Ceit€ ln $e(m$ha porocila. Mariborski Irg z dne 16. marca 1929. Na ma riborski trg dne 16. marca so pripeljali špe harji na 98 vozeh 320 zaklanih avinj, kmetje b vozov krompiraj, 24 vozov aena in otavo ter 10 vozov alame. Svinjako meso je bilo po 15— 28 Din, krompir po 1.25—2 Din, aeno in otava po 130—160 Din, alama po 100—115 Din. Pšenica je na mariborskem trgu po 3, rž po 2— 2.25 Din, ječmen po 2—2.25 Din, oves po 1.50 Din, koruza po 2—2.50 Din, ajda 2 Din, proso 8 Din, fižol 6—8 Din, kokoši komad po 32 do 40 Din, gosi po 70 do 100 Din, purani po 70 do 100 Din. Čebula je po 4—5 Din, česenj po 15 do 20 Din, jabolka po 6—10 Din, suhe slive po 10 do 12 Din, jajca po 1—1.50 Din, med 18 do 20 Din, surovo ma&lo po 40 Din, kuhano maslo po 40 do 44 Din. Mariborsko sajaisko poročilo. Prignanih je bilo: 10 konj, 170 bikov, 200 volov, 373 krav in 7 telet, skupaj 607 komadov. Povprečne cone ta razliene živalske vrste na sejmu dne 12. 3. 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive težo od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli od 7.75 do 8 D, ulfimpnski voli od 7 do 7.50 Din. biki za klanje od 6 tlo 7 Din, klavne krave debele od 7.50 do 8 Din, plemenske krave od 6 do 7 Din, krave za klobasarje od 3.50 do 4.50 Din, molziie krnvc od 7 do 8 Din, breje krave od 7 do 8 Din, mlada živina od 6.25 do 9 Din. Pro'ialo se ,je 3(>~> komadov, od teh za izvoz v Italijo 49 komadov in v Avstrijo 49 komadov, Mariborsko sejmsko poročilo. Na zadnji svinjski sejem dne 15. marca 1929 je bilo pripeljanih 206 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiei ~ do 9 tednov stari komad 250 do 280 Din, 3 do \ mesece stari komad 300 do 450 Din. f. do ". mesecev stari komad 480 do 550 Din. 8 do 10 mescev stari od 580 do 750 Din, i leto stari od 1000 do 1100 Din, 1 kg žive tže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mitve ieže od 16 do 18 Din. Prodano je bilo na (em sejmu 81 svinj. Mesne cene v ItlariboEu. Volovsko meso in meso od bikov, krav in teli od 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko meso od 15 do 25 Din. Na borzi v Ljubljnni imajo deželiti Tiiidolki sledeče cene: pšenica bč 305 do 307.50 marec 305 do 307.50, april 310 do 312.50, maj 315 do 317.50, moka Og vagon blago franko Ljubljana plačljivo po prejemu 420 do 425, bč času primerno suha 317.50 do 320, april 330 do 335, amer. Jellow 325; ječmen bav 345-347.50, bč 330—332.50, oves bč 305-310. Gospndarsfta oHw€§fll& Podrnžnica Polzela Kmeljarsketja društva v Žaleu. V smislu novih pravil se je ustanovila pri nas podmžnica za Polzelo. Pristopili so skoro vsi bivši udje društva, pa še precej novih, tako da šteje podružnica že nad 70 članov. Število še vedno raste ter upamo na 100, kar kaže pač zavednost hmeljarjev, da bodo v sedajnih težkih časih našli pomoč samo v pravi stanovski organizaciji. V združenju je moč, to bodi gcslo naših hmeljarjev. Predsednikom naše podružnice je izbran g. Vinko Zagoričnik, posestnik v Podvinu, tajnik Franc Turnšek ml. Svinja povrgla 19 pujskov- Gospod oskrbnik veleposestva bratov Katalinič v Cirknici pri Št. Ilju v Slov. goricah in tamošnji župan gospod Ivan Vicman nam poroča o izvanrcdncm dogod ku v njegovem gospodarstvu. Tri leta stara svinja je povrgla dne 11. marca 19 pujskov, ki so