OGLASNIK št. 19. k 28. listu Novic. 1860. (Kšf?* Kdor želi, kako oznanilo v oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako verstico s takimi čerkami kakor je ta opomba natisnjena, 7 kr., ako oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 9 kr., trikrat pa 11 kr. — Večji čerke bodo po prostoru ki ga potrebujejo, prerajtane. Za vsakkratni natis je še 30 kr. za kolek (štempel) plačati. (63) QD Izpisek iz zapisnika redne seje kupčijske in obertniške zbornice za krajnsko deželo v Ljubljani 24, dne majnika 1860. Pod predsedništvom zborniškega predsednika gospoda L. K. Luk man-a in vpričo c. k. pogla-varstvenega svetovavca gosp. Antona Lašan-a, kakor c. k. ministerialnega komisarja. Pričijoči so bili naslednji gospodje zborniški odborniki, namreč: Blaznik, Holcer, Heiman, Janeš, Karinger, Schreyer, Souvan in Schventner. i. Tajnik je prebral zapisnik seje od 27. aprila tekočega leta, ki je bil nepremenljivo poterjen in podpisan. 2. Razglas njih ekscelencije gospoda deržav-nega svetovavca Ignaca žlahtnega PJener-ja, s kterim je zbornici na znanje dal upravljanje de-narstvenega ministerstva. Je bilo v vednest vzeto. 3. Vis. c. k. deželno vladarstvo na Krajnskem je zbornici od 27. aprila 1860, štev. 4785, poslalo en prepisek vis. c. k. ministerialnega razglasa od 14. marca t. 1., štev. 7856, po kterem so po novem obertnijskem redu vpeljane delavne bukve, kakor sedaj še obstoječe potne bukve, v notranjih avstrijansko-cesarskih deržavah ravno tako veljavne, kakor druge potne pisma. Je bilo v vednost vzeto in v pravilne bukve zapisano. 4. Vis. c. k. deželno vladarstvo v Ljubljani je zbornici od 26. aprila t. 1., štev. 5546, izročilo prošnjo Jerneja Naudu-a iz Blečega Verha za dovoljenje potašerijo napraviti, da bi zastran tega svoje moenje razodela. Glede na predlog c. k. okrajne gosposke v Mokronogu in na izrečenje občinskega predstojnika, dalje pa ker je potašerija po pomenu nove obertniške postave, prosto obertništvo, zato je zbornica tudi v dovoljenje nasvetovala. 5. Mestni magistrat v Ljubljani je zbornici od 4. majnika 1860, štev. 3183, izročil pritožbo društva pridelovavcov štajarskih vin, zastran ne-dopušene pravice sedijočim pivcom vino točiti. Ker se po §. 29 vis. obertniškega reda od 20. decembra 1859 vino pivcom sedečim ali stoječim v kerčmi, ali pa čez ulice v nezapertih posodah toči in ker je v vpeljanem členu VI. k zgorej o-menjenemu obertniškemu redu odločba zapopadena, da se sedanje obertniške pravice obderže in vse njih razprostene pooblastitve ohranijo, ktere nazoča o-bertniška postava z opravljanjem obertnije veže,— je zbornica nasvetovala, da naj bi se omenjena pritožba uslišala. 6. Vis. c. k. deželno vladarstvo v Ljubljani je zbornici poslalo od 2. majnika 1860, štev. 6790, prošnjo gosp. Primaža Hudovernig-a za dodeljen je pravic deželnih fabrik za napravo žimna-tih sit v Stražiši, da bi svoje misli razodela. Je bilo po v prošnji naštetih dokazih v dode-ljenje pravice deželnih privilegij nasvetovano. 7. Razglas vis. c. k. deželnega viadarstva v Ljubljani od 13. majnika 1860, štev. 6154, s kterim je imenovano vladarstvo v rešenji naznanila od 14. aprila t. L, štev. 251, v po komisijskem posvetovanji v zapisnik danih predlogih, ki sostavo obertniških skupšin ljubljanskega mesta zadevajo, in osnovo občinskih društvinih postav, popolnoma poterdilo in ob enem razodelo, da se bo omenjeni posvetovavni zapisnik, zastran v njem omenjenih vprašanj, kolikor one ravno polje zadevajo, na okrajne gosposke, zavoljo kakošnega zaslišanja in zastran drugih vprašanj, poslal. Ta vis. razglas je bil v vednost vzet. Posamni predlogi. 