Milenko Arnejšek - Prle GREBENI SLOVENSKIH GORA Arnoldstein Podklošter Ugovizza Ccjmporosso in Valcan Tarvisio Rateče Valbruna' Ovčja vas a 1766 Monie Santo di Lussari V. Mangart Jerebica pod Mangartom /J a Bricetik [£ L_X/2346 _ (a! - Koritnica « Z G O BOHI G O V Plut! Vogli Čezsoča jb Lepena V. Bogalin Drežniške Ravne Drežnica Kobarid 'oiminske lavne/ Mrzli vrb M. Mia ▲ Malaiur A Jr 1642 Montemaggiore Matajur Liveko.N Zatolmij Pulfero Podton Vodniki po loškem ozemlju 9 f......_ MUZEJSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Milenko Arnejšek - Prle GREBENI SLOVENSKIH GORA Muzejsko društvo Škofja Loka Škofja Loka 2007 LOŠKI RAZGLEDI Vodniki po loškem ozemlju Vodnik 9 Grebeni slovenskih gora Avtor: Milenko Arnejšek Fotografije: Milenko Arnejšek Lektorica: Milojka Mansoor Sodelavci: Janez Kunstelj, Romano Marca - Lukež,Tine Mihelič, Drejc Karničar, Filip Bence -Tačrn, Borut Peršolja, Bogomir Celarec, Stanislav Petek - Fux, Lojze Budkovič, Alojzij Pavel Florjančič in drugi Uredil: Alojzij Pavel Florjančič Grafična priprava za tisk: Jože Šenk, Salve d. o. o. Tiskarna: Formatisk d.o.o. Založilo in izdalo: Muzejsko društvo Škofja Loka Školja Loka 2007 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.52(497.4)(036) ARNEJŠEK, Milenko ^ J JO U Grebeni slovenskih gora / [[besedilo in] fotografije] Milenko Arnejšek-Prle. - Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2007. - (Vodniki po loškem ozemlju ; 9) ISBN 978-961-90013-8-7 231380224 Naslovnica: Germlajt Zadnja stran: Avtor z družino na Nanosu Pisec ne prevzema nobene odgovornosti pri uporabi vodnička! Vse pravice pridržane. Noben del knjige se ne sme razmnoževati ali razširjati v kakršnikoli obliki brez pisnega avtorjevega soglasja. kazalo KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE (GRINTOVCI).................29 KARAVANKE...........................................75 DRUGI GREBENI.......................................97 JULIJSKE ALPE......................................139 KAZALO GREBENOV....................................321 ABECEDNO KAZALO .325 Pavličev vrh-Mrzla gora, Vrlovec-Mrzla gora, Krofička str. 70 Kočna, Brana, Jezerski vrh-Jezersko sedlo str. 72 Visoka Ponca-Kotova špica, Pinja-Zagorelec, Ušje-Srebrnjak,Vitranc-Taniarska Lopa str. 306 Skutnik-V. Kanin, Prevala- Rombon, Čez Brežič-Predel Sleme-Škrlatica, Črna gora-Vrbanova špica, str. 308 Trata-Rjavina, Debela peč-Tosc str. 314 Plazki Kuk-V. Špičje, M. Stog-Škednjovec, Mišelj str. 310 vrh-Mišelj konec, Vernar str. 316 krbinjek-Robičje, Goličica-Planja, Kurji vrh-Špik, Predel-Mangart, Greben, Svinjak-Bavški Grinta- Še sem živ! Grebeni. Pot, ki vodi proti vrhu. Pot, ki vodi k nebu. Na obeh straneh širjava, razgledi, le nebeške stopnice določajo gibanje. Telo in duša se združita s skalo, Potjo, strmino, naravo in se odrešujeta more dolinstva. Vrh je končna stopnica. Najdem primerno skalo za sedež in razgled, pogled mi potuje po obzorju. Nobe-ne višje točke ni. Sem na najvišji in tudi občutja so podobna. Peza in trud vzpona se fN odvalita od srca. Opazujem pokrajino, doline, nebo, oblake, skale, prehojen greben, poslušam veter, vdihavam čistost in sem zadovoljen. Pozabljena je sapa, Pospešen utrip srca, strma, krušljiva mesta, višinska razlika in negotovost. Cilj J® dosežen. Lahkotnost me preplavlja. Volja in smisel početja sta se poplačala. Sonce mi greje telo, sape mi spirajo pot in topla skala vabi k sebi in poglobitvi vase. Predam se trenutku in po glavi se mi zapodijo misli. O trenutku, o večnosti, 0 vzponu, o ozkosti in hkrati širnosti, o najvišji točki, o smislu, o vrednosti napora, težav, razgledov in razumevanju narave. Sem nje vsiljivec in del. Poskušam biti obrodošel gost in seji prikupiti, pa jo tudi malo osvojiti. Zavrnila me ni, torej me sPrejema ter zajemam v trenutku vrha, kar mi ponuja. In ponuja mi vse, kar takrat rabim... Za druge potrebe bom poskrbel nižje, na najvišji točki bom ostal sam z nedoločnim hrepenenjem in izpolnitvijo. Koliko grebenov me še čaka? Grebeni za vse čase? Ne meči biserov svinjam! Ob sedemdesetletnici Muzejskega društva Škofja Loka in praznovanju stoletnice športa v Škofji Loki Vodniku na pot Muzejsko društvo Školja Loka pošilja v svet svoj deveti vodnik po loškem ozemlju, Grebene slovenskih gora Milenka Arnejška - Prleta. Veliko in pomembno delo z opisi 949 grebenov, vrhov ali tur. Grebeni slovenskih gora v vodniku po loškem ozemlju? Na Križno goro, Lubnik, Ratitovec, Porezen, Osovnik, pa še na Tošč in Polhograjsko Grmado že, kaj pa drugi, preostali in mogočni grebeni? Ti vendar niso na loškem ozemlju! Pa vendar so! Prav najbolj silna ostenja Julijcev s Triglavsko steno in samim Triglavom vred, so spadali v tako imenovano Dovško župo freisinškega Loškega gospostva od 13. stoletja naprej. Torej so grebeni od Hrušice do Belce z vrhovi Jerebikovca, Rjavine, Triglava, Križa, Kukove špice, Vrtaškega vrha nad dolinama Vrat in Kota ter na drugo karavanško stran s Hruškim vrhom, Kepo in Jepco, tudi po letu 1804, ko je prenehalo osemstoletno Loško gospostvo freisinških škofov, še vedno najmanj toliko loški, kot so širše slovenski. Pa še Gorjanci, na drugi strani Slovenije, so zamejevali »naše« dolenjsko, freisinško Klevevško gospostvo, od koder so Ločani dobivali žlahtno kapljico. Izdaje tega vodnika, kot začetka praznovanja sedemdesetletnice našega društva, bi bil še posebej vesel dr. Pavel Blaznik, naš prvi in dolgoletni predsednik, saj je bil velik gornik in alpinist. Iz Škofje Loke do Lubnika je prišel v šestinpetdesetih minutah, nazaj pa v dvaintridesetih. Pred drugo vojno je iz Škofje Loke do Krekove Koče na Ratitovcu potreboval tri ure in petdeset minut. Z našim vodnikom se spominjamo njega in njegovega sina Pavleta, alpinista, ki seje smrtno ponesrečil v Szaly-Gerinovem grebenu Grintovcev. Vodnik izhaja ob koncu letošnjega praznovanja stoletnice športa v Škofji Loki. To je sicer le ena izmed okroglih obletnic športne dejavnosti, ki ima na Loškem dolgo tradicijo. Na freski Sv. nedelje avtorja Janeza Ljubljanskega izpred šeststo petdesetih let, pod lopo romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, imamo namreč upodobljenih tedanjih šest športnih zvrsti. Mestno strelišče so imeli Ločani že vsaj leta 1752, prvo športno društvo pa že tudi leta 1883. Avtorje pri svojem pisanju nekoliko samosvoj, tako kot pri svojem grebenje-nju. Njegove izvirne toponime in jezikovne posebnosti smo, kljub pomislekom lektorice, v precejšnji meri obdržali, drugačnim, uradnim normativom navkljub. Ponekod tako izpadejo nekatere stvari včasih celo malce provokativno, kakršen je včasih tudi sam avtor. Morda nam je uspelo tako predstaviti Prletovo avtorsko delo bolj inventivno in upamo, da ne v škodo bralcev oziroma uporabnikov. Urednik Predgovor Moje jutro je zora, moja pot gamsja sled, svetloba sonce, cilj vrh, spremljevalec veter, Postelja trava, pokrivalo nebo, uspavanka zvezde, moja vera svoboda. Petintrideset let je trajalo. Zbiral sem podatke, jih shranil, uredil in se odločil: napisal bom Vodnik po grebenih slovenskih gora. Za to pisanje pa sem moral vse grebene oajprej prehoditi in preplezati. Sto osemindevetdeset grebenov prehoditi ter preplezati je kar dober zalogaj za eno življenje. Pa mi je le uspelo. Ne v celoti, včasih sem oioral zaradi vremena ali premalo časa izbrati umik in pustiti kakšen del za drugič, zaradi prevelike tveganosti sem moral nekje obrniti in uporabiti obvoz, ki mi še zdaj Pušča dvome o načelnosti. Ko sem se vozil po Sloveniji, sem vedno občudoval obrise pokrajine in kot planinca, alpinista in raziskovalca so me najbolj pritegovali grebeni, kot recimo veriga od Ojstrice do Golice, Macesnovec-Rjavina s ceste Kranj-Jesenice, pa grebeni Kočen, z Vršiča na Mojstrovko do Sit, lepotca Plazki Kuk-Veliko špičje in Goličico-Planja, iz Soške doline pa na bavške in trentarske, pa iz zgornjesavinjskega konca in od brugod. Tako sem spoznaval slovenske Alpe. Vendar pa sem kmalu ugotovil, da se najlepši skrivajo in niso na dosegu pogleda. Te skrite, pa tudi očitne zaklade slovenskih gora sem prehodil, preplezal, raziskal, se pogovarjal z obiskovalci in uomiačini, prebral literaturo ter kot končni rezultat zapisal v vodničku in v njem n razkrivam slovensko grebensko oblikovanost, prehode, poti in smeri slovenskih Sora. Tako kot sem jih jaz spoznal, želim tudi tebi, da najdeš, malo tudi z mojo Pornočjo, vse tisto, kar sem petintrideset let iskal in odkrival. Občutja in čustva Popuščam tebi. Najprej bi rad poudaril, da je vse zapisano plod osebnih izkušenj, kajti vse opisa-nejgrebene, razen dveh, sem sam prehodil, večino pa preplezal, saj jih je velika vecina vsaj brezpotnih, če že ne plezalnih, in zanje potrebuješ najmanj osem Pa tja do šestnajst ur kot samohodec in manjši del v navezi. Kolikšno je bilo trganje, bom zadržal zase, omenil bi le, da ko sem prišel v Osp in pogledal usapsko steno, sem ugotovil: take strmine sem plezal čez poletje na grebenih, zato, da sem uspešno in srečno končal svoje potepanje po grebenih, sem pa reveda potreboval znanje. Da za slovenske grebene ne zadošča navadno planinko, je jasno. Popoln grebenar mora biti alpinist z vsaj petdesetimi preplezanimi tnermi, čeprav so nekateri grebeni lahki, večina je plezalnih, kjer se lahko težav-°st Povzpne do V. stopnje, dodatne težave pa so specifična grebenska kamni-a. 'zpostavljenost in krušljivost. Značilen je komentar Drejca Karničarja in Bora trancarja:Tam si lahko hitreje mrtev kot v prvenstvenih smereh! To nedvomno . rzi. Korelacije tukaj ne bom izračunaval, niti ne razmerja med plezanjem smeri J1 grebenov, stene so stene, grebeni so grebeni, kako je s statistiko, pa vsi vemo. a tistega, ki je padel in se razbil, je stoodstotna, za drugega, kije varno sestopil, Pa nična. Nedvomno pa ostaja dejstvo: na grebenih je občutek tveganja vsaj v.nakovreden, če ne celo močnejši. Zakaj sem ostal živ (glej vodilno geslo Se sem st' K3 zaže1;Ku vodnička), se lahko zahvalim sreči, preudarnosti in usposobljeno-i- Katero od teh treh načel je bilo najpomembnejše, težko rečem, opozoril pa . zanesi se na svojo pamet in poslušaj notranji glas. Umik, bolje rečeno beg iz emogočih razmer, ni sramota. Kratko bom opisal svojo alpinistično pot, kjer je vodilo: vsak alpinist ima razi-ovalno strast. Ta se spreminja z leti in z vrednotenjem. Ko si mlad, te zanimajo I °sez.K'. Previsne stene in skrajnost. Če ta nora leta srečno preživiš, prideš v zrela a' KJor ni nobenih zadržkov in si zmožen najtežjih vzponov. Vendar tem manjka etska komponenta, saj najtežji vzponi večinoma niso vzor lepote, temveč sa-Pn urejevanje. Za tem obdobjem pride na vrsto iskanje lepote in si rečeš: »Kaj mi rhve. stene, najtežji vzponi, iskal bom le tisto, kar me poteši in napolni.« In g ePeni v določenem človekovem obdobju te zahteve izpolnjujejo. Dostikrat sem se z rezi ozrl, pogledal stene in si rekel: »Tam sem že plezal, bilo je lepo, zdaj sem tu gori in ne vem, kje je lepše.« In si odgovoril: »Vsak čas ima čar! Vsaka pot je vredna potu! Vsak vrh ima glorijo!« Rodil sem se na Ptuju, 4. oktobra 1948, živel do trinajstega leta v Kidričevem, se preselil na Kodeljevo v Ljubljani, kjer sem dobil vzdevek Prle (skrajšano Prlek), začel igrati v ansamblih, tudi barih, dvoranah, sodeloval v gledališčih (Pupilija Ferkeverk, Glej, Drama), bil član Šumija, glasbene slovenske rockovske scene in Generacije 68. Potem sem še pet let blodil po tujini kot glasbenik, se vrnil domov, uspešno končal avanturo JLA, diplomiral in se zaposlil kot učitelj harmonike in korepetitor na glasbeni šoli Škofja Loka, kjer sem še sedaj. Kar nekaj prijateljev meje naprosilo, da bi napisal knjigo o odrskem, hipijevskem in rockerskem obdobju, česar seveda ne bom napisal. Če bi pisal po resnici, bi nekatere preveč bolelo, da pa bi resnico zavijal v celofan, prepuščam nepravim šumijevcem, lažnim rockerjem, kvaziumetnikom in spreobrnjenim hipijem. Po vrnitvi iz tujine sem začel plezati v Akademskem alpinističnem odseku in nanizal okrog osemsto in okoli petindvajset prvenstvenih smeri ter postal inštruktor alpinizma in član GRS. Pri pisanju vodnička sem si moral določiti, kaj je greben in katere bom opisal. Najprej bi omenil, daje pravih grebenov v Sloveniji malo, ker je hoja po rezi skoraj nemogoča. Skoraj vsi imajo pot nižje po policah, prehodih, obvozih in izogibih. Pravi so le: Plazki Kuk-Plazki Vogel, Krnčica-Krn, (Bavška) Spičica-Vrh Kozje planje-Vrh Ovčje planje, Mala Ruša-Velika Ruša-Skala, delno tudi Pelški in Bavški greben ter krajši odseki nekaterih velikih grebenov, tudi karavanških in grintovških, drugi pa ne potekajo po rezi. Tako sem moral pri sebi sprejeti kompromis in vzeti pojem greben v širšem pomenu, torej: v vodničku opisani grebeni so grebeni v splošnem pomenu. Zato sem opisal tudi take, kot so Pohorje, Gorjanci in drugi. Poseben poudarek sem dal estetski in planinski vrednosti. Vsi v knjigi opisani (moji) subjektivni (estetski) pogledi so pač moji osebni, upam, da boš lahko razbral iz poševnega tiska moja videnja, pa tudi opozorila glede željenega cilja in se, ali pa ne, z njimi strinjal, objektivni (opis, zemljepisna lega, pristopi in možnosti za umik) pa so dejstva, preverjena na kraju samem. Grebene sem razdelil na štiri območja: Julijske Alpe, Grintovce, Karavanke in druge grebene, vendar bi morda bila boljša razdelitev na trinajst »pokrajin« (glej uvod pri Julijskih Alpah). Bavško ali soško pogorje se razlikujeta od martuljškega ali osrednjega, da ne govorim o krnskem, spodnje- ali zgornjebohinjskem, triglavskem, vršiškem in drugih. Žal mi ni uspelo obdelati predelov do konca, saj so nekateri »vplivneži« že stokali: »Kdo bo pa bral ta Špeh?« in sem se tako odločil le za tiste podatke, ki jih bo pohodnik potreboval, v glavi pa sem imel tudi obseg knjige. Pri tem sem se držal načela: »Od viška glava ne boli!« Pa si še vedno upam trditi: tako podrobnih opisov Slovenci še nismo imeli, saj sem izhajal iz slovenskega izročila piscev, kot so Tine Mihelič, Igor Škamperle, Igor Mezgec in drugi, ki so podedovali alpinistično filozofijo in me tudi spodbujali (France Zupan, Pavle Šegula, Janez Kunstelj in mlajši) kljub razlikam v opisih, saj se moji kar krepko nekje odmikajo od že zapisanih. Glej Julijske Alpe Tineta Miheliča in primerjaj opisa Jelenka; Tine piše o prijetni hoji, jaz nekaj drugega. Nekaj podobnega je z opisom pristopa na preval Čez Brežič, kjer v vodničku (Julijske Alpe št. 1013) ni niti besede, v nasprotju z mojim opisom (pogl. CXXVI). Res pa je tudi, daje morda bilo meni pri pisanju lažje, saj se za grebene ve, kje je pot, kar je najbolj opazno pri Karavankah (primerjaj Karavanke PZS 1997), sem pa opisane poti tudi osebno prehodil. Za dodatek pa so v vodničku možnosti za umik, kjer so opisani dostopi in sestopi, ki jih še ni bilo v slovenski literaturi. Nekaj podobnega je z razgledi: zame so najlepši z osrčnih in nižjih vrhov, kjer se razkazujeta širnost in velika preglednost, večina drugih piscev povzdiguje razglede z najvišjih točk. Morda je največja razlika pri mojem pisanju vtem, da odkrito govorim o tveganosti, in v mojih opisih boš našel mesta, kjer prostodušno opisujem težave in zadrege, česar skoraj nikoli nisem zasledil pri drugih. Skoraj vsi pripovedujejo o prijetnih in lahkotnih turah. Za konec uvodnega razmišljanja samo še tole: Pošteno do konca sem napisal vo-dniček, v nasprotju z nekaj imeni, ki so povedala zelo malo. S skritim nasmeškom Jih »občudujem«, saj so le-ti žal tisti, ki skrivajo, tajijo, si izmišljujejo in celo potvarjajo °Pise, na kar v mojih ne boš naletel, za nameček pa ti zaupam v njem še nekatere (moje) skrivnosti. Lepotno, še bolj pa doživljajsko vrednotenje predelov po mojem mnenju in izboru je: najbolj mi je pri srcu bavški konec z najlepšim grebenom pri nas Obljak-Pihavec 'n z največjim v vseh pogledih Grebenom (greben Ložke stene), delno pa tudi Šmi-helovec-Zagorelec-Jelenk-Skutnik-Spičica-Nizki vrh-Pelci-Pinja, najbolj izziva-l®1"1, Pa tudi tveganje martuljški konec z dvema izstopajočima grebenoma: Spikova skrbina-Mala Martuljška Ponca-Velika Martuljška Ponca-Veliki Oltar in Rigljica-Fr-damane police-Špik, Sleme-Skrlatica je le senca prej omenjenih, najbolj sončen je Smben Prevala-Črnela, najslajši bonbonček je Bovški Gamsovec-(Zadnjiški) Pihale (Goličica-Planja ga komaj dosega), najbolj skrivnosten je severni greben Prisanka, najbolj prostran in razgleden je polovniški in krnski konec, najbolj vojaški je °dsek Bavhica-Škrbina pod Škrapljo-Skraplja, najbolj ljubke so Zgornje Bohinjske Sore s Stogi-Skednjovec in Mišelj vrh-Mišelj konec, najbolj meditativen je jugozahodni konec Slovenije z grebenom Kojnik-Golič-Kavčič-Spičasti vrh-Žbevnica, p [°lj vstran od civilizacije so severni Grintovci z grebenoma Koran-Mrzla gora in avličev vrh (sedlo)-Matkova kopa (z lglicami)-Krnička gora-Mrzla gora, pa tudi mangartski konec z grebenoma Predel-Mangart in Čez Brežič-Veliki Snežni vrh-Je-re i!ca~(Ložka) Planja-Veliko Poldne, najširnejše je zahodno Pohorje in najbolj za-Pojivje karavanški brezpoten greben Koren-Jepca. a popolno uživanje pri grebenski hoji in plezanju poleg telesne pripravljenosti po-mbuješ še dodatno znanje. Poleg obveznega alpinistično-planinskega sem spada vse tisto, kar moraš obvladati pri izpitu za alpinista, in bi ti svetoval: preberi čim več 'terature z različnih področij in spoznaj geologijo, botaniko, etnologijo, zgodovino, °ologijo in morda še kaj (potopise, opise tur, lovstvo...), saj boš le tako lahko razbiral sledov o zgodovini in vzročnosti ali povezanosti dogajanj ter prisotnosti človeka na Posameznem predelu. »V Vse t0 Preclelal in opravil nekaj tur, boš ugotovil isto, kar sem spoznal jaz: Se^o'110 ''e' ^ dodim, na vseh poteh (grebenih) je pomemben le stik z Naravo in s Najpomembnejše, bolj dilema, ki se mi je porajala pri pisanju vodnička je, koliko in P resnici napisati. Če bi se držal slovenskega izročila in tradicije, bi moral turo opisati ogo tehnično, pa še malo zavajanja, pretiravanja in misterioznosti bi moral dodati, P Pi bil v očeh slovenske planinske javnosti velik alpinist in osvajalec vrhov. V naspro-J s to »doktrino« sem v vodničku opisal veliko večino grebenov podrobno, le nekaj-/ at ,sem podal samo splošne podatke, ker menim, da nekateri grebeni ne smejo biti ^podrobno) opisani in naj se obiskovalec zanese nase. v p.a moram izreči več pikrih. Prvič. Pri obiskovanju grebenov in tudi sten nastopi mSh^6 odgovornosti. Žal čedalje pogosteje opažam pri planincih, še bolj pa pri stj?a|d Plezalcih in brezpotnikih, predvsem pa pri plezalcih brez osnovnega, v alpini-če?lh so'ah pridobljenega znanja, a tudi brez ponosa, miselnost: če se bom zaplezal, iz P.nastala megla ali slabo vreme, če bom ugotovil, daje stena pretežka, če bom g pN kos opreme in celo, če se mi ne bo dalo sestopiti, bom poklical helikopter odn”1 ^ za^’,:eva' Prevoz in reševanje. Zato ni čudno, da je pri GRS čedalje bolj čutiti da s neod3ovornega in tveganega vedenja posameznikov in prihajajo zahteve, nosi-6 neupravičen° reševanje plača, in celo več: pri prevelikem tveganju in nevar-deta Sn?.|tne aL drugačne poškodbe reševalcev (strela, plaz in padajoče kamenje ne in ra2''k), se rešuje takrat, ko ni nevarnosti za reševalce. Tako apeliram na planince od 3 hSl:e' Se ^oc'° PodaL P° mojih poteh: načrtuj turo tako, da si odvisen le sam škodb ’ re^u(^° .j}3)te samo, ko veš, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ali po- Drugo skrb zbujajoče vprašanje je ekologija. Čedalje večje je onesnaževanje, tako globalno (dimni plini - tvorba žveplene kisline, izpušni plini...) kot lokalno (detergenti, gnojila ...), ki vpliva na mikrolokacije, vodne vire in s tem povezano čistost vode, pridelovanje hrane, zdravje in seveda na kamnino, katere lastnosti se zaradi kemičnih snovi spreminjajo. Ker sem imel priložnost videti meritve iz diplomske naloge na biotehniški fakulteti, vem, da so celo visokogorska jezera že onesnažena tako globalno kot lokalno, skala je pa čedalje bolj krušljiva in preperela. Tretje, kar me moti, je: čedalje več je gozdnih cest, ki so pravi vzor, kako opustošiti gorsko krajino. Medtem ko lahko do neke mere še občudujemo italijanske mulatjere, pa nedvomno ne moremo sodobnih cestnih dosežkov, saj so ceste narejene brez od-vodnjavanja in bodo čez nekaj let razrite, zasute s hudourniškimi naplavinami in pogosto neprevozne. Včasih imam tudi priložnost videti stare filme o gorah in vedno znova meje presenečalo, kako drugačno je bilo ozračje pred petdesetimi leti. Jasno, s popolnoma drugim izhlapevanjem in izparevanjem, oblaki in temperaturo. Sedaj je ozračje motno, skurjeno in smrdi po izpušnih plinih. Svoje sta naredila globalizacija in pridobitništvo. Namesto da bi država skrbela za čist zrak in okolje, gradi ceste in avtoceste, kar je do neke mere pohvalno, na drugi strani pa iz želje po čim večjem zaslužku skrbi za zapore, cestninske postaje, semaforje, grbine, zastoje in podobno, za čim manjšo pretočnost prometa (saj poznate finančno strukturo cene bencina, manj kot četrtina je čiste cene, vse drugo so davki - dobiček in bolj ko avtomobili stojijo, več bencina se pokuri). Četrti problem je motorizacija s helikopterji, motornimi sanmi, agregati in podobnim. Peti moteči element je hrup. K temu največ prispevajo motoristi, pa tudi letala, helikopterji in motorne sani. Na srečo pri nas še ni Natovih letal, ki z eskadriljo in nizkimi leti paradirajo na severni italijanski meji, kar sem imel priložnost »občudovati« na Ber-nini in Monte Rosi, ko se mi je tresla skala pod nogami. Šesto: planinska infrastruktura je iz leta v leto slabša. To se nanaša na poti, označenost in zavarovanost. Čedalje manj je zasebne pobude, pri Planinski zvezi in društvih pa imajo, ne vem, zakaj, za te stvari čedalje manj posluha. Cene v planinskih kočah pa so navite čez vsako pametno mero. Predzadnja, sedma nepotrebna zadeva je zaplankanost. Po zakonu o gibanju v obmejnem pasu (glej sporazum med Avstrijo in Slovenijo, Uradni list št. 326-01/95-7/1) se smeš gibati v Karavankah le po označenih poteh. Vse drugo ni dovoljeno? Kako je z zimo, ko se markacije ne vidijo, zakon ne pove. Pa še nekaj, nisem nikakršen kontrabantar in mislim, da lahko hodim po naši zemlji. Ali pa je že last zasebnikov (države, cerkve, denacionalizirancev) in bog ne daj, da bi dihal čist gorski zrak in stopil na travo. Kako je z italijanskim obmejnim pasom, ne vem in mi ni mar, enako z avstrijskim. Če bodo streljali ali me preganjali po sodiščih, pa naj me. In zadnja, najbolj požrtno in obsodbe vredna stvar je prisvajanje slovenskih gora. Ker je stanove in domačije v zgornjesoški dolini, pa tudi drugod pokupila ljubljanska in druga, večinoma politična rdeča in črna elita s skupno paranojo, se najde čedalje več napisov: Privat in Prehod prepovedan, česar domačini in pravi planinci niso nikoli naredili. Za konec pa se vračam k tistemu najslajšemu in najlepšemu: slovenske gore, še posebej pa »moji grebeni«, so ostali redki nepokvarjeni delčki narave in zato, dragi obiskovalec gora: Ne vznemirjaj se zaradi vseh teh vzporednih pojavov. Poišči samoten kotiček, samoten greben, odmisli civilizacijo, odpiši globalizacijo, zaplankanost ter prehodi pot odmaknjenca in iskalca. V vodničku je veliko namigov za vse življenje, pa tudi za iskanje smisla, saj ni potrebno, da iščeš zveličanje v tujini, ko pa imaš vse pred nosom. Upam le, da se ga, vodnička, pa tudi zveličanja, ne