NaroCnina meseno ^^ ^ ^^^^^ - _____ ^^ Abbon.mentl: Mc.e sSf rn ¥)¥?hJ V?C^ sns k£S v^i* vr ■/ —=«5=: le mterzioni. Podružnica« izhaja v.ak da« sjutraj razen ponedeljka la dneva po prazniku, Filiale: Novo mesto. », > . ... . .. . _ _ ....... . | Uradalilvo la uprava! Kopitarjeva 6, Lfablfana. g Novo mest® Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln tujega | Redazion«, AmmlnUtrailoaei Kopitarjeva 6, Lnbiana. 5 Concessionarla eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubbliciti Italiana a A, Milano. 3 Teleloa 4001-4005. | ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. An Milano. •tvo 20 Lir — se 20 Lire, Edizione Attivita d'artiglieria e di reparti d'esplorazione nell*Africa settentrionale II Quartier Generale dele Forze Armate comunica: Aerei britannici hanno lanciato bombe dirompenti e spezzoni inrendiari nei territori di C a t a n i a e di Li c a t a. — Ncssun danno. In Africa settentrionale reparti della R. Aeronautica hanno bombardato con successo un aeroporto nei pressi di Marsa Matruh ed obiettivi terrestri in zona di Tobruk. — Sui fronti marmarici, attiviti di fuoeo e di esplorazione delle nostre truppe. L'aviazione avversaria ha compiuto in-cursioni notturne su Tripoli sganciando bombe radute per la maggior parte in marc In Africa orientale, nello scac- chiere di Gondar nostri reparti hano ese-guito ricognozioni in forze e respinto tenta-tivi di attacco delPavversario. Durante un'incursione un aereo inglese rolpito dalla reazione contraerea i čadu to in vicinanza delle nostre posizioni e si e incen-diato. Vojno poročilo št. 492 Delovanje topništva in izvidnic v Severni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Angleška letala so metala eksplozivne in zažigalne bombe na ozemlje U at a n i e in Licata. Nobene škode. Severna A i r i k a : Oddelki Kraljevega letalstva so uspešno bombardirali letališče v bližini Marsa Matruha in cilje pri Tobruku. Na bojišču v Cironniki formišl-o udej-stvovanje in izvidmško delovanje naših čet. Sovražno letalstvo je izvedlo nočne polete nad Tripoli, metalo bombe, ki pa so večinoma padle v morje. Vzhodna Afrika: Na ozemlju Gon-darja so naši oddelki izvedli izvidniške pohode in odbili sovražni? napadalne poskuse. Med poletom je bilo ^no angleško letalo zadeto od protiletalskega ognja in je padlo na tla v bližini naših postojank, kjer se je vžgalo. Žalosten angleški poraz na Sredozemlju Rim, 7. oktobra. AS. Vrnili so se junaki, ki so izvojevali veliko zmago nad angleško spremljavo pred nekaj dnevi v Sicilskem prelivu. Sedaj prihajajo na dan podrobnosti velikega angleškega poraza, ki so ga angleški vojni mornarici zadale italijanske zračne sile. Italijanski zračni napad je prihajal iz Sardinije in iz Sicilije 27. in 28. septembra. Angleži so izgubili tri križarke, ki so bile potopljene. Več drugih angleških ladij pa je bifo težko poškodovanih. Angleški poraz je tem hujši, ker je za pot čez Sredozemsko morje zbral izredno velike pomorske sile. Italijanski napad so pa podpirale tudi podmornice. V Gibraltar je prišla močno poškodovana nosilka letal »Ark Royalc in oklo-pnica »Nelson«. Toda boja so se udeležile na angleški strani .še najtežje oklopnice in sicer »Rodney< in popolnoma nova oklopnica »King George«. »Nelson« in »Rodney« sta komaj pred kratkim bili popravljeni v ameriških ladjedelnicah. Iz tega se pa tudi vidi, da tolikšne sile niso imele samo namen spremljati trgovske lad je po Sredozemlju, empak so hotele očitno zaplesti italijanske vojne sile v pomorsko bitko. Vse to ipa so preprečili vrli italijanski letalci in angleške namere spremenili v žalosten poraz. Brzojavna čestitka ministra Riccija Vis. Komisarju Ljubljana, 7. oktobra. Minister za korporacije, Eksc. Renato Ricci je poslal Visokemu Komisarju Eksc. Emiliu Gra-zioliju naslednjo brzojavko: Ponovno Ti izražam svoje veliko veselje nad doseženimi uresničitvami in nad uspehom, ki se kaže v prireditvi ljubljanskega velesejma, velesejma, ki predstavlja velik in razveseljiv dokaz gospodarskih možnosti te pokrajine. Vis. Komisar vrnil obisk vseučiliškemu rektorju Ljubljana, 7. oktobra. Včeraj dopoldne 6e je Visoki Komisar Eksc. Grazioli podal na sedež ljubljanskega vseučilišča, da vrne obisk novemu rektorju. Pred vhodom V6eučiliškega poslopja sta Visokega g06ta pričakovala rektor prof. dr. Milko Kos in vseučiliški tajnik. Rektor je naslovil na Visokega Komisarja izraze najgloblje zahvale v svojem imenu ter v imenu vseučiliškega profesorskega zbora in akademske mladine. Eksc. Grazioli se ]e potem podal na sedež rektorata, kjer so mu predstavili dekane vseh fakultet, s katerimi se je Visoki Komisar nekaj časa i razgovarjal. Boji na vzhodu Velika bitka severno od Azovskega morja Slab 9. sovjetske armade zajet Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 7. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V okviru napovedanih bojev na prostoru severno od Azovskega morja se je razvila velika bitka. Ramo ob rami z zavezniškimi četami zasledujejo nemške čete potolčenega sovražnika. Motorizirane in tankovske skupine so prodrle globoko na ozemlje, kjer se sovražnik nahaja v umiku. Štab devete sovjetske armade je bil zajet, poveljnik armade pa je pobegnil v letalu. Tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča se nadaljujejo napadi in sicer po predvidenem načinu. Ponovni ponočni poskus sovjetskih čet, da bi se izkrcale pri Petrogradu in sicer na zahodni obali, je bil razbit. Večina za prevoz uporabljenih ladij je bila potopljena. Sovražnik, ki se je izkrcal, je bil popolnoma uničen. Letala so ponoči napadla oboroževalne obrate v Rostovu in vojaške naprave v Moskvi in v Petrogradu. V boju proti Angliji so bojna letala bombardirala v noči na sedmi oktober vojaško važne naprave v jugozahodni Angliji. V Severni Afriki so nemška bojna letala tudi včeraj uspešno napadala pristaniške naprave. Pri letalskem napadu na zaliv pri Suezu so v noči na 6. oktober nemška letala potopila dve trgovski ladji s skupno 10.000 tonami, dve drugi veliki ladji pa sta bili hudo zadeti. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela na nemško državno ozemlje. Berlin, 7. oktobra. AS. Nemški listi pišejo danes, da je položaj Petrograda brezupen, prav tako pa nemško topništvo brez presledka bombardira sovjetsko pristanišče Kronstadt. Stockholm, 7. okt. AS. Posebni dopisnik lista »Aftenbladet< poroča s finskega bojišča, da so finske čete v Petroskoju našle mesto in hiše v zelo bednem stanju. Stanovanja komuhističnih voditeljev so bila opremljena z največjim luksu-som in tudi dobro založena z likerji in drunimi pijačami. Mnoeo cerkev je spremenjenih v kinematografske dvorane in plesišča. Mestni grad v Petroskoju so uporabljali za ječe. Helsinki. 7. oktobra. AS. Včeraj so v finski prestolnici imeli dvakrat letalski alarm. Helsinki, 7. okt. AS. Finski tisk piše zelo obširno o delovanju italijanskega ekspedicijskeea zbora na vzhodnem bojišču. Finska politična revija »Sunoma« podčrtava, da se morajo na ©krajinskem bojišču Budjenijove armade umikati pred pritiskom italijanskih in nemških čet. Ista revija pod vidnim naslovom objavlja, da so italijanske čete na vzhodnem bojišču od 28. do 30. septembra zajele 10.000 ruskih vojakov. Ista revija tudi objavlja nekaj izjav, ki so jih podali boljševiški ujetniki o položaju v Petrogradu. Sovjetski avtoniobilist je izjavil, da so bombe že uničile večino velikih važnih industrijskih naprav v Petrogradu. Prehrana je Izredno slaba. Kruha primanjkuje, prav tako pa ni več dovolj drugih življenskih potrebščin. Sovjetske izgube na finskem bojišču so izredno krvave, kajti od 154 sovjetskih vojakov na nekem odseku so Finci ujeli samo šest vojakov, ostali pa so bili ali pobiti, ali pa ranjeni. Na nekem drugem odseku je napadalo 800 sovjetskih mornarjev in jih je 600 obležalo na bojišču. Berlin, 7. okt. AS: Pri bojih za otoke na Baltiku je četvero sovjetskih torpednih čolnov skušalo ovirati nemške vojne ladje. Trije sovjetski tor-pedni čolni so bili potopljeni, nemške vojne ladje pa so tudi uničevale in razdirale sovjetske utrdbe na otokih. Samo en sovjetski torpedni čoln se je lahko z vso hitrostjo umaknil v meglo. Helsinki, 7. okt. AS: Sovjetski bombnik je hotel bombardirati mesto Kotor ob obali. Letalo je hotelo metati bombe iz zelo velike višine, toda to se mu je ponesrečilo in bombe so padle v morje. Finska letala pa so napadla sovjetski tovorni vlak na neki postaji blizu Murmanska in ga uničila. Sicer pa je bilo delovanje letalstva na obeh straneh v zadnjih 24 urah zelo omejeno. Berlin, 7. okt. AS: Okoli beltskih otokov so nemški minoiskalci s svojimi topovi prisilili k molku sovjetske baterije. Posadke minolovcev so uničile ali pa zajele ostanke sovjetskih posadk, ki so se hoteli umakniti pred nemškimi bojnimi ladjami. Kijev je bil pristanišče za vojno mornarico Berlin, 7. oktobra. AS. Pomorski strokovnjak lista »Volkischer Beobachter« piše, da je bil Kijev tudi pristanišče za vojno mornarico na Dnjepru. Sovjetsko vojno brodovje na Dnjepru pa je bilo uničenih in razbiti čolni in ostanki ladij se sedaj vale po 2200 km dolgem toku reke. Sovjetsko vojno brodovje na Dnjepru je imelo več modernih rečnih vojnih ladij in največji sovjetski monitor na Dnjepru je bil monitor »Vjernij«, ki je imel 900 ton in top s 150 mm premera. 24 monitorjev je bilo zgrajenih kot majhne križarke od 400—500 ton. Vse te bojne ladje so bile šele pred kratkim zgrajene in so bile vse dobro oborožene. Na tej reki so Sovjeti uporabljati tudi 6 poljskih monitorjev, ki so jih zajeli v letu 1939. Vsak monitor je imel po dva topova po 105 mm. Temu brodoviu na Dnjepru je poveljeval posebni admiral in to brodovje je sedaj popolnoma uničeno. Železniška postaja v Harkovu uničena Berlin, 7. okt. AS: Nemško letalstvo je izvedlo uspešen napad na železniško postajo v Harkovu in lahko se reče, da je postaja popolnoma razdejana. V Harkovu je zelo važno železniško križišče, ker se tja steka osem važnih železniških prog. Harkov je glavno železniško križišče v vzhodni Ukrajini. Skozi mesto gre tudi železniška proga, ki veže Moskvo z južnim delom Sovjetske zveze. Ena druga proga gre iz Harkova v Briansk in v Petrograd, proti jugu pa vozijo važne železniške proge v industrijsko področje ob Doncu. Te proge so tudi dvotirne. Sovjeti so hoteli zasesti Dardanele Carigrad, 7. okt. AS. Turško javno mnenje je še vedno pod velikim vtisom Hitlerjeve izjave o ruskih namenih, kako zasesti Dardanele. Hitlerjeve izjave je potrdil in razširil še bolgarski minister za javna dela. Turški listi pa tudi pišejo, da se je sovjetski zastopnik Soboljev v decembru 1940 večkrat nahajal v Sofiji, kjer je bolgarski vladi predlagal skupno in bolgarsko in rusko akcijo proti Dardanelam. Rusi bi zasedli Dardanele, Bolgarija pa bi dobila Tracijo. Vse to dokazuje, da so Sovjeti vedno igrali dvojno politiko. Turški listi zato s posmehom objavljajo Molotov-ljevo izjavo, ki ji ne pripisujejo nobene vere Največja nemška ofenziva na vzhodu Dopisnik Štefanija poroča iz Berlina: Na vzhodnem bojišču je v polnem razmahu velika nemška ofenziva proti Moskvi, za katero predhodne operacije so se že pričele preteklo sredo, kakor je napovedal Hitler. Nemške napadalne sile štejejo nad sto divizij, več kot 5000 tankov in nad 5000 letal. Na tisoče topov rohni noč in dan brez pre-stanka. Računajo, da je to največja bitka vseh časov. Nemci so prijeli z dveh strani v podobi klešč, ki naj se zapro za Moskvo. Na severu pri Velikih Lukih, ki so 350 km od Moskve, in na jugu v pokrajini Roslave, ki je 400 km od Moskve. Šele sedaj po petih dneh vrhovno poveljstvo dovoljuje objavljati nekatere podrobnosti. Informirani krogi poudarjajo, da je tokrat vse postavljeno na kocko. V dosedanjih operacijah, o katerih je časopisje zadnje tedne poročalo, so bili doseženi naslednji rezultati: 1. na južnem bojišču so bile uničene glavne sile maršala Budjenija; 2. na severnem bojišču so pri Petrogradu zajete glavne sile maršala Vorošilova; 3. ob Ledenem morju popolna odrezanost sovjetskih čet, ki so se borile proti Finski, Nemško poveljstvo hoče sedaj potrgati sad dosedanjih velikih zmag in z enim udarom zmleti armado, ki brani Moskvo in kateri poveljuje maršal Tlmošenko. Ta ofenziva je sedaj v polnem teku. Nemško vrhovno poveljstvo je do sedaj molčalo o razvoju vojnih operacij. To pa zaradi tega, da nasprotniku, ki ima silno pomanjkljivo obveščevalno službo, r.s daje nobenih podatkov. Jasno pa je, da smo pred največjimi dogodki in da bo svet v kratkem strmel pred no- | vimi zmagami, ki bodo sorazmerne silam nove Evrope in napravile preplah med sovražniki. Po poročilih dopisnikov z bojišča so značilnosti za novo ofenzivo sledeče: 1. ogromna uporaba letal, kakor se do sedaj še ni zgodilo na nobenem bojišču; 2. brezkončne kolone pehote, ki se vale neprestano na vzhod; 3. velikanski oddelki oklepnih enot; 4, nepregledno število prevoznih sredstev, motoriziranih in na konjsko vprego, ki oskrbujejo čete z vsem potrebnim. Sedanja bitka, ki je v razvoju, je tako velikanska in tako obsežna, da je popolnoma zasenčena celo »bitka za Kijev«. Letalstvo že teden dni razbija zaledje sovjetskih čet in ruši vse obrambne postojanke. Na severu pri Petrogradu se boji nadaljujejo. Prav tako traja nezmanjšan pritisk nemških divizij nasproti Harkovu in Krimu, kjer Nemci pripravljajo nove klešče v smeri proti donskemu bazenu. Berlin, 7. oktobra. AS. V Hitlerjevem glavnem stanu je vodja nemškega tiska dr. Die-trich izjavil zastopniku nemškega poročevalskega urada, da je angleška agencija Reuter kljub svojemu načinu poročanja morala priznati, da je nemška vojska začela z veliko ofenzivo na vzhodnem bojišču in da se ta ofenziva ugodno razvija za Nemce. Dodal je, da bo nemško vrhovno poveljstvo ob pravem času nemškemu narodu in vsemu svetu razložilo velikanske in odločilne uspehe o velikanskih bojih, ki so sedaj v teku. Rusi beže na švedsko Stockholm, 7. okt. AS: Z motornimi čolni in z drugimi vozili prihajajo na švedske otoke v Baltiku sovjetski ubežni vojaki, ki so jih švedske oblasti takoj aretirate. Na švedske otoke pa ne prihajajo samo vojaki, ampak tudi drugi prebivalci, ki se hočejo umakniti nasilju političnih komisarjev. Bolgarski časnikarji na vzhodnem bojišču Sofija, 7. oktobra. AS- Nemško vrhovno poveljstvo je povabilo bolgarske časnikarje H vzhodno bojišče. Skupina bolgarskih časnikarjev je danes odpotovala v Nemčijo, skupino pe vodi ravnatelj bolgarskega tiska Nikolajev. Angleško-sovjetski pritisk na Afganistan Ankara, 7. okt. AS. Po poročilih, ki prihajajo iz glavnega mesta Afganistan Kabula, se čuti vedno hujši pritisk na vlado pod pretvezo, da državljani Osi v deželi razvijajo »nevarno delovanje«. Politični krogi mislijo, da bo prišlo do napada, kakor ga je doživel Iran. Turški radio javlja o protestni noti, ki sta jo London in Moskva poslala v Kabul. Nota je zelo podobna oni, ki jo je iranska vlada dobila pred nekaj tedni. (Afganistan meri 731.000 km* in šteje nad 10 milijonov prebivalcev, tretjina nomadov. Glavno mesto Kabul šteje 150.000 preb. Prebivalstvo se peča večina s poljedelstvom in živinorejo. Dežela pa je bogata železa, bakra, svinca, zlata