Pogled s strani
Toma` Banovec - predsednik 
nadzornega sveta Slovenskih `eleznic
Nova smer
SP-11 
Za u~inkovito in racionalno poslovanje
Intervju: Bla` Miklav~i~ - generalni direktor
Sistem bo deloval tehnolo{ko in poslovno enotno
Iz tujine
Dve stoletji razvoja podjetja Stinnes
Novaproga
februar 2004

Zadnji dnevi lanskega leta so nam prinesli kar nekaj sprememb, ki
bodo v prihodnje bolj ali manj vplivale na delo na{ega podjetja.
Vlada je konec decembra sprejela strate{ko vizijo Nova smer. S tem
je potrdila na{o dolgoro~no strate{ko usmeritev, vklju~no s
strate{kimi projekti, ki so gonilo nenehnih izbolj{av in `e ka`ejo
pozitivne u~inke. V skladu s strate{kim na~rtom Nova smer smo
poslovali `e vse lansko leto. Njegovo pravilnost pa so `e prej potrdili
poslovni rezultati za leto 2003. Ti so na skoraj vseh podro~jih sklad-
ni z na~rti, delno pa smo na{e visoko zastavljene cilje tudi presegli.
Po pregledu prvih ocen leto{njega poslovanja pa lahko z zado-
voljstvom ugotovim, da {e naprej poslujemo v skladu z na~rti.
Poleg skrbi za ~im uspe{nej{e poslovanje podjetja, ki mora biti
vedno na prvem mestu, smo lani naredili tudi ve~ pomembnih
korakov k preobrazbi Slovenskih `eleznic v sodobnej{e podjetje,
sposobno uspe{nega konkuriranja na mednarodnem trgu
`elezni{kih prevozov. Ta proces se bo nadaljeval letos z oblikovan-
jem poslovno in tehnolo{ko unificiranega holdinga z mo~no
povezanimi jedrnimi dru`bami za potni{ki promet, tovorni promet
in infrastrukturo.
Tudi na tem podro~ju je vlada kot predstavnica na{ega lastnika
sprejela dva pomembna sklepa. Sprejela je program kadrovskega
prestrukturiranja in v parlamentarno obravnavo poslala predlog
zakona o poslovni sanaciji, ki je bistvenega pomena za nadaljnji
potek reorganizacije in oblikovanje dobrega {tartnega polo`aja
Holdinga Slovenske `eleznice v pogojih zaostrene mednarodne
konkurence. Od zakona pri~akujemo predvsem zagotovitev kapi-
talske ustreznosti, likvidnosti in solventnosti Slovenskih `eleznic.
Poslovodstvo si prizadeva, da bi dr`avni zbor zakon o poslovni
sanaciji obravnaval ~im prej in nam omogo~il hiter in finan~no ure-
jen prehod na novo organizacijsko strukturo ter nekatere nujne
investicije, predvsem posodobitev voznega parka.
Program kadrovskega prestrukturiranja je del na{ih strate{kih pro-
jektov, ki `e potekajo intenzivno in v skladu s predvidenimi roki.
Na{ cilj ostaja oblikovanje jasnih, preglednih in vitkih procesov dela
v vseh jedrnih dru`bah z dolo~itvijo dejansko potrebnega {tevila
izvajalcev. V sklopu tega programa bo potekalo veliko razli~nih
dejavnosti, kot so prerazporejanje zaposlenih, njihova prekvali-
fikacija in dokvalifikacija, pa tudi dolo~itev {tevila prese`nih
delavcev. Ti ukrepi bodo nujni, saj bomo le z njihovim uresni~evan-
jem na{emu podjetju zagotovili zanesljivo prihodnost. Kadrovska
reorganizacija, ki se je za~ela s programom sporazumnega opre-
deljevanja prese`kov `e leta 2002, bo tudi vnaprej potekala
postopno in z velikim posluhom za re{evanje socialne problematike
vsakega posameznega zaposlenega.
Prilagajanje spremembam nikoli ni lahko, toda prepri~an sem, da
nam bo skupaj uspelo Slovenske `eleznice zapeljati na pravi tir, ki
nas bo odpeljal k novim poslovnim uspehom v zdru`eni Evropi. Ta
naloga ne bo lahka in njeno uresni~evanje bo odvisno od vsakogar
izmed nas. Zato se Vam iskreno zahvaljujem za poseben trud, ki ga
vsak na svojem delovnem vlagate v svoje vsakdanje delo. Le z
izjemnimi prizadevanji vseh nas bomo lahko ~ez nekaj mesecev z
zadovoljstvom gledali na minulo poslovno leto in se pripravljali na
nove izzive.
Spo{tovane sodelavke,
spo{tovani sodelavci!
Pogled s strani
Toma` Banovec
predsednik nadzornega sveta Slovenskih `eleznic
Nova smer
Vlada je 24. decembra lani potrdila Novo smer
in sprejela program kadrovskega prestrukturi-
ranja ter predlog zakona o poslovni sanaciji
Slovenskih `eleznic. Oba dokumenta prina{ata
veliko sprememb.
Nova smer
Sodelovanje s Trenitalio - italijanskim `elezni{-
kim prevoznikom - zadnja leta dobro poteka. Za
osebni pogled nanj smo zaprosili generalnega
direktorja Trenitalie, Roberta Renona.
Nova smer
Generalni direktor Bla` Miklav~i~ je spregovoril
o spremembah, ki nas ~akajo do konca leta, in
teh res ni malo.
Iz tujine
Logisti~ni velikan Stinnes ima za sabo `e skoraj
dve stoletji vzponov in padcev, danes pa je eno
vodilnih transportno-logisti~nih podjetij sploh in
poleg potni{kega prometa drugi mo~ni steber
koncerna Nem{kih `eleznic.
S@ so ljudje
Predsednik Turisti~ne zveze Slovenije, dr. Marjan
Ro`i~, je prepri~an, da lahko njegova organizacija
skupaj s Slovenskimi `eleznicami naredi {e veliko
pozitivnega, seveda tudi ob posluhu dr`ave.
2
3
7
8
18
20
Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacijsko
komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94,
telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zeleznice.si •
odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl •
tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio
@ivkovi~, Marko Tancar, Mi{ko Kranjec, Ale{ Fev`er, Mirjam Kasteli~
• tisk: Present d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 10.000
izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov
ne vra~amo.
Bralci in dopisniki, ne pozabite!
Prihodnja {tevilka Nove proge izide 7. aprila. Prispevke zanjo
lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 22. marca.
1
Uvodnik
Bla` Miklav~i~ 
generalni direktor Slovenskih `eleznic
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
2
Pogled s strani
Toma` Banovec
predsednik nadzornega sveta 
Slovenskih `eleznic
Z zmernim 
optimizmom 
naprej
Nekaj mesecev je, odkar sem
predsednik nadzornega sveta
Holdinga Slovenske `eleznice, d.
o. o. Ta ima {est ~lanov - dva sta
notranja, {tirje smo zunanji.
Zunanje ~lane je imenoval edini
lastnik - Republika Slovenija, ki jo
zastopa vlada Republike Slo-
venije. Pravila dolo~ajo, da se
zaradi parnega {tevila ~lanov v
primeru, ko je glasovanje “neod-
lo~eno”, upo{teva glas predsed-
nika, ki tako dokon~no odlo~i.
Kot je znano in razvidno iz zapis-
nikov, v tak polo`aj {e nismo
pri{li. Verjamem, da ve~ina bral-
cev pozna ureditev, ki dolo~a
razmerja med nadzornim svetom
in poslovodstvom ter drugimi
organi Holdinga Slovenske `e-
leznice. Splo{na dolo~ila o tem
prina{a zakon o gospodarskih
dru`bah, bolj podrobno pa so
stvari urejene s posebno “`ele-
zni{ko” in prometno ter drugo
zakonodajo in usmeritvami, ki
sta jih sprejela dr`avni zbor in
tudi vlada Republike Slovenije.
Pomemben del tega se je prene-
sel na organizacijske dokumente
Holdinga Slovenske `eleznice.
Vlada, ministrstvo za promet kot
mati~no ministrstvo in {e mini-
strstvo za finance ter ministrstvo
za delo dru`ino in socialne
zadeve pokrivajo svoj del prob-
lematike v delovanju holdinga
tudi s predstavniki v nadzornem
svetu. Spletne strani udele`encev
v procesih odlo~anja dokaj na-
tan~no opisujejo zakonodajne
podlage, stanje in procese ter
napovedi in tudi pri~akovanja.
Kje smo torej v za~etku leta
2004? Kak{na so na{a dana{nja
medsebojna razmerja in tudi
izku{nje zadnjih mesecev?
Kak{ni so na~rti in cilji in kako v
prihodnje? Veliko je napisanega
in dovolj konkretno dolo~enega s
to~nimi roki, “redosledi” ali sce-
nariji in {tevilkami. Bistveno za
Slovenske `eleznice je, da so vse
{tevilke vedno velike ali celo zelo
velike, to pa velja tudi za odgov-
ornosti. Torej veliko dela za
poslovodstvo, za kolektiv in tudi
nadzornike. Ali je delitev dela pri
tem vedno smotrna? Tako kot
drugje, je mogo~e vse izbolj{ati!
Moti me, ~e se nadzorni svet
utruja z zanj samo navidezno
pomembnimi podrobnosti ter
tako v~asih poslovodstvu dokaj
nespretno pomaga tudi so-
upravljati. To je lahko slabo,
~eprav se kdaj pa kdaj mora tudi
zgoditi. Tudi javnost se raje uk-
varja s takimi - zanje razumljivimi
in “otipljivimi” zadevami, kot so
nesre~e ali prodaja starega `e-
leza, regionalna selitev sodobnih
potni{kih vlakov in podobno.
Ostanimo torej raje ali predvsem
pri razvoju! Nova smer velja,
potrdila jo je vlada. Dolo~eni so
tudi novi ekonomski in finan~ni
okviri, sicer vrednostno nekoliko
druga~e, kot smo pri~akovali.
^aka jih {e razprava v dr`avnem
zboru. Verjamem, da bo sprejeto
vse, kot je bilo predlagano, in
bomo z upo{tevanjem te pred-
postavke skupaj delali naprej.
Vse na{e teko~e in napovedane
sanacije, pri~akovane in napo-
vedane preobrazbe temeljijo na
teh aktih. In z uresni~evanjem
tega naj bi se predvsem ukvarjali
tudi v nadzornem svetu. Vendar
kako? Sposobnosti za polno
anga`iranje zunanjih ~lanov nad-
zornega sveta so omejene in za
svoje delo na `eleznic nimajo
polnih 180 delovnih ur na mesec.
Dolo~itev prednostnih nalog
nadzornega sveta v njegovem
anga`iranju za delo v Holdingu
Slovenske `eleznice je torej prva
nujnost. @e temeljna skupna
gospodarska zakonodaja daje
dovolj dela obi~ajnim nadzornim
svetom.
Rezervirajmo si torej ve~ ~asa za
naloge, dolo~ene s posebnimi
akti za transport in `eleznice,
dolo~ene poslovodstvu, kolek-
tivu in tudi lastniku ter spet nje-
govemu zastopniku - nadzorne-
mu svetu. Pred nami je 1. maj
2004, ki letos ne bo le pomem-
ben praznik, temve~ bo pomenil
tudi ~asovno mejo sprememb na
Slovenskih `eleznicah. Pri~ako-
vani vstop v Evropsko unijo je bil
pomemben generator doma~ih
sprememb in zahtevane zakono-
dajne evropske prilagoditve. Ali
po 1. maju ne bo ve~jih spre-
memb in novih zahtev? Verjetno
ne veliko; na tem tudi temeljijo
dolo~ila o sanacijah in programi,
predlo`eni dr`avnemu zboru.
In razumevanje na{ega bli`njega
okolja - od italijanskega, avstri-
jskega in hrva{kega stanja na
podro~ju `eleznic in na{ega
omre`ja, ki je na sosednja om-
re`ja priklju~eno ne samo fizi~no,
marve~ tudi ekonomsko promet-
no in {e druga~e? Vpra{anja
petega koridorja in luke? Ali se
ne bo ~ez nekaj let februarska
italijanska obmejna problematika
ponovila na kaki drugi meji in kaj
bo z `elezni~arji in {pediterji
takrat? Nadzorni svet naj ne bi
samo nadziral vsega, kar je bilo
napovedano in na~rtovano, ter
dolo~al okvire in meril uspeh ali
neuspeh, marve~ naj bi tudi
pomagal poslovodstvu. Lastnika
naj bi tudi opozarjal na odprta
vpra{anja in sam predlagal smeri
re{evanja. Za zdaj delamo tako in
verjamem, da se pri medseboj-
nem delu vseeno ne ukvarjamo s
preve~ stvarmi, s katerimi se nam
sicer ne bi bilo treba. Sodim, da
nadzorniki dobro sodelujemo s
poslovodstvom. [e vedno se u~i-
mo, a si tudi pomagamo med
sabo. Po kon~anih reorganizaci-
jah pa bo verjetno treba nekaj
stvari postaviti nanovo. Sedaj pa
je pred nami analiza poslovnega
leta 2003 in ponovno vpra{anje
kapacitet nadzornikov. Sem {e
zmeren optimist!
