Alenka COF Ivan MARUŠIČ Krešimir BAKIC Franc JAKL Načrtovanje infrastrukturnih vodov z določanjem njihovih za okolje sprejemljivih koridorjev Daljnovod Koridor Model ustreznosti Planiranje Slovenij^Italija Corridor Overhead transmission line Planning Slovenia-Italy Suitability model Članek obravnava možnosti za vodenje daljnovoda Globok^italijanska meja skozi prostor. Predstavljena sta dva postopka umeščanja nadzemnih vodov v prostor, pri katerih so upoštevana okolj-ska in prostorska merila: slovenski in italijanski. Slovenski postopek sestavljajo analize privlačnosti in ranljivosti. S prvimi vključujemo v obravnavo tiste ekonomske in funkcionalne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za nadzemne vode. Na ta način je mogoče presojati, kako ekonomsko in funkcionalno ustrezno so postavljene alternativne trase novonačrtovanega 400-kilovoltnega daljnovoda Slovenij^Italija od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe. Prav tako so bili v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora pripravljeni modeli ranljivosti, s katerimi se v prostoru simulirajo možni negativni vplivi daljnovoda na okolje, ter analiza ustreznosti, ki pomeni uskladitev razvojnih in varovalnih zahtev. Rezultat analiz je koridor, v katerem je možno voditi traso brez večjih konfliktov. Italijani so svoj postopek razvili za iskanje ustreznega koridorja na svoji strani od državne meje do RTP Videm (Udine). Ta postopek je bil uporabljen tudi na slovenski strani. Uporabili so tri skupine dejavnikov: dejavnike privlačnosti, izločilne dejavnike in dejavnike večjega odpora. Veliko bolj poenostavljen postopek omogoča primerjavo, ker so v njem uporabljeni enaki ali vsaj podobni prostorski podatki. V sklepih je podan tudi kratek komentar h konceptu koridorja kot planerskega orodja. The article deals with possibilities for running the proposed overhead transmission line Okrogl^Italian border. The Slovene and Italian methods are shown as methods enabling consideration of environmental and spatial impact within the process of planning overhead transmission line corridors. The Slovene method consists of analyses of attractiveness and vulnerability, whereby the first considers those functional and economic factors that affect spatial attractiveness for overhead transmission lines. Thus we can assess the level of economic and functional suitability of alternative routes of the proposed 400 kilovolt overhead transmission line from transformation station Okroglo (Slovenia) to Srednje, Golo Brdo and Vrtojba, three potential contact points on the Slovene Italian border. In accordance with stipulations of the Law on spatial management vulnerability models were prepared, which were used to simulate the development's potential negative environmental effects and to analyse suitability, which implies harmonisation of development and protection demands. Their result is a possible corridor that can be developed without significant conflicts. The Italian procedure was developed to trace the transmission line corridor from the Slovenian border to the transformation station in Udine. It was also applied on the Slovenian side. Three groups of factors were considered in the procedure: exclusion, repulsion, and attraction. The much simpler procedure enables comparisons, since it uses the same or at least similar spatial data. In conclusion a short commentary is added about the corridor concept as a planning tool. 1. Uvod že sedanje mednarodne visokonapetostne dalj-novodne povezave Slovenije s sosednjimi državami Hrvaško, Avstrijo in Italijo kažejo ugod- ne smernice medsebojne izmenjave električne energije s precejšnjim tranzitom električne energije preko slovenskega elektro-energetske-ga prenosnega omrežja. Ta težnja pa se bo še povečala z načrtovanimi dodatnimi novimi letnik 16, št. 1/05 400-kilovoltnimi daljnovodnimi povezavami s sosednjo Italijo (Okroglo-Udine/Videm) in z Madžarsko (Cirkovce-Pince-Heviz). Oba objekta sta vključena v Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu RS (Resolucija, 2003) in v dokumentu razvoja prenosne dejavnosti Elesa (Načrt, 2004). V nadaljevanju je predstavljena presoja daljnovodne povezave Okroglo (pri Kranju)-Videm/Udine (Italija). 