TRST, sobota 12. februarja 1955 Leto XI. - Št. 36 (2965) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 št H Iti. nad. — TELEFON 13-*®* IN 34-63» — poštni predal 359 — UPRAVA: UL. SV. St. 37-338 - OGLASI: od 8.-13.30 m od ' 15.-18. - Telefon 37-3,38 - CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Strmi 1 src TELEFON IJ-M« IN ,94-«3» — postni preoai oas — ii-nnrji. -ji., o.. FRANČIŠKA. št..2«I — Tel. NAROČNINA: mesečna 350 ■£ett»Stiska1?«? FLRJ- ^Agenčiia^dnnokratiftn^a inozemskega tiska, 1 ~ OGLAsi7'od'i:iT30Tn'^'-T3.:wT - Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: Za ^ak mm višine v sto pca: ^Tl-lf ’ Te?" 33^ ^ tekoči račun n'ri Narodni banki v L*uol]an, 804 T 373 - Izdaja Založništvo t, “Pravm 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste og.asov po 35 d,n - Podruz.. GORILA, Ul. s. penico 1 jl, 1 en s-i-Bz PoJ* ni tekoči’ račun'založništvo tržaškega tiska Trsi 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokrat, ičneiiz 1 ^‘^^ožnlštvo Užalkega tiska D. ZOZ . Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v LjuDlJam 604 T 375 — izdaja za.osi _____________________, gOVOff MARŠALA TITA PO POVRATKU IZ INDIJE IN BURME Jugoslavija je za prijateljstvo z vsemi državami, kiželemir — * —--------------------------------- »Nihče naj ne upa, da bomo pristopili h kateremu koli bloku, tfa bi ga okrepili, zato da bi imel več šans v primeru spopa-je poudaril predsednik Tito včeraj na Reki pred 120*000 todmi z Reke, iz Istre, Hrvatskega Primorja in Gorskega Kotar a Reka, Publiki U. — Predsednik re- si! , mai'žal Tito se je vr-liurf; domovino. Nad 120.000 ^Ea 2 p ' iz Istre’ Hrvat' t.«a Primorja jr. Gotskega Kotara DolrfV^”"'’ ,vv na—?® °E 9- uri po 72 dneh javljalo* ]& navJu3uno p0- vans^H1 s‘opil aa Jugosio-PozrL?, m- Med Prvimi, ki so. blito 1 Predsednika repu- 5oPropaa S° bUi nie§0va Heo, ■ ’ Podpredsednik Zvez- Kardavvrsnega sveta Edvard Hrvat, i,’ Predsedn.k Sabora rič a 5 Vladimir Buka-jčirie ci nlk Ljudske skup- držav?-lovenije Miha Marinko, Ersmk laintk za narodno o-ei visbt- jai> Bošnjak in dru-Vri.i i ■ državni funkcionarji, to i«T *Mi smo Titovi. lije rLnas? iz nad 120.000 grl sedni£0nel° v Pozdrav pred- Pr&u re-PUblike’ k0 * P° storjii “ častnega bataljona V imaa tnbut>°, kjer ga je idravTi meš«anov Reke po- ljudni? Predsednik mestnega V za °dhora Edo Jardas. tnaršai CetTU sv°)eSa govora je prija?,. Tito poudaril topli, ek, • - zavezniški in brat-ki ;nufJe?n v Indiji in Burmi, slavij? , lste težnje kot Jugo- kot i„' , Se borita podobno Mesil a.v*ia za boljše živ- Za u,; sv°jih državljanov in zaveznu? svetu- ki sta iskrena tali- t in najboljša prija-M Jugoslavije. ko* , danBšnjem nrotnem času. jutrih® ve- kaj bo prinesel 5(klniv - ie poudaril pred- ča, i* republike, je prava sre-veiiki s° na svetu države in Medn-Porodi. ki gledajo na kot t.; , a vprašanja enako Etiko ,-a mir v svetu, za pošti^ ’i - ^abko prinese člove-s* Pše in srečnejše čase. je danes pred- udaril, da se Jugoslaviji očita, da je verjetno pod vplivom Vzhoda spremenila svojo zunanjo politiko. «Naša politika n: bila nikdar drugačna kot danes«, je poudaril predsednik republike. «To je politika miru in mirnega enakopravnega sodelovanja med narodi. To mi govorimo danes kot pred šestimi, sedmimi ali osmimi leti. Spremenili so se samo mednarodni odnosi-, pogoji v svetu, ki zahtevajo, da se ljudje bolj odločno zavzemajo in iščejo pota in možnosti, da ne bi prišlo do mednarodnega spopada«. .«Ngša politika, je nadaljeval maršal Tito. bi se spremenila, če bi se odpovedali borbi za mir in pristopili k nekemu bloku, kajti bloki pomenijo zaostritev mednarodnega položaja in predstavljajo vojno nevarnost. Naša politika bi se spremenila, če bi izdali svojo dosedanjo zunanjo politiko prijateljstva in sodelovanja z zahodnimi državami in se obrnili na drugo stran in pristopili n. pr. k vzhodnemu bloku, S tega mesta lahko rečem, je nadaljeval predsednik republike. naj se nihče ne boji, da bomo stopili s pozicij oa-ločne borbe za izboljšanje mednarodnega položaja in o-hranitev miru. Prav tako naj nihče ne upa, da bomo pristopili h kateremu koli bloku, da bd ga okrepili, zato da bi imel več šans v primeru spopada. Jugoslavija je s svojo miroljubno politiko pridobila simpatije ne samo v Indiji iri Burmi, temveč pri vseh narodih. ki so se osvobodili tujega jarma. Vsem tem državam je ‘ potreben mir. Dolžnost vseh poštenih in miroljubnih ljudi v svetu je, da storijo vse, da se ohrani to. kar je najdragoeenejše na svetu '■o Air- «« e-—, »i mir. V skladu s tako zunanjo s tii»j?dai°. da se ukvarjamo politiko je Jugoslavija za pn-btotj iTpm. To so tisti, ki so iateljstvo z vsemi državami, ■ -> -■ jv s tistimi na Zahodu -kot na Vzhodu«. publike izrazil prepičanje, da bodo napori naprednih narodov na svetu premagali tiste elemente, ki ogrožajo mir. Govor predsednika republike so prekinjali pogosti aplavzi ljudstva. Pred odhodom z Reke je predsednic republike v hotelu Kvarner v Opatiji _ priredil sprejem za mornarje in oficirje «Galeba» in ostalih iadi j, ki so ga spremljale na poti v Indijo in Burmo. Zvečer je predsednik republike s svoji- izredni 14-dnevni dopust. mi sodelavci odpotoval proti Zagrebu in Beogradu. Ljudstvo vseh krajev na poti od Keke do Beograda, zlasti z Zagrebu in Beogradu, pripravlja predsedniku slovesen sprejem. Po prihodu na Reko je predsednik republike posebej pismeno pohvalil poveljstvo mlinarice in posadke vseh ladij, ki so ga spremljale na poti, za uspešno izvršene naloge. Posadke vseh ladi.i so dobile 5 Trg. pogajanja med Poljsko in FLRJ BEOGRAD, 11. — Pogajanja j | med jugoslovansko in poljsko ] delegacijo v zvezi s sklenitvi- | jo trgovinske pogodbe potekajo v duhu popolnega razu-1 mevanja. Pričakuje se, da bo , | v kratkem podpisan spora- [ J zum, ki bo predvideval med- i sebojno izmenjavo v vredno-1 sti 14 do 16 milijonov dolarjev v obeh smereh. Danes so se začela v Beo- j gradu pogajanja med jugoslo- | vansko in bolgarsko trgovin- j sko delegacijo za sklenitev letnega trgovinskega in plačilnega sporazuma. PLI poudarja nepopustljivost v vprašanju zemljiških pogodb Scelbovo vlada sc ie na včerajšnji seji samo na kratko dotaknila kočljivega vprašanja in bo o njem razpravljala danes - Sporazum med ameriško in italijansko vlado o uporabi lirskega fonda ER P v Trstu (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Scelbova vlada je slavila danes obletnico obstoja. Poleg časopisja se je tega dogodka spomnil tudi sam Scelba na današnji seji vlade. V nagovoru v začetku seje je ministrski predsednik hvalil dosedanje delo vlade, poudaril «tesno sodelovanje med strankami demokratične koalicije« in izrazil upanje, da se bo to BAGDAD 11. — Uradno . «tesno sodelovanje« (ki ga v javljajo, da bodo turško-ira-| zadnjem času sicer ni mnogo ško obrambno pogodbo pod-j videti) nadaljevalo tudi v pripisali 23. februarja v Bagda-! hodnje. Za Scelbo so se zvrsti-du. kamor bo 22. febiuarjatli socialni demokrat Saragat, prišel predsednik turške re- j liberalec De Caro in denio-publike Bajar. ! kristjan Vanom, ki so prav 23. t.m. podpis tursko- iraške pogodbe PRED BEŠ1TVIIO FRANCOSKE VLADNE KRIZE Pt II m lin dokončno sprejel mandat za sesWai/e Svoj odgovor je hmalu po polnoči sporočil predsednihu Colgju - Skupščini se bo predstavil v ponedeljek ali torek - Radikali so se odločili za sodelovanje v vladi socialisti pa so odklonili - Tudi Pinagevi neodvisni so Pthmlinu naklonjeni trtoi splač Soče :.a storiti vse, kar je i« 8eu.ln se vsak dap truditi. So jj'a' Predsednik republike. P»ia , ljudje na svetu, ki si kop>^]ovan.iu- proti’ aktiv-roe.d narodi« PARIZ, 11. — Demokristjan | V zvezi z današnjimi razgo-Pierre Pflimlin .ie po celo- vori je izjavil, da se je na dnevnih posvetovanjih odšel I podlagi teh prepričal, da jutri po polnoči k predsedni- lahko začne sestavljati v.ado kmalu ku republike Cotyju in mu sporočil, da bo sestavil novo vlado. Skupščini se bo predstavil v ponedeljek popoldne al- pa v torek zjutraj. Po razgovoru s predsednikom republike je Pflimlin novinarjem izjavil, da bo jutri zjutraj nadaljeval posvetovanja in je dodal; ((Pripravljen sem izvajati program omejene akcije glede vprašanj, katerih rešitev ne bi se mogla še dalje odlagati; Francoska unija, gospodarska m socialna vpra- republike je po- Ob koncu j« predsednik re- 1 sanja*. V ponedeljek zopet pred VS Položaj na področja Formoze P Londonu izjavljajo, da so stiki z Moskvo nadaljujejo * Včeraj nov razgovor nriena 2 Nehrujem in z ameriškim poslanikom ■ Pritisk na ZDA za evakuacijo °iokov Kvemoj in Macu - Danes končana evakuacija Tacenskega otočja lvVl^o,V?aRK’ “• ~ Uradno l?6t ro’„, ,a se bo Varnostni T'-3o 5«stal (■> - (D,i ’ Ponedeljek ob o Sv) da ^dnjeevropskem r, r,nozi nadaljuje razpravo (*ala Predlo seL' ko se -’e Ir' 0 tov? i za razpravlja-,gU .j “^nlandskem pred-su .lt!iv sovražnosti 'kih*1' " •pred- sovjet' red seje bo isti ka-„ »dni »C pred«0s ilSu 2ar'OV,02-«‘“ kita?