bodo polastili dosežkarji, vase zagledani egocentriki, hlastavci po rekordih, temveč iskalci lepote, ki se ne kaže v iskanju publicitete in samoreklamiranju, temveč v Človeku samem. Če boš hodil po mojih poteh, boš zanesljivo doživel nekaj zvezdnih trenutkov in vse drugo, kar je zapisano v uvodnem stavku. Milenko Arnejšek Prte, Škofja Loka, 13. decembra 2006 Uvod V vodniku Grebeni slovenskih gora so zbrani več ali manj vsi grebeni, ki so v Slove-Hiji- Lahki, težki, dopoldanski ali popoldanski, celodnevni ali večdnevni. Po marki-ranih ali lovskih poteh, po brezpotju in po plezalnih grebenih. Za družinski izlet, za rornantične in navadne, za navdušene, tudi izurjene planince, ki obvladajo osnove vrvne tehnike, za alpiniste, plezalce in ekstremiste. Opisanih grebenov je 189; 46 |e grintovških, 97 julijskih in 46 karavanških in drugih. Poglavij, označenih z rimsko številko, je CXXXI (131). Vrhov in pomembnih točk je 1076, z drugimi (sedla, dru-gotni vrhovi, manj pomembni grebenski vrhovi, posebnimi mesti kot: Iglice, Žaga, Financarji, Paradajz in podobno, škrbine, koče, bivaki itn.) pa 1090, za lažje iskanje so označeni s številko, nekatera manj pomembna mesta so v besedilu podčrtana in orez številk. V vodniku si lahko tudi izbereš lažio in kraišo pot, saj so opisani umiki, P° katerih se izogneš težavam, če ti zanje ni ali se ti dozdeva, da jim nisi dorasel. Območja, ki jih obsega vodnik, so Grintovci, Vzhodne Julijske Alpe, Karavanke in nizkogorje. Obsega gore ali vzpetine, na katere vodijo grebeni. Smer hoje ali ple-zanja grebena je lahko ali po opisu ali v nasprotni smeri, so pa nekateri, pri katerih j® Priporočljivo gibanje, kot je opisano v vodniku. Posebej je to nujno pri plezalnih, i^ogočeje tudi nasprotno, vendar so lahko težave večje od opisanih, včasih pa tudi skoraj nemogoče. V glavi (na začetku) ture je ime gore, vrha ali grebena (lahko tudi več imen), potem so vse točke grebena (vrhovi, sedla, posebna mesta..., kjer J® Potrebno), pod njo v eni vrstici najprej kratice ali opis za zahtevnost poti ali brezpotja: lahko (L), malo zahtevno (MZ), zahtevno (Z), zelo zahtevno (ZZ), izredno zahtevno (IZ) in skrajno zahtevno (SZ); ali rimske številke za plezalno težavnost teol do VI), nato višinska razlika v metrih, praviloma samo grebena, včasih pa udj celotna (z dostopom in sestopom), dostikrat dolžina ture v kilometrih, čas . °Jeali plezanja v urah, nižje (v poševnem tisku) pa kratek splošni opis, ki vklju-/LUje rnoJe' Pa tudi druge osebne misli, izhodišče, dostop (pristop) in zaključek 'kjer je potrebno), možnost(i) za umik, sestop, zemljepisna lega, posebnosti, 2animivosti in značilnosti (včasih le ena ali dve ali nobena), primeren čas (kjer J® potrebno), opis in morebitna opomba (kjer so podane posebne značilnosti ali zahteve, včasih tudi vključena oprema in drugo). Obrazložitev: ime gore, vrha ali grebena ne potrebuje posebne razlage. Če te bo mi-al ali zanimal kakšen cilj, najdi v kazalu ali pri turi št. xx ime. Večinoma je v sklopu drugimi vrhovi. Navedena je tudi nadmorska višina. Poseben poudarek je na na-Vhch '0'osti je rubrika, ki jo bom uvedel. Razlogi so: vsaka gorska pot je po 2e?le jvegana. Planinec uporablja gorsko pot ali smer, ki je lahko nič, malo, srednje, v o ali izredno tvegana. Tveganost je odvisna od podlage. Ta je lahko ravna, široka, in nCa'n 0z^a' ze^° strrna ali celo navpična, travnata, skalnata, drseča, z dobrimi stopi krušrniTl^' ^rez s so^no 5^a^°' 5 skrotjem ali drnom, na melišču ali snežišču, s se laht° -'/ Špidco in Skutnik, si priklical spomine, naredil isto z Grebenom, Balo, Bukovcem in Lepočem, šele nato sem si začel ogledovati greben Oplačnice. SkoNI me je že minila volja po nadaljevanju, rez je zelo izpostavljena s kupom vršičkoč žandarjev in krepko visečih lašt z navidezno dvomljivo skalo. Po omahujoče^) zbiranju poguma in vraževernem prepričevanju, zvezde, dan in znaki so bili po?1' tivni, sem si nadel plezalni pas, se ovesil s kramo in si rekel: grem pogledat; če bob1 videl, da je prehudo, bom pa obrnil. Isto naj bi veljalo za iedno-snežne odstavke Motaje po travnato-sneženi rezi pridem do prvih na pogled sumljivih skal, kise izkažejo na otip bolj čvrste kot na pogled, zlezem na skalno rez, nadaljujem P° njej okobal v čudnem položaju, sestopim v škrbino in tako jaham čez tri vršičke Adrenalinska napetost je bila podobna napeti struni E na violini za kvarto višje ob somisli, nazaj skoraj ne gre. Tako nadaljujem še čez tri vršičke, včasih zavijefb na poličasto zahodno stran, kjer se moram pod predzadnjim vršičkom prebiti če? vesno prečnico, zelo podobno tisti v smeri Ogrin-Omersa v Ojstrici, ocenjeno 5 l/-, jo srečno preplezam in prestopim v škrbinco. Kar izpostavljeno premagam š? nekaj malo manj adrenalinskih stopenj, si dejal, varovanje na tem delu bi bil° kar umestno, lepota solo vzpona je lahko tvegana, in znašel sem se na vrhu Oplačnice. Zagledam se naprej, ošvrknem s pogledom preplezano rez, se ustm vim za sprostitev, ugotovim, da nazaj ne grem, je prehudo, spusti niso mogoč zaradi vodoravnosti, tudi plezanje nazaj je skoraj nemogoče zaradi poledenelih trav, ki sem jih že ob vzponu komaj obšel, v notes zapisal - blazne prečnice, ob' daljevanje je videti lepše kljub snegu v kaminih na severozahodni strani. Tudi to mesta srečno obidem, preplezam še šest vršičev in večinoma po rezi, nekaj pa po policah z izogibanjem poledenelim travam prispem na Veliki (Bovški) Piha-vec Greben postane širši, kopen, izjemno odprt, suhe trave so mehko poležane, z utrtimi gamsjimi stezicami in prijazen. Po lažjem plezanju in prečenju dokaj strmih trav pridem do drugega ključnega mesta - dveh spustov. Prvega sem izdelal sam, okoli roglja sem dal pomožno vrvico, najdeno na vrhu Velikega Pihavca, in vpel prototip vponke, izdelane \/ Titanu Kamnik za GRS, se spustil do drugega, kjer sem dodatno vpletel najlonski trak, se spustil v spodrezano škrbino in navpično mesto ocenil s V. Nadaljevanje čez Mali Pihavec in neimenovani vrh je bilo travnato, uživaško, mestoma plezalno največ druge plezalne stopnje s kaminom tretje težavnostne stopnje, ki ga je zagrenilo petnajst metrov borovja pred vrhom Obljaka. Čez zahodno stran pridem na vrh, kjer sem se zadnjič ustavil. Prej sem se ustavil na vsakem pomembnejšem vrhu, sedel na suhe trave, prižgal smotko, popil požirek kave, poslikal greben, nikamor se mi ni mudilo, opazoval okolico in gamse, si z nekega mesta vtisnil v spomin in na film podobo Oltarja (Bovškega) in Triglava ter se predajal spominom in razgledom. Sopotniki in somišljeniki peturnega najlepšega grebena Slovenije so bili oprezni gamsi. Z vrha Obljaka, edinega manj povzdigujočega mesta grebena, sestopim jugovzhodno dol po travah, ugotovim, da se moram prebiti na skrajno južni greben-rob, kar mi je tudi uspelo čez borovje in zelo strme trave. Po grebenu nadaljujem dvesto petdeset višinskih metrov dol, gledam zelenje bukev črnega vrha pod sabo in se odločim za sestop naravnost. Z dreves se štirikrat spustim po vrvi čez prevesne trave, še nikjer prej nisem videl takih travnatih previsov (spust je malo podoben spustom v Prleto-vem žlebu v južnem ostenju Macesnovca pod Žagano glavo) in srečno prispem 'v redek bukov gozd. Po oblem hrbtu sestopam naravnost navzdol, najdem izginjajočo, komaj zaznavno stezo, zatavam med goščavje, se spotikam ob vejevje, brodim po listju čez gležnje, ulovim klopa, zopet najdem pot in končam najgrši del ture, tisočstometrski sestop z Obljaka do Gaje rja. Vtisi in doživetje na tem grebenu so: od sto šestindevetdesetih grebenov, ki sem jih do sedaj preplezal, je greben Obljak-Pihavec najlepši. Vse drugo si zamisli sam, jaz trdim brez dokazovanja: greben Obljak-Pihavec je naj!!! po lepoti, pa tudi varen je. Za konec še majhen pripis: Tine Mihelič opisuje to območje kot drug planet, Andrej Stritar po zimskem prečenju daje vnemar Blanco grat Bernine (PV1978, št. 5, po mojem mnenju upravičeno, Blanco grat sem preplezal), Boris Mlekuž se čudi Čudesom Bavšice, Petra Podgornika spremlja čreda tristo gamsov, Prte potuje po sanjskem območju, ki ni samo to, ampak še nekaj več! P- S.: V dolini sem si zabrundal: Oj božime, oj božime bovški konec, kuo vas težko zapustim (moja verzija svatovske in poslovilne pesmi Beneške Slovenije). Ihčke arphpna- Do prvega neimenovanega vrha sem naštel sedem vršičev, Potem pa so čez vsak vrh do Velikega Pihavca vsaj trije, tako da je njihova vsota okoli dvajset, ki jih moraš razen treh vse preplezati, izhodišče: Bavšica (701 m). Pristop: Po označeni poti mimo pašnika Logje (843 m), Ledanca, lovske bajte Bala (1290 m) in Jezerca na Prevalo (1560 m) in desno po neoznačeni stezi na preval Vrh Osojnika (1975 m), mogoči sta dve varianti: začetek je za obe enak, na višini okoli 1720 (odcep variante 2) pa se ena nadaljuje naravnost gor na sedlo (možic), od tam pa malo navzdol na melišče-utro Osojnik in po njem na preval Vrh Osojnika (1975 m, MZ, 3 h). Druga je pod vršičem na desni strani (MZ-Z) pod vpadnico Nizkega vrha po policah na melišča in gor na preval Vrh Osojnika. Za pristop Bavšica-Obljak glej zadnje stavke opisa, a) Gajer in b) od Bukovca (Tesen) Po žlebu gor na glavo Obljaka. Pristop (skoraj brezpoten) je tudi mimo planine Bukovec pod vzhodno stranjo grebena na Vrh Osojnika (nepriporočljivo). Zaključek ture je v Bavšici. Možnosti za umik- Jih ni. Tudi vračanje je problematično in težavnejše. Opis: S 771. Prevale (Bavške, 1560 m) na preval 772. Vrh Osojnika (1975 m, glej pristop), nakar čez sedem grebenskih vršičev na neimenovani vrh (2049 m, večina l-ll, mestoma III, eno mesto V-, izpostavljene prečnice in grebensko ja' hanje, malo trav) in na vrh 773. Oplačnica (2052 m). Od tod naprej se začne večinoma travno, mestoma izpostavljeno plezanje, ki je zaradi utrtih gamsjih stečin dokaj varno, seveda pa je občasno tudi skalno (trave ZZ-Z, skala HI).Tako čez precej grebenskih vršičev na neimenovani vrh (2076 m) in na 774. Veliki (Bavški) Pihavec (2090 m). Najprej sestop po travah do skalnega grebena in y dveh spustih v spodrezano škrbino (spusta sta urejena). Čez 775. Mali (Bavški) Pihavec (2074 m, kamin III), neimenovani vrh (2008 m), spust (urejen) po vrvi v škrbino in skozi rušje (uporabi gamsjo pot) na 776. Obljak (1866 m, I, Z-ZZ, 4-5 h). Sestop z njega je bavškarski (stopnja višje od trentarske). Z vrha se proti vzhodu in jugovzhodu spuščajo trije (rušnati) grebeni in prebij se do najbolj južnega. Po robu (jugojugovzhodno) do višine okoli 1700 m (ZZ-IZ) na glavo in s spusti po vrvi z dreves do bukev 777. Črnega (Bavškega) vrha (skrajno strme trave). Po širokem, oblem, srednje strmem gozdnem grebenu skoraj brezpotno južno dol do 778. (Bavškega) Lipnika, kjer naletiš na zapuščeno, zelo nastlano pot, ki te pripelje do Gajerja (MZ-Z, 2 h 30'). Z glave je mogoče tudi po žlebu dol (vzhodno) v dol (Bukovška korita) pod planino Bukovec. Sestop je že vključen v opisu. Primeren čas: ko še ni visokih trav (druga polovica maja in prva polovica junija ali pozna jesen). Opomba: Nekaj (premalo) informacij so mi posredovali Jelko Flajs in Primorci s skritim nasmeškom. Druga, Mali Pihavec in Pihavec sta (Zadnjiška) pri Kriških podih nad dolino Zadnjica. V starejših kartah je Obljak Obiljak. Druga Prevala je kaninska. Zemljepisno lego si oglej v drugih poglavjih (Pelci, Smi' helovec-Spičica, Greben). Obvezna je petdesetmetrska vrv zaradi spustov oprema naj bo plezalna (pomožne vrvice, nekaj klinov, zatiči in frenda). Ple' zalec naj do popolnosti obvlada tehniko spusta po vrvi in sestopa po travah; Boljša označba grebena bi bila Pihavec-Obljak zaradi vrstnega reda ture, saj so ga skoraj vsi opravili s severa na jug. Priporočam navezo. CXVI. ČRNI (Lepenski) VRH-VOVENK-KALUDER ČRNA (Lepenska) PRST-VELIKA (Lepenska) BABA Črni (Lepenski) vrh 1544 m-Predel (sedlo) 1282 m-Vovenk 1515 m-neime' novani vrh 1651 m-Kaluder 1980 m-Črna (Lepenska) prst 1960 m-Velika (Lepenska) Baba 2016 m. Lahko do zelo zahtevno brezpotje, gozdna planinska pot med Predelom in Vovenkom, mestoma plezalna mesta I, 500 m + 15-20 %, 4,5 km + 25 %,trl do štiri ure. Božični čas leta 2003 me je zvabi! na svojevrstno turo, pri kateri so mi bili osnovi podatki popolnoma nepoznani. Znani so bili le tisti iz karte: neoznačena pot iz Lepene na sedlo Predel, višinska razlika med dolino in vrhom (1300 m) in dolžin0 (okoli 6 km). Kar se tiče težavnosti in prehodnosti, bom ugotovil na kraju samem-S seboj bom vzel plezalno zimsko kramo in še dodatno (50 m devetmilimeterce dva klina, dve matičarki, čutarico čaja, sendvič, četrt čokolade in načet zavitek dateljnov). Snega je bilo na Kredarici 110 cm, pred dnevi je pihal močan vetet zato se je bilo nadejati dobrih razmer. Ob pol osmih zjutraj sva bila s sinom v dolini Lepene dva kilometra pred Domom dr Klementa Juga. Pogled z nje ni kazal, kje poteka pastirska pot. Ben, greva g0<: nekje bova že naletela nanjo. Temperatura -4°C, zemlja zmrznjena. Po hudourni' ku in melju med bukovjem motava gor, nekje na zadnji tretjini pobočja natakne' va dereze, strmina in poledenela zemlja sta bili preveč tvegani, ter se po mučnem vzponu leznajdeva na sedlu Predel, kjer naju na skali pozdravijo gozdarske oznO' ke in široka pot. Dereze dol, požirek iz čutarice in nekaj dateljnov. Po zelo lepemi redko poraščenem gozdnem grebenu nadaljujeva proti Vovenku. Zopet neko mesto, kjer se lepota sreča z mojim telesom. Za vrhom se ta konča. Razpotje - ena pot levo dol, druga desno dol, le grebenske gor ni in je sled. Že malo postarana, pa vendar dokaz, da so na grebenu že hodili. Edino, kar me je malo zmotilo, sta bili velikost in oblika. Kot rokometna žoga veliki zaobljeni sledovi, hod večji od pol metra. Krepko sem moral raztegniti korak, da sem jih sledil. Nekaj sto metrov naprej najdeva potlačen sneg, pravo ležišče in še malo naprej bolj jasne sledove. Čuden popotnik je bil na tem grebenu, ki ima štiri prednje zobce derez in ubira najboljše prehode. Tudi čas je bil nenavaden. Namesto da bi spal zimski spanec, je kolovratil okoli. Dlak ni bilo nobenih, ne ostankov hrane, ne iztrebkov. Medved ima očitno isto pot kot midva. Malo sva okrepila pogovor, bolj ropotala s cepinoma in se ogledovala po okolici. Skoraj želel sem si srečanja z njim in ovekovečenja na film. Strahu ni bilo, le previdnost. Žal se ni pokazal. Za prvim predvrhom izginejo njegove stopinje, nadomestijo jih gamsje, in zopet natakneva dereze. Po zoprnih vesinah prečiva, se prebijava čez rušje in po grapi priplezava na Kaluder. Grebenska rez je privlačna, pa vendar se odločiva za sestop »na g liho«. Sestop je ekspresen, škripajoč z derezami, sneg še ni bil predelan, in sva na pastirski poti. Zopet najdeva medvedje stopinje, ki se strogo držijo poti, na koncu naju zapeljejo med škraplje in rušje, od koder se morava vrniti na pot. V temi po velikem ovinku najdeva označeno pot in po njej sestopiva v Lepeno. Pot od Kaluderja do Velike Lepenske Babe so mi povedali člani postaje GRS Bovec. Izhodišče ie sedlo Predel (1282 m). Pristopa: Do sedla Predel sta dva: a) Planina za Črnim vrhom (1529 m), b) Lepena. a) Iz Vrsnika, točneje po poljani Na Rutah po lovski stezi do lovske koče in mimo nje do Planine za Črnim (Lepenskim) vrhom (trentarska pot, MZ-Z, 1 h 30'). Mogoča je še konspirativna lovska pot od Pod Zjabci čezZjabco (nepriporočljivo brez lovca vodnika). Na grebensko rez se prispe med Vovenkom in neimenovanim vrhom (30'). b) Iz Lepene je pristop na greben, na sedlo Predel pustolovski, skoraj brezpoten in naporen. Pot na Planino Zamosti obstaja, vendar je skrita in za začetek se pozanimaj pri domačinih ali se zanesi na dober nos. Od nje se na Predel pride po trentarski poti. Če te »poti« ne najdeš, je mogoče pristopiti po nakazanem hudourniku vjužni vpadnici sedla. Nehvaležno, strmo, z nakazanimi gamsjimi stečinami (Z-ZZ, 500 m, 1 h 15'-1 h 30'). Zajdjučekje na vrhu Velike (Lepenske) Babe (2016 m). Možnosti za umik: 1. Na Planino za Črnim vrhom, (severno). 2. Desno dol na pastirsko pot in na travnate planjave ter na Duplje (južno). Zeml|episna lega, posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Obsežno območje vzhodno od SpodnjeTrente in Soče (predel pri vasi Soča med zaselkoma Pod-klanec in V Klancu) nosi ime Črni (Lepenski) vrh in je terra incognita v opisih in pripovedovanju. Zakaj je tako, prepuščam vsakemu bralcu posebej. Največ bi vedeli povedati lovci in domačini, ki pa skrbno pazijo na besede. Od zahoda je skoraj neprehodno in zato nedotaknjeno. Pač pa je vzhodno od tega vrha dostopno na sedlo Predel s severa in iz juga po trentarskih poteh in od tam po grebenski rezi. Obiskovalcev je malo. Proti vzhodu se začne trentarski greben (imena glej v glavi). Brezpoten oziroma s potjo pod njim na južni in severni strani na Vovenk.Ti edini poti, lepi na svoj način, se vzpenjata s Planine za Črnim vrhom ali s travnatih pašnih planjav južno pod grebenom, se zdru-ata vzhodno od Vovenka in se nadaljujeta še do Črnega (Lepenskega) vrha. ‘-el greben - območje do Vovenka je poraščen, gozdnat, jasast, s travnatimi vesinami, rušnat, skoraj neobiskan, skrotast, melnat in s številnimi štirinožnimi prebivalci. Najimenitnejši je poleg kozlov (gamsov) in koz, lisic, zajcev in podlasic redko viden medved. Konča se vzhodno od Vovenka. Nadaljnja grebenska rez je do zadnjega predvrha Kaluderja slabo prehodna zaradi rušja (predvrhovi so štirje). Za zadnjim rušje izgine in nadomestijo ga večinoma lažje prehodno skrotje, pečina, trave in greben postane privlačnejši. Ne povsem, saj so na obe strani vesine, na jug trave in skrotje, na sever stene in rušje, skala je trentarska, ne najbolj čvrsta in rumeno rjavo obarvana, le na grebenski rezi zanesljivejša. Zato se je je najbolje držati, kar ni prav lahko, prečenja po travnatih vesinah so obvezna in odurna, strogo po grebenski rezi je težavno, pa vendar potrebno, bolj po sili razmer. Ko preplezaš Kaluder, Črno (Lepensko) prst in Veliko (Lepensko) Babo in se naužiješ trentarskega, nezahtevnega grebena, sestopiš p° označeni poti na planino Duplje. Ti vrhovi niso uglednega videza, so razbite, travnate, melnate, skrotaste vzpetine in srednje privlačni. Tudi razglednost je povprečna. Na severni strani je tajinstveni svet Dola za Bajarjem in planot nad njim do doline med Lanževico in Veliko (Lepensko) Babo s trentarsko pastirsko potjo. Južna stran celega grebena je poraščena z listavci (bukvijo), severna Z iglavci (smreko), vmes so čistine, predvsem na južni strani. Svet je pogojno brezpotno prehoden skoraj vsepovsod, vendar moraš imeti v krvi genetsko zasnovo Špikov, Tožbarjev, Komacev inTrentarjev, gozdarjev, lovcev, pastirjev ter svojevrstno mentaliteto, saj boš zanesljivo na kateremkoli pristopu naletel na tvegana viseča mesta. Zavetišči sta dve: med sezono oskrbovani Planinski dom pri Krnskih jezerih (Duplje) in neoskrbovana Planina za Črnim vrhom. Opis: S sedla 779. Predel (1282 m) zahodno na 780. Črni (Lepenski) vrh (1544 m, L, 30'), nazaj na sedlo in naprej (vzhodno) po gozdni poti na južni strani grebena na 781.Vovenk (1515 m, L, 45'). Se naprej po poti do grebenskega razpotja (možic na štoru): ena pot levo (možnost za umik št. 1), druga desno dol na pastirsko pot in na Duplje (možnost za umik št. 2). Naprej brezpotno po grebenski rezi čez štiri grebenske vrhove (viseče, izpostavljeno, čez rušje) na vrh 782. Kaluder (1980 m, ZZ, 1 h 30', obvozi so na južno stran). Se naprej brezpotno po grebenski rezi čez vrh 783. Črna (Lepensko) prst (1960 m) in na 784. Veliko (Lepensko) Babo (2016 m, MZ-ZZ, mestoma 1,1 h 30'). Sestop je po označeni planinski poti do Planinskega doma pri Krnskih jezerih (1385 m, MZ-Z, 1 h 30'), malo pred njim desno in na izhodišče (L, 1 h 30'). Primeren čas ie mešan. Za dei med sedlom Predel in Kaluderjem (tudi Črni Lepenski vrh) jesen, ko se trave že poležejo, za greben Kaluder-Velika (Lepenska) Baba zima. Opomba: Druga Velika Baba je Jezerska, druga Črna prst je Baška. Z grebena se je skoraj povsod mogoče umakniti na pastirsko pot na južni strani grebena (ZZ, skrotje, strme trave). Cela tura z začetkom in koncem v dolini je celodnevna. CXVII. RAVNI DOL GRIVA-PLAZKI VRŠAC ČISTI VRH ŠNITA KOŠUTNIK VELIKA (Trentska) TIČAR1CA Ravni (Raven) dol (Zajezero 1378 m)-(Trentska) Griva 1804 m-Plazki (Plaz' janski) Vršac 1868 m-Čez Drt 1808 m (škrbina)-Čisti vrh 1875 m-Snita 1803 m-Košutnik 1818 m-Velika (Trentska) Tičarica 1892 m. Krožna pot, dolga 14,7 km, lahko do manj zahtevno brezpotje, lovske poti, 700 višinskih metrov od izhodišča do zadnjega vrha, tri ure in še ura za sestop. Romantični greben za iskalce samote in najlepših rož. V Ravnem dolu nepopisno navdušenje nad naravo, v grebenu izziv iskanja poti. Trentarsko okolje in čist zrak, ponosni macesni in pogledi na zid belih vrhov. Potoček in vabljivi postanki. Nika' ne hiti, ne postavljaj rekordov, ustavi se in se ozri. To ni sprehod za upokojene alp1' niste, ne za mladeniške divjake, ne za neuslišane nezadovoljene planince srednji!1 let; to jeza spoštovalce Narave. Molitev, ki jo tam šepetaš, je hvalnica Stvaritelji Melodija, ki ti igra v glavi in ki jo soustvarjajo sape in vonjave. Izhodišče ie konec gozdne poti na začetku Ravnega dola. Dostop: Iz vasi Soča severno do odcepa desno za Brvice, Vas na Skali, čez Vrsnik do konca ceste pri zadnjih hišah (13 km, Metivec, Skokar, okrog 970 m n.m.v.). Konca ceste nad zadnjo hišo ni, je le zapora (šranga), ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo v lovski rezervat, gozdna cesta pa te po devetih kilometrih pripelje do začetka Ravnega dola (uporabi gorsko kolo ali VIP). Mogoče je pred zadnjimi hišami zaviti desno in nadaljevati po gozdni cesti skoraj do konca, kjer najdeš malo hojeno, zaraščeno pot pod zahodnimi pobočji grebena Plazki Kuk-Lepo Špičje in po treh kilometrih si na začetku Ravnega dola. Mislim pa, da so tudi tam že postavili šrango. Možnosti za umik ni, najbolje seje vrniti po poti. Lovsko-trentarski umiki pa so: strm, neoznačen trentarski sestop severno s sedelca Čez Drt na označeno potTrenta-Prehodavci ali južno z istega sedelca do konca gozdne ceste in s Košutnika južno čez Utro do konca gozdne ceste. Zemljepisna leaa. posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Obsežno območje lovskega rezervata vzhodno od Spodnje Trente je ohranilo veliko značilnosti prvobitne narave. Ker tudi ovčereje skoraj ni, je slika pokrajine specifično idilična kljub območju Utro, kar v bovško-trentarski govorici pomeni pašni predel stran od staje. Planota je prekrita z macesnovim gozdom, redkeje z bukovjem in rušjem, med katerim so okoli pastirske bajte (Planina v Plazeh, 1548 m) pašniki, višje pa ozke travnate zelenice, bolje tuneli, po katerih tečejo divjadni prehodi. Ker je nadmorska višina med 1300 in skoraj 1900 metri, je rastlinstvo bujno, še posebno zato, ker je vode, bolje mokrote zadosti, saj na začetku Ravnega dola teče potoček, ki se napaja z grebena Plazki Kuk-Lepo Špičje in na koncu ponikne. Zahodni del planote nima toliko vode, zato sta rastlinje in drevje tam drugačna. Posebno pozornost zbujajo številne rože v Ravnem dolu, deloma tudi višje in skoraj do grebenov. Ravni dol je kilometer in pol dolga ravnica, ki se začne z livado na nadmorski višini okoli 1400 metrov, leži pod vrhovi Plazki Vogel, Vrh Labrja in Lepo Špičje, na začetku je vodoravna, od sredine se lahno dviguje in na koncu precej strmo na greben. Grebenje samo eden, in to na severni strani planote. Pripelje na greben Plazki Kuk-Lepo Špičje. Njegova nadmorska višina je med 1800 in 1900 metri, od vzhoda proti zahodu se začne z (Trentsko) Grivo, nato pa so Plazki Vršac, Čez Drt (škrbina), neimenovani vrh, Šnita, Košutnik in Velika (Trentska)Tičarica. Na te vrhove vodi lovska trentarska pot, ki ima seveda vse dobre in slabe lastnosti lovske poti.Te pa so: pripelje te čez vse zagate, vodi tam, kjer ni rušja, je še kar razvidna, mestoma požagana, na določenih mestih konspirativna in dobro je, če imaš s sabo vodnika lovca. Ker ga verjetno ne boš dobil, se boš moral zanesti na svoj dobri nos. Na vrhova zahodno od Velike (Trentske)Tičarice na (neimenovani vrh in MaloTrentskoTi-čarico) ne vodi pot. Greben se na severni strani strmo spušča v balo (trentarsko i_me za dolino), ki se začne Na Logu (Trenta), pelje mimo Kratice, Pod kotom, čez planino Lepoč, Korita, planino Trebiščina,Trebiški dol in se konča pri Čez dolu (1832 m), na južni strani grebena se blago spušča do zaselkov (Vas na Skali, Vrsnik), vzhodno pa je pripet na greben Plazki Kuk-Lepo Špičje in nanj vodi tudi lep, sicer trentarski prehod, plezalni vzpon prve, mestoma druge težavnostne stopnje po Tumovi smeri. Slikovitost planote zaljša na vzhodu greben Velikega špičja s trinajstimi vrhovi, na zahodu pa pogled na greben zahodno pd Trente (Soče) z verigo vrhov od Trentskega Pelca do Bavškega Grintavca in še naprej, še bolj pa planina V Plazeh ter mesasnje (pašniki - planjave stran od Pastirskih koč) Utro, Skerlavje, Strmca, Klanci, Robci in Osojna dolina. Še dodatna zanimivost: na planoti je tudi jama. Pozanimaj se pri jamarjih. Opis: Pot začneš z jase na koncu gozdne ceste. Prečiš potok in desno od njega Po poti v 785. Ravni (Raven) dol (Zajezero 1378 m, L, 5-10'). Po sredini travnatega dola in pozneje po njegovi zahodni strani do konca. Čez bolj strmo stopnjo na greben. Pot pride nanj minuto ali dve zahodno od vrha 786. Griva (Trentska, 1804 m, MZ-L,.45'-1 h). Po grebenu, večinoma pod njim zahodno po lovski poti na 787. Plazki (Plazjanski) Vršac (1868 m). Spust na 788. Čez Drt (1808 m, škrbina, možnost za umik), naprej na 789. Čisti vrh (1875 m), rušnato motaje večinoma Pod grebenom na neimenovani vrh, 790. Šnita (1803 m), 791. Košutnik (1818 m, možnost za umik) in še naprej na 792. Veliko (Trentsko) Tičarko (1892 m). Povratek na Košutnik in z njega sestop jugozahodno na 793.