"NASA ZVEZDA"
Dolgo vrsto let nam je temna noč zagrinjala življenje. Tam od zapada nase rodnd' zemlje so se zgrinjali temni oblaki z besnečimi viharji in divjali nad našim narodom.,Nikjer nismo videli rešitve iz te’ strašne, terme, viharne noči. Bolj ko smo iskali poti do belega dneva , bolj so nam temne megle grozoile in nas gazile v torno - trpljenje.
Vso to dolgo, razburkano in temno noč nismo spali Hodili smo vedno naprej, upajoč, da nam po dol^i noči zasijo zlato jutro. Nismo obupali.
Trem modrim je bilo naznanjeno, da se jim bo prikazala zvezda vodnica, ki jih bo vodila do zaželjenego cilja, Verovali so, in ne zaman.
Tudi nam je bila napovedana "Zvezda vodnica". 0-zirali smo se dolga leta tja proti obzorju, odkoder smo jo upali ugledati, odkoder nam jo bila ta zvezda obljubi j ena.
. V polni temni noči, so viharji še povečali svojo moč. Zaganjali so se v nas z vso močjo, da bi nas podrli, da bi nam izbrisali sled in vsako upanje do napovedane "Zvezde", ki naj bi nas vodila k našim bratom. Nasa pot je postala se nevarnejša. Kamorkoli smo se o-zrli, so sc pojavilo prod nami same pošasti. Pod nami, pred nami, na desno in levo, nas je zbadalo strupeno trnje, katero, nam jo segalo v dno srca. Kdor so je z obrazom obrnil proti grozečim zverinam, ta je končal pod njihovimi zobmi, ìli pa smo z globokimi ranami ^rivali naprej in klicali na osveto - na osveto^za naše sopotnike, ki so tako globoko verovali v "našo zvezdo",
2
a so mirali v tomni noci darovati življenje za svojo zemljo.
že nismo^več videli kje se nahajamo. Hudi vrtinci so nas razkropili. Ločeni smo bili brat od brata, sin od matere,nož od žene, oce od otroka - da sc sedaj, ko nam "naša zvezda" kaže tako jasno pot, mi ne vemo o naših dragih.
Mi pa smo bili v groznem viharnem sunku, vrženi na zapad, cez morje, odkoder se nam jo pot do našega cilja še zdaljšala.O-btali smo popolnoma predani na milost in^nemilost krute usode. Območje onega vrtinca nas jo vrglo v naročje drugemu.'
Vsa moč najhujših viharjev v človeški zgodovini, vse grozne pošasti v podobi človeka z vso njihovo močjo in^krutostjo, katero nobeno pero ne more popisati, niso mogli uničiti popotnikom smeri,-	t	.	....	...
Ko so.najtemnejši oblaki•žagrinjali nebo, so je pojavila ona, po kateri smo^koprneli toliko časa, ona, katera naj bi nas vodila v zlati sončni dan. Vtrnila se. je od vzhoda - naša zvezda Usodepolm noč še ni .prešla. Sc divjajo hudi viharji po sirni ■ zemlji, in teline meglen zagrinja jo obzorje. Ni še zlatega sonca, ki bi razkrinkalo temno, noe, uničilo vihar in ogrelo pro-mrazena'vgrca, ki še vedno ječijo pod zobmi okrutno zverino.
• -Mi pa, ki ni sino obupali, ob najhujših navalih viharjev in prod zvermi v tenni noči, ki nismo klopili glave prod zmajem, v njegovi najhujši moči, tudi sedaj no bomo*.
S najlepšim sijajem, najlepšo kar nun'je moglo nebo darovati, nam žari "Naša z-vozda" na obzorju in nam kažo pravo pot do naših bratov, do našega rešitelja - Slovana.■'
V tebe, "Naša zvozda" zremo, v tebo upamo,.v te verujemo in tebo ljubimo, prepričani, da nas le ti pripelješ skozi to tonno noč - domov, k našim bratom partizanom, tja, kjer sc jo prav to noe rodil naš mladi, zdrav, plemenit rod. ^ •
Pozdravljena, "Naša zvezda"! Nebo.naj ti da noci, da ra- • zsvetliš vse našo brate,^ ki še vedno blodijo v toni in no vedo, da si ti edina, ki kažos pravo pot v boli dan.
# Naj to nobo varuje prod tormimi oblaki, da bi jih s pomočjo slovanskega ozvezdja kmalu in srečno premagala ter nas pripeljala do zazolj enega cilja.
, v Z vročo željo in hrepenenjom pričakujemo dan, ko nas združiš z našimi brati Slovani.
Tedaj bo polglasno zaori.la naša posen - Slovan na dan!...
R. L.
0 ZMERNOSTI 1 ALKOHOLICNIH PIJAČAH
Večkrat ni je prišlo na misel, da bi napisal par vrstic,ka terc naj bi odprle oci večini naših fantov.in posebno možakov,ka tori toliko vodo in znajo, ko jirj vino ali žganje okadi možgane. Zlasti v zadnjih Časih smo so mi Slovani proveč udali alkoholu.
-3-
Vsakdo lahko vo, da prevelika količina te neverne p. <jac e 'ko di . duhu in telesu; a menda vsak^ne ve ali-noce vedeti, čia je prav pijančevanje izvirek .tolikih naših gorja, .
Pii smo nar o pl, ' kat eroina so JdìIg v pretcklos ti vzet o koraj vso pravico, Italija jo na vso mogoče načine ovirala vsako nase narodno fiaprodovanjo, ko jo ob zmagi fašizma zatrla.našc šaLo, naše knjižnice, vso mladinske organizacije in prosvetna dr ust va, v katerih smo so duševno in telesno zabavali in istočasno kult um. o razvijali *a pustila jo, v našo pogubo. - - edino lc pot v gostilno in v gostilni skozi vsa lota jo večina naših ljudi j enako izobrazbo, Malo mož jo kljubovalo tej slabi poti, a. večina dušnih neh-kužcncov jo podlegla vinu in ni našla izhoda niti.sedaj ob zori našega toli pričakovanega vstajenja^ ko je skrajni cas, da posvetimo vse našo duševno in telesne noci za dober izid iz vsakega, na-daljncga hlapčevanja. Zelo žalostno je to, da ta kr rio za ki ^in mladeniči bi v pijanosti svet preobrnili, čeravno se. sani večina no morejo niti na nogah držati a ko so jim le malo iz glave s kadi, so brez vsake inicijative. Poglejmo so.no malo globj;e in. s. poznali borio kaki smo. Kadar trezni - kakor ovce za plotom, v pijanosti ka-svinje., 'ali pa razdraženi ko levi v^klctki. V,pijanosti polni, sovraštva, polni spominov in polni občutkov. Vse p.ride tu ncprojpPa-so pijance izgovarja: "Piccia, da pozab imi - Mi jo t ozko po zoni, o-trocih, po znancih, po hiši, po zorni ji, po donar inipijem da^po-zabin." - Ali jaz to vprašan, tovariš: zakaj hočeš poza.biti , cesar no sne s pozabiti? Da piješ na žalost, to jo jalov izgovor,in dobro
so^vc, da neizmerno, pi jes, ker si
požrešen, Kakor morajo ^sodaj s tabo trpeti tvoji tovarišij tako rdi sc huje jo prej trpela, žena, otroci, tvoji bratje, rsostrc ali drugi, - Ali mar misliš čo so pijaniš, ;da boškemu kaj s ton pripomogel? Co bi ti resnično kaj mislil'na družino', na dom, na domovino, bi sc prav gotovo no moril z alkoholom in bi dal kaj vcc na tvojo zdravje in osebo, in bi no kvaril svoj in naš ,ugled v tuji zonlji. -^Nc, tovariš: ti na vso to prav nic no misliš, ker drugače bi se no vedel tako sramotno kakor so vedeš in bi bolj pazil, da no omadežuješ ne.'-svoje družine, ne svojih tovariša^ ne svojega naroda,
Huj o jo to, da bolj ko jo.
človek neunen in zabit, tembolj je progna.n ko jc pijan. Prav v pijanosti sili v tuje ljudi, sili v pogovore ki jih ni gotov, san ho-
. ../itfMi STOJIMO TR&WO <or
Če imetiybosodo, sano on ve, sano on zna, brezunno sodi in odobrava. Tak človek jo pomilovanja vreden in dobro veste, da na pijan- • .covo besedo nobeden nič no da. Zato, dragi tovariš, to vprašan jaz, zakaj prav v pijanosti razkladaš in buliš kakor bik v tujo ljudi, katerin soytvojc ali našo težnje zadnja briga? Zakaj bi uprav pijan prepričeval dru^c, kak junak in poštenjak da si; sc bahal, ko-.liko da si ti za naso stvar dobrega napravil; Zakaj, si prav v pijanosti ti edini pravi nožak, edini Slovenec, edini•partizan .ned • nani vsoni. Morda, nisliš, da tvoji tovariši no vodo, kaj si? Predobro te poznajo, da^ti smrdi vsako pošteno delo in■da povsod iz-kor.iščaš svojega bližnega in ga nato še "zafrkavaš", bodisi na delu bodisi drugod; Ne boj sc, to tovariši dobro vedo, a ti norda čakaš dan na dan, da te izvolijo za cesarja. Zakaj se prilizuješ vsen, ko ninaš v glavi^vina, a ko si pijan inaš čez vsakega besedo? Zakaj vse to in nešteto drugega ko si pijan? Povedal ti bony jaz, zakaj vse to: zajec.si, nalovrednež,•potuhnjenec, zahrbtnez; nisi inel in tudi yno boš 'inol toliko noči, da bi v treznosti ^vsakemu odkrito - srčno v obraz povedal kar nu gre in kar te tišči, ker tvoja vest ni na mestu.
Ne, dragi tovariš, tako ne nore .naprej, da v pijanosti gradino in delano načrte, medtem ko bi v treznosti lahko v resnici kaj napravili za bodočnost, ^a ne nigneno niti z nezincon; .to. jo-slabo, zelo slabo. Naša bodoča domovina takih ljudi•ne potrebuje, taki' ljudje so samo v napoto. Zelo žalostno bi bilo, da bi s.e naša nova domovina gradila sano iz takega gradiva. Prosil bi t'c možake iri mladeniče, naj molčijo., naj no politizirajo, naj se skrijejo, da no bodo v posmeh lj.uden, kateri so imeli o nas morebiti drugo mnenje. Smo v tujini, predstavljamo narod, kateri je toliko žrtvoval za svobodo, zato ne omadežujmo na tako' sramot-on način kri naših boljših bratov. Ne blebetajmo v pijanosti. Bodimo bolj družabni, bolj tovariški, ne egoisti. Pomagajmo si ned pdboj, kot pravi bratje, da svetu pokažemo našo zrelost, da nimamo'potrebe nobenega drugega varuha iri gospodarja. Le v slogi bomo lahko klubovali vsem težkocan. ^	•
Bodimo nozjo in, fantje v pravom pomenu besede!
».	-Tl..
Hanc
MATERINA BESEDA
* ■*
Bogatejši so pac drugi jeziki pravi jo tudi, dri so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda jp beseda praznika,, petja, vriskanja., iz zemlje sane zveni kakor velikonočno pritrkavanje.......
Ivan Cankar
BOJ KEmi
Boj krvavi, po Balkani, bij o hrabri partizani. ■ •;
Pa vso tjn clo bistre^Soče, narod vos svobodo hoco.
Srb, Hrvat in pa Slovenec, z lavorile^ploto si venec in v junaštvu, Slave sini, liste pišejo v zgodovini.
Padel^Beograd jo slavni, znan že v zgodovini davni, prestolica južnih Slovanov, pod vdarci Rusov in Partizanov.
*
•Je "Vzhod” pomagat prišel "Jugu” roke podal je drug sodrugu. Sklonili ‘so, da vodno bodo si bratje branili svobodo.
*
Ze sveti se, jton od obzorja, in tja do našega Primorja. Svobode vzhaja že "Danica”
Trst prost bo kmalu in G-orica.
Izpita čaša je pelina, bo prosta cela domovina.
Mi prosti borio in svobodni z brati v skupni hiši rodni,
* *
KAKO SE JE HITLER,MAŠČEVAL NAD ATENTATORJI
V Nemčiji že dolgo casa ni tako mirno in redno, kot dokazuje nemška propaganda. Podtalno so že davno nekaj plete, a do pravega večjega izraza no nore priti,^kor je Gostapo premočna in njen poveljnik Himnier preveč krvoločen in brezobziren.
Že dolgo časa od toga je vojna sreča Hitlerju in Nemčiji o-brnila hrbet. Tcritorijalno izgube, poražene in razbito armado na vseh sektorjih, porušena mesta, paralizirana*proizvodnja vojnega • materijela, notranje krhanje, atentatni poizkusi: vse to dokazuje, da gresti Hitlerjeva slava in noč h koncu. V ljudstvu se polagoma vzdiguje nezaupanje v Fuhrorja in njegov^nacistični glavni štab. A do konkretnega upora jo prišlo lo v maloštevilnih vrstah politično in vojaške aristokracije.
Naglo sc je po svetu raznesla vest, da so 20. julija 1944. a-tentirali na Hitlerjevo življenje. Glavni avtor atentata jc biljgfiU kovnik Yon Stauffemborg, ki je prinesel bombo na zakasneli efekt v dvorano, kjer jo moral imeti Hitler malo casa pozneje sestanek s svojim glavnim štabom. Položil jo zavitek z bombo v kot pisalno mize in-jo reguliral tako, da bi razpočila malo minut kasneje. Po uradnem poročilu so j c Hitler par trenutkov prod razpokom dvignil od svoje mizo in stopil k bližnjemu zemljevidu ter si tako rešil življenje.	* •	•
Hitlerjeva telesna^straža ni mogla takoj dognati, kdo bi mogel biti oni, ki je položil bombo v mizni predal, ker ni stopila prej v sobo nobena^sumljiva-oseba. Grofa Von Staufemborga pa niso mogli niti od daleč osumiti, ker jc bil velik vojni pohabljence iz prve svetovne vojne; Po kratki preiskavi pa so dognali, 'da jo bil
edini polkovnik Von Staufenberg, ki je bil v posvetovalni dvorani prodno je incl Hitler svoj govor. Suri je. padel nanj tembolj, ker njega sanega ni bilo pri posvetovanju. Poiskali so ga in ga našli na vi s”j on vojnon poveljstvu v Berlinu tor ga aretirali.
Za- grof on Von Staufonborgon pa jo stalo še več nenskih višjih častnikov in generalov ter političnih osebnosti.
Po, atentatu jo bilo sano nekaj ur nervoznega in negotovega valovanja po Menci ji, posebno pa v Berlinu. Nato ni noriška-javnost videla nič drugega izrednega kot nekatere varnostne ukrepe, ki jih jo policija začasno podvzela,
Hitler in Gestapo pa sta nounorno delovala-in preiskovala- sc naprpj. Maščevanje je bilo ten večje in važnejše*, kor so pod izgo-voron državno varnosti,in zaščito Hitlerjevega življenja pričeli ncusniljcno čiščenje višjega vojnega poveljstva in ga dobesedno dc-cinirali. Mnogo generalov, na katere jo podla sunnja sodelovanja pri atentatu, jo bilo po naglen sodu ustreljenih, drugi pa so izvršili. saiaonorc. Veliko jih-jo Gestapo , aretirala skupno s tisoči civilnih oseb. Gotovo pa jo, da so to čiščenje so danes ni končalo kar jasno-dokazuje, da jo inol Hitler v Norici ji sani rmogo voc sovražnikov, kot si je soji predstavljal.
Da bi sodilo zarotnike in vse nasprotnike nacizna, jo Hitler takoj po atentatu '20. lujija ustanovil posebno "ljudsko sodišče".
8.avgusta, je indo to sodišče svojo prvo sejo in jo obsodilo na vešala osen častnikov, ned katerini enega fcld-maršala.
Ob priliki druge sejo - Iliseptembra - je to ,sodišče obsodilo na vislice osen civilnih oseb, ki so bilo obdolžene, da so sodelovale pri atentatu.
Hinlcr jo s svojo Gestapo knalu obvladal položaj in javnost ter skušal na vsak način pokazati in dokazati nenškenu ljudstvu in vsonu svetu, da jo misel na zaroto in atentat vstala le iz nekaterih aristokratskih krogov armado in višjo državne administracijo.. Dejstva pa so dokazala predvsem in povsem drugo resnico tor faktično in idejno nasprotje nacistični stranki. Med obsojenci so ljudje, ki jasno dokazujejo to, kar je hotela nonška uradna propagando pr ikr.it i. Mod obsojenimi - je ,stari minister ^Louschnor t eden izncd; vodij’ nemških sindikatov, in neka druga višja politična osebnost iz osrednje katoliško stranko.
Zarote jo imela torej povsem druge^korenine in pomen, kakor 30 skušali uradno-dokazati. Da bi ton lažje in bolj zakrili resnične povpde zarote, jo Gestapo zavila ves proces in vse kar je bilo z njim v zvezi, s sumljivo tajnostj_o.
• Gocbclsova propaganda kriči še danes, da je bila Nemčija izdana, da so jo nekateri maloštevilni podkupljeni zadeli z bodalom v hrbet, da bi.povzročili na račun sovražnikov nesoglasje med nacistično stranko in armado ter Hitlerjem in nemškim ljudstvom: ta nacijonal - socijalistična stranka no bo kriva, če bo sla Nemčija.
a
v propast, ncc'.ton ko je Hitler hotel izpeljati boj do končne popolne zmage nad notranjini in zunanjimi sovražniki; da jo bila ta zrnata gotova,pdokler ni bilo izdajstva.
Kot žrtve Hinler j eversa in Hitlerjevega maščevanja je padlo mnogo odličnih in socijalno-p Mitičnih osebnostim prvi polkovnik grof Von Staufenborg. Prva sejfa "ljudskega Sodišča” pa je z drugimi vred obsodila na vislice generala Witzleben-a, goncral-polkov-nika Hoopner-ja, generala Von Hagcn-a, generala Von York Warten-burga, generala Von Hase-ja. in generala Stieff-a, ki so bili obešeni dve uri pó obsodbi. ‘	^
Hinlor pa po Hitlerjovih^navodilih še nadalje čisti armado vseh osumljenih, nemško javno življenje in vseh ideoloških nasprotnikov.	•	•
SLOVENSKA ZEMLJA .
Zemlja slovenska, zemljica sveta, Zemljica rodna, zc:ljica plodna, Tujec po tebi sega z roko.	majhna si, majhna, pa te dole.
Meni je tožno, meni jo težko,	Kdaj že od grude kos so ti vzoli-
ko da mi psica meri v'oko.	vedno še rano svežo skelel
Veli moj Jo.ža, Krpan moj krepki, da mi je dana vajina pest: svet bi na dlani^ncsel v Zavetje,
.	cela bi stala naša posest,
A. Debeljak
» «
POSLANICA BRATOM
....sedaj jo okrog vas mrzla zima in bogvodi, kako je z vami, .kako van je pri srcu in duši, bratje onstran morja. . n
Mi smo tu in ni nam slabega injradi bi delili z vaili vso, kar imamo. A mi smo moralno podrti. V naših dušah je nekajK cesar no moremo popisati, česar jan no moremo razložiti. Mogoče ‘je jok; brez solza, grenak in4 neutcšljiv; mogoče je kletev, ki je naše ustnico ne izrečejo; mogoče prekletstvo stoletij, ki je zopet razlilo svojo žalostno bolest na sinovo prodane zemlje; mogočo je ona bolest, ki¥jo vstala iz dolgo borbo zasužnjenih dni, ^sc zarila v dno.naših dus in tam utrpnila: in z njo je utrpnilo naše srce. Vse to občutimo in naša najdražja čustva trpijo...
,	_ Tu smo in si no pieremo pomagati, da bi uresničili n$šo davno
zeljo in težnje. Mogoče teži nad nami ona usoda, ki je težila naše pradede vjeorbi zaV.omačo pravdo".
Klicoho in kličemo, A od nikoder ni odgovora, kakor da bi na
n p. s vsi po z cibili, kot bi bilo krog nas vso gluho in nono: ena sana brezno3na puscava brez obzorja. Ni odgovora; niti na.sogo. klica no slis'ino v odmevu....
Včasih o c! j okno v naših srcih glas, ki jo prišel iz daljnih dalj in ki ga našo telesno uho ni slišalo: daljna naša zoni ja -nati, donovina -je težko vzdihnila* Njeno srce je vztrepetalo in njeno dušo jo objela težka bol. Tisti trepet sno čutili v naših srcih; tista bol'sc je prelila v naše duše. Vso sno občutili kot odnev naše težko usode...;
Videli sno'dbnovino, kako je šla na svojo Kalvarijo; videli sno vas, bratje, kako ^ st e na svojih krvavih ranah nosili njen križ.In težko, nadvse težko nan je bilo, da nisno z vani, da nisno tudi ni oni izvoljeni, ki spremljajo donovino k novemu življenju.
Ali nan bodete štoli v neodpustljivo zlo, da nisno z*vani? Bratje, mogočo nisno krivi sani, da sno ob težkih urah, ki jih doživlja naša skupna donovina, tako daleč od nje in od vas. Veno za naš greh in ga odločno tudi priznano. A piaj nan bodo v zagovor dejstva, da sc našo misli-danes bolj nočne, da so naša prepričanja bolj gotova in trdna, da sno sc postavili na razpolago donovini zo davno
Bratje, ali ste'siiseli klic iz Sardinjc? Ali slisite klice iz,Korzike?
•Nismo dobili odgovor- od vas in zdi so nan, kot bi nas zatajili in nas ne bi več hoteli priznati za brate, kor sani nismo sledili pred dvomi leti vašemu vzgledu in pva šenu klicu.
To jo naš greh; no prosimo odpuščanja. Hočemo placati, da bi postali vaia enakovredni, co jo to mogočo.
Sedaj, v svojih rtedkih lotih, sno mogoče doživeli največ j o iluzijo svojega življenja. Prevec sno verovali v gotova dejstva. Zato je naše sedanjo stališče toliko bolj/meno. Nasa vera je bila kruto prevarana, naša čustva in prepričanja omalovaževana. Zato nas boli v duši. Danes nor-lno plačujemo za svojo nekdanjo neodločnost, za tisto odlašanje iz dneva v dan, dokler ni-bilo prepozno.	‘	„
Naši izgovori že davno več no držijo: leta, družina, hiša... Vse to sne našli, ker snò inoli premalo prepričanja, pronolo odločno voljo, da bi sprejeli oni boj in trpljenje, ki nas je čakalo v
vaših vrstah. •	v	„	'
In danes, kdo nan brani družine in hiše? Bratje, pozabite na naš greh’ Veno, da ste vi; Saj ste sinovi iste matere in naše hišo so vaše hišo. Pozabite, da nisno v onih dneh krenili na odločilnem križišču na pot, po kateri ste hodili vi.
Danes je naša misel trdna in izoblikovana.
.... da'bi z vami skupno ustvarjali novo domovino, da bi bili z vani v boju in trpljenju, da bi bili z vami deležni vstajenja in novega življenja...,
Bro.tjc, no pozabite na nasi	_ s< _
V " ,.. (nr.rckn.ju),. "
"Naša Zvezda" "zg” naii "sveti' Kol’kor "noro" kod er "pr o" i
Tole "tono" na "otoku" nan "razganjat" cg,
Mi rova "sa a" je: "tona" pregloboka jo!
"Sonca" bi so "tolo”, da rbi "teno" vzelo; naso "pruda" ar el o, da bi "kaj" "vscvetclo’J
Dobro da na "vzhodu" že "svetlika" se; dvom ni o "soncu" vsaj "za zdaj" še noi
Toda prej ko z "prude nase", bo "kaj" "vzrastio", treba bo "globoko" sc "proeorati brazdo"!
V (....oklepaju,.)
(Tu pa treba je "lopate", treba dobrega vrtnarja,• da razume se, na "rasce", ki nan dober s«d ustvarja!
Da precepil bi "nladiko", zruval z njive ves "plevel", arudo naso^vso "pognojil" bil bi "rasce" vsak vesel!'
Pa jo vrt še brez vrtnarja, dbro rasce ina plovci; • tudi "vreme" nan napaja, lot’no bo hudič nan vzeli)
Pa še ........!... (klic-j ) I
Cas beži! Svet se vrti!
"Za doz j on sonce nora jeritil’,• v ton nas jo up, up naših dni, to slutnjo vsak nora čutiti!
Poskakin
POZDRAV
Po dolgih lotih tono in zuženjstva so nan je rissa zvezda zopet prikazala na obzorju. Njeni prvi, še-blodi žarki v zgodnjem Jutru, so zasvetili v našo duše, naša srca, ter nan dali novih noci in upanja, da so bliža dan svobode in pravičnosti toliko let tlaČenenu nar du.
Vsi Slovenci in Hrvatje, ki se nahajamo na ton otoku, prav prisrčno pozdravljamo ta riali listič "Naša Zvezda", ki nan bo v tujini tolažba in vodnica na poti, ki nas bo pripeljala v novo »dono vino. Hvaležni sno vsen, ki ste se trudili za izdajo tefca lista, za urejevanje in tisk ter končno za skrbno pošiljatev na vse ceto.
10
Tovariši Slovenci in Hrvatje! Potrudino so, da bo res "Nasa Zvezda", nan izgnane on v tujini tudi naša prava ^ v o d n i c a. Drzimo so trdno poti, ki non j razsvetljuje; ne iscino tennih in stranskih potov, kateri nas z-peljojo v nenoralna-slaba znanja in ki jenijej o ca s nair vsen ter vsenu narodu. Naša opusto-šona donovina potrebuje zdravih no z in fantov, da bodo -gradili novi don. Naj izgine iz naših cot, izpod naših šotorov kletev v tuj en jeziku, posebno pa še v slovonsken in hrvatskon. No skrunite s proklotstvon našo tako lopo natorinc besedo, katero so nagi dedje in pradedje tako skrbno negovali, čuvali tor izpopolnjevali, da so jo izročili nan lopo in cisto. Naš veliki pesnik in uvitolj Sinon Gregorčič, kolega stoletnico rojstva pro -znujcno lotos, je posvetil vse svojo življenje le Bogu in narodu; spesnil nan je lope pesni v lopi sloverfski in hrv-tski bese. di. Učil nas jo petja, nikoli pa kletvine,.
Sponin stoletnice tega velikega^rioza in učitelja bono naj-lopše počastili s ton, da bono cin vcc posnenali njegove drago -cene in preroške besede. Na ta način nu bono položili na grob venec lepo'slovenske besedo Njcnu v blag sponin, non pa in našenu narodu v cast in slavo.
Pavlica Franc
NASE JUTRO
Ko šo sonce gor ni vstalo odzvonil prvi zvonec je: zdaj so delo bo začelo, zdaj je ura budnico.
"Junaki" nnogi bi ležali, ko dovoljeno bilo bi; a zakone so take dali, no go c o por lagati ni.
Vojaki pa naprej ležijo, v postelji obračajo sc; polzaspano so budijo,
ker prezgodaj zdi so šo.
Zdaj v nastop k prvi kavi voj aki vr st o dela j o ; kuhar, hitro jo napravi, kor že predolgo čakajo.
Vendar onega so vidi: noško, resno se drži,
Daj, neroda, prvi pravi,
saj san cutis, nrzlo jo; lahko sc poptej n-pravi, da tod te čakali no.
je narednik; gre po službi, vi) jak e pozne buditi.
Prva zarja sc razgrne, prikaže svetlo sonce so, novo delo so povrno za vso to našo delavce.
- Z. Bolo
11
Poskakin:
- PISMO ZENICI -
(Pod šotoron,
Zlata zenica!
Kako jo s teboj?
Si sc kaj noja?
laz sen sc ves Tvoj! Vsak dan razpenjam • hrepenenja poroti, rad poletel hi Tebi naproti’
Vsak dan, vsak dan Te v mislih inan; kor preveč sen san, kor le Tehe inan.
In sinka dva!
Sta zdrava oba?^
Sc zdi ni da starši nustaco že inai In žlahtana plahta? Pozdravi ni vso!
4.12.44.)
Posebej so Ančko!
Rad videl bi jo!
Mija nalonko st• so dobro ina, telesno^jo zdrava le duša "cota"! jo vodno v skrbeh kako je dona?
In kaj bo so z nani, ko ree ta konča?
In družeča polno na srcu inori; papirju no upari” zdaj naj bo še ton!
Sprejni poljubčkov za en tisočak; sinkona vsakemu pa za en stotak!
Tvo j nož ek
NOVA DOBA - NOVA ZVEZDA
Ker v novi Titovi Jugoslaviji pridejo vsi ljudski sloji do svojo besedo, zato naj začnemo že sedaj tukaj - kot nas poživlja v prvi poslanici naš tovariš dr. Ambrožič "Na/'clo, brat^et" - in so pridružimo tenu klicu ter vsak po svoji možnosti skušajmo preprosti ljudje pisati in podpirati"Našo zvezdo", ter bodriti eden drugega, a vse v snori in blagor naši tako zazcljénl novi donovini. Prerokbo naših prednikov se vrcsnicujejo, Slovani prihajamo do našo velike skupnosti, katera nam po vsej narosmi pravici pri-P^da.	„ '
Tovariši, končano je, da bomo hlapci italijanskemu, nemškemu ter mdjarskenu inperijaliznu. Konavano je ža vedno, da so bo preliv,ala slovanska Ieri za te tupo narode kakor sc jo do sedaj.
^ Kor nas čaka ta velika sreca prvič v naši zgodovini, nam da res misliti vse to in'vprašati se rierano sani sobe: kaj smo napravili za to veliko stvar, ki nas čaka nas vso in naše potomstvo? Človek , ki res na to nisli, ga gotovo nuci ni sol. kaj sen napravil za vso to1’ norda malo, ali - nic. Mogočo sne bili dobri Slovani ves cas,,suženjstva, mogoče - prej ko so nas Lahi pobrali smo tudi kaj žrtvovali za našo partizane, bratje, a vse to jo
- 12
lc malenkost v prineri kar oni doprinosajo vsak dan na žrtveni alter Le zelja ni jo, da ohranimo zavednost do _ dneva ko 0 in bonu mogli resnično in z dejanji vsaj kaj pomagati, ter biti priča vstajenja nase nove dobe in dokončne zrušitve naŠe&a stoletnega
sovražnika.	”	~
IT. Tnrrn n
NASA NARODNA PELVICA
Vključitev Primorske s Trstom in Gorico in Istre s Puljem ■in Peko v okvir italijanskih državnih mej, je tvorila zg v preteklo^ stoletju Oolva desetletja šovinistično stremljenje laske po-fitto H o JOT toh zahtevah naslanjala, na besedo pesnika Danteja ("La Divina Gonriodia" ) in na bonežke sospodstvo v preteklih stoletjih ob jadranski obali. Italija je vstopila v prvo svetovno vojno na strani aiutante fAnglijat Francija) s pogoj m, c.a Ji. 1 zmagi nad Avstrijo pripadejo deželo na njeni. vzhoc.^i meji in v južnem ^irolsken. Anglija in Francija sta fioristi ono Ristali na izvršitev stavljenega pogoja. Tako smo bili Primorci in Hrva tje iz Istre v mirovnih pogajanjih po prvi svetovni vojni prepuščeni Italijanom, proti katerim so se; ob Soci	° ^ *
Naša usoda je bila torej zapečatena so prcuno jc Italija sona v stopila v vojno akcijo proti stari ^vstnji. _	>
Zgodovina je zapisala to dejstvo v svojo^knjigo.m nihcc g ne bo moggi vce,ovreči ali predstaviti v drugačni luci: sstalo o ton kot očitajoča vest vsem inim, ki so ga zapečatili s s^ojm. priznanjem. Danes ne more nihče vec zagovarjati te politične travine no s vsesplošnega političnega vidika, so manj pa z moralno -
Sa: bÌSlovcncìr s Primor j a in Hrvatje iz Istre smo prav gotovo'-premalo odločno Štoli med politično.grehe antante to, nam tako-u-sodno -dejstvo; prevečkrat smo potabili na to politično kupčijo, ki je stala nas sono dolga lota suženjstva in krvi najboljših na-
ših bratov. iQnos pln.u3mo toJ svoji žalostni usodi in jur idi -
enemu pripadnistvu s;ten, da nas imjo^za^itaiijanske cržavljane, ko io stara Italija zo davno propadla m izginila v jami, ki jo io družin kopala. Vojno vihra jo jc podrla prav uo temeljev na Colgo in široko. Prepričani pa smo, da je ne bodo vec sezidali
do naših krajev, čeprav so priznani »»zidarji”.
Dejstvo je, da prav Anglija nosi prvo in prvo in temeljn odgovornost za našo 251etno politično, socijalno m kulturno su-znést,.V povojnih mirovnih pogodbah sta bila Primorje in Istra le dva mala člena v velikanski verigi, s katero je Anglija oklenila ves svet v skladu s svojin vsesvotovnin politično - gospoc.arskm niši j on j on in stremljenjem. Mogoče so tedaj Anglija ni zavcc.ala popolnčaiia v svojih vsestranskih interesih, elei jo noj^rnvilci nopo— zabno krivico onemu najmanjših narodov na svetu. Toda ta zagovor
ji ni odvzel piljene moralne odgovornosti in ji danes ne jemlje o-ne svete dolžnosti, da popravi svoj stari politični greh. Danes Anglija jasno in dobro vidi in ve, da slovensko Primorje in hr-vatska Istra ne spadat^ na noben način k Italiji in v njeno narodne "državne® meje. Ze sedanja politična dolžnost angleške politike je ta, da ne zagovarja italijanske politike, ki ponovno stremi za tem, da bi klub vsem nasprotnim dejstvom ohranila Italiji predvojne meje, ampak da se odločno in odkrito izrazi za pravilno in realno rešitev našega vprašanja.
Narod iz Pririot ja in Istro je z ^besedo in z dejanjem že davno odločno pokazal, da spada in hoče za vedno spadati k jugoslovanski narodni družini, iz katere je izšel, in da hoče živeti v novi državni edinici, ki so ustvarja na slovanskem Balkanu. „
Cernu torej še naprej■zagovarjati staro juridično državno pripadništvo v našem oziru, ko sc je naš narod in smo se mi sani v tujini izrazili za novo•Jugoslavijo, ki mora imeti svojo meje ob najbolj^zapadni zemlji, po kateri prebiva slovenski narod? * čemu zavlačevati dejansko izvršitev dolgoletnih želj in teženj, ki so bilo nase najlepšo politične sanje? Za nas je to nova rana v našo narodno srce in prepričanje.
Naš narod ni dejansko s privolitvijo nikoli priznal težko usode, ki mu jo jo naložila mirovna konferenca. Ni so mogel u-preti mednarodni odločitvi; uprl pa so jo^z^vso narodno silo novemu gospodarju, ki mu jo v zamono nalil čašo trpljenja in grenko st i do roba, da bi ga uničil in iztrebil.
Italijanska politika jo imela skozi vsa leta isti namen, isti cilj; poitalijančevanje Primorja in Istre na vsak način.
Takoj po prejšnji vojni sc je jasno izkazalo, da bomo kot narodna manjšina izgubili tudi najbolj naravno narodno pravice.
In ko jo bila dežela ob Soči šo vsa polna razvalin in opustošenja, ko slovenske matere šc niso iztočilo vseh solz po nbtvih sinovih, sc jc zasvetil v ognju iz Trsta nov kres, simbol in klic nove borbe: on. Giunta nam je požgal in uničil naš "Naro -dni dom".
Od tistega dne pa vso-’tja do današnjih, dni je naša veriga trpljenja nepretrgana. Italijani so nas hoteli uničiti politi -čno, kulturno, socijalno^in•pri tem peklenskem namenu niso izbirali sredstev. Sistematično, polagoma so izpeljavali program donaci jonalizacijo. Hoteli so streti naše narodno prepričanje in mišljenje. Vzeli so nam pravico do vsake športne,kulturne in politične organizacijo; vzeli narodne šolo in časnike; požgali knjigo; onemogočili vsako javno narodno manifestacijo; celo naše narodno nošo in običaje so zasmehovali; prepovedali so rabo slovenskega in hvatskega jezika v uradih cep0 v javnih prostorih;
zapirali in pretepali so naše fante, ker so prepevali mše narodne
- H -
pesmi; izgnali, internirali in postrelili so narodne voditelje, da bi ostalo ljudstvo brez vodij; v deželo so poslali svoje ljudi, da bi zagospodarili po naših premoženjih.
Toda kresovi na večer Sv.Cirila in Metoda niso ugasnili: znamenje gorečega tržaskega"Narodnega Doma” se je v odmevu ponavljalo. Maro d ni poznal strahu in ni klonil niti na poti v pregnanstvo in smrt.
To je zgodovina 25ih let; zgodovina našega lastnega življenja, ki je bilo politično trpljenje od rojstva pa prav do danesi	„
Z dejanji in splošnim političnim programom so Italijani sami vsemu svetu dokazali, da živi v Primorju in Istri povsem drug narod, ki nima in nože imeti z njimi.prav nič skupnega, ki je in hoče ostati za vedno slovanski. Jasno se je izkazalo, da nismo to, kar so nam oni sami ocitali: skromna manjšina brez lastne zgodovine, ki-jo je avstrijska protiitalijanska politika preselila v Gorico, Trst in Pulj v protiutež italijanskim naseljencem i*j njihovemu "iredentističnemu" stremljenju.
Nas'a zgodovina jo res zgodovina naroda, ki je poznal : na svoji poti samo trpljenje in politično sužnpst».Toda nihče nam ne more ovreči dejstva, da smo na svoji sedanji zemlji stoletja in stoletja, jvso odkar je razpadlo rimsko cesarstvo pod udarci barbarov. Naši pràdedje so bili naseljeni tudi v beneški ravnini in so ponekod segali celo do Tilmenta (Tagliamento). Ti narodni slovenski otoki so v teku stoletij izginili. Toda meje, kjer so bili Slovenci kompaktno naseljeni, so ostale in bodo ostalo ter kljubovale vsem poskusom potujčevanja, dokler bo ostal in živel slovenski narod.
Naš jezik, naša zgodovina, naso prepričanje, naše trpljenje podpirajo naše želje in našo tožnjc. Iz vsega tega izvira naša neoporekljiva pravica do združenja z brati.
To pravico je pdprl s svojo izjavo vodja vseh južnih Slovanov. Njegova beseda je kot izvršeno dejstvo. Naša usoda je v naši volji, v.volji ljudstva od Triglava do morja. In za to voljo so krepke divizije Narodnoosvobodilne Jugoslovanske Vojske.
Nša pravica - naša kri...
- L. S. -
Klančar :
TOBAK........TOBAK I
Že četrti dan seri brez tobaka, po njem mi silno je dolg čas; bridka usoda za kadilca je taka, . vse ude mu pretresa mraz.
Pri delu gledan vedno po tleh, da morda kak čik bi dobil; tu pa tam brskam po smeteh, kor silno rad bi kadil.
Zagledan častnika, ki moško ga vleče, aha,, si mislim, tu ga dolin, ta vrže ga prej kot v roko ga speče;
•in grem- počasi 'za n j in.
Lazin za njim in napeto čakam od hrepenenja skoro že slep; slednjič res nož še enkrat potegne, ugasne in vtakne v - žep.
(Olbia, 22.nov.1943)
GRČIJA FRED OSVOBODITVIJO
Tragedija, ki jo je Grčija doživela v sedanji vojni, se ne nore primerjati s tragedijami katerekoli države, čeravno je ves svet poln grozot.'Grška tragedija skoraj nima primera v zgodovini lakote.	^	.
Ko so nemške čete aprila 194Ì. vkorakele v Atene, je nacistično poveljstvo, razdraženo vsled pogumne in hrabre borbe male premagane grške vojske, dalo nalepiti v Atenah letak s sledečim napisom: -Oni, ki so bili bogati, bodo postali ubogi; vsi reveži Pa bodo morali umreti od lakote,- Kmalu nato je bila Grcija%oropana vseh živilskih zalog. Vsled velikega pomanjkanja je v šestih mesecih umrlo od lakote preko 1.000.000 Grkov, katerih skupno šte-yilo znaša 7 miljonoy. Veliko pa jih jo umrlo vsled bolezni, ki jih je lakota povzročila. V pomladi 1942 so zanesljive osebnosti dognale, da jo 9/10 otrok rojenih v mesecu februarju pomrlo pre-dno so dočakali en teden življenja.
„ Grški narod bi bil vos pomrl od lakote, ako mu ni pomagal "grški odbor^za vojno^ponoc" s pošiljanjem živil v skromnih količinah, poslužujoč so švedskih Indiji, ki so plule s Kanade in Združenih Držav v Grčijo. Te ledje so dovažalo živila za 3.000.000 latiti Grkov, ki so dobivali dnevno po en lonček juhe in pot koščkov kruha. Najbolj privilegirani -otroci in nosne ženske- so dobivali hrano, ki jo proizvajala samo 1100 kalorij dnevno, dočim jih zdrav človek potrebujevdnevno vsaj 2500. Občinske kuhinje so hranile^otroke v Atenah večinama z'mlekom, fižolom in ječmenovko, Po eno skodelico mleka in par žlic juhe na vsakega otroka, kar j e ravnokar _zadostovalot da niso umrli od lakote.
Neki švicarski častnik^jc podal slikovit opis lačnih otrok prihajajočih v jedilnico po skodelico gorke juhe: -Lačni otroci prihajajo v kuhinjo molče in mirno; ne tekajo in se ne porivajo.^
S seboj prinašajo stare lončke, da lahko vzamejo vsaki svoj delež juhe. Z mrtvim in začudenim pogledom zrejo pred so; naslanjajoč se eden na drugega, so počasi bližajo svojim prostorom in čakajo.
Po zahvalni nolitvi molče spraznejó svojo lončke in krožnike ter jih obližejo do zadnje kapljice juhe. Nato, vedno molče, se umaknejo, da pripustijo prostor drugim lačnim otrokom.-
Prvi sta prišli na pomoč grškemu narodu grška vlada v izgnanstvu in grški odbor za vojno pomoč; sledila jima je vlada Združenih Držav s pomočjo v večjem obsegu in z zdravili, ki sta jih nabirala ameriški in kanadski rdeči križ. Nemogoče jo opisati s kakšnim veseljem in ganljivostjo Grki pozdravljajo prihajajoče ladje z živili. Grki razložijo ladje z neko obupno zaskr -bljenostjo in marljivostjo. Ko so tovor razložili, stopijo na ladjo ljudje, ki poberejo vse^raztreseno žiti do zadnjega zrna.
Kmalu po pričetku ameriško pomoči Grdi ji, je umrlo st v Atenah padla z 243 na 97 na tisoč. A unrlost vsled ošibelosti še vedno narašča med grškim ljudstvom, ki^jo preživeli tri .leta lakote.
Bolezni se še vedno širijo. Večji del otrok pod dvanajstini leti starosti so rakitični, krog 2.500.000 oseb pa prenaša malarijo. Jetika žanje žrtve z neverjetno naglico. Vrhu vsega toga, je ljudstvo oblečeno v cunje, ker jo polovica prebivalstva brez obleka in brez obutve.
(Iz "Render1 s Digest”-Julij 1944 )
"NEZNANEMU ZNANCU"
Med ^Ajaccio in Bastie srečal sem te in te-spoznal in v tvojih očeh vso hudobijo preteklih dni sen ti prebral.
Zastavi tuji,tiranu vedno ti
si> dvoril,
naš narod vodno si predstavljal
"vzorno";
naš jezik nisi nikdar rad
govoril,
pozdravljal vedno si: buon
giorno.
Ce kdo družini zvečer knjige bral, ali v gostilni je ostal po uri, za vrati,okni,si prisluškoval, potom pa nesel si na nos "kvesturi".
Seveda zdaj obleko imaš' drugo, nazore tudi že,ti "barabine", in komaj čakaš, da na uslugo si tistemu,ki kvišku te porine.
Da,tijsitisti,ki na cesti tisti dan te srečal sem in premišljal celo pot, od kdaj tvoje ime poznan; rodu sl naše g a ti - 'Judež I skar jot".
0 o 0
Milan Kuret:
Da - še jo mrak, še davi noč nas grenka,
•	še sužnji smo ^.ukazanih poti,
a no dolgo veci "Glej, izza gor vsplantcva že prva zarja - novih, lepših dni"
• • •
- 17 -
DR. FRANCE PREŠEREN
Prešeren, naš največji pesnik, se je rodil 3.decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskon v prenožnejši kmečki hiši. V rodbini je bilo kar osen otrok in pesnik je bil naj starejši sin.
Nebeško lepa je okolica Vrbel Blizu rojstne hiše stoji cerkvica svetega Marka, na oni strani se dviga mogočni Stol, na drugi pa so blesti bajno Blejsko jezero z otokon in starinskim gradom. V tej okolici je Frešcren preživel svoja^otroška lota. Kot sedemletnega dečka ga je vzel k sebi stric Jožef ter ga poslal v ljudsko šolo v Ribnico, kjer še danes hranijo "zlato knjigo", v kateri je Prešeren zapisan ned odlikovanci. Po dovršeni^ginnaziji v.LjubiJani ja študiral pravo na Dunaju, kjer se Jo preživljal tuli z instrukcijami. ,V počitnicah pa se je sestajal z nekoliko starejšim prijateljem Čopom, ki je močno vplival na pesnika. Več let jo bil odvetniški pripravnik v Ljubljani, nato pa odvetnik v Kranju, kjer je tudi umrl 8.februarja 1919. Tam jo tudi pokopan.Nadrobni spomenik pa nosi napis iz njegove pesni: "Ena se tebi jo zelja spolnila - v zcMji domači da truplo leži".
Globoka in obsožpa je bila^Prcšernota izobrazba: obvladal je nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino, deloma tudi španščino in poljščino; prebiral je tudi grške in latinsko pisce. Najbolj pri srcu mu je bila materinščina, sladka govorica naših prednikov-in očetov. Vse, kar jo doživljal dobrega in trpkega v življenju, jo opeval v svojih pesnih: ljubezen do nesrečne domovino (Uvod h krstu pri Savici), do bljiznega (Zdravljica) tor do Primičeve Julije (Sonetni venec). Razmišljal je o pesniškem poklicu. (^Orglar), o^zlobi, o nevosi j ivo st i, plemenitosti in minljivosti človeškega življenja (Vrba,^V spomin Andreja Smoleta).
Malokdo je preživel toliko žalosti in grenkobe v življenju kakor Prešeren in nihče ni znal tega tako lepo povedati, kakor naš veliki pesnik. V njegovih pesmih je toliko bogastva in lepih, žlahtnih misli, da ga do danes še nihče ni prekosil.
Nekaj svojih pesmi je objavil v "Kranjski Čebelici", deloma tudi v Bleiweisovih Novicah. Leta 1847.pa je izdal svoje"Poe-zije*1, ki _ so poleg Dalmatinove"Bibljc"najdragoconejŠa slovenska knjiga. Prvi natisk je izšel v 1200 izvodih. Ljubitelji poezije so jih sprejeli z veseljem in .občudovanjem, vendar so jih prva lota razprodali komaj polovico. Smrt prijatelja Matija Copa^ je Prešerna hudo^zadela; napisal mu je lopo pesen v spomin. Pac pa je Prešeren še doživel "pomlad narodov" leta 1848.,ko jo zasijala Slovencem delna svoboda. V jeseni ga je vodenica priklonila na posteljo; meseca februarja jo umrl velikan ned pesniki.
V poznejših letih jo Stritar nekje zapisal:"Ko bi sc nekoč zbrali narodi prod sodnim stolom,da bi pokazali,kako so gospodarili z izročenimi talenti,bi se snel med drugimi postaviti tudi mali slovenski narod brez strahu z drbnini bukvicani, ki nosijo častno imo "Prešernove Poezije".
IB
Dr.Franco Prosoren:
KRST PRI SAVICI -Uvod -
Valjhun, sin Kajtanara, boj krvavi že dolgo bije za krščansko voro z Avrclijen, Droh se več nu v bran ne stavi.
Končano njune jo in nar sikatero življenje; kri, po Kranji, Korotani prelita, napolnila bi jezero.
Gnijo po polji v bojih pokončani trma sreni vojvode in njih vojščaki, šara Crtonir.se z najhnira tropora brani.
Bojuje se najnlajši ned junaki za vero■star sev, lopo bog’njo Živo,
,za Črto, za bogovo nad oblaki.
On z njini, ki setrd’jo vero krivò, • beži tja v Bohinj, v Bistriško dolino, v trdnjavo, zidano na skalo sivo.
So dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se ...Gradec inenujo; v njej gledaš Crtonirovo lastnino.
Devetkrat večja nnož’ca jih obsuje in zveste straže krog in krog postavi, odvzano up j in vso ponoči tuje.
Visoko odre tankaj si napravi, zidovje podkopujo, vrata soka: ne polasti so njih, ki so v trdnjavi.
Šest nos’cev noči tla.krvava reka,
Slovenec že nori Slovenca, brnta-kako strašna slepota je človekal
Ko niso noe, sekira in lopata jih nogla, lakota noprcnaglj iva preti odpreti grada trdna vrata.
19
Dalj Crtonir j in rove no zakriva, besede to tovar’seri reco zbranin:
"Ne noe, pregnala nas bo sreca kriva.
Lg nalo van jedila, bratje, hranin; branili^sno se dolgo, brez podpore, kdor hoče sc podati, nu ne branin;
kdor hoče vas dočakat tonno zore, neproste dni život, nočen enake, ne branin nu, al* jutra čakat nore.
S seboj pa vabin drugo vas junake, vas, k’torih rana se ukloniti noče; torma je noe in stresa gr on oblake;
sovražnik so podal bo v svojo koce; le majhen prostor tja je do goščave: to noe nan jo doseči je nogoče.
Največ Sveta otrokom sliši Slavo, tja bono našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo, vero in postave.
Ak’ pa naklonijo nan snrt bogovi, nanj strašna noe jo v črne zonljc krili kot so pod sv et liri sončen sužnji dnovil
Ne zapusti nobeden ga v tej sili, nolčo orožje svoje vsak si vzame, strahljivca v čelen ni incl števili.
Al» komaj vrata so odprta, vnane sc strašen boj, no boj, mesarsko klanje Valjhun ton s colo jih nočjo objano.
Tud» on sc jo zanesel na njih spanje, prelesti nislil jo ozidje grada in ponevedona planiti nagg c.
Ko svojo noč najbolj vihar^razklada, okrog vrat^ straža na pono'cv zavpije in vstane suri, da nož za nožen pada.
Ko se neurnik o povodnji ulije • iz hriba strmega v dolino plane, z deročimi valovi vse ovije,
kar sc nu zoperstavi, se ne ugane in ne počijo prej, da jez ne onaga: tak' vrže sc Valjhun na nekristijane.
No jcnja prej, dokler ni zadnga sraga krvi prelita, dokler njih dko sope, ki hila je vera cez vse draga.
Ko zor zasije na nrliccv trope leže, k’ oh ajdo žetvi al* pšenice po njivah tan leže snopovja kope.
Leži kristjanov več kot polovica; ned n j ini, ki so padlima naliko, Valjhun zastonj tan išče mlado lice njega, ki kriv moritve je velike.
* * *
PARTIZANI JUGO SLAVIJE.
Nevidna vojska....
Partizanska vojska marsala Tita so je razvila iz lastno-voljnoga odpora, ki je nastal kot posledica nemškega vdora v Jugoslavijo meseca aprila leta 1941. •
Sprva so bili borci posamezni, skriti v gorovjih, brez vsakih medsebojnih stikov. Polagoma šc-levsc je to gibanje razvilo pod vodstvom enega samega moža: Tita. Cim so■si poodini bojevniki ^priborili kaj uspehov, so stremeli za ton, da sc združijo v večje borbeno enote. Vojna oskrba, odvzeta deloma Nemcem deloma Italijanom, je vedno bolj naraščala. Okrog teh sil sc j^c stvori-lo pravo omrežja dobav, organizirano od tanošnjih domačinov. Prostovoljci, ki sc jim je posrečilo preiti nemško vojno črte, so prihajali v vedno večjem številu in vojska je sčasoma postala tako močna, da se jo mogla kmalu zoperstaviti Nemcem na odprtem polju.
l.naja 1943. je vrhovno poveljstvo s posebno odrodbo vpeljalo v armadi imenovanje častnikov in podčastnikov, Ta vojska je sestavljena iz bojevnikov obojega spola; ženski element jo zastopan v nekaterih polkih do 20%. One nosijo i)usko istotako kot moški, in več od njih celo poveljuje četam. Njihova vojaška obleka je enaka moški, pa tudi težkočo prenašajo iste.
•Vojska je razdeljena na-8 zborov, ki sc ponovno dele v brigate, polke, bataljone, čete, vode ter desetino. Navadna edno-ta je četa pod poveljstvom enega vojaškega poveljnika in enega političnega-komisar ja. Vsak vod ima po enega takozvanega poobla-
- 21
sconca vocia, ki ina nalogo rpibočnika. Ti politični komisarji no predstavljajo nikake posebno stranko, tcnvoc so predstavniki osvobodilnega gibanja na splošno; preko 70°/o od njih so prod vojno sploh ni politično udejstvovalo. Politični konisar Čete jo izvoljen iz vrst pooblaščencev voda, ki izhajajo iz vrst vojakov sauih.
Pred in po vsakon boju sc vrši posvetovanje. Pred-bojen vojaki proučujejo namen in snisol odločenega postopanja, pomen tega postopanja v splošni strategiji ter taktične načrte. Potek boja vodi poveljnik san, po končanon boju pa zanorc vsak svobodno izraziti svojo nnonjo o poteku boja in kako jo bil izpeljan, cc dobro ali slabo.