2. Daljnovod in krajina Pri načrtovanju daljnovodov in njihovem okoljskem presojanju sta poudarjena dva vidika: njihova električna in magnetna polja in njihova vidna pojavnost v prostoru. Do njih imamo velikokrat odklonilen odnos. Pojavljajo se v bolj ohranjenih naravnih krajinah, so po svoji podobi, predvsem običajni stebri, videti kot tujek v sicer naravnih oblikah krajine (Lovejov D., 1979; Pogačnik A., 1999). Njihova osnovna funkcija je večinoma prenos električne energije na večje razdalje, njihova konstrukcija in prostorska postavitev pa sta največkrat izraz tehničnih zahtev (Pravilnik, 1988). Čeprav lahko daljnovode v prostoru doživljamo različno, nekateri jih docela odklanjajo, nekateri jih še opazijo ne, so del kulturne krajine in jih zato moremo kot take tudi presojati. Slednje pomeni, da se morajo kar najbolj prilagajati danostim prostora. Če so že opazni, jih sprejemamo kot logični del prostorske ureditve. Na to logiko prostorskega urejanja se vežejo smernice za postavljanje daljnovodov v prostor, na katere danes bolj ali manj dokaj enotno gledajo povsod po svetu. Daljnovodi naj ne bi potekali po zemljiščih, na katerih motijo ali celo onemogočajo rabo prostora, na primer preko letališč in letalskih ali jadralnih športnih območij, preko vojaških območij, naseljenih območij, posebej še turističnih območij ali v njihovi bližini. Skozi prostor naj bi jih vodili tako, da se izognemo sekanju visokega rastlinja. To pa pomeni, da naj ne bi potekali preko gozdov ali kmetijskih nasadov z visokim rastlinjem. Potekali naj bi vzdolž prostorskih ločnic, kot so na primer gozdni robovi ali podnožja pobočij, in v njihovi bližini. Preko grebenov naj bi prehajali na robovih sedel, nikakor pa ne po njihovi sredini ali preko vrhov. V prostoru naj bi bili kar najbolj skriti očem. Postavljamo jih v tako imenovane vidne sence s točk opazovanja, na katerih je največ ljudi. Vse to pa pomeni, da je za zmanj- šanje ali odstranitev neželenih vplivov daljnovoda na okolje mogoče največ storiti, če ga skrbno načrtujemo in okoljevarstvene zahteve vključujemo že v zelo zgodnje faze iskanja prostorskih koridorjev ali tras (Ma-rušič J., Jaki F., 1998). Primer vidikov prostorskega in okoljevarstvenega presojanja s pristopom prostorske in okoljevarstvene preveritve ustreznosti vodenja trase novonačrto-vanega daljnovoda 400 kV Slovenija-Ma-džarska skozi prostor glej (Marušič J. et al, 1997; Marušič J. et al, 1996). V okviru dveh študij je bilo predlaganih več alternativ tras daljnovoda Okroglo^talijanska meja. Pomemben sklep je bil, da je trase mogoče voditi skozi prostor, ne da bi ustvarjali večje konflikte s kakovostnimi in zato zavarovanimi območji. Ob koncu izdelave drage študije je italijanski Državni upravljavec prenosnega omrežja (GRTN) predstavil analizo možnih koridorjev 400-kilovoltnega daljnovoda od slovenske meje do transformatorske postaje pri Vidmu. To je narekovalo, da smo v analizo prevzeli še tretjo točko možnega prehoda preko meje ter da smo se preusmerili od presoje alternativnih tras k presojanju koridorjev. Italijanska stran je namreč prostorsko načrtovanje daljnovoda Okroglo-Videm zadržala na bolj splošni ravni, to je na ravni opredeljevanja prostorskih koridorjev, širših prostorskih pasov, znotraj katerih naj bi kasneje poiskali trase. 3. Postopek iskanja ugodne trase daljnovoda skladno z zakonom o urejanju prostora v primeru iskanja koridorjev daljnovoda od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji. Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe, sta bili uporabljeni dve obliki analize prostora oziroma dva načina iskanja najbolj ugodne trase v prostora. Prvi izhaja iz problema, kakršen se dejansko kaže: vodenje daljnovoda skozi prostor mora biti racionalno, mora zagotavljati tehnično in funkcionalno odličnost, hkrati pa mora biti spoštljivo do dragih kakovosti v prostora. Postopek je dejansko formalno postavljen z zakonom o urejanju prostora (2002). Po tem postopku se pripravijo analize privlačnosti, ranljivosti in ustreznosti prostora za daljnovod. Pomenijo pa dejansko usklajevanje sicer po naravi nasprotujočih si zahtev, ki se jih v konkretnih prostorskih razmerah da uskladiti. Če npr zahtevamo, da mora biti daljnovod skrit pogledom z neke zelo prometne ceste ali z nekega turističnega kraja, potem je taki zahtevi mogoče ugoditi, če ga skrijemo za kakšen reliefni rob. Taka postavitev ni neogibno tehnično ali funkcionalno slaba ali nesprejemljivo draga. Velikokrat je mogoče ob upoštevanju varstvenih zahtev uresničiti tudi ekonomsko uspešne rešitve. Ključ je torej usklajevanje varstvenih in funkcionalno-ekonomskih zahtev na osnovi prostorskih analiz. Za prikaz funkcionalnih in ekonomsko racionalnih vidikov ustreznosti prostora za vodenje daljnovoda izvedemo tako imenovane ^^al^-Z merili privlačnosti oblikujemo model privlačnosti prostora. Privlačnost določajo predvsem merila najkrajše poti, lah- ke dostopnosti in tehnične izvedljivosti. Prostor je privlačen, če ni treba delati posebnih poti do mesta za postavitev stebrov, kjer sta izkop in ureditev temeljev lahka in enostavna, kjer sta montaža stebrov in nameščanje žic enostavna, kjer je delo pri postavitvi daljnovoda mehanizirano ipd. Težko je sicer natančneje povezati stroške graditve, obratovanja oz. vzdrževanja in razgradnje s stanjem zemljišča, preden imamo določeno traso daljnovoda. Možno pa je v relativnih razmerjih pokazati, kje so stroški večji in kje manjši. Na tej stopnji analize prostora so pomembna predvsem relativna razmerja, ki jih izrazimo na vrednostni lestvici. Običajno ta razmerja izrazimo na lestvicah 1^5 ali HO. (Slika 1) Ranljivost prostora za daljnovod izhaja iz medsebojnih učinkov med daljnovodom in okoljem. Daljnovod opredelimo kot skupek ali sistem opravil, ki jih zahtevajo njegova postavitev, obratovanje ter razgradnja. Okolje opredelimo kot sestavine okolja, ki jih ob interpretaciji varstvenih zahtev prepoznamo Slika 1: Privlačnost prostora za graditev 400-kilovoltnega daljnovoda Okrogl^meja z Italijo. Vse tri točke prehoda meje so upoštevane kot enakovredne. letnik 16, št. 1/05 kot vrednosti v prostora. Medsebojne učinke daljnovoda in okolja opišemo z matriko interakcij. Taka matrika je izhodišče za opis potencialnih vplivov, ki jih daljnovod lahko ima na posamezno sestavino okolja. Opredelimo seveda samo tiste vplive, ki so v danem prostora in za dano obliko ter nazivno napetost daljnovoda pomembni. Za posamezne izbrane vplive se pripravijo modeli ranljivosti prostora zaradi daljnovoda. Merila vključujejo omejitve v prostoru zaradi naravovarstvenih, krajinsko varstven ih in okoljevarstvenih zahtev ter omejitve, ki jih postavljajo prostorski rezervati in prostorski načrti. Take z nekim zakonskim določilom ali prostorskim planom postavljene omejitve v prostoru običajno jemljemo kot najvišjo stopnjo ranljivosti. Hidi tu namreč vrednosti v prostoru opišemo z vrednostnimi lestvicami v razponu 0-3 ali 0-5. (Slika 2) Sinteza med razvojnimi potrebami in varstvenimi zahtevami je ustreznost prostora za vodenje daljnovoda v prostoru in se pripravi s povezovanjem modelov privlačnosti in modelov ranljivosti. 4. Pristop k iskanju trase, kot ga je predlagala italijanska stran Drugi način izvedbe analiz ustreznosti prostora za daljnovod je bil privzet iz postopka, ki je bil izveden za italijanski del trase. Prostorsko presojo je izvedel italijanski Državni upravljavec prenosnega omrežja (GRTN) (Udine Ovest, 2004). Presoja je izvedena z enim samim modelom. V prostorsko analizo so vključene posamezne lastnosti prostora, ki lahko pomenijo popolne omejitve ali samo zmanjšajo možnosti za ugodno postavitev daljnovoda, pomenijo lahko tudi ugodne razmere v prostoru za njegovo postavitev. Take lastnosti imajo na primer letališča, vojaška območja, sklenjene urbane površine, nestabilna zemljišča, erozijska območja, naravni rezervati, parki, posebni biotopi, območja kulturne dediščine, kakovostna kmetijska zemljišča - vinogradi, listnati, mešani ali iglasti gozd, rečna obrežja, gorska območja nad l600 m nadmorske višine itd. Posamezne