Že ob prvi objavi gradiva je J. Wied- 
m er-Stern s pom očjo najdb z grobišča 
M iinsingen-Rain podal tudi podrobnejšo 
delitev T ischler j evih stopenj Lt I in II 
te r vpeljal faze Lt l a , Ib , I c, II a in 
II b. Njegovo kronološko in terp retacijo 
so dopolnili še D. Viollier, P. Jacobsthal, 
R. G iessler in G. K raft, ob ponovni objavi 
gradiva pa F. R. Hodson. Če p rim erjam o 
Hodsonovo in W iedm erjevo kronologijo, 
lahko ugotovim o, da se v začetnih in 
končnih fazah skladata, m edtem ko se 
najbolj raz h aja ta v osrednji fazi I c. 
Tako nam H odson podaja novo krono­
logijo m ateriala iz M iinsingena, ki ga je 
razdelil v sedem faz in dve prehodni 
stopnji. Žal p a k svoji kronološki in te r­
p retaciji ni pritegnil gradiva s širšega 
geografskega obm očja in jo m oram o zato 
razum eti le k o t podrobnejšo delitev miin- 
singenskih n ajd b ne p a zgodnjega in 
srednjega laten a nasploh.
A n ja D ular
G. A lföldy, Noricum. H istory of th e 
Provinces of th e R om an E m pire (Lon­
don-Boston 1974).
Delo obsega 413 strani, tekst je pope­
stren z zem ljevidi, plani m est in fotogra­
fijam i (58 tabel). K njiga je izšla v sklopu 
serije »Province rim skega im perija«, k je r 
sta doslej izšli B ritania Sh. F rera in 
D alm atia J. J. W ilksa. R im ska provinca 
N oricum je zavzem ala del Italije, N em ­
čije, dobršen del A vstrije in del Slove­
nije.
P rofesor G. Alf öldy je n a začetku 
knjige podal kronološki pregled od p ri­
bližno 400 pr. n. št. (pojav Keltov v seve­
rozahodnem N oriku) pa do leta 600 (n a­
seljevanje B ayuw arov in v južnem delu 
Slovanov). N jegovo delo je sistem atičen 
in zaokrožen pregled dogajanja v N oriku, 
ki tem elji n a m etodični in terp retaciji 
arheoloških, epigrafskih, onom astičnih, 
num izm atičnih in literarn ih virov. Pogla­
vij je dvanajst in so razdeljena v posa­
m ezne odstavke. Delo im a uvodno po­
glavje o raziskavah, virih in geografiji 
(antični in fizični). V drugem poglavju 
je govora o etnogenezi predrim skega 
prebivalstva: Venetih, Ilirih in Keltih. 
N adalje se av to r v dveh poglavjih u k v ar­
ja s problem om »regnum Norica« z vseh 
aspektov, vključno z lokalizacijo Noreie. 
V naslednjih poglavjih je obravnavan n a­
d aljn ji tok dogodkov od aneksije N orika
k rim skem u im periju do propada rim ske 
m oči v tej provinci. V vsakem ključnem 
poglavju so še posam ezni odstavki, ki 
izčrpno p o jasn ju jejo bistvene problem e 
v določenem obdobju: v času rim ske 
priključitve u trd itev m eja noriške pro­
vince, v obdobju A vgusta in T iberija 
ureditev adm inistracije, vojske in druž­
be. To je zlata doba štalenškega vrha. 
V času K lavdija so pom em bne njegove 
reform e in posledice, ki so jih imele za 
noriško provinco, postopna urbanizacija, 
u vajanje adm inistracije, gradnja cest, 
u trd itev limesa, reorganizacija vojske. V 
času Flavijcev in Antoninov p o udarja 
km etijstvo, industrijo, trgovino, ru d ar­
stvo (železo!), rom anizacijo in socialno 
stru k tu ro prebivalstva. V času m arko- 
m anskih vojn se u k v arja predvsem z 
m ejo in vojaško ureditvijo. V obdobju 
po vojnah od D ioklecijana dalje je go­
vora o adm inistraciji, finančni krizi in 
up ad an ju moči m est, preobrazbi družbe 
in duhovnih ter intelektualnih sprem em ­
bah. V času od D ioklecijana do H onorija 
je v ospredju raz širjan je krščanstva; v 
obdobju p ro p ad an ja rim ske nadoblasti 
p a bivanje Sv. Severina v N oriku te r 
upravna razdelitev province na Obrežni 
in N otranji N orik (N oricum Ripense et 
In terio r).