1. Gospod zborniški svetovavec Jožef K arin-ger je nasvetoval naslednji predmet: Kupčijska in obertniška zbornica v Terstu je po željah kupčijske hiše Morburgo in Parente, kar tudi „Triester Zeitung" od 21. marca t. 1. naznanja, na vis. r. k. ministerstvo denarstva predlog za preklic izvoznega cola za cunje, izročila in omenjeni prošnji še pristavila, da obstoječi izvozni col v imenovanem blagu avstrijanski izvozni kupčii in narodnemu bro-darstvu veliko škode prizadeva. V svojem posebnem predlogu od 27. aprila 1860 sem v korist domače papirnice nasprotni predlog osnoval, v kterem sem dokazal, da je izvožnja cap ali cunj, ki jih nekteri špekulanti v škodo tu-kajšnih fabrik za papirje skupujejo. Dokazal sem, da je zborniški teržaški okraj po vpeljavi čolne tarife od leta 1852, zavolj iz Ogerskega, Horvaškega in vojaške krajine dobivavnih cunj na lepem dobičku, in ravno ta dopušena izvožnja omenjenega blaga prizadeva veljavnim papirnicam na Krajnskem veliko škodo, po tem ker se iz bližnjih in tako rekoč domačih krajev toliko cunj v ptuje kraje izvozi, da si ne morajo naše domače fabrike za papir večje zaloge zastran prenizkega cola izvožnjine, po nizki ceni skupej spraviti, ker jih večidel ptujci poberejo, in drugam izvozijo. Dokazal sem v ravno tem predlogu, da ne bodo mogle naše deželne papirnice izhajati, in svoje sedanje fabriške širjave zmagati, če se izvozni col ne prenaredi; sicer bodo mogle naše papirnice s svojimi izdelki na vse plati poskočiti, kar bi pa ne bilo res nikomur prav po volji. - 38 - Zato sem pa tudi glede na sejino naznanilo kupčijske in obertniške dunajske zbornice od 25. dne aprila t. 1. prošnjo za povišanje izvoznega cola cunj in za podeljenje bolj poredkine pravice cunje skupovati, kupčijski zbornici predložil. Pa ta moj predlog je bil, namesti da bi se ta reč urno naprej spravila, zborniškim udom v posvetovanje razposlan, in nazadnje celo po večini glasov, za-veržen. Od tega predloga se danes prederznem še enkrat govoriti ter opomnim gospode zborniške sve-tovavce na sklep in zadnji stavek svojega predloga, v kterem svetijem, da bi se kupčijska in zborniška zbornica na vis. ministerstvo obernila, da bi sedanjega cola izvožnjine ne preklicalo, ampak ga kakor je, še prihodnje pustilo. Zborniški svetovavec gosp. Gustav Heiman je potem govoril na podlagi od vis. c. k. minister-stva denarstva poslani pregled dovožnjine in izvožnjine kupčijskega blaga v avstrijanskem colnem okraji od let 1857, 1858 in 1859 in nazanil, da se je v omenjenem času razun leta 1858 več cunj v našo deželo pripeljalo kakor izpeljalo, in sicer v letu 1859 za 3421 centov menj izpeljalo kakor 1858. leta, v tem letu se jih je pa iz celega Av-strijanskega le 17.683 centov drugam izvozilo. Pripeljalo se jih je v letu 1858 17.067 centov in pri tem ni med vpeljanjem in izpeljanjem cunj, kakor se vidi res velik razloček, le za nekoliko sto centov ga je, kar pa veliko ne zda. Gospod zborniški svetovavec Gustav Heiman se je dalje na svoj že poprejšni izrek opiral in ter-dil, da se še zmeram več cunj v našo deželo pripelje kakor odpelje, in pravi, da ne gre gospod Karinger-jevega predloga potcrditr. Gospod predsednik Luk man je dal po splošni želji zborniških odbornikov pismeni predlog nena-zočega predsednikovega namestnika g. Ant. S a-masa prebrati, v kterem g. Samasa svoje mnenje razodeva, da