniti se, sfer-iičiti se, russ. smorščitsja; f. a. ©ingebeit (j. 93. »om Xu«j; bet 93eutel ijl einge< f«runtpft, mošnja se je posušila, shujšala; eingef«rumpft, skerčcn, suh in zgerbančen. serb. skožuran, smežuran. ©tnf«ub, ber, podtik, vtik; ba erfolgte bet @inf«ub eitiež fremben 5Dienf«eti tu bie Stelle, vtaknili, vrinili so neznaniga človeka v službo, einfrfiiidjterrt. (S i 11 f d) ii d) 11 rit, f. a., ostrašiti, oplašiti koga, preplašiti, v strah pripraviti, pripravljati. @t!tfd)ltlbeu, P. a., zadolžiti, dolžin biti kani. gtltfdjltlen, v. a., zučiti, učiti, uriti. ginfd|HtH>en, e. a., nainetati, nakidati z lopato v —. (Žtltftfjiittfl, adj., enostrižin, ene strižbe, enkrat striženj eitlfdjttrige SBiefe, f. ®iltlj(Utig. ginflSiirjeit, P. a., vdeti, vtakniti (sedlarsko vervico) v iglo. ginfdjlt jj, ber, polta, navadnik, žleb, eurk, voda na kolo spuščena, spušena v mlinu; f. a. einftblag. @tltfd)ii§eltt, v. a., djati v skledo. ®inid)tlftem, P. a. u. «., zadegati, zgubiti, gubiti, škodo imeti; er eiitgefdjufiert, na vplaviti, plaviti, gnati (po vodi) v —. (Eiltf d) tU C Itf C tt, P. ti., mahniti, okreniti v —. ©infd)B)tmmtn, p. a., splavati, plavati v —. g in f d) to i it be it, f. ©infdiruttt^fen. (Šittftbtoitjeit, P- a., afte §emben, zazno-jiti vse 6rajce, potiti se, da so vse srajce mokre. ginfegeln, p. »., jadrati v —, z barko pripeljati se v —. Siltfegnett, P. a., poblagosloviti, blagosloviti (aucf) altsl.), požegnati, žegnati», (aitdj bdhm. tt. poln. »om lat. signare), moliti nad kom (n. p. nad umirajočim); eine SBödj* nerilt, vpeljati, vpeljevati, voditi v cerkev otročnico, porodnico; einen ©eiftlidjen, 33rot unb Kein im b- Stbenbmabte, posvetiti, posvečevati; ein !|Saar Sertobte, poročiti, poročati, blagosloviti; Äittber, f. giMteln. Ginfcgnung, bie, blagoslovljenje, žegna-nje; einer 2Böd)netin, vvod, vpeljevanje; Stauung, poroka, poročanje; Sonfecriritttg, posvetitev, posveče(va)nje. ßinfeben, P. n., tn ba« Sud) eine« Slnbern, pogledati, gledati v —; p. a., bie aJerHjet* lung ber ÜRaffe einfetjeu, pregledati, pregle- (Siuiefcen. 407 dovati razdelilo, razdelitev; eitt $roto!o(t eittfeljen, prebrati, prebirati zapisnik; begrei; feit, razviditi, spoznati, spoznavati, razumeti, zapopasti, spreviditi. serb. aud) razbrati; td) febe beit ßwed uidjt eilt, ne vidim, čemu to; eilt (Sinfeben babeit, f. a. Sitjnben. ©infebenb, f. einfid)t§l)oI(. etnfeife II, P. a., namjiliti, mjiliti, nažajfati*, poln. namydliii. ßinfeitig, adj., enostran, enostransk, od ene strani, z ene strani; eine einfeitig ets richtete Utfunbe, pismo od ene strani narejeno; ein einfeitig »erbinblid)er Vertrag, pogodba eno stran vezavna, za eno stran, za eniga pogodnika vezna ober vezavna; einfeitige ©efcfcuufier, f. (Siitbiiltbig, §atb= biirtig; eilt einfeitige« Urteil, pristrana, pristranska sodba; einfeitige« SSBiffeit, polovično, enostransko, nepopolno znanje; eilt einfeitiger StJienfc£>, ttad) V. postranšček, po-stranšek, postranec; att bell @d)ltltern, iz-raščen, izrašen; Šebren, Srattben, enostransk. ©infcitigieit, bie, enostranost, pristranost, nepopolnost, ©infettb ett, P. poslati, pošiljati; f. a. @infd)icfen. ©infenber, ber, pošiljavec. Sinfenbltng, bie, poslatev, poslanje, pošiljanje; bei (Sinfenbung biefet ©egenftänbe Werbe idj jugleid) berieten, ko te reči pošljem, bom ob enim naznanil, ober Wenn e« freq. tjl, pošiljaje te reči, bom ob enim naznanoval. (Sinfengen, v. a., ein Seiten, vžgati, vži- gati znamnje. ein f en f en, P. a., ben @arg, spustiti, spuščati, spušati v grob; {Reben, f. 2lbfen!en; bei gärbern, vtopiti. vtapljati, potapljati, vmakati; ben @d)raubetiiopf, vtopiti. ginfcr, ber, enklja, edinka, edinica.' giltfcijut, v. a., postaviti, staviti, postavljati, audt) deti, djati, devati v kaj; eilten ®ieb einfegen, zapreti, zapirati tatu, deti, vtakniti, posaditi ga v ječo, v luknjo, russ. posadit v tjurmu; einen Söget, deti v tič-nik ali kletko; falfd)e 3ät)ne, ©Reiben in« genflet einfegen, vstaviti, vložiti, vdeti; (Saufe einfegen, zapreti in pitati; einen gticfeit einfegen, zaplato prišiti; Säume ein; fegen, vsaditi, zasaditi, posaditi, saditi drevesa; 93rot einfegen, f. eiitfdjicbeit; ®otb einfegen, postaviti, staviti (v igri); bie Äiaiteit einfegen, zasaditi, zasajati, zabiti, zabijati, zadretikremplje; etwa« jum $fanbe ein; fegen, zastaviti, zastavljati, dati na zastavo, serb. založiti; fein Seben einfegen, zastaviti; Wer bat biti) jum unfern Sii^tet eingefegt, kdo te je postavil, naredil (za) sodnika med nami^ junt Srbeli einfegeit, postaviti (za) dediča; jentanb itt eilt Stint, postaviti, postavljati v kako službo; eilten Wiebet ilt fein (Sigentljurn einfegen, koga zopet v jast djati, lastino poverniti mu; in beit »ortgen ©tanb, postaviti v poprejšnji stan; (SbeU fteine in ®olb, vložiti, vlagati, russ. vsta- 408 ©iufeiiet. ©inforecfiett. vit; griinbett, eiufufjreit, postaviti, vstanoviti ob. ustanoviti, napraviti, osnovati; ©ilbetin ben ©djmeljtiegel ttitb inž getter, pristaviti, pristavljati; SBaaren hei3emanb, shraniti pri kom, prinesti h komu v shrambo; in eitt Sinit, b. t. tnjiafiircn, vmestiti, vpeljati, vpeljevati; v. r., ftd^ too etnfegeit, sesti v —, vsesti, vsedati se v —; tit bett Sffiagen etnfe|en, vsesti se, sesti, sedati na voz; »on tootjnljeiteil, vkoreniniti se. ©tnfc^cr, ber, vstanovnik, postavnik, po-stavljavec. ©iHfcfclbffel, (E-inttltttClijffel, ber, žličica, lopatica (steklarska, srebernarska). ©infetjltnn, bie, postavitev, postavljenje, vsaja, v- ob. ustanovitev, ©infcljungčujorte, bie, pi., vstanovitne besede, vstanovilo. gtnftdlt, bie, pogled v —, pregled, razgled; _ bie (Sinft^t ber Drtgittitlien, pregled izvirnih pisem ali pervopisov; bie Sifien liegeit ju Sebermanttž @inftc^>t auf, spiski so razpoloženi, da jih more vsakdo pregledati; fig. sprevid, sprevidnost, razsodnost, pamet; meiuer ©inftdjt nad), kakor jez to sprevidim, sodim, razumem, po moji previdnosti; er I)at l»enig (Sinft^t in bie @ad)e, tega on malo ume, v tem ni kaj zveden, znajden; er iji eiu SKaim »on tiefen (Sillftcljten, on globoko misli, on je jako sprevidin, razumen mož ; Ijanble nad) beiner hejiett (Sinji (Ij t, delaj, kakor naj bolje veš in znaš. gtnfidjttg, @inftdjtž»0ti, adj., sprevidin, razumen, razsoden, zvedin, serb. razborit. 6infid)tžnaf)nte, bie, pregled, razgled; nad) (Stnjtd)ti3nal)nie be« BrotofoKž, pregle-davši zapisnik, po pregledu zapisnika, ©infirferit, v. n., kapati, kapljati, solziti, cerljati v kaj. einfichcn, v. a., vsejati, sejati v —. Gčinftebeltt, ¡lie, puščava, pušava, pustinja, samotija, pustota; f. a. giltobe. (Eillf iCilCln, v.n., v puščavi, pušavi, kakor puščavnik samovati. ©infiebCtt, v. n., povreti se, ukuhati se; v. a., povreti, povrevati, ukuhati. (Sinfieblcr, ber, puščavnik, pušavnik, sa-motnik;bež (Sittjteblerž, puščavnikov, pušav-nikov; (corvus Eremita), vran klavžar. ©illfiebleriroffcl, Me, (Turdus eremi- ticus), plavi drozeg, plavi kos. ©iltfiEblerbutte, bie, puščavnikova, pu- šavnikova hišica, pustinja, ©tnfieblertn, bie, puščavnica, pušavnica, samotnica. ©tnftcbicrtfcb, adj., puščavsk, pušavsk, samoten; ettt einfieblertfdheg Seben fu^ren, živeti samotno, kakor pušavnik. ©infieblerfrebž, ber, mekuž. (ginfitblcclcbtn, bas, življenje puščav- nika, pušavniško, v puščavi, samovanje. ginfieblerftanb, ber, puščavstvo, pušav- stvo, puščavniki, pušavniki pl. ©inftcgeln, v. a.. zapečatiti v kaj. ©infilber, f. (SinfDlber, ©infilfiig, (Sinfiliigieit, f. (ginftilbtg, (Sinfhlbigfeit. eiltfingttt, f. a., vspati s prepevanjem; fein ®rot einftngen, s petjem prislužiti, pripeti si kruha; jtefy eittftngen, v. r., zuriti se v petji. ©infinien, «., in bie Siefe ftnfen, po- grezniti, pogrezovati se, vdreti, vdirati se. vsesti se, vsaditi, vsajati se; inž SGajfer, vtopiti se; eitte eingefuntene ©telle, vsad, vdor; »cr @d)recfen fanf fte ein, (od) strahu se je zgrudila, padla na tla; »otn u6erreifm ©etretbe, skiniti; »on Slattern, ocvesti. @ in f i tem, f. ©infitfern. ©infitten, f. (Sinfubttn, (eine ©itte). (Sili f iti en, v. n., sesti, sedati v kaj; in ben 3Cagett,_ na voz; man fann nid)t tntmer ein< ftfeen, človek ne more vedno doma sedeti, tičati, čepeti, bivati; eingefeffen, f. 9lufti§ig; int Strrejte, pripert biti, sedeti (v zaperici. luknji). SinftiMg, adj., za (na) eniga človeka (voz), z enim sedalam. (Singmnl«, ©nftmiilS, f. ©nft. ®tnfSI)lig, adj., enopodplaten, z enim pod-platam. (Sinfommem, ftc^, t?, r., privaditi se na leto (poletje), ginfontnterig, adj., enoleten, eniga poletja. Sinittiinnen, a., (tei ben Sudjfdjerern), tiacf) V. naložiti, nalagati. Geinfpttnnen, v. «., $ferbe, £)efifen, vpreči, vpregati, napreči; »on Cd)fen aud), vkleniti, vklepati; Seintoattb in etnen Oiafimen, razpeti, napeti, napenjati; ben glujj, nad) F. napeti, napenjati, stisniti; f. a. ©inbtitnmen. Sinfttanner, ber, ein Sffiagen, (au$ bas Bferb), samec, voz z enim konjem, serb. taljiga. ©inftiannig, adj., enoprežin, samsk; ein einf»anntgež J?ul)rtt>erf, samec; ein einfianni--ge« fflett, f. ®mfdi)iafertg; einfaamtig faftren, s samcam voziti, poln. jednokonny (eno-konj). ©infipeitbem, v. a., (Detreibe, sosuti. nasuti žito v žitnico; SBaaren einfpeid)ern, spraviti, spravljati blago, nffleien, v. n., pljuniti, pljevati, bljevati v kaj. ginipeljig, adj., enoplev. ©infuerrcn, v. a., zapreti, zapirati; etn-ft^lief en", auet» zakleniti, zaklepati, pod ključ djati; eiiteit SBagett, zavreti, zavirati; eine ©tabt, f. ©inf^Iie^en; eittgefberrt h^iten, na tesnem imeti, deržati. ©infpielen, jtci), r., naučiti se igrati, piskati, trobiti itd. einfpinuen, v. «., vpresti, vpredati, pri-presti kaj v kaj; mit ®efpinnfi umgeben, zapresti, zapredati; etttfpinnen, v. r., »on 9tait»en, zapresti, zapredati se. Sinfpradie, f. @tnrebe, giuftirntb. ©inipre^en, v. a., SDilttf», serčniga delati, serčiti, serce delati, dajati; f. a. (vratlt--t^igen; i£roji etnfpreiheit, tolažiti koga; v. n., Gtnforedjer. (Sinftimmeit. 409 fhtem iriberfptedfcen, ugovarjati, in Unterfr. u. serb. prigovarjati komu, proti, zoper govoriti; bet Sentattb einfbredjen, oglasiti se pri kom, vstaviti se, navratiti se pri njem. Ginfpted)Ct, ter, v- u. ugovorec, ugovar-javec. Sinfprengen, v. a., mit ftfifjigen »ingen, pokropiti, vkropiti, kropiti, poškropiti, škropiti; mit trocfeiten, potresti, potresati, po-štupati (z moko itd.); mit @alj eittfpreui gen, posoliti, potresti soli na—; eine Xljür eittfprengen, f. Ginfdjiagen; eingefprengte ®rjart, .gioljart, prišterkan, našterkan, vmesen; v. «., tit tie 9ieil)e bes geinbeS, zakaditi se, zagnati se med sovražnike. (iinftirenfein, f. Ginfflrengen. (Sttlfprittgen, v. n., skočiti, skakati v kaj; nad) V. zaskočiti, zapasti; ein einbringen* ber SBinfel, vpadajoč okljuk, nad) V. vjeti kot, poln. k^t wskakuj|cy; v. a., s sko-kam razbiti, razlomiti, ■ nad) V. razskočiti, razskakovati. Ginfprihen, v. a., sikniti, sikati v —, vbrizgniti, brizgljati v —, šverkniti, šterk-niti, šterkati v —, nad) M. vderskati, vbzikati, serb. and) perskati. Ginfprnd), ber, vgovor, ugovor, in Unterfr. (it. serb.) prigovor, upor, odvernitev, nasprotni odgovor; (Sittftmtd) ober @infprad)e tf)UIl, ergeben, ugovarjati, nasproti reči, govoriti, odgovoriti, upreti, upirati se. gillfpmng, ber, vskok, skok v—; waidm. skakalo, skakališče, skakališe. ginfpiinben, c. «., zavešiti, zapiliti, zamašiti. Ginft, adv., nekdaj, nekdi, enkrat; eS toar eittft, njega dni, svoje dni je bilo; id) ^offe if)tl einfi »ieber ju fel)en, upam, da ga bom še kdaj vidil, bolim. u. serb. aud) jednom. ginftelitn, v. a., spraviti v hlev (živino). Ginfiiimntcn, a., drevo na drugo drevo podreti, da obvisi; f. a. (StuftCtttniCtl. (Sinftäntnti g, adj., enodeblin, eniga debla, iz eniga debla, nad) M. enosteblen. ginftampfcn, v. a., vtlačiti, tlačiti v —, vphati, sphati v —; mit Süßen, steptati; flltjttei (iampfen, razteptati, razbiti. (iinftanb, ber, nastop (službe); baS ®itt= ftanbSred)t, (jus retractus), etwa utežna pravica, pravica uteze, poln. p raw o wstepu w kupno, prawo odkupu; f. a. Sßorfliuf. (5inftanb3geib, bas, plačilo pri nastopu urcda, nastopnina. SinftanbčgerediiigfeH, bie, ®inftnnbž= tcdjt, bas, f. Ginftanb. Gtnfiiinlcrn, v. a., zasmraditi, vsmraditi, zasmrajati. Ginfiaitben, v. n., zaprašiti se. Siltftüubtn, v. a., zaprašiti kaj. Kin ft einbogen, ber, zgledna pola, pod-metnjak. Sinfietbtn, v. a., zabosti, zabadati v —, vbosti, vbadati v —, pahniti, suniti v —; Sčdjer etnfied)en, napraviti luknje v čem, v kaj; itn .Rartenfpiele, vbiti, prebiti; bei @dju--fitrn, sošiti. (Sinfictfen, v. a., ben ©abel, vtakniti, vtikati, deti v nožnico; einen $ieb einfiecfett, posaditi, vtakniti, shraniti v ječo, zapreti; ettoaS einfieifen, v žep (aržet) deti, vtakniti ; einen ©cfjimpf, požreti, požirati, molče preterpeti, serb. pregoreti pogerdu. Giltftehebogcn, ber, podmetek. dinfitben, v. n., in ein Stmt, einen ®ieitfi, nastopiti, nastopati službo; in bie SRietije einflefjeu, f. Ginjic^cn; idj fann ba* fur itief)t einfleljen, nisim porok zato; fiir ettoaS einfleljen, dober biti, porok biti za kaj; fur bie Solgen einfleljen, odgovarjati, odgovor dati, dajati, odgovoren biti za nasledke; in bie 9ied)te eineS Plttbern, nastopiti, stopiti v pravice; in einent ^an* bel mit einjieljen, pristopiti v kupčijo, k kupčii, vdeležiti se je. Ginftcblcn, ftdj, v. r., vkrasti se v kaj, prikrasti se, vmuzniti se skrivaj v —. Gčinfteigen, v. n., stopiti v —, priti, iti v —; ber ®ieb ifi jttm genfier eingefiiegen, tat je skozi okno stopil, prišel; in ben SBas gen, stopiti, sesti na voz; fte ftnb eingejite* gen, so že na vozu, v kočii; in einen eins gefriebeten ¡Drt, čez stopiti, zlesti, hoditi, laziti, preplaziti se čez ograjo. Ginftcinen, v. a., einett ©arteit, ograditi .vert. Ginficilcn, a., postaviti, staviti, postavljati, djati, devati v —; Sffiaaren einflellen, shraniti pri kom (kar je neprodaniga blaga); @dnfe einfieffen, f. (Stnfcijen; ein $ferb, djati v hlev; ettoaS in bie iRedjnitng, zapisati, postaviti v preštev (obrajt); ben .Sambf, ustaviti, popustiti boj, od boja prejenjati, prenehati, odstopiti; einen 39ait einfieflen, ustaviti, ustavljati, prepovedati zidanje; ei; nen 9Jiif)braud) einfielletl, odpraviti, odver-niti, konec storiti; er bat bie 3aljlungen eingefietlt, nehal je plačevati, izplačevati; ablajfen »on ettoaS, odstopiti; »or bet £anb einfieifen, auffdjieben, odložiti, odlagati, od-kladati; Slrbeit, nehati delati, pustiti delo; Sffiilb eitlftedett, zajeti, zajemati (z mrežami) ; Uttterlaffen, opustiti, opuščati, opušati kaj, ne storiti česa; ftd) einfieifen, v. r., erfdjei* nen, priti, prihajati, prikazati, prikazovati se, znajti se; bie ©unfi ertoerben, prikupiti se komu; ber ©ommet fiellt ftci) ein, poletje prihaja. Ginftciiung, bie, ustava, ustavljanje, za-deržba. Ginftcntnten, v. «., izdolbsti, izdletiti, izkopati; Bet ben ©djtoffern, nadj V. s ključem zabiti, zabijati. ©inften, Ginftenž, f. Ginft. ©inftiden, v. a., ttaei) V. všiti, serb. uvezti. (Sinftiebett, f. Ginflitubcn. Ginftig, adj., nekdanj; f. a. fiinftig. Ginftimmeh, v. n., vstrezati se, vjemati, se, zlagati se; eintoilligen, privoliti v kaj; in ettoaS einfiimmen, pridružiti se čemu, pridati, pridružiti svoj glas glasu druzih; in ber SOiltftf, prikladati, glas pobirati. 410 Giiiftimmig. (Siltftimmig, adj., enoglasen, skladen, soglasen; einfttmntiger Sefdjiufi, enoglasen sklep; afle ftttb baritt einfitmmtg, vsi se v tem zlagajo, vjemajo, so ene misli, volje vtem, poln. jcdnozgodny; adv., enoglasno, z enim glasam; f. a. gutljclltg. ©itifiimittigfeit, f. (Sinljelligteit. ©iltftbbeil, 0. a., (Seber), krišpati. © i it ft i) ber it, f. Ginftaubeit. (Sinftocftg, adj., z enim nadstropjem, pe-tram. poln. o jednem pietrze. GinftOpfen, v. a., vtlačiti, tlačiti v —, na-tlačiti s čim, vgatiti, gatiti v —, zamašiti, zaphati; wacfer einfto»fen, najesti in napo-kati ali nabiti se dobro. (Sinfioreit, v. a., eilt 2Bež»cuttejl, zmečkati, zmeti. ©tnftoffeil, v. a., zatolči, zatleči, tolči, tleči v —^ eitten ©piej), zabosti, zabiti, pahniti v —; bie (Srbe einjloffett, steptati, vteptati zemljo; bie 3aljtte eiltjioffeit, zbiti, pobiti zobe; eitten ©»titter eiltiioffen, zadreti, zadirati; eitte £f)Ur, razbiti, predregniti. ©inftrahlcn, v. »., svetiti se kam, v kaj, sijati v kaj. @inftrcid)eit, v. a., poderzati, derzati v—; @etb einfireidjett, potegniti, pograbiti; Jialf itt bie gugett einfiretcijen, zamazati' razpok-line z apnani; bfi ben S^loffertt, vpiliti, zapiliti. ©inftreiten, ». a., eiiteni etWaž, s prepiram koga preveriti, prepričati, da kaj verjame. ©tttflreuen, v. a., eittipul»er, natresti, po-tresti, potresati v kaj, vsuti, vsipati, si-pati v kaj; bem 5Sief) einjlreuen, nastlati, nastiljati živini; ffierfe, SSenterfungen jc., itt eine Stebe, vplesti, vpletati, pritikati, mešati, fig. vtrositi, vsejati; f. a. (Singtbttt. @i Itftr Cll U ttg, bie, vsip, vsipanje, potresa-nje, fig. podtikanje, obrekovanje, ogovor, lažnjivi izmisliki, očitki. ©iltfttidj, ber, vrez, vsek, zob na ključi. @ i It ft rili C It, v. a., vplesti, vpletati; f. a. Berftritfen. GillflrbtttClt, n., teči, valiti, se v kaj, fig. vreti v —, gnati se v kaj. ©inftiitfcllt, ©inftiitftn, v. a., bei einen Äeil eintreiben, zabiti, zabijati, vbiti, vbijati, vtepsti, vgnati kol, klin; @. a., obokati, vzidati v obok. Sintobllen, v. a., zaviti, zagerniti v oblak, (žintoollcn, v. n., bas »iti mit nicpt ein, to mi neče v glavo, ta mi ne gre v glavo. (iiniDOrtlid), adj., enobeseden. ginfflltdicrn, v. n., razhobotati se, razci-miti se, razpasti se, (Silttoiiblen,«. «., vriti, riti v—; (teb ein* »Uplen, v. r., zariti, zarivati se. ©ittttutrf, Sitttturfe tnadjen, f. ©iitmcnbung. ©iltujitrgen, v. r., žreti, goltati. ©inlDUrjtln, v. n., vkoreniti se, zako-reniti se, vkoreniniti obet vkoreničiti se; ein eingettmrgelteS Uebel, stara, zastarana bolezen; toie eingemutjelt ba flefjeit, oster-meti, odreveneti, osupniti; stati, kakor bi imel vkopane noge, kakor panj, štor, kakor zid, steber, serb. zapanjiti se. ©inroiirjen, o., začiniti, ©inJtttfeIt, v. a., eingegaefte« 93latt, narez- kan, narezljan, zobat list. ©injttbl, bie, enojnik, enojno, edino število. ©iUJttbltn, v. a.. plačati, plačevati (zlasti v kako dnarnico). (S ilt J ii 1)1 C It, v. a., odšteti, našteti, naštevati (v kako posodo); mit eingaljlen, prišteti, prištevati; ež ttjaren fiinfgig i|3erfoneit ba, bie gretttben mit eingegaljlt, bilo jih je petdeset s ptujci vred, s prištetimi ptujci, ako prišteješ ptujee; einem ettoaž eiujapten, f. ©infdmrfcn. ©injnbn, ber, enozobec. ©iltjabltig, arij., enozob. ©iltjongelu, v. a., vkleščiti, vklešiti, s kleščami, klešami prijeti, prijemati, ©tnjapfcn, v. a., Sier eingapfett, natočiti; itt ein attbere« ©efajj, pretočiti, pretakati; »ermittelji ettteei BapfettS befefiigen, začepiti, russ. zapustit v paz; bei ben Simmerleitteu, vrežančiti. ©insaubcrn, v. a., vpanati, privražiti, včarati, veoprati. ©injonilten, V. a., nauzdati. ©injiiuncn, v. a., ograditi, zagraditi, graditi, s plotam obdati, ©injituitung, bie, plot, ograda, ©injebren, v. n.n.r., »manjšati se, usu-šiti se, zdišati se, zvešiti se (n. p. od vina), shlapeti. ©injeidjnen, a., zaznamnjati v kaj, zapisati, zapisovati, zarisati v kaj; v. r., zapisati se, podpisati se v kaj. ©injcidjnung, bie, zapis, vpis. ©injelbtng, f. ©injeltocfcn. ©illjClljCit, bie, posameznost, posamezna stvar; alte ®injell)eitetl erjaplen, vse na tanko, na drobno pripovedovati; f. a. ©in= jclmcjeiu ©tltjeimettfcl), ber, posamezni človek, ©iltjtln, adj., eingig, edin; ein eittgelne« ®ing, posamezna, posamna, samezna stvar; ein eittjelnet SDienftp, posamezin, posamen, ltadj V. edinji človek, samec; »on jebetli eiltjelnen ®afte, od vsaciga gosta posebej; jtep auf« eittgelne einlajfen, vse na tanko, na drobno, od konca do kraja pripovedovati; jie fanten alte eingeln, prišli so posamič, vsak sebi, vsak posebej, po eden, narazen, eden za drugim; ittt Šingelttett »erfaufen, na drobno, na malo, posamič prodajati; ein* gclttež @elb, drobiž, droben dnar; im ®in* gelnett, eingelntoeife gat)lcn, (tt it b e u i f «i): ents gegen gafjlett), proti plačevati, 414 ©tnäclnbefttmutung, ©injeltti eftimmung, Me, posebna določba, posamezna naredba. ©injelngcndli, ba«, samezna sodnija. (Sinjclnl)ilft, bie, samotni, posamni zapor. ©injelnheit, f. ©injeilieit, ©injeinrid)ter, bet, samezni sodnik. ginjelmettjfel, f. ©oIatoed)fel. Sinjeiroefcn, baž, posamna reč, nad) V. edinje, samez. ©injicljen, v. a., einen gaben eingießen, zategniti, zategovati, potegniti skoz —; Oelber eingießen, confi«citen, vzeti, pobrati, potegniti čije premoženje v deržavno dnar-nieo; eine Stelle eittjiehen, odpraviti službo; eine Sefolbutig, ustaviti, zapreti plačo; eitlen SSetbted)er eingießen, zapreti, zapirati, prijeti hudodelnika; bie ©egel eingießen, zviti, russ. podobrat; einwärt« jieljen, k sebi, na se potegniti; ba« (ju Weite) .Rleib eingießen, vjeti, vjemati; ,Sunbf<$aft eingießen, zvediti, doznati, naznanilo prejeti; bett Sftftem einjieben, na se potegniti, vleči, der-žati sapo; Sanfnoteit einjiebeit, nazaj vzeti, potegniti, zmed ljudi vzeti, jemati; bet Schwamm jieljt ba« Sßaffet ein, goba pije vodo; — zožiti, skrajšati, stisniti kaj ; ba« SDietati eitljiebett, potegniti, potegovati, stanjšati; ben Slufmanb, bie §au«haltung, stisniti, stesniti; bie pfeife eittjiehen, vdati se, podvreči se; v. n., tn eine Stabt eingießen, beti ©injug galten, priti, iti, pripeljati se, (slovesno) v mesto, vhod imeti; in bie neue äBchnung eingießen, preseliti, seliti se, vseliti se v—; »on ppigett Äerpern, piti, vpiti, vpijati se v kaj; fid? eingießen, v. r., ba« judj giet)t ftch ein, f. ©inßc^cn, ©iniriedicit; eingejogett leben, ob tesnem, tiho, samotno živeti; f. a. ©ingejogeniieit. dinjiehung, bie vdetje, potega; ©onfi«ca; tion, odvzetje za deržavno blagajnico; — zožba, skrajševanje, ©i nji(1, adj; edin; ein Sinjiger, en sam, samo eden; nid)t ein eittjiget ift jurüdgeiehrt, le eniga ni bilo nazaj; bie« ift ba« einjige, Wa« ic| Wünfche, samo to želim; ba« iji einjig itl feiner Strt, to nima sebi enaciga, temu ni para; einjig itnb allein ba«, samo in edino to, zgoli samoto; ber einjige @ohn, serb. itnb auch nad? V. (j-) edinec; bie etn; jige Sedmer, edinka (serb. jediniea). ©iltjigieii, bie, edinost, edinstvo. ©injingein, f. liinjingeln. ©injiftbein, f. ©iniifiiflcin. ©iujbgiiitg, f. 3inbigcita. ©injbllig, adj., eniga palca, ©injuictlt, v. n., s cukram ali sladkorjem potresti, natresti. ©in JU g, ber, vhod, prihod; ben Sinjug hal; ten, f. ©iltjiehen, (r. «•)> bei 3immerleU; ten, nach V. podstroj. ©injffiaitgtn, v. a., zatisniti, vtisniti, vtla-čiti, s silo komu vtakniti, spraviti, pahniti, vsiliti, vmorati; ein SBrett, vtisniti, stiskati; fich bie §anb einjwäitgen, roko si vščeniti, všeniti, zatisniti, pritisniti; f. a. (fitlftijcitlt; len. ©ifenartig. ©injt» eigen, f. ©injjroijfen. ©tnjroingcn, v. «., vsiliti, siliti v —,prisiliti, posiliti k čemu; f. a. ©innötljigen. ©itnni), adj. jajast, jajčast, okrogel kakor jajce. ©ig, ba«, led; e$ friert ©i«, led se dela, zmerzuje; JU ©i« gefrieren, ledeniti se, zmerzniti, zmerzovati; mit Si« überjiefiett, polediti, oblediti; bet glnf führt ©i« mit ftd?, sre^ Sre> ber glujj wirb mit ©i« te; bedt, zamerzniti, zamerzovati, premerzniti; ba« ©i« ttügt, led derži; ba« ©i« geht auf, led se taja; auf« ©t« führen, spraviti, speljati na led; ba« ©i« brechen, led predreti, predirati; f. auch ŠBahn brechen; eine ©peife, f. ©efrorenež; ba«©i« ftopft fi kolkova kost. ©ižbcrg, ber, ledena gora, ledenik, ©ižbcrgfiitli, ba«, ledena stena, ©ižbirn, bie, ledenčica, kerhlica. ©iČblid, ber, ledeni, merzli pogled, ©ižbod, ber, kozača; f. ©ižbaura. ©ielbtcdjenb, adj., ledolomen. ©ižbredjer, f. ©ižbaunt. ©ižbrudj, ber, splav, nach IU. srež, kerš- nja, lomljenje ledu. ©ičbiidjfe, bie, etwa ledilo. ©|fd) nette, bie, jajčice. ©ifen, f. a., led sekati, prebijati; v. »., lediti se. ©if en, ba«, železo, serb. a. gvoždje; tebe« Si; fen, lt. V. grodelj (jen.grodeljna). poln. suro-wiec; fpröbe«, kerhko železo; ntan utujj ba« Sifett fchmieben, Weit e« Warm iji, kuj železo, dokler je razbeljeno, tergaj rožo, dokler cvete, t. j. poprijeti se prilike, dokler je čas; Stoth bricht Sifen, sila kola lomi, audj sila železne kola lomi; bie geffetn, železje; Jpttfeifen, podkov; alte« Sifen, železna starina, rena; 3)ieip»l, dleto, ©ifeit--, in 3f|g-, bent ©ifen eigen, -železa, železni; au« Sifen befiehettb, železni, ©ifeitttber, bie, železna žila. ©ifennrh eit, bie, železnina, izdelek iz železa. ©ifenatbeiier, bet, železninar. ©ifenart, bie, versta, sorta, baža železa, železo vina. ©ifennritg, adj., železast, (Sifetmrjenet. Sifcitarjcnci, bie, zdravilo iz železa, že- leznato zdravilo. St|enaufIi)funB, bie, železna raztopljina. StfCtliabn, bie, železna cesta, (cesta) železnica. gifeitbaijtli, in Sffcg., železnocestni, -že- lezne ceste, dčifeitbaljnbciriefi, ber, vožnja po železni cesti, poraba, služba železne ceste. @i(tttiml)ni>amnt, ber, nasip železne ceste. gifcnfialinpolijct, Me, železnocestna policija. ©ifcnba^nftotton, bie, železnocestna postaja, postaja železne ceste, gifenbaijtttoacflter, ber, čuvaj na, pri železni cesti. GifcniabtllBagtlt, ber, železnocestni voz. Sifenbabnjug, ber, železnocestni vlak, vo-zovlak. 6ifcnbflni>, baS, železni okov. Gčifenbatter, ba«u. ber, železna kletka (za tiče). (Eifenbeerbanm, f. |>artriegel. Sijenbeijc, bie, železni stroj, gifcnbergroeri, baS, železnik, železni rudnik (an« russ.), železna ruda. (Eifettbef«log, ber, železni okov. Gi(enblttlt, bas, železna modrina. Sijcnble«, bas, železni pleli, železna plo- ščevina, ploševina. ®i enbobrcr, ber, sveder za železo. 6i enbre«, f. ©iorbrnnle. Si enbritd), ber, železnik. (£i enbrabi, bet, železni drat; f. $ral)t> Gi entrbe, bie, železasta perst. 6i entrj, baS, železna ruda, železnica, ši enejtrat, bas, izleček iz železa. 6i cnfabrilat, baS, izdelek iz železa. @i enfarbe, bie, železna barva, farba. Ki enfiirbig, adj.. železast, železne barve. Sifenfrit, ©ifenfeili«!, bas, železni opilki fl. (au« poln. n. russ.), na« V. železno piljenje, serb. železna pilotina. (š-ifcnferfel, bas, grudelj. Sifcnfeft, adj., terden, močen, kakor železo, fig. stanoviten. Kifcnfimifc, bet, železni firnež*. Gifeilflci, ber, železni madež, madež od rije. ©ifcnfrcffcr, ber, na« bem Russ. hva- ston, hrustnež, ustnež. (Sifenfrti, adj., brez železa, difenfnnfe, bet, iskra (odletujoča) od razbeljenima železa. (Sifengang, ber, f. ©ifenaber. Gi|cngefangcnt, ber, vkovanec, okovanec, vklenjenik. Gifengebttlt/ ber, kolikost čistiga železa, ki je v čem; Sifenjlein »on einem guten, ttelttgen ©fengefjalte, bogata, uboga železna ruda. ®i(cngemtfbas, železna zmeša. K-ijengcroitb, bas, železno orodje. Eijcngettcrf, bas, društvo za kopanje železa. Gifenfiiure. 415 ©ifengiefjer, ber, žeiezolij. ©ifengie^erti, bie, železolivnica, poln. že-lazolejnia. ©ifcngitter, bas, železna mreža, russ. rešetka. ©ifcnglonj, ber,železni liso, lišf,na« F.železni losk, na« bem Poln. železna bliskavka. ©ifeitglač, bas, steklenasto železo, pre-kerhko železo. ©tfenglintmer, f. ©ifenglanj. ©tf CngrflU, adj., železast, siv kakor železo, ©ifcugrnbc, bie, železna ruda, ruda železnica; jama, kjer železo kopljejo, ©ifengu^manre, bie, zlita železnina. ©ifcnbnitig, adj., železnat, kar ima kaj železa v sebi. ©ifcnbnntnttr, ber, železno kladvo, plavž; bie JQamnterbutte, na« V. podelavka. ©if cnb Itnbcl, ber, kupčija z železarn, železna kupčija; ben Šifenbanbel betreiben, kupčevati, tergovati z železarn, železariti. ©ifenbiinblcr, ber, železar. ©if cnbnnblnng, bie, železarija. ©ifcnbart, adj., železen, jeklen, terd, kakor železo, ©ifenbiirte, bie, terdoba, terdost železa, ©ijenbelnt, ber, železna čelada, ©iienbtntb, bas, železna srajca. © i f c n l) n 1, bas, ©ifenbiitt«en, ©ifenbiittlein, baS, (Aconitum), preobjeda, lisjak, vraj-nica, pasja smert, nalip, serb. nalep. ©ifcnbiittC, bie, železnica; f. a. ©iftlt= bnmntcr, ©ifenjo«, baS, železni ali težki jarm. ©i enlttlf, baS, apnasto železo, ©i eniaften, ber, železna skrinja, ©i cniie«, ber, železni svišč, sviš. ©i enfill, ber, kit ali klej za železo. ©Umiram, ber, železna krama, ©i cnfrimt, bas, sporiš. ©i ml»«en, ber, vaflja (?). ©ifenlnif, f. ©ifenfirnifj. ©i Cttlolb, baS, varilo, lotanje za železo. ©tfenmnl, f. ©ifenfiei. ©ijettmnnn, bet, železno černilo. ©ifcnmaner, bie, terdni, železni zid, hudi zid. ©t ©i ©i ©i ©i ©i ©i ©t ennttne, f. ©ifeiterj. enmobr, f. ©ifenial!. mmn|, bie, kervnik. cnnagel, bet, (železni) žebelj. cnofljb, bet, železna ruja. enofen, bet, železna peč. eni)t, bas, železno olje. enoftb, baS, železni okisanec, železna ruja. ©ifenplfllte, bie, železna plošča, ploša, na« V. železni pokrov, ©ifenprobe, bie, preskušanje, ogled železa; eitt ©otteSurtbeil, skušnja z razbeljenim železarn. ©tfmrabnt, ber, železnato černilo. ©ifenrienten, ber, železni pas. ©ifenroft, ber, železna rija. ©ifeitfanb, ber, železni pesek, ©tfcnfaure, bie, železna kislina. 41« ©ifcnfd)td)t. ©ifenfdjid)f, bie, peč železa, (kar se ga enkrat raztopi). Gčifeitfdjteite, bie, železna šina*. ©if enfdjimmel, ber, železne barve konj, sirast konj, kroat. zelenko. ©ifenfd)lade, bie, »ont gefd)miebeten Sifen, kovaška žlindra, plind (von pliniti, aužs fd)tt>entmen, plitev); »ont gefc^ineljten, železna žlindra, russ. okalina. ©ifcnfd)lag, ber, .§ammerfd)iag, okujine, žlindra; beti @ifenfd)lag I)aben, imeti sam pravico (ali prednost) z železarn kupčevati. ©ifenfdjmeljtoer!, baž, topivnica za železo. ©ifenfdjntib, ber, kovač, ©tfenfdjmibc, bie, kovačija, kovačnica. ©if enfd)Ufi, ber, slepa železna ruda, tudi vsaka železna ruda. ©ifcnfdjiif ig, adj., železnat. ©if en (d) tU dt j, adj., čern kakor železo, ©ijenfcfytoärjt, bie, železnato černilo. ©ifcnfdjffieifig, adj., železnat. ©ifeni^mere, bie, teža železa, fig. prevelika teža. ©ifeiifiJünne, f. ©ifenfeil. ©ifeitftOÖ, bet, železna šibica, russ. želdz-nji prut (prot). ©ifenftal)!, f.'f>ammerfd)tag. ©ifenftein, bet, (kamen) železnjak nad) bent Russ. ©ifenfteingnng, ber, žila železnjakova, železna žila. ©ifenftufe, bie, nadj V. železne rude cjok, russ. samorodnoe železo, ©iženie, bie, zimska raca. ©ifent^on, ber, železnata ilovica, ©ifenttyor, baž, ©ifentiiiir, bie, železne vrata ali duri. ©ifenbitriol, bet, železni Vitriol, ©ifeitmaare, bie, železnina, železna roba. ©ifeittoaffer, baž, železnata voda; voda, ki ima železo v sebi, nad) V. voda naješi. ©ifenmcrf, baž, železnina, izdelek iz železa, železna fabrika. ©ifenjeit, bie, hudi, nesrečni časi. ©ifenjeug, baž, železno orodje, posodje, železje, železnina. ©ifcrn, adj., železen; eifertte J?tone, železna krona; eifettte ®ebulb, železna, neizrečena poterpežljivost; eifetttet gleifj, neutrudljiva marljivost; eiferttež -&erj, železno, kamnito, neusmiljeno, terdo serce; eifettte ©efltnb* I)eit, jekleno zdravje; baž eiferne ©epraffel, rožljanje z železjem; eifetnež ŽBielj, eifetnež ©erätfje, neločljiva živina, oprava, ki mora pri zemljišču (gruntu) ostati; eiferttež 3at)r* l)Ultbett, železni vek; eifern Werben, ožele-zeti. ©ižfahri, bie, vožnja po ledu; f. a. ©iž= brud). ©ižfetb, baž, ledeno polje, ©ižfifdjerei, bie, ribarjenje pod ledam, vlak pod ledam, lov z vlakam. ©t$fÖrntig, adj., ledast, ledu podoben. ©išfflldjČ, ber, severni pes. ©iiel. ©ižgang, f. ©ičbrudj. ©iSgebirge, baž, ledniki pl., ledeno gorovje. ©ičgefilbe, baž, ledeno polje, ledovje. ©ičgran, adj., siv; f. ©ran. ©ižgrube, bie, (jama) ledenica, ©ilbiinbler, bet, ledar. ©iž^aner, bet, ledosek. ©iŽ^aniJt, baž, (einež Sergež), ledeni verh, ledena glava, ©ifig, adj., leden, premerzel, pokrit z le-dain. ©ižtait, adj., leden, merzel kakor led. ©iStdlte, bie, hudi mraz. ©ižielier, ber, ledenica, ©ižleffei, bet, kotlič za led, ledenik. ©iŽfibit), bet, (Tringa hyperborea), severni dolar. ©ižilnft, bie, razzeba, razpoka od mraza. ©iŽliiiftig, adj., razzebelkast, razzebel, od mraza popokan, ©ižfrufte, bie, ledena skorja, ©ižlager, baž, ledišče, lediše. ©ižiauf, ber, dersanje. ©ižlodtg, adj ., sivokodrast. ©tžluft, bie, leden, silo merzel zrak. ©ižtnann, ber, ledeni mož, fig. človek ledenica serca. GiSntauer, bie, ledeni zid. ©ižmeer, baž, ledeno morje, nad) V. (russ.) ledovito morje, ©ičmeergeftabe, baž, ledenomorsko o-brežje. SiŽntSbe, bie, tanovšica, pijal, govnačka. ©ižmufchel, bie, severna ostriga. ©iŽnogel, bet, žebel, ledenjak. ©linebel, bet, nad) K. mraznica. ©tčnelj, baž, nad) F. vlak, podlednamreža, ©ižpfal)!, ber, kol, zabit, da odganja led; f. ©tSbod. ©tžpol, ber, f. 3!orbiiol. ©ižflnnlt, ber, ledna pika, zmerzinec. ©ižrinbe, bie, ledena skorja. ©i$fd)0lle, bie, kos leda, ledena skril. ©ižidjllb, f. S^littitbnb. ©igf^ihe, f. ©ižjapfen. ©ižfporn, bet, eiferne @tad)eln nntet btm gujje, lednik. ©ižfted)er, ber, drog (za led), ©igftof, f. ©ižbrnd). (£ i S t a lt ti) C C, bet, (Colymbus glacialis), veliki potapljavec. ©ižberleger, f. ©tžbiinbler. ©ižbogel, ber, (Alcedo), nadj v. povodnji kos, nad) bent Russ. zimorodek; (PapHio populi), metulj topolnjak. ©ižmeg, ber, požlepica, poledica, ©ižnjermnth, bet, severni pelin, ©ižfflinb, bet, merzli veter, ©ižjttden, ©ižjttljfen, ber, sveča (ledena), nad) 91. cima. streč, ledeni čep, cengelj, a ud) ocurek, kruncelj, nad) Jam. rag. ©itel, adj., teer, prazen; ež ifi mit eitel int SDiagett, plevi mi, prazno se mi zdi v želodcu; lattter, gol (adv. zgolj), suh, sam; ©ileßeit. ©Ibogenbein, 417 eitel ¡Brot effen, suh kruh, sam kruh jesti; eitle SJojßeit, sama in gola hudobija; eitle Hoffnung, prazen up; »etgängliße, eitle @ßött= lieit, minljiva, nečimerna lepota; eitet ift ¿eine gteube, 5)iüi)e, zastonj se veseliš, zastonj se trudiš; ein eitler äSenfß, nečimurn oker nečimern človek, (seri. tast), naß M. naposten; eitle« ®efßtt>ä|j, prazne besede; eitel 9lißt«, prazni nič; eitle ®ebaitfett, nespametne (itaß M. auß ništetne) misli; eitle jiltlljl, umetnost brez kruha, stradajoča; beti 9lamett @otte« nißt eitet iteitnett, božjiga imena ne jemati v usta po nemarnem, po nevrednem; bet Sitte, nečimernež, nečimernik; bie Sitle, nečimernica. (Sit tli C i t, bie, bie Sitelfett be« Seben«, krat-kost, neterpežnost, nestanovitnost življenja; bie Sitelfeit biefer Jgopung toat ant Xage, očitno je bilo, da je tako upanje prazno; fte maßt ftß burß ibte Sitelfeit läßetlidj, tako je nečimerna, tako se žene po praznem lišpu, de je smešno; njena nečimer-nost je velika, naß M. auß napost; Sitel= feiten, nečimerne, prazne reči, russ. sueta, tščeta. (Eitclmuilj, f. ©iielleit. (Eiter, ber, gnoj; blutiger, sokroviea; Sitet fefcen, gnojiti se; Sitet in ben Slugen, ker-melj, kermeželj. (iitttflugc, ba«, kermežljavo oko; ein fols dje« fabelt, naß M. kermežljevati. (EilCtäugig, adj., kermežljav, kermežljiv. ©itctbeforbcrnb, adj., eiterbefotbernbe« SRittel, etrca gnojilo. (Eiterbeule, bie, gnojavica; f. SBeule, naß M. auß vred. Siitr&Iaf C, bie, gnojnat, gnojavprišč, priš. tiitctlllatter, bie, gnojna koza. (iittrbmft, bie, gnojni sesek, (filtlftnl, ber, razjedni gnoj. Sitetflui, ber, gnojni tok; teeenje (gnoja), ßitcrgefßnjulft, bie, gnojavica, podkož-njak. Siterißt, adj., gnojast. (Eiterig, adj., gnojin, gnojnat, gnojav, (iitcrjauße, bie, černi gnoj. Gitermilß, bie, gnojno, z gnojem poka- ženo mleko. (Eiltrn, v. n., ognojiti, gnojiti se. Sitetnb, adj., gnojin. Kitcrnefiel, bie, (Urtica urens), živa kopriva. (Sitcrruhr, bie, griža z gnojenjem, naß V. bela griža. Sitcrftaar, ber, gnojni cinek (v očesu). (Eiterftelle, bie, ognojik. Gittritotf, ber, steržen, auß böhm. u. russ. (v gnojavici ali v tvoru); naß Jam. votčaj. (Sitcrung, bie, gnojenje; itt Siteruitg bringen, ognojiti; in Siterung Ubetgeljeit, ugno-jiti se, gnojiti se. Siternngžmittel, ba«, etoa gnojilo, iiterungžtperia&e, bie, doba gnojenja. 6itcr}icl)cub, adj., ki gnoj vleče. Gciroeif, ba«, beljak. SitoeijjftOff, ber, beljakovec. ©jiciren, v. a., izvreči; f. a. Slučftoffen. ©iel, bet, gnjus, gnus, stud, grust, gnjušenje, gnjusenje, studenje, hretenje, merzenje, ob-jecf.gnjusoba; iß IjabeSfel »or ettoa«, gnjusi, studi, gersti ob. grusti, merzi, gadi (gabi) se mi, hreti se, skuti se; iß befallt Sfel baoor, ugnjusilo, pristudilo, omerzilo, oga-dilo se mi je, zoperno mi je; bi« jUttt Sfel tjäfjliß, ostuden, da bi človek bljeval; Sfel »or ettoa« erregen, pristuditi, ugnjusiti, priskutiti, ugaditi komu kaj; ettoa« gltllt Sfel atßöten muffen, naslišati se, naveličati se, česa, da se že človeku gnjusi; jtß bi« jltm Sfel aneffen, prenajesti se; et ijl mit ein Sfel, merzi me ta človek, zopern mi je. ©tet, adj., Ijätfelig, toißlerifß, zbirčcn, zbiren, zbirljiv, kdor si zbira in ne je rad vsega od kraja; ba« ©efißl »or bem Ueber= geben, gnjus, stud; et hat Sfel, težko se mu dela, pljevl mu, vzdiguje se mu. ©felerregeitb, ©felljaft, adj., ostudin, gnjusin, merzek, hretljiv, zopern, mersko-ten, nagnjusin, gaden, ružen; ein efeßafter ÜJienfß, gnjusnik, gnjusnica, auß gnjusoba; efeßaft maßen, ugnjusiti, pristuditi, ogaditi. ©lelhoftigleit, bie, ostudnost, gnjusnost, gadnost, zopernost. ©lelig, f. ©lelhnft. ©tein, v. ii. a. v. i. u. r., bieji efelt miß, mit efelt ba»ot, iß efle miß baoor, to se mi gnjusi, studi, hreti, gadi, to mi preseda, tega sim se naveličal, prestaja mi; beine Sßortjeit efelt miß, tvoja nespametnost me merzi. ©t elit ante, ber, pritikljej, ime, ktero so komu zdeli, ktero mu dajejo; f. a. Spit)* name. © ttettiler, bet, eklektikar, odbiravec. ©IlipfC, bie, merknjenje (nißt mraknjenje), solnca, in @t. naß M. vjedeno solnce. ©Ilipfiren, f. Sßerjtnfictn. ©Ilijltit, bie, eklipktika, (dozdevna) soln-čna pot. ©Iloge, bie, pastirska (pesem), ekloga. Grtftafc, f. Gntjiicfung. ©labOtal, ba«, izdelek, sostavck. ©laitieitiit, bie, vlačnost, odskočnost, auß skerčnost, skerčljivost (Met.), vlečljivost, naß ben übrigen fla». SKunbarten, prožnost, sprožnost, elastičnost, ©laftifß, adj., vlačin, vlečljiv, odskočin, (sprožin, prožin), elastičin; naß 91. izteg-not; elajtifße« §arj, vlačna smola; elajti= fße«, biegfame« §olg, ločan les. ©ibliltg, bet, eine Strt SLßeinftccfe, »ermitt* liß belina ob. zelenika. ©Ibogen, ber, lakat, laket (in allen fla». SDtnnb.), gebrältßlißer komolec b. i. ber Sßeil be« Strme«, »ott bejfen mittlerem ®eleitfe bi« jur §anbtourjel. ©Ibogeitaber, bie, komolčna žila. ©Ibugenbcin, ba«, (kost) podkomolčnica, podlahtnica. 418 ©IbogenWfe. Silenbogen. ©Ifiogcttphlc, tie, Sldjfe, pazha, pazduha. ©IbOgennCttU, ber, komolčna čutnica. Glfiogcnmužlet, ber, komolčna miška. ©Ibflgeitrbljre, bie, komolčna kost. Glfiogenttliltfcl, bet, komolčni kot. ©lectoralfdjttf, bag, plemenita ovca. ©legant, adj., ličin, lep, sprelep, berhek; elegant gefieibet, lično oblečen; bie elegante SBelt, gospoda, napraženi svet. ©legant, ber, f. ©tu^er. ©IcgattJ, bte, ličnost, napraženost, berh-kost. ©legie, bie, elegija, žalostna pesem. ©Icgifdj, adj., elegijsk, žalostin, milo-tožeč. ©leftrtCttiit, bie, električnost, elektrika; pofttioe, stavna, poln. dodajna; negatise, nad) bem Poln. odjemna. ©IcftrieitatŽleiter, bet, vodilo elektrike, ©leftrifd), adj., električen; elefttifdje SDia= terie, elektrika, nebeški ogenj. ©Icftrtftren, v. n., elektrizovati; f. a. SBegeiftern. ©Icftrifirtttaflijine, bie, električni kolovrat, električna mašina, ©leftrodjemifdj, adj., elektrokemijsk. ©lcftr0pl)0r, ber, elektrofor. Glcftrofiop, ber, elektroskop. Slemeni, ba«, Utjioff, pervina; Sebengftoff, živelj fserb. poln.), element; bie (Elemente einer 2Bijfenfe|aft, začetki, perve osnovne vodila, osnutek; bag ift fein ©iement, to mu dopade čez vse. Sletltentarbudj, bag, začetne, početne bukve. Glemenlareretgntf, bag, natorni prigo-dek. ©lent Clttarif tfj, adj., početen, elementarsk, natoren. Glcmeniarirflft, bie, natorna moč. ©lementarfdiaben, ber, uima, škoda po vremenu, ©lementarfdjnle, početna šola. glementarunfali, ber, povremenska nesreča, natorska nesreča, nezgoda, ©lementaritnterridjt, ber, početni nauk, poduk. ©iettb, bag, (Slett, @lentl)ier, (Cervus alces), ttad) bent Russ. tt. Poln. los, (severni jelen); (elen, jelen iji felbfi russ.-slav. alfo rede, Selcnttjier, los iji ettoa ettte ©pecieg beg ruf* jtfdjett jelene, — alfo severni jelen, los; Pot.)-, frembeg (Stent, ptuje, pregnanstvo, ptujina; f. a. ©ftl; llitglucf, ®ebrecphent ©eometne, jajnata čerta, elipsa, bočnica, pakrog. gUiptifd), adj., pakrožin, eliptičen. (Hoeaiion, f. ¡Bcrmiethung. Kloeiren, f. Skrmiethen; Jiapitalten, f. 2ln= legen. Sloge, f. Sobrebe. (šloeution, bie, izreka; f. 3tu§f})radje, Slogucnt, adj., zgovorin, zgovorljiv; f. a. «trebi. G-loflucnj, bie, zgovornost; f.a. 83erebfant= teit, Glri^C, bie, (Cyprinus phoxinus), mali klen. SlŽ, ber, etlt gi|iihnerauge. (ilftcrbauin, f. ©rte. glftcrentd) en, baS, (Mergus albelus), belič. (Hfterrabe, f. S3untfped)t. glfUrftaar, bet, pisani škorec. Site, bet, (Cyprinus Jeses), jez, zeleni klen. gltermutter, bie, f. 2lclterntuiter. 6 It trn, bie, f. Slcltcrn. SlucnbratiOlI, bie, učeno delo. Klubiren, f. 2lu§meid)en, SSereitcIu. Slufion, f. Skreitelung. Gll)fium, baS, raj, elizij, (nebesa po mislih starih Gerkov in Rimljanov). @ll)fifd), adj., rajsk, sprelep. (iraail, bas, posteklinaf; f. a. ©djinelj. (intatllcur, bet, posteklinarf. S111 tti Uit en, V. a., postekliti, nad) V. s topljenim delati; f. a. SdjmeljClt. finiailntfllcr, bet, malar v posteklino, to-pljenino. Smanation, bie, iztok, izhod iz česa; f. a. SlušSftuj?. (Smaniren, f. Stnžflieften. K-maneipation, bie, osvoboditev, osvo- bodba, oprostitev, (šmancipircn, v. osvoboditi, osvobo-dovati; f. a. ©ntlaffen. (Stttpfattg. 419 ©mbaltagc, bie, s4iacif>ürie, $acffutter, zavoj, zavojno platno, zavijalo, oblaga, obklada. ©ntballiren, f. ©inpaiicn. embfltgO, baS, prepoved, zaderžba ladij; (Embargo auf bie ©djiffe legen, ladije v prepoved deti, devati. ©mbarguement, bas, f. ©infchiffung. ©mbarquiren, f. ©infdjifien. ©mbaraffiren, v. a., zmesti; f. a. Skr= tnirren. g m beril?, bet, f. ©otbamnter, ©mblern, bas, ein ©innbilb, pomenek, po-memba, znamnje; bie ®e»ife, f. Sebife. ©mbraffabe, bie, f. Umarmung, ©ntbraffiren, v. «., f. Umarmen, milit. vgnati med dva ognja. gnthtpO, ber, plod, zaplod, spočetek, zarodek (auch poln. it. russ.~). ©mbuSeabe, f. §intert)att. SntenbatiOU, bie, popravek, poprava; f. a. SBeridjtigung. gmenbiren, v. a., popraviti, popravljati, poboljšati. ©merirt, ©meritirt, adj., odslužen, dosiu-žen. ®meritu§, ber, odsluženi, dosluženec. gmerfioit, bie, (astr.), pomol. ©meute, f. 3)ieuterei, Siufftanb. ©m igra nt, ter, Slusrcanberer, izselnik. ©Utigration, bie, Slusmanberung, izselba, izselitev; coli, izselniki. ©migriren, f. Slnžmanbern. ©mine It t, adj., izverstin, višji; eminente äüajorität, znamenita večina, ©ntinenj, bie, f. SBorjiiglidjfeit; Sitet, etwa prezvišenost, visokost, eminencija; rus.t, vysokopreosvjaščenstvo. ©miniren, v. n., f. šjerborragen; ffd^ t;er* »ortljun, obnesti, obnašati se, skazati se. ©mir, ber, emir. ©mifiiir, bet, poslanec; bie (Smijfäre, raz- poslanci; f. a. SluSfpatjer. ©miifion, bie, f. Stušfenbung; ®mijfion ber žBanfnoten, izdajanje, izdaja bankovcov. ©mittiren, v. a., f. Stužfenben; ißapiergetb, izdati, med ljudi dati, dajati, ©mmerling, bet, (Bmberiza), sternadjbaS 3Beibd)en, sternadka. © nt m e r n, Slmmern, bie, pl., perhavica, nad) V. prahavka. ©molnntcnt, bas, korist, pridobitek, dohodek, prihodek, pripridek, pridobiček. ©motion, f. Stufmaliung. ©mpfahen, f. ©mpfangen. ©mpfahgetb, baS, primščina, primšina, pri- jemščina, prijemšina. ©m p fang, ber, prejetje, prejem, sprejetba, dobitva, dobitje; in empfang nehmen, prejeti, prejemati; übernehmen, prevzeti; alt* neumen, vzeti, jemati; ber empfang eines Slnfommenben, Šieifenben, sprejem, sprejetje; et hat mit beit empfang beS (Selbes befdjeittiget, poterdil je, dal mi je poterdni list, da je prejel dnarje (od mene); @ilt= nähme, dohodek, prejemek; nach empfang 420 (SmpfMtgeu. bet SBaare, dobivši, prejcmši blago, ko prejmete, prejmem itd. blago; uSerafi ntad)t tttatt ©orbereititngen ju feinem ttmrbigen ©m= bfattge, povsod delajo priprave, se pripravljajo, kako bi ga spodobno sprejeli (seri. dočekali). (Sntpfflltfltit, a., prejeti (prejmem, ju Uttterfd). »on prijeti, primem), dobiti, dobivati; in ctnbere Umjlattbe fommen, (aud) alž v. n.), spočeti, spočenjati, alti) znositi; eitten freunblid), sprejeti, sprejemati; er iiot feineit Soljlt embfangeit, dobil je plačilo; fig. prišel je vrag po svoje. gmpfttltger, ber, prejemnik, dobivee, pre-jcmavec; (gm^fongcrtn, bie, prejemnica, prejemavka, prejemačica. (Sntilfitngli^, adj., prejemljiv, navzetin, navzctljiv, občutljiv za —; ct ift fur etn guteS ŽBort em^fangtic^, prime (prijema) se ga lepa beseda; Dom U>ei6licfyen @efd)le$te, spočeten, nad) V. u. M. spočel (»teli. spo-čelen). ©ntifangli^fett, bte, sprejetljivost, občutljivost, prejemljivost, navzetnost, spo-četnost. @mifflngnei;ntttttg, bte, prejema, prejemanje. SntVfitngnif, bie, spočetje, spočetev, spo-čenjanje; bet 3ufiatib, ba jentanb entbfatti gett toorbetl, spočetje, spočetost; uttbefiecfte tSinpfaitgttip bet iKuttet Oottež, brezmadežno spočetje Matere Božje, t. j. da je Mati Božja brez madeža izvirniga greha bila spočeta. Siuvfflttgitif fiiljigfeU, bie. nad) V. spo-čelost. (gmMangSfieitttiiflUttg, f. (gmjjfangfc fdjeitt. (ŽmflfaHgSgebidtt, bie, (pesem) pozdrav-nica, sprimljavka. @mi)fungžf(f;eitt, ber, prejemni list, po-terdilo prejetja. (£ltti)fang§iOftcn, ber, dohodni členek, posta vek. 6nt})faitg3rufirtf, bie, predelek, rubrika za prejemke. drtttpfel)i, ber, priporočba, priporočenje, priporočanje, priporočilo. (SlltJjf Cljlbar, adj., priporočljiv, kar se more, kar se sme priporočiti. OEtttpf eljlirtCf, ber, priporočno pismo, priporočilni list. (Sltt^jf C^ICtt, v. a. it. r., priporočiti, priporočati, priporočevati; ftc£; bent gottlid)en @d)u$e, prositi Boga za pomoč, izročiti se Božji pomoči; 5lbfd)ieb neljmett, posloviti, sloviti se, reči z Bogam; id^ empfe^te rnid), z Bo-gam, srečno; fein gleip embfal)! ifjlt uber« flll, slednjimu je dopadel, se je prikupil, priljubil, ker je bil priden; emjjfeljle tttid) 31)ret @ltabe, sprejmite me v svojo milost; er laft fid) 36ttett eittfjfeljleH, priporoči se Vam, pozdravi Vas, priporoča se Vam, pozdravlja Vas; er liejj jtd)bač empfcljlett fein, Snttifinbmigžlecr. vzel si je na misel, skcrb je imel zato; ntatt Ijat un« ba6 ^»anž empfohlen, hvalili so nam to hišo. ©ntpfeljlenb, adj; einempfe^fenbe«®eft$t, ljub, prijeten, prikupljiv obraz. 6 nt it f c l) l e n ž m e r i I), ©mijfeiicnžtniirbig, adj., priporočljiv, vreden priporočila, pohvale. @rnpfeljler, ber, priporočnik, priporočeva- vec. Sntilfcljlcrin, bie, priporočnica. ©ntbfcl)lfd)reiben, ba«, f. gnt)}fef)lbritf. ©m^fcljlnng, bie, priporočba, priporočilo, priporočenje; baž biente iljm jut Smpfelj--lltttg, to ga priporoča, hvali, s tem sepri-ljubuje ljudem; rid)te meine ®mbfef)litng aui, priporoči me, pozdravi ga (v mojem imenu). @nH)fiubbttr, adj., fäljig embfuitben ju toet; bett, občutljiv, čutljiv. ©mjjfinbbarfeit, bie, občutljivost, čutiji-vost. Snt^jf inbclci, bie, nezmerna, smešna, prenapeta občutljivost, preobčutljivost, čutlja-rija, nad) M. čutljivstvo. Smfifinbeln, v. n., preobčutljiv biti, ttacb V. čutljati, nad) M. čutljiviti.. Sntifinbcn, v. a., občutiti, čutiti; trennet .Sälie embjtnbet, kadar začuti mraz; idj em> pjtnbe .Kälte, mraz mi je, zebe me; Jpunger empfiliben, lačen biti; er empfinbet einen ^ef; tigett ®urft, hudo ga žeja, žeji; greitbe, veselje občutiti, veseliti se; id) empfinbe @d)nterj in alten ©fiebern, po vsih udih me boli (zaboleti, boleti); übel empftnben, za zlo vzeti, jemati, zameriti, zamerjati; et wirb e« ttod) einmal emjjfiltben, to ga bode še enkrat bolelo, plačal mi jo bo, me bo; et entpfattb Slngji, strah ga je obšel. Sntfliiltbcn, baž, čutenje, občutek. @nt)pfinbfcr, ber, občutljivec; bie, občutij ivka. (Smpftltblidj, adj., fällig, leid)t ju embftn--beit, občutljiv, občutin; et iji feljr embftnfc--lid), nagle jeze je, jihtav, zamerljiv, to-goten, nagloserden, vtisljiv, vtisnjen; eilt empftnblidjet @d)merj, huda, skeleča bolečina; ein empftnblicfler @d)abe, velika občutljiva škoda; empftnbli d) beleibigen, živo razžaliti koga; bariiber trarb et embftnblid), to ga je zbodlo, nad tem je zrastel, to je zameril. Gmjlfiltbticfjfeit, bie, občutnost, občutljivost, nagloserdnost, zamerljivost. (Sntpfiitbling, ber, občutljivec. (SnUJfiitbitif?, bie, f. ©efiibi. ©tttflftnbfttm, adj., občutljiv, mehek, meh- kužin, mehkoserčin. ©ntiifiitbfantfcii, bie, občutljivost, meh- koserčnost. @ nt J) f i tt b lt n g, bte, občut, občutek, občutljej, coli, občutje; er Ijat feine (Štiibftttbung tnefir, ne čuti nič več. Smbftnbunggfrnff, bie, občutnost. ©Iitb f i tt billig <5 i a it t, ber, f. ^ntcrjcction. ©ntvftnbiniggieer, f. gmbfmbiingžloč. (SmiifiitbMiflžloS, (?nt$)fini>aitf)3IOŽ, adj., brez občuta, brez občutkov, neobčutljiv; er ift emf)jtnbungloi, nič ne čuti, fig. nima serca. gmtifinbungSloiigfcit, bie, nečutnost, brezčutnost, neobčutljivost. gmbfinbnngSncrom, bie, čutnice (im eitgern Sinite). orte. Gmporarbcitcu, v. a. tt. r., povzdigniti, vzdigniti koga, se, naprej priti, opomoči si. (Smporbiiunten, v. a., vzdigovati kviško, po konci; (t«, v. r., speti, (vspeti), spe-njati se (kviško). Smborblofen, v. a, kviško pihati. Kmborbleibcn, v. n., ni«t itnterftnfen, na verhu ostati, ostajati, fig. v časti ostati, ohraniti se (na visoki stopnji). Smborblirf, ber, pogled na kviško. SntpDrbliien, v. «., pogledati, gledati kviško, oči povzdigniti. Gmporbliibcn, f. 31nfbliibcn. Gmporbrttufm, f. Slnfbrnufen. Cmporbtingen, v. a., na noge spraviti, spravljati, postaviti, povzdigniti, povzdigovati, povišati. Smborbflntpfcn, v. n., kaditi se, valiti se kviško. (Sntuorbrtngen, v. n., predreti, kviško siliti.^ Gntporen, a., vzdigniti, vzdigati; bet Slurnt emport bie SBeflett, vihar vzdiguje valove; aitferjl untoiHig mačbett, razserditi, raztogotiti, razjeziti, iti Unterfr. It. serb. razsaditi, razljutiti; gang entfcort, ves razkačen; eitt 8anb, spuntati, k puntarii na-šuntati, šuntati, iti Unterfr. a. pobuniti, bu-niti; fi« emporen, v. r., vzdigniti, vzdigati se, spuntati, puntati se, vstati na koga; batoiber entport ji« bie Šernuitft, temu se upira, ustavlja um. ©mporftebeit. 421 (Smporcitb, adj., puntarsk, fig. strašin, strahovit, grozovit, grozoviten, kar serce stresa in s studam napolnuje. Gčntpiirer, ber, puntar, šuntar. ©mporfttiiren, v. «., kviško planiti, skočiti; f. a. 9tnffabrcn. (SnUJOrflantmen, V. n., vsplameneti, švigniti kviško. Gčmporflicgm, v. n., vzleteti, dčntfcorgoljren, v. n., vzvreti. ©ntlporgcbcn, v. n., kviško iti, vzdigniti se. ©ntporljaiten, v. a., kviško deržati. (Sntborbcbeit, v. a., povzdigniti, vzdvigniti, vzdigniti, vzigniti, povzdigati; u. r., vzdigniti se, pokazati se. (Smporbcifen, v. n., na noge, kviško pomoči, pomagati komu; f. a. SiUŽbclfeit. (S nt P orle imen, v. n., kviško pognati, seri. uzniknuti. (Smborllettern, ®ntpornimmen, v. n., vsplezati, skopati se, spraviti se gor. Gntp 0 rlir« e, bie, kor, veršna cerkev. (Smio tf Olltmcn, v. n., kviško priti, prihajati, vzdigniti se, povišati se, opomoči si, naprej priti s svojimi rečmi, priti na visoko stopnjo, k časti, poveličati se. emporlottttttltltfl, ber, (liomo novus), povzdignjenec, povišanec, novinec v časti. (5ntp0rfric«en, v. n., zlesti nakviško. Gnt ¡P orle ber H, v. n., planiti, švigniti, za-pcrpoleti kviško. gntflorrnffen, f. 2lufraffcn. ©mlporrttgen, v. »., kviško moleti, šter- leti, ait« steržetati, baber storž (Po*.), ©ntborraitfen, ft«, v. r., vzvijati se, kviško ovijati se. (fmporridjten, v. a., vstromiti, stromiti; f. Slnfridjteit. ©mporringcn, ft«, v. r., vspeti se, s silo, s trudam spraviti se na noge. (Sntpomtfeit, v. a., gori poklicati, klicati koga. ©nu>0rf«anen, v. n., kviško, gor gledati. ®ntfi)Orfd)CHtr, bie, ita« V. petre, glajti*. Slttborf dfleitb cm, v. a., vreči, zagnati, zalučati kviško. @ntporfd)ntcidjeln, ft«, r., s priiizo- vanjem na visoko priti, gntporfdjtoebcn, v. n., vzdigniti se pod nebo, plavati v zraku, (gntborftfjtocnen, f. n., vshobotati (gor), gmporfdjtoittgctt, ft«, v. r., kviško se zagnati, vzdigniti se, vzleteti; f. a. 6ntp0t= fommcn. emporfeljen, f. gmporbliden. ©ntiiorfpringcit, v. n., poskočiti, planiti kviško. Smporftnrren, v. n., kviško stermeti, šter-lcti; baž .§aar fiarrt «m emfjor, ščetini, še-tini se. Smporftcbcn, v. n., kviško stati; ber 3n* bian, ber $fait nta«t bie gebertt entporfiebeit, pav se repenči; (baber figuri. i«ima«e nti« grop, jeige nteitten llnirillen ttbgl., repenčim 422 ©mporfteigen. se); ba« §aat eutborftepen mactjeii, befoit* ber« Bet Spieren, naščetiniti se, našetiniti se, ščetiniti se, šetiniti se. (g tltJpOtftCi tj e«r t», n., vzdigovati se, kvi- ško stopiti, stopati. ©tttpOrftellen, v. a., kviško postaviti, postavljati. ©mporflritubeil, v. a., naježiti; f. a. ©m= porftepen (macpen). ©tnporftrepen, v. n., poganjati se za visoko čast, težiti na visoko, (gmporftrctfen, v. a., kviško stegniti, ©mportpiirmen, «?. a., f. Sluftbiirmen, v. n., kipeti kviško. ©mportragen, v. a., kviško nesti, nositi, vznesti, vznašati. ©mportreiben, f. Sublintirett. ©mpOrtrCtCtt, v. n.. gori stopiti, stopati; f. a. SMnftcctcn. ©mportutg, bie, f. Stufftonb, Slufrupr; ba« 93erbrecpeu bet ©mpotung, (mil.), hudodelstvo puntarije. ©mporitltgčgeift, ber, puntarstvo, duh puntarije. ©ntpOttOad)f tn, v. n., vzrasti, vzraščati, vzrašati, kviško rasti, ©m po ttt a I le It, u. n., kviško kipeti, valiti se. (Smportoerfett, c. a., kviško vreči, zagnati. ®ltt por tO i epe rit, v. n., zarezgetati. Smportoolletl, v. n., kviško hoteti. ©mportoucpcrtt, v. n., vzhobotati, kviško hobotati. gnati, ©mportoiiplen, v.«.. vzriti. ©mporjtep ett, v. a., vzvleči, vzvlačiti. Stttjig, adj., maren, marljiv, podvizen, priden, delaven, ©mfigleit, bie, marnost, marljivost, pridnost, delavnost, podviz, serb. radinost, nacp bem Russ. a. trudoljubnost. ©mit l a It on, f. SBetteifer. ©mitliren, f. 9iacpeiferit. ©nollnge, bie, premena besed, ©nd&anttren, f. SejaitPern. En chef, 93efepl«paber en chef, najvišji poveljnik. ©ndjiribton, f. ^onbPutp. ©ncltttie, f. Šittnenlnnb, dežela v sredi tujih dežel ležeča in ž njimi obdana. ©nconrogirett, f. ©rmutbigen. ©ntpllOpiibte, bie, kratki obseg ali jedro kaeiga znanstva, enciklopedija. ©ncpllOpitbiftp, adj., poveršin, počezin, vseučin. ©nb = , ilt 3f(jg., končni, dokončni, zadnji, ©nbnbittpl, bie, poglavitni ali zadnji namen. končni namer ali namen, glavni cilj. ©nbnuštoetš, bet, končni skaz ob. razkaz. ©nbbtftpeib, ber, zadnji, končni odlok, ©nbbefcpluf, bet, zadnji, končni sklep, ©nbbrett, ba«, att einet .Štifte, uff., končnica, skončnica; f. a. Sd)toarte. © nb bit djftttb e, ber, poslednja čerka. ©ttbe, ba«, konec, kraj; ba« ®nbe bet 33anf, ©ttbett. konec, audj kraj klopi; »on einem ©nbe bi« jltm anbern, od kraja do konca, od konca do konca, od konca do kraja, od kraja do kraja; ba« lejjte, ba« allerlegte Stücf uff., na

iet;, fectjženbig, z dvema, štirimi, s šestimi odrasliki. ® n 11 g e u, f. ©nbcn; met attfangen u. itid)ts entigen, mnogo objemati, malo objeti. SttbtgUng, bie, končanje, dokončevanje, konec, doveršitev, doveršba. Gttbitoie, bie, rezva (in @t.). Sttbliitsung, bie, prikrata besede, (fttbiaui, f. fetaut. Gnbtid), adv., am @itbe; jnnt 33efd)tufe, zadnjič, naposled, slednjič, poslednjič, na-poslednjič, na koncu, skonca; nad) ge; taumet 3eit fomtnil tu enblid), prišel si vender enkrat; biojie $artifet, vsaj, saj, vsej, sej; id) fann eitbltcf) and) lefen, vsaj vender tudi jaz znam brati; adj., končen, dokončen, zadenj, posledenj; unjer Seben iji enb; tid), našiga življenja bo konec; ein enbti; Čjtg UBefen, minljivo bitje, ki ima začetek in konec, časen, končljiv; bie entlid)e ®ntfd)etbung beiebrte un«, razsodba, ki je na zadnje enkrat prišla na dan, nam je povedala; f. a. Stetblid). 6nblid)t, ber, bet @terbli(he, umerjoč, umer- ljiv. nad? bem Russ. smerten. (?ttblid)!cit, bie, končnost, časnost, minljivost. končljivost. ©nbltng, ber, končnica. Stt&iOŽ, adj., neskončen, brezkončen, večen, neizmeren, brezkrajin. Glt&IO f i fjlcit, bie, neskončnost, brezkonč- nost, večnost, vekovitost, neizmernost. (Snimifi, f. ©nbung. (fnboffttcn, f. Snboffiten. (fnbtcim, ter, rima končnica (na koncu verste). (Snbting, ber, krajni klep. ®nbfd)aft, bie, konec; bie @nbfd)aft erreu (^en, konic doseči, dosegati, dokončati, dokončan biti, konec biti kake stvari, (fn&iptud), ter, končni izrek, razsodek. Snbfblbe, bie, končni, zadnji zlog, zlog končnik. gnbtag, ter, poslednji dan, sodnji dan. (Stt&ibeil, ter, ©nbftiii, ba«, entmeber končnik ob. končnica, je nad)bem ba« betreffettbe SejiimmungSttort ntannlid) ober toetblid) ift, j. S. ba« Snbbrett, končnica, (ober aud) btofj konec), (čn&ung, bie, in bet ®ram. sklon, (itad) bet med)aitiid)eit Uebetfegung. aua bem Sat.) pa-dež; konec, končnica, kraj, krajic. ©nbutfndje, bie, končni, poslednji vzrok, ©nbuttbcii, bač, končna sodba, okonče- vavna sodba, ©nbttoti, baž, poslednja beseda, zadnja beseda. ©nbjCtiC, bie,poslednjaversta, zadnjaver- sta, naj nižji versta. g it b 5 iti, baž, f. ©ttbjtoctf. ©nbjttti, bet, poglavitna ali zadnja na-memba, zadnji cilj in konec, poslednji konec, aud) blof namen, namenek, cilj in konec. En detail, f. Sctaii. ©It bi bi C, bie, zimska solata, endivija. ©neigie, bie, serčnost, krepkost, moč, nad) V. vajk(?). ©nctgifd), adj; serčin, krepek, terden; aud) s pridani (kaj početi) Pot. Snemati on, f. ©utHetbmtg. ©netoiten, f. ©ntnctocn. ©nfilircn, f. ©infabelit, SBetioiifeln, S8c= ftieidjcn (mit ®efd)u&). ©ugagenteni, bas, S)etbutbltd)feit, zaveza, najetje, vzetje v službo, vdinjanje* služba, ©no 00 ilen, a. U. r., zavezati, zavezovati se, obljubiti, v službo stopiti, vdinjati*, najeti, najemati, iti v vojake; id) bin fd)on ettgagirt, sim že obljubljen, zavezan. ©ngbaud)ig, adj., tenciga trebuha, nad) V. strunast; ettgfcaltdngcž $fetb, strunast konj, slokast konj. ©ngbeinig, adj., stisnjen, ozkonog, ozkih, stisnjenih nog. ©ngbliiftig, adj; tesnopersin, ozkih pers, med. nadušljiv, sipljiv, nad) V. zavpušin; et iji ettgbrujiig, sapo mu zapira, težko diha, sope; f. a.'©ngbct3ig. ©ngbtiiftigfeit, bie, naduha, nadušljivost, sipljivost, nad) V. zavpuha; fig. gurd)tfam; feit, f. ©ngbetjigleii. ffinge, adj., tesen, ozek (altsl. $z'k); ein ettget 3Beg, S«?/ ozki PotJ klanec, serb. tesnac; f. a. ©ng^afj; ettge -&aft, tesni zapor; ettge itteibuug, tesna obleka; ettg mas d)ett, poožiti, ožiti, stesniti, stisniti, stiskati; eng toerbett, poožiti se, ožiti se, stisniti se, stiskati se, otesneti; bid)t, beifammeit, ozek, stisnjen, gost; ber ettgere 9lužfd)tlfj, manjši odbor; im engerett, im engften ©irnte be« SBorteS, v tesnejšim, ožjim, najožjim pomenu besede; eS ttrirb ntir eng um« £erj, nekaj mi stiska serce, tišči, tiši me na sercu; ettge fd)reibett, drobno, tesno pisati; ettger .Samm, gost glavnik, ©nge, bie, bie enge 93efd)affenbeit, tesnoba, tesnost, ozkost; ein enger £)rt, tesnota, ožina, vožina, klanec, soteska; in bie @nge brittgen, stisniti, stiskati kaj; in bie @ttge treiben, v stisko, v zadrego, v kozji rog, na tesno pripraviti, ©ngel, ber, angel, angele, dobri duh Božji, ©ngeiati, bie, versta angelov, ©ngelbett, ba«, postelja z nebam. ©ngeibtoi, ba«, angelski kruh, angelska jed, nebeška mana, 424 ©ngtlcfiett. 6 It (J C i (f) C It, bit«, angelček. ©Iigelgeftalt, bie, angelska podoba. © It g C1 g l C i d), adj., kakor angel, angelu podoben, angelsk. ©ngelgut, adj., dober kakor angel, ©ngetfoijf, ber, angelova, angelska glava, engelrein, adj., čist kakor angel, ©ligctrcillbcit, bie, angelska čistost. ©ItgcIrod)e, ber, (@eeflf<|), raza. ©Itgclrotf), bas, rudeča zemlja, ©n g et f d) flfl r, bie, truma angelov, ©ngetfdio It, adj., lep kakor angel, angelske lepote. ©ngetfpeife, f. ©ngetbrot. g 11 gCl8flr.ilit), bas, angelsko lice. ©ngclčgebltlb, bie, er Ijat eitte ©itgelSge* bulb, terpi, je poterpcžljiv, kakor angel, ©ngcičgiitc, bie, angelska dobrota. ®ngeI8mtene, bie, angelski pogled, gtigcisftimmc, bte, angelov, angelski glas. ©ligetfiifj, baS, sladke koreninice, šentjan- ževo korenje, gngcluutrj, bte, angelika. ©lige II, «.. stisniti, stiskati, zožiti, ožiti; bie @et)ill)e engen micf), čevlji me tišče, tiše; v. r., stesniti se, uskočiti se, stisniti, stiskati se. 6 n g cr I i it g, ber, ©nberting, ogric, (ogrec, gen. ogerca), serb. ugar; zakožni červ, ogričasta glista pri konjih, červ; etn mit (Sngerlingeit beljaftetet OctjS, ogričav vol. ©ngern, f. ©ngen. Gltgfliiglcr, ber, ozkokrilecf. ©ligi) fllfig, adj., tankovraten, tenkiga gerla. ©Itgictjig, adj., ozkoscrčen, maloserčcn, malodušin, boječ, ©nghcrjigfcit, bie, ozkoserčnost, malo- dušnost, maloserčnost, strašljivost, ©uglnubcrit, v. a., ein Bferb, f. Stbftu^cn. ©Itglifd;, adj., »on Sitglanb, anglešk; eng* lifetje jiranfijeit, 9iad)tttS, krivice, kole-neti pl., (ieibe itn S3olte), uaef) V. pertij, pertija, mehki členi; »on ©iiget, angelsk; englifd)et ®rufi, angelsko, angclovo češče-nje, češenje, pozdravljenje, Zdrava Marija; eitgliftrtes Bferb, mit geftum»ftem @c|t»eife, kcbec, aitet) kusec, kusast. kebast konj. ©ngltf d) btatCU, ber, angleška pečenka, ©ltglifdjlcbcr, bas, angleiko usnje, ©nglifdlleinmanb, bie, angleško platno, ©ngntanler, ber, ozkoustec. ©ngJJttft, ber, soteska, klanec, tesnina. ©ugroift, f. ©ropflttbler. ©ngfuhttg, f. Surjfiditig. ©ngf«d)ttg, f. ©ngtierjig. ©UfC, ber, mali hlapec; bie @abel ant ^flu* ge, ročice, pl. ©Itf C I, ber, bes .RinbeS .Rtllb, vnuk (altsl. u. russ. t»ie aud) poln. vnuk); dim. vnuček, vnučič, »erddjtl. vnuče, nad) M. vnučat; f. a. 9tnd)fommen; @nfel am ffufie, f. 2ln= tet, tnbchel. Gntelili, bie, vnuka, nuka, (altsl. vnuka, unuka), russ. tt. poln. vnučka). ©ntcifinb, baS, vnukov otrok; f. bie ftortf. ©ntbepen. ©nfetfot) n, ber, vnučič, prevnuk (vnukov sin). ©n! ettOd)ter, bie, vnučica, prevnuka(vnukova hči), ©ntelroett, f. 5Hacp>cIt. ©ntetjcit, f. 3nfunft. ©nncagoit, bas, devetoogelnik. ©nnutjailt, adj., dolgočasen; f. a. £flng= meilig. ©nnuflircn, f. Sangtneilcn. (Sito ritt, adj., neizrečen, neizmeren, silen, strašno velik, debel ttff., velik velik, poln. ogromny. ©nragircn, v. a., razkačiti, razpariti. ©nrngtrt, f. Siitljenb. ©nrott itClt, v. a., u. r., nabirati, zapisati, zapisovati koga, se. ©nroltirtc, ber, vpisanec, zapisanec. ©n8baum, ber, šilje, šil. ©nfambtc, baS, ein ©anjeS, celotina, vkup-nost. ©nt, eine untrennbare SBorfefcfytbe bet 3eit--wörter, bebeutenb eine Bewegung »on einem Orte, eine Beraubung, juteeilen auch einen Urfprung ober Anfang, l»irb im @lo»enifd)en mit ben Borfe|ft)lbeti u-, raz- ob. s-, aud) iz- ob. od-, bann iz-, za- gegeben. ©ntod)tcn, v. a., ans ber Acht befreien, pre- klicanja, pregnanstva rešiti, oprostiti, ©ntabetn, v. a., vzeti, jemati žlahtnost. plemenstvo, razžlahtniti, fig. sramotiti, one-častiti, nečast, sramoto delati, ponižati, poniževati. ©ntiibern, v. a., izvleči žile, izžiliti. ©ntantiren, f. ©iiifdjiteiben, Beginnen. ©ntarnten, v. a., iz službe deti, djati, de- vati, odstaviti, odstavljati. ©ntantern, v. a., mačka ali sidro odter-gati, preč vzeti, jemati, razsidrati. ©ntarten, f. Slučarten. ©ntartnng, f. 9tu8artnng. ©ntaften, t>. a., oklestiti, obsekati drevo. ©It ttt t h men, v. a., @inen, zadušiti koga, sapo, dušo vzeti mu. ©nfauf ern, v. a., oprostiti, oteti, rešiti koga česa; ftd) entäußern, v. rvanati ob. anati, tvegati se česa, odreči se, znebiti se česa, popustiti, popuščati, popušati kaj, od sebe dati, oddati, ©ntänfernng, bie, znebitev, oddaja, popust. ©ntbatten, v. a., izložiti, ¡zlagati, iztovo- riti, raztovoriti. ©ntbangen, v. a., iz težave, skerbi rešiti, ©ntbabnen, f. Serbattncn, Stbfdiarfcn. ©ntbeben, v. n., izderhtati, iztrepetati iz —, derhteč izvirati, izhajati iz česa. ©ntbetiren, v. a., beit ÜRangel leidjt ertra--gen, eutrati)en fčtttien, uterpeti, terpeti, prebiti brez česa, shajati, prestati brez česa; ©tange! an etwas tiaben, ne imeti česa, biti brez česa, potrebo imeti; er entbehrt bet nötigen Südjer, nima potrebnih bukev, manjka mu potrebnih bukev, brez potrebnih bukev je; ber 9?al)rung, auetj stradati, ©ntbehriidj. gabati, lakoto ali glad terpeti; »ertniffeit, pogrešiti, pogrešati; ta« flttfcefjre i (i) leidjt, jene« fc^toer, to lahko pogrešam, uno težko, brez tega sim lahko, brez uniga težko, tega mi ravno ni potreba, to lahko pozabim; gib, fo »iel bu entbeltrett famtfl, daj, kolikor terpiš (attd) uterpiš). Sntbefirlirt), adj., nepotreben, pogrcšljiv, uterpljiv, brezpotreben; ba« ijt eiltbef)rticf», brez tega moremo biti, brez tega smo lahko, lahko shajamo. Snttcitlidjfett, bie, nepotrebnost, po-grešljivost, uterpljivost, brezpotrebnost; entbeljrlidje (niét), v. r., ne bati se, ne ustrašiti se, derzniti —, ne biti sram, kaj reči, ali storiti, ni ga bilo sram, ni se bal reči, prederznil se je reči. ©nt61Öfíen, v. a., okriti, razkriti, razkrivati; ba« £aupt, odkriti, odkrivati se, vzeti kapo ali klobuk z glave, razoglaviti; bett .Körper entblößen, j. 53. toäftrenb be« Schlafe«, razodeti, razodevati se, odkriti se; (gegen bie ©djarn), razgaliti, razgaljati se, ttttb itt biefem ©ittne, ber, bie ©utblößte, razgaljenec, razgaljenka; nad) V. (a. poln. it. rwss.) obnažiti; eilten @ang int 93erg* baue, odkopati poveršnino (perst); eitte ge* jittttg entblößen, vzeti vojake iz terdnjave, opustiti jo; berauben, ogoliti, oguliti, nad) M. (a. serb.) ogolazniti; bett $egen, meč izdreti, izdirati, meč potegniti, potegovati iz nožnice, rnss. it. bolim, obnažit; ent* blößter ®egen; nag, gol meč; v. r., jtd) eilt* blößett, sleči, slačiti se, razgaliti se, razodeti se; entblößet feilt, biti brez česa; jtd) »om @elbe entblößen, sprazniti se, imeti prazno mošnjo, mošnjo posušiti, na suhem biti, veter dati dvajscticam, ob plenk in cvenk priti, biti. ©ntblÖjM, adj., gol, nag; entblößten §aup* te«, odkrit, gologlav, razoglav; aller @üler entblößt, brez vsega premoženja, gol in suh. ©ntblöfjung, bie, razkritje, odkritje, od~ krivanje, razodetje, razgaljenje, slačenje, opust. ©ntbliiben, f. ©rbliiljcn, S3ertliil)en. ©ntbluten, v. a., kri vzeti, jemati, iztočiti komu. ©ntbliitcn, v. a., vzeti, stresti, sklestiti cvetje. ©ttiborgen, v. a., na upanje vzeti,jemati; f. ©ntlcljnen. (Sitllitnitdjcu, f. SBcrliraitdjctt. ©ntbrnnfCU, v. «., zašumeti, zahrumeti iz-, od-, zmed itd., šumd, hrume odskočiti iz —. (5 It t D l' C rfj C tt, fíci>, v. r., (o. t?. ».), odter-gati se, odtergovati se, odtegniti se; ftdj bc« ©eljorfani« eittbredjen, odtegniti se pokorščini, pokoršini, odpovedati, odpovedovati se pokornosti; fidj enthalten, zderžati, zderževati «e. (Entbrennen, «., vžgati, vžigati se, vneti, vnemati se (cfr. altsl. v'žagati, v'ži-gati v'netiti), vpaliti se, razpaliti se; für eine ©adje entbrannt fein, za kaj živeti, goreti, goreč, vnet biti; er entbrannte »or ßortt, jeza ga zlomi, zgrabi, prime, zagori po njem od jeze, razserdi se; v. a., raz-vneti, raznetiti, razpaliti. 426 Gnlbremuutg. Gnifallen. ßntfiteitltuttg, bie, vžig, vžiganje, vnem, vnemanje, vnetje. ©nt&riibern, v. «., razbratiti, razbratvati; entbrübert, nebrat, brez bratovske ljubezni. (Sltibritttfteit, v. n., vneti, vnemati, vžgati, vžiga ti; f. a. Gnibrcmten. Gntbiirben, v. a., einer Saft entbiirben, raz-pertiti ob. razpertati, odpertiti, rešiti bremena, teže, butare, odvzeti, sneti, zdeti butaro, nad) beut Attsl. razbremeniti; ein $ferb, raztovoriti, nad) V. odtežati koga. GnidjCn, ba«, račiea. GlttbadjClt, v. a., eilt §aUS, razkriti, razkrivati liišo, odkriti, odkrivati, streho preč vzeti, jemati, podreti. Gttib d nt p f Ctt, v. n., izkaditi, izkajati se, izhlapeti, izvešiti se. Gntbiumcn, v. a., vzeti,jemati drob, čeva. (Siti bet! t lit, v. a., pokrovko odvzeti, odkriti, odkrivati (n. p. lonec). ©ntbeien, v. a., ein §aitg, be« ®ad)ež be« rauben, f. ©trtbfldjen; einer toetd)ett ®etfe, ait« 3eug, Seintoattb, Sitih, berauben, odger-niti, odgrinjati; ben Körper, razodeti, razodevati, razkriti; eilt umgefallene« ©iel), odreti, odirati, obeliti; f. a. Sibbctfcn*, fig. Oott bent Sinite bež ©efidjlež, zagledati, viditi, zazreti; benterfen, zapaziti; Sauber entbeeien, najti, nahajati; ©erbredjer, 5Berfd)točrer, zapaziti, zapazovati, razodeti; ein 93erbred)en toltrbe eutbeeft, hudodelstvo je prišlo na dan; Oerratljeit, izdati, ovaditi, naznaniti; feilt •£)erj entbecfeii, razodeti komu svoje serce; eine geheime, »erborgette @ad)e, odkriti, odkrivati, razodeti, razodevati, izročiti; u. r., razodeti se, odkriti se, pokazati se. (Sntbeiier, ber, najdec, razodevavec, ovad-nik, naznanivec. Gnibctiung, bie, najdba, nahajanje, odkritje, razodenje, razodetje, ovada; etne Sntbecfuttg machen, zapaziti, zapazovati, najti, nahajati. Gntbcifungžrcife, bte, iskavno popotva-nje, iziskovanje, popotvanje z namenam, kako deželo najti. Gntbrüngen, v. a., f. Slnžpteffen; v. r., izviti se komu. (Snibtehcn, v. a.w.r., izviti komu kaj, se. Gnibringcn, v. »., udreti se, udirati se, uliti se, ulivati se. ©nibnfteit, v. n., puhteti iz česa, zapuh-teti iz —. ©nibnnfien, v. n., izhlapeti, hlapeti iz—; in tlitterfr. izpašiti se. Gnibiinftcn, v. «., očistiti, očiščati, oči-šati (n. p. zrak slabih soparov). (S nit, bte, raca, (altsl. it. serb. patka, russ. utka, poln. kaczka). Gntch l'tn, v. a., onecastiti, ponečastiti, po-nečastovati, znečastiti osramotiti, sramotiti, ob čast pripraviti, nečast storiti, delati, čast, poštenje vzeti, jemati; fd)einben, oskruniti, onecastiti; f. r., fid) entehren, očer-niti se, ogerditi se. osramotiti se, priti ob čast in poštenje. ®ntchrenb, adj., sramoten, nepošten, sra-motiven, skrunljiv. glttehrcr, ber, onečastnik, sramotivec, oskrunjavec. Sntchrtc,ber, brezčastnik; bie, oskrunjenka, Sntchmng, bte, sramotenje, oskrumba. (Sntctgntn, v. a., razsvojiti, razlastiti; v. r.,' f. Gntiinjjern, fteh- GnleilCtt, v. n., odhiteti, odbežati, leteti; bet ©efaht etlteiten, uiti, uhajati nevarnosti; bie 3eit enteilt, čas hiti. Gniciltcn,». «., razdvojiti, razbratiti, serb. zavidati; f. GnljtOeicn. Gniciftn, v. a., odbiti, odtolči led (s česa). ®nten=, nt 3ffcg„ račji. G111C 1t a b ICI, bet, (Falco naevius), (jastrob) račar, mali sivi orel. Gntenarüg, adj., gehen, einen entenartigen @ang habeil, itadt V. racati. Gntenbeije, bie, račji lov s sokolam; f. Sßcijc. Gnicnhrnt, bie, račja mladina, račice, ra-četa. Gnien ti, bas, račje jajce. Gntenfnng, ber, račji lov. Gnicnftinger, ber, račji lovec. GniCItflng, ber, račje jato, truma. Gnicnbabidjt, ber, f. Gntenabler. Gntenhnnb, ber, pes racar. Gntcnhfllhl, ber, račnica, račišče-f, račiše. Gntenrothfcldjcn, baž, jesenska raca. GniCItritf, ber, račje vabljenje, račji klic. Gntenftall, ber, račjak, račnik, račji hlev. Gnicnftofjler, f. Gnicnitblcr. Gnter, f. Gntcrid). Gltierhcil, baž, ein Seil, bejfen man ftd) beim ©utero bet Skiffe bebietit, ladijarska sekira. Gnterhcn, v. a., razdediniti!, izdedinitif, odvreči, zavreči, od dedine izločiti, izkle-niti, ne zapustiti nič. Gntcrbltng, bie, razedinjenje, zaverženje. Gnterhungžutfflihc, bie, vzrok, koga iz-dediniti, odvreči. Gnicthflfcn, bet, ladijarski cempin, pik, brodarska kopika, nach V. maček. Gntcrid), ber, racman, nad) IU. račnik, re-cak, nach Zalok. racun, böhm. kačer. Gntem,».«., sovražno ladijo s kljukami nase potegniti, potegovati in vzeti, nad) V. i mačkam pritegniti, pritegovati. Gnterographte,bie, drobopisje, droboznan-stvo. Gntfnbcln, v. a., iznititi, nit potegniti iz šivanke; bie iiabel hat ftd) entfäbelt, konec se je izdjal. Gntfahren, v. a., uiti, uhajati, izmuzniti, izmuzovati se. izmakniti, izmikati se; bie Strt entfuhr bent Stiele, sekira je odletela od toporišča, toporiša, se je zmuznila s toporišča, toporiša, izsadila se je; ba? ©ort ift il)m entfahren, beseda mu je ušla, zareklo se mu je; ein Seufjer entfuhr i (itn, zdihnil je. Gnifallen, v. «., ber .franb entfallen, pasti z roke, audj izpasti, odpasti, odpadati, padati iz —, z —; ež entfiel ihm ein SBort, Gntfaiten. f. entfahren; tiefer @runb ift Jefctentfallen, ta vzrok je zdaj nehal, tega vzroka zdaj več ni; bie auf tint entfaflente (Summe, znesek, ki pride na-nj; ber 9tame ijl mir ent= fallen, ime sim pozabil, (ime mi je ušlo iz glave, iz pameti); »Ott äfiutlj, §erj, Suser* fißt, upasti, upadati, serce je zgubil, serč-nost ga je zapustila; eine Sl;täue entfiel feinem Sluge, solza se mu je uternila, po-cedila z očesa. Stttfaltcn, v. a., razvihati, razvihavati —, gube razpustiti, razpuščati, razpušati, gube razviti, razvijati; bet geittb entfaltete eilte bcbeutenbe 9Kaßt, sovražnik je pokazal, v boj pripeljal, postavil veliko moč; »Pil ®lü* ßen, razcvesti, razevetati se, razpočiti, raz-pokati se, nad) Jam. razprasniti se; BOH Jpülfen (»cn überreifen ^ülfenfrüßteu), raz-prezati, sprezati, prezati se; bie ©ttriie entfalten, čelo razjasniti, razvedriti; baž §erj entfalten, serce odkriti, odkrivati, raz-odeti, razodevati; ft d) entfalten, v. r.. razviti, razvijati se, odkriti se, razodeti se, pokazati, pokazovati se. Entfaltung, bie, razvihanje, razvitje, razvoj, razcvet, razpok, fig. dopolnovanje, na-dopolnovanje, doverševanje, rast. (Entfärben ftß, v. a. u. r., spremeniti, spreminjati barvo ali farbo, premeniti se v licu; »or ©ßreef, prepasti, prebledeti, zbledeti, obledeti, barvo zgubiti, zgubovati, bled prihajati, biti; »or @ßam, zarudeti, rudečica ga polije, oblije, rudeče ga spreleti. (Entfärbung, bie, sprebledovanje. fintfaferil, v. a., ein .Kleib, zguliti, ster-gati; 93ol)neit entfafern, fižol luščiti, lušiti. (Entfernen, v. a., Wegritcfetl, odmakniti, od-mikati; Sorge entfernen, pregnati, na strani pustiti; aua bet Oefellfßaft entfernen, odpraviti, odpravljati, spraviti, odločiti od družbe, and) odgnati, odganjati, odstraniti, oddaliti, oddaljevatif; ftß entfernen, v. r., oditi, odhajati, udaliti se od —; »on ber 2Baljrheit, odstopiti, odstopati od resnice, zaiti, zastra-niti od resnice; »on bet Sttgenb, ločiti se od čednosti, zabresti v grehe, spriditi se; Dom llfer, odplavati, odpeljati se. Slltfernt, adj., daljen, proč oddaljen, od-ležin; auf eine entfernte Slrt, od dalječ; ent* fernt fein, dalječ proč biti, ne biti ondi; entfernt »on eittanber, na dvoje, narazen, saksebi biti; Weit entfernt, mir ju helfen, legte et mit »ielmeht §tnberniffe in ben 2Beg, nele da mi ni pomogel, še vkljuboval mi je. (Entfernung, bie, bie £anblttng, oddaljitev, oddaljevanje, odprava; bet Oidlint, dalja, daljina, daljava, daljnost, naraznost, (nad) bem Poln.) odleg, russ. razstopanje; in einiget (Entfernung »on eittanber, nekoliko narazen ali saksebi; in eiltet (Šlttfernting »on jeljn iDieilen, deset milj dalječ, na deset milj dalje; bie (Sntfernung »on betSBaht* beit, odstop od resnice; bie heimliße @nt--fernung, skrivni pobeg. GntfUhten. 427 (SntfetnungSfJunct, bet, daljnik, naß bem Poln. odstop, ©ntfeffeler, bet, razklepavec, razkovač. ©ntfeffeltt, v. a., odvezati, odvezovati, razvezati, razvezovati, oprostiti, osvoboditi, osvobodovati, rešiti, iz sužnosti oteti, okove odvzeti, razkleniti, razklepati, razkovati, razkovavati; bie entfeffetten £eibenfßaftetl, razuzdane, razberzdane, razklenjene strasti. ©ntf eftigen, v. a., eine Stabt, podreti mestu terdnjavo. ©ntfetten, v. «., posneti, pobrati tolščo, tolšo ali mast. ©ntfiebern, v. a., oskubsti, skubsti. ©ntflammen, v. a., oplameniti, razplamc-niti, razplamenovati, razvneti, opaliti, raz-netiti, vžgati, vžigati, podbuditi; v. n., vžgati se, vneti se, zavreti, vskipeti. ©nlflantmcr, bet, razplamenivec, podži-gavec. g n Ifta nt m nit g, bie, razplamenitev, plamen, ogenj, ©ntflattern, v. n., izferfrati, odferfrati od—, iz —. ©ntfledjten, v. a., razplesti, razpletati. ©Ittfittfen, v. a., očistiti madežev, ©ntfleif d) en, v. a., meso vzeti, jemati, ©ntfleifd)!, pari., suh, medel. 6ntfliegen, v. n.. odleteti, odletati. odle-tovati; bet Bogel ift mir entflogen, tičmije ušel. zletel; bie Beit entfliegt, čas hiti, leti. ©ntfliehen, t?, n., uteči, uiti, uhajati, ubežati, bežati, potegniti (jo), zmakniti, zmi-kati se, pobrisati jo, uliti jo, unesti, pobrati pete, naß V. auß uhiteti; et Wirb bet ©träfe nißt entfliehen, ne odide kazni, ne odide mu kazen; bie Beit entflieht, čas leti; f. a. ©ntgehcu. @ntf ließen, v. n., liti, ulijati se iz —, pri-teči, pritekati, teči iz —, iziti, izhajati, izvirati iz —; eitte Sljrane entfloß feinem Sluge, solzica se mu pocedi iz očesa; fein äöort entfloß feinen Sippen, ne spregovori, ne izreče, ne izpusti besedice; bie 3eit ent* fließt, čas hiti, teče. ©ntflüßten, f. ©ntfliehen. ©Ulfliigeln, v. a., peroti prirezati, prire-zovati, peruti postriči, postrigovati (tiču). ©nlfraßten, v. a., razložiti, razlagati, razkladati (n. p. z voza), iztovoriti, raztovo-riti. ©ntfremben, v. a., entjiehen, vzeti, jemati, zmakniti, zmikati, umakniti, umikati, ukrasti, krasti; et entftembete ftß jeberntamt, vsaciga je ostrašil, odgnal od sebe, odbil od sebe, tako se je obnašal, da se je vsakdo bal k njemu iti, da so se mu vsi umikali, ugibali; ein $ferb entftemben, naß V. konja ujezditi. gltifrembung, bie, vzetje, jemanje, zmik. Gntfugen, v. a., spraviti, kreniti iz reda. ©ntfiihren, v. a., odpeljati, odpeljevati, unesti, unašati, ugrabiti, ukrasti, uhitati, (nar. pesm.); russ. pohitit; eilte Äul), odgnati, odganjati, 428 ©ntfiiljm. (Sntfiifc ter, ber, odpeljavec, odpeljcvaveci ugrabež, ugrabnik, uneseo. Sntfiiljrfe, bie, unesenka, ukradena. Sltifii^ntltg, bie, odpeljava, odpeljanje, od- peljevanje, unos. (SlttfiillClt, v. a., sprazniti, spraznovati, sporniti, porniti. (Sntfllltlcln, v. n., zabliskati, bliskati se, bliščeti, blišeti iz —. GflttfltrdjClt, v. «., bic ©tirne, razjasniti, razvedriti čelo; f. a. SntfaltClt, Cfntfiitficn, v. a., razknežiti, razkneževati. (Sntgnng, ber, odid, zguba; Grittgang am ©etoerbe, zguba, škoda v prislužku, zaslužku. Crulgcgctt, adi\, (contra, adversus), proti, zoper; (obviam), nasproti, nasprot, naprot, naproti; bem SBiltbe entgegeit, proti vetru; beiu ©trome entgegeit, proti vodi; ttiiteutfci) iji ber itt flo»enifd)eti ©egettbeit Ijaufig ge* i)orte ©ebrattd) be« Sffiorte« „eittgegen" fur „einjelntoeife", al« Uefecrfefcung bež floseni* fcfjett proti, j. 33. entgegeit galjlett (toaž jeben ©intie« ermattgelt) fur proti plačevati, ftatt einjeltutcife, jebe fiieferttng befotiber«, gal); len; iit ber Siifatitmetifejsutig mit bem rneifl itttuberge^enbett Seittoorte tuirb entgegeit int @lo»enifd)ett jttmeifi mit komu naproti ob. proti komu, na koga, nad kom gegebett: entgegeit erlebt man S3iele«, na poti pride vse naproti, (©pridjlo.). (Sntgegenttdjjen, v. n., ječati na koga. ©ntgcgcnnrbcitcn, v. «.. vpirati se čemu, kljubovati, delati nasproti. (Sntgcgenfiellcn, r. a., lajati na koga, proti komu. (Sntgegenblnfen, v. «., pihati na koga, komu v lice. (Sntgegenblitfcit, f. gntgegenfcijen. Gntgegeitbringcn, v. a., prinesti komu proti. ©ntgegeitbraitgcit, ftd), v. r., vpreti, vpirati se komu. Gntgcgciteilcit, v. «., prileteti, hiteti komu naproti. Gntgegenfttfiren, v. «., peljati se naprot; beitt SBiitbe entgegenfaljren, voziti se proti vetru. Gntgcgenfliegen, v. »., leteti proti komu, komu naproti. @ntgcgcnfiil)un, v. a., peljati kaj komu nasproti, pred koga. ©ntgegeitgeljen, »•• "ti, hoditi komu nasproti, streči koga, v prestrege iti, russ. na vstreču itti; bent Sobe eittgegengebelt, iti v smert. Gntgcgengefe^t, adj., nasproten, proti-ven. ©ntgegengraben, v. »., kopati proti komu. ©ntgegeiigritnjcn, v. n., kruliti na koga. gtttgegcitbnben, v. «., i<$ Jabe nieft« entgegeit, ne branim, nimam nič zoper to. ©ntgegenlinlfcn, «., f. ©crgleidjcn. (Slltgcg en^ii^fen, v. ti., komu naproti skakljati. Gntgeien. Gntgegenjaudjjen, v «., vriskati komu naproti. Sntgegenlomntcn, v. n., priti komu naproti; einet fflitte, uslišati prošnjo; ftngenb, jaud)genb, pripeti, privriskati ¡c., komu naproti. Gnlgcgcnlnuftn, v. n., leteti komu naproti; f. a. Bttroibcrlttiifcn. Sntgegcnnabme, bie, vzetje, sprejetje. Gntgcgcnneljmen, r. «., vzeti, sprejeti. (Sntgegenreidjen, v. a., podati. (Sntgegenrcifeit, v. »., napotiti se, potovati komu naproti. Gntgegenriidcn, v. «., bem geinbe, iti na sovražnika. (Sntgegenfdjitfen, v. «., poslati proti komu. @ntgcgettfd)U)intnteit, v. n., bem 2Bajfer, proti vodi plavati. (Sntgegcnfeljcn, n., mit §offnung, na-djati se česa, pričakovati; mit §urcf)t, tresti se pred čim. ©ntgcgcnfein, v. n., biti zoper kaj, pro- tiviti se, vpirati se čemu. ©atgegenfe^en, v. «., bem ©tronte ei--tten ®aium, f. (fiubamittcn; ber .Rlage eine (SintoenbUUg, tožbi ugovor nasprot postaviti, postavljati, braniti se, ugovarjati zoper tožbo; ficf) entgegenfefcttt, f. ffiiberfeijen; e« fejjen fid) Jpinberni||e unfern aBuufdben ent= gegen, naše želje so zadele na zaderžke, naše želje ovirajo ti ali uni zaderžki; f. a. ©iitgcgcngefc^t. (Stttgcgcnfprtngen, v. n., komu nasproti skočiti. (Sntgegenftciien, «., biti proti čemu, braniti, vpirati se, ovirati; biefet @acf)e fie^en biele ^ittberniffe eittgegen, ta reč ima mnogo zaderžkov, over; entgegen fietienb, nasproten, protiven. ©ntgcgcnitellen, v. «., postaviti proti čemu; v. r., vpreti se čemu, postaviti se komu; f. a. ©ntgcgcnfe^en, ©ntgcgcnfteutmcn, ftd), r. r., vpreti, vpirati se čemu, postaviti se. Sntgcgcnftredcn, v. «., bie 6attb, podati komu roko. Gtitgegenftromen, v.n., ba« ©oif jirčmte i^m entgegen, množica mu je vrela naproti. Sntgegnttrngcn, a., nesti, nositi komu naproti. Gtttg cgciltr ei C n, v. n., postaviti se komu naproti. ©ntgcgennnrfen, v. n., delati proti čemu. Snt'gc'gcn3teben, v. n., bem geinbe, iti na sovražnika, proti sovražniku. ©Utgegnen, v. a., odgovoriti, odgovarjati, odverniti, odvračati; f. a. (friuibcctl. Sntgennung, bie, odgovor, ©ntgeljen, v. «., einer ©efa^r, uiti, uhajati, ubežati, umakniti se, umikati se nevarnosti, ogniti, ogibati se je; bie Arafte ent> geljeit mir, moč me zapušča, mi odpoveduje; e« foll bit nidjt entgegen, ob to ne prideš, tega ne zgubiš; ba« Itiirb mir audl (Satgcifern. fpatet ni^t entgeben, to mi tudi poznej ne odide; bem Sobe entgeben, unesti glavo, kožo; man entgebt feinem ©¡hidfale uid^t, človek svoji osodi ne utečc, ne uteče temu, kar mu je sojeno; eS ift mir fein 2Bort ent; gangett, vsako besedico sim vjel, zapomnil, nobene nisim preslišal, nobena mi ni ušla; cntgangener ®ei»inn, zgubljen dobiček, dobiček, ki je odšel, gntgcifern,». «., obrisati sline, očistiti slin. gntgciica, v. «., rezati; f. a. gaftrircn. (? it t g c i ft c it, (gatgeifterii,».«., in bet bob"» Sdjreibart, ker fiebensgeiftet berauben, f. ®ltt= (tclcn; ob dult pripraviti, duh, dušno zavednost vzeti, jemati; elltgeijtert, brez duha; tež Settmptfeiuž berauben, omamiti, ob svest, zavest pripraviti, gntgelt, bač, plačilo, odplačilo, vračilo, povračilo; oljne Slttgelt, brez povračila, brez plačila, brez mezde, zastonj. Gntgelten, «., plačati, plačevati, verniti, vračati; etfoaS entgelten mitjfen, plačati za kaj, terpeti za kaj; er ttitb ež mit etltgel* teti muffetl, to ga bode še bolelo, vernil mu jo bom, ne odide mu plačilo zato; einent ettoa« entgelten laffen, maščevati, maševati, maštovati se nad kom, znesti, znositi se nad kom zavolj česa; baž toirb et entgelten, vtepalo se mu bode, prejme kazen, (cntgeltlid), adj., plačilen, nadomestin, poverniven, odplačilen, za odplačilo, za plačilo; ein entgeltli^et Serttag, odplačilna pogodba. Gntgiefecn, v. a., odliti, odlivati; f. a. Jluigicftcu. (futglaBJClt, V. «., zalesketati se, lesketati se, bliščati, blišati iz česa. Kntgtcitca, v. n., izmakniti, izmikati se iz '—, smukniti iz; zderčati, spolzniti se iz —, spodlcteti, spodersniti se —. Gtttglicbcm, v. «., razuditi. gnlglintrncit, v. n., vneti se, vnemati se, zatleti, začeti tleti, goreti; entglommen, vnet, vžgan. gtitglitflcn, f. Satglcitca. gntgliibca, v. »., vneti se, vnemati se, vžgati, vžigati se, vplameniti se, zažariti se; f. a. Srgliitjcu. (intgbtterB, v. božestvo odvzeti, jemati, razbožiti-f. Gntgijttcraag, bie, odvzetje božestva. (intgrtitCU, v. a., očistiti kosti, sertov. (žtttgrenjen, «., odgraditi, meje podreti, pokončati, da jih ni poznati, (itttgriincn, v. n., zazeleneti, prizclencti, (n. p. iz tal), gntgiiltigcn, t>. «., etl»a razveljaviti, ob veljavnost, veljavo djati, devati, ob veljavnost pripraviti, pripravljati, preklicati, opo-reči. Ktttgutflcln, v. n., prigergrati iz —. (Entgiirtetu, (Satgiirtcu, «., razpasati, razpasovati, odpasati, odpasovati; f. fl. (iltt= jungictit. gntgiitcm, v. «„premoženje vzeti,jemati, ob premoženje pripraviti, pripravljati koga. Sniljeiltgen. 429 glttbnarcn, v. a., dlako, lase vzeti, ogo-liti, dlako potergati, obriti; f. a. (SlltblättCtlt. ®lttl)äfclB, v. «•, razpeti, razkopčati. g a t ia Jett, v. a., »ont |>afen losmachen, sneti, vzeti kljuko. Gatbalftera, v. «., razujzdati, razberzdati, lta<| 91. razoglaviti. (Satbatlea, f. (Srtöncn. enthalt, ber, f. Slnfcntbalt; Snhalt, zapo- padek, f. btefež. (Sitth alten, v. «., itt fteb galten, »on ®e* fäfen, deržati; ba« gaj) entbält jcblt Sinter, ta sod derži deset veder; »otl ctttbertt ®ills gen, v sebi imeti, attdj abfotute, imeti; »oit iöüdjertt, Stiefelt, zapopasti, obseči, obsegati; biefež entbält manche tmglicbe lltttettoeifung, V teli bukvah je (se nahaja, dobiva) marsikak koristen poduk; ftd) ent* halten, v. r., gurüdfiatteti, fid? in einet ©a* ä)e enthalten, zderžati, (vzderžati se, altsl. v'zdcr'žati se), ogniti, ogibati se česa; (teh be« Sriufenž enthalten", ne piti; et tonnte ftd) nicht enthalten, ihnt ju fagen, ni mogel sterpeti, zderžati se, da bi mu ne bil rekel ; enthalte bich bež ©pičle«, varuj se igre, ne igraj; icf) enthalte mich barübet jebeit lir* theilž, nečem soditi, nečem reči besede od tega; enthalten feilt, zapopaden biti, nad) F. zajet biti; 3 ilt 9 ijt 3mal enthatten, de-veterka ima tri trojke, v deveterki so tri trojke. ©nthnltfant, adj., zderžen ob. vzderžen, zderžljiv, vzderžljiv, {altsl. v'zdr'ziv), zmeren, meren, trezen, gathaltfamfcit, bie, zderžnost, vzderž- nost, vzderžljivost, treznost, mčrnost. Sathttitltag, bie, zderžanje, vzderžanje. ©Btbättea, v. a., omečiti, mečiti. SBtbarjCB, v. a., smolo obrati, obirati z drevesa. ©Bthaad)tlt, v. a., odpihniti, odpihati, od-pihovati, (SBtbanCU, v. a., odsekati, odsekovati, odbiti, odbijati, mont. meje rudnika prestopiti in tujo rudo kopati, (ga t bita v t en, v. «., ob glavo djati, devati koga, obglavitif, glavo odsekati, odsekovati, odrobiti komu, glavo sneti, snemati (nar. pes.), gatbaaytang, bie, odsek, odsekovanje glave, obglavljcnjef, ettoa auch glavosekf. gnthiiatea, v. a., odreti, odirati, iz kože deti, djati, devati, izkožiti, obeliti. G-attjCben, a., jemaitben einet ©adje, rešiti, oprostiti koga česa; f. a. UebCtiKbClt; einen bes SlniteS entheben, djati iz službe, odpustiti iz službe; entfegetl, odstaviti iz službe. ©tttfiebung, f. Snttaffaag, Satfe^ang. ßnthtbaagöforte, bie, odpustni, oprostni list, odpustnica-}-. (Sat h C iti g Clt, v. «., oskruniti, v nič djati, devati, ognjusiti, nach 91. onesvetiti; beit geiertag, ne posvečevati, ne svetiti; f. a. (5litd)l'Ca; bet §eiligfeit betäuben, ettoa raz-svetitif, ob posvečenje pripraviti. 430 (Snlimliger, (Sittf) tUiger, bet, skrunivec, oskrunjavec. (i lit 1) C i l i g II H 0, bie, oskruna, oskrunja-nje, ncsvečenje, nad) M. onesvečenje; f. a. __ ©ntcbrung. (Sittp etnutt, v. a., čelado z glave vzeti, jemati, sneti, snemati. ®ntpcrrfd)nfttn, v. a., ob vladarstvo, go- spodovanje pripraviti. SntpCrjCH, v. a., ob seree, serčnost, pogum pripraviti, seree podirati, vzeti, jemati, pobiti, pobijati. Sntpinlcn, v. n., odšantati, odkrevljati kam. (SntljBffnUltg, bte, vzetje upa, brezup. (Sntl)oijClt, v. a., les posekati iz —. (Sntljo lt i g C It, v. a., med spraviti (iz voska). (SntpiitlClt, v. a., odgerniti, odgrinjati, raz-gerniti, razgrinjati, razodeti, razodevati, razkriti, razkrivati, odkriti, odkrivati. Slttpiilluitg, bie, odkrivanje, odkritje, razkritje, razodetje. (Slttttiilfcn, v. a., oluščiti, olušiti, luščiti, lušiti; 58ot)nen, bob ružiti. ©ntpiipfcn, v. a., odskakljati, skakljaje oditi. GcntbuftaSnttren, f. SBegeiftcrn, 6ntpden. (Šnttyufin§ntu$, bet, russ. u. poln. entu-__ ziazm; f. Segeifteruitg, (Sntjiiiiiuig. ®lttpu(titft, bet, pregorečnik, navdihnjenee, entuziast; f. a. Sd)fflanncr. (Sntpnfiaftiftp, adj., navdihnjen, prevnet, pregoreč; entl)uftajlifd) eingenommeit fein, močno, silno goreti, vnet biti za kaj; f. a. __ SBegciftcrt. (Snticn, pl., reči, stvari, (sosebno reči, za se v gruntnih bukvah vpisane). (Slttitiit, bie, stvar; f. (gntitn. ©ntirttn, v. n., uteči in zaiti. Slltjltgen, v. a., oteti, odvzeti, odjemati (n. p. volku jagnje). ®ntjod}Clt, v. a., spreči, skleniti iz jarma, izjarmiti. (S tt t ¡0 dj Uit g, bie, razprega iz jarma. (Slttiuugfcm, v. a., devištvo, (devištva cvet) vzeti, jemati, oskruniti, ettoa aud) razdcvičiti, nad) V. izdivičiti, spriditi. SlttfCtlltClt, v. n., izkliti, kliti ob. kaliti iz —, izcimiti se iz —, kal pognati, poganjati iz —; f. a. ^cttiorfcintcn. (Slltfctf etlt, v. a., izpustiti iz ječe. (Snttcrncn, u. a., izjederčiti, izpužiniti, je- derca vzeti, pobrati, pobirati iz —. @nt!ctten, v. a., iz verig deti, devati, odkleniti, odklepati, odvezati. (S tt t! Icii) Clt, a., sleči, slačiti, razpraviti, razpravljati; ben 2Kai«, slačiti, majiti tur-šico; bie 28al)rf;eit »on aliem ©djntucfe ent* tleiben, povedati golo resnico; v. r., sleči se, razpraviti se; f. a. (Slltbtbjjcn, (Sntflcišung, bie, slačenje, razpravljanje. @ntfIciftcnt, v. a., odkeliti, razkeliti. ©ntflimntcn, v. n., odplaziti se, odlesti, plczaje uiti. gittflotifc It, v. a.j izbiti, izbijati, iztolčij f. a. Slnčftopfcn. (SntfltOpfcn, t\ a., odpeti,odpenjati in vzeti. (Sntinng. 6niitt0$J)Cn, t>. n., razcvesti, razcvetati se; f. a. Snoven. Sntfnotcn, v. a., razvozlati, odvozlati, odvezati, razvezati, razvezovati. (Sntfnuflfen, f. (Sntfnoten. (£ II t f 0 nun C ti, v. n., uiti, uhajati, ubežati, zbežati, bežati, uteči, utekati; f. a. (Sltt= ftitpcn; e« enttarn nidjt ein einjiget SDiann, ie eden, nihče ni unesel glave; tet §Utlb iji mir eiittommen, pes mi je nekam došel, psa sim zgubil. Gčntfontmen, ta«, pobeg^beg; anbemSnfc tommen be« ©efangetten @d)ulb ttagen, kriv biti, da je ušel jetnik; an ein ©ntfommen ift nict)t jlt benfen, ne more se uteči. (Sntiblltgcn, v. a., razkraljiti. Sntioppein, v. a., odvezati, odkleniti. (Sntfbrnen, v. a., luščiti, lušiti; 5Wai«, robkati, ružiti turšico. SlttlbrtJtnt, v. a. telesnosti rešiti, očistiti, nad) V. odtelesniti; entfor»eft, breztelesni. (Snttbrpcmng, bie, breztelesnost, otetba iz meseniga poželenja, zamaknjenstvo. Gntfritften, v. a., oslabiti, oslabljati, slabiti, ob moč pripraviti, pripravljati, moč vzeti, jemati, serb. onemočiti; einen Stcfer, izmolsti; ein 2anb bitrcf) Stbgaben, izpiti, iz-molsti, presiliti, pregnati, oslabiti; einen 23et»ei« enttrdften, pobiti, pobijati, spodbiti, spodbijati, spodnesti, ovreči, podreti dokaz. (Sntfrdftet, adj., slab, aud) nevečen; turdj Slit«fie UUS bat* aus ju entneljuten toar, kakor smo iz tega spoznali, razumeli, uvidili; @elb bon jemati* bett eittnefjmett, f. GiitleljitCH. entncijnier, f. Sraffant. Gnttteigt, f. Sibgcitcigt. gntltcrucn, v. a., zmedliti, oslabiti, raz-slabiti, slabiti; entuetBt ttierben, zmedleti, razslabeti, oslabeti; eutnetot, slab, zmedlen, spit, sterpljen, zmolzcn, zmodljan. GutUCrlJling, bie, medlost, oslaba, razslab-ljenost. Gutoljnigeit, f. SBertmticu. GutOJOOll, ba«, glista. GtltpaatClt, v. a., razdvojiti, razdružiti, razdruževati. glltpflHjCrn, v. a., sneti oklop (oklep). GutpCdjClt, v. a., odsmoliti, razsmoliti. Glltpf tif Ctt, v. n., odžvižgati, žvižgaje uiti iz —. gntpfltdjteu, v. a. u. r., dolžnosti odve- zati, se odtergati. Gtttpfliitfeit, v. «., odtergati, utergati, ter- gati; f. a. Slbjjptfen, GntpfrOpfett, v. a., odmašiti, razmašiti, odterditi, odpilkati. gntpilgcnt, v. n., odromati, odpopotvati. GntlpOltCm, f. «., odropotati. gntptcffeu, v. a., izžeti, izžemati, iztisniti, iztiskati, izprešati* (n. p. sok); eitl ©efeimnijj, izmolsti, izmecati skrivnost. Gnlptugcllt, v. a., iztepsti, iztepati, izbiti, izbijati komu kaj, s pretepanjem iz koga kaj spraviti, gntpllbcrn, v. a., očistiti praliu. Gntpllppeil, (ti), V. r., iz zapredka, iz žoka izlesti; v. a., razmešičiti, odmešičiti. gntgualllicn, v. n., odčaditi, zakaditi, kaditi se, zapušiti se iz —. gntguelltn, v. n.. izvirati iz —, teči iz —. GnttUffCJt, v. a., odtergati, iztergati, vzeti, jemati, pobrati, pobirati (n. p. od smerti), aitd) pomoriti, podaviti. G ti t r n g e it, f. .gictbortagen. Gutrafen, v. a., rušo, rušino odrezati, od-kopati. glttraifeltt, v. n., odderdrati, odrožljati, rožljati, ropotaje oditi, zginiti —. Giiti'utI)Ctt, v. n., eitte (Sadje nidjt entratljen fontieu, ne moči biti brez česa; f. a. Gnt* beljtai. gntriitl)(cllt, V. a., uganiti, ugibati, nad) 1)1. attd) (bas russ.) ugadati; baS fatiu id!) Gtittiiifitttg, mit ttidjt enttdihfeltt, tega ne razumem, v to se ne zvem; f. a. Gttlateu, Gtliraii(eluitg, bie, ugib, uganka. Gittraufett, v. a., izpuliti, puliti. Gntrituraen, f. SSJcgroumen. GntrauftiCn, v. a., odšumeti, s šumenjem, veršenjem oditi. Gtttrec, bas, vstop, vhod; f. a. Giittrittfc gcli). GltitCgeltt, v. a., izpreči, razpravilitit- G11 ttt ib Ctt, v. a., oddergniti, izdergniti, izderzati; f. a. SlUŽteibCU. GnttCifjen, v. n., utergati se; bet 93dt tjl entrifjett, medved se je utergal, je ušel; f. SlUŽretfien; v. a., utergati, iztergati, izdreti, izdirati, izviti, izpuliti (n. p, iz rok), po sili vzeti, jemati, russ. vyrvat; bet ©efaljt, bent Sobe entreifen, oteti, otevati, (otimati), rešiti; bet Sob i)at iljn entrijfen, smert ga je vzela, pobrala, pograbila; v. r., jtdj ent; teijjen, iztergati se. G nit C it C11, V. n., odjezditi, odjahati, na konji oditi. Gnttcnnctt, v. n., oddirjati, odleteti, od-bežati. Gittrepot, f. SHcberlage, ©tappetlJiafe. Guttcptencur, f. Untcrnctimct. Gntrcprife, f. llnterncbmung. Gutrcfot, f. falbgcftbop. Gnttctcititcn, f. Untcrijaltett. GUttCUteU, v. a., izpleti, pleti. G ti t ti d), f. Gnteticf). Gntridjtcn, v. a., opraviti, opravljati; @d)ltt bett, plačati, poverniti, vračati, dolg odriniti, opraviti; eitte ©adje, dati, izročiti kaj; ®ant, zahvaliti. (i lt 111 d) t tt It g, bie, oprava, opravljanje, plačilo, povračilo, izročilo; bie <Šntrid)tungbet ©teuet heftdtigen, — da je davek plačan; ge-gett @ntrid)tung einet ©ebu^r, za plačilo. Glltricgctll, v. a., odpahniti, odpahovati, pah, zapah odmakniti, odmikati; v, r., odpreti se. Gntricfctn, v. »., odšumljati, šumljati iz —, šumljaje priti, oditi. GtttttltbClt, v. a., ben Sattm, olubiti, lubiti, omajiti, majiti, obeliti, beliti, serb. oguliti. Gn triu g en, v. a., izpuliti, in Untetft. ojag-miti, izdreti kaj; f. (£ltll'Cif;Ctt; v. r., utergati se, iztergati se. Gntrinuen, v. «., uteči, ubežati, izmakniti se, izmikati se čemu; bem Sobe entrimten, unesti glavo, kožo (unesti jo); bte 3eit entrinut, čas hiti, teče; f. a. GllttttUfen. Gutrollcil, v. a., razviti, razgerniti; f. Stuftollcn; odtočiti, odtakatise, zavaliti se; eitte Xljrdtte enttollte fetttem Sluge, solza se mu je potočila, pocedila iz očesa; bie 3eit entrollt, f. Gntrinncii. GnttUttCU, v. a., odmakniti, odmikati, umakniti, umikati, zmakniti, zmikati kam; bet Sob entruefte ifut, smert ga je pobrala, ugrabila; f. a. GnitDCUbCtt; aus bett Jlugen entrudeit, odpraviti, spraviti spred oči (s poti). Giittiictttng, f. Gntjiicfung, ©ntrubern. Snfrubertt, v. n., odveslati, veslati od—. gnimfcit, v. a.. sklicati, klicati od —, iz —. gntrnnjtln, a., gerbe zgladiti; f. a. ©ntfaltcn (bie ©tint). Sttttllifctt, v. a., populiti, puliti, skubsti iz —. enttiiftClt, v. a., razkačiti, razserditi, raz-togotiti, razjeziti, razdražiti; v. r., razserditi, serditi se, seri. and) razgnjeviti se, razljutiti se. gntriiftung, bie, serd, jeza, jad, čmer. gntriittclu, V. a., bem @d)lafe,,iztresti, iz- gugati iz spanja. ®Bt|ttfteti, v. a., ob sok pripraviti, pripravljati, sok vzeti, jemati, izžeti, izžmeti, izžcmati, iztisniti. (Snifagcit, v. n., odpovedati, odpovedovati se, odreči, odrekati se česa, tvegati se, znebiti se česa; feinent ®ienfie, (Oeradjtl.) skujati se; abtreten, ustopiti, odstopati; bent Sntltff, zapustiti pijanstvo, odpovedati se pijanstvu; bet Sffielt entfagen, svetu slovo dati, zapustiti posvetno rabo. (žIltfngung , bie, odpoved, odpovedba, od- rek, odstop, gntjaljen, v. a., očistiti soli, osladčiti, oneslaniti. Sntjattcln, f. atbfatteln. (litija^, bet, rešitev, otetba od obsede, pomoč, odlega, poln. odsiecz (/"0? StUppeit junt ©ittfag bet gejtung fd^icfen, poslati vojsko, da terdnjavo otme, reši. gutfaucm, v. a., razkisliti, izleči kislino iz česa. gnifaugett, v. a., izserkati, izsesati; f. a. Slušjnugeit. GhttjaitlCIt, v. a., stebre spodbiti. GUt f oi lt f CI It, v. n., odpihljati, odšumljati, šumljaje uiti. ©ntfaufcn, v. n., odšumeti, odveršeti, ver-šeč zginiti. @Utfd)abtgcn, v. a., nadomestiti, pover-niti, vcrniti, odškoditif, odškodovatif, popraviti, popravljati, poravnati, poravnavati. Stltftljabtger, ber, povračcvavec, odškodo-vavec. @Jttft£|ttbtgic, bet, odškodovanec; bie, od-škodovanka. 6lltfd)(ibtgung, bie, povračevanje, odškodovanje, odškodba, povračilo, poprava, poravnava škode. gnljd)iibtgungžanil>md), ber, pravica do povračitve, odškodbe, tirjanje odškodbe. Stttfdjabigungžbetrag, bet,- odškodnina. Sntfdiabtgungžbiirge, bet, odškodni porok. (Sntf^flbigungžiaVital, ba«, odškodni kapital. 6ntfd)(tbtgungžflagt, bie, tožba za od-škodbo. (žntjdjabigungžf idjcrljcit, bie, varščina zastran odškodbe, za odškodovanje. Sntfd)iibigungž»crljnnblung, bie, obravnava zastran odškodbe, (Sntfdiiibigungžroerbcr, bet, prosivec, iskavec odškodbe. ©nifdjiagcn. 433 ©ntfdialen, v. a., ber ©e^ale beraubett, olupiti, lupiti; bie ©eibe, odviti. Sntfdjailcn, v, n., zadoneti, doneti od—. (gttijdjamit, v. a., odgrebsti, izgrebsti, iz- grebati, odkopati, odkopavati, ©ntfdjatten, v. a., na svetlo postaviti, ©ntf d)anf elit, f. SBcgfdjaufcIit. (gltifd)iiumcit, v. n., peneč odleteti, zginiti; v. «., pene posneti. ©ntfdjeib, f. ©ntfdjcibung, Scfdjcib. ©Utfd)Ctbilflr, adj., razločljiv, razsodljiv, oaločljiv, kar se da razsoditi, ©tttf d) eib en, v. a., eine ©treitfa^e entfdjeu beli, razsoditi, razsojati, razsojevati, soditi pravdo; eiltcit 3tt>eifet eiltfd)eiben, razločiti, razločevati, odločiti ob. določiti, odločevati, dognati, dokončati, russ. rešiti, poln. rozcznac (razznati, razpoznati); ba8 Jflofe oont ®uten, f. Unterfdjciben; >oie et entfdjeibet, kakor on razsodi, kakor bo on sodil; bie 2)icfjrl)eit entfdjeibet, večina odločuje, ustanovljuje; v. r., ftd) entfcfyeiben, skleniti; jejjt Unrb ež jid) eittfdjeiben, zdaj se bo pokazalo, določilo; bet .Sonig l)at ftd) fur ben ^rieg entfdjiebeit, kralj je sklenil vojskovati se. ©n t f d) eib en b , adj; odločin, razločin, raz-ločiven, razsodin, razsodiven, (poln. sta-nowczy); po čemur se ravna izid, konec, ©ntfd) CibCt, ber, razsodnik, razločivec, odločivec. ©Ittjdjeibnng, bie, odločba, določek, razsodba, poln. razpoznanie (razpoznava);izrek. ©ntfdjeibuitgžaitgenfiiiif, ber, odloček, odločni trenutek, ©ntfdjeibuttgžgruiib, ber, vzrok, nagib- Ijej razsodbe, ©ntfdjeibungštag, bet, odločni, določni dan. gtttfdjeudjen, v. «., odpoditi, odpojati, odgnati, odganjati, odplašiti, preplašiti kam. ©ntjdjicben, adj., odločin, krepek, ter-den, serčen, gotov; baS ift entfdjiebett toaljr, to je gotova, dognana resnica; entf^iebener 93eifall, očitna pohvala; entfdjieben anftre-ten, krepko stopiti na noge. Gčntfdjiebettljett, bie, odločnost, tcrdnost, krepkost, gotovost, serčnost; mit (Sntfdjie* ben^eit, krepko, terdno. ©nt j d) lic j? en, [. Stužfdjlief?cn. ©ntfdjiffClt, v. n. odjadrati, odpeljati se (na ladii); v. a., odpeljati na ladii. ©ntfdjintntetn, v. n., zalesketati se iz—, ©nt j d) i rt en, f. Služfdjincn. ©ltt(d)lafen, v. n., zaspati, zaspavati, fig. zaspati v Bogu (nad) M. v sladko smert zaspati), umreti, umirati, vseliti se v večnost, serb. preminuti. ©ntfdjlagcn, v. a., izbiti, odbiti iz v. r., jtd) einet @ad)e, znebiti se kake reči, otresti se česa, vanati se, odpovedati se, odreči se česa; ftdj aller ©orgeit entfd;lfli gen, rešiti se, oprostiti se vsih skerbi; fidj einet ©ad)e entf^lagen, odbiti kaj, ne vzeti česa na se; jtcf) eine« 3euguife« ent* 434 @ntf(f)te¡dje!t. fd^Iagett, ne hoteti pričati, odtegniti se, ogniti se svedočbi; etttfdjlage bid) fc^Iečtjter ©efefífdjaften, varuj se, ogiblji se slabih tovaršij; ber @efd)áfte, znebiti se, odločiti se, odtergati se od —; itt Unterfr. a. nad) bettt Serb. okaniti se, izbaviti se česa; f. a. (Sittlebigen, ftd). (Sntfdjleitfien, v. «., odlezti, izplaziti se, ukrasti se. (Sntfdjlcitm, v. «., odgerniti, odgrinjati, odkriti, odkrivati, razkriti, razkrivati, pokrivalo, zagrinjalo privzdigniti, odvzdig-niti, odvzeti, jemati; fiar unb betttlid) maj djelt, razkriti, razkrivati, razjasniti, razda-niti, razložiti, razlagati, raztolmačiti. (Sntfd}leimcit, v. a., razžleziti. odžleziti, očistiti, očiščati, očišati (od) žleze. gnifílcuiltrn, v. a., s pračo ob. fračo vreči, metati od —. G; It t f d) I i d) te It, v. a., očistiti kleja. 6ntfd)Iiefeeit, v. a., eine Xfiür, f. 9tnf= fdjlicfjctt; einen fflricf, f. Grbredjctt; ftcfj eittfcf)liejjeit, v. r., nameniti, namenjati, skleniti, sklepati, nakaniti kaj, nad) V. ume-niti se, ustanoviti; ftd) feft enife^tiefen, za terdno skleniti, odločiti. (Sntfdjlieftung, bic, aílerljódjjte ©nt[d)lie« fjung, naj višji (nad) bent Serb. previšnji) sklep; f. a. (Sntfdjlllj?. ' (£ntfd)Iingcit, v. a., odzankati, razzankati, vzeti, djati iz zanke. (Sntfdjloffeit, adj., serčen, derzen, človek terdnih, stanovitnih sklepov; id) bitt elit* fcfyloffetl, sklenil sim, volja, misel me je (to ali uno storiti); adv., sereno, krepko. Glltf djloffeitbcit, bic, serčnost, terdna, močna volja in moštvo, terdni sklep, terd-nost v sklepih, (nad) V. ustanovitost). Glttf^lummer«, v. n., zadremati, zato-njati (itt ben f)albett ©djlaf fommeit); fig. zaspati sladko v Gospodu. gntfdjl iibfcn, v. n., zmuzniti se iz —, smukniti iz —, opesniti se iz —, zbežati, umakniti, umikati se iz —; eS entfd)lüpf= teit ibnt citiige SBorte, nekoliko besed mu je ušlo, nekoliko besed je izgovoril po neprevidnem, nehotoma; bfltl ®ebád)tltijie cntfcblüpfcn, f. (Sntfaltcn. (glttf dllllfj, ber, namen, namemba, sklep, nakana, odloka, namerek; eittett Sntfdjlltfj faffen, skleniti, sklepati, nakaniti, namisliti, sklep storiti; fcittctt @ntfd)lufj áitberti, spre-misliti se, predomisliti se. eIIeit, v. n., odbuhliti, odbubniti; f. a. ^trborfdiroellen. (Sn t f d) ID itn lit en, v. n., odplavati (n. p. spred oči). (Sntfd)tt)inben, v. n., zginiti, zibniti, minuti ob. miniti; bent ®ebad)tnijje, f l?tlt: fatlen; bie 3eit entfchwinbet, čas hiti. (Sntfd)®ingcn, v. a., peruti odvzeti čemu; v. n. lt. r., zleteti, vzdigniti se. (Sntfdjfflirrcn, r. «., odžgoleti, odžvergo-leti, odvrešati, odveršati, odčverleti. (Sntfectcn, v. a., umoriti, moriti, ubiti, usmertiti. (Sntfeelt, adj., mertev; entfeeitet Seidinjm, merlič, mertvec, mertvo truplo. Gntfcgctn, v. «., odpeljati se na Iadii, od-jadriti, odjadrati. Gntfcbtn, f. Sntbibbcn, ftc^. ©ntftnbcn, f. ©cnbeit; ben SBurffpief, i. SBtrfcn. Sntft^llltt, adj., odstavljiv, odstaven, kdor se more, sme odstaviti; bie gejiung iji nid)t entfe^bar, terdnjava se ne more, ne da oteti (obsede). (Žntfefccm (žniftciiert. 435 Snife^tn, a., bež SImteä, ker SBürbc, odstaviti, odstavljati ok. djati, devati iz službe, ob službo, odpraviti iz službe, od službe; einen belagerten Ort, oteti, rešiti, oprostiti (od) obsede, nad) V. odlego dati, russ. otsadit; f. a. (gntfah? r-> M entfefcen, »or, übet etioa«, zavzeti, zavzemati se nad čem, prepasti (se) od česa, osupniti, (c/r. altsl. posapiti, erfd)tecfen, ostermeti, odre-veneti, predreveneti, ustrašiti se, prestrašiti se; gaitj entfefct, ves prepaden. gntfc^cn, kaž, osup, zavzetje, groza, ster- menje, prepast, russ. užas. 6ntf efiliti), «rod)elt, prav po volji mi jo je ubral, ugodil mi je, po godi mi je storil; ker @r* folg entfprad) feinem 3üunfd)c, izšlo se mu je, kakor e želel, izid. nasledek mu je bil po volji; ker @d)ufer bat entfprodfen, je zadosti dobro odgovoril; einer Šrtoartung, dopolniti, spolniti, dopolnovati; einent Sin« fudjen entfpred)en, spolniti, uslišati prošnjo; bet 9ltt«bruef entf»rid)t kem ©ebattfen, beseda je misli primerna, se vjema ž njo, se ji prilega; v. a., f. SijugitCn. @nifpted)cnb, adj., primeren, priličin, priležin, pripraven, pristojin; enfpred)enb fein, f. ©ntfprcdjcn. ©ntfpriefjen, v. m., »on ganjen unk fig. tton.anbern ®ingen, kliti iz —, pognati, poganjati iz —, izcimiti se iz —, izrasti, rasti iz —, in Unterfr. u. iit ailen fla»ifd)en 2)iunkarten, iznikniti, nikniti, iznikati; bern ©rabe entfpriefien, izrasti iz groba; au« ker •§>abfud)t etitfpriefien »tete aitbere Safter, iz lakomnosti izhaja, izvira, vstaja veliko družili pregreh; au« fontgltdjem Stute eittfprie* jjen, kraljeviga rodu, kraljeve kervi biti; entfproffeit, rojen, izhajoč. ©nifpringen, »., au« einent Orte,(ent» fomrnen), uskočiti, uskakati, uteči, uiti, uhajati (n. p. iz ječe); f. ©lltflieben, @ttt= iaufen; »on SSac^eit, Ouellen, u. fig.joon an= berit ®itigen, izvirati, zvirati; kie @a»e ent= fpringt ill Oberfrain, Sava izvira, ima svoj izvirek na Gorenskem; l;er»orfommen, jz_ hajati, prihajati iz —; entfiebelt, začeti, začenjati se, izleči se; f. a. (Sntfpricfien; er ifi au« einent berufiniten ®efd)iedjte entfprun* gett, slovečiga rodu je. ©ntfprtngung, f. Urfptuitg. (SntfptitiCH, v. n., šterkniti, šterkati, sikniti, sikati iz —; v. a., odškropiti. entfproffen, f. (Sntfpricfjcn. (Entfpntbcln, v, »., izvirati, vervrati iz—. (Sntfptiiljen, v. n., gnnfctt entfprufjen kem (Sifen, iskre švigajo, odletujejo od železa, (nad) Zal. železo se iskri); betu §ufeifen, podkov iskre kreše. Sltifpiiljlen, v. a., odplakniti, odplakovati, izplakniti. (Sntftalten, f. Sntftciien. Sntftetfen, f. aBegftctfcn, Stnftcien. (Sntft amntctt, f. Sibftammcn. @niftel)cn, v. n.,benSittfang neumen, vstati, priti, prihajati, izhajati, izvirati, iz česa biti, bivati, začeti, začenjati se, gem. postati, postajati; (in attkern fla». 2)iutibarteu aitd) roditi se); alte« ®nt|iankene »ergefjt attd), karkoli se je začelo, tudi prejde; »a« hjirb barattS entfiel)eil, kaj bo iz tega; l»eld)e 3)ienge SBaffer ifi barau« entfiaitben, koliko se je storilo vode iz tega; bie SSBolfen ent* jiel)elt au« ®unjietl, oblaki se delajo, vstajajo iz soparov; l)ierauf entfianb ein furi^terti; die« ©ebcul, na to pride, nastane, nastopi strašno tuljenje; e« entfianb geiter, vname se ogenj; eS entfianb eine .§ungeranotf), lakota je prišla, je pritisnila; bet elltfianbcue @d)abe, storjena, napravljena škoda; bet entfteijenbett Uuritt)eti, kadar se začne, vname kako puntanje; e« entfief)t bie Srage, vpraša se tukaj, vprašanje je, nastaja, f. 436 ©ntfteljett. ©nttoanbein. a. ©ntttitfcln, |t(i); feljlen (meljt »eraltet), ein 9lmt fanti ii)tit nid)t entfleljen, služba mu ne more oditi, ©ntft c ^ eit, bas, ©ntfteljuitg, bie, f. Utforitng, izvirek, začetek, nastanek. ©lttftel)len, v. a., ukrasti, krasti; v. r., ftd), ukrasti se, zmuzniti se, zmuzati se, zmikati se. ©ntftcbitnggart, ©ntftcljitnggtt>cife, bie, začenjanje, način ali viža izvirka, nastanka; bie @ntftel)uug3art ba»on ifl nod) uttbe; fannt, ni še znano, kako se to dela, začenja ob. kako se je to naredilo, ©ntfteiunflžflrunb, bet, vzrok (načb an--bcrtt fla»ifd)en 3)!uiibarten aud) pričina) nastanka, izvirka, začetja. (Stltft Cig C It, v. n. stopiti, stopati iz —, vzdigniti, vzdigati se iz —; ®itnfte etttfieigen bet @tbe, sopari vzhajajo, se vzdignjejo iz zemlje. ©IttftellClt, v. a., ogerditi, nagerditi, ger-diti, spačiti, popačiti, pokaziti, skaziti, ka-ziti, nad) M. oneznaniti (»on neznan, Ijafji lid)); bie podeli fjabett feitt ®efid)t etttjiellt, koze so mu ogerdile, spakedrale, spačile obraz; bet ©ram tjat il)tt entjiellt, žalost ga je vsega spremenila, da ga ni poznati; eitte S^atfadje entjietlen, prevreči, sprevreči, sprevračati, popačiti, napak zaviti, zviti kako reč. ©ntftellt, adj., neznan, nespodoben, gerd, spačen, skažen, skrunjen. ©ntfttlllllig, bie, ogerda, spaka, onespo- doba, skazba, sprevračanje, ©lltfterbeil, v. »., bet Snttbe, odmreti, umreti grehu; f. a. 2lbftCrbCII. ©nlftieben, f. ©litftcigeii, ©ntfallcn. ©ntftiefeln, f. ©ntfdjiiben. ©HtftielCIt, v. a., (toporišče, toporiše) sneti, snemati, razsaditi. ©IttftObCtU, v. a., odprašiti. ©Iltft0$ C It, v. a., suniti, pahniti od, iz —, odpahniti, odpahovati, odriniti, odrivati. ©ntfttal)lCH, v. n., posijati, sijali, žariti se iz —. ©H tftt 16 C It, v. n., hrepeneti po odhodu iz —. ©ntjlrttfen, v. a. u. r., odvezati, odvezovati kaj, se, odrešiti, rešiti kaj, se. ©II t ft tO lit CII, v. n., teči, dreti, sikati, liti iz —. © nt ft t it belit, f. ©ntfjmngeit. ©ntftuntineil, v. a., mutea ali nemiga ozdraviti, da more govoriti; raznemitif. ©ntftiirmeit, v. n., odvihrati, odhruti, od- lomastiti, odburkati. ©ntftiitjeii, v. n., odpuhniti, odpuhati, pasti, padati, zliti se s česa; X(;ranett eutfturj* tett ilmt, solze so se mu uderle, pocedile, solze so ga oblile; v. o., f. a. £iliabftiit}en. ©ntfiiljnen, f. ©ntfolinen. ©ntfumittetl, v. «., odberneti, odbrenčati. ©ntfiillbigcn, v. «., (greha ob. grehov) odvezati, odvezovati, očistiti, nad) bem Poln. razgrešiti, nad) V. odgrešiti; tt>ieber gut= ntad)eii, popraviti, popravljati; f. a. ilbbiiftetl. ©nttan^cn, v. n., priti, prikazati se, izplavati iz vode. ©ntt fl Uni ein, n., opotekaje se pasti iz —. ©nttiiltfd) Clt, v. a., razjasniti, odkriti, od-gerniti, oči odpreti, izbrisati, odmamiti, pomoto odvzeti, omamo vzeti spred oči, resnico pokazati, iz zmote izpraviti; enttiiufd)! toetbett, spoznati zmoto, spregledati, zave-diti se (praviga). ©nttänfd)ling, bie, spregled, spoznanje, spregledanje. © nt 11) tO H Clt, v. «., s prestola pahniti, vreči, ob prestol pripraviti, pripravljati, odstaviti kralja, cesarja, ettoa audj razcesa-riti, razkraljiti, razkronati. ©ntt^roiuing, bie, odvzetje prestola, od- stava vladarja, ©nttött en, v. n., zaglasiti, glasiti se, za- doneti, doneti od, iz —. ©ntttagen, r. «., odnesti, odnašati, une- sti, unašati. ©nttriiiifcln, ©ntiröbfcln, r. n., kapljati, curleti od, s, iz —. ©ItttriiHJCln, v. »., drobneti iz —. ©nttrotfnen, v. a., odsušiti, odsušati, obrisati, obrisovati, odtreti. ©nttebbfein, f. ©iittrüufeln. ©ntiibrigen, f. ©riibrtgen; einet @a$e ent--«briget fein, znebiti se, prost biti česa; id) möchte biefet SHeife gern entubriget fein, rad bi se te poti znebil, rad bi odrinil to pot od sebe; f. a. ltcbcrl)cbctt (überhoben fein), ©ntnrlanbcii, f. ©entlauben, ©ntlaffen. ©II11) Öl letu, v. a., sprazniti, opustotiti, ob ljudi pripraviti, pripravljati, opustiti, opuščati, opušati, nad) V. izljuditi, ettoa aut^ razseliti, razljuditi; eittoöliert, prazen, brez-ljuden, brez ljudi, ©ntnölferitng, bie, opustotenje, spraznje-nje, razljudba, razselba, brezljudnost, pu-stota. ©IttU)a d) Ctt, v. «., prebuditi se, zbuditi se, zdramiti se; f. a. SlufUMdjen. ©llttondjfeil, t;, n., bem bleibe, bet SRutbe, odrasti, odraščati, odrašati, prevelik biti za kaj; er ifl ben ,Rinberfd)ul)en entttadjfett, ni več otrok, minule so mu otročje, detinske leta. ©itlioaffiten, v. a ., orožje odvzeti, vzeti, jemati, orožje pobrati, pobirati, aud) razorožiti, razoroževati. Gntffl affllll ng, bie, razorožba, razoroženje, razoroževanje; bie (Entwaffnung bet Statt ging ol)ne Unruhen »ot ftd), orožje je bilo meščanam brez vsaciga nepokoja ali punta pobrano. ©nt»Übten, t', rt., in bet ®erid)t3frrad)e, sodnje vzeti, jemati, ©nttoalben, v. a., izsekati, izsekovati, posekati, sekati gojzd, les, izkerčiti, kerčiti gojzd. ©nttoallcit, v. »., odteči, teči od, iz —; v. «., razkopati, razdjati, razdreti okop. ©nt tO tf t jen, v. «., odvaliti, odvaljati. ©Ilttoanbelll, r. n., oditi, odhajati. ©ntroanbcrit. (SntujöbHiuig. 437 GuiWanbetll, v. «., oditi, odhajati, odpotovati. gntWaníClt, v. »., odgugati jo, odzibati se. gnUBtitmcn, v. razhladiti, hladiti. gntlO afdjeit, odprati, odpirati, izprati, izpirati iz —. 6ntU)0ffern, v. a., izvodeniti, odpeljati, odpeljevati vodo, posušiti, na suho djati, devati n. p. travnike, izpeljati vodo z njih, napraviti, da se voda odteka z njih. Gntwäffentitgäcaital, ber, odtok, gntttatjdjclll, v. n., odzibati se. GlttWebClt, v. a., raztkati. g It t ID C tf C11, a., vzbuditi, vzbujati, prebuditi, prebujati, predramiti, (f'ttifflcbcr, com;., ali, al, (allsl. ili); eilts Weber mit ®ewalt, cber mit Sifi, ali po sili, ali po zvijači, ali s silo, ali z zvijačo; eé betreffe entWeber ltitž, ober jemattb anbent, naj zadeva nas, ali koga druziga; oft Wirb baž „entWeber" aítd) »erfdjwiegen, j. gefyordje, ober bu Wirft gefiraft Werben, slušaj, bogaj, ali bo druga, ali bogaj, ali bo pela šiba. SIttffl Cl) EU, v. a., odpihniti, odpihovati. g It tU) tiren, V. r. u. «., fid) einer Sadje, f. ©rwebren; entwaffnen, f. gittwaffncn; in ben Sftecfyten, sodnje nazaj vzeti, jemati, so-dnje odvzeti, gn t ® t Ith en, n., ubegniti, ubežati, bežati, pobegniti, begati, uteči, utekati, umakniti se, uiti, uhajati, f. a. ©ntgeijen; unb bie ftinjlernijj cntmidj, in tema je zginila, ni bilo več tmine. gilt me t i un g, bie, ubeg, pobeg, gntweiben, r. a., oskruniti, f. ©ntljeili= gen; einen Šriejier entweihen, maštvo, svete rede vzeti, «eré. srediti; eilten üliöndj, raz-mnišiti. gntttcifier, f. ©ntbeiliger. gnttDCilntng, bie, f. ®iiti)cittgung. gil (Weiten, v. «., čas skrajšati, kratiti, kratkočasovati. • gntwelfeit, f. Sibmelfeu. gntwenben, v. a., zmakniti, zmikati komu kaj, preložiti (ta posel rad kaj preloži), unesti, unašati, skrivaj raznesti, raznašati, odnesti, odnašati, ukrasti, krasti; f. a. Gntjtebcit, Scgwenbeit. gnttocnbung, bie, zmik, zmikanje, unos, kradež. glttmerben, t>. n., einer Sadje, znebiti se kake reči, stvari, zgubiti jo; f. a. ©Itt= wifdien. gltíWerfen, v. a., načertati, načertovati, narisati, narisovati, risati; eilten $lail, napraviti osnovo, zmisliti, zdelati načert; ei? lien ®rief, zložiti, zlagati, sostaviti, sostav-Ijati pismo; gragett entwerfen, vprašanje dati, napisati, sostaviti; er entwarf iblteil ein 3Mlb bei ©lenb«, ba« fie geWattig er« griff, postavil jim je pred oči, razložil jim je podobo reve in terpljenja, ki jih je živo ganila. gntfflcrfcr, ber, načertovavec; f. a. goneU tift. gnttoerfnng, f. Gniwurf. ©ntrnerti) en, v. a., vrednost, veljavo zmanjšati, vzeti, jemati; eiltwci'tl)et, brez vrednosti. (Sntmertbung, bie, vzetje, jemanje vrednosti, brezvrednost, malovrednost. ©ntroetteri, adj., ei bat ficf> enttoettert, razpodilo, razgnalo se je, zvedrilo, zjasnilo se je. ©ntttidjene, ber, pobegnjcnec, begun, bežeč. glttwirteln, v. a., razviti, razvijati, raz-rootati, razmotavati, razsnovati, razsnova-vati, (razsnavati); eineit ©ebaitfeil elit* Wi(fetn, razložiti, razlagati misel; fidj eitt* Wicfeltt, v. r., razsnovati se, razviti se, raz-motati in pokazati se, razplesti se; »on ber 9itympl)e, nad) V. izleviti, leviti se; »on Sflailjeii, Štattern, razsuti se, razcvesti se, nad) V. sprezati, prezati se. 6ntwtt!lung, bie, razvijanje, razvoj, raz- snova, razmotavanje, razpletek. ©nirotibett, ©ntrnilbern, v. vdomačiti, udomačiti, upitomiti, iz divjosti izpraviti, izleči, attd) etWa vljuditi. gniwtntntcln, v. n., odmergoleti, odgo- mczleti, odgomazeti. ©lit W i trt f) elit, v. a., veternico, (rim. vim- pelj) vzeti, jemati, ©rttttnilbcltt, v. a., razviti, odviti, iz povoja, plenic, cunj vzeti, jemati (poln. raz-powic). ©ntttnilbeit, v. a., izviti, izmakniti, izro-vati komu kaj (n. p. iz roke); v. r., ftet) entwiilben, iztergati se, izviti se, izrovati se (n. p. komu iz naročja). (Sntwilllen, v. a., odmigniti, z miganjem odpraviti od —. ©Ittroiflfeilt, v. a., verh zlomiti, odlomiti, odlamljati, odkrehniti, skrehniti, ukrehniti. ©nifflirbelit, t». «., wirbeinb entfubren; raz-ferteljati, razvertinčiti; ber ffiinb entwirbette baž 8aub, sapa jc listje razfertcljala, raz-ferfrala. gnttuirreu, v. a., razrešiti, razplesti, poravnati, zravnati, f. a. ©nitoidein; serb. razmersiti. ©ntttif d) en, v. n., odperhniti, uiti, uhajati, smukniti iz —, šiniti iz —, izmuzniti se iz —, opesniti se, ubežati, zbežati, uteči, ukrasti sc iz—, proč pomesti jo, se; fidj bie ®eies genbeit entwifd)etl tajfen, popustiti, zanemariti priliko; eiti SBort iji ibnt eittwif(ibt, f. ©ntfabren; v. «., ber ffluttbe baž ®(ut eitt» wifd)en, f. SlblDifc^en. (gnttoogen, v. n., valiti se iz —. (S Itttt) ol) rt en, v. n., odvaditi se česa, serb. ait^i odučiti se čemu. (S n t tto bite it, v. a., odvaditi; f. Slbgew'ol)= nen; »on .Rillbern, odstaviti, odstavljati, bafier ein enttočfjittež .Sittb, odstavček, od--stavljenček; f. a. 2tbfl)(trte«; v. r., odvaditi se. (Sntfflobltllltg, bte, odvada, odvajenje, odvajanje, odstava. 438 ©ntttolfen. ©niuiblicit, v. a., oblake razgnati, razganjati, razoblačiti, razoblačevati, fig. razjasniti (n. p. čelo); v. r.. ujasniti se, zjasniti, razjasniti se; in eiltigett ©egenbett attcf) razvedriti se. ©ntttiirbcn, ©iitttiirbtgcn, t'. a., veljavo, dostojnost, vrednost vzeti, jemati, ponižati, poniževati, v nič djati, devati, (polil, znie-wažye); ba« £eiligfle eitltflitrbigeit, oskruniti, v nič devati, kar je najsvetejšiga; V. r., ponižati, poniževati se; f. a. $ttfli= ttiirbigcn. C? It i tD « r f, ker, načcrt, načertek, obrisek, zaris, narisek, (russ. čertež), umislik, osnutek, plan»; f. a. 5ibfid)t, $lfln; einen @ut»urf madjen, f. ©ittmcrfeit. ©ntronrfmartier, f. iptanmarfjcr. Sntttiirgcn, v. a., z velikim napenjanjem kaj izbruhniti, daviti se in vreči iz sebe. ©ntttltrjcln, v. a., izkoreniniti, s korenino, koreniko ali korenam izdreti, izdirati, izpuliti, izrovati. ©nt JOp fCIt, v. a., (čep) odterditi, odpipiti, odcepiti. ©ntjaubcm, v. a., oddelati, oddelovati, narejeno (efr. serb. poln. odčiniti), odča-rati, razcoprati, (russ. razočarovat). ©ntjaiibernng, bie, oddelovanje. ©IttjOltmen, r. a., razberzdati, razuzdati. Gntjcptcm, v. a., žezlo, gospostvo, kraljevo palico vzeti, jemati, razžezlitif. ©Ittjieljett, a., odvleči; eittem ettva« ent* gietjen, odtegniti, odtegovati, kratiti, komu kaj, odvzeti, vzeti, jemati; ker ©efflpr ent* jieljen, rešiti iz nevarnosti; eittem feine Jjjattk rittjieljen, svojo (dobrotno) roko odtegniti komu, odreči komu pomoč; ettra« entjtieljen, etllttenben, vzeti, izmakniti, umakniti, izmikati komu kaj; v. r., ftd) entjiepen, citter $flid)t, umakniti, umikati se, ogniti, ogibati se dolžnosti, kratiti se, kerčiti se (svojo dolžnost spolniti); ftd) ker ©trafe etttjieljen, odtegniti se, izviti se roki pravice; (teb einer i^erfon entjieijen, zapustiti koga, ogibati se koga. (5nt3iebltng, kie, odteza, odtegovanje, zmi- kanje, vzetje. ©ntjifftrbar, adj., razložljiv, uganljiv. gntjifferer, ker, razlagavec, tolmačnik. gHtjtfftm, v. a., šifre* ali skrivno pisanje razložiti, razjasniti, brati. Grntjiffcrung, fcie, l-azložba, razlaganje šifer ali skrivnih čerk. (Sntjifferungčiunft, kie, umetnost, šifre ali skrivne pisma brati. ©ntjifd)Clt, v. n., odsičati. ©ntjittcrn, v. «., otresti, otresati se. ©ttt jii tfClt, v. a., zamakniti, zamakovati, zamikati, močno razveseliti, v nebo zanesti; elltjucit trerkett, zamakniti se, zamakovati se. (S n t j ii cf c it, ta«, f. ©ntjiitfung;. ju m @ut^ jutfetl f($on, čuda lep, prelep, ©nt jiitf Cltb, adj., zamakljiv, opanljiv, jako mikaven, sprelep, čudno lep. ©ni?iil!tr adj., zamaknjen, radostin"; ent* ©ntjtDttrct&en. ¿itrft uct SSoiilte fein, plavati v veselji, veselje ga je prevzelo. (Srt 13il tt lt 11 gr tie, zamaknjenje, nezmčrno veselje, velika radost, ©ntjiigcln, V. a., razberzdati, razuzdati; f. a. (Vlttfcffclu. ©ntjiillbbar, adj; vnetljiv, vpaljiv, vžig-Ijiv. ©ntjiinbbnrteit, tie, vnetljivost, vpalji- vost, vžigljivost. ©ntjiinbcn, ftd), r. r., vneti, vnemati se, vžgati, vžigati se, (beffer al« uneti, užgati, cfr. altsl.), razpaliti se, zažgati, zažigati se; ta« §ett pat fid) cntjihitet, seno se je vžgalo, (vgrelo, da je jelo goreti); med. vneti, vnemati se, prisaditi, prisajati se; ttt SBrani «bergetjent ftdj entjunten, nad) V. prisaditi, prisajati; r. «., zažgati, zažigati, zapaliti. gnbjiinblid), adj; vnetljiv; f. a. ©Bt$iin&= bar; med. entjuntlfen (Sfjarafter annepmen, prisajati se. ©ntjiinbet, adj., vnet, vžgan. ©ntjiillbung, tie, vnetje, vnemanje, vži-ganje, zažiganje; (3nflammation), med. prisad, vnetje, pereča, rupeča rana, pereči ogenj, vnetica, itadi) V. rudeče vnetje, vročina. ©nt}iinbungžficbcr, ta«, vnetična mer- zlica, prisadna vročica. ©ntjiinbungSgefdittulft, tie, prisadn» oteklina. ©ntjutlfen, v. a., razpukati, izpukati, raz-skubsti. ©Ut j ttt i, ude., na dvoje, narazen, vsaksebi; ta« genfter ijt entjttei, okno je ubito, razbito; ta« Jtteit ijl entjtoei,- oblačilo je pre-tergano; itt ber 3ufammenfefcung mit bem 3eit»orte mirt e« meijl turd) raz-, aud) bttrtp pre- gegeben. © n 13 tt e i b C i ^ t It, tJ. o., pregrizniti (na dvoje), razgrizniti. ©ntjffieibcrften, v. n., razpočiti se. ©ntjtttibretbcn, v. a., prelomiti, prelarn- Ijati (na dvoje), razlomiti. ©ntjtteibretbltng, bie, razlom, prelom, ©ntjttticn, v. a., razdvojiti, razbratiti, v razpertijo spraviti, naep JU. a ud) razsvaditi, in llnterfr. u. serb. zavaditi; v. r., itd) ettt--jtoeien, skregati se, zjesti se, sklati se, zbesediti se, serb. zavaditi se, tta^ Jam. uprečiti se, sprečiti se. ©ntjtttifailcn, v. n., pasti in razbiti se (na dvoje), ©ntjtttifein, t;, a., dvom odvzeti komu. razdvomiti. ©ntjtteifreffen, v. a., prejesti (na dva kosa). ffint3ttcigtbcn, V. n., narazen iti, iti, raz-iti se na dvoje, na dva kosa, razleteti se, razlomiti se; v. a., bie @d>ltbc, raztergati. prehoditi čevlje, ©ntjtttibauen, r. »..presekati, razsekati na dvoje, prerobiti. ©ntjttfireifien, r. a., raztergati, razdreti, pretergati. ©ntjuicifngen. 6tttjtOCi(iiflClt, v. a., prcžagati. eí«em bie 3eitre«nung anfängt, doba; epoka; ®»o«e ma«en, dobo, pomljiv čas napraviti, delati, spomina vreden, preslaven biti. (SpOplie, bie, viteška ali junaška (pesem), epična pesem, epopeja. ep a 3, f. epopöe. (SPP i d), ber, bet 9lame »erf«iebener @etoä«fe, ač, ak, «Sellerie, zelenjava; (Sartenieterfilie, peteršilj; Sffiafíernelfe, vodni peteršilj; ®tei* fe, ímnb«peterfilie, pasji peteršilj. egnipage, bie, voz ali kočija in konji, vprega; f. a. ßleibnng, ©epäde; bei S«ijfen, moštvo ali ljudstvo, mornarji. eanipircn, a., f. fleiben, SluSrüften; eilt S«íff, z mornaskimi ljudmi oskerbeti, ladijo opraviti. eaitiiituiig, bie, f. equipage. (SqU if et, ba«, preslica. eguiooaue, f. Bweibeutig. 440 ©rbtwunglbudj. ©r, fron., on; and) als .§auptl»ort, ber (Sv, on samec; eS ifi ein (fr, ober eine @ie, ali je moški, ali pa ženska, ali je on, ali pa ona, samec alisamicaj biefeS gürtoort bleibt im @lo»eitifd)ett, Wenn fein 9tadjbrucf barattf liegt, unüberfefct; l»o ijt beiit ®ruber? er ifl jlt §aufe, kje ti je (kje je tvoj) brat? doma je; gelj' er je&t ttad) $aufe (in ber Altrebe bes Gerrit gegen bell ®ietier), zdaj pojdi, zdaj pojdeš domu; — ©r*, eilte Itn; trennbare Borfilbe vieler 3eitl»črter, beben* tenb eilte SSetoeguitg iit bie §č§e (jtatt Stuf), flo». vz-, z-; eilt Oefflten, flo». raz-, od-; fo »icl al« alt«;, iz-; eilt (Srreidjeit, ©e= »»innen, do-, pri-, iz-, z-; bas ©eratljen in einen 3ufianb, o-, pre-, po- ltff. ©rndjtcn, v. a., meniti, šteti, čislati, soditi; id) erachte eS für notljWenbig, meni se potrebno zdi, vidi; menim, mislim, sodim, da je potrebno; to imam, štejem, čislam za potrebno; baS ift leidjt ju eradjtetl, to se lahko razume, spozna, uvidi, razvidi, ©mcfjien, baö, mnenje ob. eigentlid) inenje-nje, menitev, misel, (ltati) M. mena, mem-ba); naef) meinem (Staaten, meines ©rad); teilS, po mojih mislih, kakor se meni vidi, zdi, kakor jez mislim, menim, sodim, ©riidjjen, v. a., priječati, z ječanjem in stokanjem kaj zadobiti. doseči, ©rnefern, v. a., priorati, prioravati. ©ral)lten, v. a., po dozdevi izvediti, zve-diti. ©rttlfCtt, v. n., postarati se. Srnngellt, v. a., vloviti, vjeti (po dolgem čakanji). ©rnnlcrn, v. a., z mačkam doseči, po zvijači dobiti. ©rnrhciten, t). a., pridelati, pridelovati, z delam pridobiti, pridobivati, ©rnrnten, v. n., obožati, božati, osiroma- čiti, ubog biti, prihajati, gent. postati, ©rtiligcln, v. a., z očmi privabiti, migati z očmi in primigati si kaj. ©rb=, in äffcg-, dedni, ©rhntfcr, ber, dedna njiva, serb. baština. ©r h ti bei, ber, dedna, naslednja žlahtnost, žlahtnost po rodu, rodovinska žlahtnost, dedno plemenstvo, plemstvo. ©rbttbClt, v. a., s kopvo dobiti, dobivati, prikopati si (n. p. zdravje), ©rbtllttt, bas, dedna čast, dedni ured, naslednja služba, ©rbtinfoli, ber, pripad dedine. ©rbttngen, v. n., er erbangte, britkost, skerb ga je' obšla; f. SoitgCU. ©rblinthcii, f. ©rbtpil. ©rbnrmcu, ftd), v. r., jentattbeS, usmiliti, smiliti se, aitd) militi se koga, nad kom; erbarme bid) itnfer, usmili se nas; aitd) als v. i., midi erbarmet es, smili se mi, užali se mi; er erbarmte ftcfy bes Unglüeflid)en, nesrečni se mu je v sercc smilil, užalil, milo se mu je storilo, viditi nesrečniga, žal mu je bilo; es möchte einem Stein in ber (Srbe erbarmen, kamen bi se zjokal, ©rbnrmcn, baS, smiljenje, usmiljenje, milo-vanje, pomilovanje; et llefjt jlitn (Srbarmen auS, tak je (viditi), da se Bogu usmili; otyite (Srbarmen, nemilo, brez smilenja, milosti. ©rbtirntcnčniertf), =roiirbig, adj., smilje- nja, milosti, milovanja vreden, ©rbnrntcr, ber, smiljenec, miloserčnik, mi- loserdnik. pomilovavec. ©rbfirmlid), adj., usmiljenja vreden; er--barmlieh ttmfommen, žalostno, revno poginiti; fd)leet)t, elenb, reven, ubog, ubožen, boren, siromašk. slab; baS l»at ein erbarm--lid;ež Jpaus, bila je to hiša, da se Bogu smili; erbármlieh fingen, revno peti. GrbSrntlid) icit, bie, revnost, revščina, rev-šina, ubožnost, bornost; iui »erac^tlid^en ©ilttie, zanikernost. ©rbnrmnng, bie, milost, pomilva, pomi-ljenje, pomilovanje; f. ©rbarntCU, baS. ^ ©rbarntltngčloč, adj., brez milosti, brez usmiljenja, neusmiljen, nemil. ©ríarmnngSiofigíeit, bie, neusmiljenost. ©rbarmungéBDll, adj., usmiljen, poln usmiljenja, preusmiljen. premilostljiv. mi-loserčen. ©rbnrmung§n)crtí), =tniirbig, f. grbtir= mcnžujcrtb. Grhnrt, bie, stara, prirojena navada, ©rb tilteit, v. a., ein e&aus, eiite SKaiter, so-zidati, zidati (allsl. s'zidati, serb. sazidati), postaviti, staviti, narediti, delati; ein neu-erbauteS .erjogtljume, vojvodovič llff., dedni knez. Stbbrilt JCff itt, bie, dedna cesaričinja, kra-ljičinja itd., dedna kneginja. Stbtttltbtlt, v. «., vzbibati se, vzburkati se. Gtbraunctt, v. n., zarujaveti, ogoreti. Srbtaiifcn, r. n. zabučati, bučati, zatuliti, tuliti, zabobneti, bobneti. Srbrtßbar, adj., ulomljiv, razlomljiv; mit bem Begriffe „hinein", vlomljiv. Srtrcßcn, v. a., anfbreßeit, eine Sßür, ulo-miti, razlomiti, razbiti, razbijati, streti, pre-tergati v —, prelomiti v —; eilten Brief, pismo odpečatiti, razpečatiti, naß V. auß odpreti, odpirati; v. r., ftß erbreßetl, bljc-vati, pobljevati se, bruhniti, bruhati, vreči, (böhm. vrhnout, davit se), metati se, niebr. kozlati; bei Spieren, rigati, russ.. blevat. Stbrcßcn, baž, ulom, vlom, razlom, prebitje, bljevanje, metanje, bruhanje, itiebr. kozlanje, poln. wymisty. Srbrcßt, ta«, dedinska pravica, pravica do dedine; baž Steßt tež Srben, dediška pravica; bie baž (Srbreßt betreffettben ®efe(je, dedinsko pravstvo, dedinske postave. Srbreßiltß, adj., dednopravenf, po dc-dinskem pravu. Stbrtßltltg, bie, gerißtlißer Siegel, raz-pečatba, razpečatovanje sodnih pečatov. Srbrt gifte r, f. ftatafter. Srbrctß, baž, dedna deržava. Srbrennen, f. ©ntbrcitiicu. Srbrtnit, bie, dedni prihod. Stbtißicr, ber, dedni sodnik, dedni župan. Srbritter, ber, dedni vitez. Srbtiiilcit, f. Stufbriitlcn. StbmmniCII, f. «., primermrati, z mer-mranjem dobiti, dobivati, prigodernjati kaj. Srbriitcu, v. a., izvaliti, f. Slnčbriitcn; burß tiefež ötaßftitnen, ®rübelit erfiittten, iztulitati, tuhtati, izvertati, izmodrijaniti, ©rbicitfnfer. 443 (grbjajj, ber, dedni posestnik; f. ©tbfierr. ®rbfd)atf)t, ber, poglavitni, naj globokejši predih (šalit). ®rbfd)abeit, ber, rodovinska, prirojena hiba; f. a. (Srbtrnntljcit. Grbfdjaft, bie, dedina, (aitd) altsl. neben na-sledije), ttad) M. dedišna, jerbščina, dedina; eilte Grbfchaft tbttlt, podedovati, dedovati; bie ®rbfd)aft antreten, nastopiti, nastopati, vzeti dedino. Grbfdiaftžaiitretiing, bie, =antritt, bet, nastop, vzetje dedine. (Srbfdjafčaučcittnnbetfe^ung, bie, deljenje, razdelitev dedine. G-rbfdlttftČbeniihung, bie, vživanje dedine. SrbfdiaftSciuautiDortung, bie, prisod-ba dedine. SrbfdiaftŽfllanbiBCr, ber, upnik dedine. (Stbfdiaftžfauf, ber, kup, kupnja dedine. Grbfdiaftčfiiltfer, ber, kupec dedine. <£rbfd)aft3flafle, bie, dedinska tožba. Grbfdjaftžmaffc, bie, dedinski imetek. (£rbfd)aft3})Iunberung, bie, ropanje, po- kraja dedine. Gcrbfdiaftžfadjc, bie, dedinska reč. ®rbfd)aftlfd)ltibncr, ber, dolžnik dedine. GrbfdiaftSftiid, f. grbfd)aftžfad)c. ®rbfd)aftstt)eillin8, bie, deljenje dedine, razdelitev dedine. (Srbfd) eni e, bie, dedna kerčma. ®rbfd)id)t, Grbfdjid)tung, f. grbfdjaitStt)ei= tung. ©rbfd)imthcrr, ber, dedni branivee, zavetnik. (£rbfd)Ieid)er, ter, kdor s prilizovanjem in zvijačino dobiva dedine, dedinolovecf; spod-lezovavec. Grbfd)ieitbcrei, bie, spodlezovanje, lovljenje dedin, dedinolovstvof. @rbfd) iiiffel, ber, podedovani ključ (po vražah čudodelen). (Srbfdiiilb, bie, dedinski dolg; f. grbfiinbe. ® t b f d) it ti, ber, dedno zavetje, dedna obramba. (Srbfdjttijiierr, f- ©rbfdjinitberr. (Srbfc, bie, (Pisum sativum), grah, in aitfer, rodovine, ki so se dogovorile, zavezale k vkupnimu dedin-skimu nasledju, k vzajemnintu dedovanju ene po drugi, ©rbuerbriiberung, bie, zaveza ali pogodba zastran vzajemniga ali nasprotniga nasledja v dedini, zastran vzajemniga dedovanja (zlasti med nemškimi knezi), ©rbtoergte i d), ber, dedinska pogodba. © r b b e r b 0 tt b I n n g, bie, dedinska obravnava, razprava. ©rbbcrntndjer, ber, f. Segator, ©rbbecre. Grbucrntiidiintff, baž, f. »ermädjtnifj. ©rbBertrag, ber, dedinska pogodba. Grb »o g t, ber, f. Grbfdiirmberr, Grböogtei, bie, f. (Jrbfcbup. ©rbjinž, ber, dedna davščina, davšina, dedna obrest, dedno odrajtvilo; »Ott 2Being. gorniea. ©tbjinS gttt, baž, dednodačno, dednoobrest- no posestvo, zemljišče, zemljiše. Grb 51U rtr, ber, gospodar dedne dače. GrbginSmnitlt, ber, dednodačni uživavec. ©rbjinŽDCrtrag, ber, dednodačna pogodba. ©rb=, ilt Bifcgn., unter ber (Srbe bejtublidj, podzemeljsk, in ober auf ber (Srbe, zemeljsk, pozenteljsk; im ®egenfaj}e gum SBajfer, na suhem. ©rbabrip, ber, načert zemlje, zemljokazf, loettiger gut zemljovidf. ©rbabrutfd)ttng, Grbabfipnng, bie, vsad, usad, usadina, udor, vdor. ©rbadjfc, bie, (nad) ben übrigen ftaoiidjen SKitltbarten), os zemlje, nad) V. zemljina tečajnica. ©rbit'd)t, f. Grbcnfen. ©rbiimnteru, v. n., zamračiti, mračiti se, zazoriti, zoriti se, svitati se. ©rbnmflfcn, v. n., močno hlapeti, pariti se; f. Samflfen. GrbaitfdjÜiiUltg, bie, nasip persti, zemlje, berne. Grbnbfet, ber, podzemljice, podzemeljsko jabelko (attcf) russ.), krompir», korun; ttt Dberfr, u. Ät. a. čompa, poln. ziemniak. Grbaflfclatfer, ber, krompirjevišče. krom-pirjeviše, (kadar je krompir že izkopan). ©rbapfetftenget, ber, ©rbapfelpfianje, bie, krompirjevec; f. Mai'toffcl uff. ©rbarben, v. a., pristradati, prirevati, pri-ubožati, attdj izrevati, (n. p. toliko sim zdaj izreval, drugo bom pa pozneje priubožal, da dolg poplačam, auž Cent 2Runbe eines Sanbmannč, Pot.). Grb ar t, bie, perst-i, zemlja, zemljenina, ver-sta ali sorta zemlje; and) bie (Srbart iji ju beriicfjtdjtigcn, gledati je treba tudi na to, kaka da je zemlja. Grbartig, adj., persten, zemljen, bernen. ßrbarti'fdjode, f. ©rbapfet. ©rbaje, f. ©rbadjfe. ©rbbab, baž, zemljena kopel, ©rbbaljn, bie, pot, tir zemlje (okoli soln-ca). ©rbbatt, ber, zemlja, ettoa aud) zemljino oblof; kroglaf, (nad) Pol. iji krogla un.-gtücfiid) gefd)miebet, bejfer oblica, toetinnidjt otet(eicf)t Sejjterež nur nteljr Heinere Äörpet bejeidjttet). ßrbbatfam, f. Sflapbta. ©rbbau, ber, podzemeljsko delo, zidanje, ©rbbeben, bač, potres, nad) M. attd) tres (zemlje.) ©rbbecrapfet, ber jagodičar. ©rbbccrbattm, ber, (Arbutus Unedo), ja-godičnica. ©rbbecre, bie, (Fragraria), jagoda fd)ted)tto„ nad) V. rudeča jagoda, in Oberfr, nad) M. ©rbbccrcutraube. atld) smokva, smokvica, (ttod) attd) poko-vica, eine ©pecieS bet Srbbeeren, l»eld)e et= Itaž ptatter ttttb toeipebaart |titb, uttb beim Slbrcijjett eiitett jiitall gebett, bal)er bet91ame pok! cmok! Pot.y, ©artenbeere, truskelica, vertna, ogradna jagoda, Qpoln. truskavvka). grbbecrcntrnubc, f. ©rbbccrbaunt. grbbeerfrud)t, bie, jagoda. grbtieerllec, ber, ©lafeitllee, (Trif. fragi- ferum), jagodasta detelja, grbbccrtiidjcr, ber, kazulj, in Dbertt. škorec (»on skorja), kohorec, kohor. gtbbccrfrnnf, baS, jagodovo perje. grbbecrpfliitf cr, = {amntltr, =bct!aufcr, ber, jagodar; eS feilt, jagodariti. gtbbcgliidcr, ber, osrcčevavec zemlje. Stbbcfd)tcibcnb, adj., zemljopisen. grbbcfdjreiber, ber, popisovavec zemlje, zemljopisec. grbbcfdjtcibung, tie, zemljopis, zemljo- pisje, popis, popisovanje zemlje. gtbbC>DOl)llCr, ber, prebivavec zemlje, Zemljan, nad) N. zemljiščan. grbbcjminger, f. 2Bcltbcjmittgcr. grb bi ber, f. ©iber. dtbbtenc, bie, (Apis terrestris), čmerlj. grbbilbuitg§lcl)tc, bie, f. ©cologic. grbbir«, bie, f. ©rbabfcl. grbi)OBCn, ber, bie Cberfiadje ber Srbittgel, ber Soben, tla, pl., zemlja; eiit lefjmiger, tf)0t(tger, frud)tbarer, ilnat, glinast, rodoviten svet, f. a. Srbe, bte ©rbfitgcl, bet (Srbfrciž. gtbbobrer, f- ©crgboljrcr. Srbbtflltb, ber, ogenj v zemlji, podzemeljski ogenj, požar, gtbbrot, ba5, f. grbibfcl; (Cyclamen eu-ropaeam), krišič, kokorik, korček, svinjski kruli, kozja repica, (bei Lašče attcfl kervavi lisec, keržeč). gtbbrud), ber, udor, vdor, usad, vsad. Grb bu d), bas, f. ©runbbud). grbbiirgcr, ber, zemijan; f. a. ©rbbcn>ol)= ncr. gtbbcdc, bie, zemeljska skorja, korja, lega zemlje, ki kaj pokriva. (5rbb0l|IIC, bie, zaderga pri tleli, pritlična, pritlikasta zaderga, zanka, (irbbunft, ber, zemeljski par, sopar, zemeljski čad; f. a. $unft. 6rbburd)ntc{fcr, ber, premernik, popreč-nik zemlje. gtbe, bie, zemlja; ber ©obeti, bie CberjTadje tet drbfttgel, tla; ein Simmer jut ebeneit Srbe, izba, hiša pri tleh; jut Srbe ttieber= fdjauen, pod se gledati; iiber bet Srbe, od tal: jut Srbe fallen, pasti na tla; bet Srbe gleid) nmdjen, pokončati, razdjati, razrušiti do dobriga, do tal; jut Srbe beftatten, pokopati, zagrebsti; baS fiat iljn itnter bie Srbe gebradjt, to ga je pod zemljo spravilo, to mu je naklonilo smert; ber SReufd) i^ Štaitb HUb Srbe, človek je prah in pepel; bie SBelt, svet; bie Sammerbe, perst, (alisi. pr'st-i), gnjilovica, sperstenina, čer- ©rbctifugci. 445 na zemlja; toefere Srbe, rahlica ; Stauberbe perhlica; jltefeletbe, kremenina, kremenica; .Salferbe, apnica; Xf|onerbe, ilovica; Željm* etbe, glina; pflitgfanbige, glin; Ot^nžetbe, mavec; itorfetbe, šota; iforjeilanerbe, ma-joličnica; bie itnfruc^tbare, ungebitngte Srbe, mertvica, puhlica; fanbige Srbe, sip, si-povina, sipača, peščenica, pcšenica; lelji ntidjte .Ratferbe, slinjevka; jur Srbe (®antnti erbe) toerben, spersteneti; bie Srbe uitter bet gltrdje, podbrazdina. ©rbbetooljner, ber, f. ©rbbiirgcr. ©rbebejtuinger, ber, f. ©rbbcjtmitgcr. ©rbcbiirger, ber, f. ©rbbiirgcr. (Srbcgcborcit, adj., na zemlji rojen, poze- mcljsk, zemeljsk. ©rbegcfiiljrte, ber, sozemljan, sobitje na zemlji. ©rbcgcfitjj, ba«, perstena posoda. ©rbegefdjOjjf, bas, pozemcljska stvar. (Srbel)«ttf, bie, bajta, koča, koliba, ©rbcidjcl, f. ©rbuufj. © t b C i d) 1) 01 Itbas, (Sciurus striatus), progasta veveric» (Srb cibcd)fe, bie, (Laccrta agilis), zemeljska gaščcrica, gašerica ali jaščerica, (altsl. jašter), martinček; f. a. ©ibcd)fe. (Srbclcbcit, bas, pozemeljsko življenje, življenje na (tem) svetu. (Srbcit, f. ^rbeii. ©rbenab, adv., od zemlje, z zemlje, ©tb Citat lir, bie, zemeljska natora, zemeljska narava, ©rbcubnll, ber, f. ©rbball. ©rbcnbrot, bas, zemeljski kruh. ©rbcnfreubc, bie, pozemeljsko, minljivo veselje. ©rbcitgaitg, ber, pot življenja (našiga na zemlji). ©rbenge, bie, medmorje, zemeljska ožina ali soteska, ©rbctigliid, bas, pozemcljska, minljiva, posvetna sreča, sreča tega sveta, ©rbengruft, bie, podzemeljska raka. ©rbcngitt, bas, posvetno, zemeljsko blago, dobro. ©rbcnljaft, adj., erbbaft, erbi^t, etbig, po zemlji, zemljen, zemljat, zemlji podoben; crbcnljaftet ©erud), duh po zemlji. 6 r b C111) 0 f f tt It It g, bif, posvetni up, posvetna nada. ©rbenniebrigfeit, bie, posvetna nizkost, zniženost. ©tbCUlbttr, adj., izmišljiv, mogoč, kar si je moč izmisliti, misliti; er t)at atleS erbeitf« lid)e, ima kar koli hoče; ftd) alle erbeltflict)e 3)!ul)e gebeit, na vso moč prizadevati si. ©rbenicit, v. a., izmisliti, zmisliti, izmišljevati, altsl. a. umisliti; f. a. ©tbitfltCU, ©riitncrit, _ • ©rbcitfinb, baS, zemlje sin, hči, človek. ©rbcnflid), f. ©rbcnlbar. @rbC«fIt)fj, ber, gruda, gruča (zemlje), greba; fig. eilt Šietlfd), teleban, hrust, ©rbentricg, ber, vojska, boj na zemlji, ©rbenfugcl, bie, f. ©rbbnli. 446 erbenfunö. (Srbeitfltng, bie, izmišljava, izmišljevanje, izmislik. ©rbcnlflft, bie, zemeljska butara, breme. erbe Rieben, bas, f. erbeteben. ©r b e nltib eit, baž, terpljenje natemsvetu. ©t b C H II Ott), bie, nadloga tega sveta. erbcnrttnb, bo«, f. grbbnll. erbeitfdjoft, ber, naročje zemlje, erbenfobn, bet, človek, zemlje sin. erbenfontte, bie, solnce tega sveta, življenje. erbenftflltb, ber, zemlje prah. erbentng, ber, dan življenja na zemlji, erbentnitb, ber, posvetna nečimernost, posvetne reči. erbentbon, ber, it, ilovica, glina, ilovača. erbentranm, ber, časne sanje. erbenentftebuitgžlcbre, f. ©cogonie. erbcnmalter, ber, popotnik, potnik zemeljski. erbentoitris, adv., k zemlji, k tlam. erbettfflcrl, baS, zemeljsko delo. erbentoonne, bie, posvetna radost, minljivo, posvetno veselje, erben C^b eit, ber, (Glechoma bedcraceum), popenec, potlešni beršlin, russ. budra. erberftijittterer, ber, zemljotresecf, stre- sovavec zemlje, ©rberböljnng, bie, gorovina. erberfdjittiemb, adj., zemljotresin. ©rberfdjütterung, bie, potres, erbenie, bie, (Ulula cunicularia), podzemeljska sova, čuk (T), erbentbar, «dj., raztolmačljiv, tolmačljiv. ©rbenten, v. a., razjasniti, raztolmačiti, razložiti, razlagati, erbetonnberfdjaft, bie, popotvanje po zemlji, na tem svetu, erb Cttl Cltbltng, bie, obernitev, obračanje. zasuk, okret zemlje (okoli svoje osi), erbfflbi, «dj., sivkast kakor perst, per- stenast, perstenaste barve, erb fall, ber, bas S3erfttifen eines SbeileSber ßbcrfiädje, vsad, usad, vdor, udor, usadi-na, rupa, jama, drič, podsed, predpadnja. 6rbfong, ber, bei ben ffiinjern, jame izkopane v vinogradih, da voda zemlje va-nje znaša. erbfarbe, bie, perstena barva, barva zemlje. erb farbig, «dj; perstene barve, perste-nast. erbfafj, baS, zakopani sod. erbfeige, bie, f. ©rbnuf?. erbfcrne, bie, (Apogaeum), odzemnost-j-, največi dalja solnca ali lune od zemlje, grbfeft, adj., uterjen v zemlji; f. a. llnbe* meglid). erb fett, bas, f. ©rbtjarj. erbfeucflte, bie, vlažnost zemlje. 6rbfeuer, bas, bas itntetitbifciie, podzemeljski ogenj; iti bet geue»»etlsfimfi, ogenj na suhem. ©rbfittf, ber, itt @t. činka, foitfi činklica, einkelj. Srb tc^teii. erbfinftemi^, bie, merknjenje solnca. ©rbfladie, bie, poveršina, poveršje zemlje. ©rbfladjá, bet, f. S3ergf(ad)ž. erbflCtfen, bet, kos zemlje, ertlflab, bet, (Haltica oleracea), bolha (zelska). erbfroftb, ber, rujava ž.iba. erbfurdjc, bie, f. gurdje. erbgatle, bie, ente nape Steile bes Sobeni, grez, močir, itad) Verl. mehkotnica; Jiranf.-beit beS 3BeiltjiocfeS »on bet 9iäge, vodenica, erbganá, bie, (Anas Tadorna), morska raca. erbgeboren, f. erbegeboren, erbgefiibrtc, bie, plaz. ©rbgcfilbe, bas, poljane, erbgcfliigel, bas, ptiči na suhem, poze- meljski ptiči, erbgcgenb, bie, kraj zemlje, erbgcift, ber, podzemeljski duh. erb gel b, bas, f. Ctfer. erbgerntb, ber, duh po zemlji, erbgcfdjledjt, bas, zemeljski rod. erbgcfdimad, ber, okus, slast po zemlji, er b g ef d) ÖtJf, bas, pozemeljska stvar. erbgcfd)0fr, bas, stan pri tleh, pritlični del hiše, pritlešjef, pritličje|. ©rbgefe^, bas, zemeljska postava, ©rbgeftali, bie, podoba, oblika zemlje, erbgctiimntel, bas, posvetni hrup, šum. erb g e tO Ü á)§, buS, zemeljska rastlina, et b gett) int Ittel, bas, posvetno mergolenje, vrenje. erb g rab, bas, grob izkopan v zemlji, erbgrau, adj., siv kakor zemlja, ©rb grille, bie, muren, murček; (Stbtotrrc, ■(Gryllotalpa), bramor, serb. mermak, mer-mor, russ. medvedka; f. a. SÖCtte, erbgrttbc, bie, jama. erb grün, bas, zelena perst. erbgrunb, ber, in bet STOaterei, tla. erbgiiriel, f. ©rbftridi, ¿one. ©rbbaft, f. erbcnbaft. ©rbbaibnteffer, ber, polomér, naái btm Russ. poloprečnik zemlje, erbljaitig, adj; persten, zemljen, zemelj- nat, kar ima kaj zemlje v sebi. erbbarj, bas, zemeljska smola, poln. klej ziemny. ©rbíjafe, f. Springer, erbbauc, bie, motika, audj altsl., gebräunt, matika; bie fúmate, rovnica ob. ravnica, aud) robnica. erbt) a ttftn, ber, homec, homček, gomila. kup zemlje, erbböbte, bie, jama, rupa podzemeljska, erbbollfen, ber, hmelj, erbbübticbcn, baS, hišna kača. er b b it nt me 1, f. erbbiene. erbbütte, bie, podzemeljska koča, serb. ze- munica; f. a. érbeljütte. erb i d) t, adj., zemljast, perstenast. erbid)teu, v. a., izmisliti, izmišljati, izmišljevati, zmisliti, (poln. zmvšlic it. »vmv- ®rbi«tnng. (Érbríiiícn. 447 slic); fï« 0htt)ni erbieten, bnr« ba«®i«tett, pripeti si slavo, po pesmih zadobiti. Srbidjtung, bif, izmišljanje, zmišljava, izmislili, serb. a. izmišljotina. 6r bietl t It, v. a., prislužiti, zaslužiti, služiti kaj; al« ,Rltc«t, prihlapčevati si kaj; al« SDiagb, prideklovati ujf. Srb i g, f. ®tbcnbnft. Srbfttfer, ber, etwa krešic (Za/.). Srbfnrte, bie, zemljokazf, zemljovidf; f. a. Sanbfartc. Srb ici nt, ber, podzemeljska cima, kal. Srbflo j?, ber,f. Srbenllofi; bie (Srbflčfe «ein f«lageit, kepe tolči, tleči, razbiti, poravnati, popravljati, drobiti gruče. Srbflttft, bif, zemeljni razpok, razsed, prepad, tokava, razsedina, brezden, brezdno. Srbfobolb, ber, podzemeljski škrat. SrbfOble, bie, zemeljski ogel. Šrbforptr, ber, zemlja (kakor nebno telo). Srblrnnt, ba«, f. Srbrau«. Srbfrebž, ber, f. SrbgriUe. Srbfrciž, ber, krog zemlje, tla« bent Poln. zemljokrogf, vesoljni svet, (altsl. v'selie-naja, r¡ oixovjién7}. Srbfrofobil, baž, Saltbfrofobil, neki amc- rikanski kuščer, krokodil na suhem (živeč). Srb tronc, bie, lapuh, konjsko kopito; f. fmftatti«. Srbírbtc, bie, (Bufo cinereus), krastača. Srbfugel, bie, zemlja; f. grbball. Srbingclfartc, bie, zemljokrogf. SrbfnttbC, bie, zemljoznanstvo, znanje zemlje; f. a. (Srbbef«rcibnng. Srbfuttbig, adj., zemljoznan, zemljoznansk. SrbfuitbigC, ber, zeinljoznanec. Srblnge, bie, ■ @rbjiö$, lega persti, plast, versta zemlje. Srbleberfrnut, ba«, (Lichen cinereus), preplasti lišaj, jcternica. Srblinie, bie, itt bet aJiaterfunft, čerta pri- tličnica, čerta pri tleh. GtblO«, ba«, luknja, brezdno. SrblO«, adj., brezzemljin; f. a. SÖrpetlOl, Srintanitd)cn, ba«, škrat. Srbmaft, bie, podzemeljska reja, izriti čer-vi, merčesi itd., kar svinje iz zemlje dobe ; f. ba« entgegengefetjte Çoljntaft. Srbntanž, bie, miš, kcrtica, voluhar. Srbintni«, bet, pozemeljski človek. Grbntcficr, ber, zemljomér. Srbntcflunft, bie, zcmljomérstvo, zemljo- mérje, geometria. Srbntejfnng, bie, merjenje zemlje, zcmljomérstvo, zeniljomérje. SrbntilbC, bie, zemeljski mol. Srbraitteipnnct, ber, sredina, osredek zemlje. SrbntOld), ber, pisani močerad. Srbmoož, ba«, pozemeljski mah. mah po- zemcljuh. Srbmbbre, bie, koren. 6rbnt0t«el, ber, smerček, mavroh*. Krbntiide, bie, poljski komar, drbltiibe, bie, (Perigacum), prizemnostf, najmanjši dalja solnca ali lune od zemlje, russ. perigej. (£rbnatitrbef«reibung, bie, fizično ali naravoslovno zcmljopisje. ©rbnebel, ber, nizka megla, ki se pase po (pri) tleh. (Srbntr, f. (irbbctDobiter. ©rbltltI?, bie, (Kathyrus tuberosus), podzemeljski oreh. ©rboberfliidje, bie, poveršina, poveršje zemlje, ©rbodjfe, ber, červ. ©rbbl, ba«, kamno olje. erboldjett, v. a., zaklali, prebosti, preba-dati z bodalcain. Srbonneru, v. n., zagermeti. ©r borre ti, f. SSerborren. ©rborfeille, bie, pozemeljska orsilija. grbpeib, ba«, zemeljska smola. (Srbplat;, ber, f. parterre. (grbpol, ber, tečaj, pol zemlje, poln. biegun. GrbbUUCt, ber, pika, mesto (na zemlji, s kteriga se gleda), (crbrnlle, bie, zemeljska mlakužka. (Srbrntte, bie, poljska podgana, štakor. dčrbrnitd), ber, (Fumaria), rosnica. Srbriinen, f. (Srbroben. ©rbriinnter, ber, bei ÜJÍiitirern, f. Sra^e. ©rbrnitpC, bie, gosenica, grbreb en, v. a., zasukati, zaverteti, za- vertiti, odvertiti. Gčrbreid), ba«, zemlja; f. Srbe,Soben; ein 9fei«, zemeljsko kraljestvo, ©rbreiften, ji«,». r., prederzniti se, derz-niti (se); ne bati se, ne sramovati se; russ. osmélit sja. Srbrefdjett, v. a., primlatiti si; ba« ®r* brof«eite, pomlaček. Krbrillen, f. 3lbbrillen. (grbrinbe, bie, skorja zemlje. Srbringen, v. a., prisiliti, prinuditi, pri- morati koga k čemu. ©rbrif, bet, rega, razpoklina tal. (grbroben, v. a., izžugati, žugaje, z žuga- njem, protenjem zadobiti. grbrbbre, bie, podzemeljska cev. ©rbrbnen, v. n., zabobneti, zadoneti, za-hrušiti. grbrofe, bie, bodeča neža, bodečevje. (Žrbrof(elit, v. a., zadaviti, zadavljati, daviti, zadušiti, dušiti, udaviti, udušiti, za-dergniti, zadergovati, zagerčiti, zagušiti; alte na« bet Obilje etbrojfetn, vse podaviti, podušiti. Srbroffelung, bie, zadava, davljenje, dušenje. Grbriibe, bie, zimska koleraba. (Srbriiden, v. a., streti, treti, zgnjesti, zmlinčiti, zmečkati, mečkati, zdruščiti; ein Jíinb tm @«íafe erbrücfeit, zaspati, zadušiti (spé) otroka; e« tvat gum ©r= briicfeit »cd, bilo je ljudi, da se je vse terlo. 448 ©rbriiien. ©rbriiien, ber, berdo, sleme, herbet, ertič (nad) Pot. eig. retič). ©rbritttb, bas, f. ©rbenrttnb. ©tbfatf, bcr, vreča persti. ©rbfaft, f. ©rbharj. ©tbfalj, baž, zemeljna sol; f. Salpeter, ©tbfanb, bet, kopani pesek. Grbfälire, bie, zemeljna kislina, ©tbfdjabe, bie, ©tinffchabe, zemeljski mol. ©rbfdjttber, ber, stergulja, grebljica. ©rbfdjait, bie, ogled ograj ali jezov. (Srb (d) i d) t, bie, f. ©rbtage. ©rbfdjilblrÖtC, bie, želva, erepaha; f. Sdjilbfrote. © r b f d) I a n g e, bie, poljska kača. (Srbfdjntib', ber, f. £>ol$ttiurm. ©tbfdjuaic, bie, poljski, zemeljski komar, ©rbfdinetfe, bie, poljski polž. (Srb f d) ode, bie, f. 3lrtifdjofe. ® r b)' d) O l e, bie, kepa, gruda, gruča, gruba, gleba. ©rbfdjloallte, bie, bregulja, (SrbfdjlOflrj, baž, zemeljsko černilo. ©rbfdnuefel, ber, f. SBarlohfmt. ©rbfdjioeiit, baž, f. aintcifenfreffcr. ©rbfpalte, f. ©rbrifj. (Srbfpcrling, bet, poljski vrabec, etbfpintic, bie, pajk. ©rbfpilje, bie, f. üanbipt^c. ©rbftern, f. 9ttoubfraut. ©rbftofi, ber, potres, stres. Grbftrid), ber, 3one, pas zemlje; ber l)eifše, gemäßigte, falte (Šrbjtrich, topli, zmernotopli, merzli pas; Älima, podnebje. ©rbftufe, Serraffe, f. Slbfaij. (Srbtafel, bie, zemljokaz, zemljovid. ©rbtalg, f. »ergtalg. (Srb t bat, baž, zemlja. (Srbtliier, baž, juttt ttnterfdjiebe boni Sffiaffer-- tl)ier, pozemeljska žival. (Srbulbctt, v. a., preterpeti, preterpevati, terpeti, prebiti, prestati, prestajati, prenesti, prenašati, russ. sterpet, snosit. ßrbutbllltg, bie, terpljenje. (Srbltmf afier, ber, osežnik, objemnik zemlje. (Srbinttntcn, f. SSerbummen. ©rbuntfdjiffer, ber, ©rbitmfegler, ber, f. äBettumfegter. (Srb 11 nt tili, v. n., potemneti, otemneti. Krburfprilltg, bet, izvir, začetek zemlje, postanek iz zemlje. (Srburften, v. »., užejati se; f. a. SSer= burften, ©rbbiclfltfi, ber, poljski stonog. (Srboolf, baž, pozemeljsko ljudstvo. ©rblDttll, ber, nasip, sip iz zemlje. (Srbloärntt, bie, toplota zemlje. (Srbtoiirtž, adv., k zemlji, proti zemlji, tlam. (Srbweibe, bie, (Salix repens), rakita, verba pozemljuša. (Srbtoerf, baž, branilo iz same zemlje. (SrbrotnftI, ber, kot (neznan kje na zemlji). (Srbuiolf, f. ©rbgritte. ©tbtOUtm, ber, glista, červ. ©rfahrnng, ©rbj einteilt, baž, (mus Noricus cittellus), suslik. podlasica, tekunica. (Srbjirlet, ber, zemeljski krog (n. p. ravnik, soravniki). (Srb jo ne, f. ©rbftrid). (Srbjltnge, bie, jezik ali stegno, nad) bent Poln. klin zemlje, russ. kosa zemlji; f. a. Saitbjititge; itt eilten glltjš, riga. (Srcbtii, ber, ereb; f. a. Itntermett. (Sreifern, fid), v. r., (and) v. «.), razser-diti se, serditi se, vneti se, razneti se. nad) K.'zahuditi se, liud postati; ba ereiferte er ftd), tO ga je pogrelo, nad tem se je ugrel; seri. užestiti se. (Sreigiten, ftd), v. r., prigoditi, zgoditi, dogoditi, goditi se, nakretiti se, pripetiti se, naključiti se; metttt fteh bet gatl ereignet, ako se primeri, ko bi se prigodilo. (Sreigitii, baž, primerek, primérljej, pri-godek, dogodek, naključba, pripetilo, zgo-da, zgod. (Steilen, v. «., dohiteti, dohitovati, doiti, dohajati, doseči, dosegati, doteči, zadeti, zadevati, tiad) V. a. dostegniti, in U. Ä. Itnb russ. dostignut, altsl. dostignati; H ereilte ifjri Unglncf, nesreča ga je zadela, dosegla; bte Sfadjt f;at i§it ereilt, noč ga je zajela. ©remit, ber, puščavnik, pušavnik; f. (Si|t= ficbler. ©rem i toge, f. ©infiebelei. ©rerben, v. a., podedovati, pridedovati, dedovati kaj za kom; f. ©tben. ©temten, v. a., nažeti; baž (Šrenttete, na-žanjek. ©rfadjen, f. 2luffadjen, ©rregen. @rfaljren, v. a., überfahren, povoziti, po-važati; er ttat ftd) ein fleinež ®ermögett er--faljrett, privozil, privozaril si je nekaj premoženja; empftttben, občutiti, čutiti; prüfen, preskusiti, pretehtati; burd) baž ©efüljl er--fafiren, otipati, ošlatati ; er hat Unglücf, Oioth erfahren, nesreča ga je zadela se mu je zgodila, revo in nadlogo je skusil, je pre-terpel, f. a. Grbltlben, eine OJeuigfeit erfahren, zvediti, zvedovati, soznati kaj ob. za kaj, dovediti se ččsa, slišati, čuti; er bat tn feinem Sebett viel erfahren, veliko je skusil na svetu; erfragen, zvediti za kaj, izprašati, izpraševati kaj ; viele äSetäilberuit; gett erfahren, večkrat prenarejen biti, mnogim prenaredbam, premembam podveržen biti. ©tfaf)ten, adj., (peritus), skušen, vajen, preskušen, zveden, znajden, naeh M. zve-din, po skušnji znajden v čem; ein erfahrener SDÎettfch, S'nipirifer, skušenec; et i|t in bet Sadje erfahren, v tem je zveden, znajden, zurjen, na to je učen, tej reči vé glas Çcfr. altsl. véglas, peritus, véglas'n, altböhm. véhlasny). @rf tthrenf) eit, bie, skušenost, vajenost, preskušenost, zvedenost, poln. biegiosč, ©rfahmng, bie, skušnja, skušenje, po-skušnja, skusba; bcr SKenfch lernt aus bet (Srfaljrungžbcgriff. (Srfaljrung, skušnja človeka uči; in ©rfalj* ritng bringen, zvediti, f. a. (Erfaljrcit; ©r* fafyrungen ntad)ett, skusiti marsikaj (na svetu); ba« weiß tdj au« ©rfatirung, to vem iz skušnje, to sim sam skusil, skušal; ein SWaitit »ott ©rfabruttg, skušen mož. grfabruHgšbegrtff, ter, zapopadek iz skušnje. (Erfal)rung§bct0ctž, ber, dokaz iz skušnje. grfa^ritjtßgljinbc, bie, f. (Empirie. 6tfttj)rnitgŽl00, adj., brez skušnje, nc-skušen. Srfahrungžmii^ig, adj„ skušnji primeren, po skušnji. Cšrfttljruitg^retdj, adj., jako skušen, zveden, preskusen. (Erfüllen, tf. a., pasti na koga in ubiti ga; v. r.. pasti in ubiti se. Stfftffcn, v. a., prijeti, prijemati, popasti, popadati (koga za kaj); plöfclid) erfajfen, zgrabiti koga; eilten Segriff, razumeti, za-popasti, z umam doseči, objeti, russ. poni-mati, seri/, razabrati. Grfedjtcn, v. a., izbojevati, pribojevati, z bojem, z orožjem, z mečem dobiti, dobivati, privojskovati; einen ©ieg, zmoči, premoči, zmagati, premagati, russ. oderžati pobedu; f. . a., izprašati, doprašati; ¡d) fonnte ihti nid^t erfragen, nisim mogel zanj izprašati, popraševal sim po njem, pa nisim mogel zvediti za-nj. Grfrtdjen, fidj, r; prederzniti se, derz-niti; er erfreut fich, mit ju fagett, derzne, ne sramuje se, ne boji se, reči mi. Grfrcien, v. a., ein ®Ut, prisnubiti; Bont SBattne, priženiti; Bom SEBeibe, primožiti. Grf tentben, v. poptujitise, potujiti se. Grfrcuen, a., zveseliti, razveseliti, ob-veseliti, oveseliti, veseliti koga, serb. ob-radovati; bet SBeitt erfreut teS äSenfcheit •&erj, vino razveseluje (človeku) seree; kein SEBohlbeftnben erfreut mich, vesel sim, dobro se mi zdi, da si zdrav; iai hat tljn erfreut, to se mu je dobro zdelo; toai bai Sluge erfreut, kar je očem dopadljivo, prijetno; erfreuen Sie mich m't i^vem 33efitche, storite nam to veselje in obiščite, obišite nas; v. r., razveseliti se, oveseliti se, veseliti se; geniefieit, vživati; er trat hodj er* freut, močno se je razveselil, ga je veselilo; f. a. SBefitscn. Gr freu en i), Grfreulid), adj., vesel, prijeten, nach beut Serb. radosten; erfreuliche Steuigfeiten, vesele novice; ei tfl mir erfreu* lief), veseli me. Grfrculidjfeit, bte, veselost, radost. GrfreitUltg, bte, veselje, razveselitev. Grfrcucllt, r. a., z napčnimi ali hudobnimi deli zadobiti, zaslužiti. Gefrieren, v. n., zmerzniti, zmerzovati; ež ftnb bret ¿h'ere erfroren (bitreh fftofi getčbtet), troje živinčet je zmerznilo; (BOlt ißflanjeu), ber SJhtfjbaunt ijl erfroren, oreh je uzebel, and) zmerznil; alle 9!ufjbdume finb erfroren, vsi orehi so pozebli (da se bodo posušili); bte 9lafe ifi ihm erfroren, nos mu jeozebel; fühlloä gemalt toerben, fehr frieren, pre-mreti, premirati; f. a. Sihfrieren, Surdj5 frieren; toa« leicht erfriert, zmerzljiv, zmerz-ljivee. Grfrteren, ba«, zmerznjenje, zmerzovanje, uzeba, pozeba. Grfriftheu, v. a., fühl machen, razhiaditi, ohladiti, hladiti; ein Wenig, pohladiti; er« quiefen, okrepčati, pokrepčati. krepčati, po-čverstiti,očverstiti, okrepiti, oživiti, oživljati; v. r., fteh bttrch eilten fühlen Xrunf erfrifchen, s hladnim pitjem se okrepčati; ettoaS gern, autf) podpreti se, podstaviti se n. p. s kos-cam kruha. Grfri(d)eni), adj., hladiven, krepčaven, okrepčaven. Grfrifdjitng, bie, bte .Kühlung, razhlad, ohlad, hladilo; Örquicfuitg, okrepčava, okrepčevanje, jed in pijača, s ktero se človek okrepča in odžeja; Srftifdjltngen, krepčavna jed, hladivni pitek, tiad) V. phladnine. Grgebeu. Grfroren, adj., zmerznjen; BOU ißjiattjen, auch uzebel; »on grofi befd^äbigt, ozebel; ein »(Erfrorener, zmerznjenee; ben ti gern friert, zmerzljivec, zmerzljak. Gr f tli d) t en, v. a., priploditi, prirediti, pridelati. Grfiihieu, v. a., došlatati. erfüllen, v. a., f. Anfüllen; fig. biefer©e-battfe erfüllt feinett @eiji, ta misel mu je obvzela, prevzela glavo; feine 3eit toar ncet nicht erfüllt, njegov čas še ni bil dopolnjen, še ni dotekel, se ni iztekel, izšel, zver-šil; beine äßüttfche toerben erfüllt, tvoje želje se zgode, se spolnijo; mit SBohlgf; rubelt erfüllen, napolniti, napolnovati, navdati, navdajati; eine Sebingung erfüllen, spolniti, spolnovati; auf bafj ež erfüllt teerte, da se dopolni, da se izide, zverši; serb. da se sbude (sbiti se); r. r., ftd) erfüllen, napolniti se, izpolniti se; tcaidm. nažreii se. Grfüllung, bie, spolnitev, dopolnitev, spol-njenje, spolnovanje, dopolnovanje; in fülluttg gehen, zgoditi se, dopolniti ob. spolniti se, iziti se, uresničiti se; meinSBunfei ging in (Erfüllung, kar sim želel, sim do-želel, — to se je zgodilo, serb. što sam želio, naželio sam. G>fiilluugžeii), ber, dopolnitna, dopolnu-joča prisega. GrfttllungSjeit, bie, čas spoinitve. Grfunfein, t?, n., zabliščati, zablišati, za-bliskati se, zaiskriti se. Grßänjeu, v. a., dopolniti, dopolnovati, dostaviti, dodati, pridati in s tem napolniti; aužbeffern, popraviti, popravljati; bie Summe, dopolniti, napolniti, polniti; f. a. Grieben. Grgältjer, ber, dostavljavec, dopolnovavee. Gt 0 OH jung, bie, dopolnitev, dopolnilo, dopolnovanje, dostavek, dodatek. Grganjungžbnnb, ber, dopolnitni, dodatni zvezek, dodatek. Grganjuugžbemet^, ber, dopolnitni dokaz. * Grganjungžhogen, bie, dodatna pola. GrgitnjungöeiS, f. Grfüllunglcü). Grganjungžgefthroorue, ber, nastopni porotnik. Grgiinjungžgefefc, ba«, dodana, dodatna postava. Grgitnjungčmannfthnft, bie, založni,dopolnitni vojščaki, vojšaki, vojaki. Grgiinjungeirithter, ber, nastopni, nadomestni sodnik. Grgiinjnngžuiinlel, ber, dopolnitni, do-polnujoči kot. Grgiiitjungifnjbrterbud), baa, dodani, dodatni besednjak. Gr gor U en, v. a., omrežiti, vjeti, vloviti. zaplesti koga v mreže. Grgnttem, a., izvohati, izslediti in vloviti. Gegeben, v. a., podati, predati; basi ergibt bie (Erfahrung, to uči, kaže, auch di skušnja; t\ r., fteh, podati, podajati se, ud»ti, Grgeben. vdati se, udajati se, attß (naß tem Allsl., Russ. u. Serb.) predati, predajati se, podvreči se; ergib biß, "daj se, serb. vež' se, veži ruke; ergib biß mßt, ne daj se; ftß in etwas ergeben, vdati se v kaj; jtß einem ergeben, izročiti se komu; er h braitdje be« Stecht« erhalten, varovati koga v vživanji pravice; in (Spreit, ohraniti komu čast; v. r., ftep erhatten an einem 2tj!e, obderžati se, obviseti na veji; jtdj auf ben Seilten erhalten, ostati, stati na nogah, po konci; ftep gefuttb erhalten, ostati zdrav, zdravje ohraniti; ftd) fetbji erhalten, sam se hraniti, živiti; biefe« Ob jI erpät jid) md)t lange, to sadje se ne derži. Grpaltcnžtocrtp, =toiirbig, adj., vreden, da se išče, iše; da se ohrani. Grpttlter, bet, ohranivec, obderževavec, vzderževavec, čuvavec. Grbnltcrin, bie, ohranivka, vzderževavka. Grbnltung, bie, ohranitev, varovanje, obvarovanje, uderžba, zaderžba, vzderžba, vzderževanje; Smpfang, prejem. Grbaltungžlofteit, pl. stroški zderžanja. obderžni, vzderžni stroški. GrpaltungŽtOCrtp, ber, vzderžna vrednost. Grbntttntrm, v. a., prikovati si (n. p. kruha); ba« (Sifen erhämntern, kovati železo. Grbnttbcltt, v. a., bttrep .Saufen in fein®» genthum befontnten, kupiti, kupovati; er pat ftd) ein große« Sermčgen erhanbelt, lepo premoženje si je prikupčeval; einen ©lllbeii erpatibeln, priteržiti; f. a. Slbbittgcn, Grpiingen, v. a ., u. r., obesiti, obešati koga, se. Grparrcn, v. a., čakati, pričakovati koga, česa. Grpnrfdjcn, v. n., okrcnitise; f. a. $flrfdj. Gr p Orten, v. n., sterditi se, sterjevati se, poterditi se, zakerkniti se, skerkniti, okre-niti (russ. okrepnut). Grpörteit, v. a., uterditi, sterditi, sterjevati kaj, fig. priterditi, doterditi, terditi kaj, dokazati, dokazovati. Grpaftpen, v. a., (auch nad) v.) uhapiti, uhapniti, ujeti, vjeti, vloviti, seri. u. russ. uhvatiti, hvatiti; — zagrabiti, popasti kaj. hlastniti, zagnati se na kaj. Grpnuen, v. a., razsekati, sekati; umbauen, obsekati, obsekovati; tobt hauen, posekati, ftep etwa« ethauen, s sekanjem zaslužiti, prisekati si. Grptbcit, v. a., povzdigniti, vzdigniti, povzdigovati, vzdigovati, att(p dvigniti, dvigati; erhoben, vzdignjen, zvišan; bie §änbe gegen Gimmel erheben, povzdigniti roke proti nebu; jentreept in bie ^olje, povzdigniti, povzdigovati; bie Slugeit erheben, spregledati, pogledati kviško; bie Stimme erheben, spregovoriti, oglasiti se; Jtlage erheben, potožiti se, tožiti zoper —; h" ein SBinb, vstane, vzdigne se, začne veter; ei erljob ftd) eilt Streit, prepir se je vnel, začel; ftd) t»iber 3emanb ergeben, vzdigniti se, vstati zoper koga, spreti se zoper koga; ftd) »erfügen, ber .König hat ftd) in bie $au»tjiabt erhoben, kralj se je podal v poglavitno mesto; »on bem Sd)iffe ergeben, priti na visoko (globoko) morje. StljCblid), adj., pomenljiv, znamenit, važen, imeniten, čislaven, spomina vreden, velik. (Srbeblidlfett, bie, pomenljivost, važnostf, imenitnost, znamenitost, velikost; bie Sadje ift »on feiltet (Srljcblidjfeit, to je mala, neznana reč. (Stljebltng, bie, vzdig, vzdigovanje, povzdig, povzdigovanje, vzviševanje, povišek; bie @r; bebuna einer .Klage, podaja, začetek tožbe; Sr^ebuug eiltež Umfianba, pozvedba, pozve-dovanje, izsledovanje, preiskovanje; @rl)e; blingetl ntadjen, »flegen, pozvedovati, preiskovati; ber flatijtifdjen ®aten, nabira; einer 5(bfd)rift, vzetje, jemanje prepisa; f. a. ©in* Ijebung. grbcbungSbollmadlt, bie, pooblastilo, kje dnar potegniti, vzdigniti. @rl)eitfltl) ett, v. a., »Olli SDianne, priženiti; »ont SBeibe, primožiti. 6tbcifd)cn, f. ©rforbern. Streitern, v. a., zjasniti, ujasniti, vjasniti, razjasniti, razjasnovati, razvedriti, zvedriti, vedriti, razveseliti, razveseljevati; ftd) et; Ijeitern, r. r., razveseliti se, razvedriti čelo; (id; ein trenig erweitern, poveseliti se; »ont Gimmel, ujasniti se. (Stiietternnfl, bie, razjasnitev, razjasnova- nje, razveselite v, raz veselje vanje. Gftijeijbar, adj; eilt erljeijbare« ßintmer, izba ali soba, ki se lahko zgreva, razgreva. ©tfietjcn, t?, a., ba« Simmer, razgreti, zgreti, ©rljolcit. 453 razgrevati; bett Cfeit, razkuriti, razpaliti, razbeliti. (grellen, v. «., razsvetliti, razsvetlovati, osvetiti, razsvetiti, razjasniti; ben Surfer, razbistrlti; v. n., svetiti se; barau« erhellet, iz tega se vidi, iz tega se jasno kaže ali razodeva, iz tega je slednjimu očitno, ©rbeilfen, V. a., ftd), v. r., obesiti, obešati koga, sc. ©rberben, v. n., zgreneti, grenek, gorjup biti; v. a., zgorjupiti, ugreniti, zgreniti, greniti; v. r., jeziti se, jaditi se, čmern biti. ©rieben, v. a., pridražiti si, prigoniti si, n. p. zajca, z draženjem dobiti, ubiti, ©rljcitdjcllt, v. a., prihliniti, izhliniti si s hinavščino, hinavšino zadobiti; ert)eit(f)elt, hinavsk, hlimben, lažnjiv, seri. pretvoran, licemeran. ©rljeitlen, v. a., prituliti (kaj); v. n., zatuliti. ©tljejCIt, v. a., pricoprati*, pričarati kaj. ©rbitsen, »•«•> ba« (Šifen, razbeliti, razpaliti; bie Sonne erljifct bie Srbe, solnce greje, razgreva, zgreva, pari zemljo; bet äßein erbigt tnte^, vino mi dela vročino, od vina in i je vroče; ba« ffllut ift mir erbiet, kri se mi je sogrela; nad) V. prevročiniti (?) nad) M. razvročiti (?); v. r„ ftd) erf)igeit, ugreti, vgreti se, vneti se, spariti se. ©rl)iticnb, adj., razgrevajoč. ©rbi^t, adj., vroč, vgret, pregret, razpa-Ijen, razbeljen, vnet, vžgan; auf etl»a« er; l)i(}t fein, za kaj goreti, volk biti na kaj, vroč biti; f. a. ©tipidjt; erhifcte ©inbilbnng«; traft, vrela, razbeljena, razvneta domišljija; er fprad) feljr erbifct, serdito, plamenito je govoril, vse je gorelo, kipelo v njem, ko je rekel; razbelil se je v govorjenji. @rf)it)ltttg, bie, razgrevanje, pregretje, raz-gretje, razpal. ©rbobctt, f. ©rfmben. ©rboff en, v. a., upati kaj, nadjati se česa, dočakati kaj. ©rl)01)en, v. a., povišati, poviševati, zvišati, zviševati, višati, povikšati; loben, pre-hvaliti, hvaliti, poveličati, poveličevati, ve-ličati; »erntebreit, pomnožiti, pomnoževati, množiti; einhält« erhöben, f. ©rf)tben; eilte Steuer, povišati; eilte gatbe, delati svetlejši; ben ©e^alt, attd) poboljšati plačo, popraviti jo; baä erhöhte feilten Sinti), to mu je serce vzdignilo, to ga je storilo serč-nejšiga; v. r., fid> erhöhen, povzdigovati se; f. a. ©rbeben, M- ©rfjbhltng, bie, povišba, poveličevanje, poviševanje, pomnožba, pomnoževanje; f. a. 9lnljöhc. ©rbÖi)ling§fiibig!, adj., zvišaven, kar so more povišati, ©rbolen, v. a., f ©inljolen, ©rtnübnen; aui ben ©ütertt bie ŽSefriebigttitg erholen, iskati plačila, vzeti ga iz posestev; flehet; holen, v. r., neue .Kräfte befontmen, »ott ei; Iter Ätanfheit, okrevati, oživeti, skolehati 464 Grhotung. Grfaufte. se, opomoči, opomagati si, ukrepiti se, k sebi priti, k moči priti, popraviti se, popravljati se; f. a. ©enefett; serb. oporaviti se; Sltljem ^oten, aitžrufjeit, oddahniti se, počiti, opočiti se, počivati; fi(i) alt Sentail* bell, alt einer @ad)e erboten, iskati odškod-be, povračila škode pri kom; fid) bei 3e* nianben Otat^ž erboten, s kom posvetovati se, koga za svet vprašati; tange tonnte er ftdj »on bem ©djrecf nicht erholen, dolgo časa ni mogel priti k sebi od strahu, ©rhotunij, bie, oddih, odpočitek, počitje; feine (Srbolltug iii ic., s tem se razveseljuje, s tem si svoje telesne moči popravlja, po-krepčava; f. a. ^crftrCUUltg; feine ©rljoiung toiber 3emanb flid^en, iskati povračila, od-škodbe pri kom. ©rholuitflžftnnbe, bie, odpočitna, počitna ura, ura počitka, za počitek namenjena. Grbordje n, ». a., zaslišati, s prisluševa- njem zvediti, prinasluškovati (Äo6e). Gr hör C it, v. a.,' f. §örcn; Sincti erhören, uslišati koga, dovoliti prošnjo; ba3 ijt nicht erhöret, to je neslišano, tega ni bilo nikdar; er hat feine žBitte itidjt erhöret, f. 2ib= fdjlnneit. (Sri) Ort i (h, adj., uslišljiv. (£rhörun S, bie, uslišba, uslišanje. ®rhungcrn, ». n., ogladneti, lačen biti, getn. postati; lakote umreti, umirati, stradati, gabati. erhiiiftn, ». a., (baa nahe ®orf), priskak- ljati do (n. p. bližnje vasi). (Srhiiten, ». a., privarovati, varovati. (Srinncrcr, ber, spomnivec, opomnik, opo-minjavee. Griltncrlid), adj; ntir tfl noch &">it eriillterlid), vse še dobro pomnim, pametim, pred očmi vidim, spominjam se še vsega. Gt i Itn Etil, ». a., spomniti, spominjati, opomniti, opominjati koga, česa (na kaj); et* t»až erinnern, spominjati kaj, v misel vzeti, jemati kaj, omeniti, omenjati kaj; einen ©thulbner, tirjati dolžnika; befaitiit geben, naznaniti, naznanjati; v. r., ftd) erinnern einet Sache, kaj pomniti, pametovati, pa-metiti, spomniti se, spominjati se česa, v misel priti, hoditi komu; bantbar erinnern, pomniti s hvaležnostjo; id) erinnere mitih ¿eitler SBohltljaten, pomnim tvoje dobrote do mene; ich erinnere mid) ber Sadje gartoohl, to prav dobro pomnim; jefct erinnere i meiltež $erfpreot>I ¡tu merfen, bafj bie Verba perfeetiva iti bet gorm obet ©efialt bes Praesens bie Sebeiu tung bea Perfect. ob. Fut. haben, j. S. zdaj pridem še enkrat k tebi in te zadnjikrat povabim, beifit eigent., ich bin gefontmen ic., kadar pridem, se napravi z menoj, toenn ich gefomnien fein loerbe, ic. Pot.); aud) domisliti se česa; fo»ic! id) mich erinnere, kar, kolikor pametvam, kar pomnim; fid) immer einer Sache erinnern, vedno mi je v mislih, serb. auch setiti, seeati se, (in Unterfr, setiti se); fotoeit ich ntich erinnere, odkar ojD. kar pomnim, (altsl. vs pominati u. attdj s'poména^ti, russ. vspomnit). Gr inner it, baä, feineiS 2S;ffenž unb ©rittnerné, kolikor ve in pomni (ali pameti, pametuje). (Erinnerung, bie, spomin, pomnjenje, pa-metovanje; (Srmahtiutig, opomin, opomemba, opomena, opominek, opomnja, opominjanje; SDarnung, svarilo ; bas SKittel unč au etttai ju erinnern, spomin, opominek; einem eine ©rilttteritng geben, dati komu kaj za spomin, v spomin; jur Srintterttng ait bid), v tvoj spomin; in Srinneruitg bringen, spomniti, spominjati; f. Grinncm; Sltimtr.-tung, opomba, pristavek, opazka, nach V. pomnja. Grutnerungêhlt th/ bas, spominska knjiga. Grinnerungžtož, adj. brez spomina, po-zabljiv. G r i it n c r u n g ë m a i» i, ba«, gostovanje v spomin. Grin nem itgëfdj reihen, bas, pisemni opomin. Grinnerungäbemtögen, bas, Grinne= rnngéfraft, bie, nach V. pomnjivost; f. a. ©ebadjtnift. Griniteruitgžjeidien, ba«, opominek. G r i 3, bie, svada, erida. Gr j od) tem, »• «,,. fid) junger, plaziti se okoli in ogladneti. Grjanen, ». a., vjeti, vloviti, loviti; f. a. Ginijoten. Grjnhren, ». a., (usucapere); f. a. {grft^en. Grjuhein, ». n., zavriskati, zaukati; v. a., privriskati, priukati si (n. p. bolezen). Grfniten, t>. n., ohladiti, shladiti se, hladiti se; Speifen erfalten laffeit, pohladiti, hladiti jed, nach V. omerzniti; fein Siferijt erialtet, unesel se je, ugnal se je, popustil je, odjenjal je; f. a. Sterben. Gtlütten, ». «., zmraziti, premraziti; (¡4, ». r„ premraziti se, premrazovati se, pre-zebsti, prezebati. Grfültung, bie, premrazenje, premrazek; fteh eitle Srfältltlig jUjieben, premraziti se. Gr i tint Pf en, ». a., priboriti, pribojevati, privojskovati, izvojskovati, z orožjem pridobiti, pridobivati; beit Sieg etiämpfen, premoči, premagati v boji. Grfflntpfltng, bie, pribojevanje, priborjenje, privojskovanje, pridobljenje z vojsko, t orožjem. Grfnpem, »• a., vloviti (sovražno barko). Grf Ut g m, ». a., priskopariti, po skoposti, po stiskanji pridobiti. Grf auf en, v. a., faufen, kupiti, kupovati; alle Käufer einer ®ajfe erfaufen, pokupiti vse hiše; loSfaufen, odkupiti, odkupovati, odrešiti, rešiti; 3eugen, Sob, žobrebner, podkupiti, podkupovati, podmititi; erfauftet Siörber, najet morivec. GrfÜUfer, ber, podkupee, podkupnik. Grliillflidl, adj; podkupljiv, podmitljiv. G ti Uttf te, ber, podkupljenec;ber SoSgetaufte, odkupljenee, odrešenee. grimifung. grilingen, 455 ®tfflttfuitg, bie, odkup, podkup. Stfettltfiar, adv., na« V. spoznaven, ita« M. spoznanljiv; baS ift erfennbar, to se da spoznati; mit bcit Slttgen erfennbar, razločljiv, vidin, serb. poznatan. KrfennfiflrJcit, bie, spoznavnost, razločljivost, vidnost. (Stlcnncn, v. a., spoznati, spoznavati, poznati; an ber ©timrne (ober fonfl an einent ,3ei«eU) erfemten, spoznati, poznati po glasu (ali po kakem drugem znamnji); lltlter; f«eiben, j. 33. in einer getoiffen Sntfernung erfennen, razločiti. ločiti; einen grettnb er* fcnnfi bu in ber 9totlj, prijatel se spozna v potrebi; ben greunb iernt malt fennen, se spoznava; fcin ltfire«t erfemten, spoznati svojo krivico; f. a. 9lner!cnncn; iiber ettna« erfenneit, razsoditi, soditi kaj, iiel(ei«t alt« (na« bem Poln.) razpoznati, razpoznavati; bas ®eri«t iat ifirt fur f«ulbig erfannt, sod-nija je izrekla, je razsodila, je našla, da je kriv; bibl.. ffeif«li« erfennen, f. 93eiU)Olj= nen; gegen @inen auf ©efangnififlrafe er* ftnnen, obsoditi koga v ječo; mit Sanf er; fennen, hvaležen biti za kaj; i« erfenne bi« fur meinen greunb, svojiga prijatla te spoznam; erfenne bi«, h>er bu bifl, spoznaj se, kdo da si; erfeitnenbe fflefiorbe, razsodna, razpoznavnaf oblast; er gab ft« ifmt ju er; fennen, pokazal se mu je, odkril, razodel se mu je, povedal mu je, kdo da je. (Srfenner, ber, spoznovavec, jur. sodnik. Grfenntli«, adj., f. (Srfennfmr; battfbar, hvaležen, zahvalen, hvaležljiv. drfenntlidjleit, bie, f. Grlcttniiarfeti; $anf; barfeit, zahvalnost, hvaležnost. Grlenntni§, bie, spoznanje, spoznatev, spoznava; eine flare Šrfenntnif, jasno znanje; ber Saunt bet (Srfenntnifj, drevo spoznanja; jur Srfenntnifi fommen, zavediti se, k pameti priti, spoznati se; jut (Srfenntnifj jemanben briitgett, na pravo pot pripeljati, peljati; eine geri«tli«e ©rfenntnif, razsodba, sklep, sodba, na« bem Poln. razpoznava; f. a. Sincrfennnnn. StienntniPCBiCtig, adj., znanja, spoznanja željin. (Etfennfniffleri«t, bas, razsodna, raz-poznavna-|- sodnija. Grlenntniigrnnb, ber, podstava, izvirek spoznanja, poznanja. Grfenntniftiraft, bie, spoznava, zmožnost, moč spoznanja, ^spoznavnostf. ®rfcnntni§frciž, ber, obsežek znanja. 6rfenntni^quclle, bie, vir, začetek znanja. Srfenntnifitoerntogen, bas, poznavnost, poznanje. SrfennungStoort, bas, geslof. ®rfennnn0§3ei«en, bas, razznamekt. ®rf er, ber, tin, pomoli pl. (in Jtronait), balkon*, (poln. wy pust—izpust, wystep=iztop). Gtfiefen, v. a., izvoliti, voliti, izbrati, izbirati, odbrati, odbirati; f. a. SinŽCtlCfeit, grliaftern, v. a., obseči, obsegati (in s tem zmeriti). (Srfiflflen, V. a., iztožiti, izpravdati, pri-pravdati. Srilnmntern, f- «., etoas, poprijeti, prijeti, prijemati se za kaj, popasti za kaj, okleniti, oklepati se česa, oprijeti, oprijemati se česa. Srïliirfiltr, adj., razložljiv, razločljiv, raz-jasnjiv, raztolmačljiv, kar se da ali more razjasniti, razložiti. (£ ril tiren, v. a., eiite ©telle, eiit @e(ieintnif, ein SBort, eilte ©a«e, razjasniti, razjasno-vati, zjasniti, razložiti, razlagati, razkladati, razbistriti, bistriti, raztolmačiti, tolmačiti; ein ®efejs, razkladati, razjasnovati postavo; feinen SBtffett erflâren, izreči, govoriti, raz-odeti, razodevati, povedati svojo voljo; j t> ntaitben ¿um 93ûrgermeiflet erflâren, imenovati, postaviti, izvoliti ga župana; er toatb fût f«ufbig erflârt, izrekli so, razsodili so, da je kriv, razglasili so ga (za) kriviga; gum (ïtben erflâren, f. ginfe^en ; in bie »«t erflâren, tfjun, f. 2i«t; Jîrieg erflâren, napovedati, napovedovati komu vojsko; 3Daa^ rett erflâren, napovedati, povedati blago; er erflârte »or Slflen, rekel je, povedalje, govoril je vpričo vsih, da —; v. r., ft« er* flâreit, svojo misel povedati, svoje misli na znanje dati, dajati, svoje misli odkriti, odkrivati, izreči, serb. očitovatise; f. a. 21eu= $ern, it«; fi« fur, toiber ettoaS, oglasiti se za kaj, zoper kaj; bie ©tânbe erflârteit fi« fût ben flčnigSfofen, stanovi so potegnili s kraljevičem; erflâret ®lt« bettlli«er, povejte jasneje, kaj da mislite. (Srliiirer, ber, razlagavec, tolmačnik. (Srïlarlicfj, f. G-rHarfiar. ©rïliirt, part., f. grflorcn; ein erflârter Çeinb, očitin sovražnik. Grlliirunn, bie, razjasnilo, pojasnilo, raz-jasnovanje, razložba, razlaganje, razlaga, razklada, razkladanje, tolmačenje; biefe SBorte bebiirfen einer genattern ©rflârung, te besede je treba bolj na tanko razložiti, pojasniti; Sleuferung, izrek, razglas, serb. očitovanje. (Srllarungêart, bie, razlaga, način razkladanja. Srfliirunflžiunft, f. fiermcneulif. @r!lntf«en, v. «., zaploskati. (SrJIetfen, v. n., l)iurei«en, zadostin biti, zadostiti, skezati, žaleči, na« M. seči; f. a. 9iučreid)en ; koristiti, vreči. Srileili«, adj., zadostin, dovoljin; bes trâ«tli«, znamenit, obilen; adv., dovelj, zadost, obilo, precej, lepo reč; erftecfli« fein, f. ©rlleien. grilettern, v. a., priplezati, doplezati (do verh drevesa), ©rf Um nt en, v. a., eine igii)t, splaziti se, popeti, popenjati se na višavo, priplezati, ©rllingeln, n„ zažvenkljati. ©rilinflcn, v. »., razglasiti se, razglašati se, zazvoniti, zazvenčeti, zažvenkniti, za- 456 ©rliirren. ©rloffen. žvenkati; tonberfjafleit, odmevati se, razlegati se. ©rffirreit, v. n., zarožljati, ©rflopfen, v. a., izterkati, iztepsti, iztolči, iztleči, razterkati, raztolči, raztleči (n. p. oreh); f. a. SiltfflOjjfcU. ©bil ii ¡iti II, v. a., izmodrovati, izmodrija-niti kaj. ©rfnatfen, f. Slitffitatfen. ©rfItalicn, v. ti., zadoneti, počiti, ©tfnorrcit, v. n., zaškripati, škripniti. ©rfltonfcril, v. a., priskopariti si kaj. ©rfniefcm, f. ©rfnoufem. ©rflttritfjeil, v. «., zaškripati, močno škripati z zobmi, ©rfltltrrett, v. n., zarenčati; v. a., pri-renčati si. ©rfobern, v. «.. tn bet Sienenjii^t, k sebi priti, opomoči si (se) na živalih, ©rfodjeit, v. a., skuhati (do mehkiga), pri- kuhati, prikuhariti. ©rfobern,-». a., Z nastavo ali vado vjeti, dobiti. ©rforen, adj., izvoljen, izbran, odbran, ©rfofctt, v. a., s poljubovanjem, dragova-njem dobiti; f. a. ©rbul)ien; v. r., ljubiti se, dragovati se. ©rirotfieit, v. n., počiti, zahrumeti, zahru- šati, zahrušeti, treščiti, trešiti. ©rfratfijen, n., zakrokati. ©rlrailcn, v. a., s kremplji zgrabiti, po-pasti. ©rfrantClt, P. a., prikupčevati, prikrama-riti* kaj. ©rfrontflefn, v. a., prigrebenati, prigreda- šati (si živež), ©rfronfcflt, v. n., zbolehniti, (nekaj) obo- leti, zahirati, začeti hirati, ©rfrnnfen, v. n., zboleti, oboleti, (obolevati), obetežiti, seri. a. razboleti se, zane-moči; jie ftttb ade nad) ettiattber erfranft, vsi so poboleli drug za drugim; icaidm. one-moči, onemagati (od ostreljene divjačine), ©rfranfuntl, bte, zbolenje, obolenje, oboljaf; feit feitier ©rfranfititg, odkar je (bil) zbolel, ©rfro^en, v. a.. pripraskati, pritergati, zsrebsti; f. a. ©rfnanfertt. ©rf rei f d) en, v. a., prikričati, privekati, do-kričati. ©rirtedjett, v. a., spodlesti, spodlezovati, s prilizovanjem dobiti, dobivati, ©ririeflen, v. a., dobiti, dobivati, prejeti, prejemati, zadobiti, zadobivati; buref) &vitg, privojskovati. ©rfrifsefn, v. a., pričečkati (si kruha), ©rfritmraen, v. «., skriviti se, ukriviti, kriviti se, skerčiti se, skrivenčati se. ©rfriintnten, v. a., skriviti, nakriviti, kriviti. ©rfiifjfen, v. n., ohladiti, shladitise;». a., ohladiti, prehladiti, razhladiti, hladiti; f. a. ©rfolien. ©rliibnen, ftd), v. r., prederzniti se, derz- niti (se), upati si, (russ.) osmeliti se. ©r!ii nt lit er 11, v. a., pristradati, skup spraviti pritergovaje si od ust, ©rfunben, ©rfunbigen, a., recognoisciren, ogledovati, nad) V. izznavati, oznavati; v. r., ftch nad) ettoaä, pozvedovati, izvedovoti kaj, popraševati, vprašati po kom ali čem, za-stran česa; ftd) um baž Seftnben erfunbü (jen, vprašati koga za zdravje; jtd) bei j ti inanbeu, poprašati, vprašati koga zastran česa. ©rinit iliflung, bie, pozvedba, poprašba, po-praševanje; ©rfitnbigttngen einholen, ein* ¿ietjen, popraševati, razpraševati, opraševati (okoli pri ljudeh), ©rfllltilinunožnieife, adv., pozvedovaje, popraševaje. ©rflinbfdiaften, u. a., po popraševanji ali ogledovanji zvediti, ©rliinftefn, v. a., zumiti, zmodrijaniti, zmojstriti; Xraurigfeit erfüttflefn, delati se žalostniga (naefj Slnbem delati se žalosten), ©rfiiltfteft, adj., narejen, shlinjen, nena-toren, nepristen, podveržen, seri. pretvo-ran, russ. poddölannyj. ©rfnppeln, v. a., prirufijaniti, po sovod- stvu dobiti, ©rfafien, f. Saben. Srffldjeit, t", a., prismejati, s smeham dobiti. ©rfnn, ber, vložba, vlog, polog; f.-a. $e= pofituili; ttacf) (Sriag »on fünf ®ucaten, vlo-živši pet cekinov. ©rfagžonfiringen, ©riag^gefndj, ba«, prošnja zastran vložbe. ©riogčgebiilir, bie, vložnina. ©rlngggegenftanb, ber, vložek, poiožek. ©rfagčfdjein, ber, vložni list. ©rfagčtag, ber, dan vložbe, vloževanje. ©rlahnttli, v. n., ohrometi, (and) russj-, att ben Süßen, ošantati, okruljeveti, šantav, kruljev biti, fig. onemoči, onemagati, ob-nemagati. ©rlnngen, v. a., doseči, dosegati, dobiti, zadobiti, zadobivati; buri Sitten erlangen, izprositi, sprositi kaj; feinen 3»etf, namen doseči; SfJufjm erlangen, poslaviti se, f. a. ©rreidjen ; ttt Unterfr. n. serb. au^ stigniti, steči. ©rlängen, ©rlängerit, f. Söerfängern. ©rfängfith, adj.. dosežin, dobljiv. ©llattgung, bie, dobitev, dosega, dosežba; »ermittelft einer Sitte, izprošnja. ©rfangungžgebiibr, bie. podaijšnina. ©rfof?, ber, iia^laffuttg, odpust, odpustek, popust; ber @rlaß einer ^ofjiefle, razpis, ukaz; ber (Maß einer Serorbnung, izdatbaj ukaza. ©rlaffeit, v. a., einen Sefeht, ein ©¿»reiten, dati, dajati, izdati, izdajati povelje, pismo; odpraviti pismo do koga, pisati komu; je; ntattben eine >ßfiief)t, oprostiti, osvoboditi, odvezati, odvezovati koga dolžnosti; einem bie @d)ltlb, bie ©ünbett, odpustiti, odpuščati, odpušati komu kaj; ttadjfefjen, and) spregledati, spregledovati komu kaj, prizanesli ; Stufrufe erlaffen, razposlati, razpošiljati povabila, razglase; in ©emJßheitfceä erfajfetten SefeljlfS, po danem povelji. gtloPtitf. (StlaPtief, ber, odpustno pismo, ©tldftflelb, ba«, odpustnina. ©tln^jflht, ba«, sveto, odpustno leto. Srlafilid), ©riafilid), Mi, odpustijiv; eu laplitfcf Sunbt, odpustljivi, mali greli, ©tlnfitedjt, baž, pravica odpuščanja, od-pušanja ob. pravica odpuščati, odpušati, prizanašati, spregledovati, odpustna pravica. (Srlofefdjeilt, ber, odpustno pismo; f. a. Slbfolutorinm. @rla$fitnbe, bie, mali greh. (Srlaffltttg, bie, odpust, odpuščanje, odpu-Šanje, f. a. ©rltrf?;, feit bet ©rlafTung be« neiteit 2Bedjfelgefe|5e«, odkar je dana (na svetlo dana, izdana) nova menjična postava. (Srlaitfi ett, t'.«., dovoliti, dovoljevati kaj, dopustiti, dopuščati, dopušati, pripustiti, pripuščati, pripušati, na voljo dati, dajati; tlieilie Sfteligion erlaitbt mir baž nidjt, tega mi vera ne dopusti, ne dopušča, ne dopuša, tega moja vera ne terpi; er erlaubte ihnett tlic^t ftS JU fSlagen, ni jim dal udariti se ob. da hi se udarili; erlaitben (te mir 3t)iieit Jit fagen, naj smem Vam reči; e« ijl erlaubt, sme se, dopuščeno, dopušcno, dovoljeno je. ®rlflltbni§, bie, dovolitev, dovoljenje, dopust, pripust, dopuščenje, dopušenje, freq. dopuščanje, dopušanje; (Maubntjj gebett, f. Srlauben; iS habe ©rlauinifj, smem, morem ; iti) bitte um (Maubnift biefe« ju tf)un, prosim, dovolite mi to storiti ob. da to storim; mit (Maitbniji, dopustite, dovolite, naj smem. Srlnuljni&fdiein, ber, dopustni list. ©rlflllbt, adj., dovoljen, pripuščen, pripu-šen, prav, kar se sme storiti; erlaubte 93er* gnugungett, nedolžno veselje. (Srlttltbtbtit, bie, dovoljenost, dopuščenost, dopušenost, pripuščenost, pripušenost. (StlflllSt, adj.. svetel; (MaitSt, bie, svetlost; (Sttere ©riautit, vaša svetlost, svetli grof. gtlaitcn, v. n., mlačen prihajati, biti, gem. mlačin postati, postajati, omlačneti, ohladiti se; f. a. ©rlalten. (Srlflliern, v. a., zalukati, zapaziti, zapa-zovati, zaprežati, prežati, zalesti, russ. podsteregat, naS Jam. spasti, pasti koga. gtlflllftlt, v. a., doteči, dotekati, dohiteti, dohitevati; fiS ein Slmt erlaufen, izhoditi, izletati si službo. (Stlttnfdien, v. a., na ušesa pristreči, vleči, prisluškovati, prislušaje zvediti; f. a. ©C= laitctn. gtlanter«, a., zjasniti, razjasniti, raz- jasnovati, pojasniti; f. a. ©rilatClt. Stliiutetuitg, bie, razlaga, pojasnilo; itn SRedjnutigSproceffe, odgovor; f. a. ©rlliirung. gtle, bie, (Betula alnus), jelša, olša, in Jtt. a. olžik, olžika. grlcben, v. a., doživeti, učakati, dočakati; toa« ntupte i ti) Strmet erlebett, kaj ob. česa ©tiefen. 457 sim učakal reva; oiele« erleben, mnogo skusiti na svetu; er toirb ben SKorgen ni^t et< leben, ne učaka jutra, ©tlet ni fj, ba«, prigodek, pripetek, nakljuc- ljej v življenji. (Sri eb to en, «•> Befreien, oprostiti, pro- stiti, osvoboditi, osvobodovati, rešiti, reševati, znebiti česa; abtbttn, odpraviti, odpravljati; einer 93erbinbliSfeit erlebigen, od-vezati dolžnosti; einen ©efangenen, izpustiti, izpuščati, izpušati iz ječe; ein ©efitdj erlebigen, rešiti, reševati, odgovor ali odlok na-njo spisati, odpraviti; bie ©teile ijl erlebigt, služba je izpraznjena, neposedena, prazna; bie ©aSe ift erlebigt, reč je dokončana, dognana, razsojena; gel)t bet (Mebi* gitng entgegen, se skončuje. ©tlcbigitng, bie, oprost; eitle ömtliSe (Me* biguitg, rešenje, odpis, odgovor, odprava; bie ©adje erí)ált fiiemit iljre _ enbliöl)nl. jeboß, odreše-nik. Gt l Oft C, ber, rešenec, odrešenec, odrešenik, odkupljenec; bie, rešenka, odkupljenka. Grlöfltng, bie, odrešitev, rešitev, odrešenje, rešenje, odkup, otetba. Grlijfungžftunbc, bie, ura rešitve, otetbe. Grlöfltngälueri, bas, odrešenje, odkup-ljenje, odkupovanje. Grtußfen, f. Grliften. Grliigcu, zlagati se komu, izmisliti, I izmišljevati. Gr lun gtrU, v. a., cediti sline za čem tako dolgo, da se doseže. Grluftigen, v. a. u. r., razveseliti, veseliti koga, se, radovati se. Gtmndjen, v. a., pristoriti, prinarediti, napraviti; f. Bemerfftelligen. ©rmüßtigen, v. a., pooblastiti, oblastiti koga, oblast ali pravico dati, dajati komu; t', r., polastiti se česa; f. Bentäßtigtn, Ufurjiiren. Gr maß t ig er, f. Vollmachtgeber. Grmädltigte, bet, pooblastcnec, pooblaščenec. Grmüdjtigung, bie, pooblastitev, pooblastilo; f. a. llfur^ation. Grmagern, v. n., shujšati (se), hujšati se, zmedleti, upasti, upadati, posušiti se, ob meso priti, meso zgubiti (serb. izgubiti se), omeršaveti, zmeršaveti. Grm ahnen, ». a., opomeniti ob. opomniti, opominjati, svariti, učiti, svetovati. Grmahner, ber, opominjavec, svarivec. Grmahnerin, bie, opominjavka, svarivka. Grmahltung, bie, opominjanje, opomemba, opomin, svarjenje, svaritev, svarilo. Grmahnunglfßreiben, ba«, opominovav-no pismo, pismeni opomin. GrmÖfein, v. a., primešetariti. Grmangeln, v. n., fehlen,mangeln, pomanj-kati, primanjkati, zmanjkati; biefe 9taßrid)t ermangelt atlet SBaljrfßeinlißfeit, ta glas je čisto neverjeten, nima nikake verjetnosti v sebi, je brez vse verjetnosti; bie Gräfte ermangeln mir, moči mi zmanjkuje, serb. ne-dostaje; ti ermangelt mir an ®eib, dnarjev nimam; iß toerbe tli d) t ermangeln, mich ein-' jufinbeit, gotovo pridem; unterlajfeil, opustiti, opuščati, opušati. Grm angelung, bie, pomanjkanje, zmanj-kanje, manjkanje, (toitb j et o d) jitmeift verbauter gegeben), in Srmaitgelung eines Seffern muß iß midj bamit begnügen, ker nimam boljšiga (neimajoč boljšiga), moram s tem zadovoljevati, zadovoljin biti; in Smtangt--lltng eine« XefiamenteS, kadar ni, kadar bi ne bilo nikake oporoke. Grmannen, ftß, v. r., moč si vzeti, jemati, serce si storiti, moža se pokazati, ohra-briti se, oživiti se, okrepčati se, nad) V. zmožiti se; ermanne biß, bodi mož; f. a. Grmuthigen. Grmartern, f. Grjffiingen. Grm d t ig en, v. a., mäßigen, moberiren, znižati, zniževati, umanjšati, manjšati, v pravo mero djati (n. p. stroške); bie Jiraft, ben Sauf, prijenjati, prijenjevati; bafüt hatten, meniti, soditi; f. Gtmeffen. Grntäpigitng, bie, znižba, zniževanje, n-manjšava. Gr matten, v- a., matt maßen, utruditi, truditi, oslabiti, upehati, spehati, pehati, serb. auß umoriti; v. n., »on ben Jträften, utruditi se, oslabeti, onemoči, onemagati, spehati se, opehati se, opešati, pešati; er» mattet, trudin; »ont ©lanje, @lafe, skalneti, kalneti, skaliti se u. skalniti se, oslepeti. Grmattung, bie, utrudba, upeh, strudenje, Grntttuleu. Grntebertt. 459 gtmaulett, v. a., prijezikovati kaj. grmci^eln, v. a., predolbsti, dolbsti. grmel, f. Stermel. grmelben, f. SDtelben; ermelbeter 9Mafen, kakor je bilo omenjeno, povedano, grmeffctt, v. a., izmeriti, razmeriti, zme-riti, premeriti, meriti (n. p. globino morja) ; fd)dj}ett, preceniti, zaceniti, ceniti; beurtbei« Itn, soditi kaj, primeriti, primerjati kaj s čim; anbere nacb ftdj ermeffen, druge po sebi soditi, meriti; eitoa« bei ft<$ felbfi er* meffen, pretehtati, pretehtovati, premisliti, premišljevati, preudarki, preudarjati; bar; au« ift ieidjt ju ermeffen, iz tega se more viditi, spreviditi, zapopasti; bie ®iite ©ot* te« ermeffen, doseči (s svojim kratkim u-mam) dobrotljivost Božjo, grmeffett, ba«, sprevid, razsod; nadj bem ©rmeffen be« 9it(i)ter«, po sodnikovem spre-vidu, sprevidnosti, kakor bo sodnik sprevi-dil, spoznal za dobro in prav; nad) meinern ©rtneffen, po mojih mislih, kakor jez sodim, menim; e« toirb feittem ermeffen att* beimgejietlt, naj bo, kakor se bo njemu zdelo. grmepitij, adj., izmerljiv. Srnteffuttg, bie, izmera, merjenje. Srme^eln, t', a., pobiti, posekati in potolči, potleči. grmcfcelJttiB, f. SKcfcelei. grmeti d) C lit, v. a., iz zasedcf, zavratnof, napastno koga umoriti (poln. jak cicho-bojca-tihobojnik). grmilbern, f. Grieitbierit, SOJilbent. grmittellt, v. a., au«forfdjett, izslediti, zve-diti, zvedovati, iznajti; berecljnen, izmeriti, grmittclung, bie, izsledba, dozvedba, iz-najdek, grmbglitbcn, v. a., mogoče storiti, delati, omogočiti!- gtmotbctt, ». a., umoriti, moriti, nalašč, nalaš ubiti; f. a. (£rft^Irt0CU; alle nacfj ber »Jieilje etmorbelt, vse pomoriti; eittanber, moriti se med sabo. grntorb C te, ber, umorjenec; bie, umorjenka. grmorbutlfl, bie, umor, umoritev; ba« 9Wor* ben, moritev. grmiiben, v. a., utruditi, struditi, truditi, spehati, pehati, zdelati; burdj »tele« ©itten, glušiti koga, nadlegovati koga, komu; u. n., utruditi se, upehati se, ugnati se; burdj »te* te« ©eljen ermnben, spotati se, shoditi se; im Saufe ermuben, uteči se; burdj »iele« Slrbeiten, zdelati se, presiliti se z delam; f. a. Grmatten. grmiibetlb, adj., truden; lafiig, nadležin. grmiibet, adj., truden; bttrejj 9trbeit, zdelan; burdj ©eljeit, shojen; »ofltg erniiibet, speiian, opešan, grmiibiicb, adj; utrudljiv, grmiibnng, bie, trud, strudenje, upeh, pe-šanje. grmiiben, v. a., z velikim trudam kaj zadobiti. grmnntern, «., einen @<§iafenben, zbu- diti, zbujati, buditi, zdramiti, dramiti; feinen ©djlaf unterbrechen, predramiti, prebuditi; fig. pobuditi, pobujati, podbu.jati, dramiti, naganjati, nagovarjati, naserčevati koga k čemu, veselje delati komu do česa; einen Sraurigeit, razveseliti, razveseljevati, tolažiti; f. a. Aufmuntern. Gr mu 11 tem nit, bie, obud. zbud, dramlje-nje, spodbujanje, spodbadanje, podžiganje. grinnnterunnžrebe, bie, spodbudnica, spodbudne besede, vnemavni govor. Grmitrren, v. a., izmermrati, prigodernjati kaj. Grmntben, Grmntbißeit, v. «., podbuditi, podbujati, poserčiti, naserčiti, serciti, serce, veselje dajati; serb. a. hrabriti, bodriti, junačiti; f. a. Grmannen, jid); Grmnntern. Grmittbiflltng, bie, podbudba, spodbudo- vanje. Gm üb en, v. a., prišivati si, s šivanjem zaslužiti. Gmäbrcn, a., rediti, živiti, krušiti, hraniti; f. a. Grbaiten; buri) einen Seitraum ernäbrett, prerediti, prerejati, preživiti, preživljati, prehraniti, prekrušiti; kruh, hrano, živež dajati; v. r., hraniti se, rediti se. živiti se; er tnufj ftdj fcXBfl ernöt)teu, sam se mora živiti, serb. samohran je. Grtlübrer, ber, rejnik, rednik, redivec, hra-nivec. Gmtibrerin, bie, redivka, rejnica, hranivka. Gmiibritnn, bie, reja, živež, hrana. Gmiibrunflžfuitbe, bie, nauk. kako rediti život, da ostane zdrav in krepak. Gmbte, bie, f. Grnte. . . . Grneniten, v. a., postaviti, postavljati, izvoliti, izbrati, etioa audj imenovati; et tourbe jttm SRidjter ernannt, postavili so ga (za) sodnika; izvoljen jc bil za (auch poln.) sodnika, naef) Slnbern (jebo v zakup ali štant* vzeti, jemati; nad) Slltbern, v najem vzeti, obwohl najem eigetltlid) Siteihe bebeutet. (Erb nie It', P0Pr'ieti) prijeti, prije- mati, zagrabiti koga. Krbtt(fen, C. a., pričakati, čakati; f. a. ©t= lauern, grbel, ber, f. ©nteridj. grbfcifen, v. a., prižvižgati (si kaj). _ grilflligen, r. a., priorati, prioravati, pn- plužiti (si kaj). Srb i (b t, adj; heftige Segierbe ijabcnb nad) etwa«, derhteti po čim, dert Qserb. derht) bili na kaj, hrepeneti po čem, čleti, hlepeti za čim; »011 Äinbern, naä) V- tveziti po čem; ein auf etwa« er*>id)te« Äiub, tveza. grbini fein, ba«, hrepenenje, členje. gtbliinbcrn, v. r., pripleniti, pnropati. griodjen, v. a., Steine, raztleči, tleči ober tolči kamenje, grbradjem, v. a., izmoledvati. gtbraffcln, v. «., zapokljati. Grirtbigen, v. a., pripridgovati. grpreff en, v. «., f. Službreffen; ®elb et-- (treffen, izsiliti, izsilovati, izviti dnarjev, posiliti, primorati koga, da dnarjev da, iztisniti, iztlačiti, izžeti, izžmeti (ižmem), iz-žemati; ein ©eftänbnif}, (etwa« niebt.) izme-cati komu izpovedbo ali spoznanje; Xhtätteit erpreffen, na jok naviti, pripraviti koga. Gtpteffet, ber, izsilovavec, silnik, iztiska- vec, serb. globar. grbteffnng, bie, izsilovanje, iztiskanje, iz-žemanje. gtbtobcn, v- a., skusiti, skušati, preskusiti, preskuševati, poskusiti, poskušati, dokazati, dokazovati; erprobt, skušen, dosku-šen, preskusen, dokazan, izkazan. Srbrobtheit, bie, skušenost, dokazanost. grbtiifen, V. a., izprašati, izpraševati, iz-pitati, (Seštete« h«' ieioä) faft bur^gehenb« bie fflebeutung „afcen"); f. a. ©rproben. gtbriigcllt, v. a., iztepsti, iztepati, s pretepanjem doseči. 61 quäl en, v. a., izterpinčiti kaj iz koga, s terpinčenjem, s hudim ravnanjem zado-biti. Stquellen, n., izvirati, iztekati, teči iz—. 6tqnetfd)CU, v. a., streti, zmečkati, zmlin-čiti, zmleti koga, razmazniti (Kobej. ©rreidjett. 461 (Srgttitfen, v. a., počverstiti, pokrepčati, okrepčati, okrepčavati, moč dati, pokrepiti, krepiti, poživiti, poživljati, nad) V. aud) povlažiti, lagoditi; f. a. ©rftifdjCtt; ber Segelt erquieft ba« 8attb, dež oživi, oživlja, očverstuje, povlažujc zemljo. Grguidcnb, adj., poživljiv, oživljavcn, krepčaven, krepiven, okrepcevaven, hladt-vcn. (Srguiicr, ber, poživljavec, okrepčevavec. Srqnilfuug, bie, poživek, poživljevanje, okrepčava, okrepčcvanjc. (Srrattf Cll, v. «., oviti, ovijati se do —; ovijaje se doseči, dosegati kaj. ' ©rraffeln, «., zarožljati. ©rrata, fi, pogreški. (Srrat l) b ar, adj., uganljiv, ugibljiv. ©rratljcit, v. a., ein SRäthfel, uganiti, ugibati, uganovati (nad; Pot. Wäre bie S3lbg. be« Septem unrid)tig), zadeti; serb. pogoditi, russ. ugadat, otgadat; fte errieten, um Wa« e« ftd) ha,,belt, zmislili so si, zazdelo se jim je—; bett Sinti einer Stelle erraten, razumeli, zapopasti, doseči, zadeti. Srraubett, v. a., priropati si, zropati (n. p. kupe dnarjev). ©rraufen, v. a., pripuliti; f. a. 2lu8raitfcn. Srraufdjen, v. «., zašumeti, zašumatiti, zaveršeti. ©rrcdjnctt, a., f. 9lu§red)tteit*, po štetvi, števstvu, številbi (rajtanji) doseči. gmdjten, v. a., izpravdati, pripravdati, s pravdo dobiti, dobivati. ©rreetion, f. ©rrid)titng. Streben, a., prigovoriti si kaj, z mnogim govorjenjem zadobiti. Srregbar, adj; ganljiv, vzbudljiv, razdraž-ljiv. ©rregb arteii, bie, ganljivost,vzbudljivost, razdražljivost. grregett, v. a., ganiti, vzbuditi, vzbujati, razdražiti, dražiti; f. a. Sluftcgcn; bell Staub, vzdigniti, vzdigovati, nositi prah, prašiti; SBaffet erregen, zburkati, burkati; Sätm, zavzdigniti, zagnati hrup, šunder; greube, storiti, delati veselje; eilt SSergWerf, najti, nahajati rudnik; ba« erregt JDurfl, to žejo dela, žeja; Slttfritht erregen, punt, (nach Met.') hrup napraviti; Šiitleib erregen, ganiti, usmiljenje (sočutje) vzbujati; auf eine ffleforg-nif ertegenbe aöeife, tako, da se je (bilo) treba bati, da so se jeli bati itd. Srtcger, ber, podbudnik, draživec, razdraž- nik, šuntavec, početnik. (Srrcgttng, bie, vzbuda, podbada, razdražba, zavzdig, šuntanjc; f. a. Slufteguug. ©treiben, v. a., pridrobiti, nadrobiti, pri-treti, natreti. ©tre i d), f. ©ereidj. Streid)bar, adj., dosežin, dosegljiv, altsl. dosež'n; int Oe^eu erreichbar, dohodljiv, pristopen. ©rreidjbarlett, bie, dosežnost, dosegljivost, dohodljivost. ©treiben, v. a., ntit bet£anb, doseči, do- 462 Srretdntng. segati; mit bem SSlicfe erreichen, viditi, serb. dogledati, oko nese do —; iin ©eljett et= reiben, eitlen ©e^e»ben, doiti, dohajati; eine Statt, priti do mesta, dospeti v mesto; ei* nett Saufenben erteilen, dohiteti, doteči, dotekati; int gahrett, pripeljati se, dopeljati se do —; bas 3iel erreichen, doseči, dosegati namen, cilj, feine (Sitbfchaft erreichen, f. Silbe nehmen; ein getoiffeS Sllter, doseči leta, priti v (te in te) leta; ein b°hc3 ter erreichen, doživeti, učakati veliko starost; mit ber ©entunft, doseči, zapopasti z umam, razumeti; einen in einer .ftttttfi etteu djeit, doseči koga, enak, kos biti komu; meine 2öiinfcf)e finb erreicht, spolnile so se mi želje. (Streichung, bie doseg, dosega, dohod. Streifen, v. « ., pripotovati, s potovanjem zadobiti. (Streiften, v. a., pretergati, pretergovati, raztergati. Streiten, v. a., reitenb einholen, dojezditi, dojezdariti, dojahati, doiti na konji; ju Sobe reiten, ein .Ritte, pojezditi; ein 'jiferC, raz-jezditi, razjahati, prejahati, z ježo presiliti koga; ben $teis, prijezditi, z ježo zadobiti. Srreijett, v. a., razdražiti, razdrastiti, razjeziti, razserditi, raztogotiti. Srreniteit, v. a., dodirjati, doderkati, dognati; f. a. Streiten, Sftieberremten. Srretthar, adj., otetljiv, rešitljiv. Streiten, v. a., oteti, rešiti, osvoboditi, oprostiti; serb. n. russ. izbaviti, spasiti. Srretter, ber, otetnik, osvobodnik; f. a. SKetter. Srretierilt, bie, otetnica, osvobodnica. Srrettung, bie, otetba, otetje, rešitev. Strich t en, v. a., f. Slufridjien; ein ®enf= mal errichten, postaviti, postavljati spominek; eine Slnfialt, vstanoviti, ustanoviti, napraviti, postaviti, osnovati, utemeljiti; ein gafj errichten, sostaviti, sostavljati sod; eitt SSttnbttij? errieten, skleniti, napraviti zavezo; eine Urittnbe errichten, narediti pismo, napisati, nastaviti; einrichten, urediti, uravnati; eitt Seflament erridjten, storiti, napraviti, narediti oporoko. Srttthiung, bie, postavljenje, postavljanje, ustanovitev, naprava. Srrichtungžinftrnment, bas,. = itrfititbc, bie, vstanovitno, ustanovitno, zatožno, osnovno pismo. Srringfiat, adj., zmagljiv, kar se da s trudam dobiti. Srringen, v. a., izviti, pribojevati, s trudam ali bojem dobiti, dobivati; ben Steg erringen, zmoči, zmagati, zmagovati. Srror, f. Srriljunt. Srrijthen, v. n., zardeti, (zarudeti), rudeti se; et errötbete, zagorel, zapekel je v lice, rudečica, kri ga je polila, rudeča ga prehaja, obhaja, sram ga je bilo, serb. zapali mu se obraz; ettöi^e 00t bit felbft! sram te bodi! sramuj sc!j v. a., porudečiti, ru-dečiti. Srfäufen. Strüth en, bas, Srröthung, bie, zarudenje. rudečica, sram; nur einet bemertte bie Urfache feitteS (ŠrrothenS, samo eden je zapazil, zakaj da je zarudel, ali v lica zagorel. Srntbern, v. a., priveslati, doveslati do (suhiga). Srrnfen, ». a., doklicati, priklicati, dozvati, dovekati. * Srruttgenfthttfi, bie, dobljeno, dobitek, dosežek. Srfngen, f. SSefagen. Srfflgen, v. a., nažagati, zažagati, preža-gati. Srfctijen, v. a., dosoliti, nasoliti. Srfüttigen, v. a., nasititi, nahraniti, napasti, do sitiga nakermiti, nadovoliti; (¡4 erfättigen, v. r., nasititi se, do sitiga najesti se česa; fig. fteh einer Sadje erfättigen, naveličati se česa, sit biti česa; »on Speife, prenajesti se; serb. dodijati (to mi je več dodijalo). Stfüttlid), adj., nasitljiv, nahranljiv. Srfüttiidjfeit, bie, nasitljivost, nahranlji-vost. Srfiittigung, bie,nahranitev; f. Sättigung. Srfa^, bet, ettteS SchabenS, povračilo, vračilo škode; bie erfegte Sache, nadomestilo, namestilo, povraček; Sntfdjäbigung, name-stenjc, nadomestitev, povračilo; @rfa(5 lei; fiett, verniti, .vračati, poverniti, povračati, odškoditi, odškodovati, nadomestiti, nado-mestovati; Surrogat, namestek. Stfa^nnfpruth, bie, pravica do povračila, tirjanje povračila. Srffllgefthfflorne, ber, nastopni porotnik. Stfatsleiftung, bie, povračba, povračilo. Srftt^ntnnn, bet, namestnik, nastopnik. serb. zamjenik. Srfa$mittel, bas, nadomestek. Srfa^pftidji, bie, dolžnost, komu poverniti škodo, povračilna dolžnost. Srfu^rcdjt, bas, pravica do povračila, na povračilo. Srfnnern, f. n., okisniti, pokisniti, okisleti. zakisleti, kisel biti. SrfflUfen, v. n., utoniti, (altsl. Utopnijti). utopiti se, utapljati, utapati se (nai| tem Altsl.), potopiti se; »on Samen, ©etreibe, zaliti se, zatopiti se, zamokniti, zvodeniti se, pomokniti, potoniti, ponikniti, (Kobe. — baoott ponikve, eine ©egenb, too bie 8rte fteh »erfentt, Pot.)-, »omSBaffertab, zatopiti, voda je mlin zatopila; in ben 3Sol)iltttten erfoffen fein, pogrezniti se v razuzdanost, poželenje, v posvetno veselje, plavati v nasladnostih; Spr. toaS hängen foll, erfaitft nicht, kdor se je rodil za vislice (gavge), ne utone. Srfäufen, v. a., utopiti, vtopiti, potopiti, potapljati; ben Äali erfäufen, zamočiti apno; bet Jtali hat fteh erfäuft, apno je utonilo, se je zalilo, se je zamorilo. Srfäufeln, v. n ., zašumljati, zapihljati. Srfäufen, v. n., zahrupiti, zapihati, zašu-meti. ©rf«aben. Gr f d) ab Ctt, v. «., naderzati, naškrabati, na-stergati, pristergati. ®tf«a«Crit, v. a., po judovsko prikupče-vati, na« V. prijuditi. (Srfdiaffen, v. «., na« bem Altsl. (s'tvoriti, stvarjati), u. ben übrigen fta». SKuiibatl., fo tete in ©t. (na« M.) gebr. stvoriti, stvar-jati, genteittigli« jet'c« stvariti, ustvariti, stvarjati. Grf« Offene, ber, stvarjeneo; bie, stvar-jenka; ta«, stvar. @rf«affer, ber, stvarnik, stvornik, stvari-vec, stvarjavec. Grf«affunß, bie, ©ridjaffeit, ba«, stvar-jenje, stvorjenje; f. a. @d|Öpflinß; feit bet <šrf«affung ber SBelt, odkar je svet stvar-jen, začel biti, od začetka, stvarjenja sveta. 6rf«ndem, tJ. a., po šali zadobiti. Grfd)allen, v. «., zadoneti, doneti; feine ©timme laut erf«atten lajfen, oglasiti se, zavekati na ves glas; e« erf«oll ein ©e* rü«t, poči glas, zasliši se, raznese se, raz-ide se glas; feitt SSufjm erf«oll Weit unb breit, ime se mu razglasi, razsluje, razlega po svetu, v deveto deželo; bie Ältnbe etf«oll Weitbin, to se je razglasilo, zaslišalo deleč okoli; v. a., razglasiti, razglašati. Gr f d) ar r en, 15. a., nadergniti, prigrabiti, nagrabiti, nagerniti. Grftbarten, v. a., eine ©tube, kopaje preiskati. Grf«aitbem, v. ostrašitise, strestise, zgroziti se; et erf«aubert, groza ga spreleti, obide; mravlje ga sprelete. Grfdjaucn, v. «•, zagledati, zagledovati, ugledali, opaziti; man erfdjaut barau«, iz tega se vidi, pozna da —. Grfdiauern, f. (Srfdjaubera. ©rfd| einen, v. »., jt«tbar werben, prikazati, prikazovati se, pokazati, pokazovati se; itt ben übrigen fta». äUuttbart. pojaviti, javiti se; e« erf«ieit eilt ©teilt am Gimmel, pokazala se je, zasvetila je, vidila se je zvezda na nebu; e« erf«ien «nt ein @e= fpettft, imel, vidilje prikazen, (pri)vidilo se mu je; e« erf«ien «nt int Xraunt, pokaže se mu v sanjah, zdelo se mu je v sanjah; ant genjlet erf«eitten, pokazati se na (pri) oknu; »ot ©eri«t erf«eitteit, priti pred sod-nijo, vpričo biti pred njo; bie erf«eiiteltbe spartet, etwa pridši vdeleženec, tista izmed pravdnih strani, ki je prišla; ein 33lt« tjl erf«ietten, knjiga je prišla na svetlo, bukve so prišle na dan; bei einet J£?o«äeit, Serfantmluttg erf«einen, priti k —, v —, na —; »ott glänjetibett ®ingett, ertjetten, beut Ii« Werben, zasvetiti se, svetiti se, prikazati se, viditi se; »orfontmen, zdeti se, pokazovati se, kazati se, viditi se; im lta«* «eiligen 8t«te »ot bet 9Belt etf«eittett, oger-dobljen, ogerden stati pred svetam. grfdjetnen, ba«, prihod; »ontSage be« @t= [«einen« eine« ©efefce«, od dneva, kteriga je bila dana postava. (SrfdjliefiCU. 463 ®tf«etttUltß, bie, bet 3ujlattb, basSteignip, ba etwa« erf«eiltt, prikaz, prikazanje, poka-zovanje; bie @a«e, wel«e erf«eint, unb jWar eilte 9!atitrerf«einuitg, prikazek; ein ®efi«t, prikazen, russ. videnie, prividenie; Srf«ei; ltltng be« Gerrit, razglašenje, prikazanje Gospodovo, russ. bogojavljenje; @rf«eiltuitg ober @rf«einen »or ®eri«t, prihod pred sodnijo; att @rf«eiititttgett glauben, verovati na prikazni, na duhove, ©rf« einuitߧlcl)re, bie, prikazoslovjef. ©rf«crjetl, v. a., prišaliti, s šaljenjem dobiti. ©rfdjicbeit, v. a., pomakniti (n. p. mizo); prikegljati*. ©rfd)icleit, «., izškeieti; f. Slbfeben. ©tfdjießen, v. a., ustreliti, streljati; v. r., ustreliti se; n., alt« ber Srbe, kliti, rasti, pognati, poganjati, izliobolati, iznikniti; f. 2luff«icßen; »ott erf«eitiungeti, f. ©r» jpricßeit. ©rf«tffen, v. a., pričolnariti, pribrodnariti, za vožnjo na ladii ali barki zadobiti, nad) V. pribrodničiti. ©tf d) i IU rac nt, v. n., zabliščati, zablišati se. ©tf«impfett, v. «., prizmerjati, z zntir- janjem, s psovanjem dobiti. ©rf«iltbett, v. a., priskopariti, po gerdi skoposti in odertii nagrabiti, na« V. pri-odertničiti. @rf«lafcn, «., prispati. ©rfd|loffen, ©rf«laWett, v. n., oslabeti, oslabniti, omahniti, omahovati, onemoči, omagati; etf«lafft, mlaliav, omahljiv; med. (ba« ©«lajfwetbeit), ohlapeti; feine Äräfte erf«laffen, moči mu odpovedujejo; moč, krepkost zgubiti, odjenjati, odjenjevati, popustiti; v. a., oslabiti, slabiti, vzeti, jemati koga. @tf«lafflttt0, bie, obnemoč, oslabljenje, omahnjenje, nevečnost, mlahavost, omahljivost, slabost, serb. mlitavost, mlahavost. @tf«laßClt, v. a., eittett äUenf«eit, ubiti, ubijati, pobiti, pobijati; et Wlttbe »Ott einent berabfalleiiben ©teilte erf«tagen, kamen pade s (n. p. strehe) ter (pa) ga ubije; f. a. 2utr«f«laßeit; itn Sergbaue, pridelati do —. ©tf«laßCUC, ber, ubiti; bie, ubita. ©rfdjlappcn, f. ©rf«laffcn. ©tf«lei«cn, t>. a., podkrasti se v kaj, spodlesti, spodlezovati, po zvijači izviti, dobiti kaj; eilten ®ieb, zalesti, zasačiti; bet Sob erf«lei«t un«, smert se prikrade, priklati na tihem in nas prime; 3emanb« ©ttltjl erf«lei«ett, prisladkariti, prilizati se komu, pri kom, vlisičiti se komu; eitte ®rbf«aft erf«lei«eit, po zvijačnosti dobiti. ©tf«IeifCU, v. a., pribrusiti si kaj. ©tf«lcppcu, v. «., privleči, odvleči, od- vlačiti, odeijaziti. @tf«leubctn, v. a., pridegati, vreči kaj iz prače ali frače do česa, ubiti iz prače. ©rfdllicfjbnr, adj., odklenljiv, kar se da odpreti. ©t(«ließen, v. a., f. a. 2lužf«lief?en, 464 ©tf^mcieili G-rfelien. odpreti, odpirati, odkleniti, razodeti, po sklepanji kaj iznajti; v. r., odpreti se, razodeti se (komu). (Srf d; nt Ctten, v. a., okusiti, okušati, po okusu zvediti, poznati, (grfdjmcidjcllt, v. a., izhliniti, prilizovaje se dobiti, izsladkati kaj; f. a. GtfdjlCidjen. @r(djmcificit, v. a., primazati, vreči in ubiti. G-rfdjntiniClt, v. a., prilepotičiti si (z le- potičenjem napraviti), ©tfdjinollen, v. a., z namerdovanjcm in godernjanjem kaj od koga dobiti. (S t f d) It up p en, v. a., v- ob. uhlastniti, v-ob. uhvatiti, v- ob. uloviti, v- ob. uhlop-niti, podhlopniti, dohlopniti. (Srfdjniiffellt, v. a., zavohati, zanjušiti. (gridjuntren, f. (Srbettetn, gtfdiöpfölttr adi-i izzajemljiv, izerepljiv. (grfdjtipfen, v. a., pozajeti, pozajemati, zajeti vse iz česa, izmolsti, izčrepati, počre-pati, Qaltsl. ištr'pati, izčerpati); nrit ©etoalt, odreti, oropati, izprazniti; feilte Gräfte ftnb erfdjöpft, opešal je, moč mu je odpovedala, onemogel je, oslabel je; bie SBltnben, .Rratlf; tyeitelt fabelt il)tl erfctyöpft, rane, bolezni so ga vzele, pobrale, oslabile, hudo zdelale; bie aSerlaffenfiaft iji butci) bie ®lau; feiger erfdjöpft, vsa zapuščina, zapušina je pošla z izplačevanjem dolgov; dolgovi so vzeli (snedli) vso zapuščino, zapušino; eine Untetfu^ung erfc^čpfen, do dobriga, po-polnama kaj preiskati; bie (Söffe tfi erjd)öpft, dnarniea je prazna, mošnjica suha; bet So; ben iji erfdjöpft, tla so izmolžene, so se u-trudile; baž Vermögen erfd)čpfen, potrositi, zadjati premoženje; meine ©ebulb iji et; fd)öpft, naveličal sim se že tega, moja poter-pežljivost je pri kraji; einen ©egenfianb et; |d)öpfett, na tanko, do dobriga popisati kako reč, povedati ali napisati vse spomina vredno od kake reči; ber Ärteg l)at baž Saitb erfdjöpft, vojska je izpila, snedla, zbožala, upehala deželo; ftd) erfdjöpfett, v. r., »on .Kräften, opešati, onemoči, oslabeti; im 9te; ben, izgovoriti se, povedati vse, kar se ve. 6rfdjijpfeni), adj., popoln, doveršin; adv., popolnama, dovelj. (Srfdjijpflid), f. (SrfdTopfbar, Gtidjbpft, adj., trudin, spehan, slab, ne-večan. (grfdjöpftljcii, grfd)Öpflin0, bie, trud, ne-večnost. G: t f d) teden, v. n., ustrašiti, prestrašiti se, strašiti se, strah me, te, ga obide, obhaja, zbati se, splašiti se, prepasti se; poln. zleknaje sie; v. a., ostrašiti, prestrašiti, strašiti koga, v strah pripraviti, splašiti, plašiti koga. (SrfdjtCCfClt, baž, strah, prepast. (žr fdjredlitf), adj., strašin, strašan, strahovit; adv., strašno, močno, hudo. (SridjrccEltif, baž, strah, strahota, (žrfdjreiben, v. a., pripisariti si, pripisati si (dnarjev), s pisanjem zaslužiti, navleči si. @rfdjreten, v. a., dovpiti, dokričati, dove- kati koga. grfdjreiten, f. «., dokoračiti, dokorakati; eit»až »erad)tl. dokobacati do česa; fig. vzdigniti se (n. p. na visoko stopnjo). Grfdjroden, adj., ostrašen, prestrašen, prepaden. (Srfdjrodenheii, bie, strah, trepet, pre- strašenost, prepast, prepadenje. ®rfd)roten, v. a., eine ©tube, prikopati v rudniku do vode. ®rid)iirfcit, v. a., odkopati, po rudosleilbi najti. ©rfdjiiiteln, v. a., stresti, stresati, po- tresti, potrositi, potresati s česa. (Srfdjiitieit, v. a., izsuti, odsipati komu (n. p. mezdo v blago). (Srfdjiittcrn, v. a., pretresti, pretresati; »om (irefcit, 9lnfei)en, omajati, spodmajati, up ali vero, veljavo, attdj spodkopati, spodkopavati; baž 3t»erd)fell erfc^uttern, raz-smejati, krohotati se, smejati se, de trebuh boli, de solze pridejo v oči; baž Jperj, zganiti, ganiti, stresti koga; v. »., tresti se, strepetati, trepetati. ®rfd)iilterer, bet, stresavec, omajavec, spodkopovavec. (Šrfcptierun g, bie, pretres, potres, stres, trepet, trepetanje, majanje, spodkop. ©rfd;t»od)en, v. n., fdjt»ad) »etben, oslabeti, slabeti, opešati, pešati. ®rfdjioormen, v. a., et i)at ft<$ . n., očerneti, sčerneti. (£r f d) t» a ¿5 C It, v. a., izžlobodrati kaj. (Srfdjioelgen, f. ©rfdjffldrmen. gtf djlO Cllen, t>. n., napeti, napenjati se, rasti; fein Diutl) erfcftrcilit, raste mu perje, greben, širi se mu seree. (Srfdjlocren, v. a., otežiti, obtežiti, obte-ževati, težji, terdnejši storiti, preteževati. serb. otegotiti, russ. zatrudnit; erfdjmerett--bet Umjianb, obtežnja. ©rfdjloerni^, baž, obtežba, pretežba, velik zaderžek. ©rfd)loerung, bie, obtežba, teženje. 6rfdjioeriingžumftani), ber,obtežnja,ob-težava. @rfd)lOimttteit, v. a., priplavati, doplavati do česa. (Srfd) ttliltbein, v. a., izmamiti. ©rfd)loingen, v. a., doseči, dosegati; f. grreidjen; .fofien erfdjttiingett, zmoči, zmagati; fo »iel @etb fann idj nidjt erfctjmingen, toliko dnarjev ne spravim skup, ne nabe-rem, ne premorem; l»et Itirb il)m allež er; fdjtoittgen, kdo bi mu nategnil, dotegnil, dovelj dal; v. r., vzdigniti se, doleteti, poleteti. (?rfd)l»tngltd), adj., dosežin, dosegljiv, kar se da s trudam zadobiti. ®rfd)tt)iljen, v. a., spotiti se, vznojiti se. ®rfehen, v. a., zagledati, ugledati, viditi, zapaziti, zapazovati; ež iji ju t»ett, idj £attn ®rfel>liß. ©rftattung. 465 ti nißt erfel)en, predalječ je, ne morem ga dogledati, tako dalječ mi oko ne nese; man fatin baraus erfeijen, iz tega se vidi, (pokazuje); auč beinern ©ßreiben iß etfetjen, iz tvojiga pisma sim razvidil, razumel. posnel; erWäljlen, izvoliti, izbrati, izbirati; v. r., ftß itt einem Süße, ©arten erfefyen, razgledati se v —, po —, spregledati se po —; ogledati se, serb. oba-zreti se. ®rfel)ltß, adj., dogleden. 6r|cl)ltcn, v. a., doželeti česa, hlepeti, hrepeneti po čem, serb. čeznuti za čim; težko pričakovati, doseči, česar je kdo zaželel; erfeljnt, zaželen, težko, željno pričakovan. (Etfeffen, f. ©tfiisen. ßrfc^üar, adj., nadomestljiv, namestljiv, povračljiv. Eiferen, v. a., nadomestiti, nadomestovati, namestiti kaj; bie Äoften, poverniti, povra-čati stroške; ben ©ßaben, škodo poverniti, popraviti komu, odškoditi koga; bie .Kräfte, obnoviti moči; Wer Wirb iljtt erfejsen, kdo ga bo namestil, namestoval. gtfefcliß, f- ®rfe$bat. (EtfCtHing, bie, nadomestitev, povračba; f. a. @tfa$, StfeufjCn, v. «., zdihniti, zdahniti, eigettt. vzdahniti; v. a., z zdihovanjem doseči; (jerbeiwiinfßen, zdihovati po čem. ßrfißtliß, adj., vidin, vidljiv, razvidin; offenbar, očiten; erftßtliß maßen, razjasniti, razložiti, gem. pred oči postaviti kaj; f. a. S3erjeißitctt. 6tfißtlißfcit, bie, vidnost, vidljivost, očitnost. Stficßctt, r. «., shirati, obolehniti, oboleti, bolehen, nebogljen biti, prihajati. Stfiegtn, v. a., po zmagi zadobiti, privoj-skovati. ßrfiltgetl, v. a., pripeti, pripevati si kruha, s petjem služiti. 61 f i It f C It, v. »., f. »erfüllet!, ßrlicgen: 15. a., kopaje navpik v globino priti do (rude, vode itd.). 6t j innen, v. a., zmisliti cb. izmisliti, zmiš-ljati, zmišljevati, umisliti, izumiti kaj, iz-tulitati, izkovati, napresti, izplesti. Klfinner, ber, izmišljevavec, izmišljavec. (Stjinnlid), adj; izumljiv, izmišljiv, kar se da le misliti; alles ©rftmtliße, vse mogoče, vsakoršen. Etfi^tn, v. a., prisedeti si kaj (n. p. bolezen, po seji dobiti; usti capere, pripo-sestvati kajf, po zastaranji ali predavnje-nji kaj zadobiti; v. n., zastati, zastajati; auf etwa« erfeffen fein, f. Skrfcffcit, (Stpißi. ßtfitiung, bie, usucapio, priposestvanje, pridobitev po zastaranji, ßrforgcil, v. a., priskerbeti, po skerbeh dobiti. ®rff)nl)cn, v. a., zapaziti, zapazvati, zaslediti, zasledovati; f. a. 9luŽfiiil)eit. Grfpanitcn, t5. a., doseči s pedjo. (šrfpnren, V. a., privarovati. prihraniti, pri- hranovati, serb. prištediti (priščediti); er* fpare bit beitte ©eforgnifi, ne delaj si skerbi. Grfpnrnif?, bas, grfoaruitg, bie, privaro-vanje, prihranitev, prihramba; baS Šrfparte, prihranilo; er lebt »on feinen ©rfparniffen, živi od tega, kar si je prihranil. Grfjliegelnb, adj., erfpiegelnbe ©trafe, kazen drugim v strah in izgled, erf^ielen, »• a., priigrati, dobiti, dobivati pri, v igri. GrfiJief en, v. a., prebosti, prebadati, na- bosti, nabadati, (grfpinneit, v. a., pripresti, pripredati (si živež), živeti od preslice. Grfpoiiett, v. a., po zasmehovanji dobiti, grjlprcugcn, v. a., doskočiti, dodirjati do—; f. a. 2lufft>rengen. ©tf^tie^eit, v. n., tekniti, hasniti, koristiti; f. a. 3iuffc()ie|en. (Srfpricfiiij, adj., tečin, pomožin, hasno- vit, koristen, dober. grf1)rie|Iid)ieit, bie, tečnost, pomožnost, hasnovitost, koristnost. GrffJtingen, v. a., doskočiti do —, dohiteti koga. (Slf^nren, t5. a., zavohati, zaslediti, zanju-šiti koga. (Srft, adv., (ant erfiett), id) befomme es juerfi, jez bom pervi dobil, pred vsimi druzimi; (atifanglid?), erfi war es ni^t feine 9tbficf)t, izperva ob. izperviga, najpred ni imel misli; (»or^er) erfi foll mait benten, bann fpredjeu, popred, vpervo, prej misli in potle govori, serb. @prid)W. izpeci pa reci; pred, prej, vperve, vpervič, vpervo, perveje, narpred, najpred; er ifi erfi gefommen, je še le prišel; er ifl erfi breijeijn Sa^te alt, ima šele trinajst let; Ware id) erfi ju §attfe, da bi že bil (enkrat) doma; jejst erfi, zdaj šele; eben nun, ravno zdaj. Gcrftantifen, v. a., razteptati. ©rftnnben, f. (Srftcljen, StftnrlCtt, v. n., ukrepiti se, ojačiti se, ukorenjačiti se, moči dobiti, k moči priti, opomoči si (se), opomagati si, na noge priti, ©rftfltren, v. »., okreniti, (okrepniti), ostekleti, oterpniti, odreveneti, oštoreti, ole-seneti, itadj M. attd) obtogeti, obtojiti; »or jlalte, premreti, premirati; erfiarrt »ot @r= ftauitetl, opanjen, okamnjen (serb. zapanjen), ukopan; erfiarreitbe jtatte, hud mraz, da vse poka; baSSBort erfiarrte ifjm auf ber3unge, zastati, beseda mu je na jeziku zastala. (Srftarrt, adj; oterpnjen, odrevenel, mertev, premeri. (Srftarrung, bie, oterpnjenje, odrevenelost. premretje, oterpnjenost, premerlost. ©rftfltten, v. a., poverniti, verniti,. povra-čati, povračevati, vračati; f. a. (StfCtjCU', SSericilt, ©utadjten erfiatten, poročiti, poročati, naznaniti, dati (od sebe) poročilo, naznanilo, podati svoje menjenje; ©iltrebe ers fiatten, podati, dati odgovor; f. a. Slbftfltten. grftaiiUdj, f. gtfe^bnr. ©rftatiung, bie, povračitev, povračba, po-» 466 ©rftamtett. Srftrefieit. vračilo; einež Seridbtež, poročitcv, 'podaja poročila; gegen (Srjtattnng bet .fojiett, s pogojem, da povernete stroške, da se pover-nejo stroški. ©tftOUltCtt, v. n., ostermeti, zgrozniti se, zavzeti se, zavzemati se, osupniti (»ielleidjt osopniti Pot.), altsl. posapiti, etfdjtetfen, začuditi se, prečuditi se, obsenetiti se, čuditi se čemu; ct ftanb erjtaittienb ta, obstal in ostermel je. ©tftttltneit, baž, osup, zavzetje, ostermenje; baž fegte mici) in Srjtaunen, močno sim se začudil nad tem; baž iji gum (Srftattttett, čudne reči, poln. osfupienie. SrftailHCltŽttetth, adj., vreden, da se mu človek čudi. (Erftflltttcnuon, adj., ves začuden, zavzet. (S C |t a U It It d), adj., prečudin; erjlatmlidje SRenge 8eute, silno veliko ljudi; adv., zlo, strašno, neizrečeno, nedopovedljivo. @ rit nit itn it g, bie, f. ©tftamtcit. ®rfte, adj: pervi; bag @rjle, t»a« fie t^ateii, pervo jim je bilo, da —; baž ttrfvrungiictje, pervotno, izvirno; baS erjie SDiat ettoaS bratts d^ett, odnoviti kaj; bet erjie nad) betu ,Rais fer, pervi za cesarjem; gttttt erfieu, aut er; jlett, pervič, najpervo, narpred, najberže, najložej, najgotovši; bet beit Šacfcrtt altf bet Srjlett bacfen, peči na levi strani peč-nice; ftirž ®rjte, vpervo, pervič; gitnt etjtetl iOiate, pervič, pervikrat; baž iji meilt er* fteč ®efd)aft, to mi je poglavitno, naj ime-nitniši, pervo delo; ber (Srjle itt bet @t«bt, pervi, naj vikši, pervak, prednjak v mestu; ber erjie mtter bett 33ruberit, naj starši brat; bas erjie SSefie, f. SBefte; ber erjte ©taatžbc--arnte, najvišji oblastnik; ba8 erjie 2Berf bie; fer Strt, naj izverstniši, pervo delo te ver-ste; f. a. (Srfttilig. (grftedjtlt, v. a., aufjledjen, prebosti, preba-dati; tobt jtedjeii, zaklati, zabosti; er erfiad) jtd) felbfl, prebodel je sam sebe. grfteljeit, v. a., kupiti kaj na dražbi, ttacf) V. dostati, dostajati, russ. s molotka kupit; v. n., vstati, vstajati, altsl. v'skr'snati. (EtftCljCt, ber, kupec na dražbi. G C ft C 1)1 C It, v. a., nakrasti, prikrasti; ftd) feilten Itnter^citt erjlehlett, živeti od tatvine, rediti se s kradenjem. ©rftcijltltg, bie, kupitev na dražbi. (ŠrfteljHUgŽpreiii, bet, kupna, dražbina cena. (Žtftcigcit, v. a., priti na kaj, skopati se, spraviti se do česa; zlesti na verh, splezati na verh, speti se, popeti se, popenjati se (na zid); eiite ©tabt, gejtitug, priti v mesto, priti čez zid v —; bie hod)fleit retljiufeit erjieigen, vzdigniti se, priti na naj viši stopnjo, ©rjietglitj), adj., eitte erjleiglidje SDiauer, zid, čez kteriga je moč priti, na kteriga se je mogoče popeti. ©rfteinen, v. n., okamneti, skamneti. GetfteilŽ, adv., pervič, v pervo, najpred. ©rftetöcn, v. n., umreti, mreti; abjtetbcn, odmreti, pomreti; »on ®liebettt, obmreti, premreti; »on Säumen, usahniti, posušiti se; »om fiteste, ugasniti; »on Sönen, zgubiti se; ¡S jterbe ttttb (atttt ttidjt erjierben, umiram in ne morem umreti; bač SBott etjiirbt ifint auf bet 3nnge, beseda mu zastane v ustih; itt ¡©riefen, ostajati, biti do groba, do smerti. ©tftere, adj., poprejšnji, pervi, uni — ta. KrftCltern, v. a., dojadrati, dopeljati se, doplavati do —. @t|"tge6itrciti)e, bie, nad) V- n.M. pervea- nica; »Ott Äüijen, pervosenca krava, (c/r. senki pl., nad) Gutsm. Siad^gebitrt). Srftfleöorcn, adj., pervorojen, pervi, naj-starši; (Srjlgeborite, ber, pervorojenčič, per-vinec, pervenec, pervec; bie, pervorojena, pervenka, pervorojenka. (Stftgefcurt, bie, b. i. baž ©rjlgeborne, pervo rojeno, pervina, pervenka, coli, pervenčitta; f. a. (Srftgeboren ; baž Stcdjt, pervenstvo, pervorodstvo, pervorojenstvo. ©rftgellltrtžredjt, bač, pravica pervoro-jenstva. (Srftgcuniutte, ber, najpred imenovani, pervi. Srftitf en, v. n., zadušitise, udušiti se, du-šiti se, zalopniti, zahlapiti, zadihniti, russ. zadohnutsja; att einem Jiertte, an ettoaž att-betrit, zadavit! se nad čim; »ot Otdjfe (»oni ©anten), zamokniti; »ont £eig, zaduhniti; auž SDiangel bet äupern Sitft, tiadj V. za-hlipniti, »ont ®antpfe, nacty F zalilupniti; t'. «., zadušiti, dušiti, serb. zagušiti; geuer, ugasiti; alleč erjticfetl, vse podušiti, poda-viti; erjlicfetlb, zadušljiv, dušeč, dušiven; erjlicfen, »ottt Vtnfraut, zatopiti, topiti; erjiidte Ztfiexe, altsl. davljenina. (S t ft t tt It It 9, bie, dušenje; zadušenje, serb. uduha. (Srftigicü, bie, predstvo; f. «Priorität. (Srft i g t ei t g n rt heil, f. s£riorität3urtl)etl. ©rftillcn, t'. «., utihniti, utešiti, udobri-hati se. (Srftinf en, v. n., zasmerdeti, usmraditi se; etjiuniene« Sebcr, usmrajeno usnje; baž tli erjiitufcit ttttb erlogen, to smerdi od laži, to je (taka košata) laž, da smerdi. Grftlid), adj,, pervič, pervo. ©rftUltg, ber, »ott lebenbett SSefen, pervec. pervenec; loeibl., pervenka; »ott leblofen, pervina; bie (Srjllittge, pervina, pervi plod, pervenščina, pervenšina, novina. GrftntillŽ, adv., pervikrat, pervi pot, vper-vič. (Srftöhlttlt, v. n., zaječati, zastokati. (S t ft 0 p p C l It, v. a., nalavkati; fig eitt 33ttcf), skerpariti, skerpucati. ßrftOifeil, v.a., suniti od—, odriniti; f. a iHufftoffen. Srftrelien, v. a., doseči, dosegati kaj (i velikim prizadevanjem), prizadevati, poganjati se za kaj. ©rftrctfcn. (stftrerfcn, v. «., f.2iueftrčöd)fieti ertönen, zapeti slavo Božjo; ertönet, glasite se itd. ©rtOftlt, v. a., zabučati, bučati, zabobnetii bobneti. ©rtrabcu, v. a., dodirjati do —. ©rtrag, ber, prinos, prihodek, dohodek, dobiček, nach V. zdajek; bet (Ertrag be« gel» be«, pridelek, letina, obrodek; ber (Ernte, nažanjek. (Srtragen, v. a., prenesti, prenašati, preter-peti, terpeti, prebaviti, prebiti, prestati; Simon founte ba« Slngefid)t'be« Äönig« nid)t mef)t ertragen, Amon ni mogel več v kralja pogledati; er fatut bie Äälte Ieid)t ertragen, ne mara za mraz, ne boji se ga, mraz mu nič ne de; mit ©ebulb ertragen, poterpež-ljivo prenesti, prenašati. Gvtrtiglid), adj. prenosljiv, znosin, pre-terpljiv; ba« Wäre nod) erträglich, to bi človek še prestal, to bi še bilo; et fingt nod) erträglich, še precej poje, poje še nekaj, ne poje prenemarno. ©rtrögiidjlcit, bie, prenesljivost, prenaš-Ijivost. ©t t rüg It i ba«, dohodek; 9itt|ung, užitek, vžitek. ©ritagfant, adj., ploden, roden; kar nese dobiček. Grtrag8anf(f)Iag, ber, preudarek, premet dohodka. ©rtragSaužtncič, ber, izkaz dohodkov, ©rtragčfabigfeit, bie, plodnost, rodnost, koristnost. @riragSfd)ä(SUItg, bie, cenitev dohodkov. (Srtrag^ilBCtg, ber, versta dohodkov. (Srtrnnf cn, f. «., utopiti, potopiti, utapljati, ©riritltlltcn, v. a., prisanjati, izganjati, izmisliti si, po sanjah dobiti; erträumt, izmišljen. ©rtreten, «., pohoditi, poteptati, po-eeptati, zgaziti. ©rtriliem, f. ©rfingen. ©ririnfen, v. «., utoniti, utopiti so; aile ertranfen, vsi so se potopili, vsi so potonili. 468 Grtrinlen. Grtoepren. Grtrinlen, ba«, uton, utop; erwarbem©r* trinfen nape, malo da ni utonil. Grtttppellt, v. a., pridrobneti do —. GritObCllt, v. a., pri starini dobiti, dobivati, pristarinariti. (Srirommcln, v. a., pribobnati, z bobna-njem vzbuditi. GttrOpCtt, v. a., prikljubovati, s kljubovanjem dobiti, nad) V. izstrahovati. (SrtrunfCllt, ber, utopljenec, utonjenec. GrMcn, v. a., po vaji zadobiti. GriiPrtnen, v. a.. prihraniti, privarovati; Wetilt id) jo »iet ®e(b eriibtige, če mi ostane toliko dnarjev, serb. ako mi preostane. Griiliri8IIlig, bte, prihranitev. GrnSition, f. ©cleprfamleit. Gruiren, f.Dlnžfinbig (macpen). Gttoadjen^ v. «., zbuditi se, vzbuditi se, vzbujati se, zdramiti se; (a(3 eine ttttter= breepung be<3 ©cplafe«), prebuditi se, prebujati se, predramiti se; ber Sag ift ermacpt, dan se je zasvetil; bie ©laubiget jtnb er* Wad)t, upniki so se oglasili; junt Sebeit er* Wad)eit, oživeti. Grffla d) C It, bač, vzbuja, prebuja, prebujenje, zbujcnje. G1'tU fl d)} C It, v. a., zrasti, etg. vzrasti, do verha zrasti, do verha dorasti; ju ettter mige* peuern ©rope erWad)fen, nezmerno narasti; biž jut geporigen ©rope, dorasti, doraščati, dorašati; itt 9tcd)t«fraft ertoacpfen, zadobiti pravno (postavno) moč; bet Semattbett er* Wad)fene @d)abe, škoda, ki jo kdo ima, ki seje komu naredila, storila; baranž erWad)žt bet Itebetjianb, odtod izhaja, izvira ta napaka; f. a. Gittftcpcn. Grtoadjfe n, adj., dorasel, dorastel, dora-ščen, dorašen, odrašcn; bet @rWacpfeite, do-raščeni, dorašeni človek, doraščenec, dora-šenec; bie @rWad)feite, doraščenka, dora-šenka. GtUlitgCn, v. a., premisliti, premišljati, premišljevati, razmisliti, razmišljevati, pretehtati, pretehtovati, preudariti, preudarjati, presoditi, in Uttterir. aud) presapiti, russ. uvažat. Grffiiigitttg, bie, premislik, premišljanje, pretelit, pretehtovanje, preudarjanje; itad) reijiid)er Štfoagung atlet llntflanbe, premi-slivši dobro vse okoliščine, okolišine; in ®r= roagung jiepeit, f. Grtoagcn; itt ©magttttg beffen, baf —, glede, gledaje na to—; ker je —; premišljevaje, da —. Grloaplctt, v. a., izvoliti, izbrati, izbirati, odbrati, odbirati, (russ. izbirat it. vjbirat). GrtDlipltr, ber, volivec, izbiravec. Grtuiipltc, ber, izvoljenec, izbranec; bie, iz-voljenka, odbranka. Grtonplung, bie, izvolitev, izbor, izbiranje, odbiranje, voljenje. Grtoapitett, v. a., ettter obet eine ©acpe, spomniti, spominjati kaj, česa; v misel (v misli), v spomin vzeti, jemati kaj, omeniti, omenjati kaj, poln. namienič, wzmianke «zynič. GrtDÜpni, adj., omenjen, v misel vzet. Grmiipnnng, bie, omen, spomin, spominjanje; @rmäpttitng tpun, f. Grtoapnen. Grtnaprcn, jid), f. SBemitpreu, ftcp. Gr m a 11 en, f. Slnfmatten. Gr to al jen, f. fmtanfmäljen. Grmttltbem, v. a., dopotovati, dopopotvati do —, pripopotvati si. Grtnarmcn, v. n.. zgreti se, ogreti se. G t tO it t nt C tt, v. a., segreti, ogreti, segrevati, greti, stopliti, razgreti; v. r., (¡d), segreti se, segrevati se, ogreti se, ogrevati sa, ugreti se; ftcp ein wenig erwärmen, pogreti se. Grloitrtnung, bie, segretje, segrevanje. Gr tO ar t en, v. a., čakati na koga, na kaj, čakati česa, zanadjati se, nadjati se, vnadi si biti koga, česa, pričakati, dočakati, pričakovati, dočakovati, izčakovati; jte ertear: ten ipren 93ater, očeta čakajo; et fann ei nicpt ertoatten, ne more dočakati, sterpeti;idj erwarte nid)tž ©itteg, ne nadjam se dobriga (n. b. Serb. dobrimu); @d)anbe erwartet bidj, sramota te čaka; ež fiept llicpt ju erwarten, ni podoba, da bi —; tcp pabe ipn tange ge nug erwartet, načakal sim se ga; td) erwarte »Ott bit, nadjam se, upam, zahtevam od tebe; eittanbet erwarten, sčakovati se. Grtoartlid), adj., pričakljiv, kar se more ali sme pričakovati. Grtoartnng, bie, pričakovanje, nadjattje. up, upanje; in Srmartimg bet Singe, čakaje. čakajoč na —; wie et fiep in fetnett Srwar tmtgeit getäufd)t fap, ko vidi, da ga je upanje ogoljufalo, prevarilo. Grtoartmtgžtioil, ade., željno pričako-vaje, čakaje —. Grmaten, v. a., dobresti, dogaziti, prebre-sti do —. GrtOCdPar, adj., vzbudljiv, zbudljiv, zdram-ljiv. Gr tO C den, v. a., »O nt ©cptafe, vzbuditi ob. zbuditi (cfr. russ. razbudit), zbujati, zdramiti, dramiti, (als eine blofie ttnterbreipiiung bež ©Cplafeg), prebuditi, prebujati, predramiti koga; »erurfatpcii, j. S. 3tnbacpt, teibett, obuditi, obujati; oont Sobe, obuditi, obujati, figt. oživiti, oživljati; eilten ^ruplr teti erweefett, vzdigniti preroka; f. a. 'Jiuf= muntern, Grnettcrit; bettSurft erweefen, žejo delati, po tem človeka žeja. Grtoeder, ber, budivec, zbttjavec. Grtocdlid), f.' Grtoedbar, Grbanlitp. GrtO cdte, ber, vzbujenec, oživljenec, pre-spavcc. Grtoeduug, bie, vzbud, vzbuja, zbujanje, obud, obujanje. Grtocduttgeiiitiitel, bač, obudilo, obujalo, oživljalo. Grm epren, ftcp, v. r„ eiltet ©aipe, ubraniti se čemu, braniti se česa, čemu; itp fann ntid) feiltet nicpt erWepten, ne morem se ga (se mu) odkrižati, ne morem ga otresti od sebe, ogniti se česa, čemu; icp tonnte mičp tež ©cplafeö nicpt erwepten, spanje meje zmoglo, zviio, nisim se mogel zderžati. Grroeidjbnr. (f rtD e i d) b d t, adj., omehčljiv, omečljiv, zmehčljiv, kar se da omečiti. @rtttCilf|CH, v. n., omehčati se, serb. od-mekniti; v. a., omečiti, mečiti, umehčati, razmehčati, zmehčati, mehčati; im SBaffer, razmoeiti, razmakati; erWeid)eub, mečiven, mehčaven; ertoeicEienbcg üftittel, mečivno zdravilo, mečilo, mehčalo; 3entanben erwei* iftn, omečiti, ganiti; f. a. SHiil)rClt. 6rWeid)lid), f-Grmetikr, mehkiga serca. Srnjct^ttttfl, bie, omečitva, mečitev, omehčava, mehčanje ; f. a. 9iiil)ri!!tg. SrfflctdntngčHtittel, k«», mečilo. grtoeitten, r. M., zajokati; v. a., prijokati, z jokanjem dobiti. (EttDCiŽ, ter, dokaz, izpričba; f. a. ©CtDCtŽ. (Ertntifen, v. «., bwr bie Xhatbcutlii rna* etyen, izkazati, skazati, skazovati; ®llte« erteeifeit, storiti, delati dobro, skazati dobroto; bie Sßaljtfieit ober galfdjljeit eitler @acf)e beutlidj madjen, dokazati, dokazovati, izpričati, izpričevati, f. a. SBcffiCifCtt; ©l)re ertreifeit, počastiti, častiti koga, čast skazati komu; ftcf» erWeifett, v. r.. pokazati, po-kazovati se; ba« Wirb ftd) fyäter erWeifett, to se pokaže, se bo vidilo poznej; ftd) bailf* bar erWeifen, hvaležen biti; ftciv gütig erWei* fen, dobrotljiviga se skazati, pokazati komu, serb. udobriti se komu. SttueiŽltd), adj., dokazljiv, izpričljiv; ber erwei«lid) »ernrfadjte ©cfjabe, škoda, ki se da izkazati, da je bila komu storjena; er* t»ei«lid) ntadjett, f. Grtoeifett. IrfflCifttttg, bie, dokazovanje; f. a. ©CtDCiS. SrtOeitern, v. a., razprostraniti, prostra-niti, razprostreti, razprostirati, prostirati, razširiti, razširjati, širiti, (attd) šrojiti, šra-jati, g. ©. žago šrajati Po tj; aiticitiailber* rüden, razmakniti, razmikati; au«bel)tien, raztegniti, raztegati, raztezati; Weiter tlta* $en etwa« gät)e«, Weidje«, nach V. razohla-titi, razohlatovati; einen ©djltb mit ®et»a(t, razgnati, razriniti, razganjati čevelj; eilten !Rocf, razpustiti, razpuščati, razpušati suknjo; einen Xractat, razširiti, nad) V. razdaljati; eine grifl, f. Grftrcdcit; ftd) er= toritern, v. r., razširiti, širiti se, odpreti odpirati se, raztegniti, raztegovati se; fig. množiti se, rasti. (Erweiteret, ber, razširjavec. Sttticiternng, bie, razširjanje, razšir, raz- prostiranje, razmik, raztegovanje. (ErtDCrb, ber, GrttCrbett, ba«, zaslužba, pridobivanje; ba« ©rtoorbette, pridobitek, pri-dobiček, pridobek, prislužek, zaslužek; ber trtüfifante ©rwerb, nad) V. pritrudek, serb. zamuka; er ijl ttod) fällig gum ©rtoetb, more si še kruh služiti; »on feinem ©rWetbe le* bett, sam se živiti, hraniti; ®cWilttl, dobiček; @eWerbe, obertnijaf; ber reitte SrWerb, čisti dohodek. grtDerben, ». a., pridobiti, pridobivati, za-dobiti, dobiti, dobivati, zaslužiti, prislužiti, služiti, pridelati, itadj Zal. aud) priobrestiti, (and) rim.); in tlnterfr. steči, dobaviti, pri- Grttetteit. 469 baviti; mttfjfattt erwerben, pritruditi si kaj; ftd) fel)t »iele (Srfabruttgen erwerben, veliko skusiti, skušati; fein ©rot erwerben, kruha služiti si; er hat ft<§ feine Siebe erworben, prikupil se mu je; bltrdj ïanjen, ®eigen, pfeifen uff. erwerben, priplesati, prigosti, pripiskati itd.; al« Satlbwirtl), guljtmantt, ©djetifwirtl). Xudjljânblet uff. erwerben, pri- kmetovati, privozariti, prikerčmariti, pri-suknariti uff., mittelft analoger au« bell Hauptwörtern be« betreffettbeii ©rwerb«jwei--ge« gebilbeten 3eitwörter itttb bet ©orfefc* ftjlbe pri- ; blttd) ©etteln erwerben, prirevati, priberačiti; burd)« ,§eiratf)ett erwerben, »om SMautie, priženiti; mirent erworbene« ®ut, krivično blago. Grfflcrlier, bet, pridobivec, prislužnik. GrttCrbŠf äl)iß, adj; prislužin, zmožinkaj pridobiti, kdor si kaj pridobiti, prislužiti more. Grtocrôëfitfligïeit, bie, zmožnost za službe, prislužnost. Grtn erb §f Icif, ber, obertnost. Grfficrtlëioê, adj., brez pridobitve, brez zaslužka. Grtoerlittifj, ba«, f Grtoerb. Grtoerfifnut, adj., prislužljiv, delaven, marljiv, zaslužčen, oberten. <£ r tt) crbfantïcti, bie, prislužljivost, delavnost, zaslužčnost, obertnost. Grü) erb êfdjule, bie, obertnijska učivnica. GrtDerbŽ0Cfd)(tft, ba«, pridobitno delo. opravilo. GrtDerbêïltttbe, bie, nauk, kako si kaj zaslužiti. Grloerbêntiitcl, ba«, pridobilo, pripomoček, kaj pridobiti, zaslužiti. Grtoerb žgnelle, bie, wöttl. izvir pridobitve, zaslužka; bie <ŠrWerb«quelie augeben, povedati, s čim se kdo živi, odkod, iz česa si kdo kruh služi, od kod se hrani. Grtnerbžfinu, f. Gracrbfamfeit. Grtterbêftnttb, ber, pridobitni stan, pri-služniki, pridelovavci. GrrocrbSftcuer, bie, pridobnina. Grtoerbžfteuerelttffe, bie, razred pri-dobnine. Grtocrbêfteueruadiiidit, bie, spregled, odpust pridobninc. Grtuerbëtitel, ber, pridobitno ime. GrffiCrbSjettflHif, ba«, pridobitno spričevalo. GrraerbŽJlDCtfl, ber, Wörtl. versta, razpol pridobitve, zaslužka; s čem, iz česa se živiti. hraniti; f. obeti GttOCrbêbltClle. Grnjcrbuttfl, bie, pridobitev, pridobivanje, zaslužek, zaslužba; f. a. GrtDCtb. GrtterbttHflënrt, bie, pridobivanje, pridobitni načinf, način pridobitve. Grtnerfett, v. a., dovreči, dolučati, vreči, metati do česa; mit einem ©teilt erWerfen, ubiti s kamnam. GraettCIt, r. po stavi, v stavi dobiti, dobivati. 470 (Sruriebern. Cctjbitram. ©rffitebern, v. a., »ergeiten, poverniti, ver-niti, vračati, vračevati; einett ©ritji ertoie* bertt, nad) bcnt Serb. odzdraviti; (Sittež Ctebe erhnebern, ljubezen z ljubeznijo poverniti, plačati, ljubijočiga ljubiti; toieberboteit, ponoviti. ponavljati; antteorteit, and) aliv.n., odgovoriti, odgovarjati; odverniti, odreči, reči na kaj, nasproti reči, ltadj V. a. ver-niti besedo; fd)riftiidj, odpisati, odpisovati; ftngettb emnebem, odpeti, odpevati. ®tt» i ebcrit Itfl, bie, vračba, vernitev, po-vračba, odgovor; fdjriftlicbe, odpis; feitte CSt^ Hjieberttng latltet. on odreče to-Ie. @rtDjcbmiitg§fd)nft, f. Stiptif. ®rmi!bett, v. n., zdivjati, obdivjati. ©rttitnbcn, itd), v. r., ftdj nnterftefien, f. llntcrtomben; v. ti., ntattgeln, manjkati; e« att nidjtž ertoitibett laffcn, vse, kar je potreba, storiti in nič ne opustiti; v. «., er= merben, zmoči, pritruditi; f. a. ©t|"d)tttltgctt. SttBttticn, v. a., mit beti Jiugen ertriiiFeit, pomigniti, pomigati, pomigovati komu, da se ustavi, ali da pride; mit ber §anb, mahati na koga in s tem ga priklicati. Gruuttfčin, v. a., pricviliti, izcviliti kaj, s cviljenjem doseči. Grm irbelit, f. 2lnf»trbeln. (SrtDtrfCIt, v. a., izdelati, izdelovati (kaj), zadobiti, izviti; bltrd) Sitteu, izprositi kaj; bltrd) ©etoatt, prisiliti, posiliti; f. a. $urd)= fefcen. Grttnrfbfdlflften, v. a., prigospodariti (si kaj); f. a. Grftmren. ©rtl)tfd)Clt, v. a., uhvatiti, uhvatati, dobiti, dobivati, uloviti, vloviti, loviti, vjeti; ber bat e« erttif^t, naletel je, dobil jo je, skupil si jo je. GrtDitterit, t', a., zaduhati, zavohati, do-vohati, zaslediti, doslediti. GrtDltd) CItt, v. a., priodcruhati, priskopa-riti, po odertii zadobiti, privohrati*, serb. nalihvariti; f. a. Grgcijtn. Gttoiinf djett, v. «., bltrd) Sffiitttfdjett beFont* meii, iz voščiti, izvošiti, priželeti, zaželeno doseči; eiitem afiež @ute ertouiifd)ett, želeti komu vse, kar je dobriga, požcleti, želeti; f. a. aBiinfdjeit. (SrtBiitlf d) t, adj., zaželen, želen, prijeten, všeč; e« gebt ermiiiifcbt, godi se po želji, po volji, po^ sreči ubgt.; mit ift e« ettcunf^t, drago mi je, dobro, lepo se mi zdi; eine er»iiufd)te ®elegeitl)eit, prav lepa prilika, priložnost. Grttitrfeilt, v. a., privadljati, prikobljati, prikostkati, dobiti na kostke. ©rmiitgctt, v. «., crbroifeln, zadaviti, za-davljati, daviti, zadušiti, dušiti; SlHeS nad) einanber ertourgen, vse podaviti, podušiti; bltrd) Sufcbnuren, zadergniti, zadergovati. zagerčiti, zagerčevati; bltrd) bie 9lbfd)neii bitng ber .ffeble tehten, zaklati; burdb @te= djett, zabosti, zabadati; getoaltfant tobten, umoriti, ubiti; eilt SBilb ertourgrit. icaidm. goniti in poditi, da cerkne. GrtDiirgcr, ber, davivec , zadušivec, zadav-Ijavec, klavec. Grtuiirg Uit g, bie, zadava, zadavljanje, dušenje, zadušenje, klanje, zaklanje. Srttriitljen, r. »., zdivjati, zbesniti. G tj, baž, eilte «Ketad bei ftd) fubtenbe Grb; art, ©teiltart, ruda, poln. kreszec; (irje bauett, aitf @rje bauen. rudo delati, kopati; Oolberj, zlatica; ©ilbererj, srebernica uff.; ©lodetifpeife, SOiif^img pon Aapfet «nb 3iint, bron, med, medenina, zvonovina. Grj = , in 3l>g-, rudni. Grj, mir in Bufammenfegungen, bejeicfeitttib baž ffietnebmfie iit feiner 9lrt, int gutett tmb nad)tbeiligen Serfiaitbe, višji, veliki, glavni, pervi, največji, narvečji, nad—; ves, j. !8. ergbčfe, ves hudoben (kolikor ga je), poln hudobije, Grgttber, bie, rudna žila. Grjagen, f. SBcrjagcn. Grjablbttr, adj., povcdljiv; bas ijinidjter--jdblbar, to se ne more, ne da povedati. Grjiiblbnrfeit, bie, povedljivost. (Srjiiblcit, v. a., povedati, (nad) JI. pove-dovati), pripovedovati, praviti; mnftjntlid) ergdbletl, pripovedovati (po dolgem, vse kakor je bilo, po versti); genatt ergdblett, dopovedati, dopovedovati. Gcrjoljler, bet, pripovednik, pripovedovavee. Grjitblltltg, bie, bie ^anblltttg, pripovedovanje; baž Srgabite, pripovedka, pripovest, povest, pravlica, pravljenica, serb. a. priča. etjiihlnngŽtDetfe, adv., povedama. pri-povestno, v povestih. 