K pregledu noriške zgodovine je v se­
d em najstih poglavjih dodana še »varia«: 
abecedni seznam venetskih, ilirskih in 
keltskih osebnih im en, keltskih božan­
stev, raznih vojaških in uradniških funk­
cij, datirani m iljniki in pregled staro­
krščanskih spom enikov. Sprem ni ap arat 
je zelo obsežen in tem eljit. Vsako po­
glavje je podkrepljeno z obsežnim i 
opom bam i, ki tem elje tako na m oderni 
literatu ri kot antičnih virih. Posebno 
vrednost daje Alföldyjevem delu Izbrana 
bibliografija, ki zajem a splošna dela o 
N oriku, geografijo, literatu ro za posa­
m ezne urbane celine, ekonom ijo, religijo, 
um etnost in N orik v pozni antiki.
Ni potrebno posebno poudarjati, da 
je to delo eden tem eljnih kam nov za 
vsakogar, ki se u k v arja s proučevanjem 
antike p ri nas. K ajti antični N orik je 
vključeval del Š tajerske, Posavje in Za­
savje, slovensko in celo avstrijsko K oro­
ško in Š tajersko. V tem koncizno zgra­
jenem delu je današnje slovensko 
področje prikazano objektivno — tako 
kot je bilo poznano po objavljeni lite­
ra tu ri do leta 1969. Zato v to delo niso 
vključena dokončna spoznanja o vlogi

in pom enu poznoantičnih refugijev Rif- 
nika in Ajdovskega gradca nad V ranjem . 
S tem bi bilo célo poglavje o pozno- 
antičnem času v N oriku bistveno dopol­
njeno in zaokroženo. R ifnik in V ranje bi 
s tem dobila m esto v sintetičnem delu, 
k o t jim a gre. Tako je p a to naloga, ki 
čaka bodoče raziskovalce.
Ire n a Sivec-R a jterič
H arald vo n P e trik o v its, Beiträge zur 
römischen Geschichte und Archäologie, 
1931 bis 1974. (B eihefte der B onner Jah r­
bücher, B and 36) B onn: Rheinland-Ver­
lag GMBH, 1976, velika 8», 667 str., ilu­
stracije, načrti.
Avtor je bil ravnatelj Porenskega de­
želnega m uzeja v B onnu in je leta 1974 
šel v pokoj. U stanova, ki jo je bil vodil, 
se je v želji, da se m u oddolži za trud, 
ki ga je posvetil n jen em u razvoju, odlo­
čila, da m u nam esto običajnega »zbor­
n ik a v čast« izda izbor njegovih najvaž­
nejših del. S tem ni n ared ila usluge zgolj 
piscem zbornikov, m arveč predvsem vedi 
in nam vsem. Oživila je sestavke, ki so 
pogosto odročno objavljeni in jih razi­
skovalec zato včasih prezre; in nam dala 
v elegantno oprem ljeni knjigi v roko vse, 
k a r je ju b ilan t važnega napisal, in tudi 
njegovo bibliografijo.
Pogrešam dvoje. Prvič, da nekaterih 
svojih študij bibliografsko in tem atsko 
ni ažuriral; drugič, d a delu ni priključen 
indeks. Seveda sm o zadovoljni tudi 
s tem , k ar smo dobili, posebej še mi. 