prišli vsi zdravi in čvrsti na svet. Svinja-mati pa ima slučajno le samo 11 seskov, tako da vsi mladiči ne pridejo na vrsto pri sesanju in se jih mora 8 napajati na umetni način. To je izvanredni slučaj in nihče v tej okolici ne pomni, da bi kedaj kaka svinja povrgla toliko mladičev. Gospod oskrbnik se čuti zelo ponosnega, ko je v naprednem gospodarstvu dosegel pri svinjereji tak rekord. Že sedaj se oglašajo kupci za mladi prašičji zarod. Letni živinski la kramarski sejem v Studeuci pri Sevnici se vrši dnc 27. t. m., mesto dne 31. marca, ker pade ta dan na veliko noč. Kupci in prodajalci uljudno vabljeni! Veliki živinski in kramarski sejem sc vrši v Poljčanah v torck, dnc 20. marca t. 1. Še nelioliko o pozebi vinskc trte, V 9. številki »Slov. Gospodarja« som opisal ueinek letošnjo po/.ebo na vinski trti in postopek pri rezi 01) tej priliki še podanrna podlagi novejših in točne.jših preiskav nekoliko podrobnejše rezultate. Kakor jo dognano v vinogradu mariborske vinarske šole, je poškodba orea vsled mraza pri posameznih sortah, izražena v odstotkih, sledeča: lienski rizling ima 20% uničenih očes (to je od 100 očes jo 20 zmiznjenih), mozlaveo fpošip) (i?, beli burgundec 50, laški rizling 42, silvanec 78, žlahtnina 80, muškat 73, tramineo 50, niuškatni silvanec 74, rulandeč 75, veltlinec: 63, neuburgovec 77, klevna 78, črni burgundee 33, frankinja 06, portugalka G6%. PovpreCna, pozeba očes pri vseh aortah znaša okroglo 60%.: Pri onih sortah, ki imajo visok procent uničenih očes, je tudi enoletni les zmrznil. Gotovo niso nič na boljšem stare sorte, kot so n. pr.:; belina, podbe!, zelenika, lipovina, ranfol, slan-< kamenka in druge. Iz navedenih številk, ki se veda niso popohioma merodajne, je razvidno, da.je v resnici letošnja zima povzročila v goricah ogromno škodo. Najmanj je trpel renaki rizling, zato se ga lahko reže kot navadno na lreznik s 3 očesi, 1 locen z 10 do 12 očesi in 1 rezervni čep z 1 dobro razvitim očesom. Pri vseh drugih sortah se priporoča počakati tako dolgo, dokler no bodo začela odganjati očesa, ker sicer se lahko s prezgodnjo rezjo odstra-. nijo zdrava, pustijo pa uničena očesa. S pozi nejšo in končno rezjo si tudi prihranimo mno. go dela in časa. Strah pred prevelikim soize-. njem trte pri pozni rezi je brezpomemben. Množine raztopljenih rudninskih hranilnih anovi, ki pri solzenju iztekajo, so tako neznatne, da skoraj ne prihajajo v poštev. V svrho preprečenja prevelikega navala soka lahko re žemo čez nodij (členk, koleno), ker so namveč v tem delu rozge zožene lesne cevi, iz katerih je oviran iztok soka. To delo pa je zelo zamudno in nepopolno. Boljše je, če režemo rozge nekoliko poševno, da se po poševni rezni ploskvi odteka sok na ono stran, kjer ni očes, ker sicer se vsled solzenja očesa omočijo in uničijo, zgnijejo. Letos bo silno težka dobava cepičev za suho cepljenje. Potrebna. bo največja previdnost, dase ne bodo cepila pokvaijenaočesa Vsled pičle vinsko letine bo vinska kriza naravnim potom rešena. Na ta način se bodo zaloge vina, upajino, po primerni ceni vnovčile, N. J. Vinarsko zadružiiišivo v inozemsivu. Ker tudi pri nas v zadnjem času rasle zanimanje za vinarsko zadružništvo, zato bo naše zadrugarje gotovo zanimalo, kakšne uspehc je doseglo to zadružništvo v drugih