Za u~inkovito 
in racionalno
poslovanje
3Nova smer
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
Evropska unija nam tako reko~
`e trka na vrata, z njo pa tudi vse
ve~ja konkurenca cestnega pro-
meta in tujih `elezni{kih oper-
aterjev. Ocene prometa na enot-
nem evropskem trgu napovedu-
jejo njegovo ob~utno pove~anje,
saj se mobilnost ljudi in tovora z
odpravo meja pove~uje. Evrop-
ske `eleznice so `e pred leti
stopile na pot kadrovske in orga-
nizacijske prevetritve in se tako
pripravljale na vzpostavitev po-
gojev za enakovreden nastop
dr`avnih in zasebnih `elezni{kih
prevoznikov. Tudi v Sloveniji se
dr`avne Slovenske `eleznice `e
nekaj ~asa preoblikujemo in
pripravljamo na tr`no tekmo
brez statusa monopolnega pod-
jetja. Na{o novo poslovno filo-
zofijo dolo~a strate{ki program
Nova smer, ki je natan~neje opre-
deljen v strate{kih projektih. Ti
pokrivajo vsa podro~ja delovanja
Slovenskih `eleznic. Eden od
najpomembnej{ih projektov nosi
oznako SP-11. Gre za projekt z
imenom Poenostavitev organi-
zacijske strukture S@ in prenova
delovnih procesov, vklju~no
organizacijskih pravilnikov, stan-
dardov in sistema kakovosti.
Projekt je namenjen prilagajanju
in poenostavitvi organizacijske
strukture, prenovi procesov dela
ter dokumentacije in sistema
kakovosti zahtevam u~inkovitega
in racionalnega poslovanja
dru`be.
Cilji projekta:
- zdru`evanje in optimizacija
organizacijskih enot z jasno
opredeljeno odgovornostjo in
najve~ {tirimi ravnmi vodenja
skladno z obstoje~im strate{kim
in poslovnim na~rtom S@,
- prenova in optimizacija vseh
procesov dela - optimiranje ve-
rige vrednosti ob upo{tevanju
zunanjih in notranjih trgov,
- uporaba potencialov modernih
tehnologij (tudi informacijske
tehnologije) na podro~ju pre-
voza potnikov in blaga, infra-
strukture, nepremi~nin in pod-
pornih funkcij,
- uvajanje procesnega in projekt-
nega vodenja ter matri~ne
SP-11
4 Nova smer
organiziranosti: linija/ proces/
projekt,
- uvajanje meril za spremljanje in
vrednotenje rezultatov in iz-
bolj{av,
- prenova Pravilnika o notranji
organizaciji, zasnovanega na
poenostavljeni in racionalni
organizacijski strukturi in pre-
novljenih procesih dela,
- prenova sistema kakovosti v
smislu sodobnej{ega razume-
vanja kakovosti v skladu z dru-
`ino standardov vodenja kako-
vosti ISO 9000:2000,
- dogajanja v organizaciji prika-
zati strukturirano kot medsebo-
jne procese, od katerih ima
vsak posebne aktivnosti, svoje-
ga “lastnika”,
- zagotoviti obvladovanje doku-
mentov, tako notranjih kot zu-
nanjih, ki naj zagotavlja u~in-
kovito delovanje procesov.
Cilji projekta, izra`eni v konkret-
nih rezultatih, bodo prinesli kar
nekaj sprememb. Vzpostavljena
bo poenostavljena, racionalnej-
{a, standardizirana in sodobnej{a
organizacijska struktura, ki bo
{tevilo ravni v podjetju s {estih
zmanj{ala na {tiri. Prvi nivo bo
sestavljalo poslovodstvo, drugi
nivo jedrne dru`be in slu`be
holdinga, tretji nivo slu`be hol-
dinga na ni`ji ravni, slu`be jed-
rnih dru`b ter regionalni, pro-
duktni in drugi centri, ~etrti nivo
pa bodo oddelki, OE in nadzor-
ni{tva. Kot pomembni novosti
SP-11 uvaja tudi procesni pristop
in projektno vodenje.
S projektom SP-11 se bo ob-
~utno zmanj{alo {tevilo organi-
zacijskih enot - s pribli`no 480,
kolikor jih je bilo na S@ leta 2000,
na 260 v novi organiziranosti.
Procesi dela bodo poenostav-
ljeni, pregledni in racionalizirani,
pri ~emer bo poudarek v prvi fazi
dan procesom vodenja in pod-
pornim procesom, v drugi fazi pa
jedrnih procesom. Za vsako od
jedrnih dru`b in drugih organi-
zacijskih enot se je oblikovala
natan~na matrika procesov dela
s to~no dolo~enimi odgovornost-
mi za posamezen proces znotraj
organizacijske enote in med
posameznimi dru`bami oziroma
slu`bami na vseh ravneh.
Posledica prevetritve delovnih
procesov pa bo tudi zmanj{anje
{tevila zaposlenih. Predvideno je
zni`anje {tevila zaposlenih v pod-
jetju na 8000. Kot primerjavo
lahko zapi{emo, da nas je bilo
konec avgusta 2002 v podjetju
zaposlenih 8.925 delavcev, do
konca lanskega leta pa se je nji-
hovo {tevilo `e zmanj{alo na
8.402 delavca. [tevilo zaposlenih
se bo zmanj{evalo postopno,
ve~inoma z naravnim odlivom in
s sporazumnimi dogovori z de-
lavci, v prvi fazi pa bo potekalo
samo v re`iji in ne med izvr{ilnim
osebjem. 
Rezultat projekta bosta tudi pre-
dlog u~inkovitej{ega obvlado-
vanja predpisov in dokumentaci-
je ter standardov s poudarkom
na elektronskem obvladovanju
ter prenova sistema vodenja
kakovosti.
@e pri~ujo~i kratki pregled stra-
te{kega projekta SP-11 poka`e,
da s seboj prina{a res veliko spre-
memb, predvideva pa tudi kon-
kretne rezultate za bolj{e poslo-
vanje. Poenostavljena organizaci-
jska struktura, racionalni procesi
dela, u~inkovitej{e poslovanje
dru`be in realno zni`anje stro{-
kov dela za 5 odstotkov na leto
(do leta 2005), pove~anje kako-
vosti dela in storitev ter zni`anje
drugih stro{kov poslovanja, ure-
jen in racionalen sistem doku-
mentacije in elektronsko poslo-
vanje z dokumentacijo so tisti
cilji, ki jih bo projekt moral
dose~i. Pri tem pa seveda ostaja
cilj, ki ga pravzaprav ni treba
omenjati posebej - tehnolo{ka in
poslovna enotnost celega sis-
tema Slovenskih `eleznic za za-
gotavljanje urejenega in varnega
prometa ob upo{tevanju racio-
nalnega in tr`no usmerjenega
poslovanja.
Tovorni
promet
Potni{ki
promet
Infrastruktura
Povezane
dru`be
Strate{ko tr`enje
in razvoj
Poslovodstvo
Ekonomika
Nabava in 
investicije
Kadri in
izobra`evanje
Organizacija,
splo{ne zadeve,
informatika,
sistem kakovosti
Kontroling, 
interna revizija 
in notranji nadzor
Nepremi~nine
S@ Centralne
delavnice
S@ @elezni{ko
invalidsko podjetje
Prometni 
in{titut
S@ Gradbeno
podjetje
S@
Tiskarna
5Nova smer
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
Slu`ba za strate{ko
tr`enje in mednarodne
odnose
Slu`ba za razvoj
Slu`ba za organizacijsko
komuniciranje
@elezni{ki
muzej
Strate{ko tr`enje in razvoj
Slu`ba za 
nabavo
Slu`ba za 
investicije
Slu`ba za 
interno logistiko
Nabava in investicije
Slu`ba za 
kadre
Center za 
izobra`evanje
Slu`ba za 
VPD in PV
Kadri in izobra`evanje
Slu`ba za finance
Slu`ba 
za ra~unovodstvo
Ekonomika
Slu`ba za organizacijo,
sistem kakovosti 
in okolja
Slu`ba za splo{ne
zadeve, varnost 
in obrambo
Slu`ba za 
pravne zadeve
Informatika
Organizacija, splo{ne zadeve, 
informatika, kakovost
Slu`ba za kontroling
Slu`ba 
za interno revizijo 
in notranji nadzor
Kontroling, interna revizija 
in notranji nadzor
Slu`ba za 
upravljanje nepremi~nin
Slu`ba za razvoj 
nepremi~nin / projekte
Nepremi~nine
6 Nova smer
PC Posebni 
produkti Ljubljana
PC RPJ
Koper
PC KNG
Ljubljana
PC LPKO
Maribor
PC Kombi
Ljubljana 
PC Express
Ljubljana 
RC Vleka
Ljubljana 
RC Vleka
Maribor 
RC Vleka
Diva~a 
C TVD
Ljubljana
Splo{no
gospodarska
slu`ba
Razvojna
slu`ba
Tehni~na
slu`ba
Prometno
planska
slu`ba
Tovorni promet
RC Vzdr`evanja
Ljubljana
Infrastruktura
RC Vzdr`evanja
Celje
RC Vzdr`evanja
Postojna
RC Vodenje
prometa Ljubljana
RC Vodenje
prometa Maribor
RC Vodenje
prometa Postojna
Splo{no
gospodarska
slu`ba
Razvojna
slu`ba
Tehni~na
slu`ba
Prometno
planska
slu`ba
Splo{no
gospodarska
slu`ba
Razvojna
slu`ba
Tehni~na
slu`ba
Prometno
planska
slu`ba
PC Notranji
promet Ljubljana
Potni{ki promet
PC Mednarodni
promet Ljubljana
PC Posebni 
produkti Ljubljana
RC Vleka
Ljubljana
RC Vleka Maribor
RC Vleka 
Diva~a
C TVD 
Ljubljana
Legenda:
C Center
PC Produktni center
RC Regijski center
RPJ Rude, premog, jeklo
KNG Kemija, nafta, gradbeni
materiali
LPKO Les, papir, kmetijstvo in
ostalo
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
Vzajemna 
prizadevanja 
za skupne 
dose`ke
7
Nova smer
Roberto Renon 
generalni direktor FS-Trenitalia
V Novi progi smo `e ve~krat
pisali o na{em sodelovanju z
Trenitalio - italijanskim
`elezni{kim prevoznikom, ki
deluje znotraj skupine FS.
[est interoperabilnih lokomo-
tiv, po tri z vsake strani meje,
od lanskega junija hitreje
povezuje Slovenijo in Italijo.
Sredi lanskega decembra se
je na prvo redno vo`njo v
Benetke podal nagibni vlak
Pendolino kot EC Casanova,
ki s svojo celostno podobo
prina{a nov pogled na med-
narodne povezave v potni{-
kem prometu. Zadnji rezultat
sodelovanja obeh `eleznic je
vlak East-West Rail Shuttle
med Zalogom in Bologno.
Ker pa lastna hvala ne velja
najve~, smo za osebni pogled
na sodelovanje Slovenskih
`eleznic in Trenitalie zaprosili
direktorja italijanskega pre-
voznika, Roberta Renona.
Podjetji Trenitalia in Slovenske
`eleznice sodelujeta `e tri leta.
Vzajemna prizadevanja obeh
podjetij in njuna pripravljenost za
iskanje in razvoj novih produktov
in storitev, za tehnolo{ke in
tehni~ne izbolj{ave, za izbolj{e-
vanje kakovosti in za pove~eva-
nje obsega potni{kega in tovor-
nega prometa na petem koridor-
ju, so `e obrodila dobre skupne
dose`ke. Dose`eni rezultati po-
menijo spodbudo za razvoj {e
bolj tesnega partnerskega odno-
sa. Skupna strategija na podro~ju
potni{kega in tovornega pro-
meta obsega skupne tr`ne pro-
dukte, ki jih bosta obe podjetji
razvijali skupaj in `e dajejo prve
rezultate.
Zadnji dose`ek odli~nega sodelo-
vanja na tem podro~ju je tovorni
vlak EWRS (East West Rail Shut-
tle), ki petkrat na teden povezuje
postaji Bologna S. Donato in
Zalog. V enem letu naj bi z njim
prepeljali okrog 250.000 ton
tovora, ki ga bo `eleznica pre-
vzela cestnim prevoznikom. Za
podjetje Trenitalia je ta produkt
strate{kega pomena prav zato,
ker je to prvi vlak te vrste, ki
povezuje pomembne italijanske
regije Emilio Romagno, Toskano,
Umbrijo in Marche ~ez Slovenijo
s Hrva{ko, Srbijo in Bosno. EWRS
omogo~a uporabnikom zaneslji-
vo storitev na enem od najbolj
obetavnih vseevropskih promet-
nih koridorjev. Peti koridor se v
Zalogu povezuje tudi z desetim,
po katerem poteka `ivljenjsko
pomembna `elezni{ka povezava
proti Balkanu in Srednjemu vzho-
du. Posebej pa je treba poudariti,
da ta storitev ne bo edina te
vrste, saj se pripravljamo tudi na
uvedbo novega kompletnega
vlaka med Milanom in Ljubljano
Zalogom, ki naj bi za~el voziti `e
v prvi polovici tega leta.
Slovenija in Ljubljana sta za Italijo
in {e posebej za njen severo-
vzhodni del pomembni tako v
gospodarskem kot tudi turisti~-
nem pomenu. Nova in zelo kon-
kuren~na `elezni{ka povezava za
prevoz tovorov po `eleznici sku-
paj s pred kratkim uvedenim
potni{kim vlakom Casanova, ki
pot od Ljubljane do Benetk pre-
pelje v nekaj manj kot {tirih urah,
bosta prav gotovo pove~ala ko-
li~ine tovora in {tevilo potnikov,
prepeljanih na tej relaciji. Pri~a-
kujemo pa tudi, da bomo tako
zbudili nasploh ve~je zanimanje
za prevoz po `eleznici: kon~ni cilj
obeh podjetij je, da bi z ve~jim
{tevilom vlakov tudi dosegli, da
bi se {e ve~ potnikov in ve~ tovo-
ra, ki se zdaj vozijo po cesti,
preusmerilo na `eleznico.
Slovenija bo v kratkem postala
~lanica EU in takrat se bodo
carinske formalnosti bistveno
skraj{ale. Potovalni ~asi tovornih
in potni{kih vlakov bodo postali
kraj{i, `elezni{ki prevoz pa bolj
konkuren~en in zanimiv ne samo
za slovenske in italijanske, am-
pak tudi za mednarodne uporab-
nike.
