Za poduk in kratek čas. Peyramale, bivši lurški župnik. Zakaj le se je Marija brezmadežna ravno v Lurdu prikazala? Zakaj je ravno na masabielski pečini postavila svoj tron? Zakaj je ravno v pyrenejskih planinah izbudila potoček svojih milosti ? Zakaj?! Ste pač radovedni ljudje! Prašati je lehko, pa odgovoriti ni tako lehko. Vendar bi vam jaz rad na to vprašanje odgovoril, a ne samo zategavoljo, da bi vašo radoveduost vtišal, ampak, ker je mene samega že čestokrat nadlegovala misel: zakaj sejeMarija ravno v Lurdu prikazala ? Toda pomnite dobro; jaz sem rekel, da bi vam rad odgovoril, a ne, da vam bom odgovoril, ker odločnega in določnega odgovora na to vprašanje ne vem. Meui se tukaj godi, kakor šolarčku za šolsko klopjo. ki samo tako na pol ve, in se mu samo nekoliko sanja o tem, kar ga gospod vprašajo. Bi rad odgovoril, pa ne more prav; zato pa prestopa v klopi in cepeee in skeče in z jezikom melje ter se sili, da mu kar znoj stopi na čelo, toda okorni jezik vendar nič pravega ne v6 povedati. Vendar tudi šolarček, ki se svojib reči ni učil, časih po svoji slabi pameti vendar toliko odgovori, da je nekoliko odgovoru podobno, in tako, kakor sem rekel, se meni zdaj godi, ko bi vam rad odgovoril na vprašanje: zakaj se je Marija ravno v Lurdu prikazala? Pravega odgovora tedaj ne vem. Ako bi Vam hotel pravi odgovor dati, bi pač moral Marijino presv. srce bolj poznati. Kdo bi zamogel njegove skrivnosti razodeti? In če bi revni človek zamogel tudi gledati v srce božje Matere, ali bi ga zamogel tudi razumeti? V tistem planinskem kraju, v Lurdu namreč in v njegovi okolici, živi jako priprosto, poblevno in pobožno ljudstvo. ,,Blagor pa ubojrim v duhu, zakaj njib je nebeško kraljestvo11. Zakaj se tedaj čudimo, da je prav to ljudstvo tudi sreča doletela, da se je med njimi ,,dekla G-ospodova" prikazala? Lani, ko sem popisal svojo lurško božjo fiot, sem med drugim tudi povedal, kako se urška mladina na praznik velike Gospojnice razveseljuje. Nisem si zamogel dosti nagledati prelepe procesije, katero so si popoldne po večernicah napravili. Najprvi so šli šolarji, dečki in deklice, lepo po dva in po dve, in sicer tako, da je šel eden na enem robu ceste, drugi na drugem, a cesta je bila prosta. Na sredi ceste so šli samo tisti decki in tiste deklioe, ki so pesem na- vzdigale, vsi drugi so le odpevali. Za šolarji so šli v ravno tako lepem redu fantje in dekleta. vsa gologlava in lepo belo oblečena in z modrimi pasi opasana — sami Marijini otroci. Nekatera so imela tako jarne glase, da nič lepšega. Najpridniša nosijo podobo lurške Matere božje. Za mladino se vrstijo možje in žene s plapolajočimi banderami iu potem gredo duhovniki. Sprednji so pa bili godci, sami domači fantje, ki so izvrstno godli. Res pobožno veselje, katerega je Marija gotovo vesela. Zdaj pa lehko razumemo, zakaj si je Mati božja ravno iz tote mladine pois.hala deklico kateri se je prikazala. (Dalje prih.) Smešnica 23. Kmet: ,,G-lej, ljubi sin, ti si sedaj v letih, ko bi že lebko storil kaj za-se ter tako pokazal, da še bode kedaj kaj prida iz tebe, ali doslej vidim pri tebi vse drugo, kakor to. Ko si ti še bil mali fantš, nisem še jaz gleštal veliko, par hektarov zemljišča pa slabo hišo, to je bilo vse moje premoženje. Sedaj pa, hvala Bogu, imam že lepo kmetijo, lepo hišo in še kaj v omari. Kaj pa si ti si pridobil v tem času ?" Sin: ,,Očeta, ki imajo lepo kmetijo, lepo bišo in še kaj v omari. Ko sem bil pa še mladi fantč, imeli so moj oče le par hektarov zemljišča pa slabo hišo in nič druga."