Vsaka partizanska brigata ina tudi po enega bojevnika-duhovnika. Cerkev je v Jugoslaviji trpela istotoliko kot narod, radi cesar je postala sestavni del osvobodilnega gibanja. NiČ čudnega ni videti pravoslavnega popa z dolgo častitljivo brado korakati ned partizani; vojska ina celo pregovor: "Ena brada jo vredna ene brigate}"
V partizanski arnadi je preko 5000 častnikov, izhajajočih vsi^iz nižjih plasti. Prodno so postali častniki, so noTali vsi sluziti v vojski kot navadni vojaki. Inenovanja so prejeli le po zaslugah. Tako na pr. jo neki prejšnji podpoveljnik vrhovnega štaba, nekdaj kapetan v jugoslovanski vojski, služil dve leti kot redov v partizanski arnadi, nedtou ko je podpoveljnik Druge Srbske Brigate dosegel to mosto s komaj 19ini loti. Vendar sc je tu poslednje čase spremenilo: častniki jugoslovanske vojske morejo obdržati svoj čin ko pristopijo k partizanom. To radi velike potrebe izkušenih poveljnikov. Partizanska vojska no pozna.služabnikov in odklanja vse, kar bi moglo spominjati na "oficirske mcnzc'J, pac pa. polaga veliko važnost na pozdrav. Kadar so posadka mož sreča z drugo odnoto, tedaj pozdravi prva s partizanskim geslom:" Smrt fašizmu!" in druga odzdravi:" Svo-boc.a narodu!" Plača no obstoja. Novinec nosi svojo lastno obho-kOj^ dobi pa pokrivalo s-partizansko zvezdo. Izroči sc mu tudi puško odnosno strojnico, nekaj ročnih granat tor 150 do 200 nabojev, Ročno granate izdelujejo partizani sani v svojih tvor-nicah. Njihovo poglavitno orožje je strojnica, kojih imajo v nekaterih brigatali po eno vsakih 5 mož. Čelade ne nosijo in to predvsem, ker smatrajo to za pretežko in preokorno, doloma pa tudi, kor jih no norojo dobiti.
^ Jugoslovanski partizan je redno, toda le dvakrat na dan. n;an^	sicer precej mesa, a malo kruha, malo kronpir-
7 . °z nasti, brez sladkorja in brez kavo. Za žejo: voda! primanjkuje hrane, jo prvi dobo vojaki, potem častniki in zacnji se-lo•vrhovna oblast. Na opazko nekoga člana zavezniške komisijo,vda so vojaki dobili tudi košček sira pri obedu necton ko ga častniki vrhovnega štaba niso dobili, je maršal
•	. *	•	i	1 :
22
Tito odgovoril:" Vojaki so v prvih bojnih črtah, ni pa ne.”
Partizani sc bore rajši ponoči kot podnevi - dokaz vojaških vrlin nòštval -ker tako jo četa bolj okretna, dasi sc vsa pronikanja vrše peš. V onon sanen letu je na pr. Druga Srbska Brigata prehodila 4500 kn, vse peš. Frva Srbska Brigata je prehodila - in to po gorat on svetu - JL20kn v 36ih urah, z enim sanin polurnin oddihom! Vendar to še niso. izredni slučaji.
Klub vsenu tenu Titova vojska prepeva. Zdi so neverjetno da inajo ljudje, ki so pretrpeli toliko, še.voljo do prepevanja. Njihove pesni govoro o donovini, o naščovanju nad fašisti ker so jin onečastili njihovo ženijo ter kako bodo uredili svoje ozonije, čin ga osvobode.
....in nož,ki ji zapoveduje.
Čudna in obonen veličastna brezinnost obdaja življenje in osebnost Josipa Broza, hrvatskega delavca, ki danes, pod inenon mr šala Tita zapoveduje rcvolucijonarni vojski vec sto-tisočev nož, klubuj.o vojaški sili Nončijc ter sodeluje z Rusijo, /oliko Britanijo in Ameriko kot neodvisen zaveznik.
Tito ina 53 letj^od 20cga do 30ega leta je prebil v vojni, v jotniških taboriščih ter v državljanskih vojnah; od 30oga do 40cga leta'v zarotah in zaporih, večji del do 50ega leta v španski vojni, po 50en ictu pa je postal ena najvidnejših osebnosti druge svetovne vojne, /sak važen preobrat v n j ogovori življenju jo važen preobrat'v zgodovini Evrope.
Josip Broz sc jo rodil 1." 1890. v borni koči hribovitega kraja Zagorje pri Zagrebu. Oče i.iu je bil Hrvat, nati pa Čehinja. liladoniška leta je preživel v ozračju, nasičenem z nezadovoljstvom slovanskega ozoni ja starega avstro-ogrskega cesarstva; to nezadovoljstvo je indo izvor v prermo g ih* narodnostnih in-socijalnih razmerah. Ko je bil 1 1914. poslan na rusko fronto, je vojak Broz že takrat bolj cenil Rusijo dd Avstrije in leto pozneje je skupno s tisoči slovanskimi vojaki Avstro-Ogrske monarhijo prešel na rusko stran; preživel jo dve leti v ruskih jotniških tabotih, Rešila ga je revolucija 1 1917., toda usoda je hotela, da je bil potisnjen v državljansko vojno. Po triletnem bojevanju v Rdeči Armadi sc jo vrnil 1 1921, v domovino.
• Njegovo prepričanje si moreno predstavljati po njegovih dejanjih, lahko so*po ugane, da je bilo njegovo glavno ni slonjo razočaranje. Brozova miselnost sc jc-stvorila tokom dveh revolucij, ki sta zaposlili vsa stremljenja njegovo mladosti: narodno prebujenje avstro-ogrskega cesarstva s svojimi ideali narodove enakosti, z istimi svoboščinami in pravicami za Hr-
- 23
vató, Slovovco, Coho in Slovake kakor tudi Nonco in Mazo.ro ter ruska revolucija. Taksna' prošlost g~ .je seveda postavila v nasprotje z novo jugoslovanski državo, 'ko j c državljan je bil. Postal je sindakalni voditelj hrvatski. Njegogo udruženjo, nota -lurgicno, jo postalo kmalu eno najbolj ^radikalnih. Nesporazumi j e-nja glede dela so bila zelo ostra in še hujskana od politike;mo-rala so se usodno pojavljati na mejah med legalno in ilegalno o-■ pozicija. V letu 1923. je bil Broz obtožen komunističnega delovanja ter obsojen na petletno prisilno delo. Balkanske ječe, je znano, da niso prijetne in pet let bivanja v vnjih bi mogle uničiti žilavost vsakega moža. Niso uničile Broza, pač pa so ga naučile previdhosti: odslej ni bil več goreč in predrzen revolucijo-narni.mladenič, deloval je-prikrito, oprezno in brez domisijavosti.Njegov, povratek iz ječe je bil skoraj istočasen z vpostavitvijo diktatorskega režima, v Jugoslaviji. Za nadaljnih7 let Broz izgine: sumi še^da si je uprav v onem času nadel ime Tito, da je s tem^skrival svojo pravo, ličnost .Vsekakor si je pridobil v tem času velik ugled v tajnih-revolucijonarnih krogih, kajti ob prvi priliki, v spanski vojni, ga prvič srečamo kot voditelja.
Zgodovina Mednarodne Brigade še ni napisana, toda kadar bo tedaj bo Titovo ime med organizatorji teh gorečih revolucijonar-cev-prostovoljcev iz vseh krajev sveta, ki so skozi dve leti vzdrževali špansko republiko. Med kritično obrambo Madrida, v novembru 1.1936., je prihajalo tisoč.e mož s srednje in vzhodne Evrope in takoj so bili organizirani v popolne vojne ednote, ki so vsaj za nekaj časa. preokrenile potek vojne. Tito je bil med tistimi,ki
24 -
so pripomogli le temu čudežu. On je vodil tajni dohod prostovoljcev v Španijo preko Italije, Svice, Avstrije in Francije, Vse je delal skrivoma, stalnega sedeža ni imel; njegovega imena niso nikdar citali v časopisih,
V gotovem oziru bi se moglo reci,' da je borba partizanov v Jugoslaviji, ki jo on vodi, nekakšno nadaljevanje Borbe Mednarodne Brigade, -Daši se Titova vojska bori predvsem za osvobojenje Jugoslavije,' se obenem bòri za geslo, ki je nad vsako narodnostjo:-"Svoboda narodom! Smrt fašizmu!".Eden glavnih principov^Titovih je mednarodnost (internacijonalizem), drugi panjegova široka političnaètr-lìB^^.-i’itoya ■>oj-s^a:v^ebuje...;t©žnje, ki so skrajno levičarske pa-i ja^0'. desjiičadskih.^Da-: ' v -.j^itični upravi armade stoje celò Ijjidje, ki'so" póv-sém desničarsko usmerjeni; Tito si lahko dovoli to veliko' strpnost', kajti on pozna tajnost, ki druži vojaštvo: raznih narodnosti in politioniJa teženj: boj! Neredne armade, z^-mórelg^^edinit ikrediti, disciplinirati le vedno bojevanje. Tito ^it^v^-idel v dveh-državijanskfii vojnah in uprav tu tiči nje-gova.-'Smo.znodt.jVojskovodje,. Tito je; enrgic'en, izreden pojav, duševno fttjaden.ody preganjanja in borbe, brez dvoma-junak. To svojiprl-kaznio-kpt^vo.jaški genij,, je sedaj nastopil pot, kjer bo moral preizkusiti šejsvoj e državniške.sposobhoštl. 'Od tega bo odvisno, ali bo prešel "..^zf^odo.yino kot velik revoliici jonarni stvar it el j , ali'pa le kpt-'iegehd'àfrhì;- junak-upornil^ ft.ef sdmo*'zavestni vodja gverilskih c et,.-	•	•;	•>,	’’ *	•'
'f ''i/, Po listih "Yank" in "The Ob ser ver".
‘r r-- '
A4.
BK IMO PSICI PARTIZAN (Po napevu "Ciganski otrok",)
Po""hJ>ibihjaz okrog blodim, . o dedoma sem .pregnan,
Ker Tjubirn-ves slovehski rod, postal sem partizan.
'^-• Požgali so mi rojstni kraj, •v.’ pregnali drage vse,
.Bog ve.ee jih še videl bom, ..-morda ze v grobu spe.
•A !	•
Visoka, gora, temni, log so partizanu dom. ^	*.
V njem^svobode srečni dan enkrat dočakal bom.
Al’ ena misel me krepi, da narod vstaja spet.
Ha vzhodu zarja se žari, prihaja novi dan.
Sv
I ".z k E 'K T
Beseda dana, sveta naj ti bo. - V slogi je moč.
Junak vlada s prilikami", a prilike sPLabiči.
Ljubi svoje, tuje spoštuj. •	- Slava je sonce mrtvih.
Nobena žrtev ni prevelika v blagor domovine.
NABRUSIMO KOSE
Nabrusimo kose, že klas dozoreva., že žetve bogate napočil je čas. naj jeklo zapoje, naj peserà odmeva, nabrusimo kose, zrel je klas. .
7si v boj za svobodo, življenje,
gre klic od vasi do vasi;
ker sicer nas čakata sužnost,trpljenje,
za nas več izbire druge ni I
Na gruntih se naših fašisti redije, obresti in davki nam pijejo kri.
Od žuljev se naših pijavke redijo, zastojn kmet znoji se in trpi.