Za `elezni{ka podjetja je dol-
ga leta veljalo, da `ivijo la-
godno `ivljenje dr`avnih mo-
nopolistov, ki se izdatno hra-
nijo na neiz~rpnih jaslih dr-
`avnega prora~una. Zadnje
desetletje pa je dodobra pre-
vetrilo zatohlost `elezni{kega
sektorja in dr`avna `elez-
ni{ka podjetja so se za~ela
pripravljati na poslovanje na
trgu, na katerem vlada vse
huj{a mednarodna konku-
renca. Tudi v na{em podjetju
zato v zadnjih mesecih priha-
ja do {tevilnih sprememb, ki
imajo en sam cilj - oblikovati
sodobnej{e in u~inkovitej{e
Slovenske `eleznice. Za ko-
mentar dosedanjih dose`kov
in pogled na dogajanje do
konca leta smo zaprosili
prvega mo`a na{ega podjetja
- generalnega direktorja
Bla`a Miklav~i~a.
Vlada je kot predstavnik na-
{ega lastnika konec decembra
sprejela Novo smer. Kaj to po-
meni za njeno uresni~evanje?
Predvsem je to potrditev na{e
dolgoro~no strategije poslovanja,
ki smo jo pripravili konec leta
2002. Sama potrditev na ures-
ni~evanje Nove smeri nima vpli-
va, saj smo v skladu s strate{kim
na~rtom `e delali vse lansko leto
in je `e prinesel rezultate. Stra-
te{ki na~rt je predvsem podlaga
za operativno na~rtovanje in ima
zato za nas bistveno ve~jo vred-
nost kakor za dejavnike zunaj
podjetja. Vsekakor pa nam bo v
prihodnje la`je, saj je tudi na{
lastnik potrdil pravilnost na{e
dolgoro~ne strate{ke usmeritve
in dejavnosti, ki `e potekajo na
podlagi Nove smeri.
Podatki o na{em lanskem
poslovanju postopno dobiva-
jo kon~no, uradno obliko. Ste
zadovoljni z lanskim poslov-
nim letom?
Rezultati za poslovno leto 2003
so na prakti~no vseh podro~jih
skladni z na~rti, delno pa so ti
tudi prese`eni. Pomembno je
predvsem, da smo ob raciona-
lizaciji poslovanja dosegli rast in
ta dva dejavnika sta prinesla poz-
itivne poslovne u~inke. Minulo
poslovno leto je dobra podlaga
za nadaljevanje pozitivnih gibanj
v leto{njem letu in vnaprej, v
skladu s predvidevanji Nove
smeri. Zelo pomembno je, da je
sistem Slovenskih `eleznic, sku-
paj s povezanimi podjetji, lansko
leto kon~al z okrog 1,5 milijarde
tolarjev dobi~ka iz teko~ega
poslovanja, kar ka`e, da smo na
dobri poti. K temu pa je treba
pri{teti za okrog 4,5 milijarde
obresti za kredite iz preteklosti,
tako da je bil poslovni rezultat na
koncu negativen za nekaj manj
kot tri milijarde. Kljub temu da je
bil poslovni rezultat pod ~rto
negativen, pa je bil bolj{i od
na~rtovanega, predvsem pa
bistveno bolj{i od preteklih let. Z
letom 2003 smo lahko zadovoljni
predvsem, ker smo vpeljali {te-
vilne nove produkte in storitve na
vseh podro~jih. V tovornem
prometu smo med drugim uvedli
nove povezavi Ljubljana-Mün-
chen in Ljubljana-Curtici, pote-
kale pa so intenzivne priprave na
povezavo Ljubljane z Bologno,
Beogradom in Carigradom. V
potni{kem prometu je med
Ljubljano in Benetkami za~el
voziti EC Casanova, ki ga bomo v
sodelovanju z avstrijskimi `elez-
nicami povezali tudi z Gradcem
in tako ponudili res kakovostno
povezavo Italije, Slovenije in
Avstrije. Skratka, uspe{no smo
za~eli udejanjati kar nekaj pro-
jektov, na podlagi katerih bomo
lahko letos {e raz{irili na{o
ponudbo. Sodim, da je bilo lan-
sko leto za~etek nujnih poslovnih
sprememb. Te se bodo nadalje-
vale do konca leta 2004 in bodo
ob racionalizaciji in predvideni
rasti ter investicijah podlaga za
dobre poslovne dose`ke tudi v
naslednjih letih.
Vlada je v parlamentarno
obravnavo `e poslala predlog
zakona o poslovni sanaciji
Slovenskih `eleznic, na kate-
rega smo ~akali kar nekaj
~asa. Nam bo zakon pomagal
pri vzpostavitvi solidnega fi-
nan~nega temelja v na{em
podjetju?
Predlog zakona je pred parla-
mentarno proceduro. Prizadeva-
mo si, da bi ga dr`avni zbor spre-
jel ~im prej, to pomeni `e marca
ali aprila. V tem primeru bi bila
na{a finan~na reorganizacija
dejansko `e aprila natan~no
dolo~ena. To bo tudi podlaga za
uresni~evanje predloga leto{-
njega poslovnega na~rta. Pred-
log zakona predvideva dve mili-
jardi tolarjev dr`avne pomo~i pri
sofinanciranju programa kadrov-
skega prestrukturiranja, pretvor-
bo petih milijard tolarjev terjatev
zaradi nabave potni{kih vlakov v
lastni{ki kapital in namensko
dokapitalizacijo v vi{ini petih mili-
jard za popla~ilo kreditnih obvez-
nosti. Pri teh obveznostih gre za
financiranje javnih gospodarskih
slu`b potni{ki promet in vzd-
r`evanje infrastrukture. Hkrati se
bodo obstoje~a dr`avna poro{tva
za prestrukturiranje kreditov v
vi{ini 28 milijard tolarjev nado-
mestila s poro{tvi v vi{ini 35 mili-
jard tolarjev. To bo omogo~ilo
zamenjavo obstoje~ih kreditov za
nove z ni`jo obrestno mero.
Namesto 4,5 milijarde na leto
bomo tako pla~evali samo {e za
okrog 3 milijarde tolarjev obresti.
Podalj{anje ro~nosti kreditov
bomo izrabili za prepotrebno
posodobitev voznega parka,
zakon pa nas tudi razbremenjuje
pri pokrivanju stro{kov kadro-
vskega prestrukturiranja. Na{teta
dolo~ila so rezultat dolgotrajnih
usklajevanj z vlado. Seveda bi si
Sistem bo 
deloval tehnolo{ko 
in poslovno enotnodirec
8 Nova smerBla` Miklav~i~ 
generalni direktor
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
`eleli ve~ sredstev, vendar lahko
ocenim, da nam zakon prina{a
sprejemljivo re{itev.
Program kadrovskega pre-
strukturiranja je {e eden od
dokumentov, ki jih je sprejela
vlada. Kako se bo s papirja
prelil v prakso?
Ukrepe v skladu s tem pro-
gramom `e pripravljamo v sklopu
strate{kih projektov. Nova orga-
niziranost bo pomenila tudi novo
organiziranost procesov dela. Ti
morajo postati pregledni in
u~inkoviti. S preoblikovanjem
procesov dela pa je povezana
tudi kadrovska reorganizacija, ki
`e poteka po korakih. V prvi fazi
gre predvsem za zmanj{evanje
{tevila zaposlenih v re`iji. To so
delovna mesta, ki so {e dedi{~ina
stare organiziranosti sistema.
Program sporazumnega opredel-
jevanja prese`kov se je za~el `e
leta 2002. Njegovi prvi u~inki so
se pokazali lani, nadaljuje pa se
tudi letos. Z njim smo zlasti sta-
rej{im delavcem ponudili mo`-
nost sporazumnega re{evanja z
izvedbo ukrepov, ki vsakemu po-
sameznemu delavcu zagotovijo
ustrezno socialno varnost. Po
koncu prve faze - z ustanovitvijo
jedrnih dru`b - bo {tevilo potreb-
nih izvajalcev v celotnem sistemu
okrog 10.000, od tega v Hol-
dingu in treh jedrnih dru`bah za
infrastrukturo, tovorni in potni{ki
promet okrog 8.000. Druga faza
se bo za~ela po prenovi delovnih
procesov in z vzpostavitvijo nove
strukture holdinga v skladu z
zakonskimi dolo~ili. Nadaljevala
se bo {e vse leto 2004 in tudi leta
2005. Program bo vklju~eval tudi
prerazporeditve, izobra`evanje,
dokvalifikacije, prekvalifikacije,
skratka vse ukrepe za ~im bolj
u~inkovit potek kadrovskega pre-
strukturiranja.
Kako pa bo do konca poteka-
lo prilagajanje organizacijske
strukture?
Poslovodstvo je `e pripravilo pre-
dlog delitvenega na~rta in aktov
o ustanovitvi novih dru`b, ki so
del delitvenega na~rta. Vlada je
delitveni na~rt v za~etku februar-
ja `e sprejela. Ustanovitev jedrnih
dru`b bo potekala so~asno s
sprejemanjem zakona o poslovni
sanaciji. ^e bo zakon pravo~asno
sprejet, bodo jedrne dru`be regi-
strirane `e aprila. Prenos dejav-
nosti in kadrov s holdinga na po-
samezne jedrne dru`be pa je
predviden za 1. julija. S tem
datumom bodo torej dru`be za
tovorni promet, potni{ki promet
in infrastrukturo za~ele polno
delovati. Na{e podjetje bo tedaj
organizirano v skladu z dolo~ili
zakona o preoblikovanju in priva-
tizaciji in s strate{kimi projekti,
namesto tehnolo{ke logike pa bo
uvedena tr`no usmerjena pro-
cesna organiziranost. Na podo-
ben na~in, z uvajanjem procesne
organiziranosti, bomo preobliko-
vali tudi na{e povezane dru`be,
in sicer je ta proces predviden za
leto 2005. Ker bodo organizacij-
ske strukture med sabo pri-
merljive, bo to pomenilo ve~jo
integracijo in bolj{e sodelovanje
podjetij znotraj skupine Sloven-
skih `eleznic, posledi~no pa tudi
mo`nost bolj{ih poslovnih rezul-
tatov. Celoten sistem bo organi-
ziran tako, da bo deloval po
na~elih tehnolo{ke in poslovne
enotnosti.
9Nova smer
10
Infrastruktura
mag. Andrej Godec
namestnik generalnega direktorja
zalce obrnili navzgor, kar je lep
dose`ek.
Visoki stro{ki, zlasti stro{ki
dela, so zna~ilni za poslovno
podro~je infrastruktura. Kako
se spopadate z njimi?
Zni`evanja stro{kov smo se lotili
zelo resno, in to se vidi tudi v
izbolj{anju na{ih poslovnih rezul-
tatov. V skupni strukturi velik
dele` pomenijo prav stro{ki dela.
Te lahko zni`amo le na en na~in -
z ob~utnim pove~anjem produk-
tivnosti. Za doseganje tega cilja se
bo treba lotiti tudi avtomatizacije
dela, tako pri vodenju prometa
kot pri vzdr`evanju infrastrukture.
Pri tem se moramo zavedati, da je
avtomatizacija vodenja prometa
absolutno odvisna od dr`ave,
avtomatizacija ro~nega dela pri
vzdr`evanju infrastrukture pa je
na{a odgovornost. Priznati mora-
mo, da je bilo v preteklosti na tem
podro~ju narejeno zelo malo.
Zato `e potekajo intenzivni po-
govori o opremljanju prihodnjih
regijskih centrov z razli~nimi de-
lovnimi stroji. V avtomatizaciji vi-
dim prihodnost, saj nam bo
omogo~ila ve~jo produktivnost z
manj zaposlenimi in ni`je stro{ke.
@e danes pa moramo zni`ati stro-
{ke nabave in investicij. Najprej bo
treba zdru`iti nabavo za celotno
dru`bo. Obenem bomo oblikovali
skupni nastop s povezanimi dru`-
bami. S sklepanjem enotnih po-
godb za ves sistem bomo lahko
dosegli ni`je dobavne cene in
bolj{e sodelovanje z dobavitelji,
zmanj{ali bomo stro{ke skla-
di{~enja in tudi stro{ke dela na
tem podro~ju.
Kako pa poteka sodelovanje z
`elezni{ko agencijo?
V Sloveniji je bila sprejeta edin-
stvena re{itev, znotraj katere je
Javna agencija za `elezni{ki pro-
met upravljavec javne `elezni{ke
infrastrukture, Slovenske `elezni-
ce pa smo le poobla{~eni uprav-
ljavec. Tak{en na~in dela s sabo
prina{a {tevilne te`ave. Pri svo-
jem delu se zato nenehno sre-
~ujemo z neprofesionalizmom in
Podro~je infrastrukture ima v
sistemu Slovenskih `eleznic
nekoliko poseben polo`aj, saj
je kupec skorajda vseh
storitev en sam - dr`ava kot
lastnik javne `elezni{ke infra-
strukture. Pri svojem delu pa
morajo na{i sodelavci in
sodelavke s podro~ja infra-
strukture tesno sodelovati z
Javno agencijo za `elezni{ki
promet. Ta je dejanski uprav-
ljavec infrastrukture,
Slovenske `eleznice pa smo
le poobla{~eni upravljavec.
Nekaj ve~ o na~inu dela na
infrastrukturnem podro~ju in
spremembah, ki ga ~akajo
do konca leta, nam je
povedal namestnik general-
nega direktorja, mag. Andrej
Godec.
Kot ~lan poslovodstva Slo-
venskih `eleznic se verjetno
pogosto znajdete med kladi-
vom in nakovalom. Katere
interese morate zdru`evati
pri svojem delu?