in soli. Vojska je bila v zadnjih letih modernizirana.) Težak položaj angleške industrije Newyork, 7. okt. AS: Londonski dopisnik lista »Newyork Times« poroča svojemu listu, da je položaj industrije v Angliji zelo težaven. Angleški industriji primanjkuje predvsem delovnih moči. Žene prevzemajo mesta mož v težki industriji in vojna industrija težko občuti pomanjkanje strokovnjakov in izobraženega delavstva. List tako rekoč poziva ameriško prebivalstvo, da naj tudi v tem oziru pospeši svojo pomoč Angliji. Argentina ne gradi oporišč Buenos Aires, 7. okt. AS: Argentinski zunanji minister zanika novico, ki jo je objavila neka severoameriška agencija, češ da se je sešla mešana komisija argentinskih in čilskih zastopnikov, ki naj bi na meji obeh držav poiskala kraje, kjer naj se zgrade potrebna oporišča za letalstvo in za vojsko. Argentinsko zunanje ministrstvo izjavlja, da je ta novica brez podlage, ker je tej komisiji naročeno samo to, da naj podrobno določi razmejitev med obema državama. Vihar nad Atlantikom ovira letalski promet Lizbona, 7. okt. AS: Cezatlantsko letalo >Clip-per«, s katerim potuje švedski princ Kari v Evropo, se je moralo vrniti na Bermude zaradi silnega viharja, ki divja nad Atlantikom. Z letalom potujejo tudi žene in otroci. Ciklon na Bahamskih otokih Newyork, 7. okt. AS. Silen ciklon je na Bahamskih otokih povzročil veliko škodo. Vihar je divjal s 160 km na uro in napravil na nasadih veliko škodo ter polreal električne naprave, tako da je otok ostal v popolni temi. Nekaj ladij, ki so bile v pristanišču, je vihar treščil ob skalovje, da so se potopile. (Rahamski otoki leže na vzhodni strani Floridskega polotoka v Atlantskem morju). Avtomobilske ceste v Španiji Madrid, 7. oktobra. AS. španska vlada je sklenila, uh naj se začnejo pripravljalna deia, da bi se zgradile avtomobilske ceste v Španiji, in sicer po zgledu Italije in Nemčije. GoApcnlcMtvo čas za odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z dne 5. novembra 1931 in zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 bivše kraljevine Jugoslavije, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 in smatrajoč za potrebno urediti čas za odpiranje in zapiranje trgovin, obratovalnic in pisarn, odrejal Člen 1. Cas za odpiranje in zapiranje trgovin, rokodelskih in obrtnih obratovalnic, pisarn-trgovskih in industrijskih podjetij ter denarnih zavodov in zavarovalnic v Ljubljanski pokrajini se odreja po predpisih naslednjih členov. Člen 2. I, Delavniki. , A. Prodajalnice: 1. trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in z mešanim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure v zimskih mesecih; do 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih. — 2. Trgovine z živili in prodajalnice' premoga in drv: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure" v zimskih mesecih; od 8. do 12. in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih. — 3. Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 6.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. — 4. Prodajalnice kruha in mlekarne: od 6.30 do 20. ure. — 5. Prodajalnice peciva, slaščic in piškotov: od 8. do 20 ure. — 6. Mesnic©! od 6.30 do 11. ure. — 7. Prodajalnice rastlin in cvetja: -od 8.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure. — Za obhodno prodajo blaga in predmetov, spadajočih v zgoraj naštete obrate, se mora upoštevati urnik, ki velja za ustrezne obrate. ':•••><■ B. Obrtne obratovalnice, prodajalnice monopolskih predmetov, prodajalnice časnikov, klavnice; 1. Obrtne obratovalnice, ločene od prodajah nic: od 7. do 12. in od 14. do 19. ure; 2. brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice od 7.70 do 12.30 in od 14.30 do 18.80; v zimskih mesecih od 7.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 v poletnih mesecih; 3. obratovalnice za pranje in likanje: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure v zimskih mesecih; od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih; 4. pekarne in slaščičarske delavnice: od 7. do 15. ure; 5. prodajalnice monopolskih predmetov in prodajalnice časopisqv: od 7. do 20. ure v zimskih mesecih in od 7. do 21. ure v poletnih mesecih. — Urnik za javne in zasebne klavnice določijo občine po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij. — Ob sobotah in dnevih pred prazniki se morajo zapirati brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice pol ure kasneje. — Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob 4 zjutraj in se sme v ta namen zaposliti le nujno potrebno osebje, — O številu potrebnega osebja določa v spornih primerih krajevno pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje po zaslifife-nju Zbornice za trgovino in industrijo in Pokranh-, ske delavske zveze, • . ••• • ' C. Pisarne; 1. Pisarne trgovinskih tvrdk na debelo* komisijskih in špedicijskih tvrdk, industrijskih podjetij, bančnih zavodov, zavarovalnic in podobnih od 8 do 12 in od 15 do 18, pri čemer pa omejijo ti zavodi poslovne ure za občinstvo popoldne od 15.30 do 16.30; 2. potovalne pisarne, ki prodajajo tudi železniške vozovnice: od 8.30 do 12.30 ln od 15.30 do 19. — Ob sobotah poslujejo pisarne bančnih zavodov, zavarovalnic in podobne vzdržema od 8 do 13, za občinstvo pa do 12* ure. II. Praznični dnevi. Člen 3. Ob nedeljah in dnevih* ki so praznični dnevi po naredbi z dne 19. septembra 1941-XIX št. 105, morajo biti vse prodajalnice, obrtne in rokodelske obratovalnice pod A. in B. in vse pisarne iz C. člena 2. zaprte, razen kolikor je v naslednjem členu drugače odrejeno. ■ ■.'•>.. Člen 4. Ob dnevih iz člena 3., izvzemši božič* a) morajo biti odprti za občinstvo: 1 mesnice od 7 do 10; 2. prodajalnice kruha, mleka, sadja in zelenjave od 7 do 12; 3. brivske, lasuljarske, mani' kerske in kozmetične obratovalnice v vsej pokrajini, izvzemši mesto Ljubljana, od 7 do 12; 4. fotografski ateljeji z istim urnikom kakor ob delavnikih; 5. prodajalnice monopolskih predmeto^,: vrsteče se po tedu, določenem od krajevno pristojnega občeupravnega oblastva, z istim urnikojp kakor ob delavnikih; 6. prodajalnice časopisov (i istim urnikom kakor ob delavnikih; 7. pogrebna podjetja z istim urnikom kakor ob delavnikih; 8. vobče vse obratovalnice na nedeljo pred božičem ali po božiču z istim dopoldanskim urnikom kakor ob delavnikih; 9. prevozniška podjetja, če pride nedelja na običajni dan selitve, za ves dan; — b) smejo biti odprte za občinstvo; 1. prodajalnice. cvetja in slaščic vobče od 8 do 12; 2. prodajna lope in stojnice pri cerkvah za prodajo podob in drugih nabožnih predmetov knjig, igrač in slaščic ob cerkvenih slavjih, z istim urnikom kakor ob delavnikih. — Obratovalnice pod a) št. 1. morajo bili zaprte vse petke in obratovalnice pod a) št. 4 vse ponedeljke kot nadomestne dni za počitek. Ce pa je torek praznik, se .za brivske obratovalnice preloži dan počitka na četrtek. Izjemne določbe. ♦ Člen 5. Na letne in mesečne sejmske dni morajo biti obratovalnice iz člena 2. pod A. in B. v vsej pokrajini (izvzemši mesti Ljubljano in Novo mesto) odprte nepretrgoma ln brez opoldanskega presledka. V zdraviliščih in kopališčih ter letoviščih, ki so uradno proglašeni za take, določi urnik krajevno pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje na zahtevo prizadetih strokovnih organizacij. Člen 6. Pekarnam je prepovedano peči kruh ob nedeljah, izvzemši- 1. zadnjo nedeljo pred božičnim dnevom, 2. bolniškim, zdraviliškim in sanatorijskim pekarnam, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav. Člen. 7. Za notranja dela smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice odprte brez časovne omejitve. V ta namen morajo zaprositi te obratovalnice pri krajevno pristojnem občeupravnem obla-stvu prve stopnje posebne dovolitve, obrazloživši razloge, zakaj so dela izven delovnega časa potrebna. Dovolitev se izda po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij. Člen 8. Za prodajanje na javnih trgih določijo čas pristojna občinska oblastva. Splošne določbe. Člen 9. Določbe te naredbe se nanašajo na vse prodajalnice in rokodelske in obrtne obratovalnice na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ne glede na to, ali pripadajo zasebnikom ali javnim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje. Člen 10. Ta naredba se ne uprablja za: 1. lekarne, 2. podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi vozili, 3. javno postrežništvo, kakor: čistilce, nosače ter garaže, 4. obhodno prodajo časopisov in kadilnega pribora, 5. brivske in lasuljarske obratovalnice na železniških postajah kakor tudi ne za prodajo slaščic vobče na postajnih peronih, 6. prodajanje slaščic v kinmatografih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in tem podobnih lokalih, 7. industrijske obrate, 8. gostinske obratovalnice (hotele, restavracije, gostišča, gostilnice, kavarne, penzije, ljudske kuhinje itd.) iz § 76. obrtnega zakona. Člen 11. . Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnici se morajo zapreti. vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki so ob času zapiranja v prodajal-nih prostorih, se mora postreči, kar pa redoma ne sme trajati dalj ko četrt ure po času, določenem za zaprtje obratovalnice. Lastnikom obratovalnice in njihovim rodbinskim članom je dovoljeno bivati in. delati v obratovalnici tudi po času, določenem za zaprtje obratovalnice. V obrtnih in rokodelskih obratovalnicah, v katerih iz higienskih razlogov ni mogoče delati v zaprtih prostorih, sme ostati delavnica odprta, toda brez pomočnikov ali vajencev. To velja tudi za obrtne posle, ki se opravljajo na prostem. Člen 12. V obratovalnicah za prodajo raznovrstnih predmetov, za katere je določen različen delbvni čas, velja najkrajši delovni čas Člen 13. Za poletne mesece veljajo meseci: april—september, ža zimske pa: oktober—marec. Člen 14. Glede delovnega časa pomožnega osebja in vajencev veljajo posebne določbe zakona o zaščiti delavcev. Kazenske določbe. Člen 15. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju od 50 do 3000 lir. Člen 16. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri Vis. Komisariatu. člen 17. Razveljavljajo še vse o tej stvari poprej izdane določbe, nasprotujoče določbam te naredbe, ki stopi v. veljavo 13. oktobra 1941-XIX. Ljubljana, dne 3. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Uradni razglasi Estenzione di ordinanza L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, considerato che alcuni comuni entrarono a far parte integrante della provincia dopo la costitu-zione della stessa, e che pertanto, fino allepoca del loro passaggio sotto la diretta amministrazio-ne italiana, non vi poterono avere esecuzione le ordinanze emesse dal Commissario Civile per i territori sloveni occupati dalle Forze armate italiane e dall'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, considerata la necessita immediatamente in vigore e che sia provveduto a una conveniente roroga dei termini eventualmente in esse sta-iliti, ordina; Art. 1 Sono estese e tutti gli effetti ai comuni di Št. Peter, Orehovica, Brusnice, Šmarjeta, Bela Cerkev, Mirna, Št. Jernej, Kostanjevica. Sv. Križ resso Kostanjevica, Škocijan, Tržišče, Mokronog, rebelno, Št. Rupert, Št. Vid presso Stična, Veliki Gaber, Primskovo e Sv, Križ presso Litija, tutte le ordinanze emesse dal Commissario Civile per i territori sloveni occupati dalle Forze armate italiane e dall'Alto Commissario per la provincia di Lubiana nonehe tutte le altre norme di carat-tere generale aventi vigore nella provincia di Lubiana prima del rispetivo passaggio dei detti comuni sotto 1'amministrazione diretta di questa provincia. Art. 2 I termini eventualmente stabiliti nelle ordinanze di cui all'artico!o precedente salvo es-presse disposizioni contrarie sono prorogati per i comuni ivi elencati al 15" giorno dalla pubblicazione della presente ordinanza, che entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel BoIIettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 4. ottobre 1941-XIX, L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli. Razširitev veljavnosti naredb Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na to, da so nekatere občine šele po ustanovitvi pokrajine postale njen sestavni del in da se torej do časa njih prehoda pod neposredno italijansko upravo tamkaj niso mogle izvrševati naredbe, ki jih je izdal Civilni komisar za slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski in Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, in glede na potrebo, da stopijo te naredbe tam takoj v veljavo, da se pa primerno podaljšajo roki, ki so morda v teh naredbah določeni, odreja: Člen 1. Na občine Št. Peter, Orehovica, Brusnice, Šmarjeta, Bela cerkev, Mirna, Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici, Škocijan, Tržišče, Mokronog, Trebelno, Št. Rupert, Št, Vid pri Stični, Veliki Gaber, Primskovo in Sv. Križ pri Litiji se po vsem obsegu razširjajo vse naredbe, ki jih je izdal Civilni komisar za slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski in Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, kakor tudi vsi drugi predpisi splošnega značaja, kar jih je veljalo v Ljubljanski pokrajini, preden so te občine prešle pod neposredno upravo te pokrajine. Člen 2. Roki, ki so morda določeni v naredbah, omenjenih v prednjem členu, se za gori naštete občine podaljšajo, razen primerov kjer je izrečno drugače odrejeno, tako da potečejo petnajsti dan od objave te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem uvrstitve v Službeni list za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 4. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Predpisi za oddajanje opremljenih sob v podnajem Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno urediti oddajanje opremljenih sob v podnajem odreja: Člen 1. Kdor namerava obrtoma oddajati sobe ali opremljena stanovanja ali drugače jemati na stanovanje za plačilo, mora za mesto Ljubljano zaprositi posebnega dovolila pri kr. kvesturi, za druga občine pokrajine pa pri pristojnem okrajnem načelstvu. Glede sob, ki so sedaj, ko stopi ta naredba v veljavo, že oddane v podnajem, se mora vložiti prošnja v 5 dneh od dne objave, Člen 2. Prošnje za dovolitev morajo obsegati vse osebne podatke prosilca, natančno lego hiše ter število sob in postelj, ki se oddajajo. Če gre za cela stanovanja, je treba navesti tudi število prostorov, ki jih obsegajo. Člen 3. Kdor obrtoma oddaja sobe ali opremljena stanovanja v podnajem, ne sme sprejeti na stanovanje oseb brez pismene legitimacije, opremljene s fotografijo, ki jo izda javno oblastvo. Poleg tega morajo voditi vpisnik, ki ga vidi-mira na vsakem listu kr. kvestura ali okrajno na-čelstvo; v njem je treba navesti osebne podatke oseb in kraj, od koder prihajajo, na posebnem listku pa morajo sporočiti vsak dan kr. kvesturi ali svojemu okrajnemu načelstvu prihod, odhod in namembni kraj teh oseb. Člen 4. Podnajemne pogodbe se morajo napraviti pismeno in morajo obsegati podatke o obsežnosti, opremi, legi, postrežbi in najemnini za sobo. Člen 5. Cene za podnajeme, vštevši uporabo, pranje ter likanje posteljnega perila in brisač kakor tudi snaženje, ne smejo presegati sorazmerne vrednosti najetega objekta in dodatka za rabo opreme in postrežbo. V ta namen je treba vzeti za podstavo celotni znesek po davčnem uradu ugotovljene najemnine za celo stanovanje z vsemi pripadki in deliti 6 številom sob, iz katerih stanovanje sestoji, Kuhinja in drugi poselski prostori štejejo za eno sobo. Tako dobljena vrednost se sme zvišati: a) za 100% pri sobah, ki so moderno oprem-liene z naslonjačem ali ležalnim divanom in z uporabo kopalnice dvakrat na teden in uporabo telefona, b) za 90% pri dobro opremljenih sobah in z ujjorabo kopalnice enkrat na teden, c) za 70% pri navadno opremljenih sobah in brez uporabe kopalnice. Za drugim podnajemnikom že oddane sobe se nikakor ne morejo zahtevati višje cene od cen, ki so bile v rabi na dan 15. marca 1941, Člen 6. O sporih glede določitve cen iz prednjega člena odločajo brez pravice do pritožbe mešane komisije, ki se postavijo pri vsakem krajevno Postavitev »Jugoslovanskega Feniksa« pod sekvester Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Vse in vsakršno poslovanje »Jugoslovanskega Feniksa«, zavarovalne družbe s sedežem v Beogradu, tako ■ premičninami, nepremičninami, delf nicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno po-1 slovanje v Ljubljanski pokrajini se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra gospod odv. Nino de Petris. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-. vim vodstvom. Ta naredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 3. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. pristojnem občeupravnem oblastvu prve stopnje in so sestavljene iz enega predstavnika najemodajalcev (Društva hišnih posestnikov), enega predstavnika najemnikov (Društva stanovanjskih najemnikov) in enega predstavnika občeupravnega oblastva prve stopnje, ki komisij! predseduje. Člen 7. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev. Člen 8. Ta naredbe stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.. Ljubljana, dne 27. septembra 1941-XlX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: bmiiio GraiioiL Razstava malih živali na velesejmu Letos je na Ljubljanskem velesejmu kot posebno privlačna točka tudi razstava malih živali. Te razstave so bile že od nekdaj velika zanimivost za obiskovalce, zlasti pa za mladino in za vse one, ki se bavijo z malim gospodarstvom. Zlasti lanska razstava malih živali je dosegla velik učinek. Letos pa se je zanimanje še stopnjevalo, kajti sedanji časi so razširili rejo malih živali na splošno in med vsemi sloji vlada prava pozornost za to vrsto prehranjevalne samopomoči. Razstava je tudi to pot odlično pripravljena. Društvo Mali gospodar v Ljubljani je zbralo najboljše rejce, ki so dali na razpolago najlepše živali vsah vrst in pasem. Le, žal, da ni mogla biti razstava še obširnejša, kakor jo zahteva današnji čas in kakor se kaže potreba po prijavah razstavljalcev, sai se jih je moralo zelo mnogo odkloniti, četudi imajo prvovrstne živali. Na razstavi kraljuje predvsem kunec. Ta živa} je prišla do izrednega pomena in do vrednosti, ki jo^ sicer vedno zasluži, ki pa je prišla do izraza šele v današnjih dneh pomanjkanja mesa. Kunec je nedvomno najuspešnejši dobavitelj mesa, ki pa ima še to veliko prednost, da je nnjskromnejša živa!, ki se jo zlahka prehrani in vzdržuje. Zategadelj je razumljivo, da je danes kunec v reji ne samo v predmestjih, ne samo v domačijah malih gospodarjev, nego na vrtovih vseh slojev in vseh stanov. Posestniki vil in razkošnih okrasnih vrtov so vzljubili to ljubko žival prav tako kakor je bila že od nekdaj ljuba med malimi gospodarji. Na raz- stavi »o zastopane predvsem najboljše gospodarske pasme. Seved« so na razstavi tudi najlepše kokoši, odlične nesnice, zlasti pa štajerka, za njo ro-dajlemika kot kokoš mestnega človeka, plimet-ka z najokusnejšim mesom, in druge. — Tudi kokoš je T mestu dobila šele sedaj svoj veliki pomen, ko gospodinje le s težavo pridejo do jajc. Vsakdo si danes želi, da ima nesnice doma in da je • tem obvarovan v tem pogledu najrazličnejših težav. Poleg kokoši so zastopne tudi druge vrste perjadi, zlasti pa race in purani. Zanimanje za race je tudi vedno večje, kajti praksa je pokazala. da je žival gospodarska, saj je zadovoljna s pičo, kine jo lažje dobi nego za kokoši, ker je manj navezana na zrnje, pri tem pa ima raca to odlično prednost, da nese jajca pozimi, ko jih najbolj primanjkuje. Tudi vprašanje vode ni tako pereče kot se je včasih domnevalo, kajti , raca ni vedno in brezpogojno navezana nanjo. Nadalje so na razstavi odlično zastopani golobi raznih pasem, zlasti pa gospodarski, ki kažejo, da golob ni samo ljubka žival, nego da prinaša tudi lepe koristi. Ne manjka ostalih malih živali, pa tudi ptice pevke in okrasne ptice eo razstavljene. Končno so na razstavi tudi koze, ki so pri današnjih prilikah dobile tudi velik pomen in je zanje splošno zanimanje. Razstava' malih živali na letošnjem Ljubljanskem velesejmu je izredno privlačna točka. * Trgovinska pogajanja s Slovaško, ki jih bo vodila Italija, bodo v oktobru letos* Letni promet med Slovaško in Italijo je znašal letoe na obeh straneh nad 100 milijonov kron. Uvoz neluksuznega blaga na Hrvatsko je bil podaljšan od 1. oktobra do 15. oktobra. Prepoved prodaje oblačilnih predmetov na Hrvatskem. Kot znano je bila na Hrvatskem pro-t da.ja obleke prepovedana od .19. septembra do 1. oktobra. S koncem preteklega meseca pa je bila prepoved prodaje podaljšana do 6. oktobra. Prepoved prodaje kož in usnja na Hrvatskem. Od 1. do 10. oktobra je na Hrvatskem prepovedana prodaja usnja in kož. Le osrednji instituciji za nakup kož je dovoljeno še nadalje kupovati kože. Madžarsko notranje posojilo. Za financiranje Investicij je na Madžarskem razpisano notranje posojilo v znesku 100 milij. pengo. Posojilo je zvezano z loterijo in je razdeljeno na majhne kose. Blagovni promet Nemčija—Hrvatska. S 15. oktobrom so zvišane blagovne tarife v prometu Hrvatska—Nemčija za 50%. Dosedaj so bile te tarife izvzete od splošnega 50%nega zvišanja. Cene tobačnih izdelkov so bile v Srbiji povišane s 1. oktobrom. Povišanje velja tudi za cene papirčkov in soli. Orkester »Scale« v Berlinu Berlin, 7. okt. AS. Orkester slavne milanske opere »Scale« je sedaj na gostovanju v Berlinu. Včeraj je bil vodja orkestra s člani orkestra in zbora sprejet na kraljevem veleposlaništvu v Berlinu. Popoldne je orkester priredil poseben koncert 2500 ranjenim nemškim vojakom z vseh bojišč. Ranjence so spremljale bolničarke in največji bolniki so bili v dvorani razmeščeni na nosilkah. Na koncertu je bilo tudi zastopstvo httlerjevske mladine. Italijanski veleposlanik Alfieri se je dolgo tovariško pogovarjal z mnogimi ranjenci. Sporočil jim je Dubfejeve pozdrave. pravtakorpa je razdelil med ranjence italijanske cigarete. Veliki manevri v Indiji Sanghai, 7. okt. AS. Iz Bombaya se je izvedelo, da so se v Indiji začeli veliki protiletalski manevri in sicer zlasti v severnozahodnih pokrajinah in bodo trajali do 15. oktobra. Ves ta čas bodo mesta ponoči popolnoma zatemnjena. Prirejali bodo nočne napade na letališča, pa tudi poskuse s padalci in z velikimi prevoznimi letali. Zdi se tedaj, da angleško vrhovno poveljstvo v Indiji ne zaupa odporni moči sovjetskih čet in ne veruje, da bi sovjetske čete mogle zadržati prodiranje nemške in zavezniške vojske. Razmejitev med Indokino in Tajskim Saigon, 7. okt. AS. V sredini oktobra bo razmejitvena komisija začela določati mejo med francosko Indokino in Tajskim. Komisija bo na licu mesta določala mejo tako, kakor je bila sprejeta v zadnjih pogodbah med Indokino in Tajskim. Japonska je edini kupec v Indokini Saigon, 7. okt AS: Objavljeno je bilo, da je Japonska pokupila skoraj vse, kar Indokina prideluje. Japonci so pokupili 00% gumija, letna proizvodnja pa znaša 60.000 ton. Ameriški kupci, ki so v Indokini ogromno zaslužili, so se morali umakniti. Halifaz o angleških željah Washington, 7. okt. AS. Ameriški listi so objavili z nekim posebnim poudarkom izjavo, ki jo je dal časnikarjem biviš zunanji minister lord Halifax. Minister je sedaj aneleskj veleposlanik v Ameriki. Izjavil je, da je za Anglijo in za Ameriko vojna v Rusiji prav tako važna, kakor je važna na Atlantiku. Amerikanci se morajo zavedati dvojnega; Angleži morajo predvsem kmalu iz obrambe preiti v ofenzivo. To je potrebno, če hočejo Angleži zmagati. Tega pa Anglija ne more storiti, če ne bo dobila dovoli potrebneera vojneca gradiva. Potrebno je tudi, da Amerika poveča svojo proizvodnjo. Ne samo ameriško ljudstvo, ampak tudi vsi ameriški sloji bodo morali žrtvovati svoje lastne polrebe in svoje lastne želje, da bi se popolnoma posvetili z vsemi svojimi silami proizvodnji ameriškeca vojnega eradiva. Mednarodni ženski kongres v Berlinu Berlin, 7. okt. as. Danes se je pričel v Berlinu mednarodni ženski kongres, ki mu predseduje nemška voditeljica žena v Nemčiji. Kongresa se udeležujejo zastopnice Italije, Japonske, Finske, Madžarske, Hrvatske, Bolgarije, Danske in Nizozemske. Poostreno nadzorstvo nad komunisti v Švici Bern, 7. okt. AS. Švicarski tisk objavlja, da so oblasti sklenile izdati še strožje ukrepe proti komunistom, »Neue Ziiricher Zeitung« piše, da je policij« napravila mnogo hišnih preiskav pri sumljivih osebah. Mnogo komunistov ie policija aretirala U mnogo jih bo pridržala v zaporu, Pogled na vetaejem Razstava tekstilne industrije in javnih del Moderna lokomotiva z aerodinamičnim ohišjem, razstavljena na velesejmu. Večina velesejmskih paviljonov je posvečenih izraziti trgovini in industriji. Svojevrstna pa sta na velesejmu dva paviljona. Prvi je paviljon M, v katerem razstavljajo razna ministrstva, drugi pa veliki paviljon na veseličnem prostoru, kjer je prikazano kmetijstvo Ljubljanske pokrajine. V paviljonu M razstavljajo: Ministrstvo za korporacije, in sicer oddelek za domače tekstilne izdelke, izdelane iz domačih surovin, dalje prometno Ministrstvo in kmetijsko Ministrstvo, ki je v največjem delu paviljona pokazalo obsežno meljoracijsko akcijo, ki jo že dolgo vrsto let izvaja v Italiji. Takoj ob glavnem vhodu v paviljonu M je razstava tekstilnih izdelkov, izdelanih iz domačih surovin. Obiskovalci, še bolj pa obiskovalke z velikim zanimanjem ogledujejo blaga, ki vise z vseh sten in ki so stkana vsa iz nadomestnih surovin, čeprav tega na prvi pogled ni videti. Umetna svila in podobne tkanine so tudi že pri nas znane in eo se v uporabi dobro obnesle. Zato se gospodinje tem izdelkom ne čudijo toliko, kakor izredno lepim blagom za moške obleke in plašče, ki jim res ni videti, da v njih ni niti kosmiča volne. Seveda 6amo oči tu ne zadoščajo. Vsakdo blago tudi otipa in ugotovi, da je izredno mehko, prijetno in močno. Posebna presenečenja pa so razni žameti, plisi in celo imitacije krzen. Ti izdelki so tako lepi, da v resnici vzbujajo občudovanje. Glavno presenečenje pa seveda šele pride. Vsako blago ima listek, na katerem je označena tovarna, ki blago izdeluje in tudi cena blaga za meter v prodaji na drobno. Te cene so izredno nizke, saj najbolj drago blago, kakor žamet ali pliš, ne doseže niti 100 lir za m. Blago za moške obleke in plašče pa se suče okrog 50 do 70 lir. Ženska blaga so seveda še mnogo cenejša. Na razstavi je s fotografijami nazorno po-kazano tudi pravilno postopanje s takim blagom. Vsa blaga iz umetnih surovin po trdnosti ne zaostajajo nič za izdelki iz čiste volne ali bombaža. Treba jih je le pravilno likati, čistiti in varovati pred kislinami. Kdor se drži navodil, ki jih fotografije tako nazorno popisujejo, bo tudi s takim blagom prav zelo zadovoljen in mu bo obleka za dolgo zalegla. Ker so sedaj tekstilni izdelki v veliki večini prišli pod zaporo in jih bodo kupci dobili le z nakaznicami, v katerih bodo posamezni izdelki^ označeni z določenim številom točk, je nad vse važno še dejstvo, da bo blago, izdelano iz domačih umetnih surovin, ocenjeno z manjšim številom točk, kakor pa blago iz uvoženih surovin. Zaradi tega bodo potrošniki lahko kupili večje množine blaga, izdelanega iz domačih surovin, hkrati pa bodo imeli še to ugodnost, da bodo plačali zanj mnogo manj. Prometno Ministrstvo razstavlja poleg učinkovitih fotografskih posnetkov velik model novega železniškega kolodvora v Benetkah. Model sam je tudi električno razsvetljen in učinkovito prikazuje, kako bo novo postajno poslopje, kakor večina Benetk, tudi stavba na koleh. Bodo sicer to betonski piloti. Tako se bo postajno poslopje že po načinu graditve prilagodilo svojstvenosti beneškega mesta, hkrati pa bo njegova zunanjost arhitektonsko zaključena celota, ki bo lepo povzdignila lepoto tako znanega izletniškega mesta. Ves naslednji del paviljona je posvečen splošni meljoraciji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je pokazalo veliko splošno meljoracijsko akcijo z velikimi nazornimi modeli, razsežnimi zemljevidi in preglednimi tablami. Meljoracijska akcija je eno največjih javnih del, kar se jih je kdaj začelo v Italiji. Po načrtu naj bi vsega skupaj bilo deležnih meljoracije 9,800.000 ha površine vse države. lorej približno skoraj ena tretjina. Od te ogromne številke je bilo doslej že izboljšanih dva milijona 900.000 ha. 3,200.000 ha pa se sedaj zbolj-fuje. N,a dovršenih meljoracijah je bilo zgrajenih 14.000 km cest, več kot 20.000 km osuševalnih ka-, 0V 'i1^0^ 'J000 km nas'P<>v. Kanali namakajo okrog 1,000.000 ha zemlje. V teh območjih je bilo zgrajenih 780 vodovodov za nad tri četrt milijona prebivalcev. Na zboljšanih zemljiščih je bilo zgrajenih 44.741 stanovanjskih zgradb, 77 novih kmečkih naselij in vsega skupaj toliko hlevov, da je dobilo streho 344.000 glav živine. Nekatere najvažnejše meljoracije so pokazane na razstavi. Tako je razstavljen lep model namakalne naprave na električni pogon v meljoracijskem odseku Burana. Velika pregledna karta kaže namakalno omrežje v odseku Brentella. Druga transparentna karta kaže načrt velikega kanala Emiliano Romagnolo, ki bi namakala razsežna ozemlja južno od izliva reke Pad v Jadransko morje. Velika stenska kap-ta prikazuje osušena Pontinska močvirja, na katerih so zrasla cela nova mesta. Poseben oddelek je posvečen vodovodnim zgradbam, ki so prikazane z učinkovitimi fotografijami. Zanimiv je transparentni zemljevid Sicilije, ki prikazuje vsa javna dela v zvezi z meljoracijo. Lepa karta kaže nižino reke Piave ob Jadranskem morju. Tam je bilo izboljšanih 45.700 ha zemljišč. Pripadajoča statistika nazorno govori o velikanskem uspehu te meljoracije. Dočim je bilo leta 1900 na tem ozemlju komaj 30.000 prebivalcev in 852 hiš, živi sedaj na tem izboljšanem ozemlju nad 82.000 ljudi v 2400 hišah. Poseben oddelek je posvečen gorskim meljoracijam. Modeli in fotografije nazorno kažejo, kako je treba zavarovati pobočja, kako jih zbolj- šati in kako posoditi, da zemlja pridobi na plodnosti. Najbolj nazorna pa je pregledna karta vse Italije, ki v dveh barvah kaže ozemlja, določena za gorsko, in ozemlja za splošno meljoracijo. Ta karta že na prvi j>ogled j>ove, da je tretjina vsega ozemlja določena za zboljšanje, kar je že rodilo pri opravljenem delu velikanske koristi in jih bo se prineslo v delih, ki bodo izvršena. Zanimanje občinstva za ta oddelek je izredno veliko. Že od nekdaj se zanimamo za javna dela in zato je razumljivo, da gledalci dolgo časa stoje pred posameznimi modeli in kartami. Mnogi prebirajo tudi vse podrobne napise, in marsikdaj kdo potegne iz žepa slovarček in si z njim tolmači nekatere napise. Obiskovalcem velesejma! V trafiki v Velesejmski restavraciji (prej Dolnifar) lahko dobite in naročite knjige »Slovenčeve knjižnice«, kakor tudi lahko dobite vse druge naše časopise: »Slovenec«, »Slovenski dom« in »Domoljub«, t Ivan Lavrlč pl. Zaplaikl podmaršal Kakor je poročal »Slovenec« z dne 4. oktobra št. 232, je umrl v Zagrebu 23. septembra naš rojak v pokoju Ivan l.avnč pl. Zaplaški. O njem sem priobčil lani ob njegovi 90 letnici v »Slovencu« z dne 30. avgusta onširen življenjepis s sliko. Rojen je bil 30. avgusta 1850 v tukajšnji župniji v Dolnjih Praprečah, v vasi nad sedanjo železniško postajo kot kmečki sin. Da je šel v šolo, za to je poskrbel njegov stric Alojzij Jerše, takrat učitelj v Št. Lovrencu in nazadnje v Trebnjem. Leta 1861. je stopil v ljubljansko realko, kjer je končal vse razrede z odliko. Leta 1869. pa je stopil s šestimi tovariši ljubljanskih šol v pionirsko kadetnico v Hainburgu pri Dunaju, katero je izvršil z odliko. Za svoje odlično delovanje v različnih vojaških službah je bil v svojem življenju večkrat odlikovan, tako 1. 