državah. V Italiji, ki je brez dvoma cna prvih mcd vinorodnimi državami, ima vinarsko zadružništvo že močno organizacijo. V; okrilju državne zadružne zveze obstoji posebna zveza kletarskih zadrug »Cantinc sociali«, v kateri je včlanjenih 98 zadrug z 10.000 člani. Te zadruge vnovčijo letno po 700.000 hl vina. V Nemčiji, katere vinogradništvo se ima vsled hude inozemske konkurence vedno boriti s težavami, so se vinogradniki tudi oprijcli zadružništva kot sredstva za gospodarski prospeh. Državna zvcza ncm škib. kmetijskih zadrug je imela 1927. leta 283 vinarskih zadrug. Te zadruge so vnovčile v omenjencm letu 131.671 hl vina. V svrho primerjavc omenjamo, da je vinski pridelek v ljubljanski obIasti znašal v preteklem letu po cenitvah okrog 140.000 hl. Izborno imajo organizirano vinarsko zadružništvo Nem ci v Transkavkaziji. Tam je bila 1.1920 ustanovljena produktivna in prodajna zadruga »Konkordia«. Ta se bavi tudl s prodajo vina. V mnogih ruskih mestih ima lastnc prodajalnice, v katerift sc proda letno produkcija od kakšnih 20 milijonov litrov vina. Ker so transkavkazijska nomška vina priznana v Rusiji kot izborna, zato jc naravno, da nima zadruga s prodajo vina velikiK težav. Uspoh boja proti škodljivcem iu zadnižnoga doia za izboljšatije produk cije se vidi najbolj iz tega, da je 50% celokupnega vinskega pridelka v Aser beidjans iz vinogradov »Konkordije«, Ceprav razpolaga zadruga le s 6# vinorodne površine v deželi. ¦ Bobert Košar. Lefošnla rez. Od vseh strani prihajajo poročila, da so vinske gorice trpele občutno škodo vsled mrazu. To je tembolj verjetno, ker je les v lanski deževni jeseni slabše dozoreval in so ponekod v spodnjih legah tudi pozeble gorice v poznem spomladanskem mrazu meseca maja. Peronospora je tudi v nekaterih krajih neugodno vplivala na zorenje lesa. — Razen tega smo dne 16. in 17. oktobra 1. 1. še imeli rani jesenski mraz, ki je na mah uničil zeleno trsno listje in s tem podvezal nadaljno normalno jesen sko zorenje, same neprilike, ki so slabele odporno mofi trsja. Snežna odeja varuje sicer očesa, les in korenine pred pozebo, toda že koncem meseca januarja, ko še ni bilo debele snežene plasti, je padla temperatura na 20 stop. — pod ničlo. Ta očesa so prišla v poznejšem in hujšem mrazu sicer globoko v sneg in menda ne bi trepela, vprašanje pa je, če jim ni že škodil prvi mraz. Zato bo treba pri letošnji rezi velike previdnosti. Škodo vsled mraza moramo skušati izjednaCiti s tem, da pustimo tem večje število — daljših reznikov in locnov (šparonov, bikov, konjev) kakor v normalnih letinah. Mesca maja in junija bomo lahko s prirezovanjem reznikov in locnov in s pletvijo spravili trs na normalni donos, ako bi se pokazalo, da smo mu natovorili — preveč grozdja. Odrezati in pleti se še da, po rezi pa ne moremo ničesar več pridejati. Seveda bo marsikdo rekel, da se s poznejšo rezjo in obilnejšo pletvijo slabi trs in da so ga spravi iz normalne vzgoje^ A .vprašanje je: katera škoda bo manjša? Znano je, da trpijo vsled mraza pod Istimi razmerami rdeče trsne sorte (na primer portugizer) več nego bele, debelc rozge več nego drobne, južne lege več nego zapadne itd. Zato je potrebno, da si vsak vinogradnik še pred rezjo natančno preišče v svojern vinogradu škodo, ki mu jo je povzročil mraz. Od