Kot za vsako podjetje, tudi za
Holding Slovenske `eleznice ve-
lja, da mora pri svojem poslovan-
ju upo{tevati tri zainteresirane
strani - lastnike, zaposlene ter
kupce. V na{em primeru je last-
nik en sam, dr`ava. Poslovanje
na{ega podjetja lastnik nadzira z
nadzornim svetom. V primerjavi
z drugimi podjetji je za Slovenske
`eleznice zna~ilno, da se nad-
zorni svet ne ukvarja izklju~no z
donosnostjo kapitala, temve~ se
natan~no posve~a organiziranos-
ti podjetja. Zato je poslovodstvo
sprejelo {tevilne ukrepe v duhu
zakona o preoblikovanju in priva-
tizaciji in s strate{kimi projekti pre-
hajamo v drugo fazo na{ega pre-
oblikovanja. Seveda pa smo ves
~as preoblikovanja organizacijske
strukture kot eno svojih najpo-
membnej{ih nalog {teli izbolj{anje
poslovnih rezultatov, saj so
Slovenske `eleznice zaradi svoje
narave dela in vse huj{e med-
narodne konkurence ves ~as pod
pritiskom kupcev na{ih storitev.
Ste zadovoljni z dose`enimi
rezultati?
S {tevilnimi ukrepi smo dosegli
bistveno bolj{e rezultate kot v
preteklosti in gibanja obrnili nav-
zgor. Res je, da je primerjalno
gledano znotraj podjetja infra-
struktura v najslab{em polo`aju,
a nikakor ne po lastni krivdi. Na
podro~ju infrastrukture smo z
razli~nimi ukrepi in trdnim delom
uresni~evali vizijo razvoja, ki jo
bolj poznamo pod imenom Nova
smer. Zanjo je zna~ilno, da je zelo
jasno in na kratko napisana. To je
zlasti zunaj podjetja povzro~ilo
kar nekaj presene~enja, saj do
zdaj nismo bili navajeni, da bi
`eleznica imela strategijo z na-
tan~no opredeljenimi cilji. Nam
pa je Nova smer pomenila pred-
vsem izziv in spodbudo. Z vesel-
jem lahko povem, da smo kljub
manj{emu {tevilu zaposlenih ka-
Pred nami je 
veliko izzivov
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
11
Infrastruktura
zgre{enim mnenjem novega up-
ravljavca, da Slovenske `eleznice
kljub dolgoletni tradiciji nismo
kos vzdr`evanju infrastrukture
oziroma vredne zaupanja. Hkrati
pa moramo nenehno zma-
nj{evati na{e stro{ke. Pri tem pa
letos pogodba o vzdr`evanju
javne `elezni{ke infrastrukture
sploh {e ni bila podpisana. Zato
agencija nima pravne podlage za
nakazilo potrebnih sredstev za
dela, kar za nas preprosto pove-
dano pomeni velike te`ave. Pri-
~akujem sicer, da bo pogodba v
kratkem podpisana, a le za prvo
leto{nje ~etrtletje. Ker naj bi se
pogodbe v prihodnje podpiso-
vale s prihodnjimi dru`bami zno-
traj holdinga, lahko letos pri-
~akujemo {e do tri tak{ne za-
~asne pogodbe. Tak{en kratko-
ro~en na~in na~rtovanja in iz-
vedbe nikakor ni smiseln. Zato si
`elimo podpisati dolgoro~no po-
godbo, vsaj za pet let. Tovrstna
pogodba bi nam omogo~ila skle-
panje dolgoro~nih pogodb z do-
bavitelji, manj{e zaloge in s tem
tudi manj{e stro{ke. Tak{ne dol-
goro~ne pogodbe, ve~inoma
precej dalj{e od le petih let, imajo
tudi vse tuje `eleznice. Pogodba
bi morala biti pripravljena na
podlagi izhodi{~, ki smo jih agen-
ciji posredovali `e za pripravo
leto{nje pogodbe. Gre za na-
tan~en opis del in predvidenih
stro{kov zanje. Skratka - toliko
del, kolikor bo naro~nik pla~al,
bo v roku in kakovostno oprav-
ljenih, in ne da govorimo o
splo{ni kategoriji vzdr`evanja
infrastrukture, ki je precej neo-
predeljiva. @e danes vlagamo
veliko naporov v zagotavljanje
varnega odvijanja prometa, ki
nikakor ne sme biti ogro`eno.
Primanjkuje pa sredstev za inves-
ticijsko vzdr`evanje, tako da se,
splo{no gledano, stanje infra-
strukture poslab{uje.
Ena od problemati~nih tem v
tem o~itno zapletenem odnosu
je verjetno tudi Zakon o varnos-
ti o `elezni{kem prometu?
Novi zakon o `elezni{kem pro-
metu uvaja nepregledne postop-
ke med upravljavcem, poobla-
{~enim upravljavcem, prometnim
ministrstvom in republi{kim in-
{pektoratom. Izdajanje razli~nih
soglasij in dovoljenj ter tehni~ni
pregledi so zbirokratizirani, ne-
ekonomi~ni in nepregledni. Po-
leg tega naj bi vso odgovornost
kot poobla{~eni upravljavec nosil
Holding Slovenske `eleznice, ki
pa nima zakonske mo`nosti vpli-
va na postopke. Skratka - gre za
odvzem pristojnosti in dodajanje
novih obveznosti. Tudi evropske
direktive ne podpirajo tak{nih
re{itev in prepri~an sem, da bo
na tem podro~ju {e veliko dela in
usklajevanja.
Lahko vsaj okvirno `e napo-
veste, kak{ne organizacijske
in kadrovske spremembe bo
prinesla preobrazba PP Infra-
struktura v novo jedrno dru`-
bo Infrastruktura?
Infrastruktura kot eno od jedrnih
podjetij bo organizirana v {estih
regijskih centrih. Centri za vode-
nje prometa bodo v Mariboru,
Ljubljani in Postojni, centri za 
vzdr`evanje infrastrukture pa v
Celju, Ljubljani in v Postojni.
Tak{na organiziranost bo pome-
nila zmanj{anje {tevila sekcij in
ni`jih organizacijskih enot, pri-
nesla pa bo kakovostnej{e na~-
rtovanje ter vodenje del. Novo
razdelitev organizacijskih enot
bo spremljala tudi kadrovska
reorganizacija. Kljub temu, da
smo se v infrastrukturi `e v
preteklosti pri zaposlovanju ob-
na{ali racionalno, bo treba pre-
gledati {e kar nekaj delovnih pro-
cesov ter jih narediti vitke in pre-
gledne. To bo pomenilo tudi raz-
porejanje zaposlenih znotraj
dru`be in med njimi, prekvali-
fikacije, dokvalifikacije, pa tudi
zmanj{evanje {tevila zaposlenih,
ki `e poteka s ponudbo zapo-
slenim, ki so blizu upokojitve.
Vsekakor bomo sku{ali poiskati
vse mo`ne na~ine re{evanja
kadrovske problematike in pre-
oblikovanje izpeljati s ~im manj
pretresi.
12
Nova smer
mag. Andrej Pagon
pomo~nik generalnega direktorja
Nujni spremljevalec organi-
zacijske prenove vsakega
podjetja je tudi kadrovska
sanacija, saj sicer organizaci-
jske spremembe lahko osta-
nejo le mrtve ~rke na papirju.
Prenova delovnih procesov in
z njo povezana kadrovska
reorganizacija sta v na{em
podjetju opisana v dveh
strate{kih projektih. Nekaj
ve~ o njuni vsebini, dosedan-
jem in prihodnjem poteku
nam je povedal pomo~nik
generalnega direktorja, mag.
Andrej Pagon, ki je tudi skrb-
nik obeh projektov.
Bi lahko najprej na kratko opi-
sali cilje poenostavitve organi-
zacijske strukture Slovenskih
`eleznic in kadrovske reorga-
nizacije ter racionalizacije?
Vsebina projekta Poenostavitev
organizacijske strukture S@ in
prenova delovnih procesov, vklju-
~no organizacijskih pravilnikov,
standardov in sistema kakovosti,
je namenjena racionalnej{emu
poslovanju dru`be s poenos-
tavitvijo organizacijske strukture
in prenovi procesov dela. Ciljev
projekta je ve~, med glavnimi pa
sta zdru`evanje in optimizacija
organizacijskih enot na {tirih
ravneh vodenja in oblikovanje
racionalnih procesov dela. Pred-
videno je zmanj{anje {tevila orga-
nizacijskih enot iz pribli`no 480
na pribli`no 260 v novi organizira-
nosti. To bo pomenilo u~inkovi-
tej{e poslovanje dru`be in realno
zni`anje stro{kov dela. Projekt
Kadrovska reorganizacija in raci-
onalizacija pa je namenjen preno-
vi sistemizacije delovnih mest, ker
obstoje~i akt, ki velja od leta
1994, pomeni mikro~lenitev de-
lovnih nalog. Posledica tak{nega
koncepta je, da imamo v dru`bi
kar 725 razli~nih delovnih mest.
Klju~ne naloge tega projekta so
oblikovanje novih, {ir{e opredel-
jenih delovnih mest, dolo~itev
strukture, to je {tevila delovnih
mest za posamezne procese, in
formalna izdelava novega akta o
sistemizaciji. Dolo~ilo se bo novo
{tevilo potrebnih izvajalcev na
delovnih mestih po novi organi-
zacijski strukturi, nova sistemi-
zacija pa se bo uveljavila z odpo-
vedjo sedanjih pogodb o zapo-
slitvi in hkrati ponudbo novih.
V kateri fazi sta trenutno oba
strate{ka projekta?
Projekt kadrovske reorganizacije
in racionalizacije SP-12 je v
tehni~nem, delovnem pomenu
skoraj dokon~an, tako da se bo
poslovodstvo do njega opredelilo
okvirno v mesecu dni. Projekt SP-
11 Poenostavitev organizacijske
strukture S@ pa je potekal doslej v
dveh fazah. V prvi fazi smo
racionalizirali procese dela, v
drugi fazi pa smo trije ~lani
poslovodstva oblikovali organi-
grame in procese dela prihodnjih
novoustanovljenih jedrnih dru`b.
Dolo~ili smo glavne procese dela
in organizacijsko strukturo ter
na~in vodenja v slu`bah Holdinga
in v novoustanovljenih jedrnih
dru`bah: tovorni promet, po-
tni{ki promet in infrastruktura. Ti
akti se bodo vsebinsko odra`ali v
novih pravilnikih o notranji orga-
nizaciji in aktih o sistemizaciji.
Na kak{en na~in bo torej ra-
cionalizirano {tevilo delovnih
mest?
Dosedanji potek procesov je
natan~neje dolo~en v gradivih, ki
so pripravljena za projektni svet.
Izvr{ni direktorji so ocenili, s
kak{nim {tevilom izvajalcev je mo~
izvajati delovne procese, ki poteka-
jo na Slovenskih `eleznicah. Pri
dosedanjem delu nismo racio-
nalizirali delovnih mest izvr{ilnih
delavcev. V {e nedokon~anem
delovnem osnutku SP-12 se ocen-
juje, da bi bilo mo~ dosedanja
delovna mesta zdru`iti na pribli`no
290 delovnih mest. Seveda je treba
za ta nova delovna mesta izdelati
nov opisni list ter nanovo izdelati
{ifrante, ki podrobneje strukturira-
jo posamezen element opisa
zahtev delovnega procesa. Pri-
pravljen je dokument Poslovni
na~rt za leto 2004, ki dolo~a, da bo
okvirno {tevilo delovnih mest
8000. To pomeni, da smo se trije
poslovodje odlo~ili, da ne bomo
predlagali drasti~nega zmanj{anja
potrebnih delavcev. Velik del za~r-
tanih ciljev na tem podro~ju bomo
lahko zato dosegli z naravnim
odlivom, drug velik del pa s spo-
razumnimi dogovori z delavci, kar
poslovodstvo `e izvaja ob podpori
socialnih partnerjev. Za tak na~in
podpore smo se dogovorili s social-
nimi partnerji na ekonomsko-
socialnem svetu, to je organ, ki ga
je dolo~il Zakon o preoblikovanju in
prestrukturiranju. Zaradi takega
na~ina tudi ocenjujem, da bomo z
aktivno politiko razre{evanja mo-
rebitnih prese`nih delavcev mini-
malizirali morebitne {kodljive pos-
ledice.
Kako pa se bosta projekta
odvijala v prihodnje?
Pri Kadrovski reorganizaciji in
racionalizaciji bo projekt potekal
so~asno s kon~evanjem dela na
projektu SP-11 in nastajanjem
novih aktov o organizaciji dru`b.
Kriti~na to~ka SP-11 pa je veliko
{tevilo in kompleksnost procesov
ter njihovo razmejevanje in pove-
zovanje v novi organiziranosti
tako glavnih procesov kot delo-
vanje podpornih procesov. Poslo-
vodstvo je sprejelo terminski na-
~rt ustanovitve novih dru`b, s
katerim je seznanilo tudi nad-
zorni svet Slovenskih `eleznic. V
tem dokumentu si kot cilj za vpis
delitve premo`enja in vpis novih
jedrnih dru`b v sodni register
zastavljamo 15. april 2004.
Spomladi leta 2004 morata biti
kon~ana tudi oba projekta.
Sestava sodelavcev projektov je
zelo {iroka in sicer tako, da so
vklju~eni v delo vsi izvr{ni direk-
torji, njihovi pomo~niki in teh-
ni~ni sodelavci. Pri projektu SP-
11 sodeluje pribli`no 50 sode-
lavcev, pri ~emer poslovodstvo `e
pri pripravi dokumentov obve{~a
vse vodilne delavce in socialne
partnerje. Oba projekta sta bila
obravnavana na projektnem sve-
tu. Obravnavana bosta tudi na
ekonomsko-socialnem svetu in z
njima bo seznanjen tudi nad-
zorni svet Holdinga.