ni verjeti, da bi vis. ministerstvo za-stran od teržaške kupčijske zbornice sproženega važnega vprašanja v sedanji čolni tarifi kako pre-naredbo nagloma doveršilo, ali saj doveršiti sklenilo, brez da bi misel kupčijskih zbornic druzih kronovin ne zaslišalo, v kterih mislih se bodo proti predlogu teržaške zbornice tudi papirnice ali pa namesti njih kupčijske zbornice zoper prosto iz-vožnjo cunj po odkritoserčnem razjasnjenji gotovo za svoj dobiček potegnile. Ker se tudi druge važne zadeve kakor postavim zastran vvožnje sirovega železa, naloge davka za sladkor (cuker) i. t. d.; razun tega pa tudi še gorši obertniki kakor namestniki obertniških oddelkov naravnost po odločenih komisijah pri vis. mi-nisterstvu obravnajo in pobotajo, ni tedaj dvomiti, da bi vis. ministerstvo gori omenjenega predloga teržaške kupčijske zbornice natanko ne razodelo, in iz vseh krajev cesarstva mnenja kupčijskih zbornic ne zaslišalo; zato pa ni treba, da bi se zbornice v enacih rečeh pred časom k c. k. vis. mini-sterstvu z enakimi predlogi napotovale, in potem takem bi bilo prav, da bi se gospod Karinger-jev predlog „ad acta" djal. Po nekolikšnem besedovanji je bil pismeni predlog predsednikovega namestnika gospoda Samasa enoglasno poterjen. 2. Gospod Gustav Heiman je govoril od mi-nisterialnega ukaza od 13. majnika i860, ki zadeva postavo protokoliranja firm in je prebral §. 4 te postave, v kterem stoji zapovedano, da vsi obertniki, ki se v svojih opravilih izdaje menjic ali druzih za prodajo odločenih in zavezovavnih izpričb posluziti hočejo, se morajo po kupčijski postavi protokolirati dati. Gospod G. Heiman je vprašanje zastavil, če zamorejo menjice tacih oseb, ki niso postavno svojih firm po kupčijski šegi protokolirale, postavne moč in veljavnost imeti, in je te misli, da se znajo iz prizadevka postavnega ukaza dvombe in pravde vneti. Vsem je znano, da kramarji, kteri večje kupe blaga pri kupcih nakupijo, vsega tudi koj ne plačajo, in kupcu za-nj večkrat menjice dajejo. — Ker niso enaki kramarji po kupčijski postavi pro-tokolirani, in težko da bi se prihodnjič za enako protokoliranje kadaj glasili, po tem takem bi ne imele njih izdane menjice po gori imenovanem §. prave moči in veljavnosti imeti. Gospod G. Heiman je zavolj tega zbornici na-svetoval, da naj bi se prošnja na vis. ministerstvo pravice za razjasnjenje imenovanega §. napravila, da bi si kupci pri prejetbi enacih menjic kaj in kako pomagati znali. Tajnik, dohtar Uranič, kteremu je bil zborniški predsednik besedo prepustil, je gosp. predložniku §. 6 gori omenjenega ministerialnega ukaza odgovoril, da menjice, čeravno niso kramarji postavno protokolirani, niso brez moči in veljavnosti; toda kupčijske in obertniške zbornice bi imele nad tem čuti, da bi se enako protokoliranje vselej postavno doverševalo, in prestopniki te postave dotičnim kup-čijskim sodnijam naznanovali, da bi se po zaslu-ženji kaznovali. Pri vsi ti postavni odločbi vendar le gosp. G. Heiman meni, da je §. 4 dvomljivo sostavljen, in ostane vedno pri svojem predlogu. Po misli vesvoljnih zborniških odbornikov §. 6 spredej omenjene postave §. 4 popolnoma nado-mestuje in obertniške postave na nobeno plat najvišje menjične postave od 25. januarja 1850 ne preklicuje, zato pa tudi ni bil gosp. Heiman-ov predlog poterjen. 