6 tj ti b m en, f. Biifimcn. Grjaittt, ba«, naj višji ured. (StjOltlCtt, ts. «., izpuliti, prikregati, pri-gerditi, po kregu in prepiru, z gerdo dobiti. (StjOrbcit, bie, medenina. Grjart, bie, ruda, rudovina, (eig. versta ali sorta rude) ; jebe (Srjart, vsaka ruda. Gtjntiig, adj., rudast. StJOllbcm, v. a., pričarati, pricoprati*. (Brjnnfberettung, tie, pripravljanje, pri-ravnovanje rude. (SrjdMgC, taž, rudno očescef. Grjbettiiger, ber, goljuf vsi h goljufov, nar večji goljuf. Srjbilb, ta«, medena podoba. (SrjbifdlOf, ber, veliki škof, nadškof, višji škof, poln. arcybiskup. Srjbtidjofltd),' adj., vikšiškofljsk, vikši-škofovsk, nadškofji. Sr jbigtbnnt, ba«, vikši škofija, velika škofija, nadškofija, nadškofijstvo. (Srjbijfc, adj., ves hudoben. (?tjb 0 Ctt) i d)t, ber, nar veči hudobnež, pre-hudobnik, ves hudobnik, sama hudobija. Grabrnd), f. ©rjgrubc. Stjbteb, ter, rudokradež; naj večji tat; tat, da mu ni enaciga. (Srjbll nt m, adj., preneumen, ves neumen, neumen, bedast, trapast kakor vol, ©tjiiimmlopf. Gr j bunt m t Op f, ter, pravi tepec, bedak, trap trapasti. Gr$e«en, v. a., fi«SDiutfi erjedjen, zvinam se pojunačiti. gütigen, V.a.V.r., f.Gnocifcn,Bcjeißtn. Gr je It, adj.. rudnat, laden; gemifcbt mit ÄU* pfer unk 3illll, bronast, meden, bakren; f. a. Gčijeru. Gr?en, »>• «•, z bronam obdati; ®r fageit Jlt 3emattk, (eilt nur int ¡Deutfdjen »orfommett* ber ©ekran«), ettoa onkati ob. od sebe tikati analog bent „od sebe vikati", (t. j. onikati. ©ie fagen, welche« iefctere im Solle ifl). Grjcttgel, ber, veliki angel, verhangel, višji angel, arhangel. GrjeilßClrourj, bie, angelika. GrüCltßClt, v. a., (generare), jeugeii, zaro-diti. roditi; erjeugte, aker uod) nic§t geborene ■Rinber, zarojeni (spočeti), pa še ne rojeni otroci; bltrd) Söitibe ttltb gleip, pridelati, pridelovati, izdelati, obročiti, (n. p. ta fabrika veliko blaga obroči), russ. proiz-vodit; bie Srbe, ker Boben erjeugt, dati, dajati, obroditi, roditi; Bier erzeugen, pivo kuhati; unrichtige Begriffe erjeugen, neprave zapopadke delati, dajati; kie« erjettgt .Rrattf-' heiten, iz tega vstajajo, se plodijo, zarc-jajo marsiktere bolezni; felkfl erjengte Sffiolte, domača volna, doma pridelana; Dkfl erjett= gen, sadje saditi, s sadjem se pečati. GrjtUßenb, adj., roden, rodiven, plodivcn. Grjeußtr, ker, rodnik, rodivec; »on .ftlinft; »rokltcteit, delavec, izdelovavec; »on DlatUr« probuetcn, pridclovavcc; ber ®rjeitger ober Berfertiger einer SBaare wirb int ©tosen, oft bitrdi bie beni9JennWorte ber betreffenbcii ®aare angehängte ®nkfhlke -ar aitsgekrüift, j. B. Oelerjeitger, oljar, ltkgl. GrjeUßCrin, kie, rodivka, rodnica, izdelo- vavka, pridelovavka. Girjcugniff, ba«,Slaturprobuct,pridelek, ob-rodek, plod, sad; ¿tltnftyrobuct, izdelek, na-rejek, napravek. Grjcnßtc, ber, rojenec, zarojenec; bie @r* jeugten, zarod. rod. Cuenßunß, bie, pridelovanje, izdelovanje; oft butci) bie Snbfplbe -arija, j. B. Oeler--jetigung, oljarija. GriengUHflŽfoftCtt, stroški pridelovanja, izdelovanja. GrjeUßltnßiiprciS, ber, izdclna cena. Gf,engunflžftiitie, bie, izdelovavnica, prt-delovavnica. Grjfarbiß, adj; rudne, bakrene barve, ru-dast. Gtjfttf?, ba«, rudni sodeč. Grjfaul, adj; prelen, ves len, sama lenoba, len, kar va-nj more, len da smerdi; gnjil, kakor klada, kakor megla brez vetra. Grjfaulcnjtr, ber, lenuh vsili lenuhov, (grjfeitlb, ker, poglavni sovražnik. Grjfuhrmnttlt, ber, rudovoz. Grjßonß, f. Slabet. (Srjganttcr, ber, pravi slepar, goljuf, goluf. grjieimngSlcb«. 471 (Sngteßer, ber, mcdolivecf. ©rjßrüber, f. Btrßmann. (gtjßrob, adj., silo debel, jako zarobljen, ves neobdelan, neobtesan, hribovsk. ©rjßrobintt, ber, zarobljenec, neotesan, debel človek. (Srjßrube, bie, rudnik, rudna jama. ©rji)flflin, adj., rudast, rudi podoben; f. a. Srihriltenb. grjbalbe, bie, kup, grič rude. ©rjbftltenb, grjljaltifl, adj; rudnat, ru-dovit, ruden, kar ima rudo v sebi, poln. rudawy. grjbttltißfeit, bie, rudnost. ©rpnttž, ba«, Deflerreid), vladajoča lnsa; iti ker ©«meljhütte, rudnica. grjhcrjDß, ber, nadvojvoda, višji vojvoda. ©rjbtrjOßin, bie, nadvojvodinja. (Srjberjogltdj, «<(/., nadvojvodov, nadvoj-vodsk. (grjbcräOßtbum, ba«, nadvojvodstvo, ßnljeitfhler, ber, pravi, prekanjeni hinavec, naj večji hinavec, ßrjbirt, ber, višji pastir, ©tjhohlfr bie, rudni, rudarski voz. (Srjbiitte, f- Sdjmeljbütte. ©rjtchtn, V. a., grojj greben, Ätnber, zrediti, (eig. vzrediti), zrejati, odrejati, rediti, odgojiti, zgojiti, gojiti, and) kojiti; beli SRa«; Wild)« erjiehen, spodrediti, spodrejati; bett SBagen, voz potegniti, potezati, potegovati; f. a. Bilbcn. (Srjtebcr, ber, rednik, rejnik, zrednik, vzre- javec, odrejavec, odgojnik, gojivec. ©rjichcrantl, ba«, redništvo, odrejništvo. gojništvo. (grjiehtritt, bie, rednica, rcjnica, zrcdnica, zrejavka, gojivka, odgojnica. (gräicbltltß, bie, reja, odreja, odgoj; »011 guter Srjiehittig, dobro zrejen. odrejen, od-gojen. (Srsichuitflž», in 3ffegu., rejni, rejivni, od-gojni, — za zrejanje, odrejni. ßra'ichunßgnnftnlt, f. (grsiebnttßöbnue. grjiehnnßgnrt, bie, odreja, odgoj, nacin vzrejanja. ßrjiehnttßSfad), (Srsichu"fl3gefd)äft, ba«, odrejanje, reja, vzrejanje, gojenje, odgoj-stvo. {grsicbltttß^fäbtßictt, bie, odgojivnost, vzrejljivost. GrjicIjltttßSicbler, ber, pugrešek, napaka v zrejanji otrok; — iz slabe odreje. (g r J i el) It H ß i h t" ba«, rejenišče, rejeniše, odrejevavnica, vzrejališče, zrejališe. grjiebunflžiiiftitHt, f. (grsiebungšbauS. (grjtebunßflltttbc, bie, rejna, odrejna, odgojna ročnost, znanost, znajdenost v zrejanji, vzrejanji, rejoznanstvo. grjicbnttßöluttbiß, adj., znajden, uren v odrejanji, zrejanji, vzrejanji. (SrjiCbltttßSlebrC, bie, nauk od zrejanja ali gojenja, rejilni. odgojni nauk, rejilna veda. 472 grjieijitttgéfeijtet;, ©rjfepltttgáíeljrer, ber, učenik rejstva, odgojstva, odrejnik. ©rjtCpltltgáíoé, arfj'., nezrejen, neodgojen, brez odreje, brez vsaciga odgojila, divji, gtjiepunflgmittel, ba«, rejilo, odgojilo, odrejni, odgojivni pripomoček, ©rjtcíItllflíiraíí, ber, odgojni svetova-vec. ©rjtcfiuttggrcncí, bíe, odgojno pravilo, pravilo za odrejo. ©rjtcpuitgžfcfirift, bie, odgojne, podučne bukve. ©rjtebuttggftbitle, f. ©rjtebmtgžbauš. ©rjtepnitgžtnefeit, ba«, odrejstvo, odgoj-stvo; reči, ki se tičejo vzrejanja otrok. ©r3iebung§tt)iffettfdjaft, bie, odgojno znanstvo. ©rjtelcn, v. a., .ftinbet erjielen, f. @r$ett= gen; ®etreibe erjieleit, f. Sanen; eineit So* get (int glltge), zadeti, seré, pogoditi ptiča; ba« pat er bantít ergteíett tootlen, to je hotel s tem doseči; f. a. 3telen, SBeflbfidjttgen. ©rjifltjen, v. n., zasičati, zapsikati, zažvižgati. ©rjittem, v. n., strepetáti, trepetati, pre-trepetati, stresti se, stresati se, zderhteti, dregetati, riisn. sodrogatsja. ©rjintumer, bie, rudna klet. (£r jiiimntcter, ber, veliki kamernik. ©rjfattjler, ber, veliki kancelir. ©rjfafteit, ber, rudnica. ©rjfottf, ber, kupovanje rude. ©tj! C pet, ber, hudi krivoverec. ©rjii 0U6 er, ber, rudobir. ©rjinaufer, ©rjfnitfer, ber, gerdi stiska- vee, skopee (nad) 91.). ©rjiorb, ber, rudni koš. ©rjfunbe, bie, rudoznanstvof. ©rjfunbtge, ber, rudoznanee. ©tjltcberltdj, adj., prav zanikern. Srjliifllter, ber, veliki Iažnik, ki laže, kakor bi orehe tolkel, ©rjtllftig, adj., prevesel. dčr jmadj er, ber, poglavitna rudna žila. Grjntarfdjan, ber, veliki maršal, ©rjmittel, ber, rudni prideržek, prihranek, osredje. ©rjlttiible, bie, rudna stopa ali pliavniea. grjnarr, ber, norec, vseh norcov norec, norcov poglavar. ©rjtrinfel, f. ©rjbummíípf. ©rjprieftcr, ber, veliki duhoven, russ. pro-topop. Cérjprofie, bie, ogled, preskus rude. Srjfuit, bie, velika svinja, ©rjfiiuf er, ber, hudi pijanec, pijančina, nad) 91. pijanuh. ©rjf diapmeifter, ber, (nad) bernSeri.) veliki blagajnik. Grjftpaum, ber, žlindra, rudne pene. Grjfdiciber, ber, odbirač, trebeč (rude), ©rjfdjelttt, ber, ves zvijačnik, hudobnež, prekanjen, prepekan človek, ©rjf á) i iS) t, aujierorbeittlidje @. a., f. SBcabftdjtigen; doseči. dosegati. ©rjtoCtf, ba«, rudnina, rudni izdelki. ©rjtDiltgCtt, v. a., prisiliti, izsiliti, dosiliti, posiliti koga zastran česa; primorati koga, da kaj stori ali da; iztlačiti; grietett er= jltriligen, naviti, nasukati, primorati. prinu-diti koga k miru; erjtoungen, prisiljen, pri-moran; eiuen ©inn erjtoingen, po sili izpeljati, izkleščiti, izklešiti. ©rjtnntberer, ber, hudi odertnik. ©rjtoiirbe, f. ©rjamt. ©g, proti., biefe« giirtoort toirb im @(o»ent--f<$en attermeiji nid)t uberfe^t, j. ffl. ba« ijt e« eben, toa« —, ravno to je, kar —; e« bonnert, germi; e« ifl frifd), hladno je; glaube e« nur, le verjemi; e« ijt nid)t atte« ®olb, Iva« glanjt, ni vse zlato, kar se sveti; ti fei aitd), toa« tootte, naj bo. kar bo; ba mitji bit fepen, t»a« e« bod) @d)čne« fei, ttienn —, vidil boš, kako lepo je, ako —; er metnt ti gut, dobro misli, meni; ba« §au« i|t fd)čn, aber e« ijt aučp tpeuer, hiša je lepa, pa tudi draga; idj bin ein 2Kenfd), bu biji e« and}, jez sim človek, ti tudi; id) fage bir'« ja bod), sej ti pravim, povem ti; e« tuirb g ti fiobft, nekdo terka; er macpt e« recpt, prav dela; e« toar einntal ein SKann, bilje mož; e« ftnb jiinber, otroci so; ttberfegt wirb e« (5?. mit ta (ti, te), ta, to, on, ona, ono, toenn eS anftatt eiites anbertt anjeigenben ober an* jetgenbifeegiefienben gurtoorteS jleljt, j. 53. eS ift feine erfte Jpanbhtng, ta je njegovo pervo djanje; Ijaft bit ein SDfeffer? idj Ijabe eS, imaš nož? imam ga; toer ift baS? eS ift mcilt SElfann, kdo je ta? to ob. ta je mož obet btof moj mož je. (£§, baS, (tnus.~), es. (53 c a brc, f. ©eidinmber, Sžtabroit, f. ®d)ttiabroit. (F§cobron8djcf, f. iRittmcifter. cariic, f. Bijfdntng. (Sčtarfrircit, f. 93ofdjcn. gfdibnnm, f. ©fdjt. gftbblon, bas, jesenova barva, (višnjeva barva). (Sftic, bie, ein gifdj, f. 9tcfd)e; eiit ffiaum, (Fraxinus), jesen, jasen (russ.")', f. a. ^'iltt. SfdlCn, adj., itnb in 3ffcgit. jesenov, (ffdicnblatt, bas, jesenov list. gfdienfledite, bie, jesenov lišaj. gf d) eni) 0 l J, bas, jesenovina, jesenov les, jesenovee. Gifdieitrtttbe, bie, jesenovo lubje. ®f d) En tO alb, ber, jesenje, jesenovina, jese-novnik, jesenovee, jesenov gojzd, rasi.ja-sennik. (Sfdieriis, ©fdjrofe, f. ©fjerbctbniint. (šžcomtircn, ©žcomtitiren, a., skonti- rati, kupovati ali prodajati z odbitkam. Grč CO mit C, ©Čfonto, bas, odbitek, skonto. Kčcortc, f. ®ebedunq, ©cleit. ggcorltreit, f. ©eleiten. gftl, ber, osel; ©eftefl, kobila; ein redjter ©fel, f. (ffelifoif; einen ©fel bo^ren, 'za norca imeti, imeti koga na konji; ein ©fel fdjimbft ben anbern gangofjr, sova senici gla-vana pravi; toie ein ©fel fdjreiett, rigati, gigati. ©f CI d) C It, baS, oslič, osliček, osle. gfelet, bie, oslovstvo, traparija, neumnost. (gfeletn, f. ©fcldien. (ffetfttlb, adj., siv kakor osel. (gfelbdft, adj., oslovsk, oslast, neumen; adv., po oslovsko, po neumnem. Sfeibaftidieit, bie, oslovska neumnost, g i t (i It, bie, oslica. (gfeln, v. »., oslariti. z motovilam streljati, delati, vleči, kaker osel; v. a., jematlbett efeln, z oslam koga pitati. 6fe(§ = , in 3ffegtt., oslov, oslovski, gfflžtttbctt, bie, delo oslovsko, pretežko. (SftlČbtiitfe, bie, oslovski most, pripomoček lenimu. Gšielžbiftel, bie, konjska potovica. (EfelSflCifd), bas, oslovina. Criclžgefdirct, bas, riganje, rig. (žiclSgurfe, bie, divja buča. ®fel31)(1111, bie, oslovska koža. ®fel§f0?f, ber, oslovska glava; bes feineS (bejiimmten) ©felS, oslova glava; fig. krava, tele, neumnež, tepec. (Sfelžfut), bie, tapir. Gfieiiticl. 473 gfelŽmild), bie, oslično mleko; ©fe^utilch* fraut, tevioh, teloh, talah. ©fetžoljr, baS, oslovo, oslovsko ulio; bie ©felso^ren faitn er tiid)t »erfiecEett, gucfett itjnt heroor, osel iz njega gleda, ne more svoje neumnosti skriti; in Sildjem, zavihljej. za-gibka. ©fcisftflll, ber, oslarnica, oslovski hlev. Gčžbnntnter, ber, esovecf. ©fofcrifd), f. ©cficiiit. ©feltrcibcr, ber, osiar. gffjnrfctte, bie, (Hedysarum onobrychis), turška detelja, nad) bent Russ. sladka detelja. ©fflC, bie, (Populus tremula), trepetlika, migljač; f. a. iJitŽfJC, ^aflpcl. ©ff)tlt = , tlt 3f^g-, trepetlikov. ©ff) e It I) 015, bas, trepetlikovina. ©ftJCltlenb, baS, topolovo, trepetlikovo listje. ©ffJUttOttlb, ber, trepetličje. ©Sfjlnnnbc, bte, ravan pred hišo. ©šflrit, f. ©eift, Sktflaitb. ©g, bas, f. Stf. 6|bat, adj., jedin, (jedna, jedno), za jed, vžitin. užiten, jedljiv, toeniger ricfetig unb oljne Sorgang in anbern flasifdjett fNunbar* ten, za jesti; eS iji epbar, je seže, jesti se more; efibarc ©adjett, f. ©inmiirc. ©fibnrfcit, bie, jednost. (Sfibcftccf, bas, nož in vilice, serb. jedala pl. ©ffC, bie, kovaško ognjišče, ognjiše, peč. pečnica, nad) Gutsm. žgavnica, serb. vi-ganj. © f f C It, v. a., jesti; er t)at bas ®rot gegeffen, snedel, pojedel je kruh; mit jentatlb, bei jemanb effen, s kom zajeti, zajemati; effen* beS $fanb, živa rubežen, ješčna, ješna zastava; jtt Siittage, južinati, and) obedovati, Uttb itt ©tabten aud) kositi, (gospoda kosi); ju Slbenbe, večerjati; f. a. Stbcfftlt; fettt* toeife, .Rortter, §afer, .Rirfdjen ubgt, itber--fiattbt in fletnett abgefonberteit ©tuden effen, pozobati, zobati; er ift Irader, mlin mu dobro melje; er ift fettl ffirot, on ga kruši, redi, hrani, živi, (©prid)», tistiga pesem pojem, čigar kruh jem); ftd) fatt effen, najesti se, naživiti se; ftdj ritltb effen, najesti in napokati se; toer effen lotil, mujj ait. a., napraviti, napravljati, narediti, narejati, podobo ali obliko dati čemu; f. a. ©eftntten. gaeffatiie. gatfintüe, ba«, naß bent Russ. snemek, posnetek rokopisa, gacfimiliten, a., posneti, posnemati rokopis. g acta, pi., f. gaclnnt. gattion, bie, stran, strankaf, naß V. za- tenci; f. a. BcrfßttÖrUlig, Motte, gacüfß, adj., djansk, resničen, kar se opira na djanja, na resnične dogodke, serb. auß istin; adv., v djanji, z djanjem, v resnici. gactor, ber, opravnik, f.a. ©efßäftgfiHjrer; itt bet Strißmetif, naß bent Poln. množnik, množnica, množivka. gactorei, bie, f. (Sefßäpfiibruttg; opra- vilnica. gattoiuttt, ba«, et ift fein gaetotunt, enje njegova desna roka; vse gre skozi njegove roke, on vse opravlja, gaciunt, baS, djanje, dogodek, resničin dogodek; f. a. Sßatfaße. gactur, bie, številba, (računf ali rajtenga) za poslano blago, faktura, gattlltbuß, bas, računske bukve. JutiUtiren, V. a., račun dati; eilte Sßaare jtt hoß facturiren, preceniti, previsoko raj-tati blago. gatnlitti, bie, razdel visoke šole; russ. fakultet (gen. masc.~), böhm. fakulta. gdb C, adj., plehek ob. plevek, zagaten, pust, (itaß Met. tjtejje plehek eigeutl. „ntitrbe"); tiefe ©peife iji fabe, jed plevi; eilt fabet SMettfß, neslan človek; eilt fabet ©ebattfe, neslana, prazna misel; eilt faber SßWäjser, žverga. Lübeln, v. a., bie Stabel, vdeti, vdevati, f. a. Sinfäbeln; v. r., bet Beug fabelt ftß, puli se, puka se, cefra, cufa se. gaben, bet, nit, konec; gäbßett, nitka, kon-ček; ungefpoititeiter gaben, vlakno, - lakno; eitteS ©eileS, pramen, stremen, plet, cep; eilt Sängenmap, seženj; itt gaben fe^en, skladati na sežnje; Womit ntatt ettoaS bittbet, motoz, motvoz (bolmi, motouz), ver-vica; ju gabelt fßlagett, bett gaben fßlageit, bei ben ©ßiteibertt, f. Slnfßlageit; bett ga* beit »erliefen, nit uhaja, je ušla, fig. zgubiti se; bet gaben, ber ftß bei beut falfßeit (gßleifeu einet .Klinge bilbet, bet fehlerhafte gaben an bet ©ßärfe, naß V. igla; beit gaben «riebet aitlnttpfen, povzeti kaj; bet gaben bet ©ebulb, f. (Sebillb; bett gaben »erWtrrett, zaklenčati. gabeuartig, adj., nitkast. gabcitbruß, ber, pretergana nit, naß beut Böhm, kaz (aitß Oberlr., se kazi, t. j. sc rado terga). gaben form i g, f. gabeitariig. gabengcrabc, adv., po niti, naravnost po niti. gabcngolb, bas, zlate nitke, predeno zlato, gabcnboij, bas, derva na sežnje prodajane. gäben ig, in3f(jgn., -nitenob. v dve, tri itd. niti; j. 33. jtoeifabeittg, dveniten, v dve niti; brcifäbenig, triniten, v tri niti. gahlgelb. 479 gabeitieint, ber, nitkasta cima, klica, kal. gabenmnfter, bas, konci za izgled, za ogled. gabennadenb, adj., gol in nag, naß M. golonag. gabennubel, bie, tenki rezanci, naß F. rezani, nitasti mužlji, iit Dbertr. lezanji. gabenreßt, adv., eilt Xttß fabeitreßt jer» fßneiben, po niti sukno rezati, gabenfß einig, adj., redek, zlizan, oderg-njen; baS Xttß ift fabenfßeitlig, na tem suknu se vidi vsaka nit, sukno je ogolelo. gabenfßtag, ber, naudarjenje. gabenfißiig, f. gabenfßcittig. g ab eitf it ber, bas, predeno srebro, srebernc nitke. gabentueife, adv., po niti, na niti; »oin §olj, na sežnje; was utait fabenioeife er* wirbt, wirb int ©rofieit »erfßwettbet, po niti pripravljeno, po vervi zapravljeno. gabetHOUritt, ber, (Gordius aquaticus), naß bent Russ. vlasatnik; neka glista, živa nit. gabent)ltfia, bie, juka vlaknasta. gabljCit, bie, plevkost, neslanost, plehkost, (Siegteres naß Met. „Sffiütbheit"). gabig, niteii; f. gäbenig. ga bi er, f. 3wirnl)dubter, ga gol, bet, fagot, gago t ift, ber, fagotar. gäbe, bie, bei bett Sägern bas äöeibßett bet §utlt>e, psica, kuzla, kuja. gaben, f. gangen, gttl)ig, adj., zmožin, pripraven, prikladen, (auß altsl.% dober za kaj, (in 8afetbaß ttltb a. altsl. dobelj, doblja, doblje); russ. sposobnyj; er ift ju beut Slmte ttißt fähig, on ni za to službo; gefßicft, ročen, znaj-den, uren; et ift jlt Sillent fäl;ig, on je pripravljen za vse, od njega se moreš vsega nadjati; einer fclßelt Sßat ift et nißt fähig, kaj taciga on ne more (ni v stanu) storiti; eilt fähiger Äopf, dobra, učna glava; f. a. ©llt= pföngliß; in 3f6gu„ f. »ar. gahigcu, fiß, f. Befähigen. gähigfeit, bie, zmožnost; bie petfönliße gähtgteit, osebna zmožnost; ©efßieilißfeit, ročnost, urnost, pripravnost, priklad-nost, (itt Saferbaß) dobljest; ein Siettfß »on »ielett gähigteiten, prav dobra, učna glavica; f. a. (Smifätiglißleü, gaffnng3= Iraft. gahigleit^jengilif?, baS, spričevalo od prikladnosti, pripravnosti, gnljl, adj., plavkast, rumenkast, rumen-kljast; bei 2Kettfßelt, persten, persteniga obraza, naß V. bleden, rujavo sivkast; fatjleS $ferb, rumenkast, naß V. pšenične barve, vujaš; »erfßojfetl, zbledel, bled; fal)leS Sattb, rumenkasto listje; fahl Werben, fein, splaveti, plaveti; einen auf bent fahlen $fabe ertappen, zateči koga na nepravi poti, na laži itd. gahlerj, bas, bledna, sivkasta, (sreberna) ruda. galjlgelfi, adj; plavkast, bledorumen. 480 galjigatn. JfnijIgtflU, adj., sivkast. bie, rumenost, perstenost. §al)llebCt, ba«, (rumenkasto) usnje za oglave ali urbase. gablroib, adj., bledorudeč. 5va 1)1 [teilt, ber, rumenkasta škerl. %iit)lit, uff-, f. S'Cl)lIt. 5y al) ni C It, v. n., auf einen, iskati, zasledovati koga (liudodelnika). is-iilinbtid), f. gat)iirid). 5val)ltC, bie, bandero ob. bandera, serb'. unb nad) JU. iit »ielett ©egettbeit iit ©t. nod) ge= braud)lid), zastava, nad) V. aud) stavnica, russ. znamja, (znamenje), a lisi. prapor'c, hortjgv u. zastava; bie galjtte aufpfiaujen, anffiecfcn, postaviti, razviti bandero; bie galjne »erlaffen, uiti, uhajati; mit fiiegenben gafinen, z razvitimi, razpuščenimi, razpu-šenimi banderi; gäljud)en, banderce, ban-derica; tcaidm. veverčni rep; alt ber ge* ber, kosmača; f. a. @d)tt)abr01t. Sal)ncn = , in Siggtl., banderni, zastavni. Jval) Itctteib, ber, prisega pri bandcrih. gabnenförtllig, adj., banderast. iy al| It e Wf nttcr, ba«, banderna prevlaka. gobnenbafer, bet, nad) V. raztreseni oves, prestični oves. ftabnenjitnlcr, ber, f. pljnrtd). gabncnjdjmib, ber, vojaški kovač (pri konjikih). gabttcnfdjul), ber, ltad) V. žok, banderni žok, zdoljni okov bandera. g-abncnftange, bie, gabnenftod, bet, ban- derišče, banderiše, zastavišče, zastaviše. g-abncntritger, f. gitbitrid). §'ai)HCnttad)C, bie, banderna straža, straža pred pervo potezo taborja. gabltttttteilje, bie, posvcčevanje bandera. gitbnleilt, bael, banderce. göbnrid), ber, galjnenträger, bandernik, za- stavnik, russ. praporščik, najvišji oficir, gabttfdjnttb, ber, f. gapttenf mib. gabt, bie, f. ®efal)r, galjrbabtt, f. gabrtucg. gabtbar, adj., vožin; biefer 2Beg ift nid)t faljtbar, po tej poti se ne more voziti, ni moči z vozam (iti); f. a. ©d)iffbar; bare« ®ut, f. SBeineglidj. g-al)rbabrltii, bie, vožnost. gabrbcftiutbtur, f. galjrjmdjter. gabrbamm, ber, vozni nasip. 5-abrben,, f. ©efiitjrbcit. rt al) t C, bie, razor. gitbrc, bie, ©d)iff, ladij a, serb. brod; f. a. platte; ber beftSnbige Ž>rt, >»o man übetben glttf überzufahren pfiegt, brod, brodišče, brodiše, prevoz, nad) M. andj prebrod. ¿yal)reit, v. n., auf einem ©djiffe, äßagen, popeljati se, peljati se, voziti se; iti bet Jiitlbetfpracpe, vozkati se; über etwa« fal); reit, prepeljati, prepeljavati se, prevažati se; bi« ju eiltet ©teile fal)rettb anlangen, pripeljati se, privoziti se do —; ftd) fatt, ntübe fahren, navoziti se, utruditi se z vožnjo, naveličati se vožnje; id) ¡»erbe nad) gitljrgebttljr. Stieji faljten, popeljem se v Terst; fiep trte faf)ten, zapeljati, zavoziti (kam); fpajterett faljren, prevoziti se; an« Salib, an« Ufer fai)ten, f. Stnlanbrn; fatjreube $ojt, f. gabr= ¿oft; (auf bell) ©glitten fahren, sankati se; er tarn gefaxten, pripeljal se je, z vozam je prišel; oft entfpridjt ba« Oieutrum kern @le»ettifd)ett priti, iti, hoditi, al«: (žtjriftuž ful)r gen Gimmel, Kristus je šel v nebesa; iit bie Jpölie fahren, priti, iti v pekel; }u 911p fahren, oditi, iti v planino; auf ben äüolfen, na oblakih prihajati, odhajati; au« beut ŽBette fahren, skočiti; bet Jölig fupr, strela je udarila, mahnila, treščila, trešila, udrila; nad) ben ©läferit faprett, (fd)nell gtei; fett), popasti, popadati; bie Strt ful)t »on tem ©ttele, sekira se je staknila, je odletela, odskočila; faljren laffen, popustiti, popuščati, popušati, v nemar pustiti, zanemariti, zanemarjati, iz roke dati; bet ©piejj fupt in bie 2Banb, sulica se v steno zasadi, zahode; fahren, b. i. reifen, toanbern, popotvati; ein gai)tenber, popoten; Sianbfaptet, potepuh; jentauben burd) ben Sinti fahren, komu misel prekositi, vpreti se, ne dati, da bi njegovi veljala; t»ol;l, übel, bei, mit einet ©ad)e faprett, dobro jo voziti pri čem, dobro, slabo "se mu vede, godi, dobiček, zgu-bo imeti pri čem; f. a. SlntOUtmcn; mit Der ■§atib Ijin uttb fjerfaljren, mahati z roko; in bie i£afd)e faprett, seči v žep; eitt bčfet @ei|i i|l in tl;u gefaxten, hudi duh ga je obsedel, ga ima v oblasti; au« bet Jpanb fahren, opesniti se, izmakniti se; e« ift mit iit bie ©lieber gefaxten, zašlo mi je v ude, po udih me terga; butd) bie ©lieber faxten, »om ©djauet, spreletelo, ga je groza, zona ga je obšla, zgrabila; in bie ©tube fahren, vleči se v grob, umreti; einen ©ebantell faljren laffen, izbiti si misel iz glave; ein ©ebattfe fitpr mit burd) ben Jiopf, zasveti se mi misel v glavi; eineut iit bie §aare faljten, zaleteti se v koga; einatlbet in bie §aare faljren, spopasti se za lase; t»a« i|i bit in ben Jbopf gefahren, kaj ti je prišlo v v glavo; faijte tooljl! z Bogam! srečno!; bet S8öfetoid)t wirb in bie §ölle fahren, hudobnež pojde v pekel; au« bet ^aut fafc ten, nad) beut Poln. u. Böhm, skočiti iz kože; ne moči več terpeti; fapre llicbt f)0ib, ne prevzetuj! iu bie Staje fahren, (»om rud)), udariti v nos; bie Hoffnung fahren laffen, slovo upu dati; bie Sorge fahren laffen, na strani pustiti; v. a., peljati, voziti; übet etiva«, prepeljati, prevažati; al« v. «'., e« fäljrt ftdj gut in tiefe nt Sffiagen, ta voziček je pripraven, dobro se človek na njem vozi. gabrett, ba«, voženje, vožnja; burdj gal)reit »erhielten, »erlieten, privozariti, zavozariti. gabrcub, adj., vozen; fatjrenbe« @ltt, f. Skrncglid). gabrenfraut, f. g-anttraut, gdbrgebübr, bie, gabrgclb, ba«, juSEajfer, brodnina, brodovina, prevoznina, čolnina; jtt 8anb, voznina. gabrgclegcnljeit. gabrgelegenbeit, bie, prilika se peljati, voz. Phtgenofft, bev, tovarš na vozu, ali v ladii; gurd)genojfe, mejaš, mejac, serb. brazdaš; im SBeinberge, sogornik. gäftrgcrci^iißlcit, bte, pravica broda, prevozna pravica. PbtgUt, baž, premakljivo, tekoče blago. 3'aljrijcrr, ber, gospodar broda. pítig, adj., junges §olj, beffen ®i»fel je* bo¿6 bas aíteí) nidjt mehr erreichen fann, odrasel, odraščen, odrašen les. pbrfabn, ber, prevozni čoln, čeln. p 1) ti n C d) t, ber, brodnarski hlapec, pljrlttjjig, adj., nemaren, nemarljiv, malomaren, neroden, neskerben, zanikern; ber gabrläfjige, nemarnež. pbrläfiigfeii, bie, nemarnost, nemar, nemarljivost, malomarnost, neskerbnost, negudnost, altsl. nerodije. abrlcber, bas, f. Slrfdjleber. abrleife, bie, gabtgtleife, bas, kolovoz, kolovnica, serb. kolotečina, russ. koleso-vina, koleja; f. a. (Scltifc. Pbtleitte, pl., brodniki, brodnarji. Sol) 11 i«, f. (Sefiibrlid). Pbrlož, f. (Scfnljrloč. Pbmtaun, ber, brodnik, brodnar. iibrmuttcr, bie, svinja, prašiča, fibrnagcl, ber, ®eidjfelnagel, sprednja jegliča, prejnik, sornik, vagina jegliča, pljmif, bas, faljtenbe @abe, premakljivo blago, barno* blago, auch blago fd)[et£lt(;. Pbrorbnung, bie, vozni red. giibtorbnung, bie, prevozni red. pbtpoft, bie, vozna pošta. Šttbrboftotbnung, bie, red vozne pošte. Šflbtpreiž, ber, voznina. píjrfdiif f, bas, prevozna ladija. pbtftil, bas, verv pri brodu. §ai)rjeifel, bet, stol na kolescih, vozni stol. gübrftnnge, bie, drog; fte gebrauten, dro-žiti. Sfabrftubl, f. gabrfeffcl. pl)tt, bie, eines Schiffes, im SBagett, vožnja, voženje; eine gabrt übet bett Stcfer, gabrtoeg, vozna pot, kolovoz; im SBergbaue, lestva, lojtre»; fo »iel matt auf ein* mal fallen fatttt, eine gat)rt ,§eit, voz sena, čoln sena; äliat, krat; 51t feiner galjrt, nobenkrat (bal)et baS Dberfr. it. Jtarntl). bart»); Oleife, pot, potovanje; eine gabrt unternehmen, odriniti, podati se na pot; int SBergtoerte, hoja v jamo, iz jame; galjtlbeS gltchfeS, luknja, jama, pbrt, adv., (»eraltet), im »origen Sabré. lani, vlani; fertiget äßein, lansko vino, pbtte, bie, bie @»ur, sled, serb. trag;aitf bte gährte fonttnett, bie gafete annehmen, sled najti, dobiti, poprijeti se ga. goljrtcnatfer, ber, zvratna njiva, njiva z zvratniki, ozarna njiva, njiva z ozarami, z ozaricami. pbrtenlaut, "<*/•) »ft ber §unb, toentt er ju hijig, »crlaut ifl, prenagel. galfenftange. 4S1 giibrtgtrc«!, adj., na sled zučen. gabrihafen, bie, kljuke, giibttig, f. gabrt. ri h r t nt ti , bas, gahrtmcff er, bet, potomerj-. nhtung, bie, hoja (rudokopov v jamo in iz nje). gahruinffer, bas, ettoa vozna voda. gnbrmcg, ber, vozna pot, cesta, kolnik, kolovoz. gabrtoiltb, bet, dobri veter, vozni veter, vozna sapa. gnbrjeug, bas, povodno vozilo, ladija, čoln, barka, šajka, brod. a I) t J tlt 3, bet, nevarna, rasteča obrest; f. a. SBriidcngelb. gabrsoll, ber, f. phrgdb. gatm, f. gehnt. g-a t nt en, f. gebnten. gaje It C C, bie, fajenčina-j-, majolka, polpor- celan (od laškiga mesta Faence). Fait accompli, dognana reč, kar je storjeno, končano, galb, adj; f. gubi; blafi, blei«, bled, ble-den, želt, rumen; bleichgelb, blapgelb, rumenkast, bledorumen. t? a 16 C, ber, plaveč, plavka, bela verba. gnlbcl, bie, rob, obrob, poln. falbela. galbCU, f. n., zbledeti, bledeti, porumeneti, rumcneti, želteti; toelfen, zveneti, veniti. Siilben, t>. a., rumeniti. gtilbet, ber, (Salijt alba), bela verba. giilbergeftriippc, bas, verbje, verbovje, rakitjc, rakitovje. gitlbcrtOfllb, ber, verbje, verbovje, verbinje. 5 Iti bi d) t, adj., bledast, bleden, plavkast. gnlgtu, v. a., gunt gi»eiteu, britten SKale pjiitgeit, prašiti, pralio ali ledino preorati, orati. galfnitltc, bie, eitte Strt groben ©efdmfceS, nad) bent Poln. sokolnicaf. g alf C, bet, sokol (au« altsl. tmb in afteit fla». aJiuttbarten), bas SBeibcbeit, sokolica; ein junget gatfe, sokolič; Slugett t»ie eitt galfe haben, bistre oči imeti, sokoloviga očesa biti. $ ali tU, itt 3fkg»-, sokolov, sokolsk. galfcnaugen, bie, sokolove oči, bistre oči. galftnbcijc, bie, lov s sokolam, na« V. sokolovanje. gallenblid, ber, sokolov, bistri pogled, g alf enfebcrn, pl., sokolovo perje, galftnhattbc, bie, sokolova kapica. §allettl)Of, ber, sokolinjak, poln. soko-larnia. gall enter, galfener, ber, sokolar, sokoi- nik. galfenjagb, bie, f. galfcnbeije. galfcitmeiftcr, bet, nadsokolarf, sokolar- ski mojster, gallcitnefl, baS, sokolovo, sokolje gnje-zdo. galfcnfchlag, ber, sokolov pad, (ko se sokol spusti lia tla), galfcnfdiuh, ber, sokolova podvezka. galfenftange, bie, sokolov drog. 482 galíenftof?. gallenftO|, bet, mreža za sokole. §alfcntjcrtiiufcr, bet, sokolar. galfcntoeg, bet, sokolov zlct, polet. S' it I! tt C t e i, bie, sokolarija, sokolarstvo; ber Dtt, sokolnjak. gall, bet, pad, padec, padcž; ba« gallen, padanje, pad; bet gad be« reifeit ©bfie«, počep, cep; .Rnall unb gad, mahama, naglo, nanaglama; bet gad be« Gtteciftlber«, upad, padanje; be« ©trome«, upad, ute-kanje, usihanje; be« šffiaffet«, be« gluffe«, ber SEBtefe, be« gujibobenž, slap, preval, prepad, f. a. ©eftille; bet gall eine« ©adje«, padavec, skakavec, skočnik; einett fd)We= ten gad tf)lttt, hudo, nesrečno pasti, zver-11 iti se, prekucniti se; je grčfjer bet Sirrn, je fei)t»erer bet gad, kdor visoko leti, nizko pade, se nizko usede; bet gad eitte« Meu ver«, pad, padanje; bet gad eitte« ®ttnji; ling«, zamera; ben gaíí bettntfeit, f. Stiir= jen; ber gad etite« .§anbluttg«li>aufe«, f- gnllt= meilt; jitnt gade fommen, devištvo zgubiti, spečati se, geni. zvaljati se; gum gade bringen, eitte gefiuitg, premoči, vzeti; eine i^erfon, oskruniti, zvoditi, ttiebt. zvaljati, f. a. fieimfolt; waidm. cerknetina; Sreig* titp, 3uftanb, ttmftanb, (casus), primérljej, zgod, zgodek, nagodek, naključek, priključek, naključje, naključba, pripetek, primerek, reč, okoliščina, okolišina; tnetjiett« toirb e« jebod) in biefet ©ebeittitng itid)t itberfegt, j. S. ieí) beftnbe ttiid) in bem gade, baf —, na tem sim, da —; aitf jeben gad, kakor si bodi, po vsaki ceni, po vsakem, (nad) bem Serb.) vsakakor; fo oft ji d) bet gad ergibt, kolikorkrat se priključi; auf bett gad, im gade baf —, ako bi, ko bi —, ako se primeri, da —; im gade et jierbett jollte, ako bi on umeri, ako bi utegnil ali imel umreti; im gade ber Stoti;, v sili, ko bi potrebno bilo; tttt gade feine« Slltžblei* beti«, ko bi ga ne bilo, ako ne pride; id) fetje ben gad, ta(] —, postavim, russ. položim, ako bi —; feltettet gad, redka reč, redki prigodek; fe|ett totr ben gad, mislimo si, da —, recimo, da —; iti manden gallen Ijat et redjt, v nekterim, v nekterih rečeh ima prav; »otl gad Jlt gad, za vsaki primérljej posebej; itt feittem gade, nikakor ne, kratko in malo ne, po nobeni ceni ne, po nikakem ne; nčtijtgeit, erforberltdjett gaft'«, ako bi treba bilo; int entgegcngefe^teit, im toibtigett gade, nasproti, sicer, drugače; itt biefem gade, takrat, tedaj; id) befinbe mid) in bemfeibett gade, ravno taka je (se godi) z mano; int glitiflidjfleit gade, ako bi bila velika sreča; im gade bet Stgtetfitng bež tlebeltljaterž, če hudodelnika primejo, ujamejo; theol. greh, pad; gram. f. (Stlbttttg; bet gad ifi tttdjt »orgefoitimett, kaj taciga še ni bilo; itt einent llltb bettt atlbertt gade, tako ali tako; iti bet ©djifffaljrt, f. Xttlt. gallbabre, bie, podložka. giillbat, adj., posekljiv, sečin, kar se sme, da posekati, kar je za sek. Sailen. gallbaum, bet, zapor, zapornica, zatornica; drevo blizo tičnice, da tiči na-nj sedajo. gall beti, f. ©nillotine. gallbltttf, ber, oven. g a IIb o d, f. gallbltttf. g allbriitte, bie, spodjemni most, nad) V. zapadni most, russ. podjemnyj most; f. a. SugbriicEe. galle, bie, zapadnica, past, padalica, progla, alt.il. praglo; ÜUäufefade, mišnica, mišilovka; eine Ijöljerite, bantit £afett ju fangen, lesa; ba« gadtitüriein, eine gadtftiire in ben ©Stößern, zapad; nüt einem Sogen »erfeljen, ©illid)e Jtt fangen, samojstrina; fig. mreže, zanke, pletke, nastava, f. a. arfjftCllurtß, §itlterlift; Sinem eine gade fieden, nastaviti komu mreže, zanke, loviti koga; et ging itt bie gade, dal se je vloviti, zapletel se je v mreže, zamrežil se je; bei ben ÜJiüdetll, zapor, zatvor. galleifen, ba«, skopec; f. gangeifen. gallen, v. «., pasti, in ©t. ti. ¿J/. au$ padniti, padati; Bom Sattbe, osuti, osipati se, obleteti, obletovati; faitenbe @ud)t, f. gallfndjt; ber Stpfet fällt níd)t toeit vem Stamme, f. Apfel; im ©ergbaue, spustiti, spuščati, spušati se, iti v globočino; alt« ber §attb fadett taffen, izpustiti iz roke, uiti iz roke, izmakniti se komu; in bett ©run--tten fadett taffen, f. ©rannen; jttr Srbe fallen, pasti na tla; fiarf, telebiti; Ijintet bie äftauet fallen, zapasti za zid; fdjtoet in iie 2Bagfd)ale, tu« @et»id)t fallen, močno potegniti, mnogo izdati, veljati; mit bet Sljut in ba« Jgatt« faden, prilomastiti, buhniti v hišo; fig. blekniti, govoriti nepremišljema; itttt bett §al« fallen, objeti, objemati koga, obesiti se komu okoli vratu, okleniti se ga; iemanbett in bte ^ätibe faden, komu v pest priti; iti gute Jpattbe fallen, v dobre roke priti; er tji ttidjt auf ben ,Ko»f gefallen, ni neumen, nima slame v glavi; tn'« 3Bat)et fadett, pljuskniti, šterbunkniti v vodo; über eilten ©teitl fallen, spotakniti se nad kam-nam in pasti; tobt jUt Srbe fallen, mertev pasti, sčeniti se, zgruditi se na tla; oont SBajfer, uteči, utekati se, usihati (se), uplah-niti, uplahovati, upasti, upadati; »Ott eiltet ®efd)tuulji, oplahniti, splahniti; bet Sfie&el fällt, megla pada; bie SDratt fällt in tie ®onatt, Drava teče, se izteka v Donavo; übet ben Raufen faden, razvaliti se, podreti se; fein Slnfeljen ifi gefallen, zgubil je svojo veljavo; »on eiuent ■§attbluttgaí)aufe, f. gaüittlt; stbant fiel, Adam je padel, je grešil;. »Ott Sungftattett, f. galt, (jtt galle fonimen); mit tpi fiel uttfere Hoffnung, ž njim se nam je upanje zgubilo, je prišlo na nič; umlom* meti, »oni ©iel>, f. Abfteben; »on ÜRenf^en, poginiti; iti bet ©flacht, pasti, ubit biti; et frei burej) bie Jpanb feine« ©ruber«, brat ga je ubil, umoril; itt bte ©träfe fallen, zapasti, zapadati kazni; trie ftttb Sie auf tiefen ®ebanfen gefaden? kako Vam je prišle) to v glavo, na misel? od kod ste vzeli to Satten. misel? ba« ®ut fällt auf ben älteflen ©oljn, posestvo pripada najstaršimu sinu; alle ©Snlb fällt auf bie Sitem, starši so vsiga tega krivi; 3Beil)nad)ten fällt auf einen ©ontt= tag, božič (sveti dan) je ali pride letaš v nedeljo; trne e« fällt, kakor pride, kakor kane; ba« Würbe il)m fStoet fallen, to bi ga težko stalo, to bi mu težko delo, žal bi mu bilo; e« fällt mit unntögliS, ne morem, pa ne morem, ni mi mogoče; e« (tel ein ©Sujj, nekdo je ustrelil, zasliši se strel; biefe garbe fällt meljr in« ®rüne, ta barva vleče bolj na zeleno ; segati v —, bližati se; ba« fällt inž «Pöbelhafte, to dišipopro-staštvu; in bie 3ügel fallen, zagrabiti za uzdo; bem geinbe in« Sanb, f. (Einfallen; in ben Stücfen, prijeti za herbtam, priti mu za ledja, serb. zaledjiti ga; einem in ben Jtauf lommen, prekupiti komu kaj; auf ben Saunt fallen, »on Sögeln, vsesti se, posesti se na drevo; ein ©lein ift mit »ont §et; jen gefallen, kamen se mi je odvalil od serca; et lief ben SJtutlj fallen, sercemu je upadlo; serb. klonuti duhom; einen fallen laffen, ne pomoči mu, f. Slnfgebeit; beit Sinter fallen laffen, vreči mačka, sidro; bie Stimme fallen laffen, spustiti, znižati glas; iS laffenoS nid)t alle Hoffnung fallen, nisim se še popolnama odpovedal upanju; eitt SBort fallen laffen, izreči, omeniti; ein ©efprüS fallen laffen, pustiti kaj, prenehati in ne govoriti več od —; fleintreife fallen, j. S. »om Cbfl, cepniti, počepati, cepati; »on ®e* bauten, auf einen (gebauten, auf ein Sßott fallen, ungefähr in bie £änbe, au« bem ©e* bäSlniffe, priti, pasti; fein, j. S. befehlet; liS, läfiig fallen, nadlegovati, nadleževati, sititi se okoli koga, seri. dodijati komu; bet ©emeinbe jut 8aft fallen, priti soseski na skerb, na glavo priti komu; in bie ^aare, f. fahren; e« fällt in bie Slugen, udarja, bije, šine v oči; e« fällt gut in bie Slugen, lepo je viditi, prav vidno, očitno je; in bie £>hnmaSt, omedleti, v omedlevice pasti; f. a. DftnmaSt; ftS ju Xobe fallen, pasti in ubiti se; ftS tounb fallett, pasti in pobiti se, potolči se; einem ju ben güfjen fallen, pred koga se vreči, pasti na kolena, klanjati se mu; bei jentanb alt« ber ®unfi fallen, zameriti se komu; übet jeniattben herfallen, napasti, planiti na koga, napadati koga, navaliti na koga; f. |)CtfallCn; in bie Siebe fallen, besedo prevzdigniti; ge* toorfen toetben, oott Xhieten, storiti se, roditi se; in bie {Rebe, itt« SŠort faUen, presekati besedo, ugovarjati komu, zaletovati se v besedo; (šinem itt« 3lmt fallen, segati, vtikati se v čiga opravilo; übet ben ®ra* ben fallen, preskočiti jarek; mit bent Äopf an bie SfiBanb, udariti se z glavo ob steno; burS« ©¿htoert fallen, od meča, pod mečem umreti; in« ©S1®51,1 fallen, prebosti se z mečem; in tiefen ©Slaf fallen, terdno zaspati; toie au« ben SBolten gefallen, f. Slnfjer (PS); d tfi nur ein toenig ©S11" gefallen, prav malo snega je padlo, le pobelilo je; gatttlinfc. 483 in eine Äranfheit fallen, f. (irfrnuten; unter bie «Werbet fallen, med razbojnike pasti, priti, zaiti; bie SKaljl ftel auf ihn, on je bil izvoljen, izbrali so ga; ju Soben fallen, in bet (Šhemte, usesti se; v. t., pada, gre; e« fällt ein 9tegen, dež gre; e« ifl eilt tiefer ©Snee gefallen, sneg je zapadel, llriillcn, v. a., einen Saunt, drevo posekati, sekati, podreti, robiti; bie «Diauem, podreti, podirati, porušiti; beti Slnfer fällen, mačka vreči, metati; in ber Sljentie, f. 9Jieberfd)la= gett; burS ein ©efSofj tobten, ustreliti, podreti, podirati; eilt Urteil fällen, sklepati, storiti, delati, sodbo skleniti, razsoditi, razsojati; ba« Sajonett fällen, spustiti, nastaviti bajonet; tijre 3unge toirb fte fällen, jezik jo bo končal, nesrečno storil; f. a. Ser= beröen, fällen, ba«, sek, seč. ftallenbung,bie, sklon, padež, f. a. ©nbung. Šallfenfter, ba«, naS bem Poln. spustno okno. ^alifletf, ber, obet gall(ieie(, goljufna igra, goljufovanje v igri; falfdjer SOieilfc^, nevošljiv, nevoščljiv, zvit, goljufen, zavidin, hinavec; falfdjer SJlante, izmišljeno ime; falfdjer 95>eitt, zmešano, poblojeno, spačeno vino; eitt ŠBort falfdj ausfpreč^cn, besedo napak izreči, izgovoriti; falfdje ©Ijre, nečimerna, napčna čast; falfdjer SBeg, napčna, kriva, neprava pot, f. a. idtlncg; ttnterfdjoben, podveržen, podtaknjen, neprav, nepristen; falfdje llrfunbe, nepravo, podver-ženo pismo; falfdje Siutlje, kriv, ponarejen dnar, (»erfalfdjte SKitltje), prenarejen dnar; falfdje £offttmig, prazni, goljufni up; eittett falfd)ett Xritt tl)ltn, napak stopiti; falfd) fdjtroren, po krivem priseči, prisegati; falfd)et @d)ritt, f. g-djlcrijaft; fatfc^e garbe, nestanovitna, slaba barva; falfdjet ©d)luffel, f. Sietrid); im biblifdjen ©tirne, f. 8aftcr= galtcnauftcr. baft; 'falfdj i)oren, preslišati; etnett falfdj madjen, f. Grsiirnen; galfdj, bas, f. i»iau= gtl, gciter; ©etrug, laž, prevara, goljufija; et ifl oljne galfdj, ne pozna goljufije, zvijače, je odkritoserčen; bie Utttea£)rfyett, neresničnost, lažnost. galfd)Ctt, v. a., pačiti, kaziti, mešati; »on Šein, attd) kerstiti; f. baS gebrattdjlidjere ©erfalfdjen. galfdjer, ber, f. ©ctfitlfdjer. ^alfdjgcfinnt, adj.. zvit, hinavsk. §nl|d)gldu6ig, adj; krivoveren, krivo- versk, krive vere. galfdjglituljige, ber, krivoverec, krivo- vernik; bie, krivoverka, krivovernica. galfdiglaitbtglctt, bie. krivoverstvo. galfd)griin&i'g, adj., kar se opira na lažnjive ali krive podstave. gnlfd)ljeit, bie, j. ©. einet 9la$ridjt, lažnost, lažnjivost, neresničnost; »on SSen; fd)en, hinavstvo, hudobnost, goljufnost, za-vidnost, zvijačnost, russ, lukavstvo ( lo-- kavstvo, altsl. lukavstvo). galf d)b erjig, adj., zavidljiv, zavidljiviga, hinavskiga, zvitiga serca. g(ilfd)lid), adj., ttieift jebodj adv., lažnjivo, lažljivo, napačno, goljufno, hudobno, krivo, po krivem, po napčnem, po nepravem, golfdjmiinjcr, ber, ponarejavec (dnarjev); f. sJJiuit;Dcrfitlid)cr. galfdjntiinjerei, bie, ponareja, ponarejanje dnarjev; f. aKnnjDerfalidmttg. gn 1[d)nnmig, f. ffcnbtmtjmiid). g-al|'d)l)aarig, adj., neenak. galfdjfpteler, f. galfd). iyal|dlU)erl)Cr, bet, nabirač vojakov za kako tujo deželo ali oblast, brezoblastni nabiravec vojakov, galfett, baS, galfettjlimme, preverženi, tenki glas. gttlfiftjtrcit, f. ©erfiilficn ttff. galjum, bas, f. ©ttrng. 5 alt t, bie, guba, giba, zgiba, guza, branja, nabor, nabirek, tt V. preguba, russ. skladka. bory Cpi.); galtdjen, gubica, gubka, gibka; itt ber £aut, gerba, f. a. iRunjel; in galten legen, v gube zložiti, zlagati, nagubati, gubati, Q| gube nabrati, nabirati, nad) V. and) nakrišpati, krišpati; bie galteit beS JperjenS, skrivne želje, skrivnosti; jjalte mat|ett beim Slaven, gerbati. giiltctn, v. a., tta4 iU. Zgubičati, gubičati. gubančati, gerhančiti; v gubke zlagati, nad) V. nakrišpati, krišpati. galten = , in3ffcgn., galten»oII, gubati; einet gatte aiinli^, gubast. galtm, v. a., nagubati, gubati, nabrati, nabirati, ubrati, ubirati; bie ©tirne, čelo zger-biti, gerbiti, zgerbančiti, gerbančiti, namerd-niti se, namerščiti, nameršiti se; bie ¿pante jttnt ®e6ete, roke skleniti; ntit gefalteten §anben, s sklenjenimi rokami; in ber Jiittbet> f»rad)e, bogka deržati; gefaltete ©tirn, nabrano čelo. galieitaufter, bie, (Ostrea plica) nabran» ostriga. Fatteubtume, Faitenblumc, f. Sinbe. Fattencibcdjfe, bie, nabrana gaščeriea, ga-šerica. (ittltcnflccfltc, bi'- nabrani lišaj. $alttnfijrmtfl, adj., gubast, nabran, ifdlttltflcib, ba«, nabrana obleka, suknja, iittltenfniff, ber, nabor, nabiranje. FattenlOŽ^ adj., brezguben, brez gub, gerb; faltenlofe ©tittt, gladko, jasno, vedro čelo. ilfflltcnmagcn, ber, devctogub, devetogub-nik (cfr. altsl. petigub, quintuplus, nnb nidjt petigub). ftaltcnranb, f. palici. Sltltenrcicf), adj; gubat, gosto nabran. ?fttitCltrOtf, ber, nabrana suknja. S aH enimi nt, ber, f. Fatbel. $altenfdjlag, ber, nabor, draperija*, zgib-jef coll; gubosklad-f. Sattenfdjncifc, bie, mitra. Šaltcntltd), ba«, nad) v. krišpanec, na-krišpano platno, nabrani pretvor, Pot. ftaltcnbott, f. Falteitreid). ŠaltenmeifC, adv.. gubama, nabrano. iiaitentDurf,ber, f. Srapirung, Fattenfdilag. ^alter, ber, metulj, motulj; f. Sd)mCtter= ting. ftaltifl, adj., gubat, krišpan, nabran; faltis ge« ®ejtd)t, nabrane liea. pttig, Faltig, in ber3ffeS-, breifaltig, fmn-- bertfaltig ttff.; f. biefe 3»fatnnienfe^ungen. ftaltftoi, ber, nabiralo, nabiravnik. i? 01 J, bie, bie Begattung ber grofiern miibett «ogel, f. Satj. 5fal?, ber, f. FttttC; bovee,n.IH. zguba, brazda; bet Bud)binberit, pregib; Miline, žleb, ttad) M. aud) jarek, reža; @infd)nitt ober {Ritme im Brett, Suge, zareza, režanec, vklad, nad) bent Russ. paz, zakroj; nad) V. pah, (cfr. spahniti); bie abgeflojfeite, »erbuinite (Me, nad) V. bovec, žleb. Raljbant, bie, kobila. Šaljbetn, ba«, nad) V. vihavnik, itact) bem Russ. gladilka. iflljfioi, ber, bei ben ©eirbern, nad) F. ploh, perilni ploh, (strojarski) konj, mezdernik. Saljbrett, ba«, bei ben Biidjbtnberti, vihav- nica, plativna deska, plativnica. Jaljcifcn, ba«, bei ben ®arbern, trebivnik. serb. (kožarska) kosa, poln. skrobaezka. ftflljen, v. «., fid) begatten, f. Saljeit. JflljClt, t', a., gubati, splatiti, platiti, v gube zložiti, f. Jjaltcn; bie §aut, mezdriti, nad) V. otrebiti, trebiti; eilte ©dltle, Jalge eitt* fdjneiben, žlebe vrezati, vrezovati; eittetl Brief, zložiti, zlagati; Brcltcr faljeil, zareze, režanee delati, nad) belil Poln. žlebkovati. galjtr, ber, gubar, trebivec, zlagač. Šaljljaten, ber, bei ben ©red)«lcrn, izver-tacf. ?fal}I)0bel, ber, žlebnik, lastnik», russ. dol-bilo. i?aljid)t, adj., žlebast, režančast. Saljifl, adj., nažlebljen. zarezan, gttljtttefltr, ba«, bei' ben ©arbern, f. Fat}= cifcit. Famo3. 485 Fat^ange, bie, bei bett @d)ufteru, nad) F. robate klešče, kleše, robača. FatjJtCgel, ber, koree, korito, robnik. ftama, bie, f. 9{nf. Familiär, f. Bertraitlid); ade., po domače. gamiiiarifircn, (id), v. r., sprijazniti se, podomačiti se. Familiarität, bie, f. Bcrtraulidjfeit. Familie, bie, (Sltern, .ftiitber fammt ©eftitbe ju einer I)äu«lid)en ©efeilfdjaft »ereiut, deržina ob. družina, družba; bie @I)etettte Ultb i^rc Jtilt; ber, rodovina, rodbina, hiša, dom, familija*, nad) F. rodina; ein ganje« ®efd)lect)t, rod, pleme; gantilien ber @d)mibe, kovaške dru-šine; bte .filtber, zarod; eine flarfe ftantilie fabelt, mnogo otrok imeti; oft bleibt ba« ¿Bort „Familie" im ©lobenif^en unüberfe^t, tnbeni e« burd) ba« adj., poss. implicite ait«gebrüeft wirb, j. B. bie Familie be« 5Rad)= bar«, be« 3ol)ann, be« greifierrn, sosedovi, Janezovi, baronovi. Familien*, in Sffcfln., družinski, rodovin-ski, hišni, kar se tiče rodovine. Familienait§trng, ber, rodbinska sodnija. 5 a m i t i e 116 e n r Ö D it i t, ba«, rodovinsko pokopališče, pokopališe. Familienbrot, f. £an§brot. Familie It feljler, ber, rodovinska napaka, hiba, vsa rodovina ima to napako, to slabo lastnost. Familien g entälbe, ba«, podoba rodovine, nainalana rodovina, podoba, obraz koga iz rodovine. Fnmiliengcfit)id)te, bte, zgodovina, po-vestniea rodovine, rodovinske zgodbe. Familien glieb, ba«, ud rodovine, domači človek, rodovinski. Fttmilicngliitf, ba«, domača sreča. Familiengruft, f. Fnmilienbcgrnbniij. Familiengilt, ba«, rodovinsko blago. Fantilienijailtlt, ba«, glava, oče, stara-šina rodovine. Fant i 1 ic nt r a nitje i t, f. (?rbtranft)cit. Familie ntrciž, ber, rodovina; im F«mi» lieutreife, doma, med svojimi. Familienleben, ba«, domače življenje. F a mil ieit lož, adj., brez zaroda, brez otrok, brez družine, kdor nima otrok. Fnmilienlofigteit, bie, brezotročnost. Familienrat!), ber, rodovinski, domači posvet. Fontitienftotj, ber, er l)at »iel gamitiett--itolj, ponaša se. moško se nosi zavoljo svojiga rodu, si kaj dozdeva, se povzdiguje za vol j svojiga roda. Fnmiiieuftiilf, ba«, rodovinska reč, stvar; f. a. Fnmilieitgcntälbe. Fant il i en b a ter, f. FamitienbauVt. Fantitienberbnnb, ber, zveza rodovine. Familieilbcrmbgen,ba«, rodovinsko premoženje. Familienjirfet, f. Fantilienfrtiž. Familienjttift, ber, domači prepir, raz-pertije v rodovijjl. Famo S, f. Berüchtigt, 486 gamitlu«. g um uiti ž, f. Steuer. ganaiticr, ker, fanatik (tli aliett fta». a».), f. a. Sdjumrnter. ganatiftf), adj; fanatičen; f. ®d)tt>ärme= rtfti). Sfanutižmu?, ker, fanatizem; f. a. ®d)fflär= merei. gttttfare, bie, (SromtJeteltfdjaft), trobcntanje. g auf ar on, f. SBinbbeutei. ganfaronaben, baharija. gong, ker, baS gattgeit, lov, lovljenje, lovi-tev, russ. lovlja; aitf ken gang ausgeben, iti lovit, iti na lov; baS gefangene Sßiik, ujetina, ulovek, nad) V. aud) lovež; ker i/at einen guten gattg getban, ta je pa ogrenil (ogreniti, ogrebati); einent §irfd)en ken galtg geben, (tcaidm.). zaklati jelena; bie Sänge ker SfJaubuegel, kremplji; f. a. fjauer. gangbantnt, ker, zagat, gangebali, ker, ročna žoga. gangebrief, f. S8crbaftžbcfebl. gangegetb, bas, für gefangene Siaitbtbiere, lovnina, vjemščina; für ken ©todmeijier, f. ©djiefjgetb. gangeifett, bas, »iber, Ctter ttff., kareinju fangen, mit einer geker, lesica, lesičiea, sprož-nica; mit 2 gekern, nacf) K. volk; aud) sko-pee. gangenteffer, bas, lovski nož, jatagan. gattgeit, v. a., vjeti, ujeti, uloviti, loviti, nad) JI. aud) ulavljati (altsl. ujeti, uloviti); ker £unb fängt itt bas 4?ängefeii, pes vervico popada; fc^nelt ergreifen, popasti, popadati, zgrabiti, zagrabiti; gelter fangen, vneti, vnemati se, vžgati, vžigati se; er fängt ieid)t geuer, kmali zagori, kmali plane kviš-ko, znese, koj mu zavre; bie Seilte fatt* geti, mrežo natakniti, natikati; eilte ©alt, einen iiitfcb fangen, ben gang geben, zaklati; ker @d)tt>amm fängt gitt, goba se rada prime; atte Stäubet tourben gefangen, vse razbojnike so polovili, so prijeli; bit b<*fi fangen laffen, ujeli so te, zagaziL si v mrežo; ben Saud) fangen, zapirati dim, prestregati, od-peljevati; v. r., ftd) fangen, ujeti se, uloviti se, loviti se; bet Sffiiltb fängt ftd), veter se lovi, se ustavlja; fid) mit feinen eigenen äßorteil fangen, sam se zaplesti, g iin g er, ber, lovec, g tut g er ei, bie, lovstvo, giingerin, bie, lovivka, vabljivka. g itn g er i f t(), f. Soguett. gongeftrttf, ber, zanka, gong et tt g, ber, eS i ji atte Sage Sagbtag, aber nid)t atte Sage gangetag, lovi se vsaki dan, vlovi se pa ne vsaki dan. gfliigeoogel, f. ,£>abid)t. g U11 g e j a b n, ber, nad) V. čekelj, čekan, serb. kalac. ganggerät b, bas, lovska sprava, ganggier, bie, nad) Ravnik, podrepnost; f. gogitetterie. ganggraben, ber, lovna jama. gangiuft, f. ganggier. ga n g fta bi, f. £irfd)fäit0cr. gärben. gant, ber, »erädbtt., fantalin, pobe; gäntdjen, baS, pobič, fantič. gantafie, bie, Pantafte, f. Ginbilbungž= fraft, umišljija, domišljija, nad) JI. umišlja-va, domišljava, fantazija; russ. mečta, altsl. in'cta, serb. razmniva, böhm obraznost, obrazotvornost; im xiac&tfieiltgett SBerjlanbe, ^irngefpinfi, tranča, brodenje, blodnja, ble-denje, izmišljavnost, sanjarija, gantaftrett, v. a., in ben fünften, izmišljevati, domišljevati; in Ärantbeiten, abet-toigig reben, blesti, mešati se, bresti, blaz-novati, (mu gre na blazen), trančati, broditi. buncati; ein Sattiteitjiüd fpieten, nad) bent Russ. fantazijo igrati, (gosti, piskati). gantafircn, baS, trančanje, trančarija. ble- dcnje, blaznovanje. gautaft, ber, sanjar, sanjavec, nad) V. zma-ma, zmamež, zmam, ttacb JI. bedalež, pah-njcnec; čuden človek, posebnež, gantaftifd), adj., sanjarsk, čuden, gantom, baS, (Šefpenfi, prikazen, pošast;f. a. £irngefi>inft. ganje, f. giriefanj. ganšen, f. Sitfanjen. garbe, bie, barva, farba*, (aud) poln.), russ. aucb altsl. u. serb., mast, an Uferten, šerst, böhm. srst; et urteilt trte ber Slinte »Ott bet garbe, sodi kakor slepec od barve (od svetlobe); garbe Raiten, barvo der-žati, fig. zvest biti in ostati; bie garbe »er; lieren (»on Äranfen), obledeti; einen mit bäfjlid)en garben malen, gerdo koga popisovati; bie garbe »eränbern, lice spremeniti, premeniti se v licu; f. a. (Entfärben, ft<$; ©efi^tsfarbe, lice; einer Sad)e eine gute garbe geben, olepšati, f. 9lnftrid) j bie garbe befeitlten, ravno tisto farbo dati, nad) JI. modlati; er toitt mit ber garbe nid)t ^eraus, neče povedati prave misli, volje svoje, prave resnice. garbcbriibe, bie, barvarski razmok. garbebiftel, bie, f. ©afftor. garbe g eben, f. garbeugebung. garbegerätb, bas, barvarsko orodje, far- barska sprava, garbebauž, bas, barvarnica, farbarnica. garbebolj, bas, barvarski les, prežilika, brazilika (©raftltettboij); bet Särfertt, mokro ali srovo poleno, ki se v mesteje deva. da s čadam kruh temni, gärbcfeffel, ber, barvarski kotel, gärbefraut, bas, f. gärberrörtje. gärbefltfe, bie, farbarska kad. gärbefu ufi, bie, barvarija, farbarija, bar- varstvo, farbarska umetnost garbelož, garbenioö, adj., brezbarven, brez farbe. gärbe 11, v. a., pobarvati, barvati, (böhm. barviti), pofarbati, farbati*; Cfieteiet färben, bročiti; fd)toatj, rotb ¡c. färben, na černo, na rudeče barvati, počerniti, porudečiti. po-zeleniti itd.; bie ©onne färbt bie Jtčrper, solnce premenja rečem farbo; bie Oefuttb--l)eit färbt it)m bie SBattgett, lica so mu rudeče garbenarbeiter. od zdravja; f. a. Sßmittfcit;. bunt färben, pisat!, šarati; f. r., ftß färben, farbo dobivati; ftß roß, grün ic. färben, rude-čiti se, zeleniti se; bie Siebfei, Stauben uff. färben ftß, lisijo se, barvo dobivajo, barva gre na nje, dozrevajo; neue« 6aar befoui; men, j. 33. bet £irfß färbet fiß, naß V. na jelena dlaka gre ; gefärbte §afelnuf, sajevec, sajev lesnik; bullt gefärbt, pisan; gefärbte greunbfßaft, prijatelstvo na videz, hinavsko ; fßilt gefärbte« Sltß, ruta lepiga pisma, garfi CnarBetttt, ber, farbarski delavec. ivor6enouftrag, bet, farbanje; f.9luftraß. gntfitnbilb, ba«, barvana podoba, gartienilit!, bet, bliščeča, blišeča barva, ki se lesketa, gnrbcnblumc, bie, pisana cvetlica, ¡varbenboßcit, ber, f. SReßenboßcn. garbenbreßltttg, bie, mes, mešanje farb, zamok, pomrak farb. garbenbrett, ba«, paleta»; f. Palette, ftarbenbrni, ber, barvotisk. Rarbcnfell, ba«, farbana, pisana koža. garbenf tltcr, ta«, ognjena farba. ŠnrbtnfiCCt, ber, barvni madež, garbeufltbunn, bie, Solorit, barvanje, ma- lanje, izbor farb. gatbtnnlnnj, ber, f. garbenblty. Rarbcnbnnbcl, ber, kupčija z barvami, gnrbcnbaut, bie, f. Sriž. i ar b eni olj, ba«, f. garbefiolj. larbenfäftßcn, ba«, barvnik, skatljica, skrinjica za farbe. garbenileder, ber, mazač. gatbcnföricr, ter, farba, barvilo, gatbenfunbigc, ber, barvoznanec, farbo-znanec. garbenloš, f. garbeloS. gatbcnnteiftcr, bet, barvarski mojster. 7f tt t b t n Ut t f f t r, ba«, barvarski stergač, barvarska stergalja, stergulja. ftatbeitmiißuilfl, bie, zmes, mešanje barv. ffarbcnntiible, bie, barvarski malin, mlin. latbtttntufßel, bie, lupina, lupinka, školjka za barve, gatbenfirobe, bie, preskus, ogled barv. garbenflultltr, ta«, barvni prah. gatbcuraitb, ber, barvani, pisani rob. garbcnreibet, ber, manec (barv), ta, ki barve mane, tare. gorbenreiß, adj., pisan, garb tnffjatet, ber, barvarska lopatica, garbcnfiiie!, ba«, prelivanje, menjanje barv. garbenfteilt, ber, kamen za zmevanje, trenje barv. gatbtnftoff, ber, barvilo, barvina. RarbenftrabI, ber, barvasti, pisani žarek, garbcnftufutig, bie, postopnostf barv. garbentoflf, ber, lonec za farbe. rtatbcuboll, adj; pisan. garbentoaare, f. garbe. gatbentoeßf el, ber, sprememba barv. tftrČtKtDOUe, bie, barvana volna. Watbenjenß, ter, barvana tkanina, perte-nina, barvano ijuho, pertje. 55nfnnenjaßb. 487 gatbCOfCtt, ba«, farbarska peč. gürber, ber, barvar, farbar. Würbet', itt Sf&g- barvarski, gärberbaitnt, ber, (Rhus conam), roj, rojevina. garberbe, bie, rudarska barva, zemlja barv-nica, barvna perst. gbrberbiftet, f Safflor. garberei, bie, barvarija, farbarija, farbar- stvo, farbarnica. gürbergefeile, bet, farbarski hlapec, po-magac, delavec; toörtl. družnik. gürberßraS, f. Sau. A-ärbertn, bie, barvarica, farbarica. gürberlrant, ba«, volovski jezik, ga'rficrmanlbeerbaum, ber, rumenapre-žilika. glirberfjflaitje, bie, farbarska rastlina, gärberröti e, bte, (Rubia tinetorum), brošč. broš, (serb. broc), rudecina; bamit färben, bročiti. gärbertoaib, f. Sßaib. gärbertoait, f. Sau. gärberlDCriftälte, bie, barvarnica. gärberioitrael, f. gürberrüllje. 55 8 tieft off, f. garbenftoff. 55ärbeftranß, f. görberbaitm. garbetteßfelnb, adj., spreminjast, spremenljiv, premenkast, kdor barvo menja, garbejenß, ba«, barvarsko orodje, farbarska oprava, garbiß, adj., barvast, nabarvan, pofarban, pisan. 55arblož, f. garbelog, gärbntütel, ta«, barvilo, serb. mastilof. gärbnnß, bie, barvanje, farbanje; f. a. 3tn= ftriß. 55arb»erf, ba«, farbarija. J5arce, bie, gar&e, in ben .Küßett, sekanje, f. giitlfel; ein ^offettfpiel uff, naß V. bu-dla, smešna komedija; f a. Sßoffe. 55areiren, f. giillen (mit güflfei). _ 55otin, ba«, sladkorjeva moka, farina*. gar in dg, f. 9Hel)lißt. 55artt, ber, garofrant, ba«, praprot, paprat (a. serb.) gambobell, ter, praprotnica, praprotišče, praprotiše. garnfrautfome, ter, praprotno seme. 55arre, ber, junget Stier, £Jß«, junec, junček. giirfc, bie junge .Riß, bie ttoß ttißl gefalbet bat, junica, telica. gürfenlalb, ta«, telička, teličica, juničica. gar?en, f. 55«r?en. ^ gafart, ber, (Phasianus colchicns), naß beut Böhm. 1t. Poln. bažant, russ. fazan. gafanenbei?e, bie, lovna fazane, bažante. gafanenbraten, ber, bažantova ali faza-nova pečenka, pečeni fazan. gafaitenßaricit, ber, gafanenßeieße, ga= faneißof, f. gafanerie. gafanenbaug, f. gafanerie. gafanenbenne, bie, fazanka, bazanka. 55afanenlinin, f. gafait. gafaneitjaßb, f. gafanenfiefcc. 488 gafottenmeifter. rt a f a It e It rn C i ft e r, bet, bazanar, fazanar. gafanenjU«t, bie, fazanoreja, reja ba-žantov. S-affltterie, btf, bazanjak, fazanjak, bažan-tovnjak, russ. fazannik; bte äöiffeilf«aft t^rer Söartllltg, bažantarija. gnfanfcber, bte, bažantovo pero. Fas et nefas, pravica in krivica, pravično in krivično, spodobno in nespodobno, prav in neprav. gnŽCCŽ, bie, fasces, butarica ali zvezek protja ali šib s sekiro (pri Rimljanih), gaf «Ctt, (jusaidm.), f. »luten. gnf«tlte, bie, protje, fašina, butara, vejevje. gnfd)ittettbnntnt, ber, zagraja s protjem. gni«inenmeff er, bas, kosir. gnfdjineiltOCrf,, baS, vejevje, protje, (bei Kettling) vejniki pl. gaf«ittg, ber, gnftnn«t, bie, pust, (meso- pU: ben etngef«(agen, vse je pokazil na enkrat; ber £©eut f«niecft na« bem gafje, vino ima duh po sodu; baS gafj »erma«en, zabert-viti, bertviti sod. gafhannt, ber, drevo (dobro) za sode. gafjbier, bas, ol ali piva iz bečka. g a ßh i It ber, bet, sodar, bednar, bačvar; f. a. ©ött«er. gaßbinberei, f. ©öff«eret. gnßboben, ber, sodovo dno, dno soda. gaßbobrer, ber, sveder za sode. gafj brülle, bie, most na sodih. gäfj«en, bas, sodček, barigla*. gngbattbe, bie, doga za sod, od soda. gage, f. gace. gnffei, f. gäf?«en. gaffen, v. a., ergreifen unb hatten, ettoas gierig faffen, hlastniti, hlastati po čem, po-pasti, popadati kaj, za kaj; ergreifen unb betafien, pošlatati, hlatati, šlatati; jemanben bei ber Jpatib faffen, koga za roko prijeti, prijemati, f. a. Kadett; eilt ®efäfi faffen, füllen, zajeti, zajemati; »on ©ein au« polniti; ©etretbe faffen, žito vzeti, jemati, v ža-klje nasipati, sipati; eineu ©tein in Oolb, etwas iti Oiahmen faffen, ic., kamen v zlato vdeti, vdevati, obložiti, oblagati, okovati okovavati, na« bem Poln. u. Russ. opraviti, opravljati demant; etttaS faffen gehen, po kaj iti, hoditi; enthalten, deržati, v se vzeti, jemati, v kaj iti, obseči, obsegati; bte .Rir«e fonnte bie ÜÄenge ni«t faffen, niso mogli vsi v cerkev, ni bilo mesta v cerkvi za vso množico; jemanben bei feinem Sffiorte, prijeti, prijemati, popasti, popadati; etwas fitrj faffen, (ft« furj faffen), ob kratkem, z nekoliko besedami razložiti kaj. povedati; @etb faffett, prejeti, dobiti dnarje; CS fafite ihn ein ©«alter, groza ga prime, obide, spreleti; etttetl bei fetner f«li>a«eit Seite faffen, lotiti se koga ob njegovi slabosti ; etwas in bie Stugen faffen, oko vpreti gaferlöffel, v kaj, na oko vzeti, jemati kaj; feparf ilt« Sluge, terdo, ostro, s končam pogledati koga; ettoaS ju ^erjen, k sercu vzeti, jemati kaj; poln. przyposcic co do serca; einen fen faffen, pomeriti, meriti na zajca; mit bem ©ebädjtniffe, pomniti; m. b. 33erflanbe, j. S. ein SBort, razumeti, umeti, ujeti, obseči, obsegati. zapopasti, z umam doseči, dosegati; gut faffen, pogoditi dobro, zadeti; einen Sin* fdjlag, naklepati, naklep storiti, naklepe delati; (Sntfdjluß, Sorfap, skleniti, sklepati, sklepe delati, lotiti se; SKutp, §erj, serce si storiti, delati, serčnost, serce si vzeti, jemati, naep M. sogoriti se; faffe SSutp, ne boj se, junak bodi; $aß faffen, sovraštvo začeti, začeti sovražiti koga; er faßte 3lt* ueigung, Siebe ju iptn, priljubil se mu je, jel mu je dopadati, zaljubil se je vanj; ben SBorfaft faffen, nakaniti, kaniti kaj; gefaßt fein, fidj gefaßt palten, pripravljen biti; ftd) gefaßt madjen, pripraviti se, pripravljati se; mehrere ©egenfiänbe unter einen @eftc^tö= punct faffen, več reči v eno misel povzeti, povzemati, jemati; Sienett faffen, fte itt ben ®to(f bringen, bčele zajeti, zajemati, naložiti, nalagati; SBttrjel faffen, ukoreniniti se, zakoreniniti se, prijeti, prijemati se, zapopasti se; fefien gtlß faffen, uterditi se; v. r., ftcp faffett an eilten Siji, prijeti, prijemati se za vejo, fig. k sebi priti, zavc-diti se. prebrati se, umiriti se. upokojiti se; faffe biči), ne boj se, f. a. SBmtpigcn, ftd); ftcp furj faffen, ob kratkem kaj povedati. gafferlofftl, ber, (Siettenf.), zajemavnica, snemavnica. gnffertocife, f. gaßtoeife. gttßfaut, adj., fein, fcpmecfen, po posodi dišati, dušek imeti po sodu; duškast. tiaßfeige, bie, smokva v sodu. RafjfÖrtttig, adj., sodu podoben, sodast. tSaßpapn/ber, pipa. ?faPefcn, bie, drožl Cplurv sodu. ffaßpolj, ba«, les za sode, sodarski les. jtfttffiOtt, bie, napoved, fasija. Sttßfelttr, ber, klet, liram za sode, böhm. sklep. 5 f ß I i d|, adj., zapopadljiv, razumljiv, raz-ločin; e« ifl mir ttoep nidjt faßlidj, še ne razumem tega; faßlicp tttacpelt, dopovedati, dopovedovati komu kaj. »f ttßlidj tEtt, bie, zapopadljivost, razumljivost, razločnost, poln. pojgtnošč. S?ttßmaß, ba«, sodomerf. ivafnttef) fünft, f. iöifirfnnft. ffttßpCdl, ba«, smola za sode. tfaßrtif, ber, obroč od soda, za sode. Sfaßreifntadicr, ber, obročar. tiaßfpttllb, ber, veha. ffaffnn, bie, f. ga?on. Raffung, bie, eine« ©teine«, vdelava, okov, oprav, oklad; be« Siere«, zajemanje, nata-kanje, polnjenje, polnilo; eilte« Slnfcptag«, naklepanje; be« ©eniütpe«, zavest, mirnost; au« ber gaffnng femmen, nit mi uide, zmotiti se, zgubiti se, zmesti se, zbegati se, SatoIUiit. 489 ob zaved priti, ne zavediti se; au« ber gaffung bringen, zbegati, zmesti, zmešati; bie gaffung behaupten, miren ostati, ne zganiti se, ne prestrašiti se; eine« ®efej}e«, so-stavljenje; eine« (Sntfcpluße«, namen, na-mérjanje ; bie Sčpnung, prejemanje ; nad) bem ©eijie ber fto». ©praepe toirb e« jebocp ju* meijt bttreb ein 3eittoort au«gebriicft, — bie Raffung mieber getointten, prebrati se. ^affunn^DOïie, gaffungšfraft, bie, zapo-padnost, razumnost; et pat fetne gaffung«* gäbe, nič ne zapopade, ne zapopada, ne doseže s svojim umam. ftaffungstis, adj., brez zavesti, g a f f tt n g ë b e r nt ö g e n, ba«, f. gaffungëgabe. gaßtoactrc, bie, blago v sodih, gttßttcife, adj., po sodu, na sode. goß meri, ba«, sodovje, sodje. gaft, adv., f. Scinape. goftPittfer, ber, krušar; fte, [krušartca, ki čemi kruh peče. gaftPäietProt, ba«, černi kruh. gaftcn, gttfte, bie, post, poštenje; palten, postiti se; bredjen, post prelomiti, lomiti, omersiti se; ju »tel fafîett, prepostiti se. gaften = , in 3ipgn., postni, g-aften, ». «., postiti se, Cal« V. r. aucf) itn Altsl., Russ. tt. Böhm.) ; genug fafien, na-postiti se; tarir paben lange gefaftet, b. p. entbeprt, dolgo smo stradali; peute greffer, morgen gafier, na gost pride post. gaftenabcnb, ber, pust, mesopust, pustni večer; gaftenabellb palteu, pustovati. gaftenblltmc, bie, pukalica, trobentica, ov- čičica, iglec; f. a. @d)liiffclPIunte. gaftcnbräjcl, =prejcl, bie, presta*, gaftengebet, ba«, postna molitev, gaftenfoft, bie, postna hrana, gaftenprcbigcr, ber, postni pridigar, gaftcnfdjlier, f. S3rad)bogeI. gaftenfonntag, ber, postna nedelja, gafttnfprifc, bie, postna jed, postno jelo. goftenfltppc, bie, postna juha. gaftenjeit, bie, post, postni čas, postna doba; jttr gafienjeit, in ber gajien, v postu, gafter, ber, postnik, postivec; @pr„ peut ein gafier, morgen ein greffer, danes se posti, jutri gosti, nad) V. danes z betam, jutri s psam. g a itn a dit, bie, f. gaftcnabenb. gaftnacptž = , in 3fpg., pustni, gaftnndjtënarr, ber, pustna šema. gaftttad)tëfd)ntait$, ber, pustna pojedina, gafttag, ber, postni dan, post. gai, ber, teleban, smerkolin ; f. Saffc. gâta, pl., osoda, usoda, rok; f. a. ©djiifal. gaial, adj., Itngiücf bringeltb, nesrečen, na-pasten, namenjen; jttttriber, neslan, nadležen, kogar ne moremo terpeti, viditi; eilte fatale $erfon, neslanec, nadležnik, neslanka, nadležnica. gataltžmuž, ber, Serpängnißgtaube, vera v naključje, osodo, fatalizem, gtttttlift, ber, osodoverec-f-, fatalist. gataliiüt, bie, kar je komu dano, usojeno ttnglMlidjer 3ufal(, nesreča, nezgoda. 490 gatigant. atigant, f. ©rntübenb. atigiren, f. Srmiiben. g a 11 g it e it, pi., f. ®iiihfcltgfeit(en). gatfdje, bie, Siitbel, äßittbe, povoj. fatfSeil, v. a., poviti, povijati. fltitrn, f. S^ttffoi. ga i) C, bie, itt ber ©d)ifffahrt, trak. ga 11 d) en, r. «., pihniti, pihati, puhati, gani, adj., fattlenb, toaS iti bie auflöfettbe ©ähruiig geraden ift, gnjil, gnjiloben; morfdj, perhnen, trohnen, trohlen, trohel, trohljen, trohljiv, trohnel, spreperel, prc-perel; faitler Sedate ti, gnjiloba, gnjilarana, gnjila hromota; fattlcS SBaffer, smerdljiva voda; ttottt gleifdj, tuhel; fauler ©erttd), tuhnina, zadih, zadiltnina; fauleS gnjil les, gnjilad, trohljcnina, trohljad, perhljad; faul ried)ett, po gnjilobi dišati, tuhniti; len, tožljiv, lenljiv; feljr faul, len, da ga je zemlja žalostna, dasmerdi; träge, faul feilt, lenovati; faul Werben, uleniti se, zleniti se, poleniti se; et l)at (teh auf bie faule ©eile gelegt, močno se je polenil, lenobi udal; bas ftttb faule gifdje, to so prazni izgovori, prazne muhe, ta je jalova, ta je bosa; er, Ittcfll faul, fpringt ^in, ne bodi len, skoči tje; faule @ee, tišina morska; fattleS ®efd)toa|}, žlobodranje; fauleS ©ebirge, perliko, kerliko kamnje, itad) V. robina; faule SBäfthe, f. ©Sntuhtfl. gau 1 bar, adj., gnjiloben, gnjilobi podver-žen. gaU Iba It nt, ber, (Rhamnus frangula), kerlt-lika, kerlilikovee, poln. krušina; gemeiner, gadov les; f. a. WaltirfdjC. Faulbäumen, adj., kerhlikov, kerlikov. gaillbcere, bie, kerhlikova jagoda. gaitlbctt, bas, f. SRnhebett. gaulbrul, bie, bei benSienen, zapasena zalega, gnjila zalega, gaulbrittig, adj., gnjiloploden. z gnjilo zalego (panj), gältle, bie, gnjiloba, gnjilina, perhlina, troh-lina; eitle Äratifljeit, parkliea. g a it le, ber, f. gaulenjer. gaUlen, v. n., gnjiti, nad) 91. (it. serb.) aud) gnjiliti; tnobent, perhneti, trohneti, trohljeneti, pereti; et fault fdjon in ber @r* be, že gnjije v černi zemlji, gaulenjen, ». n., leniti se, len biti, lenobo pasti, nad) 91. vmajuhe pasti; vmanjost obhajati, pohajkovati; cfr. @pr. lena lega srečo bega. gauleiljcr, ber, lenuh, lenjivee, zavaljuh, poležin, nad) 91. vmanjuh, lenjak, audj ved-Ijivee, nad) V. gnjilež, gnjilee; f. a. Sä* renbäuter. gaulenjetet, bie, lenoba, lenost, nad) V. gnjiloba, lena lega (im @pr. lena lega srečo bega). gOHlenjerin, bie, lenivka, lenobnica. gaitlftcbtr, baS, gnjila vročica, russ. gnji-laja gorjačka. tt 11 If le d, ber, ognjilek, nagnjilek. tllllflctfig, adj., ognjil, nagnjil, nagnjit, (otolčeno in nagnjito sadje). gaufttiaiiimer. ganlfleifd), baS, hudo. divje meso. gaulfräfltg, adj., len in nesit. gaulfuß, f. ganltfiier. gaulgebirge, baS, kerhko, keršno kamnje. gaulhett, bie, f. gäulnift; £räghett, lenoba, lenost, lenivost, nad) 91. vmanjost, ved-lost, vedlivost; ftd^ bet gaulljeit ergeben, poleniti se, zaleniti se. gailll)Olj, f. gaul(es .¡polj), ga uit d) t, adj., gnjilast, nagnjil, nagnjit. giiuling, ber, f. gaulcnjtr. gaullranfbeit, tie, gnjilica, gnjila bolezen ; f. a. gaulljeit. gaulmatte, bie, plahta. gÖUlltift, bie, gnjiloba. gnjilota. giijilost. trohlost, trohlina, trohnota; in gäulnifi über* ge^en, gnjiti, trohneti, pereti. gtiulnifjljtnbcrilb, adj., gnjilobo zader- žujoč, ustavljajoč, zoper gnjilobo. g a It 11 h i e r, bas, (Brady pus), nad) bent Russ. tihohod, nach bent Poln. lenivec. gaillliugžort, ber, trohlišče, trohliše. g a 111U) e t b e, bie, (Salix pentandra) ; f. SaUllt= mollciiroetbc. ga um, ber, pena; f. Sdjaum. ganiti en, ». «., pene posneti, posnemati; f. Slbfäumen; ». n., peniti se; f. gdlätl^ men. gauntlelle, gaumlbffel, f. Sdjanntfellc, ©djaumlbffel. ganit, ber, Favn. gnunenblirf, ber, nesramni pogled, gaunentauj, ber, nesramni ples. gauj't, bie, pest, pestniea; einegaitil »oll, polna pest, šaka; beibe gäujle Boll, perišče, periše, pergišče, pergiše, eig. pregeršče; baS fapt lote bte gaujt attfS Slltge, to se mu poda kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo; nadj bent Poln. šel je na hruško kopat repo; eilte gaujt ntadjett, stisniti roko; fié mit bett gäujleit fdjlageit, f. iSûjen; mit bem ©djwerte itt bet galtjl, z mečem v roci, bie îlrbeit gel)t iljm gut oon bet gaitft, delo se mu od-seda, mu gre od rok; auf eigene gauft, na svoj odgovor, na svojo roko; itt bie gaujt, ittS gültjlchetl lateen, natihem, skrivaj, za herbtam se posmehovati, smejati ; aus freier gaujl, iz proste roke; mit bet gattflftoffen, gnjoeniti, gnjocati. gauftbirn, bie, pestniea, funtarica, bunka. gäll ft d) en, bas, peščica, peščičica; ins gäuji* dien ladjen, f. gauft. gauftbegen, f. $oldi. ganftbitf, adj., pest debel; er h«t eS fault* biet hinter ben ßhren, ima debele za ušesi, gauftbitfe, bie, debelina pesti, gäuftel, bas, kladevce. gauft en, ». a., pestiti; ben §ltt, zduliti, du-liti klobuk. gauftgefethl, bas, f. gauftfampf. gauft h er cd) t, adj.. kar se more s pestjo prijeti, v pesti deržati. gauftgcmebr, f. Sold), gaitfthammcr, bet, ročno kladvo; ein Streit« hantmer, čekan, seri. čakan. gauftbanbftíjttb. geberfotbc. 491 gflUftbOltbfd)Ub, ter, rokovica iz celiga, nad) V. gladka rokovica, brez perstov rokovica. gauftbobel, ber, obliček, nadj V. pestnik (obliček). gaitfilompf, fcer, boj ali borba na pesti, nach V. pestenje; f. a. SBayett. ailftíümpfcr, ber, rokoborecf, pestivec. auftloiben, bcr, kol, mahavnik, gorjača, serb. buzdovan; f. a. (StrCttfOlbCíl. gauftfroft, bie, moč pesti, gailftltöf C, bie, utornik (sodarski). gönftling, f. gouftfolben, ganftbanbfdjub. gouftpfonb, ba«, ročna, premakljiva zastava. gaUfitCdlt, bas, toörtl., pestna pravica, pravica premoči, pravica močnejšiga, volčja pravica; e« ^ctrft^t gaujired)t, kdor je jačji. ta tlači. gnuftrobt, ba«, eine Slrt fttrjer 93«c^fen ber .fjeitucfeu iit Ungarn, samokreska, kratka puška. goitftfäge, bie, ročna žaga, (3ntt. Är.) pila. gouftfd)lag, ber, udarec s pestjo. gauftftOtf, ber, kol, gorjača. gonftftoft, ber, tbn geben, suniti, dregniti s pestjo. gani« i I, f. StfnftoW. Faux-Pns, f. gcí|Itritt. gaborifiren, f. Segiinftigen. gObOtU, ber, priserčnik, ljubljenec, f. Üjiillft; Itttß. gOÖOtiiiU, bie, ljubljenka, prisercnica. gOfen, bte, pl., norčije, bedačije; garen trei; bett, norce briti. gaj ettltt Od)Cr, ber, norček, norčav človek. Wat)an te, f. gojence. gebt na t, ber, svečan, februar, kroat. svi-čen, serb. veljača, poln. luty, bölim. unor, m ss. fevralj. gedjfen, f. göchfen. genfer, f. gfld)fer, uff. gedjtfioben, ber, borivnica, borišče, boriše, nad) V. bitnica. ge^tbegen, ber, borivni meč, borivnik, rapir*. gec&teifen, f. gcdjtbcgen. gesten, V. «., boriti se, biti se z mečem, mečati se, mečevati se, poln. potykac sie z kim, russ. na rapirah bitsja; fämpfen, bojevati se, boriti se, biti se, tepsti se, tolči se; mit etfta« fedjtett, mahati s čem; fie fochten mit großer Xapferfeit, junaško so se bili, tolkli, deržali; mit Sßorten fedjtett, pravdati se, prepirati se, besediti se, potegovati se; mit ben Jpättben, mahati z rokami; betteln, beračiti, milostinje prositi, hiše obirati, brati; f. ©ettelu; v.a., auf betu Jpute, ttach 1H. kop, peruška, serb. perjanica; am ©pinnrabe, letavka. perutnica; bei bett Sägern bie S3orfie, ščetina, šetina; bie glofife; ber, plavuta, plavutnica; ettoa« ilt bie geber fagen, narekovati, nach beut Böhm, napovedovati; f. a. Siciiten; an bett gebertt er; fettnt matt ben Sögel, tiča po perji (po glasu") poznaš; fidj mit frembett gebertt fthmücfen, s tujimi žuli se bahati, serb. njegovo je nazivalo, a drugoga izdiralo; er toill fliegen, ehe ihm bie gebern getoaehfen ftnb, leteti če, preden so mu perutnice zrasle; in ben gebern liegen, v pernici, v postelji ležati; att« ben gebern jagen, iz postelje izgnati; eine gebet fchtteibett, urezati, rezati pero; er füi)rt eitle gute geber, dobro, lepo piše; eilte fpifcige geber ijaien, rad zbadati, pikati v svojim pisanji; ba« xft nicht alt« feiner geber gefloffen, tega ni on pisal; (ich mit bet geber ernähren, s pere-sam, s pisanjem se živiti; ich Witt e« bet geber nidjt anvertrauen, tega nočem zapisati; er hat eitt neue« SBerf unter ber ge; ber, že piše, že izdeluje nove bukve; eitt üJiaitn »on ber geber, učen mož, pisavec; ©chtrattj, repič; SBittbfebern, am $ad)e, ve-ternice; ©ptingfeber, pero, zmet (»om altsl. v'zmetati. emporfdjnellett, itad) Rav. jeboeh zmed). gebet;, ilt Sffcgtt., Pirni> peresni, gebetoioun, ber, pčrnati galun, geberattig, adj., peirnast, pdrjast. gebetholl, bet, pernata žoga. geberbefen, ber, peruška, pernato omelo, pernata metlica, geberbett, ba«, pernica, perina, blazina, geberbinfe, bie, (Eriophorum), mavček. gebetblunte, bie, cvet iz peres, gebetbiithfe, bie, peresnica, ttaic. F t b Ct tttt f (tr, bas, peresni nožek, nožiček, serb. periš. Feb critmf f, ber, kosmati, pernati rokavnik. iieiertttiitjC, kie, čopasta kapa. gebertt, v. n., bie gebcrtt fa^reit laffen, gu-biti perje (od pernice); v. r., jtd) febern, neue befontmen, goliti se, trebiti se, briti Šege«. se, muziti se; »on elaflifd)eit ,ftorpecn, prožiti se. FrbcrncIIt, bie, (Dianthus plumarius), pernati nagelj, klinčič. Feber}>fiif)I, ber, f. fteberttffen. Fcbcriiofc, bie, f. gebcrtiel. geberroljr, bas, f. $cberbiidjfe. if Cberfdjad)tet, bie, pernjak. §eberfd)mii(!cr, ber, perjaničar, kdor peresa farba in za lišp pripravlja, nad) V. peresar. Feberfdjraube, bie, tiski (p/.) s peresam. stisnik. geberfdjii^, ber, ein Sager bes gebertnilbes, ptičji strelec, ptičji lovec. Ftberfpul, baS, strašilo od perja, lov a sokolam, divja perutnina. Fcberftiiite, f. Febcrfict. gcbcrfttttlt, ber, jeklo za peresa, jekleno pero. flftberftaub, ber, mah, russ. n. poln. puh. Febcrftiinber, ber, f. geberbeien. 7?e ber it ran j?, ber, f. gebcrbnfdj. jfeberftreit, ber, prepir s peresam. Feberftridj, ber, potez, poteza s peresam; mit einem geber|irid) fann id) bid) »entid)ten, samo s peresam potegnem, samo dve čerki napišem, in po tebi bo. Fcbcrftiirf, bas, etfertte Jteite, jtttifc^en tofte^e eiit ftarferer .Seil getriebeit »irb, zagojzda. Febcrftut), f. geberbufd). Febcmfir, bie, prožna ura. ura na pero. FcbCtnirj, baS, (domača) perutnina, pernata žival, kuretnina, kuretina, nad) V. pelina. serb. perad, f. a. ©ffliigct. ?rebert>iel)f)aiibter, ber, kokošar. Fcberraage, bie, prožna vaga, tehtnica, tehtnica na pero. gcbcrmilb, gcberttilbbrct, bas, divja perutnica, perutnina, pernata divjačina. $cberjeidjnung, bie, načert s peresam, pisani načert. Weber?eug, bas, f. geberbiidife. jrtbcrjinl, ber, davščina, davšina. davek od perutnine. iveberjng, ber, f. gcbcrftriri). (j 11, bie, vešča, veša, čaravnica, vila, divja žena, rojenica. C e tt 1) tt f t, adj., veščast, vešast, čaroven. ifccntoitig, ber, kralj vešč, veš, vil. gecitfbltigin, bie, kraljica vešč, veš, vil. tfeeufdjlof}, baS, grad vešč, veš. serb. vi-lin-dvor. gege, bie, bas Sleinigeit, čedenje, čejenje čiščenje, čišenje, oinet; baS Sfijerfjettg, cedilo, rešeto, sito, čistilo; eitte gege »oritel)* men, očistiti, čistiti, gegcfcitcr, bas, vice(p/.), poln. czyšciec, bohm. očistec, russ. čistilišče; tm gegefener teiben, vicati se; bie Oteinigung in bemfelben t>efiel)en, izvicati se. Segegclb, bas, ometnina, očistnina. ftcgeiiaber, 5egeiawe, gegetuiidi, ter, cunja, capa, brisača, gcgciniibtc, bte, trebilof. gegeit, t\ «., cediti, snažiti, trebiti, čistiti; gegeotfer. geiler. 498 f. ¡Reinigen; einen ©raten, čistiti, trebiti, (ttacfj M. žamati) jarek; ba« ©etreibe fegeit, obravnavati, presevati, činiti; ba« Bimtner: fegen, pomesti, pometati po sobi; jeber fege Bor feinet Xpr, vsaki pometaj pred svojim pragam; ben ©ctjornjteiu fegen, ometati, otirati dimnik; f. a. Slbbiirften; bie Sienen fegen, (ba« ©ewirf befdjneiben), čebele spod-rezati, spodrezavati; jemaitbeii beit ¿Beutel, žep komu izprazniti, prazniti; SerWei« geben, obrati, ubrisati, umiti koga. gegCOpfer, ba«, zaveržek, smeti, (Paul. 1. Corinth. 4. 13). geger, ber, čedivee, čistivec; tu beit Sufam* menfegungen wirb e« nidjt überfegt, g. ¿8. Sebornfieinfeger, dimnikar; Sdjwertfeger, mečar ubgl.; ein tüchtiger geger, prav terš, okornež, štorkljež. g t geregt, ba«, pravica čiščenja, čišenja. ge g er o l le, f. tornfege. gegeruft, ber, saje z dimnika, gegejeit, bie, čas čiščenja, čišenja; (pri bčelali), čas spodrezovanja. gegfel, ba«, smeti pl.; f. a. äebrid)t. ge$bc, bie, f. Kaution, 3engnt&; Seinb* fdjaft, prepir, razpertija, boj, poboj (med posamnimi ljudmi), serb. razmirje; in geljbe leben, v prepiru, svadi, razpertii živeti, ge^bebrief, bie, pisani klic na boj, napoved vojske, povabilo na boj. gebbegut, f. Seben. gebbei)anbici)Ub, ber, rokovica (veržena komu v znamnje napovedaniga boja); Si* nent ben geljbebanbfdjub hinwerfen, povabiti koga na boj. gebbelog, adj. U. adv., brez boja, brez sovraštva, brez prepira, v miru, mirno, 3 ebb en, v. rt., bojevati se, vojskovati se (od posamnih ljudi, knezov, in ne od der-žav). gebber, f. geinb. gebblttb, f. geinblidj. grbe, bie, sibirska veverica; bie Weiße gelje, beli meh. gebbänbler, f. Siirfd;iter. gebl, adv., in ßufammenfetjungen, napak, neprav, narobe; »ergeben«, zastonj, zapstonj; »otbei, mem, mimo. zraven; f. üb. bie 3u* fammetifegungett. Jebl, ber, f. gebier; e« ifl fein geljl an ifjtn, nima hibe, pogreška na sebi. geblbnr, adj.. zgrcšljiv, grcšljiv, zmotljiv, «moti podveržen, grešin, kdor se more zmotiti, premotiti, kdor se lahko pregreši. gcblbarc, ber, f. Ucbertrcter. Sfeblbaricit, bie, zgrešljivost, grešljivost, zmotljivost. geblbitt.e, bie, prazna, neuslišana prošnja; gefjlbitte tljun, zastonj prositi, ne biti uslišan, (nad) V- odslušan biti); bie Sitte ab* fdjlagen, odreči, odbiti prošnjo, geblbittcn, v. a., zastonj prositi. Šeblblntt, ba«, zgrešen, pogrešen list, manjkajoča kvarta. geblblid, ber, zmota, napčni pogled, spregled. gcblbogeu, ber, manjkajoča, zgrešena pola. geblbobren, V. a., napčno, ne prav ver- tati. geblbrui, ber, pogrešni, napčni tisk. geblbrutfcit, v. a., napak, pogrošno natisniti, natiskovati, tiskati. geblen, v. n., ftd) irren, in etwa« fehlen, premotiti se, zmotiti se, motiti se, zablo-diti, zabresti, zagaziti, zaiti, pogrešek storiti; moralifd) fehlen, pregrešiti se, grešiti, napak storiti, delati, ne prav storiti; bit tyaft gefehlt, mein grettttb! (tega) nisi prav storil, prijatel! maitgellt, ne imeti česa, manjkati komu, brez česa biti; e« feljlt ihm ©elb ober an ©elb, dnarjev nima, dnarjev mu manjka; e« fehlt tf)in bie red)te §attb, desne roke nima; e« fehlt alt Sffiaffer, vode ni, vode zmanjkuje, za vodo je sila, je hudo, huda; ba« fehlte mir ned), še tega mi , je treba bilo, mi je manjkalo; e« fehlt bent ©eredjtett nicht ati Stoji, pravični ni brez tolažbe, ima svojo tolažbo; nidjt treffen, ne zadeti, ne pogoditi; f. a. SBerfeblen; bet 3aget fet;lte beti -§afeit, lovec ni zadel zajca; be« redjteit äßege« fehlen, pravo pot zgrešiti, zaiti; bei einem Otäthfel, ne uganiti; e« i ji gefehlt, napak je, ni prav; in bet 91lt«fpradje fehlen, napak izreči, izgovarjati; ich glaubte, e« fötinte mir uidjt feh* lett (feljlfdjlagen), mislil sim, da mi ne more spodleteli, de mi ne odide; fehlen au« tleberei; Ittng, prenagliti se; oft fehlte et in ber Schule, dostikrat ga ni bilo v šolo, v šoli; iti bet 5fircfje fehlte er nie, v cerkvi ga nikdar ne pogrešamo; gluei fehlen nodh, dveh še ni; e« fehlt ihm «It ©iücf, sreče nima; Weit gefehlt, močno se motiš; Weit gefehlt, baß et mir bauten follte, fdjimpfte er tttidt »ieltnehr, ne da bi se mi bil zahvalil, še grajal me je; att mir foll ež nicht fehlen, jaz bom storil, si bom prizadeval, kar bo le moč; Wotan fehlt ež bit bei mir? česa ti manjka pri meni? serb. šta ti jc malo; Wa« feljlt it;nen? kaj vam je? ich biti feiten gefttnb, immer fehlt mit etwa«, poredko sim zdrav, vedno mi je kaj; Wa« fehlet bit ant Slttge? kaj ti jc na očesu; ba« fann unmöglich gefehlt fcitt, «¡koli ne bode tale napčna; e« fehlte nicht »tel, fo Wäre bet geinb in bie ©tabt gebrnngen, malo jc manjkalo, da —, malo da —, toliko da sovražnik ni prederl v mesto, f. a. 33ci= lt«be; e« fann nidjt fehlen, baß matt bitba« übel beute, morajo ti to zameriti, ni dru-gači. geblCttbC, ba«, to, česar manjka. gebler, ber, eine Slbweidjung »ott bet bb^fi5 fdjen iSolfommenbeit, pokazba, skaza, kvar, pogrešek, auch hiba (nad) bent Böhm.; poln. aitd) zwada, russ. porok, serb. mana); »on bet fittlidjen Šoflfommenbeit, pregrešek, greh, prestopek, pregreha, napaka, napč-nost; SÄattgel, pomanjkanje, pomanjkljivost, serb. nedostatak; einen gehler begehen, pregrešiti se, grešiti, f. a. gebleit; ¿rrthum, zmota, pomota, premota, zablod, zahod, 494 geDlerfret. spregled, f. a. 3irrtbuttt; ŽBergeffenljeitSfel);: ler, pozabek; Uttterlaffung«fei)ler, opustek; Serfpatungefeljler, zamudek; eiti geljlet itn ©djretben, ubgl., pogrešek; fein geljler ijt, bajj et gu fleifig ijl, to mu je v škodo, da je prepriden. 3'Cljlerfret, adj., brezgrešen, brez pogre- škov, negrešln, prav. Sel) leti) (t f t, adj., grešin, pogrešin, napčen, pomotin, hibin; ba« iji eitt fe^tec^after Sati, to je slabo, napak zidano. (Veillcrljtlftiflteit, bie, grešnost, pogreš-nost, napčnost, hibnost. geljlerlog, f. geliletfrei. geljletlofigl ttl, bte, brezpogrešnost. gclilcrtioll, adj., gelilctiiaft, poln po- greškov, skaz. 3el)lfal)ren, v. a., zapeljati, zavoziti, al« v. n., (kam s poti). Schlfiihictt, v. a'., zapeljati, zapeljevati, zavoditi, napčno, slabo voditi, geljlgaitg, bet, zaid, zahod, pot, s ktero kdo nič ne opravi. geljlgeiiirett, f. 2l6orttren. gchlgtfiutt, bie, splav, spovitje, f. 2ll)0t= ttren, ba«. 5 el) Igel) C It, v. n., zaiti, zahajati, zabresti, zabloditi, pot zgrešiti; fel)l fd)lagen, križem iti, hoditi, ne iti po sreči, spodleteti, ne uspešiti se, ne uročiti se. geJ)lgetatl)eit, f- ®ii&ratlien. Šehlgcttittn, ber, zgubljeni, odšli dobiček. §el)lgtcftcn, v. n., na stran, zraven uliti, ulivati. ®el)lgrcifcn, f. napak prijeti, prijemati, memo seči, segati, ne prijeti, gclllfit tff, ber, zmota, pomota, zgrešek. gcillhnuctt, v. n., mahniti in ne zadeti, na stran mahniti, prazno mahati. S.Clj l jfl g en, v. n., zastonj goniti, nič ne uloviti. SdjljttDr, ta«, slaba letina, nerodovitna letina, slabo leto; f. a. 2JltftjaI)r. ic $ C It, v. n., memo streliti, ne zadeti, zadevati, poln. chybič. tfCl)l|'djlag, ber, nastranski, prazni udarec, spodlet, russ, promah, (nad) M. premah). Seter. g 11) 1 f d) l (t g C tt, v. n., mimo udariti, ne zadeti; ti tfi mir fel)lgefcl)lagen, spodletelo mi je, ni se mi izšlo po sreči, ni se mi uspe-šilo, udalo. $el)lfd)lteftett, v. n., krivo; napak skleniti, sklepati. gel)lf(f|luf?, ber, napčni, pogrešni, pomotni sklep. gcl)lfdjttttt, ber, zarezek, napčni urezek ob. vrezek. Šerifi)! filj c It, v. n., napak, pogrešno pisati. Sfel)lf$fCittlt, v. n., napak korakati, ko- račiti, zakorakati, zakoračiti, geljlfd) tttt, ber, napčni korak, geblfdiuft, ber, zgrešni, prazni ustrel, (s kterim se nič ne zadene), g Cl)lf tljeit, v. »., spregledati se, napak vi-diti. getjlfiirung, f. gelilffl^ geblftoffen, v. n., v stran, memo suniti, geljlftreid), ber, prazni mah, udarec. geljlfunime, f. Seficit. g el) l tte t eit, v. n., krivo, napčno stopiti, stopati, spotakniti, spotikati se, nad) M. prestopiti se (T), serb. posernuti. gefiltritt, ber, napčna stopinja, pregrešek, prestopek, spotikljej, zahodek. gel)l)D etfett, v. n., napak vreči, metati, vreči in ne zadeti. geljltDUnfd), ber, napčna želja. geljllDUrf, ber, napčno metanje; f. gejt _ fd)lng. gehljtelen, v. n., napak, na stran meriti, geljljug, ber, napčni, prazni potegljej, vlak. geijljiingter, ber, brezjezičnik. §eljnt, ter, ber getimen, ein gropet Jpaufen ©trof), §eu, stog, kopič; @trof)fei)tnen, stog slame; eine Qai)i »on 60 ©arben, kopa; §attfen £olj, eine .Rlafter b°d) unb breit, seženj derv. gel)m, bie, bie SKaji mit @id)eln, želod ;2Sttd)* edettt, žir, bukvica; baž gef)mgerid)t, ba« ge^eime ,§al6gerid)t, skrivna sodba, sodnija (zaglavna, na Nemškem v nekdanjih časih), gelimen, v. a., f. ©tcufen; gnati, goniti v žir. g elitne t, bet, skrivni kervavi sodnik, geljntgeli), baž, Žirovnica, žirovina. gelimgertdjt, f. gehnt, bie. Šelimfdiroetn, ba«, svinja v žiru, žima svinja. SeljU, kaž, šotovje. gel)ltier, bet, šotar. Š-el)ttf;erfd)tff, ba«, čeln za šoto. Šel)Wttnime, bie, koža podtrebušnja (sibirske veverce). geter, bte, Šu^e, počitek, počinek, pokoj, serb. odmor, russ. oddyh; bie geiet te« ©onntagž, einež merfmutbigen Sage«, praznovanje, obhajilo, obhajanje, nad) 91. aud) sloves, in ,(tt. stroj (bohm. Slnjug); getien, prazniki; gejtlicf)feit, obhajilo, etoa aui$, svetičnost, slovesnost, slavnost; jut geiet bež ®eburt«tage«, v čast, slavo rojstniga dneva; f. a. getetlag. Jicicrabenb. Jeicraiienb, ter, delopust, počitek večerni; ber Slbenb »or bent Cßrifitage, sveti večer; geierabenb maßen, odpočiti, počiti od dela, praznovati, ne delati, gcicrobcnbžatbctt, bte, delopustno delo, geietblunte, bie, cvetlica za praznik, geierbrauß, ber, f. geremonie. geierer, ber, praznovavec, kdor nima dela. ¡feterßong, f. ißroeeffton. ^ciergefang, ber, slovesna pesem, .gciergefell, ber, brezdelni rokodelski to-varš, družnik, brezdelnik. geiergetoanb, ba«, f. geierlleib. geietgiaž, baž, praznični kozarec, gciergtoie, bie, delopustno zvonjenje, de-lopustni zvon, zvonjenje k prazniku. geierjahr, f. Diuhejahr. geitrtlcib, ba«, praznična obleka, pražnja obleka, itt Dbetlr. semanje oblačilo, gcietliß, adj., prazničen, slovesen, serb. svečan; einen Sag feietliß begeben, praznovati, obhajati dan, serb. svetkovati, slaviti dan; mit feierlicher Stimme, s slovesnim (povzdignjenim in resnobnim) glasam. geierlißf eit, bie, obhajanje, obhajilo, slovesnost, praznik, slovesni obredi, slavne šege; f. a. (icrciltottit. gcictmabl, ba«, gosti, gostje, gostba, serb. auß čast. gcitrmorgen, ber, praznično jutro, v praznik zjutraj. geicm, ». n. u. a., praznovati; feierliche gtettbe an ben Sag legen, častito obhajati, godovati, posvečevati, praznično, slovesno obhajati, častiti, svetiti, (itt lit. stro-jiti, in Unterfr. u. serb. svetkovati), serb. a. blagdaniti; f. a. Begehen; »on bet Strbeit ausruhen, počiti, počivati, ne delati, praznovati; bie Stecfer feiern, njive počivajo; bie SDfattret feiern, zidarji nimajo dela; feiernbeS ®elb, dnar, ki brez obresti leži; ba tjl nißt JU feiern, tu ni odlašati, se ni obotavljati; beti ^errtt fetent, slaviti, veličati Gospoda; bet gefeierte £elb, slavni, prehva-ljeni, razglašeni junak; müßig gehett, pohajkovati, postopati; llnglücf feiert nißt, nesreča ni nikoli ugnana, nesreča nikoli ne počiva. gcierftelle, bie, slovesno, slavno mesto, gCittftun b C, bie, delopust, ura počitka, ura pokoja, slovesna, slavna ura. gtittlng, ber, praznik, svetek, in Ät. auß nedel (r/'r. moti. Frising. /. ježe ne spa-sal nedela, ni sveta večera); ein gebotener geiertag, zapovedan praznik; ein nißt ge* betener, söpraznik, üt Ät. nedelec; f. a. Segeben. geiertägliß, adj., prazničen, pražnji. Šeicrtagžfteib, bas, pražnje oblačilo. 8'Ciertifß, ber, f. 9111«. leietion, ber, slovesni glas. geiertranf, ber, slovesna zdravica. gtierung, bie, praznovanje, svečenje, obhajanje. petemu, adj; preslaven, kaj slovesen. Uretlßett. 495 geiet JU g, ber, slovesni obhod, procesija, geifel, Ser unb bie, žleza, gcifeiabcr, bie, podjezičnica. geig, f. geige. geigbohne, bie, (Lupinus), volčji bob. geige, adj., bie ®efaht mehr als noßig ift fßcuellb, »erjagt, mevžast, babast, boječ, strašljiv, plah, plašin, malodušin; ein galij cntf»reßenber Slusbrttci wirb übrigens in allen fla». üBiunbarteit »etmif t; eine feige SDiemme, mevža, baba, babnik; Werben, zbati se, po-babiti se; maßen, pohabiti, serce podirati; ein feiges Benehmen, babje obnašanje; mont. f. SOliitbe. geige, bie, (Ficus), naß V., fo wie aitsl., serb. tt. russ. smokva, fottfi figa, (attß im Poln.); geigen Weifen, figo komu pokazati, kazati. geigenbauitt, bet, figovo drevo, auß smokva, naß beut Russ. u. Serb. smokovnica. geigenblatt, baS, figov list, smokovni list, coli, figovo listje. geigenbroffel, bie, geigeneffer, geigen= fteffer, (Motacilla ficedula), eilte hoßgelbe ®raSmücfe, germuša, volič, naß bent Poln. figojedka. geigenfotntig, adj., smokvast, smokviali figi podoben. geigenfreffer, f. geigenbroffel. g eigengarten, ber, smokovnik. geigentOtb, ber, košek za smokve. getgenlflitb, bas, figovo listje. geigeniJiicr, geigenfßnepfe, f. geigen* btoffel. geigenttalb, ber, smokvišče, smokviše, figovje. geigheit, bie, strašljivost, plašnost, pla-hota, malodušnost, boječnost. geigherjtg, f. geige. geighcrjigieit, f. geigheit. g ei g Uli g, ber, strašljivec, babež, baba, plašen. geigfinn, f. geigheit. geigiuatje, bie, f. geigbiaiter. geil, adj., na prodaj; baS ijl nißt feil, to ni na prodaj, tega ne prodam, ne oddam; feil bieten, na prodaj postaviti, postavljati, prodajati; feil haben, na prodaj imeti; eitte feile Seele, podkupljiv, podmitljiv človek, f. BeftCßliß; poln. najemna duša, f. a, 9iicbrig. geilbäcier, f. Brotbäder. g eil bar, adj., kar se da, ali more piliti, ^ P.i|j'v.- geilbieiung, bie, prodajanje, prodajna ponudba; öffentliche geilbietung, Sicitation, dražba, licitacija, geilbteiiingg», itt 3ffcg., dražbni. geilbieiunggebiet, bas, dražbni izrok, razglas. geilbietiinggcrlol, ber, dražbno skupilo, geilbieiitngggefuß, bas, prošnja za dražbo. geil boge it, ber, in einen eifertteit Bogen ge* f»antlte geile, pila z lokam, obločna pila. geilßen, bas, pilic«. 496 geilbirne, getlbime, bie, kurba, vlačuga, mavha, laj-dra. geile, bie, pila, (aitd) russ.; in ben übrigen fta». ÜÄunbatt., pilnik ob. pilnjak, jttm ttnterfd)iebe »on pila, Säge); bie geile ttid)t annehmen, pile ne pripustiti, pripuščati, pripušati; geilen Ijauen, pile delati; ein 93ud) unter bie geile nehmen, popravljati bukve: bie lejjte geile anlegen, dodelovati. geilen, v. a., piliti; ntit bem geilen bi« ju einer ©teile fomrnen, pripiliti do—; burdj« geilen »erbetbett, zapiliti; ftcp fatt feilen, na-piliti se; alt einem SBerte, piliti, gladiti, popravljati, dodelovati. getlenbnltcr, bet, deržač 0>d pile), gctlcnbnucr, ber, pilar; geilenpauet feilt, pilariti. geitljeit, bie, podkupljivost. geil i d) t, ba«, opiljki pl., piljava, itad) M. aitd) pilnjad, piljenje, gtilitoben, bet, precep, itad) V. pila z lokam, pilna žaga. getlfdiafi, bie, blago na prodaj, za prodaj, nad) V. prodajavina. getlftpcn, v. a., nad) bem greife fragen,za ceno, kup vprašati; geit bieten, prodajati; panbeltt, bingen, kupovati, tergovati, pogajati se, zbiti, zbijati; etfeilfd)te fo lange, bi« et e« befaut, nad) V. tako dolgo je kupoval (tergoval), da je dobil (kupil); f. a. |>aitbclit, geitfdjcr, ber, tergovec, kupec, pogajač. getlfel, ba«, geilftmne, pl., geilftanb, ber, f. gcilidit. r . . gcilftoi, ber, precep za pilo, ročni tiski (Ravnik.), nakov za pilo (Zalok.). getlftrid), bet, napilek, poteg s pilo. g eilt rüg er, ber, prodajavec. geint, bet, f. Sdiaunt; gcbrn (geriet), geinten, f. geljrn, bet. geilt, adj; ein gute« äußere« Slnfepen pabenb, ganj artig,bemäöotilfianbe gemäß, čeden, vljuden, priljuden, uglajen, olikan, zlikan, omikan, bester»; ein feilte« Senepmen, uglajeno obnašanje, vedenje, zlikanje; bie feinere SBelt, olikani ljudje, gospoda; jart, bümt, fubtil, nje-ženob.nežen, tanek, tenak, droben; feiner ga* ben, Settg, Xud), §ut, Strümpfe, glad)«, pra-ženj, tenak, žlahten , feine SeitUBattb, tančica; feilte« Sucb, tanko, lično sukno; feilte« 2J!el)l, cvetna moka, cvet; feiner Sanbftein, ÜKet)l, garbett, i)M»er, droben; feine9tafe, tenak nos; eine äöaare, lepo, lično blago; feine ©efialt, tanka, revna podoba; geläutert, feinet Surfet, @elb, čist, žlahten; mit .Sunft itllb befon* bertt gleiße »erfertiget, tenek, preličin; feitte 3irbeit, tanko, umetno delo; feinet ©ebattfe, Jabel, Sob, iJJotitif, tanek, premeten, pre-cejen; auf eine feine Sltt, tanko, presejano, z dobrimi besedami; feitte Sitten, lično vedenje; feittet Äopf, kennet, ©efepmarf, tenak, zbrisan; glatt, geglättet, uglajen; liftig, prebrisan, zvit, prekanjen, prepekan; feine geile, Sieb, Äantiii, gosta pila, gosto sito, gosti glavnik; t»ie fein! pač si ino- geingotb. der!; ein geinet, f. §eud|Ier; eine feine 9lnttt)ort, zvit, premeden odgovor; ein feinet lltttetfd)ieb, majhin razloček, ki se komaj spozna; eine feine irnut, mehka koža; jtd) fein tleiben, lepo se nositi; ein feine« Set* mögen, lep, čeden dnarec; ein feine« @el)ör, oster sluh, dobre ušesa; fein, adv., lepo, tiho, drobno; fein fd)teiben, drobno pisati; fein gefd)t»inb, lepo hitro; fein betrügen, brez britve briti koga. geinaberig, adj., »om £olje, gostoletin, gostoletnost. geinb, adv., sovraž, sovražno; feinb fein, sovražin biti, sovražiti, čertiti koga, go-rak biti komu; fte t»aren einanbet feinb, sovražila sta se med seboj, v sovraštvu ali razpertii sta živela; ipm ifi jebet feinb, vsakdo ga sovraži, zavidi; f. a. geÜtblid). geinb, bet, sovražnik, neprijatel;- ©egner, nasprotnik, zopernik, protivnik, altsl. vrag; bet böfe geinb, vrag, zlodej, hudič, hudir, hudoba, hudi duh; ein abgefagter, gefd)t»ot* ner geinb bet Slrbeit, sovraži delo, merzi na delo; et ifi ein geinb be« Äartenfpiel«, kvart ne more viditi; im .Stiege, sovražnik. geinbeSgefflbr, bie, nevarnost pred so-vražnikam; in geinbežgefapr, pred sovražni-kam. geinbCŽIattb, ba«, sovražna fsovražniko-va) dežela. geinbin, bie, sovražnica, neprijatlica, nasprotnica, protivnica, zopernica. geiitbltd), geinbfdjaftlid),getnbfelig, adj., sovražin, vražin, sovražljiv, neprijatejsk, zopern; et ifi feinblid) geftnnt gegen ntid), sovraži me, ne želi mi dobriga, zavidi me; feinblid)e« Sd)ictfal, nasprotna, huda. sovražna sreča; feinblid)e garbe, farbe, ki se ena drugi ne prilegajo, geinbüdjleit, bie, sovražnost, vražnost, sovražljivost. geinbfdjflft, bie, sovraštvo, čert, neprija-telstvo, sovražba, nenavist; in geinbfdjaft geratljen, skregati se, spreti.se, serb. za-vaditi se; in geinbfd)aft leben, v sovraštvu, v razpertii živeti, ujedati se, klati se; geitlbfd)aft fiifteu, razbratiti, razdružiti uff. geinbfdjaftlid),geinbfetig, adj.,f. geinb* Itd); eilt feinbfelige« äiäott, sovražna, huda beseda, zoperna beseda. geinbfcltgfeit,bie,f. geinbiicfileit; geinb* feligteiten, sovražne dela ali početja, boj, vojska. g eine, bie, f. geinbeit. geilten, f. Steinigen (ben Surfet), geinfiibig, adj., tenak, tenkoniten. g eilt flöte, bie, piščalka, g e i It f Ü b I e nb, adj., mehkiga, nežniga serca. geittgebttli, ber, bei eblett äRetallen, čistost, čista vrednost; biefe« Silber entt)ält all getlt--l)eit —, čistiga srebra je —. geingefflitjt, adj., ostro šilast. geingeftoffen, adj; na drobno stoičen, zmlet, zmet. geittgolb, ba«, čisto, suho zlato. geinbaarig. 8'Ciltl) aarig, adj., tankolas, tankovlas. Šcinifllltig, a<6'., tankokožen. geinljeit, bie, na« ben ©ebeittungeit be« ©eitoortež fe in, vljudnost, čednost, omikanost, uglajenost, tančina, tenkota, lepost, drobnost, žlahtnost, ličnost, premetenost, prebrisanost, zvitost; geinbeit bež ®olbež, čistost, čistota zlata; bc6 ®ehotž, ostrost; ©«arffilttl, ostrina, bistrina, ostroumje;3arts beit, nežnostf. geinibrn ig, adj., droben, drobnozernat, drobniga zerna. geintupfet, ba6, čisti baker, na« F. cvetna kotlovina. gtinliug, ber, (»era«tl.), preoglajenec. gtinrnfptl, bie, gosta, ostra, drobna pila. geinftige, bie, drobna žaga. getnfaulig, adj., nahefaulig, na« V. gosto- stebren, tenkostebren. geinf« metter, ber, laskerni, sladkosnedni človek, altsl. laskr'div. Sctnf i« t i g, adj., ostrook, ostriga očesa, geinfil&er, bas, čisto srebro, geinfinn, ber, tenkočutnost, nežno čustvo (čutstvo). tfetnfinnig, adj., tankočutin, čutljiv, než- nočutin, lepiga pomena, geintttollig, adj., žlahtne, tenke volne, ieinjntfcr, ber, čisti sladkor ali cuker*. Scift, adj., debel, masten, tolst, porejen, živo-ten, podkcrmljen, pitan; feifi im @eft«te, de-beloličen; feifi nta«en, tolstiti, debeliti, pitati; feift toerbeil, odebeliti, debeliti se, stolstiti, tolstiti se, spitati, pitati se, zrediti sc, lepo rediti se; bet feifte ®omterčtag, debeli če-tertek, tolsti četertek; Dberfr. it. an ber 5|Jcif, živa bresa, Ravnik.; eine feifle Seele, debela, neobčutna, topa duša. Seiftnbcr, bie, debela žila. Štifte, bie, gciftigleit, bie, debelost, tolšča, tolša, tolščoba, tolšoba, tolstost. leiften, v. a., feifi nta«en, f. geift. Stiftjngen, baž, lov na spitano, debelo divjačino. ffeiftjtit, bie, čas, o kterem so jeleni spi-tani, tolsti. Selbe, gelber, f. giilber. Šelbel, ber, na pol žamet. §elb, baž, polje, poljane pl.: gelb«en, poljče, ravnina, ravnica; eiit SČilb auf bent fteien gelbe, poljska divjačina, poljska žival, zver poljska; no« im toeiten gelbe fteien, še da-lječ biti, negotov, kar se ne bo še koj dognalo; baž gelb baiten, kmetovati, f. S8e= boncn, ©auen; in©ejiehmtg aitf eiit ,Sriegž; beer, (na« bem Russ.) polje; i« gielje, gelje JU gelbe, na vojsko, na bojišče, bojiše grem, idem, grem se vojskovat; auf bem freien gelbe, pod milim Bogam, pod milim, pod golim nebam, na planem; t»it l;abett no« eiit loeitež gelb »or uttS, imamo še veliko opraviti, veliko opravila, dela, pred nami je široko, prostrano polje; Slcterfelb, polje, njive, oranica; bai SSJilb jieht JU gelbbobnc. 497 gelbe, divjačina prihaja na njive; mont. rudni kraj, polje; ba$ gelb auff«liefjen, začeti kopati; ein £eet in« gelb fiellen, armado za kako vojsko postaviti, zbrati; jlt gelbe liegen, v vojski biti; au« bem gelbe («lagen, pobiti sovražnika, russ. sbit s polja; ber geinb mußte baž gelb räumen, sovražnik je bil premagan, prisiljen se umakniti; baž gelb behaupten, zmoči, zmagati; in bet äöappenfunfi, polje; int gelbe Bleiben, f. ©leiben; baž gebort ni«t in mein gelb, to ni mojiga opravila, to ne sega v moje delo, znanstvo, umetnijo; attf bem @«a«* brett, na« bem Russ. čveterogelnik. gelb = , in 3f|g., poljski; milit, bojni, vojaški. gelbabom, ber, facercampestre), maklen, mehlen, klen. gelbnbornbolj, ba«, maklenovina. gelbameife, bie, poljska mravlja, poljski mravljinec. gelbnmpfer, bet, (Rumex acet.), kiselica poljska. gelbnnborn, ber, (Leonurus Marrubia- strum), konjski polaj. gelbantbeil, ber, del, delež Cpo'jíO-gelbnpotbete, bie, vojaška, bojna lekar-nica. gelbnrbeit, bie, poljsko delo, kmetovanje, delo na polji, gelbarbetier, ber, poljski delavec, težak, rataj. gelbnrttllerie, bie, bojno, premikljivo topništvo, bojna artiljerija. gelbnrjt, ber, vojaški zdravnik. gelbbn«, f. ©icpn«. gelbbntfcr, ber, vojaški pek. gelbbüíeréi, bie, vojaška pekarnica. gelb bann er, baž, bojno bandero. gelbbau, ber, kmetijstvo, ratarstvo, zem-ljodelstvo, poljodelstvo, poljarija, poljsko delo, f. Sltlcrbau; Steter, polje; Wielen gelb* bau haben, veliko polja imeti, gelbbauer, ber, f. 3ltferbaucr, jum Unter* f«iebe »oni ®ebirg«bauer, poljanec; bie gelb= bäuetin, poljanka. gtlbbaum, ber, bei ben ©ogelflellern, drev- ce; drevo na polji, gelb beti, baž, skladna postelja za vojake v taboru ali v polji, gelbbeitrag, bet, doplačilo, priklad za vojsko. gelbbemohner, bet, poljanec; f. a. 3Idcr= mann. gelbbemolinertn, bie, poljanka. gelbbtene, bie, (Apis agrorum), divja bčela, čebela. gelbbinbe, bie, vojaški pas, šarpa*. gelbbtnfe, bie, loč, loček. gelbbirn, bie, drobnica, medvedova hruška, divjaka. gelbbirnbaunt, ber, drobnica, divjaka, gelbblnme, bie, poljska cvetlica,.coli, poljsko cvetje, gel&iOl)ne, bie, Saubohne, bob. 498 • gelbioljitenacfer. gelbboljncitaier, ter, nad) ter dritte, bo- bovišče, boboviše. ffelbbrette, tie, širokost, širjava polja, gclbbriiie, tie, most na polji. Šelbbllfd), ter, germ, germovje med njivami. ^elbbarm, ter, Jpüljnettarm, kurje čevca. ScIbbetCc, tie, vojaška odeja v taborih. S C1 b b C ltltt 11), ter, f. Dlteitbel. §elbbicbr ter, poljski tat, oškodovavee polja, njiv. gelbbieherct, tie, tatvina na polji, poljska tatvina, f. gelbfrebel. gelbbtettft, ter, tlaka, bojna služba. Selbbienftbarfeit, tie, poljska služnost. getbbiftel, f. Slcferbiftel. gclbboftcit, f. Sol)Igctmtil). g-Clbbltft, ter, poljski vonj, lepi duh. felbttlt, adv., v polje. Šelbcitjtait, ter, poljski lecjan; f. a. lan, ter, vojaški kaplan, duhoven. Selbieffel, ter, vojaški kotlič. ^•clbltccbtrit, taS, grahek. gelbliefcl, ber, kremen poljski. gelbfttdjC, tie, cerkvica na planem, g-elbilee, ter, poljska detelja. ^el&IltODlttlttf), ter, divji česen, gelblod), ter, vojaški, taborski kuhar. 5ytIbfoi|l, ter, =Ircffe,tie, senožetna kreša. ftelblrttnter, f. 9tofetenber. g-clbiranfcni flUŽ, taS, vojaška bolnišnica v vojski (boji), ^elbfrailt, taS, poljska zel. rtelbfrote, tie, f. Srblrote. gClbfiidjC, tie, bojna kuhinja. 3-clbfiirantcI, ter, kum; f.®iimmel,£iien= bel. gelblUUft, tie, umetnost, vodo iz rudnika izpravljati. gelblnger, taS, tabor, poln. oborfrid)tcr. gclbringclblume, bie, (Calendula arvensis), babji perstanec. gclbrittcriporn, ber, (Delphinium consolida), nad) bent Poln. u. Böhm, ostrožka poljska. gelbrofe, bie. robidnica, divja cvetlica, babjek. gelbriibe, bte, repa (poljska), geibritf, ber, f. gelbgefd)ret. gtibrufter, ber, brest. gelbnteibe. 499 geibriiftung, bte, vojaška, bojna oprava, g-elbfalai, ber, poljska salata. geibfdiabeit, ber, škoda na polji, na sadežih narejena. geibfd)an$e, bie, okop na planem, gelbfdjarte, bie, (Cirsium arvense) osat, osec, neževje. gelbfdjeiber, ker, f. gelbnteffer. Šelbfcberer, ber, vojaški ranocelnik, vojaški ranar. gelbfdjeildie, bie, strah, poljsko strašilo. §elbid)iad)t, bie,bitva, boj, batalija», poln. potyczka, russ. bitka, geibfdjlanjje, bie, poljska kača; nek dolg top. ki ni vec v navadi, poln. koluwryna. geibfdjmibe, bie, vojaška, prevažljiva kovačija. gclbfdjitetfe, bte, poljski polž. gclbfdjltepfe, ber, (Scolopax gallinago), kožica. gelb djbtt, adj., od dalječ, iz dalječ lep. gelb dlUie, bie, vojaška šola. gelb djuppett, ber, nad) V. plašč, plajš. gelb djii^e, ber, f. gelbijiiter. S-elbfdjtttatttm, ber, f. gijampignon. g-elbfee, ber, jezero na polji. gelb erbitut, f. gelbbienftbarleit. gClbfilltfC, bie, černjivec. Šelbfpaib, ber, ttact) Sulelt iskrolistnik, živec; ¿ech. živec, gcibfpcrlittg, gelbfpaij, ber, poljski vrabec. geibfpttttte, bie, poljski pajk. g-Clbfpital, baž, vojaška bolnišnica v boji, v taboru, gelbfieitt, ber, mejnik, gelbitiitf, baž, katione, lahki top; ein ©tucf gelbež, kos polja, njive. gelbfudjt, f. Stugfah. Šelbjltperior, ker, vojaški poglavitni duhoven. g-elbtbciluttg, bie, razdelitev polja. Šelbtifd), ber, bojna miza. gclbtrefpe, bie, norski oves. gelbtro tllpcie, bie, bojna trobenta, troblja. gelb ul me, bie, f. lllme. gelbltltg, bie, poljice, ttadj V. poljina. gelbbogel, ber, poljski ptič. geibbogi, ker, poljski varh, poljski čuvaj, gelbtttadje, bie, taborska straža, išeibutadjter, ber, f. geibl)itter. g-elbutad)tnteifter, ber, major konjikov. gclbutaib, ber, (Isatis tinetoria), poljski verbovnik. gelbloaitje, bte, (Cimex campestris), šotar. (š-elblDdrtg, adv., v polje. gelbutaffer, f, ©iepad). geibtttebei, ber, naddesetnik, feldvebelj (a. russ. U. polti.). gelbmeg, ber, jftufdjen jtoei Sletfern, razgon, gonje, steza, kolovoz, pot prek polja, stegna pl. gclbtttegeg, bas, (mera dolgosti 125 korakov), gonje; f. a. (Stabium. gelbioeljre, bie, f. Sattbttieljre, geibfflcibe, bie, (Saiix), verba. 500 gelbtoide. gelbtOtde, bte, grašica, grahorica, grahor, grahora. gelbWtCfC,- bie, senožet med njivami; f. a. 9ldermiefe. gelbwiltbe, bie, (Convolvulus arvensisj, slak. gelbfflirtljf d) Oft, bie, kmetijstvo; f. a. Stonbtoirtijfdjaft. gclbtotttlborjt, bet, vojaški ranocelnik. gclbffiltt'ttt, bet, ostudnica; f. SRcgCtltDUtm. gelbjaun, ber, poljska ograda, plot med polji. gclbjebntc, bie, poljska desetina, gtlbj C id) Ctt, bflž, bojno znamnje, vojaški razznamek, vse s čimur se Vojaki v boji razločujejo od sovražnika, gclbjettgmcifter, ber, general topništva, artiljerije. gelbjti reffe, f. (Srbfiefer. gelbjltg, ber, vojska, russ. pohod, kampanja, poln. wyprawa. gelbjU) tcbci, bie, poljska čebula, divja čebula. gelge, bie, bas geigen eines SlcferS, praha, preoravanje po žetvi, f. a. ©tUtJCtt; alt bett äRütjltäberu, krog; att einem {Rabe, platišče, platiše, itt Ät. nad) M. a. kolesni lok, serb. gobelja; bei bell gleifdjerit bie Otiltge, übet treibe fte bie Oefnung eine« ju füüeitbeit ®armeS fpantten, nac^ V. rog; eifetne, sver-čica. geigelt, f. a., bett Sltier nad) ber ©ritte jut ©ommerfaat feierte uiitreifeit, praho delati, sprašiti, prašiti; eilt SRab feigen, oplatiti, nad) V. obložiti, obkladati kolo, serb. obuti kolo; bas geigen, oplata. gelgcitljaitcr, ber, f.Stelltttadicr,SSugiter. gell, ba«, koža (zlasti bolj majhne, ne na meh oderte živali z dlako), dim. kožica, f. a. $ttltt; .Halbfett, teletina; Dcbfentjaut, volovina; ■Ropffell, glavina uff. bttrd) bie ©nbmtg -ina; tteldje aud) bett S3egrijf: gleifd), D^fen* fleifd), Äalbfteifd) uff. iti»ol»irt ititb l)ieburd) jWeibeutig Wirb; bas geti int 9Utge, belo v očesu, mrena; anbete Häute int tf)ierifdE>eu Selbe, mrena, mrenica, serb. opna, opnica; jentan* ben bas gell gerben, f. Surd^riigelit; einem bas geti übet bie Dljren gießen, oguliti, odreti, dreti koga; er ift eilt gutes, eljrli; djeS gell, dobra, poštena duša, poštena žival je; fte aber ifi ein altes, lieberlidjeS geti, ona pa je lena para; eilt bicteS gell b«beit, terdo kožo imeti, komur se ne pride lahko do živiga; gegerbtes {Rinbfefl, gropa. gellbcrciter, ber, kožar, strojar. gelleifeit, bas, kernir, torba, prevlečena ali obuta skrinjica, nad) beut Serb. teleč-jak, ronec*, valež", torba usnjata za pisma na poštnem vozu. gellgur, adj., po kerznarsko strojen, ustro-jen. gell 1)Ültbler, ber, kožar, kerznar, f. a. 9Jaud)i)änbler. gelrif, ber, (Malva alcea), rožlin. gelfdjUtitjer, ber, farbar kož, kdor farba ali barva kože. gelfengetnolbe. gellfd) iitling, ber, postrižnicaf, koža ostrižene ovce. gelltncrl, bas, kože, kerzna, kožuhovina. gelonte, bie, felonija, fevdna nezvestoba, gelouque, bie, Ieid)te ©arte, peluka, russ. feluka. gelé, bet, bet getfen, skala, aud) škala, čer; et baitet fein Haus auf einen gelfen, zida hišo na skalo; peč, pečina, hrod, (serb. hrid), kir; coll. skalovje, skalovina, pečevje, skalje, hrodovje, kirovje, aud) rob, robovje, WelcfceS jebod) nad) V. bas SlitSgeljeHbe bet Halffel--fentčpfe bebeutet; ein Ijoljet beitta^e fentret^* tet gels, eine SEanb bes 33ergeS bilbenb, stena. mont. a. vsa gora, ktera nima rude v sebi. gelčttb, adv., s skale, serb. niz skalu, stenu. gel^Obbttttg, ber, stermec, stermina peči. îyelêflblcr, ber, skalni orel. gelžalnun, f. «Steinalaun. gelëflltnr, ber, skala za altar, oltar iz skale. gelžbetuoljlter, ber, pečnik, pečevnik, »krilec, pečinar. geléburg, bie, grad na skali, gelfen, f. gelž. gelfennber, bie, skalna žila. gelfettan, adv., na skalo, na pečino, gelfenartig, adj., skalast, stenast, terd kakor skala. gelfenbeden, bas, skalna votlina, gelfenbcljaitfung, bie, hiša, stan v ska-lovji. gelfettbcifltft, ber, (Artemisia rupestris), eine iPflaitje, kopina. gelfeitbein, bas, skalnata kost. gelfenberg, ber, kamnitnik, skalnica, skalnata, kamnita gora. gelfenbette, bas, kamnita struga reke. gelfenblod, ber, skala, kos skale, serb. hridina. gclfenbod, ber, divji kozel, gelfenbogen, ber, obločna skala, peč. gelfcnbrommbeere, bie, (Rubus saxatilis), rudeča malina, gelfenburg, bie, grad na skali, na pečini, gelfenbantm, ber, kamnatijez, nasip, ter- den, kakor skala, gelfettfall, ber, stermina, obronek skale ali pečine, gclfenfeft, adj., terden kakor skala, gelfenfefte, bie, terdnjava na skali, gelfenfortfa^, ber, podaljšek skalnate kosti. gelfengebtrge, bie, skalnato gorovje. gelfcngcgenb,bie, skalovje, pečevje, skalnati kraj. gelf eng elliift, bas, pečina, skalnato špi- ljevje, luknjasto skalovje, gelfengeftobc, bas, kamnito, skalnato obrežje, primorje. gelfengeftnlt, bie, skamenela podoba, gelfengeroinbe, bas, zavoji, zavinki skal, peči. gelfengetnolbe, bas, skalnati obok. obok iz golih skal. gelfengrnli. gclfcngtnb, ta«, skalnati grob, grob v skali. geifcnpitft, tie, kamnata raka. gelf engmnb, ter, kamnato, skalnato dno, skalnate tla. gclfcngru^cr kif' ska|je, Stenje, gelfenljang, ter, viseča, sterma skala. JÇtlfeni) ûrt, adj., terd kakor skala, pre-terd. gelfenljnuit, ta«, glava, verh, teme skale, skalna glava, geifcnijerj, ta«, kamnito seree, serce iz kamna. gclfeni)0l)le, tote, jama, votlina, špilja v skalovji. gelfcnteljlc, tie, žleb, koritee na skali, gelfcntcllcr, ter, klet ali hram v skali, gelfCltfette, tie, skalovje, pečevje, rajda skal. gclfenf litH>e, tie, kir, kleč, greben skal. gelfenfluft, tie, prepad skalovja, f. a. gelfengetliifte; polil, razpadlina skalna, gelf ettflumVCtt, ter, skalnata gruča, skalnati grodelj. gelfettfrotte, tie, venec skalovja (verh griča). gelfenlcer, adj., brezskalen, brez pečin in kamnja. gtlfenleib, ter, ohrodje (n. p. zemlje), gelfeitntattlt, ter, skalar, skalnik, pečnik. mož stanoviten, ki stoji kakor skala in se ne gane. gelfenmaffe, tie, skalovje, pečevje, hro- dovje, kirovje. (felfcnneft, ta«, gnjezdo na skali ali pečini; fig. gradišče, gradiše, selo na skali, gelfcnpfflb, ter, skalnata steza, steza po skalovji. gelfen^flanje, fcie, rastlina na skali, skal-nica. ftclfcitiforte, tie, kamnate duri. gelfCltreihe, tie, versta, rajda skal. gelfntriff, f. Meitfltwe. gelfenrii, ter, gelfenrihe, tie, poč, za- poka, razpoka v skali, gelfenriiieit, ter, po verhu skalovja, po robu skalovja, sleme skalovja, skalni her-bet. $el|enfdjadjt, ber, preduhiz skalovja, votlina v skali. tlfcitfdllllltb, ter, skalno žrelo, zijavka. elfenftbtoer, adj., težak kakor kamen. Sftlfenfeglcr, ter, planinski hudournik. Šelfeitfiihc, bie, zob, ost, ert skale, gelfcnftflbt, tie, mesto na skali, na pečini. Sfelfenftarr, f. »erfteinert. Šclfenfteg, f. gelfenpfab. jclfenftim, tie, čelo kamna, skale, gelfenftranb, f. gelfengeftiibe. Sfelfenftiii, gelčftiiif, ta«, peč; cm unge= heuere« gel«ftit(f, srepa peč; ein tie ©rttbe entjtoeitfjeilente« gel«flticf, (mont.) kobila, konj. Selfettftllfe, bie, kamnita stopnica, gred v kamen vsekana. genfter, 501 g elf enftltrj, ker, odvalek, udor, usad, serb, urvina skale, gelfentljnl, ta«, dol med pečinami, gelfentreue, tie, zvestoba terdna kakor kamen, ki se nikdar ne gaffe, neomajana. gelfenooriprung, ter, kuk. geljeitwanb, tie, skalna stena, ostenek, živa stena, kamnita stena; liad) F. viont., tie gelfenwant richtet ftd? auf, stena žene; fängt an ftdj aufjurid)ten, stena poganja; »er* engt tie ®rttbe, stiska; tjat tie @rube au«* gefd)nitteit, stena je stisnila, gctfcntoer!, ta«, sophano kamnje brez rude. getf enjacte, tie, greben, skalni zob, šker- bina, ostrica, getfenjiege, tie, divja koza. g elf en ji nie, f. geifcnjaiie. geifern, adj., iz kamenja, kamnit, skalnat, g ei Ž g on g, ter, steza, pot med pečinami, gci f i d) t, adj., tem gelfett äßnüä), skalast, pečinast, hrodast, skali, pečini podoben, gel fig, adj., gelfeit fjabent, skalovit, skalnat, pečevit, pečevnat, kirovnat, kamnit, kamnat; felftger Sider, studor, skalovita njiva, serb. a. keršen, keršovit. gelžflim, i- gelfenüiwe. gelžfui)ie, tie, verh, glava skale, gelžloi), ta«, luknja v skali, berlog, votlina; f. gelfcngelliift. gelžfcbenfal, ta«, skalna posast. geigfSinnb, ter, brezdno v skali. getSftein, ter, trup od skale, gelžftronb, ter, skaloviti breg, kraj morja; f. a. gelfengeftobe. gelžftiitf, f. gelfenftiicf. g e IS t nt 111 m, ter, skalovni odlomek, od- gelSmaitb, tie, f. gelfenaonb. gel nie, f. geiouque. gern et, f. gimntei. gen S, gcitnii), gennig, (panicum germa- nicum), ter, bar, ber, serb. muhar. gentijCl, ta«, (anethum foeniculum), koprec, sladki janeš, koper, komorač. genchelgurie, f. Gffiggurie. gendjelliirfe, tie, f. gendj. gendjelöl, ta«, komoračevo, kopricevo olje. gcndjeltljec, ter, komoračev, kopričev čaj. genSeiloaffer, ta«, komoračeva, kopri- čeva voda, komoračnica. gendjeltoein, ter, komoračnik, bar, kopri- čevo vino. geitdjglitž, ta«, f. gend). g en ni d), $emtig, f- genfter, ta«, okno, serb. prozor; ittt ®adj, im Shitrtn, lina; genfter ofine ®la«, ttadj M. okenjak; bliltte« gettfler, slepo okno; an ta« genfler treten, k oknu stopiti; jutn genfter ljinait«fel)en, skoz okno gledati, poln. z okna; am genfter liegen, na oknu sloneti; ta« ®elt junt genfler hinauswerfen, denar v vodo metati, zametavati; ta« genfler ein* Rängen, okno natakniti, natikati; au«ljeben, sneti, snemati; einwerfen, razbiti, raztolči; 502 gcnftermiSttitt. au3 Ijofjen genftertt fefjen, prevzetovati, visoko leteti, nositi se. geniterattžtritt, f. SMcon. geitftcrbalfcn, f. »alfcit. geitftCtbanb, baS, uza, nasadilo, gcnftetbani, bie, polica pod oknam, pod- oknica, russ. podokonok. genfterbcidjlttg, t>er, okov na okna, na oknu, russ. petli, oprava. geilftCCblei, baS, svinec pri oknih, za okno. gettftetbOlUU, ber, obok nad oknam. genftcrfitiiftltltn, bte, zid pod oknam. I?enfter V. kljuka, genftetriegel, ber, zapah, zatik pri oknu. genfterfitule, bie, f. f^cnftcc^fctlcr r gen= fterpfofte. geuiteridjeibc, bie, f. genftertaute. C JI ft C r f d) i V nt, ber, zaslon okna. § e n ft e r j dj m i C 0 C, bie, razmik okna ali okni- šča, okniša proti sobi. genfterfcflttalbe, bie, hišna, domača lastovka. genfterfdjluci!, ber, rosa na oknih, genfterfeite, bie, stran okna. Strne. gcnftcrfptltnc, bie, domači pajk. genfterfjroffen, pl., prečniki. gettfterfteucr, f. genftergett. gntiterftocf, ber, f. genfterifofte. gcnfterfturi, ber, obok nad oknam. gcniterbcrtiefuntj, f. genfterfdjmieflt. gtnftcrluanb, bie, stena, ki ima okna. genftertt eri, bas, okna vi. genfterjnrne, f. genftcrfntter. gent, f. itnetbt. gerdi, ber, f. spferd). gerdjen, f. 33ciid)tofen, §ini anbern fla». aRttnbarten, z daleka; in bie (?trne feben, dalječ viditi (russ. v dalj vidjet);in ber 9?al)e nnb in ber gerne, blizo in dalječ, od blizo in od dalječ; in bet gerne fein, in bie gerne reifen, dalječ biti, dalječ iti, na tuje iti; baS ift nod) in »eiter gerne, to je še dalječ; in ber gerne toirb et eS mit gernen. au«ha(ten, delj časa, dolgo ne bo prestal; f. a. (Sntferminß. gctncn, a., f entfernen, ferner, adj., na dalje, daljej; ker gernere, daljni, daljejšnji; iß empfehle miß 31^ fernem greunbfßaft, priporočim se, priporočam se vašima prijatelstvu tudi za naprej, v prihodnje, na dalje; ba« gernere Werbe iß ßnt fßon fagen, kar je še več, to mu bom že povedal; adv., za tem, po tem, potlej, na to, verli tega; bleiben fte auß ferner mein greuttb, bodite mi tudi za naprej prijatel; ferner ift ju berücffißtigeit, še je treba gledati, tudi je treba paziti; ttttb fo ferner, in tako daljej. fernerhin, adv., dalje, od zdaj naprej, za naprej, v prihodnje. gernermeit, f. gerner. gernßlag, ba«, f. Slußenßlag, gtrnrohr. fernhalten, v. a., odvračati, oddaljevati, fernher, adv., iz daljine sem, od dalječ. gemhin, adv., dalječ tje, na dalječ. femlönbifß, adj; iz daljne dežele, dalj-nodeželin. fernrohr, baä, naß bem Poln. daljnovid, ttaß M. kuka, teleskop*, fernfiiuliß, adj., ttaß V. redkostebren, redkih, razmaknjenih stebrov. gernfßein, f. ißerfflectibe. Sernfßön, adj; lep od dalječ. gernfßreibeiunft, bie, daijnopisje; f. a. Seteßraihie. gernfßretber, ber, poln. dalekopis, dalj- nopisnik, telegraf, fernfßrift, bie, daljnopis, naglopis, urno- pis, hitropis (neu), femfette, bie, bei gutjrleuten, vnanja stran, od roke, od sebe (indecl.). f ernfißt, bie, pogled iz dalječ, f. a. ißer» fpettiue. f ernfißtiß, adj., daljnovidin, daljekovidin. fernfißtißieit, bie, daljnovidnost, fcrnfvießel, ber, f. gernrobr. ferntreffenb, adj., od dalječ zadevajoč, gernung, f. Entfernung. gerreSiccre, bie, eitt Stame bet Berberi«* beere, češminova jagoda, gerfe, bie, eine junge Jiuh, f. gärfe. gerfe, bie, ant guge, peta; einem auf bet gerfe uaßfolgett, komu za petami hoditi, že biti za kom, pritiskati za njim, naß V. komu zapetovati; ein betlei SfJaßtretet, naß V. zapetnik; ein langet 9to mast-nina, mašča, maščevina, maščoba, in ©t. tuča, (altsl. tuk). russ. žir; gett an bie ©»eifen tpttlt, zabeliti, začiniti; zabela, začimba; gett anfe($en, tolsteti, f. a. gett, adj.; ba« gett gerinnt, okreniti; mit gett befltei* cpett, namazati z mastjo; gepacfte« gett, zaseka. gett, adj., tolst, masten; bi(f, debel, podrejen, lepo rejen, životen, pitan, in ©t. u. altsl. tučen; fette« gteifd), tolsto meso; fett mad)en, miflett, zdebeliti, odebeliti, debeliti, spitati, pitati, zrediti, rediti; ©»eifen, zabeliti, beliti, začiniti, začinjati; fitpfettnta* dien, mit gett anfd)mieren, omastiti se, za-mastiti sestolščo; fett trerben, tolsteti, debeliti se, zrediti se, dobro rediti se, popraviti se; (»on Spieren), spasti se, serb. podkožiti se; be« ^»errn Stuge mad)t ba« spferb fett, f. Sluge; ba« ©ctreibe toacpjt ju fett, žito preveč liobota, prespešno raste; ein fetter ©iettfd), debcljak, debelec; ein fetter Soben, debela, mastna, hobotna zemlja, šmara; eine fette SBeibe, dobra paša; ein fette« 9lmt, mastna, tolsta, dobra služba; fette Jtteien, otrobi, v kterih je še kaj moke; fette ,ttü* d)e, bogata, polna kuhnja; ein fetter ®aft, bogatinec; fette 2Bäfd)e, umazana pertenina. gettober, bie, debela žila, russ. saljnaja žila. gcttammer, ber, vertnik, vertni sternad, presenica. gettaugc, ba«, in bet Sritpe, cinka, sraga, cink, in ttntertr. škvara. gettbandj, ber, trebušnik, trebuhač. gettbäud)ig, adj., trebušast, trebušen, tre-bušat. gcttbarm, ber, ritnik, anftönbiger končnik, mastnica; f. TOnftbamt. gette, bie, f. gett, ba«, gettigieit. gettc, ba« porijontate ©tue! 3immerpotj, bei foitber« ba« bie ©tuptfäuten eine« ®ad)e« oben mit einanbet »etbinbenbe, sleme. gettClt, v. a., otolstiti, tolstiti, zabeliti, beliti, začiniti; mit gett fd)miereit, namazati, mazati s tolščo; ein Spiet fetten, f. SUüftcn; bie SBotte, oljiti volno, gettfebcr, bie, bie gebern ber Söget übet bem ©teijje, nad) bem Russ. zadnje peresa (sosebno pri goseh), gettfelt, ba«, eine Jlugentrantpeit, tučno oko. gcttfinne, bie, tolsta kožica ali plavuta pri nckterih ribah, ikre (pl.). gettficdelt, ba«, madež, zamok od tolšče, tolše. gettganž, bie, tolsta gos, ettoa aud) tolst-nica. gettgar, adj., fettgurež Scber, ba«, namazano usnje. gettgraS, ba«, (Sedum Thelephium), bo- 506 getthöubler. geuer. bovnik, žmikclj, veliki sanikelj, debela putka. gettljanbltr, ber, tolščar, tolšar. getibnut, ©djmerljaut, bie, rnezra, mezdra, salnati mah; ubet eitle gliifiigfeit, škraljup, škerljup; auf ber SJiilch, smetana, škraljup, serb. kožica, tenica. gcttid)t, adj., mastnat, tučnast, tolšči, tolši podoben. gcttig, adj., otolščen, otolšen, omasten, omaščen, mastan, tolst; ficl) fettig mad)en, zamastiti se. gettiljftit, bie, tolščoba, tolšoba, mastnost, tolstost, debelost; f. a. gett, baS. gettfiifer, ber, f. Spertfafer. gCttffUtn})eit, ber, gruča, gruda masti, fig. debelec, debelin. gettfol)le, bie, f. @ianjfDf)le. _ gettfmm, ber, tolščarija, slaninarija, špe- harija, boharija. gettfriimcr, ber, tolstninar, tolščeninar, tolšeninar, slaninar, špehar, bohar. gCiflrUltibCti, bie, tolščica, tolšica; bet ©eibenraitben, nad) Zalok. debelost ali vodenica; (zidne gosence zvodeni). gettleibig, adj., debel, tolst, f.%ttt,adj. gettltta d) er, ber, tolščar, tolšar. mastivec. maslar. gettmagen, ber, ber Slobeit, nad) V. gosto-žobnik. gettmarft, ber, tolsti, maslarski terg. gettntttffe, bie, salo, tuča. gettmauž, bie, (Myoxus glis), polh. gctfijfriittbc, bie, dobra fara, duhovnijaf. Settral)lttig, adj., debele, mastne smetane, debeliga škraljupa. gettfatier, adj., tolstokisel. ettfiiure, bie, tolsta kislina, eitfdjmelJCtt, bas, neka griža pri konjih. gettfdjtoattj, ber, tolsti rep (nekih ovac). gettfbeifer, f. gettframer. gettfudjt, bie, tolščica, tolšica, tučna bolezen, prevelika debelost, getttljon, ber, mastna glina, ilovica, gettung, f. gettaitge. gettttiaate, bie, mast, tolstenina, salo. maščoba, mašoba. gettroanft, ber, toistnjak, f. gettbaud). getttnanftig, f. gettbaudiig. fletttDaffet, bas, mastna voda. $etttt) tibe, bie, dobra, tečna, redivna, pična paša. gctttDOlle, bie, mastna, naoljena volna, g cifro ur nt, ber, f. ©pedrourm. ^"'e^tbett, bai, cunjica, capica. e^ett, bet, 93rot, @d)iltfeit, (odtergan) kos; »cm Jtteibe, cunja, capa; 38afd)fef}en, drapa, brisača; @d)ul)fet}en, obujki, cunja, čev-Ijarica; itt ge&en reifiett, raztergati, razcu-njati, razcapati, serb. izderpati. ge$)en, v. a., razcesati, razcunjati, razdra-pati, razcandrati, česati, cunjati; f. a. 3et= feljCtt; eittent .Rinbe beti §intern, našeškati, nasekati, nabiti, napraskati otroka, ge^et, bet, sekač; bettt Äinbe einen gejet geben, f. gefcen. g C t) iß, adj., capav, capast, candrav, cap, razdrapan, razcapan, gcudjt, adj., vlažen, volhek, moker, rosen, zamokel, mokroten, moklen. navzet, in Jtt. nach M. tav, ta vast; »cm ©ci)Weiß, poten; bas gefititbe 93ieh hat eine feuchte 9tafe, nad) V. zdrava živina ima nos rosen; feud)tei Sluge, solzno, mokro, rosno oko; feuchter fflobett, mokrotne, močvirne tla; feudjteS SBetter, volltko, vlažno, mokrotno vreme; feudjt Werben, odvolgniti, volgniti, odjenjati. geudjtorfdl, f. «ScfjIiitßraDc. gcildjtblatt, baS, vlažnicaf. geudjtemeffer, f. gcuditiflfettčmeifer. gCUdjtCtt, v. a., ovlažiti, povlažiti, vlažiti, namočiti, namakati, f. a. £SefCttd)tCn; bet Otegen feudjtet bie Srbe, nach V. dež zemljo poji; v. n.. potiti se, solzeti, močiti, tcaidm. harnen, močiti, gcudjtiflteit, gcud)tf|eit, bie^ vlaga, mokrota, volhkost, mokrina, moča, vlažnost, mokrotnost, močava; 3utritt bet geudjtig-' feit, zamok; geud)tigfcit an ftd) jiehen, volgniti. geudjUgleitSraeffer, ber, nachbemRuss. vlagomer-j-, mokronter. geildltfalt, adj., moker in merzel, ntokro-mrazen. g tU tf) t lid), adj.. nekako vlažen, vlažnat. $eud)tmitlbe, bie, kodunje tiskarske za vlaženje papirja, vlažnjakf-. geudjtnife, f. geudjtigtcit. gCUbfll, adj., fevden*, g en bal red) t, bas, fevdno pravof. iveubalfbftem, bas, fevdstvof. gCUbUnt, baS, fevd*, geuer, baS, ogenj; getterdjen, ogenjček, serb. aitdj vatra; gelter fdjlageu, ogenj ukresati, kresati; geltet machen, anjttnben, zaknriti, kuriti, ogenj zanetiti, narediti; geuet an* legen, ogenj podtakniti, podtikati, podvreči; geuet fangen, »on @ad)en, vneti se, vne-mati se, vžgati, vžigati se, zapaliti se, za-goreti, fig. razserditi se. aucf) zagledati se, f a. gangeit; }Um geftet fiellen, pristaviti, pristavljati k ognju; geuet geben, ustreliti, streljati, puško sprožiti, fig. posvetiti komu; in gelter aufgehen, pogoreti. zgoreti; bie ©tabt fleht im geuer, mesto gori, f. a. geuerebrnnft; baS geuer geht aus, ogenj se gasi, umira; baS geuet Ičfdjen, ogenj gasiti ; flammenbeS geuer, plamen, živ plamen; et läuft für mich illS geuer, za me bi šel v ogenj; Del inS geuer giefjen, ogenj z oljem gasiti; baS geuer flieg ihm ins ®eftd)t, zarudel je, obraz se mu je vnel, vžgal; baS 6aut; feuer, eine §autentjünbung, j. 93. bei @d)w"-' nen, pereči, divji ogenj, serb. ognjica; baS Wotfjlaufen, všen; baS feiitblidje getter, ogenj, streljanje, nach bem Russ. strelba sovražnikov; jwifdjen gwei geuer fommen, priti med dva ognja, dva sovražnika, dve nevarnosti; geuer haben, lebhaftig fein, šiv, ftcuer*. fteuerficmb. 507 iskren, ognjen biti; etttett in iieiier unb giammen fe|en, razdražiti, razkačiti, raz-ihtiti koga; ba« geuer bet SteBe, ogenj, plam. žar ljubezni, vroča, goreča ljubezen; ba« geuer ber Slitgeti, ogenj, blisk oči;geuer unb ftlantmett fprubeln, hudo divjati in razsajati, hudovati se, da vse vprek leti; ba« geiter be« 3ungltng«, strast, živost; ba« geuer ber 9!ferbe, f. Sarrc; poln. suehota; ba« ftelter eitte« ©djiffe«, svetilo, russ. fonar, f. a. Seudjttiurm; einent 5pferbe ba« eiiglt--fcfce geuer gebett, žgati. ?feucr = , in'3ffean., ognjeni; bemfelhen eigen, ognja; (fetteriofd);, gasivni. gtiteraber, bte, utitet bent ©djttmnje be« Sflinb»ielje«, trelie man ojfnet, toettn e« ba« getter I)at, volčič na repu; loenn fidj eitt gefiocfte« 331itt in ben ©ebarmen beftnbet, fo fjeifit biefe JtrauT^eit be« 9Jiitbsielje«, čem volčič, sajavec; ber fd)limntjie ®rab aber metljaj, geuerantt, ba«, ured, nadzor pri gašenji ognja. geucranfietcr, ber, ognjomolec, castivec ognja. fteneranftfllt, bie, naredba zoper ogenj in za gašenje ognja, priprave za gasilo. SrCMCrattjeiger, ber, ognjokazf, ognjo-kazec. ?feuernrBcit, bie, delo z ognjem. 5?enerarbeiter, ber, delavec z ognjem, fteuerartifl, adj.. ognju podoben. iŠeUCtnitge, bai, bistro, jasno oko. ftcueraitflig, adj; bistrook, jasnook. pfeuerhad), bet, Ognjeni, ognjevit potok, geutrfcttb, ba«, kopel v kropu, hudi vročini. gencriabn, bie, preseka (v gojzdu, ki požar ustavlja), gtuerflflfc, bte, svetilnik, preluka, russ. majak na morje. ?ftueriali, ber, ognjena oblica, kugla. lieucrbaub, ba«, Bet ben SBottdiern, San^ bet obet Sfietfe, obroč (na eni polovici beč-ka. kteriga druga polovica se nad ognjem derži). geuctlietfen, ba«, žerjavnica, oglenka, grevnica, russ. žarovnja. geucrfierg, ber, ognjenikt, ognjenica, ognjo- bljuvnaf gora. ?feuerfief4au, bie, ogled zavolj ognja. Stuerfitftiinbtg, gtuerfcft, adj., nezgorel, nezgorljiv, nezgoriven, kar je terdno pred ognjem, da se ne stopi ali da ne zgori, da se ne spremeni, fteucrbefttinbigfcit, bie, nezgorelost, ne-zgorljivost. geucrblafe, bie, Sranbblafe, nad) V. spe-kel mehur; f. a. ©Ittfe. .^tuerblatter, bie, mozolj, mozoijček,mo-zulj, nad) V. bozul (?). ??tuerblid, bet, ognjeni, žarni pogled, gcueriotf, ber, (ein eifernet fflocf), koza, konj na ognjišču, ognjišu, serb. preklad, uzglavnik. Seucrbobnc, bie, rudeči bob, rudeči fižol. $eiterfiraitb, ber, brettitenbet 53tanb, živi ogorek, goreča glavnja. žarek, goreče poleno; ftetteribrunft im Sffialbe, ogenj, požar (v gojzdu). % t lt C t Srn lt rt, adj; ogorel. jieuerfiltijtlt, ker, ognjeno jedro, zerno. ftciterbicncr, ber, f. ftcitcraitfiefer. geuerbtcnft, ber, malikovanje ognja, ognjo-častjef. ivcnerbratfic, ber, ognjeni zmaj. ^eitetccfe, bie, igla.v(nož ima iglo, se mora z oslo vzeti), ltad) Sulek, prebrusina. jiettcreif er, ber, vnetost, gorečost, f. (Šifer, gtuereilttcr, bet, sič, gasivno vedro, russ. požarnoe vedro, ^rcutrcifeit, ba«, kresalo, kresilo. geucrcffe, bie, dimnik, kovaško ognjišče, ognjišč. ?f eitcrfad) er, ber, pihavnik, mahalo, ^eiterfnrbcn, i?encrfar6ig, adj., ognjast, ognjen, goreče barve, ognjene barve, geuerfof!, ba«, požarni sod. feuerfeft, adj., terden. zavarovan pred ognjem, nezgorljiv; f. a. {feitetbeftartbig. ?feiterflatrtme, bie, plamen, zubelj; eine ®lume, f. geucrrofe. fteiterfiammen, v. »¡., piameneti. ^eiterfliege, bie, ognjena muha. fteuerfluff, ber, f. Jftttcrliodj; Ognjena reka. Weiterflltt, bie, ognjeno valovje. f?euerfOlge, bie, dolžnost ogenj gasiti. ^tHerfudjS, ber, nad) V. konj goreče barve, lesjak. ^ e rt C r f 11111CII, ber, iskra j feitte Slugen fbrnljen geuerfttnfen, bliska z očmi, da je strah. iSeuergaiiel, bie, burkle (p/.). Jf eucr gatter, ba«, rešetka v peči, (ki kalile* varje). Sieuergebet, ba«, goreča, iskrena molitev. ^eitergeBirge, ba«, f. Jfeiterbcrg. Stltergefahr, bie, nevarnost ognja, požara. ^eitergefaljrlttf), adj., nevaren zavolj ognja. fteitergeift, bet, ognjeni duh, močen žeht od vina. Sfeuergelb, ba«, f. $crbgelb. fteiiergeratlj, ba«, geuergeriiilifdjaft, bie, gasilo, gasila; orodje ali naprava za gašenje požarov. ^Cliergefioft, ba«, puška, puša, strelno orožje, strel, fteuergefdjrei, ba«, f. $eitetlarm. ?? eit e r g e m e i) t, f. gettergefdjofi. Jfeiterglattj, ber, ognjeni lesk, ognjena svetlost. geitergloife, bie, plat zvona, zvonilo na požar. fteucrgllti, bte, žerjavica. ACliergott, ber, bog, malik ognja, geitergrube, bie, nad) M. in ©t. komena jama, kurišče, kuriše. i?euerDalen, ber, ključ, maček. ?re«erSafi, ber, čert, hudo sovraštvo. $e«eri)emii, f. Branbficmb. 508 geuerljerb. geuerfifiirttt. gcucthctb, ba«, Ognjišče, ognjiše, tta$ M. in fett= lod). cnerlijffel, ber, kovaška žlica, euerlož, adj., brez ognja; oljne Sebett, mertev. generibidjnngžanftalt, bie, gasilna priprava, naprava, geuerlbjdjajnjarat, ba«, gasilo, geuerlbfdjorbltung, bie, red ali postava za gašenje ognja ali požarov, enerlnft, bie, zrak s kislecam navdan, cuetntal, ba«, ognjeno znamnje; f. a. SBtanbmal, SDJnttermal. euetmiinndien, ba«, vešča, veša. euermajdjtne, bie, f. SantJjfmafdiine. geuermaffe, bie, ognjavaf, ognjenina. geuermaner, bie, bet 9tauct>fang, dimnik; bie SSranbntauer, zidani opaž, požarni zid. geuttmanerleirtr, ber, dimnikar. geuernteet, ba«, ognjeno morje; f. a. geuermaffe. genermeffer, ber, ognjomer. genermeftfunft, bie, ognjomerstvo. geitermeffung, bte, ognjomerstvo. genernteteoc, ba«, ognjeni meteor, g CU CI nt O t f e t, ber, strelni možnar, lubarda. genern, v. n.. ba« @d?tej3getoefir ložbrennen, ustreliti, streljati; ber ©tafjl feuert oortteff* lid), jeklo daje močne iskre, jeklo dobro iskri, dobro kreše; ba« ©efidjt feuert mit, lice mi gori; toie geuer gluljen, žareti; v. a., heigen, kuriti, netiti; f)arteS £o(j feuetn, terd les žgati, paliti, s terdim lesam kuriti; bett SBein feuern, žepliti vino. ge Itecn ttp f, ber, eine Strt iufifetter, zlati dež. gcuetofen, ber, peč (za kurilo), generorbnnng, bie, požarni, gasivni red. generietn, bie, terpljenje v ognji. generilfflnnCr bie, ponva, grevnica ali žer- javnica, mil. sroolenicaf. gnierifttl, ber, ognjena pušica. gnterifetler, f. genetfanle. generpiltljl, ber, ognjeno brezdno, ognjeno jezero, pekel, gener^olisei, bie, požarna policija, policija zastran ognja, geucti robe, bie, ognjena skušnja, nad) V. ocistba z razbeljenim železarn, skusba v ognji. generinnet, bet, (monf.), ognjišče, ognjiše. gcuerrodien, ber, ognjeno zijalo, žrelo, gencrtttb, ba«, an bett Sudjfen, nadj V. kresavno kolesce; itt bett geuettoerfen, ognjeno kolo. gcitcrregen, ber, ognjeni, zlati dež. getierreidj, ba«, peklensko kraljestvo; adj., fetterteidjer SBein, močno, živo vino. genertobc, ba«, (puša) risanica. gciterrofc, bie, gencrročdjen, ba«,(sibonis* to«šen), ljubezen, mij Sulek gorocvet. geuerroth, adj., rudeč kakor rak. ves ognjen, plameneč, žareč; feuerrotlj toerben, zažareti, zarudeti, zaripeti, Qserb. zajapriti se), f. a. (Srrotben. geucrjolomonber, f. geneifrote. genetfamntler, ber, ognjokupf. generfanle, bie, ognjeni steber, velik požar; plamen, ki kviško liže, šviga, geueržbcunft, bie, požar, ogenj; f.SBrunb. geuerf djnben, ber, škoda z ognjem, po požaru narejena*; škoda ali nesreča, kvarod ognja, pogorelščina, pogorelšina, serb. pogorel-!. geuerfdjabenbergiitung, bte, povračilo ognjene škode. genetfd)flU, bie, ogled zavolj ognja, generfdiaufel, bie, lopata za oglje, žezel. generjšeitt, ber, ognjeni žar, žar, osvit od ognja. geuerfdieu, adj., ognja boječ, kdor se boji ognja, kdor od ognja beži. geuerftbene, bie, strah od ognja, geuerfdiiff, ba«, f. Sranber. generfdjintt, ber, ognjobranf. geuerfdjlugen. gidlte. 509 Jfcucrft^lagtn, ka«, kresanje. geuerfdjiange, f. 58runbfd)iange. geutrfd)IOf, tač, kresalo pri puški. geucrfd)iunb, ker, f. gcucrntdien, iaitone. Štuerfdininibeni», adj., kdor ogenj piha, komur iz nosnic ogenj šviga, liže. geiierfd)nell, adj., po bliskovo, kot blisk. gener(eif, ker, ognjeni rep, ognjena metla. geuctfegen, ker, zagovarjanje ali zakli-njanje, pananje ognja. geueržgcfubr, geucrgefuhr, f. geuerž= branit, geuerčgiut, f. geuergiut. geutrf idjcr, adj., varenognja; f. a. gmer= fcft. geucrčnotb, kie, nadloga požarja, f. geUtrŽ= btunft; er gerietlj in getterčnotlj, pogorel je. gtUCrfpCiCltb, adj., ognjobljuven, ognjo-metcn; fetterfpeienker Serg, ognjenik; gora, ki ogenj iz sebe meče ali bljuje, poln. ogniomiotna gora. gtuerfpeier, ker, ognjobljuvec; SSuifan, ognjenik ok. ognjenica-f. gcucrfprthc, kie, gasivnalirizglja, sikaljka. geuerfpur, kie, sled ognja, gtltcrftobl, ker, kresilno jeklo, kresalo, kresilo, ognjilo, kresavnik. gcuerftiitic, kie, ker Drt, mo getoobnli($ geuet unterf)alten toirk, Jperk, ognjišče, ognji-še; mo jufailig, kurišče, kuriše, pogorišče, pogoriše; baž ®orf bat bunkert geuerjiatietl, vas ima sto hiš. geucrftcin, ker, kresivni ok. kresavin kamen, kresavnik, ognjik, krcsilnik; al« jiics felflein ubertjaupt, kremen, gcucrftclic, f. geuerftiitte. geutrftoff, ker, ogenj, ognjenina. geuerftrafc, kie, kazen ognja, sožig, ger-mada. gtuetftrabl, ker, žarek. Seiterftroitt,' ker, reka od ognja, ognjeni valovi. Sencrftiibdjcu, f. geucriiclc. geueriburm, ker, f. Seud)ttburm. Stucttob, ker, smert v ognji, na germadi. gcuerionne, f. gcuerfafi. gcuertopf, ker, f. geucrijfanne. gcitetirieb, ker, ognjeni nagon, gcncrtronimel, kie, boben za ogenj, bob- nanje na ogenj, geitcrtrobftU, ker, ognjena kaplja, iskra, gcitctung, kie, kurjenje, kurilo, ogenj; ta« Siabrungžmittel ke« geuer«, kurjava, kurivo, gorivof; 4>olj jut generung, derva. geucrungčmittci, f. generung. geitcrbergolbung, kie, pozlatba, poziače-nje v ognji, z ognjem. gcuerucrfidjcrung, kie, zavarovanje zoper ogenj, požar. geuemrfidierungg(tnitiilt,kie, f. 58ronb= berfitbcmngfiiflnftaii; russ. strahovoe ot ognja obščestvo. geuerberfiiberung, kie, posrebrovanje v ognji. geucrDOlI, adj., prav ognjen, poln ognja, ves v ognji, gcturmadjc, kie, straža zoper ogenj, požarna straža, straža pri požarji ali ognji. gencrii)od)ter, ker, požarni čuvaj. 5yeneru)uffe, f. gcucrgefdjofj. geUertDOgen, ker, ognjeni voz. geuerfflabrfager, ker, vedežvavec ali bo- govavcc iz ognja, gtutrutabrfagcrin, kie, vedeževavka iz ognja. geueriuabrfagcrei, kie, vedeževanje iz ognja. gcuerttange, kie, goreče lice. geuerttebel, f. geucrfiid)er. g ei trni cifcr, ker, f. gcuerjeiger. geucrlucrf, ka«, funfilicbe, umetni, ume- tilni ogenj; f. a. geuerutig. gcitcrfflcrlcr, ker, !?lrtil(erift, ognjarf, ognjo- delecf, lta bem Poln. raketnik. gcucrfficrlcrci, kie, ognjarstvo, umetno ognjodelstvot; f. a. geucrfunft. geueruicricrinnft, kie, f. geueriunft. geuetttolf, ker, eiit auž kem ŽSatfofen ber= au«6re toerfgeug, klada, teslica. g i e b e f b 0 g e n, ber, lok, ločeč, ločen, (Kobe), russ. smyčok; toet bie Sffiabrbeit geigt, ben fcfjtagt mati mit bem giebelbogen auf ben_Jftot>f, kdor resnico gode, ta jo dobi z lokam po glavi; pravo reci, pa gledaj ter uteci; pravica (resnica) oči kolje, giebclbobrer, ber, durgeij. giebclbreit, f. giebet. giebelet, giebler, ber, škripač, škripavt, cmigavec, koritničar, stergač, giebeln. giebeln, v. n. u. a., auf ker giekel, od-škripati, zaškripati, škripati, cigati, digati, cmigati, koritnačiti (naß itf.), stergati. giebetmeffet, ka«, (gügeeifen), ein äöerf* jeug ker ©(afer, ka« @la« am Sruße ab* jufneipeit, naß F. škertar. giebettt, v. «., mit gekern Berfeljett, operiti, periti, operesiti, f. Beficbcni; geftekert, pernat; fßön gefiebert, lepiga perja; bet kett ©iaferit, naß F. škertljati, škertati. ieberung, f. gebet, i t biet, ker, f. giebeler. Sic!, f. gabenumrnt. § i cm tU, ker, kopica, kopa; f. geljnt. g i et d Iti, ker, sejmovavec, sejmar. gierbing, f. SHetbing. gigut, kte, podoba, obraz, prilika, russ. figura; f. a. Bilb, ©tatue. gigiiralgcfaitg, ker, figuralno petje, gigutfllti, ker, figurant, tiha oseba, giguteitiorie, kie, naß F. gosposka kvarta. gigurcitfßlteiber, ker, podobar; f. a. gormfßneibct. gigurirbattl, bie, stružnica za podobe, g i g it rit t II, t'. «M obraziti, vpodobovati; v. »., kazati se; iß toill nißt btojj figuri* ren im Slmte, naß bent Poln. nečem biti samo namalan v uredu. gigUt it t, adj., nališpan. gigutift, ber, f. SBilbiicr, SBilbtjauer. gigiirliß, adj. tt. adv., v podobi, v podobah, naß beut Russ. U. Poln. prenosno; f. a. S3«bliß. giiatorium, ba«, odmotovavnica. gilel, ba«, ba« ju ,Rleibung«fiücfett gebraußt ioirb, itaß F. mrežasto delo, mrežice (p'0-gilial*, itt3fggn., podružni, (allsl. podrug, ©efellfßafter). gilial, ba«, Xoßterfirße, podružnica, giiiaibanl, kie, bankna podružnica, po-družna banka. gtlialiitße, f. giliai. gilialöeteill, ker, društvina podružnica, iiigtauarbeii, kie, filigran, cemno delo. illett, v. a., dreti; mit 9tußen fßtagen, tepsti, šibati. gilo u, ker, f. ©ouncr. giltration, kie, precejanje. gittritCU, v. n., precediti, precejati; f. a. Sutßfeiijen. gilltitftcin, ker, naß F. precedni kamen, precednik, (cedivnik). gilt t um, ba«, cedilo, cedilnik; f. a. 2)Utß* fßlag. gilj, ker, »ertootrette« in einanket gefßlttn* gene« ®eh>ebe Poit SBolle oker paaren, naß F. gnjezdo, kušter; bei ben ^utmaßern, klobučina, naß M. a. klobuta; bal)et gilj= in ker 3ufamntenfegttng, klobučinasti; ein gitßut, f. biefe«; »eräßtliß, jeba, ttaß F. kloberža, šneba; ein ©einiger, »eräßtl. stis-kavt, stiskavec, stisnjenec, skopuh, sko-pec, skopež, skerčenec, skopin, pustuh, žulec, itaß M. auß skerljivec, kdor ima dnarje za kožo; Berirei«, ein giljer, ena po nosu, graja, svarilo, pokreg; grpbet ginanjangelegenljett. 511 gilj, zarobljenec, neobtesanec, debel, neolikan, trust. giljurbeit, kie, klobučarsko delo; f. a. gitjen. gil}bdlld)tll, ba«, klobucinasta zoga. gilj bit d), ba«, f. giljeifen. giljbeie, kie, plahta iz klobučine. giljtifcn, ka«, nad) F. klobučarski pleli, serl>. pustilo, giljeit, a., kie SSolle in einanket treibeti, klobucino delati, volno ali dlako valjati, nad) F. klobučiniti; SBertoei« geben, ponosu dati, dajati, kregati, zmerjati koga; v: r., bie §aare pljen ftd), lasje se kuštrajo. gilj C t, ber, klobučinar; »eritei«, okreg. giljfled, bet, klobueinska kapa, zaplata, giljbuat, ba«, uvaljana dlaka, giljhetb, ber, čistivnica. giljiUt, ber, klobuk (iz klobučine, in ne slamnik, ličnik). gilj t dj t, adj., klobučinast, klobučini podoben. giljig, adj., toie eitt gilj in einanket ge* fd)lungen, kuštrast, gnjezdast; geigig, stisnjen, skoparsk, skop, preskop, nad) M. skerljiv, serb. škert. giljigleit, bie, stiskarija, stisnjenost, sko-parija, skopost, nad) 01. a ud) skerljivost. giljIaf)f)C, bie, kapa, čepica iz klobučine. giljlleib, ba«, oblačilo iz klobučine. giljfrout, ba« (Filago), predivno zelišče, zeliše. giljlaflfJCtt, ber, kos klobučine. giljlauš, bie, (Pedicnlus pubis), keršel, klošč, kloš; nad) bem Serb. ploščica, široka uš. g il j m u er, ker, eitt eigeitet §anktoerfer kaju, klobučinar. giljmaniel, ker, plašč, plajš iz klobučine. gilptii^e, bie, f. giljfofJlJe. giljfdjltl), bet, čevelj iz klobučine, n. Alic vpletki. giljfodc, kie, copat. giljfoI)le, kie, podplat iz klobučine. giljftiefel, ker, škornica, čižma iz klobučine. giljtud), ka«, f. giljlfl^eit. giljtuetl, ka«, klobučina. giljmolle, kie, volna uvaljana. gimntel, ker, (Cannabis sativa), §aitf, belica, samorašna konoplja, konoplja samica; eifetnet itei£, zagojzda, klin; jtats fer £ammer, bte $fat)le iti ben ffieinbergeit einjufd)lageti, kij, kie. gimmelfduftcl, bet, macola, bat, bet. ginat=, in 3l>gn., končni; f. ©nbli$. giltale, ka«, konec; iit bet Sftujtf, skonče- vanje, serb. zaglavak. ginnletlebiguug, bie, končno rešenje, g-tit alitcfllž, ber, zveza namenov, g ilt al if it en, V. a., dokončati, g in al ft D d, ber, bei ben 93udjkrucfera, nadj F. končna kraža. giltanjs, in 3ftgu., denarni, dnarstveni, finančni, dohodarski. giuanjangelegeit^tii, bie, dnarstvena zadeva, reč. 512 ginanjbeb'örbe. $t»anäÖeilÖt&e, bie, finančna gosposka, gtnanjeu, pl., deržavni prihodki, dnarstvo, dnarstvene reči ali opravila, finance, russ. finansi; bie ginanjen in Orbnung bringen, deržavno gospodarstvo v red spraviti, dnarstvene zadeve urediti, gin an s ter, ber, financir. ginnnjininifter, bet, minister dnarstva, finančni minister. ginaitjmtntfterium, ba«, ministerstvo dnarstva, dnarstveno. ginnit joperntion, bie, finančna započetba, opcracijaf. ginanjratlj, bet, finančni svetovavec. ginnns»ermaltnng, bie, oskerbovanje deržavniga premoženja. gtnanjffladjC, bie, dohodarska, finančna straža. giliatljloef en, ba«, dnarstvo, finance, dnarstvene reči. gtnaitsaiffenf«aft, bie, nauk od der-žavnili dohodkov in njih dobriga oskerbo-vanja, financialno znanstvo. ginbebu«, f. 3inöeutnrium, ¡Rcpertorium. gtnbegelb, f. ginbcrlobn. ginbeeifen, ba«, iskavnicaf. gin bel, ba«, f. ginbetbauž. ginbelgelb, f. ginbcrlobn. ginb elbnuž, ba«, najdenisnica, hiša za podveržene otroke, za najdence. ginbellinb, ba«, najdenec najdenček, podverženec, najden ali podveržen otrok, 110« 91. alt« razpotnik (?), serb. nahod, gtnbelmulter, bie, rejenica, (rednica) najdenčka. ginbcloljn, ber, f. ginbcrlobn. giltbelpfleijer, bet, oskerbnik najdenčkov. gillbelDOtet, bet, rejnik ob. rednik najdenčka. giltbClt, «., najti, aitv.impf. na« Dalm. nahajati, na« V. (jebo« Weniger jtt empfelj* leti) najdovati, (poln. znajdywac, russ. najti, nahodit); altsl. obresti, obretati, Wa« na« Jam. in Dberfärntt). no« uorfommt; no« ant Sebeit ftnben, še živiga dobiti, najti; et fanb fie f«lafenb, zatekel, našel jih je speče; i« fatut ni«t SBorte ftnben, ne morem izreči, dopovedati; bafür halten, gut, angenebm ftnben, za dobro, za prijetno spoznati, najti, spreviditi, imeti; «ue, Wie bit ftnbeit Wirfl, stori, kakor sprevidiš, kakor ti bo najbolje kazalo; et fanb ©itabe bei tem £errn, dobil, dosegel je milost pri Gospodu; i« fanb überall f«öne« ©etreibe, povsod sim vidil (dobival) lepe žita; jltfallig Ober bet @«i(tuiig gemafi (Sitten ftnben, naleteti na koga; ntanfinbet überall gute 2J!en* f«eil, povsod je kaj dobrih ljudi; man fann «It nirgenb« ftnben, nikjer ga ni (najti); et fanb »tele Jpinberniffe, na mnogo ovir je zadel, naletel; er fanb ba« Obfl »ortreffli«, sadje mu je bilo kaj všeč; er jinbet feine gtettbe baratt, to ga veseli, to mu dela veselje; baran fattb et feinen ©ef«niacf, to (se) mu ni dopadlo, mu ni bilo po godi; Wa« bet 8ii«ter jn beflimmen für gut ftnbet, ginget. kakor se bo sodniku zdelo odločiti; et fin* bet ft« beleibigt, to je zameril, za zlo vzel; er ftnbet fi« batut« geetjrt, to si šteje v čast; i« fanb «ti lefenb, f«reibenb, ravno je bral, pisal, ko sim prišel k njemu; bet £uttb hat gefutlben (al« v. n.), pes je zasledil, je dobil sled; ©Ott Wirb «n ftnben, Božji kazni ne odide; et fanb ®et}&r, uslišan je bil; ft« Willig ftnben laffen, rad privoliti; et bat Wittel gefunben, izviljoje—; i« finbe an «nt einen guten ü)ienf«en, imam ga za dobriga človeka; in btefet @a«e habet« »iete Unri«tigfeiten gefunben, v tej reči sim zapazil, zasledil, našel veliko pogreškov; i« finbe e« heute fall, danes mi je hladno, me zebe, se mi mraz zdi; i« finbe e« fo für beffer, meni se vidi, da bi tako boljši bilo, tako za boljši spoznam, tako se mi boljši zdi; tiefe« lanu ni«t fiattjinben, to ne more biti, ta ne gre, ta ne bo veljala, ta ne bo pela, tega pa že ne; tiefe 9ta«; ti«t ftnbet feinen ©tauben, tega ne verjamejo ljudje; v. r., WO Wetten Wir itn« fin; ten, kje se snidemo, sastanemo ? e« fanb ft«, vidilo se je, našli so, zvedili so, zapazili so, da —; bie SBahtbeit witt ft« ftnben, pravica pride na dan, se bo skazala; fi« in etwa« ftnben, otientiren, zvediti se v kaj, vediti glas čemu, iznajti se v čem, razumeti kaj, priličiti, privaditi se čemu, navaditi se; woher hat fi« ba« gefüllten, odkod se je pa to vzelo? et Weiß ft« in bie ä)ienf«en JU ftnben, on se zna prikupiti ljudem, zna vesti se, ravnati se po njih posebnostih, on zna ž njimi biti. ginbtužtttrtb, adj., vreden, da se najde, išče, iše. ginbcort, bet, najdišče, najdiše, nahajališče, nahajališe; ben ginbeort bet ^iflanje angeben, povedati, kje raste, kje se dobiva ali nahaja rastlina. ginber? bet, najdec, najdnik. ginberin, bie, najdnica. gin bet lohn, bet, najdenina, najdščina, najd-šina. ginbejahl, bie, eine gegebene 3abl jut 9luf< finbung einet unbefannten 3a£)l, etwa najdnica. g in bt g, adj., finbig ma«en, mont. najti, nahajati (rudo); ein ftnbiget 9Jienf«, znaj-den človek, gtnbli«, adj., kar se more najti, najdljiv. gtnbling, ber, f. ginbellinb. ginbltnflž^ in 3f&gn., najdenski. gin b itn g, bie, najdba; f. a. 5Bef«eib. ginbungčrt«t, ba«, najdna, najdeova pravica. gtneffe, bie, zvijača, zvijačina, lest; f. gein= beit. ging et, ber, perst; bet fleine ginget, mezinec; ginger«en, perstec; mit bem ginger na« Sentattb jeigen, s perstam, s perstmi za kom kazati; auf bie ginger Hopfen, po perstih kercniti, kercati; Sinem auf bie ginget fehen, na perste, v roke gledati, paziti na koga; bur« bie ginget fehen, komu Singer*. 513 kaj pregledati, spregledati, prizanesti, ji a d) V. audp premežati, očesa prikriti k čemu, ttad) bent Russ. aucp skozi perste gledati komu; er mad)t lange ginger, rado se ga perstov prime, prijema, dolgih rok je; er läßt, bie ginget Heben, vse sega prime kakor smole; einen ginget breit, biet, pod), perst širok, debel, visok; jtep tie ginget »erbrentten, opeči sfe, opekel se je pri tem, spečalo ga je; toenn man ifjnt einen ginget gibt, toil! et gleidj bic gange £anb pabett, ako mu pomoliš perst, prime za vso roko; pusli muho na dlan, ona zleti v brado; pusti mačko pod polico, kmali bona polici; man fönnte ipn um bett ginget tricfeln, tako pohleven je, da bi ga okoli persta ovil; eine 9ta beti übrigen fla». äSuitbart. persten. giltgcrriitfen, ber, perstni herbet, zgornja stran persta. gingerrüdcitnem, bie, čutnicana perst-nem herbtu. giltgcrffl^, bet, nastava perstov, prestavljanje s persti. gittgcrftplngaber, bie, perstna odvodnica. ginget «po (p, f. gtitger. gtltgerfpiei, ba«, perstna igra; igranje s persti. giltgerfpiiie, bie, perstna končina, konec persta, nad) V. perstov bucel, perstov butec. gingerfprncpe, bie, govor, dopoved s persti. gingcrftcin, f. SBctemnit. gingerfiretter, ber, perstni prožnik. gingcrftiirf, ba«, medperstnikf.' g in g er in d), ba«, f. ©ernieite. gtngertDurm, bet, f. gingcrgcfdinmr. giligerjcig, ber, pokaz s perstam; einen .giltgergeig geben, s perstam pokazati, opomniti, napotiti koga, pot pokazati, gin g er J m eig, ber, medperstne čutnice. giitgtrett, f. (Srbidjicn, Sorgeben. gingirt, adj., izmišljen, gillf, bet, (Fringilla), nad) bent Poln. unb Serb. uitb in ©t. gebr. zeba, (nad) M. vze-ba), in Är. tt. Ät. ščinkovec, Šinkovec, ščinkovka, šinkovka. ginteln, v. a., ščinkovce, Šinkovce loviti, ginl cn = , ilt 3fpgn„ ščinkovski, šinkovski, zebin, za Šinkovce, za zebe. g in teilhattet, ber, kletka za zebe. g f nt en beiß er, f. ginf entBürger. ginfcnfalfe, ber, mali kregulj, kreguljček, kreguljar, kregulj-zebar. giltfcitfang,'ber, lov ščinkovcov, šinkov-cov, zeb. ginfenfältger, ber, zebni lovec, ptičar. ginfengam, ba«, mreža za ščinkovce, Šinkovce. gjnlcnpabidjt, ber, kregulj. ginienperb, bet, ptičnica, gumno, gubenj za ščinkovce, Šinkovce ali zebe. ginfenneft, ba«, ščinkovcovo, šinkovcovo, zebino gnjezdo. g i it t erntet;, ba«, f. giniengarn. gillfenfdjlag, ber, ščink, šink, šinkanje, šinkovoevo petje, gubenj. giitfenfperber, gintenftößer, f. gtnien* pabid)t. ginienmürger, ber, mali srakopčr. gitlfter, ber, šinkovčar, zebar, ptičar. ginfmeife, bie, senica velika; f. a. St)pi= nteife, ginne, bie, ber @ipfel eilte« SSerge«, verh, glava, ert, nart; ÜRorafi, močvir, grez, mlaka, zamoka; Sorftanb, šotovje, šotovina; bie bütinjie ©eite eine« Jammer« bem .Kopfe gegenüber, ttad) V. špicon, serb. berk, kljun; Heiner fpipiget 9tagel, f. gtneie; tleiue, ro* tpe, fpigige ¡Blattet im ®e(icpte, ogrec, ogo-rec, prišč, priš; f. a. Sölafe; jtranlpeit bet ©cpnjeine, meiße, tuttbe itörner im gleifcpe bet ©cplveitte, ikre (pi.), pšeno, šenki, in St. aud; stroge pl.; ba« ©eptoetn ift mit ginnen bepaftet, prasec je ikrav, šenkav, pšenčav, itt ©t. strogast; gloßfeber ber gifepe, plavuta, splav, naep bem Russ. ribje pero; bei ®recp«tern, 514 ginnen. giidibitnt. eifetne ©ptfcen, kie in bie ©pinbel befefliget ftub, ttacf) V. zobec, ginnen, ». a., mit ber gintte bes §animerž bearbeiteu, nadl) F. s špiconam obdelati, obdelovati. g-i n h I) n nt me t, ber, nad? F. špiconasto kladvo. g i It Iti g, adj., int ©efic^te, ogerčav, ogorčav, priščav, prišav, mozoljčast; Bon @d)tneineit, ikrav, pšenčav, šenkav, strogast. ginfter, adj; bes meifien Sic^teS beraubt, mračen, tamoten, temoten, temačen, tamnit, tcmast, temnoten, zatamnel, tminast, mra-kel; ftorfftujler, feljc fitlfter, tema kakor v mehi; alleS Cit^teS beraubt, temen; itn gin* fterit, po temi, v temi, brez luči ali svetlobe; eS ifl ftiifier, tema je; in bie filtflere 9lac^t, do temne noči; fiuflereS SfBettcr, oblačno, temotno; fillftere šffiolfett, čcrni, temni oblaki; itt feitiem Jiopfe fieljt eS (rit* [tet aitS, v njegovi glavi je tema, nevednež je; finftere Jpotger, černi gojzd, hojevje; fiuftere Sffiege, slabe pota; finftere ©ebanfett, žalostne, strašne misli; eill fitlflercr SJiettfd), čmern človek; eill finflereS Sffiefett, čmernost; fillfler tliadjctl, omračiti, otamniti; ftiifier tocr* ben, tamniti se, mračiti se, tema se dela; trube,kalen; eS ifl fižoli ftiifier, temaje že, f.a. 2>nutel; finjier fd?aitett, gerdo, hudo se der-žati, namerdniti se, činerno gledati, serb. merkogledati, mergoditi se. ginfter e, f. ginfternif. ginftcciing, ber, mračnjak, sovražnik omike ljudske. gillftcrlingž, adv., v tmini, po temi. ginftentifi, bie, SKaitgel bes Sidjtes, tema, teinnota, tmina, temnoča, altsl. t'ma; in ber giitflernifj, po temi; ©onnenftnflenrifj, merknjenje, (nidjt mraknjenje), nad) V. merksolnea, itt @t. nad; M. vjedeno solnee, russ. tt. poln. zatmenje, serb. pomrčina; bie gitlfterilif; bet Sutunft, temna, neznana prihodnost; f. llllUriffCHljCit. gillftcrf ch tn, bas, čmčrni, hudi pogled, na-merda. gin te, bet, izmislik, hlimba, lest, zvijača, gippcnt, v. n., dregetati, derhteti, viti se. gippfctt, h'» ntlb l)et reibett, bezati, g ip p Ž, ber, ber ©djlag niit bent Siittelfitiget att bett ®aitttteu gefd;neilet, bersk; att bie Stafe, nad) V. šnobere, bercniti v nos; f. 9iflfen= ftiibcr. girte, f. SHcrbing. girlefaitj, bie, otročarija, traparija, beda- čija, norčija, budalija, igrače. girleflUtjCr, bie, trap, bedak, žlobudra. girlefanjcrei, bie, f. giilefunj. ginu, f. geft. g it 1Ua, baS, bei ben Jiaufleuten, ime kupce-vavea, pod kterim njegova kupčija gre, firma, f. a. ltlltClfrfjrift. ginuafiiljrcr, ber, podpisovavec, imetnik firme. gitlliailtcilt, baS, obnebje, nebes, opetje, nebeška terdina, nadzemelje, strop nebesni. gitntein, gtrmen, v. a., poterditi, poter- jati v sveti veri, birmati. gitlltelung, bie, girmung, birma, birmanje, poterjenje. gtrmtren, r. a., poterditi, podpisati, podpisovati. g i trni ilt g, ber, birmanee, poterjenee. gitlt, adj., lansk. girner, f. ©letfdjer. g i flt C lUC t It, ber, starina, lansko vino, staro vino. gitttifj, ber, firnaž*, firnež, lak, poln. po-kost, g. m.; an neugebornen ^inbern, na$ F. smetana. girnif? = , ilt 3ftgn., firnažev, za firnež. gitnigbaum, gintipfumatb, ber, amerikan- ski roj C''UJ)-gitni#6lafe, bie, mehur za firnež. gtrntifen, v. a., pofirnažati, firnažati, s firnežem namazati, mazati. gitnigfiebet, ber, firnažar. girnilfiebetei, bie, firnažarnica. gitftbalfen^ ber, sleme, gitfte, bie, eiltes 33ergeS, verh; bie Setool)* ttet ber Serggipfel, verhovei; im Sergbaue, teme; bie ©d)arfe bes $ad)es, ber iange liadj, nad) F. verh, f. a. girfttiallCIi; bie girfte ntadjeit, nad) F. poverhovati. gitftCUbttU, ber, kopanje na temenu, girftenetj, bas, nac^ F. ruda v temenu, ruda nad seboj, girfteuftein, ber, škerl (verh strehe), girftennmfe, adv., batten, nad se delati, kopati. gitftenjiegci, ber, na$ F. žlebak; aitdj korito, koree. g t Ž, in bet Sottfunfl, fis. giČCtll, ber, fiškal, besednik deržavniga zaklada, f. a. ©taatžanumlt. gižcalnbjuntt, ber, fiskalni adjunkt. giScalamt, baS, fiskalni ured, fiškalijaf. gižcaiifd), adj., fiskalen, gifd), ber, riba; bas ftnb faute gifd)e, ta je bosa, prazna, to so prazni izgovori, iz-misliki, nad) V. ta je ona; gifdje fangen, ribe loviti; glufš* unb ©eefifdje, ribe potočne (potočnice) in morske, gifdji, tn 3f?gn., ribji; eines beft. gijt^eS, ribin. giidjaat, ber, (Haliaetos), ribji, morski orel, ribja kanja, jezerska postojna, poln. ostrzyž. gifdjaarntOUJC, bie, hudournik, hudournica, mala mahovka; f. a. SeCfdHOfllbe. gifdjabler, ber, f. gifdmar. g i j d) B n g e 1, bie, ternek, voda, vodica, (altsl. a^da, sjdica, poln. vvedka). gifdionge, bas, ribje oko. g i i d) bil ilt), bas, nad) F. vez z najdlinam; „ f; gtfdlC. ,V t f d) t) fl It f, bie, ribji terg, ribarnica, gifdjbnr, adj., riboloven, kjer se morejo ribe loviti. gi|d)btit, ber, berjetiige S3dr, bet ft$ oon gifSett na^irei, beli (ribojedni) medved, g i f d; bil nt, f. gifd;iwmmcr. gifibbeere. g-ifd)i eerc, f. »JMjUieere. gif d) beb Ölt er, ber, ribnik, ribnjak. gif (bb ein, ba«, ribja kost; ba« toeife, sipa. gijdj beinern, adj., ribjokosten, iz ribjc kosti. gifdjbefdjrei&ung, bie, popisovanje rib, ribopisjef. gifdjbetDObni, adj., riben. gifd)bl(tfe, bie, ribji mehur, nad) M. ribji meh. gifdjbliitig, adj., hladnokerven. gif(bbreit, ba«, deska ali polica za na- pravljanje rib. gifd)briibe, bie, ribja polivka, omaka, gifdjbrnt, bie, ribice, ribja mladina, ribja zalega, ribji plod, russ. meluzga, poln. na-rybek. gifd)bnite, bif, ribja brenta. tf i f d) lb e n, ba«, ribica, ribičica. gtfdjbarnt, ber, ribje čevo. gifdjbieb, ber, ribji tat, kdor ribe krade, gifdjbieberet, bie, kradenje rib, ribja tatvina. gifdje, bie, bei ben ©djlčffem berSabbpnbe« «fernen SSanbe«, be« gifdjbanbe«, wetter in ba« Jf?oIg »erborgen l»irb, nad) V. najdel. $ifd)cgcl, ber,- ribja pijavka. § if d) e i, ba«, ikra; f. a. gifdjrogen. gifdjeinen, f. gifdjeln. § if d) ein, v. «., po ribah dišati, slast imeti, gif d) en, v. a., ribe loviti, tiadj V. n.M. aiid; ribiti, ribariti; .Korallen ftfd)en, koravd iskati in vlačiti ali potegovati jih iz vode; et benft tyiet ettoa« ju fiidjen, misli tu kaj ujeti, uloviti, usačiti, zagrabiti; im trü6en SBaffet ftfdjeu, v kalni ali motni vodi ribe loviti, pod rokami grabiti, t. j. v kaki homatii za svoj dobiček skerbeti. ftifebenjen, f. giftbeln. gifdier, ber, ribič, ribar, (altsl. rybar unb rybolov'c, russ. rybak). 5iftber=, ilt 3f?gn., ribišk, ribčevsk, ribarsk. §ifd)erburfe, bie, ribiška, ribarska barka, ladija. giftberbODt, ba«, ribiški čeln. gifdjerborf, baž, ribiška vas, ribiško selo, »ielt. ribnja vas. giftberei, bie, ribštvo, ribarstvo, ribarija, ribji lov, lovlja; bie gifdjerei betreiben, ribarili, ribčevati; baburd? erwerben, »erlieren, priribčevati, zaribčevati. Sifdjerfnlle, ber, f. gifdjaar. šif djergo rn, ba«, ribiška mreža, vlak, russ. ses, nevod. Sifdicrgerätl), ba«, ribiško orodje, ribiška priprava, oprava. Sifdierbiitte, bie, ribičeva koča. gifdjerin, bie, ribičarica, ribička. §ifurs. gifdjlltnbe, bie, riboznanstvo, riboslovje. giftbfnnbige, bet, riboznanec, riboslovec. gifd)Iager, ba«, ribnica, ribišče, ribiše. gif d) I (t le, bie, solamorja, razsol. gif d) le er, adj., brez rib, brezriben. g i f d) l e b r c, bie, f. gifd)lunbe. gifdjleid), ber, ribje ikre pl. gif d) l eint, ber, f. ^flufeublafe. gifdjlcilt, ba«, ribica, gifdjlotb, ba«, jama za ribe. gif d) mar It, ber, ribji terg, ribišče, ribiše, ribarnica. gifdjntanl, ba«, ribojedec, (Nerita) nek morsk polž. gifdjmeifter, bet, ribiški mojster, nadri- barf. gifd)ntild), bie, ribje mleko. gifdjmtutbfante, f. gifd)förner. gifdjnelj, ba«, f. gifdjergarn. 516 gifWr. gif A ohr, ba«, f. S'ifrfjfiefer. gifdjöl, ba«, f. gifdjthron. gifdjotter, bte, vidra. gif d)Otterl)Ultb, ker, pes vidrenjak. g i f d) h Oft C t C, kie, ribja pašteta*. gif d) jrinf C I, ker, beibett ÜKalertt, alt« gtfdj* otterhaaretl, vidren čopič, pcnzel*. gifd)raffel, kie, vlak. gifdjred)t, ba«, ribiška pravica, pravica, kje ribe loviti, g-tfdjrctd), adj., ribat, ribovit, ribcn, poln rib. gtfchretljer, ker, (Ardea cinerea), siva caplja, nad) V. sivi rangar (?). gifdjreuf e, kie, wo« SBeiben geftodjtener jiorb, gifd)e karitl jit fangen, verša (itt allen fla». äWitnbart.), nach F. šora, košar, gifd)rtthter, ker, ribiški sodnik, gifdltogen, ker, ikra, nad) M. auch ribje jajca, serb. a. mrest, gifthffl^, ba«, nad) F. ribji nasad, nastava; f. Atfdjbrut. ifdjfäute, kie, ribiški mejnik v vodi. ifd)fd)iefer, kie, «Schiefer mit Slbbrücfert »on gifd)etl, ribji kamen. g-ifd)fd)Uhhe, kie, ribja luska, luskina. §tfd)id)Utuijenou§fd)lag, ker, luskinovec. gifd)f(i|toanj, ker, ribji rep. gifd)fcitd)e, kie, ribja kuga. gtfdjfheife, kie, ribja jed. gif dj ftcd) Clt, ba«, nabadanje rib na osti, lov z ostmi. gifdjftein, f. gifchfdjiefer. gifthfUWe, ribja juha, nad) F. ribjica. glfdjtog, ker, dan za ribji lov, ribolovski dan; f. a. gafttng. $ifd)tcid), ker, ribnik, ribnjak, iajar (uit; mittelbar au« kern beutfdjeu äßeiher, nttk kie* fe« att« beut ©looctt. vir, 9Iet.~). 3 i f d) t h tO It, ker, ribja mast, russ. kitovo salo; in Ät. nad) M. ribje maslo, gif d) lieget, ker, kožica za ribe. gifdltOpf, ker ,lonec za ribe. gtfdjtroitUJC, kie, nad) F. štokavnik, drog, s kterim se ribe zganjajo. gifd)treibcr, ker, morska raca. gifd)trog, ker, ribje korito, gifdjtunte, kie, f. gifdjbriihe. gifdioert tinfer, ker, ribar. gifdjucrfiiitferin, kie, ribarica. gifdjoerfttinernng, kie, ribja okamnina, gifdjoott, f. gifdjreidj. g i f dj to a o r e , kie, ribe (pi.~) §ifd)U)nffer, ba«, ribja voda. gif d) Blatte, kie, nach v- draga, (russ. ne- vod); ker baniit fangenke gifdjer, dragar. g-ifdjUieit), ba«, ribarica, nad) F ribjabra-njevka. gifdjmetbe, kie, lovišče, loviše rib, ribja paša. g i d) m tih e, f. gifdjerfalt. g i d) m eil) er, ker, f. gifdjteig. g i d) merf, ba«, ribe (pl.). gifd)mirthfd)Oft, kie, ribarstvo. g i d) j ah II, ker, ribji zob. ti dljnitn, ker, ribja pregraja. t (h JChllte, ker, ribja desetina. . glflth. gifthjeug, ba«, ribiško orodje. fifdjjOtl, ker, ribnina. ^tfd)5rg, ker, ulovek, vlak. U i fii CII §, ker, iiškus, deržavni zaklad, poln. skarb; f. a. ©toatšflllloott. gif o le, f. gafeote. gifpern, v. «., šeptati; f. a. gliiftern. gift, ker, pezdec. g i ft e t, kie, eitte 9tčl)te, cev, nad) 91. žvegla; bei ken Slerjteit, ein 9tof)rgefcht»ur, pijavka; kurch kie gi|tel fingen, f. giftuliren. giftCltrailt, ba«, (Pedicularis silvatica), ušivec. gtftetn, f. giftuliren. giftCll, v. «., spezdeti se, pezdeti, fr. po- pezdavati. gifter, ker, pezdljivec. giftltliren, v. «., s presiljenim, pregnanim, nenatornim glasam peti, pikljati. giftulo«, adj., cevkast, pijavkast. gitfdjeltt, f. giebeln. gitiig, ker, perutnica, perut, peruta, krilo, kreljut-i; einen beint gittig nehmen unbjut Shur hinanž tterfen, popasti koga in bec-niti, pognati ga, skoz vrata; unter feinem gittige, pod njegovim varstvam, pod njegovo brambo. g i 11 i g C It, v. a., operutiti, »kriliti, okreljutiti. gi^banb, ba«, f. gi^e. g i ti C, kie, Sank, toontit ettt Stucf ®arn anf kent .§af»el itt meljrere fteinere S3uttke ge--bunben i»irb, ttnk kiefe jufamniengebunbenen gabetl felbft, prevoza, preveza, motvoz, pre-vezljej; al« ©ebaube, pasmo, povesmo; galte, SSunget, gerba. gifcett, v. a., ba« ®arn, prevezati, preve-zavati, vezati v povesnta; kie ©tirne, čelo zgerbiti, zgerbančiti, gerbančiti; fabentoeife attžjiehett, pukati, puliti, f. Gnttoirren; etne 5Kaiter mit kem ©prengpinfel glatt machen, gladiti, likati. ftiiMobeit, f- gi^e. gi^feite, kie, piia ušesnica pri oglarijah. 55i^ritthe, kie, bei ken SBeberu, proji pl. gi^jonge, kie, iglarske kleščice. klešice. giy, adj., in kerShentie generbeftiinbtg;kaž Duecffiibet feft machett, živo srebro ugasiti, umoriti, moriti; ftre 8uft, zaperta sapa; jir unk fertig, gotov in pripravljen, in Cberfr., Unterfr. tt. ^t. auch nared; berzen in ročen, jadern, uren; jtrer ^erl, živ junak, gibčen junak; firet $reiž, stanovitna, stalna cena; ftre grifi, nepodaljšljiva, nepreložna doba. giffingerig, adj., hitrih, urnih perstov. gijiren, v. a., f. geftfe^en; ©nen firtren, meriti koga (z očmi), oči vpreti v koga. gifirung, kie, eiiter3tee, vjetje misli; f.a. geftfe^ung. gifftern, ker, zvezda stalnica, nepremte-nica, nepremična, stalna, stanovita zvezda. gifUnt, fcaž, gotovi, stalni, stanovitni dohodki. gtobbe, kie, ©chlabbe, šoba Oahrfcfieinlidj »on ©chlabbe); kie glabbe h^ngen lajfen, šobo napeti, napenjati, glad), adj., kte fiache ^ank, dlan Q'em.), gladibeidifel. šaka; baS liegt auf bet (iad)eit Jpanb, to je jasno kakor beli dan; baS fiad)e 6anb, ravnava, ravan, ravno, ravnica, ravna zemlja, ravno polje, piano; fiadje @d)ujfel, plitva ob. plitka skleda; (Iad)eS Slcfern, plitvo, negloboko oranje; ftadjer, b. i. feid)ter .Sobf, plitva, pulila glava; platt, vi Itd) ploščast, plošast, ploščen, plošen, ploščnat, plošnat; ftad) fd)lagen, ploskniti, ploskati; bie flad)e itlin» ge, plusk. altsl. plosk, breit; fladjeS Urtljeil, plitva sodba; flad) loerben, nad) V. splaliniti. gladjbeid)fil, bte, ravno oje. glad)bral)t, ber, ploščnati, plošnati drat, ttad) Jan. svilo, gl iid)C, bie, planjava, plan, poljana, poljanepi., ravnina, ravnica, ravnja, ploščad; liegeitbe, brežina; eine untifcerfeljbare gidc^e, nepregledna ravan; tiefe glad)e, nad) Jam. dnika; eiliet ©djiiffel, plitvost, plitvina; bie ebene SSreite ef* nes .Siorpers, in 9iucfficf)t attf bie ¿polje obet SStcfe, b. t. bte 53reite, plosk, ploščnjava, ploš-njava; eine jebe Dberjidd)e, poverlinina, po-verščina, poveršina, poveršnost, poveršje, ploska stran, ravnota; in ber šDfatbematif Sdn; ge unb fflreite oljne alle ®tcfe, ploščad, nad) V. lice, poverlinina; bie gladje ber Jpattb, dlan. glocbetfcn, baS, ploščnato, plošnato železo. gI(id|Cln, v. n., nad) V. ploskljati. glttdjen, v. a., uravniti, ravniti, nad) V. ploskati, poln. pt'aszczyc. gladicnfnft, ber, f. gladjenmajj. glad)tngroiic, bie, glad)cninl)alt, ber,»ad^ bem Russ. vsa poveršina, poveršje, obseg, t. j. dolgost in širokost planjave ali ploščadi. nad) V. gunino. gliidjcnmaft, baS, mera poveršja ali po-veršine, russ. ploskomer, nad) V. planjav-ska mera, nad) bem Poln. kvadratna mera. gliid)cnnteilc, bie, f. iOuabratmeile. Šldclienntcffunn, bie, f. ©lanimetrie. gladjcnfnfj, f. Clua&ratfufi. glad) en? al) l, bie, f. Duabratjaljl. glad)feile, bie, plošnata pila. glttcflfelb, baS, ravno polje, poljana, glaiflfifdj, ber, ploščasta, plošasta, ploska riba. glttdjfufj, ber, ploščnata, plošnata, nespod-rezana, svapla noga, ravnodilec, ploščono-žec. plošonožec. glad)fiiftig, adj., ravnodil, plošnonog, svaplast, nespodrezanih nog. gladigarn, bas, bet ben 3agern, mreža po tleh razgernjena. glttibgeiebti, adj., plitvo, poverh učen, plitve, puhle, poverhne učenosti. giad)gelel)rfamf eit, bie, plitva učenost. §lttd)ijeit, bie, ravnota, ploščnjatost. ploš- njatost. plitvost, puhlost; f. a. gladje, rtlad)l)0i)lctfcn, bas, plitvo, žlebasto dleto, gladlfopf, ber, prazna, plitva, puhla glava, puhlak. gladjfopf ig, adj., plitkoglav, prazne, puhle glave. gladjlanb, bas, f. gladjfelb. gladili dj, adj., plitev; f. a. £berflad>lid). gliicbling, ber, f. glatfifilpf. glarfifidit, 517 glad) molet, bet, mazavec. glacfintei&cl, ber, plosko dleto. e, bie, glodal noten, ker, (la- nena) glavica, laneno seme. glad)ŽfOl)f, ker, belolascc, bcloglavec, belec, belan. glod)£fÖfjftß, belolas, belolasen, be- loglav, beloglaven. gludieiruiit, ba«,f. f?Iorf)§fcibe, Seinfrnat. Jvlndlžlanb, ba«, lanišče, laniše. glad)gntrtrlt, ber, predivni terg, terg, sej m za predivo. ?flad)§niiiblc, bie, stope (za lan), gifldjf JltCfl el, ber, ravno zerkalo. glnd)§rnitf e, bie,kie.ganblung ke« SSaitfeti«, riflanje*, rafnjanje, riplanjc, smukanje; ka« SBerfjettg, rifel*, smukalo, nad) M. derzej, ttad) kern Poln. dergalica, dergalo. (find)§rtifte, kie, pest, ročica prediva. glntbžriff et, f. gladjčrattft. glnd)gtÖfie, kie, ta« ülöften, godenje, rosen je, močenje; ker Ort, godišče, godiše, rošišče, rošiše. gl od|Č fante, ker, laneno seme. 5flod)Šfdliit)C, =fd)C0C, kie, pazder. pazderje. glad)žfd)tt)iBfle, kie, ein Sffierfjeug g(ad)« jtt fdjwingen, treslica, tresalo, čepič, nad) kein Poln. klepač, klepalo. gladlčfcibc, kie, (Cuscutta europaea), predenica; f. a grOBenbaBr. gtadlöftenncl, ber, laneno steblo, gladjžloertj, ta«, predivo, (lanena) kode- Ija, tal je. gl a d) teilet, ker, plitev pladenj. giad)tellerförntit(, adj., piitivčastf, piit- vimu okrožniku enak. gtodlbertieft, adj., plitvojamast, plitvo-jamčast. giod)toerf, ka«, ein flfac^eS, oberftäc^Itd^e«, feid)te« 2Berf, plitvo delo. gltt d)J ie fl el, ker, ploščnata, plošnata, strešna opeka, plošnati strešnik, gtarf, ka«, dno v ladii. g t II (te, kie, vlak. glIIrfeil, v. a., z vlakam ribe loviti, glrtrfen, v. ftadern, bie gtamme fladet, plamen baklja, šviga, terpoli, poli; v. a., kie SBolle fladen, mit jtoei Stäben flopfen, raztepsti, raztepati, volno rahljati, razbijati, glarter, ker, etwa vlakar. gl arter, ker, pakovt. glfltferei, kie, ribji tov z vlakam, vlakar-Btvof. gtnrterilt, kie, pukovka. glntfern, v. n., bakljati, mahljati, švigati, terpoleti, poleti, migati, russ. kolobrodit, bölim. plapolati. gl ob b er it, f. gfottern. gtttben, ter, naä) IH. gibanica, krapec, kropeč, mlinec, krapnica, serb. lepinja, poln. kolač; .ftubfiakcn, kravjek, kravja pogača; Jponigftaken, sat, satovje. glabcnbrot, ka«, Bei ken 3nken, mlincipi., opresni kruh; f. a. glnbCB. gin ber, ker, f. SBlafer. glaberbnitnt, f. gelbaborn. globerflitter, ka«, Bon keit gltiglcdjern ber Sieitenflöde, zatorce, mrežica pri žrelu. glnbtrgraS, ba«, (®aibbirfegra«), razpro-sterto proso. glnberiotj, ba«. f. TOaferbotj. glaberifl, adj., žilast, lepo preraščen. pre-rašen (od lesa), pisan, marogast, pegast, čanžev. gl a beri odi, f. glaglodj. gloge, bie, eine niekrige fumpftge ®egenb, mlačina, mlakužen svet, lokave pl.-, mont. terdina; 9tegenfd)aiter, ploha, glanne, bie, gabne auf Scbtffen, banderoali zastava na ladii, russ. flag, f. gflbttC J bie glagge flreidien, spustiti bandero, fig. predati se, podati se. glaggen=, in 3ffcgn., banddrski. glngflea, v. n., kie Schiffe flaggen, ladije so razpele, razvile svoje bandera ali zastave. glnnntnbitb, ka«, podoba, podobščina. po- dobšina zastavina. glanneafiibrer, ker, pomorski poveljnik, ki sme zastavo imeti, glanflcafdliff, ka«, banderonosna, povelj-nikova, admiralska ladija. glnnfleaftaane, f. gabaeaftaune. gläbiae, kie, lakotnic»; f. a. SJeidie. gl a me, kie, bei ken ißferteürsten, ein ftäblet; ne« äöerfjeitg mit jtpei ober krei .Klingen, ken ißferken kamit kie ?lbet ¿tt öffnen, pu-ščavno, pušavno orodje, pušalo, pušavnik. g 1B rn i a fl 0, (glumont), ber. (Phoenicopterus ruber), nad) bein Russ. ognjena caplja, ru-deča gos. gtämifdj, f. Siiirrifdj; ftämife^ fdjreitn, strašno kričati, glamme, kie, plamen, plemen, plam, zubelj; gtämmdjen, piamenec, plamenček, mont. trošica, mervica; mit einer gtamme bren* neu, s plamenam goreti, švigati; in Silam* men geratfien, vneti se, vpaliti se; in glam« men fteben, goreti; ken gtammen o»fern, vreči, pometati v ogenj, sožgati, sožigati; kie gtamme »erjebrte alte«, ogenj je vse pokončal; kie gtamme ker Siebe, ogenj ljubezni, goreča ljubezen, glaatmen, v. M., plameneti, plameniti, bakljati, plamen dati. dajati, plamen gnati, poleti, böhm. plapolati, serb. plamteti; f. a. giadera; ta« £oIj flammt, derva baklajo, gore s plamenam; kie Stakt flammt, mesto gori; kie Sonne flammt, solnce pripeka, pritiska, prigreva, peče; v. a., mit geuet* flammen brennen, paliti, smoditi; f. 2(ttŽ= flammen; ®änfe, osmoditi. smoditi; kie ßäute flammen, fte am geuer ken Saig eingeben laffen, kože mazati in greti; kie ©eflalt tv ner glamme ertfieiten, nadj V. plameniti; ge--ftammter 3eug, plameneno delo, plamenasto tkanje; kie ©ruft flammt Sugent, persi plamene čednost, iz pers plameni čednost; ge= flammt, plamenast. gl a mm en = , plamenast. glämatea, v. a., f. glammea al« v. a. glammenauge, ba«, piameče oko. Slnmntcnbari. flattern. 519 Stammenbart, ter, cine« .Rometen, ognjeni rep. f tammenfilili, ber, žareči, plameneči pogled. Slantmenlllume, tie, škerlatni luskovec. Stamraenburft, ber, goreča žeja, želja, flammenfarbe, bie, ognjena barva, rudc- čerumena svetla barva. Slammcnfarfien, =ifl, adj., plamenast. fiammcnfeucr, ba«, ogenj s plamenam, plamen. Slamtttenfllctdj, adj., plamenee, plamenast. Slammenbaar, ba«, ognjeni lasje. SlamtttCnliaft, ber, žareči, neugasljivi čert. flantntcnhaud), ber, huda, ognjena vročina. glammcnlidjt, ba«, plameneča, prav svetla luč. glantntenntecr, ba«, velik ogenj, morje od plamena. Slamntenttaljt, bie, ttatfj V. plamenasti šiv. flammcurcid), adj., plameneč. flantenfaulc, bie, ognjeni, plameneči steber. SIammcnfd)Iunb, ber, goreče, plameneče žrelo, žepno, žekno. flamntenfdjrift, bie, plamno, neizbrisljivo pisanje. SlamntcnfdiUicrt, bas, ognjeni meč. flammenfcete, bie, goreča, živo občutna duša. Slamntenftidi, f. flantmennabt. i? I a I« ttt C H ft r Q I) i, ber, plameneči, vroči žarek, flammcnftront, ber, curek, potok plamena. glantmetltob, ber, smert v ognji, v plamenu. Slammenbogel, f. flamingo. ftammcnaagcn, ber, ognjeni voz. glammenloort, ba«, ognjena beseda. Slamntenjug, ber, f. ftammenfdjrift; in glantmenjugeit flanb gefd)rieben, z ognjenimi čerkami ali pismenkami je bilo zapisano, ftammern, v. n., trepteti, migljati. glammjlOlj, ba«, les za kurjavo, fftammidlt, adj., plamenast, plamenu podoben. Sla nt mig, adj., plameneč, plamen. Slant mir en, f. flammcit, v. a. f I a m m o f t n, f lammiroftn, ber, f (antnten= Oftlt, plameneča, ognjena peč.' glantll, ber, flanela. flaneltcn, adj., flanelnat, flanelen. glnncitmnd)cr, ber, (lanelar. f lan te, bie, bie ©eite beg Battdje« att oiers fufitgett Shierett, bie ¡Dunnuttg, stran, bok (in alien flat), ©iltnba. it. altsl.~), lakotnica, lakotnik; im ,ftrieg«wefen, gefiitttgabaite, ffiappenfunft, bok; bent geinbe iti bie gtaufe fallen, sovražnika napasti v bok, vprek; f. a. ©cite, flanfcn, ber, bertavs; f. a. BtOdClt. flanfirCH, v. n., potepati se, potepavati se, klatiti se, vlačiti se, tepežiti se, vla-čugati se, serb, skitati se; f. a. (|ilitttfc(lt. flanqueur, ber, f. »liinfler. Starben, ber, f. Brodelt, Stiid. ftäfd)d)Cn, ftäfdiet, ba«, sklenéica, fia— ščica*; bei bett ©ßafett Äröbfe, krof*, fia fd) C, bie, steklenica, sklenica, flaška, flaša*. Sfafd)cn = , in 3fg, f. ©efleißen. gleiß ig, adj., priden, maren, marljiv, nad) V. a. raben. rabljiv; arbeitfam, delaven; er i jI fleifjig, rad rabi, rad dela; ber Stubent ijl fleifjig, rad se uči, se uri; fleißig über ettoaž nadjbenfen, fcfjreibett, mnogo zastran česa misliti, dokaj od česa pisati; fleifjig Sitten befudjcit, pogostama, često k komu prihajati. gleiß t gen, f. ^Befleißigen, glennen, v. n., für meinen, kremžiti se, cmerdati se, cmeriti ob. ceriti se, emihati se; für lächeln, namuzniti se, muzati se. muziti se. glenfen, v. «., f. glennen; v. a., izrezovati kitovo ali somovo mast na drobne kosce (od kitolovcov). gleite, bie, bei Xtldjmadjertt, kosmič alisva-lek volne (kar je na enkrat gre na gredaše). gleibenlode, bie, kodelja; teiber SBofteuff.. kosem, hlasta, plasta, kusma. gleif d) en, v. a., bie 3äbne geigen, zarežati, režati, zobe kazati, serb. kesiti zube;bdm. mern, raztanjšati, raztanjiti, tanjšati, raz-kovati, razkovavati. gletfd)5af)n, ber, jener 3abn, ber »ctt bet iippe tiid)t bebeeft »erben fanti, rifelj, ripelj. gletj, f- glity. gleuen. gleiten, f. glauen. gleyibel, f. Siegfam. glejrion, f. Siegung. glibuftier, ber, morski razbojnik. glitf, f. gliigge. giitfnrbeit, bte, kerpanje, kerparija. gl i den, v. a., zakerpati, kerpati, popraviti, popravljati, kerpucati, zašiti, zašivati kaj, prišiti zaplato, nad) F. atld) zaplatati; einen •Steffel, baS ®ad), popraviti kotel, streho, glitten, ber, zaplata, kerpa; an bell Skullen, županec, ostava, russ. vstavka. glider, ber, popravljavec, popravljač, ker- pač, kerpar. Slttfcret, bie, kerparija. gltdcrin, bie, kerpariea, kerpačiea. glitfcrlniien, ber, zaplata, kerpa; Bei Schttflertl, županec. gltlferloillt, ber, kerparina, plačilo za popravljanje, glttffdjnftcr, ber, čevljarski kerpar. glitfttcrf, baS, kerpuče, zaplate pl., bera-čija. glitftDOtt, baS, nach V. županec, mašilo, böhm. prilepek; prikerpana, vtaknjena beseda za polnilo. glicbOOt, baS, dvojadrena, bežna ladija An-gličanov. glicbcr, ber, glieberbaum, bezeg; f. fioltllt* ber. gfteberfieere, bie, bezgova jagoda, glieberbliite, bie, bezgov cvet. glieberbiidjfe, bie, glicberholj, bas, glie* bernnfe, bie, glicbcrjaft, ber, glteber* ftflttminm, ber, glicberthee, ber, f. fiolnit* ber uff. gltege, bie, (musca) nnb auf ben Sdjiepge* Wehren, muha, diminit. mušiea; bie gliegen »on jtd) abwehren, muham braniti; es ärgert ihn bie gliege alt bet ffianb, za vsaki nič se jezi; eine lieberlidje gliege, prav zani-kernež; fpanifche gliege,' španska muha, kantarida*. gliegen*, in Bih;?»- mušji. g 11 e g e n, v. n., leteti; ein Wenig poleteti; auf* fliegen, zleteti, eig. vzleteti; geflogen tommeti, prileteti; gähnen, Jpaare fliegen iaffen, razviti, razpustiti, da vihra; in (Stüde fliegen, razleteti se; bet Xopf flog in Stüde, lonec je razneslo na drobne kose; baS Schiff flog in bie Snft, ladija se je kviško razletela. razneslo jo je, verglo jo je kviško; er lief ein SBort fliegen, zinil je, izgovoril, omenil besedico, f. gallcn (laffen); ju hoch fliegen, previsoko leteti; hin uttb her fliegen, letati; er flog ju ihnen, hiti, teče k njim. gliegcnbctnnt, ber, eine Senenmtng berili* me, f. lllme. gliegenblnme, bie, (Ophrys myodes), mačje uho; (Orchis bifolia), muhovnik. gltegenb, adj., leteč; bet ftiegenbe gifch, morska lastavica; fliegenbe gahne, razvito, razpuščeno, razpušeno bandero; mitfliegen* ben §aaren, prostolasa, razpletena, razče-sana. z razpletenimi lasmi; fliegenbe fflrücfe, brod na vervi, f. giihre; fliegenbeS Ätan* glief?. 523 feithauS, prenosna, premična, popotujoča bolnišnica; fliegenbe prehajoča, pre- hodna vročina, ki pride in prejde; fliegen* bes Slatt, f. Bcitnngžlilatt, glngblatt; flie* genb Werben, (oom Soben), razperhniti, raz-perševati se; ein fliegenbeS OšorpS, premični oddelek vojske, kise zdaj tu zdaj tam'pokaže in sovražniku nagaja, glicgenbrecf, ber, mušjek. gltegenet, baS, zapljunek, mušje jajce, gliegenente, bie, (Anas clypeata), raca, žličarica, bobatulja. gltcgcnfüngcr, ber, (Muscicapa), muhar, muhec, laška penica, figojedka, figojevka, ležetrudnik, muholov. glicgengarn, ber, f. gliegenneh. gltegengtfl, baS, strup za muhe, mušji kamen, černa mušnica, muhomor. glicgcnfäfcr, bet, musji keber. gliegenllappe, bie, f. glicgenlfaifdic. gliegenilntfcfie, bie, nach V. pokavnik, mušni pokavnik, loputa, russ. hlopuška, böhm. pleskačka. gliegenfrant, f. ©fediitbiel. gltegenmtlfie, bie, mušji mol. glie g en It eh, bas, bie ^ferbe jn bebeefen, mreža, nach M. sakovina. gliegenhflnftcr, bas, f. Slajcnpflafter. gltegenptlj, f. gliegenfdjtnnmm. gltegcnlpulljer, baS, mušja štupa, prah, mušnica; f. a. gliegCltgtft. gliegenfdlimmel, ber, pikast belec, konj. gliegenfdjnnfcher, bet, f. gliegenfünger. gltegenfdjrnnf, ber, in bet 8uft frei hän* genber, tint Sßwaarett »or gliegen ju beloafi* reit, mit SBänben »on Seinwanb, nad* V. sitnica. gliegenfditoamm, bet, (goba} mušnica, nad) bent Russ. U. Poln. muhomor. gltegenftftroarm, ber, roj muh, mušji roj. giiegenfpieficr, ber, u. giiegenftedier, f. gliegenfünger. gliegenfteilt, ber, f. Slrfenif, tobalt. gliegenbogel, bet, kolibri; f. gliegen* fdinnpiicr. gltege 11 anffer, bas, muhomorna voda; f. a. gličgengift. gltegenrotbel, bet, muhovnik, mahalo, glieginm, f. gliigge. glichen, v. n.. bežati, auch begati; ent* fliehen, pobegniti, ubežati; ju (Sinem fliehen, pribežati, priteči, bežati, teči h komu; »ot einet ©efaljt fliehen, umakniti se, ogniti se nevarnosti; bie 3eit flieht, čas hiti, beži; »ot ber Sitltbe fliehen, auch varovati se, bati se greha; über £alS Ullb .Jfopf, na vrat na nos, (naš F) čez kolnice bežati; v. a., etwas fliehen, pred čim bežati; @inen fliehen, ogibati se koga, uklanjati se, umikati se mu; bet Schlaf floh ihn, spanje ga je zapustilo, spati ni mogel; et floh bie »erfülj* rerifche SBelt, varoval seje zapeljiviga sveta. gliehfrnft, bie, f. gentrifugnllraft. glieft, bie, plošče, ploše, škerli pl. gliefj, bas, f. glauS, glanfdr, Slief, nach bem Altsl. u. allen fla». 3». runo, in Unterfr. 524 »lief. aud) runa f., ©rben bež golbenen gliefež, red zlatiga runa. g tief, ber, f. ©od). »lief blättern, pl-, zalite koze pl., kraste, »liefe, bie, f. gtoffeber. »liefen, v. «., teči, aud) (befonberž in flei* lter ¡Qualität) cureti, cereti, eerljati, eezeti, cediti se, solzeti, böhm. aud) rinauti; alt« fangen ju fließen, aud), ein Wenig fließen, poteči, pocediti se; barauž Wirb 331ut flies fjen, iz tega se pocedi kri ob. nekaj kervi; baž SBaffer fliefjt imntet nad) ben titebrigen Oegenben, voda teče zmir navzdol (serb. na niz); bie älhtt fließt in bie £rait, Mura teče, se izliva v Dravo; bet @d)Weiß fließt iljm »on bet ©tiru, znoj ali pot se mu cedi po obrazu; flromWeife fliegen, curkama, v curkih teči; baž §arg fließt attž ben 93än* men, smola se cedi, cezi, solzi iz dreves; Sljränen fließen iijm, solze mu lijo, so se mu ulile; baž SCac^ž fliefjt fdjon, vosk se je že raztajal, raztopil, je raztopljen; flie; ßenb Werben, tajati se; bie Seit fließt baljin, čas leti, hiti; bie äöorte fließen iljnt feljt gut, besede mu teko kakor voda, jezik mu teče kakor mlin; fo etwaž fann nidjt auž feinet gebet fließen, kaj taciga ne more priti iz njegoviga peresa; auž bent ©efagtett fließt, iz rečeniga izvira, izhaja, se podaja, teče; bie Quelle fließt nidjt meljr, studenec več nima vode, se je posušil; baž Sidjt fließt, luč se kida, se kerga; Rapier fließt, pije; f. a. 2)urdjfd)lageit. gliefeni), adj., tekoč; fliefenbež Sßaffer, tekoča, živa voda; fließenbeg 3$ed), raztopljena smola; er fpricht fließenb, gladko mu teče jezik; fließenbe Siebe, gladke besede; baž fließenbe in bet ÜXfalerei, prijetno, voljno, okroglo; fließenbe £i£e, f. ©d|tt)eifi)ibe; fliefenber @anb, f. glugfanb. gliefgnm, baž, neke velike mreže, glief golb, baž, f.Safdjgolb. »liefftarj, baž, smola, »liefbasier, baž, pijočipopir; f. a.£ijfdj= flabier. gliefioden, bie, f. glief blättern. »Uefritter, bet, vitez zlatiga runa. »lieftottffer, baž, tekoča voda, potočna voda, potočnica. gliete, bie, nad) bent Poln. puščalo," pu- šaio; f. a. Safeifen, glame. glimme, bie, f. gloffeber. glimmen, u. glimmern, v. «., baž iid)t flimmt, luč merli, migeta, miglja, se blišči, bliši, nach bem Böhm. u. Serb. trepteti; fdjtoad) Brennen, berleti. glimmet, ber, nach V. migataj. glimmern, f. glimmen, gtinber, ber, ein flimmernbež ©tücfchen ÜÄe* tall, f. glitter. glinberqolb, baž, f. glittergolb. günberf djläger, ber, f. glitterfditäger. glint, adj., hurtig, skočin, uren, ročin, o-berten, berzen, hiter, gibčen, in Unterlr. a. zuren, lasen, naredin, ukreten, živ; flinf in bet Strbeit fein, dobro se sukati. glitterfthein. glinfe, bie, (Cyprinus alburnus), belica, gl i nt en, f. glini ern. glinfenerj, glinfereben, f. gliitererj. gltnfern, v. «., blisketati se, lesketati se; f. a. glimmern, gtinfll eit, bie, flinfež SfBefen, skočnost, urnost, ročnost, berznost, hitrost, gibčnost, lasnost, živost, ukretnost, narednost, lahkost. g litt Ž, glin}, bet, Sornflein, nad) V. belinec. glinte, bie, puška, puša, flinta*, nach bem Böhm. lt. Poln. ročnica, russ. ružje. glinten=, in Sffcgn., pušin, puškin, glintenbold), bet, bodnik; f. Sajonett. glintentOlben, bet, bet, kopito puške, russ. priklad. glintenfrii^er, ber, maček, glintentuget, bie, pušina kugla, svinc- nica, serb. puščano zerno. glintenlnitf, ber, puščina, pušina cev. glintenriemen, ber, pušin jermen, glintenfdjflft, ber, etwa puščino oblesje, rog, russ. lože, böhm. pažba. glintenfdjlof, ber, ogenj, celin, nach fcfn übrigen fla». äJhmbarten ključavnica na puši. glinienfdjul), ber, puškin žok. glintenfthnf, ber, strel iz puške, serb. puškomet; auf einen glintenfdjuß Weit, na streljaj deleč, glintenfdjiii?, ber, strelec, glintenfflief, ber, f. glintenbold). glintenftein, ber, pušcin, pustn, puškin kremen, kamen kresavnik. glintentrüger, ber, puškonos. glinter, f. glitter. glintglnž, baž, izverstno steklo (posebno pri teleskopih), flintovo steklo, glint f an b, ber, kremenji pesek, glirren, v. »., f. glimmern; ež flirrt mit »ot bett Slugen, miglja mi pred očmi. gližbern, f. glüftem. g lit f die, bie, ikrica. glitfdirofe, f. gelbmohn. glitter, ber, nad) V. penglec, losasti pen-glec, poln. blystkotka, russ. blestka; f a. glitterftant. glittererj, baž, gluš, ruda blcsceča, ble- šeča, iskrica, glittergelebtfnmieit, bie, puhla, po- veršna, plitva učenost, glitterglonj, ber, nepravi lesk. glittergolb, baž, nach v. loš, zlate pene, böhm. pozlatko, russ. šumiha (-šumeče zlato). glittergolb en, adj., lošast. glittergolbfdjlöger, ber, lošar. glitter'iahr, baž, pervo leto po poroki, sterdenö ali medeno leto. glitterftant, f. glittertoerf. glittermiibehen, baž, gizdava, sopirljtva deklica, šopirjenka. glittern, f. glimmern, glitterflabbel, bie, trepetlika, mtgljac; f. Bitterežpe. giitterfanb, ber, svetli, iskrasti pesek, glitterfdjein, ber, f. glitterglan?. glittcrfdiimmer. gliticrf djimmcr, ker, f. glittcrglanj. glitterfd)IÖ0Cr, ter, pengličar. glitterfilbet, ta«, srebernc pene. gfitterftaat, gfitterioerf, ta«|, bleščoba, blešoba, nečimernost, revna ali borna gi-zdavost; reči, ki se v oči leskečejo, pa nobene prave vrednosti nimajo v sebi. gfitterloi^, ter, puhloumje. glittCrtOOd)C, tie, nach i7, kozji dnevi, kozja nedelja, aud) sterdni ali medeni teden, sterd. glittid), ter, f. gittid); jemanken bcint glittid) neumen, za škrice, za hlačni rob zgrabiti koga. g Ulj 1)0 0 c 11, gn^fcil, Bflitidjciifcil, ker, samojstrica, pušica. glOtfafd)C, tie, kiejettige garte, toeifše 2lfd)e, tie in ®ejlalt toeifjcr glocfett an »erbramt* ten .Rörpern i)ängt, pepelnata moka. gloiblUHU, tie, glavič; f. gortlblUlttC. g lotit, tie, glotfen, ter, ein jete« Süfdjel »Ott leichter unt locferer Süaterie, kosem; glöcfd)eu, kosmeček; kocenj; @c£)itee(tocfen, köcenj, snežna plahtica, omrazniea, in St. (and) serb.) kunadra, in Ät. nad) 91. po-trešuka, auef) mačke, in glocfen fd)lteien, koenjati. glotfeit, v. «., jn glocfen otet Soefen fd)la= gen, skosmati, kosmati; v. n., in glocfen fallen, fd)neien, e« floeft, koenja, sneg gre v plahticah. glOtfCUbCtt, ta«, volnata postelja, gfotfenbref djer, ter, f. gloder. glOlfeugefrüufel, fco«, kodri, kosmulje pl., »erädjtl. kuštri, kušterci. glotf eng ClOÖlf, ta«, mrenasti, volnasti oblaki neba, jančki na nebu, serb. pahulj-njaci. glotf enirout, f. Sornhluntc. glotf CUlltd), ta«, debelo, kodrasto sukno. gfotfct, ter, kosmač, razbijač. gfOtfCtilt, tie, kosmavka, kosmatulja, raz-bijačka. glotffcbcr, tie, f. gfaumfebcr. glotffcuer, ta«, f. Strohfeuer, gfotfitht, adj., kodrast, kunadrast, koc-njast. glotf tj), adj., kodrast, kunadrat. gfOtffcibe, tie, naskubljena Žida, zadnja kosmata svila, bavela*. glotfuiolle, tie, bei Sudjfcherern tie abges fchorene SSofle, volnati postrižki, ostrižine. g t Oh, ter, bolha, (altsl. bl'ha); e« beißen mich bie glölje, bolhe me koljejo; ©tient ' ein gloh in« Dht fegen, podražiti koga, sum zbuditi v kom, deti mu bolho v uho; et hört bie glölje hujten, sliši travo rasti, meni, da zna več kakor hruške peči; ttoll glölje, bolhav. glob = , in bolšji, za bolhe, glohbcutel, ter, bolhač. gloh bi i, ker, bolhojedina, gloh braun, adi-> bolhast. glohen, glühen, «., bolhe loviti, nach M. and) bolhati (balhovati). glohfnrbc, tie, bolšja farba. glofje. 525 glohforhcn, adj., bolšje farbe, bolhast. glohhcilfdjrctfe, tie, kobilica, glohig, adj., bolhav. globjogb, tie, bolšji lov. g.tohtitfer, ter, bolhač. glohfraut, ta«, (Pulicaria vulg.), ttad^ V. dresen. glohlrebž, ter,.eine 9lrt ffiajferjioh, povod- nja bolha, globlltiicfe, tie, bolšji komar, glohfontc, ter, (Plantago psyllium), bolš- nik, bolšnjak, (poln. babka plesnik). glor, ter, ta« Sluljen ter SSlttmen unt fig. ter SBohljlaitt, cvet, cvetenje, cvitanje, cve-teči stan, blagovitost; a3lutl)enjeit, cvetnja; itn glot fetn, cvesti, v cvetji, cvetenji biti; irn hochfien glot feitt, v naj lepšim razcvetu biti, lepo preevitati; ein tiinner, getrebter Seug, ltad) V. svilnat pajčnik, nach .W. paj-čelan, tu Ultterfr. ten; tenčičnik (Alic"); flor. gforo, tie, tie ffllitmengottin, Flora, Cve-tanaf. glorbaitb, glorbillbe, tie, tenasta, pajčo- lanasta pasica, preveza. glOtCn, adj., tenast, pajčolanast. glor en, ter, f. ©ulben. gloreuee, (glorentiner Xaffet), Firenški tafet. gioretbanb, ta«, trak iz zadnje Žide. giorett, ta«, rapir. glorcttfcibe, tie, f. gtotffcibe. glor geto a lib, ta«, f. Sraucrgcaanb. glorljUt, ter, klobuk s černo prevezo ali pasico, s floram. glOtiren, v. n., cvesti, attdj cveteti, cvi- tati, sloveti; f. a. Slišen, glorift, ter, cvetličar; f. SBlitmctilichhobcr. glorfafran, ter, divji žafran, žefran. glorfdjleier, ter, pajčolan, ten (za zagri-njalo). glotfdjiirje, tie, pajčolanasti predpas. glorfcibc, ter, sukana svila, glorftuhl, ker, statve za ten, pajčolan. glortud), ta«, ten. glortoeber, ter, pajčolanar. glorjcug, f. glortuth. glOŽfCln, pl., cvetke, lepotičenje govora, gloif, ta«, kte ^oljfiope, plutva, auaufe be« SSubin flott JU, dokler je bil stric živ, so Budinovi moževali. glOtt, ba«, smetana. glotte, bie, eine ainjal)l ©chijfe unter einem ©efehl«haber, brodovje, ladijevje, flota; eine fleine glotte, f. giotille; -Kriegsflotte, bojno ladijevje; bie glotte ifi au«gelaufen, eingetau* fen, ladijevje je odšlo, prišlo, odjadralo, prijadralo, priplavalo, russ. flot, korablji pl., =ladije pl. glottcnfübrer, f. Stbmirol. glottille, bie, majhno ladjevje.' glOttmildj, bie, neposneto mleko, mleko s smetano vred. glütj, ba«, überhaupt tla pl., im fflergbatte, sklad, plaz, versta, nach V. pola; glnt im §aufe, dvor, preddurje, veža. glüt)bnu, ber, kopanje pole, verste. glbtjbcrg, ber, nad; V. polasta gora, po-last svet. gtotte. glb^e, bie, ein SDiaul im »era«tli«en Sinite, gobec; bei iE^iercn, smerček. glb^CtJ, baS, na« V. polina ruda, verstna ruda. glij^gebtrge, bas, polasto, verstno gorovje. glbtjmnul, bas, f. giblje, glotjlnge, gli«[d)i«te, bie, na« V. polasti sklad. glotjtrCppC, bit, gredice z odstavki. gltitODCife, adv., verstama, plastama, v polah, polasto. glubbem, f. Slušplaiibent. gin«, bcr, kletev, kletva, kletvina, kletvica, prekletje, prekletba,prekletstvo; eiuS«U)Ut, bei gottti«er ©trafe, zakletva, zakletev, rot, zarot, zarotba; eS ru^t etlt glu« auf «m, prekletje je na njem, uklet je, (nekdo ga je uklel). gludjbcfreit, adj; prekletstva rešen. glnd)belnbcn, adj., preklinjam glll«eib, bet, prisega z zakletvo, zakletev, zarotilo. gltt«en, «v preklinjevati; int geni. 8e* bett au« liudičevali, miljariti, šentovati, zlodejevati ubgl.; et t)ub an ju jiu«etl,jame kleti; et ijl iaut fiit«enb na« £aufe ge--Icmnten, priklel je domu; et jludbte ben ganjen Xag, ves dan je klel; ft« fatt flu«en, nakleti se; bnr« gln«ett betoirfett, ukleti; f. a. Sttftem. gln«cn, bas, kletev. glu«cnžttcrtb, adj., kletve vreden, preklet, kletin. glndjcntlaftet, adj., kletve oprosten, kletve prost, kletve rešen. g!n«Cr, ber, preklinjavec, preklinjevavec, na« 91. a. klevec. g IU « C t in, bie, preklinjavka, preklinjevavka. gludimnul, f. gtudjer. gln«finncnb, adj., hudih misel, hudovo- ljin, kovaren. g l U «t, bie, (»on fiieben), beg, pobeg, ubeg, russ. begstvo; bie glu«t neumen, ergteifen, fi« auf bie gtu«t ma«en, begeben, zbežati, bežati, pobegniti jo, ubegniti, pocediti jo, uteči, uliti jo, ubrisati jo, v beg se spustiti, podati, oberniti se v beg, serb. okre-nuti ledja; auf ber glit«t, bežeč, beže; auf bet glu«t begrijfett feitl, bežati; f. a. GlttflicbClt, baS; iti bie glu«t f«lagett, zapoditi, poditi v beg, razgnati, razkropiti, oberniti v beg; et ifl fel)t in bet glu«t, močno se žene, pašči, žuri, zelo hiti; et ijl »ot «m febt in bet glu«t, jako se ga boji, trese se pred njim; i« fab «n nut auf bet glu«t, samo mento grede sim ga vidil; maidm. mesto, kamor je zver utekla; glu«t, Beit, Oiaunt, Spielraum in bet Baitfunft, 'svetloba, prostor, širokost; fe«S genjlet in et--net glu«t, gerabet gla«e, šest oken v eni versti, tla« F. v ravnem teku, v enem teku; eine gludit Saitbeit, f. glug. glndjtbtiu, ber, bie Jpoble, toel«e ber gtt«S itn idotbfalle betool^nt, luknja za silo, v sili, zasilna lisičja jama. glugbett. 527 g 1Ü «t C It, v. n., bežati; ft« jtü«ten, pobegniti, zbežati, odnesti jo, unesti pete, potegniti jo, uteči; jU Sentanb, pribežati, priteči k komu; ft« in ben SBalb ftü«ten, uiti, skriti se v gojzd; v. a., begoč sabo odnesti kaj, na varno mesto odnesti, spraviti, shraniti kaj; Sitten flü«teit, pognati, zapoditi koga v beg, nagnati ga v tek. gludjtfrCt, adj., kamor je moč uteči, od-perto. gliidjtig, adj., bežen, begoč, bežeč, bež- ljiv; flii«tig toetben, fi« auf ben p«tigen guf fegeit, pobegniti, uteči; f. a. gtu«t; flft«ttgeit gttjjeS, na begu, begoč; unjtott llttb flü«tig fein, ne najti pokoja, klatiti se (okoli); f«net( jlü«tigcS $ferb, ©eblüt, «fin* fel uftt)., bežeč, skočan konj , mlada kri, lahka roka itd.; itt bet Sile, nur fo oben* Jjilt, poveršen, hiter; flii«tig arbeiten, po-veršno delati, serb. na berzu ruku napraviti; in bet Suft fiiegettb, fiii«tiges ©etnattb bei ajiablern, vihrava obleka, na vetru; im Sergbaite, ffü«tiges ©ejlein, ©ejimmer, mitr* be, perhek, drobeč, razperšina; f«tte(l»eri gebettb, minljiv, zginljiv, nestanoviten, kratek; fiii«tige Beit, leteči čas; tei«t, f«nett, lahek, berzen, hiter, uren, nagel; in bet ©jentie, hlapen, izhlapljiv, izdišljiv, (russ. letučij); lei«tjtllltig, vnemaren, nestanoviten, vetren, vetrast, prešern, muhast; jlii«s tige Beuge, slaba, lahka tkanina; jlü«tigeS ©littet, Strjeuei, j. S. §itf«t)orngeijl, izveš-ljiv, tta« V. razduhel; adv., memogrede, naglo, hitro, poverhama; flü«tig bttr«lefen, nanaglama, poverhama prebrati. gliidjtig fett, bie, bežnost, minljivost, zgin-ljivost, nestanovitnost, hitrost, urnost, ja-dernost, berznost, vetrenost, lahkomiselnost; chein. izhlapljivost, izvešljivost, raz-duhlost. g Iii« t litt g, ber, begunec, begun, ubežnik, uskok, pobegnjenec, russ. beglec; f. a. 2)C= fcrtcut, glnttcrcr. gludjDOlf, baS, zakleti, okleti, prekleti narod, prekleto ljudstvo, ljudstvo v prekletstvu. gIll«toort, baS, kletvica. gIlt«U)iirbig, adj., kletve, prekletja vreden. gliitt, f. gliigge. gluctuntiou, bie, bibavica; f. Strömung, glu c t uit eit, v. n., f. Strömen; tta« v. plivkati; in einem ©efäße, pljunkati, plov-skati. g I Uber, bas, rake pl. ging, bet, let, polet, letanje, letaj, letenje; ber ging ber Siubitbungsfraft, vzlet, vzdig; ein glttg Böget, vlak, kita, serb. jato; ein glttg Stetten, roj čebel; bet gtug bet Beit, letenje, hitenje časa; itt bet ^eratbif, kre-ljut; einen Böget int gtuge f«iepen, ustreliti tiča letečiga, ob. tiča v letu, ko leti, izpod neba. glugbegierbe, bie, želja, imeti perutnice, glugbett, bas, močnjakf. 528 glugbiene. glugbiene , bie, delavna bčela, (bučela) delavka. g lit g I) lil 11, baS, knjižica (razposlana med ljudi), bukvice, brošurica*, listec. glltgbrttnb, ber, puh, snetje; f. Stdubbrttnb. Sluge, f. glotfe. gliigel, ber, f. Sttfig; perut, peruta, perutnica, repetnica, letavka, krilo, Ietanica, kre-ljut, ttad) M. a. haba; att bet @pttle, perut, pero; att bet SBinbmuple, veternica; Sei bet Strntee, krilo, itad) F. roka; itt ber fflautunjl, prizidek, prizidje; u-aidm. ®urd)pieb, presek; bie §alfteit eittet !Ei)ure, krilo, durnica, vrat-nica, plat, platnica, pola; eill iltu|ttalifd)eS Snftninieut, krilasti klavir; glugel pangett laffeit, ušesa pobesiti, klavern biti, serce mu je upadlo; einent bie glugel befd)tteibeit, spodrezati komu peruti, ugnati ga, vzeti mu moč; et pat fidj bie glugel »erbranttt, opekel se je, naletel je, spečalo ga je; bie gliigel auSbteiten, peruti razpeti, serb. raz-kriliti se; et befoiltmt gliigel, raste mu perje, opomaga si, attd) raste mu greben; uttter bem ©tpttpe beinet gliigel, nad) bent Serb. pod tvojim okriljem; (Šitictl beint glu* get itepnten, zgrabiti koga za roko; bet red)te glugel ftttg att JU tteiepett, desno krilo (desni kraj) se je jelo umikati; bie gliiget filtb ipnt fd)on getoad)[en, godan je že (dober) za kaj. gliigclnb jutant, bet, krilni pobočnik. gliigctartig, adj., krilast. gliigelbaitb, bas, itt ber Stnatomie, perutni zvezek. gliigctbauer, bet, krilarf, perutarf. gliigelbede, bie, bei benitafern, pokrovec, terda perutnica, russ. nadkrvlie, tverdo-krylie. gliigelfebcr, bie, pero iz perutnice, perut-nično pero. , liigclf brttttg, adj; perutast, perutničast. liigclilljj, ber, krilonožec. gliigelgott, ber, Lelj. gliigelbaitbe, bie, čepica z ušesi, gliigelig, adj., krilat, s perutmi, gliiget t i nb, f. ©ettiuž. gliig ett ttI)Ut, adj., poškodvanih, pokaženih, pohabljenih perutnic. gHigellauf, ber, urni, jaderni tek. gliigetlOŽ, adj., brezperuten, brezkril, cb. brezkrilen, brez perut, brez kril, brez kre-Ijuti. giiigelmadjer, ber, f. gliigelbauer. gliigclntaitlt, ber, krilnikf, krajnik. gliigcllttužlel, bet, perutna mišica, gliig elit, v. a., operutiti, perutiti; geftiigelt, s perutmi; gejtiigelte @d)lattge, kača z le-tavkami, s perutnicami, leteča kača; einen Sogel fliigelH, ostreliti ptiču peruti, peruti mu prestreliti; v. n., prileteti, doleteti, glttgelnerbe, bie, krilna, perutna čutnica. gliigclpaar, bas, peruti, dvoje perut, gliigclpfctl, baS, leteča pušica. gliigelipfcrb, bas, pegaz, Slur. gliige;if$lag, bet, sfofot, sferfrat, ferfo- tanje, mahanje s perutmi. gliigelfd)Iogttber, bie, krilna ali perutna odvodnica j\ gliigelfdtnell, adj., hiter kakor ptič, kakor strela. gliigetfdiritt, ber, hitri, jaderni korak, gliigeltbter, bas, žival s perutmi, gtiigeltljor, bas, dvokrilne vrata pl. glitgeltbur, bie, dvokrilne duri pl. gtiigelBieb, f. gliigelmcrf. glii gelffi etle, bie, veternično vreteno. gtiigeltDCrl, baS, letenina, ptiči pl., f. a. ©eflugel. glugfcrtig, adj., pripravljen poleteti, glugfeuer, bas, leteči ogenj; ogenj, iskre, ki odletavajo od požara, glii g g e, gliid, adj., godan ob. goden, seri. poletan; f. a. SBeftiegcn. gluggclb, bas, plačilo zabčelno pašo, bčel-nina. glligbflfer, ber, (Sffiinbpafet), divjak, divji oves. g 111 g b al) n, bie, morski petelin, gtugbaut, bie, ferčavna mrena, glngbeer, bas, lahka vojska, f. gtiegcnb. gin g tO d), bas, bei Sienenjioifen, žrelo, seri. leto; an Sattbenfcplagen, vratica, okence, gtugmebl, bas, itt ben 2Riiplen, poliska, f. a. Staubmebl; nad) M. a. mel, (poln. miaf); serb. paspalj. glugrui, f. itienru§. glugč, adv., na enkrat, ko bi zletel, leta- ma, ko bi mignil, ko bi trenil, zdajci, glngfonb, ber, sviž, svižec, nad) V. hljš, sipa, mlevka, ttadj bem Russ. sipni pesek, glugfflltbig, adj., svižnat. glugfdltene, bie, strešica nad žrelam (pri bčelah). glltgfd)iefen, bas, ustrel na letečo žival, serb. ustreliti na leteč. glugfditff, bas, f. Sdinellitbiff. glngfdjneU, f. gliigclfd)neU. glugidjrift, bie, f. glugblatt. glug|d)upc, bet, ttad) bem Serb. strelec na leteč, gtugtaube, bie, f. gclbtaube. glugtoerl, bas, letaiof. gtugfflilbbret, baS, divja perutnina; f. a. geberffiilbbrct. glnbbtrit, bie, eine 21rt SRiSpeln, nešplja. gliibblume, bie, (Slutifel.) glube, bie, pečevje, skalovje, stena. gin t b um, bas, f. gliiftiglett. glunfe, bie, bie @d)aufel bes SlnferS, lopata pri mačku; f. a. gliigel. glunfetn, v.n., lesketati se, f. glimmerit; fig. zlagati se. gluor, bas, fluor. gllt0rib, bas, tluorid. glur, bie, nberpattpt ein ebetteS gelb, ravno polje, planjava, ravan, ravnina; f. a. ®btnc; 9lcfer, njiva; 9Biefe, trata, loka, travnik; alte intterljalb ber ©renjeit eineS CrteS ges legettett Oruttbflucfe, SBiefen, gelbet, 2Beins berge, SBalber, okolica, obmestje, obližje, glitrbegang. naß F. meja, mejniki; feie glut begeben, tejie^eit, ogledati, razgledati meje; niedrere neben einanber liegenbe gelber, rali pi.; 9Bei* belanb, pašnik, spašnik; ba« gepflafterte »or* hau«, veža; bie ®refßjlur, skedenj, gumno. glUtbCgang, ber, razgled, obhod mej (obmestja). flu rhu ß, ba«, mejniške bukve; f. a. ^ tafter. gllir e«, f. «■! razmejiti, omejiti, mejnike postaviti, postavljati; r. n., f. Slur begehen. Slurcnhchiitcr, ber, poljski čuvaj, varov- čin ali varh polja, travnikov, mej itd. Slurengott, S'urgott, ber, poljski bog. glurcr, ber, f. glurcnüchiiter. glurfenftcr, ba«, vežna lina, vežno okno. g 1 ur g a it g, ber, f. Slurbegang. Slurgrabeit, ber, prekop ob meji, za mejo, mejni rov ali jarek, flurgrönje, bie, meja obmestja, okolice, glurrcßt, ba«, sodnja oblast nad obmest-jem, nad okolico. glurfßeibe, f. glurgriinje. Slurfßii^e, ber, f. glurcubehiitcr. glurfteilt, ber, mejnik, glittjUll 11, ber, plot ali ograda obmestja ali okolice. % Sluf, ber, bet Sufianb ba ein Äörper flieft, tečenje, tok, naß beut Russ. it. M. a. teča; »on beli ©afteit bet ßierifßett Äör»er, tok; bet giltß ber Uiebe, tekoč, skladen, gladek govor, tekoča beseda; bet Weiße glltf, belo, beli tok; ßtt fabelt, belo imeti; bet fßwarje gluf, černi tok; bet Weibliße, čiščenje, čišenje, perilo, pranica, naß (Jutam. diže; bet falte gluf, nahod, nazeba, pošast; bet Slugett, kermežljavica; ©ßleimfliif, sli— njenica; ©amenfluf, scmenica; Äatarrh, žle-motok; bet ging bet ÜJietalle, taljenje, toplje-nje, raztop; ba« 2J!etaU itt beli glltf brin* gen, kovino ali medenino splaviti, raztopiti, raztaliti; ba« ®olb ini glltfe, splavljeno zlato, stopljeno, raztaljeno; fliefenbe« SBaffer, reka, ailß voda; bell glltf h iti ab* fahren, voziti se po vodi doli, f. a. Sli; über eilten gluf fegen, prepeljati se čez vodo; ein fßiparer glltf, ladijonosna reka, eilt füuftlißer glitf, f. ganal; in beit Äarteu, naß F. tok; in bet CSfiemte eilt Körper, Weißet felbfl leißt fliefet ttttb anbere in gluf bringet, topilo, talilo, raztopivna reč; glüfe, f.gllt|)= fputh; falfße, naßgentaßte Sbelfteine, ste-klenasto , ponarejeno žlahtno kamnje. glllf = , in Sfggil., reški, vodni, potočni; witet bie glüfe, za tok, zoper tok. glufaal, ber, f. Slttl. glu fablet, ber, f. fflicerablcr. glu|flliu)0hntnb, adj., obvoden, ob vodi ali reki prebivajoč, glufiatttDOhutt, ber, porečnik, potočnik; f. a. Jlnuiohiicr. gluf ar lit, ber, panoga reke, rokav, gluf artig, adj., voden, vodnat. gluf bab, ba«, kopanje v reki, v vodi, v potoku, kopel v reki. glnfbarbe, glnfbarfß, f. Barbe, Barfß. glufjfchifffahrt. 529 glnfbctt, ba«, struga, korito, žleb, vodotok, vodotočina, f. a. Bcttj (russ. ruslo); bei 2)iiti)lett, rake ob. rute. glu&bittltettlaitb, ba«, medrečje, med-vodje. gluf bi UlltC, bie, (Helichrysum arenarium), molčevje. glufbraffcu, f. Braffen. gluf brili C, bie, (glufpricfe), ein Slante bet SReitnaitgen, piškur, glltfcifcn, ba«, raztopljeno železo, na toijjen«, poslušal je notranji glas svoje ve- goliant. 53i sti; folge mir, poslušaj me, ubogaj me;bet ffierituitft folgen, po pameti ravnati, delati, kakor ga uči pamet; nad) eittattber folgen, iti, hoditi drug za drugim, eden za drugim; h'erau« folgt, iz tega izvira, izhaja, sledi, iz tega se podaja; feiltem jtopfe foU gett, deržati se svoje glave; er folgte feinem Statlje nid)t, ni maral za njegov svet; tie gortfefjung folgt, na dalje drugikrat nadalje prihodnjič, dalje pride, bo sledilo, un« ridjtig, toeil uitloal)r: dalje sledi, g Olg Cltb, adv., sledeč; telt folgeitten Sag, drugi dan; mit folgenteit Sffiorten, s temi le besedami, aud) z naslednjimi, sledečimi besedami; folgetiter (Sejlalt, folgeittet 2Jiafien, tako, takole; er l)at if>H folgenbet 2Bafen angefprod)cn, ogovori ga s temi besedami ot. tako le ga je ogovoril; ta« golgettte, sledeče, pozneje, kar sledi; ter golgente toei* ter, drugi naprej, na dalje, golgenbž, adj., hernad), potlej, potle, potem, na to; iit ter golge, fuitflig, za naprej. s časam, v prihodnje; f. a. golglidj. golge 1110§, adj., brez nasledka, brez nasledkov; ta« blieb folgeiilo«, to ni imelo nasledkov, nikaciga nasledka, golgenntadjer, tet, sklepar, sklepovavee. golgenteid), adj; imenitnih nasledkov; ta« nsirb folgenreid) feitt, to bo imelo mnoge in imenitne nasledke, gol g C Itie th t, tie, versta, zvezek nasledkov. golgenjieher, f. golgcnmad)er. golger, ter, slednik, marljivec. gol'genred)t, adj., dosledcnf; f. a. ®onfe= gnent. gol gete i, tie, »erad)tl. skleparija. golgerid)ttg, f. golgeredjt. gOlgerid)tigfCit, tie, doslednostf. golgern, v. a., skleniti, sklepati, izpeljati, izpeljevati, soditi, Qruss. zaključat, serb. izvoditi, bolim, zavirati, poln. vvnosič). golgeniug, tie, sklep, sklepanje, izvod, izpeljevanje, serb. izvodak. golgefa^, ter, sklep, sleditev, izpeljaj; f. a. ipcamiffe. golgefd)lnf, ter, sklep; f. a. SRefnltat. golgeftern, ter, f. Sratiant. golgeioclt, f. 9!ad)toeIt. golgeuiibvig, adj., nedosledenf; f. a. Sn<= coiifcgucnt. golgctoibrigteil, tie, nedoslednosti; f. a. Sncouicfluenj. golgejeiger, ter, ©lalthuter, obračnicaf. golgejeit, tie, poznejši, prihodnji čas, prihodnost. gobglid), (al« adj. prihodenj, poznejši), adv., torej, tedaj, potem, potem takem, zato, zatorej, zatega voljo, golgfam, adj; pokoren, voljen, voljan, miren. poslušen, bogljiv*, ubogljiv, golgfamleit, tie, pokornost, voljnost, poslušnost, ubogljivost*, goliant, ter, nad) V. bukve v celo pečo ali polo, (nad) bent Russ.^. bukve v list, knižurina, foliant, polatnicaf. 532 golte. golte, bie, pena; ein Mimte« 58lättd)en ©olb, zlata pena itd.; jut golie bienen, biti za podlogo, podložek, poln. podlewa (podli-vek, j. S. bei Spiegeln), goliirett, v. «., f. ißäginireit; ®la«tafelgum Spiegel, nach V. openiti. golit), bas, list; i it golio, vlistu; ein-Start ilt golio, pravi norec, veliko budalo. golioforntat, f. goliant, golio. golter, bie, bie Sortltr, teza, ita V. taran-ča, terlica, tezavnica, nadj bent Serb. muke pl., (ttaefj bent Altsl. moke), mučilo, trapilo, böhm. škripec, russ. pytka; auf bie gelter fpaitlictt, bringen, na tezavnico ali tezo deti koga, viti ga, sukati ga, mučiti ali trapiti, mercvariti, terpinčiti koga; f. a. Slngft, ißein; bie göltet bes ®etoiffens, grizenje vesti, golterbaitf, bie, bie ifieefebanf, raztezav- nica; f. a. göltet; russ. zastenok. goltercr, ber, rabelj, mučivec, trinog, golterfa mutet, bie, mučivnica, peznica. gol tem, v. n., f. dualen; mučiti, (močiti), trapiti, krišpati, nach Gutsm. pezati, nad) V. terati, russ. pytat; bas ®ewiffen foltert ihn, vest ga peče, grize, golterpeitt, goltcrqual, bie, muke pl., ter-pinčenje; (subj.) veliko terpljenje. olterftube, f. goltetfammcr. Olterjeut), bas, mučivno orodje, g orne II t, baS, gorko obezilo; f. 5Bäiiefäd= lein. gomentation, f. ©älmitg. gementiren, f. Sähen. goitb, ber, zalog ali zaloga, altih matica, f. ©rmtblage; öffentliche gonbs, f. 8taatž= basier. gonbžflltt, baS, založno posestvo, založnina. gontaine, f. ©fltiiitjbruuii. gontflltell, bas, goiltauclle, Me, 9lbleiter, ein füufllicheS ©efchwür, nach V. pijavka, fontanela, nach Gutsm. vžganica; alt lielt* gebontett Jltiibern, bie weiche Stelle bes Haub* te«, nad) V. mehko teme; bie »ierecfige, gro* fje, velika mečava; bie tleine, breiectige, hin* tete, mehko podteme, mala mečava. gönid), f. gcild). gobbtn, t>. a., podajati koga, nagajati komu, dražiti koga; guni ©efieit jenianbett ha* ben, za norca koga imeti, Qböhm. miti za blazna); zasmehovati koga; f. a. 3lufjiel)Cn. g0})ber, nagajivec, draživcc, zasmeho-vavec. gorce, bie, Starte, moč; 3t»ang, sila. fordje, bie, f. gijljte. ordjel, f. gotle. gordjfltaž, baS, (Poa annua), solzica ali lasje device Marije, gijrdjling, ber, mlečnica; f. Srätling. gotcircit, f. Btoittgcit; forcitter SRarfd), f. Silmarfdj. gorbet, f. gobet. gor bet, f. gertter. gijrbercr, f. ©eforberer. gbrbetlid), adj., spešen, koristen, pripo- gortetn. mogljiv, pomogajoč, pomožen; er toar meú nem ®lñcfe förbetlid), k sreči mi je pomo-gel, (pomagal); na roko biti komu; auf baS förberlichfte, kar narberže, kar je najhitreje mogoče, kakor hitro je moči. gorbern, v. a., auf eine gebietenbe Slrt ftd) wo eittgttftitben »erlangen, g. 33. »ot ©eridjt, poklicati, pozvati, klicati, zvati pred sod-nijo; »ot bie Glinge forbern, herausforbetn, poklicati, klicati koga na boj, na moč; f. a. Služforbern; burd) ffiorte bie geifiung tU ner Pflicht forbern, beti Sohn, fein ®elb, tir-jati, zahtevati, hoteti imeti, iskati kaj ob. česa, vprašati po čem, nad) Jam. snemati; idj forbere nidjtS mehr, nič več ne tirjam, ne vprašam več po ničemur; et forberte ba* für geljlt ®ucaten, deset cekinov jo je za-cenil; bie Seele forbern, f. ílbrufen: bie llntflátibe forbern ti, okoliščine, okolišine tako nanašajo, so nanesle, da je treba —, da moram —. gbrbern, v. a., pospešiti, spešiti, naprej spraviti, potisniti, potiskati, pospeševati, pohitriti, pouriti; begunfiigen, pomoči, pomagati, podpirati, množiti, povišati, poviševati, f. a. ©efbrbetn; Srge forbern, izpra-viti, izpravljati na dan (iz jame); feine Ältnben forbern, hitro delati za svoje ljudi; eitten ©efetlen forbern, delo dobiti, dati mu; v. r„ ftd) forbern, fórbere bid), hiti, podvizaj (se); v. i. u. «., ei förbert it)m, speši se, roči se mu; bie Strbeit förbert ihm, delo se mu odseda, mu gre dobro od rok. görberitif, bas, f. gorbernng. gbrbcrfant, f. görberlid); adv., förbetfamfl, hitro, berž. görberfdjait, bie, nach V. vlačilo, predih, iz kteriga se edino ruda na dan spravlja, gtirbcrftrcde, bie, tir do vlačilniga pre-diha. gorbernng, bie, »orS ©ericht, poklic, fouji tirjanjc, tirjava, tirjavščina, tirjavšina, za-htevanje, zahtevek, dolg, (kteriga ima kdo tirjati pri kom); gotberungen an einen ha-' beti, imeti kaj tirjati od koga; ich ma^e teilte gorbernng an ®id), ničesar ne tirjam od tebe, po ničemur ne vprašam. gorbernng, bie, f SBeforberung; ber Srge, vlačenje, izpravljanje rude; ber Särbeit, po-spešba. g b r b e r n i: g § m i 11 e l, f. ©eforberungžmiitel. gorbemngžfa^, f. ©oftulat. görberboll, baS, vlačivci, spravljači rude. gorelle, bie, gemeine, (Salmo fario), po-sterv, aitd) posterva, nad) M. a. bistranga, poln. pstrag, (efr. altsl. p'str, geffecft). goreli ett=, in 3f?gn., postervji. gorellenbad), ber, potok postervnik. gorelle it fang, bet, lov posterv, postervji lov. goreltcitfirfdje, bie, hrustavka. gorellenteid), ber, postervnjak. gor le, bie, gorfel, vile, (senene, gnojne); bei Sägern, rogovila, rogulja, razsoha. gor (ein, t*, n., nabosti, nabadati na vile; gorm. gor^erblicf. 533 tcaidm. nabosti, natakniti, natikati na rogove (od jelenov), g-orttt, bie, bte ©ejiatt, podoba, obraz, oblika; in bet gorm Oied)tettS, po pravdi, po pravnem potu; in geijorigcr gorili, prav, kakor gre. f. a. Siti, SBcidjajfcitbcit; in re<^iiid)er gorm, v pravni obliki ob. s pravno obliko; ©uffortlt, kalup, model*, tvorilo, (jtafeform), gidjtform, lijak; in bet (Sramni, oblika, način, russ. vid; bet 33u* d)ern, f. gontlfli; bet ben ©cbiteibertt, papie* rene gorm ob. »Diujier junt 3ufd)neiben, ko-lomer. a. kolomera; itn i)obeit £>fen, ltad) V. ižel; bei Sudjbntdern, tvorilo; in eine attbere gorm giegen, preliti, prelivati, prenarediti, preinačiti; f. a. Siufttr. gormai, f. gorntell. gorntttlien, pl., gormaiiiiii, bie, stranske reči, nebistvene šege in okoliščine, okoli-šine pri kaki reči; f. a. dctcmoitie. gormalifiren, ftd), C- r., deržati na bistvene šege in spotikati se nad vsako malo rečjo. gormot, ba«, oblika, veličina (knjige), format. gorm nt ion, bte, tvorina; f. a. SBiibitng. gormbott!, bie, kalupnicaf. gormboljen, ber, cevnikf. gormbrett, ba«, razmerna deska, gormci, bie, besede (n. p. kake molitve, prisege), audj fanti e« int @io»enifd)en itn* uberfe^t bieiben, g. 33. bie ®ibe«formet, prisega, russ. formula, obrazec, gorm t II, adj., obličen. pravilen, formalen, gormeln, »eracijtl. fur gorntett. gormeiioefcn, ba«, šege pl., oblikarijaf, ceremonije*. goriltClt, v. a., podobiti, podobovati, obra-ziti, obrazovati, delati, napraviti, naprav-ljati, narediti, narejati, f. SilbClf, mittelfi einer gornt, etoa kalupitif; burdj ®uf, uliti, liti podobo, russ. formovat, obrazovat. gormcitiebre, bie, oblikoslovjef, nauk od oblik, oblike pl. gormcttmadjcn, ba«, delanje kalupov, tvoril, modlov. gomtettmadjer, ber, kalupar, tvorilar, mo-dlar. gorntettreitb, adj., premnozih oblik, gormfdlltcibcn, bas, kaluporezbaf. gormenfdliteibcr, bet, kalupar, kaiu-porez(nik). gornter, ber, f. SBilbner, gorntcttmad)cr. gormerbt, bie, kalupna zemlja ali glina, gormcrj, ba«, int Šergbaue, bogata ruda, v kteri je čez polovico srebra, gormfeblet/ ber, pogrešek, pomanjkljivost, hiba v obliki ali načinu. gormgcbrcdicii, f. gormfeblcr. gorittgriffel, ber, (fttjfiergriffel), podobar-ska lopatica. gormbaittmer, ber, bei ©olbfdjmibett, zlatarsko kladevce. gorntboij, ba«, les za podobo. gormig, nut inBufammenfegnngen; im@lo* »eniftfcen toitb e« mitteifi bet (Snbfpibe -ast obet mit podoben gegeben, j. 33. eiforitiig, jajčast, jajast, jajcu podoben, gor mire it, v. a., f. goniten, Silbcn; mer- cant. zapisati, zaznamnjati. gormfttiilie, bie, bei Šinngiejiern, kalupna ponvica, kapa. gormilcibtlltg, bie, obloga, plašč, gormfunft, bie, kaluparstvof. gormlid), adj., po pravi podobi, prav po vsem pravem, po pravi šegi, praveden, prave podobe ali oblike, pristojin, obličen. pravilen, f. a. geierlid); formlidjer 2Be$feI, pravilna, redna mcnjica; adv., redama, redno, pravilno, po splošni šegi; f. a. gOt= itteii. gormlid)!tii, bie, obličnost, pravilnost, rednost, navadnost; afie gormlid)teiten be= ad)ten, po vsih navadnih oblikah ali šegah ravnati. gormloč, adj., brez podobe; f. a. Utlfotllts lidlfeit. gormlofigfeit, bie, brezpodobnost, ger-doba. gormmcifter, bet, kaiuparf. gormral)ineit, ber, bei S3u$bttt ka^er gaj^^tgtlnalk); f. a. girftC. gOtft=, in 3f6gn., gojzdni, gojzdnarski. gorftflmt, kaS, gojzdnarija, gojzdna, logarska gosposka. gotftnnid|ln0, ktr, cenitev, preccnitev goj-zda. gorftauffeljer, ker, f. giirfter. Šotftbnumjudjt, bie, spodrcjanje, zareja-nje gojzdniga drevja, lesorejaf, gojzdo-rejaf. Sovftbcamtcr, btr, gojzdni urednik, gorftbcbicntc, ber, ein 3ager, gojzdnik, gajnik, hostnik, f. a. gbtfter. gorftbcitiiiinitg, bie, uživanje gojzda. gorftbcreiter, f. prftcr. gorftbctrieb, ber, gojzdarjenjc; bet gorfi* bftrifk i)l fcbled)t, slabo se ravna, gospodari z gojzdam. gorftbejirf, bet, (gorfirerier, gorfibifirieft), gojzdni okraj, gojzdna okolica ali okrajna, g 0 rit bi ene, bie, divja bcela. g 0 r ft b r ii d) C, bie, globa ali dnarna kazen zastran gojzda. gorftbnd;, baž, bukve, knjiga gojzdnili postav; kaS gorjlrcefen ketreffenb, logarske, gojzdnarske (zapisne) bukve. gorftCUltnr, bie, obdelovanje, obravnanje gojzda. gorftbiebftnbl, ber, gojzdna tatvina, kra-denje lesa. gorftbicnft, ber, logarska, gojzdnarska služba. gorftb ir ec t io II, bie, gojzdno ravnavstvo. gorftbirector, bet, gojzdnarski vodja, rav- navec. Širite, f. girfte. gorfteli«, f. gorftlid). gijrfter, ber, logar, gojzdnar, borštnar*. gorftetei, bie, logarija, borštnarija, gojzdnarija. gorftfreBel, ber, f. Sffioibfreoel. gorftfrenler, f. Salbfrcoler. gorftfrob nc, bie, gojzdna, loška, logarska tlaka. gorftgebiibr, bie, gojzdnina. gorftg cfiine, pl., gojzdni dohodki, prihodki. gDrftgeretbt, adj., v gojzdnarstvu zveden, izurjen; po gojzdni, loški pravici, gorftgcrcdjtigfeit, bie, gojzdna, loška pravica, gojzdna last. gorfti«reiber. goritgeridjt, bas, gojzdna, loška sodnija, sodnija v gojzdnili rečeh ali zadevah, gorftgefe^, bas, gojzdna postava, postava zastran gojzdstva. gorftgetoiidjč, bas, gojzdna rastlina, gorftbnfer, ber, pasji oves. gorftbnmmer, ber, (2J!ableifen), odkazo- vavno kladvo, odkazovalof. gorftbouž, bas, logarija, borštnarija*, logarska ali borštnarska hiša. gorftberr, bet, gorjlberrf«aft, vlastnik, gospodar gojzda. gorftbllt, bie, gojzdno varstvo, čuvanje, varovanje, hranjenje gojzda. gorftbiiter, bet, gojzdni čuvaj, logar, gorftinfpcctor, ber, (gorjtoerlsalter), o- skerbnik gojzda. S o rit f a rte, bie, gojzdovidf. gorft!ncd)t, ber, logarski hlapec, gorftflinbc, bie, nauk od gojzdov, od gojzd- narstva, logoznanstvof, gojzdoznanstvof. gorftfllllbig, adj; gojzdoznansk, v gojzdnarstvu zveden, znajden, izurjen, gorftfllllbige, bet, logoznanec, gojzdozna-nec. gorftliinfcr, bet, f. gorftbiiter. gorftleben, bas, gojzdni fevdf, kos gojzda, v fevd podeljen, gorftiebrnnftnlt, bie, gojzdnarska učilnica. gorftlid), adj., gojzden, lošk, logarsk, gojzdnarsk. g o r ft nt o it ii, f. gorftfmtbige. gorftmitpig, adj. U. adv., gojzdnarski, po loško, gojzdno, po gojzdnarskem redu. gorftlltciftcr, ber, višji logar, nadlogarf; oskerbnik gojzda. gorftmietbe, bie, f. gorftjinž. goritbClliit)UIig, bie, gojzdni užitek; ®r-- trag, dohodek od gojzda. gorftorbnnug, bie, gojzdni red. postava zastran gojzdov, od gojzdstva. goritprobltcte, pl.. loški, gojzdni pridelki, gorftrntb, ber, gojzdni svetnik, svetovavec, coll. gojzdno svetovavstvo. gorftred)nitng, bie, številba ali račun od gojzda (od stroškov in dohodkov). gorftre«t, bas, bet 3n6egriff bet gorilge; fefce, gojzdno pravo, gojzdne postave; ©tU forjhtlig, dervaščina, dervašina, užitek, gojzdna služnost; Sttttoeifegetk, odkaznina. gorftreditlid), f. gorftgeredjt. gorftrcgnl, kas, veličanstevna pravica zastran gojzdov. gorftrcuicr, kas, f. gorftbejirf. gorftrid)ter, ber, gojzdni sodnik, sodnik v gojzdnili rečeh, gorftfadie, bie, gojzdna reč, gojzdna zadeva, gorftfiiltle, bie, gojzdni mejnik, gorftfdjttben, ber, loški kvar, gojzdna škoda. gorftfdjtiblidj, adj., gojzdu škodljiv, logo-kvarenf. orftf^ii^ung, bie, cenitev gojzda. orftfdjreiber, ber, logarski (gojzdnarij-ski) pisar. gorftfdjule. goribliittern. 535 orftftinle, t«, f. gorftldiranitalt. OrftfdlUh, ker, loška bramba, gojzdno varstvo, čuvanje. gorftidjuhVctfonole, ka«, gojzdni čuvaji, logarji. gorftftcin, ber, f. gorftidule. gorftftOif, ker, štor, parobek, panj v gojzdu. gorftftrcitigieit, bie, prepir ali razpor zastran gojzda. gorftoerbrcdicn, ba«, gojzdna krivica; f. a. 23albfrencl. otftocrbrcdjer, ber, f. SalbfrcBler. orftoerbcrbtidj, f. gorfticfiablid). Otftb crf afflinfl, bie, loška naredba, uravnava, .uredba, gorftoerorbltung, bie, ukaz zastran goj-zdov. gorftbetioaltcr, ber, oskerbnik, upravnik gojzda. gorftbertooltung, bie, oskerbovanje, u- prava gojzda. gorftocrioaltungčbicnft, ber, gojzdnar-ska služba. g 0 r [t ID C i CII,; ba«, gojzdstvo, gojstvo, loštvo, gojzdne reči. gorftmirtbid)flft, bie, gojzdno gospodarstvo, ravnanje z gojzdi, gojzdnarstvo. gorftuiiffcnidiaft, bie, f. goritfunbc. gorftroiffcnfdioftndj, f. gorftfnnbig. gorfijCidjCn, ba«, logarsko znamnjc, od-kaz. gOtftjinŽ, ber, davščina, davšina od gojzda, gojzdnina, lesnina, gojzdna najemščina, najemšina. gorftjbgling, ber, gojzdnarski učenec, gort, ba«, f.'gitflbc(lc. gori, adv„ eigentlidj »ortoart«, naprej, dalje, daljej; er ij! fort, odšel je, ga ni več; e« t»i(i mit ber ©adje liidjt fort, reč se ne speši, neče napredovati!; alle« ift fort, vse je proč, vse je poginilo; »on einern Črte t»eg, proč, preč; fort unb fort, intmer fort, in einetn fort, skoz in skoz, zapored, vse skoz, ven in ven, v eno mero ob. mer, vedno; fo fort, kmali, zdajci; mtb fo fort, in tako dalje, in tako naprej; idj toerbe fort llidjt mit eudj, v prihodnje, za naprej me več ne bo z (med) vami; fort mit bir, pojdi, pojdi proč, poberi se, proč s tabo, v stran, na stran, s poti; in beli SftSgn. niit 3eitl»tn. toirb fort, toenn e« bie fflebeutng. t»eg, »on eineni Črte t»eg (jat, im ©le»en. buri od- ob. u- unb nur in einigen toenigeit gal* len burdj proč, brucft e« l)ingegeu eine »or* »art« geljenbe SBeroegnng alt«, burd) naprej bejeidjnet, unb jeigt e« enblid) ba« Šeljarren iit eittem Suflanbe ober in eiiter ^laitblung an, fo gebraitdjt bet . a., odpihniti, odpihati, odpihovati. gortboden, v. n., peči in peči, daljej peči. gortboben, v. n., daljej kopati se, vedno kopati se. goriboigen, v. «., neprenehama tepsti se, metati se, goniti se; t', a., z rovanjem proč spraviti, gortboiigcn, v. «., vedno skerbeti zakaj. gortbaililCll, v. a- pregnati, in Ultlerfr. prognati, izgnati, iztirati. gortbou, ber, daljno kopanje, zidanje, go rt bo nen, v. »., daljej staviti, zidati; int Saitbbaue, daljej obdelovati; int Sergbaue, delati pred se, kopati naprej, gortbonntcil, v. n., skakali daljej z drevesa na drevo (od veverice), gortbcbcil, v. n., trepetati in trepetati, ne nehati tresti se. gortbegeben, fldj, v. r., oditi, odhajati, odriniti, odpraviti, odpravljati se, ill Uttterfr. a. proiti. gortbcgclircil, v. n., prositi za prestavo; er ijat fortbegeljrt, prosil je, da bi ga prestavili (na drugo mesto), prosil je proč. gortbcidltcn, «., daljej spovedovati se. gortbci^cit, gristi in gristi, vedno popadati; V. a., z grizenjem ali klanjem pregnati. gortbellen, v. n., vedno lajati, prelajati (vso noč); v. a., mit 53et(en fortjugeljen ttotbigen, odlajati, z lajanjem odgnati, gortbcftflllb, ber, obstanek, gortbcfteljcil, i?, n., obstati, obstajati, ter-peti. gortbeten, v. n., daljej moliti, v eno mer moliti. gortbettein, v. n., daljej prositi, beračiti, bernjati, brati; v. r., preprositi se, prebe-račiti se (po svetu), gortbetttll, v. a., veno mer postiljati. goribciocgcit, v. a., eitien ©teiit »on bet 2Jiauer, odmakniti, odmikati; tteiler, naprej pomakniti, pomikati; v. r., ftd) llidjt fortbelnegeit foitlten, ne more se ganiti z mesta, odmakniti ob. pomakniti se. gortbicteil, v. «., daljej ponujati, gortbilbcil, v. a., daljej izobraževati, likati, omikavati. gortbittcn, v. n., daljej prositi, prositi in prositi, le šc prositi, gortblofcn, v. «., auf eineni 231afeinilriu meltle, prepiskovati (ves dan), daljej, v eno mer piskati. trobiti; vedno pihati, vleči (»oni ffliitb); blafe nur fort, le piskaj le!; r. a., ttegblafen, odpihniti, odpihati, odpihovati. gortlltattem, v. n., daljej prebirati, premetavati, 536 goriblcitljen. gortfliegen. gorlbietdjen, n., daljej beliti. gOtiDIeub Clt, v. 11., daljej, vedno bliščati, blišati se. goriblipett, v. ti., prebliskovati, bliskati se v eno mer. $0rtb litij eit, v. n., vedno, čezdalje bolj cvesti ali cveteti, preevitavati. gorili lit te 11, v. n., daljej kervaveti, pre-kervaveti, kri točiti, kervomočiti; fcie SBuns ke Hutet fort, vedno teče kri iz rane, kri ne neha. oriboljrctt, v. n., le vertati v eno mero. ortlioroeit, v. n., daljej v zajem dajati ali posojevati. gortiraildien, v. n., daljej, vedno rabiti, potrebovati. Sorifiratlfctt, v. n., v eno mer hrumeti, hrušali, odšumeti, odtuliti. gortfireiteit, v. a. U. r., daljej razširjati, razprostirati kaj, se; »on ker ,ffranfi)eit, a. razpasovati se. gortirennen, v. n., daljej goreti; v. o., daljej, vedno žgati, paliti. gortbringe n, v. a., naprej spraviti, spravljati, z mesta spraviti, odnesti, prenesti, odpraviti, f. a. S8cfijrbent; i|3fianjeti, odrediti, vzrediti, zrediti; v. r., (tet) fortbringeit, preriti, preživiti se. goribrtngett, fcas, prenos; f. gortiommen, kaž. gortbriltglid), adj., prenesljiv, premakljiv, gortbriillen, v. n., v eno mero tuliti, rjuti, mukati, pretuliti (vso noč). gOrlDriitett, v. n., daljej, v eno mero leči, valiti, fig. zdeti, tuhtati, tuhtovati. gortbuljlcn, v. n., vedno vlačugati se ali vlačiti se s kom, laziti za kom. goribattlpfeit, «., vedno kaditi se,hlapeti, gortiorlien, v. n., v eno mer stradati, stradati in stradati, gortimucr, fcie, terpež, obstanek; kie et»ige gortkaiter, večnost, neumerljivost, neumer-jočnost. gortbauem, v. n., obstati, obstajati, dalje terpeti. gortbouemb, adj., terpeč, neprenehljiv, stanoviten, nad) M. veden, preven. Sortbeieit, v. a., daljej odevati, pokrivati, goribeblten, v. a., natezati, nategovati, natezovati, potegovati, vleči (n. p. glas), gortbcnfcit, v. »., daljej misliti, gortb idjten, v. n., daljej tuhtati, izmišljevati, pesmi skladati, goribietten, v. n., daljej služiti, gortbo ttlterit, v. i., daljej, v eno mer ger- meti, bobneti, goribritng, ker, močen nagon, silna želja, gortbrdltgcit, v. n. n. a., daljej tiščati, tišati, poganjati; f. a. fficgbrflttgcn. goribredjfcllt, v. n., daljej strugati, gortbreben, v. n. u. a., daljej, venomer verteti, sukati, gortbrcfdjcn, v. n., dalje mlatiti. goribrbltCtt, v. n., daljej, v eno mero bobneti. goribrtttfeit, tJ. n., daljej tiskati, natiskavati. go rt brili eit, v. n. U. «., vedno stiskovati; Volt ©cfntlielt, žuliti, vedno deržati, tiščati, tišati. gortbltfien, v. «., daljej, vedno dišati^ vonjati. gortbltlbett, v. n., le terpeti, terpeti in terpeti; ertragen, vedno prenašati; jutaffen, ttidjt tjillfcern, pripuščati, pripušati, dopuščati, dopušati. * gortbiirfen, v. n., er karf tlidjt fort, ne sme iti, oditi, ni mu dopuščeno, dopušeno, oditi, proč iti. g 011 b 11 r ft C u, v. n., er kurjlet fort, vedno ga žeji, žeja. gorte, adv., f. Stori, goricggett, v. n., daljej, v eno mir vlačiti, branati. gortcifem, v. n., vedno se jeziti, serditi, sumiti. gorietlen, v. n., odhiteti, proč ali naprej hiteti, podvizati (se). gortCitern, v. a., vedno gnojiti se, raz-gnojiti se. gorterapjitlben, v. a., daljej čutiti, ne nehati čutiti. gortetttfflitfeltt, v. a., daljej, če dalje bolj razvijati, razsnovati. gortepioito, kač, fortepiana, klavir, gorterbeit, ftd), v. r., prehajati od roda na rod. gorteriliirett, v. n. u. a., vedno, v eno mer razlagati in razkladati, gortcrftrcden, ftd), v. r., daljej segati, razprostirati se. gortcrmerbeit, v. n. u. a., daljej pridobivati, gortcrjiiblcit, v. n. U. a., daljej pripovedovati, praviti in praviti, ne nehati pripovedovati. gorteffen, v. n., daljej jesti, zmir jesti, gortfabreit, v. n., »on einem ©rte toeg, odpeljati se; itt ker 9tefce nad) einer Unter--bredjltng, povzeti besedo; fortfaprert etttaž ju tt)im, tnit ettoaž, in einer ©aepe, daljej, še, j. ffl. fortfapreit ju ftugen, dalje peti; in einer @ad)e, v čem naprej iti, nadaljevati kaj; toenti kit fo fortfaprft ju arbeiten, ako boš tako delal; fafjre fort, naprej, govori naprej; v. a., £olj, ©teine fortfabreti, odpeljati, proč voziti. gortfoftCH, v. n.. daljej postiti se. gortfflUlett, v. n., naprej gnjiti, trohneti, perhneti, pereti. gortfed)teit, v. n., daljej bojevati se. gortfcgen, v. n., daljej ometati; einen ®ra-- 6ett, trebiti, odmesti, odmetati. gortfctcrn, v. n ., vedno praznovati, gortfcilen, v. «., daljej, vedno piliti, gortfcucrn, v. n., daljej streljati, vedno pokati in streljati, gottficbcln, v. «., vedno škripati, gosti, cigati, digati. gortflanimen, n., daljej, v eno mer plameneti, plamteti. gortftoitem, v. «., odferfotati, odferleti, vedno ferfotati. gorffliegcn, v. n.. odleteti. zleteti. goriflichen. gorifomnicn. 637 gortf Ii eben, v. n., pobegniti, uteži, bežati, fortfließen, v. n., Wegfließen, odteči, odtekati; fortfahren jit fließen, veno ntdr teči; ihre Spänen fließen fort, jokati se nejenja; bie ffihtnbe fließt fort, rana se vedno gnoji, iz nje teče. gortflltthen, v. n., daljej, zmir kleti, gortf lu t en, v. «., odplaviti, gortfragen, v. «., daljej vprašati, popra- ševati, opraševati. gorifreffen, v. »«., daljej, zmir, zmirej žreti. gor t freuen, ftirti)fchaft, bie 33er* Wallung fortführen, še kmetovati, še gospodariti uff. burd) ba6 entfpreihenbe imperf. 3eitwort. gortfiillen, v. n. U. a., daljej, še, zmir polniti, napolnovati. g ort flöh neu, n., daljej, vedno zdehati se (v. i.) gortgnnn, ber, (Srfolg, vspeh, napredek, dober izid; bie ®auer, terpež; bie {Reife hat ihren gortgang, potovalo se bode, ostane pri popotvanji; gortgang haben auf bent SBege, pot se mi odseda, odlega; ber gort* gang int @uten, nach bent Serb. napredovanje v dobrem, poboljšavanje. gortgangšllaffe, bie, ettoa red, razredf. gortgonn§Seugnig, ba«, napredvanjsko spričevalo, spričevalo (od) napredka, gortflouftln, n., daljej slepariti. gor t hau nem, v. n.. daljej eiganiti, slepariti, kaniti, gorfgcfien, v. a., oddati, oddajati; v. «., vedno dajati, gortgchen, v. «., loeggehen, oditi, odhajati, iti; nun geht es fort, zdaj pojdemo, zdaj odrinemo; fortfahren JU gehen, še iti, hoditi, le iti; e« geht »iel Unreinigfeit mit fort, mnogo nesnage se odpravi; daljej iti; f. a. gortbaucm. gortßeifern, r. n., daljej peniti se, sli- niti se; heftig jümen, jaditi se. lfort0 eigen, «., daljej, zmir, zmiraj gosti, gosti in gosti, gortgcniefjcn, v. n., daljej uživati, gottgießen, v. «., daljej liti; v. a., odliti, odlivati, odlijati, odeediti, odcejati; v. t., v eno mer liti, iti (od dežja), gortgirren, v. a., daljej kruliti, prekru- liti (ves dan), gortglätten, v. a., daljej gladiti, likati, gortglimmen, daljej tleti, gort glüh en, »•< vedno žareti. gortgrahen, v. n., daljej, v eno mer kopati. gortgränten, v. r., daljej tarnati, gortgrafen, f. n., daljej, v eno mer mu-liti, pasti. gortgriifieln, n., daljej vertati, tuhtati, gortariilten, v. n., daljej, vedno zeleneti, gort hobelt, v. a., eitlen gern forthaben Wollen, želeti, da bi koga odpravili, gorthorfen, v. »t., daljej, zmir sekati; mit bem Schnabel, vedno kljevati, kavsati. gori hal elit, n.,bei ben ©»¡itnerinen, ben gaben auf ba« folgenbe Raichen, in ben glügel ber ©pule forthängen, vedno preti-kati, predevati. gorthallen, v. n., vedno doneti, gorth alten, v. a., daljej, tudi za naprej deržati. gorthomntcm, v. n., daljej, zmir kovati, gorthanbeln, v. n., na dalje kupcevati, tergovati. gorth eben, "■> od vzdigniti od — ;». r., fidj, pobrati se, odriniti, gorthecbein, v. n., daljej mikati, gorthelfen, v. n.. naprej, daljej pomoči, pomagati; eineit ©efangenen, pomoči mu, da uide, naprej spraviti koga; v. r., fidj fort* helfen, opomoči se. gortherrfdjcn, v. n., daljej gospodovati, gorthe^tn, v. a., odščevati, odsevati, z draženjem in podajanjem odgnati; v. n., vedno dražiti, gorth in, adv., za naprej, naprej, nadalje, v prihodnje, odsihmal, posihmal. gorth tulcu, v. n., »on einem Drte, odšan-tati, odkrevljati, odkruncati; fortfahren JU hinfeu, še šantov biti, kruljev biti._ gorth o ICU, v. a., priti po koga in odpeljati ga. y ..... gotthören, v. daljej, še poslušati, slisati. gorthiijjfen, t>. n., odskakljati. gortification, bie, f. Sefcftigung. gortificationžmert, f. gcftuugžtocrt. gortificircn, f. Scfcftigcn. g 0 r t i a g C It, v. a., odgnati, zaderviti, der-viti, odganjati, pognati, spokati, spoditi, odpoditi, stirati, odtirati; v. n., JU $ferbe fiel) entfernen, odjaliati, oddirjati; fortfahren jit jagen, še loviti, gortfäntiJfen, v. n., daljej boriti se, bojevati se. gorttargcn, v. «., vedno skopariti, gortichrcn, V. n., daljej pometati; v. a., »ott einent Drte toegfchajfen, odmesti, od-metati. gortflcttem, v. n., vedno plezati, gorttlohfen, v. a., stepenjem, klepanjem odpraviti. gortiucipcn, v. a., sščipanjem, šipanjem odgnati; v. n., daljej ščipati, šipati. gortfOthcn, v. n., še, vedno kuhati, gortioranicn, v. «., f. gnttomnicn; meg* fomnten, oditi, naprej priti; »oit ©etoächfen, rasti, obstati, storiti, opomoči se, preživiti se, kruh ali živež najti, kruh si služiti, prehrani« se; mit tiefer @ntf fort, zgubi, poberi se, skidaj se mi spred oči; niebrieger, pojdi se kadit, pojdi se solit, gortmiiffen, v. n., fortmuß er, mora oditi. fortnehmen, f. 2Bcgnebmeii. OrtnÖtbiflCU, v. a., proč, stran siliti, pri-morati koga, da odide. gorthotfen, (teb, f. gorimodjen. gortpfionjen, v. «., meiter bemDrtenaeb, presaditi, presajati (drevo); vermehren, er* geugen, zasaditi, zasajati, zarediti, zarejati, zaploditi, pomnožiti, razploditi, razmnožiti, f. a. SBerhreiten; bie guten Gigenfcbaften auf bie Äillber, prenesti; v. r., razploditi se, zarediti, zarejati se, prehajati (n. p. od bolezni). gortpflonjung, bie, zasad, zasajenje, za-plod, razšir, razplodba, umnožitev, razmno- gortfdiliimmcrn. žitev, razprostiranje, razširjanje, zareja; bet 2J?etifd)en, zarod, razmnožitev. gorihfiaHjungšoitftalt, f. ^ropogonbo. gorthflanjung^fohig, adj., razširljiv, razplodljiv. gortt>flaitjung3organ, bas, plodilo, gorthiaubern, v. n., daljej žvergati, žlobudrati. gorthiigern, v. »., oditi, odromati. Tv 0 r i priigeln, v. a., odgnati koga s šibo. (Vortrofen, v. n., zmiraj divjati, gortraffeln, v. n., odropotati. fortroudjen, v. a., feitl ©fetfd)en, v eno mer piti. gortreben, v. «., daljej govoriti; reben €ie fort, le govorite. gortreiie, f. Sibreiie. gortreifcil, v. n., oditi, odriniti; bie SReife fortfe(5en, v eno mer popotvati. gortrei^en, v. a., seboj potegniti, zanesti, vleči; bet Sorti rijj t^n fort, jeza gaje zanesla. fortreiten, v. n., odjezditi, proč jezditi, odjahati, v eno mer jezditi, gortrenitcn, v. n., oddirjati. (VOririnnen, v. «., vedno cereti, cerljati. gOttrollCH, P. n., naprej, dalje takati, tak-ljati se. gortriiefen, v. a., odmakniti, odmikati; v. n., naprej iti. gortrubem, «'. »., odveslati, daljej veslati, gortrufen, f. Sibrufen. f ortf Otnnt el n, v. a., veno mer nabirati, gortfoh, ker, itt bet Slnatonue (apophysis), liad) V. kostni odraslik, podaljšek kosti, poln. nadrostek (=nadrastek). gottfdjof f en, v. a., odpraviti, odpravljati; ©teilte, §o(g, spraviti, spravljati proč, stran, s poti, iz službe spoditi, gor t f d) Off Uit g, bie, odprava, gortfdioufeln, v. a., odkidati. gortftberen, jid), f. gorintodjen, ftt^. gortfdjeitdien. f. SBerfdjcntben. go rt f d) itt eit, v. a., poslati, pošiljati kam, zagnati, zaganjati; eilten Srtef, odpraviti, poslati. go r tf d) i eb en, v. a., odmakniti, naprej pomakniti, pomikati; jtd) fortfd)ieben, v. r., daljej takljati se; v. n., unesti jo, ukrasti se. go rt f d) if f C It, v. n., odpeljati se na ladii, odriniti, odladjati. gortfdjlofen, v. n., daljej, še spati,veno mer spati. gortfdjleidjen, v. «., izmuzniti se, ukrasti se (proč), plaziti, vleči se proč, odlesti. gortfdjlenbcru, v. n., odcapljati, odben- dati, odkrevljati. gortfdjlephen, v. a., odvleči, pobrati, vleči, odpeljati, odgnati, gnati (n. p. suž-nost); t?« r., vlačiti se, naeh bem Serb, životariti. gortfdjleubem, r. a., zadegati, zalučati kam. gortfdjlummem, v. n., vedno dremati, (ves dan) predremati, gortfdimttjcn. SortiimCtjen, v. n., vedno boleti. (VOrtfrfjnellCn, «., odbercniti. Sortidjreibctt, v. «., daljej, še pisati, gortfdjretctt, «•, v eno mer kričati, vpiti. gortf(fircitcn, C. «., pomakniti se, pomikati se, dalje koračiti, stopati; Ijčfjer fd)m= teti, zvišati se; in jtenntmffira fortft^reiten, množiti svoje znanstva, čedalje učenejši prihajati, nad) bent Serb. napredovati, russ. uspevat; »on einem ©egeitjianb juni anberit, prestopiti, prestopati, prehajati na —. 55ortfdirtitmtg, f. 55ortfrijritt. 55ortfd)ritt, ber, a(lmaf)licf)e £Swtiaf)me, napredek, vspeh, speli; gortfd>ritte madjen, naprej iti, priti, nad) bem Serb. napredovati, russ. uspet, uspevat. fOttfdltOtCn, t', a-, odvaliti, odtočiti. iš" 0 C t f d) tD C m Jtt C n, v. a., splaviti, odnesli, gortfdl«) illtmcn, v. n., odplavati, daljej plavati. gOttfdltDtljClt, v. «., le potiti se, v eno mer se znojiti. gOrtfCflCln, v. n., odjadriti. gortjciinett, fid), v. r., et fet>nt ft(ty fort, želi oditi, rad bi odšel, gotlftilt, f- «•, et ¡(1 fort, šel je, ni ga. gO rt f C It & C It, v. a., poslati, zagnati, odpraviti. gortfe^cn, v. a., cine ^.iflange, presaditi, presajati; bie Oieife, daljej potovati; eiiie Jlrbeit fortfejjeit, daljej kaj delati; beti ©att, dalje zidati, staviti; belt Sattf, dalje teči uff. burd) bas entf»rcd)cnbe imperf. Beitttfort; etlra attdj nadaljevati kaj, serb. nastaviti, russ. prodolžat; ben $rojef fortfcgeit, daljej gnati pravdo; cr l)at ba« ffierf feittež Saterč fortgefegt ttnb »ollenbet, delo svojiga očeta je naprej izdelal in dodelal, gortfe^tr, bet, ettoa nadaljevavee, naslednik v izdelovanji, v delu. fortf C^UItfl, bie, nadaljevanje, nadalje, dalje. daljše, naprej; gortfe&ung folgt, f. Sot0en. SortftnflClt, v. «., dalje peti. Šortfolitll, V. n., er fott fort, naj odide, ima oditi. gortforgtn, v. «., v eno mer skerbeti, oskerbevati. fDrtfpafttn, v. n. n. a., daljej klati, cepiti. fortfptelen, v. n., daljej igrati, gosti. Šortfirinneit, » a., daljej presti; einen ©ebattfen, dalje razvijati, razsnovavati. (VDttfpOrnen, «., z ostrogam pognati, fortfprcdicn, f. gorircbtit. Šortffjrenflen, v. n., oddirjati, odjahati. gortfpriiincii, f. aBcgfprinnen. 55ottft d d) CI it, ». «., spodbosti, spodbadati in pognati. gortftedjClt, v. «., v eno mer zbadati. gortftetfeit, v. a., pretakniti, pretikati, naprej vtakniti, vtikati. gDrtftcdttoget, ber, am Wuge, berStojjel, korež, kiraš. fortftebten, v. n., dalje krasti, zmikati; v. r.. f. Šortfdileidiett. gortjcrrcit. 