Kako se na oba projekta na-
vezuje program kadrovskega
prestrukturiranja, ki ga je 24.
decembra sprejela vlada?
Vlada Republike Slovenije je 
potrdila Program kadrovskega
prestrukturiranja Slovenskih `ele-
znic kot eno izmed prilog za
Cilj je vpis novih jedrnih
dru`b do 15. aprila
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
dolo~itev besedila predloga za-
kona o poslovni sanaciji Holdin-
ga Slovenske `eleznice. Pri tem je
poslovodstvu in nadzornemu
svetu nalo`ila, da kolikor je mo-
go~e upo{tevata na~ine aktiv-
nega razre{evanja za iz progra-
ma vidne potencialne prese`ne
delavce. Pogoj za pogodbo o
dr`avni pomo~i za kadrovsko
prestrukturiranje pa je upo{te-
vanje naro~ila po sklepu vlade o
aktivnem razre{evanju proble-
matike prese`nih delavcev. Posle-
dica dela na projektu SP-11 bo
dolo~itev potrebnega {tevila
izvajalcev. Razlika med potreb-
nim {tevilom izvajalcev in seda-
njim {tevilom zaposlenih bodo
potencialni prese`ni delavci. V
tem trenutku so v programu do-
lo~ene mo`nosti oziroma ukrepi,
ki jih bo zagotavljalo poslovodst-
vo. Seveda pa je za zagotavljanje
teh ukrepov najprej treba dolo~iti
potrebno {tevilo izvajalcev, pot-
rebno {tevilo “rezerve” delavcev,
ki sedaj {e ni dolo~ena, kon~ati
fazo odhoda delavcev z odprav-
ninami - sporazumna prenehanja
- in dore~i ~imbolj natan~no
organizacijo ter dolo~iti zah-
tevnost za opravljanje posame-
znih del. [ele na podlagi vseh teh
dokon~anih procesov lahko ka-
drovska slu`ba pripravi natan~no
analizo potrebnih manjkajo~ih
profilov delovnih mest in izob-
likuje posamezne programe dok-
valifikacij, prekvalifikacij, funkci-
onalnega izobra`evanja in tako
dalje. Realizacija teh programov
pred opisanimi postopki bi po-
menila na~rtovanje teh aktivnos-
ti na pamet, kar nekateri, `al tudi
v nadzornem svetu, te`ko ra-
zumejo.
Dolo~anje {tevila prese`nih
delavcev bo prav gotovo te-
ma, na kateri se bodo najbolj
lomila kopja. Kako bo potekal
ta proces?
Ta trenutek te`ko govorim o {te-
vilu prese`nih delavcev. Okvirna
ocena prese`nih delavcev po prvi
fazi dela bi bila 480. Ta {tevilka
pa se na eni strani pove~uje z
natan~nej{im pregledom potreb-
nih procesov dela, na drugi strani
pa zmanj{uje zaradi postopkov,
ki jih vodimo z dokupom let in
drugih oblik dokupa delavcem
ob upokojitvi. Zgolj ocenjeno
{tevilo potrebnih delovnih mest,
brez h~erinskih podjetij, je 8.000.
Podlaga za razre{evanje pre-
se`nih delavcev je Pravilnik o
ugotavljanju prese`nih delavcev,
h kateremu morajo dati soglasje
sindikati. Ta pravilnik bo poslo-
vodstvo sprejelo februarja. Vsi
postopki bodo v dru`bi potekali
tako, kot nam naro~a sklep vlade
Republike Slovenije, in tako, kot
je to dolo~eno v zakonskih aktih
in v skladu z dolo~bami KPD@P.
To pomeni, da bomo oblikovali
nova {iroko opredeljena delovna
mesta, opredelili optimalno {te-
vilo izvajalcev, sprejeli akte o sis-
temizaciji po predpisanem pos-
topku - mnenje sindikatov, skup-
no posvetovanje s svetom de-
lavcev - in njihovo uveljavitev ter
ugotavljali obstoj prese`nega
{tevila delavcev z vidika potreb-
nega in dejanskega {tevila za-
poslenih. Sprejeti je treba kriteri-
je za dolo~anje poimenskega
seznama prese`nih delavcev s
skupnim posvetovanjem s sin-
dikati. Izdelati pa bo treba pred-
log programa re{evanja pre-
se`nih delavcev, se uskladiti s sin-
dikati ter svetom delavcev, spre-
jeti program ter pisno obvestiti
Zavod o zaposlovanju in sin-
dikate. Iz teh opravil je jasno raz-
vidno, da se bodo ti postopki
vodili s sodelovanjem socialnih
partnerjev. Zakon, kot sem `e
omenil, prina{a tudi nov organ,
to je ekonomsko-socialni svet.
Zaradi resnosti in pomembnosti
problematike smo ga v poslovod-
stvu sestavili tako, da smo nje-
govi ~lani trije poslovodje, pa
tudi trije izvr{ni direktorji, in sicer
za organizacijske in pravne za-
deve ter za podro~je tovornega
in potni{kega prometa. To po-
meni, da hierarhi~no v tem
organu sodelujejo najvi{ji in naj-
odgovornej{i predstavniki vods-
tva Holdinga. Poslovodstvo red-
no obve{~a ta organ, ki se sesta-
ja prakti~no vsak teden, o svojih
pomembnih odlo~itvah. Ocenju-
jemo, da bomo, ~e bo in ko bo
Zakon o poslovni sanaciji sprejet,
sredstva za izvedbo programa
kadrovskega prestrukturiranja
namenjali tudi za kadrovsko
prenovo v povezanih podjetjih.
Sredstva, namenjena za kad-
rovsko prestrukturiranje, se bodo
namenjala tako za izvedbo not-
ranjih dokvalifikacij in prekvali-
fikacij, kjer bo ugotovljen pri-
manjkljaj, za usposabljanje v zu-
nanjih institucijah, za pomo~
delavcem, ki bi se odlo~ili za
samostojno dejavnost, za zago-
tovitev zaposlitve v odvisnih
dru`bah Holdinga in pri drugih
delodajalcih zunaj sistema Slo-
venskih `eleznic.
Za komentar preoblikovanja na{ega podjetja smo zaprosili tudi delavskega direk-
torja Alberta Pavli~a. Objavljamo nelektorirane odgovore.
Kako ocenjujete dosedanji potek kadrovske prenove ter poenostavitev
organizacijske strukture S@?
Zaklju~kov {e ni na mizi, niti nimam informacij “izpod mize” kot ostali trije ~lani
poslovodstva, zato vpra{anje te`ko komentiram. Pri~akoval bi pa na tej pomemb-
ni temi ve~ informacij, stali{~, ne pa da se vse dogaja v neki konspiraciji. Glede
kadrovske prenove pa lahko re~em, da je socialni partnerji (sindikati in svet
delavcev) ne potrebujemo niti ne bomo razo~arani, ~e je ne bo. Na{ interes je, da
bi bilo ~immanj zaposlenih `elezni~arjev prese`nih delavcev, ~e pa `e bodo ugo-
tovljeni s strani poslovodstva, pa je potrebno v najve~ji mo`ni meri upo{tevati
na~ine aktivnega razre{evanja statusa potencialno prese`nih delavcev. Nujno
potrebno in prioritetno pa je odpraviti strukturna neskladja s tem, da se popolni-
jo delovna mesta tam, kjer obstaja pomanjkanje ter isto~asno delovati v smeri
odpiranja novih produktivnih delovnih mest. Glede rapidne rasti tovornega in
potni{kega prometa pa je potrebno poudariti, da ju je nujno potrebno servisirati z
ustrezno kadrovsko politiko ({e posebno na deficitarnih delovnih mestih v izvr{ilnih
slu`bah). Socialni partnerji pa vsekakor podpiramo sporazumno re{evanje
prese`nih delavcev v okviru ponudbe poslovodstva, ki se v tem ~asu zadovoljivo
izvaja.
Kak{en pa je va{ komentar programa kadrovskega prestrukturiranja?
To ni program. Je zgolj splo{na ocena morebitnih prese`nih delavcev in potrebnih
sredstev. Ne daje pa jasnih odgovorov na vpra{anja, kako se bo v najve~ji mo`ni
meri upo{tevalo na~ine aktivnega razre{evanja statusa potencialno prese`nih
delavcev in s tem omililo {kodljive posledice. Na vse to je bilo poslovodstvo opo-
zorjeno tako z moje strani, kot s strani ~lanov Nadzornega sveta Holdinga S@,
d.o.o. ter na{ih (delojemalskih) ~lanov v ESS (Ekonomsko socialni svet). 
Kako poteka in {e bo potekalo sodelovanje med poslovodstvom in pred-
stavniki delojemalcev pri kadrovskem prestrukturiranju?
Do sedaj nezadovoljivo in pomanjkljivo, saj projekt {e do danes ni bil predstavljen.
Razen, da se operira s pav{alnimi {tevilkami ter z ocenami ocen, kar pa vsekakor
ni in ne more biti pravi pristop k kadrovskemu prestrukturiranju niti ne morejo biti
{tevilke cilj projekta. Upam, da bo v bodo~e to sodelovanje primernej{e, da bo ve~
sodelovanja in upo{tevanja medsebojnih interesov, stali{~ in predlogov. Zakon o
preoblikovanju je predvidel ESS kot dvopartitni organ z edinim ciljem dogovarjan-
ja o socialni problematiki zaposlenih v obdobju do izvedbe preoblikovanja. Imam
ob~utek, da ta organ ve~ina v poslovodstvu ne jemlje dovolj resno in se ga
udele`ujejo po sili razmer in ga tretirajo kot nujno zlo. Na ̀ alost dobivam ob~utek,
da jim ni cilj dogovarjanje o problematiki zaposlenih temve~ ESS jemljejo kot pros-
tor kjer povedo svoja stali{~a (oz. odlo~itve) in v nadaljevanju niso pripravljeni na
osnovi na{ih argumentov korigirati svojih za nas nesprejemljivih odlo~itev. Torej s
tak{nim na~inom sodelovanja se ne moremo (in se tudi v bodo~e ne bomo) zado-
voljiti kot obliko, ki ne izhaja iz izku{enj bogatega evropskega socialnega dialoga.
Nikoli pa ne bomo pristali na formo brez vsebine.
Bi lahko na koncu {e na kratko ocenili lanske poslovne rezultate?
Ocena z moje strani je pozitivna. Potrebno pa je pri tem poudariti, da so pozitivni
trendi dose`eni na osnovi ve~je produktivnosti, ki pa se ka`ejo v ve~ji fizi~ni real-
izaciji v rezultatih (tonah) v tovornem prometu in ve~jem {tevilu prepeljanih pot-
nikov v potni{kem prometu. Ugodnej{i finan~ni rezultati poslovanja pa so tudi
delna posledica dejstva, da se masa pla~ za zaposlene na S@ ni pove~evala, saj se
pla~e razen upo{tevanja eskalacije (ki pa ne sledi inflaciji) niso pove~evale.
Poudariti in obenem glasno opozoriti pa je potrebno tudi na dejstvo, da nas je v
zadnjem obdobju zapustilo kar precej sodelavcev (zlasti v izvr{ilni slu`bi), kateri pa
se ne nadome{~ajo (ni aktivne kadrovske politike), kar posledi~no na terenu
pomeni neizvajanje dolo~il ZDR in KPD@P, kar se v praksi poka`e kot nezakonito
izvajanje nadurnega dela, nezmo`nost kori{~enja letnega dopusta po dolo~ilih
KPD@P in zmanj{evanju skupin ne glede na predpisane tehnolo{ke procese dela in
postajne poslovne rede. Te nepravilnosti in pomanjkljivosti bo potrebno odpraviti,
saj nas zakoni zavezujejo tako, da jih je potrebno izvajati ter, da KPD@P upo{teva-
mo in spo{tujemo z obeh strani, kajti iz dol`nosti izhajajo tudi pravice. In to naj bo
moto poslovodstva 2004.
Nova smer
13
14
Potni{ki promet
Bo{tjan Koren
pomo~nik izvr{nega direktorja za
potni{ki promet
Za veliko ve~ino evropskih
`eleznic je zna~ilno, da
najbolj{e koli~inske in
finan~ne rezultate dosegajo v
potni{kem prometu, medtem
ko je tovorni promet po
pomenu {ele na drugem
mestu. Za Slovenijo pa je
zna~ilna prav obratna slika.
Tovorni promet prina{a
dobi~ek, potni{ki promet pa
kar nekako tradicionalno
samo izgubo. Toda tradicija
je tu zato, da jo spremeni-
mo. In spreminjanja tradicije
so se lotili tudi v potni{kem
prometu, ki iz leta v leto
dosega bolj{e rezultate in
uvaja nove privla~ne
ponudbe. Pomo~nik
izvr{nega direktorja za
potni{ki promet Bo{tjan
Koren je v pogovoru opisal
nekatere od teh na~rtov.
Lansko poslovno leto je bilo
za potni{ki promet zelo us-
pe{no. Kak{ni so na~rti za le-
tos?