lastnosti prostora se delijo na tri Slika 2: Skupna ranljivost protora zaradi graditve 400-kilovoltnega daljnovoda Okrogl^meja z Italijo. skupine meril, ki jih opisujejo kot merila ERA (Exclusion-Repulsion-Attraction). Opisujejo, kot že rečeno, izločilne dejavnike, to je, na zemljiščih, ki ustrezajo takemu merilu, daljnovod ne more biti postavljen (angl. exclusion), potem dejavnike odvračanja (angl. repulsion), ki opredeljujejo zemljišča, na katera raje ne bi postavili daljnovoda, in nazadnje dejavnike privlačnosti (angl. attraction). Zadnji določajo zemljišča, ki so najugodnejša za postavitev daljnovoda. Za odločitev o ustreznosti prostora je takšna analiza pomanjkljiva. V tem primeru namreč problem ustreznosti prostora ni tako jasno opredeljen, kot je v analizi po slovenskem postopku. Je pa imela ta analiza prednost, da je omogočala primerjavo ustreznosti trase daljnovoda na italijanski in slovenski strani z uporabo evropskih podatkov, kot površinski pokrov je CORINE, in tako tudi z uporabo podobnih in kolikor toliko primerljivih meril. Med podatki, ki so se za to analizo uporabili, so vendarle možne tudi pomembne razlike. Podatki namreč niso enako vsebinsko členjeni, posebej ko se nanašajo na zakonsko opredeljene prostorske pojave, na primer zavarovana območja, nestabilnost in erozijske pojave. Pomembna pa je, kot že Slika 3: Ustreznost prostora za vodenje 400-kilovoltnega daljnovoda Okrogl^meja z Italijo z upoštevanjem meril ERA letnik 16, št. 1/05 rečeno, uporaba skupnega evropsko opredeljenega prikaza površinskega pokrova, imenovanega CORINE. (Slika 3) 5. Koridor kot prostorska opredelitev na strate{ki ravni na~rtovanja posega v prostor Na podlagi analize prostora, to je lahko analiza njegove ranljivosti, ustreznosti ali posameznih lastnosti prostora ter prostorskih omejitev (npr območja, opredeljena z merili ERA), in na podlagi začetne in končne stične točke daljnovoda je bil ob pomoči programskega orodja ArcGIS (ESRI) in njegove funkcije Cost Weighted izračunan potek trase daljnovoda, ki je najustreznejši z vidika okoljevarstvenih kriterijev. Funkcija Cost Weighted omogoča izračun trase z najmanjšimi okoljskimi stroški in optimizacijo poteka trase daljnovoda v prostoru. Slika 4 prikazuje različice koridorjev, izračunane na podlagi analize prostora, priprav- ljene ob pomoči meril ERA ter začetne točke Okroglo in končnih stičnih točk Srednje, Golo Brdo in Vrtojba. Slika 5 prikazuje koridorje, izračunane na osnovi sinteze modelov privlačnosti in ranljivosti. Znotraj območij, ki so se Preglednica 2: Merila ERA po italijanski metodologiji Merila »ERA« Opis Vrednost E1 voja{ka obmo~ja, letali{~a izklju~ujo~ dejavnik E2 sklenjene urbane povr{ine (CORINE) izklju~ujo~ dejavnik E3 nestabilna zemlji{~a, erozijska obmo~ja 100 E4 naravni rezervati, parki, biotopi 90 R1 obmo~ja kulturne dedi{~ine; kakovostna kmetijska zemlji{~a (vinogradi); listnati gozd; me{ani gozd; nesklenjene urbane površine (CORINE) 70 R2 varovana obmo~ja, dolo~ena v Strategiji prostorskega razvoja ob~ine; re~na obrežja, gorska obmo~ja nad 1600 m, varovalni gozd; iglasti gozd 50 A1 grmi~asti gozd 1 A2 obstoje~i koridorji, industrijska obmo~ja 0 NEUTRAL nevtralna obmo~ja 10 Preglednica 1: Matrika vplivov daljnovoda na okolje med gradnjo, obratovanjem in razgradnjo zrak geo-morfo-lo{ke oblike povr{in-ske vode biosfera potenciali za kmetijstvo potenciali za rekre. v naravi lesno proiz. potenciali kakovosti bivalnega okolja kulturne kakovosti krajinska slika Posek višjega rastlinja na trasi P N P N N Ureditev dostopnih poti P N P N P N + P N Izkop zemljine in mati~ne kamnine za temelje stebrov P N P N N P N Dovoz sestavnih delov stebrov, izolatorjev in vrvi P N Postavitev stebrov in vrvi P P N N N P N Obstoj objekta v prostoru (v vidnem polju) N N N N N Prasketanje (koronsko razelektrevanje) N N N Prisotnost napetosti v vodnikih - u~inki elektri~nega in magnetnega polja na okolje N N N Vzdrževanje nizkega rastlinja na trasi daljnovoda P N N + N N Ob~asna popravila P N N Nepredvideni dogodki - porušitev stebrov in ponovna postavitev stebrov N N N