3. Gospod zborniški svetovavec G. Heiman je govoril po svojih storjenih skušnjah od počasnih izidov doverševanja pravic, posebno pa o menjič-nih zadevah, in te počasne izide dostikrat same sodnije zakasnujejo. Imenovani svetovavec ima več pisem svojih pravdnikov (advokatov) pred seboj, kteri se zavolj počasnega doverševanja pravic enoglasno pritožujejo. Tako je bil na pr. od tukajšne c. k. deželne sodnije 15. dan marca t. L napovedani plačilni od-kaz še le 30. dan aprila t. 1. menjičnemu dolžniku v Čavdatu in sicer po dokazu c. k. višje deželne nadsodnije v Benetkah, izročen. Drugi primerljej, 16. dan aprila t. I. je bil od tukajšne sodnije izveršeni zarubljeni in cenitni dolg v Gorico poslan in še dan današnji ni od njega ne sluha ne duha. V Pulji (Pola) ima predložnik menjično tožbo, ktera že čez leto in dan terpi. — Enacih izidov ve on še več našteti. Če se ravno plačilni ukaz za menjične pravde v nekterih dneh zgodi, bo vendar le naglost reše-nja menjične tožbe po počasni obravnavi menjične sekucije brez vse cene, in vendar se pripeti izjemama zastran pravice gredočne osebne sekucije dovoljenje za pervi 2 sekucijni stopnji premakiji- — 39 — vega premoženja prošnjo vložiti, eno sekucijo v menjični obravnavi, ki ni nič bolja kakor sekucija na podlagi navadnega sekucijnega pisma. Rečna ali prava sekucija se na podlagi menjič-nega pravega plačilnega ukaza nič hitrejše do konca ne dožene, kakor na podlagi druzih sekucijnih pisem (instrumentov.) — Te nespodobe ne koristijo dobrodelnemu menjičnemu zavodu (institutu) ni-česa, in vendar bi imela izdana menjica kakor kupčijski papirnati denar splošno kupčijo na višjo stopnjo povzdigovati, po tem takem se pa, kakor se kaže, le zanemarja. Zbornice dolžnost in naloga je pogreške in pomanjkanje našega sedanja pravosodnega početja vis. ministerstvu izročiti in ga poprositi, da ga poravna in v pravi red dene, ravno zato je gosp. G. Heiman zbornici nasvetoval, da naj bi se njegov predlog na vis. ministerstvo pravosodja, za razglas primerne postave zastran ravnanja menjične seku-cije, poslal, v kterem naj bi se dotičnim sodnijam ukazalo, da bi menjične sekucije hitreje doverše-vale in svojo dolžnost v enacih opravilih vestnejše spolnovale, in enake sekucijne prošnje brez odloga odpravljale in zapovedane sekucijne pisma nemudoma v roke vzele. Ta predlog je bil enoglasno privoljen in do-tična prošnja na visoko ministerstvo pravosodja sklenjena. V Ljubljani 24. majnika 1860. L. K. Lukman predsednik. Obeh pravic Dr. A, Uranič, tajnik. (65) (O Nova sejma. Vsed oznanila slavne c. k. okrajne gosposke v Idrii od 8. majnika tekočega leta 1860, štev. 817, je vis. c. k. deželno vladarstvo po vis. razglasu od 20. januarja 1860, štev. 11674, soseski ^Spodnji Idrii" (pri far i ali spodnji Idrii) dva nGva sejma za blago in živino in sicer 17. dan velicega serpana (avgusta) in pa 11. dan listo-pada (novembra) vsako leto dovoliti blagovolilo. Kar se tukaj očitno na znanje da. Soseskino opravilstvo v spodnji Idrii 1. julija 1860. J J («6) (O Živinski sejmi v Sesani na Teržaškem. Z dovoljenjem c. k. teržaškega poglavarstva bojo 12. dan vsakega mesca živinski sejmi v Sesani; ako bi bil ta dan praznik, bo pa sejm pervi dan po tem. Pervi taki mesični sejm bo 12. avgusta ali velikiga serpana. C. k. okrajno poglavarstvo v Sesani 5. julija 1860. (64) (I) Pri tukajšnem bukvovezu Leopoldu Kremžer-ji so ravno te dni na svetlo prišle koristne bukve pod naslovom: (49) Oznanilo. (2) Nace Orne je, košanc v Poljanah nad Loko, ima v Polhovim gracu škerlolom (Schifferbruch). Škerle ali ploše imenovaniga loma so prav dobre za strehe. Kdor jih potrebuje, naj se pismeno ali osebno pri