Za letos na~rtujemo, da bomo
skupaj prepeljali 15,36 milijona
potnikov. Hrbtenico prevozov bo
tudi letos sestavljal notranji
promet. Po na~rtih bomo namre~
kar 92 odstotkov oziroma 14,18
milijona potnikov prepeljali v
notranjem prometu. V mednaro-
dnem prometu bomo predvido-
ma prepeljali dober milijon pot-
nikov. Ostali dele` do skupnega
{tevila prepeljanih potnikov bodo
pomenili potniki v okviru poseb-
nih produktov. Tu gre za prodajo
posebnih ponudb, kot so izleti z
vlaki, organizacija posebnih vla-
kov in prodaja dodatnih aran-
`majev, na primer turisti~nih
ponudb, drugih prevozov in po-
dobno. Tudi letos si `elimo po-
ve~ati {tevilo prepeljanih pot-
nikov. Na{ cilj je, da se njihovo
{tevilo glede na leto 2003
pove~a za dva odstotka. Pri tem
je treba poudariti, da pri~akuje-
mo najve~jo rast {tevila potnikov
v mednarodnem prometu. Ta pa
dohodkovno, zaradi vi{je cene
vozovnic, pomeni pomemben
dele` prihodkov. K bolj{emu
poslovnemu rezultatu pa si
`elimo v prihodnje kolikor bo to
mogo~e prispevati tudi s poseb-
nimi produkti. Zato bomo v nji-
hovo oblikovanje vlo`ili ves trud
in za letos v tem segmentu
na~rtujemo skoraj za tretjino
ve~jo rast dela. Pri tem je po-
memben tudi posredni promoci-
jski vpliv tega dela ponudbe na
pove~anje obsega dela v rednem
notranjem in mednarodnem pro-
metu. Za doseganje na{ih pri-
hodkovnih ciljev pa v notranjem
prometu na~rtujemo povi{anje
cen za 6 odstotkov 1. aprila.
[tevilne dejavnosti za dose-
ganje omenjenih ciljev so op-
redeljene v dveh strate{kih
projektih, ki potekata v pot-
ni{kem prometu. Kak{ne no-
vosti oziroma izbolj{ave pred-
videvata?
Za doseganje bolj{ih rezultatov je
zelo pomembno uvajanje novih
storitev, ki potnikom ponudijo
nekaj ve~. Obenem pa moramo
biti samokriti~ni in si priznati, da
moramo najprej izbolj{ati sto-
ritve, ki jih `e ponujamo. Zato
smo oblikovali strate{ki projekt
SP-4, ki se ukvarja z izbolj{anjem
obstoje~ih storitev. Trenutno v
okviru projekta intenzivno pote-
ka posodobitev odprave pot-
nikov. Gre pravzaprav za nadalje-
vanje ciklusa, v katerem smo v
sistem prodaje vpeljali elektron-
sko prodajo vozovnic na ve~jih
postajah in rezervacijski sistem
Supra. Sedaj `elimo sistem nad-
graditi z nabavo terminalov za
prodajo vozovnic na vlakih in
manj{ih postajah, z njimi pa
bomo opremili tudi pogodbene
prodajalce. S tem bomo dosegli
poleg bistveno kakovostnej{e
prodaje tudi {tevil~ne prodajne
u~inke, omeniti pa ka`e tudi
zmanj{anje stro{kov poprodajnih
dejavnosti ter mo`nost a`urnih
informacij o obsegu dela. Zlasti
slednje je bistvenega pomena za
pravilne in pravo~asne poslovne
odlo~itve v smeri doseganja
na~rtovanih poslovnih ciljev.
Poleg tega je treba omeniti tudi
organiziranje informacijskega
centra, katerega glavni namen je
bistveno pove~ati kakovost pro-
dajnih informacij za na{e upo-
rabnike. Pri tem je za pove~anje
obsega dela zlasti pomembna
obve{~enost potencialnih pot-
nikov. O tem smo prepri~ani tudi
zaradi dosedanjih izku{enj pri
delu dana{njega klicnega centra.
Poleg o izbolj{anju obstoje~ih
storitev smo `e ve~krat pisali o
uvajanju novih produktov.
Nekateri med njimi so lani `e
naredili uspe{en korak s papir-
ja na tire. Kak{ne spremembe
lahko {e pri~akujemo?
Uvajanje novih produktov smo
zdru`ili v strate{kem projektu z
oznako SP-5. Veliko na~rtov
imamo predvsem v mednarod-
nem prometu. Z novim voznim
redom smo sredi decembra vpel-
Na~rtov nam 
nikakor ne manjka
jali povezavo Ljubljane z Be-
netkami z EuroCity vlakom Casa-
nova. Zanj je zna~ilno, da ima
edinstveno celostno podobo.
Rezultati zasedenosti so po prvih
dveh mesecih nad pri~akovanji.
Za letos na~rtujemo vpeljavo
podobne povezave na relaciji
med Ljubljano in Beogradom.
Izkoristili pa bomo tudi olimpijske
igre, saj bo med njimi vlak
Olympus namesto do Soluna
vozil vse do Aten. V okviru na~r-
tovanja mednarodnih voznih
redov smo si kot cilj zastavili tudi
neposredno povezavo s Sara-
jevom in v naslednjih letih tudi
uvedbo hitrega vlaka v sodelo-
vanju z nem{kimi `eleznicami. V
notranjem prometu bomo na{o
ponudbo sproti prilagajali razme-
ram na trgu in pri~akovanjem
potnikov. Prepri~an sem, da
moramo prese~i tradicionalno
lo~nico med `eleznico in avtobus-
15
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
nimi prevozniki, s katerimi zato
~edalje bolj intenzivno sodeluje-
mo. Prednostna naloga je medse-
bojno usklajevanje voznih redov,
poleg tega pa bomo sodelovali
pri oblikovanju prodajnih poti.
Na{ trden cilj je, da letos nadalju-
jemo preobrazbo iz `elezni{kega
podjetja v {ir{e zasnovano pod-
jetje, ki na trgu ponuja celovito
prevozno storitev.
Dandanes si ne moremo ve~
predstavljati dela brez pod-
pore osebne prodaje s sodob-
no informacijsko tehnologijo.
Tega se zavedamo in na tem
podro~ju na~rtujemo kar nekaj
sprememb. Sem sodi na primer
prenova spletne strani, na kateri
`e zdaj objavljamo vse aktualne
ponudbe. Na{a spletna stran bo
tako vsebinsko kot oblikovno
prenovljena. Poleg ~im bolj a`ur-
nega informativnega dela bo
ve~ji poudarek dala predvsem
aktivnej{im vsebinam, ki bodo
pritegnile uporabnike. Na med-
narodnem podro~ju pa se v
okviru UIC-ja pripravljamo na
uporabo informacijskih sistemov
Prifis in Hafas. To sta zelo
pomembna projekta za dosegan-
je prihodnjih poslovnih rezulta-
tov, saj bosta omogo~ila tudi
ve~ji dele` agencijske prodaje
oziroma prodaje delnih relacij za
razli~ne `elezni{ke prevoznike v
Evropi. Ne nazadnje pa `elimo v
prihodnje tr`iti tudi avtobusne in
letalske prevoze doma in v tujini,
pa tudi ponuditi prodajo vstopnic
za razli~ne prireditve v Sloveniji in
tujini, na primer za obisk sejma
ali koncerta. Na{ cilj je preskok s
prodaje “le” `elezni{kih vozovnic
na agencijsko prodajo. Zato
hkrati tudi pripravljamo prodajna
mesta, ki bodo omogo~ila celovi-
to prodajo prevoznih in turis-
ti~nih storitev.
Kak{ne pa bodo leto{nje pro-
dajne in promocijske dejav-
nosti?
Izdelali smo `e operativni na~rt
prodajnih in promocijskih dejav-
nosti, kjer so podrobno in ter-
minsko opredeljene naloge za
doseganje teko~ih ciljev prodaje.
Dejavnosti so razdeljene na ve~
sklopov: promocija ponudb not-
ranjega prometa, promocija
ponudb mednarodnega prome-
ta, priprava in promocija poseb-
nih produktov in priprava pro-
mocijskih publikacij. Tukaj je
treba omeniti, da je v sklepni fazi
izdaja Kataloga storitev. Tega do
sedaj {e nismo imeli, `elimo pa
izdati katalog, kot ga uporabniki
lahko dobijo na primer v turi-
sti~ni agenciji. Tako bomo sedan-
jim in predvsem potencialnim
uporabnikom ponudili na enem
mestu pregled vseh na{ih po-
nudb in vse druge potrebne
informacije. Prav tako bomo
letos pripravili tudi celovito
ponudbo kartic ugodnosti. Za
zdaj imamo tak{no kartico le za
mlade potnike. Letos se ji bodo
pridru`ile nove kartice za sta-
rej{e, za dru`ine in poslovna kar-
tica. Na~rtov nam nikakor ne
manjka, za njihovo uresni~itev pa
bo potrebno kar precej dela.
Na{tete cilje bomo gotovo la`je
dosegli v okviru na~rtovane nove
organiziranosti, od katere veliko
pri~akujemo. Omogo~ila bo
veliko preglednej{e poslovanje in
ve~jo pro`nost na{ega dela. To
pa je z upo{tevanjem pogojev
delovanja `elezni{kih prevoz-
nikov na prihodnjem velikem
evropskem trgu najpomemb-
nej{e.
Potni{ki promet
16
Tovorni promet
Sre~ko @erjav
izvr{ni direktor podro~ja 
tovorni promet
Tovorni promet slej ko prej
ostaja hrbtenica na{ega pod-
jetja, ki prina{a najve~ji del
prihodka. Tega pa si v
tovornem prometu `elijo {e
pove~ati s tr`no ofenzivo na
obeh koridorjih, ki potekata
~ez Slovenijo. Nova organi-
zacijska struktura, orga-
nizirana v skladu s tr`nimi
na~eli delovanja, pa naj bi
tovornemu prometu
Slovenskih `eleznic dala {e
nov zagon. O podrobnostih
je spregovoril izvr{ni direktor
podro~ja tovorni promet
Sre~ko @erjav.
Strate{ki projekt Tr`na ofenzi-
va na V. in X. vseevropskem
koridorju je eden od klju~nih
projektov v na{em podjetju.
Lahko na kratko opi{ete nje-
gove podprojekte in njihovo
uresni~evanje?
Projekt je za nas res bistven in od
njegovega uresni~evanja je odvi-
sen razvoj tovornega prometa v
naslednjih treh ali {tirih letih.
Razdeljen je na devet podprojek-
tov. Prvi se posve~a zaznavanju in
evidentiranju tr`nih prilo`nosti
ter oblikovanju pravih odgovorov
nanje. Glavno vlogo v njem imajo
predstavniki v tujini, {efi da-
na{njih slu`b in prodajni pred-
stavniki. Drugi podprojekt z ime-
nom Mednarodna mre`a tovor-
nega prometa je namenjen evi-
dentiranju izvorov in ponorov
blaga in okrepitvi na{e navzo-
~nosti na teh trgih. Zato smo `e
odprli predstavni{tvo v Beo-
gradu, kadrovsko bomo okrepili
predstavni{tva na Dunaju, v Bu-
dimpe{ti in Milanu, nujno pa bo
treba odpreti predstavni{tvo v
Carigradu. Tretji podprojekt je
namenjen iskanju enega ali ve~
strate{kih partnerjev, s katerimi
bi lahko raz{irili na{e relativno
majhno podro~je delovanja. Re-
in`eniring vagonskih po{iljk kot
~etrti podprojekt se ukvarja z
racionalizacijo operacij, saj {tevil-
na ran`iranja posameznih vago-
nov povzro~ajo visoke stro{ke. To
bomo lahko dosegli v dogovoru z
na{imi strankami in prakti~no
brez izgube tovora. Kot peti pod-
projekt smo opredelili uvajanje
elektronskega poslovanja, ki v
omejenem obsegu `e poteka.
Na{ kon~ni cilj sta uvedba elek-
tronskega tovornega lista, in le
enkratno zajemanje vseh potreb-
nih podatkov. Zelo vitalna funkci-
ja v tovornem prometu je
rein`eniring kontrole in obra~una
kot {esti podprojekt. Med glavni-
mi cilji sta zajemanje podatkov
na enem samem mestu in sprot-
no re{evanje reklamacij. Dostava
od vrat do vrat je naslednji pod-
projekt, katerega cilj je pregled
dela strank z lastnimi industrijski-
mi tiri in premikom. @elimo si
prevzeti delo pri ve~ini tovrstnih
strank. Ponuditi jim `elimo kon-
kuren~no in kakovostno storitev
ter tako zaposliti na{e delavce.
Malim po{iljkam, ki so `e dolgo
~asa odprta rana Slovenskih
`eleznic, je namenjen osmi pod-
projekt, in verjamem, da bomo
letos in prihodnje leto znali
oblikovati konkuren~no storitev
in jo uveljaviti na trgu. Januarja
pa smo dodali {e deveti podpro-
jekt, v okviru katerega sodeluje-
mo z avstrijskimi `eleznicami na
podro~ju mejnih prehodov, skup-
nega upravljanja vagonskega
poola in prenosa komercialnih in
proizvodnih podatkov v elektron-
ski obliki. Vsi podprojekti poteka-
jo v okviru za~rtanih terminskih
na~rtov, z na{e strani pa si `elimo
le pogostej{ih projektnih svetov
na ravni holdinga, saj so za
nekatere spremembe nujne
sprotne odlo~itve in tudi dolo-
~ena finan~na vlaganja.
Kako bi ocenili lanske do-
se`ke v tovornem prometu in
leto{nje na~rte?
Po za zdaj dosegljivih podatkih
smo med januarjem in novem-
brom poslovali z nekaj ve~ kot
milijardo dobi~ka. Na~rt pa smo
izpolnili tudi decembra, tako da
pri~akujem {e nekoliko bolj{i
rezultat. Skupaj smo prepeljali
17,2 milijona ton tovora in
opravili 3,274 milijarde netoton-
skih kilometrov. V primerjavi z
letom 2002 smo z manj{im
{tevilom vlakov prepeljali skoraj
za milijon ton tovora ve~. Za
letos na~rtujemo 18 milijonov
ton blaga. Na na{e rezultate
poslovanja vplivajo gospodarske
razmere v na{i {ir{i okolici, zato
je ta hip te`ko napovedati rezul-
tat. Ker pa smo do danes `e skle-
nili okrog 90 odstotkov predvi-
denih pogodb, pri~akujem, da
bomo na~rt dosegli. [tevilni vpe-
ljani in {e na~rtovani produkti
bodo gotovo dali rezultate, tru-
dili pa se bomo tovor prepeljati
~im bolj racionalno in s ~im manj
stro{ki.