Škerlavie. Utro ali na planino 794. Na plazeh in na gozdno cesto (Strmca) ter do izhodišča. Sestop je že vključen v opisu. Primeren čas: Če želiš občudovati rože, zgodnje poletje, če macesne, jesen, drugače pa do prvega snega. Pozimi je turni smukpoTumovi smeri s škrbine Lepo (Velikega) špičja med poznavalci eden najbolj cenjenih. Opomba: Čeprav je videti pot zelo rušnata, ni tako zelo. Teče skozi predore, po goličavah in si z višjih točk oglej nadaljevanje. Med rušjem lahko kar hitro zaideš. Druge Tičarice so Bohinjske in Dovška. Druge Grive so Krnska, Pelška in Bohinjska. Bovški slovar: (g)hudrt: ovčja staja, bala: dolina planina, mesasnja: pašnik vstran, utro: območje okoli pašne planine, največkrat na drugi, bližnji lokaciji, planina: planšarstvo. CXVIII. ZAPRIKRAJ KRASJI VRH VELIKI (Polovniški) VRH PIRHOVEC POLOVNIK Planina Zaprikraj 1208 m-Kobilnica 1568 m-Krasji vrh 1773 m-Veliki (Polovniški) vrh 1764 m-Pirhovec 1660 m-Spik (Polovniški) 1482 m-Nad Pečem 1458 m-Vrh travnika 1476 m-Veliki Polovnik 1476 m-Na požarju 1186 m-Mali Polovnik. Lahko do manj zahtevno, do Krasjega vrha označeno, naprej neoznačeno, če se hočeš strogo držati grebenske rezi, zahtevno in lažje plezanje, 152lm + 15-20 %, 12,5 km, celodnevna tura z dvema izhodiščema: ali planina Zaprt kraj (1208 m, tura od zgoraj navzdol) ali Žaga (Log Čezsoški, 352 m, od spodaj navzgor), zato so časi različni (glej pri opisu, okvirno 7 h). Dvojček grebena Trnovski Stol-Muzci je nedvomno bolj privlačen kot njegov nižji brat. Skupnih točk imata veliko: prevladujočo južno travnato stran, severna ni tako značilna, veliko dolžino, hojo po stezah, skoraj cestah, podobno rastlinje-pogled v dolino, širino, ovčje in kozje kraljestvo, dosti sonca... Vendar pa je Po' lovnik v nasprotju s Stolom in Muzci večinoma brezpoten, bolje neoznačen, kat zaraščen in zato nima toliko obiskovalcev. Poti pa je nebroj, za grebenarja sicet ena sama, ve se, katera, in prehoditi jo je doživetje. Resda dolgo, a hvaležno. Za to poskrbi razgledni car Krasji vrh, ki si deli prvenstvo z drugimi kralji razgledom - Mavrincem, Škrbinjekom in Matkovo kopo, pustimo ob strani karavanški gtS' ben Bavha-Zajčnik ali Visoki Kurji vrh, kjer oko obseže celotno soško gorovje. & si zraven še amaterski zgodovinar in te zanima soška fronta, pa navdušenja ne bo (z)manjkalo. Malo le popazi na ostanke, v vaseh pod Krnom ni skoraj nobene družine, kjer se (po)vojni davek ni plačal. Izhodišče ie planina Zaprikraj (1208 m). Do nje iz Kobarida, čez Napoleonov most v Drežnico po ozki asfaltirani cesti in po makadamski, mestoma betonirani, skoraj gozdni cesti na planino (od Kobarida več kot 15 km). Zemljepisna leaa. posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Hrbet-greben, geološko velika antiklinalna guba - Polovnik leži v trikotniku Kal-Koritnica-, Žag3 in Kobarid. To obsežno območje je v širšem pomenu cel greben od Loga Če-zsoškega do planine Zaprikraj, v ožjem pa samo del nad Logom Čezsoškim-Po zemljevidni obliki spominja na klin-trn-rog, ki ga omejuje na jugu reka Soča, na severu nekako tudi, oziroma dolina Slatenik z istoimenskim potokom - hudournikom in leži v osi vzhod-zahod. Je večinoma travnat z bujnimi šop1 vegetacije, drevje je bukev z izrazito malo smrekami. Skala se kaže le na redkih odsekih, predvsem na srednjem delu (Pirhovec, Polovniški Špik in Nad Pečem' in je dobro »očiščena« zaradi padavin in vetra ter večinoma trdna, tipična so z3 ta greben južna travnata pobočja, rušje se najde le v zaplatah na severni strani, ki je na splošno poraščeno z iglavci, v zgornjem delu pa nastopajo skrotje in nižje stene. Čez ves greben so speljane poti, največkrat mulatjere, ki so večinoma zapuščene, nekje zrušene, pa še vedno uporabne, zgradili so jih med 1. svetovno vojno, in obiskovalec lahko izbira med višjimi in nižjimi.Tudi drU' gi vojni ostanki se najdejo: granate, neeksplodirane ali šrapneli, železje, rovi, tuneli, strelski jarki, ruševine, kaverne, naboji, kosti, koloje (betoniran krog za obračanje topov), kamnite utrdbe in podobno. Na južni strani grebena je kup imen (od zahoda proti vzhodu): Lipovec, Prevejk, Peči, Drežniški prodi, Brežce, Sivo brdo, Lažni, Labrje, Dereznik, Morizna, Globoščak, Kras, Podkras, Pretovč in Mel, ki dokazujejo domačinsko povezavo, izkoriščanje, planino (planšarijo) in obiskovanje teh travnikov, dolin, mest, brežin, senožeti in vesin. Na severni strani je imen manj; Strma drasta, Čopijeva stena, Javorjeva dolina, Kesra, Per-tna jama, Jama, Grad in Volarnica, kar je povezano s slabšo prehodnostjo, nad strmimi gozdnimi strminami pa se do grebenske rezi pnejo večinoma skalnate ali zelo skrotaste stene. Najlepši razgled je s Krasjega vrha, ki je lahko dostopen tistim planincem, ki nočejo zapustiti označenih poti, in je najboljša točka za spoznavanje gorskega reliefa Julijskih Alp zahodno od Triglava. Razgled je izjemno širok in obsega na severu v polkrogu skoraj vse pomembnejše vrhove: Kaninske gore, mejni greben od Prestreljenika do Jerebice, greben Ložke stene in za njo Mangartsko skupino, južni greben Bavškega Grintavca, greben Srebrnjaka in Trentskega Pelca, za njim Jalovško skupino, greben Lepošpičja in za njim Triglav, pred njim pa travnate vesine (Drežniškega) Vršiča, Oblenega brda, Krničice, ki se na vzhodu končajo z zahodno steno Krna. Za dodatek pa lahko ob jasnem vremenu vidiš še Snežnik,Tržaški zaliv, Matajur in greben Trnovskega (Kobariškega) Stola z Muzci pa že tako ali tako spadata k sosedom. Zahodno od Krasjega vrha je brezpotje, bolje rečeno neoznačenost, saj poti oziroma vojaške steze obstajajo, čeprav že zaraščene. Voda je pri planini Zaprikraj. Lovske koče so tri in so dokaz za izjemno lovsko bogastvo. Možnosti za umik: 1. S planine Dolec čez Morizno (južno) po neoznačeni poti v zaselek Magozd. 2. Z grebena med Polovniškim Špikom in Nad Pečem po neoznačeni poti severno čez Javorjevo dolino in Petnik v vas Čezsočo. Opis: S planine 795. Zaprikraj (1208 m) po označeni poti čez 796. Kobilnico (1568 m) na 797. Krasji vrh (1773 m, L, 1 h). Potem po neoznačeni vojaški stezi grebensko čez neimenovani vrh in 798. Veliki (Polovniški) vrh (1764 m) na planino 799. Dolec (L-MZ, viseče, 1h-1 h 15', možnost za umik št. 1). Sestop do nje ponuja dve možnosti: desno in levo in v polkrogu na neimenovano sedlo (1515 m) in na 800. Pirhovec (1660 m, L-MZ). Se grebensko naprej čez neimenovano sedlo (1403 m), 801. Polovniški Špik (1482 m), 802. Nad Pečem (1458 m, med tema možnost za umik št. 2), 803. Vrh travnika (1476 m), 804. Veliki Polovnik (1471 m), 805. Na požarju (1186 m, MZ, L, mestoma viseče, umiki so na severno stran, 2 h 30') in z 806. Malega Polovnika sestop ali proti jugu ali zahodu (bolj priporočljivo) do levega brega reke Soče in v zaselek Log Čezsoški (L-MZ, 1 h do 1 h 30'). Sestopježe vopisu. Primeren ras- ko ni prevroče. Greben je zbiralec vročine iz soške doline. Opomba: Logistika naj bo dobro premišljena. Planina pomeni po bovško (zgornjesoško) planšarijo. Poudarek je na prvem a. Pazi na strmih travah.Tura se lahko opravi tudi v nasprotni smeri (daljša). Drugi Napoleonov most je čez Nadižo pri Breginju. Drugi Veliki vrhovi so: Košutni, Medvodji, Jezerski, Robanov, Struški, Pavličev, Draški, Begunjski in Snežni. Etično (moralno) čisto je začeti greben od spodaj navzgor, opis beri od zadaj naprej. c! 1779 m, Turn 1555), Mali (1963 m) in Veliki Babanjski Skedenj (2121 m). SeT spada še Konje (2289 m) tri minute vzhodno od Doma Petra Skalarja. DolP| so okoli kilometer, pečina pa je skalna mavrica, ki vsebuje vse barve skal6; od bele do sive, rumene, rjave, rdeče in črne. Najbolj presenetljivo je pri nj6) to, da je trdna. Domnevam da zaradi sestave, delovanja ledenika, vetrov irl poznejše suhosti mikrookolja. Mali Skedenj, izrazito opazen s Kaninske žit' niče, je malo oziroma skoraj nič poraščen, je višji, na Velikem pa so trdoživ6 smreke, redkeje macesni, nekaj borovcev, in je nižji, leži pa pod kraškimi visokogorskimi podi Krlišče, nanje je tudi pripet, na jug in sever ga omejujet3 navpični steni impresivnih barv, proti vzhodu pa se izteče v gozdne strm33-Sestavljajo ga trije vršiči, med katerimi so škrbine, podobne tistim v grebel Goličica-Planja. Opis: Gor na greben. Po grebenu na vrh in spust v škrbino. Vzpon na dru9' vrh 867. Veliki Skedenj (oba vrhova sta v sklopu Velikega Skednja) in po sev6' rovzhodni spust v drugo škrbino. Vzpon na tretji vrh Turn v Skednju (lil) in v65 čas po rezi navzdol. Greben je večinoma širok, nima skoraj nobenih izpostavljenih polic, ima pa stopnje, pragove in skoke, ki so zelo strmi, skrotasti, trav; nati in tvegano preplezljivi.zato so priporočljivi spusti po vrvi. V zadnji šestib po severni (levi) strani grebena v gozd (II, ZZ-SZ, ura in pol do dve). Sestop: Po gozdu na gozdno cesto (četrt ure). Primeren čas: Poletje in zgodnja jesen. Opomba: Po nekaterih virih se Veliki Skedenj imenuje Veliki Skedenj. Ni P°' polnoma definirano, ali je Veliki Skedenj cel greben ali najvišji vrh. Brez vrvi it1 alpinistične tehnike precej tvegano. CXX|V. SKLEP VELIKI STADOR Neimenovani vrh 1618 m-(Mali Stador 1970 m, stranski izrastek grebena)-Sklep 2136 m-Veliki Stador 2165 m-neimenovani vrh 2235 m-Skrbina pod Prestreljenikom 2292 m. Brezpotni plezalni greben, Ml, 617 m + 15 %, 2,25 km + 10%, 2-3 h. Predstavnik brezpotja in grebenov, pri katerem so občutja odvisna od tvoje naklonjenosti nekoristnemu svetu in plezalsko-brezpotni filozofiji. Ali so zelo vzvišena: tukaj redkokdo hodi in biti izvoljenec je čast, ali: že spet en šoder in če sem že tu, bom pa malo raziskal nedotaknjenost brez pričakovanj neodkritega. Oboje ima svoj mik in privlačnost. Izhodišče: Postaja C Kaninske žičnice (1640 m). Pristop je čez škrapljasti, podasti svet do grebena. Po žlebu na prvi greben (Z-MZ, I, 30-45'). Drugi greben je severno z neimenovanim vrhom (1618 m). Pristop nanj je s planine Krnica (1292 m, brezpotje) ali višje - iz zatrepa Za lego po poti za Gorenji prehod in brezpotno na vrh. Možnosti za nmikiTežie kot sam vzpon (v Krnico). Najlažja je po poti nazaj. Zemljepisna lega in značilnosti: Greben, ki se spušča s Škrbine pod Prestreljenikom proti vzhodu je manj privlačen kot robni grebeni (Visoki Kanin-Velika Baba, Lopa-Črnelski vršiči). Leži med - pod dolinama Skripi in Krnica in je precej skrotast ter nižje rušnat. Opis: Po grebenski rezi po naravnih prehodih čez neimenovani vrh (1618 m), Stador (2165 m), neimenovani vrh 2235 m na 871. Škrbino pod Prestreljenikom (2292 m, l-ll, Z-ZZ, 2-3 h). Rogelj 1702 m-Plešivec (Bovški) 1962 m-Vratni vrh 1996 m-Naklo (Bovško) 1955 m-Jelenk (Bovški) 2050 m-Pri Banderi (Bovški) 2055 m. Brezpotni greben, zahtevno do mestoma zelo zahtevno, plezalne težave so borne, večje so orientacijske, 355 m, 2,8 km, 2-3 h. Brezpoten greben z vzdušjem kaninskega sveta. Lepo in priporočljivo za jamarje, ti so navajeni vsega hudega, pa še pristop imajo pravi, za planince pa: pri takem brezpotju se nikar ne nadejaj lepe poti, čvrste skale, jasne smeri in zraka pod podplati. Prej boš našel kup obvozov, zoprne vzpone in sestope, globoke škraplje, tudi rušje, brezna, naložene skale, jame, neprijetno naloženost, visokogorski kraški svet, ovčje črede, pa tudi nedotaknjene kotičke, samoto in odmaknjenost. Morda (vse) to iščeš in želiš. Izhodišče: Konec ceste pri Zavrzelnem nad Bovcem. Hustop: Po označeni poti iz Bovca za Rombon do višine okoli 1150 m na pastirsko pot južno in nad točko Na vrhu robu še po stezi do Riglja (okoli 1300 m). Brezpotno naprej na Rogelj (1702 m, MZ-Z, 1 h 30'-2 h). Možnost za umik: po poti nazaj. Zennliepisna lena posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Greben severno od (Kaninske) Krnice je greben v obrisih. Sicer tam obstaja neka grebenska rez, Ki pa je od blizu komaj zaznavna kombinacija vrhov, podov, vrtač in drugih čudes Kaninskega Krasa, ki so bolj vidne od daleč, na samem območju pač ne. Kako se boš prebil čez to območje, je odvisno od tebe, saj je rušja veliko in višje slabe prehodnosti, možnosti je nebroj. Priporočljivo za planince zzelo Sestop je desetminutni, do postaje Podi. Opomba: Drugi Stadorji so: soški (nad vasjo Soča), krnski, bavški in bohinjski. CXXV- ROGELJ PLEŠIVEC JELENK PRI BANDERI izraženimi jamarskimi (tam je najgloblja slovenska jama Čehi 2,1533 m in na svetu, januar 2006) in brezpotnimi ambicijami ter izvrstno orientacijo. Opis: Brezpotno po naravnih prehodih čez 872. Rogelj (1702 m), 873. (Bovški) Plešivec(1962 m), 874. Vratni vrh (1996 m), 875. (Bovško) Naklo (1955 m) in 876' (Bovški) Jelenk (2050 m) na zadnji vrh 877. Pri Banderi (Bovški, 2055 m). Sestop: Glej pogl. CXXVI in CXXIV. Primeren čas: Poletje. Opomba: Drugi Plešivci so: Jezerski, Ložki, Trentski in Koroški. Druga Jelen' ka sta Mali in Veliki v grebenu Smihelovec-Skutnik-Spičica. Drugo Naklo Je bavško. CXXVI. (Bovška) LOPA VELIKA ČRNELSKA ŠPICA ROMBON (Črnelski greben) Prevala (Kaninska) 2067 m-Vršiči pod Lopo 2196 m-Prevalski Kuntar 2285 m-Bovška Lopa 2406 m-Konjske police 2297 m-Grdi vršič 2327 m-Črnelsk' Hudi vršič 2344 m-Velika Črnelska špica 2332 m-Mala Črnelska špica 22_73 m-sedlo 1955 m-Vrh Ribežnov 2024 m-Prišna glava 1946 m-Malo Ušje 2007 m-Veliko Ušje 2048 m (Vrh Polic)-Rombon (Veliki vrh) 2208 m. Zahtevno do izredno zahtevno, izpostavljeno brezpotje z enim mestom 1^ težavnostne stopnje, pri sestopih v škrbine do II. težavnostne stopnje na grebenu od Prevale do Velike Crnelske Špice (Črnele), od sedla med Črnel0 in Vrhom Ribežnov manj zahtevna do mestoma zahtevna označena pot na Rombon, ki se izogne robu in poteka po južnih pobočjih, 1774 m + 30-35 7,25 km + 50 %, 13 glavnih vrhov ter dvakrat toliko sekundarnih, 7-9 ur. Če želiš opraviti greben strogo po rezi naprej od Črnele do Rombona, dodaj dv° do tri ure (l-ll, ZZ). Osemnajstega septembra 2004 sem prehodil in preplezal »zgornji« kaninski-^' nelski greben. Seveda sem se prej pozanimal, kakšen je, kolikšna sta težavnost in čas. Domačin, poznavalec, Bovčan mi je povedal: malo popazi pred Lopo, tart1 je malo težje, naprej je lahko, traja pa pet ur ali malo več. Po vzponu sem odpj vodniček Možnica (Igor Škamperle in Edo Kozorog) na strani 13, kjer je pisalo^ Grebensko prečenje Rombon-Ribežni-Lopa (brez grebena jugozahodno oO Lope, sestop z Lope na italijansko stran in po njej na Prevala?) III-IV, 12 h, Aloj? Fon, Damjan in Boris Mlekuž, Franci Ster (vsi primorska elita). K tem podatkom bom pristavil svoj lonček in v naslednjih besedah boš izvedel # mojo, na kraju samem izkušeno, prehojeno in preverjeno verzijo. Malo pred sedmo uro zjutraj sem parkiral avto pri (spodnji) postaji Dvor Kani?1' ske žičnice, stisnil roko Ladu Mrakiču, načelniku postaje GRS Bovec, pa tudi Pet?0 Podgorniku, pozdravil nekaj domačih članov GRS in se prijazno razveselil p?i?e'. penih tujerodcev, Janeza Kunstlja, Jožeta Rožiča in drugih. Hu, sama klasa. KO) delam, Prle, tu? Oni gredo svojo (Ta Visoko Rosojansko) pot, jaz tudi (svojo). Med vožnjo z gondo' lo mi Lado v kabini razloži, kje so »smučarska« brezna, ena mojih strasti je sm0' Čanje po celcu, za enega je pohvalno dejal, da je globoko sto osemdeset metre0 pri smučanju ga vidiš takrat, ko je že prepozno, še greben Stadorjev, Rogelj-J£' lenk-Pri Banderi, in me povabil na pasulj in druženje po končani turi. Vprašal r?1? je tudi, ali imam jurja za prevoz. Oprosti, Lado, denar sem pustil v avtu, saj ga Ra turi ne potrebujem. Dobro, pa potem. Prav. Ob pol osmih zjutraj pri postaji D-Podi zapustim skupino in se napotim na Sk?' bino pod Prestreljenikom. Tam opravim za robom veliko potrebo in pri slačenj0 izgubim uro, verjetno je padla v škrapljo, kar sem ugotovil šele na Prevali. Lepa smučarska točka je ta »mejni« prehod, treba ga bo obisk(ov)ati pozimi. Kam zda)’_ Na greben. Mimo porušene stavbe, okna, po plaznatih stožcih in travah prispe?1' na grebensko rez. Nič posebnega, take trave so mi že malo odvečne. Pač pa je ?e? čisto nekaj drugega. Je izredno lepa, razgledna in uživaška čez Vršiče pod Lop0 in Prevalski Kuntar. Kot vedno, pa me na taki hoji spremlja tudi mešani občutek užitka in negotovosti. Užitek je bil v razgledih; vidljivost je bila dvestokilometrska, vrhovi od Triglava do Tur blizu. Podtalna negotovost pa: kje se bo zalomilo, kje bodo nastopile težave, kje neprehodna, tudi porušena mesta, kje bo tveganost prevelika? Lepo, skoraj bi rekel lahko, prehodim kup kucljev, žandarjev po vrhu, izognil sem se le nekaj skalam, in se zagledam \/ nadaljevanje. Greben postaja čedalje ožji, resnejši, izpostavljen in malo pred Lopo vodi naprej le noževa (gre-benova), v slovenskih Alpah najbolj koničasta (priporočljivo neizogibna) ostrina - Prevalski Konj. Zaradi izjemne izpostavljenosti sem se ji izognil na italijansko stran po viseči (gamsovi) polici, nekje na polovici uvidel, da je prečenje prestrmo in preveč tvegano, ter čez strmo stopnjo s še kar solidno skalo (lil) preplezam na rez. Le zakaj nisem šel takoj po njej, sploh ni tako težavna, kot se zdi iz daljave, bolj je psiho kot resno, je pa silovito izpostavljena, kot se spodobi imenu (mojemu) Konj. Tudi sestop ni bil šala. Spodrezana stopnja vodi v škrbino, ki sem jo srečno obvozil po italijanski, črnozemeljski strani. Vzpon na Lopo je bil v primerjavi s Konjem le sprehod. Zopet strme trave in dvometrski gamsji stopi. Moj svet. Po polici desno, levo, desno, levo in na vrh. Postanek in duškanje. Sestop je strm, orientacijsko malo zapleten, ki ga malo olajšujejo možici (običajen dostop z italijanske strani) in na njem srečam slovenska planinca. Iz škrbine hočem nadaljevati po rezi, kjer me ustavi rumen odlom. Tisto navpično mesto bi že preplezal, samo višje je še ena rumena viseča polkubična skalca, ki se je ne upam dotakniti. Torej obvoz. Na italijanski strani je lahka malo shojena pot pod tremi vršiči in končno sem na rezi. Nekaj preostalih (štirih) vršičev Konjskih polic in Grdega Vršiča prehodim po rezi, sestopam v škrbine, ki so po pravilu spodrezane, v eni celo najdem obročkarza spust, in to v lažji, v težjih ni nič, na rezi preskočim meter in pol široko in šest metrov globoko škrbino, dober odriv in tvegan polet sem si privoščil, ne počni tega prepogosto, Prle, in se znajdem pred vršnimi strminami Hudega Vršiča. Ni človeških sledov. Po polici dvajset metrov vodoravno, prehod meter ali dva na višjo in zopet dvajset, trideset metrov vodoravno, na višjo polico in tako še dvakrat ali trikrat. To se je prej ponavljalo že večkrat, zato se nikar ne čudi, da sem na začetku pisanja podal visoko vrednost za dolžino poti v tej knjigi + 50 96. Vrh je skoraj nedotaknjen z majhnim možicem. Na sestopu me napadejo ovce, ki me grizejo v hlače, mi sezujejo čevlje in butajo vame, za obrambo sem moral uporabiti malo nasilna sredstva. Globoka škrbina s 120 višinskimi metri je pomenila manjšo težavo, sicer še vedno visoko, vendar sem se že navadil dveh zakonitosti grebena. Prva je: vzponi niso zelo težavni, škrbine in sestopi pač z manjšim, pa še sprejemljivim tveganjem, in druga: na grebenu išči najlažje prehode, ki so nekje precej vijugastvi. Čez petdeset- in kratke šestdesetstopinjske travnate vesine priplezam na Veliko Črnelsko špico in končam neoznačeni brezpotni de! grebena. Dober sem, ta greben konkurira po lepoti in težavah Grebenu (Ložke stene), po razglednosti je prvak in sploh mi ni žal, da sem ga prehodil in preplezal. Tudi ga ne bom razdelil na dele, kakor druge, njegova značilnost je celovitost, hoja zelo po vrhu in izjemno vabljiva lepota, ki se dokazuje od blizu, iz daljave plezalske privlačnosti ni mogoče videti, pa tudi razglednosti, ki je med najveličastnejšimi v Sloveniji ni mogoče slutiti in se tudi ne da občutiti njegove imenitnosti. Po moji lepotni lestvici ga postavljam med prve tri grebenske veljake in po določenih merilih presega celo martuljške, predvsem po širini, lepoti, malo manj pa po izpostavljenosti in delni tveganosti. Vsem obiskovalcem priporočam vrv. To sem tudi nosil s seboj, žal pa nisem imel soplezalca. Ob trinajsti uri sem si i/ rovu zapuščene vojaške postojanke na sedlu med Črnelama privoščil kosilo (kos kruha, gnjat, sir, papriko in košček čokolade). Poplaknil sem z vodo in si zvil smotko. Od tod naprej ne bi smelo biti več težav. In res jih ni bilo, samo še časovne. Sestop z Male Črnele je bil zoprn po melišču z velikimi kamni, nadaljevanje je travno skrotasto, shojena pot oboje in pri spele-ološkem bivaku se razgledam po grebenu - nadaljevanju, po osupljivem svetu južno pod Jerebico, na rušnato rez-planote Snežnega vrha, na pode (V Jami) pod njim in užijem (zopet) širino. Rjavo polt sem imel že od prej, na tej turi jo je sonce le še »okrepilo«. Označena pot me vodi mimo severnega vršnega grebeno z Vrhom Ribežnov, Prišne glave in Malega ter Velikega Ušjo. Pogledi v Moženco (Možnico) čez stene mi vzburkajo plezalsko strast. Le zakaj nisem vedel za te stene, tu se dajo opraviti najbolj nori vzponi pri nas. Pozabi, Prle na Ašota, Site, Široko peč, Steno, Dolgi hrbet, prava najstena Slovenskih Alp je severna stena Možnice (Prišna glava in Ušje). Globoko v mislih se priklonim Petru Podgorniku in soplezalcu, ki sta plezala tam, vendar mislim, da je glavni problem stene še nedotaknjen Oj, mladost ti, moja, kam odšla si, kje si...?