1907. z redom železne krone. L. 1910. pa je dobil vojaško plemstvo s priimkom pl. Zaplaški. Ko je tega leta stopil v pokoj, ko je izpolnil 40 let aktivne službe, je dobil za svoje zasluge Leopoldov red. Z vojnimi leti vred pa je služboval vsega skupaj, kakor je stalo v njegovem penzijskem dekretu, 49 let, 9 mesecev in 16 dni. Po svoji upokojitvi je bival nekaj časa na Čatežu pod Zaplazom, kjer je bil tudi njegov brat priženjen. Tu sta z nekdanjim uj»okojenim čateškim župnikom g. »Nacetorn« Kutnarjem včasih hote snažila in čistila, da je ostalo drevje toliko lepše rastlo. Sploh se mu je Čatež s Zaplazom posebno priljubil, zato si je pa tudi izvolil, ko je dobil vojaško plemstvo, priimek pl. Zaplaški. Kasneje pa se je preselil s Čateža v Stično, kjer je dobil stanovanje v samostanu. Tudi tu je rad delal. Ko sem ga pred 18 leti prvikrat obiskal v Stični, sera ga našel pri delu. Na neki livadi v bregu nad samostanom je krčil s krampom in motiko zemljo in delal jame, v katere so fiotem posadili sadno drevje. Iz Stične je prihajal s svojo gospo soprogo rad navadno enkrat ali dvakrat na lelo v naš grad na Malo Loko na obisk k pok. gospe Mariji pl. Terbuhovič, majorjevi vdovi, od koder smo šli potem na Čatež in Zaplaz, kjer so bili potem pri moji sv. maši. Dne 15, avgusta 1. 1862. se je Lovrič oženil z Ernestino, hčerjo poznejšega generala Alfreda pl. Broecha, s katero sta živela skupaj 53 let in imela tri sinove in eno hčer. Hči Marija je bila vzgojena za učiteljico v uršullnskem samostanu v Ljubljani. Od sinov pa, ki so se vsi posvetili vojaški službi, je najmlajši, Karel, kot konjiški ipodjjoročnik izgubil svoje mlado življenje n« ruskem bojišču. Najstarejši sin, Alfred, generalštabni major, kateri se je pri zedinjenju naše države boril za osvoboditev koroških Slovencev, je j>ostal invalid in umrl 27. junija 1935. Tretji sin pa, Štefan, je postal artilerijski polkovnik in komandant polka. J. š. Opombe k nedeljskim tekmam Ljubljana, 7. oktobra. V povprečnosti dogodkov pretekle nedelje je bila samo ena prireditev, katero bi lahko prišteli med »svetle točke«. Teh točk nismo našli na nogometnih igriščih, kjer so se borili v okvirju novega prvenstva, pač pa na dvoboju med notranjskimi in dolenjskimi atleti v Novem mestu. Zamisel te prireditve zasluži vso pohvalo, obenem pa daje prirediteljem dobro spričevalo. Imamo vtis, da se voditelji lahke atletike na Dolenjskem zavedajo, da bodo doprinesli k napredku slovenskega športa velik delež, če bodo delali na široko. Prodiranje lahke atletike iz mest v trge in vasi pa je najboljše jamstvo za to, da bodo nekoč prišli časi, ko bo pri nas vsaj nekaj tisoč atletov — na prireditvah pa nekaj tisoč gledalcev. Samo takšna atletika bo prinesla narodu slavo, ljudskemu zdravju pa korist. Še dve svetli točki moramo omeniti: to sta atleta Malič in Mravlje. Prvi je pokazal, da se razvija v solidnega skakalca in metalca, drugi pa tekača raznih prog. Malič ima kar tri dobre rezultate: v krogli 12.69 m, metanju diska 34.22 in vskoku v višino 1.60 m. Mravlje pa je na- progah: na 100, 400 in 1500 m. Z ozirom na dobre čase, katere je pokazala štoperica, bi bilo prav, da pride Mravlje k strokovnjakom v posvet in da se kot tekač specializira. Na Tekmi Hermes : Ljubljena smo videli par manjših izbruhov jeze in par gest, ki so bile bližje grobosti kot pa ostri igri. Če smo zgoraj zapisali, da izgredov na manjših tekmah niso krivi samo igralci, temveč v enaki meri njihovi vzgojitelji, želimo poudariti, da to ne velja za moštva, v katerih igrajo stari preizkušeni športniki. Drži, da je nogomet igra moških in ne žensk, drži tudi, da se pri potrebni borbenosti dogodijo nesrečni slučaji, vendar nas vse to ne zanima, dokler je obnašanje igralcev v skladu s pravili. Vsaka zavestna surovost, vsak izraz jeze in nezadovoljstva, vsaka čustvena napadalna gesta pred športnim občinstvom pa je znak nevzgojenosti in neobvladanja samega sebe, znak 6labega karakterja. In končno, take geste preveč spominjajo na vaški nogomet... (e U bila lefos otitnpijsda V crawlu vodijo še Amerikanci in Japonci Smo na koncu plavalne sezone. Oktober je mesec, ko se kopališča zaprejo in ko si plavalci privoščijo krajši ali daljši odmor. Plavalni strokovnjaki zaključujejo račune in sestavljajo tablice najboljših na svetu, najhitrejših v Evropi in podobno. Letošnja plavalna »žetev« ni bila baš obilna. Čutijo se posledice vojne. Ni bilo velikih mednarodnih tekem in za to ni v tablicah posebno velikih izprememb. Eno je gotovo, da so Japonci in Amerikanci še vedno prvaki plavalnega športa. To potrjujejo tudi najnovejše liste prvakov. Če bi se vršile letos olimpijske igre, bi izpadle tekme na 100 m prosto približno takole: 1. Otto Jaretz, Amerika 58.4, 2. Yusa, Japonska 58.4. 3. Arai, Japonska 58.5. Za četrto in peto mesto bi se borila Schro-der (Nemčija) in Wolf, Amerika, oba še vedno z rezultatom izpod ene minute, namreč 59.1. Še štiri plavače moramo navesti, ki plavajo izpod minute: Shamaret (Amerika), Olsen (Švedska). Sasaiti (Japonska) in KorSszi (Madžarska. Če bi videli vse te skupaj na startu, bi zmagal najbrže Američan Jaretz, ki je dosegel čas 58.4 pravzaprav na 110yardov, kar pomeni v metrih 100.54 m. Tudi na 200 m so najhitrejši Amerikanci, za njimi pa Madžari in Japonci. Proga 200 m prosto je važna zaradi olimpijske štafete. V sedanjih razmerah bi jo gotovo dobili Amerikanci. ki imajo v tej disciplini po letošnjih rezultatih kar prva tri mesta. Najhitrejši je spet Jaretz, ki je preplaval 220 yardov (201 m) v 2 min 13.1 sek. Tudi nemška štafeta bi prišla v poštev v borbi za prva mesta. Nemci imajo kar tri krauliste, ki dosežejo na 200 m prosto čase izpod 2:15. To je trojka Plath, Laskowsky in Schroder (2:14.5 — 2:14.8 — 2:14.9). Med najlepše plavalne proge spada 400 m prosto. Tu ima vsak plavalec možnost, da pokaže svojo hitrost, združeno z vztrajnostjo. Borbe na 400 m so često izredno napete in dramatične in so kot take med športnim občinstvom nad vse priljubljene. Poročali smo že, da se je pojavil na tej progi še hitrejši plavač od Jacka Medice. To je Bili Smitb, tudi Amerikanec. Na njegovo vizitko bi lahko napisali: >400m prosto 4 min. 38.5 sek.t Precej daleč za Američanoma Smithom in Medico je Japonec Miyamota s 4:46.0. četrti bi bil Madžar Tatos (4:46.4), peti pa že Branko žižek. Seveda, ne z letošnjim rezultatom, pač pa z lanskim, ko je dosegel na 400 m prosto 4:48.8. Ostali plavalci, kakor Japonec Nakama in Nemec Plath, so že >jx>časnejši< in rabijo za to progo par desetink čez 2:50. Med slovenskimi plavalci je opažati vedno večje zanimanje za plavalni maraton, to je za crawl na 1.500 m. Ilirija sama ima za to progo 9 specialistov, med katerimi sta dva plavalca visokega razreda: žižek in Moča:*. Iz Amerike in Japonske nimamo najnovejših poročil o uspehih na 1.500 m. Tudi o sijajnem Japoncu Amanu, ki je dosegel že čistih 19 minut, nismo jsozneje ničesar več slišali. Za enkrat nosi zastavo Madžar Tatoe, ki je dosegel v borbi z Nemcem Plathoin 19:37.4. Med odličnimi so dalje Grof (Madžarska) 20:08.9, Branko Žižek z 20:26.2 in Borg (Švedska) z 20:35.8. O hrbtnih in prsnih prvakih pa še prihodnjič kaj zanimivega z liste letošnjih najboljših. Presenečenje v Milana: Mitič premagal Cucellija - Punčec poražen V teniškem dvoboju med italijansko in hrvatsko reprezentaoo v Milanu, so si priborili Hrvati v soboto prvo točko. Bitka med Pallado in Cana-pellejem je trajala hudo dolgo, kar povedo sledeči podatki: 4:6, 6:0, 3:6, 6:4, 6:4. Zmagal je torej Pallada. Z veliko pozornostjo so pričakovali srečanje med teniškim veljakom Mitičem in italijanskim veljakom Cucellijem. Mitič je presenetil z izredno sigurnostjo in posrečeno tehniko. Premagal je Cucellija s 7:5, 6:3 in 8:6. — V nadaljnjih borbah Hrvati nimajo najboljših izgledov, zakaj odpotovali eo brez Punčeca, ki je baje bolan. Tako se bo moral borili za hrvatske barve |>oleg Pallade, Mitiča in Branoviča tudi vodja moštva Luainič. Tako smo napisali včeraj. Danes pa smo prejeli poročilo^ da je Punčec kljub vsem napovedim darjen tekač, ki se je preizkusil zadnjo nedeljo na treh, v strokovnem oziru nezdružljivih Naši dolgovi Dolg. kako neljuba beseda! Neljuba zlasti onim, ki imajo opraviti z njo. Dol* in davek sta veliki strašili, kil marsikomu delata bele lase in mu krivita telo v dve gubi. Lepe hiiicc imamo, lepe avtomobile imamo; na zunaj se postavljamo kakor pravi gospodje, ki lahko udarjajo ob tlak in nosijo ponosno glavo. Toda znotraj, znotraj pa kljuje in gloje. gloje in kljuje: kdaj boš plačal, kdaj boš plačal? Vsak korak je kakor odmev težke pesmi dolga: kdaj boš plačal? Vsak grižljaj kruha premeri oko v skrbi: kdaj bom plačal? V vsako novo obleko, ki mora biti od časa do časa, šine molj — težko vprašanje, kdaj boš plačal? Vsaka ura dneva je polna te skrbi in ko drugi počivajo v sladkem snu, dolžnik ne more zatisniti očesa in išče z rokami in z mislimi in željami zlato jamo, ki bi mu dala, česar sj želi, veliko denarja, da bi ga vrgel svojim upnikom pred noge in zaklical: »Na, tuknj imaš moj dolg in nikdar več se mi ne prikaži s posojilom.« — Kdo še ni izkusil teže dolga? Skoraj se mi zdi, da se ne spodobi imenovati Boga našega Upnika. Tako nekaj odurnega ima ta beseda za nas. Upnik. Predstavljamo si ga navadno kot skopega človeka, ki mora imeti ob času svoto. ki mu gre, denar je denar in posojilo je posojilo. In vendar dolžniki smo vsi ljudje, in Bogu dolgujemo veliko, neizmerno veliko. Toda žal ta dolg ne trka tako po naših petah in ne teži tako naše duše in naše vesti. Zakaj ne? Zato ne, ker prav nič ne vemo, kdaj bo treba vrniti posojilo. Ali danes, ali jutri, morda bo šele čez leta? In če ni posojilu določen dan povračila, se ne brigamo dosti: bo že prišel čas in takrat bom vse povrnil. Bog naš Upnik in mi njegovi dolžniki? Kaj nam ni življenje daroval? Knj nas ni imenoval kralje vesoljstva in nam je dal vso zemljo, da nam služi za podnožek. Ali sedaj besedo nazaj jemlje? Mar je Bog tako čuden, kakor smo včasih mi ljudje: z eno roko dajemo, z drugo že jemljemo nazaj? Da. Bog je naš Upnik in mi smo njegovi dolžniki. Vsega nam je daroval, kar je mogel, toda na naše življenje je pa zapisal: to življenje mi boš vrnil in sicer z obrestmi vred. Zapisal je v našo dušo, hočem te nazaj v nebo, in sicer s pridobljenimi dobrimi deli. To so procenti božji. Kakor hočeš, delaj in trguj, če hočeš, mi vrneš posojilo z enim procentom, dvema ali petimi. Vse ti je na prosto voljo dano. Toda vrnil mi boš to posojilo. To je zapisano kakor železen zakon narave. Nihče se mu ne bo mogel izmuzniti, zakaj roka mu ni polzka. Božja reka, kadar prime, vedno trdo prime. o odsotnosti le prispel v Milan. Svojemu moštvu pa ni prinesel sreče. Po dveh zmagah prvega dne so doživeli Hrvati včeraj dva poraza. Italijanska igralca Ceniato-Chitarrin sta v igri v dvoje premagala par Mitič-Branovič z rezultatom 8:10, 3:6 in 6:2. Prav tako je italijanski par Cucelli-Del Bello premagal znamenito zagr. dvojico Pallada-Punčec z 8:6, 6:4 in 6:1. Tretji dan teniškega dvoboja med Italijani in Hrvati je prinesel izenačenje. Branovič je premagal Scottija v štirih setih. Zatem je nastopil Punčec, čigar igro so pričakovali z velikim zanimanjem. Punčec pa je razočaral. Igro proti Ro-manoniju je izgubil v treh setih 6:4. 6:4, 6:4. Kaj je s Punčecem, bolezen — slaba forma — ali ka j drugega... ostane zaenkrat zagonetka, o kateri bomo poročali, ko bomo prejeli poročila iz Zagreba. Končni rezultat dvoboja med obema reprezentancama je 3:3. * Mavsar tretji v Florencl. Kakor smo že poročali, je odpotoval atlet Planine Darko Mavsar v Florenco, da se udeleži tekme najboljših metalcev kopja. Po zadnjih njegovih rezultatih, doseženih na stadionu v Ljubljani, smo sodili, da ni v formi. To se je jx>kazalo tudi v Florenci. Kopje je vrgel le 56.28 m daleč in zasedel tretje mesto. Prvi je Matteucci iz Milana 62.10 m, drugi pa Rossi iz Bologne 59.20 m. V lepem olimpijskem stadionn v Helsinkih ie privabila nogometna tekma med Nemčijo in Finsko 12.000 gledalcev. Rezultat 6:0 dokazuje, da imajo Finci več daru za smučanje in atletiko kot pa za nogomet. — Istega dne je bila tudi reprezentativna tekma med Nemčijo in Švedsko v Stockholmu. 38.000 gledalcev je uživalo napeto igro, ki je bila za Nemce trd oreh. Švedi so igrali prvovrstno, spremljala jih je tudi sreča in zmagali so s 4 :2 (2:1). Hokejisti Ilirije: 8. t. m. ob 19 vsi na sestanek v kavarni Evropi! V Monakovem sta igrali za zimsko pomoč moštvi Rapida iz Dunaja in reprezentanca bavarske prestolnice. V prvem polčasu so bili Dunaj-čani v premoči (3:1), v drugem pa so nadvladali na polju domači in zmagali s 4:5. Dva športna filma so nedavno izdelali Nemci. To sta Bayeriev »Harmonija gibanja« in Lantschnerjev »Mladina v soncu in snegu«. Po oceni v »Viilkischer Beobachterju« (Ludwig Haymann) sodimo, da sta filma v sjx>rtno-teh-ničnem pogledu dovršena, manjka jima pa potrebna vsebina. Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«! Če kdo želi imeti knjige »Slovenčeve knjižnice« v platno vezane, mu to lahko oskrbimo za doplačilo 6 lir za vsako knjigo. »Slovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana Iz Št. Ruperta na Dolenjskem V starodavno-zgodovinski grad ge. Podobni, kove v Škrljevem, so 6e pred kratkim naselili iz Kadne prispeli salezijanei z večjim številom gojencev. Prejšnji teden je bila po župniji nabiralna akcija R. K. za naše uboge rojake, ki je nad vse ugodno usjiela. Letina je 6rednje dobra. Sadja je malo, grozdje boljše kaže. Obeta se dobra kapljica, samo, da bi jo pošteno spravili v denar. St. Rupert, med vinskimi goricami m žitnimi polji postavljena vas, je že od nekdaj privlačna točka raznih izletnikov in letoviščarjev, lete« je pa še prav posebno privlačen. Kaj pa SI. koledar? Večina naših naročnikov ga je ze naročila. Kdor ga še ni, naj takoj o - i --—• - — — • ^u m, naj tanv/j 6topi do naših zastopnikov Gospodariča in Ko-stelca, kjer boste dobili tudi lepo m zanimivo Slov. knjižnico, po kateri je toliko vprašanja in zanimanja. te acHoce Koledar Sreda, S. oktobra: Brigita Švpdska, vdova in ustanoviteljica reda; starček Simeon. Četrtek. 