Kako ste zadovoljni z obsto-
je~imi produkti?
Vsekakor smo lahko zadovoljni z
AS Expressom, ki je lani med
Slovenijo in Bosno in Hercego-
vino ter v obratni smeri prepeljal
okrog 230.000 ton tovora. Kljub
te`avam pri dogovarjanju z dru-
gimi `eleznicami na trasi lahko za
letos pri~akujemo {e bolj{e rezul-
tate. Septembra smo uvedli novo
povezavo Ljubljane in Münchna.
Vse o zanimanju za ta vlak pove
dejstvo, da smo `e uvedli doda-
ten vlak, marca pa bo uveden {e
en par vlakov, tako da bo na tej
relaciji vozilo po sedem vlakov na
dan.
Kateri pa bodo novi produkti,
ki jih lahko pri~akujemo v
kratkem?
Sedemnajstega februarja se je na
prvo vo`njo podal tako imeno-
vani East-West Rail Shuttle, po-
vezava Ljubljane in Bologne. Zelo
vesel sem tega produkta, saj je
prva resna ponudba med Slo-
venijo in Italijo, ki sega dalj od
^ervinjana. Pri~akujem, da bo
novi produkt prevzel vlogo gene-
Rde~a nit ostaja nenehno
pove~evanje obsega
prometa
ratorja tovora tako za peti kot
deseti koridor, prvi rezultati pa so
spodbudni. Kot zanimivost naj
omenim, da bomo v vlak vklju-
~evali ne le klasi~ne vagonske
po{iljke, temve~ tudi po{iljke
kombiniranega prometa. Predvi-
doma `e aprila se bodo na{e
povezave z Italijo {e izbolj{ale z
vlakom, ki bo vozil med Ljubljano
in pomembnim italijanskim sre-
di{~em Milanom. V tej povezavi
vidim velike mo`nosti, saj bomo
nanjo navezali tudi blago z
Mad`arske, iz Slova{ke, Poljske
in iz drugih dr`av. V Ljubljani pa
se bodo na V. koridor navezovali
tudi produkti z X. vseevropskega
koridorja.
So morda `e znane pogla-
vitne lastnosti East Expressa,
ki bo povezal Ljubljano in Ca-
rigrad?
Potencial tovora med Carigra-
dom in Ljubljano je ogromen. Na
leto iz Tur~ije odpelje kar
635.000 tovornjakov, ki so glavni
konkurenti `elezni{kemu trans-
portu. Danes na tej relaciji ni
redne storitve v `elezni{kem
prometu. Posamezne povezave
seveda obstajajo, a ne zagotav-
ljajo konkuren~nega tranzitnega
~asa in rednih povezav. Ti dve
prednosti bi radi ponudili mi,
seveda v sodelovanju z drugimi
`eleznicami na trasi med obema
dr`avama. Na~rtujemo, da bi
vlak med obema mestoma vozil
40 ur, vlak pa bi v prvi fazi vozil
dva- do trikrat na teden. V
Ljubljani na~rtujemo vzpostavitev
povezav naprej proti Nem~iji in
Severni Evropi, proti Italiji in
Franciji. Potenciali na tej smeri so
res ogromni in zato se bomo
tur{kega trga lotili tudi z
ustanovitvijo predstavni{tva v
Carigradu.
Ve~krat sli{imo, da so Sloven-
ske `eleznice majhne in ne
morejo pre`iveti same. Kako
poteka mednarodno sodelo-
vanje v tovornem prometu?
Sodelujemo z vsemi sosednjimi
`eleznicami in z nem{kimi `elez-
nicami ter oblikujemo {tevilne
skupne produkte. Naj omenim le
vo`nje prvih interoperabilnih lo-
komotiv med Slovenijo in Italijo,
bistveno skraj{anje zadr`evanja
vlakov na italijanski in avstrijski
meji in uvajanje predaje vlakov
na zaupanje. Z nem{kimi `elezni-
cami se dogovarjamo o skupni
strategiji prevozov do Ljubljane
in  naprej. S kolegi z mad`arskih
in avstrijskih `eleznic se dogovar-
jamo o prenosu mejnih formal-
nosti z mejnih prehodov na bolj
smiselno izbrane to~ke. Hrva{kim
kolegom pa smo ponudili sode-
lovanje na komercialnem in
proizvodnem podro~ju. Eden od
ciljev je tudi uvedba interope-
rabilnosti s Hrva{kimi `eleznicami
na vsaj nekaterih podro~jih. Z
vsemi sosednjimi `elezni{kimi
podjetji pa sodelujemo na pod-
ro~ju informacijske tehnologije in
elektronske izmenjave podatkov.
Kateri pa so cilji preobliko-
vanja PE Tovorni promet v
eno od jedrnih dru`b?
Reorganizacija je pravzaprav
najve~ji projekt v tovornem pro-
metu. @elimo si spremeniti na~in
dela tako v tr`enju kot v pro-
izvodnji. Zato smo se odlo~ili za
preoblikovanje sekcij v tri glavne
produktne centre s sede`em v
Kopru, Ljubljani in Mariboru.
Prednost tak{ne organizacije je,
da bodo v produktnih centrih
zdru`eni strokovnjaki za natan-
~no dolo~eno vrsto blaga, ki
bodo spremljali dogajanje na
svojem podro~ju in kupcu lahko
ponudili res dobro storitev. Ob
dana{nji organizaciji po vrstah
transporta se lahko zgodi, da
mora kupec zaradi transporta
ene vrste blaga govoriti kar s
tremi razli~nimi ljudmi. Sedaj bo
imel le enega strokovno podko-
vanega in odgovornega sogo-
vornika. Na ta na~in bomo nad-
gradili sedanje sekcije, jim dali
ve~ pristojnosti ter odgovornosti
na vseh podro~jih - tr`enju, pro-
daji in proizvodnji. Trem omen-
jenim glavnim produktnim cen-
trom se bodo pridru`ili {e pro-
duktni centri za posebne produk-
te, kombinirani promet in male
po{iljke. Za vseh {est centrov bo
veljalo, da bomo ~im bolj na-
tan~no spremljali njihove lo~ene
rezultate in tako ~im bolj
u~inkovito prilagajali na{e odzive
zahtevam kupcev. Vsekakor na{a
rde~a nit tudi v novi organizira-
nosti ostaja nenehno pove~evan-
je obsega prometa. ^e bomo
uspe{ni pri pove~evanju dela in
hkratnem zni`evanju stro{kov, se
nam ni treba bati, da bi bila
delovna mesta ogro`ena - prav
nasprotno. Prepri~an sem, da
bomo delovna mesta ne le
ohranili, temve~ med nas pova-
bili nove sodelavce iz drugih
podro~ij znotraj podjetja.
17
Tovorni promet
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
18
Iz tujine
Dve stoletji 
razvoja podjetja Stinnes
Stinnes je globalno transportno
in logisti~no podjetje, ki pod eno
streho zdru`uje znanje logis-
ti~nega velikana Schenkerja, zna-
nje Railiona z enotami v Nem~iji,
na Danskem in na Nizozemskem
ter logisti~ne storitve DB Carga -
tovornega prometa nem{kih `e-
leznic. Z letnim prihodkom okrog
11 milijard evrov in okrog 65.000
zaposlenimi po vsem svetu je
Stinnes eno vodilnih transport-
no-logisti~nih podjetij sploh in
poleg potni{kega prometa drugi
mo~ni steber koncerna nem{kih
`eleznic.
Le malokdo pa ve, da ima sedan-
ji Stinnes za sabo `e skoraj dve
stoletji vzponov in padcev, v
katerih je pre`ivel dve svetovni
vojni in {tevilne re`imske spre-
membe. Temeljni kamen za da-
na{nje podjetje je `e daljnega
leta 1808 polo`il Mathias Stin-
nes, ki je ustanovil podjetje za
ladijske prevoze in trgovanje s
premogom. Dve leti pozneje je
podjetni Mathias za~el trans-
porte premoga po Ruru navzgor
in drugega blaga v obratni smeri.
@e leta 1820 je flota Stinnesa
obsegala 66 ladij na Renu in
Ruru. Ob svoji smrti leta 1845 je
Mathias Stinnes posedoval {tiri
rudnike premoga in delnice v {e
36 rudnikih. Skrb za podjetje je
ostala v dru`ini, ki je nenehno
razvijala dru`insko podjetje. Do
preloma je pri{lo leta 1926, ko je
Hugo Stinnes mlaj{i zaradi likvid-
nostnih te`av velik del podjetja
prenesel v New York. Ta odlo~itev
je postala usodna {ele leta poz-
neje, saj je bil leta 1941, z
vstopom ZDA v drugo svetovno
vojno, dru`inski dele` v ameri{ki
Hugo Stinnes Corporation zase-
`en kot lastnina sovra`nika. Uda-
rec je bil tako hud, da je Stinnes
{ele leta 1951 spet posloval poz-
itivno. Pet let pozneje se je s
pomo~jo tedanjega nem{kega
kanclerja Konrada Adenauerja in
ban~nega konzorcija podjetje
Hugo Stinnes Corporation vrnilo
v nem{ke roke. Leta 1965 je 95
odstotkov delnic Stinnesa odku-
pilo podjetje Veba (dana{nji
E.ON). Z odkupom preostalih pe-
tih odstotkov se je Stinnes leta
1992 umaknil z borze. Nanjo se
je vrnil leta 1999, ko je edini
delni~ar Veba za~el prodajati del-
nice in javno objavil, da se bo v
nekaj korakih umaknil iz podjet-
ja. Stinnes je skupaj s svojim
h~erinskim podjetjem Schenker
~edalje bolj opu{~al trgovanje z
razli~nimi materiali in se osredo-
to~al na mednarodno logistiko.
Rezultat nove poslovne strategije
je bil ve~ kot zgleden - cena
Stinnesovih delnic se je po treh
poslovno rekordnih letih kar
podvojila!
Zadnji mejnik v Stinnesovi zgo-
dovini je bil 9. maj 2003. Na ta
dan je bil opravljen {e zadnji
prenos Stinnesovih delnic na
Nem{ke dr`avne `eleznice, ki so
tako postale stoodstotni lastnik
podjetja, ki se je ponovno umak-
nilo z borze. S Stinnesom so se
nem{ke `eleznice uveljavile kot
mednarodni ponudnik mobilnos-
ti in logisti~nih storitev. Prvega
septembra 2003 je bila uveljavl-
jena nova organizacijska struktu-
ra. Dejavnost je razdeljena na
{tiri poslovna podro~ja - Freight
Logistics (tovorna logistika),
Schenker, Intermodal in Railion.
Podro~ja so razdeljena glede na
vrsto storitev, ki jih ponujajo, in
delujejo strogo neodvisno.
Predsednik
uprave
Stinnes AG,
dr. Bernd
Malmström, o
sodelovanju s
Slovenskimi
`eleznicami
Kako presojate va{e dosedanje sodelovanje s Slovenskimi
`eleznicami?
Na podro~ju Slovenskih `eleznic smo `e ve~ let dejavni z na{im
h~erinskim podjetjem Railog in sistemom blok vlakov proti
Balkanu. Od leta 2001 je Ljubljana ena od dveh za~etnih oziro-
ma kon~nih to~k za zdru`evanje oziroma razdru`evanje tovora.
Sistem, v katerem vsako leto prepeljemo `e ve~ kakor 750 vlakov,
prepri~uje z nenehno rastjo in dinami~nim razvojem. Tudi promet
med Nem~ijo in Slovenijo zaradi ~edalje bolj{ih skupnih produk-
tov nara{~a. Tako bomo lani uvedene vlake med Münchnom in
Ljubljano zaradi velikega povpra{evanja `e v kratkem {e okrepili.
Slovenija je majhna dr`ava z dobro geografsko lego. Kako
Stinnes kot vodilno evropsko logisti~no podjetje vidi
mo`nosti za razvoj sodelovanja s Slovenskimi `eleznicami?
Evropski jugovzhod je s stali{~a Stinnesa zanimiv trg z rastjo v trans-
portu in logistiki. Slovenija je za nas {e posebno zanimiva, ne le
zaradi priklju~itvije k Evropski uniji, ki je pred vrati. Dejstvo, da se v
Sloveniji kri`ata V. in X. koridor, odlo~ilno vpliva na mo`nosti
Slovenije. Tudi `elezni{kemu tovornemu prometu bo lahko ugodna
geografske lege koristila. Poleg transportov med Zahodno Evropo
in balkanskimi dr`avami je veliko mo`nosti tudi za razvoj prometa v
smeri proti Tur~iji in Gr~iji. Vsa poslovna podro~ja Stinnesa AG potr-
jujejo dobre razvojne mo`nosti za Jugovzhodno Evropo. V Stinnesu
smo prepri~ani, da bomo z zanesljivim partnerjem, kot so Slovenske
`eleznice, lahko na tire pritegnili {e ve~ prometa.
19
Iz tujine
Rüdiger vorm Walde
generalni direktor ÖBB
Prometa med Avstrijo 
in Slovenijo ~edalje ve~
Revija Slovenskih `eleznic    februar 2004Novaproga
Avstrijske `eleznice so eno
najpomembnej{ih avstrijskih
transportnih podjetij, kar
dokazujejo za slovenske
razmere spo{tovanja vredne
{tevilke. V potni{kem prometu
imajo polo`aj enega
najpomembnej{ih ponudnikov
transportnih storitev. Leta
2002 se je z avstrijskimi vlaki,
avtobusi in ladjami peljalo kar
okrog 280 milijonov potnikov.
V tovornem prometu je Rail
Cargo Austria eden
najpomembnej{ih avstrijskih
prevoznikov, predlani so
tovorni vlaki v Avstriji prepel-
jali 87,2 milijona ton blaga. 