Žal sem Primorec samo po rodovnika Dobro skuhan opravim še zaključni dolg vzpon na Rombon in še daljši sestop ^ Bovec. Po mobitelu pokličem Lada, na grebenu prej ni bilo signala, in mu povem, kje sem in vprašam, ali so pasulj že pojedli. Odgovori da so že končali. Dobro, se bom pa ustavil pri tebi in poravnal dolg. Pusti, boš že drugič! Zaključni akordi simfonije: Črnelski greben (greben Lopa-Črnela-Rombon) so mi odzvanjali v glavi na poti domov. Veličastna harmonija neba, skale, poti io okolice bi bila vredna peresa J. S. Bacha ali C. Francka in kontrapunktične obdelave s preplavljajočim zvokom orgel. Suita (skala) z motivom, ki se ponavlja, imO vzporednico(e) z vrhom, škrbino, grebenom in potjo. Ves čas po vrhu. S fugirO' nimi zapleti in razpleti (grebenom), z razvezljivimi disonancami (škrbinami), kj se končajo \/ vsakem stavku (vrhu) in v velikem, odrešilnem finalu Rombona. Le je Marjan Kozina uglasbil Belo Krajino, je severni rob Kanina glasba sama zase, ki v fortissimu, pa tudi pianissimu govori: Pridi, poslušaj me, poglej me, potipal me, užij me, nebo, skale in pot so samo-zate. Pritrjujočih nevsiljivih poslušalce^ boš imel obilo: rože, trave, macesni, jelke, kamni, skale, vrhovi in veter bodo član1 orkestra in melodija z mnogoterimi instrumenti in sopotniki. P. S.: Na poti domov z avtom sem na cesti med Bledom in Kranjem opazil, da vozim po levi strani. Kako, da se mi oči kar same zapirajo? Potem sem sezboksal P° telesu in obrazu, zatulil pesem in pol ure pred polnočjo parkiral avto pod oknom doma. Izhodišče: Zgornja postaja (D) Kaninske žičnice, Planinski dom Petra Skalati3 (2268 m). Pristop: Od Postaje D Kaninske žičnice po označeni poti na Prevalo (L-MZ, 30-45'). Do Planinskega doma Petra Skalarja iz Bovca po označeni poti čez Planino Gozdec (MZ, 6 h). Do postaje D 45’in 30-45'do Prevale. Možnosti za umik: Načelno se je mogoče umakniti z brezpotnega greben3 (Prevala-Črneia) ves čas na vzhodno stran na označeno pot pod grebenort1’ Poišči varno (ni povsod) možnost po travah, meliščih in skrotju. Umik je mogoč tudi na poličasto italijansko stran. Do Lope vodi s te strani neoznačena^ nižje pa označena pot na Prevalo. Zemljepisna lega, posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Iz doline Soče; Bovške kotline se proti severu in severovzhodu dviga severovzhodni de' Kaninskega pogorja. Imen planot, planin, pobočij, grebenov in vrhov je preveč, da bi jih navajal. Vzemi karto in jih v miru preštudiraj. Podal bom le meje območja: na jugovzhodu je Bovška kotlina, na jugozahodu dolin3' ki se začne z Goščo, se nadaljuje s Grčo, se dviguje s planino Krnica (125^ m) in dolino Krnica do najvišje točke - prelaza Prevale (Kaninske, 2067 m)’ Severozahodna meja območja je greben z zgoraj opisanimi vrhovi, kakor tudi severovzhodna (glej imena vrhov od Male Črnele do Rombona), ki se 2 dolino Možnice konča pri trdnjavi Kluže. Vtem opisu sem si dovolil Veliko in Malo Črnelsko Špico imenovati Črnela, tako kot domačini, čeprav je Črnel3 pobočje - planota pod njima. Severna stran Rombona postreže s kupom imen, nekaj jih tudi ni v karti. Od vzhoda proti zahodu in od spodaj navzg°r so: Dolenja, Srednja in Gorenja Kanja, grapa Po jami, Konj, Zelenica, Zelen1 žleb, Brdo, Zaslap, Nad prebito jamo, Meli, Prodiči, Plaz in Za prebito jama Ta svet s stranicami: od Bovca do Prevale (7,15 km), od Prevale do Male črnele (3,6 km), od Male Črnele do Kluž (6,15 km) in od Kluž do Bovca (V km) je kraški, apnenčast in verjetno najboljša oznaka bi bila kaninski. Zanj veljajo ista dejstva in podatki (geološki, botanični, pokrajinski, jamarski...), ki so že zapisani v poglavju Visoka Rosojanska pot (greben Med Baban-Visoki Kanin), pri čemer bi opozoril, daje svet na tem območju bolj dostopen obiskovalcu, saj po njem peljeta dve, navadnim planincem dostopni poti (pod severovzhodnim grebenom in čez Rupo). Najmočnejši vtis pa je doživljajski; pogledi na Pode (na tem območju ni uradno nobenih podov, pa sem jih kljub temu zapisal z veliko začetnico), so pa Ribežni, ki so s širino obzorja nepredstavljivi. Da jih v popolnosti dojameš, moraš imeti že »podarski« staž, pa še takrat (po vseh Podih: Velikih, Malih, Kaninskih, Triglavskih, Komnskih, Kriških...) pustijo (v meni) močan vtis. Razgledi so morda še mo(go)čnejši: vidijo se vsi glavni vrhovi Julijcev, Triglav, Jalovec, Mangart s podaniki, v daljavah se belijo v večni led odeti očaki Italije in Avstrije, sosed(a) na zahodu je veličastna veriga Zahodnih Julijcev z najznamenitejšima Višem in Montažem, na jugu ugledaš modrino Jadranskega morja. Pod grebenom so globoke doline in ravni: najveličastnejši je pogled čez tisočmetrske stene v Možnico, pa tudi na Prevalsko ravan (v Italiji), kraljica daleč spodaj je seveda turkizna, pardon, smaragdna boginja Soča. Jamarski eldorado dokazujeta speleološka bivaka, na naši in italijanski strani. Geološka zgradba je posebna: večinoma je horizontalna, na grebenih pa tudi vertikalna inje greben - skala zaradi tega solidna. Zanimiva je tudi podzemna (zgradba); veliko je brezen, jam, lukenj, škrapelj, rovov in podobnega podzemnega sveta. Več o njem si preberi v jamarskih publikacijah. Kot zanimivost omenjam: ena od jam se imenuje Lentornova (hudičeva), najlepše v Sloveniji po trditvah starih jamarjev pa je Črneisko brezno. Označeni poti sta dve: obe, čez Rupo in na Rombon, sta dobro označeni. Seveda pa je zanimivo tudi brezpotje. Zaradi »ostankov« prve svetovne vojne je na vsem območju množica opuščenih vojaških poti (iz Kluž, pod grebenom in drugje), ki lahko zadovoljijo še tako razvajenega brezpotnika, kakor tudi pastirske. Drugi ostanki so (tudi) vojni. Kot na vseh grebenih, kjer je tekla frontna in mejna črta, so tudi na tem porušeni vojaški objekti, kaverne, rovi, bunkerji, strelski jarki in še kaj. Za bivak torej ni problema.Tudi voda se najde. Oglej si še stavbo - spomenik na Čukli. Rastlinje je pestro, kakor se spodobi za tako imenitno in veliko območje. Iz Bovca pa do vrhov se naniza paleta rastlinskih pasov z listavci, iglavci in rušjem, nižinskimi, sredogorskimi in visokogorskimi rožami, pa še vrstami grmičevja in trav. Živalstva nisem opazil dosti, več sem ga občudoval na zidovih bovških bajt v obliki trofej, kar verjetno pomeni: gamsi, mufloni, kozorogi, svizci, ruševci in drugo obstaja, le da tisti dan, ko sem se klatil tam, verjetno ni bil pravi. Opis: S prelaza 878. Prevala (Kaninska, 2067m) se takoj vzpneš po travnatih vesinah mimo ruševin na greben (trave, 40°). Po njem mimo bunkerja, strojničnih gnezd čez vrh 879. Vršiči pod Lopo (2196 m) na 880. Prevalski Kuntar (2285 m, Z-ZZ, silovito lepo, vmes je več vršičev in žandarjev). Po grebenski tezi naprej in jahaje čez 881. Prevalskega Konja (lil, zelo izpostavljeno, varovanje) v škrbino (II). Po vzhodni strani cikcak gor na vrh 882. (Bovška) Lopa (2406 m, l-ll, Z-IZ, 2 h 10'). Sestop v škrbino in po obvozni - italijanski strani zopet na rez in po njej na 885. Konjske police (2297 m), 884. Grdi vršič (2327 m) in 885. (Črnelski) Hudi vršič (2344 m, obvozi so na italijansko terasasto stran, na tezi preskočiš meter in pol široko globoko škrbino, ZZ-IZ, l-ll, najtežavnejši so sestopi v škrbine večinoma po italijanski strani, eden je na slovensko, med Lopo in (Črnelskim) Hudim vršičem sem naštel devet vrhov, 1 h 30', lepo). Velik sestop v škrbino (2210 m) in izrazito cikcak na vrh 886. Velika Črnelska špica (2332 m, ZZ-IZ, l-ll, trave 50°, na kratkem mestu 60°, 1 h 20'). Kratek sestop - prečenje na 887. Malo Črneisko špico (2276 m, MZ, 10'). Sestop je ali po travah ali melišču na sedlo med Črnelo in Vrhom Ribežnov (Ribežni?, 1955 m, Speleološki bivak) in po označeni poti pod vrhovi: 888. Vrh Ribežnov (2024 m), 889. Prišna glava (1946 m), 890. Malo Ušje (2007 m) in 891. Veliko Ušje (2048 m) na 892. Rombon (Veliki vrh, 2208 m, MZ-Z, 3 h). Opomba: Od Vrha Ribežnov do Rombona je mogoče brezpotno in mestoma plezalno po grebenski rezi (ZZ, l-ll, nepriporočljivo in tvegano zaradi brezen in globokih škrapelj, čas je za polovico daljši). Sestop: Po označeni poti v Bovec (MZ-Z, 3 h, uradni čas je 5 ur). Primeren čas: Zgodnja jesen ali pozna pomlad, poleti je lahko izredno vroče. Opomba: Za greben med Prevalo in Črnelskimi vršiči (Črnelskimi špicami) priporočam navezo in varovanje. Druga Lopa je Jamarska. Drugi Hudi Vršič je Kaninski. Mobitelskega signala na večini grebena ni, je le na jugozahodnem pobočju Rombona. Drugi Konji so: Krnski, na označeni poti Velika pb' nina-Korošica, na plezalnem grebenu Kranjska Rinka-Skuta in pod (Pelškim) Vršičem. Po domače je Možnica Moženca. Druga Prevala je bavška. Črnelski vršiči (Črnelske špice) so izum slovničnih in inštitutskih čistunov: po domače sta Mala in Velika Črnela. 893. Čukla Rombon Velika Črnela Prevala-zgornja postaja (Podi) Kaninske žičnic- Bovec 460 m-Čukla 1767 m-neimenovani vrh 2000 m-Rombon 2208 m' Veliko Ušje (Rombonsko) 2048 m-Malo Ušje (Rombonsko) 2007 m-Prišna glava 1947 m-Vrh Ribežnov 2022 m-sedlo 1955 m-(Mala Črnelska špic3 2276 m)-Velika Črnelska špica 2332 m-Kotel 2024 m-Prevala 2067 m-posta-ja kaninske žičnice Podi 2202 m. Označena pot, manj zahtevno do mestoma zahtevno, 2050 m, 15 km, 6-8 ur. Ker je večina opisov, poti in vzponov v tem vodničku namenjena plezalcem, alp1' nistom in brezpotnikom, bom dodal enega za normalne planince po označeni!1 poteh. Ta ni posebno težka, je pa dolga, hkrati pa v drobcih ponuja blesk grebena, ki je posebno očiten na Rombonu in Veliki Črnelški špici. Planinci turo ponavadi opravijo v nasprotni smeri: z gondolo ob sedmih zjutraj na Pode in potem po označeni poti v Bovec. Najzanimivejši je Rombon z robom in prostranstvi, Pa Velika Črnela z izjemnim razgledom, sama pot tudi z zelo drugačnim svetom, kot si ga navajen. Podrobnejše informacije preberi v poglavju višje. Izhodišče: Bovec. Možnosti za umik: Od Speleološkega bivaka po poti čez Rupo v Bovec (tudi krožna tura Bovec-Rombon-speleološki bivak, Rupa-Bovec). Zemljepisna lega in zanimivosti: Glej poglavje višje. Opis: Iz Bovca po označeni poti na Čuklo (1767 m), neimenovani vrh (2000 m) in na Rombon (2208 m, MZ-Z, 5 h). Naprej po označeni poti lahen sestop do sedla (1955 m) in na Malo, z nje prečiš na Veliko Črnelsko špico (2276 m) in sestopiš južno na skoraj vodoravno označeno pot pod grebenom. Po nje) na Prevalo (2067 m) in krajši vzpon na Škrbino pod Prestreljenikom ter sestop do postaje Podi (2202 m, MZ, 4 h). Sestop je najlažji v tej knjigi. Sedeš v kabino Kaninske žičnice in v zelo kratkem času si v dolini. Primeren čas: ko ni prevroče. Opomba: Delno priporočljivo in najlažje je turo opraviti v nasprotni smeri (vzpon z žičnco), če pa jo želiš opraviti pravoverno - iz doline na vrhove - P3 ponuja planinsko gostoljubje in spanje Dom Petra Skalarja (2268 m, od p°' staje Podi po označeni poti 45 minut). CKKVII. MALA ČRNELA VELIKI SNEŽNI VRH GORNJI VOGEL JEREBICA-NEMŠKE GLAVE Čez Brežič 1699 m-Bavhica 1873 m-Škrbina pod Škrapljo-Škraplja 1794 rr\j Veliki Snežni vrh 1973 m-Jezersko sedlo 1720 m-Gornji Vogel 1873 m-KrM rob 2009 m-Jerebica 2126 m-(Ložka) Planja 1693 m-Veliko Poldne 1460 m-Nemške glave 1597 m-Predel 1154 m. IZ-Z, III, 2558 m + 20 %, 8 km, 10 vrhov, 12-15 h. Petindvajsetega septembra 2005 sva z Icotom (Iztok Kuže!) prehodila še (moj) zadnji greben. Ob pol petih zjutraj sva začela iz Škofje Loke in se vrnila domov ob desetih zvečer. Vmes sva prehodila najbolj nepriporočljiv slovenski greben z najboljšim rušjem, z najglobljimi škrapljami, najslabšim sestopom in z drzno, tudi tvegano pomoto v Koritih, ki sem jo zagrešil zaradi nevednosti. Približno ob pol sedmih sva pri Gostolu parkirala avto in se napotila po široki cesti do Prodov. Še v bukovju naju je zapeljala označena pot, ni se nama zdelo verjetno, da je tako hitro odcep, in čez porušeno zidovje ter listje sva prišla na Prode. Nekaj sto metrov sva gazila po prodih in se končno le odločila za levo stran. Dobro sva vdela pot, ki je pa izginjajoča, in po dvomeči gozdni strmini sva se vzpela na levo stran doline. Vmes najdeva dva možica in končno sva na planem. Prečiva poraščeno melišče, se razgledujeva po stenah Prišne glave in Ušjo (Vrh Polic) nad nama, pleža tu gori mora biti izjemna v vseh pogledih, v glavi preletim vodniček Možnica-Koritnica Igorja Škamperieta in Eda Kozoroga in najdeva pot trideset metrov nižje. Ta naju levo od peščenih stolpov pripelje do stražarnice z dvema zidoma. Tam se ustaviva in se ogledam za nadaljevanjem. Če je to pastirska pot, so morali biti pastirji od hudiča. Natakneva plezalna pasova, izvlečeva 'vrv, se naveževa in začnem plezati prečnico. Takega drobirja in kruševja še nisem plezal, z nogami sem kopal stope, priplezal do zabetoniranega klina in zabil še en klin. Nadaljeval sem še naprej in prišel do spodkopane skale s klinom. Teh šestdeset metrov džihadsko kamikazne prečnice je med najbolj tveganimi, kar sem jih potipal. Vpletem pomožno vrvico v uho klina in se spustiva po vrvi v Korita, jaz seveda prvi, skala je bila prosto viseča, igra z rusko ruleto »vabljiva«!?, pa še zadosti star sem že. Naprej po grapi je bila pleža po sprani, še bolj beli skali kot tisti v Mali Pišnici, lepa. Višje Ico omeni, pot mora iti čez sedelce levo (res je, to sem izvedel pozneje po pogovoru z Ladom Mrakičem). Po visokih nedotaknjenih travah in poraščenih ostankih mulatjere prispeva na sedlo Čez Brežic Na drugi (Italijanski) strani, skoraj nisem verjel svojim očem, ugledava markacije. Po zelo neshojeni, zahvaljujoč markacistom izvrstno označeni poti zahodnojulijskega karakterja, sledov Vihrama skoraj ni, se vzpneva na Bavhico, ugotavljam, da bi se pot morala imenovati Pot čez škraplje, in končno sva ob pol dvanajstih na dokaj neobiskanem vrhu, kjer sva si privoščila »kosilo«. Levo in desno naju pozdravljajo številne vojaške zgradbe, ki sijih z zanimanjem ogledujeva, se povzpneva na vrh, da bi ugotavlila, kako nadaljevati, sestopiva nazaj na pot in se po njej, vmes ogledujoč kaverne in strelske jarke, spustiva v Škrbino pod Škrapljo. Tam ugledava še več vojaških ostankov. Motajoč med njimi in zelo razdrapanim svetom prideva do »končne postaje«, kjer se neha (vojaška) civilizacija. Čakalo naju je osemsto metrov rušja z upanjem, vojaki so le morali zgraditi mulatjere. Nič ni bilo. Po najbolj norem planotastem svetu z desetmetrskimi škrapljami, z rušjem čez ramena, nekaj brezni in skalnimi do dvajset metrov globokimi navpičnimi nepreplezljivimi vseki sva se nekaj manj kot dve uri prebijala, vmes pobirala naboje, si ogledovala šrapnele granat in razmišljala o neeksplodiranih minah do odrešilnih trav pred vrhom Škraplja. Po čistinah tavajoč med rušjem sva končno le prišla do Škraplje. Zdaj vem, zakaj se vrh tako imenuje, in če sem prej omenjal Pot čez škraplje, mi je sedaj jasno: prava Pot čez škraplje je pri Škrbini pod Škrapljo. Na višini čez tisoč osemsto metrov švigne pred nama črna veverica v rušje. Po grebenski rezi nadaljujeva, nekaj delčkov je za dušo in romantiko, do predvrha Snežnega vrha, kjer sta se sončila na suhih travah prepletena črna gada. Odvržem nahrbtnik, da bi potegnil fotoaparat iz njega, parne je prehitel Ico z digitalcem, kije ob ekspoziciji oddal pisk in gada sta jo urno pobrisala v rušje. Škoda, nič ne bo s posnetkom seksi gadov. Lepa, občasno gola vršna rez in Veliki Snežni vrh naju nista navduši-lp- V glavah se nama je motalo, kje se rez konča in kako bova sestopila. Še spust v škrbinco in uživaški zaključni vzpon naju je pripeljal na neimenovani vrh. Ugotovim, da je severna stran stensko previsna in da morava sestopiti vzhodno, na pot Ivloženca-Jerebica. Zaradi izbočenosti (konveksnosti) pobočij se ni videlo do dna, po konfiguraciji pa sem domneval, da so rušje in drevesca na vsej trasi spustom S škrbince deset metrov pred vrhom se petkrat spustiva po trideset metrov č& rušnatžleb - steno in se odločiva: Jerebica pride na vrsto drugič. Po označeniP°11 sestopiva v Gosto/, sedeva v avto in se z vmesnim likofom v Ratečah pripelji domov. Kaj naj pohvalnega in navdušujočega izrečem o grebenu? Res je navdihujoč?0 rušarje, res je privlačen za jamarje, res je zanimiv za zbiralce vojnih ostankov, teS je romantičen na kratkem odseku, res je razgleden - takih pogledov na Zahod?1 Julijce ni od nikjer drugje - res je vabeč za proučevalce nedotaknjene flore in živo1' stva in res je poseben - za premaknjeno vrsto hribovcev. Za vse normalne in za v? druge, ki iščete užitek, pa nasvet: Nikar ne hodite tja! Izhodišče: a) Dom Gostol v Moženci (Možnici, 793 m); b) Speleološki (italij3n' ski) bivak (1850 m). Pristopi: a) Dostop iz Možence na sedlo Brežic je zaradi visečega prodaste9a prehoda v Korita med najbolj tveganimi pri nas. Opis: Po poti za JerebK0 od 700 do 800 metrov, ko ta zavije desno gor, kar naravnost po dnu dolin^ Najprej po desni strani doline, nato prehod na levo stran in skozi gozd na0 rušje. Po melnatih in rahlo poraščenih pobočjih levo od peščenih stolpov o° zidanih vrat (vojaške stražarnica, MZ). Po izrazito tvegani, viseči in zelo krv šljivi nakazani porušeni polici na levi strani Korit 50 metrov do viseče skale klinom (IZ,T). Spust po vrvi v Korita in po sprani beli skali gor (I) do trav desn0 in po njih gor do sedla Čez Brežič (L-MZ, 2 h-2 h 30'). Pravilen in skoraj netvegan izogib (mojim) težavam je: pred vojaško straža1^ nico levo, po travnatih vesinah po slabo vidni stezici gor levo od špička sedelce in po melju grape dol v vrh Korit (Z-ZZ, 10'). b) Do Speleološkega (italijanskega) bivaka sta dve možnosti: prva peš (pre prelazom Sella Nevea 1190 m) po označeni poti in druga z žičnico (Rif; ^ _ berti 1850 m) in skoraj vodoravno označeno do bivaka. Po rušnatem, škra pljastem in brezpotno lahkem svetu do sedla Čez Brežič. c) S sedla Ribežni (pod Malo Črnelo) gor in po severni strani Male Črnele (Z" po opuščeni vojaški poti do italijanskega Speleološkega bivaka. Možnosti za umik: po označeni poti s Škrbine pod Škrapljo v Italijo (Jezef sko dolino). Z Jezerskega sedla po označeni poti v Moženco ali v Jezersk0 dolino. Zemljepisna lega, posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Greben med Jezer sko dolino na zahodu, Moženco na jugu, dolino reko Koritnico na vzhodi ki se končuje severno na sedlu Predel, je najbolj nepopisano in slabo Pre hodno območje Slovenije. Razlogov za to je več: prvi je zgradba pogo?}^ drugi je mejni, tretji je ekonomska upravičenost, četrti je poraščenost, ped J pomanjkanje planin in šesti je voda, ki je ni, vsaj ob poti ne. Najprej se bo^ ustavil pri opisu grebena. Greben je iz obeh dolin slabo dostopen z d'^ ma označenima potema. Nekaj je še pastirskih in lovskih stez, predvsem o slovenski strani, ki pa so zaradi strmin in neshojenosti kar zahtevne. Povs° drugod so strma do zelo strma pobočja, poraščena z bukovjem, višje je rušje^ proti vrhu se spremenijo v poraščene stene večinoma čvrstega dolomit3 navpičnimi odstavki, ponekod pa se najde tudi prhka kamnina (peščenjak1: apnenec različne kakovosti...) in dosti je rendzine. Te različne kamnine tud pogojujejo dostope. V Koritih je peščena, drobirasta in neprepustna kamnl na, podobna tisti, na kateri leži Kranjska Gora, grapa - struga je neprehodr^ tudi pozimi, v Škrbini pod Škrapljo je hitro topni apnenec, kjer nastopajo na) globlje škraplje in brezna, kar sem jih videl pri nas, med pasovi apnenca P3 so izredno globoki in široki vseki, ki so za pohodnika izredna zadrega. Ti s°s posebno zoprni zaradi svoje lege, ki je prečna na smer hoje. Vrhova ŠkrapT in Veliki Snežni vrh sta že dolomitna. Posebno slovita zaradi čvrste kamnit; je južna stena Jerebice, severna malo manj zaradi mučnega, skrotastega 11 29. Trstelj-Fajtji vrh. poraščenega dostopa.Trave so primorske in v nekaj kotlih ter zavetnih legah visoke, večinoma pa borne. Umiki z grebena naravnost navzdol v dolino so zelo štrapacni in (meni) znani so primeri plezalcev, ki so plezali severno steno Jerebice ter sestopali v Log pod Mangartom, za kar so porabili tri ure s priseganjem: tam ne sestopim nikoli več! Imen grap, planj, mesasnj in strmali je izrazito malo: edina so Korita, Čez meli, Mesnovke in V Globokem od juga na sever na slovenski strani in na italijanski Mirnik, kar je na tako obširnem območju; greben je dolg 7,3 km, širok od 3 do 3,5 km, površina meri več kot 21 kvadratnih km, zadosten dokaz za neprehodnost oziroma slabo prehodnost, višinska razlika iz dolin do vrbovje od tisoč do tisoč petsto metrov. Naslednji razlog za slabo prehodnost in nepopisanost je (bila) meja. Ne na italijanski ne na slovenski strani ni bilo nikoli volje za obiskovanje in raziskovanje območja, občasne obiske jamarjev, brezpotnikov in tihotapcev ne moremo upoštevati. Tudi vojaških (grebenskih) poti skoraj ni. Ekonomsko je območje nezanimivo, ker ni možnosti za pašo. Edina voda je (bila) pri lovski koči, po potresih je poniknila, zaradi vertikalnega apnenčasto prepustnega sveta v negativu pa so izviri šele v dolinah. Posebno zanimivi, po mojem mnenju najbolj med vsemi grebeni, so vojni ostanki. Na planoti Škrbina pod Škrapljo, pa tudi na Bavhici je nebroj utrdb, stavb, kavern in strelskih jarkov z ostanki žičnice in streliva v škrapljah. Že na kratkem obisku sem našel naboje z letnicama 1914 in 1915, šrapnele in druge železne ostanke (granate, bodeča žica, drogovi, klini v stenah ...). Na Bavhico pelje označena kvazi grebenska, neshojena, označena pot z italijanskimi markacijami, s Škrbine pod Škrapljo do vrha Škraplja je rušnat, izredno škrapljast, brezpoten, planotast svet, dolg osemsto metrov, z vrha naprej je greben rušnat z nekaj golimi prehodi. Severno od Velikega Snežnega vrha z dvema vrhoma (pravilno ime so Snežni vrhovi, do tja se občasno najdejo rdeče packe - oznake) je še neimenovani vrh, kije skoraj neprehoden po severni strain, in z njega se spusti izškrbince deset metrov pred vrhom po vrvi (5x) na pot Moženca-Jerebica. Rastlinje je večinoma rušje, mestoma pa najdeš tudi trave in planike, s tega vidika lep je del pred Velikim Snežnim vrhom, kjer je tudi nekaj živalstva: črni gad, samotni pari gamsov in veverice. Razgledno so najlepši pogledi na Zahodne Julijce (Viš, Montaž), skoraj nič slabši pa na greben Svinjak-Bavški Grintavec, Greben, na Mangart in Jalovec. Qpjs: S sedla 895. Čez Brežic (1699 m) po označeni, malo hojeni (italijanski) Poti na vrh 896. (Ložka) Bavhica (1873 m, MZ-Z, 1 h 30'). Še po označeni poti na ravnico Škrbina pod Škrapljo. Čez izrazito rušnato brezpoten svet dolg malo manj kot kilometer, ki ga prekinjajo globoke škraplje in globoki skalnati vseki z brezni do travnatih vesin, in po njih na vrh 897. Škraplja (1794 m, Z, 2 h). Po grebenski rezi na 898. Veliki Snežni vrh (1973 m, Z-ZZ, dva vrhova, 3 h). Spust v sedlo (mejna oznaka 10 13, 1 h 20') in na neimenovani vršič (II). S škrbin-ce pred njim se spustiš po vrvi na 899. Jezersko sedlo (1720 m, 2 h 15')). Po označeni poti pod vrhom 900. Gornji Vogel (1873 m, nanj se ni treba vzpeti) in čez 901. Krivi rob (2009 m) na vrh 902. Jerebica (2126 m, MZ-Z, 1 h 30'). Po zahodnem grebenu do spustov po vrvi na gredinast svet pod severno steno Jerebice in poševno desno dol z občasnimi spusti (vrh 903. (Ložka) Planja 1693 m izpustiš) na sedlo 904. Veliko Poldne (1460 m, ZZ-IZ). Po posekani poti na 905. Nemške glave (1597 