V lanski zadnji, 11. številki Tretjega dne sem z zanimanjem prebral obširno razmišlja- nje o spravi izpod peresa našega znanega psi- hologa in psihoterapevta Bogdana `or`a. V njem temeljito razèlenja ta kompleksni feno- men, osvetli kršèanski pogled na spravo in spregovori o mestu odpušèanja v tem procesu. Ko odprto razgrne problematiko slovenske sprave, poda presenetljiv predlog, naj naša Ka- ritas prevzame posredniško vlogo v sloven- ski spravi. Ta predlog je nedvomno velik izziv ne le za Karitas, ampak za vse slovenske krist- jane, in preprièan sem, da se bo (marsi)kdo odzval nanj. Sam pa bi se rad dotaknil le 6. toèke @or- `evega razmišljanja, Odpušèanje in pozab- ljanje, in jo nekoliko dopolnil. Avtor v njej ugotavlja, da se odpušèanje pogosto povezuje s pozabljanjem in da vèasih slišimo celo tr- ditve, da je neka krivica odpušèena šele, ko je pozabljena. Kot psihoterapevt poka`e, da so takšne trditve zmotne, ker travm (krivic) ne pozabimo, ampak jih le potisnemo v pod- zavest. Rek “odpustiti in pozabiti” (in še bolj “pozabiti in odpustiti”) je torej zgrešen. Dokler se gibljemo na psihološki ravni, je res tako. Odpušèanje ni vezano na “psiho- loško” pozabo in ta ni in ne more biti nekak- šna “krona” odpušèanja. Na teološki oz. glob- lji duhovni ravni pa se stvari spremenijo. Krš- èansko odpušèanje je nerazdru`no povezano s tem, èemur bi lahko rekli “ontološka” po- zaba. Na kaj mislim s to sintagmo, bo raz- vidno iz nadaljevanja. Sveto pismo na številnih mestih govori o Bo`jem odpušèanju. Navedimo jih vsaj ne- kaj. Pri Jeremiju govori Bog Izraelovi hiši: “Njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom veè spominjal” (Jer 31,34; prim. Heb 8,12). In pri Izaiju: “Jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov” (Iz 43,25). Še slikoviteje se izra`a kralj Ezekija v svoji zah- valni molitvi k Bogu: “O Gospod, vrgel si za svoj hrbet vse moje grehe” (Iz 38,17). @e ti navedki poka`ejo, da je bistvena poteza Bo`- jega odpušèanja njegova absolutnost in brez- kompromisnost. Bog se nikoli ne ustavi na pol poti, ampak gre do konca. Kadar odpusti, odpusti zares in do kraja. S svojim odpušèa- njem krivice zoper njega povsem izbriše, in sicer “zaradi sebe”, to je, zaradi svoje sveto- sti, in se jih ne spominja veè. Vr`e jih za svoj hrbet, se pravi dokonèno razèisti z njimi, se poslovi od njih in jih da “ad acta”. Z eno be- sedo: pozabi jih. Prodorni kršèanski mislec in teolog Ro- mano Guardini poudarja, da Bog z odpuš- èanjem stori nekaj nezaslišanega: “Na novo priklièe v nedol`nost to, kar je zaznamova- no s krivdo in izgubljeno. Tu se dogaja novo stvarjenje …”1 Ko Bog èloveku odpusti, ga to- rej dobesedno preustvari. Èlovekovo bitno dno, njegovo osebnostno sredo, njegovo srce do zadnjih vlaken prenovi. “Starega” èlove- ka se Bog ne spominja veè (in dejansko ga ni veè). To je ontološka pozaba z vidika Boga. Kako pa je s to pozabo pri èloveku? Èlo- vek kot Bo`ja podoba in kristjan kot Bo`ji otrok je poklican, da ravna podobno kakor Bog. Po Svetem pismu nam Bog klièe: “Bo- dite sveti, ker sem jaz svet” (3 Mz 11,44). Krist- : /2($* 6   (E        )  # jan je dol`an posnemati Bo`je usmiljenje in velikodušno odpušèati. Tudi njegovo odpuš- èanje se ne sme ustaviti sredi poti, temveè mora biti absolutno in brezkompromisno, ce- lostno in popolno. Ko se (po nagibu milo- sti) odloèi za odpušèanje, mora storjeno mu krivico vreèi za svoj hrbet in se je ne veè spo- minjati. Ne sme je veè pogrevati in se spo- gledovati z njo, ne pestovati u`aljenosti in za- mere, ampak jo mora dokonèno predelati, razèistiti in prekiniti z njo. Skratka, v najglob- ljem, ontološkem pomenu mora nanjo po- zabiti. Le tako lahko osvobodi in ozdravi sebe, na neki naèin pa tudi svojega rablja. Èe zdaj v tej luèi premislimo pogosto sli- šani stavek: “Odpušèam, ne morem pa po- zabiti”, moramo reèi, da je v nekem smislu gotovo upravièen in resnièen: psihološka po- zaba krivice je res nemogoèa in se zato od ni- kogar ne more zahtevati. @al pa se v tem stav- ku lahko skriva nekaj drugega: nezmo`nost ali vsaj nepripravljenost, da bi — po Bo`jem vzoru — krivico popolnoma odpustili, enkrat za vselej opravili z njo; z drugo besedo: v on- tološkem smislu pozabili nanjo. To pa ni v korist ne èlovekovi osebni ne naši dru`beni spravi. In še vprašanje: Ali je odpušèanje kristja- nova dol`nost ali (samo) kršèanska krepost? Na podlagi dveh dopolnjujoèih se evangelj- skih odlomkov (Mt 18,21-23 in Lk 17,3-5) naš priznani psihoterapevt postavi pomembno razlikovanje, ki temelji na reakciji krivca (nje- govo ob`alovanje ali neob`alovanje): Èe kri- vec prosi odpušèanja, smo mu kot kristjani dol`ni odpustiti; èe krivice ne ob`aluje, pa smo povabljeni, da mu odpustimo. K temu nas klièe Bo`ji (prim. Ezk 16,62-63) in Jezusov zgled (prim. Lk 23,34). Kdor hoèe biti pokon- èen kristjan, se bo temu vabilu tudi odzval. 1. R. Guardini, V srcu Boga, Koper (Ognjišèe) 1990, str. 40. )