53!) gortiteigeit, f. Stctflcn. Šortftctlcn, f. Scflftetteii. ivortftciicrtt, v. n.. odkermariti, odveslati. fortftoffcu, v. a., odsuniti, odpahniti. 55ortftrcbcu, v. «., dalje siliti, tiščati, ti-šati, prizadevati si, pomagati si naprej, siliti proč. 55ortftrCitClI, v. «., daljej, vedno prepirati se. J5ortftiirjcn, f. Segftiirjen. 55ortflld)Clt, v. n., preiskovati, zmiraj, daljej iskati. 55orttaiIJClt, v. n., daljej plesati. 55ortta ll bet It, v. n., oditi, daljej iti, še-tati. 55ortU>mtbertt, v. n., daljej popotvati, napotiti se. 55ortU)CbCtt, v. n. tt. «., daljej tkati. 550 r t m CbClt, v. a., odpihniti, odpihati. 55ori»CillC!t, v. n., v eno mer jokati se. 55ortH)tifCll, v. a., iemanbett, dalje komu pokazati, odpraviti koga, f. a. SlbUJtifcit. 55ortU) Ctf en, ». «., daljej veneti, sahniti. 55ortU)irfen, v. n., daljej, zmiraj delati, še tvarjati. gortrotrtljfd) (iften, v. »., daljej gospodariti. 55ortB)ifd)Cll, v. n., daljej brisati. Sortrooltcn, v. n., proč hoteti, hoteti oditi; e« ge^t mit i^m ni^t fort, nič ne zda, naj počne, kar hoče, nič mu ne gre od rok, ne more naprej priti. 55ortttltr3Cllt, V. «., korenine daljej gnati. gortjdlllCll, v. n., daljej šteti, vedno preštevati. 55ortjaitfen, f. Sortftrcitcn. 55ort3td)tn, v. n., pijančevati, pivčkati v eno mer. 55®rtjcrrcn, f. SSegjerren. 540 gorfjeugeu, »ortjeugen, v. a., daijej roditi, ploditi, snovati. »ortjteljen, v. n., weggieljen, fE«^entfernen, odriniti, oditi, preseliti se, dalje iti; v. a., fortfahren ju gießen, dalje vleči; einen 2öa= gen fottjiehen, dalje potegniti, vleči. »OttjUd)t, bie, spodreja, spodrejanje, prirejanje. Ort JU g, bet, odhod, selitev, preselba. ortjiirnen, v. n., daijej se jeziti, vedno se jeziti. Worum, bo«, f. ©eridjt, ©eridjtšljof. goß, adj., fo jälje,bafi (iS ftd) fafcrt, cunjast, ple-nast, kitast, žilnat; fofjigeSlübe, drevena repa. »Offil, baS, kopanina, itadj Vert. skopanina. »Off i I, adj., kopan; fofftleS £olj, lesna okamnina; foffile gautta, glora, živalske, rastlinske okamenine, okamenelo živalstvo, rastlinstvo. »ÖtuS, baž, spočetek, zarodek, russ. zaro- dyš, serb. zametak ob. začetak. »ournge, bie, klaja, piča, kerma (konjska), »ourageportion, bie, obrok (piče), po-kladek. g 0 U r n g t r C It, v. n., pičo dobivati, prisker- bovati, nabirati, g0tirttr, ber, vojaški pisar, furir. »ourterfdjiibe, ber, vojaški služabnik, streže. gournier, gournierlioij, bas, Selegeholj, nadel, obkladna ali nadelna deščica, furnir, russ. nakladka. gottrniere U, v. a., nadelati, nadelovati, vdelati, obleči les, obkladati ga s tenkimi deščicami, furnirati; fournterte Slrbeit, nadelana roba. »rad)t, bie, bie Sabung, tovor, tovorstvo, naklad; bie Sffiaaren, vozna roba, blago, vo-ženina, voz; grad)t fud)en, vožnje iskati; gradjt führen, blago voziti, peljati; ber fioljti, voznina, plačilo od vožnje; bie gradjt ifi tljeuer, voznina je velika. »rad)t=, in Sffcgtt., vozni, grad) tauft alt, bie, vozarija, prevaževavnica. grad)tbar, adj., vozen, vozijiv; frachtbare ©üter, vozno blago, graththricf, ber, vozno pismo, vozni list. fra d) t empfanget, ber, prejemnik blaga, ta d) t en, v. a., um Sohn führen, za plačilo voziti, odpeljevati; als gradjt fd)ideti, na vozeh (ladijah) poslati, odpraviti. gradjt er, ber, f. gradjtocrfenber. »radjtfiibrer, gradjtfuljrmann, ber, voznik, vozač, vozar; grad)tführer fein, vozariti; als foldjer gewinnen, »erlieren, privo-zariti, zavozariti. »radjtgclb, bas, voznina, plačilo za vožnjo. grad)tgcfd)üft, baS, vozarija, tovorija. grad) t gut, bas, vozno blago. grad)il)01tbel, ber, prepcljevavna kupčija. grad)t!often, pl., vozni stroški, potroški vožnje. grad) t lohn, ber, f. gradjtgelb. grad)tmiidler, ber, mešetar za vozno blago, gradjtbferb, f. ©aitmbfcrb. grathtfdjiff, baS, tovorna, prevozna ladija. gragtfelig. gradjtfthiffer, ber, f. graditfiibret. gradjtftiid, bas, kos, reč od vozniga blaga. grathtberfenber,ber, razpošiljevavec, po- šiljevavec vozniga blaga. grad)ttoag :n , ber, tovorni voz, težki voz za blago, naloženi voz. grad)tjettel, ber, f. gradjtbrief. grad, ber, frak. graetion, ber, f. ©rud), graetur, gracturfdirift, bie, gotiško, nemško, frakturno pisanje, poln. pismo famane. g rag a m t, baS, baS Somptoir, bie.ftanjlei bafür, nach V. vprašavnica. f. a. Služfunftčburean. grage, bie, vprašanje, in ©t. a. pitanje, altsl. v'pros, v'prašanije; peinliche grage, f. golter; grage an ben 3eugen, f. grage= ftiid; eine grage tfjun, jieflen. zaprašati, po-prašati, vprašati; grage aufwerfen, vprašanje postaviti, zastaviti, sprožiti; eS iji feine gtage, gotovo je. ni podverženo dvombi, vprašanju; eS entflef)t UUlt bie grage, sedaj vprašam, zdaj se vpraša; baron ift bie grage nicht, od tega se ne govori, za to ne gre, vprašanje ne zadeva tega; eS ifl nod) bie grage, ob ich eS tljun Werbe, kdo ve, ali bom to storil, ne ve se še, ni še gotovo, da; übet bie grage entfdjeiben, ob —, razsoditi zastran tega, ali —; in grage ¡Men, f. Steifen; bie orientalifche grage, izhodni prepir, izhodna zadeva, reč; mer-cant., f. iliadjfrage, gragebudj, bas, f. tated) tžmuč. gragelehre, bie, f. tatcdictif. gragelehrer, ber, f. tatedjet. gragen, v. a. u. n., poprašati, zaprašati, vprašati, iit St. (fowie im Serb.. Poln. u. Böhm.), and) zapitati, pitati, in Jtt. pobarati, barati (?); ('altsl. v'prositi, poprositi, vprašati, and) pytati); heritni fragen, opra-šati, opraševati; er fragte ihn aufs ©ewiffen, vprašal ga je, naj mu pove po vesti, po duši; nad) Sentanb fragen, po kom vprašati; um Siath fragen, vprašati koga za svet, posvetovati se s kom; frage mich nicht bat* nach, ne vprašaj me (za to, po tem); nad) bent greife einer Süaare fragen, vprašati, po čem je kaj; eittS mttfi teh Ste nod) fragen, še eno vas moram vprašati; ohne ben ^etrn jU fragen, ne vprašaje gospoda; nach Wem fragji bit? koga iščeš?; et fragt nidjt nad; @ljre, ne mara za čast, časti mu ni mar, ni mu za čast, ne meni se za čast, ne gleda na čast; v. i., es fragt ftd) aber, 06 eS Wahr ijt, to da vpraša se, ali je to resnica; eS fragt ftd) nod), ob —, ta še ni gotova, ali —; težko bode—; fid) fattfra; gen, naprašati se. gragettb, adj. U. adv., vprašajoč, vprašaje, popraševaje. gragebunet, ber, poprašek, vprašanje, grager, gragefteller, ber, vprašavee. pita- vec, popraševavec. gragerei, bie, vedno vprašanje, nach v. a vprašarija. gragefelig, adj., kdor rad poprašuje, radoveden, gragefteliung. gragcftcllung, bie, zastava vprašanja, vprašanje. grageftiid, ba«, vprašanje, vmesno vprašanje, poprašljej. grngeunterrid)t, ber, nauk v vprašanjih. gragCtBCifC, adv., v vprašanjih, vprašaje, grogetoort, ba«, vpraševavna beseda, vprašaj. Srngcjettfieit, ba«, vprašaj, znamnje vprašanja. graglidj, adj., zadeven, dotičen, omenjen, negotov. gragmcnt, ba«, f. SBrudjftiit!. grugmentarifd), adj., v koscih, v posam- nih sostavkih. gtagfclige, ber, večno popraševalo. grnif, bif, f. Stfircctcn; .ftranfbeit, f. <£f>t= Itpfie; bei .tinbern, božje, božjast, a. zleg; bohm. psotnik. graipnnt, f. ©dirctfen, 3Rild)fd)orf. graifjam, adj., f. Sdjrcrflidj. graifnmrofe, bie, f. ©idjtrofe. gtttif ttmt, ta«, kervava sodnija. fraifjgcridjt, ba«, f. graifjamt. rancaturJffiang, ber, nujno ali zapovedano frankiranje pisem, t. j. postava, da se mora poštnina od pisem naprej plačevati. grantO, adv., oprosten poštnine, plačan, grotl!, adj., svoboden, prost; frant Itnb frei, ves svoj, prost kakor tica pod nebam. granft, grailf, bet, eine Mitje, frank, gruntircn, V. a., einen 93rief, poštnine oprostiti, poštnino naprej plačati; SBaarell, plačati voznino od blaga, frankirati. g r a nje, bie, resa (im tiefen Untetfr.), nad) M. prem, prema, franža*, serb. resa, bolim. tčepeni; alt eiliem jeriffeneit jtleibe, cifa. grailf Clt, v. a., ofranžati, franžati. granftnntad)cr, ber, franžar. Šr it nji d) t, adj; franžast. granjbanb, ber, bei »ud)binbertt, nad) V. zobčana vez, francoska vez, vezba z usnja-tim herbtam. granjbflUnt, ber, pritlikovec; f. B®ctg= baunt. graitjbirtt, bie, pritlična hruška, grdit jbobltt, bie, ettoa nizki fižol, granjbrnnnttocin, ber, žgano vino, žganje francosko, žganje iz vinskih droži. grnnjbrot, ta«, beli (pšenični) kruh, pogača, hlebec. Stanje, f. graufe. |ranjcrbfe, bie, francoski grah. granjfaljrer, ber, francoska kupčijskala dija. granjgelb, ba«, francoski denar, grditjgoib, ba«, etma slabo, bledo zlato, graitjif ircn, t?, a., pofrancoziti, francoziti. grattjižfaner, ber, frančiškan, frančiška-nee, frančiškanar. granjičfonerlloftcr, ba«, frančiška n(ar)ski samostan, klošter. s r a n J i ž I n n c r nt b it d), ber, f. gratijičfnncr. Šranjižfanernonne, bie, frančiškanka grafcengtftalt. 541 grnnjižlonerorben, bet, red svetiga Frančiška. r a it 3 m a nnžn o n n e, f. graitjižlaneritonne. „ranjutbndj, tet, f. granjiäfaner. grnnjOftH, pl-, .Rranfbeit, francozi, sramna kuga, škerljevo; bamit behaftet fein, fran-coze imeti, francozljiv biti. granjofcnbolj, ba«, gvajak, sveto drevo, grattjofettbarj, ba«, gvajakova smola, granjbfig, adj., francozljiv. grattjbŽler, bet, francozovavec. granjperle, bie, francoski, nepravi, ponarejeni biser. grnit3fd)arlad), bet, francoski škerlat. granjtbaler, ber, francoski tolar, grattjttcin, ber, francosko vino, im gem. geben, francoz; wir babett granjwein getrun* fett, franeoza smo pili. grappant, adj., frappant äbnlicf), (do) čuda podoben; f. a. Sluffnllenb, Ueberrafdjenb. grnJUJircn, v. «., ba« bat niid) ftappirt, zavzel sim se nad tem, začudil sim se temu, prehvapilo me je; f. a. Slnffaltcn, S3e= fremben. groft, ber, bie £anblung be« greifen«, zrenje, žertje; guten grap ba6'"r mnogo požreti, žreti, da je kaj (od lovskih psov); eine Jtranfeit, f. Söeiltfrttft; Wahrung, živež, žertje; auf ben grap au«gel)en, iti živeža iskat (od zverin); slaba jed; grap, bie Steigung jum greffett, žertje, goltnost, požrešnost; grap unb Seilerei, požrešnost, čezmernost ali ne-zmernost v jedi in pijači; in grap ttnb Seilerei leben, požreševati, žreti; eilt gefrcu piget 3Renfd), požrešnik, žeruh, požeruh, požert. griifig, f. ©cfroftig. grafjtrog, grajjjuber, groftjober, ber,korito (iz kteriga žro psi). grater, f. «ruber, gratcrnell, f. SBriibcrlid). gratemifiten, v. n., bratiti se s kom, fte fingen balb mit einaitbet ju fraterniftren an, koj so se bratili, pobratili, grntcrnitiit, bie, f. Srubcrfdjaft, grtttfdjCln, v. n., popraškovati, izpraše- vati, izpraškovati, branjariti. graifdjcitoeib, ba«, branjevka. grfltfd)icr, ber, branjevec, grntf d) let in, bie, branjevka. g roti, adj,, Wltttb, ožuljen, osenjen, (poln. osedniony), ojeden, otert; fid) fratt gel)en, volka dobiti, gratt, ber, žul, senja; »ont ®el)en, volk. g rttt), ber, otročaj, smerkovec, böhm. žabe. grntyC, bie, eitt »erjogene« ®eftdjt, spaka; graben mad)ett, spačiti, pačiti se komu; eine t)äplid)e grajje fabelt, gerdiga, neznaniga lica, obraza biti; smešna, čudna pravlica, f. a. ^'offc; Sertbilb, f. (sarricatur. gra^enbilb, ba«, gerda. presiljena podoba, spaka, spakarija. gra^cngefidjt, ba«, spaka, šema, bolim u, poln. potvora. grn^engcftnit, bie, pošast, gerdoba. 542 grauenhaft. gttt^Ctlbttft, »Aii nagerden, smešen, še- mast, presiljen. Sra^cntttaler, ter, nagerdar, karikaturni malar. gra^Cttraaleret, btc, nagerdno, presiljeno, karikaturno malanje. grüfttg, f. S"«. Scan, bie, grau ober ©iabant, (j. 93. in ber Slnrebe), gospa, (serb. gospoja, alt.il. go-spožda); »on geringem ijBerfonen, bie grau im §anfe, gospodinja, žena, gospodarica; bie grau im ^aufe feilt, gospodinjiti; als fol«e ertrerben, »ert^un, prigospodinjiti, za-gospodinjiti; Styefrau, žena, zaročnica, alt« druža, družica; Sbelfrau, plemenita, žlahtna gospa; Sauerfrau, gospodinja, kmetica; Settelfrau, beračica; grauettsperfoit überb-, ženska, ženstvo; bie grau ifrinjeffiit, obne 9iücEji«t barattf, ob fie »eretyti«t ifl ober lti«t, mlada gospa kraljevienja; eine grau Heimelt, tyaben, oženiti, ženiti se, biti ože-njen; mtfere liebe grau, Sveta Marija Devica, Gospa sveta; itt graiteitflöflem, prava nuna; bie grau üominj, gospa Tominka. gen ud) en, bas, ženka, ženica, grnubuleitt, f. Betriigerifd). grnubulenj, bie, f. Betriiglieibli«eii ®ef«le«teS, ženska; ein Silbnip bet 3ung= fratt SWaria, Mati Božja, podoba Device Marije. rauenbirtc, bie, f. ¿pangebirfe. raueublatt, bas, f. gtnucnntiinje. grauenblume, bie, (Anagalis), kurja češ-njica. grnucnlltuber, ber, karmelitan (obuti), grnucitllltie, bie, ženska pokora, globa. frnucnbiftcl, bie, f. aftarienbiftet. rautneiž, bas, eine 9lrt bur«fi«tigen ®l;pS; fpa«eS, sadroveef, na« bent Böhm, matere Božje led, poln. leden kamen, zemeljsko steklo. grauenfaben, f. Sontmcrfabeu. graucnfeillb, ber, sovražnik ženstva; f. SBeibcrfeinb. grnucitf eit « ei, ber, komorač, sladki janež. grnitenfeft, bas, f. grnucntnß. grauenfinßcrtrautf>bas, (Lotus eornicnl.), Device Marije kožušček, grantltfifd), ber, zlatovka (posterv). graucilßemad), bas, ženska izba, soba. graucußlnS, f. SKaricitglaž. grnUCUßUt, baS, žensko premoženje, graucnbaar, bas, ženski lasje; (Adianthum Capillus Veneris), vodena praprot, Device Marije lasci; (Asplenium Adianthum nijrrum), divja rutica; (Cuscuta), predenica. grnucnl)anb, bie, ženska roka. graucnbnnbfdjltb, ber, ženska rokovica. graucuiemb, bas, ženska srajca. Srauen3tit. g-rauc llberj, baS, žensko serce. grauenfafer, ber, božji volič it. volek. grnnenfleib, baS, žensko oblačilo. f^rnumflcibltug, bie, ženska obleka. raucufir«c, bie, cerkev matere Božje, grnue llfloftcr, baS, nunski samostan, nune (plurženski klošter. graucufnc«t, ber, babež, babjek. grnuciifrnnt, bas, f. graucnmiiujc. grniltllf ricg, ber, ženska vojska. (Echium vulgare), gobovec. grnuenliebe, bie, ženska ljubezen, ljubezen ženstva. grnucnlift, bie, ženska zvijača, ukanjenost, prekanjenost. grnitcnlob, bas, ženska hvala, hvala ženskih. grnUCUmnntCl, ber, ženski plajšč; (Alche-milla vulgaris), hribjaresa; Device Marije plašček, plajšek. grauenratintel«en, bas, eine ^ftanje,hlebec. grnnenmil«, bie, žensko mleko, gr nucnmiinjc, bie, (Tanacetum balsamita), ženska meta. grnucnorbcn, ber, red za ženske, ženski red. graucnpu^, ber, ženski lišp. grttUC lira It b, ber, rop ženske, serb. otmica, f. a. (gntfiibrung. grancurod, ber, ženska suknja, krilo. graucilfd)lieibcr, ber, ženski šivar, krajač. graucnfd) U b, ber, ženski čevelj; (Cypri- pedium Čalceolus), čevelje. graucnfd)uftcr, ber, ženski čevljar, graucnf i IIII, ber, ženske misli pl. graucilšlcutc, bie, ženske pl., ženstvo. graiicnfommcr, ber, babje leto. grnucilillicrfon, bie, ženska, na« V. unb ini Serb. a. ženska glava; au« ženstvo, rnss. ženščina. grnucnftaat, ber, f. graucnflu^. graucnftanb, ber, omoženi stan žene; in bet iiir«e, ženska stran. rntteitftif t, bas, f. grancnfloftcr. raUCllftintntC, bie, ženski glas. grauenftubl, bet, ženski stol. grnucilfll«t, bie, babeževanje. graiientag, ber, praznik Marije Device, šmarni dan, šmaren, gospodnica; ©rop; frauentag, veliki šmaren, velika gospodnica, velika maša; .fleinfrauentag, mali šmaren, mala gospodnica, mala maša; bie 3eit Jtoi* f«en bent gropen unb fleinen grauentage ijeipt med šmarnimi mašami, au« blop med mašami. grnucntnubt, bie, f. Snrtcltaube. grnueiltbcil, ber, ženski del. gr a 11 C Ilir ad) t, bie, ženska noša. graucntll«, bas, žensko ogrinjalo. grnucnHcil«cn, bas, f. 3Nuttcr»cil«en. g rane It nercin, ber, žensko društvo, graucntiolf, bas, ženstvo. ženske/»/., serb. že nad. graUEUjCtt, bie, bie Sieiliigttng, žensko čiščenje, čišenje, perilo, ženska doba. graitcnjiutmer. graucttäimmcr, ba«, (Gynaeceum) ba« äßohngebüube, ženska stanica, soba; eine einzelne grauen«perfon, ženska; ein »otneh* me« grauengimmer, imenitna gospa, graucnjohf, ženska kita, in Unterfr. a. ženska kosa. grauenjffiinger, ber, nach F. ženišče, že- niše; ženska stanica (pri Turcih harem), gröuleitt, ba«, gospodičina, gospodičnja; grältletlt Slntta iJSogatr^llif, gospodičina Ana Pogačnikova; ba« gräitlein au« SJlumibien, (Grus virgo), gizdavni žerjav, grduteinf diaft, bie, devištvo. gräulciltftift, bas, odrejališče, odrejališe za gospodičine. graulich, f. UBciMid). graufud)t, bie, možilo; f. graucnfud)i. graitč, f. Betrug. gred), " d j., irn hohen ®rabe »erWegen, _pre-derzen, nesramen, nesramožljiv, prešern, razujzdan, nad) bent Poln. brezčeln; eine fred^e SBeibiperfon, nesramnica; eilt freier 33ube, nesramnež, nesramnik, Poln. kteri je psu oči prodal; eilt fted)c« SDJaUt, lajave usta, nesramno jezikovalo; eitl fted)e« Se* Iteljmen, nesramno, gerdo vedenje, grt (i) 61 it, bie, prederznost, nesramnost, brezsramnost. nesramožljivost, prešernost. grcd)lidj, adv., prederzno. grcgattc, bie, fregata, russ. fregat g. m. grči, adj., int ®egenfafc gu: Sflaoifd), nad) beut Altsl., Husx., Böhm. tt. Poln. svoboden, (nad; Dalin., Vod., kroat. tt. serb. sloboden); lo«, prost; frei »on Slbgaben, prost, oprosten, oproščen davkov, ob. negativ neplačujoč davkov; frei »Ott Sorgen, brez skerbi, brezskerben; frei »Ott ©Ültben, grehov čist, brez grehov; er iji frei »Ott ©djulben, brez dolga je, nima dolgov, ni nič dolžan; ftd) frei betoegett, vesti se, delati, gibati se po volji, kakor je koga volja; auf freiem guße, prost, v prostosti, ne zapert; auf freien guß fefceit, izpustiti koga iz ječe, iz zapora; freier (Eingang, prost, nezabranjen vhod; ber glufj muß feilten freien Sauf haben, y0(,a naJ te°e P™st0> nezavirana, nezaderževana; beit ©acheil ihren freien Sauf laffen, pustiti, da naj reči gredo kakor si bodi, kakor že gredo; bent Oiedjte freien Sauf lajfen, ne ustavljati, ne za-derževati pravice; mit freier Jgtaitb, s prosto, z golo roko, tudi iz glave; mit freien $infel, etwa z lahko, lahno roko (n. p. malati); freier ®aitg, prosta, nepresiljena hoja; ein freier odpert, nezagrajen prostor; int freien gelbe, int greien, na polji, na planem; Hilter freiem Gimmel, pod milim Bogam, pod milim, golim, samim nebam, serb. pod vedrim nebom; freie Suft, prosti, nezaperti, odperti, čisti, zunanji zrak; bet Baum jtel)t frei, drevo stoji na samem, na samezu, samotno; et iji llicfyt frei, fein freiet $err, b. i. unabhängig, on ni sam svoj, nad) V. ni svojic, (fte, svojka); ba« 3Jcäbeheni|t nicht mehr frei, deklica je že snubljena; bett ©d)ülern frei geben, dati praznik, da ne greihä'cfcr. 543 gredo v šolo, da nimajo šole; ba« foll iljm tiid)t fo frei hingehen, ne odide mu kazen, ta se mu ne prizanese; et I)at nid)t eine ©tltnbe frei, le eno uro ni brez opravila, brez dela, nikoli nima laza; ben SRücfeit frei haben, varen biti od zadej; freie« ®eleite, varni sprevod; er (jat freie 3agb, sme povsod loviti, streljati zverino; i>ier i|l bte 3agb frei, tukaj sme vsakdo zverino streljati, ni prepovedano; et hat freien 3utritt, pride, sme priti, kadar hoče; freien Xifd), freie 3Bol)Hltng haben, zastonj, brez plačila imeti hrano in stanovanje, jesti in stanovati; auf freier Straße, na ulicah, (iit an* bertt fla». SDhinba. na ulici); _e« fielet ihm frei, na voljo mu je (dano, puščeno), sme, dopuščeno, dopušeno mu je; et hat feinen freien äßillett, more delati po svoji volji, kakor mu je ugodno, f. a. grtWCO; ein freier ©egeltflattb, radovoljni, nezapovedani nauk, na voljo dan; ber freie äBille, svoja, svobodna volja, auch volja, fd)ledftl). izvoliti, wählen, fid) felbfi befiimmen); einem freie §anb taffett, pustiti koga, da dela po svoji volji; ich habe freie §anb, smem, kakor hočem, ne veže me nič; frei, ofenljets gig, odkrito, prostodušno; frei l)erau«fagen, na ravnost, odkrito povedati; freiet ©lici, derzen pogled; freie lleberfejsitng, svobodna prestava; eine freie Sprane führen, derzno, odkrito, na ravnost, na vse usta govoriti; eilt freie« Seben führen, samopašno živeti, f. a. UlitSgclaffcit; ein freie« grauengimmer, razuzdana ženska, f. a. gredj; »Ott freien stücfeit, sam od sebe, iz dobre volje, dobro-voljno;bie3ed)e bauet ftd) frei, mont. rudnik se že izplačuje; er hat freie 2Bal)l, (dano) mu je na izbor, izbiranje; jejst ifl er frei, b. i. befreit, rešen; »Ott eiltet frentben ©elvalt, Otet; ntoralifch frei, nad) F. voljen; ber §uitb ift frei, pes je odvezan, ni privezan; teh bin fo frei, Sie JU fragen, derznem se Vas vprašati, dovolite mi, da Vas poprašam; bet .König erlaubte ihm überall int Sanbe frei heritnijltgehett, kralj mu je dopustil hoditi prostimu po vsi deželi; feilte Bunge ift frei, gladko govori, jezik mu gladko teče; freie Sßäritie, razpuščena, razpušena, razvezana toplota. grci = , ttt bet 3itfamntenfe£suitg al« Beftim--mungžloort, svobodni, prosti, nezavirani, zastonj itd.; al« ©runbwort, — frei, j. 58. fehlerfrei, brez pogreškov, prost ali čist po-greškov. greintter, ber, prosta, davku, služnosti ne podveržena njiva. grcinttar, bet, svobodni oltar (na kterem se smejo vsaki čas čeme sv. maše brati). grciarthc, bie, ein@erintie an einem Xeiehe, l»eld)c« iit eiitet gewiffen J&ö^e offen ift, fo, baß ba« aBalfer, toeitn e« übet bie §öl;e fteigt, frei abfließen fann, etwa odtok, odpust, poln. spust, greiartig, adj., »oit Sledem, nad) r. po volji oraven. greifender, bet, svobodni pek. 544 greibaiaillim. greiljett. grelbatatllon, ka«, dobrovoljni bataljon, bataljon (iz) dobrovoljcov. grCtbltU, ker, kopanje rude brez doplače, brez zgube; rudnik, ki se izplačuje, f. a. Slbbauen. grcibaiter, ker, ltadj V. svobodnik, a. svobodnjak; kmet, ki od svojiga zemljišča samo cesarski davek plačuje. gretbCltter, ker, Seerattber, morski ropar, morski tolovaj ali razbojnik, allsl. kur'sar, hur'sar, husar; Satlkfolkat, dobrovoljic. grcificutcrei, kie, morski razboj, serb. gusarstvo. greibeuterifd), adj., Cod) morskih razbojnikov, korsarsk. greibillet, k a«, greiblnit, k a«, brezplačni vstopni listek, greibliitterig, adj., prostolist. gre ibrief, ker, svobodno pismo, osvobodilo; $afj, potni list, f. a. ifriDtlegiiint. greibriiftig, f. gretmiitbtg. gretfciirger, ker, svobodnik, svobodni der- žavljan, republikanec, greiiiirgcrfintt, ker, republikanizem. gr EifiiirC, kie, svobodni, nezabranjeni lov. grcidjrtftlid), adj., svobodno-kristjansk, kerščansk, keršansk. grttconipagttit, kie, kompanija dobrovoljcov, prostovoljcov. grcicorpž, ta«, dobrovoljci pl., kerdelo dobrovoljcov. greib enter, ker, f. greigeift. gretbenferet, ker, f. greigeifterei. grcibenlcritd), f. greigeijteriidj. greic, kie, prostor čist, nezagrajen, piano, reie, ker, svobodnjak, reietgeit, adj., prostovlasten, kar sme kdo zapustiti po smerti, komur hoče, poln. wfasnodziedziczny. greien, v. a., f. Scfrcicit, ^rttoilegiren, v. n., snubiti, serb. prositi; fie ttollett ftd) freiett, hočeta se vzeti, ženita se; unt eitt Slmt, poganjati se za službo, iskati službe; er fteiet nad) ®elk, ženi se zavolj dnarjev; v. a., vzeti koga, ktero. grelen, ka«, snubitev, grcicr, ker, snubač, snubec, snubeč; aitf greier« guffen geljen, ženiti se, misliti se oženiti. greterbingž, adv., sam od sebe, iz dobre volje, prostovoljno, svojevoljno, greterci, kie, snubljenje, snubitev, snubitva. greierSmanit, f. greier. greifaprung, kie, mont. pregled, pregledovanje rudnikov, greifrfllt, kie, baronka, baronovka, baronica. greifriiuletn, ka«, gospodičina baronova, barončica. greifropll, ker, ®erid)t«kiener, berič, brič. gretgiiitgcr, ker, dobrovoljic. grcigeben, v. a., osvoboditi; ken J&attkel freigeben, dopustiti svobodno kupčijo, da se sme svobodno tergovati; ker freigegebeite Jpankel, svobodna kupčija; einem etwa« frei» geben, dopustiti, dopuščali, dopušati komu kaj. grcigcfien, kaž, dopust, dopuščenje, dopu-šenje, dopuščanje, dopušanje, oprostitev, osvobodba. greigefitg, adj., daroviten, darežljiv, dobroten, radodaren, rnss. podatlivyj. gr e t g e 6 i gf eil, kie, darovitnost, darljivost, radodarnost, darežljivost, darovitost. gr C ig Cb Or en, adj., v svobodi rojen, svo-bodniga roda, svobodnorojen. freigebung, f. greigeben, ka«. reigeift, ker, svobodun|, svobodnomisel-nik, svobodnoverec, maloverec, nad) V. zne-vernik; e« Werken, zneveriti se. greigeifterei, kie, svobodnostf, svobod- noverje, maloverstvo. greigeifterifd), adj., maloversk, svobod-noversk. greigeiftig, adj., svobodniga duha, ki je vraž čist, ali prost, greigelaffene, ker, osvobojenec, oproste-nec, oproščenec; kie, osvobojenka, opro-stenka, oproščenka. greigelb, ka«, mertvaščina, mertvašina. gret gerinne, ka«, f. greinrdie. greigejinnt, adj., svobodnomisleč, svobodnih misel, kdor svobodno misli, prijatel svobode. greigefinitier, ker, svobodnik. gretgetDCrbe, ka«, svobodna obertnija, ktere se sme vsakdo lotiti, greiglnube, ker, svoja vera, nad) ankern fla». 3)?. voljnoverstvo, svojeverstvo, pro-stoverstvo. greiglitnbig, adj., svobodnoveren, svojo-veren. greigruttb, ker,greigui, ka«, ein »ott »bga* beti befreite« bett). ok. unbem. ®ut, prosto blago, dobro; ?lllokium, prostolastno premoženje; greimann«lel)eil, prosta zemlja, la-stinska zemlja, lastinstvo, lastina. greibltfen, ker, svobodno pristanišče, pri- staniše, svobodna loka, ladijostaja f. greil)nltcn, v. a., dajati komu živež ali hrano zastonj. greibnlter, f. greibaner. g reib ttlt bel, ker, svobodna kupčija, greibitnblcr, ker, prijatel svobodne kupčije, greil)Ott3, ka«, ein »OH ®erid)t«barfeiten te. freie« jpait«, prosta hiša, svobodnija. gretbett, kie, im ©egenfage jitc .Knedjtfdjaft, svoboda, nadj kern Altsl. ttttk ankern fla». aJiltnka. a. voljnost; ltitabl)ängigfeit, svoj-ščina, svojšina, samosvojnost; ilbWefenpeit einer @infd)räitfttng, einer Saft, prostost;kie greitjeit »Ott Sorgen, »on ®efcf)äfteii, brez-skerbnost, brczdelnost; (Srlaubniji, dopust, dovoljenje; jtüljuljeit, derznost, prederz-nost; in greipeit fejselt (äffen, izpustiti koga iz ječe, dati komu prostost; greipeit U. ®leid)i)eit, svoboda, (svobodnost) in enakost, kie greipeit einer Stakt, posebne pravice, svobodščine, privilegije kaciga mesta j greiljeitijilimenb. greinmtmšfjitfe. 545 iS) tteljme mit bie greiijeit, prederznem se, derznem se, naj smem, bodi mi dopuščeno, greti) titathracnb, adj., živeč, goreč za svobodo. gteiljCitlid), adj., svoboščinsk. grctljcitltebenb, adj., kar svobodo ljubi, svobodoljuben, grciiieitžliaum, bet, maj, mlaj, drevo svobode. greiiieitčbricf, ber, f. gret&rief. grcibeitžbnnb, bet, =buitbni&, bas, zaveza za svobodo. grciJjeUSbrang, ber, ettoa svobodoželjnost, močno hrepenenje po svobodi, greiijcitč burit, ber, f. grcibeitžbrnng. Šretbeitžcifcr, ber, gorečnost, vnetost, goreče prizadevanje za svobodo, greiljcitčfarlie, bie, barva svobode, grcihcttšfeiltb, bet, sovražnik, čertivec svobode. grcibettčfieier, f. grciiieitštaumel. grcihcitžfrcunb, ber, prijatel svobode, grcibeitžgcfiilll, ba«, čut, čutstvo svobode. grcjbeitžgeift^ber, duh svobode, grciljeitžg CUU f), ber, uživanje svobode, greiljeitffgefang, bet, petje od svobode. grejljcitSgruubjuh, ber, svobodno vodilo. §rcihcit£(bclb, ber, junak, branivec svobode. 5rtil)CU3I)(I$, bet, čert, sovraštvo svobode. greiljcitžjltbel, ber, radost, vrisk zavolj svobode. grethcttžfampff ber, boj za svobodo, grctijcttžliimif er, ber, bojevavec za svobodo. grciileitčiricg, bet, vojska za svobodo, grciheitžlehrc, bie, nauk od svobode, razširjanje svobodnih vodil. grctljcimieb, bas, f. greiiieitžgeinng. greiljCitiSiUft, bie, ljubezen svobode, f. ^ greiheitžbrang. greiheitžmorb, ber, umor, zator svobode, grcil) Cit Žntbr b Cr, ber, morivec, zatiravee svobode. grciljeitlotlfcr, baS, žertvafza svobodo, kdor življenje za svobodo izroči, kdor v boji za svobodo umre, umerje. greti) eitšort, ber, f. greiftattt. greti) eitifparthct, bie, dobrovoljei pl. §reilieitž})rebtger, bet, oznanovavee svobode. greiiieitgraufdj, f. greiljeitžfcmmel. greibeitžrnfer, ber, f. greilieit3i>rebigcr. grctljcttž|d)u)armcr, bet, sanjavee od svobode, kdor sanja ali sanjari od svobode, svobodnjar. |reii)Ctt$id)tt)(irmmt, bie, sanjarija, sanje od svobode. grctbeitSfdjuiinbel, f. greiijettčtaumel, greti)eit^fiitn, bet, f. greiljeitčgeiiiljl. grctbtitfiiftaot, ber, svobodna deržava. grcijeitžftiftcr, ber, ustanovnik, začetnik svobode, greiheiižftrafe, bie, zapertje. greiheitžfturm, ber, naskok, vzidg, naval za svobodo; gegen bie gteif)eit, naskok proti svobodi. greiljeiižiaiimcl, ber, pijanstvo od svobode. greil)ciiltnt«icit, adj., pijan, nor od svobode, ves svobodnarsk. greiljettžurfuube, bie, f. greibrief. grcii)eit§«)iirbig, adj., svobode vreden, greiljcrailž, adv., na ravnost, odkrito-serčno, na vse usta; einent freilierauS fagen, v zobe komu kaj povedati. gretl)crr, bet, baron; bie gamilie beS grei* hetttt, baronovi. gretemu, f. grcifrau. greilicrrlis, adj., baronsk; freiljetrlidje StBurbe, baronstvo. grcihcrrfd)(tft, bie, baronija. greiljcrrfdjeitb, f. SouDernin. gretfterrfšcr, bet, samooblastnik; f. @0U= bcraiit. grejiierjig, f. greimiifljig. greiljltfc, ber, prosta zemlja, prosto zemljišče, zemljiše. grcijttlir, ba«, odpustno leto. greiiit, bie, f. grctfrait. greiinrte, bie, f. grcibiliet. grciliiUfer, ber, odkupljenec. greifltcdjt, bet, rabelj, konjederee. grctfltf, ber, svobodni kos rudnika, greila ger, bas, ležišče, ležiše, tabor pod milim nebam, bivoak*. grejlugem, f. SBiammguircit. greilaitb, bas, svobodna deržava, republika, greiidltber, ber, republikan, republikanec, gretldltbifd), adj., republikansk. greilaffcit, v. a., dati, darovati komu svobodo, izpustiti, rešiti, odrešiti, osvoboditi, oprostiti; (šinem etreas fteilaffen, dati, pustiti komu kaj na voljo, greilaifltltg, bie, izpust, podelitev svobode, svoboda, osvobodba. greUaitf, ber, f. greierdje. greilaut, (jcaidm.), f. Sorlaut. grtilebtg, adj., »ott einent SUianne, samec, neoženjen; »on einer graucuSpetjon, neomo-žena, samica. -grcileljcit, bas, svobodni fevdf. gteilid), adj., da, kaj pa de, se ve da, res da, kako pa, obljubim de; in bet 53e» beutung gtoar, sicer, scer; freilid) ijt eS nidjt fdjon, alletn toaljt ijt cS, res, da ni kaj lepo, toda —; lepo sicer ni, pa — ali —. grcimadjcit, v. a., f. graitiircit; oprostiti, osvoboditi; etneit ©ergbait, razglasiti, daje rudnik zapuščen, zapušen, da se ga sme polastiti kdor hoče; v. r., rešiti se, oteti se, izviti se iz —; »on SJanbett, odvezati se, odkleniti se, razkleniti se. grcimndjer, ber, osvobodnik, oprostivec, osvobodovavec. greintadjltng, bie, osvobodba, oprostitev, odveza. greiiuantt, ber, t", greibnitcr, ©djarfridjter. greimaitnšhufe, bie, zemlja svobodnja-kova. 546 greimanrer. g t C i monter, ker, nadj tem granj. it. na$ atlbertl fta». iK. svobodni zidar, prostozi-darf, nact) Ravn. ozidni pobratimf. gtetmoureret, bie, svobodno zidarstvo, prostozidarstvof, nad) Ram. ozidno po-bratimstvo. g-reimoitrergcfellfdioft, bie, družba svobodne zidarije. greimourerild), adj; prostozidarskf. greimourerorben, bet, društvo svobodnih zidarjev. gr e irn 0lt r e t U) ef e lt, t>a«, svobodna zidarija. gretmiilt&ifl, adj., fein, govoriti na vse usta. greimuti), ber, prostoserčnost, prostoduš- nost, odkritoserčnost. g-rcimutbis, adj., odkritoserčen, prostodušen, ravnoserčen, ravnodušen, bohm. uprimny; ado., naravnost, odkritoserčno; freimut^tg fagett, nad) V. iz oči v oči povedati. greimiitljigfeit, bie, odkritoserčnost, rav- nodušnost, ravno scrce, russ. iskrennost. grciort, bet, f. grciftatie. greiportijci, bie, f. greicorpS. gretreiter, ber, konjik dobrovoljec, dobro-voljski konjik. greiiS, f. groip. grcilomfront, baS, (Viola trieolor), siro-tica. gttifaft, ber, svobodnjak, nad) V. lontavški* kmet. greifofjigfctt, bie, svobodnjaštvof. greifd)ein, f. greibiiict. greiid)ie^en, bas, očitno streljanje v tarčo (brez plačila), pripuščeno, pripušeno streljanje. greifd)tfi, bas, («Parlamentairfdjiff), svo" bodna ladija, pogovorna Indija, grcifdiule, bie, brezplačilna šola.^ greifd)iilcr, ber, neplačujoči učenec, učninc prost. grcifd)iirfClt, bas, svobodna, brezplačilna rudosledba-j". g r ti f d) U (j, bet, brezplačilni strel, gotovi strel. reifdjuij, f. grciocdje. ttijdjiihc, ber, svobodni strelec, rcifitltt, ber, svobodnomiselnost, liberalizem*. grcifiltllig, adj., svobodnomiseln,svobodnih misel, čutstev. grcifittnigc, ber, svobodnomiselnik, svo-bodnik-j". greiiittnigfcit, f. grciftnn. grči f p red) c n, v- «•, einen Sejjrimigeit, rešiti, osvoboditi učenca, izpustiti iz učen-stva, izreči (za) doučeniga; »ott einer @d)llib, oprostiti krivice, spoznati, izreči (za) nedolžniga, razkriviti, razdolžiti, opravičiti; »otl ben ©unben, odvezati grehov, poln.. razgrzeszyč; eitt freifptecf)enbeS Ur; t()ei(, odvezna sodba, grcifprcdjer, ber, oprostivec. greiiptCd)Ultg, bie, oprostitev, opravice- gremft. nje, rešitev, odveza; bet greigefptodjetie, re-šenec, oprostenec, doučenec. grei|'pred)ang<(gefiiihr, bie, osvobodnina. grciitoot, ber, republika, svobodna deržava. greiftobt, bie, svobodno, prosto mesto; ju» gtciet) greijiatte utib 3ufImibtSort, ettoa pri-bežno mesto, bežigrad Zal. grciftiibtifd), adj., svobodno-mesten. grciftoti, grciftiittc, bie, pribežališče, pri-bežališe, (nad) M. utečišče), russ. ube-žišče. grciftehtn, v. t»., eS fie^t ifjutfrei, na voljo mu je (dano, puščeno, pušeno), sme. ako hoče. greiftclle, bie, brezplačna, brezplačilna služba, mesto, sedež brez plačila, zastonj. greiftCllCU, v. a., komu kaj na voljo dati, dajati, na Voljo pustiti, puščati, pušali. prepustiti, prepuščati, prepušati komu kaj. grciftcilung, bie, puščenje, pušenje, frej. puščanje, pušanje, dajanje na voljo, grciftiitcr, ber, nad) M. prijemnik. grciitunbc, bie, lažno, (cfr. baS ilt Unterfr. it. ¿fir. gebraudjl. nemara laza=ne utegnem), ura pokoja, praznovanja, nad) 1 ■ prazna ura, russ. dosug. greitog, ber, petek; bet (šijarfteitag, veliki petek. greitlj, bie, snubljenje, snubitev; auf bie greitl) gebett, snubit iti, hoditi, grettiialig, f. Sclbfttbdtig. greitbof, ber, f. griebbor. greitifd), ber, hrana, jed zastonj, brez plačila. greitreppC, bie, itntet freient §imntei aiu gebrad)t, zunanje stopnice (štenge*). grcitruppcn, pldobrovoljci. greiung, bie, snubitev; f. greiftotte. grciung3red)t, bas, f. Aftlrccbt. greinererblid), adj; kar se sme zapustiti komur si bodi, zadedljivf. greilDflffcr, bas, svobodna voda; voda. v kteri sme vsakdo ribe loviti, greitoerber, ber, snubač. grettDCrbcrei, bie, snubaštvo. greitoerberin, bie, snubačica. greitocrbung, bie, snubitev, greimerbett, n., osvoboditi se, oteti se, Qphysik.), razvezati se, oprosititi se. greitoiiiig, adj., dobrovoljin (in aitenfia». Sintlba.), radovoljen, samorad; adv., ettraS fteittiiiig tf)ltn, sam od sebe, iz dobre volje, iz svoje volje, dobrovoljno, sam rad, nacf) V. brez velevanja, serb. drage volje, grciloiilige, ber, dobrovoljic; bie, dobro- voljka; baS, nad) V■ dobrovoljščina. greimiliigicit, bie, dobrovoljnost, rado- voljnost, samoradnost. grcijctici, bas, odpustni, oprostni list. grcijiigig, adj., svoboden, seliti se; kdor se sme brez ovire preseliti v drugo deželo, greijiigiglcit, 'bie, svoboda selitve, svobodno preseljevanje, svobodni prenosi premoženja iz dežele v deželo, greittb, adj; tuj, Qaltsl. tužd), ptuj; anterS t»oi)er, oddrugoden, zunanj; fretnbeS ©Ut grembartig. Sre&fieitt. 547 ailß ljudsko (lesko) blago; ltnbefamit,[ne-znan; feltfam, čuden, čelarcn; fiß frenit ftellen, nevedniga se delati; im frentben Sattbe, po drugod; frembe ©itten, tuje, stranske šege; tag iji tnit fremb, to mi ni znano, tega ne vem; idj bin iti bicfcnt .§aufe frentb, jez nisim iz te hiše, nisim tukej doma; fremb Werben, ptujiti se; frembeg Sanb, tujščina, tujšina, tujina, tuja dežela, f. a. SliiSlänbifß; iß war frentb unb il)t habt miß beherbergt, popoten sim bil, in vi ste me pod streho vzeli; t;eute I)abett Wir grentbe, danes imamo goste, gosti, grembartig, adj., tuj, drugoversten, dru- goroden, inoroden, raznoroden, grcmbartigleit, bie, raznorodnost, ino-rodnost. grentbe, ber, f. grembliitg; bie, tuje, ptuje, tujina, ptujščina, ptujšina, tuja dežela, stranska dežela; gefeit in bie grenibe, na ptuje iti, po svetu iti; in bet grentbe feitt ©rot fußen, iti s trebuham za kruham; f. a. üluelanb; eilte grembe, tujka, ptujka, serb. inostranka. gtcntbenbltß, bag, vpisnik tujeov. popotnih. tujčnikf. Srtntbcitgcfc^, bag, postava zastran tujeov, za tujce. SrcmbcnflOlijei, bie, policija za tujce, zastran tujeov. grentbeitrocfen, bag, tujstvo, tujske opravila. gumbettpbrang, ber, pritisk, vrenje tujeov, popotnih ljudi, ftembgeboten, adj., tujiga rodu, na tujem rojen. grcmbgcfittet, adj., tujih šeg, navad, grembgläubige, f. 2titber3gläubigc. frembljc it, bte, tujstvo, ptujstvo, tujina. tujka; Unfenntnij), neznanost, nevednost, frtntbi) ettfßufi, bie, tuje gospostvo, grentbliß, adj., tujsk, po ptuje. grcmbting, ber, tujic, ptujic, naß K tujež; bet fiß von anbergweher in einer ©enteitibe niebertüßt, prihodnik; tit ber ©aße bin iß ein grembliug, to mi je neznano, v tem nisim zveden, tega nisim vajen; eilt gremb* ting Werben, poptujčiti se. grentblingg = , iit 3f&gn., tujski, gremblingčlanb, f. grembe. ■ grt UtbnaUtig, adj., tujiga imena, s tujim imenam. gttmbfllßi, bie, tujčevanje, nezmerno posnemanje tujih navad, tujoljubje. gtembfiißiig, adj., kdor rad tujčuje, rad tuje šege posnema, tujoljuben. gtembfiißlige, ber, tujčevavec; bie, tuj-čevavka. gtciubmort, bag, tuja beseda, tujka. gttlHbjiingig, adj., inojezičen, f. a. 9iu= beržrtbenb. grtqutni, f. häufig, SBolireiß. grequentation, tte, f. üßefuß. greqnenttttibUllt, bag, ponavljavnik (glagol). gtcgucittircn, v, a., obiskovati kaj, hoditi, zahajati kam, f. a. »efllßcil. grcgttcnj, bie, množ, množina, mnoštvo, množje, množica, f. a. ¿lllflllf. grCgCO, adc., itt ber SOialerei, malanje na mokrem apnu, zidu. naß V. mokroma, na mokro, al freško; gregeomaler, naß K ma-lar na mokro, malar na plazno; gregeonta* leret, malarija na mokro, na srov zid, al freško. g t C f b U II ß , ber. požeruh, snedenec, požreš- nik. jedun, žerač, lakotnik, lakota, g t tfi beg i erb C, bie, požrešnost, lakotnost, sainogoltnost, hlastežnost, naß V. golta-vost, žertnost. grefj begierig, adj., požrešen, sneden, po- žerljiv, gladen, gladoven, lakoten. grejje, bie, gobec, rivec. greifen, v. a., požreti, žreti, požirati; bie Dßfeit freffen, voli jedo; bie ®6gel freffen, tiči zobljejo; bet äiiolf hat ein Siamm ge* freffen, volk je ovco požcrl, snedel; betn Biehe jtt freffen geben, živini jesti dati, dajati, položiti, klasti; Bogel friß obet ftirb, pomozi si, kakor veš in znaš ; plavaj ali utoneš; naj se pes obesi; freffetibeg Bfattb, živa rubežen, živa zastava, zarubljcna žival; bet 91 oft frifjt (Sifen, ruja jč železo, razjeda železo; begierig freffen, hlastati, oblo požirati, goltati; freffen unb faufen, jesti in piti; bie äöürmcr haben ihtt gefreffett, červi so ga snedli; ftß fatt freffen, nažreti se; fahl freffen (von (Raupen), do goliga objesti. snesti; ber .Krieg hat Diele üKenfßeit ge* freffen, vojska je požerla, sncdla mnogo ljudi; er hat einen Larrelt att ihm gefrefftn, slepo ljubezen iina do njega; feinen ®ram ilt ftß freffen, jesti se. gristi se, požirati krivico; ber .frebg frijjt itnt ftß, rak se raz-pašuje, se razširja, sega naprej, ji dalje; big jtt einer ©teile, prijesti do —. greffeit, bag, žertje, zrenje; bie ©peife, jed, piea, kerma, fig. slabo jelp, biihm. žradlo. greif er, ber, snedež, pojedež, lakotnik, lakota, požertnik, sneda, volk, volčje čevo, meh nikdar sit; f. a. gtcpnitß. grcfferei, bie, žertje, žrelje, žrenje, po- žreševanje. grefferilt, bie, požrešnica. greffieber, bag, lačna merzlica, volčja lakota, f a. ^cijjbunger. gre&gfer, bie, f. gtepegierbe. grefgierig, adj., požrešen, žrav, goltav, samogolten, hlastežen. gre|) g tO rte, bte, zvonilo k južini. greffig, nut in beti 3ufammenfefcungen, -jed, -žerten, 3. 58. fletfßfrefftg, mesojed; aag* frefftg, merhožerten. gre itrnufheii, bie, f. §eifßmiger. gre f l in g, ber, f. greffer. grefjtuft, bte, požerljivost, glad, lakot; bet •§ltnb hat feilte grepluft, pes neče jesti, grel)luftig, adj., požerljiv, kar rado j(5. grefjfncl, ter, torba za jedila; fig. f. greffer, grcDipitje, f. grcijjmiRC. greift C ilt, ber, hudičev kamen. 548 grefjfudit. greubenftttfit. greffudit, bie, f. grepegierbe,greffieber. grefjfiitbttg, f. grefigiertg. grcjjirog, ber, korito, (iz kteriga živali jedo). greffflanft, f. grepaucb. gre # torb C, bte, bet beti ^fetben, preobjed- nica, objednica. grctroinfei, ber, snedališče, snedališe, je- dališče, jedališe. greftttlltrj, bte, ingverjeva korenina, grejunge, bte, antSKaule bei ben Snfecten, strigalice, klešče, kleše, škarjice, ščipav-niki, šipavniki, fäntmtl. pl. grett, greiitbett, ba«, gretttoiefel, (Musteia furo), nad) bem Russ. afrikanska podlasica, nad) V. bela podlasica, gretter, ber, pačuh, mojster skaza; f. a. ^fufdjcr. greben, grerett, v. n. (tt. a., gunt greifen geben), f. greficit. grenbe, bie, veselje, radost; feine greube an jeutanb, an etwa« ijaben, veseliti se, vesel biti koga, česa; »ot greube Weinen, (od) veselja jokati; greube entbftitben, veseliti se, aud) radovati se (obwohl biefe« a ud) bie ©ebeutitttg „@ibmeicl)eln" beftgt); er bat eine närtifebe gtellbe baran, to ga neznano veseli; e« ifi eine greubee« anjufeiteu, veselje je viditi, lepota je viditi, gledati; id) ntadje mit eine greube barait«, 3bncn 5U bienett, veseli me, ako Vam morem v čem postreči; (Sinem eine l)eimlicbe greube utajen, izne-nada koga razveseliti; bie greube »erberbeu, skaziti radost; ein Xag bet greube, veseli dan, dan veselja; mit grettbett, veselo, z veseljem; wie groß War meine gtettbe, kako sim se razveselil; bu bättefi bie greube febett folleu, to ti je bilo veselje, radovanje. greitbegliiiijeitb, grcubeftrablcnb, adj., veseliga lica, oči so se mu bliskale od ve-selj a. grenbett = , in Sftgn., veseli, od veselja, radosten. greubenarnt, f. greubenlož. freitbenbcdjer, ba«, čaša veselja, rcubenbejcigung, bie, naznanjanje, kazanje veselja, vescljenje. greubenblii, ber, veseli pogled, greubcitbotf d) «ft, bie, veselo oznanilo, naznanilo, veseli glas. greubcnburft, ber, hrepenenje po veselji, po radosti. grettbenf eier, bie, f. grettbcnfeft. grcubcttf eft, ba«, veselica, god, vesel god, praznik, veselo obhajilo, obhajanje. grettbcttfCttCr, ba«, germada v znamnje veselja zažgana; am 3ol)amii«abcnbe, kres; nad) bem Russ. radostni ogenj; f. a. gtClI* benfd)iefcit. gr C it b eng eb er, bet, razveseljevavec. greitbengcfiiijl, ba«, čut veselja, radosti, grtltbcngeitojf, ber, tovarš, deležnik veselja. greubengeitltl, ber, uživanje veselja, radosti, židana volja, grenbengefnng, ber, veselo petje, veselica. greubengeftbrei, ba«, veseli krik, vrisk, vriskanje, ukanje (od veselja, radosti); ein greubengefd)ret anfiimmen, zavriskati, zaukati. greubenb Off er, ber, sovražnik veselja, greubenbnnž, ba«, hiša, dom veselja, greubenlleib, ba«, pražnja, semajna, smajna, praznična obleka, grtttbenirans, ber, eine Sieibe »on greu-- ben, veselice pl., veselje za veseljem, grtttbenlebett, ba«, veselo, prijetno življenje, veseljenje. grcubcttlecr, f. greubenloč. greubenlieb, ba«, vesela pesem, veselica, greubenlož, adj., brez veselja, brez radosti, nevesel, neradosten, uacb bem Russ. brezradosten. grett benlof igle it, bie, neveselost. grcubeuittiibdjen, ba«, nečistnica, poln. dogodnica. greubenntabl, ba«, vesela pojedina, gostje, veselica, grenbettmeer, ba«, nezmerno veselje. morje veselja, greubeittnenfcb, ber, veseli človek, veseljak, lahkoživec. g r e it b e n u n d) r i dj t, bie, f. grenbenb»tfd)iift. grettbe nopfer, ba«, veseli dar, zahvalni dar. greubenpoft, bie, f. greubenbotfcbaft. greubenreitb, adj., poln veselja, radosti, ves vesel, preradosten, prevesel. grettbenreitb, ba«, kraljestvo veselja, greube n ruf, ber, greubenrufen, ba«, veseli klic, ukanje, vriskanje. greubettfaal, ber, bei alten ®td)tern, nebeška dvorana, greubenfaij, ber, veseli poskok, greubeufitule, bie, steber veselja, stolp postavljen v znamnje veselja, grettbenftbief en, ba«, vesela strelba, streljanje v znamnje veselja, greubettflbmitd, ber, pražnje ozališanje, lišp. greit benfdjbbfer, ber, začetnik veselja, ki povsod veselje napravlja. greitbcnfdjuf, ber, veseli strel, gr eitb CU f clig, adj; oblažen, ves vesel in srečen. greubettfottlte, bie, solnce veselja, veselo solnce. greit beufb tel, ba«, vesela igra. greitbeitfbruitg, ber, f. greuDenfatj. greitbcttftimnte, bie, veseli glas. greubettititttmung, bie, vesela volja; iit einet greubenfiimmung fient gufe fieljen, prijatel biti s kom; adv., po prijatelsko. greunbfd)ttftlid)ieit, bie, prijaznost. greuubfdjaftžbanb, ba?, prijatelska vez, zveza. greitltbfcbafišbetteiš, ber, dokaz prijateljstva. Steunbfdjflfilbejeitguitg, bie, izkaz, izkazovanje, skazovanje prijatelstva, djanska prijaznost. greuitbfdjaftšbunb, ber, prijatelska vez, zveza; einett greunbfd)aft«Buttb fdjliefjett, ma* cf)ett ntit Sentanbeu, poprijatliti, sprijatliti se s kom, skleniti prijatelstvo. giettttbfdjflftžbienft, ker, ustrežba, postrežba prijatelska; ertoeife mir kiefett greunkfdjaftžkieuji, stori mi to dobroto, skaži mi to prijaznost, russ. usluga. Srennbfdjnftžfnil, ker, primerljej prijatelstva. StCUnbfdjaftSiufelH, pl., Otoki prijatelstva. SrennbfdjafiSfnp, ker, prijatelski kuš-ljcj, poljub, p olj ubij ej. Sreuttbfcbaftžlieb, ka«, pesem od prijatelstva. grennbfdjaftlorben, ker, prijatelski red. greunbftflflftžfjfnttb, kač, zastava prijatelstva, prijaznosti. gteunbfdjflftžftnn, ker, čut za prijatelstvo. Sreunbfdjaftšftiitf, f. Sreuitbfdjaftčbtcnii. SreunblfdjafiSirteb, ker,nagon prijatelstva. Stebel, ber, 93ožl)eit, zloba, zlost, napčnost, grešnost, hudobija, nad) M. blazen, zlodej-stvo; 93erBred)en, hudodelstvo, zločinstvo, 550 gretiel. grieben3í«íufí. zlotvorje; UebertretlMg, prestopek; ©¡utí^ VDtfíc, obest, obestnost; 33ef«ábigtttig, kvar, oškodba; ©ertoegenljeit, prederznost, derzo-vitost; ©ettalttbátigteit, posilnost, serb. nasilje; ©titbeiligttng, oskrumba; etJtett greoel í)egel)ett, »erúben, hudodelstvo doprinesti, prelomiti postavo, pokvariti kaj. gretiel, adj., bie frewíe 3«at, hudobno, zlobno, derzovito delo. grCtielbltfjC, bie, zloba za prestopke. greti eler, ber, f. gretilcr. gretielllllft, adj., zloben, zlosten, zločinsk, pregrešen, prederzen, derzovit, obesten, svojevoljen, kdor za Boga in za postave ne mara; freoelljafter @«lei«bailbci, pre-derzno tihotapstvo, kontrabant*. gretielmorb, ber, grozoviti, černi, na« tent Serb. brezbožni umor. grcticlmittb, ber, zlobnost, derzovitost, napčnost. greti elit, v. «., gre»el begeljett, zloben biti, postavo prelomiti in ne marati za-njo, grešiti, zlo, hudobijo storiti, delati, na« M. blazniti (na« bcm Altsl. „Slergernif erre* gen"). grctieltljflt, bte, hudobija, zlo, zlobno dja-nje, delo, černo delo, f. a. gretiel; poln. zbrodnia. grctieltiogt, ber, f. gigfnl. gretienllt«, adv., f. greuelbaft; frebentti« fmtbtgelt, prederzno, hotoma grešiti, gretilcr, ber, hudobnik, (nad) M. blaznivec), bohm. bezbožnik; derzoviti človek, škodnik, kvarnik. gret), f. grči. gricnffé, f. Sdjnittficif«. gricaffircn, f. eu, zateči koga na samem djanji, delu (poln. nad) bem Latein, na gorajezym uezynku); frifeh 8fWagt ift halb gewonnen, serčnost velja, nach bem Russ. 552 grtfdjarfieif. serčnim Bog pomaga, ttadj fcem Seri. kar se ne počne, to se ne konča, griftfiarbeit, fcte, pretapljanje, čiščenje, čišenje, nadj V. čverstenje (železa), gtif d) bälg, ber, čistivni meh (v plavžih), grifft) b ter, ba«, olova patoka, nadj bem Böhm, redina. grifdjblci, ba«, čisti svinec, grifft)C, bie, be« Söajfer«, merzlota, stude-nost, bolim, čerstvost, russ. svežest; ber 8uft, hlad; bet garten, živost, čverstost; bei Sägern, ein Wafferreieper Ort, Wo ftdj ba« SBilb erfrifdjet kal, mlačina. grifdjeifcit, ba«, nod)mal« gefdmteljte«, pre-topljeno železo, nad) V. masel (»teli. maslo), grif d) en, V. a., f. ©rfrifd)eit, tiibien; »a« »erborbett, unfenntlidj iji, wieber gut, fettnt* lid) machen, ponoviti, ponavljati, premladiti, mladiti (n. p. ol); bei ben Sägern §unbe, čistiti, očiščati, očišati psa; mont. bet« @i* fett frifdjett, pretopiti, prctapljati, ttad) V. čverstiti; bitij ffilei, pretopiti, pretapljati, čistiti svinec; v. n. it. r., bie §nnbe fri--fdjen (fid)), psi pijo; bie Sadje Ijat geftifdjt, divja svinja se je oprasila. firifdj Cr, ber, pretapljavec, čistivec. grif d) erb in g«, f. SflcitcrbingS. grifd)Cffe, bie, pretapljavnica, čistivnica. grif d) f eit er, ba«, čistivni ogenj. grifrijgeftcilt, bas, terdina (kamnje, za ktero ni podpornje treba), grifdjbcit, bie, novota, merzlota, čverstota; f. Štifti) e. grjfdibcrb, ber, f. grifdiofeit. grif d) I in g, ber, junges wilbe« Sdjwein, bi« es ein Satyr alt iji, divji prešiček, mladič, mladiček, mlasček, spomladanec; ein Über* gegangener, divji prešiček v drugem letu. grtfdjmalerei, bie, f. grešcontaleret. grifd)mctl, grijd)mtld)Clt, adj., iztelen; frifdjmelte ,Rllf), iztelna krava, serb. mla-dačna lyava. grtfd)Ofett, ber, (peč) pretopivnica. gtifdjpf ntllte, bie, pretopivna, čistivna ponev. grifd)fd|latfe, bie, železna (dobra) žlindra, grif dj uit g, bie, f. GrfrifdjHitg; (waidm.), pitje, voda. grif cur, ber, česar; bei graitenjimmertt, etwa opletač, lasopletf, kodrar; al« 5)}er* ritcfentttadjet, etwa lasničar. gtif it ett, v. a., bie §aare, česati, lase spletati, spravljati; 'mit 9iücfftd)t auf 3ö»fe, oplesti, opletati; träufeln, skodrati, kodrati; friftrt, očesan, oplcten, skodran. grtftrlatttnt, ber, redki glavnik, češelj, česalo, kodravni glavnik, kodrivnik. grift, bie, ®ilation, odlog, odklad, prelog, odlašek; gttr bebuttgenett griji, o pogodu; Seit, čas, doba; ju aller griji, vsaki čas, kdar si bodi; itt 3at)re«frift, čez leto, za leto in dan, za eno leto; griji lajfen, čas pustiti, dati; Xerntin, rok (a. altsl.),russ. srok; postavljeni, odločeni dan, aud) obrok, obwoljl biefe« eigentlidj eine „fßortton", Wie aitdj „@pjeit" bebeutet, brišt»; bt'e griff attf groljnarbetier. eittenSag beftintmen, odločiti, postaviti dan; ftdj eitte griji ausbitten, izprositi odlog, prelog. griftbefebt, f. Stlatorium. griftbefttmmnng, bie, odločba roka, dne. grift en, v. a., Stuffdjnb geben, odlog, čas, odklad dati, dajati, odložiti, odlagati; ba« 8ebett, življenje podaljšati, podaljševati, ohraniti (n. p. bolniku), aitdj revno, borno živeti, ubijati se; f. a. 9ietten. grifterftreiltng, bie, odlog, prelog roka, dne. griftgetb, ba«, ročninaf, kvaterni dnar (mont.). griftgefutp, ba«, prošnja za odlog. griftmittei, f. ^ntliatin. grifttag, ber, postavljeni dan; f. a. 9?eft)ect= tag. griftltug, bie, be« Sebett«, podaljševanje, ohranitev življenja; f. a. griftgetb. griftoertangerung, bie,f.grifterftrednng. griftnerteguug, bie, prelog dne. grifttueife, adv., na roke, po obrokih, od časa do časa. grtftjablungen, pl, plačila, odplačevanje na obroke. gtifur, bie, česanje, naprava, spletanje las, opletanje, kodranje; f. a. galbel. grtit, ber, ein fleinet S3opter, svedree, že-beljnik. gritte, bie, steklena raztopnina, frita*. gribol, adj; f. gitet, gred), gtioolitai, bie, f. Gitetteit,2cid)tfertigteit. gritiolitiiten, f. tleinigieit. grob/ adj., vesel, radosten, rad, zadovoljin; eitter (Sadje frolj Werben, veseliti se, radovati se kake reči, uživati jo; id) bin frolj, veselim se, rad sim, f. a. greuen; frotjen SMutlje«, dobre volje, vesele misli, grobgefiibl, ba«, veselje, radostno čutstvo. grobgefong, ber, veselo petje, g robi) eit, bie, veselost. g rbb i i d), adj., vesel, radosten, rad, dobre volje; frofjlidje Stadjridjt, vesela novica, vesel gias; frotjlidj fein, vesel biti, veseliti se, radovati se, dobre volje biti; froljlidj tnadjen, oveseliti, razveseliti, razveseljevati, groblidjfeit, bie, ber Suftanb, ba man frolj* lid) iji, veselost, radost; froplidje £anblung, veselice, veselje, radovanje, veseljenje, dobra volja. grobloden, v. n., (od) veselja poskakovati, veselo poskakovati, veselje obhajati, radovati se, nad čem ob. čemu, vriskati, ukati od veselja. gr0t)t0den, ba«, vrisk, vriskanje, ukanje od veselja, radovanje. grobmiitbtg, adj; vesetiga «erca. groljn, ber, f. ©eridltžbtener. grotjn*, itt 3f&gn., rabotni, tlačanski. grOl)Itadet, ber, rabotna, podložna njiva, grobnallar, bet, veliki oltar, grobnamt, ba«, velika maša. grobltarbeit, bie, tlaka, delo na tlaki, ra-bota, rabotno delo. grobnarbeiter, bet, griipner, tiačan, ra- groljnkr. grofdigeier. 553 botnik, rabotar; grobttCrŽ=, in 3fp9«-, tlačanski. grobnbat, adj., raboti ali tlaki podveržen. grobnbnuer, ber, kmet rabotnik ali tlačan, podložnik. grobnbote, f. ©eridjtSbietter. grobnbrot, bas, rabotna lirana. grobnbiirger, ber, au^groinicrscr,mojster skaza, kazivec. grobnbienft, ber, grobne,bie, tlaka, tiač- nja. rabota, (monf.) rudarska desetina, grobnen, robotljen, tlako ali raboto delati, opravljati, tlačaniti, tla d) M. rabo-titi, rabotovati; feinen Süffelt fröbnen, služiti. streči mesu, poželenju, telesu, hlapec svojiga poželenja biti; v. a., deržati koga v sužnosti. imeti sužnjiga. gröbner, ber, f. grobnorbeiter, ©feguent. grobnerci, bie, f. grobnfefte. gtObnerbiiUŽtben, ba«, željarska hiša. grobnfoftcn, pl., kvatri, kvatre. grobnfefte, bte, ječa. grobnfrei, adj., brez tlake, tlake prost, rabote prost, grnbnfnbte, bte, tlaka s koli, z vozam, peljaj za tlako, grobngetb, bas, tlaščina, tlašina, rabot-nina. grobnboitžler, ber, željar, rabotnik. grobnberr, ber, gospodar rabote; f. ©rttnb= berr. grobnberrftboft, bte, f. ©runbberrfdjaft. groltnbnfe, bie, tlaki podveržena zemlja, grobnfnetbt, ber, tlačanski hlapec, grobnieidjnnm, ber, sveto Rešnje telo, Sveto telo. Božje telo. grobnleitbnomžfeft, bas, =iag, ber, dan svetiga Rešnjiga telesa, telovo, praznik svetiga Rešnjiga telesa. grbbnliltB, ber, tlačan. groinPfennig, ber, f. grobngelb. grobnpfiidjt, bte, dolžnost rabote, tlake, tlako delati, gro bnpflitbtifl, adj., dolžen tlako delati, tlaki podverženi, pod raboto. grobnredjt, bas, pravica tlake, rabote, rabotna pravica. grobnreflifter, bas, zapisnik tlake, grobntoij, ber, dan tlake, rabote. grobnttoflf, ber, priganjač rabotnikov, grajski župan. grobntoer!, bas, f. grobnarbeit. groltfinn, ber, veselost, radost, veselo serce, veseli duh, dobra volja, židana volja, veseloserčnost. grollfinniß, adj., vesel, radosten, židane volje, veseliga serea, veseloserčen. gromtn, adj., abgeneigt, @d)abett jitjitfügen, krotek, krotak; er ift ein frommes @d)af, nič žaliga ne prizadene nikomur, pohlevna dušica je; »obigeffttet, frommes .Rtnb, dober, miren, tih, nravit otrok; gütig, mitleibig, smiljen, dobrotljiv, blag, milostljiv; gotteS= furd^tig, pobožen, bogoljuben, bogaboječ, nad) bem Russ. nabožen, a. brumen* (fdjott im Breviar. gla/j. Senebig 1562); ein frommes Sebett fübtett, pobožno živeti; eitle fromme SKiene madjen, pobožniga sc kazati, delati; ein frommet Sffimtfd), dobra, blaga želja (ki ostane želja, ki se ne izpolni); eine fromme Stiftung, serb. zadušbina; ettt frommes Segat, pobožno volilo, za pobožne namene. grontme, ber, pobožnik; bte, pobožnica. grömntelei, bie, svetohlimba, kriva, lažna, neprava pobožnost. gröntmeln, v. H., pobožnost hliniti, svetiga se delati, ltadj M. a. svetohliniti. grontmen, v. «•, pomoči, pomagati, korist ali vžitek prinesti, prinašati, koristiti, has-niti, v prid, na korist, na dobro, na hvalo priti, hoditi, biti. grontmen, bas, korist, prid, hasen, pomo-ček; eS bicnt JU feinem grommen, to mu je na korist, to mu koristi, pomaga, gromntberjio, adj., pobožen, pobožniga serca. grb in nt ig feit, bie, @ottesfurd)t, pobožnost, bogaboječnost, bogoljubnost, bogorodnost (»pit roditi-- marati), bogamarnost, brum-nost*, russ. nabožnost; »Ott ©adrett, krot-kost, tiliost. grontmler, grontmlittg, ber, svetohiinec, hlinjenec. gtömmlertlt, bie, svetohlinka, hlinjenka. gromntfinn, ber, f. grömmigieit. grott, f. grobn. groitte, bie, čelo, lice, prednja stran; mil. ettva lice; t»ir ntaebelt gronte, ttadj V. štri-camo se; toir marfci)iren in bie gronte, stric stopamo, štricamo se. groutifpice, f. ©iebelfeite. gronton, f. genftergiebei. grofd), ber, žaba; baS SUianU^etl, žabovec; grčfdjcben, žabica; ein junger, ber ben ©ebtoeif nod) itiibt »erioren bat, glavač, glavec; bet grüne eßbare, urh, nad) HI. rujht, rujhtač, rujtelj; ber Saltbfrofcb, reg», in nlft, bie, f. groflbeitle. gtOflig, adj.. merzcl, leden, mrazen, mra-zovit, hladen, zimen, ozebel; er ifl feljr fro* flig, zmerzel je, precej ga mraz prevzame; bet (Sntpfang ioar froflig, merzlo so ga sprejeli. groftier, grbftling, ber, zmerzlež, zmerzin, zmerzljak, zmerzel človek. gtOftntillCl, ba«, pomoček ali lek za ozeblino. groftmonat, ber, f. december. groftAflafter, ba«, f. groflfalbe. groftflnncl, ber, f. ©¿punci. gtO ftrau d), ber, ©iSnebel, inraznica, serb.iič. gtOftfalbe, bie, mazilo za ozebo. groftfdjaner, f. groft, grofittietter, bas, merzlo vreme, zmerzo-vanje, mraz. groltiren, f. iRcibcn. gtud)t, bie, sad, plod, obrodek, dozorek, pridelek; grud)td)elt, plodek, sadek; SBir* lltng, nasledek, nastopek, naš M. poganjik; f. a. golge; itt engerer fflebeutung, bas ®e* treibe, žito; bie grud)te fleijen »ortrefflid), žita lepo kažejo, f. a. SlnSfaal; £>bfl, griidjte bringen, sad obroditi, roditi, ploditi, zdati, zdajati, koristiti; ©intunfte, dohodki; Siugun* gen, užitki; grudne eineS SanbgnteS, pridelki; bas ftnb bie grunte bes gleipes, to so nasledki, to je plačilo pridnosti, to j« storila pridnost; ein SBerf, delo, izdelek, grudjtabgabe, bie, davek od žita, v žitu. gritdjtttfler, ber, žitna njiva, rodna ali plodna njiva. grildjlanfe^en, bas, zarod, zarajanje. grucblart, bie, versta žita, sadež, grušlaft, ber, plodna, rodovitna veja. gmdjtauge, tas, f. grud)lluožl>e. grudllbalg, ber, mešič, luskina, luščina; f. a. »alg. grudilbaitb, f. grudjlgcijange. gritd)tbar, adj., rodoviten ob. rodovit, ploden, plodovit (attd) altsl.roden, rod, sa-donosen, plodonosen; »on Sailuteti, nad) M. sadovit; frndjtbar mad)ett, urodovititi, rodo-vititi; fef)r frudjtbar feiit, »oni ©etreibe, silno dajati, plenjati, žitno biti; ein frudjtbareS 3abr, dobra letina, grildllbarfeit, bie, rodovitnost, rodovitost, plodnost, rodnost, sadovitost, plenj. grud)lbarlid)feit, f. gruditbar. grnd)lbarmad)ung, bte, porodovitba. g rud) t ban nt, ber, sadno drevo. grHd)tbanmjttd)t, bie, reja sadnih dreves, sadjorejaf. gmdlibebalter, baS, anat. otročnjek, maternica; beim Siinboiefje, telečnjek. grudjtbclialtnift, bas, f. grudjlgeimufe. grudltbelabeu, adj; poln sadja (n. p. od drevja, da se šibi pod sadjem). grud)tblafe, bie, plodni mehurčič. grudltboben, ber, žitnica, kašta, kašča, bol. plodnica-f, dno. grud)tbrannlioein, ber, žganje iz sadja, sadjevec. grudjtbringenb, adj; saden, sadovit, ploden, plodonosen, plodovit, roden; ®elber frudjtbriiigenb anlcgen, koristno naložiti, na obresti dati, dajati dnar. grud)tbud)e, bie, f. gnidjleidie. grud)ld)Cn, bas, plodek, sadek. grudlteidje, bie, želodni hrast, grud)len, v. n., prinesti, prinašati sad, roditi, ploditi sad, koristiti, hasniti, žaleči, zalegati, v korist biti, pomoči, pomagati; ItidjtS frudjtett, zastonj biti, nič ne izdati, nič ne opraviti, gritdjlenabfonberung, bie, razločba, odločba pridelkov. grud)terbe, bie, rodovitna zemlja, gruditerfiilll, f. grudjtbelaben. gtU d) lerit a g, ber, donesek ploda, obrodek sadu, letina, pridelek. griiditcfditoanger, f. grudjlbar. grudjleffig, ber, jesih*. vrisk (?), kis iz sadja. griid)tebOll, adj., poln sadu, sadja, sa-dopolnf. grud)tfelb, bas, žitno polje, grildltgarten, ber, sadni vert. grntbtgefilbe, bas, f. grud)tfelb. grilthlgepnge, baS, in ber SSaufunjl, sadni venec, feston®. grudjtgeliaufe, bas, (Pericarpium), na$ V. jederna postelja, sadni oklep, lupina »rndjtgeniefjer. (beim Äernobfl), oplodjef, nad) betu Huss. plodna čašica. »mdjtgenief er, ber, f. ^radjtniefer. »rud)tgenilft, ber, uživanje, užitek, »ruditgetoinbe, f. grudttgebänge. grud)tflöttill, bie, (Pomona), Cerera, Ziva. (Vtlld)tfliiUe, bie, žitnina, nach V. žitnica. ii r Jt dj 11) a i It, bet, sadni vert. 5rBd)tljon&eI, ber, žitna kupčija, terštvo ali kupčija z žitam, žitarstvo; bettfelben be* treiben, kupčevati z žitam, žitariti. gruif)ti)äUbier, ber, žitar, žitni kupec. » r u d) tb a tt 3, ba«, f. grudjtboben, Srcibljanč. »rud)ti)ailt, bie, (perispermium) , sadna koža, kožica, mrena; beim ©etreibe, luska, luščina. 3rud)tbcdc, bie, sadna meja, plot iz sad- niga germicevja. grud)tb»rn, ba«, rog obilnosti; f. a. giili= bom. grudjtbiille, bie, T- »rudjtgebäufe. Jvrud)tbiilfe, bie, strok, luščina, lušina. grud)tluftcn, ber, sodeč za sadje, gru d)t ieint, ber, kal, klica, poln. zarod. gmd)tfeldi, ber, f, grud)tgd)iiufe. »rud)tfnO§}> e, bie, sadni, plodni popek, berst, oček. grud)tlnolcn, ber, (germen ovarium), pu- cek za sad, russ. matočnik. grudjtlorb, ber, jerbas, košek, košara za sadje. grudjtforn, ba«, žitno zerno. griiditfranj, ber, f. gritdjtgebänge. §rud)tfrone, bie, glava drevesa, polna »nnJjtleer, f. Srudjtiož. griicbtlrin, ba«, f. griidlicben. §md)tIo3, adj., brez sadu, brez rodu, brez sadja, brezploden, neploden, brez ploda; obue 9Iugen, prazen, zastonj, brez koristi, nekoristen, nehasnovit, nepriden, brez prida, brez koristi; frud)tto« feilt, nič ne zdati, zdajati, zastonj biti, nič ne pomoči, opraviti; adv., zastonj. grudjtlOfiflftit, bie, praznost, nekorist; iji jebod) im ©los. paffenber bitrd) ein 3eifc Wort ju geben, j. SB. al« er bie grudjtlojtg:: feit feiner bie«fälligen ¿Bemühungen einfab, ko je spoznal, da je ves trud njegov v tej reči zastonj, da vse njegovo prizadevanje nič ne opravi itd. jvmdltmnler, ber, malar sadja, grudjtmangel, ber, pomanjkanje žita, sadja, pridelkov, slaba letina. Smdjtmorf, ba«, sadni sok. grudjintarlt, ber, Dbfimarft, sadni terg; ©etreibemarft, žitni terg. gtud)fntttf), ba«, sadna žitna mera. grud)tniej?itng, bie, uživanje, grudjtbrciž, ber, žitna, sadna cena, cena žita, sadja. gruebtreid), f. grudjtbar. ištlldjtrtife, bie, dozorevanje, dozorek. grudjtröbre, bie, iti ber ißjianjenlebre, bet Stempel (©taubweg), nad) Vert. samičica. g-rutbtftbnbcn, ber, poljska škoda. »riti). S55 »rud)tfd)iff, ba«, žitna ladija. »rud)tfd)nur, bie, gefioti, grud)tfranj, venec, pas, opas. gritdjtfdjrumbf, ber, usušek pri žitu. »ntditfbeidjer, ber, f. gritdjtbobcn. »rit^tfjerre, bie, žitna zapertija, prepoved, žito iz dežele izvažati. gritd)tfteiu, ber, okamnjeni sad. »rudjtftiel, ber, sadni recclj, pecelj. »mdjtftroud), ber, sadni germ. »ritdjtftiid, ba«, malanje sadja, gmdjttbenrc, »ritdjttbeucrung, bie, dra- gota, dragina žita. griltbtirngenb, adj., sadonosen, rodoviten, ploden. gritdjtloulletlb, adj., polnlepiga žita. sadeža. 5ritd)tt0flffer, ba«, in ber ®ebttrt«f)ülfe, Itad) V. otročja voda, tečin. gntd)ttt)cd)fcimirtbfd)flft, bie, kolobar, verstenje setve, verstivna setev, grudjttoaffcrblafe, bie, nad) v. mehur otročje vode. grilrfjttoein, ber, jabelčnik, hruškovec; f. a. Dbfitocin. »rit d) t tO 0II C, bie, (Pappus L.), mačka, mačica. J?rud)tjabfen, ber, češarek. »mit J eben t, ber, žitna desetina, »rudjtjeit, bie, jesen, doba sadja, grittbtjinfe, bie, žitnina ob. žitnica, žitni davek, kazen. gmd)t3tt)eiß, ber, sadna, rodna, sadjapolna vejica. gructificatioit, f. SBefrudjtung. gructificirett, v. «., ein flabital, f. ^rudlt* bringenb (anlegen), gritgal, adj., z malim zadovoljin, malo-ješč, prost, zmeren; frugale« Slbenbmal, mala, majhna večerja, grugalitüt, bie, zmernost, zderžnost v jedi. »tiib, adv., zgodaj, zgodej, za rana, ranoj, pergodi; gonj früb, prav zgodaj; jlt früb, prezgodaj, prerano, prevred, pre-kmali; bie Uljr gebt ju früb, ura prehiteva, ura gre prehitro; früher, poprej, pred, bolj zgodaj , nad) V. zgodneje; früb ober fpät gefdjieljt e« bod), prej ali poznej se bo vender le zgodilo; frülje auffieben, zgodaj vstati, serb. uraniti, podraniti; ftüb ÜRorgen«, zjutraj zgodaj, za beliga, za ra-liiga jutra; früb, Wenn e« Sag Wirb, jutra, kadar dani, kadar zor poka, zjutra obzoru; ron grülj bi« iti bie 9iad)t, od jutraj do noči, od davi do drevi; morgen früb, jutri za rana, zajtra, zajtro; gejlern früb, včeraj zjutraj; fjeute früb, davi; in llltterfr. U. serb. jutros; ba« SBaffer »oit beute früb, jutrejšnja, davišnja voda; cfr. @pr. kdor zgodej vstaja, temu kruha ostaja; adj., ttont ©¡orgen, ran, jutranj, atld) zgodenj, zoren ; b. i. frübjeitig, zgodenj, ran; bet frühere ieben«Wanbel, poprejšnje življenje; mit bem grühefieit, za raniga jutra, prav zgodej; ber frühe iEob, prezgodnja smert, poln. przedwczesna sm. 556 grnbflfjfet. gtiiljltif Cl, ber, zgodnje, iu Ullterir. rano jabelko. gtiil) tt^J 11 f 0 f C, bie, zgodnja, rana marelica. WriiharÈeit, bie, jutranje, zjutranje delo. îfriijttUf, ter, kdor zgodaj vstaja; ein ju frûb geborneS .ftinb, brezgodniček (ob. pre-zgodniček?). gtiibbeet, baS, zgodnja greda, lešica; f. a. mmttt griibbim, bie, zgodnja, rana hruška, gtiijlblume, bie, zgodnja cvetlica; f. a. ©imfeblumc. griibbobtte, bie, zgodnji fižol. gtiil)C, bie, jutro; itt bet grûhe, zjutraj, zgodaj, zarana, za raniga jutra, rano, prav zgodej; fjeute itt ber gritbe, davi; btulf itt aller griii)e, davi zgodej. griibeidjt, f. Stieicidje. Wriiï) crftfc, bie, zgodnji grah. grli&tfiCItê, adv.. najpred, najpoprej. griiligtbnrctt, f. 2lbortircn. griibgcbtt, taS, zjutranja molitev. Sriiljg Cburt, bie, negodni plod, ttac^ bent Serb. nedonosek; f. iibr. îifwrtirCH. griibgctfte, bie, zgodnji ali rani ječmen, griibgetreibe, bas, zgodnje žito. griibgemnnb, f. Sîegiigé. Š rit bil lit t, bie, f. SRorgenrotljc. griibilOttCêbiCnft, ba«, zgodnja, rana maša. Sriibb ettltc, bie, jarkica, jarica, jarčica. griibfjitf t, bie, zgodnje proso, liitrica. ŠriibbOiJfett, ber, zgodnji hmelj, griibjnbr, bas, f. griiiiiing. griibfurtoffcl, bie, zgodnje podzemljiee, krompir*. griibïirfd)t, bie, zgodnja, rana češnja, ranica, zgodnjica. griibliltg, adj., zgodej moder; f. a. 9(it= flug. gtiibfofi, bie, kosilo, zajterk. griiblamitt, bas, pomladanjec,jarec,jarček. griiljling, ber, grubfabr, geng, pomlad-di, spomlad-di, itt @t. Jtacb M- protiletje, ntlad-letek, mladoletje, sprotletje, vletje, bivaž; itt ,1?t. vigred, nadj M. a. mlado leto; in Val di Resia, viležej, altsl., russ., bohm. U. poln. vesna, bôhm. a. jaro; im grub= linge, spomladi, pomladi; gritbling, b. i. int Slnfange bes 3ai)reS geboretteS ïb'er' pomla-danec, pomladanček; er gabit gebtt gritljlinî ge, deset let ima; ber griibling bes 1'ebettS, mlade leta. griibiin9Ž = , in 3fëgn., pomladanj, spomla-dansk, (»on grûcbten int ©egenfajje guSBin* terfriid)ten), jar. griiblintlSarbeit, bie, pomladansko delo, spomladanski opravek. grublingSatljcm, ber, pomladanska sapa. griiblittflêblnnte, bie, pomladanska cvetica, cvetlica, coll. spomladansko cvetje, griibltngêfeitr, bie, praznovanje spomladi, spomladansko veselje, griibitttgëfiebtr, bas, pomladanska merz-lica. gtiiljlingëfltegC, bie, spomladanska muha. griiljreife. griibnnflSfittt, bie, pomladanski travnik. cveteča trata, griiblingžgfttttn, bie, Bet ben itetbn. @la-- »ett, Vesna, griiilingžittitti, ber, pomladanska, voljna sapa. griibiingžlltttere, bie, pomladanska jas-noba. g r ii 51 i It g i ! i t i b, bas, pomladanska obleka, griiblingžfltr, bie, pomladanska zdravitev. griibiiltgSIltfi, bte, pomladanski zrak. griiblingžiuft, bie, pomladanska radost, griibliitglntarft, ber,griiblingžmcffe,bie, pomladanski somenj. griibltngčntorgen, ber, pomladansko jutro. griibting§lta(()t, bie, spomladanska noč. griibling§nfld)tgiet(bc, bie, spomladanska dnevonočna-j- enakost, spomladansko enakonočjef, enakodanstvof. griibltngžifianjt, bie, spomladna rastlina, coll. pomladanje zelišče, zeliše, rastlinje. grujling^radlt, bie, lepota spomladi, spomladanska krasota")". griiblingčlntncl, ber, spomladnikf. griibiingžregcn, ber, spomladanski dež. griibitngžfaat, bie, jara setev, jarina. griibltngSitbntittf, f. griiblingg}>rfld)t. griibitngžfdinec, ber, spomladanski sneg; ber grnblingsfcbnee ifi ben ©aaten fcfeabli^, farntbtl. @t>r<$., ttacb Jam. vigredni sne-žiči so žitni volčiči, g t ii b i i n g S f t) n n C, bte, spomladansko solnce. griiblingžtng, ber, pomladanski dan. griiblingžtban, ber, pomladanska rosa. griibliltn^tric&r ber, pomladanski nagon, poganjek, kal. griibiingžmeben, bas, pomladanji vetrič. griil)lingžtt>ctter, bas, pomladansko vre-me. griibliltg^ffiinb, ber,. pomladanski vetrič, spomladanska sapa. griiblingSjeidjen, bas, znamnjc spomladi, spomladno znamnje. gtiiblinS^it, t'e' spomladanski čas, astron. spomladnje znamnje; f. griibiing. griibntflbi, bas, f. griibfiud. griibmcfft, bie, pervamaša. zgodnja masa. rana maša, and) zgodnjica; in ber Slbvetttgeit, grnljmette, zornica, zgodnjica, zorna maša, svitnica, juternice. griibmefftr, ber, bet ^rtefler, toeldjet ben grnbgottesbienii »errid)tet, zgodnjik, zorničar. griibntbbre, bie, zgodnje, rano korenje, griibnebci, ber, jutranja megla, griibobft, bas, zgotjnje, rano sadje. grubi>firfidj, bie, zgodnja breskev, griibirebigcr, ber, zjutranji pridigar, griibirebigt, bie, zjutranja, rana pridiga. griibregen, bet, f. Sibenbrcgen. griibrtif, adj; zgodej. rano zrel. prezgo- dej zrel, and) afletlt prezgodenj. griibrtif, ber, zgodnja, jutranja slana, mraz. griiiireife, bie, prezgodnji dozor. griiljrcttig. griil)rettig, ker, rana, mesečna retkev. gtiiljrofe, bie, zgodnja roža. gtiibtOtll, baS, zora, zarja, jutranji žar. griibfnat, bte, zgodnja, rana setev; f. a. griitilinggiaat. gtiil)iOnnC, bie, zgodnje, jutranje, rano solnce. gtiil) ft ii (f, bit«, zajutrek, zajterk, zajt^kva, nad) V. a. teščilo. tešilo, ručina, tidjtiger ručnje, ruček, russ. zavtrak; bei bett Sattbe lelttcit, kosilo, zajternica; gruijftucf Ijalten, eimtefjmeit, effen, frubftucfen, zajterkovati, jutrikovati, attd) ručati, russ. zavtrakat; auf bent Sanbe unb bei Strbeitsleuten, kositi, aud) zajterkovati, kosilčati; ettoaS attf ben nud)ternen aiiagett ju ftd) neumen, oteščati, otešati se; Ijabt ¡^t fc^on gefriitiflucft, ali ste že pozajterkovali, odkosili, pokosili. griihituden, c. «., f. gritflitiid. gtiibftunbC, bie, zjutranja ura, jutranji čas, jutro. griil)tljau, ber, jutranja rosa. Šriibtrailbe, bie, zgodnji grozd, coll. rano, zgodnje grozdje. griihlDUd), adj., rano, zgodej zbujen. § t iil) tU 0 111, bie, volna grintavica. gtiiljjeit, bie, jutranji čas, fig. mladost, gtiibjeitig, adv., zgodaj, rano; adj., zgo-denj, ran; alljufritf), adv., prezgodaj, pre-zgoda, prevred, prevreda; adj., prezgodenj, preran, prevreden; friif)jcitigeS .Rtnb, nad) tem Serb. nedonošče; f. a. gtiil)teif. gtul)jeitigfcit,bie, zgodnost, ranost, pre- zgodnost, preranost. g 11 d)ž, bet, (nad) bent Altsl. unb allett flaoifd). SKimbarten) lisica; bat Sliaitudjen, lisjak, (altsl. lis), atld) lesica, lesjak; gnd^s, bas SRaitd)n>erf »on giicf)feH, lesiče-vina, lesičji meh; b. i. baS iJJferb, rujavec, rujav konj, n. 91. rižan, riček; eitt 3Jietlfct) mit totl)lid)en §aatcn, rujavec, rijavec, nad) V. rosec; eitt ®ufaten, lisec, rumenjak, nad) V. grilec; et l)at giidjfe, ima plcsnja-vih tolarjev; gud)fe »orfpaitnett, f. »tftedjeu; lifiiget SUiettfd^, lesica, lesjak, tič, zvitec, prebrisanec, stara lisica, prekanjen, pre-pekan človek, zvit kakor gerča; bett gltc^S fdjle»»eit, rnont. leno delati; beit gud)S mit* brittgen, rudo krasti; eitt itettaitgefomineHer Slubettt, novinec} eitt gudjs loeifj mei)t als eitt 8od), lisica ve za več lukinj; ber gudjS »eranbert bett fflalg, abet ttid)t bett Sinit, lisica dlako obrije, ne pa lisice. $U (&{>=,in Sffcgu., lisičji, lesičji. gud)ŽaffC, bet, rujava opica. ŠudlŽbnlg, ber, lesičja koža, lisičina, lesi-čevina. Stld)$bttU, ber, lesičja luknja, lisičja jama, lisičina. gud)Žbeete, bie, (Rubus cacsius), ostrož-nica. gitd)0d)Cn, baS, Icsičica. ŠHd)gcid)l)Orit, bas, lisičja veverica. gHdjŽCifCH, baS, železni skopec za lisice, nad) M. lesice pl., t»as jebod) eine ?lrt geffeln bebentet, gnßStraube. 557 füßfeln, v. n., dišati po lisici, lisice loviti; v. a., einen füßfein, nagajati komu, dražiti ga. f It d) f en, v. n., smerdeti (po lisici). §u d) f en, adj., lesičji, lisičji. §Ud)Žeitte, bie, neka divja raca, ki biva v podzemeljskih jamah. gußSfell, bas, f. gußgbntg. gußSfutter, bas, podloga, podvleka iz li-sičevine. gußggebrüme, baS, lesičji obrobek. Šltd)gganŽ, bie, (Anas Tadorna), morska raca. gußggrube, bie, f. gudjžbou. gtt ß ¿b ttttf, baS, lesičja dlaka, fig. rujava lasje. S11 d) at) Ob le, bie, f, gußronu. g 11 ß$l)iitte, bie, naß V. čakanje (na lesice). * g itd) fin, bie, lisica. gttßgjogb, bie, lov na lesice, lesičji lov. gn d) g jaget, ber, lesičji lovec, gußiffißt, adj., smerdeč po lisici, rujav- kast po lisičje, gußgfnften, ber, lisičnjak. gußgloflf, ber, rujavec; ein fßlauer 2Reitfß zvijačnik, lisica, zviti tič. g Uli) Sli [t, bie, lesičja zvijača. gußÖIiftig, adj., zvit kakor lesica, po lisičje, lokav kakor lisica. gußöloß, f. gußSbnu. gnßgmift, ber, lesičjek. gußölltii^e, bie, lesičja kapa. gUßgyclj, ber, lisičina; als Äleibtttig, lisičji kožuh; bengttßspelj anjielten, po zvijači seči, se zvijače lotiti, gl!ߎpteilen, bas, metanje lisice; f. len. gltd) Staube, bie, eine Äraufl)ett bet ©ßafe, ovčje garje, g tt d) S10 11), adj., rujav kakor lisica, rosast, lesičje barve, gußfilfßeibe, bie, razpon ali sušilo za li-sičevino. gnßSfßitjje tt, baS, streljanje lesic. gußgfßrOtt, baS, naß V. lesičnjeki. gußöißioattj, bet, lisičji rep; bell gußS--fßtnanj fireißett, fßmeißeln, radovati se, prilizovati se, lizati se, naß V. lesjačiti z lisičjem repam gladiti; (Alopecurus); lisičji rep; etilen gußsfßtoattj abgeben, druge v nič devati. gltd) «fß to it na en, v. »., f. gußgfßumitj (ftreißeit). gußSfßfflänjCr, bet, prilizovavec, rado- vavec. gnßgfßloäujcrct, bie, prilizovanje, hli- njenje, lisičenje. gußgfßttänjertn, bie, prilizovavka. gnߣifßlOältjCtifß, adj., prilizovavsk, prilizovaven. gußgfßtoanjgrag, bas, eine 9lrt bes gen-- ßelS, lisičji rep. gltßgfltßt, bie, eine .traufbeit bet güßfe, bei bet fie bie £aare »erlierett, lisičje goljenjc, gußgltaitbC, bie, lisičji grozd. 558 gu«§jieitter. giipož. gudjžjiettter, ber, lisičja žila. g.Ud)tel, bie, ploščnati, plošnati meč, paloš; bie git«tel belomnteit, s ploskam dobiti; ge* bett, s ploskam dati, dajati; einen Utltet ter git«tel hotten, ostro deržati, imeti koga. gu«telfltngc, bie, ploščnata, plošnata kl inj a*. SfU^teln, V. a., bie gu«tel geben, s ploskam mahniti, udariti, udarjati, ploskniti, ploskati, pluščiti, plušiti; v. n., mit bem bloßen Segen bin uttb her fahren, mahati z golim mečem, z golo sabljo, gubcr, bas, bte Sabttng eines Satternwagetts, voz; güber«ctt, vozič; 3. 33. ein guber ipol}, §ett, vozderv, senä, peljaj derv, seni; eilte Söiefe »Ott brei gittern, travnik za tri voze sena; ein gttbef SBeitl, tovor vina. gubcr i g, adj., ein fuberiger fflaunt, drevo na štiri voli. t gnbcrmcife, adv., na voze, po vozeh. gug, ber, {Re«t, Sefugitifj, pravica, oblast; mit gug tttib 5Re«t, po vsi pravici, po vsi spodobi; i« tbue es mit attem guge, imam oblast to storiti, delati. gltgC, bie, bežen, zlog, stik, spah, na« M. auch sklenja; gugeit überhaupt, spehje, poln. spojka, paha; itt bet ÜÄttjtf, sklad, posebno razverstno sostavljen spev, fuga; eine gnge mit einet ©ertiefuttg, ats bie guge bes @atn« battntes, nach V. graben, giigebnnl, bie, ein grofjer §obet, bie jufanti men jit fügenben ©rettet gerabe jit hobeln, stružnica, spahovnik; eitt folget liegenbet für Sinbcr, bie ©tofjbanf, strug, spahavnik, na« V. spahavna klop. giigebod, bie, kolarska kobila, giigceifen, bas, bei beit ®lafent, bas ®laS bamit abjitfneipen, kleščice, klešice. ii geh Obel, ber, f. giigcbaut (l. Sebeut.). iigetfen, bas , zidarska žlica, lopatica, kelja*. giigen, v. a., mit einattber »erbinben, stakniti, stikati, zložiti, zlagati, skladati, skleniti, sklepati, serb. spojiti, sglobiti; f. a. ©erbinbcit; hinjltfügen, pritakniti, pritikati, pridjati, pridevati, priložiti, prilagati; bie S^ferbe ali beti äüagett fügen, vpreči, vpre-gati; Wie eS ®ott fügt, kakor Bog da, kakor Bog nakloni, oberne, naravna, uredi; v. r., ft« itt etttaS fügen, udati se, udajati se čemu, v kaj, nositi poterpežljivo; vjemati se s čim, vklemati, klematise; ft« bem ©efejse, podvreči se postavi, pokom biti; baS fügt ft« tli«t, to se ne vjema, to se ne stika, ne gre skup, to se ne spodobi; ft« in bie Beit fügen, udati se v čas, ravnati se po času; f. a. S«iden, fi«; ft« fügen, ge* fchehen, primeriti se, naključiti se, nakloniti se, prigoditi se, pripetiti se; wie es ft« fügt, kakor kane, kakor bode, pride; t'. «., einem ft« fügen ober fugen, «m nachgeben, udati, udajati se komu, ugoditi, ugajati komu; einem jit 9Billett feilt, komu po volji, po godi biti; eS fugt ober fügt mir, eS gerei«t jit meinem Sluten, vede mi, na korist ali v prid mi je. gtigenleint, ber, bei ben ©ienen, lotanje. giigef«nitt, ber, bei ben 2Äaurern bie teit-fčrmtge 9lbf«rägung ber Steine ju ©eteöl--ben, obsek, obdcl, obrez. giigeroort, bas, f. ©inbetoorl. giigli«, adj. u. adv., primeren, priležen, priličin, pristojin; ohne ©¡übe, bequem, ge= fehlet, zložno, priložno, zlagaina, prikladno, pristojno; baS fattnjl bu fügti« austaffen, to lahko izpustiš; mit gug, Oie«t, bas fann fügt!« gef«eben, to se sme (svobodno) zgoditi; genau fügenb, attf«liejjetib, tikama, pri-ležno; fugli«er 9Binb, ugoden, dober veter. giigli«tCit, bie, priložnost, pristojnost, pri-licnost, prikladnost, primernost. gug lož, f. Unbefugt, gugloftgleit, bie, brezoblastnost. giigfnm, f. 9in«giebig. giigfamleit, bie, f. 9ln«giebigfeit. giigung, bie, ©OtteS, Božji naklon, Božja naklomba, vmen Božji (in 3nnerfr.), Božja naredba, volja, previdnost, naravnava, usoda, sklep; ©erbillbung, zlaganje, stikanje, zvez; in einett fremben Sffiitlen, udaja, uda-tev v —, giihlbnr, adj., fähig jit fühlen, občutin, občutljiv, al t si. cuv'n; Wa3 gefühlt wirb, čuten; ein fühlbarer ©¡angel, pomanjkanje, ki se čuti; f. a. Gmpfinbli«. giiblbarieit, bie, občutnost, občutljivost, čutljivost. giihlm, v. a. u. «., bur« ©erührung, Seelüften, otipati, tipati, ošlatati, zašlatati; ben $ulS fühlen, žilo pošlatati; wer ni«t hören teilt, ntup fühlen, kdor ne uboga, ga tepe nadloga, kdor neče, pa mora; kdor noče slišati, mora čuti (Pot.); ich fühle 8uf}, hoče se mi, zahtelo se mi je, zaželel sim, želja me obhaja; i« fühle eilte Sinberung, odleglo mi je (čutim); empftnben, občutiti, čutiti; iu bet ^hitofophie, wo eS auf einen jlrengen Unterf«ieb anfäme, etwa čustvovati-)-, pon čustvo=čutstvo, @efühO; ©nem auf beit Baljn fühlen, poskusiti, skusiti koga; fühlen (äffen, pokazati, čutiti dati; hinter, ito« fühlt «t nur Sujl uttb greube, otroci, še vas ni druziga, kakor smeh in veselje; v. r., ft« fühlen, čutiti se; erfühlt fi« f«le«t, hudo mu je; wie fül)tü butid)? kako ti je?; er fühlt fi« Wehl babei, dobro mu de, dobro mu tekne, se mu godi; i« fühle mi« f«Wa«, slab sim, slabost me sprehaja; er fühlt fi« getroffen, na se obrača, čuti, misli, da je njemu namenjeno; erfühlt fi«, čuti se, ve za se, spozna svojo vrednost; fübleitb, občuten, čuten, giiblcr, ber, občutnik, tipavec, šlatavee; f. a. giiblfnbcn. giihlfoben, ber, bei ben 3nfecten, (Antennae), rog, tipavnica, tipalo, rožek, na« V. rogo-vilica, rnss. usik. rožek. iiblbom, bas, j. giiblfaben. iiblfraft, bie, čutnost, čustvenostf. iihlfraut, bas, f. ©inuiflanje (noli me tangere). giibllOŽ, f"U't nečuten, neobčuten, nečnt- gühttofigfeit. ljiv, brezčuten, brezdušen, brezserčen, terd, kamnit; f. a. ©cfiif)ItO§. giil|Hof igt C tt, bie, brezčutnost, neobčut-nost, nečutnost, nečutljivost, nečutje, brez-čutje, brezserčnost. gü hI (pitje, bie. f. gühlfabett. 5 ii t) lun g, bie, tipanje; f. ©efiit)!. gul)tbanb, ba«, vodivnica, ramenice, povodec; f. a. ©ängelbanb. g it I) r C, bie, »on gahrett, bie ^anbtung, vožnja; eine guljre tl)iin, peljati, voziti; eine githre beftellen, voz, priložnost najeti, najemati; ba« guhtfoerf, ein gttbet, voz, pe-ljaj; jwei guf)rett §olj, dva voza, peljaja derv; f. a. gUtC^C, goljte. giibren, v. a., »ermittelji eilte« gtthrWerfe« ober galjrjeugc«, voziti, peljati; #olj jur ©tabt-führen, voziti derva v mesto; übet einen gluß führen, prepeljati, prevažati; in« Sailb fit Ii reit, vpeljevati, vvažati kaj, voziti v —; SSaartu, baniit ju fjatlbeltl, kupče-vati, teržiti, tergovati s čim, deržati, imeti v zalogi, v prodajavnici; beti ©alig bcjtim= ntett, eilten Blinbcn, einen Bcrirrteu auf ben SBeg führen, privesti, pripeljati, voditi, peljati; bei ber •ipaitb führen; za roko voditi, peljati; iti« ©efängitiß führen, odpeljati, peljati v ječo; ba« Biel) auf bie äßeibe führen, gnati, goniti živino na pašo} belt ©eU bel gefd)itft führen, sabljo sukati, urno rabiti sabljo, dobro znati ž njo mahati ; er fann fehotl bell ©äbel führen, že je dorastel do sablje, že more sabljo nositi; belt Bin* fei gut führen, bie gebet führen, dobro, lepo malati, pisati; belt SBageit führen, voziti, kočijaž biti, kočijažiti; ich Will bid) be« 38e* ge« führen, popeljem te; beut .Kinbe bie Jpalib führen, ravnati roko, peljati; ba« ©efprad) hat barattf geführt, beseda je tako nanesla; nach einer Öiiehtmig »erfertigen, einen Baun, ©rabeit, ©all, eilte üKauer, narediti, nare-jati, postaviti; einen Baun um bett ©arten führen, ograditi, oplotiti vert; eine äliaitet unt belt Jjjof, obzidati dvorišče, dvoriše; einen ©raben, izkopati, kopati jarek; eitlen SBall um bie ©tabt, obkopati, okopavati mesto; bet Šeg führt (v. m.) nad) bet ©tabt, pot pelje, derži v mesto; ba« führt nicht juilt ©Uten, to ne gre na dobro, ne pelje k do-brimu; jum ©lütt führen, srečniga storiti, delati, osrečiti, osrečevati, oblažiti; ber Seiet) führet §cd)te, ribnik ima ščuke, šuke v sebi, v ribniku so ščuke, šuke; ber glujj führt Si« mit ftd), voda led nosi, srež gre; ©elb, SBaffen uff. bei ftd) führen, imeti pri sebi, nositi pri sebi, saboj vzeti; einen fal* fchcn Spanien führen, dajati si, pritikati si izmišljeno ime; eilten Xitel führen, imeti naslov; eilten Stbler im SBappeti führen, imeti orla v gerbu; 9teben führen, govoriti, pogovarjati se; unilüge Sieben führen, v veter, zastonj govoriti; int SKuitbe fühtetl, izreči kaj, govoriti od česa, v mislih, v ustih imeti, spominjati kaj; ©prad)e führen, govoriti; ba« Sffiort führen, govoriti; für ®i= nen, govoriti namesti koga, zagovarjati ga, guhrmttnnSgcttierbe. 559 braniti ga; SBirthfchaft führen, gospodariti, (»on ber Jpau«wirtl)itl, gospodinjiti); eine £ait«haltung führen, hiševati; eitlen Sau führen, zidati, staviti; einen Äam»f führen, boj bojevati, biti se, bojevati se; bell Stauten führen, imenovati se, zvati se; Btotofoll führen, zapisovati, zapisnik pisati; belt Bes Wei« führen, dokazovati; girma führen, podpisovati; itn ©chitbe führen, snovati, kovati, namerjati; eilten guten Xifcj) führen, dobro se hraniti, dobro jesti in piti; ba« ötegiment, bie {Regierung führen, vladati; in Srrthutu führen, zmotiti; ©treit führen, prepirati se; .Klage führen, tožiti; Brojeß führen, prav-dati se; .Krieg führen, vojskovati se; eitt 9lmt, ein ©efd)äft führen, opravljati, osker-bovati, russ. tt. serb. upravljati; bie 9111 f tief) t führen, f. sJluffid)t ; SRed)tuitig führen, račune ali številbe imeti, pisati, voditi; Büd)er führen, spisavati bukve; jtt (Silbe führen, f. ©nbt; beit Sčffel ju Ü)iutibe führen, nesti, nositi žlico k ustam; einen auf Slbwege führen, zapeljati koga; ttt Berfud)ltng ftif)? ren, skušati koga, vpeljati v skušnjavo; auf« @i« führen, f. Giž; einen bei bet Stafe führen, voditi koga za nos; einem etwa« ju ©eniütlje fü()teit, govoriti na serce, opomniti koga; hinter ba« Sicht führen, oslepariti, prevariti, (ift wirflicf) auch flo»en.); bet SBilib führt beti ©taub iit bie Euft, veter nese, žene prah kviško, vzdiguje; ein ftille« 8e= ben führen, tiho živeti; eine jufttebene ©he. srečno živeti z ženo, z možem, v zadovoljnim zakonu živeti; ein Jjeer führen, f. Slnfiihrcu; er füljrt fünfhunbert ü)ianu mit fid), vodi pet sto mož, pet sto mož je pod njem, gre za njim, l»a« fül)rt biet) Jlt mir? česa bi rad? po kaj si prišel? kaj te je k meni pripeljalo?; bie Bienen führen, bčele znašajo, prinašajo. giihrenioeife", f. gubermcife. giihrer, ber, vodnik, vodivec, vodja; f. a. UlttfUhrcr, Heerführer; ber gühret eine« ^ asagen«, kočijaž; bei SMilitär, f. gohujunfer. giihrer in, bie, vodnica, vodivka. giihrerftab, ber, vodjeva palica, glthrfrohne, bie, vozna tlaka. githrgelb, f. guhrtohn. guhrgcriitb, ba«, welche« fortgeführt Wer; ben muß, vozna roba, sprava, gühtig, adj., voden, krotek, (pes ki seda na konopcu voditi). gltbrfltcd)t, ber, vozač, vozni hlapec; f. a. ilctertuccht. guhrtohn, ber, voznina, plačilo za vožnjo, od vožnje, od voza; ant SBaffer, brodnina, brodovina; jahleit belt guhtlohn, auch vožnjo plačati, plačevati, guhrmanu, ber, voznik, vozar, vozač, biihm. vozataj; Bferbiter, konjar; guhrmann feilt, vozariti; al« fold)et erwerben, »erthun, pri-vozariti, zavozariti; in bet Slftronomie, voznik. guhrmannž=, in Bf>t., vozarsk. guhrmannžgetoerbc, ba«, vozarija; ber Betrieb be«felben, vozarjenje, 560 gnprmannžfittel. gunbbutf). gubrmfllinžfittel, ter, voznikova lajha (Zal.). gubrmnnnžpferb, ta«, vozarski konj. gubrntnnnžtoinbe, tie, navoj, vinta. gnprfattel, ter, vozno sedlo, guprf d) litten, ter, težke sani, vozarske sani. guprftrafte, tie, vozna cesta, giiptung, tie, vodenje (vojenjc), vodba, voja, peljanje, vodstvo, vojstvo, vižanje, opravljanje, ravnanje; tie güprttugen ®ot* te«, f. güguttg; tie güprung te« Seweife«, dokazovanje. giibrungžlinie, tie, nacp V. pqjcerta. guprtougen, ter, voz, kola za blago. gllprlDCg, ter, vozna pot, kolovoz, guprtoerl, ta«, allg. vozilo; SBagen, voz, kola; jtep näpren mit guprWerl, živeti ob vožnji, od vožnje, od vozarije, vozariti. guprtBCfen, ta«, vozarstvo, nad) tem Böhm. vozatajstvo. guprtoefenSmaHnftpaft, tie, vojaški vo- zarji, vozniki, güllbor, adj., napolnjiv. gnltbicr, ta«, pivo ali piva za dolivek, zalijavica, russ. podlivnoe pivo. güllbrett, ta«, f. giillung. giillC, tie, polnost, polnota; Uebetflltf, obil-nost, obilje, prebitek; in gölte, obilo, pre-obiln; tie gülle meine« ®lücte« fint meine .Riliter, otroci so mi največji sreča; an« ter gütle te« §erjeit«, iz globokosti serca, iz dna serca; er pat tie Jjjülle nnt giilie, vsega ima na prebitek, vsega mu ostaja; f. a. 9ieid)tpunt; troefene, dosip, nasip; bei glüfiigfeiteit, doliv; ter Šoten pat geudjtig* teit in gülle, zemlja ima obilno mokrote; ŽSrote« itt gülle, obilno kruha; t. i. ta« güllfel in ten .Sücpen, nadevka, nadev; bei 3Bür|ten, godlja, budlja, etwa a. bokanje Pot.-, bei ten .Kohlenbrennern, bokanje; bet güllwein, güll.-bier, vino, piva za zaliv, ttacp V. zalijavica. giilleillter, ter, dolivač. giillcit, v. a., polniti; alt« einem ®efäße in ta« anbete füllen, pretakati vino, presneti, presnemati, nad; V. prcpolnovati; anfüllen, napolniti, napolnovati; mit @anb, jiorn ubgl., trocfeitett ®egettjlänbett, nasuti, nasipati; ficp bie Saftpeit füllen, nabiti, natlačiti si žepe; fiep bett Üttageti, Saud) füllen, najesti se, na-pokati se; eine glafdje, natočiti, natakati, naliti, nalivati; in belt .Rütpeit, nadeti, nadevati, nabudljati, budljati; tie ©egel füllen, som 3Binb, f. 2luffd)®CllClt; napihovati, napenjati; einem bie £ättbe füllen, obdariti, obdarovati koga; füllet bie (Srbe, razmnožujte se po zemlji; mit Ültittp füllen, f. ©r= füllen; v. «•, füllen, ein gülleit werfen, ožre- biti se, žrebiti, žebetna, žrebeteča biti, žrebe imeti; bie ©tute pat gefullet, kobila se je ožrebila, je storila; gefüllte Slltmen, polno, dvojno cvetje, pitoma. pitana cvetlica, gülleII, ba«, žrebe, žebe; meibl. žrebica, žebica; gülleit Werfen, f. gÜUcn. giitlengarten, bet, ograda za žrebeta, žre-bišče, žrebiše, gUllenftall, ber, žrebetjak, hlev za žebeta. gUllenftUte, bie, žrebetna kobila; kobila, ki žrebe doji. güllenjabn, bet, mlečnik, mlečni zob (pri žrebetih). güller, ber, polnivec; f. a. Suller. gülterin, bie, polnivka. güllerbe, bie, nasip, nasipnica; f. a. SBal' fererbe. giillerei, bie, f. Sßbllerei. güllcrcid), adj., obilen, preobilen, prepoln, güllfaft, ba«, lij, loj, lijak, lilo, nalijač, lakomnica. güllgelte, bie, zajemač, korec. gUllfnare, pl., dlaka za sedla, blazine itd. gatna, gativna dlaka. gÜllpOlS, bet, lij z dolgim vratam, lakomnica. güllpOlj, ba«, grablje pri vervarjih. gU lip O rit, ba«, (Comu copiae), gruči* pora, rog obilnosti, rog obilija. gullpoutgrnž, ba«, obilnica. gülllaiinc, bie, golida za nalivanje. gülltorb, ber, int SSergbaue, nasipnjakj. giillmunb, bet, temelj, podstava zidanja, stališče; f. ©rnnbbau. giillort, bet, sipališče, sipališe, polnišče, polniše. güllplutte, bie, am Sorbertpeile eine« 9Jüft--Wagen«, blazina. güllfel, f. gülle. gttllftange, bie, bei ben .Septem, bokavntca. git Ufte i II, ber, bieSücfett bei bet SDiauet au«* gufüllett, šibra*, školja»; bantit auefüllen, zašibrati, šibrati, zaškoljati. güllftube, bie, polnivnica. polnišče, polniše. güllftiid, ba«, f. Supplement. gÜllUIig, bie, polnjenje, polnež, polnitev, nasipavanje, natakanje, nadevanje; in tet SSaufuitft, nacp V. tabla; eine Xpür optte güllltng, ttacp V. ploske duri; mit gülluüg, duri s tablami. güllungsort, ter, f. gültort. giillungämapl, ta«, beimaßeinfüllen, pol- njenica. giilltOC.il!, ter, zalijavno vino, zalivka, do-livka, nalivka, dolivno vino. güllioort, ta«, f. glidroort. gulminaut, adj; gromovit, stresaven, razsajajoč, nagel. gu Im i ti i reit, f. Soben, SBettern. glimmet, tie, šoba, čuba. gummelpolj, ta«, bei ten ©cpufiern, likav- nik, gladež, gladek, guntnteln, t?, a., bei ten ©epujiem, likati, gladiti. ■ gunetion, tie, opravilo, opravek, služba, delo. gunctioniir, ter, opravilnik. glincttonžjulage, tie, opravilski prikla-dek. gunb, ter, tie§antlnng, najdba, najdež; tie gefuntene @acpe, najdena reč, etwa najdek, russ. nahodka; einen gunt tpllll, f. ginben; (Srfintung, iznajdba, iznajdek. gunbbttd;, ta«, kazalo, ključ. Funbament. gunbameitt, ta«, dno, temelj, podstava, podslomba, podstavnik, tla, osnova; f. a. ©runb. gunbamentol', in 3ffcgtt., temeljni, glavni, podstavni. Fnnbanteiitalbebiitguiig, tie, glavni, pervi pogoj. Funbaineittalbegriff, ter, podstavni, temeljni zapopadek. Funbamentalgefeh, ba«, poglavitna postava. U n b 0 nt C H t a l f 0 fc, ter, glavni stavek, rekf. UIlbntiOH, tie, utemeljitev, založba, ustanovitev; f. a. (Šriinbung. gnnbbnch, f- ba« SBort tta c t f, bas, (©entagtotte), bukve v petih jezikih, giiltfftimmtg, adj., za pet glasov, petero-glasen. f Ünfft'Óíig, adj., s pet nadstropji. fünfjtÜHbig, adj., pet ur, petih ur. f ÜnfftÜltbltdj, ade., vsako peto uro. fünftägig, adj., peterodneven, petdneven, od pet dni. f ünftäglidj, adv., vsaki peti dan, na peti dan. fünftaufenb, num., pet tisuč(ev), petje-zer. f Ünf taufe It bfte, ker, pettisočni, petero-tisočni. fünfte, adj., peti; junt fünften ÜRaie, pe- tikrat, v peto, petič, fünftel, kaž, petina, petinka, peti del. fünftens, ade., petič, v peto. fünfteilig, adj., petih delov, peterodelen. günftijaib, adj., polpeti, štiri in pol. fünftterein, ker, f. günfbunb. fünf roo d) C It tli (i), adv., vsaki peti teden, vsacih pet tednov, fünfroödjig, adj., (od) pet tednov, pet-tedensk. fiiltfjatf, ker, petozob, petorogel. fünfjodig, adj., peterozobat, peterorogel-nat. fÜnfjüljlig, adj., petérnat. fünfjalintg, adj., petozob, peterozoben. iinfjcieil, fiinfjeljn, num,, petnajst; fültfjcblt S0ienf4»en, petnajstero ljudi, fünfteilig, adj., petpersten. fÜnfjeljnctf, kaá, petnajstovogelnik, pet-najstokotje. tünfjebnetíig, adj., na petnajst voglov, ünfjebner, ker, eine SKünje, petnajstiea, petiea; bte 3iffer, petnajstka; einer »on fünf* jeljn, petnajstnik. f Ünfjel)UCrnntt, ba«, petnajstnik. f Ünf jcijltetici, adj., petnajsteri, petnajst verst ali sort, petnajstoversten. f iinfjeftltfatf), adj., petnajsteren, petnaj-stčrnat, petnajstogub, petnajstostrok; baS giittfjehnfa^e, petnajstkrat toliko. funfeln. f iinfjehnfafftg, f. fiinfjelinfadi. funfjehnfiipg, adj; petnajstonog. fiinfjebnbunaett, num. petnajst sto, tisoč in pet sto. f iinfjeijnjiiljrtg, adj., petnajstleten, (od) petnajst let. f iinf jebnmal, fiiitfjehnntahl, adv., petnajst potov, f iinfjebnntalig, adj., petnajstkraten. f iiltfjehupfiinbner, ker, petnajstfuntar. fiinfjebnflfiinbig, adj., petnajstfunten. fiinfjejnftiiubtg, adj., (od) petnajst ur. f iinfjebutdgig, adj., petnajstodneven, (od) petnajst dni. fiinfjebntaglidl, adv., vsacih petnajst dni. fiinfjeljntauftnb, num., petnajst tisoč, jezer. f iinfjefjnte, adj., petnajsti, f iinf jeijuiel, ka«, petoajstina, petnajstinka. f ii nf j eb ntb alfi, adj., polpetnajsti, šestnajst in pol. fiiufjebntenž, adv., petnajstič. fiilthig, num., petdeset, in .Rt. a. petred; er ijt in fcen gunfjigen, ima okoli petdeset let; funfjig ©tiicf Siel), petdesetero živin-čet. funfjigcintettg, adj., (od) petdeset veder. fiinfjiger, ker, »on 50 3ai>ten, petdesetak, petredak; 3iffer, petdesetka, petdesetiea; (Sinet »on funfjig, petdesetnik. fiinfjigeclei, adj; petdeseteri, petdeseto-versten. fiinfjigfad), adj., petdeseteren, petdese- ternat, petdesetogub, petdesetstrok. f iinf jigjabtig, adj., petdesetleten, (od) petdeset let. fnnfjigiabrltdj, adv., vsacih petdeset let. ftinfaigmal, funfjtgmabl, adv., petdesetkrat. f iinf jigiuolig, adj., petdesetkraten. f unfjigpfiinbcr, ker, petdesetfuntar. fiiufjigpfMnbig, adj., petdesetfunten. fiiltfjigfti, adj., petdeseti, f iinf jI g ft 11, kaž, petdesetina. fiiufjigjtenž, adv., petdesetič, v petdeseto. f iinf jigftiinbig, --togig, =tood)ig, adj., (od) petdeset ur, dni, tednov, f iinf ji) i lig, adj., peteropalčen, (od) pet paleov. funfjiingtg, adj., petojezičen. f ungium, ka«, giivecf. fungiren, v. n., službo opravljati. fiinfd)en, baS, iskrica; fig. a. trohica, tro- ha, količkaj, funte, funfen, ker, iskra; funfen fdtiagett, kresati; gunfen geben, ogenj dajati; gunfett toerfen, fprutjett, iskrati, iskriti, iskre od-skakujejo, odletujejo, iskre gnati; eilten gitnfett anbiafen, iskro upihati; bet 3unbet fangt gteid) gttnfen, goba se hitro prime, vname. funfeln, v, n., iskriti se, svetiti se, bliske- guttlelnagcineu. tati se, lesketati se, bliščati se, migljat!, migetati, iskre metati, gnati, russ. sver-kat; bie ©teme funfcltt, zvezde migljajo, nad) bem Serb. u. Böhm, zvezde trepte; funfelnbe 9lttgen, svetle, ognjene, iskrene oči; v. a., feilt Sluge funfelt greube, veselje se mu sveti, smeja, sije iz oči. $unfelnagclntu, gunfefncu, adj., čisto nov, nov nov, celo nov, ves nov, prav nov, in Unterfr. unb tnt Serb. nov novcat. Suttlttt, v. «., iskre metati, gnati, iskriti se; f. a. guufcln. guufcitmcffer, bet, iskromér. giir, praep., za; anftatt, ait beffen ©telle, za, namesti, mesti, namest, namesto; Iva« fût ein ©ogel ijl ba«? kakošen, kak, kakov, kteri ptič je to? böhm. co to je za ptaka, poln. za ptak; überhaupt fragenb, kdo? ju loa« fut einem Snbe? za kaj? čemu? na kaki konec?; id) fût meine Herfen, fütmei= men Xi)eil, jez zase, jez sam, kar mene tiče; an unb für ftd), samo na sebi, po sebi; fût ba« Srjle, für« 3l»eite uff., per-vič, drugič itd.; 2J}anu fût SWantt, guß für gltß, mož za možem, vsak posebej, nad; M. vsaciga mnoziga, stopnja za stopnjo; Sag für Sag, dan na dan, dan za dnevam, danes kot jutri; fût unb fût, (al« adv.), vedno, prevedno , neprenehama, zmeraj, ven in ven, od roda do roda, vseskoz, v eno mer, russ. navsegda; et ijt fein ättanit fût mid), ni za me, ni po mojih mislih; biefe 5lnftd)t bat manche« fur (teb, marsikaj govori za to misel; für ba« £ait«l»efen forgen, za domačijo skerbeti; für übel neumen, za zlo vzeti, zameriti; oft fteljt im ©lo». (t»ie aitci) im ®eutf^en) bet ä)ati» bafür, j. 5B. Stile« biefe« ift für ba« £au« nüjjlid), vse to je hiši, domu koristno ; für Scntaub beflitntiten, komu nameniti; bie Jgofeit ftnb für mid) jit fnapb, hlače so mi (meni) preozke; nie ijt e« für ben SMenfdjen fo traurig, baß —, nikdar ni človekova tako žalostna, de — ; fût bid) Ijibe id) leine ©eljeiuiniffe, proti tebi nimam nikake skrivnost!; für mein Sehen gern, čez vse rad, prav rad, za živi svet rad; für meilt Seben nidjt, za vse na svetu ne, za živi svet ne; ein für allemal, zdaj ob. enkrat za vselej ; eine Slrjeitei, für (rid)t. Wiber) eine Äratifljeit, zdravilo zoper bolezen; ba« h'lft fût junger, fût ©djmerjeit, nach V- to pomaga od lakote, od bolečine; ba« ift eine ©adje fût ftd), to je posebna reč; au« Siebe für ©ie, iz ljubezni do Vas, k Vam; für ftd) fpred)ett, sam pri sebi reči, sam (s) sabo govorit!; ¡(¡h habe e« fût mich getljan, sam od sebe sim storil; f. a. ¿11= tiiigejogen; man hält ihn fût gelehrt, imajo, štejejo ga za (nach alleu fia». 2ftunbarteii) učeniga, uadj Sinigen nur čislajo ga uče-niga; tdj fdjüfce c« für eine große rc, v veliko čast si štejem; etwa« für gefdjehett annehmen, sprejeti, kakor da bi se bilo kaj zgodilo ; er fpart für ba« Sllter, hrani na stare dni; ba« ifl »iel für ihn, baß er —, veliko gttrdjrtargrofj. 563 je to od njega, (da je derznil—); für bat (Selb bejahten, z gotovimi dnarji plačati, giltba|, (»eralt.), f. SBeitcrfort, ©oriiber. giirbieten, f. ©orlabcn. »iirbitte, bie, prošnja za koga, prošnja; eine gürbitte für 3ematib thun, einlegen, prositi za koga, zagovarjati koga, prizadevati si, potegniti se, poganjati se za koga. giirbittcr, ber, prošnjik (koga); et ift Utt--fet gürbitter, on je naš prošnjik ob. on prosi za nas; ber bie ijkrtheieit »or ®erie, empfiitbe gureht, strah me je (befottber« »on ber ©efpettflerfurchO, strah čutim, bojim se; gitrdjt unb ©djretfeil, strah in groza; gurdjt haben »or eitler ©ad)e, bati se česa; iu gurdjt geraden, zbati se, splašiti se; gitrdjt einjagen, machen, eilten in gurdjt fegen, ostrašiti, ustrašiti, strašiti koga, v strah pripraviti, pripravljati koga; gurdjt Überfant ihti, strah ga je obšel; »or gitrd)t, (od) straha, (strahu); »Ott feiner gurdjt Iriffell, ne poznat! straha, bojazni; alt« gurd)t »or ber ©träfe unterließ er e«, ker se je bal kazni, ni tega storil; mit gitrcht ettoa« thun, strahama kaj storiti; er fdjtocbt jtoifdjeti gureht uitb Hoffnung, zdaj se boji, zdaj se nadja. gurd)tbar, adj., strašin, strahovit, pre-strašin, grozen; ba« War eilt furdjtbarer Sini blicf, strahota, groza je bilo pogledati (v!-diti); adv., strašno, grozno. I?nrd)t6argt0|f, adj., strašno velik, 564 gatirtotleÜ. gltrdjtbarfeii, bie, strašnost, strahovitost, groza, groznost, prcstrašnost. gurdjtbtlb, bag, strašilo, strašna podoba, gilt A) t en, v. a. u. n.; m fürchten, v. r„ bati se, v strahu biti, strašiti se, plašiti se; Semanben, ®ott fürchten, koga, Boga se bati, strah imeti pred kom, v strahu biti komu (mit betu 53egriff be« Untertoer* feite); eilt geregter äKattit ift nie jU fürchten, pravičniga se ni bati; et fürchtet ftd) »et bem Xebe, smerti se boji; id) fürchte, baj) ež fo fommen tt)itb, bojim se, da bode taka; id) fürchte, et möchte biep erfahren, bojim se, da bi tega ne zvedil; et fürchtet ftd) bei bet Oiadjt, strah ga je ponoči; fürchte bid) »et ©Mibe, boj se, varuj se greha; eingebrann* teč iiittb fürchtet ba« geuer, kogar je pičila kača, ta se zvite vervi boji; kdor se z vročim opeče, na merzlo piha; gefürchtet, strašin. Sur^tentfcclt, adj., prepaden, na pol mertev od strahu. giirct)terlid), adj., strašin, grozen, grozovit, strahovit, strahoviten, grozoviten, pošasten; d regnet fürchterlich, strašno lije, dežuje. gucchtetfdjetnung, bie, strašna prikazen, pošast. gurd)tfrei, f. gurdjtioS. gurdjtgefpCItft, ba«, strah, strašilo, po- gureten anjitcrtnen, svetli knez je zaukazal, so zaukazali; adv., po knežje; fürfltiß bewirßen, po kneško, po gosposko gostovati, glitt, bie, feißter Ort itt einem Sffiaffer, wo matt bntßfahreti, gehen obet reiten fault, bie ffiat, pregaz (plitvo mesto v vodi), naß M. plitvina gaz ; bie tleberfahrt, brod. gii tiran, f. ileberlraß. giirtreffliß, f. Sortreffliß. giirtuß, ba«, f. Sßiirje. giirfflabr, adv., zares, resnično, gotovo, po pravici, za resnico, res, za istino, istinito. Siirttiabrbalien, ba«, verjetje. giirniih, ber, f. Bormig, giirttmri, ta«, f. giirforaße; ein Sdebeßetl, zaime, naß V. a. namestnica, poln. zaimek; perföntiße«, osebno; jiteigttettbe«, pri-svojivno, prilastovavno; aitjeigenbe«, ka-zavno; begieSentež, oziravno, nanašavno; beftimmenbe«, odločivno; fragettbe«, vpra-šavno. gurj, bet, perdec, perd. gntjtn, v. n., perdniti, perdeti; itnhčrbar, spezdeti se, pezdniti, pezdeti. gufßelei, bie, Slttwenbutig fleiner Se Wege* reien, skrivno slcparjenje, kanjenje, zvijače, gufßeln, V. n., skrivne sleparije delati, kaniti. gnfel, bie, patoka, russ. sivnha. gufelier, ber, pušar, puškar, pešec, g 11 (tlitttn, v. a., ustreliti, gufilabe, bie, ustrelba. guf, ber, noga; ein Heiner gttß, f. gießen; ba« ganje Seilt, stegno, gnjat; mit bloßen güßen gehen, bos hoditi; f. a. »arfltfj; JU guße reifen, gehen, fein, peš iti, hoditi; gut ju guße fein, hodan biti, dober hodeč biti, terdne noge imeti, terden za hojo biti, dober pešec biti, dober v nogah biti; ein ©olbat ju guße, pešec; JU guß bienen, pešec biti, za pešca služiti; auf etnent guße hüpfen, po eni nogi skakati, tancati; auf bem guße ttaßfolgen, za petami iti, hoditi, na pete se obesiti komu; gujj für guß, noga za nogo; ju güßen int Seite, v, pri znožji; unter bie güße, mit güßen treten, i nogami teptati, mandrati, fig. za- gupnni. 56S ničevati; feften guß faffen, ustanoviti se, ukoreniniti se, uterditi se, terdno stati; einen gufj int ©rabe haben, z eno nogo v grobu biti, stati; pßtigeu gttß fegen, f. ' ©ntfliehen; fletjenben gitfe«, na mestu; mit bem guße feft auftreten, krepko stopiti na nogo; ©nem etwa« Bot bie güße Werfen, vreči, zadegati komu kaj pod noge; (Sinem etwa« unter ben guß geben, dati komu skrivaj dober svet, natihama koga podkuriti, komu poročiti; fiß (Sinettt 51t güßen Werfen, pasti na kolena pred kom, ponižno prositi ga; ©ineit (nißt Sutern, Heins.) auf bett guß treten, stopiti komu na nogo; trocfeneit guße«, ne zmočivši si noge, s suhimi nogami; e« brennt ihm ttntet ben güßen, v melce, v kertice hodi, nemiren je (kakor bi imel sto šil pod kožo); beit .topf »ot ben gttß legen, zgubiti glavo; et Wehrt ftß mit Rauben unt Rußen, brani se z rokami in nogami, t. j. s čimur se more; fiß auf bie güße maßen; iß Witt bir güße maßen, f. »ein; »ont jfopf bi« jttm guße, od glave do noge, do pete; fei* nen guß breit, ne stopinjice ne (n. p. od-jenjati); fte ftnb übet ben guß gefpattnt, leben auf gefpautttem guße, poprek (gerdo) se gledata, ujedata se; auf fßwaßem gnße flehen, na slabih nogah biti; auf greier« güßen, f. freier; iß habe feinen guß au« bent ßimntet gemaßt, nisim prišel čez prag, nisim se ganil iz sobe; auf gutem guße, auf einem freunbfßaftlißett gttße mit 3emanb leben, flehen, dober biti s kom (dobra sva si), prijatel biti s kom; attf großem guße leben, gosposko živeti, moževati; ben guß auf« fiatib fegen, stopiti na suho; bie @aße hat ^lanb ttnb gllf, reč je dobro zložena, narejena, je primarna; unter tie güße brin* gen, pod se spraviti, ukrotiti; ber guf be« Serge«, podgorje, podberdje, podgora, zno-žje hriba, serb. tt.böhm. peta; einer-@äule, podnožje, böhm. podsloupec; gltß, Sängen* maß, čevelj, šolen»; in ter ®ißtfunft, naß atltertt fla». 9Dt. stopa, stop, naß V. člen; ein Ser« »on feß« güßen, f. ^cjamcier; auf einem guten guße flehen, dobro stati; auf eben bent guße, ravno tako stati; auf freien guß (leiten, izpustiti, svobodo dati, naß V. sprostiti; bie Strt, Sffieife, (način) j.S. naß beut faiferlißeit guße, po cesarsko; naß bent franiöftfßeit gttße, po francosko; auf eiltent finbifßen gttße, po otročje ttfw.; auf einem feht guten guße, prav dobro; auf bem alten gttße, po starem kopitu; f. a. Mltjfufi; merk, ant guße biefe«, na kraji tega pisanja. fufangel, bie, rogljač, železje, tatinski skopec, železne nastave za tatove. gnfbab, ba«, kopel za noge; al« Jšjattblung, umivanje, kopanje nog; ein gitßbab nehmen, umivati, okopati noge; gußbäber gebraitßen, kopati noge. gltibnllen, ber, stopalo, blazina. gufbnit!, bie, podnožje, podnožki (pi.), stopica, podnožnica, 566 Suftbefieibiitifi, Su&belittbuitg, bie, obutev, obulva, obu- talo. gltpCtt, ba«, šine za noge, f. a. gu^ttfe. gupeute, kie, ker Bienen, obnožina, ob-nožje. guftbiege, gnfjbeuge, kie, pogib, zgib na nogi, gugbiltbC, bie, povoj, obveza, obeza za noge. Sit jjb lati, bas, kie galije itntere gta«e be« gufie«, podplat, lia« 91. a. noganca, russ. U. poln. podšva; »cit ker gufjfoble alt biž jlt fceit gerfen, podpeta. gufjbotf, ker, hlapec, gupobe H, ker, pod, tla, ita« keili lidhm. U. Poln. podloga, gltfbrcit, adj., nogo, čevelj širok, g lt p brc 11, kaž, nogavnica, podnožnica; eitlež Betteč, končnica (pri znožji). giiftdjeit, ba«, nožica. g«Pct!c, kte, odeja za, čez nogo, (pod- nožno) pogrinjalo, prostirač. gltftbicilft, ker, ročna, peš tlaka, tlaka brez voza. gltfjeifett, ka«, na« V. panoge (/>i.), že-lezje, pot ., spona za, na noge; jltitl Bejiet* gen ker ©ebirge, dereze, g it 8 ti It, v. II., mit gtifieti fpieteit, na« V. nogijati; f. a. ©cattbirett. gufjeu, 1?. «., noge opreti, opirati na kaj, vpreti se z nogami, terdno stati; aufetlnaS ftipen, fi« Bertajfen, zanesti, zanašati se na kaj, serb. oslanjati se, russ. polagat sja na čto. gugfnll, ker, pad pred noge, priklon do tal. poklek; eilten gufifait «uit, pred koga poklekniti, pasti mu pred noge, na kolena pasti, se vreči, prikloniti se do tal, pasti na tla pred koga. glljjfallig, adv., na tleh leže, klečeč, na kolenih pred kom, do tal priklonjen; «or einem fufjfallig toerbelt, na kolena, k nogam pasti komu, pred koga. gufjfeffel, kie, f. gnfjeifen. guftfettCtt, ker, obujek, onuča. gupfolger, ker, f. Safai, Srabaut. gufjfro&ne, kie, f. gufjbieuft. guftgang, ker, steza; int ©«tlee, tir, gaz. gujfgaitgcr, ker, pešcc, pešak, hodeč; gu* ter, dober hodeč, hodni človek, petin; f«le«* ter, klenta, klentalo. gufjgiiHgerin, kie, peška, hodnica. gufjgnrbt, kie, straža pešeov. gupgelenf, baž, členek na nogi. gllfigefimfe, bač, na« V. podnožni zidek. guftgeftell, baž, ijjojlameilt, podnožje, stalo, stajalo, podstav, podstavek, poln: a. pod-slupje. gujjgctiifci, kaž, vloženi pod, vložene tla. g lt gg i (i) t, kie, ($obagra), putka, protin (v nogah} , podgrom, podarna, skernina v nogah. gu&gi«tig, ud)., er ijl fnfgi«iig, podgro-mast je, ima protin v nogah, serb. ima uloge u nogah. gufjgUcb, ba«, člen noge. gufltritt. gugbdber, ker, čevljarica, cunja za brisanje čevljev, cunja za čevlje; er ifl fein gup--baber, rabi ga za kar si koli bodi. gufbttfen, ker, dereze pl. gußbarnif«, ker, golenka, železne nogavice, gufiftintilfer, ker, vojščak, vojšak pešec, gujjfiffen, ba«, podnožje, podnožnica. gu&fllC«t, ker, peš hlapec, pešec, gltßfttödjcl, ker, gleženj, gležno, členek. guf)fna«cn, bie, kost v stopalu, nožne kosti pl., piščali, pišali. gttjjfriegcr, ber, pešec. gu$flt§, ber, poljubec, poljubljej na nogo, kuševanje nog; er tourbe junt gujjfujfe ju* getajfen, pripustili so ga, da je poljubil nogo. giifcling, ber, ant ©trumpfe, stopalo, žok. gu§l!tabas, jttnt lliiterf«iebe »oni ©Ken--lltafe, čeveljska mera, mera na čevlje; baž Peni ©«ttfler genommene, mera (od) noge, mera za čevlje, gttfpfab, ber, steza, peš pot. gltfVfabl, ber, podklada. gu^untf, ber, (9iafcir), nadir, napetnik. gufireiž, ber, f. gufrtifer. gngrcife, bie, peš popotvanje, hoja; eine gitfireife nnteritebmen, peš potovati, gnftrcifer, pl; um beit Sogelberk, bantitbie Böget karaitf fufen, k. i. (i« fefcen, vejevje, drevce. gitfriitfen, ber, nart. gltftfdjämel, ber, podnožje; im gemeinen Seien, pručica; an kern Sßekerftubte, ©pinn; rake, podnožnik, podnožnica, podnožka. gtt g f «eit, ka«, naj nižje poleno pri oglarnici. g u (Hielte, kie, f. gn&eifcn. gll 6 i« liter5, ker, bolečina v nogi. gltfHode, bie, kratka nogavica, žok. gllfiDble, bie, bie gatije untere gtä«e bei gitpeei, podplat; ber porbere 3«ei' biefer gla«e, stopalo, stopal, gltijioblettbanb, baž, podplatni vezek. gu|foblettntužfel, ber, podplatna mišica. glt|fobIenfc()Iag, ber, udarek po podplatih; f. Baftonabe. gnijfnibat, f. gu&tam}ircr. AllOipltr, bie, sled, serb. trag, gufiftaflfe, bie, stopinja; beti gnfiftopfett na«--gefyen, iti za kom po stopinjah, slediti po stopinjah; in Sittea gufijlapfen treten, iz-gledovati se nad kom, vzeti si koga za izgled, posnemati ga. Sllfjfteig, ker, steza, peš pot. guifteigredjt, baž, pravica do steze, na stezo. gufftocf, ker, (gupiiab), čevelj. gltfjftO§, ker, udar z nogo, bere, cebada; einen gitßjiojj geben, cebniti, cebati. gltfftrii, ber, zaderga. gufjftii(!,ba$, ber unterfie Sbeil bež ©«übe«, nožje. gtt&tafte, bie, podnožnik. gu 6 telili t«, ber, f. gn&betfc. guftOjjf, ber, koza. gußtritt, ber, ein Sritt, stopnja, stopinja; gußuntertaAe. (Stritt, korak; einem einen gußtritt geben, komu na nogo stopiti; ©pur, sled; ait einem Xifdje, podnožnik, nad) V. a. nemarnik; an einet SDrehbant, nogavnice fl. gllßunterlage, bit, podstava, podnožje, g II $ DO II, ba«, peštvo, pešci fl., ttad) ben übrigen flau. 3W. pehota, gltfiloanbeln, v. n., sprehajati sc. gllfittanbem, v. n., peš popotovati, hoditi, guftttörmcr, ber, ogrevalo za noge. gUßtOafd)CU, ba«, umivanje, pranje nog. gufjtoaffer, ba«, voda za umivanje nog. gufjtoea, ber, f. guj?ftei0. gugtoche, f. gufjfihmcrs. gufttOCrf, ba«, obutev, obutalo, obuva, obuv; güße, noge; in berDrgel, etwa podnožniki, pedale*. gufttoinbe, bie, vod; bamtt heben, z vodam vzdigniti. gufitoifd), ber, otirek, brisalo za noge. guflourjel, bie, gußrütfen, itad) betu ßö/»n. nart, rim. pljusna. gltßtOltrjelhÖhle, bie, nartna votlina. guf$Cl)C, bie, perst na nogi; bie große, palec; bie fleine, mazinec. guftet, f. gärberbaitnt. gufti, pokvarek (blaga kupčijskiga). gltftircd)UUlt0, bie, odbitek pokvarka. gutter, ba«, bie ©etleibung eine« Körper« »on innen bet .Kleibern, podloga, podstava, podšivka, podvleka, podvlaka; eine tjöfgeme ©etleibung, oboj, obojnica, roni*. lašta»; »on Slitße'n, obleka; SHahrung für äTCettfdjett, hrana, živež, jed; itn gutter galten, hraniti, rediti; hetlb»erbaute« gutter, ješa; 9taf;rung fur Sbiere, piča, klaja, poklaja, kerma, nad) Gutsm. klastje; bei $ferben . hatte« gutter, »on hörnern, zob. zerna; rauhe« gutter, seno, slama; bie Bferbe IjaBen f ltiiht melfen laffeit, ttitt fte Willig glt madden, barrei Pod za Mignit erbrei, ber, in ben ©iettenfičcfen, ein weißlicher ©rei am Soben ber Sellen gut Nahrung für bie ©ritt, nach Dainko, kermna kaša, nad) Pot. umlek, redivo čebelniga zaplivka. gutterftiiite. 567 gutterbrett, ba«, pažnica, platnica, guttcrer, ber, kermivec; tu großen ©täbteu ©ertüufer be« gutter«, etwa klajar, picar, ki seno in drugo pico v mesto vozi. guttererbfe, bie, grašica, grahorica, gra-horšica. gutterfifd), ber, etwa, riba pašnicaf. gutter0Ctb, ba«, für bie gütterutig eine« Shiere«, plača za rejo, za klajo, rejska plača, rejnina, gutteroemenge, ba«, mešana klaja; mit itleien, obloda. gutter0cn>ädj8, f. guttertrant. glttterpaS, ba«, trava za pico, rejo, pasa. glitt erb afer, ber, oves za klajo, zob. gntterhirfe, bie, bar. glltterhoni0, bet, pitanec, pitanje, pitavni med. gnttertartoffet, bie, krompir za kermo, klajo. gnttcrtafteil, ber, skrinja za oves, za klajo. gutterllin0t, bie, kosa, slamorezna kosa. guttertned)t, bet, poklajač. gllttertorb, bet, klajni koš, pertavni koš, koš za klajo. gutterforn, ba«, zob. guttcrfraut, ba«, rastlina, zel za pičo, pična rastlina, pašne zelišča, zeliša. guttcrlciltmanb, bie, platno za podlogo, podvlcko. glttterleiter, bie, gare (fem. fl.). gllttermacher, ber, podlogar, podvlekar. gltttcrntanflel, ber, pomanjkanje kerme, piče, kdar ljudje nimajo piče ali klaje za živino. gnttermoncr, bie, obzidje, prizidje, run». odeja, obšivka. guttermeffcr, f. guttertliii0e. guttern, giittern, v. a., »on innen mit guttet betleibeu, podložiti, podlagati, pod-vleči,, podstaviti, podstavljati; »Oll außen, obleči, obdati, obdajati, oviti, ovijati, obiti, obijati, obložiti, oblagati, opažiti, paziti j füttern obet futtern, v. a., einen SKeufeheu, pasti koga, zalagati; einen gu Sobe füttern, dorediti, rediti do smerti; ba« ©iet), bie Sh'ere, pasti živino, kermiti, pičati, klasti živini, klajo dati, dajati, polagati, pokla-dati; ®ra«, §aber ttff. füttern, poklasti, klasti, pokladati, jesti dati, dajati; »on Äöritem, zobati dati, dajati; ntäfieit, pitati; burch'« güttern »erbetbett, zapitati, zapasti, zarediti; füttern, v. n., g. ©. ©rad)bi|lelit füt* tem gut, osat dobro redi, je dobra piča, klaja. gilt t er ne^, ba«, bamit ba« Sieh itn ®el)en barait« freffen tčnue, torba, koš. gutter noti), bie, sila, potreba za pičo. gutterjjflanje, f. guttertraut. giiterranfe, bie, gare fl., jasli fl. glltterreicb, adj; kjer je obilno piče. gutterfehueiber, ber, slamorezec, škopo- reznik, škopar, rezač. gutterfd)toin0e, bie, rešetcc, pol (»on poljem). gutterftütte, bie, wo gafaneituff. gefüttert Werben, nad) V. klajišče, klajiše. 568 gutterftroh, gutterftrOl), t>ai, slama za klajo; iti Sitit-- betn, otepi (p/.), guttcrtrcžpe, bie, stoklasa lesna, gHttcrlrOfl, ter, živinska truga*. korito, jasli. gllttertndj, baS, podloga, podvleka. gllttmtng,bie,baS giittern, kladenjc, kenn- ©abeu. ljenjc; bas gutter, f. gutter, Sourflgirimg! beim genfter, oboj. gutteriuattlte, bie, rešetce, pol. gutterU)i(fe, bie, grašica. gutter je« 9» tcr' podvleka, podloga, pod- stava. gllturum, baS, prihodnji čas. Gttfittte, bie, gabara», neka barka, ©abe, bie, überhaupt, t»aS gegeben i»irb, da-nje, dajanje, podarek, podelek, poln. da-tek; ©teuer, jlbgabe, davek, dajanje, davščina, davšina, dača, dacija", serb. poda-nak; ©efdjenf, dar, darilo, podarek; eitle fteine ®abe, darek, darilce; Dpfer, dar, darilo, daritev; eine ®abe ©OtteS, dar Božji; f. a. gäbigfeit, Salent; er bat bie ®abe jtd) beliebt gu machen, zna se ljudem prikupiti; eilte ®abe ©ffen, obrok; eine ®abe an Slrjcttei, f. SofiČ; Sllmofett, dar vbo-gajme, miloščnja, mijošnja. ® ttfiel, bie, vile p/.; bie Spgabet, vilice p/.; eines fflauittafleS, razsolta, (altsl. rasoha), rogulja, rogovila, kobalja, kobila, trabi, pl. f.; bei Sägern, ititb überhaupt eine ©tauge mit jlttei ©pijjen, rogovila, rogula; am eiitfpän* ltigett Sffiagett, vojnice pl., trabje; au eitlem ^anieu, nach V. jeklic; bie ©tange, um So; getne^e ausspannen, žerlica; 'öfengabel, burklje; §augabel, kopača; Heugabel, senene vile, in Uuterfr. a. rogljep/.; SWiügabel, gnojne vile, an Sieben, ročica; f. a. ©äffet, ffinhclnnfer, ber, srednje sidro; ttt ber Sauf, f. ©djlie&anfer. ©ttbelaft, ber, rogovila, rogula. razsoha. ©abelfilume, f. SKecrfot)!. ©iibetdjen, bas, viiičice. ©abelbeid)fci, bie, vojnice, pl. (a. böhm.), sprednje trabje, nad) 91. škarnje, russ. oglobli, f. pl. ©ab ei er, ber, f. ©abter. ©UhelfÖrtltiB, adj. • viličast, razsohast, rogljast, rašljast, vilast. vilicam podoben, rogovilast. @nh etfriihftü et, bas, kosilice. predjužnik. ©nhetnehom, bas, jelenov rog z dvema odrastlikama, vilast rog, nad) 91. rogovile. ©nbelbtrfdj, f. ©abter. ©nbetbolj, bas, razsoha, rogulja, rogovila, in Unterfr. O'- cibclbeere. ©abelbttfcb, ber, zimska raca. ©Ob C mer, ber, kajžar. bajtar, bedničar. kočar. ©Oben, ber, ein fleineS £aus, koča, bedni-ca; ein ©tocfloerf, nadstropje, f. übr. ©tOd= ©affet. toeri; aoitlc^gabett, klet za mleko; Sief)ga* ben, hlev, f. a. Mett. ©affcl, tie, f. ©abel; Siti«, Slbgabe, davek, davščina, davšina, kazen; f. a. 3llufl (Bit« funft) *, 9l6,$ug3gelb; in ber Surnfuttfl, f. Seitenfprnitg. ©affclmetfter, f. Sunftmeifter. ©affeltaitge, tie, škarnjica. ©affcn, V. n., zijati, zijale prodajati, debelo gledati in usta odpreti; fin Slbgruttb gajft ttnter mir, brezden zeva, reži pod mano. ©affer, ber, zijalo, zijak, zijavec, zijač. ©flfferin, bie, zijavka, zijala, ©agagen, v. n., gagati. ©agai, bie, gagat, smolni, černi ogel. ©age, ber, mezda, plača, plačilo; f. a. lllt= terpfanb, ©ageerljoljnng, bie, povišek plače. ©ag$, f. ffiafč. ©Sil, f. m ©iifinaffe, ber, zijalo, f. a. 9KanIaffe; ®alp affeit fetl iiabett, zijale prodajati; ©afjnaffeu madjen, zijati, ©flftntn, v. n., zdehniti (zehniti) se, za-zdehati se, zdehati se; alS v. i., ič^ ga£)tte, zdeha se mi, in anbern fla». 9J?. zevati; fig. fteilgeoffttet fein, zevati. ©Shncn, baS, zdeh, zdehanje, zevanje, ©iilincr, ber, zdehaveo, zdehalo. ©tiljnfudjt, bie, zdehanje, zdeliota. zdcha-vica. ©iihitim g, f. ©ahnen, bas. © a 1) t, f. ©ar. 6iiil)rau3I>mdj, ber, kisovanj. ©iiijrbotttd), ber, sod, badenj, kad za vrenje, vrelnikf. ©aftre, bie, f. ©are. ©alire ob. ©iiljre, bie, »on gdljrett, kisanje; »on 33ier, SfBeitt, vrenje, kuhanje; bas Sier jleljt in bet ®dljre, pivo vre; »om S3rote, kvašenje, kvas, f. a. ©aiterteig; 33ierljefen, olove drožje, n adj Gtitsm. medenice, nad) M. kvasenice; baS SBrot h<*t jn »iel ©aljre, kruh je preveč okvašen. ©ahrcn, v. n., fserb. kisnuti), vreti, kipeti , kuhati, kisati se, (russ. brodit); »0111 93rote and) kvasiti se, nad) M. kvaseti, vshajati; ber ©auerteig galjrt, kvas se kisa; »om Sffieitt, vreti, kuhati, a 11 d) tvarjati (cfr. poln. robic); fig. in ©dfjrung, trn ©dfjrett fein, baS 53lut gdljrt, kri vre, kipi; eS galjrt im iattbe, vre in kuha po deželi, narod se vzdiguje , roji; oom 93ier, vreti, nad) M. ježati. ©ti hren, bas, f. ©atjruitg. ©ahrfamnter, bie, kisavnica. vrelnica, kvasivnica. ©abrtnittel, bas, kvas, poin.rozczyn.fer- inent, nad) V. kisalo. ©iiljrftDff, ber, kvas. ©iihrteig, ber, kvas; $antpfeln, krovajcipi., f. £efe. ©iti rim g, bie, allg. ettoa vrenje, kipenje, (notranje). gibanje; Seiggaljrung, krušno ki- ©algeu. 569 penje ali vshajanjc, kvasenje ob. kvašenje; fauere ©af)tuttg, kisanje; SEQetngäljtung, vrenje, kuhanje; Siergäftrung, nad) X. ježanje; faitlettbe ®äi)tttng, gnjiloba; in ©aftrmtg fontmen, zavreti, vzkipeti, zakipeti, skisati se; baS $olf geriet^ itt ®äl)riing, jelo je vreti med ljudstvam, ljudstvo se je začelo gibati; f. a. ^Bewegung; in efftgggäfjruttg übergeben, »om SSeine, prekucniti se. ©äfirungSlltft, bie, dušivec, gnjilec. ©äirungSnteffer, ber, kvasomerf, kiso-mdrf. ©nlirnitg§mittel, f. ©nfirmittel. ©nlirunggproccjj, f. ©ätirung. ©äftntitggftoff, f. ©äWtoff. ©äüjortt, f. Säfiiorn. ©afellianž, f. ©atfelljan?. ©afei, f. ©äffen (flottem), er weiß webet gifs ttod) gafs ba»on, še senja se mu ne od tega; ne ve ne bele ne čeme. ©alfctt, v. n., »ott ¿pljnern, f. ©aifent; »om ©Jenfdjen, jecljati, blesti, ©ala ob. ©alla, bie, dvorska slovesnost ali svečanosti; pražnje, praznično oblačilo, gala, russ. ubranstvo. ©alafleib, f, ©alla. ©alaftometcr, ber, mlekomer. ©alan, ber, ljubi, ljubček, ntilček. ©alanber, ber, .foriitournt, žitni mol, f. Sffiipiiel; ein Söget, čopasti škerjanec, f. £aulicitlerdje; ©'»ecffäfer, žižek. ©alaitt, adj., artig, vljuden, priljuden, nad) V. roden (cfr. roditi, ftd) beffintmern); »er« fiebt, zaljubljen; gepult, nališpan, lepo oblečen; bie galante äöelt, lepi svet; galante Äranffieit, f. SipflljliÖ. ©alaittelrie, bie, feilte SebetiSart, gizdavost, vljudnost, priljudnost; fiiebeSfjänbel, zaljubljenost; ißltfe, lišp, kinč, lepotija, galanterija. ©alaitiertearieiier, ber, lepotninarf. ©alanterteljaitbel, ber, lepotninarstvo, kupčija z galanterijnim blagam, z lepoti-jami. ©alanteriehänbler, ber, prodajavec ie-potij, lepotniga blaga, lišpa, galanterijniga blaga, lepotninarf. ©alanteriemnare, bie, lepotno blago, lepotija, lepotnina, galanterija, roba za lišp. ©altttag, ber, dvorska svecanostf. ©alttfie, f. 9)iild)ftrafje. ©albannm, bas, galban. ©alcere, bie, galeja, serb. galija, ©aleerenarfiett, bie, delanje na galeji, ©alecrenfflabc, ber, sužnik na galeji, galejnik, nad) V. galeot*. serb. galijaš. ©olcife, f. prierginfter. ©alCOltC, bie, galeona*, galjasa*. ©alctte, f. ©ocnn. ©älferit, f. ©eifern. ©algaitt, ber, (Alpinia galanga), galgan. ©alganlbl, bas, galganovo olje. ©alganimurjel, bie, galganov koren, ©algcit, ber, vislice pl., gettteitttgl., gavge*, (naS Macej. bei ben alten @lo». skobnica), russ, viselica, serb. vešala pl., poln. szu- 570 ©algenbetfl. bienica; tr (am an bell ©algeu, obešen je bil; et »erbient ben ©algen, vreden je, da bi ga obesili, ©fligenietn, ber, obešališče, obešališe. ©alnenbraten, bet, f. ©algeiibicb. ©alßenbicb, ber, obešenec, obešenjak. ©nlflenftift, bie, kratki odlog. ©al'flcnflefidjt, f. ©alflcnmiene. ©atflCttijOlj, ba«, les od vislic. ©alßenntänndjen, f. 3llraun. ©alßCnntäftß, adj., ^vislicam primeren, vislic vreden, ©ölgcitnticne, bie, obešenjakov obraz, obešenec. ® nlRCn^fcilet, ber, steber od vislic. ©algcnrefel, f. OTanbelfriilie. ©alflenrotte, bie, tatje. tatinska derhal. ©nlflcnfÄcIm, ber, f. ©nlßcnbieb. ©alßcnf djluettßel, ber, f. ©alßenbieb. ©fllßCltftrttfe, ber, obešcnje, vislice, ©fllfltnftridf, ber, verv ali konopec za obešanje; f. a. ©alßenbieb. ©OlßenbOßel, ber, (Corvus corax), krokar, gavran; f. a. ©alßenbieb. ©alimntbtaž, ber, kloboštranje, kvašenje. govorjenje, kakor bi otrobe vezal; da ni ne na konja ne na osla; da ni nikomur podobno; da nima ne glave ne repa; f. a. Ituftun. ffiflll, f. ©Clt. ©nlla, f. ©nI«. ©allabfel, ber, šiška. nach V. doblica. ©nllabfclabfltb, ber, ovretek šišk, voda prevretih šišk. ©allabf elaučju ß, ber, ©allapfelttnctur, bie, izlečekf iz šišk. ©flllnbfelbab, bie, namaka šišk. ©nllabfelfintre, bie, šiškovina, šiškina (šiščena) kislina. ©alla^felrourm, ber, f. ©allinfrct. ©flüe, bie, im tljierifdjen .Körper, žolč, a. žele, g. m., in Unterfr. 11. in allen übt. fla». 5K., fo trie im Altsl. (žl'č) g. f.-, 3orn, jeza; bie ©alle läuft ihm über, žolč mu kipi, pi-skrec mu je zavrel; začenja jeziti se; bit; ter Wie ©alfe, grenko kakor pelin; ©alle im bergen, zloba, serd; fdjtrarje ©alle, černi (černa) žolč; tcaidm. jelenov rep, (ker je gorjup); ©la«gaf(e, steklena pena; gältlnif), gnjiloba; ^erjgalle, smoljača, smolnina; f. a. ©allabfcl; naffe ©teile, zamok. f. ©rbflnllc. © allen = , in Sffegn., žolčni, -žolča, ©allen, v. a., mit ©alläbfelit jubereiten, ©eibe, nach V. šiškati; einen gifd) galten, žolč iz ribe vzeti, jemati; bei bell Sägern, n., ba« SBaffer laffen, scati. füllen, v. a., ožolčiti, žolčiti, fig. ogre-niti, greniti; v. n., aitdj ©elleit, berneti, zvoneti, doneti; bie Obren gällen (gellen) mir, zvoni, poje mi po ušesih; gällenb, gellenb, zvoneč, berneč. ©allenabfonbcrttnfl, bie, kerganje, od- ločevanje žolča, ©allenaber, bie, žolčna žila. ©allenartiß, adj., žolčast, žolču podoben, ©allenbitter, adj., žolčnat, grenek, grenak, gorjup, kakor žolč, kakor pelin, ©alojen. ©alleitfilafe, bie, žolčnik, žolčni mehur; bei ben Sienen, f. ©iftblafe. ©allenblafennang, ber,žolnčni tok. nad) bem Poln. žolčni prehod, ©allenblafengrnbe, bie, žoičiščef, žol-čiše. ©allenfett, ba«, žolčna mast. © a 11 e n f i e b e r, ba«, žolčna vročica, f. giebcr. ©alleuflieflc, f. ©allinfect. ©allcngann, f. ©ollenblafenflattfl. ffiallenaefdjntad, ber, slast po žolču, ©allettfrantbf, ber, žolčni kerč, (kerčod žolča t. j. skaženiga). ©allenfranfljett, bie, žolčna bolezen, t.j. bolezen od premnogo ali skaženiga žolča. ©allenfraut, f. ©unbenfraut. ©alleitftein, ber, žolčni kamen, ©ali en ju d) t, ©allfudjt, bie, žolčnica, f. ©elbfudjt. ©alienfiichtig, adj., f. ©elbfiiibtig; ein gallenfüchtiger áfiettfd), črnem človek, jeza. ©allentranl, ber, grenka pijača; Sinem einen ©allentranf bereiten, napraviti žalost komu, napresti mu jo, da ga boli. ©allerie, bie, galerija, prehodi pl., nad) IU. and) shodi (bohm. ©tiege) . bohm. pavlač, serb. trem; f a. ©ilbergallerie. ©allertartig, adj., žoličast. ©allerte, ber, ©ulje, žolica, dergtalicepl., (serb. derhtalice, a. hladetina, russ. stu-den), nad) Vert. al« ©toff, limic; al« ©peife, žolica, žepica. ©alliaffe, bie, galjasa, galjona. ©alltdjl, adj., žolčast, kakor žolč, žolču podoben; e« bat einen gailidjten ©efd)macf, ima slast po žolču, ©alltfl, adj., žolčnat, žolčen; ein gallige« Rieber, f. ffiallenfieber; fig- čemern, jezen, ©allig, adj., (moni.), terd. terden. ©allimatbiač, f. ©alimatbiaé. ©ali infecí, ba«, šiškaricaf (osa). ©a 11 ion, ba«, bet ffiorbertheil an grof en ©dnffen, rivec. ©allione, bie, galijun. ©allijenftein, ber, beli vitriol, bela galica. ©alllod), ba«, am ©locfenthitrme, lina, okno na zvoniku, ©alone, bie, galon (nekdanja angleška mera za tekoče reči). ©alionen, pl., f Sreffen. ©alloniren, v. a., obšiti. ©allofdje, bie, hčljerner @d)uf), cokla; »erachtl. krevsa; f. a. Ueberfdjub. ©allfudjt, bie, f. ©allenfudjt. ©aliñé, f. ©allabfel. ©alltoefbe, bie, f. ©attinfcct. ©altnei, ber, kalamina (ruda), ©alnteiblumen, pl.. kalaminski cvet. ©a Inte ift ein, ber, terda kalamina. ©alopb, ber, skok, peketanje, kolop, bohm. u. poln. cval; galopb reiten, v skok dirjati, skokama, nad) V. na splav dirjati, serb. u propanj, uzpropnice. ©alojen, ©aiobbiren, v.«., pokotati, pe-ketati, v skok ali skokama jezditi, nacfj V. na splav dirjati, russ. skakati. @«(lt. ©iilfe, bi«, f. ©eife. ©Oiftem, v. n., žaltav biti. ©fllfitig, adj., žaltav, f. Dtflttjto. (Mit, f. ©elt. @ a I ti a tt i f (i|, adj., galvansk, poln. galva-niczny. ©olbfltttftien, v. a., galvanizovati. ©albaniŽmUŽ, ber, galvanizem. ©aiuanograpbte, bie, gaivanopis. (SalDattOnteitr, ber, galvanomeir. ©al» auoplaftif, bic, galvanoplastika. ©antanber, ber, bučeniea, f. Šathengei. ©amafdjen, f. fiaiuafdjcn. ©antbe, bie, tanka piščal, pisal; f. a. ©aß; geige, Kniegeige. ©amlidj, adv., ostudljiv, gnjusljiv; e« iji mir gämlid), gnjusi sc; f. ©dein, ©ämlidjicit, bie, ostudnost, ostudljivost. ©amž, (čine Steinart), f. fainitt. ©ärnfe, bie, f. ©cmfe. ©a Uttffc, bie, lice. čeljust (spodnja konjska). ©anerbe, f. SDiitcrbc, SKitbcfiiscr. © a n g, ber, hod, tok; bie Jpatibluiig be« ®el)eti«, hoja, (russ. a. hodba); i d) feinte i (lit am ®auge, po hoji ga poznam; »iele ®änge machen, mnogo obhoditi, prehoditi, okoli hoditi; bell ®ang befd)ieunigeit, hitreje stopiti, pouriti stopinje; beti @ang unterbres djen, ustaviti se; icaidrn. ©änge tljltn, »otit £unbe, teči, leteti; »oni SBilbe, sem ter tjc begati, tekati; ich babe eilten ©attg ju tbltlt, moram nekam iti; eitlen »ergebliebelt ®aitg ttjliu, zastonj iti, prazna pot; id) babe uod) brei ©äuge jit machen, imam še tri poti -a (po opravilih); (Spaziergang, pošet, sprehod; er hat einen hurtigen ®attg, urno, ja-derno hodi; »Ott Speifett, nošaj, donos, pri-nos (jedi na mizo); einen ®attg im ged)* tett thuu, poskusiti eno s kom; ©ang ilt ber Wühle, kamen, tečaj, kolo, russ. postav, poln. obrot (obrat) mfyna; SUieftl »oni er; jlen ®atig, od perve mlevi, od pcrviga mela, mcljaja; eine Söiühlc mit brei ©ängeu, mlin na tri kolesa; bie ©aiierie, prehodi pl., mostovž , ganek», russ. hod; uttterirbifd)er @atig, podzemeljska pot, prekop, predor; ilt bet Stnatomie, žleb, prehod, pot; ftjieiar* tiger, cev, cevka; itt brit Saug bringen, j. 93. eine tthr, zagnati, sprožiti; ettt ®e= trieb«gefchäft iti ©attg bringen, začeti; eine SWüiije tu ®attg bringen, spraviti, vpeljati, med ljudi dati dnar; bie llhr iji im ©aitge, ura gre; bie Sache iji im ©aiige, to je že napeljano, nasnovano; govore in posvetujejo se zastran tega; bie Ärattfljeit iji ini ©aitge, se pase. gospodari (v kakem kraji); ber i)3rocejj iji itn ®ange, pravda teče; im ®auge erhalten, v teliu (tečaji) ohraniti, deržati; f. a. ©Ctrieb, StttŽ; beli Sadjen ¡breit ®ang laffelt, pustiti reč, naj gre kakor gre (kakor si bodi); bie Sadje gewinnt einen atiberit ®attg, drugači se je obemilo; er geht feinen eigenen ©ang, dela po svoji glavi, po svojem umu; ein faurer @ang, težavna pot; ber ©aitg ber Serijanh* ittngeii, tek obravnave, kako obravnava ©angpfofte. 571 teče, ide; j. a. ©erlauf', bet ®attg eine« glufje«, tek; ba« iji feilt ®attg nicht, tjekej on ne hodi; tcaidm. ©attg, a., kunin sled; int 93ergbaue, žila, rudna žila; ein fauler ©ang, jalova žila; ber ©atig blühet ant £age, žila gre na dan; ber @ang fireidjt, žila derži v eno mer; ber ©attg fällt au« feitteit Streichen, se zasuče, zavije; ba« iji ®ang unb ©ebe, f. ©äuge, ©äng, f. ©ä'nge. ©angart, bie, nach beut Poln. (kamen) žitnik, žilna ruda, žilni kamen, ©angbar, adj., »ott SOhinjeit, tekoč, dober, veljaven dnar, ki med ljudmi gre; »on Söaareit, biefe šffiaare iji nicht gangbat, to blago ne gre, se ne speča lahko, nach V. ni izvedno; »ott eittent SBege, hoden; l»o »iel gegangen wirb, hojen, shojen, uhojen, utert; gangbar erhalten, v dobrem stanu ohraniti, gangbare« SBort, dobra, navadna beseda, ©angbnrfcit, bie, prehodnost, veljavnost, izvednost, hodnost. ©angbatt, ber, kopanje rudne žile. ©Ölt g C, adj., ein gättger §unb, uren, sko-čan, nagel pes; ba« iji gattg ttnb gebe, to je v navadi, to je navada, tako se rabi. ©Ölige, bie, navada, navadnost. ©ängdbanb, ba«, peljajec, povodec, nad) V. vodivnica,ročaj, russ. pomočipi.; am ©äuget* banbe haben, na vajetu imeti koga; delati s kom kar se hoče, voditi ga kakor malo dete. ©ängelei, bie, »erädjtlid) vojenje. ©Öltg cln, v. a., ein .Riltb, voditi, učiti, hoditi; biefe grau gängelt ihren Wann, ta žena dela z možem, kar se ji zljubi, mu gospodari, ©üngclutagcn, ber, ein ©ejteft mitStäbern, toorin .Rüther gehen temen, hodulja (nad) bent Russ.), stolec na kolescih; kolesca, ©öliger, ber, hodeč; et iji ein tüchtiger ©ättger, präv liodec je, liodan (hoden) je. ©Öng Cr ilt, bie, hodivka, hodna ženska, ©ang er 5, ba«, ruda v žilah, žilna ruda. ©angfifdj, ber, f. Seißfiftfi. ©angfuß, ber, f. Sauffuß. ©anggebirge, ba«, žiinata gora. ©anggctttidjt, ba«, an bett Uhren, (hodni) vtez, kembelj, butec. ©anggräber, ©anghauer, ber, žiiokopf, rudar, ki dela po žilah. ©angh nft, f. ©angbar. ©angberrfdjaft, ber, f. Siriftofratie. ©augherrfdter, ber, f. Slriflofrat. © ä tt g i g, f. ©äng; gängige« ©ebtrge, f. ©ang= fjebirge. ©ängler, ber, vodec, vodivec. ©änglerin, bie, vodivka, © ä n g I i dj, adj., ein gäiiglidjer 2Beg, hodna pot. ©anglien, pl., etwa čutnična pletka ob. klop-ka, (dr. DI.)-, nad) bent Poln. vozli (trebušnih čutnic), vozlina. ©aiiglienfhftcnt, ba«,ettoa čutnično pletivo rt. sklop (dr.HI.)-, ttacb tem Poln. vozlinje, vozlinstvo-j-. ©ängling, bet, kdor se drugim da voditi, kdor nima svoje volje, vojenček. ©angpfofte, bie, nad) v. koza. 572 ©nngpfoftenfaaie. ©angifoftenfanle, bie, na<$ V. gankov* steber. ©aagrab, ba«, f. Sretrub. ©angfnuie, bie, steber (od) prehodov, ganka*. ©aagfd)iiffel, bie, fut bie £auptgericf)te in beit Jîûc^eit, velika skleda, itadj V. nosna ©aagftčin, ber, f. (Sflitgati. ©annftreit, ber, prepir zavolj rudne žile. ©aagamje, adv., ba« @rg bridjt eberfinbet (id) gangtoeife, ruda je v žilah, po žilah, žilama. 03 a it r t» o d) c, f- treujwodje. ©a lté, bie, (Anas anser), gos, gosa; in Ultterfr. nad) bent Serb. attcf) goska (guska) ; toiibe, divja; jaïjme, domača gos; eine bttmme ®an«, f. Snmntbatt; e« fiog ein ©ânéctjen ûber'n {Rbeitt, ttnb fant eine ®an« tuobi trne* .ber beim, Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba; teliček v šolo, tele iz šole; ©att« in ©ifenbûtten, cjok stopljeniga železa; mont. terdo kamenje. ©Hit 3 bi ume, bie, (Draba), kurje zdravje, ©auëàien, ba«, goska, gosčiea, gose. ©anfe=, tu Sffcgn., gosji, gosinji. ©nafeaat, ber, ©âttfeabier, (Vultur crista-tus), sivi jastreb. ©intfcaugen, pl., f. SHafitbraBgšjeidjea. ©nnfcbein, ba«, gosja kost. ©tinfeblltme, bie, (Bellis perennis), marjetica, serb. krasuljak, ranik; bie grofe, ljubljenka, russ. ivanov cvet. ©iinfebroten, ber, pečena gos. ©anfebmft, bie, gosje persi. ©itafcbiftcl, bie, mleč, osat, mlecec; f. a. ©nubiftei. ©anfebuntnt, adj., neumen kakor tele. ©iinfefeber, bie, gosje pero. ©iinfefett, ba«, gosja mast. ©anfcfingerfnf), ber, ©¡inicfingerlrant, ba«, (Potentilla anserina), gosja trava. © anlefleiid), ba«, gosetina, gosje meso. ® itltfefliege, bie, gosja mušica. ©aafefliigel, f. glebermifd). ©nafefufj, ber, gosja, kozja noga; etne ÏSfiaitje, kurje čevca Qplur.); bet belt ©ttcç* brutïern, f. Sinfiibntngšjcidjen. ©nnfCBtinfl, ber, koracanje, (tudi ce vec ljudi gre tikama eden za drugim); t^ll ba* ben, koracati, gugati se po gosje. ®iinfegeiroft, ba«, drob od gosi. ©onfeBCfdinattcr, ba«, gogot. gaganje; fig. žlobudranje, žvečenje. ©BHftflriilt, adj. sivo-zelen. ©anfebabid)t, ber, f. ©anfeaat. ©iiltfebttlë, ber, gosji vrat. ©anfebiinbler, ber, gosar; e« fetu, gosanti. ©najetja It t, bie, gosja polt. koža; bte £aut am tnenfd)lid)eti .Rôrper, toettn fie tn ber Jîâlte rattb ttirb, kurja polt, nasterhnjena koža, serb. ježurina. ©iiufcbitt, ber, gosar, gosji pastir, ©anftbtriitt, bie,gosarica, gosja pastarica. ©iinfeiiel, ber, gosje pero. ©ëafeileia, ba«, f. ©nnfegeïrofe. ©ouj. ©inifeloljl, f. ©flubiftei, ©ÖUfeiOflf, ber, gosja glava; fig. klama, neumnež; f. a. Sunttttbari; (Anthemis cotu-la), smerdele pl. ©iinfelDtb, ber, gosjek, gosinjek. ©änfelötbiß, adj., gosjekast, po barvi gosjeku podoben. ©ünfelraut, f. ©ttafefiageriraat, ©änfe= bltirne. ©itnfeiiiiieitt, ba«, goska, gose-eta. ©iinfelanž, bie, gosja uška. ©aufticber, bie, gosje jetra, ©önfeiöffei, ber, nad) V. gosjokljunasta žlica. ©änfemnbdjea, ba«, gosaričica. ©najeataaB, ber, gosar. ©iinfemoft, bie, pitanje, debeljenje gosi. ©najemiid), f. Saabtftei. ©iinjenu&el, bie, osvaljek; svalki iz testa, s kterimi se gosi pitajo, ©änfeltnijfjei, bie, (Malva rotundifolia), černi klobuk. ©aafer, ©anferidi, bet, gosjak. ©aaferiičdjen, f. ©änfebiitme. ©änfefdimaij, ba«, f. ©iinfefett. ©änfefdinabel, ber, gosji kljun, ©änfejtall, ber, gosjak, gosinjak. ©itafejtcige, bie, gosje gredi, ©iinieftein, ber, gosji kamen, ©änfeftöddien, ba«, f. ©itnfeblume. ©änfetreiber, f. ©anfebirt. ©änfemäiger, f. ©änfennbei. ©ättjeroein, ber, eine fd)erjbafte Benennung be« SBaffer«, voda. ©änfejebnte, ber, gosja desetina, ©ani, bie, dražba, klic; na klic prodati; f. Siuction, gonentž. ©anten, ber, eine 9lrt Oranger«, terlica. ©aatfleib, ba«, dražbino skupilo, ©aal man n, f. gribatar. ©natmaffe, f. ©oacarSmaffe. ©aaj, adj., (totus~), ves, (vsa, vse), attd), je* bod) weniger rid)tig cel (int.~), unserfebrt, cel, ob. (neg.) nerazbit, nenačet, nesomlet, neraz-tergan itd.; im ©anjett, povsem; ber 9lod ifi nod) ganj, suknja je še cela, dobra, še ni nikjer raztergana; ein ganje« Sud), cele, po-polnama bukve; er $at ba« ganje Suify bltrd)--geiefett, vso knjigo je prebral; eilte gange g(a= fd)e ffiein, polna sklenica vina; ba« ifi ein gan* jer 3)iann, to je prdv korenjak; er ifi ein ganger Starr, präv norec je; er ift bet gange Sater, ves je oče; bie gaitge ©tabt, vse mesto; ba« gange .§au« bttrebftčbern,, vso hišo preriti, pretakniti; f. a. SÖiitg, 9lit; ein gaitget Sauer, f. ©BUjbiifaet; bet gange Sag, ves dan; gang (ungefaut) »erfdjlttcfen, oblo požirati; »out gangen Jperjen, iz vsega serca, serb. od sve duše; ba« b^t meinen gangen Seifafi, to moram popolnama hvaliti; im ganjen (šrnfie, prav zares; ganje btei SKonate, polne tri mesce; in meinem gan* gen Sebett, odkar sim živ; ba« gange @[a« ait«trinfen, kupico do dna izpiti, vse izpiti; eilt gange« ©ebirge, mnnt. nenačeta gora, kjer se še ruda ni kopala; ein gani ©anje. ©arberobe. S73 Jet Sljalet, cel, t. j. ncizmenjan tolar*; mein ganjež ©lücf ift baljin, vsa moja sreča je minula; adv., po vsem, popolnama, čisto, zgoli, celo, (clo); ganj allein, prav sam, in Unterfr. lt. int Serb. sam samcat; iß bin ganj uttglücfliß, prenesrečen sim; baž ift etwa« ganj Slttberž, ta je vsa druga; ganj Wot)l, vse prav, prav dobro; ganj We* ntg, mervica, trošica; ganj fiill, tiho; iß bin gattj Dljr, prav zvesto poslušam; ež mat eilt ganj artige« ©ümntßen, lep dnarček je še bil; ba« ift ganj unmögliß, to ne more nikakor biti; mit Hauptwörtern Berbunben, ves, j. SB. er ift ganj ®luß, on je ves ogenj; ganj »Ott ©olb, ves zlat, iz čistiga zlata; gattj uttb gar nißt, celo ne, po nobeni ceni, kratko nikarne, po nikakem, serb. nimalo; ganj uttb gar nißt«, celo nič, prav nič; ganj getoiji, prav zares; nißt ganj fßleßt, ne ravno ves (attß vsega) slab ob. preslab; ganj Uttb gar Sonett, hudoben kar ga je, do čistiga, do kraja, do dobriga; er ift gattj bantit befßäfttget, ves je v tem; ganj maßen, f. SBoltenbcn. ©nitje, ba«, celo, celota, celina, celotina, vsota; er Will baž ®anje, hoče imeti vse; im ganjen, v vsem, z vsem, po vsem, sploh, eno z drugim, vse poprek; ba« ®anje bet 8anbwirtf)fßaft, vse kmetovanje (skup vzeto); int ®attjeit fanfen, na debelo kupiti; f. a. Baufß. ©änjcn, f. ©rgnnjen. ©anpcit, bie, celost, celovitost; f. a. ©anje. ©anjl)iifIter, ber, zemljak, cel zemljak, celjak (Warn.), ©anjjäbriß, adj. u. adv., celoleten, za (celo) ieto. ©Ünjltß, adv., celo, clo, po vsem, do čistiga, do dobriga, do konca, popolnama, kratko in malo; adj., popolen, popolnama; bie ginjliße (Reform, poprava na vse strani, čez in čez, vseobsežnaf poprava; povsoten, ©anjlöhncr, f. ©anjbiifncr. ©anjmaßnng, bie, f. ©rgänjitng. ©anj metali, baž, prava kovina, (ki je bolj raztezna). ©anjnarbig, adj., grapav, nemezdren, netrebljen (od kož), ©anjflaßt, ber ob. bie, polni zakup ali štanf*. ©anjraitbtg, adj., celorob, celih okrajcov. ©anjfeibe, bie, prava svila ali Žida. @nnj»ogcI, ber, f. .«rammetgoogel. ©anjjClig, ber, razdrobljene cunje (pri pa-pirarjih). ©ar, adj., jubereitet, fertig, dogotovljen, gotov, pripravljen, doveršen, dodelan, izdelan, in .Rt. a. nared, k redi; »on ©peifett, kuhan, skuhan, dokuhan; »om S3rot, dope-čen, izpečen; garež Sifett, pripravljeno, do-kovano železo; gare« Ättpfer, prečiščena, prečišena kotlovina; gar maßen, prečistiti, čistiti; gareg lieber, ustrojeno, dostrojeno usnje; iß bin ttoß nißt gar, še nisim dodelal, reč še ni gotova; gare« Salj, dodelana sol; gare iauge, ustavljen lug; adv,, celo, clo, prav; ganj unb gat, celo, prav; ganj ttnb gat nißt«, čisto nič, prav nič, ne stvarice, ne trošice; f. a. ©anj J gat alle«, vse čisto, vse vse, kar vse; baä ift gar nißt Biel, to pač ni premnogo; ti iji gar nißt lange, ni ravno zdavno; baä Will gat nißt« fagen, to nič ne dé; ba« ift gar ju Weit, predalječ je; et ift baritt gar fef)r bewaitbert, kaj dobro ume to reč; gar Biel, dokaj, prav mnogo; et iji Wotil gat geftotbett, morda je umeri, pa ne da bi bil umeri ; gar nißt« Würbig, prav za nič; gar ju Wa^r, da bi tako res ne bilo ; gat Wenig, kaj malo; gar tooljl, pač da, to se ve da; fogat, f. Sogar; ei, warum nißt gat, kaj neki, kaj še, kaj pa de? ©ar = , inâfÇgn., fertig, dogotovljeni, izdelani, f. ©at; adj., gar maßeitb, čistiven. ©araffet, f. SBciiebittžfraut. ©arant, f. »iirge, ©eionfiržmnitn. © ar an t i e, bie, f. söiirgfßaft, ©cnmlirleiftung, Sißerbeit. ©ar an tU en, v. n., f. Bürgen, ©ewä&r= Iciften; ©ißerljeit leiften, dati komu varščino ali varnost; f. a. Sißerljeit. ©ararbcit, bie, pripravljanje, izdelovanje, ©arailé, baž ob. ber, konec, kraj; einer Säße, (Sinem bas (ben) ©aratts maßen, reči konec storiti, ukončati reč, pokončati, v pogubo kaj (koga) spraviti, ubiti koga, ugonobiti koga; bai ©arau« mit einem fpie* len, do zadnjiga s kom igrati, ©arbe, bie, itt bet gelbwirßfßaft, snop, dim. snopek, snopič, (co«.) snopje; ba« ©etreibe itt ®arbeit binbett, snope delati in vezati; serb. a. snopiti žito; f. a. Sßafgarbe; bas ©nbe ber ©arben gegen bie Sffiurjel jtt, ritina, pri ščetini, šetini. ©arbceifcn, f. ©trbceifett. ©iirbclircn, f. ©erbelit. ©arben, v. «., bas ©etreibe garbte gut, žito je dalo dovelj snopja. ©arben, f. ©erben. ©arbenbaitb, bas, poreslo, eig. povreslo, Qaltsl. povrésti, binben), naß JU. a. poveslo. ©arbeitbinbcr, ber, vezač, kdor snopje veže. ©arbeitgefilbe, bas, polje (pokrito) s snopjem. ©arbenljanfen, ber, kopica, žito v kopicah, kup snopja, stava, stavek, razstava. ©arbcnfritbe, f. 2Kanbelfräl;e. ©arbenlraiit, f. ©ßafgarbe. ©arbenfßißte, bie, nasad, ©arbenjelient, ber, snopovina, desetina od poljščine, poljšine, ki se daje na polji od snopja. ©iirber, f. ©erber. ©arbruß, ber, zabod v kotlovino. ©arçon, f. Sunggefetl. ©arbe, bie, straža. ©arben, f. Betteln. ©arberobe, bie, Äleiberfammer, shramba za oblačila, oblačilnica; bie .RleibungSftücfe, oprava, obleka, oblačila pI, 574 ©arbine. ©atienöcfteöung. ©arbine, bie, ein Sorpattg, f. tiefe«; eine fpanifcpe äBattb, zaslon, ©arbift, bet, stražnik, ©arbridjter, ber, ttad) V. gradnik. Gore, bie, ber Siiflattb eiltet @acpe, ba ftc fertig iji, godnost, gotovost; bet i>ältte, ustroj; »oni tupfet, čistost; eilte ®are fällte, 24 ustrojenih kož; bie .Sohlen pa* bell bie redite ®are, oglje je dovelj žgano; in bet ©ieuenfttitbe, »ont SBeifel, plemenka, godnost; f. fl. ©apre, ©areifeit, bei«, gare« Sifen, f. ©ar. @ ti reiß, ©areifet, f. Siaraitfdje. ©ären, f. ©übten. ©nrcrj, ba«, dovelj žgana ruda, čista, iz- žlindrana ruda. ©ntfeuer, ba«, čistivni, prečiščavni, pre-čišavni ogenj. ©örael, f. ©ergel. ©nrperb, ber, prečiščavnica, prečišavnica. ©oriiter, f. ©arnete. ©artned)t, ber, čistivec. ©nrtod), ber, itacp V. barivec (baringar), pri kterem so vsaki čas gorke (kuhane ali pečene) jedi pripravljene, ©arfltpfcr, ba«, čisti baker, čista kotlovina. ©Qt leb et, ba«, »reif gare«, irh, irhovina, bölim. jircha. ©armad)en, f. ©ar. ©armadjer, ber, očiščevavee, očiševavec (bakra). ©armadiunij, bie, be«8eber«, strojenje;be« Ättpfet«, čiščenje, čišenje. ©ODI, ba«, gefpoiiliene gäben, preja, itaip M. attdj niti; teofleite«, volnata preja; @atn fpintien, presti; barau« gefiritite« Steg, mreža, (allst. se't); ba« große Step, t»el jtd) Bereinigen, tovaršiti se, družiti se, ediniti se; f. Segatteu, ftd); v. a., fortiten, razbrati, razbirati, prebrati, prebirati, verstiti. ©attentoS, adj., brez moža, brezzakonsk, samsk. ©atlenmotb, ber, umor svojiga moža, svoje žene. ©Uttenmörber, bet, morivec svoje žene. ©attenmörberin, bie, morivka svojiga moža, možomorivka. ©tttter, baž, mreža, rešetka, ©ntterfenfter, baž, okno z mrežo, rešetko. ©0 tt etl) ttub e, bie, mrežasta kapa, čepica, ©atiern, v. a., f. ©ittern; v.«., f. Sauern. ©att et f (tule, bte, itt bet ©ägemüljle, nožnice. ©atterfdjeibc, bie, f. ©alterfäule. ©att er ti) o t, baž, ©attertpr, bie, duri ali vrata s križi, rešetkaste, gartri*. ©attermerf, baž, rešetke, omrežje, ©attin, bie, (zakonska) žena, ženica, zakonska, ona, zakonska tovaršica, altsl. s'praga. ©attlid), adj., paren, plemeniven, družljiv; gattltd)e Siebe, ljubezen zakonskih, zakonr ska ljubezen, ©ttt tU It g, bie, (genus), rod, pleme; (spe-cies) versta, baža, šara, f. a. Strt; et liejj alfe ©attungen 93&ume toadjfen, nad) M. vsake mnoge drevesa je dal rasti, ©attunggfiegriff, bet, rodni zapopadek, zapopadek rodu. ©attungžuame, ber, splosnq ime; ime rodu, plemena, ©ütje, bie, korec, golida, kabelj, črepalo, polnik; f. a. ©eltC. ©dtjeii, bie, pletev, o pletvi. ©au, ber, baž, (in alten Seifen), oblast, okraj, okrajna. © tt H d), bet, smerkolin, golobradec; f. a. 9iarr; SBIcubmerf. ©audjantpfer, f. ©auerflee. ©aildjltart, bet, podlasci, pl., mah, f. a. »tildjliiul. ©and) bin Ute, bie, (Lychnis (los cuculi), kukovičja roža. ©aurije, bie, f. Sandje. ©aitd)feber, bie, ©aud;l)aar, baž,f. ©audj= bart. ©aud)t)afer, f. £aiibl)afcr. ©aud)betl, baž, (Anagallis), kuroslep, kuija česnjica, tičje zelišče, zeliše, kozje zdravje; (Anag. phaenicaea), červivnik; (Anag. aquatica), runje. ©aitbicb, bet, zviti, zreli tat. ©augraf, ber, (itt alten Seiten), okrajni " sodnik; ©djulje, župan. ©angrafidjaft, bie, f. ©ait. ©aulei, f. ©autelet, ©autelbiib, taž, slepilo, mamilo, ©flltfclei, bie, sleparija, zniatna, slepar- 578 ©aufelbaff. ©ebalge. stvo; serb. gluma (auf bent Jtarji gebr. fut ©d)erj) glumstvo; aud) smešno zvijanje in kretanje. ©auiclbaft, adj., sleparsk, slepiven, ma-miven. ©anfelidji, f. ©anlelbaft. ©autclfunft, bie, f. ©anlelei. ©anieUidjt, ba«, eitt Siebt »om ©obenfage be« Xalge«, obet »on fdjledjtem italge, tiad) V. slepur. ©ttuleiinnnitdjttt, bas, leseni možicelj. ©OUfeln, v. n., mamiti, slepariti, slepiti (sosebno z naglim premikam ali pre-gibam); smešno kretati in previjati se; alt si. glumiti se; v. a., . a., poroditi, roditi, v. impf. auch im Böhm. u. Poln., in attbern flau. SUiunba. iji roditi v. perf., in Untfr. roditi, rajati; a. (eupA.) poviti; »om Sieb, storiti, vreči, nad) F. poleči; »on .Rühen, oteliti se, teliti, a. obravitise; »on bet Stlttte, ožrebiti se, žrebiti, žebiti; »on ©djtoeinen, opra-siti se, prasiti; »on §unben Ultb Sööifen, kotiti (im Serb. allg. »on ben Xl)ierett); ein gebomet Slo»ene, rojen Slovenec, Sloven-skiga rodu, Slovenskih staršev; fig. bie« gebar §af, iz tega je nastopilo, vstalo sovraštvo; v. r., biti, priti, izhajati iz —. ©ebörcrin, bie, porodnica, rodivka, nad) M. rodica; ®otte«g^ärerin, Božja porodnica. (sjebörcrinang'ft, bie, f. Einbžnotb. ©ebarljaft, adj., kar je zmožno, kar more roditi, rodiven. ©Cbiirhaug, ba«, rodivnica, porodna hiša. ©ebiirig, f. ©cbürbaft. ©Cbärlraft, bie, rodnost, rodivnost. ©tbärmuiier, bie, maternica, (altsl. ložes- na pi.); it)r •Öal«, maternično gerlo. ©Cbürntniterlinut, bie, maternična opnica, koža. ©cbürmuiierhbble, bie, maternična votlina , materničnik. ©ebarmuttermiinbnng, ©ebärmuttcr= Öffnung, bie, ustje, ©ebämiutterfdjcibe, bie, nožnica, ©ebürmutterborfall, bet, trut. ©ebärorgan, ba«, rodilo. ®ebär)tui)l, ber, porodivnik. ®cfiarung, bie, ravnanje; opravljanje, gospodarjenje, ©cbiirjeit, bie, doba, cas poroda, rojenja; in bet ©ebärgett, kdar ima (žena) roditi. (Sebän, ba«, f. ©ebiiube. ©ebäubt, ba«, poslopje, (c/r. böhm. sloup, Säule), zidanje, stan, stanje,, hiša; nad) M. hraraina; f. a. Sau, serb. sgrada; int Serg* baue, delo; int Stenenfiocfe, satovje, delo; mont. ein ijčfliebež ©ebältbe, obilen ali bogat rudnik, rudna, rudovita žila; f. a. 331= berbau. (8 ebäube ft euer, bie, davek od poslopij, hišni davek. ©ebntte, ba«, stavljenje, zidanje; f. ©alt. ©ebauer, ba«, f. jtäfig. ©ehe, gatig utib gebe, f. ©äitgc. ©cbebe, ba«, dreget, dregetanjc. ©cbcfall, f. $atib. Ütcbcier, ba«, priterkovanje; f. ©eieM. © C b eilt, ba«, ©ebeiltC, pl-, kosti pl., kostje. ©cheinhanS, ba«, f, ©einhmtž. ©eben. 579 ©ebeinibnl, ba«, pokopališče, pokopališe, žalje pl., grobje, grobovje; f. griebbof. ©ebeiße, ba«, griz, grizenje, zajedanje. © ebelfer, ba«, bevskanje, lajanje, brečanje. ©ebell, ba«, lajanje. ©eben, v. a., dati, podati, dajati, podajati; in ben »ergebenen 9ieben«arten wirb geben im at, oblast, (po nar. pes.: na kraj oblasti dunajske, auß russ.); aitß, okraj, okrajna, okolica, oko-lija, zemlja, naß V. oblastvo, naß M. opetje (?); baS ©ebiet einer ©tabt, obmestje, mestna okolica; baS ©ebiet bet 3Btffettfßaf; ten, polje, obsežek, f. a. Mlilengeriift; et ftet)t unter feinem ©ebiet, pod njegovo oblastjo, pod njegovim gospodstvam je. ©ebieten, v. a., zapovedati, zapovedovati, ukazati, ukazovati, poveleti, veleti, velevati; er befahl i§»et! 9itße, zapovedaljim ©tbietettb. je, naj bodo mirni, pri miru; über Slubete, f. £errferttanbt= fdjaft; ba« giBt iein gute«®ebtut, to ne bo ljudem dopadlo , zastran tega bo vek. ©ebogen, adj., slok, zakrivljen, kriv, pre-gnjen, zavit, sključen, upognjen, pripognjen. 582 ©ebbten. ©eüotett, adj., rojen; geboren Werben, roditi se, rojen biti; f. a. ©ebäten. ©ePorgen, • adj., varen, shranjen, skrit; f. Sergen. © eb Ot g enp C ti, bie, varnost, skritost, shra-njenost. ©ebot, ba«, zapoved, ukaz; f. a. Sefeptj bie jcptt ©ebote ©Otte«, deset (ero) zapoved Božjih; gittern Jtt ©ebote fiepen, »Ott QŠinem®iener fein,biti komu na službo, čakati na povelje, pokoren biti; ipm fiept 9ll(e« JU ©ebote, vse mu je na ponudo, na voljo, pred rokami; e« fiept3pnett jU®ebote, za-povejte; aite ju ©ebote fiepenbe 2)tittel, vsi pomočki, ki jih ima v roki, na ponudo; im Raubet (»on Siefen), ponudba, ponu-da; ein ®ebot tplttt, ponuditi, ponujati, dajati;' f. a. ©intabung; Stotp fennt feitt ®e* bot, sila kola lomi; Qpoln. ton^ci i brzytwy sie chwyta). ©cboiett, adj., zapovedan; ein gebotener geiertag, zapovedan praznik, ©eprälttc, ba«, ošiv, obrob, obšivka. ©ebrnnitt, f. Srennen. ©ebranbmarft, f. Srnnbnmlett. ©ebrateneS, f. Sratett, bet. ©ebriin, ba«, f. ©ebräube. ©ebrttutp, bet, bie Slnmetibung einet ©aepe ju feinem Sebürfniffe (opne ißlttral), raba, poraba, upotreba, potreba, poslužek, po-trebovanje, uživanje; im @lo»enifcpett toirb e« öfter« attep nicpt ftberfept, j. S. junt fünf* tigetl ©ebraucpe aufpebett, za prihodnje shraniti; ®etb ju nteittent ©ebraucpe, dnarji zame; jtttn ©ebraucpe bet ©cfmicit itt ben ©tabten, za mestne šole; ©ebrauep »Ott et* t»a« ntacpen, kake reči se poprijeti, s kako rečjo si postreči; porabiti, rabiti, upotrebiti, upotrebovati, potrebovati kaj, oberniti, obračati; ntaepe ba»on (»on bent ®epeitmtiife) feinen ®ebraucp, tega nikomur ne povej, ne pravi; gum tiglicpctl ©ebratttpe, za vsakdanjo potrebo; idp fatttt ba»ott feitteit ©e; braudj ntadjen, to mi ni za nobeno rabo, to mi ne rabi, ne služi za nič, tega ne morem nikamor, na nič oberniti; biefe« äBott ifi lticpt mept ittt ©ebrattcpe, ta beseda se več ne govori, ni več v navadi, v rabi; itacp gemaeptem ©ebraucpe, kdar odrabiš; ittt ©ebraucpe fetn, v navadi biti, navaden biti, im ©ebrautpe paben, navado imeti, vajen biti; ©ebraucpe eine« Sanbe«, navade, šege, običaji; Setemotticit, šege, obredi; fcpäblicpe ©ebraucpe, razvade, ©ebratttpen, v. a., f. Srampen; nötpig pa= ben, potrebovati; ju feinen Sebürfttijfen att* Weitben, poprijeti se česa, oberniti, obračati kaj za kaj; f. a. ©ebrattcp (rnacpen); fiep gebrauten laffett ju etwa«, služiti komu za kaj, rabiti se dati; bie @aflii£)i, @ct)itti bigfeit, ®ebül)t tf)Ult, spolniti, opraviti svojo dolžnost; über tie ©ebttljr trinfen, čez mero, čez nemoč, čez moč, nezmerno piti; nach ©taube« ©ebüljr, po svojem stanu; über tie ©ebüljr forbern, tirjati več, kakor komu gre; ©nem feine ©ebüljr geben, dati komu, kar mu gre; et hat ftdj nad) @e* büljr benommen, spodobno, kakor gre, se je obnašal; ©ebühreit, pl., davščina, plačilo, odrajtvilo; in ben 3itfamnienfe£intgen mit anbertt §aut>ttoörtem wirb ©ebüljr im ©to* »en. häufig bitrdj bie ©tlbitngSenbitng — nina, audj — ovina au«gebrücft, j. 93. ©djreibge* bühr, pisnina; @infd)reibgebühr, vpisnina; Xraitttttg«gebüljr, poročnina i. t. d. ©eiiihreu, v. n., iti komu (serb. koga), spodobiti se komu; altsl. podobati; e« ge* bührt ftdj, spodobi se, pristoji se; bir ge* bührt e«, tebi se spodobi; (Sljre bem @i)re gebührt, čast (namr.: bodi temu) komur čast gre; ©Ott gebührt af(e@hre, Bogu Sre vsa čast. ©ebUhrCnOUŽtDetS, bet, izkazek davšin, dolžniga plačila, ©tiliihrcni), adj., spodoben, pristojin, dolžen; gib ihm ba« i^nt ©ebüljrenbe, daj mu, kar mu gre; gebübreitbe ©träfe, zaslužena kazen, ©ebiibreubermtiffett, adv., pristojno, kakor komu gre+ kakor se spodobi. @ 16 ii h r t II f r e t, adj; davščine prost, opro- sten, oproščen. brez davščine, plačila, ©cbiihrcnfrcihcit, bie, prostost davščine, ©ebiibrcnnnchtaft, bet, odpust davščine. ©CbiihrClIpflidjt, bie, dolžnost, davščino plačati. ©cbiihreilhflichtiß, adj., dolžin, davščino plačati, ©eb iiferiidj, adj. n. adv., f. ©cbiibrenb, spodoben, pristojin, dolžin; ftd) gebfiljrlid) betragen, spodobno se vesti; (Stttent bte ge* büljrlid)c (Ihre ertoeifen, skazati komu dolžno čast, čast, ki mu gre; auf bie gebührliche 9lrt, pristojno, kakor gre in je treba, ©cbunb, ta«, povezek, zvezek, zvezljaj; ein ©eblittb Šadjftrelj, škopnik slame, ein ©ebimb gutterfiroh, otep slame; bei Such* binbetn, povezica, povezna nit; SBaareit ilt (Bebiinben, v sodih, bečkih. ©ebltnbcn, adj., gebltllbeite SBärme, zvezana ali spijoča gorkota, toplota; gebltnbener So* ben, slinjevka. ©cbiinbcftnbl, bet, SSürbefiahl, eine Strt fteiermärfifcfjen ©table«, štajarsko jeklo v butarah. ©ebiirfth, f. Siirfdj. ©ebiirfte, ba«, kertačenje, česanje, ©eburt, bie, ba« ©ebärett, bie (Sntbinbung, porod, rojenje, nach beut Serb. porojaj; ©ehiirtžjahr. 583 fchivere ©eburt ^abett, težko roditi; in bet ©eburt betfteljen, babiti, porodničiti, pri porodu pomagati; tit ber ©eburt begriffen fein, na porodu biti, roditi; bie SKittter flarb iit bet ©eburt, mati je na porodu umerla; ba« ©eboteittoerbeit, rojstvo (ftatt rojenstvo); ba« Jtinb ftarb in ber ©eburt, otrok je v rojstvu umeri; feit feinet ©eburt, odkar se je rodil; ba« geft ber ©ebitrt (Fhrijti, božič, rojstvo Krist(us)ovo; bie grnd)t felbft, ini SDJutterleibe, spočetek, zarodek, dete; eilte Itnjettige ©eburt, negoden porod, spo-vitek; serb. nedonošče; f. a. Šcibc§frild)i; fig. Slbfiamtnuttg, rod ; (Sbelmatin »on ©es blirt, žlahten po rodu, rojen žlahtnik, po plemenu žlahten, žlahtniga rodu, žlahtne kervi; Stlifaug, ©lttfleljllltg, začetek; bie Segierben in ber ©eburt erfticfeti, želje v zarodu, v začetku, v spočetji zadušiti; ba« ber ©ebitrt (Stitbinbitng) Sorangebettbe, liach V. predporoden, ba« ber ©ebitrt 9ladj= folgenbe, poporoden; ein .Sittb unehlicher ©e* burt, otrok nezakonskiga rodu, nezakonskih staršev; ©eburt iti ©eifie«, f. ©r= JClipiff. ©Cbiirtifl, adj; rojen; geburttg au« granf= reidj, 53rag, rojen na Francoskem, doma v Pragi, iz Prage, (nad) anbern flasifdjen ©hutbartelt, (z) rodom iz Prage); tooljer iji et geburtig? odkod je? kje je rojen? f. a. ganbžmamt. ©eburt§=, in3fgeit., ©ntbinbung«porodni, rodni; mit S3ejug auf bie geborene gritdjt, rojstni (rojstveni), — rojstva, — rojenja; iit bet Sebeutititg oon Slbftammitng, po rodu , po kervi. ©eburtSact, bet, porod, porojaj. ©eburtšltbel, ber, žlahtnost ali plemenstvo po rodu, po kervi, vrojena žlahtnost, f. a. ©rbabct. ©cfeurtžtirjt, f. ©eburtShetfer. ©thurtžbllltflu^, bet, porodili kervotok. ©ebltrtžbricf, ber, rojni (rodni) getu. rojeni (loie plačani) list, rojstni, kerstni list, spričba zakonskiga, svobodniga rojstva, ©ebltrtžblld), ba«, bukve rojenih, ©cburtžborf, ba«, rojstna vas. ©cblirtžfehlcr, ber, prirojena hiba ali pomanjkljivost. ©ebiirtSfcicr, bie, ©ebitrtčfcft, ba«, rojstni dan, rojstni god ali praznik, ©eburtggcilt, bie, modi, pl. f. §obe. ©cburtžfllicb, ba«, imSlfig. rodilo, rodni ali rodivni ud; ntattltl. audj rasti pl. ©ChUrtŽBtflb, ba«, rod, koleno; f. ®ieit= fdjeuattcr. ©C bit rt S h ttlt i/ Me, ©chafhautehen, odejica, srajčica, sadove mrene pl. ©Cburtžhčlfer, ber, babinek, babin, porodničar; serb. primalj, russ. povivaljščik. ©ebitričbelferin, bie, f. gcbttmme. ©eburtžhilfe, tie, porodničarstvo, bablje-nje, babištvo, pomoč pri .porodu; russ. povivanije; ®eburt«hilfe leifiett, babiti, pri porodu pomagati; f. a. Gntbiubtn. ©cburt^iahr, ba«, rojstno leto, leto roj- 584 @eW«iiffe», stva; tvetdje« ifl betu ®ebutt«jabr? kteriga leta si se rodil? ©C&urtstiffen, baa, porodna blazina, ©ebitrtšlngcr, ba«, porodivnik. ©ebnrtŽlflltb, ba«, rojstna dežela, do-movje, domačija, domovina, f. a. SStttCrlMtb, ©eburtSlifte, bie, spisek rojenih (eniga leta). ©cburt§ntnl, ba«, f. SKntterntal. ©eburiSort, ber, dom, domovje, rojstni ali domači kraj, russ. rodina, bohm. ro- dišče. ©eiuit§re«t, ba«, pravica po rodu, po kervi. ©ebitrtžregifter, ba«, f. ©cucnloflic; kazalo ali zapisnik rojenih. ©cbttriSfdieut, bet, f. ©eburtšbrief. © ebnrtSfdjitterjen, pl., (porodni) popadki pl., bolečine, težave, muke pri porodu, ©ebuvtžftabt, bie, rojstno mesto, ©ešnrtšftiiitc, bie, rodišče, rodiše. ©tfiurtžftem, ber, zvezda rojenica, (zvezda, ki je bila viditi na nebu, ko se je kdo rodil). ©cl)Utt§ftHl)l, ber, f. ©efmrftubt. ©eittttžftunbe, bie, rojstna ura, ura rojstva. ©eburižtng, ber, rojstni dan, dan rojstva. ©c6urtžto0ž0cfcben!, ba«, vezilo, darilo na rojstni dan. ©ebnrtStbiitigfeit, bie, porodnost. ©ebnrtžtbeilc, pl., rodila pl. ©efiurižutabrfatjcf, ber, prerok ali ve-deževavec ob rojstvu. ©eburtšmebctt, pl. f. ©eburtSfdjuterjcit. ©eburtSjaitge, bie, porodničarske klešče, kleše. ©ebnrtSjeidjeit, ba«, hibe pl. (an ber spoif). ©ebuetSjeit, bte, čas poroda, porod, ©elliif«, ta«, gcrmipl.. germovje, germolje, hosta, šuma; bidjte« ©ebitfd), goščava, go-šava, goščica, gošica, poln. krzaki pl.; f. a. ©eftriind), Bufd). ® ebiifdjfnlle, ber, (Lanius excubitor), veliki srakoper. ©ebiifdjvcid), adj., germovit, germovat, hoStnat. ©ed, ber, eitt I§orid)ter, šeincž, babjek, smer-kolin, bedak, štulež, napihnjenec, nore, nad) M. trap, hodlavec; alter ®ecf, star norec, stara šema; f. a. SUbertt; bie Siabt ber §irnfd)ale, nad) V. čepinji sklad; neka afrikanska aščerica; einem ben ©ecf jtedjen, za norca imeti, ©eden, v. »., norčevati, domišljevati si; v. a., f. 9iedcn. ©edenljttft, adj., traparsk, bedakast, napihnjen, nor. ©cdenbafttgieit, bie, norost, prazni napuh, šemarstvo. ©cdcttljeil, f. ©nudjbcil, ©cderei, bie, smerkolinstvo, štuljenje, obnašanje šemeža. ©edijnft, ©edidjt, ©edifdj, f. ©edenboft. ©ebnd)i, adj., premišljen; ert»ai)nt, spom-njen, omenjen, spominjan, v misel vzet. ©ebiicfitntftttiett ©ebndjtig, f. ©ittgebenf. ®cbüd)tuit, ba«, Slnbenfen, spomin; ba« Vermögen it« gehabter Segriffe triebet be* toujšt 31t irerbeti, na« bem Altsl. it. afien übrigen flau. STOitnbart. pamet, obfd)ott biefet ?ltt«bttt(i (md)t fo bie abgeleiteten pametiti, pametovati, im ®ebäd)titijj b«ben) mebt für Semunft gebrannt toirb, pomnivnostf; at« ®eit!mabt, spominek, tta« M. spominščina, spominšina; bent ®ebäd)tnijie einprägen, v glavo vbiti, »erädjtl. vtepsti, dobro zapomniti kaj, serb. upamtiti; i« §abe e« ttod) int frif«en ®ebäd)tniffe, to še dobro pomnim, pametim, pametvam, tega se še dobro, živo spominjam; bein Stltber fetigen ®e* bäd)tmjfe«, tvoj rajnki brat; jlčnig Slttgufi glortoürbigen ®ebä«tniffe«, kralj Avgust slo-večiga spomina; 5Bett>ei« jum ewigen ®e--bädjtnifi, dokaz za (na) večni spomin; i« babe eitt fdjtra«e« ®ebä«tnifi, slabo, težko pomnim, pametim; et tjat ein fdjledjte« @e* bäd)tnifj, kasne glave je. ©ebädjtnifK in Sf^gn., spominski, v ali na spomin, — pameti. ©ebiid)tnif?nrbeit, bie, delo, trud pameti, pametovanja. ©cb(id)ittipcilt, ba«, spominska kost; f. ^intcrbnitptbein. ©ebiidjtnipilb, ba«, spominska podoba, ©ebiidjtnipud), ba«, spominske bukve, vpisnik spomina vrednih reči. ©Cbiidjtnifjfebler, ber, pogrešek pameti ali pametenja, t. j. iz pozabljivosti, ©ebiidjtniffeier, bie, obhajanje ali praznovanje komu ali čemu na spomin; spominska svečanostf; toettn fte atliabtltd) trie* berfebrt, obletnica. ©cbiidjtniftfrnnt, f. ©ebiiditnigmerf. ©cbiidjinifjfuitft, bie, f. OTncmonif. ©ebiidltnißlicb, ba«, spominska pesem, ©ebiidjtuiftntnljl, ba«, spominska pojedina, spominske gosti, god; geiet_ be« ?lbcnbntal)l« Sbrijli, spomin zadnje večerje Gospodove. ©ebiidjtniffittanflei, ber, pomanjkanje pameti ; slaba pamet, slab spomin. ©ebüditnißntiinjc, bie, f. Senfmiinje. ©;ebiid)tni()rebe, bie, spominski govor, spominska beseda, govor, pridiga komu ali čemu v spomin, ©ebädjtttiiifnule, bie, spominik. ® ebädjtHifidjrift, bie, bukve izdane komu v spomin, ©ebflditnififdjtoifdjt, bie, slabo pameto-vanje. ®ebäd)tnifjftärfe, bie, dobro pametovanje, tta« bem Russ. ostra pamet, ©ebiidjtniffftei», ber, kamen, kamen vspo- min postavljen. @ebä«tnif tttfl, ber, spominski dan, obletnica, dan komu ali čemu v spomin posvečen, spomin, ©ebiidjtnifiibnng, bie, vajenje, urjenje pameti, pomnivnosti. ©ebü«tnif toerl, ba«, delo v spomin, delo, ©cbadt. ©ebetljett. 585 reč goliga pomnjenja ali pametovanja, aud) ofieitt spomin, ©ebait, bas, (bei bcn Orgelbauern gebr.), pokrite piščali, pisali, ©ebampfe, baS, lilapenje, kad, čad. ©ebiirapft, f. kämpfen, ©ebflttic, ber, misel; ofme ©ebanfett feits, nič ne misliti; mir fallen allerlei ®ebanieit, ein, vsaktero mi hodi na misel; etWaS oljne ©ebanfett tl) int, brez pomislika kaj storiti; bas ifl mir nid)t iti bie ©cbaitfett gefoninteit, to mi ni prišlo na misel; in tiefen ©cbait* fett ftfjen, ves v mislih ali zamišljen biti; bet ©ebaitfe att etwas, (Einfall, zmislik na kaj; in ©ebanfett jieljett, fein, misliti, ka-košne misli biti; h°he ©ebattfett »Ott ftd) Jjabetl, mnogo si domišljevati, ošabnih misel biti; ttaef) beut Huss. visoke misli imeti od sebe; feine Oebanfett »erfolgen, misliti in misliti, premišljevati, f. ©tiibeln; fein ©ebaitfe, na to se ne more ne pomisliti; bie Oebanfett »erlieren, zgubiti se , zbegati se; attf bett Oebanfett fommen, zmislitikaj; nteitt eittjtgerOebattfe ifl ©ott, vedno na Boga mislim; einerlei Oebanfett haben, enako misliti; mtr bet ©ebcmfe att uitfet 3Bieberfel)en gibt mir Xrojt, samo to me tolaži, če pomislim, da se bomo zopet vidili; auf attbere Oebanfett fommen,premisliti se, si; auf attbere ©ebattfeu bringen, preučiti koga, na drugo misel pripraviti; er macht ftcf) bariiber ©e* batifett, to ga skerbi, ga je jelo skerbeti; itt ©ebatlfeti »ertieft feilt, zamišljen biti; feine Oebanfett ntcl)t beifammeit haben, raz-mišljen biti, raztresenih misel biti; mit biefent ©ebattfen ift et lauge umgegangen, to že oddavno snuje, tuhta, niebr. to že dolgo v čajni nosi; fid) aitS ben Oebanfett fdjlagelt, iz misel spustiti, iz glave zbiti; feilte ©ebatlfeti geljeit ju hod) fjmait«, pre_ visoko leti, predalječ sega, meri; ©ebau« fett ftttb joflftei, nad) V. misli ne plačajo nič, poln. myšli urzad nie s^dzi; feine ©es banfett auf etwas richten, pomisliti, misliti na kaj, f. a. SOiciiturttj; et jtanb in ben ©e* bauten, baß ich es fei, menil je, da simjez; itt ihren ©ebanfett ijt jte fcljon grau im •jjattfe, ona druziga ne misli, kakor da je že gospodinja; es ijt itnt eittett ©ebanfen fleittet, za spoznanje, za spoznavo, za dlako je manjši, ©ebtilif Clt=, itt Bfggn.,-misli, -misel, v mislili, miselni. ©ebanfcnbein, bas, (os bregmatis), miselna kost, kost temenica. ® ebnnfenbtlb, f. Sbeal. ©cbanfenblth, f. ©infnll. ©ebanfenbing, bas, mišijenkaf. ©CbanfenfOlflC, bie, posledba, nasledba misel, zveza misel; f. a. gollJC. ©cbanfenfreiheit, bie, f. Scnlfreiheit. ©ebanfettfülle, bie, obilnost misel ali v mislih, mnogo misel, ©cbnnfengang, ber, red ali versta misel, kakor gredo ena za drugo , f. a. ©cbttll= lenfttfge. ©ebailicnhcllc, bie, bistrost misel, jasne misli. ©ebaitiettjagb, bie, lovljenje (težavno) misel; vrenje misel po glavi. ©CbanlenireiS, bet, sežaj, obseg misel , misli pl.; fetlt ©ebattfettfreiS ift befchrätlft, njegove misli (vednosti) ne segajo dalječ. ©ebanfenleer, adj., brez misel, brezmi-seln, pust, prazne glave. • ©ebanfcnleere, ©ebanlenlcerhetl, bie, brezmiselnost, russ. bezmyslie, it a (h bem Poln. praznomiselnost. ©cbattlenloS, adj., nemisieč; f. ©ebait= Jenleer. ©ebanlenlofiglett, bie, nemislecnost. ©ebanfenretth, adj., poln misel, obilen v mislih. ©ebanlenreidjtljiim, ber, obilnost misel tfb. v mislih. ©ebnitfenreihe, bie, red misel, ©ebanfeitf (hiteli, adj., hiter, nagel kakor misel, kakor misli, ©ebantenfdjnelle, bie, hitrost, nagiost misli, misel. ©ebaitfettfdjttet, f. ©ebanfenretd). ©ebaitlenflltel, bas, premenjanje, pre- memba misel, ©ebanleitftrid), bet, pomišijaj, böhm. po-mlčka. ©ebanlenftrom, bet, tek misel, ©ebanfenfünbe, Me, greh z mislijo; ©e« banfcnfüube begehen, grešiti v mislih, ©ebanfenlrannt, ber, zamišljenost. ©ebanfenirititnter, ber, zamišijenec. ©ebaitlcnnoll, adj; poln misel, zamišljen, ves v mislih, čez in čez v mislih; f. a. ©ebanienreid). ©ebaitlenborliehalt, ber, prideržek v mislih, primislik. ©ebanfeitmedlfel, bet, izmenja misel, kdar n. pr. učeni svoje misli drug drugimu naznanjajo, ©ebanlenmelt, bie, mišijenstvo, misli, ©ebanietttoefett, bas, bitje mišljeno, v mislih. ©ebittin, bas, ©ebätrne, pl; Čeva ob..čre-va pl. ©ebörntbiaitb, bet, snet v čevih. ©ebarmettljüubung, bie, vnetica čev. ©ebarmbetfthltngiinB, bie, zamot čev. ©ebetf, bas, kritje, (zlasti slabo, napčno) pokrivanje; toomit ein ©ebäube gebeeft wirb, krov; (šouoert, etwa pogrinjek, prostirek, pripravek k jedi (vilice, nož, krožnik in pertič); bie Safcl bejleljt aus gWölf ©ebecfen, miza je za dvanajstero ljudi pogernjena. ©ebellltc, bas, natezanje, nategovanje, ©ebelhen, v. n., vspeh, speh imeti, spešiti se komu; gitm Sortheile gereichen, utekniti, tekniti, žaleči; harte ©peifen gebeihen mir nicht, terdejedi mi ne teknejo, ne dejo dobro; junehmetl, rasti, množiti se, rediti se, lepo se obnašati; baS Sieh gebeihet, živina se redi, debeli; ungerechtes ©ut gebeihet nicht, krivično blago nima teka; geraden, zdati, zdajati, obroditi, roditi, obnesti se; 586 ©ebeibctt. ta« ©eireibc ifi gut gebieten, žito je dobro obrodilo; ba« toirb ju beinern Sorbette g e« beiden, to ti pride na hvalo, ti bo na korist, k pridn; f. a. ©Clingen; bie Sadje ift auf'« Sleltfterfle gebieten, prišlo je do tega, tako dalječ, aud) napredovati; biefe ifffanje gcbeifjet bet itn« nidjt, temu sadežu se naš svet ne prilega; bie ©ienen gebeiljen bei mit llidjt, bčele mi ne rabijo, mi ne delajo, ©ebetljcn, ba«, tek, teknjenje, rast, zdaja-nje, vspeh, napredek; ©Ott gebe fein ©e; beiden, Bog blagoslovi, žegnaj, pridaj svoj blagoslov, Bog daj srečo, ©ebciljlilfl, adj., utečen, tečen, blag, goden, ugoden; gebeiblid)e Steifen, tečna jed; einem alle« gebeiblidje Sffioblergebeit toünfcben, želeti komu blagor in srečo; f. a. $eiIfiUt. ©ebeiblidjfeit, bie, tečnost, ugodnost. ©ebenfbnr, f. 2)enfbar. ©ebenfbliintdjCn, ba«, (Viola tricolor), sirotiea, mačolia. ©ebenfen, v. »., bettfeu, misliti; gebeitfeau midj, gebenfe meinet, misli na me, pomni me, spomni se me, spominjaj se, ne pozabi me, imej me v mislih; (Sine« im ©e* bete gebeniett, v molitvi se spomniti, spominjati koga; bie gebadjte Sadje, omenjena reč; et gebadjte if)tt ju entfernen, mislil ga je odpraviti, slovo mu dati; id) gebenfe alt ju toerben, nadjam se sive starosti, upam starosti učakati; wo gebenfett Sie bin, kam ste se napravili, namenili, kam mislite, kam ste se napotili; f. a. SBorfjtlOen; id) - trill e« nidjt Weiter gebettfett, nočem tega več v misel jemati, spominjati; beffen nidjt ju gebenfen, da tega ne opomnim, ne omenim , puščaje, pušaje to na strani; ba« Will id) iljnt gebenfen, to mi bo plačal, to mu vernem, to mu bom vedil, pomnil, ©ebenfen, ba«, feit ©ieiifdjeu ©ebenfen, bet S0ieitfd)eit ©ebenfen, odkar ljudje pametujejo, pametijo, pomnijo, serb. od pamtiveka. ©ebenflid), f. ©rbenflidj, $cnfimr. ® ebcttfntonn, ber, pametnik. ©ebenfitngšart, f. Senfart. © C bett iel, (Siebente, ba«, natezanje (česa), prevračanje, napčno modrovanje od česa. ©tbidjt, ba«, Srbic^tung, zmislik, izmislik, umislik; ©ebidjte fd^reiten, pesmi skladati, zlagati; poezija. ©ebidjtltd), f. Sidjtertfdj. ©ebiegett, adj., »on aJietallen, itnttererjt, čist, gol, sam, f. a. $?affib; gebiegene« ©olb, čisto, suho zlato, russ. samorodno zlato; folib, geltndjtig, fdjmer, jeklen, jedro-vit, doveršen; gebiegene ©efunbljeit, terdno, jekleno zdravje; getiegene Stnttrort geben, dobro odrezati se; gebiegene 2Bci«l)eit, prava modrost; gebiegetter Sluffaj}, sostavek, ki ima kaj v sebi, dobriga jedra, ©ebiegenijcit, bie, čistost, izverstnost, krepkost. ©ebinge, ba«, pogajanje, »erädjtl. ein an= balteitbc« ^anbetn, vlečenje, eemanje, cen-canje, (serb. eenjkanje); ©ertrag, zmena, pogodba; 9trbeit«lobn in ©ebinge, plača po ©ebulbigfeit. pogodbi, nad). V. plača na čep; mont. fein ©ebinge auffahren, a6geben, pogojeno delo opraviti, dognati, ©ebingearbeit, bie,©ebingarbeit,prevzeto, pogojeno delo, delo na čep. ©cbiltgebndj, ba«, bukve prevzetiga dela. ©ebingegelb, ba«, pogodščina, pogodšina, plačilo za pogojeno delo. ©ebingefjauer, ber, rudar na čep, rudar na pogodbo, ©ebonner, ba«, germenje. ©ebobbelt, f. Soweit. ©ebrnnge, adj., tesen; gebrange Stube, tesna izba. soba; gebrange ftjjen, tesno sedeti, ©ebrönge, ba«, ba« mehrmalige ©ebtänge, tiščanje, tišanje, tiskaliea; ®ettntf)t, gnječa; 9toth, Sertegenbeit, zadrega, tiska, tesnoba; in« ©ebränge fommen, v zadrego, stisko priti; e« entfianb ein ©ebrättge, ljudje so pritisnili, so derli, tiščali, tišali tje. ©cbrüugt, adj., stisnjen; in gebringter Äürje erjäblen, ob kratkem in jedernato kaj razložiti, povedati samo jedro; f. a. drängen. ©ebrittt, ba«, žuganje. ©ebrttuftfj e, ba«, pljuskanje, ©ebreftbe, ba«, mlačenje. ©ebrebt, adj.. zasukan, ©ebreiet, adj; trojin. ©ebrille, ba«, vertenje. ©ebritt, adj., att« brei S^eiteit befiefjeub, trojnat; eine gebritte 3abl, trojka; in bet Slftrologie, nad» V. trijašk; im $ifett, eitt ©ebritte«, nacb V. trica. ©ebriin, ba«, bobnenje, bučanje, hrušanje. ©ebrungen, f. Sriirgen. ©ebubel, ba«, dibljanje. ©ebitft, f. Snft. ©ebltlb, bie, poterpljenje, poterpež; bie Xü-genb, bie gertigfeit ju bntbeit, poterpežljivost; ettoa« mit ©ebltlb ertragen, poterpež-ljivo prenesti, prestati kaj; bet gabelt ber .©ebulb riß ifim, poterpežljivost ga je zapustila, naveličal se je, ni ga imel več po-terpljenja; ein ©aitnt iit ber ©ebulb, b. i. im Sdjuge »ot ber ffiittetung, drevo v zavetji; er bat an feinem Orte lange ©ebulb, nima nikjer ostanka, nikjer ne more dolgo ostati; einen Slugenblid ©ebulb, malo poterpi, po-terpite; ©ebltlb mit 3emanben baben, po-terpeti s kom, poterpljenje imeti; ©ebulb bringt iRofen, kdor čaka, dočaka; poterpljenje železne vrata prebije. ©eb lil b en, fid), r.. poterpeti, poterpljenje imeti, sterpeti, (serb. sterpljeti); gc blllben Sie fteb, poterpite, poterpljenje imejte; gebutben Sie ftdj itod) einige Sage, počakajte še nekaj dni. ©ebttlbfnben, f. ©ebulb. ©ebulbig, adj., poterpežljiv; leibenžfafjig, gebulbige« Sd)af, krotka ovca; ber gebulbi-gett Sdjafe gefeit siele iti einen Stall, krotkih ovec gre veliko v en hlevec; etwa« geblttbig anböten, tiho, mirno kaj poslušati, ©ebulbigfeif, bie, poterpežljivost, krot-kost. ©ebitiblo3. ©tblllblOŽ, adj., nepoterpcžijiv, nesterp-pljiv, neučakan, brez poterpežljivosti, brez poterpljenja. ©ebulblofigleit, bie, nepoterpežljivost, neučakavnost, nesterpljivost. ©ebulbmiithig, ©tbnlbfnnt, f. ©tbulbig. ©ebulbfantfcit, bie, f. ©ebnlbigftit. © Cb lil b f (I) It 1t, bie, šola poterpežljivosti. ©ebiinfel, f. Siinfel. ©ebtinfen, f. siitfDitnftit. ©ebiinft, bie, sopar, dim; f. a. $twft. ©ebiift, baž, dull, vonj. ©Celjtl, adj., častit. ©C C it) It C t, adj., pripraven, dober, pristojin, prikladen (attth altsl.) f. a. fiihtg. ©etre, bie, f. ©cljre, ©eeft, bie, ©ccftlflllb, baS, visok svet, peščena, pešena zemlja, f. a. ^ScibC. ©tf ttbtl, baž, žlobodranje. ©cfiilbcl, baž, maliljanje, pihljanje, ©effllir, bie, nevarnost, nad) V. attdE» po-giba; (altsl. pogybelj , Untergang), serb. opasnost tt. pogibelj, poln. u. bohm. ne-bezpečenstvo nebrezskerbnost; eitte ©efahr ion aufen gegett bett ©taat, zunanja nevarnost zoper deržavo ali domače kraljestvo; ©efatyt laufen, v nevarnosti biti; mit ifjnt ^at tS fetneSefaljt, ni v nevarnosti, ni se bati za-nj; t»er (teh in bie ©efaht begibt, tonimt in ber ®efahc um, kdor se v nevarnost poda, se v nevarnosti konča; »on ihnt broljt bit feine @efabr, njega se ti ni treba bati; ber ®efaht aitSfejjett, v nevarnost pripraviti, nevarnosti nastaviti; itt ®efaht fomntcit, gcratheit, priti, zaiti, za-bresti v nevarnost; ti tvar ieiite ©efahr jlt beforgen, ni se bilo bati zlega, ni bilo ni-kake nevarnosti; e« tttar ©efahr int 33er* juge, nevarno je bilo odlašati; baž iji mit grofjer ©efaljt »erbunbett, to je silo nevarno; er ift bet ©efahr entroutien, unesel je glavo, kožo; auf beitte ©efahr, na tvoj odgovor, v tvojo škodo, nevarnost; ti boš odgovor dajal za nevarnost, za nasledke. ©tftthtbe, bie, ©efahr, nevarnost; f. obeti; Strglifi, »orfejjlicher 93etrug, prevara, ©tfiihrbeil, v. a., v nevarnost pripraviti, pripravljali; biti komu na škodo, v zgubo; gefahrbet fein, v nevarnosti biti, škodin, kvarin biti. ©Cfuljre, ta«, hrieberholteS galjreit, vožnja (sem ter tje), vozarjenje, derdranje. ©tfnhrcnboll, f. ©efabtboll. ©ef (i h ti i d), adj., nevaren, nadj V. a. po-giben; serb. pogibljan; gefaljtliche .Rraitflicit, nevarna, huda, težka bolezen; f. a. 9Illf= fallenb. ©Cfttbtlithfett, bie, nevarnost; bie ©efahr* ticbfeit eine« fol^ett Segittnen« toar 3eber* matilt einleu^tenb, vsakdo je spoznal, kako nevarno je bilo tako počenjanje. @C fa h rlo ž, adj., brez nevarnosti, varen, brez skerbi. ©efnljtlofigiett, bie, varnost. ©(fällig. 587 ©Cfiihrt, baä, b. i. eilt gtßrtoetf- kola; S»ut bei 3ägern, unb im Šergbaue, sled. ©efähtlc, ber, tovarš, naß beut Russ. (tovariše), Poln. u. Böhm, rißtiget tovariš, a. drug, pajdaš, sopotnik, spremljavec; bie ©cfahrten, družba, ©eföhttill, bie, tovaršiea, tovarišica, paj-dašiea, družica, fig. spremljavka. ©eführtfßaft, f. ©efeHfßnft. ©efahrboil, adj., prav nevaren, v velikih, mnogih nevarnostih, ©efitll, ©tfnlle, ba«, bas Sailen gegen ben 3Šittcl»iinft ber Srbe, ber ffiafferfall, padec, padanje, potočje, Böhm, spad; bei ber äHüflle, stermec, slap; in ber Sieffunfl, pad, kolikor je kak kraj nižji od druziga; ©efölle, pl- »on ©rtinbflitcfen, Stbgaben att bie £>brig* feiten, prihodki, dohodki, davki, dače, davščine, davšine. ©efullcu, v. n., dopasti, dopadati, auß dopasti se , všeč (für vošeč) biti, ugoditi, goditi, ugajati, ugoden biti, ustreči, streči; ti geftel ihm, po volji, po godi, ljubo mu je bilo, dobro se mu je zdelo, dopadlo mu je; teettn ti bit gefällt, če se ti zljubi, poljubi, ljubi; ßun @ie, foie e« Štjnen ge= fallen toirb, storite, kakor se Vam bo zdelo, kakor Vam bo ljubo, drago; fo lange ti ©Ott gefällt, dokler bo volja Božja; bie ©nßt ju. gefallen, f. ©cfallfußt; Sinem jtt gefallen fttßett, prikupovati se komu; er gefiel ihm babttrß, baß, — s tim se mu je prikupil, priljubil; iß laffe mit allež gefallen, vse mi je prav, mi ugaja; na vse bom privolil, ničesa ne odrečem; b as laffe iß mit gefallen, tako je prav, tako velja; baž fattit iß mir nißt gefallen laffett, tega ne morem terpeti; baž gefällt mir nißt tre* nig, ta je lepa, ta je dobra; ihnt gefällt alle«, Iva« er fteht, vse bi rad, kar vidi, vsega mika; hier gefällt eS mir, ilt tt. .8., tukej se mi svikne. ©effllltlt, bet, všečnost, ugodnost, povolj-nost, dopadenje, dopadanje, gettJ. dopada-jenje, naß 91. a. dopadnost; iß fttibe feineu ©efalleit baran, to mi ne dopade, ne do-pada, to mi ne godi, me ne veseli; mir jtt ©efalleit, zame, za voljo mene, meni na voljo, na ob. za ljubo; et h«Ubelt naß fernem ©efalleit, po svoji misli, po svoji volji, po svoji želji dela, dela kakor se mu dobro zdi; einem eilten ©efallen ßun, erWeifett, ustreči komu, kaj za ljubo storiti komu, ugoditi komu; ©ttent ju ©efal* len fein, ugajati komu. komu po godi delati , streči njegovim željam. ©Cf nI l C It, adj., padel; gefallenes ®ieh, cer- knetina, cerkovina. ©efnlltlte, bie, grešnica; zapeljana. ©efnllgietig, f. ©efnllfiißti0. ©efällig, adj., für fällig, f. bief; ©efal* len empftnbenb ober ertoecfeitb, všeč, po-voljin, prijeten, ugoden; ti ift mit fo ge* fällig, tako se mi ljubi, se mi hoče; ift ti Shuen gefällig mit mir jtt gehen? hočete z menoj iti? ali Vam je všeč? »om gefäl* 588 ©efälligfeit. (igen 9leußettl, prijetniga obraza, ugodne podobe; (Sinem gefällig fein, werben, ugajati, goditi komu, delati komu po volji; t»a« iji gefäfiig? kaj želite? kaj bi radi? kaj zapoveste? ftdj bei Sentailb gefäfiig madjen, prikupiti se komu, priljubiti se mu; geneigt anbern ©efaflen jit ertoeifen, ustrežljiv, ugodljiv, poslužljiv; f. a. SJicnft* fctitß. © ef fill i g i eit, bie, ugodnost, prijetnost, povoljnost, všečnost, dopadljivost; ®ienji; fertigfeit, ugodljivost, ustrežljivost; et et; wie« mit »tele ©efälligfeiten, mnogo dobrot, ljubav mi je storil, f. a. ©efallcn; alt« ©efafiigfeit, iz dobrote, iz ljubavi; er iji bie ©efafiigfeit fetbft, dobra duša je, vsa-eimu rad ustreže, postreže. ®efal!ž = , in 3f&gn., dohodni (oott dohod, (Stnfommen). ©efallžantt, ba«, dohodnijaf, nach bem Kroat. dohodarstvo. ©efallžijmiliti), adj; dohodnijsk, doho-darštven. ©efüliöbeamie, ber, dohodni, doliodar- stveni urednik. @efttil§6ehÖrbC, bie, dohodna oblast. © e f it 11Ž 8 C f C h, ka«, dohodna, dohodarstvena postava, postava zastran deržavnih dohodkov. ©efitilžfirafnefc^fittth, ba«, dohodni kazenski zakonik, ©efflllfttdjt, bie, spogledljivost, želja do- pasti, lovljenje z očmi. ©efttllfüditi8,a nad, na, moralifeh, proti, zoper ob. soper, čez; gegen ben geinb jiehen, iti nad (na) sovražnika, aitd) proti sovražniku; gegen bell aüitlb, proti vetru; gegen ben ©trem, proti vodi, f. a. Slufttmrtö; fid? gegen Sinen »erfüllbigell, pregrešiti se nad kom; gegen ba« Ijabe ich ni^tS, zoper to nimam nič; man fprid^t gegen bich, čez tebe govore; gegen ein ®ebot hanbeln, zoper zapoved delati, prelomiti, prestopiti, prekeršiti zapoved; ftd) gegen 3emanb wehren, braniti se komu; gegen beinen SBillen, zoper tvojo voljo, ukljiib tvoji volji; fid) gegen bie Dbrig* ieit auflehnen, vzdigniti se zoper gosposko, spreti se gosposki; ba« ifi gegen Siecht, to je pravici nasprotno; SKittel gegen ba« gieber, pomoček, zdravilo za merzlico, nad) bem Huss. u. Serb. od inerzlicc ; fie tonnten gegen ihn nicht« ausrichten, zoper njega niso mogli nič opraviti; eine Sertaufdjuitg, @r= wieberung bebeittenb, za, SBaare gegen SBaare, blago za blago; gegen (Šlltgett, za povračilo; gegen baare Sejahlung, za gotov dnar; ©egenbellagte. hunbert gegen Sin« Wetten, sto na eno staviti; gegen Sefd)einigung, za poterjilo, s tem (pogojem), da se da poterjilo, da se poterdi; bie ®efangenen gegen einanber aitž* Weddeln, izmenjati zajete eniga za druzi-ga; mit beut begriffe ber Sergleicbung ge= gen einanber abwägen, pretehtati eno k dru-gimu, primeriti eno drugimu; bein Ultglücf i|i gering gegen ba« meinige, tvoja nesreča je mala proti moji, ob. če se primeri z mojo; mit bem Segriff bet ?ltmül)eruitg, e« fleht gegen ba« @nbe be« Statte«, to stoji neki na kraj lista; gegen Jlbenb, gegen bie Slačit, pod večer, k večeru, na večer, pod noč; ge* gett ben^ierbji, pod jesen, na jesen; gegen fed)« Uljr, okoli šestih; et ifi gegen »ietjig 3abre alt, ima kacih štirideset let; bi« ge* gen äBeibnad)teit, tje do božiča; fein ^erj gegen einen greunb au«fd)ütten, odkriti svoje serce pred prijatlam, ob. prijatlu; et rühmte ftd) gegen ihn, hvalil se je pred njim; f. a. ©egtniibet; iit bet 3ufammenfe£ung mit Hauptwörtern wirb e« im ©loseitifchen mei= fteil« mit nasproten, jltWeilen and) burd) bie Sotfplbe od — au«gebtücit; f. übr. bie gf„ ©egeuabbtutf, ber, fo »iel al« ©egenprote, prenatis, posnetek natiska, ©egennbfid)t, bie, nasprotni namen. © C g t H B It f i n g C, bie, nasprotna zatožba, to- ženeova tožba, ©cgennnnterlung, bie, nasprotna opomba, opomba na opombo. ©egettanniibctnngžgrabcn, bet, Sotu traapprochen, nasprotni prekop, protikop j. ©egettnitfd)Iflg, ber, nasprotni naklep, nasprotnikov naklep, ©egenanftalt, bie, nasprotna naprava, na-redba, naprava proti komu, čemu; gegen ben geinb, obramba; gegen ein Uebel, pomoč, lek, odvračna naredba; eine @egen= anfiatt treffen, vpreti se, vpirati se komu, čemu, pripraviti se na vpor. ©egcnnntrng, bet, nasprotni nasvet, nasprotna ponudba. ©C g tU ant Uiort, bie, odgovor na odgovor. © t g tn nn 5 Cig t, bie, nasprotno naznanilo, ©cgcnauffotbcritng, tie, nasprotni opomin, poziv. ©egenauffidjt, tie, f. gontroHe. ©cgeitaužfiibrung, tie, nasprotnikova razločba. ©egtnonžfage, tie, nasprotna povedba; nasprotnikove besede, ©cgcnnufjctung, bie, nasprotnikov odgovor, nasprotnikova opomba. © tg t n h tt tt tri t, bie, baterija (sovražnikovi) nasprotna, ©cgenbebingung, bie, nasprotni pogoj, ©egenbcfcbt, ber, nasprotno povelje, preklic daniga povelja, odpoved; einen Segen* Befehl geben, povelje preklicati, ovreči, opo-reči, odpovedati, ©cgenbefcnntllijj, ta«, nasprotnikova, nasprotna izpovedba, spoznava, ©egcitbcflngtt, ber, toženi tožnik. ©egenbeletbigung. ©cgcnbeletbigitng, bie, razžalitev za razžalitev. ©egcttbcmcrfung, bte, opomba na opombo, nasprotnikova opomba, ©egcitbctttiihung, bie, nasprotno prizadevanje. ©egeitberidjt, ber, nasprotno, nasprotnikovo poročilo, ©egcttlieflljciniguitg, bie, nasprotna, nasprotnikova spričba. ©egeitbefihimpfung, bie, nasprotno osramotilo. ©egenbef djulbigung, f. ©cgenaitflage. ® egenbeflld), ber, vernitev obiskanja, po-vračno obiskanje; einen ®egenbefttd) ab* jlatten, obiskanje verniti. © e g eitbClD eiŽ, ber, nasprotni dokaz, ©egcilbiib, baž. nasprotna podoba; f. fl. m Slbbilb. ©cgeitblii, ber, pogled, ki se vjema s pogledam. ©egenböftflllttg, bie, zunanji stermee. ©egeitbllltb, ber, nasprotna zveza, zaveza zoper zavezo, ©tgcnbiirgc, ber, nasprotni porok; f. a. 9iiitfbiirge. © e gen bit rg f djaf t, bie, nasprotno poroštvo, ©egenb, bie, stran, kraj, okolica, attd) (baž böhm. U. poln.) krajina, all.il. attd) rusag; eine beflügelte ®egenb, homec, ber-da pl., griči; ©egenb hinter einem üßoore, zablatje; unebene ®egettb, kokava; bie ®e« genb um bie reffalicit. ©egcngeU)id)t, baž, nasprotna teža, proti-težje, protipeza, nad) bent Böhm. it. Poln. protivaga, nad) V. itt ben SKü^len ait bet Sa»e, gnjezdo. ©egengift, bas, zdravilo, pomoč za strup, ©egengritllb, ber, nasprotni vzrok, ©egeugmf, ber, vračilo pozdravljenja, nad) bent Serb. odzdrav. ©egenlall, f. @d)o. ©egeni)alt, f. Söibcrhalt. © egenb al te it, f. Berglcidjcn. ©egcill)ieb, ber, odmah, mahljej, namah-ljej. ©cgcutaifer, ©cgentonig, ber, nasprotni cesar, kralj, proticesar, protikralj, cesar, kralj nasprotne strani, ©egenftage, bte, toženeova tožba; f. a. SSibcrflage. ©egentraft, bie, nasprotna moč. ©egenfiifte, bte, nasprotni kraj, breg. ©egcnlagc, bie, f. SBiberlage. ©egeitlebre, bie, nasprotni uk. ©egculeiftnitg, bie, vračna oprava, djanje. ©egentidjt, baž, nasprotna svetloba, ©egenliebe, bie, vzajemna, odvračna, ver-njena ljubezen, ljubezen do ljubijočiga, ljubezen ljubljeniga, 592 ©egentift. © CgCnlift, bie, zvijača proti zvijači, zvijačo (lest) z zvijačo odbiti. © C g C1110 i, ba«, povračna, vernjena hvala. ©Cgenmadjt, nasprotna moč. ©egClUUatttt, ber, nasprotnik. ©CgClimatfd), ber, nasprotni hod, marš. (ij C 0 CII nt it lt C r, bie, podzid, podzidjc, pri- zidje, podporni zid. ©cgcnntciltltng, bie, nasprotno menjenje. ©CfltuntCffEt, ba«, stergon. ©egeitmine, f. ©oiitreinine. ©egcitgift, bie, f. SBibcrlage. ©COCnmittCl, ba«, pomoč, lek, zavračilo. (SCBtltlteigilltg, bie, nasprotni naklon; f. a. ©cgcttltclie. ©cgčnorbre, f. ©egcnbcfehl. ©cgeitpapft, ber, protipapež, nasprotni, krivi papež. ©Cgenjiart, ber, zopcrnik, nasprotnik, pro-tivnik. ©cgcilpartci, bie, nasprotna stran, nasprotniki. @cgcnpfal)l, ber, (kol) podpornik, ©cgettpfaitb, baž, zastava za zastavo, ttad) bent Russ. vzajemna zastava, ©egettpfeilcr, ber, podporni steber, ©cgcnprobc, bie, ogled ali preskus dru- giga; f. a. ©egettaibnti. @cgcntcd)ltnng, bie, rajtanje ali številba druge strani; f. a. ©OllttOltC. ©cgcntedjt, bet«, vračna pravica, ©tgcnrtbc, bie, nasprotni govor, odgovor; f. a ©intociibung. ©cgcnmolnitoit, f. ©ontrcretoolutioit. ©CgClttltltbC, bie, drugi obhod. ©cgcnfang, f. SlntiMrme. ©cgcitffl^, ber, nasprotni stavek ali razsod, ettra a ud) protistavek; f. and) (šotttraft, 2BtbCtfptC(; int ©egettfajj, (temu, unimu) nasproti. @ cgcnf d) (ittcn, ber, nasprotna senca. ©cgenfd)ein, ber, 9tepercnffion be« States, Setterč, osvit, odbliš, odbijanje svetlobe; stanje premične zvezde, solncu nasproti, na drugi strani zemlje; »iell. protistojnostf; ®egeitbefd)eilligitltg, nasprotni list; f. a. SHctoerS. ©egcnfdjenlitng, f. ©egcngabc. ©egcnfdlttj, ber, šala za šalo, proti šali. ©egcnfdnnthf, ©egcnfdjmiihmtg, f. ©e= gcitbcfdjimhfHng. ©egcnfdjlag, ber, odboj; Slmphtmacer, C-U-). ©egcitfdllltjjtebc, bte, končni odgovor. 03 c o c it f ct) t it jjfd)rtftr bie, končni odpis ob. protispisf-©cgcttfdirci&cr, f. ©ontrolleur. ©cgcnjdjtift, bie, nasprotno pisanje, nasprotni sostavek ali spis ; overžni ali spod-bojni spis; @d)rtft tttlb @egeltfd)rift, spis in odpis. ©egcnfdinlb, bie, dolg. ©egcitfdjltff, ber, nasprotni, nasprotnikov strel. ©tgenfdjmager, ber, križem oče (t'sta svaka, kterih eden je možev, drug pa že- ©cgeniiier. nin oče; dva brata, ki sta vzela dve sestri, se- imenujeta pašanog). ©egcnfeite, bie, nna stran, druga ali nasprotna stran, narobe stran; f. a. SiCtietŽ. ©cgcnfcitig, adj., ber gegenfeitige S^eil, nasprotna stran, eden do drugiga, drug do drugiga, medsebojin, obojostransk, zameni-ven, povračen, nad) attbern fla». üJhmbart. vzajemen; ftd) gegenfeitig Reifen, pomagati eden drugimu, drug drugimu; f. a. 2BcdjfCl= fettig» . ©egcnfett^, adv., eden drugimu. ©egcilfidietheit, bie, nasprotna varnost, ©egcnfiegel, ba«, sopečat. ©egenfonne, f. Slehenfontte. ©cgcnfpatte, bie, soključ, sozaklepf. ©egcitfpiel, ba«, f. Sffiibetfpitl. ©egenfpieler, ber, nasprotni igravec, nasprotnik v igri. ©eg enfflrudj, ber, nasprotna sodba; f. a. SSiberforud). ©egeitftanb, ber, reč, stvar; bie @egenftiin= be um ttltž t;er, reči, ki so okoli nas, nad) V. predsebek, It a S bem Russ., Poln. ttnb Böhm, predmet (objeetum). ©egenftänblid), adj,, rečin. stvarin, predmeten}, predsebenj; f. a. £bjecttÖ. ©egenftönblidlleit, bie, stvarnost, pred-metnostf. ©egenftilltb^lož, adj., brez podlage, brez-snoven, brezpredmeten-}-. ©cgenftehen, f. ©ntgegcnftchcn. ©egeiiftcllung, bie, f. ©nnfrontation, ©on= traft. ©egenjlfdj, ber, vprečni zabodec. ©egcnftilttme, bie, nasprotni glas. ©egenftofj, ber, odboj, nasprotni udarec. © eg enftr e dltn g, bie, razmikanje (nasprotno). ©egcilftrid), ber, poteg vnic po dlaki, ©egcnftrontnng, bie, nasprotni tok. ©egcnftiirt, baž, podoba nasprotnica; f. a. Scitciiftiitf. ©egeilftiihe, bie, podpornja. podpora, ©cgcntaufdj, f. Saufd). ©egentheil, bas, nasprotje, nasprotno, na-sprotek, nasprotna reč, nad) V. auch rob-je(?); baž ®egentf)eil tl)un, behaupten, nasprotno delati, terditi; im ©egentljeile, nasproti, pak. ©egeiltbcil, bet, nasprotnik, altsl. sapr'- nik, (cfr. preti flreiten, ©iitfireiter). ©egenthetiig, adj., nasprotnikov, protni-kov, nasprotne strani; bie gegenteilige ®e= hauptuitg entbehrt aller factifd)en ©ruitolage, kar nasprotnik terdi, nima nikake djanjske podlage, nasprotnikove besede nimajo etc.). ©egenthetlč, adv., nasproti, ©cgeilthiit, bie, nasprotne duri. ©egcntreite, bie, vernjena zvestoba, zvestoba za zvestobo, ©egentrieb, bet, nasprotni nagon, ©cgcitiiber, adv., nasproti, nach V. auch spored; feilt £auž liegt bent itttftigen gegen* Über, njegova hiša stoji (je) naši nasproti; ©egenüber. fte flanbeti ji« gegenüber, stala sta drug proti drugimu, oko v oko. (gegenüber, baž, nasprotnost, nasprotna reč. ©egenüberliegenb, =fteiicn&, adj., nasproten. unstransk. ©egcniiberfttllen, f. ©onfrottfiren. ©cgcnnfer, ba«, uni kraj, breg, drugi breg. ®egenunterf«rift, f. ©egenjeidjnung. @egcilltnterflld)ltng, bie, nasprotno preiskovanje. ©egenöerbeijjung, bie, obljuba druge strani, povračni obet. @cgcnDcrmä«tnii?, ba«, volilo za volilo; f. a. SBiberlage. ©egcniicrfdianjung, bie,nasprotni okop. ©tgent)crf«rcibHng, bie, pripis, zapis za zapis. ®cgenberfid)cruttg, bie, nasprotno, nasprotnikovo zagotovljenje. ©Cgenberflt«, ber, nasprotni poskus. ©egenDerfflttbrung, bie, nasprotni prider- žek, ©CgenBirftClIung, bie, opomin , odsvet; ©egenoorjlellungen ma«en, pred oči postavljati komu, odvračati koga, odsvetovati mu kaj. ©egcnboriDUrf, ber, očitek na očitek, ©egenwnll, ber, nasprotni, sovražnikov nasip. ©egenfflnrl, bie, 5lnWefei«eit, pričujočnost, vpričnost, nazočnost, böhm. U. poln. pri-tomnost. russ. prisustvie; erfpare e« bi« JU meinet ©egenwart, odloži, dokler jez zraven ne pridem, de bom tudi jez vpričo ali zraven; er «at e« in meinet ©egenwart, vpričo mene, alt« nazoči mene, pred mano, pred mojimi očmi je delal, storil; feitte ©e* genwart ifl mir »er^af t, ne morem ga viditi pred sabo, ne terpim ga pred svojimi očmi, mojim očem je zopern; f. a. Sflfeilt, ba«; bie ©egenwart fce« ©eifte«, f. ©eiftežgegen* fflart; beine ©egenwart erfreuet mi«, tebe rad pri sebi vidim, veseli me, da situkej; bie gegenwärtige 3eit, sedanjost, zdanjost; bie Bebürftltffe ber ©egetiWart, potrebe sedanj iga časa; bie SÄännet bet ©egenwart, sedanji, dandanašnji možje, ©egenniartig, adj. u. adv., »oit bet Seit, in bem Slugeublid be« ©pre«eit« feienb, sedanj, sadanj, zdajšen; bie gegenwärtige 3ett, ba« prüfen«, sedanji čas; gegenwärtige« 3abr, to leto, letašnje leto, tekoče leto, sedanje leto, letaš; et beftnbet ft« gegen* njartig ni«t f)ter, zdaj ga ni tukej; »otlt Črte, aitloefenb, pričujoč, nazočen, vpri-čen, i« war gegenwärtig, at« bie« gef«ab, vpričo sim bil, priča sim bil, nazoči, zraven (cfr. tag böhm. zaroven, jugtei«) sim bil, pričujoč sim bil, ko se je to zgodilo; alt« biti pri čem; bet biet gegenwärtige 3it* f«aiter, pričujoči, tukajšnji gledavec; in ber Borfleltung, bie @a«e ifl ntir gegenwär* tig, meinem @ebä«tnif3 ift e« gegenwärtig, reč mi je pred očmi, mi je v spominu, dobro še pomnim, pametim; gegenwärtig gibt ©ebfltfe. 593 e« »iel jlt «Uit, sedaj, dan današnji je mnogo opraviti. ©egenfflärtige, ba«, ©egenamrtigftit, bie, sedanjost. © e g e n m e«f e I, f. 9iüdn>e«fel. ©egenmebr, bie, upor, bran, bramba, odboj, bor zoper napadnika; jut ©egen* Weljt greifen, ft« jut ©egenweljr (leiten, v bran se postaviti, upreti, upirati se (ni«t opreti se, ft« ftüjäen), napad odbiti, odbijati; ntit äßorteu, ovreči, odsekati, ©egetltnerlb, ber,zamenivna vrednost, vrednost za vrednost, vračilna vrednost, ©egenwinb, bet, nasprotni veter, nasprotna sapa. ©egcntninicl, bet, nasprotni kot. ©tgctltnirlung, bie, nasprotni učin, nasprotno djanje, poln. odezyn, oddziafanie (oddelovanje); f. a. 9icactil>lt. ©egttttDObntr, pl. protidomcif. ©egenmorl, ba«, nasprotna beseda. © C g en 31 id) n tn, ba«, nasprotno znamnje. ©egenjjeidjttung, bie, sopodpisf, f. ©on* trnfignalur. ©tgcnjcngt, bet, nasprotna, nasprotnikova priča. ©tgenjug, ber, nasprotni hod, pot. ©cgeitjufage, f. ©egennerbtifjung. ©egenjuttanen, ba«, vernjeno zaupanje, zaupanje za zaupanje, ©egenjtoangžmittel, ba«, nasprotna sila, odbojna sila; — silo s silo odbiti, odbijati. ©egerbe, ba«, strojenje, ©tgitre, ba«, gergotanje, kruljenje. ©tgilltr, ba«, f. ©illcr. ©eglälte, ba«, glajenje. ©egltr, bet, f. Bergfinf. ©tglieber, ba«, bie fämmtli«en ©lieber eilte« Äötper«, udje pl., etwa au« udovje. ©egliebett, adj., členkovit, členast, f. a. ©liebem, ©eglintnter, ba«, tienje. ©egnett, f. Begegnen, ©egner, ber, nasprotnik, suprotnik, zoper- nik (russ. sopernik), protivnik, ovirnik. ©egtterin, bie, nasprotnica, zoperniea, pro-tivnica. ©egnerif«, adj., nasproten, nasprotnikov, f. a. ©cgentbeüig. ©egrnbt, ba«, kopačenje, koparija, gre-benje. ©egrübel, ba«, vertanje, tuhtarjenje, tuh-tarija. ©egrünbel, adj., uterjen; ferne gur«t war lli«t gegrünbet, ni imel zakaj se bati. ©egritnje, ba«, kruljenje. ©egttrre, ba«, f. ©egirre, ©ebiib, ©ebnbe, ©ebitbig, adj., kar je terdno, posoda , kivododerži. ki ne pušča, ©ebnben, ft«, v.r., fi« Woljt haben, zdrav biti; ft« Übel gehoben, bolan' biti; gebab bi« wohl, zdrav bodi, z Bogarn ("ostani"); f. a. Betragen, ft«. ©ebabig, adj., začimen, premožin. ©ehtttfe, ba«, sekarija, sekanje. 594 ©efiaber. ©ef|eimni§. ©1 f|ab Cr, ba«, terganje, puljenje, klanje, prepiranje. (Seppe, ©etjege, ba«, Schonung, ograja, ograjeno mesto, zagraja, branjeniea, bra-njevina, and) zagaj, nach V. zaloka, russ. zaseka, (nadj M. redišče); f. a. 3fl'l>t» eine SBiefe jn ©etjäge madjen, zagradiii, zagajiti travnik; ©item ill« ®el)äge font= meit, gefeit, komu v delo seči, segati, v pravico hoditi, zaletovati se, v škodo hoditi , @pr. v zelje hoditi, zabrazditi, zakositi, zažeti v tujo njivo; geljägte« SBaffer itt Q3es jltg auf gifefjfattg, prideržano ribštvo. ©el)ägeauffel)Cr, ber, etwa gajnik, ograjnik. ©eljalt, ber, forperlidjet 3nljalt, deržanjc, mera; eitt gajj »ott geljit (Sinter ©eljalt, sod deržeč deset veder; eilt §au« »oit vielem ®e* halt, prostorna, prostrana hiša; ©ehalt bet Srje, ŠBetalle, zerno, notranja dobrota, vrednost, jedro; eine ©ilbernmn.je «Ott gutem® es halte, srebern dnar dobrigablaga, jedra, dobre cene; f. a. 3lll)alt, ©eitllfdjutig; freien ©eljalt l)abeit, imeti pri kom živež ali hrano zastonj; ber ober ba« ©ehalt, ©efofc bung, plača, služilo, kar kdo služi; feilte äöorte haben feinen ©ehalt, njegove besede nimajo nič v sebi, nimajo nobeniga jedra, ©ehalten, adj., dolžen, zavezan; etlt gitt gehaltene« ©etttälbe, skladna, primerna malarija; fig. stanoviten, terden; f. a. ¿uritl^ halten. ©ehalt i g, adj., feilt, kaj vreden biti; eilt gehaltige« Jpau«, prostorna hiša. ©ehaltleer, ©ehaltlož, adj., brez vrednosti, prazen, puhel, votel, plitev, jalov; gehaltlofe SBorte, prazne, puhle, puste besede. ©Cfialtiofigteit, bie, brezvrednost, praz- nost, puhlost, votlost, jalovost, ©ehaltllteffer, ber, mera notranjiga jedra, mera deržanja, etwa posodomer-J-, jedro-mčrf. ©ehaltmeffung, bie, bet ®efäfie, merjenje posod, koliko derže, amanje (Slbljameit). ©ehaltretd), ©ehaltfaut, adj., jedernat, bogatiga jedra, bogat, velike notranje vrednosti, prekoristen. ©el)altžal)jltg, ber, odbitek, uteržek, uder- žek (od) plače, ©ehaltčflaffe, bie, razred plače, ©ehaltžerhbhltltg, bie, povišanje plače, ©ehaltžfi erre, bie, ustavek plače, ©ehnltžftllfe, bie, stopnja plače, ©ehaltžjniage, bie, priboljšek, dodatek k plači. ©ehaltSloertlj, ber, prava vrednost. © ehalt »o 11, f. ©ehaltreid). iS C1) ti mitte t, ba«, tolčenje, kovanje, ©eI) aII bel, ba«, tergovanje. ©ehültge, ba«, eilte« Serge«, položnost, na-zdolje, stermina; f. a. Slbljaiig; ba« $aits genbe int ©ergbaue, nad) V. prednji rob; loa« herabhängt, ttad) V. auch visje; f. a. ©eliipbe, ©ehenf; (Šiltgelreibe, drob, čeva, čreva. ©eharte, ba«, grabljenje. ©ebafbel, ba«, motanje. © e h a j f i g, adj., ,§afi habeilb, sovražin, russ. nenavistnij; er ijt mir gehaffig, zopern mi je, merzim na-nj; f. a. ©erljajjt; einem gel)áffig toerbeit, začeti koga sovražiti; ges haffiget SEeife, sovražno; (id) bei jematiben gehaffig machen, zamerzeti komu, zameriti se komu. ©ehtiffigfeit, bie, sovražnost, sovražlji- vost. serb. nterzost. ©chati, ba«, f. fiau, $ieb; eitt jltltge« ®e= hait, mladje. ©el)aitd)e, ba«, dihanje, hukanje. ©CljailC, ba«, sekanje, robljenje. ©Cl)0 Ufé, bcič, kopičenje, nakladanje j f. a. Slggregat. ©Cl)dllft, adj., verhovat, verhovnat, z ver-Itam. © e 1)Ü llfe, ba«, točrtl. ohišje; eitier Uhr, nach V. okrov; eiltet ©djltecfe, hiša, hišica; bei bem Dbfle, postelja, notranja ježica, fdjled)tl»eg ježicajbe« Hernob)1e«, lupina; be« ©amen«, lusk, laskina, glavica, butica, mešič. ©ebbar, adj., hoden, kodar. kjer se more hoditi. ©chbriide, bie, most za pešce. ©el)C, bie, leha. ©ehebe, ba«, vzdigovanje. ©chethcl, ba«, mikanje. ©ehccf, ba«, fo »iel ©ogel auf eiitmal ges hecfet, au«gebriitet tverben, lega. gnjezdo, nasad, (piščeta eniga gnjezda). ©ChCtfC, ba«, gnjezdenje. ©ehege, f. ©ehage. ©ehel)Ien, f. ©iiiinilligcii, ©eftatten. ©eheiligt, f. £eiligeit. ©eheim, adj., skriven, skrit, ttad) M. skriv-šen, in anbern fla». Slinubart. tajni; ein ges heime« ®efprad), skriven pogovor; geljeimet fliatl), skrivni svetnik, svetovavec; ingés heim, skrivno, na skrivnim, skrivaj, audj skrivaje, skrivama, skrivši; geheint thuii, skrivnosti imeti, ne hoteti povedati, ©ebcimbliiljenb, adj., skrivnocvetin. ©eheilltbud), ba«, skrivni, skrivnostni zapisnik. © e h e t m b UII b, ber, skrivna zaveza; f. a. gomblott. ©eheimbeutelei, bie, skrivnostno razlaganje, iskanje skrivne pomembe. ©ebeimclei, bie, f. ©cheimiiiiframeret. ©eheimgtif f, ber, skrivna zvijača, pomoč, ©ehcimhaltling, bie, .skrivanje, molčanje, ©elieimfraft, bie, skrivna moč. ©eheimtunft, bie, skrivna umetnost, vednost; f. a. ffliagie, ©eljcimf iiuftler, ber, f. Sflagier. ©ehcintlehre, bie, f. gabbala. ©eheintlthrer, ber, učnik skrivnosti, taj-noslovecf. ©cheimmittet, ba«, skrivni pomoček, lek. ©eheintltijj, ba«, skrivnost, skrivna reč, nad) anbern fia». íDíunbart. tajnost, tajin-stvo; ©eheimnip au« ettoa« machen, »or jemanbeu l)abeit, komu kaj skrivati, zamol-čati, ne povedati; f. a. ©etborgenheit. ©efieimnißforfdjer. ©ebeintnißforfdier, ber, pozvedovavec, preiskovavec skrivnost, ©eljctntni&frnutcr, ber, skrivnostnež, skrivnostničar. ©chcintntfjfrämerci, bie, skrivnostniča-rija. ©cl)cimilt|)lccr, ©CbcilllltißloS, adj., brez skrivnosti; v čemur ni nikake skrivnosti. ©Cbeiniltijj lcl)re, bie, nauk (od) skrivnost. ©ebeimnifjreid), ©ebciittnijjboll, adj., skrivnosten, poln skrivnost. © ti) C i Htr 01 b , ber, skrivni svetnik, sveto-vavec, ©ebeimrotte, f. ©ebeimbunb. ©ebcintfdjrciber, ber, f. Secretiir. ©cbciiufdjreibcrei, bie, skrivna pisarija. ©ebcimfecretär, ber, f. Secretiir. ©ebeintfdjrift, f. Grifte, gbiffrircn. ©titimftnn, ber, skrivni pomen, ©tljctlltftltlliß, adj., skrivniga pomena. ©Cl)Ctm(prad)C, bie, skrivni jezik, ©ci C i mili d) t, tie, skrivarija. © Cl) C i 11111) II II, ba«, skrivanje. ©cicimtl)iirc, bie, skrivne vrata. ©el)Ctmiiriad)C, bie, skrivni vzrok, ©cbciinitcrftältbltifj, ba«, skrivni dogovor. ©eljCintlDCfeit, ba«, skrivarstvo. ©CbcilltJCid)CU, ba«, skrivno znamnje. ©CljCtl, ba«, povelje, ukaz, zapoved. ©eijeifcn, f. ©crbcißen. ©et)E11, t'. «. auch r. u. »., iti, freq. hoditi; um etwa« gehen, obiti, obhoditi, obhajati; burd) etwa« gehen, f. Sltrdjtjcbcn; morgen gelje id) nadj £aufe, jutri pojdeni (nicht grem) domu; bie 3eit gebet fcbtteil, čas hitro teče, hiti, leti; bte U(;r getjt, ura gre; ju früh, prehiteva, ju fpät, zakasneva; b'er gehe nicht, tod ne hodi; alt« 2Berf gehen, dela se poprijeti, lotiti, začeti delo; (Sinem auf ben 8eib gehen, lotiti se koga; jit iEifdje, jitm (Sjfeit gehen, iti jest, k obedu, kosit, južinat; JU ©afle gehen, iti k komu kosit (v gostje kakor povabljenec); ju Sette gehen, iti spat; jit ©rabe gehen, umreti, iti pod černo zemljo; jwet Stunbett gehen, dve uri iti, hoditi; einen jtarfeu Schritt gehen, hitro hoditi; gehe betitelt äßeg ober beitte« Sßege«, hodi z miram , z Bogam; bell 3Beg alle« gteifdje« gehen, f. Stetheu; an bte §anb gehen, na roko iti, hoditi, biti komu; er geht fchwer barati, f. Baratt; auf bell Jpxeb gehen, mahati, udarjati; auf greter« güßett gehen, f. freier; irre gehen, zaiti, zahajati, pot zgrešiti; e« geht ihm fo, tako se mu godi; e« geht ihm fo toeit gut, ni mu ravno sile; e« geht ihm übel, huda se mu godi; geh!, pojdi, daj mi mir; toie Wirb e« bir bod) gehen, kakošna bo le s teboj; auf bett ©ruitb gehen, do dna priti, iti, iz dna začeti, dognati kaj; ilt ftd) geljeit, poboljšati se, skesati se, v se iti; ttt« ©erbetbett gehen, pogubiti se; mit bet Spoji gehen, s pošto se voziti; ba« üitib geht ftbott, otroče je že shodilo; er ging in ben Ärieg, otl- ©eljeit. 595 šel je v vojsko; er ging auf {Reifen, začel je popotovati, popotoval je; fdjwanget gehen, f. ©chttMltflCr; ber glttß geht f^iteit, voda hitro, naglo teče, dere; e« i|l Siut »Ott ihm gegangen, kri je šla od njega; müßig gehen, brez dela biti, postopati, postajati, ničesar ne delati; »erioreit geljeil, zgubiti se, gubiti se; (»erbammt Werben), pogubiti se; bet Xeig geht, testo vzhaja, nactj J/, kipne; entjwei gehen, f. biefe«; ju £erjeit gehen, seči v scrce, zganiti, ganiti; e« ging ihm burd) bie Seele, scrce mu je presunilo; Wenn 9!oth ali Siaitlt getjt, kdar je treba, kdar je sila; barüber get;t nicht«, ni ti lep-šiga, boljšiga na svetu; e« geht übet meine straft, to presega mojo moč; preseči, prekositi, premagati; ein gute« SBort geht übet ein reiche« ©efdjeilf, boljši je lepa beseda od veliciga darila; e« geht all ein gragett, an ein Sännen, tu se začne opra-ševanje, šundranje, tu začne (začno) po-praševati itd.; id) bin nicht eilten Siugenblicf alt« bem Jpaufe gegangen, ne ganil se ni-sim iz hiše; ba« geht mir feijt nalje, to mene blizo zadeva, boli me; feilt SBaffenträget getjt »or i()m her, oproda stopa pred njim; bie SReife geht nad) —, potuje se, popot-vam v —; e« geht ftiioit gegen 9tbenb, pod večer je, noč se bliža; bie gäbet geht auf mich, basen, pravlica name meri; ba« geht auf bich, to je tebi namenjeno; »ot ftd) gehen, začeti se, zgoditi, goditi se, biti, poln. odbyc sie; f. a. Snraufgeben; nach äßititfch gehen, biti, kakor kdo želi, po volji; e« geljett jwatijtg ©rofehen auf einen ©ttibett, dvajset grošev je goldinar; ba« geht fdjön, to je lepo, ta je lepa; ba« .ftieib geht i(;m bi« an bie •Sltie, suknja mu žene, sega (mu je) do kolen; bet Sffieg geht ilt geraber Otichtung, pot derži, gre, pelje na ravnost; e« geht noch an, že velja; e« geht bie Siebe, ba« ©erücijt, govore, pravijo, govorica je med ljudmi, beseda gre med ljudmi; faum gehen bltreh beit Schnee, komaj gasiti; feine Weinuug giltg baljin, on je menil, mislil, on je hotel reči, da —; e« geljt itt bie »ierte SEodje, četerti teden je že, že teče; ju (Silbe gehen, f. ©nie; in (Srfüliung gehen, f. ©rfiiüuns; e« geht Itllt« Sebeil, za glavo gre; bte ®or= fehuitg geht auf einzelne ®inge, previdnost obsega vse posamezne reči; gut »Ott Stattelt gehen, dobro od rok iti, speh imeti, dobro sponašati se, spešiti se, dobro vesti se, odsedati se, (delo se mu odseda); e« geht iatigfam mit bet Sadje, počasi gre reč; Wie geht«? kako je (še kaj); wie geht e« 3bnen, kako ste, kako se imate, kako se Vam godi? (nicht kako Vam gre); e« Wirb fdjott gehen, že pojde, udalo se bo; e« Wirb übet ba« ©eib get;en, mošnjo bo bolelo; er get)t in« jefjitte 3at)r, v deseto leto je stopil, deseto leto mu teče; jit weit gehen, f. Ucbcr= treiben; ba« geht nicht, to ne more biti; bet SBilib geht, veter piha, vleče, veter je; e« gehe Wie e« Woiie, naj bo, kar bo; auf ben 3ef;ett geiteit, po perstih ho- 596 ©ehen. diti; auf beit Brüden, an einem ©tocf gehen, o berglah ob. berlah (a. bühtn.), ob palici hoditi; auf beit ©teljen, na hoduljah; aus bent Söege, ogniti se, uganiti, ugibati se, serb. ukloniti se; ben .Krebsgang ge^en, nazaj iti, ritnisko iti; naß Srot gefieH, za kruham hoditi; itt bie grentbe naß Srot geljen, iti s trebuham za kruham; einem um baž aiiattl geheil, prilizovati se komu, lizati se okoli njega; unter Segel geljetl, odpraviti se po morji, odjadrati, na morje iti; getie mir atts bett Slugett, poberi se (mi izpred oči); JU guß geljett, peš iti, hoditi; laß ßn gehen, pusti ga (pri miru); getje boß, pojdi, pojdi; ber gebltlbigen ©ßafe gehen »iele in einen ©tali, f. ©tbulbig; ju ®runbe geben, im SBaffer, für unterjtnfeii, utoniti, potopiti se, pogrezniti se; für »er* berben, v trato iti, poginiti, pod zlo iti, na nič priti, zgubiti se, v zgubo iti, pogubiti se ; (al« v. r.), fiß mübe gehen, shoditi se, na-hoditi se, upehati se, opešati,utruditi se; jiß »Uttb gefeit, ožuliti se, žulje dobiti na nogah; ftß S lafeti an ben güßett geben, mehurje dobiti od hoje; ber äßagell geht, voz teče; bie %l)ür, bas getifler geht in îlngeln, vrata tečejo, se obračajo, sučejo; bet ©trem gel)t mit ®iS, reka led nese, srež grc;baS Äorn gebt in bie Steliren, žito dela klasje, gre v klasje, f. a. Steh«; ber «¡Beigen flelit ju Sager, pšenica hoče poleči, polega, je polegla; bet «)3reis ift iit bie Höhe gegangen, cena je poskočila; eS getjt barnitter Ultb brfiber,» gre vse vprek, vse gre v vihar; Herrenbiettft geljt oor ©otteSbienft, prej gospod, potlej Bog (t. j. polažnjivim pregovoru); toie er get)t ttltb jtel)t, ves kakoršenjcin kolikor ga je; er fant gegangen, peš je prišel; et läßt ftß gehen, dela po svoji glavi, volji; ©etoalt geht übet Oleßt, sila ne pozna pravice; eS gel;t feljt übet if)lt t;er, vse gre čezinj, hudo ga imajo, pesté, rešetajo; im ©ßttnmge gelten, navadno biti; baS null ßm nißt in ben Äopf gehen, to mu neče v glavo; eS gefjt feitt wahres SBort aus feinem üRuitbe, ni je resnične besede iz njegovih ust, kadar le zine, se zlaže; eS gel)t ßm beffer, odleglo mu je, preložilo se mu je, laglje, bolje mu je; bie _3Bot)nflube gel;t naß bent §ofe, stanica derži na dvor; itt bie loeite StCelt ge^ell, križem svet iti, po svetu iti; eS get)t an bie Dirige, k koncu gre, poteka; itt fßötten Kleibern gellen, lepo se nositi;-ilt ©tiefein geljen, škornje imeti, obut hoditi; fo getyt es auf bet SBelt, taka je na svetu; jerlumpt gefeit, raztergan, ca-past biti; ins ©eljäge geljen, f. ©cbägc; fßlepbettb geben, vleči se, čenčati; langfam ge^en, lesti, gambati, hlačatif loaiifenb gelten, omahovati (hodé), opotekati se; luttfettb gehen, f. §intcn; auf eittetn guße gehen, tan-cati; behutfani gehen, previdno stopati. © e h c n, bas, hoja, f. a. ©ang; im Sehen, gredé. ©ehenb, f. Scbenb. ©Chcnf, bas, f. ©ehiinge. ^ebeufett, adj., z uhami, z ročajem, ©ehorßett. ©ehtnftc, ber, obešenec. ©Chtt, ber, hodec. ©Chcttfße, bas, gospodovanje. ©ChetyC, fcaS, draženje, ševanje, ščevanje, draženje, ©cheußel, bas, hlinjenje. ©ChClICt, adj., varin; eS iji h>et nißt geheuer, tu ni varno, tu straši, (». ©efpenfierlt). ©cht"'/ • tulenje, cvilenje; bet Ult= glücflißeu ©eljeul, plakanje, vekanje, serb. urlikanje; beS ©turmeS, bet SBellen, buča-nje, tuljenje, šumenje, ©thinfe, bas, švedranje, šepanje. ©thitlt, baS, možgani pl. m., in Oberfr. a. možgane pl. f.-, itt anbertl fla». ©iunbart. mozeg; baS große ©eftirn, možgani; baS fleitte @ehittt, možganci; fig. ein »erbranntes ©ehirn haben, noreti, prismojen biti; leeres ©ehirn haben, slamo v glavi imeti, prazna buča; baS ift nißt aus feinem ©ehirn ge fontmen, to ni iz njegove buče. ©ehitn*, in 3fggn., možganski, možganov. ©ebirnbehiitter, f. Sßiibet. ©ehirnblutnbcr, bie, f. §irnblutnber. ©chitllbtuß, bet, možganska kila. ©ChitnettDtißltng, bie, omehčanje možganov. ©ehitnhnut, bie, opnica, mrena možganov. možganska, ©thimhöblt, bie, votlina možganska, ©thitnlthtt, bie, nauk od možganov, ©chitnloi, adj; brez možganov, etwa auß brezmožgan. ©chitnfßolc, f. |>irnfßnle. @ eMr It fll 6 ("t It n J, bie, možganovtna. ©Chi, f- ©Elb. ©chllte ift er, ber, pravi hodec. ©ehöft, taS, alle ju einem Slcferhofe gehört gen ©ebällbe, poslopje, pohištvo, ©¿bobne, baS, zasmehovanje, sramotenjc. ©ehÖlj, baS, germovje , germolje, germlje, hosta, gojzdič, drevje; baS Holjtoerf, lese-nina, les. ©ehölärcid), adj., obraščen, obrašen, gojzd-nat. ©Chör, baS, ber ©ehörftitu, sluh; bas Hören, slišanje; er h«t feilt ©ebör, ne sliši, gluh je; baS ®ehöt »erlierett, oglušiti; feines, leißleS ®ehör, tenke ušesa, tenak sluh; er hat eitt gttteS @ef)ör, dobro sliši, dobre ušesa ima; etloaS aus bem ©efiör haben, kaj vediti po slišanji; ©ebör geben, leihen bell ©orten, poslušati koga. marati (mar biti) za koga besedo; bie Sltßöritng, poslušanje, posluh; einem ©ebör »erfagen, ne poslušati koga; eiltet Sitte ©eher geben, uslišati prošnjo, serb. prikloniti ali nagniti komu uho; iß fanti fein ®ehöt bei ßm fin-bett, noče me poslušati, ne posluša me; Olubienj, f. biefeS; bet Sorfßlag fanb fein ©ebör, nasvet ni bil sprejet, niso ga ho-tli poslušati, waidm. ušesa, ©ehorße, bas, prislušanje, naslušanje. ©ehorßen, v. n., poslušati koga. naß bem Serb. tt. Böhm, posluhniti, poslušati, poslušen ali pokoren biti, ubogati, bogati*; ©elioriiier. bem fflefefe ge^ord&en, delati po postavi, spolnovati jo, podvreči se postavi; ba« gan^e ganb gehord)t il)m, vsa dežela mu je podložna, je pod njegovo oblastjo; getjor* d)enb, poslušen, pokoren, podložili, ©thortficr, ber, poslušriik. ©ef)brcn,t>.M.®ine«®igentbuntfein, eigentlich čij, čigav, koga biti; went gehört biefer §nt, čigav je ta klobuk, unrid). liomu sliši; bie« gehöret mir, to je moje; bir, tvoje; bem Bieter, to je Petrovo uff., mit bem Possessi-vum; ba« gehört »er einen böberit Stifter, to gre, spada pred višjiga sodnika, v tem je višji sodnik oblastin; biefe ©ritttbe ge= hören gtt meiner i>errfd)afl, te zemljišča, zemljiša spadajo, se štejejo v mojo graščino, grajšino; so kos moje grajščine, grajšine; er gehört unter euere Dbrigieii, pod vašo gosposko je; baž gehört nicht in mein gad), to ne gre, ne sega v inoje opravilo, ni mojiga opravila; jufantmen gehören, skup iti, prileči, prilagati se; ju einer ©e* fei(fd)aft al« Sheil jitnt ©anketi, biti iz —, biti od —, biti čigav —, biti med —, biti izmed; ber SDiattlt gehört jtt mt«, ta je naš, je naše družbe, rodovine, itd.; jit Welcher 95farre gel)örft bit? v ktero faro si? bet ©d)lüffet gehört jit meinem ©chranie, ta ključ je od moje skrinje, f. a. Singcbbrcn; auf eine folbrrobr. ©ebb rinnt, f. ftubicujjtmntcr. ® cborfnm, adj., poslušin, pokoren; ich bin geherfam, poslušam, pokoren sim; gebet« famer ®ietter, ponižni služabnik; er ifi 9lie* ntaitbeii geherfant, nima strahoneta (U. £.). ©thOtftt Itt, ber, pokorščina, pokoršina, pokornost, poslušnost; ©eborfatti leifien, ®e= horiam gegen jentattb tragen, pokoren biti, poslušen biti komu; jtttit ©eborfant bringen, strahovati. ukrotiti; bie ©tabt unter feinen ®ef)orfant bringen, pod svojo oblast spraviti mesto; ben ©eljerfam attffagen, spuntati se, — meščanska priperica. ©cborfouten, f. ©ehordicn. ©ehorfamfeit, bie, poslušnost. ® et) 0 rf tt ltt ft, adv., prepokorno, preponižno. ©ebbrftttlt, ber, sluh (itt ailen fla». 9».). ®cbbttterljtnge, ba«, slišalo, čutilo sluha, ©ehre, bie, 3Bacb«fd)eibe int SBienenfiode, sat, coli, satje, satovje, sterdina. f. a. ©tt)rttge. ©ehren, f. SBegeijren. ® ehr en, ber, bie ®ef)re, eilte ®abel, bie gi* fd)e jtt fiechett, osti pl.; ein ©tüd Seinwanb, Welche« an einem ober att beiben Snben fpi» gig jutäuft, nad) V. oklinek; ein 3widcl bei Šiahterinen, nad) V- kožica, zaklinek, böhm. klin, serb. latica; eine gälte »orn Äleibe, sklad; ber Weite lEheil eine« .Weibe«, stan, krilo; bie eben fpijsig jutaufenben galten eine« .Rleibe«, nabranki; bei ?lrd)iteiteit, i£ifd)lerit, eine biagottal gehettbe glücke, skli-nek, nach V- zajeranje; bergleid)en ©ehren machen, zajerati, jerati; f. a. ißfeii. ©ehre njiegei, ber, klinasta opeka, ©ehri)Obet, ber, ltad) V. navšdv železo. Oiebrig, f. ©thrüg. ©ebrotf, ber, ("prosta) suknja, kaput*. © eh nt n g, f. ©ctjriige. ©ebtlbel, ba«, vihranje, hantanje, nagajanje, ©ehiitfe, ber, pomagavec, pontagač, pomočnik. ©ehitlfin, bie, pomagavka, pomagačka, pomočnica; einen at« ©ehülfeit aufnehmen, privzeti si koga (za pomoč), ©ebiitife, ba«, poskakovanje, skakljanje. ©ebltfte, ba«, kašljanje, pokašljevanje, ©ebltifdie, ba«, guganje, guncanje, ©ehiit, ba«, ttadh V. gnjezdo, vod. ©ebweg, f. gufmeg. ©ebacrf, ba«, tekalo, kolesa, hod. ©eiben, in ber ©thifffahrt, f. ^tc^ett. ©eier, ber, (Vultur), veliki skopec, kanja, altsl. ss^p; §abicht, jastreb, (alt.il. jastreb), Weifjföpfigcr ©eier, beloglavi jastreb; grauer ©eier, sivi jastreb; S3artgeier, ser; gäntmer* geier, berkasti jastreb; ©eier al« gamilie (n. Deim.) jastrebi; geh' junt ©eier! pojdi se solit! in Hüttenwerfen, f. ©idjt. 598 ©etetabler. ©tietflbiet, ker, berkasti ser; 9laegeier, merhar. ©cicrarttfl, adj., jastrebast. ©et erb litt, ker, lakomni pogled, gleda kakor jastreb. ©C t er eil le, kie, jastrebasta sova. ©eterfalf, ker, belkasti sokol, bolim. u. poln. belozor. ©eterlbttig, ker, Sonnengeier, (VulturPa- po), kralj skopeov. ©etfer, ker, sline ipl., pena; mit ©eifer te* fukellt, osliniti; peftiger Sont, togota, čemer, ©eiferbflrt, ker, »eradjtl. slinež, slinovee. ©etferer, f. ©eiferbart. ©eiferid)t, adj., slinast, penast, ©eif er ig, adj., slinav, penav, ttad) M. penat. ©eif er läpp d) en, kaž, ©eifertuep, kaž, pod-bradniea, podbradna ruta. ©etferinattl, kaž, f. ©eiferbart. ©etfertt, ». «•, sliniti se, peniti se, sline cediti, ltadj V. sline tiščati, tišati; keil Sont äußern, togotiti se, peniti se od jeze. ©eifertpicrtpeit, kač, penuša. ©eif er t ud), f. ©eiferliippdjcit. ©eifert» ur 3, f. Spcidjeliotirj. ©eige, kie, Siolitte, gosli pl. f., a. gosle; auf ker ©eige fpielett, gosti, na gosli (na škant»), in Unterlr. a. goslati (bolim, hau-sliti); eilte gute ©eige fpielett, dobro gosti; karauf pfufepen, cigati, škripati, ©eigen, ». a., gosti, in ©t. u. Ät. goditi, iit Untertr. goslati; eilt ©titcfcpeii geigen, odgosti, gosti eno; t»er kie SBaprpeit geigt, kern fcplägt matt ken giekelbogeti ittu kett .ftopf, pravo reci pa gledaj, ter uteci; pravica oči kolje; resnica boli; id) toerke kir etwa« geigen, lizal boš; einem kie SBaprpeit geigelt, v zobe povedati jo. ©cigeitblfltt, kaž, ©riffbrett ait ker ©eige, gerlo, vrat. ©eigenbogen, ker, lok; f. giebelbogeu. ©eigenbobrer, ker, durgeij. ©eige tt für nt ig, adj; goslast, goslam podoben. ©eigenfutter, kaž, goseinik. ©eigenI)ker, vrat (od) gosel. ©eigenb ar j, ba«, ©cigentoadjč, ©eigen* ped), pegla, kolofonija®. ©eige It polj, kaž, les za gosli, gosclski, goslovec. ©eigenmadjer, ker, goslar. ©eigettfaite, kie, struna za gosli, ©eigenfattel, ker, ©eigettiieg, kobilica, ©eigenfiIiiffelt ker, ključ pri gosliii. ©etgettfdlltle, kie, šola, poduk v godenjl, goslanji. ©eigenfpiel, kaž, godenje, goslanje. ©eigettfpieler, ker, f. ©eiger. ©eigenftimme. kie, gosiin glas. ©eigenftricp, ker, potegljej po goslih. ©eigenftiid, k a«, skladba, pesem za gosli, ©eigeuton, ker, glas gosel. ©eigentoirPel, ker, f. SSirPet. ©etgerJ ker, godec (na gosli), »eräcptlidj škripac, škripavt, godež. ©etßfell. ©etgerei, kie, godenje, goslanje, škripanje, ©eil, adj., fett, tolst; kač gleifep fipmecft ju geil, meso je pretolsto, zagatno; ttikrtg füß , slasčen; won kent Srkboken, močna zemlja, močen svet, aucp pregnojen, gnojen, močen, masten, tučen svet; »Ott ©eträdjfett, sočen, presočin, premlečnat; kie ©aat träcpji ju geil, žito raste preho-batno (prenaglo in gosto), preveč liobaté; teopflttl'tig, pohoten, pohotljiv, hoten, mesen, zgonjen; geil feilt, goniti se; ein ©eiler, zgonjcnec, liotnik, liotivec; eine ©eile, zgo-njenka, hotnica, hotivka; eilt geilež Siek, kosmata, nesramna, nečista pesem, ©eile, kie, f. f)0be; eittem ïpiere kie ©eilen aužftpneiken, skopiti, kopiti, skapljati, re-zati; bei ^äpnen, kopuniti; bei keil ÜBtkkertt, tolči; geile ®efcpaffettpeit, »ott Sftetiftpen, po-hotnost, hotljivost; »Ottt ®oken, presilna gnojnost, mastnost, tučnost, f. a. Siinger; kaž geile Sßacpfen, hobatnost, hobatanje; »oit ©ettJÖcpfen, sočnost, mlečnost, ©eilen, »■ »•, hotljiv biti, silno poželeti, hlepeti; ». a., f. 2>iingen, Gaftriren. ©eiler, ker, rezar; f. a. ©eil. © c it p e it, kie, f. ©eile, ©eilporft, ter, auf kern ?l(fer eine ©telle, too kaž ©etreike geil »äepfet, nad) V. gnojni šop. ©ciitourj, kie, (Orchis bifolia) muhovnik. ©eilltpfte, ker, cepljenec; kif, cepljcnka. ©eiß, kie, koza; f. a. Dicp. ©eißPart, ker, (Spircea aruncus), kozja brada. ©eifjPanm, f. Sibortt. ©eißbtatt, kaž, (Lonicera caprifolium), kozji parkljici. ©e iß bo d, ker, kozel, audj jarec. merkač, terkec. ©eißboplte, kie, ker Jtotp ker Siegen, kozjek, kozji bobki. ©eiße, kie, f. ©eiß. ©etßel, ker, ker mit feinem Seibe für etroaž 33ürge ifl, zastavljenec, (porok s svojim životam), altsl. tal'nik. ©eißel, kie, korbač ; ißritfepe, bič ; kie ©ei* ßel ©ottež, šiba božja, nesreča, nadloga; f. a. SpOtt. © e i ß e I b r II b e r, ©etßeler, ©eißeiitiöntp, ker, glagellattt, bičevnik , bičar. ©eißelbieb, ker, udarec z bičem; einen ©eißelpieb »erfepen, šleniti, udariti z bičem, ©eiß elit, ». a., biti, tepsti z bičem, uadj aitkerit fla». ÜJhtttka. aud) bičevati, bičati koga, sebe; fcplagett, pretepati, šibati, še-škati; plagen, mučiti (eig. močiti), trapiti. ©eißetrutpe, kie, šiba. ©eißeifd)Oft, kie, zastavljenstvo, zastava osebe. ©eißelftiel, ker, bičnik, koprivovec, kor-bačišče, gajželnik*. ©eißelftreitp, f. ©eißelpiep. ©eißlttng, kie, bičanje, bičevanje, tepenje z bičem. ©Cißfell, kaž, kozlina, kozina, kozlovina; »Pit jungen Siegen, kozličevina, ©eifffufj. ©eiftfltfj, ber, (Aegopodium) , kozja noga. ©ttftfiiftig, kozonog. © t i $ 1) a a r, ba«, gloefett, kozja dlaka, kocina, ©eiftberbe, bte, ceda koz. ©eiftllirt, ber, kožar; ©eißljirt feilt, koza- riti; dim. kozarček. ©CiPtrtin, bie, kozarica. ©eifjbnbn, f. SBradjbogel. ©eihülfen, f. 9íaintDcibe. ©eiftfäfe, bie, kozji sir. ©eißflee, ba«, kozja deteljica, bela detelja. ©eifMeber, ba«, f. ©ci&fcll. ©eißlcbern, a d j., kozinast, iz kozje kože. ©eipler, ber, f. ©eißeler. ©eifjntelíer, ber, kozomolzec, f. 9!ad)t= fdjmalbe. ©etfrailtr, bie, kozja rutica, ©ei^mild;, bie, kozje mleko, ©eifjftan, ber, kozjak. ©eiftrifi, bie, kozji pašnik. ©ei&tmflCl, f. SradiBOßCl. ©eifttne'bel, f. ©eipart. ©eift, ber, ein mtfitf>t£>areS, eitifadje«, febeit* be« SBefen, duh; ©eele, duša; fflerftaiib, ©djarfftnn, um, razum, ostroumje, duh, (accus, a. duha); beit ®eifl ber ©efefce be« rürfftd^ftgen, gledati namen, pomen, naduh postav; eilt böfer ©eift, hudoba, hudi duh; ba« Äräftigjle, bie Duinteffeuj einer ©gefie, cvet; eine gebrannte alfofjolfiättige glüffig* feit, žganje, žganica; SBae^^oíbergeíft, bri-njevec; ípfiaitmengeifl, slivovec, li. f. f. bitrd) bie (Snbung — ovec; ber ®uft be« Sßeiitc«, žeht (žehteti); ber Sein fyat »ieleit @etjl, vino je močno, pijano, upijančljivo; fpenjt, pošast, strah, strašilo, prikazen, and) duh; alle guten ©eifter loben ®ott beti §errn, vsak dober duh Boga hvali; ®ei|t bet ©prae^e, posebnost, svojstvo , duh jezika; beti @ei(l bitben, omikati, mikati, izobrazovati um; fdjölter ®ei|t, lepouinec, ostroumec; Me! gieifd) toenig ©eijt, debe-liga trebuha, maliga duha; int ©eijte, v duhu; ft^traeljen ©eifte«, slabiga uma; ber ©eift be« ©treite«, prepirljivost; ben ©eijt aufgeben, dušo spustiti, izdihniti; umreti; ©egemnart be« ©eijte« behalten, ne zgubiti se, ne pozabiti se, znajti se, hitro zave-diti se, hitro prebrati se; eilt Statut »Olt oielent ©eijte feitt, jako umen mož, velikiga uma; f. a. gebbaffißfeit; $enlart. ©eiftlinftrtngcnb, adj., kar glavo beli, duii trudi, glavobelin , duhotruden. ©eift ar m, adj., slaboumen, slabe glave,to- poglav, topiga duha. uma. ©eiftbegabt, adj., bistre, dobre glave, bi-stroglav, bistroumen. ©eifter, f. $öbtl. ©eifterüljnlid), adj., kakor duh, strah, strašilen. ©eifterbann, ber, zarot, zaklinjanje, za- kletev, izganjanje duhov, ©eifterbanner, ber, klicavec, zaklinjavee zarotnik duhov, duhorotnik, duliogonec. ©eifterbanuerei, bie, zaklinjanje, rotenje, klicanje duhov, ©etitešerbcbuiig. 599 ©eiftcrbannetitt, bie, klicavka, rotivka duhov. ©eifterbannitnfl, bie, f. ©eifterbatineret. ©eifterbetierridicr, ber, viadavec duhov. ©eiftcrbejthnibrnitB, f. ©eifterbann. ©eiflerbifb, ba«, strah, strašilo, prikazen. © eiflerbieid), adj., bled kakor smert, kakor duh. ©eiftercrfdjetiiung, bie, prikazen, pošast. ©eifterfnrd)!, bie, strah pred duhovi, ©eifterfiirft, f. ©eiftcrbeberrfdjer. ©eifterflefdjidjte, bie, pravlica od duhov, prikazen. ©eiftcrbaft, adj., duhu, strašilu podoben, kakor duh, kakor prikazen, ©eifterberrfdjaft, bie, vlada, gospodstvo nad duhovi, ©eifterfbnifl, ber, kralj duhov, ©eiftcriaitniier, ber, duhotaj, duhotajivec. ©eiflerleljre, bie, ipneumatologie, duho- slovje, nauk od duhov. ©eifterlel)rifl, adj., duhoslovsk. © eifierlinfl, ber, modrijan, ©eiftermaljrdjen, f. ©eiflerflefd)id)te. ©etfterqnitf«lt9, bie, poživljenje, okrep-čanje, počitek duha. ©eift etre i d), ba«, f. ©eiftertDClt. ©ei-fterfd)aar, bie, truma, množica, ker- delo duhov, ©eifterfeber, ber, nad) bent Russ. duho-videc, čudovidcc; komur se zdi ali sanja, da duhove in take čudne prikazni vidi. ©eifterfefjerei, bie, duhovidstvo. ©eifterfeberin, bie, duhovidka. © Cifterftllnbe, bie, ura duhov, strahov ali polnoči, serb. gluha doba. ©eiftertraumer, ber, f. ©eifterfelier. ©eiftertraumerei, bie, f. ©eifterfeberei. ©eifterBerbiinbete, ber, zaveznik z duhovi. ©eiftcrronbn, ber, (prazna) vera v strahove. ©ciftermclt, bie, svet duhov, dežela duhov, duhovi. ©eifterjmtnfler, ber, f. ©eifterbanner. ©ClftCŽabtotfenbeit, nezavest, nezavednost, neprisebnost f-©eifležabel, ber, žlahtnost, plemenitost duha. ©eiftežatllafle, bie, dar duha. ©eiftcsauftrenguitfl, bie, napenjanje duha. ©eifteSarbeit, bie, delo z glavo, zumam. ©eifte«arm, f. ©ciftanu. ©eiftežarinuth, bie, slaboumnost, topo-glavost. ©eiftežbefchriinft, adj., tesne, slabe, tope glave. ©eiftcžbeunuug, bie, klavernost, pobitost. ©eiftežbilbititB, f. 9lužbiibuit0. ©ciftežbrnitn, ber, nagon, serb. težnja duha, f. a. Begcifterung. ©eifteSenttoicfelung, bie, razvoj, raz- snova duha. © e ift e Ž C r il e b It II8, bie, povzdig, vzlet duha. 600 ©eifteSftörung. ©eijig. (Sciftežftorung, bie, oterpnjenost, oterp- njenje, mcrtvilo duha. ©eifteSfnffUng, bie, zavest, zavednost, prisebnosti-, ©eiftežfeiltfieit, bie, ettoa tenkoumnost. ©Ciftežfinfteritif, bie, duhovna tmina. ©eifteSftng, f. ©eiftegerbebimg. © C ifteS f r Cll be, bie, duhovno, dušno veselje. ©eifteŠfnt d) t, bie, izdelek, plod duha, umotvor f. ©ciftežfuitfc, ber, dušna iskra. ©eifteSgabe, bie, dar duha; f. a. Jlttinge, ©eiiteSgegenninrt, bie, pričujočnost duh», prisebnostf, zavednost. © eiftCSgCnitft, ber, dušna sladnost, dušno veselje. @e'tftc§grb§e, bie, velikodušje, velikost duha, uma. © t ift CŽ f m f t, bie, moč duha, dušna moč; ©eiftečfraft benefjmeit, omamiti koga; ®ei; fležfraft «erliereit, onemagati na duhu, osla-beti. ©e ift C Sira It I, adj., bolan na umu, bolniga duha, zmešaniga uma; f. a. SBfliHtfittllig. © eiftečlrmtfljtit, bie, bolezen duha, uma; f. a. 2Bnbnfinn. ©ciftežnabrung, bie, duhovna, dušna hrana, hrana za um, duha. ©eifte3rid)tlittg, bie, obcrnjenje duha, pot, po kteri izobraževanje hodi; cilj in konec, kamor meri. ©C i ftcSt U b t, bie, mir, mirnost duha. (seiftežfnmmlung, bie, zbranost. @tiftežfd)lummcr, ber, dušno mcrtvilo, spanje. ©CifteSf«toiidje, bie, slaboumje, topost duha , uma. ©eifteSfdjlDtltbel, ber, vertoglavost. ©eifteiifd)tnilltg, ber, povzdig, vzlet chiha. ©CifteSftlltlUtUltg, bie, napon duha, ©eifteSftiirfc, bie, krepost duha, f. a. ©cifteSJraft. ©ciitcstbiitigfeit, bie, dušna delavnost, delanje z glavo, z umam. ©CifteSDerlebt,ber, občenje duha, za- menjanje izdelkov duha. ©ei fteSier t» a lt bt, adj., soroden po duhu, v duhu. ©eifteStiertonnbtfcbaft, bie, sorodnost po duhu. ©CifteSBerfflirrt, adj., zmeten, zmeden, zmeteniga, zmešaniga uma. © C i ft E S1) C1' M) i r t tt tt g, bie, zmešanost, zme- tenost, zmešana glava. © eiftCSlDItffCII, pl- orožje duha, uma. ©CifteStB crf, ba<5, delo, izdelek uma, umotvor f. ©etfteSUCf en, baž, duhovno bitje, duh. ©eiftežjerriittung, bie, zmotnjava uma, russ. razstrojstvo uma. ©Ctftbell, adj., bistroumen, ©t ift i g, adj; Moji aus ©eift beftebenb, duhoven , breztelesen, na« anberit fta». SJiltllbj arten duševen, ita« 91. a. duhovit; bie Seele betrejfeiib, dušen; eiu geifliger aSein, močno, pijano, upijančljivo vino; geifttge glüpigfetten, upijančljive, žgane tekočine; ein geifiiger SDienf«, f. ©eiftreidj; ein gei* ftigež SBefett, duh; geiftige JŽrdfte, moči uma; geijiige 93ef«äftigung, delo z glavo, z umam. ©eiftigfcit, bie, duhovnost, dušnost. © t i ft i f d), adj., duhu podoben (pa ne duhoven). © C i ft IÜ b nt C n b, adj., duhomamen, duho-moren. ©ciftlidl, adj., duhoven, duhovsk; ber geijl* lt«e Stanbj duhovski stan; geijlti«e ©liter, duhovske, cerkvene posestva; geijiti«eč ©cl)l, dušni blagor, dušno zveličanje; gei|t-ti«e Sebčrbe, duhovska oblast; geiftlidjer •§err, duhoven, gospod duhovni. ©CiftlidjC, ber, duhoven, duhovni, duhovnik. ©ciftli«fcit, bie, @igenf«aft, duhovnost; bie fammtli«eu @eifllt«ett, duhovščina, du-hovšina, duhovstvo, duhovenstvo, duhovni pl. ©CifiloS, adj., brez duha, uma, fig. puhel, prazen. ©eiftlofiglcit, bie, brezumnost, fig. puh-lost, praznost, pomanjkanje duha, uma. ©Ciftreid), adj., poln duha, duhovit, umen. prebrisane glave, bistroumen, ostroumen; f. a. Siiiig. ©eifttöbtenb, ©eifttoerniiiftenb, adj.. du- homoren, kar duha mori, temni, mrači. ©eiftüoll, f. ©eiftrei«. © ei ft tli It ff er, ba«, žganje; f. ©eift. ©cij, ber, iöegierbe imitier mebt ju tjaben, ohne ež jlt gettiejien, skopost, skoparija, skopija, stisnjenost, neužitovnost, n. JW. a. skerljivost, (cfr. allst, laskr'div, teeferbaft); Jpabfu«t, lakomnost, lakomnija, lakomstvo, samogolt-nost, gladovnost; beut ©eije ergeben fein, skop, stisnjen, skerčen biti, stiskati, ua« 91. skerljati; lakomen, gladoven,samogolten biti; an ©jlatijetl, ®eijaitält>u«i3, divjaki, izraslek, odrastek; ®eije treiben, izrastke delati, gnati. ©eijbradje, ber, f. ©eijbntS. ©eijeIt, v. a., ben ©eij an ben ipfiaiijeit abbre«eit, obrati, obirati, obtergati rastlinje; v. n., na« ®bre, Siegen, SrfeiintniB geijen, hrepeneti, hlepeti neizmerno po —; geijig fein, f. ©eijig; na« etloaž geijen, polakniti se na kaj ob. česa, lakomen biti na kaj, lakomniti se, lakomneti; mit ettuaž geijeit, skopariti, stiskati, skerljati, (bohm. skrbliti). ©eijbdlS, ber, Änicfer, skopin, skopuh, skopec, skopar, pustuh, stiskavec, stiskač, skerčenec, skcrfjivec, serb. a. tverdica; ein Jpabfü«tiger, (loo bet Begriff bež 9li«t--geuttjiež ni«t I)er»ortritt), lakomnec. lakom-nik, lakomnež, gladovnež. ©eijbnnb, ©cijtragen, ©eijttmrm, ber, f. ©eijbalS. ©Cijig, adj., skop, stisnjen, skerčen, sker-ljiv, neužitoven. skoparsk; babfü«lig, lakomen, gladoven, lačen; tla« ettoas geijig fein, lakomen na kaj, po čem, česa, lačen. ©etjigfett. gladoven biti, lakonieti, roke proti sebi imeti; eitler Sfire geijig, prazne časti lačen, lakomen. ©eiiigfeit, f, ©eij. ©eiflálter, bai, šundranje, ropotanje. d? ei n H C, bo«, lovljenje, pojanje, pojarija. ©efoittmCC, ba«, stokanje, tarnanje, ©ejflltdne, ba«, vrisk, ukanje. ©Cfltliel, ba«, vriskanje, vrisketanje. fficfalfier, ba«, teljenje. ©efitmme, ba«, česanje, ©tfommer, ba«, izbje; čumnate pl. ©eiampfc, ba«, bojevanje, boj. ©eiauc, ba«, žvečenje, žvekanje. ©tfcfirc, ba«, pometanje, ©efe I d) t, adj., eittett Jtefd) Ijabcnb bei ben $ffangen, s čašo, s kupico, fficfcffer, ba«, prešanje*. ffiefeutflt, ba«, hripanje, sopihanje, ©efeitfe, ba«, gojzdenje. ©efi^Cl, ba«, šegečkanje, šegečkarija, še-getanje. ffieifiiffe, ba«, zijanje, režanje. ©effnge, ba«, vedno toženje. ©eflahtpcr, ba«, plenkanje. ©eflhngt, ba«, zvonjenje. ©eflaitgtf, ba«, cingljanje, žvenkljanje. ©tflajjper, ba«, klepet, klepetanje, klopot. ©cffntfrtie, ba«, ploskanje, ©eflmtfif CÍ, ba«, pobirek, pobiranci, otreb- ki (»en Cbjf). ©effttufif e, ba«, poberščina, poberšina, po-bérki. ©ef let ter, ba«, plezarjenje, plezarija. ©efltntper, ba«, brenkanje. ©eflinget, ba«, klenkanje, žvenkljanje. ©etlipjjC, ba«, skalovje, skaljad. ©efftrr, ba«, rožljanje, ©eflopfe, ba«, terkanje. ©eff iifte, ba«, prepad, brezdno. ©efliigef, ba«, modrovanje, ©efnntfe, ba«, grizenje (bei 9tüffeit), pokanje (beint @i«). ©efntlllc, ba«, pokanje, treskanje. ©efnorre, ba«, škripanje, ©efnnfter, ba$, pokljanje, praskljanje. ©efitault, f. Suaiteln. ©efnaupel, ba«, glodanje, ©efnetict, ba«, rajtlanje (?); ber SWenfdjen, mašenje. ©efneipe, ba«, ščipanje, šipanje, ščiparje- nje, šiparjenje. ©efnete, ba«, gnjctenje. ©efnte, ba«, klečanje. ©efniet, adj.. kolenast. ©efllirfS, ba«, škripanje, ©efllifter, ba«, praskljanje, prasketanje, pokljanje. ©efniipfe, ba«, vezarjenje. ©efnur, ba«, renčanje, mermranje. ©efod), ba«, kuha. ©Cfodje, ba«, kuharija. ©efolfer, ba«, kruljenje; ba« ©efdjrei ber Srutljenne, kavdranje, a. kavder, gavder. ©ef tirne It, adj., zernast. ©efofe, ba«, poljubovanje. ©elabene. 601 ©Ctofte, ba«, pokuševanje. ©etoie, ba«, kozlanje. ©efra66el, ba«, berbanje, dergljanje. ©etra Še, ba«, pokanje, hruš, lomast, tre- sketanje. ©efrnd)?e, ba«, krokanje. ©Cltöhe, ba«, petje (petelinovo), ©efrnlle, ba«, praskanje, ©eiriintlpc, ba«, viharija. ©Clrampel, ba«, mikanje. ©efrnnje, ba«, venčarija. ©efrnh, ba«, stergotina, odstrižki, odrezki, opilki, drob; f. a. SräfcC. ©efrü^e, ba«, praskarija. ©elrätiofen, ber, topilnica za rudne ster-gotine ali odpadke. ©efrniie, ba«, f. trauen. ©efrältfel, ba«, kodranje, vihranjc, kri- španje; alt £embett, šapotelj ©efraužt, f. Staufen; gefrau«te©ofle,nach M. kerzovina. ffiefreifd), ba«, hripanje, škertanje. ©etreuje, ba«, križanje. © etri cd) e, ba«, lazenje, gomazenje. ©efri^el, ba«, čečkanje, čaranje. ©Cfroitf, adj., kronan, ovenčan. ©e!ro3 = , iit 3fggn., pečični. ©efrneiabcr, bie, pečična zija. © ef t0§6 lU ta&et, bie, pečična privodnica. ©efrbžbriife, bie, pečičnažleza; $attfrea«, velika pečična žleza, ©efrijfe, ba«, ©¡efcnteriitnt, aMeräum, pečica, attth mrežica tt. vrečica; böhm. okruži (okrožje); .ftälbergefröfe in ben Jtüdjen, drobovina, nach V. rajžla; ein ntitber frattfer Äragen ttm ben |>al« ber 9Wann«»erfonen, krežlec, pramež; überhaupt etwa« att« trau* fett galten beftehenbe«, krišpanje, nabor; Setmleber, mezdra (mezra), mezdravina. ©elrö^entjiinblllta, bie, pečična vnetica. © cirozi eil, f. ©ctrö«haut. ©efrÖSgefledjt, ba«, pečičine čutnice. ©efrožhnilt, bie, pečična koža. ©efrdSmontel, f. ©efrbfe. ©tfriintmct, ba«, drobljenje, ©efriimme, ba«, krivljenje, ©elnnfteft, f. .fiinftefn. ©cfiiffe, f. ©efofe. ©eind), ba«, Sadje, worin fteh Wehen unb Wtlbe @d)Weilte abfüllten, mlaka, kaluža, kal, močilo. ©elnd)(e), ba«, smejanje. ©eläd)ter, ba«, smeh, smejanje, hohot, krohot; eilt ©elä^ter erheben, auffdjlagen, zahohotati se, zakrohotati se, hohotati se od smeha, na glas zasmejati, smejati se, smejati in režati «e, smeja se, da se ob kolena tolče; in« ©elächtet aitabredjett, smeh zagnati; er ijt anbern jttnt ©etä^ter, ljudje se mu smejajo, ga zasmehujejo; au« etwa« ein ®eläd)ter machen, na smeh obračati kaj, posmehovati se čemu. ©elabe, ba«, nakladanje, nakladarija. ©elaben, f. Men. ©elabent, ber, povabljenec; bie, povab-ljenka. 602 ©elage. ©elaß(e), baS, bie Sage, lega, sklad; ber ©djmaus, gosti, gostje, pojedina, f. a. Srinlßelaß; es halte«, popivati; itis ®elag hinetnrebett, brez razsodka, premislika govoriti, blebetati, blekniti, kar mu jezik prinese; ins ©elage hineinleben, v en dan, brez premislika živeti; er inuß bas ©elage bejahten, on mora terpeti, plačati, potiti se za druge; f. a. 3ed)C. ©elaßer, bas, ležišče ležišč; f. Saaent. i Snhmcn. ©elabrtbeit, f. ©elebrfamteit. ©elanbe, bas, f. Sanbcn. ©elitnbc, baS, zemlja, zemljišče, zemljiše; f. a. Sanberei. ©clänbcr, baS, deržaj, priroč m., a. roča, ograja, oprijemač, naslon, prideržalo, n. bem Böhm, opiralo, poln. porecze (poročjc) ; bei gefhtngeit, f. ©Ittct8;©artetigelünber, brajda. .®tlünbcrbattm, ber, drevo podpcrto s špalirjem*. ©elthtberbode, ®elänbetiänle,bij, stopica, solia roče, vareja. ©elünberfenfter, bas, okno s pomoimi. ©elänberßanß, f. ©aHerie. ©elänbcrtt, v. a., ograditi, ročo napraviti. ©elSnßc, baS, dolga njiva, podolgasta njiva, ©clnngctt, v. n., an einen Ort, jit einem Orte gelangen, priti, dospeti do mesta, kraja, v mesto, f. übt. 9lntomntCli; eine fflitte, ©adje an jemanben gelangen laffett, prošnjo, reč komu poslati, podati, prinesti, odpraviti do koga, oberniti na koga, ber Siefer foll wieber att bett Serfättfer gelangen, njiva naj spet na prodavca gre; JU etwas gelangen, jtt einem 3iele, jit einer SBürbe burd) fflemübung gelangen, doseči kaj, in tlnterfr. a. dostigniti kaj, (allst. dostignajti, nach V. dostegniti); ju einem SImte gelangen, zadobiti, dobiti službo; hält; fig wirb es im @lo»., juntal, wo es ohne ben Siebeitbegriff ber ffiemübutig »orfommt, btoß mit einem ben erreichten' Suflattb ;be; jetdjnenben 3eitWorte gegeben, j. 53. jitr .Rennt* nijj gelangen, zvediti; jttr (Srfenntuifi gelan» gen, spoznati, spoznavati; jltm Sieicbtbltni gelangen, obogateti; jur Steife gelangen, do-zoreti; jum Sebeit gelangen, oživeti; — jitnt Scroti gelangen, f. ¿Befleißen (ben $br°n); jit bem ©einigen gelangen, priti do svojiga, k svojimu. ©tlanßltltß, bie, doseg, dostig. ©elttbt), baS, mahave, klapaste ušesa, ©elabflt, adj., kerpast. ©tliirm, baS, šum, hruš, lirup, šunder. ©tlafj, ber, Staunt, wo man $inge laffen faitn, prostor (za shrambo); ein £aitS mit »ietem ©elafi, prostorna hiša; f. a. 9}ad)Ia$. ©tlaffen, adj., udan, voljen v terpljenji, poterpežljiv, pohleven, tih, miren, (r«»i.) ravnodušen, hladnokervn; nur gelajfen, le počasi, polagama. ©elaffcuheit, bie, mirnost, krotkost, po-lilevnost, poterpežljivost, tihost, russ. rav-nodušje, hladnokcrvnost. ©elanbe, f. Sanbe, ©clbßtftrcift. ©elaucr, bas, prežanje, čakanje. ©Clattfe, bas, tekanje, ©elönfiß, adj., zurjen, ročen, uren, vajen, skušen; geläufige 3unge, obračen, zgovoren, lahak jezik; baS ifi mit gang geläufig, to prav dobro urnem, znam, tej reči glas vem; geläufige 6anb, hitra, lahka roka; et fann llidjt geläufig fpredjeit, ne gre mu po versti. ® eläufißteit, bie, zurjenost, ročnost, sku- šenost, lahkost, vajenost, znajdenost. ©elannt, adj., gut, dobre volje, voljan, pri volji; übet gelaunt, ne dobre volje, pust, čmern, merčen, merčljiv, hude volje; f. a. Sanne. @eIaufd)C, bas, prisluševanje, naslušanje. ©elaut, bas, Sellen ber ¿pttltbe, lajanje, laj. ©etäut, baS, zvonjenje; mit ber ©djetle, zvončkanje, žvcnčljanje, žvcnkljanje; baS ®elällt bejahten, plačati za zvonove; beim ©eläute ber ©loefen, ko zvonovi zapojo; wit habeu ein gutes ©eläute, (coli, für ®locfetl), dobro, lepo zvonilo imamo, pri nas lepo zvoni. ©Clb, adj., rumen, (im Altsl. u. übrig, (las. 3ji. rumen, retb), in ©t., fowie iti allen übr. flatt. 3Munba. želt, žolt; bas ®elbe »om (Si, rumenjak, želčak; gelb machen, färben, oru-meniti, rumeniti, požoltiti, žoltiti; gelb Wer; bell, fein, zarumeneti, zrumeneti, rumeneti, ožolteti, žolteti (se); eilt gelber gärbefloff, rumenilo, žoltilo; bie gelbe garbe, f. ©elb, baS; eS wirb mir grüu itttb gelb »or bett Slltgett, čern svet se mi dela pred očmi, trna se mi dela; gelbe Stuben, korenje, ©elb, baS, rumeno, žolto, rumenilo. nach bem Serb. žoltina. ffielbnHinter, f. ©olbammer. ©elbitUßiß, adj., rumenih ali žoltih oči, rumenook, žoltook. ©elbbeere, f. SSkgeboru. ©tlbbein, baS, žoltonožka. ©elbbiiitteriß, adj., žoltolist, rumenih peres. ©elbbleierj, bas, svinčeni rumenec. ©elbbliimifl, adj; rumenocveten. ©elbbrailU, adj; rumenkastorujav, žolto-rujav. ©elbbriiftdien, f. ©eibeben. ©etbbriiftiß, adj., rumenopersnat. ©elbbnnt, adj., rumenopisan. © ti b C, bie, rumenost, žolto^t; f. a. ©elb , baS. © elben, v. a., gelb machen, porumeniti, rumeniti, požoltiti, žoltiti; v. n. rumeneti, žolteti (se); v. r., ožolteti, zrumeneti se. © elber be, bie, zemlja žoltica, rumeniea. ©elbfarbiß, f. ©elb. ©elb fin t. f. ©olbammer. ©elbfloffer, ber, rumenoplavutka. ©elbfiiißel, ber, žoltokrila pastaričica. ©elbfuj?, f. ©elbbein. ©elbßCbliimt, adj., rumenopisan. ©elbßeflecft, adj., z rumenimi marogami. ©elbflelotft, adj., rumenokodrast, žoltolas. ©elbßeftreift, adj., rumenoprogast, z žol-tirni progami. ©elbgic&ct. ©elbctrofe. 603 ©elb g i C fj CT, ber, medenar, ruxs. mednik (ki iz žolte medi—SDiefftng, posode dela.) ©elfigieferti, bie, etwa žoltomcdarnica. (Selbgrau, adj., žoltosiv. ©C 16 g t itn, adj., mmenkastozelen, žolto-zelen. ©eI6 grü 111 i d), adj., ruinenozelenkast, žol- tozelenkast. ©clfihuartg, adj., rumenih las. ©elillfarä, ta«, gumi guta. ©elbbolj, ta«, f. g-ätbetbaum. ©elbig, f. ©elblid). ©elbfcildjcn, ta«, rumena peniea. ©elhflce, ber, mermulika. ©Clbfofjf, ber, žoltoglavee. ©elbiöilfig, adj., žoltoglav. ©eil)Itd), adj., rumenkljat, rumenkast, žolt-kast; gelblißbraitlt, jgrült, sroth, ;toeifj, ru-menkastorujav, -zelen, -rudeč, -bel. ©ei61 ing, ber, f. ©olbnntntcr. ©elbmähnig, adj., rumene grive, žolto- griv. i © elbnaf e, tie, rumenokljunec. ©elbreif, adj., zarumenel, rumen in zrel; bie ©erjte ntufj in ter ©elbretfe gefdjuitten luerbeit, ječmen se mora žeti, kadar zaru-meni. ©clfircife, bie, zarumenelost, zrelost, ©elbrotij, adj., rumenorudeč, žoltorudeč. ©Cl6fd)edC, bie, žoltopikasti konj. ©el6fdjnnöel, ter, rumenokljunec; eitt junger Bogel, mladič; ein junger unerfahrener ©ed, golobradec. ©elbfdjttiiliclig, adj., rumenokljunast, žol- tokljun, žoltokljunsk. ©elbf d)Of)f, ^er, eilt Bogel, rumenočopka, sivka raca. ©tlilfdlUianj, ter, rumenorepka. ©clbfflcd)t, ter, žoltkasta žolna, ©elhfleift, ber, rumenoritka. ©elbftOff, ber, žoltilo. ©eliflldjl, tie, zlatenica, žoltenica, mišer- ba(?). rumenica, naß 91. žoltica. ©tlbfüßlig, adj., zlateničen, žolteničav, geto. mišerbast(?). ©C 16ttetbC, tie, bei Äotbmaßern, beka. @el6untrj, bie, žoltnjak. ©Clb, baž, denar, dnar, ot. dnarji pl., (»ont Lat. denarius nuni.), nad) b. Altsl., Bolim. u. Poln. penezi, in Ullterfr. tutb im Serb. novci; russ. dengi pl. /".; fßledjte«, slab denar; falfdje« ©clb, neprav, kriv, hud, ponarejen denar; grobe«, debel; Heilte« @elt>, droben dnar, drobiž; ein @tü(f @elb, dnar, penez, novec; bare« ®elb, gotovina, gotov denar; gu Selbe maßen, v denar spraviti, oberniti, izvesti, prodati, tiaß beut Böhm. lt. Poln. spenežiti; gu ®elbe fontmett, opo-moči se v dnarjih, dnaren biti, ukožiti se; einen umi ®elb bringen, ob denarje pripraviti koga, okožiti koga; um @elb, ant ®elbe firafeit, na mošnji pokoriti; fed)« Sb«ler am ®elbe, šest tolarjev denarja; ®elb fßlagen, prägen, denar kovati; ®elb burßbriligen, zapraviti, zabiti, pognati dnar, dnarjem veter dati; ba« »on bell ©ßulbu gerii an bie Hafdjer ober ®eridjt«bieiter be« jafjlt toirb, porob-a; Jtupfergelb, »eradjtl. patakon*; er h«t gar fein ®elt bei ftd^, nima dnarjev pri sebi, nima ga božjaka, okrog-liga pri sebi; fein ©elb adjten, ne gledati na denar, denarje ne čislati, ni mu bilo dnarjev škoda; ba« fantt man iricfjt mit ©elb begafjleti, to se ne di plačati; fur fein ©elb geljren, ob svojim živeti; er l)at ©elb, pre-možin, bogat je; toer ©elb hit, fomnit tltrdj, kdor ima s čim, lahko gre v Rim; kdor denarje ima, lahko moško ravna; ©elb Kit giert bie SfBelt, denar je gospodar, denar glavar, nad) bem Poln. kdor nima brcn-kačev, tudi nima pomagačev; ta« ©elb mad)t e« uidjt alt«, dnarji še niso vse; et ljat ©elb, ima pod palcam. ©Clb--, ill Sfggit., dnarski, dnami, v dnarjih. ©elbnbgnbc, bie, davek v dnarjih. ©Clbnbčl, ber, ba« Jliife^en, toeldic« ter Be; ftjs te« ®elte« »erfd>afft, dnarno plemstvo, veljaštvo; erfaufter ?lbel, kupljena žlahtnost. ©elbnngeltgtttljett, tie, opravilo z denarjem, dnarska zadeva, ©clbnnlnge, tie, naloženi dnar. ©clbnillreiftlltg, tie, nakaz na dnar. ©tlbnrin, adj., brezdnarja, ne imefti dnarjev; im geiiteilteti Sebetl, biti suh, brez gro-ša, gol, nad) V. imeti kačo v žepu. ©elbnilflugc, tie, naklad v dnarjih, sklad v denarjih. ©clbnitftnaitb, f. ©clbnužlnge. ©elbtttlSflibt, bie, izvoz, iznos denarjev (iz dežele). ©ClbnuSlnge, tie, ®elbatt«gabe, stroški, potroški denarjev, plačilo, plačevanje, ©elbbnnf, bie, denarnica, dnarska banka*, ©clbbcbtttf, ber, potreba denarjev. © tlbbebiitflig, adj., denarja (dnara) potreben. ©clbbcgicrbe, bie, f. ©clbbegierig, ©elb* gicr uff. ©elbbciltng, ber, donesek, prinesek v dnarjih sklad, pomoč v dnarjih. ©clbbclobmtng, bie, obdarilo v denarjih, ©tlbbefi^, ber, imetje dnarjev, dnarji pl. ©Clbbeitlel, ter, mošnja (za denar). ©Clbbtief, ter, pismo z (vloženimi) dnarji. ©elbbiidjfe, tie, puška, pušica za dnarje. ©elbbiitgc, ber, porok za plačilo. ©Clbbltfte, bie, kazen ali pokora na dnarjih, v dnarjih, nad) bem Serb. globa, ©clbcolonne, bie, dnarski predelek. ©Clbtltrž, ber, tek ali cena dnarjev, kurs*. © elbbitbfltthi, ber, kradba dnarjev; eilten ©clbbiebflahl begeljen, dnarje ukrasti, ©elb bictlft, ber, dača v dnarji, nad) V. dnar-ščina. ©clbburft, f. ©clbgiet. ©clbtgcl, ber, lakomni odertnik, grabež, pijavka. ©clbeinnnhnte, bie, prejetje, prejemanje dnarjev, dnarni dohodek, prejeti, skupljeni dnar. ©eiberpreffer, f. ©elbegel. ©elbetrofe, f. Bndiljolunber. 604 ©elbertoetfi. ©elbertticri), ber, zaslužek, pridobitev dnarja. ©elbeStoertl), bcr, dnarna vrednost, ©elbfafr, baS, sod dnarjev, za dnar. ©tlbftbeifommil, bas, dnarski fidej-komis*. ©elbforberttng, bic' tir.ian.ie< tiijatev} bie ©elbfltmnte, dolg, tirjava, tirjavina, tirjav-ščina, tirjavšina. ©clbfrcffenb, adj., kar dnar žre, jemlje, ©elbgebobnilto, bte, ravnanje, gospodarjenje z dnarji. ©elbgcfolle, baS, dohodki, prihodki v dnarjih. © elbgcbalt, bet, (prava, notranja) vrednost dnarja; Sefoibltng, plača v dnarjih. @ ClbgCt j, bet, lakomnost na dnar, po dnarjih. ©clbgetjtd, adj., dnarjev lačen. ©elbgefdjaft, bas, f. ©elbnitgclcgcnljeii. ©elbgiebigfeit, f. ©clbabgabe. ® ClbtJtCr, bie, pohiep po dnarjih, lakomnost na dnar, polakomnjcnost po dnarjih, russ. srebroljubje. ©elbgicrifl, adj., lakomen, pohlepen na dnar, na blago, ©elbgiilte, bie, davek, veča v dnarjih (od zemlje). ©elbfliirtcl, bet, pas za dnarje, opasivna mošnja, opasivniea, dnarni pas. ©clbliaitbci, ber, kupčija z dnarji. ©elbbiiltbicr, ber, dnarni menjač; f. a. 2Bcd)čler. ©clbliailfe«, ber, kup dnarjev. © elblj ilfc, bie, pomoč v dnarjih, dnarna pomoč. ©ClbDunger, ber, lakot na dnar; f. ©clb= fliCt. ©tlbljUltgrig, adj., dnarja lačen, ©elbjitbe, ber, f. Sndjerer. ©ClbiiiftdjCtl, bas, (Sfjatuiie), skrinjica, tružica* za dnar. ©elbfaften, ber, skrinja za dnar. ©elblflic, bie, maček; f. a. ©Cl&fliittel. ©elbfifte, bie, f. ©elbfaften. © Cl bil (t It(5, ber, žvenk, cvenk dnarja. ©elbfleittm, adj., kdor nima dnarjev, komur hodi tesna, terda za dnar. © C Ib f It lit ttt t, bie, stiska, zadrega, potreba, sila za dnarje; kdarjehuda, tesna za dnar; tdj beftitbe mtd) in einet ©eibfletume, v zadregi sini zavolj dnarjev, dnarjev mi je zmanjkalo. ©elbilumpctt, ber, gruča, kepa dnarjev. ©clblubc, bas, f. ©elbfaften. ©elblcbett, bas, dnarski fevdf. ©ClbleiftltnB, bie, plačanje v dnarjih. ©elblicbe, bie, srebroljubje. ©ElbltefcritlljJ, bie, oddaja, odprava dnarjev. ©elblos, adj., brez dnarja, brez dnarjev; gelbloS fein, ne imeti dnarjev. ©ClblOfigfctt, bie, brezdnarnost. ©eibmadjer, ber, dnarar, novčarf; kdor dobro dnarje služi, pridobiva, ©elbtttiitilcr, ber, dnarski mešetar, me-njavec, kupčevavec z dnarji. ©elbjoljlung. ©elbmaitflel, ber, redkost, pomanjkanje dnarjev; f. a. ©ClbflCltttttC. © elbmarlt, ber, dnarsko teržišče, teržiše. ©elblttiiiel, pl.. dnarji. ©ClbltOth, bie, sila, nuja, potreba za dnar. ©Clbpoft, bie, dnarska pošta; ®eibbofien pl., dnarji, dnarni znesek, postavek (dnarja v računu). © clbprc i3, "ber, cena dnarjev. ©elbqnclle, bte, izvir dnarjev; et gab feiite ©etbguefle an, povedal je, odkod vleče, dobiva, prejema dnarje. ©clbrcd) ltltnfl, bie, dnarski računf. ©elbrcid), adj., dnaren, premožen, bogat, ©clbreidjthltm, bet, dnarnost. ©clbrettic, bie, dnarni prihodek, ©clbfflcft e, bie, dnarska reč, zadeva. ©Clbfoi, ber, mošnjica, vrečica za dnar. ©Clb ffl lltlltl tt, ber, pobiravec, nabiravec dnarjev, sklada, ©elbfuntmlltltg, bie, nabira dnarjev, skladanje. ©Clbfdjadjtel, bie, škatljica za dnarje. ©cl bi ar o nI, bet, f. ©elbfaftcn. ©tlbfdiulb, bte, dolg v dnarjih. ©clbforie, bie, versta, sorta* dnarjev, dnara. ©Clbfiliel, bas, igra za dnar. ©clbiflielig, ©elbfolitternb, f. toftfoielig. ©elbftOi, ber, kupa, skrinjica za dnarje. ©elbftolj, ber, napuh, prevzetija iz bogastva, zavolj dnarjev. ©ClbftOlj, adj., napihnjen, prevzeten iz bogastva. ©elbftrofc, f. ©elbbufje. ©elbftiitf, bas, dnar, novec, penez. ©etbfttdjt, bie, velika lakomnost po dnarjih; f. a. ©elbgier. ©Clbfiitbtig, adj., lakomen na dnar, gem. volk na dnarje. © CI b f II nt rn C, bie, znesek dnarjev, dnarji. ©ClbiOg, ber, dan plačila, plačilni dan. ©elbtnjdje, bie, žep. ©elbumlaitf, ber, tek dnarja med ljudmi, nadj bem Russ. obrat. ©tibberlegenbeit, f. ©clbflcmme. ©elbtocrleiber, ber, f. $arleibcr. ©elbterlnft, ber, zguba v dnarjih. ©elbtoerjjroj), ber, ©clbBcrflroffung, bte, ®eib»erfd}n)ettbltttg, zapravljanje, zaprava dnarjev, pognanje, zadjanje, potrata, ©clbbcrproffcr, ber, zapravljivec, zadja-nec, potratnik. ©elb&etfdjttenber, ber, f. ©elbberiroffer. j ©clbbcrtoethžlnng, bie, menjanje dnarjev. © CI & ti) C d) f Cl, ber, menjanje, menja, dnarjev; ein SBec^fei t m barett ®eibe, menjicav gotovini. ©elbntcdjčler, bet, f. 2Bed)3ler. ©Clbttertb, ber, dnarna vrednost, ©elbtoefen, bas, dnarstvo, denarstvo. ©clbntud)cr, ber, f. Sndjcr. ©elbtonrnt, f. ©eijljal?. ©clbjoblltng, bie, plačilo, plačevanje de-nara, v dnarjih. ©clbjinž. ©elbjinŽ, ter, najemščina, najemšina v dnarjih. ©elb JUlflße, bie, dodatek, pridatek, pri-kladek, priplaček, doplaček v dnarjih. ©eleben, f. Sehen. ©elcdjje, baS, zevanje, pokanje od žeje. ©elctfe, baS, lizanje, lizarija. ©elee, ba«, žoiiea, f. a. ©alierte. @cl eßt, baS, polaganje, pokladanje (nap-čno); jene 21rt9ieben, »ott treiben bie SBeüb ftčde als ©enter abgeleget Werben, stara terta, starika; bte fleinctt Haufen, in »teidje bie ©d)Hitter bas abgefchnitteue ©etreibe ju legen pflegen, razstava, razstavka, stavek, ©elegen, adj., f. gießen; bie ©tabt ijt am SBaffer gelegen,mesto stoji, je pri vodi, ob vodi; ein gelegenes §auS, priložna, priležna, pri-lična pri okah hiša, na roko, priročna, na dobrem, ugodnem mestu; ein gelegener ¡Ort, pri-ležno, pripravno mesto, f. a. S8et)Uent; Jltr gelegenen 3eit, ob godi, o pravem, ugodnem času, russ. udobno; bu fomntjl mir eben gelegen, ravno prav si prišel; eS iji mir nid)ts baratt gelegen, ne maram zato, ni mi mar zato; aud) naredili, ©eießenbeit, bie, f. Stoße; alle ©elegen--beiten einež JpattfeS fennen, poznati, vediti vse kote kaciga poslopja; bequeme Sage, priročnost, priličnost, ugodnost; ilmftättbe, bie eine Hanbluitg erteiltem, priložnost, prilika, prilega, serb. sgoda, prigoda; auf ©elegenbeit warten, čakati prilike; eilte treffe lid)e ®elegenl)eit, lepa, ugodna prilika; ftd) ber ©elegenbeit behielten, ©elegenbeit ergreis fen, poprijeti se prilike; ©elegenbeit ¿um 3anf fud)en, obresti iskati (»ergl. baS poln. ©pr. lahko najde kij, kdor hoče psa udariti); bei ©elegenbeit, o priliki; bei biefer ©elegenbeit, o tem prigodku; etwas bnrd) ©elegenbeit fd)ideit, pokom kaj poslati; mit feiner eigenen ©elegenbeit fonutten, s svojim vozam priti; mit ©elegenbeit nad) planina reifen, peljati se pri kom v Planino; eine ©elegenbeit auf bemSanbe, f. 2anbßUt;®c* legenbeit ntac^t ®iebe, prilika uči krasti, priložnost greh dela; ©elegenbeit Jltnt Heu ratbett bflben, pristopo imeti, ©eleßenbcitlitb, adj; ugoden, priložen; als adv., o priliki, o priložnosti, grede, ©elegenbeitžbittjter, ber, pevec ali pesnik na godove, o slovesnih prilikah, ©eleßcnbcitäßcbidjt, baS, godovna pesem, pesem o godeh, o kaki slovesni priliki, ©eleflentjeitžmadjer, bet, nad) bem Russ. zvodnik; f. a. tu^Ier. ©elcßenbeitämadjenu, bie, zvodnica. © etegenbeitžprcbigt, bie, pridiga, govor o kaki priliki, o kakem (posebnem) prigodu, prigodna pridiga (n. p. pri poročanji, pogrebu i. t.) ©eiegenitid), adj. u. adv., f. ©elegenbeii= lidj; gelegentlich etwas tljun, priskakama kaj storiti. ©elehttß, adj., dobre glave, dobriga spomina, učin, naučljiv, navzeten za dobre uke, brihten. ©eleilfdjiff. 605 ©etehi'tßleit, bie, učnost , naučljivost, dober spomin, dobra glava, glava za kaj, podučljivost. ©etebrfom, f. ©elehrig. ©eletjrfnmlett, bie, biegähigfeit ju lernen, f. ©elebrißfeit; ©elebrtbeit, učenost, pre-učenost; Sel)te, nauk, znanstvo. ©elebrt, adj., učen; bet gelehrte ©taub, stan učenih; gelehrte ©prad)e, učeni, knjižni, pisavni jezik, znanstveni jezik; gelehrte Äranfheit, f. i)t)f>Od)Mtbrie; gelehrte ©efell--fellfchaft, družba ali društvo učenih, ©eleljrte, ber, učeni, učeni človek, mož. ©eiet)rten=, in 3f&gn., učenih, ©elebrtenfeittb, ©etebrtenfreunb, ber, sovražnik učenih, prijatel učenih, ©elehtltlllcbeit, bas, življenje učenih, ©elebcteitftanb, ber, stan učenih; učeni pl. ©elebrtenöereiH, ber, društvo učeno, učenih. ©elebtietttoefctt, bas, učene zadeve, učen-stvo, pismenstvo, slovstvo, ljteratura. ©elebttheit,f. ©etebrfnmfeifi ©Cleier, bas, godenje. ©eleime, bas, f. Seinteu. ©eleife, bas, ©leis, bie Qinf^nitte ber SHä--ber eines gul)ttoerfes, kolovoz (aud) gal)r--weg), koloteča, kolotečina, nad) aitbern fla». Süllttba. koleja, iti U. ,Rr. kolesnica (russ. kolesovina), nach M. a. kolinjak; nnü) Jan. sepina; ber Sailen eines ©d)litteuS, sninec; f. a. Spurweite; baS ©eleife halten, der-žati se kolovoza; aus bent ©eleife fentmen, izmakniti se, uiti iz koleje, iz kolovoza; fig. na stran udariti, mahniti, red zapustiti; eine ©ad)e ins rechte ©eleife bringen, reč naravnati, kakor gre, na pravo pot, v pravi red pripraviti, uravnati, ©eleit, bas, spremljanje, sprevod (sprovod), f. a. Begleitung; einem bas ©eleit geben, spremiti, spremljati koga, nad) M. pot posoditi; bas ©efolge, f. biefeS; ftd)ereS ©e* lett, salvus conductus, varnost, varni sprevod, varni prehod; jttr ©id)erl)eit auf ben ©trafen, spremljavci, varstvo, straža, varnost, varili; baS ©eleit bejahten, plačati spremstvo, sprevod; nehmen ©ie baS ©es leit mit fid), «e zamerite, da Vas ne spremim (do praga). ©eteitCU, v. a., spremiti, spremljati, spre-voditi, sprevajati, voditi; nad) Ä pot posoditi, serb. a. pratiti; f. a. ^Begleiter; ©Ott geleite bid), z Bogam hodi. ©et ei t er, ber, spremljavec; bie ©eleiteritt, spremljavka; ©Ott fei beilt ©eleitet, Bog te spremi. ©eteitete, ber, spremljenec. ©eleitItd), adj., sprevodin. ©elcitžnntt, bas, sprevodnija. ©eleitžbrief, bet, spremno, sprevodno, pismo, spremni list, varni list; f. a. 9{eife= urfmtbe. ©eleitfdiaft, bie, sprevodstvo, spremstvo spričba, da je sprevodnina plačana. @eleitfd)iff, bas, sprevodna, spremna la-dija, Iadija sprevodnica. 606 ©eleitčannepmer. ©eleitSannepmer, bet, sprevodninar. ©CleitŽf Olge, bie, dolžnost, popotne spremljati. ©cleitggelb, ta«, sprevodnina, spremnina. ©CleitŽleitte, pl., sprcmljavci, sprevodniki. © CI e 11 3 111 0 It lt, ber, spremljavec, sprevodnik. ©elCttČredjt, baž, pravica (do) sprevoda, ©eleitfd) ein, f. ©eleitSPrief. ©eleitSjeidjen, ba«, ©eleitžjettei, ber, ©el c it ber, f. ©eliiitber. ©elcitf, adj., gibčen, gibek, okreten, fig. poslušin, ki se da voditi, ©eletti, baž, bet Seine, člen, sklep; russ. sostav, sgib; ber Sople, zgib, vgib; am §alme, kolence; atl bet .Kette, klep; meine ©elettfe ftltb geläpmt, oterpnili so mi udje in sklepi, ©etcntbanb, ba«, sklepni vezek. ©eientbetn, ba«, ait bet Jpanbtrntrjel, za-pestna kost, kost zapestnica; ftierpaitpt sklepna kost. © C1 e It! b III t it b e r, bie, sklepna žila (privod-niea). ©Clenldjen, ba«, sklepek, členek, člen- ček, kolenčice. © tltltlbriife, bie, sklepna žleza. ©CltnlC, baž, obračanje, vladanje, ©clctlfcnbe, baž, sklepni kraj. ©Clcnffortfop, ber, sklepni, členov podaljšek. ©elenffitge, f. ©etenf. ©Clettfgrubt, bie, sklepna, členska jamica, čašica. ©elettfpeit, f. ©clenfigleit. ©clcttltg, adj., členat, kolenčat; f. a. ©C= lenf, adj. ©clcntigfeit, bie, gibčnost, okretnost, obertnost, učljivost. ©eleiltlllOpf, bet, sklepno jabelko. ©clcntfraut, baž, (Convallaria polygonat.), lepotica. ©ClCnllOŽ, adj., brezsklepen. ©elcnfpjanne, bie, ponva, sklepna ponvica, čašica. ©elenlfaft, f. ©clcttfbriifc, ©liebmaffer. ©elcnlfom, adj., gibčen, f. a. ©clcn!. ©clcntfamicit, bie, gibčnost, gibkost, okretnost. ©clcnfid)ntcrj, ber, bolečina po sklepih, členih. ©clcillftcifpcit, bie, oterpnost, terdnost členov. ©elcnfftiid, baž, del, kos člena. ©clcitftourj, f. ©clcnlfrout. ©clcrttc, baž, učenje., ©eleriüg, f. ©elebrig. ©elefe, baž, anpatteitbe« Sefett, branje, či-tanje; bei ben SBeberti bie llnterfcpeibmtg ber gäben bež SBerfte«, fo baß fie ftdj weitet nidjt »etttrirreu fönneu, prevezovanjc. ©elcfClt, adj., bran, prebiran, kdor ima mnogo bravcov (čitavcov). ©tlCtl d) t, baž, svečava, luč. ©eleu d) te, baž, svetenje. ©eifern, v, n., gerdo dreti se in vpiti, ©elt. ©elidjter, baž, »eräcptl. für Strt (nttt iti ber 2. ob. 3. (šiibung), et ijt aucp beinež ®e* licpter«, jc tudi take dlake, takiga pasma, ko ti, je tudi kol iz tega plota; enaciga škvarta, na eno kopito; alfe biefe ®inge finb gleicpen ©etiepter«, vse to je ene dlake, je eniga pasma; f. a. SlnpOHg. ©eliebc, ©cliebcl, baž, ljubljenje, ©clicbcn, v. n. it. i., trenit ež bir geliebt, če se ti ljubi, poljubi; f. Sclicbcn. ©Cliebt, adj., ljubljen, drag, ljub; gelieb* tejle, prelj ub, spreljub, predrag, ©elicbtc, ber, ljubi, dragi, russ. Ijubovnik; bie, ljuba, ljubica, mila, milica, ©c lief cm, v. sterditi se; f. ©crinucn. ©elieger, baž, f. Sager. ©Cliltbe, adj., mehek, lahek, krotek, tih, gladek, rahel, lahen; gelinber Stegen, voljan dež, pohleven dež; gelinbe« SBort, rahla, mila, blaga beseda; gelinbež 8eber, voljno usnje; gelinber SBinter, mehka zima; gelitlbež SBetter, mehko, južno vreme; auf gelinbe SBeife, mehko, lahno, po lahnem; er iji jtt gelinb gegen feine Äinber, premehak je proti svojim otrokam; gelinbe •£>aut, gladka, voljna koža; gelinbe «Saiten attfjiepen, utihniti, ujenjati, f. a. Statpgc bdi; gelinbe Slrjnei, Strafe, lahko zdravilo, lahka, majhna kazen, ©ctinbigfcit, bie, voljnost, mehkost, ti- host, mirnost, pohlevnost, lahkost, ©eltltgCn, v. n., po sreči iziti se, iti, dobro iti, vesti se, dobro obnesti se komu, spešiti se, ročiti se, udati se, dati se, nacp F. attep usrečiti se; ein gelungene« ©ebiept, izverstna, lepa pesem, ©et ing Clt, baž, sreča, vspeh, speh , dober izid; ©Ott gib baž ©elingen, Bog daj srečo, vspeh. ©eiifpCi, baž, šepet, šeptanje, čebljanje, altsl., s'p't. ©eile, bie, f. ©tille. ©eilen, f. ©ölten. ©Clobe, baž, hvaljenje; serb. hvalisanje. ©ClOben, v. a., obljubiti, zaobljubiti, obetati , obečati, žareči se, zagovoriti se, obljubo storiti; serb. aucp zaveriti; baž gelobte Sattb, obljubljena dežela, ©elöbniß, baž, obljuba, zaobljuba, obet. ©elöbntßgeftpenl, baž, obijubni dar. ©elod, baž, mamljenje, vabljenje, primo-tek; Socfsogel, vabeč, vabnik, nacp F. sovni tič; »Ott paaren, kodranje, kodri pl. ©elÖtfd), baž, (mont.~) podlom. ©C lOŽ, baž, waidm., blato čveteronožne divjačine, nacp F. gnojni sled. ©elofcpe, baž, gašenje, ©elofett, v. n., lož »erbett, ettoaž, znebiti se, lečiti se česa, ©elotpe, baž, varjenje, spajanje (spojiti, spajati), lotanje *. © etfe, bie , komar, ©elf c n, f. ©etjen. ©elfter, f. ©enfter, ©infter. ©elt, int. (and: tt>a« gilt'« obet toa« gilt bie ©emnhtin. 607 SfBette?) gelt, jeli, gelten Sie?, jclite?, kaj ne, ali ne, ali ni, ali ni reš? ali ni tako? © elt, adj., unfruchtbar, jalov, nad) M. and) jal; eine gelte Äuf), jalovka, jalovica, jalova krava; eine bloß bltrd) eilt 3al)t gelte, ozimka; gelte« ®iel; überhaupt, jalovina; gelte ©cfiafe, aitd) sterple ovce; bie Äul) gellt gelt, krava je jalova, se ni ubrejila, russ. nestelna; zjaloviti se, ujaloviti se. (Seite, bie, eilt fleitte« t;čljerne« ®efäß mit einer £ailbfjabe, golida, kablica, vedrica; SDiilchgelte, aitcf) molznjak, žehtar»; jitnt Schöpfen, korec. ©elteil, v. n., eilten Süertl) haben, veljati, vreden biti, vrednost, ccno imeti, stati; serb. vrediti; Ira« gilt'« ober loa« gilt bie SBette? obljubim, da —, kaj velja, da? kaj daš?, kaj staviš? stavimo, da; ba« Spiel fanti llid)t gelten, ta igra ne more veljati; ba« fann für feilten fflewei« gelten, to ne more veljati za dokaz; ba« gilt btr, to je tebi namenjeno, ta tebi velja, meri na te, tebe zadeva; ba« gilt beincit .ftopf, bet« ne @l;re, tu gre za tvojo glavo, za poštenje; Bom (Selbe, veljati, plačati, nositi; mir gilt alle« gleidj, meni je vse eno; Iva« einem gefagt Wirb, gilt allen, für afle, kar je enimu rečeno, velja vsim — velja za vse, se tiče vsili; biefe« Selb gilt l)ier tlidjt, ta dnar tod ne gre, se ne jemlje; t»a« gilt ba« $funb Sdjntalj? po čem je funt masla?; fein SBort gilt Biel, njegova beseda veliko velja, plača, izda; er gilt ettra« beim gür; fien, knez ga čisla; ettva« gelten taffeit, dopustiti kaj, privoliti v kaj; er gilt für ei* nen ®eijhal«, imajo ga za skopuha; e« gilt bie ®efitnbl)eit be« Jtaifer«, (pije se) na cesarjevo zdravje; e« gilt Ijter Slrbeit unb3Kü§e, tu je treba delati in truditi se; biefe« ätiort gilt fooiel al« jene«, ta beseda pomeni to, kar una; ftef) gelteub machen, imenitnost, veljavo si zadobiti, delati; feilt 9ieet)t geltenb machen, uterditi, dokazati svojo pravico, ji veljavo zadobiti, pognati se zanjo, da obvelja; eilten ©ruttb geltenb nta= djen, opirati se na kaj, povedati, postaviti vzrok; burchfejjen, izdelati, izviti jo; gel* tenb machen, obveljati. (Selten, v. a., f. ©eljen. (Seltenb, adj., veljaven, f. (SeltCH. ©eltenbraatfjunß, bie, uterjanje, dokazovanje. ©etter, f. ©eljer. ©eltfuh, f. ©elf. ©eltting, ber, jalovec, jalovica. ©Cttfdjaft, ba«, ovca jalovka, sterpla ovca. ©eltfchroctn, ba«, svinja jalovica. ©etttbter, ba«, jalovka; nur burch ein3af)t gelt, ozimka. ©eltuitß, bie, äüerth, ©ebeutitng, veljava, cena, vrednost, veljavnost; eine Jlnfieht jur ®eltung bringen, veljavo zadobiti kaki misli; bie ®efef}e haben ®eltung, postave veljajo, imajo moč, veljavnost; jur ©eltitttg fouintett, obveljati, ovcljati, zmoči, zmagati; ber äßertlj bet 9Ioten itt ber äWuftf, veljanje, pomen. © eltbiel), ba«, jalova živina, jalovina. ©Cltjiege, bie, koza jalovka. ©etiibbe, ba«, obljuba, obet; ein ©elübbe machen, obljubo storiti, delati, obljubiti se, zaobljubiti se; eilt feierliche« ©ellibbe, očitna, slovesna obljuba, ©eliift, ba«, f. Snft. ©etiift, ©eliifte, ba«, želja, poželenje, pohot, mik; er (jat ein ©eliifie, hoče se mu, zahtelo se mu je; f. a. ba« golg. ©eliifteII, v. n. u. i., poželeti, želje imeti, hlepeti po čem, mikati (v. i. mika me); e« gelüftet mtd), zaželel sem, hoče se mi, zahtelo sc mi je, zljubilo se mi je; e« ge« lüftet mich ttad) biefer Speife, te jedi se mi ljubi, to jed bi rad; fteh gelüften taffett, po-lakomniti se na kaj, polakniti se česa; laß bid) nid)t be« ©Öfen gelüften, ne želi zlega, hudiga; ber Äranfe läßt (ich oft fefjübliche ®inge gelüften, bolnimu se velikrat hoče škodljivih reči, bolnik marsikaj škodljiviga poželi; Dberfr.dihteti, böhm. dychtiti po čem. ©etiift C rit, v. n., hlepeti po čem, pola- komnjen biti, polakomniti se na kaj. ©etiiftip, adj., poželjiv, željiv, hotljiv. ©elilfttifl), adj., slasten, mikaven, ©et je, bie, rezana prašiča; f. a. ©ettfchtiiein. ©et je it, ©elteit, v. a., unfruchtbar machen, rezati, skopiti, kopiti, skapljati. ©eljer, ber, rezar, svinjorez, skapljar, skopi tar. © e ra a d), ada., polagama, lagama, zlagama, počasi, sčasama, tiho, rahlo, po malo, z lagotjo; f. a. sBepent, ©elinbe. ©einud), ba«, Jlbtheilung be«£attfe«, predel, razdelek hiše; ¿immer, izba, soba (nad) bem Serb.), čumnata, (russ., poln. u. böhm. komnata, pokoj); hiša (zdoinja, gornja); ba« f)etniticf)e ©entacf), zahod, nad) V. po-trebnica, f. a. Stbtritt-, @chlafgemaait« mit allen ®entä ei t unter teil ®ingeit au«tuatheitt, navaden; ge= meine« 3al)r, navadno leto; eilt äBettfd) »Ott gemeiner ®röße, človek navadne velikosti; gemeine« Sprichwort, navaden pregovor; nach teilt begriffe ter 9tietrigteit, nizek, prost; ter gemeine ^attfe, i|3öbel, ljudje nizkiga stanu, prosto, nizko ljudstvo, prostaki, ruts. čern f.; eitt gemeiner SKenfch, prostak, priprost človek; nietrig, fc^ledE?t, malopriden, nevreden, malovreden, nizek, slab. böhm. it. russ. pod-ly; ft Ctb a It b, taS, občinska zveza, ©tmetnbetietfttffung, bie, občinska u- redba, ustava, uravnava, ©eracinbeucrntiigtn, bas, občinsko premoženje, imetje, ©emeinbcbcrtrctnng, bie, namestovanje občine, namestovavci občine. ©tmeinbe»Oritnfd)lag, bet, premet,preudarek (dohodkov in stroškov) občine. ©cmctnbeoorftnnb, ber, župan (občine), županstvo, starešinstvo, ©tmeinbttoeifc, adv., po občinah, ©tmtinbtfflefcn, bas, občinstvo, srenjstvo, občinske zadeve, reči. © cm C in b C m ob I, bas, dobro, prid občine. ©CttttinbejtPCtf, ber, namemba občine, občinska. ©tnteine(r), ber, prostak; bas £aits bet ©emeitten, ettva zbornica izbraneov, od-braneov. ©tmtinfnf ti«, adj., vsakimu razumljiv, sploh razumljiv, umeven. ®emeinfn|Ii«ieit, bie, splošna, popolna razumljivost, ©emeinfelb, bas, vkupno polje; ®e= meiubefelb, občinsko, srenjsko polje, ©emeingebtflutb, ber, (©imultaneum), vkupna raba, vkupno uživanje; ©emeinfttte, občna, povsatna navada, ©emtingcift, ber, občne misli, duh edin-stva, občinstva, soseščinost, enovoljnost, skerb za občni blagor. © Cm ting I on b t, ber, občna, splošna vera. ©etneingliiubiger, f. ©oncurčgtiiubiget. ©cmeingtunb, ber, občni vzrok, ©emtingiiltig, adj., povsod, sploh veljaven, občnoveljaven. ©enteingitUigleti, bie, občnoveijavnost. ffiemcingnt, bas, j. B. SBaffer, 8uft, občno ©cmeinftbfl^. 609 blago; kar je vsaciga, vsili nas dobro, vkupno blago, ©cmcinbcit, bie, prostota, f. ©cmein; fur ©emeinfce, f. biefeS. ©emeinljcrbc, bie, občinska čeda. ©craeinlierrfdiaft, bie, soviadje, vkupno vladanje. ©cmctnbtn, adv., sploh, navadno, po navadi. ©cmcinbttt, ber, črednik, čednik, občinski, soseskin pastir; ©CmCinbittin, bie, čednica. © trattnbolj, baS, občinski, srenjski gojzd, les. ©tntejnbiitung, bie, f. ©cmcintrift. © CmCtnt gl tadv., večjidel, navadno, sploh. ©cmcinintcrcffc, bas, občna, splošna zadeva, korist, ©cntetltfirdjc, bie, vkupna etirkev. ©cntctninnbc, bie, (©ublijitat), občna znanost. ©cmcinlnnb tg, adj., povsod znan, vsa- cimu znan, sploh znan, občnoznan. ©cmcinlebcn, bas, navadno, vsakdanje življenje. ©cnteinmadiaitg, bie, razširjanje, ©cmcinnnme, ber, splošno ime. ©cmcinnn^cn, bet, občna korist, občni prid. ©entetnniitsig, adj., občnokoristen, za vse koristen. ©cmctnntifcigfeit, bie, občna koristnost, korist za vso družbo, ©entetnodjs, bet, soseskin bik, junec, ©cmcin o rt, ber, ©cmcinjilaf;, ber, splošni, vsakdanji izrek, znane resnice in nič no-r viga; — vkupni prostor. ©enteinfant, f. ©cmcin, ©cmeinfdjaftlidj; gemeinfame §anb, nerazdelnost. ©tmctnfamlcit, bie, vkupnost. ©entciiifat), f. ©cmcinort. ©cmcinfcbabli«, adj., vsimu, vsacimu škodljiv, kvaren. ©cmcinfdjaft, bie, ©emeinfcbaft ber ©liter, gemeinf«aftiitant. ©eneitnigung, f. ©enchmhaltnitg. ©cnehmigungäfißerh eit, bie, varnost zastran vzetja ali poterjenja. ©cneigt, ba«, pripogibanje, priklanjanje. (Setteigen, v. «., f. Belieben, ©eneigt, adj., nagnjen, pripognjen, pri-klonjen, pregnjen, viseč; fig. nagnjen, naklonjen , blagovoljin; er ift jitm ürunfe ge» Iteigt, rad (ga) pij e 5 et ijl ^ttm 3otn, JU .Krämpfen geneigt, jezi, kerča je podver-žen; er ift ßm geneigt, dober mu je, dobro mu hoče, želi, rad ga ima; f. a. @e= toogen, Söohltoollenb; batb wäre iß geneigt JU glauben, kmali, skorej bi verjel, ©eneigtheit, bie, nagnjenje, nagnjenost; gegen 3emattb, dobrohotnost, blagovoljnost, russ. sklonnost, böhm. naklonnost; ®e* neigßeit jnm Slrgtoohlie, natoleljivost, sum-ljivost. ©eneigitnidig, adv., dobre volje, ©eneral, ©enereli, f. Allgemein, ©eneral, ber, ba« Oberhaupt eine« ganjett Otbeit«, glavar, poglavar; im Ätieg«loefen bet ®eneral, (in allen fla». ÜR.) general; Heerführ, vojvod, vojvoda, vojskovod, pol-kovodec. @enetfl( = , ilt 3fggn., veliki, glavni, splošni, občni, general; ®eneral«*, generalski, generalov. ©enetnlabjtttnnt,- bet, general-adjutant, vojvodov pobočnik. ©enerala&nttrnl, ber, veliki, glavni admiral. ©eneralartilteriebirector, bet, višji vodja artiljerije ali topništva, ©enernlnt, ba«, vojskovodstvo, general-stvo. ©enetttlaitbitoc, ber, general-avditor. ©enernlbnf, ber, generalbas. ©enernlbefnhtnng, bie, veliki ogled, opelj. ©eneraltajjitet, ba«, veliki zbor. ©eneralcontmattbo, ba«, glavno poveljstvo, general-komanda. ©eneraleongregatiou, bie, veliki shod. ©eucralfelbmarfßall, ber, najvišji ob. glavni maršal, naß bent Russ. lt. Poln. general-feldmaršal, auß fßleßtl». maršal, ©enernlfelbjeugmeifter, ber, general topništva, artiljerije. ©euerfllfiŽCttl, bet, veliki flškal. ©eneralgeniebirector, bet, višji vodja vojaškiga merstva, inžinirstva. ©eneralgeroattiger, bet, višji, vojaški sodnik. ©ene tU (in, bie, generalovka. ©cncralinfpeciion, bie, glavni nadgled, nadzor. ©eneralinfpectar, bet, glavninadglednik, general-inšpektor. ©eneratifiren, v. a., poobčiti, občiti. ©enefung. ©eneraliffiinttŽ, ber, najvišji vojskovod. generalisimus. ©enernlitiit, bie, generali pl., generalstvo. ©enetaliter, adj.. sploh. © eneralf arte, bie, občni, splošni zemljo-vid, krajokaz-f-. ©eneralfriegžcontmiffariuž, ber, višji vojaški komisar, ©enerallnnbtag, ber, veliki ali glavni deželni zbor. ©enernilientenant, ber, generallajtnant, vojvodov namestnik, poročnik, ©eneraimnjor, ber, generalmajor. ©eneraltttarfß, ber, generalmarš. ©enernifarbon, ber, splošni, vsim dani odpust, oprost, občna prizanesba. ©Clternlhribe, bie, glavna poskušnja. ©eneraljirocurfltor, bet, deržavni nad- pravdnikf. ©eneralquartiermeifter, ber, generai-kvartirmojster, veliki stanorednik~[". ©eneralgunriiermeifterftab, bet, gene- neralkvartirmojsterstvo. ©eneraireßnungäbirectorinm, ba«, najvišji računarijaf. ©enerulregel, bie, poglavno pravilo, ©enerni ft oaten, bie, deržavni stanovi na Holandskem. ©eneral ft ab, bet, glavni štab*, naß bem Böhm, načelništvof. ©eneralftUrnt, ber, skupni, vsestranski naskok. SeneralfUtierintenbeHt, bet, veliki superintendent, frörti. veliki nadzornikf. ©encralglniirbc, bie, generalstvo, generalska čast ali stopnja. ©eneralberfantntlung, bie, veliki ali glavni zbor. ©en er at ion, bie, f. ©rjeugung, ©efßleßt; rod, zarod; bie jegige ®eneration, sedanji rod, serb. naraštaj (naraščaj), ©eneriren, v. a., zaroditi, roditi; f. (St= jeugen. ©enerifß, adj., ba« ©efßleßt betreflent, rodov, razpoln; ju generifß, naß V. pre-sprostert; f. 2lHgemein. ©eneröö, adj., velikoserčen, blagoserčen, velikodušen, žlahtniga serca; f. a. fteige= big, ©rofmiithig. ©euerofitiit, bie, blagoserčnost, blagoduš-nost, plemenitost duše, serca; f. a. ©rojj- muth. ©eitefen, v. n.; ozdraveti, shoditi, ozdraviti se, zgajiti se, izlečiti se, zboljšati se, preboleti, naß V. a. odboleti (?), okrevati, (böhm. okrati, okrivati), zopet zdrav postati, biti, zdravje zadobiti, bolezen prestati; »eräßtl. aitß skolehati (se); eine« Äiltbe«, poroditi, roditi, roditi dete; f. ©nt= binbcn. ©enefiž, bie, postanek, ©enefung, bie, ozdravitev, ozdravenje, ozdrav, prebolenje, auß zdravje; jut ®e< nefltng, Bog pomagaj, na zdravje; feine ®e= nefung geht lattgfam »on Statten, le počasi se boljša. tëenefungênttitel. ©eniigen. 613 ©enefungStntltel, bas, zdravilo. ©eiteHfd), adj., genetičen*, postanek, izvirek zadevajoč, ©ental, ©enialifd), adj; etwa velikoumen, genialen; f. a. ©rftnbertfd). ©enialtfäi, bie, velikoumje, genialnost, ©eniti, ba«, tilnik, zatilnik eb. zatilnjak, tilec, zatilec, šinjek, šija, itadj 1U. a. za-vratnik; baS ©etiicf abflößen, treten, tilnik, vrat ulomiti, zlomiti, ©enitfbriife, bie, zatilnikova žleza, ©enttfe, baS, kimanje, kimalica. ©enitien, t?, a., (waidm.) prebosti šijo ali zatilec. ©enttlfatt g, bcr, zabod, prebod zatilca, šije; eitient 2C()tere ben ®enicffang gebett, prebosti zveri zatilnik. ©eitttfföngcr, ber, lovski nož, šijobodf. ©eniliftiimerj, ber, bolečina v zatilec, bo- lenje vratu, ©ente, bas, bie natürliche ?(rt eines ®ingeS, geto. ®eniuS, ®eiit, j. S. ®eift bet Sprane, f. ©eift, genij; bie natürliche ®efchicflichfeit eines Sienfchen, veliki um, velika glava, veleum-j-. © ettteCOtiJŽ, baS, vojaški inženirski oddelek. ©en i en, pl., duhovi varhi. ©eniefe, bas, kihanje. ©eittef, ber, f. ©ehnf. ©eniep ar, adj., užiten, kar se more jesti ali piti; f. a. ©par, Srinfbar. ©enieftbarfeit, bie, užitnost. ©enieftbraud), ber, f. grudjttttefiung. ©enieten, >'■ a., použiti, zaužiti, užiti, uživati, (altsl. užiti); ben ganjen Sag nichts genießen, ves dan ne preužiti kapljice; Biel genießen, naužiti se (vsakteriga); auf nüä)' temen SDJageit etmaS genießen, oteščati se, ogrešiti se; Speifett, Xrattf genießen, po-kusiti, jesti, piti; baS ®ltte genießen, and) deležen biti dobriga; er genoß einen guten Unterri^t, »iel Qljre, »tele SBobltljaten (»en 3emanben), dobriga učenika je imel, dobro so ga učili, zelo so ga častili, čislali, mnogo dobrot je prejel (od njega); baS heilige Stbenbmal genießen, obhajati se, pri sv. obhajilu biti; er genießt bie 3infen, on vleče, dobiva, uživa obresti; eS- foil ¡hnt nicht ungenoffen hingehen, plačilo za to mu ne odide, to bo čutil; waidm. ber §unb tft geneffen, pred psam je bila zver ustreljena; ber §tt!lb gc* nießt bie gährte, pes voha sled. ©en i efter, ber, uživavec. ©enieftlicf), f. ©eniefthar, ©igennii^ig. ©enieftlnft, f. ©enuftfud)t. ©eniefttuaare, bie, f. ©ftaaarc. ©enieftreith, ber, bas war ein ®etiiefireičh, to je bilo kaj prebrisano, umno; iron. nepremišljeno djanje. ©enietnefen, bas, vojaško inženirstvo. (S en t P i e, bas, serkanje. ©eniren, V. a. u. r., (/rans.) motiti, nadležen biti, nepriličin biti, nach V. tezati; genirt, nach V. tezen; er genirtftch, Čbetft, ¿na se; kuja se, sram ga je, sramuje se, švara* se. ©enift, baS, merve, smeti od slame, res itd.; f. a. ©efträud). ©eitifie, bas, f. ©enfter. ©enitaiia, pl., f. ©eburtëglieb. ©enitit), ber, rodivnik, drugi sklon, padež, gcnitiv. ©enilt§, ber, genij; f. (gdjuijflCtit; ®eniuS ber Sprache, duh jezika; 3eitgeift, duh časa, veka. ©enoft, ber, družnik, druže, tovariš, drug, f. ©eföhrte; ©enoffen, coll. družba, dru-šina; bie, družica, tovaršica; SOiitgeneß, deležnik, Weibl. deležnica. ©enoflenilhaft, bie, družba, tovaršija, de-leštvo. ©enöthifle, bas, siljenje. ©enre, f. 2iri; ©enre im Schreiben, Satten ic., pisava zidava itd. ©enrehilb, bas, obraz, podoba iz (vsak- danjiga življenja), ©enèbamteê, ber, @ettSbarnt, žandar, žan- darm, toörtl. attd) nad) V. orožnik, ©enêbamterte, bie, žandarmerija, žandarji, orožniki; straže deželske varnosti, ©enëbarmertegefe^, bas, postava za žandarmerijo. ©enfter, ber, (Genista), bodičevje, lakotnik. ©entlentann, bet, žlahtnik, žlahtni, milost- Ijivi gospod, ©enug, adv., dosti, (do sita, do sitiga), zadosti, zadosta, dovolj (a. altsl.), a. do-velj; mehr als gettug, obilo; nicht Seit ge» nug haben, premalo časa imeti, ne utegniti; groß genug, gut genug, dosti velik, zadosti dober; bas SBetter war uns noch günflig ge^ nug, vreme smo še precej lepo imeli, še dosti lepo, še koj lepo ; genug jtt arbeiten haben, dosti dela (nidjt delati) imeti; eS ift gettltg an Sinem, eno je dosti; idj fann ihn nicht ges ttug lobett, ne morem se ga nahvaliti, ne morem ga prehvaliti; genug effen, trinfett, najesti se, napiti se; für hcute hflben wir genug gearbeitet, Za danes smo dodelali; laß bit bas gut fein, zadovoli se s tem; f. a. £>bnet)in ; wirft bit genug haben? ali boš shajal s tem? genug tljun, zadostiti, zadostovati, zadosti storiti, zadovoliti; beut ©efefce genug tljun, postavo zveršiti, spol-niti; man iann ihm nicht genug geben, človek mu ne more nategniti, ©eniige, bie, dovoljnost, (altsl. dovolije), dovoljstvo, sitost, zadostnost; jut ®enüge haben, dosti, dovelj imeti, f. ©eitug; jut ©enüge fc^lafen, trinieit, gehen, fehen, na-spati se, napiti se, nahoditi se, nagledati se, ttnb fo fort mittelft eines perfectioen jtu rücEführenbett 3eitWorteS mit bet SorfeÇfplbe na-; ®enüge thun, leiftett, zadostiti, zadovoliti, Ugoditi, f. a. SBefrtebigett; feinet Pflicht ©ettüge leiften, spolniti, kakor gre, je treba, svojo dolžnost, ©eniigeteiftung, bie, zadostitev,zadostilo, zadovolja, zadostenje. ©eniigen, ». ». It. »'., es genügt mir, meni 614 ©etiiigtn. je dosti, zadosti, dovolj; jtcp gettügeit laffeit, zadovoliti se, zadovoljevati s čim; genu* geni, f. ©enUgiicp, šnnliutglitp. ©eniigen, taž, f. ©enüge. © tlliiglid), adj., pinreilpettt, zadostin, do- voljin; gettügfam, f. tiefež. ©enugf ant, rtrfp., zadosti, zadostno, dovolj; f. a.'@cnug, ©eitiigfailt, adj., z malim zadovoljin, zmernih želj, komur je malo treba in zadosti to, kar ima. ©cnugffllltfeit, fcif, zadostnost, obilnost. ©eniigfamfett, kie, zadovoljnost z malim, zmernost v poželenji, lt. V. malopotrebnost. ©eitugipun, f. ©ettug. © t It 11 g t p it 11 It g, kie, zadostitev, zadostilo, zadostcnje; ©etiugtpuung teiften, f. ©enüge (ieiften). © t it it 3, f. ©nttung, ©efdjledjt. ©eitltß, ker, k až ©ettießeit, vživanje, uživanje, zaužitje, použitje, užitje; ker SJlupen, užitek; telt ®eitltß paketi, užitek imeti od česa, uživati kaj; eilt füßer ®eitttß, slast, nasladnost; ker ©ettltjj ter ©peifen ittlk @e* trditfe i ji ipnt unterfagt, jesti in piti mu je prepovedano; im ®eilllße fein, uživati; ež mar ein ©enuß iplt ju pčrett, veselje, radost je bila poslušati ga, f. a. Sejltg, S3t= folbitug; ©enuß tež 2lbenkntalž, obhajilo; waidm. ©enttß ter gaprte. zasled, zavoh. ©CUllßblirft, ter, slastoljubjef. ©tltltßlOg, adj., brez užitka, brez veselja, ©enußretpt, baž, pravica do užitka, pravica, kaj uživati, ©ettltßreid), adj., bogatiga užitka, prav prijeten, razvescliven, kar človeka močno razveseljuje, ©eitltßflltfjt, tie, poželenje, pohlepa po ve- selji, po nasladnostili. © e mt ß f ti d) t i g, adj; poželjiv, kdor se žene ali poganja za (meseno) "veselje, pohlepen po vesolji, po nasladnostili. ©COCCltirif(i), adj., geoccntričen, zemljo-sredenf. ©eobiife, f. ©eometrie, © C 0 gnof te, tie, zemljoznanstvo, geognozija. ©eognoft, ter, zemljoznanec. ©eognoftiftpf adj., zemljoznansk. ©eogonie, tie, nauk od postanka zemlje, geogonija. ©eogrnpp, ter, zemljopisec. ©eogrnppte, tie, zemljopisje, popisovanje zemlje. ©cogrnppifd;, adj., zemljopisen. ©eöpr, ta«, ušesa, ©eolog, ter, zemljoslovec, geolog. ©eologiC, tie, zemljoslovje, geologija, ©eoiogifd), adj., zemljosloven. © eomcter, ter, zemljomerec, zemljomer, merjevec, lialp V. svetomerec. ©eomeiric, tie, zemljomerstvo, merstvo. ©eomctrif tf), adj; zemljomersk. ©eorgcnirnut, f. Salbrian. ©eorgilirtpc, kie, cerkev sv. Jurja. ©cpita(e), taž, Sagage, roba popotniga. (zloženinaf), itt Untertr. lt. im Serb. pra- ©ernbe. tež-i; eilt 9feifebüntel, cula, culica. aucp pertljaja, (serb. pertljag). ©cponjert, f. $nnjem. ©epaffc, taž, prežanje. ©Cpeitftpe, taž, šibanje. ©CJpfetfC, taž, žvižganje, prežvižgavanje ©epflattje, taž, sajenje. ©epflogenpcit, kie, navada. ©epffüge, taž, oranje. ©tpitfc, kaž, kljevanje. ©epinppcr, kaž, blebet, blebetanje, šunder. žlabranje, klepetanje, žlobudranje. ©epiiirr, kaž, drenje, plač, vek. ©eplittfiper, kaž, pljuskanje, pljuskavica. ©Cplaiftpt, adj., sploščen. ©epiapc, kaž, ploskanje, pokanje, ©cplnnbcr, kaž, žlobudranje. ©epotpe, kaž, tolčenje, razbijanje. ©Cpoiter, kaž, ropot, ropotanje. ©Eprügt, kaž, kaž prägenket SDiünjen, kov, kovanje; kaž ©eprägte, vtisek, oblika, podoba, znamnje, razznamek, (po kterim se loči eno od druziga), na ti) Gutsm. udarek, (böhm. raz). ©Cprnpie, kaž, bahanje, baharija. ©Cpriinge, kaž, ponašanje ali znašanje, očitno skazovanjc, bliščoba, blišoba, svita, gizda, russ. velikolepje; f. a. $ßrunf, ^ratpt. ©CpriinglOŽ, adj., brez gizde, brez vsega ponašanja ali skazovanja. ©eprnffel, kaž, pokljanje, ttatp V. črič, čerčanje, derskanje, böhm. treskot. ©eprčip, f. 2iu«fd)itß, Srotf. ©ep reif C, kaž, hvaljenje, veličanje (nezmerno). ©eprelie, kaž, goljufovanje; f. Ereilen, ©epreffe, kaž, stiskanje, natiskanje. ©eprügel, kaž, tepenje, pretepanje, ©epltber, kaž, prašenje, štupanje*. ©epltrjel, taž, prekucovanje, voluckanje. © epll p C, kaž, snaženje (brez konca in kraja). ©equadf(e), kaž, regljanje. ©egneiftpe, kaž, gnjcčenje, mlinčenje. ©eguetflpt, adj., vtisnjen, pritisnjen, zmlin-čen, zdruznjen, zmlen ok. zmlet, »om ©bfl attcp razbohan; a. pokvečen 0. pokveka. ©erabüftig, adj; ravnih vej. ©erabbetnig, adj., ravnonog, ravnih nog. ©ernbe, kie, kie gerake Sefcpaffenpeit einež ®ingež, ravnost; kaž Sifett in kie ©erafce bringen, po(iz)ravnati, izravniti železo: f. a. ©eriitb. ©erabe, adj; litflege. ©ere d) t fant, f. SKedjtmäflig. ©erethtfame, bie, pravica, oblast (ki jo zlasti kako mesto ima pred druzimi). ©credjtfamfeit, bie, pravičnost, ©eretfe, ba«, stegovanje, zlecanje. ©erebe, ba«, govorjenje, govorica, (jufjsg. gorica), in St. a. guč. pravoč. russ. bol-tanie; e« geht ba« ©erebe, govore, pravijo, beseda leti ali gre, zagnali, raznesli so; 8ärm, šunder, hrup; ftd) jum ©erebe ber Stabt macf)en, ljudem v zobe priti: alber= ne« ©erebe, prazne besede. ©ereben, f. Sieben, ©etoben. ©erepe, ba«, gibanje, kretanje. ©ere teh en, "•> S11 etwa«, služiti za kaj, biti za kaj; e« gereicht mit nicht ju Sdja* ben, ni mi od škode, v škodo, na kvar; e« geteilt ihm jut Sfere, jum {Ruhme, na (Sereimt. čast mu je, čast mu dela, slavi ga, veliča ga; e« geteilt mit jum Sortheil, koristno mi je; jut ©«anbe gereichen, sramotiti koga, sramoto ali nečast delati, prinesti komu. ©ereinte, ta«, f. SReimen. ©eieimfel, laž, slabe pesmi. ©crcit(c), ta«, terganje; um tiefe SBaare ifi »iet @ereif, za to blago se tergajo, pulijo, ženi; vse hoče tega blaga imeti, serb. grabac ili grabilo je na ovu robu. ©erette, ta«, jezdarjenje, ježa. ©e re tj C, ta«, dražilo, ©ttetute, ta«, letanje, dirjanje, dirjast. ©ertlten, n. »., kesati se, im Serb. it. Altsl. kajati se; e« gereuet mi«, kesam se, žal mi je tega, greva* me, russ. žalet; ft« ettoa« ni«t gereuen taffen, ne biti žal po čem ob. česa. ©erent, ta«, laz, trebež, prelog, kerčevina; Sleubru«, novina. ©ereutc, ta«, kerčitev, trebljenje. ®ereutler«e, f. gelbltrdje. © cr f ali, ter, f. ©eietfalf. ©trgel, ter, bie Sftititie itt ten ®aubett f)öU jertter ©efäfje, in toel«e ter Soben befeftiget toirt, otor, (a. na« F. unt ni«t utor, »ergl. te« Böhm, outor uitt ta« Poln. watora), na« M. hroš, in llnterfr. froš; f. a. @tt= gelfamnt. ©etjjelfantnt, ter, otornik, na« M. hroš-nica. ©etgttn, a., zaotoriti, otoriti, ita« M. hrošiti, in llnterfr. frošiti.' ®erb ab, f. ©ormunb. ©t ti d) t, ta«, eine auf einer ©«üffel attge= richtete ©peife, jedilo, jed, skleda, poln. niesiwo, danie; bei ten Sägern bie Sohlten, Sügel unt ©«lingetl, nastava, zanke; »Ott 9ii«teit (judicare), ta«9li«ten, sodba; ©e= ri«t Ratten, soditi, sodbo imeti, sodbo.delati; über ¿emant ®eri«t hatten, jit®eri«t fifjen, soditi komu ot. koga; int ®eri«te ftfcen, biti sodnik; ta« jüngfle ©eriitft, sod-nji dan; ®eri«t«beljörte, (f«on na« K.) sodnija, sodnja gosposka, na« anbern fla». ©pr. sod; ®eri«t«barfeit, sodnja oblast, sodnost; ®eri«t«ort, sodivnica, altsl. s^-dil'nica, sodišče, sodiše, (alt« altsl.); »or ba« ®eri«t jiehen, laben, pred sodnika, (sodnijo) gnati, tirati, poklicati; »or ®eri«t erf«einen, priti pred sodnika; ©iteit mit tem @eri«te belehnen, dati ali podeliti komu sodnjo oblast; »or ®eri«t bringen, tožiti pred sodnijo; ®otte«geri«t, Božja kazen; f. a. ©eri«tžbejirf. ®tri«lbarfeit, f. ©cri«tgbarfeit. ©eridjte, ta«, sojenje, ©tri«11i«, adj., sodenj, sodnijsk, sodben; geri«tli«e« ©erfahren, sodnja ravnava; ge* ri«tti«e Slrjneifmtbe, sodnje zdravništvo; ©nen geri«tli« belangen, tožiti koga pred sodnijo, pri sodnii; geri«tti«e Serbanbllttls gen, sodnji spisi; geri«tli«er .Raitf, kup (kupnja) pred sodnikam sklenjen. ©eri«tž = , in 3f|g., sodnji, sodbni, sodnijski, @cri«t«hof. 617 ©ert«t8n6fleotbnete, ber, poslanec, od- branec sodnije. ©erithtžacfcn, pl; sodnji spisi, sodnje pisma. ®eri«t§fltnf, ba«, f. 9ii«ferantf. ©tri«t?arjt, ber, sodnji zdravnik, vrač. ©eri«tžar jeneifunbe, bie, sodnje ali sodnijsko zdravništvo, zdraviloznanstvo. ©cri«tžarjtli«, adj; od sodnjiga zdravnika, sodnjo-zdravnišk. ©tti«fSnu§f«ttS, ber, sodnijski odbor. ©trt«tS6nr, adj., sodnii podvcržen, pod sodnijo. ©eri«t36ar!eit, bie, sodnja oblast, sodnost, oblast nad kom soditi. ©eridMčbcantle, ber, sodnji, sodnijski urednik. ©eriditžbebiente, f. ®eri«tžbiener. ©eri«tShtfchl, ber, povelje sodnije. ®Ctt«tShehorbe, bie, sodnja gosposka, oblastnija. © eridjtšhcif i^ er, ber, priscdnik sodnije. @eri«tS6tfthetb, ber, sodnji odlok, odpis, odgovor. ©eri«tSbejiri, ber, sodnji, sodnijski okraj, sodnja okolica, russ. podsudnaja oblast. ©eridilžhote, ber, f. ©eri«t3biener. © eridjtsfirau«, ber, navada, kije pri kteri sodnii. @erid)t3Su«, ba«, sodnji vpisnik. ®eri«t8comntiffion, bie, sodnji navod, odbor, sodnja komisija. © eri«t3conH>etenj, bie, pristojnost, oblastnost sodnije. ©ert«i§btencr, ber, berič, sodnijski hlapec, služabnik. ©eri«t3eib, ber, sodnja prisega, pred sodnikam prisežena. ®eri«t§tinfiihrung, bie, wod sodnij. ®tri«iSeiltlhtilltnt5, bie, razdelitev sodnij. ®tri«ižfcritn, pl., sodnji prazniki, ©eridjtčflann, ber, f. 9ic«tž0an0. ©cri«tž'0thiihr, bie, sodnina, sodnja davščina. davšina. ©trt«18flCfiiUe, ba«, sodnji dohodki, ©eridjtžhttitcr, ber, sodnik. ©eri«tžhnnb, bie, etoa« ju ®eri«t«hanben ertegen, izročiti kaj sodnii. ©eridjlžbuubet, ber, pravda; f. a. 9ie«tž= banbel. ©eri«tžhttltblun0, bie,-delo, djanje sodnije. ©ttid)ižhan§, ba«, sodivnica, (altsl. sij-diPnica). ©tri«iSherr, ber, gospod ali imetnik sodnije, sodnosti, grajšak s posebno sodnjo oblastjo. ®tri«ii§hcrrf«aft, bie, sodnja grajščina, grajšina s sodnjo oblastjo. ® eridji§bOf, ber, zborna sodnija, na« bem Altsl. sodišče, sodiše; oberfler @eri«t«hof, najvišji sodnija; al« lefjte Šnftanj, dosod-nijaf; ®eri«t«hof erfler Snflattj, zborna sodnija na pervi stopnji. 618 ©eriditžinhaber. ©erld)téütl)ttl> ber, imetnik sodnosti. ©erttfilžiitfiCBel, f. ©eridjiSfiCflel. @ert(6í3!an¿elci, bie, sodnijska pisarnica. ©eritbtSlarlt, bie, sodnijski krajokazf. © cridiižfitcdji, ber, f. ©critbičbiciter. ©eridjtŽfoftClt, bie, sodnji stroški, pravd-nina. ©eridjiSIth tU, ba«, sodnji fevd*, sodnost kakor fevd podeljena. ©cridjlžlcttit, f. ®eri$tSfaf?(en). ©etitbiglnfiflfčil, bie, brezsodje. ©eri(itt§orbltlttt0, bie, sodnji red. sodnja ravnava. ©CricbiéOrflflnifintltB, bie, uredba sodnij. ©ericbtčort, ber, f. ©eriáttWafc. ©eridjtČfJtrfOlt, bie, človek od sodnije; f. a. ©erichtžbeamtc. ©critfitébflfbc, f. 9ied)tčt>flefle. ©eridfiílijictfj, ber, ©eriáttífdjratme, sodišče, sodiše, nad) V. sodnišče, sodniše; UnttrfudjungSfaal, izpraševavniea, sodivnica; f. a. 9iidjtfilat>. ©cctdjigíiroíoloíl, ba«, sodnji zapisnik. ©CridjlŠtUlh, ber, sodnji svctovavee ali svetnik. ©eridltSftlttl, ber, sodivnica. ©eriditžftidic, f. 9kd)ižfttd)c. © erid)t§(af, ber, sodnii podložili, podver-žen, pod sodnijo, nad) bem Russ. posod-"nik. ©ertthtéfdj'ÓfJlie, ber, prisednik sodnije. ©eridjtžfdircibcr, ber, sodnji pisar, ©eriditžfdjrift, bie, sodnji spis. @erid)t3fd)itlbl)eijj, ber, @erid)tsfchuije, župan, srenjski sodnik. ©erid)t§ficflcl, ber, sodnji, sodnijski pečat: ©Crid)t§fi^ltnB, bie, seja sodnije. ©eridtiéfijrcttflel, ber, f. ©erid)t3bcjitf. ©erithfSftmtb, ber, in ©egug auf bie far--tfjei, nad) bent Russ. podsodnost, ba« @e= ridjt feibfl, sodnija, sodnijstvo pristojno, ©cricbtžftatt, ©cridjtSftiittc, bie, f. ©e= ritbtSDlufe. @Crid)tČfteIIt, bie, sodnija, sodnja oblastim». ®erid)t§ftillitanb, ber, piestanek ali pre- nehljej sodbe, sojenja, ©eridjigftitbe, bie, sodivnica. © eridltžftuil, ber, sodnji stol; f. a. @t= ridjtčbof, ©cn^t. © CridjiČftllllbC, bie, sodbina, sodnja ura, lira sodbe, ©ertdjtžftl)!, ber, sodnja pisava. ©CtidjiŽlnfl / ber, dan sodbe, pravde, pravdni ali tožni dan, dan sodnje obravnave; eilteit ©eridjtstag anberautnen, odločiti dan za sodnje obravnovanje (kake reči). ©erid)tžtajc, bie, f. ©criditžflcbiihr. ©eritbtžiiblid), adj., po sodnji navadi, pri sodnii navaden. ©eriditžuntcrtban, ber, f. ©crid)téfaj?. ©crid)tž»crfabtcil, ba«, sodnja ravnava, sojenje. ©eiidjlŽbCrfnfillHB, bie, uredba, uravnava sodnij. ©erittßfiißiß. ©eritbtsbetbttttbiuitß, bie, obravnava, razprava sodnije. ©eti^ižbctutaller, ber, ®erißt«»erwefet, 3uftijiariuS, sodnik (ki sodi v imenu graj-ščakovem). ©crißtöbermaltuilß, bie, oskerbovanje pravosodjaf. ©CrißtSbOßt, ber, sodnik; f. a. ©erißt$= »crumltcr. ©crißtsbollaichcr, ber, sodnji zversmk, zverševavec. ©CrißtSBOrftlinb, ber, višji ali predstojniki" kake sodnje gosposke, ©eridjiätotfett, ba«, sodstvo, sodnijstvo. ©critbižroitubarjl, ber, sodnji ranocelnik. ©erid)t$$itßeljöriße, f. @erid|tžia6. ©erid|t«3«ftönbiflfeil, f. ©eriß^ftanb. ©eri^tžjtooilfl, ber, sodnja oblast, sodnji strali, sodnost; im ®erid)t«stoail_ge »ebnen, naß V. pod koga straham prebivati; f. a. ©crißtSbejiri. © er i e die, ba«, dišanje, duhanje. ©eriern, ba«, jermenje, eig. remenje. ©eriefd, ba«, curljanje, šumljanje, cerlje- nje, mermranje. @crinß(e), adj., eigentlich einen flehten Um« fang 'in ber®tcfe bebeutenb, bünit, nißt birf, droben, lalicn; gering »Ott Seibe, drobniga, šibkiga života; gering Werbeil, fein, zdrob-neti, drobneti; überhaupt Bon Heulern ltmfan= ge, ttißt grof, majhen; eine geringe Wenge, inalo; gering am ©eijie, slabili možgan(ov), kratke pameti; er ift eilt äJieitfß »on geringen ■Keitlltniffen, malo ve, zna; iß bin geringer, als ber geringfte beiiter .Knechte, manji sim od nar manjšiga tvojih hlapcov; ber ©ßWere naß, lahek; bem äüerße, ber ffiürbe, ber ?lßtttng naß, bet iiinern ®itte naß, slab, nizek, lagoden, zanič, zaničljiv, niščeten, malovreden; geringer SBein, nizko, slabo vino; eS ift »on geringer ©ebetttitlig, to nič ne pomeni, to nima nič v sebi , to (se) ne šteje; gertn* ge« 9lmt, nizka služba; wir haben einen ge= ringen Sorraß »Ott Heu, malo sena, komaj betvo sena imamo ^ geringe« Sinfommen, tenki, slabi dohodi, malo dohodkov;" gerin* ge« 3J!afj, pičla mera; um einen geringen$rei«, dober kup, v ceno, po ceni, ceno, pod nič; ber geringfte sj3reiS, zadnja cena, zadnji kup; eine geringe ÜÄeiming »on etwas haben, ne ceniti, ne čislati; »on geringem ©taute, Her= fomtnen, nizkiga stanu, rodu; itißt itn ®es ringftcu, kratko nikar ne, le za noht ne; Wie grof, o @ott, bift bit in ber geringfteti @aße, kako velik si, o Bog, v naj manjši reči, stvarici; Shtft uitb Siebe junt ®ittg maßt alle 9lrbeit gering, kogar veselje petja, temu se vsako delo podi; gering aßten,- f. ©t= riltßfßähttt; ©neu geringe maßen, f. f>trab= fchtn; geringes ®rj, uboga, jalova ruda. ©crittßiißlintß, bie, f. ©crinßfßähitnß. ©CrittßC, ba«, rovanje, metanje, borjenje. ©erittßd, f. Sünfitlit. ©CrinBfiißiß, ««&'•> majhen, majekin, malovreden, malovaženf, neznaten, kar nima nič v sebi. ©eringfiigigfeit. ©crfteiiernte. 619 ©CtillßfÜßigfCii, bie, majčkinost, malo- vrednost, malovažnost, neznatnost. ©erillßltflltig, adj., ubog, kar ima malo v sebi; geringhaltiges ®rj, uboga, slaba, lahka ruda; maiovreden, male ali majhne vrednosti. ® Ctiltßhallißf ett, bie, malovrednost, lahkost. ©eringboüung, f. ©eringfcbitijung. ® crtltßid)ähtn, v. a., ne ceniti, ne čislati, ne poštovati, za malo šteti, imeti. @ er i ng f d| ti IM g, adj-, gerittgfif)ägcub, malo čislajoč, zaničevaven; t»aS gering gefdjäfct Wirb, malo čislah , za malo štet, malova-žen, male ali majhne cene, vrednosti, nizek; geringfg. aucfj aiS adj., ječmenov, ječmenji; gerfietteS 2Kel)l, ječmenova moka. ©erftcnobfllb, ber, ett»a ječmenov obarek, jcčmenovec. ®erftenflier, ber, »or ber @rnte, ječmen, ječmenova njiva ; iiac^ ber (Srnte. ječmenišče, ječmeniše. ®erftenobre, bie, ječmenov klas. ® erft eitb eij e, ber, ječmenov mok za stro-jarje. ®erfteitbicr, bas, ječmenov ol. ječmono-va piva. ®etfienboben, ber, perstza ječmen dobra, svet, ki se prilega ječmenovi setvi. ®erftenbrot, baS, ječmenjak, ječmenov kruh. ®erftenbieb, ber, domači vrabec. ®erfteiternie, bie, ječmenova žetev; eS ift je£t bie ©erfteneritte, zdaj se žanje ječmen. 620 ©erftenfelb. ©erfteufelii, f. ©erftenuder. © er ftenf liege, bie, welche bet ©etfte gro* fjen @d)aben »erurfadjet, ječmenova mušica. ©erftenförmig, adj., ječmenast. ©erfte ngroitpe, bie, ječmenova kaša, phani, obdelani ječmen, ječmenovo phanje; serb. opali, prekrupa; russ. krupa. ©crftengrii^e, bie, ječmenova kaša. ©erften|oIllt, ber, ječmenovo steblo, ječmenova bilka, ©erftenljiilfe, bie, ječmenova ljuska, pleva, ©erftenlleieit, pl., ječmenove mckine, otrobi. ©erftenfo rit, baž, ječmen, ječmenovo zer-no; eine fleiite ©efd)i»uifi an bent 9Iu= genliebe, jeemenec, ječmen, böhm. jahla (jagla); toeifie ©laždjett im SWaule bei Sditoei.-tten, nach spušaj; ež befomnten, spah-niti se, ober spuhniti se. ©erfteniried) e, bie, ©erflenpffaitme, neke eibare ali slive ob ječmenovi žetvi zrele, ©erfieniuchcn, ber, kolač iz ječmenove moke. ©Crfteitntttlj, baž, ječmenov slad. © erft ennt eh I, baž, ječmenova moka. © er ft en mu 11 er, bie, f. 9)!utferforit. ©erftenfnnt, bie, ječmenova setev, use- jani ječmen, ©erftenfaft, bet, ječmenovee; f. 55ier. ©erftenjdlleim, ber, ječmenova juha. ©erftenfehrot, ber, ječmen na debelo se-mlet. _ ©erftenfpren, bie, ječmenove pleve, ©erftenftroh, baž, ječmenoviea, ječme-novka. ©erftenftiii, baž, posejani ječmen. ©erftenirattf, ber, ječmenovee. © erftentrežpe, bie, (Bromus hordeaceus), ječmenasti ovsek. © er fteil tn nf f er, baž, voda ječmenovka. ©erftenttiitrm, f. ©rbgriHe. © erftenjltier, bet, ječmenov sladkor ali cuker. ©ertdjen, baž, šibica, protič. ©erte, bie, fd)tanfer, bünnet 3i»eig, šiba, prot, gen. prota, aitcb hlistavka, (russ. hlyst); coli, protje, šibje. ©er 111, ©ertelfruut, ©ertenirnut, baž, božje drevce; f. a. ©tabmurj, Sirfnmrj. ©ertranbžbogel, f. llngliitfžbogel. ©eriuntrj, f. Stabumrj. ©erud), ber, ber @inn, baž SBermčgeu ju rtedjeti, vonj, voh, (altsl. (jhati, rieben) auch duh, obtool)! biež mehr ben ©es rud) alž eine Službfinftung bebeutet; fig. nos; bie Službitnftungen auž ben Ačrpern, duh; russ. zapah; angenehmer ©eritd), prijeten, lep duh; übler ©trtici), dušeč, zadah; flitt= fenbet ©eritd), smrad, čoh, poln. cuch (cfr. tulineti); ©erttd) haben, »erbreiten, dišati, and) vonjati (obt»ol)l biež mehr im thätigen Sinne gebraucht toirb); einen unangenehmen ©erudj befontmen, zatuhniti se, usmraditi se, čohati; er jieljt im ©erudje ber §eilig= feit, imajo ga za svetnika; f. a. 9iltf; ber ■ ©eruch baron »erbreitet fid) int 3iiuitier, raz- ©efitge. dišalo se je po —; ben ©erudj »erlierett, izdišati se. ©etudjlOŽ, adj., gerudjlofe Olafe, nos brez vonja ali voha, nečutinnos; getudjlofe 93lu= men, cvet brez duha, nedišeča cvetlica, ©erudllofigfeit, bte, pomanjkanje vonja, nečutnost nosa; nedišečnost, lastnost cvetlice, da nima duha. ©erudjémnngef, f. ©erudjloftgfeit. ©erudjčembfinbung, bie, vonjanje. ©emthSlterbe, bie, čutnica vonja, vo- njavna čutnica. ©erudjČDrgnn, baž, vonjalo, duhalo. vo- njavno čutilo, ©erndjčfinn, ber, vonj, voh. ©erucftčtnerfjeug, f. ©erudičorgan. ©eriidjt, baž, govorica, glas, iti @t. pra-voč, russ. sluh, böhm. povest; ein ©erüdjt aitžbreiten, razglasiti, razglašati, razvpiti, glas raznesti, zagnati, raztrobiti, raztrositi; ež gehet ein ©erüdjt, govore, glasi, govori se, sluje se, zagnali so, glas je počil, govorica se je razšla, nach F. vpijejo, sliši se; et tmtrbe in ein bofež ©es rüdjt gebracht, jeli so ga opravljati, prišel je ljudem v zobe; gittež ©erüdjt, dobro ime, lep glas, poštenje; russ. slava, ©eriidjtéffieife, adv., po govorici, po glasu; kakor se govori, kakor ljudje pripovedujejo; boje de, mende. ©entdjboll, adj., lepo dišeč; močno dišeč, ©eriide, baž, premikovanje. ©eruber, baž, veslanje; (vse) vesla, pl. ©crttfe, baž, klic, klicanje, vekanje na koga. ©eruljen, t).«., für belieben, (nur »on h"hen 5ßerfonen), in St., fo t»ie im Altsl., Böhm. lt. Poln. račiti, nad) bem Russ. blagovoliti, (altsl. genehmigen). © er ith i g, ©ertihfnm, f. iftuljig. © eriihnie, baž, hvaljenje; serb. hvalisanje. ©eriibre, baž, mešanje, ©eriille, baž, odvaiine; f. ©eroiie, ®e= fdjiebe; ttntm&ež ^aužgerath, f. ©eriimflel. ©erumpel, baž, ropot, ropotanje. © eriimvel, baž, fdjledjtež .§>anžs unb ans berež ©eráth, ropotija, berklarija, šara, šklata, starina. ©eriimpelfamrner, f. SRumpelfammer. ©eriimpefmarft, ber, starinarski terg, kjer se stare ropotije prodajajo, ©eriimbfe, baž, vihanje nosa. ©erunbet, f. SRnnben. ©erunbium, baž, gerundij, narečaj. ©emujel, f. SHunjeln. ©eruife, baž, skubenje. ©eriift, baž, oder (altsl. odr fflettgefteit), russ. lesa, podmostki. ©eriiftbnum, ber, odrenica. ©Criittel, baž, tresenje, stresanje. ©efiibel, baž, sabljanje, mahanje s sabljo, ©efüe, baž, sejanje. ©efage, baž, govorica, govorjenje; f. @t= riidit. ©efiige, baž, žaganje. ©efalbaber. ©efalbaber, baS, prazno klepetanje ali žlobodranje, čenče (ital. ciancia). ©CfttlbC, baS, mazanje, maziljenje. ©efulbte, ter, maziljenec; altsl. pomazanik. ©efalje, baS, soljenje. ©cftime, baS, seinenje, semena pl. ©tfammel, bas, zbiranje, pobiranje, ber- njanje, bernavsanje, nabirki. ©efamntt, adj., ves, bet gefammte 9IuS= fd)uf), ves odbor, kar ga je, serb. vasko-lik; bie gefamntte Sbr'fienbeit, vsi kristjani, vesoljno kristjanstvo (»ergl. baS altsl. v'-seljenaja i) oucov/itVTj, bie betuoijnte (Srbe); mit gefammtet §anb, z vso močjo; bie (Sin* »obnet inSgefammt, vsi prebivavci, vsi skop. kar jih je; nad) bem Serb. u. Poln. and) celovit; al(e inSgefammt, vsi skup, vsi vsi, serb. svi listom; gefammte £anb, nerazdelno, eden za vse, vsi za eniga; f. a. ©emeinfdiaftlid); ©efantrni*, in ber Bufammenfefcuttg, skupni, vkupni, ves; als adv., f. SnSgefnntmt. ©efammtnmt, bas, vkupni ured. ©efammtbclcbnunfl, bie, skupna podelitev fevda. ©Cf ammtbetrng, ber, ves znesek, vsotat, znesek vsega. ®efnmatibiirgfd)afl, bie, f. ©efammt»er= biirgung. ©efflmmte, bas, f. ©attje. ©efaatmierbe, bet, f. Unitierfaierbe. ©efammtertrag, bet, ves, celi dobiček, dohodek. ©efnmmtgebraitd), bet, vkupna raba. ©efamnttgut, bas, vkupno blago, dobro, ©efnmmtbeit, fcie, skupnost, nad) bem Serb. celovitost, celina, vsota-|-; bie ®e= fammtbeit ber (Sigetttbumer, vsi lastniki, ©efamraiberrftbaft, f. 9ttitberrfd)aft. ©efammtfaitf, ber, gemeinf<$aftli4er, kup v tovaršii, spolovini. vkupni kup; int ®an* jen, kup vsega, po čez; f. $Bttfd|. '©efnmmtmfldlt, bie, vsa moč, zedinjena moč. ©ef aatmtminifterium, bas, celo, vkupno ministerstvo. ©efnmmtreid), baS, združeno, zedinjeno, vse kraljestvo, ©effllttBttf fl(i) tr bie. (universitas rerum), skupnost reči. skladje. ©efammtfdiaft, bie, f. ©efnmntibeii, ©e= mcinftbnft; bie ©efammtfdjaft bet StaatS--biirger, vsi deržavljani. ©efummtfdjrift, bie, vkupni spis. ©e anuntf d) ltlbncr, ber, prezadolženec. © ef a Btat tf<>r tt tb t, bie, jezik vsega naroda, ©ef ammtftintnte, bie, vkupni glas (glas več njih skupej.) © ef a nt nt t It r ib e ii, bas, sodba vse komisije. ©efamntiDerbanb, bet, celotna, vkupna zveza. ©efnntmtoerbtn<d)feit, bie, (vkupna) dolžnost vsih. ©efaatmtaerbitrgang, bie, (folibarifdje Setbntgung), soporoštvo, vzajemno poroštvo, nerazdelno poroštvo, ©efäuei. 621 ©efaramtttcfen, bas, f. ©emetnmefen. ©efantmttoille, ber, volja vsih. ©efammtroitiaag, bie, vkupni učinek, ©ef am mini o bi, bas, f. ®emeimoobl. ® efammtrounfd), ber, želja vsih. ©efaatmijabl, bie, znesek vsega. © efanbte, ber, poslanec, poročnik, nad) Gutsm. slapot, bei Trüber sel, in ben ttbris gen fla». SKunba. posel. ® efnnbtentreiž, bet, bas biplomatifdje Gšcrps, poslanci tujih deržav, poslanstvo. ©efaabieaiJOfttB, ber, služba poslanca. © efaabtf cbaft, bie, poslanstvo, nad) V. a ud) poselstvo; coli, poslanci pl. ©efaabtfdiaftlid), adj., posiansk. ©efaubtfdjnftžfenntniffe, bie,znanosti ali vednosti, poslancu potrebne. ©efaabtfdjaftšjjerfoaale, bas, ettea poslansko osebje, ©efaabtfdieftčratl), bet, poslanski sve-tovavec, svetnik. ®efanbtfd)Bit3fd)'retber, ber, poslanski pisar. ©efaag, ber, bas Singen, petje, petev, prepevanje; Sieb, pesem, popevka, poezija; äKelobie, napev; et liebt ben ©efattg, rad poje; rad posluša petje, ©cfaagbad), bas, pesmi, pl., pesemske bukve, bukve pobožnih pesem, ©efattgbtoffei, bie, (Turdus musicus), drozeg, nad) V. aitd) cikavt, bovec. ©efaitggottin, bie, (Kamöne), kamena, boginja petja (pri nejevernikih). © C f Ott gb elf er, ber, pripevec, pripevavec. ® efnngliebe, bie, etwa pevoljubjc. ©efanglid), adj., peven, kar se da peti. ©efaaglož, adj., brez petja, komur ni dano peti. ©efaaglofigfeit, bie, brezpevnostf. ©efaitgreid), adj., vpetji zurjen, ki mnogo pesem zna. ©efaagfdjnialbe, bie, (Sangf^teaibe), pe vna lastovka. ©efaagžlebre, bie, nauk petja, ©efaagčnaterridit, ber, podučevanje v petji. ©efaagbogel, bet, f. Siagbogel. ©efaagttlCife, bie, napev, aria*, viža(?); adv., kakor v petji, kakor da bi pel. ©efiijf, bas, berieft beS^črpetS, auf teel--d)cut. man figt, zadnjica (and) russ.~), nad) M. attd) sedalo; bet Xbeii beS Stüdes, auf tt>eld)ent ntatt fijt, sedalo, ©efnftbeta, bas f. SifcbeiB. ©Cfäftfiftel, bie, ettoa sednična pijavka, f. gtftel. ©CfiifjlOŽ, adj., brez sedala, ©ejoftatažfel, bet, etoa sednična, sedalna mišica, miška. ©eftifjaerbC, ber, ettoa sednična čutnica. ©efiiftftbiagaber, bie, ettoa sednična odvodnica, ©efattcl, bas, sedlanje. ©efnnber, baS, snaženje. ©efniter, baS, ntad) mir fein @efäuer, ne delaj mi šundra, hrupa. 622 ©efaufe. ©CfaitfC, ba«, pijančevanje, lokanje, ©cfaitgc, ba«, bei Sägern, vime. ©Cfaill, tai, stebrovje, stolpovje. ©Cfälime, ba«, robljenje. ©Cfaitfe, ba«, šumenje, Ii rušenje, veršenje; f. a. Saufen. ©CfältfCl, ba«, šumljanje, pihljanje, saplja- nje, šeptanje; f. ©äufcllt; böhm. šumot. ©Cfdjabe, ba«, sterganje. ©Cfdläft, ba«, Verrichtung, Slrbeit, opravek, opravilo, delo; im itroat. dolgovanje; fei* nem ©efdjäfte nadjgefjen, po svojih opravkih iti, deio, s čemur se kdo peča; in ©efcfyüften, v opravilih; ein fleine« ©efdjäft, opravilce; große ®eft^äfte madjeit, veliko kupčijo imeti; id) l)abe ein gute« ©efc^äft gemalt, dobro sini kupil, prodal; Slitgele* genljeit, reč, zadeva, opravilo; 9tedjt«ge* fd?üft, pravno opravilo; e« würben Wenig ©efctyäfte geniadjt, kupčija ni šla, malo se je prodalo; le^ttoilligf« ©efefyäft, poslednja volja; er läßt ftcfy feine ©efdjüfte angelegen fein, ves je v svojih opravilih; ein mißlun* gette« ©efdjüft, ploh vleči. ©Cfdjäftig, adj., arbeitfant, delaven, priden, oberten, marljiv; gefdjäftig fein, rad delati; er ttyltt fo gefdjäftig, toliko si daje opraviti, f. a. £l)iittß; russ. trndoljubrvyj; ber gefefyäftigc SDJüfiggang, prazno pečkanje. ©ef tf) ii ftigf t it, bie, delavnost, marljivost, pridnost, radodelnost; übertriebene, itacf) V. stikaš taka. ©cfdjiiftlid), adj.. gefc$üftlicf)e «ejieflUtig, opravilska zadeva ; glede na opravilo. ©efdjiiftloč, f. ©efdiäpioil. @cfd)äft§anftraß, ber, naročilo opravka, naročeni opravek, ©efd) OftžauStteiS, ber, izkaz opravil, opraviiski izkazek. ©eftfiäfiSbeforger, ber, f. ©efrbäpträgcr. (SefdjäftSÖCforßltUß, bie, oskerbovanje opravil, opravljanje. ©efd|iiit31)Ctriel), ber, opravljanje, ©tf4aftž6rief, ber, opravilsko pismo. ©cfd)(iftžerfal|rcn, adj., zveden, znajden, izurjen, skušen v opravilih. ©efd)(ift3crfal)rung, bie, zvedenost. znaj- denost, izurjenost, skušnja v opravilih. ©Cfd)äft$fertiß, adj., uren, oberten v opravilih. @efd)äftÖfcrtiß!cit, bie, urnost, ročnost v opravilih, ©efdjaftžfrci, adj.. brez opravila, dela. opravka; kdor utegne ali ima laza. ©efdiaftsfrcunb, ber, kupčijski prijatel. ©efdjiiftžfutircr, ber, f. ©efdiäftätriiger. ©Cfd)(ift«fiil)rilllfl, bie, opravilstvo. ©tjdjäftößanß, ber, hod ali tek opravil; hoja v (po) opravilih, v opravkih. ©cfd)äftSßet>al)riinß, f. ©cfdjnftčbcfor* ßttttß. ©eidjdftŠflCHOfl, bet, tovarš v opravilih; f. a. Kompagnon. ©efetinftŽflCflJrad), ba«, pogovor, pogovarjanje od opravil. ©efdjäftSfielfer, ber, f. ©eidjäftägcHof?. ©eftttebeu. ©tfdjaftžfiuflljeit, bie, umnost, razumnost v opravilih, ©efdiaftgfttnbc, bie, znanost, znajdenost, zvedenost v opravilih, ©efdjaftžfliubig, adj., znajden, zveden v opravilih, ©eidjaftžfnnft, bie, umetnost v opravilih, ©efdjiiftšleben, ba«, delavnost. © efdjdftžteitnng, bie, uravnovanje, vodstvo opravila. ©Cft^ aftžtož, adj., brez dela, brez opravila, brezdelen, ©efdiaftčtofigfeit, bie, brezdelnost. ©efdjriftSmann, ber, obertnik. kupčevavec, človek, ki se peča z opravili; v opravilih znajden človek, opravnik. @Cfd)aft3miibe, adj., truden od (mnogih) opravil; zdelan, ©efd) aft čorb Hitu g, bie, opravilni red. © Cf d) iif tS(jr Of bie, izurjenost, ročnost v opravilih. © cfdiaftžrciienbe, ber, potujoči obertnik. kupec. ©efdiaftSrucfitaitb, ber, zastanek opravil , zastalo opravilo, ©efdjaftšfadic, bie, opravilo, reč, ki se opravila, službe tiče. ©eftfitiftžfinn, ber, obertnost. ©cftuaftžfpradic, bie, opraviiski, službni jezik. ©tfdjaftSftuSe, bie, delavnica. (Scj.d)dft«ftiitt, ba«, vložek, spis. ki se ima izdelati. ©Cfd|dft0ftt)l, ber, službna pisava. ©cfd|rift«tag, ber, delavnik, dan za opravila odločen, ©efdjiiftžtragcr, bet, opravnik. opravil- nik, poln. sprawnik. ©ef djdftžiiberbiirbung, bie, silo opravil. s kterimi je kdo preobložen, ©cf d)iiftžiibergabc, bie, izročitev opravil. ©cfd)aft$untcrrcbnng, bie, f. ©cfdjaft^ gcfttrad). ©Cid)aft§l)Crbinbling,bie, opravilna zveza. ©Cfd)aftžBert|anblung, bie, obravnava. razprava opravil, ©efdiaftžucrinalttr, ber, oskerbovavec opravil; f. ©efdjaftštrager. ©efdjiiftžuerwaltuug, bie, oskerbovanje opravil, opravilstvo. ©Cfd)iift!ŽbOtl, adj., poln opravkov. @ejd)itftž}ai)l, bie, opravilsko število. Num. Exhibit, vložno število, ©efdjiidcr, ba«, norčevanje, šaljenje. šala. ®cfdjall, f. Sdjali. ©cfd)dinig, adj., sramožljiv. ©cfdjiinbet, f. Sdjanbcn. ©cfebarrc, ba«, grebenje, razgrebanje. ©efdjaubcr, f. Sdjaubern. ©CfdjaUC, ba«, zijanje. ©efdjaufct, ba«, guganje, guncanje. cuzanje. ©Cfd)(it!m, ba«, pena, pene. ©ef d) an nt C, ba«, penjenje. ©efdjeben, V. n. Vi. i., zgoditi se, dogoditi se, pi igoditi se, goditi se, f. ©reignen, ft<$; atiet) biti, iziti se; e« gefef)ieljt ibm ju» ©efdttpcne. Biet, ež gefepiept iprn Unrecht, krivica se mu dela, krivica se mu godi; bein SBifle ges fčpepe, izidi se, zgodi se, bodi volja tvoja; e« iji ein Uttglüd gefcpepen, nesreča se je dogodila, pripetila; e« gefdjapeit SButtber, čudeži so se godili; ež gefcpap aucp toirflicp fo, tako je tudi bilo; er ijl beit ganjen Sag gefcpäftig, unb ež gefepiept bocp nichts, ves dan dela, vender nič ne zdela; icp ttritl fepen, »až mit ipm gefepiept, bom vidif; ka-košna bo z njim; bie Strbeit ift gefcpepen, delo je storjeno, dodelano je; ež iji f(ä)on ge= fcpepen, fprcpto. mlena je; jit gefepepeneit ©a; (pen muß man baž Sejie reben, od storjenih reči se mora dobro govoriti; ež gefcpap ein ©cpuß, nekdo je ustrelil; »on Wem iji baž gefcpepen, kdo je to storil; mir gefepiept bamit ein ©efaflett, to mi je ravno všeč; ež gefcpepe, Wie bit gefagt paft, kakor si rekel, tako bodi; Waž er tritt, muß gefcpepen, kar on hoče, mora biti; i

tliebenb, f. ©efdiidjtgfrcitnb. ©ejd)id)tntaler, ber, zgodovinski malar. ©Cf djitpifitltle, bie, znamje, spominek, zgodovinski ali v spomin postavljeni steber, ©ef d) i d) t Ž Pil (p, baž, zgodovinske bukve, zgodbe. ©efdjidjižfdjteiber, ber, zgodopisec. ©cfd)idjtSfifiettid)aft, bie, zgodovinska veda, znanstvo zgodovine, zgodoznanstvof. ©tf«i«t3jUg, ber, pripetek, zgodek iz zgodovine. ©e(«ii, ba«, bie ®ef«icfli«feit, pripravnost, urnost, ročnost; e« ^at tceber 9lrt nod^ @e|~«icf, nič ne velja, ni ničemur podobno, ničemur se ne prilega; ba« .Rteib bat fein ®ef«icf, ne stoji dobro, f. a. ^aftlt; Piet ®ef«icf jtt ettoa« ^abeti, vstvarjen biti za kaj, ves pripraven biti za kaj; iti« ®ef«tcf bringett, v red spraviti, uravnati, na« V. upraviti; in« ®ef«i(f fomnten, izuriti se; ta« S«ieffal, bie &anb, umetna, izurjena roka; gefdjicftet S«it|5, dober strelec, russ. spo-sobnyj. @C(«iebt, ba«, sovanje; (mont.') jebe Pont 2Baffet au« «ret Sffiobnjlatte gef«obette Steinart, prod (altsl. prtjd, ©antni.) ©tf«icfe, ba«, streljava. ®tf«ilf, ba«, terstje. ©ef«intmer, ba«, blesketanje. lesketanje. ©efdjimife, ba«, zasramovanje, psovanje. @ef«iltbe, ba«, dertje. ©cf«itr, ba«, ®efaj), posoda, coll. posodje, 'bohm nadoba; S&!erfjeug, orodje; ©eni«, oprava, priprava; S((fergef«irr, oravna oprava; bei Sugpferbett, oprava na konji, naprava konjska, oprega, ham; S«ijf, ladjica, čoln; eilt gufjrtuerf, voz; ntit eigettent @ef«irre fomnten, s svojimi konji se pripeljati; bei ten 9Bei>erit,.,RamntlijjeH, S«itiire att jiamnteit, ničalnice pl.; bet beti Socfpo* geltt, bie attf bet £entte bamit befejliget toer* bett, ita« V. vudka. ©ef«irrbrttt, ba«, polica za kuhinjsko pripravo. ©cfdjiirliurfie, bie, ščet, šet za konjsko opravo, za hamove. j®e(«irrcn, f. Sdjirrcn. ©cfiirthnilblcr, bet, lončar, posodar. ©efdjirrbaitblnng, bie, ba« ®ef«aft, lon- čarija, posodarija; fte betteibeit,lončariti, posodo prodajati; ba« ©etpolbe, lončarnica, posodarnica. ©efdjledjtftirBatt. © ef d) i rt l) 0ÍJ, ba«, les za orodje, les za posodo, na« M. škeren les. ©tf«irrfamract, bie, orodnica, opravnica. @ti«itrma«er, bet, posodar, berdar. ©t(«labíicr, f. S«labbcr. ©t(d)la«tc, ba«,.klanje, ©tfdjliifc, ba«, spanje. ©cf«lagt, ba«, tepenje. © C f d| 1 It lllt) C, ba«, hlastanje, žlempanje. ©ef«litngtl, ba«, zvijanje, zavoji. ©tf«lanf, f. ©«lani. ©ef«Ianfbeit, f. S«lanfbcit. @t(«lc«t, ba«, überhaupt »tete ©attungen unb Strteil begreifetlb, rod, rodovina, pleme; ba« niannli«e, t»eibli«e ®ef«ie«t, moški spol, ženski spol, altsl. u. russ. pol, böhm. pohlavi (poglavje); na« dr. BI. toare jut Srjielung bet Sinigfeit ju gebrau«en, für: ®e(«le«t razpol, ©attung pleme, »Šace rod, S«lag rodbina (sorta*), Spielart iz-rodek; ta« mättnli«e @ef«le«t, coli, moški pl.; ba« toeibli«e ®ef«le«t, ženske; ba« mettf«li«e @ef«te«t, človeški rod, človeštvo; gamilie, rodovina, rod, pleme; ein berühmte« ®ef«le«t, slaven rod, slavna rodovina; iti ber ® rammattf, spol; »om ®ef«le«t ju ®ef«le«t, od rodu do rodu, f. a. ©ent* ration, Stamm; toeffen ®ef«(e«te« iji e«?. int gem. Sebetl: ali je on ali ona? ©c(d/lt«ter, ber, ®ef«ie«tetin,bie, (»eraif.) žlahtnik, žlahtnica. ©tfd)lc«tli«, adj., po rodu, po spolu, spolni. ©ef«It«th>3, adj., brez spola, brezspolen; itt bet ®ratnnt. srednjiga spola. ©ef«Ie«tlofigfeit, bie, brezspolnost. ©tf«lt«tŽ = , iti 3f|gn., po rodu, rodov, rodovinski, spolni. ©cf«te«tčalter, ba«, f. ®ten(«tnalter. ©e(d)lt«tžntt, bie, narava, rojstvo ka- ciga rodu ali plemena. ®eí«lt«téau3f«roetfnng, bie, nečisto življenje. ®tj«It«tébttum, ber, f. Stammbaum. ® ef«le«tžbrief, bet, rodovinsko pismo. ®ef«Ic«lženbung, bie, ® c(«Ie«tSfaß, bet, f. ®enitiu. ®c(«lt«tžf0lgc, bie, rodosledje, kolena ali rodovi kake rodovine. kakor slede eno za drugim, f. a. ©eUttatiOU. ®ef«It«tŽforf«tr, ber, rodoslovec. ©e(«Ie«t§glteb, ba«, eden izmed rodu, ud rodu. ©c(«le«tSgut, ba«, ©efammtgut, gibei« fotttntijj, rodovniška lastina; f. a. gibei= iotnmif. ®c(«lc«tsiunbc, tie, rodoslovje. ® cf«le«télltnbige, ber, rodoznanee. @ef«Ie«tSIcbte, bie, f. ®ef«Ic«téfnnbe. ®ef«lc «tžloč, f. ®ef«Ie«íIoé. ®ef«Icitžluft, ber, f. ®tf«Ic«fžirieb. ® e(« 11«t Snantt, bet, rodovinsko ime, ime rodu; bei 5D?enf«en, primek (priimek), pridevek, serb. podreklo. @ef«le«t$organ, f. ®cf«le«tžtljetJe, ©efihicdjtžregifter. ©ef^lci tžrcgiftcr, ba«, rodopisf, rodovnik. bukve rojstva; f. a. Stammbaum. ©cfd)lcd)täretfe, tte, spolna godnost, godne leta za možitev, ženitev. ©ef (hledltSitamm, ber, deblo rodu. ©cfdjlcdjtStafel, Die, f. ©cfdjfcdjtčrcgiftcr. ©ef d)ICdjt$theUc, pl-, spolni udje, rodila. naš v. spolovila, f. a. ©cburtčglieb. ©cjd)lcd)tčtricb, ber, spolni nagon, niebr. eepetee. ©cfchlcd|tžunterfdjicb, ber, razloček rodu, spola. ©efdjlcdjtčuerljiiltnif, ba«, razmdrje spola. ©efdllcstžmappeu, ba«, rodovinski gerb. ®Cfd)Ied)tžmort, ba«, ber »rtifel, naš F. spolnik, nad) bent Runs, člen, poln. przed-imek; ein ©ort, Welche« ein ganje« ©efchlecht bebentet, nad) F. rodovinska beseda. @tfd)lid)tžjeidjin, ba«, znamnje rodu. ©efd)Icidje, ba«, plazenje, lazenje. ©cfdjlcif, ta«, vhodna odpertina ali vrata jazbine in takošnih lukenj, ©efdjleifc, ba«, brušenje, ©cfdilcnbtr, f. ®d)lenbew. ©CfŠlCpp, ba«, vlak; al« Socffpeife, vaba, navaba, in 3nnerfr. vada, serb. mama; f. a. ©CfOlßC; »erädjtl. derhal, ljudje, ki se s kom vlačijo. ©CfSICppC, ba«, vlečenje, vlačenje. ®efd)lcubcr, ba«, lučanje, deganje. ©cfdjliffcn, adj., zbrušen, uglajen; »on gefd)liffener ©itte, omikan; f. a. Sd)ieifcn. ®efd)Iiffcuheit, bie, zbrušenost; »on ©it« ten, omikanost, uglajenost, ©efšlingc, ba«, ©d)lunb, Sunge, iebet unb §erg, drob. f. a. ©tfröft; ovojik. ®cjd)iingel, ba«, ovitje, ovoj. ®tjdjlt$, ba«, zareza. ©cjdjli^e, ba«, f. ©Slišen. ®cjd)l0ttcr, ba«, in einigen ©aljtoerfen, grampa; f. a. ©d)l0ttCm. ®tjd)Ind)je, ba«, ihtenje, koleanje (Grab.) ®tjd)Inde, ba«, požiranje. ®ejd)luntmcr, ba«, dremanje, dremež. ®efd)liirfC, ba«, serkanje, srebanje. @c(d)mad)tc, ba«, kopernenje. ®tfd)matf, ber, bie Sigenfdjaft bet Körper, eine angenehme obet unangenehme ©mpjin= tung auf bet 3ititge ju »eturfachen, (nach bem Russ. lt. Alt»/.) vkus, okus, slaj, slast-i; biefe ©peife hat feinen ®efd)ntacf, ta jed nima slasti, ne diši, je omledna; hat etlten bittent, füjjen ®efd)ma(f, je grenka, sladka, greni, sladi; bet ©cfdjmacffiiiti, kus (auch bei F.), okus; fig. vkus, ugodek; eilt feinet ©efchmaef, tenak vkus; feinen ©efchntad: iiU ben, čistiti, bistriti, likati vkus; bet ©es fdjmacf iji »erfdjieben, kolikor glav, toliko misel; kolikor ljudi, toliko čudi; et ftllbet ®efd)tnacf barait, to mu je všeč, po godi, dopadljivo, ljubo, to mu ugaja; nach bent lltueften ©efdiniacf gefleibet, oblečen po naj novejšem kroji (po zadnji šegi); eilt SWanit »on ©efdjmacf, vkusen-f človek; ki ume, kaj je lepo, kaj ne; ith fann ber ©aCl0Clt. ©efdjtocllen, f. gdimetteit. ©efdjmcnie, baS, sukanje, mahanje. @efd[|tOtllb, adj., berz, berzen; itidjt lang« fam, hiter, nagel, uren, jadern, böhm. speš-ny, rychly; adv., hitro, urno, jatlerno, ročnama; gefdjwittb ber, hiti k meni, sem; mad) gefdjioinb, podvizaj, hiti, f. a. ©ilcit; gefdjttriltber @ang, nagla hoja; gefdjtoittb re= beti, drobiti, gostiti, gostoleti. ©efdjtoiube, ti«, f. ©efd)toiiibigfeit. ©efdjmiltbcl, baS, vertoglavica. ©efcbfflittbtgfcit, bie, urnost, jadernost, hitrost, hitrina, hitrica, naglost, naglica, berzost, berzina; in bet ©efd^winbigfeit, v naglosti, v naglici, hitrici. @efdjttiiubi0icitžmcffer, ber, berzino- mer-f. ©efdftoiltbiutfdje, bie, (Silpoft, (Diligence) i etwa naglovoz, berzovoz. ©efdjtuinbfdjrcibelunft, bie, hitropisje. ©cftbroinbf djritt, ber, berzi korak. ©e(d)U)inbfd)llft, ber, nagli strel. ®efd)B>iltbid)iifjt0, adj., naglostrelen, berzostrelen. ©cfdjtoiltbftiitf, baS, nagli, berzostrelni top. ©efdjtoinbtDagen, ber,f. @cfd)U)iitbfatfdjc. @Cfd)10itt, baS, bernenje, cverčanje; f. a. @d)U»rrcn. ©efdjffiifter, pl; bratje in sestre; t»ir ftnb Oefc^lritfier (mannt.) brata sva, bratje smo; (t»eibt.) sestri sve, sestre smo; on mi je brat, ona mi je sestra, ©efdjfflifteriiltb, bas, ber@obn eines S3rtt--bers gegenüber bem ©obtt ober ber Sdjtoefter beS anbertt SrubetS, bratranec, bratranček; bie Softer eines SöruberS gegenüber bem Sobne ober bet @d)t»efier bes aitberti 93ru; berS, bratrana, bratranka; ber ©obtt einer @dbt»e|ier gegenüber bem @obn ober ber Xodjter ber anbern @d)tt>efier, sestranec; bie Softer einer @d)t»efier gegenüber ber Xodjs ter ber anteni @riicntifte, bte, imenik ali spisek porotnikov. ©efdUDUlft, bie, otok, oteklina, russ. opu-hol-i; »on gewalttätiger 3ufügung rüljrenb, zatok, zateklina; unter bell Stugen, mahnice pl.; bie ®efd)i»ul|t fe£t ftd), otok splahne, plahne, splahuje, uplahuje; Slufgebuttfenbeit, zabuhlost, nadutost. ©efd)tt)iilfti0, adj., otekel, otečen; aufge* buitfelt, zabuhel, nadut. ©efdmntlftfraui, bas, f. gettetfenue. © ef dltoiir, baS, ule-esa, ugnjida, geW. gnoj, (gnoj se dela, gnoji se), nad) M. vred (aufWC= tionircn. @efei)Itd)fett, kie, postavnost, zakonitost. ©CfctjlOŽ, adj., brez postave, saraovoljin, brezpostaven, brezvtaden; ker gefejjlofe 3u* fiaitb, brezzakonje, brezvladje. ©cfcijlofiglcit, kie, brezpostavnost, brez-vladnost, brezrednost, brezzakonje, samovoljnost, poln. bezprawie. ©CfChtttäßtg, adj., postaven, po postavi, postavam primeren. ©cfchmäfjiflleit, kie, postavnost. ©CfCtjfadjC, kie, postavna reč, zadeva; kar se tiče postave, ©cfchfiiirtttcr, ker, brezzakonjak. ©efetM, adj; f. 3chctt; ein gefegter Warnt, resnoben, miren mož, mošk. ©cfeijtttfcl, kie, nach kern Böhm, deska postav. ©CfCijtijUt, kie, moštvo, resnobnost, tehtnost. ©efefciibertrcter, ker, prestopnik postave, ©ef ^Übertretung, kie, prestop, prelom postav. ©Cfefcboliftrecfer, ker, izpeljevavee, iz- verševavee postave, ©cfeijtionftrecfltttg, kie, izveršba, izpe-ljevanje postave. ©efchuoiljieber, ker, f. ©efchtooHftrctfer. ©efehboUjicbung, f. ©cfc^üoliftrctfmtß» ©efctsboringc, kie, nasvet postave, nasve- tovana postava, ©cfC^öorf^rift, kie, itad) ®efe&»orfcnfterftnntic, bie, opolnoči, ura za strahove. ® efptnftif (f), adj; pošasten, strašljiv, ©cfperrbaunt, ber, rebro. ©efpCtte, bas, zapona, zaklepa, zapiranje, zaklepanje, zapor, zapira, zaklep; baS SBeigem, kerčenje; f. a. ©tipati; an 33it--d)etn, zaponka; amSd)lofj, zavornie», zapornica; SSagenbecfe, streha; f. a. Spetrtab. ®efperrt, adj., f. ©perren, ein gefperrtes JijanbwerF, zaperto, na eno mesto utesnjeno rokodelstvo. ®efpielt, ba6, igranje, ©efpttlt, bet, Seitgettoffe, verstnik, tovariš od mladosti; f. a. ©Cnttfj. ©t 1)ieltn, bie, verstnica; f. a. ®efal|rtin. ©E piclfdjaft. f. SpielgefeHfcfjaft. ©C piCRC, baS, natikanje, nabadanje, ©ejpilbe, bas, f. jJIaherredit, nad) v. spo- lovnašina. ©efpinne, bas, predenje. ©efpiltnft, bas, Was gefponnett ifi, ®arn, prej a. ©efpinnftpflonje, bie, predivo, rastlina za predivo. ©efplttter, f. Spltttern. ©cfpon«, f. ©hcgatte. ©tlpijtt, baS, zasramovanje, zasmehovanje, posmehovanje, zasmeh, posmeh, sramo-tenje, oponaša, oponašanje; ®efpotte mit 3emanb treiben, zasramovati ali sramotiti koga, smejati se komu, zasmehovati ga, in tt. JEr. and) rugati se, ricf)tiger rogati se (altsl. rigati se); er biente Jlttbertt gum ©efpotte, ljudje so se mu posmehovali, so uganjali šalo z njm; zasramovan je bil. ©efpDtte, bas, ®cfp0ttel, bas, zasmehovanje, zasramovanje. ©tfptiid), bas, pogovor, pomenek, pogovarjanje, pomenkovanje, nad) anberit fla». ®}unba. razgovor ; a Itd) kremelj, marnj ; ftd) in ein ©efprad) einlaffen, začeti govoriti ali meniti se s kom; ein ©efprad) mit ei; nem fu^rett, l)abcn, pogovarjati se s kom, pogovor imeti s kom; aud) meniti se, pomenjati se, pomenkovati se s kom; tttl ®efpr3, adj., negovoren. ©efpräd)lofig!cit, bie, negovornost. ©efprächfant, f. ©cfpräditg. ©efprädifamfett, f. ©cfprächigfeit. ©efprödjäfornt, bie, in ©efprächsform W«i* ben, biatogifd), v pogovorih, pogovorsko. ® efptäd)tDCtfe, adv., vpogovorih, iz pogovora (n. p. kaj zvediti). ©CfptädjC, baS, govorilo, ©efprenge, baS, baS Sprengen mit $ttl»er im Sergbaue, razval, streljanje, lomljenje kamnja; odskok ("od ravne poteze). ®cfprtnlclt, adj., pikast, pisan, pester (and) altsl.), nad) M. aild) sernast, sernat, mavrast; Weißgefprenfelter £>d)S, perast junec , peran. ®efpttnge, bas, skakanje, skakalica. ©efptthc, bas, brizgljanje, škropljenje, sikanje. ©efprbf, ber, f. ©proffen. ©Cfptltbel, bas, vervranje, kipenje, iz- viranje. ffiefpltlfe, baS, pljevanje. ©Cfpiile, bas, oplakovanje. ©efpiiliiht, f. ©Piilidjt. ©effel, f. ©eifjfuf?. ©eftabt, baS, basttfer eines großen ©affers, breg, kraj, obrežje; (altsl. u. serb. aud) žal); bie ©egenb am ©eftabe bes SJieereS, pomorje, primorje. ©eftabebemohner, ber, f. Ufcraninobncr. ©CftabelOS, adj., brez obrežja, neizmeren, ©eftalt, bie, podoba, oblikaf; »om mettfdjs lid)en .Körper, postava; serb. lik; russ. vid U. obraz; in ©eftalt einer !£aube, v podobi goloba; unter ber ©eftalt bes SroteS, v podobi kruha; eilte rttnbe, ad)te|>el, ba«, f. ©to^etn; eitte geftoppelte @ad)e, kerpucina, kerparija. ©eftbrre, ba«, motanje. ©cftotter, ba«, jecljanje, ©eftratjlc, ba«, sijanje. ©eftrautic, f. ©friiuticti. ©eftraubljolj, ba«, podpornja. ©Cftriiltd), ba«, germovje; f. a. ©traild). ©eftrau^ct, ba«, spotikanje. ©eftrctft, adj., stegnjen, napet, prožen; im geftreiften Sauf, v skok. skokama; f. a. ©trerfen. ©eftreidjct, ba«, glajenje. ©cft rcidjc, ba«, mazanje, ©eftreift, adj., progast (a«d) serb., bolim. 1J. poln.) čarast, brezast, pasast, pisan, pirhast, rižast, marogast, čanžev, čogast. @eftrcnge,f. ©trcugc; gefireitger £err, žlahtni gospod, častitljivi gospod; f. a. SapfCt. ©eftreitc, ba«, stlanje, nastiljanje, trošenje. ©cftridjett, ©eftrtdjeu, f. Stridjctu,©trci= d) en. ©eft titf(e), ba«, pletenje (zlasti napčno). ©cftrig, adj., včerajšenj, včeranj; f. a. ©eftera. ® eft t i) t), ba«, slama, kup slame, ©cftrbmc, ba«, tečenje. ©eftritbel, ba«, vertenje, vertinec; f. ©trit= belit. ©eftr iit)fle,_ba«, germovje, šumovje, šuma, dračje, goščava, gošava, nizko zaraščeno, zarašeno ternje, kokava. ©cftiibe, ba«, prah, praška, prahalica, se-phano oglje; bei .Rofileilbrelttteni, bie Srbe, toomit eiit SKetlet bebeeft toirb, nad) V. suknja, počernjenje. ©eitiibepodjtoerf, ba«, Stopa za oglje. ©eftutf, f. tanonc. ©Cftiifjt, ba«, stolovje, stoli (zlasti v cerkvi); f. a. ©cftCtt. ® eft Uit ben, t\ n., einent bie 3af)litng ge.- fiunben, počakati na plačilo, prijemati. ®eftuž, ber, f. ©eberbe. ®eftiit(e), ba«, kobilarija, žrebčarija, žeb- I čarija, konjerejska naprava, poln. koby-larnia, @e|unbtieit$íMÍ?. 683 ©cftiitnteifter, ber, kobilar, oskerbnik ko-bilarije. ®Cftiitpferb, ba«, konj iz žrebčarije, žeb-čarije. ©cftiitftute, bie, kobila iz kobilarije. ©eftiitfC, ba«, podpiranje, podpofa, podpornja. ©eftu^t, f. ©tn^en. ©eflld), ba«, prošnja, prosba; Ina« ift bein ©efudj, česa, kaj bi rad, kaj prosiš; (Sinem feilt ©efud) abfragen, prošnjo odreči, odbiti. ©efudjC, ba«, iskanje, ©efudjf^reiben, f. ©rfudjfdjrciben. ©e|ltbel, ba«, f. ©Übet; fig. pisarija, čeč-k arij a. ©efu m lite, ba«, brenčanje, bernenje. ©efiimlJf, ba«, mlaka; f. ©umpf. ©Cf UUtfe, ba«, brenčanje, renčanje; f. a. _ ©umfen. ©efunb, adj., zdrav; frtfdi ttitb gefunb, čverst in zdrav; tn gefltltben Sagen, dokler je človek zdrav, aitcf) pri zdravji; bift bn gefttub, kako si z zdravjem; gefunb Hierben, ozdraveti, f. ©cncfcn; gefutlb madjen, ozdraviti, ozdravljati, f. gurirClt; eine gefunbe ®eftd)t«farbe, zdrav obraz; eine gefitllbe Sage feabeit, na zdravem kraji stati; tjeilfam, koristen, blagonosen; bet gefunbe ©erfianb, zdravi razum, razsodek; eitt gefunbe« Šffett, zdrava jed; ba« ift il)m gefuilb, prav mu je, k pridu mu je (n. pr. to svarilo); etn gefunber SBaitm, terdno, krepko, čversto drevo; 6ei gefttttfcem Seit) fraitf feitl, na zdravem bolan biti (pravijo od dolžnikov), ©cfunbbab, ba«, (warnte«), toplice, ©efunbbruncu, ber, zdrava, zdravilna, dobra voda. kisla voda, slatina (©auer* britniieit), rudna voda. ©efunbcn, v. «., ozdraveti; f. ©enefen. ©CfUttbtjeit, bie, zdravje; bie liebe ®e--funbt;eit, ljubo zdravje, zdravjiče; bei guter @efunbl)eit feilt, zdrav biti, v dobrim zdravji; bie ©efuubljeit blüljt auf feinen SBattgen, lica mu cvetejo (od) zdravja; gefäferbete @e--funbtjeit, zdravje v nevarnost pripravljeno; jitr ©efunbtieit, zdrav bodi, na zdravje; beim Stiefelt, pomozi Bog, Bog pomagaj; attf (šine« ©efunbfeeit trinfeit, napiti komu, piti komu na zdravje; bie 9lntt>itltfd)ung ber ©efunbtieit beim Sruitfe, zdravica; eine ©e* funbljeit au«brittgeit, napiti komu, serb. nazdraviti komu, itad) V. zdravico zaglasiti; faiirn gelange tdE> jtt einiger ©efunbfeeit, komaj okrevam; bie ©efunbfjeit be« SBaffet«, zdravost (böhm. zdravota) vode, zdrava voda; @efmibijeit«i»efen, ©anität, zdravstvo, ©efltnbiicitžanit, ba«, zdravstveni ured|. © elunbtjeitčcertificat, ba«, spričbaza- stran (dobriga) zdravja, ttadj V. zdravi list. ©efltnbi;eitfi!glaž, ba«, napitni kozarec. kupica, tu tlutertr. u. nad) V. šemar. © efu ttb t) t it 3 Iitnbe, bie, ®efunbl)eit«iefjrc, nauk od zdravja, kako ohraniti zdravje. ©efunbtKitSfunbig, f. Siiitefifd). ©efunbljeitspaf, f. ©efunbljcitgcertificat, 634 ©c|unbDcitž?(iItiCi. ©etrenntefiig. ©eiitiibieitSfloItjet , btf, zdravstvena policija. ©efnnbljeitSrntli, ber, ein Gollegiuut, zdravstveni zbor, zdravstveno svetovavstvo; eilt 3nbi»ibuum basen, zdravstveni svetnik, ©cfunbheitžregct, bie, pravilo glede na zdravje, kako ohraniti zdravje, ©efunbbetlčriitff i d) t, bie, ozir na zdravje; ali ž ®efunbl)eit«rittffißten, zavolj zdravja. ©efunblieitSißein, ber, f. ©efunbljeitž* eertificnt. © efunbiieitžirinitn, ba«, napivanje, pitje kom« na zdravje; zdravica. ©efunbljeiigffleicn, ba«, zdravstvo, ©efltttbntnßung, bie, zdravljenje, gajenjc. © ef It nb feilt, ba«, zdravje, zdravost. ©efunbttttffer, ba«, zdravilna, naß bem Böhm, zdrava voda. © efiirfei, ba«, srebanje, posrebek. © efurr, ba«, renčanje, brenčanje; f. a. ©ltrren. ©ein bel, ba«, grajanje, ©eliifel, ba«, bšljertte Sefleibung ber Sffian* be, paž; f. Sitfclmerf. ©etanbei, ba«, igranje, ©etanje, ba«, plesanje, rajanje, ©etnilfie, ba«, tavanje, tapanje. ©etaft, ba«, ber Saftftnn, tip; ©etajte, tipanje , šlatanje. ©etonmel, f. Inunteln. ©elb eile, ba«, deljenje, ©eibiirnte, ba«, kopičenje. ©etigert, f. ©eftreift. ©etijn, ba«, donenje, glas, razleganje. ©etöfe, ta«, ropot, hropot, hrum, hrup, bobnenje, šum, hruš, tombot, ropotanje, tombotanje, romavš; f. a. SofCtt, Jtltnitll. ©etrnbe, f. Kraben. ©etrnitt^el, ba«, topot, štorkljanje, cepe- tanje z nogami, ©eirältf, ba«, pijača, pitje, russ. napitok; beraufßettbe« ©etränfe, pijana, upijančljiva, pijančljiva pijača; ^i^ige ® etränfe, močne pijače; beim Biet), napoj, ©etranie, ba«, napajanje. ©eträltiebejllfl, ber, jemanje, dobivanje pijače. ©etrnpiJel, ba«, peketanje. ©elritifd), ba«, žlobodranje, klepet, ©eiraueit, ftß, v. r., iß getraue mir, upam si, derznem, scrcc imeti, russ. smet, osrne-lit sja. ©eträltfel, ba«, kapljanje, kapanje, kaplje pl. ©eträllllte, ba«, sanjanje, ©etrnute, ber, poročenec; bie, poročenka. ©etreibe, ba«, ravnanje, uganjanje (čez nemoč). ©etreibe, ba«, žito; in @t. zernje, auß silje; ba« Weife ©etreibe, ttoß mtau«gebro= fßen, stern, foitfl sterneno, belo žito; @e* treibe überhaupt, im tief, ttnterfr. auß tek; ba« ©etreibe jletjt fßön, žito lepo kaže; ©etreibe in bie ©ßettertt bringen, spraviti, spravljati žito; ba« fßleßtefle ©etreibe mit 9iür0bl!cti0n, bie, pridelovanje žita. ©etreibereiß, adj., žiten;. getreibereiße gelber, žitne, rodovitne polja, ©etreibefad, ber, vreča za žito. ©etreibefßiff, ba«, žitna ali žitarskala- dija, žitarica, ©etreibeffierre, bie, žitna zapertija, prepoved , žita izvažati, ©etrcibeborrntl), ber, žitna zaloga, ©etreibetongen, ber, voz žita. ©etreibetoud)erer, ber, naß Ram. u. Medv. dragoletnik. ©etreibemurm, ber, žužek, molj. ©etreibejelient, ba«, žitna desetina, ©etreibejinž, ber, žitnina, žitna davščina, davšina, in Ät. kazen, ©etrenne, ba«, paranje. ©etrenntetlig, adj.,(J>ot.~) raznospolen. ©etrett. ©ernähr. 635 ©etrete, bas, stopanje. ©eirea, adj., zvest, veren; f. a. ©ettatt*, feinen iPfiidjten getreu fein, zvesto, vestno spolnovati svoje dolžnosti; et blieb fietS bet äßahrljeit getreu, povsod se je zvesto der-žal resnice, le resnico je govoril; ftd) ge* treu bleiben, stanoviten biti, ne spremeniti se; meine ©etreiten! zvesti moji! ©etreuljeii, bie, vernost, zvestost. ©eirenlid), adj., f. ©eircu, adv., zvesto, verno; alles getreulich erjâljleit, povedati zvesto vse, kakor je bilo; f. a. 3fuftitf)ti(J. ©eiriehe, bas, allg. gonilo, kretalo, obračalo; f. a. £riebbcrf, 9ftofd)ine; motit. podporni oder; bie ©omienfeite eine« ®ebir* ges, prisoje, nath M. prisoga ; im 2)iiilj= lenbaue, kolesa, ©elricben, adj., getriebene Slrbeit, nach V. kovano (gnano) delo, f. treiben, ©citichepfahf, bet, podpora; im Serg* baue, nad) V. sočnik. ©etriebfdietbe, bie, bei ben Uhrmachern, plošče, med ktcrimi so kolesca, ©etriebefpinbel, bie, navlaka, ©étriller, bas, žvergolenje, nach M. jigla- nje; f. a. Sriiicm. ©etrinfe, bas, pitje, ©etrihhel, bas, capljanje. ©etromflete, bas, trobljenje, trobentanje. ©etrohfe, bas, kapljanje, ©etroft, adj. u. adv., »erlraitenb, itt ber3u= »erftd)t gegrünbet, zaupen, potolažen, brez skerbi; getrofi, getrofien üKutljeS fein, miren biti; fei getrofi! ne boj se! bodi miren! nič ne maraj ! nidjt getrofi fein, zmešan, zmoten biti. ©etröften, fidj, v. r., einet ©adje, upati kaj, zanesti, zanašati se na kaj, nadjati se česa, obetati si kaj, nad) M. svestiti se; idj getrčfte mtdj ber Srfüilung beittet Sßerfpredjungen, upam, zanašam se, da dopolniš, kar si mi obljubil. ©etroiK, bas, kljubovanje. © e triint nt er, bas, razvaline, podertije, posipi, razdertje, podertine , groblje. ©etiintmel, bas, lirum, hrup, vriš, šum, vrenje ali vreva, drega ljudi, nad) V. tompot, tompotanje. ©etiindje, bas, beljenje, ©etunfe, bas, omakanje. ©etiipfelt, f. Siibfcln. ©et5en, ber, f. ©erften. ©eiibt, adj., vajen izurjen; f. Ueben. ©eiibtheit, bie, vajenost, urnost, izurjenost. ®ebntter, ber, boter, im Altsl. kum (aučh serb., russ. u. poln.) unb kmotr (auch böhm. u. poln.), nadj bem Poln. auch kerst-ni oče; ®e»atter fieljen, kum, boter biti, za kuma ali botra biti; serb. kumovati komu; bie Uhr ficht ®e»atter, ura je zastavljena. ©ebatterbitter, bet, kdor (koga) prosi za botra. ©ebatterin, bie, botra, botrica. altsl. kuma, kmotra. ©ebfltterfthmau?^ bet, botrinje. ©ebatterfthttfi/ bie, botrinstvo, kumstvo; coli, kumi, kar jih je. ©ebtttterčiente, pi., botri, kumovi. ©ebottcrftreid), ber, ©ebatterftiii, bas, pogača. ©ebatterfteheit, bas, uadj bentSeri. ku-movanjc. ©ebiere, baS, D-Uabrat, čveterek, čvetčro- ogelnik; Äranj int @äd)8fammler, ber, rastlinar; f. S3o= touifer. ©ettitthžforamlnng, bie, zbirka, nabirka rastlin. ©e tO äff, bas, tvaidm. bie SBaffen ber Spiere, orožje. ©Ctonge, baS, auf ber iianb, tehtanje; auf bet SBage, vaganje. ©cioogt, f. Sßogcn. ©etoählf, bas, izbiranje. ©etod 1)1 ig, f- Sählcrifch. ©eioähligfeit, bie, izbirljivost, izbirčnost. ©etnohr, adv., getoabr Werben etne Sadje, začutiti, zapaziti kako stvar; etbiicfen, za-gledati kaj; erfennen, spoznati, spoznavati; bu hrirft eS fdjon getoaljr toerben, vidil boš, čutil boš (kaj se pravi i. t. d.), ©etonljr, bie, Serftdjerung, zavarovanje,za- 636 ©ettmhrnbfcfiretbuitg. gotovilo; f. a. SBiirgfdjaft; (evictio), nach V. zaverovanje; ©ernähr leiflen, dober biti zakaj, ti a V. zaverovati komu; f. a. S8iir= gen; posest (po gruntnih bukvah, vpis v grnntne bukve); etleag in feine ®etoäbr neunten, prevzeti kaj v hrambo; bag ©etoäbr, mont. kos rudnika, ki je komu podeljen; posestni list. © emithrabfcbretbung, bie, odpis ali izbris iz gruntnih bukev, ©ettithrattf djreibuttg, bie, vpis v gruntne bukve. ©etDäIjrliar, adj., kar se more dovoliti, dopustiti. ©etoitljrbrief, ber, zavarovavni list. ©ernähren, f. ©eumbr (toerben). ©eaährett, v. a., befdjeimgen, poterditi, spričati, f. SBefdietntgen; angeloben, obljubiti, obetati, obečati; ©¡¿herbeit für etwa« einem leijiett, zavarovati, zagotoviti, dober biti, porok biti, zaporočiti se, nach K zaverovati komu; serb. zaveriti se, zaverovati se za—; getoäfjre mir etoige žBerfc^V»ie= gen^eit, obljubi mi, zareci se, zaveri mi se, da boš molčal do smerti; Sitieä Sitte getoäbrett, uslišati prošnjo, dopolniti, dovoliti koga prošnjo; baS fann ntatt lü(f)t getoäbren, to se ne more dati, dopustiti; Sinent etwa« ©itteä getoährpit, podeliti, skazati; grenbe gewähren, razveseliti, veseliti koga; Singen getoäbrett, koristiti; baä getoährt_ noch teilte ^inlängitd^e Sicherheit, to še ni dovoljna varnost, gotovost; bie gurcht ©ottež getoäbrt uns greubett, strah božji nas z veseljem navdaja; v. n., dober biti za kaj, f. ©CttwljrlCtftCn; er lief i§n getoäbren, pustil mu je na voljo, ni mu branil, ni mu bil nasproti. ©eaiibrer, ber, ©eumbrletffer, ber, nadjK zaverovavee; f. a. üßitrgc. ©effiübrie iftling, bie, dajanje varnosti, zagotovilo, dobrostojnostj-. ©ettabrleiituitgžurfnnbe, bie, dobro- stojno, zavarovavno pismo, ©e tu übt mann, ©cttähräntattu, ber, porok, poln. warownik; er iji mein ©etoähriämamt, on mi je porok, na-nj se opiram. ©etonbrfom, f. 2lufmerffam. ©etoabrfam, ber, ©etoaljrfame, bie, zavarovanje, čuvanje; ettoaS in feine ©etoatjti fame nehmen, vzeti kaj v hrambo; ettoaž bent ©etoahrfante eines Slnbertt übergeben, shraniti kaj pri kom, izročiti komu kaj v shrambo; Smieljabung, imetje, deržanje; Sinen itt ©etoabrfant bringen, zapreti, pod stražo deti koga; f. a. SertoabtUttg. ©etoährfthnfi, bie, f. ©efflährleiftmig; poroštvo. ©etottbrfchetn, ber, spričba. ©etoührn ng, bie, dopuščenje, dopušenje, uslišanje. ©etoiibrjeit, bie, čas, rudnik v posest vzeti, ©etoülbe, bas, gojzdi, velik gojzd. ©emaire, baž, valjanje, ©etonit, bie, überlegene SJfacbt, uitretibtmäfige Slntoenbttng ber überlegenen ©ia^t, sila, pre- ©enmltig. moč, posilnost, altsl. u. russ. nasilje; bent ©efefce ©etoalt antljutt, postavo napak razlagati, zvijati, prevračati; ©etoalt geht »ot Siecht, kdo zamore" zoper silo? kjer sila gospoduje, se pravica umikuje; @e= »alt gebrauchen, silo storiti, delati, s silo kaj početi, kam predreti itd.; Sinem ©e; toalt anthun, posiliti koga, silo storiti, delati komu; fteh ©etoatt antbttn, im Arbeiten, pretegniti se, presiliti se; Slbbruch thun, odreči si kaj; für ermorbett, ugonobiti se, življenje si vzeti; mir geflieht ©etoalt, meni se sila godi; in bie ©etoalt ber geinbe ge* rathett, sovražnikam v roke, v pest priti; ©etoalt ntit ©etoalt »ertreiben, silo s silo odgnati, odbiti; klin s klinam izbiti; mit ©etoalt, mit aller ©etoalt, po sili, po vsi sili, s silo, silama, posilno, na vso moč, (mit 3toang), z gerdo; ntif ©etoalt nehmen, po sili vzeti, jemati; aus aller ©etoalt freien, lachen uff., na vse usta kričati, na vso moč smejati se, krohotati se na vse gerlo; ®eh>alt fcbreien, na pomagaje klicati; SJiacht, bas (fttt(iche) Šerntogen ju thun, toaS man toill, oblast (in anbertt fla». äWunbart. vlast); ©etoalt tragen, oblast imeti, mä) Itt. oblastovati; baž flehet itt feiner ©etoalt, oblast ima, more to storiti, to je v njegovi roki, oblasti; ©etoalt über Sernanb ffciben, oblast imeti nad kom, biti koga gospodar, f. a. ^ertftheit; unter feine ©etoalt bringen, obvladati kaj . pod se, pod svojo oblast spraviti kaj; bie richterliche ©etoalt, sodnja oblast; bie »aterlidje ©etoalt, očetovska, očetja oblast; traft tragenber ©etoalt, (Jtan= jieifh)!), po prejeti oblasti, po moji, naši, oblasti; aus eigener ©etoalt, samolastno; eine Sprache itt feiner ©etoalt haben, dobro, popolnama znati jezik; f. a. StJlIntntht, ©ewattthiittgfeit; bie 3unge itt feiner ©e* »alt haben, biti jeziku gospodar, deržati ga za zobmi, dokler je treba; bie bürgerlichen ©etoalten, f. ©ettmttbaber. ©etoattamt, bas, mogočna služba. ©etoaltnnntaftung, f. llfttrljaiion. ©etoaltbrtef, ber, pooblastilo, pooblast(iv)ni list. ©efflntiburft, ber, pohlep za oblastjo, ©etonttgeber, ber, poobiastivec; ©etoalt* gcbcrilt, bie, pooblastivka. ©etoalibnber, ber, ©e»o(lmäattbi)iinbltr, f. £itd)bättbltr. ©CtBOltblO?, adj., brez oblačila, gol in nag. ©emanbmatber, f. £ud)ntad)tr. ©efflattbidjttCiber, ber, suknar. ©etnanbfdjnitt, ber, suknarija, prodajanje sukna na vatel. ©Cttattbčmeife, adv., na videz. ©Ctoanbt, adj., ročen, uren, gibčen, okreten, oberten (aitd) bei K), znajden. ©cwanbtljcit, bie, ročnost, urnost, gibčnost, okretnost, obertnost, izurjenost. ©ttuattbitttg, f. Sleibuug. ©CtDanle, ba«, omahovanje, ©ctbiirmc, ba«, gretev, gretje, grenje. ©CttarttC, ba«, svarjenje. ©CfflOttt, baä, čakanje. ©croarteit, f. SSarten, ©rttmrtcn. ©tffiiirtig, adj. u. adv., einer Sac^e geWär* tig fein, pričakovati česa (kaj), zanadjati se, nadjati se česa, zanašati se na kaj; idj bin feine« SBinfe« gewärtig, na oko mu strežem, serb. Sbr. on okom a ja skokom; einem treu, b°'b unb gewärtig fein, komu zvest, udan in poslužin biti; ich War eitler ¡Belobung gewärtig, v svesti sim si bil pohvale. ©C Hl artigen, v. a., etwa«, česa, (kaj) do- čakovati, pričakovati; f. ©CtDÜrtig feilt, ©cwärtiguug, bie, čakanje; ohne ©eWär* tigung be« Uttheile«, ne čakaje na sodbo. ©ctnenbig. <53? ©Ctuafri), ba«, itnnu|$e SSorte, prazne besede, žvekanje, kvante, kvašenje, blebetanje; f. ©tfdinmfc. ©ttoafdjt, ba«, umivanje, pranje, ©etnafthin, adj; blebetav, žlobudrav; f. ©cfdjtoabtg. ©CtDijffer, ba«, vode pl., ettra aud) vodovje, mnoge vode. ©etDiiffcrbtfdltciber, ber, vodopisec. ©efflafferbcfdtrcibung, bie, vodopisje. ©etoaffertuitbc, bie, ®eWafferlel)re, vodo- znanstvo, nauk od voda. ©emiiffcrfunbigcr, ber, vodoznanec. ©cffiiiffcrt, f. SBaffcrit. ©etnebe, ba«, ba« SBSeben, tkanje; bie ge* teebte Sache felbfi, tkanina, aitd) tkanje; eiu Stiict »ott bnititem @eWebe, roba tankiga tkanja; ba« ®eWebe ber §aut, pletenina, tkanina; eittet Spinne, pajčevina, preplet; in beit ffiienenftocfell, sat, coll. satje, satovje; ein ©etoebe »on Siigen, spletenina, mežlja-nina laži. ©etncbebaitm, ber, Schleifbaum, prednje vratilo, vratovilo, navoj, poln. nawoj. ©etnehr, ba«, (moni.), f. ©ctoahr; »on Weljren, t»a« jut ®ertheibigung bieitt, branilo, obramba; SBaffen, orožje; Sd)iefigei l»ehr, puša, puška; ba« ®et»eht fireeteu, orožje položiti; tcaidm. gonjači, f. a. ©C= fflaff; junt ®et»eht greifen, popasti za orožje, oborožiti se. ©cmchrbubc, bie, orožarnica, prodajavnica orožja. ©Ctt>ei)rfabrit, bie, puškarnica, orožna fa-brika. © etDChtfetter, ba«, pokanje puš, streljanje s puškami, ©cmchtgallcrie, bie, orožnica. © C tO th tfl trt (h t, adj., na orožje, na puško zučen, vajen. ©ttuehrhattblct, ber, orožar. ©cnichrfammcr, bie, f. ©etDtbrgaHcric. ©etDCljtiJtObt, bie, skušanje puške, ©ttnehrtienten, ber, pas ali remen za puško. ©CtDehttiiliCtt, ber, naslonilo za puške. ©tlDCljrfdjmib, ber, puškar. ©ClDthrfd)lltiCbe, bie, puškarnica. ©CtDCbrfdjranf, ber, omara za puške. ©tU)thtita0Cn, ba«, nošenje orožja (za kazen). © C m C i b i d) t, ba«, verbje, verbovje, verbinje, rakitje. ©ctotigcr, ba«, f. Scigcrn. ©etpcih, ba«, ba« ©eljorit, ©ejiange, auch ®e--l»i^t, jelenovi rogovi, nad) iti. rogli, ro-govile, bolim, p a roti v (parogi). ©etneint, ba«, jok, jokanje. ©tlOtife, ba«, beljenje. ©tU)eubC, ba«, llittlrenbeti, obračanje; mit bem «pffuge im ^flugen, obračilo, f. a. 9ln= gcuicnbe; eiu ©etrenbe .Rteiber, ©arnitur, kolikor je oblačila treba, da se je preobleči mogoče; ein gelbmafi, f. »iorgen; bdhm. ti. poln. hony (gony). ©etoeitbtg, f. ©tlenf. 638 ©etoerbe. ©etoerbe, ta«, f. SBerben, ©elenl, bas; einem ein ©etoerbe auftragen, ein ©etoerbe fiberitefimen, f. ©efdjiift; i« 3ttbegriff tet ®ef«afte, toomit Semanb feinen Unterljalt ertoirbt, obertnija-f, delo ali opravilo, s kte-rim se kdo peča, russ. promisel, poln. przemysl; Jpaitbtoerf, rokodelstvo; Srtoerb, pridobitek, zaslužek; ein ©etoerbe tteiben, pečati se s kako obertnijo, živiti se, služiti si kruh s čim, živeti ob čem (baljet bohm. živnostt). © e»erie6efU0IUfj, tie, obertnijska pravica. ©ctt)ct6cfteil)cit, tie, svoboda obertnij- stva, obertnijska svoboda. ©ClnerDegClb, taž, ©etoetbejleuer, obertnina, davek od obertnije. ©CtDetbfleif, ter, obertnost. ©CffierfiflciftO, adj., oberten. ©CtD crfietuitbe, tie, nauk od obertnij ; f. a. Sedjnologie. ©Cffltrfili«, «dj., oberten. ©CfflerblOŽ, adj., brez obertnij, brez obert-nosti. @etDer6re«t, baS, obertnijska pravica. ©Ctterbž*, in 3f?gn., obertnijski. ©etDcrbSnngelegenbeit, tie, reč, ki se tiče obertnosti. ©emcrbfam, adj., oberten, priden, ©croerbfamlcit, bie, obertnost, pridnost. © E tt) C t b 3 a U Ž fl e IIH It g, bie, obertnij ska raz- ©etDerbSbefitgnifi, f. ©eraerbebefitgnijj. ©etoerbšbu«, baS, obertnijske bukve. ©ODCrbfiettt, ber, obertnijski list. ©etDerbfd)ule, tie, fosiel als 3nbuflrief«ule, obertnijska šoia. ©eioerbScorreiponbeitj, bie, obertnijske pisma. ©en>erb§flei§, f. @etDetbflci|. ©cmcrllifgcnop, ber, obertnijski tovariš, ©eroerbžgeridjt, baS, obertnijska sodnija. ©etoerb žgcftpft, baS, obertnija. ©etDCrbŽgcfe^, baS, obertnijska postava, ©eroerbšinijaber, ber, obertnik. ©ctncrbžiatttmer, bie, obertnijska zbornica. ©ettierbžlcute, pl-, Obertniki. ©CIDCrbSmantt, ber, obertnik. ©emcrbSmaifig, adJ- »• adv-i obertnijsk, po obertnijsko. ©etticrbžorbnuitg, bie, obertnijski red, postava za obertnijo. ©eincrbžrecbt, f. ©etnerbredjl. ©effierbftabt, bie, obertno mesto, ©cmcrbjtanb, ber, obertnijski stan, obertniki, obertništvo. ©emcrbfteucr, bie, obertnina. ©etoerbSuuterncbntnng, bie, obertnijsko započetje. ©etncrbžucreill, ber, obertnijsko društvo. @emerbžtoerbiiltniji,ba>3, obertnijsko razmerje. ©etttrbžticrlttbung, bie, podelitev, dajanje obertnije. ©tffitrbŽDtrluft, ber, zguba obertnije. ©effiitblêtierbflttntf. ©CtDCrbSBerftiittbig, adj., znajden, zveden v obertnijstvu. ©ettierbŽDOrricbtUng, bie, obertnijska priprava. ©emerbčjtnč, bet, obertnijska dača. ©cœerbtbiitigfcii, bie, obertnost. ©emerbtreibenbe, ber, obertnik; tie, obertnica. © et!) erb tue f en, bas, obertnijstvo, obertnijske zadeve, reči. ©etn er f, bas, f. ©eœâff. ©emerfe, baS, lučanje, metanje, hitanje, serb. bacanje. ©eiDCr!, ber, (mont.), rudarski društvenik ali deležnik, tta« V. spolovnjak. ©eœerf, baâ, 3Berf, delo, delanje; gabrif, fabrika;tas ©etoerf tet Xu«ma«er, na« ben übt. fia». äftmita. suknarski ceh; f. Innung, 3unft; mont. f. ©emerff«aft. ©emerfbiener, f. @«i«tmeifter. ©einerfer, ter, f. ^anbmerfer, gabrifnnt. ©eœerfbolj, bas, les. ©etuerffdiafi, bie, rudarsko društvo, de-iežje; eine ©etoerff«aft jufammenbriitgen, skleniti, napraviti rudarsko družbo. ©etoerf Sij err, f. gabrifant ©etterlžmann, ber, fabriški delavec. © e m erfftnbl, bie, fabriško mesto, ©emette, bas, stava, stavljenje, ©effie^e, bas, brušenje, ©emidjfe, bas, vošenje, voščenje. ©Cttitbi, baS, bie ©«toere, teža, peza*. na« M. žmeča(?); ®ett'i«t halten, potrebno, do-voljno težo imeti, biti težak, kolikor gre; ettoaS na« tem ®etoi«te laufen, kupiti kaj na vago (au« böhm. u. poln.) ; f«toer, lei«t ®etoi«t, težka, lahka vaga; eilt Äör»er »on beftimmter ©«toere jum äBägeti, utež-i, serb. uteg, na« V. tehtalo; 2Si«tigfeit, važnost (in allen fia». ÏR)., tehtnost, pomemba, imenitnost; eitle @a«e »Olt ®etoi«t, imenitna, važna reč, ki ima kaj v sebi, ki kaj zaleže; eilt äRattn »on ®etoi«t, veljaven mož, čigar beseda kaj izda; feilt ®etm«t auf etwas legen, ne imeti za važno, imenitno; t»aS er fagt, bat fein ®etoi«t, kar on pove, nima nič v sebi, nima veljave, nič ne izda, ne zaleže; ©etoi«t einet Ubr, kem-belj, butee ; bttr« SlitStrocfnett att ®ewi«t »erlieten, usušiti se; @etoi«t »erle«en einet @a«e, povzdigniti, povišati kaj. ©etn i«laužf«lng, ber, pretežje, omah. ©CU)i«tig, adj., tehten, težek, znamenit, imeniten, pomenljiv, veljaven. ©eœi«ligïeit, bie, tehtnost, znamenitost, imenitost. ©etoidjllOŽ, adj., netežak, lahek, brez veljave in imenitnosti. ©emi«tnttt«er, ber, ntežar. ©etoidjtžeinbeit, bie, edinka teže. ©emidjtžlprogrefiion, bie, postopnostf teže. ®e»i«tžftange, f. Salanrirftange. ©eU)i«tftetn, ber, kamnena utež, kamneni butec. ® et»i«tž»erbnitnif, bas, razmérjeteže. @en>irrßarten. ©ClOinbtbOhrtr, ber, zavojnik. ©ewinbeifen, f. Mhlcifen. ©CttinfC, baS, miganje, namigovanje, ©etoinn, ber, bie §aublung bes ©ewuttiens, dobitje, dobitev. dobivanje; ©etoimtfl, dobiček, audj dobitek, nach IU. priobrest, obrest (auS altsl. neben mšel), russ. pribytok, f. a. SJiuhcn; burS Strbeit, prislužek, zaslužek; im Spiele, priigra, f. a. ©CtDlltnClt; ©etoinn an einer äöaare, dobiček pri blagu; ®eh)inn maSeti, dobiti, dobivati, dobiček imeti, na dobičku biti, okožiti se; einen großen ©etoinn machen, mnogo, lepo reč dobiti; entgangenet ©etoittn, odšel, zamujen dobiček; auf ©ctointt ltltb Süerluji, na srečo (t. j. na dobiček in zgubo); bet jahrlidje ©etoinn an ©rj i(i hier bebettteitb, tukej se mnogo rude na leto dobi, izkoplje, na dan spravi; f. a. ^rillUtC. ©tffltnttttnthcil, ber, delež dobička, ©eainnbeßierbe, bie, pohlep po dobičku, hlepenje za dobičkam. ©etDtnnbeßiettB, adj; dobička željen, ©elotnntirinßcnb, adj., dober, koristen, kazen, kar dobiček nese, daje, obeta. ©Ctoinnen, a., dobiti, pridobiti, zado-biti, dobivati, zadobivati, pridobivati, na dobičku biti, dobiček imeti, boljši si biti, prikoristiti, nadj M. and) priobresti (altsl. ttttb russ.); erreichen, doseči, dosegati; bie Obethanb getoiltneit, premoči, premagati, v strah djati, užugati; ttad) langem Umherirren getoannen toir bie Stabt, po dolgem tavanji smo prišli v mesto; eitle Stabt niit Siji getoinnen, osvojiti, vzeti, pod se spraviti mesto z zvijačami; täglich nur toe* nige SKeilen getoinnen, le malo milj odriniti na dan; fein 53rot getoinnen, kruli(a) zaslužiti, služiti si; ©etreibe, Obft getoins nett, dobiti, nažeti, pridelati žita, nabrati sadja; (Srje getoinnen, rudo kopati; SJietafl getoinnen, izdelovati, topiti; Nohten getoin* ©eatrbel. 639 tten, oglje žgati; gortgang getoinnen, napredovati, spešiti se; an Stärfe getoinnen, močnejši prihajati, okrepiti se; toenn iS 3eit getoinne, če utegnem; toenn iS 9taum ge* toinne, če bom imel kam, če dobim prostora dovolj; bamit ijt nidjis getoounen, to nič ne pomaga," nič ne zaleže; feitt 95or; trag getoinnt an ®eutliSfeit, njegove besede so čedalje jasniši, razložniši; er hat in .Kurjem feht geioonnen (amSeib), v kratkem se je dobro popravil, zredil; biti S Slrbeit getoinnen, pridelati, prislužiti; bltrS« ©refSen, burS bett Sienfi als ÄueSt ge^ toinnett, primlatiti, prihlapčevati; burS bett Sattbbait, üuShanbel getoinnen, prikmeto-vati, prisuknariti; burS ^anbel, prikupče-vati; im Spiel getoinnen, priigrati, u. f. f. mit pri - utib bem bie getoinnbringenbe Xhä--tigfeitob. ©etoerbsausübung 6ejeiSnenben3ett= toorte; eine SS'aSt getoinnen, bitvo, vojsko dobiti, zmagati; eilt ©itbe getoinnen, dokončati se, konec imeti; (Sinem ein'getoou= nett Spiel maSen, olajšati komu reč; ge* ben, podati se; iS habe ihn lieb getoonnett, priljubil se mi je, jel mi je dopadati; toie getoonnen, fo jerrotttten, kakor prišlo, tako pošlo (prešlo); kakor dobljeno, tako zgubljeno; |5reiS, Sffiette getoinnen, darilo, stavo dobiti; OteStžflreit, Skojefj getoitu ttett, pravdo dobiti; SineS Siebe getoinnen, pridobiti koga, prikupiti se mu; (Sinen ges totnttetl, dobiti koga na svojo stran, ober-niti ga za sabo; bie SaSe getoinnt eilt att* bereS Slnfeljett, reč začenja drugači kazati, se je drugač okrcnila; ©efSntacf an ettoaS getoinnen, f. ©efcl)inaif; frifS getoagt ijt halb getoonnen, serčnost velja, ©eminnenb, f. ©innehmcnb. ©ewinner, ber, dobivcc, dobivavec, dobi-vač. ©ett) inner in, bie, dobivka, dobivavka. ©črnin ngtcrig, f. ©etotiiitfüthtiß- ©etoinnlnft, bte, želja dobička. ©Cloinnretš, adj., prav koristen, kar dobro nese. ©eminnredjttunfl, bie, številba, rajtanjc dobička. ©eioiltnft, attS ©etotnfl, ber, dobiček, dobitek; beS ©etoitttifleS toegeu fpielen, igrati za dobiček, za dnar; f. übr. ©effitnn. ©etoinnftcntßnuß, ber, odid dobička, ©etoinnftlotlcrie, bie, lotrija (na dobiček). ©etOiltltfuSl, bie, pohlep ali ponagnjenost po dobičku, dobičkarija, dobičkoželjnost; lakota na dobiček; russ. koristoljubje: f a. ftabflicht. ©eltltnilfiiSHß, adj., pohlepen ali ponag-njen po dobičku, dobička lačen, lakomen; ttaS bettt Russ. koristoljuben. ©CffltnnfhetI, ber, delež dobička, ©ewtnnunn, bie, dobivanje. ©etojnnbou, f. ©etoinnreidj. ©Ctttiltfel, baS, cviljenje, cmevk, cmevkanje. ©eioinft, f. ©ctoinnft. ©ettirbel, f. Sirheln, 640 ©etoht © C tO i 11, baž, tkanje, tkanina; Ceintoanb pon bicptem ®etoirf, gosto platno, platno gosti-ga tkanja; f. a. Sßirlen; bei ben ®ienen, sat, satovje, pogače; »erlaffenež ©etotrf, paša. © CtD i tt, bo«, zmeda, zmešnjava, zapreda, ho-matija, mežljanina; «erb. metež; f. a. 28itt= tonrr; an eifemen ©cplčjfetn, f. SBefoputtg. ®ett)iß, adj. u. adv., opne ©efapr, feji *>or ¡Bewegungen, terden, gotov, varen; er pat eine getoiße §anb, ima terdno roko, ki se ne trese, ne gane; getoiß fcpiejjen, gotovo, zanesljivo streljati, da lahko ne zgreši; ber Xifcp jiept getoiß, miza stoji terdno; baž iji ein getoipež Seiten, to je gotovo znamnje; ki ne moti; getoiße Seute pabeit ež mir gefagt, zanesljivi, vere vredni ljudje so mi povedali; er iji mir getoiß genug, na-nj se morem zanesti; fejigefegt, ein ges njipež Sinfommen, gotovi, odločeni, stanovitni, nepremenljivi doPodki; icp fann nicptž getoipeg Perfprecpen, ne morem nič za terdno, za gotovo obljubiti; unbejtoei* feit, bie @acpe iji getoiß, reč je gotova, (h¡ihm. jisty, poln. pewny; rtiss. vernvj); gewiß wirb ež fo unb nicpt attbetž gefcpepen fein, obljubim, da je takole bilo; einer ©aepe getoiß fein, (b. p. (te jteper erwarten), svest si biti obet ricptiger, v svesti si biti kake reči; eine getoijje lieber jeitgung, terdno prepričanje; getoijje Staepricpt, gotovo, resnično sporočilo; biefež maept bir gewiß Suji, kaj velja, de te mika? ipr pabt gewiß gepört, ne mara, de ste slišali, pred kakor ne ste slišali; bet Zob iji unž allen gewiß, smert je nam vsim gotova; bie Srbe pat einen gewißen Sauf, zemlja ima stanovit tek; f. a. Scftimmt; bi« ju einem getoißeu Siele, nacp V. do nekljej; ettoaž für getoiß ergäplen, povedati (prodati) kaj za resnico; tg iji noep ni(pt getoiß, še se ne ve prav; getoiße §offmtng, terdno upanje; icp Weiß (g nur ju getoiß, predobro vem; eilten ge* toiß maepen, preveriti koga, uveriti koga; auf eine getoiße feine 2lrt, nekako tanko, auep uno tanko; icp »erfpüre eine getoiße Slbneigutig, nekako zopernost čutim, tako nekako ustavlja se mi; ein getoißer Süenfcp, nekdo, nek človek; et empfing miep mit eitlem getoißeit SSeftemben, sprejel me je nekako, kakor bi se začudil; eine ffiermu* tpung begleitenb, kaj ne? et pat ež ipm getoiß mit gleiß gefagt, kaj ne, navlaš mu je rekel? eg wirb' getoiß lange bauertt, bo pač dolgo terpelo; et toat getoiß nicpt atts toefettb, ni bil ne ondi; mit Sejcugung feis nes lltiwil(enž, icp toerbe ež getoiß beffet toijfett, ant bom bolj vedil od tebe, bom vsaj bolj vedil; adv., za gotovo, za terdno, za res, nar berže. ©emiffcn, baž, vest; russ. so vest; poln. sumienie; auf baž ©ewijfen fragen, auf fein ©ewijfen fagett, vprašati koga, naj pove po vesti, pri vesti vprašati, pri svoji vesti reči; baž gute ©eWtfjett, dobra, čista vest; itacp meinem bejien SBijfen unb ©e-- ©ctoiffcnžitntupc. toijfen, po najboljši vednosti in vesti; ettoaž auf feiu ©eWijfen nepmen, vzeti kaj na dušo; et pat ež auf feinem ®ewiffen, na vesti, na duši mu je; jum ©etoiffen teben, svariti, na dušo govoriti; Borpergepenbež, ttacpfolgenbcž ©etoiffen, prejšnja, potlejšnja vest; er pat ein toeitež, grobež ©etoijfen, ima kosmato vest; ein gartež, engež ®es toijfen, tanka, rahla vest; ftep ein ©etoijfeu barauž ntadjett, za greh kaj imeti; barauž maepe icp mit fein ©etoijfeu, zavolj tega me vest ne opominja, ne peče, (Víí.ís. sovestit-sja); baž ©etoijfen fcplaft, vest spi; baž ©etoijfen foltert ipn, vest ga peče, žge, červ ga grize v sercu; baž nagenbe ®e= toijfen, červ vesti, grizenje vesti; ©inent baž ©etoijfen ritpren, zbuditi komu vest, zganiti ga, da gre v se in se pokaja. ©cffitffcnpaft, ©etDiffcnpaftig, adj., vesten; adv., vestno, po vesti. ©emiffcnpaftigfeit, bie, vestnost, ©etniffenlož, adj., brezvesten', nezdušin ; ein getoijfenlofet SKenfcp, brezvestnik, brez-vestnica. ©etDtffenlOfigfcit, bie, brezvestje, brez-vestnost. ©ctDiffeitSttitgcIegeitpeti, f.@emiffen3= jad) c. ©Ctniffenflingfi, bie, težka, huda vest, vestna težava, britkost, vestno pečenje, ©cmiffcnž&if, bet, vestno grizenje, pečenje, červ vesti, ©cffiiffcnžcrfntfcputtg, bie, izpraševanje vesti. ©etnifftnžfall, ber, ©etoiffenžpunft,vestna reč, vestni primérljej. ©cmiffcttžfrnge, bie, vestno vprašanje, vestna reč, vprašanje, ki se tiče vesti, ©ttntffengfreipctt, bie, vestna svoboda, prostost; svoboda vesti, ©etoiffenžfurdjt, bie, strah vesti; f. a. ©etDiffcnžongft. ©ClDiffenSpfltdjt, bie, vestna dolžnost, dolžnost po vesti, ©etniffe nžpriifung, bie, izpraševanj e vesti, serca. ©etniffcnžpunci, f. ©etniffenéfoll. ©cmtffcnžgual, f. ©ctniffcnžbip. ©etDiffenŽtatp, ber, spovednik, duhovni oče. ©emiffenčteinigleit, bie, čista vest, čistost vesti, ©etnificnžmpc, bie, mir vesti, vestni mir. ©etDiffcngfadje, bie, vestna reč, zadeva, reč, ki se tiče vesti. ©etniffenžfdjittf, ber, vestno spanje, spanje vesti. ©etniffenžfcrupei, bet, pomislik vesti, sumnja vesti; — nemirna vest. ©ctttffenáfticp, ber, nagib, nagon vesti, duše. ©etotffenčiibltng, bie, vestna vaja. ©emiffenžunrupe, bie, nemir vesti, nemirna ali nepokojna vest. ©CttiffCltSjttMItit. © C to i f f C It Ž J to 011 g, ber, siljenje vesti, vestna nuja; f. a. ^ntolctanj. ©cffliffcnsjtocifct, ber, vestna sumnja, dvomba-. ©Cfflif CrmaftClt, adv.. tako rekoč, tako nekako, na eno stran; et feat ifelt babei gewifietmafien belobt, on ga je tako rekoč pohvalil; pri tem, bi djal, ga je še pohvalil. ©ctoif?I)eit, bic, Sicherheit »ot ititwiflführ; Udjen Bewegungen, terdnost; ©ettnfjljeit bet §aitb, terdnost v roki, terdna , stanovitna roka; ©cwipeit itt Slitfebtmg bet Cšrfennt* uip, gotovost; einet Siadjridjt, gotovost, zanesljivost, resničnost; »on etwa« ©ewißs heit geben, gotovo resnico od česa povedati, gotovo naznanilo dati; bie ®etoijjl)eit beS (SntfchlllffeS, stanovitost, ncpremenlji-vost; Sicherheit, varnost, varščina, varši-na , zastava, f. a. oben ©CWtf. ©Ctoiflidj, adv., za terdno, gotovo, zares, resnično. ©CtoittCt, baS, hudo vreme, huda ura, blisk in grom ali treskanje; Sturm, vihta, navihta, (nad) Slltb. nevihta), vihar; ein ©ewittet fteigt herauf, k liudimu vremenu se dela, ali napravlja; baS ©ewittet fiat cingcfdilagen, treščilo, trešilo je; baS ©e* Witter feat ftd) gelegt, hudo vreme je je-njalo, uleglo se je; f. a. SffiittCtUUg; fig. sila, nesreča, huda zadrega. ©cmiitcralileitcr, bet, f. Blihablcitcr. ©Ctotttcrbllltiel, bas, tema od liudiga vremena. ©cfflittcrgctoölt, baž, hudi oblaki. ®etoittcrgu$, ber, ploha v hudem vremenu. © Cto it t erl) (ift, adj., hudouren, navihten; kakor bi se napravljalo k liudimu vremenu. ©etDittcrllintmcI, ber, viharno, navihtno nebo. ©CtoittCrtUft, bie, soparica, kakoršna biva pred hudim vremenam, zagatni zrak. ©ctoittcrit, f- n. u. i., es gewittert, hudo vreme je , navihta je. ©Ctoitteruadjt, bie, hudourna noč. @ CtO itt Et t C g Cll, bet, dež ob hudem vremenu. (Setoitterreid), adj., viharen, hudouren. ®etoitterfd)lt&e, ber, škoda, ki jo napravi huda ura, uima. ©ewitterfdjflucr, ber, vihar in ploha. ®eioitterfdjtottnger, ©etoitterfdjtocr, adj., hudouren; »on ber 8ltft, soparen, zagatin; »on ben äßolfeit, hudourni, černi, hudi oblaki. ®etoittcrfcbtoiit, adj., soparen, kakor biva pred hudo uro. ®etOitterfd)toiite, bie, soparnost, soparica, zagatnost. @ cm it t er ft mige, f. Bti^ahteiter. ©tloitterftlirilt, ber, vihar, piš ob hudi uri. ©cttitfcroolt, f. ©ctoitterrcidj. ©efflittertootfC, bie, hudi, černi oblak, hudourni oblak. ltad) M. gromski oblak. ©tn>it?el, f. Silili, ©etoiihnlidj. 641 ©etoiijiget, f. Stößigen. ©Cto 0 g C, baS, bibavica, zibanje, zagoni valov, valovje. © Cto 0 gen, adj; nagnjen, naklonjen, blago-voljin, dobrohoten, dober (komu); er tft ifem gewogen, rad gii ima; wir bleiben euch in ®ttaben gewogen, bodite si v svesti naše milosti; f. a. ©CltCigf. ©ctoogcubcit, bie, nagnjenost, dobrohotnost; haben Sie bie ©ewogenheit, bodite tako dobri. ©CtoO^UCn, v. n., navaditi se, privaditi se, in Unterfr. u. serb. a. privikniti se;id)famt eS an biefem Orte nicht gewonnen, ne morem se tukaj privaditi, navaditi; f. jebodj bas gebräuchlichere ©ctoöfiltcn,, ftd); gewohnt, navajen, vajen; geWof)nt fein, vajen biti, navado imeti; et ijt gewohnt früh etufjuftehen, on ima navado zgodaj vstajati, obet burd) bas freq. ßeitwort fehledjtWeg, on zgodej vstaja; gewohnt Werben, navaditi se; baS bitt ich alt ihm fbl6e6ogcit, ber, oblok. ©cffidlbeftcill, ker, obočni kamen; Sßlltß* jtein, ključ. ©elDÖlbfÖrtttig, adj., svodast, bokast; convex, bokast, zbočen; concav, slok, slo-čen. ©cu>öl6luft, f. telterluft. ©t too ID t, adj., obokan, bokast, v obok, oblok zidan; f. a. SSÖlÜClt. ©ttO'OH, ba«, oblaki. ©Cttl'Ölfig, adj., oblačin. ©eaölllo«, f. äBoIfcnloö. ©efflÖliSlIrtßt, kie, oblačna, temna noč, čemi oblaki, ©cmÖllC, ka«, bei bett Sägern, tičji mah, perje, dlake, ki jih sove požro in neprebavljene zopet od sebe dajo. ©ttOOrfcl, baž, vejanje. ©eloiil)l, ka«, ritje, prerivanje, razrivanje; fig. gnječa, drega, pritisk, naval, gomolenje; e« ift ein grofje« ©ettmfjl oott Seiten iti ber ©takt, vse polno ljudi vre, se tlači, gnjete, pritiska, preriva po mestu, Serb. vreva. © C to 11 it b C it, f. SBinbcn; mit genntnbenett Hörnern, vitorog. ©Cloiinfßt, ba«, zelenje, voščenje, voženj e. ©emiirfcl, ©cmiirfctt, f. Sßiirfeln. ©Ctoiitge, ka«, davljenje. © CWÜrm, ka«, červi pl., červad, laznina, červina. ©eioiltmt, adj., červiv; «Ott 9titjfett, piš-kav; eine geWurmte ©aße überhaupt, čer-vojedina. ©CUliitj, ba«, SCBttrjeln, koreninje, kore-ničje, koreni; ©etoäßfe, bie ©peifen fßmacf= baft jtt maßen, dišava, dišavje, vonjava, dobrodišeča zel, mejduhija, začimba z dišečino; russ a. priprava; fotlfi itt alien flat). Witnka. attß in biefem Sinne, korenje. ©eloiitsbiißfc, bie, dišavnicaf, poprovnica, poln. korzennica. ©Cttiitje, ka«, začimba; kie Hankluttg, za- činjanje. ©eiOHtJCl, ka«, koreničje. ©twiitjfleifß, f. 9iagoiit, ©ejogett. ©eloiitjgeloölbc, ka«, prodajavnica dišav, dišavarnicaf. ©effiiitjbafi, adj., dišaven, lepodišeč. ©cmiitjbaftigfcil, kie, dišavnost. ©ttt>ürjl)aitbel, *3ec' kuPž'ja z dišavami. z dišečimi koreninami, ©emürjllältbler, ber, dišavar, naß V. di-šečinar; kie, dišečinarica. ©emiitjfiflnbluitg, f. ©tttiiirjgeiDtjIbe. ©emiirjlaben, f. ©ctBiirjgcmblbt. ©eiDiirjmtirtljt, kie, pimenta. ©emiirjniigeletn, ba«, ©emiirjnclfe, bie, žebinec, nagclnova žbica, klinci pl., russ. gvozdika. © troiirjnelienbaum, ker, žebinčnikf. ©cmiirjrciß, adj; zelo dišeč, naß M. di-šavat, poln. dišečih korenik in zelišč. ©eroiirjtoaare, f. ©tmiirj. ©emiitbe, ka«, divjanje. ©eijer, f. ©cict. ©CJÖb, ©tjfilt, ka«, (mont.) orodje, ©ejühfaften, ker, orodnica. ©ejatft, f. Brnfett. ©tj Ob It, ka«, plačevanje, ©ejiible, ka«, štetje, preštevanje, ©ejäbllt, atlj., zobat; gejäljnelt, zobčast. ©CJÖnf, ka«, prepir, kreg, niebr. ravs, kavs. © CjaitlC, ba«, kreganje, prepiranje. © e j äu, ba«, f. ©cjäb. ©ejaitbet, ba«, mujenje. opotavljanje ob obotavljanje, serb. oklevanje, ©ejülttlt, ba«, berzde, hamovi. ©ejtße, ba«, pijančevanje, ©ejciten, pl., oseka in plima; f (fbbe. ©CJClt, ba«, šotor, pokrivalo, naß V. ša-tor. (altsl. šat'r, russ. šater); ein ©ejelt attffßlagen, šotor razpeti, postaviti; f. übr. ¿elt; ein ¡tljeit ker Hirnhaut. ©Cjeltbaum, ber, in ker SDlitte ke« ©ejel-- te«, srednji kol. ©CJCllbalCIt, ker, kljuka. ©ejcltfßneibcr, ker, šotomikj. ©Cjcitg, ka«, orodje, priprava, roba; f. a Šcug- ©ejitfct, ka«, f. Riefet unk Ungcjicfct. ©cjicfetfCltUCt, ker, Sntomolog, žizco-znanec, rißtig. žižcoznanec. ©tjicgc, f. ©tfßncibig. ©CjitbC, ka«, vlečenje, ©ejicnteit, v. n. i. U. r., spodobiti se, pri-stojati se, dostojati se; toie e« ßni gejiemt, kakor mu gre, se mu spodobi; ka« gejienit llißt, to ne gre, se ne spodobi, se ne uda. ne pristuje. ©CjiClltCltb, ©ejicntliß, adj.. spodoben. pristojin, kar komu gre. ©CjietC, ka«, lišpanje, lepotičenje, naß V. žment, russ. žemanstvo; f. a. 3'EtCtti. © Cjiett, adj.. ozaljšan. olepotičen; f. a Slffcctiten. ©ejimmer, ka«, tesanje, tesarjenje. ©ejirf), ka«, škrip, cverčanje; f. >}irben. ©ejifße, ka«, sičanje. ©ejifßel, ka«, šepet, ©ejitter, ka«, tresenje, trepet. ©ejogett, f. Siefen. ©ejiitbt. @ejiid)t, ba«, seme, zalega; Oiatteriigejudjt, gadja zalega, serb. leglo; f. SrUt. ©cjiingcl, ba«, jezik; f. a. BiittflCltt. ©C}U))fC, ba«, pukanje. ©ejmarfc, ta«, ščipanje, šipanje. ©ejtocifel, f. Btncifel. ©e JtD eifl, ba«, mladičje, vejevje. ©ejtBCtt, adj., dvojin, podvojen. ©CjfflidC, bo«, ščipanje, šipanje. ©C3tt)itfd)Cr, bo«, žvergolenje, gostolenje. @ibraltarfd}UiaIbC, bie, gibraltarska la-stavica. ©id)t, bie, eilte .Rraiiil)eit, (arthritis) ©lieber* reijicit, terganje po udih ali kosteh, protin, n. Jan. skernina; protin, hudiča, kostnica, koščina, košina, derhavica; in ben Sufjetl, podgrom*, serb. ulozi pl.. poln. suchobol-nošč"; eljental« attdj fur Sd)lagfln$, f- bief.; (mo»f.), nad) V. zasipljej, usipljej. ©id)tanfall, ber, popad protina ali koščine. ©idjtartig, adj., protinast, protinu ali koščini podoben, ©idjtbaum, ©icfitbccrc, bie, fefitrarje 3o* l)anni«beere, (Ribes nigrum), čemi ribež, kresno grozdje, laško grozdje. © i d) t b lit me, f. ©d>Iiificlblitme. ©id)tbmd), ber, mertvud, mertudnost; f. o. Mjitimig. ©idjtbriid)ig, adj., mertuden, sključen. ©id)ibritd)ige, ber, mertudnik; bie, mert-udnica. ©idjtbriide, bie, hodni ob. vozni most, po kterem se oglje vozi k žeknu, peči v plavžih. ©idjten, f. §oItern. ©idjterifd), f- ©idjtifdj. ©idjtfieber, bo«, protin z vročnico, pro-tinova vročnica. © ¡41 bol 3, f. gaulbols. @tt|tig, ©id)tifdj, adj., protinast, derha-vičen. ©idjtforiter, pl., potonično, kersnikovo seme. ©id)tfraitfe, ber, protinast človek; f. o. ©idjtbriidiige. ©i d) ti ran t, f. Stordifdjnabel, SJiafliebe, ©djliiffelblnme. ©idjtmtttel, bo«, lek, zdravilo za protin. ©idjtpille, bie, zdravilni svalek za protin. ©idjtrofe, bie, (Paeonia otF.) potonika, kersnik. © i d) t r ii b C, bie, 3oitnrnbe ob. — tebe,(Bryo-nia alba) blušec, svinjska repa, srebotina. @i(btfd)llier3, ber, bolečina od kostnice, protina. ® t d) t f d) ro aram, ber, (£irf(i)brufl), prosnica. ©id)tftOff, ber, protinina. © i d) t tU lt 13, bie, (Dictamnus), jesenak, mert-vica. ©idertt, f. tidern. ©iebe, f. SBinbe (bei 9tabtern). ©iebel, ber, uberbottbt, verh; f. ©tyfel; bie in eine ®pi£e oužtonfenbe, ein £>reied: bil* benbe ffianb eine« ©ebottbe«, uttb jtrar je--bod) ntteig. al« gcuerntauer, zidani opaž, blojje i3erfd)alluitg, oboj; eig. al« Oiergierutig, mit ©eftmfen unb meiji ati ber Sfiorberfeite ©te&en. 643 be« ©ebäube«, grontoit, nad) V. hišno čelif, nad) bent Böhm. u. Poln. ščit; ein gifdj, neki korosel. ©tebelbrud), ber, f. ©ipfelbrnd). ©tebclbntb, ba«, ©attetbad), dvostrana, ttad) V- cela strehi; ein $ad) mit eitlem ©iebel oti bet Sorberfeite, streha s čelam, ščitam , skitam. ©iebelfelb, f. ©iebelntaner. ©iebelb au$, ba«, hiša s čelam, ščitam. nad) V. pokončna hiša, skoncama hiša. ©iebclmctuer, bte, čelni zid; zidani opaž, ©tcbelfdjinalbc, bie, f. £anžfd)malbe. ©iebelfeite, bie, f. grotttetyiee, lice. nad) bent Böhm, pročelje; bte ©eite mit bet getter--iltattet, itatb V. konec hiše, končna stran; tista stran hiše , kjer je opaž ali oboj. ©ieb clttaitb, bie, čelna, opažna stena. ©iebett, ein gifdj, f. ©icbel. ©tcbigfett, bie, alte, nad) Jarn. veča; f. o. Abgabt, ©iefe, bie, f. Stele, ©ieder, f. «lutfinf. ©ieneit, f. @äl)iiett. ©tettftftb, j. 2M4. ©tenib, f. ©enfter. ©ie^ern, f. ©iertn. ©t ep i en, v. n., mit STOüIje Sttbem J)°len, težko dihati, sopihati. ©ter, bte, pohlep, pohot, nezmerno, strastno poželenje, gladovnost. ©terblid, bet, lakomne, lačne oči. ©terbe, f. SBcgierbe. ©ieren, v. n., hlepeti po čem, nezmerno, strastno hrepeneti; f. a. SegeStett. ©terfall, f. ©crfalf. ©ICrig, adj., pohlepen, gölten, gladoven, lakomen, dert; gierig effen, požrešno jesti, hlastati, oblo požirati; ein gieriger äftenfd), pohlepnik, lakotnnik; f. a. SBegietig; fel)t gierig feilt, nad) Jarn. cerketati. ©terigiett, bie, pohlepnost, lakomnost, gladovnost (jebod) meljt .§abfud)i). © i e r 11 n g, ber, pohlepnik, pohlepnež, strastnik. ©ierftb, ber, f. ©etffuj?. ©jerfdjtoalbe, bie, f. 9J}auerfd)toalbe. ©iefbad), ber, hudournik, sušeč, lijak.su-šica, nad) V. aud) suhi graben; in II. Är. utlb itn Serb. bujica. ©iefbttb, ba«, polivanje z (zdravilno) vodo. ©teftbanf, bie, lijavna klop. ©ief)beden, ba«, umivavnica, medenica; f. SBedett. ©ießbogen, ber, zlivak. ©iefel, ber, nadj V. livec, livček. ©teffCtt, v. a., liti; äBein in« ©lo« gießen, vliti, vlivati, obet vlijati; »oft gießen, na-liti, nalivati, natočiti, natakati; SSQaffer in bett SBeilt gießen, priliti, prilivati vode v vino; ©locfctt te. gießen, zliti, liti, zlivati; begießen, politi, polivati, zaliti, zalivati; gegoffette« Šilb, zlita, lita podoba; gegojfene Šlrbcit, vlito delo, zlitina, vlitinaf; v. r., (teb gießen; f. ©rgiejjeit; v. i., e« gießt, lije, dež fije, se uliva hudo. (»44 ©iefjer. ©iefjer, ber, livec, vlivar, zlivač; f. a. ©icfjfrtitne. ©iefterei, bie, ©iepbau«, ©iefpätte, ©offe, vlivarnica, zlivarnica. ©ieftetlobn, ber, plačilo zavlitje kake podobe itd. ©tefjetS, f. söronje. ©ieftffll, ba«, polivač, polivavni sodček; f. a. ©iefifanne. ©iefiflufcbc, tote, ©ic|)form, bie, nach bem Serb. it. Böhm, kalup, attc£) tvorilo. ©iefjb««3, ba«, f. ©iefjeret. © ieffbiitte, f. ©testet. ©icf?infirunteni, ba«, vlivalo, ©iefjf atttte, bte, polijalo, škropivnica, škropilo, poln. polivačka. ©iefjfetie, bte, (©iefitöffet), vlivarska žlica, ob. žlica fdjledjtfjül. ©ieftfefiel, ber, topivni kotel. ©iefjfOlJf, ber, eilt trichterförmiger mit 8ö= ehern oerfefjettct Sluffag auf ber ©iegiattne, Sraufer, cedilo, ©ießlunft, bie, vlivarija, zlivarija. ©iefjiocb, ba«, vlivališčef, vlivališe. ©iefjlöffel, ber, f. ©iefjteile. ©iefinteifter, ber, vlivarski mojster, nad-livarf. ©tCjjntCtOtl, ber, vlivarski lapor. ©tefjmobel, ba«, f. ©iefjform. ©iefjofen, ber, topivna peč, topivnica. ©icfjpfflutte, bie, topivna ponva, ponev, ©iefjiircffe, bie, vlivarska stiskavnica. ©iefjcinue, bie, žleb, po kterim stopljena kovina teče v kalup, ©iefjffllti», ber, kalupni pesek. @ie§f(i)Aff, ba«, lij, lijak, lilo, liv, lakom-nica, lakomec, (ba« Sffiort fommt bei Hein-sius nid)t »or). ©iefifd)aufel, bie, ein ©efäfj, ftüfiige Äör» per au«jltfd)öpfen, korec, zajemač. ©te^fdjnaiiel, ber, duljček, duljec, nos, noseč. ©ießftein, ber, kamneni kalup, ©icfftttfet, bie, zercalarska, kamnita ploša. ©icfjtiftf), ber, miza za vlivarsko orodje. ©iefjöogel, f. 2BenbeI)ai3. ©icj)roflflte, f. ©ufjmaare. ©iCfjtDCrf, ba«, vlitina, zlitina. ©icßjflUfle, bte, vlivarske klešče, kleše, ©ift, bie,' f. ©ttbe; ba«, getoöbnt. strup (im Allsl. Sßunbe), nad) bem Altsl. Russ. u. Poln. jad, Cserb. U. böhm. jed), in U. .Sir. lt. ini Serb. auch °trov, (altsl. otrova ttnb otrava, russ. otrava); heff'8ec 3om, to-gota, čemer; ©ift beibringen (Sinem, geben, zavdati, zavdajati komu; in U. .Kr. it. serb. otrovati koga; ©ift ntifchen, strup naprav-Ijati; «or ©ift, od prevelike jeze, togote; ©ift tlltb @af(e fpeien, hudo jeziti in peniti sc; an ©ift fierben, C°<0 zavdaje u-mreti; ©ifte, ügetlbe, strupi razjedni, narfo* tifche, omamni; ttariotifch'fiarfe, omamno-ostri; feptifd)e, gnjilobni; attfiecfeilbet jtrailf* t)cit«fIoff, okužilo, kužnina. ©ift = , in Sfgg., ©ift betreffenb, strupni; giftig, strupen. ©iftftein. ©iftflbtreibeitb, adj., kar pomaga zoper strup, protistrupen, zoperstrupen. ©iftttifetbflUlll, ber, mancinela*. ©iftnrjenei, bie, f. ©iftmitiei; strup za zdravilo. ©iftbfltfch, ber, (Perca venenosa), strupeni okun. ©iftbnum, bet, strupeni roj ali ruj. ©iftbccber, bet, kupica strupa, ©iftbeere, bie, strupena jagoda, ©iftbereiter, f. ©iftmifchet. ©iftbiffeit, ber, (tcaidm.) vada. ©iftbtafe, bte, (mehur) strupnik; f. a ©flitenbtnfe. ©iftblnnte, bie, strupena cvetka. ©iftblUt, ba«, otrovana, ostrupljena kri. ©iftbtiite, bie, strupeni cvet. ©iftbriifc, tie, strupna žleza, ©ifibunft, ter, strupeni, škodljivi puh, sopar. ©iften, f. Sictnern. ©ifterj, f. Sfttfenif. ©iftefdie, f. girnipnum. © iftfnng, ter, dimnik, v kterem se strupene saje prijemajo. ©.------ ©i ©i ©i ©t ©i ©i ©i tfiftft, ber, strupena riba. tfrcffer, ber, Strupojedec. tgcfiifj, ba«, posoda strupa, tgetbadjš, ba«, strupena rastlina, tbnitbcl, bet, kupčija s strupam. ti) Uit (h, ber, strupeni dih. ttjiitte, bie, mišomornica. tig, adj., strupen, strupovit, strupnat; mit ©ift beitegt, ostrupljen; (bofjhaft), to-goten, zloben; giftig »erbett, mad)elt, f. ©rjiirnen. ©iftigfeit, bie, strupenost, strupovitost. ©ififoth, f. ©iftmifdjer. ©ifilOtll, ta«, zerno, mervica strupa; strupeno zerno. ©iftftflUt, ba«, strupeno zelišče, zeliše; f. ©ifenhiitietn, Sffioifžtuntj. ©ifttnnbe, bie,©iftfunjl,©iftiehre, strupo-znanstvo, struposlovje. ©iftfunft, f. ©iftmifdierei. ©iftiOŽ, adj., brezstrupen, brez strupa, ©iftmebt, f. ptienroudj. ©iftmifthen, ba«, napravljanje strupa. © if t nt if a) er, ber, zavdajavec, strupar, otrovnik, kdor strup napravlja, kuha. © tft lit if cifer t H, tie, zavdajavka, otrovnica. ©iftmifchcrci,tie, zavdajavstvo, narejanje ali pripravljanje, kuhanje strupa (z na-menam, komu zavdati), struparija. ©iftmittel, ta«, lek ali pomoček zoper strup; f. a. ©egengift. ©i tIIHitet, bie, strupena kača. ©i tfjfeii, bet, strupena strela ali pušiea. ©i tpflmtjc, f. ©iftgetoncbS. ©i tjpiile, bie, strupeni svalek. ©iftjjilj, ter, strupena goba. ©i trčiti), adj., strupovit, poln strupa, prestrupen, hudo ali močno strupen, ©iftfdllnngc, bie, strupena kača. ©ift i d) tt>(l m nt, ber, strupena goba. ©iftftein, f. iirfenil. ©iftftoff. ©iftftoff, ter, strupenina. kužnina. ©iftfnmadj, f. ©iftbaunt. ©if tir an!, ter, strupena pijača. ©ifttrOpfett, ter, kaplja strupa. © if tt rit H if C JI, ter, strupa pijan, omotičen, ©tftboll, f. ©iftreid). ©ifttDttffer, taž, strupena voda. ©iftiDUtj, tie, (Polygonum bistorta), kačja korenina. ©if tjahn, ter, Strupeni zob, zob strupnik. ©igant, ter, velikan; f. Diicfe. ©igantifdj, adj., velikansk, orjašk; f. Micfenijaft. ©ilbe, tie, getbe garbe eitte« .Rorper«, ru-menota, žoitnost; ein getber Jtorper, @rte, rumenica, žoltiea; f. a. ©eib, ©CibC. © i 16 c it, f. ©clbcH. ©iibidjt, ©iiblid), f. ©elbidjt, ©eiblidj. ©ilbig, f. ©elb. ©iibltng, ter, f. ©olbamnter. ©iibftcrn, ter, (ornitliogallum luteum), poljska čebulica, pasji luk. ©ilbttturj, f. ©eibmnrj. ©tibe, tie, tovarštvo, družba, društvo, bratovščina, bratovšina; f. a. Snttltng, Bunft. ©ilbcbrubcr, ter, tovariš, družbinik. ©ilbnteiftcr, ter, ffiorgefefcte eiiter ©ilbe, ettta starašina. ©i le t, ta«, f. SBrnftiafc. ©ilft, tie, f. ©ifbe, ©oibfieS. ©iige, f. Siiie. ©ill bi H 111 C, tie, (Anthemis tinctoria), vo-lovjek. ©iilfraut, f. ftarbeginfter. • ©iite, f. ©iiite. ©iimurj, f. Sfliefjtnurj. ©impel, ter, (Loxia Pyrrhula), berstnik, rudeči berstnik, kalin, berstovka, boltek, popkar, lepar, poln. it. bohm. gib, serb. zimovka; fig. f. ©infaltŽpinfel. ©impelfalie, tie, nastava za kaline; za tepce. ©impelbolj, f. ©adjbolunber. ©ingang, ter, gingan, neka debela bombaževa tkanina. ©infeng, f. traftwurjel. ©infter, ter, f. ©enfter. ©ipfel, ter, verh, serb. a. veršac, verhu-nac; ®ipfelct)eh, veršič, veršiček, coll. ver-hovje, veršičje; ter abgebalteite Dberti;eii eine« Skitme«, nad) V. verliač; bi« auf belt ©iVfet te« 33erge«, do verh gore, na verh berda; fig. ber ©ipfel ter ©i)te, naj višja ob. naj višji čast, najvišja stopnja, ettra a. teme; eitt Sautu mit »etbotbeltem ©ibfei, kosorepo drevo, ©ipfelbrudj, ter, ©iebeibrtid), ®uftbtutitd) russ. it. böhm. prevednik (menjice), žirant*. ©iratar, ber, prevodojemecf. ©irgci, f. ©crgci. ©irirctt, v. a., (džiriren), einen 2Bed)fei, ttad) V. prevesti, prevajati mcnjico, prepisati na koga druziga. ©iriruitg, bie, prevajanje. ©itO, prevod menjice, prepis (na lierbtu menjice), žiro (džiro); ©iro itt bianco, prevod na praznem, na belem, ©irobani, bie, prevodnica (banka), ©irofübig, «<(/• i prevodljiv, prepisljiv. ©irren, v. »., gruliti, nad) F. a. gervuliti, gergoljati; aufgirreit, zagruliti, zagergotljati, serb. gergutati; fig. zdihovati, stokati. ©irtffiurj, f. ©iabntitq. ©ig, in ber Xottfnnfl, gis. ©ifajen, v. n., ein gifd)enbe« ©erättfd) beim ©iefjett be« äüaffer« in« gelter, začverčati, overčati, zašumeti, šumeti, zacverkniti. ©ifcbt, ber, f. ©äftbt. ©iffen, f. SNntlimaf?en. ©iiier, ba«, juni $ltrd)febetl, mreže pl., tiad) bem Russ. rešetka; jurn Stb^atten, križi pl., preplet, okrižje, rešetka; ein ®egitter, ©its tertoerf, omrežje; f. a. ©uter. ©itterbett, ba«, für iiinber, omrežena postelja. ©itt er bie d), ba«, bei ©ürtierit, mreža, ©itterfcnftcr, ba«, okno z mrežami, okno s križem, okno s križi, nad) bem Russ. okno z rešetko, ©itierfliigler, pl; mrežnokrilci. ©itterfbrmig, adj; mrežast, prepleten, ©itterig, adj., premrežen, križevat. ©ittem, a., omrežiti, mrežiti, mreže ali križe narediti; gttiiitett, premrežiti. ©iitcrrobr, ba«, rešetkasti rogač, ©ittertbor, ba«, križe vate vrata, ©ittertbiir, bie, križevate duri. ©ittermerf, ba«, omrežje, mreže, ©itterjaun, ber, eitt ©tacfet, oboj z re-meljnif, nad) V. remeljnasti plot, nad) Ravn. plot iz prostie(?). ©iacebanbftbnb, f. ©iansbaiibfdjub. ©taciren, f. ©lättjen. ©laci§, ba«, glasija*, ledina ali planjava okoli terdnjavc, obmestna planja. ©labiator, f. fedjter. ©iamntc, bie, meja. ©i an bel, f. iSriife. ©iattber, ber, f. ©alanber; eine ©¡«fdjoiie, ledena plošča, ploša; ©teitbaljn, f. bief. ©lanbem, t>. »., dersati se, dričati, drič-kati se. ©Ittltj, ber, bet ©Oltne, svetlost, svetloba solnca (altsl. svetlota, ltid)t svitlota); bet @d)etn, sijanje solnca; @a«, steklenina. ©lagtourj, f. ©lagfraut. ©lagjüpre, f. ©tagtprüneu. ©lag? illtf|Cr bie, steklarske klešče, kleše, ©lüif djer, ter, f. ©letfdjer. ©latt, adj., gladek, gladak; ba« Si« iji glatt, led je opolzel, polzek, (ttaep M. attep sklizek, tofe iu allen übrigen fla». SDlunba.); glatte« Ätttlt, gola brada; glatte ©tirne, ravno, gladko čelo, brez gerb; eilte glatte •§aut, gladka koža; glatter 3eug, gladka tkanina, brez vtkanih rož; bie Sadje gept glatt ein, na lahnem gre (v kaj); Sinem glatte SiSorte geben, komu sladke besede praviti, s prazno žlico pitati; er pat eine glatte ¿junge, zna se prilizovati ljudem; beti 21 jI glatt abpauen, bie 9tutpe glatt abs fcpueibett, vejo prav pri deblu odsekati, šibo pri polti odrezati; eilte (Rutpe alt bett ®n; bett glatt jttfcpneiben, pričeliti šibo; alle« glatt aufejfett, pojesti do zadnje mervice, vse čisto; etwa« glatt abfragen, gladko, čisto, naravnost komu kaj odbiti, odreči; etwa« glatt perattsfagett, odkrito, čisto povedati, kakor je bilo; glatt anliegen, »on Kleibern, f. Raffen. ©lattat)ic, bie, gladko šilo. ©tatihart, ber, golobradcc. ©lüttbctn, ba«, koščeno, košeno likalo, likavnik. ©tattfiicne, bie. gladka bčela. ©lattbiidjfe, bie, gladka puška. ©lättC, bie, gladkost, gladkota, gladkoba, gladčina; polzkost; Silberglätte, stekle-nasta, svinčena žlindra; f. Üb. StibCtglÜtte. ©lotteig, ba«, poledica, gololed, golole-dica, požlepica, in ©t. a. skrapa; serb. a. sklizavica. ©lütteifen, v.u. it. i., e« gtatteifet, poledica je, opolzlo je, ttadj V. poledica se, iti ©t. skrapa je. ©tattcifen, ba«, gladivno, likavno železo. ©lÖttCrt, v. a., ugladiti, zgladiti, gladiti, uglajati, olikati, zlikati, likati; fig. ugladiti, omikati. ©lütter, ber, bie $crj"on, gladivec, likavec; ©tättcrin, gladivka, likavka; ein SBerfjeug, gladilo, gladilce, gladež, likavnik. ©tattfCilC, bie, drobna pila. ©lüttgaffe, bie, cev ali žleb za odtekanje sreberne gladčine. ©lüttgetriebe, ba«, (©lättmafepine), gla-divnica. ©lüttptag, ba«, gladež, stekleno gladilce. ©lattijaarig, adj., gladkolas, gladkih. nekodrastih las. ©tattpai, ber, morski pes. ©lattpeit, bie, gladkost, f. a. ©lütte, ©latt j ob et, ber, Sdjlidjtpobel, gladivni ali tanki stružič, oblič*. ©lüttpolj, ba«, f. ©lütter; bei bett © plešiv, lisast, (böhm. plecliaty). ©lapfopf, ber, plešasta glava; eitle $erfon, plešec, plešivec; in ©t. fdjergw. (nadj liš, lišec, liško (poln. lysiec). ©laplöpftg, f- ©tapig. ©tau, f. §ell, fetter, ©taube, ber, vera; ©lauben fdjettfen, bei; tneffett, geben, verjeti, verovati kaj, vero dati, dajati čemu; bie ©aepe ftnbet feinen ©lauben, nihče neče tega verjeti, ljudje tega ne verujejo; er pat ftdj um allen ©laus bett gebracht, vso vero, vse zaupanje je zgubil pri ljudeh, nihče mu večne da vere; ©lattbe an ©ott, vera v Boga; bie SBaare auf ©laubett geben, blago na vero, na u-panje (na brado) dati, blago upati; ©latts ben, Srebit, vera, upanje; b.et falfdje ©latl--be, kriva vera, krivoverstvo; bet fatpoli-fdje alleiitfeligmaipettbe ©lattbe, katoliška edinozveličavna vera; fcitiett ©laubett ab fdjWören, izveriti (izneveriti) se, preveriti se; idj »erbieite ©laubett, bin glaubwür-biget Beuge, meni gre vera, meni je vera; auf Sreue uttb ©lauben, na vero; e« iji ttodj Xrette uttb ©lauben unter bett äJienfdjett, še je poštenje (poštenost) na svetu; ba« ift über allen ©lauben, to ne more biti, ni verjetno; bett ©laubett perbeten, vero (verujem) odmoliti. ©laubett, v.a.u.n., im tpeologifcpen ©itttte, ©laubett pabett, blo« verovati, (in atibern fla». SKttttba. audj veriti); an ((Sitten) ©ott glauben, verovati v(eniga, ediniga) Boga; im profanen Sinne, etwa« für wapr palten, al« v. perf. verjeti; allsl. \er^ jeti; ba« f. impf, verovati; glaube nicpt, ne veri, ne veruj, ne verjemi; er glaubte iprn auf« äBort, vse mu je verjel, kar mu je rekel (t. j. brez premislika, razsodka); Sitten glauben mas djett, uveriti koga; etwa« für gewiß glaus ben, kaj za terdno verjeti, verovati; Wer ba glaubet, wirb felig, kdor ima vero (kdor veruje), bo zveličan; itt weiterer©ebeutung ©Kmbcitfeft. mit Stebeubegriffen ttttb Grtnfdjraniuttgen; ftd) eittbilben, ttermuti)ett, meniti, misliti; cr giaubt feft, za terdno meni; cr giaubte fid) ftd)er, mislil je, daje varen; tdj glaube, id) l)abe @ie gefiern gefeljen , zdi se mi, da sim Vas včeraj vidil; tter I)(itte baž ge* glaitbt! kdo bi bil kaj taciga mislil; baž g-laube id), kaj pa da, kako pa da! er giaubte, ct trnffe allež, mislil si je, do-mišljeval si je, da (on) vse ve; er mufj barati glaubcn, temu ne odide, sojeno mu je; ftd) etoaž glaubcn, šteti se za kaj; td) glaube, ež ijl fd)en jefelt Hl)r, mende je že deset. ©laubeitfcft, adj., terden v veri, terdne vere. ffilaubcnenilfall, ber, odstop od vere. ©laufiCHŽifhnlidjlCtl, bie, (Analogia ft- dei), verska podobnost, priličnost vere. ©litltbCltSiittbCrUttg, bit', prevera. ©lait&CllSlirttfCl, ber, člen vere, Olfl(h V. verek.) ©Iflubcnžficbruiuitfl, bie, zatiranje vere. ©Ittubcitžbcfcnitcr, ber, spoznovavec vere. ©laubenšbelcnntiufj, baž, spoznatev, spoznovanje, itad) V., fo trne serb. izpoved vere; baž apoflolifdje ®laitbenžbetenutuifš, apostoljska vera; baž tfl ntetn ©laubenžbe* tcnntltif?, to jez verujem, to so moje misli, to je moja vera. ©laubenžbcfdjtrmer, ©Ittuknžfitfdjiiher, bet, branivec vere. ©laubcnžbote, f. 2Kiffioniir. ©Iaul)tnž6ruber, ber, brat po veri; f. a. ©laubeušgenof. ©laubenžliucf), baž, verske bukve, ©iaiibcnžbritd, f. ©laubenžbebriidintg. ©IttUbeitŠCib, ber, prisega na vero; il)n ablegen, priseči, prisegati na vero. ©laubenčeifcr, ber, vnetost, gorečnost v veri, za vero. ©laubenžfcinb, ber, sovražnik vere. ©laubenSforntcl, bie, vera. ©Iflubenžfreiljett, bie, svoboda, svobod- nost vere. ©laubcnžf rudjt, bie, sad vere. ©Iftubeitčgenof, ber, sovernik, enoverec, ene vere; russ. edinoverec. © 1 mt fe-e n £ g e it o f f e n f d) a f t, bie,soverstvo, enoverstvo. ©laubciižgeridjt, f. ^nguifition. ©IttubcnSgcfclIfiinft, bie, družba vernikov. ©laubcnžgleidigiiltigfeit, f. 3jnbiffe= rentičmuč. ©laubcnžgmnb, ber, verska podlaga, pod- stava, podslomba, temelj vere. ©laubcnžljclb, ber, borivec za vero. ©laubcnžirrtlium, ber, pomota ali zmota v veri, v verskih rečeh, ©laubenžlcbrc, bie, verski uk; nauk vere, nauk verskih resnic. ©lanbenSleljrcr, ber, učenik vere. ©lauficnžleljriing, ber, vere učenec, ©laubcilfiimeinung, bie, misel od vere pb. vera gem. ©íiiubigcr. 649 ©laubcnSmnth, ber, serčnost, junaštvo v veri. ©laitbenSncnercr, ber, novovémik, novo-verec. ©InitficnSneuerung, bie, nova vera, novo-vdrstvo. ©IflnbcniVfltdjl, bie, dolžnost vere, iz vere. ©IflUbCHŽpriifnng, bie, preskušanje za-stran vere. ©InnbeniSplIttCt, ber, členek, zadevek vere. ©laubcilárcgcl, bie, pravilo vere. ©laubcitárctuiger, ber, popravljač vere. ©loubcilgrtdjlcr, ber, sodnik zastran vere. ©Ittllbciláfathc, bie, reč, zadeva vere, kar se tiče vere. ©IflUbcttgfol), ber, f. Sogmtt. ©ImibeitSfdjuiüriitcr, f. ganatifer. ©tttub cilžjcglocftcr, bie, sestra po veri, enovérka, sovérniea. ©laubcnSftrcit, ber, prepir zastran vere. ©laubenžftiid, baž, člen, del vere. ©laiibeitčftiiriitcr, ber, vcroborec. ©lintbcužiibcrliiufcr, f. Slpofttit. ©lauhcnsucrbcffcrcr, ber, vere popravljač. ©laubcnéBCrbrCitCr, ber, razširjaveo vere. ©Iflltbenžtoerf It n un g, bie, uravnava vere. ©iaubcnžherliiltgncr, ber, zatajivec vere. ©laubenžbcrlhcibtgcr, ber, branivec vere. ©laubcužb crthcibtgung, bie, bran, bramba vere, verobranstvo f. ©Iflltbcnéücrnjlinbí, adj., ene vere; f. a. ©laitbcitšgcnoff. © Iflubeitžboll, adj., poln vere. ©Iflltbcnšborfdjrtft, bie, zapoved vere. ©louicnžttcrbcr, ber, nabiravec vernikov. ©Inubciižmertlj, f. ©InubiBiirbig. ©laubcnémifícnfchaft, bie, veroznanstvo. ©IttUbCUŽtOOrt, baž, beseda vere. ©laubenžjcugc, f. ©Íuíjeugc. ©lanhcužjloang, ber, siljenje, moranje k veri. ©íoubctléjlneif el, ber, sumnja, dvom zastran vere,- v veri. ©laulieitžjffi cif ler, ber, sumnjač, dvomljivec v verskih rečeh, ©loilfieitžsttift, ber, razpertija zastran vere. ©loubcrfalj, baž, glavberjeva sol. ©laitbbttft, adj., (a. ttaeh V.) verjeten, kar se more verjeti; vere vreden, ©lauüljaftigícií, bie, verjetnost, ©laubig, f. ©laublidj. ©liiubig, adj., veren, verujoč; re^tgláubig, pravoveren. ©iiiltbigc, ber, vernik, vérni; bie, vernica, verna. ©liiubiger, ber, upnik, ttadj V. upavec; f. a. Sarleilicr; russ. zaimodavec; bolim. u. poln. vefitel. 650 ©läubigetauSfßuf. ©Iäubtgerau3fßuf, ber, odbor upnikov, ©lältötpertll, bie, upnica, upavka. ©laubltß, f. ©lailbfiaft; Qruss. verojatnyj). ©IttUblißfeit, bie, verjetnost. © lit U i tD iii ig, adj., lahkoveren, radoveren. ©lailbttitligfeit, bie, lahkovernost, ra-dovernost. ©laubtoiirbig, adj.,vere vreden,verjeten; altsl. dostovern. ©laubttürbigfeit, bie, verjetnost, dosto-vernost. ©lailß, adj., im Sergbaue, taub, gluh, jalov; glattße« @rj, gluha ruda; f. a. SBeif* blau; eine glattße Herfen, zala oseba; seri. glavita; Ijetl, jasen, ©t ÖUC, bie, (Cornus mascula) , dren. ©lanfolitl», ber, glavkolit*, sivec. ©lanfonta, f. Blenbwerf, @taar (grüner.) ©tauf o ff, ber, f. ©lat>iaf)f. ©iebe, bie, pest (žita odžetiga). ©leid», ba«, f. ©eieitf. ©i eid), adj., enak, jednak; Stiemanb benfe ftß ©Ott gleiß, nihče naj se ne dela Bogu enaciga, naj se ne enači Bogu; gleißen Stantenž feilt, žensev (g. žensva) biti s kom; ©leiße« mit ©leißent »ergelten, kakor se posodi, tako verniti; kakor se komu meri, tako odmeriti; er ift ftß gleiß geblieben, stari je ostal, ni se (v ničemur) spremenil; ©leiße« gefeilt ftß jitm ©leißeti, f. ©efelleit; •fo »iel al« augemeffeti, primeren; bie ©träfe feil bent Sergebett gleiß feilt, kazen bodi pregrešku primerna; kazen naj se ravna po pregrešku; einerlei Sffiefeli, Sefßaffett* ijeit, Umflättbe Ijabettb, enak; gtt gleißer 3eit, ravno takrat, v tem istem času; gleiß, tt>ie eilt id)t, na vsako stran mu je kos, se more ž njim meriti; baž ©leid)get»icht bet @taa= ten ilt @uropa, razmérnost deržav. ©leii ßtWithtiß, adj., enotežen, enake, ene teže. ©leid)gett)idjtêfltltft, bie, umetnost ena-kotežja. ©leithgeffiidjtêfluncl, f. Sdiœerpmtct. ©leicbheitéftangc, f. Salancirftange. ©leidjgrobig, adj., enakostopinj. ©leichgrof, adj., enakovelik, enake velikosti. ©Uithgiiltiß, adj., »ont gleichen «¡Berthe, ene vrednosti, ene veljave; gleichgültige Jpanblltngen, nad) V. nesumne, negrešne djanja, neštete, nobenoplatne dela; mit ifi biefež gleichgültig, to mi je vse eno, vse eno mi velja; gleid)gültige ®inge, neznane, nepo-menljive reči; gleichgültig gegen ettoaž fein, ne marati za kaj, ne čislati česa; (Siliett gleichgültig aufnehmen, hladno, merzlo koga sprejeti. ©ICithßiiltißC, ber, malomarec, malomar- nik; bie, malomarnica. ©Icitfjßiiltißfeit, bie, neznamenitost, ma-lovažnost; ©leid)gültigfeit gegen etleaž, hladnost, malomarnost, (meift jebod) bitrd) eilt 3eitt»ort), ©leichgültigfeit jeigeit, ne marati. ne meniti se za kaj, ne zganiti se. kazati, delati se, kakor bi komu bilo vse eno, ka- ©leithnifrebe. 651 kor bi ne čutil (veselja, žalosti); bie ©leid); gültigfeit feinež.UrtI)eilež erlaubte mir, ež mit @tillfd)t»eigen ju übergehen, ker njegove besede nimajo nikake veljave, nikake cene v sebi, mi ni bilo treba odgovarjati nanje. ®lcid)hfllien,v «-, fte »erben ilt biefet Sejiehung gleid)gehalten, v ti zadevi se z njimi enako ravna. ©Icidjhnltlttlß, bie, enačenje. ©It i d) 1) til, bie, gerabe ebene 33efd)affenhett, ravnost; in ber ©röfie, im Staume, ©etoichte, ber3aht, enakost, lt. V. enačnost; feit, podobnost; ®leid)beit ber Siechte, f. ®leid)bcrcdjtigung; @leid)f)eit ber Stimmen, enako število glasov. ®Ieid)bCÜ3frenttb, ber, prijatel enakosti, ©leilhheitžjei^ett, baž, enačnik, znam- nje, znamek enakosti, ©leidlherjiß, adj; enaeigaserca, enacih misel, enakoserčen, enakodušen. ©leidlhodlr adj., enake visokosti. ©leid)iiihriß, adj., enih (ravno tistih) let, cnakoleten. ©le t d) Hang, ber, enak glas (zvok); ena- koglasje, enakoglasnost. ©leithflüngig, adj., enakoglasen, enaeiga glasa. ©leidjlünbifd), adj.. iz ene dežele. ©I c i d) fo tu Ilt en, f. ©leid). ©leidjfdmig, adj., enaeiga zernja. ©Icidjlaufcnb, f. parallel, ©leidjläufig, f. ¡Hegelmäfjig. ©leid) lau ni g, adj., enake volje alt čudi. ©leid) lau t, ber, Sotifonaitä in ber SSuftf, soglasje, enoglasje; f. a. ©Ieid)flang. ©Ieid)laittenb, ©leid)lauttg, adj; soglasen, enoglasen, enacih besed; bie 5lbfd)rift ijt gleid)tauteiib mit bet llrfd)rift, prepis se popolnama vjema z izvirnim pismam, enako govori. ©leidjliegcnb, adj., enake lege. ©leidjmadjen, ber, f. ©leidj. ©leidimadjcr, ber, f. ©leidier. © l e i th nt a d) It n g, bie, enačenje, ravnjenje alt ravnanje, zravnanje. ©lCid)lttaif, baž, enaka mera, cnakomer- nost, razmernost; f. a. ©benmaft. ©leid)tnäf ig, adj; enakomeren, enake mere; primeren, razmeren; ähnlich, enak, podoben; adv., enakomerno, razmerno, ravno tako. ©Iti^ntUlh, ber, mirno serce, enakodušje, enakodušnost, mirnost serca. duše. ©leidjntiithig, adj., mirniga serca, enakodušen. © l e i d) m ii t h ifl I e 11, bie, mirnoserčnost, enakodušnost. ©leid)ttad)t, f. SKadjtgleidje. ©I eid) namig, adj; eniga, enaeiga imena, ©letd)namige, bet, žensev (gen. žensva), imenjak. ©leithltif, baž, prilika, podobje, (russ.) pripodoba, pripodobje. ©leichntftebe, bie, govor, govorjenje v prilikah, v pripodobah . (russ. tt. serb, priča). 652 ©IcidjHifjmeife. ©ieid)ltifimeife, adv., v priliki, v prilikah ali podobah, ©leidjltiftmort, baž, pritična, pripodobna beseda. @Ietd)ÖI)rig, adj; cnacih ušes. ©I C i (1) f IInt, conj., kakor, kakor da; nekako, bi djal, bi rekel, tako rekoč. @ltid)f(i)cn!eltg, adj., enakoramen (tri- vogelnik), nad) tem Russ. enakobedern. ©Ieid)fd)riit, ter, enak korak. ©leid)f djtOCr, adj., enakotežek, enake teže. ©leidjfeitig, adj., gerate (Seiten habenb, enakostran, enakostransk, enakobočen, fig. »011 beiteu Seiten, im gleichen äRafe, obo-jostran, obojoplaten, obojostransk. ©Icidlfinn, ter, enake misli, enakomisel- nost, enak pomen; f. a. ©IcifbntUtlj. ©leid)|innig, adj., f. ©tejd)iuiitbig; gleidj--ftllllige SBčrter, besede eniga, enaciga pomena. ©leidjftnnigiett, f. ©leidjmiitljigleit. ©leid)[teilen, f. ©leid). ©leitDftellung, bie, enačenje, primerjanje. ©lcid)ftimmig, adj., skladen, enakogla-sen, soglasen. ©leidjftiramtgiett, bie, ©lci$ftimnutng, bie, skladnost, enakoglasnost, soglasnost, soglasje. ©Icidjftrid), ber, ravna čerta. ©I C i d) 11) e it e It i>, adj., enakodeliven. ©Ieid)il)eiter, ber, enakodelec. ©leichthetlig, adj., enakodelen, cnacih delov. ©Icidjung, bie, baž ebnen, ravnjenje, ravnanje, f. a. 2iu§gictd)ung; ill ber_9llgc= bra, enačba, poln. rownanie; f. a. ©lati?. ©Icid)ung31cl)re, bie, nauk od enačb; f. a. Sllgebra. ©leichBcri)nltnif, ta«, razmera, primera. ©leid)l)iel, adv., ravno toliko, serb. ono- liko; einerlei, vse eno. © IC i rf) ID C i t, adj., enake daljave, ravno tako deleč ob. dalječ, nad) ?lllb. daleč, ©leid)metih, adj., enake vrednosti. © I e i d) t» i dj t i g, adj., enake imenitnosti, važnosti. ©leidjmic, conj., kakor, kot, ravno kakor. ©Icidjmiltfelig, adj; cnakokoten. ©le i ujm O t) I, conj., vender, pa vender, Ven- der pa, pri vsem tem, če —. ©icidjäeitig, adj., ein gleichzeitiger Šerifi* jietter, pisavec tistiga časa; ettva a. istočasen, istodoben; unter gleichzeitiger SDteU billig be« Sorgefaltciiell, ob enem naznanjaje prigodek —; adv., ob enem, k krati, ravno tistiga časa, ravno tisti čas. ©leithjeiiigieii, bie, istočasnost; bie ©leidjjeitigieit be« Slttgriffe« auf ba« Seit* trum hatte ¿ur golge —, ker so ob enem, k krati udarili na sredo —. ©leidjjeitlcr, ber, verstnik. ©leimett, f. ©teifcn. ©IciS, ba«, f. ©eteife. ©ieifen, v. n., kolovoza sederžati, po ko-lesnici, kolesnini teči. ©leifjc, f. £unbž}jctcriilie. ©liebertg. ©ieijjeit, v. n., glänjen, gtigeli, blisčati, blišati se, lesketati se, svetiti se; btirdj falfdjeit ©lattj ober Schein tüufd)eti, na videz se delati, hliniti se, hinavec biti, russ. pritvorjatsja; gleifjelibe SBorte, hinavske, po-niglave besede; f.-a. §cud)icriid). ©leipncr, ber, hinavec, hlinec, potuljenec, altsl. pritvornik, licemer; f. a. §CUd)iCt. ©teifinctei, bie, hinavščina, hinavšina, hinavstvo, hlimba, liimba, poniglavost. ©ieijjnetin, bie, hinavka, poniglavka, ©leilnertfdj, adj; hinavsk, potuljen, po-niglav; ftd) gleijjtierifdj hallen, huliti se, po-tuliti se; f. a. §>eitdjeln. ©te i | mit trn, f. SohaHuičmurut. ©leitbahn, bte, dersa, dcrsavnica, derča. ©leiten, v. n., jidj auf einer gtatten gliche leicht fort betoegeti, smukniti, smukati, derk-niti, dersniti, dersati (se); ber ä3adj gleitet über Jtiefel, potok teče zlahkama po produ; gleiten, glitfdjetl, spolzniti se, polzeti, spo-dersniti se, spodersati se; ba« SPferb ifi ge* glitten, konju se je spodersnilp, konju je noga spodersnila, f. übr. 2lUŠgleitCn', ti gleitet, polzi, spolzlo, (s)polzko je; fdjleifeit, dersati se, dričati se; fte haben bett ganjen Sag geglitten, ves dan so se dersali. ©lenoiboš grübe, f. ©eienlgtube. ©letfdjer, ter, tednik, uad) M. obrijanec. ©tette, bie, f. ©lütte, ©lieb, ba«, ba« ©eletti, f. bief.; ein be« ll)ierifd)eit .Rörper« burd) ein ©eteui mit einem' atibern Xijtiit »erbitnben,_ ©liebmaf, ud (auch altsl.), dim. udec, udček, in alt* bent flap. SDi. a. člen, členek; e« liegt mir ill alten ©liebem, vsi udje me bole; ta« männliche ©lieb, f. ©ebuttžglicb; ©lieber, coli, sklepovjc; eilte SReibe Solbatett, red; jie jiehen in (Reibe itttb ©lieb, v versti, v redu, nad) V. štricajo se; in 9lnfel)Utig bet Serloaitbtf^aft, koleno; an bell ©ra«artett, ber jnsifchen jtoei Änotett beftnbli^e Sheil, kolence, kolenec; in ber SBaltF., člen; eilt Sheil überhaupt, Šlrtifel, del, člen, členek; Äetteuglieb, klep, russ. zveno; ÜJiitgtieb, ud, nach bent ©eijie ber floo. Sprache ifi e« ¡e* bodj eittfpredjetiber, ba« Sffiort ©lieb in tie* fem ©imte burd) eitt einjige«, eine $erfon bejeidjnenbe« Hauptwort au«jubrüden, j. ¡8. ba« ©lieb eilte« Staate«, Sanbe«, einer ©e* fellfchaft, einer ®lauben«genoffenfchaft uff, deržavijan, deržavtjanka, deželjan, družbi-nik, društvenik, vernik, vernica itd. ©iiebbab, ta«, kopanje, umivanje uda. ©liebet = , ilt 3fggu., uden, -udov, v udih. ©lieberartig, adj., udast, členast, ©lieberbanb, f. ®anb, ba«. ©lieb erbau, ber, udje, sostava udov; Bom regelmäßigen ©liebetbau, pravilnih udov; f. a. »ßeriobenbau. ©lieberbinfe, bie, (Juncus articulatus), kolenčati loček. ©lieberbranb, ter, f. Snodienbranb. ©lieberfarne, pl-. nach Sul. presličnice. ©liebergicht, f. ©ithl. ©liebertg, adj., udnat, čleukovit, kolenčat. ©lieberforolle. ©lorfenriitg. 653 ©Itcbcrlotollc, bie, členkovita koravda*. (Sltcbctiraili, adj., bolnih udov, po udih bolan. ©lieberlronfbrit, bie, udna bol, udna bolezen, terganje po udih, sključnica, nad) Sul. udobolja; f. a. ©id)t. ©liebtrlaljm, adj., polomljen, šepast, hrom, švedrast, kvekast, kruljev, šantav, mertuden, povezan, sključenih, ncukretnih udov. ©Itcbcrlabmuitg, bie, povezani, sključeni udje. mert idnost. ©liCbCtlOŽ, adj., brezuden, brez udov, členov. ©liebcrmatlll, ber, možiček na škerpceh "(škripcch), gibljivi možicclj. ©ltcbermafe, bas, razmerje udov, med udi. ©liebem, v. a., gegliebert, z udi, -udov, kolenčat; feiu gegliebert, tcncih udov; razložiti, razverstiti na primerne dele; f. a. Crganifirett, Slrtifuliren. ©ItCbCtrciljCH, baS, terganje po udih, pcrti fl.-, er f)at ©lieberreipeii, po udih ga terga. ©licbctpuppc, f. ©licbermonn. ©lieberfah, f- ^ctiobc. (Slieitcrft^ntcrj, ber,©lieberroeh, bas,bolečina, bolezin v, po udih. ©Itcbcrfthmiltbcit, bas, sušiea udov. ©Iteberftitrfcitb, adj; ude krepčajoč. ©lieberfncht, f. ©idjt. ©licbttung, bie, razredba. ©Itebctmcife, adv., ud za udam, člen za členam, versta za versto, udarna, člcnama, verstama; gtiebertoeife marfeJ)ireit, v redih, redama iti, verstama. ©Itcbcrjudcu, bas, f. @licberrcif?en. ©liebig, f. ©Iteberig. ©licbfraut, bas, (Sideritis), oeist. ©lieblaitg, adj., členek dolg. ©liebloS, f. ©lieberloč. ©Itebntflf, baS, ud, (nad) HI. kotrig.) ©iiebfalbe, bie, maža za (bolne) ude. ©Iteb ftljtD Bmitt, ber, ot6k na sklepih, zlasti na kolenih, ttadj V. goba. ©liebftein, ber, priapolit*. ©ItebtDflffer, bas, sklepni sok. ©liebtoaffcrfudjt, bie, udna vodenica. ©iicbtoeith, f. »epen. ©liminc, bie, (©ttgeriing ober 9lcfertvurm), ostudnik červ; f. ubr. ©Itgetliltg. ©1 itn nt, ber, f. gnnlc. ©I i nt m, adj; glimme tfoljien, živo oglje; f. a. ©liihenb. ©i i nt m en, v. n., tleti, (brez plamena goreti). ©iintutcnb, adj., tleč. ©iintmer, ber, (argilla micans), russ. blest- njak, sljuda, poln. blišč, ©limmerig, adj; bliščeč, blišeč, kar ima kaj blestnjaka ali blišča v sebi. ©iintmcrn, v. n., lesketati se, bei Hohor. iskerneti; es glimniert mir »or bett ?lugett, blešči , bleši se mi pred očmi, leskeče se mi , miglja mi pred očmi; f. a. glim= ¡nern, ©iimmcrfanb, ber, leskcči pesek, ©timmerf^tefer, ber, bliščnik, blišnik. ©limpf, ber, mit ©liiltpf, voljno, blago, z lepo, rahlo; ®limpf gebrauchen, voljno, z dobroto ravnati, ©iintpflid), atj. lt. adv., voljen, blag, rahel; voljno, pohlevno, krotko, rahlo in opazno, da nikogar ne boli. ©linftern, ©linjen, f. ©Ummern, ©iiipen, f. ©leiten, ©liftern, f. ©lihem. ©litfd), int., dersk;ber, (Rhinanthus Crista-galli), ettoa petelinov greben. ©litfdjbahn, ©litfdje, f. ©ieitbnhn. © l it f d) en, f. ©leiten. © lit f d) er i g, ©litfdjig, adj., poizek, opol-zel, nach 91. nub anbem fla». 9Jittnba. and) sklizek. ©litjem, v. n.. berleti. ©lobnž, ber, globus; f. ©rbfngel. ©Ibidjen, bas, zvonček, ©lotfc, bie, zvon; bte ©locfen, zvonovi, altih zvonilo; bie ®locfe tönt, zvon poje, doni; bie ©locfe jiehett, läuten , zazvoniti, zvoniti, klenkati; ©locfe gießen, taufen, zvon vliti, liti, posvetiti, kerstiti; bte ©locie t;at jehll gef^lagett, ura je bila, odbila, udarila deset, deset je odbilo; luaS ijl bie @(ocfe, koliko je ura; ettoaS an bie große ©locfe fchlagett, fchreibett, raztrobiti, razvpiti kaj; bot. zvončič. ©10 delil, v. H.,zvončkati,žvenkljati,cengljati. ©lodtenopfel, ber, klopotec. ©lotfeitbtrit, bie, zvonača. ©locfeubllime, bie, (Campanula), zvonček, aiteh zvončki pl., f. a. Sllelci. © 10 d eitb liim ig, adj., zvončkastiga cvetja, zvončkast. ©loctenfbrmig, adj., zvonast, zvonu podoben. ©lotfeitgarn, bas, zvonasta mreža, ©lotfengelti U11 f zvonjenje, serb. zvonjavina. ©loctengerjift, f. ©lotfenfiuhl. ©10 (f C n g C ti) tt, bas, glas, donenje zvonov. ©It) (f e It g e tO f e, bas, bobnenje zvona, ©locfeitgiefjer, ber, zvonar; ©lotfengie* lerin, bie, zvonarica. ©lottcngiejjerei, bie, bas ©etoerbe, zvo-narija; bie 9Berfjiätte, zvonarnica; fte betreib ben, zvonariti, zvonove liti. ©loiengut, bas, f. ©lotfenfoeife. ©lodeith amnter, ber, kladvo vali na zvonu, ©lotfenhouž, bas, zvonik, ©lodenilang, ber, don, glas, petje zvona, ©lotfenflöpfel, ©litfenllöwel, ber, f. ^ ©lotfenfcbwcngel. ©iotfcnliiliter, ber, zvonač, zvonikar. ©lOrfenlOS, adj., brez zvona, ©lotfenmnntel, ber, ber obere Jbeil ber ©locfenform, klobuk, kapa zvona, ©lodcitmaff, bas, zvonomerf. ©lorfenmetall, bas, f. ©lodenfheife. ©lortenrnnb, ber, rob, krilo zvona, ©lodenrein, adj., čist kakor zvon. ©lodenring, ber, uho v zvonu, 654 ®lodenf«íag. ©lodcilfdjlilfl, ber, udar na zvon; mit bem ©locfenf«lage, kakor zvon udari, kakor ura odbije. ©lOtfenfcfjtDfllttm, bet, zvonasta goba. ©lorfcnfdjtocitßcl, ber, kembelj, na« M. camelj, tla« beni Russ. jezik, böhm. u. poln. serce; au« bet höljerne Jeebel an bet ©tocfen* tnelle, vojine. ©lotfcnfei!, baS, verv pri zvonu, ©loíenfpcift, bie, ©locfengut, zvonovina, bron, na« M. med za zvonove, ©lodtnfpiel, bas, ura z muziko iz ubranili zvonov, igrajoča ura, böhm. it. poln. cimbale, ©lodcuftube, bie, zvonica. ©todcnftuhl, ber, stol, vezani stol, tta« Pot. za zvon. ©lotfentnnfe, bie, blagoslovljene, posve- čenje, posvečevanje, žegnanje zvonov, ©locfcntljnler, ber, tolar z zvonam. ©lodcutbumt, ber, zvonik, ©lotftnton, ber, glas, don zvona, ©todentreter, f. ©lodenliiuter. ©lodenmellc, bie, biejettige SEelte, an i»et= «er bie ©locfe auf bem ©tocfenfluhle hängt ttnb fi« betoegt, vreteno ali vitlo zvona, jarin. ©t o d en ji et) er, ber, f. ©todcnliiuter. ©Intfenjievroth, ber, ©locfenquajl, venec zvona. ©locfenjug, bet, zagon, zamaj; verv. ©lödner, ber, zvonikar, cerkovnik. ©lOtttŽ, bie, usedeno, kislo, zasirjeno mleko. ©lorie, bie, slava, f. 9iul)m; £errli«feit, veličastvo; bei bett SHalera, odperto nebo; f. a. $eiligenf«cin. ©toriette, f. Suftljnuč. ©lortolt, bie, nečimerna, majhna slava, ©lorrci«, adj., sloveč, slaven, preslaven, veličasten; glorrei«en StnbenfeilS, preslav-niga spomina, ©lortoiirbig, adj., slave vreden, ©toffar, ©loffttrimtt, bas, tolmačnik. ©toffator, f. ilužleger. ©loffe, bie, tolmačenje, razlaga besed, glosa; ©loffen ma«ett, tolmačiti, razglašati; fig. zabavljati, grajati, očitati. ©loffenmndjer, bet, f. «leger; fig■ za- bavljivec, grajavec, očitavec, očitar. ©loffiteit, v. a., tolmačiti, razkladati; fig. f. ©löffelt nta«ett. ©löte, ©lotite, bie, f. ©tätte. © 10^ nit fle, bas, debelo oko; bet, debelooki, okati človek, okač, zijalo. ©tO^iiugig, adj., debelook, okat, debelo-očen. ©to^e, f. ©losange, bas. ©lo^en, V. n., leit«tett, svetiti se; mit bett Slltgetl glogetl, debelo gledati, da bi mu oči izkapale, au« zijati, serb. izbuljiti oči. ©lo^er, ber, zijač, zijalo. ©Ju«aen, f. ©luden. ©lud, ©tu, int., bet Saut bet ©(itcfijemte, kok, kup, kup. © 1 ii d, bas, sreča, (altsl. s'rešta Segegitutig); (S)lürt auf, Bog daj srečo; 511 allem ©tiide, ©lüdSbube. po vsi sreči; juni ©lüíf, k sreči; eS jlebet tir eilt ©tuet be»or, sreča te išče, iše, čaka; (prima fortuna fallax, na« V. perva sreča gre za peč sest); baS ©lücf tji fitgelrunb, sreča je opotočna, sreča na razpotji sedi, ima spredej lase, zadej je gola; nteht ©lücf als Serflattb haben, veči srečo, kot pamet imeti, srečniši kakor pametniši biti, n. Volé, in 3jit. to je po sreči a ne po umeci; i« habe baS ©lüef @ie ju fennen, veseli me, da Vas poznam, da sem tako srečen, da Vas poznam; einem jut SReife ©liicf toünf«en, komu srečno pot voščiti, vošiti; fein ©liicf »erfu«en, svojo srečo poskusiti, skusiti; bas ©lücf tnill «m too^l, sreča mu miga. mu je dobra, mila, ga iše; et hat feilt ©tuet »er f«erjt, sreča mu je šla po vodi, srečo je zapasel, zapravil; baS ©lücf hat ft« ge; loenbet, sreča se je obernila; er hat »tet ©lücf, prav srečen je; (Šilten an feinem ©lücf hinbern, srečo komu pokvariti, sker-hati; ®inen bitr« Säbeln um fein ©lud bringen, srečo komu ugrajati; es l»at ein ©lücf, bajj —k sreči, po sreči je —; eS ifl blofjeS ©lücf, gola sreča je; er figt im ©lücf, (beim @»iel), vedno dobiva; er hat fein ©lüíf genta«t, srečen je, ogrenil je, zadel jo je; ©lücf auf beti SBeg, srečno pot, srečno hodite; baS ©lücf folgt «m auf bent gltpe, srečen je, kodar hodi; er fann »oni ©iücf fagen, v srečo si more šteti, sreča njegova je bila, —. ©liidbegnht, adj., srečen, dobre sreče, ©tude, bie, f. ©ludheitne. ©lüden, v. n., udati se, po sreči iziti se, priti, iti, srečno iziti se, ita« V. a. usre-čiti se, f. a. ©eliltgen; eSglücfte ihm, sreča mu je vergla. ©tUden, v. n., klokati, kvokati, kokati. krapati; anfangen }U gllicfen, zaklokati. /ig. sedeti v kakem kotu in ne vstati, ©tíldente, bie, raca kvokača. ©tüdhnft, f. ©lüdli«. ©ludh tune, bie, kokla, kloča, kvokaea. germuljaf?); ©eflirn, f. $leiaben. ©lüdlid), adj; srečen, blažen; fetjr glurf--ti«, preblažen, presrečen; gtücfti« ma«en, osrečiti koga, oblažiti, srečniga storiti, delati; gtücfti«e ?lnlagen haben, dobro, bistro glavico imeti, dober spomin imeti; ft« gtücfti« f«äfsett, srečniga se šteti; glütflidJ »reifett, blagriti koga, blagre deliti, dajati komu; glücfli«e" Steife, srečen pot, srečno hodite; gtücfti«, bet bieS t»eif, blagor temu, ki to ve. ©IiidIi«ertoetfe, adv., k sreči, po sreči. ©Iiidli«feit, bie, srečnost. ©lUdloč, f. Itngliidli«. ©lüd^hnll, ber, et ifl eilt ©lücfSbatt, sreča ga meče, goni semtertje, se ž njim igra. ter ga zdaj poviša, zdaj potisne v prah. ©Iii d Ž 6 Ote, bet, dobroglasnik, srečonos. ©IÜ dsho tf« nft, bie, veselo oznanilo, vesela novica, dobri glasi. ©lUdŽhllbe, bie, loterija. ©liidfelig. ©tutrotlj. 655 ©liidfctig, adj., blažen, srečen; felig, zveličan; ettng glucifelig luerben, zveličati se; i", a. ©liitflidj. ©liictfcligitit, bie, blaženost, blaženstvo, srečnost, sreča; bie eloige ©lucffeligfeit, večno zveličanje. ©lutffcligfcitžlciire, bie, nauk od blaženosti, od prave (notranje) sreče. ©Indfen, f. ©luden. ©liidšf Olt, ter, sreča, srečni naključek, prigodek. ©liitfčgottiii, f. gorluita. ©liittigul, baS, blago, bogastvo. ©liitfčijafeti, f. ©liidStopf. ©liicfžl)a«6e, bie, srajčica. ©liidšjcigcr, ber, f. ©Iiitf§riticr. ©lii¿Slini, baS, prečni človek, dobrosreč-nikf, (nad) V. srečnjak); er ift eill ©liicfs* fillb, sreča ga je rodila, sreča mu je mati. ©liidšmonn, @Iitct^rinj, @liid3|obn, f. ©liidžtinb. ©Iiid$ptlj, ber, srečni človek, ©liictlrab, bas, kolo sreče, ©liidšrittcr, ber, kdor srečo lovi, srečo-lovec, tiad) V. kdor jo vozi posvetu; f. a. Slbentcurcr. ©liidžrutlie, f. Siinidjelrutlje. ©liictsfpicl, bas, igra na srečo; f. a.£a= jarbfpicl. ©liidžftanb, ber, srečni stan, premožnost, ©iuišftcrn, ber, srečna zvezda, a. sreča, ©liitfžftunbc, bie, srečna ura, dobra ura. ©liittžtag, ber, srečni dan, dan sreče. ©liidŽtOpf, ber, ©lucfSljafetl, srečkavni lonec, iz kterega vzdigujejo srečke ali lože. ©tiiižumftanbc, pl., srečne okoliščine, okolišine. ©liilfŠbertrag, ber, pogodba na srečo, ©liidšbogel, f. ©tiidšltnb. ©liidštooljn, ber, er tebt itn ©litcfstoafme, misli, da je srečen. ®!iitfŽU)Cd)fel, ber, spremen, sprememba sreče. ©ludŽtOlirf, ber, srečni veržek. ©iudžjcidjcn, bas, znamnje sreče. ©liitfŽJUg, ber, srečni poteg, vlak. ©liidbOll, adj., presrečen. ©IndlDltltfd), ber, voščitev ob. vošitev, vo-šilo, želenje sreče, serb. čestitanje, russ. pozdravljenie; Sinem feineu ©ludttutitfd) at>* (latten, srečo voščiti ob. vošiti komu, nad) V. iti Unterfr. naradovati se, russ. pozdravljat kogo s čem. ©liidffliinfdjcr, ber, voščivec, vošivec (sreče). ©liidffiiittfdjuitg, bie, voščenje, vošenje (sreče). @liid»iinidjung3id)rci&cn,bas, voščilno, vošilno pismo. ©lub, ©liih, f. ©liiDenb. ©liilie, bie, razbeljenje, žar; f. ©lut. ©liibcn, v. ti.. razbeljen biti, žereti, žereč biti, nad) M. a. zarjaveli, (biihrn. žeraveti); gluf)enb (»cm SDietafl), razbeljen; glufeeitb madjeil, f. mit. glufeeu als v. a.; fiir ett»až jjlitljen, goreti za kaj, živo vnet biti za kaj, strastno ljubiti; er glufeet »or 3orn, vre, zavrelo, vskipelo je v njem od jeze, hudo je razkačen; bie Sffiangen gliil)en il)tn, obraz mu gori, v lica je zapekel; baS Sifen gliif)et, železo je razbeljeno, russ. razkaleno, poln. ezerivone rttdeče; bie .Rofelen glufeen unter ber 91fd)e, oglje tli, živi pod pepelam; glii-fienbet Dfett, razbeljena peč; glufeenbe .Kol)* len, žerjavica, živo oglje, in @t. a. pe-rina; gln^enhe strašna, huda, ognjena vročina; glufeenbe žiebe, goreča ljubezen; bie Slugeu glufjen itjm, oči se mu bliskajo, svetijo, iskrijo; »on griid)tett, rudeti; gliil); eube 2lfd)c, f. 9tfdje; glttfjenber SBetn, vrelo vino; gliifeenbe Šlltgeu, bliskajoče oči; glii; t)enbe SBangen, goreče, rudeče, zaripljene lica imeti; bte @onnenjtral)len gltifeen ober fdjeinen glu^enb feeijj, solnce pripeka, pritiska; gltil)etlb »or 3orit, aitd) jar; v. a., (Sifett glufjen, beliti, razbeliti železo, žariti, užariti, poln. a. razognjiti. ©liiljfarbe, bie, rudeča barva razbeljeniga železa. ©liiljfcner, baS, žerjavica, ogenj brez plamena. ©Iiihhihcr vročina, v kteri se železo razbeli, razbelni ogenj, ©liiljoftn, ber, ttad) V. razbelnica, ©Iiil)luad)il, ber, zlatarski vosek. © iiiI) U) C in, ber, kuhano, vrelo, segreto, zavrelo vino. ©tiiljioinb, ©lutminb, f. ©trocco. ©Iii hUJ ur m, ber, 3oi)attliiSt»tirnt, kresnica, ©luntefe, f. Sadjbnngc. ©lUtnm, adj., kalen, moten. ©tUm 111, ber, blato, brezga, mlaka, glen. ©lup en, v. ti., izpod čela gledati, pisano, čukasto gledati, ©lltper, ber, gerdogledec, čuk. ©lut, bte, £i(se, huda vročina, žar; bie ®lltt ber ©ontte, žereče, pekoče solnce, pripeka, serb. a. prigrevica; geiter, ogenj; gliil)enbe jtol)len, žerjavica, žerjavka (altsl. žerat'k). ©lutanfadjcitb, adj., žariven. ©llltaiige, bas, žereče, ognjeno oko. ©lutbttiim, ber, trohljeno, trohljivo drevo, trohljina. ©lutbtirf, ber, goreči, ognjeni pogled, ©tutbnmpf, ber, puh, sopar od žerjavice. ©lUtbCCtet, ber, pokrovcc, pokrovka za pokrivanje žerjavice, ©lutfarbc, bie, žarna barva, ©lutgier, bie, goreča želja. ©Ilttgrauž, ber, groza, razdertija, ki jo napravi požar. ©IntljlUtdj, ber, žereči dih. ©lutinbž, f. Steferip. ©hitteffel, ber, f. ©tutpfcittne. ©lutfofilf, bie, živi ogel. ©Illtfllg, ber, vroči poljubek. ©lUttOŽ, adj., brez ognja, mertev. ©I lltmccr, baS, prevelika žerjavica. ©Ilttnieffer, ber, žaromert-©Intpfanne, bie, žerjavnica, nad) 91. aud) oglcnka, ponev za oglje, briJap. kadilnik. ©ttttrotI), adj., zagorel, žar, (žara, žaro). 656 ©Introttje. ©niibig. (S lil tr Ot I)C, tie, zagorelost, žar, serb. žar-kost. © lil t h f d) a U f ti, tie, lopatica, (za žerjavico). ©lUlfptiihCltb, adj., iskreč; f. a. gtUCr= fpeienb. ©lutfpriilier, ter, f. SMfatt. ©lutftaub, ter, žereči, vroči prah, per-havka. © lit t ft tO 1)1, ter, ognjeni žarek. ©IlllftiitjC, tie, f. ©lutbedel. ©I it t M ogel, f. Sflfferliiufet. ©llltOOll, adj., žereč, razžarjen, razvnet. ©llltlOOlfe, tie, kervavi, žereči oblak. ©llJCCril, ta«, gliceril. ©Itjcetin, ter, glicerin, ©lijcerinfdjtoefelfanre, tie, giicerino- žeplena kislina. ©iDptif, tie, f. SBilbbaiietei, »ilbjdintherei. ©ita6611it, ©imbOetn, v. «., glodati. ©ItObe, tie, ilt aflett fla». 9)?unta. milost; tie ©ttate ©otte«, milost, gnada» božja, altsl. it. russ. blagodat, /".; bei Sentatlt in ©ttate jleljett, fein, biti v milosti, rad ga ima, dobro mu hoče; eilte« ©nate leben, »on feiner ©ttate leben, živeti od njegove milosti, smiljenosti, miloščine, milošine; auf ©nate arbeiten, brez pogodbe delati, za to, kar se gospodarju zljubi dati; ©tla* te! odpuščanje! milost! prizanesi! er fant ©nate »ot bemSater, oče se ga je usmilil, oter smilil se je očetu, oče mu je milost skazal, nad) V. umilil se je očetu; ©iites ©nate erlangen, priljubiti se komu in milost doseči; itnt eine ©nate bitten, prositi za dobroto; ©ttate ertoeifen, milost skazati; eittett JU ©tiatett aufnettmen, sprejeti koga v svojo milost; ©ttate toiberfal)--rett lajfett, ©ttatett fur oter »or Sftedjt er* geljen laffett, pomilostiti koga, dati mu milost namesti kazni, prizanesti komu, odpustiti mu; Ijabeit @ie tie ©nate, bodite tako dobri ter — ; 9Bir »on ©otte« ©ltatett, bttrd) ©otte« ©nate, Mi po božji milosti; hallett @te mir« ju ©ttatett, ne zamerite, ne vzemite za zlo; (Stter ©ltatett, mili, mi-lostivi gospod! Vaša milost! jtd) attf ©nate tint Ungnate ergebeti, f. SičctetiOtt. ©nabefleljenb, adj., milosti prosijoč. ©HObClt, v. n., milosten biti (komu); u-smiliti sc koga; gnate tir ©ott, Bog se te usmili, Bog ti pomozi, pomagaj. ©nttbcnbclohnnng, tie, plačilo iz (po) milosti. ©nobcnberuf, ter, poklic (po božji milosti). ©nobcilicaciž, ber, dokaz milosti, ©nnbtnliejeugung, bie, milost, izkaz, izkazovanje milosti. © nob eilb ilb, ta«, čudodelna, sveta podoba, od ktere si ljudje prosijo milosti, ©nobeni)litt, ber, milostivi pogled, ©nobenbtief, ber, pomilostivni list; f. a. ^rioilcgtmit. ©nabenirot, ta«, milostinja (aitd) allsl. H, russ.'), miloščina, milošina; ta« ©nas bettbrot bei Sentanben eifen, živeti od čijc milosti, od usmiljenja, ©nnbcnetnfluf, ber, moč, dobri nasledek božje milosti (gnade). ©nabeneitlj eilnng, bie, podelitev milosti, ©nabenfrift, bie, f. ©nobenjetl. ©nabenfuttcr, f. ©nabenbrot. ©nobengobe, bie, ©nabcngefdjcnf, ba«, dar milosti, dobrota. ©nabengeljo It, ber, ©nnbengclb, ta«, plača iz milosti, miloščina, f. a. ^cnfiOlt. ©nobengefudj, ta«, prošnja, prosba za milost. ©nnbenDttttb, bie, milost, milostljiva roka. ©nobenjobc, b a«, 9laci>jvtf)t, ffiittoenjabr, leto milosti, milostno leto; (za vdovo urednika pervo leto po moževi smerti). ©nobenftnft, bie, moč milosti, ©nabentaften, ter, skrinjica, pušica v cerkvi. ©nobentraut, ta«, (Gratiola offic.), tre- nek, božja milost, ©nobeni Olj It, ter, plačilo, mezda iz milosti. ©nobenmittel, ba«, f. Socrament, £>eil milici. . ©nabenort, ber, čudogodnji kraj, božja pot. ©nobcnpfcHitig, ber, ©nabengrofd)en. miloščina, milošina. ©nabenplofc, bet, f. ©nabenort. ©nabengneit, bet, vir, izvirek, studenec milosti. ©nabenretd), adj., premilostljiv, premT- lostiv, poln milosti, ©nabenceid), ba«, nebeško kraljestvo; svete nebesa, sveti raj. ©nnbenfndje, bie, ba« ijl eitte©ttabenfatbe, to premore samo milost, ©nabenfdjat}, bet, zaklad milosti (božje), ©itabcnfolb, ber, f. ©nnbengetialt. ©nabCltf OlbltCt, ber, kdor dobiva miloščino, milošino. ©nobenftonb, ber, stan milosti božje, ©nobenftojj, ber, smertni udarec, poslednji udar, (pri hudodelniku na kolo obsojenem); f. a. SReft (geben). ©nobenftnit, ber, tet $eefel ter ®nnte«- late, Božji stol. ©Itobentafel, tie, ©nabeittifd), Božja miza. altar. ©nobenthron, ter, sedež milosti Božje, milostivi Bog. ©nabenberl)eilnng, tie, obet, obečanje milosti. ©ItOb en00It, adj., premilostiv, poln. milosti. ©nabentoail, tie, preizvolitev,preodločba. ©nabenrottfnng, tie, delo milosti, moč milosti Božje. -©unbenjeid)cn, ta«, znamnje milosti, ©nabenjeit, tie, čas, rok, odlog milosti; čas, dan človeku, da se skesa ali v se ide, pokoro stori in se poboljša, ©niibig, adj., milostiv, milostljiv. usmiljen, miloserčen, milosten; ©ott fei mit gndtig, Bog mi bodi milostiv, milostljiv; Bog s; ©näbtglidj. me smili; gnäbiger £err, gnäbigjler $crt! milostivi gospod! ein gnäbige« ttrtpeil, blaga, milostna, rahla sodba; er ijt tiodj gnäbtg baOOtt gefontmen, ni se mu še sila zgodila; z majhno škodo je prišel iz zaderge. ©ttobiglittl, adv., milostivo. ©narren, f. ©nobbern. ©nn^e, obet ©näpe, bie, f. träije. ©nä^iß, f. trüpig. ©neif, bet, (monf.) ©teinart, iöftj». rula. rtiss. a. gnejs; f. a. Stäpe. ©neife, f. ©ibterliug. ©ntben, bas, leča. ©nicbeln ob. ©nieben, f. ©lütten, ©ntrrcn, f. ©nabbern. ©nom, ber, f. Serggeift. ©nome, f. Senlferndj. ©nomtjcf), adj., pregovorsk, v pregovorih. ©nO nt OH, ber, kazavec na solnčni uri. ©nontontf, bie, solnčno urarstvo; nauk od solnčnih ur. ©Itoftiler, ber, gnostikar, gnostik. ©noftifd), adj; gnostičen, gnostikarsk. @nu, ba«, gnu. ©nug, f. ©ettng. ©nttrren, f. tnurrcn. ©obe, bie, f. ©riinbling, ©riinbel. ©btfclbablt, ber, domači petelin. @iigier, bet, f. SButbfinf. ©obre, f. ©apre. ©Dlanber, ber, f. ©ižbogel. ©olb, baž, zlato; gebiegenež ®otb, čisto zlato; f. a. ©ebiegcn; gemünjte« ®olb, kovano zlato; ež ijt nicpt aftež ®olb, toa« gtängt, ni vse zlato, kar se sveti; eigener §erb ijt ©olbea toertt), svoj dom je boljši od zlatiga korea; nad) bem Serb. moja hiša moja svoboda, svoja hišica svoja voljica; itt ©olb arbeiten, zlato kovati, = izdelovati, iz zlata delati, zlatariti; @otb toafcbell, zlato izplakovati, izpirati, zlati pesek nabirati; 100 ©utbeu int@olbe, 100 goldinarjev v zlatu; in @olb eitlfaffen, f. (Sinfaffett; es iji nidjt mit @otbe git begat)« len, ne more se z nobenim dnarjem pre-plačati; unb metat fte iu @otb eingefaßt Wäre, ko bi bila tudi vsa iz zlata; bie 5Rors genjiitnbe pat @otb im Stabe, rana ura zlata ura. ©Olbabcr, bie, zlata žila, ©Dlbablcr, bet, (Aquila fulva), veliki ru-javi orel; veliki černi orel, velika postojna; (Aquila chrysaetos), mogilnik, zlati orel ©Olbttfter, ber, zlatoritka. ©olbamnlgam, baS, zlati amalgam, ©olbamntcr, ber, (Emberiza citrinela) ster-nad. ©Olbantfel, bie, (Oriolus galbula), kobilar. ©olbapfel, bet, zlato jabeiko; f. Sieben aflfel. ©Olbarbctt, bie, zlatenina, izdelek iz zlata, ©olbnrbciter, bet, zlatar, (aud) altsl.y böhm. it. poln. zlatnik. ©Olbfluflöfltltg, bie, raztopnina zlata. ©olbnugc, f. SBaumente. © pIbäugt g, adj., zlatook. ©olbfifä. 65? ©olbbfldj, bet, zlati, zlatonosni potok. ©olbbnrre, bie, f. ©olbftouge. ©olbbarfd), ber, (Perca cernua), okak. "olbbaum, bet, zlato drevo, ©olbbebliimi, adj., z zlatimi rožicami. ©Olbbebncbef-, adj., z zlatarn krit, z zlato streho. Olbbebcit, adj., ves v zlato, z zlatarn pokrit, obsut. ©Olbbegierig, adj., zlatoželjen, zlatolju-ben. Olbbegierbe, bie, pohlep za zlatarn, po zlatu, zlatoljubje. ©otbbebiingt, ad)., z zlatarn, zlatenino obložen, ogernjen. ©Olbbeiritnjt, adj., z zlatim vencam. ~Olbbelaubt, adj., zlatolist(en), zlato-peren, zlatiga listja. olbberg, bet, zlata, zlatorudna gora. — OlbbergtDCr!, ba$, zlati rudnik, zlate rude. ©Olbbefdjtuingt, adj., zlatokril, zlatokri-len. ©Olbblali, ©Olbblattdjen, bas, zlata pena, zlati list, (russ. listovoe zoloto). olbbledj, baS, zlata plošča, ploša, ple-hovina. ©Olbblumc, bie, (Chrysanthemum), volov-sko oko; (Ranunculus), zlatica, zlatenična roža; (Calendula), meseček. ©olbblumig, f. ©olbbeblitmt. ©olbbbrfc, bie, mošnja zlata, ©olbbori C, bie,zlati robek,obrobek,okrajik. ©olbbraffett, f. ©olbfiftp. ©Olbbraun, adj., zlatorujav. ©Olbbrabt, ber, nad) V. zlata nit, vlaka, zlati drat; f. a. StOpl. ©olbbrabtjieper, ber, kdor dela zlati drat. ©olbbroffel, bie, f. ©olbamfel. ©OlbbttrtfltDtrli, adj., z zlatarn pretkan, ©olbburft, ber, f. ©olbgier. ©blbecfe, f. Mingctblume. ©Olbetbedjfe, bie, rumeni kuščar, kušar. ©Olb Cn, adj., zlat; golbette Bapt, zlata številka; ba« gotbene Stiefi, zlato runo; bie gol» bette Slber, kervavnica, zlata žila, serb. šu-ljevi; (šittent gotbene ®crge »etfj)red)en, komu zlate gradove, zlate hribe obetati; got* bene Suiie, nad) bent Altsl. zlatopečatno povelje; gotbene SECorte geben, lepo, gladko govoriti, lep(iga) se delati. ©biber, f. ©olbumfdier. ©OlbCtJ, bas, zlata ruda, zlatica, ©olbefdje, bie, rumeni, žolti jesen, ©olbfabcu, ber, zlata nit. ©olbt'nlb, adj., zlatoplav. ©OlbfnrbC, bie, rumena, zlata barva, ©olbjorbig, adj., rumene, zlate barve, ©olbfnfott, ber, zlati bažant. ©olb finger, ber, perstenjak, zakonski perst, nad) V. primazinčni perst, poln. virni perst. ©olbfini, bet, f. ©impel. ©Olbftfd), ber, kitajski karp; ©oibbraffen, zlatobrov. 658 ©olbfliege. (Solbfliege, bie, zlata, svetla mulia; f. a. SBínttfiífer. (S 01 b f l i m Ht C r, (Solbflitter, ber, svita; zlati gloš, zlata ploščica , plošica. ©Olbfliigci, ber, (Picus auratus), zlati (letal ; (Motacilla chrysoptcra), zlatopérka. (Solbfotelle, bie, zlata posterv. (Solbfrnit, bie, zlata, predobra ženica. el, vlačilo s konji, ©öpelberb, ber, vlačilišče, vlačiliše. ©ppell)Hltb, bet, vlačivni pes. 660 ©ityelfette. ©O^ellctte, bie, vlačivna veriga. ©OpeÎtnecijt, ter, vlačivni hlapce, ©ijpclfreuj, baž, vlačivni konj. ©ÖfleUlferb, baž, konj vlačnjak. ©Öbctfcil, baž, vlačivna verv. ©picljitllc, bie, vertilo. ©OpeltOltne, bie, vlačilno vedro. ©Obeltrciber, ber, priganjač. ©orbifct;, ber, gotbifche Änoten, gordjev vozel ; prav zamotana reč. ©Oïl, ber, prepredenecf. ©orle, f. ©olbantmer. ©ofdje, bie, »eradjti. gobec; f. SJfoflb. © Öf C, ber, zeleni klen. ©öfbe, bie, f. ©irêfle. ©Off c, bie, Oiepauž, f. bief.; bet Stužguf in ben .Küchen, lijak; bie ©affeitrinnen, tooburd) baž Sîegetnraffer abfließet, žleb, nadj V- lijak, russ. stok necistoty; in ben äRüIjlen bet ïridjter, natb V. grot, serb. grotlo. ©offenfdjltl), ber, koritce. ©Ott, mase., Bog; ©čtter, bogovi; helf@ott, beim Slrbeiten, Bog daj (dobro) srečo ; beim Stiefeu, Bog pomagaj, pomozi Bog, serb. na zdravje; gu ©Ott beten, Boga prositi, Bogu se pomoliti, obet moliti fd)tedjtl)in; ®ott anbeten, Boga moliti; er ifl bei ®ott, Bog ga je poklical, vzel k sebi; ©öttet bet Srbe, (bibl.), oblastniki zemlje; @ott! ime freue i d) mid), o kako se veselim; bie Siebe @ottež, ljubezen do Boga, ljubezen Božja; ®ottiob! ®ott fei ®attf! hvala Bogu, čast, slava Bogu, bodi ga Bog zahvaljen! ®ott habe ¡hit felig, Bog mu daj dobro, Bog mu daj večni mir in pokoj, Bog mu daj nebeški raj, nebesa; gurdjt ®ottež, strah Božji; baß fiel) @ott erbarme, da se Bogu usmili, Bogu se smili! @ett fei ež geflagt, Bogu bodi potoženo, serb. žali bože; geliebt ež ©Ott. ako Bog da, ako bo Bogu do-padlo; ©Ott gebe, Bog daj; ©Ott fegne ež, (beitlt Sffett), Bog vam blagoslovi, Bog vam žegnaj ; ©Ott befohlen, z Bogain, srečno, zdrav bodi, ostani; lohn' ež ©Ott, Bog (ti) poverni, plati; betoaljre, behübe ©Ott, Bog obvari, Bog ne daj, ne zadeni, Bog pre-nesi, odverni; um ©ottež SEBifleu, za Božjo voljo, in aitbern fia». SK. za Boga; bei ©Ott, pri Bogu; fo t»ahr ©Ott lebt, kakor resnično je Bog v nebesih; fo Iwaljr mir ©Ott heife, tako mi Bog pomagaj; ©Ott flrafe ntidj, Bog me (kazni), niebr. bes me plentaj, ropi; ©Ott grüße bidj, Bog te spri-mi; ©Ott t»eiß, Bog ve, kdove; ©Ott gibtž ben ©einen im Schlafe, Bog da svojim sreče v spanji; t»ent ©ott ein 9lmt gibt uff., f. Amt; ber SWenfch benft, ©ott lentt, človek obrača, Bog oberne; ©Ott ftel)t baž Jpetj an, Bog gleda na čisto serce; ©ott felbft tarnt ež nidjt Sitten recht machen, sam Bog ne more vsim ugoditi, ustreči; ©ott er* halte ihn, Bog mu daj zdravje! ©Ottähnltdj, adj., Bogu podoben, serb. bogolik. f oUnttig, f. ®ötttt<$. ©ottežfutdjt. ©Ottbegeiftert, adj., od Boga navdihnjen. ©Ottchtcnb, adj., bogočasten. ©ötterabcnb, bet, preveseli veččr. ©btterbefdjeib, f. CraJel. ©Öttcrbilb, baž, podoba bogov (maliko-vavskih). ©ÖtterbOte, ber, sel, poslanec bogov. ©ötterbrot, f. aimbrofin. ©ötterbiener, f. ©ityenbiencr. ©bttcrfabel, f. SKtjthologie. ©bttcrfunieu, ber, Božja iskra. ©Ottergeben, adj., Bogu udan, pobožen, ©ottergebenheit, bie, pobožnost. ©öttergebot, baž, zapoved bogov (mali- kovavskih). ©öttergebnrt, bie,Sheogonie,bogorodstvo. ©öttergebnnfe, ber, prelepa misel, ©bttergerud), ber, f. ^uftftraittfj. ©Öttergefthenf, baž, dar bogov (pri ne-> včreih). ©öttergefdjiditc, bie, f. 2Nt)tfiologie. ©Ottergefthiedjt, baž, rod bogov (prine-vercih). ©Öttergeftfltt, bie, božja, veličanska postava. ©öttergetrnnl, f. SKeftar. ©Öttcrgleidj, adj., bogovam enak. ©Ötterfraut, baž, (Ambrosia), grozdičnik. ©ötterleben, baž, bogovanje. ©ötterlehre, bie, uk od bogov; f. a. aJiti= thologie. ©Ott ertuft, bie, rajsko veselje. ©Öttermat, baž, bogovska pojedina, predobre gostije. ©ötterfpeife, f. Wmbrofia. ©ötterfbrnch, ber, f. Crnfel. ©öttertafel, bie, f. ©öttcrmnl. ©öttcrthttm, baž, bogovstvo. ©bttertranf, ber, f. 9ieftor. ©Ottcrjeugt, adj., bogoroden. ©0ttež = , in 3ftgn., Božji, — Boga. ©Ottečaifer, bet, pokopališče, pokopališe, groblje, grobišče, grobiše, žalj e, pl. f., nach M. a. pogrebje. ©OtteSanbetung, bie, moljenjc Boga. ©Ottcšbaltm, ber, sveta smokva; kakaov-njak. ©Ottežb Ctrathtnng, bie, premišljevanje (od) Boga. ©Ottečbilb, baž, Božja podoba, ©ottežbote, ber, Božji poslanec, oznano- vavec, Božji posel; f. a. SlbOftCt. ©OtteSbiener, ber, Božji služabnik, služabnik Božji; f. a. ^rieftet. ©Ottežbienft, ber, služba Božja; berojfent--Udje »ont ©eidlichen »errichtete ©ottežbienft, bem man beit»ohnet, duhovno opravilo; SltltUž, bogočastje, bogoslužje; ben ©ottežs bienfi abhatten, »errichten, opravljati službo Božjo (v cerkvi). ©Ottežbienftlid), adj., bogoslužen, bogočasten. ©ottečfohrt, bie, božja pot, božji pot. ©Ottcšf reu nb, ber, ettoa bogoljub. ©Ottelfurtht, bie, strah Božji, strah pred Bogarn. bogaboječnost. @itte«fttt$«fl. ©OttCifiirdjttg, adj., bogabojeo, pobožen. ©Otte§fiird)ttgfeit, bie, bogabojeenost. ©ottežgobe, bie, dar Božji. ©Ottežgefiarerin, bieu Božja porodnica, bogorodnica, Mati Božja. ©OtteSgeift, ber, duh Božji. ©OtiC^BClC^rfamfeit, bie, bogoznanstvo, bogoslovje; f. a. ^JCOlOgtC. ©OtteČgclebtt, adj., bogoznansk, bogosloven. ©oitcžgcichtic, ber, bogoznanec, bogo- slovec (a. altsl.) ©Ottežgeridjt, ba«, sodba Božja. ©OttCŽgrofdjCU, bie, milost, (gnada) Božja; f. a. ©nabenlraut. ©OtteŽtjAUŽ, ba«, Božja veža, dom Božji, hiša Božja, Gospodova. ©OttCČljilfC, bie, Božja pomoč; f. a. 2itt= Som, (somrak). ©OtieSjamnteriid), adj., prežalosten, da se Bogu smili. ©Ottešfflmpfer, ber, bogoborec (a. altsl.~) ©OttCŽiofteB, ber, skrinjica cerkvena. ©Ottcsfcnncr, ber, bogoznanec. ©Oiicžiettntnifi, ©Ottcžlunbc, bie, bogoznanstvo, poznanje Boga. ©Oticžfltnbig, adj; bogoznansk. ©oticžlontnt, ba«, jagnje Božje. ©OtieSIitjierer, ber, preklinjavec ali za-ničevavec Boga, bogohulnik (a. altsl.~), bo-goklevec, serb. bogopsovnik. ©OtteŽlaftCrlid), adj., bogohulen, bogo- zaničevaven, na 4 M. bogoklevsk. ©OtteSIafterUUg, bie, preklinjanje, pso-vanje, zaničevanje Boga, bogohulstvo; toes gen ®otte«tafierung beflrafeit, kaznovati koga, ker je Boga preklinjal; ttadj M. bogo-kletstvo. ©OttCŽlaugiter, ber, brezbožnik, bogotaj- nik, bogotajic, bogotaj. ©OttCŽliiBgnCriB, bie, brezbožnica. ©OitCŽiflUgBerifd), adi; brezbožen, bo-gotajin. ©OiteŽiOBgBBBg, bie, brezboštvo, brez- božje, bogotajstvo. ©Ottežitire, bie, nauk od Boga; f. a. SieligiOB. _ ©ottcSlelircr, ber, f. ©otteggelebtte. ©Oittčliebe, bie, ljubezen Božja. ©OtlCŽlOblt, ber, Božje plačilo, plačilo od Boga. ©OiteŽUtadjt, bte, Božja pomoč. ©OtteSmaBB, ber, Božji mož, človek. ©0itežBame, ber, Božje ime. ©OtteSBBtur, bie, Božja natora. ©otiečVfennig, ber, f. ©ottešgtoftben, Tarangabe. ©ottešiferb, ba«, f. $tBifctb. ®0tte3rfltl)fdjlBfi, ber, Božji sklep, odlok, ©ottežraub, f. girtbenraub. ©Ottežreitb, ba«, nebeško kraljestvo. ©Ottcžfebcr, ber, bogovidec. ©ottežfobn, ber, Sin Božji. ©OtteSftiBim e, bie, glas Božji. ©OttečftrAfe, bie, kazen Božja. ©Otiežtifd), ber, miza Božja. ©oiifeltg. 661 ©ottežtljunt, f. ¡Migton. ©OiteSuribCil, ba«, sodba Božja. ©Ottežberiidjter, ber, zaničevavec, gra-javec, psovavec Boga; f. a. ©otteSIüugner. ©otiešoeradjtung, bie, zaničevanje Boga. ©Oiieöoertljtcr, bet, častivcc, poveliče- vavec Boga, bogohvalnik. ©OttCŽBCrCbtBng, bie, češčenje, češenje Božje, bogočastvo, bogoslavje. ©ottežoergefi, f. 2lnbont. ©0ttc§bcrgef(cn, adj., brezbožen, na Boga ne mislec, za Boga ne marajoč, kdor je pozabil na Boga, etlea bogopozabcn. ©Ottežbergeffcnbttt, bie, pozabljenje na Boga, brezbožnost, bogopozabnost-j-. ®0iteč»0gcl, ber, rajkaf. ©OiieŽBlflbrbett, bie, božja, sveta resnica. ©OttClB)CiŽbttt, bie, modrost Božja, ttadj bem Altsl. prcmodrost Božja. ©OlteŽtBClt, bie, zemlja, božji svet; et bat auf bet @otte«i»ettnieht« ju «juti, pod milim Bogam nima nič opraviti; nima ga dela na tem božjem, ljubem svetu, ©oiiežtocri, ba«, Božje delo. ©OttCŽBlOrt, ba«, beseda Božja. ©Ottgebaut, adj., od Boga sezidan. ©Oiigcfitliig, adj., Bogu všeč, ugoden, dopadljiv; altsl. bogougoden. ©Ottgegeben, adj., od Boga dan, bogo-dan. ©ottgetaff enljett, bie, udanost v voljo Božjo. ©ottgeliebt, f. ©ottgefiiitig. ©Ottgcfanbt, adj., od Boga poslan. ©Otigefdjenf, ba«, dar Božji. ©0 tt g C Bleibt, adj., Bogu'posvečen. ©Ottglaube, ber, vera v Boga. ©Oitglitubigc, ber, bogoverec, bogovir-nik. ©01 Igle i d), adj; Bogu enak. ©Ott'beit, bie, ba« göttliche SBefeit, ttadj bem Altsl. tt. Russ. božestvo; ©ottbeit, Bog. ©bttitt, bie, boginja; altsl. aud) nodj božiča. © 01111 dj, adj; božji, Božji; bet göttliche äßitte, Božja volja; ba« göttliche SSefett, f. ©ottbeit. ©ö t tli d) en, f. SBergöttcrn. ©Ötttid)ieit, bie, nadj V. božjost; bte ©ötttiihfeit ber Senbitttg 2Rofe« betoetfen, dokazati, daje bil Mojzes poslan od Boga; f. a. ©ottbeit. ©Ottliebeiti), adj., bogoljuben. ©ottiobenb, adj., bogohvalen, bogoslaven. ©OttlOŽ, adj., brezbožen; nad? bem Böhm. bogoprazen; altd) neveren, hudoben, malopriden. ©otttofe, ber, brezbožnik; bie, brezbožnica. ©ottlofigleit, bie, brezbožnost, brezbožje. ©Ottntcnfd), ber, Bog in človek, nach V. Bog-človek, nad) bem Altsl., Russ. u. Böhm, bogočlovek. ©ottureifenb, f. ©ottiobenb. ©Ottfelig, adj., pobožen, nach V- boga-roden (»on Bog u. roditi, fid) befiintmern), gottfetig leben, pobožno živeti, Bogu živeti; 662 ©ottfelige. ©riiberroeibe. litcitt goltfeliger SSater, moj ranjki, nadj bent Serb. pokojni oče; gottfeligen SlltbettfenS, blaženiga spomina. ©Ott j t lige, ber, pobožnik; bie, pobožnica. ©Otljcligietl, bie, pobožnost, bogorodnost, bogoljubnost. ©Ottfiiincr, ber, bogospravnik. ©Ottirageitb, adj., bogonosen. ©OttOCrfludjt,. adj., od Boga preklet. ©ottbcrgefi, f. 2tnbom. ©ottbcrgcffeu itff., f. ©ottečbergefien. ©OttUerljflftt, adj., Bogu merzek. ©ottoetljcijjen, adj; od Boga obljubljen, obetan, obečan. ©ottocrtiiltbigcr, ber, oznanovavee Boga. ©Ottbcrlflffcn', adj., od Boga zapuščen. ©Ott»ermeitfd)lid)llltg, bie, včlovečenje. ©ottMcrfdbner, ber, f. ©ottfiijjitcr. ©Ottocrjbljllt, adj., spravljen z Bogam. ©ottbcrloorfcit, adj., od Boga zaveržen. ©ottloiilbig, adj., Boga vreden, Bogu primeren. ©0^t, ber, malik, (nad) V. molik, »ergt. baS bolim, modla, VDeldjeS jebed) unči) Jung-mann »om tat. modulus herjuleiteii ijl), krivi bog, fruss. lažni božek), alt.il. it. russ. kumir, poln. bahvan. ©b^CIICtltnr, ber, malikov, mališki altar. © (j j) C tt i i I b, baS, malikova podoba, malik. © Si; Cltb i C It CI, ber, inalikovavec, častivee krivili bogov, ©ohttlbienerin, bie, malikovavka. © 0 h f H b t Cltft, ber, malikovanje, maliko- vavstvo, krivoboštvo. © 0 h e II I) 0 i It, ber, sveti log, mališki gaj (maliku posvečen). © i) 1) C tt h 0 H 3, bas, ber ©čfcetttempel, malikova, nialikovavska, mališka hiša, liialikovavniea. ©oheitholj, baS, topola, ©oijeuopfer, baS, daritev malikam, mali- kovavsko darilo, žertva. ©b^enpfoff, ber, malikovavski, neverski žertnik, žerec. ©ofcenpriefter, ber, f. ©oheupfaif. ©oijentempel, ber, f. ©o^enhauž. © 011 r m 011 b, ber, sladkosnedež, f. iibr. 5?etfct= ittaul. ©otmitonbife, bie, sladkosnednost, lasker-nost. ©o«t, f. ©efdjmatf. ©oittiren, f. n., f. ©djmcdcu. ©o «o eni it n te, bie, f. ©rjicijcriit. © 0II0 C f 11 e lit CII t, bas, fHegierung, vladarstvo, vlada; ©tatthalterei, deželno poglavarstvo; $ro»illj, dežela. ©OUOeniClir, ber, deželni ob. deželski poglavar; f. a. .fjofmeifter. ©o it o emir en, f. šBerumlten. ©rab, bas, grob (and) altsl. it. in a ((en fla». 2Rlinba.), and) jama; dim. grobič; a(S gel, gomila; als ©ruft, raka (aud) altsl.); biS inS ©rab, do smerti, do zadnjiga iz-dihljeja, do groba; ant Oiaiibe bes ©rabeS feitt, z eno nogo v grobu biti, stati, v jamo viseti; jit ©rabe tragen,'inS ©rab bruigeti, pokopati, pokopavati, spraviti pod- zeipljo; ju ©rabe geleiten, za pogrebam iti; ins ©rab legen, feilten, spustiti, spuščati, spušati v jamo; fein ©rab ftnben, smert najti; »ott bet Sffiiege bis junt ©rabe, od zibeli do deske, do matike; jetlfeitS beS ©rabeS, po smerti, unstran groba; baS heilige ©rab. Božji grob; biefeS ©eheimuifj toirb er mit itt baS ©rab nehmen, ta skrivnost poj de ž njim v grob; baS ©rab bet greunbf3 ©rab, ber, stopnja, stopinja, ttad? attb. ffa». S)}, stopenj; ®rab bet 9Sertoanbtfdjaft, koleno, člen; ittt Ijoljen ©rabe, močno; im hodjfieit, tnt auferfieit @rabe, silno, prav zelot da ne more več (veči) biti; iti bem* felbett ®rabe, ravno tako, v tej istej meri; afabemifctie.r ®rab, akademijska dostojnost; bas Sfeermonieter ¿eigt jefeit ®rab SBarnte, toplomer kaže deset stopinj toplote ali gor-kote; betu ©rabe nadj, intensive , po notranji moči (vsebnostif); f. a. ©tati), ©rababtbcilltnfl, bie, delitev v stopnje, ©rabation, bie, nadj bent Russ. postopnost; f. ©tciflentiiB. ©rabboflcit, ber, f. £uabrant. ©rabcintljeiluuB, f. ©rababtljeilimB. ©rabfolBt, f. ©rabation. ©rabbattiflteit, bie, bie ©rabfjaltigfeit bes SranntmeineS tttuerfttcfjctt, preskusiti, koliko stopenj vinocvcta ima žganje v sebi. ©rabiB, adj., stopnjat. ©rabireit, v. a., ©olb, ©alg, ttacfi V. uku-liati, ukuhavati, povišati dobroto, izčiščati, izčišati, gostiti, gradirati sol. ©rabtrl)ait§, bas, prckuhovavnica. gradi-rovavnica. ©rabirmoffer, bas, voda, v kteri zlatarji varijo zlato, ©rabteiter, bie, lestvica, stopnjik. ©robmcffcr, baS, stopnjomer. ©rab lt a I, bas, gredal, gradual. ©rabuett, f. ©titfetnucifc. ©rabnircit, v. a., f. itbftitfen; att fdjttlelt, povišati na akademijsko stopnjo, podeliti dostojnost, graduirati. ©rab Ilir t, adj., povišan na akademijsko stopnjo ali dostojnost, graduiran. ©rnbtoaBe, bie, stojmjačaf. ©rabloeifC, adv., po stopnjah, stopinjah, od stopnje do stopnje; f. a. ©tllfcillocifc. ©raf, ber, grof; beS@rafen, grofov; bie ga* ntilie beS ©rafett, grofovi; gefiirfleter ©raf, poknežen grof. ©rafett--, in 3f&8,n., grofovski, grofji. Mrafcntrone, bie, grofovska krona, ©rafeitfi^, ber, grofovski grad. dvor, sedež, grofija, ©rafcnftailb, ber, grofovstvo, grofija, grofovska čast; itt bett ©rafetiflattb erfeebett, podeliti grofovstvo, na grofa povišati, ©raf en ti tet, ber, grofovsko ime. ©rnfeitiDiirbc, f. ©rafenftanb. ©rafin, bie, grofinja, grofica, ©riiftid), adj., grofovsk; (fttere graflic^e ©ttabett, milostivi grof! ob. Vaša grofovska, (grofja) milost; graflidj leben, gosposko živeti. ©roffdiaft, bie, grofija, 'grofovina; gefur= fiete ©raffdjaft, poknežena grofija, ©ram, adj., (Šinem gram feitt, gorak, gor-jup biti komu, čertiti ga; gram »erben, sovražiti začeti, ©ram, ber, grenkota, žalost, huda skerb, čemer, ujedljivost, serb. jad; eilt heimlid)er ©rant itagt att fetnem £erjen, ujeda se, nekaj ga grize, peče v serci, (pa nikdo ne 664 ©römelet. ve kaj); ber ®ram h«' feine Stirn gefur«t, žalost mu je zgerbančila čelo; bolim, gri-zota, na« V. a. tarnja. ©rttmclct, bie, čemer, čmernost, sitnost, kislost. ©r it nt C In, "., über etwa«, na« V. greniti se, kisati se čez kaj, čmern, siten biti, sitnost raztresati, ©tönten, fi«, v. r., ujedati se, jesti se, gristi se v sebi, skomlati (c/r. böhm. sko-umati, forf«en), trapiti se, tarnati, žalovati; jt« ju Šobe grämen, (od) žalosti umreti, žalost ga je vzela, prevzela; v. a., ta« grämt mi«, to me grize, peče, grebe, boli, to mi serce žalosti, napolnuje z žalostjo. ©ranterfiillt, f. ©ramboll. ©riimlcr, ber, čmerun, čmernik, siten ali kisel človek, otožnik; f. a. ©ritmliltg. ©r čira I i«, ©rämtg, ©rämif«, adj., kisel , čmern, siten, otožin, böhm. mer-zuty; ein grämli«e« @eft«t, kisel obraz, kislo se deržati. ©ritmlt«ftti, bie, čmernost, sitnost, otož-nost. ©tiintling, ber, kislica, kisla repa (fig.). ©ramlož, adj., brez žalosti in grizenja ali ujedanja. ©rantmatre, ©rammatif, bie, gramatika, slovnica. ©rantnttttifcr, ber, gramatikar, slovničar. ©tnnttnntif«, adj., gramatičen, slovnišk. ©rantnte, bie, gram. ©ramfudjt, bie, togotnost, jadljivost, ujed-ljivost. ©rnmfit«tiß, adj; togotin, jadljiv. ©ramitoll, adj; prežalosten, jadovit, jada poln. ©ran, bet it. ba«, ein fleine« (Slpotbefer*) @eWt«t, zerno, gran; f. a. Srabtt, ©rnttnc. ©rätt, ba«, zernce, (tretjina grana), zernčice. ©rannt, ber, au« bie ©ranatc, Steinart, granat, (russ. a. venisa), ¡ta« V. zernačf, f. a. ©ranatapfcl. ©rnnatapfel, ber, margarana (tta« bettt inDefterr. übli«eu ?lu«brttmiible. ©raiittttrjel, bie, broščeva, bročeva korenina. ©rapfe, bie, grabež. grabljenje, grablje, t.j. roka. ©rnpfen, r. a., zgrabiti, grabiti, popadati. ©taŠ, ba«, trava; f«te«te«, travača, tra-vura, travulja; ba« ®rä««en, travica; in« ®ra« geben, iti po travo (trave); ta« ®ieb gebt ju ®rafe, živina hodi po travi; er bort ta« ®ra« Wa«fett, na« bent Serb. ve. kaj je cesar večerjal; misli se modriga. sliši travo rasti; in ba« ®ra« beipen, iti rakam žvižgat, pod rušino iti, v kertovo deželo iti; barüber ifl f«ott längjl ®ra« geWa«fen, to se je že zaraslo, t. j. že davno pozabilo; itt« ®ra« Wantern ntiiffen, v ječo iti. ©ra3 = , in 3ffcg., travni. ®ražiibr«en, ta«, klasič. ©ražanger, ter, trata, tratina. ©ražartig, adj., traven, travast. travi podoben. ©raSbonf, bie, f. iHafenbanf. ©rnžbaum, f. 9ta»irf«e. ©ražblnme, bie, travni nageljni, f. ©iin= febliimdjen. ©ražbliite, bie, travno cvetje, ©ražboben, ber, trata, travnik; bet Soben, auf Wel«em ®ra« aufbewahrt Wirb, svisli pl. ©ražbiirger, ber, predmeščan, predmestnik, ©raSbutter. ©roéiblltter, bic, spomladnje, spomladansko maslo. ©rafeftetf, ber, trata, ©ritfet, baS, trava od jelena pohojena. ©rafemitde, bie, f. ©raSmiide. ©t (t fcn, v. n., abfrefíen, travo popasti, pasti se po travi; mit ben •ganben »jtüefen, unb »on bett Spieren, welcpe nur bie Unter* jäpne paben, pomuliti, muliti; mit ber Sidjel abfepneiben, požeti, žeti; mit ber ©enfe, pokositi, kositi, seči; bie Äüpe grafett, krave se pasejo, krave mulijo travo; bie Äuget grafet, kugla ali krogla (serb. zerno) se pase; nad? etwas grafen, sline cediti za čem. ©rafeit, f. Stpaubent. ©tnfcplap, ber, trata, travnik, ©rafcr, ber, travar, žnjec. ©raftret, bie, travna žetev, žetva, košnja trave; baS Sfiecpt, travarjenje, pravica muliti, nabirati travo, ©röfertlt, bie, travarica, žnjica. ©ražfarfie, bie, travna farba. ©tttšfelš, baS, travnik, senožet. ©ražflett, ber, tratica. ©ražfreffcnb, adj., travojeden. ©ra§frcffer, ber, travojedec. ©ražfrofd), ber, vertna žaba, zelena žaba, aud) rosnica. ©raéfutter, baé, zelena klaja, zelena ali travna piča. ©ražfiittcntnn, bie, pokladanje zelene piče. ©raSgariett, ber, travni vert, travnik, vert za travo, ©ražgctb, bas, travnina. ©raSgefiibe, bas, f. ©raéfelb. ©ražgriilt, adj., zelen kakor trava, trav- natozelen, travozelcn. ©ražpalttt, ber, bil, bilka, travno steblo, betvo. ©ražbattcit, bas, košnja, seč, seča. ©tOŽpOf, ber, trata zagrajena (za živino). ©ražbupn, f. ©ražlitufer. ©tažpltmmcl, bie, rumenček, rumeni čmcrlj. ©ražpiipfer, ber, kobilica. ©raftd)t, adj., travast. travnast. travi podoben. ©rafig, adj; traven, travnat, étaéjuttge, ber, konjarček, ki konje pase. @ra§taittmcr, bie, svisli, senica, senik,oder. ©ražfeint, ber, travna kal; f. a. SBnt= jtlfeim. ffiražfeintig, adj., skaljen. ©roSforb, ber, koš, naramnik za travo, ©račlanb, bas, travnik, ©ra? I aud), ber, drobnjak. ©raéIÜUfer, ber, S©ad)tclfönig, kosec, audj hrastar, (biihm. chrastal), stergar, krcc-man, liarec, hariš (aud) seri.), krečlik, krac, krevs, russ. dergač. ©rüélcin, bas, travica, f. a. ©räfet. ©ražiinbc, bie, lipa (navadna), ©riižling, ber, int ©einbaue ein pdjfer, fo lange er itod) fein 3apr alt ifl, sajenica, grebenica (še ne teta stara). ©rütfdjetn. 665 ©ražmagb, bie, dekla travarica. ©raintitben, baS, košnja, seč, seča trave, ©raimöber, ber, kosec, senosek. ©ražmeie, bie, kačji pastir. ©ra|.ntitbe, bie, travni molj. ©raimonat, ber, traven, ©ražmiide, bie, penica, nad) Gutsm. inu-liavica. ©ražnelle, bie, travni nagelj, ©rašpappet, f. ©änfepappei. ©račpferb, baS, (ßeuftprecfe), kobilica, ©ražplap, ber, f. ©račanger. ©raŽrautJC, bie, boginja (Ravn.) ©ražreid), adj; traven, travnat. ©račfd)ncibctt, bas, žetev, košnja trave, ©ražfenfe, bie, kosa za travo. ©raffircn, v. n., hudo pritiskati, razširjati se, razpasti, razpasovati se, razsajati, gospodariti (od bolezni), vladati. ©ražfpedjt, ber, f. ©riinfpedlt. ©račfperiittg, ber, f. ©račntiide. ©račfptltlter, ber, travopredec. ©raŽftengei, ber, steblo od trave, ©raöftoppcl, bie, pokošeno, koševina, etwa aud) travišče, traviše. ©ra^ilttb, baS, plahta, rjuhaza travo, na-šivna (nosivna) rjuha (O. St.), nad) V. rantaha. ©rafttng, bie, travokošnja, paša, muljenje. ©rafj, f- ©räßtid). ©r aßt ein, bas, repnik; f. fiitnfltng. ©ritfjlidj, adj., grozovit, strašen, prestra-šin, strahovit, neznansk, nadj Gutsm. sporn. ©ritfilitbfeit, bie, grozovitost. ©ritfliitg, ber, f. ©riiubling. ©ražmahie, bie, travna stenica. ©raŽtond)Ž, ber, rast trave; beit ®raSWU.«., bie Seiite auSeinanber fver* veti, razkrečiti, razkrečniti se, razkrečevati se; ntit aitžeiitaiibergefperrten Seinen ge^ett, hoditi z razkrečenimi nogami, nad) V. racati serb. hoditi u razkorak. ©riitfd|Cr, ber, razkrečeni človek, ©riitftflifl, adj., razkrečen, ©rainlaitt, ber, voščivee, vošivec (sreče), ©ratlllatioil, bie, voščenje, vošenje, voščilo, vošilo (sreče); f. ©litdtmtnfdj. ©ratulationžbrief, ber, voščiino, vošii-no pismo, pisano voščilo, vošilo. ©ratHlation3=©ittI)ebuitg3iarte, bte, oprostnica od voščenja, vošenja. ©ratltlircit, v. n., srečo voščiti, vošiti komu; voščiti, vošiti komu; gum 9tameitS» fejl, god voščiti, vošiti komu. ©mit, adj., siv, audj ser; »on §aarett, siv, bel, and) sed; abgelegeit, nad) M. sed, sed-nast; gratt Werbnt, osiveti^ siveti, posiviti . se, nad) V. seriti se, postarati se; bariiber taf td) mit fetit gratteS §aar toadifen, za to me glava ne boli, to mi ne dela naj manjši skerbi; eitt gratter šDialttt, sivček, belolasec; »eil e^rtintrbtgeit gratten ¿paaren, ves beloglav; graite Sorgeit, starodavni čas; . eine graite Šdjttlb, star dolg; bie £aare gratt ntad)en, lase ubeliti. ©trtII, baž, sivo, sivost. sivina; ber,- f. ©cfcl. © r 11U a lit IIIC K, ber, veliki sternad. ©tauauge, ber, sivooki človek, ©rauiiligig, adj., sivook, sivih oči. © mit l) a rt, ber, siva brada; eitt graitbartt* ger SRettfdj, sivček, sivobradec; belogla-vcc, sedoglavec, seroglavec, »eracf)tt. si-vect ©raitb artig, adj., sivobrad, sedobrad, sive. sede brade. © ruitll ¡11! d) ig, adj., siviga trebuha, ©rmibcljltltri, adj., sivolas, sivih las;»ott ijljicren, sivih dlak, sive dlake; eill gratt* . tjaarigeS alteS SSeib, sivora. © t Bil t> I fl.U, adj., sivomoder, v sivo višnjev. ©rnilbraiut, adj., sivorujav,-v sivo rujav. ©raildjCH, bas, eitt Xfiier »on gratter garbe, bcfouberS ber 8fel, sivec, sivček, plesnje-vec. ©rnitbroffel, f. ©ingbroffel. ©titllt, bie, sivost, sivota. ©rilUCl, ber, groza. ©riiltel, ber, gnus, ttad) Jlllberil gnjus, ostuda, gnusoba, strah, groza, grozovinstvo, gerdoba, tlt @t. a. ogavnost; f. a. JlbfdjCli; ©raufen, groza; bas ift il)m eitt ©rauel, to mu merzi, nad) V. merzi se mu nad tem, to se mu studi, se mu je pristudilo; ©rauel ber Serftiiftitiig, bibl. gnusoba raz-djanja. ©riilielgcftalt, bie, gerdoba, ostudna podoba. ©ranelit, ©riinelit, v. n. i., mir grattelt baoon, gadi se mi, gnjusi se mi. ©rniieltng, ber, gadni, ostudni dan. ©riilieltbat, bie, gerdo, grozovitno, straš- no delo, gnjusoba; liaß V. u. russ. merzko delo. ©tttltelbOll, adj., prestrašin, ostuden, grozovit. nagnjusen. ©tIIIICII, v. n., gratt werben, siveti, siviti se, auß sereti; ber äftorgen grauet, svita se, zori se, dani se, dan se sivi, dan poka, je napočil, zorja, zarja se dela; bunfel Werben, temneti, mračiti se; grauenb, siv-kast; Slbfßeu empftnbeu, (attß v. i.), mir graut ba»or, merzi mi to, gabi ob. gadi se; ©ßaiter enipfttlben, groza biti, bati se; es grauet mir, groza, strah me je; aften ülleufßelt grauet »or @ef»ettftern, vsih je groza, vse obhaja groza pred strahovi, pred kako prikaznijo, straham. ©tauen, bas, ostuda, groza, gnjus; ein ©rauett überfällt miß, es fomutt miß ein ©raitett an, groza me obhaja, spreletuje, me je obšla, spreletela; baS ©rauen beS £ageS, svitanje, zor. ©raitenljaft, adj., grozen, grozoviten, russ. uzasnyj. ©rnittnißcn, f. Sricßcnte. ©m It C II boli, adj., grozovit, prestrašin. ©rniterle, bte, SBeifierle, bela jelša; f. a. ©ríe. ©raiterliß, f. ©raueißnft. ©raufärbig, adj., siv. ©roufinf, ber, (Fringilla Petronia). bre- zovka, veliki morski vrabec, ©ron g a lié, bie, siva gos. ©rniigelb, adj., sivorumen, sivožolt. ©rnugelodt, adj., sivokodrast, sivih kodrov ali zvitkov, ©rail goíbcrj, baS, siva zlata ruda. ©rnngriin, adj., sivozelen. © r n u i) n a r i g, f. ©ranbeliaart. ©rn n I) aber, ber, sivi oves. ©ranljitltflittg, ber, (Linaria), siva ko- nopljenka, repnik, dorepoljca (Zal.). ©raubeit, bie, sivost. ©raulebld)en, bas, siva tašica. ©railfojlf, ber, sivoglavec, starec, »eräßtl. dedec, plesnivec, plesnjevec; neka divja si-voglava gos; f. a. SÜBanUCIttDCi^Cr. ©rattloflfig, adj., sivoglav. ©tnitliß, adj., sivkast, sivkljat. ©räulid), adj., grozovit, strašen, nagnjusen; griiutiße .fälte, huda, strašna, gerda zima; f. a. ©deli)0ft. ©raunteife, bie, (Parus palustris), pez-durka, terstna senica, pezdečivka, bohm. popelniček (pepelniček); f. a. 2lfßnteife. ©ran nt er g el, bet, sivi lapor, ©rauitgebilbe, bas, strah, strašilo, ©rauniluft, bie, grozovitni prepad, ©ra Itn naß t, bie, strašna, grozna noč. ©raunfßlaßt, bie, strašna, grozna, ker- vava bitev, bitva. ©rauntag, ber, grozni dan. ©raitmatlc, bie, opoka. ©railfie, bie, inágemeítt, kaša, in anb. fla». ©i. krupa; Hirfegraupe, pšeno, pira; ©raupen maßen, ječmen phati; fleinet £>age(, sodra, babje pšeno; f. a. ©tiitiC, ©räupetartifl. ©rältVClarttg, «<0'-> kašast, pšenast. ©rällflclcrj, bas, pšenasta ruda. ©rÜUjjelU, '■> graupelt, babje pšeno gre, sodra, sipa, sodrak, pira, solika (a. serb.) gre. © t a It 4) CI It, bas, babje pšeno, pira, ©tauten*, in 3fggtt., kašni, za pšeno, kašo. ©ranVCUtjang, bcr, tečaj za kašo. ©raufjcnliagcl, f. ©rüttpcln. ©rompenmiiljlc, bic, stopa za kašo. ©rampenftanUJfe, bit, stopa. ©ra«tfjcufdjleim, ter, ©raufjenfuMie, bic, juha s kašo vkuhano. ©rnUŽ, bcr, groza, ostuda, strahota; ger« brod)etie ©iiicfc, razsip, razvalina, razder-tina, russ. musor; iit ©ratts uttb îritntrner gerfallett, razsuti se. ©taUŽ, adj., grozen, strašen. ©rauf al, f. Sdjeufal. ©rauftint, adj., geneigt, »čfeS, Sumergen jUjUfitgett, grozoyiten, srep, (allst, sverép, toilt), kervav, kervoločen, neusmiljen, grozen, zel, in anbern fia». 3K. okruten, ljut; ein graufanter äKellfd), neusmiljenec, ncu-smiljenka, trinog, terdoserčnik ; citt grau* famer ©d)itterg, huda, strašna bolečina; graufatueš Herj, neusmiljeno, nemilo serce. ©raufnmlcit, bic, grozovitost, srepost, neusmiljenost, terdoserčnost; in aitbern fla». ©iltllba. okrutnost, ljutost. ©taitfdjctïig, adj., sivolisast, sivoprekast. ©rauft^intriiel, ter, sivi konj, sivec, belec, plesnjevec. ©raitfdju^ifl, adj., sivoljuskinast, sivih ljuskin. ©raufett, v. ». i., fdjaubertt, grustiti se, inerziti, merzi mi; bie Haltt graufet mir, koža se mi ježi, mrazi me po koži, kurjo polt dobivam, koža mi je nasterhnila od straha; gurd)t cnipftnbeit, ntirgraitfet, groza me je, groza me obhaja, groza me grabi, strašno me je strah, hudo me groza ima; mir granfet, trenn ídj att bas beute, strese me, groza me spreleti, spredergeta, kadar na to zmislim ; f. a. GfCÏU. ©raufen, bas, f. ©rani. ©rattftnb, ©raufenbnft, ©raufeutooti,adj., grozoviten, strašen, pregrozen. v ©raufig, adj; grozen, strašen, ostuden, gnjusen. ©rauffJCdjt, ber, pivka, sivozelena žolna; f. a. SBauntbafcr. Srauftein, f. SBrudjftcin. ©raitlljitr, bas, f. ©fct. ©rautuaíe, bie, sivec. ©rautoeiß, adj., sivkast, sivobclkast. ©rauttltrben, baS, sivenje. ©rnittoerl, baS, ttadj bent Russ. beli meh, strojena koža sibirske veverice, ©rautuerïéfdjcrc, bie, kerznarsko razpenjalo. ©tat)anten, f. SBefditoerbe, ©rabtur, ber, dolbec, vrezovavec, f. a, Subfcrfted)cr. ©rabitttcter, ta«, težomer. ©tttbir en, v. a., vdolbsti, dolbsti v—, vre- ©reif&olj. 667 zati, vrezovati v med ali kotlovino; ). a. Söefdjulbifleu, Sefd)B)cren. ©raiiirfnnft, f. SíuVfcrftedjcríunft. ©ratiität, bie, mogočnost, imenitnost; f. a. ©rnítbaftiqlcit. ©ranita t ion, f. ©djtuerfraft. ©tttUitätifd), adj., mogočen, imeniten, mošk, resnoben, ©rajie, bie, £u!bpttilt, Gracija, (nad) V. hvalica); bie @,d)öttl)eit itt fcen ¿Bewegungen, §anb(ttngen uff., Ijubeznjivost, milina, ljubkost; f. a. Slnntutl). ©tajiOŽ, adj., ljubeznjiv, miloviden. ©reif, ter, (ein erbicbteteS Xt)ier), orlolev, krilati lev, bolim, noh(nog.) ©reifbar, adj., prijemljiv, zgrabljiv; /! luiig, malo da ne obupa; blizo česa biti, ne dalječ od česa biti. ©renjcnb, f. Slngrenjen. ©renjettlož, adj., neomejen, brezkončen, brez meje, kraja, neizmeren, ©tenjer, ber, graničar; serb. krajišnik. ©renjerfnnttlie, bie, graničarska rodo-vina. ©renjfeftung, bie, mejna terdnjava, terd- njava na meji. ©renjfleden, bet, mejni teržič. ©renjflttf, ber, mejna ob. mejivna voda, reka mejnica. ©renjforfter, ber, logar mejar. ©renjfurdje, bie, ometijej. ©renjgebtef. ©renjgebiet, f. ©renjlanb. ©rcnjgcfiirge, ba«, mejno, mejivno gorovje, gore, ki delajo mejo. ©rtujgtbiifd), ta«, meja. ©ten5g eg eni), f. ©renjlanb. ©renjgemeinf djnft, tie, someja, somej-nost. ©rcnjfnrtbe, tie, (brazda) mejašnica. ©renjgraben, bet, mejni, mejivni jarek, razrov. ©renjbflllfcn, bet, mejna, mejivna groblja, mejno groblje, mejni kup. ©reitjbflUČ, ba«, mejarska hiša, hiša na meji. ©tenjbert, bet, krajnik, mejni gospodar, ©renjiiolj, ba«, mejni, krajni gojzd, aud? fdjled)tl)in meja. ©rengbiigel, f. ©renjhtutfen. ©rcnjirrung, bie, pomota zastran meje. ©renjfette, bie, mejna zapertija, kordon*. ©teitjittltb, ba«, pokrajina, krajina. ©tenjiiHie, bie, meja, čerta mejivnica, mejna, razdvojna čerta, presledek. ©renjloS, f. ©rtngtnloč. ©rcngmtil, ba«, ©rcnjntnrfe, bie, mejnik, ©tcnjranucr, bie, meja, mejivni zid. ©rcnjmcffcr, bet, mejivec, razmejevavec, f. a. gelbnteffer. ©tenjnntbbnr, ber, mejaš, mejač, mejak, ©renjort, ber, mesto v pokrajini, ©tenjpfttbl, ber, mejivni kol, mejnik, ©renspunet, bet, mejiše, mejiščef. ©rensrtceft, bet, f. ©rcnjtocrgltid). ©tenjteginteni, ba«, graničarski regiment. ©tenjfflUlC, bie, mejni steber ali stolp, mejnik. ©renjfd) eibe, bie, razmejik, razmejitev, razmeja, meja. ©renjfdjcibenb, adj., razmejiven, meji-ven , deliven, ločiven. ©renjfdjeibcr, f. ©rtitsmeffer. ©renji^tibung, bie, razmejevanje, f. a. ©rcnjfdjcibe. ©reitjfoibflt, ber, graničar. ©rcnjfpcrrc, bie, zapertija (mejna), ©rcnjftabt, bie, mejno ali pomejno mesto, mesto na meji, graničarsko mesto, ©rcnjfiein, bet, mejnik, mejivni kamen. @rcn3ftrcit, ber, ©rcnjfirtitigicit, bie,prepir, pravda zavolj ali zastran meje, za mejo. ©rcnjftrom, bet, f. ©rcnjflufi. ©renjbergleid), ©rettjberirag, ber, poravnava ali pogodba zastran meje. ©tcnj»cr!ebr, ber, kupčija, kupčijski prehod na meji. ©ren3&crriit)f)odjonbrie. ©rille It wert, ba«, grote«fe« CSerf, čudna, po naključjf sostavljena podoba, ki ni posneta iz narave, izmišljena podoba, ©rillig, adj., muhast; f. ©rittenbaft. ©rjlliren, f. flibften. ©rtninffe, bie, merda, zmerda. zmerdljej, zmerdek, zvijanje, krivljenje ust, pačenje. * rega, ru&s. užimka; eine @rimaffe fd)ueibeit. zmerdniti se, namerdniti se. naregniti se komu; ©rimajfen fdjlteiben, zmerdovati se. režati (se), pačiti se. usta kriviti. ©riinnffiren, f. ©rimaffe(n fefetieiben). ©rimnt, ber, togota, serd, razkačeiiost, ja-rost; tn ©rimm geratfeen, stogotiti se, uto-gotiti se, razkačiti se. razjariti se; feinen ©rinirn aužlaffen att Sinem, ohladiti se nad kom, jezo izpustiti; f. a. 30W. ©rintnt, f. ©riiitittig. ©rintntborm, ber, (Colon), nad) K. danka. denik. kotnica (a. poln.), nad) Sni. čmar, böhm. denni črevo. ©rintmbarmSbanb, ba«, vez. ©rintittbarmčgcfriife, ta«, krezeljc. ©rimmbarmStloptie, bie, kijupka. ©rimnten, v. «., f. ©rgrimntcn; v. »'., e« grintmt utidj int Sattle, v trebuhu me kolje, v trebuhu me ščiplje, šiplje, trebuh me boli; grize, červiči, zavija me v trebuhu, ©rintnien, ba«, klanje; f. a. Söaitd)grimmcn. ©rintmeuwnff er, ba«, voda ali lek za ščipanje, šipanje, za griz. ©rinimer, ber, (Falco Milvus). postojna, škarnjek. ©rimmgramfcn, f. ©riežgramcn. ©rtmntig, adj., togoten, preserdit, razkačen, jaren nad) F. (in Oteifnij) ljut, a. alt.il.; grimmige itälte, huda. merzla, ojstra zima, premraz, f. a. ©raufum; grimmig toerbett, f. ©rimm (in @rimm geraten), ©rimmigtcit, bie, ljutost, neusmiljenost, ©rimmfitlt, adj., hudo, ostro merzel. ©rimpe, ©rilltpcl, gifd>, (Cyprinus Go- bio), grundelje; (Phoxinus), frigeljc. ©rimutboll, adj., prehud, preljut. ©rintlltttnirj, bie, (Dentaria), rajnak. ©riltb, ber, gtittbe, Ärttfie eine« ©efdjivü te«, krasta ob. hrasta; Stäube, skrum-ba, grinta*; Stäube, jträge ant .Kopfe (Tinea), kraste pl.; Stäube, jirä^e überhaupt garje pl. ©rillbtjailb, bie, hrastava roka. ©t ill bi d) t, adj.. krastast, garjast, skrurn-bast. ©rillbig, adj., krastav, garjev. krastnat. skrumbav. ©rinbigfcit, bie, krastavost. ©rinbftnn, ba«, hrastava brada. ©rinbfopf. ©roi 671 ©rinbfopf, ber, krastava glava; ein ©rinb; fčpfiger, hrastavec, grintavec*. ©rinblraut, bas, f. treujiours, (Scabiosa arv.), garjevo zelišče, zeiiše. ©rtttbrabc, ber, (Corvus frugilegus), cerna poljska vrana, ©rinbfnlbc, bie, maža, mazilo za liraste. ©ritlblBltrj, bie, (Rumex acutus), ščavje, šavje. ©riiütfd), f. ©enfler, ©rinih, f. ©riinih. ©rinfcit, v. n., naregniti se, narežati se, režati, nad) V. lisiti se; f. a. ©reinen, ©rinfer, ber, režalo, kdor zobe kaže in (se) reži. ©rin 3 en, f. ©rinfeit. ©tippC, bie, hripa, gripa*, influença*, ©rob, adj.. bicf, debel; im()čfiict), debel, neotesan, neuljuden, zarobljen, neokresan, ueuglajen, grob (a. altsl. u. in allelt fia». SD2.); et ijl cin feljr grober ÜKeitfd), gladek je, kakor dobova (hrastova) skorja, zarobljen kmet(ač);auS béni ©rôbjlell peralté feilt, iz največiga, nar hujšiga biti; aitS belit ©roben bilben, na pervo roko izdelati, izdelovati, delati ; grobe íeiuWanb, hodnik, hod-nično platno; »ont SefiUjl, and) top; grobeS ©efdjûfc, f. ©efebii^; grobeS ©rib, debel dnar (goldinar, toler); grobe §anbe, okorne, ne-ukretne, nespretne roke; grobe Slrbeit, težavno, okorno delo; grobe @au, velika svinja; grobe @ertbeile wirb e«, uitb ?War im Beiworte bur« bie Siibung -at (an« im Böhm. u. Serb.), obet bltr« veliko —, itttb im §auptworte, infofetne e« eilte mannt. 5ßer--foit bebeutet, bur«' beit Slttägang auf -an, — ač gegeben, ©tof, ba«, dvanajst tucatov. ©rOfa«tbar, adj., velikočastljiv, pre-spoštljiv. ©rof a« tel, ba«, velika osminka. ©rof äbcrig, adj., žilat, žilav, debeložil- nat, debeložilen. ©ro ff ab nt tr al, ber, veliki admiral, ©ropltcrtt, pl.. stari pl. (lt. starši), starši staršev naših, ded ali stari oče in babica ali stara mati (po očetu in ravno tako po materi), ©rofjartiß, adj., veličansk, veličanstven, silo lep, čuda lep, altsl. velikolepn; ©rof; artigfeit, velikolepje. ©rof auge, ba«, ein grofe« Sluge, veliko oko, očina; eilt ©tofättgiger, okač, okin. ©roftällßiß, "¿Ji okat, velikih oči. ©rofbötifer, ber, veliki štacunar. ©rofbart, ber, bradač, barusač; ein grofer Söart, velika brada, bradurina. ©rojjbürttß, adj., bradat, ©rofbnft, bie, stara teta. ©roffiifiß. ©rofbaf, ber, bas, debeli bas. ©rofban«, ber, ein grof et Bau«, velik trebuh, vamp*; ein ©rofbäU«iget, trebu-hač, trebušnik, vampež, trebuhačar. ©roßbtiltdjiß, adj., trebuhast, trebušen, ©rof bauet, ber, zemljak, celi zemljak, celogruntar, gruntar. ©rofbctrtß, adj., velikih, debelih jagod, ©ropinbcr, ber, sodar; Äleinbinber, škafar, kublar, kubličar. ©rof blättcriß, adj., velikih peres, veli-kolisten. ©rofbluntiß, adj., velikocveten. ©tOfbOßiß, adj., velikolok. ©rof botbf«aft, bie, f. ©cfanbtf«aft. ©r0ib0tb|«after, bet, veliki poročnik, poslanec. ©rofbriifttß, adj.. persat, persnat. ©rofbeufcnb, adj; plemenito misleč, ve-likomiseln. ©rofbu^enb, f. ©rof, ba«. ©tbfe, bie, velikost, velikota, velikoča, veličina; Stern erjler, ¿Weitet ©tčfe, zvezda perviga, druziga reda; erjlaunli«e ©rope, prevelikost; »on einer ©röfe, ene velikosti, enolik, enako velik, enak; ^¿bf, visokost; f. a. 2luäbebnunß, Ilmfang; ein Statt »on etflet ©rope, prav norec, velik norec; hier jeigt ft« bie ©tčfe feinet Siebe, v tem se razodeva, kolika je bila njegova ljubezen do —; SBenge, množina, mat. količina, kolikost. ©rofe, bet,' f. ©rof, «iagnat, ©rofeltem, f. ©rof altern. ©rbfcit, »• a., poveličati, veličati. ©rof eitle, ber, veliki hlapec, konjar, ©rofeufel, ber, prevnuk. ©rofeniclin, bie, prevnuka. ©rbftnlebre, bie, f. »tatbematif. ©rofenreihe, bie, versta količin, števil. ©rOfente, bie, (Anas Boschas fera), velika divja raca. © tO f CUtbeilŽ, adv., velik del, večjidel, iz večiga, večerna. ©töftrn, f. Berßrbfertt. ©rbf er to erb en, ba«, rastenje. ©rofeuterig, adj; vimenat, veliciga vimena. ©roffnlf, ber, (Falco sacer), sokol, skol. tla« Šul. kragnj. ©roffelbberr, ber, (im ehemaligen ^olen), veliki vojskovod, poln. Wielki Hetman. ©rofferfig, adj; petavsast; ein ©ropfet; ftger, petavs. ©rbffiltgcrig, adj; perstnat, velicih per-stov; eilt ©rof fingeriget, »erä«tt. perstačar. ©rof friidjtig, adj.. veliciga, debeliga sadn. ©roffiirft, bet, veliki knez. ©roffiirftcntbum, ba«, velika knežija. kneževina. ©roffiirftin, bie, velika knežinja, kne-ginja. ©rof fiirftlt«, adj., velikokneževsk. karje velikiga kneza, ©roffttf, ber, (Laphita), nogatec. ©tOffÜftg, adj., nogat, bedrat. velicih ©roßfiittcrn. nog ali beder; ein ©roßfiißiger, bedrač, no-gač, nogan. ©roßfüttern, f. ©roß (jiepen). ©roßgeift, ter, veliki duh, velika glava, ©rifjgefinnt, adj., velikodušen, ©roßgeftott, f. Soloß, toloßal. ©roßgcmatflfcn, adj., odrasel, odraščen, odrašen. ©roßgetoerf, ta«, velikodelnicaf; f. brit. ©toßgctocri er, ter, velikodelnikf; f. brifont. ©roßgcroidjt, f. Srntogctoidjt. ©roßgliebcrtg, adj., udnat, velicih udov. ©roßgiinfttg, i. §od)gcneigt. ©ro ßbltltb Cl, ter, kupčija na debelo, velika kupčija, ©roßbünbler, ter, velikokupee, kupčeva- vee na debelo, ©rnßbonblung, tie, kupčija, prodajarniea na debelo. ©roßbeit, f. ©röße. ©toßbett, ter, padišah, sultan, turški cesar. ©rofberrifd), adj., großf)errifdj leben, živeti kakor velik gospod, ©rofjberrlid), adj., sultansk. ©toßbcrjig, adj., velikoserčen, velikodušen. ©ro&betjigfeit, tie, velikoserčnost, velikodušnost, velikodušje, žlahtnodušnost. ©roßberjog, ber, veliki vojvoda, ©roßberJOgitt, tie, velika vojvodinja. ©roßb Ct 5 D g l i d), adj., velikovojvodsk, ve-likiga vojvoda. ©roßbct jogtlfunt, ta«, veliko vojvodstvo. ©toßbömig, adj.. rogat; ter ©roßbörnige, rogatec, rogač, rogin. ©rofbunberi, ta«, sto in dvajset, ©rofftrcr, ©roffift, f. ©ropänbler. ©roßjflbrtg, adj., naef) V. (unt a. poln.) doleten, and) polnoleten, dostoleten, unter ten ungar. @lo». versten; großjährig fein, leta imeti, doleten itd. biti; e« Werten, k letam priti. ®ro|jnbrigicit, tie, doletnost, polnoletnost. ©roßfobriglcitSerftärung, tie, Prečenje, razglašenje polnoletnosti, ot. da je kdo doleten. ©ropfonjler, ter, veliki kanclir. ©roßfcblig, adj.. gerlat. © tO Ii I in b, ta«, vnuče. ©roßftette, tie, veliki lapuh, ©rofifnc^t, ter, veliki hlapec, ©rofcomtbur, ter, veliki komendnik. ©roßfopf, ter, ein großer tfopf, glavura; eine $erfon, glavač, glavan, debeloglavec, butec; toeibl. glavana, glavača, debeloglav-ka; f. a. SHunt. ©roftöpfig, adj., glavat, bnčoglav. ©roßfornig, f. ©robföriitg. ©rOßirCUj, ta«, veliki križ; ter, veliko- križnik, (ttadj V. veliki križanik). ©toßfrcujritter, ter, vitez velikokrižnik. ©rofjforcdjcr. 6?B ©rOftlflUd), ter, (Allium seorodoprasum), ko^jek. ©ro^lcf jig, adj., ustničat, debeloustničat, žnabljat*. ©rofjlid), adj., velikast, velikljat, preoej velik, raji večji kakor manjši. ©rofeli^tg, f. ©rofilefjtg. ©rofmodicr, ter, bahač, ustnež. ©roftlltttdjt, tie, al« Sigenfdiaft, velika moč, oblast; ©rojjjlaat, velika, mogočna deržava. ©rofintiidjtig, adj., premogočen, velikomo-gočen , velikomočen, velikovlasten, pre-vzmožen; feljr grojj, velikansk. ©rogmarfdiol, ter, veliki maršal. ©rofjlHflfdlig, adj., petljat, velikih petelj. ©rofintonl, ta«, veliki gobec, velike usta; fin ©ropfpreeber, širokoustnik, ustnež, go-vorun. ©rofntitltlcr, pl.. velikoustnikif. ©rOfintOUltg, adj., velikih ust, gobčat, a. razusten; fig. širokousten, bahašk. ©rO^ntCifC, tie, velika senica. ©r 0|) nt tift C r, ter, veliki mojster, predstojniki. © tO $ lit C It f d), ter, velikan v duhu in razumu, ©rofjmbgcnb, adj., nad) V. velikomožen; velemožen, f. a. ©rofttttitdjfig. @r0^milltbfd)CltI, ter, veliki točaj. ©rofututb, tie, velikodušje, velikoserčje, velikodušnost; al« Stelmutl), plemenito-serčnost, žlahtnodušnost. ©ro^ntiitbig, adj., velikodušen. @ro|miitbtgfeit, tie, velikodušnost. ©ro|mntter, tie, babica ali baba, stara mati. ©roftntiittcrltdj, adj., babičin, babin, stare matere. ©rofittflfe, bie, veliki nos; eine $erfon, ter, nosan, nosač; tie, nosulja, nosana, nosača. ©rofittafig, adj., nosat. @ro|ntffC, ter, prebratrič, prebratinec, sin bratriča proti starimu stricu. ©rO$ntd)tC, tie, prebratičina, prebratinica, prebratovlja; hči bratriča ali bratričinc proti starimu stricu, ©rojjoctttb, ta«, velika osminkaot. osmerka. ©ro^obeint, ter, stari stric, ujic, dedov ali babin brat. ©rO&Obr, ta«, veliko uho, serb. ušina; eine Serfotl, ter, uhan, uhač; tie, uhana, uhača; f. a. glcbcrmoitž. ©roftijbrtg, adj., ušat, dolgouh. ©rofpafjn, f. ©rofiontcr. ©rojjlprabUr, ter, širokoustnik, hlastač. ©rofjprobft, ter, veliki prepozit ali prost, ©ropgnort, ta«, velika čveterka. ©rojjridltcr, ter, veliki sodnik, ©rofjfdjniiblcr, f. Sidfdinobtt. ©roffftbbn, adj., prelep. ©rofjfcbrcicr, ter, f. ©rofntaul. @roj)fdjriti, ter, veliki, široki korak, ©rojjfdjtlbptg, adj., velicih ljuskin. ©roifcitig, adj.. bokat. ©rofftnntg, f. ©bclmiitbig. ©rojjfobn, ter, vnuk. ©rofiftircdien, ta«, f. ©rojjforcdieret. ©ropfpredjer, ter, širokoustnik, bahač, 674 ©ro|jft>red)erei. livalun , bahavs, kozji človek, russ. hva-stun. ©tofiptcdjcrct, bie, baharija, govorun- stvo, ustenje, širokoustje. ©ro(jfited)ettIt, bie, širokoustnica, ba-havslja, bahulja. ©rofrfpredjerifd), adj., širokoustcn, hla- stav, bahašk. ©rolftnut, f. ©rofutadjt. ©rofjftabt, bie, veliko mesto, ©roflftiibtcr, ber, prebivavec iz veliciga mesta, velikomeščan. ©tojjftli bttfd), adj., po navadi večili mest, kakor v velikih mestih, velikomesten. ©rofjftitltig, adj., čelat. ©rojMullatt, ber, veliki sultan, ©roj) t It ti t C, bt«, stara teta. ©ropiflttfcttb, ba«, tisuč dve sto. ©rb|tcittl)cilž, adv., večji del, največi, vekši del. ©t0|tl)0t, bie, veliko djanje. ©roitiiitig, adj., kdor velike dela dopri- naša, velikodjaven, — delaven, ©roftptig, adj., razvraten, velikovraten. ©rojjtbucr, ber, f. ©ro&forecber. ©rofjlbueret, f. ©rofefbrcdjcrei, ©roflbueriit, f. ©roftfbredjerin. ©roijtbuertfd), adj., bahašk, bahaven. ©tOIti)Uit, v. n., bahati (se), znašati se, ustiti se, košatiti se, junašiti se, russ. ve-ličat sja, hvastat. ©rofjtodltcr, bie, vnuka, ©rofjtraubig, adj; grozdat. ©rofjtiirf, ber, f. ©rofjfitltmt. ©roiu|rmad)er, ber, urar, ki velike ure dela. ©rofjuuitle.l, bet, preprevnuk, prevnukov sin. ©tO jjureitfclin, bie, preprevnuka. ©roibttter, ber, ded, stari oče, dedej, dedek, dedček. ©rofjbotcrlid), adj., dedov, dedinsk, sta-riga očeta. ©rofjbuterftuljl, ber, naslanjač, stol z ročicami, ttortl. stariga očeta stol. ©rofjberfcflletff, ber, prodaja na debelo. ©toibCJter, ber, veliki vezir. ©rojjDicrtel, f. ©rolgudtt. ©roioogel, bet, večji, zlasti divji ptič. @roiloe'ibCtoer!, ba«, (u-aidm.) jeleni, divji petelini in takošna najžlahtniši divjačina. ©rofjtoctbeit, ba«, rastenje. ©roitoiirbcttttagcr, ber, veliki dostojnikf. ©rofjjrtbu, ber, veliki zob; — zobatec, zo- bač, zoban. ©toijiiljlttg, adj., zobat. ©tOtCŽi, adj., čuden, spakoben, f. a. Ult= natiitlid), Sild)Ctlid;; ©rote«feit, čudne, ne iz narave posnete podobe na poslopjih, ©rotte, bie, iit bie Xiefe tjdlteub, jama, špilja, nad) V. zijavka, (russ. peščera, poln. it. biihm. jaskina). ©rottenarbeit, bie, špiljarstvo. ©rotteitfitnftler, ber, špiljar. ©tO^Ctt, ber, herbet, herbtina pri kerznarjih. ©rubcnftcigtr. ©riibdjeu, ba«, jamica, jamičica; in bet äöattge, kotanjica. ©rubc, bie, jama, russ. nora; eine ritllbe fenfredjte iffiaffergrube, rupa, kotanja; fosiel al« fflergtoerf, rudnik, rudna jama; hier ei; iteni anbern bie ©tube grabt, fällt fetbfl Ijitu ein, kdor drugimu jamo koplje, sam vanjo pade; bie Sffiittjeln einer ©rabe im S3erg< baue, itad) V. škeder; ein ©rab, jama, grob; eilte ©rube erlegen, začeti rudo kopati; bie ©tube ging jufammen, rudnik se je poderl. uderl; Sineit unter bie ©tube bringen, pod zemljo spraviti koga; eilte ©rube, in toeldje ftd) eilt fließenbe« SBaffer »erliert, ponikve pl., požiravnik; ©rube, anat. jama, jamica, ©riibelct, bie, vertanje, tuhtanje, modrovanje, (russ. glavolomstvo). ©riibclfobf, ber, f. ©rübler. ©riibellrnnl, f. £bbt>d)onbrifd). ©riibCltt, u. n., berbati, vertati, kopkati; ein .Šittberfpiel, svinjko pasti, llntertr. pre-sico vganjati, 3nnerfr. kobčati, bocati, nad) Šul. kobati se; in bet Staje grübeln, peč-kati, berbati po nosu; e« grübelt mir i» bett güßen, noge me serbe, serbi me po nogah; fig. Hügeln, glavo si treti ali beliti, vertati, globati, modrijaniti, tuhtati, ©riibelnuf, bie, koščak, košak. ©rubcu, V. a., f. ©roben; jame delati ali jamiti; v jame loviti (zveri). © tub enntb C11, bie, jamsko delo, delo v jami, v rudniku, ©ritbeunrbeiter, ber, rudokop, delavec v jami ali rudniku, ©rubeuoilfftanb, ber, (montj opis rudnika, poročilo zastran rude. ©ntbeitbitu, ber, rudno delo; f. a. ©tlt= benarbeit. ©mbcnbaunt, ber, in ber OTüble, klada. © rubenbcil, ba«, rudarska sekirica, balta. ©ritbenberi(|t, ber, poročilo zastran rudnika. © ntbenbiber, ber, pozemeljski dabar; f.a. , Siber. © rub enbtU nb, ber, požar, ogenj v rudniku, ©rubeneube, f. Abfcnler. ©rub enerj, baž, jamska ruda, ruda iz rudnika. ©rubenfnljrcn, baž, hoja v jamo, iz jame. ©ritbCtlfelb, ba«, jamsko polje, odločeni rudnik. ©rilbengož, ba«, jamski plinj ali gaz. ©ritbeugebiillbe, bač, vhod rudnika, ©ritbeitgejöl, baž, rudarsko orodje, ©ritbengriiiier, ber, jamar, ©rubcitbols, ba«, jamski, rudarski les. ©rub en I fit er, ber, f. £utmnmt. ©rubenjttuge, ber, rudarček. ©rubenfittel, bet, jamska halina. ©rubentleib, ba«, jamsko oblačilo, ©rttbenloble, bie, oglje od vejevja, ©rubcnlidjt, ba«, jamska luč. ©rubenfattb, ber, kopani pesek. ©rubenfd)ncb1>er, ber, rudarski nož. ©rubenftciger, ber, nadglednik ali nadzornik nad delavci v rudniku. ©tUbCIttofßC,, ©ranb. 675 ©rubtntofßC, fcie. jamska torba, ©rilbcitöjaffcr, ba«, voda v rudnikih, jamah, jamščica, jainšica. ©tllbcitjug, ter, jamsko merjenje, izmera rudnika. (Stlthifl, adj., jamast, jamičast; pocfettgtU; Big, pikast od koz. ©riiölcr, ber, vertavec, vertalo, globavec, modrovavec, tuhtavec, glavobelec. ©tiihlerilt, bie, vertavka, modrovavka. (Srüblcrifß, adj., tuhtavsk, glavobelen. «riibling, ber, f. Sriiffel. ®rubc, tie, perhavica. itltbcn, t'. «., podnetiti, podkuriti. ©ruft, tie, f. ©rotte, ©rabe; ©rab, raka rake (jpl.~), grob (zlasti zidani), ©riitlltci), ba«, drobna mreža. @rummetn, v. »•, bobneti, doneti (od daleč). ©rumiltCt, ba«, ta ž jtneite ©ra«, ?lfterf)eu ion mehrmäbbigen 3iitefen, otava, (tu atleti ftatt. SK. poln. potrav); ta« tritte ©ra«, vnuka, naß V. a. murava. ©rummcttiBben, ter, svisli pi. @ruiltlttctbuttcr, tie, jesensko maslo. Šrumntctcrutc, tie, košnja otave. ®rummctU)ttfe, tie, dvojosečna,trojosečna senožet, travnik, ki daje otavo; naß ter ©rummeternte, otavišče, otaviše. ®riiu, adj., zelen; unreif, nezrel; grütt nta; djen, ozeleniti, zeleniti; für grifß, f. bte; fe«; grüne StBaare, zelenje, zelenina, zc-lenjav; »Ott Siüben, äHohrrüben, U. bgt., tt. V. -nat; grüne (Srbe, zelenica; er loirt auf teilten grünett 3»eig fomntett, ne bo prišel na zeleno, ne bo se podkožil, opomogel; ter grüne ®otwerötag, veliki četertek; iß tili ihm nißt grün, ni moj mož, nimam ga rad, merzim na-nj; grült UUb gelb auž= fetjen, ves zelen, bled biti, grüne« gteifß, nff. sirovo meso, grün toerbeit, fein, poze-leniti se, zeleneti; alt Semaitbe« grüner Seite ftgen, na desni strani sedeti; int ©rüttelt ftgeit, na zeleni travi, pod drevjem sedeti. grillt, t a«, zelena barva ob. farba, zelenost, zelenina; at« gärbeftoff, zelenilo, ©riinäugtg, adj., zelenook, zelenih oči. ®tiinl)0ti, ber, zelena brada, zelenobradec. (Sriinbnrtig, adj., zelenobraden. ©tiinbttuß, ber, zelenotrebušnik. Itiinbeere, bie, f. Stnßclbccre. (Sriinbcinßcit ob. giifßeu, ba«, eine 9lrt Stranbläitfer, martinec, prodnik, dolar. (Mnblnu, adj.. zelenovišnjev, v zeleno višnjev. Stltltb, ter, eilte« ©efäfie«, glitfše«, ©ieere« u. tgl., dno; ta« ©laž bi« attf bett ©ruitt trinten, do dna izpiti vino i. t. d.; jit ©ritnbe geljelt, konec vzeti, jemati, poginiti, one-inoči, omagati, opresti, na nič priti, pod zlo iti; allsl. iznebiti; itn äöaffer, utoniti, potopiti se, poglobiti se, pogrezniti se na dno; ju ©rutlte rißten, ugonobiti, gono-biti, na nič spraviti, pogubiti. ukončati, zatreti, uničiti, razdjati ali podreti (n. pr. hišo), rus.?, razoriti, serb. npropastiti; itt teit ©ruitt borren, potopiti ladijo, pre-streliti in pogrezniti jo; auf ben ©runb fahren, jioffett, na dno zadeti, nasesti, nasaditi se (od ladij); eiltet @aße auf bett ©ruttt ge^en, íommen, do dobriga, na tanko, iz dna kaj preiskati, do konca, do dna čemu priti, izgruntati*; »om ©runt te« Hergeit«, ter @eele, iz vsega serca, iz vse duše, iz dna serca; ettoa« alt« betn ©raube Verfielen, do dobriga, do dna, iz dna, do konca kaj razumeti; pon ©tuttb alt« feilen, do čistiga, do korenine ozdraviti ; int ©titube »erborbeti, ves do kraja skažen; blatte Blumen auf tpeifem ©rttii; be, višnjeve rože na belem dnu; bei bett Xttßfßetern, lice sukna, f. a. ¿Ínter* flrunb; iti ber SKaßematif, f. ©ruitbflnßt; ©rittlb etne« ©ebäube«, podval-a, podstava, dno, fundament®, naß M. stališče, serb. temelj; beit ©runb jit einem ©ebäube legen, dno postaviti zidanju, zidanje nastaviti; eilten ©ruitt graben, dno kopati; ba« Halt« hat feinen ©ruttb, ta hiša nima terdniga dna, terdniga podvala, ni dobro ukopana, nima terdnih tal; beli ©runb ju etloa« le; gen, dno postaviti kaki reči, osnovati ali začeti jo na čem, ustanoviti; opreti, opirati kako reč na kaj; ber ©ritnb einer @aße, podslomba, podstava, na kteri je uterjena, na ktero se opira; eitt §att« »Ott ©rttllb aus attfmattern, iz dna, iz fundamenta hišo sozidati; in ©ruttb u. SBobett »erloüfteil, do tal vse razdjati, razrušiti; eilte «Statt iti belt ©rttllb fßiefeit, razstre-ljati, podreti do tal; ©ritltb faffen, uter-diti se, ukorcniniti se; beit ©ruttb jtt eiltet jíraufheít legen, vsaditi, vcepiti si bolezen; ©runt te« ®aßftißlc«, podsek; Vertiefung, top , globina; f. a. Šobctlftt^; (ratio), vzrok, itt antern flaoifßett SDiunta. razlog, pri-čina, povod ; 33eiucggritltt, nagib, nagibljej ; 33etoei«grunt, dokaz, dokazalo; auf ©ruitt einer faiferlißen Serortliung, po cesarskem ukazu, opiraje se na ukaz, deržeč se ukaza; bit h«fl feilten ©runb jit jürtieii, nimaš (za) kaj se jeziti, ne veš, zakaj se jeziš; ohtte ©runt behaupten, brez vzroka, brez podstave ali dna, brez glave terditi; ta« |at feinett ©ritltt tarin, to izvira, izhaja iz tega, to se opira na to; er luurte Ulit ben ©rititb feine« SBiffett« gefragt, vprašali so ga, odkod to ve; fte haben ihre ©rüttbe, že vedo, zakaj; er beforgt mit ©ritltt, po pravici se boji, ima za kaj bati se, ne boji se zastonj ali brez vzroka, alt« ©rült; ten te« öffeiitlißeit SBohle«, zavolj občne koristi; itn ©ruute geitoiumeu, prav za prav, če reč prav (samo na sebi, kakor je) vzamemo, pogledamo; Gnetle, izvirek, izvir, začetek, osnutek; tie erfteit ©rültte einer Sffiiffenfßaft, f. SlufflitßSgriiltbC; eine uietri; ge (Stelle te« Srbboben«, ttiebrige ©egeub, ilol, nižava, dolina; ta« ®orf liegt int ©ritube, vas stoji, je v dolu, serb. vnizi; 676 ©runbongel. ©ritnber. hiša stoji na nizkem svetu; bie*Dberfiad)e bte (Srbe, ber Soben, svet, tla, zemlja, grunt* (aud) in anbern fino. 2Kunba.); U\y-niiger ©runb, ilnati svet, ilnata zemlja, ilovnato zemljišče, zemljiše, ilovišče, ilo-više, f. a. Soben, Srbe; eS ifi auf meinem ©runb uitb Soben, na mojih tleh je; lie--genbe ©runbe, ©ruttbliucfe, zemlja, ležeče, ali nepremikljive posestva, dobra, grunti*, ležeče premoženje. ©CUltbnngel, bie, ssvincam obteženi ter-nik, da gre na dno, nad) V. nočni ter-nik. (Srunbanfdjlog, ber, preudarek ali premet stroškov za dno poslopja. @rnnb ortif el, ber, poglavitni, podstavni člen. ©rUllbOllSbcbling, bie, kopanje dna. ©rnitbbalf en, ber, v. strešnica; ber uit* terjie, spodnja; bet obete, gornja; ber ba= Jt»ifd)en fommt, greda; — and) podsek; russ. matica, poln. podvalina; f. a. fiel. ©ruitbbnfj, ber, glavni bas. ©runbbn 11, ber, podzid, podzidanje, zidanje v dno, fundamenta ali temelja, ©runb bo Ultt, bet, nad) V. blazina, podlo- Zina; f. SettCnbOUttt. ©tnnbboute, f. ©rnnbbou. ©tunbbcbingnng, bie, poglavitni pogoj, ©ritnb b egierb C, bte, perva, pervotna, izvirna želja. ©ruitbbcgrtff, ber, glavni, pervi zapo- padek, zaumen, zauincvek, f. a. Scgtiff. ©ritnb bet It, bas, (os basilare ob. spheno-ides), n. V. blazinska kost, klinasta kost. ©rnnbbef iti, bet, posest zemlje, zemljišča, zemljiša. ©ntltbbeftijer, ber, posestnik zemljišča, zemljiša, gruntni posestnik, ©ruitbbefiherilt, bte, posestniea zemljišča, zemljiša. gruntov, ©ritltbbeftflnbtitcil, ber, pervi, poglavni del. ©ruitbbeftoitbbcrirng, ber, pogodba za porabo zemlje, zemljišča, zemljiša. ©ritllbbcit, bas, ograja reke. ©runbbirit, bie, krompir, podzemljica; f. ©rbupfcl, goiincnblume. ©m n b bie t, bas, f. Sciifblei. ©ntllbbobrer, ber, zemeljski sveder, ©rttltbbbfe, adj., do kraja, do polti, do tal hudoben, prehudoben, ves zanikern in zel. ©rnnbbrob, adj., prav jak, prav veri, prav dober, ©rmtbbrctt, bas, nameSrjalo (pri kanonih). ©rnnbbricf, bet, zemljiško, mitno pismo, ©ritnb b rit dj, bet, predor (vode) v dnu. ©ritltbbriidjig, adj., piškav, votel, kar ne derži. ©mttbbriibe, bie, gošča, goša; itt ben @d)tffen, natečnica, natekla voda. ©t lllt bi H d), baS, zemljiške ali " grantne bukve, zemljiška knjiga, ©rnnbbndjžnmt, bas, gosposka gruntnih bukev, zemljiško-knjižni ured. ©runbb uthžbirector, ber, vodja zemljiških bukev, ©rnubbntbžeitroet, ber, izpisek iz zemljiških bukev, ©runbbudjžfiibrung, bte, pisanje, osker-bovanje gruntnih bukev. ©runbbudjžgefefc, bas, ©runbbudjžorb= mtng, bie, postava za gruntne bukve, od gruntnih bukev, ©ritltbbiidjerlid), adj., zemljiško-knjižen; grmtbbud)erlid)e (Sintragung, vpis v gruntne bukve. ©r ltltflCOlltpICf, ber, zvezek, skupek zemljišč, zemljiš; več zemljišč, zemljiš, ki so združene, ©runbbnilint, ber, nasip, gat na dnu. ©rnnbbienft, ber, tlaka, robota, ©runb bienftborf eit, bie, zemljišna služnost. ©Utnbcfirlidj, adj., čisto pošten, do do- briga pošten, prepošten, prav pošten, ©rnnbeigcnfdjoft, bie, perva, bistvena. poglavna lastnost, ©runb C ig eni b um, bas, last, lastina zemlje, zemljiška last; bas iji mein ®runb--eigentbunt, ta zemlja je moja (lastina). ©riittbetgentbiimer, ber, zemljiški lastnik, lastnik zemlje, zemljišča, zemljiša. grunta. ©runbcigenibiintcrin, bie, zemljiška, gruntna lastnica, ©ruitbeiž, bas, spodnji led. led na dnu. (ruti.s. ledjanaja ikra). © r it It b C t f C It, baS, merilo za rane. ©riinbcl, bet, ©runbel, bie, grundeljc.gio- boček, greslink. ©ruilbeu, v. a., ben ®runb tegen, jiiften, ustanoviti, ustanovljati, postaviti, napraviti, osnovati; ber £eid) iji nid)t ju grunben, ni mogoče ribniku do dna priti, ni mu priti do dna; bet 9J!a(et grunbet bie Sžeintoanb ujf., malar pripravlja platno, poklada pervo barvo na-nj, russ. u. poln. gruntovat; baž £aus iji auf einem gelfen gegrunbet, hiša je na skalo postavljena, zidana, hišna podlaga je skala; bet Xif^iet grunbet bie guge mit bent ©nmbbobel, itad) V. skri-njar dela ali obla žleb z žlebnikam; gegrunbet, uterjen, pravičen, veljaven, ter-den, resničen; gegrunbet fetn, svojo opiro imeti; feine §offnuiig attf ettoaS grunben, svoje upanje na kaj opirati, postavljati, naslanjati; bas ifi in bet (Srfabtnug gegrunbet, to se opira na skušnjo; atle ©efdjopfe fittb in ©ott gegrunbet, vse stvari imajo svoj pričetek v Bogu. ©runbcntlnftung, bie, odveza zemljišč, zemljiš; Sefreiltng »on ©ebulben, razdolžba zemljišč, zemljiš. ©rnitbcnllafiungšgefdjafi, bas, opravilo zemljišne odveze ali razdolžbe. ©rnnbcnttourf, ber, glavni načert. ©riinber, ber, ustanovnik, ustanovivee, začetnik, ustanovljavec, serb. utemeljitelj; er ifi ber ©ritnbet biefet ©djuie, on je ustanovil, napravil to šolo. ®rlinberin. ®riiltberitt, bie, ustanovnica, ustanovivka, začetnica. ©tuitbeifenntni^, bi», glavno, podstavno spoznanje. ©ruit&crf^Uiterni), «l)eil. ©tnnbitrr, ber, zemljišni gospod, graj-ščak, grajšak, gruntni gospod; f. a. DbCI= eigenfljiimer. ©tlinbitrrin, bie, grajščakinja, grajšaki-nja. ©tunbiicrrlis, adj., grajščinsk, grajšinsk. ©mnbl) crrft^oft, bie, zemljišna gosposka, grajščina, grajšina. ®tunbi|ieb, ber, bei getlljauern, pervi zasek. ©runbguette. 677 ®ritttbi|0f>el, ber, žlebnik, ©timbljolbe, ber, grajščinski, grajšinski podložnik. ©runbljol}, f. ganlfiaum. ®tlinbibce, bie, podstavna. glavna misel. ®runbireu, «■, bei ben ©laletn, dno storiti, delati, staviti, nad) V. a. podmalati, podmalovati; f. a. obeit ©rttnb. ®runbirrti)ltnt,ba«, poglavna, perva zmota, ©runbicnntnii bie, početno znanje, po- četna znanost, ©runblette, bie, osnutek dna. ®tltnblraft, bie, glavna, izvirna, začetna moč. ® nt 11 b!r C i g, bet, poglavitni okrog. ©ntnblabc, bie, prag. ©m 11 blage, bie, podlaga, podstava, pod- slomba, osnova, nad) V. poddelo. ©rnnblant, ber, samoglasnik, ©ntnblamine, bie, plaz. ©ritnblegnng, bie, ustanovitev, ustanov- Ijanje, postavljanje, zidanje dna. ©ntnblcljre, bie, glavni, začetni, podstavni nauk. ©riinbliti), adj; staven, terden. uterjen, ukoreninjen, korenit, serb. temeljit; adv., iz dna, do konca, do kraja; ettoa« gritltblid) »erfleljett, do dobriga, popolnama kaj razumeti ; f. a. ®tnnb, ©riinbcn. ©riinblidjieit, bie, uterjenost, terdnost, korenitost, serb. temeljitost, ©riinbliltg, ber, (Cvprinus gobio), pesak, piškur, (russ. piskar); f. a. ©ntnbel; int gorfltoefen, krivina, krivenčaste veje. ©riinbltnaSreitfe, bie, gosta verša. ©ntnblinie, bie, glavna čerta; al« ©ftjje, načert, načertek; malh. podstava, (čerta) podstavnica. ©runblož, adj., brez dna; enblo«, brez kraja, brezkončen, neizmeren, neskončen; grunblofer Sffieg, cesta, ki nima terdniga dna, vdirljtva, zagazljiva pot; ungegriinbet, brez opire, brez vzroka, brez podstave; gritnblofe« ffiorgeBeti, prazne besede, neu-terjene, nedokazane, ©runblofigieit, bie, nad) v. brezdnost, breznost, nezmerna globokost, neizmernost, neskončnost, praznost. ©ntnblotli, f. Scitlblct. ©runbntadjl, bie, poglavitna moc. ©rnttbmatter, bie, zid v dnu, podzidje, zidane tla. ©nutbneigitttg, bie, poglavitno, izvirno nagnjenje. ©mnbobtigleil, bie, zemljiška gosposka, ©ninboitneržtag, ber, veliki četertek. © ntit b p a d) t D er t r a g, ber, pogodba od zem- Ijiškiga zakupa, ©rnitbpfalil, ber, podzidni kol. ©mnblJfanb, ba«, zemljišna zastava, ©rnnbpfciler, ber, podstavni steber, ©tltnbpflafier, ba«, Sflerrid), tlak, pe-štanec. ©tuitbplatte, bie, dno (pri tiskarjih), ©ntnbgitelle, bie, poglavitni izvir. 078 ©rmtbraft. ©riinc. ©tllllbrilft, tie, am Bjlltge, oplaz. podsad. poddcl. ©rittlbtebc, ob. Sffiajferrebe, bie, nore mladike pl. ©rilllbrcdjt, ba«, pravic» združena s posestjo zemljišča, zemljiša; podstavna pravica. ©nillbtCflCl, bie, poglavitno, glavno pravilo, vodilo, ©tli 11 btCid), adj., silno bogat, prebogat. ©r II libreti i Cr bie, prihodek iz zemljišč, zemljiš, zemljišni prihodek. ©runbrip, ber, očert. čertež, naris. fig. jedro, posnetek poglavitnih naukov ali resnic. ©riltlbfai), ber, poglavitno vodilo, pravilo, podstavna resnica; fofertte bu nad) biefett ©ruitbfajsen lebfi, fo mufjt bu aitf 9lbt»ege geratl;ett, če živiš po tacih vodilih, ni mogoče, da ne bi zabredel; id) gefee »on beni ©ruilbfage au«, moje vodilo je, jez se der-žim tega vodila, pravila; f. a. ©cfiltllilltfl. ©rilllbfti^lid), adj., po vodilih, po gotovem pravilu, ©ruitbflllicr, ber, bei bett 33aefertl, kvas. ©rilltbfiillle, bie, podstavni. poglavitni steber. ©rniibfdiofj, f. ©rntibgcbiibr. © t II11 b f djltl b, bie, dolg, vpisan v gruntne bukve. ©rilltbfdirocilc, bie, pritlični prag; f. a. ©rmibbaifcii. ©runbfidjer, adj; terdniga dna; prav gotov, prav zanesljiv, ©rilllbfidjerlieit, bie, terdnost dna; zemljiškoknjižna varnost, ©riutbfilbe, bie, f. ffiitrjelfilbc. ©riiitbfolilc, f. ©riuiblabc. ©ritltbfpradje, bie, bie Criginalfpradje, in l»eldjer cttt 33ttc6 itrfpriuiglid) gefd)rieben t»ar, pervi jezik, izvirni jezik, izvirna beseda, ©rilllbftcill, ber, vkladni kamen, pervi kamen, serb. temeljni kamen; fig. poglavni, podstavni nauk; mont. glavno kamnje;beit ©rutibfleiu legett, f. ©riltlb (legeu). ©t II11 b |"t e lic, bie, dokazne, dokazovavne besede, dokazni rek, izrek, ©rilllbfteiier, bie, zemljišni (zemeljski), gruntni davek, zemljaščina. zemljašina. ©nt It bit i lil »t C, bie, glavni glas; f. ¡Bnjj. ©rilllbitoff, ber, llrfloff pervina, {poln. pierniastek, and), fo Ivie bolim, živci); fig. osnutek, osnova, ©t IIII bit t ti 11 d), ber, pozemljuh. ©rilllbftrid), bet, poglavna čerta. poteza, ©rititbftliit, ba«, f. SBcftaiiMlicil; eht ttit--betocglidje« ®llt, ležeče ali nepremikljivo posestvo ; zemlja, zemljišče, zemljiše, zem-ijištvo. grunt. ©rilllbftiihC, bie, poglavitna podpornja. ©ntllbillppc, bie, gošča, goša, f. a. Bo» bcilfilli; tu beu @d)ijfeit ba« eingebritttgeiie aCaffer, f. ©ruiibbtiiflC; a itd) f"t Slbft^aunt, ?lu«l»urf, f. biefe. ©rilltbtCft, ber, izvirna beseda, pervopisf. f. a. HttCft. ©mnbtfrfil, ber, pervina. ©rimbton, bet, glavni glas. ©ruitbtrcil, adj., prav zvest, prezve.st. ©runbtricb, ber, izvirni nagon, ©rilltbiibcl, ba«, izvirno, glavno, začetno zlo. ©riinbung, bie, f. ©riinbcn; ustanovitev, ustanovljanje, uterdba, ukorenitev, osnova; feit ber ©ruitbiing ber SBelt, od stvaritve, postanka, početka sveta, ©riiltbiiltgillig, bie, nad) Šul. podorina, zaor, podor. ffirilllblinterfdlieb, ber, glavni razloček, ©ruitburifldje, bie, pervi vzrok, poglavitni vzrok. ©ninblirtfieil, ba«, perva, glavna sodba, ©rimbtierbcffiriing, bie, poglavitna, do- gnana pojrava. ©tllllbncrfllfiung, bie, glavna uredba, ©runbliermogctt, f. ©runbfraft, £tamm= fnpilal. ©rniiblicrtniDgenžbudi, ba«, f. ©ruttb= bud). ©rimbutrpiailbung, bie, zastava zemljišča. zemljiša; f. a. .ptlpotbcf. ©ruitbtocrfdjreibitng, bie, zapis zemljišča, zemljiša. ©ritnbU)(ld)3, ba«, t»elcf)e« bett ©ienenjellett jur ©ntitblage bient, uadj Šul. voskovača, nad) V. osnovni vosek,. ©niitbiDiigc, f. SBnffcrtDflgc. ©runbiBiigcr, f. SJiticlciir. ®ritnbnm|tbeit, bie, podstavna. poglavitna resnica, nad) V. osnovna resnica, ©ril llbmaffcr, ba«, voda v globini rudnika, ©ritnbttierl, ba«, int SOiii^lenbaue, nad) F. jez, nad) Sul. podžlebje. ©rilltblDCien, ba«, pervo, izvirno bitje, osnovno bitje; f. a. Subjcft. ©ritllbmibrig, adj.. vzroku ali razlogu nasproten. ©rilllblBifiCIlidlflft, bie, poglavitno ali podstavno znanstvo; f. a. 2KctlH)bl)fi!. ©ruubuiort, ba«, glavna, vladajoča beseda; f. a. Subjcft, Stammmort. ©tunbjttbl, bie, glavno, poglavitno število. ©rilllbjablfflOtt, ba«, glavitna številniea. temeljne števila, ©riinbjftllfcn, ber, čep pri dnu. drožnik. veliki, spodnji čep. ©ritnbjchcnt, ber, desetina od zemljišča. zemljiša, poljska desetina, ©runbjcrftiirflllig, bie, razkosanje, raz- kosba, razdrobitev zemljišč, zemljiš. ©rilttbjiltŽ, bet, dača od zemlje, gruntna ali zemeljska davščina, davšina; f. a. !Bo= btlljillS. ©tlinbjillltsiberr, ber, gospod zemljišne davščine, davšine. ©riinbjilinemnnil, ber, podložnik ali kmet. ki je z davkam pod koga. ©rUllbjlig, ber, bistvena, glavna čerta, poteza; ®rutlbjiige, načert, očertek. posnetek, jedro; f. a. Sfi$5C. ©riitte, ba«, f. ©riin. ©riittC, bie, zelenjava, zelenjad, zelenje, ze- ©riinen. lenina, trava zelena; teli ifSfhben bie ©rune gebeil, trave, zelenjave dajati konjem ; Jgiafelt auf ber ©rüne fdjiefen, streljati zajce po mladih žitih ali setvah; f. a. Sufjfcrgriin. ©t lili C It, v. »., zeleneti; gritlt loerben, oze-leneti, pozeleniti se; »on fflánniett, ber-stiti, poganjati, a. odganjati, fig. cvesti, raz-cvetati, ric^t. razcvitati sc; grüticilb, f. ©tiilt, ©tiinet, bor, priba; f. Sibil), ©riinfttitlbauitt, f. ÍRaititticibc. ©riinfinf, ber, (Emberiza citrinella), ster-nad, aitd) rumeni sternad; f. a. ©riittlilig. ©riiltfltfe, ber, liska mlakuša. ffiriiitfiifd)cit, f. ©ritiibciiidjcn. ©riittfiifMfl, adj., zelenonog, zelenih nog. ©riinfllitcr, baS, zelena piča, trava, ©riiltgclb, adj., zelenorumen, zelenožolt. ©riiligeftrcift, adj., z zelenimi progami ali prekami. zelenopisan. ©riiltbflltblct, ber, zeleninar. zelenjavar. ©riinhanfling, f. ©riiitfinf. ©riinbolj, f. Šidjtc, giirbcginftcr. ©riinigí cit, bie, zelenjad; — zelena barva, ©riinii, ber, (Loxia curvirostra), prebrač, krivokljunec, blask. ©riinleI)ld)Cn, baS, (Certhia gutturalis), muhar, muhec. ©riiniobl, ber, zeleni vohrovt. © t ii It f O p f, ber, zelenoglavec (drozeg). ©riittlr ilb Cv, bie, (Coracias garrula), zelen- ka, nad) Sul. smerdovrana. ©riinfrOUt, baS, zelenina, zelenjad, zelenjava, zelenje, ©riinlatlb, bas, trata, tratina, zeleni, travnati svet. ©riiltlaitbig, adj., zeleniga listja, zelen, ©tiinlid), adj., zelenkast, zelenkljat. ©tiiltlidlblflU, adj., zelenkastomoder. ©riinlidjgclb, =golbctt, =grt»t, =fdjroarj, adj., v zelenkasto rumen, siv, čern. ©riiltling, ber, (Floxia Chloris), zeleni dlesk, zelenec, zelenček; f. a. ©eilftCt, iippfifd), ípfrietiieiifraiit. ©tiinmantcl, ©riittroí, ber, človek z zelenim plaščem, z zeleno suknjo, zelenec, ©riinriiffCl, ber, zeleni rivček. ©liiltfanb, ber, zeleni pesek. @riiufd)ilb, ber, zelenoščitnik, skitnik. ©riiltfdniabel, ber, grivasti deževnik; f. a. ©elbidmiibcl. ©riinfdjttnnj, ber, zelenorepka. ©riinf ing, ber, (Potentilla anserina), gosja trava. ©riinf id It, bas, kotlovinska, bakrena reja, zeleni volk, nad) 91. kotlovinska zelenica, nad) bem Russ. medenka. ©riinf P C d) t, ber, (Picus viridis), zelena žolna (želna). ©riinfpcrling, ber, zeleni vrabec, ©riinfteitt, ber, zelenec. ©riinftrcifig, f. ©riingcftrcift. ©riinf it d) t, bie, zelenica. ©riinmcrf, ©riinjcttg, f. ©cmiifc. ©riinnutrjel, f. ©rbrnnd). ©rnnjen, v.n., kruliti, krivincati, nadj V- ©riitjmiifjle. 679 hrohati, serb. hrokati; f. a. iörummcn, SNurrcn. ©rnitjcr, ber, godernjalo, godernjač. ©nippe, bie, 3ufatntnenfteflung mehrerer gi» gitren, (ebenber ©eftalten, skupek, grupa*, i-azklad; nad) V. a. ©rttppc ob. Ärttppe, ge* tuebnlid) baS .Kreti} beS $ferbeS, križ; konj lepiga, širokiga križa; eingebrochener ©rttppe, žlebatiga križa. @rtippe II, Girilppirctt, v. a., skupiti, razstaviti, razstavljati v skupke ali grupe, russ. grupirovat. ©ruppenweife, adv., v skupkih ali grupah. ©ru$, ber, jermalmte mit 8el)iii ttttb italf »ermifdjte ©teilte, perga, melj. serb. gruh; in beli fflieuenftčtfeu, pšenik, drob, všenik (©riefig). ©rufe, bie, žito v travi, f. a. 5Hafcn; sok iz zelene trave. ©rufCtf, ber, zelenkasti oslič (neka riba). ©rufelit, v. »'., f. ©rnncn, ©tpuberit. ©rnžgebirgc, bas, meljnik, muljnik. ©ruf i d) t, adj., travnast; grufict)t fchllterfeit, po srovini dišati, slast po travi imeti, ©tufj, ber, pozdrav, pozdravek, češčenje, češenje, pozdravljenje; cnglifd)er ©ntp, angelsko ali angelovo češčenje, češenje, zdrava Marija; Sinem feilten ©ruf entbieten, pozdraviti, pozdravljati koga (po kom), reči, dati pozdraviti koga; idj bringe bit eitlen ©ruf »on beinem Skllbcr, brat te pozdravi , ob. te je rekel (naročil) pozdraviti; wie ber ©ruf, fo ber ®atif, nad) bent Serb. kakoršen pozdrav, takošen odzdrav; Somplintent, priklon; bett ©ruf ertoiebern, odzdraviti, odzdravljati, foln. odklonič sig komu. ©rii^eu, v. a., pozdraviti, pozdravljati; mit Slbjiehling beS HuteS, odkriti se, odkrivati se komu; ftd) »etneigen, prikloniti, priklanjati se komu; »on ©(¡hiffen, počastiti s strelam, ustreliti na čast, na pozdravljenje; ©Ott grüfe bitih, Bog tesprimi! zdravo brate! serb. božja ti pomoč; grüfe beti 33ru* ber, pozdravi mi brata; ber Stllber läft @udj grüf ett, brat vas je rekel ali naročil pozdraviti; pozdravljenje od brata; fei ntit gegrüft, češčen mi bodi, češen si mi; ftdj grüf en, pozdraviti se, pozdravljati se. © r ii f? Cber, pozdravljavec, pozdravljač. ©riifjcrtn, bie, pozdravljavka. © tU fjf 0 r md, bie, pozdrav, pozdravilo, zdra-vica. ©rufjgcbot, f. ©ruß. ©rngjeit, f. pgejeit. ©riitjC, bie, pšeno, pira, plianjc, zdrob; coli, itad) V. stopina; »Ott atlen Hülfen ge* reiitigteS ©etreibe, kaša; grob gemahlener ©eigen, liannb, bas, opletek, vpletek, povoj lasni, vpletnjak, trak za v lase. §nntbnum, f. gaßbaum. nrbeere, f. Himbeere, fiaarbcrciter, ber, lasar, vlasuljar; f. a. feriitfenmaßer. faarbefen, f. Sorftbefen, finarbett, bas, žimnata postelja. §aarig!eit. 685 ^oarbeutet, ber, kita, pletenica, mošnja za lase; einen tragen, lase v mošnji nositi; einen Haarbeittel haben, (leißten fftaufß), pod klobukam imeti ga; jtß einen Haar* freutet triitfen, v lase ga dobiti, v glavo ga dobiti; (äiueni einen Haatbeutel atßängen, upijaniti koga. §anrbleißer, bet, belivec las. ■jpanrbobcit, ber, lasnik, lasišče; eilten gu* teti Haarbobelt haben, goste lase imeti. § aar bol l C, bie, ©ameitfabfeht bes glaßfes, glavica. §aarboljCH, ber, Slmbojj, bie ©enfen gu haaren, babica. Haarbreit, adj. u. adv., za las širok; feilt Haar breit Weißen, za las ne odjenjati. §aarbiirfte, bie, ščet, šet, ščetka, šetka za lase, za glavo. $aarbufß, ber, čop las, dim. čopek; an einem Heltne, griva. £aarbiifßelrau|>e, bie, čoparica. f> a arbeite, bie, härene ®ecfe, koc, plahta, cota. §aarbttf, §aarbiinn, adj., kakor las tenak, za las debel. §aareifeit, bas, bei beit ©ätbetn, golivnik, stergon. § aar en, $iiren, v. a., bie Haare abfßaben, bei ©ärbern, ogoliti, goliti, stergati; v. n. u. r., bie Haare fahren lajfen, goliti se, dlaka gre z živali, naß anbern fla». SDtba. linjati, naß M. misati se (?); als v. a. bie Senfe, f. Sengeln. Staaten, gewöhnlicher Ijäreit, adj., »oitHaa-- ren, iz las, iz kocin, iz dlak. § aar eilte, bie, dolgo omelo. §aarfabcit, ber, tanka nit. §aarfall, bet, bei 3Äenfßen, padanje, zgub- Ijanje las; bei Spieren, golitev, goljenje. |>aar arbe, bie, farba las, za lase. |>aarfafer, bie, lakence. taarfeber, bie, ber jungen Sögel, mah. 0 ar fein, adj., tenak kakor las, fig. prav majhen. f>aarfleßtc, bie, kita, pletenica, dim. kitica, in Unterfr. fo loie russ. kosa. fiaarfÖrntig, adj., lasast, dlakast, koci-nast. ^aarfleftif, bas, lasna cevčica, lasasta cevčica. Saargeftirn, f. hontet. |>aargett>ef>e, bas, tkanina iz las. fiaargolb, bas, zlate nitke, lasasto (čisto) zlato. ^aarhainitter, ber, kladevce, batec zaklepanje. §aarhanbel, ber, kupčija z lasmi; ßlt be- treiben, z lasmi kupčevati. $aarbaarbaube, ^aarntii^e, f. ^eriiefe. ta ar h olj, f. Ulalfirfße. a ar iß t, adj., Haaren ähnliß, lasast, lasem, dlaki podoben. $ a ar ig, adj., Haare habenb, lasat, kosmat, kocinast, dlačen. §aariglett, bie, kosmatost. 686 - §florfontm. ■ö a n t f It tlt It!, ber, glavnik, češelj, (ru.is„ poln. it. böhm. greben). Š>aarfnmmniad)er, ber, glavničar. t on r topli e, f- $erttife. narflctn, adj. it. adv., majhen, kakor lasek, na tanko, na drobno, na las, pretanko. fxiariraitj, ber, venec (iz) las. t flor trnu f C, bie, kodri, pl. kodrasti lasje, oarlrönfeltt, ba«, zaferkovanje, ferka-njc, kodranje, vihanje; f. a. groilftln. ^OnrfriiuSIcr, ber, kodravec, frizer"; f. o. grifenr. §oorf iinftter, f. grifeitr. Önarfllpfcr, ba«, lasasti baker. Paarlauf, ber, bet beti äßeberit, bie obere Sieifee ber Sijseitfäbcit über beli Slltgen, gornje ničcvnice, nad) V. gornja ličavnica. velika (gornja) plat. taucliltl), ber, dlakar. norlorfc, bie, koder (a. poln., böhm. ti. ru*s.~), zvitek, kitica las, nad) M. a. fcr-kolas, ferkocelj. ^5 0 HClOŽ, adj., brez las, brez kocin, brez dlake, brezlascn, gol; f. a. ©lal)f(tyftfl. tanrlofigf eit, bie, golost. a a nit a it tel, ber, nad) bent Poln. pod- lasnik. § 0 0 t lit a U l, ba«, kosmatoustcc. £ normet) I, f. šmarpuber. ^»noriltillie, bie, lasni molj. ¿anrmortel, ber, apno z dlakami. .£>001 nt it de, bie, kosmati komar, f aarilflbel, bie, ©abeltiabel, lasna ključica, lasne viličice; jlarfe, lange Slabel, bei bem grauenfopfpufe, kožcvnica, igla, velika bucika, bučka. •Soorncft, ba«, nach V. svitek kit, čop. ©name^, ba«, mreža za lase. Sttarpflonje, bie, lasata rastlina, -pnatililticl, ber, pinzelj c*, čop iz dlak. §aarl>ltbcr, ber, prah ali štupa za glavo, za lase. ^OntpUfy, ber, lišp, kine, okras v laseh. |>aarjjui)er, ber, česavcc; f. a. grifeitr. ■patirtanfcr, ber, skubač, skubcc. ^OOrrtlig, bet, perstan. rinka* iz las. »ootröbre, bie, lasova, lasna cevčica, paarfart, ber, vreča za lase; f. a. |mar= beutet. Šjaarfalbc, bie, maža, pomaz, mazilo za lase. ^florfalj, ba«, lasnatasol; f. a. ^flOtalOllII. §00rid)aber, ber, stergalo, stergar, goliv-nik (pri strojarjih). flot i d) ii b et, ber, z lasmi obraščena, okrašena čepinja, lobanja, glava. §anrfd|ar, f. ©orlo^i. §ntir|d)nri, adj., tako ojster, da las vzame, odreže, britkooster; adv., prav na tanko; f. (SrOU. §nor(d)Cibe, bie, razdelek, preča," cesta, ^»nnrfdiere, bie, škarje za lase. f nor i d) log c, bie, tolkovnica. flflrithliidjtig, (hetjf^lechtig, betttidje fali«nten, fooiel al« ®ampf bei ben $ferben), nadušljiv, naduha. !>aarfd)tcifc, bie, pe(n)tlja. trak za v lase. Čiaorfdjmitd, f. fiaarpul). ■fionridimiider, f. $oaripuher. ^oorfriincibe, bie, lasni ostrižki. ¿narf^neijfe, bie, (Scolopa* Gallinula), poklež. §>OOtfdltinr, bie, lasna vervica, lasni mo-toz; bei ben^fetben, and) §aarfeil, zavlaka. prevlaka. Saorfdjoif, ber, čop las. £aarfdj!t}jpen, pl., perhaji (a. perhaj) v glavi, perhot-i, perhajasti otrobi, nad) F. ljuskine v glavi, ljuskinasta glava. ■Jpaarfdjur, tie, strižba, striženje las; f. a. , Sonfur. foaridlloiirje, bie, černilo za lase. š*00rfdjroefel, ber, lasasto žeplo. ¿oorfe ibC, bie, lasnata, tanka svila, zida. fnarfetl, f. šmarfdjnur. |>aarfette, bie, eine« gefle«, nad) v. ka- ber,-ra, kosmata stran, fiaorfieb, ba«, sito. ■čmnrfiebbobe II, bet, dno sita, mreža. £>aarficbftiil|I, ber, statve za sita. §00tfitber, ba«, lasasto srebro, kocinasto srebro. foarfvnlt, ber, razcep lasa, dlake. f' oorf polten, f. §oorft)nIterci. OOrfiinltcr, ber, prenatančni preiskova-vec, kroat. cepidlaka (neti), ipoarfhalterei, bie, cepljenje dlake, pre-natančno preiskovanje, presojevanje. (cepi dlačcnjc"!*). fflorftioiige, bie, zaponka za lase. .§oarfiiic|, f. |jaarboljen. iinorftniib, f. .'oaarpitber. .joaarftern, f. Siomct. poarftrang, f. §aaridjnur. i>aflritri(h, ber, tenak potez, tenka čertica. |>aartoitr, bie, nad) v. lasnica; f. a. §oar= fliiifatj. £aartragenb, f. £oorig. |)0flrtlld|, ba«, ait« ipfertefeaarett, ba« ©eu--tettlld), sito, cedilce, itad) V. ruta iz žime. žimnata ruta, bohm. žinka. I»nariinil0 0d)fcn, adj., kosmat, z lasmi obraščen, obrašen. fonroitriot, ber, vitriol v nitkah, o o r to it dj č, ba«, f.-fotbe; fo »iel al« ©efjne, gled)fe, suha žila, kita. tanrioeibc, bie, tankolista verba. aarttlidcl, ber, zavitek, ovitek las; f. a, «PatJiltotc. f noriotrre, bie, kušter. a nrttl It d) i, ber, rast, rastenje las. ^»oorloillft, ber, svitek las. ^oortoiirm, bie, £oormilbe,f.gobcmoitrm. {i fl ortt) H tj Ct, bie, lasja koreninica. •f) nor JO lige, bie, kleščice, klešice za puljenje las. oorjcug, f. Seitgeljeitg. norjirtel, ber, najtanjši šestilo. OOrjOpf, ber, kita, (bohm. it. poln. ver-koč), and) pletenica. fmbbegttrtg. öa&licgicrig, «#•> lakomcn. pobe, bit, alle«, wa« malt beftpt, imcnje, in Uiiterfr. u. sert, imanje, premoženje, iraetek; mein ganje« §ab unb (Sut, vsc, kar imam, kar premorem, vse moje; fein ganje« Jjjab itnb ®ut würbe »erfaujt, vse premoženje, vse (njegovo) so mu prodali; f. a. fmnbpoPc. Sûbcbonl, ter, hvala. fmbclofigfeit, bie, nepremožnost, neimet nje. f»obClt, v. ti. U. a., imeti, f. a. SefipClt; wenn man Semanb etwa« ju nepnieit, ju ballen gibt, ba paff bu beit Stocf, na palico, na primi, derži palico; ba pabt ipr, nate; palten, ba« gafj pat fünf ®imer, sod derži, meri, ima 5 veder; junger, ®tirfl pabelt, lačen, žejir. biti; ©cptllb pabeit, kriv biti; »iele ©epulben pabeti, veliko dolžan biti; tltiglücf pabeit, nesrečen biti ubgl. mit biti unb einem bent gehabten 3ujiatibe eutjpreepetiben Seiworte; päufig wirb paPcil int ©looenifepeti blo« burcp ein auf beu gepabten 3ujiaub bejüglicpe« 3eitWort ait«gebrücft, wie: ©orge, gurept paben, skerbeti. bati se; vielen tfummer pa* beu, ujedati se; Umgang pabett mit Semattb, pečati se, družiti se, pajdašiti se s kom; greube, Sujî an etwa« paben, veseliti se česa; ?lbfcpeit paben, gnjusiti se; Siebe jitni ©tubieren pabett, rad se učiti; icp pabe ©djmerjen, boli me; 92otp mit etwa« pabett, truditi se, ubijati se s čem; tiiept feiten, befottber« bei ber Sefcpreibttng be« Untfan= ge«, bet Sefcpaffeiipeit ber Äörvertpeile jtt--itieijî eine« lebenben Sßefen«, wirb e« mit biti unb bent Genitiv be« ©egeitfiaitbe« ge* geben, j. S. bie grauen paben lange« §aar unb fttrjett ©itttl, ženske so dolgih las, pa kratke pameti; er pat breite ©(pulteru, ši-roeih pleč je, ubgl., auep, et pat ein gute« §erj, dobriga serca je; fût Sollen, bar; tiacp pat pip ein 3eber jit ritptettpo tem sc ravnaj vsakdo, po tem naj se ravna vsakteri, potem se je slednjimu ravnati, russ. dolžen jest, ttacp bent Poln. unb Böhm, auep tega se ima vsakdo der-žali; e« pat nicpt« auf fiep, nič ne dé, nič ne škoduje; er pat feine Urfacpe jtt Weù neu, nima se čemu, za kaj jokati; bet Siignet mttfi ein gute« ®ebäcptniß pabett, laž-njivec ne sme biti pozabljivec; bei bet Jpanb pabeit, f. ¿paiib; 3emanb ait ber £aitb pa= bett, za roko deržati, peljati koga; 3ematU beti ju etwa« paben, junt .Rönige, imeti koga za kaj, imajo ga (za) kralja, ob. bejfcr on jim je kralj; beffet eilt pabe icp al« jWei pätte icp, bolje je derži ga, kakor lovi ga, bolji je eno jajce, kakor sneden vol (Spr.); Siele« ®elb liegen pabett, veliko denarjev na kupu imeti ; er pat 9licpt« Jtt effeit, nima ničesar jesti, nima kaj jesti; icp pätte tieep eilte Sitte ait Sie, še nekaj bi Vas prosil; man pat feilt Seifpiet bavoti, ni bilo (še) slišati, da; wa« pabe i (p an mir ju befferit, kaj naj popravim, $oPidjtžttaie. 687 poboljšam nad seboj; ?ll(e«, Wa« icp pabe, vse moje, vse, kar imam svojiga, vse, kar premorem; icp pabe feine 3eit, neuteg-nem , nimam časa; icp pabe Dei ipnt gut, bit pafl gut lacpett, f. ©nt; bet Sruttitett pat wenig SHiajfer, malo vode j.e v vodnjaku; ipt pabt Oiecpt, prav imate, pravo ste povedali; »iel JU tpun paben, veliko dela imeti; er foll nteine Socpter paben, dobil bo mojo hčer, dam mu jo; pabeit Sie bie ®itte, f. ®ii(e; ftil pabeit, imeti na prodaj; fertig pabett, dogotoviti; icp pabe nicpt« alt biefet UBaare, nimam nikaciga dobička, nič ne dobivam pri tem blagu; piet fittb JU pabett, tu se dobivajo, prodajajo, tukej so na prodaj; bie Saepe pat »iel auf ftep, reč je imenitna, to hoče kaj reči; icp pabe fein ffiort, besedo mi je daj, zastavil; bu pajl piet nicpt« jtt befeplen, tukej nisi gospodar, nimaš oblasti; icp pabe nicpt« bawiber, ne branim, ne kratim; icp pabe feitt ®elb um —, nimam s čem—; jltm Sejleu pabeil, f. ScftcJ ba« pat er atl jtep, to navado ima; et pat ba« iiiecpt, pravica mu gre; ©ebulb pabeit, f. ®CbuIb; al« eiit §ilf«jeitWort, biti; icp pabe geport, slišal sim; icp patte e« gern getpan, rad bil bil storil; v. r., bit pajl bicp albern, nespametno se vedeš, vladaš, obnašaš; v. i., e« pat feine (Sile, 9!otp, ni naglice, ni sile, ni taka naglica, ni taka sila, ne mudi se; mit ipnt pat e« feine ®es fapr, pri njem ni nevarnosti, ni se bati; ba pat e« gitte SBege, tu se ni nič bati, je vse v rodu; e« pat feitte Oiicptigfeit bauiit, res je, prav je; e« pat beit Slnfcpeiti, podoba je. |>ab en, ba«, f. ©iitpabcn, Grcbit. ■ttabcutd)t§, ber, nimanič, revež. 4>nber, ber, f. frnfer. .paberetpt, ber, prepiravec, pravdar, ki vedno svojo goni, gode, terdi, ki ima vselej prav in se ne da preučiti, prepričati. .£> O b e r C (p t C It, v. «., prepirati se. tergali se, pravdati se, pričkati se. §aberci) teret, bie, prepirljivost, pravda-rija. fiaberopr, f. Sirlcttpfeife. ■iiobgicr, f. £tabfud)t. ©ttbgicrig, f. §abjnd)tig. .pabpflft, adv., werbeit eiite« ®ittge«, kaj dobiti, polakniti, polastiti se česa; prilakniti, prilastiti si kaj ; zasačiti, vjeti, prijeti, v pest dobiti, serb. uhvatiti. Sobici)t, ber, (accifiterSenennnng bet Šftattbvčgel uberpattpl, tiacp V. vjeda; (Fal-co palumbarius), geni. §abicpt, jastreb go-lobar, kokošar, lunj; eilt jttnger ^abicpl, jastrebič. SflbtdjtSeule, bie, skovik, skolek, sokolek. ^flbidjtSffllig, ber, lov na jastrebe; jastrebovi kremplji. tnbitptžfitligcr, ber, jastrebar. ttbid)tžiront, ba«, (Hicracium), hostni regrat. ■£»0b i d) tSItflf t, bie, kljukanos, krivonos, kljukasti nos, orlov nos. 688 §nhidjtžne£. §ttbid)t§netS, ba«, mreža, nastava za jastrebe. 6abid)t3 fdjnnbel, bet, jastrebov kljun. n b i dj t Ž ft e tn, ber, (Hieraeit), jastrebovecf. f> iti i g, adj., f. ©ebiibe; fatg, stisnjen, ne-užitoven. fiafiit. f. Saugtidj, ©efdjidt. Labilität, f. ©efdjidlidjfeit. |>ttb ilttirCU, jt«, v.r., pripravniga se storiti, skazati, svojo pripravnost za kaj ska-zati, osposobiti se-j-. §>fl6ititirnng, bie, skaz pripravnosti, pri-kladnosti. |)ttbit, bet, oblačilo, obleka; f. 9tnjug. Önbituell, adj., navaden, navajen, licih i tu s, ber, (äewoljttbeit, navada, vajenost; Steigung, naklon; gertigfeit, ročnost, izurjenost; Haltung, ponašanje. £abfdjaft, §abfctig!eit, bie, imenje, premoženje, iron. uboštvo, siromaštvo. fnifeltg, adj., premožen. abfeligfeit, f. £abfdjaft. ^nbfntbt, bie, gladovnost, lakomnost; f. a. ©eminnfndjt. §all|iidjtig, adj., gladoven, lakomen, lakom, volčji. f> abfüllt ig e, ber, gladovnik, lakotnik, la-komnik, niebr. volk; bie, lakomnica. $adie, f. ©robian. § a d) c l, f. Utdjel. tiidjel, f. adjelfraut, ba« mačkovec. tndtfe, f. £nffe. fltf, ber, ba« jjacfen, sek, usek; einen J&atf tbun, usekati kaj, serb. seknuti; §acf nnb $act, žlota. §ndbanf, bie, ploh, dim. plošič. $ adb 111, bag, sekalo, sekulja, dim. sekalce; bei ben gteifdjern, kostenica, nad) Jan, pre-tosek. $>ndblOd, ber, Steif« barauf ju baden, ploh; £o(j ju boien, tnalo; ein aufrecbtjteben--ber, klada, kercelj, čolja, hlod. fiadbrett, ba«, in ben £ü«en einSrett mit einem Stanbe, etwa« barauf ju bacfen, torilo, torilce, deska za sekanje, dilja; eitt ntuftJ fatif«e« 3nft turnen t, pentek, cimbale; i« fpiete barauf, pentekam. •¡paubedbet, gladež, bie, ba« Serien be« topfen«, ber SBeiitberge mit bet §acfe, kop, okopavanje, f. a. iinrftcu; eine Strt, sekira; ba« 2ßerf= jeitg, bamit in bie (Srbe ju baden, £aue mit einem breiten (Sifen, motika; mit einem fdjmfc lern, rovnica; mit einem fpigigen, kramp, pikon, pikelj, cepin; fo »iet al« getfe, peta; (Sinem auf ber ^tacfe feilt, komu za petami biti; f- a. gerfe. !>adci jen, ba« , sekalo. t (i del, bie, sekirica, (ferlanka). nden, v. a., ntebrutai« bal,en, Sleii«, SBiirfie, sesekati, razsekati, sekati; ,§o(js bacteil, les. derva robiti, sekati; fpalten, cepiti; in febr tteine ©tutfe, sekljati; bie (Srbe bacten, beti äöeinberg, okopati, oko-pavati, kopati; mit beut ©«nahet, kljuniti. $a&er!umienfammleritt. kljevati. kavsniti, kavsati; eine ©a«e halfen, robato, negladko izdelati; v. n., prijeti se, deržati se česa kakor klop, der-žati se česa, kakor pijanec plota (@pr.). Sndenbieb, bet, zasek, udarec s sekiro, öndenleb et, ba«, opetnica, opetica. £fldenf djnr, bie, (Chenopodium bonus Hen-ricus), kozji rep. f adenftiel, f. SJytftiel. ^ndeuft iid, ba«, a it ©trumpfen, peta. §ader, bet, au« $äder, sekač, kopač; f. |>aden. 6aderig, adj., kocast. §iiderting, fiöder, bet, rezanje, rezani-ca; ©troti ju Čmcferting fcbtteiben, slamo rezati, škopo rezati. § ntferling § bn n f, bie, slamoreznica, sla-morezna truga, škoporezna truga, škopo-reznica, slamorezni stol. tüderlingSeife lt. bač, kosa za slamo. bet, slamorezec, škoporezec. $ tt d C r 10 b U, bet, plačilo za sek. za kop. za okopavanje. £adetfrnut, f. £ii«enfdje«e. £ntffmd)t, bie, okopavina. Öadboifen, bet, okopavni hmelj. fndllot;, f. §adb!od. 4)admeffer, ba«, sekalo, sekulja; dim. sekalce, ge»čl)nlid) nož. fiadfdj, ber, merjasec, f. ©6er; unreiner äSenfch, svinja, prešič, presica; šottenreiffer, kvantač, klafač; ein J&acff« fein, umazane besede v ustih imeti, kvantati, klafati. fiidfel, f. Pierling, ^itdfelnteffer, ba«, kosa, škoporezna kosa. ^ncfftotf, f. |mdbIod. £abel, bie, ein ^attfett herabhängenber Sehten bet §irfe, lat; itt ben 3ltfammffcg. latinast. f ti bel, ber, f. ©d)Iidj. flbetgrnž, ba«, (Gramen paniculatum). latinasta trava, flttbcr, ber, eilt alter Sumpeu, capa, cunja, candra; junt 5l6t»if(^ert, brislja, brisavnica; ©treit, 3anf, prepir, puljavica, terganje; im ^taber fein, tergati se, klati se, v raz-pertii biti. §nberbfllg, £aberer, bet, 3änfer, prepir- Ijivec; serb. it. itt 11. .Rt. svadljivec. ^nbergeift, ber, prepirijivost; f. a.§aber bntg. fiabergem, §aberhaft, adj., prepirljiv, pre-piravast, kregljiv, in II. j?r. u. im Serb. svadljiv. §nberfnften, bet, §nberlnbe, bie, cunjik, cunjak. fnbcrln^e, f. $aberbnlg. nberlumi, ber, f. §aberluutien; fig. capin, zanikernež. §ttb erilt Ut i en, ber, cunja, capa, starina pertena. §ttbcrluntienntann, =fnntmler, ber, cu- njar. §nberlumienfamntlertn, bie, cunjar-ka, cunjarica. $abermeffet. Š>abcrmcffer,, baž, cnnjoreznik (nož), kosa za cunje. icrit, v. n.? prepirati se, kregati se, puliti se, tergati se, klati se-, svajati se; pričkati se, f. a. alé ganfeit; jit ^abern an* fangen, spreti se, sklati se, zbesediti se. §abčrfamntler, f. £abermann. §aberffltt, adj., ičb bin ^aberfatt, nakre-gal sim se; naveličal sini se klanja, puljenja. labctftbnciber, ber, cunjoreznicar. »abcrfdjnctbmafdjtne, bie, cunjoreznica. »aberfudjt, bie, prepirljivost, svadljivost. (flberfiicbtig, adj., prepirljiv, svadljiv. (Oberfttppe, bie, juha z vbitimi jajci, nad) V. cunjava juha. cunjavka. ^flfctt, ber, ein £opf, lonec, pisker, (nad) tem Böhm. n. Poln. gernec); ntatt famt an bett Sterben [eben, toaž ant Hafen ge* toefen, nad) tem Serb. od dobriga vina je tudi kiselica dobra; (portus), liad) bent Hiiss. it. Poln. pristan-i, (»ergt. pristati tauben), nad) bem Altsl. pristanišče, bei V. brodišče, ladjišče, ladjostaja f; eilte 58ud)t, SReerbufen, f. biefe; serb. luka loka, »er* gleite altsl. laka; 33itd)t Itnb and) Sumpf; in beit Hafen einlaufen, f. (Stnlaufen. f)0fcn=, in 3ft$g-, Seehafen, pristansk, nad pristanijo. §nfcnnntt, baä, pristanski urcd, prista-nijaf. 6afcnanfer, ber, pristanski maček. í>af CnttUf f Cb et, ber, pristanski nadglednik. i*afenbnfc, bie, pristanski kaže. finfettbetten, bač, zaton, zakotnik ali za-nožina. §nfcnbinber, ber, piskrovez, loncovcz. |>afenbnmnt, ber, pristanski jez, pristan- ska gradba. molo*. §flfenbcíct, ber, pokrov, pokrovka, rena. >0fengnft, ber, pristaniščar, pristanišar. »afcngcib, ba«, pristanina. )Ufenf ette, bie, pristanska veriga. jflfentcud)tc, bie, pristansko svetilo, ^afenntciftcr, f. £afenauffeber. )afenpOtijei, bie, pristanska policija. )ttfCnrflltntCr, ber, trebilo pristansko. jflfCnfdjtupf, ber, zavetje, zakotnik, za-vctrina. f flfenftabt, bie, mesto s pristanijo; ki ima pristan ali pristanišče, pristaniše. £>(tfenjoll, f. gmfcngeíb. |flfcr, ber, (Avena), oves, itt tt. unb Serb. zob-i, gladek; bet hrilbe Hafer, sa-mosevec, divjak; baž Sffetb frifjt Hafer» konj zoblje oves; ber Hafer fiidjt if>n, preveč sit je, kruh po njem razbija, kruli mu preseda, kruha je pijan, objesten je, serb. peče ga salo; bett Hafer »on ber ©alt« Raufen, žido od mojškre kupovati (Spr.) §'nfcr*, in 3ffcg., beit Hafer betrejfenb, au« Hafer beflet>enb, ovsen; bem Hafer ábtllid), ovsenast. §aferader, ber, oves usejani, z ovsam obsejana njiva; nad) ber ©rttte, ovsenišče, ovseniše, ovsišče, ovsiše, n, V. and) ovsje $aft. 689 ttfetbttlt, bet, sejanje, ravnanje ovsa. ttferbter, baž, ovseni ol, ovseno pivo. |»afcrbtm, bie, ovsenka, ovsenica. Í* ttf erb Ob e tt, bet, tla za oves dobre, foferbret, ber, auž Hafergruge. ovsena kaša; auá Hafetmebl, ovseni močnik, ^aferbrot, ber, ovseni kruh, ovsenjak; »ergl. b. Spr. kdor jé ovsenjak, je prav korenjak. foferbiftet, f. Sltferbiftel. I» afere i, bie, f. fmfengelb; 8obit be« 8oct> fen, vodnina f; Seefd)abeit, f. fiaOarie. §af erernte, bie, ovsena žetev. fnferfetb, f. fafcratfer. ■^afergetb, adj., rumen kakor oves. fafergrnž, f. sperlgrož. ipafcrgrtež, ber, ovseno pšeno. |»afergril^e, bie, ovsena kaša. ~ nferfaff, baž, ovsene pleve. aferfaften, bet, zobnjak. |)ttferfom, bas, ovseno zerno. nferfur, bie, ozdravljanje z ovsam. afcrlattid), f. £uflatttdj. nfcrtauž, bie, ovsena uš. aferntnlj, ba«, ovseni slad. afcrntebl, baž, ovsena moka. af emitid), f. sSoižbart. nfcrntltfj, ba«, ovseni močnik. Oferfjflaunte, bie, cibara, cimbara. afer rt (Je, bie, poljska vrana, aferrižpe, bie, ovseni lat, coll. latovje, latje. afcrrofc, f. ©rbrofe. af erfaat, bie, ovsena setev, usejani oves. afcrfatE, ber, zobnica. afcrfd)let)e, f. ^aferpflanrae, afcrfd)Ietm, ber, Haferfeitn, ovseni sok, bolj čista ovsena kaša. >a erfdjrcie, bie, kobilica. )Oferfdjrot, bet, ovseni zdrob. >a erjpreti, f. §aferiaff. j0 crftofjpet, bie, ovsišče, ovsiše, ovsenišče, ovseniše. afcrftrot), baá, ovsenica, ovsena slama, aferftiií, f. §aferaier. aferfufjpe, bie, ovsena juha, polivka. afertourjet, f. SBodžbart. aferjinž, bet, aud) pasji oves, ovsenina. ,aff, f. ©Ud)t. affbetd), ber, primorski jez. aflter, ber, Xópfer, lončar; Hafner feiit, lončariti. tnfnerin, bie, lončarica. afi, ber, geftigfeit, Haltung, nad) V. spopad; bie Sadje l)at fetneit Haft, reč se ne sprijema, se ne veže, ne derži, nima spopada; bačjenige, loobtrrd) eitte Sad)e an bet attberit t¡a\tet, pripona, zapona, zapon, za-penec, dedec; russ. petlja; att beit gen* (tem, bei ben Sudjfenmadjern, kljuka. ,(tftbolbe, bie, (Caucalis), divja krebulica. ©flftel, bie, attd) ba«, zapon, zapenec, kop-čiea, dedee in baba; zaponee, poglica, za-pona, kobilica, kobiličica. ©äftelhntfen, ter, bei benSägern, kljuka, dim. ključica. ©äftelntttCher, ber, kobiličar, kopčar, za-penčar. Süffeln, f. ©eftein. ©ttften, v. n., sprijeti ob. prijeti se, prijemati se, deržati se česa; e« toift nid)t Naften, neče se prijeti, nečc(se) deržati; pripeti se, opeti se k čemu, tičati na čem; von einem äöagett, ber uidjt Weiter famt, obtičati, tičati; ba haftet e«, tu tiči, v to se reč zadeva, to je zaderžek; ba« Sluge haftet ait ettoa«, oko se je prijelo česa, se je ustavilo nad čem; eilt flatterhafter STOenfd), bei bent nicht« ^afteu bleibt, vihra-vec, kteriga se nič ne prime, ki ničesar ne pomni; e« haften einige @d)ulben, gaben auf bent ®Ute, nekaj dolgov, davkov se derži te zemlje, nekaj dolgov je pri ti zemlji, je vpisanih na to posestvo; e« haftet Šefaht attf bent Sergttge, nevarno je odlašati; bie äBaare haftet für bie Abgabe, blago je zastavljeno za davek; für jeiltan: ben haften, za koga porok biti, zastaviti se za koga, and) nad) bent ®eutfd)ett, dober biti za koga; f. üb. Siicgeit; id) ^afte für ben ©(haben, nad) V. jez sini za škodo, jez bom odškodoval. ©afigelb, f. Slngctb. ©UftltHg, bie, poroštvo, odgovor, zastava, zaveza, f. a. ©Ctttnhrleij'tttng; fer|"čnlid)e, osebna zaveza; f. a. ©nft. ©aftunßSentbinbunß, bie, odveza odgovornosti, poroštva. ©OftUUßgpflidjt, bie, dolžnost, za kaj odgovor dajati. faftitngSnríitnbe, bie, zavezno pismo. 0ß, ber, fotriei al« 3aun, meja, seč, plot, ograda; al« lebettbiger 3atttt, zalog; serb. živica; al« Sttfd), germ; f. a. ©ebtße. ©aßnpfel, ber, lesnik, é ftßflpfelhanm, ber, lesnika, ©iiße, bte, zaklon, varstvo; f. a. ^flCße, Suft; er hat feine £äge baratt, to ga veseli. ©äßcheteitcr, f. gorfthereiter. ©UßCbttdjC, bie, (Čarpinus betulus), gaber; russ. grab, ^dßehttdjen, adj., gabrov. ©OßehUfhenhOl), ba«, gabrovina, grabro-vina; ein fleiner Saum, Stamm baoott, ga-brovec. ©ußchndjentonlb, ber, gaberje. ©ttßebnttbicne, bte, nešpljariea. ©flßebutte, bie, biegrud)t, jagoda šipečja, mačohe. §00«. ©n0ch it it encofe, bie, ©ttgebuttenftrnudj, ber, (Rosa canina), šipečje, babji zob, mačoha; russ. šipovnik, bolim, šipek. ©n0ehnttflhtt)amttt, bet, šipečja, babje-kova goba, šiška. fageborn, bet, SBeifiborn, glog. aeeholi, ©egeholj, ba«, varovani les, branjevina, gaj, gajevina. ©flgeithe, bie, dob, hrast (v gajih), ©ngeithel, bie, želod (od taciga hrasta), ©ttgtl, ber, gefrorene iRegetttropfen, bie au« ber 8uft faiien, jeboeh biefer ai« ®rauben, toča, (in anbertt fla». 3Kitnba. grad); ber •§aget f^lttg bie ©aatett nieber, toča je potolkla, pobila, vzela žita; Se^rot, svinčeno zernje; f. a. ©c^rof; in ber @efd)u|}tunjt, toča, drob, sodra, (t. j. vse drobnejši kugle); 3an ^aget, §att« §agei, bet ttte; brige !pobel, soderga, druhal; im SBeifjett be« @ie« jtret fttodjige Sanber, toeiehe ba« @elbe halten, (§ahuentritt), oko, očesa; bafj bieh bet £agel, da bi te strela (udarila, ubila), da bi te streljavka. agel=, točin, toče. flgelbidjt, adj.. gost kakor toča. agelgnnž, bie, divja gos; f. Sdjneeganč. agelguj), bet, silna, gosta toča. ngelforn, ba«, točno zerno ob. toča fcj)lengelfthlng, ber, toča. ^ogelftunn, ber, navihta, vihar s točo. »agelboll, adj., zelo pijan, jogelmetter, ba«, toča, hudo vreme s točo. « mgelttolfe, bie, točnati oblak. >agcn, ber, f. ©og. »ageu, v. n., f. žBchagen. »agen, v. a., (ergogen), ba« l)aget midj, to me veseli, to mi godi; v. r., ftd) bagen, veseliti se, goditi se. ©ngcit, ©egen, v. a., ntit einettt3aune ettt= faffen, ograditi, zagraditi, pregraditi, graditi, auei) oplotiti; ntit einent aufgetoorfeuen fleitteit ©rabeit, z rovi ali jarki obdati, obdajati; eittett SBatb, zagajiti, gajiti gojzd; betoaljren, varovati, ograditi, ne sekati derv in ne puščati, pušati živine vanj; ba« SBtlb h a gett, varovati, rediti, hraniti, ne streljati; /iy. ®iebe hagett, tatove skrivati, prejemati, pri sebi imeti, potulio dajati jim; .§afj hagett, sovraštvo imeti, v sebi kuhati, sovražiti; Siebe hagett, ljubiti, ljubezni streči; ^offnttng hagett, upati; eittett 3»eifet hagett, dvomiti; eine 3J?eittung hagen, misliti, misli biti, f. a. ©ttben, ©cftiihen; ein ©erieftt hagen, f. ©al= ten. ttgepntnf, f. Stufeer. nger, adj., suh, meršav, medel, ščinžen, kumern (?), nacf) V. koščen, ttaeh M. ker- &aget. tast; f^i" »erben, fein, shujšati se, omer-šaveti, meršaveti. So g er, ber, f. $ogcrfalf. §äger, fteger, ber, .£>üge_l oom ©attbe ober Srbe int ©Ironie , gomila, sipina; logar, gajnik, f. a. fehler, fäljcr. §ägeret3, |>egcrct3, ta«, ba«Sajjrei«,mla- dovjc, mladi les, prihranjencc. öägereitct, ber, logar, šumar, gajevnik. £ O g Cr f fllf, ber, močan, lovski sokol. |>ngcri)nuž, ba«, logarnica. f)flgcrfctt, bie, suhota, meršavost, kumer- nost(?), nad) 91. slokost. Jägern, v. n., posušiti se, shujšati (se), hujšati (se), sušiti se, omeršaveti, meršaveti; Oerhimmern, zahirati, hirati, medleti. Šiogerofe, f. £ageliutte, Mgcfanlc, bie, lovski mejnik. © Ö g C f d) a H, bie, ogled plotov, ograd, f) it g C f d) 10 g, ber, varovani gojzd, prepovedani les, branjevina, gajevina. ^agcftolJC, ber, brezženee, zastarani fant, ttad) beni Poln. samoživec, samotnik. ^ngeftolje, bie, zastarano dekle, samica, fiitgeanlb, f. §ägcfd)Ing. ftägetOOffcr, ba«, voda zavarovana, v kteri ne sme vsak rib loviti, ftiigcttietbc, bie, (Sadjtoeibe), rakita, f. a. Snitjuicibc; zagrajeni pašnik, ^iigcmlcfc, bie, zagrajeni, zaperti travnik, kjer ne sme nihče živine pasti, ttad) F. zaloka. fiagCttilb, ba«, tcaidm. ograjen kos goj- zda za zverine, ^ügcttifd), ber, šop slame, vejic, v znam- nje, da je kaj prepovedano, ograjeno. ^ttgCjCtt, bie, za streljanje zveri prepovedani čas, lovski počitek. fiögling, f. Seißfifdj. pägung, bie, ograjanje, gajenje, varovanje; f. a. fügen, fiiibcr, ber, §ef)er, (Corvus glandarius), šoja, šojka, nad) Slttberit šoga, irta, irt; (in ben übrigen fla». W. soja, sojka). §Hl)l, adj., skriven. fialjn, ber, §an«t)ahn, petelin (altsl. petl); nach F. iit Snnerfr. peteh (russ. u. poln. potoh); in @t. fotoie böhm. lt. poln. kokot; ba« .§ählld)eit, petelinec, petelinček; ba« ÜWäitnchen ber Sögel überhaupt, samec; ber äBetterl)al)U, petelin (na strehi); alt einem Safe, pipa, zapipek; atn @d)lojfe ber gelter; getoehre, petelin; beit £al)n fpaitnett, petelina napeti; überall ber £aljn im .Sorbe feilt, komur vse na roke gre, povsod gospodar biti; bartlach Wirb fein .!pal)ti frühen, nikomur se ne bo kolcalo po tem; nihče se ne zmeni zato, nihče ne bo vprašal po tem; ber £aljlt frähet, petelin poje; iubifdier ^»ahlt, purnian; (Sinem einen rotheit .&a()tt auf« ©ach fefctl, zažgati, zapaliti komu hišo, rudečiga petelina mu na streho postaviti, posvetiti komu; mont. sreberno zcrno. Subnbnllctt, f. fnhnenlmlfeit. ftahnbicger, ber, pregibač, lesica za petelina (pri puškarjih). f ctinfrcttjfrauf. 691 ^ahnbohrtr, ber, pipnik (sveder). fahiibiidje, f. §>agcliud)c. Sahitbittte, f. fagcbutte. ifahnehittdjcn, f. ©pinbclboum. ^ a h n C11, v. a., roge komu natakniti, natikati. $ahncnbalfen, ber, ettoa srednji steber, petelinov steber; ber Salfen obett im ®ie» bel be« §aufe«, pokončno sleme. § lih ncilb a ti, ber, petelinova bradusa, nad) F. podbradki, ušesa. $ahncnei, ba«, petelinovo jajce. §dhncnfu&, ber, (Ranunculus), zlatica, cedolika, itadj 91. samojed, poln. žabinek. |)ahneitgefed)t, ba«, petelinji boj, boj petelinov. fahncngehaufe, ba«, mont. opipje. $ahlicngcfd)rei, ba«, petelinovo petje,kikirikanje. t nI) ne nh ob e, f. Sžornelfirfdie, fagcbntte. 0 h n CII f 0 nt lit, ber, petelinov greben, roža; (Rhimantus christa galli), kuroslek, škro-botec, šekotcc, petelinov greben; f. a. SatnmgraS, ©litfdj. faljnenfammtlee, f. ©žporfette. Sohiienfflmpf, f. §nhncugefed|t. $0l)lienIieb, ba«, petelinovo petje, fohnenltppc, bie, an ©etoehrcit, čeljust. to 1) n c n r u f, £>aimcnfd)ret, f. fahnengeftfiret. ohnenfd)ritt, ber, bet Sag l)at um eittett £al)nenfdjritt jugenonimeit, dan je dalji, kar petelin čez prag poskoči, kar bolha zine. §ahnenfhOrn, ber, petelinova ostroga, ftahncnftcin, ber, kopunov kamen, (ki se časih najde v kopunovem želodcu).' f ohnentritt, ber, oko, f. fagel; jur »J3e= fritdjtung bet (Sier, kopčanje; aud) Cahttt-gehett bet ipfetbe, po petelinsko stopa. §Ol)lienn)flhriflgeret, bie, prerokovanje iz petelinoviga petja, fiil)nfer, ber, eitt aitf Oerlaffette« ©etoirfgei fefcter ©djtnarttt, ttach F. pregnanec, ftahlirei, ber, ttach bem Russ. rogonosec; mož, ki ima nezvesto ženo; beli 2Jiamt jttttt •§aljnrei ntachett, možu roge staviti, natikati; (volt einem $ritteit), zapeljati komu ženo; jttnt §al;nrei toerbett, roge nositi. tOhnreifd)aft, bie, stan rogonosca. ot, f. foififd), §og. f flififd), ber, (Squalus), morski volk, po-žcrun. ■i? a i It, ber, log. gaj, dobrava, f. a. gorftjfo Oiel al« Sob, smert; greitltb £attt flopft an, smert na duri terka, kljuka. §Oiltl)illfC, bte, (l.agula), divja cedil; coll. cedilje. ftfltnbndje, f. fagcbiiftc. .¿ntttblldjeilflcdjtc, bie, grahov lišaj. £> n in 6 n t te, f. fogclnitfe. iiainciiholj, f. fageborit. Itotligebirge, ba«, gojzdnato, drevnato hribovje. £nittgcflufter, ba«, šepet, šumot gaja, dobrave. fninholj, f. ftogeholj. poinfreitafront, ba«, grint. 692 Satufiebler. Sttinfieblcr, ber, puščavnik, pušavnik. |> (t i tt i 1) (ti, baS, dolina v gaji. §tttttbOll, baS, logarji, gojzdarji, ljudstvo po (v) gojzdih (stanujoče). SitfdjCIt, baS, ključica, kljukica, kaveljček; eitt Jpatcbcu aitf 3emattbett Ijabeu, piko na koga imeti, gorak mu biti, f. £amb«tma= bel, 2Iboftrob|. Saldjenftidj, f. Sautbourftid). Safcifett, bas, teslo, dolbilo. 4>iilel, §>ttfcl, adj., nježen ob. nežen, kar se rado umaže. |)afcl, baS, ključica, kvačica. ■Ipnfelurbeit, bie, ettoa kvačkanjef. fiiltlei, bie, zbadanje, pikanje. f>afclig, §aflig, Sciflidj, adj., bebenilid^, Ijafelige ©ad)e, kočljiv, lišpav (»oit $Pferbett ttbgl.); etn Ijafeliget fflienfct), kočljiv človek, zamerljiv, tenak, kogar se ne sme nikdo dotakniti; trahlerifdj, zbirčen, zbirljiv, nadj Jan. razmažen, f. a. Siitjlidjj serb. rogo-batan. fitlcligleit, bte, kočljivost, zbirčnost. (ifeltt, t?, n. it. a., pikati, zbadati, nagajati, fig. v gosli dajati; mit bent §afel jlicfeii, ett»a kvačkati; mit eittent ^afcljen att ftc1) jieljen, s kljuko, kavljem na se potegniti; ftcf) ijdleltt, fo »iel als »ett»ttnbeit mit Stfageltt, opraskati, praskati, natakniti se, okrempati se. Safelltabef, bie, kvačka, igla za kvačkanje. Safcluicrf, bas, uber eittent 3aunte, iptatu fettt»erfe gelegteS SBttfc^^olg, gornja zaloga. §(t!cit, ber, kljuka, kvaka, kavelj; baS §af; djett, kavljič, kavljiček; eitten ®tal)t ju einem ■§afen bteljeit, sključiti drat; eitten J^afett Voct-fett, viont. zakreniti, zasukati se; gum raitfett, ključ, kljuka, fig. zaderžek, spotika, spotiki jej; bie itt bet iHegel ititt bent ntdnn* lidjctt ©efchledjte eigenthumlidjen 3al)tte bet iUferbe, jekli, pl.; Ijotjernet J&afett um Dle^e k. barauf jit troefnen, bei beti gifdjcrtt, solta; itt bett 2Jiuhletl, maček; att .ftleitllltgSjtucfeu, zapenec, zapenka, zapona, f. §(iftcl; t»aS eitt £afeit »erbett toifl, biegt, frumntt ftdj balb, zgodaj začne žgati, kar kopriva misli ostati. •p tt J C tt, t>. a., befonbers »ermitteljt eineS fettS ergreifen, zakavljiti, nakavljiti, kavljiti, zaključiti, zapeti s kljuko, kvako, kaveljnam, na se potegniti; ftd) tjafetl, f. ©CtinUCU (»on bet aRildj); bett Slcfet f»afe«, mit beitt .frafen beatbeiten, z ralico, aitd) z rovnico, z matiko obdelovati njivo, fcleitbanb, bas, kljukasto nasadilo, pant*. ■p rt It II b t in, bas, kljukasta kost. iinlenbobrcr, ber, sveder ključnik. |>ateneifenf bas, raio. ipflfcilfDrntifl, adj; kljukast, kaveljnast, sključen. |>OfCltl)ttlte, bte, neka matika. pnlcilitcitj, baS, križ s kljukami na konceh, kljukati križ. f>afculad)3, bas iTOdnnč^ejt ttntet bett 8ach--fetl, losos samec, russ. samec semgi. £>alb6attet. fxtfnilltörfer, ber, možnar s kaveljem. t" ttlrnilttbel, bie, kavlj, igla. alcnpflug, ber, nad) V. orača, f. a. 9Jiiljr= Iiafen; russ. soha, serb. u. bñhm. ralo. Safe Itfdjar, bte, jt»eifd)neibige, dvorezni Ie-mež, na dva kraja režeči lemež, dveperutni lemež, gorski lemež, plužno železo. £albbauerei, f. £albf)aßt. fialbbtet, bas, nižji ol, böhm. patoky(pa- toke, pl.~), russ. polpivo. ©albbilb, baS, dopersnica (podoba). Salbblinb, adj., berljav, na pol slep. r ■Öalbbogen, ber, pollok. §albbruber, bet, popolibrat, polbrat, spo- lovni brat, brat po poli. ©albbiirtig, adj., spolovni, po poli, pol-rodni; halbbürtiger S3ritker, halbbürtige ©ßtoe* jter, po poli brat, sestra, ob. brat samo po očetu, samo po materi. >albßaife, f. $albmagen. »albcaftrat, $albbcngft, ber, dravec. »albbiele, bie, mala dilja, žaganica. »albbllfatcn, bet, pol cekina. )albbttltftl, baS. somrak, mrak. soton. |>albe, bie, f. Wülfte, stran; »on ber Halbe anfebett, postrani pogledati, od strane gledati koga; auf ber Halbe figetl, na strani, na polovici stola sedeti; Halbe (SJafi), polič, polika; gmlber=, in 3f&gu., polišk. jalbcbelftcin, ber, poldragi kamen. )albeimcrig, adj; polvedreni. Salb C II ig, adj., polvatlen, pollahten. jalbett, f. ^albiren. j al b en, £alber, praep., za, zavolj, zaradi, f. übr. bie betreffenkeit 3ufammenfegungett. S a Iben tC, bie, severni potapljavec. jalbentfattet, £albenta>iifelt, adj., na pol razvit, razsnovan. jalber, f. £>alben. jalbet, ber, pol (n. p. krajcarja). ) Ol b Ctbe, ker, dedič ali dednik polovice. Salbetbobcn, adj., polzvišan; f. a. 93aS= relief. »älberltitg, ber, f. SBaftarb, Ritter. >albefel, f. ^albpferb. jalbfabrifat, kaS, polozdelek, polotvorek. jalbfäßerig, adj., na pol pregrajen. )albfeiertag, ker, sopraznik, nedelec. jalbfeitflcr, baS, polokno, (russ. polu-okno). Salbfertig, adj; na pol izdelan, gotov. Šalbflad), adj., napol plan, plaščnat, plašnat. plošnjat, plošat. &albfläßfen, adj; na pol lanen. ©albfletf, ber, podpetnjak. Salbfliigler, pi- poiokriicif. fialbfraitjbanb, ker, ein ®uß in Halb» frattjbanb, bukve vezane na pol z usnjem, fiatbfrei, adj., na pol svoboden. Joalbfrußt, bie, »ermifßteS ©etreibe, f. @e= treibe; auß SBitbbafer, Sre^e. Salbfuߧ, ker, pololisecf. fialbgelelirte, ker, naß V. u. attk. fla». äKka. nedouk. $ alb g e f ß It> f f en, adj., halbgefßloffene S^ür, priperte vrata. f>albgefßO§, kaS, polovično nadstropje, naß kern Böhm, polopetro. §atbgefß»ifter, kie, po poli bratje in sestre. fcalbgefißt, f. profil, fialbgetreibe, kas, oermifßtes ©etreibe, zmeša; halb SBeijen ttnk ^c»1/ soršica. $albmeffer. 693 §albgta«bigc, ber, polovernik; bie, polo-vernica. albgolb, bas, napol zlato. atbgott, ker, polobog, fig. premogočnež. albgut, kas, zmes iz kositra in svinca. albljarj, kas, na pol smola. albljafc, ker, polozajček. albljeit, kie, polovičnost; eine halbe @aße, f. plfte. £albt)cmb, bas, ein Heines Hemb, betgratu enjimmern, rokavi, ttaß Ravn. rokava pl., auf bentÄarft, opleče; Borhemb, predsrajč-nik. $ al bi) Olj, kas, einmal ker Sänge naß ge* hägcteS, gehaltenes fflattnßolj, plat, kraj-nik, polutck, coli, platovje, platovi; citt ab= gefottkerteS ©tüd kaooit, naß V. platišče, platišč. ©albbiifner, f. öalbbauer. |>albf)Unbert, kaS, petdeset. ^albig, f £alb; mittelmäßig, sredenj. A>albillfel, kie, polotok, polostrov. §albircit, v. a., razpoloviti, poloviti, raz-poloviniti, poloviniti, razdeliti, deliti na dva enaka dela, na dvoje. Šjalbirungčltllie, kie, čerta polovnica, polovičnica. Öalbirungsfjunct, ker, pika polovičnica. § albjalir, kas, pol leta, pololetje (pol-Ietje). Šalbjiilirig, adj., pololeten, — pol leta. fialbjitbrliß, adj., vsakopolleten; adv., vsaciga polleta. §albtcnnlntf, kie, polovična, nepopolna znanost. ©albllabVig, adj; polklopen. Salbfojjftg, adj; puhloglav, topoglav. iialbfraft, kie, polovična, mala moč. §01611C iS, ber, polokrogf polokrožje, fig. serp. ■Jialbfretžfijrmig, adj; polokrožen. »albfretSItnie, bie, čerta polokrožnica. Šalblreiljer, ber, pol krajcarja. JO al bili gel, bie, poluta oble ali krogle, ©albiugelfbrmtg, adj., poikroglast. §albfiinftler, ker, slabi, nedoučeni umetnik. §albla!en, kas, platno iz konopniga snut-ka in laneniga votka. falblaitg, adj; polkrajši, ne dosti dolg. ttlb lotile, kie, šema ali obrazina, polo-krivka. • halblaut, adj: tih; ker, polglasnik, pol- glasnica. Salblebenb, adj., na pol živ. tdlbleer, adj; na pol prazen, albleinfflanb, kie, poloplatno, tkanina iz lanene in bombaževe preje. talbliß, adj; na pol, poverili, polovičen, albliitg, ker, f. §tllcr; fig- polovičnjak. S al bi ö bit er, f. čalbbauer. ■Salbmann, f. ©muß, Salbfiäßter. |»albmaft, kie, žir, pitanje z ziram (in 110 z želodam, ki je boljši), öalbmaftig, adj., bukov. Salbmenfß, ker, na pol clovek(a). Jpal6meff et, ker, polopremernik, polopre- 694 $albmeriiitg. sežnik, nad) bem Russ. poloprečnik, (tiael) Jan. dosredak); f. n. Surd)ntCffer. $OlDmcrItnfl, ber, (iprocinjiali«.) pol mernika, polovnica, polovnik; gebr. a. četertnik (rüctf. bei Weyens), ßolimetall, ba«, polokovina. pfllimepen, ber, mernik, vaganica, tll 3lt. •Rr. a. kaznenik (»ergl. kazen, ©iebigteit). Salb m 01t b, ber, polomesec. Šolbllto Hb förmig, adj., poloineseast. .jpalbmnttcr, bie, maöalia, mačoha, pisana mati. tolbliorft, adj., 11a pol nag, gol. albneue, bie ob. ba«, waidtn. ter morgen« auftl)auenbe Sdjttee, ttaef) V. poperh, snežni poperlt. Salboffcu, adj.. »011 ter Spür, pripert. Šalbobr, ta«, polouška. ©albpadjt, ter, um tie J&älfte be« 6rtrage«, spolovina; im £alb»ad)t paben, v spolovini, v spoli, na spol imeti. i>albf)ä(l)tcr, ter, spolovinar. ■Salbt) ar t, ter, polovica, fialbpfeilcr, ter, polosteber, podpora, pod-stavnik. talbpferb, »a«, poiokonj; f. ©rinbtonrjel. albpfunb, ta«, pol funta, »albvfiiltbcr, ber, polfuntar. ^albjjfiutbig, adj., polfunten. »atbporcctiaiu, f.Steingut. )atbrab, ba«, polkolo. Salbreif, adj., nedozrcl, na pol zrel; (in SBippad) zadolj). Jfllbring, ber, serpec, železna kljuka, jalbrunb, adj., na pol okrogel. )0lbfÜure, bie, (Oxyd), okisanec. 1 albfdjattClI, ber, prisenčje, polosenčje. >albfd)eibe, bie, bežTOonbe«, pol kolobara. >albfd)eib, b*e, f. plfte. jalbfd)lästig, £albfd)litgig, adj., poiuten. )atbfd)lag, f. Slenbling. )albfd|luminer, ber, dreni, dremota. )0tbf riiunbel, ber, žolna polokljunka. »albfdireitig, t. ©brontatifd). jatbfdittbe, f. Pantoffeln. Jalbfdfiirig, f. ätoeifdjürig. 5albfd)tOCfter, bie, popoli sestra, spolovna sestra. >albfeibcit, adj., na pol svilen, židan. halbfette, bie, pol strani, jalbfcitig, adj.. na pol strani, jalbfilbtbar, adj., na pol viden, polo-viden. jalbftJOtren, ber, priloženi lcmež. jatbftiefel, pl., čižmi, čižme, nizke, kratke škorne , čevlji, opanke. »albftraud), ber, gerntič. »albftiinbig, adj., pol ure. »atbftiinblidj, adj., vsake pol ure. »albtögtg, adj.. poldneven, pol dne. jalbtbeiiig, adj., razpolovljen. »albtobt, adj., na pol mertev; er ifl'palb--tobt, fiff. smert iz njega gleda, je skoraj ves mertev, zdaj bo po njem. jalbtOlt, ber, pologlas. jOlbtOnig, adj., pologlasen. Solle. Snlbtraiier, bie, Ijabeit, na pol v černo (oblečen biti), mala žalost, ^atbtud), ba«, polosukno. Salbimbraitnt, adj., ogorei. Salbtiergangen, adj., polopretekli. .palbOcrfdjllittCH, adj., na pol skopljen; ein l)alb»erfd)iiittene« ißferb, konj poloskopljc-_ nec; eilt ljalb»erfdjiiittelter Jjal)U, rogotec. t al b Die t), ta«, na pol živina, albbogcl, ter, poloptič. Salb»o cal, f. §albtaut. Salbtoagett, ter, dvokolesni voz. S atb tO al) r, adj., na pol res. § 0 IbtO C g(i>), adv. tako tako, srednje mere, količkaj, le nekoliko, na pol. Salbtoilb, adj., na pol divji, divjak, polodivji. Salbtoiffer, f.. ^albgelebrte. i>albtoiid)fig, adj., nedorasel. Čtalbjiegel, ter, mala opeka, polovičar. S al bj irre l, f. |>alblreiž. Salbjirleiförmig, Salbjirfclnb, adj., po-lokrožnat. Satb, f. 2lbfd)ii§ig. |»albe, tie, tie abfdjüfjige Seite eilte« Serge«, stermec, stermica. stermina, reber, mont. kup, kupec gluhega, jaloviga katnnja, razor, razbor. ta t b e 11, t'. n., stermeti. atbentOÖfd)C, tie, izpiranje jalovice, iskanje rude iz gluhiga kamnja. SntCJl, v. n. it. a., in ter Sd)ifffabrt, f. Rieben, gaffen. Hälfte, tie, polovica, polovina, pola, poluta, polutek, pol; eine« Stamme«, platič, f. a. ©bcbälfte; Jltr |>ätfte, na pol, do polovice, do srede; itt gtoei §älften, v dva enaka, cnolika dela, kosa; bi« jut Wülfte füllen, pol (n. p. kozarca natočiti). tölftcn, f. fatbiren. alfter, tie, 3aitm oljne ®ebif), uzda, oglav (beite« and) altsl.). oglavnik. tok, povodec; an tie Halfter legen, f. §alfterit; an ter ^atfter fitbren, za uzdo (v povodcu) peljati, voditi; ente epir. Siitte, f. Salfterbinbe. Salfterbinbe, tie, Satftcroerbanb, ter, med. podbradnik. ^alftergetb, ta«, uzdnina, denar za uzdo. (ki ga dobiva prodavcov hlapec od kupoa). Jpalffertafltie, tie, eilt Stüii geber aitfbem turnet tež $ferbegefd)irrež, streha (itt Dbfr.) SalftetlOd), ta«, luknja (v jaslih) za uzdo. ^alfiern, v. a., obuzdati, zauzdati, uzdati, oglaviti konja. Salfterftrtd, ber, povodec. ^ ali, ber, Sepall, donenje, razleganje, glas, žvenk, (altsl. zvek), 11 a d) anbern fla». 'Di. zvok (tlid)t zvukj. Sallbltrfd), ter, solinarček. Salle, tie, au ein größere« ©ebaube aii--gebaute §ütte, Sube, oben bebedt, alt beit Seitelt offen, podstrešje, nad) V. nastrešek, napus; bei .Širdjetl, prizidek, predvežje, predhišje; ein oben bebeefte«, an beit Sei= tett meljrenttjeil« offene« @ebäube, lopa, lupa : fo »iel al« Saal, izbanaj-, dvoranaf; ein ©aHeluja. $ad) ohne 3®änbe, bei äßeütgärten, and) strešje na kozah; ©aljtBerf, soline, fiatleluja, aleluja, hvalite Gospoda! hvalo, hvala Bogu. r Solle H, v. n., razlegati se, glasiti se; bumpf tönen, bobneti, doneti; fo Biel al« rauften, lifpeltt, šumljati,šumeti; fingen, peti. tollci, f. geller. flllgrof, ber, Dberattffeljer übet ta« ©alj* lBefen, nadsolinarf. Solljolir, ba«, bei bett Silben, sveto leto. SOlllCUte, pl., solnarji, solinarji. ©Ol tO i), int., alo! I»011 Ot, ber, solinar, solnar. §allunf(e) ob. $atnnf(e), bet, potepuh, po-tcpenec, potepin, vlačugar, prepeljuh, ste-puli, malopridnež. flOllH, ber, bil-i, bilka, steblo, betvo, betva; ■!pälriid)en, bilčiea, stebelce, bctcvce; mit $alm lllib ÜRttllbe, pismeno in ustmeno; f. a. ©0= terling; Sinem ba« .§almal« bred)en, vrat zlomiti, fig. pogubiti, pod zemljo spraviti; e« intrb bit ben §al« nid)tbre* d^ett, ne bo te konec, (ne bodo po tebi f>alégerid)tá=. 695 orali); einett laugeit §a(ž machen, vrat, glavo stegniti (iz radovednosti); Sinem bem Jpalž flopfen, usta zamašiti komu; tU wa« ait beu £al« fehwafcen, f. (Sinfdnoafcen; ieh toill nieittett £al« baratt fegeit, glavo zastavim; bi« an bett e^al« in ©entiben fteeten, zadolžen biti do gerla, do vratu, ves v dolgeh tičati, zakopan biti; eitieil $ro¿efj auf bett §al« toerfen, pravdo obesiti komu na glavo; bett £al« Umbrel)fn, vrat zaviti, zavijati; ba« inirb thnt bett £al« foflen, za to bo glavo dal, pojde mu za glavo; atll Sfinge, klešče, kleše; ihti ftatten, letifett, kleščariti, klešariti, krepeliti, klešče, kleše deržati; alt ber ®eige, f. ©tiff. 6at§ = , iti 3fé8n., vratni. £iaI3ai>Ct, bte, vratna žila. ©olSorti C it, bie, naglo delo. $al86aní>, ba«, al« ©chmttef, ogcrljaj, o-vratnik, zavratnik, nad) V. ogolca (?); füt ■§ltltbe, ogerljak, ošijnik; mit eifertteu 9teu geln, grebenica, gradanica. greben, marižep/. £al86an&amfel, bie, (Turdus torquatus), komatar. § a l i h a n b t e g e n i f e i f e r, ber, (Charadrius hiaticula), grivasti deževnik. SalŽbOtt, ber, podbradica. faiSbein, f. 9laden. ©alžbinbe, bie, ovratnik, ovratnica, ©atéülutaber, bie, vratna privodnica. fiolébrntcn, ber, vratna pečenka. f)al?6raitne, f. ©riiuue. talSbredje, bie, nevarna, vratolomna reč. olčbredjenb, $alžbredjcrifrf), vra- tolomen. prenevaren. fatžbrnd), ber, zlom vratu, vratolom, alžbnnb, f. šembtragen. §atžbiirgc, ber, kdor je s svojo glavo porok, kdor je glavo zastavil, zaglavni porok. $allbiirgfd)Oft, bie, zaglavno poroštvo, ©olždjeri, ba«, vratič. falžbreher, f. 2Bcnbehal§. olžbriife, bie, vratna žleza; al« .ffrailfi heit bei Š?etifd)eti, bezgavka; bei ^ferben, smolika, bei @d)lBeinen, kušarji, krof, ©alfe, bie, Jpal«battb bet Sagbhittibe, nací) V-pasji komat; 15011 Sifen, grebenica. oléeigen, f. Seibeigcn. alžeifen, ba«, ogerljača, kamba. f. a. ^ranger; poln. železna kuna. fyfllfcn, v. «., objeti, objemati za vrat, ogerliti, gerliti. §'alžent3iinbltng, bie, vratna vnetica, der- gale pl.. zadergale. §al§feifel, bte, (Stttjüitbuitg ber Ohrfpei' ¿helbriife bei ©iciifebeit iiitb Xhieren), pod-ušesnabula, oteklina slinjavke. kušarji, £>. feei @dht»eittejt, kušarji. fiolžfeffeln,povratni okovi,železjeza vrat. f OlŽfiftel, bie, vratna pijavka, ootžfloffer, ber, šijoperkaf. éatágehonge, f. Saléfdjmud. fi atžg eti d) t, ba«, kervava, zaglavna sodba, zagfavna sodnija. §alžgerithtž = , in Sffcgn., kervavosodenj, zaglavnosodenj. 69« &alž0riib«cit, f. febte. .£nl§bnat, bas, griva, fidlžbiut, bte, ti« t. (Unterbal« eineS D«fen), b. b. 3tiitb»iehe unter bcnt Jpalfe berab bati* geitbe, nader, ožrelje, kožolja. talžbfllttfrii^t, bte, bei £>«fen, šije pl. alžbblltb, baS, opleee, f. fmlbbcntb; serb. opleček. |>alfi0, adj., gerlat. ©ttlfill0, ber, verv, s ktero se kdo obesi. f1 llŽjod), baS, jarm. |»fllžf CttČ, bie, ovratna verižica, ovratnila-nec, ovratnica, na« M. ogerlin. Salžtlammer, f. šmlžcifctt. ©nlsinole, ber, vozel vratnih čutnic. |»fllžfro0eit, ber, vratnik, koler»; f. a. SifO0Cn. f>al§frflltib eit, bie, bolezen na vratu, v gerlu, vratoboljaf, gcrloboljaf. talžirmifc, bie, krežlcc. ttlžlraitt, baS, (Campanula trachelium), krežlec. >alžlin0, f. §alfin0. »alžmanbcl, bie, žabica, bezgavka. jalŽntltŽftl, ber, vratna mišica, »alčltertic, ber, vratna čutnica. jttlŽOfttt, ber, peč z vratam. >alžtc«t, baS, zaglavna pravica. -£> a 1i d) t cr, ber, zaglavni sodnik, ©alžrtemen, ber, ovratni remen. |>alžttn0, f. jgnlžbnttb. finlžrofe, f. aftaloc. f)0(Žffld)C, bie, pravda za glavo, zaglavna pravda. talžf«cllc, f. £alžciftn. OlŽfdjntlld, ber, ovratna obešnina, ovrat-nina. ogerlje, ovratni kinč, ovratni okrasj", kar se okoli vratu nosi zavolj lepšiga. t lil Ž (d) It It t, bie, ovratna vervica. nlžf«toinbftt«t, f. £nftrbbrcitf«tDinb= fu«t. flllčfetl, bas, bei$ferbett, na« V. otvoza. nlžfttttte, bie, oterpnost vrata, vratni oterp, neokretni vrat. Š>al3ftttrri0, £aI3ft(irn0, adj., terdovra-ten, otcrpovraten; uporen, terdokoren, ter-doglav, okoren. |>nliftntri0feit, bie, terdovratnost, okornost, terdoglavnost, upornost, tla« V. a. oterpovratost, bolim. twerdošijnost. tnlžftrafe, bie, zaglavna kazen, nlžftiid, bas, fotnohl bie ^»aut, ats bas gleif«, kos pri vratu, vratni kos, meso z vrata, vratina. S nižin« t, f. 8eJjIfu«t. f nlžtbeit, f. §nlžftiid. •pnlžtlt«, baS, robec ali ruta za okoli vrata, ovratna ruta, ovratnica; bei ben gratten; jimmertt, na« V. prepersnica, prepersna ruta. Ratten, fnlfung, f. £alfc. f»ttlžt>crbre«en, bas, zaglavno hudodelstvo. §nIŽ10CbC, baS, (cynanche faucium), bolečina v gerlu, gerloboljaf, na« V. goltni prisad, bolni golt, vratni kuščar, kušar, zagerljenje. fialžmittber, f. 2Benbebalž. »alžtnfrbel, ber, vratna vertavka. f olžtourj, f. §alžfrattt. «P a l Ž J 0110 C, bie, zgibavka. f>ttlŽ3(tpf«en, bas, jeziček, na« M. a. gerčanek, cepič. Jp a It, int., stoj, postoj, nikar; bei £)«fen oga, stop. §att, ber, deržek; fo »iel als $atter, gejlig--teit, terdnost, terpež , deržava , stanovitnost; §alt ma«en, ustaviti se, obstati, obstajati, postati; woran man ft« hält, pri-deržalo, deržaj; bet IJiagel bat feilten §att, žebelj ne derži; feinen Jpatt baben, brez podstave biti; ne biti za terpež, ne terpeti dolgo, f. a. ©ebfllt. f>alttt|)flarnt, baS, deržalo. §nltbültbd|en, bas, anat. deržalce. §ttlt bttt, adj., terden, krepek, deržen, der-žeč, stanoviten; bie geftung ifi ^attbar, terd-njava se da braniti, obderžati, se ne more vzeti, premoči je nepremagljiva, ohranljiva, ubranljiva; gültig, veljaven; f. a. £niterb deržeč, kar ima v sebi; ijalttgež ©efieilt, dobra ruda, rudni, rudati kamen, ki ima kaj rude v sebi, f. a. bie 3ufammenfe(jungeii. $altig!eit, bie, deržnost, deržanje, merjenje. $0lt!ette, bie, zavornica, zaverivnica; f. a; Seidjiclfette. §altlOŽ, adj., ničen, kar nima podstave, dna, prazen, neveljaven. Saliloftgieit, bie, praznost, pomanjkanje terdne podstave. ■Saliltagcl, ber, toeldjer (jittter ber 3ld)fe bttrch beit Saitjbaitnt gejiecft ttnrb, iglica, žebelj, sornik. i» ai t punci, f. 2lnbait3puuci. ^altriit, ber, ccstni ogled, prejezd (zavolj varnosti). .£>altfdjttf, ba«, ovca na reji. .paitftatt, $altftätte, bie, b.b. Sägern, shajališče, shajališe, sastajališče, sastajališe. •Saiinttg, bie, deržanje; eilteč !£agelutd)e3, pisanje, zapisovanje; tež SMetjež, rejenje; Haltung eines ©cttmlbeč, ©ebicfitež, f. ®bcn= maß; Haltung fme3 ©djaufpieler«, obnašanje, ponašanje; broljcitbe Haltung, grozivno vedenje, obnašanje; ©tüge, podpora; eS ^at feilte Haltung, nima terpeža, deržave. Olt ti t eij, .baž, tuja živina na reji čez zimo, prerejik, prezimovana živina, zlasti drobnica. $ a in it le, f. £alluntc. ©äntaiin, bas, hematin. .Öabntbret, f. ftabubrei. .jöantbutbe, f. £agebud)t. .Ji a m b litte, f. £agtbnttt. .fiOUten, bet', sak, saček (auch ruxt.~), mre-' ža; f. a. Strid, ttingbeutei. ■ipainen, v. «., s sakam loviti (libe); int Oejierr. banieu für eichen, amati (tt.Met. »onjamati, jeti). Sitmflid), atÜ-' ein bämftiehes @tücf, prav, lep, precej velik kosec; ein ^ätnfli^er SWellfd), zarobljen, debel, fiomfcl, bie, pest (in anberit flav. SDiunba. gerst). §itintfd), "dj., zahuljen, kovaren, potina-jen, serb. podmukao; f. a. >pintCtIifiig. $ a m nt, f. äöatb, Baun. |»ainntc, ber, f. Snicbitg, ^aeffe; beruerbere gug eilteS gefehlact)tetelt Šchtecilteč, krača, kračnja; ber hintere, pleče, i» a nt me, bie, ber hintere breitere Xfyejtl ber Senfe, im ©egenfage ber @pi£e, brada, nad) V. široki konec, konec pri petici. a m nt C I, ber, eitt gefdjnittener Schafbotf, skopec, koštrun*; f. a. ^ilttetfCUle, ®en= gei. Samuterlod). §ammeibraien, ber, pečena skopčevina. bravina. koštrunova pečenka. £>amiuelbriibe, tte, koštrunova juha. Sammeibtitfi, bie, skopčeva grod. .fiammeifeii, baž, koštrunova koža. skopčevina, koštrunovina. ^ammeifett, bas, skopčeva, koštrunova mast. Šjamntelflcif(t), baž, skopčevina, koštru-novo meso, koštrunovina, bravina, (ovče-tina). -§amnteljahtiing, ber, letnik, letni skopec. f>amntel!eule, bie, skopčeva krača, bedro, stegno. ^ammelftje^t, ber, ovčarski hlapec, ovčar. ¿pamnteilantm, bač, skopljeni še ne leta stari janjec, nad) V. pomladanec. letošnji koštrunec. §antntein, v. «., ovna rezati, skopiti, skap- Ijati, kopiti, tolči. •¡pnmntelpetj, ber, kožuh iz koštrunove kožuhovine, skopčevo runo. .gantmelfad, ber, skopčev želodec pripravljen. ©ammelfdiiag, f. §amntelfeule. ¿amineltalg, ber, atteh ta«, skopčev, ko- štrunov loj. fiailtmeltiiertel, baž, skopčeva, koštrunova četert. •f) aminclmitcft, bie, koštrunova klobasa. a nt nt c it, f. ,&antmeln. ^aittllteu, ber, vojena krača, f. a. SuntniCt. §animenbctn, ba«, pleče. §antmct, ber, bie Jteute einti gefd)iatf)teten * Sbiereč, f. Šeule; eitt eiferiteii SEBerfjeng, kladvo, dim. kladevce; eitl Ijeljertter ©djlas gel, bet, tiadj anberit fla». SJiitnba. and) mlat; jttm ©tinimelt eitteS Saitetiittjirunteu--tež, ključ; int £>br, betič; an ber Shiir, konj; eitt lititblhanttner, škerl, skerlo, oskerv; eitte ?lufier, kladvasta ostriga; Hamrner.-toerf, f. biefež. £antmerantbo&, f. Simbofj. damntcrauge, f. ^ammertod). ^amrnetaji, bie, nad) V. balta, sekirica» klad vam. §(tmmerbat, adj., kovaven. kar se da kovati. Santmerbeil, bas, balta, kladvo s sekiro, ^ammerdjen, bas, kladevce, betič. $amnterer, ber, kovač, fiammerfifd), ber, nach betu Russ. u.Potn. mlatek. $ammergeriift, baž, kladvišče. kladviše. ■6 a nt nt tri) a de, f. Sammcraj-t. fiantnterberr, ber, fužinar, gospodar kla-dva. fiammerbiiite, bie, velika kovačnica, fužina*. §ammerfOpf, ber, glava kladva. ,§antmcriiug, ber,®erggei|i, škratelj. škrat; f. a. šjanžtmtrft; Sibbctfer, ©olbantnter. ^ammettod), ta«, ušesa, uho kladva. fammmueiitet. fammtrwcffttt, ber-, fužin»r, višji nad fužinarskimi delavci. |>nmmcrmiihlc, f. fantmcrtDcr!. ©ammcrn, v. «., tolči, razbijati. Lämmer«, v. a., kovati, s kladvaiu tolči, tleči, izdelovati; genug hämmern, nakovati se; ganje Sage bitiburch hämmern, prcko-vati vse dni; eilt Wenig hämmern, pokovati. fümmcrorbnilltg, bie, red ali postava za fužine, nad) V. kovaški red. § fl lit nt C r p t it n C, bie, ber breite nnb biefe Sljeil eine« Jammer«, plosk, jammert ab, ba«, kolo, ki kladvo goni. f)ttniincrf(l)Iag, ber, udar, udarec s klad-vam , tolk s kladvam; Schladen, Welche in @ättbcn Wegfommett, izpod rok priti; bie 6anb reichen, bieten, roko podati, pomoliti komu; Jjtattb ilt JpattC fchlagetl, z roko v fttllb. 699 roko seči, segati, serb. a. ručiti se, ruko-vati se; fttltflliche ^laitb, slepa roka; c« ift mir Jlt ^»aitb, meni je na roko, narok, priročno, blizo imam. f. a. SBeßUCnt; »or ber §ailb, za zdaj; nadj ber §aitb, po priložnosti, potlej, poznej; jlt ^ällbcit, v roke; iljni jtt eigenen Jjättbett, v njegove lastne roke; bei ber ^anb nehmen, führen, prijeti, voditi za roko; §attb her, mož beseda; (Si« ttem bie Jjaitb auf etwa« geben, podati komu roko na kaj; er »erfprach mir e« mit ■§>aub ttltb 3)!llltb, obljubil mi je in poterdil s podano roko; bie §ätlbe falten, f. gal= teit; ^lältbe ringen, roke si lomiti (nar. pes.); §aitb ilt §attb gehen, za roke se voditi, fig. v edinosti, k enimu cilju in koncu; att ber §aitb hallen, deržati za roko; etwa« in bie •§ältbe nehmen, vzeti si kaj v roko; mit bett §äitbeit fechten, mahati z rokami; er iji feine rechte §anb, desna roka mu je, 011 nič brez njega ne počne; eilte leichte Jpattb haben, lahke roke (lahkorok) biti; eilte fchtoere §anb i;abejt, težko, okorno, nespretno roko imeti, fig. močno udariti, u-driliati; mit beibeti §aubett, zoberoč, obc-ročki; bie .§äitbe flnb itjm gebunbeit, ne more kakor bi hotel, njegova moč je utesnjena; freie^tatib haben, svoboden biti; @is ttent hilfreiche §atib leiflejt, att bie £aitb gehett, v roke streči komu (na roko iti, ift ®ermanifetu), pomagati mu, podpirati ga; etwa« unter bett £ctnbeti haben, izdelovati kaj; bie ,§ünbe »or Seniattb a&jiefien, f. S1I>= jichcii; er hatte bie .fjattb mit im ©piele, tudi on je bil deležen te reči, je skrivaj pripomagal; bie £ätlbe ilt bett ©djof legen, roke križem deržati, praznovati; mit Mige; Wafchenen £änbett, neumitili rok; bte £anb auflegen, položiti, polagati, pokladati roko na —; in einer guten .§anb feilt, v dobrih rokah biti; ilt fchlechtcit £ällbeil, v slabih rokah, pri slabih ljudeh; bei ber Jpatlb feilt, na roko biti; unter ber ^»attb, spod roke, pod roko, skrivaj; jitr rechten §anb gehett, na desno iti; ^tattb alt etwa« legen, poprijeti se, lotiti se česa; (Sinem ©iittel att bie Jpanb geben, svetovati komu; Scntatlben bie §ätlbe furnieren, podkupiti, podmazati ko-ga; bie legte §attb att etwa« legen, dode-lavati kaj, f. a SlltlefiCll; Jpatlb att fteh felbfi legen, umoriti se, končati se, ugonobiti se; §anb att Semattb anlegen, f. 9ln* legen; alle §äitbe »oll jtt thuu haben, čez glavo dela imeti, na kupe, na cente; eilte Jjattb Wäfdjt bie anbere, roka roko mije, (umije, umiva); fte hat thm ihre .§atib ge« geben, vzela ga je, zaročila se je ž njim; frttinme ,&anb (ginger) machen, zmikati, dolge perste imeti; e« hat Weber §anb ttodh gttft, nima ne glave, ne repa, ni ničemur podobno; Sitten auf bett ^änbett tragen, silo spoštovati, ljubiti koga; au« freier §attb »erfaltfeit, sain dobrovoljno (ne prisiljen po sodnii) kaj prodati; malt fantt e« mit bett ^änbett greifen, lahko se zagrabi, prime, ošlata, očitno je; »Ott ober ab ^attbeit lom» 700 §flitti. nteit, zgubiti sc, preiti, poiti; ež ijl mir ju Jpanbett gefommen, prejel sim; ben geinben in bie §änbe fallen, sovražnikam v pest(i) priti; ettoaž »on guter §anb toiffen, erfab* ren, iz zanesljivih ust kaj slišati, zveiliti, t. j. od moža, komur gre vera; »on bober §attb, od veliciga gospoda; eilte gute, fdjledjte Jpanb febreibett, dobro, slabo pisati; anhalten ttni einež SDiäbdjenS §atlb, snubiti, prositi; »oit »ollett, leeren Rauben, s polnimi, praznimi rokami, praznorok; nidjtž itt tet iuutb babenb, golorok; Sutern auf bie §änbe feben, gledati, paziti komu na perste, (da bi ne ukradel); aitf feine eigene §attb ettraž tttu ternebmen, na svojo rajtengo kaj začeti; altes ber £anb in beu ülhtttb, komaj zasluži, že sne; bie Slrbeit gebt i^nt gut »on bet •&aitb, delo se mu odseda; Sinem ettoaž jtt treuen •Sättbett übergeben, izročiti, zaupati komu kaj; ^inter ber^ianb fein, zadnji, poslednji biti; rechter, linfer §atib, na desno, na lpvo, na desni, na levi strani; bie ge* fammte §aitb, nerazdelnost; jut ungeteilten ■§anb, nerazdelno (vsi za eniga, eden za vse); jur Jjattb arbeiten, hiteti, podvizati (se); attž einer §anb in bie alibere, iz roke v roko; auf bie £anb geben, f. iSaranfltbcn; gleidj bei bet §anb fein, berž pripravljen biti; einem eti»až au bie §anb geben, dati (skrivni) svet; pokazati pot, pomoček; aitž bet erjlett Jpaitb, iz perve roke; er läßt eä itidjt au« bet §anb, ne da iz rok; toie ntau bie §atib umbre^t, hipama; reiite §anbe ba* ben, zvest, nepodkupljiv biti. tanb = , itl Sfggn., ročni, priročni, mali. U tt b U nt b O jj, ber, malo nakovalo, nakovalce, nakalce. tanbanlcijuitg, bie, polot, početje, nnbarbettcn, v. n., delati ročno delo, z rokami delati. Sflltbttrbcii, bie, delo rok, z rokami, ročno delo; roke umetvajo delo vse pravo. Vod. Sanbnrbtttcr, ber, delavec z rokami, delavec, rokodelec (etg. ^tattbtoerfer). >anbcrbcUerilt, bie, delavka, rokodelka. jonbitrtnel, f. £>aitblraufe. janbarjeneiiunft, f. Sbiturgie. lunbauSbrntf, f. @eftu8. jttnbatižgubc, bie, eines äßerfe«, malo, ročno izdanje. Sattbbulg, ber, ročni meh, mešič. .j&nnbbali, bet, žoga. f>anbbalicit, ber, unter bem ¡Saunten, nad) V. blazinica. .gxutbbnrte, f. §nttbbeil. Snnbbetfcn, baž, golida, umivavnica, medenica (ttaci) V. it. belit Russ. rokomivec); f. a. SBctfcn. Sonbbeil, baž, sekirica, korošica; bei Sim; nterleutell, bradla, širočka, žantlaka*. Snnbbefe^, ber, oblog rokava. Snnbbtbliotbtl, bie, ročna knjižnica. .^nnbbictunß, bie, podaja roke. §>ttttbbtllet, bač, lastnoročno pismo (cesarja, kralja). fonbeln. §flnbflinbt, bie, obveza, preveza na roki, ročna. Sanbblatt, ba«, tacelj*. .ftailbboi, ber, samotežni oven. .&anbbobttc, f. gelbbobne. |» a II b bob ter, bet, bei ben §oljarbeitetn, svedrec, ročni sveder, žebeljnik. Snttbborftttltftb, ber, ročno omelo. ftanbbotlid), ber, kadica. §nnbbteit, bie, dlan, ena dlan, (n. p. šest 'komoleov in dlan širok). f~BltbbrCit, adj., dlan širok, nttbbrett, bas, bet ben 2»aurern, plaznja, gladež. t" nnbbriefcben, bas, pisemce, nttbbutb, ba«, ročne bukve, priročnica (knjiga); napeljevavne, navodne bukve, perve vodila kake znanosti ali umetnosti. Sanbbiitbfe, bie, puška. Siillbcben, baž, ročica, žanbbeete, bie, plahta mala. Snitbbienft, ber, ročna tlaka, (samotež, brez konj ali volov). $(inbtbm(f, ber, stisnjenje, stiskanje rok; biefett SSorten folgte ein §anbebritcf, torekši mu je stisnil roko. Snnbebriiien, v. a., stisniti, stiskati roko. Saubeinter, ber, vcderce. Sanbeifen, baž, žabica, lesica, pota n» roke. fnnbeilatftben, ba«, ploskanje z rokami, anbcl, ber, al« Oelrerbe, (obne »ielf. 3-), kupčija, kupčijstvo, (altsl. kupija, kuplja), aunnbeleinč toerben, pogoditi se, udariti z roko v roko. tanbcllraut, ba«, trilistni jeterčnik. iinbclntfltber, ber, prepirač, prepirljivec, jezičnik, serb. svadljivac. Siiubclmatbctin, bie, prepirljivka, ki razpertije dela. Snnbctn, v. n., §anbel treiben, kupčevati, tergovati; ntit ettoaS, s čem, aueb blagariti; mit Xlt(b banbetn, suknariti; mit £eitt»anb, §nnbeI3. platnariti; mit 5|Sfetben, Ddjfen, konjariti, volariti uff. burdj eitt eittgigeS Beittoort auf -ariti, (toeldjeS jebod) meijiens audj auf bas (Jrjeugctt biefet Strtifel atttoenbbar i(l); im ©rojšen, im .Sleinctt fjanbeln, kupčevati, prodajati na debelo, na drobno, na malo; toe; gen bes $teifeS Unterljanblung pflegen, pogajati se za kaj, kupovati kaj, ravnati za kaj, vleči se za kaj, (itadj M. teržiti); biefet jfaufmann lagt jtdj obet mit ftd) ijatt= beltt, s tem tergovcam se da kupčevati, (gli-hati*), popušča, popuša, odjenjuje; fcfjr gettatt hattbeln, terd biti, terdo vleči se; »out itait^ fer, aucf) tergati, zbijati, ki nič neodjenja; »on etttaS Ijanbettt, oA česa govoriti; baS ffludj Ijanbelt »on ^flanjen, bukve govore, (pišejo) od zelišč, želiš; feine Stebe i)a\v beite »on ber iia^fiettliebe, govoril, pridi-goval je od (in aitbertl fla». 2K. o) ljubezni do bližnjiga; iiberljau»t tfiatig fein, ravnati, delati; mit Semanben gut, geredjt tjanbelu, lepo, pravično ravnati, delati s kom; reb* lidj htnbeln, pošteno delati, pošten biti, pošteno se obnašati; baS ft>ar »ott bit fdjled)t geljanbelt, slabo si storil; toibct ei* nett Sefeljt Ijanbeln, povelje prelomiti, prestopiti, ne ravnati po —; v. a., f. (jčrbttn= beln; v. r., es ^atibelt ftt§ unt bic Sljre, zadeva poštenje, tiče se poštenja, maja se, gre za poštenje, za čast; eS l)attbelte ftd) (im ®ef»račb) um —, beseda je bila od —, govorilo se je, govorili so od —. attbcI3=, in 3f|gn., kupčijsk, tergovsk. nnbeižagcnt, bet, kupčijski opravnik, opravilnik. §anbel§aiiitjnj, bie, kupčijski dogovor, kupčijska zveza. Š>anbclžangelegcitljcit, bie, kupčijska reč, zadeva. §nnbelžarti!el, bet, blago, roba. SianbtiŽaUŽtDCiŽ, bet, kupčijski izkaz, fmjtbelžbcbienic, bet, kupčijski, tergov- ski streže, fant. |>anbtl§bcfliffciu, ber, kupčijski učenec, fnnbclžbcfugttif, bie, kupčijska oblast, pravica, oblast kupčevati. 'f>nnbeI3bctricb, ber, kupčevanje, tergo-vanje; burd) beit §anbelsbetrieb ertoetbett, prikupčevati; »erlieren, zakupčevati. fiflnbclžbcjichungen, pl., kupčijske zadeve, razmerja, dotike, fianbelžbilanj, bie, kupčijska razmera, bilanca*. anbelžbrnud), ber, kupčijska navada, anbclčbrief, ber, kupčijsko pismo. flnbcI3bltd), baS, kupčijske bukve, ter-govska knjiga. anbcižbuitb, bet, kupčijska zveza. anbelšcafrital, f- §anbctžfonb. anbcif(|aft, bie, kupčija, kupčijstvo, ter-govina, tergovstvo; ,§anbelfdjaft treibeit, kupčevati, tergovati; .§atibelSleute, kupče-vavci, tergovci. fianbcifdjnftlid), ndj., tergovsk, kupčijsk. fmnbelžconttttiž, f. fanbelSbebicnte, -fianbclžlchtling. 701 $anbeI§contf>a gnic, bie, kupčijska družba, družba kupčevavcov, tergovcov. fjnnbelžcompagnon, bet,kupčijskidruž- nik, društvenik. Snubci ž con t o, f. š>anbe(§Kd)ttititg. ^anbclžcorrcfponbettj, bie, kupčijsko pismo; f. a. gorccfpmtbenj. nit bitni gžbicner, f. £aitblmtg§bebicnte. anbclžbtntf, bet, zatiranje, tlačenje kupčije. §aubcl3firma, bie, kupčijska firma, kupčijsko ime. $anbeI3fioite, bie, kupčijske ladije. tanbelšfonb, ber, kupčijski kapital, nnbelžfrnit, bie, ©attin, kupcova, ter-govcova gospodinja; eilte §attbel treibenbe gratt, kupčevavka, tergovka. §nitbelžftcibtii, bie, svoboda kupčije, tergovine, svobodna, prosta kupčija, od-perta kupčija; eine ben ^atlbelSleilteit er; tbeilte greiljeit, kupčijska pravica, olajšava. anbelSftenitb, ber, kupčijski tovariš, nnbclžgebiet, bas, kupčijsko obsežje, kupčijska okolija. £nitbelžgebr«itd), ber,kupčijska, tergov-ska šega, navada. £nnbeI3gegenfianb, f. £aitbclžangelc= genbeit. anbelžgeift, ber, kupčijski duh. anbcl§gcb}lft, ber, kupčijski pomaga-vec, pomagač. §anbc!žgcnof, f. §aitbcl3comf)ngnon. Iflnbclžgeitoffenfd)aft, f. pnbcl§cont= pagnie. £>anbcI3geograf)ljie, bie, kupčijsko zem-Ijopisje. ^anbclžgcricijt, bas, kupčijska sodnija. fmitbclžgcfdjiift, bas, kupčijsko opravilo, kupčijski opravek, fig. kupčija, ter-govina. §aitbcl§gcfcllfd)(lfi, bie, kupčijsko društvo, kupčijska družba, tovaršija. .§flitbclggcfellftliaftcr, f. §anbclžcmit= pagitoit. §attbtlžgcfc^, baS, kupčijska postava, postava zastran kupčijstva. §nitbtl§gcfe^blld), bas, kupčijski zakonik. S>attbel§gefe^gcbnng, bie, kupčijsko po- stavodavstvo, kupčijske postave sploh. .£>aitbeižge«)ad)ic, pl; kupčijsko rastlinstvo. tanbel§gcti)id)t, bas, kupčijska vaga. anbelžgctnblbc, bas, štacuna, proda-javnica. f>flltbel3gremiltm, bas, kupčeva vski zbor. §aitbcl§l)fllt3, baS, kupčijska, kupčevav-ska hiša. ■gjattbclžbetr, bet, veliki kupec, tergovec, kupčevavec, gospodar kupčije. tnilbelSiamintr, bie, kupčijska zbornica, nnbelgfmtbc, f. Sanbclžtoiifenfdinft. S>nnbCiSInttb, bas, kupčijska dežela, ^anbcisithtiiltg, ber, kupčijski, tergov-ski učenec. 702 ©onbelSlenie. ©attbelgleule, pl-, tcrgovci, kupci, kup- čcvavci. ©onbclžntontt, ber, kupčevavec, tergovec, attd) kupec, (obtootyi legtereS attd) Käufer bebeuteQ. ©anbclžmartlic, Me, kupeijske ladije kupčijsko mornarstvo. ©an&elSmiltiftertlllU, ba«, ministerstvo (ministerij) kupčijstva, kupčijskih reči ali zadev, and) kupčijsko ministerstvo. ©ailbelžltcii), bcr, tergovska zavist, za-vidnost. ©nnbclšort, ©anbelžplnh, bet, teržno, kupčijsko mesto, teržišče, teržiše. ©anbelgfllan, ber, fmnbelžprojtcl, ba«, kupčijska namera. ©Ollb elžtfltl), bet, kupčijsko svetovav- stvo, — kupčijski svetnik. ©OUbelŽtCd)t, ba«, kupčijske, tergovske postave, kupčijsko pravo ali pravstvo. fflnbelžttife, Me, kupčijska pot. nnbclčrclfeilbc, bet, kupčijski popotnik, poslanec. fjt)!ti)Cl$fadj£, bie, kupčijska, tergovska reč, pravda, kupčijsko opravilo, ©attbelžfdjtff, ba«, kupčijska, tergovska barka, ladija. i>aHbel3fd)ltlC, bie, kupčijska šola, učiv-nica. ©OnbelSfeHOt, ber, kupčijski odbor (kake sodnije). £jttltb elf ii d) 11 g C, ber, prepirljivec; bie, pre-pirljivka. ©dubelSitittcrncljntitng, bie, kupčijsko početje,- opravilo. ©nubelSbetCitt, ber, kupčijsko, tergov-sko društvo. ©nitbelžberftl;r, ber, kupčijski prehod, kupčevanje. ©nnDtJčticrlrng, ber, kupčijska pogodba, ¿futbelčbcranttcr, ber, gactor, kupčijski, tergovski opravnik. ©OtlbClSbOlf, ba«, kupčijski narod. |ta it bel SU) ante, bie, (kupčijsko) blago, fdtllbeisweifc, bie, obnašanje, ravnanje, ©anbgreifiidj. ©aitbelžmefen, ba«, terštvo, kupčijstvo. kupčijske reči. ©anbelžffltffenfdjaft, bie, kupčijska znanost. §nnbel3$eid)en, ba«, kupčijsko, tergov- sko znamnje. ©flltbelljug, ber, karavana, .fiflnbelžjffleig, ber, predelek kupčije, ©anbclircibenb, adj., kupčujoč, kupče-vavsk. fanberingeu, ba«, vitje rok. önbcfpiel, f. ©efticulaiion, ©eberben^ ffliei. ■panbetoetf, bas, izdelek rok, rokodelo. Šiiltbejittctn, ba«, tresenje rok. ©anbfabtf, bie, im ©ergbaue, hod. hoja v jamo po lestvah ali lojtrah. fonbfaß, f. ©anbbeden. * ■Sta llbf (i II fiel, ber, ročno kladevee. dnnbfeile, bie, tenka pilica. Sonbfeffel, f. ©aitbeifen. ©OIlDfeft, adj., močen, močan, čverst, krepak, jak; (lineit ttanbfeft madjen, zapreti koga. fflltbfefte, bie, podpis, pismo; terdnjava. anbfeftigfeit, bie, moč, jakost, čver-stost. ©anbfeiierfprihe, bie, mala brizgia. .&Otlbfläd)e, bie, dlan. ©nitbfnrmig, adj., dlanast, roki, dlani podoben. ©anbfroljltc, bie, ročna, nach V. peš tlaka, (tlaka brez volov ali konj). t a IIb g ti it l, f. ©anbpfcrb. mtbgcbr O Itd), ber, vsakdanja raba. pri- ročnost. §anbgel)Örn, ba«, kratko rogovje, ©mibgclb, ba«, f. Sarangabe; mil., dnar na roko, naročni dnar; — pervi dnar. ki ga sejmovec ob sejmu prejme; pervo skupilo. ©alt & g el eni, ba«, ročni člen, zapestni člen. ©a IIb gelob It iß, ba«, obljuba s podanjem roke poterjena. ©flltbgelie, bie, @d)öpfgeite, korec. pol-nik , zajemač. toiibgeliibbe, f. ©aitbgelöbniß. an b gemein, adv., ttanbgemein trerbtn, spopasti se, sprijeti se, zgrabiti se, ro-vati se. metati se; fte tottrbett ttanbgement, boj se sterne, vname, zgrabijo, stepejo se. ©anbgentcnge, ba«, spopad, rovanje, te-pež, boj, metanje, bitva; tn eitt Jpan^t! meng« geraden; f. ©oitbgemein. © Olli) g ef d) lit Ci b C, ba«, naroč, zapestnica, ©fltlbgcioebr, ba«, puška, ©oitbgeioeib, f. ©an&gebbrn. §01tbgid)i, Me, protin, terganje po ali v rokah, putika v roki. ©onbgidjtig, adj., er ijl fjanbgidjtig, po rokah ga terga, putko ali protin ima v rokah. anbgifi, f. ©anbgclb. ^nnbglitb, ba«, ročni ud. ^Oltbgtciflicb, adj, ošlatljiv, očiten; i;anb: gretfltdje Söge, ohlatna, oslatljiva, očitna $anbgrifi. £attblitttg3gcnofienfdiaft. 703 laž, laž, da se lahko prime, zagrabi; t)aub; greiflidj mactien, očitno razložiti, da more vsakdo reč ošlatati. $flttb griff, bet, bie beguentjle ?lrt ein äBerfs jeug JU banbbabett, ročnost, urnost, način, kako orodje v rokah imeti; f. fl. (Üfiff, §OUbb(t6r; riiss. rukojatka. fmnbbiibe, bie, §eft, @riff, roč, ročnik, ročaj, deržalo; alt eilten! SDieffer, rog; alt einem 9tuber nad) V. bcrglica, (Veslišče); an einer (Senfe, für bie liiife §anb, deržač, deržaj; für bie redjte Jpaitb, kljuka, bergla; ter gange Stiel, kosišče, kosiše; ant Pfluge, ročica; an bet Sfiebetlabe nad) V. rucelj, (serb. rucalj), primaž; beim Sdjaff, uho; am Äorbe, locanj; am ®refcf)ftegel, ročnik; att bet Xl)ür, ttnt fte jugumadjen, primaž, kljuka; f. a. Stiel. §anbbnbcn, v. a., mit bet §anb führen, v roke jemati, v rokah imeti ali deržati in delati, z roko voditi, (serb. rukovati čim); ben Säbel Ijatibljabeit, s sablo mahati; »ertnalten, bie ®ere«tigleit Ijanbljabeit, zverševati, oskerbovati, pravico delati; ®efe|e tyanbbabett, čuti nad tem, skerbeti za to, da se postave spolnujejo, na« M. pravico delati; Sitten bei feinen Oledjteit baitbbaben, braniti komu pravice; leidjt JU banbbabeit, vladen. §nnbbabung, bie, oskerbovanje, zverše-vanje (n. p. pravice, postave); bet ©rättje, čuvanje mej. aitbbnlen, f. ©uferbalen. an&bamtncr, ber, naredno, priročno kla-devce. §ttnb b nrnif d), bet, železna rokavica. Öanbbmte, bie, sekirica. |aubbebc, f. i>mtbbabe. fntllbijodj, adj., (za) dlan visok, flänbig, adj., ročen, ročnat. fianbfafe, bet, mali sir. fianbfnttf, bet, .Kauf obet 33er!aitf, tta« mittbntapli«er SBefitmniittig oljne 3Nafi, ofjtte ®eh)i«t, kupčija na oči; f. a. §nitbgcib; kupčija, prodaja na drobno, fianbllaüer, bie, ropotalka. fiflnbf llbd) el, bet, zapestni člen. f)aitbtltOd)Cn, V1" ročne kosti. fianbinopf, f. §cntbcfnoif. laubiorb, bet, mit einem §ettfel, ročnica, canja, locanja. öanbfranfe, bie, tacelj*, manšeta*. öanbfiinftler, f. SKedianifer. | fianbfiirbiS, f. 3aunriibc. 1 f>MlbJu§, ber, poljubljej, kušljej* v, na roko, poljubljenje roke; er itutrbe junt 4jantfujš jugelaffelt, dopuščeno, dopušeno mu jcbilo, I roko £n. p. cesarici) poljubiti, ^anblnng, bie, eilte SDiafi, dolgost roke, vatel. fianblnng, adj., roko dolg. §anblangcn, v. n., podajati, streči (n. p. zidarjem), malavariti'9. fanblnngcit, bas, fmnbtmtgttng, bie, podajanje v roko. $nnblanger, ber, podajač, podajavec, (zidarski) strežnik; f. a. 2!aglbl)tier. §nnblaitgcrilt, bie, podajavka. podajačka; f. a. Saglbbitcriit. fianblangern, f. $aitblflitgeu. Šnnblateme, bie, ročna svetilnica. panbleber, bas, nakveder, naročnjak. Sanbieljne, bie, roča. Iianbicinfrflut, f. §nnbclfraut. faubleitcr, ber, vodivcc, vodnik, ki koga vodi za roko, rokovod-j-. f nnblciter, bie, eiite fleine Seiter, lestvica, gredica. fnubleitung, bie, vojenje, peljanje za roko; rokovodstvof; napeljevanje. §iinblcr, ber, biagar; f. a. §anbclžntttitn; i. b. Sufantmenf. tinrb §attbler int Sloo. iidit-ftg bitt« bie bent flc». Slitsbriuf bes ©eflim; mungsiportes angebangte fflilbitiigSeubuitg, — ar ausgebritcft, j. S. SettttoanbbanDler, plat-nar; ®laStt>aarctibattb(er, stekleninar; ©itd) battbler, kukvar, knjigar, tt. bergl. tanbleudjte, f. fmnblaterne. nilblcurijtcr, ber, mali, ročni svečnik, svečnik z ročem. £nitblidj, adj., ročen, pripraven; inittel; ntafig, sredenj; adv. srednje, še precej; _ f. Siciblid), iJiittcliuiifjig. fnttblinic, bie, čerta, brazda na dlani. |) n tt b 10 b n, bet, dnina, nadnica. §nitblOŽ, adj., brezrok, brezročen. |janblltltg, bie, %i)at, delo, djanje; etlte §aitbtung ber S8ol)ltbdltgfeit, dobrotno, mi-loserčnorijanje; int ©«attfpiel, djanje, čin; f. a. 2lct; oaS ifi eitte f«one |iattbluttg, to je iepa reč, lepo djanje je to; bie menfcblidiett ^atlblltngelt, ravnanje, početje, delanje človeško ;. bet ^attbel, f. btefeS; eine ^anblung, štacuna, prodajavnica; bie ^aitblttttg erler; neti, učiti se kupčijstva; t. b. Bttfantmettf. mit« telft ber bent flot). SlttSbrucE bes ŠeflintnntitgS-' toorteS attjttbdtigettbett (Snbttttg — arnica; Stt«b premoženje kupčije. .fjaublungSnngelcgcnbeit, f. £(tiibclč= angelcgcnljcit. §anblungžnrt, f. |»nnbliing§U)ei|'e, ¿nnblungžaužbrutf, ber, kupčijska beseda. § n it b l it tt g § b c b t e tt t e, £oitbImtgčbrief, §tutbluiig3bud), §nnblungžbilflnj, f. fmn-bclSbcbiciitc tt. f. f. ^nitbtungžbicitcr, ber, kupčijski streže, služabnik. §>attbluitgžfrcil)eit, bie, svoboda v delanji; f. a. §nnbclžfreibeit. $aitblltltg3f0ttb, ber, kupčijski zalog. §nnblitug§gcnofft, ber, kupčijski tovariš, družnik. ^nitblHitgžgcuoffcnfdjnft, bie, kupčijska tovaršija, družba, 704 štonblungggeftpft. ©anbffiaffc. $anblHitg§gefd)aft, ba«, kupčevanje, kupčija. anatuugžl)auž, ba«, tergovska hiša. tntblttngžlierr, ber, kupčcvavec, ter-govec, kupec, teržec, štacunar. £> a It!) IU ti g 8 l C1) t1 i ti g, ber, učenec tergov-stva, kupčijstva, kupčijski učenec. §a«blimggitaiite, f. giritta. a it b l uit g žre d) t, ba« f. §anbelžrcdjt. ©anblnngšfdiitlc, f. fmitbelžftfiule. §anblungžttcife, bte, delava, ravnava, ravnanje, delanje. Sanblungžffiefcn, ba«, kupčijstvo, ter- govinstvo, tergovstvo. f aublltal)!, ba«, znamnje na roci. f flltbtneiicr, ba«, ročni nož, gladivnik. ftaubutuff, ber, šticelj*; russ. mufta. ©anbiniihlc, bic, žernov ob. žernev (aud) altsl.), žernek; audj žerne, pl., (poln. žarna pl.; t)ing. bohm. žerna,' sing.); auf ber ■Sautmutile maf)Ieit, sežemati, žernati; serb. žervnjati. ©flllbraitnje, bie, fleitte« ®elb, drobiž, drobni denar. §anb0^fe, ber, notranji vol, vol na levi oračevi roki. §aitborgel, bie, orglice. ftailbpfaitb, ba«, ročna, premikljiva zastava. ©anbpferb, ba«, toeldje« jur redjten §attb be« ©attelpferbe« jiefet, vnanji konj; eitl burd) etnen 9teittnecf)t an ber §attb nadjge* fitf)rtež, področni konj, povodnik. f>(tnbhilid)t, bie, dolžnost s jgdano roko prevzeta. $ dIIbp t ef f e , bie, mala, ročna stiskavnica, preža*. nnbpuntpe, bie, trombica. anbgitehle, bie, brisavka, obrisavka, te-rača, otirač, brisača, obrisača, brisla. ©anbrantme, bie, f. ©anbbotf. £anbreidjer, f. £aublanger. f>anbrCtd)Ultg, bie, podajanje, fig. postrežba, pomaganje, pomoč, ©flubreuter, ber, rešeto. fonbroljr, f. fmnbgctDeljr. aubrolle, bie, valjar. f>anbrof, f. fmnbpferb. ■fjttnbrittl) e, bie, ber ©tiel ant ®refdjflegel, alt eitter ^eitfdje, ročnik, gajželjnik. §anbfagc, bte, mala, ročna žaga, pila. Šattbfaitt, adj., Ijanbltd), priročen, spreten, ročen, na roke. ftanbfattm, ber, zapestnik, obrobek srajč-niga rokava. flltbf d)Cibung, bie, dobivanje rude z roko. tutbfdiellc, bie, f. ©anbfcfiel. §attbid)lag, ber, podanje roke, nad) V. v roko udarjenje; nad) 91. roka, mož beseda (bie beim Jpattbfcfdag getool)ttlidje gotntel); ben •§attbfd)lag geben, v roke seči, z roko v roko seči, obljubiti kaj s podanjem roke; ber@djlag nutberJpattb awf bett ŽRutfen, herbunka. ftgubft^litlen, ber, male smuči. ©anbfdjtttth, ber, nadj V. kres, kerc po roki; f. a. šnnbfdjlag. Stmbfdjraube, bie, žabica, mučivno orodje, s kterim se komu persti stiskajo, ■gtaubfdjreiben, ba«, pismo vladarja ali sploh veliciga gospoda z njegovim lastnoročnim podpisam. £uttbjd)rift, bie, lastno pisanje; 9Jianuj |cript, rokopis; <2chulb»erfd)rcibung, dolžno pismo; er l)at eine fdjone .§anbfdjtift, lepo piše; attd) roka. £anbfd)riftltd), adj; pisan, rokopisen, z lastno roko pisan. £attbfd)!tlj, ber, rokavica, rokovica; dim. rokavičica; (altsl. rokavica); ilt §anbfcfeu: ijen geljen, rokavice nositi, na rokah imeti. f>nnb{d)ltl)faftd)en, ba«, rokavičnik. Šattbfillllieber, ba«, irhovina, usnje za rokavice. ftanbfdjuljtttadier, ber, rokavičar. Šanbfiuhuiatberei, bie, rokavičarstvo, rokavičarija. f>anbid)Ubnt(tdjerin, bie, rokavičarica. §flnb(d)uhtttad)er»erffttttie, bie, roka--vičnica. itonbietfe, bie, ročno mjilo, milo. §anbfette, bie, bet beti guljtleuten, notranja, leva stran voza. ©flnbftel), ba«, sitce. f anbjicgel, ba«, ročni pečat, anbffijje, bie, nagli načertek, načert na berzo roko. £attbfpat, bet, pralica. f) u it b (P tel,, ba«, igranje z rokami; f. a. Gluitiatur. tttltbfpri^e, bie, ročna brizgla, sikalica. ailbftein, ber, mali kos rude (za ogled). §anbftod, f. getlfloben. Sanbftreid), ber, f. ©anbidilag; (eoup de main), prehlapni (o. hlapati) udar, za-skok, nagli mahljej. |»anbftufe, f. fmnbftein. ¿Ollbiag, bet, ročna tlaka, nad) V. peš dan. ©anbtafte, bie, tipka, .ponbicller, bet, bie fiad)e §anb, dlan. fianbtljiren, f. §>antl)tercn. ©anbtrcue, bte, obljuba zvestobe poterjena s podano roko. §>anbtudj, f. fjanbq«el)le. |>anbbergro§erungčgla3, f. Sitpe. £>tntb»erfnitf, f. Sanbfauf. ŠOltbtlOgtl, ber, (lovski) ptič, rokosedcc. §anb»0ll, adj., pest. peščica, pešica, šaka. rokovet (altsl. rakovet u. rakojet); i. a. fla». St. aud) gerst, rootion ba« flo»enif$e pregeršče (perišče), beibe §anbe ttoll; eine §attb»o(l Celite, malo število, pest ljudi; eiit toenig, troha, trohica; eine čiatifcttoli (Srbe, pest persti. §anbaagen, bet, ber »on SKenfebenbanbeit ■ gejogen toirb, itnb jtoeiraberig iji, vlak, čin-čež. kinkeš, kimpež, kinkovt. samote?, vo/.iček, geto. kolca pl. §anbwaffe, bte, ročno orožje. £anbt»abrfager. $anbttabrfager,bet,prerok(iz rok); f. a. (Djiromant. §ani)tD0priagCtei, bie, prerokovanje iz dlani ali rok; f. a. gljitomantic. ÖflttblBOnne, bie, kadiea. panbtOOffer, ba«, umivavna voda, voda za umivanje. Öanbweife, bie, ročno motovilo. OanbffiEiftr, ber, roka (ki pot kaže), fianbtocrf, ba«, ein SBerf ber §anb, delo, izdelek rok, ročnb delo; al« ein Stanb, ®e»erbe, rokodelstvo, nadj bem Altsl. unb anbern fla». SK. remeslo; ettoa aud) moj-strija; in fpeeiellen gälten faitn e« int Slo* benifd)en aud) itnüberfept bleiben, j. 53. ba« Sliaurerbanbteerf, gleifcperljanbnjerf, zidarija, zidarstvo, aud) blof zidarsko (namr. delo), mesarija, mesarstvo, mesarsko; ba« SBe* berpanbwerf, tkavstvo, tkavsko, tkanje uff.; ein •feaubtrerf lernen, rokodelstva se učiti; fpeeiell, ba« SDiaurerljanbtoetf lernen, zidanje, zidanja, aitd) zidarskima se učiti, zidati se učiti ubgl. m.; ein §anbt»erf tteis ben, od rokodelstva živeti, z rokodelstvam se pečati; ba« £anbmerf ber SKaurer, glei* fdjer, Xifcijlet ubgl. treiben, zidariti, (nadj V. a. na zidarstvu živeti), mesariti, mizariti ali skrinjariti itd.; fein •§at!bl»et[ »etfteliett, svoje delo znati, umetf; ein jünftige« §anb* Werf, v ceh združeno rokodelstvo; feine« §anbtoerf« ein ©djmib feilt, kovač biti, po svojem delu kovač biti, kar se tiče dela ali opravila, od česar živi, kovač; ©nem ba« §anbtoer! legen, komu delo prepovedati, ustaviti uff.; in ba« §anbtoert greifen, v delo seči, segati; f. a. ©CgtCifCIt; ein £anbt»erf au« bem Spielen mad)en, igro za svoje delo, za opravilo imeti, od igre, ob igri živeti; eine @ad)e al« ein JpaitbWetf frei* ben, po navadi kako reč opravljati, t. j. brez posebne marljivosti; für Innung, Sunft, f. biefe. fianbdJCtlCt, ber, rokodelec, nad) V. ro- kodel, böltm.. poln. u. russ. remeselnik. |>ani)tuer!critt, bie, rokodelka. ÖnnbttlCtflitb, adj., rokodelsk. fianbtoerl Žiiltefte, ber, starešina rokodelstva (ceha), fiaitbtoerfžarbeit, bie, rokodelstvo, fianbmerlžarttfel, pl., členi, postave (rokodelstva); §anbWetf«artifet, be« SBacfet; l)anbt»erf«, pekovske postave, ^flltbmerfžbtatttb, ber, rokodelska šega. fianbtocrf$burfd)C, ber, (potujoči) rokodelec, rokodelski pomagač. č>atibroeri§frau, f. afetfierttt. pitnbtncrižgenofi, ber, tovariš po rokodelstvu. f>anbtoerf3gefell, f. šmitbmerlžbttrfdje. §flltbfflCr!ŽgrH§, ber, rokodelski pozdrav, rokodelsko češčenje, češenje. Saitbtoerlšberbcrgc, bie, združnica. pttttÖtDCrlS^Crr, ber, komisar pri zborih rokodelstva. i>aubu>ettžjunge, ber, rokodelski učenec, deček. Š>attflrttuf, 705 tattbtoerff litnbe, f. £edjnologie. (tnbmcrfžlabc, bie, rokodelstvena sklad-nica, skrinjica, denarnica. §anbwcr!žlcute, pl; rokodelci. .»anbtoerfčmanit, f. §aiibtoerfer. §anbtDCrf§mäßig, adj., rokodelsk, po pravilih rokodelstva. SnnbtBCriŽmetfter, ber, (rokodelski) mojster. §aitbtt)cr!žlteib, ber, nevošiljivost, nevoš-Jjivost, zavist, zavidnostmed rokodelci. SnnbtDerlžorbnnng, bie, postava ali red za (kako) rokodelstvo. §anbroerf3ftcuer, bie, rokodelnina. f anbmerižicrmanbte, ber, etwa cehovnik. anbtocrfžboll, ba«, rokodelci. Snttbtoerlžjeug, ba«, orodje, rokodelsko orodje. Sanbtncrlžjunfi, bie, rokodelski ceh; f.a. äunft. SnnbtDCrltpättg, adj.. opravljajoč rokodelstvo. §attbt»inbe, bie, vitlič, vintica. §anbmÖrtcrbud), ba«, mali slovnik, besednjak. § fl It b tOU rf Weite, bie, lučaj, serb. rukomet. tnnbtturjcl, bie, zapestje, zapešče. anbjCidjen, ba«, ročno znamnje (namesti podpisa). Sanbjeitpnttng, bie, ris, risanje z roko, ročni čertež, načertek. öanbjirfel, ber, šestilo. |>attb31tber, bet, čebrič. Sanbjttg, ber, poteg roke, z roko, posebnost, lastnija kakiga pisanja. §nnf, ber, (Cannabis), bie ipjianje, konoplja; " ber teeiblidje, aud) |>änjttt, gintmel, £anf* penne, černica, semenica, semenska konoplja; ber mätmlidje aud) §anfpapn, belica, plaskovnica; (anbete feljren ti a d) Heinsius Seugnijj biefe Sennettitng um); £anffante, konopno seme; f. a. gimntel. tnnf = , in 3f6gn., konopni, — za konoplje. itnfncEcr, bet, njiva za konoplje dobra ali na kteri konoplje rastejo; nad) bet (Srnte, konopljišče, konopljiše. tauf bali, ber, sejanje, ravnanje konopelj. anfbredje, bie, tolkača, terlica za kono-plje- anfbarre, bie, sušivnica, jama konopna. anfcibifber, konopljasti slez. iin f c n, adj., konopen, serb. konopljan. anfcrlütg, f. Hänfling, anffelb, f. Sanfatfer, anffint, f. ^änfiing, attf g dr n, ba«, konopna preja, konopnina (leljtere« fanti jebod) aud) .§anfleinwaub bei beuten). anfgctnfitfjfe, pl; konopnice. anfbabtt, f. $anf. attf bati bel, bet, kupčija s konopljami. attfbcdjci, f. ©cd)tl. anfbenne, f. $anf. attf lom, ba«, konopno zerno, konopna glavica. Sanftraui, f. Seiitfraui. 706 H«nfleintoanb. Hanbfeil. HanfleintOOnb, bie, konopno platno, ko-nopna tkanina, konopnina, nad) Sul. kp-nopljaš. Hänfling, ter, (Fringilla canabina), prava konopljičica, konopljenka, rcpnik, repalčica. ^anfmeifc, bic, (Parusater), pogojzdnica, gojzdna senica, menišček, menišek, šapljica. fennfntiibic, bie, stopica za konopno seme. f>nnfncfiel, bie, mertva kopriva. Hanföl, ba«, konopno olje. . Hanffaat, bte, Hnnffaine, bet, konopno seme. §nttfftängel, bet, konopljika, konopno steblo, konoplja. ©anfiel, f. famftel. Hang, ber, freier einet gläd)e, nagnjenost, položnost, nadoljnost, nagnjene tla, nad) Jan. viaz; f. a. Slbljatig, 9leigung; fig. naklon, nagnjenje, (russ. sklonnost. na-klonnost); jebet 3Jtcnfd) bat feinett Hang, kolikor ljudi, toliko čudi, toliko želj; feitt Hang jum Spiel ttnb }itttt Srttnf flčft bem Šater !8efotgniffe eilt, očeta skerbi, oče se boji zanj, ker prerad igra in pijančuje. Hangebaifeit, pi., viseče lica. öanßtbonf, bte, viseča, obešena klop. ^pnngcbflttd), bet, viseči trebuh, vamp*, serb. kulje; eitt Hatigebaitd) »erimftaitet ba« ifferb, vamp kazi konja. Snngcbctt, bas, viseča postelja. |>angcbriiic, bi?, viseči most. §(ingebiigcl, bte, viseči, ne priterjeni stremen; f. a. Steigbügel. |»angeeifett, baS, uho na zvonu, ■öangegttrit, bas, ptičarska mreža. §angegctoicbt, bas, omah. $>angcbaut, bte, beim Sftinbe am Hälfe, pod- vratnik, podvratec. Salt gefeite, bte, zavornica, zaverivnica. ö än gel, f. ©členi. 4)flngelanifje, t>ie, viseča, obešena svetil-nica. |>angelcunngenb, adj.. viseč, obešen; f. a. fangen. $ängcpfat)l, ber, att weitem bie ®atter thür hanget, nad) V. mali steber, lesnik, (na kterem visi lesa). Hänget, ber, obešač; f.a. Anhänger,. bänger. . Hättgcrieitten, ber, obestynt jermen (re-men), (na kterem visi kočija). Hängefnitle, bie, viseči steber. Hängefdjloft, ba«, obesivna ključavnica, obesnica, taška. vešenka, žabica, žabnica. Hängefeil, ba«, nach Otvoza, konopec, na kterem je (lovski) pes privezan. fü'ngeftod. füngeftod, ber, bei gteifd^^afern, kljuka, obešaio, kavelj. fangeinage, f. Söaffcrmage. itaitgelDOnil, fcie, viseči zid. sija. |>angttDCibC, bie, verbovo sibje. langeffierf, füngeuierl, bas, vezano delo. »üngftfdj, f. Stodfifd). »Bltggcriift, baS, viseči oder, lattgjcl, baS, obešenina. ► 0 Jt 0 ft ii ti C, bie, viseča podpora. lOngCJlbr, bie, viseča ura. ißnfe, bie, stegno (pri konji). >anrefd)6aunt, f. (Berefd)bamn. lOtlŽ, ber, §anS in allen ®äffen, povsotnik, f. a. ißöbel; er ifi ein^an« in allen ©äffen, povsod gaje polno, dosti; toaS ■jjänSfhett ntdEft lernt, lernt §anS tiic^t mehr, stariga konja ne naučiš jahati, česar se z mladih nog ne naučiš, tega se boš v starih letih zastonj učil; bie großen Raufen, velika gospoda; ein bumnter §ans, f. Suntmbart; ¿jans oljne ©otgen, lahkoživec; .§anS hin= ter ber Stauer, niebr. strahopezdljivee. §anftt, fanfe, bie, hanza, zveza. |>anfcatifcf), adj., hanzašk. «anfeftabt, bie, hanzaško mesto. ÖÜnfel, baS, slabo pivo. fjünfelireihcr, ber, kerščevavna, kerše- vavna kupa. f Üufeln, v. a., v društvo sprejeti (s šalami), kerstiti, kerščevati, kerševati novinca; f. a. Sieden. $anžgraf, ber, (ehem.) rokodelski in kup- čijski sodnik, ^anžmurft, ber, nad) V. glumač ob. glu-mec (and) altsl. n. serb.; gluma, für ©paß ifi auf beni itarfle gebräud)li>ert, ne &re> obtičalo je; eS i)«t)ert mit ihm, meša se, manjka mu je. fiflpp, bet, auch int. šavs; einen £app lljun, šavsniti, hlastniti; f. a. Söifjeit, bet. Rappen, f. Sihnappen, Seiten. Rappen, bet-, f. SBiftdjen. pappig, f. begierig. fiarangnitCIl, v. «., ogovoriti, ogovarjati zbrano ljudstvo. fntrccliren, f. beunruhigen, Meden. |inrd)eu, bas, lasec. SorCUt, bet, harem. füren, adj., au« paaren, žimnat, kocinast; farlelin. 707 hareneS .ftletb, raševnik, raš; baS fiarene §emb, rašasta*, raševnata srajca; (»ergl, 9ia|d)); f. ubr. faar in ben oerfd). Sebeut. t tir en, M- f- faaren. lir en h e nt S, baS, rašasta srajca. t iir et i ter, f. Srrlcljrer, Se^er. Orfe, bie, bas gefdjttittene ©etreibe batin jlt troeftten, kozolc,nach V. kozelc, kozel; bie langgeflrccfte, stog, stegnjeni kozole; uiebtige, pokloničeni kozole; ohne ®ad), osterv, in O. .it. roglje, kopica; $0ppel= harfe, vezani kozole; f. a. Siornfege; in bie •§arfe legen, zdevati, skladati, vkladati, vde-1 o vati; baS ntltftfal. Snfltltm. harfa, harpa (russ. arfa); bei Gutsm. plunka; aitf bet •&arfe fpielen, brenkati na harpo ali harfo. tarfenabtheilung, bie, brana, arfen, farfenen, farfneit, v. n., brenkati na harfo; serb. udarjati harfo. farfer, farfener, farfiter, farfenift, bet, harfenist. f arfentflin, bie, farfcnntabchen, bas, har- fenistinja, harfarica. farfenllaitg, ber, glas, brenk harfe, harfni. fnrfenfttite, bie, struna za harpo, harfo, arfcnfaule, bie, steber; bie itntere Sln^ fiiictung, baba. f Orf Cttf djliiftel, bie, harfni ključ. £>arfenfpiel, bas, brenkanje na harfo, f arfenfpieler, f. farfner. f arfenftiid, bas, napev, pesmica za harfo. farfentou, ber, harfni brenk. drtug, ber, nad)anbetnfla». SPiba. sled-a, naih V. in D. itr. seč, nad) Gutsm. slanik, serdun, arenk*. iiringer, bet, sledar, sečar, slanikar. iiiriugž = , in 3f&g., sledji, sečji. dringžiauch, ber, fig. tenak trebuh, liiringžbriihe, bie, sledja solomurja. drtngŽbllbe, bet, slanikarnica, sledarnica. itringžfattg, bet, sečji, sledji lov. aringžfafi, bas, sodček sledov, slanikov. arittgžftfdjer, ber, kdor lovi slede ali seče. f iiringSfifdjeret, f. faringžfang. faringžtonig, f. 9iothbart. fiiringžlopf, bet, sledja, sečja, slaniko-va glava, ant ^atingSfopf faugen, stradati, f iiringžfrdmer, ber, sledar, slanikar. faringžnetj, bas, mreža za slede, f aringžfalat, bet, salata s sledi, faringžfeele, bie, fig.,para (od človeka.) f arfe, bie, betSReehett, grablje, pl.; et teunt bie .§arte nitht mehr, materni jezik je pozabil; ber Sheil bet Jparfe, toorin bie 3ahne ftnb, heipt im ©loo. čeljust, far!Clt, V. a. aitch n., grabiti, autnttc, bte, pisani pank (paik). Mirm, bet, tarnanje, tarnja, tiha žalost, velika skerb, otožnost, itad^ 91. objed, allsl. pečal-i; f. u. (Srattt. Siirmel, bet, f. 3icgc«6oct; bte, f. iHante. I»itrraclin, f. Sttmclitt. § lir nt C It, a. 11. r., skerbeti, tarnati, škorn-lati, objedati se, ujedati se. snedati se, otožen biti. gristi se. $nrmfret, §>arntl0§, adj., miren, zadovoljiti, brezskerben; uitfc^ablic^, nedol-žin, blag, neškodljiv. SamtlofigfeU, bte, breztožnost, brez-skerbnost, neotožnost, mirnost; nedolžnost, blagost. SflnttOttiC, bte, soglasje, (altsl. s'glasije), skladnost, harmonija*; iti ■§artitonie (ebeit, zložno, v edinosti, zložnosti živeti. ta t rn O ni t a, bte, harmonika, armnntrcn, n., vjemati se. streči se, vezati se, russ. žit lepoglasen, zjemati se, zlagati se. (živeti) soglasno. $armonif$, adj., soglasen, ubran, skladen, zložen. Sam, bet, scavnica, moča, mokrica, (serb. mokrača), attfidnbiger voda; oft fjčtt man "beti 3ufa(j, svoj, j. S. k svoji vodi je šel; beit ,§ara iaffett, scati, audB curati, puščati, pušati, russ. močit sja. Snrnartifl, adj., scavnieašt, mokričast. Jpatltorjl, ber, zdravnik scavilnih bolezin. •pamblnfe, bte, mehur, (scavni). ^»arnblafcitfteitt, ber, kamen v mehurji. $>ambrcnncn, baS, rezanje ali žgeča bolečina pri scanji, peče ga kadar šči. jamčit, scati, atiftältbiger vodo pu- stiti, puščati, pušati, mokriti. tarnfificl, bte, scavilna pijavka, amflltf, ber, uščivanje, anfidubig močenje, kapanje mokriec; ben §atltj!uß fabelt, nščivati se, poščivati se; ettl bamit Šebaf* teter, »erädjtt. uscanfe, uscanec. Samgangf Sarnleiter, ber, scavni žiebek, böhm. mocnica. Samgefäfi, bač, cevčica za močo. $ambaft, f. Sarnarlig. ■patllbatj, ba«, smola od moče, mokrice. Samif d), ber, železna obleka, russ. bronja, laty; Söritfif)afnifiJ^, oklop, oklep, oklopje, opersnik; 3entanbeti in ben |>armfcb jagen, treiben, razkačiti koga, razserditi hudo; tiacb V. na konja posaditi; in ^artlifd) ge* tatljen, razserditi se. ttad) V. na konja sesti. tatnifdjbrett, f. flanfe. arnifdjen, v. a., z oklopam ali oklepam obdati; gebarnifdjt, z oklepam obdan; ein gebaruifd)ter Sfteiter, oklopnik. Sartiiftbftfd), f. fanjcrfifdj. SatnifdjljaitS, bas, Sflfntfdjtnmnter, bie, orožnica. Sarnfdjlilje, bie, nit. §atnifd)raadjer, bet, oklopar, oklepar. Sati. Satttfraul, baž, (Herniaria), kilovnik. Sarnleiter, ber, f. Snrngang. Satnmittel, b aS, zdravilo, ki žene na vodo. Samptobbet, Sarnguder, Sfttnboctor, ber, nad) V. uscani prerok, kdor iz scav-nice prerokuje , bolezni naznanja itd. Satntöbte, bie, scavnik, scalo, (po/n. cewka moezowa). tarnrobrtnbriift, bie, scavna žleza, arntubt, bie, (diabetes), uscana bolezen, uščivanje; (diabetes melitus), sladkorno uščivanje. Sotnfalj, baž, scavnična sol, scavna sol. Samiaitb, bet, pesek v mehurji. .patnfa^, ber, gošča, goša, usedlina od scavnice. Sarttfülirc, bie, scavnična kislina. Satnitbnitr, f. SBlafenfdimtr. Sarnftein, ber, kamen v seavilih. Sarnfltang, ber, (Slitfbängebanb ber 93la|"e), mehurjeva vez. S ar It ft t enge, bie, (dysuria), zapiranje vode, težko scanje, böhm. rezavka; er bat bie •§arnflreiige, voda se mu zapira, težko šči. f- amftoff, bet, scanina. arntteibcitb, adj., kar na vodo goni, nad) bent Huss. močegoniven, močegnaven. Satntriibnng, bie, kalna scavnica. Snmberbaltltng, bie, zaderževanje vode (v mehurji). Sarnbcrftobfung, bie, (ischuria), zapor, zapira vode; er leibet an ber Jpanmrftopfung, voda se mu je zaperia, ustavila. I» a rit tnc g, f. Sarngang. SnritUlinbc, bie, (Stranguria), madron; f. ^aritftrcngc. S am 5 toon g, f. ^ornftrcngc. f nrpaf, f. weijbal^ SarHt, f- Sntfe. Sati)ltlliC,bie, harpuna*, ostvepi., ostvinaf. £ at J) It It iter, ber, harpunar. Sar (J be, bie, harpija. Sarrafi, f. 9tafdj. Sarrc, bie, čakanje, pričakovanje, dalj časa; itt bie .§arre jte^en, f. Sängt (in bie Üänge Sieben). Sattelt, v. n., čakati, pričakovati, doča-kovati; auf einanber barren, sčakovati se; barre auf @ott, na Boga zaupaj; barre ntei* tlet lti^t, ne nadjaj se me; f. a. 2luŽ= battetn; id) fanti b'er itidjt barren, ne morem tukej prestati. Satfd), adj., »on ber jtittbe einet SBunbe, krastav; bie Sffiltnbe befant eitte ftatftft fltinbe, rana se je okrastala; skerlupast. okrenil, okosel; »cmgrofi, razzebelkast,nad> 91. skrapast. srenast; oskorjati se. okre-niti se. Satfd) C H, f. n., srežiti se, okreniti se, oskorjati se, skerlupniti, okrastati se;f. a. SBerbarrfdjett. tarfdjbede, bie, nad) 91. skrapa, sren. art, adj., nidjt ttetd), terd, altsl. tvrM; baž ift ju b®rt, to je preterdo; batt Wer* ben, oterdniti, sterditi se, poterditi se; Bat,- te« ®rob, terd kruh, suh kruh; mit eitter barten Sîinbe ûberjogen tterbeit, f. §nrfd)CU ; auf ter Ijarten (Srbe, na terdi zemlji; eitt fjarte« (Si, jajce v terdo (kuhano); Ijarte @»eife, terda jed (ki se težko žveči), neprebavljiva jed,-težka jed; Ijarte« ^olj, terd les; fiarte 93irn, pusta, nezrela hruška; barte« ©etreibe, f. šattfortt ; Ijarte« gittter, zob, (vsa piča, razun slame in mcrve); harte« ffiajfer, terda voda; fjctrteé ®elb, terd dnar, večji sreberni dnar; mit ©djtl'ie» rigleitett »erbunben, težek, truden, and) terd ; Ijarte 9trbeit, težko, trudno, terdo delo;ba« toirb tiott Ijalten, to bo težko, terdo, ta bo terda; mit tjarter SJÎûlje, s težkim trudam, težko, z veliko težavo; Ijarte §anbe ftabett, terde roke imeti; Barter 8eib, f. .Çiarticb bigfeit; auf eitteit barten Siji getjčrt ein i?iar= ter Jîeil, jeklo jeklo zbije; fjarte 3eitcu, slabi časi; eitt .Rittb hart erjieljen, otroka ostro zredjti, zrejati; ein parter SBinter, huda, ostra, terda zima; bie ,Rranfl)eit Ijat ifm ijart ntitgetiontmen, bolezen ga je hudo potlačila, močno ga je vzela; eine Ijarte Stirn babett, nesramen biti; eitt parter jtopf, terda glava ali butiCa, ki se je nič ne prime, ki se težko uči, slab spomin; eigetu finnig, termast; Ijarter ©inn, upornost; ein tiarte« Jgierg, terdo, kamnito, nečutno serce ; ftarte ©trafe, Ifuda. ostra kazen ; Ijart reben, osorno ogovoriti; e« fallt ibni Ijart, težko mu de. težko ga stane, težko se mu zdi ; l)art tjëren , težko , slabo , hudo slišati, serb. nagluh biti; tiarte« SBetter, vihar; bart fc^mecfett (»om ®ter), pokis-niti; barter ©treit, hud prepir; ^arte ©c^reiB* art, okorna pisava, ltacf) Jan. rod jezik; ba« ¿parte, f. $iirte '• e'n porter ©dilaf, terdno spanje; adv., terdo, hudo; (Sinem bart jufejjen, na pete biti, hudo naganjati, navijati, pritiskati, podkuriti mu, siliti, mur diti, morati ga, mecati ; Ijart alt ber SKalter, tik zida; mit SWiifte, komej, težko, fiart, ber, bie, f. far j. " artau, f. fartljëu. attblei, ba«, terdi. od srebra ločeni svi-, nec. £artc, bie, bie (Sigenfdjaft, terdoba, terdost, audj terdina; bie^ârte bei .Robfe«, terda glava, terdoglavnost; eine ritnbe ¿ârte ant 8eibe iit ber Stuatomie, terdina, bunka; bie Jpârte ber ©tiru, nesramnost; bie ^ârte be« .fier» jeni, terdoba. nečutnost serca, terdoserč-nost; bie £ârte be« ?ltt«brttidljtiutig. tartll'cit, bie, terdost; f. a. §itrte. nrtbctjiß, adj., terdiga, kamnitiga serca, terdoserčen, neusmiljen, neumilen, terd, ne-milostljiv, naß Ravn. opokel. Snrthctjigfcit, bie, terdoserčnost, neu-smiljenjc , neusmiljenost, nemilostljivost, ttaß Ravn. opoklost. ¿D nt ti) C U, ba«, (Hypericum), kcrčno zelje, sv. Janeza rože. tnrttjobc!, ber, terdi stružič. nrtbörig, adj., oglušen, naß M. u. im Serb. u. Böhm, nagluhat, ki ne sliši dobro, težkiga sluha, gluhovit. $nrtI)Örig!eit, bie, nagluhost, topi, težki sluh. fnrtljöritig, adj., terdorog. urtljllfig, adj., terdorožen, terdiga roga, terdiga kopita. Snrtljiiifig, adj., terdostročen. föttigfcit, f. fürte. Ö tt i gl i d), adj., terdljat. terdikast; arbei» telt, terdo delati. S nt t II cm nt ig, adj., (monf.) preterd, (trtJOJjf, ber, terdoglavec, topoglaveo, ter-doglav (nar. pes.); tveibl. terdoglavka; fo »tel al« (Sigettfttiniger, tcrmoglavec, svojo-glavec, zopernež. Sartföllfig/ adj., terdoglav, topoglav, sla-biga spomina, kasne glave; eigenftnnig, svo-joglav, uporen. SartiOfJfigieit, bie, terdoglavnost, termo-glavnost. Snrtiont, ba«, tiarte« ©etreibe, b: i. Sffiei--gen, 9iccfeu, ©erfien, golenina, sternina, jekleno žito (vse žito razun ovsa). Sortleljrig, adj., kesne, terde glave; f. farttöDfig. $ art l tibi g, adj., zapert, zapečen, po kontur s.e zapeka, de ne more lahko iti od njega, naß M. zaperte potrebe; fig. stisnjen, sker-čen, neužitoven. Snrtlcitligleit, bte, zapertost. zapor, za-pekanje. SÜrtliß, adj., terdikast, terdkast, terdljat; »cm SBeiit, kislast. tnrilißfeit, bie, terdkost. nrtinüntig, adj., bei Uferten, terdiga gobca, terdousten, neposlušen, terdokoren. S»nrtmälllig!ett, bie, terdi gobec, neposlušnost. t ar t me i fei, ber, razsekač. oriltncfig, adj., terdovraten, terdoglav, terdokoren, neukreten, uporen, okoren, termast, svojeglavem samoglaven; bartnadig auf etwa« beharren, svojo tiščati, tišati, gnati, v glavo vbiti, vtepsti si, (da more tako biti), serb. ukopistiti se; ein Ijartnäcfi' ger SBinter, dolga, terda zima; eitle i)art' ttäcfige .Rratlffteit, terdovratna, dolga, terda bolezen, (ki se neče podati, udati). 710 ©artnodtgíeií. Jpattttiitfifllttl, bie, terdovratnost, terdo-glavnost, upornost, okornost, terdokornost. furtniigclettt, bas, terdi klinčič. artricgcl, .frartrabcr, ber, (Ligustrum vulgare), kalina, kostanjlčevje, zimolez; (Cornus sanguinea), psikovec, psikovina, beli dren, divji dren, sviben, svib, svibov les; (Cornus mascula), dren, drenovina. Šjnrtncgelijolj, ba«, (»oni toilbett Sornel-- battnt), psikovina, svibovina. £artriltbtg, udj; terde skorje, terdoskor-jast. ©ortfctjalig, adj., terdiga lupa ob. luba, terde lupine; bartfd)alige sjjufi, koščak, ko-šak. farifdjlad)lig, f. £erjfd)lad|tig. artfdjlttglotl), baž, mešanina iz medi in srebra. ©ttrifebttig, adj; terdih kit, žilav, ©artietn, bas, terdost, nečutnost. žartfinn, f. |>artnadigfcit. ftartjinnig, f. Sarlnatfig. Sartftraud), f. |>nrtriegcl. ¿artftiid, baS, kos bakra ali kotlovine. fiartioniie, bie, beti glnljeitbett ©tal)! abjUi lof^en, kalivno korito, kalivnik. ■Jiflrtlllig, bif, kaljenje, kalilo; gute, fc^iec^te ,$artung als Suftaiib, dobra kal, mehka kal. Sattffloare, bte, kovna roba. |»flrtlDOffer, bas, kalilo, kalivnica. ©artioerbeil, bas, sterdba, oterdba. .pflttlDCl!, baS, terdina, ki ostaja od raz- topljeniga bakreniga kamna v peči. £arj, ber, and) Jparb, §art, toalbiges ©ebirge, dobrava. baS, smola, (bohm. u. polil. a. živica), altsl. teki, f. Sarjartig, adj., smolast. $arjhaum, ber, smolno drevo, smolovec. ©arjbeiDOliner, ber, dobravee. |iar3bCU)0l)ItErilt, bie, dobravka. ^orjei^el, bie, okrogli želod, nacb Zal. jelovec, jelovšček, jelovšek, §arjClef tricitat, bie, smolna elektrika. |jarjett, v. a. it. H., .£arj fdjarren, smolo kresati, smolo brati, smolariti, fig. prijemati se kakor smola; ehtett fflaum fiarjen, obrati drevo, očistiti ga smole; mit bem ^arjeit »erbietiett, prismolariti. S ar J C1', ber, smolar; lenuh, fltirscrtlt, bie, smolarka, smolariea. i)(irjfllt|, ber, smolotok, smolotočina. §arjflalle, bie, smolno gnjezdo. ■patjliolj, baS, smolni les, smolno drevje, f) ar ji d) t, adj., bem §arje afenlid), smolnast, smolast, smoli podoben, kakor smola. f»ar jtg, adj., .§arj etilfjaitettb, smolnat, smo-len. )arjfappC, bie, smolarska suknja. >arjf0l)lc, bie, smolnati premog, j ar J i ii g C, bie, debela laž. jarjmcffcr, baS, stergulja, smolarski nož. jarjmcfte, bte, kozolj, kozulj, ttadj F. kozarec, škobovec, kohor. Sarjpflaitje, bie, smolnata rastlina. č>af?elnufj. $ar jri§,ber, čertanje, načertavanje (smrek, da bi se smola iz ontajenine cedila). JO ora f d) ar r c, f. jarjmcffcr. .j&arjfdiarcr, #ai;jrci&er, &ar3fdiabcr, ber, smolar. Sarjtanne, bie, smolnata smreka, jelka. S ar JU) al b, ber, černi les, černi gojzd. t.garjmaffer, bas, smolna voda. fiafarb, £ajarb, ber, prigodek, naključje, afarbiren, f. Sffiagcn. afarbfpicl, bas, igra na (golo ali slepo) igro; f. ©liidŽfpicl. jafdjcn, r. a., klapniti, hlapati. hlastniti, hlastati, zgrabiti, grabiti, popasti, popadati; bie .fitlbet ljafd)en ftdj, otroci se lové, se pojajo, se prijemajo, se gonijo eden za drugim; bie 3eit fiafdjen, uloviti čas (in porabiti); fo »tel als fireben, nad?Sob f)afd)ett, hlepeti, hrepeneti po hvali, gnati se, poganjati se za hvalo; 5Baufe bafdjetl, miši loviti. afdjett, bas, lovljenje, hlapanje, hlastanje, iiždicit, bas, zajček, zajče. afdier, ber, berič, brič. 0 f d) Cr 10 1) lt, ber, beričevina, bričnina. afd)fpicl, baS, (»ielett, loviti se; mit »er= bmtbenen Slugen, f. a. S8tinb(es Jhtf)f»ie(). §afc, ber, zajic, aitd) zec, (altsl. zajec), itt @t. a. zavec; bie ■Siftn, zajklja, zajka; eitteit §afen ftreifett, zajca -iz kože deti, de-vati, na meh odreti; »iele §uttbe ftnb beS §afett Sob, mnogo hertov zajčja smert, russ. moč se ugiblje množici, serb. dva loša izbila Miloša; ba liegt bet Jbafe tnt ipfeffer, v tem germu tiči zajic, to je izvir nesreče; ber £afe fttjt, zajka dela mlade; eitt feiger §afe, f. geigling; laufett toie ettt gebunbener -§afe, po polževo iti, vleči se kakor megla. §ttfd, bie, leska, lešča, leša, leščina, lešina; " ber, f. jafcling. £afelant, f. ^offcnrcipcr. éafclblitme, f. Slnemmte. Šafclbufd), bet, leskov germ, leščje, lešje, leščevje, leševje, leskovje. !>afelcidje, bie, beli hrast, éiifclcr, ber, glumač, glumec. .joafclgcbiifi, bas, leskovo germovje; f. a. fmfeibitfd). jafclgcfliigcl, bas, jerebovina; f. a. " felfjutin. ©afclgeric, f. ©afclrulfie. liafcibOl}, baS, leskovina, éafclhubn, bas, (Tetras bonasia), veliki ali gojzdni jereb, lesčerka, orehovka. tafeling, f. Siibel. afcliren, f. §iifcln. §afeIfa^djCU,baS, abranek, abrenek, abran-ka, berst (leščin, lešin). tafeimailž, bie, leskova miš, polh. afeln, ©cfcllt, adj; leskov, leščev. le-šev; feáfelner Sieif, leskov obroč. |>afcltt, v. «., šaliti se, norčevati; v. a., nagajati komu. £>afeiltltli, bie, leščnik, lešnik, lešnjak; ©nfelnufjfarlie. braun ober reif, sajev lešnik, sajevec; ba« SBeifje iit ber unreifen ^afeiituf, sneg. tafelnuftfarfic, bie, iešnikova farba. tlfclbbl, ba«, olje i z lešnikov, lešnikovo olje. ©afelbljrleiit, f. SidienfditDamm. ©afelrafce, f. £>afelmau0. ©afclrittljt, bie, leskova šiba, leskovica, leskovka, leskovee, leskov prot, leščevka, leševka. ©afelftab, f. ©afclrntbc. oafeljlaube, bie, leska. ©af elitni, f. ©afclrutite. ©afelftrandj, f. ©afcl. ©afelmurni, ber, slepec; f. a. ®linb= fd)Icidje. ©afelmurj, ©nfclnturjel, bie, (Asarum europaeum), nad) bem Poln., Böhm. H. Huss. kopitnik, leskov koren, virh. ©afen=, in 3f?g., zai°.i'-©afenabler, ber, f. SBciitbredjer. ©aftltantpfcr, ber, zajčja detelja, ©afenapfel, ber, mišancgar*. ©afenauge, bo«, zajčje oko; f. a. söene= biftefrnnt. ©afcnbalg, ber, zajčji meh, zajčja koža (na meh oderta). ©afcnbailflc, adj.. boječ kakor zajic. ©afcnbctjc, bie, lov zajcov s sokolam. ©afcnbratcn, ber, pečeni zajic; ein Stürf bauen, zajčja pečenka, zajčcvina. ©nfeubrob, f. ©afcnobr. ©aftnfäljrte, bie, zajčji sled. ©Oftnf Cll, ba«, zajčevina, zajčja koža. ©afenfttt, ba«, zajčja mast; er Ijat iti« §afenfett getreten, norčav je. $af enfleif d), ba«, zajčcvina, zajčina. zajčje meso. ftafcnfllfj, ber, zajčja noga; fig. f. geißlillfl. Aafcufii|i0, adj., norčav, glumljiv. fiafcnfüfjißfcii, bie, norčavost, glumlji-vost. §aftufniter, baž, podšivka iz zajčjiga kerzua; zajčja piča. fjafengom, f. ©afennci). §afcitgcbägc, ba«, ograda, kjer se ne smejo zajci streljati. fiaftugeier, ber, zajčji jastreb, fiafettgcil, f. ©cnfter. ftaftngraž, f. ©afcnoljr. |afcni)aar, ba«, zajčja dlaka. ÖnfCltbttft, adj., smešen, po zajčje boječ. ftafenlieibe, f. ©cnficr. ftnfClli) Cr$, ba«, strašljivost, boječnost, boječe serce. itUfcnbC^C, bie, gonja zajcov. šafenijorbe, ©afcnftiirbc, bie, zajčja lesa. »afenbnnb, ber, pes zajčar. Sflfenjagb, bie, zajčji lov, lov na zajce. |afenfä$djen, f. ©afclfä^djcn. »afcuflce, ber, (Trifolium arvense), zajčja noga; f. a. SBltdjampfCr. Itafcnfleilt, ba«, sprednji konec zajca z drobam. ßafenioljl, ber, f. ©tinfcbieftel. ftiftnlttpf, ber, zajčja glava, trap. ©afipljatfen. 711 tafenlab, ba«, zajčje širše, sirišče, siriše. afcitlagcr, ba«, zajčje ležišče, ležise, rii.is. zajčja loža. ©afcnlattig, ber, (Prenanthes muralis), mlečni osat. ©afenmanl, ba«, zajčji gobec, ©afenncft, ba«, f. ©afcnlager; fig. fettter* ftaft gepflügte Steilen eilte« 9l(fer«, oplaz. ©afCllItCit, ba«, mreža za zajce, ©afenoljr, ©afeubljrd)en, ba«, zajčje uho; bei beti Siid)brucfern, f. ©anfefiiffe, 2infiib= rungeijeidicii; f. a. ¿ittergrač. ©afeit panier, ba«, nur iti bet Steben«art, ba« Jjmfenpamer ergreifen, auftoerfett, lesioi na rep sesti, svoje kopita pobrati; f. a. gitlfliefteit, Sindji. tafenpfeffcr, f. ©afenllciit. a f c up f o t c, bie, ©nfciipfbtd)cn, ba«, zajčja nožica, tačica»; f. a. ©afCltflCC. ©afCltfdjartC, bie, zajčja ustnica, zajčja škerbina, nad) V. zajčja tesla. ©afcitfdjlaf, ber, zajčje, lahko spanje. ©afenfdimalj, f. ©nfcufctt. ©afenfdjroi, ber, ba«, zajčniki; mit^afen» fd)rot gcfdjoffett feiu, rad šale uganjati, ©afenfdjuiarj, f. ©aftuHein; nad) v. zajic v černi župi. ©afcilfpruitg, ber, zajčji skok; zadnja zajčja noga; zajčji sled. nfcitfpiir, f. ©afeiifiiiirtt. afenftiifjer, f. ©afcnnblcr, ©afengticr. afcnftrantb, f- ©afcnlattig. afcnjttrint, f. ^offeitrcifjcr. afemii?, f. @ctf. tijilt, bte, zajka, zajklja. ©üfifircit, f. 9inftcbcn. ©afpC, ©iifpC, bte, štckelj»; dnrina kljuka, stežaj, (duri na stežaj odperte); böhm. stežej. ©afpcl, bie, ba« @ifeti, Worin bie Jilinfe fäilt, burnik, nad) V. narba; f. a. ©ačpe. ©afpel, ber, aud) bie, für ba« ®arn, mo-tovilo; aitd) garnik, gare pi.; ein §ebejeug, vreteno, vitlen; int Šergbaue, vlačilo; fig. motovilo. ©afp CI ar m, ber, bie »ier gieidjlaitgeit ^čljer iti ber JpaSpeltoelle, motoroga. afpclbanilt, ber, vreteno, vratilo. afptler, ©afplcr, ber, motač. ažplertn, bte, motačica. afpclgcfteli, ba«, stalo motovila. afpeil)nubbabc, bie, kljuka pri moto-vilu, garniku. ©afp c II) o m, f. ©afpclbanbbabc. ©nfpeln, v. a. It. n., namotati, zmotati, motati; im SSergbatte, vleči, vlačiti; fig. mahadrati (gredoč). tOfpClplItltpC, bie, samotežna tromba. afpelrab, ba«, vlačilno kolo. itač^ V. vlačilo s kolesam. ©afpclftiifce, bie, bie fenfrec^ten Stügen ber ^afpeltoeile, ttadj V. stavnica. tafpclmclle, bie, vreteno, vitlo, vitlen. afpelniinbe, ber, ber .'pebel, Strm am •jjebebafpel, motoroga. ^aphaifen, bet, f. Sfiiirangel. Ï12 M. Sag, ber, sovraštvo, (mept geinbfepaft), čert zavist; altsl. nenavist; serb. merzost, merž-nja; einen .grap auf3emanbeu toerfen, toiber ipn fajjeit, začeti sovražiti, čertiti koga; (iz tega se je vnelo sovraštvo); .§af) auf je= manbett paben, pegen, sovražiti koga, čertiti koga, aud) zaviditi komu kaj, koga; ett»až alt« tpitn, kaj iz sovražnosti, po sovraštvu storiti. Sflffe, bie, tanjši konec zajčjiga stegna. Saffel, f. 2>o6eI. Sitffel, bet, gerdun, gerdin, gerdež, ger-doba, gerdavs, gerdaš, gerduš. SoffCtt, v. a. u. »., sovražiti, čertiti, and) zaviditi koga, odurjavati; nad) F. sovraž biti komu. Saffeitêitiertp, ^affenêtDiir&ig, adj., so-vražljiv, sovraženja vreden. tttffer, bet, sovraživec, čertivec. affct'ilt, bie, sovraživka, sovražnica, čer-tivka. Sujjerfiïllt, adj., poln čerta, sovražnosti. S it fj 11 d), adj., gerd; and) oduren, neznan, sporen (bei Gutsm.), altsl. skor'n; pàfjtid) macpeu, ogerditi, gerditi; pâjjtiep toerben, nad) F. gerditi; f. a. Sibfdjeulidj, Sdmtupig; pâjîliepe jîranfpeit, gnjusna, ostudna bolezen; ein pafiiicpe« ©eftcpt, gerd, neznan obraz; einen pajjlicpeii gafl tplin, hudo, strašno pasti. Sflfêltdjfett, bie, gerdost, gerdoba, ostud-nost, spornost, (itaep Gutsm. skurnost). S a g Hit g, bet, gerdež, gerdin, gerdoba, gerdobin; f. a. $obeI. Soft, bie, berzost, hitrost, urnost, naglica, podviznost; mit .§aft tpun, hiteti, podvizati (se), pognati, gnati se; »on fcet Jpafi natplaffeit, ugnati se, unesti se, uteči se; foopiit biefe ^afi? kam se tako mudi? Soft t ÏOp f, bet, človek nagle jeze, f. SrflU= fefopf. Sflftcn, v. ti., t. U. »\, ež paftet iticpt, ne mudi se, ni sile; ft

»eig »ont Saititie liaitett, odsekati vejico; itd) mit tem ©egiter hauen, sekati se, na sablo bojevati se; tie Srb* äpfet hauen, (rieht, behäufeln), krompir, korun, osuti, osipati, osipavati; ftd) bltrd) bie geinbe halten, presekati skozi sovražnike, presekati se, s sablo predreti in pot narediti si; Holj hallen, derva sekati, robiti; fdjlagen, beti Hieb thitii, nach Sentanb hauen, ohne ©egitg auf Verlegung, beti ©treid) führen, mahniti, mahati po kom, koga; mit ber Sftutlje hauen, šleniti, seči s šibo, na-šverkati, nasekati, našeškati, udariti, tepsti, biti; ®ra«, ®etreibe halten, pokositi, kositi, seči; mit bein ©djnabel hatten, kljuniti, kavsniti, kljevati, kavsati; »011 ©d)lecinetl, mit ben heroorfiebenbeu 3äl)nen hauen, šavs-niti, ravsniti, ravsati, klati; Srj halten, mit bem SÖicifet ttnb Sdjtäget, odbiti, razbijati, odbijati; ben flopf »ont fHitntpfe ^atteit, glavo odsekati, odbiti; ben ©aitm halten, posekati, sekati, podirati; ©alietl, otesati, otesavati, tesati; ©teilte haue", kamenje sekati; behauen, rezati, obrezati, obrezovati, obdelati, obdelovati; in bell ©teilt bauen, vsekati, vsekavati, vrezati v kamen; Silber au« ©teilt hauen , podobe iz kamna izrezati, izdolbsti, izdelati, izsekati; eilte ©rabfdjrift in Stein hauen, rezati, vrezo-vati v kamen; geilen halten, pile, tiacf) V. nasekati, sekati, f. a. geile; über bie Sdjnur f)auelt, (at« v. n.), čez mero mahniti, iti, usekati jo, mero prestopiti; e« ift tocber ge* bauen nod) geftodjeit, ni ne na konja, ne na Häufen. 713 osla, ni ne vpičeno, ne vbodeno, ni nikamor prav. Hauenftiel, ber, motikišče, motikiše. Hattet, ber, ber ba haut, sekač; in ben 3u* famnietifejjitngeit l»irb e« int Slo», meifl burd) bie bent flo». 9ltt«brud für ba« ffleflitnntuitg«* i»ort angehängte Sttbitng -ar auágebrüdt; Silbhauer, genauer, gleifd)bauer, itff., podo-bar, pilar, mesar itd.; in bell SSeingärteit, kopač; im ©ergbaue, auch Hauer, rudokop (z batam in železarn); l»ilb{« Sd)t»eilt, divji merjasec, divji prešič; ber Haugabn eine« toilben ©d)t»eine«, čekan, nad) bent Poln. U. Serb. kel, gen. kla; ein Haubegen, f. tief. tauerbciuaffnei, adj., s čekani. a u e r g C t b, ba«, ba« @elb, welche« ber Hauer befommt, sekačina, kopačina. Hälterglotfe, tie, rudarski zvon. Hanerloblt, ter, plačilo za kopanje ali sekanje, plačilo rudokopa. Haucrfthilling, ter, prikladck od najemnine. tniierftCB, ber, rudokopska steza. ÖufdjClt, ba«, kupec, kupček, kupiček. H auf e aud) Häufen, ber, (»on teblofen ®in* gen), kup; ein Haufen Srbe auch gomila; eilt Haufen Jpolj, Scheiterhaufen, germada; ein íegelfórntigér StroI)haufen, kopa, kopica, Iónica; eilt Haufen jufammengelegten ©rennhotje«, skladovnica; e« liegt alle« über eiiteit Haufen, vse na kupu leži, zmetano je, (brez reda); etloa« über beit Haufen ftofjeu, lüerfett, kaj razvaliti, razmetati, podreti, zverniti; in einem Haufen ftjjen, skupej sedeti, na kup; eilt Haufell äRettfcbeti, množica, množ; Heerhaufen, truma, kerdelo; ein latt* ger Haufen, rajda; ®etteibet)aufeit, veršaj; ein Haufen ®elb, kup denarjev, mnogo denarjev; git Haufen bringen, vskup, skup spraviti, spravljati, naveršiti, veršiti, nabrati; ter grofe, gemeine Haufe, derhal, prosto ljudstvo, f. a. ältf ig, «d/., obilen, množin, pogostin; häufige 58eif»iele, dosti, dovelj zgledov, obilo primerljejev; adv., pogostama, često, mnogokrat, velikrat. Š>iiufle ill, baS, malo število zlasti ljudi, šaka, pest ljudi, f. a. §äuf«eit. Säufung, bie, kopičenje, množenje, ©nitfmerf, ba«, kup rude, kupovje; f. a. Aggregat. fiaugclb, bas, befonbers int 93ergbaue, plačilo rudokopov. faubaittnter, f. &ammerbcif. nnhcijcl, bie, (Ononis spinosa), gladež, na« Gutsm. glodaš, mačkovec. SnuhOlj, baS, dorašeni les, sečni les, drevje namenjeno za posek. Snu ig, f. frnuhnr. auf, ber, baž 3ä»f«ett im £alfe, jeziček, čepič ali čepeč, na« M. a. gerčanik. ®au!cn6latt, bas, babja jagoda. -6 auf finge, bie, klinja* za sekanje, i»anfing, ber, f. §acfhloif. Sauf anb, baS, novina, trebišče, trebiše, laz, trebež, kerčevina. ^auläuber, ber, rovtar*, novinar, lazar, trebežnik. • fiaufiini! erborf, bas, l-ovte, nova vas. finnlünbergut, bas, rovt*. .ßauntfifcl, ij^r, vitlarsko dleto. ■Öanntcffcr, bas, ščetarski. šetarski nož. $011 p t, bas, glava; baS .§ält»t«eil, glavica; bas .§au»t entblöfen, bebecfeit, odkriti se, pokriti se; bie »orttebmfle Herfen eines (Satu jen, glava, glavar, poglavar, najvišji, bo lun. načelnik; eilt gefreutes .§ail»t, cesar, kralj f ein hohes .ftatlpt, knez; bie Häupter bes SoffeS, velikaši, boljarji, pervaki; baS §au»t bes £eereS, f. Siltfiihrcr; ein graues §aupt, siva glava, sivček; baS §aupt erheben, vzdigniti se, vzdigniti glavo, vstati; bie Slitnte neigt ihr £au»t, cvetka naklanja, je nagnila glavico; beit getttb aufs |>au»t f«la= geti, sovražnika pobiti, potolči, poln. it. rim. na glavo pobiti, popolnama premagati; baS ^laitptbeS SSetteS, zglavje, vzglavje; gum Raupte, ju .§äu»teit bes SetteS, pri, v zglavji postelje; iti ber Sauf, gradba pod vodo, v vodi. ^aiUJi», in 3fggn. für @rj.-, Kapital?, glaven, poglaven, poglaviten, veliki, največji, naj višji, pervi, sprednji; ben Ä0»f betreff fenb, — za glavo, — na glavi, — v glavi, glavin. $an*>taflf «nitt, ber, glavni, poglavitni od-loček. #aufliahfi«t, bie, perva, poglavitna na- memba, pervi, glavni namen. £>auptaber, bie, glavna, največji žila, glavna žila. žila v glavi, ©nuitaitor, ber, veliki oltar, att« prednji, glavni oltar. ^auilnnfiihtcr, ber, pervi, veliki, najvišji vodja. .fiauitnugelegenheii, bie, poglavitna reč, zadeva, skerb, glavno opravilo, tt UtJ f a It f et, ber, veliki, naj veči maček, veliko sidro. tt 11 £ tarmee,bie, poglavitna armada, vojska, ■f) nitfl t tt 11 i f C f, ber, glavni, poglavitni člen. i*aulptaft, ber, naj večji veja. fanitaiigtnnttrl, bas, poglavitni ozir. .{lauitbnifen, f. Sinbehalfen. |>anj)tfialf a ht, ber, mazilo za glavo. ■SanJJtbafi, f. ©cneralhaf. §auitfiau, ber, velika stavba. $aititbaum, ber, veliko, popolnama doraslo drevo. £>au})ibefaljruitg, bie, glavni ogled rudnika. Sauitbegcbenbeit, bie, glavna, naj ime- nitniši dogodba. ■ipaufltbegriff, ber, pervi, poglavitni zapo- padek, razumek. .g» gub t ber t« t, ber, poglavitno, glavno poročilo, naznanilo. .§ttHitbef«aftigHltg, bie, pervo. poglavitno delo. $aili>tbeftanbtbeil, ber, poglavitni skladni del. § a 11 b t b e t a ft e t, adj., s čopam na glavi. .'pauitbetoeiŽ, ber, poglavitni, glavni dokaz. §ail£tbifb, bas, f. Sruftbilb; perva, naj imenitniši podoba. Sailitbillbe, bie, povezača, šapel, pertek; bie fotligli«e .§au»tbtnbe, (Diadem), kraljevski venec, diadem. §nu}Jtbif«of, f. SBictropolitau. .§anj>fboljrer, f. ®«abefbohrcr. #au|jibrett, bas, skončnica pri zglavji, .fiauitbrief, ber, poglavitno pismo. § Otipi bit«, baS, glavna knjiga, glavne bukve, velike bukve. Sauptbamm, ber, veliki jez. veliki nasip, •iiauitbecfe, bie, oglavje. Šauitbitf i «t, bas, največji goščava, go-šava. f" auptbriife, bie, glavna žleza, auitetb, ber, (juramentum litis decisi-vum), razsodna, odločna prisega. i>ailbieigeitf«aft, bie, perva. naj imenitniši lastnost. £>an£teingang,ber, veliki, poglavitni vhod, poglavitne vrata, ©auptel, bas, glavica, glavičica. §itU}JteIn, fi«, v. r., »oni Satat, kratit, glave delati, v glave iti, glave dobivati, v glave rasti, poln. it. bohm. vezati se. zavezovati se,, serb. glavičati se. f»auitelfnfat, ber, salata, na« Gutsm. likovšnica (ttiirb abet tttobt 93ltnbfalat iiei= fjen, ki se z liko zavezuje). Sauitenbe, bas, zgornji kraj, konec. |»au)pterbe, ber, pervi, poglavitni dednik ali dedič; f. a. Itnitoerfalcrbe. Saupterf enntnif, bas, poglavitna pogodba, razsodba. fauptfall. fiauptfatl, bet, imenitni pad, primérljej. ©auptf arbe, tie, poglavitna barva; f. a. (Sruubfarbe. ©Ollptftljler, ter, poglavitni, pervi pogre- šek, perva hiba. fjttUptfeiUb, ter največji, poglavni sovražnik. ftOUpf tftUUg, tie, poglavitna terdnjava. |>auptfledcn, ter, veliki terg. paitptf lufj, ber, poglavitna, največji reka, voda; f. a. Sopffluft. fiailp tfrage, bie, pervo. poglavitno vprašanje. ©ttUptfrail, bie, izverstna, prepridna gospodinja. £ auptf ii I) ter, f. fauptanfiilircr. fiailJptgang, ber, velika, bogata žila. ftauptgaffc, bie, poglavitne, velike ulice, ©aupigebitllbc, taS, poglavitno, največji poslopje. ©auplgebtrgc, bas, poglavitna gora. Sflltjjfgcliaitie, ber, poglavitna, perva, naj- imenitniši misel. ©OUptgCf(Í11 C, pl., glavni, poglavitni dohodki. prihodki. Sauptgcgcub, f. fiuimclšgcgcnb. í*auptgcgeilftailí),-ber, perva, glavna reč. Imuptgelb, f. Kapital, topfgelb. fiauptgcracilic, bie, velika soseska, občina, glavna občina, ©aitptgefcíjaíí, bas, poglavitno, pervo opravilo. Saittgcftlltfc, bas, nad) V. veliki zidec. §auptgcftalt, bie, poglavitna, perva podoba. fiailptgeftcll, taž, oglavno remenje (jermen je), nad) tem Poln. naglavek. lailptgliilllltger, ber, poglavitni upnik. lailptgCtDtnil, ber, poglavitni dobiček. ittUptgltCb, bas, glavni, imenitni ud. »aupfglotfc, bie, veliki zvon. jttUp t g t a b tlt, ber, veliki rov, jarek, lauplgrtnb, f. topfgriub. »auptgruitb, ber, pervi, glavni, poglavitni, naj imenitniši vzrok. »auptbaar, ba«, las (vlas); getočhuli^er jebod) lasje, pl. »auptliammer, f. fantmcrbctl. »auptbanbel, ber, poglavitna, naj imenitniši kupčija. »ailptbanblling, bie, poglavitno djanje. )0Uptl)Cd)t, ber, velika ščuka, šuka. jauptbccr, bas, poglavitna, naj močnejši vojska. jailptljinbctni^, bas, naj večji zaderžek. janptbitfd), ber, osemletni jelen (ali še starši). fc jaUptllUfC, bie, cela zemlja, jauptbufticr, ber, zemljak, celi zemljak. jaiipltltl) ttlt, ber, poglavitni zapopadek, poglavitna notiina; beut fauptinljalte nad), v posnetku, posnevši jedro ali naj imenitniši reči. bauptjagb, bie, veliki lov. pflHptfaffC, bie, velika, poglavitna denarnica, fauptreltgiott. 715 fauptfitcbe, bie, velika cerkev; f. a. ®iut= tccfirdje. f ttllptftif tlt, bas, podglavje , oglavnica, (nad) V.), vzglavje, zglavje, podglavnica, (aud) bohm.); russ., poln. It. bohm. po-duška. faupttol)!, ber, glavnati ohrovt. failpliopf, ber, fig. glava (da je malo ta- cih), f. a. ©Cllit. f aitptfrauflicit, bie, velika bolezen, bolezen v glavi, f Ollptlagcr, baS, veliki, (poglavitni tabor ali stan); f. a. Sag«, f aupllafter, bas, poglavitna, perva, naj večji pregreha. £>aitptlCl)tC, tie, poglavitni, pervi nauk, podstavni nauk. ■iiauptlehtct, ter, glavni učnik. tauptlcute, f. fauptmann. auplling, ter, glavar, poglavar, pervak. fiaitptliiigS, f. Sopfling«. ^auptliugSlicirfdjaft, f. Dligard)ie. f a Up tlt II te, tie, poglavna čerta, poteza, linija. f ttllptlOŽ, adj., brez glavarja, vodnika; * f. a. topflDŽ. failptluftbartetl, bie, veliko veselje. § a up tlita 11 g el, ber, velika hiba, veliki pogrešek. fauptmann, ter, beint 3Rilitar, stotnik, kapitan; Dberljaupt, glavar, poglavar, f anptniailHfdiaft, bie, glavarstvo, poglavarstvo; beim 2Jiilitdr, stotništvo, ka-pitanstvo. fauptmaft, ber, veliko, poglavitno ja-drilo. fauptmauer, bie, poglavitni zid, nad) M. vogelni zid. fauptmittcl, bas, poglavitni, naj boljši zdravilo, pomoček, lek. Sauptmomcut, bas, poglavitna reč. i") 0 Up t II a 11, ber, veliki norec. Ollp tU t H ItCt, ber, občni imenovavec, russ. obščij znamenatelj. t-011 plot t, ber, poglavno mesto, ailptpcrfon, bie, glava, perva, glavna oseba, glavar ali vodja, ©ailptpfarre, bie, poglavitna fara. tt.S)aHptpfttlCt, ber, poglavni, pervi steber, f ailplpille, bie, svalek ali pilula za glavo. Sauptpolfter, f. fanptfificn. failptpOft, bie, velika pošta. auptpofteit, ber, glavni, veliki postavek. auptprtefter, f. garbinal. aUptprDCCt, ter, poglavitna pravda, auptpllltcl, ter, glavna reč, poglavni člen. f auptguartier, bas, glavni stan, kvar- tir, (t. j. kjer naj višji vodja stanuje). §aUptrCd)nHng, bie, številba čez vse, glavna številba. f- auptregel, bie, poglavitno pravilo. 0 up ir t g tfler, taS, poglavitni imenik, kazalo. fauptretf, ter, skrajni obroč, auptreltgiou, tie, gospodujoča vera, 716 Snuptrotíe. fflllfttOlIC, bie, perva, naj imenitniši naloga, rola*. $aitptfathe, fcte, perva stvar, poglavitna, glavna reč; bo« ifi bte £auptfache, to je perva reč, naj imenitniši reč; ttt ber .§aut>t= filtre eittf^etbett, samo reč razsoditi; — glava. $ UltJI tj (j (1) 11 d), adj., poglaviten, poglaven, največji, glaven, pervi; adv., sosebno, posebno , zlasti, najpred, pred vsim. fflltitfalat, ber, glavata, glavnata salata. iiaitjjtfiiltget, ber, pervi, poglavitni pevec. $ a It ¡p t f (t ber, poglavitni, pervi stavek, rek, osnovni stavek. f>aut>tfd)adjt, ber, tm. Sergbaiie, poglavitni predili. fttufjtfdiabcit, f. Sopffdjnbett. antitfthaitje, bie, poglavitni, naj imenitniši okop. $Bttf)tfd)Iad)t, bte, glavni boj, velika bit- va; eittfdjeibeitbe @djlad)t, določna bitva. $auf>tfd)liiffel, ber, poglavitni ključ, ključ za več ključavnic. f>aufjtfdjtniitf, f. Stofjfflui). Saui)tfd|uli)lict, ber, poglavitni, pervi, nar veči dolžnik, fnitpiftbltic, bie, poglavitna šola. učilnica. faitptfdltuettt, bas, velika presica. aitj>tfd)tt>terifl!ett, bie, naj večji zader-žek. »auptfeite, bie, lice, čelo. jBUlptfit), ber, pervi sedež, jtttt^tforge, bie, perva, največji skerb. jfluptfDcift, f. Seibfpeife. jaitiltf^iticr, bet, veliki igravec. >BU^tfi>rad) e, bie, izvirni, pervotni, koreninski , poglavitni jezik. tattfjlffmtd), f. (gnbiirtbeii. HlUptftBbt, bie, glavno, poglavitno, veliko mesto; iBeftbenj(iabt, stolno mesto. failplftabttl', ber, velikomeščan. ainptftamm, ber, poglavitni rod; f. it. Gepital. taufJtftrtltb, ber, pervi, naj imenitniši stan. nufjtftntfc, bie, poglavitna urnost, ročnost, moč. fB 11 fl t ft C i 11, ber, pervi, začetni mejnik. flU^lftette, bie, poglavitno, naj imenitniši mesto (besede) v kakem pismu i. t. fioufJtfteuer, f. Sofjffteiier. fnillltftotf, ber, naj imenitniši nadstropje. £ BllfJtftolleit, ber, in ben Sergtrerfen, poglavitni rudorov, rov. $ flllptftrfliiC, bie, velika cesta: poglavitne ulice. Satirifttcid), ber, udarec po glavi; bas luar fetn §aitbtjirei^, naj lepši, ki jo je napredek napravil, je bila —. SnufJtftiitf, bas, eiiteS SudjeS, poglavje, attaiijjttí)ütcr, ber, poglavitni storivecf. Sflllflttbeil, ber, poglavitni del. §nujjtti)eitne^mer, ber, poglavitni deležnik. éaupttíor, baS, velike vrata, »aujlttpiir, bie, velike duri. f au p treffen, f. fauptfdilutbt. fnilflttrcffer, ber, perva dobivkaf. (do-bitna številka). •p nuflttreiben, bas, velika gonja. Šaufjttugeilb, bie, poglavitna, perva čednost ali lepa lastnost, f nuj) Iii bel, ba«, pervo zlo. ¿laiUplllltttif, ber, glavni, splošni očettek. f) a II i> 111111 ft a n b, ber, poglavitna, naj imenitniši okoliščina, okolišina. okolina. fallet It nterfdlieb, ber, poglavitni razloček. B Up t n t i a dje, bie, glavni, poglavitni vzrok, nilflturtbeil, bas, poglavitna sodba, glavna razsodba. faiiptberbredieii, bas, veliko hudodelstvo. i>ailptberiieitbluitg, bie, glavna obravnava. fniiptucrmbgeit, f. tapitnl. Snuptuerratb, fauptnerrätber, f. $o a lt f d; 1 a g, f. ©djlag, §ie6. SaitŽCOlttlltenthltt, ber, križanski gospod. |»aitžbicb, ber, domači tat. Saužbiebtlt, bie, domača tatica. .Sinilžbicncrfdiaft, bie, vsa družina. Vi 11 lt tf ¡1 II r d) f It d) II II g, bie, hišno preiskovanje. § a 11$ e litt, bie, hišna čast. tttllfelgelb, baž, željarščina, željaršina. augcinridjtung, f. SaiiSgerätbc. Saufen, v.u., trobnen, domovati, prebivati, stanovati; .§au<$ halten, hiševati, gospodariti; poltem, lärmen, razbijati, razdelovati, razsajati; arg, fd)led)t mit ettoaž Raufen, slabo s čim ravnati, gospodariti, pustošiti, ?18 ©aufeu. ■škodo delati, pokončevati, razdjati; t\ a., @ineu Raufen, f. SBebaufen. $(111 (Ell, ker, (Accipenser huso), nad) Gutsm. Itttb bull Böhm. viza. nad) V. bizen, bizina, russ. béluga. •£> fl lt f C « =, itt 3Î&3U., vizji, vizin, uad) V. bizenov. ©aitfcitblafr, bie, vizin, vizji mehur, russ. ribji klej. -£> a it f c it f i f d>, f. ©mtfcn. ©aufenrogeu, f. (fauiar. © ttlt Ž Ell t E, bie, domača raca, domanja, pi-toma raca. ©inifcrer, f. ©aufirer. ©ffnferit, v. n., f. -Öaitftrcit, hoditi od hiše do hiše, hiše obrati, obirati. ©OUëertrag, ber, nad) V. gostaščina, go- stašina, hišni dohodek. |>aUČCHlC, bie, čovinek, čuk. ©ausfliege, bie, pohišna, hišna muha. ©OllSflur, bien, ber, veža, nad) M. priklet, (russ. seni pl., poln. sien' f.). ©aitŽfratt, bie, gospodinja, mati, hišna mati; al« Jpattsfrau toalten, gospodiniti; als foldje erwerben, prigospodiniti si. ©OUSfrCUttb, ber, hišni prijatel, ki k kaki rodovini zahaja v vas. ©aitŽf ricbe(tl), ber, hišni mir, mir ali edinost pri hiši zlasti med zakonskimi; bie Sicherheit itt feiner äBohitintg, mir v hiši, varnost. tauêgcbade tt, adj., doma pečen, domač. aitŽgEhraitd), ber, hišna raba, potreba; f. a. ©aužbrand). ©aitČgefliigcl, bas, domača živalda, ktt-retina. taužgsift, ber, domači škrat; f. a. Sîobalb. d lt Ž g t ti 0 ß, ber, domači, domačin, domači človek; bie ^auSgetlOffen, domači, domanji (n. ljudje), domašnik; ber jitr SÄiethe bei aitbertt wohnt, Sei ber Saitbbeyôlferimg, go-stač; £au$genofftn, gostja; f. a. ®iteti)V(U'= tl)Ei. ©aitSgEUOff Ell fd)aft, bie, domači (ljudje), domača družina, altsl. u. russ. čeljad-i. § a 11Ž g Et Ü ti), bas, hišna, pohišna oprava, roba, hišno orodje, auch pohišje, pohištvo, nach bem Russ. pohišne reči. 6au§gefd)äft, bas, hišni, domači opravek. faužgefellfchaft, f ©aulgenoffenfdiaft. ©nužgefch, bas, postava (kake) rodovine. ©auSgCfittbC, bas, družina, hišna družina, (nach Silibene deržina), posli. ©OUêgCUlttllb, bas, vsednja, vsakdanja, doma nošena obleka. ÇttllSgliitf, bas, domača sreča, .^auëgott, ber, hišni bog (pri nevercih). ©OUČ goiteëbicitft, ber, hišna, doma opravljana božja služba, ©anégoce, ber, hišni malik. ©OUčgrtlle, bie, (gryllus domesticus), škripec, hišni striček, sverček, poln. s«iercz. ©auëbaft, f. ©auëarrcft. © aurait, f. ©anžbattnug. ©au01)al)'!, ber, domači petelin, ©aushalten, v. n., gospodariti, hiševati, ©aužfnedjt. f. 2Birthfd)aften; gut, idilecfct hanshalten, dobro, slabo gospodariti. S" aužhalten, bas, hiševanje. flUŠhnltEr, ber, hišnik, hiševavec, oskerb-" nik; tu eigenem Stamen, gospodar, ©aužhalterin, bie, hiševavka, gospodinja, russ. ključnica (ključarica). ©anShnltErifi, adj., hiševavsk, gospo- darsk, gospodinsk. © 0IIŽ1) it 11 i g, adj., varčen, dobro gospo- darijoč, tiaeh V. gospodaren. © aitž hitlt tglEtt, bie, varčnost, dobro gospodarstvo, gospodarnost. ©auShttltung, bie, hiševanje, gospodarstvo, gospodarjenje, gospodinstvo; JjjaitS= inefeil, domača reč; bie i>ausl)altltng fithrett, f. ©aučbalten. ©nu t1 hal t Uit g Ž bit d), bas, zapisne bukve. bukve stroškov in prihodkov. ©aUŽhrtltHltgSfUllft, bie, umno hiševav- stvo, gospodarstvo, ©aiičbcittte, bie, domača puta, kura, kokoš. ©anSbErr, ber, gospodar, hišni oče; JpaM« herr feitt, gospodariti; alS folder erwerbett, prigospodariti (si); »ertl)ltn, zagospodariti; __ f. a. ©aitžbcfiiicr. ©anŽl)Err|'rfjaft, bie, gospodar in gospodinja. failžhni, adj., hišo visok, previsok. aitžhofmcifter, f. ©ofmetftcr. tanžhubn, f. ©aužbabn, ©nnčhenne. nužbnnb, ber, domači pes, dvorni pes. tnuSiuhabcr, f. ©nuebefiher. nuSbcfltgiti^, bie, pravica, po hišah prodajati, ©ailfircll, f. n., po hišah prodajati, od hiše do hiše blago naprodaj nositi, po hišah kramariti, n. Gutsm. pohiševati {a. poln. doinovvač); mir. fur tobeit, f. ©aufm; heritm fd)toarmeit, v vas hoditi, po hišah se klatiti, klatariti, vlačiti se. ©aitfircr, ber, pohišni prodajavec, pohišni kramar», nad) Gutsm. pohiševavee, poln. kramarz wedrujtjei, au4 krošmarz (kroš-njar), domokražca. ©aufirerilt, bie, pohišna prodajavka, kra- marica, pohiševavka. ©aufirhan&el, ber, pohišna kupčija, kra- marija, pohiševavstvo. ©aufirpa§, ber, pohiševavski list. ©aučjungfer, bie, domača hči; eiue3unij.-fer, tie bie ^aushaltung fuljrt, gospodinja, ključarica. ©aušfolcnber, ber, domača pratika, pra- tika za hišno rabo. ©OUSfanindjen, bas, pitomi, domači zajček. f aitžlahelle, f. ©auScapclle. ©aitžfnffc, bie, domača dnarnica. ©nilžfatie, bie, domača, pitoma mačka, ©nitžfaitf, ©iiufcrlauf, ber, kup , kupitev hiše, hiš. ©a u ž lir d) e, f. ©aužcajelle. ©aužflcib, bas, ©auefleibung, bie, hišno oblačilo, hišna obleka, obleka za doma. ©auSluecht, ber, (hišni) hlapec. §an8ioft. §0U8It)ft, bie, navadna hrana, pri hiši navadna hrana, domača hrana. §ttU8frCU}, baS, domači križ, domača nad- Snitftempel. Î19 £au8Irteg, ter, domača razpertija, vojska, vojska med dvema kneškima rodovoma. Soueftonc, bte, rodovinska. domača krona. San8IaternC, bie, vežna svetilnica. f>ait8lattb, §au8Iand), f. Sflužfflurjd, ftoljltaitd). > a it 81 e b en, f. gamilienfcbett. )dl!§lEl)tCr, ber, hišni, domači učnik. > čin ¿5 le in, f. £au8cbcit. >au8Ieiltffiattt>, bte, domače platno. >iiu8ler, ber, Sanblettte, bie bei anberen jttr SDiictf»e teofjnett, gostač; ber jtrar eitt £atts, aber tuenig ober feittett Slcferpat, kočar, po-družnik, bajtar, kajžar, željar, sebenik. $an8lcrin, bie, in ber 1. fflebeutmtg, gostja, gostačka; ttt ber 2. SebeittUlig, kočarica, bajtarica, željarka, sebenica. i»au8lerftanb, ber, gostaštvo, bajtarstvo, željarstvo, sebenstvo. §au8lClltC, pl., domači (ljudje). f>iin8licb, adj., jttnt ^attfe geporig, hišen, domač; ftdj att eittem Orte baitslicl) ilicbers laffett, useliti, naseliti, udomiti, udomoviti se, nastaniti se kje; bie t)attSlid)eit ^ftidj; ten, dolžnosti do svojih; eitt ftattSliciieS Sffieib, žena, ki rada domače reči v red spravlja, in po drugem ne vpraša; hišna žena, tiha ženica; f. a. Sparfam, Sirtbfdiaftlid); bie baitSlicpe 9iit()c, domači mir, tiho, mirno življenje med svojimi; eitt IjallSlicbeS 9Jiaf)l, prost, navaden obed. £au3ltcf)ieit, bie, domačnost, hišnost, hišna pridnost in skerbnost, tihost, varčnost, prostost. t itn 8 lin g, f. f>au81er. au8Iltft, bie, domača veselica. '£>Ull3litOBjett, adj., domač, domačiga pridelka. §an8ntabd)cn, f. Siubcnntabdjcit. |>an 8 nt a 0 S, bie, (hišna) dekla, hišna, ker-ščenica, keršenica. Sttltentattn, ber, fo met alž .§ausftted)t, f. biefeS; Jpattžgettop, domači; ein SDiietftmantt, f. biefeS. f>au8ittanu8It>it, f. £>au8foii. panžmatber, ber, hišna kuna. |au8ntarl, f. SBarmitrj. panžmaft, bie, JjjattSuiafittng, domača reja, domače pitanje, debcljenje. £>au8tltait8, bie, (hišna) miš, attdj g. m. §anžnteiftcr, ber, hišnik, nad) V. hišni- kar; jtt Sffiien, vratar, faučntietlje, bie, najem stanovanja, gostovanje; 9Jiictl)jitlS, najemnina, najemšči-na (od stanovališča), najemšina, gostašči-na, gostašina. §au$mutcl, bas, domače zdravilo, domači lek ali pomočck. §aufntOtte, bie, hišni molj. f>au8muttet, bie, mali. hišna mati, gospodinja. §ausmiiiterlidl, adj., gospodinsk, Sanžnaljt, bie, navadno šitje, šivanje. SaitČDrbnnttB, bie, domači, hišni red; n. Gutsm. domača naredba. §an8otter, f. §ait8fd)tange. §>au8t>lage, f. Sanžfratj. tau ¿i) lan, ber, hišni obris, načert. aitžj)id)Cl, bet, kdor sedi doma, kakor kokoš na jajcih. SauŽprebigcr, ber, domači pridigovaveo. £au8ratb, f. £au8gcratbe. Sanétatte, bie, domača, hišna podgana. ©au8red}t, bas, domača pravica, hišna pravica, po kteri se sme vsakdo doma sa-molastno braniti. Jpaitêregel, bie, dobro pravilo za gospodarje. I» a ii 8 regiment, bas, gospodarstvo. £an8ricgcl, ber, pah, zapah, ■jpan 8 f a d) C, bie, hišna, domača reč, domača zadeva. $ ait8f af f C, ber, gospodar, ki ima svojo hišo. §au8fitffig, adj., na domu, udomovljen, poln. osiadly (osedli). S ait8fatî, ber, zastavni vpis na hišo. •!oau8fdiait, bie, razgled. £ an 8 f d) a p, f. §au8fafic. Šau8fd)lad)ten, bas, domače klanje, klanje za domačo potrebo. |>01t8fdjlad)ter, ber, klavec, mesar, ki hodi po hišah klat (živino). § a It 8 f d) lan g C, bie, domača kača, itt Sot» ntein, gož-a. §ait8fdlliiifcl, ber, hišni ključ, ključ od hiše. §aU-8|'d)0$, ber, hišnina, hišni davek. § OU 8 f d) It t C, bie, domača šola, šola v učeni- kovetn stanišči, staniši. £au8f djtnalbe, bie, hišna lastovka, lastovica. §ttlt8fdifficile, bie, prag, hišni prag, (rwsî. podvorotnja; podvratnja). S ait ffClt, v. n., bukati se. I»an8fcrt)ttni, bie, hišna služnost. au8(ipenb, f. §an8fafiig. Š alt 8 [ Orge, bie, domača skerb. §ttU8ftJCt(e, bie, domača, doma pripravljena jed. §ait8fl)erltttg, ber, hišni vrabec, domači vrabec. bie, hišni pajik. pavek; (tt. atibern fia». 3Jhtnba. paok.) Sau8ftaat, f/§aii8ba!tiuig. |)au8itailb, bet, domače življenje, domači stan, stan hiše, hišniga gospodarstva. San8ftener, bie, hišnina, davek od hiš(e); (nad? V. »ottt ©ruttbe selišnina). ■f»au8ftrcit, bet, domači prepir. bie, hišno preiskovanje; Jpattsfuepttng Ijatten, hišo preiskovati. San8tafel, bie, tisti odloček katekizma, ki uči dolžnosti domačiga življenja ali stanu. §ail8iaitbe, bie, hišni, domači golob. «f> a It 81 n 11 f e, bie, kerst, kerščenje, keršenje, kerščevanje, kerševanje v hiši. doma, na domu. Sailftcntpel, ber, ^atter, prebija«. 720 H«u§tenne, |>au3tenitc, f. §au3flur. ipaUŽteUfCl, ter, prepirljivec (med domačimi , zlasti med zakonskimi). HntlŽlbitr, baS, domača, pitoma žival, pitomo živinče. HnUŽtbor, baS, hišne, vezne vrata. £au#tl)iir, bie, d veri, duri ali vrata, ki v stanico .ali sobo peljejo. Hauêtburfrantcr, f. Haufirer. çaitftocf, f. §atfb!oi. (tltë t ran 11 tt g , bie, poroka na domu, doma. HaUŽtrUnf, ter, pijača, vino za doin. Haustud), f. faužlctitmanb. |»aužitbcl, taS, domače zlo, domača nadloga. tli II v 11 II t', bie, hišna, domača ura. aužunfe, bie, f. Haužfditange, domača žaba; fig. kdor vedno doma tiči; russ. domosed, f. domosedka. HaitŽDfltCr, ber, liišni oče, oče, gospodar. $ 0UŽO trftOtt b, ber, zdravi, nepokvarjeni človeški razum; f. a. Sienfdjenberftanb. faučoerujalter, ber, hišni oskerbnik. auëticrttialtcrttt, bie, ključariea, hišna oskerbnica. HttUŽOOgcl, ber, domači ptič. |>ait3»o'gt, f. Huužoerumlter. £auiS»orfi)rung, ber, ein Dbbad) getoaf)-- renb, odnes. H au S tO a It J C, bie, hišna stenica, ôauêtiiafdje, bie, domače, debelejši perilo. HaUŽtOefcn, baS, hiša, hiševanje, hišne reči, hišne ali domače zadeve, hišno gospodarstvo. " HaUŽtOiCfel, baS, hišna podlasica, spod- lasica, russ. lastočka. Saužmtrtb, ber, gospodar. Htttt3tt>irtl)in, bie, gospodinja. Hauêu>irti)fd)aft, bie gunetionen bes .§atlSt»irtbeS, gospodarstvo; ber Jpaitêlrir* tbilt, gospodinstvo; f. a .pat!3l)altllltfl. HaUČttntrnt, ber, fig. itacb bem Russ. domosed, doinosedec. Haitêtottrj, §auêœitrjcl, bie, (Scmpervi- vum tectorum), natresk; (bohrn. netiesk), naterst, uhelnik. tanSjenge, f. Huužgeuoffe. auëjiltê, ber, najemnina ali najemščina od stanišča, najemšina staniša, od hiše, dnar za stanišče; bei ber ÇanbbeOolferitng, uacb V. gostašina (gostaščina). HaUŽJUtbt, bie, domače strahovanje; poln. karnošc domova. f»autr bie, koža, polt, (od besed geti in 33 a t g se loči koža s tem, da se sploh rabi za kožo večjih žival, n. p. od goved, konj, i. t. in da ni na meh); bic §aitt beS Ddjfen, volovina; beS §irfdjeil, jelenovina, it. bgl., f. jebod) bie Semerfititg unter gctt; eS gitt feine §aitt, za kožo mu gre; er iootlte aitS bet Jjjaut fat)rell, fpringeil, ni vedil, kam bi se djal, nad) V. hotel je iz kože skočiti; feine §ant tbeuer »erfaufen, drago prodati kožo, t. j. hudo se braniti, sovražniku škodo narediti in potem šele onemoči; (Finem bie^aut ùbet bieDijrett jiehett, hudo Häutig. trapiti koga, vso krivico narediti mu, nad) V. okožiti koga; mit ber Haut begabten, j. življenjem plačati; feilte §aut jlt Siartte tragen, svojo kožo, svoje življenje nastaviti nevarnosti, na svojo nevarnost kaj početi; bie unter bem §atfe beS 9tinb»iel)eS fd)totternb tyängenbe ,§aut, ožrelje, tU. Ä.), f. a. SBantme; mit ganger, mit feiler §aut baootl fommen, kožo celo odnesti, s celo uiti, unesti jo; bie .§aitt jitcft ibn, objesten je; Sinem recht aufbie^iaiit geben, greifen, komu prav do polti seči, segati; f. a. Hart (jufegeu); bi« auf bie 6aut nap; do polti moker; auf ber faulen £)ailt liegen, lenobo majiti, pasti; f. a. gaitlcnjen; bie alte Haut ablegen, (sott ber @d)lauge), oleviti, leviti se; bie abgelegte §aut bet @d)lange, kačji lev; mtter bet §aitt bejinblid), podkožen; eine Jpaut befommen, okožiti, kožiti se; ein @efd)t»ür aus beiler §aut, ugnjida. ki se naredi sama od sebe, iz kervi; raube §aut, kožušina; er fiecft ilt feiner guten £aut, ne bode dolgo trave tlačil, ni zdrav; bie ijaut abgiel)en, odreti, odirati, dreti, iz kože djati, devati; icb mčdjte nid)t in feiner i»aut ftecfen, ne bi hotel na njegovem mestu biti; mit häuten banbeltt, kožariti; fidi feinet §aut toeijren, braniti se; aus frembet 6aut i|i gut {Riemen fdjneiben, iz ljudske kože je lahko jermene rezati, lahko je s tujim polcnam orehe klatiti, lahko je s tujo roko kače loviti; fig. eine gute, efjrlicbe §aut, dober človek, dobra, poštena duša, aud) dobra žival; t. j. dober pa nekoliko trap; bie .§ant auf bem Sluge, mrena; auf bet ÜJJild), smetana; in einigen (Segenben, fotoie int Böhm, škerlup; mit -dant unb ijaar, f. Haar; bie §aitt ber 3toiebel, lup, lupina. Hau t i, in 3ffcg., kožni. $aittau3fd)lag, ber, spuščaj, spušaj; f. 2iužf(t)lag. H nu t beult, bte, podkožna bula; beim SRinb-»iel), ogrec, ogcrci pl. Hau t bo iž, bas, HD&°Er uadj betu goboj; böhm. hoboja, poln. oboj. Hautboift, ber, hobojist, obojist. Häutigen, bas, kožica, mrenica. Hantbriife, bie, kožna žleza. öäutetfreb?, ter, mehkuž, mehkač. HäUteln, v. a., iz kožice devati, nad) V. trebiti; f. iibr. bas folgeitbe. Häuten, v. «.. bie ijaitt abgiel)ett, iz kože djati, devati, odreti, odirati, dreti, kožo sleči, izkožiti; serb. guliti; v.r., ftdj lwu= ten, »on «Schlangen, Staupen, oleviti se. leviti se, nad) M. attdj liliti se; russ. li-njat; serb. linjati se. auifntbt, bie, barva kože, polti, aittfliigel, ber, kožnata perutnica, peruta, oautfref'fer, f. Scbabfäfcr. Häutidjt, adj., kožast, koži podoben. Häutig, adj., kožnat, häutiger ®ang, Sina tomie, kožnati tok, žleb; l)äutige Staune, (eine gefährliche Äranfheit ber Suftrol)re), da-vica. bei ^bieten gumaht @ch»einen, ku-šarji, auch krof. fautlraniheit. ^illttfranflieii, bic, kožna bolezen. ftantlahiJCU, ber, kos kože. ftOHtntUŽf el, ber, kožna mišica, ganili CtB C, ber, kožna čutnica. fautpflege, bie, skerb za kožo. pautreilligung, bie, snaženje, čiščenje kože, polti. § a ii t r c I icf, ba«, visoko zvišano, visoko zbuknjeno ali izbunkano delo. ^flutfdimierc, bie, kožna maščoba, ma-šoba. $ a It t tD lt t nt , ber, (^ferbetranfheit), červivost, podkožna červivost. ©nuung, bie, sekanje; f. a. fmtt, fauen. $nu$uhn, ber, nach F. jekel (itt anbern fta». ©pralen blo§ kel, kla), čekan; a. šklavsnik. okla, šklavs, veliki zob. ©flbtltit, fabcret, bie, pomorska škoda; stroški pomorske vožnje; f. a. fafetCI, fifli), f. faififdj. ^ajarb, f. fafarb., ae! Sel)! int., oj!, hej! ftebantnte, bie, baba, babica (povitna), vše-garica*; Jpebatlltlie fein, babiti. babičevati; serb. auch primalja. ©ebamntenbienft, bet, pomoč pri porodu, babičevanje; .§ebamnrenbienjle leiften , babiti, babičevati. ©cbatnmcnfuitft, bie, babištvo, babiška umetnost; f. a, ©eburtžhilfe. fiebarm, febcarut, bet, nad) F. svinka. ftcbarJt, bet, (accoucheur), porodničar. |»ebt, bie, vzdigalo, nosilo; biblifd), §eb= Opfer, nach F. podvig. §ebe = , ilt 3ffeg., dvigavni, vzdigavni, vzdi-govavni. §ebebalieit, bet, russ. podjem. ftcbcbaum, ber, vzdigovalo, vzdigovavno bruno, povzdigovavni kol ali drog; f. a ^ f cbel. čtcbegttbcl, bie, železne vile. bodice, ftcbcgeriift, baS, vaga, vod. pcbtifcn, bas, železni kol, železni vod; _ bei SBunbärgten, zvod. itebcfotb, ber, veliki jerbas. Stebel, ber, vod. (in U. Mr. vud), zvod, vodka, navor; itt beti Sägemühletl aitd) va-lač; in ben Stühlelt aitd} pralika; nad) 91. manjga, vzdigavka, drog; poln. dzwignia; für Sauerteig, f. biefes. $ ebda it, fcbcleitcr, bie, vod; f. a. SBnitm-hebe. Sebelatle, bie, itt bell Stühlen, ročica. I Schein, f. (viitfättcrn. 1 ficbeljeitg, baS, vzdigalo, vzdigovavna priprava. i |cbctttabl, baS, likof, kadar se doeimpra*. §eben, v. «., vzdigniti, vzdigati, vzdigo-vati, attdj vzigniti, vzigati, vzigovati itllb dvigniti, dvigati, dvigovati; eilten attS ter .(iittfdje, »oni ißferbe lieben, pomagati komu z voza, s konja; eilt ioettig hc' ben, gttr .§ehe bringen, povzdigniti, povzdigovati ; alt einer Seite, privzdigniti, privzdigovati; ben ^intert^ei! besäöagens be; ben, spodnesti, spodnašati, russ. podnjat, febung. 721 podnimati; ein §auS hebett, hišni stol ali cimper* postaviti, docimprati*; Slbgaben, Stenern heben, pobrati, pobirati, prejeti, jemati; ®efd)rei, greubengefdjrei, f. (Srhe» bell; Wegraffen, aufhören machen, v kraj spraviti, odpraviti; eine Jtranfheit uff. heben, ozdraviti, odpraviti; einen 3teeifel heben, razjasniti, rešiti dvom, f. a. SBefeitigen; Sinen aus bet Saufe heben, boter komu biti, f. ©ebatter; eilten aus bern Sattel fje* ben, koga s konja vreči, prekositi ga, užu-gati ga, aitth spodriniti ga; einen @d)ajj heben, zaklad dobiti, vzdigniti, izkopati; einen ©raben heben, rov, prekop, jarek iztrebiti, očistiti, izgleniti; bie Sinter in einem ©emälbe heben, barve oživiti; benSon, bie i Stimme heben, glas povzdigniti; bie 8ocf< fpeife hebett, lotiti se vade, pokusiti jo; ben Staub heben, prah vzigovati, nositi; äBeitt aus bem gaji, presneti, presnemati; taS hebt ten ®eifi, to povzdiguje, navdihuje dušo in jo napolnuje, navdaja s serč-nostjo; in ten Gimmel heben, f. (grheben; v. r., ftd) heben, povzdigniti, povzdigovati se, povikšati, poveličati se; ter Sturm hebt ftCd)ellramer, ter, grebenar. f>ed|elmtt«er, ter, mikavnikar, grebenar. ftCdjCllt, v. n., omikati, mikati, na« Gutsm. derzati, au« ohljati (bohm. voclilovati); fig. rešetati, grajati; f. |jed}Cl. ©c«tlf«crj, ter, zasmehovanje, šala. |c«clftnl)l, f. £e«elbanf. §ed)elmeib, f, §c«eltrnu. ©edjclffitrt, baS, tta« Gutsm. derzovina. §C«Cl3nbn, ter, zob (od mikavnika, grebena). $e«Ier, ter, mikavec, mikač, fig. rešeta-vee, grajavec, zasmehovavec. C«Ierin, bte, mikavka, mikačka. mikačica. cdjfe, f. Sniebng. edji, bet, (Esox lucius), ščuka, šuka; ge= fltnb, trne eitt §e«t, zdrav, kakor riba; ©pr. bet Se«t ifl blau, strižena je trava, (beseda prepirljivcova). 6e«t = , tlt 3f6sn., ščukin, šukin. &edjtillntt, adj., sivomoder, železno siv. ©edjtbriibe, bte, juha iz ščuk(e), ob. šuke § C d) t d) en, ba6, ščukica, ri«tig. ščučica. f>e«lgrait, f. š>ed)tblan. f)C«tfijnig, ber, ščuka, šuka z rumenimi in černimi marogami. edjtiopf, ber, ščukina, šukina glava, edjtfraut, baS, (myriophyllum), vodni armanec. £ed)tlc&cr, bte, ščukine, šukine jetra. §e«tfn^, bet, mlade ščukice, zarod, zalega ščukina, šukina. §e«if«tmntel, ber, železnosivi konj. $C«tj«n)anj, bet, ščukin, šukin rep. §e«tfn)H)e, f. §e«tbrnbe. Scdjttei«, ber, ribnik za ščuke, šuke. trd, baS, vrata od plota, verzel. cde, bte, tie gortpjlattjung ter 93ogcl, gnezdenje, valjenje, leženje, urjenje; ffiogel« f)ecfe, tičje gnjezdo, tičja mladina, f. a. Srutljauž; eitt ©efjecf, glttg, gnjezdo oter gnezdo, leglo, rod, podsad; eitt attS 93ltf«= »erf bejlebenber 3attn, zalog, živa meja, att« f«le«tt»eg meja, živi plot, seč, tta« tem Serb. živica; eitt fta«liger 93ltf«, germ, ternovec, ternje; aBeit«e(fe, brajda; Oiofen-Ijeife, kopinje, repinje. fecdcmuujt, tie, prepovedani penez. iJ t delt, ter, (ruscus aculeatus), mišji tern. fcdcn, v. a., ft« fortpjkttjeit, »on Sogeltt, gnjezditi, pariti se, mlade imeti; briiten, leči, valiti, auf bem ,Rarfl an« uriti; »on beti Xl)ieren, kotiti se, ploditi, f. a. S8riinf= teti; teine £attbe hedt einen ©petber, na« .. V. ako bi konja mačka skotila, bi podko- £eba. van za peč šel; ein Jttieg fjetft ben anbettt, vojska vojsko izleže, iz vojske se vojska izeimi; Säfyne Ijetfen, zobe dobiti, dobivati; für § o (fett, (als v. n.), f. $oden; mit bem ©«Habel beigen, kljuniti, kavsniti, kljevatt, kavsati; überhaupt beißen, jle«en,pikniti, pičiti, pikati, ©edcntinum, ber, drevo dobro za plot. £) C den beere, f. ©tadjelbecre. öedenbinber, ber, gradivec. §edcngnnß, ber, ulice pl. med živimi mejami. ^pedenbopfen, ber, divji hmelj, hmelj, ki rase v mejah. ©edefnfer, f. »faifnfer. Sedenterbel, f. 2>rebfraut. f>edenfirf«e, f. «einbolj. ©edeitiattb, bas, golina. pustina. |)edenrOfe, bte, divja roža. kopina, kopinje; i. a. §ageroje. §edenf«erre, bie, škarje za živo mejo, vertnarske škarje. §edenf«nnrre, f. aöadjteiföntg. .öedenftrait«, ber, germ v živi meji. fiedenfl)ringet, ^edenwenjel, §eden= aitme, ^orttbreber, (Lanius collurio). sra-koper. Sedentneif(ing, ber, beli metulj, .pedentoinbe, bie, (Convolvulus sepium), svinjski slak, a. slak allein, fiedeitjaun, bet, živa meja, živi plot, zalog. |>e d er l in g, t". |>nderliitg. f)edfcuer, taS, bei ter 3nfanterie, t»enn ©olbaten einzeln ans «tett ©Itebern beraub fpriltgen, «euer geben, toieter itt taS ®liet treten ttttb taten, tta« V. priskakaje strel. §etigrOf«en, bet, zalega, groš za seme, srečni groš ; — ponarejeni groš. Sedberberge, bie, brezoblastna. zakotna prenočevavnica, prepovedano prenočevali-šče, prenočevališe, pivska beznica. öedbolj, f- Snrlriegel. 6edi«t, adj., ternast. živi meji podoben. ,|edig, adj., s ternjem obrašen, obraščen. bedingen, bas, gonja, lov po mejah, prepovedani lov. tfi ti g er, f. SßJübbieb. f cd lange, f. »intterlange. |>edtltäun«en, bas, škrat, cucek, ki dela dnarje. tedmiinje, f. .«jedemiittje, £edgroidjen. 11! m it n?er, f. galfdjntiinjcr. § C dm nit et, bie, rodovitnica. rodovitna žena. tta« beut Böhm, plemenica. S»edl)fabl, f- pngepfabl. .§edf«nnrrt, f. g>edeni«narre. ■ßcdftnflcl, f. Sängepfabt. ©edfel, f. pderling. f>edibater, ponarejeni tolar. ^cdgroidjeii. £>ed»ogel, bet, »om 2>iann«en, starec;»om SSÖeib«ett, starka. "Sedjetl, bie, čas valjenja, leženja. kopča-nja, a. allein leženje. £eba, int., hej! hola! ©ehe. §CbC, tue, ber äBerg, hodnik; ber äliittelwerg, ohlanice. $eben, adj., Ijebene Seinwanb, hodno, hod-nično platno, hodnik. § cbcr i a, f. 2lderfettf, Jelbtohl, ffiegefenf. ©eet, baS, große äftetige, truma, množica, mnoštvo, k'erdelo, trop, rajda; ein .Kriegs* beer, vojska, armada, eetann, bet, oddelek vojske, e er bann, f. Slnfgcbot. ee rberoegnng, f. ©Solution. ©Cethtene, bie, navratnica, roparica (bčela). feerö, f. ©erb. peeren, f. SBetciegen, «ccnnbcn. ©eereSfOlge, bie, hod na vojsko, dolžnost v vojsko iti. 4»tere8Irnfl, =mndjt, ©ecrfroft, bie, truma. močna vojska. |>eerjaijnc, bie, vojaško bandero. ©eetflud)t, bie, pobeg, beg od vojske, uhajanje. öeerfliichtige, ber, f. Sicferienr. ©eerfiibrcr, ber, vojskovod. vojvoda, vojvod. Öeerfürft, ber, najvišji vojskovod. |>ecrgeratb, bas, vojskino, vojaško orodje, potrebščine, potrebšine za vojsko. §eergctoeftc, f. SciegMfiung. |eetl)aufeit, ber, trop, oddelek. peerfcnt, f. 'palattf. |eerfutfdie, f. Sonbfutfdjc. fetrlnget, ba8, tabor vojske, vojska. §eerliug, ber, kisli grojzdič, grojzd. feermeifter, ber, vodja, jpeetnt 0 0 Ž, baS, (Equisetum), preslica. fjecrrouch, ber, dim (po deželi), čad; eS flel)t ber J&eerrattd), dimno je, čadi se. §ECrt'flUpC, bie, gosenica v trumah. |>e er fältle, i. ©olonnc. $eerfd)a nt, bie, velika truma, množica, armada vojščakov, vojšakov; §ert ber himni* iifd)en Jpeerfchaarett, genau ttaef) ber ¿¡bei, gospod nebeških trum. pectfdjof!, ber, vojskina, vojaška denarnica, vojaški zaklad. f>eerfccrfdinc})fCi f- «eccoffine. öeerfditttcitfHttg, f. ©Solution, fieerfteucr, f. tricgžftcucr. fictrftrapc, bie, velika cesta, aitb"e ©efcbledjttvort, mäniilicb it. fädjlicb, itttb abättberlitb, skritost; oblte Jpeftl, odkrito, naravnost, očitno; aitS eitler Sadle feilt Jpefjl mačbeit, ne skrivati, ne tajiti; et fiat eS feilten Jpefil, ne taji. ne skriva, na glas razodeva. Sebi en, v.«., f. ©erbeblen: prikrivati, skrivati. priskriti, priskrivati. Seblet, ber, skrivač, skrivavec, preskrivač. nad) V. itt 3nnerfr. potajivec; gäbe ti fei; iten Jpebter, fo gäbe ti feinen Stelltet, ako bi nihče ne skrival, nihče bi ne kradel; ber gebier iji fo gut, trie bet Siebter, tiadJ beut Russ. ni tat tisti, ki krade, marveč tisti, ki prejemlje. teblerin, bie, skrivavka, potajivka. ebr, adj., f. S»(b, (Srbabcit; visok, pre-vzvišan, strašen in svet; ber ijetire, sveti (zlasti angel). ^Cbrlidjt, bas, sveta luč. £ciba! f. Seba. 4>eibe, ber, (paganUs), ajd, ult.it.. böhm. it. poln. pogan; ©čgetibiener, malikovavec; Ungläubige, nevernik, nejevdrnik, fig. kristi-jan, ki nejevirsko živi. ■§>CibC, bie, (ffierg), f. Sebe. $etbe, bie, (Erica) ^¡jlaitje, vresje, vres; toeifje £eibe, f. üHntttrlrnitl; uiiaiigebau--tti ?attb, pustina, goljava, russ. step-i; ©alb, gojzd, dobrava, šuma; mit §eibefraitt belracbfeneS Sanb, vresje; au glüffetl, prod, prodje; ftimpftge Jjeibe, mahovi, mahovje. Seibeutfer, ber, »or bet ©rute, ajda, tmcb ber ©rute, ajdišče, ajdišc, jejdiše. §eibcbefctt, ber, metla iz vresja. ^eibebiene, bie, na vresji pasene bčele. Seibeblnntc, f. ©nrtnclfe. Seibebrei, bet, ajdov močnik. |>eibecrtei. Šeibcnieit, bie, čas, doba neverstva. Seib ef)f llltt j C,bie, pustinska, stepna rastlina. teibcfjfrieme, f. ©enfter. ctijcrau^, ber, nad) V. gobečinska megla. Seibetciicr, ber, logar, gojzdni čuvaj. Seiberid), i. iiltfcrrctig. Seiberliitg, f. Scibcfd)roamm. Šeibcf ti) af, bas, ovca. ki se pase po go-ljavali. Seibefd)tittntllt, ber, (Agaricus campe-stris), nad) v kukmak. SeibefdjtDnrnt, ber, nad» K devičnik, de-vični roj. Seibeficbt, bas, eitte ©ettfe, na(6 V. vres-na kosa, vresnica, resnica. Seibeftrol), bas, ajdovica. Seibetorf, ber, šota. Scibctninft, bie, grahor. Šeibi! int., hajdi! Šeibithi, adj., vresast. Seibig, udj; v res a t, poln vresja. Seibilt, bie, ajdinja, neverka, malikovavka. Seibltifd), udj., ajdovsk, neversk. maliko-vavsk, pogansk; eitt hetbttifdjeS Seben, brezbožno, gerdo življenje. gciblld, ber, pandur, hajduk. Seie, bit, f @d)liigcl. Seien, v. a., z betam tolči; f. a. Siigeit. SeiJelig, f. Siifclig. Štil, adj., cel, zdrav; gcljeilt, zaceljen, za-gajen; aus beiler §ant (ierbett, zdrav umreti; ein ©efdjtoiir aus beiler §aut, gnojenje pri celi koži; mit Ijeiler §aut bavott fontmen, odnesti svoje kosti; f. a. failt; bie SBttnbe ift Ijeil, rana je cela, se je scelila, zacelila; fjeil tverben, sceliti se, zaceliti se, celiti se. izlečiti se, ozdraveti; bie Ijeile SSelt, ves svet, vesoljni svet. Stil, bas, ©ludfeligfeit, 3Bof)lfa1jrt, blaženost. blaženstvo; fieil bem, ber, blagor temu, kdor, (altsl. blagože); f. a. ©efnnb= bcit; bas .6eil ber 9Renfd)eti, sreča človeštva; baS ¡»ar feilt Jpeil, to je bila njegova sreča; ©eligfeit, zveličanje; §etl ©ott, če-ščenje, češenje z Bogam, češčen, eešen (bodi) Bog: Ijeil bir, zdravje tebi, češčen, eešen bodi, blagor ti bodi; iti ©ott feitt £>eil fttdjen, nad^ V. v Boga svojo blagost staviti; eineni alleS ©tiitf nnb |)eil tvutt; fdjen, komu srečo in zdravje voščiti, vošiti vse dobro; fein i)eil verfudjen, poskušati srečo; fein £eil in ber glucbt futfien, skušati uteči. v beg se podati. fieil aller Selt, f. (ShrenDreU*. Ctilailb, ber, Zveličar, Odrešenik. fiir Odrešnik. rttss. spasitelj. fieilanftatt, bie, zdravivnica. gajivnica, le- čivnica, klinika*, fitilari, bie, zdravljenje, ozdravljava; d^rur* gifße, celjenje; feitte ijeitart beftanb barin, on je tako ozdravljal, zdravil, feilbflb, bas, ein itatürlißes toarmes, toplice. allg. zdravivna, gajivna kopelj. Scilbnr, adj.. »Ott Sffiuttben, sceljiv, kar se more sceliti; allgemein, ozdravljiv, izleč-ljiv, izgajljiv; tiefe SBitube ift Ijeibar, ta * rana se d it sceliti, zaceliti; biefe ,itraitf= Ijeit ift lieilbar, to bolezen je mogoče ozdraviti, odpraviti, izgajiti. izlečiti, izvračiti. Scilbnrf eit, bie, izzdravljivost, zaceljivost, izlečljivost. Seilbriltgcitb, adj., blaživen, oblažujoč, oblaževaven, zveličevaven, osrečevaven. tcilblnii, f. äßtefeiirnute. Cilbtld, ber, skopljeni jarec. fcilbriuger, ber, oblaževavec, osrečeva-vec; f. a. fcilnilb. f Cil bt i 11 g C t ilt, bie, oblaževavka. osreče-vavka. Seilbruiiiicn, f. ®efuttbbruittten, Seilbutie, f. Scllbiitte. feilen, v. «., Ijeil werben, bie äöuttbe heilet fßen, rana se že celi; ift geheilet, se je zacelila, se je scelila. je cela, se je za-rastla, zagajila ; ozdraviti se, zdraviti se, izgajiti se, izlečiti se; v. a., gang maßen, (Veraltet); äßuttbeu heilen, rano zaceliti, sceliti, celiti, serb. a. izvidati, vidati; Jtranf* heitett überhaupt, ozdraviti, ozdravljati, zdr&viti, izgajiti, gajiti, izlečiti, lečiti, izvračiti, vračiti; bie 3eit heilt alle SBtttt--ben, čas rani , čas leči; er heilte ibn vom gieber, merzlice ga je ozdravil; ©e* 6reßett beS ®eifteS, ozdraviti, ozdravljati, (naß v. ventovati) , f. a. gnftriren; »•., iiß heilen, ozdraviti se, izlečiti se; eS tvirb »Ott ftß felbjt heilen, prejde samo od sebe, kakor je prišlo. Seileilb, udj., zdravilen, ozdravljaven. le-kovit, vračin. Seiler, ber, f. Siirji: skapljavec, skapljar, skopitar. Seilerbc, ber, dednik odrešenja. S eil gebe t, f. ^ciifirinaer. Seilgelb, f. gurgelb. S eil g Ott, ber, Eskulap. Seilholber, SoUnnöcr, f. Sittiß. S eilig, adj., svet; geheiligt, posvečen; fromm, pobožen; heiliges 9lbenbmal)I, sveto obhajilo, sv. Bešnje telo; heiliges Saljr, sveto leto; heiliger Slbenb, sveti večer, bad-njak, zadnji večer, Uad) Gutsm. sveta bila; heilige SBoße, veliki teden; heiliges geuer, f. itiothlmif; bie heilige ©ßrift, sveto pismo; ber heilige Shrifitag, božič; heilige S8e» traßtuttgen, pobožno premišljevanje; bas heilige ®rab, Božji grob; heilig tverbett, posvetiti se, svetnik biti; heilig fpreßett, posvetiti. razglasiti (za) svetnika, svetni-kam prišteti; iß Will es heilig halten, sveto mi bode; ein heiliges Slttbeitfeit, svet, t. j. neprecenljiv spominek; heilig Verfpreßen, rotiti se in obljubiti za gotovo, za terdno obljubiti; baS heilige Bein, križnica, sveta kost; heilige ©eräße, posodje sveto, kte- 726 £eilige. fetmbegeben. riga se nikdo ne sme dotakniti; bas £ei« lig, Sveto. $eitige, ber, svetnik, svetee; bie, svetnica; bas, svetišče, svetiše. |> eilig ebnet, f. Stord). ^etligctt, v. a., posvetiti, svetiti, posvečevati; ein gezeitigter ßrt, svet, posvečen kraj; fjeitige bie geiertage, posvečuj praznike, f. a. geiern; gefteitiget werbe beiit 9iame, posvečeno bodi tvoje ime. Qxerb. da se sveti iine tvoje). teiligenliciit, f. SMiquie. eil ig call Üb, bas, sveta podoba, svetnik, svetnikova podoba. teiligeitbndj, f. £>eiligengefdjidjte. etiig ettbieilft, ber, češčenje, češenje svetnikov. ijetligengefd)id)te, bie, življenje svetnikov. Setiigcttglfltlj, ber, ttad) V. obstret-i, obsij, venec; f. a. 9iitllblt£. »etligcnbof, ber, cerkvišče, cerkviše. jeiligcnbolj, bas, sveto drevo, grajak. jeiligettmaler, ber, malar svetnikov, jeiligettfd&etn, f. öeiligcttglanj. jeii i g ettU)0 d) C, bie, sveti teden, osmina. ©eiligfeit, bie. svetost; ©eitle ivitigfeit, sveti Oče, Njegova, Njih svetost papež. feiliglebcttb, adj., pobožen, svetoživeč. eiligtttodieitb, adj., posvečevaven. posvečujoč. t eilig ttt H d) Cr, ber, posvečevavec. eiligfipredjen, bas, fieiligfpredjung, bie, posvečenje, posvečevanje, posveta, razglas svetnika. Seil ig ft c, f. Siuerbeiligfte. eilig t bit nt, bas, svetinja (aucfc alt.il.) svetišče, svetiše; £>eiligtbiimer, f. Mcliqilic ; svetost, sveta reč. |>eiligtbltmfd)iiltt)er, ber oskrunivec, oskrunovavec svetišča, svetiša, svetoger-dec. $ eiltgibntlltflub, ber, rop svetišča, svetiša. svetokrada. $eillfliljuntritubet, ber, cenkveni ropar, svetokradec, altsl. svetotat. $eiligttltg, bie, svečenje, posvečevale, ob-hajanje. praznovanje. Seilfraft, bie, celivna moč, lečna, zdravilna moč, zdravivnost. ^petlfttlUt, baS, celivno, zdravilno zelišče, zeliše, lečna, vračna trava; f. a. SMrtnllntl, @and)beil. ■Ipetlillllbe, bie, SRebijin, zdraviloznanstvo, zdravilstvo, vraštvo, zdravništvo. ■§eilfnnbig, adj.. zdraviloznansk. zdrav-nišk, vraštven. t eil fünft, f. §>ctlfiutbc. eilfiinftler. ber, zdravnik, vrač, gajivec. ©CillO?, adj., brezbožen, nesrečen, nepoboljšljiv, neblažin, poguben, pogubljiv, hudoben, napčin, zločesten; ein tjeiltofer garat, strašen, neizrečen hrup, šunder; eitle beit« tofe Äranfpeit, Ituda, terdovratna bolezen. § C i Hof i g fcit, bie, brezbožnost. nepoboljš-Ijivost. feilmeiftet, f. žtrjt. eilntittel, baž, fur SBunbett, celilo; fut .Sraiifbeiten uberp., zdravilo, lek, lekarija, pomoček. Seilmittellebre, f. 2lr$netlebrc. Iieilnttttetnerfauf, ber, prodaja zdravil, zdravilarstvo. ©eilort, f. §eilbab. $eilf)flaftet, bas, celivni obliž, flašter*. $etlgnelle, f. ©efmtbbntnnen. iltilfalbe, bie, zdravilno mazilo, zdravilna maža. $eilfam, adj.. celiven, zdraviven; peitfaine ^rdltter, lekovito. zdravilno zelišče, zeliše; toaS ttnfere SBoljlfahrt beforbert, blag, zdrav, ozdravin, koristen, blagost. § etlf (ttnf Cit, bie, zdravivnost, celivnost, zdravost, koristnost, koristen. fieilfdjmib, f. Surfdimib. •peilgglailbe, ber, sveta, zveličavna vera. §eil§mittel, bas, pomoček odrešenja, zve- ličanja, zveličalo. Stilžorbllltng, bie, zveličevavni red ; f. a Sogntatif. §eilftiitte, bie, »on Jtranfen, £>eitjiatten fttdjen, posteljo si zbirati. $eilftOff, ber, roba za zdravilo; f. a. $eil= nttitel. fieilftofffuilbe, bie, poznanje zdravilskih reči. fieittranl, ber, zdravilno pitje, lekovita pi- ©etlnng, bie, lečenje, zdravljenje, ozdravljanje; »011 Sffiltnben, celjenje, vidanje; ti fanti fettte |)eitnng erfolgen, bolnik ne preboli, ne bo ozdravel. Seilnngšfnft, ber, lekoviti. zdravilski sok. |>CiIi)Ctftnnbiqe, ber, zdraviloznanec, vrač. pCilDOlt, adj.. blagonosen. oblaževaven; f. a. ©tilfant. Seiltuartig, f. ^etlbtingenb. ©etlmaffer, bas, zdravilna, lekovita voda. ^eilnefen, bas, zdravilstvo, zdravstvo. teilnnffeufdjaft, f. Jpeilfmtbe. eitmurjel, f. Sllant, (Sibifd). .jpeint, adi>., ttaep ijatlfe, domu. na dom; ;u •&aufe, bapetm, doma: Ijeiiiigebeit, domu iti; fo »iel ats lierben, umreti; eine ®raut peim fuhrett, peljati nevesto na (ženinov) dom. £eintnib, §etumt, bie, bas »aterlid)eSatu, dotn, domovje, domačija; Saterlanb, domovina, ltad) betu Rusu. očestvo, bolim, vlast; f. a. SSntcrliinb, ©ebnrtžort. §eimatl)li(b, adj.. domoven, domač, do- movinsk, ocetninsk. očetnjaven. fieimiltbloS, adj., brez domovine, brei domovja, brez stanovitniga domovališča, domovališa, potepinsk. $eintatb8gefel5, bas, postava zastrandomovja. $eimatb0red)t, bas, domovinska pravica; f. a. Snbigciiat. §eimatbf(bein, ber, doinovnicaj, domovinski list. £eintbegeben, ffdi. r. r.. domu podari se, iti, ©eimhrtngen. ©einjethanl. 727 ©eftttfirtltgcn, v. a., domu prinesti, nesti, prinašati, domu spraviti, spravljati. $ Cittt4 Ell, ta«, jetrne, kte, čverček, škri- pač, striček; f. a. ©OUŽgrilte. $ e t nt E i H, v. n. U. i., domačii podoben biti; e« feeimctt mich, kakor bi bil doma, zdi se mi, čutim, da sim doma; i)eimt»efe empftnbett, dolgi čas mi je po domu. ©Etntcn, v. a., fierbergen, prenočiti, prenočevati, pod streho vzeti, imeti; heimführen, domu peljati; v.u., heimlieh fein, doma biti. domač biti. heimfahren, v. n.. peljati se, voziti se domu. ©eimfahrt, bie, peljanje, vožnja proti domu; bei feiner ¿»eimfahrt, ko se je nazaj peljal, domu peljaje se. ©Eitttfolt, ter, etwa povračni, nazajni pri-pad. nad) V. nazajpad, nazajitje, serb. ošast-nost. ©EimfÖUig, ad,j., pripadin, pripadel; f. a. 6aiiuc. ©eimfallSrertlt, ta«, pravica nazajniga pripada. ©EimfflllElt, v. »., nazaj pripasti, nazaj priti, iti, verniti se na koga; heimgefallene« ®ut, posestvo, ki je komu zopet pripadlo, ©eimfeli), ba«, domače polje, domača njiva, ©eimfiihmng, tie, peljanje, vodba domu. ©Eitngang, ter, pot, hoja domu. f.a. @lrr= befaU; beim ¿eitngang, gredoč domu. ko je šel domu. fieitnge&en, v. »., domu iti, hoditi, ©eimhohlen, v. a., domu vzeti, na dom vzeti, jemati, po koga iti, k sebi vzeti koga. © E i tli i f (1|, adj., domač; beitutich fein, doma bitij domovino imeti, udomačen, udomov-ljen; heintifeh »erben, podomačiti se, udo-moviti se; heimifche« ¿hier, domača, krotka, pitoma žival; ich fühle mich fo beimifeh, zdi se mi kakor da bi bil doma. ©eimiidjfrant, (Grapholium Stechas), molova roža. ©eimfehr, bie, vernitev, vernjenje domu, prihod nazaj domu; bei feiltet ijeintfefir, ko je prišel nazaj domu, serb. povratak (po-vrat). © ei m f o nt nt c h, v. «.. f. ©cintfchrcu; fig. ba« i»itb ihm nc'., domu posvetiti; fiy. spokati ga. ©eint t i d), adv., skrivši. skrivno, tihama, na tihem, natihama, tiho, skrivaj, skri-vaje, potajno, na skrivnem, molče, skrivam a; fteh heimlich wegfehleieheit, ukrasti se. izmuzniti se skrivaj; russ. iz pod tiha; heimlich thltn, delati, kakor bi imel kake skrivnosti; adj. skriven, skrit; heimliche Xhiere, f. ©eintifd); heimliche Sufammenfnnft, skrivni shod, skrivno shajanje; fte haben, skrivaj, na skrivnem shajati se; ba« heints lidfie ®emach, f. Abtritt; ein heimlicher Ort, skrivno mesto; fteh heimlich halten, prikrivati se; heimlich halten, skrivati, skrivna imeti, deržati, tajiti. A t itn Ud) en, f. šBerbciinltdjcn. © E imli d) f Ei t, bie, domačnost, skritost, skrivnost, skrivšnost, skrita, skrivna reč; bie ^eimliehfeit be« Slitfchlage« ließ il)it um fo gefährlicher erfcheilten, naklep se je zdel toliko nevarniši, ker je bil skriven, t im lož, f. ©Eimathlož. eimmndieit, fteh, v.r., domu se spraviti, spravljati. . teimredjt, f. |)eimatbžred)i. eitnrcife, btc, hod, hoja, popotovanje (proti) domu. ©EimrrifElt, v. n., popotovati domu. ©Eintritt, ber, jahanje domu. ©Eintfogen, f. (Sntfageit, Bitriitflegen. ©eimfdjittElt, ©EintfEltbEn, v. a., domu poslati, odpraviti. ttimfiEdj, f. ©Eimtronf. E i nt ft E11E ti, f. ?tul)EimftEltEH. ©eimftEHEr, f. žlitžftEUEr, Witgift. ©EimflldjElt, v. a., eigentl. was priti, pogledat priti h komu, obiskati koga; fig. »Ott ttnglüef«fä(len, zadeti, zadevati, prijeti koga; er t»urbe mit einer böfett grau heim» gefucht, zgodila se mu je nesreča, da je dobil hudo ženo; f. a. IjllftOffen; ®0tt hat ihtt heimgefneht, Bog mu je poslal (nadlogo—). © c im fit d) t, f. ©eimmth. ©E im fit (h U11 g, bie, obisk, obiskovanje; fig. kazen, nadloga; Božja roka; kar komu Bog pošlje. ©eillttiitfe, bie, kovarstvo, skrivna zavist, jeza, potuha, pohlimba, potmajenost, pod-¡11 ol ki ost, nadj V. skernoba, n. bem Alt.il. u. Russ. (n. nach (Sinigen in @t. gebr.?), lokavstvo; böhm. potutelnost, potmešilost. ©Etmtiidifd), adj., kovaren, potuhnjen, potmajen, podmolkel, nach V. skernoben; nach bem Altsl. lokav. ©eintmiirtž, adv., proti domu, v domovino. ©eimmeg, ber, pot domu; auf bent £eim-t»ege, giedoč domu; belt Jpeimtceg machen, domu iti, hoditi. ©eintmeh, ba«, dolgi čas po domu, silna želja domu iti; domoželjnostf, domožal-nost+, domotožnost, toževanje po domu; er hat Heimweh, dolg čas mu je po domu, domu ga vleče, žene; poln. tesknota do domu. ©eintjicijeil, v. n., domu iti. verniti, vračati se domu. eintrug, f. ©eimtoEg. Eint i (h, ber, (Chenopodium bon. Henr.), kozji rep. ©Eillt, f. ©EUt. ©Einj, ber, (mont.) vodonosf. ©Einjc, bie, SBalbbiene, lesna, hostna čbela. ©einielhant, f. @£bant. Í28 Hetnjelmanncfiett. teinjeintänncben, f. Stirnun. eirntb, Heitat, bie, oon ä»attu«petfoueit, im ©erteil, ženitev, ženitva; »ollenbet, ože-nitev; »Ott gtauen«perfotten, možitev, f., omožitev, aitd) udaja; gezwungene £eiratb, posilna možitev, ženitev; auf bit §eirati) gehen, iti se ženit, snubit iti; eine i>eiratb fiiften, možitev, ženitev napraviti; eine gute ■§eiratl) treffen, dobro se oženiti; oott grauen«* perfonett, omožiti. Heirat h en, Heiraten, v. «. u. «., zakou skleniti, v zakon stopiti; »ott 9J!aitn«peti foitett, oženiti se, ženiti se, vzeti ktero; »on grauen jimmertt, omožiti se, možiti sei udati se, vzeti koga (za moža); er tjat reich geheiratet, bogato se je oženil; jie tt)if( ihn nicht heiraten, noče ga vzeti, ne mara za-nj; Welche er Wohl heiraten wirb, s ktero Ii se bo oženil, ktero Ii bo vzel (zaženo); Wir tooiiett eiltanber heiraten, vzela se bova, vzameva se; nad) ®elb heiraten, vzeti ktero, koga zavolj dnarjev. Heirntljcr, f. SBröutigam. ©eirathž=, ilt 3f|g., ženitni, ženitvanski. © eir a t h 06 r icf, ter, ženitno pismo; attefc ženitvansko pismo. HeirathcailttOH, bie, ženitna zagotovšii-na, zagotovšina, varščina, varšina. tetraihžconirnct^ ber, ženitna pogodba. eirathSerlaitlllttfi, bie, ženitno dovoljenje; dopuščenje, dopušenje, ženiti se. Heiratsfähig, adj., dobelj za ženitev, možitev, kdor je za ženilo, za možilo; za ženitev; dorasla za udajo; er ifi noch nicht heirathžfahig, on je še premlad za ženitev, eb. se ženiti. H Ct ratlj Š g eb a ttf e, ber, misel oženiti se, omožiti se; er hegt §eirath«gebaufeu, ženi se, oženiti se misli. Heirailjžgitt, ba«, dota; iuSejttg auf beu SOiatttt etwa aitd), priženilo; Wie grog War ba« ,$etrath«gni beiner grait, koliko si priženil; utt,iL. böhm. u. poln. veno. Heiratbžlnft, bie, ženilo, inožilo; f. a. Shciiiftig. Heiraihžluftig, f. (Sbeluftig. Heiratbžntadjcr, ber, f. Sudler. HeirathSmadjerin, f. Suppierin. Heiratbčfdjeiu, f. Heirathäerlaubitifi. Hcirathžfpiei, f. 9Jžariagc. Hcirathftifter, f. ®heftifter. teiraiijžftiftllna, bie, oženitev. omožitev. eiratpnmftättoe, pl-, er iji itt £eirath«-' itmfiältben, ženi se. H C i r a 11) Ž u u 1 it ft i g, udj.. er, fte ift 6eiratfiž= unlufiig, neče se oženiti, omožiti. HtttathŽDCrtrag, bet, ženitna pogodba. Heiratbžbertoaubt, f. s8erfd)uiägert. HeitatHWafJpeil, ber, po ženitvi dobljeni gerb. Heifitt, int., ein Slu«ruf ber gteube, liejsa, heja, hajsa. hajsasa! $eifdj, f.. Heif«, Heifdlbrief, ter, napovedno pismo. Heiftheit, v. a., želeti, zahtevati, imeti hoteti; bie jungen .Stinber heifchen 93rot, Hetzen. otročiči prosijo, hočejo kruha; ba« heifcht bie SíothWenbigfeit, to hoče potreba (imeti), tirja; tako nanaša potreba; f. a. gotbew, SBettetn. Heifchefa^, f. ^oftutat. Heifer, adj., hripav, hripast, zagerljen, n. Gutsiii. zamolkel, hripleč; serb. promukao. russ. ohriplyj, osiplyj; iä) Jabe eine heifere Stimme, ich bin heifer, hripam et. hrepam, (ultsl. hrapati; fehttareben), gerlo se mi je polepilo, gerlo kosmato, ostro; heifer Wer* bcit, oliripeti, ohripniti; serb. promuči; ftdj heifer rebelt, fchreiett, zahripiti se. ohripeti; gerlo si razkričati, razdreti. Heiferfeit, bie, hripa, hripavost, kripalica, ltad) Gutsm. zamolklost, krigla. nad) V. pivka, russ. auch sipota. Heiß, adj., fehr Warm, vroč; fiebeut Warm, vrel; breilltenb, goreč, žgeč; gtühetlb heig, razbeljen, žereč. bel; beige« .©leí, gefcbntol* gen, raztopljen, stopljen, staljen svinec; beige fflutter, topljeno maslo, f. a. ©effltten; beige Xhrätten Weinen, grenke , vroče solze točiti; Sinem heig machen, Sinem bie £ölie heig machen, komu podkuriti, tiadj 91. koga pekliti, komu prigrevati; f. a. ©1'bitlCn, iteitgftigeil; bett Dfen beig machen, peč raz-bcliti; bet Cfeit ifi beiß, peč je bela; fig. feilt ©tut wirb leidet beig, naglo, kmalo mu zavre; beiger Sraitb, pereč oginj; bei* pet Dlirft, žgeča, huda, velika žeja: fies beut beige« ®affet, krop; mit iflbeig, vroče mi je; eilt beige« Verlangen, živa želja; heige Siebe, goreča ljubezen; ba« Wat ein beiger Sag, dunas smo se potili, dañas je bila huda; e« ifi biet eilt beige« s$fiailer, strašna dragina je v tem mestu; bi« bet :£ag heig Warb., dokler se dan ni razgrel; l»a« ich niebt weig, ba« macht mit nicht heig, česar oko ne vidi, serce ne želi; btücfeitb heig , soparčen. Heißblütig, adj., vroče kervi; f. a. (£nj|> briiftig. Hei^burft, f. Hitler $urft.) HeipCIt, v. a., nennen, imenovati, klicati, zvati koga, ime dati, praviti konm; et heigt mich 3br> ©'e, me vika, onika; beigen Sie mich nicht eilte Sraitt, ne imenujte ine neveste, ne kličite me neveste, ne recite mi nevesta; Sinett feinett greuttb beigen, prijatel biti s kom; prijatliti se s kom; ta« beige ich fctjlafell, getrollten, tose pravi spati, piti, ati seje naspal. napil; ta« heig ich lügen, ali zna lagati; etwa« gilt beigen, poterditi, za dobro spoznati, pohvaliti kaj; übet beigen, ne poterditi česa, grajati kaj; äenianbett Wittfomilien beigen, reči: Bog te sprimi; auch (SÄeifnij), koía bogosprijeti, bogosprijemati, auch sprini-Ijati; böhm. it. poln. vitati: befehlen, veleti, velevati, ukazati komu; f. ¡Befehlen; mir Würbe geheigen, meni je (bilo) ukazano, meni so veleli, meni so rekli, meni je bilo rečeno; ber Köllig b'*f ihn biltben, kralj ga je velel zvezati ob. kralj je ukazal, da naj ga zvežejo; einen fiirj unb latig heifell, grajati koga na vso moe, zdevati t>eifeßeiie6i. mu, dajati mu vsakoršne gerde imena; höre Wa« idj bič) (bit) heiße, poslušaj, kaj ti povem; v. n., genannt »erben, einen Sias men haben, (attcf) al« v. r.), imenujem se, zovem se, aud) kličem se, pravijo mi, ime mi je; äBie heißt bit? kako ti je ime? kako se zoveš? in fficjttg auf beti dunamen, auch, kako se pišeš? Wie heißt ba« auf beittfd), kako se temu pravi po nemško; man"heißt mi (h $aitl, Pavla tne imenujejo, Pavel mi pravijo; bebeuteit, Wa« foll ba« heißen, kaj če to reči, kaj pomeni ob. poinenja to; ba« toill loettig heißen, to ni nič; nič ne de; ba« heißt noch nicht lieben , to še ni ljubezen; ba« heißt, to je, temu se pravi; b.l)-/ t. j.; ba« heißt greitltbfčhafl, to mi je prijaznost, glej ljubezni; v.l.. e« heißt, er fei ge; ftorbett, pravijo, govore, pripovedujejo, rekli so, glas je, govori se, daje umeri; e« wirb einmal heißen, poreko kdaj; loa« heißt ba«? kaj je to? loa« Will ba« heißen? kaj to pomeni? nun heißt e« jahleti, zdaj pa je treba plačati, zdaj velja plačati; e« I) a t ge= beißen, govorili so. i>eff Beliebt, adj.. preljub, predrag, serč-no ljub. ftei^flie^i/ ^a«, »kaza na liti niedi. |eiiflrntin, f. Siirr, Unfruchtbar. f) eif?hH 11B Č1', ber, prederta lakota. Iiudi strašni glad m., volčja lakota, feiftbuitflcrifl, "dj., prederto, strašno lačen, gladoven; nad) etwa« heißhungerig, fein, dihteti, inreti po čem; Oeriichtl. sestradan , lačen kakor pes. teiftfhont, ber, neučakanec. eifter, ber, hrastič; f. a. ©iftet; er f)at £teijiereier gegeffelt, ne molči, ako bi mu na jezik stopil. Leiter, adj., jasen, in einigen ©cgeilbeu fo wie int Serb. auef) veder, welche« jebod) fottfi nur regenfrei, oljne Ütegeu, bebeutet; heitere« Sßetter, jasno, vedro j fig. eine f)ti* tere ©efellfchaft, vesela družba; heiter Werben, f. SluSbetietlt; heitere iuft, čist zrak; »on ber Stimme, tiadj 91. jaren. ©eitere, ©citerfeit, bie, jasnost, jasnota, attdj vedrina, vedro; be« ©emütlje«, veselje, radost, dobra volja; .¡beiterfeit erregelt, f. (Srheitern; tiefe äöoete erregten allgemeine i)eiterfeit, vsi so se namuznili, nasmejali na to, fetfcrn, v. a.. jasniti, vedriti; j. 9illfi)Ci= tern, ©rheitern; al« v. >•., ba« SBetter hei» tert fidj, Ultb al« v. i., e« heitert, jasni se. vedri sc; fein ©lief tieiterte ftdj, oko se mu je ujasnilo. ©eiteriteffel, f. ®remteffel. |eiterfiun, f. grohfinn. ©eijapparat, ba«, kurivna priprava, ©tijbar, adj., kjer se more kuriti, kar se da s kurjenjem segreti, ipeijcn, v. a., zakuriti, kuriti; beti £>fett heijett, v peči, and) peč zakuriti, zanetiti; ftarf heijen, razbeliti peč; eilt ßtntmer bet5 jen, segreti, greti sobo s tem, da se zakuri, ein geheijte« äimnter, kurjena hiša; ©etbeulauf. m bie Sotttte heijt ftarf, O «O, solnce pripeka; wentt intmer e« falt ijt, heije_, ttadj Gutsm. bodi si sveta Katarina ali kres, kadar je merzlo, le neti les. feijer, ber, kurivcc, netivec, neteč; ©eije-till, bie, kurivka, netivka. titeijhol?, ba«, derva za kurjavo. ©Cijlod), ba«, mesteje. ©eijmatfriat, ba«, kurjava, kurivo, f ci jofeu, ber, peč. eijUUB, bie, kurjava, ueča. CintOlltbC, bie, hekatomba. ©ettit, bie, sušica. suha bolezen, jetika*; ~ f. a. ilbjehrung, t" cttifd), adj., sušičen, jetičen. eli), ber, vitez (aitdj altsl.~), junak; fteh wie eilt £elb geberbeit, junačiti se, delati se junaka; Jjelb iut (Sffeu, pravi jedec; ber '$elb ber ©efdjidjte, poglavitna oseba, pred-njak; iti Sejttg auf Jtorperfiarfe, korenjak. .§> CI & C H =, in 3f&gu., junaški, "viteški, ¿eibenaiter, ba«, doba junakov, vitezov, ■f) C l b C 11 tt r lit, ber, janaška roka, mišica, moč. felbeubahu, ba«, junaška pot. junaško življenje. f elbcitbilb, ba«, podoba junaka. © elbettbtil!, ber, junaški pogled. etbeitbruber, ber, junaški brat, sobojnik. S Cib Cllbudj, ba«, bukve slavnih junakov. .v>elbcnbidjter, ber, pevec junakov, epikar. f>eibeitbi^tuitB, f- ©elbeitBcbidjt. f clbenbraug, ber, junaški nagon. ŠClbClifabCl, ber, basen od junakov. ©elbeitfrau, f. ©eibin. .ftclbcufiihrcr, ber, vodnik junakov, feibcttgcbidjt, ba«, viteška, junaška pesem. felbeitfleift, ber, juuaški duh, pogum. SelbeitBefaiiB, f. ©clbcii0ebid)t. ©ClbCUBCfdjidjtC, bie, pripovest od ju- naka(kov). ©ClbCli8Cfd)fed)t, ba«, juuaški rod. ■»cibctisliitf, ba«, sreča junaka. .Vjelbeuarb&e, bie, veličina junaka. .VS CI & C11 i| rt f t, udj., junašk , junačen. f clbeiihnub, f. ©elbeuorm, ©elbenhanpt, ba«, junaška glava, f etbenheer, ba«, truma vitezov, junaška voj ska. f etbenherj, ba«, junaško serce, junako-serčnost. © elbenherjifl, '" junaškiga serca, ju-nakoserčen, nath 91. pogumen (naefi Jam. mitthtoillig, ooit (¡umno). telbcitjligeilb, bie, junaška mladost, eibeitjuitflfrau, bie, junaško dekle, junakinja. tClbenjijUgltUB, ber, mladi junak, elbcufraft, bie, junaška moč. © elbeilfran J, ber, junaški 'venec, venec junaštva. fjelbenfiihlt, derzen kakor junak, po junaško serčen. ©elbcuiaitf, ber, ©elbeitleben, ba«, junaško življenje, 730 Selbeulieb, t elbenlieb, f. Selbengebi«t. elbettniflfig, adj. U. adv., junašk. po viteško, junaško. SelbeniltUtb, ber, viteštvo, junaštvo, ko-renjaštvo, na« 91. junakost, in @t. a. so-gernost (?), junaški pogum (?). Scibcnmiitbiß, <"U; vitešk. junašk. serb. hrabren. tClbenlllttti/ Cdva) junaka, ei belite i d), adj., junakoroden. junašk (n. p. od dežele). elbcnrog, bil«, junaški konj. ti b t It tul) lit, ber, viteška, junaška hvala. slava, dika. Selbcnfiingcr, f. ©vifer. Selb eni« nnt, f. §elöenf)eer. Selbenf«tt>ert, bas, junaški meč. »elbenfcele, bie, junaška duša. Selbeufintt, ber, junaštvo. Selbenfviel, baS, junaška igra. Selbenftttflt, ber, junaška dežela. ■p elb enfttttf, adj., močan kakor junak. §elbentflttt, bie, junaštvo, junaško delo, djanje. I» e I b C It t b n m, baS, junaštvo- SelbClttDb, ber, junaška smert. Selbeitumb, f. Sclbin. Selbentueg, f. Selbettbabn. Selbeitjeit, bie, doba junakov, junaštva, viteška doba. ©elbenseugeitb, adj., junakoroden. Šelbettjltg, ber, čerta, znamnje junaštva. Selbtn, bie, junakinja, vitezinja. Selenetifrniti, f. Sllant. elCttin, bas, omanovina, helenin. eifttltf, ber, vzdigač, primaž, poprijemač. elf en, v. «., pomoči, pomagati, na pomoč priti, biti; eS hilft, na« V. vede, a. hasni, koristi, pomaga; es bW llt«tS, nič ne vede, nič ne zaleže, nič ne zda, ne pomaga; bilf, mer ba lanu, pomagaj, kdor je božji; er fjitft au« jeber SSertegenheit, iz vsake za-derge pomaga; l)i'f Utir arbeiten, pomozi. pomagaj mi delati; loa« hilft bit bas ©etb, čemu so ti dnarji? kaj ti pomaga dnar?; biefe Slrjttei hilft tiribet bas gieber, to je lek. zdravilo zoper (za) inerzlico; loa« farni mir baS helfen, kaj mi bo to pomagalo, čemu mi bo to; ihm ifl iti«t mehr ju helfen, za-nj (je) ni pomoči, ni zdravila; i)ier hilft fein Sitten, zastonj prosi, prosiš; toaS hilft bir beine S«önl)eit, zastonj je vsa tvoja lepota; einem mit Selbe helfen, z dnarji pomoči, dnarjev posoditi; helfen Sie mir uou tiefem ©iettf«en, rešite me (od) tega človeka; ©ott helf! Bog pomagaj, pomozi ti Bog; unterftü(sen, na roko biti komu, podpirati koga; loa« würbe ihm baS helfen, kaj (koliko) bi si bil boljši s tem; ¡«fannbir ni«t helfen, jez ti ne morem (ne vem) kaj; er leeifš fi« nicht p helfen, ne ve, ne kod ne kam, ne ve, kam bi se djal; i« follltte mir nicht helfen. •« mußte ihm fagett, nisim se mogel zderžati, da bi mu ne bil rekel; Sinem »cm Srot helfen, f. 33rot; @mem »cm VI m t helfen, spodriniti ga, spraviti ga SeKbtnnn. iz službe; fe l»ahr mit ©Ott helfe, f. ®0tt; ©nem Jit feinem Slntte helfen, izprositi komu službo; JU feinem Siechte helfen, pognati se. da kdo pride do svoje pravice; auf bie Seine helfen, na noge spraviti, vzdigniti po konci; aus bent 3rrt(ntm helfen, zmote oteti, rešiti, izpeljati iz zmote; £>itft eS nichts, fo fd)abet eS and) nichts, serb. ako neče pomoči, neče ni odmoči; einent aufS $ferb helfen, vzdigniti koga na konja; eS hilft Sliles nichts, ni pomoči, ni zdravila; jtd) helfen, einatlber helfen, drug drugimu pomagati; tlilf bir felbfi, sam si pomagaj. Sctfenbein, f. ©fenbein. Seifet, ber, pomočnik, pomagavec, mehr »et* ä«tltd) pomagač. Seifetin, bie, pomočnica, pomagavka, po-magačica. S elf fn etb t, bet, pomagač. Selferžbelfer, ber, pomagač ali deležnik v napčnem delu. telferftnb, ber, oporna palica. elfgelb, f. f>tIf«RcI&. Seiffrnut, f. Slnbotu. Selfrebe, f. Služrebe. Selfretdj, f. Silfrefl. S elf t, f. $eft, Stiel. SelfU)iII ig, adj., kdor rad pomaga. Selftourj, f. Sltlerntannšbitntif«. Seliometer, ber, solncomerf. Selioffofl, bas, solncogledf, helioškop. ¿etiotröbium, f. SoiinentDenbe. Seil, adj; »Oll Sonett, hefte Stimme, 9ßo--fattue, ber helte Xon, čist. gladek, glasen, tta« 91. jaren, (raus. a. zvonkyj, gromkyj); eilt bette« ©elä«ter, smeli na glas, krohot; flar, bister, čist; »oni Serflanbe, bister, prebrisan; eilt heller .(topf, bistra glavica; eitt heller ©lief, bistroumje: belte 2Bat)rbeit, gola. očitna resnica; »cm SEetter, jasen, au« veder, f. übt. ■ÖeUeE; eS Wirt allmähtifl f»«". počasi se dan zaznava: e« ifl frijlallhett, čisto je kakor steklo; am hellen Sage, pri belem dnevu; »Ott Sid)t< flrahleit, Sternen, heilet Sag, svetel, (allst. sveti); f. a. Slaitf; heiter 3t»if«e»raum, (lucidum intervallum), etwa spreumljej, sprebistrik, tta« V. jasen pregledljej; belle« 3imnter, svetla soba; belle«, alt« lititei Jpolj, tta« Stil, belogorica. f. SttUbboli; helle ^oljltttg, redek, prebran gojzd; heller tag, an« beli dan; aut bellen Sage, po dnevu, serb. belodanice; heiter SBein, čisto, bistro vino; hell feljeil, bistroumen, ostroumen biti, jasno razločno viditi; ijefie Shra--ttett »ergiefen, gorke, grenke, debele solze točiti, solze me zalivajo, gorke solze mi tečejo, derejo; f>e((, ganj, fte fanten mit heflent §aufeu, truma jih je^ bilo. Seli, baS, f. Seile» auf ben S«iffett, shramba za konopce ali vervi. Sellintgig, adj; bistrook. svetlih oči. ■P 111 b e tb tt h C e t, ber, auf S«iffen, vervar. Sellblatt, adj.. svetlomoder. svetlovišnjev. Sellblidf, bet, bistroumje, bistri pogled. SellbtflUlI, adj., svetloruj.av. $ett6utte. Heilbutte, bie, ein giftb im snortoegifdjen, nach bem Russ. velika kambala. felibenftnb, adj., bistroumen, ostroumen, eübunlei, adj., somračen, temačin, poln. ciemnawy. ©ellbunf ei, biti, soton, somrak; in bet ©ialerei, (Clair-obscur), nad) bent Russ. tt. Poln. svetlosenčjef. ©eile, bie, jasnost, svetloba, svetlost, svetlo, dan; beS ffierfianbeS, jasnost, bistrost, bi-strina, bistroumje; beS SBetterS, jasnost, vedrina; bie ijelle, ein »erfietfter Dri, jtoi* fdjen bem Cfen utlb ber SBanb, zapeček; baS, svetlo, luč; i tli §elle fejjeti, na svetlo postaviti, zjasniti, razjasniti, ©ellebarbc, bie, na(| V. bradnica, hele-barda, poln. alabarda, siekiera obosieezna. ©ellcbarbctlfraiti, bas, (Cornilla secu- ridaca), sekirica, ©ellebarbicr, ber, bradničarf, helebardir. feilen, v. a., f)e(l mad)tn, ubistriti. bistriti, razjasniti, ujasniti, jasniti, uvedriti, vedriti, svetliti; eilte Sontte tjcifeii, b. i), abhängig machen, navezniti, nagniti; v. r. u. «'., baS SEBetter belit (teb, eS belit fid), jasni se, vedri se, auej) dani se, svita se; v. n., viseti, položen biti. ©eller, ber, eig. ein balil ¡Pfennig, tttebr fpridjtrčrtlid) gebraudjt, nežica, vinar, pene-zek, belič, božjak; et bat feiuett gelier, nima cempera. nima okrogliga; bei geller llttb «Pfennig bejablett, bis auf bett testen gelier, vse do krajcarja plačati; toer ben geller niebt fpart, toirb Feine« $fettuiges |ierr, kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, kdor ne varuje maliga, nima veliciga. © elierornt, adj.. kdor nima okrogliga. suh. ©Cllerfarg, adj., skerčen. stisnjen. Seli črna bel, f. Slitfftcrtnnbel. ellfarbig, adj., svetle, jasne, žive barve ali farbe. tellfud)3, ber, rumenkasti rujavec. cligcib, adj.. svetlorumen. ©ellgran, adj., svetlosiv. ©eilgriin, adj; svetlozelen. ©elibaarig, adj., svetlolasen. plavih las; f. a. «toub. ©ellig, adj.. f. ©rmiibet; bas Sanb ifi bellig, bebarf beS SfiegenS, zemlja je suha, dežja žejna. ©elligfeit, f. ©eile. ©clliltg, ber, konoplje, ©eililingcitb, adj.. tenkoglasen, čistogla-scn. ©tlifofjf, ber, bistra glava, bistroumni človek. ©ClilaUt, adv. U. adj., na ves glas, na vse gerlo, glasovit, glasen. ©tlltDib, adj., svetlorudeč. ©ellftiircicr, f. ©impel. ©ellffbCltb, adj., bistroviden, bistrovid. ©cllf cl) er, ber, bistrovidec. ©elife^crin, bie, bistrovidka. ©ellfidjtig, f. ©cllfcbcnb. ©Cllfidlti gleit, bie, bistrovidnost. ©embärmel. 731 ©ellnng, bie, razjasnovanje, jasnost, ©ellffltg, ber, stermec, položna, nagnjena, viseča pot. ©Cllttjeifi, adj., svetlobel. ©Clin, ber, ber (Stiel, j. S. einer 3lrt, topo-rišče, toporiše, poriše, f. a. Stiel; ter tiefe bobte Xbeit einer Strt, treldjer bett Stiel nntfeblieft, uho; bie £altrunbe, obere Se* betfttng eines ÄörperS, kapa, nad) V. antb grebenjak; alt ber !Dcfli(lir:93iafe, klobuk, pokrov, kapa; bie eifertte Sefleibitttg beS £au!ptes int Kriege, železna kapa, bei Sdjön--lebett, čelada, russ. šišak, (-aka) u. člen, böhm. lebka. serb. kaciga; im Saittsefen, f. tuWei; bot. gornja čeljust, ustnica; (Arundo arenaria), peščeni, pešeni terst. tclntnriig, adj; čeladast. elntbieric, bie, f. drobite. tclntbillbe, bie, čeladna vez. eltltbnfd), ber, čeladni čop. © C Im bad), bas, kapasta streha, ©elmetfen, bas, ušnjakf. ©timen, v. a., eine Strt mit etnent «stiele ' Oerfel)en, nasaditi, nasajati sekiro; baS §aupt belmett, djati čelado na glavo; gebelmte Solbateil, vojaki z železnimi kapami, s čeladami (pokriti). ©clnter, f. ©cIiMDcg. ©tlntfcbcr, bie, čeladnopero. ©elmfenfter, f. ©elmgitter. ©Clinfifd), ber, čeladaricat. ©elmförmtg, adj; kapast, čeladast. ©clmgentblbe, bas, čeladasti obok. ©elmgitter, bas, nach bem Russ. čeladni nalicnik; f. a. SBifir. ©elmljut, ber, čeladasti klobuk. ©CltttfOpf, ber, glava s čelado pokrita; (Silurnus galeatus), čeladasti som. ©ClmiraIIt, baS, (Soutellaria), čeladnica, nad) bent Poln. tarčica. ©clmfiibler, f. SOiohrcnfopf. ©e Im lož, adj., brez čelade. ©elntrobr, f. ©elmgitter. ©eimfdiieber, f. ©elmgitter. ©Ciutfdjlange, bie, kača celadane«. ©elmfd)lltib, ber, čeladar. ©cintfdtmutf, ber, lišp na čeladi. ©clmfd)liet!c, tie, čeladasti polž. telmfpi^e, bie, verh čelade, eImftange, bie, veternični, petelinov drog. ©elmftraiiff, f. ©elmbnfd). ©einttaube, bie, čopasti golob, kapučasti golob. ©elote, ber helot, suženj, ©emb, ©embe, bas, srajca, nad) 91. in St. aitd) srakica, russ. soročka, (altsl. sra-" čica, eilt Jileib), tu Unterfr. u. St. a. ro-buča, (ttadj M. tnel)r eitt furjes >§emb, audj serb. it. russ., cfr. altsl. rab, Xud)), «nb košulja, (a. serb.. poln. tt. böhm.')', ßemb-dien, srajčica; bei grauen jimmertt, opleče, opleček; alles aufs §entb »erfaufett, vse do (razun) srajce prodati; baS .Öeitl't iji ttlii nähet als ber ifioef, bližji je srajca, kakor suknja. ©embiirmel, bet, srajčin rokav, 732 Sembbefai?. Sembbefal), Sembbinftl, f. «efafc. Sembdicn, f. Semb. SembfrnßCtt, ber, ovratnik pri srajci, oetttbmnftcr, bei-, srajčar, košuljar. ¿etltbcttltflilictttt, bie, srajčarka. Šetttbcn}d)ltfc, ter, srajčni razporek. Senibftod, ber, stan srajce. Se mithöre, bie, poluta (zemlje), f. Salbfuflcl. temlodStnuiie, f. Sd)icrliitßfSiaiiitc. Clttllte, bie, j. 93. in beit Wühlen, um ba= ' mit bas ©erjiauBen beS ÜKe^lg jn bereuten, nach V. prašnica. Scmntcifcn, baS, zapenjalof. ustavljalof. cm lU C II, v. a., einen äöagett, zavreti, zavirati; allg. aufhatten, ustaviti, zaustaviti, ustavljati, opovreti, opovirati, zaderžati, uderžati. zaderžke staviti, zastanoviti; SBajfer hemmen, f. ©tOUCIt; hemme bie Xfirä--nen, jenjaj se jokati, ustavi solze: f. a. Sinbern. Semmcnb, adj., zaderžen, ovirajoč; hent; menbe geffel, železje okorno; hfmuienbe äötrfltng, zaderžna, ovirna. odložila moč. Sem mer, ber, ustavijač. Semmerliitß, f- Mntntcr. tentnififd), f. ©d)ifffialtcr. entntBnbcI, bie, zavornjak. Sem mlet te, bie, zavornica, zavirnica, za-viravnica, nad) 91. zapenjača. tcmntfd)llh, ber, cokla, entmttifj, bas, f. Stnbcntip. s e m m n H 9, bie, ustava, ovirek, opovira. opovirek, opoviranje, ustavljanje : seri/. zapreka. S entfiel m n itn, f. Snmbelmnitu. tenbcllucifi, (llerniaria), f. SfUd)frflUt. engft, ber, ber Sfagel an ben gahrjeugeti, worauf bas SHuber liegt unb beireget wirb, nadj V. teravnica; ein nit»er|"cf)nittettes mannt, ©ferb, žrebec, žcbec, pastuli, (aitd) serb.), nach 91. celec, nad) Gutsm. celak; §eitgft--djeit, žebček; bie iHitthe, morati ber (Šimer am ¿ieibrunueit befeftiget Wirb, nad) V. štan-ga*. tcnflftfiitlen, bas, žrebček, zebcek. cngftgelb, f. S8cfd)iilßclb. Senßftmantt, ber, žrebčar; f. a. ©eidjäl* fnedit. Sen tel, ber, rogel. roglič, roča, roč, der-žaj, deržalo, uho, ročaj, kljuka; alt einetll .ftorbe, locanj, ločen. Sentelbllfoteil, ber, uhati cekin. Senlelßefitß, bas, posoda z ročem, roglam. Senfelforb, ber, jerbas z ročem ali loc- njem, ltatih V. auch 'ocajnica, procanja. Senfelleuthter, ber, ročnjak (svečnjak). S en te In, v. a., im üliitteltrorte, gebettfeit, ročat, ročnat, z rogličem, z ročem. z loc-njem, nad) 91. locnat. Sentetfchiiffel, bie, skleda z ročema. Senfelftiid, bas, uhati dnar. Senf efiflffe, bie, torilo, čaša z ročem(a). Senfeltobf, ber, ročati lonec; pisker z ročem. Ser. tente It j v. a.) obesiti, obešati 5 f. Sitnflen. enfen, baS, obešanje. Stnfenžtoerth, "dj.. vislic, obešenja vreden , vreden obešen biti. S enlec, ber, rabclj; trortl. obešar; bolim. tt. poln. kat; eitt grattfanter SJienfch, trinog, kervolok. serb. kervopija; baS bich bet ,§en--fer, da bi te plent; gelj junt §ettfer, pojdi se solit, pojdi rakam žvižgat, pojdi kjer te ni, spravi se mi; id) frage ben JpeUi fer bantad), maram jez za to; et ift bes JpettfetS, od vraga, od zlodja je, zlodjev je'; berJpettfer, kaj zlomka, da bi te vender! SeitferbetI, bas, rabeljnova. pogubna sekira. Senferei, bie, obešarija, rabeljnova hiša. Seilfergclb, bas, obešnina. pogubnina; !tad) 91. rabelščina. Settfcrifd), adj•. rabeljsk. obešarsk. ker-voločen. Seniertnft, bie, rabeljnovo veselje, veselje kervolokovo. Seitiertltflhl, bas, poslednji obednasmert obsojeniga. ltadj V. odhodnja. Senferntiifttg, f. Scnferifd). Senferfd|loert, bas, rabeljnov mec. SentetSfrift, f. ©algenfrtft. SenJeržtnetht, ber, rabeljnov hlapec ali pomagač, russ. živoder. te it n d) e ti, f. Senne. CIIIIC, bie, kokoš, kura. puta. čopka, kokla, jarica and) puta; fette Jjjenne, f. Rctthcillie; bas @i irill fliiger fein ats bie •§ctltte, jajce več kot puta vč; oft ftnbet eiue bliltbe penile aucf) eitt,Rotit, tudi slepa kokoš najde zerno. tudi slep ščinkovec najde korito; f. a. (Silltdbctme; baS .-petini cheit, kokoška, putica. krnica •. etne einjat); rige petine, jarica. Semtegat, bas, luknja kerme ladijne. Scitneiiiff, f. Sitftnerliifj. Sennebnrnt, f- gtufmet&acra. Se it ne it in 3ffeg., kokošji, kurji; f. utm.- getts Siihitcr. Se itn in g, f. Solin- Se^itn nbrit, bie, sedmeromoštvo. Set, «dv., sem, scmle. lesem, les, semkej, al t si. semo tt. ovamo; h™ unt! her, sem ter tje, sem pa tje; »on bort Ijer, od on-dod; »ott ba ^er, odtod; »on oben h", od-zgorej; »on unten ^er, odzdolej; »onauifelt her, odzunej; »ott bintett ber, odzadi; um iich hft, okoli sebe; eittige 3aljre f)er, že nekoliko let, neke leta že: |tn unb Ser bliefett, semtertje pogledovati ; SSrubet fitn obet her, (bodi) brat ali ne brat; brat sem ali tje, kaj mi je brata mar; »on Slttfauj ter SEBelt ber, od začetka sveta; odkar svet stoji; her bie .§anb, daj. proži roko. audj roko sem; »on lange bet, odzdavna; »on @t»igfeit bEri vekoma, od zmiraj; hiti uttb herrathen, misliti na to in na uno ; her bamit, daj sem, pokaži; fotnm tjet, pojdi sem; id) gittg neben ihnt ber, vštric njega, poleg njega sim šel. itt II. R attd) uz njega (a. serb. uz-anj); l»p bifi tu bet' fcrab. «d kod si? Wofommji bu t)er? odkod greš? od kod si prišel ? »on Stlter« her, od nekdaj; »on Weiten hft, od deleč, in aitberti fla». »K. zdaleka; ®elb Bin, ®elb her, kaj mi bo dnar (pomagal); immer f)et> le sem (pojdi); er tjl bie 3eit bet immer fratti ge* toefett, že nekaj časa je bolehal; in ber 3ufamnienfrfcuitg wirb ež (befonber« bei un* übergeiienben 3eitt»örtern) int Slo», bttrß, pri —, auß bttrß sem, gegeben, oft aber bleibt e« uttüberfeit; f. iibr. bie ff'. f>ernb, adv., wenn e« für ftß ftet)t, doli, (altsl. dolu, dole), attß sem doli (k govorečima); »on oben t)erab,odzgorej, zverlia; »orn Saunt herab, drevesa, altsl. niz; beit Berg herab, navzdol; serb. niz goru; ben Strom he™b, po vodi doli (proti go-vorečimu); »ont Jpimntel herab, z neba, z nebes; in bet 3ufammenfegung mit3eittoör= tem, wirb e« int Slo»en. mit z— ober s— (aus niz) gegeben, oft aber bloß bttrß z ob. s, weiße« bent betrejfenben in einer höhern Sage gehaßten ©egenftanbe »orgefegt wirb, j. oom Saunte nehmen, vzeti, utergati z drevesa; Wohl auß mit navdol, U. doli, obfßott tiamentliß leitete« gegen ben ®eift bet fla»ifßen ©»raße ijt. fcraharlicttcn, v. a. U. r.. spraviti kaj s česa, doli, fcmbitligcllt, v.u., namigljavati odzgorej, s česa (na zdolej stoječiga.) ternhfoniincln, f ferabljangett. CmbbCgCbClt, ftß, »'.. spustiti se, podati se s česa, — doli, altsl. nishoditi. § er nI) h cfo nt nt c n, f. fernbbringcit. $erabbcntiiben, ftß, r., potruditi se s česa (n. p. priti, stopiti). $ertt66eftellcu, »•• a., naročiti", naj se kaj prinese doli. fernbbeten, v. a., S. ©egett auf 3e-- manb, zmoliti komu blagoslov z neba. fernllllCUflClt, t'. «., zviti, nagniti k nam, navdol; v. r., nagniti se. SernhhtCßClt, v. «.. nagniti se. majati navdol. proti tlam. ferrabbitten, v. «.. »ott ®ott, f. jpcrnb= fielen; Sitten, prositi koga, da bi prišel doli. fernhblnfClt, v. a., spihniti, spihati, spi-hovati, odpihniti s česa; ein t'ieb herab; btafen, odtrobiti pesem n. p. z zvonika. .f»ern6t>IittfU, p. a.. pogledati na koga (nižje stoječiga). fiernbblinfcn, v. »., bie ©teme blinfett frettnbliß herab, zvezde prijazno migljajo na nas. $tra06raufen, »• »•, bučati s česa nav-" dol. ^crahbrtßcn, v. a., zlomiti, zlamati, odlomiti kaj s česa. §ern66rinßcn, f. prinesti s česa; sneti, snemati. ÖCtttbbÜliett, ftß, r. r., pregniti se navdol. f>CrttbbrältßCll, v. a. u. r., slirati s česa, Itavdol; tiščati, tišati na vdol. fcrabfrtegctt. 733 fcrttbbrtltgen, v. n.. siliti navdol (proti govorečimu). tcrnbbriitfen, f. fcruntcrbriictcn. crnbbiirfen, v. n.. er barfnicht»omSa_u= me tierab, ne sme z drevesa (iti, spustiti se). fernbcilcn, v. pohiteti navdol. crnbfnhrcn, v. n.. »ont Serge, peljati se navdol, z gore. fcrnbfnlten, v. n.. spasti, spadati, pasti s česa, mtrichtig doli pasti. ftrnbfallcn, ba«, spad. ferabfeutrn, streljati odzgori, na nižje stoječiga; n. pr. streljati z zgore na nas v dolini. fernbfinbcit, v. n., najti pot s česa. navdol. f erabflrtlltincn, v. n., plameneti s česa na —. fernbfliCfltlt, v. n., zleteti, n. p. z drevesa na tla; serb. sleteti. fcrnbfliehctt, t'. n.. pobegniti, teči na- dol, s česa. f crnbflicfClt, v. n.. steči, teči s česa, teči na — ; iiber beit Sart, pobraditi se. f ernbfiihren, a., speljati s česa. na vdol. f ernbjjttbcln, v. a., sneti z vilami s česa. t' etttbgnffen, v. n., zijati (s česa) na—. crnbgtbcu, v. a., podati, podajati s česa. §crnbg.chcn, v. n. priti, iti na dol; »om $reife, padati, fcrnbgicffen, v. a., zliti, zlivati (s česa na —). Serttbgtciteit, ferabglitfthen,».»•• spoi- zeti komu s česa na —. fcrnbgurfen, v. n., pokukati navdol, s česa. fcrnbhnngcn, v. n., viseti, majati (majim, v. ».) t S ernbhttltgcit, t\ a., obesiti, obešati, ftcrnbbnugtnb, adj; viseč, majee. crnbhnrfcn, v. a., zgrabiti s česa. crnbhnucn, r. a., sesekati. odsekati s česa. ftrnbhcbtlt, v. «., sneti, snemati, f crnbhclfClt, «., ©inem, pomoči, pomagati komu s česa, ti. p. z voza. t" CtnbhOlClt, v. «., prinesti s česa. crnbhiifjf Clt, v.n., skakljati navdol. pri-skakljati z —. crnbjngcn, v. «.. spoditi z—, erabinmmen, r. «.. sčesati (doli), crnbfchr Clt, v. a., zmesti, pomesti s česa. Ct tt b!( C tt Ct It, v.n., splezati (z drevesa), crnbfontmcn, v. «.. priti, iti s česa, serb. siči; bdhm. sejiti; altsl. nishoditi; fig. er ift fehr berabgefomntett, prišel je na zadnjo zarezo, na nič, — na kup je zlezel, f ernbfi)ltItCIl, v. n., moči doli, ne more (n. p. z drevesa). ernbfried) en, v. »., zlesti, zlaziti s česa. ernbfriegeit, v. »., f. fcrnbbriiigcn; e« t»ar ut^t herabjufrtegen, ni ga bilo (moči) spraviti z—, 734 ©erobtodietn. © cratllarfl eln, n., smejati se s česana koga (niži stoječiga). ©erobloiigen, f. ©crobgebeit. jetnbloffen, v. «. it. r.. pustiti, spuščati, spušati kaj; fig. znižati se, ponižati se, prijazen biti do nižjiga; ftdj raffelnb »cm ^iferfce fjerablaffen, zrožljati s konja, ©erobloffenb, adj., ponižen, vljuden, priljuden, pristopen, prijazen do nižjiga. ©eroblofiniig, bte, spust, spuščanje, spu-šanje, ponižanje, vljudnost, priljudnost ali prijaznost do nižjih, pristopnost. ©CrablflUfen, t\ n., teči, letati s česa. na dol. ©woblegen, v. a., položiti, polagati s česa; zložiti, zlagati, ©erabletten, v. «.. peljati na dol; speljati s česa. ©etobleudjtcn, v. n.. posvetiti, svetiti komu odzgor. ©crablotfcit, f. «., zvabiti, zmamiti s česa. ©erobmodieit, jtcfe, f. ©crobbegeben, ftcf). ©erab intimen, v. «., er ntujj »om $ferbe l)era6, mora s konja, raz konja. © erob lt Cb nt Clt, v. a., sneti, snemati, vzeti s česa. f>eC(tblt'otl)igeit, v. a., nagnati, prisiliti koga, da gre s česa. ©erobpriigetn, v. «., stepsti, spokati s česa. ©erabpltrjellt, v. n., zverniti se, prekucniti se s česa. ©erobroilfetl, v. ti., viti se na dol. ©Crobroffeln, v. n., prirožljati s česa. ©erobr llltf(f)Clt, v. ti., prišumeti, šumeti s česa. jerobredjen, f. ©ernbbarien. tet obregne It, v. i., dež gre na—. er 0 brei (tj en, v. a., podati, podajati doli; v. n., segati s česa do —. ©erobteijjen, v. a., stergati s česa; po- tergati s česa. jerobreiteit, v. n., jezditi s česa na dol. ©etflbrennen, v. ti., dirjastiti s česa—, perobriefetn, v. n., curljati navdol. § cr 0 b r t Hit en, v. «., teči, curati na dol. jerobrolten, v. n., takati se> valiti se doli; v. a., zvaliti s česa. ©etnbriitfClt, v. «., pomakniti na dol. ©CrabritfClt, v. a., sklicati s česa. ©erobrutfdien, f. ©erabgteiten. ©erabfogen, v. a., vou bet Jiaiijel, s priž-nice povedati. terobf djoffen, f. ©erobbringcu. erobfdiorren, v. «., zgerniti. zgrebati s česa. f>trab|djaueil, v. ti., gledati s česa na (nižji stoječiga). ©erabfcbeinen, v. »»., sijati s— na—. ©erobjdjerett, f. 3lbfieren, ©erobfd) cndicn, v. a., splašiti (n. p. z drevesa). erobfdjitfeil, v. «., poslati s česa, doli. erobfdjicbcn, v. «., potisniti doli. erabfiief en, v. «,,ben 93egelwm ŽBaurn, ©erobtimen. sestreliti tiča z drevesa, podreti s česa s pušo; streljati s česa na—. t" crabfdltifett, t>. »., peljati se na dol. crabfdjlagen, v. «., zbiti (n. p. klobuk z glave, zmlatiti, sklatiti n. p. orehe z drevesa. jerabfdllcppctt, v. «■■ zvleči, zvlačiti s česa, na dol; t?, r.. privleči se. vleči se na dol. fierobfdjleubem, v. a.. terjusiti. telebiti s česa na—, ©erobf dllntlfeil, v. n., zmuzniti se s česa. ©erobfdjmeiien, f. ©crobtocrfen. ©erobfdjreteil, v. n. vekati doli. s česa. ©erobfdjiitteln, v. a.. stresti. stresati s česa (n. p. hruške z drevesa.) ©ernbfdjmemmen, v. a., splaviti, plaviti po vodi doli. ©erobf (h »i nt m en, t'. »., priplavati, plavati navdol. ©erobfeljeu, f. ©erobfdioiteii. ©erobfebneit, ficfj, v. «., želeti si (u. p. z gore v dolino), ©erobfenben, f. ©erabfdjitfen. ©erobfenfen, v. «•. spustiti, spuščati; bett Sltcf, pobesiti oči. ©erab je^en, v. «., f.©eroblegen; cen ^reus l;erai>fe(5eit, ponižati, znižati, serb. pobiti, obaliti; eine 9Mllje, znižati dnar, vrednost dnarja; eilteit Seamteit, f. Segrobiren; @t« tleli, sramotiti koga, v nič devati, grajati; ftdj fjerpbfegeu, ponižati se; f. (Smiebrigen, fteb. ©erabfefcnng, f. (Snttebrigung. ©erobfiebellt, ftd), v. r., preseliti se s česa, doli. ©erobfiltten, v. n., pogrezniti se, spasti /it/, pasti, globoko pasti, zanemariti se. ©erobfOtten, v. n., et foll fjerab, naj gre doli, s česa; et foll berab, spravi naj se (s česa). ©erabfpredjctt, v. ».. govoriti s česa (n. p. s prižnice). erobfflriltgen, v. n.. skočiti s česa, doli. erobfpri^cn, v.n., sikati s česa; v. n.. sikniti, sikati se s česa na —. ©erobftcigen, v. »., hoditi, stopiti, iti s česa, doli; in bte @bene, priti, iti v dol. © C r 0 b ft C11 CII, v. «., postaviti nižje, ©er ob ft i m tu en, v. «.. znižati, fig. popustiti, odjenjati, prijenjati; Sitten feerabjitm-men, napraviti koga, daodjenja; (icf) £jera6-fiimnteu, v. r., spustiti se, znižati se. ©erobftoffen, «., poriniti, potisovati s česa (doli), ©erobftreuen, V. d., sesuti, sesipati s česa. ©erobftrbiuen, v. »., »ont Stegen, pljo- skati in liti na —. ©erobftitrjeu, v. «., poriniti, zverniti, zvaliti s česa, v. n., zagnati se, zavaliti se s česa doli, zagnati se, prekucniti se n. p. s pečine v globočino. t'erobtoitjen, v. «., priplesati, plesati doli. erobtbnn, v. «., sneti, djati s česa. ©erobtbncn, »•• «•■ glasiti se, slišati se s (česa). §erabtragen. §ern6ttO0tn, e. <»•, znesti, nest! s česa, na vdal. §cra6traufcn, t>. «., kaniti, kapati, kapljati, n. p. z vejice. f»cra6trei6cn, v. a., zgnati, spokati,'tirati s —. tera 6 trete it, f. ©erabfteigen. erabtriefen, perabtröpfeln, f. §erab* traufen. SerabtDOtbfett, v. n., rasti na dol. ÖtrabroatfEltl, t>. «■, primajati se s česa. perabtnagen, ftd), v. r., er tragt ft<$ nicpt Ijerab, ne sme, ne upa si doli, ne upa si (z drevesa). 6 er ttbtt) iti JCtt, v. «., zvaliti doli, s česa. fjerabtDafäjClt, v. a., sprati, spirati, öerabmeben, v. »■■ veti, vleči s —. |> er ab mer fett, a., zadegati. vreči, metati, n. p. z line. §crabt0inlett, «., pomigniti, migati z (n. p. okna). fterabtDOllett, n., er ttitl »ont $ferbe perab, hoče s konja, s konja bi rad. $erabB)iirbigCtt, »•,,«•> ponižati, poniževati, sramotiti, zaničevati, v nič dcvati; jtdj, v. r., preveč znižati se, zanemariti se. fterttbffliirbtgct, bet, sramotivec, zaniče- vavec, poniževavec. $erabtt)iirbigttng, bie, ponižanje, poniževanje, zaničevanje, sramota. §erabjerrett, hcrabjicbeu, v. «■, zvleči. zvlačiti doli, potegniti s česa. Öertttfettt, »., priorati do —. ÖCralbtf, feie, heraldika, gerboslovjef. ©eralbtfd), adj., heraldičen, gerboslovenj. perait, «dv., sem, k; f. a. gier; immer peran, le sem, hajdi sem (da se bova, da se poskusiva), le bližje; in ter 3fj}9- mit 3eiat>örtern gibt ež bet ©tcseite, wo e« ein Stapelt att etwa« bebeutet, (juntal bei utttfj. 3eitw.) mit pri-; mo e<3 hingegen eine Step* tintg in bie fyüfje bebeutet, bntd) vz-, z-; f. a. Sin unb bie barnit jufammengefepten šeittočrter. Scranbeben, «.. pritresti se. f eranbegcben, ftd), r., priti (sem), ^crnubefontttten, v. «., dobiti, ö er anbilb Ctt, «•. vzobraziti, zomikati. § ernttbliil)en, v. n.. razcvesti se dobro, cvete zrasti. §eraitbrnitfctt, v.u.. pribačati, privihariti, prišumeti. § e r a u 0 r e ti) e u, £craitb C r a tt r eif-en, v. n., dozoreti, dozorevati, čedalje boljši, pametneji prihajati, malo po malo sozrevati se. §eranreiten, v. n., prijahati, prijezditi, jezditi (proti, k govorečimu). $erattrettncit, v. »., pridirjati, dirjati k —. §eranriilien, v. «•. primakniti, primikati, približati, pomakniti k čemu; r. n., približevati se, bližej pomikati se; bet gcittb rücft peran, sovražnik prihaja, se bliža, se pomikuje (proti nam); ber SBintet rücft peratt, zima nastaja, nastopa. £crnttruberit, v. n., priveslati, veslati k —. heranrufen, v. «., priklicati, dokiicati. Öeraitfd)iffcn, v. n., pripeljati se v ladii. |»eranf d)leid)en, v. n. U. r., prikrasti se, privleči se skrivši, po tihotapsko. §eranfd)letfen, v. a., eine @pi|e, nabru- siti, /.brusiti. erattfdjleppen, «?. «., privleči, privlačiti, eranf(breiten, V. «., prikorakati, korakati k —. §Crattfdjn)C!ltlltett, v. a., priplaviti, plaviti k —. §eraitfd)u)intmen, V. «., priplavati, plavati k —. f>crattfCflCtU, v. n., pripeljati se, prijadrati. fieranfeitbcit, v. a., poslati, pošiljati proti —. §eranfj)rengcn, «.. pridirjati, dirjati k —. §crattfljriugen, v. n.. priskočiti, skočiti k —. f>eraitftrÖntCll, v. «.. privaliti se. valiti se, vrcti k —. hcranftiirmeit, v. n., prilomastiti, prihrati, privriščati, priviti, ^eranftiirjeu, K ».. pripoditi se, zagnati se k —. ^erantanjen, K.»., priplesati, sem plesati, herantragen, »• «.. prinesti, nesti k —, proti. Šjeraitfretbcit, v. a., pripoditi, prignati, gnati, tirati sem. $erantDad)fen, «.. vzrasti. odrasti, rasti, spodrasti se. §erailtuatfellt, v. »., prigugati se, gugati se semkej. 736 feraitumilett. f erauêforbet'er. ferauloalleit, ». it., priti sem, bližati se. ^pCtrtntDdl jen, ». a.. pri valiti, pritakati, valiti k —. fcraittoanfcn, v. ti., opotekaje se priha-__ jati. ©crantoalcit, »• n.. prigaziti, gaziti k —. f CrailtOCbCU, ». »., pripihati, pihati seni. -\">Ct(I11HJCrfejt, v. «., verči, metati sem. e r a It «J i It f e 11, ». n., pomigati komu, naj se približa, f eraitttlltd)Č, ber, vzrast, spodrast. f eraitjicljeit, ». a.. privleči, potegniti, potegovati, vleči k —; v. n., bližati se, prihajati. i» erailjittcni, v. n., pritresti se. ■pcrnitjiiB, f. Slnjufl. f etaitf, adv., gori, sem gori (k tistimu, ki govori); itt ber , niit 3eittočrtern, sem gori, ¿ittreilctt and) bltrd) bie SBorfeg--partifel vz-, z-; f. a. bie 3ufgg., mit 3luf. f etaitfarbctteit, ftd), v. r.. skopati se sem gori. feraufbegeben, (id), ». >•., podati se gori (k govorečimu). feraitfbcntiiI)CH, r. a. It. r., potruditi koga, se sem gori. f eraufbefditooren, ». «., vskiieati, vskii-eovati, zarotiti, rotiti, da pride n. p. iz glo-bočine, fig. nakopati si, navleči si na glavo, f CrailfbiegClt, ». a., zvihati sem, f CtOllfbiltCU, ». a., prositi koga, da bi prišel gori. f ernufbrtltgcn, ». a., spraviti sem gori. f eraufgelien, f. Slufgelicn. f Ctailifltllfl, bie, vshod. ferauflnufefl, r. «., leteti sem gori. ©erailflobctn, ». «.. vsplaniti. švigniti sem gori. ferOUfrcdjett, ». a., vzgrabiti sem gori. feraitfrcitcn, ». n., jezditi sem gori. f erflllfrilf Clt, ». «., vskiieati. poklicati sem gori. f eranffdjoffen, i. fcraufbriitgcit. f evaitffdiaitCH, r. »., pogledati sem gori. feraitiidjidett, ». «., poslati sem gori. eranffdlimimmen, »• «., vspiavati sem. f CtaitfflCifleil, ». n.. vzdigniti se. priti gori. f erOltftrrtgCH, V. a.. vznesti. nesti sem gori. f eraitfloadjfcil, ». n.. vzrasti. f et ttll f ti) iiiij tli, t'. «., privaliti. valiti sem gori. ©erailfjieljcit, ». a., vzvleči, vleči, potegniti sem gori; ». «.. iti. bližati se sem gori. f eritligcln, ». «., sem gledati. ©Cl'a 11 Ž, adv., venkej, sem ven, tudi ven (iz česa proti tistimu, ki govori); fievitlt« bamit! daj sem, pokaži na dan; Ijeraitč mit ber ©pradje, govori, reci, povej, le na dan; in bet 3ufatnmenfe|5ung mit ben 3eit= tvorterti trnrb c« im ©lovenifdieit mittelfl ber 'Borfegfplbe iz- uitb ber bettt Črte, »on luels ctyem bie Setoegttng aii«gei)t, »orgefejsten »ofitioit iz, juioeilen aitč^, jebod) ttnflaoifd), burd) ven aitčgebriicft, f. a. bie 3ufammen; _ fefcttngen mit Stttž. f) erau Ž a dcrit, v. a., izorati, izoravati (iz zemlje). -f eraužarbeiten, jtcl>, v. r., izkopati se, izkobaljati se, izmotati se, izkobacati se. fera n ž bege ben, jtd), v. r.. iziti, izhajati, iti iz česa (n. p. iz hiše), ferauêbeidltcit, v. a.. vse izpovedati, izpovedati se vsega. f erouž b ef o nt nt en, v. «., izpraviti iz česa, izvleči, fig. iznajti; bei SBetfcfeltl eine Shinje, nazaj dobiti, f eraiižbetriigen, v. a., izgoijufati. izma-miti. f eranžbetteln, f. Snrcbbelteln, rtdj. f eran Žbiib en, v. a., izobraziti, izdelati, narediti iz česa. f eraitžblafen, f. Sluébiafen. feranŽbiiden, v. n., pogledati, gledati, 11. p. iz hiše na trato, f et ait ê bo b ten, v. a.. izvertati (iz česa), f eranžbreitnen, v. »., ». b as geuet bremtt beint getifler tjeraus, plamen liže, šviga skoz okno, iz okna; v. a., izžgati, izžigati, izpaliti. f eraužbringen, ». «., iznesti, iznositi, iznašati kaj iz česa ; izpraviti, izpravljati kaj iz česa; eut îRâtltfel fteranêbringen, uganiti zastavico, iznajti, odkriti; aug 3emanb, iz-cucati iz koga. f" eraitébeitf en, v. a., iztoimačiti. C r au é b r ing e It, v. n., izvaliti se iz česa, pretergati iz česa. f eraučbriiden, v. «., iztisniti, iztiskati, izžeti, izžmeti, izžemati. f craitêbiirf Ctt, ». «.. smeti ven. smeti iz (hiše, iz mesta), f eraužcileit, ». n.. hiteti iz česa. ven. na deželo. f" eraučettcm, ». «., izgnojiti se. eraitSfaljren, ». n., švigniti, šiniti iz česa fiznenada); ež fit^r i^m ba« 5Bort beran«, utekla, ušla mu je beseda, zable-betal se je; mont, iti iz jame; ju SEBagen, illtd) ». a., izpeljati se. kaj, voziti se iz—, f CrOUČf alleit, ». n.. izpasti, pasti iz česa. f erOHŽftnbCH, ». a., iznajti, najti, nahajati; ». r., iznajti se, najti, vediti pot; iti ftttbe midj llid)t Ijeraué, ne vem, ne kamne kod, zvediti se v kaj. vediti glas čemu; itd) itt Spdfett fKtduajtttben, glumi vediti glas (aitf bettt .Rarft. gebr.) ; fté »ieber bet; attêftttben, prebrati se. f erniiëfiidjen, ». potegniti (kaj i« vode), najti kaj. f erail $ flatter n, ». n., izferfrati iz česa. f er au čf lie g en, ». n., izieteti iz česa (proti govorečimu). f traitžflieljen, ». «., pobegniti, bežati iz česa. f er anžf li e |eit, ». «., izteči. tečiizčesa. f eraitžforberer, ber, poklicovavec (na boj). ferangforbetn. Heraužforbem, p. «., etoa«, tirjati, da se kaj izroči, izda; pm Stoeifampf (;erauž--forbertt, poklicati, klicati na boj. fjenuižfor&critltfl, bie, poklic, klicanje na boj; tt»ec gitr £etau6forberung aufreijt, kdor koga šunta, da bi druziga poklical na boj; bie .iperaužforberung aitttebmen, postaviti se na boj. eraužfiiljlen, v. a., ošlatati, otipati kaj. erattŽfiiijrcn, v. a., izpeljati, izpeljavati iz česa. f> e r a it 3 g ob e, bie, f. Stuggnlie, Sittžliefcrung. Hctnitžgabcltt, v. a., izvleči, potegniti z vilicami iz česa. £>eraugge6eit, v. a., izdati, izdajati; etn fflucb, na svetlo dati, med ljudi dati; beint 3Beeraitžgcljeit, v. n., iziti, iti iz česa. f>erer (tlt ž g i C fj C It, v. a., izliti, izlivati (iz česa). Hcraužgrob en, a., izkopati, izkopavati iz -. HerauSgretfeit, v. n., moleti iz česa; p.a., poseči po kaj in izvleči. §tr^tUŽgitlitn, v. n., lukati iz česa (n. p. iz moke), serb. izvirkivati. §erait3b. n., pomoči, pomagati komu iz česa (n. p. iz jame, iz zadrege). £>et au3bo le It, »■ «•, iznesti, potegniti iz česa, iti po kaj in izpraviti iz —. ^etaužljupfen, v. n., poskakljati, skakljati iz česa (n. p. iz hleva), eronžbuften, v. a., izkašljati, izherkati. eroužjagen, v. a., izgnati, izpoditi, iz-pokati iz —. ^etOUŽlittttmcn, v. a., izčesati, izčesa-vati. $eronŽflttUben, v. a., iztrebiti, izbrati, izzobati. fictaužllelletn, v. n., izplezati iz —. fetaužflopfcit, v. a., iztrepati, iztepsti. pctonžllitgellt, v. a., izmodrovati, izmo-drijaniti. §ctituž!odjcn, f. 2lu§Iod)cn. ficrailžlontlltcn, v. n., iziti, izhajati, izvirati; bet amater toirb ftfjoit fietaužfommen, zvedilo se bo, kdo da je to storil, prišel bo hudodelnik na dan; bie gtedjnung fotltmt betaitž, rajtanje se vjema, ustreza, zlaga; bas fommt aitf einž bera"ž, vse cnoi cno velja, na cno gre, kaže; toaž fommt ba beraitž ? kaj bo iz tega (mehu moke) ? kako se to izide? babei fommt nidjtč betausr P" tem ni dobička, nič ne kaže, ne koristi; ba<5 farne fdjoit beraus, ta bi bila lepa! $erattžfbnncn, v. »., erfannmcfttfjeraits, Herangtinnen. 737 ne more iziti, ne more iz (hiše, jame itd.), and) ne more ven. § eroužfrabbeln, v. n., izgreniti, izko- percati iz —. §er aužfrtegcn, v. a., dobiti iz česa, izpraviti iz —; ein ©ebeimnijj zvediti, dognati, odkriti. £>eraužlangen, v. «., poseči po kaj ¡a potegniti iz —. Heroitžlaffen, v. «., izpustiti, izpušča«, pustiti iz česa; v. r., povedati svojo misel zastran česa; f. a. Služlaffen. Hcrauslaufen, v. teči, tekati iz —. f etaužledcn, v. «., izlizati, izlizovati. Herouglegen, v. «., ¡zložiti, ¡zlagati, ©etaužlciten, v. a., izpeljati iz —. petanžlefen, v. a., iztrebiti, prebrati, pre- čitati iz kacih bukev. Herau-Žlcudjtcn, v. n., svetiti se iz česa, posvetiti (iz hiše, ven). Heroužltften, v. a., po zvijači dobiti, izviti. Heruužlodett, v. a., izvabiti, izmamiti. Hetottžliigc n, ftcf), f. r., izlagati se iz (zadrege). Heranžmadjen, v. «., izpraviti iz —. Hetaulmiiffen, v. n., morati iziti; esntujj berauž, toaž idj ant §erjen babe, moram povedati, kar mi je na serci, ne morem se zderžati, ne morem premolčati, zamolčati. £crau§ncl)mctt, v. a., vzeti, jemati iz česa; eitien 3ablt beraužttefimen, izdreti zob; v. r., ftcfj befattžnebmen, fttfj eine @urfe aužnebntett, prcderzniti se, derzniti se, pre-derzen biti; f. a. SluŽnebmett. erangntefen, v. izkihniti, izkihati. era«žttbtl)tgen, v. a., prisiliti, primo-rati koga, da gre iz —. Heraitgpatfen, v. f. Slugpoicn; r., pobrati se iz —. #eritltžj)lfl|en, v. n., mit ettoa«, izblek-niti kaj, izblebetati kaj; po neprevidnim kaj povedati, beseda mu je ušla, utekla. Heranžpoltern, v. n., terjusiti iz česa, šterbunkniti, butniti iz —; r. «., izbutati iz —. f ernužpreifen, f. fetaugitrcidjeiu §>eraužptiigtin, v. «., s šibo izpokati iz —. ■§CtflUŽpU^eit, v. a., »čistiti, očistiti; glede, f. SittgiJttijen; v. r.,f[¿b beraužpugen, lepo opraviti se. Hetaužguetfdjen, v. izgnječiti,izmiin-čiti. Heroužrugen, v. »., šterleti, moleti iz česa, gledati iz —. Heranžianipern, v. a., izherkati. f>ernužred)en, v. «., ¡zgrabiti, pograbiti iz —. Heraužretfcn, v. a., stegniti, prožiti iz—, pomoliti; bie šunge, jezik pomoliti iz ust, serb. izplaziti. Š>ernužrcifjett, v. «., iztergati, izdreti iz česa; f. a. 2lUS«t|eit. eraultetien, v. n., izjahati. etaužrennen, v. n., izdirjati iz —. Cfanžrtitnen, v. v., curljati iz 738 SernuStoHen. SctrtllStOllen, »• »., zatakati, takati se iz česa. Scrnu^riičEen, ». «. u. n., @etb obet mit @elb, dati dnarje; er riicft nidjt gent mit @etb IjeraitS, neče mu izpod palca; f. u. SluMdeit. SernUČrttfeit, v. a., poklicati iz (hiše). tcraitžritpfen, «. «., izpuliti. erflltžf(tflCtt, v. a., povedati kaj in kako je; f. a. SluŽfogeu. tcraitčfdjaffen, f. Scraužbrtitgen, eraučfdjaiteit, t». n., gledati ven, iz hiše; eS fdjaut ba nid)t »iet ^erauS, slabo kaže, nič prida ne kaže. SerflttŽfd)eUdjen, ». a., izplašiti, izpoditi iz česa. Sernit§f«i(ien, v. a., poslati ven, iz hiše itd. Sernit3fd)ieben, v■ «., izriniti, iztisniti. feraužfdjtngen, ». a., izbiti, izbijati. CrauSfrf)Ieid)Ctl, v. n., izmuzniti se, ukrasti se, spodkrasti se iz —; f. a. SlltŽ* f«leid)en. $Crau§fd)iCt)lJCtt, v. a., izvleči,izvlaoiti, vlačiti iz —. §ennt$fd)leitbertt, v. a., zabrusiti, ter-jusiti, zadegati, zalučati iz —. Seraučfdjlitflfeit, f. £crmtžfd)Ietdjeit. § c t a it ž f d) itt it d c n, Seraitžfdjttciben, ■»er-nugfdjrciteit, Seraužfcbiittelit, Serau3fd)iit--tett, šeranžfdiroeinmett, f. Slučfdjniiidcn uff. ttcaU§fd)U)iRgeit, ». a., nzplati, izmahati. ernužfebe H, ». a., viditiiz; f. a. SetttUŽ* fdjnuett. Scrattžfcilt, ». n., eS ift beraitS, zunej je, izšlo je, šlo je. Seraitžfc^ett, ». a., postaviti ven; f. a. Sernušitrcid)en. SeraUžfoUe-tt, v. n., er fott IjerattS, naj izide, naj gre iz —. leraužfpnjieren, f. Sernučgeben. KriJItŽii innCtt, ». a., izpresti. »Crflltžj^ritt g Ctt, f. «., skočiti iz česa, ven. • crauSftarren, f. SernuSragen. jetaitSftedClt, v. a., pomoliti, pomaljati iz česa —. terauSftci)cit, f. Sernužragen. ernuSfteble U, ». a., izkrasti, izmakniti, po krasti, krasti iz česa. Scraitžftcigett, v. n., iziti, izhajati, iti iz —. Serflltžftellctt, ». a., izpostaviti, izstaviti; ». r., te fteftte ftd) IjerauS, pokazalo se je, prišlo je na dan. Sernitčftoberit, ». «.. iztakniti. ftermtSftof en, f. ilitSftofjcit. Sernušftredeit, ». a., pomoliti, prožiti iz —. Sernttšftrcidjcit, ». a., izbrisati, fig. hvaliti in hvaliti, prehvaliti, zelo -povzdigniti, povzdigovati. fernučftreucn, f. 2litžftreueu. ernučftromen, ». »., valiti se, liti se iz, vervrati iz. Scraužftiirjcn, v. »., planiti, zagnati se iz (n. p, hiše); izpasti, telebiti iz —. Serbeietlen. feraitêtljlltt, ». a., izdeti, deti iz —. eraitžtrogeit, ». «., iznesti, nesti iz česa, iznašati, iznositi. § er Uit 3 trau fett, ». n., kapati, kapljati, cereti iz česa —, ven. ferailžtrttben, ». «., izgnati, izganjati, ernužtreten, ». »., izstopiti, stopiti, iti iz -. ferauštriijifein, f. Seraužtrnufen. er (tU 9 toa tj fett, ». «., izrasti. rasti iz (n. p. ušes). Serttltžaiiljen, »• a., izvaliti, izvaluckati, valiti, takati iz česa —. fertlltČUJttttfCtt, ». n., izgugati se iz —. ernitëmaf djett, ». izprati, izpirati, izmiti, izmivati. Serauëtnnten, ». izgaziti. gaziti iz —. Sernnêtneben, ». a., izpihati. SernnêtDeifen, SernuêtDerfen, f. Slnžmei* fett, 9íu3tnerfen. Seraitëwinben, ». a., izviti, izmotati, izsukati; ein ©etyeunnif, izmolsti, izme-cati komu; jtdj, v.r., izkopati se, izmotati se, izviti se, izmuzati se, izplesti se. SernuStnollen, ». «.. ertoitt betaus, hoče iz (hiše); ct toííl mit bet ©ptadje nidjt betaus, noče povedati prave (resnice). feraužtoiiblen, ». izriti iz —. erttUŠffiiinitfjen, ». n., želeti iz —; et trünf«! Ijetauž, rad bi šel ven, iz mesta. §erauž3al)lcn,f. Slu^nblen, Sernučgeben. ŠeraUŽjieljen, ». «.. izvleči, izvlačiti, potegniti, potegovati, vlačiti iz česa, eitlen ©«nji an« beut ©etoeljr, potegniti naboj, basilo iz puše. SernUájUJtngen, ». a., prisiliti, da mora iziti, iti iz —. § erb, Serbe, adj„ skominast (befonbetž »cm unreifen £5t>fl), zagatin, žarek, (nar. pes. pelin, žarko cvetje),terpek, nad)P.žehek, nad) M. ogaven; fäuettjeb, rezen, rezek, kislast in oster, serb. oporan ; fig. britek, gorjup; beriet ©«metj, berbe 3öorte, britka, huda bolečina, britke besede; et madjt ein í)tr* íti ®eft«t, kislo se derži. fcrbnbbcltt, ». a., odblebetati kaj. erbn ntten, ». a., et ijl Wie Çetgebannt, ni se ga moč odkrižati,>vedno je tukaj, kakor da bi bil vkopan, pribit. Serbnrtnnt, bas, rastljinjek, zelnjak,herbar. t erbe, adj., f. Serb. erbe, bie, zagatnost, žarkost, terpkost, beim unreifen ¡Dbft, skomina, na« U. ogav-nost, alt« rezkost, kislost, reznost, gor-jupost, britkost. Serbegeben, ff«, ». r., sem priti, prihajati. S Ct bet, adv., sèm, lesem, sèmkej; f. a. |»tr, Serait; itt Sufammettfe^uitgen pri —. Serbeibrtltgen, ». O., prinesti, prinašati; ßeugen, pripeljati priče. S et bei d) t en, ». «., vse od kraja povedati, izpovedati se vsega. Serbeibrüngen, fié, v. r.. prisiliti, pri-tlačiti se, pritisniti. Serbeieilen, ». »., pnhiteti. ©erbetfabren. Jjerietfaljrett, v. n., pripeljati (se proti govorečimu). 1 § E r b C i f t i Cß Ctt, v. n., prileteti, priferleti. ^cticifltepcit, v. n., teči proti —. |ct6eifÜbten, v. a., pripeljati kaj, fig. imeti (za) nasledek, öcrbcißcijcn, v. n., priti, iti k — , proti. ftCtbtiijOltn, c. a., iti po koga, kaj in pripeljati, prinesti. ©crbcitontmctt, v. n.. f. ©eranfommett; mit @acf mtb SßadE, »erädjtl. pricelitati. ©erÖCilaffen, ftcb, v. r., privoliti v kaj, dopustiti. ©crbeilanfen, ©erbciiotftn, ©erbetreiten, Šjcrbcirctutett, ©trbeiriitfen, ©trbeirufen, f. fteranlaufen, ©eranlocfcn, it. f. to. ©erbeifdjaffen, v. «., f. «cifdjaffen; pripraviti , dobaviti, priskerbeti. ©ttbciftbaffung, bie, priprava, dobava, priskerbijenje. ©trbeifdjlcidjen, ©erbtifdjlcWtn, ©er= " beifdjtmntmcn, ©erbtifegeln, ©erbtifenben, ©erbtifpringtu, ©crbtiftrbmtn, ©trbeiftür= ntctt, ©trbeiftürsen, f. ©cruitidjlcidjen u. f. to. ftcrbeitrcibcu, v. a., prignati, pripoditi. letbcijicben, V. a., privleči, privlačiti; fig. natezati; f. a. ©Ottr, fierbefontnten, v. a., dobiti (sem), menit idj iljn nur berbefoninten föitnte, ko bi ga le mogel sem dobiti; Wo fett id) ež betm berbetommen? od kod ga hočem vzeti? fietb eilen, v. a., odlajati kaj; v. n., zalajati na koga. fierberaÜben, V. a., potruditi, da sem pride; tu btcutcbfl ticb nic^t b«subentiiben, ni ti treba hoditi sem. ©erben, v. a., ogreniti, greniti, gorjupo, terpko narediti. §erbcrge, tie, Obtadj, streha; §aitä, hiša; Verberge geben, pod streho vzeti, imeti, v hiši imeti; ©iufe^t^auS, ostaja; Siatbttjer* berge, nočivnica, prenočevavnica; 2Birtbž* fiauž, kerčma, gostivniea; bei Semanten jur Verberge feilt, pri kom ostati, ostajati, pod streho biti; feine Verberge bflben, ostajo imeti, stan, stanovanje za nekaj časa imeti, za malo časa stanovati; ftd) bei Sematlben tie Verberge aitžbitten, izprositi od koga, da sme pri njem ostati, (über 9ladjt), prenočiti, nočiti; bei ten ©efetten, rokodelska nočivnica, kerčma. Arbergen, v. n., bei Semanbeu berbergeu, pri kom pod streho biti, ostati, ostajati, nekoliko dni stanovati; eitte 9lad)t, nočiti, prenočiti, prenočevati; v. a., Verberge ge: bett, pod streho, v hišo, v stanovanje, v ostajo vzeti, jemati; prenočiti (nar. pes. od desetnice: „prenočite me do dne!"), f. a. ^Beherbergen, ©erberger, ter, einer, ter anbete beberber* get, nočivničar, kerčmar ali gostivničar, pri kterim ljudje ostajajo, prenočujejo, fietbergžgelb, ta«, prenočnina. lerbttgütttuller, tie, nočivničarka. Icrbcrgžorbltnng, tie, postava, red za nočivnice. za prenočevanje. ©erbffljaft. 739 terbergŽDnter, ter, nočivničar. et 6 eft ellClt, v. a., naročiti komu, naj pride sem; Wit ftttb berbefieilt, nam je sem (priti) naročeno, ukazano. ©CrbCten, v. «., iz glave odmoliti, moliti nemisleč. ©erbetteln, fich, v.r., priberačiti, priber-njati (k govorečimu). ©erbengen, pripogniti, pripogibati (k govorečimu). ©erbemegen, (idj, v. r., pomikati se proti-, bližati se sem. ter bije 11, tie, f. ©ctbe, tie. criiegen, v. n. pripogniti, pripogibati se k — ; ba, Wo ber 9Beg berbiegt, ondi, kjer se pot zavija, nagiba (proti nam), ©erbitten, v. «., prositi, naj pride sem; poklicati k sebi. ©etblttfen, v. a., ettt 8iet, odpiskati, od- trobiti eno; v. n., sem pihati, vleči, ©erbledjen, v. a., plačevati; er wirb ljer= blebeti muffen, baf er fdjtoarj wirb, bode plačeval, da bo gerdo, debelo gledal. ©Ctblidj, adj., ogavnat, gorjupast, terpkav, terpkast, žerkast. ©erblideit, v. w., pogledati sem (k govorečimu). terbraufen, v. n., prišumeti, pribučati. erbrtngen, v. a., prinesti, prinašati (sem, k nam); burdj latigett Oebrattcb, al« eitt Oiec^t betra^ten; bergebra^tež Oied^t, stara pravica, ustarana pravica, od nekdaj; ber* gebrat^te @eWobnbeit, ObfetOanj, stara navada; bergebrad)t fein, navaden biti, v navadi biti, v navado priti, ustarano biti. ©ctbrnittttten, v. n., primermrati, prigosti, prirenčati. ©Crborift, ber, zeliščar, zelišar, koreninar. ©ttbft, ber, jesen, f.; neteb Gutsm. aud) predzima; bohm. podzimek; t lit §er6jte, (v) jeseni; bett iierbji burdjteben, jubringen, tt. V. jesenovati; gegen ben §erbji ju, na jesen; biefen §erbjl, serb. jesenas; fig. f. (Srnte, Sffieinlefe. ©crbft=, itt 3ffcg., jesenski, ©erbftnbenb, bet, jesenski večer, ©trbftaboniž, bet, (Adonis autumnalis), rudeča kamilica, ©erbftarbeit, bie, jesensko delo, jesenski opravek. ©erbfiaguiuocttutn, f. ©erbftnadjfgleidjc. ©crbftbirn, bie, ozimka (hruška), ©trbftblatt, taž, rumeno pero, coll. rumeno listje. ©erbftblume, tie, jesenski cvet, f. a. ©crbftjeitlofe. ©trbflen, v. i., jeseniti se, jeseneti; ež berbjlet, bie §erbfiwittetuitg fonimt beran, jesensko vreme se bliža, jesen nastaja, jeseni (se); v. a. brati, tergati grozdje, ©erbfiferitn, pl., jesenski prazniki. © etbftf iebet, baž, jesenska merzliea. ©crbftfrudjte, pl; jesenina, jesenski, pozni pridelki; pozno, ožimo sadje. terbfigerfle, bie, ječmen šestoverstnik, crbftbnft, f. ©erbftliib. 740 herbfttjeu. herbfthen, bas, otava; f. a. ©rumrnet. herbitlente, f. Seintefer. C t II ft 11 d), adj., jesensk, it. Gutsm. pred-zimsk; kakor v jeseni; herbftltlhe Seit, jesen. h erbftling, ber, jesenček, jesenšek, poznič, poznica; bolim, podzimče; f. a. ©fjtttling. Sherbftlotoenjahn, bet, jesenski regrad. ferfiftluft, bie, jesenski zrak, jesenska sapa. ~ crbfttnft, bte, jesensko veselje. erDftntCffC, bte, jesenski somenj, semenj, smenj. herbftnto nat, bet, alig. eittet berfeibett, jesenski mesce; f. a. September. hfrbftmordjCt, bie, jesenski smerček,jesenske mezine. herbfttttorgctt, bet, jesensko jutro, f Cri)(tltad}t, bie, jesenska noč. h erbftttttdjtgleidje, bie, jesensko enako-nočje. herbftliad)tigalt, bie, (Motacilla rubico-laj, pliska. »erbftobft, baž, pozno sadje, ozimke pl. >CrbftpHUCt, bet, jesenikf. j erbftr C t f tt bie, jesensko potovanje, j C16 ft IS i I) C, bie, pozni brošč. jerbftfant, bie, jesenska setva, setev ozi-_ mine, f. Stnterfnnt. f Ctbftf djein, bet, pervi mlaj v jeseni, pervi jesenski mlaj. f cr6ftfd)1«flltl, bet, pojedina o terganji, branji. ferbftfdjltee, bet, jesenski sneg. ¿erfttag, bet, jesenski dan. ftrbfttu e 11C t, baž, jesensko vreme, f erbftmiefe, bie, eitte SBiefe, ttelche ttut eiitmal bes Saljres gentahet ttritb, alte §eu» toiefe, starina, terdina, senožet, ki ne daje otave. t" t tli ft tO tub, bet, jesenski veter, crbftjeit, bie, jesenski čas. jesen; jut •¡berbfijeit, v jeseni, na jesen, pod jesen, f crbft jcittofc, bie, (Colchicum autum-nale). podlesk jesenski, ušivec. golobnjak, dremavčica. f erb, bet, Sogelherb, gumno, guben,tičnica; ^etbctien, gumence; bet č)erb »or bcnt ©¿hmelj» cfett, predpeč; gctterljetb, ognjišče, ognjiše. nad) 91. komen; nad) Gutsm. puzad; fig. 2Bohtlltng, dom, domovina; jltnt ljaUSlid)en 5)etbe jurutffehren, verniti se, priti nazaj domu; eigcttet .¡r)etb iji ©olbeS toertl), svoja hišica svoja voljica; poln. bolje eno oko svoje, kakor tuje oboje; f. a. S9Sttfd)hcrb. tCtbofdjC, bie, pepel z ognjišča, ognjiša. erbbretter, pi., šije pi., oklep ognjišča, ognjiša. fetbt, bie, čeda, eig. čreda, and) trop, truma, kerdelo, (serb. kerdo, Scbafijerfce), altsl. stado; eitte §etbe 93ogel, jato, a. jata, (bolim, hejno); eitte lange Otetfje, rajda. f" erbcbcgiitert, f. fctbentci^. erbebantntel, f. fieithammel. fctbtijtlt, ta«, ettra nabijač. C t fl C tt lit rt lt ž, bie, (Nypudaeus arvalis) voluharica. hereinfahren. ferbCUteiß, adj., kdor ima mnogo čed. herbenreißthnm, bet, bogastvo v živini, mnoštvo čed. ftrbcutocift, adv., v čedah, na čede, trumama. §erbfinl,ber, ščinkovec vabnik, vabivni, na-tvezni Šinkovec. tetbfrifcbtn, bas, pretapljanje. crbgclb, baž, davek od ognjišča, ognjiša, od dimnika. ClbglnS, bas, ognjiščnica, ognjišnicaf. erb ti al en, f. Sßiirhafen. erbtorn, bas, krajno srebro. erbod)3, bet, bik. etbonnern, v. n., zagermeti, germeti (proti govorečimu). fcrbptatte, bie, ognjiščina plošča, etbprobe, bie, ogled, preskus sreberns raztopnine. herbrang, f. Stnbrnng. ferbtiingen, v. n. u. r., sem pritiskati, siliti, pahati se. fctbretbi, bas, pravica do ognjišča, ognjiša. do svojiga hiševanja; f. a. fttbgtlb, f erbringen, f. h erbrängen, fiß. hetbfßaufel, bie, krcvlja, lopar, herbfßilling, f. ferbgelb. f> erb (tange, f. hcrbeifen. f erbfteitt, ber, kamnita plošča od ognjišča. f> erbfteuer, f. herbgelb. ferbftllbe, bie, spiravnica za rudo. ~ erbuften, v. n., pridišati, dišati sem. erblirß, adv., todle-sem. e t b ii r f 111, v.n., smeti priti sem, smeti sem. erbbogel, ber, vabnik, vabivec, vabeč. erbjinS, f. ferbgelb. ereilen, r. «., prihiteti, hiteti (k govorečimu). f> er ein, adv., (für ftß fleljenb), noter, sera noter (k temu, ki govori); in ben ©arten herein, ittS £attS herein, na vert, v hišo, nißt sem noter v hišo; als (Ruf an ben 3n.-flopfenben, naprej, le noter, russ. vojdi, serb. slobodno; in ber 3ufamtnenfejjung mit 3eitt»öttern gibt es ber @lo»ene butch Me šBorfejjpartifet v-, wie auch burß bie hm Orte, in weißen bie S3etoegung »ot ftcö geht, »orgefegte i)M»ofition v, oft auch mit bent 3ufage k sebi, k meni, k nam. tetni-get rißtig burß noter, sem noter; f. a. bit Sufammenfegttngen mit Gin. hereinbegeben, ftß. v. r.,podati se,stopiti v (hišo), hereinbemühen, ftß, v. r., stopiti, potruditi se v —. hereinbitten, v. a., ins £aus, poklicati v hišo, prositi, naj stopi v hišo. f ereinbreßen, v. n.. bte 9laßt bridjtfier: ein, noč se dela, f. a. 2lnbreßen; bas SBajfit braß herein in ben ©tali, voda je prederla, pretergala v hlev; f. a. ©inbteßen. hereinbringen, v. a., prinesti, prinašati v —, vnesti, vnašati. hereinbringen, f. ©inbringen. hereinfahren, v. »., pripeljati se, peljati se v kaj. Sereinfaffen. $Ctetttfalle«, v. »., pasti v kaj; f. a. einfallen. ßereingeljcn, »• »•• stopiti, iti v —. Seteintontttten, v. n., priti, prihajati v—. §creinlaffett, v. a., vpustiti, vpuščati, pustiti, puščati v kaj —. herein len 41 en, v. n., posvetiti, svetiti pri vhodu. $tteinnel) men, v. a., vzeti vkaj (v sredo, med se), fiereinnötj)igen, v. «., prisiliti koga, da stopi v —. Sereinmftn, v. «,, poklicati v —. ^mtnfdjleidjen, ft obdati, obstajati koga; tu ber ©djladjt ging e« fdjatf her, boj je bil hud, terd, kervav; e« ging über benSBein her, mnogo vina se je popilo; neben ®tnejjt her gehen, iti, hoditi poleg koga. SèrgthÔren, v. n., sem, (v našo vas) iti, biti, spadati; ičh gehöre her, odtod sim; bas ge|ôtt ntdjt her, to ne gre sem. Sergeigen, v. «., ein Stûeï, odgosti, zagosti eno. et g trat h t It, v. n., po naključji kam priti. erhaben, «•> W 1)11 bas het*od~ kod imaš to? kje si to dobil? Seihalttn, v. «., prožiti, pomoliti, moliti, poderžati, deržati komu (govorečimu) ; v. n., fig. et muß herhalten, on mora terpeti, nad) V. plantati (?), plačati za kaj, serb. na njem se kola lome. Serheiften, v. n., zapovedati komu, naj pride (sem), naj pristopi. s er hi nt tn, v. n., et lam hergeljinft, pri-šantal, prišepal je (k nam). s et holen ,v v. a., prinesti, fig. Weit herholen, deleč seči po kaj, deleč zaiti, zahajati; Weithergeholt, auch prisiljen. Seri d), f. ©lmbelrebe. Serin g, f. Söting. Serjagen, v. «., priiomastiti k —. Serfammern, v. a., izstokati kaj, tarnati in govoriti. Serïlimpern, v. «•, odbrenkati eno. Setlnien, v. n., priklekniti k —. Seriomnten, v. n., priti, prihajati, iti (sem, k govorečimu); ba fant id) her utib madhte eS fo, na to sim prišel ter sim; fin» geitb, tanjenb k., herfommen, pripeti, pri-plesati, f. a. StttiOtttttten; »Ott Wo herfmn--men, priti odkod, vzeti se odkod ; fig. üblich fein, ein hergefommetter ©ebraitch, nekdanja, stara navada; abfiantmen, flammen, golge Woron fein, izhajati, izvirati, prihajati, roditi se, kakiga rodu biti, kake rodovine biti; baS fommt »on bet ttnmäßigfeit fjer, to izhaja, izvira, prihaja (nidjt pride) iz, od nezmérnosti, to' so nasledki nezmernosti, tega je kriva nezmérnost, russ. proishodit. Sertommen, bas, (©ewohnheit), nekdanja navada, šega, običaj; eS iflfo ^erfonttltenS, taka navada je, tako je navadno, v navadi; »on gutem £etfommett, dobriga rodu; f. a. Slbfunft. Sertömmlith, adj., navaden, nekdanj ; adv., po stari navadi, kakor je od nekdaj navada. Sttföttnen, v. n., et fantt nidjt ju uns her, ne more k nam (priti). Serfriedjett, v. n., prilesti, prilaziti. Strfnlež, ber, Herkul; et^ ifl eitt jWeiter ■ÖerfltleS, močan je kakor štempihar. s e tîntes t» nr J, bie, (Nymphéa alba), beli pljučnik. 742 ©erfntifd). ©Clfttlifd), adj., orjašk, velikansk, čez navado močen, neznano močen, Herkulo.v. ©erfUllft, bie, eigentlich, prihod. dohod, serb. dolazak; bie Slbfiannttltng, rod, pleme, kri; »on guter ©erfunft, dobriga rodu. plemena, dobre kervi. t erfüllen, v. a., odblebetati kaj. CrlattQCn, v. n., segati od kod do go-vogečiga, poseči, segati; v. «., pomoliti, podati; fange mir beit ©ut ^er, podaj mi klobuk. ©erfaffen, ». «., pustiti k —; laß ihn 5« mir her, pusti ga k meni, do mene. ©erlaufen, u. n., hergelaufen fommen, pri-bežati, priteči, auch pritepsti, privfeči se. privlačugati; eilt •Öergelaitfener, potepin, ki se je odkod priklatil, prikidal. terleiftcn, v. «., posoditi, posojati, erleitcn, v. a., leite thit JU mir her, pripelji ga k meni; baS SBaffer, (sem) napeljati, napeljevati vodo —; beri»iren, ein ŠBort herleiten, besedo izpeljati, izpeljevati. terleitllUfl, bie, izpeljava, izpeljevanje. et feilten, v. a. It. «., zakreniti, oberniti proti —. ©erfefcn, v. «., taut lefetl, odbrati, odčitati, citati, prečitati kaj. ©er t en d) t en, v. «., svetiti (se) k —. ©erling, ber, auch ©ärtlittg, Traube, welche jit fpät geblütiet, folglich herbe bleibt, nach V. svetiga Martina grozd, serb, greš, greš-ljivka. ©CrliSpeflt, v. a., odšepetati kaj. ©erlihe, bie, drenuija; f. a. ©artriegef. ©erloifeil, v. «., privabiti, vabiti, prima-miti, mami t i k (govorečimu); ich möchte ihn ju mir fierlocfeti, rad bi ga k sebi privabil. ©trliigeit, a., lagati, lagati, kakor *bi orehe grizel. ©erutadjen, fteh, v. r., podati se k, približati, bližati se komu; ftcfj über etwas? hermachen, zagnati se v kaj, poprijeti se česa, spraviti se na (čez) kaj, podati se na kaj; vreči se na kaj (a. polu. U. riM4.); f. a. ©ergehen. termaphrobit, f. Bmitter. er mar f bas ®elb her-ttehmen, od kod vzamem, kje bom dobil dnarjev. ©ernennctt, v. a., imenovati, našteti (vse po versti). ©ernie&er, adv., doli. sem doli; f. ©erafi, ©erunter. ©eritieberbliicn, ©crniebcrfahren, ©cr= liieberfoinmen, ©erniebertaffen, ©ernieber-feben, ©erniebcrfteigen, ©erniebermcrie», f. ©erabblicfen u. f. t», ©emiithigen, v. a., prisiliti, morati koga, da pride sem, k—. ©eroibe, bie, heroida, junaško pismo, ©eroifd), adj., vitešk, junašk. ©eroiSranS, ber, junaštvo, f. a. ©elien» finti. ©erotb, ber, napovednik, napovedec, glasnik, klicar, oznanovavec. ©erotbsftah, ber, napovednikova. glasni- kova palica, ©eronsbrunnen, ber, Heronov kladen, zdenec. ©erpatfen, fterr, [o ber Kltedjt, kakoršni gospodarji, taki posli; ben grof en Herrn fpieten, po gosposko živeti, moževati; ftd) jum §etrn »on etwa« madjen, osvojiti, prisvojiti si kaj, pod se spraviti, pooblastiti se; ein fitfet Herr, slad-koustnik, sladkač. prilizovavec; grofe .§er--ren tjaben tange Slrtne, gospoda sega da-lječ; e« tam ein£err, nekdo je prišel; al« blof et Sitet faunHetr im @lo»enifd)en nach ber Solfžauffafung be« SBorte« gospod, i»o e« fidj um ttiebere Stäube banbelt, titiht Wol)l überfegt werben; ich fabe ben £>erttt 9ßfarrer gefetjell, vidil sem gospod(a) fajmoštra; bie ©efellfchaft befiehl au« jeljn Herren linb jwei$anten, bilo je dvanajst odraslih moških in dve ženski. Herrchen, ba«, gospodič, gospodičič, go- spodin, gospodičik. Herrnnfthen, v. n., priveršeti, privihrati (k govorečimu). ferrethen, a.. prigrabiti k—, errechnen, v. a., našteti, naštevati vse po versti; VBe od kraja. t erretten, «., prožiti proti—, erreichen, v.«., reidje mir her, podaj mi, proži mi; r. »., segati, dosegati do(go-vorečiga). Herreife, bte, pot v to stran, v ta kraj, (kjer je govoreči sedaj); auf ber §erreife, ko smo šli, popotovali sem, potovaje sem. t er reif en, t>. n., potovati sem. erren=, iu3f&g- gosposki (gospodski), go- spodenj. Herrennier, bet, gospodova njiva. Herrenafjfel, ber, gospodičnik. Hcrrenarheii, bte, gosposko delo; Herrenbienft. terrenhauth, ber, debeli trebuh, errenbier, ba«, močni, dobri oi, koršen je za gospodo. Herrenhirn, bie, gospodičniea, gospodična. Herrenhrob, ba«, gosposki kruh, tuji kruh; Herrenbrob effen, služiti, herrenbienft, bet, gospodnja služba, robota, tlaka; £errenbienfl geht »or ©otte«--bienfi (lügenhafte« Sprint».), f. (Sehen. Herreneffen, ba«, gosposka jed. »er renn en, v. n., pridirjati, prileteti, fierrengeboi, Hettengebeifi, ba« gospodovo, gospodnje povelje, fierrettgunft, bie, gospodska, gosposka milost; Hettengunfi Währt nidjt lange, gospod-skimu, gosposkimu smehu ni verjeti, fierrenbanž, ba«, gosposka hiša; bei ei-- net 9?otf«»ertretung, gosposka zbornica. $eneni|0f, bet, gospodski dvor. HroH^eti. f. a. ka- 743 moravski Herrenbutter, ber, hemhutar, ali češki brat. Herrcnltrfche, f. Sornetiiirfthe. Herrenlraulheti, bie, gosposka bolezen; f. Sufjgicbt. Herrenleben, ba«, gosposko življenje, go-spodovanje, moževanje. Herrenlos, adj., brez gospodarja, audj brez službe; ohne <5igentl)ümer, ničij, ni-kogaršen, nach altem fta». SKedjt itttb serb. and) pust; kar nima lastnika. Herrcitpiiî, Hertenfctjtoamm, ber, (Aga-rius eaesarcus), karžetj, karžec. Herrenredjt, ba«, gospodarjeva, lastnikova pravica. Herrenfctjenie, bie, gosposka kerčma, — za gospode. ertenfd) i d) t, bie, vladarski rudnik. errenfd)ttef)fe, f. HerrfdjneVfe. errenfi^, ber, gosposki dvor, grad. erre njo itn ing, bet, pustna nedelja. 'Crrenfpeife, bie, gosposka jed. errettftaub, ber, visoka gospoda, f. üb. 9iittcrftaub; in ber Kirche, moška stran. terrcnftltl)l, ber, gosposki stol (v cérkvi). errentnfei, bie, Hetrentifd), ber, gosposka miza, gosposke jedila. Herrentag, f. ©onntag. Hcrreitbogel, f. Hol#her. Herrentoaffer, ba«, gospodov, grašemsk, grašinski ribnik. Herrentoeg, bet, gosposka vozna pot. Herreutoein, ber, gosposko, predobro vino. Herrenjippel, bet, (Myosurus minimus), mišji repič. Herrgemorben, adj.. pogospojen (pogo-spoditi). terrgoii, f. ®otl. ergottêbiirticin, ba«, ramšelj, f. Woget» frnut. terrgottžblott, f. ©tbetifrout. errgottžtounberfrant, ba«, (Hypericum perforât.), sv. Janeza roža. Hcrrtd)icn, v. a., pripraviti, pripravljati. Herrichtung, bie, priprava. Herrin, bie, gospa, gospodinja, lastnica. Herrifd), adj., gosposk, gospodovavsk, za-povedljiv, zapovedovavsk; f. a. ©cbieicrtfd) ; fein berrifd)e« ®etrageit fiel Sebermattit auf, vsakdo je koj zapazil, da hoče po gosposko vsacimu zaukazovati. Herritt, bet, auf beut ßetritte erjählte er mir, ko sva jezdila sem, v to stran, —. Herrltdj, adj: gosposk, gospedenj ; berrlid) leben, gosposko, po gosposko, prav dobro živeti; fchčn, lep, prelep, veličansk; eilt herrliche« Sffietter, sprelepo vreme; wie herzlich ift beitt Statue, kako častitljivo , veličastno je ime tvoje; f. a. SPritdjiig; ba« iji herrlich, to je lepo, izverstno. Herrlichfett, bie, f. ^radjt; bie §etriid)--feit ©otteS, eine« König«, gospostvo, slava Božja; (Sto. Hertlichfeit, vaše gospostvo; bie Jperrli^feit über ein gaub, f. Hetrfdjaft; bie forfleitidje £etrlicÇfeit, f. iKcple, 3orft= regale; eine lebe hetrlidje, 93orjug, Slnfehen ?44 Verrotten. pabenbe Sacpe, bie Scpönpeit, lepota, berh-kota; trenn et in fetner č)errticpieit fommett toirb, kader pride v svoji slavi, časti, ^ertnilen, v. n., privaliti se, valiti se (proti govorečimu). $errfdjnft, bie, abji. bie ®et»alt ju befehlen, gospostvo; iDtačpt, oblast, moč; baS ijerrfcpeit, vladanje, gospodarjenje; bie i)err* fcpaft führen, paben, ausüben, gospodovati, gospostvo imeti, gospod biti koga, nad kom; unter eine« ©errfepaft fiepen, biti pod kom; č)errfcpaft über (tcp felbfi paben, krotiti samiga sebe, berzdati se, strasti; eine ©errfcpaft, gospoščina, graščina, grajšina; aus einer .¡öerrfcpaft iit bie anbere jiepen, iz grajšine v grajšino iti; f)errfcpaft 3(uer= f»erg, Turjaška grajščina, grajšina; (Štt»aS unter feine .gerrfipaft bringen, kaj pod se, v svojo oblast spraviti; bie perrfcpettbe ipev; fott, gospod, gospodar, grajščak, gospod in gospa; coli, gosposka, gospoda; frembe |)errfcpafteti, tuja gospoda; bie č)errf(paften ftnb pettte aitsgefapren, gospoda so se danes nekam peljali, im Slo». a. se je peljala; bie jungen £)errfcpaften, mlada gospoda; mit 33cjttg auf bie fürjlicp erfolgte StanbeSerpčpitng, jara gospoda. Š>errfcpnftlidj, adj., gosposk, gospodenj; gutsperrfdjaftlicp, grajščinsk, gospoščinsk. errfdjaftžbegierbe, f. .öerrfdjbegicrbe. errftpaftgbegierig, f. tjerrfcpbegierig. tttfdj nfižpcfi^cr, ber, grajščak, posestnik grajščine, grajšine. §errf(paft?bicntr, ber, grajščinski hlapec, fterrfdjaftžname, ber, gospodnje ime. žcrrfdjnftžredjt, f. £opeitžredjt. pcrrfdjafiSiuappnt, bas, gospoščinski, go-sposkini gerb. errfdinmt, bas, gospostvo, vladanje. errfd)6cgicrbe, bie, želja vlade, vladanja, vladoželjnost, vladoljubje. §crrfcppegtcrtg, adj., vladoželjin, kdor bi rad vladal, gospodoval. terrfdjelci, bie, brezoblastna vladarija. errfdjcllt, n., nezmerno hlepeti pooblasti in vtikati se v vsako reč. |jerrfd)Cn, v. n., gospodovati, vladati, gospodariti, oblastovati; über einen, nad kom, komu, gospodar čigav ali komu biti; a(S Äaifer, cesarjevati; atS Äaiferitl, cesaričiti; aiS Jiöttig, kraljevati; als Königin, kralji-čiti; als £)erjog, gürji ic. perrfcpett, vojvo-dovati, kneževati itd.; über Saitb tttib Šettte perrfcpeit, gospodovati, vladati po vsi deželi; im uneig. Sinne ttürb es im Slo», päujtg mit biti gegeben; es perrfept allgemein bie ÜJieinung, v ljudstvu sploh je misel, sploh se misli, vsi mislijo, da —; eS perrfept ©riebe int Sanbe, dežela je mirna, ett»a auep mir kraljuje, gospoduje, cvete v deželi; eS perrfept große Steuerung, velika dragina je; es perrfipt eine fepauembe Stifte, vse je tiho, da je groza; ttocp perrfept bie fepčne Sitte, še velja lepa navada, še imajo lepo navado; nur Siebe perrftpc in biefem -©erjen, samo ljubezen naj kraljuje v tem serci, fierfcpieffen. f> t r r f tp e n b, adj., f. SBorperridiettb Perrfcpetr be Jtranfpeit eineS DrteS, bolezen, za ktero naj več ljudi zboli ali umre, poglavitna, zgrab-Ijiva, razgrajavna, oblastna; perrfcpettbe ®e; !»opnpeit, poglavitna navada, ktere se sploh ali naj bolj derže; perrfbpettbe SReligion poglavitna, perva, kraljujoča, najobsežniši vera; perrfcpettbe Sajier, gospodujoče pregrehe, t. j. naj bolj razširjene pregrehe. §crrftpcr, ber, gospodovavec, gospodar. vladar, vjadavec, oblastnik. Serrfdjerbefepl, ber, vladarjevo povelje. Smfdjerbtttbe, f. Stabent. § crrftpcrblid, ber, vladarski pogled, ptrrf^crfamilic, bie, (SMmafiie), vladajoča, vladarska rodovina, družina, ^crrfcpcrin, bie, gospodovavka, vladarica, vladavka. gospa, oblastnica. hcrrftpergetnali, bie, vladarjeva, vladarska oblast, moč. ©errfdjerltttg, ber, vladarček. |j er r f tp er m ad) t, f. §crrfd)ergetDalt. .§Crrfd)Crmtene, bie, vladarjevo lice. •jberrfdjerfritu, bie, vladarjeva žena. f errftperfinn, ber, vladarjeve misli, zapo-vedljivost. ©crrftbcrflnb, f. ¿epi«. ■|errfd) crrftupl, ber, prestol, .»crrfdierton, ber, vladarski glas. herrfdiertnille, ber, vladarjeva volja. .perrftbertDOrt, bas, vladarska beseda. $errfdjerjitgel, ber, vladarska uzda, moč. Serrftbgtoiei, bas, oblast. Serrfdjgicr, f. §errftpiud)t. §errftpfltd)t, bie, pohlep za oblastjo, za vladanjem, zapovedljivost, neizmerna vladoželjnost, nezmerno vladoljubje, ttacp V. gospodljivost, oblastljivost. $errfdjfiidjtig, adj., nezmerno vladože-ljen, vladoljuben, zapovedljiv; kdor čez mero hrepeni, in hlepi po vladi, nacp V. oblastljiv, gospodljiv. .fjerrf d) b C rft(in b ig, adj., zveden v vladanji. ki zna, umi vladati. |>crritdcn, a., pomakniti, pomikati k—, primakniti, primikati; v. n., pomakniti, pomikati se (sem k govorečimu); rucie ju mir per, pomakni se k meni. §crruf, ber, poklic (v to stran, kjer je govoreči). §errufcn, v. a., ntfeipn ju mir per, k meni ga pokliči. §>crriibren, r. n., izvirati iz, —, od-, začeti se, priti, prihajati, biti od—; fcaS ruprt »on ipm per, to je od njega, to je on napravil, napredel, (unr. to pride od njega). £erf(tgen, a., na pamet, iz glave povedati, razložiti, praviti, herftpaffeu, »■ «., pripraviti, pribaviti kaj. poskerbeti za kaj. £erfd)auet!, v. «., pogledati, gledati k. proti- (govorečimu). §crf^tden, v. a., poslati; fepiefe ifm JU mir per, k meni ga zaženi. $erfd)ie$en, v. n., prileteti, zagnati se, ©erfreu. zakaditi sej a., ®etb f|erliefen, dati dnarjev; f. a. ©Otfdlie&eit. tcrfRiffen, v. n., pripeljati se v ladii. er)flogen, v. n., udariti proti — ; v. a., pribiti, pribijati, ©erf (bleichen, v.n., bergefdjlicben fommett, priplaziti se, prikrasti se, privleči se, pri-tapati. ©erfthltppcn, v. a., privleči, pricjaziti, privlačiti. ©erfcf)litpfeit, r. n., šiniti, švigniti, zmuzniti se sem. ©ttJdjtttUen, v. a., zagnati proti govo-rečimu. ©erf tf)reibeu, v. a., napisati, pisati (sem, k govorečimu). ferf^teictt, v. «■, dovekati do —. etf^tBflnicn, v. n., prigugati se, gugati se sem. ©trfdjttJOtien, a., odžlobodrati, žlobo-drati pred kom. ' ©crf ^tDitttmett, v. n., priplavati, plavati k —. ©erfegeln, »• n., prijadrati, jadrati k —. .61rfeben, f. ©erfcfiauen. ©Elf eijttett, jtdj, v. r., želeti si sem, k —. ©erfein, «•, od kod biti; 100 ift er fter? od kod si? odkod je?; übet ettoa« ber fein, pečati se, ukvarjati se s čem; b'Utet ettoaž bet f'iltf poganjati se za kaj, ne oditi od česa. terf enben, f. ©erftfiitfen. erfe^Ett, v. a., postaviti sem k—¡v.r., fefjett @ie ftdj ju mir f»ec, k meni se vse- dite. ©Elfingeit, v. a., odpeti, zapeti, peti pred kom. ©erfüllen, v. n., erfott ju mir ^er, k meni naj pride. ©erfpredjen, f. ©erfagen. ©erfpringen, v, ».,priskočiti, skočitik—. ©crfprt^ett, V. n., šterkniti, sikniti, sikati k —. ©erftamntcn, v. »., f. Slbftammen, od rodu biti; »om ®a»ib Ujerflamnten, Davidov odrodek biti, Davidoviga rodu biti, od Davida izvirati, izhajati. ©erftnmntung, f.'Slbfiantntung. ©erfteblen, ficb, f- ©erf^Ieidien. ©erftellen, v.u., eigentlidj, sem postaviti, postavljati, djati ob. deti, devati, fig. in beit »origen ©taub fe£en,_ popraviti, po-verniti, v poprejšnji stan pripraviti, na novo ustanoviti; einen Uranien, bolnika ozdraviti, izceliti, k zdravju pomoči; einen S3emeiž berfleiieit, dokazati; beit Sftatbeficmb f)er-fieiieU,naterdno,na gotovo postaviti dogodek, ©erftellnng, bie, poprava, popravek; i)er* fieiiung bet ©efunbbeit, ozdravljenje, ©erftoitern, V. a., odjecljati, jecljati pred kom. ©erftrtdj, ber, prilet, povernitev, prihod (tičev). ©erftrönteit, v. n., pridreti, privreti k —. ©erftiirjen, v. n. u. r., über Sinen, navaliti, zagnati se na koga. #erutnbeugen. 745 ©etlanjett, v. n., priplesati, plesati k komu. ertfiun, f. £erfteHen. erlobett, v. n., pridivjati, divjati k —. eritagen, v. a., prinesti, nesti, nositi k govorečimu. etlriiger ber, donašavec, prinesec. eririigerin, bie, donašavka. ©ertreibeit, prignati, pripoditi, gnati, goniti k (govorečimu). fetlrcien, v. n., pristopiti, stopiti k —. ettrommeln, v. a., odbobnjati, bobnjati pred .kom. ©eriropfeit, v. n., sem kapati. ©et i Um nt elit, v. n., podvizati kam, sem. ©ertnten, v. «., zatuliti, tuliti, ©eriiber, adv., sem čez, na to stran, na ta kraj (k govorečimu); übet beti glltfj be* rüber, čez potok sem; in ber 3ufamnien* fe^itttg mit Seittoörtem ioirb e« im ©losen, nteifi bureb bie SSorfe^artifet pre — gegeben, ©eriiberbeugen, v. a., pregniti čez kaj (k sebi). teriiberblitfen, v.n., pogledati sem čez. eriiberbringen, «., prenesti čez kaj k govorečimu. ©eriibcrfahrcu, v. a., prepeljati, prevoziti na to stran, ©eriib ergeben, V. n., preiti na to stran, sem čez iti. ©eriiberbangen, v. n., sem prek viseti (čez kaj). teriibcrritfen, v. a., preklicati čez kaj. eritberfeben, v. n., sem čez iz česa gledati. ©eriiberfdjleppen, v. «., previačiti, pre- cjaziti na to stran, ©criiberfpringett, V.n., sem preskočiti, periiberfteilen, v. a., sem prestaviti, ©eriii erf djreite n, f. Ueberfdjreiten. ©eriibertnoilen, ©eritberttiinfdjen, v. n., hoteti, želeti si preiti na to stran. teriiberjeigen, v.u., na to stran kazati, eriiberjieben, v. a., prevleči na to stran; v. n., preiti čez kaj —. © er U m, adv., okoli, (ilt anbettt flatt. ÜRuttba. okolo), okrog, (russ. vokrug), krog, okrog in okrog, krog in krog; um baž§attS betum, okoli hiše, okrog hiše, ring«*, runbbetltm, okoli in okoli hiše, krog in krog; et mttfj baljeutm toobnen, tod nekje mora stanovati; ttt bet ¿ufammenfefeung toirb e« im ©looenifcfjen, jumat too bie ötebe »oit einet toirfii^en Se* toegttng um einen ©egenfianb ifi, but(f)ob—, o—, aucfj mit okoii ausgebriicft; f. a. bie 3ufammetifejttngett mit Ilm. ©eritmabbretben, v. a., obiomiti, obia-mati. ©erumbaigeit, ftt^, r., metati se, boriti se, puliti se. ©erumbetficn, ftd), v. r., klati se. ©erumbemiiben, ftit, v. r., potruditi se okoli. ©eritmbetieln, v. n., beračiti po svetu (okoli). ©erumbeugen, v. a., oviti, ovihati. 746 Serumtiettiegen. fernmfietoegen, v. a., obračati, kretati. enintitctcit, v. n., obslužiti, ponujaje obiti. terumitniicn, v. a., ovczati, ovezovati. etltmfiitten, v. n., oprositi, prose obiti, obrati. fentmlllättcrn, v. a., prebirati bukve, erutttblitfcit, v. n., ozirati se, ogledovati se (na vse strani). Sentlttfiorgen, „. a., razposojevati, raz-upati. Serittttfireiten, v. a., obstreti, obstirati, obgerniti, obgrinjati, pogerniti okoli česa. Ser umbringen, «„prinesti okoli; einen Sfßagen herumbringen, oberniti, okreniti voz; et i ji llidjt herumjubtingen, ni ga moči napraviti , da bi šel okoii (da bi obšel —); f. a. Stbbringeit (»oit etwa«). St tu tube nt en, v. »., razmišljevati, misliti in misliti. Seruntbriingen, ftcf>, v. r„ siliti se okoli česa; fig. obsuti, obdati kaj. §eruntbrel)e!t, v. a., zaverteti, zasukati, verteti, sukati okoli česa, oberniti, obračati; bett fiopf herttmbrehett, oberniti se; oft viti z glavo, zvijati glavo; jteh int Greife herumtreten, verteti se, sukati se; f. a. Umbrehen. Setumbrehen, ba«, obračanje, kretanje. Setumbiirfen, v. n., smeti obiti kaj. Setltttteffett, n., jesti zdaj pri enim, zdaj pri drugim. Scntmerjithlttt, v. «„pripovedovati, raztresati pri ljudeh, raznašati. Serumfnhrett, v. n., um bieStabt, peljati se okoli mesta; hin Uttb her fahren, voziti se po deželi, po svetu, semtertje; mit ter .&anb herumfahren, z roko seči, mahniti okoli —. temmfinben, v. a., najti pot okoli česa. crumftnttern, §eritmfltegeH, v.»., ob-letati, obferleti kaj, leteti okoli; feitte Slicfe fliegen herum, ttadj bem Serb. strelja in striže z očmi. Sttltmflieien, v. n., obtekati kaj, teči okoli česa. Serumforfdjen, »•> opraševati (po čem). Sttltmfrnge, bie, opraševanje. Serumfrngen, v. n., opraševati, popraše-vati, razpraševati zavolj česa. Strumfreffen, v. «., žreti po šeškarsko pri ljudeh. Setnmfiihten, v. «., obvoditi; einen in bet @tabt herumführen, voditi koga po mestu; einen hei bet Stafe herumführen, za nos voditi, (in alten fta». ÜÄttnba.), brez britve briti; einen ®ra6en um beit ©arten herumführen, narediti jarek okoli verta. temmfiibrer, f. Pbrer. Cm m gn heilt, v. a., z vilicami okoli dre-gati. terumgängeln, f. ©tingeln. er um gehen, v. a., SBein, vino razdajati, po versti dajati. Serumgehen, v. «., um etwa«, obiti, obhoditi, obhajati, iti okoli; in bet <3tabt SernmtflufeH. hetumgehen, hoditi po mesta; serb. kolati po — , obkolati; int Jiteife herumgehett, verteti se; too gehji bettn bu herunt? kje pati pohajaš?; er ge^t um bie ©adje herunt, »ie bie»,ftage unt ben heifien Srei, hodi okoli, kakor mačka okoli vrele kaše; ba« get)t mir im .Ropfe herunt, ta reč mi hodi po glavi; ein toenig heruntgeljen, sprehoditi se; getj eitt »ettig im ©arten herunt, pohodi po vertu; e« ging atte« ntit mir herunt, vse se mi je obračalo pred mano; e« gefjt ein ©erucht h£rum, ljudje govore, pravi se, sliši se. terumgehcn, ba«, obhod, obhajanje. erumgiefen, v. a.. obliti, oblivati, razlivati. Serumgto^en, v. n., zijati okoli. Serumgrnhen, v. «., razkopavati. Sentmgretfen, v. «., ošlatati. ošlatovati, Otipavati; in etma« hetumgreifen, vtakniti roko v kaj in obračati jo. Serttmgttlien, v. n., lukati okoli sebe. Serum hit it gen, v. «., razvesiti okoli po —. Serumhnuen, fteh, v. r., sekati se. Ser um h 0 len, v. «., (Sinen hetumholett, odpraviti koga od česa, odsvetovati mu kaj. ošteti, obrati koga. Ser It mh ii r en, v. a., po versti poslušati vse. SemmhiitJfen, v. »., obskakati, obskak-Ijati, obskakovati. Setunthufthen, okoli. r. n., švigati, smukati Serumtrren, v. n., klatiti se, potikati se, tavati po svetu, serb. tumarati. Sentmiadjtem, v. »., verati se, motoviliti se po —. Seru nt JO g en, v. n., dirjastiti, letati okoli; v. «., prepojati, pojati po —. Serumjau«jen, v. «.. ovriskati n. p. vas, prevriskovati po —. Serumlehrett, v. a., oberniti, obračati. Serumtlaf f en, v. «., zevaje obteči, obtekati. Setnmflettern, v. n., plezati okoli česa; auf atten Säumen herumttettern, preplezati vse drevesa, spenjati se po vsih drevesih. S er it mf I i mm en, f. Strumftettern. serurafnii^fen, v. «., obvoziati. Serumfommen, v. «., obiti; mit ben £ C rit mi C gen, v. a., obložiti, oblagati, pometati okoli česa. razmetati, pometati kamor si bodi. fjeritmlcitfttt, v. n., zakreniti okoli —; einen fjeruntlenten, f. feritmiiolen. herumliegen, »'• ležati kjekod, brez reda; Ijentmltegenbe ¡Dörfer, vasi v obližji. p eritmlOlJen, v. a., vabiti koga, da bi šel okoli —. f ernminngern, v. n., pohajati, lizati se okoli —. f eritntmadjcn, v. a., priterditi okoli česa; t', r. obiti kaj. terummii$cn, v. «•, premešati, mešati, er um mögen, f. feruntmolicn. temmmiiiien, r.n., morati obiti, okoli iti. erumnnrren, v. a., pošiljati okoli kakor norca; v. r. ftd) mit 3emanb hetumnarren, norčevati s kom po (n. p. vasi), f erum'nchmcn, v. a., ogerniti se s čim; eine Sadje ijernmneljtimt, obračati na vse strani; einen berimitteimien, dobro obrati, ošteti koga. Äcrumpatfen, v.a. omotati, oviti, oprijeti, f cruntpfltfdjcu, v. n., ploskati po—, ferumpeitidien, v. a. pretepati, s šibo poditi okoli —. tcrumpfianäen, v. a., obsaditi, obsajati, crumplfllfcil, Itdj, V. r., ubijati se (po svetu), polstiti se (jtarft). f erumpoitern, v. n., razbijati', ropotati (po hiši). f eruntpriigeln, fti^, v. r., tolči se, pretepati se po —. Seritmratfcln, »., rožijati po —. feruntratljeit, v. n., ugibati to in uno. |jer«mrcidjctt, v. a.. podajati po versti, okoli, obnašati; serb. obrediti. fernntreifen, v.n., potovati posvetu,obhoditi svet, hoditi križem sveta, f erumrei^en, ftd), v. r., ruvati se, ter-gati se. ©erumreiten, v. «., objezditi kaj, jezditi, jahati kjekod, po —, okoli. čjerumrentten, f. ferumlottfcn. |>erumruieit, v. a., oklicati, obklicati. f erumriittein, v. a., makatati, stresati, potresati. feru nt fugen, v. a., povedati po versti, euimu za drugim, fetltmf puffen, v. a., napraviti okoli česa kaj. ferumf^oiten, f. ferumblidcn. eritmf dierjeit, v.n., šale uganjati po—, šaliti se. terumf djiden, v. «., pošiljati po —. erumft&tclcn, v. n.. obškeleti, škeleti okoli. ©entmf^iepeit, v. n., smukati po—, okoli; streljati po (gojzdu, zdaj tu, zdaj tam), ©cruntfd)iffen, v. »., voziti se po morji. petumfdjiagen, v. «., ein Sudj um etwa«, ferumfioffen. 747 ogerniti, ogrinjati kaj s čim, omotati, oko-motati; v. r. tolči se, pretepati se. Šjeruutfdjieicljen, v. n., krasti se po—, muzati se. fernmfdiienberit, v. n., gambati po—. erumidjlepiicn, v. a., vlačiti okoli česa, po —. feruntfdjlingen, v. «., opasati, entntf d; m ar o t) e it, v. n., obšeškati, šeš-kati po —. f cruntfdintiegeit, v. a., ovijati se, oklepati se. f erumfdjntieren, v. obmazati, razma-zati po —. femmfdjniiffein, V. n., ovohati, onjušiti, vohati po —; uberall —, vse prevohati. temmfdjreiten, v. «., obhoditi. erumfd)iiren, v. n., int geuer, dregati v ogenj, podkurjati. f eruiltfd)iiiicn, v. a., obsuti, obsipati, sipati okoli —, razsuti, razsipati po —. £erumfd)tt>arnten, v.n., rojiti, vlačiti se po —. t terumfdjmarmer, ber, klatež, vlačugar. erumfdjmanfen, ftdj, v. r., verteti se, sukati se. Peruntfdimimmen, v. n., opiavati kaj, plavati okoli česa. femntfdjunrren, n., čverčatiokoli —, po —. p eritmf C g t in, v. n., jadrati po morji, f eruntfehen, f. ferumblidcit. .ficrumfein, v. n., um eitoaž, obiti kaj. ©eruinicitien, f. femmfdjiden. ■perumfe^en, v.a., posaditi, djati okoli —, brez reda razpoložiti; f. feriltttlcgen. perumfingen, v. n., in ber Stabt, peti po mestu. femmfiiien, v. n., sedeti okoli —. fetuntf}jaljen, v. »., prežati okoli, po—. |>erumjpielen, v. n., se igrati (n. p. na borjači). teruinfprengcn, v.n., obdirjati, obletati. erumfiiringen, v.n., obskakovati, skakati okoli —, skakati po —, semtertje; razleteti se po —, goniti se. p erurnipri^en, v.n., obšterkati, obsikati, sikati po —, okoli —. feruiltfpriiiien, v. n., odletavati, švigati po —. p eruntitoitiern, v. n., vse obiti in pre-stakniti. SerumftamiJfen, v. »., teptati po —. .Šerumftaufiern, v. n., prašiti po —. ferumfteljen, v. »., stati okoli; tu pa tam stati, kjekod, deržeč križem roke. p eminfteigeit, v. n., klatiti se, hoditi okoli, p° —• ... f erumftelien, v. a., obstaviti, postaviti okoli; pometati kjekod, brez reda. p erumfteuern, f. £erumfd>iffen. p erumftij ierit, v. n., premetavati, pre-stikati. §er umit oren, f. ©»erumfdjiiren. ferumftOffeil, v. a., suvati, goniti (po svetu). 748 herumftreißen. f erumftreißen, v. »»., potepati se, klatiti se, vlačiti se, vlačugati se, skitati se. f e r u nt ft t e i ß e r, ter, potepin, potepuh, pre- peljuh. klatež, vlačugar. f eruntftreißerin, bie, potepinka, viaču-gariea. t crumftreiten, n., prepirati se (s kom). CrumftrCnClt, v. a., obsuti, obsipati, razsipati, razsipavati. h erumitritten, v. »., opiesti, opletati. ternmfnßen, v. n., obiskati, iskati po—, erumtanjen, v. n., oplesati, plesaje obiti, plesati po —. fem m t Oft en, v. a., obšlatati, obtipati, ob- tipavati, prešlatati. herumtragen, v. «., obnesti, obnositi, obnašati, nositi okoli, nositi po —; eine @aße herumtragen, raznašati od hiše do hiše, povsod pripovedovati. terumtrüger, ter, nosič, raznašavec. erumiretbeit, v. a., obgnati, obgoniti, goniti, tirati okoli —; ftß herumtreiben, v. r., klatiti se, klatariti se (po svetu), poln. veter goniti po ulicah; vlačiti se; v. n., auf bent Slteere, obračati se po morji, plavati, kakor valovi morja hočejo, herumtreten, v. «., um ©inett, obstopiti koga; v. a., teptati, herumtrinlen, v. n., po versti piti; popivati po (n. p. po vasi), herumtriflpeln, v. n., drobneti okoli—, herum trö betu, v. n., gambati okoli —. hemmtummeln, v. a., sukati; serb. igrati konja; v. r. verteti se, obračati se. herumaalten, herumumn&elit, v. «., obhoditi; sprehajati se po —. herummütjen, v. a., valiti; ftß, v. r., valjati se, valjuckati se. temmmanbem, v. «., potovati po —. ernmaaten, v. n., gaziti po,bresti, broditi po (vodi), herum» eni)en, v. a., preoberniti, preobračati, premetati. herumwerfen, V. ff-, preverči, premetati, razmetati, razmetavati; bas $fert herum» Werfen, naglo zakreniti, oberniti; v. r., im Sager, premetavati se po postelji. herummitfeln, heritmtoinben, f. Untmicfein, Umtoinben. herumtoolten, hemmioiinfßen, v. «., ho- teti obiti. ferummiihien, v. n., riti, prerivati po — erumjiihlen, v. a., obšteti, po versti šteti. herumjanien, fiß,r. r., prepirati se, uje-dati se, klati se s kom, svajati se s kom. terumjaufen, v. «., lasati, za lase vleči, erumjeßen, v. n., pijančevati (po mestu, zdaj v tej zdaj v drugi kerčmi). herumsei gen, v. a., pokazovati ljudem (okoli). teruuijcrren, a., natezati okoli česa. erumjiehen, v. «., obvieči, vleči, vlačiti okoli česa, n. p., voz okoli hiše; einen (graben um bas gelb heruntjiehen, potegniti, narediti rov okoli polja; v. n., kla- herborbringen. titi se,vlačiti se, vlačugati se; herumjiehenb, obhajajoč, obhoden, pohiševaven, pohaja-ven; ein herumjiehenter SebenStoanbel, _vla-čuganje, skitanje; v. r., vleči se okoli česa, obsegati, obdajati kaj. herumjupfen, v. a., skubsti, sovati, dre-gati. herilllter, adv.. sem doli, audj f(hle«hthiu doli (z verha k govorečimu), f. herab; ben Jjúgel heruitter, navzdol z griča, serb. niz berdo; ben §Ut hetunter! odkrij (odkrite) se!; »ont ®a^e herunter, s strehe; in Se» jug attf bie 3ufanitncnfe&ung mit 3eittočrtern f. herab. herunteraugetn, herunterbammetn, her» unterbegeben, jtinter bem Serge her» »or, izza hriba; auS ber Saf^e hervor, iz žepa, u. f. to.; itt ber 3ufatnmenfegutig mit 3eittoórtern, iz —, pre —, spre —, auerbOrbrtngen, v. n., predreti, prevreti iz, valiti se, siliti iz —. Serborbiirfen, v. nM smeti iziti iz —, izpod —. fjerboretlen, v. n., pohiteti, hiteti na dan iz —. ferborfa|ren, «., peljati se iz —. erborflantnten, v. »., švigniti, švigati iz —. Serbor flattern, Serborfliegen, v.«., iz- leteti, izletati, leteti iz —. fierborfHeften, v. »., poteči, teči iz —. oerborflimntern, f. §erborbIinfen. «erbOrfiibrCU, v. a. izpeljati, peljati iz. |>erbOrgCi|Cn, P. n., iziti, izhajati iz—; barauS ge|t |er»or, iz tega se vidi, kaže, pokazuje, razodeva; na dan priti. Serborglönjen, v. n., zasvetiti se iz — ; tjerrorgtänjenbe (figenfdjaft, nad) bem Serb. odlična, odlikujoča lastnost; ber |et»orgIän= jenbe älionb, svetli, beleči se mesec. Serborgteiten, v. n. izpoizniti. Serborgliilett, «., zažariti se. ©erborgraben, v. a., izkopati iz —. |>erborgutfcn, v. «., polukati, lukati, serb. provirkivati, viriti iz česa (proti go-vorečimu), pomoliti se, pomaljati se, stegovati se. ©erborgurgetn, v. a., izgergotati. Ž>erDOrf|allcn, v. «., zadoneti,doneti iz — Serboriebctt, v. a., «praviti, izvleči iz—, na svetlo postaviti; v. r., odlikovati se, skazati se, poslaviti se; in ber äJiaterei f. ©eben. Serborloten, v. n., izvleči, potegniti kaj iz —. SerbOr|iij)fen, v. n. poskakljati, skakljati iz —. Seruorf ebrett, v. a., izmesti, izmotati, pomesti iz —. Seroorf einten, v. n., pognati, poganjati, izcimiti se, cimati, kliti iz —, serb. pro-niknuti, niknuti. Serborfomnten, v. n., iziti, izhajati; pomoliti se, pokazati se iz — , priti na dan, na videz. Serborfdjmeifen. 749 Serborfonnen, v.«., moči iziti iz—, izpod —. Serborfriedjen, v. «., izlesti. izlaziti, lesti iz — , izpod—; f. a. §erau3frie(|en. S C r U 0 r 1 it d) C1 n, r. »., zasmejati, zasmeh-ljati se iz—; »on ber @onne, pomoliti se, prigraniti (izza oblakov). Serborlaugen, ». «., poseči po kaj in potegniti iz —. t er bor In ff en, v. a., izpustiti, izpuščati. erborlaufen, f. Seraužlaufen. terborlegen, v. a., deti ven, na videz, emorteudjten, v. n., zasvetiti, posvetiti, (se) izza —; aus tiefer 83egeben|eit leudj; tet |et»or, iz tega prigodka se sveti, se jasno vidi, f. Stielten. Serborlotfen, f. a., izvabiti, izmamiti iz, izmed —. SerbOtmitrnteln, v. «., zamermrati, mer-mrati iz —. Serbortniiffen, v. n., eg muß|er»or,mora iti (iz — , ven); er muß |er»or, mora iziti, priti izmed —, izpod —. Setbornelmeu, v. a., vzeti, potegniti izmed —. Serborgnilten, v. n., vervreti, cereti iz —. Serborragen, v. n., moleti, šterleti iz — pečeti iz — (Jam. pičati); burd) Äenntltiffe »or Jlllett |et»otragen, prekositi, premagati z učenostjo vse druge, več vediti kakor vsi drugi. Serborragenb, adj. odličen, odlikovaven; visok, (nad drugimi). ferborragen|eit, bte,odličnost,slavnost. erbotragung, bte, šterlina, nad) F.mo-ljava. Serborrandjen, ». »., pokaditi se, kaditi se iz —. Seroorraufc|en, v. n., šumeti iz —, izpod —. »erborretten, «., iztegovati. >erborrcit|e n, v. a., podati, prožiti iz—. Jtrborrtiften, v. a., iztergati, tergati. serborreiten, v. n., izhajati iz —. j er bo tre nit en, v. »., zadirjati, dirjastiti iz —. ?er»0tringcn, ftdj, v. r., izviti se, z velikim trudain spraviti se na videz. Krborriitutn, v. n., teči iz —. Dtrborriitfen, f. Setaitžtiitfen. jtrbormfen, v. a., izklicati, poklicati iz —; einen Otedjtäjlreit ber»orrufen, priložnost k pravdi dati, iz tega se je izlegla, izci-mila pravda, jetbotftlarten, v. a., izgrebsti,izgrebati. 5 er bo t f d) ein en, f. Setborltut|tcn. Ntborfdjieben, v. a., potisniti iz —. petborf(|ieften, r. «., smukniti, smukati, šiniti iz —. Jtrborfdllcidjeil, v. n., izmuzati seiz—. ^etborftlltibtn, v. «., izvleči, izvlačiti iz —. jerborfclliibfen, v. »., smukniti iz —. ^erborfdjnteigen, v. «., metati, lučati 750 ©etborfc(ja>tngett. ©erborfdiujinge.tt, itd), v. r., vzdignit! se nad druge. ©etliorfein, v. n., Jtcc^ i|l bie ©ontictitcht hinter ben SSergen het»or, še ni solnca izza gore. fCCDO tfpt Cd) ttt, v. n., spregovoriti iz—, erttorfprigctt, v. »»., zagnati se, zakaditi se iz —. ©etDorfpriefieit, f. ©etbotfeimen. ©erborf prtngett, v. »., izskočiti, skočiti iz —. tcrborfprubclit, f. ©ctbommten. cruotftcdjcn, v. n., fig. prekositi, premagati druge, povišati se nad druge, odlikovati se, serb. nadkriliti, previsiti. jerDOrftChCn, v. n., moleti, šterleti, f. ©emortagen; poln. sterczec. ©etbOtfteigen, v. n., iziti, izstopiti iz—. |>crl)0i:ftrai)leit, v. n., prigraniti, graniti (in D. .Rt. it. serb.) jcrborftrcdctt, v. a., pomoliti, prožiti iz —, izpod —. ©etborfttomen, v. n., vreti, valiti se iz—, izpod —. jerDOrftiirjCtt, v. n., pasti, zagnati se iz —. j C tU 01 f It d) C It, v. a., poiskati izmed —, iskati. ©erbocittiid)en, f. Stuftaudjen. ©et&OtthUtt, ftcl), v. r., skazati se, odlikovati se, poslaviti se pred drugimi, cttiortoitcn, v. n., zadoneti, doneti iz—, erbortreibeit, v. a., izgnati, izganjati, izpoditi iz —, na videz; bet ben 2J?aletlt, f. ©eben. jerbortceten, v. n., iziti, v oči biti, udarjati, očiten, viden biti; treten @ie feettor, stopite naprej (izmed množice); f. a. ©Ct= »otrngen. jer»Ortt)ttChiClt, v. »., zrasti, rasti iz—, pognati, poganjati, jetbortoiiljeit, v. a., izvaliti iz —, na videz. ertionoetfen, v. a., pokazati, pokazovati. etbirttoUen, v. n., et toill her»ot,hoče iziti iz —, izpod —, ven; rad bi (izpod klad). ©etbOtjaitbcrn, v. a., narediti, izčarati „ kaj- jetaorjeigcn, v. a., pokazati izmed —. ©erborjieben, v. a., potegniti, potezati iz —, izmed —, izvleči iz —; eiltett iftr: »orjieheit, povzdigniti koga, odlikati, poslaviti; med ljudi spraviti. ©C tU) liti elit, v. n.. prikinkati, prigugatise, gugati se proti (govorečimu). j C tU) II g eil, ftd), v. r., upati si, derzniti sem; et toagt fteb nic^t jU mit f)tr, ne upa si, ne derzne k meni. © C C tO (ilj Cll, v. a., privaliti, valiti k; v.r., valiti se k —. §ettt> Hiti) Cllt, v. n., iti, šetati sem, k—, ©ermnnien, v. n ., opotekaj e se iti k —. ©CrmiiltŽ, adv., tu bližej, tu sem (k govorečimu). jetmatfdKiit, f. ©ectnadein. ©erj. ertnedjfel, f. 9iiidtoed)feI. etlneg, ber, pot sem (nad) V. sempot); auf bem ©ertteg, gredoč sem, na to stran, ©ermebcil, v. n., sem pihati, veti. ©CrtOCifCn, v. a., sem, na to stran ober- niti, napotiti, pokazati. ©etÜJCH&Cn, v. a., na to stran, k govorečimu oberniti. Verwerfen, v. a., vreči, metati k —. jerintltlcil, v. n., et IMtlft ntit i)(t, miga mi, pomiguje mi. jermollcit, v. n., er lotil ju mir her, k meni hoče, si želi. ©ertDiinfdjen, v. a., id) nmnfdje ihn bet, rad bi ga tukaj vidil, želim, da bi k meni prišel; v. r., želeti si sem. jCtU)iiti;ett, v. n., privihariti, pridivjati, divjati (k govorečimu). ©CIJ, baž, serce; SBiutf), serčnost, serce; Äern, jedro, serce, oserčje, nad) M. ser-čika, f. a. ŠDlarf; baž ©erj pochet, serce tripa, vtripa, triplje, terka; flopft, tolče; fdjlägt bije, polje, kljuje; mein ©erj bricht mit, serce se mi terga, mi poka; mein ©erj brach mit gegen t^n, užalilo se mi je do njega, smilil se mi je; bie 9tebe gel)t mit jnnt ©erjett, nach V. prilega se mi beseda; f. a. (BchCtt; ntein ©erj! duša moja, serce moje! fo lange mit baž ©erj im Seite fchlägt, dokler mi bo kri tekla po žilah, dokler bom živ; baž gab ¡hm einen ©lieh ittž ©erj, to mu je presunilo serce, to ga je razžalostilo; baž ©erj blutet mir, f. Glitten; Sinem baž ©erj fchtoet machen, razžalostiti koga hudo, do dna serca; baž liegt mit t»ie ein Stein am ©erjen, to mi serce teži, to me zelo tišči, boli; ež totrb mit babei enge uutž ©erj, serce mi stiska, stesnuje; fptechen Wie ež Sinem umž ©erj ijl, govoriti od serca, iz serca, odkrito-serčno; ttrie ttiat bit babei itmž ©etj? kako ti je bilo (pri serci) ? mit ijl ež Warnt untž ©erj, serce mi je zgrelo, nach V. meni je pri serci vroče; SineS Jperj »etWunben, raniti serce; ež brach 'bm taž §eq, f. S8te= djen; bent ©erjett Suft ma^en, ohladiti serce; bem ©erjen einprägen, f. (Stllptageii; bet @ram fript ihnt baž ©erj ab, ujeda se, izjeda se, žalost ga mori, je; baž ©erj Will mit fpringen, serce mi hoče počiti, razpočiti se; baž jetreipt, jerf^netbet mit baž ©erj, to mi terga, cepi, reže serce; Siitež ©erj fangen, feffeln, bejlricfen, ujeti (v mreže), omrežiti, f. a. ©cobem; et gäbe ihm baž ©erj auž bem Seibe, dal bi mu oko iz glave; ©anb iiberž ©erj legen, položiti, djati roko na serce; Sitten an fein ©erj brüefen, pritisniti koga k sercu, pn-gerliti, objeti; et hat ein theilnehmenbež ©erj, usmiljeniga, dobriga serca je; l;ar.-tett ©etjenž feilt, terdiga, kamnitiga serca biti; et h^t fein ©erj Perhärtet, serce se mu je poterdilo, je okamnelo; baž geht, greift ihnt anž ©erj, to mu sega do serca, serb. to mu dira v serce; f. a. ©cfiihlj im ©er--jen »on Äratn, V sredi Krajnskiga, sred £erjenž=. krajnske dežele; im íjetjen bettfeit, sam pr! sebi misliti; mein Äittb, ta« tefj »oni £etjen liebe, otrok moj , ki ga sereno ljubim; an ba« £erj get»acpfen fein, k sercu prirasti, na serci zrasti; ficp eine Sepre ju .§erjen nepnten, nauk si k sereu vzeti, jemati; f. a. SkpCrjigen; »otu ©ritttb be« Merjen«, iz dna serca, iz vsiga serea; im ^erjen betrübt fein, it. f. f. ves v skerbi biti; ba« liegt mir fept ant Bergen, vse moje misli so na to obernjene, za to mi je veliko mar, poganjam se za to; er befijjt mein gauje« -Jjjerj, njegov sem z dušo inssercamj zaupati, zanašati se; et pat fein •Öerj auf bet 3unge, kar mu je na sercu, to mu je tudi na jeziku; i

jen arm, prav ubog; fein £erg i(i ipm ge* ftptoutlben, serce mu je upadlo, ves up, vso serčnost je zgubil; i

erj=, £erjen3=, iti 3uffcg., serčni. ÖCrjailEr, bie, serčna žila, žila serčnica. $>crjaplett, v. a., plačati komu. §erjiiplen, v. a., šteti, naštevati, na per- ste šteti. §erjatierlitpft, adj., spreljub. fltrjattgreiftnb, adj., serce stresajoč. Serjnrjcnci, bie, zdravilo za serce. pttJttUPCttt, v. a., pricoprati», pričarati. ŠjerjenSbrttber. 751 SerjPalfen, f. gerjmužiet. ©Crjbatfam, ber, mazilo za serce. f>erabein, f. §trfd)bein. §CrjPeilemmttltB, bie, stiskanje, stes- njava serca, tesnoba serca. ©erjbcilommeit, adj., tesnoserčen. perjPefCptDCmng, bie, težko serce, težave ob serci. terJpctriifit, adj., žalostniga serca. crjpcutct, ber, (Pericardium), §erjfat!, ftetjbiiltbel, serčni mehur, nacp bett ubrig. fla». obserčje; nacp bem Poln. a. serčna mošnja. terjbeitteltonffer, ba«, oserčna voda. crjpeuieltnnf f etfudjt, bie,serčna vodenica, vodenica v serčnim mehurji, v ob-serčji. § erjpctocgenb, adj., segajoč v serce, ginljiv. §erjblntt, ba«, ein junge«, nocp nicpt ent--micteltc« Slatt an bett $ftangen, nacp M. ser-dečje; ein Jitnb, Siebling, ljubljenik, milček, serček, serčicemoje; »eracptlicp, zlatorit —; f. a. ¿ffltrtbfett; im .Rartenfpiet, rudeča kvarta. $e rs b tu me, f. Sorretfdj. fierjblut, ba« , kri od serca, serčna kri, __ fig., kar je komu naj ljubši, naj dražji. Jperjbrnnb, ber, serčni prisad, snet. |>cr3bred)cnb, adj., v serce skleč, serce tergajoč, razdirajoč. Serjbruber, f. ^erjenžbruber. gerjbiinbel, f. $erjbeutet. feršdiett, ba«, serčice; mein .§er}Cpen, duša moja, serce moje, serček moj! §erjbriiden, ba«, tiščanje na serci, na, pri serci ga tišči. tersbitrdjbopreitb, f. §erjjerrei|enb. _ er jef djlten, v. a., načertati, narisati komu. ^perjeigen, v.n., pokazovati (proti govo-rečimu). ^craeittbrtngettb, adj., v serce predirajoč. § erjetetb, ba«, serčna bolečina, (serčna) žalost, velike skerbi, serčna bol. § er J en, v. a., na serce pritiskati, gerliti, objemati ; Itebfofen, ljubiti, ljubkati, rad imeti, milovati. terjeitbflttbtger, ber, krotivec serc(a). erjenbtntt, ba«, in ben .Karten, serce, rudeča kvarta, f. a. £erjblatt. ^erjerfreuer, ber, razveseljevavec serca. $erjfattflerin, f. gonuette. f>erjfeftcr, ber, opanljivec, slepivec sere. setjengenb, adj., serce stiskajoč, ^etjjenloittflj ber, kralj sere, rudeči kralj. §erjen!ijttigilt, bie, kraljica sere. perjenŽnnjjft, bie, serčna skerb, serčna tesnoba, britkost. §erjettŽbnitBiBleii, bie, tesnoba, težava pri serci. §erjenžbtid, ber, pogled v serce. pcrjenžblut, f. ^ersblut. herjenžbritber, ber, ^crjcttžbriibertpen, ba«, serčni, priserčni, dragi brat ali pri-jatel, 752 Š>erjen§bie6. HerjettSbiefi, ber, tat serca, kdor je komu serce ukradel, vzel. HerjeitSernutcfltttg, bte, okrepčava serca. §>erjCltŽfnlte, bte, zapletek, zvitek serca, skrivna želja. Hcrjettžfrnit, bte, preserčna žena, gospd, predobra žena. Herjenžfreubc, bte, priserčno, resnično, pravo veselje; eitte ^erjettSfteube baben, v serci se veseliti; bot. f. SffifllbmCtftCt, HttJtltŽfrettnb^ ber, priserčni prijatel. Hcrjcitžfrcttltbtn, bie, priserčna, serčna prijatlica. Herjcnčfroij, adj., prav vesel, iz serca vesel. tcrsettžfiilic, bie, obilje serca. crjcnžfltbet, baž, serčna molitev, molitev iz serca. Herjcnžgeliift, f. Herjenaiuft. H Ctj t It Žg I flltb t, ber, serčna vera, prava, iskrena, živa vera. Herjenžgmnb, ber, dno serca; ttuttfetter iDiitltb fpridjt aus ^erjenžgruttb, kar trezen misli, pijan govori; »ern JpetjenSgrunbe, iz vsiga serca, iz vse duše. HttjCnŽgitt, adj., iz serca dober, predober, prav dober. Herjeitžgiite, bie, serčna dobrota, dobrota serca, velika dobrota. HeraeitSiuttge, ber, ljubi deček. CrjenŽttltb, berjen«lufi bonMn» delati po volji, kamor koga serce pelja, kakor si serce poželi, zaželi; dosita. Herjeitžmactel, bie, madež serca, oskrum-ba serca, greh. tcrjcitžmann, ber, predobri mož, človek, erjenžmeinung, bie, id) fagte i^rn mettte ^erjettžitteittuttg, povedal sim mu, kar v serci mislim. HerjenSmenfcfj, f. §erjen3mnnn. |»crjcn§lttlttter, bie, spreljuba matka. Herjcnžnotb, bie, velika nadloga. §erjenžgual, bie, serčna muka; er eitte §erjettžqua[, serce ga trapi, na serci je bolan. Hcrjcužrtltc, bie, resnično kesanje. Icrjcnžfdilflg, f. Herjfdjlng. § er J Clt ^ IJI Cft Cr, bie, priserčna, ljuba sestra. terj en$f p r rt d) e, bie, serčni govor, jezik, erjenžtroft, ber, tolažba, uteha serca; (Mentha sjlvat.) gojzdna meta. »eraenžttater, ber, ljubi oče. »erjenžtoabrbeit, bie, živa resnica, perscttžtteb., .f- Herpei). terjtltŽtDtllig, adj. prav voljan. )fr}ttt8ttttltf($, ber, živa želja, serčna HersliiMdien. želja; nad) §erjenžtt)Unf^, prav kakor si je kdo želel. Hcrjcntftrommenb, adj. iz serca izhajajoč, tekoč. Hcrjentjitnbung, bie, serčna vnetica, vnetica serca. »erjention, adj. preserčen. erjenjabnt, adj., iz sercakrotak. erjcn3iibntcr, f. Hersenbiinbtger. erjcrbitiert, adj. grenkiga serca. crjerfreueui), adj. serce razveseljujoč, krepčajoč; bas iji b*rjetfreueub, to razveseljuje, okrepčava človeku serce. H er j erb tb Cnb, adj. serce vzdigajoč, kar serce povzdiguje. Herjerren, v. a., privleči, nategovati (sem, k-). perjerfdjiittemb, adj. serce stresajoč, serce predirajoč. H Crjf el)let, ber, skaza, hiba serca, (v) na serci. Serafell, f. Herjbeutei. §erjfteber, ba6, serčna merzlica; f. a. 3lužjebrung. Hersftnger, ber, ©olbftnger. Herjfbrnttg, adj. sercu podoben, v podobi serca. §erjfteffenb, adj. sercobolen, serce uje-dajoč. Herjfreunb, f. |»erjenžfrennb. §erjgefled)t, bas, serčna pletenina. §>erjgeltebter, ber, preserčni (prijatel). Hersgeftbtttulft, bie, serčni otok, otok serca. Hersgefpann, bas, sercobolja, tiščanje in bolečina pod kratkimi rebri; f. a. Sbtoett' fdjronitj. £erjgeu)ad)S, f. fierjpDibp. Herjgettittnenb, adj. ljubeznjiv. Herjgrube, bie, §erjgrubd)en, bas, bie fietne SSertiefung in ber 2Kitte bes aufern CeibeS unter bet 58ruji, žličica, serčna jamica. Hetjbtfi/ "dj- serčen , junašk, mošk, ko- renjašk, serb. hrabren. $crjb(tfitgfeit, bie, serčnost, nad) tem Serb. unb Russ. hrabrost. ©erjbaut, bie, f. §er3beutei. terjboble, bie, serčna votlina, erjieben, v. a., privleči, potegniti, vleči sem, k — v. n. preseliti se sem. fetjig, adj. preserčen, ljubeznjiv, mil, lep, prav lep. fjerjinnig, adj. it. adv. serčen, od serca, iz serca, iz vsiga serca (n. pr. ljubiti Boga). terjfnmmcr, bie, serčni predal, predalček, trjftrfdje, bte, serčica, neke španske češnje v podobi serca. Herjfiflflpe, bte, serčni zaklopec. fjerjfloilfen, bas, serčno tolčenje, tripa-nje, bitje serca. erjfnorpel, bet, f. SBruftbein. erjfobi, ber, glavato zelje, eršfritnfenb, adj., serce žalijoč. e rj Iran t, f. sBicnenfraitt. erjl&p)$tnr f. čerjobr. ©erjitutb. $erjlmt&, bas, iit ben bitbenben Jiunjiett, nadj V. serčasto listovje. ©t tj I i d), adj. n. adv. iz serca, priserčen, serčen; hiriti ttJHtUŽtei, bie, serčna mišica. i)trjnagcl, ber, jezik na tehtnici, fietjltagcitil, adj., grizeč, jedoč serce. ^CrjltCrbC, bte, serčna čutnica. §«eEJOfl, ber, vojvoda. © t tj 0 g in, bte, vojvodinja, nadj 1U. voj-vodica, ©crjoglid), adj., vojvodsk; bie berjoglidje ffiiirbe, vojvodija, vojvodstvo. fterjngžmantei, bet, vojvodov plašč, plajš. |»Erjogž|obit, bet, vojvodič. ^CrjOgthlttlt, baS, vojvodstvo, vojvodina. ©etjobt, ba«, Sorfantmer, in betStnatomie, serčno ušesce, serčni ohelj. §crjflod)cn, ba«, f. ©etjflopfen. ^CtšpOllJp, ber, polip na serci. ptrjriiljre, bte, itt ber Stnatomie, serčna cev, piščal, pišal (Zal.). ©etjtab, ba«, zapadno kolo (v uri). i>tr$riiljrcni>, adj.. v serce segajoč. ferjfni, f. ©erjbtnttl. ©erjfoitgabcr, bie, serčna sesavka. f>Ct3fd)ilb, baž, srednji škitek (v podobi serca na gerbih). ©trjfdMncbtig, adj., »011 $fetben, naduš- Ijiv obet nedušljiv, nadj V. sižen. ŠHrjfdjliidiiigfeit, bie, naduha; ttadj 9tn= betn, neduha. f) etjf d) 1 lig, ber, serčni udar, bitje, tolčenje serca; f. a. ©CftpIingC. fctjf^raube, bie, srednji vijak, setsfpaitn, f. ©etjgeftmnn. §crjfbroffC, bie, serce, serčna bilka. I»cr3ftarl£nb, adj., serce krepčajoč, okrcp-čevaven; ein iietjjlarfeiibež Siittel, krepčalo serca. f)Cfjftitr!nng, bie, krepčanje, krepčalo (serca). Ctjftein, ber, serčasti kamen. ttjfiengel, bo«, f. ©ttjfptofie. etjftofi, bet, udar v serce; f. a. @nfl= benjlof?. SttJU, adj., sem. k meni, k nam; f. ©tr= bei, ©et. Setjubringen, ©erjnbtiingen, f. ©etbti= btingen. SetjU etlcn, t>. n., priskočiti, prihiteti, hiteti (k govorečimu). Serjug, bet, pot sem; auf bem §erjuge, potujoč, gredoč sem, na to stran, ©etjunnbtn, v. n., približati, približevati se k —. $t$fiïtlï, 753 crjutreicn, v. n., pristopiti k —. Crjberetn, bet, združba sere, serčna družba. ©etJitOÍÍ, adj., serčen, poln občutljejev. ©ttjtontm, adj., z gorkim sercam. Ôcrjfflnfjcrfucilt, bie, serčna vodenica. ©Ctjtoel), ba«, bolečina, bol na —, pri sercu. ©crjfflingcn, v. a., primorati, prisiliti, morati, naganjati koga, da pride sem, k —. ©CIJtDUntie, bie, serčna rana, rana na serci. fetjutnrm, bet, glista, crjwurjel, bie, an ben Säumen jene, toeld)e fenfte^t in bie (Štbe gebet, serčna korenina, ki gré naravnost v tla; nací) V. kol, ttad) betu Poln. matica, glavna korenina, nach Ravn. živak. © Ct35Crtcif eni), adj., serce razdirajoč, tergajoč. öerjjttiern, bas, trepet, tresenje serca. fcfdjelredjen, f. 9tni|tc(hcn. ©e pc, f. ©nfoe. fiCfbCrUŽ, ber, večernica, vecérna zvezda, ©e periben, pl., Hesperidke. treffe, f. ©Spe. ©tinte, bie, f. ¡¿ufibitttt. peteroboï, adj., .irivovérsk, drugovérsk, eietObOÏC, bet, krivoverec, inoverec. CtCVOilOjiC, bie, krivovérstvo, drugovér-stvo, inovérstvo. ©cterogeit, adj., inoroden, raznoroden, raznoversten. ©eterogeuttät, bie, inorodnost, raznorod- nost; f. a. Ungleidjartigieit. ©etcronomic, bie, inozakonstvo. ©etfcbehcticb, f. ©ngcbuitc. fc^babn, f. ©thc. ©t^bolb, bet, draživec, šuvač. §ttye, bie, gonja, dražba, ščevanje obet'šču-vanje, šuvanje, šuljenje, huskanje, kuska-rija, šuntanje; et iji in bet §ege, v zadregi je, do gostiga mu je prišlo; od vsih strani ga pesté; eine £ege mit Semanben haben, poganjati se, podajati se s kom; eine §ege ■§unbe, truma psov, huska psov; eilte $ege Äinber, kup otrok; f. a. ©Cistah; Giftet, ©chett, V. a., goniti, poditi, dražiti, pod-bezati, ščevati ali ščuvati, šuvati, šun-tati, huskati, šuliti, drastiti, bolim. šivati; et ift mit allen .çunben gehegt, nach beut Serb. bil je na situ in na rešetu, zvit in prepekan je; att etnanber hegen, razdra-žiti, kost vreči med —, zavaditi; jut ®e= ttiige hegett, naščevati se; einen hegen, nagajati komu, dražiti ga, na pete biti mu; v. n., poditi se, leteti za čim. ©eiset, ber, draživec, šuntar. huskar, šče-vavec. ©thgatien, bet, huskavnica, gonivnica. ¿DChbnttb, ber, gonjski pes. fthiagb, bie, gonja, lov z gonjo, pthpeitfcbe, bie, korobač, lovski bič. ©ehfllaÇ, f- ©ehgaticn. ©theiemtn, ber, jermen, ©ehfteii, ber, konopec, na kterim so lovski psi privezani. 754 $tu. $tU, ta«, seno (tu alleit fla». 3Jf.), itt eiitigen ©egenten a it« merva, t»a« jeto« mtr 93i««en, Sptitter, fleittc ©tucflein beteutet; §cu ma«en, seno kositi in spravljati, s senam delo imeti; harfe« §eit, f. fmrtljCtt; gne«if«e« Jpeit, f. SBodŽ^ont; §ugelheu, berdina; ®ar* tenljeu, vertina; ©«itfheit, ločina; $eu iu bie ©«ttpfeu roerfeit , zmetovati, zmetati (vzmetati). §tlt = , tu Sf&gen., seneni. SCUflDfOff, ter, senena merva, drobtina, seneni drob. snipor. SettbltUCr, ter, senar. Stubauitt, ter, bet SBie«baitm, žerd, f. Seitbtm, bie, ovsenka. Scubiumc, bie, cvetlica ob košnji, f) t U b 0 b t U, bet, senica, ait« svisli, na« Gulsm. senjak, (bohm. it. russ. senik), šupa* za seno. Seubndjt, bie, Senbntu, eitt ¡Berf«tag in eitiein ©talle, t»o ba« .peu »erl»af)rt luirb, senjak, senik. Senbunb, Seubiinbel, ba«, poreslo sena, zvezek sena. Scitd), f. £aI3$n})fcn, £> tU d) Clbub t, ber, hinavski fantalin. Scucbelbufje, bie, hinavska, hlinjena, lilim- bena pokora. JgCU«eld)tift, ter, hinavski kristjan. S tU d) Cl C i, tie, hinavščina, hinavšina. hinavstvo , hliinba. himba, poniglavstvo, nad) Gulsm. skazljivost, nltsl. it. russ. lice-mer'stvo, pritvor'stvo. $t ndjclglnnbe, ber, hinavska vera. £ t ud) ti umit n, f. §cttd)let. 4) tU d) C lit, v. n. it. a., hliniti se, (sveto-hliniti se), hinavčevati, liiniti se; (po krivim) skazovati se, delati se (n. p. dober), altsl. licemeriti se, seri), pretva-rati se; er ljeu«elt greunbf«aft, dela se prijatel, ober prijatla. S t H d) C1 r t H C, bie, hinavsko kesanje. f>eud)Cltbriine, bie, hinavska solza. t C It d) ClU) C tf, ba«, hinavščina. hinavšina. Cltdjler, ber, hinavec, lilinec, svetohlincc. prilizovavec; eitt bofer Jgeit«ler, poniglavec, altsl. licemer, na« Jam. vertorep. teudjletbnitbe, bie, hinavci pi. CndjiCVitl, bie, hinavka. svetohlinka. pri-lizovavka. Settdjlttifd), adj., hinavsk. Iiimben, hlin-ljiv, poniglav, tla« Gutsm. skazljiv, serb. licemeran, pretvoran, dvoličan. fitUCtt, «., seno spravljati, seno kositi in sušiti, s senam se pečati ali delo imeti. .(pClt Cr, adv.. in biefem 3abre, letaš; adj.. f. (Sebtntr. |>cuer, bie, f. ^nd)t; bie i?etter bejablen, f. ' *pn«tf«ilting. Scutrnder, ber, v zakup ali štant dana njiva. Scncrig, $eurig, adj.. letašenj, — tega leta; ter Ijeiltige ®eilt, novo vino. S t it 111 i.li g, ber, ba«, t»a« »en biefem 3at>re i ji, letašnjik; f. a. 9JHttf)3matin, i|jjj«tcr. $tnf«etbt. §tucrn, f. SMictbcn, ^a«ttn, $euratbtn. Štutritit, bie, košnja, seča; tta« M. kositva sena, senokošnja, senoseča. S t u c r f«i 11 i u g, ber, f. ^a«ti«illing, 2flictb= Jinž. §cnct, bie, iJeit jitm Jpeiten, Jpeu $u ma«en, košnja, čas senene košnje. §eitfel)m, f. gcbnt. fc lt f U1) r e, bie, seneni voz. voz, peljaj sena. citfuttcr, ba«, senena klaja. senena piča. pokladanje sena. Seugnbtl, bie, senene vile, razsohe; ber aRitteljafjn ber Jpeugabel, palčnik; bie3<«ne ober 3aeu= __ fdjober. ©eut, \pCUte, adj., danas, J11 d) dnes, (bohm., russ. u. altsl. nebeit d'n's), in einigen ©egeiu ben audj dansi, dans,dones; tjeute friih, davi, davšno, davno jutro (dnes zjutra), seri/. jutros; Ijeute Slbenb, drevi, drevšni, drevni večer; f)eute Síad^t, nocój, nocojšna noč; tjeut ju Sage, dan današnji; i)ettte mir, mot= gen bit, danas meni, jutri tebi, danas enimu, jutri drugimu; (jeltte rotfi, morgen tobt, danas vesel, jutri mertev, danas človek, jutri černa zemlja; biž Ijeute, do današnjiga dne; »on Ijeute an, od današnjiga dne; fiir jeltte, za danas , dans. pClltC, ba$, današnji dan. pClttig, adj., današenj; heutige« Xageé, dan današnji, današnjiga dne; bie fieuttge ÍXÍac^t, nocojšnja noč, f. §eute. Seubogel, f. S8tencnftn|. OCUniage, bie, senena tehtnica ali vaga, peutoogen, ber, voz sená, senéni voz, se-nene kola. fieutoenbcmaflhine, bie, seneni preobra-čavnik. ©euiocrbung, bie, f. ©eugeioinn. écuwiefe, bie, travnik, senožet; ettle eitt= Ijauige, starina; »ergfjeutoiefe, košenica. ©eujebení, ber, senéna desetina, ptuseti, bie, košnja; f. a. ©eiimttb. pejagoit, f. @ed)3ed. pefameter, ber, šestomdr, šesterostopnik, heksameter. §Cf autcirifd), adj., šestomeren, šesto-stopen. I»efOltbrte, bie, šesteromoštvo. ŠtfOpObte, bie, šesterostop. |»efC, bte, 3ttUÍ>mn, čarovnica (aud) altsl. neben čarodeica), vešča, veša (cfr. altsl. vést'e, incantator), vražarica, copernica*, nad) Ravn. klekarica, russ. védma; cine alte Sere, bab ura, babona; ein ©ogel, f. 9{fld)t= fdjtofllbe, SBJildiDogel. $CfCn, v. ii., nad) bent Altsl.,Poln. it. Rolan. čarovati, nad) bent Altsl. tt. Russ., tt. bei V. alti) vražiti; geWóljnl. coprati*, narediti, narejati, pogoditi. ftejcnífliim, f. Sraubcitfirfdjliamtt, ©iebet. 755 ©ejeitÖUdj, baž, černe bukve, vražje, čaro-delske bukve; f. d. Buuberlmdj. enfintter, bie, (pre)mehko maslo, fefenfahtl, bte, vzlet čarovnic. §efenfeft, baá, godovanje čarovnic, vešč, veš. eienfinger, f. ©elemitit. e jenform el, f. Baitberformel. eyengefdiidjíe, bie, praviicaod carovnic. eieitlrnitl, baž, (Circaea),/)»?«. čarovnica, icfenlreiž, ber, ris, klek. >eieitntiiititdjen, ba«, f. Slíraun. efettmehl, f. Bärlapp, iCf cnmeifter, ber, čarovnik, (and) altsl. nebelt čarodej, vražbitelj), copernik*, vražji človek, veščec, vešec, nad) bem Poln. černo-knjižnik, böhm. kauzelnik. §ef C tt ttt i l d), bie, (Euphorbia Peplus), pasje mleko. tCfeilprobe, bie, preskuševanje čarovnice, efenprocep, ber, pravda zastran čaro-vanja ali vraženja, čarovniška pravda. ©efenritt, f. ©ejeitfahrt. |»ef enfptndj, f. Banberfprud). ©Cfeilfltd), ber, eitte 9lrt ber 9täljterei, toeldje allerlei fteine Sohlet itt ber 9terl)t läft, nach V. klékanje, Iukničasti šiv, šiv z luknicami, klekarija. tcfeitftrong, f. Batbrebe. efe II I tt 11 J, ber, ples čarovnic, copernic, nad) Zal. ples na Kleku. ©ejemocrt, f. ©eferei. ptfenioejeit, baa, čarovništvo, vraštvo. pefer, f. fesenmeiftcr. ptfttti, bie, čarovanje, čarodelstvo, čaro-bija, copernija*. altsl. vražba; černoknjištvo; Hexerei treiben, f. £cf eil; poln. čary, čaro-dejstvo. ©etjba, f. ©eibo. V. int., ber Slusbrucf bež Sachen«, hi, hihihi, i flllC, bie, hiena, hijena. >iatuá, ber, zev. >iasiut, bet, f. ©tuacint. i i aj i it te, bie, f. ©pacinthe, f. ibrifdj, f. Stoitterartig. id, f. ©d)luden, ber. itfClt, v. i!., ka vsiliti, kavsati, kljuniti, kljevati; f. a. Sdjlltdeil. t" it, f. ftiec. ieb, ber, mah, mahljej, sek; auf bell £ieb unb Stich fechten, sekati se in bosti; auf eilten £ieb abhatten, na en tnali, na en mahljej, v eni poti" odsekati, odbiti; ber Saunt fällt nicht auf ©nett §teb, na en mah se hrast ne podere; "dar, udarec; ÜButtbe, rana, usek, sekotina; 3etttattbeii eilten §ieb geben, mahniti, počiti, udariti koga ; er f)«t eilten §ieb int ©eftehte, ima brazgotino na lici; ^ter loirb eé bliebe fegett, ali bo pela šiba, palica; eilt ^au, loo £olj gefällt lotrb, sek, presek, serb. šestar; to o baá §olj fchott ausgefällt i|t, frata, laz; ec bat einen Jpieb (einett fleittett SUaitfd)), vinjen ali vinsk je, terčen je; freien £ieb haben, dervaščino, pravico dervarjenja imeti. ©ieliCi, adv., pri tem, pri tej reči, tu, 756 S>ie6tg. fiebig, f. f auiat. iCblBUttbC, bie, usek, sekotina, usekana rana. hicbutß, adv., s tem, po tem, skozi to, tod skozi. ficf, bet, trobljej, zatrobljej iz lovskiga roga. htefe, f. fxigdmtte. f iefhOtlt, bas, lovski rog, trobenta, f. a. Mtljortt. £ iefftoj?, f. ftef. fiefiit, adv., za to; t)lef"r fatttt t ß Utßt, za to ne morem kaj, tega (temu) nisim jez kriv. ftegcgctt, adv., zoper to, proti temu, proti tej reči. ÖtehCt, adv. sem, f. f«. fielt, bie,kosi rude (med drugo rudo najdeni), f i C lit 11, adv., s tem, torej, tedej , po tem, po tem takim. tienaß, adv., po tem, za tem. ienitßft, adv., zraven, tik tega, itt U.Är. voz to ; k temu, verh tega. tieneben, f. 2)abei. ienieben, adv., tu. na tem svetu, na zemlji. tienieber, adv. doli. i et, adv., tu, tukej, tiikaj, tuki, le tu, tu le, altsl. a. s'de, serb. ovde; t)ier bin iß, tu sim ; bif ifl er, glej ga, vidiš ga; bifi bu hier? ali si tukaj? balb biet balb ba, zdaj tu, zdaj tam (ondi); biet Uttb ba, tu in tam, sem ter tje, kjekod. kaj maliga; Itißt Weit »Ott iiier, ne deleč odtod; »on biet anž, odtod; Ijier itt biefent Sebett, na tem svetu; ht" braß er in eilt ©eläßter alt«, pri teh besedah, ober to izrekši, iz-govorivši se je zasmejal na glas; !^ter gtt Sanbe, tukej, pri nas, tod; liter bat er Sießt, v tem pravo terdi. t i er ab, f. fieson, fierau«. teran, adv., an biefem Orte, tu, na tem mestu; an biefer ©aße, na tem; an biefe ©aße, na to; hieran hat er jtß geftojfen, nad tem se je spotaknil, se je ustavljal; hieran hangen bleiben, zatakniti se ob kaj; benfen toir tlißt hieran, ne mislimo na to, tega. f iernrßie, bie, duhovska vlada, vlada duhovščine, duhovstva, hierarhija; f. a. 9{ttng= orbmutg. f ierarßifß, adj; duhovskovladenf, hierarhij sk. f iernnf, adv., auf biefe ©aße, na to, potem, potlej; aitf biefer ©aße, na tem; hier» auf flanb er, tu, na tem (mestu) je stal. fierauž, adv., aus biefem Otte, odtod; »on hieraus lattn ntan bie ganje ©tabt überfehett, odtod lahko vidimo vse mesto; attS biefer ©aße, iz tega, iz te reči; bu ftehfi h'er» aUS, iz tega vidiš, fieraufen, adv.. tukej zunej, veni. O i er bei, adv., pri tem; f. hiebei. f ierbeßor, adv., pred tem. f ierburß, adv., burß biefen Ort, tu skozi; gehe uißt hiertnrß, fonbetn babutß, ne hodi fierjn. tu skozi, ampak tam skozi; burß biefe ©aße, skozi to; f. a. fieblltß. f i er ein, adv., in biefen Drl, v to, tu noter; hierein ifl er gegangen, v to, tu noter je šel; in biefe ©aße, v to; hierein menge iß miß nißt, v to se ne vtikam, hierfür, adv., zato; f. hiefür. hiergegen, adv., proti temu, zoper to. hierher, adv., sem, lesem, les; bis hier» bet, »on ber3eit, do zdaj, doslej; »on einem Orte, dotlej, do nas. hierherroiirtž, adv., sem, proti tej strani (k govorečimu). hierhin, adv., tu sem, k tej strani, k temu mestu. hierin, adv., in biefem Orte, tu; hierin Wohnt Diiemanb, tukej, v tej hiši nihče ne stanuje; itt biefer ©aße, v tem, v tej reči. hierlänbifß, adj., tukajšenj , iz domače. naše dežele; f. a. h'efig. hiermit, adv., s tem le, f. hientii; ^termit entfernte er ftß, to rekši je odšel, hi er naß, adv., potem, potem takim; i)i(t' naß wirb SJiietttanb ftagen, po tem, po tej reči ne bo nihče vprašal. tiernüßft, f. htenüßft. ierneben, adv., neben biefem Orte, tukej, poleg tega; neben biefer ©aße, zraven tega. hiernieben, f. hiettieben. fierob, f. hierüber, $arob. f ierogltjphe, bie, hieroglif, podobopisf. ieroglt)f)bifß, adj., hieroglifen, podobo-pisen-j". hieropljant, ber, hierofant. arhimandrit. hieroriig. f. hiefig. hierfein, bas, bei leinem Jpierfein, dokler je tukaj (t. j. pri meni, med nami) bil, bival, bivanje, pričujočnost, nazočnost na tem mestu, ticrfelbft, adv., tukej, ravno tukej, ieriiber, adv., über tiefen Ort, tu čez, tukej čez, tu prek, prek tega; übet biefe ©aße, čez to , nad to . nad tem; Iwtüber »untere iß miß liißt, temu se ne čudim; hierübet jtnb Wir einig, v tem, zastran tega, kar se tiče tega, smo edine misli, hierum, adv., okoli tega, za to, tu nekod; hierum lüntmere iß miß nißt, za to se ne pečam, ne menim, mi ni skerb, za to me ne boli glava, hierunten, adv., tu doli, spodej. hierunter, adv., unter biefem Orte, tu spod; unter biefer ©aße, pod tem; unter biefen ®ingen, med tem, med temi rečmi; hierunter teiben bie Sattem, pri tem terpe kmetje; hierunter gibt eS einige, med njimi so nekteri. h i er BOH, adv., od tega. izmed teh reči, od tega tu. hier me g en, adv., zavoij tega; f. $efi= roegeu. hieruriber, adv., proti temu. f. hiegegen. h i er 3 U, adv., k temu, na to; htetjU taugen, za to biti. Sierjuiiftlien. ©terjtotfdjen, adv., tu vmes, tu med tem, med njimi. S iefelift, f. Sierfelbft. •SO t C f t g, adj., tukajšenj , naš, tega kraja, domač. Sitno n, f. jieroon. Sietocgen, f. Sitrtoegen. Sietoiber, f. jitgtgtn. ®itJ, ber, maček. Sitjf, tie, mačka. Sit}it, f. Sterjiu titjtoiftficn, f. Sicntoifdien. iff, f. Sief. S if t dorn, ba«, lovski rog. s i Ift, u. f. f., f. Siilft u. f. f. Silit, bie, senica, svisli, šupa*; f. a. ®lflH= boben. tilperžgriff, f. Manie, pl., Streich, tmbeerenapf Cl, ber, malinček, ma-linčar. Situ beere, bie, (Rubus idaeus), in allen fla». SKunbt. malina. timbeereiž, ba«, malinov led. illlbccrcff tg, ber, kis ali jesih malin, malinov kis. Sintbeergefroreue, ba«, f. SimbttrttS. SimbttrgcfträiKfi, f. Stmbeerftrautlj. Sitttbeerlöfer, ber, malinarka. Stmbeerfoft, ber, malinovec, malinov sok. Simbecrfontutler, Sirabeerföufer, ber, malinar. Sitttbeerftrou^, ber, malinov germ*, ina-linjek, coli, malinje Sitnbttrloofftr, ba«, malinovica. Sintbttrtotin, ber, malinovec. Simmel, ber, ber Satba^in, bie obere $ecfe einer Äutfcbe, eine« ŽBette«, ber fichtbare Xbeil ber Sitft, ber Sternenhimmel, nebo; unter freiem ©immet, pod milim nebam, na planem, f. a. grti; bie Sögel unter bent ©int--mel, ptiči spod neba; bie 5Befdjaffenl)eit ber iuft, ©immel«flrich, podnebje, nebo; ber ©immel i)at ftd) fein überwogen, premrenilo se je; ber ©immelifi heiter, jasno je (nebo); bie ftefle be« ©immel«, f. §irntaittttlf; ben ©immel beobachten, paziti na spremembe na nebu, na zvezde; ber Ort ber unmtttel» baren Offenbarung ®otte«, nebisa, pl., sveti raj; in ben ©immel fommen, priti v nebesa, zveličati se; ber ©immel bat et fo geftollt, Bog je tako hotel, Bog tako hoče; ba«t»eip ber ©itttmel, kaj se ve, kdo vd; bi« in ben Jpimmel entjüeft, v tretje nebesa zamaknjen; im ©immei, v nebesih; beim Jgitntnel, za Boga! bem ©immelfeüDanf, hvala Bogu! ein ^Bürger be« ©immel«, nebeščan; ©intmel unb ©öde belegen, Boga in vraga sklicavati; um« ©iutmel«toillen, za Božjo voljo, za Božji čas; ber ©imrnel fei mein Senge, Bog mi bodi priča, Bog ve. da je res; einen bi« in ben britten ©immel ergeben, prehva-liti, nezmerno hvaliti in povzdigovati, v zvezde kovati; tcie »om ©immel gefallen, kakor bi bil z oblakov padel, ves tuj, ne-zveden. Stotmelreii». 757 St«tmeI=Si"tmeI3i in bet 3ufammenf. nebesni, nebeški, rajski,- v nebo,- z nebam i. t. d. Sitttnttiob, adv., z neba. Sintmtlatfiit, f. Stmmtičadjit. Simmclon, adv., proti nebu, do neba, k nebu; kviško, v oblake. Siinmelonftrtbtllil, adj., leteč kviško, k nebu. ti m m 11 auf, f. $itttmelan. i Utrne lange, ba«, nebeško, modro, ali viš-r njevo oko. Sintntelau gig, adj. modrook. Siinmeibctt, ba«, postelja z nebam. S i nt me Ibl 011, adj., višnjev, kakor nebo moder, nebesne barve, lazuren. timmclblnu, ba«, nebesna barva, illtinelbronb, ber, (VerbascumThapsus), nach bem Böhm. u. Serb. divizna , auch lučnik, pljučnica. Simmclbrot, ba«, nebeški kruh. mana. Simntelbill, ber, svinjski janež. Sintmtltutpor, adj., f. Sitnnttlan. Simmtltlttfhrofftll, adj., iz nebds, ne-boroden. Sintineltrbobtll, adj., v nebo povzdig-njen. fimntelerringenb, adj.. nebo dobivajoč, immtltrfthiilierer, ber, stresovavee neba. timmelerj, ba«, ruda poveršnica. immelfabrt, bie, vnebohod, odhod,vstop v nebesa; russ. voznesenje; SWatiö»©imi melfahrt, vnebovzetje Marije ober Marijno, vdliki šmaren, velika gospodnica. timmelfahrtSbliimltin, f.trtujblumt. immtlfohrtžftft, ba«, Sintmtlfahrtžtag, bet, dan vnebohoda; serb. spasovo. SimmtlfabrtSmo^t, bie, križev teden. Simmtlfnlleitb, adj., z neba padajoč. Sintlltelfarbt, bie, višnjeva, nebna barba, lazur. m. timmtlfarbtn, f. Stmmtlblau. intntclflug, ber, vzlet, polet kviško pod oblake. S i nt nt elf roh, adj; prevesel. Sintnttlgallt, f. StmmtlbiH. Simnttigtborcn, f. Simmtlentfproffeit. S im m e Ig cb ur t, bie, neborodnost, nebeški rod. Siminelgefanbt, adj; z neba, iz nebds Sintmelgefanbte, bet, nebeški poslanec. fimmelbnut, bie, bei bett ©attl. obnebnioa. immelheiter, adj., jasen, veder kakor nebo. S intinel b Odj, adj., do neba visok, do oblakov; er tfi himmelhoch, neba se zadeva, zvezde klati; nach tem Poln. u. Böhm. nebotičen. nebodosežen; bimmetbo<6 er^e= ben, f. Simmel. Simmelflar, f. Sitnmelhciter. Stmmeimilb, adj., predobrotljiv. Simmtln, f. SBlitjen. Sitttttttlrtith, ba«, nebčško kraljestvo,ne-bfisa, pl., raj. 758 Simmelrein. j i 1U ttt 111 e t tt, adj., čist, bister, kakor nebo. jintntelrtng, i. ¡Megenbogett. HmmelSadtfe, fete, SimmelSnngei, os neba, <5s sveta. jintUtelS atlaS, bet-, nebovid. Hntmcl§6fl|n, bie, nebeška pot. MnttttelSbttltb, bas, nebeška, blazna vez. MntmelSbelriegcr, bet, neboborec. jimmelSbcfdireibcr, ber, nebopisec. po- pisovavec neba. SimmelSbeidjrcibuitg, bie, nebopisje, popisovanje neba, zvezd. StmntclSbetrad)titng, bie, zvezdogied-stvo. ogledovanje neba. £> intra e IS b cto o i tt e r, ber, f.£intmelSbiirgcr. S) i nt ttt e t S 61 it 11, bas, rostok. SitnntElSbogett, bet, Siegeilbogen, mavrica; f. a. ¡Megettbogen; ba« #immeUge= tretbe, nebeški oblok. nebo. Silit ntelSbOte, ber, nebeški poslanec, sel. glasnik. tiram eISbranb, ber, f. Siutmctbranb. irantelSbrflllt, bie, nebeška nevesta. zarocnica. jintntelSbiitger, ber, nebeščan. jirantelfdjaitcr, ber, nebogled. zvezdo-gled, nebogledec. nntmclidjIUffel, bet, f. Sdjliiffelblunte. > i m ttt CI f djijlt, adj; nebešk. rajske, nebeške lepote. jintntcisdjor, bet, nebeški kor, zbor. Sintnttlfdircieitb, adj; v nebo vpijoč. jimmelfditticrtel, f. Sdjtoertlilie. jiraraelSbnft, ber, nebeški vonj, rosa. jitntttclscrfdliittercr, ber, nebotres, ne-botresec. ?immeISerfd)utteritng, bie, potres, stres neba. jim nt C1 Sfer lte, bie, daljina, daljava nebes. MramclSfeftc, bie, f. girntantcnt. jintntelSfeiter, baS, nebeški ogenj, f. a. SBegeifterung. nmntcisfrettbe, ber, nebeško, rajsko veselje. pintraelSfltttfC, ber, nebeška iskra, božja iskra. jintmeiSgabe, bie, Božji, nebeški dar. jjiittmelSgegeitb, bie, stran sveta, nadj F. attdj nebna stran, nad) M. veter. jimittelSgeift, bie, (Scolopax gallinago). kožica. ?immeISgerfte, f. SabibSforn. 5immelSgefd)Si)f, bas, nebeška stvar. > i nt nt e 1S g t U) 01 b C, bas, ^nebeški oblok. nebeški krog, svod, f. a. Sitlttanteitt. ŠintntelSgleidier, ber, nebni ravnik, po-lntnik. jiraraclSgliid, bas, nebeška, rajska sreča, ji ttt m C IS g lit t, bie, nebeški žar, ogenj. MmntelSgndcr, ber, zvezdogled. jirainclSgiirtEi, ber, nebeški, nebni pas. pimmelSiieer, bas, nebeška truma, ali vojska, trop nebeški, angelci. jitnnteJSljetitt, bie, vedrina, jasno. pintmeisiij|t, bie, višava, višina, daljava neba, Simnteistoeiie. t nt nt e l S j ii It g I in g, ber, nebeški mladeneč. intntelSf arte, bie, nebovid. intmclSibnig, ber, nebeški kralj. tntmelSIbnigin, bie, kraljica nebes. i ram ei S lom, f. SabtbSforn. .pimntcisfijrfler, ber, nebno, nebesno telo. Sirarne IS Irnft, bie, nebeška moč. SintlHClSfrant, bas, nebeško, čudodelno zelišče, zeliše. StmntelSïrCtS, ber, obnebni krog. okrog nebeški. SittttnelSf It g ei, bie, nebeška krogla, obla. SimrncISIngellarte, bie, f.SintrnclSfarte. S tlttnt elS f Itlt b e, bie, zvezdoznansto , ne-boznanstvo. SintlttelSIiiltge, bie, nebeška dolgost. »immelSlfluf, ber, tek zvezd QeJ. StrantelSItltre, bie, nauk od neba, —njegovih teles, neboznanstvo. fitttmelSleiter, bie, nebeška lestva, gred. irantelSIidjt, bas, nebeška luč, nebeška svetloba. f~ intmelSIieb, bas, nebeška pesem. iltmtelSIilie, bie, (Iris germanica), plava lilija. SintntelSloljtt, ber, nebeško plačilo, plačilo v nebesih. ttramraelSIuft, bie, podnebni zrak. i nt ttt e I Sin ft, bie, nebeško, veselje, rajska radost. intmelSntfldjt, bie, nebeška moč. oblast. iramelSbferb, bas, f. Senfdjretfe. immeISbforte, bie, nebeške vrata. tmmeISpol, f. aSelipol. inttn ClSrnnb, ber, kraj neba imraelSraunt, ber, nebesa pl. Rimmels fa al, ber, nebesa. SimraelSfaffc, f. StntnteiSbiirger. SimmeiSfdjtotii, f. 9MjIti>au. Simmeisfcitoeftei, bie, nebeščanka. SintmelSfegen, ber, nebeški. Božji blagoslov. timineisfoljlt, ber, nebeščan. imnieisffjeife, bie, nebeška jed; f. a Slmbrofia. StraraelSfbnr, iie,(icaidm.) sled po vejah Rimmel Sfteng 11, f. Snjiau. tiramelSftille, bie, nebeška tihota. imntelSftintme, bie, nebeški glas. glas iz nebes. fintraelSftri^, bet, podnebje; f. a. Slima. imraelSftiirmer, ber, neboborec. intraeiSftiirmerei, bie, neboborstvo. i tu nt c I ft c in, f. Sapir. iraraeistllir, bie, nebeške duri, vrata i tura ei S tO d) ter, bie, nebeščanka. imraelStraiif, f. 9îe!tar. intmelftiid, bas, nebo (malano). intraelftiiriucitb, adj., neboboren. imntelSbOgel, bet, (Paradisea), rajka. irameistoagen, ber, rimske kola. nebeški voz; ber grofe Sar, (ursus major), veliki voznik . voz. SimraelStoeg, ber, nebeška pot. pot v nebo, k sreči. Simraeisioeite, bie, širjava neba. ©intnteiSuiobnung. feimraelštool)nung, bie, nebesa, ©tmmclgmonitc, bif, nebeško, rajsko veselje, radost. fitmmeIŽ3et$CH, bas!, nebeško znamnje. ©immeižaelt, f. ©immeižgetoolbe. ©intmcl§3icge, bte, f. ©intmeiSgtif?. fiimntelSjiriel, ber, f. ©imntelžtreie. |>immcitrttflcnb, adj., nebonosen. flimmciträget, ber, nebonosec. ©tmmeltoagen, ber, f. ©itnmetžttmgeH. ©imtttCittliirtČ, adv.. proti nebu. kviško, nakviško, v nebo. ©intmCltOCit, adj. u. adv., nezmerno deleč, deleč deleč, nad) V. sto mil deleč; kakor od nebes do zemlje; ein himmelweiter Utt,-terfd^ieb, sila velik razloček. © itttntltf dj, adj., nebešk, božji; ein ^irtlrtl; iifdjcr, nebeščan ; bintmlifchc grettbe, nebeško, rajsko veselje; bimmlifdje Schönheit, nebeška, prečudna lepota; hintmlifch fdEjčit, sprelep; unfer hinimlifcher ißater, naš Oče v nebesih; bett .ßininilifcbeit ähnlich, nach V. nebnat. fill, udv.. tje, tjekej. altst. onamojihitt unb Wieber, tu pa tam, sem ter tje; allež iji bili, vse je minulo, poginilo, aitdj vse je proč; redjtč b'11 < linfS hin, na desno, na levo (od govorečiga proč) ; ti i It Ultb wie; ber ftnbet matt einen 93aum, tu pa tam, kje-kod, po redkim zagledaš kako drevo; hin utib b", sem ter tje; me tjafi bil bas ®elb bi»? kam si djal dnarje? Šiobe biti, ©fcbe b«, kaj je meni za nošo? maram jez za nošo; wo ftnfc bte @etber bin? kam so dosti. prišli dnarji? ež iji i)iu! bilo je, pa ni več, prešlo je; meine greube iji biti, moje veselje je splavalo po vodi (nar. pes.), Stecht ^n, fltedjt f)er, im gem. i. (alč 9lntW.), ti in tvoja pravica!; bin ltltb ber benfen, premišljati, razmišljati; bin ltltb ber führen, prevajati, voditi sem ter tje; hin unb her gehen, prehajati, obhoditi; hin nnb her taufen, pretekati; ijiit uttb wieber gehen, iti in verniti se; in ber 3ufantuieiu fe|ung mit 3eitwčrtent wirb (in mit V° — > aitcrabnrbeitcn, u. f. f. §inttbbrtngcn, v. a., spraviti, prinesti s česa, doli (od tistiga, ki je gori). §iimbfflhttn, ©innbfaiten, ©inab= fließen, ©innbgebeit, ©iitabftiir* »en , ©inabwerfen, it. bergt, f. ©erab= fahren, u. f. f. ©inauffttegen. 759 inabU)iirtii, adv. navzdol (z verha doli), inaiten, ©inaltern, v. »., postarati se, starati se, leta teko. ©iltatt, adv. gori, tje gori (od govorečiga proč); beti 93erg htnan, v breg, vkreber, nad se, v verh; iti ber 3ufammenfej}ttng mit 3.eittvovtern, pri —, vz —; f. a. ©iltauf. t" iitanarbeiten, fiinaufgel)EH, v. n., iti, hoditi gori, seri. uzači; bie ifreife giltgett pittattf, cena je poskočila. gtnanfgieftcit, f. Slnfgiefien. «ittaufgtttfcit, v. n., pokukati gori. © i II a tt f i) U11CII, v. a., deržati kviško, gori. ptn01tfi)flrlen, v. a., tje gori zgrabiti, grabiti. SinaufJinitClt, v. a., udariti na —. »inflnfbebtn, v. a., vzdigniti na —. §tlt(lllfpclfctl, v. n., pomoči, pomagati komu na — , gori. §tn01lfl)tnfett, v. «., odšantati, šantati gori. ttnttufiioleu, V. a., odnesti gori. iltaufjogen, v, a., spoditi na —, gori; v. n., dirjati gori. fittflltfliilttClt, v. a., sčesati, česati gori. iltattffepreil, v. a., vzvihati, oberniti navzgor. $inO«f(Iettcm, v. «., splezati, plezati na —, vspeti se na —. StttUltffOtttmen, v. n., priti na —, gori. fiinuuffottltcit, v. n., moči na —, gori. fltniutffnetfjen, v. n., zlesti, testi na kaj, gori. ffnnuftrtegen, f. .&inanfbcfommen. tnauffriimitten, wp, v. r., skriviti se, vzvihati'se. £ininiflattgeil, f. a., podati, podajati komu na —, gori; v. n. segati gori. $inailflflff en, v. a., spustiti, pustiti na —, gori. tinnuflnufeii, v. «., teči gori. innufieg en, v. a., djati, položiti na — ; f. a. Slufiegcn. finanfteiten, t*. «., spremiti gori —. inflltf len Cp t en , v. n., posvetiti, svetiti gori gredočimu. fiinaufioife H, v. a., zvabiti na —, gori. ©inauflobcrn, f. 9Iufiobern. ptnauftttbgen, v. n. er mag nidjt tjinauf, neče se mu na —, gori (iti), ^tnoufmiipen, ftip, v. r., potruditi se, spenjati se na —, gori. $innttfmiiffen, n. er ntitf pinauf,mora gori (iti). tinaufnepmen, v. a., vzeti, na —, gori, inanfubtpigen, v. a., prisiliti, naganjati koga, da gre na —, gori. §inaufpltrten, v. a.. natovoriti, nakladati na —. •ginaufrageit, v. n„ moleti, šterleti kviško. jinaufrauipen, v. «., kaditi se kviško, jtnonfredien, f. $inanfbarfen. »innnfreirfjen, f. Siimufiangen. jinanfretten, »., jezditi na —. jinnnfrennen, f. #inanflaufen. Ijinanfoiotien. tinanftollen, v. «., vzmotati. tnanftiirfen, «., kviško, viši pomakniti. §tnnufrufen, v. a.. poklicati na —, tje gori. ©jnauff^affen, v.a., spraviti na—, gori. ■|) jltnuffcfiauen, v. »., gledati gori. na —. pinauffcpeniijen, v. a., vzpiašiti, spoditi na —. ©tnnnff(i)itfen, v. a., poslati na — ,gori. §iltanff(plet(pen, v. n., ukrasti se in zmuzati se na —. $tnauffdjlept>eit, v. «., odvteči, zvleči na — , gori. finauffcpieu&etn, t>. a., zabrusiti na—. tnauffd)Iii)|lfen, v. n., smukniti na —, gori. $ tnnnff Cpiitt en, v. a., nasuti, nasipati na —. §tnnuff(Jjnjttttmen, v. n., splavati, plavati na —, tje gori. $tnnnffd)tDtngen, |lutaufftreifen, v. «., bie Slermel, zasukati , zavihati rokave. tinanflifirjen, v. »., pasti na —. innuftnnjen, v. »., odplesati, plesati tje gori. ©inflUftpnn, v. a., djati gori. f»tnauftrugen, v. a., odnesti, nesti tje gori, na —, vznesti. finonftteiben, f. ©inanfjagen. inauftreten, v. n., stopiti na —. Sjnauftrtppetn, v. »., drobneti na —. &inanfn>fldjfen, v. n., vzrasti, rasti gori. ©tnnnfttogen, v. n., derzniti, upati si na —, gori. §innufmitijen, v. a., zvaliti, odvaliti, valiti na —, gori. fHnanftoanlen, »., odšvepati, opote-kaje se oditi na —. ftnaufmiirtž, adv., gori. inonfmerfe It, v. a.j vreči, zadegati, metati na —. £tnaufu>tnben, v. r., viti se kviško, ovijati se česa. f>inaufttl tnien, v. n., pomigniti komu, naj pride gori. Sinnufmollen, v. »., hoteti oditi gori, na —, fjinaufjieljen. hinbern. 761 hinauf jle^Clt, t>. a., potegniti, vleči, cja-ziti gori. hinäugeln, v. «., tje namigovati, pomenkovati. hinaus, adv. tje ven, odtod ven (od govo-rečiga preč); attf kie ©trape hinaus, na ulice; jttrn |>aitfe hinaus, iz hiše; h'naitS mit iljm! le ven ž njim! verzite ga, pahnite ga iz (hiše, cerkve i. t. d.); über kaS ®rab tjinaitS , tudi unstran groba; in ker 3ufatnnienfej}uitg mit 3eit»črtern, iz — iz česa, f. a. ?iuS tttlk hernuS. hinauSarbeiten, fiß, f. herausarbeiten, ftß. htnauSbcgebcn, ftß, «•• iziti, iti odtod ven. hinausbeißen, v. a., izgristi. hinauSbringeit, f. herausbringen. hinauSbeitfcu, v. n., tcc bcttfett @ie f)itt= auS? kam mislite? kam te je misel zanesla?; misliti na prihodnost. hinausfahren, £inaitSfallcit, f. heraus» fahren. tinauSgabe, kie, izročitev, izdatek. inauSgeben, v. a., izdati, izdajati, podati skozi kaj; f. a. 9luSgeben. hinauSgcljeit, v. «., iziti, iti iz —(n.p. hiše); über feine Sollmaßt hinausgehen, prestopiti svoje pooblastilo; kaS geht über meine Segriffe hinaus, tega moja glava ne doseže, ne dosega, to preseguje moje misli. hiuauSiagen, v. «., izpoditi iz —. hinauSfomuten, t>. «., priti iz —. hinauSIaffen, f. herauSlaffen. hinauSlailfeit, f. n., izleteti, leteti iz —; kaS läuft auf (SinS hinaus, to je vse eno; iziti se v kaj. hinaus nt atil en, ftß, v. r., spraviti se odtod. h in anSreiß en, v. n., kas reißt über meine Äräfte hinaus, to je čez mojo moč, to presega moje moči, tega jez ne morem. hittauSfdjaiten, v. »., jitm gettfler, skozi okno gledati. hinauSfßreiben, v. «., pisati komu (tje kam). hinauSfein, r. »., vne biti; kariiber bitt iß h'üaitS, to se me ne tiče, za to ne maram, se ne menim, tega sim se znebil, otresel. hinauSfehen, v. a., ven postaviti, v. t\, ftß über ettoaS IjinauSfejsen; nič ne marati za kaj, ne pomarati nič, mi ni mar ničesar, pustiti kaj; f. a. SluffßiebClI. hinauSthun, h'"a"Siragen, f. her-auSthun u. f. f tinnnStoärtS, adv., ven. inatiSto erfen, ». a., vreči iz —. htnauSnjOllen, v. «., hoteti ven. hoteti iziti; er »iti hoß hinaus, visoko sega. leti; iß »eifi, »o er hinaus »ift, vem. kam meri, kam bi rad; »o »iti eS enkliß ka--mit hinaus? kako se bo to izšlo? kam ven -der hpče vse to? hinnuSjiehen, t>. a., izvleči, ¡«vlačiti, potegniti, potegovati iz —. hittbannen, v. a., pregnati, preganjati od sebe, upanati, ukleti, da se ne more ganiti z mesta. tinbauen, v. a„ sezidati kje kako. ittbebett, v. n., derhteč oditi, hinbegeben, ftß, V. r., iti kam, podati se tje —. hinbcfteilen, v. a., tje naročiti, ukazati; »ir ftitk h'nbeftellt, nam je tjfc ukazano, napovedano, rečeno; nam so naročili , da naj pridemo, gremo tje. inbeieit, f. herbeicit. inbcttcn, ftß, v. r.\ postlati si, pro-streti si tje kam. hiubiCgClt, v. a., pregniti, zviti na uno stran. hiubitten, t\ a., prositi koga, naj pride tje. »inbtafen, v. n., tjekej pihati, hitibiitt, ker, pogled, ozir; mit §inbličf auf feine Sugeitb, glede, gledaje, pomislivsi na njegovo mladost, hiubiitfen, »'. n., pogledati, gledati na kaj, tje. h i nb litij en, v. n., pomežkovati tje. |>inblitben, v. n., ocvetati. h in 6 tu t en, v. a., preliti svojo kri. hinbraufen, n., odšumeti, šumeti proč. h tub reite it, f. Ausbreiten. ©illbringcn, v. rt., tje prinesti, prinašati; feilt geben hinbringen, prebiti; bie 3eit mit etwas hinbringen, f. 3«ötinßen; mit ©iti» gen, ©ßreien, ©ßlafeti, lt. b. prepeti, pre-kričati, prespati i. t. d. h in briitCH, r. «., ždeti (ždiin), čemeti kje v kakim kotu brez dela, zamisliti se kam, zatopiti se v jalove misli, ©inbrüten, bas, ždenje. h i Ubit lit f Clt, v. »■, tje lopniti, cmokniti. h in b nit, f. hintan, h i nb beere, f. himfieert. h t ni) ei en, v. «., prosterti, pogerniti (komu mizo). hin bellten, ftß, v. r., raztezati se, stegniti se, vleči se. hinbenfen, v. n., »o beulen ©te hin? kam ste se namenili? — kaj vam je prišlo na misel; f. r., fiß hinbenlen. prestaviti se v duhu, v mislili tjekam. hiltberer, ber, oviravec, kljubovavec, na-potnež. hiltberliß, adj., zaderžljiv, zaderžen, ovi-ren, ovirajoč, napoten, nepriličin, nepri-ležen; hinkerliß fein, hinkerliß fallen, f. hinberu. hitt betu, »• «•, zaderžati, zaderževati, ovirati, opovirati, zavirati koga; »et Lintert kiß ju fßreibeu? kdo ti brani pisati? naß Gutsrn. aitß pačiti; aitß zaderžke, ovire, napotja delati, na poti biti komu; aufhalf tett, ustavljati, muditi; iß »ill eS nißt hinbern, ne kratim, ne branim tega; serb. smetati, prečiti, böhm. prekažeti, vaditi; einen an feinem ®tücfe hinkern, pokvariti, skerhati komu srečo, kriv biti, da se komu sreča skazi; kaS Ij'nkerte miß JU fontmett, to mi ni dalo priti. 762 §inberttift. $inbetniß, ba«, zaderžek, napotje; zavira, zabava , opovirek , ovirek, napotljej, nad) V. a. zadcvek, serb. zapreka, prepona, smetnja, höh m. prekažka, zavada; enteilt fin Jpiitbertttj! iit bfit Sffieg iegeu; zagnati poleno med noge; pot zavreti; alle §ins bertttffe iiberfieigett, vse zaderžke odpraviti, premagati. $tllbeVllttg, tie, zaderžba, oviranje, hranjenje; f. a. ©iiibernil?. ©inbeitten, f- n., pokazati, pokazovati na —, v misel vzeti kaj; f. a. SlltbClttClt. Mitbin, ©inbe, tie, košuta, jnnbtngetttt, tie, udinjevavka. Mnbliiuftc, f. Segroorit. jinb orten, v. »., usahniti, posušiti se. Mnbraitg, ber, nagon, pritisk, jtltbröttgtn, fid), v. r.. siliti, tiščati, tišati tje, gnati se. t" tttbtiitfeit, v. a., pritisniti, pritiskati, inb liefen, fldj, v. r" poceniti tje, počepniti. ^tnbltrd), adv., skoz(i), tje zkozi, črez; brei Šaijre fjinburcf), tri leta; T^iierbnrc^, tod; bort burdj, ondod; burd}'« gelb ijintnvdj, čez polje, prek polja, sred polja; tie gonje Stacht bintttrcb, vso noč, vso ljubo, vso Božjo noč; in Sejtig auf tie 3ufammettfefcitttgeit mit Seinočrtern f. Šitrcb itub bie bamit ju= fammengefegten äöörter. ©inblird)i)rt(i)Clt, v. n.. predreti, (prodreti), predirati. II bnri) bringen, V. a.. spraviti, prenesti skozi kaj. ■&tnbltrd)brtngtn, «•• pretergati. predreti skozi kaj. ©inblltdjf ObtClt, »•»•> prepeljati se. prevoziti, prevažati se skozi —. tinburtbfiihren, v. «., prepeljati, inbltrijgešeil, v. n.. preiti, prehajati, iti skozi kaj. tinbnriifommen, v. «., priti skozi —. inbnrdjlaffen, v. «.. prepustiti, pustiti skozi —. ©inbnrcbjiebett, f. Smrdjjieben. - ©inbiirfen, v. n., smeti tje (iti). ® in eilen, v. n., pohiteti, hiteti tje. © in C in, adv., noter, tje noter; bi« Jttr (Statt hineilt, noter v mesto; jur Statt hinein, v mesto: in tai^alt« b'llein - v ,ližo; Sag hinein, tje v en dan, brez premisiika; f. a. log, in ter3ufammenfegnng mit 3eit= Wörtern, meiji v —; f. itbrig. ©in it. bie bamit jitfammetigefegteu Sffiörter. ©ineinotbeiieh, ftdj, V. r., zadelati se v —. ©ineinboitnen, v. a., vkieti v kaj. ©ineinbegebeit, fteb, v. r., iti v —. fttneinbeiommen, v. «., spraviti, dobiti noter, v kaj. ©ineinbeftelleit, v.a., naročiti komu, naj pride (prinese) v — n. p. hišo. ©ineinbiegen, f. Einbiegen, ©ineinbiiien, V. a., prositi koga. naj stopi v —. noter. #inetnhlflfen, v. a., vpihniti. ©ineiitfleiterit. ©inciltbiideit, v. «., pogledati v — ©ineiltbohren, v. a., zavertati v —. ©inetnbrflufen, v. «., šumeti v —. ©itteinbringen, v. «•• vnesti, vnašati, prinesti v —. spraviti v —. ©incinbntfeit, jtčh, r- pnpogniti, pri- pogibati se v kaj, pod kaj. ©iliciltbcnfeit, ft$, v.r., V duhu ali misli se prestaviti v —, misliti se kam. fi(f> ilt 3entanbe« Sage hineiitbettfett. postaviti se v mislih v čije mesto, ©tlteiltbidjten, ftd?, V. r., vpeti se. ©ineinbraitgtn, v. «., vtisniti, vtiskati. tlačiti v kaj , v. r.. tlačiti se, gnati se. tiščati v kaj. ttneinbrtitgen, f. (žinbringen. ineiltbrittieu, v. a., natisniti v kaj. v čim. ©ineittbrittfcit, v. «.. vtisniti, vtiskati v —. ©inetnbiirftit, v. n.. smeti v kaj (iti), smeti noter, ©ineineilen, V. n., pohiteti v — . noter, ©intillfobren, V. n.. peljati sev—*;_mit bent Soffet, ber ^anb, poseči, seči z žlico (v skledo), z roko. ©ineinfflilett, v. «.. pasti v —. ©tnetnf enem , v. »., streljati v —, noter, p.tnetnfinben, (idj, v. r., zvediti se, znajti 86 V kftj. ©ineinflediten, f. ©inftechten. ©ineinfiiegeit, v. n.. vleteti, leteti, fer-leti v —. ©ilteinflichtn, v. n., vteči, vbežati, bežati v —. ©tnetnfltejjen, v. «., teči. cereti v —. ©inetnfreffen, t». »•.. vjesti se. vgristi se v —■ ©iltetnfiihren, v. a., vpeljati, peljati v—, ©iueiltfiillctt, v. a., napolniti, ©ineingebejt, v, «.. dati v —. noter, ©itteiugeben, V. n., iti v kaj; e« gebt ni^t Stile« hinein, ne gre vse va-nj. ne derži toliko, da —. ©tneingeraihen, v. »., priti v kaj. ©illtiltgieien, v. a, vliti, vlivati v —. ftilteingleiien, v. n., spolzniti se. spo- dersniti se v —. ©ineingrtifen, y. »., peseči, seči. segati v —, zagrabiti v —. ©ineiltgucfen, V. «., polukati. lukati v kaj, serb. zaviriti u —; iti'« ®la«, f. ©ilieilthaitgen, v. a. obesiti v kaj. ©ineinhtttfen, v. a.,zgrabiti. vgrabiti v -. © i n e i H h 0 U C n, v. , zasekati, vsekati. udariti v —. ©iiteittbeben, v. «., vzdigniti v —. ©ilteinhelfen, v. n., pomoči v kaj. pomagati komu. da more noter, ©ilteiltbtnfen, V. «,. prišantati, šantati v kaj. ©ineinhiiVftn, v. kaj, noter. tineinhufdjen, f. ineinjogen, v. « u. n., dreti v —. ©ineinflettern, v. « n., skočiti. skakati v ©ineittfthliihfett. ., vgnati. vtirati splezati v Siitciitlommc«. flittetttlowwett, II., priti, prihajati, iti v —, noter, vhajati. filteittfiSttnCIt, v. n.. moči v —, noter, tltctnfriedicn, v. n., vlesti. lesti, laziti v —. Stltctnlangcn, v- n., seči, segati v —. «ineiitlaffen, v. «., pustiti v —. noter, ©inctlllaitfC1I, V. n., leteti v —. Sincinlcgcit, «•, vložiti, vlagati, djati v —, vdjati, vdevati. fincinteiteil, V. a., 9Baffer, napeljati v —. tnctttlefCH, ftdj, v. r., začitati se, za-brati se v —. Stltetnlodcn, v. a., vvabiti. privabiti, vabiti v —. Smetttmaleit, v. a., namalati v —. Stneiitratf«cit, f. giitmif^ctt. f>itteinntitff Elt, v. «.. cr nitij! fjinetu, mora v —, mora noter. Stiteinnahcit, v. «., všiti, všivati. ©tltetuncbnteit, v. a., vzeti, jemati v —. Siltttnttiitbigen, v. a.. prisiliti, nagnati, naviti koga, da gre v —, noter. Š)tneiut)t(f C It, v. n., kljuniti, kavsniti, klje-vati v —. Sincittithttnicn, »., šterbunkniti v (vodo). |>tttctni)roi)fen, f. Sitt}m>i)feit. »ittcttttagtn, v. n., moleti v —, noter, »ittcittrattdjcit, v. n., kaditi se v —. § iti Ettt rn tt f djctt, v. n.. zašumeti. šumeti v (n. p. jamo). fjinEtnregiteit, v. «., ei regnet fjitieitt, dež gre, pada noter, v —. jpincinredjEn, f. SincutbatlEn. |tinEtnrEid)En, v. a., podati, podajativ—. f>ineinrtttEn, v. «.. vjahati, jahati, jezditi v —. fincittrctttten, v. n., leteti, dirjastiti v —. tltEinrtnnEtt, v. n., cereti, curljati, teči v —, noter. StnEtnriitfElt, a., pomakniti, pomikati v —. ti«Etltruf£n, v. »., poklicati v —. tttEttticfjafftlt, v. a., spraviti, spravljati v —, noter. tincinfd)ailEtt, v. «., gledati v kaj. ineinfdicinEn, t>. »., sijati v (hišo). tinEinfdjtdEH, v. «., poslati v —, noter. in£tnfd)iE6cn, v. a., vtisniti, potisniti v —. §ittCittfd)i£j?En, v. n., streliti , streljati v —, noter. $ttteinf«Ingett, v. a., zabiti, zatolčikaj v kaj; v. «.' f. ©inidjlageit. f>inEtltfdjl£id)EU, ftd> , v. r., vvleči sc, ukrasti se, zmuzati se v —. SinfinjdjlfUbErn, "•> gambati v —. ■pinei ltf«l£ltb Etn, v. «., terjusiti. zabrusiti, zadegati v —. tincilt|d)lltdcn, v. a.. pogoltniti, požreti. ittEinftbliibfEn, v. II., smukniti, šiniti v —, noter. tin£tnfd)OTfid)£ln, ftd). f- dinfrijmcidjfln. ittcinfd^rcicn, v. n., zavekati v —. kričati, da se sliši v —. StttEttttrEiftt. 763 6 i It £ i It f d) ii 11 En, v. a., vsuti, vsipati. f>tnEinf«tt)(tltfEn, v. n., gugati se v —. opotekaje se iti v —. • Siltfinfdlttitnnflt, v. n., prirojiti, rojiti v kaj. ti it c i n f d) to i m nt e n, n., plavati v —. iltEittfdjnnttgftt, v. a., zamahniti s čim v —. ftn ciufegclu, v. it., vjadrati v —. iltEiltfeljf n, v. n. , viditi v —; gledati v —. StltEiltiEiljEn, v. «, vcediti, vcejati. S i n t i it f c n b e it, f. £iticinfd)id£it. |)inEiltfeitfEn, v. a., pustiti, spuščati, spu-šati v — (jamo). t" ilttiltftisett, v. >/., postaviti, djati v —. i II C i 11 f i it! CII, v. n., pogrezniti se. vsesti se v —; f. n. ©iitftnfen. S i H E i n f 011C H, v. n., cr foll fjineitl, naj gre noter, v —. §tncittfVtEd)Elt, v. n., govoriti v —, in bcit Sag, brez premislika. SiltEtttfiJrcngEn, v. n., dermastiti, dirjastiti v —. Stnttttfprtngen, v. n.. vskočiti, skočiti v —. SittEiltfVri^Elt, v. a., všterkniti, vsikniti, sikati v —. SittEiltfpEiEn, v. n., pljuniti, pljevati v—. Š i n e i tt f V it dE n, f. SiitEinfbEiEn. S i Itcill ft C d| Clt, v. u.f zabosti, zabadativ—. .»ilieiltfttdEll, v. a. vtakniti, vtikati v— ; cineit ipfafil, zabiti, zatolči kol; f. a. (?in= ftCtfCH. StnciltitEblEn, ft«, v. r., ukrasti se, pod- krasti se v —. Sineinftctgen, v. zlesti v —, stopiti noter. ti It E i ti ft E11E It, v. a., postaviti v —. illCillftidCH, v. a., na« bent Seri. vvesti (vezeni). tiltCiltftOiJfElt, v. a., natlačiti v —. inetnitoftn, «., pahniti, suniti, dregniti, suvati, dregati v —, poriniti v —; cill ©djtoert, zabosti, zabadati v —. § in C tnfttablen, V. n., sijati. svetiti se v -;. fintinflrtitEit, f. (SinftreitEit. ittEittftromtn, V. n.. valiti se, vreti, teči —. §iltEtnftiirmElt, v. «., navaliti, prihruti v —. Sineinftitrjen, o, H., lopniti, telebiti. zagnati se v —. StltttlttflltJElt, v. n., priplesati, plesaje iti v —. Silttinta^Elt,». n., vtavati, pritavati v — SinEtnioitmein, f. §inEinf«tt)aitfEn. §» t It C t n t i) n tt, v. a., vdjati, vdevati. djati v —; cittctl 931icf, pogledati v —. Stnetnlrngtn, v. a., vnesti, nesti v —. noter. tinetnirnnf Cln, v. a., kapniti, kapati v—, i nt i HttEibEn , v. «., vtirati. vgnati. zapoditi v —. SinsinitEteit, f. Sintretcn, 764 ftinemtrinïeu. ©ineintrinien, ». a-, piti, liti v se. ©ineittttommcltt, ». »., zabobnati V —, •èineitttUpfen, ». n., potipniti v —, ëitteinœaiiifcn, ». »., vrasti, rasti v .éinetttœctfel n, ».«.,prigugati se,gugativ— ©ineiitœagen, jtanfen. ©ttte ilt tO iirtŽ, adv., noter, proti notranji strani. ftttCitttDClien, ». »., potegniti, vleči v —. iltCiltlOCtfett, ». vreči, metati v —; Slllež, vse pometati v —. ©ttteiltffliltbctt, jtdj, ». r., vviti se, viti se v —. $ ineilttt tnfcit, ». «.. pomigniti komu, naj pride v —, noter. tineintinfdjcn, f. ©tnetnfcbliiflfen. in eintnolleit, ©ineimDiinfcheit, ». «., ho- teti, želeti si noter, v —; et toill h'nein, rad bi šel v (hišo), ©ineinjieheit, v. «., potegniti, vleči v—. ©iiteinjuntigen, f. ©ineinuMjigeit. ©incrjitljlen, ». «., pripovedati tje, kakor jezik hoče. tineiicn, ». «., pojesti, jesti in jesti, infaljrcn, ». n., voziti se; fig. preiti, miniti; iiber ettoaž Ijinfafyren, naglo, brez marljivosti izdelovati; ». «., odpeljati, peljati tje. ©infaljrt, bie, vožnja, pot tje; auf bet§in--faljrt, peljaje se v,potovajetjekaj, odtod proč. ©infiihtte, bie, jelenov sled s polja v gojzd. tinfall, f. ©infturj. infnllen, ». n., pasti, padati; (»otl Slllelt naš *>et popadati; aud) telebniti, telebiti (na tla), ©infallen, ba«, pad, padec; ali itrantheit, f. gaUfu^t, (ffltlEpftc. ©infallenb, bie htafalienbe Jtranfheit, f. galliucf)t. ©infifllig, adj., razpadin, razpadljiv, pa-dav, minljiv, perhljiv, slab ; f. a. 2>(l)ti)ttcf). ©inf iilligleit, bie, razpadnost, razpadlji-vost, padavost, minljivost, perhljivost, slabost; f. a. ©ergaitglicljteit. ©infafetn, ». «., blesti, pinfcgcn, v. a., odmesti, odmetati. ©tnftnben, ». beu SBeg, najti pot, ki pelje tje, na uno stran, ©infinitem, ©ittfliegen, ». »-, tje zie- téti, leteti, letati, •©inflitl) eit, ». »., ubežati, odbežati, bežati (tje proč od govorečiga). ©infticfeit, ». n.; teči (tje). ©infliiditen, f. ©tnftieijen. ©infolgen, ». «., er folgte tijm f»in, odšel je za njim (tjekej). ©infort, adv., za naprej, naprej, nadalje, dalje, odzdaj, odslej, v prihodnje; Ijinfort nichtž, nič več ne. ©infliften, ».a., prehraniti, prerediti (revno) od dne do dne. $inhelfeu. in führ en, ». «., odpeljati, peljati tje. in fuhr, §infiif)to, f. ©infort. infujj, f ©etfjiuf?. ingaffen, ». »., zejati v —, tje. in gong, bet, odhod, hod tje, fig. smert, umertje, odhod v večnost; auf bent §in* itnb Hergänge, gredoč, potovaje tje in nazaj, tje in sem grede. t~ing«ngeln, »• «•, voditi (napeljajci) tje; in geben, v.u.. dati, dajati, od sebe dati, izročiti, oddati; v. r., izročiti se, svoje življenje izročiti, darovati, ©ingebung, bié, izročitev (sebe samiga). f. a. Mefignation. ©ingegen, adv., pak. pa, ali, naproti, nasproti ; beu Söfetoicht hingegen ettoartet Schaut e, hudobneža pak, hudobnika pa čaka sramota. ©ingehen, »• «■, tje (poiti), iti, oditi, odhajati; er iji hingegangen, odšel je; ju ben ©ätetn, umeri je; too geljjl bu hin? kam greš?, ideš?; oorübergehen, preiti, prehajati; baruber geht bie 3ett bin, pri tem prejde, prehaja čas; ež gehet noch fo f>in, ež gehet noch hi" i to bi še bilo, to je še precej, nach V. se še zajde; ež wirb bit baž nicht fo hingehen, kazen za to ti ne bo odšla, to boš še čutil; ettoa« f>ingei)ert (angehen) laffen, dopustiti kaj, ne braniti česa, ne kazniti, ne grajati, kaj v nemar pustiti; eg mag hingehen, naj bo! naj že bo! naj ga bo! naj ga velja! ©ingeBören, »■ «., spadati med —. ©ingelangen, ». «., dospeti k —. ©ingeteiten, v. a., spremiti tje. ©ingerathen, ». «., priti tje; too itf et hingeraten? kam je došel? kam seje djal? zgubil ? ©tngeídjiebene, bet, rajni, ©ingeft redt, f. ©inftreíen. ©ingieren, »• «., odiiti, uliti proč. ©iugirren, »• «., ein Stünbchen, prečeb- Ijati, začebljati urico, ©inglünjen, »• «., svetiti se tje. ©ingruben, ». <*.. tje kopati, ©ingrünten, jtch, »• jesti se, vje-dati se. ©ingreifen, ». zagrabiti —. ©tu guíen, ». «., tje lukati. © i Ith alten, ». «., deržati; bie |»attb h Inhalten, pomoliti, moliti, prožiti, podati roko j einen mit leeren Hoffnungen hinhalten, koga s prazno žlico pitati, poln. pokazovati komu hruške na verbi; aufhatten, zaderžati; et hat uit« lange hingehalten, dolgo nas je za-deržal, mudil, za nos vodil, ©inhangen, ». n., majati (majim). ©inhüngen, ». «., tje poobesiti. ©inharmen, f- §ingrünten. ©inhfludjen, ©inhaneu, ©inbeben, tje pihniti, udariti, vzdigniti. ©tnheflen, »• «•• pripeti; ben ©lief hit" heften, vpreti oči v kaj. ©tnheifett, ». »., pomoči, pomagati kam; juitt ©erbetben ^tnfielfen, pogubiti; fteh fñmmetlich h'Ubelfen, komaj izhajati, revno, ©inhtnteiu na tesnim živeti, serb. perteno življeti, životariti. )inl)tntett, v. n., odšantati, šantati kam. j in ho itn, f. ©inilriiten. jtnhiitlftn, v. «., odskakljati tje. ') t tt i) 111 d) CII, v. n., smukniti, šiniti kam. »injogen, a., tje odgnati, goniti, tje gnati, tje odpoditi, poditi, ©injontniern, v. a., fpine Sage, prestokati, pretarnati. ©in! onem, fi. a., pomoliti, pomaljati, podati, podajati kam; v. n., jutei^ett, dovolj jtnpaffen. 765 biti; tajit langen mettte Jirafte nid^t tj i »t, to moje moči presdga, tega ne zmorem, tega ne morem, k temu moja moč ni zadosti; f. a. ©eniigen. Sinltinglidj, adj., zadosten, dovoljin; ^tn-Idttgliihe 3eit babett, dosti časa, laza imeti, imeti kdaj , utegniti; ^tnlaitgli«^ fein, f. ®eniigctt; adv., zadosti, dovolj, f. a. ®e= nng. ©iltlanglidji eit, tie, zadostnost, zado- ščina, dovoijnost. ©inloffeit, v. a., tje spustiti, pustiti; ftdj, f. Siieitcrloffeit. t Itlii i fig, adj., itathlaffig, nemiren, zani-kern, nemarljiv, len, nepazljiv, zaspan. SillioffigiCit, tie, nemarnost, ©i It 1011 f, f. SflllfftOUt. ©inlflUfen, v. n., teči, leteti kam, tje. ©inlebeit, v. n., leithtfinnig hinleben, brez premislika živeti, ©inleg Cn, v. a., položiti kam, odložiti, znebiti se; ftch ^iltlegeit, uleči se. ©illteljltCIl, v. a., nasloniti, naslanjati, prisloniti. tinleilje 11, v. a., razposoditi, posoditi kam. inleiteit, jinienfen, v. a., napeljati, napotiti kam, oberniti. ©illlcfcil, v. a., prebrati pred kom. ©inleudjtcn, v. n., posvetiti (je gredočimu. j in J 0(f en, v. a., povabiti kam. •fj i 11 nt O d) CII, ftch, v. r., napraviti se, naprav- ljati se, podati se kam. ©imuni) en, v. «., pokositi, fliltntaleil, v. a., namalati (hitro kaj), ©tniltorflh, ter, hod tje; attf tem ©in* ntarfch, gredoč, potujoč tje. ©inntariern, v. a., trapiti. terpinčiti (po časi) do smerti. ©ininehclit, f. 9iiebermei;eln. fitnntotben, «., pomoriti, moriti, ©iitnutrmeln, v. sebi. ©inmiiffen, v. (iti). ©in n o f. ©interhet, ©ernadj. t£> i 11II a B CI lt, v. a., pribiti kam. ©innoI)Clt, ftth, v. r., približevati se čimu. ©innoiien, v. a., prišitikam. iltltoljme, tie, prejetje, i It It C Ij nt C H, v. a., prejeti, vzeti, ne razžaljen biti s čim, ne za zlo vzeti; niinm ež i)itt, na! vzemi! primi!; iz tega sveta vzeti. ©inntigClt, V. a., pregniti, nagniti, nagibati kam; fteh i)initetgeil, v. r., nagniti se, naklonjen biti, f. ©eitcigl. ©i it lici g 11II g, f. ©eneigtbeit, iKeigung. ©i n ne n, adw, »on hiniten, odtod; @ott hat t^n »on t;iitneit genommen , Bog ga je vzel (s tega sveta, k sebi). finitiiClt, f. n., tjekej pokimati. i II HO tli igen, «., prisiliti koga, (kam, da gre kam, tje). ©iltopferit, V. a., izročiti, v dar dati. »., mermrati sam pri et ntltp hiti, mora tje ©illpocten, ft^, v. r., viti se (kam proč). skidati se, spra- 766 Siniffoitjett. Sinfieitern. SttUJflaitjClt, v. a., posaditi, zasaditi; v. r., ustaviti se kam in ne ganiti se, posaditi se kain, (kamor se komu ne spodobi). Sittplltltbcnt, v. a., blebetati (pred kom brez premislika). |> i 11$ lit nt p en, v. n., telebniti, štorkniti. Stttquitlctt, v. a., f. §inntarlern, v. r., ubijati se, polstiti se. f> i It cof f C tt, v. a., pograbiti, vzeti, pobrati; bie $eft I;at (te hingerafft, kuga jih je po-davila, pomorila, pobrala. |>iitraufd;en, v. «., šumeti. S t H t C i) C tt, v. ti., govoriti (slasti brez premislika). fitttctfctt, v. a., stegniti, prožiti. inreichen, v. a. tt. »., f. Sinlttnßctt, rcidjctt. SitttCtd)Ctti), fliltreidjlid), adj., dovo-Ijin, zadosten, s čimur se more shajati. fiinreiljen, f. 2lttrttbcn. $Httttifc, bie, pot, hod tje, na uno stran; auf bet ^inteife, gredoč, potovaje tje. Sitttetfen, v. n., tje popotovati, iti; t»0 reifen Sie hin? kam popotovate, kam ste se namenili? SintCiftCU, v. a., bet 3"rti riß mid) l)iu, jeza me je popadla, zgrabila, zmogla, zanesla, -premagala, obvladala; itjn reißt bie S^čuheit bež Gimmel« jut Stnbetuug ©ot= tež i;ilt, v molitev ga zamika lepota neba; t)iureißenbe ©erebfamfeit, pregovornost, pre-magovavna, znašavna, vnemavna zgovornost. ŠHnreiten, v. n., odjezditi, jezditi kam. Sinri^tctt, a., tje, od sebe oberniti, naravnati; eitlen SÖüjfetljäter, ob življenje pripraviti, djati koga, življenje vzeti komu; enthaupten, ob glavo djati, serb. po-gubiti koga, poln. stracič, (stratiti), btihm. odpraviti; mit bent Strange hinridjteu, obesiti; mit ißulrer uttb S3tei hinrichten, ustreliti; jit ©tittibe richten, pogubiti, pokončati, na nič pripraviti, v nič spraviti. Sinridjtung, bie, končanje, serb. poguba; tritb jebod) im Sloveti. beffet burch eitt 3eit= wort gegeben, f. §intid;teit. $ i nt-i t d) C H, v. n., povohati kam. ■¿»inricfcln, v. n., šumljaje tje teči. Einritt, bet, aufbeut Einritte, jahaje tje. Šinrollett, f. »., takati se, valiti sekam. Sittriidcit, v. «., odmakniti, odmikati. Sinritbcnt, §iitrufen, fuitfäett, £>iit= fnttfcn, piltfthabcn, tje veslati, klicati, posejati, šumeti, nastergati. ©in d) UffCtt, v. a., tje spraviti, spravljati. t in djUltCn, v. «., pogledati, gledati kam. in man f Cln, v. a., odkidati kam. SinfthCiben, v. n., umreti, mreti, oditi s tega sveta, preseliti se v večnost, serb. preminuti; bet imtgefchiebeite, umcrli, ranji, ranjki. Sinfdjcibcn, baž, smert, umertje. $infd>eineit, Sinfthcrcn, fidj, §infdjen= d)Ctt, tje svetiti, sijati, spraviti se, pobrati se, spoditi. £infd;ideit, £infdjieben, i>inidiie= len, tje (kam) poslati, poriniti ali pomakniti , skeleti. §inf$ießen, v. n., tje kam ustreliti, poleteti tje. Siltfdjiffctt, StnfCßCin, v. n.. tje peljati se, jadrati po vodi. infdjlttdjtcn, v. a., zaklad, poklati. tltfdllagcn, v. n., tje udariti, infdjlttngeln, ftd), v. r., viti se tje, serb. krivudati se. Sinfdjleidjcn, fteh, v. r., zmuzati se. ukrasti, porasti se tje. £infd)lc$>f>cn, v. a., odvleči, vleči, cja-ziti tje; feilt fiebett hinfdjtebbett, jtd; bin fdjteppen, revno živeti, revo prodajati od dne do dne. S iltf ChlCUbCtn,f.«.,zabrusiti, zadegatikam. ti it f d) I u nt trt c f it, f. gnifdjlimtmerit. III f dj 1 iib f CII, v. n., smukniti, šiniti tje, kam; über eine Sache, hitro kaj opraviti. P tnf^nteiftcn, v. a., zadegati ob tla. ■t in f djltlCljCn, v. n., topiti se, kopneti. S inf dj m ier C 11, v. a., namazati, nakacati. •Öiltf d) reiben, v. «., napisati kam. S ilt f l|re i CII, v. n.. kričati, da se sliši kam. § in f dj iti t tn, v. a., ttocfene Sadjen, razsuti, razsipati, raztresti, raztresati; najfe, razliti, razlijati. Siitfdjtoelflen, f. ©crfthtoclßcu. S inj d) 10 i nt in en, v. n., plavati kam. infdjtoin&en, v. «., giniti, veneti, sah-niti, zgubiti, gubiti se; »oit bet 3eit, hiteti, leteti. fitltfdjttlinßeit, v. «., pomahniti, mahniti, ©infehen, V. n., gledati, viditi kam. ©ittfejjnen, ft^, v. r., želeti si (se) kam. ,Ö inf etilen, f. «•, spustiti kam, tje. fjinfetyen, v. «., djati, postaviti kam, posaditi koga; v. r., sesti. f~ illfCUf jeII, v. n., prezdihovati, zdihovati. iltfithi, bie, pogled, ozir , pomisel, misel na kaj; mit ■kinfidji auf, glede na —. Sinfithtlid), adv ., z oziram, pogledam na —, glede na. zastran česa, kar se tiče česa, za kaj. § i It f i It fe It, f. n., zverniti se, pasti, zgruditi se; »on bet Seltne, f. Untergeben, s i II f olle II, v. et fort hin, naj gre tje. tili beiett, v. n., pljuniti kam. i 11 jjCtnßCn, v. n., odskočiti, priskočiti kam. $iitfbri^en, Jpinipriiben, Sinfbuf* feit, crkniti, švigniti, pljuniti kam. § i it ft 0 rame l It, v. «., jecljati pred kom. finftarren, f. Starten. Sinfteden, v. a., zatakniti kam. © i n fteh leti, f. Sinidjieidjeu. § iltfteißCtl, i'. »., stopiti, zlesti, laziti, hoditi kam. ©ittftellen, C. a., postaviti, razstaviti kam, ©infterben, V. M., umreti, umirati; fie Jtite ftnb hingejlorben, vsi so pomerli. Sinftcncrn, r. M., kermiti, obračati, meriti kam. ©inftieren. ©inierftetf. 767 iltftierCH, v. n., zijati kam. in [t o |en, ©inftiirjctt, v. a., einen, pahniti, suniti, dregniti koga. ©infiottem, f. ©tnftamtneln. finitrafilen, v. M.,kam sijati, lesketati se. ©inftteficn, v. n., prizadevati si kam, serb. težeti kam. ©i n[t t C (t nt, t\ a., pomoliti, prožiti kam, tje; 3emanben ju Soben jitecfett, koga ob tla vreči, treščiti, trcšiti, podreti, zvaliti, zverniti; tobten, umoriti, ugonobiti, v. r. zavaliti se na tla, v travo. . ©ittftr ei d) Cn, v. n., odhajati, leteti proč (od ptičev); »on bet 3eit, leteti, hiteti. ©iltftreUCU, v. a., nasuti, potresti kam, na —. ©inftrid), ber, tcaidm. odhod ptičev, ©inftrbmen, v. n., valiti se kara. ©infturj, ber, pad. prekue. finitiirjen, v. n., zvaliti se, zverniti se. infltbcllt, v. a., nakacati, načečkati kam kaj. ©intait, adv. odzad, zad, nazaj, ©intonieln, t), a., bie 3eit, z igračami. otročarijami čas zapraviti, ©intangefien, v, a., oddati, prodati kaj; znebiti se česa, pustiti kaj. $ in t a Iti) nt t cn, »• «•> ustaviti, ubraniti, odpraviti. §inianbaltnng, f. (Sintjfllt. ©intanfe^en, v. a., »ortt._ zad (za čim) postaviti, zanemariti, zamuditi kaj, ne paziti na kaj, ne čislati česa, ne meniti se, ne marati za kaj. ©intanfC^ltng, bie, zanemarjanje, ncnta-ranje; mit §intanfefcung feilter ^ftidjten, ne maraje za svoje dolžnosti, ne gledaje na —. ©iutaujen, ©intafjfjcn, ©intaften, $ i U t It It nt CI It, plesati, tavati, tipati, gu-gati se kam (od govorečiga proč). ■S» in t dt, adv., zad, zadi, zadej; »on I)inteit, odzad, odzadej, ttad) M. odzaja; nad) teti, na zad. ©intcnbrcin, adv., za tem, po tem. na to, poznej. ilttennnd), adv., potlej, za tem, s časam. inter, praep. za, odzad za —; tjitttet eu iter Šad)e, za kako rečjo; btuter eitte @t)retl, ima jih za ušesi; er t»irb fid) binter ben 0()rett fragen, bode se za ušesmi praskal; binter bett £>bren nccb nidjt trodett feitt, za ušesmi še mah imeti, komej je iz lupine zlezel; fidj et* t»a« i)inter bie Dfjrett fdjreibett, za ušesa si zapisati, dobro pomniti, v glavo vtisniti si; binter fidj, za sabo; ftd) t)inter eittcit fterfen, skriti, skrivati se za koga, t. j. z njegovo pomočjo kaj imenitniga skrivaj delati; @inen b'"ter bie Dt)"» i^lagett, koga za uho udariti, usekati, ubrisati; bie i^ferbe t)inter bett SCBageu fpaunen, eine Sacbe »erfebrt anfattgeit, narobe delo začeti; i)iitter Sentattben I)er, za kom; ijin* ter bent Serge b"»or foutnten , izza gore priti; binter bettt Serge balten, f. ©aiten; ()ittter bas Sidjt fiti)reu, f. giitjrcn; er bat es binter nteinent iRitden getban, storil je, da nisem jez za to vedil, brez moje vedi; binter eine ©ctc^e fomnteu, spaziti, doznati kaj, dozvediti kaj; binter einent b^tau* fett, letati za kom; Jointer einent berfein, ostro paziti na koga, za petami mu biti; ()ittter fidj fatten, vznak pasti; f. a. 2)af)iu= ter; bas bat etloaS I)inter ficfy, to ima nekaj v sebi; in ber 3ufammenfe£ung mit 3eiitt>6rterit za —, o —, s —. ©inter, ©intere, adj., zadenj, zadnji; bet Jpitlterfte, naj zadnji, poslednji; baS Sor= berfie jtt t)interfi feljren, vse prevreči, pre-verniti. ©inter*, iu3ffcgn. ntit ijaupttoortern,zadnji. ©tntcrad)fc, bie, zadnja podos, os —. © in teran, f. ©inferitad). ©interanf idjt, bie, pogled odzad. ©iltterbade, bie, ritnica, nad) Gutsm. po- dev; bohm. obritek. ©intcrbanb, bas, zadnji pasec. ©inierbaunt, f. Settcnbaum. ©iuierbeetung, bie, podgatnica. ©interbeiu, bas, zadnja noga; attf bie £itt--terbeilte treteit, postaviti se (na noge) komu, — skujati se, prepreči. ©ittterblcib en, v. n., zaostati, zastati, za čim ostati; bie ©adje ifi bmterbtieben, f. llittcrblcibeit. ©inicrbliebene, ber, zapuščenec, zapu-šenec. ©iuterbreti, bas, ant Sfinge, kozlec. ©interbriitgeu, v. «., eittent ettoa«, do-ncsti, povedati, naznaniti komu (skrivaj); eittent eine Steuigfeit, komu kako novico oznaniti; — kam zadi spraviti. © in t erb ringer, ber, donesec, donosnik. naznanivec. ©inierbringeriit, bie, naznanivka, do-našavka. ©iltierbriltgn ng, bie, donos, (skrivno) naznanilo, ©inicrbritft, bie, zadnje grodi. ©interbng, ber, pregib. ©interbiil)UC, bie, za igravnico. ©iniercaftell, bas, zadnji grad. ©inierbrettt, adv., potlej, potem, poznej. ©intcrbriidcn, v. a., potisniti, zatisniti za kaj. ©intcre, ber, 8lrfdj, zadnjica, rit, perda; bett Jpitttetett »erfobtett, (berbe ©djtitge auf belt Jpitltereu gebetl), namazati, nabiti, nabijati, nasekati koga po riti; ntit bent Jpinteren toejjen, arsati, ripsati. ©interebbe, bie, zadnji čas odtoka. |»ittieretnanber, f. ©inter. ©intereifen, bas, podkev na zadnji nogi, zadnja podkev. ©iniereffen, f. ©tnnttiereffen. ©inicrfatjrte, bie, zadnji sled. ©ittterflaggc, bie, zadnje bandero. ©iltterfletf, bet, opetek. 768 £mterpgel. hintcrfüigcl, bet, zadnja perut. £>inte?fiibren, f. hintergehen, htnterfuf, ber, zadnja noga, nad) Sulek zapetnica. h i U t C r g a It g , ber, u-aidm. f. 9(užgang; Setrug; gontpromifi. §tlttergCbitUbC, baS, zadnje poslopje, hintergebirge, baS, zagorje, zadnja gora. 4P intctg eb anle, ber, etwa primislik, pod- mislik, skrite misli, skriti prideržki. ^intcrgegeiti), bie, zadnja okolica, okrajna. hjntergebäfe, bas, f. ®ehitfe. §itttcrgepett, v. a., betrügen, prevariti. ogoljufati, otrapiti, omamiti, zapeljati, preslepiti, ukaniti, ganiti, ttadj V. spodlesti, spodlezati, zavoditi; ttadj Gutsm. a. žer-tati (?), serb. omesti koga; v. n., zaiti, zahajati za —. f>ilttergcljltltg, bie, omama, ukamba. hintergejdjirr, ba«, orepnica. Wintergefdiübe, f. htntcrtcber. ©intcrgcftcll, bas, zadnja polica. . ■jpintergltcb, bas, grantnt. u. aritljni. zadnji člen; bet ben Solbaten, zadnja versta. Wintergrün!), ber, zadnji konec, zadnji stan, dno, ettoa aitd) zadek, pozadje, poln. glebia; »ot ettoaS in ben §intergrunb treten, premagan, otemnjen biti, skriti se pred čim; f. a. ¿ItflUtft. Sintert) aar, baS, zatilski lasje. ilttc rt) ab Clt, v. a.. er pat es pütter, po- žerl je. hinterpalb, adv., hinterpalb bes SergeS, za goro, zadi za goro, iz za gore. Hinterhalt, ber, skrivanje, tajenje; in ber Gpentie ostanek, neotopek; eittett §iitterpalt paben, imeti podporo, pomoč; int .Kriege, zaseda (aitd) altsl., russ. tt. poln. zasada), nad) V. zalazva; im ^interpalt liegen, biti skrit v zasedi, paziti skrit na —; jtep in ben £interpalt legen, nad) bettt Altsl. zasesti, zasedati, skriti se za —, in prežati na —; f. a. 9ieferbe, Macptrab. h i nt erb alten, v. «., »otentpalten, zader-žati, zaderževati, prideržati, priderževati; t>erpef)len, prikrivati, tajiti, h int erb altenb, hinterhältig, adj., fein, skrivati svoje misli. $ in t e r I) a H b, bie, (metacarpus) , zaročje, zapešče, ttadj Sulek zaperšče; im harten* fpiele, zadnja roka, za roko biti. hittierbaitlJt, baS, (occiput), zatilnik, za-tilec, otilnik, ttacp V. zaglavje, nad) M. podtente, zatemc. tnterbantJtŽbetlt, bas, zatilna kost. i n t e r b a tt p t S b t tt t a b e r, Hinterhaupts fdjhtgabCC, bie, zatilna žila, privodnica, odvodnica. hinterpaitpt3tttltžfcl,ber, zatilna mišica, hinierbaitptšnerue, ber, zatilna čutnica. hiuterbanptStbeil, ber, zatilec. $interbauš, bas, zahišje, prizidek za-hišni. pinterijer, adv., poznej , kasnej; pinter« pet überlegen, po storjenim delu premišljati; pinterper gepen, odzad, za kom iti. Winterquartier. £interbt>f, bit, zadnje dvorišče, dvoriše. htnterbnt, f. 9iatpbut. hinterfeule, bie, zadnja četert, f. a. Senle. hinterlopf, f. Hinterhaupt. WiUtetlom, bas, podreščtina, opremek. § int erf rietp e n, v. n.. zlesti, lesti zakaj, hinterlege, bie, hranilo, f. a. Scpofituin. I» i nt er ta|), bet, f. äkrlaffenfdjaft, SRatplajj. |>interlaifen, v. a., jitritrflaffen, zapustiti, zapuščati, zapušati, za saboj pustiti, pušati (pred odhodam), po smerti zapustiti, (im Ktn. tt. Böhm, aitep zanehati), nehati; »et= macpett, zapustiti, sporočiti, sporočati, voliti, in attb. fla». ÜR. ostaviti; et hinterließ brei @čl)tte, za njim so ostali trije sinovi; et ließ ipn pinter ftd), pretekel, prešel ga je. hintertaffene, bet, zapuščenec, zapuše-nec; bie, zapuščenka, zapušenka; svojci, ki po koga smerti ostanejo, hiuterlaffenfchaft, bie, zapuščeno, zapu-šeno premoženje, zapuščina. hjnterlaffer, f. Grblaffer. hintertafi, bie, zadnja teža, zadnje breme, hinterlaftig, adj., bas @cpiff ifi hiutet= lajiig, na zadnjem konci preobložena. Jp i nt er lauf, ber, zadnji skok, krak. hinter laufen, v. n., leteti za —. §) i It (er leb er, bas, atn ©epupe, opetnica, opetica. hinterlegen, v. a., iti SJetwaptmtg geben, shraniti, kaj pri kom hraniti dati, komu v shrambo dati, položiti, serb. dati na ostavu; in bas ©ebäeptttiß hinterlegen, nadj V. založiti, zalagati v spomin; pinterlegteS ®ut, f. htutertage. hinterlege r, bet, izročnik, položnik. funterlegertn, bie, izročnica, položnica, hintertcib, ber, zadek, zadnja stran života, telesa. hinterlift, bie, Itad) beut Altsl. kovarstvo, lokavstvo, lest, geti), zvijače, zvijačina, zvito, potmajeno, ukarljivo, lisičje djanje, prevara, goljufija; bie (Šigenfcpaft bes Jpin* terliftigett, f. § intcrltftiglcit-htntertiften, v. a. , prevariti, ogoljufati, opehariti, olisičiti. htuterliftig, adj., ttad) bem Altsl. lokav, kovaren, geni. zvit, zavit, zvijačen, himben, potmajen , lisičast, zavitiga repa, kačji; piltterlifligertveife, iz prevare, po zvijačah, po zvitosti. §iitierlifttgleit, bie, (tuenig gebt.), bie, zvitost, zavitost, zvijačnost, potmajenost, prevarljivost, kovarnost. t" interlotfe, bie, zadnji zvitek, koder. tntetlO icn, v. a., zvabiti, zamamiti za kaj, kam. hiutemtann, bet, zadnjik, poslednjik. h in t er nt a ft, f. Sefanmaft. hintemapt, bie, zadnji šiv; bei ©ipujtctn att bettt •ijinterguartiere, robec na opčtnici, robec fcpledjtoeg. §interpferb, bas, predkolesni konj. finterpforte, bie, zadnje vrata, f. a. 2lfter. interguartfer, bas, zadnji stan; bie finterrnb. Jjalfte be« £inlerlebet«, pol opetnice; and) ba« ganje fittlerlcbcr. finterrab, ba«, zadnje kolo. finterroft, bie, im ©d)lojfe eine« geuerge= l»el)te«, nad) V. tretja stopnja. fintctrcibe, bie, zadnja versta._ inictriejjel, ber, zadnji zapahi ttnicrriitfen, ber, zadpji del herbta. t ntcrriiden, v. a., pomakniti za kaj. fintcrriitfS, adi\, tiirftodrt«, za herbtam, od zad, za ledji; fig. f. §itllecli|tigmimfe, feimlid). finterfnf, ber, §interfattler, eitt 93aiter oljne ©efpanit, kmet brez živine, f. a. fiiUŽler. filttcrf atj, bet, sklep, zadnji stavek, f interfdjattjc, bie, zadnji okop, obkop. SHUterj djcitlcl, bet, veliko stegno, pleče. filttcrfd)iff, ba«, zadek ladije. finterjdilagel, f. finterfdjenfel. ftjttcrf(l)lctd)tll, f- n., zalaziti, zalazo-vati, zalezovati, zlesti za —. finterfcblinflen, finterfdjlutfen, »• «•, pogoltniti, požreti. §interfd)ranbe, bie, zadnji vijak, fintcricflel, ba«, zadnje jadro, f inttrfcilc, bie, zadnja stran, zadek. finterfiebter, f. fiinčler. Šinterfitj, ber, zadnje sedalo, sedež. Štntcrfpdtifl, adj., bci bett i£itd)fcherern, mtgleieij »on Jpaaren, ber Sdnge nad), ger-mast, ne enako strižen, nad) V. čupast, čopast, finterf pili, ba«, zadnji vi tal. finterft, f. finter. ■piltterftabt, bie, ettoa zamestje. finterftanbifl, f. finterftellifl. fjtnterfteUij, adj., dolžen, na dolgu; f. SluSftflitbij}, SRiidftiiitbig; hinterjiellig tna--d)en, f. fintertreiben; f. a. finierliftig. f interftreidjen, v. a., bie -imate, potegniti nazad, na zatilee. § t nt t rit rt d), f. Stpoftropb. Sintcrftllbc, bie, zadnja izba, soba, kamra. fintCtftUCf, ba«, zadnji kos. lintcrton, ba«, zadnja verv. lintertbttl, ber, zadnjikonec, zadnji del, zadek, til; anf ben ©djifeit, zadnja kerma, poln. tyl; an ben SBagen, zadnja prema, zadnji konec, zadnje trabje. fiintcrtljor, ba«, finterthiir, bie, zadnje vrata, notranje duri. |>intcrtrcffcn, ba«, zadnja vojska, straža, fig. in'« Jpintertreffen fontnteit, zastati, pozabiti se, zaspati, ftillt crtrcibcn, v. a., ubraniti, spodnesti, opovreti, odgnati, odverniti, nad) V. over-niti, ustaviti; podreti, v nič pripraviti, kriv biti, da se kaj ne zgodi. Sintertriufen, f. finuntertrinteit. flint ertrofi, bet, zadnja truma, derhal. ^intcrtiidifd), f. feimtiidifd). Šintcrbtertet, ba«, zadnja četert. »intermagen, ber, zadnji konec, zadnja prema. jintcrmulb, ber, Zagorje, jintertoiilbler, ber, zagorec. fmttertoiirtž, «dv., nacty Ijinten ju, na- finiiberetíen. 769 zaj; »on hinten, odzad, zadi; »erFeI)rt, bin» terloárt« »etjieljen, narobe razumeti; f. a. Miidumrtž. § int Ct tO er f CH, v. O., vreči, pometati, metati za kaj. fintcra euß , ba«, podrepnica. ilttcrjicbcn, v. a., zavleči, zavlačiti za kaj. fintljun, v. «., djati, devati kam, položiti, polagati, pokladati tje, kam; too ^afi bu fo»iel ©elb bingetl)atl? kam si djal toliko dnarjev? 6 {n til ß en, f. SBertitßen. |> in tonnen, v. n., doneti, glasiti se tje. f inttOflen, v. a., odnesti, nesti, nositi kam, tje. Sitttrüßer, f. 3uträßer. f int t onem, v. n., prežalovati. ■p i nt t (iltmeit, v. n., sanjati, presanjati. fin treffen, v. «., tje zadeti, fintreiben, v. a., gnati, goniti, poditi kam, tje. tintreten, v. n., pristopiti, stopiti kam. tntritt, bet, an« biefem Sebeit, odmertje, odhod s tega sveta, smert. fintfd), f. Stftbmn, SBitterfiifj. f intnnmeln, v. n., gugati se, opotekaje se iti kam. tintummeln, v. a., tjekaj poditi, iniiber, adv., tje ééz, čez, tje prek, na uni kraj , na drugo stran (od govorečiga ali delajočiga p reč); übet bell ©erg f)itt--über, čez gor,, prek gore; in ber 3ufam= ttienfefcung mit ¿eittučrtern, pre —, prek česa, čez kaj, na drugo stran; f. a. Ucbet mtb bie bamit giifammengefegten 3eitt»órter. f iniiber ä 11 ß elit, v. n., migati z očmi, po- mežkovati čez kaj, na drugo stran, f iltiiberbCßebCH, ftdj, v. r., podati se, oditi čez kaj, preiti. f iniiberbelomnten, v. a., dobiti čez —, na uno stran, f iniiberbcftcltcn, v. a., naročiti komu, naj pride , — prenese. tiniiberbeußen , v. a., pregniti prek česa. iniiber bii te H, v. a., prositi koga, naj pride prek —. finiiberbtofen, v. a., prepihniti čez —. finiiberblitfcit, v. n., pogledati čez kaj; »Ott garbeit, prelijati se, spreminjati se. f i n ii b e r b I i n i e it, f iniiberbli^en,»., posvetiti se, zabliskniti se čez kaj. f iniibcrbrcutf en, v. n., prešumeti na uno stran. f illüberbrinßen, v. a., prenesti, preno-siti, prenašati, spraviti čez kaj, na uno stran. f iniiberbriinße.n, v. «., pretisniti, preriniti čez —. f iniiberbrillßen, v. n., predreti, tiščati na uno stran, f iltiibcrbiirfcit, r. «., er barf ltid)t übet ben glitjj hinüber, ne sme čez vodo, nn-stran vode. f iniibereilen, v. n., hiteti čez kaj, n» uno stran. 770 ©inüberfahrett. ©inübctfa^rcit, v. n., prepeljati se, prevoziti, prevažati se. tutiiüetfitllen, v. «., pasti čez kaj. tttiiierfcitcnt, v. n., streljati na uno stran. § i it iil) er flott er it, ©inüberftiegen, v. n., ferleti, leteti čez kaj, na uno stran, ©iltübctf liti) CIt, v. n., prebegniti, bežati na uno stran. fiiuil)erftie$eit,!>. »i., teči čez—, prek—. iniiberflüditen, f. ©iniiberflicben. SiniiberfiiOrett, v. a., prepeljati, prepe- Ijevati, prevoditi čez —. f»ittiiI)CrgcDen, v. a., podati, dati čez—, na uno stran, ©tliiiticrgel)CU, v. »., preiti, prehajati, iti na uno stran, fiittiiiicrgießcn, v. a., preliti, liti čez—. f)i It iiticr gleite It, v. »., spodersniti se na uno stran. jittilficrgitlfett, v. »., lukati čez —, na uno stran. jiltii6crl)0llctt, v. n., doneti tje na uno stran. jtniilierljrtltgeit, v. n., previseti, viseti, majati na uno stran. finiiherljcticit, v. a., vzdigniti čez kaj. inii 6 C ti) elf en, v. n., pomoči komu na uno stran. jiltiiiicrl)inieit, v. n., prehromati, pre- šantati kaj, šantati na uno stran. jinii6crl)0ten, v. a., poklicati na uno stran; iti po koga, da prejde čez —. f tltiillCrljiipfClt, v. n., preskakljati kaj. i It lil) erjage It, v. a., pregnati, prepoditi čez —; v. n., dirjastiti, dreti na uno stran, j iltttb Crtt C tt CC It, v.u., preplezati na 1ino stran, čez kaj. Stltiilicrloiltilten, v. n., priti, prihajati, prehajati na uno stran, fiinübcriöuitcit, v. «., man fanti nid) t hinüber, ne more se čez (vodo), jittiitiertricdjcn, v. n., prelesti, lesti na uno stran. tiniificrtriegelt, f. futtüberbefonimett. iniihertflffcit, v. a., übet bie ©tanje, pustiti, puščati čez mejo, prek meje. j iltiiti CrlaitfClt, v. n., preskočiti, steči, zleteti na uno stran, jilliiherleiten, v. a., prespraviti, prespre- miti na uno stran. Sinii&crlcnfcit, v. a., zakreniti, oberniti čez —, na uno stran. |»il!iibCrleit(fjtCH, v. n., svetiti čez. ŠiniiDerlO i en, v.u., zvabiti, zmamiti čez kaj. fiiniiberntiif f e n, v. n., er nmf übet bie ©ränje hinüber, mora goditi) cez mejo. jiniihcrnothigcii, jtitiiberrageit, jin= iibcrrcidjctt, ©iititbcrrcifcit, prisiliti, majati ali šterleti, podati, potovati čez —, na uno stran. ©iniificrrnitfdjcit, f. ©ittiibcrbraitfcn. © in Überreifen, r. n., prejezditi, jezditi na uno stran. finiibcrrollen, v. valuckati čez —. in iibcrriirfcil, v. «., pomakniti čez —. ©tniiberloagcn. ©iniiberrufcit, jiniificrfagen, ©iniiber--f(hauen, poklicati, reči, pogledati, gledati čez —, na uno stran, jinüherfthaffen, v. a., spraviti čez kaj, na uno stran. Sinüberfdieineit, f>inüberfdicud)cn, §in= übcrfdiiden, §inübct)djiebcn, ©inübcrfd)ie= fett, sijati, pomikati, poslati, skeleti na uno stran. tiitüberf(f)ie|en, f- ©inüberfeuern. inüberfthiffen, v. «., prepeljati se v ladii čez kaj. tinüberfdjlafen, f. (gntfditafen. inübcrfchtcithcn, v. n., zmuzati se na uno stran. © i it ü b e r f d) I c p p e n, ©iitüb crf thleub etn, ©iu= iibcrfd)tüpfcn, ©imibcrf^rcien, ©tnUbcr* fthreiten, prevleči, cjaziti, zadegati, smukniti ali šiniti, zakričati, korakati čez —, na uno stran, jiniiberfdjtumracrn, v. n., lahko zaspati v Gospodu, jinüberf (htOintntCH, v. »., preplavati kaj, plavati čez —. tiniibcrfthloingcn, v. «., premahniti. tnnbcrfcgetn, v. a., prejadrati. ©iniiberfeben, v. n., viditi čez —. ©iniibcrf ebnen, ftd), v. r., želeti si čez—, -piniibcrfcin, v. «., er ifi hinüber, odšel je na uno stran, unstran — je. tiniiberfcnbcn, f. ©iniiberftbttfen. iitiibcrfehcn, f. llcbetfe^cn. ©tiiiibcrfotten, ».»., er folt hinüber, naj gre na uno stran, čez. jiniibcrfpictcn, ftd), v. r., zmuzati se, tako rekoč igraje in neopazovan preiti od ene na drugo reč. §i it überbringen, v. n. preskočiti, pre-skakati kaj, skočiti čez kaj. jinnberfpri^cn, v. n., šterkniti, sikniti čez —. jiniibcrfteigen, v. n., prestopiti, prestopati kaj. jinübe rftctlen, a., prestaviti na uno stran, čez —. tiniibcrftofcn, v. a., prepahniti čez —. tnüberftrönten, V. u., vreti, dreti, valiti se na uno stran. §tntfberftiirjen, v. n., pasti, telebid na uno stran. flinübertanjen, v. n., plesaje preiti na uno stran. ©tniibcrthun, v. a., predjati, djati čez—. finiibertönnen, f. ©inübcrhotlcn. iniibcrtragcn, v. «., prenesti, prenašati čez. ©iltübcrtrcibcn, v. a., pregnati, prepoditi. spokati čez —. Siniibertretcn, f. Itcbcrtrcfcn. ©tniibertrinten, fteb, v. »•., prepiti se, ugonobiti se z vinam. ©iniibertoodetn, n., gugaje se oditi na uno stran, ©inübertoagen, ftih, v. r., et wagt fteb nicht über fceu S3erg hinüber, ne upa si, ne derzne čez goro. ©inüberwallen, © t n Ü b C t W a 11 e U, n., iti polagama čez—; fig. preseliti se s tega sveta. ©inUberWäljen, v. a., prevaliti, valiti čez —. ©inÜberWtifeu, v. a., pokazati čez —, prek —. ©tltiiberaecfen, v, a., vreči, metati na uno stran, čez —. ©inüberwollen, v. n., et toill übet ben glujj hinüber, hoče, rad bi čez vodo (prešel, šel). §tnÜbtt3CtßCtt, v. a., pokazovati na uno stran. ©ittiibtrjiebeit, v. a., prevleči, potegniti, potezati čez —, na uno stran; v. n., iti čez —. ©inunt, f. ©erutn. Sin uiti) i)er, f. ©in. pinunttr, adv., tje doli, doli, navzdol (proč od govorečiga ali delajočiga, ki je na višjim mestu); hinunter mit ibm! doli ž njim! f. a. ©inab; in Sejug auf bie 3u* fanimenfegungen mit 3eitt»örtern, f. ©erab u. bie bantit jufammengefegten Seitwörter. ©tU Unterbringen, v. a., spraviti tje doli; požreti. ©tnuniereffen, v. a., pojesti, ©inuntetfahrtn, v. n., peljati se navzdol; in bie Orube, zlesti v jamo, pod zemljo priti. ©inunterfallen, v. n., spasti, pasti s česa —. ©inuntergehen, f. ©erabgefien. ©innnt etlugellt, ftd), »• r., valuekati se navzdol. ©inunierlflffeit, fidj, v. r., spustiti se (navzdol). ©inunterfdjlingen, ©tnunterfdjlucfen, v. a., požreti, pogoltniti, ©inunterfpringtn, n., skočiti s česa na tla. ©inuntcrtrinfen, v. a, popiti, izpiti. ©inunierttäriS, adv., tje navzdol, doli. ©inttfltfein, V. n., tjekej gugati se. ©inwagen, ftdj, v.r., er wagt ftcb iitc^t p ihm bin, ne upa si, ne derzne k njemu (iti). ©inanl3en, v. «., privaliti, valiti kam ; v. r., valiti se kam. ©iltmanltn, v.n., opotekajo sekam oditi, ©inwärt 3, ade., tje; hinwärts Ratten toir fdjöneS SBetter, tje gredi smo imeli lepo vreme; hinwärts nad) bet (Stabt, pod mesto, ©tnffleg, bet, pot tje; auf bem Hinwege, tje gredoč, potujoč. ©intDtg, adv., proč, preč, odtod, v kraj, v stran, na stran, strani, s poti; hinweg »on biet! spravi se, poberi se odtod; in SufamtttetU fegungen mit 3eitwčttern, od, u —, f. a. 2Beg Uttb bie bantit gttfammengefefcten SBöts ter. ©inwegarbeiten, f. SSegatbtittn. ©inwtgbegebett, itd?, t?, r., oditi, odhajati (od govorečiga). ©inwegbeificn, ©tnwegbcfoutnten, ©inwcgblafen,©tntoegbli i tt J lt 6 a It CII, v. a., prizidati, pristaviti. f injnbcgebeit, it«, f. Sittpgebcn. Sutjubefonttttcit, v. a., pridobiti k čemu. f)in JUbriltgCit, »• prinesti k čemu. ®itt}UDrO(!ett, v. a., pridrobiti. Ilittjubettleit, v. a., misliti k—. Š iltjlt b i d) t Ctt, v. a., izmisliti sikajkčemu. fHttJltbriiltgeit, v. a., pritisniti. |»iltjltbrtttgeu, v. n., pridreti, pritiščati do česa. ftltjUblltdett, v. a., pristaviti v natisu, ittjltbiirfett, v. n., smeti do česa. fittjltCilClt, v. n., prihiteti, hiteti k čemu. iltjltCtlDerbClt, v. a., pridobiti, prislužiti si k čemu. tittjltilicgc«, v. n., prileteti, priferleti. i tt J U f 1 i t f C tt, v. n., priteči, teči k čemu. ■Jmtjllfitgcit, v. a., pridjati, pridevati, pridati, dodati, priložiti, prilagati. SiltJUfiibrCtt, v. a., pripeljati k čemu. Šilljltgabc, bie, dodatek. Siltjugtbarctt, v. a., priroditi. ttnjitgebcn, a., pridati, ittjltgebctt, v. n., pristopiti, iti k čemu, proti čemu. SittJUgiCffCtt, v. a., priliti, prilivati, do-liti. filtJltgitdClt, v. n., polukati k čemu. ittjltbaitgcil, V. a., obesiti k čemu,seri. privesiti. Sittjltiattfeit, v. a., prikupiti, dokupiti. fitljltlltetClt, »., a. primesiti. iltJUf OUttltClt, v. n., priti k —, pridružiti se, pritakniti se. fiinjuf buuctt, n., matt fautt ui«t biu; p, človek ne more k temu, do tega. $ iltjlt trie «Ctt, v. n., prilesti, prilaziti: ©itljutri^ellt, v. n., pričečkati. fjiltsttlaffett, v. a., pripustiti, pripuščati, dopustiti. »ittjltlatlfeit, v. n., prileteti k —. nitjltlegett, v. a., priložiti, doložiti. >iltJUlCltd)ten, V. n., posvetiti k čemu. jiltjltiiigcit, v. a., prilagati. nnjuntengen, §injumif«en, v. «., primešati. tilt^unebntctt, v. iUJUqUCrlClt, v. a., primesti, priubiti. fiiltjltrcdjuett, v. a., prišteti, došteti. fiiUJUrCitCll, V. m., prijezditi, jezditi k čemu. SiltJUrCltltCIt, u. n., dirjati, dirjastiti k čemu. Stttjlltitdeit, v. a., primakniti. Sirttctnf«mtt. S i tt JU f d) a beti, v. a., pristergati. |»iltjui«iebeu, v. a., poriniti, potisniti k čemu. §inju{«tei«en, v. n., primuzati se, privleči se, prikrasti se k čemu. §injufd)leijfl en, v. a., pricjaziti k čemu. f injuitbntieren, v. «., primazati. injui«reiben, p. a., pripisati. t injitf «reiten, v. n., pristopiti. ittjltf«iiten, V. a., prisuti, prisipati, do-suti. t S i UJ U {«tt> i nt m e tt, v, n., priplavati k čemu. Sinjufetjen, «•> pristaviti, pristavljati, injuipringen, v. a., priskočiti, injufteltcn, V. a., pristaviti, postaviti k cemu. £ittjUftOfCtt, v. n., pridružiti se. f)injuftiirjen, v. «., udariti k čemu. finjutbuit, v. n., pridjati, dodjati. iujtttreiben, v. «., prignati, priganjati, pritirati k čemu. §injutreteu, «., pristopiti, stopiti k čemu. Sinjutritt, ber, pristop. Šinjutroflien, v. n., prikaniti, kaniti, ka- pati k čemu. §injuu>agen, it«, v. r., upati si k čemu, derzniti pristopiti. §in J UM ciljen, V. «., privaliti, dovaliti k čemu. Sinjumerfen, a., privreči, vreči k čemu. Stnjujablen, v. a., doplačati, priplačati. § in JU J Üblen, V. a., prištevati, došteti, doštevati. jpinjnjiebctt, v. «., privleči, potegniti k čemu. $ t ObSflOit, bie, žalostno, prežalostno oznanilo; serb., črni glas. SipC, bie, bünne, b«rte .Ru«eti, au« ^ip--pel, äßaffet, §ob«ippe, öblat; @i«el, serp. f leine Senfe, kosa, resna kosa, resnica; trum me« 3Äeffer pni 93ef«neiben ber SBein; flčde, Oartenmeffer, vinjak, vinorez (u.), kosir, kosirnik, reznik. Siplicl, f. 3iege. tiptietibader, ber, oblatar. ii>i)enetfcn, ba«, oblatne klešče, kleše. Si^ofraf, ri«tiger St)))0fraž, bet, lepo dišeče vino. tipintrfäure, bie, Hipurova kislina, itn, ba«, možgani; et 1)at Webet äTiarf no« Jpiril, nima ne mozga ne možganov; f. Ü6r. ©ebirn. tirnbaug, ber, privesek možganov. irttbiaietttDurnt, ber, metilj (v ovčjih možganih). Sirnbllttabcr, bie, možganska žila. f)irnbobrer, ber, trepan». |»iritbre«er, bet, ein f«le«ter SBein, ber Jicpff«merjeil »erurfa«et, glavobolno vino, cviček. öirnbru«, ber, f. ©ebirnbru«. |»irnbriide, f. §irnfnoteu. Strnbritten, f. Sßabufinu. fiituein|'«nitt, ber, zarez možganov. ©trneittjiiiibttng. ©trnetttaiittbllttg, bie, vnetje, vnetiea možganov; et Ijat etne č)itneiltjunbung, možgani bo se mu vneli. timfell, bas, f. £>triifjijul. irttfliidje, bie, poveršina možganov. ©trngeburi, bie, ©trngefpinnft, ©trn= g C tO 16 e, bas, Sjjimdre, izmislik, domis-iik, prazne muhe, dozdevek, russ. mečta, nebylica, bohm. vrtoch. ©irngrille, f. ©riinfinf. © t m j) 0 It f, bie, (meninx), možganska kožica ali opnica; (dura mater), zgornja možganska kožica; (pia mater) spodnja možganska kožica, ©imbautfirud), ber, predor možganske opnice. $tml)0l)lt/ bie, ©trnfommcr, možganska votlina. ©irill)0t§, bas, nad) Sulek, jedro dervo; serce. tirnfammer, ©imfaften, f. ©irnljoble. tmflOpfCH, fcaS, tolčenje, razbijanje v možganih. timfnotcn, ber, sklepek možganov, ttnfronl, adj., na možginih bolan; f. a. ©erritttt; er iji i)irnfranf, na možganih mu manjka. © itn f r (tnf I) eit, bie, bolezen na možganih. © i r it f r a it t, f. 9Ingentroft. ©irttloppen, ber, možganska kerpa. ©imle&re, bie, @el)trnlefire, nauk od možganov. fttnleilt, baS, možganci. irnlož, adj., brez možganov, brez pameti, nespameten, ©tmlofigleit, bie, nespametnost, neumnost. ©imittorf, bie, mozeg, ottltmoffe, bie, možgani, ©irnpfonne, f. |jirnfdiabel. ©trnro^, ber, (eigentlid) mtr9to|), bei ben ©ferbett, smerkelj, smerka. © trttf dj a b Cl, ber, črepina, cepina, altsl. l'b ttnb lob, 1'bina, serb. lubanja (lobanja), russ. glovnoj čerep; fig. a. buča, betica. ©tritfdjale, bie, f. ©irnfdjdbel. ©irtlfrfinlenfintcl), ber, prelom cepine, ©i rit f d) <11C it 1)0 It t, bie, ettea olobnica. ©tmfd)Cii)CU)flltil, bie, možganski prede-lek, prepažek. ©irnfpurf, f. ©imgeiutt. ©irntobcn, f. ©ininuitl). ©irntierriidt, f. SBerriidi. ©imtttel), bas, glavobol, bol v možganih. ©ttntVtUbUttg, bie, zavoj, zasuk možganov, ©itn 10It 11 b, adj., blazen, nor, prismuknjen, ©inttoitnbc, bie, rana v možganih. ©imiOtttl), bie, (phrenitis), vnetiea možganov in razbijanje, besnost iz nje. ©iritffliitljig, adj., besen, ©irfd), ber, jelen; ein ©irfirfd|baitm, ber, roj, ruj. ©irf^freuj. 773 ©irfdjbetll, baS, jelenja noga, jelenji križ. ©trfdjiod, ber, jelen, samec; (Antilope cervicapra), jelenjak. ©irfdj&mnft, bie, bieSrunft, rukanje, jelenovo rukanje, dezganje , gonj , pojatnost, serbež jelenov. ttfdjlntrfd)C, bie, streljanje jelenov. trfdjborn, f. Siteujbotit. irfdjc, f. ©trfe. irfdje6er, f. ©berhitfd). irfdlfiil)lte, bie, jelenova sled. trfdjfangec, ber, lovski nož, lovski meč, tiirk. jatagan, russ. kortik. ©trfdjforbeit, ©trfdjfarbig, adj., jelenast, jelenove farbe. © jrfdifeiftc, f. tfeiftseit. ©trfdjfell, baS, jelenja koža; f. a. ©trfdj= leber. ©trfdjfletfdj, baS, jelenovina, jelenovo meso. ©irfdjfuf, ber, jelenova, jelenja noga. © irf d) g O rit, bas. ©irfd)lteh, mreža za jelene, ©irfdigarte n, ber, jelenjak, jelenovjak, košutnjak. tirfdjgelož, bas, jelenjek. ir f d) g er e irfd)ljorHgetft, ber, ttadj V. jelenovee, jelenorožnjakovcc. ptrfd)l)0rnbhl, bas, jelenorožno olje, olje iz jelenoviga roga. £> irfdjboritffllj', bas, jelenorožna sol. gttrfdjiiomjarfe, ©trfdjljornjmlc, bie, od- rastlik jelenoviga roga, jelenji parožič. Dirfd|l)llltb, ber, pes jelenar. pirfd)jogb, bie, lov na jelena, na jelene jelenji lov. pirfd)!ofer, ber, rogin, rogač, kleščar, klešar. gtirfchlolfi, baS, jelenček, jelenče, jelenek, jelenka. i irf djlottteel, bas, lama. nrfdifn^e, f- §irfd)lud)č. >irfd)!eule, bie, jelenovo stegno, »trfdjilaue, bie, jelenji parkelj. jirfdjflee, bas, (Eupatorium cannabinum), konjska griva, jtrfdjioljl, baS, (Pulmonaria off.), pljuč- nik lekarski. HrfAfOlben, ber, mehki rog jelenov, jirfdlfopf, ber, jelenja glava. jtrfd)iratifl)eit, bie, ©tarrtrampf, občni kerč. »'.irfdjlrettj, f. ©trfdibetn. 774 ©irföiuH. ©irf (fifttlj, bi«, košuta (aucf) alt si. u. serb.), nacb Gutsm. a. jelenica. Strfd)tO0Cr, ba«, jelenje ležišče, ležiše. Sirfdilattig, f. ©uflattig, f irfdiinuf, f. §it[d)M. ©irf^Iebet, bo«, jelenina, usnje i z jelenove kože. ©irfdjlcbtm, adj., jelenov, iz jelenine. ©irfcblofung, f. ©irfdtgeiož. »trid)iud)Ž, bet, ris, risev. ©irfdjmnngolb, f. ©irfdjfobl. Ž i t f d) tlt it M 3 e, bie, jelenska meta. S iti d) ne is, f. ©irfdjgarn. ©irfdiuar!, f. ©irfdjgatieit. titfdjrelj, ba«, guineanski kozliček, itfdjntf, ber, jelenov klic, jelenovo vabljenje. jirfdjntilje, bie, jelenova žila. )irfdjfdjWttflel,f.£tridjfettle. jitfd)fd)rbtcr, f. ©irfdjiafcr. >irfcbfd)tt)abc«, ber, jelenji repic. Sirftbfditoonj, f. ©icfd)fd)>ooben, Slttid). jjtrfd)fd)U>eij?, ber, (Slut), jelenova kerv, jelenja kri. jitfdjfiJrung, ber, jelenov skok. j i t f d) ft C i tt, ber, ©irfdjfltgel, jelenov kamen, jirjtbibtiiltt, bie, solznjak, jelenov solznik. »irfdiroilbflrct, f. ©irfdifletid). )irfd)tooif, f. fitfdilui«. Hrfdjmunbfraut, f. £>irfd)Ilee. jirfdjtourj, f. ©irftbbeti. )trfd)}al)ll, ber, jelenji zob. jirfdljicge, bie, jelenjača. jirfdjjienter, bet, f. ©irfdjrutlje; Sintet* tljeil, ttach Gutsm. jelenji podev (podel). ©¡itfd)jnnge, bie, (Asplenium scolopen-drium), jelenov jezik, russ. u. poln. stonož-nik. ©¡irfe, bie, bei (Sinigen aitcf) ber £irfen, (in aiien fia». 2».) prosd; i)irfe au«fdjlagen, plevšati, otepati; J&trfe treten, prosi meti; bie jottige §itfe, mit jottigen (Rifpen, nadj V. liitrica; bie iolbige §trfe, kepec, kepa-sto proso; (Phalaris), mušeo; (Frumentum fatuum), kostrela. &|irfe», in Sf&gn. proseni. jitfcoder, ber, prosje, prosiše, prosišče. jitfcnriig, adj., prosast, prosu podoben. jirftbflU, ber, prosena setev, sejanje prosa, jtrfebrei, ber, geiodjt, kaša, prosena kaša, jegliči ob. jagliči, (poln. U. bolim. jagly); ungefod)t, pšeno, phanje. jirfcborn, f. Sreujbont. jirfefeib, f. ©irfender. jirfcficber, bet, nadj v- pšenčava merz- lica, f. griefei. jirfefinf, bet, f. Siranter. jirfefreffer, f. Sorufreffer. jjirfegraS, ©itfcngrnž, ba«, (Milium), (divje) proso, divje latje, mušič, poln. prosovnica. ¿irfegrii^e, bie, f. ©irfebrei. &itfclleicn, pl., prosene mekine. jirfelnnuer, bet,|>irfejiampfet,phač,stopar. pttfClortt, ba«, pros6, proseno zerno, ©irtcnftab. $irfeltirnid)t, "dj-< prosenast, pšenast. ©irfenbrob, ba«, prosenjak. Sitfenbriife, bie, prosenasta žleza, öitfenmebl, ba«, prosena moka. fiirfenntiiiile, Inrfeftampfe, bie, stope za proso, pšeno. ©irfeftrob, ©trfenfttob, ba«, prosenica, pro-seničnica, prosnica, prosena slama. tirfcbogci, ber, zelenec, iti, bet, Slttffebet, •Öiitet, varh, varovčin, čuvaj; SBiebbift, pastir, allst., poln. u. russ. aud) pastuh; eilt ®emeinbtrt, čednik, čred-nik; Kubbirt, kravar; ©djafbirt, ovčar; ScbWeinbitt, svinjar; Siegenbirt, kožar; ©änfebirt, gosär; Jpirt fein, pasti, pastiriti, nad) V. pastirčevati; Seelenflitt, dušni pastir. tiri en =, in Sfggn. pastirski, irten, v. a., f. pten. ©irtenamt, ba«, pastirska služba, pastir- stvo (duhovno), ©itienbricf, bet, pastirski list, pastirsko pismo. irten&idjter, f. SbbHenMdjter. ittenbiCltfi, bet, pastirska služba, irtenfcft, ba«, pastirski praznik, god. irtenfcuer, ba«, pastirski ogenj, irtenfibit, bie, piščal,pišal,pišalkapastirska, žvegla M.; brunda, postranka, dibla. S iti enge biti) t, ba«, pastirska pesem, f. a. Sbt)ile. tirtcnge&ege, ba«, pastirska koča. irtengtfnng, f. firtengebidjt. ©iriengoit, bet, bog pastirjev, Pan (pri Rimljanih). ©irtenbaft, adj. u. adv., pastirsk, po pastirsko. 6irtCni)ttU§, ba«, pastirska hiša, koča. Sirtenbunb, bet, pastirski, ovčarski pes. ©irtenbiitte, f. firiengebege. ©irtenjungc, ©irtenfnabe, bet, poga-njič, tretinjek, überhaupt,pastirec, pastirček. ©irteniager, ba«, pastirska staja, pustota, ttadj V. orda? ©irteniebcn, ba«, pastirsko življenje, pa-stirjenje, pastirčevanje; ein ^irtenlebtn fübten, po pastirsko živeti, pastirovati, pastiriti, pastirčevati. ©irteniieb, ba«, f. ©irtengebidji. ©irteniObn, bet, pašnina, čednina. ©itteniož, adj., brez pastirja; obne 2luf ftc^t, brez varha, brez glavarja, ©irtenlltfi, bie, pastirsko veselje, ©irienmiib^en, ba«, mlada pastarica. ©irtenmüßig, adj. u. adv., pastirsk, po pastirsko. ©irtenpfeife, bie, ©irtenroljr, ba« terstenica; f. übt. ©irtenpte. ©irtenfaiel, ba«, f. ©irtentafdje. tirienftbnnfpiei, ba«, pastirska igra. irtenfdjnit, bet, ©irtenidjiiiie, bie, ba« (Betreibe, ba« ben Sitten üatt be« (Selbe« gegeben toitb, pastirsko žito, žito za čed-nika. ttrienfptel, ba«, pastirska igra. irttnfiab, bet, pastirska palica; nad)M. Wirtenftanb. a. kravola; unten ettoaä frumrn, porukani-ca; SifcpofSfiab, škofova palica, nad) kern Russ. škofje žezlo. W trt CUft (tU Ž, bet, pastirstvo, pastirski stan; »out §ittenfianbe jum Sprotte getan* gen, nacp V. izza čede v kraljevo čast priti. Hirtcntani), bet, pastirska igrača. furtcntttfdje, bie, pastirska torba, torbica, in Obertr. baška, in Untertr. lav-šek; Htrteniitftpet, (Thlaspi bursa pasto-ris), kobulica, plešec. Wirtenbolf, bas, pastirji, f. a, SKontaben* uolf. Strtcnffittt, bie, pastir o vanje. Wirtenmobnung, f. Wtrtengepege. Wirtin, bie, pasteriea, ttacp M. pastirka, pa-stirkinja, serb. pastirica; Jtuppirtin, bie, kra-varica; ©cpafpirtin, ovčarica; 3iegenpirtilt, kozarica; ©cpweinpirtilt, svinjarica; ©änfe* flirtin, gosaríca; Wirtin ber inbianifcpen •jbäpne, purarica, it. f. f., ©emeinbepiriin, čednica, črednica; Jpirtitt fein, pasteričiti; icp trat tange genug Wirtin, napasteričila sim se. Wißt int., ein Sffiort, Womit matt bie §uttbe pept, os! us! usga! derž! tifft, bie, škerpec. vital, iffen, V. a., f. Wcpcn; bie ©egel pijfett, razpeti, razviti jadra; s škerpcam vzdigniti, vzdigovati, böhm. škripcem zdvihati. t iß t tttt, bas, vzdigavna verv. iftbrdjetl, baS, povéstica, pripovedka, storjica *. >iftorie, bie, f. ©eftpicpte, (Sraoplung. Hftoriter, f. (Scfd)idjt3id)rctber. > iftorifd), f. ©eftWlitf. jitfdjel, bie, f. Woluttber. jitfd)clbliitpe U. bergt, f. WoIunberPIiitpe. npbliiždjcn, bas, Wtfcbtafe, bie, Wip* blattcr, bie, (SBimnterleín), ogórec, mozolj, mozoljček, mozoljec, russ. ugor lt. pryšč; f. a. Slafc, SIfltter. WipbtÜtig, adj; vročokerven, vroče kervi, silen, nagel. Wipblíitigf Cit, bie, vroča kri, naglost. flitsbutter, bie, utopljeno maslo. W'^e, bie, vročina; pekoča, velika gor-kota ali toplota; »iel £i£e paben, kaj vroč biti; ©oitltetlpige, pripeka, prigrevanje; eine erjiicfenbe Jgige, sparica, soparica; bie .§ipe nimmt ab, vročina odjenjuje; (Šifer, gorečnost, vnetost, ogenj; poln. zapal, žar; 3»rn, jéza, serd, togóta, gnev; batlll .§eftigfeit, naglica, sila, liitriea; bet äßeitl, baS ©eWiirg pat lriel £ipe, to vino, ta dišava dela vročino, močno greje; serb. že-stina; icp pabe , meni je vrčče, meni je znoj; iti bet £ipe liegen, za vročino ležati, vročico imeti, f. a. Steber; ilt bet •§ipe beS ©efecpteS, v naj hujšim boji, v ognjenem boji; 3emanben itt bie £ipe brin* gett, razdražiti, razkačiti, razserditi koga; baS braipte mtcp in bie §ipe, to me je pogrelo; itt bie .§ipe, 3om fomnteit, razjeziti se, raztogotiti se; itt ber £ipe triltfen, vroč Wodj. 775 piti; bie ^i^e bet Sugenb, ogenj, živi občutki mladosti; ettoaS mit großer §ipe er* greifen, prav živo, goreče poprijeti se česa; i", a. SBrnnft; bei ben Säcfetn eine §ipe 33rot, kurjava kruha, péka kruha; eS Wirb §i|e fojien, čelo se (nam) bo potilo; delo bo (s tem); beint Sinrapmen bet 'iSfäple, jtranjig Silage in einet §ipe, etwa na en dušek, do prenehljeja. Stpcnntefftr, ber, žaromet-1, ognjomér. SipCltltteffltttg, bie, merjenje vročine. Wipeit, v. a., peroorbtingett, vročino storiti, delati; (Ocm §olj) , vročino dajati, greti; peiß maepett, »Ott bet ©ottne, žgati , peči, greti, pripekati, páriti, prigrevati, ttacp Gutsm. vročiti. Wtpgcitänf, bas, močna pijača, ki vročino dela; f. a. Wipig. Wtpig, adj., f. Weiß; vroč, močno gorek ali topel; fig. vnet, ognjen, goreč; peftig, nagel; pipigeS gieber, vročica, vročnica, (att bet @aoe), vročinska bolezen; pijsiges ©etrátlf, močna pijača, ttacp bent Poln. raz-grevajoča; pipiger Soben, vroč svet, pre-masten, pretučen svet; pipigeS (Sifett, razbeljeno železo; pifciget Äantlpf, vroča, huda bitva; eilt pipiget .Kopf, f. WtpfOpf> «ne @atpe pipig anfangen, prevroče kaj začeti; llicpt fo pipig! nikar tako naglo, silno ! le po časi, polagano; pipig antworten, jezno odgovoriti, odgovarjati, obregniti se nad koga; er wirb gleiep pipig, precej mu zavre, berž ti zraste. WttSÍOpf, ber, naglež, naglic, človek nagle jeze; serb. naperžica, poln. zapaleniec, za-gorzalec. Wtpíijpfig, adj., nagel, silen, nagle jeze. Wiplltiftet, bas, etwa vročilo. Wipntount, ber, vroči mesec. W ttt ! '«<•) hm! W 0! in t., ho ! Wobei, ber, stružec (russ. strug u. skobelj), geWöpllt. oblič* (auep im Poln. u. Böhm. altS ber SBltrgel), pahovnik (Alie); eilt gro* ßer, jWeitnänitifcpet §obel, rogljač. Wobeibflltl, bie, stružnica, mizarska ali skrinjarska delavnica. Wobeltifen, bas, Wobellltuge, bie, klinja*, stružno železo. tobeiförmig, adj., stružčast, obličast. obeliflftcn, ber, stružnik, shramba za obliče. Wob Čin, v. a., nad) Gutsm. ostrugati, strugati (russ. skoblit lt. strugat), geWöpnt. pooblati, oblati»; ittteigeittli^, ciltett pobelit, geftttet ttnb fein maepen, gladiti, likati, mikati, obtesavati. Wob elf P Ott, bet, §obelfpätte, pl., oblanje, oblanica, tiafp bem Russ. ostružki, stružki. Wobelftoß, f. Stoßpobel. Wobeltoattu, bie, obličasta stenica. Woboe, f. Wontboiá. WO d), adj., visok ; eS ift Ulit jU pocp, t(p fattlt eS llicpt erteidjeit, previsoko mi je, ne moreni doseči; etwas pocp palten, kviško deržati, povzdigniti, popeS Sffiaffer, velika voda; mit 776 Ijofiem SBaffet in ben ©afen eintaufen, s pri-tokam. s pleinam (plimo); ber iiolje Ofen, plavž ; bie ©ee gebt bodj, morje valove žene, visoko skače, se zaganja; ež ijl bober £ag, velik dan je, solnce je že visoko; e« i(i nod) bocb am Sage, solnce je še visoko, je še dosti dne; ®inen 1)0d) lebett laffetl, ¡brn eitt .f)odj brtngen, komu zdravico napiti, zakričati mu : naj živi; bie I)oI)e Sffiodje, Veliki teden; bet Ijoljete ©ti)l, višji pisava; auf eitient b"ben gujje leben, po gosposko živeti; bodj l)inauž toollen, visoko leteti, letati, visoko vspenjati se, meriti; bodj ant ©rette bei Sentattben fte^en, veljati, čislan biti, nad) V. visoko stati pri kom; et ift bei itjm l)oc& angefdjrieben, ceni ga, v čisii ga ima; bobe garben, žive barve; btei SDiann ¡jod) (»on ©olbateu), trije po versti; ež iji f)oi)e 3eit, čas je, že davno je bil čas, poslednji čas je ; eS ijl bie ijodjjte 3eit, skrajni čas je, silno se mudi, zadnji čas je; baS ijt ntit jit Ijodj, tega ne morem zapopasti, mi je previsoko, preučeno; baž Ijoije Slmt, f. §odjantt; bobe« ©itbbret, f. §od)toilb= prei; eine bobe $erfon, velik gospod; id) babe e« »ott Ijoljet .§anb, velik gospod mi je to povedal; e« gebt bei iljnt t)odj ber, pri njem je vse po gosposko ; im boben ®t(lt>ef zelo, prav, močno, jako ; bobe« §(((cti ve_ lika, siva starost; ein SKattn, bet fdjott t) ocb bei Saljren ijt, že sivček; ba« Ijobe 9Ilter= t^uni, davna nekdajnost, nekadajni časi; t)6= bet ntadjen, povišati, poviševati; »on ^o^er ©ejialt, visoke postave ; bet §irfd? gebt Ijod), ijt bodj »erecfet, jelenu-so dorastli rogovi; ju i)0Cb fpannen, prenapeti, preveč napeti; bobe ©aiten auffpatineit, pregnati, presiliti, preveč tirjati; bodi) fpielen, igrati za velike dnarje ; bobe ©djule, visoka šola; bodj teben, visoko govoriti; ber b°be ©riejler, veliki duhoven; in bett ©efcbledjtžregijlern I>o^ec binaitfjieigen, v rodovinskih popisih dalje nazaj iti; bet bobe SBinb, zgornjak, zgornji veter; ein bobe« Setbtedjen, veliko, zaglavno hudodelstvo; loet bodj fliegt, fatlt tief, kdor visoko leta, nizko pade, se nizko usede; bobeS gejl, velik praznik, svetek; auf ber boben ©ee, na daljnem, debelem morji, v sredi morja (t. j., odperto, široko morje, dalječ preč od bregov); bie Stafe bodj tragen, visoko glavo, nos, vrat nositi, šopiriti se, prevzetovati; e« f)od) btingen, dalječ priti, visoko se vzdigniti; ettoa« fe^r bodj entbftn-ben, zelo,jako, živo občutiti, čutiti; Siiter, attfž b^djfte Jt»ei; eden, k večimu dva; bodjjt gliicfii- ©odjebet. ben b"lb, v drugim nadstropji; bie bobe ®eijllid)feit, višji duhovščina; ettoa« boib aufnebtneit, v veliko čast si šteti; f. ®t= bnbcu, ©tolj; b°dj aufbord)eit, na uho vleči, uho natezati; ba« Sljier ifi Ijod) befcbtagen (waidm.),je breja; bober Xon, visok glas; in 3ufantmenfe&ttngen, pre —, zelo, jako, prav. $0d)ad)tbar, adj., prespoštovan , visoko cenjen. s o d) n d) t e U, v. a., zelo, močno, čislati, spoštovati, ceniti, častiti. Sodjttdjtuug, bie, veliko čislanje, pošto-vanje, češčenje, češenje. Š>0djad)tung§t>0n, adj. u. adv., zelospo-štovaje, z velicim spoštovanjem. §0fbu&etig, adj., prežlahten, izmed višjih žlahtnikov. ©Odjaltar, ber, veliki, sprednji oltar. §nd)alterig, adj., prestar. ŠOdjnmt, ba«, velika maša, peta maša, veliko opravilo. §Od)Od)beiiilttmert, adj., ves v skerbeh, prav skerben. fodjbcntaftct, adj., visocih jadril. Otbbercbt, adj., zelo zgovoren, prezgo-voren. !>0d)berub mt, adj., preslaven, preimeniten. ©OdjbeftCltert, adj., plačujoč velik davek. ■£>o d) beta g t, f. §od|beiabrt. •pOd) betriibt, adj., prežalosten, v veliki žalosti. ©odjbctoegt, adj., močno ganjen. od) bi tttt, adj., moder. Šodjbootšmann, bet, nadmornarf, f.Cbec» bootžmann. OtbbOtb, baž, visoki bok ali ostenek. ad)botc, f. ©otf^after. Od)briiftig, adj., persat, napihnjen. 0 d) b u f i g, adj., nedrat, visocih neder. 10 d) b cro, pr., njihov, Vaš. lOdjbeutfd), adj., gornjo-nemšk; čisto nemšk; ein ^o^beutfeber, gornji Nemec, otbbiefelben, pr., oni, v;. Od)CbeiIC, bie, planina, visočina. lOtbebtl, adj., prežlahtin, visokoplemenit. Štotijebeigcbotm ©Dliiebelfleiiorejt, adj., preblagoroden; (äner §od)ebelgeboren, preblagorodni gospod. ©fldjeljrlDÜrbig, adj., visoke častivreden, prečastit, prečasten , prečastitljiv, mnogo-časten. jO d) Clltp f t It b It It (), bie, vzvišani občutek. jOdjCUtjiidt, adj., neizrečeno vesel, jodictfobreit, adj., zelo skušen. j 0 d) Ctf I tU t, adj., močno vesel, jodjer^aben, adj., vzvišan, f. a. (Srbobeit. j 0 d) CI iCU d) t Ct, adj., zelo previden. ©Odjerftaitnt, adj., cr trar bo&erfiauttt, močno se je začudil, ©odjfobtenb, adj., napihnjen, prevzeten. t od) färb ig, adj., žive barve. Odjftitrlid), adj., preslovesen, sosebno slovesen, očiten. >0d)feft, baž, veliki praznik, god. jotbfliegCUb, adj., visoko leteč, jodlflieger, ter, morska lastaviea. jodjfrcitbe, bte, velika, nenavadna radost, jotbfiirftlidj, adj., f. prftlid), midj bem Russ. visokoknežji; |)edjfüritlidje ©ttabett, svetli knez. todjgom, baž, visoka mreža. Od)gead|tet, adj., zelo čislan, visoko po-štovan. tOdigcbiCtCHi), adj., preoblasten. 0 d) gcb Ü Ö C t, adj., sosebno olikan, omikan, izobražen, ©od) gebirgc, baž, velika, visoka gora; visoki hribje, gorjanci. ©odjgebont, adj., (litri ter ©rafen), ttadj bent Russ. u. Böhm, visokoroden; Ijodjflf* borenet @raf, visokorodni grof, russ. Vaše Visokorodje. ©Odjgebriiftet, adj., persat. © 0 d) gtb 0 d) t, adj., (im Jfattjleifibl), omenjen. ©OdjgCbOUft, ber, visoka misel. ©Odjgeeiirt, adj., prečastit, visokočešen, prečeščen. todjgefeiert, f. ©odjberiibmt. Odtgcfiiltl, bctč, živo, visoko čutstvo, f. a. @nliufta«mu0. *0d)flCl)0rtti, adj., rogat; visocih rogov, »odigcift, ber, visoki duh. jo dj g ein g, f. SBonquet. > 0 dt g CI b, adj., živo, močno rumen. jO d) gelegen, adj., visok, visoke lege. ©odjgclcfjct, adj., zelo učen, visoko učen. ©odjgeliebt, adj., močno ljubljen. ©Od) gelobt, adj., močno hvaljen, pre-hvaljen. tO d)geneigt, adj., zelo naklonjen, nagnjen. Odjgenuft, ber, presladko dobro, velika slast, neizrečena radost. ©Od)geptiefen, adj., močno hvaljen, slav-ljen. §od)gcrid)t, bet«, f. (Salgcit, iMtd)tyInh. ©odtgefong, ber, visoka pesem, ©ocbgcftinlt, adj., visokostolp. ©odjgefdieitelt, adj., temenat, visociga temena. ©Otbgefcbcnielt, adj., dolg. dolgan, serb. krakat. ©Odjgefdjntflti, ber, tenak vkus, ©od)mntl)ig. 777 ©Od)ge|d)tBanjt, adj., z repam po konci (stoječim). §od)gefinnt, adj. , visokomiseln, visocih, vznesenih misel. ^Odjgefpnnnt, adj., prenapet. ©Od) g e ft Cl it, adj., na visoki stopnji stoječ, višji, ©odigeftirnt, adj., visociga čela. ©odjgcftiibl, f. Žribune. |j0 d) g C t bii tttt t, adj., z visocim turnam ali zvonikam, nakopičen. §0 d) g C tO od) (e It, adj., visoke poBtave. to ril geto niti g, adj., preoblasten. Od) getDinII, ber, preveliki dobiček. ©Odjgettnpfelt, adj., visociga verha. ©orbgcntitter, f. ©etniiier. ©odigtoflitb, f. ©roflid). ©odjgriin, adj., Živozeien, močno zelen. ©0d)bnlfig, adj., dolgovraten, z dolgim vratam. ©Otbbalicn, v. a., veliko čislati, ceniti, v čistih imeti koga. Sod)bnufig, adj., z visocimi hišami, ©od) bet lig, adj., presvet. ©odtber, ©odiberob, adj., z visociga. ©Otbberjig, adj., blagoserčen, velikodušen, velikoserčen, vclikomiseln, žlahtnomisleč. ©odjberjigfeit, bte, blagodušnost, blago- serčnost, velikoserčnost. ©OdtbOl?, ba«, vejevje, veje; f. a. 2lftet= boi?. ©otbjiibrig, f- ©ocbbejabrt. ©0d)f Oftlid), adj., sosebno dobre slasti. ©Od)froilt, bet«, (Anethum graveolens), ko-percc. ©Odjlnnb, baž, visočina, višina, gore fl., visoki kraji, kompoljc (?). ©odllttnber, ber, gorenec. ©0d)l01tt, ber, visoki glas. ©Od) I oni en ti, adj., icaidm., etn l)od)prieftcrnmt. odiprunlenb, i. *pruiiI»ott. S 0 d) tO t tj, adj., živo, močno rudeč ; im ®e« * fid)te, zaripljen. jOdjtiidig, adj., herbtat, visoeiga herbta. jOdltiiljntltd), adj., prav sloveč, slaven. jDdintnb, f. gonber. 3 o d) f a lig, f. ftodiflefattfl. Jiodjfitttfler, ber, (Discantist), tenkopevec, diskantist. tOd)fd)iitjbar, adj; zelo čislan, spoštovan. Od)fd)iit;)Cn, v. a., zelo, močno čislati, spoštovati, ceniti, nad) V. prečislati, veličati. fiodlfdlii^UlttJ, bie, čislanje, spoštovanje. Sodifdteitelig, f.Sodigeidjcitelt. f>Od)fdjCltfClig, adj., visokih stegen; f. a. §od)gcfd)cn!clt. Sodjfdtutud, fodibu^, f. ©atla. Sod)fd)nCtbifl, adj; visoke ostrine. Sod)ftf)Ollig, adj., zelo kepast, visocih kep, gleb; fig. rodoviten. ©D d) f (biti t, bie, visoka šola, f. a. UltibCt--ftiot. tod)fd)iiler, f. Umocrfitai3id)itter. Od)fd)UltCrig, adj., plečat, ramenat, visokih pleč. todlfdjltfi, ber, previsoki strel. Od)fd)lBaitger, adj; noseča blizo poroda, na času, nad) V. blizoporodna; v velikem bremenu (3. it.). tOd)f(f|tt>Cbettb, adj., v višini plavajoč, odjjelig, adj; ranji, ranjki, slavniga spomina. f od)ftttlt, ber, velikodušje, visokomiselnost, žlahtnomiselnost; f. a. fmdjmittl). fotbftuittg, adj., velikodušen, žlahtno-miseln; nad) F.vzvišanih, visocih misli; f. a. Sodjmnttjig. Sod)finitigfcit, f. Sodjfinu. Sodjftl}, ber, S()tott, prestol, prestolje. Sod) i lit C d) C t, bet, bahač. S 0 d) ft, adv., zelo, prav zelo, rameno, jako; eitt t)čd)ft. fdjle<$teS Saljr, grozno slaba letina; iit Siteltt pre —. f odlftitminig, adj; visokiga debla, visoko- steblast, visokostebeln, visok, f odjftbcftcuert, adv., plačujoč naj večji davek. Sodjfte, adj., naj višji, f. -god); bet§čd)jle, Bog, Najvišji. fodijeit. S od) (tet gen, adj., in l)odj|teigenet «Uerfon, sam, kar sam. Š)bd)ften3, adv., k večjimu, največ; i)iid)= jletts gibt er bit eitten ©rofdjen, če ti da veliko, ti da groš; f. a. Simgftenž. todjftgnabtg, adj., premilostiv. bdlftgiitig, adj; predobrotljiv. Sod)ftift, bas, stolni kapitel; f. a. 2)0ttt. SOdjfttftŽiirdje, bie, stolna cerkev. § od) iti lit nt C, bie, (Discant soprano), tenki, visoki glas. S o d) [tir ni g, f. §od)gcftitnt. S Otlj iti 0$ C, bie, velika cesta. Sod)fttebenb, adj., visoko segajoč, ki meri na visoko, ki se poganja za visoke reči. fodjtonenb, adj., mnogo obetajoč. S odjtonig, adj; z naglasam. fodjttabettb, adj., napuhnjen, ošaben, napihnjen, prekošat, šopiren. §od)trnbcr, ber, ein^fetb, konj, ki visoko noge meče. £od)Oerbred)en, f. fod). So d)BCtbient, adj., mnogo zaslužin. Sodiberebtcn, f. S®d)od>tcn. Sodjoetmogenb, f. Sotbmbgcnb. Sod)bertfltf), bet, velika izdaja. SodjBerrotiier, ber, veliki izdajavee. Šod)BiCb, bas, goveja živina, goveda, pl. |>0d)t0ttdje, bie, straža na verhu gore, ger-mada. Sodjtoalb, bet, visoki gojzd, doraščeni, do- rašeni gojzd ; and) gojzd fd)tedjtf)in. §Odjffialbig, adj., z visocim gojzdam ob- raščen, obrašen. S0d)tD0tte, bie, razgledišče, razglediše. Šodjtoeg, f. Sodiftcngc/ Sodjtoetfe, ^od^fiV»eife, adj., premoder, zelo moder. ©odjloertb, adj; prevreden, mnogo vreden. S 0 d) U) i d) t i g, adj.. preimeniten. .|od)TOilb, fOd)tBilbpttt, baS, velika zvčr, velika divjačina. t od) to i lito m men, f. SBillfommcn. OdjtOipfClig, adj., visokoverh, visoeiga verha. tO d) 10 0 0 i g, adj., z visocimi valovi. OdjtBOblcbtl, adj.. prežlahten, visoko-plemcnit, blag. Sodjinoblebelgeboren, adj., žiahtno- rojen, prežlahten. §0d)tB0i)lgeb0tn, adj. . preblagoroden. preblagorodni gospod. Sod) m iit be, Sttet §0iirbtg, adj., prečastitljiv; baS murbige, baS .§odjtt>urbigjle, sveto Rešnje telo, bolim, velebna Svatost. todjjnngc, bie, velike klešče, kleše. 0d)3Cit, bie, ženitvanje, ženitev, ženitnina. svatovšina, pir (in It. Jtr.), in ©teierm. gostovanje ; serb., rus.i. u. bohm. svatba, poln. vesele (veselje); ^odjjeit bilten, ntadjen, Ijaben, gebett, auSridjten, ženitvati, pirovati, ženitvanje imeti, (lta(§ 91. služiti, gostovanju služiti), delati, ravnati, napraviti, na-pravljati; auf bet £oct)}eit feitt, v svatih §od)3eitaitfiil)ret. biti, svatovati; jut §o«geit getjen, v svate iti; jut $o«jeit gebete» toerben, v svate vabljen biti; jitr £o«jeit bitten, v svate vabiti. So«3eitnitfiiljrer, bet, starašina, starešina; (fein §etfer, na« V. in 3flr. nastanilo). S D d); C i ti) C11, baS, ženitna postelja. SodJjeitbitter, bet, fut ben SBrautigam, zovcin, zvavčin , vojčin, vabnik v svate; ber fflrautigant unb bet Stautfubter als .§0«= jeitbitter betra«tet, ženini, pl. focbsettbratcn, bet, ženitna pečenka. 0 « jeitbticf, ber, vabno pismo, s kterim 6e kdo vabi v svate. 0 dj JCitb rob, baS, ženitna pogača. Sodljeiter, ber, ženin. Sodjjeiicrtu, bie, nevesta. §0« Jtitf eter, bie, ženitno obhajanje, sva-tovščina, svatovšina. totbjeilfeft, bas, f. §ocbjeit. O«jeit0Oft, ber, svat, gost, povabljenec, in Št. na« 91. gostovanjšak; .§o«jeitgafl fein, svatovati; serb. pirnik; ttieibl. svatnja, povabljenka, pirnica; ein ungetabener, pre-žanec, šeškar. tod)jcii0ebiibr, bie, svatnina. odjjcitfltbidjt, baS, svatovnica, ženitna, pirna, svatovska pesem. S>od)jeitget>ritnge, bie, svatovni lišp. SodijeitgefnnB, f- So«3tit0ebi«t. Sotbscitgeftbtn!, bas, dajanje v jabelko, pirni dar; ein So«jeitgef«enf ma«eti, v jabelko dati, dajati. SO«3Ctt0Cttiaub, bas, svatovska obleka, svatovsko oblačilo. SOd)5Citb 0tt§, baS, ženitna hiša, hiša, v kteri imajo ženitnino. So« jcitflcib, baS, svatovska, ženitna obleka. ) Od) j eitioft tU, pl-, stroški ženitnine. )Od)jeit!rnnj, ber, nevestni venec. jOd)SCitfll«en, ber, ženitni kolač. >0 4jtitItUte, pl; svatje. jOtbjttlli«, adj., ženiten, ženitvansk, sva-tovsk, ženitninsk, pircn, svatben. fOdjjCitlitb, baS, svatovska pesem. Od)JCitntnI)I, bas, ženitne gostje, ženitno gostovanje, ženitnina, pir. f>Od)5Citmiii?i0, adv., po svatovsko. Sod)jeitmcifter, f. So«3Citanfiibrer. |>0«5ttirauttcr, bie, hišna mati, iti U. Jtr. teta, serb. svatbovnica. fo«jcitna«t, f. SBraufnadjt. Odjjttipnnr, baS, ženini, novici (bei _ ®orj), f. SBrautpnnr. So«$ettrCbe, bie, govor o priliki ženitve, ženitni govor. So«3citt«ntau§, ber, f. So«5eitntobf. 0 d) J etitO 0, bet, ženitni dan, dan ženitve. ftofbseiioater, ber, hišni oče; oče starešina, starašina. fodljeittono Ctt, bet, svatovski voz. O«jcitfficin, ber, vino za svatovščino, svatovšino. So4jetttoo«e, f. glittertoo«e. Sof. 779 So«3uefirenb, §o« juntrebrcub,«/»/., mnogo spoštovan. tod, bas, hlev, f. Stoti, ode, bie, aus 10 ©arbett be(lebenb, stavek, eine grôgere, kopa, kopica; bie ®arbeit in §oden fe&eit, stavkati, (za žnjico snopje stavka se, nar. pes.), snope v kopo, kopico devati; Sinem bie §ocfe »ott f«(agen, po herbtu koga nasekati, namazati mu ledja; Siueu auf bie i)otfe nebnten, koga lia herbet, štuporamo zadeti, vzeti, na ker-kuč (serb. kerkače), alt« opertiv vzeti _ koga, f. a. SBiinbel. Sodebtott, bas, (Ruscus hypoglossum), jezičnik. §0deln, v. a., na herbtu (štuporamo), opertiv, na kerkuč nesti, nositi. Soden, v. a., f. Sodetn; ©arbett, snopje stavkati, razstavljati, v kope devati; v. ti., auf Sinem, na« 91. zabiti se; f. Stufbodeu (v. n.J; fauern, čepeti; ju §aufe Ijocfett, doma tičati, sedeti, za pečjo sedeti, (v pečku); auf ben gerfen borfeit, itieberboefen, poceniti, (počepniti), počepati, čičati (rnebr figen), fig. čemeti, ždeti. Soden, baS, čep, čepanje, čič. S iider, ber, stavkar. Šiidcr, ber, gerba, gerbin, gerbina, ger- bava, f. SBudet. S'oderi«t, adj., gerbi podoben. S Odet ¡0, adj., gerbav, gerbast, gerbinast, ua« Zalok. sebast; ntilberttb tta« V. izrinjen, f. a. Butfcltg; eitt bčrfetiger Sffleg, _ ©tpl, f. Solflcrig. f>0derit, v. n., vedno čepeti. Sbdemnfi0, adj., gerbonos. I»b d err nit J) C, bie, gerbača. toderodtfe, f. SBifon. oderfdltonn, bet, Iabud rudečokljunec. SOCltê *{J0CUŽ, slepotija. §0be, bie, eig. modo, na« bent lltihin. mod m.; jajce, poln. Htlb altsl. jadra (jedra), §obett, moda, pl., a. modi; (tta« 91. mode, pl. /".). So beg ci it, bie, navod, napeljevanje, kako živeti, kako učiti se. Sobtnbtlt«, ber, kila, mošnjična kila. Sobcnbriid)i0, adj., kilav, pretergan. Sobenforuttg, adj., modast. ŠobClt0Ci«tt)Ulft, bie, otok mošnjice, mod (ov). Sobcnbnnt, bie, mošnjična opnica. Sobentrout, bas, (Orchis), ntošnjica. SobCUUtOfiC, bie, modovina. S ob en mu ë f et, ber, modna mišica. Sobcnfntt, ber, mošnja, mošnjica, modnik. Sobometer, ber, hodomér. fjof, ber, dvor, Sof«Ctt, dvorec; ein einge* f«lo(feuer ipla^ iti einent ©ebanbe, dvorišče, dvoriše; int .Riijieitl. a. borjač, jegno; baS JjjattS bat feitien §of, hiša nima dvorišča, dvoriša; eitt eiitgef«lojfetter iRaunt ûberbaupt, ograda; ter ¿g>of ttltt beti SMonb, kolobar, obstret - i, kolo, krog, serb. a. ograda; ber aiîeierbof, pristava; f. a. ©ebitllbc, 5Bauct0Ut; .fir«bof, pokopališče, pokopa- 780 ©ofoßent. lise, groblje; ©orljof, veža; ber H°f um lie SrttflWatje, nad) M. obstret - i, obstre-tina, obstretje; ter fatferitdje Jpof, cesarski dvor; bie Hofleitte, f. biefeg; i)of i)aU ten, Hof in ber ©tait haben, v mestu dvo-rovati, stolovati, prebivati, stanovati ; bei Hofe fein, pri dvoru biti, t. j. pri cesarji , kralji i. t. d. ; ftd) an ben Hof Weit* bett, oberniti se, podati se k cesarju, kralju i. t. d. ; (Sinem ben Hof machen, iti poklonit se komu; f. a. ©Oftren; Hof« in Was jit bent Hofe bes SaitbeShertit gehört, dvorni, dvorski, itn Ruas, pridvorni; WaS ju einem ^»errentjofe gehört, grajski, graj-ščinski, grajšinski. fofonent, ber, dvorni opravnik. ofoittt, baž, dvorska, dvorna služba, dvorski ured. fofanftonb, ber, dvornost. oforbeit, bie, dvorno delo; für bett Hof, délo za dvor, za grajščino, grajšino. ©of ort, f. ©öfüdjfeit. ©ofartiß, f. ©öflid). ©Of (irjt, ber, dvorni vrač, zdravnik. ©OfbÖder, ber, dvorni pek; ©Ofbifderill, bie, dvorska pekarica, kruharica. ©OfitCOlttte, ber, dvorni urednik. ©Of&ebtenle, ber, dvorski služabnik. *>ofbefiher, ber, f. ©öfner. jof&rnud), ber, dvorska navada, šega. )0filtri}, bie, dvor, prestolni grad. jOfbltr i) Ut ti Offapelan, ber, dvorni kaplan, duhovnik. )0ftaffe, bie, dvorna denarnica, joffafficr, ber, dvorni dnarničar, kasir. »offaoalier, f. ©ofmann. >O f I e 11 tt e r, ber, dvorni točaj. f>oftird)C, bie, dvorna cerkev, dvorska, pri- dvorna cerkev, foffnedjt, ber, dvorišnik, dvorni hlapec. ©OffOCb, ber, dvorni kuhar, ooffontmtffion, bie, dvorna komisija, ©offrtegžratb, ber, "dvorsko vojaško sveto vavstvo. toflitc^e, bie, dvorna, dvorska kuhinja. Oflagcr, baž, dvorno stanovališče, stano-vališe, dvorska staja, mesto, kjer vladar (cesar, kralj i. d.) biva; fein §of(ager in einer @tabt balteit, v mestu prebivati, stanovati, dvorovati, stolovati. ©OfltttCt, ber, dvorni streže. tofleben, baá, življenje dvorsko, pri dvoru. Ofletter, ber, dvorski prilizun. §>0flcl)cit, ba«, dvorski fevdf. fjoflehengertdjt, ba«, dvorska fevdna sodnija. ©OflCUte, pl., dvorniki, dvorani, pridvorni ljudje. ©bflidj, adj., naá) feitter Strt ber £ofteute, dvorsk, dvoren, dvorljiv, iiberlj. vljuden, priljuden, prijazen. ©bfíttflfC i t, bie, dvorljivost, dvornost, vljud- ©offperling. 781 nost, prijaznost, priljudnost; (Sinem ^cflid^ feitett fagen, priklanjati se komu in lepe reči praviti, hvaliti, dičiti. ©bfltd)feitčbejetgung, bie, f. Kompliment. ©bfling, ber, dvoran, dvoranic, pridvor- nik, pridvorni človek. SOflUft, bie, dvorni duh, dvorska sapa. §ofittad)en, baž, prilizovanje, prikupovanje. ©ofntagb, bie grajska dekla, ©ofntanier, bie, dvorski način, dvorne šege. ©ofntanit, ber, dvornik, dvoran, russ. dvor-janin. tofntnnnžgeift, ber, Hofmanove kapljice, ofntanntfd), adj., dvoransk, dvoren, dvorsk. ©Ofntatfd)aIl, ber, dvorni, dvorski maršal. ©Ofntarfdjallaml, ba«, dvorsko maršal-stvo. ©Ofnta|ig, adj., dvorsk, dvoransk. ©ofntetcr, ber, pristavnik, audj pristav, ©ofntcifter, ber, nberbaupt, dvorni mojster, dvorni hišnik, opravnik; ein 93orgefe|ter, meldjet bie Slufftdjt uber beti ^offiaat bat, dvorni nadzornik; ,§cuti3lel)ter, domači učnik. fofnteiftcrin, bie, f. ©ounentanie. Ofnteifterltd), adj. n.adv., po navadi domačih učnikov. ©Ofntciftern, v. n., biti učnik, učiti v kaki hiši, vzrejati otroke; v. a., @inen, v strahu imeti, očitati, grajati, rešetati, zapovedovati s kom, pometati s kom. ©OfltOtr, ber, dvorski čavš (seri.), dvorsko budalo, dvorski smešnež, šalež, nore. tbfner, ber, zemljak. Ofpartei, bie, dvorna strankaf, dvorovci; ttadj bent Span. kamarilja; kdor ima stan v kaki dvorski hiši. ©Ofplat), ber, dvorišče, dvoriše. ©ofpoftamt, baž, dvorna poštnija. ©ofprebtger, ber, dvorni pridigar. ©OfranI, ber, §ofrattfe, J&ofintriguen, eabalen, dvorske pletke, zvijače. ©Ofratb, ber, eine $erfon, dvorni svetnik, svetovavec; ein (šolleginnt fold^er $erfonen, dvorno svetovavstvo. ©ofrannt, ber, dvorišče, dvoriše, veža. tofraute, f. Stabnmrj. ofrcriinung, bie, dvorska številba, raj- tenga*. toftecnrž, bet, dvorna pritožba, ofredjt, baž, dvorska pravica, grajščinska, grajšinska pravica. ©Ofridlter, ber, dvorski sodnik; f. a. bifor, ©Offtba^metfier, ber, dvorski blagajnik, zakladnik, ©offdjlange, bie, dvorski gož. ©offdira ItJ, ber, pridvorčan , dvorski sli— nec, poln. dvoraček. >of feireiair, ber, dvomi tajnik. 'Offitj, f. ©oflager. „'OfftttC, bie, dvorna šega. ©Offpetling, bet, domači vrabec. 782 ©offorodje. ©OffptOdjC, bie, dvorski, dvoranski jezik. © Of ft OOt, ter , dvor cesarski, kraljevski, dvorsko veličastje; ©ofleilte, dvorani, dvo-ranstvo, dvorstvo. ©Offtabt, bie, stolno, prestolno mesto. ©OfftOtt, bif, poddruštvo, koča, sebenstvo, dvorišče, dvoriše. ©Of ftättcr, ber, k6čar, sebenik, poddružnik. ©OfftCf le, bie, dvorska služba, dvorska, osrednja oblast. fofftllllt, bie, stanica na dvorišči, dvoriši. Oftûfcl, bie, dvorska, cesarska miza, dvorske bukve. ©oftog, f. ftrobittog. © 0 f 10 U 6 e , bie, domači golob. ©oftbeotcr, baž, dvorno gledišče, glediše. ©Oftl)iir, bie, höljertle, lesa, vernila (V. iit öteifll.); vrata na dvorišče, dvorišne dveri, duri. ©OftOtt, dvorni način, f. ©ofort. ©oftMUer, bie, dvorna žalost. ©oftoeht, bie, kmetijsko orodje; f. a. gltlt= bnë infltuctuž. ©ofmcife, f. ©ofliraudj. éoflDtÎltig, a d j., nedvoren. ©ofioirthfdjoft, f. 58oucrmoirtbid)Oft. tof50l)lnmt, baž, dvorna izplačevavnica. ofcirfel, ber, dvorsko društvo, nad) bent Serb. dvorsko kolo. ©âgeit, f. ©rinitem, ftch- ©ijl)e, bie, überhaupt, višava, visokost, viso-čina, višina; eine ©öl)e hoben, enake visokosti, enako visok biti ; bie ©čl)e ber beli, živost; bie ©öl)e eine« Sataillonž, moč, število verst, stoječih enaza drugo ; baž ©aar flel)t iti bie £)čt)e, lasje stoje po konci, šče-tinijo, šetinijo se; ein ©ügel, verh, veršina, verh griča, nach ^ viša; in bie ©olje, kviško, serb. viške, u višak; fief) ilt bie ©öl)e rief)* ten, zravnati se, skloniti se, po konci postaviti se; itt bie ©olje flimmeit, werfen, kviško, navzgor plezati, metati ; in ber ©öl)e, na višavi, na višini; in bie ©ölje heben, povzdigniti, vzdigniti, vzdigati (kviško); in bie ©člje fticgeit, vzleteti, poleteti kviško ; bie ©che bet greife, visokost cene, dragina ; ber ©ölje nach, po visokosti; in ber Schiff* fahrt, daljava od kraja, (in tudi) od ravnika; auf ber ©ölje einet Sltfel feilt, vštric biti z otokam (glede na širjavo); ©öljen uitb 33ertiefuiigen, višave (višine) in nižave ; auf ber ©öf)e bet Seit feilt, biti na naj višji stopnji omike kakiga časa; bie ©ölje ber ©ontie, visokost solnca (nad obzoram); bie größte ©olje erreichen, do verha priti. ©Oljtit, bie, visokost, altsl. visost; bie ©0; heit ©ottež, Božje veličastvo; faiferliche ©o* heit, cesarska visokost; unter čflerreicfjifchet ©oheit, pod avstrijansko oblastjo; f. a. 21! (1= jcftiit. ©oheitêlofterung, f. a)laieftâtêbelcibi= gititg. ©Ol) t lté t Cdj t, baž, vladarska pravica, ve-ličanstvena pravica; f. a. SHegoIiCtl. ©Ohelieb, baiS, visôka pesem, Salomonova pesem, nach beut Poln. pesem nad pesmimi. ©öhle. ©öhcit, f. (¡erhöhen, ©b heil forte, bie, etwa visovidf. ©ohcitfreiž, ber, krog višine. ©Öljcntttflf?, bai, mera visokosti. ©Öhettttteffer, bet, ettoa visomerf, merilo visokosti, russ. visotomdr. ©oheitntcffuitg, bie, merjenje visokosti. to h e 1110 f e I, bie, pregledek, razkazek višav, öhenunterfchieb, ber, razloček visokosti. ©öhenoerhöltntt, baž, razmerje višav, ©öhcofeit, ber, plavž, ©ohcpriefter, ber, veliki duhoven; f. ©od), ©ohchriefteromt, bas, veliko duhovstvo, služba, čast velikiga duhovna. ©ohtvriefterthum, bas, veliko duhovstvo, najviši duhovsko glavarstvo, ©bbepunet, ber, verh, temenik. ©bher, adj. comp., višji, f. ©0$. |>öl)croitd), ber, f. ©cerroitd;". ©0hi, adj. votel, {altsl. atl), šupel, 3nnerfr., Unterfr. it. serb.; eingebogen h°h'» bokast, vdert, izbokan, žlaborast (Alič), žlamborast; hohl machen, izbokati, bočiti; hohl Werben, izbočiti sc; hohle Slitgen, vderte oči, globoke, vpadle oči, izpite oči; hohfgefdjliffene« ®la«, bokasto steklo; bet h°hle Šeib, lakotnice, pl., bok; h°h'ct äBagen, prazen želodec; hohle ©attb, pest, šaka, in atibern flatt. 3Jt. gerst-i; feilte SBattgen ftnb h°hl, ,ica 80 mu vpadle, shujšal je na obrazi; bie ol)lgefd)U)itr, f. giftcl. poilgicfcn, baž, votlo litje. Šoilglaž, baž, concarež @laž, jamčasto, bokasto, žlebasto steklo. Soljlljaitb, bte, dlan, f. §ol)l (e §anb). ©ollioniliianb, baž, dlaneni vezek. fioljlljanbfingcrnerbe, ber, dianoperstna čutnica. §0|ll|fl]tbtnitž!el, ber, dlanena mišica. t0bl|flttbtt)infel, bet, dlaneni kot. oi)li)Cit, bte, votlost, šuplost; praznost, puhlost. f>Ol)ll)ipbe, bte, zaviti oblat*. ©Olj 11)0 bel, bet, votlivni oblič. ©0l)ll)0m, baž, votli rog. $bl)lig, adj., votlinast, jamast, luknjast, špiljast. §0l)ltel)le, bie, žlebič (russ. polužolobok-položlebek), nad) Gutsm. brazdenica; na^ F. graben *; mit ^o^lle^ieit »erfeljen, žle-bičast, nad; F. grabničast. |)Ol)llcljleitljObel, bet, žlebičnik. ©ofjltirfdie, f. Glfcbcerc. |>0lj!!Iinge, bie, žiebasta klinja*. Jpoillo^f, ber, puhloglavec, šupljak, bedak, f. a. 3)mnmIopf. §Ol)lfratje, bie, (Picus martius), černa žolna, krekovt. ©oljlfretf cl, bet, volk. Šoplfugel, bie, votlo oblo, oblica, kugla*. ©Ollaud), ber, votli česen. f>ol)IIeifte, f. Soljltcljle. |)Ol)lIiltfC, bie, jamčasta leča. § 01)1 nt tt baž, posodna mera. fioblntctfttl, bet, žlebasto dleto, žlebato dleto, teslo, russ. dolbilo. joljlroljrc, bte, strug (žlici podoben), iioljlraura, ber, votlina, joljlring, ber, podsklednik. »oblmnb, f. (Eoncn». joijiriinbe, bie, vboknjenost. £>oi)lf(tnttg, ffrf/., votli sad, votlosaden, j.33. 3!u|Te. $oIjnrnf. 783 OBIfiiule, bie, votli steber. Ol)lf djnufel, bie, itt ber «Diu^ie, korec. oijlfdjttitbler, f. ffefferfreffer. 0 1) 1 f d) tt b b C, bie, votla luščina, lušina. Ol)lfb(ltel, ber, presajalka. 0j)lfpicgel, ber, bokasto, zboknjeno zer-kalo (zercalo). ©oljlftein, f. £oljtjiegcl. ©oljlftuljl, f. Mjitituljl. Ol) I tO« b C, bie, mali divjak, duplar. fiobltriebmaf, bas, b. b. 3Biebett- unb Uijnnad)ern, nad) F. votla kolesna mera, zobna mera. tofjlunber, f. £olmtber. 01)1 Uit g, bie, baS 9tužIjof)ten, votljenje, žlabor (Alič), žlambor; {leitte ntdjt feljt tiefe .§of)le, votlina, nad) Jan. sklanica; eine tiefe, obet burd) unb burd) gemad)te, nad) F. tuljava, f. a. §oI)Ie. $0l)lt0are, bie, izdolbenina, posodje. ©oljltoongig, adj. suhih, vdertih lic. ©OljltDeg, ber, klanec, soteska, nad) V. globela, globel, serb. a. tesnac (tesneč); jtolfc^en boben gelfetl, preduh. ©oljltoerl, baž, s korci krita streha. fsOljltOiltlel, ber, votli kot. §>OljltDUrj, f)Ol)ltOUr$el, bie, (Fumaria bulbosa), petelinček, poln. kokornak; loaljte §obln)ttn, (Corvdalis cava) kurje mesce (O. §Ol)ijiegeI, ber, korec, nad) F. žlebtlk, žlebnik, robnik. Soljljtricl, ber, ttad) F. osti, pl., ostli, pl., šestilo za merilo votlin. £ol)tt, bet, nad) bent Altsl., Serb. u. in U. •Rr. porog, roganje (altsl. rag, portjg), getooj)ttiid), posmeh, zasmeh, zasmehovanje, zasramba; f. a. @$0tt, Srfjtlttbe; @i= nem £ol)tt_ fbret^en, rogati se komu, (poln. urtjgac sie komu) , zasmehovati koga, posmehovati se komu, sramotiti koga. §0i)ltC(fen, v. a., zasmehovati koga, zabavljati, nagajati komu, Jijoljnecier, f. ©bl)tter. §0bnClt, v. a., sramotiti, zasramovati, zasmehovati koga, posmehovati se komu, r6-gati se, bolim, haneti. ©oijner, ber, zabavljivec, zasmehovavec, serb., rugalo. §i)I)ltmi, bie, §0i)ltgela$ttr, baž,zasmeh, posmeh, zasmehovanje, posmehovanje. f oljiteritt, bie, zasmehovavka, zabavljivka. © 01) tt g C jif d), baž, zasramovavno psikanje. Šobnifd;, adj., posmehljiv, zasmehljiv, po-smehovaven, aitci) sramotiven, sramotljiv, zasramovaven, zasramljiv. |>oIjnlad)cIn, Sojniadjcn, v. «., posmeh-ljavati, posmehovati, posmeliavati se komu. f 0i)ttlnd) C It, baž, posmehovanje. •!90l)nlad)Cr, bet, posmehovavec. pobnlatberilt, bie, zasmehvavka, posme-hovavka. © b I) it I i cb, f. $o&nifdj. ©Obnrebe, bie, zasramovavne besede, .poinrnf, ber, zasmehovavni klic, sramo-tivna beseda. 784 Hopnfdfrift. Hopnfdjrift, f. ©Bottfdjrift. Hopnfprndje, f. Hobnrebe. § Op II f p t Cd) Ct, ter, zasmehovavcc, posme-hovavec. H 0 p H f p r C d) C t i n, bie, zasmehovavka, po-smehovavka. Hop IltDOrt, ba«, zasmehovavna, sramotivna beseda. H 0 p 0 ! int. oho! $)Öfe, Wölcr, ber, branjevec, prekupec, rtu«, preprodavec; 3Äepl»erfäufer, mokar. Holen, WÖfCrit, v. »., branjariti, reči za živež prekupovati in na drobno prodajati. $Öfcret, bie, branjarija, prekupčija; Jpöj feret treiben, branjariti. Höf Cr t II, tie, branjevka, prekupovavka. Höfertfd), adj., branjevsk. Höterfrom, ber, roba branjevska. )öJermüßig, f. ^öfcrtfdj, jöfertoore, f. Höfcrfrottt. »ölcrioeiP, f. Höderitt. >ofu« «ßoluS, f. Hot"« ?ocuž. »ofPe, f. Holnt. »olbrct, fioIPruber, f. SiPip. jolb, adj., geneigt, udan, ugoden, nagnjen, naklonjen; angenepm, liebreicp, ljubeznjiv, blag, mil, ljub, prijazen; polbeS .Rinb, lju-beznjivo, ljubko dete ; baS ©liici ifl ipm niipt polb, nima sreče, sreča mu ni ugodna, prijazna; trett unb polb fein, zvest in udan biti. Holbe, ber, ttntertpan, podložnik; Sergpolbe, gornik. Holbcr, ber, f. Holunber. Holbfd)oft, bie, f. Stebfcpoff. HOtbfetig, adj., blagomil, preljubeznjiv; f. a. ©nabcnbotl. Hotbfetigleit, bie, blagomilost, ljubez-njivost. Hoiett, v. a., iti kam po kaj in prinesti, nositi, prinašati; pole mir ©rot, pojdi, idi po kruha, prinesi mi kruha; iip gepe einen Jranf polen, grem po piti; icp pabe es gepolt, prinesel sim ga (eigentt. iep pabe eS gebracpt)i; eilten SRenfcpett, Slrjt polen, iti po koga; bie Srallt peint polett, pripeljati nevesto (na ženinov dom); et pat ipti gepolt, pripeljal ga je; 3emanben attf eittettt SBageit, Šcpiffe polett, koga z vozam, čolnarn pripeljati, po koga z vozam, s čolnarn iti; ber Xob polet itltS 511 te, smert nas vse vzame (pokosi), bo po vse prišla; polett laffen etioaS, poslati, pošiljati koga po kaj, zagnati koga po kaj ; (tip @(pläge poleti, iskati jo, stakniti jo; et pat fiep ©cpläge gepolt, staknil jo je; ftep eitle Ärattfpeit polett, bolezen na-lesti, navleči si, nakopati si, dobiti; Sltpeni polen, zasopsti, sopsti, dahniti, dihati; @euf= jet polett, zdihniti, zdihovati, stokati; einen tiefen ©ettfjet polen, globoko zdihniti; bas SBoot in bas @d)i(f poleti, potegniti, vleči v ladijo; et tarn nticp jit polen, po me je prišel. Hotfter, bie, ein gutterat bet Sßifiotiett attt (Sattel, tok za pištole. Hol lit! ala, alti! alo ! na noge! po konci! čuj! čujte! ajde! palt! stoj! Hoftenpfnpl. Höfte, bie, Slnfentpatt bet ®erbammten, pekel (aitep serb., pingegen böhm. tt. poln. peklo); fig. einem bie spotte peiß ntadjett, podkuriti komu, vgnati v kozji rog, stiskati, pestiti ga, učiti kozjo molitvico; bie §öfle in feinem Su» fett tragen, pekel v svojim serci nositi; et iji int ®ttnbe mit bet £čfle, je v zavezi s peklam; bet Otalint Jtoiftpen bem Ofen unb bit Sffianb, anip £efle, zapeč, zapeček. Höllen», in 3fpgen. peklenski, ttacp bent Serb. peklen. tÖllenaP, adv., proti peklu, v pekel. Öllenongft, bie, peklenski strah, smertni strah, neizrečeni strah, huda britkost; fie paben, ves v strahu biti; »erutfadjen, ttaip M. pekliti koga. HÖHcnontlip, bas, peklensko obličje. Holtenaužbrut, bie, peklensko delo. Höttcnbemobner, bet, peklenec, peklen-šek, peklenik. Höllcitbrnnb, ber, peklenski ogorek, peklenska glavnja; fig. Höltcnbrotcn, peklen-šek. zaveržena duša, zaverženec, hudobnež, zrel za pekel. HolteIIbrut, bie, peklenski rod, plod. zarod; peklenska zalega, vražje seme, pleme. Hölleilbtinb, bet, peklenska zaveza, pe-plensko društvo. Holleitbrodje, ber, peklenski zmaj, zmij (nar. pes.) töllenentfetycn, ba«, peklenska groza, ölienerftpittterer, ber, stresovavec pekla. töllcilfoprt, bie, hod v pekel, pot v pekel, ölleitfeuer, baž, peklenski ogenj. t Öl teu [tO mute, bie, peklenski plamen, ötlenfiirft, ber, belcebub. peklenski kralj, poglavar. HoIIengeift, ber, peklenski duh, peklenec, hudobni duh. Hötlengefaiig, ber, peklensko petje. f öllengeftott, bie, peklenska pošast, oltengcftanf, ber, peklenski smrad. Hollengejiidlt, f- Höllenbrut. HÖllettglUt, bie, peklenski žar. vročina. Höltcngott, bet, poglavar pekla; f. a. HöHenfürft. H ÖII eni) C er, baS, peklenska truma, derhal. HÖtlenpeiß, adj., vroč kakor v peklu. Hollenpltttb, ber, peklenski, triglavni pes. cerber. HÖllenIinb,baS, peklenski otrok, hudobnik. H bi letlf Ullft, bie, peklenska zvitost, urnost. Hollenmocpt, bie, peklenska oblast. HöIIeitmortcr, f. Höllenpein. HÖIIenmofdltne, bie, ubojna priprava, ubojna nastava, peklenska mašina. Höllennotpt, bie, noč kakor v peklu. Höltennfltter, bie, čemi, rujavi gad. Hollenttatur, bie, vražja, prehuda narava, čud. HÖlleitpein, die, peklensko terpljenje, muke, neizrečena bolečina. fölienpforte, bie, peklenske vrata. Ölleitpfltpl, ber, peklenski ogenj, prepad, brezen, ponor. fotfenplntt. foUCltpIjntt, ker, peklenska misel, nakana, namera. $öllenquol, f. ijöllcnpein. follenrnßett, ker, peklensko žrelo, füllen reiß, ka«, pekel, peklensko kraljestvo. f Ö11C It f ßluitb, ker, peklensko brezdno, žrelo. fölienfdimer j, ker, peklenska, neizrečena bolečina; Sineut -gtöllettfßmetjeti »erurfaßen, naß V. it. M. pekliti koga. >öllenfoljn, f. fötlcuiinb. >0lICIlftCin, ker, peklenski kamen. »ÖllCntljor, ka«, peklenske vrata, > Ö11C It 3 0 í> f, ker, (Fontinalis), krak. )ÖUifß, adj., peklen, poklensk, vragov zlodjev; strašno —, neznano —. toller, follunbcr, f. folunber. Olm, ker, Bei ken Simmerleuten, vez; ein £ügel, hornee, Kom (holm), (grič, griček); eine Heinere 3nfel, befonket« eine glupinfel, obalek, otoček, naß V. gomila. § 01P C r, ker, gruda ali gruča na cesti ali kolovozu, griček, stres voza zavolj tacih gruč. folpcrig, f olperißt, adj., grudast, grud-nat, grudav, grudovnat, derndrat, neraven, gručat, razdert, fig. spotakljiv, negladek, •poln. chropowaty; ein holperiger Sffieg, gru-dasta pot; et liest noß holperig, ne more še gladko, po versti brati, še se mu spotika, ustavlja, se zaganja. £olfße, kie, f. foljfdmh. f 01 ft, ker, (Ilex aquifol.), božje drevce, auß ©teßpalme, bodičevje, kristovec, zeleni germ. folfter, f. folfter. f Olltttber, ker, (Sambucus nigra), bezeg; (Syringa vulgaris), španski bezeg, Iipovka; f. a Bergbolber, «ttiß. tolnnberbanm, f. folitnber. olnnb trbeere, kie, bezgova jagoda, f otnnberblatt, k a«, bezgov list. Šolltltbcrbliiit, kie, bezgovo cvetje, folunbereffig, ker, bezgov kis. f olunbtrbolj, ka«, bezgovina, bezgov les. Šoluitberierit, ker, bezgova pečka. ■golunberlflllž, kie, bezgova uš. f olnnberntarf, ka«, bezgov steržen. folunb crtoljr, ka«, bezgova cev, pi-havnik. foltlllbcrfOft, ker, bezgov sok, bezgova mezga. fOlltltberfßOiamm, ker, babino uho. folunberftrauß, ker, bezeg, bezgovina, naß M. bezina, coli, bezgovje. fotunberthee, ker, naß kent Russrbezgov čaj. f Olunbertrnubt, kie, bezgova kobulja. Šol5, ka«, allg. les (im Alls!, lés, SBalfc); ein ^att« »on Jpotj, lesena hiša; grüne« Jpolj, sirovina; perfaulte« £olj, gnjilad, per-lilad, perhladina, trohljenina (fämmtl. coli.); Satt» unk 2ßerfI)olj, les (fßlcßtweg); Brenn* bolj, derva, jil., (attß d rova, tute im Russ.)-, in £olj arbettett, iz lesa kaj izdelati, izdelovati, delati, narejati; ein @tü(f §oíj, foljimlfant. 785 oklešček, oklešek, sklešek, polence; ein ©djeit £otj, poleno; §olj (Bteunholj) fpal» ten, derva cepiti; »tel §olj petbtennen, veliko derv (nad) V. drev) požgati, pokuriti; SlRangel alt £olj leikett, malo derv (gojz-dov) imeti, brezderven; ker Baum foIj fd)iepett, ostreliti zver; Jgiolj madjett, dervariti; gu £olg toetkeu, zleseneti, leseneti, zderveneti, derveneti; in kett 3u= fammenfefcungeit al« ©runbioort i»itk e« Ijaufig kurdj eine ker flo». Bekeitlung ke« Bejiim» mung«loorte« aitgehaugte Bilkutigienkung auf — ovina, oker — ina, gegebett, j. B. @iolj Befleljenk, leseni, fotjobfalle, pl., terščice, teršice, iveri pl., ivčrje. 'Oljnbgnbe, kie, dervnina. oljiibnlid), f. foljnrtig. oljomionib, ber, dervenasti amiant. oljarni, f. gorftamt. Oijnnftridj, ker, pomaz dreves, drevomazf. oljonmeifltltg, kie, odkaz derv. OljOpfel, ket, lesnik, lesničnik, lesni-kovec. toijnpfclbount, ker, lesnika, oljarbcii, kie, izdelek iz lesa, lesena roba. f oljnrbeiier, ker, izdelovavec lesene robe. oOijOrm, adj., brezderven. »Oljttrt, kie, versta, sorta lesa. foljartig, adj., dervnast, dervenast, lesu podoben. 6 oljni d) C, bte, pepel iz derv. f Oljttft, ker, lesena veja, verh. Šoljnuffc^cr, ker, skladavec (zapriseženi), f Oljnugc, f. Bintilnožpc. foljnnžtonfdjcr, ker, čigar opravilo je, plavlj ene derva spravljati iz vode na suho. foljnfi, kie, #olgbacfe, kamit ^olj gu fallett, robivntca (robiti, fallen, fdjneiken), dervar-ska sekira, nadj M. drevnica, drevača, drev-njača, tepača, russ. topor. toljbflbn, kie, pot za derva. oljbalfant, ket, drevna mast, drevni balzam, 786 ©otjinr. ©Oljbat, adj., sečin; tjoljbat ntadjett, z le-sam zasaditi (golino), spodrediti les na goličavi. ©OljbttU, bet, sajenje, spodrejanje, reja drevja, delanje, stavljenje z lesam, itflčl V. leseno delanje. ©Oljbaitet,ber, dervdr, podlogar. f. a. 2Bolb= baucr. |>oIjbeamte, f. gorftbeamte. ©Oljbtd)Ct, bet, lesena kupa. ©oljbeere, f. Slallttjdje. ©Oljbttlie, bie, divja čebela, bčela. ©Oljbtlb, ta«, lesena podoba. ©Oljbtm, bie, drobnica (bie gru^t, fo leie ter ©aunt). ©OljblOtt, ta«, drevni list. ©oljblume, f. îlnemone. ©OljbOd, ber, ©eriifl, ta« Holj taranf ju jagett, kobila, kobilica, oven, koza, russ. kozly, byki; loenntie ©âge mit eiitem ®egengetoi(i>te »erfetjen ift, nad) V. uckavnica; geiterbocf, ©rantboiï, koza, kozaéa; ter ©ifamïâfer, kosec (U. £.), ber Jïafer, grizica, grizlica ; Secfe, klop (klošec, klopšec), kleš , klešč, losk, loščec, lošec; f. a. ©Oljfaftt. ©oljboben, ber, dervarnica; ein guter ©o« beit jnm ¿oljbaue, jnm 3Badj«tf>um te« Hol« je«, svét za lds. ©oljboljrer, bet, sveder za les; f. a. ©Olj= fteffet. ©Oljbtttmt, bie, okrajna hosta, germovje pred gojzdam. ©Oljbtiide, bie, leseni most. ©olj bii line, f. ©oljboben. ■poljbiinbel, ta«, butara, naramek derv. ©Oljčen, ta«, lesek, drevce, košček lesa, gojzdit. tOljbitfe, bie, debelost,debelinakaciga lesa. oljbteb, ber, dervni tat, ki derva, les krade. ©Oljbiebftaljl, bet, kradenje, kraja derv, lesa. ©oljbing, f. ffialbgetidjt. ©OljbtUif, ber, les.otisk, lesopisf. foljttnfd)laget, ter, f. ©oljauffefcer. ©Oljen, v. n., fâllen, les sekati, derva sekati, podirati, dervariti, derva spravljati; ta« ®id)f)ôrndjen Ijoljet, na drevo uiti, zbe-žati, skočiti, f. doumeli; £olj faf)reit, lés, derva voziti ; v. a. mit Holj befleibeit, f. 931-Ijoljcn; beit Dfen mit Holj fiillen, peč naložiti, nakladati. ©bijen, f. ©oljem. ©oljer, bet, f. ©oljhader. ©OljCt, pl., ©tiefeltfôljer, kopita, kalupi. ©OljCrbC, bie, perst od derv; lesna perst, lesna sperstenina. ©Oljem, adj., lesen, derven; Ijčljerner 3Ba= gen, nad) V. križevate kola, bosnik, bose kola; ungelent, štorast, štorklast, butast, okoren, lesen; Ijôljertiet 9Jagel, moznik, klinec; ^Sljetlter ®efd)macE, neslastnost, pusta, lesena slast; Ijčljerne @d)ûffel, torilo. ©oljerfpatltt^, bie, prihranitev, privaro-vanje derv. §0ljefiet, bet, dervojedec. £otjig. Oljeiffig, bet, lesni kis. oljfdti.el, bie, bakla, serb. luč. oljfohten, ba«, voženje derv. oljfollen, ba«, sekanje derv. oljfofet, bie, lesno lakno, lesna lika. Oljfiiule, bie, gnjiloba, trohloba. perhnjenje derv, lesa. ©Oljfetle, bie, pila za les, f. a. 9iflČ$iel. © Oljfetltg, adj., zložen. |)0ljfCUCt, ba«, ogenj od derv. ©Oljftmijj, bet, mazilo za drevesa, dre-vomaz f. ©oljflobet, f. ajiofer. ©oljflojjc, bie, plavivnica za derva. ©OljflBie, bie, lesena piščalka, pišalka. tolsforfler, f. gbrfter. Oljfttt, adj., dervarine prost; Sinenljolji frei Ijalteil, ne jemati dervarine. oljfreffer, bet, kukec. oljfteoel, f. Snlbftebel. OljfcObltt, tie, vožnja grajščinskih derv. Oljfnbte, bie, vožnja derv, peljaj derv, voz. oljflebnnb, ta«, butara. Oljgtbiltge, ta«, pogodba zastran derv. ^OljgefitUe, ta«, dohodek od derv. ©Oljgelb, ta«, denar za derva. ©oIjgeredM, f. gorjlgctedjl. ©ol jger edjligfett, tie, pravica na derva, na gojzd. toljgeridit, f. 38albgerid)t. OljgrafetCi, tie, paša po gojzdu, lesu, uživanje pogojzdne trave, ©oljgtanpe, tie, neka okamnelim vejam podobna ruda. foljgmnb, ter, f. ©oljboben. Oljgtiinbnng, tie, pripravljanje lesa, ki se ima pomalati. ©OljbOde, bie, f. ©oljflft. ©01J 1)0 det, bet, dervar, drevar, sekač; ein ©ogel, detal, bergles, plezovt. ©Oljhiibet, bet, šoja, šojka, irt, irta, f.a. ©obet. ©0 ljl)0l)ll, bet, divji petelin. ©Oljbafen, bet, bei Sintmetleuten, klampa, __ f. n. Stlommer. ©Oljbanbel, bet, kupčija z dervi, dervar-stvo. ©01 jI) iinb l et, bet, dervar; kdor z dervi kupčuje. folj^ofe, bet, gojzdni zajic. Oljl)(Ut, ber, mesto v gojzdu, kjer se les seka; dervarišče, dervariše; dervarjenje, dre vanj a. ©oljbouet, bet, f. ©oljljader. ©Oljbnnfen, bet, kup derv, gefdji<$tet, skla-davnica; nad) M. dervoton, naton (bohm.); koster (russ.). Oljljete, tie, kij, kijec, bet. Oljbeitlte, bie, divja kokoš, oljbof, f. ©oljboben. oljbubn, ta«, divja kokoš. Oljtdjt, adj., lesenast, drevenast, lesu podoben, terd kakor les, štrecast (od kuhe). §0ljig, adj., z lesam ali drevjem zaraščen, zarašen, obraščen, obrašea; lesen, dre-veu; boljtg toerben, zleseneti. Štoljliifer. ©OljiaJCt, bet, na<$ bent Rusa. dervosek, n a i Sul. rušnik. ©oljf ammer, bie, f. ©oljbobett. ©Oljlanf, ber, kupnja derv. toljfcil, ber, zagojzda. Oljfilfdje, bie, češnja necepljena. §0lj iIttU it Ctt, baž, pobiranje derv. § 0151 i 01?, ber, klada. foljhtedjl, f. 5-orftfncd)t. •¡poljinopf, ber, leseni gumb, duša. ©Olji Oh i bie, ogel, coll. dervno oglje. ©Oljtralje, bie, (Picus martius), černa žel-na, krekovt, pivka (»om iaute piv, U. Ji.). ©ofjlogc, f. ©oljltobcn. |>0ljlagcr, baS, shramba, zalog lesa, les. polj lan g, f. ©oljnmrm. foljlcge, bie, dervarnica. oljltgcr, ber, skladavec derv, merjevec derv. ©Oljlttie, bie, betoadjfene ©eitc eine« Ser» gež, luct) V. obraščeno, obrašeno rebro, nad) Ravn. obraščena, obrašena reber (reber, — bri). ©oijicrdje, bie, velika cipa; f. a. ©CibC= letdic. § OljJef C, bie, bira, pobiranje derv in dračja. ©OljlOŽ, adj., brez derv, plan, brezder-ven, brezlesen. joljmabe, f. ©oljmurm. joijlttogfljin, baž, dervarnica. jOijmalertt, bie, malanje na lesu. joijmongel, ber, pomanjkanje derv. jOijntatf, bie, gojzdni okraj. |jOljmarft, ber, terg za les, za derva, prodaja derv. ©Oljmaft, baS, dervna mera, mera za derva. pOljmaft, bie, žir, reja v gojzdu, lesu. ©OljntanŽ, bie, mali polh. |>0ljmel)l, bas, »on §oIji»urmern, červo-jedina. ©Oljmctf e, bie, (Parusater), gojzdna se-nica, pogojzdnica, senica, minišček. ©oljmeificr, f. ¿oljiofcr. toljmcffer, ber, f. ©oijicgcr. Oljlttift, ber, listni gnoj. to i j nt u f dj c I, ©oljnifdjcl, bie, f. SBanmfoah. 01J nagel, ber, moznik, klin. poljnteberlage, bie, dervnik. pOljOpai, ber, lesu podobni opal. ©oijorbnnng, f. gorfigefe^. ©oijpflege, bie, Iesoreja. ©Oljplah, bet, dervnik, dervarnica. ©OljpttiS, bet, cena derv, lesa. šioljraipcl, bie, f. ©oijfeile. ©oljraupe, f. ©oljitobm. poljrtdjen, bet, grablje (v ktere se love plavljene derva). ©Oljieid), adj., lesovit, kar ima obilo lesa; lesni, dervnati (kraj). toljrtifici-, bet, skodlar, deskar. Oljticfc, bie, derča, po kteri se derva spuščajo, spušajo. Soljmft, ber, saje na dervih. ftoljmif djt, bie, derča za derva, riža*, plaz, na smuko. ©oljfiatie. 787 Soljfadje, bie , lesena roba. §0ljfage, bie, žaga (and) pila) za les. ©Oljfager, ber, Žagar, ki derva žaga in cepi, drobi. ©Oljfantc, ber, dervesno seme. ©Oljfammlnng, bie, ettoa lesarija, zbira razniga lesa. ©Oljfiiure, bie, lesna kislina. ©Oijfdieii, ba«, poleno. ■BOljfdjieber, ber, veslica, lopar. fjOljftljiff, baS, ladija z dervi obložena, fjoijfdjlag, bet, sekanje derv, seča dervj frata, poln. porab; baS (Re^t, dervaščina, dervašina. í>0ijfd)lagel, bet, bet, kic, kij, serb. malj. Oljfdjlitger, bet, dervar, sekar. 'OljfÁlagSjCtí, bie, sečnja. loljfdjleife, f. ©oljnice. lOljf^neibcinnft, bie, rezba (v les). 'Oljfdjncibcr, ber, sekač, šekavec, cépee derv, lesa. ©oljfdjnetbergeriift, bas, koza, kobila. toljfdjlteibcrfage, bie, velika žaga. oljfdjnepfe, bie, (Scolopax rusticóla), kljunač, zlomka. Soljfdjnttí, ber, lesorez-j-, lesopis. foljfdinitt. in Bfggn. lesorezni. poljftytti^er, ber, rezljavee, lesorezec f, izdelovavec lesenih podob. toljjdjober, bet, velika skladavnica derv. oljfdjoppen, §0lj(thupi)cn, ber, dervarnica. ©Oljfdjroitbe, bie, svedrasta kljuka (na~ mesti klinov). " fiuiber, f. gorftfdjrei&er. breier, f. ©oljtin&er. . . g U h, bet, cokla, (bohm. drčvenek); bet gerfentljeit ba»on, nadj V. zapetnik; bas ®efied)te ba»on, naplet; bet Sogen bar* an, sedla; bet »orberjie Xljeil, rivec; ber unietfie Xfjeil, bie @ol)le, ploh. -'•ijfiuljmadicr, ber, coklar. (hiiffel, bie, lesena skleda, d) m cm nte, bie, ptavljenje, splav derv. „djmemmer, ber, plavič, plavivec (derv). §0ijfertitlttt, bie, dervaščina, dervašina, dervosečna služnost. ©OlJfeijtr, ber, skladavec derv. Šoljfieb, bas, rešeto, rejta*. ©Oljfpaltcr, ber, klavec, cepec derv, der- vocepf, dervocepec f. , ©Oijfpan, bet, ivér obet ivir, treska, ter-ska, coll. ivérje, russ. ščepa. toljfparfltnfi, bie, nad) V. dervovarstvo. oijjíiaríiecb, ©oljfparofen, ber, f. ©par* hccb, ©patofen. ©oljfpamng, bie, prihranovanje, varovanje lesa. 'Oljfjjeller, f. ©oljfoalter. oljfpcrling, f. 5Banmfoa&. 'Oijfitliiter, f. ©oijftan. oijftall, f. ©oljboben. lOljftamm, ber, deblo, aucfc steblo. lOijftatte, bie, f. 788 ©oljftaub. ©olsftnnb, f. ©ol$mel)l. ©oljftein, bet, dreveneči, ©oljftid), bet, f. ©oljfdtnitt. ©OljftOff, bet, lesovina. ©oi3fto|, ber, ^»aufe auf einanber gefegtet §oljfd)eite, skladavnica, sklada. ©Olsfiuntpf, bet, panj, porobek, štor. tOljtttg, bet, dervarski dan. Oljiflltbe, bie, (columba oenas), lesni, divji golob, duplar, grivnik. ©Oljtaubliitg, bet, Oet Staram, t»el= djer au<5 »ermoberten 2Bltrge(it bufcbetttoeife madjft, fd)lupfrig, ttttb »on einigen ©attitnj geit efbat iji), gliva. tO 1311) C C C, bet, lesni katran. Oljttngc, bie, nosila, nosilnica za derva. ©oljtragcr, bet, nosič, nosač, ki derva nosi, dervonosec. ©Oljtrift, bie, pogojzdna paša, f. a. ©Olj* frfjmcmmcr. ©OljUng, bie, dervarjenje, opravljanje derv; mit §olj Setoadjfene Šegenb, gojzd, ger-movje, šuma. ©OljUngŽred)t, baž, pravica, kje derva sekati in spravljati. ©Oljb eiid) en, baž, kosmata vijolica. fOljiJCrbtOltd), bet, poraba, potrošek derv. OljMcrlOUf, ©OljbCrfdjleif, bet, prodaja lesi, derv. foljticrtoflltet, bet, oskerbnik za derva. OlS»0ttatb, bet, zaloga v dervih, na lesu. ©OljlDttte, bie, leseno blago, lesenina, lesena roba. ©Oljttagctt, bet, voz derv, voz za derva. ©Olj tO It It t), bie, lesena stena, ©oljtoanje, bie, gojzdna stenica. ©OljBtiirter, bet, logar. ©0l$0>eg, ber, pot v les, do derv, v gojzd; et ¡ji auf bem §oigtoege, zašel je s prave poti, moti se. ©oljtocidijcl, f. ©oljlirfdie. ©Oljmert, bas, lesenina, izdelki iz lesa. ©oljtoefett, baž, gojzdnarstvo; reči, kise tičejo lesa, njega zareje in uživanja. ©OljlOltnn, bet, kukec, poln. czenv drew- niak; russ. drevotočnyj červ. ©Oljjeljent, bet, desetina od derv. ©Oljjtit, bie, dervarski čas, sečnja, doba za sekanje lesa. ©Oljjcttei, baž, dervarski list, list za derva. ©Olj J Ud) t, bie, lesoreja. ■pOl jgUn&Ct, bet, netilo iz trohljcniga lesa, ©oljjtoeig, bet, lesna vejica, ©orno gin m, f. ©ulbigttng. ©onttlcltf, bie, homiletika, nauk, kako zlagati dobre pridige; pridigarstvo. tontiletiid), adj., pridigarsk. Omilit, bte, duhovni obet cerkveni razgovor, razkladanje evangelija, svet. pisma; pridiga. t o nt o gen, f. ©ieidjariig. ontog c ttil ti i, f. @leid)arligfeil. ©011 i d) t, adj., medast, medu podoben, meden; i;onidjte šfiSorte, sladke besede. ©onigljimbler. ©onig, bet unb baž, med (t. aiien fla». SJl.), and) sterd - i, nad) M. sterdina, (bohm. stred, gen. sterdi, @d)eibeniionig); §onig bauett, čebelariti, bčelariti; £onig bre= d)en, bčele spodrezati, spodrezavati; (Sis nem £cntg um ben Satt fdjmiereit, prilizovati se komu, sladkati se okoli njega. ©Onig= in 3f>t. medeni, sterdin. ©ontgttllfcl, bet, medenik, medenikovee, sladko, metliško jabelko. ©onigfiitt, bet, medved čelebar ali medar, russ. černi medved, ©ontgiinu, bet, čebelarstvo, čebelarija, bče- 1 arij a. ©onigiauer, ber, čebelar, bčelar, medar. ©Onigfittum, bet, votlo drevo za bčele; f. a. ©onigblume. ©onigbepitnif, ba«, ©onigleld), (Nec-tarium), medeni piskrec; nad) bem Poln., mednik. ©onigbiene, bie, f. Sirbeitžbiene. ©onigfiirn, bie, mednica, medenka, sladka hruška. ©onigblafc, bie, medeni mehurček, ©onigblume, bie, (Melianthus), nad) bem Poln. medosok; f. a. SBienenfrout. ©onigbrnnntioein, bet, medenovec, medica. ©OltigbttdjŽ, ber, jazbec medar. ©OUigbieb, ber, medokradnik. ©onigbont, ber, ©onigerbfe, bie, (Gie- ditschia triacantha), ternovec-f. ©oniger jeugcnb, adj., medin, medoroden. ©OUtgeffer, bet, medojedec. ^lOUigeffig, bet, medeni kis. ©OnigftttbeU, adj., medene barve, mede- nobarven; nad) bent Serb. medav. ©onigfojj, baž, sodček medu. ©oitigfloben, bet, f. ©onigfudjen; ©onig* fdjeibe, sat, nad) M. satina. satovnica; coll. satovje, satje. ©Ontgflcden, bet, medena merlja, ma-roga. ©onigfliege, bie, muha medarica. ©onigfliefenb, adj., medotočin. ©Oltigfrnu, bie, medarica. ©Onigfrud)t, bie, meden, presladak plod. sad. ©oniggnbel, bie, bčelarske vilice, ©ontggeftfft, ba«, f. ©onigbeljnltnift. ©oniggebrcn, bet, f. ©ottigflaben (£01% fdjeibe). ©Ottiggelb, adj., medenorumen, rumen ali žolt kakor med. ©oniggelte, bie, zajemača za med. 0 ni g getu d), bet, duh po medu. ©OHiggefdnnatf, bet, slast po medu. ©oniggefdjmitlft, bie, (Meliceris), medeni otok. ©oniggcmitl, baž, satovje, satje. ©Oltiggraž, baž, (Holcus lanatus), volnata pahovka, poln. medena trava. fontggiilie, f. ©onigjinS. 0 n i g i) 0 f t, adj., medast. fonigbanbel, bet, medarstvo. OntBpnŠlir, ber, medar. £oiU0l)itittmri. § D It i 01) n Ht lit Ci, ber, čmerl medokradn»k. S0tti0iti«, ber, f. §oni0beljiittni#. Sotttgilee, ber, medena detelja;f. Siipiee. Sottt0for6, ber, medovnjak. $Dni0!lt«Cn, ber, ^reffctiutljeit, mali kruhek, mali kruli; sterdenica, medena potica, bohm. medovec, pernik ; elit mit ■Çottig ge* fûfttei ©flerbtot itt Sortit eitte« Slabe«, meden, sterdén kolač; .gionigflabett, obet§o« nigf«eibe, f. biefe«. §Olti0ÏU(ÎU(f, bet, medena kukavica. Snniijlcim, ber, medeni klej. £>Otti0lefe, bie, paša čebelna, branje medti. S on i'oliven, f. Sotti0ittint&. $OUt0lOd), ba«, medinjaček. Soni0malirte, f. §oiti0fln&ett. 0 It i 0 Itt Bit I, ba«, medolizec, (sladkosned). ÔDlti0tttonat, ber, medeni mesec. $Olti0tttltltb, ber, medene usta, medéno-sladkc usta. $oni0pfnft, bie, f. £oui0$clle. éo'tifliïflttfier, ba« , medeni obliž. §oni0t>rolic, bie, ogled, preskus medu. ■5>0 Jti00It CIIC, bie, medeni izvirek. §Dni0rti)C, bie, sladke besede. $Otti0reid), adj., medovit, medovnat, sterdi poln. Soni0faft, ber, medeni sok. Sotti0fttntmler, ber, medobir. §oni0faU0tr, ber, (kolibri), kolibrič, me-doses. $oni0fdjcilie, bie, sat, coll. satovje, satje. §Oni0Îd)metterIilt0, ber, medeni metulj. §Olti*0f«lteibcn, ba«, spodrezovanje sa-tovja. Soni0fd)nittc, bie, Kruh z medam. §Oni0f«UjJ}>e, bie, medovita luščina, lu-šina. $oni0feint, ber, ©«eibentjonig, Sungfern? Ijonig , satovni med, med v satovji , čista sterd, čisti med, ki se cedi iz satovja; poln. U. rim. patoka. joni0ftcin, ber, etloa (kamen) medenec. )oni0itintmc, bie, sladki glas. joniàfiif, adj., meden, sladek kakor incd. jDni0fiife, bie, medenost. joni0tttfct, bie, f. §oiti0fdjeiûe. §Dni0tti0 , ber, testo z medam. §Oni0tbtttt, ber, medena rosa, na« V. mana. 6OUi0tOlt, ber, sladki glas. £>oni0tobf, ber, lonec za med. Soni'0tronf, bet, medica; medena pijača. |>oni0tro$fen, ber, medena kaplja. t o ni omote, bie, f. §oui0(«cilic. Oni 0 ID af|er, ba«, medica, medena voda. $oni0tBCiit, bet, f. SDîctl). Sont0U)itfe, bie, (Lathyruspratens.), 3Bie* fenplatterbfe, travniški grah. toni0ttiori, ba«, medena, sladka beseda, onigjebnt, ber, medna desetina, desetina od medu. §oni0jelle, bie, medeni piskrec, russ. (ja-čeja). §Oni0jtn§, ber, bčelnina, mednina, davek od medu. Soi)fenntt«ltio0el, 789 Sont03Udet, bet, medenina. Sonnet, adj., pošten, pristojin. S o h n e u r, (franz.), f. ©b«, ®bretMeintt0; Semanben §onneur« ma«ett, koga počastiti. častiti, sprejeti, sprejemati goste in pogostiti jih. Sonnornliel, f. ©ijrcntticrtf). fioitotont, ber, eitte« SBedjfet«, počastnikf; honorant mcnjice. S ono t ar, ba«, plačilo, odmčna (za knjižne in umetnijske dela, počastno plačilo). £oitornr=, in 3f&gn. počastni. ilOltOPOriJflicbt, bie, dolžnost plačevanja. Soitor Ot, bet, (eiite« 3Be«fet«), počastenecf» honorat. Souorntiou, bie, počastf. šonorfltiongoefiiiltr^ bie, počastnina. S 0 II01' Itt i 0 r C it, pl., imenitniši, odličniši stanovavci kaciga mesta, odličniki-f. Sonortrett, v. a., počastiti; einen 3Be«fef, počastiti mcnjico, vzeti jo na čast; plačati, plačevati pisavce, umetnike, zdravnike, učenike, učnike. IlOVfn! in t., hop! hopsa! liopsasa! So^fett, ber, (Humulus lupulus), in alleit fiato. hmelj; mit §opfen attmadjen, hme-iiti; -Sopfcti ttltb £D?atj oerlterett, prazno slamo mlatiti, bob v sieno metati, bolim. zastonj svečo žgati; f. a. iBittlj; toitbet .gopfeit, srebotje. tOiJfen=, in 3f&gn. hmeljni, hmeljev, oi)fen, v. a., ba« 93ier, =ohmeliti, nahme-liti, hmeliti, tla« V. limeljati. §0i)f ettoder, ber, hmeljnik, hmeljišče,lime-Ijiše, svet za hmelj. Soijfettfiou, ber, ravnanje, sajenje, obdelovanje hmelja, hmeljarija, hmeljarstvo; beu •&epfenbatt betteiben, hmelj obdelovati, pridelovati , ravnati, s hmeljem se pečati. $>0j>fenllflttcr, ber, hmeljar. §0,i)ien6attm, ber, (Ptelea trifoliata), ttadj Stil. trolisti hmeljevec. foilfenlllntt, ba«, hmeljev, hmeljni list. O^fenfiliite, bie, hmeljev cvet. |»0i)fetti)0beit, bet, svet, tla dobre za hmelj, ŠolpfCltbotre, bie, hmeljna sušilnica. f) 0}) f en Cttle, bie, (Phalaena liumuli), hmelj arf. toljfcttfndjier, ber, hmeljna sadika, oifenfelb, ba«, f. §oi)fctto(!er. Soiifett0flttcn, ber, f. šoiifeimtfcr. |»qi>feuboinlin«C, bie, (Carpinusostrya), černi gaber. $0i)fcttl)0nbcl, ber, hmeljarjenje.kupčija s hmeljem; ^opfenf)anbet treiben, hmeljariti. §0|)fCHl)0ni)t, ba«, hmeljna mošnjica, glavica, hmelj. $ Ojlf ettl) ef e, pl., perve olove droži (od hmelja grenke). SoiJfCItfontmer, bie, hmeljnica. §oi)feitfeittt«ett, ba«, hmeljevakal, bolim. hmeliček. Sollfenllec, ber, (Trifol. agrarium), mer-mulika (U. JI.). §0i)fCtttnebl, ba«, hmeljeva moka. §oi)feitna«lt)O0el, f. §oi)feiteule, 790 Hopfenöt. jflpfettöl, ba«, hmeljevo olje. itopfcurattfe, feie, hmeljna verv, poln. chmielina. (OpfCnreid), adj., h melje vit. jopfenfad, bet, vreča za hmelj, jopfcitfalat, bet, hmeljeva salata. >opfenfeibe, f. gladižieibe. jopfenfttbe, bie, £o(>fetiforb, hmeljno cedilo. >opfenfpargel, Hopfenfproße, f. Hopfen* ietmdjen. HopfCllftaiige, bie, kol, zatič za hmelj; fig. eine lange pagere Herfen, dolgež, švigla, rantež, podajavnik, dolgin. joflfenftanbc, bie, hmeljevina, hmelj, iopfento äff er, ba«, hmeljevica. jopfenjapfen, f. §opfenpanpt. )Öpfner, ber, hmeljar. ^Oppeln, tJ. n., püpfen, poskakovati; f tuliti (eigentt. brüllen). Jörnen, a., bosti, z rogmi bosti ; ein-anber hörnen, bosti se, terkati se; gehörnt, rogat; geijörnter Sdjluf, Siletttma; adj., f. hörnern. Sörnerlrnnlhett, bie, bei ben ©ienen, ttadj V. šetice. pl. ©OmcrlOŽ, adj., brezrog, mulast; mulec, serb. šut. ©brnetntoljn, ber, kervnomlečnik, ker- vomlečnik. ©Ötnttn, adj; rožen, ©ornttffljall, bet, trobljenje, glas roga. £>örnerfd)nörlel, ber, polž rogač, ©ömerträger, ber, rogač, f. §nl)nrei. ©Otnttj, b a«, srebrasti rogovec t-f>orneuie, bie, (Strix otus), nad) V- mala sova; rogata sova; russ. syč. ©Otnfarbe, bie, rožena farba ali barva. ©Otnfarbig, adj; rožene farbe. ©omfttnle, bie, gnjiloba roga. Šornfetle, bie, glavničarska pila; kopitna pila. ©ornfelSftein, f. £ornfietn. oornftffel, bie, obramnica za rog. fjomfifdj, bet, (Esox bellone), SWeerna» bel, jigla; (balistea), russ. rogonos. tornförntig, f. ©ontnrtig. omfiiftig, adj., s kopitarn na nogi, ro- gonog. lorngetoebe, taS, rožna tkanina, jornglažtrj, f. £orner3. jomgolb, bas, naj slabši zlato, jornbart, adj; terd kakor rog. »orniflut, bie, im Sluge, (Tunica Cornea), rogavka, rožna koža, rožnica. jornbefht, ber, (Belone), f/ fjornfifd). jO m t d) t, adj., roženast. jörnig, adj., rogat. jornif, bte, (Vespa erabro) , sersen. jornjagb, bie, lov z rogam. gornja g en, ba«, gonja z rogam, s troblje-njem. $0rn!antnt, bet, roženi glavnik. §0t U 791 jornlirfdje, f. £erlitie. pomllee, bet, (Lotus corniculat.), Marije Device šolnici. porniluft, bie, ant £ufe eines spfetbe«, p6č, rožna poč, počeni rčg. POtniliiftifl, adj., počeniga roga, kopita, jornfornlle, bie, rožena koravda. ijomfltdjcit, ber, rožič, i orntiintmel, f. Siintmcl. jornlnlerite, bie, rožena svetilnica. Ciomltint, bet, roženi klej. pomleifte, bie, att bent Snbe eittet hčljer« ttett Safel in einer Stutb eingefdjobeite, la-šta*. 5ornleitd)te, f. ©otitlafetnt. gornlož, f. ©btnerlog. 5orttnteffet, ba«, glavničarski nož. JO ttt nt C t ali, ba«, rožna kovina. 3or nimfe, f. Dibinocerož. ?0rn$lattc, bie, rožena plošča, ploša. )0tn$reffe, bie, glavničarska stiskavnica. jomtidjttr, bet, izravnovavec rogov. jornrofe, f. |>ie8feit3. ©Ubner, bet, zemljak. ©iibf dj, adj., zal, lep, čeden, berhek, ličen, fleten», f. a. Strtig; adv., fei hübfdj ruhig, bodi lepo pri miru. ©iibf(he, ©übftfjheit, bie, lepota, žalost, berhkost. ©iibfthen, a. u. r. zališati, lepšati, lepo- titi, lepotieiti, Iišpati kaj, se. ©Ud), f. ©OUf. ©udje, bte, audj ©tteh, u. ©ui.), podkov, auch podkev; ein tieine« Jjjufeifen, podko-vica; baä Sßfetb tjat bie .giufeifeit »erloreit, konj se je zbosil; bie ^itfeifen auffdjlagen, podkovati konja; nohtna!« obet anbetž, pre-kovati konja, preobuti. fnfEtfetltttitg, adj., podkovast. nfctfeniraut, ba«, (Hippocrepis), konjska podkov. §ltfctfeitnafe, bie, (Rhinolophus ferrum aquinum), veliki mračnik. tufcifcnftttf, ber, kovna torba. UfEifenftah, ber, železna paličica za pod-kove. tiife I, bte, osterv, roglja. iifEltt, v. a., v ostervi zlagati; nad) Gutsm. ostervati. Siifclftange, bie, stožir, roglovača. UfElt, v. «., f. Sraui^cn; ritati; gehufte Shiete, kopitniki, kopitne živali, ©tifcnet, ber, zemljak, celi zemljak, celi kmet. ©nfengelb, ©nfcitfltof^c«, f. ©ufen= ftcucr. © It f C It g U t, baž , cela zemlja, cela kmetija. fufenpfemtig, f. ©ufenfteuer. ufenftener, bie, ©ufenfthoft, ber, ze- meljnina, davek od zemlje. tUfEUjittS, f. ©UfeilftCltCr. ufförmtg, adj., kopitast, kopitu podoben. tUfgEftbtoilr, ba«, ugnjida na kopitu. Ufijantinet, ber, podkovavno kladvo,pod-kovnjak. ©Ufig, adj., kopiten, z rogam; I)lIfige ^hiere, kopitniki. ©Uf l Ott iti), ber, (Tussilago farfara), lapuh, podbel, lepiš, lapušček, lapušek, lupine, oslova stopinja, ©uf nagel, bet, konjik, konjski žebelj, pod-kovnik (M.) ©iifner, f. ©iifener. ©itfräuntcr, bet, kopitni nož. ©uffitltgcthtere, bie, pl. (Ungulata), kopitniki. ©uffdjtag, ber, baž ©efchtageii ber 5ßfetbe, podkov, podkovanje, podkovavanje; bie gährte eilte« ifferbc«, konjski tir ali sled, konjska stopa; udarec, peket s kopitarn ; bet für bie $ferbe gebahnte SSeg an beti glüjfeit, wenn fxe ©djiffe gießen, nad) V. vlačugar-ska steza, konjska pot, f. a. SreppCttOtg; f. Sliferfelb. ©uffdjmieb, bet, konjski kovač, ki konje podkovava, f. a. ©robfthmieb, ©nfftentpel, bet, podkovni prebijavnik. ©iigeltt. 793 fitft, ba«, glas lovskiga roga, iiftnber, bie, (Ischiatica major), večji be-derna žila; (Ischiatica minor) manjši be-derna žila. ©iifibetn, ba«, ©iiftblatt, ba«, bederna kost, nad) M. it. Sulek kolk (kuk); f. a. Sarmbein. ©iiftbeinlod), ba«, kolkova votlina. ©iiftbeinlod)mnŽfel, ber, mišica kol- kove votline, ©itftbcinln^ncrbc, bet, čutnica kolkove votline. © iif tb Iltittb tr, bie, bederna žila privod-nica. ©iiftdfcn, ba«, bederce. § iif te, bie, (Femur), nad) Gutsm., bem Altsl. u. ailett fta». 5W. bedro, nad) V. kolk (M. kvok u. kuk). ©iif t en t nb rn, adj., hrom v bedrih. liro- mast v kolku, ©iiftgeteni, ba«, bedern, kolkov sklep, ©nftgiere, pi. kopitniki. ©iiftijorn, f. ©iefljorn. ©iiftlod), ba«, kolkova jamica, ©iifintulfel, ber, bederna, kolkova mišica. tiifinerbe, ber, bederna, kolkova čutnica. iififjfnnite, bie, bederna, kolkova šiška, čašica. ©iiftfchlngnber, bie, bederna žila odvodnica. ©iiftftiii, ba«, kos v kolku, ©iiftnerrettiung, bie, izvinjeni kolk. ©iif t tt) C J), baž, (Ischias, malum Ischiaticum), križna bolezen, bolečina v bedru, terganje v bedrih. ©ufjnnge, bie, podkovavne klešče, pod- kovne kleše, ©nfätöang, ber, ozkost kopita; hnfjwättgig, v peti tesniga kopita, ozkiga roga. ©iigel, ber, (fieinet S3erg) grič, hribec, (bei Gutsm. hriber), breg, brežič, brežuljek, hom eig. holm (altsl. hl'm), holmec, reber, berdo, berdce, gorica, poln. u. bölim. pa-gorek; .¡pügeldjeit, klanček, griček; eitt Heiltet .gmgel auf betraut, ogerc, eig. ogrec; bie @d)ate bet ^omeranjeit ifi oft mit wies len •gügeilt befefjt, ltadj V. pomorančni lup je velikrat ogerčav; 9WanIWltrf«bügei, ker-tina; ®rabt)ügel, gomila; f. a. ©ötfer. t iigel ab, navzdol, f. a. Scrgab. iigelamcife, bie, rujavi mravljinec, ©iigelauf, adv., vkreber, vklanec, f. SBergs auf. ©iigelbettiobner, ber, hribljan, berdar, (bric), holmčan, klančan, gričar, sle-menčan. ©iigelerbbeere, bie, (Fragraria eollina), ttaiih M. trosk - a. ©iigeiförniig, ©iigelidjt, adj., Mügeln ¿¡bntidj, hribčast, berdast, goričast, griču podoben. ©iigelig, adj., Jpget habenb, hribat, gri-čat, hribovit, hribovnat, berdo vit, brežen. tiigellanb, ba«, berda, holmje, hribovje, iigeln, ftdj, v. r., preiti v hribce, prihajati berdovit, ettoa holmiti se. 794 Pgelteiíe. $ugclrtii)c, bie, versta gričev; griček za gričem. ©llflelriiden, ber, sleme, herbet holma. int. hu. fiuljn, baž, kura, kure, kokoš, aitd) puta; •§iiljudjett, putica, kuriea, kokoška; alž jllligea ijllljn, pišče fserb. pište), piše, piščanec, pišanec, pišček, piščika, piska, putka; riti bliubeS §ufjit finbet aud) tooljl eiti .Rom, eine @rf>fe, tudi slepa kokoš zerno najde; eiii @itt 3af;r alte« •§utjn, baž nodj itidjt @iet gelegt, jirica, ja-ričica; Iluge ^u^tter legeit aud) in bie 9tef* feln, tudi gosi včasih spoderkne; tudi modri možje včasih greše; tdj Ijabe nodj ein .§ubndjen mit bir ju »fiucfen, imava še eno skupej; traidm., jerebica. ©iilin d) tu, f. pljn. Ž> it ft It Cr = in Sfggn. kurji, kokošji. filljneranr, bet, f. Pbntrgeier. fiiiljnerttbenb, bet, i|3oltera6enb, tičja noč, predporočna noč. ©¿Ijnerauge, ba<5, kurje oko, russ. mozolj na nogi. ©fiineraugenlieere, f. (Slftkere. fulincr&etse, bie, f. pbnerfaitg. iiljnetliifi, bet, f. pljnerbatnt, @audj* beit. fiibnetfirattn, bet, pečena kura, kokoš, iiljnerfiriilie, bie, kokošja, kurja juha. ©iiljnetbatm, bet, (Alsine media), kurje čevica, črevica; (Anagallis) červivnik. ©iihnetbtcfi, ber, kurji tat; f. ©Iihnttgetct. 2BiefeI. ©iibttertt, bil«, kurje, kokošje jajce, »iibitcrcr, ber, f. pljntrbiiitbler. piibncrfaitg, ber, lov na jerebice, tta<$ V. jerebji lov. jiiljnerfiutger, ber, jerebičar. jiibntrfebtrtt, pl■ kurje perje, jiibntrfletfdj, baž, kuretina, kurje meso. jiiDnerfreffer, f. Pbnttgeier. jiiinetfltg, ber, kurja noga. jiiljncrfltttcr, baS, kurja kerma, piča. ©ttljttergam, baS, mreža za jerebe. žiibHCtgCttr, ber,(Falco Milvus), skopec kokošar, nad) F. postojna, škarnjek, miiljnetmijr!t, ber, kurji terg, terg za kokoši, za kuretino. iibntrmild), f. S3ogeintiid|. iifinttmift, f. Pbnttfoth. iibnemeft, ba«, kurje gnjezdo. iiiinetneh, taž, mreža za jerebice, iiltntrptft, bie, kurja bolezen, kuga. ii i) tt 111 a n t e, f. gijtenprtič/btetbiatteriget). iihncttnf, bet, bie gelbfmhnet ju tufen, jerebji klic, vab, jerebja piščal, pišal, petje jerebic. ©iibncrfdjrott, ba«, jerebičar,jerebičarji pl. SiifjnerftaU, ber, f. pfmerljaug. |»iibnctftangc, bie, §üf)netleiter, ^ühnetfi?, gredi, pl., w&) bem Poln. greda, russ. na-sést-i. ©iibncrftctge, bie, kurnik, kokošnjak, m @t. nací) M. kobaca, gredica v kurnik. ©iibntrfteifi, ber, kurja merda, merdanja. tiibucrftoijfcr, ber, kdor kokoši pita. iiljjtttDiClj, baž, kuretina, živavda, (serb. živad). ©iibttcttiogt, bet, kurji pastir; SBártet ber jermen £)iif)ner, kokošar; £üf)nert)ánbler, kokošar. iil)ncrtnartcr, f. fiiibnerbogt. iiiinernjcifi, f. pSnctbanbictin. iifj nt rumbe, bie, f. pbntrgeitr. .iibnettoerf, baž, kuretnina. iibnttjinž, bet, kokošnina. ii i) tt C15 U d) t, bie, kokošarstvo, reja ku-retine, ©ulju, bet, f. Ulju. §Ui! int. hoj! smuk!; in eitiem §ui, na mah, * ko bi trenil (z očmi), f. Jiugenblitf. ©n!, f. puf. |julb, bie, milost, blagost, blagovoljnost, dobrovoljnost, prijaznost; mit §ulb beban* beln, milostivo, blago ravnati s kam. Uibbliif, bet, milostivi pogled, ulben, v. n., miiostivbiti; f. a. plbigtn. ulbetfiiili, f. pibrcid). ulbgeftalt, bie, blaga podoba, uibigen, v. n., bent Sanbežbetro,priseči, prisegati zvestobo, udanost prisegati komu, serb. zaveriti se, veru dati; et tyulbigt SBaljrbeit, resnico ljubi, resnice se derži. ©ulbiguug, bie, očitna obljuba zvestobe, udanosti, prisega zvestobe; ^utbigung let* fien, f. plbigtn; fin- spoštovanje, čislanje. IMbtpttgSefo. fjttíbtgitltgSttb, ber, prisega zvestobe, vernosti. ©albigungStítg, ber, dan prisege vernosti. udanosti. tuíbin, f. ©rajie. Ulbreid), adj., blag, milostiv, premilo-stiv, blagovoljin, preblag, dobrotljiv. ©nlbboll, f- ©nlbreich. + ©iilfe, ©tlfe, bie, pomoč, pripomoč; po-maganje; oljne frembe Jpütfe, samotež (adv.J; mit Jpütfe be« ©tanteé, z jeklam; Jpülfe tljun, leiilen, pomoči, pripomoči, pomagati; e« ift feine Jpüífe meljr, ne pomaga ne kadilo ne kropilo, JU Hülfe eilen, priskočiti; ju Hülfe neumen, privzeti, privzemati; ju Jpülfe tommen, na pomoč priti, priteči, prihajati, iti; um Hülfe bitten, rufen, na pomoč prositi, pomoči prositi, na pomagaje klicati; ba« Šegentljeil bet 5>üífe tljun, itt 3(it. U. im Serb. odmoči, odmagati (Bog pomore in odmore); JU £)ülfe! pomagaj! pomagajte! (kdor je živ); f. a. Unterftiij* jung, SSerftiiríung; bent $ferbe Quilfe tljun, (in ber Steitfunjt), konja spodbosti, spod-badati; jur., f. ©JCCUtion. ©iilfemf, ©ilfetltf, ber, klic na pomoč, na pomagaje, serb. pomaganja. fjiilftftrtig, adj., pripraven, voljan komu pomagati. fjülfeletíter, bet, pomagavec, pomočnik, ©ülfeleifttrttt, bie, pomočnica, pomagavka. ©jiilfeleiflung, bie, pomaganje, pomoč. ©iilfefudlCnb, adj.. pomoči iskajoč, iskaje, f. a. Sittfteller. ©Ülfeffltltleitb, adj., pomoč obetajoč, obetaj e. fjiilflidj, adj., pomagljiv, pomočin, pripo-močljiv; 3emaubeit ^ilfteic^e §anb reinen, pomagati komu, pomoč mu dati, ttadj V. opreti koga. ©iilflOŽ, adj., brez pomoči, zapuščen, za-pušen; Ijülflo« Xaffert, ne pomagati komu, zapustiti ga. ©iiiflofigfeil, bie, ettoabrezpomočje, brez-pomočnost, zapuščenost, stan, v kterem je kdo zapuščen in brez vse pomoči. tiilfrebe, bie, izgovor, iilfreid), adj., pomočin, pripomočin, pomagljiv, milostiv; Ijüítreiche Hanb teijlen, dobrotljivo pomagati komu. ©itlf$ = , itt Šffcgn., pomočni, pomagavni, — pomoči —, za pomoč, jiilf g flb ttff C,bie,prošnja(pisana)zapomoč. jiilfŽBlltt, ba«, pomočna služba. )iilfŽarBetfet, ber, pomagač. jiilf 3 ar itt cc, f. ©iilfflicer. jiilfžiiau, ber, pomočno kopanje, delo. jiilfžb cnmtc , bet, pomočni urednik, jiilf §6 ebii rf tig, adj., pomoči potreben. jiilf§6tfcf)0f, ber, mali škof, f. Suffragan. )itlfŽ6ittC, bie, pritična prosba. jiilfžBrief, ber, f. ©rfiidjfdreiben. jiilfžfilld), ba«, pomočne bukve. ) ii If g e rili e tling, bie, ponudba pomoči, '»iilfégelb, ba«, ©ttbftbicn, pomoč vdnarjih, dnarna pomoč, pife. 793 ^iilfžgetto^, bet, Sllitrter, zveznik, pomočnik. ©iilfžgrunb, ber, podpora, pomočni nagib- ljej ali vzrok. §lilfžhcer, ba«, pomočna, pomagavna vojska ali armada. © illf 8f affe, bie, pomočna dnarnica. ©iilfžtritg, ber, pomočna vojska. ©iilf3mad)t, bie, pomočna deržava; f. a. ©iilfSgenofl. ©iilf Žmiltel, ba«, pomdč, pomocek, po-moga, pomagalo (al« Snftrument), pomdg-ljej, pripomoček. ©iilfSnOte, bie, (in bet Sottf.), pomagavna nota, sekirica, ©it If Sorg an, ba«, pomagalo; f. a. ©iilfS= amt. ©iilfžperf on ale, bas, etwa pomočno osebje, pomočniki. ©iilfŽiJtebigcr, bet, drugi pridigar, fjiilfžgitelle, bie, pomoček, zaloga, ta ali to, ki koga zaklada s čem, izvirek, od kodar kdo jemlje, dobiva —. iilflredjl, f. @fecntion§red)t. iilfSfbet, pomočni stavek, iilfš it euer, bie, pomočnina. iilfSftOff, ter, pomočna roba, snova. iilfžftollen, ber, pomočni rov. iilfžtmpljcn, pl-, pomoč, pomagavci, pomočni polki, pomočna armada, (poln. wojsko positkowe). ©iilfžoertrag, bet, pomagavna pogodba, pogodba zastran pomoči, zastran pomaganja. ' ^öötier, f. ©iilfgtruWcn. goollftredung, f. ©fceulton. žmiffenfd)aft,bie, pomočno znanstvo. : g 10 o r t, ba«, f. glitftoorfj ©iilfžjeitttiort. SjeittOOri, ba«, pomočni, pomagavni glagol. ©iilfžpllaitti, ba«, pomočna colnija. Siilftilätig, adj., pomagajoč, pomagavcn. ©iilftoiirj, f. gibtfdj. ©iille, bie, ogrinjdlo, ogrinjača, pokrivalo, zagrinjalo; ®e(Je, odeja, odelo, odevalo, zastor, zastiralo; dmbaflage, ovoj, zavoj; f. a. Sßetlcibnng; bie Hülle unb gülje haben, vsega dovolj imeti, na prebitek imeti; et nahm bie Hülle »ott meinen Jlugett, on mi je odperl oči; e« fiel bie Hülle ootl meinen Slugeit, spregledal sini , oči so se mi od-perie. ©iillett, v. a., gattj in einen biegfanten Äor* pet toicfeln, zagerniti, zagrinjati, audj za-streti; bebecfeit, odeti, odevati, pokriti, pokrivati; ftdj itt einen äWantel hüllett, vplajšč, plajš se zaviti, zavijati; s plajščem se oger-niti; ba« ©effdjt in« Sitih hüllen, obraz, obličje z ruto pokriti, zakriti; f. a. ©ilt= hiillen, Verhüllen. ©iillenloS, adj., brez ogrinjala, odeje, raz-gernjen, razodet, razgaljen. ©iillern, f. SJiollen. ©ii lile Ith, ber, ovojek. ©iillmooč, f. gluintoog. ©iilfe, bie, »ergt. ¿olji, (Ilex aquifolium), božje drevcc, kristavec; ba« petgaments 796 ©iilfen. * artige SamenBehältitifi ber $jkttjen, unb bie fjautartige @ßale ber grüßte, naß V. obla-eina, obokina; bie Bälglein, tooritt bie ®e* treibeförner eingetoicfelt ftttb, luščina, lušina, lusk, (serb. ljuska), pleva, russ. äelulia; bie äußere Sßale betSßeinbeere, befonber« naß» bem bet Saft au«ge»rejfet toorben, meh, dropa, taška, luščina, lušina; bie ratße Sßale ber .Raftattien unb Bußeißeltt, jezica; bie innere leberartige, koža, luščina, lušina; alt beit #afetnüffen, Worin bie Stiß fielet, češulja, luščina, lupina; bei bett gi* feien, Srbfen unb fotiiligen fmlfenfrüßten, (legumen), strok, coli, stročje; auf beut jfarft, kozule, pl.x bei bet £>irfe, meh, me-hina, mekine. ©Ulfen, ftß, v. r., stročje dobivati, v stročje iti; hülfen Verlieren, luščiti se, pre-zati se; d. a., au« bett hülfen breßett, bie drbfeu, (Jißeln u. bgl. fülfen, ružiti, luščiti, lušiti; bei Stüffen, §afelttüffen, rob-kati, ružiti. f. (fit t hülfen, Aushülfen; bie Äaftanien, 9lüffe ber inneren Jpaut befreien, lupiti. ©ülfenbaum, (Hex), f- ©ütfe. © iilfen eiße, f. Steiiteiße. © ii I f e n f i) r Ut i g, a. «., uljuditi, poljuditi, oli- kati, kakor se človeku spodobi, ©untanifiruufl, bie, uljudba, omika, ©umaitiiiit, bie, človečnost, uljudnost, priljudnost, poln. ljudskost. ©itmanitätSfßiiler, bet, humanist, ©umnnitätgjttecf, bet, namen človečnosti, človekoljubja. ©untber, f. ©munter. funtntel, ber, f. 3ußtoß3. Urttntel, bie, (Apis terrestris), čmerel, i naß Ol. u. beut Böhm, čmelj, čmeljec, bei f Gutsm. šumel, (betttfß, »gl. jeboß russ. šmelj), f. a. $rohne. ©untntelfänger, ber, itt ber Bieneitjitßt, kobilica, lovivka trotov, ©unttnelfliefle, bie, berkasta muha. © u nt nt e I i t), adj., tur j, niebrig u. biet, čokljat. ©untmelbogel, f. Solibri. ©Itntnten, v. n., brenčati, berneti, naß M. čmereti, naß V. liomvati (?), f. Üb. (Summen. ©umer, ber, (Cancer gammarus), morski rak (veliki), ©umcrale am i etil s. oglavnica. ©umor, ber, volja (dobra), f, a. Samte. ©nnbegebell. ©ltmorifi, bet, zabavljivec. zabavljivi pi- savec, humorist, ©umoriftifß, adj; zabavljiv, šaljiv, hu-morističin. ©umf), ber, f. Stumpf, ©untpe, bie, f. ©urnpeu. ©iimpel, f. ©aufen. ©It Ut Hin, ©umpen, v. n.,bendati, opotekati se, hramati, šepati; v. a., f. (\flfttU ren; ljiini»eln, hum»en, mtt Untoijfenheit arbeiten, uitb bie Säße babitrß »erberben, ftüm»ertt, budati (F.). ©ltmf)en,ber, grofje«Sritlfgefßitr, kupa, cehta. ©ltntpler, ob. ©ümpler, ber, f. Stiimpcr. ©umfeu, f. Summen, Sßnarßen. ©untuž, f. Sammerbe. ©Ultb, ber, pes, gen. psa (Oberfr. a. pesa), pse, gen. pseta; coli. p»sjad, (ein gtojjet ^unb, serb. psina); ein junget §nttb, ščene, šene (attß böhm., poln. U. serb., altsl. šten'c, štenica); ein fleiner Sunt, f. ©iinb= ßen; bet gtofje §nnb, (astrj.mä) Gutsm. kuzlak; ber jliegenbe §uitb, nek velik netopir; ^ttnbe galten, pse imeti; ettoa« ben Junten jutoetfen, kaj psam vreci; Sentan» ben tote einen čmttfc halten, gerdo, zanič-Ijivo ravnati, naß V. na pasjem mestu ¡miti; »iele Jpunbe jtnb be« £afen Sob, f. ©afe; auf bett ¿punb fommcn, na nič priti, na zadnjo zarezo priti, pasti na doljno vejo; e« nimmt fein £unb ein Stücf Brot »ott ihm, še pes ga ne povoha, ne pozna; fte »erj tragen ftß toie §ttnb itnb .Sajse, gledata se kakor pes in mačka; (naß Gutsm. bie et* ften ©mibe ertränft ntatt gern, perva obrest gre za duri sest); jtoei §unbe an einem Beilte »ertragen ftß feiten, če dva psa eno kost glodata, se skoljeta; mit gejtoungenett ©ttnbett ift nißt gut jagen, prisiljeni pes zajca ne ulovi; e« toirb ihm belontmen, toie bent §ttttbe ba« ®ra«freffett, naß bem Serb. teknilo mu bo, kakor jarcu juha; ba liegt bet Jpitttb begraben, v tem germu tičizajic; ben fßlafettben ^uttb foll 9liemattb toeiett, ne budi psa, kteri spi (spava); er geht toie ein begojfettet §ltttb, gre kakor poparjen; et ijt Befannt toie eitt Buntet Jputtb, znan je kakor slab denar, povsot ga poznajo; toie eitt £>unb, po pasje; toer ftß mit ©mu ben nieberlegt, fteht mit glöhen triebet auf, kdor k psam lega, z bolhami vstaja; ba» mit fatttt man feinen §uttb auž_ betu Dfen lotfett, ni za nobeno rabo; ni piškavi-ga oreha vredno; bei bett Böttßem, na-tezivnik; eitt h"ßle>3 Behältnip im Berg» baue auf 4 SRäbertt, Sßutt ober @rj itt bet ®rube fortzubringen, truga*, rudarski vo-zek, f. a. ©OfJcihltUb. Uttbnriig, adj; pasji, po pasje, iiltbßen, baž, pesek, psiček, pseče, breče. kuželj, kužek, (seri. kučak, kuče). ©unbearbeii, f. ©uitbšarbeit. tunbefell, f. ©imbehaut. «nö ef reffen, ba«, slabo jelo, (böhm. žradlo - žrelo), ©unbegebell, ba«, laj, lajanje psov. £unbegelb. finnbegelb, f. Spotfgetb. fitubcbnarling, f. ©aarting. ©unbehaitž, bas, ©unbehiitte, bie, f. ©unbžftali. t unbebaut, bie, psina, pasja koža. unbelateme, bie, et warb mit bet ©un* belaterne ausgeleuchtet, s palico so mu pokazali pot. ©unbclfluiij, f. funbžtnoblaitdj. ©iinbeln, v. n., opesiti se, oščeniti se, pesiti, ščeniti. ©UUbelOd), baS, fig. temna luknja, revno stanovališče, stanovališe. ©unbenott, bet, norec na pse. |>unbcpeitf Stoteren, stostrok, sto- gub, stoternat. ©unbertfättig, adj., stokraten, stoternat, stokrat toliko , samosto. ©unbertfüßig, adj., stonog, stonožin. ©mtbcrtgltebig, adj., stouden, stočlen. ©unberthiinbig, adj., storok. Šunbetthnupt, bas, stoglav, stoglavec: f. a. SBiannžtrcu. ©unbertbaupitg, adj., stoglav, stoglaven. |>uiibertherrfd)aft, bie, vlada stotine, sto mož. ©unbertiithrig, adj., stoleten; bas hun* bertjährige gejl, stoletnica, ©unbertiährige, ber, stoletnik; bie, stoletnica. ©unbertjührtilh, adv., vsacih sto let. ©unberttopf, f. ©unbcrttjnupt. ©unbertmnl, adv., stokrat, po sto krat ali potov, ©unbertmalig, adj., stokraten. funbertm eilig, adj., sto milj (dolg), unbcrtuamig, adj., etwa mnogoimen. tuubcrtährig, adj., stouh. unbcrtpfiiubcr, ber, stofuntar. ©unberthfiinbig, adj., stofunten. ©unbertruberig, adj., stoveslen, sto-veslenat, (transp.J, stoveselnat. £unbžlette. 797 ©unbertfte, ber, adj., stotni, stoti, (bohm. sty). ©nnbertftintmtg, adj., stoglasen. SUUberttngig, adj., stodneven, — sto dni. ©unberttaufenb, num. c., sto tisoč, ©uitbertthiirntig, adj., stotumsk. Šunbertmetfe, bie, etwa na stotine, stotina za stotino, stotinama. ©Ullbcrtjiingig, adj., stojezičen. § u ttb ef (h eu, bie, psov boječ, fntnb efdjlng, bet, pobijanje psov. i>Ultbcfd)Iager, bet, etwa psoderec. ©ltUb CftCUer, bie, pasji davek, davek od psov, psetnina. SuubelDndje, bie, pasja straža. t un bet» it rte t, bet, psar, psetar. iinbtn, bie, psica, kuzla, kuja, (russ. u. poln. suka), ©fin b if d), adj., pasji, adv., nadj 9trt ber ©unbe, po pasje, serb. paski. § It lib lit ng er, adj., suh kakor bilka, mer- šav, da se skoz-nj vidi. ©unbmiibe, adj., strašno truden, zdelan. §unbž = , pasji, pesji. Šunbžoffe, bet, psoglav, opica psoglavka. tunbgapfel, f. Sltraun. nnbžarbeit, bie, fig., sitno delo. tunbžauge, bas, pasje oko. unbžbnunt, ©uttbšbeere, f. ©artriegl, ®lfe= beere. ©uitbžbeifier, f. SWeerfahe. tunbžbenget, bet, (mont.) vlačugar, lenuh. Ultbgbift, ber, pasji popid, ogriz; f. a. ©erbftjeitlofe. ©unbžbluitte, bie, f. ©MibžfatniHe, ©UltbSbrOt, bas, kruh (iz posevkov) za pse. ©unb3bad)S, f. $ad)8. tUltbŽbille, bie, poljski koper. unbgborit, f. jagefiutte. ©unbžfelt, f. ©unbehaut. ©Uttb? f Itd) te, bie, pasji Iišaj. SllUbŠfltege, bie, pasja muha. ©unbsfott, ber, malopridnež, porednež, russ. kuzle sin. ©unbžfbtterei, bie, sleparija, djanje ne- vredniga človeka. ©UnbŽfottifdj, adj., pasjoversk, sleparsk, pasji. Sunbžfreitllb, ber, prijatel psov. |)UllbŽgered)t, adj., na pse izučen. fjuitb#gefid)t, bas, (terpotec), pasje oko. ©Ultbžgraž, bas, (Dactylis glomerata), pasja trava; (Bronus glaber, auet) ©linbS* gras), glistnik. ©unbžhnnr, bas, pasja dlaka. ~unb3bnber, bet, pasji oves. ltttbshni, bet, morska mačka. uitbSIjobe, ber, f. ¿Jeittofe, SnaSentmut. unbžhotj, f. treuabcerc. ltnbShunger, ber, pasji glad; et hat ei* tieit ©itltbShuitget, lačen je kakor pes. ©Ullbžiget, ber, pasji jež. ©UltbSfamitte, bie, (Anthemis cotula), smerdele, polil, rumian smierdzajcy. ©UllbSt Ctte, bie, pasja veriga, pasjilanec. 798 £unb§iirfdje. §unbž!trf«c, bie, f. Baitnriibe,f>nrtriegel. Suubčfncdjt, bcr, psar. flUUbŽfnoblttU«, ter, pasji česen, f. $8(1= rcninu«. tnnbžfobl, f- Singellrnnt. UllbStOllf, ter, pasja glava, f. a. fmnbSttffe. f>ltlli)žfbl|)fig, adj., psoglav, pasjoglav. fltn&SiOtlj, ter, pasjek. unbšlranfbeit, tie, (au« .&unb«feu«e), pasja bolezen. §unb#!uj>£el, tie, pasji konopee, povod. ijnnbStiirfiif, f. @(elžgurie. § nnbžlnttig, ter, regrat, f. Sijtocnjnbn. funbžlnud), f. g>uitbžfnoblnu«. ltltbžlitufer, ter, (montj trugar. §ltttb3lau§, tie, (tie giljlau«, Sede), ker- pel, klop, klopšec, pasja uš. $ltttb§lcbcn, ta«, fig. pasje, revno, borno življenje. Ihtnbšlebcr, taž, pasje usnje, strojena pasja koža. §Uttb§Icbcrn, adj., iz pasjiga usnja, ilttnbžlodj, ta«, pasja luknja, futubčniager, f. šNtnbmnger. |)ltltbžraaiig, adv., po pasje. ©Itnbžmaul, ta«, pasji gobec. Sunbžrattfc, f. Sumpfmcifc. f)Hltb§lttelbC, tie, na« M- pesvica, au« šišanec, f. ub. SBOtfŽlttClbe, £ttltb§nul«, tie, pasje mleko; f. a. 2MfŽ= ntU«. Saitbžtniibt, adj., truden kakor pes. funbžpeierftlte, f. ©leifje. §>UttbŽqUtd C, tie, (Triticum caninum), pasja pirika. Sunbžrcd)t, ta«, drob za pse (od ulovljene zveri). >uttb3riwc, f. SE&egebreit. junbžrofe, tie, šipek, f. Sagcrofc. >nnb3rube, i. Baitnriific. )llltbži«lflltgc, tie, pasja kača. juitbžfdinaiije, tie, f. §unb3ntniil, ?unbžf«leiH)cr, ter, f. §unbžlnufer. j«nbžf«»cif, ter, pasji rep. »Bltbžftoll, ter, pasjica, pesnica, pasji hlev, bolim, psinec. $ltltbžftcrtt, ter, (Sirius), v. pes; na« Gutsm. kuzlak, na« tem Russ. unt Poln. pasja zvezda. fUltbStflgC, pl.. pasji dnevi, unbžtngžfcricn, pl; pasjodnevni prazniki. Sunbžtnb, ter, (Aconitum lycoctonum), pasja smert, f. a. Grifenbut. funbžtrnb, tet, pasji tek, dir. nnb$t>eU«en, ta«, pasja vijolica. £unb$»ogt, ter, f. Siiubetnitrler, punbžtotijcn, ter, Sunbžmurjel, tie, f. §unbžqnede. £llUtlŽU)lttb, bie, steklost, steklina (eig. vgfeklina). IdtnbžjttSit/ ber, pasji zob; Slugenjnbit, f. biefe«; bet 3abrlingeit ter @«afe, na« V. pruh. Sunbžjiibnig, adj; psozoben. Sunbgjttbntturj, tie, (Erythronium dens panis), pasji zob; turke. fmngertburm. titnbžjorn, f. Sbcmurj. 1! nb 3 JU It g tf tie, (Cynoglossum), pasji jezik. Snnbžjtninger, bet, pesjak, psinjak. fliilte, bet, ein SRiefe, velikan; f. a. SiiCfCJ eilt Šotter, mertvec. §iibnen= in 3f&gn. f. SHicfcn. |>iinengrnb, ta«, gomila, pltngcr, ter, lakot, lakota, (altsl. al'kota neben lakati, tjungern), glad-u (au« altsl.'); großer antauernter junget, stradanje, stra-dež ; »ot imttget etwa« «itn, (od) lakote kaj storiti; »ot Jpunget jletben, (od) lakote, za lakoto umreti^ mreti, umirati; i« ^abe junger, lačen, gladen sim, na« etwa«, česa; großen §unget leiten, stradati, gla-dovati, »erä«tl. gabati; er bat einen rafen--tetl §unger, strada, lačen je, da se va-nj vidi. da se goli, da se lupi, maji; ten .§un= ger (litten, najesti se, nasititi se; bet get ijl bet befle ,Ro«, lakot ne izbira, glad ali stradež je stric z medam; bet junget ita« fflrot, lakota kruha; f. a. §UUgerŽ= noib. $nngerbliint«cn, ba«, (Draba), kurje zdravje. Itunger = ©nr, bie, ozdravljanje z lakoto, na« V. izlačnjenje. §ungcrbnrf£, bie, lavkalo, grabljeza pa-birkovanje. titngerbnrlen, n., lavkati. nngertg, Snttgrig, adj., lačen, gladen; bungetig feilt, lačen, gladen biti; bungerig Werten, ulačniti se, zlačniti se, na« tem Serb. ogladneti; Ijungerig Wie tet äßolf, prelačen, lačen kakor volk, kakor pes; fig. @ebltflt«t tta« etwa« ^abettb, lačen, gladoven; fel)t f)Uttgertg fein, lačniga ma-jiti, beliti; je lačen, de se duša v njem lovi, da se va-nj vidi. öungerforn, f. SOJutterforn. žungeriraat, f. Sreifaltigfcitžbiume. .pitngerlciber, ber, stradežnik, stradavec, stradalo, gabalo, gladnik; f. a. ®cijbnl#. § U H g trlcib rr t i, bie, stradež, stradanje, veliko siromaštvo, ©nngerlož, adj., sit, ki lakote ne pozna. |>Hltgcrtt, v. n. u. «., lačen biti, glad ali lakoto imeti, lakoto čutiti, serb. gladneti; ai«attetib, feljt (jungem r gladovati, au« stradati, e« bungert «11, lačen je, jesti se mu če; (Št fott bungern, naj lakoto terpi, naj strada; Sinelt ljungetlt laffett, izstradati, izstradovati koga, ne dati jesti; fajlen,postiti se, ne jesti; fig. gladoven biti, hlepeti po čem. |>ungtrrc«cn, bet, f. Sungerijarle. fiungerre«en, v. »., f. §ungerbarfen. futngerčltotb, bie, lakota, strad, stradež, gladovanje, pomanjkanje jedi; lačno leto. ■ßlingerftclle, bie, suha, lačna služba. Sititgcrftrnfc, bie, post; et muß bie £un= getjltafe leiten, mora postitivse (za kazen). §ungcrtbltrm, bet, na« Sul. gladomor-nica; ječa, v kteri mora jetnik (od) lakote umreti. Hungertob. Hungertob, ber, smert zaHkoto; bett £un* gertob ftetben, (od) glada, lakote, za lakoto umreti, umirati. H Uit g er tu (p, baä, am £ungertuiiteU, v. a. it. r., varovati kaj, se, čuvati; fteh hüten, varovati se, ogibati se, čuvati se, anati (?) se, (poln. strzedz sie), paziti, gledati, f. a. 2ld)t (haben, ge* ben); ba« Sett hüten, bolan biti, ležati, ne smeti iz postelje; ba« Simntet hüten, ne iti s hiše, doma biti; einige 3eit hüten, po-varovati; ba« Sieh hüten, pasti, za živino iti, na živino paziti; Schafe, Siegen hüten, drobnico pasti; f. a. £irt; JU Stlbe hüten, dovarovati, dohraniti, dočuvati. £iiter, ber, (»on §ut, ber), f. £ntmad)cr; (»Oll .§ittett), varil, čuvaj, čuvar, varovčin. £iitergelb, $iiterlol)n, f. £utgelb. |»iiteritt, bie, čuvarica, čuvajka. |jiitCl'!rui$C, bie, klobučarske gredaše. ©Ittf flb ril, bie, klobučarnica. ©utfajj, ba«, f. gifchhälter. fjlttfi&er, bie, pero zaklobukam; eine^ut« febet tragen, nositi pero za klobukam. fttifilj, ber, klobučina, klobučevina. Utfornt, bie, klobučnjak, oglavje, oglav-nica. ■^utfijrutig, adj., klobučast, klobuku podoben. Ihttfutter, ba«, podšivka, podstava za klobuk. #«tfutteral, ba«, škatla za klobuk, klo-bučnica. fllttgelb, ^iitgclb, bas, pašnina, čednina, pastirjev zaslužek, pašnja. PitengejSl). ^utgereitigfcit, bie, paša, pravica paše, pravica kje pasti. |>utl)UilOŽ, adj., eine ,hutlofe §erbe, čeda brez varha, brez pastirja; IjutloS l)etumgehen, gologlav, odkrit, brez klobuka hoditi. §«tmadjer, bet, klobučar, fiutmadjeret, bie, klobučarija, klobučar-stvo; bie §utmad)erei betreiben, klobučariti. Š>ntm atherin, bie, klobučarica, klobučarka. Utmaiin, bet, čuvaj; ©iehhirt, čednik. ntranb, bet, f. §utframbe. Ittredjcn, ber, obešalo za klobuke, ntfiha^tei, bie, klobučnica. litfdjc, bie, stopica, podnožje, podnožnica. ©Utfthe, bie, f. Sdjaufel. ©utfchcn, f. (Sieitcn, SRutfdien, Sdiauieln. i) It t f d) t C tf e, bie, petlja, kokarda* na klobuku. ©Utfdjnalle, bie, zapon, zaponka od klobuka. $lttfd)nur> bie, trak od klobuka. fHltftaffircr, ber, obšivač; kdor klobuke obšiva in opravlja, kakor gre. ©lttftetn, bet, mejnik pašnika. futfteMer, f. §utftaffirer. Sutftod, ber, f. fmtform. £utftoH>e, bie, f. ©utfriimflc. šutftu^er, f. fmtftaffirer. ŽltitajC^ bie, pašnina. fliitte, bie, bajta, koča, lopa, (eig. Sotljau«), altsl. koliba (ijriech. netiv(¡rf), suhota; eitte elenbe £utte, beznica, kočura, russ. hyžina, bohm. u. poln. chalupa; $nttd)en, kočica, nad) V. a. klanica, ostrešek; int fflergtrefen, izdelovavnica; ©ehmeljhutte, plavž, topilnica, talivnica; f. a. ©iepiitte, eifcnhiitte, @la§hnttc u. bgl.; «ogelbiitte, tičnica; jtalil)utte, apnenica; §utte bet Wtu benben @d)afet, ovčarnica. £iittcnafter, ba«, otalina, ostanki v topilnicah. fiittenamt, ba«, topilnični ured. iitteuarbeit, bie, delo v topilnicah. f iittenarbetter, ber, topilničar, piavžar.. iittcnban, bet, delo v rudarskih izpirav-nicah, topilnicah in druzih rudnih izdelovav-nicah. fiittcnbeamte, bet, topilnični urednik. iittenbetDOljner, bet, bajtar, kočar, kaj žar. ©iittengebaube, ba«, topilnica, topilnično poslopje. ©ititengeirtit), f. pttenaft«, ©efrati. ©iittcngerid)t, ba«, topilnična sodnija. $>iitteitgejab, ba«, im Šergbatte, topilnično. plavžarsko orodje, pttert&err. jiittenljerr, bet, lastnik topilnice, plavža. > ii 11C n b B f, ber, topilnično dvorišče,dvoriše. > ii 11 e n i n f p e C10 r, ber, topilnični nadglednik. jitttcnltt^e, bie, topilničarska mačka, jiittenfnappfdjaft, bie, topilničarji. ©iittcnfunsc, bie, topilničarstvo, plavžar- stvo. MttCnleute, pl., topilničarji, plavžarji. ©iittenmnnn,, f. ©iittenarbeiter. f>iittenntannifdj, adj., plavžarsk, topil-ničarsk. ©iittenitteifter, ber, etoa nadplavžar. ©uttcnuidjt, baS, neke topilnične saje. ©iittenoriinuitg, bie, red ali postava za plavže, za topilnice. tiittenpulaer, f. ©ultennidjt. iittcnmitdj, ber, arsenikov prah, arse-nikove saje, beli arsenik. Jiiticnrcgc, bie, vabnik. >iittenfd)reiber, ber, plavžarski pisar, jiitteitjieblet, f. (Sutfiebler. jiittenfOble, bie, pod, tla plavža. Iiiittenipon, ber, plavžarski rovaš. )ttttent)ern)flltet, ber, oskerbnik plavža. jiitteiHDndjter, ber, stražnik, čuvaj plavža, jiittcuffiitfi|ttenwijfenfd)aft, bie, f. gDietaUurgtc. jiittenjeidjcn, bas, znamnje plavža. >iitiler, ©iitlner, bet, f. pttenbeioobner. juttreffe, bie, pasec na klobuku, jttiiibctjug, ber, prevleka na klobuku, jlliltttg, bie, pašnik. JUtffieibC, bie, pašnik. ^litje«g, ber, klobučina. JUijUtter, baS, sladkor ali cuker v hlebih, v glavah. ©ttjel, bie, kerhelj, suhe hruške injabelka, suho sadje. §tljelig, adj., zgerbančen, gerbast, skožu- ran, zmežuran. §U J ti«, v. n., gufammenfdjtltmpfetl, zger-bančiti se, gerbančiti se, zgerbiti se, sker-čiti se, kožurati se, mežurati se; v. a., fdjneiben, rezljati, rezati na kerhlje, kerli-ljati. ©paeintb, ber, hiacint , jacint (dragi kamen). »t)acilttl)C, bie, hiacint (cvetlica). 6 bpber, flpbrn, bie, hidra. Hbbrai, baS, hidrat. bran lil, bie, hidravlika*. f>bbrattliidS|,«l)broelectrifd), adj; hidroelektričen. S)t)brogmpIj> ber, vodopisec, rekopisec. f>t)brograpbtC, bie, vodopisje, rekopisje; bpbtegtapbif^e Karte, vodokaz-j-. Hysteron proteron. 801 ©p&tologtt, bie, nauk od vode, vodo-slovje. )t)brOlOgiftb, adj., vodosloven. pbrometer, ber, vodomer, bbronteirte, bie, vodomérstvo. Ijbropatb; bet, vodolečnik. pbrOpOtbte, bie, vodolečba. pbrOpetpif(S), adj., vodolečin. bbroftatif, bie, hidjostatika, nauk od enakotežja tekočin, tjbroftatifd), adj., hidrostatičen. tjbrotcdjltif, bie, hidrotehnika, vodo-stavstvo f. t) b r 01C dj H i f d), adj., vodostavbenf. hg en, bie, boginja zdravjapriRimlj., Higeja. ijgrontcter, ber, vlagomér, mocomér. pgrometrie, bie, vlagomérstvo. tjgroSÍOp, bet, vlagokaz. n lop 1) ag, bet, dervojedec. p nt en, bas, 3ungfernbáutdjen, nací) M. de-vična loputa. § b nt e n, ber, Himen, bog zakonov (pri Rim.). o p nt ne, bie, hvalnica, hvalna pesem, himna. |pper = , in 3ffcgn. pre —. ©pperbel, bie, rhetor. hipérbola, nad) Sul. nadostavka, russ. preuveličenje, f. a. llebet» treibnng; math. hipérbola, Šul. suvišnica (prebitnica). t t) per boli f d), adj., pregnan, pperfritil, bie, pregnani, preostri pretres. t p p tj en, f. Sinbejeidjen. p p O d) 0 n b e r, ber, hipohondrik, f. a. ©ritleu* Iraní. ©ppOdjOttbrie, bie, hipohondrija; f. a. ©ritlenirnnftjeif, Sdjioermitfb. §pp0d)0nbrifd), adj., hipohondričen; f. a. (acbtoermiitbig. tppodionbrifi, bet, f. ppotponber. ppogpniftt), adj., (bol.), na$ Sul. pod-ploden. ©ppOtevnnfe, bie, hipotenuza, presežnicaf, nacfj Sul. podpon. tp p 01 b e t ir e n, v. a., zastaviti ležeče blago. ppOtpef, bie, nepremakljiva ali ležeča zastava, hipoteka, zastava ležečiga blaga, ©ppotbelntforberung, bie, hipotekama tirjava, tirjava v gruntnih bukvah zapisana. ©ppotbeforglaubiger, bet, hipotekami, gruntnozastavni upnik. tppoibetargui, bas, zastavno posestvo, ppoipeiamrfdjreibnng, bie, pismena zastava posestva, hipotekami zapis. tppolljefenbnni, bie, zastavnica. ppotpcfe, bie, ettoa podmena, nad? bent Griech. podkladba, poln. pripuščenje; f. a. SBornnSfefnng, Stnnntjme. tppoibefiren, f. Slnnebnten, SSorougfe^en. ppOtbCttfdj, adj., podmenjenf, podkladen, pogojin. ©pfterie, bie, ©pfterif, bie, maternična bolezen, maternica, histerija, ©pfterifd), adj., materničav, attdi bei Šulek. Hysteron proteron. narobe reč, narobe beseda. m Jü (StlbjUaut). 3! int., f. ©i! i nun, ež mag fein, no! naj bo! 36c, bie. f. (Sibe. 3benbauut, f. ©ibenbount. Sbenftlättei, pi-, 3benlaub, ba«, f. ©pbeu. 3biž, bet, (Tantalus ibis), ibis; (Ibis fal-einellus), plevica. 3bifd;, f. ©ibifcb- 3d), pron., jez, jest, altsl. jaz, in ben übt.' 9Ji. ja; iif) liebe bid), ljubim te; id) bobe eg getf)an, unb 9tiemanb fottft, jez sim to storil, in niliče drug ne; bab' id)'ž bod) gefeben, vsaj sim vendervidil; 3d), ba«, mein ganjež 3 d), ves jez, kar me je, vse moje bistvo; bn bifi mein jloeitež 3. «., f. 3hrjen. 3hrcr, pron. pers., (genit. sing, fem.), nje, (ji); (genit. dual.) nju, ju; (genit. pl.), njih, jih; pron. poss. f. 3S*» ihrethalben, ihtenthatben, Sfiretmegen, Shtctttillcil, (sing.) zavolj nje; (dual.) zavolj nju; (pl.) zavolj njih; in ber ^>öf; lißleit«ft>raße, zavolj Vas. ihrige, pron. poss., f. oben CPron■ poss.), nje, njen; nju, njun; njih, njihov; in ber §öflißfeit«ft>r., Vaš; fte follen ba« 3htige ßun, naj stori svojo dolžnost; Wa« maßen bie ¿htigen? kaj delajo Vaši ? kako so Vaši? kako je Vašim (doma)? 3hr0, pron., Vaš; 3ljro @ltaben, Vaša milost; 3hto SDJajeflät ber .ftaifer, Njegovo, Njih veličanstvo; wie auß, Vaše veličanstvo; presvetli cesar. 3htjtn, v. a., vikati koga. 3l0II0graphr ber, podobopisec, kipopisec. Šioaogrnph tt/ podobopisje. vUOHOlOg, ber, podoboznanec, kipoznanec. 310 lt 010 8 i C, bie, podoboznanstvo. 3fofnnber, ber, dvajseterec. Šlofnttbric, bie, dvajsetomoštvof. ¿fofitetracber, ba«, dvajsetočveterecf. 3ftcrifß, adj; zlatenčen. ŠficruS, ber, (©elbfußt), zlatenica. 31D IIb,, ba«, f. 3leil, t', a., zrezovati. immateriell. 803 3ler, ber, bei ben Äamittaßerit, zrezovalo, 31ia&e, bie, iliada. 311, f. 3IH&. 3llati»fais, f. golgefnh. 311 nt a, pi., f. feiratžgut. 3llcgnl, adj., nepostaven, nezakonit, f. a. Itngefeljliß. 311 egal it Öl, bie, nepravnost, nepostavnost. illegitim, adj., nezakonsk. 3lliberal, f. Itnfreigebig. 3iltquib, adj., neugotovljen, negotov, nevaren. 3llubiren, f. iBerfootten, Vereiteln. 3liuminai, ber, razsvetljivec; f. a. £ißt= bruber. 3Iluntinati0n, bie, razsvetljenje, osvet- ljenje, f. a. SBelCUßtllltg. 3ltuminiren, v. a., razsvetliti, f. S8clcnß= Itn; eine Sanblarte, zmalati (z barvami) ; naß V. osvetlobiti; er ift illuminirt, terčen, vinjen je. 3llnfion, bie, slepotija, omama; f. a. £n'U= fßnng. 3Uttft)rifß, adj., slepiven, prazen; etil iflltforifßer Sßertrag, videzna pogodba. 3linfiratioii, f. (Srläittcruiig, äeißnuiig 3tluftriren, v. «., f. (Srtäntern; illnftrirte 3eitung, novice s podobami. 3Ime, bie, f. Ulme. 3lfc, f. Sllofe. 3tteufßnei!e, f. tegelfßnetie. 3tti$, ber, (Mustela putorius), dihur, dihor, böhm. u. poln. tehor, serb. smerdljivac, naß Gutsm. smerduh. 3IiifK in 3f^gn., dihorjev, dihurjev. 3lti$ falle, bie, past za dihorje, dihurjev» past, dihurnica. 3lli#feII, ba«, dihurjeva koža, dihorjevina. 3 nt, (in bem), f. 3n. 3maginür, adj., umišljen, dozdeven, pri-vidin. 3mngination, bie, f. ©inbilbung, (Sinbil* bungžltafl. 3maginiren, fiß, f. ©inbilben, ftß. imbecitl, f. @ßmaß, Blöbfinnig. imber, f. ingmer. 3mbif, ber, malica , okusek, vgrizek, za-kusek, prigrizek, južnica. založaj ; f. a. ftriihftiiif. 3 m g i eiße n, f. 3ngleißeit. 3mib, ba«, imid. i mit a ti on, f. 9taßabmung. imitiren, f. Diaßahmen. Oilltier, ber, čebelar, bčelar. imierei, bie, čbeiarstvo; f. a. Sieiienjußt. 3m m ar i ni reil, v. a., eittfaljen mit 9»eer= Waffer, nasoliti z morsko vodd; f a. ®inti= nireit. 3m mane nt, adj., prebivajoč v čem. ^mmaneitj, bie, prebivanje, bivanje v čem. 3mma§en, conj., fo Wie, kakor; inbem, weit, ker. 3mmatennlität, bie, brezBnovnost, brez- telesnost, naß bent Bus», nerečnost. immateriell, adj., brezsnoven, breztelesen, 804 immatricnlation. immatricnlation, bie, vpis (v matico, v spisek učencov). immatricnlationžftfiein, bet, vpisni list. 3ntntaItiCltltreit, v. a., vpisati, vpisovati (v matico), immaturitöt, bie, negodnost, f. Unreife, intme, f. SBiene it. ff. i nune bin t, f. Unmittelbar, ¿mmebiateingabe, f. ajiaieftittžgcfttclj. immebiatifiren, v. a., eine Stabt, dati mesta pravico, da je neposrednje naj višji deržavni oblasti podložno, im m et, ber, f. Sornttnirnt. Aminen, f. ©autpgler. 3immenbiatt, bas, (Melittis melissiphyl- lum), medika. 3 m m e n uj o l f, bet, Sienenfpedjt, bet, f. Lienen* frag. 3 m m er, adv., ununterbrochen fortbauetnb, vsigdar, v eno mero, zmer, zmeraj, zrne-ram, nad) 9lnb. zmir, zmiraj, zmiram, ves čas, skoz in skoz, vse skoz, vedno, (»ergl. a. altsl. vina), preveno, vazda, neprene-hama; allemal, vselej, vsakikrat; auf immer, za vselej, na veke; »ot beit Comparativis, čedalje, čezdalje, j. S3. intntet ärger, čedalje hujši, ttadj bem Serb. vse huje, huje in huje; immec Weitet, daljej in daljej, poln. coraz dalej; eS regnet nod) immer, vedno dež gre, ne neha; iti) Werbe immer fo l)attbeln, vedno bom tako delal, nikoli ne bom dru-gač delal; fo arg bu intmet biji, kakorkoli si hud, bodi še tako hud, čeravno si hud, WaS audj immer, kar si koli bodi, kar si bodi; id) badjte imntet, nad) bem Serb. vse sim mislil, da —; nehmet intntet eueren SSeutel bin, vzemite le svojo mošnjo; gib eS immer bet, no le daj sem, le daj mi; bie @ad)e ijl immer bebentlid) genug, pri vsem tem je ta reč nevarna. 3fmuterbar, adv., skoz in skoz, v eno mero, vedno, zmiram, zmiraj, za vselej, immerfort, adv., v eno mero, vedno, ne-prenehama, neprestano, brez prestanka, brez konca in kraja, serb. jcdnako, sve jednako, sveudilj. Sntmergriin, bas, (Aizoon), vednoživ; f. a. ©aučtonrj, ©inngriin;. adj., vedno zelen, immerhin, adv., f. immer; er mag im= ntetbin fomrnen, naj le pride, sme priti; na voljo mu je priti; vse eno je, naj pride ali ne; zastran mene. Smmertnll, bie, železna krava, (t. j. ki mora pri zemljišči ostati ali pa povernjena biti). itttinerlaitt, bet, vekalo, kričalo. Smntermehr, adv., čedalje bolj, čedalje več, vse bolj in bolj, vselej bolj, čim dalje tim bolj. ittUUCrfatt, adj., vedno sit. ^mmerfdjölt, bas, (Gnaplialium), molova roža, božja strešica, f. a. ©eibe. immerfion, bie, zaton. Smtueruiiihreub, adj., neprenehtjiv, ne-prenehaven, neprestan, vedno terpeč, ve- intplorat. den, vselejšen; adv., v eno mero, vedno, brez konca, neprenehama. intmerjn, adv., f. immerfort, intmerhin. immittclft, f. inbeffen, injioiidjen. ittttttoBil, adj. , ležeč, nepremakljiv, f. Unbemeglith ; (in bet .Rnegsjptadie) ungetu* flet, nepripraven, neorožen. 3immnbitien, pl., nepremikljive, ležeče posestva; aucf) posestva fd^ted^t^in, kroat. nepokretnina -j- (nepremaklina -¡-). immoral, immoralifd), adj., f. Unfittlid). immoralitat, bie, f. Unfitttichfeit. 3mmortalitat, bie, neumerjočnost, f. a. Unfterblidjteit. Smmortetle, bie, nad) bem Serb. neven. 3immunitat, bie, svoboščina, svobošina, oprost(enje) davkov, prostost davkov. impenfcn, pl., f. toften. întperatiO, bet, velévnik, velivnik, velivni naklon. imperator, ber, zapovedovavec, veleva-vec, cesar. impcrfectnm, bas, nedokončavni aliter- peči pretekli čas. impérial, adj., cesarsk, imperialen, impérial, bet, impérial, ruski cekin (10 rubljev). Smperialpapier, bas, imperialni, cesarski papir. intperfonale, bas, (verbumj, neosebni glagol. impertinent, adj., prederzen, nesramen; f. a. Ungeftiim. 3intpe rtinenj, bie, prederznost, nesramnost, neotesanost. impétrant, ber, f. viager. -SmpetUOfO, adv.. mus., vrišno. impetiat, f. Settagte. impfanftalt, bie, cepivnica (koz). Smpfarjt, bet, cepivec kôz. impfen, v. a., pfropfen, cepiti drevo; in beit @pa!t, v sklad ali zarezo cepiti; tn bie Sftinbe impfen, za kožo ali lubad cepiti, russ. privivat; ipoien impfen, koze staviti komu, cepiti, biihm. očkovati. impfer, bet, cepivec. ompfcttetž, f. ffropfreič. ompfting, ber, cepljenec; Weibl. cepljenka. Cunpfmeffer, bas, cepilo, impfung, bie, (bet $oien) cepljenje, stavljenje koz. impfnngSarjt, bet, f. impfarjt. impfungŽprantie, bie, darilo za cepljenje koz. impfnn gčftoff, ber, cepivo. Šmpfnngžjeitgnifi, bas, spričevalo od cepljenja, od stavljenih koz. impftounbe, bie, vcepek, rana od cepljenja. implocabel, f. Ititoerfbbnlidj. intplijiren, v. «., zamotati, motati, vplesti, vpletati v kaj; f. a. SBetlOicfein. implicite, adv., zamotano; v čem zapo- padeno, všteto, s čem vred. implorant, ber, prosivec. implorât, bet, toženec. Smploratioii. 3mpIorattott, bie, f. SHnfudjen. 3ntploriren, «•> anfügen, prositi za kaj. § nt v OI i, (frans."), neotesan, zarobljen, a. nazarobljen (ob.piell. nezarobljen?). 3mponberabtIiett,pf. nevagljivina, netež-nine -f. 3mponiren, v. a., f. Stuflegen, ». 93. Sinem StillfepWeigen intponiren, reči, zapove-dati, zapovedovati komu, de naj molči; v. n., imeniten biti, svest si biti, da ga ljudje v čislih imajo, da kaj velja pri ljudeh. Smponitctti), SmpOfaut, adj., znamenit, očitin, imenit, vidin, zapovedljiv, mošk. Oimport, ber, bie Giinfupr, vhod, vvoz, vpeljevanje. Smportnnt, adj.. veljaven, imeniten, f. Siditifl. 3>mportanj, bie, imenitnost, cena. veljava, f. S»id)tifl!eit. 3fnportattou, bie, f. 3mpoti. 5ntjjorten, pl-, vvažano", vpeljano, iz tu-jiga pripeljano blago, vvoženina. Importeur, ber, vvoznik, vvažavec. ^mpOrtßef(i)Öffe, plvvozna kupčija. Šmportiteit, v. a., vvoziti, vvažati, pripeljati iz tujiga v deželo. 3mpofant, adj., f. Sraponirenb. ŠmpOft, bie, naklada, namet (serb.), nalog, prikladek. russ. pošlina. SntpOtCnt, adj., nezmožin. Smpotenj, bie, nezmožnost. Šntprotttcafiel, adj; neizpeljiv, ncizverš-Ijiv; kar se ne more izdelati, izpeljati, dognati. Simpriigniren, f. Stptoiingern. 3mpreffion, f. 6inbnttf. Šmprintlltur, ba«, naj se natisne, dovoljenje v natis. Stttprtmtren, v. «., f. einprägen; eine Sdjrift, dati dovoljenje v natis. 3ntprontptU, ba«, pesem na mestu, na ravnost zapeta. Smprobifotor, bet, improvizator, pesnik, ki dela pesmi na mestu, ne pripravljaje se; f. a. Stegreifbid)ter. Smprooifircn, v. a., peti, pesmi zlagati na mestu, ne pripravljaje se, sproti izmišljevati si, iz nederja, spod pozduhe, spod pashe,iz mavhe jemati jih. improvizovati. 3¡UpU13, bet, nagib, nagon, pogon, po"d-bud; einen 3mpul« geben, pognati, spodbuditi; f. a. Stntrieb. Smpitifiren, a., nagniti, nagibati, nagnati , naganjati. 3ntpulforiale3, pl., f. ^Betreibung. Imputation, We, f. äureepttung. 3 nt p U tir en, v. a., pripisati, pripisovati, prištevati; f. ¿UKdjnen. 3nt S, f. Srnbife. Štt, prtep., bie SRitpe in einem anbent®inge bejeiiptienb, (mit bet britten Snbung), iit einem Ort, v, na; in bet grembe, na tujem; in biefet ŠBelt, na tem svetu; int ©rüttelt, na zelenem; üt SBien, ' na Dunaji; in Jtrain, na Krajnskem int Senejianifcpeii, na Beneškem, v Benečii; eine S3eWegung, beten Stpauplap ba« Snttere eine« anbeten 3n. 805 ®inge« i(t, bejeicpttenb, po, j. 59. im gin» (lern tappen, po tami tavati; im ©arten petum gepen, sprehajati se po vertu; im .Kopfe perunt gepen, po glavi broditi; n. beim Slbgange einet ŽBetoeguttg, v, na"; im ©arten fein, na vertu biti; im SSLgen, na vozi, v kočii; ftep int SBaffet fpie« geht, ftep itt bet Stabt »etbetgen, v vodi gledati se, v mestu skriti, skrivati se; im äSonbfdpein fpajieten gepen, pri mesečini, pri luni se sprehajati; int SBege fiepen, na poti biti; itt Stupe, pri miru; itt feinem Sltter, v njegovih letih; im äieftpe fein, v posesti biti, imeti; int 3aitme patten, f. .¡palten; in meiner 3ugeitb, za moje mladosti, v mladih letih; tn einer Stltnbe, za eno uro; tip pabe in ipm mein gaitje« ©lüef perloren, z njim sim zgubil vso svojo srečo; fiep in beut» licpeit Vlužbritcfett etfiäteit, povedati, praviti z očitnimi, razločnimi besedami; in ©egen» Wart Sider, pred vsimi, vpričo vsih; ftep int äBeine b e tritt f en , z vinam upijaniti se; in ber äSeimtng, Hoffnung, s to mislijo, s tim upanjem; in ber Stifte, na tihem, na tihama ; im »origett 3apte, Uni, lanskiga leta, lansko leto; int »otigetl SWonate, prejšnji mesec; int Sommer, SBinter, grüpjapre, •fretbfie, po letu(i), po zimi, poml&di, jeseni, v jeseni; in ber ©titie, mitten itt etwa«, sred, sredi,fserd= v,na sredi)česa; tm fiinftigeii 3apre, prihodnje leto; itt ber 9tačpt,po noči; in Sinem fort, vedno, neprenehama; Siltent in al» len Stüefen geporepett, naep V. komu vse sploh pokoren biti; ba« Sdjönfie in ber äßelt, in bet Stabt, vsega sveta, vsega mesta naj lepši; in fo ferne e« ftdj itiept auf Ort obet 3eit, foitbern auf einen 3uflattb bejiept, fo bleibt e« im Slo», päuftg unüberfept, inbem bie ganje ®iction butip ein bem gebauten 3ufiattbe entfpre(peube«3eitWort gegeben Wirb, j. 59. in SrWägung, premišljevaje; itt Sin» fepttng, glede na —; in ben lepten 3ügen liegen, umirati; in guten Sernepnten fiepen, razumeti se, dober si biti; in geinbfcpaft leben, sovražiti se; itt ©ebanfen feitt, misliti; in Sprett paltett, čislati; im galle, bafš, ako bi, ko bi; icp bin bežpatb in großen Sorgen, to me močno skerbi; in ber Spat, za res; im Sltlfaitge, od začetka, iz početka, od konca; in bet äReffe, pri maši; med mašo; bie gticptunl), ba« Šefireben nad; bem Sunem einet Sadje bejeicpnenb (mit bet »ietten Sti» bttng), v, (v—, va —aitčp na; itt ben Jttieg jiepetl, na vojsko iti; itt bett ©arten, in ben (uitgeb.) ffiagen, na vert, na voz, (v kočijo); fiep iit Sldjt ttepmen , varovati se , paziti; f. a. 2lmt; eine Službepnung betteffenb, na, 5. S. in bie 8änge, itt bie Ouete, ffireite, na dolgo (na dolgost), na poš4v, na širjavo (sirokost), in« £au«, v hišo, na dom; itt bie weite SBelt gepen, iti po svetu; in bie $rebigt gepen, k pridigi iti; in Spranen au«< bretpeit, zjokati se, razjokati se ; bi« in ben Sob, do smerti; e« gepet in« Piette 3apr, četerto leto je, teče; in Jlrmutp getatpen, obožati; ungefäpt, bei3apien, pri, okoli, in 806 In abstracto, cíe ¿toeíhunbert, pri dve (dveh) sto, okoli dve (dveh) sto; bi« itt bie Stadjt, v noč; itt (Stoigfeit, na vekomaj; in ioie ferne, kolikor, ali — ; itt ettoa«, nekoliko; in« Uit* etlblidije, brez konca in kraja. In abstracto, sploh. 3í n a c ti t), f. Untbatig. ^nabaquat, adj; neprimeren, ncpriležin. 3itorticuiirt, f. Unarticulirt. Oinauguraircbe, bie, nastopni govor. ŠŠnnitflHration, bie, vpeljanje, vmestitcv (v vseučilišno službo). SnattflUrtrcn, v. a., vpeljati, vmestiti v službo. SnfiCflttff, ber, zapopadek, obseg, obse-žek; ber 3tlbegriff biefer ©efejje bilbet —, te postave skup so —; mit 3nbegrtff be« —, s tem vred; furjer Snbegriff, jedro, posnetek. 3 nb challe it, f. @tntiet)altcjt. Šnfirunft, bie, gorečost, vnétost, vžganost, gorljivost, živost, živa ljubezen; mit 3n« brnitfl liebett, goreče ljubiti. 31161 ii It ft Í 0, adj., goreč, vroč, vžgan, vnet, živ, plameneč. 3nbriinftigteit, bie, gorečost; f. a. linuift. Snfiiitger, bet, meščan, mestnjan. 3ncnmminircn, v. a., napeljati, nasnovati. 3n C arcctircn, v. a., zapreti, zapirati, v luknjo vtakniti koga, f. ŠitltCrtCM. 3¡neamat, f. godiroth, gieifdjfarbe. 3 n c a f | o, f. ©iueafitrung. 3nccft, f. »intfdjanbe. ŠttCibeitJilUltCt, ber, postranski, pritični členek. 3ncibettjftreitigictt, bie, vmesni, pritični prepir. 3ncibcnjUrtbeil, ba«, vmesna sodba zastran kake postranske in nepoglavitne reči. ¡Jnct&cnjttinfel, f. ©infaližminfel. Uncifion, f. (Sinfdinttt. Šuclauiren, f. @infd)lieficu, (ginllammern. 3llc( iltnt illll, bie, nagnjenje, nagib; f. 9lcinung. , Sncltnationžiotnfel, ber, nagibni, na-klombeni kot. 3ncliltircit, v. n., nagnjen biti k čemu. Snciltfibe, arft?., s tem vred, vštevaje—. 5 n C O g n i 10, adv., incógnito reifen, potovati neznan, nepoznan, pod tujim imenam; hoče biti neznanec; v neznanstvu, incógnito. incógnito, ta«, nepoznanost, neznanstvo. 3nc0lat, ba«, deržavljanstvo. 3ttC01ttluenfuriltieI, adj., neizmeren. Sncommobircn, v. a., nadlegovati koga, nadlego delati komu, siten biti; v. >'., potruditi se. Sncommobttat, bie, nadležnost, nadlega; f. a. llnbequemlid)fett. 3ncommointm, f. 9tad)theil. 3nconti>aiibcI, f. Unbetlragltth. 3ltCUlltpC tCllt, adj., nepristojin, neobla-sten. Subeffeu. 3nc0inpetenj, bie, nepristojnost, neoblast-nost. Sincontpiaifance, f. Ungefälligfeit. vUcontJ) tet, adj., ne ves. nepopoln, ne cel. In concreto, snovno. ^ncanfequent, adj., ettoa nesklenjen, nedosleden f, russ. nesvjaznyj (nezvezni); kar se ne veže med sabo. 3 «con feg It en J, bie, nedoslednost t, ne- vezavnost. In contumaciam, f. Gotttuma?. 3ncoitne ni en j, bie, napaka, nepriličnost. Šncorporntion, bie, vdružba, f. a. ©in= berleibitng. In corpore, skup, vsi skup. Sncocflotiten, v. a., vdružiti, vdruže-vati, skleniti, s čem; f. a. GšiltBCtfeiben. Sincocpotttnng, bie, vdružba. Sncorrect, adj., neprav, pogrešin. ^neorrectjeit, bie, nepravost, pogreš-nost, pomanjkljivost. SittCDrrtgtbel, adj., nepopravljiv, nepoboljšljiv. 3 n C ruft O t, ba«, oskorjava. 3ncmftfltton, bie, oskoijanec. Šncrufttren, v. a. n. r., oskorjati kaj, se, dobiti skorjo. 3neuipattel, adj., neobdolžljiv , nedolžen, 3 neutpant, ber, dolživeo, okrivnik. 3l!Clllp(tt, bet, zatoženec, obdolženec. ^nculpiren, u. «., obdolžiti, dolžiti, ob-dolževati, okriviti, kriviti. Sincumbenj, bie, dolžnost, zaveza. 3ncu nabeln, pi., pervotiski pi. Sncurabet, adj., neozdravljiv, nezaceljiv, neizgajljiv, kar se ozdraviti ne more. 3ncurfton, bet, bet (Sinfall »on geittbett, napad, naval. 3n bii d) t i g, f. (Stngebenf. 3nbig nt ion, f. Siathforfdjung. 3nbecent, adj., nespodoben. 3ltbeceitj, bie, nespodobnost. Snbecttnabet, adj., nesklanjaven. Sllbett, ba«, celita, notranja cehta. 3fnbem, adv., v tem; conj., um eine 3eit« folge ju bejeit^tten, kadar, v, med tem, ko; inbettt er nod) fbrad), iant fein greunb, ko je še govoril, dokler je še govoril, pride prijatel; inbem i§, adj., oberten, seri. au« prometan. In effectu, v djanji. In effigie, v podobi. 3¡negal, f. Uttglci«. 3« einnnber, «rff., eno v drugo, drugo v drugo, skup. i n e ve n t u m, f. ©nentneli. In extenso, na dolgo, na široko; f. a. Slitžfiibrli«. 3nfnIIibeI, 3nfotttbUititf, f. Unfebtbar, Unfebibnrlcit. 3nfnm, adj.. f. ©brlož, S«iinbli«. 3nfnmic, f. @«nnbe, S«iinbli«!eit. 3nfainiren, f. S8cf«intifen. 3nfnnt, ber, infant, kraljevič na Španskem. 3nfnntcrie, bie, peštvo, pešci. pi.. russ., poln. u. bohm. pehota. 3¡nfanterte=, i" 3f6gn., peš. 3nf nntericregintent, ba«, regiment ali polk pešeov. 3nfnnterift, bet, pešec, russ. peliotinec, bohm. pešak. v 3inf nntin, bie, kraljičina na Španskem, infantina. 3nftl, Qnful, bie, škofova kapa, mitra. 3nfeln, geinfetterSIbt, opat z mitro, mitro-nosni opat. 3¡nferircit, v. a., vpisati, vpisovati, sklepati. 3nfcttbircn, f. Selcbncn. 3 It f i C i r C n, v. a., oskruniti, skruniti, okužiti, kužiti, okuževati, navdati; infteirt, kužen, navzet; infteirt Werben, navzeti se, na-vzemati se česa, nalesti. 808 inftnitib. SUtfttttitÖ, bet, nedoločivnik, nedoločivni način. 3fttfttmiiäi, f. Sdjtoädic. In flagranti, na samem djanji, delu. Sinflammafiilten, pl., etoa nevnetnina. 3« lamntaüon, f. ©ntjiinbung. înftammiren, f. ©ittjiittben. 3tt tefibcl, f. Unbengfam. inftnenj, f. ©influé. 3n luenja, bie, f. ©ripe. 3n luiren, f. einmieten (auf etwa«). In f o 1 i o, v poli, v celi poli. Information, bie, poduk, napotilo, napeljava. 3tnformotib$rocefij f. Unterfudjnng. informator, ber, ucnik, učenik, učitelj, înformircn, v. a., podučiti, podučevati, napotiti, napotovati, naznaniti, vediti dati kaj. 3nfran, bie, gostja (gostinja). infnl, f. ittfel. Snfuïtren, t>. a., škofovo kapo, mitro dati, dajati. i nf nt trt, adj., s škofovo kapo, mitro-nosen. infnftott, f. gingufj, Stufguf?. înfufioitêtbier, infufioirêtbiercben, bas, nevid, plibad-i, (coll.), močelkc, pl. inflarn, bas, notranja lovska mreža. Sngber, f. ingtoer. inßebüube, bas, notranje poslopje, notranji prostori kaciga poslopja, inßcficbcr, bas, bie gebetn in einem Seite, pérje; tn einer Utjr, peresa. ingebeim, f. ©ebeint, feimlid). SnßClb, bas, obrest-i. 3ngeni CUr, ber, inženir*, svetomerec, zem- ljoinerec, mércin. inßentcnratabemie, bie, inženirska akademij a. Oinflenicurcorpê, bas, inženirski oddelek (vojske). inßcntcurlunft, bie, zemljomérstvo, inže-nirstvo. 3nßCntettrfd)Ule, bie, zemljomérska, inženirska šola. 3i ttß Cni ÖS, adj., umen, znajden, pameten, f. a. Sinnreid). ittßleidjctt, cotij., tudi, tako tudi, ravno tako, kakor tudi ; f. a. $eftßleicf)en. ingrebtenj, bie, inßrebicnä, bas, primes, primešek, pridevek; f. a. ^Utljat, inßreft, ber, vhod. ingrimm, ber, serd, razkačenost, razjarje- nost, nanbabung, bie, imetje. ŠntiafCtt, ber, notranji pristan. Žnijaftiren, f. SBerbaften. 3ntiatt, bet, zapopadek; Umfattg, obseg, obsežek; .Sem, jedro, kar ima kaj v sebi, to, kar je v čem, snova, reč; laut 3nljalt beS StrtifelS IV, po besedah člena IV., po tem, kar govori, kar v sebi ima člen IV.; 3nb_alt einer glacbe, f. gladjeninfialt, (russ ploščad). ittl) aiten, v. a., zapopasti, obseči, obsegati, v sebi imeti, deržati. inbatttitb, adv., po zapopadku. intjaltlož, adj., prazen, inbattrei^, adj., obsežin, poln, jedernat. inbattSanjeige, bie, kazalo. ŠnbaltŽftbtoer, adj., preimeniten, velike pomembe, imenitniga zapopadka ali obsežka. 3tt 1) al t Ž1C er, adj., prazen, poren. Snljalttierjeidittiff, bas, f. inbattčan; . jeige. 3nl)arent, adj., deržeo se česa. Šnbarenj, bie, naključnost, naključna lastnost , jur. stanovitnost. inprirtn, f. 2lntteben, Bufommen, barrcn. 3n|ibiren, f. a., prepovedati. inbibition, bie, prepoved. ainiotj, baS, im S^iffbaue, nad) F. krivina. f. a. ©pann. Snbuman, adj., nevljuden, nečlovešk, ne z ljudmi. inbnmanitiit, bie, nevljudnost, nečlovečnost. In integrum reftitttiren, postaviti v poprejšnji stan. 3 n 11 i a 1 b It dj ft n 6 e, bet, velika, začetna čerka. Šnitiatibe, bie, pravica začetka, pravica, pervi kaj nasvetovati, pervi nasvet. initiiren, f. (Sintoeiben. injeetion, f. ©intonrf. 3niieiren, f. (Sintoenben. Sninnjjiren, v. a., veleti, ukazati. 3njnrtant, ber, razžalivec. Snjuriat, ber, razžaljenec. Šnjnrie, bie, časti kratenje, razžalitev na poštenji; f. a. SBeftbitttbfmtg. 3injurienflage, bie, tožba zavolj razžalitve na poštenji. injurienjjrocef, ber, pravda zastran razžalitve na poštenji. 3>nlage, bie, vložba, vložek, priložek, do-klada. intanb, bas, domačija, naša dežela, domača dežela, v kteri živimo, intiinber, ber, rojik, rojenjak, notranjec, deželan, domač, iz naše dežele. 3nlünbetin. Snfectenfreffer. 809 Sttlanbetitl, bie, rojikinja, deželanka, iz naše dežele. 3ttlnnbifd), adj., domače dežele, iz naše dežele, domač, naš. 3 nI en te, pi- gostači, f. 3nmann. 3 tt lic g 111, v. «., biti v čem, priložen biti. 3ltliegcttb, adj; vložen, priložen, pridjan, pristavljen. 111 loco. na mestu. ¡311 man it, ber, gostač; nadj Macejov. altft. Olec^t, podrug; f. a. ©iiužler. 3 it nt i 11 c I ft, f. 3mnuttelft, »nbcffen. 31111 C, adv., notri, znotrej , sredi (scrd, v sredi). 3nnt6eljalten, v. a., pri sebi, v svoji moči obderžati, imeti. ^nncbleibeit, n., doma ostati, ostajati. Jnnchabcn, f. 3nbaben. Šnnebaltcn, a., deržati (notri in ne izpustiti); (idj ilttte Ijalten, doma, pri domu biti; t>. »., eine ifaufe maketi, prejenjati, prenehati, ustaviti (se), stati; mit ber ©timme, premolkniti, pretihniti. 3 IIItCH, adv. notri; »on innen, znotraj, od znotraj, nadj innen, vniter, navznotraj, proti notranjim delam. Snnenranb, ber, notranji rob. 5nncnmeU, bie, notranji svet. Šnnet, adv. f. 3n; itllter bem §aufe, v hiši; innerji, v sredi srede. 3nnete, adj; notranj, znotranj, znotraj-šenj, notrajšenj, notranjsk; russ. vnutren-nyj; ber innere SBinfel, kot; ber tnnereSinn, čut; eine innere Jiranifieit, notranja bolezen; ber ittnere Služfdjujj, mali odbor; tn= ttere 8eiben, bolečina pri serci, dušna bolečina. 3nntre, ba«, notranjščina, notranjšina, notranjost, notrina;baž 3nnere beg SDirufdjett, serce, duša, globina serea; ®ott jteljt iti ba« Snnere, Bog gleda, vidi v serce; tm Snttern »on Slfrifa, v sredi Afrike. Snnerbalb, prasp., eigentl. »on bem Drte, notri v —, inttetljalb ber Jtirdje, v cerkvi, notri v cerkvi, med njenim ozidjem; ittners balb ber Orenjett, med mejami; uiteigetttl. »on bet 3eit ittner^alb jtoeier Sage, v dveh dneh; intierljalb einer ©tutlbe, za eno uro, v eni uri. 3n netit d), adj. u. adv., f. 3mtere; znotraj, odznotraj; ein Waljrer @^nterj mujj iiuterlich fein, prava žalost mora biti notranja, v sercu; idj fu^le mtdj imterlidj bajit gejtoungen, serce me naganja k temu. Snnerreiijig, adj., notranjiga reda. ŠnnttftC, ba«, sredina; im 3nnerjien feitteg §etjen«, v globočini, v sredi srede njego-viga serca. 3 Hit C ttl cr t) cn, c. a., zapaziti, zagledati, zaznati kaj ; erfatjreu , zvediti, doznati; (te wurben mit nidjt inne, niso me začutili. 3nnig, adj.. notranj, serčen, iskren, Isti— nit, priserčen, odkritoserčen, iz vse duše, in vsega serca; innige fiie&e, goreča ljubezen; wie ittnig liebte bet ®ater beit , f. 3nnig. 3nnigft, f. 3nnig. In nomine, v imenu. In iiuce, v jedru, ob kratkem. 3nnung, bie, družba ali srenja rokodeleov, združnica, itad) ben übrigen fla». SBhttibar* teti, ceh; »or bie Snttttttg laben, poklicati pred cehov zbor. 3nnnngž6ricf, ber, družbino pismo, ce-hovo pismo. 3nnitng3geib, ba«, cehovina. 3nititngS»erfantmlung, bie, zbor rokodelske družbe ali ceha. 3nnung8t)0rftanb, ber, starašina ceha. In obscuro, skrivaj, po, na skrivnem. 3no6fetbnnj, bie, nepazljivost, nepaznost. In oetavo, v osmini, osmerki. 3notnlation, bie, f. 3mpfung. 3noculittn, f. Srapfen. Ill originali, izvirno, v pervopisu. lil parenthesi. med serpkama ali oklepam a. In petto IjnbClt, v mislih imeti. Iii pleno, v polnem zboru. I n <| Ii a r t o, v četverini, četvčrki. 3nquirtnt, ber, preiskovavec, iziskovavec. 3ngilittten, v. a., iziskovati, preiskovati. 3nqut[it, ber, izpraševanec, preiskovanec. 3 11 gitif it in, bie, preiskovanka, izpraševanka. 3nquifttion, bie, preiskovanje, preiskava, izpraševanje; bie fpanifdje 3nqui(ttion, inkvizicija, sodba zavolj vere. 3nnnifitOr, ber, preiskovavec, verosodnik. 3nquifit0tifd), adj., preiskovaven. 3nrotnIation, bie, ber Sitten, zavoj pravdnih spisov. 3nrotuIiten, v. «•, bie ?lften, zaviti, djati v zavoj spise. 3ntoiitIirung, f. 3nrotuIation. ŠnrotnlirungžptotDloll, bau, zapisnik od zavoja spisov. 3ttrntttlimng§=Sagfabtt, bie, dan za zavijanje spisov. 3nč, (in ba«), f. 3n. 3II f a f, bet, naseljenec, stanovnik, selak. 3nžbef01tbett, adv., posebno, sosebno; f. a. SBcjmtbetS. 3nfd)lttt, bač, f. Unfdjliti. 3nfd)litttcräe, bie, f. Unfd)ltttfetje. 3nf djtift, bie, napis na čem, Qruss. nadpis). 3u(d)riften!ltnbc, bie, napisoznanstvo. 3njd)rtftenfammlnng, bie, nabira napisov. 3nftribiren, v.u., vpisati, vpisovati v kaj. 3nftriptinn, bie, vpis, vpisovanje. Ill scdecinio, v šestnajsterki. 3nfett, ba«, ttadj Ravn. zaževka , etwa a. prešipnjenec, žužek, kukec, kuka. preušče-njeni merčes, preuščenjenec, preušenjeneC. bolim, žižala, russ. nasekomoe, poln. prze-wiez. 3nicctenfte(fet, ber, zaževkojedec. 810 Sitfecteniebre. 3¡itfecieiiíebre, (Sitiomoiogie, bie, nauk od zaževk, od preušoenjencov. 3¡n(cctenpult)cr, baS, prah zoper mer- čese, merčesomor •[-. 3¡Itfei, bic, otok, osredek, in attbern flat». SŠmtta. a. ostrov, (o/V. altsl. struja, glitf, alfo ostrov, toie otok, eitt UmftoffeneS). 3¡nfelbett>of>ner, ter, f. 3¡nfuíaner. Žnfeibenioiinerin, tic, f. 3¡nfnlanerin. 3nfciclen, ta«, otočič. 3¡nfe-igrutH)C, bie, otóki, otočje. Šitfeilonb, ta«, otok. Šnfcinteer, baS, eín ?(r<¡bipel, otočje. 3¡nfelreid), bas, Snfelftaat, ber, otoška deržava. 3ltfclftol)ner, ber, f. Šnfuianer. ^nfepatflbei, adj., neločljiv. 3nfernt, baS, vverstek, naznanilo v novicah natisnjeno. 3nferat=, 3infertiončgebiibr, bie, werst- nina, plačilo za natis kaciga naznanila. 3ttferiten, v. «., vverstiti, f. a. @tnfd)al= ittt u. f. f. 3ttfcrailtr, naj se vversti, natisne kam. 3itferiiott, bie, f. ©infdjnlimtg. šnžgeijeim, f. ©ebeim. 3 It 9 g t lit ti It, adv., sploh, počez, v obče. Snéoefammt, adv., vsevkup, vsi skup, skupaj, vse splaz. Sttftegti, baS, pečat. 3nfi0«ic«, pl., znamnja dostojnosti ali časti. StlfiltUaitt, adj., priliznjen, prilizovaven. ŠnfiituoiiDn, bie, f. ©inljnttbiguttg, 3ufiii= fterung. JinfinuirCtt, v. a., izročiti, izročevati, vročiti, vročevati; f. a. 3ltf£iiftCCtt; ftd) in-fittitiren, prilizovati se, prikupovati se komu. Snfiftiren, f. Scborreit (auf etwas). 3ltfofern, adv., kolikor. 3nfol C It t, adj., prederzen, prešeren, objesten. 3¡nfOÍen¿, bie, prederznost, prešernost, objest. Snfoibcni, adj., nezmožin plačati, kdor ne more, nima s čem plačati. Sltfolbeiti, bie, nezmožnost plačevanja. Snfonberbeit, 3¡nfonber$, adv., posebej, sosebno, posebno. Sltfflection, bie, ogled, oglednija, rus»., nadzor. nfpector, bet, oglednik, ogleda, nffiectorat, bas, 3¡nfpettnr,bie, ogied-ništvo, oglednija. Snfpitircn, f. SBefit&iigen, üinfíidji (baben). ^nfpiciritlig, bie, ogledovanje. 3>ItfJ)imti0tt, bie, vdahnjenje, navdih, nad) V. vdihba. 3nfpirircit, v. a., navdahniti, navdihniti. navdihovati komu, f. a. ©CgCiftCMt. Snftaitatio It, bie, vmestenje, vmestovanje, vmestitev, (minber gut), vpeljanje, vpelje- Snftrument. vanje, vpeljava v ured, postavljenje; rus». vvedenje v dolžnost. 3ltfiaIlBtit)ltŽtomraiffnr,ber,vmestivni, vpeljevavni komisar. Snftoiiircn, a., vmestiti, vmes to vati. vpeljati, vpeljevati v ured, postaviti, postavljati. Snftan&bttltllltS/ bie, deržanje, ohranitev v dobrem stanu. Snftiinbig, adj. tt. adv.. neodstopen, neprestan , živ, vroč, silen, na vso moč; illfiiilbig bitten, silno, živo, serčno koga prositi, ne jenjati prositi. 3nftanbfc^ung, bie, izpeljanje, izveršba. šttftttltj, bie, stopnja, stopinja, f. a. ®e= ritbižfianb, ©efutfj; ®ericf)tSbof erfier 3n= fianj, zborna sodnija (sodništvo) perve stopnje; bie @ad)e ift in afiett Snjianjen ent--fcfeieben, reč je razsojena na vsih sodnjih stopinjah (je sojena, presojena in doso-jena). 3 It fin It je« JU g, ber, tek ali hod pravde po sodnjih stopnjah. Snfteben, f. Seuorfieben. 3nftep eub, adj; nastopen, bliženj; infie= benben ©onntag, v nedeljo, ki pride perva. 3nfter, bas, drob, drobje, drobovina, f. a. ©efrofe. 3 It ft i It Ct, ber, nagon, pogon, natorni ali naravni nagib. 3¡nftinttariig, adj. u. adv., po natornem nagonu, nagibu. Snftinctmaiig, f. 3nftinttartig. Šnftituiren, v. a., ustanoviti, ustanov-ljati, napraviti, napravljati. 3«ftit«t, baS , naprava, naredba, serb. zavod , poln. zaklad, f. a. Sebtanftttit. Snftitltiio«, bie, ustanovitev, naprava, uredba. 3nftit«t§birect0r, ber, ravnavec, vodja naprave. 3nftiiUtŽUertDaIt«ng, bie, oskerbovanje naprave. Snftrobtren, v. a., napeljati, upotiti, napotiti. 3inftrabitltng, bie, napeljava, napotovanje. Jttfttltction, bie, poduk, podučba; f. a. ¿itformniitin, Slittotifuttg; »ieie 3n> flrttctionett babett, mnogo učencev poduče-vati, doma učiti; f. a. SSoruntttfitdjnng; Stlfirttction eitteS ŠioilproeeffeS, uredba, na-stava. 3nftruttionSrid)ier, ber, vpeljavni sodnik, (ki vvodno preiskavo opravlja). Snftructi», adj., podučin, vpeljevaven, napotovaven. 3¡nftrilltor, ber, ettoa podučnik. podučeva- vec, domači učnik, učenik. infiruiren, v. «.,_ b. i. Snfiructiott geben, komu poročiti, poročevati, naložiti, nalagati, napotiti ga; einen ©djüíer infiruiren, učenca podučevati, doma učiti; eine Kfage infintú ren, priloge, dokazne pisma pridati tožbi; einett 5f?rocef infiruiren, pravdo, urediti, prav nastaviti, s potrebnim previditi. Sttftrumeitt, bas, orodje, au<$ altsl., serb. inftrumcntol. U. russ., ttath 91. orod, uttb itt ©t. skei-j btihm. nastroj; Urfuube, pismo, dokazno pismo; mufttalifiheS 3nflritment,inštrument, godbeno, piskavno orodje, inftrumentol, bet, tvorivni, storivni (sklon), sedmi sklon, (fd)(. padež). iltftrumentalmufif, bie, instrumentalna muzika, muzika ali godba brez petja, inftmmentenbud), bas, bukve pisem, pi-semnik. inftrnmcntenmndier, ber, orodar. Šnfutior&iltfllion, bif, nepokornost, upor, protivnost, nepokojnost (do višjih), infltfftcieitj, bie,nezadostnost, nezdajnost. injuloner, ber, otočan, otökar, nad) 91. medmorec, ostrovčan. infulfllterin, bie, otočanka, otokarica. 3 n f U11, ber, psuja, napad; f. a. Btfdjimpfmifl. infultotioit, bie, zaničevanje, zmerjanje, psovanje, napast, i 111 llltircil, v. a.. zmerjati, napasti, napadati, psovati, gerditi, sramotiti; f. a. Sefth impfen. 3nfultircnb, f. Sdjimpflid). Šnfurgent, bet, spornik, upokornik, (fdjl. točrtl.) vstajnik, puntar; f. a.SaubftUrttllet. 3 It f 11 rg i t C11, ». ti., spreti se, spuntati se, vzdigniti se zoper —. infnrrection, bie, spor, puiit, f. a. Slnf= gebot, gonbfturm. Jitlobltlotiotl, bie, vpis v gruntne bukve ali knjige, vknjižba f. intabulationSbcniilligung, bie, dovolitev vpisa ali vknjižbe. intabulationžbnd), f. ©runbbudj. intobutaiionSceriificat,bas, vknjižna spričba. 3nttt6ulflti0«žclflufel, bie, pristavek za-stran vknjižbe. intobulotionžfiihig, adJ-y vpisijiv, v- knjižljivf. 3niabutotionžgefud), bas, prošnja za vpis v gruntne bukve. intabulatiOnžtflfC, bie, vknjižninaf. 3 ntabuliren, v. a., vpisati, vpisovati v gruntne bukve, vknjižiti, vknjiževati. integral, bas, integrale, bie, integral*. 3ntegralrcd)nnng, bie, docelna števiiba, nad) bem Poln. u. Böhm, celkova števiiba. naom .Rapital), obrest, (altsl. obrétel-i, ®el»ilill), odstotekf. interef fcnauêftonbe,pl., zastale obresti, intereffenfdjein, ber, obrestni listek,kupon. intcreffent, ber, vdeleženec, deležnik, ki je v čem zadet, kogar kaj zadeva, intereffcntofet, bie, obrestni razkazek. Sntereffircn, ». a., bas intereffirt midj llicht, na tem mi ni nič (ležeče), tega ini ni mar, to me ne zadeva; baS intereffirt mi.klicavka,(fdjl.)medmet. intcrlincatiOlt, bie, pisanje med verstami (pisanimi). intertocnt, f. BtBifdjettflirudj, SBeiitrtlieil. i It t črtite 5 3 0 , baS, vmesje, vmesna igra. internttffiOH, bie, ijelter, gtiter Stoifdjen* raitnt bei ben .ftranfetl, prelegljej, odlegljej; f. a. llnterbredjuitg, Unterlaffung. intermittiren, f. Itnterlafien, 9iad)laffen, intermittirenbeS gieber, f. Sed)felfieber. iltleriialtonill, adj., mednaroden. intCr 1111 Iti illČ, ber, internunei, papežev poročnik. interpellatiOU, bie, seganje v besedo; f. a. Uuterbred)llltg, vprašanje, poprašanje. 3 Iticrpclltreit, v. a., v besedo seči, segati, besedo presekati, poprašati, popraše-vati zastran česa. Snlerpolalton, bie, podtikovanjc besed v kakem rokopisu, inictpoltren, v. a., podtikati; f. a. giil= fdjeit. interptef, ber, razlagavec, razkladavec, tolmač. inlerpretlttton, bie, razlaga, razkladanje, tolmačenje. Sntetprctiten, v. a., razložiti, razlagati, razkladati, raztolmačiti, tolmačiti, interpuncltoit, bie, »črti. medpičje, de-vanje razločil ali prepon, interpunkcija*. ert)Unetiten, v. a., djati, devati razločila, ločivne znamnja med posamne stavke, razločiti, ločiti s preponami, z znamnji. 3intettegnum, baS, medvladje, poln. bez- krolewie. ainterrogatit), adj., vprašaven. internati, ber, presledek, presledje, prostor med — ; lucidaintervalla, spreumljej, prelegljej. interBenient, ber, f. Skrmittler. interbeniren, t>. f. SBermitteln. inlerBcntion, bie, f. Skrmittelnng, §ono= ration, (bei 3Be$feln). inteftaterfie, ber, postavni dednik. Šnteftaterbfolge, bie, postavno nasledje (v cledino). intcitflterbidjaft, bie, postavna dedina. i it t i m, f. innig, Serlrctut. itttimation, bie, oznanilo, naznanilo. ŠntiraibatiOH, bie, ostrašba. i It tint it C It, v. a., naznaniti, vročiti. 3nttmitSt, f. »ertrautbeit. intolerant, adj., nepoterpen, f. ltnbulbfam. i nt 0 let nit j, bie, neterpnost, nepoterpnost zlasti v verskih rečeh, ntonation, bie, napev, zaglas. ntoniren, v. «., napeti, napevati; f. a. Stnftimmen, im»artig. intrabe, bie, wod. ŠntranfitibUttt, (verbum), ba«, neprehodni glagol. intraBitlangmnb, ter, prihišna zemlja, intrigan!, adj., f. ülrgtiftig, ÍHiinfeBoll; ber 3vnlrigattt, zbrigež(?), nagajavec, zapletavec, Sul. pletkaš. intrigue, bie, kovarstvo, zvijača,zbriga(?), zvijaeina, homatija, spletka, zapletka, bohm. pleticha, pletka. intriguiren, v. n., zvijačine plesti, pre«ti, napravljati, zapletati, zbrigo delati, obresti iskati, nagajati, f. a. SHiinfe (fdmiieben). intrifat, adj., zameršen, zamotan, ilttrobueiren, I'. «., vpeljati, vpeljevati, introbliction, bie, vpeljava, vpeljevanje, vvod. introitnž, ber, vhod, wod. intuition, f. Slnfdjauung. in t uit it), f. 3lnid)auenb. in nI i II, baS, omanovina. Ínt)atibe, ber, nevečni, nezmožni, oslabljeni vojak, oslabljenec, opešavec; adj., nezmožen, nemočen, ki ni več za službo, insalibenfonb, ber, zalog za invalide, za oslabljene vojake, iubalibenbauž, bas, hiša za oslabljene, nezmožne Rojake, opešnica, invalidniea. iltb nI i b i t ii t, bie, oslabljenost, nezmožnost, nepripravnost za službo, inbafion, bie, napad, naval; f. a. (filtfall. inbafionžttfa^, ber, povračilo škode z napadam napravljene, inbniiončbecr, bas, napadna vojska. Invectn ct i llíi ta. kar je štantnik ali najemnik sabo prinesel, inuectinen, p/., zbadanje, pikanje z besedami, zadirljive besede, inbeitit, iznašel. iubentar(ilim), bas, bett>egli$e Sittge, premakljivo (barno*) blago; S8erjeid)nip, popis premoženja. inbentarifiren, inbentiren, v. a., popisati, popisovati premoženje, popis premoženja narediti, delati. inbentiOtt, bie, iznajdba. iitbentiož, f. Grfinberiidj. inBetltur, bie,' popis premoženja (zlasti premakljiviga). inBeittUrertilhtUng, bie, popisovanje premoženja. innenturloften, pi., popisni stroški. inBerfion, f. aBortnerfetjung. inBeftigatiOn, bie, preiskovanje, inbeftigiren, f. Wadjforídjen. inBeftiren, v. a., feierlicí) einfegen, postaviti, vpeljati, vmestiti. iUBeititnr, bie, postavljanje, vvod,vpeljava (v službo, v fevd»), inbeftiturredjt, bas, pravica postavljanja ali vpeljevanja. inBitatiOU, bie, povaba, povabilo, inbitiren, v. a., povabiti, vabiti, i nt)o catión, f. Slurufung. inBOlBiten, v. a., v sebi imeti, zapopasti. inaitrtig, f. innere. StttBärtg. SntoärtS, adv., noter, f. (gittttärtS. StltDCltbig, adj., znotranj, notranj, 110-trajšenj, notranjsk . adv., znotri, notri, znotraj. Snmenbige, baž, notranjščina, notranjšina. 3 MDO p H C lt, n., stanovati, biti, bivati v čem. SntDOpnenb, adj., bic inmopttenbe ©nabe, milost prebivajoča, bivajoča v —. Snmflpner, ber, gost, gostač; f. a. 6ilt= mopner. SntDOpnetin, bte, gostja, gostačka. Šnjiipt, bie, Snjuipt, Sejücptiguiig, obdolžba, okriva,dolženje, krivljenje; (indicium) ovad-ljej, osumljej, obdolžek; f. a. ¡JnjHriC. Snjunfdjen, f. Snbcffeit. 3peeaeuanpa, f. Sredjtturael. 3 V er, bie, f. Ulttte. Srb ClI, adj., persten, kamnat, zemljen, gl!— njen, ilen, lončen; irbene« Oefäß, lončena posoda, coli., lončcnina. Stbifd), adj., zemeljsk, pozemeljsk, posveten, pezemeljn, časen; ba« Stbifcpe, liacp V. pozemeljščina, pozemeljšina; ant Srbi» f£pen fangen, deržati se posvetniga, časniga. Srbroaren, pl., perstenina, zemljenina, lončenina. Srgenb, adv., er muß irgenb fein, irgenbwo, neki, itacp BI. riept. nekde, nekje mora biti; wenn e« irgenb (b. i. irgenbwie) mogli® fein follte, če bo le kako mogoče, samo če bo mogoče; e« ftnb iptet irgenb jWei, sta neki dva, »ot ben gut» ober Kennwörtern, kak, nekak, nekakov, nekakošen; irgenb ein Šiep, kaka živina; an irgenb einer ©aepe, na kaki reči, na kakoršni bodi reči; irgenb einet, kdo, nekdo, nekak, kdorkoli, kdor si bodi; irgenb ettoa«, kaj , nekaj, kolikor si bodi, kar si bodi, količkaj; auf irgenb einem SŠBege, nekod; irgenb woper, od nekod, odkodarkoli; irgenb Wopin, nekam, kamor koli; auf irgenb eine Slrt, irgenb Wie, nekako, po nekakošnem, kakor si bodi; irgenb Wattn, kdaj, nekdaj , kdar si bodi; irgenb Weffen, čigar si bodi; irgenb Womit, s čemur koli, s čemur si bodi. SriS, bie gjegenbogett (attep int Slugapfel), mavrica; ffiegenbogenpaut, mavrična kožica; ba« runbe fiotp (Pupille) itt bet SWitte, pun-čica; planet, Iris; f. a. ©cpmertblume, £agbogel. 3rtSblume, f. Sdjmertblume. 3 r l i H, bet, (Motacilla flava), rumena mala pasterica, mala sesavka. Sronie, bie, zasmeh, podsmeh, ironija*. ^tOnifd), adj., podsmešljiv, poln. ironieny. 3rrabatt0n, bie, solnčenje. Štraltonal, adj., neumno, zoperumno, ne po umu. 3rrbeere, f. SoHfirfdie. Stre, adj. tt. adv., blodin, zmoten, blazen; in Serbinbung mit 3eitwöttern, opne Welche e« nicpt »orfontmen farni, gibt e« ber @lo= »ene größtentpeilä bttrcp bie bem entfprecpeitben 3eitWorte »orgefepte iJSartifcl za —, al«: irre faprett, zavoziti, zapeljati (kam, v stran, s Srrer. 813 prave poti); itte fügten, irre leiten,zapeljati, zapeljevati, zvoditi, serb. zavesti, zanesti na stran; itte gepen, zaiti, zahajati, im ©cpnee, zagaziti, im äßajfer, zabresti, aflg. a. za-bloditi (s prave poti, v stran, zmotiti se gredoč, ne prav iti, zgubiti pravo pot), serb. a. zalutati, zabasati; irre maepen, zmotiti, motiti, zmesti, zmešati, v zmot-njavo pripraviti; itre reben, irre fpreepett, blazniti, blesti, motiti se, zmoteno govoriti; f. a. gantafiren; irre fein, sprave poti biti, pot zgubiti, zaiti, zahajati, pot zgrešiti, zgreševati, v zmotnjavi biti, motiti se; be« Serjlanbe« beraubt fein, ob pamet biti, noreti; et ijl irre, et ijl Wapn» finnig, nori, pamet se mu meša; i® bin itre (gegangen), zašel sim^ irre im Jftopfe fein, v glavi zmoten biti, zmotene, zmešane pameti ali glave biti; itre Werben, zmotiti se, motiti se; man wirb an ipm irre, človek sam ne ve, kaj bi si mislil od njega; zmesti se, prevariti se. 3>rre, bet, irret äRenftp, zmčten človek, zmo-tenec, in €). Mv. aucp zmotljenec. 3rte, bie, blod, blodnja, zabloda, zabreda, zmota, zmotnjava; itt bet 3tre gepeit, okoli trapati; f. a. Štren. Srreferibel, adj., irteferibler @ib, prisega nezavračljiva, ki se ne da zaverniti, ali nazaj dati. SrrefUpreit, f. Stre. Šrtegepen, f. Stre. Sirtegulür, adj., gram., nepravilen, mil. nereden. 3itregulariiät,bie, nepravilnost, nerednost. 3 rreleiten, f. Stre. 3rreIigion, f. 3rreIigiofitäl. ŠtreligiDŽ, adj., nepobožen, brezveren, brezbožen. Srreligiöfe, ber, brezbožnik, brezvdrnik, bie, brezvernica. Srreligiöfitiü, bie, unb Srreligion, ne- pobožnost, brezbožnost, brezverje. 3rren, V. n., itgenbwo, bloditi, bresti, tavati po —; f. a. Stre (gepen); Herum ir.-rett, ttatp V. kveriti, potikati se, klatiti se, krožiti; itrenbet Oiitter, klätez, klativi-tezf; opne Jieitntniß be« SBege« perttntge--pett, zgubiti se; bet £>(p« irret, vol se je zgubil; itrenbe ©epafe, zgubljene ovce; »er; irren, zaiti, zahajati, zgubiti se; ein ®ing für ba« anbete itepnten, fttp itten, (u. r.,) zmotiti se, premotiti se, motiti se, v zmoti biti, zaiti od resnice, grešiti, pogrešek storiti; bu itrfi gewaltig, zelo, močno se motiš; int Oiebett, žareči se, zagovoriti se, int 3apleu, ušteti se; v. a. zapeljati, zmotiti; laffen @ie fttp nicpt irteit, ne dajte se zmotiti, to naj vas ne moti; f. a. SlergCM. Str en, ba«, f. Srrtpum, bledenje, blodenje; Stten tfl ntettfcplicp, vsak se more zmotiti, vsak zamore grešiti. Srrenanftali, bie, Strenpait«, ba«, f. SKarrcnpauž. Srrer, ber, zmotenec; ber Slttbete irre maept, zapeljivec, zvodnik. 814 3rtereben. 3trereben, 3treroerben, f. 3m. 3trfoI)rt, ¿te, zahod, blodenje (posvetu), bloditev. 3rrßttltß, ber, blodnja, zahod, pomóta, zmota; f. a. Irrgarten. Irrgarten, ber, etoa zahodnjak (vert), ttad) IU. zviti, ñadí) Gutsm. zahodljivi vert, labirint *. 3trßebnilt)C, ba«, zahodno, blodno poslopje, labirint. 3trßeift, ber, nevérnik, nevernež, krivo-verec, f. a. llnftät. 3í tt ß t fprätl), ba«, blodenje, bledenje. Jrrßeftirn, ba«, f. tomet, planet. 3trßlfl«6e, ber, kriva véra, krivovérstvo, krivovérje. 3irtßlitu6tg,-otriß crtt) elf t, adv., krivo, po napčnem, po zmoti. 3rritabel, f. 9ieijbar. 3rritiren, f. SRcijett. 3rtf0pf, ber, norec, neumnež, zmetenec, zmešanec. 3rrfbpfiß, adj., nor, neumen, budalast, zmešane glave. 3>rtfreifettb, adj., zmoten, bloden, f. a. 3rr?ättfer, ber, zaletel; al« ganbjtreidjer, potepuh, prepeljuh. 3rri(iufertn, bie, zaletela; al« Saiibtirei.-d)etin, potepenka, vlačuga, vlačugarica. 3rrlci)re, bie, krivi, napčni, lažnjivi nauk. 3nlel)rer, ber, krivi, napčni, lažnjivi učnik, učitelj, krivouk. 3irlel)rig, adj., krivoučin. 3rrltd)t, ba«, vešča, veša, čadni (serb. divji) ogenj, nad) Gutsm. slepi ogenj, nad) V. ponočna luč, vedovnec, védenec; ber bation 3rte geführte, nadj V. vedomec. 3trpfab, f. Slbroeg. 3trprebißer, ber, krivi, lažnjivi pridigar, f. Erlebter. 3rrfal, f. 3rrgarten. irr (i ii n, f. ÜMjitftmt. 3rrftnnig, adj., f. SSaljnfinnig. 3trftent, ber, f. tontet, planet. 3rrtl)Uni, bet, zmota, zmotnjava, pomóta, blodba, zabloda, zabreda, blodnja, zmotljej, pomotlej; geljler, pogfešek; einen 3rrtljum begeben, zmotiti se, premotiti se, motiti se, 3»e. v zmóto priti; au« bent 3rttl)um Reifen, zmoto odvzeti, vzeti, jemati; in einen 3trtl)um »et« fallen, v zmóto zabresti, zabloditi; in einem 3rrtljume (teden, v zmoti biti, motiti se; ©ie ftnb im3ttlljume, motite se; Stttljümer Iclireit, krive nauke učiti, dajati, krivo učiti; 3rrtl)um im Sallen, ušteva, uštetev; e« ijt ein 3rttljiim »orgegangen, »orgefallen, pomota se je zgodila. 3¡rmng, bie, motenje, blodenje, blódba, zmot-nja, zbroda; ©treit, prepir, spor; f. a. S8er= feben. 3rrung3l0é, adj., brez zmóte, brez blodnje, nespotikljiv; f. a. llnfeblbar. 3¡rrroaljn, bet, kriva misel, krivo zdetje, omama, kriv dozdevek, zmamljenost, blodnja. Srrrotg, ber, f. 2lbloeg, stranpot, zapeljiva pot, nad) Gutsm. izpotje; auf 3trttege ge= tatúen, zaiti, zahajati, zabloditi, zabresti j »etfdjlungetie ©erjierungen in bet 53aufunjt, etloa zavojek. Srrroif th; ber, f. 3rtlid)t, fig- nestanovitnež, veterni človek. 3tte, bie, zavžitek, zapitek. 3fabell = 5arbe, bie, rujavkasto rumeno, rujavorumena barva, rujavožolta barva ; ifa bellettfatbene« $fetb, sirko. Siabellbolj, ba«, burbonski lovor. Šfegrtntnt, ber, bet 2Bolf, gribež, volk; fig. mermralo, godernjalo. 3 i en i ran t, f. ©ifenfraut. Sfer, f. Sieftbe. 3 Ž ta m, ber, izlam. 3žiattbmoož, ba«, i«lanbifd)e« 9J!oo«, iz-lanski mah, svinjski mah; in Str. bohinski mah. 3fO(f)ron, adj., ravnočasen, sočasen. Šfolator, ber, samotilof. 3f0liren, v. a., osamiti, osamotiti, samoti ti; f. a. Sibfonbern, SSereinjeinen. 3i0lirt, adj., sam, samoten; ifolirteHáufet, hiše na samem, samotne hiše. 3f0lirtl)eit, bie, samost, samota. SfOntOrpljte, bie, ravnoličnost, istoličnost. 3 i Op, ber, izop, nath Sul. serb. velenduh, sipanat, russ. sinij, zveroboj. 3f0t0IIie, bie, enoglasje, enakoglasje. 3 fíen, f- 3fop. 3ftl>mn3, ber, f. üanbenge. 3taloluntit, ber, itakolumit. 3tai0ufaure, bie, itakonova kislina. 11 e ni. adv., ravno tako, takó, še. 3teration, bie, povzetje, ponavljanje. 3fernttt>lint, (verbum), ba«, ponavljavni glagol. 3teratiD, adj., ponavljaven, pospetovaven, 3tinerarif^, adj., poten, potopisen. oho, 3fct, 3t»uiber, f. 3etit. 3»e, f. ©ibe. Je, Jftitlöttt). 3fa, adv., na<$ tem Serb. U. Russ. da, de; ja», in U. ¿fr. ale; ja fo ift e«, tako je; nach einet »otbetgegattgetteti grage witb e«, fo wie im Sateinifcbeit, mit tem Beittoorte ge--geben, j. 33., ift et biet geWefen? ali je bil tukej? 3a, bil je; fennfi tu iljn? 3a, ali ga poznaš? poznam; and), se ve da, to se ve da; otet Bloß da, de; in tet SOiitte tež @a($e«, vsaj, saj, sej; tu Wujjtefl ja, vsaj si vedil, an-ti si vedil; et fagte We* tet ja uod) nein, ni rekel ne de ne ne (ne: de pride, ne: de ne pride); etwa« mit ja Beantworten, poterditi kaj; reči. de bom, hočem; tommt et? ja, ali pride? pride; fage ja oter nein! reci de ali ne, reci ja* ali ne!; wenn et ja nidjt fontmen fčttnte, ko bi pa vender le ne mogel priti; ja tuoiil, prav de, pač de; ja freilid), ja Wohl, kaj pa de, kaj pak de; ja tod;, to se vd da, an-ti se ve da; id; Bin ja fein Jiinb mehr, vsaj nisim več otrok; ja er retet jeljlimal »er* nünftiger alž tu, pa kaj še? desetkratpa-metniših besedi je od tebe; taž iji ja }U wenig, ali to je premalo; ja biefe« i(t nur eine SorBereitung, kaj? to je še le priprava? tljue ež ja ni(|t, za Božjo voljo, ne delaj tega; fage ež ja nidjt, nikakor ne povej; ja fogat feine geittbe loBen iljn, kaj ? celo sovražniki njegovi ga hvalijo; iji ež tir redjt, fo gelje id); ja gelje Ijin, če ti je prav, poj-dem; prav, le idi; jit Slllent ja fagett, prikimati k vsaki reči, vse poterditi. 3(01)01, tie, kreželjci*, šapoteljni". 3 nit über, ter, f. Saberr. 3ndj, f. 3äbt. 3othern, f. 3ia pl., leta, russ. god n. leto ; ba« laufenbe 3ahr, to leto, tekoče leto, letašnje leto; itn laufenben3ahre, f. ©eutt, ©entig,• »otige« Saht, int »origen 3a^re, lani; »om »otigett 3ahre, lansk; »ot jmei Sahten, predlanskim; (Sin Saht jUtwflegen, leto doživeti, preživeti, živeti, spolniti; gemeines Saht, navadno leto; fünftige« Saht, auf« 3aht,kletu; alle Sahre, vsako leto; Sahte lang, nekaj let, na leta; ba« heilige Saht, sveto leto; ba« neue Saht, novo leto; e« ifi bem ein Saht, leto je (preteklo), odkar se je to godilo; eriftfdjon feit jtočlf 3ai)teil tobt, dvanajst let je že, odkar je umeri; 3al)t alt« 3aht ein, Saht für Saht, od leta do leta; ein Saht um ba« anbete, leto za letam, vsako leto; et ijl jebn Sahte alt, deset let ima, deset let mu je, deseto leto mu teče; nad) jurüefgelegtem jwanjigjien Sahte, spolnivši dvajseto leto; er fiatb in ben befien Sahtett, v naj lepši, naj boljši dobi, v naj lepših letih je umeri; mit ben Sahten »erliett fidj ba«, s časam prejde to; et geht in« bteii jjigjie Saht, trideseto leto mu teče; »ot ben Sagten fterben, prerano umreti (nad) Medv. opesniti); ein SKamt »on meinen 3ah«n, človek moje dobe, mojih let, v mojih letih, moj verstnik ali verstnjak; binnen Sinem Sahte, in 3ahte«ftijl, ob leti, v enem letu; Saht unb lag, let* in dan; ein Sliann »on Sahten, bei Sahten, prileten mož, postaren mož; hoch hei 3ahtett, f. ©od); bet Saunt hat enge, Weite Sahte, drevo ima velike letine, letnice; ein fruchtbare« Saht, dobra letina; ein fdjtedjte« Saht, slaba letina; p feinen Sah» ren gefomntett, doleten, polnoleten; feitte Sahte flicjjen batjin, leta mu teko; in meinen jün= getlt Sahten, v mojih mladih letih, v mladosti; nach Sahtett, čez, za nekaj let; am @ud)3, bet, eine« Saume«, 3af)tjirfel, letina; biefe babenb, letinast; na togota, togotnost, vihravost, it a d) anbetn fla». SMunba. gnevljivost, serb. a. osornost, naprasitost. 3ah3ornig, adJ- nasl0 i®zen> nasle j®ze> gkipljiv., nagel, jadljiv (ti. .Kr.), vihrav, ihtav, togotljiv; eitt jabjotniger 9Kenfalal. 3 ni ob, n. f. f., f. 3«tob u. f. f. Šalapa, bie, jalapa. Šnlttpenioutjel, bie, jalapin, jalapji koren. Salnpin, ba«, jalapovina. 3nloufie, bie, f. @iferfud)i; Salouften, pl, ein ©ittet, mrežaste okenca, veternice, obločnice, zatornice; f. a. g-enftCtgiltCt; ■poln. zaslonki, ittlonftclaubc, bie, golob-vrabec. 3nntbe, bet, jamb. 3nmntcr, ber, bet h»raße). 3anhngel, f. pbel. Snnitfßar, bet, janičar. 3nuitfßor= in 3f£g". janičarski. 3 »n i t f ß n r en m U f i f, bie, janičarska muzik», Snnfen. SanJen, v. n., f. SSMnfeln. 3fiiniter, ter, Sanuat, prosinec, prosenec, janvar, serb. sečanj, bohm. leden, poln. styczeri (styčenj), Kaschub. godnik, russ. janvar, no® V. prozimec, na® Gutsm. pervnik, novoletnik, zimec. Siinnerf tpein, ter, prosincov mlaj, mlaj v prosincu. 3> 0 p p C tt, v. n., hlastniti, hlastati, hlapiti; f. a. Sdjttapjjctt. Sargon, f. tauberttaifd). Saf$en, Sitfcpt, f. ©aft^en, ©fffdjt. 3afc, f. 21lant (gif®). Sažmin, ter, jazmin. Šažttttn= in 3fpgn. jazminov. SuSntinblatt, ba«, jazminovo pero. ŠaSminbliite, bie, jazminov cvet. SoŽminbl, ba«, jazminovo olje. ŠoSpiren, f. ©prenteln. Snžpiž, ber, jaspis, jaspid, naipbent Russ. jasma, bohm. a. drahule. bet, jašmasti ahat. SoŽpiŽgUt, ba«, jasmina f. 3a$pi30pfll, bet, jašmasti opal. 3nffnna, jasana. Jniagan, ber, atagan. 3 iii en, f. ©titen. Siitpaue, bie, serpica, kopulja, pralica, f. a. ©itipncte. Sond), f. (Saudj. ¿OUdje, bie, gnojnica, f. ©flUdie. Sanpnrt, Sondjert, ba«, f. Sod) («l« Setb* mafj). Saudjjett, v. n., ukati, vriskati, (od) veselja kričati, bohm. viskati, jasati, plesati; na® Gutsm. (j) uckati; aufjau® jen, zaukati, vrisniti, zavriskati; fig. od veselja poskakovati, močno se veseliti. SflUdjjett, ba«, ukanje, vrisk, vriskanje. Sandjjer, bet, 3lu«ruf, zauk, vrisk; (Smet bet jau®jet, ukavec, ukač, vriskač, »etadjt» li® ukalo, vriskalo. Saueln, Snulen, v. n., fcpteien, )»ie bie .ftagen, nijavkati, mijavkati; f. a. §tulttt. Sauner, f. ©nuner. Saufe, bie, malica, mala južina; f. a. perbrot. 3aufcn, v. n., malicati, malo južino imeti, jesti. SfllOOrt, ba«, privoljenje, privolitev, (privo-litna) beseda; ba« 3at»ort »on jt® geben, besedo dati, reči, de; reči, bom, hočem; privoliti v kaj, prikimati. 3e! int., jej! i je! je nun, bu bijl au® jung, eh! kaj pa de, ti si še mlad, to se ve, ti si še pač mlad; f. a. ©i! Se, adv., fur jemal«, j it irgenb einet 3eit, kdaj; t»er pat bie« no® je geport, kdo je še kdaj slišal kaj taciga; ež ijl je einet f(ple®tet ai« ber atlbete, drug je slabši od druziga; je mept unb mept, če dalje bolj; je mept, je, — obet bejlo mept, bolj ko, več —, n. p. bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; je laitger, je f®(imnter, čedalje hujši, na® anbertt fla». Šl. čem dalj, tem huje; je nacpbem e« ipm gutbiinft, ka- Senet. 819 kor se mu zdi, (po tem), kakor; }e na®« bent, kakor kane, kakor pride, kakor bo; je natpbem e« bie Umjlänbe etfotbern, po okoliščinah, okolišinah, kakor okoliščine na-neso; je mept i® ipnt gebe, je mept Will er pa* Ben, več ko mu dam, več hoče imeti ,obet kolikor več mu dam, tolikor več bi rad; et wirb mit je länget je lieber, čedalje bolj se mi priljubuje, serb. sve mi se više mili} »ott jeper, od nekdaj; je fteben unb fteben, po sedem in sedem; je Jtoei, po dva; fte befamett je jtoei ?le»fel, dobili so vsak po dve jabelki; je jutoeilen, je JU Seiten, v časih, serb. kadkada; i® pabe bi® je unb je gef®apt, vedno sim te spoštoval; je eper, bejlo beffer, pred ko bo, boljši bo. Sebcnfoilž, adv., po vsaki ceni, se ve da, ettoa au® na® bem Serb. vsakakor, na vsak način, na vsako vižo*. Seienno®, f. $emtod>, Sebod). Seber, pron., ein jeber, vsak, sledenj, sle-hern, vsakter, vsakdo, (böhm., poln. u. russ. au® každy); jeber »on utifetn greunben, vsak izmed naših prijatlov; gib einem jebelt ett»a«, daj vsakimu, slednjimu nekaj; 3ebem baž ©eine, vsacimu svoje; Sitte unb Sebe, vsi, kolikor in kar jih je. Seberpanb, Seberlei, adv., vsake verste ali sorte, serb. svakojaki; f. a. 31Ilerbonb. Sebetmonn, bet, vsakdo, vsakteri, kdor si bodi; Sebetmann«, kogar si bodi, serb. svačiji. Seberjett, adv., vselej, vsak čas, vsigdar, vsikdar, vsakikrat. Sebežmol, adv., vsakikrat; f.Seberjett. Sebežmolig, adj., vsakokraten, au® proti, sproti; f. Sinjelnumfe. Sebodj, conj., f. ®0(p; vender, pa, ali, to da, to de; i® fčnnte mept fagen, jebo® i® t»ili fcptoeigeit, lahko bi kaj več povedal, ali naj zamolčim, to da zamolčim, pa raji zamolčim. Sebtoeber, f. Seber. Seglidjer, f. Seber. S ep er, adv., »on jeper, od nekdaj, od za- Sejun, f. Sftiidjtern. Selitngerjeltcber, ba«, f. ©eipiott. Settt(tlŽ, adv., kdaj, nekdaj, kadar si bodi, kaki krat, kaki čas; Wenn i® e« jemal« be= nčtpigen follte, ko bi ga kdaj potreboval. Sentonb, pron., kdo, nekdo, nek, neki človek, eilt Semattb, nekdo, neki tujic; tfi 3es manb ba? ali je kdo tukaj ? i® pabe e« je» manb ttnbefannten gegeben, nekimu nezna-nimu sim dal; Sentanb anberer, drugi kdo; Semanbe«, serb. nečiji. Sem t ne, 0 Seittiuc! int., o jemnasta, jem-nosta! Senodjbem, f. Se. Sener, pron., uni, una, uno, tta® anbern fla». 2)1. oni; in jener äöelt, na unem svetu, na drugem svetu; an jenem Sage, tisti dan, tistiga dne; biefet—, jener —, ta—, uni —; jener bort, uni le; mi® fiimmert e« ni®t, >»a« biefet unb jener bariiber urtpeilt, ni mi 820 »eitertet. mar, ne menim se zato, kaj bo kdo od tega mislil, kaj poreče ta ali uni; ifjm fehlt jene 8iebeti«wütbigfeit, treibe bie fflilbuug »etleil)et, nima ljubeznjivosti, ki jo daje omika; bafj bid) tiefer unb jener! da bi te vender! »tnetlet, adj., takošen, te verste, serb. onakov. Renner, f. Jänner. Štnfeit, ScnfeitS, proep., na uni strani, unstran, unkraj. prek, nad) V. unak (T); jem feit« tež äReere«, unstran morja, prek morja, za morjem; jenfeit« be« ®rabež, po smerti; jenfeit« «erben wir uit« wiebet fehen, na unem svetu se bomo spet vidili; »Ott jenfeit«, od une strani. 3 en fei ti fl, adj., unstransk, unostran, bet, bie Senfeitige, unostranec, unostranka, nad) V., unodec. 3enfcit$, ba«, uni svet, posmertno življenje. »erentiabe, bie, žalostna pesem preroka Jeremija, žalovanje, jeremijada. 3etid)0t0fe, tot«, jerihunska roža. šerum, int.. o jehta! 3erufniem$artiftbotfe, bie, (Helianthus tuberosus), podzemeljske hruške. 3etnf otemšfom, f. 2>oBib§forn. 3efen, f. 3ofe, Sllant. 3effel, f. ©eilfnß. 3efllit, ber, jezuit. 31 f 11 i t e ti 110 ft C t, ba«, jezuiški, jezuitovski samostan. »efnitenorben, ber, jezuitovski red. 3ef Uitifd), adj., jezuitovsk. 3efuitižntuž, ber, jezuitizem. 3efu3, JEZUS. 3efučd)riftu3tourjeI, f. aibierlraut. §etton, f. ©pietyfennig. e^ig, adj., sadanj, zdanj, zdajšenj, se-dajšenj, sadašenj; bei jegiger 3eit, dandanašnji, v sedanjem času. 3Sttyt, adv., zdaj, sedaj, sada; eben fegt, ravno; jegt gleidj, na ravnost, pri tej priči, na mesti; jegt erfl, še le zdaj, zdaj še le; jegt ift er ba, precej, vsak čas pride; für jegt, za sedaj, za zdaj; »en jegt an, od zdaj, od sili mal, od sih dob; bt« jegt, do zdaj, do sih mal, do sih dob; jegt tiefen, fegt fetten, zdaj tega, zdaj uniga, tega pa uniga; russ. teper, nvne. 3iet)t, ba«, sedajnost, sedanjščina, sedanjšina. 3 e $ t in n I i g, f. 3efcig. 3em eilig, adj., f. 3ebe3malig. 3e?t, f. Seist. Jobber, ber, mešetar. 3od),ba«, eigentlich itnb figürlich, jarem, auch (nad) »"O telega, bei Jan. telege, pl. Danni3fegen. JoIjanntSfegen, bet, 3lbfd)ieb«trunf, šent-janževec, šentjanževica. JobanniŽtag, ber, svetiga Janeza dan. Jobonnižtraube, f. Jobannižbeere. 3 D ban nt 8 mit trn, ber, (Cantharis nocti-luca), svetlica, f. Jofianničfafer. Jobamtiter,Jobanniterritter,ber, maitarski vitez, vitez reda svetiga Ivana. Joljanniterorben, bet, red svetiga Ivana; f. a. SDioltbeferorbcn. Jolel, ber, vitriolov češarek. Jo len, ». «.. f. Sdireien. Joli, f. Strtig, pbftb. Jona8fifd>, f. fotfiftb. Jonažfiirbifj,f glafd»eiiliirtii&. Jongteur, f. ©ouller. jope, bie, jopa* jopica. 3 OfefSblunte, bie, kozja brada. Jot, Jota, ba«, je. i 0 ur not, ba«, Sagebltd), dnevnik, dnevni zapiski, b. i. eine 3eitfd)rift, časnikf, novice , nad) V. casnica, seri. u. iohm. no-vine. JOUrUOlartitel, ber, spis, spisek v časniku ali novicah; postavek ali členek v kup-, čijskem dnevniku. iournoltftren, v. a., v dnevnik vpisati, vpisovati, zapisovati. Joumalift, ber, novičar, novinar, merkant. dnevničarf. Jonmatiftif, bie, novičarstvo, novinarstvo, ettoa a. časopisje, poln. dziennikarstvvo. jBUrnaliftifd), adj., novinsk, časopisen. Journotpoft, f. Soitrnolarltfel. Jotlial, adj., dobre volje, vesel; »it »aren febt jo»ial, prav veseli, dobre volje smo bili. JODialitOt, bie, veselje, dobra volja. Suborte, ber, kit volook. ubet, ber, vrisk, ukanje, velika, s krikam skazovana radost, radostni oglas. JnbelbrOUt, bie, et»a zlatoporočnica, zla-toporočna nevesta, drugoporočenka. iubelbroutigont, ber, et»a zlatoporočni ženin. JU.belbtUber, ber, veseljak. Jubelei, bie, vriskanje. Jnbetfeier, bie, Jubetfeft, bo«, veselica; f. Jubtlaunt. Jubclfrcitbc, bie, velika radost, veliko, glasno veselje. Subelgefong, ber, veselo petje, radostna pesem. 3ube!gefd|tei, ba«, uk. krik, vrisk, ukanje, vriskanje. Subelgreiž, ber, petdesetnjak. Šubtlbocbjeit, bie, druga poroka, zlata poroka ali svatba. Jubeljobr, ba«, sveto leto, milostno leto, leto milosti. Jubeltaut, ber, uk, krik, vrisk. Jubetlieb, ba«, f. Jnbelgefang. Jubeltneffe, bie, druga nova masa. 5 ttbeI ti, v. rt., ukati. vriskati; aufjubeln, zaukati, zavriskati; ves biti v veselji, ra-dovati se, veseliti se; f. a. JoitdHCit. Jubenart. 821 Jubelpaar, bai, zlatoporočni, v drugo poročeni ženini. Jubetpforte, bte, svetoletne vrata, (ki se le v svetim letu odprö v Rimu). Jubelprebiger, ber, Jubelpriefter, duhoven, ki poje drugo novo mašo, mašnik pet-desctnik. Jubelprebigt, bie, Jubelrebe, bie, pridiga, govor o svetem letu, o kakem veselem go-dovanji. Jubelruf, f. Jubelgefttirei. Jubetfd)lltauž, ber, pojedina, gosti o kakem godu, itt O. .(tr. aud) somenj (eigentl. 3a()tmarft). Jubetfetig, adj., preblažen. Jubelftimute, f. Jubettout. Jubettag, bet, god, dan veselja. J U b e IP 0 11, adj; preradosten. Jubilant, ber, petdesetnjak, jubilant. Jubiläum, ba«, sveto leto, leto milosti, petdesetoletni, stoletni praznik, petdesetletnica, stoletnica. Jnbitireiit, v. «., f. Jubeln; y. «., einen ^Beamten, postaviti v mir s polno plačo ali penzijo; eitt jubilirter ŠSeamte, urednik v miru ali počitku, izsluženec s (polno) plačo ali penzijo, Jud)! ¿»f., ju! Jud) bei! ju jti! Judjort, f. Jaudjert. Jutbbeien, f. Jaudjsen. Juditen, f. Juften. Judjtttta§, ba«, merilo oglja na plavžih. Juen, f. Jaud)jcit. Jiidetn, V. ».. serbljati. Jltden, »• n. u. »'., serbeti,eigentl. averketi, nad) Itt. audj čmeti, ščemeti; iöhm. u. poln. aitd) svediti; bie ©aut jucft mi<$, koža me serbi; jucEettb beißen, Bon äßttnben, brideti; ju jucfctt anfangen, zascrbeti; eitt Wenig jlttfeu, poserbeti; ber SBncfel jucft ibtt, serbi ga, rad bi jih dobil, skupil; bie Dbten jutfett ibn, rad bi kaj slišal; v. a. u. r., (jftcfen), praskati se, dergniti se, krempati se. Juden, ba«, serbež, serbenje; eine juctetibe ©teile am Seibe, serbečina; .(trautbeit, ser-bečica, f. StCOtje. Juderei, bie, serbenje, serbečica. H d $ j" Ju J. Jitbatfiteit, v. »., Jiibetn, juditi, žida-riti, ciganiti, po judovsko delati, govoriti. Jubaižm(už), ber, Jubentbum,ba«, židov- stvo, judovstvo, judovska lastnost, beseda. JUbOŽ, Juda, Judež, izdajavec. Jubažgru#, ber, nezvesti, izdajavski, ju-dežev pozdrav. J U b 0 Ž111 ß, ber, izdajavski poljubljej. Jlt&ožoljr, ba«, bezgova goba, židovo uho. Jube, ber, jud, nad) bent Altsl. u. allen an* bern fla». W. žid, (tm Poln. in Äanjelleiett al« ^räbicat starozakonny); 3ube »erben, pojuditi se; f. a. 2öud)crer, betrüget. Jubetei, bie, ciganjenje. ciganstvo. Jubeln, f. Juboifiren. Jube nap fei, f. Stbontgapfel. Jubenart, bie, judovska šega; nadj3uben--art, po judovsko, židovsko. 822 3toben6eie$ret. SlfbeitfiCi Ciret, ter, spreobračavec judov. Šubenbetfel, Subenbotfe, f. Subenitrfdje. 3ubttlfcft, baS, judovski praznik, god. Subengaffe, bie, judovske uliee. 3ltbcitgcmctnbe, bte, judovska občina, ju-dovšina, judovščina, židovščina, židovšina. Subcngcftcht, baS, judovski obraz. Subenglliube, ber, judovska vera. ŠubcnI) ar j, f. Subenfled). Siubertljodjjett, bie, judovska svatba. Sltbcnltttb, baž, judovski otrok, jude. 3llbett!trdjljt>f, ber, judovsko pokopališče. Šltbettiirfdie, bie, (Physalis Alkekengi), punčice, nadj bem Russ. mehunka, in @t. mošnjičnik. 3«bCttIltibttng, bie, judovska obleka. Subenlanb, bas, Judovsko, judovska dežela, Judeja. Sfnbcnlctnt, f. Subenpedj. Šubenmanter, f. Subenamt. Šub ennuff, f. pmpcrmtf. Sltbenfletfl, bas, zemeljska, pozemeljska smola, klej. 3i«bcnrath, bet, judovsko svetovavstvo. ¡Subenridjicr, bet, judovski sodnik. 3iUb ettf Cfjaft, bie, judovščina, judovšina, judovstvo, židovstvo, judje, pl. 3illbcnfchletcr, ber, judovsko ogrinjalo. Šltbcnfdjltle, bie, judovska učilnica, judovska shodnica, sinagoga, fig. velik šunder. Subcnfpitf, bet, velika odertija in sko-rija. 3fubenfpra^e, bie, judovski, hebrejski jezik. Siubcnftabt, bie, judovsko mesto. Subenfteuer, bie, judovski, židovski davek. Šubettletttpel, bet, f. Subenfdjule. Subentljunt, bas, judovstvo, judovska vera. ¡ŠltbenlDUdjer, ber, velika odertija, jemanje prevelikih obresti od posojenih dnarjev. 3ubcnjtn§, bet; velika obrest, lihvaf. 3ttbicat, baS, sodba, sojena reč. ŠltbicattOlt, bie, razsojanje; als SlCntrt^ei; lung, obsodba, obsojenje. Sllbicialitcr, adv., po sodnii, pred sod-nijo, sodbeno. Subictell, adj., sodben, pravosodenjf. Šubictren, f. 9lid)ten. 3nbicium, baS, razsodba, razsodnost. Siibin, bie, j udinja, židovka. Šiibifdj, »dj., judovsk, nac§ atlen anbettt flatt. 2». židovsk; jubift^beutfdj, židovska nemščina. 13 it f t en, ber, eine Strt rnfftfdjen iRinblebets, juftina, juhtina, juftovina, jufta, russ. juft-i. 3»geliieere, bie, f. ©etbelfieere. 3ngenb, bie, mladost, mlade leta; junge $ets fonen beiberlei ©efd^ted^te«, coll., mladi ljudje, mladina, nadj tem Serb. u. Poln. mladež-i; Sugent Ijat Jti($t Sugent, mladost je norost; in meinet3ugenb, v mojih mladih letih, serb. za moje mladosti; ttonSu* genb attf, an, iz mladiga, od mladih nog, nadj M. od mladih rok. 3ugenb=, in 3uf£gn., mladostni, — mladosti, — za mladost. 3to0enblidj!ttt. Sugenbalter, bas, mladost, mlade leta. Sagenbanmuth, bie, ljubeznjivost, milina mladosti. 3i»genb6e!annie, ber, znanec iz mladiga, od detinstva; bie, znanka od mladih nog; toir ftnb Sugenbbefattnte, poznamo se že od mladih let. SugCttbbilb, bos, podoba mladosti. Sugenb&Iiite, bie, cvet mladosti, perva mladost; et ift itt feiner »oilen Sugenbblute, serb. v največem je naponu; opasao se snagom. 3iugenb6rauž, bet, naglost. vrenje mladosti. 3ngenb6utfj, tas, bukvo za mladost. ^ngcnbetfer, ber, gorečnost, vnetost mladosti. Sngenbetnbrutf, bet, vtisek v mladosti. 3iugettbertnnernug, bie, spomin (iz) mladosti. 3iugenbfeljler, bet, pogrešek, pregrešek mladosti. Sugenbfener, baS, ogenj, žar mladosti, živost, vnetost mladih let. 3iugenbflet§, bet,, marljivost v mladih letih. Sngcnbfreitbe, bie, veselje, veselica mladosti. Sugenbfreitnb, ber, prijatel iz mladih let, od mladosti, prijatel mladine, mladih. 3ingenbfreunbtn, bie, prijatiica (prijateljica) iz mladih let, prijatiica mladine. 3ugenbfiil)rer, ber, vodnik mladine. Sugenbfiille, bie, »oiffommene Slttsbilbnng beS .RotpetS, berhkoba, razcvet mladosti, serb. a. napon. 3iugenbgef(ihrte, ber, tovarš (tovariš) iz (v) mladosti, verstnik iz mladosti. Sugenbgefiiljrtt n, Me, tovaršica iz mladosti. Sugenbgenoffe, f. 3ugenbgefal>rte. 3iugenbgefort toirb e« im erfon, samec,neženjenec, getočbnl. fant; ein reinet Sunggefell (praftif« ttnf«ttlbig), devišk fant, devičnik, ein §agefloIjer, devec (Zal.), na« M. deklic (?) (in .Sir. = 9»äb«en). Sunggefellenf«afl, bie, fantovstvo, ne-ženjeni stan, brezženstvo. Suitggefellenftanb, ber, neženjeni, nez-vezani, samsvojni .stan; int Sunggefellen? flanbe leben, samsk, neoženjen živeti, biti. Sungbeit, bie, mladost. Sunglne«t, ber, mali hlape«. Jura. 3i|tnglaub, ba«, berst, berstovje. 3 ii It g l i n g, ber, mladeneč, mladič,fant; böhm. mladenec; man«et Jüngling übertrifft am SBetfianbe einen ©reis, na« Gutsm. tudi mladeneč starjake sodi. Siinglinjjfrtf«, adj., živ, čverst kakor mladenec. Siinglinggalier, ba«, mlade leta, mla-denštvo, doba mladenča. Siinglingžbnrt, ber, malt, serb. nausniea. Siinglingžblitf, ber, pogled mladenča, bistri, živi pogled. Siingltngžblunte, bie, (Gnaphalium are-narium), smilj, smilje. Siinglingžjabte, pl., mladost, mlade leta, leta mladenča. 3iinglingf«aft, bie, mladenštvo. 3 iiliglingžgeftalt, bie, postava mladenča, ŠiinglingStrnunt, ber, sanje mladenča, mladosti. Siingiingžjeit, bie, mlada doba. Sungnteiftet, ber, mladi mojster, mladi meštar. 3ungf«nabeltg, adj., mladokljun. 3iin gft, a de., uni dan, unkrat, nedavno, te dni, v kratkem, na« V. a. novic, poln. lt. böhm. onegda, serb. onomadne, ovo da-nah; jüngft gegeben, undanji, unodanji. Siingfte, superl. »on jung, naj mlajši; bet jüngfle Sag, sodnji, sodni, poslednji dan; ba« jüttgjle @eri«t, poslednja sodba, russ. strašnyj sud; bet jüngfle Sobn, mazinec, ttiebr. zlatorit, serb. mlezinac, mezimac, zlatorit; bie jüngfle So«ter, mazinka, me-zimica; 3bt jüngfle« S«reiben , Vaše poslednje, undanje pismo. Siingflgeboren, f. Siingfte. Sunglbter, ba«, bei ben Sägern, košu-tica. Sungbielj, ba«, mladina; beim ^otnoieb, junec, junica, a. telica, serb. coli, junad. Sungtuerfer, bet, polž živorodec. SuniOt, adj., mlajši. Sun in Ž, Suni, bet, rožni cvet, juni (junij), rožnik, kresnik; serb. lipanj, poln. czer-wiee, böhm. červen, russ. junj, na« Gutsm. šestnik, prašnik. Snniužliifet, Suniläfer, bet, f. Soban» niäfäfer. Suniet, bet, junget §etr, gospodičič, žlahtni gospodičič, mladi žlahtnik ali plemič. Sunlerblumt, bie, f. ©njian. Snnlerleben,- ba«, življenje žlahtniga go-spodičiča. Sunfermäftg, adj., kakor gospodičič. Suulertt, v. n., živeti, moževati kakor gospodičič. Ju 11 o, bie, Jovina, Juno (pri Rimlj.). Snnožoogel, bet, čopasti pav. Supe, bie, f. Sope. Supiter, bet, Jupiter (pri Rimlj.), bei ben beibn. Sla», (analog), Perun. SuptterSfif«, f. Snbarte. Jura, pl., pravoznanstvo, pravstvo, Jura, geol., jura. Siitflformation. 3urflfbrmati0lt, bie, jurska tvorina. Slttajftfd), adj., jursk. 3urttt, ber, jurat, kroat. bilježnik banskoga stola. Slttibifd), adj.,pravoznansk,pravdoznansk, pravostoven. 3furisbtctt0lt, bif, oblast, sodnost, f. a.©e= rilpižbarfcit; @eri®t«bejirf, sodnji okraj; ber 3iimžbtceni felbjl, sodnja gosposka. Surtžbiciionžflebiibr, bie, oblastninaf, plačilo za oskerbovanje sodnje oblasti. Surižbttttonittorm, bie, pravilnik sodnje oblasti. 3utižbicttonžobrt0leii, bie, oblastna, pristojna gosposka. 3ttrižbietionSred)t, bas, pravica sod-nosti. SuttSpritbenj, bie, pravdoznanstvo, pra-voznanstvo, pravoslovje. 3 u 11 ft, bet, (na® bem Bohm. u. Poln.) pravnik, pravdoznanec, pravoznanec, prav-doslovec, na® bem Buss. postavo/,nanec; f. a. Meditžprer. 3nriftif4, adj., praven, pravdoznansk; eine jutifttf®e ijSerfon, skupna oseba. Jury, bie, porota, f. ©efcbtoornengeriifit. Jus, ba«, pravstvo, pravoznanstvo, f. a. gleifdjbriibe. 3Uft, adv., ravno, ravnokar, ravno tatodi, f. ©ben. 3ttfter, ber, (Cyprinus latus), androga. 3uftici(ir, f. šitftijiariui!. 3nftificatioit, bie, f. 9iedjtferitgmtg. 3«fttftciren, v. n. u. r., _re®tfertigen, opravičiti, opravičevati, pravičiti koga, se; eilte 9te®nnng, f. $ertd)ttgen; einen aWiffettjater, f. $inciibtcn. 3ufttrcn, v. a., uravnati, kakor gre, prav napraviti, popraviti, vpraviti kako reč. 3ttfttm, f. SBcrtdittget. 3nftij, bie, pravica; 9te®t«»flege, na® bem Russ. pravosodje ; oskerbovanje, izverše-vanje pravice. 3uftij = , in Sffcgtt., pravosodnji. 3uftijbcamte. ber, pravosodnji urednik. Šuftiscommtfffltt, bet, pravosodnji komisar. Sttftijbicnft, bet, pravosodnja služba. 3uftiaetnt, ber, izkaz stroškov za pravosodje. 3nftijf n d), ba«, pravosodje, pravosodnji oddelek. Sttftijgefdiaft, ba«, pravosodnje opravilo. Šufttjgcfcpgcbung, bie, pravosodnje po-stavodavstvo. Sabet. 825 3 »ft i j g e f e ^ f a m m I u n g, bie, zbirka pravo-sodnjih postav. 3»fttjb0f/ ber, sodišče, sodiše; obeifter, naj višja sodnija. 3ltfttjiflrin§, ber, Sufiijiat, pravosodnik; f. O. ©eridjižbalter. 3ltfttjtariflt, ba«, pravosodstvo, pravosodnji ured. Snftijtnnnu, ber, sodnik, pravosodnik. 3itftiam tntftcr, ber, minister pravosodja. 3nftijnttntftcrtai=(SrIng,*razpis, razglas ministerstva pravosodja. 3uftijmtntftcrtnlrfltb, ber, svetnik, sve-tovavec pravosodnjiga ministerstva. 3ufti3mtlttfttriltm,ba«, ministerstvo, mi-nisterij pravosodja, pravosodnje ministerstvo. 3»fttjnorm, bie. pravosodnje pravilo. 3nftijpftcge, f. 9ie®tž*)flege. 3«ftt3ratb, ber, pravosodnji svetovavec, svetnik. 3ltfttjrefornt, bie, poprava pravosodja. Šuftijfcnat, ber, pravosodnji odbor. $11 ftijfteUe, bie, pravosodnja oblast(nija) ali gosposka, sodnija. Suftijtabelle, bie, pravosodnji razkazek. 3uftijn)CfClt, bas, pravosodje, pravosodnje zadeve, reči. 3nbin, bie, juvija. 3umct, bci«, 3utntlt, bie, Obelfiettt, dragi kamen, žlahtni kamen, j uvel»; dragotina; Sittoelen, drago kamnje, drage reči, f. a. ©tfcfmtetbe; tta® Šul. serb. dragulj. 3ltt»cltltgcn)itbi, ba«, vtež, vagaza drago kamnje, 3ntnclcnbnnbel, ber, terštvo z dragim kamnjem, dragotinarstvo. Sumctcnbiinbler, ber, f. 3utttelter. 3lttBClCn!aft®en, ba«, skrinjica ali škat-ljica za drago kamnje, za dragotine. 3nn) elcnlunft, bie, umetno vdelovanje, vde-vanje dragiga kamnja. 3lttnclenlabeit, bet, prodajavnica draziga kamnja, dragotinarnica. 3 U U) C t C Itr i It g, ber, perstan z dragimi kamni. 3ltmelenf®ntltd, ber, lišp ali lepotičje z dragimi kamni. 3ntntlicr, ber, juvelir*, dragotinar, vde-. lovavec draziga kamnja, na® Šul. draguljar. 3ttf, bet, šala, burka, gluma; f. a. €>®ntut), ©etrng. 3UfCtt, v. a., po nepravem dobičkariti. 3ufta, zraven, poleg. 3«itflt)0fitinn, bie, primerjanje. Sna, f. §iitte, »erftbtflg. Saol, f. granger. Sobote, f. Sobote. tflbbellt, v. »., »on ber ©ee, na® bem Serb. zburkati se, ko se valovi zaganjajo drug v druziga. Sto bel, bie, an ben ®agent»inben, kavelj; ein Sau, verv (na tri stremene na ladijah); 826 iaöelbter. f. a. Slnietfau; 800S, loz *, srečka t, serb. ždreb — i; .delež kake robe, ki se prodaja po srečki. Sabelbiet, baS, ol, kuhan po versti, kakor jo je ustanovila srečka. Sflbelgat, bas, vervnjak (predel ladije). tflÖCljfl 11, Sablifllt, bet, (Gadus morhua), nad) beut Böhm, morski oslek; nad) bem Russ. treska; gehöret, ©toifftfd), polenovka, tepec. Sabelfletb* baS, ovoj sidrenjače (sidrine vervi). Sabellitltge, bte, sto in dvajset sežnjev (mornarska mera). Sabellt, v. n., vadljati se; f. SofCU; v. a., po srečki deliti kaj. Sabelraunt, bet, f. Sabelgat. Sob elf et I, Sabeltan, bas, f. Sabel, 3lit= fertau. Gabelung, f. Sofmtg (bas Sofen). Sab elttiefe, bte, po srečki razdeljeni pašnik. Sabefton, ber, ©aitgffJiHe, eine feufred^te SEtttbe, nad) V. pokončno vreteno. tob i it et, f. gafiinet. S ab it 3, Safiužfrant, f. Sopffobl. Sflbufe, bte, bas Jterngebäufe teS Dbfies, peščišce, pečiše. So (bel, bie, kahla * (attd) poln. tt. bolim.), slepiča, slepec, modelnica, ettoa a. peč-nicaf, pečnjakf, (Gutsm. pečnjaček), (russ. izrazec); eilte alte .Rachel, babšče, babše, babon; f. a. SßOltlttlOflttje. SadjelfOmt, bte, kalup za kahle, za slepiče , pečnice. So^elofen, ber, peč s slepicami, s kahlami. Sltlf, adj., gol. Satfe, bte, kaka, človečjek. Soden, v. n., kakati, podelati se. tocfbouS, bas, f. Slbort. Satfftnfjl, bet, f. Seibftubl. S ab a ber, bet, »on S02ettfd)ett, (mertvo) truplo, merlič, mertvec; «on Ž^terett, mert-vina, f. a. 2la§. t ob bi g, f. Sißadjolber. S ob er, bet, int £)ejletreid)iftt, goličava, goljava, plešina, pleša; faftte ffidnme, golo, obletelo drevje; fa^IeS £ud), izlizano, odergnjeno, ogoljeno sukno; arttt, siromašen, gol in nag, reven, boren; ettl ©aat faljle ©rofdjen, nekoliko revnih gro-šičev; eine faljie Sntfdjulbigung, prazen izgovor; eitt faljleS @d)iff, brez vervi. taljlbart, ber, golobradee. S a h 1 ll (t r t i 0, ar/j., golobrad, (serb. ¿osav), Ettillfltlfig, tu in tam gol. toijlfliigelig, arij., golokril. taljlfiaut, bie, gola koža. Sdljliiaultg, adj., gole, gladke kože. t a pije M, bie, golost, golota; am .Ropfe, plešivost, plešavost, čelavost, pleša; izliza-nost; faljle ©tetle, goljava, goličava, plešina. taljll0t>f, ber, plešec, plešoglav, čelavec, goloveršec, gologlavee, nad) M. a. liško; gologlava ščuka, šuka; gologlavi jastreb. lailfoflfig, f. Saljl. Sflhltlltfe», ber, gololednica. Solili tfjloanj, ber, golorepka. Sol)llDCri)en, baS, plešivenje. taljm, tal)n, ber, birsa, plesnoba na vinu (poln. kožuh), kan*. 101) nt en, v. n., plesneti, plesniveti, bir-sati se. S O IjlH t g, adj., plesne v, birsast, kanast*. Saljn, ber, eitt gal)rjeug oljne ®erbecf, čoln, čeln (in allen fla». 3W.), dim. Jtaljndjen, čol-nič, čolniček. Š0l)ltiicin, bas, čolničasta kost. So^nf orni t g, adj., čolnast, čolničast, čolnu podoben, taljngelb, bas, čoinina. Sainficlfnetfc, bie, čoinič. Staljnmadjer, faljntocrfaufer, ber, čolnar. Slaljr, bie, obračilo; Ijalbe .Kaljr, polobračilo (pri voznikih); ber, posoda, korito. 30t, ber, Sfljc, bie, obrežina, obrežje; pri-varovano, priterjeno, zidano prirečje, russ. naberežnaja; f. a. $£id}, .f OtgClb, baS, nakladnina, davek od nakladanja in razkladanja ladij. taifen, ber, f. Sofjle. Saintctflcr, ber, obrežinarf. Soifer, ber, cesar; Jtatfer feitt, cesariti, cesarjevati; jttttt ,(?atfet utajen, pocesariti; bet turfifdje Jlaifer, nad) bent Serb. turški car; tiber bes iiaiferS 5Batt flteiten, klati se zavolj gole kosti, prazno slamo mlatiti; too ttidjlS ift, Ijat attdj bet .Raifet bas Otedjt oerloren, kjer ni viditi, ni vzeti /Pot.), kjer nič ni, tudi cesar nič ne dobi (Zal)-, kjer nič ni, je brez davka in O. M.; beS .RaiferS, cesarjev. Staifer=, in b. 3ffcfl., cesarski. Satferabler, f. Sonigžabier. atttferaifel, ber, cesar (jabelko). taferfaf. 827 Sfliferfitm, bie, cesarica (hruška), ¡¡taiferburg, bie, cesarski grad, cesarski dvor, cesarjevo stanovališče, stanovališe. Sflifcrfinf, ber, cesarski ščinkovec, Šinkovec. taif erfleifdj, bas, prekajeno meso. ttttferfliege, bie, cesarska'muha. Saifergroft^tn, bet, cesarski groš,avstri- janski groš. taifCrljttUŽ, baS, cesarska hiša, rodovina. f oiferliecr, bas, cesarska vojska. Sotferin, bie, cesarica; ais Jíaifertit tegiei tett,cesaričiti; .Satferin SKutter, mati cesarica, f otferfrone, bie, cesarska krona; (ífjíanje) cesarski venec, toifetiid), adj., cesarsk; gut faifetli^, cesarju udan; faiferlidj lebett, po gosposko živeti; faiferlidjer Skrinj, cesarjevič; faifets licf)e iprittgeiTttt, cesarjevičina; faiferlidje SDiajefiat, presvetli cesar, cesarsko veličanstvo, ccsarost (nar. pes.); bie jtaifer; lidjett, cesarski vojaki. Saiferliltg, bet, (Agaricus caesareus), Jjjertnfdjtoamm, žerdana (Vodn.), karželj. tttifertOŽ, adj., brez cesarja, (ki nimajo cesarja). S a ifer mantel, ber, cesarski plašč, plajš. f OiferflflflUlIte, bie, cesarska sliva, toiferrcid), bas, cesarstvo. Saiferfolfll, ber, velika, cesarska salata. Šotferfdjnitt, ber, izrez deteta, cesarski réz; russ. cesarska operacija, cesarski prerez (ltad) Dr. BI.). taiferfdiioamm, ber, f. Saiferliltg. ®aiferfOi)tt, ber, cesarjevič. Sfliferftaal, ber, cesarska deržava. Saifertjjce, ber, cesarski čaj. Šaiferiljunt, baS, cesarstvo, nad) bem Serb, cesarjevina. tflifertitet, bet, cesarsko ime. faifertodjtcr, bie, cesarjevičina. Saifenoal)!, bie, volitev, voljenje cesarja, izbor, izbiranje cesarja. S 0 ifer 0)0 rt, bas, cesarska beseda, obljuba, taif ertoiirbe, bie,cesarstvo, cesarska čast. Saifermurj, bie, (Astrantia Imperatoria), jaščerica, aškerica, nastebec, a. vsedobro. f a ifer j a 1)1, bie, f. Sitbietion. SajaiJUtbl, bas, kajaputno olje. tofilie, bie, kajuta, izba (v ladii), nadj V. attf bett Saflfdjiffen beS ©aoeflromes, prag. tat, bet, f. iprattger, t ata bu, bet, kakadu. faiabumnfdjel, f. tafermufdjeL tatao, bet, huhor, kakao, kaka. tafaobaitm, bet, kakao, kakaovnik. talaobohne, bie, kakaovo zerno, kakaov bob. tatoofiutter, bie, kakaovo maslo, tataofarien, adj., kakaove farbe, pe-pelnat. tafaoijfiaume, bie, ziatožirf. tataofeife, bie, kakaovo mjilo. taiein, f. ©atfern. tatertat, ber, Albinos, belin, albin; f. a, ©djabe. 828 ifaicöljlMtg; ©djlaflammer, čumnata, kamra, kamrica, 3imttter, ©peis fefammer, Sßulrerfammer, §erjtammer, f. biefe; Slugenfamnter, očesni predal; flteid)i: tag«fatnmer, zbornica; £anbet«tammer, kup-čijska zbornica; §offantmer, f. biefe«; im ©etreljre, ognjišče; Cammer in betiianone, ttadj beut Russ. rakovina; ,Rammet bei gucijfe«, luknja; ©djagfamnter, zakladnica; S8ü<|etfammer, knjižnica, u. bgl. Sammerabbofat, f. Sammeramtmlt. tammeratnt, ba«, kamerni ured, kamerna služba. Samnterantoali, ber, kamerni zagovornik ali pravdnik, f. a. giŽCOl. Santntetbanb, ba«, doljni pas pri kanonah. Santntcrbtarate, bet, kamerni urednik, tammcrbeien, ber, f. Sttaditfojjf. tammerbebtenie, f. tammerbiener. ižantmerblnme, bie, f. Saraille. Siillllttcrtljcil, bai, čumnatica, izbica, kamrica. Sammerbtener, ber, hišni, posteljnik. tamnterbienertn, bie, hišina, posteijni-kova žena. Sitntntettt, bie, kamernija, mestna go- spodarnica, dohodarnica -J-. fiintnteteicaffe, bie, mestna dnarnica. Sammereieinfiinfte, pi., mestni dohodki. Sitntttterer, ber, ključar, nad; bent Böhm. kamernik, kamerir; SÜnttttttin, bie, ključarjeva (žena). Siintntercrgffliirbc, bie, kijučarstvo. tamtncrfrau, bie, posteljnica, hišina. Sčammcrfritulein, ba«, dvorska gospodična, tanttttergefiille, pl; kamerni dohodki. Siatnnttrgeridjt, ba«, kamerska sodnija, tamnttrgraf, bet, ettoa kamerni župan. Sammergut, ba«, f. Sontäne. Santnterlcrr, ber, f. Säntraerer; .Rant- mertierrin, klujčarjeva žena. tamntcriiigtr, bet, kamerni lovec. Santntcrjnngfet, bie, hišina, posteljnica. Sam l!t er }lt It! er,bet, mladi postelj nik (žlaht- niga rodu), f. a. fage. Santmetfa^elle, bie, domača cerkvica; domača muzika. Santntttiaffe, bie, kamerska dnarnica. Saittnterfnabe,- f. fage. iantmertafei, bet, dvomi služabnik, tantmetleien, ba«, kamerski fevd«. Šammerleute, pl. hišni, posteljniki. i ¡¡mutet 11 it g, ber, f. tammerer. Santmermitbdjen, ba«, hišina. tamntermagb, bie, hišina, dekla. Satnmermeifter, ber, dohodarf. tatttmermenfd), ba«, hišina, dekla. Kammern, V. prepažiti, pregraditi. fantnterjjriifibent, ber, predsednik kamere. Santntervrocnrator, ber, kamerni zagovornik ali zavetnik, kamerni prokurator. SailtlttCtVtOfnratltr, bie, kamerna pro-kuratura, f. a. gilcalamt. 832 itammerratb. a lit lit C11 a t (|, bet, kamerski svetovavec. Samnterredntnngžfiiljrer, ber,ettuado- hodarski številbar, poštevnik. Sautmerfattgtr, bet, dvorni pevec. 8ammerfd)ret6cr, bet, kamerni, dolio- darski pisar. Santttterf d)liif et, bet, zlati ključ, ka- mernikov ključ. Snmmerfccretat, bet, kamerski tajnik. &ammerftiiaubenlerd)e. SitUtUtlinge, pl., izčeski, kocnji, ki ostajajo v grebenu, v gredašah. Santmli^e, bie, bet ben Sffieberti, ničavnica, ničavnice pl., (alt« ničnice, nitešnice). ®aittnttttadjer, bet, glavničar; grebenar; gredašar. Saramraadierbaitbtterf, ba«, giavničar- stvo; grebenarstvo. SnntntntužfCl, (Pectineus), miška sram- niga grebena. Saramitttfe, bie, mračnik. Sarararab, ba«, palčno kolo. Santmrnttpc, bie, obrankovica t-Samntretber, ber, f. giftfiretber. S tt ttt nt r i d) ter, ber, ravnilo za gredaše, gredeše. Ji nntntriidCH, ber, gašarica, gaščarica, aš-čerica grebenača. t a nimf« adj tel, f. Sammfutter. Wamntfd)ttft, ber, grebenovo deržalo, gre- benišče, grebeniše. Sammfdjnetbentflfd)iue, bie, giavniko-rez. iiamittfdierenfrabbe, bie, kaiapa*. stantpfge(«rci. Santmf«nedc, bie, polž grebenač. Santntf«tDnnj, bet, grebenasta morska zvezda. Samntfetser, bet, grebenar, gredašar. SntUUtfpnnit, bet, odrezki, odpilki glav- n ¡carski. S a nt m ft ab, f. Sammfdjaft. S a nt m (tem, f. SantntfdjroaHS. Samraftiict, ba«, bei len gleifdjem, vratina, šinjekovina. Sautltttopf, bet, ogrevalo za grebene. Samttdger, bet, amboanski kraljic. Sanirani anje, bie, grebenata stenica. Samramolle, bie, grebenana, mikana, gre-dašana volna. Samp, f. Summet; gelb. Santpane, bie, zvonec. SÜUtpe, bet, ein Streitet, borec, bojevavee, borivec; (Sber, merjasec. Stimpel, Sampel, bet, glavnik; ba« ift ein Jlatnpel, to je tič, (ki kaj zna). Snrapctci, bie, äßortftreit, kreg, prepir. S it mp ein, f. fämnttn, v. r., prepirati se. Starat) en, V. a. (čflett.), obuzdati. Sampf, bet, boj, borba, (ita« M. bor); ©e* fe«t, bitva, boj; .Krieg, vojska; 3tingen, ro-vanje, metanje; jum .Kampf I)erail0forfcertt, poklicati na boj; einen .Kampf mit ¿entanb tragen, poskusiti se, meriti se s kom; bet .Kampf gegen ©orurtljeile, borba z napčnimi mislimi; ein gelehrter .Stampf, f. ^oleilttf; ebne .Kampf gibt e« feinen Sieg, brez boja ni zmage; einen .Kampf fämpfett, boj biti, boj bojevati, bojevati se; .Kieme, f. tiefe«; fie entfd)eiben ben .Kampf auf immetbat, za vselej boj razločita (nar. pes.). Sampfbegier, Sampfbegierbe, bie, bojo- željnost, želja borbe, želja bojevati se. Sampf begierig, adj., boja željen; bie ©oltaten ftni fampfbegietig, vojaki žele, da bi se udarili, sprijeli. SÜtttpfcn, v. a., boriti se, bojevati se, biti se, tleči, tolči se, tepsti s«, vojskovati se; eilten .Kampf fämpfen, (a'S «•), hoj biti, boj bojevati; mit tem Xote fämpfen, umirati; mit Stent fämpfen, ubijati se, revno živeti, revo prodajati; bie fämpfente .Kirche, vojskujoča cerkev; icaidm. terkati se, bo-sti se, klati se. Sümpfet, ter, borivec, bojevavee, borec, bojnik. Itr, f. Kampfer. errungen, adj., v boji dobljen, fiibtg, adj., dober za boj; et fafjig, je za boj. fetb, ba«, bojišče, bojiše. fettig, adj., na boj pripravljen. :fro(j, adj., boja vesel, geführte, bet, sobojevavee, tovariš v bojevanji. Sampfgefilbe, ba«, f. Sampfpiatj, Santpfgeijtlfe, f. Secunbant. Sampfgeriiftet, f. Mampffertig. Santpfgefang, bet, bojna pesem, bojno petje, serb. davorija. Saittpfgefdiret, ba«, bojni krik. Samp Samp famp Samp Samp Samp ift flantpfgefeH. Sampfgefetl, bet, f. tampfgefaprte. SamlpfBCtummel, baž, bojna drajna, bojna vreva, hrup, vrenje v bitvi. fiampfgeiibt, adj., boja vajen. SampfgettObnt, adj., boja vajen. ® a m p f g e t» 11 p I, t>a«, bojni hrum, hruš, hrup, (. a. ftampfgetiimmel. iiampfbapn, ber, (Tringa pugnax), Stau«--papn, togotnik, (bitni dolar), russ. turuh-tan, bitni petelin, na boj izučeni petelin; fig. ein jlreitfn®tiget SJtenfep, togotnik, ro-vavnik, prepirljivee. iiampfpelfer, f. Seennbant. ii ampf funft, bie, ročnost v bojevanji, fiampftuft, bie, bojoželjnost, borljivost, bo-jevavnost. Rampfluftig, adj., bojevaven, borljiv, boja željin, kdor je zaželčl boja, kdor želi boja. ifampftttiibe, adj., zbojevan, upehan, truden (od boja), kdor se je boja naveličal, kdor se je nabojeval, naboril. Jtampfort, Sampfolafc, ber, bojišče, bojišč, borišče, boriše, bojevališe, na® V. bitine pl. S ttmp fp retž, ber, plačilo, podarilo boja. Kampfrannt, f. Sampfort. Sampfrebe, f. Sebatte. Sampfritbtcr, ber, sodnik (zastran boja). Sampfroft, ba«, bojni konj. ®ampfrnf, ber, klic na boj. - fiantpf ((p eu, adj., boja boječ, plah, kdor se boja boji. ftutttpfjdjeite, bie, bojazen ali strah pred bojem, bojaboječnostf. tampffcpnft, bie, f. Sižputation. Sampffcpllle, bie, borivnica. fiampfftpfflcrt, ba«, bojni meč. Sampffpiel, ba«, bojna igra, boj za igro ali veselico, itampfftranblanfer, ber, bitni dolar. $ampff iicptig, f. Strettfudjtig. tampjtag, tier, bojni dan, dan boja. Sampfiibung, bie, vada, vajenje v boji. tampfmarter, f. Secnnbant. iampfroiirbig, adj., boja vreden, tampber, gampbcr, ber, kafra. Sampbcrgeift, ber, kafrovec, kaferni cvet. tafflpberot, ba«, kaferno olje. Sampperfal3, ba«, kaferna sol. Samppcrjaucr, adj., kafernokisel. Sampbcrfaurc, bie, kaferna kislina. Sampberfpirttuž, ber, f. tampbergeift. Samproetbe, bie,(Salixaurita),ušata verba; i a. galbcr. «onal, bet, f. ganal, SDleerenge, gluiorm. tojiapee, f. (Eanapee. tanaricnpcdc, bie, valivnica kanarčkov. fionarieiUJOget, ber, kanalček, kanarček, kanarek. Stanafter, f. Snaftcr. Sttnbclbaum, ber, kandelj. 8anbtlbcere, bie, (Viburnum Iantana),me-duljevina, (Dež.), dobrovitovina, dobroleto-brovnika vina, (biefe« bebeutet jebo® meijl cen 5}auni). «anbcltoiebe, f. SanbctScere. tanbetroifip, f. Sanncntraut, taonenfngel. 833 Sonbcijuicr, Snnbiljutter, bet, naip bem Russ. ledenec. Stane et, f. ¿jirnmet. S an C i C, Snete, bie, Vitra od beke, beka. Sangurup , baž, kenguru, russ. dvuutrobka (dvotrebušnica). Saniltdjcn, ba«, (Lepus cuniculus), domači, pitovni zajic, na® V. morski zajic, na® Gutsm. u. bem Serb. kunec; böhm., russ. U. poln. kraljik. SanilttpcnfCll, ba«, kunčevina, koža pi-tovniga zajčka. itantndjcnf ifcp, bet, etoa gladki čvctero-zobec. tantndjengartcn, bet, tanimpengepege, ba«, ograda za pitovne ali hišne zajce, kunčnjak. Sanindi enpa ar, ba«, dlaka pitovniga zajca, Sanittdjenjager, f. grettdjeii. Sanindjentoaricr, bet, varovčin pitovnih zajcov. Sanier, f. Sreb«, Spinne. Samte, bie, kangla*, kanglica, majolika, nad} M. ročka, böhm. u. poln. koncv; jtrug, verč; f. a. ©iejjtanne, ©cbleiffaitne tt. tgl.; jtt tief in bie .Sanne gucfen, upijaniti se (niebr. kravo kupiti). Sattnefaß, bet, kanefas, platno za podlogo, podloga. SannefttffCtt, adj. , kanefasast. Sannegießer, tannengießer, bet, eigentl. f. 3inngte|er; fig. eilt pclitif®er jt'aitnegießer, politični modrijan, ki pri verči ali sklenici (piva, vina) rad pretresa politične zadeve; Äannengießet fein, na® V. otrobe vezati, prazno slamo mlatiti, kvasiti, modrovati od politike. Sannegicßcret, bie,modrovanje od politike. Sannegteßern, f. Sannegießer (fein). Sannenbiirftc, bie, ščetka, šetka za kanglice. tannenfraut, ba«, (Equisetum), preslica, konjski rep. SannentDCtfe, adv., na verče, sklenioe, na kangle. Sanon, f. Saitoit. Šanonabc, bie, streljava, streljanje s topovi ali kanonami. Slanone, bie, kanon*, kanona*, štuk*, top* QSerb. na® bem Türkischen), poln. dzialo, böhm. delo, russ. puška; eilte jfanone tčfen, ustreliti s kanono, s topam; JiatlOltett auf» fapren, f. (Scfdjiip. tanonen, v. n., streljati s kanonami; v. a., streljati v kaj. S a 110 u c ub aH, f. Saitoitenfugel. Sano nenboprer, ber, vertavec topov. Kanonenboot, ba«, kanonirska ladjica ali šajka. Sanoncilbonner, bet, grom, bučanje, pokanje kanon. Sanoncnerretcp, ber, scžaj, nošaj kanone. Sanoitenfetter, f. Sanonabe. Sanoncngießer, ber, topar, kanonar. Sanonengießeret, bie, topamica. Sanonenperb, f. ¡Batterie. Sanonentuget, bie, topovska, kanonska 834 ftanonenlanf. kugla», nad) bent Serb. topovsko zerno (ruii. jedro). Sanoncnlaitf, bet, cev kanone, topor. fianonenloffel, f. fiobcfdjoniel. SianOnenmetBlt, bas, topovina, kanonovina. gonontnpuloer, bas, debeli, topovski smodnik. S!attOtteitfd)an, bet, razleganje, odmeva-nje kanon. Jšanoncnfdjtff, bas, f. Srltgfditff. Stanoneitfdjufi, ber, strel iz topa, kanone; beim erften ,Ranonenfd)ujj, ko pervič ustreli s kanono. fiaitoiienfdjuffioeite, f. Srtanoneitectei^. Sinnonenfd)utj, ber, f. fianonter. Sanonenioeite, f. sinnonenerreid). Sanontct, bet, kanonir, topnik*, topničar*. Sianonierboot, f. Stanoneuboot. Siunonircn, v. «., s topovi streljati. Sianonirer, f. fianoitier. Siantapfet, bet, robec, robač. Sailtbirn, bie, robača. Si OII t C, bie, rob, dim. robec, (bolim, hrana, serb. nad) Sul. serh, brid, sek) ; Sftatlt, kraj, okrajek; ©eite, stran ; Jtantett fd)tei» feit, f. gaeettiren; ©eefantc, f. Seetiifte; f. a. Spi^eit; eitt Brett auf bie .Rattte jlellett, desko po robu postaviti, postavljati. S0ltte II, v. a., auf bie .fante (leden, po robu postaviti, postavljati, (serb. sečimice postaviti); einen ©tein f anten, kamen na vogle, na robe (robce) obrezati, rezati; aud) (bef. laitteln), na robe djati, oberniti. obračati. Siantenbrett, f. 5»tild)btctt. St a u t c it t) a i nt, f. Shigelbinfe. Sinntenfteib, bas, f. Spiticiilleib. Siantenfraut, f. @^ad)tcli)alra. Snntentudl, bas, ruta z okrajki, s kra-jevino. Slantljnlctt, ber, kljuka (razkladaška); f. a. ttantmbafen. Siantljariben, pl-, fpanifdje gtiegen, španske muhe. Si a nt bom, f. SRtefenrolir. Sinntig, adj., robat , oglat, na robce, (russ. granovityj.). tantrettig, bet, rctkev. ®antfd)U, f. StnutC, polil., kančug. Sanut, ber, SanUtŽBOgcl, (Tringa cinerea), srednji dolar, sivi prodnik, nad) V. atld) srednji martinec. fin nje I, bie, prižnica, leča. Sinnjelberebfamfett, bie, pridigarska zgovornost, cerkvena zgovornost; f. a. ©0= miletif. Sianjetci, fionjiet, bie, kancelija*, pisar-nica. Sinnjtleibcnmte, ber,kancelijski urednik, pisar. SllUIjetcibOte, bet, pisarniški, kancelijski posel. ®anjeleibud)jtabe, ber, pisarniška, kan-celijska čerka. Jtnnjclcibicner, ber, pisarnični, kancelijski. služabnik, petar (C. Ji.). Kan jetcibirctior, bet, f. stanjclciocrioalter. Siaper. tflnjCleietforbemtfft, pl., pisarnične potrebe. fanäelcigebii|r, bie, pisarnina. San jelcigefdjflf t, bas, pisarniški opravek. Sanjelttinnfttg, adj., pisarnišk, kance-lijsk. fianjelctpapier, baS, pisarski, kancelijski papir. fianjcleipaufdiele, bas, pisarnični na-čezni dnar. fianjeleipetf onale, baS, etwa pisarnično osebje. Sianjeleirequifiten, f. s««jekkrforbet= niffc. Haiijcleifdjreibcart, bie, f. šanjctciftijl. fi a n j C t e I f d) t e t b C r, bet, pisar (kancelijski). Sanjetcifßrift, bie, pisanje s kancelij-skimi čerkami. fanjeleifiegtl, baž, kancelijski pečat. S a n J el C t f p r a d) e, bie,službeni,urediti, kancelijski jezik. Sianjcttiftt)!, ber, uredna, kancelijska pisava. SanjelcinerlBattCr, bet, oskerbnik, rav-navec pisarnice ali kancelije. Eanjcleimaßg, bas, pečatni vosek (za kancelijske pisma). fianjtleitocfen, taS, kancelijstvo, pisar-stvo. Siailjetift, bet, pisar, kancelist. tnnjelltcb, bas, pesem pred pridigo, na leči, prižnici. f anjellttnfiig, adj., pridigarsk, po pridiga rsko. Stanje t n, «., pridigati. Siaitjelrebe, bie, pridiga, shodni govor (Vert.j, russ. propoved. Siniljetrebner, ber, pridigar, russ.. pro-povednik. Sjaitjclfpradje, bie, pridigarski jezik. Sfanjelfprung, bet, (fd^rjij.) oklic; jte t)abeit bett ffaiijetfprung geßan, v oklicih sta, čez prižnico so ju vergli. Sanjelton, ber, pridigarska beseda; int Jtanjeltone , po pridigarsko. Sianjeltud), bas, pert, ki pokriva prižnico. SittitjciBortrna, bet, f. Sianjetrebe. S an jte t, u. f. f., f. Stanjelet, u. f. f. Sanj ter, ber, kancolir, kancler, kroat. pečatnik. fianjteržloiirbe, bie, kancelirstvo. Stap, bas, f. Kap. Siapaillt, ber, kopun, russ. kaplun. Si apaiinen, v. »., kopuniti, kopiti, rezati | (petelina); f. a. Šaftriten. Slapauueiibraieu, bet, pečeni kopun, ko-punova pečenka. ®npaitiienftetn, bet, kopunov kamen, (ki se, kakor pravijo, nahaja v želodcu ne-kteriga kopuna). Stapel le, bie, f. Gnpeltc. Siapcllcnftlber, Stapcltfitier, bas, prečiščeno , prečišeno. žgano srebro. Siapcllircn, f. (šnpeltiren. Siaper, ber, f. gaper. Sap et, bie, (Capparis spinosa), kapera, taperbrief. kapere, pl.-, beutle Jtappern, f. ®Ottet= blurne. taperbrief; u. f. f., f. gaperbrief, u. f. f. tapembriihe, taperntunfe, bie, kaperna polivka, omaka. tapernftaube, tapernftrondj,f. tapet, bie. tapital, f. Kapital, tapitalift, f. ©apitalift. tapitän, f. Kapitän, tapitel, f. Kapitel, tapp, f. ©aramet. täppdjen, tappei, ba«, kapica, tappe, bie, kapa, nad) V. auch (bač böhm.~) čepica, oglavje, oglavnik, naglavnik; f. a. ©ailllC; kerpa na kolenih (od hlač), napeti pri nogavicah; an bet Scid)fel, okov; bie Jiappe eine« SGagelž, glava, glavica; an ShürjiöcEen, podboj, f. a. Settel, $8lafen= tint, SapUje; einem jeben Starren (Sappen) gefällt feine jtappe, vsak berač hvali svojo mavho; gleite ©ruber, gleite Wappen, f. ©leid); am Srefd)flegel, goža, gož, gožka; am ©etreibe, (bet ©djoopalg), bučica, tre-bušec; am ©djmeljofen, obokali svod peči; ant ©ebifj, jermenje pri uzdah ali živalih, tapptifen, ba«, okov, zakovica, tappen, v. a., mit einer .tappe »erfehett, okapiti, očepičiti, okapčati, kapico prišiti na koleno, na peto; fig. ozmerjati, obirati koga; ftd) fappen, ujedati se, klati se, prepirati se; abfd)neiben, Ijauen, odsekati, otre-biti, obsekati, trebiti, obsekavati, klestiti; bie Säume tappen, ben ©tpfel eines Singe« fappen, prisekati, prisekavati; bett Halj it, kopuniti, rezati; gefapptet £al)n, kopun; »om Hahne, kopčati; ba« Slnfertau fappen, sidernjak presekati; ben 2Uajl, posekati, tappenbiurae, bie, ein 9tame be« blauen ©tnrnthute«, pasje zelje, nalip, f. a. ©ifenhut. Sappeneifen, f. tappei(cn. tappenförmig, adj., kapast. Šappengraž, ba«, (Zizania), ovsina. tappenhiitfein, f. gelMilie. Sappenntöndj, bet, f. ©aputiner. Sappcnntužfel, ber, mišica kukuljačaf. Stappennonne, f. tappentanbe. Sappenpfeffer, bet, turški (španski) poper, paprika. S appenring, bet, oglavnik. iS appenrobbe, ber, gladki tulenj (uadf) bem Russ.~). sappentaube, bie, čopasti, kapucinarski golob. Koppentaniher, bet, virginski pandirek. Wappenmurnt, bet, neka glista. Sflpper, bet, sekač. tttpflcs, SappiŽ, bet, (baljet kapus), f. tOpf= fohl. Sappfenfter, ba«, lina. Sappl) ahn, ter, f. fapamt. Sappl) nhn, ba«, kopunjena kokoš, tapphiihnerhof, ber, kopunjak. Sapphnt, ber, kapasti klobuk. Sapploth, ba«, lina. gappntaniel, bet, plašč, plajš skukuljico. tarbobenebifte, 835 tappmeife, bie, (Parus eristatus), čopasta senica, šapijica, čoparica. tappmeffer, ba«, sekač, sekalo, tappfamc, ber, zeljno, kapusno* sdme. tapptoeibe, bie, navadna verba, (ki se ob-sekuje). tappjannt, ber, ein,8aum mit eittem Štafet battbe, berzda, uzda; Sinem ben .Rappjattnt anlegen, berzdati ga. tapfdinede, bie, kapski polž. tapfet, bie, mošnjica, skrinjica, škatlica, slirambica ; bie Srud)thûf(e, peščišče, pešiše, peškiše, zaporek; bei .§ûlfetlfrttd)ten, strok; f. a. ©apfel. tapfelbanb, ba«, (anat.) ovojni vezek. tapfelftaar, ber, cink(?) v očesu, tapfen, v. a., zmakniti ober zmekniti, zmi-kati. tapfer, bet, zmikavt, zmikavec. tapfperling, bet, kapski vrabec, tapnt, f. Kaput. tapujc, f. ©apnje. tapujiner, f. Kapusiner. tapujineraffe, bie, kapucin. tapffiein, ber, kapsko vino. tarot, ba«, karat (12 zern ali granov). toratgctoidjl, ba«, karatna utež. taratiren, v. «., karatirati, (zmešati zlato s srebram in medjo). taraufd)C, bie, (Cyprinus carassius), in allen iibr. fla». STO. karaš, nad) V. koroselj. taraufdjenlarpfen, ber, karasovec. t aranfthenamrnt, ber, červ karasnik. tarobanc, bie, karavana, nad) bem Russ. karavan, m. tarabancnthee, bet. ruski čaj. tarbatfthe, bie, korobač, bič. tarbatfd)Cn, u. a., korobačiti, bičati, biti, tepsti, pretepati s korobačem. tarbe, f. tiimmel. tarbefrant, f. Sdjafgarbe. tarbolfaure, bie, korbolova kislina. , tarbnntcl, ber, GRranffieit), čerm, čer-masti tur. tarbiitfd)C, bie, fflMfanmt, „ greben, gre-deše, gredaše, pl., nad) Sul. serb. gar-gaša; fut $fcrbe, česalo, (štrigelj*), russ. skrebnica; f. a. SBiirfte; bei ben Siaitrern, plazna, plaznika, plaznica. torbiitfdjen, v. a.. 2Bol(e, gredašati, gre-dešati, kertačiti; ipferbe, česati. tarbatfdjeitabjug, f. SBiirftcnabpg. tarbalfthenbtahl, bet, drat za gredaše. tarbalf^cnholen, ber, zob v gredašah. tarbatfd)enmad)er, ber, gredašar, gre- dešar, kertačar. tarbatfdjer, ber, gredašavec, gredašar. torbe, f. ©orben; Satbtiifdic. t orbe it, f. forbdtfdjeiu tarbcnaužfteihcr, ber, suknarski greben ali mikavnik. tarbenbiftel, bie, šetica, šetičevje. turbialgie, f. ©erjioch. t ar bi it al, ber, f. ©arbiital. tarbohenebilte, f. Karbenbencbift, 836 Karfiol. Karfiol, ker, cvetni vihrovt, karfijol; f. a. Slnntenfohl. ftatfunfel, ker, ein ©belflein, karbunkelj*, almadin, živorudeči rabin, nadj kern Böhm. ogljikt- Karg, adj., skop, skoparsk, skoparen, sker-ljiv (Mj, stisljiv, stisnjen, skerčen, ne-užitoven, terd, (komur neče izpod palca); et ift heute farg an Sorten, danas ima malo besedi, malo govori; pičel; adv., pičlo, malo. terdo; f. a. (Stijig. Sargen, v. «-. skopovati, skopariti, stisljiv biti, skerljati, (JI., böhm. skrbliti), stiskati. Sarget, ker, skopun, skopuh, skoporiteč, stiskavec, stisnjenec; f. a. ©CijhttlŠ. Kargheit, bie, skopost, skoparija, skerlji-vost, stisljivost; f. a. ®ei}. Jfarglaut, adj., kdor malo govori, kdor nerad govori, redkih, drazih besedi, — po-menjiv. itärglid), adj., skoparsk, skopovit, pičel, redek, siromašen, siromašk; adv., pičla, borno, redko, poredkama, malo, slabo, revno, tanko; färglict) leben, borno, na tesnem živeti, komur tanka prede. fiörglithfeit, kie, siromašnost, pičlost, bornost. Korgfud)t, kie, velika skopost, skoparija, f. a. ©eij. Karlžtirfdje, kie, f. Korneltirfdje. t ar 130 o gel, ker, f. btanfehldjen. Šarlžjepter, ker, žezlasti ušivecf. Sarmclmönd), f. Karmeliter. K ar nt in, ber, f. Karmin. ftarminhänfting, ker, f. sölnthänfling. Sarnidel, ba«, f. Kanindjen. Katnieft, ba«, (Sauf.), karnis. Jtarniepiei, f. genfterfilei. ©arttte^fjoiicl, ker, karnižnik. böhm. pru-tovnik. Karniffeln, tarniiffeln, v.o., bunkati, suvati (s pestjo). Kamif f etfpicl, ba«, neke kmečke kvarte. Karpfen, ker, «arpe, (Cyprinus Carpio), karp, serb. šaran. Karpfenartig, adj.. farpfenattige gifefje, karpovkef. Karpfen6mt, kie, karpova zalega. Karpfenfleifd), ba«, karpovina, karpovo meso. Karpfenhalter, ber, karpovnik. Karpfenfaraufdje, bie, karasovec. Karpfenfönig, f. Spiegelfarpfen. Karpfenfopf, bet, ribja glava. Karpfenfrant, f. ©djafgaröe. Karpfenmnrmet, bet, karpastamramorica. Karpfenfatm, ber, zlatovka karpasta. Karpfenfdjtoans, f. Karpfenfopf. Karpfcnftcilt, ber, karpov kamen (neka karpova kost). Korpfentei^, bet, karpovnik, ribnik za karpe. fiorpfenjunge, bie, karpov jezik. Korpofitp, ter, karpolit*. Karre, bie, bet «arten, Se; ilt bet ©efchügfuttfi, kartača, (nad) V. dro-bižnica). Kartätfthen, v. «. U. a., metati kartače, s kartačami streljati. Kartötfchenfcner, ba«, strel, streljanje s kartačami, metanje kartač. Kartätfdjenhütfe, bie, kartačina ljuska. Kartatfdientaften, bet, kartačnica. Kartätfthenfugel, f. Kartätfdje. Kartäfthenfthuft, bet, strel s kartačo. Kartoune, bie, kartavna, nek debel pa kratek top. Kartannenpntoer, ba«, naj debelši smodnik, smodnik za kartavne. Kör tihe It, ba«, listič, kvartica. Karte, bie, an einer «ette, Wenn fte ttt eineu «noten jufammenläuft, kratica, kratovica; bei beu ©eibenhänblent bie Slppretur, nath V. ropot (?); jum Spielen, kvarta; «arten, obet in ben «arten fpielen, kvartati (se); ®latt $apier, list, listič; au« bet «arte toaljrfagen, iz kvart vedeževati; einem in bie «arten fehett, spoznati, kam kdo meri, kaj je kdo nakanil; e« ift eine angelegte «arte, nakanjeno, dogovorjeno je ; au« dinet «arte fpieten, skup vleči, po zmenitvi delati; f. a. i8erfaffnngž»rtnn&e; eine geogta.- Sorten. pljtfdje .ftarte, zemljo vid, zemljokaz, obraz, mapa*; bbtrograbbif%» toijogra^tf^e^arte, vodovid, krajovid, krajokaz. SartCtt, v. a., nasnovati, snovati, kovati, f. Slbiartcn; v. n., kvartati, s kvartarni, v kvarte igrati, igrati na kvarte. Sartenonfidjiagerin, Sartenanšlegeriit, tie, vedeževavka iz kvart. 8arttnbilb, ta«, kvartina podoba. Snrteitfilott, ta«, kvarta, (in antern fiao. 50?. karta). Sartengclb, ta«, kvartaščina, kvartnina. SorteubauŽ, ta«, hiša iz kvart. f ortenlbnig, ter, kvartni kralj. Sartcn.funft, tie, umetno delo s kvartarni, ttadj S ti/, kvartomet. SartCnfiinftler, ter, kvartometecf. Sartenmarficr, ter, kvartar. ftattcnmalcr, ter, kvartar, malar. ki kvarte mala. Sarteumalcret, tie, malanje kvart. Saricitpflpicr, ta«, kvartni papir. Sortenmufattnip, kišta*, oboj; Kotnfaflen, katedri. kup snopja; f. a. Sagentaften, @etreibe= Jafteit, ©elbiaften; mont. presledek ali votlina puščena, pušena pri zasipaBji; Sluti iaften, (tcaidm.) serce; bet Kaften StoabS, Noetova barka, kaften, v. «., ©etreibe, stavkati, na kupe devati snopje, da se suši. kaftengcift, bet, duh needinosti (med po- samnimi stanovi), kaftenberr, bet, dohodkarf. kaften m a (ber, ber, skrinjar, omarar. kaitenfdjiff, bas, f. 2lrd)e. k a ft C n f d) ffl n n b, bet, usušek, usušilo, umetek. kaftenftamfjf, bet, zabojec, neko zlatarsko orodje. kaftenbogt, f. klofternertoalter. kafter, f. gornter. kaftner, ber, prihodart, oskerbnik dnarnice. kaftnernnti, bas, priiiodarijaf; prihodar- stvo j-. kaftor, n. f. f., f. SBiber n. f. f. kaftorbnt, ber, f. SBiberput. kaftrat, f. gafirat. kaftrol, f. gafferotic. kaiitar, ber, f. (Tafnar. v kafnarbauttt, ber, nad) Sul. presličnjak f. katafali, ber, Jtattergerufi, mertvaški oder. kataiomben, bie, podzemeljske pokopališča, pokopališa ali grobnice, katakombe, katafuftid, bie, jekoslovje. katateiten, pl., pabirki. kat atcpfic, bie, terdoba, mertvičnost; f. Starrfudjt, Sdjiaffndjt. katalcptifd), f. Starrfiidjtig, Htampfijaft. katalog, bet, imenik, zaznamek, popis. spisek, katalog, katatpabaum, bet, katalpa. kataiiifc, bie, kataliza. kai = antbropon, po človeško, po domače, katapažma, f. Sireupul&et. kaiaplačma, f. igftafter. kataplCSie, bie, obmerlost. katapult, f. SBurfgefdioff. kalaraft, ber, slap, stapovje. prag, Bter- mobijak, skakavec, šum; f. a. Staar(gtauer). katarrb, ber, (im gemeinen Seben, abernacf) Dr. BI. einfeitig), kašelj, nahod, pošast; rid)tig ausbritdenb ttur katar, (Dr. BIJ. katarrbal, katarrbatifdi, adj., (einfeitig), nahoden, rid)tig kataren * (Dr. BI.). katarrbalfiebcr, bas, (einfeitig) nahodna vročnica, (ridjtig) katarna vročnica (Dr. BIO katafter, bas, kataster; f. a. ©rnnbbndj, Steuerbud). kataftralgemeinbe, bie, katastralna občina; f. a. Steuergemeinbe. kaiaftraipreiž, ber, katastralna cena. katafttiren, t>. a., vpisati v kataster, ka t aft t Op t)C, bie, odločni ali razsodni prevrat, imenitna premena, nesrečna dogodba. kate^efe, bie, izpraševavno učenje, k a t edjet, ber, verski učenik, (baS atlge; ntetn iibt. učenik bat auet) feinen ®rtinb,Wef.) učenik vere, učnik kerščanskiga. keršan-skiga nauka, kateket, Sated) etil. ftatedjeti!, We, Sebrftagefunfi, katehetika, učenje v vprašanjih in odgovorih. Sa ie ti) et if dl, adj., izpraševavsk. Satetftifation, tie, izpraševanje. Sated)ifiren, a., po vprašanjih in odgovorih učiti (zlasti vero), podučevati v kerščanskem, keršanskem nauku. Sated)iŽntU$, ber, katekizem, kerščanski, keršanski nauk (v vprašanjih in odgovorih). Sated)It, bas, katehu, japanska perst. Satedlltmeit, ber, izpraševanec. Sategorie, bie, kategorija, versta, razdelek, razred. Sategorifd), adj. brezpogojin, določin. Sater, ber, maček. fdjerjWeife mucek. Satermetž, bet, (som) maček. Sati), baS, Sat|e, bie, bajta, kajža, koča. Sat|arinenbim, bie, katarinka. Sat|arinenblume, f. glauälraut. Sat | art if ti), adj., čistiven, očistin. Sat|eber, bet, leča, nad) bent Serb, unb Böhm, stolica učiteljska . russ. katedra. Sat|ebrale, Sat|ebraltir<|e, bie, stolna cerkev. „ Sati et en, v1- stranici (dual.), nac| Sul. ovesnici. Sati et er, bie, pipica (za izpušanje seav-nice iz mehurja), kateter. Satletomcter, bas, ogiomer. Sati ob e, bit, katoda. Sat|oIit, ber, katoličan, katolik (in alien fla». ÜB.), katoliški kristjan. Sat|0lilin, bie, katoličanka, katoliška kristjana. Satlotifd), adj., katolišk; f. a. Slögcmeitt. Sat|oliciŽntu3, ber, katoliška vera, kato-ličanstvo. SatO^Jtrit, bie, katoptrika. SatOJ)trif(|, adj., katoptričen. Satt, bie, njivica. Sttttun, ber, katun, neka debelši pisana bombaževina. Sattunatabafter, ber, pisani alabaster. Sottunbinfe, f. SoHgraS. Sattunbieb, f. <ßarabiea|ä|er. Sattnnbruder, ber, tiskar katuna. Sat tun en, adj.. katunov. Sattunerj, bas, pisana zlata ruda. tattunfabrit, bie, katunarica. Sattunnabel, bie, katanska igla. ŠOttUU^ref fe, bie, katunarska stiskavnica. Sattuntoeber, bet, katunar. äattuntoeberei, bie, katunarija. SüttHlltnoUC, bie, bombaž za katun; (Gos-sypium herbaceum), zeljasti bombaževec. fiai&anf er, f. Sa^e. Itaibalgcn, fid), v. r., rovati se, tergati se, puliti se, pekati se, metati se; tepsti se, pipati se. Sabbalgtr, ber, tergan, metavec, rovavec. Sa^balgerei, bie, terganje, rovanje, pu-ljava. S it I d) en, bas, mače, mačica, mucika; bot. mačka, mucika, nad) M. muna, munica, kavernika (?)>; an ben ^afeljiauben, abra-»ek; nad) Sul. maca, resa, Sa^enlorn. 839 Saite, bie, im 9111g. fo trie au srebl'°- Sa^engOlb, baS, mačje zlato. Saijcngrau, adj., sivkast kakor mačka. S ab c iti g e l, f. Saffcrboft. Sabeitjantllter, ber, er bat ben Äagenjam. mer, lasje ga bole, otekle lase ima, slabo se čuti po snočnjem pijančevanji. Sabenferbel, f. ©rbraitd). Sabenfiefcl, ber, mačji kremen. Saicnflee, bet, (Trifolium lagopus), zajčja noga. Sabenfobf, ber, mačja glava; eine 50itn= art, mačkovka, Jlvfclart, mačkovec, maček; f. a. Siimmfobf. Sabenforn, f. SWäufcgerfte. 840 Safcenfraut. Sfl^enftauf, ba«, (Nepeta cataria), divja ali mačja meta. Safcentiebbaber, ber, mačkar. fi n t? C li l i C b C, bie, mačja ljubezen. SatjentO«, ba«, mačja luknja. Sa^cntu«§, ber, ris Satjeitmageit, f. gclbntobn, Satjeitmift, bet, mačjek. SajienmiinjC, bif, mačje zelje, mačja meta. SatiCltmuftf, bie, mačja muzika, mjavka-lica; Semanb eine Äajjenmttjtf nta«en, komu po mačje zagosti. Satjenfiarber, bet, onza, jagvar. ®avenijctcrlcin, f. ©tcijje. t a tj C lt Jp f t) t e, bie, mačja noga, f. a. @aU«f)eil. Satje It f«CU, adj., komur se gnusi, gabi mačke. SaijCttfdjlaU, adj., zvit kakor mačka. Satjenf«rei, f. Satsengef«rei. Äia^citfdjtoaiij, bet, mačji rep; benzen* f«»attj ftrei«en, f. gn«3f«tt)an3 (firei«en); f. a. S«a«tetl)alttu Sa^cnfdlttianjgraž, ba«, repasta svetlika. Sa^eitiett«C, bie, mačja kuga. Safcettfilbcr, ba«, mačje srebro. Satjenfperre, f. ^au^ec^ei- Sa^Cttfbrttltg, ber, mačji skok, kar pes čez prag skoči, kar bolha zine; c« ijt nut ein Jtajsenfprutig ii« bortbin, je le kaka dva ali tri korake do tje; bi« bortljin braudjji bit nur eilten .Rajseiifprung ju «itn, dvakrat ali trikrat se prestopiš, pa si tam; na« Sulek zajčji korak. Satjenftert, Safcenfterj, f. Safcen^toanj. Sattentiger, bet, jagvar. Satienfif«, ber, ant Jta^entif« effen, kje za pečjo, ali v kotičku, sam jesti. Satjentraube, bie, natresk. Satjentritt, ber, mačji hod; tih hod. ÄaljenöOgel, ber, karolinški muhar. it a i? e n to c b c I, f. S afcenfrant, Sa$enf«tt>an3. Safcentoelž, ber, (som) maček. Saijig, f. Safeenartig. Sä t? I ein, f. Sätzen; gitjfrant. Safcfbarren, bet, mačkarf. Sand) C, Sdn«e, Sei«e, bie, priperica, luknja , keha *. Sandten, f. $otfen. Saubeltoetbe, f. ©«tingbanm. Sauber, bet, f. SBerg. Säuberet, bie, odertija (pri malih rečeh,). Sauberer, ber, odertnik (v malih rečeh.). Saubern, t>. n„ avdrati, gavdrati; f. a. 2Bu«ern. SanbertBalf«, adj., nerazumljiv, cigansk, latovsk, kozarsk, divji; faubertoäff« rebett, po cigansko govoriti, kikeljkokljati, kvasiti; plesti, kakor bi otrobe vezal; fanbers toälf«e ©pra«e, nerazumljivi, latovski jezik, kvasanje. Squberttälf«, ba«,-na« V. kikeljkokelj, čudni, ciganski, latovski jezik. SaubertBälf«en, f. Sauberwäff« (teben). Sane, bie, f. San«e, Säfig; imhnerjleige, kurnik. Sauen, Säuen, «., žvečiti, žvečiti,aitsi. Sauflartei. žvati, (na« V. a. gleviti u. kojiti?); beif--fen, gristi; et fanet ben ganjen Sag, ves dan ji, mu teče malin; ein toenig fauen, požvečiti; fanenb too^itt fommen, prižvečiti k —, do —; genug tauen, nažvečiti se; Sinem etwa« in« SJJaut fauen, na tanko komu razložiti kaj; f. a. Sßoctrtlictt; fauen, al« v. n., f. Sauern. Sauer, ber, žvekač, zvekač, žvekavt, žvečilo. Sanem, v. n., čepeti, čučati, na« M. če-pati; p« fauern, poceniti, čučniti; na« Jam. ničati (ničim). Snttf, bet, bie |>anbtung be« kaufen«, kupilo, kupnja, kupovanje, kup, au« kupčija (obtoobt leitete« eigenti. §nnbel beben« tet), einen guten .Rauf tfjun, dobro kupiti, dober kup kupiti, au« dobro kupčijo storiti; eilten f«te«ten .Rauf «un, okupiti se; ba«, toa« man fattft, kup, kupljeno; Ita« V. kupilo; .Rauf»ertrag, kup, kupna pogodba; einen .Rauf treffen, («liegen, tna; «en, kupiti; bet ifJreiž, ba« @elb für biege= faufte @a«e, kup, kupščina, kupšina;@elb auf ben -Rauf Bejaijlen , dati aro; ben Äauf fleigetn, kup, ceno povišati, s ceno poskočiti; bett .Rauf betabfefcen, kup, ceno ponižati, s ceno odjenjati; ettoa« guten, tooljl feilen .Raufe« geben, kaj po ceni, ceno, dober kup dati; et ioitb e« f«on nähern Jiau--fe« geben, odjenjal, popustil bo, boljši kup bo dal; etwa« ju .Raufe haben, kaj na prodaj imeti; ju Äattfe (leiten, postaviti na prodaj; bet .Rauf ift jurücfgegangen, kupčijase je razderla; razkup se je naredil; lei«ten .Raufe« ba»on fommen, srečno, z malo škodo jo odnesti; mit in ben .Rauf nehmen, z unim vred kupiti, vzeti. Snnfi in 3fgn, kupni. Saufanf«lag, ber, kupna cena, zacenitev, (zaceniti kaj). Sauf bar, adj., kupen, kupljiv. Saufbrtef, bet, kupno pismo, kupni list. Saufbrob, ba«, kupljeni kruh. Saufbu«, ba«, kupčijske bukve, kupčijska knjiga. Sauf contra et, f. Saufbertrag. Saufen, y. a., kupiti, au« ukupiti, (im Altsl. beibe«), kupovati; für, um jtoei Su; taten, za dva cekina kupiti; i« habe e« an mi« getauft, kupil sim; »tet @elb att« einer SBaare faufen, mnogo dnarjev izkupiti, serb. uteržiti za —; »ot einem anbern faufen, prekupiti komu kaj; f«le«t faufen, okn-piti se; ju bereit« ©efauften (hinju) faufen, prikupiti; afie« na« bet 9te«e faufen, vse pokupiti; afie« ®elb auf« .Raufen »ettoenbeu, ves dnar zakupiti. Säufer, ber, kupec; bet öfter« fauft, kupo-vavec. Säufertn, bie, ettoa kupčica, serb. kupilja. frequ., kupovavka. Sauf fahr er, ber, ba« ©«iff, kupčijska, ter-govska ladija, ©«iffet, lastnik, poveljnik tergovske ladije, ladijar. Sauffart !t, bie, kupčijsko brodarstvo ali vožnja po morji zavolj kupčije, Stan Síau San Snu i it Stanffarteiflotte. StauffarteiflOtte, bic, kupčijsko, tergov-sko ladijevje ali brodovje. Stanffarteifd) tff, ba«, kupčijska, tergov-ska ladija, tergovski brod. Stailffrau, bie, kupčevavka. Sflltf gcgcitftanb, ber, kupljenina, kupljena reč. gCli), ba«, kupščina, kupšina, kupnina. geridjt, f. §anbeISgerid)t. gefdjfift, ba«, kupovanje, gIStte, bie, gladčina za oddajo, g 111, ba«, blago (za na prodaj), b a It bel, ber, (prava) kupčija. pOUŽ, ba«, prodajavnica, prodajnica, tergovska hiša. Saufperr,, ber, tergovec, kupčevavec, aitdj kupec. Sauftarte, bie, kupljena kvarta. Stauffontraet, ber, f. Stanftiertrag. Sauftiibn, adj., voljan kupiti. Saitflabett, ber, štacuna*, prodajavnica. Stanflepen, f. Seiplanf. S auflctlltn attb, bie, platno za prodaj, za na prodaj, prodajno ptatno, kupivno platno. ftOltf ICltte, pl., kupčevavci, tergovci, kupci; bieten ttnb ttiiebet bieten ma®t Jtaufteute, jez sim rekel eno, vi recite drugo; ako sim rekel, nisim vzel. ftituflicp, adj., f. Stil; Mufiicp an fttf) brin* gen, kupiti kaj; taufti® u6er(a|Tett, prodati, prodajati kaj. Jtanfliiplett, bie, kupijivost. Saufliltg, ber, kupljenec, kupljenček, toeibl. kupljenka. Ranfiuft, bie, kupčljivost, volja, želja kaj kupiti. Sauflltfitg, adj., kupčljiv, voljan, želeč, kaj kupiti. Jtailflllftigc, bet, kupec; tein Jtanfiuftiger melbet ftcb, ni ga kupca. JtttUf tttanit, ber, kupčevavec, tergovec, au® kupec (obttopl teptere« au® .Kanfer bebeittet). ftanf nta nniftb, adj., kupčevavsk, kupčijsk, tergovsk. Jfaufmannfd)aft, bie, Jtauf= unb .franbel«» leute, kupčevavci, kupci, tergovci; ber Jtauf» panbet, kupčija, kupčijstvo, tergovina, ter-štvo, tergovstvo. Ranfmannlfrau, bie, kupčevavka, ter-govka. flaufntannžbtener, bet, kupčijski po-magač. StaufntannSgetft, f. §anbet§geift. Saufmannžgefdjtift, ba«, kupčija; e« be» treiben, kupčevati. aaufntannžgetnblbe, ba«, štacuna», prodajavnica. Slanfraatin§gut,ba«,kupčijsko blago, roba. iaufmannžlaben, f. taufmannšgcroolbe. Sauftnannžleprltng, ber, kupčijski učenec. SaufntannSftanb, f. §aubelžftanb. .tanfobjcet, f. Stanfgegenftanb. Kaufptap, ber, teržišče, teržiše, terg, kupčijsko mesto; f. a. .jpan&eičpiap. Stnnfbretž, ber, kup, cena, kupna cena. ítattífcfiudf. 841 Saufrecbt, ba«, kupna pravica. Staufredjtžgelber, pl., kupni dnaiji. St 0 U f f d) i 11 i n g, bet, kupščina, kupšina, kupnina; f. a. Slngelb. SauffdjtlltngSfrtfteitgeíber, pl., kup- ščine, kupšine v obrokih plačevane. Sattffdjlag, bet, tergovski, kupčijski dogovor, pogod, kupnja. Saitffdjnf;, ber, kupnina, davščina, davšina od kupljeniga zemljišča, zemljiša. f aitfiOble, bie, slanica na oddajo, za prodajo. Stanfftabt, bie, tergovsko, kupčijsko mesto. Staufftiid, ba«, kupljena reč (posebej), kupna reč. Saitffumnte, f. Stanffcfitlling. Sanfbertrag, bet, kupna pogodba. Sauflnetfc, adj; po kupu, po kupnji. Stauftoertp, ber, kupna vrednost. Stanfibaitnt, ber, kavki. Saularfdj, ber, okrogla zadnjica. Statllbarfdj, ber, Saulbiiré, (Acerina cer-nua), okuk, kapelj, bohm. ježik; f. a. $ar3, ©olbbarg. Stanlbeere, f. 2?rattbettfirfd)e. fanlbbrg, f. Staulbarfd). fante, f. Sngel. Sanlfrofd), ber, f. Staulpabbe. Stantbanpt, ba«, f. Staulbarfd). f a it 11 d) t, Stanlig, f. Stngelid)t, Stngelig. f a nt i n g, Stanlfopf, ber, f. Staulbarfd); Stani» qttappe. StailltOppe, bie, menek, smerkulež. Saulpabbe, bie, lleiner no®vnidjt au«gebit= beter grof®, pupek, na® Sul. mcrmoljak, černoglavec. Staulguappe, bie, (Cotus gobio), glavač, kapelj. StaIInt, adv., komaj, komej, ravno da, serb. jedva, bohm. sotva, ledva; faum entging et bem Sobe, komej je odšel smerti, malo da ni umeri; e« iji faum ju glauben, težko je verjeti; fautn toar et erf®ienen, komej da je prišel, berž kakor je prišel; taum pat et fi® niebergefept, r^vno da se je usedel. San in It tel, ba«, zdravilo za žvečenje, žvečilo. Stnuntnčfet, bet, mišica žvečivka. StaunerbC, ber, čutnica mišice žvečivke. San P ele i, bie, menjarija malih reči, kra-marija. Staupeler, bet, menjarček, kramar. Sanpelertn, bie, menjarka. Sattlpeln, v. n., male reči zamenjavati, kramariti. Stanpfeffer, ber, žvečni poper, betel». Stauftpern, Stafdjern, v. a., čistiti jedi (pri Judih). * Sauftifdj, adj., zagrizljiv, zajedljiv, raz-jedin; f. a. SlC$enb. San tabal, ber, žvečni tabak. Stante, bie, ein ffiunb gepedjetten gtaepfe«, povesmo, kosem ; eine ffirube, 3. S. am^inne, jamica ; f. Staulbarfd). Santerinm, ba«, f. Sle&mittel, Seijmtttel. Staution, f. Gautioii. Stautfdiud, ber, kavčuk; f. a. geberparj. 842 Sauj. S a 11}, bet, (Stri* passerina), čuk, dim. ču-kec, čovinek, čovitel, uharica; äWergfauj, (strix pygmaea), mali skovik; rauf) fit fjiget .ftauj, kocasti skovik; gemeiner .Rauj, (strix accipitrina), lovski skovik; ein gilj, sko-pir, skopuh; eilt rettet .Rauj, bogatin, bo-gatinec, bogatuš; ein nartifdjet Äauj, bedak, budalo; ein lufiiget Äaitj, šaljivec, godec; ein tounberiidjer Äanj, čuden človeček. Saujabu, ber, žveč(iv)ni zob, (zob) žvečnik. Sau j en, f. Sauern; 9fadjgeben. Saujeule, f. Sauj. Sanjlopf, f. Sanlquahfle. Saballerie, f. gaballerie. Sabiar, f. gatotar. S tlig bi me, bie, f. SebStoeib. Sebgebt, bie, prileža, nezakonsko življenje. Sebžfrau, bie, f. Sebšincib. SebŽfinb, baž, postranski, nezakonski otrok, pankert, muljček; f. a. iöaftarb. Sebžntanu, bet, priležnik, liotnik, nezakonski, nepravi mož, (poln. naložnik, böhm. sauložnik). S16 Ž U) 11 b, baž,priležnica, hotnica(Gutsm.J, neprava, nezakonska žena, nastranka, (böhm. sauložnice, ženima). Setf, «dj., prederzen, sprederzen, derzen, derzovit; f. a. §Uttig, grifdj; eine fecfe garbe, živa barva; fei Werben, fein, derz-niti, prederzniti se. Setfe, Sedeti, bie, prederznost, derznost; f. a. Siibnbeit. Segel, ber, kegelj», čegelj (Gutem.), russ. keglja, nač§ tem Poln. krogel, nach Sul. serb, čunj, böhm. kuželka; 9lltgel, štekelj*; f. 9ln= gel; baž ŽBorarmbeiu beiXlneretl,nadkolenka, iiadkolenska kost (Dr. BIJ; bie ginget in gotm eine« jtegelž jufammen legen, perste v bunko skleniti, niebt. v kurjo merdanjo povzeti, kurjo merdanjo storiti, delati; jtegel fpielen, f^eiben, kegljati; in bet ®eometrie poln. ostrokrog, stožek; bei ben ■> brez znanja, neveden, malo učen. Senntni&nttbrae, bie, jut Kenntnifnahme, na znanje. kenntni|gttenc, bie, izvir znanja, vedenja, teuntnipctth, adj., verlo zveden, preučen, obilnih znanosti, z obilnimi, obširnimi znanostmi/ t e ti it un g, bie, an ben 3afjnen bet $ferbe nad) V. glin, rupa, serb. nadj Sul. bob, černo; Kennuttg bež fiattbež, poznanje mesta (pri mornarjih). ScitltJCtdjCU, baž, znamenje, znamnje, znam, razznamek, in attbern fta». 2B. znak. keitltjCtdjlten, v. a., popisati z (ločiv- nimi) znamnji; f. a. Gtjarafterifiten. kcnttjiffcr, bie, ettra znamnica. 11 tt it ju g, f Sennjeiclincn. f cnftcr, f. 9Riftel. k en t en, f. Biinben. iteper, f. fiiper. keppctbrabt, ber, drat* za sita. f erb, ber, f. kerbe. ketbbeil, baž, auf Schiffen, vožorezf. M erb C, bie, zareza, škerta, rez, narez, zarez, dim. zarezica, vrezani žlebek ali ro-vek v kaki reči; bie Kerbe alt bent Stiele bež ®refchf[egelž, an toelehe bet gleget ge= bunben toitb, gožnik; ettte Kerbe ma^en, f. Setben; in bie Kerbe propfen, v zarezo ali žleb cepiti. Sttbel, bet, (Scandix), krebulica, (poln. trybula, trzebula). ffierbelfern, terbelfraut, f. tčilberfropf. iietben, v. a., zarezati, zarezovati žlebek v kaj, škertati, zarovašiti, rovašiti; geferb« tež Šlatt, nabrano, izrovašeno pero; (russ. zarubki delati). Sierbljolj, baž, rovaš, (bohm. vrub); ettoaž auf baž Ketbtjolj fchneiben, vrezati, djati na rovaš; fig. vtisniti si v glavo, gerbig, adj., zarezan, narezan, izrovašen. Sctbling, f. 3nfect. H cr ti ft o cf, f. tobljolj. Sfccbtbicc, f. Snfect. Serb to ep, baž, eitie Kranfheit jteif^ett ben Klatten bež 9tinb»iehež, gosenica, podpad-nica. crbjcttet, ber, zarezano pismo. Stric, f. totfenle. ®er!cr, ber, ječa, temnica, in St. a. voza, (altsl. ^zilištc. ažnica). auur?el, f. Cfteriujei. Sintfdjelbcere, f. ssogeltirfdje. SiBŽ!, ber, kiosk. fiipfe, bie, Jlipfe »on Seli, kleča; f. Sljjfel; am äBagen, ročica. Stpfel, ber, nad} bent Böhm, rogliček. Šipfftfllf, ber, antSBagen, oplen ober oplin, (audj böhm. oplin). Sippe, bie, pik (V.), kraj; anf ber Jtippe (ie^en, na pik stati, toliko da ne pasti, ie viseti, majati; f. a. 2d)af. fttflpeln, Sippen, v. n., omahniti, omahovati , nagniti se (in zverniti se), kimati, kinkati, ba« ®la« fippt, kozarec se je zver-nil, je omahnil; r. a,, bie ©jtereier fippen, s pirhi turčati, štručati, tilčati; int Slflge; meinen, po robu postaviti, postavljati kaj; fippen unb wippen (®ufaten), obrezovati; f. a. SluSlefen. Sippen, ba«, f. Sipperei. Sipptr, ber, Sipoer nnb ffiippet, obrezova-vec (denarja). Sipperei, bie, obrezovanje dnarjev. ftirdjenfeft. 885 Stppgelb, ba«, obrezani denar. Sippfarren, ber, kinež, kinkež. SippftOtf,ber, f. SipfftOlJ. Sird)=, in Sfhgn., cerkveni, cerkovni, — cerkve. SirdjbOU, ber, zidanje cerkve, stavljenj« ali delanje cerkve. Sirdjbadl, ba«, cerkvena streha. Strdlbicb, ber, cerkveni tat, nad) bem Bohrn. U. Poln. svetokradec, altsl. svetotafe. Sirdjborf, ba«, vas s cerkvijo.1 Sirdje, bie, cerkev, cerkva, altsl. cr'k'v, bohm. u. poln. kostel; and) Božja veža, Qruss. hram Božij) ; Jiirdjlein , cdrkvica ; .Rirdje bilten, mašo, Božje opravilo imeti (ob nedeljah) ; bie .ftirdje befudjen, hoditi v cerkev; iti bie Sirdje lauten, vabiti, pozvanjati; unter ber Sirdje, med službo Božjo, med mašo (in pridigo) ; bie jtreitenbe Sirdje, bojevavna, vojskujoča cerkev; bie Sirdje im ®ritcfe, zatirana cerkev; bie romifdjifa* tf)olifdje Sirdje, rimska katoliška cerkev. tirdjen-, in 3i&gn., cerkveni, cerkovni. Sirdjenagcitbe, bie, obrednik. Sirdjeniiltcfte, ber, Strdjenoorjteijer, Sir« djenpjteger, Sirdjensater, Sirdjenprobji, ključar, cerkveni starašina. Sirdjenatttt, ba«, cerkvena,cerkovnaslužba. Sirdjenangelegenlieit, bie, cerkvena reč, zadeva. Sirdienbaiin, ber, cerkveno ločenje, izobčenje, preklestvo, 3emaub in ben Sitd)ens bann tljnn, koga pahniti, prekleti, iz cdr-kve ločiti, izobčiti; f. (Sjcmiinuituciren. Strtibenbeantte, ber, cerkveni urednik. S i r d) t U b e I)10 r b e, bie, cerkvena oblast(nija), cerkveni vikši. Sirdjeilbefud), ber, hoja v cerkev. Sir be), cerkvena občina, etoa a. duhovnija, kroat. župa. Strdjengemeinfd)lJft, bie, cerkveno občestvo. tirdjengcratlj, ba«, cerkvena, cerkovna priprava, sprava, (posodje in orodje"). Siriengcriit, ba«, cerkvena sodnija. Širdjcttgcfflng, bet, cerkveno, cerkovno petje. fftrd)eitgeicf)id)tc, bie, cerkvene zgodbe, cerkvena zgodovina. Sčirdjengefenfdjaft, bie, cerkvena družba, tirdjeitgefefc, ba«, cerkvena postava, (cerkveni zakon, seraltet). girdjettgefe^bltd), ba«, cerkveni zakonik. SiriCUgeffialt, bie, cerkvena oblast. Sird)engultC, bie, cerkvenija. Siriengut, ba«, cerkveno premoženje, cerkveno blago, cerkveno posestvo ali dobro, cerkvenija. SirienbnuVt, ba«, glava cerkve, cerkveni glavar, poglavar. Strdiettberr, ber, cerkveni patron, zavetnikf. girdjetlljerrttt, bie, cerkvena potrona, za- vetnicaf. Eirfbenjttbt^ ba«, cerkveno leto. Sirienf Očital, ba«, cerkvena istina. Sirdjeitfctffc, bie, cerkvena dnarnica. S#irdjen!reiž, bet, cerkvena okolica; f. ^forrbejtr!. Sirieullinb, ba«, cerkvena zemlja. Stri enlel)re, bie, cerkveni nauk. kar cerkev uči. • tirdjettlebrer, ber, cerkveni učenik. Sirienliit, ba«, cerkvena luč. ® i rti) eit lit b, ba«, cerkvena pesem, tirienniitglieb, ba«, vernik. Sirtbcnmauž, bte, cerkvena miš; miš v oerkvi. SirdienmHfil, bie, cerkvena muzika. SirieHOrbltUltg, bie, cerkveni red; f. a. Siturgie, Sirienagenbe. SiriienlJaratnente, plcerkvene oblačila. Sirienflatron, bet, cerkveni zavetnik, patron. Sirienpotronnt, ba«, cerkveno zavet-ništvo, patronstvo. Sirienpfleger, f. Sirdjettitliefte. Sird)Cltplatf, bet, cerkvišče, cerkviše. Sirdjenflrobft, bet, f. a. Sirienaltefte. Sirdjeuratb, bet, ein Goiiegiitm, cerkveni svet, cerkveno svetovavstvo; ein 2)iitglieb baBen, cerkveni svetnik; f. a. ([OnfiftOriunt. Rirtbcnriitblid), adj., cerkveniga sveto-vavstva —. Sirtbcnritub, ber, cerkveni rop, seri. na<6 Sul. cerkvodir; f. a. Sirieitbiebftabl. Sirdjenriinber, bet, cerkveni ropar. f. a. Sirdjen&ieb. Sird)cnrdltbcrii(b, adj. cerkvenoropen, svetokraden. Sircbenre^t, ba«, cerkvene postave, cerkveno pravstvo, cerkveno pravo. Sirdjenredjtlidj, adj., cerkveno-praven. Sirienreinung, bie, cerkvena številba ali rajtba. Sir etoa cerllve,ia soseska, duhovnija, kroat. župa (im tt, bie, vcčernice, pl. Šitdjffleilje, bie, cerkveno blagoslovljenje, posvečenje, f. a. Sirdjenfcft. Sirih Jttnnttr, ba«, žagrad, zakristija. Sir me ž, Strntfe, f.Sirthcnfcit; Sahrmarlt, (aud) 3ahrmarft«gef^enf). Strni, f. §orn. SittC, adj., krotek, krotak, domač, privajen, pitomen, pitom (audj altsl.) , pokoren; iirre ma^en, f. Sirter, fig. ukrotiti, krotiti; er trurbe iirre, padel mu je greben. Stttt, bie, krotkost, privajenost, pitomost; f. a. (SiSente, Iitrttltaubc. Strren, c. einen (irrenben 8aut »on itd) geben, škripati, piskati; »on Saubeu, gru-liti; f. a. ©irrctt, Snirrcn; v. a., bie £uh--ner firren bie Sungen, kokoši kličejo, vabijo mlade piške; reifcen, loefen, vabiti, ina-miti, mikati; jaf)nt, firre ma^en, ukrotiti krotiti, pripitomiti, pitomiti. Sirreule, f. «ranbeule. Siffcuii&erjug. 855 Sirrleit, f. Sirre. . Sitrmobe, bie, nad) bem Russ. siva cajka (bohm. rybačka). Stttang, bie» pitomljenje, krotenje, vabljenje; ba«, tromit man firret, bei ben 3a* gern, vada, aitch afigent. piča. itfd)= in 3fgg- črešnjev, češnjev. „vttfd)bflum, ber, črešnja, češnja. Sirfdjbauntfalter, ber, čcšnjakt-Strfthbaumholj, ba«, črešnjevina, češnje- vina, češnjev les. Sitidjbeifjer, ber, Stritbftnl, dlesk, glavač, russ. ščur; f. ^ernbei&er. Sitfdjbliimdjtn, ba«, f. SKapek. Sirfdjbliite, bie, črešnjevo cvetje. Sfirfd)bratintto)ein, ber, črešnjevec, ceš- njevec, češnjevo žganje. Strfthbrflltn, adj; češnjast. Sirfdjbicb, ber, Sirirtjbrofiel, bie, (Orio- lus galbula), kobilar. SitftflC, bie, črešnja, češnja; »om gebfropf* ten SBaitm, cepljenice, un»erebelte geto. drobnice, a. tičnicc, toeiprothe Sirfd)en, belice; fditoarje Sirfci)en, černice; Sirfčhen effen, zobati češnje; Ulit grofjen §errn ijt e« nid)t gut Sirfdjen jit effeu, z veliko gospodo ni dobro češenj zobati. Sirfdjenfjtinner, bet, češnjaricaf- Sirfd;enU)IJttge, bie, rudeče, zdravo lice, lice rudeče kakor češnja. Strfdlfarbe, bie, češnjeva barva. Strfi f nrbig, ad/.,češnjeve barve, češnjast. Siri d) fin t, f. Sernicifcr. Sirfdjflicgc, bie, češnjeva muha. f irfdtgnrtctt, bet, češnjev vert, cesnjak. tirfdjgeift, ber, češnjevec; češnjevcov Sirfdigummi, siridjhnrs, t(ler, ogrebač, ogrebalo (za žlindro). Siftler, f. Siftenmadjer. Sitftpbanm, f. ©febeere. Sitfdjen, v. n., carambolirett, terčiti se, skup zadeti. Siti, ber, na® V. klej (an

eflerrei«if«en bie Starb, linga, žabnica, narba (?), AöAm.skoba; rentljefi«, oklepek. serpek. Slanimernff e, bet, (Ateles paniscus), na« Sul. černi hvatan. Slaittntererbfe, f. Buiererbfe. Slummerbtrf«, ber, ,§irf«fäfer, rogač. Slammerntuf«el, bie, prilepekf. Slammetlt, v. a., s skobof speti, stisniti, stiskati, klanfati*, na« M. vklj upati, f. a. Stemmen; v. r., ft« flammem, okleniti, oklepati se česa; prijeti, oprijeti, prijemati se, oviti, ovijati se, terdno deržati se z rokami. Slnmmerfa^, bet, ($aten«efe), stavek med oklepkama ali serpkamaJ Slnntmgällig, adj., (mont.) preterd. Slantpe, bie, klampa, klanfa*; f. ob. Slam= mer; bei ben Seberarbeitern, primaž; bei ben 33ott«erti ba« gabelöbnli«e polj jttm 3u* fanimeiibalten be« Saube« mit bent etjlen @tab, deklica (U. S.). Slämpener, ber, f. Slempener. Slang, bet, žvenk ober cvenk (Staitg be« SBetall«), žvenčanje, brenenje. brenčanje, a/tsl. zvek (zvok); Soll, glas; biefe SJiünje bat feinen re«ten Slang, ta dnar nima praviga žvenka, cvenka; einen .SUaitg »on ft« gebett, zažvenčati, zacvenkati, zaber-neti, zapeti; bie ©locfe bat einen guten Älang, 858 Älaitgiobe«. zvon lepo poje, breni, brenči; mit @ang unk Ätang beerkigen, slovesno, t. j. s petjem in zvonilam pokopati; fein 9iame Ijat einen guten Ataug, dobro sluje med ljudmi, dober glas gre od njega. SI a it ab oben, ber, f. Diefouanjboben. S längen, f. Slengen. Slang enie, f. Dualente. Slaugerfiillt, adj., z donenjem napolnjeno, kjer se petje razlega. Slangfnjj, f. Skrgfnjj. SI angl eh t e, bie, glasoslovjef, zvokoslovjef. Slangletn, ber, prezavec, prezljej; (lan, ki se pokljaje preža). Slangliebßen, f. Sonnet. Slang I od), f. aiefonanjloß. Slanglog, adj., brezglasen, brez žvenka; bumjjf, zamolkel, podmolkel. Slangmeffer, ber, giasomerf. Slangnaßaljmenb, adj.. kakor glas, etwa glasoličen; f. Dnontaiopotetifß. Slangret d), adj., glasovit, poln žvenka. Slangfpiel, f, TOuftf. Slangftein, ber, žvenčavnik (kamen). Slanßftimme, bie, čisti, prijetni, močni glas. StanBboII, f. Slangreiß. Slangftiid, ba«, popevka. Slan g U) 0 rt, ka«, glasolična, po" glasu ali žvenku narejena beseda. Slapp! StappŽ! int., plask, klap, terk, šter-bunk, lop! Stali p, Stappg, ber, einen Slab» »erfegeu ploskniti, klepniti, lopniti. Sla^e, bie, loputa, zaklopnica, zaklopa, (rim. zahlopka), aitcf) zaklop, serb. za-listak; att einer $itni»e, jeziček; an einer Äanne, zakrovec, pokrovec, zaklopec; int §ergen, zaklopnica; an ben 23einfleikerit, durice, vratica pl.-, an beitAleibern bie ber* »orfleljenkett ©tücfe Xuß, weiße übereinanber bie 33rufi bebedfett uitb oberwärt« frei fielen ttnb jitrncfgefßlagen ftltk, ušesa, loputica ; am Saubettfßiage, veternica; ,8ta»»e eine« £ifßc«, pola, krilo; in bet ÜJiißle, prese-vač; f. a. galtßiir. Slappen, Stavern, v. kiopotati, klepetati, lopotati, naß 91. zahlopniti, lilopati (russ.); wenn e« ¿um Sla»»en fontnil, kadar pride do gostiga, kadar se spopademo, kadar bo treba oreh zgrizniti; ba« lla»»t nißt, to se ne vjema, ne veže, ne stika, ne strinja; mit bett 3äbnett, mlaskniti, mla-skati; naß k cm S'erb. klocniti, klocati; ein fla»»etii>e« (Si, klopotec; v. a., f. Stuf; tlačen; einen Etappen, naklepati, napokati koga. Slnppenfeber, bie, zatiskavka. S ta p j) e nI r a U t, ka«, (Caltha palustris), ka-lužnica, paludnica. Slappeitfßtoanj, ker, klopotalo. Slappenbentil, ka«, prikiopec. Slap j) er, kie, klepetec, klopotec, klepetalo, ropotec, ropotulja; (rhinanthus), šekotec. Slapperttpfel, ker, klopotevek, klopotavka, klopotec, regljač. Star. Slapperbanm, f. Sotožbaunt. Slap p erb ein, f. Slapperntann. Slapperbleß, ka«, rena. Slttpp erbürr, adj., medel kakor ključ, suh, da ropoče, kost in koža. Slapperer, ber, klepetač. Slnpperfinger, ber, suhi perst. SJapper&euißretfe, bie, kobilica ropotulja. Slapperholj, ba«, ropotalo. Slapperjagb, kie, lov ali gonja s kle-petcam. Slapperlopf, ker, škrobotec. Slapperlraut, ka«, petelinov greben. Slapperntann, ker, klepetač; fig. kostjak, smert. SI ap p er nt aitl, bet, »on 9»anti«»., klepetec; »on SBeib«»., klepetulja, blebetuša, ropotulja; »on beiben, blebetalo, klepetalo, žlobudralo. Slnpperntiiile, kie, f. 9Jliil)Ie, («ogel* fßcitße), klepetec, ropotulja, klopotec; fig. f. Slapperntaul. Slappern, v. n., klepetati, derdrati, kiopotati, ropotati, škrebetati, blebetati, mit kelt Sännen, »Ot Sälte, klepetati, serb. evo-ketati. Slapperimf, kie, f. ^impermif. Slapperrolle, kie, mokoš, klopotač. Slopperrofe, kie, (Papaver Bheas), per- pelica, purpeta, divji mak. Slnpperrö3ßen, f. gelbrofe. Slnpperfänger, ker, broljica; f. äaungra^ niiide. Stnppcrfßlauge, kie, (Crotaius), etwa (kača) klopotuša, ropotača, (naß Zal.) naja. Siapperfßlangenlrnnt, ka«, kanadska zlatnicaf. Slapperfßlaitgcitmurä, Slapperfßlan= flcnblunte, kie, senegalski ramšelj. Slnpperfteden, ker, derdrato., Slapperftein, ker, klopotec, (poln. orlov kamen). Slnpperftod,ker, f.Slapper,Slnpperfteden. Slapperftorß, ker, belačaplja; f. a. ©torß. Slappertopf, f. ©abitenlamm. Slappertnerf, Slapperjeug, ka«, kiopo- tulja, ropotulja, ropotalo, ropotija, starina, stara šara. filappljanbfßulj, ker, rokavica brez per- stov, Sul. suvratna rukaviea. SIttppbOlj, ka«, doga, hrastov les, klan za doge, ttaß V. špelte* pl. Stappl)Ut, ker, skladni, oklopni klobuk. Slappntufßel, kie, poklopecf. Slappntiilie, kie, skladna kapa. Slappner, ker, (Anastomus), zevačf-Slappž, f. Slapp. Slappfen, f. Slappen. Slappftiefel, ker, zavihane škorne. Slappftltbl, ker, skladni stol. Slnppiifß, ker, skladna, ttaß V. priklep-časta miza, (samotežna miza), russ. sklad-nij, razjemnij stol. Šlar, adj., rein, čist; flare Cuft, čist zrak; ftarer Jjimmel, jasno, auß vedro (nebo); ftlat tiad^ V. usneto nebo, f. .peti, fjettet; fla--ret ffictti, ubrisano, čisto vino; Sinem tla* ren SBein einfetienten, f. Cgittfcfl Ctlleit; tiare« SBaffet, čista voda, bistra voda; f. a. 2>ltrdj= ftrfliig; tiare ©tirnme, razločin (beutlid)) glas, čist, nad) U. jaren, russ. U. serb. tenak glas; tiar reben, laut, glasno (naglas) govoriti; beutlidi), jasno , razločno, očitno; fein, gart, tenak, tanki; tiare Stiilje, čista, negosta, serb. židka juha; tiare Seilttoanb, tenko platno, (da se skozi vidi); tiare SfBaljrljeit, @a|j u. bgl., svetel, čist; Betjidnb* lidj, umeven, očiten, očit; ba« tlate gett, sama čista tolšča, tolša; tiare ©djrift, tenke, drobne čerke; e« liegt tiar am Xage, očitno je kakor beli dan; tiar madjen, pojasniti, razjasniti; bet ©djiffet ijl tiar, brodnik je čist, je v redu, (je opravil vse davščine); ein tiare« £au, prosta, gladka verv; (lat fein, (familiar) gotov biti, pripravljen biti; inž «late tommen, na gotovo postaviti, po-zvediti, dobro zapopasti kaj; ba« Klare itn ©i, beljak. Klar, ber, neka tenčica. Klariiltgig, adj., bistrook; Offenbar, očiten. KI d rt, bie, tančina, tankota, drobnost; Bon bet Suft, vedrina. SlOtCtt, f. »., čist, jasen, bister biti. KI ortlt, e. a., prečistiti, očistiti, čistiti, bistriti; Kaffee tlaren, precediti, precejati; allflieitern, zjasniti, razvedriti; v. r., ftdj tlaren, vedriti se, jasniti se, ubrisati, brisati se, bistriti se; bet ©trninelfldrt|td), jasni se, vedri se. Klarcntraut, ba«, rimski kozlik. Klaret, baž, medovina. KIarettraii6c, bie, vinika. SlOtfd&ig, adj., tankoniten, tenkih niti. Klarbeit, bie, iRcinbeit, čistota, čistost; be« ffiaffer« , bistrina , bistrost, bistroba; ©elle, svetlost; bet Suft, jasno , vedrina; bež Setoeife«, jasnost; fig. auet) očitost, razumljivost, razločnost; be« ©etoebe«, tan-čina; ber Se^rift, drobnost. Ktarteffel, bet, bistrivnik. Klati t d), adj. u. adv., razločin, jasen; svetlo, očitno, jasno, f. a. Klar. Slarmad) mtg , bie, bistrenje, pojasnilo, razjasnovanje. Klarmaf^inc, bie, bistrilo. Slorpfantte, bie, bistrivnica. Kliirfel, ba«, čiščenec, čišenec (sladkor). KlarftJeifig, adj., (mont.j zernat, v drobnih zernih. K laž, f. Sobic. Slaffc, f. Slaffe. Kloffification, bie, f. etaffification. Ktoffificiren, f. (Slafiifictrett u. f. f. Klaiertg, adj., zameršen, zamežljan, zamotan ; umazan, tlatfdj, bet, plesk, tresk, plusk; eittett Klatfdj gebeit, f. Klatfdjen; Slatfdje betommen, f. Sdjlog. Klotfdjbiidjfc, bie, pleskavnica, pokav-nica; oott ^erfonen, f. Klotfdje, Siliippcntmul. Elotfdjc, bie, bie gliegenflatfdje, loputa, te- Slaue. 859 peška, pokavnik, muhovnik , muhalo; eine plauberfjafte 5perfon, mattnl. klepetec, ble-betec; tneibl. klepetulja, blebetuša. K tat f d) en, v. n., ploskniti, ploskati, pleskati, pokati, luskati; mit bet $eitf^e tlak Jdfen, pokniti, pokati; tit bie ©anbe flatfdjen, pleskati ali ploskati, pokati z rokami; e« regnet, bap e« tlatf^t, dež gre in čokota; fdjtoafcen, augplattbetn, attrff al« v. a., izblek-niti, blekati, raznesti, raznašati, blebetati . klepetati, opravljati; Sittetn Seifall tlatfdjen, pokati, ploskati komu z rokami. Ktotfdjcr, ber, klepetec, opravljivec, ogo-varjavec, trobilo, blebetalo. Klatfdjerei, Klatfdjeret, bie, blebetanje, berbljanje, raznašanje, ogovarjanje, opravljanje. KI (it f d) e r t n, bie, blebetuša, klepetulja, oprav-Ijivka. Klatfdjgefd)id)te, bie, klepet, opravljiva govorica. Klatfebgcfcllfc^aft, bie, družba oprav-ljivcov, klepetulj. Klatfdjbaft, adj., blebetav, berblav, oprav-Ijiv, žlobodrav. Klatfdjljflftigfcit, bie, blebetavost, ber-blavost, opravljivost. Ktatfdjbouž, ba«, klepetarnica. Ktntfd)tront, f. ©liebfraitt. Klotfdjluftig, f. Ktatfdjljoft. Klatfdjntaul, ba«, f. Kliitid)cr,Klatf^crin. Klatfdjrobr, f. SIatfrf)iiud)fe. Klotfdirofc, bie, divji mak, petelinček; f. tlfli)l>crro|e. Sla t {d) t fllt 6 e, bie, golob pleskač. Klatfdjfdjiociter, f. tlatfdjerin. Slatf ^»efen, ba«, klepetarstvo, klepetanje. K lat t C, bie, zmeda, zapreda , mežljanina, kratica, kratovica. Klattcrig, adj., zamotan, zamežljan. Ktattcrn, f. SBcrtoirren. Kla^C, bie, rudne stope brez strehe. Slauieiliibne, bie, (mont.j, trcbnica. Klauiejunge, ber, trebič. Kltinfieln, v.n., po malem jesti, izbirati si. Klauficit, v. a., odbrati, izbrati, prebrati, odbirati, izbirati, prebirati, trebiti, čistiti; nagett, ba« gleifdj Bon Snoven flauben, obrati, obirati, oglodati, glodati kost; fig. f. ©riibeln. SlOUtlCn, baŽ-, obiranje, prebiranje, razbiranje. KlttUier, ber, izbiravec, izbirač, prebirač, odbirač, obirač; f. a. !8l01tf}JCd)t, Klflltlicrct, bie, trebež, obiranje, prebiranje. KlauSerin, bie, izbiravka, odbiravka, obi-ravka. Slaithcrtg, Slau6erid)t, ba«, ba« abgefott* berte @d)lcd)te, izbirek, otrebež, otrebina. KlaitC, bie, bie gefpaltene Slaue, parkelj, (poln. racica); Sralle, krempelj, noht; ungefpaltene Slaue, kopito; f. iibt. $uf; tra« et einntal in feinen Klauett gtbt- er nidjt lrteber ^et, kar v pest (v kremplje) dobi, več nejzpusti; Klane am ©antmer, ušesa, tuiel) Sul. razvoj. 860 Slauen. SI a lt (It, v. a. U. n., praskniti, praskati g kremplji, zagrabiti s kremplji, kremplje zasekati; f. a. SalfatetH. S lauenfett, ba«, mast od parkljev. Slnueng tli, ba«, govednina. SlaueitbOm, ba«, parkljati polž. ,flaiienfEUttlC, bie, bolezen na parkljih, in Oberfrain, volčič na parkljih, in llntetfrain sajevec na parkljih, parkeljnica, a ni) go-senca. Stau en ft euer, f. Slaueugelb. Sinu entou rut, ber, červ v parklji. Stauer, f. Salfaterer, Salfatbnntmer. Stanem, v. «., plezati, fv Slettern. Slaubamnter, ber, naietlilotenflee, (Mellilotus al-bus), velika bela kamnitna detelja, meječnik, nokota; golbfarbener 5tiec, (Trifol. agrar.), mermolika ali rumena, zlata detelja; SUfet; tlee, (Trifol. arvense), zajčja detelja; 23a= fiarbflee, (Trifol. hybridum), spremenljiva detelja; bet ftte^enbe Slee, (Trifol. repens), plezljiva detelja; breiblattrige 3ottenblume, (Menyanthes trif.), merzličnik; bet tlie; brige 33o£)nenjltau(f), (Cytisus supinus), mali deteljnik; ®ei«ilee, (Cytisus Lab.), kozja detelja, nagnoj; ber etjie junge Slee, jariea. Slteadet, bet, detelja, njiva z deteljo; bet mit .Rlee angebaut loat, deteljišče, deteljiše. S.l C C Siliti i d), adj., deteljičen. SleebaU, bet, ravnanje, sejanje detelje. tlvee6flum, bet, (Ptelea pentaphylla), nad) Sul. tila, tilovina. Sleeblfltt, ba«, deteljno pero, pero ali list od detelje, nad) HI. deteljica; etlte s.on ©reien, trojica (mebr serb."), trojka, trije bratje, troje; f. a. Sreff. tletlllflltiieH, bdi, deteljno perce, peresce. SlecblottfiirmiB, adj; trolistnat. tlecfilattHafe, bif, trolistašf, (nek ame-rikansk netopir). Sleeblattjng, bet, trolistje. tleebnbe, f. Irtpube u. golj. Sleefarbc, f. Sreff. Sleefelb, ba«, f. Sleeadcr. Sleefntter, bai, detelja za kermo ali klajo. Slcefiitterung, bie, pokladanje detelje živini. tleti) Otip t (jjctt, fca«, deteljna glavica. SleeljeU, baž, suha detelja. SlcerOtij, adj., rudeč kakor deteljni cvet; bet Sieerotbe (SBetn), kraljevina. Sltcfalj, f. Sanerflecfalj. SI 11 jame, ber, deteljno seme. Šittfaitte, bie, deteljna kislina, t. j. iz zajčje deteljice. Slecftrol), deteljeviea. SleetDtibC, bie, paša po detelji. Sletmiefe, bie, senožet z deteljo; f. Slce= tttfer. Siti, ber, ilovica, bela glina, klej (?); f. a. Sti^e. Sleiadct, bet, ilovnata njiva, ilov svet, glinasta njiva. ŠfUibeit, v. a., flebett ma^en, prilepiti, lepiti; eine 5Baub iieibetl, steno mazati; f. a. Slebtn. Sleiber, bet, f. Sltbtt. SlCibCtle^m, bet, nad) V. mazavni il. Šlcibcrmetl, baž, zamazovanje, lepež. Sieibobett, f. Sleiacfer. Slttb, ba«, obleka, oblačilo, obleč (HI.), oprava; eitt tange«, halja, (halja do peta, nar. pes.), haljina; f. a. 2ltt$H0 J bie Seflei--bltng leblofer ®roje, odevalo, odelo, pokri- Sleiberttiftrt«. valo; f. a. Sefleibunfl; bie Sieibet anlegen, anjie^en, obleči se, oblačiti se , napraviti, napravljati se, opravljati se; bie Äleibet ab= legen, aužjieljen, sleči se, slačiti se, raz-praviti, razpravljati se; et legte ftd) in ben Jtleibern in« ©ett, oblečen je legel, šel spat; bleibet Weddeln, preobleči se, preoblačiti se ; Äleibet machen Sente, tudi panj je lep oblečen, poln. jakie odzienie, takie raczenie; ein tud)ene« flleib, suknja. Sltibtn, v. a., obleči, oblačiti, odeti, ode-vati; einen SJltar ileiben, pogerniti, pokriti, pogrinjati, pokrivati, odeti, odevati; eine 33üd)fe ileiben, okovati, okovavati; gefleibet trie ein Snglänbet, po angleško napravljen; einen ileiben, oblačiti koga, napravljati, opravljati : atlber« fleibett, preobleči, preoblačiti; in ®olb geileibet, v zlatih oblačilih; bie ©djafe ileiben bid) , ovce ti dajejo obleko; jtd) befleiben, v. r., f. SInIleibcn; oblačiti se, nositi se, opravo imeti; et fleibet fid) fraUjčftfd), po francosko se nosi; wie fleibet et fid)? kako je oblečen, kako se nosi? (teh Watm fletben, tople oblačila imeti, jemati; fid) nad) bet SDiobe fleiben, po novem kroji, po novi šegi, noši nositi se; bet 9llt= jug fleibet ii)n (ii)m) gut, suknja mu dobro stoji, mu pristje, se mu dobro poda, lepo je viditi. Sleibd)Cn, ba«, oblačilce. Sleibcr = , in Sffcgtt., tneijl, — za obleko, za oblačila, — oblačil. Slcibetbnnm, ber, zapadni (amerikanski) platan. Slcibttbefeu, ber, metlica za obleko. Slciberbiinbtl, ba«, cula, povezek oblačil. Slcibctbiitfie, bie, ščetka, šetka, kertača za obleko. Sle i b Ctb teb, ber, suknjokradnik , tat, ki krade oblačila. Sleibergcificl, bie, tepežnica, stepalo, ste-palnica za obleko. Sleiberbanbel, bet, kupčija z oblačili. Sleiberbüublcr, ber, etwa oblekar. Sletberiammer, bie, bie ©arbetobe, shramba za oblačila, oblačilnica. Sleiberlitmmerer, ber, etwa oblačiiničarf. Sleiberiaften, bet, omara za oblačila, altsl. oblaöil'nica. Sleiberfrämer, bet, f. Sleiberljitnbler; mit alten itleibetn, starinar. Sleiberlriimtrtn, bie, kupčevavka zoble-ko ; alter Sleiber, starinarica. Sletberlnng, bie, uš v obleki, uš, ki ostaja v oblačilih in ne na glavi. SlCiberlDS, adj., brez obleke, gol, nag. Sleibermntbcr, bet, šivar, krojač. Sleibermnrft, bet, terg za obleko, za starino. Sleibermobc, bie, noša, šega; f. a. SDiobe, Sleiberraotte, bie, molj, mol. Sleibcrnarr, ber, ošabnež, šopirnež. gizda-vec, gizdelin, ki ne ve kako bi se oblačil, ki si vedno nove oblačila omišljuje. Sleibcrititrrin, bie, ošabnica, šopirnica, gizdavka. 862 Sleibcrorbraing. Siebteln. Sleiberorbnnng, tie, postava zavolj noše. Slelbetptfltflt, tie, zala, draga obleka; im fc^tec^ten Sinne, gizdavost, gizda, lišp; f. a. ©offaljrt. Sleibertaljm, Sleibctredjen, ter, kljuke, obešala, zobje (v steni) za obleko. Sletberreid), adj; kdor ima mnogo oblačil. Sle i b c r f ante, f. Sraubenfraut. Sletbctfdjnttt, ter, kroj obleke. Sletberfdjranf, ter, f. Slciberfaften. Si 1 Ct b Crf p a lljj C, tie, zaponka za oblačila. Slcibetftange, Sleibcrftellen, Sleibcrftod, ter, obešalo, obešavniea za obleko. Sletbetlradjl, tie, noša, nošnja (mehr ta« Sragen); Ijoffährtige Äleitwtra^t, ošabna noša, in St. gizda. tletberborratl), ter, oblačila, kar jih kdo ima. Sletbcrwedjfel, ter, preobleka, preobla-čenje. Sleiberjimntet, f. Sleibetlammet. SleiblCUle, tie, batič (pri mornarjih). Sleibung, tie, tie §«ntlnng t e« Gleiten«, oblačenje; Sleiter, oblačila, obleka; am Schießgewehr, f. Sefdjfag; in einer anteren Sleibung erfreuten, preobleči, preoblačiti se; eine »ofljtäntige Šleitung, ena obleka; f. gnpetleibung, Söefletbuug; id) brause immer einige Šleitung, vedno kaj na se potrebujem. Slelbungžftiirf, ta«, oblačilo, nad)Gutsm. oblek, kos oprave človeške. SleiC, tie,»on Sßeigett nitbSom,Sleien, otrobi, fl. m. u. f.) »on SJudjloeijeit, lusk; »oit Hirfe, mekine. sieten = , in ter Sufantmenfefcung, otrobni, iz otrobi u. otrobov. Sleien, v. a., f($led)t f^reiben, mazati, čeč-kati; reinigen, j. einen ©rabett, otrebiti, trebiti; f. a. Stabil. Slcicnanžfd;lag, ter, lušaj, lišaj. SletCltbeije, tie, močilo iz otrobi. Sleieitbier, ta«, ol otrobovec. Sle i C llb 101, ta«, otrobnjak, kruh otrobovec. Slctenljänbler, ter, otrobar, mekinar. Sle t C nfte iti, ter, (mont.j, otrobnikf. Slciet, ter, j. 58. eine« ©rabett«, trebeč, treb(lj)ivcc, čistivec. SleiCtCCbC, tie, ilovica, mastna, lapornata perst, zemlja. Sit i ith t, adj., ilast. Stetig, adj.. fette @rte enti;altent, ilnat, ilovnat, lapornat; Sleien entljaltent, otrobnat, mekinav. Sleiiaitb, ta«, ¡lovišče, iloviše, ilov, ilovnati svet. Sleilt, adj., majhen, Qserb. malen), aud) mal (befotiter« ter 3ahl Ulli ÜKettge nad) oter wo e« fid) unt eine llnterortnung hantelt), ter Heine Snedjt, tie fleiite STOago, mali hlapec, mala dekla; eilt fleitter Slted}!, eine Keilte SJiagt, majhen hlapec, majhna dekla; tie ©rojjeit unt Sleilieu, malo in veliko; fleitttoittjig, feljr fleilt, majčken, mičken, maj-cin, micken. majciken ; feilt, tenek, droben; fo flein, toličken, toličkanj; toie fleiti! ko- ličken. količkanj; ter fleitte gtnger, mazinec; Heine hinter, drobni otroci; ein Heiner fflnrfdje, oerächtl., paglavec; oft Wirt e« im Slo», hinlänglich mit tent biofett Diminut. au«ge; trüeft, j. 33. ein Heine« Hau«, hišica; eine Heine Statt, mestee; Heine Sögel, ptički; ein fleiner ©arten, vertiček; ein fleiner gufj, majhna nožica; ta« Heilte SBeittoerf, dro-ban lov; fleiner ®rurf, drobne čerke ali pis-menke; ein Heine« ÜRänn^en, možic, moži-ček; fieitt tuachett, zmanjšati, manjšati, uma-liti, razdrobiti; in fleinenStücfett »ertheilen, razmaljati (n. p. kruha med otroke); ein fleiner 93anm, nizko drevo; fleine« ®elt, drobiž, droben dnar; fleine Slttgen machen, drobno gledati, (dremati); fleine Schritte machen, drobneti, drobno iti; eitle fleine Stutlbe, Weile, pičla, majhna, slaba ura; Heitt fpittltetl, tanko presti; »om Slein auf, z mladiga, z maliga, od mladih nog; fleitte Seele, nizka, prosta, vsakdanja duša, malo-umnež, malodušnik ; fleiti flojfett, flein fchneis ten U. f. f., na drobno, na drobne kosce, drobno stolči, zrezati, auch ^rezljati; etwa« Sleine« befommen, dobiti otroka; im Slei* ttett hanteln, na drobno kupčevati, prodajati, kramariti; ta« ijl ihm eilt fleine«, to mu je mala reč; ten fleinfleu Umftänbett nad) erjäblett, povedati vse na tanko, na drobno, od začetka in po versti, kakor je bilo; ta« Sleitt bei gletfdjern mit itt Süthen, drob; fieitt tenfen, nizko misliti, f. a. 9iiebtig; ein Hein wenig, malce, malčiko; nicht ta« Sleinfle, le toličkanj ne, ne stvarice, ne trošice; er fchieit mit flein jn fein, ni se mi zdel velik; inž Sleine jieljen, bringen, po majhnem, manjšem merilu narediti. Sieilt = , in Sffcgtt., mali, malo. SI ein, ta«, f. Sletn, adj. Slcinacbtel, ta«, in flein 8°, mala osmer-ka, osmina. Sleiniibctig, adj., drobnih žil, žiličav. Sleinauge, ta«, ta« grabente Sleinauge, (mus talpinus), drobnooka miš. Sle in äug i g, adj., drobnook, malook. Sleiubärttg, adj., majhne brade, z malo brado, malobraden. SI einbog, f. SBioloncello. Slein bauet, f. pnžlct. Sleinbeetig, adj., z drobnimi jagodami. Sleinbilb, f. SDiiniatucbilb. Sleiubinber, ter, škafar. Sleinblättetig, adj., z majhnim listjem, perjem, drobnolisten. Sleinbliilig, adj., z majhnim cvetjem, drobnocveten. Slctnbogeufotm, f. Sleinfolio. Steinbenfenb, adj., nizkomisieč. Sieinbtahtjieher, ter, etwa tankodratar. Sleine, tie, f. Slciuheit. Sleineiien, ta«, železni izpirki. pabirki. Sljincln, v. n., ein fleineintet ®eifl, malo-dušen človek , ki se peča z maličkostmi, and) prenatančen; e« fleinelt mit ihm , na malo gre ž njim, peša; v. a., zdrobiti, drobiti, Steinen. Steinen, v. a., zmanjšati, manjšati, razdrobiti, drobiti, raztolči na drobne kosce ; f. a. Skrileinern. Sleinerj, ta«, drobna ruda. Stcineutecig, adj., drobniga vimena. SI einfügt g, adj., f. (geringfügig. SleinfUgigJett, bie, f. ©eringfügigieit. Sleinfüßig, adj., drobnonog. Sleingürtner, f. §>iiu3ler. SIeinge6irge, bo«, rudeča ilovica med železno rudo. Sleingeift, ber, maloumnik, malodušnik. Sleingeifteret, bie, maloumje, malodušje, nizkost. Sleingeift ig, adj., maloumen, malodušen. Steingetb, bo«, drobiž. Sletngentiilbe, f. SMintaturbtlb. Sleingemebtfener, bas, streljanje s puškami. Sleingliiubig, adj.,maloveren, malodušen. Sleingliiubige, ber, malovernež, malodušnik, slabovernik; bie, malovernica, malo-dušnica, slabovernica. Sleiltgliiubtgleit, bie, malovernost, malo-dušnost. Steingrofi, f. ©erngrof. Steingut, kaS, drobno blago. SleinbflUbel, ker, kupčija, prodaja na drobno. Sleiupflnbler, ker, kupčevavec nadrobno, kramar», teržinar. Sleinbiinblerin, bte, prodajavka na drobno. Sleinbetbe, bie, (Genista pilosa), kosmati lakotnik. Steinzeit, bie, malost, majhnost, majčke-nost, majlinota. Sleiuberr, bet, maličkarf; f. Stupcr. SlCinberjig, adj., maloscrčen, malodušen, brez serca, boječ. Sleinljerjigfeit, bie, maloserčnost, malo-dušnost. SIC i U i g i e 11, bte, merva, mervica, stvarica, troha, trošica, betvo, mala ali majhna reč, majekinost, majenota, malenkost, maličkost, maličina, majlinota, drobir, drobarija; eS fojiet eine itteilligfeit, prav dober kup ali ceno je; kaS iß feine Äleinigfeit, to niso igrače, to ni mala reč, ni šala; Kieinig» feiteil, drobiž, drobna šara; alt® eine Äleinig» feit fann einem jn Statten fommen, boljši bobova slama kakor prazne jasli, poln. dobra psu i muha; f. a. $ifjd)ett. Sleiitigfeitžgeift, f. Sleingeiftcrci. Steinigfeitžbafdjer, Steinig! eitžjiiger, ber, etwa maličkar, böhm. drobnostkaf. S t c t n i g f c 11 ž f r ii nt e r c t, Slcitttgleit§fi)itrc= rci, Sleiuigieit3fud)t, bie, etwa maličkarija. Stciniitfer, pl, batorožcif. Sleiufnnjlei, kaS,(SIeinfattjlei|>abier),mali pisarski papir. tletnlinberbctt>aljranftalt,bie, oskerb-nišnica ali oskerbovavnica malih otrok. stleinttieber, ber, dogokrojicf. £Ieinfned)t, ber, mali hlapec. Steint nOt i g, adj.. z drobnimi vozli, drobno-yozlat. Sietntoerf<$leij?er. 863 Sleiniopie, bie, drobno oglje. Sleinfijifig, adj., drobnoglav. Steinfiirntg, adj., drobnozernat, drobniga zerna. Steinfrabbe, bie, račič. - Steinfreifig, f. S3arnirt. SleinfreUj, baž, mali križ. SteinireUj, ber, malokrižnik. Steinjobrig, adj.. drobnoletinast. SteintttUt,'«<*/•, (fisO, tih, plašljiv, pobit, serb. pokunjen; fleintaut tretben, z besedo upasti, upadati; et ift fteinlaut, beseda mu je upadla, molči, ne upa si ziniti, pobit ali klavern je. Sleittfer, f. Sletntgleiižbafdjer. Steintid), adj., nact) V. majhinast, malen-kast (serb.), maličkast, majčken, nizek; unbebentenb, malovažen, neznaten. S teintidjleit, bie, nizkost; neznatnost. Steinting, bet, maličkarf, malež f. S te i n mater, f. ffliiniaturmater. Steinmeifter, f. Sleinberr. Sletttmeiftem, ». »., gospodičitise; nizko presojati, nad malimi rečmi se spotikati. Sletnnteffer, bet, drobnomer. Sletumunb, ber, moloustec. Steinmutb, bet,maloserčnost, malodušnost, malodušje. Slcinntutl)lg, adj. maloserčen, upadeniga (upadliga) serca; boječ, malodušen, pla-šin; komur je upadlo serce, serb. klonuti duhom; fleittmutbig mad)en, serce vzeti, jemati. Sleinmittfiigfeit, bie, f. Steinmuib. Sicinoetab, f. Sleinadjtel. Steint)b,baž, dragotina, najdrajši reč, stvar, blagotina, dragocenost (russ.); bei ben gteif®ern au® Kieinet, drob, priklada; ein guteS ®ewiffen ift kaS grčjšte Šleinok, čista vest je naj večji blago. SlCtttijbttg, adj., malouh. Steinratlj, ber, mali odbor. Sleinritfter, f. geibaljorn, Spinbetbaum, S teinf amig, adj., drobnosemensk. S IcinfdjUtieb, ber, ključavničar, kovač drobnih reči. Sleiltfdjrciber, ber, pisarče. S teinf d)llbpig, adj., drobnoluskav. Slcinfctte, f. Satbetc. Steinfintt, f. Sleingeift. Sieiltfpe®f, ber, (Certhia familiaris), mali plczavt. Slcinfpetfig, adj. (mont.J, drobnozern. Steinftaat, ber, dcržavica. Slcfnftaatcrct, bie, deržavičarjenje f. StCiHftabter, bet, malomeščan, malomest-než. Sleiltftabterei, bie, malomeščanstvo. Steiuftabtifdj, adj., malomešk. Slcintbcitig, adj., droban. Sleintbeiltglett, bie, drobnost. Sleittltbrmad)Cr, ber, urar, ki male ure dela ali popravlja. Slcittbcrfonf, ber, Sleinbeijcfiteii), ber, prodaja na drobno. Sletnttcrfdjieifter, f. Sietnljanblet, 864 fIctnbicl, 1)1«, drobnica (ovce in koze). Slcintiiertel, ba«, mala čveterka. ftcinoaorb, bic, drobno blago. SltintDeife, adv., na drobno, po malem, aud) proti, sproti; f. übr. (SinjClnttCifC. Sleintoetf, ba«, drobno blago, drobnina. Sleinfflinjig, adj., majčken, mičken. Sleinjicmet, ber, mala tainovka. SlcifcbC, bie, neka kambala (riba). SlCifpOttt, bet, neke dereze. «I Cifter, ber, lep ali lepilo iz mokeskro-pam polite, pop *, böhm. aud) maz, nad) V. klem, (Gutsm. caca). Sleiftetäld)Clt, ba«, poparicaf. Sleifterfteffer, ber, poparf (hrošč). Sieifterig, adj., klejast, f. a. Steberig. Steiftet», v. a., zlepiti, prilepiti, lepiti, mazati, spopati, pripopati, popati*, (Gutsm. cacati); f. Sieben, Stetten, ®eftl'Ciif)Ctt. S le ra ttt, adj., tesen, pretesen, f.tibr. Stamm. Slentnte, bie, ein Slemmtoerfjeug, škripa-lica (serb.J, kljupa, (poln. kluba, »etgl. Stoben), precep, nad) Gutsm. vškernilo; 3Betfjeug bet ben Sotbmacbern bte €?inbe »ott ben grünen S®eibentutl)en absujlretfett, ma-jivnik; eine f ferbefranff)eit, zeklenec ga je prijel, ga derži; ein enget Ott, soteska; fig. in ber Ätemme fein, v stiski, zadregi, nadlogi biti, v kleščah, klešah biti, v melcc ali kertice hoditi; et ifl in ber Älentme, tesna, terda mu je, prede mu; med batam in nakovalam biti; jtdj alt« ber Slemme rei; feit, izjesti se. Slentmtn, t>. a., pritisniti, pritiskatik čemu; stisniti, stiskati, vškerniti, priškerniti, všče-niti, všeniti, ščemeti, šemeti, (aud) russ J nad; Gutsm. vkljupati; vkleščiti, vklešiti, zgnječiti, gnječiti; al« v. r. ftd) ilt ben SQ3iltJ fel flemmen, stisniti se v kotiček; fid) jWi= fd^en ber Xtjiir flemmen, priščeniti, prišeniti se med vratmi, imeti perst med vratmi, pri-preti nogo med vrata; bie @d)ltbe flemmen, čevlji tišče, tiše; v. n. f. Stimmen. Slemmcrfifc, bie, grašek pletenec. Slemntfali, ber, stiska, zadrega. Slemmi)aden, ber, kiania*, f. a. Slantmer. Slcmmtg, adj., (mont.J, terden. Stent nt itn g, f. Stemme. Stempeltet, SlentpllCt, ber, klampar, ko-sitrar, f. a. 5Bled)i6: Sltrren. Sil irren, v. n., »om ©fen, ©abel u. bgl. zarožljati, rožljati; »Ott ©»Omen, škripati,' škertniti, škertati, attß brenkati, zvenčati, brenčati, dernkati; »Ott genjlern, ©läfern, rovštati, ropotati, šklepetati, SBaffen, šklo-petati. SlirrjCUg, bas, rovštalo, rožljalo. Sligpern, f. Sižpetn. Stitoriž, f. Silier. Stitfßl, int., plesk! Silitfdj, ber, cmok, plesk, tlesk; f. a. Sileif; Sinem eilten Slitfß anhängen, prišiti komu kerpo. Stitfßen, f. Stalfßcii. Slitfß ig, adj., bas Brot t(i ftitfßig, kruh je cmokat, nedopečen, poln. lipki, ciasto-waty, serb. gnjecav. Sliter, f. Sled. Slitteni, f. Silcdcn, SBefleden. ttiiterfßulb, f. Slipperfßulb. Siitsen, f. ©lönjen. Stoben, bet, precep, škerpec obet škripec; SBerfgeug jttnt galten, bet ben Söttßeut, na-tezivnik, nateznik, natezavnik, lesica; bie ©ßere atl eiltet SBage, škarje, naß V. škerpec, precep, burnik; baS itt bte Šljierpfojte gefßlagette, jtoeifßeitllige Sifen, tooranf bte Slatnpe »äffet, um ein SBotlegefßlof batatt glt Ijättgeit, baba; für bte ©icnenWeijet, hišica; ein §ebejettg, škerpec; f. a. SBiltite; Slöb* ßett am SBebeftulile, škerpec; ein Stoben glaßs, f. Biinbei; Stoben ©etreibe, f. SdjU>a= Öcit; geilfloben, f. biefeS; eilt Stoben §o(j, debelo poleno iz debla; bet beti UIjtett, ettoa ročica, valjej , valjec; bei ben ©ßlöfferit, klešče, kleše; eilt ©tiicf getbeS, rokav. tlöbe«, v. a., cepiti, krojiti. SlOÜCltOrbCii, bie, vzdigovanje lesa, delo s škerpcam. Siob Cltbeid) f et, bte, ojnic e,pl.) ojesa,p/.; eilt Stritt ba»on, ojnica, oje, (gen. oje s a). Sto i) C lt I) Olj, baS, derva v (debelih) polenih, špeltah*. SlObCllijiittC, bte, koča, Uta* na precep. Slobeitfäge, bte, (naß Pot.) mala, vert-narska žaga, žabica, naß F. robidnica, naß Zalok. razparnica. Slob eitf eil, baS, verv na škerpec, v škerpcu. Siiii b lein, Slöbßen, f. Stoben. Slo de, bie, f. ®lode. Si I i) It C It, v. n., dolgočasno blebetati. Slouj, ter. Bet beu ffiöttßern, ein ©tücfßen •§otj, einen (Reif enjet jn maßen, priloga, zagozda. Stopf, bet, bunk, lop; et l)at klopfe befont* Hielt, nalopali so ga, obunkali. SilOflfurbcit, bte, klepanje. Slopfe, bte, bei ben Siabtern, vbadalo; bie Ijalbansgefiopfte, ttißt »öttig gebtofßene ® arbe, snop stepen, okošan; fig. Sitten in bie .Klos »fe friegen, v pest dobiti, v ozkem klancu, na ozkih ulicah vkup priti ž njim (da ne more uiti). Stopfeifen, bas, Iiabijač (pri košepletih). Ätöpfet, ber, betec, terkelj , macel (M.); ¡It ber @lo(ie, žvenkelj, kembelj, camelj M.) Stöppel. f. a. ©lodenfßmengel^ bei bet Xtommel, betec, palička; sunt ©pßen doppeln, f. Slop* pet; bei ben Söttßern, nabijač. Stöpfelgarn, f.Silöppelgarn. Stopfen, V. n. tt. a., einmal ftopfen, ter-kniti, klukniti; terkati, klukati, klepati; ein »enig ftopfen, poterkati, poklukati, poklepati; ben glaßs ftopfen, treti, tleči obet tolči; SBäfße ftopfen, otrepati, tre-pati; an bie £l)üt ftopfen, na duri poterkati, terkati, poterkovati , poklukati, klukati, serb. kucati; fanft mit bet £anb ftopfen, poterkljati, terkljati, poterklja-vati; baS £etj flopfet, serce tolče, bije, polje, utripa; »ot S3angigfeit, serce (od) straha utriplje; auf bte ginget ftopfen, kercniti, kercati; in bie £änbe fßtagen, ploskati, pokati z rokami; auf ben Bltfß ftopfen, eig. podrezati germ, fig. poskusiti pri kom (ali bi bilo kaj iz njega spraviti) ; Sitten ftopfen, naklepati, nabiti, tepsti koga ; breit fßtagen, razklepati, raztepsti; in bie 3Banb ftopfen, zabiti, ratleči v zid; ©taub aus ben Slei= bertt fßtagen, iztepsti, izprašiti; ein $fetb ftopfen, tolči konja; »om ©peßte, klje-vati; Sier ftopfen, jajca tepsti, stepati, ubijati. Stopfen, taS, terkanje, klepanje, trepanje, kercanje tt. bgl. Siopfer, bet, einer, bet ftopft, terkavec, klu-kavec; an bet 3ßür, ein OBerfjeug, batr.it anjttflopfen, konj, terkavnik, tolkač, kuček (T.) ; im Slopfjagen, terkljavec ; ein Stopf* toerfjettg , klepalo. terkalo , trepalo ; f. a. ©ßfflarjfpeßt; ©oljumrm. Stöpferting, f. Slappcrapfet. Stopffeßter, bet, rovan, böhm. pestnik eilt gelehrter Stopffeßter, prepirač. Slopffeßterei, bie, rovarija, bojevanje, prepir, prepirljivost (med učenimi). StOpfgnril, bas, utrepana, beljena preja. Slopfgeift, bet, strah. Stopfbammer, bet, terkalo, terkavnik; für ©enfen, ©ießeln, klepavnik. Slopfbeitgft, ber, tolčenec, haß F. men-dravec, na pol skopljeni konj, naß Šul. serb. nutrak. Stopfiolj, baS, tolkač, tolkavnica, trepav-nica. bat, poravnavka. Siopfiagen, bas, ©treifjagen, naß F. terk-ljanje, terkljavna gonja; f. a. Stoppet* jagb. SlOpfläfer, bet, kukec. Stopfieute, bie, beiSSöttßern, nabijač, pogon. Stopfputber, f. SBdrtapp. Stopfftein, bet, čevljarski kamen za tolčenje podplatov. SlOpftifd), ber, klepavna, trepavna miza. SUopftnaitje, bie, brezova stenica. Slopfmerf, bas, jalov škerlj. Stoppe, f. Stopfe. Stöppel, ber, ein SBetfjeug ju flopfen, ter-kač, batič; im gorjito. čok, kerlj; jum ©ßtagen ber Srommet, betec; ¿um ©ßla--gen ber ©pigen it. bgt., klinec, russ. kok- Klöppelgarn. ljuški; bet ©chlägel einet ©locfe, kembelj, nach M. cameljbet Knüttel, welken man beifügen ©unben anhängt, kladica, porungelj. Klöppelgarn, bas, preja za klinčkanje (klekljanje). Klbppelftffen, baž, blazinica (za klinčkanje). Klöppel l obe, bie, f. Slöppclliffen. Klbppelmagb, f. Klöpplerin. Klöppeln, r. a., flöpfeln, nad) V. vozlati, klinčkati, klekljati*, böhm. plesti (krajky), russ. kruževo plest; einen ©unb flöppeln, privezati psu kladico, porungelj. Klbppelpult, f. Klbppcliiffen. tlbppclfd)eit, baS, oblikovo poleno (F.), poleno iz čoka; in 2 Stüde, platič; ilt 4, četert. Klbppelamirn, f. Klöppelgarn. Älöppcn, f. Klopfen. Kloppf if d), bet, f. ©todfifd). Ktoppicr, bet, pletec, klinčkavec. Klöpplerin, bie, pletica. Klopps, f. Klopp. Kloppe, bie, ettoa prečnica, prekla. Kloft, bet, ein unförmliches ©tücf, äRaffe, @rb* floß, gruča, gruda, nad) V. a. greba (in D. Sr. Sutterflrujen, »teli. gleba, russ. glyba); dim. gručica, grudica, glebica; ein runbet Körper, j. S. ©cbneefloß, kepa, nadj Gutsm. dem; SlöSchen, kepica ; in ben Süef)en, Sttös bel, cmok, knedel»; ein Slčjidjen ans Xeig gefitetet, svalek; f. a. ©obe; et fpridjt, als wenn et Klöße im SKuttbe hätte, momla, da ga ni razumeti, kakor de bi imel žgance v ustih; ein plumper 5D2enfi0. KlOfter, baS, nach beut Serb. samostan, klo-šter*, mnišnicaf; inS Slofter gehen, biti mnih, nuna, pomnišiti se, ponuniti se. Kl0fter = , in 3ffegn., samostanski, klošterski. Klofterbeere, bie, (Ribes grossularia), bodeče grozdjiče. glofterbeioohner, bet, mnih, samotarec f. flofterbilb, bas, podobica (kaciga svetnika). Sil Oft erb V d ud), bet, samostanska šega. glofterbruber, bet, brat; gemein unb »et* ächtl. kozel, poln. osiel domowy. SlofterbiScipIin, bie, samostanski red, pokorščina, vaja. Slofterbii^el, ber, holmec prijkloštru. ižlofterfrou, bie, nuna», redovnica-)-, posvečena devica, russ. monahinja; Stoßet* ftau fein, nunovati. tlofterfrönlein, bas, f. Sd)ttars!ehlthen, Sflchfteljc. Slofterfrohne, bie, tlaka kloštru dolžna. Sloftergong, bet, hod, pot v samostan. tloftergorten, ber, samostanski vert. Sloftcrgiirtncr, ber, samostanski vertnar. Eloftcrgebiiube, bas, samostansko poslopje, samostan. Slbfcenbrot. 867 Sloftergeiftlithe, bet, mnih, menih, redovnik-]-. StO ftergelCh t fantič U,bte,mniškaučenost. Kloftcr g eliibbc, baS, mniška obljuba, zaobljuba. Kloftcrgeracinbe, bie, klošterska občina, družina. Kloftcrgtoife, bie, samostanski zvon. Sloftergrunb, bet,ett»a kloštrišče, kloštriše. Sloftergut, bas, samostansko posestvo. Ktoftcrbof, bet, samostan. Kloftcrjungfer, f. Kloftcrfron. KlOftCtt itd)C, bie, samostanska cerkev. Klofterfod), ter, samostanski kuhar. SloftCrfiidje, bie,»samostanska kuhinja. Kl0ftcrIcbcn,baS, kloštersko življenje; »on ben Slonnen, nunovanje. Ktofterlente, pl., mnihi, sainotarcif, redovniki. Klbftcrlich, adj., sainostansk, kloštersk, nunsk. Kloftermann, f. Kloftcrbcioohner. Sloftcrmouer, bie, samostansko ozidje. Klofternonne, bie, f. Jioitne. Klofterpfeffcr, f. Scnfthboum. Klofterpfortc, bie, samostanske vrata. Kloftcrpfbrtner, bet, vratar samostana. Stofterrcgcl, bie, samostansko pravilo. Klofterfdjule, bie, samostanska šola. Kloftcrfdjtoefter, bie, sestra; gemein kožica. Stofterftonb, ber, samostanski, mniški stan, mnihi, nune pl. Kloftertburm, ber. samostanski zvonik. Stofterboter, f. i|Mor. Slofteroerioaltcr, ber, samostanski o- skerbnik Kloftcrbogct, ber, mnih. KtofterPogt, ber, samostanski sodnik. Ktofteroolf, bas, »erachtl. mnihi. Kloftcroorftcher, ber, klošterski višji oblastnik. Sloftertocife, f. Stofterbraudj. Ktoftermcnjet, ber, (Motacilla atricapilla), černoglavka. Ktofterttcfcn, bas, klošterstvo, samostan-stvo. Sloftcrjctle, bie, mniška stanica, celica. Klofterjudjt, f. KloftcrbiSciplin. KI0te, bie, kup šote. KI Olj, ber, eitt biefes, unformliches ©tucE ©olj, klada, rekelj, krunkelj, terkelj, čok, hlod, kerlj; noentttDeid)Ung, bie, razmehčanje kosti. Snotbtuetjeitgunt), bie, postanek, postajanje kosti. Sna d) t nf tile, f. »einfeile. Snodienfett, ba«, mozeg. SllOtbenfifcb, ber, riba oklopnica. SnotbcttforifOlj, ber, podaljšek kosti. Snodjenfraf, ber, f. étinftof. Suotbenfragiuent, ba«, odlomek, košček kosti. Snotbenfiigitng, bie, sklepanje, stikanje kosti. notbengollcrie, bie, kostne dergtalice. Snodjengebitube, ba«, Snodjcngeriift, ©fe= let, ba«, hrodje, okostje, kostnjač^. Snodjengl 0 g, ba«, koščeno, košeno steklo. f nod)CUbanb, bie, suha roka, ki je ni dru-ziga kakor gola kost. Snodjenbart, adj., koščenast, košenast, terd kakor kost. 8nod)cn&anS, ba«, f. SBcinbouž. finóle nbaitt, f. SBeinbaut. Snorf)Cnbed)t, ber, koščenjak. košenjak. Snodjenferu, ber, koščeno, košeno jederee. tnotbenloble, bie, koščeni, košeni ogel. Snodtenfrebá, ber, kostni rak; f. a. S8cin= fr«n. ŠllOdjeitlebre, bie, nauk od kosti, kosto-slovje-j- (and) russ.). StlOdjenleitn, ber, koščeni, košeni lim. nodiculo^, adj.. brezkosten, brez kosti. SnoKig. 873 Sno^eumaitlt, bet, fig. smert; f. a. @e* ri^e. Siiodieitntarl, ba«, mozeg. tnodjeiimebl, ba«, koščena, košena moka. Siiodjcnnabt, bie, šiv. Snodieiiol, f. SBeiitoI. S110 d) enflait C, bie, plast kosti. Snodienroljre, bte, cev v kosti. Snoven fant m 1er, ber, kostar. Snocbenfouer, adj., kostnokisci. Sn'odjtltfdllldicn, ba«, stebrič v ušesu. Snodicnftbmctj, ber, bolečina po kosteh, kostobolja~f. Snodjentdjtijarj, ba«, f. Seinfcbniarj. Sltocbcnfdjmiclc, bte, kostni šal. Snodjeniplitter, ber, treščica od kosti. Snodjenfpalte, f. «einfoalt. Sno d) en fit i it, f. SStinbrnd). Snodjenfubftanj, bie, be« 3af)tte«, zobo- vina. Sltodienfbftcm, ba«, ettoa okostje. Sttodjenoerbiitbitttg, bie, zveza, sklep kosti. Snodjenticrbreljnng, bie, izvinjenje kosti, izvinjena kost. Snodjentierbiirtung, bie, oterda kosti. Sli 0 d) e ItlO a a t e, bie, koščenina, košenina, koščeno, košeno blago. S lt 0 d) C It It) C i (i) e, bie, mehčina kosti. Snodjenwerf, ba«, kosti. S lt Odt C It tO 11 d) I, ber, rastenje kosti. Snodjtnjerlegnng, bie, razdeva kosti. Siti) d) C t H, adj., koščen, košen , attd) kosten. Sito d) id) t, f. Snodjeitartig. S 11 0 d) i g, adj., kostnat, koščen, košen. S 110 d) I tilt, ba«, koščica, košica. Snbdjier, f. Snodjcntnann. Sliotfc, bie, jittocfe Sla Itabei, glavica ; ant gaben, vozel, vozlič, meželj; Ijolje.nier .Knopf, na« Alič. ber-kaiica (?); f. a. Segenfnopf, Stocffnopf, Snošpe. Snopfbnnnt, ber, ettoa glavač. tnopfi>etn«en, ba«, duša. šltOpfbinfe, bie, (Juncus eonglomeratus), bič, biček, coll. bičje. tnbpf«CH, ba«, gumbič. Snijpfeln, v. a., voziati; f. a. fliippeln. Snop f C H, r. «., zapeti, zapenjati, z gumbi ali pucki pripeti, priteVditi. tnopff ttirif, bie, gumbarnica. Snopf fornt, bie, oblika, podoba gumba; gltm @iejien, kalup gumba; gum ©efpinnetl, duša. Snop f fbrttt t g, adj., gumbast, kakor gumb, gumbu ali pucku podoben. Snopffortfnij, bet, gumbasti podaljšek. Snopfgiefier, ber, gumbar, kdor gumbe vliva. Snopfbammer, ber, zlatarsko gumbasto kladvice. šnopfljolj, ba«, lesena duša. Snop fig, f. Snorrig. Snopffrnnt, f. ©rinbfrout. Šnopffrbtengrnž, f. tnopffiinfe. Snopflcingrni, ba«, (Triticum repens), pirika. SnOpflO«, ba«, na« Zal. zapuna, luknja za gumb, na« V. gumbnica, russ. U. bolim. petljica. Sltopfntadjer, ber, gumbar. Snopfmntberbnnbrocr!, ba«, gumbarija, gumbarstvo. tnopfnnbel, bie, bucika, tnopfplottc, bie, gumbna plošča, ploša. Sn^opfroitpc, bie, gosenicagumbarica, na« Šul. vozlovača. tnopfrofe, f. Šoljlrofe. SnOpff«ere, bie, iglarske škarje. Snopffetbe, bie, svila za gumbe. Sttopffimfe, f. Snopfbinfe. Snopffiinbcl, bie, iglarsko vreteno. Snopffpinner, ber, glavičar, (ki glavice za bucike delaj. tnopfftrumbf, f. @omnf«c. šnopftt)ier«en, ba«, kosmatka. Snopfiibcrjug, ber, ovojek gumba, šnopftturjcf, bie, (Centaureapaniculata), metličasti glavič. Snoppe, bie, geibe«f«abe, f. tnatfž. šnoppcr, bie, ježica; f. a. ©nltapfel. Snoppcr, ber, čokan, terš. inopperet«e, f. 2Btitterei«e. Snoppergnllfitege, bie, muha šiškarica. SnoSpenberfc. .<{nopper!trf«e, f. .fnarpelfirf«e. Snoppermiiblc, bie, mlin ali stope za jezice, šnoppcrn, v. n., hrustati. Snopperngnlllotöpc, bie, osa šiškarica. šnorpel, ber, hrustanec, hrustavecvna« M. hermetanec, hrustec, serb. na« Šul. her-stavica, russ. hrjašč. šnorpet, ber, (Sedum sexangulare), šesto- verstni natresk. šnorpcinnffl^, ber, zastavek hrustanca, tnorp clnrtig, adj., hrustančast. Snorpelbanb, ba«, hrustančasti vezek. Snorpcifif«, ber, hrustančnicaf. SnOrpeIflä«e, bie, plošča, ploša čolni- časte kosti. Snorpclfloffe, bie, hrustava plutovina. Snorpelfloffcr, pl., na« Šul. hrustavo-perke. Snorpclfiigung, bie, hrustančni sklep. Šnorpclinnt, bie, (koža) hrustančnica. Šn0rpcli«t, adj., hrustančast. Snorpeltg, adj., hrustav, hrustančen. Snorpel!irf«C, bie, hrustavka. SnorpeUrnnt, ba«, (Sedum aere), hudi natresk. SnorpellchrC/ bie, (Chondrologia), nauk od hrustaneov, hrustoslovjef. S nO rp Ein, »• U. a., hrustati, shrustati, hrustati kaj; f. a. SnOtpCln. tnorpeirtng, ber, hrustančasti obroč sapnika. šnorpclfitcr, ba«, hrustančnicaf. Šltorren, bet, gerča, herga, (na« M. gerb, gumb, na« bem Poln. U. Böhm, sok, serb. čvor); f. a. SnÖ«Cl. Snorrbobn, bet, (Otis afra), afrikanska amša. šnorrt«!, adj., gerčast, gerjačast, her-gast. Sttorrig, adj., gerčat, gerčav, bunkast; tnorrig werben, zgerčiti se; f. a. Snorri«t; ein fnortiget $tiigel, ©tocf, gerjača. šnorriglctf, bie, gerčavost. gnorf«tI, f. ©tn«elbccrc. šnorj, bet, debela gerča, gerčava klada; »on 3Äenf«en, klepec, bat. tnorjtg, f- šnorrig. tnofpe, bie, 33iitmenfnož»e, popek, (serb. pupak), popček, na« IU. popika; Štatt; ftto«»e, berst, oko; (na« Zalok. sadni, lesni in listni popki); bie ÄnoSpen, coli, popovje, popje, popkovje, berstje, mladje; Äno«pett befommen", treiben, f. Šnožpen. šni)§p«cn, ba«, popčica, popček, berstič, pucek. šttOŽpen, v.n., popčati se, popke ali očesa poganjati, alt« odganjati, bersteti (»onSSlatt* fnožpen), popke ali očesa delati; fig. poganjati, napenjati se, razvijati se; fno«= penbe Siefen, rože, ki se razvijajo, razcve-tajo. Sno^penbcißer, ber, popčar. šnožpenblott, ba«, berstov listek, ber- stovo perce. Snožpcnbctfc, bie, (hibernaculum). kožu-šek. SnoSpengraS. SnoSpengraS, f. «Sdimertriebel. SnoSpenijaut, Me, berstova kožica. SnoŽpenroUpe, bie, gosenica popčarioa. SnOČpeubOli, adj; popčat, berstnat, poln popkov, bersten. KnoSp CIIjeit, bie, čas, ko drevje poganja, nad) Sul. popnja. Knožpcnjloicbet, f. ä3tutju)iebel. KnOŠpidjt, adj., popkast, berstu podoben. SnOČpig, adj., popčat, popkat, berstnat, bersten. Snötd)en, ba«, vozlič. Knute, ber, f. Knoten; fig. zarobljenec. Knötetn, v. a., zavozlati, vozlati, vozličati, vozliče delati; f. a. Kutiupcln. Knoten, ber, 8iu«toucb«, f. Knorren,- harte« ©efdjtoüt, bunka; an einem gaben, vozel, vozal; einen Sttoten madjen, fdjürjeii, zavozlati, vozlati, vozel narediti; ben jtlioten auflofen, razvozlati, razvozlovati, odvozlati, vozel odvezati, odvezovati; bltrdj einen Sno* ten jufammenbinben, zvozlati, serb. svezati što mertvonzice; an bett Halmen ber @ta«= arten, kolence, audj kolenec; am Saunte, gerča, serb. čvor; bie ©amettfapfel be« gladj* fe«, glavica; Sno«pe, berst, popek, oko; bie gut gortpflanjuitg abgefc^ntttene iRebe, sa-jenka, sajenica, ključ; f. a. ©tikjCl; fig. ba« ®ing einen Sttoten, reč ima vozel, tu je nek spotikljej; Settoicfelung, zamota, zavozljaj; astron. nach kern Poln. vozel. Knoten, V. a., vozlati; gefnotet, vozlat. Knotenartig, adj., vozlast. Knotenbliithtg, adj., vozlatiga cveta. Snolenfifd), ber, gerbavi kit. Snotenfledjtc, bie, mahovka. Sn o t e n f n d) Žf dj to a n j, ber. (Aiopecurus ge- niculatus) , kolenčasti lesičji rep. Knotenhflft, f. Knotenortig. Knotenljotj, f. Knotbolj. Knotenfrau t, f. Knotemourj. KnOtenltnie, bie, vozlenica. K no t en IO 9, adj. brez vozla, brezkolenca; brez zavozlaj a. Knoteulbfung, bie, razvozlaj. SU0tenfd)iir jUltg, bie, zavozlanje, voz-lanje. Snoteufeil, ba«, verv z vozli za krovce. Snoteufpreu, bie, lanene, ajdove pleve. tnotenftod, ber, gerjača, garjevka, roba-tica (Gutsm.). Snolcnbotl, f. Knotig, fnotenrourm, f. gabenttmrm. Snoteilffilirj, bie, (Scrophularia nodosa), svinjski koren. Sn'btcrid), ber, (Polygonum), moljava, tru-skavec, gem. Snčtterid) drežen, dresen, gadov koren. Snotgrnž, f. SSogellnbterid). tnotijolj, ba«, ključ, f. a. Knoten. Snolig, adj., nad) beti Sebeutittigen be« Stto--teit«, vozlat, kolenčast, gerčav, gerčast, glavičast, bersten, robat; fig. debel, zarob-bljen, neotesan. Sno^el, ber, (čjterr. $ro».), čepin, terš. Knoden, r. n., (čjlerr. $ro».), čepeti. Soajen. 875 Snu d! SnudS! int., puk! Knuff, ber, ein Stop mit ber gaujt, dunec, dudnik. Sniiffeln, Snuffen, v. «., dudniti koga, gnjoeniti, gnjocati, dregniti, dregati s pestjo. Snii lle, bie, guba, gerba, meželj. • Kltitlleit, V. a., posvaljkati. svaljkati, po-mečkati, zmečkati, mečkati, zgnječiti, gnje-čiti, zgerbančiti. Knupen, ber, prcdence (niti, koneov.). Snupfeln, Sttiipfen, v. «.,burth einenSno* ten »erbtnben, privozlati, zvozlati, vozlati; jufammcnfnupfen , zvezati, vezati, pripeti, pripenjati; att bett ©algen fnupfett, obesiti, obešati; fefl fttiipfen, vozel zadergniti, zategniti, zatisniti; bie Srobbeltt attfnupfen, konce prisukati, prisukavati; eitt greutlb* fchaft«battb fnupfett, sprijatliti se; v. r., ftd) fttupfen, zvezan biti , združen biti s čem, deržati se česa. Kniipfung, bie, vozlanje, vezanje, zveza; ba« ©efnupfte, privezek, navezek. Sniippel, ber, f. Snebet, Kniittet; er h«t einen Sttuppel am Seine, oženjen biti; (te hat einen Snitppel ant Seine, otroka doji. S nii j> pel h olj, f. Sniittclholj. Sniippetn, f. Kniitteln. Kniipper, f. Snopper. Snupperit, i. Snabbern. Knnp«, f. Snnff. Sniiren, f. Sniiilen. Snnrrcit, v. n., herpati (K), vreatt (ver-čim), rohneti, renčati, godernjati; »on §un= bett, režati; aufftturren, zarohneti, zaren-čati, zarežati; f. a. ®d)mirren; v. «'., e« fnurret if)m int Seibe, po trebuhu mu kruli, čeva se mu kregajo, bohm. u. poln. kručiti. Snitrren, ba«, rohnjenje. režanje. Knnrrig, adj., renčav, renčalast, njergav, režalast; f. a. SKiirrifd). Klturrlalcr, bet, fig. renčalo, režalo, go-dernjalo. K nu g p cm, f. Sniftern. Snuft, bet, bie berinbeteGscfe am Stote, krajic. Snnte, bie, nad) bem Russ. knut-a;koro-bač, bič. Snu t en, a., s knutam tepsti, sekati, korobačiti, bičati. Sniitte, f. Stridnobel. Sniittel, ber, kijec. kije, cepec,ocepek (V.), porunkelj, porenkelj, porungelj, tojaga, kre-pel, nad) V. attdj oblikovec, porobek, povirek; bet jtnuttel liegt beim Jpunbe, rad bi, pa ne more, nek zaderžek je. Sltiiltelholj, ba«, nadj V. oblikovci, po-renklji, porunklji, porungeljni, vejevje. Kniitteln, v. a., porenkljati, podkrepeliti, s krepelam tepsti; v. n., pesmariti. Kniittelreim, Kmitlelberž, bet, nadj v. klobasa; neslani, revni verzi, sosebno kratke verstice brez cene; foldje Serfe mad)en, pesmariti, pesme kovati, nad) V. klobasati. Kniitten, f. Stridcn. KOttlŽ, plizžepljeni premog, izžepljenee, Sonj, f. £luad. Koofen, f. Dnaiien. 876 to6, f. ©dfttMwg. toi!alt, ber , kobalt, hobrež. tobaltbergTOCrl, ba«, kobaltove ruile. tobaltbcfßlaß, bet, kobaltov operh. Sobaltblait, ba«, kobaltovo modrilo. tobaltbtiime, tobaltbliillie, bie, kobaltov Cvet. fioboltbrufe, bie, kobaltova vledenčad. tobaltcrbe, bie, kobaltovica. tobatterj, ba«, kobaltova ruda. tobaltpng, bet, kobaltova žila. tobttllglailJ, ber, kobaltovec. tobaltgln«, f. ©ßmalte. fiobaltgriin, ba«, kobaltovo zelenilo, tobaltböltig, adj., kobaltovit, kobalten. tobaltfalf, bet, apnasti kobalt, t ob alt Heilt, ba«, kobaltov drobir, tobttltföltig, ber, kobaltov kralj, tobottmetalt, ba«, kovinski kobalt. tobaltoßer, f. tobaltetbe. tflbaltOfl)b, ba«, kobaltov okisanec. tobaltffleife, bie, kobaltova zmeša; f a tobatttönig. tobaltftltfe, bie, kobaltova ruda v kosih, tobaltbitriol, ber, kobaltov Vitriol, t ob alt 5 C die, bie, kobaltov rudnik, tob eleu te, f. duoiente. tobellerße, tobelmeife, f. ©aubenlerße, ©aubenmeife. tobeit, ber, koča; svinjak, tob er, bet, koš, košek, tobereifen, ba«, košarsko železo, t ob er lin g, f. SBiinmafjfcI. t Obern, v. n. it. a„ gifße im .(tober fan= gett, ribe loviti v koš. tob er Hilf, f. ißferbennß. tobolb, ber, Aobolb fßtefeu, f. SBitrjelbamit (maßen); ein Serggetjt, škrat, škratek. škratelj, škratec, (böhm. skret, skritek lt. šotek); mineral, f. tobalt. tob Smili), f. (Srbfotl). tod), ber, kuhar, (aud) iti anbern fla». 9».); eine gefoßte @»eife, kuhanje, močnik, böhm. kaša; ber ©ttnger ifi bet befte Äoß, lačni-mu človeku je sladka tudi drobnica; lačen dober kuhar; f. a. §imger; e« finb nißt alle Aöße, toelße lange,SÖieffer tragen, sre-berno sedlo še ne stori dobriga konja; ni vsak kuhar, kteri ima predgrinjalo; »iele Aoße oerfaljen bie ©uppe, ben SBrei, mnogo kuharic, presoljena juha; ,foß fein, kuha-riti, za kuharja biti. toßafJfel, ber, jabelko za kuhanje, toßbirn, bie, hruška za kuhanje. t0d)b0l)ne, bie, bob, dober za kuhanje. 10 ß b H ß, ba«, kuharske bukve; „kuharica". tößel, f. Auflauf. toßen, v. a., kuhati, variti (in allen fla». STO.); eilt toenig foßen, pokuhati; ba« Šffen loßen, kuhati; aitß jed pripravljati, goto-viti; (te »etjiel)t JU foßen, zna kuhati, dobra kuharica je; ber äJiagett foßt bie aube, Kapuce. Sob I, ker, (brassica), ker gemeine «olji in feinen Sitten uitk 9tbarten, als ker toeife Kopffobl, welcher ba« Sauerfraut liefert, zelje, bersota, kapus; ber grillte Kopffoljl, ohrovt, vrihovt; ber blumcnlobl oker Carliol, karvijol, Spatgcltobl oker Broccoli, brokola. Koblomfei, kie, kos (navadni). Soljlblatt, baž, ohrovtovo pero. Koblblattlaug, kie, zelna uš. K O I) l C, kie, ogel, nach bem Altsl. ogelj; coli, oglje, oglevje; Schieben, ogelček, coli, ogličje, ogličevje; ©teiufoljle, f. biefež; eine gliihenbc .Sohle, živ, goreč ogel; glitbettbeSoblen, coli, žerjavica, živo oglje; Sohlen brennen, oglje kuhati, žgati , oglariti; tU Solile »eri»anbeln mtb 311 Sohle toerben, zogleti, ogliti se, zoglcniti se, ogleneti; fd)toarj toie eitle Sohle, čern kakor ogel; tote auf glübenben Sohlen ftljeit, sedeti kakor na iglah, na žerjavici; gtübenbe Sohlen auf ©ilieS Jpaupt fantmeln, izkazati nevrednimu dobroto za dobroto in s tem osramotiti ga. Sohlen* in Sffcgn. ogelni. Kohlen, v. a.. zogliti (ogljiti); oglje žgati. . Soblenabtricb, f. Kohlcitgcbau. Soljlcnball, ber, kepa persfi z ogljem pomešane za kurjavo. Soblenbaner, ber, oglar. Soblenbeden, Soblbeden,bag,žerjavnica, ponev za žerjavico. goblenbeböltnig, baž, ogelnjak. So h i enbl enb e, bie, ogelna slepotica, nc-zgorljivi premog. Sobienboben, ber, oglarnica. Kohlenbrenner, ber, oglar, (nad) v. a. drevar). Kohlenbrennerei, bie,oglarija,oglarstvo; biefelbe betreiben, oglariti; bamit ertoerben, »erthun, prioglariti, zaoglariti. Soblenbrennerin, bte, ogiarica. S0l)lend)l0rib, bač, ogelni klorid. Koblenniafferftoff. 877 Koblenbampf, bet, ogelni sopar, plill, hlap, čad od oglja. Koblenbambfer, bet, dušivnik, dušivec. Kobleneidje, f. ©ontmereidje. K o h I citer 3, f. SBronberj. Kohlenfalf, ber, černi sokol. Koblettfcuer, ba3, žerjavica, goreče oglje, žerjavka. Kol)Icnflbtî, baž, plast premoga. Kohlenforntaüon, bie, ogelna tvorina. Ko h t enfumé, ber, f. Sranbfudjé; ein «Pferb, nad) V. ogelni rujavec. Kohlcngebou, ber, drevarski del, posek za oglje. K 0 h IC n g C ft ii b C, baS, ogličje, naeh V. braška, drobir. Ko h I en bon, f. Kohlengeban. Koblenbouê, bas, Soljlenfcboppe, ogelnjak, oglarnica. Soblenlalt, ber, ogljeviti apnenec. Koblenfammer, f. Koblenbanč. Kobleilforb, ber, koš za oglje. Koblcnfriidc, bie, krevlja. Kohlcnlogcr, ba«, f. Koblenbouž; lega, ležišče, ležiše premoga. Ko bi en ma gaj in, f. KoljlenbauS. Koblenntap, ba«, mera za oglje. Koblenmeiler, bet, kopa, ogelnica; ben Sol)lcnmeilet aufüflen, bokati; mitSleften be* beefen, pograsiti, grasiti, srajco dati, dajati. Ko hlcnmeffer, ber, oglomerec. Koblenntulbc, bie, korito za oglje. Koblcitojrtjb, baž, ogelni okisanec. Kob I en p fait tte, f. ©Inthfannc. K Oh le lip I a ti, ber, kopišče, kopiše. Kohlcnprobe, bie, poskušnja z dervi zastran oglja. Koblenputber, baž, ogelni prah, prah od oglja. Koblcnraud), ber, dim, čad od oglja. Ko t)le lir cid), adj., ogelnat. ' Koljlcnrif, ber, načert z oglam. Soblettfad, bet, vreča za oglje. Soljlcitfaner, adj., ogelnokisel. Kobleitfanrc, bie, ogelnokislina. Koblenf^onfel, bie, vcslica, lopata za oglje. Kol)lCltfd)icfcr, ber, černa škerl. KohlCItftbtff, baž, oglarska Iadija. Koblcnfdjohhcn, ber, f. KoblcnljaitS. Koblcnfdjloarj, adj., čern kakor oglje, kot žužek, kakor saje. Koblenfthloorj, bas, ogelno černilo. Kohlenftottc, bte, kopišče, kopiše. Koblcnftanb, ber, f. Kohleitgcftiibc, Solj- lenhulocr. Koblcnftetn, f. Koblcttfdiiefer. KohlCitftift, ker, bet 3eict)nern, ogel. Kol)lcnftoff, ber, ltaeh Vert, oglec. Kohlcuftoffgaž, ber, ogelčni plin ali gaz. Sohlentopf, ber, piskerza žerjavico, grev-nica. Kohlcnioagen, bet, voz oglja, voz za oglje. Soblciimaffcrftoff, ber, ogclnovodenec. 878 Sopleittoifi. Soplenioifi, ber, Bei bett Sdjmiebeu, bie Kot)len bamtt ju befptengen, škropilo. SopteUJttng C, bie, klešče, kleše za oglje. Soplenjetinung, f. Soplenrig. SöhIer, ber, f. Soptenbrenner, SBcanbfui;^. SÖpIetbÖtä, bet, černi okun. SÖpletei, bie, oglarija. Söplerglaube, ber, slepa, priprosta vera. SÖpitrpiittC, bie, oglarska koča. Söplerfraut, f. Bärlapp. Sopletloptt, ber, oglarina. SÖpternteifter, ber, mojster oglar, oglarski mojster. Sopieule, f. Sileuereule, Sotjlmottc. Soptfeuer, tas, f. Soptenfeuer. Soplfifdj, bet, oglarski menek. Soplfliege, bie, zetna muha. Soptfreffer, f. Srbftop. Soptfui«, f. SopIettfuiS. Soplgarten, ber, kuhinjski vert, zelnik; f. a. Siiiengarten. Soplgepau, Soplgefiiibe, f. Soplengepau u. f. f. Soplgtiin, adj., rumenozelen. Soptpafen, bas, bei©imieben, kopač, gre-balo. Soplpolj, baS, derva za oglje, (nai V. dervarski les). l j ttl) t, ta ¡j, mokrotno, za zelje dobro leto, zelnato leto. S» h IIa f er, ber, dvojka (ZalJ. SO pilit t, bet, oglarski hlapec. SO p Hopf, ber, zelnata glava. SopIforP, ber_f. Sopteniorb. S 0 p I trail I, baž, zelje v glavah, glavato zelje. Soplfriitfe, bie, f. Soplenfriicfe. SopIIaild), ber, poljski luk. SO p II0II Ž, bie, uš na želji, zelna(ta) uš. Soplmarft, ber, terg za zelenjavo, zelje. Soplmaul, bas, poljak (riba). Soplmeift, bie, (Parus major), velika se-nica, jesenica, (ttatf) Pot. nur sinica riitig), russ. sinica, (n. Zal.) križevatka, senica. Sopimotte, bie, zelnata veša. Soplmtttti), f. Soplfifi. SOplpallltC, bie, kapusnjakf. Sopipeifimars, f. Soplfitoarj. Sop Ip f aittt e, bie, žerjavnica. Soplcape, ber, (Corvus corax), krokar, veliki vran. SopiroPt, ber, obet ßbetfopltübe, (Brassica oleracea gongyloides), übet bet (Srbe, koleraba, russ. bredovka; (Brassica napo-brassica), unter bet (Srbe, obet Unterfoljlritbe obet Krauttübe, podzemljska koleraba, kavra, kapusa, nacf) bem Poln. u. Russ. brukev, serb. nad) Sul. broskva. Sopltaupe, bie, zelnata, kapusna gosenica. Soplrofe, bie, popčasta roža. So p trübe, bie, kavlja, f. SopIraPi. Soptfaat, f. 9iapž. Soplfdjmeiierling, ber, kapusnik. Sol)iftpU)amm, ber, zelnata gobica. Soplftpmarj, f. Äopleufiumrj. Soplfptenger, ber, f. ©ro^iipfer. SoIPenftange. I Soplftengel, bet, Koplfhmtf, storž, (štor), I steblo, kocen (11. Kr.); Soplftrunf, fig. štorklja, okornež. Soplfpte|j, ber, bei ben ©djtnieben, bezač, bezalo. Soplftnit, bie, f. Soplenftütte. Soplftanb, ber, f. Soplengeftiibe. S 01) I taube, bie, (Columba palumbus), gri-var, grivnik, veliki divji golob. Soplt)ögeItpen,f. SBraunicpIien. Sopitoaitje, bie, zelnata stenica. SoblmeifMiitg, bet, f. Sopifimeiterting. So p I U) if (tj, bet, metlica. So pl» ur m, f. Soplraupe. Šopu, ber, f. Sapm. Soje, bie, koča, kočica, izba. Solarbe, bie, nadj v. zanka, f. gocarbe. Sblen, f. ©peien. Soler, ber, stezica na ladijah. Solon, f. gocon. Sofoá, f. Gocož. Solbe, bie, Solben, bet, betica, cep, bat, (bet), batina; ant ©etoebr, oglavje, kopito, pleče, (russ. priklad); ¿apfen am tütíi» fien 3Bei$en, storž; in D. Kr. kij (čij), aui strok; ant Kopfe bes SWenfien, ostrižena glava, cepina, tikva ; einem Karten bie Kolbe taufen, dati komu po cepini, aui hudo ozmerjati ga; bet ©treittolben, bie Keule, cep. krepel (z batastim končam), nai V. glavič, n ad) Gutsm. robatica; junges §irfi= getoeif), mladi rog; an bet §irfe, lat, coli. latje, nai V. a. latina; ¡Defiitlirfotben, f. biefeS, f. a. 9ioprIotbc, pftili; beiben@iá.-fern, gerjača; bei infecten, batič. Solben, v. a., bie §itfe iotben, proso latiti, latovati; bett SWaiS iotben, turšico tergati; ein ©etoept iotben, cev čistiti; v. n., bet §irfi iotbet, jelen roge mladi. Sotben, bas, latovanje. Sotbenbnie, bie, kopito. Soibettblei, bas, okov kopita. Solbenbotf, ber, kozel mulec. So Iben ente, f. ©etbfiopf. SoIPenflafie, bie, tikva. Solbeufliege, bie, seršen. Solbenformig, adj., batast. Solbengraž, bas, (Aiopecurus pratensis), pasji rep. Solbenpalé, ber, kopitni vrat. Soibenpirfi, ber, jelen brez rogov, mulec. Solbenpirfe, bie, (Panicum germanicum), bar. Solbenpiille, bie, tulec. Solbenfäfer, f. ajiaifdfer. SoIbenmooS, f. SBiirlapp. Solbenreit, bas, dvobojstvo, dvobojvanje, f. gauftreit; gaujiteit, kazati. Solbenropr, bas, (Typha), terst, coli. terstje. Solbenropre, bie, im 33rumteníaue, Stie* fetróbre, nai škornjica. Solbenfpeife, bie, pocinovina. Solbcnftaiige, f. spiimpenftaugc, SPura* pcnftocf. Solbenftreidj. SolbCItftreid), bet, udar z batico, s kijem; Sinem einen Äolbenjireiip »erfegen, udariti koga z batico, s cepcam, kijem. S o Iben t a ud) er, f. Saudjerganž. Solbent.räger, bet, batonosec. SoIbentoeipCU, bet, osinka, resnica. Solbeujittcl, bet, batasto šestilo. Solbenjug, bet, Solbenpuč, visokost, do ktere sega bat v pumpi. S 0 I b i d) t, adj. batičat, glavičast, batast. fiolbtg, adj., glavat, s batam; glavičast. Sölbleinfraut, f. Slutfraut. Solbtoeibe, bie, bela verba. SOlbtOUtJ, bie, (Nymphaea alba), beli pljučnik. SolberltttUt, baS, (Anagalis arv.), kurja česnica. Solibti, Cn- Zal.), bobek, f. golibtt. Solit, bie, (»on Colon, ©rimmbarm), kolika, klanje, rezanje, červičje, ščipanje, šipanje po trebuhu, madron, (bei Šul. matrun), trod (bei V. n. Gutsm., altsl. trad, Krati t-peit), »erglei®e na® Jarnik bas S»r.: voda je trodovitna, vince pa trod mori. Soll, Sni!, ber, Sötte, bie, f. Sumpf, ?füpe. Solfbeere, f. ®ad)polber. Sollen, v. n., žlepetati, klokotati. Solfrabe, f. Soblrabe. Solle, f. ißfeffertraut. Sollega, n. f. f., f. gollega. Söller, bas u. bet, eine Sefleibitng bes fes, f. fmlžiragen; Setbdjen. Sollet, bet, peftiger 3orn, togota, ihta; ©eraubung bet Sinite bei ben Spieren, be* fonbetS bei ißferbett, tiščavka, tišavka, norost, koževnik. Sollerbnfd), ber, mišerepasta jela. Sollerer, ber, (Sienenfunbe), bezlavka. Sollet ig, adj., ki ima koževnik, tiščavko. Sollem, v. n., bas Seil tollert, verv se je zdergnila; eitle Kltgel tollert, kugla se tak-1 ja, toči, tekara; eS tollert ipnt im Seibe, po trebuhu mu kruli; »ont Stutpapn, kavdrati, gavdrati; v. a., zatakljati, ta-kljati, točiti, bölim. kotaleti, serb. ko-turati. Sollerab, f. Sollerig. Sollertturj, f. Solbtourj. Solntarfraui, f. Solberlraut. S ö In er, f. §iifcner. SÖ In i ftp, adj., fčlnifcpeS äBajfer, kolonjska voda. Sololitp, bet, kololit. Solombotfcpcrmiide, f. SriePelmiide. Solombonntrjet, bie, koiombo. Solon, f. Soppelpunet, ©rtntntbarm. Solonie, f. golonie. Solopponium, bas, pegla. Soloß, bet, velikan, kolos, ltacp V. preve- ličana podoba; velikansko poslopje. Solo ff al, Soloftfdj, Sollofalifdj, adj., ve- likansk, kolosalen, preveličan. Sol t er, ber, kolter*. odeja, plahta. Solier, baS, čertalo. Somnten. 879 Solnntne, f. goloitne. Solltten, pl.. SapreSjeitfreife, nad) Sul. krojnika (dual.). Sombiife, bie, eine Kü®e auf ben Scpijfett, kuhinja. Somenfiiure, bie, komenova kislina. So met, ber, repata zvezda, repatnica, na® bem Griech. lasatnica, zvezda z repam, z metlo, (poln. kometa, m. u. miotla niebie-ska), na® V. curkasta zvezda. Somit, bie, komika. Somit er, ber, komikar, šaljivec, smešnik, pisavec komedij. Somifcp, adj., smešen, komičen; baS .Sto» ntif®e, smešno, smešnost; f. a. Snftig, i|5offirlid). Somma, bas, f. sßeiftrtd). Somnten, v. n., priti, prihajati, serb. doči (doiti, itn Slo», utepr für einpolen) ; fo eben tommtber Stuber, ravno gre brat (ni®t pride); eilenbS fomttten, prihiteti, prispeti, dospeti; et pflegt gu fonimen, priliaja, hodi, zahaja sem; gegangen fommen, priti, peš priti; ge* ritten fommen, prijezditi, prijahati, jezditi; gefaprett tommen, pripeljati se, privoziti se; gelaufen fommen, priteči; pinfenb, gepinfet fomntett, prišantati, prikrevljati; angerannt fommen, pridreti, pridirjati; angefroren fontmeit, prilesti, prilaziti; f®tt)imntenb, ge= f®l»omiiteit fommett, priplavati, plavati; ftn= geitb, tanjenb, weineitt> u. f. f. fommett, pripeti, priplesati, prijokati (se); f. übt. bie Se* titerfititg untet illttoiltiueu; eben fo mit eiltet Slrbeit bis ju einet Stelle fonimen, j. S. mit bem ©rabeit, S®lteibeit, 3Jiäpett bis gut ÜÄitte bes SlcfetS fommen, prikopati, prižeti, prikositi do sred njive u. f. f. mit pri— u. bem bet Slrbeit etttfpre®enben Seitworte; bu foittmjl eben re®t, ravno prav si prišel; icp fomme bi® jlt bitten, prišel sim (tli®t pridem) prosit te; i® fomme morgen bi® abgupolen, jutri pridem po te; einer Sacpe nape fommen, približati, bližati se, primakniti, primikati se čemu; übet etWaS fomttten, preiti, prestopiti kaj; wenn i® übet bi® fomme, če te primem, če te popadem , če te zagrabim ; außer ftd) fommen, iz uma priti, zbegati se, ne biti gospodar samiga sebe; auf einen Sinfafl fontmen, zmisliti si kaj, misel mu je prišla v glavo; auf bie Seite fommett, v stran priti; blinb fonimen, übel anfommeit, naleteti, naletavati; piuter etwas fommett, spaziti kaj, zaznati, doznati, za-lesti, zateči kaj, »eri®tl. zavohati kaj; Woraus als einet ttrfa®e foinmen, izvirati iz česa, izhajati, biti; bapet fotnmt SllleS ttngtüef über mi®, iz tega izvira vsa moja nesreča, odtod je—; fept perunter fommen, f. $erunterfommen; in ¿«it fommen, razjeziti se, ujeziti se; iit fomntett, ugreti se, razgreti se; in ben S®Weip fommen, spotiti se, potiti se, oznojiti se; eS lam mir eben re®t, prav prileglo se mi je, ugodilo se mi je; Sinem itt beit 2Beg fommen, na poti biti, oviro delati; alt eitlattbet fommen, skregati se; au ©iueii jlt fommett fttdjen, zale- 880 Sommeri; «iovati ga j pasti ga, da bi mu kaj žaliga Storil; auf bie ©pur fommcn, zaslediti; t« fantt ni«t baran fommen, ne utegnem, ne najdem časa se dela lotiti; gu re«te fonts men,zvediti se v kaj, pravo najti; gu etl»až fommen, dobiti, dobivati kaj, doseči, dosegati ; i« bin woblfeilbagu gefomnten, cenó sim to dobil, kupil; wie bifi bu gu bent ©übet gefommen? odkod imaš sabio? auf etwa« JU ©efprä« fommen, napeljati besedo na kaj; fo (barnit) bürfte et mit ni«t fommen, kaj taciga bi mi ne smel reči, storiti; pon ©innen fommeit, v omamico priti; gu ft« fomnten, gut ©ejítutimg fomnten, zavediti se; »Ott Äraufen, oporaviti se, okrevati; in ©treit fomnten, sklati se, spreti se, zjesti se, zbe-sediti se; gu 9l«em fommen, odsopsti se, sopsti; f. a. Stufatbmcn; gu guß fommen, peš priti, hoditi; wie gerufen fontmen, kakor navlašč , nalaš, o pravem času priti; attf bte SBelt fomuten, roditi se, (na svet priti); ni«t »on bet ©teile fommen, ne ganiti se, ne premakniti (makniti) se z mesta; biefen SBeg müffen fie fommen, todi morajo iti, po tej poti morajo priti; biefett 3Beg biti i« tto« ni«t gefomnten, po ti poti, todi ni-sim še nikoli hodil; einem glei« fomnten, komu enak biti, f. a. ©fei«; Wie ež «m in ben SRunb fommt, kakor mu na jezik pride; babei fomnte iti) nt«t wiebet auf meine 9ltižlas gen, pri tem še stroškov nimam povernjenih ; attf bie gefiuttg fontntett, obsojen biti naterd-njavo ; fonimt 3eit, fontntt 9ia«, ob svojem času bomo vedili govoriti, serb. vreme zna svačemu leka; attf bte güße gu flefyen fommen (beim galten), ujeti se na noge; auf bett ötücfeit gu liegen fommett, pasti znak; baž SJermčgeu ifl alt «n gefontnten, njemu je pripadlo premoženje; baž iji ntit trie itt beti ©itttt gefomnten, tega še pomislil nisint nikdar; e« ifl ntit «m auf baž Sleufetfle ge= fontmen, na zadnjo zarezo, prav na nič je prišel; f. a. 3leu§erft; ein ¿«ufen, eitt^eet fommt aitž bem SBalbe ber»or, rajda, vojska se mota, vije iz loga; ež folt tti«t übet meine Sippen fommen, živi duši ne povem tega; ež fomntt gut S«la«t, vname, uterne se boj; baž fommt ni«t in 33etta«t, to se ne šteje, na to se ne gleda ; ež Wirb no« grofi fomnten, še bomo imeli mraza; bie Stattet fomnten fdjon, drevje se že zeleni; fomntt, laßt llltž bte Shtnbežlabe boblen, pojdimo, pošljimo po skrinjo zaveze; i« Werbe ni«t fontmen, ne bo me; mit eitter grettbenna«; ri«t fommen, veselo novico prinesti; gu Statten fonttnen, prav priti, na dobro, na hvalo priti; bagWif«en fomnten, pritakniti, pritikati se; »Ott SBorteit fant ež gu S«la* gelt, vpervo so se zbesedili, na to pa zbili; ež fommt gum Jtriege, vojska bo, vojsko bomo dobili; ež fomntt JU ni«tž, nič nebo iz tega; Wenn ež gttnt Segalen fontntt, kadar je treba plačati, kadar se pravi: plačaj ! baljin ifl ež gefontnten, do tega je prišlo; Wenn ež bo« fommt, k večjimu; baž wirb «m fjo« gu fielen fommen, ta ga bode Summen. bolela, pekla; baž ifl außer bet SKobe gefönt« nten, to se več ne nosi, (ne dela), to ni več v navadi; auž ber ©ewoljnbeit fommen, odvaditi se česa; baž fonimt auž bem gett, to gre iz serca; auf etWaž fommen, domisliti si kaj, spomniti se česa. pomniti kaj; gu Gräften fommen, opomoči, opoma-gati si, k sebi priti; »onÄräften fommen, one-rnoči, onemagati, oslabeti, slabeti; e3 ifi ifim gu Dliren gefomnten, zvedil je, povedali so mu; fi« gu S«utben fommen lajfett, f. S«nlb; baž fomntt nt«t auž feinem Jtopfe, to ni iz njegove glave, iz njegovih mož-gan ; i« weiß ui«t, wie ež fontntt, baß—, ne vem, kako je to, da —; ež fommt auf jeben fo Piel, vsakiinu toliko gre, je toliko pripadlo, alt« doleteti, doiti koga; ež fann fomntett, morde bo. utegne biti, mogoče je; t»ie ež fommt, kakor kane, kakor okoliščine naneso; auž bett S«ult>en fontmen, razdolžiti se, dolgov se znebiti, iz dolgov se izkopati; ež fommt ein ©ewitter, k hu-dimu vremenu se pripravlja, dela, vihar nastaja, nevihta se bliža; ež fant gur«t übet fie, strah jih je obšel, prevzel; ©Ott ließ tlnglücf uberž ?anb fommen, Bog je poslal nesrečo nad deželo ; tta« bent iRegen fant ®ürre, po dežji je pritisnila suša ; gttr garbe fommen, farbo dobiti, rudečih lic biti; gut ¡Bentunft fontmen, spametovati se; in ben SBurf fommeit, v pest priti; 33ü«et fommen lajfett, kukve naročiti, po bukve pisati; er ließ «n fommett, poslal je ponj, rekel mu je, naj pride; er ließ «n ni«t gu Sffiorte fommen, ni mu dal spregovoriti, besedice ziniti, serb. ne dade mu ni zuba obeliti; unter bie Sente fommen, med ljudi priti, au« raznesti se, razglasiti se; itt bet üeute Sföäus let fomnten, ljudem v zobe priti; ež fontntt altež übet nti«, vse name leti; ež fommt eilt 3Binb, veter je pripihal, sapa je vstala; in SeWegung fomnten, zamajati se, ogugati se ; gu futg fontnten, škodo imeti, terpeti pri čem, na zgubo biti, urezati se; gu S«aben fontmen, škodo imeti, alt« škodovan, kvarjen biti; gu Sentattb fommeit, priti h komu, obiskati ga; i« fantt nt«t auf feinen Dtamen fomnten, ne morem se spomniti, kako mu je ime; in 9ti«ttgfeit mit 3emanb fommen, mit 3e* niattb aitžeinanber fontmen, poravnati (se) s kom ; gu Stanbe fommen , dodelan biti; f. a. Stnnb; gtt @itbe fomnten, f. ©nbe; gu gälte fomnten, pasti, f. a. gnil; um ettoaž fommen, zgubiti, gabiti kaj, au« (obf«on obne Sorgang in anbettt fla». ÜR.), ob kaj priti, biti; unt'ž Setmögen fommen , obo-žati; uttl'ž 8eben fommeit, poginiti, smert storiti; um etwaž fontmett, ež abgubolen, priti po kaj; baž fommt gttweilen fo, v časih je že taka; re«t ittž Stennen, inž ©eben, inž @jfen fommen, razgoreti se , razhoditi se, razjosti se (au« böhm.~) u.bgl.; ba»on fom= men, unesti jo, pete odnesti, uteči, ubežati, uiti, an« preboleti, ozdraveti; attž ben Slugen foinmetl, ispred oči priti, zginiti; f. a. Sllljjt; ait ben £ag, anž £i«t fontnten, na svetlo Somrnen. priti, na dan priti, zvediti se; lote fommt eS? kako je to? kako se to godi? tooljet tam eS ? kako je bilo? odkod se je vzelo? eS temnit mit jeljn Sljalet ju jteljen, deset tolarjev me stane (stoji); toie Ijod) fommt eS? koliko velja? eS fotnme, loie eS toolle, naj bo, kakor bo, kakor hoče, kakor more; biefeS fommt oot ben Jtonig, kralj to zvd; to povejo kralju; loarum fommt er ni(|t? zakaj ga ni ? et ift oon etnet Sinbilbung u. bgl. juriicf gefomnten, nad) V. misli, do-mislikiga minejo; f.a.Suriidfoinmen; bat* aus fann id) nid)t fommen, v to se ne zvem; baoonbarffeut9Bort in bas SBudj fommen, od tega ne sme le besedica ne v bukve; fontm Uttb fjilf mit! dej, pomagaj mi, dej mi pomagati! (n. Pot. o. deti); »as »on Jperjen fommt, geljt ju Herjen, kar iz serca pride, k sercu ide. tO mm en, bas, prihod, prihajanje. S 0 mm eni, adj., prihodenj; fommenbe Sffioche, drugi teden. Som met, f. Sitntmct. Sommlid), f. SBcquem. Sombbiflnt, bet,igravec (glediščni), ko-mediant, nad} V- glumač obet glumec (»on bent auf bem jt arjte nodj gebraitdjlichen gluma, @paf); Spajjmadjet aud) godec. Sombbiantin, bie, igravka, komediantka, glumačica. Somobiant t f d), adj., glumsk , godčevsk. Sombbie, bie, vesela igra, komedija; f. a. Sficater. Sombbitniauž, bas, gledišče, glediše, teater. Sompon, bet, f. Sumpitn. Sompof, f. gontpof. Sompafjftridi, f. 2BtnbtotnIel. Somplimenl, f. Kompliment. So mit, bet, usirjeno mleko; totttftioljl, bet, Somftfrout, bas, vloženo zelje, kompost*; f. a. gompOt. Somtnr, f. Sommentljur. Sonbor, bet, kondor. Sonbpfom, bas, audj geigeioarje, sramne bradovice. S oni g, bet, kralj; bet Jtonig »on Sflitien, ilirski kralj; Sonig fein, kraljevati; bet jtonig bet Jtonige, kralj kraljev, bas gefi bet Ijeif. btei Jlonige, sveti trije kralji; junt jtonige eiltfegeit, serb. zakraljiti koga; id) »ar tange genug Jtonig, nakraljeval sim se; alS Sonig »etlieten, zakraljevati; et lebt toie eiit .ton.ig, po kraljevo živi; v vsemobilji; glucflid) toie ein Šonig, srečen presrečen; bet .Ronig beS i£ageS, pervak, dika, slava; um ben jtonig fpielen, za kralja igrati; beS SonigeS, kraljev; bet .Ronige, f. Soniglid); in bet afietaflurgie Sonig, (regu-lus), kralj; nad) bem Russ. kraljik. Siinigin, bie, kraljica; bei 93ieiten, matica; im ©djadjfpiel, baba. Sbnigtiiopfel, f. tonigčapfel. Si) n igle t II, baS, kraljic, kraljiček. Soniglidj, adj., kraljevsk, audj kraljev (eigentl. beS Sonigs, b. i. eines bejiimmten Sonigžpurpnr. 881 SonigS); foniglidjet 5Stinj, kraljevič; fonig" lid)e iprinjeffin, kraljičina; fontglid) belofi5 nen, po kraljevsko (kraljevo) obdariti, dariti; foniglid) gejtnnt fein, s kraljdvimi biti, deržati; kraljeve strani (stranke) biti; foniglid)e §ol)eit, kraljevska visokost. Sbnigret^, baS, kraljestvo, all.sl. kraljev'-stvo. Sonigž= in 3f|gn. kraljevski. Sonigžobet, bie, kraljevska žila. SbltigŽObfver, bet, (Falco imperialis), or-les, nad) Sul. orlaš. Sonigžnmct, bet, (Emberiza regia), ster-nad kraljic. Sbnigžopfel, bet, kraljičnik. Sbnigžboitcf), bet, trebušasti slepec. Sbttigžbinbc, f. Siabent. tonigžbirn, bie, kraljičnica. Sbnigžblou, bas, kraljevsko modrilo. Sontgžblunte, f. ©k&trofe. SbntgŽbfnt, bas, kraljeva, kraljevska kri; kraljevo, kraljevsko življenje. Sbntgžbutg, bie, kraljevski, kraljevi grad, dvor. SontgSetbedjfe, f. «aftliSt. Sbnigžente, bie, kraljeva raca. Sbntgžfotbe, f. Sbntgžblau. S 0 n i g Ž f i f d), bet, kraljevska makrel (ms.). SbnigSftfdicr, bet, f. ©išoogel. Sbnigžfteunb, bet,(Slopalijt),kraljevi(sc. človek), ettoa audj kraljevec. Sontgilgelb, bas, pravo zlatilo. Sontgžgut, bas, kraljevo posestvo, dobro. SbnigSpoje, bet, f. Sanindjen. Sbntgžjelier, f. iparabicžoogel. Sbnigžhof, bet, kraljevi dvor. Šbttfgžpotj, bas, kraljevsko drevo. Sbniggferje, bie, (Verbascum thapsus), lučnik, pljučnica (?); f. a. ©immelbtOltb. Sonigžferjtnbl, bas, lučnikovo, diviz- neno olje. Sdnigžfototle, bie,' kraljeva koralda. SontgSfmut, f. SBredjtoitrj,©immelbranb. SbnigSfcone, bie, kraljeva krona. Sbnigžfummet, bet, veliki morač. toiiigžlilie, f. taifctfroiie. Sonigžntol)!, bas, kraljeve gosti. Sbntgžmnntel, ber, kraljevski plašč, plajš; eitte 2Jilljd)el, plašček, plajšek. Sbttigžmotb, ber, umor kralja, kraljomor-stvo; eineit SonigSmotb begeljen, umoriti kralja. / Sbntgžmbtbcr, ber, morivec kralja, kra-ljomor, kraljomorec. SonigSmbcberifth, adj., kraljomorsk; mit fonigSmorberifdjer Slbjidjt, z naklepam, umoriti kralja. f bniggndgelein, f. SMfenboitm. S biti g Snu j?, f. ®tužfatciiuug. Soittgžpllpier, baS, kraljevski papir. Sonigžptttobtežooget, ber, rajka, rajska ptica. Sonigžp ftrfidjc, bie, rudeča breskev. Sblttgžpuioet, bas, neko prijetno kadilo, kraljevsko kadilo. Sbnigžputpltr, ber, kraljevski škerlat. 882 SönißSratte. Söntgéraitc,f. fbtraoratte. Sônigërofe, f. SönißSblume. SÖnig^falat, ber, kraljeva salata. Soniflêfalbei, bie, žajbeij*. Söniß3fänre, f. Sbnigžmaffer. SÔnigëfàie^tB, ba«, slovesno streljanje. Sôntgêfçblange, f. Stiefenfdjlanße. SÖniß^fil;, ber, kraljevi sedež, prestol. Sônigèjobtt, ber, kraljev sin, kraljevič. SbnigŽfpiel, ba«, igra za kralja. Sönißäftnb, f. âepter. SÖnißäftabt, bie, kraljevsko mesto. Sontgžftraffe, f. Sanbftraffe. Sönigltocbter, bie, kraljeva hči, kraljičina. Stiuigžbogel, bet, rajka; (Ardea«pavo-nina), pavasta caplja ; (Coiumba coronata), kronasti golob. SÖnigtSttaff et, ba«, kraljevska voda. SontgŽtDetije, bie, (Faleo milvus), škar-lunj, pivlik; nad; t>ul. serb. škanj. Sönigötsiefel, ba«, bela podlasica, f. £>cr= ntelin. SÖnißSttOtt, ba«, kraljeva beseda, cesarska beseda. Sbntgžtoitrbc, bie, kraljeva, kraljevska čast, kraljevstvo. Sonigjepter, ba«, kraljevo, kraljevsko žezlo. SonigŽJUtfer, bet, kraljevi sladkor, cuker. Šbuigtl)ltm, ba«, kraljestvo, kraljevski stan. Sonifd), f. Äeoelförmiß. Sonlente, f. (šljeleute. Sonnen, f- »•, moči (morem), mogoče biti, moči (nach Slnbern moč) biti, utegniti (au¿h altslj, lahko (storiti i. t. d.), ttad) V. au$ magati. audj zamoči, (jebod) neuern Urfptung«, geb. nach bembeutfdjcn ©ermögett, übrigen« nur im @lo»enifcben), a. v stanu biti, (nach bem ®eutfn Šopfen, deset dru-žinčet je imel, desetero poslov; ber ©tiet habe einen fräftigen Sopf, bik mora biti zastavne glave; bet Äopf am ißfiuge, podsad, oplaz-a; eitt »ertiefte« ®efäß, kupica; beu Sopf fdjüitelu, z glavo otresti, otresati, stre-sti, viti (nar. pes.), z glavo zmajati, majati; mit bem Šopf niefen, pokimati, pokin-kati, kimati, kinkati z glavo, (altsl. kiti, kivati); e« fomntt jehn .SteUjet pet .Ropf, deset krajcerjev pride na vsaciga, gre vsa-cirnu, enimu; ben Äobf hangen laffen, f. fangen; bie £änbe übet bem Sopfe jufantmen= fdjlagen, roke lomiti, viti; übet §al« unb Sopf, na vse preterganje, na nos, na vrat; f. a. Semanben »or ben Äopf fiojfen, topf, udariti po obrazu. t. j. razžaliti koga ta-ciga, s komur bi radi prijatli ostali; ba« geljt mit nißt ju teil Aoj>f, to (ta) mi neče v glavo, ne gre mi v misel (V.)-, ftß in ben Aopf fegen, vtepsti, vbiti, vgnati si kaj v glavo, serb. ubrazditi si v glavu, za-inatiti se; im Aopfe tcßlten, iz glave (iz pameti) šteti; c« gilt feinen Aopf, za glavo se mu maja, mu gre ; er ift int Aopfe «ißt tid)tig, mešase mu.terčen, prismojen je, serb. nima četerte deske v glavi, ni prave pameti; bet Aopf ti)ut mir Wel), glava me boli; mit bloßem Aopfe geljcn, razoglav, golo-glav biti, hoditi; h It Aopf »erlieten, glavo zgubiti, zmesti se, zmešati se, ne vediti kaj početi, kam se djati; et ifi nißt auf ben Aopf gefallen, f. gaHcit, ni mu vrana možgan izpila, ni pijan; ba« Jperj läuft oft mit bem Aopfe baoon, često serce (t. j. živi občutek) premaga pamet; e« fielet bet Aopf barauf, za glavo gre, smert je zoper to izrečena; ftß etwa« au« bent Aopfe bringen, iz glave izbiti, izbijati si, pozabiti na kaj; e« fojtet biß ja tlißt ben Aopf, saj te ne bo konec, ne gre za glavo; ba« geljt mit im Aopfe herum, to mi hodi, blodi, se mi verti po glavi, to me zelo skerbi; et befielt auf feinem Aopfe, svojo terdi, trobi, žene, njegova mora veljati, termast je; baž ift nißt naß feinem .Kopfe, to mu ni po godi, čudi, po njegovi termi; ein gelehriger .Kopf, bistra, umna glava, atlß fßleßttoeg glava, glavica, dober spomin; ein harter .Kopf, kesna, terda glava, betica, topoglavec; ein offener .Kopf, bistra glava; er Ijat Aopf, glava je, dobre glave, dobriga spomina je; Aopf für etwa« ^aben, auß biti za kaj; etwa« im Aopfe haben, znati kaj (iz glave); toa« man ttißt im .Kopfe ^at, muffen bie güße leijien, kdor nima v glavi, mora v petah imeti; piel .Köpfe, piel (Sinil, kolikor glav, toliko misel (Gutsm.~); bell .Kopf hoß tra* gen, glavo po konci nositi, prevzetovati; follte 'e« bell .Kopf fofiett, če imam glavo dati, zgubiti; ein higtget Aopf, f. ©iljlopf; ein unruhiger Aopf, nemirna glava, nemir-než; eilt gefßeibter Aopf, modra, prebrisana glava; ein fiaßer, feißter Aopf, plitva, pulila glava, plitkoglavec, puhloglavec; jttanjig Söpfe (Biel)) im Stalle haben, dvajset repov, dvajset glav v hlevu imeti; mit beut .Kopfe toibet bie 2Rauer rennen, z glavo v steno butiti, zagnati sc; auf bem Aopfe flehen, vse na robe, napak delati; (Smem über bett Äopf toaßfett, prekositi koga, ne več ma-rati za njegove besede; (Šinem beit Aopf ttafßeii, hudo ošteti koga, ožehtati ga; e« gefßieht nißt,wenn er ftß auß auf ben Aopf ftellt, ne bo tako, če se tudi na glavo postavi , serb. ako če hoditi na glavi; (Sinem ben Aopf jureßt fegett, bringen, na pravo pot pripraviti koga, spametovati ga; mit beut Aopfe arbeiten, z glavo, z unmm delati; er taitjt ßnt auf tem Aopfe, pometa ž njim; beim Aopf nehmen, objeti, objemati, cniß vjeti; cr iji wie por bent Aopf geißla* topfen. 883 gen, ves zgubljen je; Sinem bett Aopf Warm maßen, v skerb pripraviti, ugreti, razjeziti koga; iß h«&e ben Aopf poli, polno glavo imam (misli, skerbi); bet Aopf geht mit niir herum, glava se mi verti; et* Wa« immer int Aopfe haben, vedno misliti na kaj; ftß an bie Aöpfe friegen, skočiti si v lase; er läuft, al« brenne ßm bet Aopf, leti. kakor da bi ga seršeni podili, pikali; et lernet, baß ber Aopf raußt, uči se, da se inu čelo poti; ftß ben Aopf getbteßen, lomiti si, ubijati si, beliti si glavo, poln. sušiti si možgane; ben Aopf jerfßmettern, streti, raztreti glavo; ta« l;at Webet Aopf noß gitß, f. gnf; poni Aopf ju guß, od glave do pete, od glave do nog; ber SBein jieigt in ben Aopf, vino gre v lase, udarja v glavo, y lase dobiti ga; fttoa« im Aopfe haben, vinsk, vinjen biti; ftß ben Aopf ju* reßt maßen, uravnati, napraviti 6i lase; loa« fomtut bit itt bett Aopf, kaj tj jp prišlo, skočilo v glavo; et Weiß nißt, Wo ßm ber Aopf fleht, ne ve, kje se ga glava derži; ba« lonimt nißt au« feinem Aopfe, to pi iz njegove glave; et hat einen wunberlißeit Aopf, to ti je čuden človek, čudna betica; etwa« für feilten Aopf ßun, kaj na svoj odgovor, na svoje roke početi; einen bitfen Aopf belommen, naß V. glavateti; (Buch-halt.) nadpis. 10 P f = itt 3fggn. glavni, glavati. topf ah! in t., glavo proč! topfabharfer, topfabfßneiber, bet, f. ©enter; fig. kervolok, trinog, topf ab er, bie, glavna žila. topfanftrenaenb, f. topfbreßenb. topfarbeit, bie, delo, delanj e, trud z glavo, z umam. tOpfanffatj, bet, kar se na glavo zavolj lepšiga dene. tOpfttUŽfßlag, bet, spuščaji na, po glavi, fiopfbab, ba«, mitje, umivanje glave; ein Aopfbab nehmen, umiti se. topfbanb, f. topfbiube. topfbaum, ber, giavačf. topfbebecfung, bie, pokrivalo glave, na- glavek, naglavje. topfbefteuerunß, bie, nalaganje davka na glavo, razpis glavnine, topfbinbe, bie, glavna obveza, šapelj (?), portek *, porta*. tOpfblbbe, bie, topoglavost. topfbohrer, f. Srepau. topfbreßeit, ba«, beljenje, ubijanje glave, lomljenje glave, topfbreßenb, adj., kar se terdo, težko razumi, da si mora človek glavotreti; zamotan . russ. glavolomen. topfbrett, ba«, skončnica pri vzglavji. topfbiirfte, bie, ščet, šet, ščetka, šetka. Söpfßen, f. topf, topfbetfe, bie, naglavek. topfbriife, bie, glavna žleza, topfbunft, bet, f. üianfß. topfeit, v. II; glave delati, v glave iti, 884 Söffen. glaviti se, glavičati se; bet ©atat fopfet, salata gre v glave. Söpfen, »• a., entlaubten, ob glavo djati, devati, glavo odsekati (sekati), glavo vzeti, jemati; glavo sneti, snemati, obglaviti -f ; @d)rčpfičpfe fegen, kupice staviti; SBeiben topfen, beke obsekati, obsekavati; attd) ver-šičke prisekovati; ben labod fčpfett, tobak zalomiti, zalamati; f. a. Soppen. Sopffebet, bie, pero z glave. Sopffeft, adj., terden v svojem sklepu. Sopfflcifd), baä, glavina. Sopfflufj, f. §aitfltfiu#. SÍO^f fût nt tj), adj., glavast, glavat. Sopfftieá, ber, oglavje pri kanoni. ' Sopffiiftet, pl., glavonožci f. Sopfgelb, ba«, Sopfftcuer, bie, glavnina, bei M. poglavšina; aud) živalna, glavna dača. SopfgcfdjttUlft, bie, otok glave. Sopfgeftell, f. ©auptgeftell. Sopfgtjllcn, pl., muhe. SOpfgtinb, ber, hraste na glavi. SopfgtiltbltaUt, bas, garjevo zelišče, zeliše. So P f 1)0 ar, bas, las, coll. lasje. top f hängen, f. Sopffjtingtret. Sopfljättgcr, bet, klopec, klopouh, auch poniglavec, potermulec, hinavec, potuh-njenec, f. a. grömntlet. Sopfhüngerei, bie, hlinstvo, hinavstvo, kiopoušje. Sopfhöltgerttt, bte, hinavka, poniglavka. Sopfbaube, f. ©aube. SOpfbaut, bie, glavina, koža oglavnica. tOpfhitSe, bie, vročina v glavi. Sopfbolj, bas, bei ben .Schient, konci,pl., male derva, grasa, vejevje. Sopfbitlíe, bie, bot. okrov. SÖpfig, adj., glavat; in bet ßufantmenfeji jung, -glav, j. S. breifópftg, triglav; fig. svojOglaven, termoglaven. termast, ter-doglav. SijpfigfCtt, bie, svojoglavnost, termoglav-nost. S Op fio d), bas, fût ßugodjfen, im ©egenfag jum JgatSjod), naglavni jarem, nach V. igelc. Sopffiffen, baS,vzglavje, podzglavje, pod-zglavna blazina. Sopffloppel, f. Sopfhoij. Sopfïohi, ber, zelje, glavno zelje. Sopffranfljcit, f- ©oupHtaniheit. Sopflatttg, f. Sopffalat. Sopflauge, bie, lug za glavo. Sopflaul, bte, uš, uš z glave. Sopfieet, adj., prazne glave, praznogiav, pust, puhloglav, puhle glave. SopflOČ, adj., brez glave; fopfíoS Ijanbein, brez glave, nespametno, neumno delati. Sopflofe, ber, brezglavec, bie, brezglavka, nespametnica. Sopflofigfeit, bie, brezglavnost, nespa-metnost. Sbpfntafdjiitc, bie, f. (guillotine. SopflUUiJtci, bet, mišica glavna, od glave. Sopfumiferfndjt. Sopfnobel, bie, igla za v lase. Sopfnagcletu, f. Snopfnelfe. Sopfnabt, bie, zveza glavnih kosti. Sopfnitfeu, bas, kinkanje, kimanjez glavo; ettoa aud) prikimek; pozdrav. Sopfnilfer, ber, kimavec, kimalo, kinkalo. Sopfnup, bie, gnjida, udarec v glavo; eine .Sopfnitf) geben. dati jo po glavi. Sopfpein, f. ®iigtane. Sopfplotte, bie, pleša. Sopfpolct, bet, (Teucrium capitatum), glavač (?) Sopfpuij. tet, nad) V. glavna snaga; fuc eine ffltaut, vezilo, opletilo. Sopfriiu&e, bie, garje, garjeva glava. Sopfredjnen, bas, rajtanje ali številjenje iz glave. Sopfteipet, ber, glavobolni cviček; nad) V. glavomešnik. Sopfttemen, bet, oglavni jermen. Sopfting, ber, svitek. Sopffalot, bet, glavata salata. glavna salata. Sopffalbe, bie, maža za glavo. Sopffthah, f- Sopfgeli). Sopfftheu, adj., plahogiav, ki se ne da prijeti za glavo. SOpfftf)ilb, baS, glavni ščit, škit. Sopffdjintmel, ber, krušna plesnoba. Sopf fdjlog abet, bie, glavna odvodnica. Sopfidjleter, f. Sdjleiet. SOpf|d)leife, bte, pentljika za na glavo. Sopffd)lltet3, ber, .Sopftoeb,bolezen v glavi, bolenje glave, serb. glavobolja; id) habe .Sopffchmerjen, glava me boli; .Sopffdjmeti jett »etlttfad)enbe ffieine, glavobolne vina (gebrandjlid)). Sopffdjmud, f. Sopfpu^. Sopffdjnitt, bet, zarez, rez v glavo. Sopffthtaube, bie, glavati vijak. Sopf fdjut, bte, striženje las, ostrižba glave; bie .Sopffdjur »otnehmen, ostrici, striči koga. Sopffthittteln, bas, otresanje z glavo. Sopfjthiittler, bet, tresoglavec. Sopfftite, bie, glava, lice. Sopffieilt, bet, in bet Slrdjtteftur, nad) V. zmorša (?); i^n fegett, zmoršo izporiniti, izporivati, postaviti, postavljati. Sopfftellung, bie, deržanje glave. Sopffienet, bie, f. Sopfgelb. Sopfftimnte, bie, f. giftulirtn. SOpfftiid, baS, kos pri glavi, glava, glavina; eitte SKitnje, glavač. Sopftriigtr, bet, glavonosec. SopfiUCh, baS, ruta za na glavo; ein teti fjeS, peča. Sopfnntet, adv., na glavo; et fprang Jtepf unter inS ®affer, na glavo je v vodo skočil; serb. stermoglavice; fopfubet, fopfuit; ter, prekucovaje se, da je glava zdaj na verhu, zdaj odzdolej. Sopfbertetutng, bte, ohaba. oškodba glave. Sopf»"ertoitrung, f. 2krriicttbeif. Sopfmafdjen, f. Sopfbob. Sopfmafferfudjt, bie, vodenica v glavi, poln. puchlina w gtfovvie. fopfrcet). Sopfmelj, f. ffopffčljmerj. tfljjftoeibe, bte, bela verba. topftoerfenb, f. ainfgeblafen. Sojjfionn&t, bte, rana na glavi; et ^at ettte .Ropfttmnbe, ranjena mu je glava; eine jtopf; tounbe fd)lagen, raniti komu glavo, raniti ga na glavi. S o p f ton ti), I- ©irmontb. Sojtfjeug, ba«, naglavje, nad) V- platnica, (U. «t.); f. a. ©anbe. topfjeugnabcl, bie, iglica (najmanjši), toflijtcbcr, ber, glavotegt, glavoteznik f. Soji f ji er a ti), bet, bie, okinč glave (zlasti konjske). topi, bet, KoW>e, bte, f. KaulgnaWe. Sortit, bie, verh, veršič, veršiček (kaciga drevesa); etne« 33erge«, verh, verhunec, holmec, nad) V. kok. SoUpet, bie, am $egen; f. 2)egcnget)cnt; etne Jîoppet ©unbe, sklenjena psa, povezka, russ. svora; eine Jhtppel $fetbe, več skup zavezanih konj; eingefriebigte« gelb, ograja, ograda, zagrada; vkupno posestvo, (la-stina več ljudi) ; in bet ¡Orgel, velika flavta. SoitJClbalten, bet, vezavnik. toppelfifc^crci, bte, vkupno ribštvo. toppelgenoft, bet, sodeležnik, soposest- nik, solastnik. Sotj^elgcrcchtiglcit, bie, vkupna pravica; pravica, kako reč z druzimi vred uživati; solast, (nad) V. pajdašina). SoitJClbltnb, bet, z drugim sklenjeni pes. toppclbuf, bte, občinski pašnik, (U. «t.) spašnik, vkupni pašnik, občine pl. Sopptljagb, bie, vkupni lov, občinski lov. Soflieln, V. a., ©unbe, skleniti, sklepati, speti, spenjati, zvezati, zvezovati,; $fetbe foppeln, zvezati po več konj (privezovaje glavo eniga k repu druziga); etn $atd)en foppeln, f. Su^tln; etn gelb (umjaumen), ograditi, graditi, ograjati. Stopbelretijt, f- toWjelgeredjtigïeit. Solpptltictncn, bet, remen, jermen, skte-rim se psi zvezujejo ali sklepajo. Sobpeltrift, bie, f. SoWelljut. §Ot)J)Cltt)Ctbe, bie, f. SotJtJCibut, (Salii in- cubacea), povaljena verba. toipeltotrtbiioft, bie, čredinstvo, ta-marstvo (?), gospodarstvo na čredinke (Zalok.J, kmetijsko verstenje, kolobar-jenje pri kterem so njive razdeljene v več enacih ograjenih delov. *■ fobhen, v. a., Sâume, ben ©ipfet abbanen, prisekati, prisekovati, obrezovati; r. n., rûlbfen, rigniti, rigati se (v. »J et toppt, riga se mu; et fd)lud)jet, kolca se mu; »on Çfetben, jasli gristi. topper, f. Srippenbeifier. v tolptolitb, bet, koprolit, Sul. lajnenec. Soptenommi, ba«, koptiški morač. 8ot, f. Slior u. f. f. tbr, bie, volitev, t o toi, f. (Porot. Sotallblnme, bie, koralnik (okamnina). Šbtallt, bie, koravda, koralda, nad) ben ftoti. 8851 ubtig. fia». 2JI. koral-a; Soraflen fifc^en, koravde ali korale loviti, iskati. t0r0lltn=, in 3f6gn., koravdasti, koralasti. Šorallcnatfjot, ber, koravdasti ahat. Sorflllcnorbeit, bie, izdelek iz koravd. Sorollenonflbfung,bie, koravdina raztop-nina. Sorfllknfionnt, bet, koravdasto drevce. S0t0lIenbrec()Žler, ber, koravdar. Sorallciterj, baž, in ben 0ueci|tiberbetg< toetfen »ott Sbtta eitt nttreine«, in erbobenen fdjieferigen Snopfen beflebenbe« £lue(f(tl6ets erj, koralnica, koravdnicaf (ruda). KOtolIenfang, bet, lov, lovitev koravd, koralov, koravdarija. SoroIIenfifdjer, ber, koravdar, koralar. Sorollenfif djerei, bie, f. torottenfong. SOtallenfletijte, bie, koravdasti lišaj. toratlengeroadjž, ba«, koravdje. fotallenholž, ber, papigarudečovratnica. SoroIIeninfel, bie, koravdin otok. Šotollenlfllf, bet, koravdasto apno. Sorollenfrobbc, bie, koravdasti rak. totollenlrout, f. ©pargel. KoroIIenlilUJe, bie, ustnica rudeča kakor koravda. Sotallentnadjer, bet, koravdnik, koravdar. torollenraoos, ber, koravdino mahovje. SotoIItnntunb, f. KorotlenliMe. Soroltennotter, bie, koravdasta kača. Šotollenteih er, ber, rudeča caplja. SoroIIentiff, ber, koravdin greben. Sotflllentinbe, bie, koravdna skorja. Šorollenrott), adj., rudeč kakor koravde. KoroIIcnfouger, f. 9JteernobeI. Šorollenffbnut, bie, vervicananizanih koravd. KoroIIenfd)toontm, bet, ein efbarer, fnol-liget @d)t»amm, zajčki, zajčjikrempeljci ali parkljički. Korollenftorant, bet, koravdino steblo, torallcnfiein, bet, koralnikf, okamnele koravde. Sorallenfitmadj, bet, nek raj (roj). Korollenibiet, ba«, koravda, koravdna živalica. Korallenroetjen, f. $tn!el. torallenioetbc, bie, rudeča verba. Soratlenjinfe, f. Koratlenrinbe. 10tfllline, bie, koralina. Koral t ar, f. Kboroltar. Koratamt, f. Kboramt. Koran, ber, koran, alkoran. f oranjen, v. a., urbati (V.), garbatikoga, pestiti. Korb, ber, splctenica, pletenica, koš, pleta-rec, košik, košara, ein runber «otb an« Siutben, jerbas, altsl. audj krošnica; f. a. Šlrmforb; anf bemffiucfen jutragen, opertni koš.preramnikoš; Strobforb, puhar; eitt gro* pet©tro^iorb, attcf)fflienenfotb,bedenj (Zal.); ©al)nitn Sotbe fein, pervakbiti, največ veljati pri kom, zvonec nositi; eitten Jtorb befommen, odpoved dobiti, dobivati, trn lit. korpič* dobiti; nad) bem Serb. dobiti z loparjem, nič ne opraviti; eineit «otb gebett, 886 Sorbarbcit. odreči komu kaj, odpovedati, odpovedovati, odbiti koga, in U. K. a. podarkovati koga, nelioteti koga; am SReititfäbel, rokobran-if, mont. koš; Körbe ffedjteti, koše plesti. Sorbarbcit, bie, pletenje košev. Sorbbctlc, ba«, spravni koš. SorbbogCIt, ber, locanj. SÖrbdim, bi«, košek, košiček, «ajnioa, jerbasček, jdrbašek; mit ¡Bogen, ločnik. S D 161, f. teki. Äätiei, repinec, f. Serbci. fiotfifetßC, bie, smokva v pletenici. S orificii t er, bet, f. Sorbntadjer. Sorbijiinbler, ber, košar (bebeutet jeboch auch Korbmachet), kdor s koši kupčuje. Sorbpiiiie, bie. ovoj. Sorbifcpof, f. gporbtfchof. Sorhntttthcr, ber, jerbasar, pleteničar, košar. Sorbmotperei, bie, košarstvo. Sorbntadjcrt n, bie, košarica, pleteničarica. 10 r h m a d) e r tt) tt O t C, bie, pletenina (koševitd.) Sorbntitf (pel, bie, košič. Sorbpfeunig, f. ©chttitnjcl^fennig. Sorbfpreise, bie, mont. koševa podpornja. SorPfttdj, ber, nach V. pletenje. Šorhtoagcn, bet, s košem voz. Sorbtoetbe, f. ©anbiocibe. SorblDCife, adv., na koše, v koših. Sorbtoctl, ba«, pletenina. So rhu an, ber, kordovan. Sorbltanmadjcr, bet, kordovanar. Sorfratt, bie, žlahtna avguštinarka. Sorta n ber, ber, (Coriandrum sativum), kor- jander, russ. kišnec. Sortanbcrtoaffer, ba«, korjandrovavoda. Sotinipe, bie, posušeno, venjend groZdjiče; f. a. 3iofinen. Sorintpenbeere, f. 3opauni«beere. Sorilltpifd), adj., korinšk , po korintsko. SÖrifd), adj., zbirčen, kočljiv. Sorf> btr, nai) bemRuss. probka, probkova, korkoVa skorja, serb. pluta; f. a. Sorf= ftöpfei. Soriaiiig, adj., probkast, plutast. SorfbaitHt, ber, (Quercus ruber), probkov hrast. SoriPtiinter, btr, probkar, plutar, kdor podobe Izrezuje iz probkovc skorje. Sorfeidje, f. SOtfbanm. ' Sortform, bie, probkov kalup. Sorlhoij, ba«, f. Sorl. So r fin adj er, ber, zamaškar. Sorfiltere, f. ©eetticre. Sorfpfro'pf, f. Sorfftöpfei. Sortriifter, bet, (Ulmus suberosa), vodni, probkasti berst. Sorffnner, adj., probkovo kisel. Sorffiinre, bie, probkova, platna kislina. Sorffdjneiber, ber, probkar, plutar. Sorffdjttatttm, bet, bela brezova goba. Sotffohie, bie, probkov podplat. Soriftoff, ber, probkovina, plutovina. Sorfftöpfei, ber, probkov zamašek, zama-šek (nai M. zaterjalik) iz probkove skorje ali plute, gprlttlmt, f. Sorfrüfter. Sorneibannt. Sortni 0i Ž, ber, probkov vosek. Sort} t ep er, ber, maček (V.), čepovlakf. SÖrlehnt, ber, medarska maža iz ila in vode. Sorlieb, f. (Sporat. Sorlin, ber, kotlin, lasasti drat. Sorntoran, ber, pomorski vran. Sorn, ba«, jebet runbliche parte Körper, zerno, ©amenfom, zerno semensko, seme, coli, zernje, obet zerna pl.. Körnet effen, (»on Sögeln, ißfetben), zobati; eine ileine JSfanne, fleiue«, rimbe« Sod), j. 93. an ber ©pinbel bei ben 2)reih«(em, šiska; an ben ©epiefj; geteefiten, muha (auch böhm.), nach Zalok. auch zerno, russ. u. poln. cel; @inen auf bem Kotne (laben, koga na muhi, na očesu, v misli imeti, meriti na-nj; etwa« auf ba« Korn faffen, nehmen, na oko, na muho vzeti, jemati, djati, devati kaj; pomeriti, meriti na —, paziti dobro na kaj; Slei in Kör; netil, svinec v zernji, zernat svinec; ®ei> genforn, pšenično zerno u. f. f.; ein gtobe«, feine« Kotn hoben, debeliga, drobniga zerna biti; bet üJiünjeit, jedro, zerno, prava notranja vrednost brez primesi; oont guten ©eprott unb Kom, dobre vage in dobriga zerna ali jedra; eilt ®iann »om alten ©(prott unb Kom, mož stariga kova, stariga kopita; ®etteibe, žito; gemiftpie« Korn, sor-šica; bet ®o(fen, rež; ba« tiirfifipe Korn, turšiea, koruza ; in Kometu bejal)lett, v zer-nji plačati, plačevati; al« ©etoicht,f. ©ran; ein 8od), luknjica (pri urarjih, ključavničarjih); f. a. Sötten. Som=, iti 3fggn. (nadj obigen Sebeutungen), zernati, žitni, reženi, turšični. Somader, bet, polje za žito, za rež dobro, žitno polje, rež; bet mit Äotn angebaut »ar, režišče, režiše. , Sorttäpre, bie, reženi klas, žitni klas- SomPaU, bet, režena setev, sejanje, ravnanje reži; f. a. ©etreibePfltt. Sornbauer, bet, kdor rež seje. Sornbeere, f. SonteHe. Somblunte, bie,(Centaureaeyanus),modriš (itf.), plaviea, Jkrebotee (mali besed.). SornblltmenPIan, adj., plavične. modri-ševe farbe. SornblnmenfarPe, piavična farba. Si mbiiitpt, bie, reženo cvetje, žitno cvetje. Sornbotf, f. Sornföfer. Sombobcn,ber, Sornmagajin, žitnica. kašča uttb kašta ; (Srbreicp, tla, zemlja, svet za rež, za žito. SomPranb, ber, snet, meifi senti, pl.. snet-Ijaj; f. a. S3ranb, (böhm. namel). Sombranttttoetn, ber, reženo žganje, žganje iz žita. Sombrob, ba«, reženjak. SÖmdjen, ba«, zer«ce, fig. mervica, trohica. Sombieb, ber, žitni tat, žitokradnik; f. a. Sornfäfer. Somelba tint, bet, (Cornus mascula), dren, drenovec; SBeigforaelbaum, (Ligustumvulg.). sviba, svibovina; fotlbet S. psikovina, psika (Zal.). ffornelbirn. Sottttlfiitlt, bie, drenovka. Soriielbllfd), ber, drenovje. Somclbolj, baS, drenovina. drenov les; ans Kornelpolj, drenov; etn fol^ct Stocf, drenovača. SorneUitfi C, bie, (grucpt), drenulja, au® drenina, dren, drenova jagoda. Somclftridjeitgcgcitb, bie, drenoviiče, drenoviše, drenolje. So me lic, bie, f. Soraelfirfdje. Someln, v. a., zernkati. f ornen, v. «., uzerniti se, zerniti se, zer-nje delati, klasiti se, russ. v semena iti, na® M. zmetavati se; v. a., zerniti, razdrobiti, drobiti na zerna; zmerviti, mcr-viti; bie ©erjle lomen, bie @pi|en »on bet gebrof®enen ®erfte abf®lageH, ječmen štek-ijati, na® V. šeklati; Segel, Xljiete for* nen, zerna potresti, potresati tičem; alt® uberl). vabiti, mamiti, nastaviti, nastavljati; pri ključavničarjih zaznamnjati, kjer se ima prebiti ljuknja na ključavnici. SbrnereritO01tt#, b«S, plenj, plenjanje žita. Sbrnerfreficr, pi., zernojedci. Sorntrfullct, ta«, zobanje, zob-i. Somerlraiit, f. š>arnfront. Sbmerlai, bet, zernati lak. Sbmerleber, f. iRiefelleber. SbmetlOČ, adj., brez zernja. Sbmemtonno, bie, zernasta mana. Somemte, bie, žetev reži, režena žetev. Somerni®, adj., zernat, bersten. Sbmerfd)Orlnd), bet, zernati škerlat. Somerfdltlb, bas, zernati rak. Sbmerftein, f. ©tonit. Somertoarje, f. Saitflofer. Somfege, bie, f®tage jieljenbeS »ietecfigeS ©ieb , rešeto. Somfelb, bas, f. Sornoder. Sornferfel, bet, f. §amftcc. Som fini, bet, f. ©olbomracr. Somflicge, bie, ječmenova muha. Somflnr, f. Sornnder. Somfteff cr, ber, prosenica (neka tica afri-kanska). Somfnfre, bie, voz žita, peljaj žita; žitna vožnja na raboto. Sorngorbc, bie, reženi snop. tomgefilbe, f. Sornoder. Sorngiiltc, bie, kazen, žitnina, (na® F. žitnica). Sombflntftcr, bet, f. §«mftcr. Sombonbel, ber, žitna kupčija, tergovina, terštvo z žitam, z režjo; f. ©ctrcibcbflnbtl, Sornbiinblcr, bet, f. ©ctrcibcbitnblcr. Somb 0U#, bas, žitna kašta, žitnica. Sotnp iilf C, bie, režena pleva. tomidlt, adj., bent Kotne apnli®, zernast. fibmtg, adj.. Komet, Kotnpabenb, zernat, fig. čverst. oklen (jeklen), jedernat; f. a. Scrnig. tomjabr, baS, žitno, nad) F. žitnatoleto, dobro, plodno, rodovitno leto. tornjube, ber, f. ©etreibctond)crer. Somloftr, bet, žitni, mali hrošč. Sorntoide, 887 Somlflmtlle, bie, kamelice poljske. Somfontmer, bie, f. Sornbauž. Somloftcn, bet, žitnjak, žitnica. Somilnft, bie, kleščice, klešice. Samite63, f. Sorntournt. Somloib, ber, reženi hleb. Somlflnb, bas, žitna dežela, žitni kraj. Sontlerd)c, bie, f. gelblerebe. Somltng, bet, f. ©ronit, iilefdje. Sorttmobe, bie, f. Sornumrnt. Sommogajtn, bet, f. Sornfoeidjet. Sommongel, bet, pomanjkanje žita, sila ali potreba za žito. Sommorlt, bet, žitni terg. Sornntat, bas, žitna mera. So mm on 3, f. ftclbmauž. Sommebl, bas, režena moka. Sornmetfter, bet, žitničar. Sommeffet, ber, žitomerec. Sommobn, f. gelbmobn. Sommotte, bie. žitni molj. Sommiinjc, f. $elbmiin3e. Sommutter, f. «Biutterlorn. Somnagletngrož, bas,(LichnisGithago), kostrela. So rit n c It e, bie, f. Sornroben. Sompolei, f. 2ldermiin$e. Sompreiž, f. ©etreibeprciS. Somlpulber, bas, zernati smodnik ali prah. Somrnbm, bet, (Agrostemma Githago), kokelj, kokalj, kokolj. Somtotte, bie, f. fjnmfter. Somreidj, adj., žiten. Sornreitter, f. Sormourm. Somrolle, bie, f. Sornfege. Somrofe, f. SloWerrofe. Somfolj, bas, krušna sol. Soritf®abe, bie, f. Sornttmrra. S0tnf®01tfel, bie, vev/iica. žitna lopata. Somfdjinber, ber, žitni odertnik. Sornfdinebfe, f. SBrodjfdjnepfe. Somf®iittUltg, bie, sipanje žita. Somfdjtoertel , ber, (gladiolus communis), deveta srajčica, meček. Somf®totnge, bie, vevnica; Somtoonne, plavne neške. Somfteb, baS, rešeto, sito ali reta, rehta, (na® M. redos) za obravnanje žita. SomfJ)eid)er, ber, žitnica, kašta, kašča. Somfpcrling, f. ©flerling. Sornfpipe, f. ©rnnnc. Somftrob, bas, reženica, režena slama. Somtflllf e, bie, blagoslovljenje, obhod setve. Somtrežpe, bie, stoklasa. SomtofC, bie, žitna, režena cena, od gosposke postavljena. Sbrnung, bie, zernjenje, vabljenje, po- tresanje zern. SornDogel, f. Somtourm. SO mtt) O g e, bie, žitna tehtnica ali vaga. Sotnmeibe, bie, poljska postovka, splinec, mišjilovec (Falco cyaneus). Somtocrfer, f. ©perling. Somtttde, bie, grahor. 888 Kotnttiebel. Sorntoiebel, f. Kornumrm. So ruto o lf, f. Sornmolte. Sorttíoiube, bic, poljski slak. SomfflUfher, bet, žitna odertija ali lihvaf. Soritloudjcrer, bet, žitni odertnik, nad) Medv. tt. Rann, dragoletnik. S11 lit tU lt r nt, ber, (Curculio gran.), žitni červ, štrus (V.), žižek, žužek; bet fdjWarje (Calandra granaría), černi žižek; bet rothe, (Attebalus frument.), rudeči žižek; bet loetfše, f. Sornntoile; ©ngetling, červ, podjed. K D minuti), bie, mertva kopriva. SOtUjapfCU, bet, žitni rožič, aud) plen v rezi U. JÍ. Sornjange, f. Soruiluft. tO t It3ehčttt, bet, desetina v žitu, žitna desetina. KorUjittŽ, bet, žitna davščina, davšina, kazen. .Körper, bet, einftnnlid)Wahrnehmbares®lng überhaupt, im ®egenfaj$ JU @ei)t, stvar, reč, snova; in toijfenfchaftltd)er §injidjt Woljl and) nad) bent Sorgange attberet fia». St. telo; bet meitfd)lid)e fieib im ®egenfa|s 51t bet Seele, telo; ber lebenbige, ntenfd)ltd)e Seife, befoitberS bet ¡Oberleib, život; bet Seib bet Spiere, truplo; bet entfeelte ntenfd)lidjeSeib, mertvo telo, merlič, truplo (poln. U. altsl. trup; hingegen trupije, coli, int Altsl. .ftör? pet überhaupt, »ergl. aitd) bas bñhm. trupel, m. Slnntpeit); bet tobte tljietifdje .Körper, mert-vina, merha, f. a. 2ta§; int ganjen Sörpet habe id) Sdjmerjett, ves život me boli; ber Seib bes Ülíenfdjcn jtirbt, človeško telo nmerje; ein flüfjiger Körper, tekočina; ein hattet .Körper, kaj terdiga, terdina ; f. a. (£orp#, Sbrperfdjttft; bie garbe hat Äörper, barva je gosta; bet gefejsgebenbe Körper, postavoda-javna skupščina, skupšina, postavo dajavni zbor; postavodajavci; eitt 6iid)etltd)er Sot« pet, nepremikljiva stvar, posestvo, zemljišče,' zemljiše; bet ©taatSfčrpcr, deržava, deržavna družba; f. a. ©Cfamiltlheit. Körper* itt 3f&gn. telesni. Körper aH, bas, f. Körperfflelt. Körperanlagt, bie, f. temperament. Körperbau, ber, život, telo, rast, postava; eig. sostava ali sklad telesa. Körpcrhcfdjaffeitheit, Me, telesna lastnost, telesnost. Sörperbilbung, f. Körperbau. Kör p Cr d) CU, bas, telesce, stvarica. Körperhaltung, bie, deržanje života. Körper traf t, bie, telesna moč. Körpcrlehrc, bie, telesoslovjef, nauk od telesa. Körperlid), adj., telesen, snoven; ein för= perlidjeS SBefen, stvar; förperli'djet 3nl)alt, etwa telesnina; förperlidje @rl)altung, hranjenje telesa, života; förperlidje Uebnng, vaja telesa, života; !ötperlid)e 93erle(5ltng, poškodba telesa, života; fčrperlithet Šeftg, telesna posest; fórpetlid)et Šib, slovesna, telesna prisega. Körperliche, bas, stvar, snova; f. a. tertf. Koft. Kbrpcrlichteii, bie, telesnost, stvarnost, snovnost. K]OtpCtlDŽ, adj., breztelesen, brez telesa, brez trupla. Kijrperlofigteit, bie, breztelesnost. Kbrpcrmat, bas, telesna mera, mera te-lesnine, nad) V. debelotna mera. Kbrpcrmaffe, bie, ettva telesje, telesina, truplo, truplina. Kbrpcrmeffuug, bie, f. ©iereometrie. Sbrperu, f. Scrlorpcru. Kbrperreid), adj., telesnat, truplat. Kbpcrftbaft, bie, skupščina, skupšina; f. a. ©cfcllidiafi. Korperftoff, f. »taterie. Kbrperftrafe, bie, kazen na telesu. Kbrperiibung, bie, vadba života. Kbrperbcrlciiuug, bie, oškodba, ohaba života. Kbrpcrttclt, bie, telesni svet, vidni svet, svet vidnih stvari, vidno stvarje, nad) Sul. telovje. Korporal, f. gorporal. Korrod, f. Shorrod. Sorfanger, f. Shorift. Sorftul)l, bet, korarski stol. Korftunbcu, pl., ure (za kor odločene). Kt)rte, bie, pasarsko vezilo. Kor ton, bet, zborni glas. Korpphauž, f. gortjphauč. Sožbeere, bie, f. §eibelbcere. Kofd, bie, svinja, prašiča. KofclU, v. 11., oprasiti se, prasiti se; f. ^crlelu. Kflfen, v. n., čebljati, govoriti (serb. go-vorkati), kremljati; f. a. Sieiltofeu, ©trci= (heu. Kofemort, baS, sladka, medena beseda. KoŽUtetifd), adj., lepšaven, polepšujoč; foSntetifcheS SDlittel, lepšalo. K0§mi}d), adj., svet zadevajoč. Kožmogonie, bie, nauk od začetka, gtvar-jenja sveta. Kožntograph, ber, svetopisec. Kožmographie, bte, popisovanje sveta,sve-topisje. KoSmographtfd), adj., kar tiče popis sveta. KoSmolog ie, bie, svetoslovje f, nauk od sveta. Kožntologtfd), adj., svetosloven. Kožmopolii, bet, svetanf, kozmopolit; f. a. ffieltbiirger. Kožmopoliiifth, adj., kozmopolitičen. Kogmopoliiižmuž, ber, kozmopolitizem. Kožmorama, baS, etwa svetogled. Koft, bie, ©peife, jed, jedilo; jdjledjte Soft, slabe jedi, jedila; bet ganje Unterljalt, hrana, življenje ; bei Wem bijl bit in ber Soft? pri kom ješ? pri kom imaš hrano? kdo te hrani, redi. živi? in bie Soji neljmen, vzeti k svoji mizi, na hrano; et i)at frete Soft, ima zastonj hrano; olme Soft (fiirS ®elb) atbeiten, ttach Gutsm. pri deri (?) delati; Soflen, pl, f. biefes, ÄOft&tt. Soft6nt., pok! resk! Sratb, ber, ein Saut, pok, tresk, prask, resk; einen Sradj tljUlt, reskniti, krehniti, po-kniti, serb. prasnuti. Sradjbaum, bet, (Justitia hyssopifolia), isopasta pravuljaf. Sramen, «•, reskniti, reskati. počiti, po-kniti , pokati, tresniti, treskati; ba« @i« fradjt, led poka, (se kerši, lomi); bie Sa* nonen fradjen, kanone pokajo; ber ®onner fracbt, treska; v. a., 9tüffe [fradjen, pre-krehniti, krehati, hrustati. Sratb en, ba«, f. ©efradje. Sratbenb, adj., pokaven, pokajoč, treskajoč. S r ü d) e tt, f. Sritdijen. Sratbente, f. Sraibganž. Sradjer, bet, f. Sratb. SratbgttnŽ, bie, (Anas Tadorna), morska raca. Sraibntanbel, bie, mandelj (migdal) v lupini. traßfdjnepfe. ftraßfßttepfe, f. SBaffcrf^nepfe. traßwcibe, f. Srußwcibe. träß}CU, v. n., krohati (F.), krikati (F); »ott {Raben, krokati; »on anbetn Sögeln, naß F. krakati (auß poln. u. böhut.); fräßjenbe Stimme, hripav glas; unaußör; Itß fräßgen, vedno krehati, kašljati in daviti se; v. a., s hripavim glasam peti kaj. Sritßjenll, adj., hripav, krokajoč. fitüßjtt, ber, krokalo, krehalo; ber Sattt, krok. trad, bet, f. traß; Diabe; ©ißle, teffel* ti) al. tradbeere, bie, f. ©cibelbecrc. Si rade, bie, eine Sßitibmähre, merita konjska. kleka, kljuse obet kljusa; neporeden otrok; f. a. Sogclmide. traft, bie, moč, naß F. vek u. vnjke, »ergl. baž bei altern ©ßriftftellern (Dalmat. etc.) liäufige u. in @t. gebr. nevečen, ma-lovečen für fraftloS, (naß Ravn. ift vek, gen. vka u. vku, in {Reifnß für: Sehens* traft gebrättßliß, wät)renb int Altai, nub al« len fla». 3». vek, nur: 3eitaltet, iebenSalter it. 3afnßunbert bebeutet); ©tärfe, jakost, moč, Vermögen, Stilläge; bie .Kräfte ber Dlatur, natorne. naravne moči; et ift Itoß bei Aräf« ten, je še terden, čverst, se ga še derži moč; bie 3Bunbe benahm ihm alle .Kräfte, rana mu je vzela, pobralo vso moč, ga je oslabila, serb. iznemogla; bie .Kraft über* fieigen, čez nemoč biti; aus eigener Araft, naß V. samotež, (in 3- Ar. nur gebrättßl. »on SBägeit, bie man ohne 3ug»iel) fortbe« wegt); @»eifett, Weiße Aräfte geben, živilne, redilne, krepčavni jedi; jtt Aräften fomntett, »oit Aräften lontmen, f. Siotltntcn; aus allen Aräften, na vso moč; aus allen .Kräften fßreien, laufen, na vse gerlo ali usta kričati, leteti ali teči kolikor noga more, kolikor se le more; feine Aräfte »etfußen, poskušati se; baž geht übet meine Aräfte, to presega moje moči; toliko ne morem, ne zamorem, ne premorem; Araft geben, okrepčati, krepčati, krepiti, jačiti, moč dati, dajati; ohne Araft ttnb @aft, brez jedra, brez moči in notranje veljave; übet feilte Aräfte arbeiten , jieljen , heben, čez nemoč delati, presiliti se, pretegniti se, prevzdig-niti se; mit Araft fpreßen, krepko govoriti; biefe Qrmahnung hatte feine Araft, ta opominj ni nič izdal, pomogel; alle Araft anwenben, vso moč si privzeti (F), vse žile napeti, na vso moč si prizadeti; UrßeilS* traft, razsodnost; Serftanbesfraft, razumnost; Senlfraft, miselnost; (šinbilbungsfraft, domiselnost; abjioffenbe Araft, odbojnost, odrivnost, tt.f f. mittelf! bet gormatiousßlbe, nost; in Araft treten, gehen, jurid., moč zadobiti, vezaven, pravovezen , pravove-Ijaven postati, als adv., Araft bet @efe)}e, b. i. »ermöge, po postavah, deržeč se postav; Araft feiner @eWalt, iz svoje oblasti, serb. usled (vsled česa). ,traft='in 3fpgn. für triftig, močni, krepki; ffrofttflftgleit. 891 für fräftigenb, krepivni, okrepni, krepčavni; f. übt. f. f. Sraftabnahtne, bie, slabenje, slabljenje, traftanftrengung, bie, prizadetje na vso moč, napenjanje. traftanlDCUbnng, bie, prizadetje, delanje. Siraftargnei, bie, krepko, krepeavno zdravilo. traftaufttinnb, ber, napetje, napenjanje, prizadeva. traftauSbrud, ber, krepka beseda,krepki izrek. traft auf crung, bie, razodevanje, pokaz moči. traftbatfam, ber, krepivno mazilo, traftbegabt, f. triiftig. trafthcraubt, f. traftlož. traftbriihe, bie, trnjtfllppc, močna, krepka juha. träftcmcffcr, ber, merilo moči, silomerf. traftcrrcgitng, bie, obudek moči. trnftcrftorbcn, f. traftlo«. traftfarn, f. »iiljfarn. traftfiitle, bie, polna moč, krepkoet. traftgtfiitjl, bas, čut, čutstvo svojih moči. traft'gcift, f. @enic. traftgcfang, ber, krepka, mogočna pesem, trüftig, adj., močan obet močen, krepak ober krepek, jak, mogočen, in anbertt fla». ÜB. silen; nälitenb, živilen, rediven, krepčaven; Iräftige @»eife, tečne, močne , okrepne ali krepčavne jedila; IräftigeS ©eträttf, močna pijača; Iräftige äqnei, f. traftarpei; ein fräftigeS SBort, krepka , jedernata , tehtna beseda; fräftige Sitte, silna prošnja; feine ■ßiife h<"t ftß fräftig an mir bewiefett, dobro, izdatno mi je pomogel; .iräftig Werben, ojačiti se, jačiti se, f. a. tOttUltClt (jU Aräften); in ben iReßteu für: giltig, terden, veljaven; ber Aontract ift nißt Iräftig , pogodba ni terdna, ne velja; fräftige, aitSges rißtc Uferte, čili konji, träftigcn, v. a., uterditi, ukoreniniti, po-krepiti, ukrepiti, krepiti, okrepčati, po-krepčati, krepčati; ojačiti, jačiti; ber ©int* mrl fräftige biß, Bog ti daj moč, te ozdravi; ftß fräftigen, uterditi, nterjati se, ukoreniniti se. triiftigcnb, adj; krepiven, krepčaven, uterjaven. tröftigieit, bie, močnost, krepkost, čver- stost, terdnost. trüftigung, bie,okrepčava,krepilo,nterdba. traftigungžmittel, bas, krepčalo, krepilo. trnftlchre, bie, nauk od moči; moči. trafttog, adj., slab, brez moči, oslabljen, nezmožen, onemogel, nevečen , malovečen, brez kreposti, brez terdnosti; frafttoS ntas ßett, o^abiti, slabiti; Werben, onemoči, one-magati, oslabeti, slabeti; fraftlofe {Jtebe, medla, merzla beseda, ki nikogar ne strese, ne zgane. trafttofigfcit, bie, slabost, slabota, onemoglost, malovečnost, neterdnost, nezmožnost, nemoč; beS SerttageS, neveljavnost, 892 Kraftmann. Sraffntann, korenjak, (ki misli, daje vsa-cimu kos). Sraftlltofj, ba«, kolikost moči; moč, kolikor je kdo ima. traftUt 151, ba«, (in U. «r.) čila moka, (in ©teierm.) togovina, perva moka; f. a. Stärfenteht. traftmeljlfjjelt, f. Stotel, traftmcnfch, bet, močan človek; f. a. traftmami. traf t milch, bie, krepčavno mleko, krepilo mleku podobno. traf t nuj, f. Birbctnufi. traffreith, adj., krepek, čverst, mošk, f. a. gnergifdj. traftfaft, f. ©ftract. traftfpradje, bie, krepka beseda, traftfpritdj, bet, krepki, jedernati izrek, traftfuflpe, bie, f. Kraftbrühe. traftt)Crf(t)tDentl«ng, bie, potrata, zapravljanje (svojih) moči. Kraftboll, adj., krepak, prav jak, močen, poln kreposti; izdaten. traftioflffcr, f. gffenj. traftlOOrt, baž, krepka, čversta beseda. traftmurj, Kroftionracl, bie, zdravilna, močna korenika; (Tussilago petasites), lapuh, kužni koren. trogen, bet, «leibittig«fiücf um ben ©al«, ©al«tragen, ovratnik, nadj bem Russ. vrat-nik, koler*; böhm. limee; f. a. ©emblra^ gen (nach košolica?); ber fialž, vrat; (Sitten beim «tagen faffen, zagrabiti koga za vrat; e« tojlet ihm ben Kragen, za glavo mu gre; burd) ben «ragen jagen,skozigerlo pognati; f. a. ©etröfe; Šianteifragett, plajšč-niea, plajšnica. Krogencnte, bie, neka severna raca z belim pašam okoli vrata. tragcnftcin, f. Kröfcftcin. trogftcin, bet, lega (T.), (poln. podstavka, bohm. ležina). triih C, bie, bie fehtoarje «rabe, ïftabctifrâfje, (Corvus cerone), černa vrana; bie Stebel; trähe, graue ,«räbe, (Corvus cornix), siva vrana; e« ^aefet teilte «rabe bet anbern bie Slugelt au«, vrana vrani oči ne izkljuje, ne izkoplje ; fig. f. gcigltog. triihen, v. n., »om ©au«babne, zapeti, peti, kikirikati, kukurikati; barnaeh tnirb teilt ©ahn frâhett, f. ©ahn, (pes ne zalavka zatem); laut lachen, krohotati se, kahlati se; fdjreien, dreti se. Krähen, ba«, kikirikanje, petelinovo petje. Kr tih en=, i" 3fÇgn., vranji. Kräljcnaugc, baž, vranje oko; (Strychnos nux vomica), nach bem Russ. čilibuha. trähenbccre, f. SKoožbeere. triihcnblumc, bie, (Anthyllis cornicina), Sut. vranji ranjenik. trähenbohle, f. Steinbohle. Krähenfuf, bet, vranja noga, «räbenfüfie machen, čečkati (kakor kavka po snegu), kljuke, kavke delati; (Plantago coronopus), sračja noga. Ktantcn. triihenllaue, bie, (Lotus cornic.), device Marije kožušček, kožušek. trahentom, triihenroeten, f. »tuttcrtorn. Krohcnhetitan, ber, šejasti nenasit. Krithcnfpcchi, ber, S^matjfpe^t, (Picus martius), černa žolna, krekavt, kreka. Krabcittoollblumc, f. Kriihcblumc. trdhciljehc, bie, (Plantago maritima), pomorski terpotec. triiher, ber, lajavec, vekalo. trohn, bet, ein in ben ©afen ubli^e« ©ebe* jeug, naeh V. roka, žerjav, (russ.) cigan; f. a. ©abtt. trobnbatfen, bet, ciganovo, žerjavovo bruno. Krohnbolfžtocife, adi)., na pošev. Krahngcfalle, ba«, žerjavninaf. Krahugehaufe, ba«, Krahnfaften, ber, žer- javnica f. Krahnrab, ba«, žerjavovo kolo. Krahnrctht, ba«, razkladna pravica. Krohnfdge, bie, ladjarska žaga. traljnfeil, ba«, žerjavova verv. Krohnftanber, bet, žerjavov steber. Krohltjiehcr, bet, žerjavar. Krdhfhetht, f. trahcnfoecht. Kroteči, bet, kreg, prepir, ravsanje. Krotcetcn, v. n., kregati se, prepirati se, klati se, vjedati se. Kroteeler, bet, prepirljivec, jezikalo , je- zičnik. Kraieeln, v. «., šumatiti. Kraten, ber, f. Scctrabbc. troti, ber, praska, okremp. trolle, bie, krempelj , bohm. u. poln. pa-zaur, drap. tritlld) Cn, ba«, krempljic, krempljiček; 9la* gel, noht; lattge «tailen heeben, f. jirtoger; iit bett «rallen hflben, v pesteh imeti; im ®arne; f. SfiJulft. Kralten, ». n. u. a., prasniti (praskniti), praskati, okrempati, krempati, kremplje zasekati v kaj; fiehlen, krasti; v. r., (teh ftallen, s kremplji se prijeti, prijemati, traltenhonb, bie, terdna roka, (ki derži, kakor bi kremplje imela), tratit^t, «dj., krempljast. Krallig, adj., krempljat, s kremplji. Kram, ber, kupčija na drobno, kramarija; SBaare, roba, blago, krama, (nad) M. lavka, russ. Saben); Sadje, reč, zadeva, opravilo; ba« taugt ni^t in meitten Kram, to ni za me, to mi ne kaže, to mi ni po godi; et bentt nut an feinen «ram, on le za svojo mavho skerbi; ma« foll un« biefet «tam? čemu nam bo ta ropotija, ta šara? f. a. ^lunbcr; beli «ram »erbetben, kupčijo sker-hati, skaziti; f. a. Ktambubc. tram, bet, in ben «ram fomnten, f. 2Botben= bett. tram=, tlt 3fggn., kramarski, teržinarski. Krambambuli, ber, močno žganje. Krainbubc, bie, štacuna, kramarnica. trombiener, bet, štacunarski pomagavec. t ram en, v. n., mit getingen SBaarett han* beltt, kramariti, teržinariti, malo robo pro- Srämcr. Sranfen. 893 dajati; unter feinen papieren framen, premetavati svoje pisanja; tm Äinbbette fein, v otročji postelji biti. S t tt Ut er, ker, kramar, (aud) böhm. U. poln.), štacunar*, teržinar; in Sufammenfegitngen:' (Sifenftämer, železninar; Äöfefrämer, sirar u. f. i»., burd? bie Silbnng auf -ar; jeber Ärämer lobt feine SBaate, vsak berač svojo mavho, vsak kramar svojo robo hvali. Srömerbube, f. Srambubt. Stätttttei, bie, kramarija, teržinarstvo; Ära« merei betreiben, teržinariti, kramariti; miti telji berÄrämerei erwerben, »ertinui, prikra-mariti, zakramariti; bei ber Ärämerei fertig Werben, okramariti. SritlUCrgeift, bet, kramarstvo, kramarski duh, dobičkarija. Srüntcrgettitbf, baž, mala vaga. trämergnt, baž, drobna roba, krama. Sriimcrbanbmerf, baž, f. Srämerei. Sriimerinnung, bie, kramarski ceh|. Srämerliimmcl, bet, kumin. S t (Ittt C t tlt C i ft C t, bet, kramarski starašina. Srämerpfunb, ber, mali funt. Sritnterfceie, bie, pravi kramar, dobičkar j triimtrttage, bie, štaeunarska vaga air tehtnica. Sramlaben, f. Srambube. Stammt, bie, f. trampe. Stämmellirfdje, bie, debela cepljenka. Stammen, v. n., mit ben flauen fragen, grebsti, razgrebati, praskati. SrammetSbaum, f. Sadjljoiber. Srammelžbogei, bet, (Turdus pilaris), velika brinovka, nad) Gutsm. smolnica, naiabne« Stältt«en, pravo seme je, pravi tič je, poln. znam te zeljice, da si kopriva. Staute, bie, pletva, mulatev. Srauteifen, ba«, noži. Stauten, »■ a., pleti, omuliti, muliti vinograde. Stautet, bet, plevec. St iiu t er, bet, zeleninar. Srituterajb&rntt, bet, odtisek zelišča na kamnu; Sul. zeljokamf. Sriiuterailful), bet, voda od kuhaniga zelišča, zeliša. Sriiuterarjnet, bie, zdravilo iz zelišč, želiš. Srauteraužpg, bet, rastlinski izleček. SrÖUtCtbab, ba«, kopelj od zdravilnih zelišč, želiš. Srünterboben, bet, sušivnica za zelišče. Sritltterbrot, ba«, kruh z dobrodišečimi zelišči, zeliši, na« V. zeljišna potica. Srnuterblt«, ba«, rastlinarske bukve, popis zeliše ali rastlin, rastlinopisje. šriilttetCr, bet, zeliščar, zelišar, f. 330t0' nifet. Stitltterfrau, bie, travarica. Stiiutcrbanbet, bet, kupčije z zelišči, zeliši, travarstvo. Sräuttrbänbter, bet, travar. Srüutert«, ba«, ščavje, šavje, cima, serb. nat-i. Sraut er t g, adj., zelnat, travnat. šrituterfamnter, bie, zeliščarnica, zeli-šarnica. Ställtetlüfe, bet, zeleni sir. Sräuterfenner, bet, rožar, travar, travo-znanec, f. SÖOtanifet. Sräutetfeuitettn, bie, rožarica, zelišča-rica, zelišarica. Srituterfenntnig, bie, Sunbe, znanje zel, travoznanstvo, zeloznanstvo, rastlinoznan-stvo; f. a. SDtanit. Sräutertebre, bie, f. SBotanit. Srituterluubige, bet, f. Srauterfemter. Sräutettur, bie, ozdravljanje z zelišči. SrÜUterlefe, bie, Sammlung, bira, nabira zelišč, želiš, trav, travarjenje. Sräutermanit, bet, travar. Srtinterraartt, Sräutcrmartt, ber, terg za zelenje, za kuho, zelnati terg. Kräutern, v. a., travariti, travo brati, fimuternle, bie, sekanje zelja, spravljanje zelja. KräUterreidj, baS, rastlinstvo, rastlinje, träuterreid), adj., zelovit, zeliščnat, ze- lišnat, travnat. Sräuterfädd»en, Kräutertiffen, bas, blazinica z zdravilnimi zelišči, zeliši. KrÜUterföft bet, zeliščni, zelišni sok, a. etwa zeliščevee, zeliševec. Kräuterfals, bas, sol iz zeliščniga pepela. StrautUJUifer, bas, »ont gefäuetten weifen Staut, zelnica. Krautmeiite, bie, zelnasta verba. Krautt»eil)e, bie, veliki šmaren. S r au t » n r ra, f. fttaulraupe. Kreatur, f. Kreatur. Kreiž, tet, (Cancer), rak; astron. rak; ŠteintrebS, koščak, košak; S3ad)ftebS , potočni rak, mehkož, nad) V. pravec; (Carcinoma), ®efd)Wür, rak; an Säumen, rak; in bet Sibel, oklep; fig. rak. Krebž= in 3|gn. rakov. Krebžartig, adj., kakor rak, raku podoben , rakovit, rakast, nad) Sul. račast. KrebŽauge, bas, rakovo oko, (bei Gutsm. račje oko, weldjeS jebodj aud) (Sntenaugen bebeuten fann). trebSbad), bet, nad) V. rakovnik. Krebsblume, f. KrebSpflanje. SrcbSbriilje, bie, rakova juha, župa. Krebž^en, bas, račič, rače. Krebfctn, v. n., imeti slast po rakih. Krebfen, v. n., rake loviti. SrebSfaug, bet, lov, lovija rakov. Krebžfanger, bet, f. KrebSfifdjer. SrebSfäule, f. KrebS. Kreb^fti^Et; bet, rakar. Krebžfrafig, f. Krebžartig. Krebžfreffer, bet, rakar. StrtbŽfuft, bet, rakova noga. Srebžgong, bet, rakov hod; ben Stebs« gattg gel)en, iti, kakor rak, nazaj, ritin-sko, rakovo pot iti, na staro kopito priti, pešati, na kup lesti, nad) itf. navzrit hoditi. Krebžgangtg, adj., nazadenf; bie @ad)e ift ttebSgätigig, ta reč gre rakovo pot; ftebsgängig madjett, f. SBereiteln. trcbSgemd), bet, duh po raku, serb. u. bihm. račina. Srebžgefthttiir, bas, rak; rakasta ugnjida. strebžbaft, Krebftdjt, f. Krebžartig. SrebSljamcn, bet, račiiof. ÄrebSbänbler, bet, rakar, (kdor rake prodaja). Srebžtrabbe, bie, polžasti rak. trebžtreiž, bet, povratnik t, raka. Srebžletn, f. Krebsen. SrebŽtCUdjten, baS, lovija rakov z lučjo. Srebžnafe, f. KrebSfdjalc. ŠrebSotter, bie, vidrica. trcbžpflaitje, bie, f. Samcnwenbe. Krantrnanae. 897 Krauterfainmtung, bie, zbirka trav, zelišč, želiš. KrauterftengeI,bet, zeliščno,zelišnosteblo. Kriiuteriuppe, bie, juha iz zelišč, želiš. Kriiutertabad, bet, tabak iz zelišč, želiš. Kritutertljee, ber, čaj iz zelišč, želiš. Kritulertranf, ber, pijača iz zelišč, zeli». Kritutermanje, bie, zelnata stenica. Kriiutertocib, f. Krauterfrau. Ktautertoein, ber, pelinovec, vino z zelišči, zeliši. Krautermiffenfiaft, f. Satani!. Krauteule, f. Krautmotte. Ktaulfaf, CaS, kad, čeber, beček (zazelje); f. a. fuloerfaft. Krautfaut, adj., pregnjit, trohnjen. Srautfelb, bas, zelnik. Krautfladc, bie, gosta ribška mreža. KrOUtgarten, bet, vert za zelenje in kuho, kuhinjski vert, zelnik. Krautgefiillt, adj., nabudlan z zeljem. Krautbadc, bie, sekalo, sekalce, okopova-nje zelja. K r a n t ti ii n f I i n g, bet, f. $lutl)anfling, gladjS* fint. Krant^aupi, baS, zelnata glava, zelna glava. Krautljobei, bet, noži, vi. Krautbolluniier, bet, habat, f. 2lttid|. Krautborn, f. ^uttierborn. Krautljuhn, f. ©bcdjfe. Krantig, adj., zelnat. Kriiuttg, bas, f. Kriiuterid), Uulraut. Krautjunier, ber, žlahtnik iz kmetov. Srauttammer, bie, zelnjak; f. a. $uibcr= fantmer. Kranttopf, bet, f.Kran^aupl, Summtopf. Krautlanb, bas, svet, tla za zelje dobre. Krautiein, bas, f. Krautdjen. Kriiutler, ber, f. Srautermann. Srtiutlerin, bie, f. Krauterfrau. Krautlerdic, bie, f. Saumlerd)e. Krauttijffel, ber, na ladijah, lopatica, s ktero se zajetna smodnik. Krautmiinndjcn, bas, strašilo. Krautmorit, f. Krautermarlt Krautmeffer, f. Srautfjobel. Krautmotte, bie, zelni metulj. Krautmiide, bie, zelni komar. Krauijjflanje, bie, sajenka, kapus, bohm. glavatica. Krautpftanjer, ber, kapusar. Krautranpe, bie, zelnata gosenica, poln. mszyca. Krautreidj, bas, f. Srituterreidi. Sraitlriibe, f. Srbriibe. Krautfaiat, bet, zelna salata. Krautfdinade, f. Krautmiide. Kraulftampfe, bie, Krautftbffer, ber, bas Sobi bamit tlein ju ftojfen, sekalce. Srautftanber, f. Krautfaf. Kraulftrunf, bet, storž, štor, kocen, (aud) serb.) Krailtftiid, bas, kos, leha zelja, zelnik. Krautoogci, bet, f. $aumlerd)e. Ktanitoanje, f. Hraittcraauje. 898 trebäreiß. treifelfoiet. ttebSteiß, adj., rakovit, (kjer je obilo rakov). trebžreufe, bie, rakova verša. tre Ii ž i d) oben, ber, f. trcbSgefßtnür. trcbg|d)alr, bie, rakova lupina. Srci Ž (d; et C, bie, ščipavnice, šipavnice, rakove klešče, kleše, škarje, bei Gutsin. ščipalke. šipalke. trcbgfßiiffel, bie, skleda rakov. trCbČffJillltC, bie, (Aranea caneroides), rakasti pajik. trebžftein, ber, rakov kamiček, f. trebž= auge. trcbšiiifjfie, bie, f. trebžbriitje. trcbžttaffer, baž, rakovniea. trcbžtt>eibd)eit, ba«, rakovka, naß M. ra-koviea. trebžiocibe, f. Saumtueibe. trebžioitrj, f. Sßlaitgemtiura. treßente, f. trießeiite. trebit, T- Srcbit, tre C lt, ber, hren; einen Äreett au« ftß maßen, šopiriti se. treibe, bit, kreda, krejda, (auß poln., serb., böhm.), russ. mel; mit boppelter Äreibe fßreibeit, preveč zaceniti, dvakrat raj-tati; bieÄreibe jeijrelt, na dolg živeti; in bie treibe geraßen, fommen, v dolg(e) zagaziti, zabresti, zadolžiti se. treibeformntion, bie, kredna tvorina, tvorba. treibe 111 Crgei, ber, kredasti lapor, treiben, v. a., okredati, s kredo namazati, kredati; aufreiben, okredati, zakredati, nakredati, pokredati. treibenartig, adj., kredast, kakor kreda, russ. melu podoben, treiben ci, ba«, pokredani kremen, treibenerbe, bie, perstena kreda, kredna perst, krednica. trcibcngcbirge, ba«, kredne gore. trcibcuglag, ba«, kredno steklo, treibcngrunb, bet, kredno dno, (prima-larjih). treibcugnhr, bie, tekoča kreda, trcibeniatj, ba«, kredna sol. treibcnfiiurc, f. Soblcnfdure. treiben ft ift, ber, kreda, kredica, s ktero se piše. treibentocif, adj., bel kakor kreda, t C C i b C n ä C i ß H Ii U g, bie, načert, naris s kredo, treibißt, adj., kredast. treib ig, adj., krednat; ftß freibig maßen, pobeliti se s kredo, treiž, ber, Sirfet, krog, okrog, obod, (altsl. obod, lt. obvod, fRittg, poln. obvvod, Um* frei«), kolobar; einen .frei« um 3emanb fßliefjen, obstopiti koga okoli in okoli; iit einen .frei« um 3etnanb fiellett, postaviti okoli koga, obstaviti koga; im Sreife figeit, sedeti v krogu, okoli; im greife fjerunt--getyen, hoditi okoli, v kroge iti; ftß im JČteife betitmbrefien, verteti se, sukati se okoli, v krog; e« bittet einen Jtrei«, dela krog, kolobar, okroglo je; ber flrei« Ulli ben šionb, f. Jpof; ®i«flriet, okrajna, oko- lišče, okoliše, (auß allsl.}, okolica (Umi gebitttg); Jirei« eine« Äronlanbe«, kresija, (oergl. ba« Poln. u. Böhm, kres, okres, altsl. okrest, circum), okrožje, kroat. žu-panija (Somitat); .Rrei« ber (Srbe, f. @rb= freiž; ba« liegt außer bem Ärei« meiner fßäfte, to ni mojiga opravila; ben Arei« feiner Senittniffe erweitern, umnožiti, razširiti svoje znanosti; im Jtreife munterer grcttnbe, v družbi veselih prijatlov. v sredi veselih prijatlov; ber Seßer geljt im Äreife berum, f. trcifcn; einen Jtrei« maßen, narediti kolobar; jirfellt, kolobariti, šestiliti; ftß int treife umbreljen, zaberniti se. trei$=, in3fggtl., okrogli, krožni, -off. kre- sijski, okrožni, treičnbgeorbnete, ber, kresijski poslanec, treignbfßnitt, ber, odsek kroga, kolobarja. treigabfßnittgroinfet, ber, ogel krož- niga odseka, treižamt, ba«, kresijska, okrožna gosposka. kresija. trcižamttnann, ber, kresijski, okrožni glavar. treižnmtž', in 3l>gn., kresijski, kresij- ske gosposke ali oblasti, treižantage, bie, kresijski davek, trejäarßib, f. treižfanjlei. trcižarjt, ber, kresijski zdravnik, trtižaužfdjnttt, ber, izsek kroga, trcižbnlin, bie, krožna pot. t r CiŽb e a lUte, ber, kresijski, okrožni urednik (uradnik), trcižbcitrag, ber, kresijski prilog, pri- klad. trcižbcreifung, bie, potovanje po okrogu, obhod kresije. treižbciocgung, bie, sukanje v krog, serb. kolovanje, f. ttCiSIttUf. treižbogen, ber, okrogli obok. treičbote, bet, kresijski sel ali glasnik, trcifßen, n., kričati, vriščati, vrišati; ba« foßenbe gett freifßet, razbeljena mast cvcrči; v. a., im gette braten, cvreti, creti, škerneti, škertniti, škertati. treifßcnb, adj., vriščeč, vrišeč, kričeč, ttCifßer, ber, vriščavec, vriščalo, kričalo, treiždjiutrg, ber, kresijski, okrožni rano-celnik. t reifß ftitn nte, bie, krič, vriščanje, vrišanje. treifel, ber, ein ©pieljeug bet hinter,ver-tavka, volk, brenčalo, brenček; ftß Wie ein treifel bretjett, kakor vertavka verteti se, sukati se, ben Äreifel treiben, volka, ver-tavko goniti; f. a. $rel)frantl)eit. treifelbotirer, ber, durgelj. treifeiförmig, adj.. vertavkast. treifelflee, f. trdufelflee. t reif ein, v. n., verteti ober vertiti se, sukati se, volka goniti, treifelfßnede, bie, naß Sul. sračica. t reif elf P i et, ba«, igra z volkam, (n. Pot. a. etwa z obodam. obročem, točico, z bren-čalam.) Sreifelioittb. Sreifeltoinb, ber, vertinec. Srtijen, v. «., im Sreife geljen, okoli iti, v krog(e) iti, hoditi, okoli obračati se, okoli verteti se, sukati se; ber 9$ogelfreifet in bet 8uft, ptič se suče, (vozi okoli), nad nami; ber Sedmer freifet, kozarec gre okoli, od pivca do pivca; baž Slitt freifet in ben Slbern, kri teče okoli po žilah; f. a. gitfU= lircn; »on bet 3eit, povračati se, icaidm. obiti, obhajati gojzd; v.r., verteti se; v. a., pookrožiti, okrožiti kaj, narediti kolobar; mont. zdrobiti, drobiti rudo. SreiŽfStmig, adj; krožin, kolobaren; rnnb okrogel. Sretčfijrmigiett, bie, krožnost, okro-glost. Sreižgang, btr, f. SreiSIouf. SretSgebiet, baž, okolija, obsežje kake kresije. Sreižgemcinbe, bie, kresijska občina. Srei3geti(bt, bas, okrožna, kresijska sod-nija. ®reižgcritf)tžrflt|, ber, svetdvavcc kre- sijske sodnije. Srtiž|aul)tmann, ber, okrožni, kresijski glavar, poglavar. Sreižfanjle t, bie, kresijska pisarnica, kan-celija. SteiŽfaffe, bie, okrožna, kresijska denarnica, kasa. SretSIauf, ber, obtok (meljt »on ffnffigen Sorpem) , obhod , kroženje, serb. kolanje ; f. a. Sirfulation, krožni tek, kolobarjenje. Srcižloufcttb, adj. kolobaren; f. a. fertO= bifdj. Sreižlintc, bie, čerta krožnica, obodnica. Steižling, f. 9lagelfdjtoamm. trcičmcffung, bte, krogomerje. 8reiSmniurj. Srtuabohle, bie, križna kavka. SreujbOrn, ber, (Rhamnus catharticus), kozje češnje, črešnje, draka, motuljeve jagode; bei ben ©cbloffern, (lt. Pot. etwa) križasto jedro (v ključavnici z votlim ključem). Srcujbombecre, f. Sreujbcerc. Sircnabornhola, ba«, les kozjih češenj. Srcitaen, v. n., mit bewaffneten @ gre V križ, križem les (K), poln. križevnica. Srenjifl_en, v. a., križati, na križ pribiti, pribijati, razpeti, razpenjati; fein gletfd) freujigen, f. Šafteien; f. r., fteh fteujigen, pokrižati, prekrižati, križati se; bet @e* freujigte, križanec. Sreujiger, bet, križavec. Sreitjigung, bie, križanje, razpetje na križ. Sreujtnfer, f. «peifäfer. Stenjtirche, bie, križna, v križ zidana cerkev. Srenjflnft, bie, poč ali poka na križ, po-prekel. Sreujtnodjen, f. Sreujbein. SreujfBflf, ber, bistra, umna glava. Srenjfrant, ba«,(Senecio), maselni grint; f. a. ©eberid). Srcu jfröte, bie, (Bufo calamita), smerdlja; f. a. tinte* Srcu j t ahm, adj., wegen fehmerjhaftct <5m.-pftnbititg, hrom v križi; al« förmliche iiS)> mttng, mertuden v križi. StCUjteine, bie, križni vajet, križem vajet. Sreujmal, bas, križna mera. Sreujntctfc, bie, (Parus ater). lannetti meife, gojzdna senica, podgojzdnica, mni-šiček. Srcnameiiet, ber, nakrižno dleto. Srcu j m Ott C, bie, neka vešča, veša. SrcujntltžfCt, ber, križna mišica. StreU3Uflgct, ber, žebelj ploščak, plošak. Srcuauaht, bie, križevati šiv. Srcujnerbc, ber, križna čutnica. Sreu3ncf|'ei, f. braunionrj. ffreujottet. SreujOttCt, bie, (Vipera Berne), pisani modras. Sten jjjnrtifcl, bte, kosec svetiga križa. Sreujpfinnje, f. Srcnjfrttui. SrtUJJJOffcfti, ber, križni sekac. Srcujpnnct, ber, et»a križališče, križališe (dveh čert). StCUJflUttlle, bie, (Medusa cruciata), križati klobuk. Sreujteid), baž, kraljestvo milosti. Šrcujrtcntcn, ber, križem remen (jermen). Srenjriffcr, ber, križar, nach F. križanik. Srtujfcfieibc, f. Srtnjbiobicr. Srcujf(pcnfel, ber, motaroga križnica. Srcu ji (piff, f. Srcitjcr. SrcitjfiInner, ber, neko kovaško kladvo. Sreujflhmčrj, ber, bolečina v križi, bole-nje križa. Srtnjfd)tttlbcl, ber, krumpež; fltinfdjnäb« liger, mali krumpež, prebrač, krivokljunec, krivonos, blask, grinec, (Loxia curvirostris); grofjfd)itab(iger, veliki krumpež, (Loxia py-tiopsittacus). Sreujfdinttt, ber, križni rez; eitlen Äreuj* fdjnitt tfjun, zarezati na križ, križem. Srcuj(d)rnultc, bie, nek vijak alivintapri puši. Sreujfdjnb, f. Sreujfnß. SttUjftbuIe, bie, nadloge, ki človeka uče. Sreujfpinne, bie, pajik s križem, pajik križnik. Sreujfprung, ber, Äteuj= nnb Cluerfpritnge machen, skakati sem ter tje. SrCUjftefl, ber, križnjakf, Srcujftein, bet, križev kamert. Sreujftid), bet, f. Srtujnnht. Sreujftotf, ber, križ (v oknu), palica s križem, križni rom*, (Pot.). Srenj tat), ber, križev dan, prošenj dan. Sreujtaiine, bie, smreka. SrtUjtl)nItr, ber, križavec, križastakrona. SrtHjtritOtr, bet, noseč, nosivec križa, križonosecf, križar, fig. ubogi terpin. Srcujtrngttin, bie, terpinka. Srcu JU Ut), bie, križanje. Srtnjunflöpunti, f. Sreujtmnct. Üfrcujbcrbanil, ber, križna poveza. Sreujbogel, ber, f. Srtujftbnnbcl. ftrtujutnnje, bie, križata stenica. SrtUJtDtg, ber, križem pot, razpotje, raz-cestje, (M. u. böhm.); in ber Jlird^e, križev pot. SttujtDtb, f- ^tcujfdjntcrj. Srcujtttcifc, adv.. križem, križema, na-skriž, navskriž, nakrižem, vse vprek; freitjs toetfe gefdjlageite £änbe, roke v dve gubi, v križ roke; bte güfje Iteujtoeife übereinanbet fd)lagen, križem djati, imeti. trtUJB)0(i)C, bie, križev teden. Sten jtturj, bie, (Senecio), badeljčec, šmarni križ; f. a. (Snjian. Stcujjei^tn, bfl«, znanje svetiga križa; jiatt ber Unterfdjrift, križec, podkrižanje; ' baž.Rreujjeicf)enbeifejsen, podkrižatise na kaj. treujjug, bet, Sreujfaljrt, križanska voj- SrietOetin. 901 ska, nad) Sul. križarska vojska; Gutsm. križna vojska, žold za sveto deželo. Sreujjiigei, f. Srcujleine. Sribbelfopf, bet, ein äReitftf), bet leidjt ju reijen iji, čmernik; f. SBrttUftfOpf. Sriitliclföpfiß, f. Siufitrnnftnb. SribbcHrnnfbeit, bie, (aumazi, gomoli, (mer-goli) od červov; ei fribbelt rnidj in ber 9lafe, po nosu me šegeta, serbi; ei fribbelt ibm ilt beiti Jtopfe, po glavi se mu verti; v. a. šegetati, f. a. Grabbeln, Süden. Srjbbclntiitfc, bte, Golobaška muha, naie* bet gefrodjeit, zopet se je priplazil, prikidal sem; fid) jit beti Slemteril frtedjen, doplaziti se do kake službe; auf bem Saudje frie= df)ett, po trebuhu lesti, laziti; über etUmi fried)ett, prelesti, prelaziti kaj; ei toitb b'U= friedjen, poleže tje. Sricchcubaunt, bet, krehel, ternoselj; cibora. Sricdjenb, adj., ležeč, lazijoč; ftiedjenbež Senebmcit, nizko, nevredno obnašanje; trie* d)ettbe ißfianje, pozemljuša, pritlikovka; trie; d)eitbe Xb'ete, laznina, golazen, lazečina; poln. piaz ; frted)cnb rennen, ščezeti. Sried)cntc, bie, (Anas crecca), mala raca, mali krehljec, reglica. Sritdjet, bet, prihuljenec, prilizovavec, sli— nec. Sriedjerbfe, bie, pritlični grah. Sriedjerei, bie, huljenje, prilizovanje, sli-njenje, nizkost. Srtedjerin, bie, prilizovavka, prihuljena, 902 Strfedjling. St rt erlitt g, f. Strieipe, Strietpbanm. Srtedjmiitfe, bie, lazijoči komar. Striecbfiiipt, bic, f. friedjeret. tliCfl, ber,vojska(eig. itnb pieu.bano® gebr. ■fiCCr), im Serb. u. Altai, rat, allst, au® branj, in attbern fla». STO. vojna; Kampf, boj; (i entjianb ein Krieg, vojska se je vnela, začela; Krieg führen, vojskovati se s kom; ft® jum Kriege rüftett, na vojsko se pripravljati, ravnati; eilt Sattb mit Krieg übergießen, vojsko začeti s kako deželo, z vojsko iti nad njo; iit ben Krieg jiepeit, na boj. v vojsko iti; bürgerlicher Krieg, domača vojska; ber fleiite Krieg, f. ©uerilla-frieg; Krieg ju SBaffer unb ju fetnbe, vojska na suhem in na morji; fig. prepir; toir Wollen bespalb feinen Krieg anfangen, zavolj tega se ne bomo sperli, serb. za-vadili; f. a. Siänttifcit, Streiten. Stiegen, v. n., Krieg führen, vojskovati se, bojevati se; prepirati se, klati se; v. a., ergreifen, befontmen, dobiti, dobivati, doseči, dosegati; beim Slrme Wegen, prijeti koga za roko; i® fattlt eS ui®t friegen , ne morem doseči, ne morem do njega; malt pat beit $ieb gefriegt, ulovili, ujeli so tatu; friege i® bi®, banu roep bir, če mi prideš v pest(i), gorje tebi; Sltft friegen, opomoči si, k sebi priti; ft® an bic Köpfe friegen, v lase si skočiti. S r i e g e it h / adj., vojskujoč. Sriegcr, ber, vojščak, vojšak, vojak; boj-nik, borivec, bojevavec. štricgerpaft, adj., vojašk. frtcgerpaug, bas, f. Siaferne. Sriegerifd), adj., vojašk, bojen, za vojsko vnet, v vojaških delih vajen, izurjen; f®lagfelig , pobojen, bojevaven; friegerif®eS illtfepett, junaška podoba, korenjaki viditi; friegerif®e Spaten, junaške dela. triegerntitßig, adj.. vojašk. Sricgerf®tngcn, adj.. v vojski ubit. Strjcgerftaiib, ber, vojaštvo. Srie g fertig, adj., na vojsko pripravljen, gotov. Srtcgfüprcitb, adj., vojskujoč, vojsko va-ven; ber friegfüprenbe Speil, vojskovavec. Strieggerüftet, f. Sriegfertig. Srieggeiibf, adj., boja, vojske vajen. irieggetoopnt, f. Sricggeiibt. Sriegž-- in äfggn. vojaški; vojskin, bojni. Sriegžnbet, ber, vojaško plemenstvo. Sriegžnnfuprer, ber, vojvoda, f. a. 3ln= fütjrer. triegäangelegenbeit, bic, vojskinareč, zadeva, ki se tiče vojske. friegžaitfialt, bie, priprava za vojsko; KriegSanjlatteu treffen, ravnati se, gotoviti se, pripravljati se na vojsko. Sriegžart, bie, način vojskovanja; vojskovanje. friegžnrtilel, ber, vojaški člen, sklep. Striegžauf gebot, bas, f rtegžaufruf, ber, poklic, sklic na vojsko. SriegSPaniunft, bie, vojaško stavstvo, zidavstvo, GriegSgepätf. StriegSbaumetfter, ber, vojaški stavni ali zidarki mojster. StriegSbebarf, bet, triegSbebürfniß, bas, potreba , potrebščina , potrebšina za vojsko. Sriegžbegebenpeii, bie, prigodba v vojski. Srtegčbefolbnttg, bie, plača v vojski. Sriegžbubne, bie, bojišče, bojiše. Striegčcnffe, bie, vojaška denarnica. StrtegŽCOltttttiffnr, ber, vojaški komisar. Siriegžcommiffarittt, bas, vojaško ko- misarstvo. Sriegžcoinmtffion, bie, vojaška komisija. Srtegžbarlcpen, bas, zajem ali posojilo za vojsko. tricgžbieilft, ber, vojaška služba, vojaščina, vojašina; KriegSbienjie nepmen, iti v vojsko. StriegSbrangfal, bas, nadloga vojske. Srieggentf®nbigung, bie, odškodba zavolj vojske, za vojsko. Srieg^eretgntß, bas, dogodba v vojski. Sriegžerfapren, adj., skušen, znajden v vojski. Striegšerf abrung, bie, izurjenost, sku-šenost v vojski, v rečeh vojske. SriegSerlläritltg, bie, napoved vojske, naznanilo vojske; bie KriegSerflärung erla|= fen, vojsko napovedati, napovedovati komu. Srieggeröffnung, bie, začetek vojske. StrtegSefpebttion, f. Jfelbpg. Striegžfncp, bas, vojaštvo; f. a. Stiegt lunft. Strtegäfatfel, bie, plamen vojske; vojska. friegšfatl, bet, im Kriegsfalle, ko bi vstala, se vnela vojska; auf alle Ktiegsfäüe ge» faßt fein, pripravljen na vse, kar se utegne v vojski prigoditi. Striegšfeuer, f riegčflamme, f. Sriegžfaiet. triegč flotte, bie, bojno ladijevje ali bro-dovje; vojaške ladije. Srtegžfrennb, ber, prijatel vojske; zaveznik v vojski. tliegžfrop, adj., vojske vesel. StiegSfuß, ber, stan ali merilo vojske; priprava za vojsko; bas Jpeet auf ben Kriegs* fuß fepen, uravnati vojake, armado za vojsko, djati jo na merilo ali pripravo vojske. Srtegšgebroucp, ber, šega, navada ob vojski, poraba v vojski. SrtegSgebüpr, bie, plača ob vojski. Striegžgefobrte, bet, tovarš v vojski, sobojnik; zaveznik v vojski. Srtcgžfgefangene, ber, v vojski vjeti, vjetnik, zajetnik; jum Kriegsgefangenen ma* ®en, zajeti, vjeti v vojski. triegSgefungenftpaft, bie, vjetje v vojski, sužnost. Striegčgeift, ber, f. Sampfluft. Sriegžgeleit, baS, spremstvo v vojski. StriegSgenoß, bet, f. Srtegžgefoprie. Sriegžgepiitf, bas, (Bagage), roba za vojsko potrebna. ftrtcgSgeratl). &rieg$geratlj, ba«,RriegSgeratbfdiaft, bie, priprava, orodje za vojsko, vojaška sprava. SrtegŠgerid)!, ba«, vojaška sodnija; vojaška sodba. .trtegSgefang, ber, vojaška, bojna, junaška pesem; petje od junaških, vojaških del. .friegžgefdjtlflte, bie, zgodba, zgodovina kake vojske; popisovanje vojsk. Sriegžgtlitti, ba«, vojaška, junaška sreča. Stiegšgcidjofi, ba«, strelilo. Sricgžgefirct, ba«, bojni krič, bojno kričanje, vpitje. Sriegggcfd)U>a&er, ba«, oddelek voja- škiga ladijevja. Sricgggefcllc, ber, tovariš v vojski, ftriegžgcfcp, ba«, vojaška postava, triegžgetofc, Sriegžgtiiimel, ba«, hruš, hrum. vriš vojske, ob vojski, ttiegžgcmalt, bie, oblast v vojski; voj- vodova oblast. SrttgSgtffliipI, ba«, bojna gnječa, stiska; vrenje v vojski. triegSgliitf, f. tricgžgefd)id. SriegSgOtt, ber, bog vojske, bojev, (pri Rimlj.) ft ri tgž tiaf Clt, ber, pristan za vojaške ladije. Srtcgžljanbti, pl. prepiri, naključbe v kaki vojski. ®ritg3bnnb»erf, ba«,vojaštvo,vojaščina, vojašina. Šricgiboufcn, ber, vojaška derhal. truma, trop, kerdelo vojakov. Sttegžbcet, ba«, vojska, armada. Stttgžbtlb, ber, junak, vitez, f. §clb. Stttgžbtlfe, bie, pomoč v vojski; vojaška pomoč. StitgŽjabt, ba«, leto vojske, v kaki vojski. Sriegžfamttab, f. StiegžgefcII. Sticgžianjelet, bie, vojaška pisarnica, kaneelija. Sricgšfaffe, bie, f. SritgScaffe. ttftgžfette, bie, vojaški kordon», vojaška zapertija na mejah. Sttegžflctb, ba«, vojaška obleka. 9titgž!ttcd)t, ber, prosti vojak, bei Gutsm. žolnir (autp poln.). ihttgSiontmiffar, f. SriegScomituffatr. ftitgžlontmtffion, bie, f. tricgžcom« miffion. Sticgžfoftcn, pl. stroški vojske. Srtegčiltttbc, bie, (£n!til), vojskoznan- stvo. Stitgliunbtg, adj., zveden, znajden v vojski. Sltegžiltnft, bie, umno vojskovanje, nauk od vojskovanja; f. a. ©trnttgiC. tricgžiiinftler, ber, vojskoznanec; f. a. laftifer. firiegžlnrm, ber, hrum. hrup vojske. StiegŽIaft, bie, nalog, davek zavolj vojske. Sticgžlauftc, pl., časi vojske. Stitgžlebtn, ta«, življenje v, ob vojski. Striegžleiltt, pl-, vojščaki, vojšaki, vojaki. Šticgžlteb, ta«, bojna pesem. Stie^fttttfft. 903 Sticg3Iift, bie, zvijitča ali lest v vojski, vojaška zvitost. SritgŽliftC, bie, imenik vojakov, soldatov. ŠtitgŽlllft, bie, bojoželjnost, hrepenenje po vojski. fiticgžlltftig, adj., bojožcljin, hrepeneč po vojski. Stiegžiuad)i, bie, vojaška moč, deržava močna glede na vojaštvo; vojska. triegSmanicr, f. tricgžatt. SriegSntanit, ter, vojščak, vojšak, vojak. Sriegžmnnnfdiaft, bie, vojska, vojšaki. tricgžmarint, tie, vojaško mornarstvo; f. a. gtttggjlottt. Sriegžminiftcr, oer, minister vojaštva, vojaških reči. 11 i t g 3 m i n i ft 11 i II nt, ba«, min isterstvo (mi-nisterij) vojaških reči. Sčricgžlioti;, bie, sila, reva, nadloga, stiska v vojski, zavolj vojske. SriegSobcrftcr, f. Siiifiibrer. StiegŽOpetaiiOH, bie, delo, početje v vojski. vojskovanje. Sticgžorblinng, bie, bojni red. tricgžpflidjt, bie, dolžnost vojaške službe. Šriegžpflid)ti'g, adj.. podveržen dolžnosti vojaške službe. Sticg§i)lnp, bet, mala terdnjava. Sricgžtfllb, bet, eiu Soflegium, vojaški zbor; 93etatbfcf?lagung, posvetovanje zastran vojske; eine $erfon, vojaški svetnik, sve-tovavec. Sricg§rctbt, ba«, vojaško pravo, pravstvo, vojaške postave; ein (Seric^t, f. SticgŽ= gcridit. Stiegžteiilii, ado., po vojaških postavah, od vojaške sodnije. Rtiegžregcl, bie, pravilo vojskovanja. Sriegžridjter, bet, vojaški sodnik. ittriegšro P, ba«, vojaški, bojni konj. Sricg^rotte, tie, truma, trop vojakov. StitgŽtnf, ter, poklic na vojsko. Sricgžmbnt, ber, junaška, vojaška slava. Srtegžtiiftnng, bie, pripravljanje na vojsko, priprava za vojsko. Stitgžfaii, adj., vojske sit, kdor se je naveličal vojske. Sritgžfdiaben, ber, škoda po vojski narejena. Sttegžfdiar, bie, vojaška truma. Strieg3fd)auplap, ber, bojišče, bojiše. StiegSfdjiff, ta«, bojna, vojaška barka ali ladija. Sriegžfdjifftiogel, ber, nenasit ladijarj. Sticge!fd)ulb, bie, vojskin dolg, dolg zavolj, od vojske. Stiegžftbllle, bie, vojaška šola. Rritgšfolb, ber, vojna plača, plača ob vojski. Rtiegdfpiel, ba«, junaška igra, vojska. SticgŽftani, bet, vojaška deržava. Stiegžftanb, ber, vojaščina, vojašina, sol-daščina, soldašina, vojaški stan, vojaštvo. Rritg Žfttuet, bie, bojnina, davek za vojsko. Stiegžfirnffe, bie, vojaška cesta. 904 ttieg?iW« SlitflStittt, bie, junaško, viteško delo, junaštvo. Srteg3iibung, bie, vaja za vojsko, vadba vojske. * Srtcnžuttfflll, bet, nezgoda, nesreča v vojski. StteflSttcrfaffttltg, bie, vojaška uredba, uravnava. griegštoerbeeriiltfl, bie, pokončevanje, razdevanje v vojski. triegSberftanbtg, f. triegšfunbig. Šrtegžttcrffialtltg, bie, vojaška uprava, triegžbogel, f. ®eibeni«uranj. ŠrtegSDOlI, ba«, vojščaki, vojšaki, vojska. Sriegžnorratb, ber, zaloga za vojsko. ŠricgžttaffC, bie, bojno orožje, triegltoagen, bet, vojaški vozovi, triegčtoefen, ba«, vojaštvo, vojaščina, vojašina, vojaške zadeve, reči. triegŽtoiffenf«aft, bie, vojaško znan-stvo, vojskoznanstvo-f-, nauk od umniga vojskovanja. Sneg§tt>lttb, bie, divjanje, zdivjanost v vojski. griegžjflblaittt, ba6, vojaška izplačevav-nica. Sricgžjctt, bie, čas vojske; jut .Rrieg«; jeit, ob času vojske, ob vojski. SriegŽjClt, ba0, vojaški šotor. SriegŽJltilt, bie, vojaški red in strah, tri cg 8 JU g, bet, vojska; f. a. gelbjug. Sriegčjulage, bie, priklad ob času vojske, doplaček ob vojski. Srtegžjuftanb, bet, stan vojske, vojska. SriegSjmang, ber, vojna sila. Srietente, bie, f. trie«ente. trillen, f. ©ieben. Srttttnteu, t>. a.. fanft fitjellt, šegetati; v. i., e« ftiutmt mi« im £alfe, v gerlu me serbi. Stintfle, bie, nskok sukna; ba« Sit« iji in bet Šrinipe, sukno se moči, je bilo zmo-čeno, da se uskoči. S tint p en, v. n., uskočiti se, skerčiti se, kerčiti se, stisniti se, stiskati se; v. a., sUkno močiti, trtmpfrei, adj., sukno, ki se ne kerči, neuskočno. tringel, bet unb bie, f. treič, Diing. S r in gen, bet, .ftopffrans, svitek. trinne, bie, žleb, žlebek, škerba, poklina, pokotina v ponvih. trinfe, f. '9t$e. Sripfung, bie, stoječi zapah. Srtflfle, bie, jasli; Stog, žleb, korito; im SBafjerbaue, ograda, pregrada; gte«tjaun, plot; eine .Srippe f«tagen, podplotiti, graditi. S r ifl pen, v. a., ograditi, graditi. Srifllpenbeiften, ta«, grizenje jasli, jasel. SriflJpenbetier, ber, f. tofljjer; konj, ki jasli grize, (na« V. žlebak ?j, russ. grizun. ®riflflcn!ne«t, ber, hlapec, ki protje za ograde seka. triptienreiter, bet, ubogi žlahtnik. Srtflflenfteiger, bet, konj, ki s prednjima nogama v jasli sili, Sronba«. tribper, bet, bie 3«fammet, (Emberiza cia), mali sternad, vizbec(?), broljicaf?). tribblein, ba«, jaslice, trijplplobn, bet, oplotnina, gradnina. Srife, triftž, bie, bet @ntf«eibung«punet, befonber« in flranfbeiten, prekret, prebesica, prekuc bolezni, poln. kriza; nevarnost. Ertäflelbotj, ba«, diljica, krišpavecf. Sriöfleüraut, ba«, (Thlaspi), kobulica. šrtžbeln, v. a., krišpati. triftnll, bet, f. Srt)itntl. triterium, ba«, sodilo; f. a. tennjet«en. ttttiUŽmUŽ, bet, pretresovavnost, kriti-cizem. Srittcitnt, bie, razsodnost, kritičnost, tritit, bie, presoja, razsodba, razsoja, pretres, rešetanje , kritika, šrtiiinftee, ber, pretresač, pretresun. Sritifer, ber, razsojevavec, presodnik, pre-tresovavec. tritif«, adj., razsoden, presoden, kritičen; entf«eibenb, odločin, odločiven; gefäbtli«, nevaren. trttif ire U, v. a., presoditi, presojati, pretresati, rešetati, russ. kritikovat. trütelei, bie, rešetanje, pretresarjenje, pre-sojarjenje. tritteln, v. a., rešetati, pretresariti, pre-sojariti, vse grajati. trittler, f. trititofter- trittli«, f. trictli«. tri^elei, bie, čečkanje, čečkarija; f. a. ©ctri^el. tri^eltg, adj., čečkarsk, kacav, škripav. tri^ein, v. n. u. a., škertati (K), kavke delati, čečkati, čerčkati; »on bet ©«reifes feber, škripati, škrabati. tri^!en, f. trajen. t etiler, ber, škertalo, škertavec, čečka-vec, čerčkavec, škripavec. trobč, bet, f. friebž. trot!, f. SBitte. t r O d i g, adj., gloten, ftoefige« ®etteibe, glotno žito, glota, glotina. t robe, bet, bet fta»if«e Saturn, Krodo, Iiert. trofobill, ba«, (Lacerta crocodillus), krokodil (in adelt fla». ÜR.); Jtrofobift«tbranen, mačkine, goljufive, hinavske solze; SBeiber-«täuen ftnb Srofobi((«tbtanen, ženski jok pa mačkine solze, troionföure, bie, krokonova kislina, trollen, v.u., čivkati; bet Sitfbabn trottet, škarjevec čivka; f. a. ©leiten; v. a., ßrüfien, popariti, opariti, obariti, pariti, trotlerbfe, bie, poparjeni grah. t rollt ti te, f. gelblilie. t r ol j en, (»om Sirfbabn), f. trollen. Sronantt, ba«, kronin ured. tronbeamte, bet, kronin urednik. Sronbemerber, bet. iskavec krone, kdor se poganja za krono, tronblntt, ba«, latica. tronbobrer, ber, rudarski sveder. trbn«en, ba«, kronica. tronbn«, ba«, kronasta streha, Srone. Stroit t, bie, krona (in allen fla». ©}.); et toirb jut Jttone gelangen, kraljeval bo, ce-sarjeval bo, vzdignil se bo, prišel bo na prestol; bie Srone eine« Saunte«, verh, koš (T.), glava, oberša; ein Saunt mit einet fdjönen ,(frone, košato, verhovato drevo; Stanj, venec; »on Slumett unb ©eloächfen, f. sölntncnlrone; am 3ahne, glava; am£uf unb Stauen, svitek, venec; Sinem bie Stone auffegen, pred vsimi čislati koga; f. a. Krönen; ba« fefct feinen Saaten bie Stone auf, to poveličuje njegove dela čez vse, to jim dostavlja naj večji čast; er hal eltoa« in bet Stone, vinjen je; e« flieg iljm in bie Srone, v glavo, v lase mu je šlo, ima ga pod klobukam; toer toeijj, toa« et ilt bet Srone hat, kdo ve, kaj mu je, kaj ga tišči, tiši; fid) bet Srone bemöd)tigen, polastiti se krone, vlade, prestola; Sinen bet Srone berauben, razkronati koga; b. i. tet be« Sönig« , dohodki, premoženje, posestva kronske; al« Steidj, cesarstvo, kraljestvo; eine äRünje, krona; bie Srone bet grauen, perva, naj izverstniši med ženami. Sroneintiinfte, pl-, dohodki krone. Sroneiien, bas, železo s krono (naj boljši). firö udu, v. a., okresati kamen (na debelo). Srönen, v. a., kronati; mit einem Stanje, ovenčati, venčati; gefrönter ®id)ter, ovenčan pevec, (ki je prejel darilo); ein ge* frönte« ^jaupt, kronana glava, vladar; ba« ®lücf fröne bein Sorfjaben mit gutem @r* fofge, Bog daj srečo in vspeh tvojimu početju. Sronenonentone, bie, kronasti pijučnik ali palčnik. Srontnurtig, adj., kronast. Sroneniein, ba«, venčna kost (Dr. Bl.). Sronen&lcd), ba«, pich s krono. Kronenblume, bie, venčasti cvet. Kronenerbfe, f. Kronerbfe. Sronenfortfuh, ber, kronasti podaljšek. Sronengefdittlür, ba«, ugnjida na kopitnem vencu ali svitku. Sronenfloib, ba«, kronsko zlato. SrOnenlOS, adj., brez krone. Kroitenranb, ber, kronasti rob. Kronenraub, f. itfurpation. Sronenräuficr, f. ilfurpator. Kronenfpeije, bie, košuljica. Sroneuftcucr, bie, kronski davek. Srouentaube, f. Krontaube. Sronenlbaler, f. Kronthaler. Sronenträq er, ber, kronana glava, ven-čanec, ovenčana glava, vladar. Sro neu tritt, bet, (eine £uffranfheit bei S^ferben), nastop na kopitni svitek. Sronerbc, ber, vladarjev naslednik, dednik krone. tronerbft, bie, germasti grah. Sronfelbherr, ber, (Conetable), kronski vojvoda. Sronf letfth, f. 3u>erdjfen. Srongehör ti, ba«, jelenova krona. SrongtaS, ba«, belo, čisto steklo. Kropfig. 905 Krongotb, f. Kroncngotb. Sro Hfl Ut, ba«, kronino blago, posestvo, dobro. Sroniieer, ba«, deržavina vojska. Sronhirfdl, ber, kronasti jelen. Sronhiiter, ber, čuvaj, varh krone. Sronlttltb, ba«, kronovina. KronI eudit er, ber, lestenec (3. Sr.); f. a. Strmlcudjter. Kronprätenbent, f. ^rötenbent. Sro npr inj, bet, faiferlicher Sronprittj, ce-sarjevič naslednik; fčntgttc^er Sronprinj, kraljevič naslednik, U. f. f., f. a. Kron* erbe. Sronprinjeffin, bie,_ faiferliche, föntglt^e, cesarjevičina, kraljevičina naslednica. Sronrob, ba«, preslično kolo; f. a. Sontnt= rab. Sronraben, ber, kokalj. SronSbcere, f. $rei(elbeere. Sronftbattntcifier, ber, zakladnik krone. froni im Sllter, v starih letih se herbet začenja kriviti, kljuöiti, ger-biti, na kup lesti; »ont glltfe, viti se, vijugati se, kriviti se. Sriitttmer, ber, zvijavec, krivivec; Stüm* mer be« Sogen«, f. SBogenfdjiib. Stummfut, bet, sveder, švedrin, krivono-žec. Srumntfiiftig, adj., f. Srummbcinig. Srutnmgtfflfi, baž, trebuhata posoda, vam- pasta posoda. Srummgebörni, adj., krivorog. Stummgtilnui, adj., krivih parkljev. Stummgcftbuitbeii, adj., krivokljun. Stummbalš, bet, krivi vrat, krivovrati človek. Stummbauc, bie, ladijarska tesla. fitummliolj, baž, frummgewaamm, f. SBofift. Sugelfptnne, f. trcujfhinne. Sugclftein, tet, obläk (in Snnerftain). Sugeltbttr, baS, nad) beut Russ. obliča-sta krožila. Sugelnng, f. SBoflolage. SugellOtigen, ber, voz s kuglami. Sngeltoabl, f. SMotagc. 8ugcltt)inlel, bet, Itad) V. okroglati vogel, oblični vogel. Sugclmurnt, f. Sugeltbier. Sugeljaugc, bie, Sugeljieber, ber, maček, nad) V. brišar(?), (nad) Alič) brižel (T). Sugeljirfel, f. Sugelfdinttt. Suh, bie, krava, dim. Sühlen, kravica; Äüf)e galten, krave imeti, rediti; tm Oejlerr. auch krave pasti; eine elenbe .Suh, kravišče, kravše, gavra; eine ungeflotptnenbigetn, revščina, revšina, reva, potreba, siroščina, sirošina, ailtp jedinščina, jedinšina; poper ©rab be« ©ramme« , velika skerb, žalost, skomlanje, ujedanje; Jputtger unb Kummet leiben, revo prodajati, revno živeti; jebet pat feinen Kummer, vsak ima svojo težavo, svoj tern , svoj križ; ntad)eit ©ie itd) bat« übet feinen Kummer, to naj vas prav nič ne skerbi, ne bojte se zavolj tega; j ur. f. Söefdjlag, Slrreft; autp für ©cpnttbaufen, . ©tputt, f. biefe; m Kummet legen, razdjati, pokončati (mesto); et entpfanb Kummet batübet, to ga je peklo, grizlo, jedlo. ®ummeranilt|, ba«, žalostni obraz. Rümmer er, f. Sjecut. Rum mer frei, adj., f. Rummerlož. Rumntergefiipl, ba«, otožnost. Rummerpaft, adj., otožin, žalosten. Ruinmcrfranf, adj., od prevelicih skerbi bolan. Rüntnterlidj, adj. u. adv., (»on Kummer), sirošen, siromašen, reven, potreben, otožin ; fidj fünuttetlid) Hapten, revno, siromašno živeti. revo prodajati, stradati; ftd) fütttmet« tid) bepetfen, težko shajati; (für Kaum), ko- 912 fiimmetltng. maj, težko da—; bie« wirb fümttterit« ge* fd^e^en fönnen, težko da bi se to zgodilo. Siimmerling, f. (Surfe. Siimmcritngáfraut, f. Sitte. .tu m m er lož, adj. u. adv., freí »om Sum; mer, u. alt« fotglo«, neskerben, brezskerbi, brez težave, lahko. Suiuracrloitgfetl, bie, brezskerbnost. S umm er mi ene, bie, žalostni pogled. Summern, f. SBcfc^lng (mit Sef«lag be; legen). Sümmern, v. n., i. lt. r., skerbeti; e« flimmert mi«, skerbi me; na skerbi mi je; ft« fümmetn, ©tam empfinben, žalostiti se, skomlati, ujedati se; fi« fiimmetn, Sorge empfitiben, skerbeti za kaj, poganjati se za kaj; er irntb jt« tto« ju Sobe fümmprn, skopernel bo še; toa« fümmert mi« ba«? kaj je meni zato? kaj je meni to mar? er fümmert jt« um ni«t«, nič(esa) mu ni mar, za nič ne mara, za nič se ne meni (zmeni), ne peča, ne zmersi se za; f. a. Slngeljen; e« fümntert ft« ber ®ucfttcf um «n, mara zanj kolikor vrana za brodnika. Siimmernil, bie, f. Summer. Summeri«>oer, adj., ves v skerbeh. Summertag, ber, žalostni dan. SummerBOll, adj., žalosten, reven, poln žalosti, skerbi; ves v skerbeh. Summet, ba«, Sumt, ham, na« M. homot (poln. ohomato, böhm. ehomaut, jebo« altsl. homut), komat; klobasa. Summetbetfe, bie, streha (homotova). Sumntetborn, baé, kleštra, poln. homo-tovi rogi. Suntmettapbe, f. Sumntctbecfe. Summettette, bie, homotov lanec. Snmntfarren, ber, šajterga*, kinkež. Sumflan, Sumfle, f. @enof. Sumflf, ber, in bie Selle eingef«nittene ®e; ttiebfiöcfe, tla« V. navaka (naviaka?); au« .Stümpen, eine tiefe ©teile im S'11^ kernica, tomun, globina; ein Stapf für ©«leifjleine, oselnik, vodir; ein tiefes @efüf), čaša ali skleda globoka; am SBajferrabe, korec. Sumft, f. tomft. Suni), Sunbbar, adj., znan, razglašen, očiten; fltllb «uit, ma«en, na znanje dati, dajati, oznaniti, oznanjati, oznanovati, naznaniti, naznanjati, naznanovati, razznaniti; funb unb ju loijfen fei biemit, znano bodi, daje se na znanje; funb, futtbbat toerben, zvediti se, razglasiti, razglašati, razgla-sovati se, razsloveti se, razznaniti se; bie @a«e ijt tttit ni«t funb, to mi ni znano, tega ne vem. Suttbliar, f. šuttb. Sunbbnrteit, bie, znanost. Sunbbarlt«, f. Sunb. Sltnbe, bet, znanec; bie, znanka (Suitbin), bei ben Saufleuten, kupovavec, kupec, je-mavec, odjemnik, naročnik; bie, kupovavka; jemavka; bei ®afll»it«en, pivec; bie, pivka, biefer ©«ujlet bat »iele Sitnben, ta čevljar dela za mnogo ljudi; i« bin fein Sttnbe, on Siinftig. mi (za me) dela; itt Sejug auf einen Sanft mami, jemljem, kupujem od njega. SuttbC, bie, Sennttlip, znanje, znanost; 9la«; ri«t, poročilo, naznanilo, glas, novica, kaj noviga; et bringt mit Sunbe »on meinem @ot)ne, prinese mi kako poročilo, pove mi kaj od mojiga sina ; Sunbe »on elt»a« baben, vediti od česa; jte fn«en, pozvedavati, iz-vedavatikaj; =funbe, inšf&gu., -znanstvo, j. 93. ©tetnfunbe, zvezdoznanstvo. Suubelož, adj., brez znanja, tuj. Sunben, v. n., znan biti, slišati se; e« funbete f«on gejletn, daß —, že včeraj je bil glas, se je slišaio, da —; funben, bei Xbieten an« ben 3äbnen ba« 9111er etfennen, po zobeh spoznavati starost živine. Siinben, f. Sertiinben. Siinber, bet, f. SBerfiinber. S ¡in ber in, f. Söerfiinbigerin. šuttbtg, adj., znajoč, vedoč; alter Sßege funbiß feilt, vse poti znati, za vse steze vediti; mehrerer @pra«en funbig, ki zna več jezikov; eiltet @a«e funbig fein, kako reo znati, znajden, zveden, izurjen, izučen biti v čem. Sunbige, ber, zvedenec; ;funbige, inBifcgn., -znanec (ftatt znavec), 3. 58. tet fangen* funbige, rastlinoznanec. Siinbig, Siinbli«, f. Sunb; altfünbig, od nekdaj znan. Sitnbigen, f. äkriiinbeu, 2luffünben. S Uit bul a «It lig, bie, oznanilo, naznanilo, oglas, razglas; f. a. SBefanntmti«ung. Sitnbmann, f. Sunbe. Sunbf«aft, bie, Sefaiintf«aft u. f.f., znanje, poznanje, znanost, glas, poročilo; f. a. Sunbe, bie; im £anbel unb bei ¿anbtner; fern, f. Sunbe, bet; ein 3engni§ eine« 2»ei= jlet«, spričba, spričevalo (mojstersko); in Slinbf«aft fonimen, znanje dobiti pri ljudeh; etoerlot feine Sunbf«aft, ljudje so ga opustili; jt« aufSunbf«aftlegen,Sunbf«aft ein jieben, soznaniti se s čem, soznanovati se s čem, pozvediti, pozvedovati, izzvedavati kaj, popraševati zastran česa; auf Sunbf«aft au«geben, ogledovati kaj, (na« bem Böhm. u. Poln. iti na zvede); aufSunbf«aft au«; f«icfen, poslati ogledavat, pozvedavat, (kaj sovražnik počenja); f. a. ¡Recoguočciren; Sltnbf«aft »on ettta« geben, kaj naznaniti, naznanovati, povedati, poročiti, poročati, poročevati kaj. Sunbf«aften, v. a., ogledovati, razgledovati, pozvedovati; f. a. 2lužfunbf«aften, Diecogtiožciren. Snnb(«after, bet, ogledec, oglednik, po-zvedovavec; ©pion, ogleduh. Sunbf«nfterin, bie, ogtedovavka, pozve-dovavka. Sunb{«aitSamt, ba«, f.siužfunftžburean. Sunbf«aftung, bie, ogledovanje, pozve-dovanje. Snnft, bie, f. Slutunft, Slbbent. Sunftfeft, f. Slbbentfeft. Siinftig, adj., prihodenj , russ. buduščij; fiinftige äßo«e, drugi teden; fünftige @e-- flüitftfßito. fd^Ied^ter, prihodnji, nastopni rodovi, za nami; bas künftige, f. Künftighin; bas füuftige Seben, življenje po smerti. Künftighin, ad»., posihmal, odsih dob, (n. V. pozdaj), prihodnjič, od zdaj naprej, odslej, v prihodnje; id) »erbe es fiinftighin thun, aud), to bom drugo pot storil. KUnftigfcii, bie, prihodnjost. Kunftmodie, f. Slbbentmociie. Knnftjcit, f. atböentjeit. Kunigunbfraut, f. Kletfenlraut. Kun tel, bie, bet ©pinntocfen, Worauf bet gladjS gewicfelt wirb, koželj, presliea; bet gewiefelte glachS, bet 9tocfeit, kodelja, »om Weifen glachS, pražnja kodelja; in bie Sun* tel gehen, na prejo iti, hoditi; fig. ženski spol, f. KunfelabtI. Knnieiabel, bet, žlahtnost po presliei, po tenki kervi. Kunfetlehen, bet, preslični, ženski fevdf. Kuilft, bie, fčrperlithe Jttaft, j. 33. feine .Runft an einem Singe beWeifen, svojo moč pokazati, skušati; ein äBerf bet Jfutljl,človeško delo (in ne natorno); (ars) , subj. umetnost, obj. umetnija; nad) V. a. znanje, znamba; Gutsm. umetalnost, (»iell. bejfet nach bem Altsl. umetelnost); poln. umie-jetnosc, böhm. umeni (umenje), umelost, russ. hudožestvo, iskusstvo; gertigfeit, ročnost, izurjenost; bie jtunjl beftjjen, znati kaj; mit »telet Šunfl, prav umetno, ume-talno {altsl. umetel'n, intelligens), jako umetno; bie fdjwarje Snnfl, f. Schmarjfunft; baS ift feine Suitft, to zna vsakdo, tega se ni treba učiti; in Sffcgn. al« ©runbwort wirb es int ©loo. häufig burd) ©uffire et* fefct, }. 33. Uhrmachetfunji, urarstvo; 3äget= fünft, lovstvo, ©artenfunfl, vertnarstvo, umno vertnarjenje; ©chreibfunjl, pisanje; äÄafjler--funfl, malarija; bie freien Šunjle, svobodne žlahtne umetnije; bie frönen Sünfle, lepe, veselivneumetnije; Mti jle ttnb 2Biffenftfjaften, umetnosti in znanstva (vede); bie.Runftgeht nach ffirot, umetnost strada, t. j. umetniki stradajo, niso čislani; f. a. SBcrfchlngenheit, SRanfe; ^eilfunbe, zdraviloznanstvo; funfl, ročnost, zvedenost v ozdravljanji. fiUUftflbel, bet, žlahtnost po umetnii. Sunftarbeit, bie, umetno delo; umetalni (»ieff. beff. umetelni, n. Pot. umetavni) izdelek. Sunftanluge, f. Sinlage. Snnftarbcitcr, bet, umetni, umetelni delavec. Sunftanžbruif, bet, etwa zaznamka, umet-nijska beseda, tehnična besedi; bie 33ergj leute h®ben eigene ÄunjtauSbrücfe, rudarji imajo svoje posebne besede. tlinftaužfielluug, bie, umetnijska razstava. Sunftbuu, bet, umetna sostava. Sunftbeflifftn, adj., kdor se kako umetnijo uči. Snnftbcgeifterung, bie, vnetost, gorečnost za umetnost. Sunitbereitungžlehte, f. 3,'edjnologie. Kunftgchoij. 913 Kunfihetuf, bet, nagnjenje, glava, priklad-nost za kako umetnost. Kunftberiihmt, adj., v umetnosti slaven. SunitiiefdjreiDung, f. £ed|ttologie. Kunftbetriefifam, adj., oberten. Sunftbettielifamfeit, bie, (3nbuflrie), o- bertnost, marljivost. Kunftbilb, ta«, umetna podoba. Kunftbilbung, bie, omika, znajdenost v umetnostih. Knnftbli^, bet, narejeni blisk. KunfliLte^Ster, bet,umetni, umetalni «tru-gar. Kunfteifer, bet, gorečnost, vnetje za kako umetnost. Kiinftelei, bie, natančno in premarljivo izdelovanje, nach V. uinetvanje; nad) BI. umet-novanjej-; preumetno delo. Kiinfteln, v. a., umovati, umetovati nad čim, prenatanko in marljivo pečkati in izdelovati, pregnano umetovati in modrovati nad čem, predolgo in marljivo se pečati s kakim delam, umetni čariti; ju gefunfielt, pregnan, presiljen; an einet Ul)r fo lange fun* fleln biS fte flehett bleibt, uro tako dolgo popravljati, da ni za nič več; gefuitflelte ©ehon= heit, umetno narejena, napravljena lepota. Kunftetfuhreu, adj., v kaki umetnii izurjen, zveden, znajden, zvedenee. Kunfterf uhrenheit, bie, zvedenost. Kunfterf aijrung, bie, skušnja v kaki umetnii, Kunfterfinber, bet, znajdnik kake umetnosti. Kunfterfinbnug, bie, znajdba umetnosti; umetna znajdba. Sunfterjeugnift, bas, umetni, umetnijski izdelek. Kunftfahig, adj; dober, pripraven, prebrisan za kako umetnost. Kunftfiihtgfeit, bie, pripravnost za kako umetnost. Kunftfiirber, bet, umetni barvar. Kunftfertig, adj., izurjen, ročen v kaki umetnii ali umetnosti. Kunftfcrtigteit, bie, ročnost, izurjenost v kaki umetnosti. Kunftfeuer, bas, umetno napravljeni ogenj; f. a. geucrroerf. Kunftfle bet, obertnost, marljivost v kaki umetnii. Kunftf I U§, bet, narejena, ponarejena, umetno napravljena reka. Kunftfreunb, bet, prijatel umetnosti; f. a. Silletunt. Knnftfreuilbin, bie, prijatlica umetnosti. Knnftgabe, f. Kunftfbhigfeit. Kunftgartner, bet, umetni vertnar. Sunftgebaube, bas, umetno poslopje;po-slopje umetnostim namenjeno. Kuuftgeb ilbe, f. Kuiiftmcrt. Kunftgefag, f. Skfe. Kunftg ef iihl, bas, čutstvo, duh umetnosti; čutstvo praviga, lepiga, ktero vodi umetnika. Kunftgchblj, bas, narejeni log, gojzd. 914 Sunfigebeintnit. Sunftfinn. Sttnfigebeitttnif, ba«, skrivnost kake u-metnosti. Sltnftgeift, bet, glava za umetnosti; f. a. SnnftgefUfjl. Sunftgcmalbc, ba«, umetni mal. Siunftßcntüß, adj., umeten, po pravilih umetnosti. Suuftgenofj, bet, umetnijski tovariš, to-varš. Suitftgerütb, ba«, umetnijska priprava. Sunftgeredjt, f. Sunftgcmai. Suuftgerid)t, ba«, umetnijska sodnija. Sunftgeriift, f. $lafd)inc. Sunftgefd)id)te, bie, zgodovina umetnosti. Suuftgcfd)idlid), f. Suuftfertig. Sunftgtfdjidlitbfeii, f. Suuftfertigieit. Sunftgefd)tDÜr, ba«, narejena, nalašč, na-laš napravljena ugnjida. Suuftgeftalt, f. Sunftbilb. Suuftgetriebe, f. Sriebtoerf. tunftgefflcbc, ba«, umetna tkanina. Su llft geto erbe, ba«, umetna obertnija. Sunftgejeitg, f. 9Jiafd)ine. Suilfigejtllimert, adj., umetno tesan, vezan. Slltlftgrabetl, bet, narejeni jarek, rov. Sunftgtiff, ber, ročnost, zvijača, hitrost, posebno znanje za kaj potrebno, russ. ulovka, uhvatka, bolim, obrat; f. a. §nnb= griff, Sortbeil. Sit nft balle, bie, f. SKufeutn. Šunftbattbel, ber, tergovina, kupčija z umetnijskimi izdelki ali rečmi. Suitftbitttblcr, ber, kupčevavee z umetnijskimi rečmi, prodajavec umetnih izdelkov. Suilftbonblltlig, bie, prodajavnica umetnih izdelkov. Sit Itftb Öb le, bie, ponarejena jama ali špilja. Šlttlftlamtlter, bie, soba za umetnijske izdelke, soba umetnijskih reči. Sattftf etllter, ber,znavec umetnosti, pozna-vec umetnijskih reči. Silit ftfettn er in, bie, znavka umetnosti, umetnijskih reči. Satlftieiutllttf, bie, poznava umetnijskih reči. Sunfttniff, f. Sttiff. Sunftfreiž, ber, osežje kake umetnosti. S11 nftlebte, bie, nauk od umetnosti, f. a. Senologie. Sun ft leb t ig, adj., f. Sedjnologifdj. Siinftltr, bet, umetnik, umetni delavec, bei Gutsm. umetalnik. ein Siinftler in Sßorten, mož, korenjak v govorjenji; Stebetliilftler, govornik; ÜÄeßfitttftlet, merjevec lt. btgl., bolim, umelec. Siinftleriu, bie, umetnica, umetalnica. Sit nft l et ei, bie, etwa umetničarija, f. a. Siinftelei. Siinftlergtille, bie, umetniška tnuha. Sfiuftlertftb, adj., umetnišk. Siinftlerleben, ba«, življenje umetnika. Siinftlerrubm, bet, umetnikova slava. Siinftltrfittu, f. Sunftgefiibl. Siinftlerftolj, ber, umetniški napuh. Siinftlerberetn, bet, umetniško društvo, društvo umetnikov. Sunftleftn, ba«, umetno branje. Siinftlieb, adj., »on Sunit jeugenb, umeten, umetno izdelan; ittt ©egetlfaÇ jut 9?a= tur, narejen, napravljen, pristavljen. pod-veržen, rokotvorni, naučen; russ. poddelnyj, serb. pritvoran ; fiinftlid)e Šlumeti. narejene cvetke; ein fiinfllidier 5Bienenfd)Watm, roj na-rejenec; fûnfîltc^e 3âbne, vloženi, narejeni zobje; f. a.¡Çnlfd);Îûnftltc^e Sntbinbuug, porod s pomočjo porodničarjevo; burdj ftintilidje SMittel, po zvijačah; fûtiftlid)e 3lu«ftttd)te, zviti, izmišljeni izgovori. Siinftticbteit, bie, umetost; pregnanost, presiljenost. Sunftliebbaber, — in, f. Sunftfreunb a. f. f. Sunftlož, adj.. priprost, naraven, brez umetnosti, ne narejen , brez umetnijskiga lišpa in pristavka; tunfilofe« 53etragen, pri-prosto, ponatorno obnašanje. Suttftntndltoerf, ba«, revni izdelek, ki ima biti kako mojstersko delo. Suuftmauu, f. Siinftler. Smtftma^ig, adv., po umetnosti, umno, umetno. Sunftmcnfd), bet, preolikanec, ki nima nič natorniga na sebi. Sunftlttittel, ba«, narejeni, umetni po-moček. Sltnftueib, ber, zavidnost med umetniki. Sîunftbfeifet, ber, mestni godec. Su nft red) t, f. Sunftgemtifi. Suilftrebe, bie, govor po pravilih umetnosti. Sunfttebner, ber, govornik; f. a. ¡Rbctor. Sunftrebnerifdj, f. 9ïbetoriid). Sltnftreid), ba«, osežje, svet umetnosti, umetstvo. Sltnftreid), adj., poln umetnosti; preu-meten. Sltuftrtife, bie, popotovanje zavolj, zastran umetnosti, za boljši izučenje i. t. d. Sunftreiter, bet, umetni jezdec. Sunftritbter, ber, razsodnik, presojevavec umetnih izdelkov. f. a. SriliÎCt. Suuftritbierci, f. Sritielei. Sunftricbterlidj, adj.. ein funftrid)terii(be« llrtbeil, razsodba v umetnii zvedenih mož (razsodnikov). Sunftridjtem, f. Stitifireu. Sunftricbtig, adj., prav, po pravilih umnosti. Sltnftfacbe, bie, umetnijska reč; reč. kise tiče umetnij. Sunftfommlltng, bie, nabira umetnih izdelkov. Sunftftbnb, ber, zaklad v sprelepih umetnih izdelkih. Sttnftftbule, bie, učilnica za umetnike. Suuftfcbtoarnt, bet, roj narejenec. Sunftfilbtt, ba«, narejeno, nepravo srebro; srebru podobna zmes. Sunftfinn, ber, čutstvo za umetnosti, f. a. Sunftanlagc. ffmtflffnntoS. fiiijjfermetall. 915 StttlftfinnlDŽ, adj., brez čutstva, nepripra- ven za umetnosti, tunftfprodje, bie, umetnijski jezik ; posebne, svoje besede, ki jih ima vsaka-obert-nija. f ltnftffjrtiigtn, f. SBoItigircit. ftitnftfpringer, f. SSoltigeur. «unftftcdier, f. ©robcur. tutlftfttaffe, Me, velika cesta, umetno narejena cesta. Kutiftitrom, f. fiitnftfiuf?. Sit nftftitt!, bač, umetni, umetnijski izdelek, umetno delo; mojstersko delo; nagli okret, hitrimi. Sunftftiirmmt, f. Shiibališmttg. gnnfttifdjler, f. ief; fing, russ. želtaja med = žolta ali rumena med, gebrattd)t ttirb), kuper«, baker»; fiit .Kupfergefdjirre, medno posodje, me-dnina; gurferjiidj, medorez, bakrorez; »oit JJupfer, f. fitpfcnt. Sltflfcritbcr, bie, medna, bakrena žila. 1 Shtiferarbeit, bie, medni izdelek, ftuflferarfenif, ber, arzenikokista med. fiupferafdie, bie, medne škaje. Supfcrauflbfung, bie, medna raztopnina. fiupferbcrgto crl, baS, kuprovnik, medne rude, medni rudnik. Shpftrbefdjlag, bet, medni okov. Stupferblatt, f. Shtpfcrftid). baS, modra medna ruda; f. Scrgblait. tubferblech, bas, medna ploščevina, plo- ševina, plehovina. Supftrblunte, bie, medni prah. Sltpferbliilt, bie, medna cvetka, neka rudeča medna ruda. Supfcrbraiib, f. SBronberj. fiupfcrbraitn, ber, kotlovinske škaje. Supfcrbudl, baS, bukve z medoreznimi podobami. Stlflferbrob t, ber, medni, bakreni drat. fiufjferbrillf, bet, medorezni tisk, natisko- vanje medorezov. filtpfcrbritdcr, ber, medorezni tiskar, fiupferbrudcrci, bie, inedorezna tiskarnica. Sltpfercibcdlfc, bie, mednasti kuščar, ku- šar; bolim, padalec, tllpfererj, bas, medna, bakrena ruda, mednica. Stlpftrfahlers, bas, medna siva ruda. tllpfcrfarbe, bie, medna barva. Supfcrforbcit, fupftrfarbig, adj., medne barve. Supfcrfebererj, bas, f. Supferblute. tupfcrfeil, bas, Supfcrfcile, bie, medni opilki. fiupferflicge, bie, muha medenka. tupferfllljj, bas, raztopljena, tekoča med. fillp fcrfrifd)Ofen, ber, pretapljavnica za med. fiupfcrgang, f. Supferabcr. fiupftrgarn, bie, čistost medi. Sllpfcrgeljalt, ber, kolikor ima kaka reč medi v sebi; beti j?uvfergel)a(t beS SrjeS be= redllten, iznajti, koliko medi ima kaka ruda. Suflfergcift, f. Supfcrfliirituž. Sil p f er g clb, bas, rumenkasta medna ruda. .fujjfergclb, baS, medni, bakreni denar. Sltflfergefdjirr, bas, medna, bakrena posoda; coll. medno posodje, mednina. ®ltf)fergefid)t, bas, rujav, ogerčav obraz; obraz cvete, gltfjfcrgtlbe, bte, rumenica, ki ima medi v sebi. tuflfcrglaitj, ber, medni lesk; f. a. f itf)fer= glaž. gltpferglaS, bas, černikasta medna ruda. filtpfergolb, baS, Semilot, na pol zlato, medna pena. fiupfergriiit, bas, f. ©ritttffjotrit; zelena medna ruda. tiH>feri)Blt, f. giibfergelialt. ®ujfferialtig, adj., meden, kar ima kaj medi v sebi. tuflferljentmer, ber, plavž, veliko klad-vo za med. tllfjferDammerfdjtag, ber,medne okujine. ®m>fcrbatlbcl, bet, kupčija, tergovina s kotlovino, z medjo, bakram, medarija. Sufjferlianblcr, bet, ettea medar, kotlo-vinar. fillj)fertd)t, adj., medast, kuprast, bakre- nast; rudeč kakor med, medi podoben tufifcrig, adj., f. ihijjferbaltig. Suflferfic§, bet, medni kremen, tupfcrfbiiig, bet, čista med, medni kra- Ijek (russ.). fiitflfcrlatbč, f. finiferlafltr, bet, bie, modra medna ruda. fiuflfermetall, baS, med, kotlovina. 916 tupferntoož,f. ©oarlupfcr. SupfCrmiinSC, bie, medni drobiž; f. «. Supfergelb. Kupfertt, adj., meden, bakren», kotlovinsk, (bet M. kotlen.) Kupfema(e, bie, mednasti, kuprasti nos. Kllpfemotter, bie, neka strupena kača v jutrovem. Kupfemitfel, ber, medni nikelj. SupferOd)Cr, ber, medna ohra (russ.) Supferplatte, bie, medna, bakrena plošča, ploša. Kup Ctpreffe, bie, medorezna tiskavnica. erptobe, bie, skušanje medne rude. crqucllc, bie, cementni studenec. e rta it d), |. Supferrui. ertOjl, ber, medna rija, zarjovela med. errotl), adj., rudeč, kakor med, na med. errotb, baS, medna rudečina. crrbttie, bie, samorodna med. crrug, ber, medne saje pl. trf(llpeter, ber, solitrokisla med. trffllj, baž, medna sol. eriammlung, f. Supieritidiiammlung. crfanberj, baž, peščena, pešename-dnica. Kupftrfau, bie, nečista černa med. Kupferjd)ere, bie, medarske škarje. Supferfdjiefcr, bet, mednati škerl. Sui)ferfit)laile, bie, medna žlindra. Supferjthlag, bet, medne okujine. Snpferidjlonge, f. SBItnbfdjIeidje. Kupjerjdjlicb, bet, medni glen. Kupferfdjntieb, bet, kotlar (Keffelfchtnieb), kotlovinar; ettna aud) medninar; russ. mednik. Kupferfdjrolltng, bet, košček, odrezek medi za dnar. Kltpferfdjnjarje, bie, medno černilo. Kupferfpanne, pl. f. Kupferfeile. Suvpicrfpiriluž, ber, medni špirit»; itach Siti. medena žesta. tupferftcdier, bet, medorezec f, bakrorezec, vrezovavec podob na medno ploščo. t u p f c r ft e th e r e i, bie, Kupf crftedjerf uitft, bie, medorešfvo, bakroreštvo. Kupferftcin, f. Siohitein. Kupferftid), bet, medorezf, bakrorez, vre-zek, vdolbek vkotlovino; poln. miedzioVyt. SupferitidjhttnbCl, bet, tergovina z me-dorezi. tUpfErftiibiitlSIcr, bet, prodajavec me-dorezov, medorezar •f- Smjfcrfttiiammlltng, bie, nabira, zbirka medoreznih podobščin , podobšin. Supferftnfe, bie, kos medne rude. SupferOittiol, bet, medni vitriol. Snp j erffiOOre, bie, mednina, bakrovina, kotlovina, polil. koprowina. SHpfertOaifcr, baž, medna bakrena, voda; f. a. ScmetttHMffer; bohm. skalice modra. S U^l f e rto C i § cr S, baž, bela mednica. Supfertoetf, ba6, delo, bukve z medorezi. Supfertoolle, f. ©aarfupfer. Kupon, f. Koupon. Kuppe, bie, bet tunbe ©tpfel etneS Sergež, Surfiirftcntag. kok, okrogli verh, krog; Köpfe bet SRa* gel, Stabellt, glava. Kuppel, bie, ein «anb, f. Koppel; ein Kup* pelgewölbe, (n. Zal.) kupla (». kup); ge; britcfte, pohuljena; erljčljete, sklonjena kupla; nach V. kupola (auch poln., russ. kupol); nach Ravn. dula (?); eine Kuppel bauen, duliti, nach Sul. trulo. Kuppelbitttbig, adj., pes, ki se je navadil prav hoditi na konopci privezan. Suppelbach, baž, kupolasta, nach Ravn. dulasta streha. Suppelei, bie, nach beut Russ. it. Böhm. svodništvo, (sovodstvo , zvodstvo) , rufl-janstvo *, nesramno mešetarstvo. Suppelhunb, f. Soppelliunb. Suppelu, v. a., für foppeln, »etbinben, zve-zati, vezati; skopčati, kopčati; j»et $et; fonen »etfchiebenen (Sefdjtecbtež, nad) bem Böhm, ettoa zvesti, zvoditi, zvajati, rufi-janiti, zmešetariti, mešetariti; nach Gutsm. nepošteno znanje delati (med —). Suppelpelj, bet, kožuh, snubaški kožuh, rudeča suknja, žolte, (rumene) čižme; f. j. rufijansko plačilo. Suppelthurm, bet, turn s kupolo. Suppen, f. Soppen. Suppig, adj., čopast; fuppige 2»eife, f. Suppmeife. Kuppler, bet, russ., böhm. u. s erb. s vodnik, (zvodnik), rufijan*, nesramni meše-tar, serb. a. podvodnik. Snpplertu, bie, nesramna mešetulja, svod-nica (zvodnica), rufijanka, rufijana, serb. a. podvodnica. Suppnteife, bie, f. ©aubenmeife. Suppnogel, ber, (žebelj) glavač. Suppfe, f. Suppe. Sur, bie, SÖr, f. 28ohl; imbeutfchen etin eine angebracht iß, ročica, ročaj ; nach V. vojnica. Siirbeere, bie, drenulja. Kurbellptef, bet, raženj s kljuko ali ro- ___iß, bet, (Cucurbita), tikva, buča. plotnica, gerlanka; (species): svinska. turška, gerlata buča, poln. a. dynia. KiirbiSbim, f. ^funbbirn. Siirbifjbrei, bet, čežana iz buč. Siirbižflofthe, bie, tikva, bučnica, čutara iz tikve, buče. Siirbiäfmdjt, bie, plod, sad buče. Sttrbifjferit, bet, jederce od buče. Siirbifjiourm, f. SBonbtourm. Sitten, f. guriren, airaeneien. Siirett, f. SBohlen. Surfiirft, bet, knez izbornik. Surfiirfteitlog, bet, zbor ¡zbornikov. flurfiirftlidj. Surjöirig. 917 StUtfiirftlidj, adj., volivsk, izbornoknešk. ßurgelb, f. gurgelb. Surgeridjt, ta«, izvoljena sodnija. k II rt) a IIS, ba«, kneška rodovina z volitno pravico. Surljerr, ber, izbornik, volivec. Sutbof, ber, ¡zbornikov dvor. S11 r $ It t, ber, (rudeči) volivski klobuk. Surlnnb, bai, dežela, ktere se derži volilna pravica. Sur nt II ni C l, ber, (rudeči) volivski plašč. SUtnttbe, bie, grajsčakova, grajšakova pravica, izbrati si iz podložnikove zapuščine, zapušine najboljši reč. Surr cd) t, f. Sttblredjf. Sîurrhttiin, f. SBirfljitbn. Sur rt g, f. Sirre. Snrftbntteb, ber, . gurfdjttticb, $aljuen= fdimicb. SÜrfdjner, ber, kerznar (aitd) fcroaf.), ko-žuliar, (böhm. kožešnik; russ. skornjak); kdor dela na kerzno. Siirfdjnergarn, bie, kerznarski stroj. Siirfd)neri)!!nblDerï, ba«, kerznarstvo, kožuharstvo, kerznarija, kožuharija; e« betreiben, kerznariti; bamit erwerben, »er;, tbun, prikerznariti, zakerznariti. Siirfdjncrtn, bie, kerznarica, kožuharica. tiirfdjnergefelie, ber, kerznarski pomočnik, niebriger, pomagač. Siirftbucrlabeu, ber, kerznarnica, kožu-harnica. Siirfdinerlebcr, baž, kožuhovina, kerzno (and) kroat.) fiirfdinemabtl, bie, nad) V. režeče, režeča šivanka. Siirfdjnmtabt, bte, kerznarski šiv. Siirfdjnertoaarc, bie, kerznina, kožuhovina. tiirfoijn, f. Sibopiibfoljn. turmiirbe, bie, čast kneza ¡zbornika. 8 ur j, adj. u. adv., kratek; ein furjer SRorf, kratka suknja; ba« Sßferb furj aubinben, tesno, na kratko privezati, unb baljer fig., er iji iurj angebunbett, f. Slnhilibcu; nad) Gutsm. utisnjcn; bell fürjeren SBeg geljeil, na bližnjico iti; ben Sürjern, ba« Sürjere jieljen, zgubiti, premagan biti, (nad) V. spat iti); furje (Šile, mali vatel; tur j »on $erfon, majhne, nizke postave, nevelik; (Stnen um eine ©panne für je t machen, glavo odsekati komu; ein furje« gelb (mont.), majhno polje; furje« äöilbpret (ivaidmj, jelenove moda; ju fur j fontmen, škodo imeti, na zgubi si biti, zakasneti; ©treitenbe fo »ergleidjen, baf feiner babei ju furj fommt, (sprichw.), da bo volk sit in koza cela; turje SBaate, drobnina, drobno ali malo blago; »or furjer 3eit, »or fur jem, ravno kar, ravno da, nedavno, malo pred, malo poprej, tatodi, tatodi le; in furjem, za malo časa; fur j hernad), barnad), kmalo po tem; furj »orljer, malo poprej; furj uni, z eno besedo; Sinett furj halten, koga na ujzdi, berzdi imeti, na tesnem imeti, f. a. ©ÛÎ= len; furj unb flein fdjlagen, na drobne kosce razbiti, razbijati; ein flltje« ®ef?d)t hohen' kratkiga vida biti, (russ. blizoruk); bei ÜÄenfdjen Sebett toäljrt fttrj, človeško življenje je kratko; furje @iej)t, kratka doba; furj unb gut, brez ovinkov, kratko in malo, z eno besedo; furj Ittlb bünbig, kratko in jasno; Sinett furj unb lang nen* nen, i^n mit allerlei ©djinipfnamen belegen, gerdo ozmerjati koga, gerde imena zdevati komu; in furjer 3eit, v kratkem, kmalo; eill furje« ®ebad)tnifi ija&en, slabiga spomina biti; etwa« furj abtbuit, ob kratkem opraviti, odriniti; ba« iji ba« fürjejte ÜKittel, s tem si naj hitreje pomoreš; furj »on ber @ad)e ju fommeit, da reč ob kratkem odpravimo; fttrj abfertigen, z malo besedami odbiti; über furj ober laug, pred ali potlej, prej ali poznej; e« tur j geben, fiel) furj faffett, kratko (ob kratkem) kaj povedati, razložiti; furj, e« gefiel i^mfo, ob kratkem, tako je hotel; furje 33rül)e, gosti sok, gosta juha; furjerSlthem, siga; furjer madjen, okrajšati, skrajšati, krajšati; fürjer Wers ben, skrajšati se, ukratiti se; Wenn bie iEage fürjer Werben, kadar se dan ukrati. SutJ = , in 3f6g. kratko —. Sit r jährig, adj., kratkoklas, kratkiga klasa. Surjarnt, adj., kratkorok. Surjnthentig, adj., nadušljiv, sigast. Surjbcill, ba«, kratka noga, kratkonožec. Sltrjbetllig, adj., kratkonog. Sit rje, bie, kratkost, kratkota; ftd) bet Sürje befleißigen, ob kratkem povedati; prizadevati si, da se kaj ob kratkem pove, razloži; in bet Sürje, v kratkem, ob kratkem, kmalo; e« foll it)m fetne Sürje ge* fehehen, ne bo se mu škoda godila; bie Sürje be« Sieben«, kratko življenje, minljivost življenja. Siirjen, v. a., prikratiti, kratiti, prikrajšati, skrajšati, okrajšati, krajšati; f. 9lb= fiirjtn; bell 9Beg fürjen, na bližnjico iti; kratek čas delati gredi; bie 3eit fürjen, kratkočasovati se, kratek čas delati; f. a. ®d)ntälcrn; v. r., ftd) fürjen, uskočiti se, skerčiti se, kerčiti se; wollene ©trumpfe fürjen ftd) bttrd) bie 2Bäfd)e, volnate nogo-vicc se rade v perilu skerčijo, uskočijo; altih ukratiti, kratiti se. Surjfltfi, ber, kratka noga. Surjfiifjig, «dj-, kratkonog, kratkonožen, kratkih nog. Surjgefdjttitujt, adj., kratkorep,kratko-repen, kratkiga repa. 8nrjgtti)tl)t, ba«, sečno orožje. Surjhatirig, adj., kratkih las, kratke dlake. S Ut J h rtič, ber, kratki vrat, kratkovratec. Surjhalfig, adj; kratkiga vratu. SittjfDpf, f. »rtntfcfopf. Siirjiid), adv.. »or furjer 3eit, pred kratkim, v kratkem, nedavno; tn bet Sürje, o kratkem, ob kratkem. Surjnafig, adj., kratkonos. Surjbhtig, adj., kratkouh. kratkih nšes. 918 fliltjtoii. Stutfdjfritt. SturjtOd, tet, kratkosuknjež. turjrodtg, adj., s kratko suknjo, furjrotp, adj., rudečkast. Šurjfdiattig , adj., kratkosenčen. Sutjfdirctbefunfl, bie, kratkopisje. f utji d) t» a It 3, bet, orel kratkorepnik. tUtjfdjtDitltjig, adj., kratkorep, kratko-repen. Rurjfi^tig, adj., kratkoviden, kratkiga vida, berlav (eig. f®le®t fefjeitt), russ. blizoruk, poln. krotkooki; ber Kurjft®tige, kratkovid, kratkovidež, kratke pameti, nespameten, and) kratkoviden, kdor ne vidi, ne preudari dalječ. Klirsfidjtigictt, bie, kratkovidnost, kratki vid, kratki razum, berlavost. Stil rjiilflig, adj., kratkozložin. furjfiltlt, bet, kratka pamet, turjftflmiliig, adj., nizkiga debla. SEltrjftCttgeltg, adj; nizkiga stebla. Sttrjftielig, adj., kratkiga receljna, pe- celjna, repka. SJurjtOlt, ber, kratki glas. šu rji i) ni g, adj., kratkoglasen. Surjuilt, adv., z eno besedo; et ma®te iurjunt, obernil se je urno; inrjum eS gel)t ni®t, ne gre, pa je. Si iirjun g, bie,. krajšanje, okrajševanje; f. a. SlbfiitJHitg; KfirjungenBotnepmen, okraj-ševati, skrajševati, krajšati. Rutjborb er, adv., tatodi, pred; ravno kar. SurjtDanrt, bie, drobno blago, drobna roba, tla® V. drobnina. Siurjtoanrcnbanbler, bet, kupčevavec, tergovec z drobnim blagam, drobninar. ffur Jtt)tile,*bie, kratkočasnost, kratki čas, veselica; serb.,russ. M. poln. alt® zabava; furjtteite mit Sentanb Ijaben, šalo uganjati s kom; ponagajati, nagajati komu (za kratek čas); ihirjtoeiie treibett, kratkočasovati se, poveseliti, poveseljevati se, norčevati se, kratek čas si delati, čas si kratiti; russ. zabavljati se. Siur jtt) eiitn, v. n., pokratkočasovati se, kratkočasovati (se); čas si kratiti, kratek čas si delati, šaliti se, šalo uganjati, norčevati se; dobre volje biti; russ. zabavljati se; v. a., ©itten, komu kratek čas delati, veselje delati. StltrjtD Ctltg, adj., kratkočasen, russ. zabaven; f. a. Sdierjbaft, Suftig. S? ur J tU teti g, adj., kratek, kratko terpeč, minljiv. SturjioilbJjret, f. Surj. Sufdjtn, v. n., »ctt §unben, leči, uleči se na trebub; fig., et milji fuf®en, mora pokoren biti, podati se, znižati se. Jtuf, ber, poljub, poljubljej, kušljej, kuš-njenje, pušnjenje , allsl. celov; eilten Kuf geben, f. SŽiiffen. Sfiiftdjen, bfl«, poljubek. Siiffen, v. a., poljubiti, poljubovati, ljubiti (in Jtt. gebr., au® serb. u. bohm.'), kušniti, kuševati, pušniti, pušati; russ. celovat, lobyzat; einem bie £anb iujfett, v roko poljubiti koga; bur® 5?iiffcn »erlieren, za-kuševati kaj; ben ©taub fujfett, pasti na tla. Staffen, bas, f. fiiffen. Supgetnartig, adj., poljubljeja čakajoč, čakaje. Sufpattb, bie, (Sinem eine jtufiljanb ($ujj; panb) geben, svojo roko poljubiti in podati jo komu. tiiftlid), adj., kušljiv, poljubljiv. Stiifte, bie, alt bem SKeere, pomorje, pri-morje, morski breg, morsko obrežje, kraj morja s pontorjem vred; (mont.), f. Studi. Siiftci, f. gidjtenja}>fen. fuftcn=, in 3ffcg., pomorski, primorski. SiiftenbetDObncr, bet, primorec. pomorec, brežan. SiufttnbetDOpneriU, bie, primorka, bre-žanka. tiiftcniabrer, ber, obrežni, prikrajni ladi-jar ali brodar. f iiftenfabrerci, f. Saboiagc. Kiiftcufluf, bet, brežnica reka. Siiifienbanbcl, ber, obrežna kupčija, tafteninfcl, bie, otok blizo morskiga brega, tiiftcnlanb, bas, pomorje, primorje, pri- brežje, brežansko, bregovina. Siuftcttlanbcr, bet, primorec, pomorec, brežan. Siiftenlanbtfdj, adj., pomorsk, primorsk, brežansk, brešk. tiifteniiloi, bet, prikrajni vodnik, tiifientoadje, bie, obrežna straža. Stuiter, bet, cerkovnik, zvonikar, mežnar, žagradnik. Kiiftcret, bie, cerkovnikova hiša, mežna-rija *. tafterin, bie, zvonikarica, mežnarica*. tater, bet, f. £aužjd)Iitd)ter. Stutfdjbaunt, bet, sora; bohm. razvora. Suifdjbeftplag, bet, okov kočije. Šutfdjbod, bet, sedež, kočjaževo sedalo; na® bem Russ. u. Poln. kozel. SutfdK, bie, kočija; (poln. kocz, bohm. kočar, russ. kareta); gosposki kriti voz; Kutf®cpen, jlutf®leiti, kočijca. Stuifdien, f. «ntjdiircn. Kuif®tn*, in 3ffcg- kočijski. Sutfdtcr, bet, kočijaž. Suiftbcrlobn, bet, kočijažina. fuiftberfip, bet, kočijažev sedež, tutfdlfcber, bie, pero, na kterem je kočija. S?utfd)fnlter, bie, ovlaka kočije, tutfdlbtmntei, ber, nebo, verh v kočii. Stutfdlfenfter, bas, okno kočije, v kočii. Sutfdlbauž, bas, klanica. tutf®iercn, V. n., kooirati, kočijažiti, voziti. Stutfdlfaiten, bet, kočija. Sutj®lificn, bas, blazina v kočii. Stulfdirab, baS, kočijsko kolo. Šfutf d)ticnicn, bet, kočijski remen, jermen; coll., remenje, jermenje. Kutfdlfd)lag, bet, duri, vratica v kočijo, v kočii. Stutidjtbar, bie, f. futfdjfdjiag. Kutftpiriti, ber, stopalo v kareto, kočijo. Siiit. ffiitt, bet, f. Stitt. Sutte, bie, mniška obleka, kuta*; serb.' kapa (audj böhm. U. poln.), kamilavka; bie Sutte anlegen, pomnišiti se, med mnihe iti; bie Sutte ablegen, sleči kuto*, raz-mnišiti se; f. a. Sod), §Öl)Ie. S littet, bie, Öingetoeibe, drob, (zlasti goveje živine). tuttelbaiit, f. glei|djbani. Suttelflede, pl., (b. i. bet 2. u. 3.SRinb«--ntagen ober bie ^aube nnb ber Sčfer), razrezani vampi, to je, avbiea in prcbiravnik ali devetogub. Suttell)Of, ber, mesnica. Suttelfraut, ba«, obratica; f. ©labtourj. Suttelmaffcr, ba«, likavna voda. Kutten, v. a., ^Befüllen, po mniško obleči koga; f. a. ©rubelt. tnttengeier, f. ©eierfbnig. Sadj&aum. 919 Suttenntbnd), bet, mnih kutar»; f. a. Q>apusiutt. Kuttcntrdger, ber, kutar*, mnih. Sutter, bet, kuter (nagla ladija). S littler, bet, f. ftledfieber, gleifdicr. S lit), bet, kozlič; kozliček, jaro kozle. Su^c, Suljcit, f. Softe. tuljenitreidjcr, f. ©dmteidilcr. Suy, bet, bet 128(le Sfjeil einet 3edje, kos ali delež rudnika; rttss. kuk6a; ben Stir »er|lel)eit laffen, ne plačati svojiga deleža ob pravem času. Sltjrlobn, bet, Surloljn baoon bringen, brez dobička delati, kopati. Suilrtinjler, ber, prisežni mož, ki prodaja kukse, t. j. kose rudnika. tuj® ar t iter, f. Sujtranjler. Sli f f d) t d) t, bie, dvanajst ur dela. Spbitfe, bie, kibitka. Kyrie eleyson!. Gospod usmili se! £ Stt, tfl, tako tako, srednje. Sab, ba«, sirišče, siriše; allg. ba«jenige, toa« einen fiüfjigen Sörper gerinnen inadjt, sirilo; (nach Gutsm. rasol(?), razsol, fottjl ©aljs waffer); f. a. Sabotagen. Sab, adj., lau, mlačen, moren; f. a. SraftlOŽ. S a Üb C, bie, šoba, žnabelj *; f. a. ®ttanb= jä'ger. Sabben, v. ». u. «., lizati. Sabber, f. tiil|lc. Sabberban, bet, usoljena polcnovka. Subbern, v. n. it. «., sesati; f. ©äugen; albertt fdjtoiigen, blebetati, kvasiti, klobu-štrati. Sabebedjer, ber, ettoa«, loa« labet, poživek, krepčalo. Snbefiible, bie, krepčavni, krepivni, oživljajoči hladek. Saben, V. a., gerinnen mad)en, usiriti, širiti; itd) labett, v. r., usiriti, širiti se; f. a. (Serinnen; r.a., für erquiden, poživiti, poživljati, pohladili, polilajati. okrepiti, po-krepiti. okrepčati, krepiti, krepčati; f. üb. a. Kritičen; (Srquiden; einen£5i)nmäd)tigen laben, nad) M. in ©t. macati; mit ©peife laben, poživiti, nasititi, okrepčati, pod-krepčati, attdj podstaviti koga z jedjo; v. r., (id) mit, an etwa« laben, radovati se, veseliti se nad čem. Sabenb, f. (grquidenb. gaber ban, bet, f. Sabberban. Sabefdjaie, bie, čašica s poživljajočo pijačo. Sabeidjein, f. Sroft. Sabeftotf, bet, f. Sicbftbtfel. gäbet, ba«, attd) adv., kroat. platka; labet toerben, v igri pasti; audj, shujšati; zgubiti. Sabeten, v. «., v igri zgubiti. Sabetrant, bet, krepčavno pitje, poživek, ohladljej. Sabemein, ber, dobro, krepčavno. poživ-Ijavno vino. Sabialbudiftnben, f. SiW>enbitd)itaben. S a bt rail t, ba«, (Galium verum), rumena lakota, mlekoseda, sterdenka; lletternbe«—, (Galium aparine), trica, smolika, (U. S.) slipovka; freUjbldttrige«, (Galium erucia-tum) . mastenik; .Qeibelabfraut, (Galium silvestre), divja lakota; 3Balblablraut, (Galium silvaticum), gojzdna lakota; loetjje« Sabfraltt, (Galium molugo), mračnica; ed)-te« I'abfratll, (Galium verum), rumena mračnica. Sitbiudjen, f. Sebtudien. 2abmageil,ber, (4. Sliagett bet SBiebetfduet), siriščnik, sirišnik, siriščjek, širišjek. SttbOrant, bet, kemijski pomagač, delavec. Saborotorium, ba«, delavnica (kemijska, lekarska), laboratorij. Saborireu, t'. n., delati, pripravljati, an etloaž, bolezen imeti, bolehati, terpeti. Sabraborftein, ber, Jabradornik f. Sabfal, ba«, poživek, krepčalo, krepčanje, poživilo,- veselje, radost. Sabfalben, v. a.. s klejem namazati. Sabltng, bie, ©tdrliltig, poživljanje, krepčanje, pokrep, okrepčavanje; f. a. Subfat; ba« ©erimieitntachett, širjenje, usirjanje. Sabprintb, ba«, zahodnjak, blodnjak, labirint; f. a. Srrtjanfi, Srrnarten; trn O^r, zahodnjak ušesni (jtr. BI.); prezamotana reč, zapreda. Sad)bar, adj., eilt ladjbarer fflattm, drevo, ki se sme načeti, podbeliti, začertati. S 0 dj ban m, bet, podbeljeno. nabeljeno drevo, drevo z načeto skorjo za nabiro smole; čertano drevo, mejno drevo, mejnik. 920 Sadje. Sadje, (franz.) f. Stfjlaff, Saffig. Sadje, bie, im gotflt». eine »Ott bet CRinbe entblößte ©teile eine« S3aitme«, čertež, čer-tenje, zaseka, zarez, zareza, zaznama, nabeljava; Sa«en flauen, f. Stt«en; v. a., ein bur« ein 33uf«holj gehauener «Steig, raz-del, zaseka; eine $fü|e, mlaka, kaluža, luža, mlakuža, muža, mužava, kal; ba« Sachen, smeh, grohot, nasmeh, russ. ho-hotnja; eine laute, heile Sadje auff«lagen, zagrahatati se, na glas zasmejati se, tla« V. ail« smeh razsuti, razsipati. Sadjeln, f. Sa«cn, v. a. Sdd)Cln, v. n., nasmehljati se, smehljati se, namuzniti se, muziti obet muzati se komu; l(i«elnb, smehljajoč; adv., smehljaje; mu-zaje se; fo wie fleine Jiinbet, smejčkati se; eine lä«elllbe SDtiene ma«en, na smeh se deržati. SÖdjefn, baž, smehljanje, nasmeliljej , na-muzljej. Sad) en, v. n., (ridere), smejati se; gn la«en anfangen, aufladen, zasmejati se; auf 3e* manben la«en, komu se nasmejati, smejati se; taut la«en, na glas smejati se, kah-lati se; überlaut la«ett, grohotati, kroho-tati se, russ., hohotat; fidj fatt la«en, nasmejati se; fidj franf lachen, f. Sranf; übet etwa« lachen, smejati se čemu; posmehovati se čemu, aud) podsmehovati se čemu; fi« ju Xobte la«en, pičiti (od) smeha; (Sinen ladjen ma«en, k smehu pripraviti koga, napraviti, da se mora smejati; et lacht getu, rad se smeja, rad se ponorčuje in pošali z ljudmi; (Sinem ladjen, nasmejati se komu; smeje pogledati koga; auf Semanben Unfojlen la«en, zasmehovati koga; i« la«e bet Xboren, zasmehujem ne-spametnike; fi« in« gittfl«en la«ett, f. ganft; ba« ®lü(f la«tibm, sreča mu streže, godi; bie Sufriebenheit la«t au« feinen Slit* gen, oči se mu smejajo zadovoljstva, vidi se mu na očeh, da je zadovoljen; 33eis fall la«en, (al« v. a.,), smeje, s smeham, smehama razodeti pohvalo; v. a. im gorfi; ttefen, wo e« überhaupt hauen bebeutet, za-čertiti, čertiti obet čertati, nabeliti, pod-beliti, omajiti, majiti; nadreti, nalupiti, načeti, nasekati skorjo; einen ©teig la«en, stezo presekati, prebiti. Sa«en, ba«, smeh, smejanje; i« fann »Ot Sa«en ni«t gu Söotte fommen, ne morem spregovoriti, toliko me smeh sili, lomi; farbonif«e« 8a«en, kerčni smeh, božjastni smeh (Dr. Bl.~). prisiljeni smeh; 8a«en erregen, smešno biti; poln. rozsmieszyö (razsmesiti); 8a«ett u. Seinen ifl «m tu iterlei, na smeh in na jok je pripravljen; i« fann mi« be« 8a«ett« ni«t enthalten, ne morem se ubraniti smehu, (braniti se smehu). Sn«enb, adj., smejoč (se), adv., smejaje, smeje, smehama; la«enbe Sufltnft, vesela prihodnjost; mit la«enbet SKiene, na smeh se deržeč; la«enbe Oegenb, vesel, lep, rajski kraj; la«enbe (Stbeit, veseli, t. j. tuji dedniki. Sati. Sadjcnlitoblatt«, f. SBärenlan« ; (Scordium vulg.), konjski česnik. Sa«enžtt>ertfj, f- Sii«erli«. Sa «C t, bet, smejavec, »erä«tl., smehun, smejalo, kahla, (ti si prava kahla) ; ein lauter 2a«er, krohotač ; er hatte bie 8a«et auf feinet Seite, ljudje so ž njim potegnili in so unimu (t. j. nasprotniku) se smejali. Sa «erb af t, <"#•> 8uft Jum 2a«en babenb, smejav, krohotav; ihm ifl feljt la«ethaft juSRuthe, kar smejal bi se, vedno ga smeh sili. S a« et ilt, bie, smejavka, krohotavka. Sit« er It«, adj., smešen; e« iji mir fo la«er* Ii«, smeh me sili, lomi, rad bi se smejal; lä«erti«er ©tolg, zasmehovanja vredna prevzetija; ft« li«etli« ma«en, smešen postati, delati, da se komu ljudje smejajo. Sit«erli«iett, bie, smešnost, smešna reč. 8ü«ern, v. n. u. i., e« Iä«ett mi«, smejal bi se, smeh me tare, lomi, sili; v. a., na smeh naganjati, pripravljati. Stt«gaitŽ, bie, severna, poljska gos. Sad) ig, adj., kalužast, mlakužast. Sadjfette, f. 2Jtef?fette. Sadjframpf, bet, kerčni smeh. Sa«fraut, ba«, smesnicaf. Sa«fudutï, ber, mehikanska kukavica. Süd)tet, bet, smehljavec. SÖ« let in, smehljavka. Sadjluft, bie, smejavost, smehotnost. Sad) luftig, adj., smejav, smehoten. Sa«meU)e, bie, (Larus ridibundus), na« Sul. galeb rudečonogi; na« bem Russ. rndečenoga čajka. Sa«ntUŽfeI, bet, (mišica) smešnica. Stt«§, bet, (Salmo salar) na« beut Poln. U. Böhm, losos, na« Jam. helc; (russ. semga, ita« V. keča?); fig. für S«läge, f. b. Sa«ë=, in 3ffrg., lososov. Sa«žfang, bet, lovija lososov. Sad)ëfif«erei, f. Sa«žfang. Sa«ŽforeIIe, bie, (Salmo trutta), rudeča, lososna posterv, bei M. zlatovka, russ. losos. böhm. pstruh. Sa«žfletf«, ba«, lososovina. Sa«ëftnb, ba«, Iososič. Sa«ëfarflfen, ber, poln. karpiolosos. Sadjfteig, bet, f. Sa«e. Sa«ftein, f. ©renjftein. Sa«ëtOUrm, ber, lososni červ. Sa«ž3unge, bie, sivi losos. Sa«taube, bie, (Columba turtur indica), indijanska gerlica, (Columba risoria), laška gerlica; fig. smejava deklica. S 0«t et, ba«, bie, seženj (zlasti pri radarjih); ber, f. $ätferfne«t. Sa«terbaum, f. Sa«baum. Sadjterlatte, bie, Sa«tetftab, ber, merilna prekla. 8a«tt)etbe, bie, $?auer = obet X^urmfalf, poljska postovka, postojka. Sadjjabn, bet, prednji zob. Sad, bet, gum Sacfiren, na« allen flau. SM. lak»; f. a. Sitnih SadblUUtt, (Cheiran-thus Cheiri), rumene vjiolice; (mont.), pla- Soflortett. men, ki iz peči liže; bdi, Siegcllod, pečatni vosek. SadarPeit, bte, delo z lakam. SadarPeiter, f. Sadirer. Satfblttttte, bte, (Chiranthus Cheiri), rumena vijolica. Sedet, ber, lokaj, služabnik. Süden, Seden, v. «., f. Saufen, Springen, SBiberfepen, ft, bie, russ. lafetna stena. Saffheit, bie, plevkost; f. a. 2lbgefßmat!t= he it. Soge, bie, lega, naß 91. auß ležaj, in ait= bem fia». SDÍ. položenje; bie Sage be« ®or* fe«, lega vasi ; ©ßtßte, lega, versta, sklad, (böhm. a. sloj, neben vrstva); (Keße, versta, red, rajda; Bej'ßaffenheit, stan, bitje; eine Sage Ba»iet, sklad pol popirja; ba« Stegen, leža, auß lega (»ergl. ba« ©»r. lena lega srečo bega); iß l;abe tyiet íeine gute Sage, ne ležim lahko, dobro tu-kej; einet ©aße bie teßteSage geben, prav položiti, djati kako reč; bie ©tabt hat eine gute, gefuttbeSage; mes¿) stoji, je na pravem, zdravem kraji; eilte freie Sage haben, prosto ležati, stati; fig. eine niißliße Sage, slabe, težavne okoliščine, okolišine; jiß in jemanbe« Sage »etfegeit, mislim se na koga mesto; bei beit ÜÄalerit, pomazek; eilte Sage Bienen; f. Biencttlage; auf Äriegfßif; feit, versta £anon na eni strani ladije; bie galije Sage geben, ustreliti z vsemi kano-nami, kar jih je na eni strani ladije; naß Sage bet ®inge, kakor reči naneso, po okoliščinah, okolišinali; bie »olitifße Sage, politični stan; ftß itt bet Sage bejtnbett, tU Wa« ju ßun, kaj moči, utegniti storiti; f. a. gönnen. Söget, baâ, banka (K), lodrica, vedrica, barigla*; flehte« Säget, bančica, lodričica; poln. lagievv. Sngelfaiirt, bie, vinska tovorija, vožnja vina po vodi. Sogeltnirib, bet, kerčmar, čigar kerčma se je posušila, je izpita; (Sinen junt Saget* rnitß maßen, močno piti pri kom, posušiti inu sodce v kleti. Säger, adv., ju Saget geljeit, läget werben, poleči, polegati; ba« ©(treibe wirb taget, žito polega, je poleglo, poleženo; ju Sa; ger lominen, »om 2Beibe»ieh, obtičati v močvirji. Saget, ba¿, für Bett, postelja; ein harte« Saget haben, na terdem ležati, terdo posteljo imeti; bei bell ©clbaten, naß bem Altsl., Russ. it. Böhm, stan, auß tabor (böhm.), logar»; ein Saget auffßlagen, ustaviti se, utaboriti se, ušotoriti se, postaviti tabor; ba« Sager abbreßeit, ait« bem Sager rúefen, stopiti, iti iz tabora; alé ©ßißte, versta, lega, plast, sklad; ba« Saget eitle« Witben ïh'ere«, lož, ležišče, ležiše, luknja, ber-log (russ. berloga, böhm. brloh); ber Bo; benfaij, gošča, goša, drože, goščava, go-šava, podmast (91.), kaliž, grampa; Bor; raß, SBaarenlager, zaloga, sklad; ein flars Je« Saget haben, mnogo blaga imeti, z bla-garn založen biti; granlheit, bolezen; ein fßwere« Sager att«jlchen, hudo bolezen prestati; im Seilet, f. Sagerbaum. Sagetafjfel, bet, jabelko, ki seda hraniti. Sagerbalfen, bet, f. 3oßträger; unter bem ®refßboben, blazina. Sagetbaum, bet, loorauf bie gaffet itn Jtels let rißeit, ©antet, podkladje, podloga, geW. legnar, bangar. Sagerbeftanb, ber, zaloga; beit Sagetbe; flatlb aufnehmen, popisati blago v zalogi. Sagerbier, ba«, ulcžanec, uležani ol;AoAm. ležak (naß Gutsm. ol za letni čas, bre-zovec). Sagerbiru, bie, hruška za medilo. Sag er büß, ba«, f. ©runbbnß, Satafter; založne bukve. Sagerfa^, ba«, veliki sod, ki vedno v kleti leži, naß V. ležavni sod. Sngerfieber, ba«, taborska vročnica. Sagergelb, f. Sagerjinž. Sagergenojj, f. Bettgenofi, ßßegenotf. Sagergeftelt, f. Bettgeftell. Sagergeioanb, ba«, odeja za posteljo. Sagerhaft, f. Bettlägerig. Sagerhauž, f. SBaarenlager. Sagerljolj, ba«, im gorftwefen, kladje(po-dertina vetrovna); eilt einzelner umgefallener Baum, klada; im bellet, f. Sagerbaum. Sagerhütte, bte, taborska koča. Sagerfranfh eit, bie, (morbus castrensis), legar, (taborski močuh). SagerfOtlt, ba«, polegla ali poležena rež. Sagerirone, bie, taborska krona (pri Rimljanih). Sogerlltnft, bie, umetnost, ali znanost, kje in kako postavljati stan ali tabor; taborija. Sagermeifter, f. Dnartiermcifter. Sagem, v. m., liegen, ležati; bie Biegen ti. lagune«, lokve, grezi in otoki (zlasti okoli Benetek), bohm. nad; Jungm. benatky, (ttioBon aud) rnef)* tere bo|m. Drtžbenenmtngen). S al) m, adj., ge(dl)mt, polomljen, mertuden; eiite lamine ^anb, mertudna roka, s ktero se ne more gibati, delati; talini ant gujie, itnljeitbat talini, kruljev, hrom, int geringern ©rabe, šantav, plantav, šepast (itt 3. .Sr.); čokast; laljnt getjen, šantati, f. itbr. §inftn; fine tatjme Služrebe, slab izgovor; ein lati* mer S3etoeiž, f. fiinitn; ein la^mer Stuljl, polomljen stol, ki ne stoji terdno; lal)m flingen, neubrano peti, ne streči se. Saljme, bet, kruljeveo, šantavee, šepee, hro-mač , hrome. Sa|ltte, bie, kruljeva ženska, šantavka, šepa. Siiime, bie, hromota, hromost, mertud, mer-tudnost. Sitlmeifett, baž, int .Rrieg«toefeu, ustav-ljavka j-. Sa|men, ». »»., f. Sa|m (ge|en). Sfl|mett, ». «., polomiti, uloinitifn. p. gosi perutnico), oslabiti, razslabiti, slabiti, Ver* fruppeln, pohromiti, ohromiti ('Gutsm. it. a. bohm.'), nad) Ravn. pohruniti; audj pokve-čiti; bet @d)lagjlitf Ijat iljm bie 3«nge ge* Ia|mt, mertud ga je zadel, da ne more z jezikam ganiti, nad) M. omertvuditi, mert-vuditi; fig. slabiti, ovirati, opovirati, ka/.iti; f. a. §emmen. Sitimet, bet, slabivec, oviravec. Sa|ttt|eit, bie, kruljevost, hromost, šanta-vost; slabost. Salmlenbtg, f. Senbenlaljm. Sttl)muIIg, bie, hromota, slabljenje, oslaba; (Paralysis), mertud obet mertvud, mertud-nost, omertudba; 8et|argie, mertvica, mert-vičnost. 2o|n, ber, biinnet, breit geguetf(|tet $ra|t Bon ©olb obet Silber, zlate ali sreberne vitre, mlitva, lama», sploščeni zlati ali sre-berni drat, russ bit. Saf|ttra&tf)cn, baž, kolce, na ktero se navijajo zlate vitre. Salnrolle, bie, kolce z navitimi zlatimi ali srebernitni vitrami. Sati, Setb, ber, hleb, (in @t. attd) kolači; ein 8aib Škot, hleb kruha. Sait|, ber, f. Seifl. S a teleti, f. Seid)cn. Sttie, bet, posvetni človek, neposvečenec. neduhovnik; ein itt eilter @ad)e lltierfaijrei tter, neuk, neznanec, novak ali novinec v čem, ne zveden, ne znajden v čem. neznajoč, tujec, ptujec. Saienlmtber, bet, mniški brat, lajik», neposvečeni mnih, (russ. belec). Saienbriefter, bet, f. SBeltbriefter. Saienjd)U)efter, bie, etlra nunska sestra, neposvečena nuna, (russ. belica). Saimet, bet, karpasti korosel. Sttfe, bie, slanomurja, slanomura, slanura, slana voda. Saten, baž, ©etttudj, rjuha, ruha, aitdj fur Sttd; allg.; f. £ud>. Salenntad)er, f. £ud)ma(|er. Satonifdj, adj., lakoničen; kratek, pa je-dernat. Saionižmttž, bet, kratki, jedernati izrek. Sa!tifte,bie, (Glycyrrhiza), sladčica, sladki koren , sladki les. Satrt^enlolj, baž, sladki les. Safribtltfaft, ber, sok sladkiga korena. Salnne, f. Siide. Sallen, v. n. u.«.,babljati,balbotati, bebljati, blebetati, ti a d) Gutsm. čekljati, russ. le-petat; bebljaje kaj izreči, reči. Sama, bet, lama; bas, f. ©djaffameel. Sambbanalt, bie, lambdni stik (Dr. BI.). Sam bel 0, bie, pezdirek. „ Sambertžnttj?, f. SBatimtf. Samentabel, adj., f. Slagltdj. Sameutation, bie, javk, f. 2Be|ffoge. Samentiren, f. 2Bc|flagen, Sammetn. Samettto, f. Slaggef(|rei. Samentofo, adv., (in ber Sonf.), otožno. Sami, f. Še|Hage. Samintrtn, f. S3erMed)en. Sam m, bas, jagnje, bai 8amm@otteS, Jag-nje Božje; žSodlantm, mattnlid)eS Santm, jagnec, janec (altsl. jagn'c), biček; 2Rut* terlamm, tBeiblidjež gamm, jagnjica. bicika; Samittdjen, jagnjiče, biček, janček; fo frontm trie ein Samm, krotek kakor jagnje, kakor janček, gdmmerdien unb ,Rdj}d)eit betSBeibe, §afeljiaitben, mačice; abranki. Saturn* Stimmer* in 3fggn. jančji, jag-nječji (?). Santmel, Sttmmel, f. fiitberbutte. Samnttn, v. n., ojagniti se, jagniti se, storiti, obraviti se. Sommet, bie, waidm. skrito meso, riba. Sammetabenb, ber, petek pred binkoštmi. Samnterblume, f. ©tpHIraut. Sammerbraten, f. Santmcr. Satttmergeftlbe, bas, polje za ovčjo pašo. Sammergetet, ber, (Gypaetos barbatus) berkasti jastreb , jastrob , berkasti sop ali 924 Sa'mmergelb. ser, nach kern Böhm, jagnetnik; f. a. Bartgeier. SämntCtflClb, ba«, jančnina. Sam m tri) t C t, bet, jančar; rumena treso-repka. Sitmmerjnnge, bet, Sämmerfnedif, ber, jančar, jagnjetar. Samnterlranf, f. ©anfefuß, Stadjžfrant. Santinem, f. Sammen. Sämracrrctd), arf/.,kjerse obilo jancov redi. Sammerrilljr, bie, jančja driska. Sämmerfalat, bet, motavilec. Sümmerfiffiflnj, bet, jančji rep. Sämmcrfd)fflän$chen, ba«, roman. Sömmerftall, bet, jančji hlev, hlevček za jagnjeta, jančnjak. SämmerlDCiiie, bie, jančja paša. Sämtttcrmollc, bie, meglice, jančki (megleni). Söramcrtt) 0 lit, bie, jagnječja, jančja volna. Santmerjahn, ker, jančji zobček. Sämmerjefjnt, ber, jančja desetina. Sammbraten, bet, pečena jagnjetina. Santmflcifd), ba«, jagnjetina. Sltmmfromnt, adj., pobožen kakor jagnje. Sammgebet, ba«, Jagnje Božje. Sam m bergig, adj., krotkoserčen. Sammžbraten, f. Sammbraten. Sammžbruber, bet, f. Frömmler. Sammjeit, bie, jangnjenje; čas, v kterem se ovce jagnijo. Siimpdjen, ba«, lampica*. Santpe, ber, f. ©afe. Samlpe, bie, lampa», (and) in aubern fla». @pr.), leščerba», lešerba; ©toeflampe, nad) V. migavnica; eine gläferne, pfiiolfčrmige Dellampe, pipa, pipica; nad) Gutsm. luc-nica; Bet bet Sampe arbeiten, pri luči delati; bie einige, Ijeilige Sampe, večna luč (pred velikim oltarjem); (trbene Sampe, poln. u. bolim, kaganec). Sampenflintmer, ber, slaba, berlava luč lampe. Sampenfitllcr, f. Santpenntann. Sampenljell, adj., z lampami razsvetljen. Samfleniidlt, bae, luč v lampi, lampina luč. Sampenmann, bet, Sampenlmber, Sam= pentDÖrler, bet, lampar, lučarf. Samhenrufi, ber, Sampenfdjfflatj, ba«, čer-nilo, saje od lampe. Sampentnitrter, f. Sampenntann. Samjjertgnnß, f. bartnuß. Sarapreie, bie, (Petromyzon marinus), go-lup , piškur, pohkače, nad) bvem Russ. u. Böhm, morska minoga, nad) Sul. okatica; morski piškur; fig. für Secferbijfen, f. biefe«. San, bie, f. Sehne. Saneterž, bet, kopjanik. Sanb, ba«, int ©egenfag be« Sffiaffet«, 3Kee; te«, suho, zemlja, (nad) M. audj ba« russ. suša, flo». ®ürtc), serb. kopno; u. jte rie; fen „Sanb", in zakričali so: suha zemlja; ba« fefte Sanb, terda zemlja, celina; f. a. geft(Ianb); ba« Sanb erreichen, na suho priti, na§, adj., brez dežele. Sflttblltft, bie, zrak na deželi, na kmetih. Saitblltft, bie, kmečko veselje. Sanbmadlt, bie, deržava močna na suhem; vojska na suhem. 8ftltbm(id|tig, adj., mogočen na suhem. Sattblttiib «Clt, bas, deklica iz kmetov, kmečko dekle. Saitblttatttt, ber, itn ©egenfage eineS @tabt* ntaitlteS, kmet, kmetovavec, rataj, oratar, kmečki človek, na« V. a. selan , selak, (ntebr serb. it. bohm.); f. a. SnnbfllUtb. 8anbntiinttiff. Sitnbli«. Sanbntnrf, bie, deželska meja. Snnbntnrft, bie, znamnje na suhem (postavljeno brodarjem). Sanbmatrilel, f. Sattblnfel. 8mtbntcff er, ber, zemljomerec. 8nnbmcfefUttft, bie, zemljomerstvo. 8anbraci{ltng, bie, merjenje zemlje, dežele. 8 nit b nt ti i^, bie, f. Slnfgebot; domača, deželna vojska ali bramba. Snitbtttiinje, bie, domači, deželni denar. Snnbnttfltr, bie, priprosta narava. Sanbflfarrc, bie, fara na kmetih. Sanbbfnrrcr, ber, fajmošter na kmetih. 8ttttbjpflegtr, bet, f. ©otttoerneur, ©tntt= bnltcr, ©cmeinbctiorftanb. 8anbfll)t)ftf't§, ber, zdravnik na kmetih. 8nnbfllngc, bie, deželna nadloga, občna šiba. SflttbflOlijCi, bie, policija na kmetih. Snjtbprcbtger, f. innbbfarrer. Sanbraib, bet, deželni sevtnik, svetovavec; svetovavec deželne sodnije. 8anbriilblt«, adj; lattbra«ii«e ®ef«afte, opravila deželniga svetovavca. Snnbredjt, bas, j. 93. in ipceufen, pravilo 928 Sanbrcdjtliiij. , pj-avstvo, deržavljansko pravstvo; Sanbe6« getidjt, deželna sodnija, (aud) bei Gutsm.~). 8anbted)tlid), adj; deželnopraven; deželne sodnije. SanbredjtSbetfi^er, ber, prisednik deželne sodnije. SanbtCgtn, bet, dež po vsi deželi, pov-sotni dež; deževanje. Sonbtetfe, bie, popotovanje po suhem; popotovanje po deželi, obhod dežele. Sonbreiter, f. ©enžbatme. Sonbreittmciftcr, bet, deželni dohodarf. ianbtidjicr, bet, deželni sodnik; sodnik na kmetih. S (t It b tO ti) C, bie, prosta rudečina. 8onbtiid)ttg, adj., po vsi deželi znan, poznan, Sattbriidjttflieit, bie, splošna znanost. S!anbnti>r, bie, podeželna griža, ki razsaja po vsi deželi. Soubfaljten, bet, domači žafran. S flttbjalamattber, bet, močerad na suhem. Sanbfotfdje, bie, debela sarža*. Sonbfflfj, bet, useljeni deželan, posestnik. Sanbfofio, adj., useljen v deželi, s po-sestvam. Soitbfdjaft, bie, 5Pto»inj, dežela, kraj, pokrajina, nad) Gutsm. deželstvo; deželni stanovi; zbor deželnih stanov; kraj na kmetih, malana okolica, namalan kraj. £anbfd)aftlid), adj., deželen, v kaki deželi navaden, stanovsk. Sonbftbaftlraolcr, ber, bet meiflcna Sanb; fdjaften mdlt, malar, ki kraje, okolice mala, malar krajev. £anbfd)aftŽmoterei, bie, malanje, malarija krajev, okolic. SaubfdjaftSbiener, ber, stanovski služabnik. Sottbfdjoftžfad), ba«, malanje, risanje krajev. Sfonbftbflftžhouž, ba«, 8anbl)au«, deželska hiša, stanovska hiša. Sanbfd)aftžfaffe, bie, deželna, stanovska denarnica. £anbfdja?t3redjt, ba«, deželno pravo. SflitbfdjajtSiDott, f. iJJrobutjiaHčmuž. Sonb jdjcibe, f. Sonbežgtenje. Sonbfdjtibet, bet, ettoa mejničar. Sionbfthie^en, ba«, deželno streljanje. Sonbfdjinbet, bet, fig. deželni odertnik. i! ttttb f d) 10 f), ba«, grad na kmetih, na deželi. Sčonb jdjnupfeu, f. ©tipe. Soitbf(|bpi)C, bet, prisednik deželne sodnije. Sonbfdireiber, ber, deželni pisar; pisar na kmetih. Sonbfd)ltle, bie, šola ali učilnica na kmetih; ba« ®otf bat ettte 8anbf, f. Siinglid). S! a ti g rit ti b, ta«, f. (Sllipfe, Dtial. i (i ll g Ž, adv., lattg« bem gluffe, beg glttffe«, za vodo, za potokam, ob vodi. kraj (in ©t. kre) reke, poleg ali zraven reke, ob reki; f. a. (gntlang. Sati g j d Mt, adj., počasen, kesen , muden , len , slab , medel; adv., počasi, zlagama, zložno, polagama, pomalem, kesno, po kesnem; langfam arbeiten, počasi delati; aud) ogrebati se, obirati se, mečkati, peč-kati pri delu; langfam gel)en, počasi iti, lesti kakor polž, vleči se kakor megla, koracati in gambati leno; langfam itatjert ftd) and), počasi se dalječ pride; jtt langs fam, prepočasno; bet Cangfame, počasnik; ein iangfamet ®ote, nacf) V. ejaz; ein lang* famer jtopf, kesna glava, kesne misli; il)lt Ijaben, kesnoumen biti, kesne glave, kesnih misli biti; ein Iangfamet Slrbeiter, pečkalo. Sangfamicit, bie, počasnost, kesnost, kes-nota , lenost, nenaglost, slabost. S(lltgftltntrtige, adj., medel in len. £angfd)fttttg, adj., dolgosenčen; bie Sattg* fd)attigen, dolgosenčniki. fiangf iliifer, bet, zaspanec, zaležuh, po-ležuh , zaspane ; serb. dremčina. Sangfdjlitferei, bte, dolgo spanje, za-spanstvo. Sangfdjloferin, bie, zaspanka. Sangfdjuobef, bet, kljunač. Sflligl"dmabelig, adj., dolgokljunsk. Sfln gf d) llCl b t g, adj., z dolgim rezalam. Stntgfdjmuttj, bet, dolgorep ; $fannenfiiel, @d)»aBjmeife, dolgorepka, beloglavka, mli-narček. SltttgfdjlDitn jig, adj., dolgorep, dolgorepen. Saiigi^tBcifig, f. Sangfdiioanjig. iangfidjtig, adj., daljnoviden (aud) russ.) Sang fidjtigfcit, bie, daljnovidnost. £(tng jllbig, adj., dolgozložin. Sdngft, adv., davno, zdavno , zdavnej. Sangftonge, bie, b. i. ©temmleijie amSfluft* »agefl, nad) Zalok. copanj*. SongftenŽ, adv., naj dalje; langfienž in ei= tlet ©tunDe, najdalje, najpoznej v eni uri. Snngftrcifig, adj., z dolgimi progami. Sangftrob, ba«, škopa*. idngftpcrgangen, adj., davno pretekel. Sattglbnig, adj., dolgoglasen. SangPiCtCtf, bas, po dolgasti čveterovo-gelnik. Saiigmag CIt, bet, sovra, sora, eig. svora, (nad) V. razvora, in U. Rx., aud) bdhm.~). JiangtPCtle, bie, dolg čas, serb. attd) čama, russ. skuka, poln. nudota; t d) l)abe 8ang» teeile, dolg čas mi je; fiatig»eite mad)en, f. Sangmeilen, Sangioetlen, v. a., Sangtoeile »etutfad)en, dolg čas delati komu, sititi koga (poln. nudzič) , nadlegovati koga; r. r., et lang; »eilt ftd), dolg čas mu je, dolg čas prodaja, bolim, styska se mu. Saiigiueilig, adj., dolgočasen, siten, nadležen; eitt langweiliger üJiettfd), sitnež, nad-ležnik; aud) dolgočasen človek (polti, ma-ruda). SattgtB ciliglcit, bie, dolgočasnost. Sangtoeiligen, f. Sangtoeilen. San g to eile, f. Sangtoagen. Sangtotebc, bie, f. Satigtoagcn. Sangroicrig, adj., dolg, kar dolgo terpi ali je dolgo terpelo; eine langwierige Stauf« I)eit, dolga bolezen, f. a. gljronifd). Sangtoierigtcit, bie, dolgost, eig. Sange; dolgočasnost eig. Sangmeile; Saugrotertgfeit ifl bem ©eifte bet floo. ©prad)e gemäß am befielt beiwörtlid) ju geben; bie Sangniierigs feit bež Sriege« befürd)tenb, ker so se bali, da bi vojska utegnila dolgo terpeti. Snnfe, bie, bie ©eite bež weisen Sbaud)ež, lakotnica; @d)ettfel, stegno. San lau dj, f äflfcrmannsljamifd). Sanne, bte, ©abelbetd)fel, vojnice, pl. Sanžtraib, (Senjgelreibc), ba«, jato žito. Sanjc, bie, kopje, (aud) alisl. u. anb. fl. W., poln. kopia, f.), sulica (aud) 'ifeil), eine fiattje mit 3emattb bredjen, poskusiti se s kom na kopje, bojevati se; f. a. Stttl= jenfrdger. Sailjetl bredjCU, baž, prelamanje kopij, boj s kopjem, s sulico. S ÜUJ C II, v. a., s sulico ubiti (n. p. ribo). Saitjcncr, bet, f. Saitjenfrriger. Sanje it form ig, adj., suličast, kopjast. Sailjengefecbt, baž, bitva s kopjem, na kopje, s sulico. Sanjengciibt, f. Sanjcnfunbig. Sanjcnljieb, f. Sanjeiiftidj. Saitjcnfncdjl, bet, prosti vojak, f.a.San* jcntrdger. Sanjetlfrant, baž, Surinamska vodena praprot. Sonjcnlriegcr, bet, vojščak kopjonosec. SanjCUfUtlbC, bie, urnost, ročnost v bojevanji s kopjem, s sulico. Snnjcnfunbig, adj., ročen, izurjen na kopje, na sulice. Sonjeufdjucller, bet, izurjeni suličar. SaitjCUfd|Ub, ber, tok za kopje. SanjCltfdiminger, ber, izurjeni kopjenik. Salt jen fl i d), ber, ubod z kopjem, sulico. Saujcnfticl, Sanjcnfdjaft, ber, ratišče, ra-tiše, kopjišče, kopjiše, sulišče, suliše, sulica. Sanjenfrögcr, bet, kopjonosec (aitsl.j, kopjenik, suličar. SanjCttC, bte, suličica, kopjice, lancet*, als SlDerlafjwerfjeug, puščalo, pušalo. San j ettenf brmig, adj, suličičast. Safiiborfdirift, bie, Sapibarftgl, bet, la- pidarna ali nadpisna pisava. Lapis causticus, f Šfcliftein. Lapis infernalis, f. ©bllenftein. SapJJ, adj., f. Sdlfoff. 932 Sappalten. Saßbiintel. Sappaiien, pi■ otročarije, f. «. Steinig* leiten» Sitpptpen, ta«, cunjiea, capica, zaplatica. Sappe, bet, f. Saffe; Sappen. Sappen, ter, viseči, klapasti košček, blek*; ter Sappen be« Dpte«; f. Dptiäpptpen; bie Sappen bet Jpuitbe, klapaste ušesa; glitt* läppen, zaplata, kerpa, krajnik (Gutsm.'),• SBif®lappen, cunja, pobrisnica , pomiznica; f. a. Knttelflede; Samenlappett, na® V. ohlapki; an bet Seber, Sunge, krilo. russ. dolja; ein ©tüci Senge« int »eräcptlicpen Setfianbe, jerrijfene« Kleib, capa, auep cunja, candra; in Sappen getleibet, capast, cunjast, capin; ein SBilb gept burtp bie Sappen, zver se ne boji strašila (obešenih cunj); but® bie Sappelt gepen, odnesti pete. Sappen, t>. a., zakerpati, okerpati, kerpati; bie @®Upe (appen, na čevlje žopane postaviti, čevlje zažopaniti, zakerpati; Äeffet läppen, popraviti, popravljati kotle, Sappenpiene, f. ¡Rofenbiene. Sappenpinme, f. $omtiimmeI. Soppec, bet, kerpar, kerpucar. Sappetei, bie, kerparija, kcrpucarija; f. a. Sappalien. Sappetn, v. a.u.r., skupljati se, nakupiti se, nabrati se po malem, nakapati se; v. n., Wenig auf einmal trinfen, serkniti, serkati, serkljati. Siippcrf tpnlb, f. Stitterfdjntb (poln. ka- panina). Sappilpt, adj., klapast, cunjast, capast. Sappig, adj.. capast, cunjav, cunjast, poln cap; eilt lappigež ffllatl, (bot.), razrezljano pero. Säppif d), adj., šamlast, trapast, klamast, norčav, prismojen, bedast, budalast, neslan, hamlast, otročji; ft® läppif® betragen, kla-moteriti, neslano in po otročje se vesti. Sappjagcn, ba«, lov v okrajni, okoli ktere so cunje razpete. Särtpc, Sertpe, bie, Sär®enbaum, (Pinusla-rix), mecesen, (bei Gutsm. mercesna) , in @t. na(p M. aucp relih, (russ. listvennica, serb. ariš, böhm. modrin, poln. modrew, m.). Sär d) en-- in 3f|gn. mecesnov, relihov. Särd)enpatj, ta«, mecesnova smola. Sürdjenpolj, ba«, mecesnovina, mecesnov les. SitrdjenftbtDamm, bet, mecesnova goba ali gliva. Sitr d) enffl aib, bet, mecesnovje, mecesno-vee, relihovje, mecesnovina (ntept Setven» polj), mecesnov gojzd. SttrtpCltjapfen, ter, mecesnov češarek. , S aren, pi; domači bogovi nekdanjih Rimljanov. Sarif ari, ba«, natp V. kikel kokel; f. ($Se= toafep. Sitr nt, Siirmcn, bet, hrup, vrišč, vriš, šunder, šum, dirndaj, truš, na® V. ra-movš, razbota, serb. buka, vika (vek); Sätm ma®en, šundrati, ropotati, hrumeti, hrupeti, na® V. razbotati; »iel Samt unb ni®t« bapinter, z velikiga oblaka mali dež; blinbet Särm, prazni strah; (Sllamt), Samt f®lagen, k orožju bobnati, russ. trevogu bit; Särm anfangen, šunder, hrup vzdigniti, zagnati; ein uttgepeuret Särm, hrup, da je strah in groza. Sttrntbiitfcr, bet, podpihovavec, šuntavec, raznašavec strašivnih novic. Siirmen, v. n., hrumeti, hrupeti, šundrati, razsajati, razbijati, razdelavati, drajnati, ropotati, razbotati (K), russ. šumet, šum delat; lärmenb, hrumeč, šumeč, hrupeč, šundrav. Siirmente, bie, Scpnatterente, (Anas stre-pera), konopnica. Särtner, tet, Särmntacpet, ropotač, razsa-jač, razsajavec, razbijavec, ropotavec, šun-dravec, šundralo. Sitrmerin, bie, šundravka, razsajavka, raz-bijavka, ropotulja. Sitrntglode, bie, f. Sturmgtode. Siimtmatper, f. Särmer. Siirmplap, bet, zbirališče, zbirališe vojakov (o bobnanji). SitrmftÜd, ta«, hrupeča, šumna igra. Sttrmboli, aauS, niso mu dali v hišo (stopiti); bie ®iebe haben il)m nid;ts gelaffen, tatje mu niso nič pustili, t. j. so mu vse pobrali; im ©tiße laffett, zapustiti; laffett ©ie mich ein toenig ausruhen, dovolite, da se nekoliko opočijem; (Sitten »on ftß laffen, f. ©nllaffen; laß bit fagett, naj ti povem; et hat feilten Äittberit fein 33er* mögen gelaffen, otrokam ni zapustil premoženja; fiß »ernehmen laffett, povedati svojo misel; fd^tcf (Sinen hin unb laß feljen, reci komu, da gre gledat; et mußte ftß Ultn in einer ©ätifte tragen laffen, morali, mogli so ga zdaj v nosilnici nositi; nicht jnm Sffiorte fommen laffen, f. Summen; ftß auf bie Ältie laffett, poklekniti, klekniti, pokleko-vati; fteh feljett laffen, pokazati se, dati se viditi; fommen, um fteh fcben ju laffett, na zijale priti; fiß in ben Skunneit laffen, v šterno (vodnjak) se spustiti, spuščati, spu-šati. Soffen, baS, puščenje, pušenje, puščanje, pušanje; Untcrlaffitng, opuščenje, opušenje; baS Sfiuit itltb Saffen, djanje in nehanje; f. a. SBatlbcl. Saft gut, baS, überhaupt, zemlja, zlasti pa laz ali kerčevina, ki se komu za kako letno davščino ali davšino prepusti. Saftbeit, bie, f. SKaßläffigieit. Sap h trt, f. ©tunbhett. Saffig, adj., len, merzel, nemaren, mlačen, slab; eine läßige ©eele wirb junger leiben, kdor ne dela, je brez jela. Söffigfeit, bie, lenoba, lenost, nemarnost, slabost. SaijfDJjf, ber, f. @ßröi>ffof>f. Saj)tid), adj., odpustljiv; läßliße ©üuben, odpustljivi, majhni grehi. S a gr a u m, f. Safegut. Sapteib11, bet, prideržanec, prihranjenec, f. Saßretö. SaRtciž, baS, mladi les, mlado drevo, mladika. (za pleme prihranjena), Saßreifer, pl. mladovje, mladje. Saßfiiltbe, bie, odpustljivi greh. Safttag, bet, dan, dober za puščanje ali pušanje (kervi). Sa&toiefe, bie, snožet za letno plačilo. Sajija^fcn, bet, zatikavnjk (K), zatiček. Sa§jeid)Cll, baS, int Äalenber, znamnje, da je dobro puščati ali pušati. SajjjillŽ, ber, lazovina, davščina, davšina za laz, njivo itd. Saft, bie, ®ewißt, teža, velika teža, breme; Saft, bie eilt ÜJieiifß trägt, butara, naklad, breme; bie ein Bferb, @fel trägt, tovor; Sas billig, naklad, naložba, naloženo blago; Sa* fielt fßleppett, tovoriti; Sefd)l»erlißfeit, težilo, težava; eine Saft ©ßläge, f. £taßt; bürgerliche Saften, deržavljanske dolžnosti; baS Sanb hat »tele Saften ju tragen, ta de- žela plačuje mnogo davkov, serb. narnet, russ. nalog; baS ift mit jut Saft, to me nadleguje, me teži, mi je težavno, sitno, nadležno; ber ©enteiltbe gut Saft fallen, občini na (v) skerb priti, biti; (Sinem jut Saji faden, auß komu težaven ober v težavo biti, koga nadlegati, komu nadlego delati, nadležen, siten, natečin biti; Sinem etwas jur Saft legen, koga česa obkriviti, kriviti, obdolžiti, dolžiti, v krivico šteti, pripisovati; ftß felbfl jut Saji feitt, samsebi preveč biti; was ben .Kaufmann ju Saft unb JU ®Ute fournit, kar je kupčevavec dolžan in kar ima tirjati; (Sinem eine Saft aufte= gen, opertiti obet opertati komu kaj; her; abnehmen, zdeti, zdevati, odpertati; »on 8a= ften bepuriren, razdolžiti. razdolževati kaj; büßerliße Saften, vpisani dolgovi. Saftabie, f. Sßifflänbe. Saft bar, adj., nosiven; kar more nositi; laftbare Sß'ete, tovorna živina, tovorivka (¿V.) ; russ. podjaremnyj, jaremnyjci; laft» bare ©tänbe, obdačeni stanovi. Saftbeere, f. (Srbbeere. Saften, v. a., težiti, težati, pritiskati, stiskati, tlačiti koga; lafteub, bremit (naß V. in (Reifn.); v. «., težo imeti, težak biti; auf Semattb laften, težati, obteževati koga. f. a. SBelaften. Saften frei, adj., brez dolga, brez davkov, neobdačen. SaftCIlftanb, bet, stan dolgov, bremen, dolgovi. Saftet, bas, Sîeigung, 33öfes ju ßun, pre-grešljivost, huda spačenost, hudobnost, naß Gutsm. a. pregreštvo, russ. porok; bibl. eine grobe Uebertretung bes ©efegeS, pregreha; bem Saftet ergeben, hudimu,zlemu, hudobijam, grehu vdan, služijoč; alles Sa» fier ait fiß haben, vse hudobije , vse neprave , napčne nagnjenja, vse napake; jtß in Saftern toäljeu, v pregrehah valjati se; gerdo, hudobno živeti; baS Saftet bet £rnn= fenheit, napaka pijanstva; baS Sajier mei* beti, ogibati se, varovati se hudiga, zlega. S Öfter er, ber, psovavec, gerdivec, opadnik, obrekovavec; ®otteS, preklinjavec. Safterfrei, adj., brez pregrehe; pregrehe, hudobije čist. Säftergefßißte, f. Chronique scandaleuse. Saft er h oft, adj., pregrešin, hudoben, na-pačin, spačen, spriden, gerdiga, zanikerniga življenja. Safterhaftigfeit, bie, pregrešnost, spačenost, zloba, spridenost, zanikernost. S Öfter in, bie, gerdivka, psovavka, obreko-vavka; ®otteS, preklinjavka. Safterlneßt, bet, sužnjik gerdiga poželenja, nagnjenja, pregrešnik. 2aft cri cbcnf baS, pregrešno, hudobno, pre-napčno življenje. Söftetliß, adj., »on Safter, gerd, nesramen, gnjusen; läflerliß faufen, gerdo popivati; läfletliß flußen, kervavo kleti; »ott SÖftem; gerdiven, obrekovaven, sramoti- Softermoul. ven , sramoten, preklinjavsk, zasramova- ven; (äjierlitfje Weben, gerde, nesramne besede; auf eine tajlcrlid)e Strt, sramotivno. SijftertttOUl, baS, opravljivec, obrekova-vec, weibl. opravljivka, obrekovavka; napačni, opravljivi. gerdi jezik. 8 tt ft C C It, v. a., gerditi, ogerdovati, psovati, opravljati, obrekovati, gerdo govoriti od koga; @ott täftern, Boga preklinjati; v. n., er läfiert gern, rad opravlja, opravljiv je; fiudjen, kleti, preklinjati, hudičevati , zlod-jevati, šentovati, f. a. S^itllbCH, ©djinäbCIt. Safterguell, ber, izvir hudobije, pregreh. Säftcrrcbc, bie, sramotivne. gerde, ger-divne besede. S? ö ft e r f d) r i f t, bie, f.Pasqnill, S$ntfli)f$tift. Siifterfdjllle, bie, fig. kraj, kjer se močno opravlja, ogovarja . obrekujc. Safterfinn, ber, hudobnost, hudobna nagnjenost. Saftertflaoe, f. Softcrfnc(i)t. Sflfterftobt, bie, spačeno, sprideno mesto. 2afterftein, f. Sdjoitbftein. Säfterfndit, bie, opravljivost. Säfterfiithtig, adj., opravljiv. Sflftcrtljnt, bie, pregrešno delo, hudobija pregreha, serb. opačina. SÖffCrJtn8, bie, psovanje, gerdo ogovarjanje, opravljanje, grajanje, gerjenje, buljenje, sramotenje; ?eijtermig Ootteg, preklinjanje Boga. Softertioll, adj.. hudoben, prehudoben. f. Saftetfiaft. Soft er tu ort, f. Safterrebe. SÖfterjnnge, bie, hudi, strupeni jezik; opravljivec, opravljivka. Softgefd)irr, f. Softfflagen. S oft geto i cht, baS, velika teža. i Oft I) Olj, baS, navadna širokolistna lipa. Soft i g, f. Sdjtncr. SÖftig, adj., befcfltoerlid), težaven, siten, neslan , pust, netečen , neješčin, neječin, težek, nepriličin. neugodin, nagajiv, nadležin, russ. u. serb. dosaden; ber Seljiige, sitnež, neslanee; eS iji mir Kifiig, teži me , sitno, nadležno mi je, unožalo se mi je; Sinem läfiig faden, nadlegati, nadlegovati koga, nadlego delati komu. težak biti; eilt iäjiiger äJienfdj, naveličje, (n.' Rani, in Sfleiftt.). Sflftigfeit, bie, težavnost, sitnost, nepri-iičnost, neugodnost, nadležnost. SaftlOČ, adj., brez teže; teže, težave prost. Softpfcrb, baS, tovorni konj. ioftrannt, ber, prostor za naklad, za tovor. Softre^t, bas, bremenska pravica. Softfflnb, bet, obtežni pesek, f. SHfliioft. Sflftftbiff, baS, prevozna ladija, kupčijska ladija, ladija z blagam, za blago; nad) bent Böhm, nakladna ladija, bei Gutsm. tovorna ladija. iflfttijier, baS, tovorna živina, bei IU. to-vorivka. Softtijierifd), adj., živinsk. iflfttröger, bet, nosič, nosač, tovornik (Gutsm.), natij V. težak, toasjebodj einen Satinitot. 985 fchmeten Jtrbeiter ubethaupt, ttamentlicf) aber geibarbeiter bebeutet. Softtriigerin, bie, nosačka, tovorniea, no-sivka. Softbieh, baS, tovorna živina. SofttiOlI, adj.. močno obložen. S 0 ft U) 0 g C It, ber, težki voz, aud) voz fd)led)tbin, kola, voz za blago, nad) Gutsm. tovorni ' voz, bolim, nakladni voz. Sflfur, ber, Safltrftein, tazur ober azur, la-zurni kamen, ttacb V. višnjevecf; neka višnjeva barva; bie, and) ber, f. Supfetfa* fltr, neka višnjeva kotlovinska ruda. Snfttrblou, adj., lazuren. Sojitre rj, f. tuflferlafnr Safltrforbe, bie, višnjeva barva, poln. blekit. Sofinrfteiu,, ber, f. Sofur. I.actare, (toorti.) veseli se, četerta postna nedelja. Sflteill, baS, latinščina, latinšina, latinsko, latinski jezik. Sotein, adj., f. Sateinifd). Sateinelei, bie, latinčevanje, f. a. iatei= ntžrauž. Joteineln, v. n., latinčevati, povsod latinščino, latinšino štuliti. Sflteinet, ber, latinec, kdor latinščino, latinšino zna. Soteineritt, bie, latinka. Snteiltifd), "dj-, latinsk; lateittifd^ fc^retben, (po) latinsko pisati, aud) latinski pisati; lateinifdje .«uc^e, (fd)erjto.), f. Slpotijefe. Soterolerbett, ober gateraloertoanbte, pl. postranski dediči, postranska žlahta; f. a. Sciteitumoaubtc. Soterircn, v. n., bie gatera bered)nen, fei* tenloeifen jufamrnenjahten, sešteti, šteti, seštevati po straneh. Latama magica, f. 3onBcrioterne. Soterne, bie, ettoa svetilnica. svetilo, altsl. svešta, svetil'ce, geto. laterna*, lučirna*; bei ben ©rofubrmaefjern u. bgt._, 2>riHing; preslica, russ. šesternja; turnična kupoli; fd)erjto. , buča, glava človeška; ettoaS in bet Saterite l)aben, terčen, pijan biti; 3fteer; fcf)toalbe, morska lastavica; Staffe eineS $fet= bes, f. biefeS; ?aternd)en, dim. bas, later-nica, svetilce. Sflterneublott, bas, rožena plošča, ploša za laterna. gfltcrncnmorfier, ber, laternar, lučirnar, svetilničar. Saternenntonn, ber, kdor laterne snaži. Šoternenpfohl, ber, laternik (kol za la-terno). Saternentriiger, ber, svetivec, kdor ia-terno, svetilnico nosi, laternar; nek velik hrošč, russ. svetonoska; f. a. Sfltentett' mi Sotemiftren, v. a., na laternik obesiti. Sfltinižmnž, ber, lastnija ali posebnost la-tinskiga jezika . latinizem. Sotinifiren, v. n., latinčevati; a., pola-tinčiti, latinčiti. Satinitiit, bie, f. Sotein, bas. 936 SStfö. Sütf«, f. Satfdiig. Sät i «b ein, Satf«beinig, f. Satfdjfnfii. Satf«e, bie, niedergetretener @«ub, Satf«s f«ub, šlobeder, (»iell. bejf. žlobcdro), šlebe-der, šverta, pošvertani čevelj; umazana ženska; kuzla. Stttf «en, v.n., žlobedrati, šlebedrati, noge vleči; latfdjenber ©attg, šlobedranje. SotfdjCr, bet, šlobedra, šlobedralo, človek, ki se vleče kakor megla. S a tf d) C riti, bie, šlobedravka. Sfltfd)fllf, ter, šlobedrasta noga, ki se vleče po tleh. Satd)fii|iß, adj., šlobedrastih nog. Satf«ilT, adj., šlobedrast, šlobedrav; nereden; iatf«igeS aBetter, kislo vreme; ohlapen, mehek (od mesa), plevek (od jedi), brez cene. Satf«tOUbe, bte, koconogasti golob. Sattbfllim, ter, drevo za letve ali prekle. Satte, bie, latva ober letev, prekla, lata (alt« böhm. u. poln.'), na« IU. lapta; sreča (re-melj); ein ©»arren bei Sogelbäufern unb Säunett, prostica, im gor^t»., švigla; Sat; ten f«ueiben, prekle žagati; Satten reiften, prekle krojiti; mit ber Satte laufen, norčav biti; fig. »on großen, bagetn 9J!enf«en, švigla, prekla. Stttten, v- a., opreklati, preklati, late,letve pribijati, oletovati, letovati, na« M. laptati. Sottenoft, bie, tesla, s ktero se krojijo prekle. Sottenbnutn, f. Sattbanm. Sattenfif«erei, bie, f. 3lngelfiidjeret. Sattcnbolj, baS, les za latve. Sattennflßel, bet, letevnik, latnik, strešnik. Sottenttierf, ba«, letve, prekle, preklovje; na« V. latastodelo; rešetka iz letev, russ. pereplet (preplet). Sattenjaun, ber, plot iz lat. Snttid), Snttig, ker, (Lactuca), salata, serb. lačika, (poln. teiltet Satti«, loczyga) ; »it« bet Sättig, divja, poljska salata; giftiger, ftinfenber Satti«, smerdljiva salata; f. a. Mattifl. SotU§, bas, f. ©ette; latus per se, samo za se. Sfltmerge, bie, latverk*, elektvar*, russ. latverg it. kaška. Snfc, ber, f. SBmftia^; an ben SBeinfteibern, vratica, durce, (dverce) , bavtara*; im §üttenwefen , na« bent Böhm, pregrada; f. a. Slawe. So^«enbeinbe, bas, ošpetelj», auf bem Äarji, oplečc. Sott, adj., »ott flitfTigett.Körpern, im geringen ©rabe warnt, mlačen, moren, na« M. mla-hen, lauež SEBaffer, mlačna, morna (3. Ät.) voda; laue Snft, toplotno, toplikasto; taue Siebe, mlačna ljubezen; iau empfangen, hladno, bolj merzlo, ne z živim veseljem sprejeti. Soub,ba«, listje, perje, in Ät. a. na« Gutsm. lepen, lepenje, böhm. lupen; baS Saub f«lägt aus, perje, listje, berst poganja, zeleni se; bie äöäume »erliefen baS Saub, drevje se oble- Saublafer. tuje, se je obletelo, brije se, se je obrilo, oblistuje se; baS Saub abflreifen, osmukati, smukati perje; Saub re«en, listje (ni«t perje) grabiti; @i«entanb, hrastovo listje; f. a. Soubtoerf; im gorfit»., leto (čas zelenenja). Saubaflfel, f. (SoIIobfel. Soubbaum, bet, listovec, listnato drevo. Soubbuf«, ber, vejnik (Gutsm.). Saubbo«, baS, strešica iz listja; gosto perje dreves, ki senco. dela. Snube, bie, ein ©«oppett, klanica, SBortjauS, lopa, veža, poln. podsienie; f. a. ©fltterie; ttntet ben Sauben ft|}en, pred hišo prodajati; im ©arten, hišica ali lopa z vejicami, z rastlinami ovita, obraščena, obra-šena; ettoa au« senčnica, hladnica, bohm. Ultb poln. hladnik, russ. besedka; f. a. fficififii«. Sauben, bet, f. SBei&fif«. Sauben, v. »■ zeleneti, listitise, listje poganjati; f. Selaubeu, ft«; v. a., b. i. bes SattbeS berauben, osmukati, smukati perje. Saubenba«, bas, klanična streha. Saub en gong, ber, ulice med gostimi, košatimi drevesi. Saubenf«tDalbe, bie, domača lastovka. Saubenfi^, ber, sedež v senčnici. Sauberbtatt, bas, pero, list z drevesa. Sauberbubn, f. 3«tžbubn. Sauberbiitte, bie, šotor,šator (altsl. šat'r) iz zelenih vej (pri nekdanjih Judih); eine ©treubiitte, listnjak, steljnik. Sauberbitttenfeft, bas, podšatorna obletnica. na« M. podlopna obletnica. Saubertag, f. gefttag. Saubef«e, bie, jesen. Saubfatl, bet, listopad; Saubfdfter, jesen-i. Saubfeige, bie, smokva ali figa v peresih. Saubfiuf, bet. f. ©imflel. , Saubfted, f. ©omnterfiiroffen. Saubfbrntig, adj., listnat, listast. Snubfrof«, bet>, zelena ali božja (russ. drevesna) žabica, eig. rega, in ©t. na« SI. au« vega, vegavica. S a u b f U11 e r, bas, ©interfutter fut bie @«afe, frodelj, hrodelj , na« V. plastje; tlažt, f«le«teS, jufammengetafteS SBaibfutter, plaža vejniki. Saubgang, f. Saubengang. Saubgebiinge, Saubgeroiube, bas, venci iz listja, spletenina iz listja. Saubgefaufel, bas, šumot, šumljanje listja. Sattbgetoebe, bas, goste vejice s perjem. Saubgetoblbe, baS, oblok iz košatih dreves. Saubgejett, f. Sauberbiitte. Saubgibfet, bet, zeleni, listnati verh. Saubbotj, baS, listovci, listovje, listnato drevje, listov les (F.), russ. černyj les; ein fot«eS ©ebolj, listnik. Saubbubn, bas, f. 33irHjubn. Saubbiitte, bie, f. Sauberbiitte. Sanbbiittenfeft, bas, praznik šatorjev, podšatorna obletnica, obletnica pod šatori. Saubt«t, adj., bem Saube abnli«, listnast. Saubtitfer, bet, f. Kaitafer. Satrtig. Saubtg, adj., »ielež Saub paben, listnat. Saublltofpe, bie, berst. berstni ali listni popek. Saubltanj, bet, venec iz listja, iz peres. SaublDŽ, adj., brez perja, brez listja, brez-listen, gol, (im Jperbfie), obletel; opne fflaume, gol, neobraščen. neobrašen. Saubliitig, adj., f. ^btegmatifdj. Saubiiitigfeit, f. «Pblegma. Saubmift, ber, listni gnoj, gnoj iz listja. Saubraufd), bet, snet na drevji. Saubtetbcn, bet, grablje za listje, listne grablje; ba«, grabljenje listja. Saubretdj, adj., listnat, poln listja. Saubroft, ber, rija na tertnem perji, snet. S au b t iift, f. Sauberbiitte. Saubfdjnur, f. Saubgebiinge. Saubfdjofjpen, f. Sauberbiitte, ri$t. Saub= butte. Sttltbftreit, bie, listje za naštel, listni naštel , listna stelja. Sttltbtbflltr, bet, stari francoski toler (sest frankov), nad) V. toler za osem petič. Sattbroalb, bet, listnik. listnati gojzd. SonbtDCri, ba«, listje, listna olepšava; in bet SJialerei, listje, peresa na malanem drevji; roževje. Saudj, ber, f. Snoblaitd), 3miebel; (Por-rum), lak (in aflen fla». 9Ji. u. altsl.). Saudj apfel, ber, špičar. Saud)biftel, f Sradibiftel. i and) C I, ba«, česniček. Santbfnrbe, bie, lukova barva. Sauifntben, adj., rumenozelen. Santbgriin, adj., lukastozelcn. 2aild)flt0blaud), ber, poljski česnik. SaUtbjtDiebCl, ber, divji drobnjak. Sanbanunt, ba«, opij, opium, makov sok. Saubemial= in 3f|git. prepisninski. Saubemiaiprottnt, ba«, odstotek od primščine, primšine. Saubemittttt, baž, deseti denar, primščina, primšina, prepis, prepisnina, davščina, dav-šina od spremembe posestnika. Landes, pl., hvalnice, hvalne molitve. Sit ubil en, v. a., sukno pomazati z oljem (suknarska beseda). Saubunt, bas, razsodba (poljubniga, izbra-niga razsodnika). Saue, bie, f. Sauigfeit; Sauge. Sauen, v. n., (»om ©djnee) auftljauen, oju-žiti se, kopneti. Siine, bie, f. Samine. Souer, ber, 9tadjwein, XtefletWein, patoke, pl., tropinščnica, tropinšnica.nadj M. libra, čmiga, Gutsm. lavra; a. filedjtet SBein, kislica, slabo vino, cviček. SttUet, bie, preža, pazba, nad) V, lukanje, seri. vrebanje, russ. podslušivanje; aufber Sauet jiebeit, prežati (prežim), na preži stati ali biti, pasti, paziti; Jfjinterbalt, f. biefe«. Sauerer, Sauret bet, prezac, prezavec, pre-žar. Sauetgnibe, bie, lovska jama, iz ktere lovec zveri čaka. Saufen. 937 Sanetn, v. n., prežati na kaj, paziti, zalezovati, pasti kaj, streči na kaj; auf eu nen ^afen lauern, zajca čakati, streči, pasti, na zajca prežati; željno pričakovati česa; an ber Špitre lauern, prislušati, f. $orcf)en; Sutten; (Sinem auf ben ®ienfi lauern, streči koma po službi, spodlezo-vati ga, gledati, kako bi mu škodoval. Sfluetfllttt, adj., prežaven, ročen v pre-žanji, spodlezljiv. Sauf, bet, tek (aud) altsl.) , beg (glu^t), ba« ifi ber Sanf bet Sffielt, tak je svet, taka se godi na sveti; Sauf be« ©eWebre«, cev, (russ. stvol); im »ollen Sattfe, v diru, dirjajo (od konj); @^afe nadj bem Sattfe »er= iailfeit, kakor ktera iz hleva prileti; bet Sauf be« SDaffer« , tečenje, tok; Sauf ber 3eit, pretek, tek; Sinem ®inge freien Sauf laffen, spustiti, ne zaderževati; f. a. gtci; JBett eine« giuffe«, f. gfupett; Sauf bet Sbiete; f. Vrunfi; »om SBinbe, f. 9lid)timg; Sauf eine« ©iebe«, obod, (obvod); ber Fortgang, napredek; f. a. @aug; nod) im Sau« fe biefe« Sapre«, še to leto, še vtem letu; Saitf bet ©efitrne, premik; in ber Säger; fpradje, noga , skok , befonb. pl.; Saufe, Sänfte, in ber 9Diüf)le, tekalica, tečaj, teka-lišče, tekališe (F.); bett Sauf bet 3eit »er> ntag feine 2Wad)t aufzuhalten, časa ne ustavi nobena moč; ber Sauf be« Seben«, življenje, M. žitek; življenja tek; feinen Sauf ridjteti, oberniti se kam; im Saufe (»om gillffe), stekama; im Saufe @d)toungfraft be-fommeit, lete omah dobiti. Saufbatjn, bie, tekavnica, f. ¡Rennbahn; Seben«lauf, žitek (M.), živenje, živetje, življenje, pot življenja; poln. zavod, russ. poprišče; feine irbifdje Saufbapn befiliefjen, ločiti se s tega sveta. Saufbanb, ba«, f. ©ängetbanb, Seitfeit, povodec. Saufbattf, bie, nadj bem Russ. it. Poln. hodulja, otroški stol ali voziček. Saufbtet, ba«, bei ben ©ebern, ba« Sefe* bret, ©djerbtet, nad) F. snovavnica, špri-klja. Saufbtief, ba«, f. gurrenbe. Saufbriicfe, bie, mostiček; eine fd)mate fflrüde für gujjgänger, berv. Saitfburfdfe, ber, hlapec, ki ga po opravilih zaganjajo ali pošiljajo. Sauf bul) ne, bie, Saufet, bie, Šilinge, za-derga, locenj, zanka, žimnica, žima, kam-bica. Snu fei, bie, «Pfab be« geber»iebe«, stezica perotnine (po gojzdili); f. a. SaUfbOiinC. SttUfeln, v. a., luščiti, lušiti, ružiti, rob-kati. Saufen, v. n., teči, (attd) altsl.'), tekati, alti leteti, letati (eig. fliegen), in einigen gälten and) bežati; j. 93. laufe fine It um SBaffer, beži po vodo, neben teci, skoči, hiti po vodo, obtoobl bežati, begati im @lo». wie im Altsl. mept flieljen bebeu; tet; serb. terčati, russ. f bo hm. u. poln. 938 Saufen. Saufmagb. bežat, begat; baS 33lut lief (floß) aus bet Sffiuttbe, kri je tekla iz rane; rennen, dirjati; bauen laufen, uteči; f. ©ntlaufeu; ju laufen anfangen, v tek se spustiti, spuščati, spušati , zagnati; in ber Šlbftdjt JU eutjlie; l)en, udreti jo , uliti jo , ubrisati (pobrisati) jo ; läufig feilt, pojati se , goniti se, loviti, treti se; f. a. Scitllftcu; um bie 38ette laufen, za stavo teči, kdo bo koga pretekel; lauf, WaS bu fannfl, teci kar moreš , kar ti noga da; ftd) mübe laufen, nateči se, natekati se, naletati se; ftd) Wltitb laufen, noge ožuliti si tekoč, v teku; mit beut Sopf loiber bie SBattb laufen, f. ¡Hennen; auf baS Statt laufen, auf Olcijeti laufen, wuidm., na pisk iti; feinen ÜBeg (feines fflegea) laufen , hitro iti svojo pot; baSSittb lernt laufen, otroče se uči hoditi; nach etwas fid) eifrig bewerben, gnati se za čim; ba« läuft auf ein« heraus, to ic vse eno; ba« läuft wibet Semaitb, to je proti komu , nanj leti, meri; in feilt SBerberben laufen , v svojo škodo . pogubo leteti, iti; ©turni laufen, naskočiti, naskakovati , z naskokam ali navalaui vzeti, jemati; russ. pristup delat; bolim, hnati utokem ; serb. juriš činiti; über (Sitten laufen ; f. llebcrfal= teil; eine jferje läuft, sveča kida, se ker-ga, krofa; au« beut Siettfle laufen, uhajati iz službe; ber geinb lief, sovražnik je pobegnil, zbežal, se je v beg podal; laß if)lt laufen, pusti ga pri miru, ne meni se ž njim; tie SJiilcf) ijt gelaufen, mleko seje zagrizlo; f. @CrinilClt; iSbrätieit liefen über feine sBiattgett, solze so ga polile, so se mu pocedile po obrazu ; »Ott fchabljafteit ©e* fäffett, e« läuft, pušča, puša; bie ilttgelt liefen ¡hm »oll aiiajfer, solze so mu stopile v oči; bie Singen laufen i()Ut, oči se mu kergajo, da iz njih teče; f. Triefäugig; ba« ©chiff läuft, ladija teče, jadra, se pelje po vodi; in ben šafett laufen , f. (Sin* laufen; auf ©attbbänfe, na melinah, sipah obsedeti; ba« ©egel laufen lajfen, jadro spustiti; bie (Srbe läuft mtt bie ©omie, zemlja se obrača, suče , verti okoli solnca; über bie J^aut laufen, (»Ott Salte), sprele-teti, spreletovati koga; f. a. llelicrlailfcn; ber üeig lauft itt bie 4öhe, testo vshaja; »Ott bell Staufen, kviško iti, vspenjati se; e« läuft ein ©ericht, govori se, pravijo; f. (Seriicht; ba« ©ebirge läuft »on Dflen gegen äBejleu, gora se razprostira, leži od iztoka proti zapadu ; ®efaf)t laufen, v nevarnosti biti; ich habe ein 2Bort laufen laffen, beseda mi je ušla; ba« läuft toiber beti Siti« flanb, to je nespodobno, hübet bie 2ßabt5 heil, to se ne vjeina z resnico, to nasprotuje obet je nasprotno resnici; auf etwas hinaus laufen, na kaj iziti se; et aber lief ihm nach unb oerfetjte ihm eilten Schlag, kar za njint jo udere in buti, udari, udrihne ga; ©affett laufen, f. ©affenlailfen;, bie grift lauft »ont Xage, doba teče od dne, se začenja ; v. a., (Srje laufen, hitro, v teku spravljati iz jame. Saufen, baS, tekanje, letanje; im Saufen einholen, doteči koga. Sauf eni), adj., tekoč; baS laufettbe 3aht, tekoče, letošnje leto ; lattfettbe Plummer, zapored tekoč; ittt lattfenben ÜÄonat, ta mc-sec; bet lattfettbe sl>reiČ, sedanja cena; lau* fettbe Schrift; f. (Üirfitlfd)rift. Saufet, Sällfet, ber, tekavec, tekun ; ruts. skorohod; Spltle, cev; bet obere ÜÄüblfleit' gornji kamen, veršnjak. verhnjak ; (run::. Iiodun); f. a. ilicibftciu; ait ben XfJorWegen ber Ülteierhöfe, tečaj; itt ber iDhtftf, prelet, nach pobiraj; ltath beut Böhm, prehod; poln. przebieranie gfosem ; im Schachipiele, te-klič; russ. slon ; bei bett Üliaurertt , käme n po dolgem, podolžnik; bibl.. f. SBafC, »Ott 'iifetbett, berzi, hitri konjič; bei Cen sBogeljlellern, vabnik; in ber Sanbwirthfchaft, mlade odstavljene še neubrejene presice. Sättferbiilhie, bie, poselska pušica. Sänferfalf, bet, f. Sienenfreffer. Sältferfufj, bet, skočna, hitra noga. Säuf erillah, bet, aufbem Sogelljerbe, vertee Säuf CrBB gel, ber, vabnik, vabec. Söufcrjcitg, ber, komat (F.), jermenci, na ktcre so privezani vabniki. Säuferjug, bet, potez s tekličem; f. a. Sänferjeug. SaufeSpe, f. Sžiie. Sauffeuer, bas, tekoči strel, vžig v dolgi versti potreseniga smodnika do podkopa ; eine Slrt bes Slbfeuerns bei Solbaten, tekoči ogenj ; tiad) beut Poln. pomikavni ogenj ; russ. beglyj ogonj ; ftch 'ote ein Sauffeuer »erbteilen, v hipu raznesti se (od kake novice). Sanffuf?, ber, nach v. tekutaf, noga za tek ustvarjena. Snufgelb, baS,potnina, dnar za pot, ki ga mojster povrača pomagaču . po kogar je pisal. Snufgeriift, baS, worauf matt auf baS Satt--gerüji gelangt, most. S auf graben, bet, (9lpproche), bližavnica. (bližavni) prikop (auch po!n.~), rov. Saufhunb, ber, hert. gonjač. Säuf ig, Sauftfdj, adj., fein, f. Smnften; im Allgemeinen gdniti se, pojati se; im oer> achtlidjen ffierjlanbe »om äJienfthett, zgonjen, zgonjenec, zgonjenka; f. a. (Jjelttttfig. Sauf jagen, f. £ehjagen. Saufjunge, f. Saufburfihe. Sauffäfer, f. Srbfäfer. Sauffarten, ber, tačka, kolura, kolora rudarska. Saufilaite, bie, bei Sägern, parkelj (jele- nji. košutji). Sau ff II gel, bie, drobnejši kugla. Sauffiifter, ber, cerkovnik, ki dalječ od cerkve stanuje. Sauf lati e, bie, eine einarmige Seiter mit Sprojfen, hlapec. Saufleiter, bie, waidm., napeljevavka. Säuft ing, bet, f. 2)eferteur. SauflBhn, bet, nach M. dohitek. Saitfinagb, bie, dekla, ki se pošilja iz hiše po opravilih. Sunftmfi. Saufpof, ber, odpust, odpustni list, iz-pustni list; Semanbeu bell Sanfpafi geben, koga iz službe spoditi, spokati, odpraviti. Saufbfanne, f. Siibtyfamte. Sattfblab, bet, tekališče , tekališe. Sanfqiictfe, bie, pirika. Saitfrab, ba«, gonivno kolo. Sauftegel, bie, pravilo za tek. Sauffäge, Sattbfägc, bie, tanka žažiea. Sauffd)itf)t, bie, sklad kamnov podolžnikov. Ö ttll f f d)t e^ en, bas, ustrel, streljanje tekoče živali. živali v teku. Sauffdjleid), f. Sinžlaufcr. Sauft" djlinge, bie, f Saufbobne. Saufjdlltlicb, bet, kovač v šteri (V.~). Souffd)Itttbcr, bet, bet bie Saufe (üteife) }U beu Sieben aužfc^neitet, obodar, kdor obode kroji. Saufftbreiben, f. Saufbrief. Sauffd)ub, bet, lahak čevelj (brez podpet- nika). S Oltf f d) iift t, bet, strelec, ki zna tekočo žival ustreliti. Saufftubl, f. Saufbanf. Sauft, bet, noga. Saufroagen, f. Saufbanf. S auf tU crl, ba«, j. ©. bet ÜMljle, tečaj. Sattfjaum, f. Saufbanb. SaufjCit, bie, gonjenje, pojanje; f. a. Skunft. Saafsettcl, ber, razpis; f. a. Saufbaf. Saufjtcl, ba«, cilj, ki se ima doteči. SÜUßbar, adj., kar se more tajiti, tajiven. Sauge, bie, lug (aneb serb.. poln. u. böhm.; int Buss. ščelok) ; arme Sauge, pust lug, brez soli; fig. f. Schärfe, Strenge; Sitten mit fcharfet Sauge t»afd)en, hudo zmerjati, kregati koga, ožehtati koga; f. a. S85eifj= fUd). Saugen*, in 3f?g., lužni. Saugen, v. a., olužiti, lužiti, v lngu močiti . žehtati; f. a. Sflužlaugen; v. n., ba« gaf lauget »ont ftifcbeit §otj, nach V. posoda daje černino, posoda čemi vodo, ift e« au« barS'9em 'Solje, daje smoliko od sebe. Saugen, ba«, luženje, žehtanje. Saugenartig, adj., lugast, lugu podoben, langenartige« Salj, lugasta sol. Saugenafdje, bie, požehtanec, lužni pepel, pepel iz luga. Sangenfaß, ba«, žehtnik, čeber z» lug. Saugenbaft, adj.. lugast. lužnast. Saußtnlorb, bet, koš lužnik. Sangenfraut, f. SBoblberleib. SaUßenfad, bet, žakelj za pepel. SaUßenfalj, ba«, lužna sol, lugasta sol; f. a. Sali, fnttafdie. Saußenfaijiß, adj.. lužnosolin. Saußentobf, bet, lužnjak (lonec). Saußentucb, ba«, precejalo za lug; f. a. Saußenfad. Sauße n tU aff Čl, ba«, lužna voda; f. a. Sauße. SaUßbÜHe, bie, izluževavnicaf; poln. lu-garnia. Sau«. 939 S au ß i d) t, Saußtß, adj., f. «augenbaft, Sau* ßenartiß. Saitßläubiß, adj., mlačen v veri, merzlo-veren , merzle vere. iattßläubiße, ber, mlačnoverec; bie, mlač-noverka. Saußläubigieit, bie, mlačnovemost, mlač-noverstvo. Säugnett, v. a., gegen ba« Sffiiffeit »ertteinen, utajiti, tajiti, zanikati, nikati; f. a. SBer* lältgnen; ®ott tdugnen, Boga tajiti, nikati, reči, da ni Boga; ¿11 lältgnen anfangen, v tajbo (v taje. pl.) spustiti se, podati se; einen Sag lältgnen, spodbijati, podirati stavek , reči. da ni resničen, ne priznati, ne poterditi; er läugnct, biefe« getban jit haben, pravi, da tega ni storil, taji; ich f"1111 nicht läugnett , ne morem reči , ne morem tajiti, da bi tako ne bilo. Säugtten, ba«, tajenje, tajba, taje pl.; ni-kanje. Säugner, ber, tajivec; ®otte« , f. ©OttCČ* läugner. Säugner in, bie, tajivka. Säuguung,bie,tajba,tajitev; f.Säitßnen. Saugolb, ba«, f. SRaufdjgoIb. Sau'ßBlbf tbläßcr, bet, loščar, lošar. Sattbeit, bie, be« SBaffet« , mlačnost, ntor-nost. Sau iß, adj., mlačen. SttU ißt C i t, bie, mlačnost, mlačina , mlah-nost (M.) , fig. merzlota; hladnost. SaUlid), adj., mlačnast, mlačen, mlahoten (i)/.), bei Gutsm. mlakoviten ; lattlidj lt)er* beti, omlačneti. Saulid)feit, bie, mlačnost, mlahotnost, bei Gutsm. mlakota. Säulinß, bet, mlačnik, mlačnež; f. a. $U= biffereutift. Sanne, bie, ®emütb«flimmung, volja; čud-i, (M. u. serb.); guter Saune feilt, bei Saune fein, dobre volje biti, hoteti se komu; ba et bei Saune ijl e« gu tljun, ker se mu tako hoče ; serb. biti od volje; übler Sanne feilt, ne biti dobre volje, čmeren, merčen C Jam J, merčljiv biti iGtitsm.j, nasajen, siten biti: Saunen haben, muhe imeti; (Saprice, terma, itt üliühlen, blazina. Sttltnen, v. «., muhast biti, termast biti. Sattltenbaft, adj., termast, spremenljiv, zaletavast; eitt launenhafte« SBetter, zalc-tavasto vreme. Saunenbaftigfeit, bie, spremenljivost. Saliner, ber, termasti, muhasti človek. Sau it er n, f- Säubern. Saun ig, adj., eine angenehme Samte ^abeäiD, vesel, dobre volje , voljan ; nad) F. dobro-uren ; f. a. fmntoriftifdj. Sattttifd), adj., bčfe Saune Ijabenb, nasajen, nataknjen, skerhan, zlovoljen, merčen. čmeren , termast, kujast; nad) V. hudouren; f. a. Saunettbaft. Saurer, bet, f. Sauerer. Saurerci, bie, prežarija, voharija. Sani, bie, nad) M. unb beutete«. (v'š, f.), böhm., poln. U. russ. veš , g. vši; f)&Us 940 Lana Dco. Sauten. ftger, tote im Serb. uš, obet vuš; na

mulje, bie, trud, težava življenja našiga. ScbcuŽinutij, ber, sercc do življenja vsim nadlogam vkljub. Sebcitžntutbtg, adj., kdor rad vse nadloge premaga, da je le živ. Scbcn^bl, baž, zdravilno, živno olje. Scbengorbltung, bie, rednost, red življenja, treznost, f. a. ®iiit. 8cb ettŽperiobE, bie, čas, doba življenja (ttad) V. živeča doba). Sebenžpfnb, ber, steza življenja. 8cbcn3)pflidjt, bie, dolžnost v življenji med ljudmi. 8cbenSgueIIe, bie, Sebetižptiujtp, izvirek, vir življenja. 8ebcnžtcgcl, bie, uravnava, pravilo življenja, v življenji, za življenje. Scbcnžrcid), adj., poln življenja in zdravja. Sebenšring, ber, kolobar življenja. Sebcužrube, f. Sebeitžfricbc. ScbcnŽfnft, ber, sok življenja, f. a. 8c= bcnžgciftcr. Sebcučfatt, adj., sit življenja, kdor se je naživel, naveličal življenja. Scbcnžf nitij ctt, f. Sebcitžiibcrbrufi. 8cbcu^id)ifi, baž, ladija življenja (našiga). SebcnŠf djinulC, bie, zapreka v našem življenji. 8ebCU«lft)nUC, bie, solnce življenja. 8ebcitžfioff, f. Dftgeu. 944 ieicnžfttafc. Scficttžfttaft, bie,kazennaživljenji,smertna kazen. Sefienžftrflffc, bie, pot življenja (našiga). Scfienžfttoitt, ber, reka, potok življenja. Sefcenžftltrm, bet, vihar, nevihta v življenji. 2cbenžtog, f. 2cbtag. SebettŽ 16 ttl, ba«, dolina (tega) življenja. SiebeitStrflltm, bet, sanje našiga življenja. 2tben3iibcrbmfi, bet, sitost življenja, življenja gnjus. Sebenžunterbttlt, ber, potrebni živež, geui. izderževanje. SebenSberlängerungStunft, f. 2Mro= biotif. 2eben3l)0ll, f. 2ebcnžrcich. Sebenäöerntögen, ba«, živnostf. 2tb eitČDetf i«Cmng, bie, zavarovanje do-smertno. Sebcnžtoanbel, bet, 2cben3meife, bie,ravnanje življenja, živetje, f. Jffiatlbct. 2ebcnžtoaitberung, bie, popotovanje po tem svetu, v tem življenji. 2ebenžu>nrme, bie, gorkota življenja. ¿tbenžujttficr, ba«, (aqua vitae), žganje. Sebertätttg, ber, pot življenja. 2eben3n>cife, bie, f. 2ebenžtoanbel, St= benžart. SebenŽlBeiŽbCit, bie, modrost življenja. ¿ebcnžujclle, bie, oživljavna voda; val življenja. Sebtttiltoierig, adj.,,v vsem življenji; kar terpi, dokler je človek živ. 2eben3tooge, f. 2ebcnžU)elle. 2ebClt§jeid)en, ba«, znamenje, sled življenja, znamenje, da je kdo živ. Scbenžjeit, bie, čas življenja, auf geben«; geit, do smerti. Sebcitžjeugitif, ba«, spričevalo življenja, t. j. da je kdo živ. Scbenžjiel, ba«, konec življenja. 2eb CUŽj tO C it, ber, namen, cilj in konec življenja. Sebenujccfeitb, adj., oživljajoč. Seber, bie, jetra, J)l., (altsl. jetro , ait« ^troba, russ. pečen-i); Že6ercf)en, idim.J, jeterca; »on bet Sehet Weg fptedjen, naravnost , brez ovinkov, na vse usta, na polne usta govoriti; iiber bie Sebet fabten, preleteti koga (v. i.~). 2eber = , ilt 3ffeg., bet Sebet eigen, jeterni; ibt äbtiii«, jetrasti, jeternasti; SJiittel für biefelbe, — za jetra. Seberaber, bie, jeterna žila, (privodnica, odvodnica). Scbetaloe, bie, jeternasta lopatika. Seberblunte, f. (Siitblott, Steinblimte. Stbctbrn.llb, ber, (SMebfeuche al« gotm be« Anthraxes), metlaji ilt 3. St., sajevec in U, Sr,, ovčič itt Ob. Sr. Seberbllttttc, bie, (Parnassia), enoperka. Sebetbrnun, adj., jetrasto rujav, rudeč-kasto rujav. 2eberbiftel, f. ©ouMftel, Sanfalat. Seberbriife, tie, jeterna žleza. Stbcregcl, bet, jeterni metulji, iti D. St. metljaji v jetrih. Sciloftgiett. Seberttttjiinbnng, bie, vnetica jeter. Scbererj, ba«, jetrasta ruda. Scberfnrbc, bie, jeterna barva, rudečkasto rujava farba. Scberftf« , ber, riba jeternica. Stbttf Ittf en, bet, šinje,pi., na« bem Serb. kerpe ; böhm. žoltina. Seberfluft, ber, jeterni tok Qpoln.). Scberfu«!, bet, rudečkasto rujavi konj. Scbergnng, bet, jetemi izliv. Sebergtflc«t, ba«, jeterna pletenina čutnic. Sebcrbnut, bie, jeterna koža ali opna. Seberilee, bet, navadna detelja. 2 e b t r 11C111, bie, (Agrimonia eupatoria), re-piček. Scberlranfbtit, bie, bolezen na jetrih, jeterna bolezen, bolne jetra. Seilet front, ba«, (Anemone hepatica), je-ternik. Seberloflfltn, bet, jeterno krilo. Sebcrmittel, ba«, zdravilo za jetra. 2ebem, f. ©crinncn. Scbcrrttnt, ber, smešni, slabi verzi. Stbcrrinnc, bie, jeterni žleb. Stbcri«tt)Omnt, bet, drevesna goba. Scberftcin, bet, kamen jeternik. Sebcrftoi, f. 2iebftbtfel. £eberfud)t, bie, bolezen na jetrih. Sebcriii«tig, adj., na jetrih bolan. Scbcrtbran, bet, salo iz kitovih jeter. Stbcrnf, ter, et», slavoklic, klic „naj živi." Sebcrocrbitrtung, bie, terdine v jetrih, zaterdenje jeter. 2 eb 11 to ur m, bet, f. Scbtregel. Stberffllirft, bie, (klobasa) jeternica. Sebetoge, f. Sebtage. S tb t Ul O bi, ba«, slovo, Bog te obvaruj, obvari, zdrav bodi, zdrav! z Bogam, srečno!; Sebetoobl fagen, slovo vzeti, jemati, posloviti , sloviti se, aud) zapustiti kaj. Stbboft, adj., živ, nacb Gutsm. živečen ; serb. živahen; russ. bodryj; adv., živo, v živo, goreče; f. a. §eftig, Sötnnter; leb; bafte Slugett, bister pogled, bistre oči; ser-po gledati; lebhafter 35etjlanb, bister um, ojstra pamet; lebhafte ©tabt, mesto, v kterem je vse živo od delavnih ljudi, obert-no mesto; ein lebhafter ©ebanfe, živa misel; lebhafte grente, priserčno veselje. Stbbnfttgfcit, bie, živost; ser b. živahnost; f. a. SKuntcrfcit. 2 eb hO It i g, bet, ba«, iztlačeni med, pitanec, (F.), im ©egenfajj »on Jponigfeim. SebfUthCU, bet, f. ißfefferfUdjen; medena potica (K), mali kruh (3. St.), popernjak, župnjak (in Saa«); nach Gutsm. popertnjak, Welche« jetoch Söeibnacht«brot bebeutet; böhm. lt. poln. pernik; poln. auch miodownik. 2cbfii(bnct, 2ebfu«enbiiifer, bet,popernja-kar f , kdor prodaja mali kruh. 2eblitfj, adj., živimu podoben. 2cbl0Ž, adj., neživ,, neživeč, brezdušen, mertev , brez življenja. 2cblofigtett, bie, neživost, mertvost, bren-dušnost. Sebtnge. Seberberetinng. 945 Sebtnge, pl.. živi dnevi, živi dan; ti pobe ipn mein Seblage, afi mein Sebtage nid)t ge= fei)eit, nisim ga vidil svoje žive dni, svoj živ dan , odkar živim , odkar sim živ. SebtngŽteit, taS, dosmertno uživanje premoženja po zakonskem družetu. ScbjeÜ, tie, čas življenja. Sebjeiten, pl., življenje; bei meinen Seb« jeiten, dokler bom jez živ, nai anteni fla». SJi. za mojiga življenja. Se c ca g e, f. Secfajic. Scd), j. Scg. Sc d) en, f. Sedjjen. Seiet}, f. Supfergiaš. Seijen, v. «., zevati, zijati od žeje; žeje koperneti; fefjr türjien, ani suhe usta imeti, suhotne usta iineti, liptati (F), tajati se od žeje, goreti, mreti, umirati, gi-niti od žeje; nad) ettoaS leijen, koperneti, hrepeneti, hlepeti po čem; strastno želeti; tie Srbe leijt, zemlja zeva, reži, poka od suše, Dot ®ürre ÍRiffe befonimen, aui skerlupniti; razsušiti se, razpokati, pokati se od suše. Seijei, ter, pohlepnik ; kdor hrepeni po čem. Sti, adj., razpokan,razpočen,počen, prebit (n. p. od ladije); luknjo imeti; razsušen (n. p. od soda); bas gafi i ji led, sod pušča, puša. Sed, ter, poč, poklina, rega, razporek, luknja, skozi ktero sili voda v posodo, ladijo. Setfafie, bie, zgubapoizkapanjifpri tekočem blagu). Sede, bie, »on Seden, (lambere). Iiz, liza— nje; ©aljlede, sol za lizanje; f. a. Std. Seden, v. «., buri E'nen Sed rinnen, sol-zeti, creti obet curljati, curiti, kapljati, teči iz česa; bie fiidjter leden, sveče kidajo , se kergajo; bet SBein iji aus bent gaiie geledt, vino je iz soda izsolzilo, iz-kapalo; baS gajš tedt, sod pušča, puša; f. a. Saden; v. n. n. a., (lambere) mit tet 3unge, lizati, oblizniti , oblizovati; att etwa« leden, oblizovati kaj; für fuffen, lizati se; bie ginget, (atti) ai'e jetjn ginget ttai etroaS leden, vsih deset perstov ob-lizati, t. j. močno hrepeneti po čem; gelerf; te« ©emälbe, malarija, na kteri je predebelo namazano barv. Seden, baá, lizanje. Sedet, adj., slasten, dobre slasti, sladek, po čemur se človek liže; »on $erfoii, izbirčen, kočljiv, sladkousten, sljav, sladkosned , sladkosneden, aui laskern. Sedet, ter, lizavec, lizač, lizun; Sedertnaul, sladkosnedež , obliznik ; eilt junget Ceder, smerkolin, smerkovec, golobradec; bet Sedet jtept iptn barnai, er iji barnai lüftern, sline se mu po tem cede, ima dolge zobe po tem, ima skomine, (poln. skoma mu); volovski, jelenji jezik. Sed Ctb if f C H, ber, sladčica, sladkarije, pl., oblizek, preslastna, sladka jed, slastni košček; böhm. lahudka (lagodka, »ergl. altsl. lagod'n. bet Söejie). Sed er Ct, bie, sladkarija, lizanje, lizarija» neumno poljubovanje; SedCbiffCIt, f. biefeS; sladkosnedost, laskernost. Sedeteffen, baS, preslastna jed. Sedergetiii, f. Sedcrtffcn. Sedeti)oft, adj., »on$erfonen, sladkosned, sladkosneden, laskern, izbirčen; russ. la-komyj. Sederbafiigieti, bie, sladkosnednost, iz-birčnost, kočljivost, laskernost. Sedetbeii, bie, slastnost. Sede t ig, adj., f. Scderljnfi. SederntUUl^aS, sladke usta; sladkoustnik, sladkosnedež, laskernik; Gutsm. sladka-vec ; russ. lakomnik; böhm. lahüdkaf. Sedermiiulig, f. Scdcrljaft. Se det lt, v. n. aui , sladkosned biti, eS ledert il)n tamai, sline se mu cede po tem , poln. slinka mu sie zbiera. Seder fptife, f. Sedcrcffcn. Sedertriiffei, bie, slastna gomoljika. S t detin et f, f. Stdtrbiffen. Sederjabn, ter, fti ben Sederjabti ausreif* feil, ne več biti sladkosneden. Sedfiibelien, bas, ein fteineS ®efäfj am ©pinutodeu gut öefeuituttg bes gabeits beim ©»innen, piskerc. Sedfafi, bet, lizilo. Sedme in, ber, Xauft»eilt, podčepina, vino, ki se nakapa iz soda. kteri pušča, puša; poln. ukapki; Slusbrui , samotok , samo-maščina, samomašina, sladin; poln. samo-ciekle (samotečno) vino. Sedmer!, f. ©rabiri/auč. SettiOn, bie, Sefejiiid, branje, berilo; Slltf; gäbe, naloga , naložek ; russ. urok ; SBor* lefuttg, učba; Sinem eine tiiitige Seetion ges beti, jako ošteti koga, resnico komu beliti. Sectiončfdtalog, ber, razkazek učb. ScetiOltŽplan, bet, red, razklad učenja. Secieur, Scctur, f. äöorlefcr. Seciiitt, bie, berilo, čitanje, branje, bukve, ki jih kdo čita ali prebira; worin beftet)t teilte Seetüre? kake bukve bereš. Sebcr, bas, gegerbte !£l)ierljaut, usnje, (altsl. usnije , in anbern fla». SJi, koža) ; Seber be; reiten, kože stroj iti; Kalbleber, teletina t. j. usnje iz teletine i. t. d.; Kürfilecer, ker-zno; äBeifjleber, irh, irlia; für Jpant, koža; Sinem übet bas Seber fontmen, iljm bas Se* bet gerben , hudo našeškati, namlatiti koga ; ben ijiferben eilt Sebet gießen, zavleči, prevleči konju jermenček usnja skozi kožo; »Oll Sebet jiebett, sabljo, meč potegniti iz nožnice (usnjeve). Seber=, in3f&3- aus Seber, usnjeni, usnjati; f. a. Sebern. Seberapfti, bet, kosmač. Scbernrbeiter, ter, kdor ima z usnjevino opraviti: čevljar, sedlar, jermenar i. t. d. Seber artig, adj., usnjast, usnjenast, usnju podoben. Seberbttltb, bet, usnjatavez; baS, jermen, eig. rernen. SebCtbetCiier, bet, kožar, strojar, stro-jec, strojbar (V. u. serb.) , nai Zalok. a. strugat-; iit Sejttg auf äl'eipleber, irhar, auf Kürfiletet, kerznar. S e b C t b C t C i t lt n g ,bie, strojenje, stroj, strojba. 946 Scbcrbirtt. SeetuiirtS. Scbccitm, bie, kožuharica (Zal.). SebCtbod, bet, strojarska klop. Sebcrbraun, f. gaftanicnbrann. Stbcrbciltfcr,ber, tiskar ali drukar* usnja. i!eberer, bet, f. Scbcrbereitcr. SebCrfatbC, bie, rujava barva, kakoršno ima usnje. Scberftttbct, bet, barvar za irhovino. Seberflrnč, f. 2Bnifermoož. ¿CbCCbattbel, bet, kupčija z usnjem, ter-govina z usnjem, s kožami (strojenimi), usnjarija , usnjarstvo ; beti Ceberbflltbel bes treiben, usnjariti, z usnjem kupčevati; bamit geminiten, »erlieren, priusnjariti, zausnjariti. Sebctbiiltbler, bet, usnjar, kožar, kup-čevavee z usnjem , tergoveo z usnjem. SebCrbanbllttlB, bie, kupčija z usnjem; usnjarnica. Scbctbaubi$lll), ber, usnjeva rokavica. Scbctljart, adj., usnjast, podplatast, terd kakor podplat. Sebctharj, f. gcberfiara. Seberljailt, bte, usnjasta koža. Sebcrljolj, ba«, mišji les. iitbctbofcit, fl- irhaste hlače. Seberlalf, f. SBitterfnlf. Sebcrfirjd)e, bie, pozna černica. Scbctfobalt, bet, beli kobalt. ¡¿cbctlttfliCll, bet, kos usnja; f. gletlC. 1'cbctlcillt, bet, lim iz usnja. SebctmiinJC, bie, usnjati denar. Scbctntiihe, bie, usnjata kapa. Scbttlt, adj., usnjat, usnjen Qaltsl. usnijan), usnjev , iz usnja; fig. za nič , pust. Sebcrn, v. a., f. Belebern; berb abprugeln, nažgati , naguliti, nabiti, nasekati , na-strojiti koga. Stberfdjtlb, bet, ščit z usnjem prevlečen. Scbctjd)ltcibtt, bet, usnjar, ki prodaja na drobno. Sebtr[uglinfl, bet, nek klopotec. iiebertnuer, f. Seberbereiter. SebCtDCtgolbCr, bet, kdor usnjeno robo pozlačuje. Stbctttiaate, bie, usnjina, usnjevina , usnjena roba. Sebertocidj, adj., mehek kakor usnje; les benoeid) fdjlagen, hudo ošeškati koga. Scbermcrt, ba«, usnjina, vsakoršno usnje. ScbCttBCriftait, bet, usnjarnica. Scbcrioutm, ber, eitte Jiraiiffjeit be« (Riitbs »ielje«, Beulett untet bet i>aut, ogrec, (nad) V. ogorec); fl.. ogerci; f. (iltgctlilig, Sebcrjcng, f. Sebettnetf. Stbig, adj., leer, ttnbefegt, ttnbelabeit, prazen , neoddan , izpraznjen ; lebige glafcbe, prazna sklenica; ber Sljroit ift lebig, sedež (prestol) je prazen ; f. (Srlcbigen; uttSers l;eiratl)et, samsk , samsvojin ; »on 3)!ann«s perfonen, neoženjen, neženjen, samec; russ. holostoj; bohm. svobodny; »on grauetl«s perfonett, neomožena, nemožena, neudana, samica; bet lebige ©tanb, (nadj bent flo». BoltslieOe), samski, nezvezani, neudani. neženjeni, samsvojni stan; brezženstvo, brezmoštvoj lebig fein, bleibenj, »oit SDiabs ßett, devičevati, dekletiti, ne oženiti se, ne omožiti se; lebig geljen, brez opravila biti, postopati; »on Šanben bet ©efangens fßaft frei, rešen, prost, svoboden; be« Seibe« lebig Werben, trupla se znebiti; tal)et lebig maßen , oprostiti, rešiti; lebig lajfett, izpustiti iz ječe; bloß, gol; lebige •fjtinbe, gole , prazne roke ; »Ott ©ßitlb nnb ©träfe, prost, odvezan; lebig fprecben,odvezati; mont. prazen, brez rude; lebig Stejt, star, že prazen rudnik; lebig fßißten, za pozebno plačilo delati še čez odločeno število ur; lebig au«s geben, nič ne dobiti; bie Sebige, ein nnbes baute« ©tücf Slcfet, ledina. Sebigen, f. Sebig (maßen). Scbißsaug, f. iDiiifiggang. ÜCbigleit, bie, praznost, prostost, pro-stota; f. Scbifl(et ©tanb). Scbißliß, ude., samo, zgol, zgoli, edino, f. a. ©dlljliß. See, ba« , zavetrije, zavetje, Seebotb, zavetna stran ladije. Seebe, f. üelßc. Seelüfte, bie, odveterni breg. ämte, bie, neki severni javor; divja prašiča. Sicer, adj., prazen, prazden, im .Rüftenianbe auß poren ; ein leerer SHauitt, praznina, pra-znija; ein leerer Beutel, prazna, porna, suha mošnja; ba« ^an« iji leer, v tej hiši nihče ne prebiva; mit leeren ,£>änbeu fonts men, priti z golimi, praznimi rokami (brez darila, brez dnarjev); leet maßen, f. leeren; »on üBenfßen, brez ljudi, kjer je malo ljudi, V. prazen ljudi; leete« ipas pier, ne popisan, bel papir; leet an ets toa«, brez kake reči; leer bei etwa« au«s geljeit, nič ne dobiti pri čem; mit teeren äßorten abfpeifen, s prazno žlico napitati; »ergebliß, eitel, utigefaljen,u. bgl., pust, prazen, nečimern; leere« ©tnß btefßen, prazno slamo mlatiti, kvasiti, prazno govorjenje imeti; ein leeret ifopf, puhla, prazna, nevedna glava; ba« §erj i|l leet, nezadovoljno, pusto, prazno serce. 2cer, ba«, f. Seere. Seerbnnm, ber, f. gdrßenbaiint. Scctbcßcr, ber, Seerfajj, zajemač, zajem-nik, polnik. Seerbarm, ber, lačnik. ücere, bie, ba« Seerfeitt, praznota, praznost, pornost, praznoba ; leerer (Raunt, praznija. presledek, presledje; Seere be« Jperjen«, pu-stota v serci. S CCt C n, v.u., izprazniti,prazniti, izpraznovati, izporniti, porniti; ein ©la« leeren, izpiti, izprazniti. posušiti, zverniti; ©lafet teeren, gla-žkezvračati(nar. pes.); v. r., izprazniti se. Secrbcit, bie, praznost, pustost. SeCrtOpf, bet, prazna glava, puhla glava. S C et f Oflf i J, adj.. praznoglaven, puhle glave. Sccttnnne, f. Sarßcnbnnm. See fei t C, bie, zavetna stran, vetru nasprotna stran. Secfclnflfcr, ba«, iztopljcna med. fieemnrtž, adv., od vetra proč, k strani vetru nasprotni. Segeftabt. 947 Šef je, bie, šoba», ustnica, f. üb. Sippe; böhm. pysk u. ret-u, (altxl. ©ptge, ®ipfel); Sefje einer ©nitre, okraj, okrajevina rane; fiefje ber Jpuiife, pasja šoba. šeg, šege, adj., f. Diiebrig; lege« äBaffer, plitva voda; lege« Sattb, nizka dežela, nižava; ein leget SKenfdj, slaboten, zdelan človbk; lege ©peifen, neslastna, plevka jed ; f. a. ©djlimnt, ©djlecht. Sc9, ba«, zmes iz medi, železa inarzenika, ki se ulega pri delanji černe medi; jeklena žlindra. ŠCgn, bic, teža in jedro kakiga dnarja. Segal, adj., postaven, serb. zakonit. Segalitdt, bie, postavnost. Serb. zakonitost. šegolif iteit, v. a., poterditi, poveriti podpis kaciga pisma. šegalifirnng, bie, poverilo podpisa na kacem pismu. šegalitei, adv., postavno. Sega It gel, bie, nastavni ternek, nočni ternek. Segat, ba«, volilo, sporoček, poln. it. kroat. zapis, russ. zaveščanije, böhm. odkaz, zavet. Segat, ber, poslanec ali poročnik (zlasti Papežev). Segatai', ber, sprejemnik volila-)-, sporokoje-mec f, legatar *. Segatioii, bie, poslanstvo, f. (Scfanbtidjaft. Segatioužrati, b«, poslanstvcni svetnik ali svetovavec. Segationöfetretür, poslanstveni tajnik. ScgatOr, ber, volivec. Scgbe , bie, zatvornični prag. Šege, bic, al« kaltblütig,položitev,polaganje; ®ruttblage, podlaga, podstava, podslotnba. Scgefetter, f. Sauffeuet. Segegelb, f. ginteittčgclb. Segen, v. a., položiti, polagati, pokladati, djati (deti), devati, in attb. flaB. 3Ä. aitd) klasti (floB. glittet bent Siel) geben), postaviti, staviti (eigentlich flellen), serb. a. met-nuti; an« geuet legen, priložiti, prilagati k ognju; @ell> in bie Sauf legen, dati, poso-soditi dnar banki; all bie Sette legen, privezati, prikleniti (psa); Sohlten legen,bob saditi, vtikati v zemljo; eine« ©olbaten in« §au« legen, nastaniti kje vojak^; Jpanb alt 3entanb legen, f. Anlegen, Vergreifen fich; legte J&attb legen, f. f>anb; £attb an ftd; le» gen, ubiti sebe samiga; bie §anb an ben URttnb legen, molčati, jezik za zobmi der-žati; jur. einen Sag legen, dan postaviti; einen Serbrecher fnebelo« legen, f. 2tcd)ten; alle« orbeuttid) legen, vse po redu položiti, polagati; in bie .¿üttbc legen, v roke dati. izročiti; beli ©runb legen, dno (temelj) postaviti, postavljati, f.©runb, Vegriinben; gall|triefe, galten, ©chliitgett legen, nastaviti, nastavljati komu; (Siet legeit, jajca znesti, nesti; ein ißferb legen, rezati, skopiti, kopiti; einen gltjjboben legen, pod narediti, ' vložiti; ®elb ilt ctl»a« legen, dnar vtakniti v kaj, oberniti na kaj; 3in« auf« Sanb le* gen, f. SBcffeitcnt, učenstvo. Sehrig, f. (Selcirig. S c h r j u it g e /ber, geljrjiinger, Seljrf nciht, Sehr= lilig, ber, rokodelski učenec, kroat. učenik; er ifl ijterintioch eitlSe^rling, v tem je še novinec. StSrfaitjel, bie, učiteljska leča, stol, učilnica . stolicaf. Selltftltb, ba«, učcnček . šolarček. iei)rfOl)le, bie, najboljši premog. _ Scbrlotpet, ber, učiteljska skupščina. Seftrfteiž, ber, »bsežek učenja, uka; f. a. (Šl!Cl)flOpiii)ie. Sebrfitttft, f. Sibaftif. Sebrlanf, f. Sebrgong. Sebrling, ber, f. Scbrjmtge. Seirltngčarbeil, bie, delo novincovo. Selirlingftfiaft, bie, učenstvo. Sebrlobn, f. Scirgclb. get)tllliibd)Clt, bas, učenka. Seirmetnnng, f. 2)ogma. Seljrnieiftet, ter, mojster, pri komur se kdo uči rokodelstva. Seljrmeifterin, bie, mojstrinja, mojstrova; ličnica. 8 ebrmetfterlid), adj., mojstersk. Sehrmetbobe, bie, f. Schrnrt. Scbrmittel, bn«, učilo, učivni, učilni po-moček. Sehrorbitung, bie, red v učenji, geštplltll, ber, učilni, učni načert, učna uravnava, uredba. SebrJlUnft, ber, učni člen. 8 C I) tre i d), adj., podučin, podučiven ; nad) Gutsm. uka poln; SlfleS itt ber Statur ijl leljrreicf) flir unč , vse nam je nauk , nas uči po vsem stvarjenji; eO »erlaugt if)it nad) einem lei)treid)eit Umgang , rad bi hodil, bi se družil z možem, od kteriga bi se mogel mnogo lepiga naučiti. 8ef)tfaal, ber, učilnica. Scbcfnitt, adj., učljiv, podučljiv, navzeten za dobre nauke. Sebrfomfett, bie, podučijivost. Schrfat), ber, Xt)eorcma, učni stavek, po-stavek , terjenje; ®ogma, verska resnica; f. a. Slfiont. Seftrfdjlen&er, Sebrftblcnbrian, ber, stara napčna navada v učenji. 8 C1) t (d) t ifl, bie, podučni spis, podučne bukve. 8ebrf01lbcrl)aclcit, bie, čudni nauk. Sebrfparren, ber, nad) V. zapažnik. S ei tj h ril d), ber, ©entenj, ©ittenregel, modri izrek , pregovor , učni izrek. Seit». Sefitfiritc&Ii$, f. Sliiorifltfd). 8eirftnilb, ber, učeništvo, učništvo obet uči-teljstvo. učiteljski stan ; učeniki, učnikif, pl. Sefltflellt, bie, učnikova služba. Seirftrcitigittl, bie, prepir zastran kaciga nauka. Seljrftiitf, baž, učni členek. 8 ehr it iibe, f. Sebrfaol. 8ebtftlli)I, ber, leča ali stolica učiteljska; fig. učiteljska služba. SelirftUllbe, bie, ura; bie Sebrjlunben ie-[timmen, odločiti, koliko ur ima kdo na dan , na teden učiti. 8cl)rftt)l, ber, učivna pisava. 8 ehr tO It, ber, učenje, obnašanje pri učenji; int Seh.rtone ettoaž oorbringen, povedati kakor učnik, ki pred učenci kaj razklada, učiteljski glas. Scbrtoerbeffcrer, f. ¡Reformator. Sebrberbefferung, f. ¡Reformation. Sejroortrag, bet, učba; et hat einen beut; liefen Scljroortrag , razločno uči. Sebrtoeg, f. ©letliobe. Setirmeife, f. Selirort. Selirlncfen, baž, učne, šolske zadeve sploh. Sel) tIBCrf, baž, novinsko delo, delo novinca. 8 cbrfflibrig, adj., nauku, veri nasproten. Sebrroiirbe, f. (grob. Sebrjeit, bie, f. 8ebtjofire. Sehrjtmmer, bas, f. Sebrfaal. Sehrjunft, f. Seljrforhcr, ©ette. 8tl) rjrn nng, bet, moranje, nuja v učenji ali glede na učenje. Set, bao, f. ©tbirm, $ede. Sei D, berein Seib 93rot, f. Sflib; ein beleb; ter organifdjer .Körper, telo , život; oergl. Sortier; bet SDienfc^ iejlebt auž Seib itnb ©eele, človek je iz duše in telesa; mit blojfem Seibe geben, nag biti, hoditi; et hat ttidjtč auf beut Seibe, gol je, nag je, raz-tergan hodi; jtd) allež auf beti Seib Rängen, vse na se natakniti. natikati; et I)at ed eben itiebt auf beni Seilte, nima s čem; bei Seibeä Sebett, živ; einen fdjlanfen Seib t)a= bett, tankiga života biti; Sitten um ben Seib faffen , obseči, objeti koga (čez život) ; bet Unterleib, trebuh, and) život; er f»at £fteigeti itn Seibe, po trebuhu, po životu ga terga. kolje; ein aufgetriebener Seib, napet trebuh; ¡Rumpf, f. biefeS ; Seib itnb @ut oerlieren, življenje in premoženje zgubiti ; feines Sei> beS feinen ¡Rath totjfen, za Božji čas ne vediti, kam bi sc djal; feinem Seibe gutes ti) itn, goditi si, veselje, slasti uživati; bleib mir »oni Seibe!, proč od mene!; ne bližaj se mi, ne hodi k meni; ben Seib int Saume t)alten, krotiti, berzdati svoje poželenje, svoje meso; am Seibe jlrafett, kaz-niti na životu (tepsti); offenen Seib haben, iti lahko od sebe, k svoji potrebi; er hal oerflopfiett Seib, zapeka se po njem; gut bei Selbe feilt, životen biti, dobro rejen biti; j. SBeleibt; gut bei Seibe loerben, poživotiti se . zrediti se , popraviti se; oont Seibe fallen, zmedleti, shujšati; f, gltifd) (oont ffleifcf)e fallen), (nach a. omaleti, pre- 2eiblid). 951 pasti); ba« ©erj jerfprtngt in mctneiu Seibe, serce poka v meni; et bat fein §erj int 8eibe, nima serca, boječ kakor baba; et faulte bei iebenbigem 8eibe, živ je gnjil; einen großen 8eib Ijoben, gefegneten 8eibeS fein, noseča biti, ne biti sama; ein Željen auf ben britten 8eib, fevd na tri živote (F.); bei 8eibe Htd)t, po nobeni ceni! Bog ob-vari tega! kratko nikar ne!; (Sinent }U 8eibe geben, pestiti koga, pritiskati koga; f. 3nfei;cn; an beli 8eib fommen , za kožo priti; ein .Rleibungsjiücf, f. @d)iiiitleib; S5tnfi= icib ; ber Xljeil bes ÄleibeS, bet beit 8eib be= berft, stan (aucb russ., poln. u. «cr6.), bihm. život. 2eib = , 2eibež = , in 3ffcg- životni, telesni. Seibarji, ber, nad) V. životni zdravnik, eltoa domači. navadni zdravnik , osebni zdravnik , vrač. Scibbütfcr, ber, životni pek. Scibbicnc, bie, panj, ul za pleme. Scibbinbc, bie, pasivni k. pasica . opasivnica. 2eibiben, bas, telesce; f. a. ©ruftlcib. 2eibbudj, f. 2ieblinn3bueoife. 2eibftod, f. 2eibbiene. 2eibftiidd) en, ba«, najljubši košček (kake jedi). 2eibftltbt, bet, stol za potrebo, nad) bent Bolim, zahodni stol. kroat. odsebnica. 2eibtrtiger, ber, naj ljubši nosič. 2eibtrnrif, f. 2eibgetranf. 2eib tD nd)C, bie, telesna straža, na«K životni. varili, russ. telohranitelji; f. 2eibgatbe. 2eibwagen, ber, osebna kočija. 2eibtoiif«e, bie, pertenina ali perilo za na ' život. 2eibronfd)etin, bie, osebna perica. 2e ibtO 11 ffer fu «t, bie, trebušna vodenica. 2cibrocb, ba«, f. 2cibf«mers, i« b"be 8eib* IBelj, trebuh me boli. 2eibjeid)en, ba«, znamenje na životu (truplu) ubitiga. 2eibjinfen, pl. dosmertne obresti. 2eib3ud)t, f. 2eibgebinge. 2cibjii «tet, ber,'užitkar. 2eib}ffinng, ber, zapertje, zapečenje, kadar se komu zapeka po životu. 2eid), ber, tta« ?ltib. ba«, ait« 8ai«, Same ber gif«e, ikra, ber grof«e, krak, žabnjak, f. grof«toi«; ba« 8ei«en felbjl, f. 2ei«e; Sei«, ba«, ravna ploščad; ba« Sei« geben, znamenje postaviti (pri igri). 2et«bier, ba«, sedminski ol. 2et«bOm, bet, im §üluietauge, kurje oko, (poln. nagniotek, tvvardzizna). 2ei«e, bie, au« 2ai«e,bet (ei«enben gif«e, drestenje , drest, čas ribjiga dre-stenja ali ikrenja {bolim, čas treni »on triti se); in bie 8et«e treten, začeli dre-stiti se; bet entfeelte nten|'«Ii«e Sčrper, merlič, truplo, (alt.il. trup), mertvo telo, mertvec; altsl. alt« nav-i; blag trie eine 8et«e, bled kakor merlič; (te baben eine 8ei«e im §aufe, merliča imajo v hiši; ta« 8ei«enbegüngntjj, pogreb, pokop; eilte »or» nebrne 8ei«e, imeniten pogreb; jitr 8et«e geben , s pogrebam , za pogrebam. k pogrebu iti; et bat «n jat 8ei«e, prosil ga je, naj bi šel za pogrebam. 2eid)en = , in3i6g». pogrebni, merliški, mert-vaški. 2ei«en, 2ni«en, v. n., ilrei«ett, drestiti se, ita« M. ikriti se. serb. leči, bolim. u. poln. triti se_ (»Ott gröf«en žabiti), russ. ikru metat; duh imeti po merliči, smerdeti; čehneti; v. a., gla«« lei«eu, treti. 2ei«enabbonfnng, bie, zahvala za spremljanje merliča k pogrebu. 2 e i« e n O d e t, bet, pokopališče, pokopališe, f. tibr. griebbof. 2ei«eimrtig, adj., mertvašk, merličast. 2ei«eitbegoittgni§, ba«, pogreb, pokop, (sprevod merliča). 2ei«cttbcgleiier, ber, pogrebec. 2ei«enbcgteiterin, bie, pogrebica. 2ei«enbegteitun g, bie, hod za pogrebam, pogrebni sprevod; bie ^Begleiter, po-grebci. pl. 2ei«ettberg, ber, kup merličev. 2ei«Cltbe(«nn, bie, ogled merliča (-čev). 2ei«enbeftottang, bie, pokop. 2ei«enbett, ba«. f. SBabre. 2ei«enbitter, ber, pogrebski vabnik, vab- nik k pogrebu, zovčin na pogreb. 2ei«enbittertn, bie, vabnica na pogreb. 2ei«enblO&, adj., bled kakor merlič. 2ei«enbltiffe, bie, mertvaška bledoba, bledota, bledost. 2ti«enb n«, ba«, mertvaške bukve, bukve mertvili. 2ei«enbllft, ber, mertvaški duh, duh po merliči, čehnjenje. 2ei«eneffen, ba«, sedmina, pogrebščina, pogrebšina. 2e i« en etile, f. Soitineute. 2ei«enfnbt, f- 2ei«enblo§. 2ei«enfeier, bie, bilje eigentl. vilije (»on Vigilia), pl., po mertvih. 2ei«enfelb, ba«, bojišče, bojiše z mert- vimi pokrito. 2ei«enfeft, ba«, slovesni pogreb. 2ei«enfliege, bie, mertvaška muha. 2ei«enfolger, ber, pogrebec. 2eid)engebirge, f. 2ei«enberg. 2ei«engebi«t, ba«, pogrebna pesem, (po-grebnica). Seiiengefifljrte. Seiitglimbig. 953 Set i engefälirte, f. Seiienfolger. Seiiengefübe, f. griebbof. Sctibengcläute, ba«, zvonjenje pri pogrebu, pogrebno zvonilo. Seiiengeprange, ba«, slovesni, slavni pogreb. Seid) en g er ud), bet, mertvaški duh, duh (čuh) po merliči. Seidjengeriift, ba«, merliški, mertvaški oder. Seidjcngeffing, ber, pogrebsko petje, petje pri (ob) pogrebu. Seiiengefirei, ba«, vpitje pripokopava-nji. rok. Seid)engCtt)(tnb, ba«, mertvaška obleka. Seiiengeuiimntcl, ba«, sila mertveeov. Seid)engetoölbe, ba«, Seiiengruft, bie, raka, rake pl. Seitbengfode, bie, pogrebni zvon. Seiienbaft, adj., f. Seiieuartig. Seidjenbaitien, bet, kup merličev. Sei d) en ban ž, f. Seiieufaninter. Seidienbiigel, f. Seidjcnbaufcn, ©rabbiigel. Seidjenbubn, f. SBaumeulc. Seid)enfalt, adj., merzel, kakor merlič. Seidjenferje, bie, mertvaška sveča. Seidjenfleib, ba«, merliško oblačilo. Seitbenioiten, pl., pogrebni stroški, po-grebščina, pogrebšina. Se i 4 en trn nt, f. Saffergarbe. Seidjentduten, f. Scidjengeldute. Se i tf) en nt a pl, ba«, sedmina, pogrebščina, pogrebšina. Seitp CnntUfil, bie, pogrebna, mervaška mu-zika. Seidjendffnnng, bie, razparanje, odpertje merliča; f. a. ŠcitiOlt. Seiienprebigt, bie, Seiienrebe, bie, govor, pridiga na grobu, pogrebni govor. Seid)enprojeffion, f. Seidjeiijug. Seidjeitrnub, ber, rop, ukradba merliča. Seid)eitrcbe, f. Seidjeiibrebint. Setienfileier, f. Seidjcntud). Seiienfimanč, f. Sciicnmabt. Seidjenfdjmiider, ber, kdor inerliče snaži. Seitbenftein, ber, nagrobni kamen; f. ©rflb« fteiu. SeidjentOU, bet, žalostni g;las. Seiientrciger, bet, gemietbetet, nai v. žulee; auf bent Sanbe, pogrebec^ Seiientui, ba«, mertvaški peiW Seid)ennnterfutfjnng, bie, ogledovanje merliča. S C id) enDerein, ber, pogrebno društvo. Seidjenuerfunttnlnng, bie, zbor pogreb-cov, žalujočih. Seid) en boli, adj., pokrit z mertvimi. Seitenwagen, bet', merliški voz, mert-vaške kola pl.. pogrebni voz. Seiientoall, f. Seitbenbaufen. Sefientoeifi, f. Seiienbiafc. Seidjenjug, bet, pogrebci , pl.; pogrebni sprevod, obhod, pogrebna procesija. Seidjbuljn, f. Seidjcneule. Seid)farpfen, ber, karp za pleme. Seiiforb, f. äßabre. S ei d) na nt, ber, truplo, mertvo telo, merlič, mertvec. Seid)t, adj., lehek obet lehak, häufiger lahek, lahak fiatt lagek (altsl. 1'g'k); ni(pt fiWer, ne težak; leid)t Wie eilte gebet, lahak kakor pero; ift leiiter wie fen, les je lajši (lagleji, ložji) od železa; ju leiit, prelahak; leiit getleibet, v tenkih, lahkih oblačilih; leid)te Weitetet, lahki, urni konjiki; leiite« ©ettidjt, slaba vaga, aui ložji vaga; feid)te Sefiäbigitttg, majhna, mala oškodba; f. a. Unbebeuieitb; geeignet, empfänglich, rad, j. S. lea« leiit geltet fängt, kar se rado vname; leiite« ®elb, slabši denar; ba« ifi leiit }U ntaien, tose lahko, brez truda, brez težave napravi; leiitftunig, nestanoviten, lahak. vetrast, (ntinber gut) lahkomiseln; ba« §erj Wirb mir leiit, serce se mi je olahkotilo: kamen se mi je zvalil s serca; leiite gitfje, lahke, urne noge; leiite ©praie, lahko razumljiv, umeven jezik; (Jiitem etwa« leiit nta* ielt, olahkotiti, olajšati, olajševati komu kaj; man fatut tf>n leiit gornig ntaien, rad, kmali je jezen, hitro mu zavre, naglo zakipi; ba« ift leiit mčglii, to je pač mogoče; ba« ift niit leiit mčglii ju glatt; ben, to je težko verjeti; ieidjt iiberftreiieit, na tankem pomazati; eine leiite ©tippe, ein leiiter Stebel, redka juha, redka megla; e« Wäre gar leid)t gefiepen, malo da se ni zgodilo. Seiitbefliigett, Seiitbefi»ingt, adj., s lahkimi perutmi; lahak, uren. Seiitbliitig, adj., lahkokerven, lahke kervi; f. a. ianguinifi. Seidjtbliitigieit, bie, lahkokervnost. Seiite, bie, lahkota; rezanje janeov. Seiiteii, bet, drestivni ribnik, drestnjak. Seiiten, v. a., leiit maien, zlajšati, zlaj-ševati, lahkotiti; gämmet leiteten, rezati, skapljati. Seiitcr, adv., f. Seiit; teiiter ntaien, f. Srleiitern. Seiiterbingž, adv., lahko, brez truda, brez težave. Seiitern, f. Srleiitcrn. Seiitfertig, adj; vetrast, Vetren, lahkiga serca, berž na kaj pripravljen, brez pre-mislika delajoč; prešern; nestanoviten; geneigt (Stiient mit Sorftit einen ^Soffen ju fpielen, nagajiv; geni. serborit; leiifertige« grauenjimmer, zanikerna, nesramožljiva ženska; f. a. Seiit. Seid)tfertigfeit, bie, nepremišljenost, ve-trenost, nestanovitnost, lahkomiselnost. Seiitfingerig, adj; lahkih, urnih perstov. Seiitfliiffig, adj; kar se rado raztopi, raztaii. Seiitfiibtig, f Senlfam. Seiitfufj, ber, lahkomiselnež. Seiitfii|ig, adj., lahkonog, urnih nog. Seidjtgefliigelt, adj., lahkoperuten. Seidltgcioaitbt, adj; preuren, preročen. Seiitgiiiltitg, adj., lahkoveren, radove-ren; kdor rad verjame, poln. aui w'ar-liwy (verljiv). 954 Seißigloubigfeii. SciOcuöiag. SeißigläubigleÜ, bie, lahkovernost, ra-dovernost. Seid) Üg feit, Seißtfieit, bie, lahkota, lahkost, lahnost; mit Seißtigfeit, z lagotjo, lahko, brez vse težave; et fprißt mit Seiß; tigfeit ruffifß, gladko govori po rusko; ne spotika se mu jezik; btc Seißtigfeit einet (Schreibart, razumljivost; baS iji für miß eine Seißtigfeit, to je kaj lahkiga za me, to mi ne prizadene (prizadeva) nikakiga truda. Seißttiß, adv., lahno, zlahkama, lahko, brez vse težave; naß ¡ff. lahkiö. Seißtfinn, ber, lahkomiselnost (anß in a. fl. 3R ); vetrenost, malomarnost, lahko-mislije, nepremišljenost, vihravost, nestanovitnost. russ. a. Iiezrazsudnost; lahkomiselno, brez premislika storjeno delo. Seißtfinnig, adj., lakkomiseln, vetrast, vetren, vihrav, ferfrast, nepremišljen, brez premislika delajoč, nestanoviten; betSeißt; finnige, lahkomiselnik. Seißtfinniglcit, bte, nemarnost, lahkomiselnost, malomarnost, vetrenost, nestanovitnost. Seißjeit, bie, drestenje, drest. Stift, adv., žal, milo, inako, (milo storiti se, užaliti se als v. »'.); es ßut mit leib, iß laffe mit leib feitt, žal (auß in allen a. fl. ÜJ!.) mi je, inako mi je; eS iji mit leib um i^n, žal mi je zanj, težko se mi zdi. smili se mi, auß bojim se za zanj; je^t tfjltt eS ihm leib, aber eS ijt 51t f»ät, zdaj se kesa, pa je prepozno; f. a. šBebaitetn, Seib, ba«, liebet, zlo, hudo, naß V. auß žal-i; Unbill, krivica; Irauer, žalost, žalovanje, černo; llnglttcf, nadloga, reva, britkost, težava, oto/. t^ga(—tega); (Sinem etwas JU Seibe tljun, komu kaj hudiga. žaliga, inaciga storiti, prizadeti, prizadevati, krivico storiti komu, žaliti koga; füget SJtiemanbeit ein Seib ju, nikomur ne delajte krivice, hudiga, naß M. nobene žali; Seib »eritrfaßenb, žaliven; »ot Seib »ergehen, od žalosti, od prevelikih rev konec jemati; eS foll bit feitt Sei; beS, nißtS ju Seite gefßehen, nič zlega, žaliga (hudiga) se ti ne bode zgodilo; SReite Ulit Seib, kesanje in žalovanje, kes in žalost, (pri serci); 9tientailben JU Siebe obet ju Seibe bie reitte 2Bahrl)eit attsfagen, govoriti čisto resnico brez nagnjenja ali sovražnosti do koga; Seib tragen um 3e; manbeit, žalovati po komu; Sinem baS Seib ttagen, komu nadlogo (terpljenje) potožiti, tožiti; iß habe bit ftißt baS SDiitt; befte ju Seite gethan, naß V. ne žalice ti nisim prizadel; iß ßue ti ihm nißt JU Seibe, nočem ga s tem žaliti; fiß ein Sei; bei tljltn, kaj hudiga storiti si, t. j. raniti se,ubiti se; f. a. SBeiteibbejcngung; mit Sunem Seib tragen, užaliti se, usmiliti se koga Seibbttt, adj.. preterpljiv. Seibbitter, f. Seißenbitter. Seibbtief, f. gonbolenjfßteiben. Seiben, v. n. u. a.. terpeti; preterpeti; prestati, prenesti, prenašati; altsl. stradati; ein wenig leiben, poterpeti; ©ßaben leiben, škodo terpeti; na zgubi (si) biti; serb. štetovati, kvarovati; junger, 3Äangel leiben, lakoto, pomanjkanje terpeti. stradati. potrebniga ne imeti, (naß V. a. si-rošiti); et ift in beut £aufe »olji gelitten, v ti hiši ga radi imajo; fte haben Sßiff; bruß gelitten, ladija se jim je razbila; lei; ben maßen, terpinčiti, mučiti, trapiti; iß fann ihn nißt leiben, ne terpirn ga, ne morem ga viditi. (prestati), ne morem ga, nočem ga; leibenbe Bebeututig, terpivni zalog; bet Seibenbe, terpin, terpinec; er iji feljr leidenb, prav slab, bolan je; btefeS fann nißt gelitten »erben, to se ne more dopustiti, dovoliti, terpeti; an ben Singen leiben, bolne oči imeti, oči mu nagajajo; bet lei; benbe Xheil, bolni ud, del telesa; bie ffel; bet haben burß grojl gelitten, hudi mraz je poškodoval polja; bie ©aße leibet feinen Slltfißub, to se ne da odlašati; to se mora zgoditi brez odlašanja; in bem Oteicbe Wer; ben alle Oleligionen gelitten, v tem kraljestvu se terpe, so dopuščene(dopušene) vse vere (verstva) ; iß leibe Unreßt, krivica se mi godi. Seiben, bas, terpljenje; baS Seiben unfereS .(perm, terpljenje Gospodovo; grettben unb Seiben, sreča in nesreča, veselje in žalost; baS »aren Seiben! to so bile bolečine; ge; bulbig in Seiben fein, voljno preterpeti, prenesti vso nadlogo. S e i b e n b, adj., terpeč. terpiven; bolehen, bolan. Seibenblici), f. Seibeutliß. Seibengeiibt, adj.. vajen terpljenja. Sei ben lOŽ, adj., brez terpljenja, težave. Seibenčbedier, f. Seibenätelß. Seibenfßnft, bie,heftige,baS©emüthbauernb beherrfßeiibe Bewegung, strast-i, (auß allst., russ. it. serb.); mit Seibenfßaft lieben, baf= fen , strastno ljubiti, čertiti; Begietbe, pohot, pohlep; ein einjelnet StuSbtuß bet Sei* benfßaft, f. Slffeet. Seibenfßafifrei, adj; brez strasti; brez-strasten. Seibenfßaftliß, adj.. strasten; leiben--fßaftliß reben, f. §eftig; leicenfßaftlißer Spieler, strastni kvartopjrec; ki brez igre ne more živeti; naß Gutsm. nagloželjin. Seibenfßttftiißleit, bie, strastnost. Seibe 11 fßaftloö, adj.. brez strasti. Seibenfjknftlofigieit, bie,brezstrastnost. Seibenšfdhig, adj; kdor je za terpljenje. SeibenSgefiibrte, ber, tovariš v terpljenji, soterpin f. Seibenžgenoffe, f. Seibenžgefiibrte. Seibenggefßißte, bie, terpijenje (Kristusovo). Seibcnžjahr, bas, leto terpljenja, nesreče, nadloge. StibenSfelß, ber, kelih terpljenja, terpljenje; ben Seibensfelß bis auf bie iiefen ausleeren, kelih terpljenja do zadnje kaplje izpiti, izprazniti, vse hudo terpeti do zad-njiga izdihljeja. Seibenžfjrobe, bie, skušanje s terpljcnjem. Seibenžflunbe, bie, ura terpljenja. SeibenŽtng, ber, dan terpljenja; velikipetek. Set&eitžmodie. SetbenSfflOd)e, bif, veliki teden. Seibenžmort, ba«, terpivni glagol. Sc t beu t Ii dj, adj., ba« ifl, mirflicb leibenb, terpeč; leiblich, preterpljiv; ba« ijl ttod) UU bentlidj, tO se še prenese, preterpi; že velja; ftd) leibentlid) »erhalten, ne zoperstav-ljati se. terpeti. SetbClIBOIl, adj., v velikem terpljenji. ScibCt! «nt., da bi tako ne! gorje! da se Bog smili! nach bem Serb. žalibog!; leibet War ba« ÜBetter uttfreunblid), škoda da vreme ni bilo prijazno; leiber l»at fein 9lrgt in ber 9täl)e, k nesreči ni l^ilo dobiti zdravnika (böhm. pohrichu); leiber! iji e« fo, da bi tako ne bilo!; leiber ®otte«, Bogu bodi po-toženo; usmili se Bog! ScibCr, ber, terpin, terpinee, nesrečnik. Scibcrilt, bie, terpinka. Seibeffen, ba«, f. Scidjeitmahl. Seibflor, f. Trauerflor. Seibgefang, f. Seitbengefang. Seibhauž, ba«, hiša žalovanja, Seibig, adj., žalosten; ber leibige !£ro)i, žalostna , nadležna tolažba; ber leibige @eij, gerda, nesrečna skoparija, lakomnost; be« leibigen ®elbe« Wegen, zavolj nesrečniga dnarja; ba« leibige ©(.Helen, napčna, nesrečna, vragova igra. Seibfltib, f. Trauerflcib. Sciblith, adj., tcrpljiv, preterpljiv, prenes-ljiv; in ancern ff. SDi. znosen; mittelmäßig, srednji, srednje mere; leibliche Äälte, srednja merzlota. ne prehuda; bet Sdjmerj iji leiblich, ta bolečina se še prenese; eilte leibliche Stimme, glas ne prenemaren , ne naj slabši, srednji. Sciblid)fci.t, bie, prenesljivost. S t ib fant, adj., f. ©cbttlbig. Seibtag, bet, dan žalovanja. Scibträger, ba«, žalovanje; f. Xrouetllci-bnng. Scibtragenb, adj., žalosten, žalujoč. Seibujefcn, ba«, žalost, žalovanje; Jlttn SeibWefen, k nesreči; jit meinem großen SeibWefen, v veliko mojo žalost; id) ba!>e mit SeibWefen erfehen, baß, žal mi je bilo, (inako mi seje storilo), ko sim vidil. Seie, ber, f. Saic; ©djicfer, f. biefe«. Seicttbadj, f. ©d)iefcrbnd|. Scienftcin, f. Sbonfdiiefcc. Seiet, bie, bet ben Jlltett, lira; ®rehorget lajna, nach M. lajne, pl., orglice; böhm. ko-lovratek, poln. katrynka; biefelbe alte Seier, stara pesem, nad) bent Böhm, stari kolovrat; immer bei einer Seiet bleiben, vedno, zmirej eno gosti, gnati, trobiti; ba« gefjt foilt einer Seier fort, venomer, po enem kopitu; bei ben Sogelfteflern, valej z limanicami; f. a. ¡Butterfaß, Sratcmociiber; ^fliigmcttcr. Scietet, ber, kdor gode na liro, liravec, lirar; geiermann, lajnar, lajnavec. Seierin, bie, lajnarica. Scietfütmig, adj. lirast, liri podoben. Seiergang, "f. Schlcubriait. Seierfoften, f. Seier. Seierfunbig, adj., pevsk. Seimig. 955 Seteriuonit, ber, f. Scicrer. Seiem, v. n. it. a., gosti na liro; mit betlt Seierfajien, lajnati, slabo gosti; bie Dljren »off feiern, gosti, da človeka ušesa bole; ber gttljrmantl leiert, po polževo, prav počasi voziti; ben ganjen Xag batan leietn, ves dan pečkati kaj, mečkati, ogrebati se. Seiermcrf, ba«, dolgočasno, počasno delo. Scihanftalt, Seib&anf, bie, zajemna ali po-sodivna banka, posodivnica. Seihbibliothel, bie, posojavna, najemna knjižnica (iz ktere se bukve za dnar po-sojujejo, t. j. v najem dajejo.) Seihen; v. a., ehemal« geben überhaupt, f. biefe« ; ©eljör leihen , willige« Dljt leihen, poslušati; ben @ebraitdjitti»erbraliébarer Sa; chen unentgeltlich geftatten, posoditi, posojati, posojevati; na posodo dati, dajati* (n. p. bukve, konja, oblačilo i. t. d); ®ars leihen, (mutuo dare), v zajem obet na zajem dati, dajati (jurtb. rieht, lt. in St. auch gebrüudjlidj), gewöhnlich ¡ebod) posoditi, posojati; etwa« al« ©eliehene« nehmen, na posodo vzeti, jemati, izposoditi si; »on »ets brauchbaten Singen, v (na) zajem vzeti, jemati, udolžiti se, zadolžiti se pri kom; f. a. Söorgen; «dehnen; Unterfdjtcben. Seihet, bet, posodnik, posojevavec; f. a. Sinrleiber. Seih er i II, bie, posodnica, posojevavka. Sei h h aitá, ba«, f. Seibbanf, Serfahamt. Seih!auf, ber, f. Ulttgelb; ba« Srinfen uadj gefehlojfenem Saufe, za vino dajanje, likof; böhm. u. poln. litkup; poln. auch borysz; beti Seiljfauf geben, za vino dati, gem. za likof dati; f. a. Se^entDonre. Sfihtoeife, ade., po posojilu, na zajem. Seif, ba«, verv, ki jadra obsega. S eil nie II, ba«, f. Šetttud). Seim, ber, unrichtig füt Scltm, f. biefe«; ein fiebriger Sörpet au« »erfd). tbierifdjcii Xt)cv len , Xifchlerleim, nach bem Altsl. uttb au--bern fla». 2)}., fo a. bei V. u. M. klej; nach Gutsm. kelje ; serb. kelja u. klija. (böhm. neben klej auch klih = kleg), gewöhnlicher jebo Seinengerittl), f. Scinjeng. Seinentud), f. Seintud). Seiltet, f. ©dinurrente. Seinfelb, ba«, f. Seinader. Seinf i nt, bet, (Linarius ruber), konopliščioa, konoplišica, morska konopljičica. Seinfiff. ®d|Ieieberbnnbn>trf, f. 2eimoeberet. 2einii)eberfnoten, ber, tkavski vozel. 2einmei)CCitubI, ber, statve, pl., (zatkanje platna), stol. 2ein$eug, ba«, pertenina, platnina, lanena tkanina, poln. bielizna (belina, belo perilo). 2 C inj ie ber, bet, nad) V. vlačugar (kdor barko vlači z vervjo). Seife, adj., .iigentlidj tihoten, tih; leifefpte; d)en, tiho govoriti, šumatiti (sapo na se vleči govoreč); šeptati; eine leife Stimme, slab, tih glas; leife treten, lahno, rahlo stopati, na perste stopati, po perstih hoditi , natihama, tiho hoditi, »erüdjtl. šta-pati, tapati; leife auftreten, fig. sprevidno ravnati; fähig, bett leifeften Sdjall ju em; pfittbetl, ein leife« ©eljčt haben, tanek, dober , oster sluh imeti, tenko slišati; leife fehlafen, ne terdno, na laganem ober la-hanem spati, nad) Zalok. lagno spati; ein leichter Schlaf, lagano (lahano) spanje, lahko spanje; leife Sebädjtliehteit, natančna pazljivost; leife gebaefen, f. SBcidj. Seife, bie, f. ©tltife. 2eijegel, f. Söeifcgei. 2eifctreier, ber, Spion, ogleduh, prislušnik; počasnik, sila boječ inprevidin, človek, ki se na vse strani ozre, preden besedico zine. Seife tritt, bet, rahla, lagana stopinja. 2eižhiirtg, adj., tankiga sluha. 2eifthar, adj.. spolniven, kar se da storiti, opraviti; (»on ^ferben, lepe rasti). 2eiitbiirge, ber,.porok. 2ei|te, bie, lctvica, lašta*; nach Gutsm. rema; nad> Pot. spojka; f. a. ©Ohüeifte; an einem Oiüfiwagen, kroat. upora; seri. levča; böhm. napravka; am Xu, ba«, (anat.), nach V. dimeljni vezek. 2eifieithenle, f. SBuhonen. 2eiftenbrndj, bet, kila v dimljah, (nadjbem Serb. v dimlji), dimeljna kila ; ein geflentm= tet Seiftenbrnch, zadergnjena dimeljna kila. 2eiftcnbriife, bie, žleza v dimljah. 2eiftcngcgenb, bie, dimlje pl., serb. dim-Ije sing. 2eifteni)ohei, ber, laštnik. 2eiftenl)0b e, bie, jajce, (modo). 2 eiftenholj, f. Seifte. 2eiftennögel, pi-, nad) Zal. netki. Seiftenfdjein, f. gonpon. Sciftenfchneiber, ber, kopitar, (kdor dela kopita). Seiftenftrang, bet, (anat.), dimeljna verv. Seiftenjteher, bet, bei ben Sd)uilerit, »0= mit man ben Seiften an« bem Stiefel her= aužjieljet, kljuka. Seiftnng, bie, etwa oprava (dolžnosti); feine Seijinngen übertreffen meine (Srtoartimgen, njegovo delo je boljši kakor sim pričakoval ; kar kdo skaže, pokaže, da zna, da more; f. a. ©egenleiftung; Slbgabe, davščina , davšina , odrajtovilo. Seiftltngžfiihigteit, bie, zmožnost, kaj storiti; bie Seifiungäfähigieit erproben, poskušati, koliko kdo more ali zna (storiti, narediti i. t. d.). SeiftnngSfjertObe, bie, doba opravljanja (kake dolžnosti). Seiftungspflidjt, bie, dolžnost, kaj opraviti , storiti. Seitarm, bet, ttad) v. vojnica. Seitbaljn, bie, pot, ki kam pelje. Seitbanb, ba«, f. ©angclbanb. Seite, bie, ein gaji mit einet grof en Deffnung ailfiatt be« Sputtbe«, voznica, lajta«; bie fanft abhängige Seite eine« Serge«, položni breg, breg fd)leovnica rudarska. Settenf«nti$, f. Setten. Se 11 trii, pl; vlite ali tiskarske čerke, pis-menke. na« tem Altsl. pismena (pisme). Settbnue, f. Settcitbnue. Setti« t, adj., ilast, ilnast, glinast, ilovici podoben. Settig, adj., ilnat, glinat, ilovičnat. 8e^e, tie, f. (grguitfung; ein @ef«enf bei tem ?lbf«iete, odhodina; f. a. SanfittCbtt. Se^en, v. a., razveseliti, razveseljevati; v. r.,fi«, mit einem greunte, slovo vzeti, jemati od koga, sloviti se, na« V. odhodino obhajati; fut.ft« erfreuen, razveseliti se, razveseljevati se; f. a. (žrgotien, fi« (an etma«). Se^Iuft, f. 2lbf«ieb2luft u. tgi.' 8e$t, adj., ter 3eit na«, poslednji, au« zadnji; taž lefjte 2)iat, gum (e&ten 3)lale, poslednji krat, zadnjikrat; gu guter l'egt, auf tie 8e|jte, (alž £aupttt>ort), poslednjič, zadnjič, na zadnje, russ. na konec; ter legte aiiille, poslednja volja, zadnja volja; tet žep te, poslednji, na« V. poslednjik; in ten lefjten Sugen tiegen, umirati, mreti, svečo mu derže; sklepati, pri konci biti, pojemati; bie lepte Oeluitg, sveto (poslednje) olje; taa legle ®eri«t, sodnji dan; (Sinem tie legte (5"t)re ertveifeu, skazati komu poslednjo čast (iti za pogrebam); tem Črte, tet Ortnuug na«, zadnji; aufjerfl, skrajni, krajni; tet legte (Sntjlnetf, zadnji cilj in konec; giebe unb greuntf«aft jtnb genau mit einantet Betbunben, teitn tie Segte fanti ohne tie (Srjle (obet: tegtere fatin oljne erfiere) lli«t bejtetien, ljubezen in prijatelstvo ste si v tesni zvezi, kajti to brez une biti ne more; tet erfie »ar atm, ter legte abet rei«, uni je bil ubog, ta pa bogat; i« habe «n legt etjl gefehen, ni davno, kar sini ga vidil; ti geljt auf bie fiegt, f. @Ube, Sleige. Se|ten#, adv., gutegt, poslednjič, zadnjič; jungfl, nedavno, un dan, unkrat. SctMbtn, f. 8et)teuS. Se^tjabtig, adj., v preteklem. snalkemletU' Seisttid). Se^liidj, f. 8e£ten§. i!eft tn 0 Cp geP Or en C, bet, zadnjorojenec, me-zimec. Se^tDetflOffcn, adj., pretekel, minul, pretežen. S ep tU) 111 ig, adj., po poslednji volji; lejjt* toittige SBetfuguttg, naročilo poslednje volje. Sen, Sene, f. Some. Senenfrnft, f. fioioenfraft u. bgl. Seutpel, f. ¡Riebgraž. Sentpfe, f. Seifte. Setllpte, bie, svetilo, svetilnica, luč; f. a. Soterne; f. a. SBergifmeinnidjt; 2lnborn. S eitlp t en, »• «., svetiti; Sinem leudjten, posvetiti, svetiti komu; bie ©onne teutptet, solnee sveti, sije; eitt toenig leudjten, posvetiti, posijati; bet SDJonb teutptet, luna ali mesec sveti, sije; fdjtoadj leu^tett, (oout Cidjte), berleti; fdjeinen, gtanjen, svetiti se; ju leudjten beginnen, zasvetiti se, posvetiti se; j. 58. ba« ®0t0 gtanjt, zlato se sveti, (bliska, leskeče) ; ba« SBetter leudjtet, obet e« leudjtet, (« i.), bliska se, dernice (?) igrajo; ba« leudjtet alien in bie Stiigen, to je vsim očitno, umevno, umljivo. S t U d) t C tt b, adj., svetloben, svetel, obet svetal. Sen i ter, bet, svečnik, in 3. Kr. namentl. bet poljerne, atlenfali« mit Sifen befdjlagene Ceudjter, um angejiinbete §oljfpane ju pat ten, Cidjtpalter, in 11. .Rt. pingegen na

fem fante bebeutet, to o bet Citptpalter ju flepen pflegt); russ. podsvečnik, altsl. svetil'nik; al« ijŠetfon, svetivec. Seuitertn, bie, svetivka. Sentpterarm, bet, svečnikov roč. Senipierbaum, f. SitptPanm. Sendjtergeftell, f. Seutpterfanle. Sentplerfanle, bie, Sempterftnpl,ber,svečnikov podstavnik, podnožje, stalce. Sendjtertiftp, bet, f. Seutpterfanle. -Sencfjtfeuer, ba«, ogenj za svetlobo (zakurjen); ogenj, germada, na gori zakurjena. 8eu$tflnntme, bie, svetli plamen. S en d) 11 afer, bet, f. Sopannižfafer. Seutptfugel, bie, goreča, ognjena obla,krogla , kugla *. Senčilo i, ba«, f. Sendjtrbpre. Sencplmaterial, ba«, svečava. Sentplpfonne, bie, kožica z vnetljivo robo za svečavo. Seniptropre, bie, Semptlodj, ba«, leva, svetla lina. S e U i) tf p (i n e, pl., terske, treske ,pl., bie ^jolj* flofce, au« benen ftegefdjnitten toerben, lučniki. Senitlpurm, bet, $b«US, preluka (Jtl.~), svetilnik, (stolp), russ. majak (stolp, kraj morja z ognjem po noči gorečim). Sentptnng, bie, f. Selendjtung; Sidjl; SBlip. SeUtpltDUrm, bet, kresjak. Sen en, v. «., f. «BriiUen; v. a., f. Služlaben. Seugnen, f. Sitngnen. fieumunb, ber, (Ceumem@en, premalo svetlobe imeti, pretemen biti; ba« 8ißt »erbauen, svetlobo zazidati; jwifßen }Wei gißten, unter gißt, v somraku; gegen ba« gißt tjatten, k luči deržati; etwa« bei gißte befetjen, »črti. pri luči, pri svetlem ogledavati, fig. na tanko ogledati; etwa« in« teßte gißt fietten, na svetlo, na gotovo postaviti; ba« gißt ber SBelt erbticfen, roditi se; ba«_gißt nißt ertragen föltnen, ne moči terpeti svetlobe, luči; ba« gißt fßeuen, bati se očitnosti; bei gißte arbeiten, pri luči (pri sveči, ter-ski i. t.) delati; Setnanben int gißte jlefjen, naß v. u. anbetn fl. 9R. zaslanjati komu; v luči biti, na svetlem, na solncu stati, senco delati, naß V. auß zaslepljati, j. B. wenn man mit bet tinfen £anb fßreibt, fleht matt jtß felbjl im gißte, ako z levico pišeš, si zaslepljaš; ftß felbfi im gißte fte* ben, fig- sebi samimu škodo delati; napoti biti'; ge§e mit au« beut gißte, pojdi z luči; iß feije bie @aße in einem anberu gißte, meni se to vse drugači zdi, kaže, od druge strani; 3emanben hinter ba« gißt ffßtett, prevariti koga, noriti, trapati koga; itt ein günjiigereä gißt (teilen, boljši stran pokazati; mit anbreßenbem gißte, ob svitu, ob zarji, ko se dan napoči; int falfßen gißte fetjen, ne prav soditi česa, napak razumeti; oljne'gißt, brez posveta; mit unbeietftem gißte, z golo lučjo; Äerje, sveča, Salgtißt, 3Eaß«tißt, lojena, voščena sveča; jtttlbe ein gißt an, vžgi svečo; »itjje ba« gißt, usekni luč; alt« £>oljf»anen, treska; gißtet gießen, sveče liti, delati; ba« gißt aufflecfen, Sißlftti svečo natakniti, vtakniti (v svečnik); ba« gißt galten, luč, svečo deržati, fig. pomagati (pri napčnem delu); eine Sißtfeite haben, nekaj dobriga, hvale vredniganad sabo imeti; f. a. Sißtaber, bei ben äßalern, svetloba; fig. im ©egenfajje bet SSetborgenbeit, flare Srfenittj nif, svetloba, dan, serb. videlo; an« gißt fomnien, na dan priti, prihajati; na svetlo priti, zvediti se; in« gißt fegen, razjasniti, razložiti; an« gißt bringen, na svetlo, na dan spraviti, razdaniti kaj; jejjt etji ging ihm ein gißt auf, zdaj se mu je še le zasvetilo (posvetilo) v glavi, zdaj se je spregledal, zavedil; ba« gißt be« žBetjianbe«, luč našiga uma; ein gißt bet SBelt, luč, russ. svetilo sveta; preučen človek; ba« »otle gißt, f. SMtttonb; ba« neue gißt, ju* nehmenb gißt, pervi krajic, a&itehmenb gißt, zadnji krajic; bie gißtet be« §immel«, nebeške svetila (russ.); bei gutem gißte füen, dobre lune sejati. Sißtabftuft, bet, tok svetlobe. Sißiabet, bie, serčna žila. Sißtarbeit, bie, delo pri luči, sveči. SJißtacm, adj., kar ima malo svetlobe, uma. g iß tauge, ba«, bistro oko. SißtOüifluff, bet, iztok svetlobe. Sißtbaunt, bet, ostrižnik f. 2id|tblatt, f. 5oIie. Sißtbtau, adj; svetlo višnjev. 2 ißt 6 It lf, bet, svetli, bistri pogled. Sißtblume, f. Iierbftjeitlofc. Sißtbrateu, bet, pojedina, ki se daje de-lavcam, kadar pervikrat začno pri luči delati. gißtbraun, adj; svetlo rujav. Siißtbtett, ba«, svečarska deska. Sißtbrubet, f. 3tHuraiuat. gißlbümpfct, bet, f. 2ißtjiu$e. SißtbatftCitUng,bie, očitna.jasnarazložba. aißtbiirftig, adj; svetlobe potreben, gißten, v. a., eine Sonne, Saffe lißten b. i. au«ttinfen, leeten, izprazniti, izpraznovati; in bie £ölje heben, einen Žlnfer, sidro vzdigniti, poln. podniešč; odriniti; einen SBalb lißten, preredčiti, izredčiti, redčiti obet re-čiti, posekati gojzd, pretrebiti, prebrati ga; lißt, hell maßen, razsvetliti, svetliti, razdaniti; razjasniti; v. r., razsvetliti, ujasniti se. Sißtenget, f. ®ngel. gißtet, bet, barčica, barka, na ktero se deva blago iz večjih bark. Sißterloh, adv., s plamenam ; böhm. pla-polavy; lißtetloh brennen, bakljati, s plamenam , na ves ogenj (M.) goreti; ba« i)au« brennt lißtertoh, hiša gori s svetlim plamenam. gißterfßeiuung, bie, prikazek svetlobe, gißterboil, adj; poln luči, sveč. Sißtfarben, adj., svetle farbe. Sißtfeinb, ber, sovražnik, zavidnik svetlobe. Sißtfleßte, bie, svečni lišaj. Sißteule, bie, neka vešča, veša. 2 iß t fliege, f. 3<ßanmSfäfer. 2ißtf0rnt, bie, kalup, model* za sveče. 2ißtfrei, adj., brez luči; kdor ima svečavo zastonj. Sidjtfreunb. SicitUOT. 963 Silhtfrtnnb, ter, prijatel svetlobe. 2id)tfuci|3, ter, svetlo rujavkasti konj; nad? M. rižan. 2td)tfun!en, ker, svetla iskra. Si^tgnnS, tie, f. 2id)tbratcn; nad) F.mar-tinovanje; fte geben, martinovati. 2id)tgam, taž, preja za stenj. 2id)tgeb0ten, adj., v svetlobi rojen. Sidjlgefiebcr, taž, svetlo pdrje. Sidjtgcib, adj., svetložolt, svetlorumen. S i tj) t g eft al t, tie, svetla podoba. 8irf)tgeftell, Ca«, svečarska kobila. 8itbtgen>a nb, taž, svetlo, bliščeče, blišeče oblačilo. SidjtgetDOlf, taž, svetal oblak. 2id)tgiefter, ber, svečar. 2td)tgiejjctet, tie, svečarija, svečarstvo; tiefelbe betreibett, svečariti. 2id) tgiOUJ, bas, bliščeča, blišeča svetloba. 2id)tgtaU, adj., svetlosiv. Std) tgciin, adj., svetlozelen, Sidjilj alttt, ber, svečnik. 2id)lljecr, bas, svetla množica. 2id)ti)Cll, adj.. svetel, razsvetljen z lučjo; svetel kakor luč. 2id)tl)0l}, baž, ju ©patten, lučnik, les za treske ali terske, treskovee, svečavni les, bolim, louč-i, loučevina; £au6I)olj, listno drevje, listovci. St d) t but, bet, baž 2id)t bamit ju lofd)en, gasivnik, (russ.) gasilo. 2i(bttaminer, tie, izba za sveče. 2id)tfned)t, bet, hlapec, svečnik. 2id)tf0tb, bet, košara za sveče. 2 jdjtfraut, f. Sdjbltfraut. 8 i d) tf t C i i, bet, svetli kolobar; družo, svetlih bistev. Sidjtleer, adj., brez svetlobe; brez luči temen. 2td)tlel)re, bte, nauk od svetlobe. Sil^t letter, ber, nad) bem Poln. prevodnik svetlobe. Sid)tlod), baž, otvor, odpertina, skozi ktero vpada svetloba, nad) V. svctlobnica-j-. 2id|tlo«, adj., f. Sidjtieer. Sitbtraarber, bet, f. sBaummarber. Sitnima|fe, bte, velika svetloba. 2id)tmaterie, f. 2id)iftt)ff. 2id)ttttecr, baž, morje svetlobe, nezmerno svetlo. iidjtmcffe, tie, svečnica, (poln. u. bohm. gromnice, pl.~). 2id)tmeifet, bet, svetlomdr. 2id)tme ftfuilit, bte, svetlomerstvo. S trpimo o 3, Sidjtflecbte. 8idj tlUOltC, bie, vešča, veša, ki se v luč zaganja.. 2id)tntii(fe, bie, komar, ki se zaletuje v luč, bohm. svetluška. S i d) incite, bie, (Lychnis), ušesna žličica; (Lychnis viseosa), klegje. i i disjunct, bet, svetla pika. iicbtpulje, bie, 2id)t[djnduje, usekavnik, usekalo, utrinjalo, utrinjalka, russ., poln. U. bohm. ščipee, pl., bohm. utirač. Sidlipnijer, bet, utrinjavec, usekovavec. Šttbtpu^eriu, bie, utrinjavka. 2id)tgitCll, bet, izvir svetlobe. fiid)tred)t, baž, pravica do svetlobe. Sidjtregeil, bet, svetloba, ki se kakor dež razliva. Sic&trcidj, adj., f. SiditioH. 2td)treid|, baž, kraljestvo svetlobe. Sidjtrein, adj., čist kakor luč. 2td>trotlj, adj., ognjeno rudeč, svetlo rudeo. Sidjtfdjein, ber, odsij svetlobe, luči. 2 i d) t f d) e te, bie, f. 2itbtpu$e. 2id)lid)CU, adj., boječ se svetlobe, kdor se skriva pred svetlobo, kdor se očitnosti boji; potuhnjen, poniglav. 8id)tidjcue, bie, bojezen pred svetlobo. 2id)tfd)irttt, bet, senčilo, senčnik; zaslon od sveče; alt bet jtappe, podstrešek. 2tdjtfd)nauje, bie, f. 2i(ptflube. 2id)t| d)ltell, adj., nagel kakor svetloba. 2i(btf(bnuiJpe, bie, otrinjek, utrinjek, uter-njek; ber 93el)alterberfelben,nad) V.utrinšnica. 2id)t|'el)cn, taž, očesna bolezen, v kteri se reči vidijo svetle. 2id)tfettC, bie, stran proti svetlobi,lučiober-njena; boljši, lepši stran; lice; kar iina kaka rečdobriga. koristniga, hvale vredniganasebi. 2id)tfpalter, f. ^rišnta. 2tdjtfj)ic&, bet, bei ben 8idtl, ba«, (Ligusticum levisticum), luštrek*; kroat. selen, poln. lubczyk, russ. zorja. SitbftbCtCliiifCt, ber, rivčkar, ki živi na luštreku. Sitbtbatifl, adj., kdor v djanjih skazuje ljubezen do bližnjiga. SitbbOlI, adj., ljubeznjiv. Siefituertb, adj., spreljub, ljubeznjiv, ljubezni vreden , drag. Sitb, ba«, pesem, (altsl. pesn-i), nad) Gutsm. ba« kroat. pevka, popevka; serb. pesma; ®efang, petje, prepevanje; ein Sieb anftimmen, zapeti; ®ott ift mein Sieb, Boga pojem, Božjo čast prepevam; ba« fro^e Sieb ber ietdjen, veselo petje (gostolenje, žvergolenje) škerjančkov; eiit geifilidje« Sieb, duhovna, sveta pesem; ettl treltli^e« Sieb, SitfCttt. posvetna, okrogla (pesem); ba« f)of)e Sieb, f. §obtIttb; utib bamit bat bte« Sieb ein @nbe, pa je konec, aud) blofi pa je; treffen fflrot man ift, beffen Sieb fingt man, nad) bem Poln. na čijem vozičku sediš, tega pesmico poj ; bu trifft mein Sieb pfeifen, mojo pesem boš pel; ?iebdjen, dim., pesmica; idj fann ein Sieb, ein Siebten baron fingen, jez sim to skušal, čutil; eine« anbern Sieb pfeifen, po koga struni plesati; f. a. ©litbj ®tt!tl. Siebeln, v. »., okrogle peti. Sieb t tb lt d|, ba«, pesemske bukve, pl., pesmi, bukve pesem, pesmarica (kroat.), russ. pesennik. Sitb etbid)ter, bèt, pesmenik, pevec, pes-mar; Siebet bidjten, (rerâdjtl.) pesmariti. Sitb ttb nft, adj., pesemsk, pesmi podoben. Sicbetlnnbe, bie, pesmoznanstvo. Siebetfunbig, adj., kdor vsaktere pesmi ve in peti zna. Sieberlitb, adj., an«fd)t»eifenb, unorbentlid), razuzdan, (ne)poreden, zanikern, malopriden; eine lieberlid)e2Beib«betfon, lajna, lajdra, nad> V. čajna, zanikernica, (ne)porednica; (poln. lajdaczka); lieberlidjer SKenfdj, ne-marnež, capin, zanikernež, (ne)porednež; nadjläfftg, obenbin, nemarn, nepazljiv, zanikern. nemarljiv, len; lieterlid) arbeiten, zanikerno, nemarno delati, fotlati. šušma-riti; slabo delati, da nič ne terpi, da nič ne velja; poverhama onegati; lieberlidj tner; beit, spriditi se, popačiti se, nacb autb znemariti se; lieberlicbe Sleibung, neredno, capasto oblačilo ; ein liebetlidje« geben füb= reit, zanikerno živeti, razuzdano živeti ; f. a. Slnëgelûffen ; russ. razvratnyj . rasputnyj. Sieberlidjieit, bie, nemarnost, nemarlji-vost, zanikernost, lenost, lenoba, razuzdanost, (ne)porednost. Siebern, f. Sebern. Sieb et te tdj, adj; poln pesem, petja. Siebetfantntiung, bie, pesmi, zbirka pesem. Sicberfpiel, ba«.igra s petjem (vmesnim). Sieberfpratbe, bie, jezik za petje dober, ugoden. Siebertflfel, bie, pevska družba. Siebetberê, ber, versta pesmi. SitbetDDlI, f. Sitbtrreidj. SiebeŽflug, ber, vzlet pesmi. SitbCŽUJtrtb, adj., vreden, da se v pesem zloži, da se pesem zloži od njega. SiebgetDObnt, adj., vajen peti. Siebiobn, ber, zaslužek, mezda, plačilo služabnika, dnina. Sieblobnžftreitigleit, bie, prepir zavoij službine mezde. Sieferant, bet, zakladavec, zalagavee, pre-vidnik, oskerbovavec. Sieferer, ber, f. Siefetont. Siefern, v. a., beifdjaffen, koga založiti, zalagati, zakladati, previditi, previdovati s čim, s kakim blagam, poslati, pošiljati mu ga; eine Slrbeit, dogotoviti, dodelati; bie Slrbeit liefern, delo izgotovljeno oddati, izročiti, dati, dajati izdelek; @inen liefern, izročiti, nevarnosti prepustiti koga ; et ifi Sieferfájeta. geliefert, zgubljen je, po njem je; eine ©flacht liefern, udariti se, pobiti se, biti se; tiefer Slrjt fíat fdjon mannen geliefert, ta zdravnik je že marsikoga spravil s tega sveta; eine áeitfdjrift in monatlichen fieften, na svetlo dajati v mesečnih zvezkih; f. a. Siužltefern; v. f. (Serinnen. Sieferf á) ein, ter, pošiljavni list, pismo zastran zalaganja. Siefemnfl, tie,zalaganje, zakladanje,nabavljanje, oskerbovanje, previdba; Steferungen »on Sebensmitteln an tie Slrntee beforgen, zalagati, zakladati armado z živežem. Sieferungáíiebingung, tie, pogoj zalaganja. Sief erungžcontract, ter, pogodbazavolj zakladanja (s čem). Sieferungžijcit, taž, seno, ki se ima kani poslati. Sief erungžort, ter, mesto, kamor se ima kaj oddati. Sief trnngžjahl, tie, število reči, ki se imajo komu poslati. Siefernngžjeit, tie, čas, v kterem se ima komu kaj poslati, oddati. Siegamfiofi, ter, leždče nakalo (nakovalo). Siegegelb, ta«, plačilo, dnar za čakanje, čakovina f. Sie geh an i, f. üuarantainehauS. Siegen, v. «., ležati; in terSinberfpr. lež-kati; »on Stäbten nnt Sčrfetn, biti, stati, BeflTer als ležati, tueíc^es in antern fia». SOJ. tafñr »orfommt; liegenbleiben, obležati, ob-tičati, ne moči naprej; baS gelb liegt »oller ©teine, polje je polno kamnja; na polji je vse gosto kamnja; baS Siegente imSerg; baue, zadnja stena, zadnji rob; franf bar« nieter liegen, bolan ležati; er liegt in ten legten 3ügen, umira, svečo mu derže; in ten SitibeSnötfien liegen, na porodu biti; in ben ®oolj, mit länglid) runben Sertiefungeu, ba« ©oplteber barin j it fiojfen, stopa. 972 Soitfeljm. SodjJeljm, bet, omelo (pekarsko). S O d) i U dj e n, ber, pri steklarjih, ilovične potice. 80i ortftetn, f. Sothftein. So d) rt tlf|, bet, kovaški valej za luknje. Sodjfäge, bie, nad) V. štiharica*; žaga za luknje. S O d) f dj r e i l) C r, ber, pisar, ki ima j eče v skerbi. Sodjfletn, bet, mejniški kamen, mejnik. Sothtonbe, bie, f. ©oljtouk. Sotf, bet, vodne zlatice. So dO 0 Ž, ba«, vada, vaba. S 0 d 611 ¡1, ba«, mična, zapeljiva podoba, mamilo. Sode, f. Sinre, Babi«» Sode, bie, S3itfci)el ©aate, koder, (aud) böhm., poln. u. russ.), zvitek ali kitica las, serb. vitica, rudež; Sčcfcfjen, dim. kodrec; gol= bene Socfen, poet., lepi belkasti lasje; bei ben 3ägera, vaba; bie tobte Sode, vada; vabilo, vabilni ptiči. SÖdein, v. a., skodričati, kodričati laBe, v koderce viti jih. Soden, v. a., bie ©nate, skodrati, kodrati, v kodre zviti, viti, serb. ruditi; v. n. U. a., an (Idj gießen, SKenfdjert unb Xffiete an= tocfen, rufen, mit 9?aad)ter, bet, najemni čuvaj, najeti varli. Sohlttoagen, bet, najemni voz. Sohnjettei, baž, zapisek plačila, plačilni zapisek. Soljreti, f. spiarten. 2o8. So h roti, f. Sohfarben. Sobiogel, f. Sohfinf. Sohäiegel, f. Sohren. Soíoi, f. Socal, uff. So folie, bie, podfara, mala fara, lokalija. SOlth, bet, (Lolium), SÖld), ljulika; serb. ljuij; f. a. gornraben. Sombarb, ba«, f. Seihhau«, SBerfa^amt. Songimetrie, f. Siingetneffung. Soo«, f. So«, (ba«). Sootfe, f. Sothfe. Sor, ba«, f. Sßonb. Sotbeet, bet, (Laurus nobilis), nad) Gutsm. lavorika, javorika ob. lovorika; russ. lavro-voe derevo; böhm. u. poln. vavfin, bob-kowe drzemo, im ©loto. geto. lorbar». Sorbeer = , in Bffcg. nad) bem Russ. u. Poln. lavrov; nacf» bem Serb. lavorjev, lovorjev. Sorbeerbaunt, f. Sorbeer. Sorbeerblatt, ba«, lavrovo pero, lavorjev list, [Gutsm. javoriški lepen). Sorbeerbnfd), ber, lavrov, lovorjev, lor-barjev germ. Sotbeere, bie, nach bem Russ. laver, lavorjev bobek, lavorjeva jagoda; ©chafmijl, ovčji bobek; et ifl »oflet Somptimente, toie bet fflocf ooll Sotbeeren, poln. pefen kom-plimentow, jak koziof bobkow; fid) Sot; beeren erwerben, zmagati, slavo dobiti; auf feinen Sotbeeren ruhen, zadovoljin biti z zadobljeno slavo. SorbeergrÜn,a«y.,zelenkljat kakor lavorika. Sorbeerb ain, bet, lavoričje. Sorbeerholä, ba«, lavrovina, javorični, lavorjev les. Sorbeerfirfdje, f. Sirfdjlorbeerbaura. Sorbeerlranj, bet, Sorbeerfroite, bie, lavrov ali lovorjev venec. Sorbeerlront, f. KeHerhal«. SorbeerÖl, ba«, lavrovo, lovorjevo olje. Sorbeerfiid)ttg, f. 9tubmfiid)tig. Sorbeertoolb, bet, f. Sorbeerhiiin. Sorbeertoeibe, f. SBaummotlemoeibe, Sorbeerioinbe, f. Smmergriin. Sorbeerjloeig, bet, lavorjeva veja. Sor d), f- Haubentaucher. Sorchbaum, f. Sanhenbaunt. Sorche, f. ÍWorihel. Sorb, bet, lord. Sorgnette,bie, Jjanbfetngla«, kukalo, lornj et*. Sort, f. Kröte. Sorte, f. Sauer, ©rille. So«, Soo«,ba«, aBahl, Sntfd)eibnng burch ba« Ungefähr, sreča fba« So« übet etwa« wer; fen, srečo skusiti, skušati, kocko (kostko, äßürfel) vreči; ttad) Gutsm. zdrib, altsl. U. serb. ždreb n. žreb n. žrebij (auch russ.), gewöhn!, loz, srečka f; ba« Soo« in bet Sotterie, lotrijski list, loz»; russ. žrebij, serb. ždreb; ©djicffal, Ungefähr, osoda ob. usoda, sreča; waé auch mein So« fein mag, bodi že usojeno, umerjeno, namenjeno karkoli ; Sofejiehen, lože vzdigovati, srečkatif; ba« gtö|e So«, f. Haupttreffer; ba« So« iji gefallen, kostka je padla, (poln.), je veržena; nad) bem Sofe, altsl. po žrebu. m. SoŽ, adj. u. adv.. (oder,nidjt fefl, bet 3afm Wirb allmäblig lož, zob se omajava; bet 3a()n ift ^ob se maJa> gug'je , se je omajal, ogugal; nidjt bidji, rahel; leicht-fettig, f.biefežttnbSofe, Söder; einet©adje beraubt, 9Bangel leibenb, prost, brez česa; nun iji et feiner (ifyn) lož, zdaj se ga je znebil, izlečil, odkrižal; bet Slnfet iji lož, maček ne derži, se vieče po dnu; lofež ®Ut, potrebščina, potrebšina na ladii; bet ©efangene iji lož, jetnik je izpuščen; i(f) bin baž giebet lož, merzlica me je pustila; fri|. »., odpraskati, s kremplji odtergati kaj, se. Sožlrtegen. Sožiriegen, f. Sožbringtn; ¡i fann bason nilpt« ložiriegen, tega ne razumem čisto nič. Sožliiiibigen, f. iftuffiinbigen. SoŽlaffCU, v. a., izpustiti, izpuščati, iz-pušati, odpustiti, oprostiti, osvoboditi; eitt @eWepr lo«laffen, sprožiti puško; iz rok pustiti, spustiti, puščati, pušati. Spžlegen, f. Sojen; ». f. Slnfangen. S O žit Cp, adj., odvezljiv, odrešljiv. SoŽIiigCtt, ». a. u. r., z lažmi odpraviti, oprostiti, ¡zlagati se. i SoŽ mndjctt, v. a., odvezati, razvezati, rešiti, oteti; ». r., odvezati se, odtergati se, osvoboditi se; spraviti se iz česa; fidjpon Semanben ložntacpeu, koga znebiti, znebo-vati se, lečiti se; bie Otinbe »o m Stamme lo«maien, olupiti, obeliti, beliti deblo. Sožntetfieln, v. a., z dietam odsekati, odpraviti. Sožmogen, f. Sožtoollen. iožmiiffen, ». n., icp mitji lo«, moram se znebiti, spraviti iz tega. SoŽpeitftpen, v. n., z bičem šleniti. SoŽpitfen, ». a.. odkljevati. Sožpfliigen, f. Sožatfem. Sožplaft, f. Slblabungifplap. SoŽplapeit, ». n., izblekniti kaj, brez pre-mislika povedati kaj; pičiti in odtergati se; balb mate idj lo«geplagt, kmali bi bil iz-bleknil. SoŽpriigcin, v. n., auf Sinen, pretepati koga v eno mir. Sožražpeln, ». a., odpiiiti. SOŽraffeln, ». n., odrožljati od česa. (SOŽtflUf So«retttn, f. 9tetten. ŠOŽttngen, ji(p, ». r., izviti se čemu. Sožrupfen, ». «., odpuiiti. Sožriitteln, v, a., odtresti, otresti, odtresati. SoŽfiibeln, v. a., odsabljati. So ž ogeit, ». O., f. Sožfprecpeu, fiip, ». r., odpovedati se čemu obet česa, odreči se. So Ž fige It, v. a., odžagati. SoŽ (pttbeu, ». a., odstergati. So Ž tparren, ». a., odgrebsti. Sož tpaitfein, ». «., odkidati. tSOŽ Cp tcpeit, ». »., zagnati se, puhniti, švigniti; v. a., f. SoŽPrenneu; odstreliti. Sožfdjlagc«, v. a., odbiti, odbijati; ficp polt ®tWa« lo«fcplagen, tvegati se česa; eitte SBaare lo«f(plagen, prodati (bodi si tudi z zgubo), pod nič prodati; ». n., batauf to«= fcplagen, tolči in tolči, ne maraje za nič; udariti se, boj začeti. St)3fd)lie§en, ». a., odkleniti, odklepati, odkovati, odkovavati, razkleniti, razklepati. razklepovati. Sožfcplingcit, ». a., razpetljati, odmotati. Sožfimei#c«, f. Sožtoerfen. Sbfuug. 977 So« Sož Sož Sož i Ittel j en, ». n., odtopiti se. inallcn, ». a., odpeti, odpenjati, ineiben, ». a., odrezati, odrezovati. in eilen, ». n., bersniti, puhniti iz-; Sož Sož Sož Sož Sož Sož zadegati. iniiten, ». odpeti, i raub en, ». a,, odvintati, odvintovati. cprcieit, ». n., zakričati, zavpiti. s cpiitiein, ». resti, stresti s česa. iœëren, ». a., s prisego rešiti, oteti. e t n, ».n., znebiti se česa; izlečiti se, od- | križati se česa (čemu); odpraviti, odriniti kaj; icp bin bet gaji to«, teže, butare, bremena sim se znebil; nun bin icp lo«, b. i. frei, prost, svoboden sim. Sožfpttiten, ». n., odklati. Sožfpctnnen, f. «Pfpannen. SoëfÎJielen, ». a., z godenjem odguliti (kožo); z igro odpraviti (dolg). Sožfjjreien, ». «., odvezati, oprostiti, osvoboditi, izreči, da je kdo nedolžen; tu nen Seprjung, f- Šreifprecpen; in bereite,t odvezati, odvezovati grehov; nai bem Böhm. lt. Poln. razgrešiti; ». r., fié iai- fpteien, f. Sožfagen, jti. SoŽfpreiUltg, bie, odveza, odrešenje, osvobodba; f. a. greiforetfiung. SoŽfprengen, ». a., razstreliti. Sožfirtngen, ». «., razpočiti se; auf Si« nen, zaprašiti se v koga. Sožfpripen, ». n., začeti sikati, šterkati. Sožfprui, bet, odveza, odvezna razsodba. Sožfpiilen, f. Sibfpiilen. Sožftarapfen, ». odteptati. Sožfteuern, ». m., auf etwa«, ladijati proti čemu; meriti na kaj. Sožftreben, ». n., poganjati se, da bi proč prišel, auf etwa«, meriti kam, na kaj. Sožftriiien, f. Sbfen. Sožftufen, ». a., mont, velike kose odbijati. Sožftiirmen, ». «., lomastiti v kaj; naskočiti, naskakovati kaj, navaliti na kaj. Sožftiirjen, ». n., auf etwa«, zapoditi se, I zagnati se v kaj. So Ž tOpf, bet, etwa ždrebnikf (piskrec). Sožirettueu, ». n., odparati , razparati, parati (kar je sešito); odločiti, odtergati; ». r., parati se, tergati se. Sofung, bie, gofung«wottf parole, beseda, % (odločena); Gutšm., bem Böhm. u WWoM^ Poln. geslo, nai bem Russ. vojaško zna- ' menje; Sofung, bie fianbtung, ba mgn gofe jie|t, vzdigovanje zïïreb'ovTTozanje*, neu srečkanje; kroat. ždrebanjef; ein Körper gum itJietfmale bet Orenje, bie Signale, go« ntng«[euet, znamenje; ®e(b ifi bie gofung, dnar je gospodar; vsak le dnarja išče, iše; ter 8lu«wutf alter pierfüpigett Spiere, bei ben Sägern, gnojni sled; blato; mont, praznija; aui rešitev; odkupščina, odkupšina; «[).- "otUY[. gobe, davščina, davšina; Slntpeil, iHSFe, Guote, del, odplačilo; ba« für feine SBaate gefožte ©elb, f. frlbž. Söfnug, bie, razveza', odveza, razvezovanje, odvezovanje; eine« @ef(pü|e«, ustrel, streljanje ; go«faufung, odkup, izkup. 978 2ofimg§amt. I So ungžarat, ta«, zakladni ured. 1 Sofungžf euer, ba«, ogenj, strel za znamnje. 2ofungžflagge, f. Signalflagge. 2ofnngžgelb, ba«, stava. Sofungagctoinnft, f. Sotteriegeioinnit. Sofungčptan, f. 2otteriei)laii. So ungšffliel, f. 2otterieft>iel. 2ofung3bertoaltung, f. 2otteriebireftion. SofungStoefeit, f. Sotteriewefen. S0Žt0Q|'d)en, v. a., izprati, oddati. | Sožtoeriiett, v. n., znebiti se česa; osvoboditi se, oprostiti se, lečiti se, odkrižati se; eiltet äBaate to« toerben, spečati blago. SoŽroctfett, t>. a., z metanjem odpraviti. Sožmitfcln, v. a., odmotati, razmotati. Sožtoinben, v. a. u. r., fie toattb ftd) au« feinen Jpänben langfam to«, iz njega rok izmakne se počasi. • Sožtoirten, f. Befreien. ) 2 0 $10 Olleit, v. n., želeti si, lioteti proč. SOŽtt)iil)len, v. a., izriti kaj, se. Sožjiil)len, f. Sožforcdjen. Sožjnuliern, a., odčarati koga. tSoŽjetdlCn, ba«, kar se pod mejnik za znamenje dene; f. Sofung. I S O Ž 3 i e l) C H, v. a., potegniti in odtergati od česa; v. n., auf Sinen lo«jieljen, hudo grajati, ogovarjati koga. Sožjiinben, f. Sožbrcnnen. Sožjlotcten, v. a.. odščipniti, odšipniti, — odščipovati, odšipovati, odščeniti, odšeniti. S O t, ba«, lopata ali greblja za čiščenje, čiše-nje jarkov. Solen, v. a., čistiti jarke ali rove z lopato. Soli), baž, (Sleilotlj, svinec, kalamir, f. a. ©entblei; bem ©olbateit .ftraut nub Sotlj au«tl)eileli, vojakam smodnik in svinec deliti; falfdje« Sotlj, kriva vaga; ein ®eh)idjt, eine Ijal&e Huje, Iot, (in allen fla». 3».); bet metaUifdje .ßötber, loomit ntatt lotljet, lotanje*, var, varilo. Sotbnfße, SÖtljOfdje, bie, varivni pepel. Sotl)biid)fC, bie, lotnicaf (puška). Stilne, bie, Söttiung, varjenje, lotanje; f. a. (SßnClllOtl); bot. ječmenova trava. Sotl)Clt, v. a., mit bem Sleilotlj nteffen, s svincam meriti; v. n., lot vagati; ba« @rj lotljet, ruda gre v lote, ruda daje lote (t. j. daje pri vsakem centu več lotov srebra). Söttjen, v. a., f. ättfantmtnfiigen; mittelft eine« leidjtfliiifigen SÜietallgemifdje« jufammen* fd)nteljen, zvariti, zavariti, variti, zalotati, lo-tati*, russ. pajat, böhm. pajeti, serb. spojiti, spajati; fig., tesno zvezati eno z drugim. S Ö11) C t, bet, varivec. Sötberbe, bie, varež, varivna perst. Sötbfeuer, ba«, ogenj za varjenje. Sötbi)oramer, f. Sbtijiolben. Sötljig, adj., loten, Iot težak; lötljige« ®otb, čisto (šestnajst lotov) zlato; eilt lötljige« ruda, ki daje na cent en lot srebra. SottjiiridjC, bie, neke černikaste debele češnje. Sötijtolben, bet, naß F. varivni glavič. Sötijteiui, bet, varivni lep. Sothleine, bie, grezilna verv. Soioenljaui. Sotbofen, bet, pečica. Sottjjjerle, bie, biser na vago. SO t lj re d) t, adj., navpik, navpičen, nadj bem Poln. prostopaden, ravnotežen, (nad) V. na vtop?). 2btljrol)r, ba«, varivna cev, pihavnik. Sotbfe, bet, Sotljžtttann, vodič, vodnik ladij, pilot*, ladijni privodnik. Sotbfen, v, a., ladijo voditi, pot kazati ladij (v pristan), ladijo voziti. SotJjfengelb,Sotljžgelb,ba«,piiotnina, plačilo za privod ladije v pristan. Sijtljung, f. 2btl)e. Sb 11) 50lige, bte, varivne klešče, kleše. SOt 1)jiUn, ba«, varivni kositar, ali cin. Sotte, bie, Sütte, rake pl., kanal iz desek. So t ter, adj., f. Sotfer. Sotterbett, f. ©opija. Sotterbube, bet,ein mit alien Sajtetn bejletfter ÜJÍenfdj, zanikernež, malopridnež, potepuh. Sottergefinbel, ba«, zanikerna žlota. Sotte t ie, bie, loterija (in alien fl. 2».). Sotteriebireltion, bie, loterijsko vodstvo. Sotteriegeioinnit, bet, loterijski dobiček. priigra. Sotterieljauž, ba«, loterija. Sotterielož, ba«, loterijski list, ždreb. SotteriefJiail, bet, loterijski osnutek. Sotteriefpiel, ba«, stavljenje v loterijo, loterijska igra. Sotterienjefen, ba«, loterija, loterijštvo. Sotterig, f. Sieberlidj. So t let H, v. n., zanikerno, capasto oblečen biti, hoditi. Sotto, f. Sotterie. Sottoamt, ba«, loterijski ured. Sottoanleben, ba«, loterijski zajem. Sottogefalte, pl; loterijski dohodki. Sottofpiel, f. Sotieriefoiel. So tU Ž, bet, (Lotus cornicolatus) , škro-vada, device Marije kožušček, kožušek; 2otu«baum, lotus. russ. ledvenec. Loaisd'or, bet, luidor*. Loupe, bie, lupa*, kukalo. S bloc, ber, (Felis leo), lev, (altsl. t'v), bei Gutsm. a. ba« orient. oroslan*; ein jttn> ger, lleitter, levček, levič; (altsl. 1 višt); ben fd)lafenben8óüjen toecfen, spečiga leva zbuditi. SOtOenin 3f&gn. eiite« Sówen, levov, ber íótoen, levji. SbtOCnartig, adj., levast, levu podoben. Sbtocnnugé, ba«, ostro oko. Sbmenbanbiger, ber, krotivec levov. Sblocnbeljerst, adj., serčen kakor lev. Sbtoeneibcdlfc, bie, neka karolinška jašče-rica, jašerica- Sbioenfobre, f. Srutnml)0l3bauin. SbtOCllfuff, bet, (Alchemilla vulg.), hribja resa; device Marije plajšček. plajšek: f. a. Batlofli). Soioeitgcfiiljl, ba«, čut velike moči. 2bwengleich, adj., levu enak. 2btoengritbe, bie, levnjak, levja jama. 2btoenijnft, f. 2bmenartig. 2bUJCnb0UŽ, ba«, levnjak. 2btOCníjant, bie, levina, levova, levja koža. Sotoenljeta. SbffltIIberg, bai, levji a'' levovo serce,le-vova serčnost. Sdtoenicrjifl, adj., serčen kakor lev. Sorocnjjiin&qien, ba«, levček (psiček). Sbtocnjagb, tie, lov na leve. Sotoenfloue, f. Siircitflau. Sotocnfoflf, ber, levja glava. Somen!raft, bie, fig., velika moč. Someniiibn, f. Soroenberjig. Sbroenmiiblte, bie, levova, levja griva. Som en ra an I, bas, odolin. Sbmentnntp, ber, levja serčnost. Sotoenmntter, f. Sotttut. Sotocnnatfen, ber, fig. pravi korenjak. Sotoenobr, baS, levje uho. Sbtoenfianjer, ber, levja koža za oklop. Sbtoettrobbe, f. Seelotoe. SoUJenfdjiilte, ber, levostrelect, lovec, ali strelec, ki hodi nad leve. SotBenfdjtoanj, bet, levov, levji rep. Sotoenfiegtr, ber, premagavec leva. S i) tO C nf inn, bet, fig. velikodušnost, veli-koserčnost. Sbtoenfobn, ber, fig. serčni junak. Sbtoenfiori, adj., močen kakor lev. Sotoenftimme, bie, strašan, močan glas. Sbroentopferteit, bie, veliko junaštvo, preserčnost. Sbtoentobpe, Sbtoentoae, bie, levja noga, copata, taca. Sijffi cntpetl, ber, levov, t. j. naj veči delež. Somentoorter, ber, levov strežec. Sotoenjobn, bet, levji, levov zob; (Leon-todon taraxacum), regrat, mlič (bohm. u. i)ei Jan.). S i) B> C H J 01) n r 0 U p e, bie, regratova gosenica. Sbffiin, bie, levinja, levica (im Alt.il. U. a((. fl. 3».). Soflal, (/rane.), adj., f. (SefefcntofMg, SKeblid). Sonnlitot, bie, f.@efcptnof?igfctt; 9teblidj= teit. S nbricitot, f. 6®liibfrig!eit. Sne erne, bie, f. Scudjfc,Ser3e; Sucernerftee večna detelja, metelika, poln. koniczyna. Sudj, baS, lužje, močvirje. S Ud) 3, bet, (Felis lynx), ris, (altsl. rys, $antpet), and) risev, na® bem Poln. neben ris au® bistrovid, ojstrovid. 2ud)3auge, ba8, risovo, risje oko; fig. ostri, bistri vid, pogled; Sud)Saugen pa» benb, bistrook, ostrovid. Sltdlžbalg, bet, risji meh, risina, risja koža (na meh). Snip Ž fell, baS, risja koža. Sudižlope, f. Su, f. tlimo. Sufttbitrnt, f. 8nftfd)fojj. Siiftuttg, bie, prevetrovanje, presapljanje. ittf t b Ct i) tt b ttU ng, bie, zračna prememba. Snftbogel, f. ^arabicžbogel. Sufitoiigefunft, f. Sierontetric. 2nfttoitgcr, f. barometer. iufttOttbrfttgcr, ber, prerokovavec iz zračnih prikazkov. 8uft»abriogerci, f. ateromaniie. SltfftOanbClnb, adj.. hodeč po zraku. SufitBOlfcr, ba«, spodnebna, pozračna voda, voda pozračnica; neko žganje za naduho. Suftmebel, f. ffldftl. SUgetimnul. 981 Sitftmcg, f. Snftrbbrt. Sufttourj, f ©ttgelttmtj. Sttfíjttbfer, ber, (Xtoíar), nož, s kterim se napeta živina prebada. Sllfijcidjctt, ba«, nebno znamenje , znamenje na nebu. Suftjjeber, ber, dušek. Snftjttgcl, bet, opeka na zraku sušena. Suftpg, ber, prepih, prepuh, sapni vlak, (poln. preteg zraka, böhm. prevej), russ. skvoznyj vétr. íuftjiinber, ber, samožigf. 2uflt00ttŽ, adv., proti vetru, sapi. Sng, bet, laž; blof in £ug unb Xrug, laž in goljufija; ba«, waidm. f. i'oíj, (berlog). 2ngaufbeubfennig, ber, skopin, ki vsak vinar desetkrat oberne, preden ga da iz rok. Siige, bie, laž, lež, nad; V. a. laža (aitsl. l'ža), neresnica (Unwahrheit); nnBerf^ämte, fre^e, offenbare Söge, gorka laž, košata laž; grobe Söge, debeia laž; eine Süge fagen, »orbringen, zlagati se komu, lagati (se); Semanben Sögen fitafen, einet Söge jeitjen, koga na laž (bei V. na lžo) postaviti, staviti, devati; Iži obdolžiti, kriviti koga; Sfi* gen haben fitrje S3eine, z lažmi se ne pride dalječ; kjer laž kosi, ondi ne večerja; laži je plitko dno, aud; laž ima kratke noge; f. a. SBerfteKung; §eudjelei. Siigefnnbig, f. Siigentnnbig. 2ngen, f. Selugfttt, Stenern. Siigen, v. n., zlagati se, lagati obet legati, aud) legati se (altsl. l'gati); bu foilf! rttd^t lügen, ne lagaj (legaj); er lögt trenn et ben äüunb auftbut, kolikorkrat zevne, zine, (usta odpre), se zlaže; er lögt, baf ftd) bie Sal* fen biegen, f. SBoIfcn; toa« lügfl bu, kaj lažeš? Sinem lügen, f. SBeliigett; Semanben bie Itaut »oll lügen, hudo nalagati koga; et lügt, al« trenn es gebrueft träre, laže, ko bi iz bukev bral; er lugt obne @d;eu,laže, koda bi orehe grizel; v. a., Sinem gtennbs fdjaft lügen, hlini se, kakor bi mu bil pri-jatel, prijatel se delati komu (po krivem). Siigen, ba«, leganje, laž; et bat ftd; ba« Sügen angewöhnt, legati seje navadil; f. a. Siige. Siigenbetoei«, ber, lažnjivi dokaz. Siigettbilb, f. irugbilb. Siigenfarbe, bie, neprava barva. s» gtnfeinb, ber, sovražnik laži (Iži). Siigenfrntbt, bie, sad, nasledek Iži. Siigenfiirft, ber, knez laži. Siigengeift, ber, lažnjivski duh; hudič; ein lügenhafter SWenfcb, lažnjivec. Siigengelb, ba«, globa za razžaljenje. Siigengolb, f. ftliftergolb. Siigenbnft, adj., lažnjiv, lažen, lažljiv, (seri.); leži podoben, neverjeten. Siigcnbttftigteit, bie, lažnjivost, lažnost. S ii g e n t U n b i g, ad/-. lažnj iv; kdor zna lagati. Siigeitlnnft, bie, lažnjivost. Siigenleb rt, bie, lažnjivi uk, krivi nauk. Siigenlebter, bet, lažnjivi, krivi učenik. Siigenntnnt, ba«, lažnjivi gobec; lažnjivec, lažnik, russ. Igun, lžeč. 982 Sügenvrebiger. Siigenprebtger, f. Siigentehrer. íitgcttíropljet, bet, lažnjivi prerok. Siigenrebner, f. Siigner. Sii g tlt t CÍ d), b a«, kraljestvo laži, goljufije. Sii g en fot!, bet, f. Siigenmtnti. Siigcnfdjtuieb, bet, kdor si leži izmišljuje. Sii g C It t tä g Ct, ber, raznašavee, trosivee laži. SiigcnjeihUUg, bie, obdolžba, dolženje laži. Sugger, f. STCejbefdjiff. SuggeftOtt, bie, lažna, izmišljena podoba, izmislik. Suggetrötfdj, ba«, lažnjive besede. SugiitSlanb, bet, f. Sorte. Siigner, bet, lažnjivec, lažnik, ležnik, M. ležeč (russ. u. serb.), poln. lgarz (legar); eilt Sügnet fein, lagati; Sinett gum Sügnet machen, flempeln, na laž postavljati koga, dolžiti laži; id) muß an 3hnen gum Sügnet toetben, ne morem Vam spolniti obljube; f. a. Heudjlcr; bet Sügnet muß ein gute« ©ebödjtniß Ija&en, lažnjivec ne sme biti po-zabljiv; ein großer Sügnet, lažnik od podplatov do temena. Siignertn, bie, lažnjivka, lažnica, ležica, russ. lgunja. Siignerifdi, adj., f. Siigenhoft. Siibttaffer, ba«, voda za splakovanje perila že čistiga. Sitie, bie, lina, okence, luknja, verzel-i. Su Iu brat ion, f. ÍHadjtorbeit. Sufubrtren, v. n., pri luči glavo ubijati si z učenimi rečmi. Sulei, f. gonlenjer. Süllen, v. n. n. a„ ein Ätnb etnfchläfern, ululjati, uspavati otroka. poln. usypiaó; f. a. Söcfänftigen; ein Sinb lullen, dati otroku sesati, da utihne. Snlier, Sulletin, kdor otroka Iulja, uspava. Lumen inundi. f. Sid|t (bet SBeltj. Sunt nt el, bie, stari, skerhani nožič. Siimmcl, bet, teslo, sloné, teleban, cepec, okornez, štorklin, bedak, nad) Gutsm. zi-jač, terban (?). Siintmclei, bie, bedaštvo, okorno, štorkla-sto, cepasto obnašanje, prostaštvo. Siimmelioft, adj., neotesan, telebansk; okorn, štorklast; ein lümmelhaftet SDtenfd), f. Siintrael. Sunt nt eilt, f. zanikern, capast biti. S Ummeln, v.. »., vesti se kakor teleban ali štorklež, neotesano, debelo, okorno. Sumí, bet, ein armer, f^mu^iget ÜÄenfd), capež, capin, cap, capavec, cunjavec, ster-ganec, klatež, potepuh, potepin; eitt gilg, grabež, stiskavt; ein elenber SWettfd) über; l)aupt, malovrednež, zanikernež, malopridnež. Siimlpien, ba«, cunjica, capica. Sltmpen, bet, cunja, capa, candra, starina, kerpina, nad) Gutsm. banjuza. SIIUtpCU, a., Sinen lumpen, gerdo ravnati s kom, s capinam, zanikernežem pitati koga; et läßt ftd) nidjt lumpen, hoče pokazati, da kaj ima, in da ni skop; v. n., (ißrooinjial.) klatiti se, potepati se okoli in zanikerno živeti. Smtgengefleifit. Snmvenbing, ba«, reč za nič. Suntjienfrau, bie, cunjarica. Sumjjcngelb, ba«, malo dnarja; malo da ni nič; für Sumpeitgelb taufen, na pol zastonj , pod nič kupiti. Snmpengef inbel, ba«, malovredna derhal; cunjavci, capeži, klateži, potepuhi; f. a. ©efinbel. Sumpengemeiie, ba«, tkanina za nič. Sumpcnhonbet, bet, kupčija s cunjami. cunjarija; benfelben betreiben, cunjariti. Sumipenhonbler, bet, cunjar, kupčevavec, s cunjami. Snmpenhunb, Sumpenteri, f. Sump. Sumpenionig, bet, revni kralj. Sumpenmonn, f. Sumpenfammler. Sumflenflad, f. Sumpengefinbet. Sum^enijapier, ba«, papir iz cunj. Sumijenfattie, f. Sum(>enbiug. Sumjjcnfammler, bet, cunjar. Sumijenfamntlerin, bie, cunjarica. Sumjjenftijneiber, bet, cunjoreznica. SnmJjenfolb, bet, mala, revna plača. Suntpenoolf, f. Sumi>engefinbel. Snmpenmaare, bie, malovredno, sprideno blago, blago za nič. Sumil eniouft, bet, kup gerdih cunj ali cap. Sumpenseug, f. Sumpengefinbel. SumjjeujlKter, bet, grobi neočiščeni, ne- očišeni cuker (v debelih kosih). Sumatre i, bie, f.Satyjerci, nevredna reč, nič; um eine2umpereifiteiten,za nič se prepirati. Sumi) i $ t, adj., Suntpen öhnli^, cunjast, capast, nič vreden, reven, malovreden. za nič; f. a. Snanferig. Suntjug, adj., getlltmpt, cunjav, stergan, razcapan; ftd) lumpig aufführen, zanikerno. gerdo vesti se. Suno, f. SDtonb. Sunambuližmuž, f. SKadjttoanbelei. Sunotiith, f. SKobiüchtig. Siinetrout, f. Sadibunge. Sunetten, f. Slugenglitfer. Snnge, bie, pluča, (altsl. plušta. poln. pfuča. alfo nicht pljuča), nach Gutsm. u. M. auch pluče; et h"t eine gute 8unge, ima zdrave, terdne persi, zdrave pluča; an« »odet Sltnge, na vse gerlo; ftei »on bet SlUtge, f. Seber. Sun g en--, in Sffcgn. piučni. Sungenober, bie, plučna žila, plučna pri- vodnica, odvodnica. SungenbliiŽChtlt. ba«, piučni mehurček. Sungenblume, {. SKulterfrout. Sungenbtutflber, bie, plučna privodnica. Sungenbriife, bie, plučna žleza. Snngenentjiinbung, bie, bei OTenfchen, plučnica, plučna vnetica;auch plueni prisad. Sungenffllil, adj., gnjilih pluč; komur pluča gnjijo. Snngenfiiule, bie, gnjile pluča^. plučna gnjiloba. Suugenfieber, f. 3c^rfte6er. Sungenfledjte, bie, f. Sungenlraut. Snngenftiigel, ber, plučno krilo. Sungengefied)t, ba«, plučna pletenina čutnic. Sungengefdjtoiir. Snngengefdjfflür, ba«, plačna ugnjida, plnčni vred. Suugenhteb, bet, "dar, usek v pluča; ®i= neui einen Sungenbieb »erfejjen, resnico povedati komu na vse usta. Sungenflee,,f. SBitterllee. Sungenframpf, ber, plučni kerč. Snngtnfranfbcit, bie, plučna bolezen, bolezen na plučih. Snngenltaut, ba«, (Pulmonaria), plučnik, plučnjak; f. a. Sungenntoož, Slnborn, §a= bid)tžtraut; bie Weifte Sleeblume, (Nymphaea alba), beli plučnik; (Sic^eHungenfraut, (ly-chen arboreus), plučnik. Sungeulappen, ber, plučno krilo. Sun gen mittel, ba«, zdravilo za pluča. Sungenmoož, ca«, plučni mah (lišaj). Sung cnmufj, ba«, telečje pluča sesekane, seč iz pluč. Sungenbbem, ba«,(SungentoafTerfud)t),plučna vodenica. SuugenptObe, bie, skušanje, skusba pluč. Sungenfaugaber,bie,piučna(žiia) sesavka. Sungenf(f)lagat>cr, bie, plučna odvodnica. Snngcnfeudjc, bie, bm. 9tinb»tel), plučna kuga. Sungcnfudjt, bie, n. Gutsm. sušica (plučna), suha bolezen, (serb. suhobolja); gewčl)nl. jetika* (-fteftif), böhm. n. poln. suchotiny, pl., russ. čahotka. Sungenfiidlttg, adj., sušičen, jetičen, ki ima plučno susico; poln. suehotnik. Sungcnmurj, bie, f. Sungenirnnt. Sungcret, ber, slinocedivec; kdor sline cedi za čem, kdor hrepeni po čem. Sun g et ig, adj., len; hrepeneč. Sungerigieit, f. Saulbeit. S ungern, «., len biti; f. gnulenjen; sline cediti po čem, za čem. SuugtDurj, f. fteinrid), guter. Siiniug, f. §aužfperling. Siinfe, bie, (Obetb. a. Srnin, Sčttn), bet 9ld)«= nagel, osnik, vojnik, ljunek, (poln. Ion), nach beni Serb. jeboch lunjek, nach Zal. a. oplenik, (böhm. zakolnik). Sunfdjeu, f. §infen. Sunte, bie, etwa prižigavnica, lunta", (böhm. lunt, poln. lont, russ. fitilj); bie Sltnte ries t lujiig ju, drajna je; dobre volje so; vse je živo in veselo; Semanben luftig ma«en, koga v dobro voljo pripraviti, razveseliti ga; lu= fliget 3»u« nta«t gutt« S3lut, etoažidane volje biti dobro tekne; veselo serce pol zdravja; tner luflig getebt, b«i tange getebt, kdor je živel veselo, je živel dolgo; lujiig, b. i. 2a«en ttttgettb, smešen; ein lufliget ©trei«, smešna; ejjluflig, ješč,ješ; atbeil«; lujtig, delaven. Snftiglcit, bie, veselost, veselje, radost. Sufttgltbcr, bet, lahkoživec, dobroživec. 8uftignta«er, ter, veseljak, burkež, šali-vec, smešnik, godec, norčavec, russ. n.poln. zabavnik. SuftinfCl, bie, otok za veselje ali kratek čas napravljen. Suftjflgb, bie, lov za kratek čas. Snftlagcr, ba«, tabor za kratek čas. 2itft l i d), f. ilbfletitlid). Suftlieb, ba«, kratkočasna, vesela, okrogla pesem. Siiitling, bet, f. SBoblliiftting. Suitort, SuftiJta^, bet, prijetni kraj; kraj veselja in radosti. Suftifuljl, bet, kaluža mesene nasladnosti. Suftration, bie, pregled; očiščanje,očišanje. Suftrei«, adj; radosten, poln veselja, radosti. Suftrcife, bie, pot, potovanje za kratek čas, za razveseljenje. Snftrtiten, v. n., jezditi za kratek čas. Suftrcij, bet, mik. S U it t ti j en b, adj., mikaven. Suitrtren, f. 2>ur«febeit, ilieittigett. Sbfintniie. Suftritt, bet, jahanje za kratek čas. Suftrunt, ba«, petoletje (russ. pjatiletie). Sitftf d) ijf, ba«, ladija za kratek čas, ladija za kratkočasno vožnjo. S ufl i d) l it d) t, f. Suftgefe«t. S U ft |d) 10 fj, ba«, grad za veselje in kratek čas, lepi grad. Suftfen«e, bie, »enetif«e, sramna kuga, vulg. francozi. Suftite«, adj., francozljiv, sramnokužen. SuftfbtCt, ba«, vesela igra, komedija; ein Suftfpiel aujfut)teti, igrati veselo igro. SuftfiJitltg, f. tomif«. Suittrnnt, bet, pohotna pijača. Sufttmnten, adj., mesene nasladnosti pijan. Suftttialb, bet, gaj, log, (na« v. ljubno). Suittoallcn, SufttDanbeln, v. n„ fpajieten, sprehajati se, šetati (se); meiir im na«; «eiligen SSetjlanbe, postopati, pohajkovati. Suftttnnbler, f. Šbajierganger. Snitmarte, f. žBeluebere. Snitmcg, bet, radostna, sprelepa pot. Sutbtrancr, bet, luteran(ar). Sutbtrii«, adj; luteransk, lutersk. Sutbtrtbum, ba«, luteranstvo, luterstvo. Sutidjbeutel, bet, sesulja. Sutf«en, f. Srinten. Sutf«er, bet, pivec; f. a. Sutfdjbeutel. Suttc, bie, žlota. Suttcr, bet, ffltannttoein, wel«er im etften gettet abgejogen toitb, unb erfl im jtoeiten geitet gelautett toerben muf, ebe et Šrantrt* ttietn beipt, pervo žgano vino, nanga, žonta, (russ. vodka pervoj gonki, poln. prostuch). Sii^el, bet, cucek. SnjuribS, f. UeW>tg, iftuntenb. S U { U Ž, bet, gizdost, gizdavost, nagizda, preobilni lišp; potrata; poln. u. bohm. prepych russ. roskoš-i (altsl. raskoš, SBobllujl). Su^nžmanre, bie, nagizdno blago. Sujemerllee, f. Suttrnt. Sujtenbolj, f. »ogtllitftbbanm. Sbccal; in 3f§gn. licejni, licealni. Sbctunt, ba«, licej. SbmiJbattfd), adj., tpmpbatif«e Oefafie, serkavne obet popijavne , limfatične žile, russ. pasočnyj, poln. lypkowodny. Sbntbbe, bie, (phisiol.), limfa, (pathol.) au« meza, au«gef«ni$te Spmpbe, razlita meza; russ. pasoka; SBaffet, voda ober vodica; 0.ueltwaffet, studenčnica, {Jiegenttajfer, deževnica, na« V. vlaga. Sbttt, bie, lira, (altbohm. varyto). S t) 11 ter, bet, lirikar, na« anb. fta». ®t. lirik. Stjrtf«, adj., liričen, za petje. S i) {i nt H «te, bie, (Lysimachia ephemerum), gojzdna mavrica; (Lysimachia nummularia), pijavčno zelje, vinarsko zelce.