9. oktobra: Dioinzij, škof in mučenec: I.udovik Bertrand, spoznavalec; očak Abraham. Novi grobovi + Ferdo Wigele, nadučitelj v pokoju, je fzdihnil svojo dušo dne 6. t. m. v Ljubljani ter bo pokopan v sredo, 8. t. m. ob treh popoldne iz kapele sv. Jakoba. Naj počiva v miru pri Bogu. Njegovim žalujočim svojcem bodi izrečeno naše sožalje. -f- I v a n Bon. orožniški narednik v jx>koju, fe umrl v Ljubljani. Pogreb bo v sredo, 8. t. m. ob štirih popoldne iz kapele sv. Janeza na 2alah. Naj mu sveti večna luč! Njegovi družini naše iskreno 60Žalje! + Alma Krasna, konservatoristka v Ljubljani, je odšla v večnost ter bo njeno truplo pokopano v sredo ob pol petih popoldne. Mir in jKikoj njeni duši! Žalujočim svojcem naše 60žalje! Osebne novice Fran Fajdiga — 70 letnik Sodražica, 4. oktobra. Na rlan sv. Frančiška, 4. oktobra, je praznoval tiho in skromno svoj god in 70 letnico življenja naš ugledni tržan — Fran Fajdiga. če danes pogledamo, kako ponosen in prožen je njegov korak kako še krepak njegov smeh in kako lepo doneč njegov glas, mu nihče ne bi prisodil sedem križev. Veselo mu je potekalo njegovo življenje, čeprav ni bila njegova življenjska pot z rožicami posuta. Rodil se je dne 4. oktobra 1871 v Sodražici. Po končanem šolanju — obiskoval je tudi trgovsko akademijo v Trstu — je prevzel doma jx> očetu veliko posestvo in daleč naokrog znano gostilno, v kateri so bili gostje že od nekdaj dobro jiostre-ženi. Poleg tega je vodil dolgo vrsto let poštni u ra d v Sod ražici Dane« živi kot upokojen poštni uradnik. Občudovati moramo njegovo veliko podjetnost in delavnost, saj je poleg že naštetega imel veliko dela še s svojo parno žago, stolurno, opekarno, lesno trgovino itd. V svojem življenju je doživel marsikatero bridko izkušnjo, kar pa ni zlomilo njegove volje. Da si je utrdil trgovske zveze in izpopolnil svoje trgovsko znanje, je večkrat potoval že red vojno v Italijo, katero pozna prav dobro, prijetnem kramljanju zna g. Fajdiga marsikatero zanimivo povedati iz svojih številnih potovanj. Jubilant je tudi dober družabnik, ki ga je vsaka družba vesela, saj s kitaro v roki še danes rad zapoje kakšno lepo pesem. Zelo veseli so bili njegovega jubileja njegovi pridni otroci. Vse svoje številne otroke je izšolal, oziroma jih študira še sedaj. Dva sina sta inženirja, eden je obratovodja pri Motvozu v Grosupljem, eden uradnik pri HZ (Higienskem zavodu), dva sina pa nadaljujeta doma po očetu začeto trgovino. Hčerke pa so deloma že poročene, nekatere pa še študirajo. Zadovoljeni lahko gleda g. Fajdiga na svoje naslednike, ki zavzemajo v javnosti že ugledna mesta. Naj Bog živi nagega jubilanta še mnogo let tako čilega, zdravega in veselega, kakršen je danes ob 70 letnici, otrokom v ponos, nam tr-žanom pa v veselje! S Šolska vodstva. trgovska in obrtna podjetja, oblin, uradi in druge pisarne dobe najnovejše slike kralja In Duceja v treh različnih velikostih po sledečih cenah: 70 X 50 po lir 15-—. 50 X 35 po tir 6*30. 40 X 30 po lir 9*20 v LJUDSKI KNJIGARNI v LJubljani, Pred Škofijo 5 — Razstava Lade v Ljubljani. Jesensko sezono v Jakopičevem paviljonu začenja skupina članov Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU), ki je združena v klubu Leda. Razstava bi morala biti odprta že od nedelje sem, a je bila preložena zaradi razstave urbanističnih načrtov za Veliko Ljubljano. Tako bo otvoritev šele v sredo, 8. t. m., ob 18. Z večjimi Kolekcijami novih de! se udeleže te razstave Ivan Vav-potič, Tine Gorjup, Bruno Vavpotič, Saša Šan-tel, Bara Remec in Flza Piščanec. Zastopani bodo nadal je: Avgusta Šantel. Ra jko Šuhic, Albert Sirk. Hinko Smrekar, M. Pregelj ter kiparji Ivan Zaje in Dana Pajničeva ter medaljer Stanko Dremelj. Iz večine poslanih del se zrcali resno stremljenje po napredku. — Razstavi Lade je zaradi zasedbe Jakopičevega paviljona odmerjen zelo kratek čes ter bo trajala le do 19. t. in. Zato vabimo ljubljansko občinstvo, posebno pa vse obiskovalce velesejma, naj si razstavljene umetnine čimprej ogledajo. Lada. — Dar Rdečemu križu. Gosp. Dolničar Maks, predsednik »Združenja gostilničarskih podjetij« v Ljubljani je poklonil RJtčemu križu v Ljubljani 1000 lir. — Iskrena mu hvala! — Rdečemu križu, akciji za socialno pomoč, je Jaroval namenov?™ industrialec 3.800 lir. — Za velikodušni lar se naj-iskreneje zahvaljujemo. — Gosp. dr. Marko Natlačen |e daroval Rdečemu kržu, sekciji za 60ci-aino |x>moč v Liibljani 250 lir. KiiiO vsotj je daroval Rdeče in t: križu tudi g. Ivan Pucelj iz Vel. I ašč. — Za plemenit dar se Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje. Polhove koie kupuj« L. ROT, krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 5 — Rdeči križ. poizvedovalni oddelek, sjx>roča ebčinstvu, da bo začel uradovati v novih prostorih na Tyrševi cesti 11-1 (jx>leg Figovca) v četrtek, dne 9. t. m. Uradne ure od 9—12 dopoldne. Vhod za stranke skozi pisarno C1T (Putnika). — Tečaji italijanščine — dnevni in večerni. Oddelki: začetni in nadaljevalni. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo itd. — Avtomobilsko kolo najdeno. Od Velikih Lašč do Rašice smo v nedeljo, V f. m. ns^li kompletno kolo poltovornetra avtomobila. Kolo je shranjeno na občini v Velikih Laščah,- Ljubljana Kupčije na velesejmu Ljubljana, 7. oktobra. Tudi v ponedeljek in torek je bilo na v«*.e-sejniu mnogo obiskovalcev. Poleg Ljubljančanov in gostov iz pokrajine je prišlo mnogo obiskovalcev iz sosednih pokrajin Gorica, Trst in Videni, nadalje so prišli obiskovalci iz vseh večjih mest v Italiji. Interesenti so prišli tudi iz Hrvatske. V poslovnem oziru imamo zabeležiti že začetek večjih kupčij Predvsem so bile že sklenjene znatne kupčije v tehle strokah: razni stroji, hladilniki .tehtnice, kožuhovina, radijski aparati, bižuterija, zlasti florentinski umetni izdelki in kartonaža. Paviljon Ljubljanske pokrajine je, kot smo že omenili, izredno okusno opremljen po posameznih razstavljalcih. Tu je mnogo zanimanja za nekatere stroke in nekateri razstavijalci so naredili že nekaj kupčij, ki so zadovoljive. Stalno je polno interesentov v kmetijskem paviljonu, ki je zelo poučno organiziran in kaže moč našega kmetijstva, obenem pa je tudi propaganda za povečanje donosnosti našega kmetijstva. Ta kmetijski paviljon nosi označbo K in se nahaja v drevoredu, na kar ojx>zarjamo obiskovalce. Posamezne tvrdke iz Italije so priredile lepe razstave svojih proizvodov in vzbujajo zlasti razni modeli ladij, vozov in drugih strojev pozornost obiskovalcev. Nič manj pa tudi ni zanimanja za razstavo proizvodov italijanskega kmetijstva in zlasti za razstavo italijanske obrti. ki združuje nad 60 razstavljalcev. Lepe modele vlakov, busov in letal kaže tvrdka Breda, nadalje tudi Ansaldo. V Fiatovem paviljonu si ljudje ogledujejo letalski vijak in motorje ter zlasti razstavljena vozila. V kujvoli z vhodom iz drevoreda prireja ogled turistična razstava. V srednjih paviljonih so nameščene razstave ministrstev za korporacije in promet ter goriške pokrajine. Ministrstvo za korporacije je razstavilo vzorce tipiziranih tkanin, prometno ministrstvo pa model kolodvora v Benetkah, ki ga sedaj grade. • 1 Sv. maša ob obletnici dr. Krekove smrti bo danes v sredo ob 8 zjutraj pri frančiškanih. Prosvetna zveza vabi člane vseh ljubljanskih društev, da se te 6V. maše udeleže. 1 Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih vabi vse 6odale, tovariše in prijatelje, da 6e udeleže Reguiema za svojim pokojnim prefektom cand. phil. Ivanom Misjakom, ki ga opravi v frančiškanski cerkvi p. prezes jutri, v sredo 8. oktobra oc 7. 1 Izžrebana nagrada 500 lir. Včeraj je bilo zopet žrebanje za nagrado 300 lir, namenjeno enemu izmed velesejmskih obiskovalcev. Deset takih nagrad je namreč razpisal Nacionalni zavod. Včeraj je bila izžrebana št. 2378, katere lastnik je Slavko Kosič, Ljubljana, šiška, Mala vas 67. Lastnik naj pride po nagrado v urad Nacionalnega zavarovalnega zavoda. 1 Večerni trgovski tečaj prične v torek, 7. oktobra. Poučujejo 6e: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina. Šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesla 15. 1 Cepljenje zoper davico v Mestnem domu bo še v 6redo, 8. t. m. ob 16.30, 6eveda samo za drugi turnus, torej za tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljeni prvič zoper davico v Mestnem domu, posebno pa za one, ki so minulo sob Ho zamudili cepljenje drugega tu "nusa v Mectiem domu. 1 čebulo in krompir bodo jutrišnjo sredo, S. t. m. oddajale vse štiri mestne 6toinice, toda samo na nabavno knjižico za meso, kakor so se ljudje že navadili pri krompirju. Vsaka oseba dobi po dva kilograma krompirja na teden po dosedanji ceni 1.20 lir za kilogram. Ves krompir, ki ga 6edaj oddaja mestni preskrbovalni urad, je samo domači krompir z Dolenjske, sjjet pa opozarjamo gospodinje zaradi rožnatega krompirja, raj ga dajo v vrelo vo 1.S0 lir kik>«ram, torej kar za 40 centesimov pod sedaj predpisano maksimalno ceno uvožene čebule ter 20 cen'esi-mov pod maksimalno ceno domače čebule. Gosjx>-zarjamo pa, da je do nakupa krompirja in čebule upravičen samo član družine ter nihče ne more prevzeti krompirja ali čebule za drugo stranko in tudi ne dobiti na dve nabavni knjižici. Posojanje nabavnih knjižic za meso je najstrožje prepovedano. Zaradi kontrole naj ima vsakdo pri sebi legitimacijo, da se lahko z njo izkaže, da je res član tiste družine, za katero kupuje krompir in čebulo. Na ta način upa m'6tni preskrbovalni urad pravično razdeljevati krompir in čebulo ter tudi preprečiti dolgotrajno čakanje zaradi prevelikega navala. Da pa ne bo nezado-Vo!|nosti prod mestnimi stojnicami, prosimo vsa ti6ie, ki čitajo to obvestilo, naj pouče tudi druge | ljudi, da brez nabavne Knjižice za meso in brez t legitimacije nikdo ne bo dobil krompirja in čebule na mestnih stojnicah. I Ljubljanski kvartet, katerega tvorijo gg. Pleifer Leon, Dermelj Albert, Sušteršič Vinko m Sedlbauer Cenek bo izvajal na samostojnem koncertu, ki ga bo imel v petek, dne 10. oktobra ob pol 8 zvečer v veliki Filharmonični dvorani naslednji 6pored: Prvi del koncerta: Skerjanc: Četrti godalni kvartet v dveh stavkih Adagio in Presto; Beethoven op. 18: Kvartet v f-duru v štirih stavkih- Allegro con brio, Adagio, Scherzo in Allegro. Drugi del koncerta začne z Malipierovim kvartetom Storneili e Ballate. Nato 6ledi Novak op. 22: Kvartet v g-duru, ki se navadno imenuje Moravski kvartet. Kvartet ima tri stavke in sicer: Allegro moderato, Scherzo Andante mesto — Allegro. Kvartet, ki bo nastopil v letošnji novi sestavi z dvema novima članoma Dermeljent in Sedl-bauerjem je izvrstno uigran in nam bo nudil na svojem prvem letošnjem koncertu !ep umetniški užitek. Dela, ki so na sjx>redu. so pa tudi izvrstna. Vstopnice v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Za zimsko pomoč mestnim revežem je nakazalo Društvo zobozdravnikov v Ljubljani 190 lir, g. univ. prof. inž. Ivan Vurnik je pa v isti namen podaril 100 lir. — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih. Radio Ljubljana Sreda, 8. okt.: 7.30 Rad. poročila v slovenščini — 7.45 Operetna glasba; vmes napoved časa ob 8 8.15 Rad. poročila — 8.30 Plošče — 12.15 Koncert sopranistke Dore Kabackijeve — 12.35 Pisana glasba — 13 Napoved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom Gallina — 14 Radijska poročila — 14.15 Bleščeča glasba pod vodstvom Petralia — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Koncert tenorista Antona Sladoljeva s spremljavo Marijana Lipovška — 17.30 Koncert pianista Adriana Marija 19 »Parliamo Pitalianoc, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 Koncert ritmo-simfoničnega orkestra. Zbor pod vodstvom A. Semprinija — 21 Prenos opere — 21.40 Pogovor v slovenščini — 21.50 Simfonični koncart |K>d vodstvom R. Lupija — 22.45 Radijska poročila. Gledališče Drama: Sreda, 8. okt.: »Katarina Medi-čejska«. Red A. Začetek 18.15. Konec 20.45. — Četrtek, 9. okt.: »Hamlet«. Red Četrtek. Začetek 17.30. Konec 21. Opera: Sreda, 8. okt.: »Aida«. Red Sreda. Začetek 17.30. Konec 21. — Četrtek, 9. oktobra: »Netopir«. Red B. Začetek 18.15. Konec 21. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Našel se je otroški plašček. Dobi se v Prešernovi ulici 50, IV. nadstropje, Ljubljana. Iz Goriške pokrajine Posvečenje cerkve Srca Jezusovega v Drež- nici. Dolgo zaželeni in težko pričakovani dan posvetitve cerkve Srca Jezusovega v Drežnici je padel na delavnik 1. oktobra. Ker je tudi vreme bilo bolj eraerikavo, prejšnjo noč je skoraj nenehoma lilo in tudi jutro je bilo nič kaj obetajoče, šele proti enajsti uri se je Krn otre-sel kape, se niso natekle v Drežnico izredne množice sosedov. Ko je po dolgih, pomembnih in slovesnih cerkvenih obredih posvetitev bila končana, se je obsežna cerkev, iz katere so morali odnesti tudi klopi, vendar močno napolnila. Farani so bili zbrani polnoštevilno in tudi sosedov, zlasti Kobaridcev, je bilo mnogo. Vas si je bila nadela praznično obleko in je glavne jxiti okrasila z zelenjem. Tudi mogočna notranjščina cerkve je bila prepletena z zelenimi kitami. Nadškof se je pripeljal v Drežnico iz Gorice že pred 8. V toplih domačih besedah ga je pozdravil g. župnik Ante Češornja. beloobie-čena deklica mu je pa z dobro govorjeno de-klamacijo poklonila krasen šopek. Koj nato so se pričeli svečani obredi posvetitve. Pred sveto mašo je prevzv. nadpastir pridigal. Da bi iz-rednost dneva tem bolj poudaril, je stopil na prižnico v polnem ornatu s škofovsko palico v roki in z mitro na glavi. Izjavil je, da ga veseli, ker je danes posvetil veličastno novo cerkev, katero je on proglasil za romarsko svetišče. Pohvalil je Drežničane, ki so se za zgraditev nove hiše presv. Srca tako neutrudljivo žrtvovali, pohvalil zlatomašnika g. Kalina, ki je skoraj 50 let nesebično vodil dela za postavitev cerkveno kateri se lahko reče, da je njegova, in končno izrekel priznanje tudi njegovemu nasledniku, sedanjemu župniku g. Češornji- ki je pripravil svečanost in ki si je naložil nalogo, da bo vodil novo božjepotno cerkev in skrbel za njen podvig. Po sv. maši je bila birma, pri kateri je nadpastir podelil zakrament sv. birme 85 otrokom. S slovesnim popoldanskim blagoslovom, ki ga je opravil prevzv. nadškof, je bila izredna svečanost zaključena. Pri sv. opravilu dopoldne in pri večernicah je neutrudno in ubrano prepeval dežniški cerkveni pevski zbor, ki zasluži naše priznanje. Novo šolsko leto. V nedeljo, 5. oktobra, je bilo na vseh šolah v goriški pokrajini slovesno otvorjeno novo šolsko leto. V opoldanskih urah je bil v mestu in tudi na deželi 10. nabor fašistične stranke — svečan prehod fašistične omladine v fašistično stranko. Iz Trsta Veličasten pogreb trlaških žrtev. Strašna nesreča, ki je zahtevala življenja osmih pridnih delavcev v tržaških ladjedelnicah, je odjeknila po vseh pokrajinah Julijske Benečije, posebno pa ie v Tržiču samem. Vse mesto je sočustvovalo s svojci ponesrečencev. Trupla žrtev so bila na mrtvaškem odru v Delavskem domu v Tržiču; cvetje in neštevilni venci so jih krasili, ljudske množice, ki so se ves dan zgrinjale okrog mrtvaškega odra, pa so prinašale še vedno novo cvetje. V petek popoldne je bil pogreb tržiških žrtev oh ogromni udeležbi ljudstva, fašističnih organizacij, vojaških enot vseh vrst orožja ter predstavnikov države, fašistične stranke, javnega življenja In gospodarstva. Osebno sta počastila spomin žrtev Ekscelenca prefekt Tamburini in federalni tajnik dr. Piva. Nekatere žrtve so našle svoje poslednje počivališče na tržiSkem pokopališču, druge pa so prepeljali v njihove domače kraje, da riočivajo v rodnih tleh. Tihotapsko trgovino i oljem je razkrinkala tržaška policija. Olje so dohlvali In »iznašali od- jemalcem v vrčih za mleko. Tako so razpečali 105 kg olivnega olja. Policija je zaplenila vso zalogo olja v teži 76 kg. Proti trem osumljenkam, ki so bile v to zadevo zapletene, se je vršila sodna obravnava ter so bile obsojene vsaka na več mesecev ječe in na visoke denarne globe. V spanju se je smrtno ponesrečil. Na Guar-dela Timignano 1892, se je pripetila v noči na petek usodna nesreča. Mali 6 letni Diego Suvich je med spanjem vstal iz postelje, se nagnil skozi okno ter strmoglavil na tlak. Fantek je obležal z zlomljenim tilnikom. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati ter je revček kmalu po prevozu umrl. S seje mestna koazult«. V petek, 3. oktobra zvečer ob 18 je imela tržaška konzulta svojo sejo pod predsedstvom mestnega župana dr. Ruzziera. Župan je začel sejo s pozdravom Duceju, nato je izrekel čestitke tržaškim meščanom v vojaški službi, ki so se zadnje čase odlikovali z vojnimi dejanji, potem pa je podal svoje poročilo, v katerem se je zlasti bavil s cestnim vprašanjem. — Struktura prometa v mestu se je docela izpreme-nila, ker so motorna vozila skoraj izginila s cest ter jih nadomeščajo sedaj vozila z živalsko vprego, povečal se je pa tudi promet kolesarjev in pešcev. To izpremembo je treba spraviti v sklad s prometnimi predpisi, Potem je poročal o slabem stanju nekaterih cest v strmo ležečih krajih periferije, ki so jih razdrli zadnji hudi nalivi. Popravljanje je težavno, ker manjka specialnih delavcev in je dovoz kamna zaradi pomanjkanja pogonskih sredstev za motorna vozila otežkočeno. Zaradi tega bodo te ceste popravili v glavnem z materialom, ki ga je voda splavila z njih v dolino. Vsa popravila pa bodo izvršena pred zimo. Tudi vzdrževanje asfaltiranih cest bo otežkočeno, ker katrana ni več mogoče dobiti. — Po prizadevanju ministrstva za narodno vzgojo bo dobil Trst obrtno šolo, ki bo nadaljevala s slavno tradicijo nekdanje umetnostno-obrtne šole. Sola bo imela dva oddelka: prvi za industrijsko dekorativno slikarstvo (za slikarje-dekoraterje, za ročno tiskanje blaga, za ličarje, za dekoraterje in intarzarje), drugi pa za umetna dela v kamnu in marmorju. Ker je zaenkrat težko najti prostore za otvoritev obeh oddelkov, bo imela šola začasno samo enega — za industrijsko dekorativno slikarstvo. Prostori se bodo priredili v drugem nadstropju poslopja v via Monfort 12, preureditveni stroški pa se računajo na 150.000 lir. — Prispevek mesta za glasbeno akademijo se je povišal od 5000 na 8000 lir. Za popravilo mestne ubožnice se je določil znesek 20.000 lir. Kostanjarji so ee pojavili na tržaških ulicah ter že prodajajo vroč, dišeč sad naših gozdov. Kostanj, ki se prodaja v Trstu, je debel, sladek maroni, ki vabljivo prasketa nad ognjem v železnih pečicah ter še vabljiveje diši in vabi. Letos je precej drag, za 50 centesimov ga dobiš komaj slabo pest. — 13 Mišek in Netopir »Ne jezite se, gospod Mišekl To kar ste dosegli vi, je zelo veliko. Kaj takega se niti naši policiji ni posrečilo. Pomislite, da ste bili tolovaju že tako blijo za petami, da mu je od strahu padla vrečica raz sedlo,« je tolažil gospod Lisjak razkačenega Miška. Pri tem mu je tako stiskal desnico, da so kar kosti pokale. »Kaj misliS, Mišek, kam se je skril tolovaj?« je ugibala Miška. »Bojim se, dragi Mišek, da ste si nakopali hudega sovražnika,« je prijazno rekel gospod Lisjak Mišku. »Poslej boste morali biti zelo previdni.« III. Skrivnostna znamenja. Čez dva, tri dni, 6ta bila Mišek in Miška preoblečena v oblačila tistih krajev in 6ta bila prav taka kot so bili farmarji in njih nastavljenci. »Veš, bolje si 6toril, da nisi šel zasledovat razbojnika, dragi moj Mišek,« je resno dejala Miška. »Bala sem se že, da ga boš hotel videti.« »Ah, kje nekil« je odvrnil Mišek. »Meni se dozdeva, da ni tako nevarno, kot bi si človek mislil.« »Jaz pa pravim, da tisfa Crnuh vse zdrobi, kar le dobi v roke.« »Punca ima prav,« je dejal star uslužbenec, ki je šel z njima. »Ta Crnuh ne pozna šale. To ie kakor kuga za te pokrajine in doslej ni še nihče našel sredstev, da bi stvar izboljšal Primoj kokoš, kdo pa uko tpvka?« KULTURNI OBZORNIK Matthey Ulisse: Orgelski koncert "Jeki ocenjevatelj pretekle glasbene sezone je toSli, da smo v njej pogrešali orgelskih koncertov. V pozni 6«zoni sta bila sicer vsaj dva pripravljena, a se zaradi usodnih dogodkov nista mogia vršiti. Letos smo pa imeli priliko slišati takoj v začetku sezone orgelski koncert, ki je bil prvovrsten tako po sestavi sporeda kakor tudi po umetniški izvedbi. Koncert je izvajal Matthey Ulisse, slavni orgelski virtuoz iz Turina. Takoj pri prvi točki, pri tokati in pesmi Azzolina deJla Ciaia, pri nas neznanega skladatelja, se je pokazal mojstra na svojem instrumentu. V nasprotju z mnogimi orgelskimi mojstri, zlasti z nemškimi, ki ne ljubijo na orglah prevelikih barvnih kontrastov, je Matthey pokazal izredno oster čut za skoraj orkestralno barvanje, za hitro menjavanje manuaiov, za naglo dinamično stopnjevanje. Malokdaj je uporabljal tako imenovani nevtralni orgelski ton, ki s svojo brezbarv-nostjo poslušalca ne zajame. Iste odlike je pokazal tudi pri Vivaldijevem koncertu v d-molu, pri katerem je podal zlasti drugi in četrti 6tavek v barviti registraciji in z virtuozno tehniko. Bachovo tokato v F-duru je v prvem delu podal v mehki registraciji, dočim jo navadno izvajajo dokaj močno, Zato je bil tudi v tempu hitrejši kot smo jo sicer vajeni slišati. Na močnejših mestih je bil orgelski ton dokaj gost, tako da politono snovanje ni prišlo do zadostnega izraza. Sploh bi potrebovale stolniške orgle še nekaj svetlejših višjih registrov, ki bi jim dali v pleno zadostno jasnost. Od domačih avtorjev je Matthey igral Premrlov preludij in fugo, ki ju je plastično podal. Ob tej priliki se je poslušalcu vrivala misel, da Slovenci ie vedno nimamo Bog ve kako velikega števila prvovrstnih, zares koncertnih orgelskih komadov, ki bi jih dali v roke tujim virtuozom, ki pridejo k nam gostovat. Taki koncerti naj bodo v pobudo tudi skladateljem, da bodo ustvarili res nekaj nadpovprečnega, reprezentativnega. Oba Bossije-va komaga (»Pastirska« ter »Variacije« in finale) sta lepo zveneča in učinkovita; organistu nudita priliko, da pokaže svojo umetnost v registriranju, kar je Matthey tudi v obilni meri izkoristil. Mu-zikalno pa niso Bossijeve skladbe vedno na isti višini. Schumannov kanon je skoraj bolj klavirska skladba kot orgelska. Tudi Musorgskega »Stari grad«, sicer spretno grajena skladba, se bliža tisti meji, kjer orgle nehajo biti orgle in posegajo v področje orkestra. Ker je pa že skoraj vsesplošno prodrlo naziranje, da naj orgle ostanejo to, kar so, in orkester to, kar je, zato bi bilo treba dajati na orgelskih koncertih prednost takim skladbam, ki so v prvi vrsti za ta instrument pisane in ki vpoštevajo predvsem njegove izrazne možnosti. Na koncu je umetnik zaigral še svojo tokato, na virtuoznost preračunano skladbo. V celoti lahko rečemo, da smo tako dobro sestavljenih in izvajanih orgelskih koncertov pri nas še malo slišali. Tudi stolniške orgle kot take smo z veseljem poslušali. Imajo izredno veliko število karakterističnih registrov, le pleno se zdi nekoliko gost in nejasen; to pa verjetno zaradi preozkega prostora, v katerega so stisnjene, ali pa tudi zaradi ne ravno najboljše akustike stolnice, v kateri ton za spoznanje preveč valovi, tako da so posebno polifona mesta nekoliko nejasna in zabrisana. Ob večjem številu poslušalstva bi tudi ta, nedostatek najbrž izginil. Sicer se je pa koncerta udeležilo dokaj številno občinstvo, ki je bilo nad umetniško izvedbo koncerta navdušeno. Tome Matija. Opera: J. Sfrauss: Netopir Letošnja uprizoritev »Netopirja« je bila poverjena dir. D. Žebretu nn rež. E. Frelihu. Oba sta se za delo zavzela in ga pripravila do take izvajalske vrednosti, ki je bila pri nas v izvajanju operet prav redka. Cas je že, da se tudi opereti — če je že na sporedu — posveti več truda in vneme za solidno muzikalno, režijsko, scensko, kostumacijsko in koreografsko kvaliteto, kajti, č e se že opereta pojavi na našem odra, potem mora biti prav tako pripravljena kakor vsa ostala operna dela. Seveda, zahteva včasih več dela in morda celo več žrtev, toda izvajalski nivo je treba vzdržati ali pa rajši stvar opustiti. Z letošnjim »Netopirjem« moremo biti v splošnem zadovoljni po premieri, kakršni smo prisostvovali v petek, 3. t. m. Zebre in Frelih sta delu objestransko pripomogla v celoti do svoje pristne dinamičnosti: kakor je dirigent na eni strani poskrbel za dostojno in do zdaj najbolj popolno glasbeno interpretacijo v preciznejšem dinamičnem io hitrostnem niansiranju ter spajanju zbora in solistov, tako je skušal režiser dati dramatskemu poteku neko zaključenost v živejšem ritmu ter posameznim tipom ohraniti vseskozi pristno karak-ternoat v mejah verjetnosti, tako da se je povsem izognil pretiravanju, ki tolikokrat kaj rado zavaja v prenasičeno narejenost in nepristnost teatralne komike. In vendar je po svojih domislicah to delo, v slavnem dovolj dobro organično povezano in izpeljano, sveže in učinkovito. Kežija se opira na nekako realistično zasnovo v celoti, vendar zdrkne v drugem dejanju v teatralnost, kjer hoče režiser naravnost govoriti občinstvu, namesto da bi dogajanje osredotočil in organično povezal z odrskim ansamblom. Tudi situacijske momente v dialogih pri glasnem izražanju misli posameznikov bi bilo dobro natančnejše, s psihološkega vidika verjetneje i izdelati. V splošni presoji je Krelihova režija dobra in zaznamuje skoraj nepričakovan vrednostni porast od lanskih njegovih uprizoritev. Je sprejemljiva in za naše gledališče dostojna. Žebre je predstavo vodil v stremljenju za vsestransko zvočno uravnovešenostjo in skladnostjo, obenem pa je tudi v orkestralnem oblikovanju ohranil karakteristiko J. Straussovega sloga. Skušal je izčrpati vso lepoto melodične invencioznosti skladateljeve. Krasno je orkester odigral plastično podano uverturo. Nekaj neskladnosti na par mestih bo treba še izgladiti, toda celota je dobra. Tudi zbor je zvočno na višini. Na prvem mestu mi je imenovati Ribičevo, ki je predstavljala Adelo. Ne le. da je znala v igri vzdržati pristen tip vesele sobarice, temveč je tudi po pevski strani izpolnila svojo vlogo v tehničnem in muzikalnem pogledu dobro, zlasti zadnji spev. Zupan kot Žaba je zgradil močno prepričujočega jelniškega paznika v nepretiravajočem okviru do popolne estetske zakonitosti, učinkoval je v neprisiljeni komiki, ki je značilna za tip dobrovoljnega človeka iz vsakdanjega življenja. Eisenstein M. Sancina je bil dognan in vseskozi dobro in pristno oblikovan. Tudi ta se je izognil teatralni pretira-nosti. l6to velja za Anžlovarjevega Franka, ravnatelja jetnišnice. Princa Orlovskega je kreiral Sla-doljev. Frelih je to vlogo v nasprotju s tradicijo poveril moškemu oblikovalcu namesto ženski, 6 čimer je celotna režijska zamisel dobila realnejši značaj. Sladoljev je svojega junaka pravilno dojel, le kreacija je proti koncu zgubljala v začetku dobro pogodeni značaj blaziranca. Rakovec je odvetnika dr. Blinda predstavil nepričakovano igralsko zadovoljivo, čeprav nudi vloga težkoče v prikazu ostre karakternosti, ki kaj rada zavede igralca v teatralno cenenost. Igralsko sta zadovoljila tudi Mano-ševski kot Alfred in B. Sancin kot notar dr. Falke. Ivančičeva je zapela najboljše Gounodjev vložek, dočim je v ostalem petju estetsko manj zadovoljila. Višinski toni so sicer boljši, vendar še ne dovolj razvita tehnična stran ovira večjo muzikalno-obli-kovno vrednost. Igralsko je bila najprepričljivejša v zadnjem dejanju Do tu pa je bil tip Rozalinde šibek v svojem karakternem prikazu, tako da ni mogel docela učinkovati prepričljivo. Plesalki Me-lanijo in Ido sta zadovoljivo predstavljali Koširjeva in Japljeva. »Cesarski valček« je koreografiral Pilato, čigar plesna zasnova je pravilno oprta ob potek glasbene stvaritve v splošnem formalnem smislu kakor tudi v podrobnostih izraznega značaja, ki ga koreograf hoče izraziti po svoje v plesu. Ples stopnjuje tako v zboru kakor v solističnem paru. Oboje pa je povezano v organično skladnost poteka. Predvsem sta lepo plesala solista Moharjeva in avtor sam, zbor pa z izjemami ritmično neenotne gibal-nosti, kd je bila občutna v moškem delu, slabi celoto, ki bi lahko imela Še večjo estetsko vrednost. V celoti predstavlja letošnji »Netopir« najboljšo operetno uprizoritev zadnjih časov. Upamo, da bomo tudi v bodoče deležni vsaj enakovredno uprizorjenih operet. ii. Odhod plesnega para Kirbos v Milan Naš rojak, znani plesalec Maks Kirbos, katerega je ljubljansko občinstvo imelo priliko videti v prošli sezoni na baletnih večerih v Operi, je dobil ponudbo za prvega plesalca in baletnega učitelja za moško disciplino v milanski Scali. Kirbos je sprejel mnogo ponudb iz raznih gledališč v Evropi, kot na primer: Hamburgische Staatsoper, Teatro Reale delPOpera di Roma, Te-atro la Scala di Milano in dr. Visoka ponudba Milanske Scale, ki jo je Kirbos sprejel, je v njegovi umetniški karieri drugo veliko priznanje za njegov talent. Kakor je znano, je Kirbos prepotoval mnogo sveta, ter pobližje spoznal zakulisno življenje največjih odrov ter mu je tudi sedaj usojena njegova pot iz Ljubljane v eno izmed najvažnejših evropskih gledališč. Z njim zapusti Ljubljano tudi njegova partnerica in žena Irena, katera je sodelovala dosedaj pri vseh njegovih prireditvah in bo skupno z njim nadaljevala započeto delo. Mladima umetnikoma želimo mnogo uspehov. »SUmentemi hnjižnlta" bo imela ^ 24 kniig izbrane vsebine £_Knjig« bodo le po 5 Lij Prva partija 8 Tiho, nekdo se odkašljuje. To bi moral biti norec, pravi nekdo sam pri sebi. In Stanko nenadno čuti, kako se mu stiska grlo. Ali je to strah ali kaj... za Boga, kaj je z mojimi nogami? Kar 6ame od sebe gredo, gredo v sredo tega kroga, ne more in ne more jih ustaviti. 2e stoji pred paznikom Vojto in maha z rokami, ne vedoč, kaj bi... »Ti se javljaš prostovoljno?« Vsi okoli gledajo, celo tisti pri vratih iztezajo vratove. Stanko pa vsega tega ne vidi, sliši eamo, kako neki stisnjeni glas odgovarja: »Da.« »Kako se pišeš?