raznih sort, od sepa, sredine in dolinc ge na vzame po več drobnih in debelejših rozg in. vsako oko se naj preišče z ostrim nožera. Ako je oko zeleno, ni trpelo, ako pa jc rjavo ali črno, je uniČeno. Skrbni vinogradniki preiskujejo jna ta naCin po več sto oCes vsake sorte Jn lege in ugotovijo konečno v odstotkih nastalo škodo vsled mraza. Recimo n. pr., da so dognali, da je na šiponu uničenih 50% očes (polovica). Ako bi v normalnem letu dali trsu n. pr. 2 reznika po tri očesa in en locen na 6— 7 očes, skupaj torej 12 do 13 očes, bomo fcledali, da mu pustimo letos 18—20 o2es, kar dosežemo s tem, da mu pustimo 3—4 reznike 4—5 očes ali sorazmer»o tudi 1—2 locna. Vsa druga pravila fclede rezi pri posameznih sortah ali toazljivosti glede rodnega (dveletnega) lesa itd. ostaneio seveda y veljavi. Gre samo zato, da se mrtva očesa nadomestijo z živimi in se na ta način po možnosti osigura polna trgatev. Mnogi vinogradniki pravijo celo, da sedaj ne bodo rezali, ampak šele potem, ko bodo očesa pognala in se bo dalo natančno dognati, kaj je živo in zdravo, kaj bolehno ali mrtvo. Glavno pravilo naj bo: Rajši več pustiti, kakor preveč odrezati. Na poznejše prirezovanje, pletvino In skrbno obdelovanje goric pa bomo morall letos posebno pazii* $e o lefošnji rezl. Snežna in izvanredno ostra zima, v kateri je bil padec nočne temperature v januarju do marca menjajoč — 18° C do pod — 30° C in ker so noči že pod — 18° C dalje pozebi izpostvaljene, je razumljivo, da je od mraza povzročena škoda ogromna. Na podlagi moje preiskušnje v različ nih vinogradih okoliša Maribor se je dokazalo brez ozira na lego, sorto in zemljo, da so oči precej enako trpele; v legah mrzlim vetrovom izpostavljenim bolj, kakor pa v zavetnih. Celokupni izrek je ta, da se ne da prav izreči, koliko je popolnoma zdravih očes. Na eni rozgi s 15 očmi sta 2—3 deloma glavne, deloma samo postranski očesi v različni višini precej zdrave ostale, a dosti rozg pa je, na kojih so vse oči pozeble. Radi dolgotrajnega ležanja snega je trta pod njim na mestih bolj trpela, kot rožje izven snega. Pozebla niso le očesa, nego enoletni in deloma stari les, vsled česar se naj z režnjo počaka, dokler bo začel trs gnati in nastavke ka-J zati, da se more še rešiti, kar je za re-j šiti. Pri tem bo marsikateri trs in soj>! ta glede načina režnje uklone izvedlaJ to je trsu naložimo dva locna ali pa vecj reznikov, skratka: rez se bo morala raJ vnati po poganjkih trsa. Po pozni rezi se trs ne solzi tako mo-j fino, ker vlečejo mali poganjki sok kaBj sproti v sebe, dočim se trs močnejše jo-: če, če ga obrežemo v začetku vegetacije^ vrhu tega nam tudi ne kaže tisto jas-; nost, kakor pa trsi s poganjkami. Ni izključeno, da je marsikateri trf do podloge pozebel. V tem slučaju odgrnemo trs do prvega kolenca podloge in pomladimo. Od izrastlih poganjk se| puste 2—3 močhejše mladice in Jih ,fil zeleno precepimo. Hitro, ko se je zemlja v toliko useK*| nila, da se da v njej delati, naj se oni' deli vinograda z gnojenjem nadaljuje-jo, kateri so v jeseni preostali. Drugej parcele vinograda, osobito one, čiji trrft kažejo slabo rast, pa z umetnim gno->! jem pognojiti, da se zviša gonjivost. T& poštev pride žveplenokisli amonijaK1] 200 kg ali apneni dušik 150 kg na edeni oralv J. Blaževič.