njemu oglasi. Stoletna pratika devetnajstega stoletja od 1801 —1901. Za duhovne, deželske služabnike in kmete. Poleg nemškega. Tretjega natisa. Popravljena in nekoliko pomnožena. V Ljubljani 1860 pri J. Rud. Milic-u natisnjena. Teh sploh za gospoda in kmeta potrebnih in koristnih bukev po dolgem in širokem priporočevati ne potrebujemo veliko besed, ker dobra in koristna reč se sama priporoča. Da so omenjene bukve slovenskemu narodu res všeč, nam je njih tretji natis porok, kteri je pomnožen s popisom in narisom solnčne ure, s podobšino c. k. maršala, grofa J. Radecki-ga v Ljubljani, ki stoji sred zvezdnega drevoreda, in ktera je bila v pondeljek — na sv. Jožefa dan 1860 slovesno odkrita, ki so jo bili Ljubljančani slavnemu c. k. maršalu, svojemu častitemu mestnjanu, napraviti dali, in z novo zapovedjo zavolj oberanja gosencinpre-povedjo tičjega lova na Krajnskem. Zastran teh pomnožkov in raznih druzih popravkov je upati, da bodo slovenski bravci z veseljem po nji segali. — Natisnjena je prav čedno na belem in zalem papirji, in obseže 264 strani. — Velja terdo v usnjatem herbtu vezana 80 kraje. n. dn. (59) (2) Bei Joliann Giontini in Laibach sind vorrathig: Beschreibung einer hSchst einfachen und zweckmassigen Spiritusreinigungs-Methode. Ver-siegelt 2 fl. 10 kr. Breymanil, K. Tafeln fiir Forst-Ingenieure und Taxatoren. Mit 2 lithograph. Tafeln. Wien 1859. 3 fl. Clermont, prakt. Anwe is. zur Fabrikation der feinsten franzos. und italien. Liqueure. Ver-siegelt. 4 fl. 20 kr. Destillirklinst, Neueste, oder rohenSpi-ritus auf kaltem Wege so zu reinigen, dass alle doppelte, feine Branntvveine und Liquerue dar-aus verfertigt vverden konnen. Versiegelt. 3 fl. 15 kr. Ehrenkreutz, Meine Geheim-Sammlung der besten Wildkoder, Beizen, Witterungen, Fisch-koder u. s. w. Versiegelt. 2 fl. 10 kr. — Neuer hundertjahriger Jagd- und Forstkalender fiir jeden Jager, Fischer, Vogelfanger, Land-, Guts- und Gartenbesitzer, Pflanzen-, Krauter-und Wurzelsammler. Nebst Angabe vieler bis jetzt geheim gehaltener bevvahrter Koder, Beizen, Fang- und Jagd-Methoden und Heilmittel, und einem Anhange von Cubik- und Zins-Tafeln. Ulm 1859. 1 fl. 5 kr. Ffirst, Der vvohlberathene Bauer Simon Striif. Zum Nutzen und Interesse fiir jeden Bauer und Landwirth. 4 Theile. 5. Auflage. Augsburg 1841. Gebunden 3 fl. Haus- u. Familien-Lexicon, Illu- 40 strirtes. EinHandbuch fiir das praktische Leben. l.Heft. Leipzig (Brockhaus) 1860. — Erscheint in 60—80 Lieferungen. 53 kr. Hellenthal, K. A., Hilfsbuch fiir Wein-besitzer und Weinhandler oder der vollkommene Weinkellermeister. 7. Auflage mit 52 Holz-schnitten. Pest 1859. 2 fl. 30 kr. Liebicll, C, Bodenstatik fiir Forst- und Landwirthschaft. Wien 1859. 3 fl. IVI i k I i t Z • R.) Forstliche Haushaltungskunde oder Darstellung des Forstorganismus nach sei-nen Zwecken und Aufgaben. Wien 1859. 2 fl. Schmidt, O., PraktischesHandbuchderLak-kir- und Vergoldungskunst, enthaltend: griind-liche Anweisungen zum Lackiren der Meubles, des Leders und Bleches, u. s. w. zur Bereitung der hierzu gehorigen fetten und geistigen Lack-firnisse, derBeizen, Grund- und andern Farben, nebst genauen Mittheilungen iiber die neuesten und bcsten Verfahrungsweisen, die bei der Ver-goldung, Versilberung und Bronzirung des Hol-zes, Steins, Gvpses und aller Arten Metaile und dem Moiriren und Marmoriren des Bleches und Holzes in Anwendung kommen. Ein hochst niitz-licher Rathgeber fiir alle mit derZeit fortschrei-tenden Gewerbetreibenden. 2. Auflage. 70 kr. Weeber, H. C, Leitfaden fiir den Unter-richt und die Priifung des Forstschutz- und tech-nischen Hilfspersonals in den k. k. osterreich. Staaten. 2. Auflapje. Wien 1859. 2 fl. 10 kr. (62) (2) Za šolske darila. Da bi se moje „Pe srni, cerkvene in druge" (natisnjene z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva) še bolj razširile med slov. mladost, sem jim ceno znižal. Mehko vezane veljajo zdaj le 30n. kr., lepo vezane za šolske darila pa40n. kr. Prodaja jih v Ljubljani bukvovez Ničman, kteri jih tudi drugim bukvarjem pošilja. A. Praprotnik, učenik v Ljubljani. C53) (3) Vilharjeve pesmi so na prodaj v Ljubljani, v Postojni, v Gorici, v Terstu, v Zagrebu, v Celovcu, v Celji, v Mariboru, v Gradcu, na Dunaji, in v Senožečah pri zložitelju. Cena vsacega zvezka je 70 kr. n. dn. (52) Razglas (3) Zavoljo preselitve iz Ljubljane mislim svoje dve hiši Nr. 78 in 79 na Še nt Peterskem predmestji z drugimi gospodarskimi poslopji in zemljištvi vred pri ti priči in po ugodnih pogodbah prodati. Kdor omenjeni hiši želi kupiti bo več od tega zvedil ustmeno ali pa pismeno pri Frančiški Seydel-novi, v frančiškanskih ulicah Nr. 8. V Ljubljani 26. majnika 1860. (44) (3) Dan pervega majnika 1860, kadar pride v veljavo nova obertnijska postava, me vabi svojo zalogo raznega kramarskega blaga očitno priporočiti. Prodajam na debelo in tudi na drobno v posebnih štacunah na velikem tergu v Ljubljani Nr. 259 kramarsko blago vsake baze, s kterim sem obilno in na zbero založen, na priliko: pisane kambrike iz domačih in ptujih dežel; belo, na pol belo in sirovo kotonino razne sorte in širjave; pavolnato in na pol pavolnato robo za hlače, suknje in pruštofe ali laibče; satinglo; pisan in barvan manšester; pavolnat žamet; madropolan; platno; % in 5/4 modro (plavo), zeleno in rumeno kotonino; tamis; sivo na polplatno; plavo na pol-platno; likani in na oba kraja pisani berkal; svilo (žido); volnate in bombažaste rute; mnogoverstni cvirn za šivanje in štrikanje; nogovice; tibet; kaš-mir; orlean; sukno vsake baze i. t. d. Zahvalim se prijazno svojim dozdanjim kramarjem, kramarcam in kupcom, in se jim lepo priporočam v prihodnje, kakor tudi vsem tistim, kteri se bojo po novi prosti postavi kramarije na novo poprijeli. Naj obišejo moje šticune, v kterih jim bom z dobrim blagom in kar bo mogoče, po niski ceni, pošteno in priljudno postregel, tako da se bom vreden storil zaupanja, kteriga so mi do zdaj skazovali. V. C. Supan, velika zaloga raznega gvantnega blaga, prodaja na debela in na drobno v posebni štacuni na velikem tergu v Ljubljani. G5 8) Naznanilo (2) Iz c. k. deželno-privilegiranega parnega mlina v Ljubljani se daje na znanje, da ima svojo močna to za lož išče od 9. dne tekočega mesca v Giinzler-jevi hiši na starem Tergu Nr. 152, kjer se moka v omenjenim mlinu mleta na drobno in debelo prodaja, in se ob enem priporoča, da bi ga častite mestnjanke in gospodinje prav pogosto-ma obiskovale, in obljubuje, da bodo gotovo z dobro moko postrežene in kar se bo dalo po nizki ceni. V Ljubljani 12. dne junija 1860. (55) (3) Gostivnica v Reki na Hrvaškem daje se v najem ali pa jo prepusti podpisani tudi na rajtengo tistemu, ki bi hotel točiti. Stoji pa ta kerčma na najbolj prilož-nem kraji. Popolnama nova, prostorna in dobro opravljena ima hladne, globoke keldre, kakoršnih še do zdaj tukaj ni bilo. Vsak pa ve, da je to perva potreba dobre gostivnice. Kdor hoče kaj bolj natankega zvediti, naj piše meni v Reko. Jože Kinzele.