«u tev »rajsk; obali n-,?.0 za obsodbo amebi. dmik aaaln b. dejanj m ^ sil s atJeriških oborože-tii«a splošno ,?fia, Lormoze. z“v,LrevIa.duje mne- šle' j^arnos ?;te Va^T^^abodne države čla-& V u Eveta pri- ltž?)ske odkl ’ da zaradi ^b° Pri d loni've za ude-Č' ho nali v ravl n: več u-Ctadi te« J-evati razprave. ttii,,Varn(itniJe VCrJetn°, da Vi °hilni j svet obžaloval tiiad® in odgovor kitajske tn^fide ru b.° 'zrazil upanje \ 8(.i vražnosti. ondonu i« H ^ uijaujv.! VVCvra^mf.aJanj “ Ukl' RiV°r 'izdMnc,Ut Pnšoakuiejci ad-vLJih na predloge. Pr?ja’ Poit stavl)a britanski rwdlagal ko J® Molotov j« * kon ,Ea*mje medna-s*, bocoi n,‘e,’pnce- Kakor se je britin-VciJ ra;"lk štajter v sredo BDZkoY°ro,T> z Moloto-*SS« ne ?! da britanska del„-aaie o ,Jrp Pristati na «tB;*be\konfprence brez u- Utigbjkov. ST'ntanških P>eJ- ' !,rd. d3 ,I5aJ« Je tudi pobi taka konierenca a sarr.o pripra-sovražnosci ožini. V Londonu 'stih' Podarjajo, da niso ‘1 v >n D' diplomatski vsfcb'0ikiklnitvi s< SirUDE. _______________-..... zUP!d".Ja mirno u. daate in da čakajo V 8e. skva stavi nove Ms Fo DiS!ni 9£f>ceu odkla- ^lrjuiemdrol,nei-sa nu a,. Predstavnik ameriškega ir-1 žavr.ega departmaja ni hotel dat- nobene izjave na vprašanja, če so ZDA prišle do zaključka, da sta otoka Kve-n-oj m Macu ((potrebna za u-brambo Formoze«. O zadnjem razvoju položaja tn o tajnih razgovorili v Mi »Kvi se je danes razgov.ir-jal britanski zunanji minister Eden z indijskim ministrskim predsednikom . Nehruiem ;n pczne.ie z ameriškim poslanikom v Londonu Aldrichom. Razgovora z Edenom sta se udeležila tudi gospa Bandit in indijski delegat v OičN Krišna Menon. Eden je Nehruju in ameriškemmu poslaniku obrazložil stališče britanske vlade. V londonskih diplomatskih krogih imajo vtis, da je miren potek evakuacije Tacenskega otočja že dober zn:, k in da bi utegnil slediti tih', sporazum o ukinitv' sovražni sti, zato da se evakuirajo še ostali otoki. Kljub temu. da se ZDA Polagoma nagibajo k Dritsnske-skemu stališču za avakuacijo vseh otokov ob kitajski obali dela Cangkajšek tud', glede tega še vedno težave. Danes je njegov predstavnik izjavil, da se kuomintanški sile ne bodo umaknile z otokov Nanči in da jih bodo držale «za vsako ceno«, tudi če jim ameriške sile ne bodo pomagale. Medtem pa so, že evakuirali civiliste. Nanči sta dva otoka 23 milj od zaliva Ven-tov in 120 milj severnoza-hodno od Formoze. O evakuaciji Tacenskega o-trčja javlja poveljstvo ame-r.ške mornarice, da bo ta kmalu zaključena in da sedaj ni bilo incidentov. EvaKUac.-ja bo verjetno zaključena v seboto zjutrai. v četrtek, objasnila, kako namerava vlada zagotoviti o-brambo v sedanji prehodni dobi, ko se postopoma začenja uvajati' novo atomsko orožje. Povedal je tudi, da »o ga predstavniki, socialistične skupine obvestili, da se jim ne zdi mogoča udeležba v vladi, da pa socialisti v veliki meri upoštevajo možnost rednih stikov med njihovo skupino in vlado, zlasti glede zunanje politike in Severne Afrike. Idejo o posvetovanju med večino in manjšino glede važnih odločitev je sprožil že pina.v in jo je Pflimlin povzel. Gre za poizkus ustvaritve stabilnosti sedanje in bodočih vlad, s tem da bi vlada v vsakem spornem vprašanju, preden bi ga predložila v parlamentu, dosegla odobritev o-pozicije, zlasti socialistične skupine, ki šteje sto poslancev. Tako nekako kakor v Veliki Britaniji, kjer se vlada večkrat posvetuje z opozicijo o važnejših vprašanjih. Kakor rečeno, so socialisti udeležbo v vladi odklonili. Predstavnik te skupine pi-neau pa je izjavil, da je za sodelovanje socialistov v vladi potreben sklep nacionalnega sveta stranke, ki je, kakor znano, sodelovanje v vladi Mendes-Francea odklonil. Stalni stiki med večino m manjšino pa bi vsekakor bili koristni posebno glede vprašanj zunanje politike in glede prekomorskih ozemelj. Pineau je poudaril enakost stališč socialistov z dosedanjo politiko v Severni Afriki ter je izrazil željo, da bi se ta politika nadaljevala. Dodal je, sebej cenili obvezo, da se bo nadaljevala politika, ki se je začela glede Tunizije, Alžira in Maroka, ker bi se s tem tudi pokazalo, da tisti, ki so Mendes-Francea vrgli, ne na- mladi 1956. Zaradi tega sledijo politične skupine z veliko pozornostjo dodeljevanju nekaterih ministrstev kakor n. pr. notranjega ministrstva. Za-to so opazovalci mnenja, da bo Pflimlin imel največje težave meravajo spremeniti francoske politike. Svoja posvetovanja je Pflimlin začel danes zjutraj. Govoril je najprej z Mendes-Franceom. Sledil je razgovor s predsednikom francoske unije Sarrautom in s predstavnikom gospodarskega sveta Rocheom. Nato pa se je sestal s predstavniki socialistov in radikalov. Radikalna stranka je nocoj sklenila, da bo sodelovala v vladi, ki bi jo sestavil Ptlim- lin. Vodilni odbor je z 72 pro- ------- - .. ... ti 65 in 5 vzdržanimi sklenil gar Faure pa bi i tako govorili o ((demokratični solidarnosti« in poleg tega se malo pokadili Scelbi. Saragat pa je še posebej poročal o programu manifestacij ob desetletnici ljudskega upora in osvoboditve. Program, ki ga je ministrski svet odobril, predvideva med drugim veliko manifestacijo ?4. aprila v Genovi, ki ji bo pri-Scstvoval tudi Einaudi. 25 aprila pa bo v Milanu parala vojaških, enot, ki so se udeležile vojne na zavezniški strani. Istega due vo v Scali slovesna akademija, na kate-r. bo govorit predsednik vlade v navzočnosti predsednika republike. Bivši partizani, ki bi hoteli obiskati kraje, kjer so bile partizanske Doroe, pa bodo imeli poiovičnu vožr.,9. Med vladno sejo, ki je trajala od 9. ure do 18.15 s prekinitvijo za ko.Uo od 1L do 16, urer sta nadalje Scelba in’ Martino poročala o potovanju v London, kamor se bosta odpeljala prihodnji teden. Vlada je odobrila tudi vi sto zakonskih ukrepov m razne sprememoe med generali in admirali. Pač pa vlada ni rešila vprašanja, ki bi ga pravzaprav morala — vprašanja zemljiških pogodb. Kot povedo poročila. je med sejo samo minister državnega zaklada^ Ga-va samo na kratko poročal o vprašanju. Verjetno bo vlada o tem sklepala na prihodnji seji, ki bo že jutri dopoldne. Se pred začetkom današnje seje je minister De Caro (PLI) predložil Scelbi proti-piedloge. ki so jih izdelali na seji vodstva PLI in liberal- dodelile Italiji finančni pri-1 objavili odprto pismo s ««▼•-sDevek 15.520.000 dolarjev in čanim protestom« proti novim potrdile že poprej doseženi ! sporazum med italijansko in ameriško vlado o uporabi lirskega fonda iz pomoči ERP nekdanji coni A. Finančni prispevek 15,5 milijonov dolarjev daje ameriška agencija za operacijo s tujino (FOA) Italiji za gospodarske ukrepe na jugu dežele, zlasti za gradnjo cest in za druga javna dela. V juliju 1954 .ie FOA že dala Italiji v ta namen 28 milijonov dolarjev. Dolarska valuta bo uporabljena « glavnem za nakup bombaža v ZDA. lirska protivrednost pa za dela v Južni Italiji. Sporazum o uporabi lirskega fonda ERP v Trstu ki >d-govarja dolarski vrednosti 37.580.000 dolarjev, je vsebovan v izmenjavi not med italijansko vlado in ameriškim veleposlaništvom. Po tem sporazumu bo ta lirski fond uporabljen v korist tržaškega gospodarstva. A. P• Brosio pri Duliesu načrtom zakona, češ da so naperjeni «proti svobodnemu pouku«. Socialistično glasilo «Le Peu-ple» pa poudarja, da je bil do sedaj objavljen samo en načrt o šolstvu, in pripominja, da predstavlja pismo škofov (ki je bilo objavljeno isti dan, ko mora ministrski svet. razpravljati o ostalih načrtih) manever. ki ima namen izvajati pritisk na ministre in vplivati na njihovo odločitev. WASHINGTON, 11. — Novi italijanski veleposlanik v Wa-shingtonu Manlio Brosio je imel danes svoj prvi uradni sestanek z državnim tajnikom Johnom Fosterom Dullesom. Po razgovoru, ki je trajal pol ure, je Brosio izjavil novinarjem, da je proučeval z Dullesom položaj Italije glede pariških sporazumov in da je razložil državnemu tajniku i italijansko parlamentarno pro- j u A rt n 1111 ceduro. Izrazil je prepričanje, * “"Jj1 J Črnci se bodo uprli prisilni preselitvi JOHANNESBURG, 11. — Južnoafriške oblasti so odredile. da se mora začasno ustaviti preseljevanje črnih prebivalcev iz središča Johannesburga v predmestja, ki so jih zgradili nalašč za njih. Zastopnik južnoafriške vlade je poročal parlamentu, da je prejel vesti, da se bo 60.000 črncev uprlo z orožjem, če jih bodo oblasti hotele preseliti iz četrti, v katerih sedaj žive skupno z belci. Zakon proti stripom prav pri razdeljevanju mini- j nih parlamentarcev, ki se je | da do ser>at odobril sporazu- ■ LONDON U. — Britanska . —ft irciv. ca /nrf»la včerai DODoldne in tia- r»n o \r tntaH Timi morrni i _ i- ; l — strskih mest. Kar se radikalov tiče, se zdi, da se vsi strinjajo, naj bi zunanji minister bil radikal. Toda eni so za kandidaturo Rene Mayerja, ki je povzročil padec Mendes-Francea, drugi pa za kandidaturo Fau-rea. Golisti so že izjavili, da bodo glasovali proti vladi, v kateri bi bil zunanji minister demokristjan (na primer Schu-man) ali pa radikal Mayer. Sedanji zunanji minister Ed- sodeiovati v vladi, če bo Pflimlinu uspelo dobiti zadostno podporo v skupščini, da doseže ‘investituro. S tem se je položaj Pflim-| lina izboljšal. Pozneje pa je tudi glavni odbor neodvisnih in kmetov javil, da je Pflim-lmu naklonjen in da bo nadaljeval razgovore, zato aa mu omogoči rešitev krize. Predsednik te skupine Tri-boulet je imel popoldne razgovor s Pflimlinom in je izjavil, da se s Pflimlinom strinjajo vsaj o treh vprašanjih: davčnih, kmetijskih in socialnih. Vendar pa je izrekel pomisleke glede politike v Severni Afriki, glede ustavne revizije in glede evpropskih vprašanj. Pri svojih odločitvah imajo posamezne stranke predvsem na vidiku bližnje volitve v »sprejemljiv«. Navodila moskovskega radia LONDON, 11. — Moskovski radio je 8. februarja «na zahtevo časopisov« objavil naslednja navodila za pokrajinski tisk: ((Časopisi morajo objaviti v jutrišnjih številkah na prvih straneh fotografijo s skupne seje Vrhovnega sovjeta Z»NK. na kateri je Molotov na odru. ko bere svoje poročilo. Nato mora biti objavljen govor Hru-ščeva. Pod tem imenovanje tovariša Bulganina za predsednika vlade. Zatem popolna izjava Malenkova, s katero je zahteval, da ga razrešijo dolžnosti. Poročilo Molotova o zunanji politiki se mora začeti na drugi strani«. e nocoj objavila be- preasednika njega ministra Martina v Wa- j prepoveduje ((grozotne stripe« shingtonu. Italijanska državnika bosta prispela v ZDA 2 marca. Prav tako je Brosio j uvažanje govoril Duliesu o Vanonije-vem načrtu. Šolska vprašanja v Belgiji BRUSELJ, 11. — Katoliška opozicija vodi v Belgiji močno kampanjo proti šolski politiki vlade. Demokristjanska stranka in vsi listi desničarskih organizacij dnevno pišejo o «sek- ilustrirane povesti, ki bi Pri' še posebno prepoveduje iz tujine ilustriranih, pripovedk, ki lahko škodijo mladini. Odobritev tega zakona bo nud udarec za mnogi, ameriška založništva, ki služijo z izvažanjem take literature milijone dolarjev-Zakon določa velike globe in tudi zaporno kazen do štirih mesecev za vsakogar, ki bi objavil, tiskal ali prodajal stripe grozotne vsebine in taštvu in fanatizmu«, ki da sta bila podlaga za sestavo no- kazovale in opisovale mučenje, poveličevanje nasilja, ob- vih načrtov zakona o šolsvu. čudovanje za nekaznovane Tudi belgijski škofje so posegli v to akcijo in so danes zločine in vse, kar mladini lahko škoduje. i.„ . . . , - ... PARIZ. 11. — Danes je umrl departmajih, ki bodo cez tri | p0Sjanec Georges Loustanau-mesece, in na volitve za senat, > Lacau, ki je pripadal skupini ki bodo junija, ter končno na ! neodvisnih. Zadela ga je kap splošne volitve, ki bodo spo- * v Burbonski palači. Poplave v Franciji in severni Nemčiji plazovi v Švici PARIZ, tl- — Zaradi slabega vremena, ki že več dni razsaja v Franciji, so mnoge reke močno narastle. Predvidevajo, da bo Seina v soboto zjutraj v Parizu dosegla nevarno raven in da bo zaradi tega prekinjena plovba, isad Parizom so nekatere reke, zlasti Marna in Yonne, prestopile bregove, tako da je bilo treba izprazniti več hib. | Tudi v Nemčiji so zaee‘° ({amilci' uusrudiio poHlat/lja zahlevu, da bi tVicmčija kut peta v«;Ir- n< katere manjše reke na se-1 r r • 7 ■ * veru dežele prestopati brego- jgj|H uudolnvala pri razguvnrili / ZSSH, n kaiRrili pa nudi, da zdaj prepuviie ceste*in železnice, ni mužiiiisli zanju - Pariški sporazumi pred komisijami Buodestaga Oblasti se bojijo, da kod > Adenauer priganja h ratifikaciji pariških sporazumov v Bundestagu iNvsois0 vi, nadaljevala Pri sovjetskim1? migleškimi £>mi&m' Predstavniki, -".mio da so razgovor m pa, d pojasnita k so se zad- «aj Prišl h^clie n fazo tai>ie di U 8(1 Offieoa Ku- L® stiki n?, 3,e ,z'lavi> 1«. d; tudi badalju,iejo». Ujati1 h bib tud,V; aVerja,np' dt odgovori irak gu P°dbb »j?e v*dno kak-°r Moskvi n'.y Londonu pa no boudarjaj^ » -.in SC' ns .u , Po mnonlii u.iif1 P h°ia hi MCiia Otokov K v e? L-o boril?CU p-rjg°i ™ (de- ®*koliko $3t L poplave, naprestano deževje m prezgodnje topljenje snagi' povzročile veliko škodo kmetijstvu. Odjuga povzroča v Švici plazove, ki so na več krajih prekinili ceste in železnice, zlrsti na jugozahodu dežele. Približno tisoč turistov je zaradi plazov blokiranih v raz-nh zimskošportnih središčih Na srečo pa ne poročajo o smrtnih žrtvah. Nov zakon o zemlji na Norveškem OSLO, 11. — Norveška spodnja zbornica je danes s 57 glasovi proti 50 odobrila nov zakon za boljše izkoriščanje zemlje. Zakon ima 57 paragrafov in določa med drugim, da ima država pravico opcije v vsakem primeru prenosa žemljiške lastnine m da lahko razlasti nezadostno obdelano zemljo ali travnike, zato da jih potem zopet razdeli obdelovalcem. Zakon bo cez en teden predložen zgornj zbornici. DUNAJ, 11. — Jugoslovan ski veleposlanik na Dunaju vlada je na svoj današnji se-j Dragomir Vučinič se je. vrnil ji razpravljala o Beli knjigi, 1 s posvetovanja v Beogradu, in ki jo bodo. objavili v zvezi 1 je danes obiska) avstrijskega z vprašanji oborožitve. V po- zunanjega ministra Figla in litičnih krogih so mnenja, da j razpravljal z njim o vpraša-bo knjiga, ki bo objavljena1 njih, ki zanimajo obe državi. Kubitschek kandidat za predsednika Brazilije RIO DE J ANE1RO, 11. — Na kongresu brazilske socialdemokratske stranke so sklenili, da bodo uradno podprli kandidaturo Juscelina Kubitsche-ka za predsedniške volitve, ki bodo oktobra. Socialdemokratska stranka ima sedaj v Braziliji večino. Bela knjiga o britanski oborožitvi LONDON, lt. —' Britanska BONN, 11. — Zahodnonem-šk: kancler Adenauer je prisostvoval danes seji zunanjepolitične komisije Bundestaga in govoril tudi o možnih posledicah moskovskih dogodkov ra mednarodno politiko. Adenauer je izrazil prepričanje. da je «predvsem treba stabilizirati Evropo« in da je «za stabilizacijo Evrope potrebno ratificirat.! pariške pogodbe«. Dodal je, da ie za «popo]no ratifikacijo sporazumov pogrebno sodelovanje Francije«, kajti «ni Evrope brez Francije in tudi usoda zvezne republike je tesno jjo-vezana s političnim razvojem v Franciji«. Adenauer je odločno izrazil nasprotovanj vsakemu zavlačevanju ratifikacije pariških sporazumov. Glede pogajanj z ZSSR je Adenauer dejal, da se niti An-gliji niti ZDA trenutno ne zdijo primerna in da Francija zaenkrat sploh nima vlade. Sicer pa je menil, da se ((nevarnost nove vojne ni povečala zaradi spremembe v sovjetskem vodstvu«, in označil Hruščeva za »realističnega m <• ža», s katerim bo morda laže začeti pogajanja. Zvečer je Adenauer priredil «cocktail party» za tuje novinarje in med drugim dejal, da se po njegovem mnenju sovjetska zunanja politika ni spremenila. Izrazil je mnenje, da po njegovem aprila še ne bo mogoče sklicati konference štirih — ZDA. Anglije. Francije in Nemčije — da bi na njei proučevali načrte, ki bi jih kasneje predložili konferenci petih o nemškem vprašanju. «Naše sodelovanje na teh konferencah je naravna posledica naše suverenosti«, je dejal Adenauer in pri tem posredno postavil zahtevo, naj priznajo Zahodno Nemčijo za peto velesilo. Adenauer je tudi dejal, da « pogajanji za združitev Nemčije «seveda ni treba čakati, da bo nemška vojska popolnoma ustanovljena, temveč bo dovolj, da so pogodbe veljavne«. Napovedal je tudi. da Nemčija z izgradnjo vojne industrije ne bo čakala na izid konferenc. Na vprašanja, za-kai se zahodne velesile že zdaj ne pogajajo, pa se je A-denauer izmaknil odgovoru s pripornim, da Francija nima vlade. Sicer pa je menil, da ZSSR ne bo pristala na združitev Nemčije, dokler ne bo dosežena splošna pomiritev. Zato se tudi Nemčija, je dejal kancler, zavzema za pomiritev in nikakor ne želi, da bi bilo čimveč Nemcev po vojašnicah, temveč bi želela imeti čim manjšo mogočo vojsko in je zato naklonjena zmanjšanju številk ki jih določajo pariški sporazumi, toda samo v okviru sološne razorožitve. Končno je Adenauer izrazil mnenje, da bodo pariške pogodbe gotovo odobrene tudi v drugem in tretjem čitanju v Bundestagu in da bo odobren tudi sporazum o Posarju, čeprav z manjšo večino. Dodal je da mora Nemčija ratificirati pogodbe, ne da bi pri tem začela včeraj popoldne in na- i me v ppvj polovici marca, i ,,iori_ j« lmsneje "izjavil ^De^Caro? £ ! Kot * Rjavil Brosio, je■.