m) in na mejni prehod Predel. Opomba: Z vrha 894. Mala Črnelska špica (2276 m, če želiš opraviti greben povezavo Črnela-Čez Brežič po slovenski strani) hodiš po opuščeni poti čez rušnat in škrapljast svet na sedlo Čez Brežič - glej pristopa a) in b). Sestop: Na mejnem prehodu naj te čaka avto. Edmeren čas- Ga ni. Poleti so prehodi čez rušje in skalne vseke izrazito neprijetni, pozimi pa je sestop z neimenovanega vrha in z Jerebice tvegan zaradi plazovitih vesin. Dodatek: Mala Črnelska špica 2276 m-Vrh Laških brežičev 1896 m-Mali Rokavec 1805 ni greben. Pot poteka (glej pristop c). Opomba: Druga Bavhicaje v karavanškem grebenu Koren-Jepca. Druge Pb' nje so: Trent(ars)ka, Ozebniška, Travniška, Kozja, Bohinjska, Laška, Komnska Ovčja, (dve?) sedli Planja ... Po domače je Možnica Moženca. Greben z Jerebi' ce na Veliko Poldne so preplezali že lovci (ustna informacija). CXXVIII. GREBEN LOŽKE STENE Izgora-Naklo (Bavško) 1711 m-(V Gradu 1966 m)-Vrh Male Krnice 2098 rn' Vrh Krnice 2234 m-Oblica 2246 m-Vrh Rup 2245 m-Oltarji 2308 m-Bricelh 2346 m-sedlo-žandar-žandar-Morež 2261 m-trije žandarji-Votli vrh 219^ m-Konjska škrbina 2063 m-Mali Bedinji vrh 2175 m-Veliki Bedinji vrh 219° m-neimenovani vrh 2186 m-Vrh Goleževice 2119 m-neimenovani vrh 21 m-Bavh 2186 m-Plešivec (Ložki) 2184 m-Čez Brežice (sedlo) 1980 m. Podatki za priporočljivo smer hoje in plezanja od sedla Čez Brežice do za-dnjega vrha Naklo so: manj zahtevno do izredno zahtevno, l-IV, 19 vrhov-1413 m + 35-40 %, 6,5 km + 30%, 11-17 ur za grebensko rez. Temu prišteje dostop (3 ure) in sestop (2 uri). Imena vrhov beri od zadaj naprej. Opis Grebena Ložke steneje vdveh delih. Južni del: Vrh Male Krnice-BricelP1 (smer gibanja z juga na sever) in severni del: Ložki Plešivec-Morež (smer g1' banja s severa na jug). Za celoten Greben si moraš iz obeh delov sestaviti turo (en del moraš bra11 od zadaj naprej). Naklo-Briceljk (južni del Grebena Ložke stene). Naklo (Bavško) 1711 m-(V Gradu 1966 m)-Vrh Male Krnice 2098 m-Vrh Krni' ce 2234 m-Oblica 2246 m-Vrh Rup 2245 m-Oltarji 2308 m-Briceljk 2346 m Brezpotno plezalni greben, sedem vrhov, zelo do skrajno zahtevno (sestop-eno mesto, 5 m), ll-IV, štirje spusti, 637 m + 30 %, 3,5 km + 20 %, 5-7 ur. Sedim pri računalniku in zbiram vtise po zaključnem vzponu, prečenju juž^e polovice Grebena Ložke stene. Prvi vtis je: dokončal sem, drugi je malo boli grenak, manjka mi osemstometrski del med Briceljkom in Morežem, tretji je 5 popolnim prepričanjem: Greben Ložke stene je slovenski najgreben! Njegova o?' ličastnost, dolžina, plezalna težavnost, trajanje in lepota so brez primere v Slo' veniji. To velja le za integralen, združen cel greben, ki sem ga zaradi nevedno^11, opravil po polovičkah. Zal veličastnosti in lepote ne morem dokazati, drugo p°c in podatki govorijo sami zase. Potegni jih iz pisanja in si (sam) izračunaj aoj' greben. Potem si v sanjah naredi načrt in ga nekega zelo lepega, zelo dolgo9a dne uresniči. Zanesljivo bo oboje, lep in dolg. Le nekaj bi ti še priporočil; nikar ne zahlastaj takoj po njem, najprej se usposobi za strme trave, potem za skale, zelo hitro neprekinjeno večurno (celodnevno) hojo in plezanje ter za tekočnd alpinističnih manevrov. Pa še v tem primeru bo možnost bivakiranja nenehn0 mora. Toda doživetje Grebena Ložke stene bo ostalo v srcu in spominu, ki ga lahko s ponosom pripovedoval vnukom. Ponavadi mi besede tečejo kar lam01 zdaj pa se počutim nekako tako, kot da sem na rojstnem dnevu osebe, ki mrh zelo blizu in draga in ji želim vse naj, voščilo pa je okorno in nerodno, kot da11 znam govoriti. Natanko tako je s tem grebenom: vse tisto (neizgovorjeno) Ie' kar je »naj«! Samo še kratka pripomba: Avčin je pisal o Peutereyju slovenskih Alp in na to me' sto postavil greben Goličica-Planja. Malo morgen, peterejski greben Slovenija)e Greben Ložke stene! Triindvajsetega avgusta 2004 sem končal Ložko odisejado (Greben Ložke sten?! v dveh delih ali bolje v dveh dnevih. Ko se oziram nazaj, mi je žal, da nisem zbr° poguma in ga opravil v enem delu, integralno. Slo bi tudi v enem dnevu, te b poznal logistiko, zahtevnost, težavnost, imel opis, dobil soplezalca in poskrbel zh vodo na sredini (bi že naše! kakšno žrtev). Zolje s tem grebenom tako kot z devic0' samo enkrat ti lahko podari telo in ljubezen. 291 iniiisk. g Alpe Dvaindvajsetega avgusta 2004 sem se popoldne z avtom zapeljal do Kluž, parkiral avto na parkirišču in se odpravil na Izgoro. Po nasvetu Igorja (Škamperleta) sem imel s seboj vrv (petdesetmetrsko devetmilimeterco), pet vponk, cevar16, kladivo, kline, ki sem jih nabral, ko sem pomagal Betki (Galičič) pri urejanju plezališč, pomožne vrvice in ključ. Vode nisem vzel, zanesel sem se na Igorjevo trditev, da je voda petdeset metrov nižje od njune hiške na Izgori (sonajemnik je Edo Kozorog). Po uri lagodne hoje po izjemno lepi poti sem bil pri hiški. Odklenem vrata, odložim opremo in se odpravim iskat vodo. Prebrskam vse tri grape pod hiško, vode ni. Pokličem po mobitelu v Ljubljano še Igorja za podrobnejše informacije in mi je ponovil napotke, vode pa še vedno nisem našel. Potem mi ni ostalo drugega, ko da sem si oprtal čutaro in oddrvel v Kluže. V petintridesetih minutah sem bil pri trdnjavi, kjer zadnjo minuto pred zapiranjem ulovim bovško pupo’6 7, blagajničarko in turistično delavko v eni osebi. V kontejnerju poiščem plastenko in vanjo ter v čutaro natočim dva litra in pol mlačne vode iz pipe. Se bo že ohladila v hladu hiške. Ponovno gor, prehodim petsto višinskih metrov, najdem polha, ki me zvedavo gleda s stropa in se podprem. Večerja ob svečah, ognju iz šporheta in mlačni vodi je bila priložnost za spomine. Ko sem še igral protokolarni Bbsendorfer (klavir) na Brdu pri Kranju, sem imel nekajkrat priložnost uživati kulinarične dobrote vrhunskih kuharskih mojstrov. Pa te niso bile nič v primerjavi zjuho, kosom kruha in pohanjem s čebulo na Izgori. Zavlečem se pod streho na vzmeti, pokrite z armičem v staro izvrstno JLA spalno vrečo. Ob prvem svitu se zbudim, si skuham čaj in se odpravim na pot. Lepota poti do Okrogle me je ves čas navduševala. Pri pomolu na višini 1350 metrov opazim odcep, skočim trideset metrov desno na rob in se znajdem pri izredno lepi, zaklenjeni lovski koči - bivaku Okrogla. Dobri so ti Jagri, ti že vedo, kje je najlepše, zraven pa so še edini pravi skrbniki narave, Poti in okolja. Planinci, predvsem pa raznorazni vodniki iz Bavšice, bi se lahko od njih kaj naučili. Se vedno nadaljujem po izjemni poti gor do grebena, kjer se pot konča pri možicu (1570 m). Kam, Prte? Odločim se za greben, ki me po prvi plezanji zavrne s škrbino. Vrnem se in zmotam grdo travnato strmino po bovški strani in po sedemdesetih metrih opazim jeklenico (1577 m) s starimi klini in novimi sponami. Prekoračim greben na zahodno stran in po komaj vidni potki prispem na travnato sedlo nekaj korakov severno od Nokia. Seveda skočim na vrh in se naužijem razgleda, ki je posebno impresiven proti jugu. Ravno tak je na Vrhu Male Krnice z vertikalno geološko nagubanostjo in belo skalo. Skoraj bi se vdal plezalskemu mamonu, vendar me je iz pohlepne vročične vznesenosti zdramila misel o dolgi poti še pred mano. Pa drugič, s soplezalcem. Po visokih travah Male Krnice brodim skoraj do vzhodne stene Vrha Male Krnice, si ogledujem zahodno veličastno Krnico in vrh V Gradu, pred steno zavijem desno in še nadaljujem po travnatih policah do sedla vzhodnega grebena. Se nekaj več kot sto metrov strmih travnatih prehodov, pa sem na Vrhu Male Krnice, kjer nataknem plezalni Pas, razobesim plezalno kramo in se ovesim s pomožnimi vrvicami. Z vrha pri-spem po razglednem, dokaj širokem, že skalnatem grebenu v dvajsetih minutah na Vrh Krnice, kjer me pozdravi »vpisni Aljažev stolp«. Vpišem se, se zmotim v datumu, čas ni pomemben, preletim imena in se razgledam. Okoli so sami znanci ' Qore, ki sem jih že obiskal, pa tudi v vpisni knjigi je skoraj isto. Večino imen poznam. Pojavi se pa še drugi stalni (znanec), močan južni veter z dviganjem zraka iz Soške doline, meglami in orografskimi oblaki ter čudnim plesom na grebenu. AH me morajo res vedno spremljati sivina, slaba vidljivost in negotovost? Morda is pa to le sopotnik, ki me skuša y moji skušnjavi, naslednji je bil nebeški. Če bom dovolj trden, bo »spremljevalec« dobrohoten, kljub vidnim stotim metrom z občasnimi razjasnitvami. Greben postaja čedalje lepši, malo me zaskrbi plastovita, sPodjedena pojava Oblice, ki pa ima z ložke strani uživaški strm kamin s trdno skalo, in kmalu sem na vrhu. Lepo, kje pa so težave? Do sem je hoja, manj pleža, lahka. Kot da bi klical hudiča, se (pre)hitro pokažejo. Sestop z vrha je čez dve 6 cevar: pripomoček za spuščanje in varovanje ' pupa: dekle po bovško navpični stopnji, obe sta opremljeni s klini za spust, en klin sem premestil, zabit bil tako, da je bila os silnice v smeri spusta, se spustil po vrvi, zakaj sem jo nosil ^ mi zamerila, če je ne bi uporabil, preplezal v prečnicispodjedeno naloženo večkU' bično skalo v škrbini z izjemnim zrakom in enoinpolmetrskim razkorakom td dvomom o solidnosti. Je (z)držala. Potem pride še stopnja, ki sem jo opremil2 enajstmilimetrsko vrvjo okoli roglja. Naprej se je podobna plezalna situacija p0', novila. Vidljivost je bila dvajset metrov in tisto mesto se mi je v sivini zdelo pmveC tvegano. Potem je posijalo sonce in kar na lepem šemi je zazdelo, saj to pa ni tak0 težko, kar varno bom zmogel. Čez deset sekund me je zopet zagrnila megla 1° zopet se mi je (za)zdelo preveč tvegano. Z vponke sem snel klin, ga zabil, opmt111 s pomožno vrvico in se spustil po vrv čez zadnjo gladko stopnjo s klinom in lasto vrvjo in po špičastem grebenu pridem na Vrh Rup. Sestop je na ložko stra0, označen s sprejem in zopet pridem do klina za spust. Ignoriram ga, ni se mi dal° izvleči vrvi iz nahrbtnika, in sestopim do navpične, s črno zemljo obdarjene stO' pnje brez pametnih oprimkov s krepkim nagibom pod njo. Nazaj do klina 20 spust, vrv ven in se varno spustim po vrvi. Sicer je bil klin zopet zabit v nasprotja2 varnostjo, v smeri spusta, vendarje po preskusu s kladivom lepo zvenel. Po strrnč črno zemljastih policah dospem na sedelce. Teh petdeset sestopno odbijajo010 metrov je edina črna pika grebena. Vse drugo je poezija, velik užitek, izvrstna skOj la in dokajšnja varnost. Po belem grebenu nadaljujem v/ občasni megli, pa bov' še vedno ne dobri menjajoči se mlečni vidljivosti. Vodnik je bil ptiček, ki se je n<) začetku zaključnega vzpona (Ložkega) Oltarja dvignil, zapel, preletel dvajset me trov, me počakal, zažvrgolel, ponovno preletel vidno razdaljo, zabrlizgal in vse t° ponavljal do zadnjega predvrha Briceljka. S tako pomočjo že skoraj nadnaravn6' ga vodnika - sopotnika s perutmi prekoračim nekaj vršičkov (pet?) Oltarja, ¥' sem megleno za vsakega domneval, da je vrh, in končno po dolgi, izredno ieP^ rezi le prispem do možica Briceljka. Ura je 14 h 15'. Pogledam na višinomer, kal0 je 2285 metrov, kar ni potrjevalo višine iz karte (2346 m). Zopet sem podvomil ^ točnosti podatkov, ti veljajo še iz Tumovih časov, ki so po mojem dvomljivi. mer je kazal točno na Okrogli in na Naklu, na Vrhu Male Krnice pa 2058 m (20? uradno) in na Oltarjih 2248 (uradno 2308 m). Upam, da bo Geodetski zavod koč ponovno premeril in potrdil višine. Polurni postanek, zadnji požirki iz čutare, bo0 bon, smotka, zamegljeni posnetki in samota. Iz nahrbtnika potegnem karto T kompas, smeri sestopa je bilo več. Ali po grebenu ali po travah dol z dvema m°^ žnostma. Panika, karta kaže, da moram severovzhodno, pamet vzhodnojug0 vzhodno. Potem poiščem še slabo vidne stop(inj)e in se odločim iti po njih ter P° najlažji poti. Sicer so tam neke sive packe na skali, ki so pa popolnoma neuporab ne. Neki idiotski genialec s prepričanjem dobrotnika je prebarval markacije. Z0 kaj? Začetek grebena sem prehodit po nosu, dokler nisem v škrbini zopet ugled0 sive prebarvane neprepričljive oznake. Morda gre tu dol, od tod bi moral P'1®. Predelno, tam pa pot že poznam. Prvi metri so negotovi, potem pa v pobod zagledam sled, ki se je od bliže izkazala za pot. Nos in nagon starega plezalca T nista izdala. Po še kar strmih travah in gredah pridem v Predelno in po že zn J poti v Bavšico. Na asfaltu odložim nahrbtnik in se odločim za avtostop. Se Preds' zvijem smotko, se pripelje panda z oznako Triglavski narodni park in voznika^ Jelkom Flajsom. Ustavi, naloži nahrbtnik, presede mlad par in me zapeje 0 _ avta. Povem mu, kje sem hodil, in odgovori, da ga je že večkrat prehodil. Na vp<° šanje, kako je premagal tisto štirimetrsko gladko stopnjo med Oblico in Vrho^ Rup, mi odvrne: »Tam moraš malo skočiti.« Hm... Pove še, da je greben med celjkom in Morežem prehoden, in na vprašanje, kje se gre, odgovori: »Sel se0 tam, kjer gredo gamsi.« Kako je pa s stolpoma pred Morežem? »Tam ne hod^ jaz se držim gamsjih stez!« Tako, dragi brezpotnik, zdaj veš, ko boš prebral še PK šivec-Morež, vse o grebenu. Morda še to: greben Briceljek-Vrh Male Krnice-Klužeje lažji in krepko lep2'2 nasprotni, ne v moji smeri. Najbolj velikopotezen podvig pa je seveda celo211. prečenje. Kako boš opravil z delom med Morežem in Briceljkom, prepustim ■ Ali spodaj čez bovško, ali po ložki strani, ali po rezi. Da se povsod, nikjer ni vid° večjih ovir, pravoverno je seveda po rezi, čez prvi južni predvrh - stolp Moreža se spusti po vrvi. Edino, kar ti bom na koncu pustil, so čustva, vtisi in doživetje. Ta bodo samo tvoja s hrepenečim, izpolnjenim ponosom. Vsakomur boš lahko pogledal v oči in preprosto rekel: »Bil sem na Grebenu!« Vse to: čustva, vtisi, doživetje, podvig, uresničitev in izpolnitev bodo v tvoji duši zanesljivo naj, saj si tudi sam dokazal, da si naj! Več v slovenskih gorah ne obstaja!!! In še čisto za konec edini Greben, ki i/ Sloveniji zasluži veliko začetnico, je Greben Ložke stene, vsi drugi so samo grebeni. Edina konkurenca je njegov sosed, greben Obljak-Pihavec, ki je sicer lepši, toda krajši in, hm, varnejši. Izhodišče:Trdnjava Kluže (529 m). Pristop: Pri parkirišču petdeset metrov naprej od trdnjave na cesti Kluže-Bav-šica najdeš ne preveč shojeno pot, ki s parkirišča zavije v breg. Po njej dvajset metrov na širšo, z buldožerjem zravnano pot. Nekaj metrov po njej, desno v gozd (začetek je malo konspirativen in precej zanalašč zaraščen) in po levem (zahodnem) pobočju sedemsto metrov rahlo dvigajoče se do grape. Po njej gor in levo na gozdnat grebenček in po njem do gozdarske koče na Izgori (977 m, L, 1 h, po prvih sto metrih lepo shojena široka pot). Se naprej po najprej jelkovo-smrekovem, nato bukovem gozdu na rob, malo časa po njem in v pobočje do pomola (odcep desno proti zaklenjeni lovski bajti, Bivak Okrogla 1350 m, lepa in očiščena pot). Po robu gor do možica na greben (L, do sem razvidna pot, naprej malo ali skoraj nič). Mimo jelše na vzhodni strani grebena do jeklenice (1577 m, ZZ-iZ, 70 m, viseče) in na zahodno travnato stran ter po travah na sedlo pri vrhu Naklo (1711 m, L-MZ, 1 h 45'), kjer se severno začenja pašnik - kotel Mala Krnica. Za pristop na greben v nasprotni smeri Briceljk-Vrh Krnice-Kluže glej sestop. Možnosti/a umik- Zasilni umikje mogoč zVrha Krnice na vzhod čezVeliko in Malo Rupo v Logje in Bavšico (če poti - sestopa ne poznaš, nepriporočljivo). Zemljepisna lega, posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Južna polovica Grebena Ložke stene je lepša polovica celotnega. Strogo gledano je greben samo med Vrhom Male Krnice in Briceljkom, v širšem pomenu pa sem ga še malo razširil na južni greben Nakla, ki že zaradi trentarskih, pardon, bavških visečih trav tudi zasluži prostor v opisu. Če se še malo pomudim pri skrajno južnem začetku grebena, moram omeniti, da sta začetka dva: prvi, opisani v tem poglavju, in drugi, ki je izrazito malo obiskan, se začne na jugozahodu ali z Grapo ali od Frjanovca, pripelje na jugozahodni konec Grebena Ložke stene z vrhom Na Gradu (1966 m), se z grebenom pripoji na Vrh Male Krnice in je izziv za raziskovalca nekoristnega sveta. Za še boljšo ponazoritev bom še malo podrobnejši: od Vrha Male Krnice se spuščata proti jugu dva grebena: jugozahodni in jugovzhodni z navadnim pristopom. Med njima in pod južnim ostenjem Vrha Male Krnice leži težko dostopna mesasnja18 Krnica. Lažje dostopna je Mala Krnica med Vrhom Male Krnice in vzhodnim, zVrha Krnice proti Bavšici padajočim grebenom z vršičkom Kobila (2098 m). Vršni greben, ki se začne z Vrhom Male Krnice, je izredno privlačen, z belo čvrsto skalo na grebenski rezi, ima precej manj trav kot severna polovica, je plezalsko težavnejši, ni krušljiv, nima razdrobljene skale, je precej raztolčen zaradi strel brez posledic za skalo in plezanje ter ima (večno) tipiko grebena - na obe strani visi. Ta je posebno očitna pri Oblici in Vrhu Rup. Prvi del med Vrhom Male krnice in Vrhom Krnice je netežaven, nadaljevanje do Oblice tudi, kamin pred njo je lep, težave pa nastopijo pri sestopu.Tri mesta s težavnostno stopnjo lll-IVso plezalsko zahtevna, pa zelo viseča na obe strani, to se še enkrat ponovi na sestopu zVrha Rup.Tam je tudi edini obvoz na ložko-zahodno stran, prej in potem so red ki, jih skoraj ni, na bavško stran. Čez Oltarje vodi izjemno lep bel, manj težaven greben, kakor 18 mesasnja: pašnik. Drugi Vrh Krnice je zahodno od Kanina. Drugo Naklo je bovško. Pravilneje pisati Ložka, ne Loška stena (ta je nad Kolpo). tudi na Briceljk.Tveganost ni velika, prvič je na travah pod Naklom (pri možickl drugič na sestopih pri Oblici (pri spustih po vrvi nizka) in tretjič pri sestopit/ Vrha Rup. Vsa potencialno nevarna mesta so opremljena (klin, vrv okoli rogr razen na travah pod Naklom, je pa tam jeklenica). Južni del Grebena Lož/ stene je časovno krajši, čeprav je nekoliko daljši. Pogledi z grebena so najlep51 v kotle-ravnice-mesasnje na vzhodni strani z imeni odjuga proti severu: Ma|a Krnica, Velika Rupa, Pejča in Predelna ter seveda čez Ložko steno v dolino Ko' ritnice. Njegovo lepoto dopolnjuje rastlinje z rožami; na grebenu predvsem planikami ter tudi s štirinožnimi prebivalci (gamsi) in jerebicami. Opis: Od vrha-sedla Naklo (Bavško, 1711 m) po travah poševno gor desno do konca trav in po vzhodnem travnatem grebenu na 906. Vrh Male Krnice (209° m, MZ-Z). Po krajšem skalnem grebenu na 907. Vrh Krnice (2234 m, MZ-Z, 2'| h 30', vpisna knjiga in žig). Še naprej po grebenu do kamina na ložki Strani/L 20 m) in na vrh 908. Oblica (2246 m, Z-ZZ, mestoma I). Sestop z njega je d/ dve navpični stopnji (IV, klin za spust, vrv okoli roglja) in po izpostavljene^ grebenu čez zagozdeno skalo in viseče po polički (II) do zadnje škrbine (UL/ k s starim prusikom z vozli čez gladko stopnjo). Čez 909. Vrh Rup (2245 m, L in na zelo izpostavljen, tvegan in s sprejem »označen« sestop na ložko stran (l-ll, k) na sedlo. Po zelo lepi grebenski rezi na vrh 910. Oltarji (2308 m, l-ll. Z)|p še naprej na 911. Briceljk (2346 m, MZ-Z, 1,3 h). Opomba: Dostop po jugozahodnem grebenu čez vrh V Gradu (1966 m) Vrh Male Krnice spada med izrazito ekskluzivne grebene. Sestop: Po vzhodnojugovzhodnem grebenu do škrbine, dol severovzhodn0 po zelo naloženi grapi-pobočju (Z), levo na pobočje in desno po travnat1’ skrotastih stopnjah-gredinah pod skalami vzhodnega grebena Briceljka d° ravnice - kotla Predelna. Naprej glej sestop Plešivec-Morež. Primeren čas: ko še ni visokih trav (začetek poletja) ali ko so že polegle. Plešivec-Morež (severni del Grebena Ložke stene). Plešivec (Ložki) 2184 m-neimenovani vrh 2089 m-Bavh 2186 m-neimen0 vani vrh 2163 m-Vrh Goleževice 2119 m-neimenovani vrh 2186 m-Ve/1 Bedinji vrh 2196 m-Mali Bedinji vrh 2175 m-Konjska škrbina 2063 m-Vo/ vrh 2197 m-Mali Morež-trije žandarji (Zorčev rob)-Morež 2261 m-žandaf' žandar-sedlo med Briceljkom in Morežem (Predelna). Brezpotno plezalni greben, zelo do izredno zahtevno, trave pri Morežu d° 70°, pri sestopu z Bedinj vrha do 60°, l-ll, 12 vrhov, 876 m + 40 %, 3 km + SO-’5 %, 6-10 h za grebensko rez. Skupna višinska razlika poti vključno z dostopom in sestopom je 3800 višinskih metrov. Tine (Mihelič) mije v korespondenci ljubeznivo napisal in me opozoril: to je velegfe ben in po mojem prepričanju slovenski »najgreben«. Če ga osebno še ne poznaš) za grebenarja zadnji čas, da se ga lotiš. V slovenskih gorah ni nič lepšega!!! No, pa ga dajmo. Velegreben po pripovedovanju, tudi po podatkih in veličodT' pojavi me je petnajstega avgusta 2004 končno le zvabil na pot. Do takrat so / nedoločni zadržki preveliki. Vedel sem le, da ga je preplezalo malo navez, dO)^ dolg, da spada bivakiranje zraven, glede težavnosti mi ni bil prav jasen, nikjer 4 sem zasledil ocen, Tumove pravljice bom pustil za slovensko planinsko publk-(šest ur za gor in dol iz doline), po pravoverni grebenski rezi bom šel, pa naj staT& kolikor stane. Te podatke je treba preveriti na kraju samem, v glavi pa potisniti 4" stran zadržke, deloma sicer še vedno upoštevane animistične, duhovi in vile 4 ( marajo vznemirjevalcev, in negotovost, ki takemu spoštovanemu predstavni pritičejo, morda pa sov moji glavi le bojazljivi predsodki. S pravilnim in spoštljN") pristopom, pa voljo se prepleza vse. Skupaj z razboritim hrepenenjem pa moro" misliti tudi na praktičnost; na dolžino poti, na plezalne odstavke, na možnost2 umik, bivakiranje, obveščanje, sestop in opremo. Prve pogoje že poznam ali r bom spoznal na poti, za to pot pa morajo zadoščati: plezalni pas, čelada, dvepet desetmetrski vrvi, kladivo, komplet zatičev, dva frenda, trije klini za spuste in še Pe za vsak primer, sedem vponk in zadostna količina pomožnih vrvic, liter tekočine (soplezalec tri), sendvič, breskev, tablica čokolade, mobitel, fotoaparat in še nekaj drobnarij. V nasprotju z drugimi solo grebeni sem pridobil okrepitev: nadebudnega alpinističnega pripravnika Ica (Iztok Kužel) z referencami norca (s kolesom po Loški planinski poti v 33 urah brez spanja). V taki družbi bova pa že strla loški oreh (oba sva Ločana). Prespala sva pri Igorju (Zorču) v Trenti, se zbudila ob štirih zjutraj in po zajtrku z nesladkanim čajem štartala ob pol šestih zjutraj iz Bavšice. Ob devetih sva že nadela plezalne pasove na vrhu Plešivca. Pot do tja se je kar vlekla, sladili so mi jo pogledi na že preplezane grebene Pelcev in Skutnika. Z vrvmi v nahrbtniku, s kramo na pasu prehodiva prve neizrazite vrhove. Malo gor, malo dol, več po travah, manj po skalah, bolj premišljeno kot vihravo, manj težko, kot sem pričakoval. Prideva do prvega večjega sedla, temu je za Vrhom Goleževice sledilo še eno globlje. Splošen vtis je: ta greben je krepko drugačen kot vsi drugi slovenski. Predvsem je dolg, in to ne tako kot karavanški, ki so prijazni, ložki zahteva nenehno pozornost, podobno kot Hornlijev greben Matterhorna, in si niti za korak ne smeš dovoliti razgledovanja med hojo in razpuščenosti. Izpostavljenost je stalna sopotnica. Za začimbo poskrbijo škraplje. Vsakemu vrhu sledi škrbina, pa zopet vrh, pa greben, pa sedlo, pa zopet vrh, in to se do Bedinjega vrha ponovi petkrat. Kljub neizrazitosti reliefa se višinski metri, pa tudi dolžinski pridno nabirajo. To tekočnost zmoti severozahodna flanka Bedinj vrha. Dobro, tu gor že pridemo, samo ne vem, zakaj se mora strmina pogojevati s travo. Vrv ven in po šestdeset- do sedemde-setstopinjskih travah, pardon, po gamsjih odtisih prilezem na ramo zahodnega grebena. Naslednji raztežaj je bil že skrotastih grebenskih travnatih 80°. Gamsi gredo tam desno po polici, jaz fanatik pa