Pozabiti nam reč ne sm em o, da je avtor 
doštudiral n a D unaju, d a se je mnogo 
u k v arjal s problem atiko Norika, Pano­
n ije in Dalm acije, k o t kažeta tudi v tem 
izboru ponatisnjeni štu d iji iz V jesnika za 
arheologiju i h isto riju dalm atinsku te r iz 
Arheološkega vestnika, da je bila njegova 
neobjavljena (a v rokopisu dostopna) 
disertacija posvečena tem u p ro sto ru in 
je nosila naslov Z u r R eligionsgeschichte 
d e r A drialänder in rö m isc h er Z eit (Diss. 
W ien 1933). N ekatere v disertaciji načete 
tém e ga še danes zanim ajo, kot včasih 
pove v zasebnem pogovoru.
Ob izredno p estri vsebini, k jer n aj­
dem o skoraj za vsako raziskovalno sm er 
nekaj zanim ive snovi, naj opozorim 
predvsem na članke s problem atiko, ki je 
nam bližja. S pridom bom o brali poro­
čila o izkopavanjih, tako na prim er 
tem p lja Izide-Noreje iz k ra ja H ohenstein 
v dolini Glane n a K oroškem . V knjigi
n ajdem o nekaj za naša obm očja važnih 
epigrafskih doprinosov. V enem od njih 
je odlično rešil okrajšavo na Coelijevem 
nagrobniku, ki dotlej ni bila zadovoljivo 
pojasnjena, nam reč okrajšavo za centu­
riona, udeleženca poraznega pohoda P. 
K vinktilija V ara v T eutoburškem lesu. 
Poleg tega je redakcija izbrala iz njego­
vega opusa analitične poskuse k rim ski 
keram ični produkciji, nekaj člankov, ki 
obravnavajo bodisi historično-kronološke 
problem e (iz obdobja obeh M akrinov, 
A rm inija), bodisi vp rašan ja o kontinui­
te ti m est, nekaj prispevkov je iz um et­
nostne zgodovine, ter, dalje, je tu analiza 
poselitvenega p rostora V ardjanov, ple­
m ena iz obm očja Sisoije, k o t tudi dopri­
nos k naselju Aquae Iasae-D aruvar, ter 
prispevki k rim ski vojaški arheologiji.
Jaroslav ša šel
F. Freising, Die Bernsteinstrasse aus 
der Sicht der Strassentrassierung (Ar­
chiv fü r die Geschichte des Strassen- 
w esens. 5.) Bonn-Bad G odesberg: Kirsch­
baum Verlag, 1977, 8°, 60 stran i z ilustr., 
1 zem ljevid.
K njižica im a razburljiv naslov, pose­
bej za tiste, ki se zanim ajo za ceste — 
ni jih m alo — in za raziskovalce na 
obm očjih, po katerih je ja n ta rsk a pot 
tekla. V endar naslov m alo zavaja. Od 
B altskega m orja do Donave nam reč pot 
n i bila niti trasirana, kaj šele izgrajena 
cesta, ni bila B ern stein stra sse, kvečjem u 
B ern stein w eg . Seveda im a tudi p o t smer, 
m o rd a celo »traso«, vendar so bile to od 
prazgodovinskih časov uhojene tovorne 
sm eri, ki so vodile kljub tem u, da jih 
m oderni inženir rad in te rp re tira kot 
F ern stra sse, vijugasto od naselja do na­
selja, od gradišča do gradišča, ne prem o­
črtn o od izhodišča do tržišča, skratka, 
tako kot so vm esne p o staje n astajale in 
se razvijale (in tudi zam irale) in, 
sk ratk a, podobno kot Sven Hedinova 
S eid en stra sse ali nekdanja karavanska 
p o ta lovcev na sužnje. Podobno velja, kot 
rečeno, za jan tarsk o pot od Baltskega 
m o rja do Donave. Od Donave, to je 
severne m eje rim skega im perija, do Me­
d ite ran a pa je bila n ekdanja prazgodo­
vinska p o t že v teku 1. sto letja po Kr. 
izgrajena in trasiran a kot rim ska držav­
n a cesta.
Freising, ki je izvedel analize, je ugle­
den cestni inženir. K njižico je napisal