« »Pulpan Stanislav, vozač,« odgovarja ta tuji ln strah vzbujajoči glas. Saj to govorim jaz, se zaveda Stanko, za Boga, kako je tol »Poglejmo tega smrkavca,« sliši od nekod pritlikavca Ba-djuro, »ta bo to rešili« Ampak tamle sedi gospod Hansen, 6esa cigareto in malo kima z glavo. Stanku je zdaj čisto jasno, čuti celo, kako mu veter hladno rahlja lase; samo srce mu še tolče, pa je že dobro, je Že dobro, samo da bi nihče ne videl, kako se mti tresejo noge. »Mene tudi zapiši I« prav) nekdo, in tn stoji usahel starček in kaže redke zobe. »Kar piši, Suchanek Anton, rudar...« »Seveda, očka Suchanek,« je pripomnil nekdo. Starec se je zasmejal. »To veš, mene da bi tam ne bilol Jaz poznam ,Kristino* najbolje. Pred petnajstimi leti sem bil tudi zraven.. Iz množice prihaja šlrokopleč orjak, hrbet Ima kakor konj in lep okrogel obraz. »Jaz bi tudi šel,« pravi nedolžno. »Martinek Jan, jamski tesar.« »Samski?« vpraša paznik Vojtat »No, da,« je rekel tesar. »Zapišite samski.« »Tu,« se je oglasilo iz množice. »Falta Josef, pomožni kopač.« »Pridite sem!« »Tja pojdi, Pepek I« V množici je zamrgolelo. »No, torej, Pepek!« Pepek se tlači ven, z rokami v žepih. »Koliko mi bodo dali?« »Trikrat tri in šestdeset.« »Pa če bi nategnil noge?« »Pogreb z muziko.« »Kaj pa Ančka?« »Vidva sta se že vzela?« »Ne še. Ali bi kaj dobila?« Paznik Vojta se popraska s svinčnikom po čelu. »Tega ne vem. Rajši vas črtam, ali ne?« »To spet ne!« se je postavil Pepek. »Delam se samo norca, prijatelj. Pa bo kaj nagrade, če jih spravimo ven?« Paznik je zmignil z rameni. »Tu gre za ljudi,« je rekel suho. Pepek je velikodušno zamahnil z roko. »Jaz se bom torej zanje zavzel. Gremo.« Falta Josef se ozira, kaj bi še rekel, toda za njim že stoji neki dolgin in zre s svojimi vpadlimi očmi nekam mimo ljudi. Vi 6e javljate?« »Adam Josef, kopač.« »Oženjeni so ne smejo javljati.« Adam Je požrl slino in zganil z roko. »Jaz bi šel,« je trmasto zagodrnjal. »Kakor hočete.« Paznik Vojta je štel s svinčnikom po notesu. »To vas je pet. In paznik — nobeden?« Iz množice je stopil majčken človek. »Jaz,« je rekel samozavestno. »Andres Jan, paznik.« »Paznik pes,« je zinii nekdo med rudarji. »Čeprav pes,« se je brž odrezal Andres. »Ampak svojo dolžnost bom storil.« Najbolj zdrava hrana. 0 vprašanju najbolj zdrave hrane, ki j« primerna za človeSki organizem, često razpravljajo Pravo vrednost morejo imeti v tem pogledu le znanstveni poskusi, kakršne sta izvršila nedavno prof. Bickel in Gerez na ljudeh in živalih. Pri teh poskusih sta ugotovila, da se človek po svoji presnovi bistveno razlikuje od sesalcev, ki se preživljajo bodisi samo z rastlinsko, bodisi z mesno hrano. Podobnosti pa ima v tem pogledu s sesalci, ki se nranijo e vsem Kakor Bickel in Gerez dalje sklepata, bi mogla enostranska hrana uničiti cela človeška plemena. Poskusi » podganami 10 pokazali, da so te že po treh pokolenjih Izgubile zelo mnogo svoje plodo-vitosti, če so jih krmili samo z rastlinsko hrano. Število zobozdravnikov v U.S.A. Po najnovejših podatkih se nahaja v Združenih državah okrog 71.000 zobozdravnikov. Čudna navada. Pred kako obravnavo so v srednjem veku v Angliji dvorano polivali c jesi-hom namočenem v pelinu, da so priče in porotniki laže prenašali neprijeten duh jetnikov in se ščitili pred kako nalezljivo boleznijo. GASSOGENI a carbone dl leono GENERATOR]! na ogljeni plin RIGONUBEX brevettato patentirano Za vse potniške in tovorne avtomobile in stabilne motorje NOVOST: GENERATORJI ZA DIESEL-MOTORJE | Specijalna tovarniška izdelava NAJNIŽJE CENE Gen.zast! I« Ma KENDA fdler-Serviie Tel. 45-58 ljubljana— kersnikova 2 LI0U0RE LIKER STR i m T0HIC0 DIGESTIVO JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Iz Hrvatske Člani hrvatske in nemške pravne delegacije pri poglavniku. Po končanih pogajanjih je sprejel poglavnik v svojem dvoru člane hrtvatske in nemške pravne delegacije, ki je sklenila hrvatsko-nemški sporazum o pravni zaščiti in pomoči. Poglavnik je obema delegacijama izrazil svoje veselje nad doseženim sporazumom, po katerem bo nova Hrvatska sodelovala z nemškim Reichom tudi na pravnem polju. Zastopstvo ustašev v Italiji. Hrvatsko časopisje posveča veliko pozornost bivanju zastopstva usta-ske organizacije v Italiji ter poudarja prisrčen sprejem, s katerim je bilo povsod sprejeto v prijateljski in zavezniški državi. Posebno omenja topel sprejem pri duceju fašizma in glavnem tajniku stranke. Ves čas bivanja ustaškega zastopstva v Italiji je povsod prišlo do novih manifestacij prijateljstva med hrvatskim in italijanskim narodom. Razširitev državnega gospodarskega poverje-ništva. »Narodne Novine« objavljajo zakonsko odredbo, s katero je malo spremenjena dosedanja zakonska odredba o državnem gospodarskem po-verjeništvu. Po najnovejši spremembi prideta v omenjeni gosjjodarski odbor poleg ministra za domobranstvo, za gozdove in rudnike, ministra za obrt, veleobrt in trgovino, ministra za zunanje zadeve, ministra za kmetsko gospodarstvo, ministra za promet in javna dela, predsednika Hrvatskega gospodarskega sveta in zaupnika Delavske zbornice v Zagrebu tudi še ministra za korporacije in predsednika zakonodajnega poverjeništva dr. Zanič. Urad za begunce. Zaradi podpiranja beguncev so pri ministrstvu za korporacije ustanovili poseben urad za begunce. Socialne podpore. Družinam padlih, izgubljenih ali ujetih vojakov je dosedaj izplačala hrvatska vlada podpor v višini 33 milijonov kun. Proslava bolgarskega državnega praznika v Zagrebu. Na bolgarski državni praznik je bila v Zagrebu zahvalna služba božja, katere so se udeležili poleg osebja bolgarskega poslaništva tudi zastopniki hrvatske vlade, vojske in ustaške organizacije. Hrvatsko-bolgarsko društvo je pa priredilo slavnostno akademijo, na kateri je imel slavnostni govor bolgarski poslanik za hrvatsko državno področje Jordan Mečka rov. Število nezaposlenih na Hrvatskem pada. Po statističnih podatkih je bilo na Hrvatskem meseca junija tega leta zavarovanih pri okrožnih uradih 283.883 delavcev. Število delavstva se je predvsem povečalo v gozdni stroki. Število nezaposlenih delavcev na Hrvatskem se je zmanjšalo za 12.772 v primeri s stanjem meseca maja. Novi svetnik Stola Redmorice. Poglavnik je imenoval za svetnika Stola sedmorice zagrebškega odvetnika dr. Nikolo Laliča. Hrvatska mati v pesmi. Pod tem naslovom je te dni izšla v Zagrebu knjiga najlepših hrvatskih pesmi, posvečenih materi. Iz Srbije Starešinstvo Slovencev v Jagodini. V prijaznem mestu Jagodini, kjer je zelo razvita mesna industrija Kleliš in ki slovi tudi po 6vojih puranih, živi med srbskim ljudstvom tudi okoli 100 Slovencev, ki se navadno zbirajo v gostilni Klefiš, kjer imajo tudi 6voje društvene prostore. Jago-dinski Slovenci imajo tudi svoje starešinstvo, ki skrbi za vse svoje člane ter jim skuša ob V6a>ki priliki pomagati. V spopadu prostovoljcev s komunisti je bilo pobitih 15 komunistov, 15 pa ujetih. »Novo Vreme« poroča, da je prvi srbski prostovoljski oddelek naletel v bližini Mladenovca na oboroženo komunistično družino, ki se je utaborila v bližnjem kamenolomu. Prostovoljci so pričeli takoj 6treljaiti in so na mestu ubili petnajst komunistov, 15 so jih pa ujeli in postavili takoj pred naglo sodišče. Prostovoljce so v boju podpirali tudi četniki. Med borbo 60 imeli prostovoljci dva mrtva, 8 pa ranjenih. Slovenski šolski vrtec v Belgradu. Slovenske šolske 6estre v Belgradu bodo 6 15. oktobrom odprle v Belgradu v ulici Vojvode Milenka 48 šolski vrtec za slovensko mladino. V vrtec sprejemajo sestre otroke 6tare od treh let dalje. Razen šolskega vrtca imajo šolske sestre tudi šolo za klavirski pouk. Novo blagovno pristanišče na Savi v Belgradu bo še letos gotovo. Veliko savsko pristanišče v Belgradu, ki ga grade že več let, bo končnoveljav-no gotovo še to jesen. Kakor hitro bodo končana vsa dela na tem pristanišču, bodo začeli graditi novo pristanišče za osebni promet. Prostori ministrstva za delo. Ministrstvo za delo, ki je imelo dosedaj 6voje prostore v uradu prejšnje pisarne kraljevskih odlikovanj, se je zadnje dni preselilo v palačo bivšega glavnega ge-neralštaba. Nova družba za eksploatacijo antimona v Srbiji. Dosedanji društvi »Monlania« in »Lisinski rudnici« sta se združili in ustanovili za eksploatacijo antimona v Srbiji novo družbo »Antimon« z delniškim kapitalom 24 milijonov dinarjev. Poštno minitrstvo v Belgradu se je preselilo. Srbsko ministrstvo, ki je bilo dosedaj v svoji palači v Palmotičevi ulici 6e je sedaj preselilo v palačo poštne hranilnice v Aleksandrovi ulici. Četniki v borbi s komunisti. »Novo Vreme« poroča, da je na planini Jastrebac trčil na oborožene komuniste četniški oddelek ter 6(opil z njimi takoj v borbo. Ob tej priliki je bilo ubitih več komunistov, njihovega voditelja so pa četniki ujeli živega. Ob tej priliki &o zaplenili tudi več orožia in blaga. V Kruševcu je nmrl zadet od strojnice Slovenec Franceskin. Slovenci v Rekovcu v Levačkem okraju. Med srbskimi priseljenci je v Rekovcu v Levačkem okraju tudi več Slovencev, večinoma iz Mežiške doline. Po prihodu v nove kraje so 6i ustanovili svoj odbor, ki rešuje vsa vprašanja, ki se nanašajo na slovenske ljudi. Vsetr Slovencem pošiljaio tople in prisrčne pozdrave. Paznik Vojta je trkal s svinčnikom na zobe. »Andres, ti si vendar tudi...« »Oženjen, vem. In tri otroke povrh. Ampak nekdo mora iti z moštvom,« je lepo izjavil in se postavil skoraj na prste. »Zavoljo reda.« Iz množice se preriva velikan in upira s krvjo podplute oči v Andresa. »Potem grem pa jaz tudi.« »Kaj hočete?« »Jaz grem tudi.« Rdeče oči se upirajo na psa Andresa, kakor da bi ga hotele požreti. »Matula František, zidar.« »Kaj bi tam delali, če ste zidar?« ugovarja paznik Vojta. »S tesarjem bom delal,« je hropel ta kolos. Paznik se je obrnil k tesarju Martinku. »Tam bo dela tudi za dva,« je rekel mladi orjak dobrodušno. »Pojdite torej vsi v pisarno podpisat reverz,« je dejal paznik Vojta. »Zdaj pa druga partija. — Kdo se javi?« bij »Jaz. Grygar Ciril, kopač.« »Pivoda Karel, vozač.« »Wagenbauer Jan, tesar.« »Revirni paznik Kazimour.« »Vlček Jan, kopač.« »Kralik František. pomožni kop.?* »Faltys Jan, kopač.« »Sivak Josef, tesar.« »Kratochvil Jan, vozač.« »Holy František. vozač.« Tisti v črnem plašču 6topi k pazniku. »Torej napiši vse po vrsti! Bo šlo hitreje.« VII. Stanislav Pulpan se z drugimi vred počasi slači. Težko in tesno mu je, ne čuti se v tej I partiji doma. Ampak tudi na takšnega Grvgarja I in Badjuro se človek navadi. Pred petimi, ne, i pred šestimi tedni se je v tej umivalnici slačil prvič. Pokazali so mu: to je tvoj obešalnik za obleko, s tole verižico si jo potegneš do stropa in verižico zakleneš. Takrat je radovedno in vznemirjeno gledal, koliko oblek visi na stropu. Zdelo se mu je kakor krdelo velikih netopirjev, visečih z glavo navzdol. Takrat se skoraj ni mogel dočakati, da se odpelje v jamo. — Kateri izmed teh obešalnikov je neki tesarja Jana Ramasa, kje visi obleka Antona Kulde, očeta sedmerih otrok? — Zdaj, ko tu ne vidi gospoda Hansena, se mu zdi vse podjetje strašno čudno, nesmiselno in tako rekoč neresnično. »Glejte tega pokakanca«, sliši iz lastne notranjosti posmehovalni glas Badjure »hotel si se prilizniti Hansu, kajne?« — Stanko se nekako sramuje, — res je, ni bilo treba, da bi se bi' P™- Vsi 80 se čudili. gotovo jim ni bilo vseC. Takšen novinec in vozač, pa se tlači v ospredje, kakor da je od njega bogve kaj odvisno I Le počakal, tam doli boš pokazal, kako je s teboj! Stanko se skrivaj in plašno ozira po drugih. Toda nihče se zanj ne meni. Očka Suchanek leze z mršavami nogami v delovne hlače, si zatlafujo srajco in veselo blebeta, kako je bilo takrat pred petnajstimi leti. Ej, takrat jih je tam ostalo sedem, in je bilo nekaj čisto drugega. Saj smo jih vlekli iz jame po kosih--. Adam sedi z enim čevljem v roki, zre nekam v prazno, in na dolgem vratu se mu pre nika Adamovo jabolko. Zdaj je zamahnil nad ne-^im z roko in si obuva težki, trdi škorenj. Pepek ie še nag, praska se po hrbtu in razlaga mlademu tesarju nekaj o lumpari.ji takrat in zdaj. Mišice na rokah in nogah mu skačejo sem in tja, kosmat je kakor črn pes in ostro diši. Pepek je navihanec. Tesar Martinek gleda nanj od rgnraf dol ln se počasi praska po vzbočenih prsih — ej, to je le_p človek, gleda Stanko, in skoraj zadržuje sapo. Takšno močno in mirno telo, široka ramena in noge kakor hlodi. Iz Spodnle Štajerske Okrožje Maribor. Kakor smo poročali, j« šef civilne uprave na Štajerskem razdelil deželo na posamezna okrožja, med katerimi je eno mariborsko. V to okrožje spadajo te-le občine: Pohorje, Št. IIj v Slov. goricah, ki se zdaj po nemško imenuje »Egidi in den Biicheln«, Račje, Fram, Brezno, Šent Jurij ob Pesnici, ki se zdaj imenuje Georgen* berg, Konjice, Oplotnica, ki se zdaj imenuje Hag-au, Šmartno pri Slov. gradcu, ki se zdaj imenuje Hartenstein, Muta, Reče, zdaj Hohlenstein, Jare-nina, Sv. Jakob v Slov. goricah, ki se zdaj imenuje Jakobstal, Kapela, Črešnjevec, Gorenja Sveta Kungota, zdaj Kunigund, Laporje, zdaj Lapriach, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Marenberg, Gorenja Polskava, Sv. Duh v Ločah, ki se zdaj imenuje Plankenstein, Poljčane, Pragersko, Prihova, ki se zdaj imenuje Preichau, Ruše, Pesnica, ki se zdaj imenuje Ranzenberg, Ribnica na Pohorju, Pame-če, ki se zdaj imenuje Richterberg, Podvelka se zdaj imenuje Rottenberg, Vuzenica, Sv. Martin na Pohorju, Slivnica pri Mariboru, Schober, Taubling, Sveta Marjeta ob Pesnici, ki se zdaj imenuje Wachsenberg, Mislinje se zdaj imenuje Waldegg, Vitanje, Widerdrisess, Slovenska Bistrica, Slovenski Gradec, Vuhred, Korena, Vičova in Selnica ob Dravi. Na vzhodnem bojišču je padel stud. pharm. 21 let stari Rudolf Molitor, edini sin ptujskega lekarnarja, kot vojak SS. 40 letnico svojega poklica je te dni obhajal v Krčevini pri Mariboru znani kovaški mojster in posestnik Alojzij Peklar. 3670 ljudi se je udeleževalo jezikovnih nemških tečajev iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Zidanega mosta, kakor poročajo nemški listi. Ljudsko gibanje v Mariboru. V zadnji tretjini septembra se je v Mariboru rodilo 32 otrok, med njimi pa le 8 dečkov. Umrlo pa je v istem času 18 ljudi, 9 moških in 9 žensk. Porok pa je bilo v tem času 44, izmed teh samo v magdalenskem predmestju v dveh dneh 21. V Mariboru je umrla 30. septembra 59 let stara Terezija Fanedl. — Dalje je v mariborski bolnišnici umrl 14 letni posestnikov sin Franc Somrak iz Brezja pri Oplotnici. Beljaški pevci v Ptuju. V nedeljo so nemški pevci iz Beljaka obiskali mesto Ptuj ter tamkaj priredili svojo pevsko slavnost. Ptuj je nemške pevce seveda slovesno sprejel. Iz Novega mesta S 5. oktobrom je začel kino »Krka« v Novem meslu 6vojo zimsko sezono. Predvajal bo vsak večer razen v ponedeljkih, najboljše filme. Po »He- --- ---... - , -~ .. .-----J-----, ..Hjvv.j^v >>.."