Avstrijske `eleznice so se na pot
preoblikovanja organizacijske stru-
kture podale `e leta 1992 z ra-
~unovodsko lo~itvijo transporta in
infrastrukture, danes pa so orga-
nizirane kot holding s petimi pod-
jetji. Avstrijske dr`avne `eleznice
in Slovenske `eleznice povezuje
dobro medsebojno sodelovanje, ki
se ka`e tudi v {tevilnih skupnih
projektih, ki so na nekaterih
podro~jih `e dali rezultate.
Da se medsebojno sodelovanje
odvija v pravi smeri, potrjujejo tudi
podatki o prepeljanem blagu in
potnikih med obema dr`avama.
Kar 15 odstotkov tovora v med-
narodnem `elezni{kem prometu v
Slovenijo uvozimo iz Avstrije, v
obratni smeri pa je dele` na{e se-
verne sosede celo 19-odstoten.
Dele` dvostranskega prometa
med Slovenijo in Avstrijo pa se {e
pove~uje. Lani se je dele` prometa
iz Avstrije, v primerjavi z letom
2002, pove~al za 5,5 odstotka, v
obratni smeri pa za 3,9 odstotka.
V potni{kem prometu je v prvih
enajstih lanskih mesecih dele` pre-
peljanih potnikov v Avstrijo in iz
nje dosegel 9 odstotkov vseh pot-
nikov. Med letoma 1999 in 2002
se je {tevilo potnikov v smeri
Slovenija-Avstrija pove~alo za sko-
raj 16 odstotkov, med lanskim jan-
uarjem in novembrom pa je bilo
`e prese`eno celoletno {tevilo pot-
nikov leta 2002. Priznati pa je
treba, da {tevilo potnikov v obrat-
ni smeri precej niha. Po ob~utnem
pove~anju leta 2000 je sledil
padec, leta 2002 pa se je {tevilo
potnikov spet rahlo pove~alo.
Vsekakor prilo`nosti za izbolj{anje
rezultatov ne manjka. Ob zadnjem
sestanku vodstva obeh podjetij
smo izkoristili prilo`nost in gener-
alnem direktorju ÖBB-ja, Rüdi-
gerju vorm Waldeju, postavili ne-
kaj vpra{anj o tem, kako vidi sode-
lovanje z na{im podjetjem.
Kako bi na kratko ocenili so-
delovanje s Slovenskimi `elez-
nicami?
Avstrijske in slovenske ̀ eleznice ̀ e
tradicionalno povezuje dobro pos-
lovno sodelovanje. Obe podjetji
imata podobne cilje. Slovenske
`eleznice so se podale na pot reor-
ganizacije. Po njej bodo morale
stopati zelo previdno. Opazil sem,
da se niste odlo~ili za nenaden
prelom s preteklostjo, temve~ ste
se odlo~ili tradicijo povezati s pri-
hodnostjo. Po na{ih izku{njah je ta
pot prava, saj lahko le tako ob-
dr`imo znanje, ki `e obstaja zno-
traj podjetja. Na{i organizacijski
strukturi si bosta precej podobni,
kar nam bo {e olaj{alo delo.
Te`i{~e sodelovanja je trenut-
no v tovornem prometu. Kako
gledate na njegov razvoj?
Na{ skupni cilj je optimizirati ~ez-
mejni promet med obema dr`a-
vama. Meja med dr`avama ni le
politi~na, temve~ zaradi razli~nih
sistemov elektrifikacije tudi teh-
ni~na. Zato se zelo dejavno dogo-
varjamo, da bi odprava tovornih
vlakov potekala pred mejo ali
takoj za njo, ne na meji sami.
Vlake bi sprejemali na zaupanje,
ker bi jih `e pregledala druga
`eleznica. Zato pa je treba upo-
{tevati nekatera pravila in se za-
nesti eden na drugega in na tem
projektu `e delamo. Pogled na
statistike poka`e, da so Slovenske
`eleznice v tovornem prometu
zelo uspe{ne. Va{ sistem v to-
vornem prometu je prijazen do
industrije in ni osredoto~en le na
glavne, temve~ tudi na stranske
proge. Ta filozofija velja tudi za
Avstrijo, saj sta obe `eleznici, kar
zadeva prepeljane tone, zelo
uspe{ni. Vedeti moramo, da je
`elezni{ki transport tovora smotrn
{ele na dalj{e razdalje. Zato se
postavi vpra{anje, ali naj na primer
vlak med Koprom in Rotterda-
mom prepeljemo v enem kosu, ali
pa pot razdelimo tako, da vsakdo
lahko vozi na svojem delu poteka.
Drugi na~in nam je bolj v{e~, saj
daje kos poga~e vsaki `eleznici in
je tudi bolj prijazen do strojevodij,
ki ne bi bili po ves teden zdoma.
Strojevodja lahko pripelje vlak ~ez
mejo do neke smiselne to~ke, kjer
vlak prevzame strojevodja sosed-
nje dr`ave. ^e je mogo~e, bi to
potekalo z eno lokomotivo, za kar
so potrebne investicije v vozni
park. Slovenske `eleznice greste
po podobni poti kot mi, ker izbi-
rate ve~sistemske lokomotive. Na
ÖBB smo pred kratkim naro~ili
ve~sistemske lokomotive. Prve bo-
do pri{le konec leta 2005 ali v
za~etku leta 2006, vozile pa bodo
lahko tudi po slovenskih progah.
Zato bomo lahko zelo dobro sode-
lovali, tudi ob upo{tevanju va{e
strategije povezav proti Italiji in
drugim sosednjim dr`avam. Smi-
selno se mi zdi, da ~im prej vzpo-
stavimo dobro medsebojno pove-
zavo, ne zato, ker bi bilo to
tehni~no “lepo”, temve~ ker za to
obstajajo potrebe na trgu, sami pa
bi radi bolj racionalno izkoristili
svoje lokomotive in vagone.
Kaj pa lahko pri~akujemo v
potni{kem prometu?
Potni{kega prometa nikakor ne
bomo zanemarili, na tem pod-
ro~ju `e uvajamo nekatere spre-
membe. Uveljavili smo `e skupno
tarifo Regio AS za maloobmejna
potovanja in izbolj{ali medsebojne
povezave z leto{njim voznim re-
dom. Dogovarjamo pa se za do-
datno usklajevanje voznih redov in
nove povezave, na primer na
relacijah Celovec-Jesenice-Ljublja-
na in Maribor-Prevalje-Celovec, s
posebnim poudarkom na prevozu
koles. Potekajo tudi pogovori o
podalj{anju vo`nje vlakov EC Ca-
sanova do Maribora. Od tam bi
lahko uvedli eno - do dveurni tak-
tni promet do Gradca. S tem bi
o`ivili tradicionalno povezavo Be-
netk in Dunaja. Na Avstrijskih
`eleznicah pa smo pripravljeni tudi
na druge oblike sodelovanja.
Sam opa`am in tudi iz mnogih
pogovorov je jasno razbrati, da
ljudje ~utijo velik napredek na `e-
leznici, tako z vidika posodab-
ljanja kot urejenosti in vzdr`e-
vanosti v celoti. Velika, `e kar kri-
ti~na preobremenjenost na{ih
cest in hkrati skrb za ~isto okolje
sta naposled le za~ela spreminjati
miselnost ljudi v pravo smer in
jim “vcepljati” posluh za tisto
racionalnej{e, za tisto optimalno.
Treba pa je povedati, da ima
v~asih premalo posluha tudi
dr`ava.
Novi vlaki Slovenskih `eleznic
Desiro in InterCity Slovenija po-
menijo velikanski korak k {e
hitrej{emu zmanj{evanju razlik
med nami in razvitej{o Evropo.
Obenem pa ne pomenijo po-
membnega napredka samo za
`eleznico oziroma Slovenke in
Slovence, temve~ so izredno
zanimivi tudi z vidika mednaro-
dne komunikacije; povezujejo
nas z evropskimi, ~e ho~ete tudi
s turisti~nimi tokovi. Pravilno je,
da se `eleznica s svojim ener-
gi~nim razvojnim programom in
z u~inkovito ponudbo vseskozi
pribli`uje `eljam in potrebam
uporabnikov.
V skupnih programih in projektih
Turisti~ne zveze Slovenije in
Holdinga Slovenske `eleznice
vidim velike, skoraj neiz~rpne
mo`nosti. Kadar predstavljamo
neko ponudbo, moramo v to
vsekakor vklju~iti in upo{tevati
tudi `elezni{ke storitve. Turist, ki
je o vsem podrobno in pravo-
~asno seznanjen, bo tako veliko
la`e na~rtoval svoj izlet ali celo
dopust. Ponudbe pa morajo
seveda biti vabljive, prijazne in
predvsem kakovostne. Ko ~lovek
vstopi v vlak, naj vstopi v prijetno
ozra~je, kjer se bo dobro po~util.
Na Slovenskih `eleznicah je na
tem podro~ju `e ogromno stor-
jenega, vendar moramo vedeti,
da tega ni nikoli dovolj. Morda bi
se morala `eleznica v prihodnje
pojavljati tudi na mednarodnih
turisti~nih sejmih, kjer se lahko
tudi tuji potencialni turist -
Nemec, Danec, Francoz - sre~a s
prospektom ali plakatom, ki mu
na neposreden na~in predstavi
privla~nosti Slovenije in s tem
kajpak ponudbo `eleznice kot
ene od pomembnih komponent
slovenskega turizma. Moramo se
zavedati, da Slovenija je in bo
neke vrste tranzitna de`ela, ven-
dar pa, ~e `elimo potnika - tur-
ista “zapeljati” s hitrega promet-
nega kri`a prav v notranjost
de`ele, kjer se bo lahko spoz-
naval z na{o naravno in kulturno
dedi{~ino, s kulinariko..., mora-
mo vsi skupaj {e marsikaj posto-
riti. Pri tem vsekakor vidim `e-
leznico kot enega od najbolj
anga`iranih in dejavnih partner-
jev.
Sli{al sem o~itek, da poklicne tu-
risti~ne organizacije, agencije in
dru{tva na svoje predstavitve,
novinarske konference in podob-
ne oblike promocijskih dejavnos-
ti dostikrat pozabijo povabiti
predstavnike Slovenskih `eleznic.
To vsekakor ni prav. Turizma brez
`elezni{kih storitev preprosto ne
more biti, saj je `eleznica seg-
ment, ki je neposredno povezan
z na{imi skupnimi te`njami po
uspehu. V~asih pa se nekateri
turisti~ni delavci preve~ podjet-
ni{ko zapirajo, kar vsekakor
pomeni omejevanje razvoja in
napredka turizma. Morali bi se
namre~ zavedati, da lahko `eleni
optimum dose`emo samo s
skupnimi projekti in da brez tega
pa~ ne gre. Sam se izrazito
zavzemam za pripravo skupnih
promocij, in na Turisti~ni zvezi
Slovenije bomo to brez dvoma
tudi upo{tevali. @eleznica je bila
in bo o`ilje nekega organizma,
jemljem jo kot logi~ni sestavni
del resnega in poslovnega pri-
stopa k turisti~ni dejavnosti.
S turisti~nega in splo{nega go-
spodarskega vidika so izjemno
dobrodo{le dodatne ponudbe
Slovenskih `eleznic, ki prispevajo
k pribli`evanju interesom upo-
rabnikov: kopalni, zdravili{ki in
smu~arski vlaki ter avtovlak, {e
posebej pa bi poudaril prenovl-
jene garniture muzejskega vlaka,
ki pomenijo privla~no popestritev
turisti~ne ponudbe in hkrati
pomembno ohranjanje slovenske
kulturno-tehni~ne dedi{~ine -
tak{ni projekti morajo vsekakor
postati del na{ega skupnega
interesa.
Ena od najpomembnej{ih skup-
nih nalog Turisti~ne zveze Slo-
venije in Holdinga Slovenske
`eleznice je prav gotovo skrb za
zdravo, ~isto in neokrnjeno nara-
vo. Slovenske `eleznice, kot
predstavnik zvrsti prometa, ki
ima najmanj {kodljivega vpliva na
okolje, z na{ih tirov uspe{no
odstranjujejo dotrajane in neu-
porabne vagone, ki so kazili
okolje, lep prispevek pa je tudi
njihova tradicionalna akcija tek-
movanja za Naj postajo, ki `e vsa
leta poteka v okviru odmevne
akcije Turisti~ne zveze Slovenije z
geslom Moja de`ela - lepa in
gostoljubna. Urejenost in vzdr`e-
vanost postajnih poslopij in nji-
hove okolice veliko pripomoreta
h kompleksni celostni podobi
Republike Slovenije. Turizem je v
vseh pogledih neposredno pove-
zan z okoljem: vsak korak k ure-
janju okolja pomeni obenem tudi
velik korak k razvoju in napredku
turizma.
Turisti~na zveza Slovenije prihod-
nje leto praznuje ~astitljivo oblet-
nico - sto let delovanja, kar hkrati
pomeni tudi sto let organizirane-
ga turizma na Slovenskem. Za
nas je to izjemen izziv in pri-
lo`nost, da na podlagi izpri~ane
tradicije svetu poka`emo in tudi
doka`emo, da Slovenci na pod-
ro~ju turizma nismo za~etniki.
Tako bodo vse leto potekale
{tevilne dejavnosti in zanimivi
projekti, in iskreno upam, da
bodo, ob {e bolj{em medsebo-
jnem sodelovanju, pri mnogih
navzo~e tudi Slovenske `ele-
znice. Prepri~an sem, da so vrata
tako na eni kot na drugi strani
{iroko odprta!
Vrata sodelovanja
so na {iroko odprta
20
S@ so ljudje 
dr. Marjan Ro`i~
predsednik Turisti~ne zveze Slovenije

Pisarni{ka petrolejka Ju`ne `eleznice s steklenim
rezervoarjem za petrolej in lito`eleznim stojalom 
z za~etnicami S.B., kar pomeni Südbahn, 
Ju`na `eleznica.
Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani