O nekaterih aktualnih trgovinskih problemih Določen zavestni vp-Jiv dražbe na gospo-darska dogajamja ni potreben samo v trgo-vini, teniveč na vseli področjih gospodar-s-kega življenja. Ta potreba ne izključuje določene stopnje m oblike samostojnosti gospodarsfcih organizacij i>n irpoštevanja gosipodarskih zakonov, zlasti zakona o po-r.udbi in povpraševanju, tcmveč terjata nasprotno prav ta samostojnost in upošte-vanje teh zakonov tudi zavestno aktivnost družbe in samo s povezavo teh dveh eini-ttljev lahko dosrijemo najveeje možne re-zultate. Tudi v najbolj liberalnem sodob-nem gospodarstvu (<-e je danes sploh mo-goee govoriitii o liberalnem gos.podarsitvu v klasičnem pomemi te besede) po eni strani so in učiinkujej-o goispodarski in tržni za-koni. toda po dnifri sto-ani pa še kako oi>-stajata relativno za vesten vpliv in posre-dovanje. Ljudje bolj ali manj, taio ali drugače vplivajo (v nekilt mejah) na smer in rezultate arospodarskega ratevoja. Če povemo, da nekaterih težav v pre-» skrbi in neopravičenih niihanj con na ne-kih tržiščih, ki zmanjšujejo rezultate do-sežene z napori za povečanje osebne po-trošnje, ne smemo ptojasnjevati samo s suh-jektivnimii slabostm i trgovine in nrometa, tedaj ni«fno rekli nfč novega. Temeljnn slabost današnje trgovine je neizpodbitno inaterialne in objektivne nairave: njena nerazvitost. Yse do nedavna so bile vse sile giospodarstva usmerjene v obvladanjc hudih posledic vojnih opustošenj. gos-po-darske blokade in sušnili let. na krepitev gospodarske neodvisiiinsti in obrambne spo-sobnosti države ter na ustvarjaofe bol} so; dobne in krepkcjše temdjne indnstrije, ki bo ornoffočiila hitrefši razvoj dru^rih gospo-darskih področij. V takem polo/ajn so ne-katera vprašamja morala počakaii na končno rešitev (v materialnem pomenu, v pomenu določenega mesta, v razvrstitvi družbenih sil in sredstev). med njimi tudi mnog^a trgovinska vprašaoja. Cc je govora o temelj-nein materialnem pogoju trgovanja, o prodajalnah, tedaj mo-ramo ugotoviti, da se je tudi njihovo šte-vilo doslej počasi in s kolebanji povečalo, medtem ko je nasprotno promet naraščal liitrefe in bolj enakcmierno. Primerjajmo indeks količine prodanega blaga in indcks števlla prodajaln (1. 1952 smo vzeli kot 100); • Tudi pred htom 1953 |e bido števOo pro-dajaln premajhno v primerjavi s prome-tom, sedaj pa se je ta neskladnost pove-čala, ker se je do 1. I9ob količina pri'lijardah dinarjev) nain nudi naslednjo sliko: pred. bjago štev. prodaj. 1953 397 345 1954 467 471 1955 . 567 60S 1956 618 641 1957 ¦ 763________833 1955 101 111 »954 111 106 1955 125 105 1956 1>29 109 Od 1. 1953 do 1957 se je promet na drob-no povečal 1.9-krat, promet na drfx'lo pa 2.4-krat. Pri tem pa pojav s temi števil-kami še vedno nj popohioma registriran, ker je tudi pot od. proizvajalca do vele-trgovinskoga pod.fet.ia dolsra. draga in za-pletena. Resitve tcga problema ne iščemo samo v zmanjšauju števila raznih grosistov. in" posredovalcev. temvef tiidi v tnnogo vefjem in aktivnejšoin neposrednem vplivu proizvajadct-v na tr/išče. Predvsfin nepo-sredno — s pnnaSanjem blaga — a tudi na druge načme. To se ne nanaša samo na pridelovalce kmetijskih pmfdkov. temveš tudi na m-dustrij^ka podjetja. Teorija o absolutnem in popolneini prepuščanju prodaje trgovimi ni bila pri na» niti nikoli sprejela. Pred-lanskim snio imcli 2124 prodajaln saino industrijskih podjetij.. Ta podjetja [>a lali-ko tudi v prodaji po trgovinali vplivajo na prodajne pogoje in ceiK'. med drugim tudi* s sistemotn rabata fkjer je to rnogoče). s posebnimi aranžmaji in sploh s tesneišim stiikom z orarežjem. prodajaln ali z zbor-nicamii. Cene, nagrajevanje in delovni učinek Nadalje gr^, za odpravljanje tistih neza-želenih pojavov, k.i laliko izvirajo fz po-polnt' samnstojnosrti poslovanja trgovinskih orjranizacij. zasnovajiejfa na g~i.ba.njn po-nudbe in povpraševajija v razmerah ne-" razvitosti trsrovinskih zmtMdjivosti in ob-časnih kraikotrajmh ntha.nj v dotoku blajrovn ih skladuv. Nc glede na to. koliko je zn vso clržavo in \^ Ipfo Maeovni skfad izbalansiran s kupnim sklaifotn in s po vpraševanjein. ki izviru i/ pri/adt-vanj po povečanju os<*bne potrošnj«, lahko pride v posameznih trenutkih in na posameznih tržiščih d<: feprar kratkotrajne nfskladno-sti- me'_l ponudbo in povpra.ševanjern in lahko taka trenutna koiijnnktiira sln/.i kot p-ovod, /ii sorfinpiiibo rcn. To toHko bo-lj, ker ni d-ovolj r>i*i>dajaln. postovna konku-renca me-d n(imj s<* n<" mori" popolnoina razviti rn tako ie1 v npihovein noložaiu do potpošnjikov tudi nokaj monopolisti<'nih po-tez. Pcrmefnbm ukrep rw tein nodrofju \e bil sprejet prav ie re obveščajo <> morebitnih namerah glede zvišanja ceu, da bi ti lalvko raziskali upravičenost tega zvišainja in — če je to potrebno — siorili kak.šne mkrepe. Eno izincd najvažnejših vprašanj le vrste je (mii \prnšanje nagrajevanja v trgovini. O njem razpravijaino. in ga pro-učiijftno že več let, zbrano so bHe drago-<-or'cdivos tein pa ima-iim> v indifet. tudi instruineiite razdelitve in nagrajcvainja v podjctjih. kij vežcjo osebni dohodck prfilvsem na dflovni učinek, na proizv«lem> količino in kakovost bl-i?a itd. — kakršni so norme in pretnije. V trgo-vini še niimnnio inslriniieiitov. da bi spra-v/ili oscb/ii do-hodck o«ebja v ost ne samo -da. od vzdrževanja in varovanja tega bla-ga iti »ploh -rab!j«ti take instrnmpnte, mogofe pa ) bi učin-kovalo prav nasprotno vsr.ki težnji. da bi dohodke povečali z izikoriAčanjem trenut-nih konjunktur in premalo razvite kon-knrence z dvisranjem cen. Stalnost tržišča, poroštvo za cene in rezerve Nekatera izmed Vprašanj. o katerih je govora, s-e tičejo siguntosti iin stalnosti t?ži5fa. To se predrsem nanašn na nd-daljnjo obdelavo in razširitev »istema .za-jamčenih cen 'za kmetijske pridelke, k.i je zek> pomemben za prorzvajalce in kmetijsk<> proizvodnj«. Uxla tudi za po-trošnio. Ce je gotov. da lx> lah'ko svoje pridelke prorla.l p<> tieki ceni. Ih> pred^io-valec ninoijo bolj zainteresiran, da jih ]>o redno in rim več pridfloval. to pa likrati pompni. da lv> trži.iče lx*lje in lx>lj redrio o*krbi>varni. Tudi na teni področj-u ?.e ima-mo npkaiere praiktione reškve. Sprejetii so bili nekateri ukrep-i. ki se tičejo ccn žita in živine Preostaja. da ta sistem obtlelamo in raz5irimo. vsekakor ne na tej podlajsri. da bi nciils orffanizarijo in tvetranje teh ukrerwv i^ključ-no zveza. temveč nasprot-iw>. da v čim večji meri sodcln jejo gospo-dnrske orsrnnizaoijf. zariruge in tudi ko-mune. ki so pra«- tmko zainteresirnne tako na proizvodn ji kakor na preskrlii in ki sovnekaterih primerih "'e nastopa.le s svo-jimi jam^tvi ob k«ntralii.ran]u. S silami zadm?, trgovin i>n komun je mogoc-e or-.sranizirati precei ufinkovH s.ih. ki 'Tno jih navedli. je še vrsta dm-jih perefih vnrašani tr^ovi-ne. O vs^h teb vprašan jih že dalj 5a-sa nizpravljamo i-n jih proučujemo tako v . zveznih knkor v republiških orgarnli ter v trgovinskili zbornicah in zadrnžnih or-ganizaoijah. Piav sedaj so v teku obsežne priprave za celo vrsto ukrepov, <>d ka-terih so bili nekateri. kakor smo priipom-nil.i, ž.e »prejeli. Odlo-ube o kompleksnej-Sih rešitvali Ik> morala sprejeti nova tjud-ska skup.šti.ria. ki bo morala posebej raz-pravliati o trgovinskih proble^niili. Trajne rešitve tnora prinesti vsekakor ¦ gospoclarski razvoj sam z večjo proiz-vodnjo potrošnega blaga. z boljšimi pre-voznimi pbgoji. z večjiimi možnos-tmi za tehnifno izboljšanje prometa Hd. Ti ukre-pi pa lx>d<> vendar imeli pomemben vpliv na tr/iš v sti-ku z razvojem trgovine in lahko na ta razvoj vplivajo. Vpliv dmžbenih sil Pri nas je v načblu že sprejeto pojmo-vanje. da sta trgovima in preskrba po-trošnikov eaa izmed prviti skrbi komune. V praksi pa to še ni prišlo do popolnega izraza. Delno tudii zato, ker so komune se vedno ? procesu prevzemanja pomemb-nih funkcij in ni mogoče pričakovati, da bi v rpliitivno kraikem roku popolnoma prevzele vse v svoje roke. Vendar je tu za zdaj najva/.nejše samo razamerje ko-mun do trgovine na svojem podmčju. a to ni hilo enako povsod m do vseli oblik teara problema. Razeo poziHvnih prime-rov zavzemanja komun za reševanje pro-blema trgovine imamo tudi nasprotne. Taiko bi innege komnne lahfco odvedle za investicije v trgovijii več-sredstev, kukor so jih dejaiisko otlvetlle. Kakor da bi šlo ia nedelavnost, so investieije še vedno preveč usmerjeme v industrijo (seveda, ne gre za to, ali so kaikšne investicije neko-risfcne, femveč za lo, da bi sredstva, ki so vendanle omejena, razporedili najbolj ra-cionalno in v skladu z zahtevaini. ki jih IK>stavlja sprejeta gospfnlarska politika). M.iinogrede laliko pripomniino, da tu vlo-ge koruun ni niojjoče omejiti sarno na vlogo investitorja. temveč je tudi inicia-tor. Najiispešnejše lahko med dffugim or-ganfzirajo koncen(racij<» sredstev za inve-stiraiije v trgovino. ki so sicer precej raz-drobljcna ter razkmpljcna po raznili or-ganizacijah. Vloga trgovinskih zbornic se je zdaj z^natno p-Dvečala. s tem pa tudi njihove mo/nosti. dn vplivajo na razvoj trgovine, a tu |x>tr<»inj.k.i najbolj zaintpresirani na dobrem in pravilnpm vodeuju trgovine in da bi b.Mo v primer-niti obliknh in na dolofen način mojroče njiliovo ii>ktiv nost in niihov' vpftv na prns.ko proueiti w dosedanje izkusnje v tem posledu. čeprar so še kratkotrajne in nevelike. poiskati vzroke slabo*ti in načine. da se anga/.iranju «amih potrošni-kov v skrbi za trgovino dajo nove spod-bude. Vseikakor Tk> najlx»Ij neposredno in najbolj praktifno dpilo za nadalinri na-piedpk v pi-omp>tu odvisno vendarlp nd samih trarovinskih or?ani^acif in zadrug. \iihove možtirtsti. da prispevaio k tem splošntm pri/adlj npposrednega med^eboj-noira stiki /arad.i izognitve posrer so iih vlo>/ilp. Z dol-očpntnii svojim1! 'invpsticijami lahiko zadruge prav tako iz-Ix>lj5aio pogoje za zbiranip. prevoz io prodaio tržniii pTPS^3rkov. Te investtciie se bodn fikaJp npiivomno prpdvsem frbnlT-šania kmetMsVp proizvodnj« in boli«e nrodaie pridelkoT. posTpdno pa bo«5o lah-kr> vprHvaip tmli na izbolišanjp prompta. O trgovins.kih i-n zadružnih organizaci-jah. komunali. zbornicab in potrošniških sv«lili ni govora zgolf zaradi opozarjania na i>t>trpbr>. da sp ansažirajo za Pini bolj doslprlno iivpIiavljaiiip nkTejpov. ki bodo sprefpti ali ki so žp bili sprejeti. tpmvp^ prprlvspm. da bi pondariii nnjnost njibovp «talnp in -iisfpmationp skrbi. kakw tud.i vsph dr«?bpnih sil in rinitelieT na tem zpIo nomeTnbnem podroom na