— . U .IV- lena, študentka kemije« sledi sedaj pevski film z Jarmilo Novotno »Izgubljeni raj« (7., 8. in 9. X.), nato velefilm amerikanske produkcije z italijansko sinhronizacijo in e slovenskimi napisi »Železna maska« v dneh 10., 11. in 12. oktobra. Kot začetek vsakega programa bomo predvajali najnovejši »Luce« žumal v slovenščini. Študentje so prišli. Te dni je v Novem mestu postalo živahnejše. Prišli so študentje,- ki so v Novo mesto prinesli novo življenje. V soboto so učenci novomeških šolskih zavodov imeli šolsko mašo, v ponedeljek pa je redni pouk. ki pa je zaradi pomanjkanja prostorov in učnih moči zaenkrat še močno skrčen. Naznanjevanje rojstev. Po naredbi Visokega Komisarja je dolžnost novorojenčkovih staršev, da v teku 10 dni vsako rojstvo naznanijo župnijskemu uradu. Cirkularka mu je odrezala dva prsta. Feliks Heric, 22 letni strojnik, doma iz Križevcev pri Ljutomeru, je bil zadnje čase zaposlen v Čre-mošnjicah. V Ribniku v ■ občini CremoStijiče je bit pretekle dni zaposlen s popravilom cirkularke. Pri tem delu pa ga je zadela nesreča. Cirkularko je pognal in nesreča je hotela, da se ji je z roko toliko približal, da mu je odrezala dva prsta. Zdravijo ga v kandijski bolnišnici. Rojstva v ženski bolnišnici. V mesecu septembru je bilo v novomeški ženski bolnišnici 36 rojstev. Fantkov je bilo rojenih 14, deklic 12. Izpremembe pri Usmiljenih bratih v Kan-diji. Ker je od delegacije Usmiljenih bratov v Kandiji zaradi nastalih razmer odpadla hiša v Žalcu, sta ji ostali Ie hiši v Kandiji in v Šent Petru, kar pa je za samostojno delegacijo premalo. Zaradi tega sta bili preostali hiši priključeni provinciji Usmiljenih bratov v Milanu. Iz tega razloga so v kandijski hiši nastale naslednje osebne spremembe: za priorja je imenovan p. Mario Trampu.š, p. Leopold Daneu a je odšel na novo službeno mesto v Benetke, osle hišnega duhovnika opravlja zdaj gospod župnik Alojzij štrukelj. Dosedanji predstojnik in delegat p. Polikarp Vavpotič je bil razrešen svoje službe. V milansko provinco je že odšlo sedem bratov, v Kandijo pa jih je prišlo pet. Delo okrajnega namestitvenega urada. V mesecu septembru se je pri novomeškem okrajnem namestitvenem uradu prijavilo vsega skupaj 505 brezposelnih delavcev. Od teh je bilo največ stavbinskih, po številu 221. Od teh stavbinskih delavcev so 104 dobili delo. Brezposelnih industrijskih delavcev je bilo prijavljenih 67. zaposlitev je dobilo 12. Od 45 poljedelskih delavcev so dobili zaposlitev 4. Vsega skupaj je namestitveni urad oskrbel delo 144 delavcem. Cenjene naročnike opozarjamo, da sprejema Slovenčeva podružnica naročila za »Slovenčev koledar« ie do 15. oktobra. Nudi se ugodna prilika, da za mal denar dobite knjigo z bogato vsebino ki bo imela 6talno vrednost za vse 6tanove. Naročniki iz okolice, ki pridete v mesto, mimogrede lahko osebno naročite koledar v naši podružnici v hiši Krajec. Pohitite z naročili — ne bo vam žal. Nesreča pri podiranju drevja. 24-letna dni-narica Ana Zupančičeva iz Svetinj v občini Do-brnič je bila zaposlena pri podiranju drevja. Pri tem delu jo je veja padajoče bukve oplazila in ji prizadejala hude poškodbe na nogi. Prepeljali so. jo v novomeško žensko bolnišnico. L3UBUANSK! KINEMATOGRAFI Pradstave ob 16. In 19. url, ob nedeljih In praialUHi pa ob 10-30, IS.. IT. In 1». uri VelIRa dirka Senr.aeijonalne konjske dirke . .. Zadnja filmska romanca slavnega Adolf Menjoua. - Adolf Menjou, Hoger Daniel, Dolores Costelo in dr. KINO UNION . T E L. 22.21 Na trapezih cirkusa in na arenah velikih gledališč in rarietejev se odigrava zanimiva in glo-. boka ljubezenska zgodba Smef se ba|azzo - Fobco Giachetti — Laura Solari KINO MATICA . TEL. 22-41 F APPARECCHISANITARI alla fleea dl lubiana appareccbi sanitari in ghisa porcellanata, in Porcellana dura vetrificata »STANDARD", bianchi e colorati, comuni — di lu-so, ma sempre di qualit& superiore V i s i t a t e i p o s t e g g i 148 — 149 Pa-diglione »C« in Fiera ua ljubljanskem raUscJmu sanitarne naprave iz litega poporeelanjenega ieleza, ii trdega glaziranega porcelana „8TANDARD" bele In barvane, navadne in Iuksuene, vsekakor pa tišje kvalitete. Obtičite prostore 148—149 v paviljonu „C" na velesejmu Zahtevajte knjUic« „L" brezplačno pri ftOClETAffalDNALE DEI |?AD1AT0RI viaUMmptrcIOl Milano Tel. 2M805-286850 MALI OGLASI V malih oglatih velja pri Iskanja ilaibe vuka beseda L 0.30, pri žanitoTinjikih oglatih |« beseda po L pri vseh ostalih nalili oglasih pa t« beseda po L 0.60. Davek »a računa posebej. Mal« oglase je treba plačati tako) pri naročilu. | Službi j Dobe: Strojni tehnik vešč konstruktivnega risanja, mlajša moč — sprejme takoj večje Industrijsko podjetje na deželi. - Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod »Dober risar« št. 11786. b Knjigovodja popolnoma samostojen da-lavec, vešč Industrijskega knjigovodstva — sprejme takoj ali člmpreje večjo industrijsko podjetje na deželi. Ponudbe s točnim opisom življenjskega poteka, prakse dosedanjih služb ln prepisi spričeval pod »Izkušen« na upravo l»Slovenca« št. 11786. b Starejšo postrežnico snažno, sprejmem takoj čez dan. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11759. b Novost za filateliste. Pravkar prejel novo Izl-šla bloka ln serijo »Sme-derevo« in jo nudim za vsoto 1800 lir. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro vojnim ujetnikom. Knjigarna Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Filatelisti pozor! Najugodnejše kupite tn vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih Okupacijskih znamk — v knjigarn) Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6. ■ Spbc ■ Oddajo: Eno sobo takoj oddam v Vel Bučni vasi St 23, pri Novem mestu. e luelo: Gospodična solidna, išče za takoj sobico pri dobri družini. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11686. IH-INiNi Krojaškega vajenca sprejmem takoj. - Ilovar Anton, Zvezna ulica št. 8, Ljubljana. v Hiše, parcele prodaja v raznih delih mesta najugodneje ln naj-kulantneje realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica št. 10, telefon 3S--64. p 12. oktobra . ob 2. url popoldne, bom prodajal na prostovoljni javni dražbi vinograd z grozdjem v gradišču pri Trebnjem. Lepa sončna lega z žlahtnimi trtami. Interesentje vabljeni. — Ugodna prilika. — Josip Zupančič, Trebnje. Nove zapravljivtke in druge vozove — prodam. Terlep, Šiška, Jer-nejeva 9. 1 Otroški voziček globok in športni ter star stroj, naprodaj. Zore, nasproti Karmellčank lz Zaloške 66 (hiša Boje). Kislo zelje in repo dostavlja vsako množino po najnižji ceni Homan, Sv. Petra cesta 81. telefon St 35-89. 1 Db|fli«l Preklic Podpisani MatevžiC An-tpn, delavec, Ljubljana-Vič St. 114, obžalujem in preklicujem kot neresnično, kar sem govoril o gosp. Lenče Ivanu, nad-pazniku v pokoju, Ljub-lJana-Vlč št, 114, o njegovem zetu novinarju gospodu Milanoviču in obra-tovodjl gosp. Perkonu, vsi LJubljana-Vlč št. 114, ter se jim zahvaljujem za odstop od tožbe. Ljubljana, dne 7. oktobra 1941. — Matevžlč Anton. o Razno pohištvo stalno kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg St. 3. Knjižnica 262 knjig, ugodno naprodaj — skupno ali posamezna dela. Seznam v upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. 1 Šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje, najboljše znamke: Anker, Verltas, Central. Bobbln ter tudi Italijanske, prodaja najceneje: Triglav, Ljubljana, Resljeva cesta 16. lftvto-motorl Aero limuzina 1000 ccm nova; Adler Junior 4 sedežen; AJS 600, ZUndapp 200 ccm motoclkla, proda Žužek, LJubljanal Tavčarjeva ulica 11. f Monograme ib robe« in perilo, gumbe, gumb-niče, entel ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nj« oblek, vezenje perila. Matek 6 Mike* Ljubljana. Frandlkaiuka ulita nasproti hotela Union Berite "Slovenca in oglašujte v njem! Znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je danes umrl, previden s tolažili svete vere, gospod FERDO WIGELE nadučitelj v pokoju Pogreb bo v sredo, 8. t. m. ob 15. uri iz kapele sv. Jakoba na Žalah. V Ljubljani, 6. oktobra 1941. Marija, sestra, v imenu odsotnega sina Ferda z družino in sestre Olge. Umrla je, previdena s tolažili svete vere, naša Almica Krasna konzervatoristka Pogreb bo v sredo, dne 8. oktobra 1941, ob pol petih popoldne z Žal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 6. oktobra 1041. talujoča rodbina in sorodstvo. Po hudem trpljenju nas je prerano zapustil naš dobri mož in nad vse ljubljeni oče, brat, tast in stari oče, gospod KUPUJEM P0Z0RI MESARJI IN KMETOVALCU SVINJSKE ŠČETINE, GOVEJE TER KONJSKE REPE VSAKO KOLIČINO, PO NAJVIŠJI DNEVNI CENI MU AN JAGER Mehanična pred.lnica za žimo — Uvoz suregatov — morska trava, F.bris ' Centrala: LJUBLJANA Tvornica: FUŽINE SV. PETRA CESTA 17 TELEFON 20-45 naših Inserentifi Ivan Bon orožniški narednik v pok. Pogreb našega preljubega bo v sredo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana—Trst—Zagreb, dne 7. oktobra 1941. Fanči, žena; Fulvia por. Scopinich, Pierina por. Werner in Lojzka, hčerke ter ostalo sorodstva Dolarske hijene Ali naj molči? Ali naj se dela, kakor da te pole ni nikdar videla? Sama čuti, da ji to nikdar ne bo mogoče. Zato ne bo imela dovolj moči. Ali naj govori z Grillom, odnosno s tem človekom, ki se izdaja za Grilla? Ali naj pove vse to stricu Paddyju? V sosedni sobi se pogovarjata stric Paddy in Charley. Ellen sliši, kako se stric Pad-dy smeje. Da, najboljše bo, če pove vse gospodu Meesu. Ellen vstane in gre proti vratom. Ob vratih za trenutek obstane. Ze drži kljuko v rokah. Tedaj prisluhne. Charley govori: >Ce dovolite, gospod Mees, da povem svoje mnenje... Mnogo sem razmišljal o tem.« >0 čem?< sprašuje stric Paddy. ■ »O našem razgovoru, ko sva zadnjič ugotovila, da se je naš gospod Grill tako zelo spremenil in...< >Kaj, - tem?« Paddy Mees se glasno zasmeje. Odkar je bil z Grillom na večerji pri Mortono-vih, ga Grillovo obnašanje nič več ne skrbi. »To je brezpomembno, Charleyl< razlaga Charleyu. »Da, da, Charley, stara sva postala, pa mladih več ne razumeva, svet pa se je tudi medtem hudo spremenil. Veš, zadnjič sem vzel Jonnyja v roke, pa sem mu pretipal obisti... Preneumno se mi je zdelo vse, kar je čvekal. No in veš, pri čem sem ga zalotil? Vse skupaj je imel za norca. Padlo mu je v glavo, da je vendar čudno, da nikomur ne pride na misel, da on morda ni Grill, ampak le njegov dvojnik. Saj to ne bi bilo nič čudnega, saj sta si izredno podobna. Hotel je poskusiti, ali bo to prišlo komu na misel tudi v primeru, če se bo on sam kakor koli sumljivo ob- | naša! in govoril stvari, ki bi jih pravi Grill nikakor ne pripovedoval. Hotel je preizkusiti, koliko časa bi pustolovec, ki bi mu bil izredno podoben in bi imel zadosti predrznosti in zdrave pameti, shajal v naši družbi, ne da bi mi opazili njegovo igro. Zato se je na tihem norčeval iz nas vseh in se obnašal drugače, kakor po navadi in govoril same neumnosti.« »Ah, tako!« pravi Charley. Na glasu se mu pozna, da kljub temu tej zgodbi, ki je sicer prepričala strica Paddyja, ne verjame popolnoma. >Da, da, tako je bilo! Lahko si misliš, Char-ley, da sem bil pošteno hud nanj. Saj me je dostikrat bolela glava zaradi njegovih oslarij!« Ellen Counter stoji še ves čas pred vrati. Vse je slišala. To, kar se zdi gospodu Meesu in morda tudi Charleyu brezpomembno, je zanjo izredne važnosti. Medtem pripoveduje stric Paddy vsa čudna nasprotja, ki jih je opazil pri svojem nečaku. Pripoveduje o brkih, o Grillovi materi, o milu in drugem. Charley se smeje tem šaljivim zgodbam, Ellen Counter pa posluša in naglo spozna, da je res to, kar ji je povedala že zdrava pamet, ko je videla polo z Grillovimi podpisi. Jonnes Grill, odnosno človek, ki se izdaja za Jonnesa Grilla, ne more biti nihče drugi, kakor njegov dvojnik Franck Palmer. Ellen pozabi, da je le pravkar hotela govoriti s stricem Paddy,jem. Vrne se nazaj k pisalni mizi in si vnovič ogleduje ponarejene podpise. Skrivnost, ki jo je po naključju odkrila, jo hudo teži. Čuti, da je s tem trenutkom padel nanjo del velikanske odgovornosti. Hkrati pa jo prevzema tiho veselje: ve namreč, da sme v tem človeku, ki drugim igra Grillovo vlogo, videti človeka, ki ne ljubi Gizele Mor-tonove. Toda to veselje se takoj spremeni v grenko žalost! Kaj ji to pomaga, saj je ta človek v resnici vendar pustolovce, goljuf, zločinec. Se nikdar v življenju ni imela Ellen Counter opravka s tako težko odločitvijo kakor to pot. Misli ji begajo po glavi, sedaj hoče to, sedaj ono. Sama ne ve, kako dolgo že stoji ob mizi in strmi predse. V teh težkih trenutkih je pozabila vse okrog sebe. Morda je minila medtem cela ura. Šele koraki, ki jih sliši zunaj, jo zdramijo. Najbrž se vrača Grill! Hitro skrije polo s podpisi in se vsede za pisalno mizo. Skloni se naprej, kakor da bi delala. Palmer vstopi in prijazno pozdravi. S tresočim glasom odzdravi Ellen, ne da bi dvignila glavo. »Kaj je novega, gospodična Counter?« sprašuje Palmer in se vsede za mizo. »Nič, gospod Grill!« Kako težko ji je šlo to ime z jezika. Še težje pa je vprašanje: kaj naj sedaj počne? Le nekaj ve zagotovo. Pustiti mora to službo, jutri se ne vrne več. Še za nekaj se je odločila: ne bo bojazljivo izostala, ampak kar naravnost mu bo povedala: tako in tako je, in zato me jutri ne bo več. Nekoliko vznemirjen jo gleda Palmer. »Tako tihi ste, gospodična Counter... Kaj se je zgodilo?« Molk. Palm« jdt, kako se je mieni še bolj zresnil obraz in zapazi, da jo stresa pritajeno ihtenje. Presenečen vstane in stopi k nji. »Gospodična Counter, kaj vam pa je?« Nič hudega sluteč ji položi roko na ramo in io skuša zaokreniti v toliko, da bi mu pogledala v oči. Tedaj pa se Ellen ne more več obvladati. S silovito kretnjo zbije njegovo roko z rame, odrine stol in obstane pred njim. Jezna rdečica ji je oblila obraz, v očeh se ji lcske-čejo solze, _ katerih ne more zadržati. »Govoriti moram r vami, gospod Grill!« Palmer je vznemirjen. Že sluti, da ga čakajo nove težkoče, čeprav še nima pojma, kakšne. »Prosim, gospodična Counter.,, Izvolite, prosim!« Ellen pokima. »Toda nihče naju ne sme sedaj slišati, niti motiti!« Palmer jo debelo gleda- ko hiti sama k vratom, ki vodijo v sosedno sobo in jih zaklene. Nato stopi še do vrat, ki vodijo na hodnik in v njih prav tako obrne ključ. Z nestrpno kretnjo pokaže nato Grillu stol za pisalno mizo in reče: »Sedite prosim, gospod Grill!« Presenečen nad njenim čudnim obnašanjem jo Grill nehote uboga, pri tem pa je ne izpusti izpred oči. »Gospodična Counter, res ne razumem, kaj...« »Boste takoj razumeli!« Njen glas je postal zopet odločen in rezek. Njen nastop ga spominja na tisti dan, ko je prišla k njemu in mu brezobzirno zmetala v glavo najhujše očitke, ker je mislila, da je hotel na račun drugih obogateti. Z njenega obraza bere, da se mu zopet obeta huda nevihta, le njene oči izdajajo, da pri tem tudi ona sama trpi. Palmer skomigne z rameni. Cez zadrego si skuša pomagati z zbadljivo opazko. »Gospodična Counter, vi ste me sicer nekoč imenovali lopova in goljufa. Na tihem sem upal, da se mi je v tem času, odkar delava skupaj, posrečilo dobiti v vaših očeh bolj pravično sodijo. Upam, da ste že spremenili svoje prvotno mnenje.« Elen Counter se je medtem umirila. Stroga in resna stoji pred njim, trdno odločena, da bo povedala vse jasno in točno. Hoče mu povedati, kaj je, hoče ga osramotiti, vendar ji besede nočejo z jezika. Iz sebe spravi le: »Gospod Grill. rada bi odpovedala službo in to takoj. Hočem namreč tudi takoj oditi!« Presenečen plane Palmer kvišku. »Toda, gospodična Counter, ne razumem vas.. .< Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Knmirit Izdajatelj: Inž. Jo2e Sodj? Urednik: Viktor CenM