Oh, čujte, mi smo prodani,
kmet spametuj.sev spreglej I
zdaj plug naj počiva,le vkup vsi tlačani,
nabrusimo kose, hajd naprejl
Nekje je^dežela, kjer vlada svoboda, kjer srečo uživata delavec, krnet, tam kmeta ne guli nobena gospoda, kdor dela, ta uživa truda cvet.
Hi bratje smo vaši po rodu.
Kmetce le urno na planj
Naš^cas je napočil, dani se na vzhodu,
že žetev je zrela, puške v dlan!
ooo
IZREKI
Sebičnost mora sama sebe pojesti, ko je pojela vso okrog sebe. Mir pride po borbi; kdor torej želi imeti trajen mir, se mora vežbati v borbi.
Cesar se Janezek nauči, to Janez zna.
Samo prazne glave mislijo, da vse razumejo in da znajo vse raztolmačiti.
Videl povsod si kak’ iščejo dnarje,
kak' se le uklanjajo zlat’mu bogu.
Kje brat.oljubja si videl oltarje?
S srcem obupnim si prišel domu. _	_ _
- Dr.F.Prešeren -
POROKA
(Iz boja za svobodo - misli partizana)
Tovariši, izkopijitemi ^rob sredi gozdov, sredi zlatega polja, požganih domov.
Fočival bi rad tam, kjer sem se boril, le tu rad sladkosti bi spanja užil.
Vihar, Si danes divja z vso silo,
bo kmalu utihnil.Tedaj se bo,bratje,glasilo:
Na delo zdaj vsi, ki prestali ste boj!
Na delo! Na delo zdaj, narod ti moji
Dom nov sé zgradimo zdaj vsi, iz trplenja, krvi in naših kosti.
Naj zraste nam dom poln obetov, dom dela in delavcev, kmetov.
Tovariši, če to željo nam boste spolnili, da dom naš bo stal i ob Muri i Žili, od Soče do Urala in Sibirskih step, moj počitek lahak bo in nadvse lep.
- Stjenka -
KVIŠKU SRCAj
Baatje, dal vam bi vsaj malo, da bi v duši zadišalo vam po vašem vinu kakor rožmarinu in j?o trti, breskvi, oljki vaših Brd trojici;
da bi morje kakor v školjki, dragi bisetnici, vam šumeli vali Soče k mo ji tej besedi,^ ki na begu vami hoče uteci časov zmedi.
(Goriškim pregnancem - 0.Zupančič)
Tudi jaz vam kličem: "Bratje, dal vam bi vsaj malo", da,malo več vere v končno svobodo vse naše zemlje, vsega našega naroda; malo več vero V našo združitev z ostalimi brati v skupni do -movini.
Tovariši, proč z malodušnostjo, proč z negotovostjo! Bodočnost ^našega naroda mora biti za nas gotovost, ker nam to jamčijo naši bratje, kateri se spuško v roki borijo za osvoboditev naše zemlje.^Za to nam jamčijo N.O.V. in beseda njenega poveljnika: "Tujega nočemo, svojega ne damo". Tudi vzhodni prijatelj jugoslovanskega naroda bo podprl te besede, Kdor danes o tem dvomi, de-
la krivico našim borcem, podcenjujoč njih napore in žrtve.
Povod, da vam pišem te vrstice, je bil članek v 2.številki "Naše Zvezde" pod naslovom"Osvobo^ enje", katerega je prevedel za nas list tovariš xxxK. V doticnem članku neki g.Tissier razvija svoje misli o jadranskem vprašanju, kljub njegovem ne-popolnem^poznanju naših jezikovnih mej in narodnostnega vprašanja v naši Primorski s posebnim ozirom na Trst in Gorico.
Kako so mnogi naši tovariši komentirali omenjeni članek, kljub jasnemu komentarju tovariša xxxX? Za^vzgled naj navedem pogovor skupine tovarišev, kateri se je končal tako-le: - Kaj hočete, za nas je vse končanoI Trst in Gorica bosta ostala Lahom, Za nas ni več pomoči: saj še "Zvezda" tako piše!" (Namen članka je bil ta: vprašanje našega Primorja pokazati tovarišem v luci inozemskih častnikarjevt vsaj nekaterih, ter s tem njih zanimanje za našo bližnjo bodočnost povečati ter obenem jih pripraviti na težke borbe, ki nas še čakajo pred osvobojenjem.-Op. ur. )
Tovariši, kako si med seboj tolmačimo slične stvari? Taka tolmačenja so popolnoma pogrešena in kdor si jé vzel dotične besede v članku za dokončno vel javne, v, je na napčni poti. Zakaj? Zato, ker g. Tissier ni nikaka odlična politična osebnost, katera bo imela pri zeleni mizi glavno besedo. Pač pa je g, Tissier navaden častnikar, kateri bi rad na račun naše zemlje svoji donovini Franciji pridobil nekje v Afriki košček kolonijalnega o-zemlja. Ta gospud tudi ne ve, da je narod, kateri po njegovem mnenju nima pravice do Trsta in Gorice, že dokazal, da si bo sam z orožjem v roki zajamčil svoje narodne mejet ne oziraje_ se na mnenje gospoda Tissiera. Dve._.sto_ tisoč in vec žrtev položenih do sedaj na oltar domovine in zavezniške stvari je dejstvo preko katerega ne- moro nobena sila na svetu. To je teza, na katero bodo morali vsi računati, ko se bodo črtale kaše nove meje.
Ni moj namen polemizirati s člankom, tovariši; hotel sem le dokazati, da nas slične stvari no smejo tako zbegati in vzeti nam^poguma. Saj smo vendar po večini iz generacijo, preko katere so .šle- vse strahote zadnje svetovne vojne in dvajset^pet let naj hujšega laško-fašističnega tejrorja, kateri pa ni zmogel nas uklo niti in strl v nas vere v naso končno zmago. Mar naj nas sedaj par kapljic iz nalivnega peresa g.Tissiera spravi v obup? Toliko let smo verovali v osvobojonje, pa naj se sedaj, ko nam že vstaja zarja svobode, predamo obupu? Naša dolžnost Je, da pravil no presodimo take stvari, pazljivo preberemo take Članke, jih pravilno ocenimo in no begamo po nepotrebnem tovarišev s krivo razlago in pretiravanjem, kar jo v našo moralnosškodo.
Prinavam, da smo bili ze v marsičem razočarani in da nas čaka se mnogo presenečenj . A sedanji čas zahteva od nas, da smo možje, ker■tudi domovina tako zahteva.
Zato j tovariši, nic malodušja,proč z obupom! Kvišku srca!
-	'	-Pavle Gorkič-
28
Simon (Jrogorčič:
LEPŠA BODOČNOST
Ne bo nas več tuj cin toptai, ne tlačil nas krvavo; nas rod bo tu gospodoval, nas jezik, naše pravo, iod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod. Hi tu smo gospodarji in Bog in naši carji J
Klančar :
- * -
Novoletno voščilo.
Novo leto se nam bliža, staro na zaton se niža.
0 le pojdi za gore, saj zapuščašvmom sledove še za poznejše rodove: samo grozo in gorje.
Ko si lani nastopilo, upanje^si nam gojilo, da končaš viharni boj, da ohraniš nam domove,' da povrneš nam sinove, mir nam vrneš in pokoj.
Iridi torej novo leto v morju solz, krvi začeto in pokaži se junaki Ti dovrši kar želimo in po čemur hrepenimo: mir nam daj, te prosi vsak.
Vsi po svetu razmetani, da bi bili skupaj zbrani na domačih rodnih tleh, na preteklost pozabili so po bratovsko ljubili že v prvih tvojih dneh.
Dopolnilo tega nisi; samo žalostni vtisi so ostali nam doslej.
Na j obupno-j ši spomini bodo stali v zgodovini iz tvojih dni nam za vselej.
Tisoče domov jo stalo ko si ti se prismehljalo, ki zdaj prah so in pepel ; tisoče življenj cvetočih tebi slavo pevnjočih tvoj čas za vselej vzeli
Ze ob svitu svoje zarjo kliči skupaj vso vladarje, jih zedini med seboj naj po bratovsko ravnajo, boj za vselej dokončajo, mir nam dajo in pokoj.
✓
Co vse to boš dovršilo preden, bodeš zatonilo, ti hvaležni bomo vsi; iz jekla, ki pod njim ječimo, tebi spomenik zgradimo, ki bo stal do konca diii.
Svoboda in avtoriteta sta dve krili, na katerih se orel lju dskoga genija dviga v višino. Odvzamitc mu eno teh dveh, takoj pa de in ni več sposoben za polet.
-	29 -
BODIMO RESNI, KOZJE POŠTENI!
Ko borno prišli domov (ce nam Bog da to srečo)in nam bodo nasi dragi pripovedovali kaj vse so prestali v nasi odsotnosti, se nam bo nase sedanje življenje tedaj zdelo nekaj gospodskega. b. ne vsi med nami mislijo tako. So nekateri družinski očetje,na katere njih ženo, otroci in starši polagajo vsa upanja za ^bodo-cnost, a oni sami na to niti ne pomislijo. Marsikateri družinski oce ne pomisli, da se mogočfo njegova žema mesto njega bori za domovino in bi rajo dala življenje kot pa njemu zapriseženo^ zvestobo. On se ne zaveda, temveč gre in si poišče ze znano vlačugo.
S kakšno vestjo bo taki oce jutri stopil „ vir*, prod svojo ženo in pred svoje otroke?	v
So drugi, ki ne zaidejo talco daleč a jim je vsa zabava in vse vesolje na svetu le - alkoholi Foglabljajo so v navado pijančevanja^ ki jo v preteklosti spravilo marsikatero premoženje ^na boben. Cfc pa-koga izmed njih vprašaš, zakaj toliko pije-- veš,ti bo odgovoril, s tem malo pozabim,.- Vprašaj drugegaj, "Ti, a sinoči si bil menda pijan?" - "Da", ti poreče, "veš, sem čutil malarijo in ker vem, da mi alkohol pomaga, sem se ga napil." Drugi so izgovarjajo, da jih je družba zapeljala ali pa pravijo,da so taki le tu ter da bodo pijančevanje opustili ko pridejo domov; Take optimiste moremo domisliti na stari in resnični pregovor, ki pravi, da "pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne". Taki ljudje, pijanci, so v sramoto sebi, nam vsem in našim bratom v Jugoslaviji. Ko se nažerejo Vina izgubijo razsodnost in pred tujcem zble-hetajo vse, kar jim z omamljenih možgan pride na jezik. Predvsem-pa se pohvalijo, da so Jugoslovani! Tako 1 j ud i, moramo pretepsti, kor jim drugo ne pomaga in kor drugega ne zaslužijo.
Zavedajmo so, da so moramo rešiti tudi izpod jarma naših grdih navad in velikih napak, alco hočemo biti res svobodni, ker svobode ne bomo cihranili ako ne bomo pošteni, trezni in pametni
ljudje.	_ jvan j ud er -
-	0 -
B U D N I C A
Zdrami se, radi Bliža se dan,’
ko se ti nova svoboda zasmeje! Kvišku povsod, stopi na plan!