Pretrganje vodnikov - ponovno obešanje in napenjanje vodnikov N N N Demontaža vodnikov in stebrov P P N N + P N + Odvoz kovinskih delov, izolatorjev in vodnikov P P Prenehanje obratovanja in vzdrževanja P N + N + N+ P N + Legenda: N - neposreden vpliv, P - posreden vpliv, + pozitiven vpliv Slika 4: Variante koridorjev 400-kilovoltnega daljnovoda Okroglo (SLO^Udine (I) od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Slika 5: Variante koridorjev 400-kilovoltnega daljnovoda Okroglo (SLO^Udine (I) od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji letnik 16, št. 1/05 izkazala kot najustreznejša za potek daljnovoda, je mogoče iskati najprimernejšo rešitev, ki bo tudi družbeno sprejemljiva. 6. Primerjava koridorjev za 400-kilovoltni daljnovod Okroglo (SLO)-Videm (I) Primerjava koridorjev je tehnično enostavno opravilo. Treba je samo prekriti prostorsko območje koridorja s kartografskim prikazom posameznih prostorskih vrednosti. Pri tem so osnovne informacijske enote rastrske celice -piksli ter vrednosti, ki opredeljene za vsako posamezno enoto gradijo kartografski prikaz bodisi ustreznosti prostora za 400-kilovoltne-ga daljnovod bodisi vpliva, ki ga lahko ima tak objekt na okolje. V preglednici 3 je predstavljena primerjava treh koridorjev na slovenski strani meje (del 400-kilovoltnega daljnovoda Okroglo-Itali-janska meja) v pogledu skupnega in povprečnega vpliva, ki bi nastal, če bi daljnovod potekal preko katerekoli zemljiške enote -piksla, ki sestavlja koridor V preglednici 4 je predstavljena primerjava treh koridorjev daljnovoda na slovenski strani meje glede na največje vplive. Izhajamo iz predpostavke, da so najpomembnejši največji vplivi. Ti so največkrat vzrok za konflikte v prostora, zato jih je vredno obravnavati ločeno. V preglednici 5 je prikazana primerjava dela koridorja na italijanski in slovenski strani meje po posameznih parametrih, ki so sicer bili uporabljeni za računanje okoljskih oziroma zemljiških ovir za vodenja daljnovoda - trenja okolja. Da bi ugotovili, kateri od treh koridorjev je ustreznejši, je treba opraviti primerjave po posameznem parametru ocene. Postopek je nekoliko nekonsistenten, ker so bile za računanje koridorja prirejene pomenske uteži posameznim parametrom. Hi teh uteži ne upoštevamo. Tistemu, ki preglednico uporablja, je prepuščeno, da posameznim parametrom določi težo. V preglednici 6 je prikazana primerjava treh koridorjev na slovenski strani meje ob upoštevanju parametrov, ki so bili uporabljeni na italijanski strani, vendar so v tem primera pomnoženi z utežmi, ki so bile uporabljene za izračun koridorja. Preglednica 3: Povprečni vpliv na posamezno ploskovno enoto - celico mreže, za vse celice, ki jih daljnovod zaseda, glede na analizo ranljivosti prostora 1 vpliva ni ali je zanemarljiv 2 vpliv je zmeren 3 vpliv je velik 4 vpliv je zelo velik 5 vpliv je nesprejemljiv Vsota Vrstni red Pov-pre~en vpliv na celico Vrstni red Okroglo-Srednje število celic 2714 7440 5332 20608 22584 228942 1 3.84 1 tehtana vsota 2714 14880 15996 82432 112920 Okroglo-Golo Brdo število celic 2384 7419 6172 21177 25268 246786 2 3.95 2 tehtana vsota 2384 14838 18516 84708 126340 Okroglo-Vrtojba število celic 3811 7156 4827 16682 30592 252292 3 3.96 3 tehtana vsota 3811 14312 14481 66728 152960 Preglednica 4: Največji vplivi glede na analizo skupne ranljivosti prostora 4 vpliv je zelo velik 5 vpliv je nesprejemljv Vsota Vrstni red Pov-pre~en vpliv na celico Vrstni red Okroglo-Srednje število celic 20608 22584 195352 1 3.27 1 tehtana vsota 82432 112920 Okroglo- Golo Brdo število celic 21177 25268 211048 2 3.37 2 tehtana vsota 84708 126340 Okroglo- Vrtojba število celic 166682 30592 219688 3 3.44 3 tehtana vsota 66728 152960 Vrstni red, to je večja ali manjša ustreznost posameznega koridorja, je prikazan v preglednicah 3, 4 in 6, v katerih je tako oceno mogoče postaviti. Očitno je, da je severni ko- ridor ugodnejši v vseh parametrih in vseh pokazanih oblikah vrednotenja, in ne samo zato, ker je krajši. Na italijanski strani take ocene ni mogoče neposredno izdelati. Preglednica 5: Primerjava delov