gor. Načelnost nekaj velja, če ne v pameti, pa v ponosu. Nekaj metrov skale je bilo dobre, petnajst metrov strmine pa take, ki je ne privoščim niti sovražniku, kraljica vmes je bila od potresa naložena luska s krogličnimi ležaji (kamni) pod njo. Sploh se je nisem dotaknil, samo od tresljajev, moja navada je, da z brcanjem preskušam skalo, so se začeli »ležaji« vrteti in obletavati v Log pod Mangartom. Luska je, hvala Bogu, Ložke stene, še st(lež)ala. Po sedmih metrih se je ista slika ponovila, le da sta lusko zamenjali spodkopana skala in črna zemlja. Tam mi ni ostalo drugega, kot da sem stopil čim bliže steni, zakopal prste v zemljo in se skobacal na naloženo polico, ki je tudi zdržala. Kaj ti niže tega zadosti, Prte? Vršni greben je bil zaradi potresa napočen s polmetrsko luknjo med odklanimi stolpi in grebenom. Tam nekje se je soplezalcu tudi udrlo kot na ledeniku. Upam, da bo nadaljevanje lepše. Res je bilo: sestop z Malega Bedinj vrha je bil šestdesetstopinjsko travnat z dobrimi desetcentimetrskimi stopi in navpičnimi metrskimi stopnjami, kjer sva ubrala posebno taktiko. Jaz sem sestopal in ugotavljal, kje se še da, vmes pa urejal varovanje. Če se ne bi dalo, bi se spuščala po vrvi. Sicer bi bilo bolj pravično, da bi spuščal pripravnika, vendar sem že po izkušnjah vedel, da pripravniki ne znajo narediti varovanja in se zanesejo na varovanje od zgoraj terje sestopajoči (jaz) dostikrat pred zelo zoprno plezarijo brez spodobnega varovanja. Ico je opravil sestop tekoče in molče pohvalil vmesno varovanje. Seveda sem mu vmes pod težavnejšim mestom vedno zataknil jebo ali frenda ali mu demonstriral plezalno varovalne »umetnije« starih mačkov. To taktiko sva ponovila večkrat, le na koncu sem se odločil, da se spustiva po vrvi. Prečiva Konjsko škrbino, zlezeva na Votli vrh, trave so visoke do kolen, s čudnim, skoraj močvirnim rastlinjem, strmina in težavnost se višata, greben postaja čedalje bolj pravi, in po tezi drzno nadaljujeva. Zorčev rob pokaže zobe z neizprosno izpostavljenostjo, skalnimi zobci, ostrim grebenom in pasjim napredovanjem, pleža je še i/ okviru normale (II). Zopet na vrv, mimo tretjega stolpa vodi v travnati navpičnici od četrt do pol metra široka gamsja avtocesta do vršnega grebenčka. Pred njim se odcepi dol gamsja (Tumova) pot, jaz pa nadaljujem po Prletovi na vrh. Vrh Moreža je bil priložnost za postanek, požirek, zadnjo cigareto, razgled in razmislek. I/ glavi mi je odmev pameti ponovil trentarsko-bavško reklo: Na Morež pa ne moreš! Dobro, gori sva že, zdaj pa naprej ali dol. Tukaj naju drugič malo zmoči, prvič naju je na Bedinj vrhu. Izredno izpostavljen sestop naju pripelje v škrbino pred predzadnjim žandarjem, kjer se zopet ponovi vprašanje: Naprej ali dol? Ico, še tega zlezeva, potem pa dol. Prav? Prav, če sva že tu, verjetno ne bo več take priložnosti! Se zadnje plezanje in zadnji spust v visokih trentarskih vrednostih, zadnje metre se spustih po vrvi. Pleža tu gor bi bila veselica, najbolj za var(opaz)ujočega. V škrbini najdeš prusik okoli skale in odločim se za sestop. Ura je čas. Zopet posebna taktika: po ^ vrvi te bom spustil, drugo boš samo pripel in jo vlekel s seboj, da se ne zameštrato^ Zgoraj sem ju še povezal in se spustim do njega. Pogledam okoli in ugotovim: čaka naju travna veselica. Vraga, tega sveta mi je že dosti! Sedemdesetstopinjske trave vodijo dol. Malo levo, malo desno čez spodrezane stopnje gamsjih polic po vsd1 štirih iščeva stope, več kot sto metrov viseče dol čez dva smotana praga se na robji zagledam v nadaljevanje. To ni mogoče, trave so nižje še bolj strme! Hvala za roft hvala za trave, greva na desni rob in se spustiva po vrvi. Okoli balvana natakne^0 pomožno vrvico in spuščam Ica. Dva metra nižje opazi klina za spust (štubaj? obročkom in Jeseničan), ki ju pri mojem spustu izbijem. Bodo prišli prav drugfi ponavljavci imajo že narejen spust, pa še zdravi niso bili. Sestop mimo (Bavškegd Stadorja, Med Vrhovi in čez Pečanca ter Ledanca do lovske koče je bil dolg in zarO' di dvakratnega božjega kropilnega blagoslova, krst na takem velegrebenu mot° biti, moker in spolzek. Voda iz cevi pod lovsko kočo se mi ni zdela več tako plehka kot na poti navzgor. Nekam molče in skoraj zmedena sva na poti domov ugotavljala, kaj je to za ^ greben. Ni trava, ni skala, ni izpostavljen, ni plezalen, ni pohoden, ni nevaren hkrati pa vse to. Tudi po nekaj dnevih na pivu Pri Lunci si nisva prišla na čist0-Vedela sva le: opravila sva ga! Jaz sem vedel še nekaj: soplezalec je bila ena ^ * črtico in preudarnostjo brez panike, ki sem jo večkrat opazil ob drugih podoba10 priložnostih. Hvala, Ico, za zaupanje. V naslednjem življenju bom preplezal še zadnji stolp; takrat mi je nekaj reklo: naslednje je zelo blizu! Kratek povzetek: bom začel z uvodom (glej začetek) Tineta (Miheliča) in reminiscenco: to je velegreben in po njegovem prepričanju slovenski »najgreben«- * slovenskih gorah ni nič lepšega!!! Hvala, Tine, tvoje mnenje visoko cenim, še bolj spoštujem in se delno, pravzaprav skoraj povsem strinjam. Predvsem s stališča podviga. Tisti, ki je in še bo grebe<] preplezal (prehodil?), bo y mojih očeh junak posebne vrste, najsi bo pravovem0 po rezi ali z obvozi. V vseh primerih bo imel opraviti z zelo strmimi travami, bo/l pravilno travnimi policami, še bolj pravilno gamsjimi stopi, ki jih korak nižje ah končajo pa se tisoč metrov nižje na zahodni strani ali tristo metrov na vzhoda1-Vendar me pa moti nekaj drugega. Za najgreben mu manjka skale, pa še kaj Kot prvo, preveč je trav. Drugi vidik je estetski ali bolje lepotni. Razgledi so sled enkratni, za obiskovalca zelo novi in iz zelo drugačnih perspektiv. Jalovec, M0n' gart, Veliki Ozebnik, Pelci, Spičica, Skutnik, Bovški Grintovec z južnim grebenoH vse do Bovca, Obljak s Pihavcem in Jerebica so bližnji sosedi, i/ daljave in višave ie dvigajo Montaž, Viš in Kanin, globoko spodaj so Log pod Mangartom, Loš&" Koritnica in Bala. Skupaj z doživljanjem samote, flore, poskočnih gamsov in ok' cakastih plazilcev je širina grebena skoraj brezčasna in vzorec za poglobljen Pc' gled v dušo. Tretji vidik je grebenska rez. Ta je sicer vzvišena, nima pa lepote OH Gore, ne bele barve KroKke, ne skal grebena Visoki Rokav-Škrlatica, ne predrznosti Germlajta, Kanceljnov in Prevčevega stolpa, ne izivalnosti Iglic. Je drzna, sice ne v plezalnem pogledu, zahteva pozornost, izredno lepa je na Bedinjem vrhu K Morežu, najbolj s plezalske strani in morebiti še bolj iz iskalske. Smer je sicer jasno -grebenska rez - vendar šene vidi za vogal in negotovost na južnem območju MO' reža je bila zame uganka, ki je nisem hotel do konca raziskati. Po sledovih sode tudi drugi ne. Četrta plat je časovna. Z Icom sva se ustavljala malo, le za slikanp in dvakrat ali trikrat kratek počitek. Najprej na Plešivcu, potem na Bedinj vrhu K1 na Morežu. Vse skupaj za dobro (slabo) uro. Pa je bila tura od avta, pa nazaj d° njega šestnajsturna. Peta je dolžinska; če seštejem kilometre zračne črte, ji h je b"° sedem do sedla Čez Brežice, štiri po grebenu in vsaj šest nazaj do avta. Skup0! sedemnajst in več kot tri in pol višinskih. Že po teh podatkih je (severni) Grebe0 Ložke stene velegreben, če pa prišteješ estetsko, plezalno, razgledno in doživljajsko plat, je zelo blizu slovenskemu najgrebenu z majhnimi, zgoraj z navedenimi pomanjkljivostmi; po mojem mnenju pa si ta (severni) del deli prvenstvo z drugima velegrebenoma Sleme-Skrlatica in Macesnovec-Rjavina. Goličica-Planja ne spada v to kategorijo, ravno tako kotne Zadnja Mlinarica-Spodnja Vrba nova Špica, ne Obijak-Pihavec in ne greben Pelcev. P S.: To poglavje v poševnem tisku sem napisal neposredno po opravljeni turi, kakor sem jo pač doživel, in še nisem preplezal južnega dela. Seveda veljata moj opis in zadnji odstavek le za severni del Grebena Ložke stene, oba skupaj - severni in južni (preplezan pozneje) z devetnajstimi vrhovi - pa spadata na prvo mesto med slovenskimi grebeni, torej najgreben oziroma Greben! Izhodišče: Sedlo - preval Čez Brežice (198o m). Pristop iz doline Bavšice (715 m) po označeni poti po dolini Bale, mimo planine Logje, čez Ledanca do lovske koče Bala (1290 m, na starih kartah in napis na koči 1315 m, voda), mimo ravnice Jezerce (1389 m), čez ravnico - dolinski prag Prevalo (Bavško, 1560 m) in čez visokogorski planoti - mesasnji Za Lužo in Lanževico do sedla Čez Brežice (1980 m, L-MZ, 5,5 km + 30 %, 3 h). Tudi iz Loš(ž)ke Koritnice. Zaključek (severnega-zgornjega dela grebena) je v škrbini za predzadnjim grebenskim vršičem - žandarjem južno od Moreža. Možnosti za umik: 1. Z Vrha Goleževice po grebenu nazaj na Plešivec. 2. Sestop po travah s Konjskega sedla vzhodno na Lepoč in pod skalno plastjo severovzhodno na planoto Lepoč in še naprej na Lanževico. 3. Z Moreža: a) po običajnem dostopu (nazaj proti Konjski Škrbini in v Lepoč); b) najprej vzhodno čez skalno stopnjo, nato prečno desno na trave in po njih dol na balvanasto ravnico Predelna med Stadorjem in Morežem (izrazito nepriporočljivo, izredno strme trave, potrebna trentarska travna tehnika). Zemljepisna lega, posebnosti, zanimivosti in značilnosti: Severni del - polovica Grebena Ložke stene s trinajstimi vrhovi se začne pri sedlu Čez Brežice in se konča s seldom - grebenom med Briceljkom in Morežem. Leži v smeri severovzhod-jugozahod med Loško dolino in Loško Koritnico na zahodu in dolino Bale na vzhodu z mesti Brdo, opuščeno sirarno - planino Logje, Snežnik, Prehod, Lom, planino Bala z lovsko kočo, ki se višje še nadaljuje z visokogorskimi planotami-pobočji Jezerce, Prevala, Za Lužo in Lanževico in se konča na sedlu Čez Brežice. Seveda ima tudi zahodna stran grebena veliko imenovanih planin, logov, pašnikov, planot, žlebov, pobočij in nižjih vrhov, ki si jih lahko ogledaš na zemljevidu, skupno ime za to območje je 7,5 km dolga in do 1100 m visoka Ložka stena, ki je izrazito težko dostopna, se stensko dviga do grebena, čeznjo vodijo redki plezalni vzponi, edini lažji pristop je pastirsko-lovska pot na Planinico z juga. Žal moram na tem mestu pokarati kartografski zavod, saj v karti manjka kup imen (Veliki turn, Mesni, Pod Platmi, Spodnja, Srednja in Gornja Krnica, Mala Krnica, V Meheh, Med vrhovi, Ledanc, Pečane, Predelna, Pri kamnih, Pejča ...). Vzhodna stran grebena je položnejša, travnato pečinsko skrotasta, pa še vedno zelo strma in pogojno prehodna ie s trentarsko tehniko (dereze za travo in cepin), edini lažji, pa kljub manjši strmini zaguljen prehod na greben je iz doline Lepoč. Vrhovi so iz daljave (recimo z grebena Pelcev, imena si oglej v glavi) so videti zaobljeni, travnati, drnasto ne pretežavno prehodni, kar se na grebenski rezi tudi uresniči, izjemi sta skalnata Bedinji vrh in Morež, ki s strmimi grebeni obljubljata plezanje, vendar je greben tudi na lažjih vrhovih (od Plešivca do Vrha Goleževice) ves čas izpostavljen in zahteva previden korak na visečih travah, ki pa večinoma niso skrajno ali zelo strme, dodatna težava pa je lahko mestoma s travo zakrit škrapljast svet. Grebenska rez je večinoma kar široka, od metra do več, ozka in viseča je le na nekaj mestih, pa še tam ni zelo zahtevna, res pa je tudi, da se ob morebitnem padcu v večini primerov ne moreš več ustaviti. Po potresu leta 2004 je precej razmajan Bedinji vrh z visečimi luskami in spodkopano zemljo, drugače pa je skala karčvrsta, najboljša je na Morežu. Škrbine in sed^ so kar globoka (do sto višinskih metrov), najtežja so pri Bedinj vrhu in Mor®' žu. Plezanje oziroma hoja po travah je večinoma med 30 in 40°, na krajših odsekih tudi do 50-60°, tri četrtine grebena je travnatega, vendar je v primerja^ z grebenom Zagorelec-Jelenk-Skutnik-Špičica plezanje manj eksponirano Smer hoje in plezanja naj bo od severa na jug, v nasprotni smeri je zelo do izredno težavno, ker imata stolpa - žandarja južno od Moreža na južni strad navpično steno z zelo kompaktno skalo. Domnevam, da je po grebenski rezl s te (južne) strani skoraj nemogoče, sicer je z vrtanjem vse mogoče, vendaf to ni tisto pravo, mogoč pa je »bavško-moreški-ložki« gamsji obvoz. Botaniko lahko označim z velikim B. Planike, murke in druge »grebenske« rože so na vrheh stalnica, nižje, predvsem na balski, pa tudi bukovški strani, pa so izre' dno bujne trave, klasnice, vse mogoče rože in mestoma že skoraj močvirno rastlinje, pod Morežem je edino nahajališče črnikastega pelina pri nas. Stajn1 spremljevalci so gamsi, ki imajo na grebenu svojo pot, ki seje kar splača držaj ti, ta izgine le na Bedinj vrhu, Zorčevem robu in na Morežu, njihov (inTurno« obvoz je po vzhodnih pobočjih. Kačje kar nekaj, s soplezalcem sva srečalo fletnega rjavega gadka na višini okoli dva tisoč metrov. Na predelu Lanževico domujejo svizci. Vodo lahko natočiš pri lovski koči v Bali, je pa tudi na Lepoču (ni ob poti). Vzhodna stran grebena ima nekaj jam, zanje se pozanimaj Prl Jamarskem društvu Ljubljana. Dodatek: Po vzhodni strani pod grebenom teče zapuščena zaraščena p3' stirsko-lovska pot na višini med 1700 in 1900 metri. Začne se pri sedlu ceZ Brežice, od koder se spustiš do trav Lanževice in potem prečiš po pobočji'1 do Lepoča (izvir, nižje je Spodnji Lepoč), na Predelno (med Stadorjem, More( žem in Briceljkom), se vzpneš na ramo Briceljka, se spustiš na Pejčo in pred5 do Velike Rupe, od koder sestopiš čez Malo Rupo na Logje (stik z označen0 potjo). Hoja po njej je izrazito pustolovsko kostolomska; po pripovedovanji jamarjev je pri raziskovanju vsakih dvesto metrov kdo padel v škrapljo. Opis: Od prevala 912. Čez Brežice (sedlo, 1980 m) stopiš na severno stran Q - Ojraili 20*87 ■Slajpa * 20*7 7\ Planina za skalo V, »rala 1924 Ka! 2001 Mi vrata 18*55 Močiveci- V. Tiča«« 20*91 Kača ari TnS!a,i iezsrin ^ Dvojno jez. O Rušnala sl«*1 18*99 I jkreda To*25 in Eva i ' ' . V JazeMiSIcs 2oto f \ \" s \ ' M.|los | l|79 | l ' \' \ \ PL krstenica Griva * Bregarjevo 175/ zavetišče O *y ■ijS- Kača na planini Pri lazarn kazalo grebenov ZELENIŠKE ŠPICE.......................... MRZLA GORA (2203 m)...................... •II PAVLIČEVO SEDLO (Pavličev vrh glej opombo, 1339 m)- MRZLA GORA (2203 m)........................ •V. VRLOVEC (1251 m)-MRZLA GORA (2203 m), greben za eksote. v. OJSTRICA (2350 m).................................... v KROFIČKA (2083 m)..................................... VII. KRIŽEVNIK VELIKI (Robanov) VRH..................... Vili LUČKA BRANA (BABA) (2244 m)......................... IX. PLANJAVA (2394 m)................................... X. BRANA (2252 m)....................................... X TURSKA GORA (2251 m).................................. XII. RINKE.............................................. XH VELIKI (Grintovski) GREBEN............................ XIV. SKUTA (2532 m)..................................... Xv. GREBEN KRANJSKA RINKA (2458 m)-SKUTA (2532 m)........ XVI GREBENSKO PREČENJE OSREDNJIH GRINTOVCEV.............. XVII. GRINTOVEC (2558 m)................................. XVIII. JEZERSKA KOČNA (2540 m)............................ XIX. KOKRSKA KOČNA (2475 m)............................. XX. JUŽNA STRAN KOKRSKE KOČNE........................... XXI. JEZERSKO SEDLO MALINŠEK (Zeleni vrh) GOLI VRH MALA BABA VELIKA BABA.................................... XXII KALŠKI GREBEN (2224 m)......................... XXIII PEČ PETELINJEK KOREN.......................... XXIV. KOREN BAVHA-TRUPEJEVO POLDNE KRESIŠČE SEDLIČ.. XXV. KOPIŠČE SREDNJI VRH LEPI VRH (Bele peči)...... XXVI. VRETOV VRH VISOKI KURJI VRH MOJSTROVKA TIŠLERICA. xXVl|. JEPCA KEPA DOVŠKA BABA GOLICA................ XXVII GOLICA MEDVEDJAK................................ XXIX. MEDVEDJAK 1703 m-VELIKI STOL 2236 m........... XXX. VELIKI STOL CELOVŠKA ŠPICA VRTAČA LJUBELJ..... XXXI. LJUBELJ VELIKI (Košutni) vrh.................. XXXII VELIKI (Košutni) VRH KLADVO KOŠUTNIKOV TURN MALA KOŠUTA.................................... PLEŠIVEC JEZERSKI VRH.......................... XXXIV PAVLIČEVO SEDLO VELIKI (Pavličev) VRH STREVČEVVRH OBEL KAMEN......................... OLŠEVA (grebensko prečenje).................... XXXV; SMOKUŠKI GREBEN ................................ XXXVI BEGUNJŠČICA (2063 m)............................ DOBRČA PREVAL ................................. XXXIX. STORŽIČ (2132 m)............................... XL. LUBNIK (1025 m)................................ XLI. KRIŽNA GORA ČEPULJE .......................... XUl. RATITOVEC ..................................... XUll. POREZEN (1630 m).............................. *Uv- GREBENI PRI ŠKOFJI LOKI........................ XLV, ČRNIVEC LEPENATKA ROGAC-SV. LENART............. XLVi, ČEMŠENIŠKA PLANINA............................ XlVn, RADUHA........................................ ŠMARNA GORA.................................... ..31 ..33 ..34 ..37 ..40 ..42 ..44 ..47 ..47 ..48 ..50 ..51 ..53 ..53 ..55 ..56 ..58 ..60 ..62 ..64 ..66 ..67 ..78 ..79 ..82 ..82 ..83 ..84 ..86 ..87 ...89 ...89 ..90 ...91 ...92 ...99 100 101 102 105 107 109 110 111 113 115 116 118 II. POHORJE..............................................]\9n L. GORJANCI ...............................................]t. II, NANOS Južni greben.......................................^ Ul. COL PREDMEJA........................................... UH. ČAVEN ..................................................1r: LIV. TRSTELJ FAJTJI VRH ....................................'t LV. SABOTIN (609 m)........................................ LVI. DONAČKA GORA (zahodni vrh 881 m, vzhodni vrh 883 m).... LVII. MOVRAŠKI IN SOČERSKI GREBEN........................... LVIII. KOJNIK GOLIČ KAVČIČ ŠPIČASTI VRH ŽBEVNICA............131 LIK. ORLEK PLANINSKA STENA KUŽELJSKA STENA BOR1Č KREMPA KROKAR TIRSLO (FIRSTOV REP) MOŽ STRMA REBER.............133 LX. GREBENI PRI ILIRSKI BISTRICI...........................133 LXI. (Krmski) MACESNOVEC DIMNIKI LUKNJA PEČ RJAVINA.........143 LXII. VRH SEDLA DEBELA (Krmska) PEČ MALI DRAŠKI VRH VELIKI DRAŠKI VRH TOSC..................................14( LXIII. MOŽIC (1603 m)-SLATNIK (1600 m)-LAJNAR (1549 m) DRAVH (1547 m).1 s' LXIV. ČRNA (Baška) PRST-RODICA-ŠIJA.........................133 LXV. VOGEL PODRTA GORA BOGATIN..............................134 LXVI. PRŠIVEC (1761) m, greben severno od Bohinjskega jezera.13 LXVII. ČRNA GORA MLINARICE VRBANOVA ŠPICA......................13/ LKVIII. ŠTAPCE VELIKA (Bohinjska) TIČARICA VELIKA ZELNARICA ČEZ HRIBARICE...........................................1°3 LXIX, KREDA SLATNA VOGLI ZELNARIŠKA VRATA...................1°4 LXX. STOGI ŠKEDNJOVEC VRH HRIBARIC..........................1°3 LXXI. MIŠELJ VRH MIŠELJ KONEC............................... LXXII. VERNAR (2225 m).........................................1;“ LXXIII. GRIVA STADOR RUŠNATA GLAVA............................. LXXIV. TRIGLAV (2864 m)........................................ LXXVI. SKOČNIKI VOTLO SLEME (2029 mhVRTAŠKO SLEME (2077 m).....1 LXXVII. BELI POTOK ALI ZA AKOM RUTARSKI VRŠIČ (1696 m)- VANEŽEV ROB (1890 m)-KUKOVA ŠPICA (2427 m)..............l8} LXXVIII. KUKOVA ŠPICA (2427 m).................................183 LXXIX. DOVŠKI KRIŽ (2531 m), Normalen pristop..................184 LXXX. VELIKI OLTAR (2621 m)....................................183 LXXXI. OLTARSKA SKUPINA........................................ LXXXIi. VISOKI ROKAV (2646 m)....................................^ LXXXIII. GREBENSKO PREČENJE ROKAVOV............................193 LXXXIV. SPODNJI ROKAV (2500 m).................................193 LXXXV. SREDNJI ROKAV (2589 m)....................................1 LXXXVII. ŠPLEVTA (2262 m) SPODNJA ŠPLEVTA (2046 m)- BRINOVA GLAVA (1586 m)..................................193 LXXXVIII. GREBEN ŠIROKE PEČI (2497 m)..........................19° LXXXIX. KOPICE (2202 m)........................................2°' XC. NA PEČEH (2039 m)......................................203 XCI. MARTULJŠKE PONČE VELIKI OLTAR..........................203 XCII. MALA MARTULJŠKA PONČA (2502 m)........................203 XCIII. VELIKA MARTULJŠKA PONČA (2602 m).....................203 XCIV. ŠPIK (2472 m) vzhodni greben...........................29 XCV. RIGLJICA FRDAMANE POLICE ŠPIK..........................20/ XCVI. ŠKRLATICA (2740 m) RAKOVA ŠPICA (2545 m) ROGLJIČA (2547 mh DOVŠKI GAMSOVEC (2440 m)................................214 XCVII. SPODNJA DOLKOVA ŠPICA (2541 m) DOLKOVA ŠPICA (2591 m)...213 ^Vlll PLAZKI KUK PLAZKI VOGEL VELIKO ŠPIČJE....................216 XCIX KANJAVEC TEME POPROVEC....................................219 C. BOVŠKI GAMSOVEC-(Zadnjiški) PIHAVEC.....................220 Cl ZADNJIŠKI OZEBNIK (2084 m)..............................223 CII. GOLIČIČA PLANJA.......................................224 CIM, PRISANK............................................... 226 CIV. ROBIČJE (Prednje 1941 m, Zadnje 1930 m).................231 CV VITRANC CIPRNIK SLEMENOVA ŠPICA MALA MOJSTROVKA.........231 CVl ŠKRBINJEK KUMLEHI VAVOVJE ROBIČJE VRATICA................235 CVII MAVRINC (1562 m, po starih kartah Špica v Sedelcih)- KUMLEHOVA GLAVA (1788 m)................................239 CVMI MALA MOJSTROVKA VELIKA MOJSTROVKA TRAVNIK ŠITE............240 CIX RATEŠKE PONČE STRUG VEVNICA V KONCU ŠPICA KOTOVA ŠPICA............................................242 CX ROB NAD ZAGAČAMI VELIKI MANGART.........................245 CXl UŠJE PLEŠIVEC TRENTSKI PELC RIBEŽNI SREBRNJAK............246 CX|| VRHRUŠ VRH BRDA MALI GRINTAVEC BAVŠKI GRINTAVEC KAN(J)SKI PREVAL........................................249 CXIH SVINJAK OSTRI ROB ŠPIČICA VRH OVČJE PLANJE PRI BANDERI VRH LEH VRH RUŠ.............................250 CXIV ŠMIHELOVEC ZAGORELEC JELENK SKUTNIK ŠPIČICA NIZKI VRH PELCI PELC NAD KLONICAMI......................252 CXV, VRH OSOJNIKA (Bavški) PIHAVEC OBLJAK (Bavški) LIPNIK...261 CXVl ČRNI (Lepenski) VRH VOVENK KALUDER ČRNA (Lepenska) PRST VELIKA (Lepenska) BABA..................................264 CXV|| RAVNI DOL-GRIVA PLAZKI VRŠAC ČISTI VRH ŠNITA KOŠUTNIK VELIKA (Trentska) TIČAR1CA..............................266 CXV||| ZAPRIKRAJ KRASJIVRH VELIKI (Polovniški) VRH PIRHOVEC POLOVNIK................................................268 CXIX KAL VRŠIČ (Lepenski) OBLENO BRDO LOPARNIK KRNČICA SREDNJI KRNSKI VRH KRN..................................269 CXX STARIJSKI VRH TRNOVSKI (Kobariški) STOL RIBEŽNI (Breginjski)- MUZCI GNJILICA..........................................273 CXXI SKUTNIK VELIKA (Rezijska) BABA MED BABAN VRH LAŠKE PLANJE VISOKI KANIN............................................274 cXXll VISOKI KANIN HUDI VRŠIČ PRESTRELJENIK PREVALA...........278 pXlll VELIKI ŠKEDENJ (1832 in 1779 m).........................279 CXXV, ROGELJ PLEŠIVEC JELENK PRI BANDERI .....................281 CXXVI. (Bovška) LOPA VELIKA ČRNELSKA ŠPICA ROMBON (Črnelski greben)................................282 ';XxVll MALA ČRNELA VELIKI SNEŽNI VRH GORNJI VOGEL JEREBICA NEMŠKE GLAVE............................................286 CXxVlll, GREBEN LOŽKE STENE....................................290 CXxIX PREDEL-MANGART..........................................299 rCxXX JALOVEC (2645 m)........................................302 CXXXI MALA MOJSTROVKA (2332 m)................................303 Nečedno kazalo Gri'novci, Karavanke 'n drugi grebeni 1 • Adamčeva Golica (1647 m) št. 155. 2- Altemaver (1678 m) št. 275. 3. Ankova planina pogl. XXXIII. 4- Bašeljski preval (1630 m) pogl XXXIX. s- Bašeljski vrh (1744 m) pogl XXXIX. Bavhica (sedlo, 1531 m) št. 114. Begunjšdca (2063 m) pogl. XXXVII, št. 238, južni greben št. 237, vzhodni greben št. 239, zahodni greben št. 236. 8. Bele ovce (1029 m) št. 371. 9- Belščica (sedlo, 1840 m) št. 172. 10- Bivak v Kočni pogl. XVIII. 11 ■ Blekova (1629 m) št. 122. 12. Borič (915 m) št. 363. 13. Borovnikov vrh (1522 m) št. 213. 14. Brana (2252 m) pogl. X, grebensko prečenje št. 40, severozahodni greben št. 46. ls- Brdo (1144 m) pogl. XLIV. 16- Breška gora (1216 m) št. 241. 17. Celovška škrbina št. 170. 'S. Celovška špica (drugo ime je Orlice, 2105 m) št. 169. 19- Cjanovca (1820 m) pogl XXXIX. 20. Col-Predmeja pogl. Ul. 21 • Čaven (1185 m) pogl. LIN, št. 342. 22. Čemšeniška planina pogl. XLVI. 23. Čez kaverne št. 346. 24. Čisovec (1418 m) št. 245. 25. Črna mlaka (1418 m) št. 322. 26. Črni (Belški) vrh (1751 m) št. 130. 22. Črni (Čemšeniški) vrh (1206 m) št. 305. 28. Črni (Kamniški) vrh (1470 m) št. 6. 29. Črni (Ribniški) vrh (1543 m) št. 316. 3o- Črni kal (1103 m) pogl. XUV. 31. Črnivec št. 295. 32. Črnivec-Lepenatka-Rogac-Sv. Lenart pogl. XLV. 33. Danjarska planina št. 279. 34. Dobrča št. 242. 35. Dobrča-Preval pogl. XXXVIII. 36. Dolgi hrbet (2473 m) št. 68. 37. Dolič (1612 m) št. 117. 38. Donačka gora (881 m, 883 m) Pogl. LV, št. 347. 39. Dovška Baba (1891 m) št. 147. 40- Dovška Mala Kepa (2077 m) št. 142. 41 ■ Dovška rožca št. 146. 42. Durce (1910 m) št. 310. 43. Dvorane pogl LVII. 44. Fajtji vrh (433 m) pogl. UV. 45. Froncov greben pogl. XXXII. 46. Gladki vrh (Olševski, 1850 m) št. 224. 47. Gladki vrh (Ratitovški, 1667 m) št. 274. 48. Goli vrh (1787 m) št. 96. 49. Goli vrh (859 m)-Srednji (Ilirski) vrh (923 m)-Kozlek (997 m)-Gradišče (874 m) št. 374. 50. Golica (1835 m) št. 152 in 153. 51. Golica-Medvedjak pogl. XXVIII. 52. Golič št. 356. 53. Gontarska planina (894 m) št. 286. 54. Gorjanci pogl. L. 55. Gosjak št. 230. 56. Gospodična (Dom Vinka Paderšiča 828 m) št. 327. 57. Govca Olševa (1929 m) št. 226. 58. Grajšca (1711 m) št. 128. 59. Grebeni pri Ilirski Bistrici pogl. LX. 60. Grebeni pri Škofji Loki pogl. XLIV. 61. Grebensko prečenje Osrednjih Grintovcev pogl.XVI. 62. Grintovec (2558 m) št. 75 in pogl. XVII, jugovzhodni greben št. 78, vzhodni greben št. 76, zahodni greben št. 77. 63. Grmada (676 m) št. 312. 64. Grpišca (1677 m) št. 116. 65. Gubna (2035 m) št. 143. 66. Gunet (862 m) št. 306. 67. Hajnževo sedlo (1708 m) št. 188. 68. Hruški vrh (1777 m) št. 148. 69. Hudi prask št. 7. 70. Iglice pogl. III. 71. Jampršnik št. 359. 72. Javorniški preval (1465 m) št. 254. 73. Jekljevo sedlo (1490 m) 151. 74. Jelenov rog (1033 m) št. 303. 75. Jenkova planina (1495 m) pogl. XXI. 76. Jepca (1587 m) št. 139. 77. Jepca-Kepa-Dovška Baba-Golica pogl. XXVII. 78. Jerebičje (1761 m) št. 11. 79. Jerebikovec (Korenski, 1656 m) št. 110. 80. Jermanca št. 41. 81. Jerševec (1730 m) pogl. III. 82. Jezerska Kočna (2540 m) št. 80 in pogl. XVIII, jugovzhodni greben št. 82, severni greben št. 79, vzhodni greben št. 81. 83. Jezersko sedlo (2034 m) pogl. XI. 84. Jezersko sedlo (Jezerski vrh, 1218 m) št. 208. 85. Jezersko sedlo-Malinšek (Zeleni vrh)-Goli vrh-Mala Baba-Velika Baba pogl. XXI. 86. Jež št. 101. 87. Kačji rob (1575 m) št. 277. 88. Kal (Lepenatka, 1285 m) št. 299. 89. Kalška gora (2058 m) št. 104. 90. Kalški greben (2224 m) št. 103 in pogl. XXII. 91. Kamnati vrh (1658 m) št. 112. 92. Kamniški Dedec (1683 m) št. 4. 93. Kaptan (1943 m) št. 42. 94. Kaplanovo sedlo št. 43. 95. Kavčič št. 355. 96. Kepa (2143 m) št. 141. 97. Kisovec št. 307. 98. Kivernik (1243 m) št. 16. 99. Kladvo (2094 m) št. 192. 100. Klek (1754 m) št. 150. 101. Klin (Kopišče) (1795,1779? m) št. 132. 102. Kljuka (2137 m) št. 87. 103. Koča na Grohatu (1460 m) št. 308. 104. Kočna (Belska, 1469 m) št. 158. 105. Kofcegora (1967m) št. 191. 106. Kojnik št. 358. 107. Kojnik-Golič-Kavčič-Špičasti vrh-Žbevnica pogl. LVIII. 108. Kokrska Kočna (2475 m) pogl XIX in št. 90, jugojugovzhodni greben št. 94, na vrh Na Križu 2484 m - jugojugozahodni greben št. 93, južna stran pogl. XX, južni greben št. 92, severozahodni greben št. 84. 109. Kolarjev vrh (1509 m) št. 216. 110. Kolpski greben pogl. LIX. 111. Konj (Skutin) št. 66. 112. Kopišče-Srednji vrh-Lepi vrh (Bele peči) pogl. XXV. 113. Koprivnik (1393 m) pogl. XLIV. 114. Koran (1567 m) št. 19. 115. Koren (1073 m) št. 109. 116. Koren-Bavha-Trupejevo poldne-Kresišče-Sedlič pogl. XXIV. 117. Korenščica (1764 m) št. 159. 118. Koroška Mala Kepa (1815 m) št. 140. 119. Kosmati vrh (877 m) št. 288. 120. Košutica (1968 m) št. 187. 121. Košutnikov turn (2133 m) št. 198. 122. Kotliči (1974 m) št. 73. 123. Kovk (961 m) št. 335. 124. Kozlek (997 m) št. 375. 125. Kranjska reber (Vrh Kašne planinft 1435 m) št. 296. 126. Kranjska Rinka (2454 m) št. 56, Kranjska Rinka-Skuta pogl. XV, severozahodni greben št. 57, vzhodni greben št. 58. 127. Kremant (1658 m) št. 276. 128. Krem pa (942 m) št. 364. 129. Kresišče (1845 m) št. 129. 130. Kriška gora (1471 m) št. 266. 131. Križ (Koroška Rinka 2433 m) št. 53-Križ (severni greben) št. 54. 132. Križevnik-Veliki (Robanov) vrh pogl. VII. Križevnik(1909 m) št. 32- 133. Križna gora-Čepulje pogl. XLI. 134. Krnička gora (2061 m) št. 14. 135. Krničko sedlo (1803 m) pogl. IH- 136. Krofička (2083 m) št. 31 in pogl. 137. Krokar (1119 m) št. 365. 138. Krvavka (1784 m) št. 154. 139. Kucelj (1237 m) št. 341. 140. Kuk št. 349. 141. Kunšperk (1119 m) št. 297. 142. Kuželjska stena (874 m) št. 362. 143. Lačna (451 m) št. 348. 144. Lanež (1925 m) št. 311. 145. Lepenatka št. 298. 146. Lepi vrh (1616 m) št. 222. 147. Lepi vrh (Bele peči, 1926 m) št. 134. 148. Lesnikovo sedlo (1521 m) pogl. I^ 149. Lešenjak pogl. LIV. 150. Lip(n)je št. 228. 151. Lipnik št. 357. 152. Ljubeljščica št. 182. 153. Ljubelj-Veliki (Košutni) vrh pogl- XXXI. 154. Logarjev kogel (1115 m) št. 328. 155. Lubnik (1025 m) pogl. XL in št. 270. 156. Lučka Brana (Baba) (2244 m) pog1-Vlil, severni greben št. 36. 157. Lunjevica-Velika Milanja-Bele ovce-Volovja reber-Milanka št. 369. 158. Macesje (2079 in 2124 m) št. 196. 159. Mačensko sedlo (1622 m) pogl XXXIX. 160. Mala (Jezerska) Baba (2018 m) št-97. 161. Mala (Kokrska) vratca (1973 m) pogl XVI. 162. Mala glava št. 177, 163. Mala Košuta (1740 m) št. 200. 164. Mala Mizica (764 m) št. 268. 165. Mala Ojstrica št. 24. 166. Mala Poljana (1325 m) št. 263. l62. Mala Rinka (2230 m) št. 49. 168. Mali (Pavličev) vrh (1617 m) št. 212. 169. Mali Črni (Ribniški) vrh (1536 m) št. 317. 1Mali Javornik-Ženiklovec (1685 m) št. 252. 171- Mali Lubnik (894 m) št. 269. 1?2. Mali Podi št. 71. 173. Mali Tošč (902 m) št. 289. 174. Mali vrh (863 m) št. 231. 175. Malinšek (Zeleni vrh, 1622 m) št. 95. 176- Maloško poldne (1828 m) št. 126. 177- Matkov Grintovec (1700 m) št. 12. 178. Matkova kopa (1957 m) št. 13. 179. Matkovo sedlo (po domače Šavje, 1623 m) pogl. III. '80. Medrce (1410 m) št. 283. '81. Medvedjak (1703 m)-Veliki Stol (2236 m) pogl. XXIX. Medvedjak (sedlo 1703 m, Seča, Medji dol) št. 162. '82. Milanka (948 m) št. 373. '83. Mišji grund (1266 m) št. 280. '84. Mladi vrh (1374 m) pogl. XLIV. '85. Mlinarsko sedlo (2234 m) št. 67. '86. Mlinca (sedlo, 1581 m) št. 145. '87. Mojstrovica (1816 m) št. 137. '88. Movraški in Sočerski greben pogl. LVII. '89- Mož (1113 m) št. 367. '50. Mrzla gora (2203 m) pogl. II in št. 8,15. '91- Mulejev vrh (1533 m) št. 323. '92. Na Križu (2484 m) št. 89. '93. Na možeh (1785 m) št. 180. '94. Na Ute št. 29. ' 95. Nanos južni greben pogl. Ll. ' 96- Naravni most pogl. LVI. l97. Navrše (857 m) št. 338. '98. Nizka Bavha (1642 m) št. 115. Obel kamen (1911 m) št. 219 in 227. 200. Odenični hriber (1863 m) št. 223. 201. Ojstra peč (1801 m) št. 127. 202. Ojstri vrh (1866 m) št. 125. 2°3. Ojstrica (2350 m) pogl. V, jugovzhodni greben št. 23, južni greben št. 22, severoseverovzhodni greben št. 25, severovzhodni greben št. 26, severozahodni raz št. 27, zahodni raz št. 28. 204. Olševa (grebensko prečenje) pogl. XXXV. 205. Oltarji (Kokrški) št. 88. 206. Orlek (800 m) št. 360. 207. Osovnik (Sv. Mohor, 858 m) št. 285. 208. Ostruščica (1498 m) št. 325. 209. Ostrv (2104 m) št. 197. 210. Otiše (1416 m) št. 315. 211. Otliški maj (847 m) št. 339. 212.. Palec (2027 m) št. 179. 213. Parkljevec (889 m) št. 340. 214. Pastirkov vrh (1473 m) št. 215. 215. Pastirkovo sedlo (1439 m) št. 214. 216. Pavličeve stene (1653 m) št. 10. 217. Pavličevo sedlo (Pavličev vrh, 1339 m) št. 9 in 209. 218. Pavličevo sedlo (Pavličev vrh, 1339 m)-Mrzla gora (2203 m) pogl. III. 219. Pavličevo sedlo-Veliki (Pavličev) vrh-Strevčev vrh-Obel kamen pogl. XXXIV. 220. Peč (1508 m Tromeja, Sovška planina) št. 107. 221. Pečevnik (1640 m) št. 202 in 248. 222. Peč-Petelinjek-Koren pogl. XXIII. 223. Petelinjek (1556 m) št. 108. 224. Planica (Sv. Gabriel, 823 m) št. 273. 225. Planinka št. 321. 226. Planinska stena št. 361. 227. Planiški špici (Edelvveisspitzen 1964 m) št. 171. 228. Planjava (2394 m) pogl. IX, Planjava-Lučka Brana (Baba) št. 39, severozahodni greben št. 37, vzhodni dostop št. 38. 229. Pleša št. 332. 230. Plešivec (Jezerski, 1801 m) št. 201. 231. Plešivec-Jezerski vrh pogl. XXXIII. 232. Po pečeh št. 234. 233. Podni (Makekovi) št. 91. 234. Podrta (Vipavska) gora št. 336. 235. Pohorje pogl. XLIX. 236. Pohoški kup (1542 m) št. 281. 237. Polhograjska Grmada (898 m) št. 290. 238. Poljske Device št. 33. 239. Popek št. 99. 240. Porezen (1630 m) pogl. XLIII in št. 282. 241. Pot čez Gamsov skret na Velike Pode št. 105. 242. Pot čez Žmavcarje na Male Pode (Bivak pod Skuto) št. 106. 243. Povna (1503 m) št. 183. 244. Povšnarjeva planina pogl. XX. 245. Preval (1311 m) št. 246. 246. Pristovski Storžič (1759 m) št. 207. 247. Prvine (812 m) št. 302. 248. Psica (1796 m) št. 261. 249. Ptičji vrh (1550 m) št. 157. 250. Pungart (1377 m) št. 314. 251. Puštal 338 m-Sv. Ožbolt (859 m) št. 291. 252. Puštal-Osovnik (Sv. Mohor)-Govejek-Polhograjska Grmada št. 284. 253. Raduha pogl.XLVII. 254. Rakeževe peči št. 206. 255. Ratitovec pogl. XLII. 256. Ravna gora (1001 m) št. 330. 257. Rekaršica (1554 m) št. 111. 258. Renški vrh (449 m), pogl. LIV. 259. Ribniški vrh (1537 m) št. 319. 260. Rigeljc (1306 m) št. 5. 261. Rigeljski vrh (1371 m)št.210. 262. Rinke pogl. XII. 263. Rjava peč (1614 m) št. 186. 264. Rob št. 337. 265. Roblekova planina št. 205. 266. Rogač (1557 m) št. 300. 267. Rogla (1517 m) št. 326. 268. Rokovnjaške luknje pogl. I. 269. Romovec (1247 m) pogl. XUV. 270. Rožca (1594 m) št. 149. 271. Ruš (1614 m) št. 250. 272. Sabotin (609 m) pogl. LV in št. 345. 273. Savinjek (1694 m) št. 20. 274. Sedelšček pogl. I. 275. Sedlič (1438 m) št. 131. 276. Sedlo (1446 m) št. 324. 277. Sedlo Sv. Duha (Heilegengeistsattel 1432 m) št. 217. 278. Sivora (1310 m) št. 243. 279. Skavalica št. 229. 280. Skuta (2532 m) pogl. XIV, št. 61 in 70, severni steber št. 65, zahodni greben št. 60. 281. Sleme (Skutino, greben) št. 64. 282. Sljeme (946 m) št. 331. 283. Smokuški greben pogl. XXXVI. 284. Smokuški vrh (1122 m) št. 235. 285. Spodnje sleme (1254 m) št. 220. 286. Srebrno sedlo (2115 m) št. 3. 287. Srednji (Belski) vrh (1836 m) št. 133. 288. Srednji (Mačenski) vrh (1853 m) pogl XXXIX. 289. Staničev vrh (1805 m) št. 2. 290. Stara Povšna pogl. XX. 291. Stari Ljubelj (1370 m) št. 184 in 185. 292. Stari vrh (1217 m) pogl. XLIV. 293. Stegovnik(1692m)št. 251. 294. Stol (Renški, 629 m) pogl. LIV. 295. Stolovec (563 m), pogl. LIV. 296. Storžič (2132 m) pogl. XXXIX, št. 257 in 260, jugozahodni greben št. 259, severni greben št. 247, zahodni greben št. 258. 297. Strevčev vrh (1466 m) št. 218. 298. Streža št. 63. 299. Strma reber (861 m) št. 368. 300. Struška (Veliki vrh 1944 m) št. 160’ 301. Suha (Goliška, sedlo, 1439 m) št. 156. 302. Suho rušje št. 76. 303. Sv. Andrej št. 292. 304. Sv. Hieronim št. 333. 305. Sv. Jakob (964 m). 306. Sv. Kirik št. 352. 307. Sv. Lenart št. 302. 308. Sv. Ožbolt št. 293. 309. Sv. Urh (669 m) št. 272. 310. Sv. Valentin (537 m) št. 344. 311. Svačica (1960 m) št. 173. 312. Szalay-Gerinov greben št. 47. 313. Sija Brane št. 45. 314. Šiklarica (1298 m) št. 320. 315. Škarjev rob št. 256. 316. Škarjeva peč (1671 m) št. 255. 317. Škrbina (Kalška, 1870 m) pogl. XXII. 318. Škrbina (Košutna, 1869 m) št. 193' 319. Škrbina med Kočnama št. 86. 320. Šmarna gora (669 m) pogl. XLVIH/ št. 313. 321. Špičasti vrh št. 353. 322. Štajerska Rinka (2289 m) št. 51. 323. Štajerska Rinka-Križ št. 52. 324. Tamarča (1728 m) št. 118. 325. Tegoška gora (2025 m) št. 194. 326. Tirslo (Firstov rep, 1002 m) št. 366- 327. Tišlerica (1757 m) št. 138. 328. Tolsta Košuta (2057 m) št. 199. 329. Tolsti vrh (1173 m) št. 304. 330. Tolsti vrh (1715 m) št. 264. 331. Trdinov vrh (Gera, 1178 m) št. 329- 332. Triangel (Čez Pod) št. 181. 333. Trstelj (643 m) pogl. LIV. 334. Trupejevo poldne (1931 m)št. 124' 335. Turni (Logarski) št. 21. 336. Turska gora (2251 m) pogl. XI, št. 72. 337. Turska gora (južni greben) št. 48. 338. Ute št. 30. 339. Užnik (2044 m) št. 195. 340. VKožnahšt. 175. 341. Vaška (1046 m) št. 240. 342. Velika (Jezerska) Baba (2127 m) št-98. 343. Velika Milanja (1099 m) št. 370. 344. Velika Mizica (976 m) št. 267. 345. Velika Poljana (1479 m) št. 262. 346. Velika Raduha (2062 m) št. 309. 347. Velika Zelenica (2114 m) št. 34. 348. Veliki (Colski) greben št. 334. 349. Veliki (Grintovski) greben pogl. XIII. 350. Veliki (Jezerski) vrh (1696 m) št. 85. 351. Veliki (Košutni) vrh (2028 m) št. 189,190. 352. Veliki (Košutni) vrh-Kladvo-Košutnikovturn-Mala Košuta pogl. XXXII. 353. Veliki (Matkov) vrh (1539 m) št. 17. 354. Veliki (Medvodji) vrh (1469 m) št. 249. 355. Veliki (Pavličev) vrh (1671 m) št. 211. 356. Veliki (Renški) vrh (463 m), pogl. LIV. 357. Veliki (Robanov) vrh (2110 m) št. 35. 358. Veliki Babnik (905 m) št. 287. 359. Veliki Badin (359 m) št. 351. 360. Veliki Gradež (507 m) št. 350. 361. Veliki greben št. 59. 362. Veliki Javornik-Ženiklovec št. 253. 363. Veliki Stol-Celovška Špica-Vrtača-Ljubelj pogl. XXX. 364. Veliki Zvoh (1971 m, L, 30') št. 100. 365. Veliko Cerje (343 m, pogl. LIV. 366. Virnikov Grintovec (1654 m) št. 203. 367. Visoka (Olševska) peč (1849 m) št. 225. 368. Visoka Bavha (1650 m) št. 113. 369. Visoki Kurjek (1974 m) št. 144. 370. Visoki Kurji vrh (1820 m) št. 136. 371. Vitovski hrib-Sv. Marija (604 m) št. 343. 372. Vokence št. 232. 373. Volovja reber (975 m) št. 372. 374. Vošca (1737 m) št. 119. 375. Vrata (1591 m) št. 265. 376. Vratca (1660 m) 120. 377. Vretov vrh (1629 m) št. 135. 378. Vretov vrh-Visoki Kurji vrh-Mojstrovica-Tišlerica pogl. XXVI. 379. Vrh Jecove (1080 m) št. 233. 380. Vrh Korena št. 102. 381. Vrh Luž (1202 m) št. 244. 382. Vrh Soteske (735 m) št. 271. 383. Vdovec (1251 m) št. 15. 384. Vdovec (1251 m)-Mrzla gora (2203 m) pogl. IV. 385. Vrtača (2180 m) št. 174. 386. Vrtovka (502 m) pogl. LIV. 387. Za Butaro št. 44. 388. Zajčnik (1746 m) št. 121. 389. Zeleniške špice pogl. I, št. 1. 390. Zelenjak (2028 m) št. 178. 391. Zgornje Sleme (1308 m) št. 221. 392. Zgornji Pavličev Kogel (1459 m) št. 18. 393. Zgornji Špeh št. 301. 394. Zijalke(1875 m) št. 161. 395. Znoternica (1691 m) št. 123. 396. Žarkove peči pogl. XXXIII. 397. Žbanjek (1538 m) št. 278. 398. Žbevnica št. 354. 399. Žingerc (1345 m) št. 204. 400. Žleb št. 176. 401. Žmavcarji št. 106. Julijske Alpe 402. Ablanca (Studorsko Sleme) 2004 m pogl. LXI. 403. Adam in Eva št. 472. 404. Aljažev dom v Vratih (1015 m) pogl. LXXIV. 405. Ambroščev žleb pogl. LX. 406. Amfiteater št. 567. 407. Apica pogl. CX. 408. Baba (Kobariška, 772 m) št. 828. 409. Babji (Baški) zob pogl. LXIII. 410. Bavh (2186 m) št. 914. 411. Bavhica (1873 m) št. 896. 412. Bavški greben št. 752. 413. Bavški Grintavec (2347 m) št. 741. 414. Begunjska vratca (2341 m) št. 454. 415. Berebica (1248 m) pogl. CX. 416. Biščkov studenec pogl. LXVI. 417. Biščkova glava (1351 m) pogl. LX. 418. Bivak Hlek (1225 m) pogl. CXIX. 419. Bivak I (Velika Rokavska Dnina, 2180 m) št. 947. 420. Bivak II (Na Jezerih, 2120 m) št. 948. 421. Bivak III (Za Akom, 1340 m) št. 949. 422. Bivak Manzano (1650 m) pogl. CXX. 423. BivakTrbiž (Tarvisio, 2149 m) pogl. CIX. 424. Bogatin (1977 m) št. 432. 425. Bogatinsko sedlo (Vratca, 1803 m) pogl. LXIV, št. 433.. 426. Bohinjska vratca (1979 m) pogl. LXXI. in LXI. 427. Bohinjsko sedlo (1277 m) pogl. LXIII. 428. Bovški Gamsovec (2392 m) št. 636. 429. Brda (2008 m) št. 391. 430. Briceljk (2346 m) št. 911. 431. Brinova glava (1586 m) št. 565. 432. Cesar (2098 m) št. 485. 433. Cigare (Financarji, Žaga) št. 520. 434. Ciprnik (1746 m) št. 675. 435. Čelesnik (1532 m) št. 504. 436. Čelo (2228 m) št. 630. 437. Četrt (1832 m) pogl.LXIII. 438. Čez Beli potok (1719 m) št. 932. 439. Čez Brežice (sedlo, 1980 m) št. 912. 440. Čez Brežic (Možniški, 1699 m) št. 895. 441. Čez dol (Kaninski, 2345 m) št. 848. 442. Čez Dol (Zadnjiški) št. 641. 443. Čez Drt (1808 m, škrbina) št. 788. 444. Čez Hribarice (2353 m) št. 483 in 631. 445. Čez jezik (Mangartsko sedlo, 2055 m) št. 937. 446. Čez lužo (1986 m) št. 755. 447. Čez Potoče, št. 824. 448. Čez Stože (1736 m) št. 929. 449. Čez Suho (Baško, 1760 m, sedlo) pogl. LXIII. 450. Čez Suho (Bohinjsko, sedlo 1773 m) št. 411. 451. Čez Utro (1305 m) pogl. CXVIII. 452. Činkelman (2124 m) št. 486. 453. Čisti vrh (1875 m) št. 789. 454. Črna gora (1378m) št. 445. 455. Črna prst (Baška, 1844 m) št. 406. 456. Črna prst (Lepenska, 1960 m) št. 783. 457. Črni (Bavški) vrh št. 777. 458. Črni (Kranjskogorski) vrh (1476 m) št. 589. 459. Črni (Lepenski) vrh (1544 m) št. 780. 460. Črni Vogel (2422 m) št. 847. 461. Črno jezero (1294 m) št. 439. 462. Čukla (1767 m) pogl. CXXV. 463. Debela peč (Krmska, 2014 m) št. 389. 464. Debela peč (Soška, 1620 m) št. 647. 465. Debeli Kamen pogl. LXVI. 466. Debeli lašt (2050 m) pogl. XCVII. 467. Debeli vrh (Krmski, 1962 m) št. 396. 468. Debeljak (1869 m) št. 821. 469. Dimniki (2101 m) št. 381. 470. Dolec (planina) št. 799. 471. Dolkova špica (2591 m)št.615. 472. Dom dr. Janeza Mencingerja (804 m) pogl. LXIII. 473. Dom na Komni (1520 m) pogl. LXIV. 474. Dom na Vitrancu (1555 m) pogl. CIV. 475. Dom Planika (2408 m) pogl. LXXIII. 476. Dom Valentina Staniča (2332 m) pogl. LXVI. in LXXIII. 477. Dovška (Sovatnska) vratca (2180 m) pogl. XCIX. 478. Dovška (Triglavska) vratca (2254 m) 385. 479. Dovški križ (2542 m) pogl. LXXVIII' št. 514. 480. Dravh (1547 m), št. 405. 481. Financarji (Cigare, Žaga) št. 520. 482. Frdamane police (2284 m) št. 607. 483. Gamsovo okno (1950 m) št. 593. 484. Germlajt (2051 m) št. 649. 485. Globoko (sedlo, 1828 m) št. 419. 486. Gnjilica (1463 m) št. 840. 487. Gornja Kopica (2202 m) št. 571 488. Gornji Vogel (1873 m) št. 900. 489. Grdi vršič (2327 m) št. 884. 490. Greben Beli potok (Za Akom)-Rutarski Vršič-Vanežev rob-Kukova špica pogl. LXXVI. 491. Greben Bovški Gamsovec-Zadnjiški Pihavec pogl. XCIX. 492. Greben Črna (Baška) prst-Rodica-Sija pogl. LXIII. 493. Greben Črna gora-Mlinarice-Vrbanova špica pogl. LXVI. 494. Greben Črni (Lepenski) vrh-Vovenk-Kaluder-Črna (Lepenska) prst-Velika Lepenska Baba pogl CXV. 495. Greben Goličica-Planja pogl. Cl. 496. Greben Griva-Stador-Rušnata glava pogl. LXXII. 497. Greben Kal-Vršič (Lepenski)-Obleno brdo-Krnčica-Srednji Krnski vrh-Krn pogl. CXVIII. 498. Greben Kanjavec-Teme-Poprovec pogl. XCVIII. 499. Greben Kosmačev preval-Črna gora-Požar-Lengarjev rovt pogl-LXVI. 500. Greben Kosmačev preval-Črna gora-vse Mlinarice-Za Cmirom-Vrata pogl. LXVI. 501. Greben Kreda-Slatna-Vogli-Zelnariška Vrata pogl. LXVIII. 502. Greben Lengarjev rovt-Požar-Črna gora-Kosmačev preval pogl. LXVI- 503. Greben Loške stene pogl. CXXVII- 504. Greben Macesnovec (Krmski)-Dimniki-Luknja peč-Rjavina pogi-LX. 505. Greben Mala Črnelska špica-Velik' Snežni vrh-Gornji Vogel-Jerebic3' Nemške glave pogl. CXXVI. 506. Greben Mala Mojstrovka-Velika Mojstrovka-Travnik-Šite pogl. CVII. 507. Greben Mali Oltar-Veliki Oltar št. 537. 508. Greben Martuljške Ponce-Veliki Oltar pogl. XC. 509. Greben Mavrinc (po starih kartah Špica v Sedelcih)-Kumlehova glava pogl. CVI. 510. Greben Mišelj vrh-Mišelj konec pogl. LXX. 511. Greben Možic-Slatnik-Lajnar-Dravh pogl. LXII. 512. Greben Oltarček-Mali Oltar št. 539. 513. Greben Plazki Kuk-Plazki Vogel-Veliko Špičje pogl. XCVII. 5 H Greben Predel-Mangart pogl. CXXVIII. 515. Greben Prednja glava-Vršiški Goličici-Mali Prisank-vrh Hudičevega stebra-Prisank pogl. CII. 516. Greben Prevala-(Bovška) Lopa-Velika Črnelska špica-Rombon (Črnelski greben) pogl. CXXV. 517. Greben Prisank-Zvoniki-Zadnji Prisank št. 665. 518. Greben Rateške Ponce-Strug-Vevnica-V Koncu špica-Kotova špica pogl. CVIII. 510. Greben Ravni dol-Griva-Plazki Vršac-Čisti vrh-Šnita-Košutnik-VelikaTičarica pogl.CXVI. 520. Greben Rigljica-Frdamane police-Špik pogl. XCIV. 521. Greben Rob nad Zagačami-Veliki Mangrt pogl. CIX. 522. Greben Rogelj-Plešivec-Jelenk-Pri Banderi pogl.CXXIV. 523. Greben Sklep-Veliki Stador pogl. CXXIII. 524. Greben Skočniki-Votlo Sleme-(Vrtaško) Sleme pogl. LXXV. 525. Greben Skutnik-Velika (Rezijska) Baba-Med Baban-Vrh Laške planje-Visoki Kanin pogl. CXX. 526. Greben Sleme-Škrlatica pogl. LXXIV. j27. Greben Spodnja Dolkova špica-Dolkova špica pogl. XCVI. 528. Greben Starijski vrh-Trnovski (Kobariški) Stol-Ribežni (Breginjski)-Muzci-Gnjilica pogl. CXIX. 529. Greben Stogi-Škednjovec-Vrh Hribaric pogl. LXIX. 530. Greben Svinjak-Špičica-Vrh ovčje planje-Pri Banderi-Vrh Leh-Vrh Ruš-pl. Bukovec pogl. CXII. 531. Greben Široke peči pogl. LXXXVII. 532. Greben Škrbinjek-Kumlehi-Vavovje-Robičje-Vratica pogl. OJ. 533. Greben Škrlatica-Rakova špica-Rogljica-Dovški Gamsovec pogl. XCV. 534. Greben Šplevta-Spodnja Šplevta-Brinova glava pogl. LXXXVI. 535. Greben Štapce-Velika (Bohinjska) Tičarica-Velika Zelnarica-Čez Hribarice pogl. LXVII. 536. Grebenja Visoka Rosojanska pot št. 841. 537. Greben Ušje-Plešivec-Trentski Pelc-Ribežni-Srebrnjak pogl. CX. 538. Greben Visoki Kanin-Hudi vršič-Prestreljenik-Prevala pogl.CXXI. 539. GrebenVitranc-Ciprnik-Slemenova špica-Mala Mojstrovka pogl.CIV. 540. Greben Vogel-Podrta gora-Bogatin pogl. LXIV. 541. Greben Vrbanovih špic pogl. LXVI. 542. Greben Vrh Osojnika-Bavški Pihavec-Obljak-(Bavški) Lipnik pogl. CXIV. 543. Greben Vrh Ruš-Vrh Brda-Mali Grintavec-Bavški Grintavec-Kanjski preval, pogl. CXI. 544. Greben Vrh Sedla-Debela (Krmska) peč-Mali Draški vrh-Veliki Draški vrh-Tosc pogl. LXI. 545. Greben Zadnja Mlinarica-Spodnja Vrbanova špica pogl. LXVI. 546. Greben Zadnjiški Ozebnik 2084 m-Veliki Vršovec 1856 m št. 643. 547. Greben Zagorelec-Jelenk-Skutnik-Špičica-Nizki vrh-Pelci-Pelc nad Klonicami pogl. CXIII. 548. Greben Zaprikraj-Krasji vrh-Veliki (Polovniški) vrh-Pirhovec-Polovnik pogl. CXVII. 549. Grebenec št. 944. 550. Grebensko prečenje Pelcev-Pelški greben št. 762. 551. Grebensko prečenje Rokavov pogl. LXXXII. 552. Grintovica (planina, 1250 m) pogl. LXIX. 553. Griva (Bohinjska, 1757 m) št. 487. 554. Griva (Krnska, 1999 m) št. 825. 555. Griva (Pelška, 2132 m) št. 762. 556. Griva (Trentska, 1804 m) št. 786. 557. Grlo (Oltarsko, 2390 m) št. 516. 558. Grlo (Rateško, 1467 m) št. 679. 559. Gulce (2257 m) št. 512. 560. Hribarice (2358 m) št. 463. 561. Hruška št. 652. 562. Huda škrbina (2401 m) št. 719. 563. Hudi vrh (1804 m) št. 818. 564. Hudi vršič (Črnelski, 2344 m) št. 885. 565. Hudi vršič (Kaninski, 2478 m) št. 862. 566. Hudičev žleb št. 659. 567. Hum (1015 m) št. 829. 568. Ivje (928 m) pogl. CV. 569. Jalovec (2645 m) št. 943. 570. Jelenk (Bovški, 2050 m) št. 876. 571. Jerebica (2126 m) št. 902. 572. Jezerce (planina) pogl. LXIX. 573. Jezerski preval (1945 m) št. 471. 574. Jezerski Stog (2040 m) št. 470. 575. Jezersko sedlo (1720 m) št. 899. 576. Jugovzhodni greben Spodnjega Rokava št. 548. 577. Jugovzhodni raz-greben Kukove špice št. 531. 578. Jugozahodni greben Prisanka št. 664. 579. Južni greben Škrlatice št. 562. 580. Južni greben Triglava št. 499. 581. Južni greben Velike Martuljške Ponče št. 586. 582. Južni greben Zadnjiškega Ozebnika št. 640. 583. Kačji jezik pogl. LXXIX. 584. Kal (1700 m) št. 807. 585. Kaluder (1980 m) št. 782. 586. Kamen (2315 m) št. 844. 587. Kanceljni (2133 m) št. 650. 588. Kaninska škrbina (2490 m) št. 857. 589. Kaninski vršič (2530 m) št. 858. 590. Kanjavec (2568 m) št. 632. 591. Kanjski preval (2030 m) št. 753 in 742. 592. Klečete pogl. CIV. 593. Klečica (1889 m) št. 388. 594. Kloma pogl. CIV. 595. Kobilnica (1568 m) št. 794. 596. Kobla (1498 m) pogl. LXIII. 597. Koča na Gozdu (1226 m) pogl. CII. 598. Koča na Planini pri Jezeru (1453 m) pogl. LXVII. 599. Koča na planini Razor pogl. LXIV. 600. Koča pod Bogatinom (1513 m) pogl. LXIV. 601. Koča pri izviru Soče (886 m) pogl. CX. 602. Koča pri Savici (653 m) pogl. LXIV. 603. Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) pogl. LXVII. 604. Kol (2350 m) št. 696. 605. Kol (Soški) 1924 m pogl. CXIi. 606. Konj (Krnski) št. 815. 607. Konj (Pelški) pogl. CXIII. 608. Konj (Prevalski) št. 881. 609. Konjska škrbina (2063 m) št. 918- 610. Konjske police (2297 m) št. 883. 611. Konjski preval (2020 m) pogl. LXX - 612. Konjski vrh (1879 m) št. 407. 613. Kontni vrh (1646 m) pogl. LXIH- 614. Kopica (Slatna, 2190 m) št. 459. 615. Kopice (2202 m) pogl. LXXXVIH. 616. Kosijev dom na Vogarju pogl. LXV- 617. Kosmačev preval (847 m) št. 447. 618. Koštrunovec (2102 m) št. 478. 619. Košutnik (1818 m) št. 791. 620. Kotel pod Grlom pogl. LXXX. 621. Kotova špica (2376 m) št. 712. 622. Kotovo sedlo (2138 m) št. 713. 623. Krasji vrh (1773 m) št. 795. 624. Kreda (2025) št. 464. 625. Kredarica (2541 m) št. 495. 626. Krivi plaz št. 672. 627. Krivi rob (2009 m) št. 901. 628. Krn (2244 m) št. 816. 629. Krnčica (2142 m) št. 812. 630. Krnica (Trentska, 1885 m) št. 722- 631. Krstenica (planina, 1670 m) pogl' LXIX. 632. Kser (sedlo, 1900 m) št. 429. 633. Kucerji (1611 m) št. 715. 634. Kugyjeva polica pogl. LXXIII. 635. Kukla (1318 m) št. 646. 636. Kukova špica (2427 m) pogl. LXXVII, št. 511 in 529. 637. Kukovi prodi št. 510. 638. Kumlehova glava (1788 m) št. 686 in 691. 639. Kurji vrh (1762 m) št. 590. 640. Lajnar (1549 m) št. 404. 641. Lazovški preval (1966 m) pogl. LXIX. 642. Lengarjev rovt št. 440. 643. Lengarjeva glava (1497 m) št. 442- 644. Lipanska vrata (1898 m) št. 392. 645. Lipanski vrh (1965 m) št. 393. 646. Upnik (Bavški) št. 778. 647. Lipnik (Lepenski, 1867 m) št. 820- 648. Lopa (Bovška, 2406 m) št. 882. 649. Lopa (Tamarska, 2267 m) št. 701- 650. Lopatnik (2012 m) št. 826. 651. Luknja (Krmska, sedlo, 2117 m) pogl. LX, št. 383. 652. Luknja peč (2245 m) št. 382. 653. Macesnovec (Krmski, 1926 m) št. 380. 654. Macesnovec (Planiški, 1512 m) št. 714. 655. Mahavšček (2008 m) št. 431. 656. Mala Baba (Rezijska, 1977 m) pogl. CXX, št. 854. 657. Mala (Bohinjska)Tičarica (2071 m) št. 457. 658. Mala (Jamarska) Goličiča št. 700. 659. Mala (Vršiška) Goličiča (1950 m) št. 656. 660. Mala Črnelska špica (2276 m) št. 887 in 894. 6E>1. Mala Martuljška Ponča (2502 m) pogl. XCI, št. 576 in 583. 662. Mala Mojstrovka (2332 m) pogl. CXXX, št. 682 in 692. 6f>3. Mala Rateška Ponča (1925 m) št. 716. 664. Mala Ruša (1922 m) št. 930. 665. Mala Sita (2228 m) št. 698. 666. Mala špica (2167 m) št. 936. 667. Mala vrata (1814 m) št. 731. 668. Mala Zelnarica (2310 m) št. 460. 669. Mali (Bavški) Pihavec (2074 m) št. 775. 620. Mali (Krsteniški) Stog (1879 m) št. 469. 671. Mali Bedinji vrh (2175 m) št. 917. 672. Mali dol (2379 m) št. 846. 673. Mali Draški vrh (2132 m) št. 399. 674. Mali Grintavec (Bavški, 2294 m) št. 740. 675. Mali Grintavec (Predelski, 1889 m) št. 926. 676. Mali Jalovec (2575 m) št. 942. 677. Mali Jelenk (Bavški, 2075 m) št. 757. 678. Mali Kanin (2572 m) št. 850. 679. Mali Koritniški Mangrt (2333 m in 2370 m) št. 718. 680. Mali Kumleh (1461) št. 684. 681. Mali Mangart št. 940. 682. Mali Morež št. 920. 683. Mali Muzci (2026 m) pogl. CXII. 684. Mali Muzec (1612 m) št. 837. 685. Mali Polovnik št. 806. 686. Mali Prisank (2215 m) št. 658. 687. Mali Stador (1970 m) št. 868. 688. Mali Triglav (2725 m) št. 496. 689. Mali Vratnik (1093 m) št. 671. 690. Mali vrh (Kobariški, 1405 m) št. 833. 691. Mali vrh (Komnski, 2015 m) št. 425. 692. Malo Špičje (2312 m) št. 626. 693. Malo Ušje (2007 m) št. 890. 694. Mangartsko sedlo (2055 m) št. 937. 695. Matajurski vrh (1936 m) pogl. LXIII. 696. Mavrinc (1562 m) št. 690. 697. Med Baban (2030 m) št. 842. 698. Meja (1996 m) št. 422. 699. Mesnova glava 1715 m pogl. LXI. 700. Mišelj vrh (2350 m) št. 479. 701. Mišeljska glava (2273 m) št. 480. 702. Mišeljski konec (2464 m) št. 482. 703. Mišeljski preval (1995 m) št. 474. 704. Mlinarica (Dovška, 1777 m) št. 448. 705. Močile 1823 m pogl. 1X1. 706. Morež (2261 m) št. 921. 707. Možic (1603 m) št. 402. 708. Mrežce št. 394. 709. Na Brinju pogl. LXXXVI. 710. Na glavah 1664 m pogl. CX. 711. Na grivah 1612 m pogl. CX. 712. Na jezerih pogl. LXXIV. 713. Na Kalu (sedlo, 1362 m) pogl. LXIII. 714. Na koncu pogl. C. 715. Na lašte (1895 m) št. 723. 716. Na Nizkem (Mišeljskem, 2295 m) št. 481. 717. Na Nizkem (Vratskem, 1352 m, sedlo) št. 443 718. Na Pečeh (2039 m) pogl. LXXXIX. 719. Na požarju (1186 m) št. 805. 720. Na vrhu (1231 m) št. 831. 721. Nad Ohojami (1576 m) št. 839. 722. Nad Pečem (1458 m) št. 802. 723. Nad Sitom glava (2087 m) pogl. CVII. 724. Naklo (Bavško, 1711 m) pogl. CXXVII. 725. Naklo (Bovško, 1955 m) št. 875. 726. Nemške glave (1597 m) št. 905. 727. Nizka dolina (Na Nizkem, 1352 m, sedlo) št. 443. 728. Nizki vrh (2162 m) št. 769. 729. Njivice št. 507. 730. Noga (2651 m) št. 502. 731. Obleno brdo (1957 m) št. 810. 732. Oblica (2246 m) št. 908. 733. Obljak (1866 m) št. 776. 734. Okroglež (1965 m) št. 390. 735. Oltar (Bavški) št. 759. 736. Oltarček št. 538. 737. Oltarji (2308 m) št. 910. 738. Oltarska skupina pogl. LXXX. 739. Oltarsko Grlo (2390 m) pogl. LXXIX. 740. Oplačnica (2052 m) št. 773. 741. Ostri rob (1761 m) št. 745. 742. Ovčarija (planina) pogl. LXXII. 743. Paradajz št. 579. 744. Peči (dva vrhova, 2453 in 2464 m) št. 860. 745. Pekel (2072 m) pogl. LX. 746. Pelc nad Klonicami (Pinja, 2442 m) št. 765. 747. Pelški greben št. 762. 748. Pelški Vršac (2112 m) št. 763. 749. Pihavec (Zadnjiški, 2419 m) št. 638. 750. Pinja (2442 m) št. 765. 751. Pirhovec (1660 m) št. 800. 752. Planina Blato (1147 m) pogl. LXVII, št. 438. 753. Planina Bukovec (1346 m) št. 737 in 751. 754. Planina na Kraju pogl. LXIV. 755. Planina pod Mišelj vrhom pogl. LXIX in LXX. 756. Planina pri Jezeru št. 436. 757. Planina v Lazu (1560 m) pogl. LXVII. in LXIX. 758. Planina Viševnik pogl. LXV. 759. Planina Za Skalo (1510 m), št. 617. 760. Planinski dom Petra Skalarja (2268 m) pogl. CXXV. 761. Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m) pogl.CXV. 762. Planinski dom vlamarju (1108 m) pogl. CVIII. 763. Planiška škrbina št. 704. 764. Planja (Komnska, sedlo, 1874 m) št. 427. 765. Planja (Loška, 1693 m) št. 903. 766. Planja (Razorska, sedlo, 2349 m) št. 654. 767. Planja (Trentska, 2453 m) št. 653. 768. Plaziti (Plazjanski) Vršac (1868 m) št. 787. 769. Plazki Kuk (2038 m) št. 618. 770. Plazki Vogel (2348 m in 2356 m) št. 623. 771. Plešivec (Bovški, 1962 m) št. 873. 772. Plešivec (Loški, 2185 m) št. 913. 773. Plešivec (Trentski, 2008 m) št. 724. 774. Pod Dolkom št. 549. 775. Pod Kaninom (2450 m) št. 849. 776. Podrta (Komnska) gora (2061 m) št. 424. 777. Police (2117 m) št. 813. 778. Poljanski vrh (1897 m) št. 408. 779. Polovniški Špik (1482 m) št. 801. 780. Poprovec (2495 m) št. 635. 781. Požar (Vratski, 1544 m) št. 441. 782. Požgana Mlinarica (1873 m) št. 450. 783. Predel (sedlo, 1282 m) pogl. CXXVIII, št. 779. 784. Predelov vrh (1453 m) št. 444. 785. Predelska Glava (1618 m) št. 922. 786. Prednja Glava št. 655. 787. Prednje Robičje (1941 m) št. 669 in 689. 788. Predolina (preval,1655 m) pogl. CXX, št. 853. 789. Prehodavci (2071 m) št. 628. 790. Prestreljenik (2499 m) št. 863. 791. Prestreljeniški vršič (2262 m) št. 864. 792. Prevala (Bavška, 1560 m) št. 771 • 793. Prevala (Kaninska, 2067 m) št. 866 in 878. 794. Prevalski Kuntar (2285 m) št. 880. 795. Prevalski Stog (2075 m) št. 473. 796. Prevcev stolp (2228 m) št. 651. 797. Pri babi št. 726. 798. Pri Banderi (Bavški, 1974 m) št. 748. 799. Pri Banderi (Bovški, 2055 m) št. 877. 800. Pri Tumih (1349 m) št. 446. 801. Prisank (2547 m) št. 660, 662, 667. 802. Prišna glava (1946 m) št. 889. 803. Prletov žleb pogl. LX. 804. Pršivec (1761 m) pogl. LXV, št. 434- 805. Prvi Vogel (2181 m) št. 466. 806. Puntarčič (1561 m) št. 835. 807. Raskovec (1967 m) št. 409. 808. Rateški Mali Mangart (2278 m) št-939. 809. Ravni (Raven) dol (Zajezero 1378 m) št. 785. 810. Razor (Loški, 1702 m) št. 923. 811. Rdeča škrbina (2500 m) št. 616. 812. Ribežni (Breginjski, 1516 m) št. 836. 813. Ribežni (Trentski, sedlo, 1933 m) št. 728. 814. Rigeljn (2030 m) št. 600. 815. Rigljica (2050 m) št. 601. 816. Rjavec (2568 m) št. 500. 817. Rjavina (2532 m) št. 384. 818. Rob nad Zagačami (2145 m) št. 717. 819. Rob Velike Dnine (2234 m) št. 697- 820. Robičje (Prednje 1941 m, Zadnje 1930 m) pogl. CIM. 821. Rodica (1966 m) št. 410. 822. Rogelj (1702 m) št. 872. 823. Regljati Rokav št. 544. 824. Rombon (Veliki vrh, 2208 m) št. 892. 825. Rupe št. 680. 826. Rusa peč (Vrh nad Rudo, 2108 m) št. 604. 827. Rušica (2074 m) št. 602. 828. Rušnata glava (1899 m) št. 455 in 491. 829. Rušnata Mlinarica (1809 m) št. 449. 830. Rušnati vrh (1915 m) št. 421. 831. Rutarski Vršič (1696 m) št. 527. 832. Rž (2538 m) št. 494. 833. Sedelce (2031 m) št. 934. ®34. Sedlo (Rokavska škrbina) med Srednjim in Visokim Rokavom št. 546. 835. Sedlo med Malo in Veliko Martuljško Pončo št. 577. 836. Sedlo pri Šplevti (2250 m) št. 532. in 515. 837. Severni greben Male Mojstrovke št. 945. 838. Severni greben Triglava št. 498. 839. Severovzhodni greben Kukove špice št. 530. 840. Severovzhodni greben Malega Oltarja št. 540. 841. Skala (Mangrtska, 2110 m) št. 933. 842. Sklep (2136 m) št. 869. 843. Skočniki št. 523. 844. Skok št. 566. 845. Skutnik (Bavški, 2172 m) št. 760. 846. Skutnik (Lepenski, 2074 m) št. 827. 847. Skutnik (Loški, 1865 m) št. 925. 848. Skutnik (Rezijski 1720 m) pogl. CXX, .št. 852. 849. Slatna (2077 m) št. 465. 850. Slatnik(1600m').št. 403. 851. Sleme (Rateško, 1815 m) pogl. CIV 852. Sleme (Vrtaško /Dovško/, 2077 m) št. 509 in 525. 853. Slemenova špica (1911 m) št. 681. 854. Spodnja Dolkova špica (2541 m) št. 614. 855. Spodnja Šplevta (2046 m) št. 564. 856. Spodnja Vrbanova špica (2299 m) št. 452. 857. Spodnji Kotel št. 572. 858. Spodnji Rokav (2500 m) LXXXIII in št. 543.. 859. Sračnikšt. 678. 850. Sravnik? (1994 m) št. 735. 851. Srebrnjak (2085 m) št. 730. 862. Srednja gora (1361 m) pogl. LX. 863. Srednja Rateška Ponča (2228m) št. 705. 864. Srednja špica(1819m)št.819. 865. Srednji Kotel št. 573. 866. Srednji Krnski vrh (2134 m) št. 814. 867. Srednji Pelc (2336 m) št. 767. 868. Srednji Rokav (2589 m) pogl. LXXXIV, št. 545 in 555, pristop skozi ozebnik št. 556. 869. Srednji Vogel (2227 m) št. 467. 870. Srednji Vršič (2543 m) št. 859. 871. Srenjski preval (1959 m) št. 398. 872. Stador (Bohinjski, 1688 m) št. 490. 873. Stadorski Orliči (1782 m) št. 489. 874. Starijski vrh (1147 m) št. 830. 875. Staro utro (1590 m) pogl. CX. 876. Stresenica (1789 m) št. 387. 877. Strug (2265 m) št. 707. 878. Struške špice št. 708. 879. Suhi vrh (1645 m) št. 677. 880. Svinjak (1653 m) št. 744. 881. Sija (1800 m) št. 412. 882. Široka peč (2497 m) št. 568. 883. Sitna glava (2087 m) pogl. CVII. 884. Škednjovec (2309 m) št. 475. 885. Skodela (2331 m) št. 736, pogl. CXII. 886. Škraplja (1794 m) št. 897. 887. Škrbina (Komnska, 1910 m) št. 424. 888. Škrbina Jugove grape št. 533. 889. Škrbina Kačjega jezika št. 580. 890. Škrbina Luknje št. 379. 891. Škrbina med Rušo pečjo in Frdamanimi policami št. 605. 892. Škrbina med Rušico in Rušo pečjo št. 603. 893. Škrbina med Velikim Oltarjem in Visokim Rokavom št. 518. 894. Škrbina pod Prestreljenikom (2292 m) št. 865 in 871. 895. Škrbina pri Zadnjem Rigeljnu št. 599. 896. Škrbina v Pečeh (2417 m) št. 861. 897. Škrbina Za Gradom (2277 m) št. 764. 898. Škrbinjek (1341 m) št. 683. 899. Škrlatica (2740 m) pogl. LXXXV, št. 521, pristop iz krnice - zatrepa V Kotlu št. 559. 900. Škmatarica (2448 m) št. 513. 901. Šmihelovec (2137 m) št. 754. 902. Šnita (1803 m) št. 790. 903. Špičica (Bavška, 1763 m) št. 746. 904. Špičica (Zapotoška, 2169 m) št. 761. 905. Špik (2472 m) št. 588.in 608. 906. Špikova škrbina (2184 m) št. 575. 907. Šplevta (2262 m) št. 563. 908. Štapce(1851 m) št. 456. in 492. 909. Teme Kanjavca (2498 m) št. 634. 910. Tolminski Kuk (2085 m) št. 426. 911. Tosc (2275 m) št. 401. 912. Travnik (Loški, 2200 m) št. 938. 913. Travnik (Tamarski, 2379 m) št. 695. 914. Travnik (Trentski, 2258 m) št. 622. 915. Travniška Planja (2092 m) št. 619. 916. Travniška škrbina (2077 m) št. 621. 917. Travniški rob (2136 m) št. 620. 918. Trentska Goličiča (2101 m) št. 648. 919. Trentski Pelc (2109 m) št. 727. 920. Triglav (2864 m) pogl. LXXIII, št.497. 921. Triglavska škrbina (2658 m) št. 501. 922. Triglavski dom na Kredarici (2515 m) pogl. LXXIII. 923. Trnovski (Kobariški) Stol (1673 m) št. 834. 924. Trta (1491 m), št. 376. 925. Tržaška koča na Doliču (2151 m) pogl. LXVII in XCVIII. 926. Ušje (1746 m) št. 721. 927. V Gradu (1966 m) pogl. CXXVII. 928. V Koncu špica (2350 m) št. 711. 929. V kotlu pogl. LXXIV, št. 551. 930. Vanežev rob (1890 m) št. 528. 931. Vavovje (1819 m) št. 687. 932. Velika (Bohinjska) Tičarica (2091 m) št. 458. 933. Velika (Lepenska) Baba (2016 m) št. 784. 934. Velika (Rokavska) Dnina pogl. LXXIX. 935. Velika (Vršiška) Dnina pogl. CVII. 936. Velika (Vršiška) Goličiča (2078 m) št. 657. 937. Velika Baba (Rezijska, 2137 m) št. 855. 938. Velika Črnelska špica (2332 m) št. 886. 939. Velika glava pogl. C. 940. Velika Martuljška Ponča (2602 m) pogl. XCII, št. 578, običajni pristop št. 584. 941. Velika Mojstrovka (2366 m in 2372 m) št. 693. 942. Velika Ruša (1833 m) št. 931. 943. Velika Sita (2305 m) št. 699. 944. Velika Špica (2398 m) št. 625. 945. Velika Tičarica (Trentska, 1892 m) št. 792. 946. Velika Vrata (Komnska, 1924 m) pogl. XCVII. 947. Velika vrata (Zapotoška, sedlo, 1794 m) št. 734. 948. Velika Zelnarica (2320 m) št. 461. 949. Veliki (Bavški) Pihavec (2090 m) št. 774. 950. Veliki (Polovniški) vrh (1764 m) št. 796. 951. Veliki Bedinji vrh (2196 m) št. 916. 952. Veliki Draški vrh (2243 m) št. 400. 953. Veliki Grintavec (1943 m) št. 927. 954. Veliki Hlebec (1799 m) št. 924. 955. Veliki Jelenk (Bavški, 2114 m) št. 758. 956. Veliki Kumleh (1680 m) št. 685. 957. Veliki Lemež (2043 m) št. 822. 958. Veliki Mangart (2679 m) št. 720 in 941. 959. Veliki mel pogl. LXXX. 960. Veliki Muzci (2166 m) pogl. CXII. 961. Veliki Muzec (1638 m) št. 838. 962. Veliki Oltar (2621 m) pogl. LXXIX, št. 517 in št. 581. 963. Veliki Pelc (2388 m) št. 766. 964. Veliki Polovnik (1471 m) št. 804. 965. Veliki Selišnik (1952 m, 1959 m) št 397. 966. Veliki Snežni vrh (1973 m) št. 898. 967. Veliki Stador (2165 m) št. 870. 968. Veliki Skedenj (1832 in 1779 m) pogl. CXXII. 969. Veliki Vratnik (1392 m) št. 673. 970. Veliko Čelo (789 m) št. 743. 971. Veliko Poldne (1460 m) št. 904. 972. Veliko Ušje (2048 m) št. 891. 973. Vernar (2225 m) pogl. LXXI, .št. 484. 974. Vevnica (2340 m) št. 710. 975. Vevniška škrbina št. 709. 976. Visoka (Planiška) peč (1749 m) št. 676. 977. Visoka Rateška Ponča (2272 m) št. 703. 978. Visoka špica (2165 m) št. 935. 979. Visoka Vrbanova špica (2408 m) št 453. 980. Visoki Kanin (2587 m) št. 851 in 856. 981. Visoki Orlov rob (1880 m) št.414. 982. Visoki Rokav (2646 m) pogl. LXXXI, št. 519 in 547, običajni pristop št. 541, pristop izzatrepa V Kotlu št. 542. 983. Viševnik (planina 1615 m) pogl. LXXII, št. 435. 984. Vitranc (1576 m) št. 674. 985. Vodični vrh (1621 m) št. 437. 986. Vodnikov dom na(d) Velskim poljem (1817 m) pogl. LXXI. 987. Vogar (1054 m) št. 433. 988. Vogel (1922 m) št. 417. 989. Vogel (Krnski, 1980 m) št. 823. 990. Votli vrh (2197 m) št. 919. 991. Votlo Sleme (2029 m) št. 508 in 524. 992. Vovenk (1515 m) št. 781. 993. Vrata (Krnska, 1938 m) št. 811. 994. Vratca (Trentska, 1863 m) št. 725. 995. Vratca (Vogelska, 1725 m) št. 413 in 415. 996. Vratca.(Vršiška, 1799 m) pogl. CV, št. 670. 997. Vratiča (Rateška, 1844 m) pogl. CVIII, št. 702. 998. Vratni vrh (1996 m) št. 874. 999. Vrh Bače (1273 m) pogl. LXIII. 1000. Vrh Brda (2152 m) št. 739. 1001. Vrh Goleževice (2119 m) št. 915. 1002. Vrh Hribaric (2388 m) št. 476. 1003. Vrh Hudičevega stebra (2237 m) št. 661. 1004. Vrh Konte (2014 m) št. 423. 1005. Vrh Kozje planje (1965 m) št. 747. 1006. Vrh Krnic (Bohinjskih, 1896 m) št. 418. 1007. Vrh Krnice (Bavške, 2234 m) št. 907. 1008. Vrh Krnice (Kaninske, Picco di Carnizza, 2441 m) pogl. CXX. 1009. Vrh Labrja (2326 m) št. 624. 1010. Vrh Laške planje (2448 m) št. 845. 1011. Vrh Leh (1958 m) št. 749. 1 Ol 2. Vrh Male Krnice (2098 m) št. 906. 1013. Vrh nad Kamnom (2365 m) št. 637. 1014. Vrh nad Mužici (2227 m) št. 522. 1015. Vrh nad Škrbino (2054 m) št. 423. 1016. Vrh Osojnika (1975 m) št. 770 in 772. 1017. Vrh Planje (Bohinjske, 1863 m) št. 420. 1018. Vrh Planje (Komnske, 1971 m) št. 428. !019. Vrh Razora (1893 m) št. 395. 1020. Vrh Ribežnov (2024 m) št. 888. 1°21. Vrh Rup (2245 m) št. 909. 1022. Vrh Ruš (1864 m) št. 809. 1023. Vrh Ruš (1995 m) št. 738 in 750. 1024. Vrh Sedla (1861 m) št. 386. 1025. Vrh Škrli (1926 m) št. 430. 1026. Vrh travnika (1476 m) št. 803. 1027. Vrh Žlebi (2317 m) št. 843. 1028. Vršac (Travniški, 2236 m) št. 629. 1029. Vršaki (2448 m) št. 477. 1030. Vršanjagiava(1368m)št. 832. 1031. Vršič (Lepenski, 1897 m) št. 808. 1032. Vršič (Loški, 1919 m) št. 928. 1033. Vršič v Škrbini (2245 m?) št. 609. 1034. Vršiči pod Lopo (2196 m) št. 879. 1035. Vrtaška planina (1462 m) št. 505. 1036. Vrtaški vrh (1898 m) št. 506. 1037. Vrtec (1809 m) št. 488. 1038. Vzhodni greben Spodnjega Rokava št. 552. 1039. Vzhodni greben Srednjega Rokava št. 554. 1040. Vzhodni greben Špika (2472 m) pogl. XCIII. 1041. Vzhodni greben Triglava 493. 1042. Vzhodni greben Velikega Oltarja št. 535. 1043. Za česnom 1542 m pogl. CX. 1044. Zadnja Lopa (2115 m) št. 627. 1045. Zadnja Mlinarica (1794 m) št. 451. 1046. Zadnja Mojstrovka (2354 m, L, 15') št. 694. 1047. Zadnja Rateška Ponča (2242 m) št. 706. 1048. Zadnje Robičje (1930 m) št. 668. 1049. Zadnje Robičje (1930 m) št. 688. 1050. Zadnji Pelc (2315 m) št. 768. 1051. Zadnji Prisank (2392 m) št. 665. 1052. Zadnji Vogel (2327 m) št. 416 in 468. 1053. Zadnjiški Ozebnik (2084 m) pogl. C in št. 642. 1054. Zagorelec (2090 m) št. 756. 1055. Zahodni greben Male Martuljške Ponče št. 582. 1056. Zahodni greben Prisanka št. 663. 1057. Zahodni greben Velike Martuljške Ponče št. 587. 1058. Zahodni greben Velikega Oltarja št. 536. 1059. Zahodni vrh Frdamanih polic (2274 m) št. 606. 1060. Zahodni vrh Kanjavca (2569 m) št. 633. 1061. Zakleta grapa št. 378. 1062. Zapotok (1385 m, planina) št. 732. 1063. Zapotoški vrh (1941 m) št. 733. 1064. Zaprikraj (1208 m, planina) pogl. CXVIII, št. 793. 1065. Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) pogl. LXVII in XCVII. 1066. Zavetišče pod Špičkom (2064 m) pogl. CXIII. 1067. Zeleni vrh (2052 m) št. 426. 1068. Zelnariška Vrata (2192 m) št. 462. 1069. Zgornji Kotel št. 574. 1070. Zob Kanjavca (2426 m) pogl. XCVIII. 1071. Zorčev rob pogl. CXXVII. 1072. Zvirnikov rob (2020 in 2025 m) št. 729. 1073. Zvoniki (2430 m) št. 666. 1074. Žaga (Financarji, Cigare) št. 520, pogl. XCIX (Bovški Gamsovec-Pihavec), pogl. XC (Martuljek). 1075. Žagana glava št. 377. 1076. Žičnica Vogel (1535 m) pogl. LXIII in LXIV. Vsekakor je Prle zbral potrebno množico podatkov in številk, kar je poleg tega, da je osebno preplezal večino grebenov, ki jih opisuje, porok za uporabnost in kakovost vodnika. Vmesni vložki osebnih doživetij dajejo tisti pridih avtentičnosti, živahne napotke s pravo mero samokritičnega humorja. France Zupon Vsekakor gre za izviren priročnik, ki ni samo vodniško koristen, temveč ga je mogoče lepo brati (zlasti kurzivne, ne-vodniške vložke). Naj ga torej priporočim vsakomur, ki ga te stvari zanimajo - in celo tistim, ki rajši samo berejo! Matjaž Kmed Milenko Arnejšek - Prle je prehodil, obplezal, fotografiral in opisal vrtoglavo pot po drznih skalnih grebenih naših gora. Gre za plezalno in brezpotno gibanje po drznih grebenih, ki so že sami po sebi nekaj zelo posebnega in očarljivega, saj nas vodijo tik nad ponekod drznimi prepadi, preko stolpičev, turnov, dolgih hrbtov in travnatih gredin, ves čas razpete med zemljo in nebom, med višino in globino, med trdno podlago in zrakom. Igor Škamperle Zahvale Zahvaljujem se tistim, ki so mi pomagali z nasveti. Hvala vam: Janez Kunstelj, Romano Marca - Lukežjine Mihelič, Drejc Karničar, Filip Bence -Tačrn, Borut Peršolja, Bogomir Celarec, Lojze Budkovič, Matjaž Kos, Primož Kapun, Slavko Petek - Fux, A. Pavle Flor-Jančič in drugi. Grebeni slovenskih gorjl mm Grel beni slovenskih aga n Grebeni slovenskih gora f) I 0 T (riiiftunsmii lekštajn h. In RoscnI KlbvRrt LudmannsdorL Millagskogel im - Martuljek •Wn Doli„/£' Mojstra ^ gobe Kepa a Dovje Jerebikovec ▲ 1593 Frasenkogel it i n i mi’ 1891 V/ J lenbach roužca Kahlkogel Golica ▲ 1853 FeistrilzTte^ Bistrica v Roži | PlaninaC pod Golict/' (j Radovna Uj \ O: O iu & ar G ^014 poi'} JE”y \ /^\rX. >KE irniški Rovt .Koroška (Bela Bod U1 Hlth,,L Slol 2238 ?Breznica . o,Doslovče ^Vrba 'gegunje ° (Srednjavas' \y Bohinju Nomenj ) G0r^ fc L /4. r-- No S vc ^ jtargjujl^O^l^ftA y.) La^ . , , 8.8. Bi«! M “ ' i ' \ v Boh. sedlo %S»ro B°/iinjka KuP|ienik t.ancQvoaN\ Kamna Goriči Kropa L ' « Dražgoše O G° V E fyAl N J S K EičfMprti j ; BodiCI 1844 1966 Stržiščeg. Podbrdo Rut X N fi j Zg.- ) -Sorica i|P- Altemaver 1678 P2|VŽ . Zali Log Železni! Por«., Martinj ,16» \y v, " 'V Kranj t P GORENJSKA šPort..in šah EK H, Grebeni slouenskih 090900102 Milenko Arnejšek Ptuju. Do trinajste tem se je preselil maturiral na Gim akademijo-smer fesionalni glasbe hoc zasedbe v bar rani, ansambel Delial in druge). Sodeloval je tudi kot glasbenik v gledališču Glej, Pupilija Ferkevverk, Drama Ljubljana, Mala drama. Tri leta je igral vtujini (Avstrija, Švica, Nemčija, Švedska, Italija, Nizozemska) v šov in plesnih skupinah. Po vrnitvi v domovino se je najprej zaposlil kot učitelj harmonike v Glasbeni šoli Kamnik, kasneje pa v Glasbeni šoli Škofja Loka. Aktiven je tudi kot korepetitor (saksofon, trobenta, klarinet, pevci, pevski zbori in komorne skupine). Sedaj živi v Škofji Loki. Je oče dveh sinov: Vida in Leva. Izdal je dve knjigi: Plezalni priročnik (v samozaložbi) in Moje gore (PZS Slovenije) in pisal članke v Planinskem vestniku ter v Alpinističnih razgledih. Alpinistični opus je obsežen: je inštruktor alpinizma in član Gorske reševalne službe Slovenije. Preplezal je čez tisoč smeri, letnih, lednih, mešanih in petindvajset prvenstvenih smeri ter presmučal večino turnih smukov pri nas. Ukvarja se tudi z vzgojo mladih alpinistov ter posveča pozornost preventivi planincev in plezalcev. Deluje tudi kot reševalec na smučišču. Je zaprisežen častilec narave, raziskovalec skritih kotičkov Slovenije in najraje obiskuje zakotne, malo obiskane dele Slovenije ter je ljubitelj in pristaš naravnega načina življenja.