Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Obravnave deputacije  dunajske in   ogerske se še zmirom občinstvu   prekrivajo in le   malo   se zve o teh. Dolgo jima   ni  šlo nič po volji.    Ogri so tirjali preveč in Cislajtanci jim niso mogli vstreči.    Na vse kraje so se spodtikale obravnave in sodilo se je, da ti ne boste napravili „glihenge". Zdaj se pa po dunajskih časnikih zopet dvalistom gotovo ugodne bero.   Deputacijema, ki niste mogli se „vglihati", ste prišli vladi na pomoč, in zdaj bo pa po zagotovi)enji   dunajskih   časnikov že hitreje razprava končana. In res kaže se že vspeh vladne pomoči.    Ogri so voljni prevzeti 28%, cislajtanska de-putacija pa zdaj   namesto prejšnjih 40% tirja  le 32%« Bo že, bo že!   Cislajtanci se bodo že omečili,  le prenaglo se ne vdati si  mislijo Ogri,  vsaj smo doslej vse dobili,   kar smo tirjali,   čakamo   pa   ložje   ko oni! — Zarad državnega dolga se je zdaj  ogersko ministerstvo z državnim ministerstvom porazumelo začasno, ker oger-ska deputacija nima pravice spustiti se v to, koliko avstrijskega državnega dolga vzame vsaka stran na-se. — Govori se,   da se za Cislajtanijo sestavi novo ministerstvo, predno se državni zbor zopet zbere, vendar se še ne ve, kdo se ima v to ministerstvo poklicati.   Tudi se mnogo sliši,   da se vlada misli pobotati s Cehi,   kterih časopisi se trdno drže tega vodila: nočemo milosti, ampak pravico!   —  Bere se,  da  se  vojaška granica odpravi,   da bi se tako vsaj nekoliko ustreglo Hrvatom,   ki so tega že dolgo želeli.    Sploh se zdaj mnogo govori o hrvaškem vprašanji.    Vsi   visi  župani   po   telegrafu poklicani v Zagreb, kjer so se imeli z namestnikom bar. Rauch-om pomenkovati,   kako« bi  se  deželni zbor spet dal sklicati, so odsvetovali poklic zbora zato, ker se narodna opozicija še ni omečila. — Sliši se, da je kardinal Rauscher k francosko-avstrijski zvezi (?) veliko pripomogel. Čudno je, s kakoršno pravico se more drugi duhovščini prepovedovati, se potegovati za narodne pravice, če škofa Rauscher in Hvnald zvonec nosita v veliki politiki. — V sredo 28. avgusta se je češka krona slovesno prepeljala v Prago iz Dunaja, kamor se je bila umaknila zarad lanske vojske.   Iz Češkega so bili prišli po-njo posebni, za to odločeni poslanci, med kterimi je bil ves češki deželni odbor, deželni naj visi maršal. Ob šestih zvečer se jim je izročila krona in kar k nji spada. Ne-številna množica ljudi se  je   bila   nabrala v cesarskem dvoru, od kodar je odpeljalo kronske  dragocenosti šest krasnih belcev  na   severni   kolodvor.    Pred  cesarskim dvorom   in   pred   kolodvorom  so   Slovani   pozdravljali krono sv. Venceslava  krepko „slava"  kliče.    Na kolodvoru je bila  cesarska  dvorana posebno  okrašena,   iz
ktere so   krono  odpeljali v dvornem vozu po železnici. Po Češkem je narod krono  navdušeno   pozdravljal   na vseh postajah, kodar se je peljala. Ob pol devetih zjutraj se je pripeljala v Prago,   kjer  so jo s streljanjem slovesno sprejeli. Meščanska pehota z zastavo in godbo,, velika množica plemenitašev in duhovščine jo je čakala na kolodvoru.    Tu se je  vzela krona  iz  krasno pozlačene skrinje,   ter   dela v  posebno   stekleno posodo na rdeči žametovi blazini. Narod je navdušeno klical „slavaa> godbe so igrale, na Žižkovem hribu so doneli možnarji in tako se je vzdignil voz.   Po vseh ulicah so v vrstah stali vojaki, poslanci iz dežele in mnogo narodnih društev.    Vse se je odkrivalo,   koder  se je peljala krona. Pred cerkvijo sv. Nikolaja je čakalo vse više plemstva in belo oblečene deklice,   kjer je  krono  prejel praški nadškof in kardinal  Schwarzenberg z duhovstvom.    V cerkvi   se  je  položila na z damastom prepreženi oder. Potem je kardinal bral mašo, po kteri se je zapel „Te deum." Po božji službi se je krona slovesno prepeljala na kraljev grad na Hradšinu,   kjer je na sv. Vida oltarji izpostavljena bila do šestih popoldne. Silna množica ljudi jo je   hodila  gledat,   predno   se  je   prenesla   v sv. Venceslava kronski arhiv.    Zvečer  so  bile ^veselice in  svečanosti po vsi  Pragi in vsi deželi.   —   Čudno je to,  da so si uradniki  upali na nekterih železničnih postajah   narodu   prepovedati   slovesno   pozdravljat  češko krono,   za ktero je ves češki narod tako navdušen. — Vstaja v Bulgarii raste in tudi grški vpor ni zadušen, kakor trobijo vladni turški časniki po svetu, ampak še vedno raste,  in vojska Omer paše čedalje  bolj peša. — Med prusko in dansko vlado, ktere ste si bili pred malo časom zel6 sovražne,  je prijaznost čedalje veča. — Nemški časopisi so mnogo sanjali o vstaji Črnogorcev in o zaroti proti sedanjemu knezu Nikolu.    Raztrosili so po svetu, da se hočejo   s Srbi zediniti in svojega   kneza odgnati. Al gotovo prekmalu za-nje se je  pozvedilo,   da   ni nič resnice na tem.   —   Pruski časopisi   se zelo hudijo nad Avstrijo in Francozko  in žugajo,   se   z Rusijo zvezati, kakor bi že prepričani bili,   da je   Avstrija  v zvezi   s Francosko.   Trudijo se tudi Laško na svojo stran spraviti, kar bodo brž ko ne lahko dosegli.   — Pruski general Moltke  z  mnogo   oficirji   obiskuje   na avstrijsko-pruski meji ležeče kraje,   ker drugi strategične študije in mape delajo.    Sploh pruski  vojaki  zdaj   več govore o vojski, ko pred shodom našega in francozkega cesarja v Šalcburgu.   — Na Spanjskem je zopet general Prim na čelu vstaje.    Na vsih krajih se vzdiguje punt.    Vojaki popuščajo   svoje   polke   in   vhajajo  k  vstajnikom, kteri so že kraljeve v eni bitvi v Aragonii nabili.   Gotovega in natančnega se vendar ne more veliko vedeti, ker vlada pravi,   da  se  nje  vojaki hrabro in srečno z vstajniki bijejo in da vpor povsod omaguje.
300