koridorja za 400-kilovoltni daljnovod v Italiji in Sloveniji (po modelu GRTN) Alt. 1 (Severni Corridor) elektroenergetskimi/tehničnimi pogoji, ki krepijo nujnost izvedbe nove povezovalne linije Italija Slovenija Italija Slovenija Italija Slovenija Udine-Srednje Okroglo-Srednje Udine-Golo brdo Okroglo-Golo Brdo Udine-Vrtojba Okroglo-Vrtojba Indikator - Dolžina osi koridorja 43.00 km 53.05 km 33.00 km 67.30 km 46.00 km 63.85 km km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % km2 % Potencialni vplivi na naravne vire (%1) Parki, Naravni rezervati, biotopi [E4] 0.00 0.00 11.46 7.69 0.00 0.00 25.67 16.44 0.00 0.00 47.47 29.80 Prostori pomembni za skupnost, posebna zavarovana področja [R1] 0.00 0.00 0.32 0.21 0.02 0.04 0.32 0.20 0.04 0.07 0.32 0.20 Druga vredna področja [R1] 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 Področja pomembna za načrtovanje mest [R2] 2.40 3.04 27.18 18.22 3.61 3.39 27.43 17.57 9.37 7.85 31.79 19.95 Potencialni vplivi na krajino (%1) Vredna kmetijska področja (npr. vinogradi) [R1] 0.53 0.67 0.20 0.13 5.07 4.76 1.25 0.80 3.15 2.64 0.12 3.41 Druga vredna področja (bregovi rek, gorska področja >1600 mNm; gozdna področja) [R2] ? ? 20.15 13.51 ? ? 18.71 11.98 ? ? 16.87 10.59 Potencialni vplivi na področja narave, ki jih je treba ohraniti (%1) Listopadni širokolistni gozdovi [R1] 22.70 28.75 46.76 31.35 5.46 5.12 53.19 34.07 3.55 2.97 49.87 31.30 Listopadni mešani gozdovi [R1] 0.00 0.00 31.76 21.29 0.00 0.00 28.77 18.43 0.00 0.00 29.85 18.74 Zimzeleni gozdovi [R2] 0.04 0.05 14.22 9.53 0.08 0.07 13.37 8.56 0.00 0.00 12.65 7.94 Potencialni vplivi na nestabilna, erozijska področja (%1) Področja z dejavnimi zemeljskimi plazovi in usadi; snežnimi plazovi [E3] 0.00 0.00 17.19 11.53 0.00 0.00 19.61 12.56 0.00 0.00 5.79 3.63 Potencialni vplivi na poselitev (%1) Zvezno urbano tkivo (pokrov Corine) [E2] 0.16 0.20 0.00 0.00 0.18 0.17 0.00 0.00 0.27 0.23 0.00 0.00 Nezvezno urbano tkivo (pokrov Corine) [R1 ] 2.85 3.61 4.13 2.77 2.45 2.30 4.74 3.04 3.29 2.76 5.94 3.73 Povprečna gostota prebivalcev (prebivalci/km2) 172.00 151.00 205 Potencialni vplivi na izpuščena področja (%1) Področja v koridorju, ki jih merila ERA ne vključujejo 31.76 40.22 30.95 20.75 71.32 66.94 30.94 19.82 53.80 45.08 31.15 19.55 Potencialna izraba elementov privlačnosti (%1) Zdajšnji koridorji [A2] (%2) 10.00 23.26 20.45 km 38.55 6.70 20.30 24.85 km 36.92 36.70 79.78 18.80 km 29.44 Industriska področja [A2] 1.57 1.99 0.49 0.33 2.55 2.39 1.08 0.69 3.21 2.69 3.07 1.93 Grmičasti gozd (zmanjšan faktor vidnosti) [A2] 0.00 0.00 1.00 1.81 0.00 0.00 1.80 1.15 0.00 0.00 1.61 1.01 Skupaj za državo (na osnovi vsote z utežmi) Skupaj za koridor (na osnovi vsote z utežmi) Alt. 3 (Južni Corridor) 1 Povr{ina elementa v razmerju do skupne povr{ine koridorja. Izražena kot odstotek. 2 Indikator ni odstotek površine, temveč dolžine. To je dolžina projekcije zdajšnjega koridorja na osi proučevanega koridorja v razmerju do skupne dolžine osi preučevanega koridorja. letnik 16, št. 1/05 Preglednica 6: Povprečni vpliv na posamezno ploskovno enoto - celico mreže, za vse celice, ki jih daljnovod zaseda, glede na merila ERA (exclusion - repulsion - attraction) E2 E3 (100) E4 (90) R1 (70) R2 (50) A1 (1) A1 (0) Vsota Vrstni red Pov-pre~en vpliv na celico Vrstni red Okroglo- število celic 0 6877 4585 33264 24620 398 1257 4660228 1 78.11 1 Srednje tehtana vsota 0 687700 412650 2328480 1231000 398 0 Okroglo- število celic 0 7845 10266 35307 23801 719 1776 5370699 2 86.01 2 Golo Brdo tehtana vsota 0 784500 923940 2471490 1190050 719 0 Okroglo- število celic 0 2314 18987 34656 24524 643 2506 5592993 3 87.77 3 Vrtojba tehtana vsota 0 231400 1708830 2425920 1226200 643 0 E2 - sklenjene urbane površine (CORINE) E3 - nestabilna zemljišča, erozijska območja E4 - naravni rezervati, parki, biotopi R1 - območja kulturne dediščine, kakovostna kmetijska zemljišča (vinogradi), listnati gozd, mešani gozd, nesklenjene urbane površine (CORINE) R2 - A1 -A2 - varovana območja, določena v Strategiji prostorskega razvoja občine; rečna obrežja, gorska območja nad 1600 m, varovalni gozd, iglasti gozd grmičasti gozd zdajšnji koridorji, industrijska območja 7. Sklepi Raziskave so pokazale, da je 400-kilovoltni daljnovod Okroglo^talijanska meja mogoče postaviti v prostor in se pri tem izogniti poglavitnim konfliktom, predvsem prehodom preko zavarovanih območij. Primerjava različic daljnovoda glede na različne kriterije, ki so bili uporabljeni pri presoji koridorjev daljnovoda Okroglo-Udine/Videm, to so merila ERA (exclusion, repulsion in attraction po metodologiji Državnega upravljavca prenosnega omrežja Italije - GRTN), analiza ranljivosti prostora ter najvišje stopnje ranljivosti prostora pokažejo, da je za Slovenijo v vsakem primera najugodnejša severna različica, to je Okroglo-Srednje. Kot draga najsprejem-Ijivejša se izkaže različica Okroglo-Golo Brdo, kot najmanj pa koridor Okroglo-Vrtoj-ba, ki v največjem obsegu od vseh treh poteka po bolj ohranjenih naravnih zemljiščih. Varianta Okroglo-Vrtojba prečka krajinski park Porezen-Davča, reko Idrijco, ki je vključena v območja varstva Natura 2000 in v velikem obsegu poteka po regijskem parku Trnovski gozd ter po Čepovanski dolini. V relativno velikem obsegu posega tudi na gozdna zemljišča in na poseljena območja. Pomembni so tudi sklepi, ki zadevajo metodološke vidike študije, koridor kot planersko orodje, eksplicitnost vrednotenja prostora in ustreznost vrednostnih modelov. Plansko odločitev o nekem infrastrakturnem vodu, ki se izvede na višji ravni, na primer državni, je mogoče prenesti na nižjo raven, na primer občinsko, kot koridor Sedanje strateško načrtovanje tovrstnih infrastraktur-nih objektov, ki jih prikazujemo shematično kot črte zveznice dveh izhodiščnih točk, ni ustrezno za prenašanje v plane nižje ravni. Taka shematična črta namreč lahko poteka povsem dragje, kot bo kasneje dejansko potekal infrastrukturni vod. Koridor pa pokaže, sicer kot širši pas v prostora, položaj bodoče trase. Na ta način se lahko v občinskem prostorskem planu prostor za infrastrakturni vod začasno rezervira, hkrati pa s tem ne prejudiciramo natančnega poteka trase. Navsezadnje to odpira možnosti, da v razpravo o neki infrastrakturni povezavi vključimo sorazmerno zgodaj tudi lokalne oblasti. Z zarisova-njem koridorja uveljavimo vsaj dva pomembna vidika načrtovanja prostora: lokalna skupnost se lahko vključi v izbiro trase, država pa lahko preko občinskega plana najbolj racionalno rezervira prostor S tako rezervacijo prepreči, da ne bi s kakšno morebitno novogradnjo v času med planiranjem in izvedbo daljnovoda onemogočili njegovo graditev. Za usklajevanja interesov v prostora je treba postopek planiranja izpeljati eksplicitno, to je z jasno opredeljenimi podatki in transparent-nim vrednostnim modelom. Ko je treba koridor in kasneje trase usklajevati s sosednjo državo, je eksplicitnost kriterijev in vrednostnega modela še toliko bolj neogibna. Potek trase z obeh strani meje je treba vrednotiti enako, kar pomeni, da je treba jasno opredeliti prostorske značilnosti, ki so za graditev infra- strukturnega voda bodisi privlačne bodisi ranljive, da torej pomenijo bodisi ugodne bodisi neugodne prostorske razmere ter kako in koliko so privlačne ali ranljive. To hkrati pomeni, da morajo biti prostorski podatki z obeh strani meje bolj ali manj enako strukturirani in klasificirani ter da morajo biti vsaj primerljivi. To nakazuje potrebo po določeni meri standardizacije zajema podatkov znotraj evropskih držav. Površinski pokrov CORINE je eden takih primerov. Tudi vrednostni modeli morajo biti sestavljeni na primerljiv način. V našem primeru je italijanska stran predložila model, ki ni bil skladen s postopkom, kot ga določa zakon o urejanju prostora in ki smo ga uporabili pri presojanju trase na slovenski strani meje. Primerljivost tras na obeh straneh smo dosegli s tem, da smo italijanski model uporabili tudi pri nas, izhodiščne podatke pa skušali kar najbolj pripraviti v enaki obliki, kot so bili opredeljeni na italijanski strani. To sicer ni skladno z našimi zakonskimi določili, dosegli pa smo vsaj primerljivost odsekov tras. Naj dodamo, da je bil vrednostni model, ki ga je pripravila italijanska stran, zasnovan znotraj italijanskega upravljavca daljnovodnih omrežij (GRTN) in ga uporabljajo v predštu-dijah, ko se z oblastmi, ki so pristojne za prostorsko planiranje, šele dogovarjajo. Še očitnejše razhajanje kot pri prostorskih podatkih se pokaže pri vrednostnih modelih. V predstavljenem primera je italijanska stran uporabila model, ki ni bil docela konsistenten s sistemom, ki so ga modelirali. V modelu so namreč bila povezana merila privlačnosti in ranljivost na pragmatičen in teoretsko nepodprt način ter z utežmi, ki so bile določene s preizkušanjem. Čeprav je bil tako sestavljen model bolj ali manj enako ustrezen kot slovenski postopek, pa bi težko zdržal morebitne kritike. Predpostavimo, da bi se v neki javni razpravi pojavila kritika modela. Argumentacija, da je bil model opredeljen na osnovi preizkušanja, to se pravi na osnovi občutka za prostor oziroma na osnovi gestalt percepcije prostora, bi težko zdržala kritiko, ki bi skušala presojo prikazati kot neustrezno. Vrednostni model mora imeti ustrezno teoretično osnovo. Prav na tem področju pa je mogoče v prihodnje pričakovati še največja navzkrižja. Po eni strani prostorsko načrtovanje ni področje, na katerem Evropska unija teži k poenotenju, čeprav se v nekaterih segmentih, na primer pri Naturi 2000, to vendarle dogaja, po dragi strani pa so ravno vrednostni modeli najbolj lokalno determinirani. Izražajo pač vrednostni sistem, ki je lahko različen tudi med posameznimi lokalnimi skupnostmi znotraj ene same države. Alenka Cof, univ. dipl. inž. kraj. arh., podipl. štud., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo E-pošta: alenka.cof@guest.arnes.si Prof. dr. Ivan Marušič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo E-pošta: ivan.marusic@bf.uni-lj.si Mag. Krešimir Bakić, ELES, Ljubljana E-pošta: kresimir.bakic@eles.si Prof. dr. Franc Jakl, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko E-pošta: franc.jakl@uni-mb.si Viri in literatura Directive 2001/42/EC of the European Parliament and of the Council of 27 June 2002 on the Assessment of the Effects of Certain Plans and Programmes on Environment, Official Journal of the European Communities, L 197/30, 21. 7. 2001. Jakl, F., Porenta, M., Gubina, F., Marušič, J. (2004) Energetska utemeljitev graditve daljnovoda 400 kV Okroglo (SLOhUdine (I), I. del, Elektrotehniška zveza Slovenije. Ekspertiza št. projekta E1-2004. Lovejoy D. (1979) Land Use and Landscape Planning, str. 236. Marušič, J., Premzl, V, Jakl, F. (1996) Prostorska in oko-ljevarstvena presoja daljnovoda 400 kV Cirkovce-Ma-džarska, Ref. št. 12/96, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana. Marušič, J., Premzl, V., Jakl, F. (1997) Prostorska in okoljevarstvena presoja elektroenergetskih vodov v prostoru, Tretja konferenca slovenskih elektroenergeti-kov SLOKO CIGRE, ref. št. 22-02, Nova Gorica. Marušič, J., Jakl, F. (1998) Načrtovanje in krajinsko oblikovanje koridorjev daljnovodov in cevnih vodov ^ Priročnik, MOP-UPP, Ljubljana. Načrt razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji od leta 2003 do 2012 (2004) ELES, Ljubljana. Pogačnik, A. (1999) Urbanistično planiranje, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, str. 21^218. Porenta, M., Jakl, F., Gubina, F., Marušič J. (2004) Analiza možnosti graditve 400 kV daljnovoda Okroglo (Slovenija) - Udine (Italija), Ekspertiza, projekt št. E2-2004, Elektrotehniška zveza Slovenije, Ljubljana. Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV, 1988. Ur. l. SFRJ, št. 65, s. 161^1643. Resolucija Nacionalnega energetskega programa (2003) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, Ljubljana. Rydevik, T. H. (ur.) (2002) Nordic Experiences of Impact Assessment of Plans and Programmes, Proceedings, SEA Workshop (11-12. February, 2002), Nor-dregio, Stockholm. Udine Ovest Okroglo Transmission Line, Corridors Siting - GIS Operations, 2004. GRTN - Gestore Rete Trasmissione Nazionale, Divaca, 11/11/2004. Zakon o urejanju prostora, 2003. Ur.l. RS, št. 110/2002. Zakon o varstvu okolja, 2004. Ur. list RS, št. 41/2004.