Tujca sovražnega vrzi coz mejo! Svoboda vstaja za gorami, njen sij nas žarno Že obseva in misel ena vse med nami v edinost srce ogrcna.
Kvišku ves rod, v vrsto povsod:	^
strni sc v cote,mogočno,hrumeče. Dvigni preplah!
Švab, Madžar, Lah v grozi naj prod teboj trpečo.
Iz platine tuja naj" povodenj, zgradimo dom si nov, svoboden!-Od Rabe v Jadran, v vire Drave, meje naj gredo sinovom Salve!
jlz 'Slovenskega Koledarja" 1940)
Josip Kalcic:	SARDINIJA
Vec je' punih tri godine dana,
Od kad živim udaljen od Balkana. Živim na otoku mora Tiranea,
Ime mu je žalostna Sardinija.
Sardinija je, majko, muka gorka Za svakog in za sinka tvoga.
U njoj sam, majko, zdravijo izgubio, Izfeubio i nikad povratio.
Sto sam puta, majko, govorio,
Bolje, davse nišam ni rodio.
Boljo ne živeti, njego njù vidjeti, Jer je ona puna boia i žalosti.
Hajko, da ti vidiš svoga sinka, Kako težko uzdiše i .strada. Sardinija je žalostna tannica, Puna gladi i velikih muka.
Hajko, moli Boga za svakoga roba, Za svakoga roga i za sinka svoga. Nij o ovo robstvo i robovanje,
Vec so ono boli i uzdisanj e.
Pavle Gorkič:
NOVO LETO
Dvanajst udarcev kladiva na bron: zašlo je staro leto v zaton; za vedno v večnost se je potopilo, ni upov, pad nam naših izpolnilo.
Se v gromu vojne vihre novo letojo rodilo; kaj v mesecih se tvojih bode dogodilo?
Kaj v bodočih dnevih tvojih se še skriva?., Vsei minut prihodnjih tajnost še pokriva. Rodovom zemlje čas tvoj pisal bo usodo.
Boš narodu mojemu dalo li svobodo?
Povedlo bodeš_srečno nas croz morje, domov, v trpeče, ljubljeno Primorje?
Zakupe, nude ti nas ne prevari; s časom svojim dobro gospodari.
V slovanski zgodovini slavno bodi leto tiso6.„dovetsto Jstirideset_petoI
* * *
31
SV. TRIJE KRALJI
Klančar :
Daleč modri so hiteli, sami, brez vodnika, in prisrčno so 'i el oli najti Rosenika.
Ra jo zvezda zasvetila na nebesnem svodu; zvesto modro je vodila h liri st usu Gospodu.
In enako mi Slovenci po krvavi poti tavali smo v smrtni senci svobodi naproti.
Danes, bratje, kvišku glaveI Zvezda repatica zo nam sije čez dobravo, zvezda no,m vodnica.
Oh, sledimo zvezdi zlati, sužnji in trpini, da zgradimo skupaj z brati temelj domoviniI
*
Z A K R A TEK C A S
Vojačka.	^
^ V neki mali vasici,gori na Štajerskem, so j c nahajal na vezi baliČSu oddelek vojaštva približno sto mo'ž.Elementi j' kateri so sestavljali ta oddelek, so bile sami kmečki fantje, doloma analfabeti, a po postavi vsi korenjaki.
Napovedan je bil obisk generala, ki je sl-ovel kot posebno strog. To sc ve, da se je poveljnik oddelka potrudil kar jo mogel, da je svoje vojake dobro izvezbal v vsem, kar je bilo potreba. Naučil jih je tudi kako naj generalu odgovorijo ako ta' koga vpraša koliko je star; dejal jim je, naj na vprašanje',--Kdaj ar rojen? odgovorijo - let tj, 1900- ter na vprašanje - koliko lot imos?-^ pa - dvajset-. Podučil jih je tudi, da, ako jih general vpraša Če ima jo očeta in mater, naj odgovorijo - obadva-.
Prišel je dan obiska. Parada jo spadla imenitno. Pri zboru pokliče general več fantov, jim stavi več vprašanj, na katera so vsi točno odgovorili. Pride vr,sta na nekoga paglavca; ta se strumno postavi pred generala in čaka, ”No",pravi general,"koliko pa si star?" - "190Q let", odgovori dečko. General ga nolo pogleda ter nadalje vpraša: "Kdaj si pa rojen?" ^"Dvaj set lat", se odreže fant. V tem pa sc general raztogoti in reco: "Ali si ti norec, 'ali sem jaz?" "Obadva", jo bil odgovor.
■	*	- Repoštov -
Predgovor.- G. Poskakin je dregnil v literarno gnezdo "starih sršenov in~j ih v privatnem pismu ob novem letu jako užalil. Rabil je v njih primeru jako žaljive besede in se je dobesedno izrazil: "...Kaj počnete tako-le^izven uradnih ur? Kako ste .praznovali praznike? Uparti, da ste kakšno uganili, ko ste sami "stari kavlji" skupaj....." - Nas pitati s "starimi kavlji"?! Dobro smo razumeli ža-
litev ih odgovarjamo z upodobijajočo umetnostjo in v vezani bese -di ter mislimo, da smo s tem "kakšno uganili" po Poskakinovi želji.
ODGOVOR "STARIH KAVLJEV” PO S K A K I N U
I
Le skakljaj,skakljaj,Poskakin saj trnov ni - ni bolečin; tokrat te ujel j e mo j "ronpin", ti Poskakin,ti vražji sin.
Danno že te videl nisem, ni na mizi trojih pisem; a jaz s tem ne^obupujem, ti enako povračujem.
A pri vsem teriv- te rad imam in lahko prideš znova k nam, četudi , " stori tevij i " vsi smo z e ; prisrčno vabi te - Rane
Prvi kavelj
,	v11
- \ Krilate jezdiš ti Pegaze
prelepe resn/so tvoje "fraze", vedrijo mračne nam obraze. f , Al' močno mrzel Jo ta "tuš,",
/ j hudo nas bunkas "prriojdus". Pove ti to "grgarski muš".
Drugi kavelj III
Jot stari Ezop iz grških’ dob
v primerih moralo nam poješ; a lopo res ni,
da sredi noši	/
z, bo sedami grobimi ti uničuješ \poozijo ljudi,
'ki z vsemi nočmi ljubezni sladkost so iskali. Lotiš vseh se ti —	" ^teh naših ljudi
žT^edrci" naŠa nam jetrca sekaš na skali.
*
in pormi, ti to, da ne bo prepozno:
s "starimi^kavlji" nikar ne "ongavi".
Pripomnim se to,
da nebo prehudo:
da glavo ti tako nar’dimo,
da bodeš zavezan prav vso to zimo....
-Tretji kavelj -IV
"Stari kavelj" vrača ti pozdrave, roko proŠi ti miru in sprave; saj poznaš ti star’ga - pobratima, kakor "stari sršen" tebe - Poskakina.
Poskočne jasi ti Pegaze, napak ti naših risi nam obraze • in naj le bica tvoja nas satira, naprej, na levo,na desno,brez obzira.
Torbo svojo le odpri široko, nam zajemi jedrc polno roko^ tvoja ni navada, da skppariŠ:	^
ne stoj ti jedrc, ki nam jih podariš.
Iz torbe svoje le nasuj resnice, da v srcih naših bodo kot kresnice, da se ognili bomo sesti blatni, hodili vedno po asfaltni.
Besede tvoje so pa lo resnične, čeprav^za nas niso preveč mične: da složnost v jeklen sveženj zaketvana, za nas predaljna je "fata morgana".
-Četrti knvelj.-
RaZLAGA.	„
Poskakin: človek,ki je monopoliziral javno moralo.
Tonin: je dobil spolno bolezen pri najbolj idealni - grobe besede -ljubezni.
Stari sršen: nož,ki ne pozna leposlovnega strahu in isce na vse načine literarne državljanske vojne v "Zvezdi".
Stari kavelj: Poskakin je doživel iluzijo;mislil je, da so kavlji, pa so bila sršenova zela. ^	v
Sršenovo gnezdo: Literarne moči se brusijo ob človeku, ki je monopoliziral javno moralo.	, v
Grgar ski r.iuš : Po skakin je ugibal o dolgouhi živali, pa jo
dobil brco.
P.S.: Kavlji čakajo odgovor na literarni ultimatum
Kratka slonensko-engleskn slovnica
V angleščini imamo tri pretekle case^ doc im imamo v slovenščini samo* enega, tako, da se pretekli Čas glagola BITI v angleščino lahko-prestavi na tri različne načine - in sicer:
I WAS YOU NERE HE WAS FE NERE YOU FERE THEY V/ERE
aj ouz ju uer hi uoz ui uer ju uer dej uer
jaz sem bil ti s-i bil on je bil mi smo bili vi ste bili oni so bili
VJHERE - uher kje, kjer
TODAY - tudej danes
I Ha/E BEE1T ■YOU HATE BELÌI HE HAS BEEM WE HAVE BEEN YOU HA/E BEEN
aj hev bin jm hev bin hi hez bin ui hev bin ju hev bin
I HAD BEEN YOU HAD BEEN HE HAD BEEN WE HAD BEEN YOU HAD BEEN
-	aj hed bin
-	ju hed bin
-	hi hed bin
-	ui hed bin
-	ju hed bin
THEY Ha/E BEEN -dej hev bin
THEY HAD BEEN -dej hed bin
VAJA - Nauči so na pamet sledečo besede:
THE GARDEN THE CHURCH THE SCHOOL THE TO VIT THE DOCTOR SI CK THE INK THE CHAIR
(do garden) (de č^rČ ) (de skul ) (de taun ) (de doetor) (sik ) (do ink ) (de Čer )
vrt
cerkev
šola
mesto
zdravnik
bolan
črnilo
stolica
THE EXERCISE(de ckzcr^ajz)- vaja
Fri izgovorjavi gazi, da pravilno povdoris vsako besedo .
AT	-	et	-	pri
1 ITH	-	uid	-	z
FROLI	-	fr ori-	od
IN	-	in	-	v
07ER	-	ovr	-	na, nad
prevodi v angleščino in Čitaj na-glas:
Jaz sem bil,- Ona jc^bila v hiši,- Oni so bili v cerkvi,- Ali ste hili v -šoli?- Jaz, oče in brat smo bili v mestu,- Zdravnik je bil pri bolniku (sick manl.-^Doli so bili fantje, gori pa deklico.-Toro je bilo na mizi, a Črnilo na stolici, - Ali si bil pri vaji?
Frevedi v slovenščino in čitaj na glas:
I/o werc ih the garden,- He has boen at home,- Havo you been in chinreh?- The pupils (pjupils - 'otroci) wero in school,- The si-stèr, I and thè young man havo been in town.- Fes the doetor by ( pri ) tho sick man? The boys and the girls had been in tOwn,-The si ster and thè young man have been downstairs, the girls werc upstairs,- Fere was tho pen today? - The ink was on the table, the pen was on tho chair,-	’•