* j sedilo zakona, ki bo v krat- Scetta obljubil da bo hbe- | °Ue1IlieS°mobfstu°nl ^nU^^jkem predložen parlamentu v m dokument proučil. predsednika Scelbe in zuna- odobritev. Gre za zakon, ki Vodstvo PLI je imelo danes popoldne še eno skupno sejo z liberalnimi poslanci in nadaljevalo diskusijo o vprašanju zemljiških pogodb. Po seji ni bilo izdano poročilo in tudi ni bila izglasovana nobena resolucija. Zd' se. da med liberalnimi voditelji ni DODoine enotnosti o tem vprašanju in da vsaj nekateri ne odobravajo skrajno nepopustljivega stališča tajništva stranke. V krogih vodstva .PLI so izjavljali novinarjem, da je liberalna stranka morala predložiti Scelbi protipredloge o zemljiških pogodbah, kajti predlogi, ki jih je Scelba sporočil De Caru in Malagodiju, «niso dosegli ene uravnoveša, ne sprave med raznimi stališči«, ki se zdi PLI «nujno potrebna za ohranitev in življenjskost vladne koalicije«. Liberalci dodajajo, da ne morejo popustiti čez določeno mero, kajti v tem primeru bi vladna koalicija »izgubila ravnotežje na škodo ene strani j 1 in v izključno korist ostalih j strani«. Liotralci so torej sklenili, da bodo ostal; skrajno nepopustljivi v obrambi interesov veleposestnikov. Pri tem je j UL treba upoštevati, da je demo- j Posvetovanja o položaju po spremembah kristjansko vodstvo s Scelbo i vred šlo že zelo daleč od svojega prvotnega stališča ii; da se je odpovedalo načelu stalne veljavnosti upravičenih razlogov za odpoved kmečkih pogodb. Politični opazovalci v Rimu sodijo, da mora čutiti vodstvo PLI močno zaslombo, kajti sicer si spričo svoje minimalne pomembnosti v parlamentu gotovo ne bi upalo tako trmasto zagovarjati svojega stališča. Verjetno se z liberalnim stališčem strinjajo tudi močni desničarski tokovi v demokristjanski stranki. Medtem je kmetijska komisija poslanske zbornice danes nadaljevala z razpravljanjem o zakonskih načrtih o zemljiških pogodbah. Komisija je včeraj z glasovanjem sklenila, da je samo pristojna za odločanje, katerega izmed treh predloženih zakonskih načrtov (njihovi avtorji so liberalec Ferrari, demokristjan Gozzi in Nennijev socialist Sampietro) naj vzame kot osnovo za diskusijo. Po zavrnitvi ponovne zahteve opozicije, naj bi komisija istočasno razpravljala o vseh treh besedilih, je bilo t glasovanjem sklenjeno, naj se kot osnova za diskusijo vzame besedilo demokristjana Gozzija. s čimer sta obe ostali predloženi besedili izgubili značaj zakonskega osnutka in veljata le še kot spreminjeval-na predloga. Pri tem je zanimivo opomniti, da se Sampie-trov načrt naslanja na zakonski predlog, ki ga je izdelal demokristjan Segni in ki ga je že odobrila prejšnja poslanska zbornica, ki pa je postal neveljaven, ker ga pred svojim razpustom ni odobril tudi prejšnji senat. Za prednost Gozzijevemu načrtu so glasovali demokristjani, proti njej pa predstavniki PSI in KPI. Vzdržali so se monarhisti, neofašisti in liberalci, medtem ko ie bil socialdemokratski predstavnik odsoten. Po začetku razpravljanja o prvem č)enu Gozzijevega načrta, glede katerega se ni prišlo do nobenega glasovanja, so Zahodni zunanji ministri se bodo posvelovali o ZSSR v Moskvi bodo med konterenco ministrov SE ATO v Bangkoku - «Pravda» in «lzve-stja» o sklepih Vrhovnega sovjeta - Spremembe v sestavi vrhovnega sodišča ZSSR LONDON, 11. — V britanskih, uradnih krogih izjavljajo, da bodo zunanji ministri Velike Britanije, ZDA in Francije skupno proučevali položaj, ki je nastal po moskovskih spremembah, med bližnjo konferenco ministrov SEATO v Bangkoku. V Londonu dodajajo, da je po diplomatski poti že prišlo do izmenjave mnenj med tremi zahodnimi velesilami o tem vprašanju. čakala, da bo Francija dobila vlado. Danes se je Adenauer tudi posvetoval z zahodnonemškim veleposlanikom v Washingto-nu Krekelerjem. ki je prispel v Bonn na poročanje. Kreke-ler je poročal o razgovorih, ki jih je imel v tVashingtonu z Eisenhotverjem in Dullesom v navzočnosti ameriškega visokega komisarja Conanta,,ki je v nedeljo z letalom prispel iz Nemčije v ZDA. Sicer pa se je že šest komisij Bundestaga izreklo za ratifikacijo pariških sporazumov. Danes je izrekla ugodno mnenje tudi komisija za proračun. Svoje mnenje morata ■izrazit; še dve komisiji. Komisija za narodno varnost je tudi danes končala proučevanje pariških sporazumov in soglasno odobrila poročilo, ki vsebuje stališča obeh njenih podpredsednikov, demokristjana Jaeger.ia in socialdemokrata Fritza. Komisija je pred časom sklenila, da se ne bo izrekla neposredno o vprašanju ratifikacije in da bo prepustila presojo o tem vprašanju zunanjepolitični komisiji. Socialdemokratski člani komisije za proračun so po današnji seji komisije, na kateri tj* bilo z večino glasov izraženo ugodno mnenje za ratifi- odložili diskusijo do torka, 15 kacijo, poslali zunanjepolitični 9 odstotkov primerjavi i lanskim letom in za 80 odst. v primerjavi z letom 1950, in da bo torej petletka izpolnje- MOSKVA, U. — Med dares objavljenimi odloki, ki jih je na zadnjem zasedanju sprejel Vrhovni sovjet je tudi sprememba v sestavu Vrhovnega' na. Predvsem pa poudarja sodišča ZSSR. Po tem odloku 1 «Pravda potrebo izboljšanja je odstavljenih ali upokojenih ! delovne storilnosti, katere 6 sodnikov (Detistov, Dimi- j nizko raven so ostro kritizi* trijev. Zarjanov, Klopov, Ma- , rali na zasedanju sovjeta, tulevič in Pavlenko), na novo 1 Na zunanjepolitičnem pod-pa so imenovali sedem članov i ročiu se «Pravds» v glavnem sodišča. Vrhovno sodišče' ZSSR I omejuje na navajanje glavnih je organizem, ki ga sestavlja odstavkov iz Molotovovega go-več kot 70 sodnikov-pravni- ! vora. o katerem pravi, da pri-kov in 35 sodnikov-laikov. Se- | kazuje »nespremenljiva načela dan.ie sodnike je s petletnim , sovjetske zunanje politike«, mandatom izvolil Vrhovni so- j Poudarjajoč glavne točke Mo-vjet na svojem zasedanju v lotovovega govora, . pravi marcu 1951. i »Pravda«, da bo ZSSR še-na- Med ostalimi odloki. kV jih 1 dalje »krepila sodelovanje s je Vrhovni sovjet sprejel, so ; Kitajsko in z ljudskimi demo-tudi zakonski ukrepi o pove- j kracijami« in «delala za zdru-Čanju kazenske odgovornosti j demokratične in miro* za umor. o ukinitvi kazenske Obenem pa, odgovornosti za ženske, ki se | zaključuje »Pravda«, bo ZSfeR podvržejo splavu, in odlok o , vedno po Leninovih na-«kazenski odgovornosti za za- j ce''h skrbela za ohranitev strupljanie žetve v kolhozih : sv°je vojaške moči« in sovhožih«. | «I*vestja» pa zatrjujejo, da „ , . . . i se sovietsko ljudstvo ne bo Današnja ((Pravda« je ob.ia- daj0 prestrašiti «iz grožnjami vila uvodnik pod naslovom bia2Bežev. w pretij0% atom-«Zelo vazni sklepi«, ki povze- s,50 bombo>). L&t poudarja, da komisiji pismo, v katerem poudarjajo resne posledice, ki bi tih- imele za zahodnonemški proračun izdatki za oborožitev dvanajstih divizij, ki jih predvidevajo pariški sporazumi. iebruar.ja. Med krajšim odmorom med vladno sejo je predsednik Vlade Scelba sprejel ob 12.30 na Vimimilu veleposlanico ZDA Claro Boothe Luce. ki mu je uradno sporočila, da so ZDA ma bilanco zasedanja Vrhovnega sovjeta. «Pravda» se vzdržuje vsakršnega komentarja o odstopu Malenkova. pač pa poudarja «globoko zadovoljstvo. s katerim je Vrhovni sovjet sprejel izjavo maršala Bulganina imenitnega državnika in partijskega borca«. Notranja politika vlade in partije, nadaljuje »Pravda«, obstaja v «stalnem razvoju težke industrije, osnove vse-]za sovjetskega gospodarstva, m v izboljšanju splošne življenjske ravni«. List napoveduje, da se bo industrijska proizvodnja povečala letos za je sedanji položaj resen, in obtožuje ZDA da ustanavljajo nove vojaške bloke, da pospešuje oboroževalno tekmo in pripravljajo atomsko vojno. nato pa pravi, da ZSSR. «zavedajoč se svoje neizmerne moči, nikogar ne ogroža in ne namerava nikogar napasti. temveč ima za svojo glavno nalogo utrditev miru«. Agencija TASS poroča, da je bil za ministra za proizvodnjo naprav za industrij'o nafte imenovan Mihael Andri* janovič Jevsejenko. Ministrstvo je bilo ustanovljeno predvčerajšnjim z odlokoit Vrhovnega sovjeta. Na današnji dan je bil leta 1809 rojen Charles Darvvin, siav-ni angleški biolog. Umrl je 19. IV. 1882. i H It Danes, SOBOTA 12. februarja Ev talija, Cvetana / . Sonce vzde ob 7.14 in zatone • 17.25. Dolžina dneva 10.11. vzide ob 23.45 in zatone ob 9 Jutri, NEDELJA, 13. februarja Katarina, Ljuboslava ^ i I V INTERESU VLADNE POLITIKE IN MONOPOLISTOV Naročeni glasovi proti integralni prosti coni Stališče izvršnega sveta združenja industrijcev v nasprotju s stališči njegoviH članov samih Izvršni svet združenja industrijcev je na zadnji seji zavzel stališče do vprašanja u- zine, fige in lešniki) pa je v januarju dosegel 1.295 ton, medtem ko lani le 542 ton. stanovitve proste cone. Spre- I Večina blaga je prišla iz objel je resolucijo, ki je bila močja Črnega morja in je na-poslana trgovinski zbornici m rr.enjena v Avstrijo. v kateri (»ugotavlja, da je komisija za proučevanje proste cone v Trstu (trgovinske zbornice op. ur.) potrdila, da bi ustanovitev carine prostega področja na Tržaš-kem spravila precejšen del industrijskih proizvodov tržaške industrije v nevaren podrejen položaj pred inozemskimi proizvodi. Hkrati pa bi bili ti proizvodi v podrejenem položaju tudi glede italijanskih industrijskih proizvodov«. Zato predlagajo omejitev carinske prostosti le za najbolj važno blago in surovine za industrijsko uporabo in proizvodnjo; uvoz za potrošnjo na področju industrijskih proizvodov prostih davka na proizvodnjo in to vseh tistih proizvodov, ki so obremenjeni z omenje-nim davkom; prodajo na italijanskem trgu brez carinske obremenitve vseh tržaških proizvodov, tudi tistih, ki so izdelani iz uvožene surovine. To blago pa naj bi obremenili samo z davkom na proizvodnjo. Resolucija zaključuje z zagotovilom, da bi ti ukrepi prinesli mestu koristi, ki jih zahtevajo tudi druge kategorije z ustanovitvijo integralne proste cone, kar bi hkrati povečalo industrializacijo mesta. Stališče izvršnega sveta združenja industrijcev lahko takoj označimo za nasprotno ustanovitvi, integralne proste cone, čeprav so se v zadnjih mesecih razni industrijei, ^ki so člani omenjenega združenja, izjavili za integralno prosto cono. Naj omenimo samo analizo ing. Vidalija, ki je ugotovil, da bi imela tržaška industrija predvsem korist od integralne proste cone in da bi bil samo mali del tržaških podjetij ogrožen zaradi konkurence tujih proizvodov. Zato je gornje stališče združenja industrijcev popolnoma nasprotno stališču ing. Vidalija. Načrt tega združenja je tudi precej naiven, ker govori skoraj izključno o ugodnostih, ki naj bi jih imela predvsem tržaška velika industrija, pozablja pa na vsa mala podjetja, na trgovino na drobno, na pristanišče in sploh na vsa tista vprašanja, ki zaskrb-ljajo najbolj širok krog prebivalstva in ki so postala geslo za večino tržaških gospodarskih združenj in ustanov, političnih strank in raznih organizacij. ki so se prijavile v Mestni odbor za ustanovitev tržaške integralne proste cone. To je že tretji predlog iz krogov, ki so več ali manj vezani na osrednjo vladno politiko ali pa na interese velikih monopolov. Prvi predlog, k! ga je dal ing. Suppani predvideva »zaprto« in »odprto« prosto cono. (»Zaprta« prosta cona, ki naj bi obsegala obe pristanišči, arzenal, ladjedelnice, lesno pristanišče, železarne ILVA, petrolejsko pristanišče, čistilnico «Aquila» in skoraj celotno področje miljske občine (izključuje pa sedanje področje industrijskega pristanišča), naj bi postala neke vrste «velik Zadeni. »Odprta« prosta cona pa naj bi obsegala vse ostalo tržaško področje in naj bi imela carinski režim podoben sedanji goriški prosti coni. Drugi predlog, ki ga je dal univerzitetni prof. Roletto pa predvideva neko »integralno prosto luko« in male proste cone raztresene po področju v obliki »oaz«. Kot vidimo so torej vsi ti trije predlogi proti ustanovitvi integralne proste cone za celotno področje. Objavljanje takšnih predlogov je zelo zanimivo in dokazuje nagnjenje določenih krogov, da ustvarijo tako v javnosti kot tudi v rimskih krogih mnenje, da so stališča za ustanovitev proste cone v Trstu zelo deljena. Hkrati Da dajejo osrednjim državnim organom, ki se držijo zelo #ob strani« glede tega vprašanj« in sumljivo molčijo, v roke več predlogov. ki nasprotujejo integralni prosti coni v trenutku, ko bodo dobili v roke dokončen predlog odbora za integralno prosto cono. Predloge, ki so bili do sedaj objavljeni lahko mirne duše ozjtačimo kot odkrit poskus razbijanja akcije, ki jo vodi odpor za prosto cono in s katerim se poleg večine gospodarskih in političnih ustanov in organizacij strinja tudi ogromna večina prebivalstva. Dr. Palomara sprejel člone odbora Ustonove za letališče Vladni generalni komisar je včeraj Sprejel člane upravne* i odbora Ustanove za leta1*.*** v Trstu. Na tem sestanku so dr. Falaniari predočili študijsko razvojno stopnjo, v kateri je sedaj načrt za projektiranje novega krajevnega letaHšča. Vladni komisar je izjavil, da je iz članstva ustanove razvidno, da so pri tem podvigu zastopane vse glavne krajevne ustanove ter je zagotovil svojo največjo podpo- ro za ostvaritev načrta, ki naj b. bil dejansko učinkovit za povečanje tržaškega premeta. Uoravni odtoor Ustanove za letališče v Trstu je sestavljen takole: Predsednik: adv. Nelio Mor- purgo, predsedn-k tržaškega aerokluba; podpredsednik: inž. Rai-mondo Visiotin, tržaški podžupan, člani: dr. Ren/o Ba&sani, generalni ravnatelj tržaške agencije Državnega zavarovalnega zavoda, kap. Gnido Cosulieh — predstavnik Zveze brodarjev /a linijsko plovbo, dr. Dario Doria — predsednik Zveze industrialcev, inž. Nicold Martinoli — predstavnik Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo, Giulio Morpurgo — predstavnik province, Carlo Padoa — predsednik Centra za gospodarski tazvoj in adv. Pietro Slocovich — predsednik ustanove za turizem. Ustanovitev komisije za dodeljevanje posojil tržaški industriji Včeraj popoldne je generalni komisar ustanovil pri finančni direkciji posebno komisijo. ki bo dodeljevala tržaški industriji posojila. Komisija je sestavljena i/ sledečih oseh; preds. dr. Leopoldo Bar-tolozzi, direktor «Banca d'Ita-lia«, dr. Eduardo D’Avanzo, ravnatelj za proračun in finance. dr. Alceste Antomm, šef oddelka za posojila pri zakladnem ravnateljstvu, dr. Eu-genio Zicari, jef oddelka za kontrolo stroškov, dr. Roberto Cavalieri, ravnatelj za industrijo.in trgovino, dr. Giuliano aell'Antonio in dr. Lino Vla-covich. ----------. Deleqacija iz konopljarne danes pri dr. Palamari Danes bo dr. Palamara sprejel delegacijo delavk iz konopljarne. Kot je znano, je bila delegacija teh delavk tudi v Rimu. kjer so ji obljubili, da bodo morebiti končno le dobavili juto, ki je potrebna zi ponovno zaposlitev odpuščenih delavk. PO ENOMESEČNIH PRAZNIH OBLJUBAH IN ZAGOTOVILIH SE s seje dolinskega občinskega sveta V šolsko poslopje v Domju bodo kmalu napeljali telefon Potrjeni sklepi občinskega upravnega odbora - imenovanje preglednikov občinskih računov za preteklo leto DELAVCI TOVARNE KOZMANN v protestni povorki skozi mesto Po izjavah dr. Santmija bo komisija za posojila proučevala možnostdodelitve posojila za ponovno obratovanje tovarne *Stavka delavcev SbLAl) pri Domju Tovarna Kozmann je že nad mesec dni zaprta, delavci pa so na cesti, pa čeprav so imeli že toliko skupščin, so trkali že na vsa vrata in so jih povsod pitali z obljubami. Včeraj je bila na sedežu Delavske zveze ponovno skupščina teh delavcev. Po skupščini so šli delavci v sprevodu po mestu na Trg Unita ter demonstrirali z zahtevo, naj se tovarna Kozmann končno odpre in ponovno prične s proizvodnjo. Na Trgu Unita so se delavci zbrali pred palačo prefekture in glasno zahtevali, naj sprejme njihovo delegacijo vladni komisar dr. Palamara. Po precej dolgem čakanju pa ni sprejčl delegacije dr. Palamara. marveč funkcionar tajništva dr. Santini. Delavci so mu vnovič izrazili vse svoje ogorčenje, ker se pogajanja o obnovitvi produkcije v podjetju toliko časa vlečejo, medtem ko so oni že nad 1 mesec b*rez dela. Kljub mnogim predlogom ter možnostim za proizvodnjo, se oblasti še niso zganile in poskrbele, da se tovarna odpre. Delavci so tudi opozorili dr. San-tinija, da je dr. Palamara svoj čas izjavil, da bo »sprejel katerega koli meščana, pa tudi najrevnejšega«, da pa ni doslej še nikoli utegnil sprejeti njihove delegacije, ki ne prosi miloščine marveč zahteva samo pravico do dela. Dr. Santini je obljubil delegaciji, da bo prvo delo nove komisije za posojila proučitev prošnje za dodelitev posojila novim lastnikom Kozmann, da se končno omogoči proizvodnja. Kljub temu pa so delavci ponovno odločno zahtevali, naj jih končno sprejme dr. Palamara. Ob istem času ie šla delegacija delavcev tudi na županstvo, kjer pa je, kot je pač že navada, ni sprejel župan Bartoli, marveč dr. Novi-Ussai, kateremu so delavci obrazložili svoj položaj. Dr. Ussai je telefoniral na prefekturo, nato pa delavcem dejal, da se bo zanje zavzel in da je upati, da se bo vprašanje čimprej rešilo. Delavci Kozmann se bodo ponovno sestali na skupščini v ponedeljek ob 9.30 dopoldne. 4» 4» * Včeraj ob 13.30 so delavci SELAD, ki so zaposleni pri Domju, v znak protesta zapustili delo in njihova stavka se nadaljuje. S stavko so delavci protestirali proti delovodji F,-btrtu, ki jih preganja, sitnari, za vsako malenkost kaznuje in suspendira ter jim tudi stalno grozi z odpustom. Delavci so dolgo prenašali to krivično ravnanje, toda njihovega potrpljenja je bilo konec včeraj, ko je delovodja brez vsakega utemeljenega vzroka suspendiral kar 5 delavcev. 4» 4* ♦ V ladjedelnici Sv. Marka so delavci včeraj protestirali zaradi slabe hrane v menzi. Pred dnevi je tovarniški od- bor izročil higienskemu uradu partijo pokvarjene polenovke, za katero je ta urad izjavil, da je neužitna. Včeraj pa je bilo neužitno meso. zato so ga seveda delavci odklonili. Predstavniki tovarniškega odbora so *li protestirat k ravnatelju ladjedelnice, ki je interveniral i.i ugotovil, da so imeli delavci prav. Delavci so zahtevali odstranitev upravnika menze. Koristen sestanek Kmečke zveze v Bazovici Sinoči je bil v Bazovici sestanek Kmečke zveze, katerega se je udeležilo precejšnje število bazoviških kmetov. Na sestanku sta dr. Oblak in tov-Kosmina govorila o splošnih gospodarskih problemih in o specifičnih problemih našega kmečkega gospodarstva, o delovanju Kmečke zveze, o vzajemnem. socialnem zavarovanju kmetov, o obmejnem prometu in o drugih podrobnih vprašanjih, ki tarejo naše kmete in zahtevajo enoten nastop vseh kmetov in njihovih stanovskih organizacij. Govora je bilo tudi o potrebi reorganizacije Kmetijskega nad-zorništva in o uveljavljenju določb londonskega sporazuma. Razvila se je nato zanimiva in živahna diskusija o splošnih vprašanjih, posebno pa o domačih problemih kmetijskega gospodarstva. Obširnejše poročilo o sestanku bomo objavili v jutrišnji številki na kmečki strani. Pripomniti moramo, da so takšna kmečka posvetovanja, ki jih organizira Kmečka zveza, posebno v današnjih razmerah, zelo koristna in potrebna. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Pomanjkanje dokazov rešilo ločenega moža Po obsodbi na 2 meseca zapora in 8.000 lir globe, ki jo je proti 47-letnemu Giovanni-ju Centroneju iz Ul. S. Nicolo izreklo okrajno sodišče, je možakar takoj vložil priziv in sedaj so na prizivnem sodišču zadevo ponovno proučili ter Centroneja oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Proti Centroneju je namreč njegova 40-letna žena Para Pozzo, sedaj stanujoča na Istrski cesti, vložila tožbo, v materi je policijskim organom pojasnila, da živi ločeno od moža in skrbi, kakor je določilo sodišče, za oba svoja o-troka. Njen mož bi ji zato moral dajati mesečno 15.000 lir, kar pa že dalj časa ni storil. Vrhu tega, je dodala žena v tožbi, si je prisvojil otrokovo zlato uro. Končno je ženska obtožila svojeg bivšega moža, da ji je izstavil nekrit bančni ček. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da je Pozzova plačala z moževim čekom račun pri peku Lanciarju na Istrski cesti. Slednji je tega dal v poravnavo dolgov podjetju »Molini Variola« in ker je blagajnik ugotovil, da nima kritja, ga je vrnil peku in naravno je. da ga je pek vrnil Pozzovi. Slednja se je zaradi blamaže razjezila in moža prijavila. Centrone se je med zasliševanjem izgovoril, da je sicer dal ženi ček, vendar jo je istočasno obvestil, da še nima kritja. Cek naj bi bil kot nekaka garancija za vsote, ki jih je nameraval plačati v bodočnosti. Priznal je tudi, da res ni ženi plačeval alimente, vendar je to storil ker se je znašel v slabem finančnem položaju. Kakor se iz razsodbe vidi, se je mož tudi precej srečno rešil ženinih obtožb. V naši včerajšnji številki smo poročali o prvem delu seje dolinskega občinskega sveta, na katerem so svetovalci razpra,vljali in odobrili vrsto resolucij. V prvi točki dnevnega reda pa so potrdili nekatere sklepe upravnega odbora, med katerimi naj o-menimo le najvažnejše. Tako so potrdili začasno imenovanje tajnice na industrijskem tečaju v Dolini, ki je opravljala svojo službo po dve uri dnevno. Ker pa se je delo v zadnjem času precej povečalo, je profesorski zbor zaprosil občinsko upravo, da bi tajnica lahko opravljala svojo službo 4 ure dnevno. O tem vprašanju bodo svetovalci razpravljali, ko bo prišel na vrsto občinski proračun za tekoče leto, kajti nastavitev oz. povečanje delovnega urnika je zvezano z večjimi stroški. Nadalje so svetovalci potrdili ukrep upravnega odbora, k; je zaprosil pri Tržaški hranilnici 4 milijone lir predujma ali bolje rečeno posojila, katerega so rabili za redno plačevanje delavcev SELAD. Posoiilo. skupno s 40 000 lirami obresti. • je bilo že vrnjeno. ker je denar nakazal oddelek za javna dela, ki plačuje delavce SELAD. Občinski svet .ie tudi potrdil strošek 175.000 lir za napeljavo telefona v šolo v Domju. Telefon bo v najkrajšem času nanelian :n bo služil vsem prebivalcem Domia. predvsem v nuinih primerih Z napeljavo nmeniene telefonske linije ie bilo omogočeno tudi dvema zasebnikoma v Domiu in T0gu. da sta si oskrbela telefon, ki bo na razpolago tudi domačinom. Potrjen je bil tudi prispevek za plačilo razlike v števcih vodovodne napeljave ter dovoljenje tedniku «Rinascita aericola«, da ie lahko v občinskih prostorih predvajal nekai poučnih filmov. Nadalje so svetovalci odobrili izplačilo predujma na bodoče poviške občinskemu osebju ter izplačilo izredne nagrade istim uslužbencem v višini 1,173.074 lir. Odobren je bil tudi Drenos postavk za urav-novešenje občinskega proračuna za leto 1954. Končno so svetovalci še potrdili ukrep upravnega odbora, ki je po- stavil 3 nove javne svetilke v Mačkovljah. Borštu in Bo-ljuncu ter odobrili načrt za dopolnilna dela pri centralni kurjavi v šoli v Domju. V naslednji . točki dnevnega reda so občinski svetovalci po tajnem glasovanju izvolili za preglednike občinskih računov za leto 1954 svetovalce Josipa Oto, Mihaela Marca ter Martina Montagno. Potem ko je občinski svet soglasno odobril spremembe nekaterih točk stavbenega pravilnika, je župan prečital še splošni pravilnik za dobavo vode zasebnikom, ki je bil prav tako odobren. Zadnjo točko dnevnega reda, in sicer vprašanje izplačila odšodnine nekemu ponesrečencu. je občinski svet raz-ravljat na tajni seji. Pred zaključkom je župan še sporočil, da bo prihodnja, in po vsej verjetnosti tudi zadnja seja občinskega sveta v jesenskem zasedanju, prihodnji četrtek ob 18.30. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Tramvajski vozač oproščen obtožbe nenamernega umora Ravno v trenutku ko je 55-letni tramvajski vazač Firmi- no Luisa iz Ul. Biasoletto a-prila 1953. leta zavozil s postaje v Ul. Diaz s tramvajem št. 3 proti mestu, je nenadoma iz stranske ulice pridrvel s svojo vespo Olao Bisiacchi, ki je hotel prehiteti, kljub temu, da je imel tramvaj prednost, javno vozilo. Toda namen se mu ni posrečil in tramvaj je kljub hitremu poskusu sprevodnika. ki je nenudoma zavrl, nesrečnega in neprevidnega vespista vrgel ob tla, kjer je obležal. Bisiacchi je še istega rine podlegel hudim poškodbam. medtem ko so Luiso prijavili pod obtožbo nenamernega umora sodišču. Toda sodniki so med razpravo takoj uvideli na čigavi strani je pravica in tožilec se je celo odrekel zasliševanju nekaterih prič ter predlagal, da sprevodnika oprostijo, ker dejanje ni kaznivo, kar se je tudi zgodilo. Preds. - Fabrio, tož. - Pasco-li. zapisu. - Petroeelli, obramba - bdv. Poillucci. MRHI) SKLICANJEM MHIINAKlinNH K0NFEIIENEE 0 PRISTANIŠČU Obsežna študija o vprašanju tržaškega tranzitnega prometa MiiIhk ustanovitvR prosi« con« so potrebni š« naslednji glavni ukrepi: rudne pomorske /.ve/e, ureditev železniškega in avtobusnega prometa, okrepitev pristaniških naprav, obnova statuta proste luke itd. V zvezi s pripravami za mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču je ing. Al-do Suppani, bivši generalni direktor pristanišča na Reki in v Benetkah, pripravil ob- nostmi, katerim je bil nekdaj zagotovljen zdrav gospodarski razvoj prav zato, ker so oskrbovale tržaško ladjevje. Tu ne gre samo za razne dobave na krove ladij, temveč tudi za sežno študijo o vprašanju tr- popravila in velike posle za- NESRECA ali samomor v bližini miramara PADEL S HOTELSKE TERASE in v bolnišnici podlegel poškodbam Povečan promel z južnim sadjem Promet z južnim sadjem se je v januarju in v prvih desetih dneh februarja znatno povečal v primerjavi z lanskim letom. Letos so v januarju pripeljali v pristanišče 6620 ton južnega sadja, medtem ko so ga lani v istem obdobju pripeljali le 2.604 ton. Večina tovora je prišla iz Sirije. Turčije in Grčije. Dve tretjim v Trst uvoženega južnega sadja so poslali v CSR ostalo pa na Madžarsko, v Avstrijo in Zapadno Nemčijo. V prvih desetih dneh januarja pa je promet s pomarančami in limonami dosegel 2.I0O ton. medlem ko lani v celem februarju 4 500 ton. Promet s suhim sadjem (ro- Nesrečmk si je pri padcu z višine poškodoval lobanjo • Policija ugotovila samomor Nekaj minut po 7. uri zjutraj so morali sprejeti na I. kirurškem oddelku 52-letnega ribiča Francesca Gerina, stanujočega v hotelu »Bellavi-sta» pri Miramaru. Zdravniki so mu ugotovili poleg zloma zapesti in krvavitve tudi verjetne notranje poškodbe ter možganski pretres, zaradi česar so si pridržali prognozo. Stanje nesrečneža se je kasneje poslabšalo in Gerin je pol ure po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Hudo ranjenega Gerina je z rešilnim avtom spremila v bolnišnico njegova j)6-letna žena Regina Toss, ki je povedala, da je njen mož okoli 6. ure zjutraj ali skočil ali pa po nesreči padel s hotelske terase na cesto, kjer je obležal Zenska ni mogla natančneje obrazložiti kaj se je dogo- dilo, ker ni bila zraven pri nesreči. Do sedaj njen mož ni nikoli govoril o samomoru, zaradi česar je ženska to izključila, vendar je policijska preiskava ugotovila, da gre za samomor. Z lestve je nadel Popoldne so na sprejemnem oddelku bolnišnice, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, nudili vso potrebno pomoč in mu izprali rano na nosu 38-letnemu mehaniku Albertu Visintinu iz Ul. S- Anastasio, katerega so nato odslovili s priporočilom 5-dnevnega počitka. Visintini je pojasnil, da je med delom v ILVA, pri čemer je stal na Ijslvi, padel s 6 metrov višine na tla. žaškega tranzitnega prometa V uvodu te študije ugotavlja ing. Suppani, da bi ustanovitev integralne proste cone sicer bistvenp pripomogla k razvoju tranzitnega prometa skozi Trst, a da so kljub temu potrebni še drugi številni ukrepi in med njimi predvsem: redne pomorske zveze, ureditev železniškega in avtomobilskega prometa, obnova statuta proste luke, okrepitev pristaniških naprav itd. Pomanjkljive pomorske zveze predstavljajo osnovno zapreko za razvoj prometa in so istočasno glavni argument konkurenčnih pristanišč, ki lahko računajo na večje število rednih mesečnih odhodov in katerim se je v zadnjem času pridružila tudi Reka. Ing. Suppani zato poudarja zahteve po rednih pomorskih zvezah, katere je sprejel 3, decembra tržaški občinski svet in ugotavlja, da je sedanje stanje nezadovoljivo. Zlasti je občutno pomanjkanje rednih zvez proti Levan- varovalnic in bank. Prav tako je pereče tudi drugo obravnavano vprašanje — ureditev železniških in tovornih zvez z avtomobili. Avstnjici zahtevajo na pr. znižanje železniških tarif po italijanskih železpicah, odnosno uporabo italijanskih notranjih tarif tudi za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga. Avstrijske zahteve so u-pravičene in bi zato morali ustanoviti novo železniško tarifo Avstrija—Trst—prekomorske dežele in istočasno slične tarife tudi za CSR in Madžarsko, poleg ustanovitve direktne italijansko—jugoslovanske železniške tarife. Vsaj skromne napore pa bi bilo treba napraviti tudi, da se pritegne del notranjega prometa goriške in sosednjih pokrajin, za kar bi morali računati železniško tarifo na relaciji Trst—Mestre kot tarifo za prevoz blaga oddaljenega 40 km, kot se to dela v sličnih primerih drugod po Italiji. Ustanovitev avtomobilskega lja po mnenju ing. Suppanija zelo važen ukrep, saj že obstajajo redne ' avtomobilske zveze nitd Avstrijo in Nemčijo, kjer vozi vsak dan po 300 velikih '.ovornih avtomobilov s prikolicami. Poleg tega pa se opažajo razni poskusi uvesti ta promet med Štajersko in konkurenčnim reškim pristaniščem. Vrtnarjeva nezgoda Medtem ko je 40-letni vrtnar Alessandro Perisinotto iz Ul. Virgilio včeraj obrezoval na račun družine Modia-no stanjujoč v Ul. Commer-ciale cvetlice, zaradi česar je stal na 4 metre visokem zidu, je nepričakovano izgubil ravnotežje in padel na tla. Takoj po padcu so moža odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi prask na obratu, rane na desni nogi in zloma kolena desne noge pridržati na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo Perisinotto okreval v 30 ali najkasneje v 40 dneh. tu, ki pa bo postalo še res- tovornega prometa predstav-nejše v prihodnjosti, ko bo- TELEFONSKE ŠTEVILKE 7.A PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit 3i* - »• Gasilci 2 22 Policija 2-33 je 3. šl. ttba’ Izšla je 3. številka tržaškega mladinskega lista »»Galeb«. V njej ae nadaljuje. Charlesa Vil-draca zgodba »Levovi naočniki«, s pesmimi pa so zastopani Hinko Medič (Pismo). Franc Skalar (Medved in lisica). Gradnik (Vožnja v Gorico) in prevod piemontske narodne (Mati vstala iz groba) ter Fran Zgur (Na vrh Nanosa). lika Vaš ie;o v a je napisala pravljico «Zakaj je ku han rak rdeč?«. Jožica Martelan-čeva pa pravljico »SirtPa Alenka« Prof R. Bednarik je končal svoj potopis »Po naši lepi somovim«, !nž. M. Pavlin pa prijetno pripoveduje o raznih poskusih z medro galico. Mara Samsa je za najmiajše pripravila eb ak pri tržaškem slikarju Cesarju. Kazen tega Se nadaljuje slikanica »»Kapitan Peter«. Gojko je poskrbel za križanke in uganke, ves ostali del pa so napolnili mladi čitaielji s svojimi dopisi in kratkimi zgodbicami. Ob tej priložnosti naj še povemo. da smo izvedeli da so mladi čitaielji tokrat uredništvo «Galeba» naravnost zasuli z dopisi kar je najlepši znak, da se je «Gal-b» otrokom priljubil in da .»a že imajo za nekako svojt glasilo. Otvoritev knj<žnice prosvelneqa društva <1, Cankar* Jutri, v nedeljo, bo prosvetno društvo «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu začelo še z eno aktivnostjo. Ob 10.30 bo namreč na svojem sedežu v VI. Montecchi 6 začela poslovati njegova društvena knjižnica, ki že razpolaga takoj v začetku svojega delovanja z nad 1000 knjtaami od starih do najnovejših izdaj slovenskega knjižnega trga. Knjižnica bo poslovala vsako nedeljo od 10.30 do 11.30, razen tega pa tudi enkrat med tednom, vendar dan šc ni točno določen. Občinske javne dražbe 1. marca bo na občinskem oo-godbenem uradu v Ul. Reuori 4 javna dražba za prodajo ogrodja avtocisterne SPA 31000. Istega ti; e bo tudi javna dražba za prodajo avtofurgona Fiat 525. marca pa bo javna dražba za dodelitev dobave okrog 650 ton nafte za potrebe raznih občinskih ogrevalnih naprav. Informacije za vse dražbe daje občinski prigod b eni urad. Železen drog na nogo Kmalu po opoldnevu pa so morali pridržati na ortopedskem oddelku 21-letnega mehanika Marcella Scherla iz Ul. Panzera, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Mladeinič, ki je zaposlen v delavnici »»Metlika« v Ul. Cam-panelle, je pojasnil, da je med prenašanjem železnega droga nerodno padel, pri čemer mu je breme padlo na nogo. Zdravniki so mu namreč ugotovili verjetno zlom gležnjev in tudi leve noge. zaradi česar so mnenja, da bo moral Scherl ostati v zdčSvmški oskrbi precej časa in bo okreval verjetno v 15 ali v primeru zloma v 30 dneh. Prosjač ti ni dovoljeno Včeraj so prijavili sodnim oblastem zaradi prosjačenja 74-letnega Angela Chiurca iz Zgornje Carbole. Moža. ki so aretirali predvčerajšnjim, so poslali v pričakovanju procesa v koronejske zapore. on vcera) do danes ROJSTVA, SMRTI IN POKORE Dne 11. februarja 1955 v Trstu se je rodijo 6 otrok, poroke so bile 3. umrlo pa ie 8 oseb. POROČILI SO SE: mehanik Rinaldu Castelian,i in šivilja Bruna Platan, šofer Antonio Dio. ris in gospodinja Maria Braico, knjigovodja Josip Vidmar in u-radmii-ca Ada Dreina. UMRLI SO: 59-letna Maria Sergi por. Minca, 89-letni Anton Prelc, Fabio Valentino-tti, star dva meseca, 60-ietni EmTl Klau-čič. 55-letni Peter Mussel, 31-let ni Giova-mi Mistiri. 77-letoa Ca-terina Athanassopulo por. -a-gtiaferro, 85-letni Giovarmi Schmidt. VHEME VČERAJ Najvišja temperatura 8.6. najnižja 3.5, ob 17. uri 7.5, zračni tlak 1013.5 v porastu, veter 18 km zahod-jugozahod, vlaga 34 odst., nebo 1 desetino oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 9.0. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5- Benussi, Ul! Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); AUa Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini. Trg Li-berta 6; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v skednju. Društvo slovenskih srednješolcev Vas vabi na svoj III. plesni venček ki bo danes 12. t. m. ob 20.30 uri v Ul. Ruggero Manna 29. Igra jazz orkester Na sporedu so šaljive točke Odlično oskrbljen bife ! Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v Ul. Roma št. 15/II. [Fenice. 15.00: »»Puščava, Ki *ivi’1 VValt Disne.yev film. -j Nazionale. 16.00: »»Divizija gore«. E. Manni. M. Clajt Filodrammatico 16.00: »P*®8« ni agent X-3». V. Mature, SupercUiema. 16.00: »»Prtiji®)*'1’ dekleta«, B. Hope, A. DaW. . Arcobaieno, 14.30: »Egipčan nuhe«. .. Astra Rojan 15.30: »»Hiša R*” di», M. Bru. M. Toren Capitol. 16.00: »Perfekten zi°c"1 G. KeUy. r.ij, Cristallo. 15.00: »»Upor na Ca1'*’ V nedeljo 13. febr. 1955 ob 10.30 dopoldne bo v Ul. Montecchi 6/IV priredit LUTKO VNI ODER pravljico v slikah :PETER PAN Vabljeni k prijetni zabavi vsi mladi in stari prijatelji. Izšli sta novi številki umetniške revije JUGOSLAVIJA s krasnimi barvnimi posnetki. X Revijo dobite v srbohrvaškem. angleškem, francoskem in nemškem jeziku. X V prodaji je v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici, Sesljanu in na Opčinah ter pri važnejših raz-prodajalcih časopisov V Trstu. CENA 750,— LIR. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKA R » vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih v UL' Montecchi št. 6/IV. Prosvetno društvo »Igo G ruden,n iz Nabrežine vabi vse člane in prijatelje ljudske prosvete na ZABAVNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo 13. t. m. »h 16. uri v društveni dvorani. Is a., sporedu je pevski koncert pri katerem nastopa domači mešani pevski zbor »Igo Gruden«, šempolajski oktet ter moški pevski zbor iz Bazovice. Vmes solospevi in šaljive točke. Ljudska prosveta PROSVETNI DRUŠTVI »P. TOMAŽIČ« in »V. SMUC« sklicujeta redni občni zbor, ki bo v torek 15. februarja 1955 ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Roma 15. Vabimo članstvo obeh diuštev k številni udeležbi. P. D. »IVAN CANKAR« Kakor že javljeno, bo šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar« začelo prirejati interne dramske večere s sodelovanjem članov SNG. Naprošeni so člani društva in tudi drugi prijatelji dramske umetnosti, da se čimprej oglasijo za informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-IV. Pojasnila se dajejo vsak večer od 20. do 22. ure. Razna obvestila . AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrsie mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11 do !2. ure v Ul. Ruggero Manna 29. 4» * 4» Filatelistični klub »L. Košir« vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne v Ul. Roma 15-11. Izleti do pričeli izvajati pogodbe sklenjene med Avstrijo, Nemčijo in Turčijo, ki predvidevajo okrepitev prometa proti najvažnejšim turškim pristaniščem. Poleg tega je Trst prav v zadnjih dneh izgubil večje pošiljke madžarskega blaga, katere je pritegnila Reka. Tudi češkoslovaški promet občuti pomanjkanje prog proti Levantu, saj je bila pomorska družba «A»iriatica» prisiljena zaradi pomanjkanja zvez odkloniti zahteve po ugodnejšemu prevozu. » Na progi proti Južni Ameriki vozita seclaj dve ladji, z različno brzino. tako da^ se vračata v Trst skoraj istočasno in da tržaško pristanišče nima nobene zveze s tem važnim trgom tudi po 40 dni. Izredno pomanjkljivo stanje rednih pomorskih zvez postavlja na dnevni red vprašanje nove razdelitve ladjevja med Tirenskim in Jadransk.m morjem, kar je treba narediti takoj, še pred sprejetjem zakona o državnem prispevku za kritje deficita pomorskih prog ladij družb Finmare za leto 1956. Po izglasovanju tega zakona bo namreč vsak protest in vsaka še tako upra-vi»'ena zahteva neučinkovita. Vprašanje mornarice pa je po drugi strani zvezano tudi « številnimi tržaškimi dejav- 'f •j: ^ m?« Se lani je za novim poslopjem zimskega bazena v usacchetti« bila vrsta lesenih km Iib, o katerih so bili sedeži raznih veslalkih in podobnih klubov. Namesto neokusnih kolib so sedu j tratile lične zi dane stavbe, ki bodo temudelu nabrežju samo v okras. Stavbe bodo v kratkem popolnoma dokončane in izročene svojemu namenu. SPD priredi dne 27. februarja izlet v Postojno. Vpisovanje od 15. do 18. t. m. med 19. in 20. uro na sedežu društva v Ul. »Machiavelli 13. Vsak izletnik mora imeti svoj potnj list. Sestanek Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze vabi vse svoje člane na kmetijsko gospodarsko posvetovanje, ki bo v nedeljo 13 t. m. v Nabrežini na sedežu prosvetnega društva oo 9. uri zjutraj. ihtite in PUmottki dnevniki ( GLEDALIŠČA ) TEATRO NUOVO Dan«,; 0i, gl. uri »Ljubimec v mestu«. Izven abonmaja ve;hdi Danes: ob 20.30 za red A In C premiera - Verdi: »Moč usode«. Dirigent Franco Capuana, v glavnih vlogah Adriana Guerri-ni, Matalda Mašini, Roberto Turnim, Ugo Savarese, Micbele Casato, Andrea Morfgelli: prva plesalca Nives Poli in Marcel Liripart. Režija Carlo Piccinato. Jutri: ob 16 uri drugič, za dnevni red »Samson m Dalila«. Hossettl. 15,30: »Odisej«, K Douglas, S. Mungano. E v elskir. 15,30 »»Bell božič«. B. Croaby, D. Ka.ye. H. Bogart. «, Gratlacielo. 14.00: »Egipčan > ™he»- Alabarda. 15.30: »Sladka g«l‘" J. Wyman. -a Ariston. 16.00: «En dan na n»iji«. De Filippo. Armoma. 15.00: »»Zelja po G. Rondinella. ( Aurora. 16.00: »»Gladiatorj1!*! Mature, SL Hayward. ^ j Garibaldi'. 15.30: »»Pekel P«*1 lo», A. Ladri. u Ideale. 16.00: «Birmanski tv D. Morgan. v Impero. 16.00: »»Postelja«, *■ Sj,ca. Mladoletnim prep" dano . Italia. 16.00: »Vrata skrivno* J. Allyson._ M S, Marco. 16.00: »»Oprostil R. Vallone Kino ob morju, 16.00: so* ga«, I. Bergman^ , _ Moderno 16.00: «Franeoska Lj ja«, J. Russell. Mladini 16 let prepovedano. -m Savona. 15.30: »»Veiikl G. Tierne.v. t Viale. 16.00: »Cestni ropam Olivier. ti Vittorio Veneto. 15.30: so0 do večnosti«, B. Lanoastef. -Azzurro. 16.00: »»Lo-vec na tov. J Derek. # Betvedere. 16.00: «Krila v tru«, E. VVilliams. , m Marconi. 16.00: »»Latinski trn \ ci», L. Turner. vit- Massimo 16.00: »Osvajalci ginije«, A. Dexter. . d Novo Cine. 16.00: »»Revščina plemenitost«, Toth. ...vv Ideon. 16.00: »»Frine, kum/jj Orienta«. E. Kleus. ’ Odeon. 16.00: »»Frine, prepovedano. Radio. 16.00: »»Ogenj v K®*1 ni«. R Fleming. Secolo. 16.30: »Sproščena nor ! L. Ayres. Venezia. 15.30: »»Ljudska P ca«,1 L. McCallister. , SM Skedenj, 16.00: »Zaliv grot^Jj Kino na Opčinah. 18 00: *v"arz sem te ljubila«. A. N® M. Bru. 1955 SOBOTA, 12. februarja ritts-.' ... , 11.30 Lahke melodije; Mi Kramljanje o krajih 111 i.iJh 12.10 Za vsakogar nekaj; jjjl Pestra operetna glasba; jp Slovenski motivi; 14.00 P rio Lanza; 14.15 Kulturni nik; 14.25 Slovanski in ski plesi; 14.45 Faure: F®1!) P za klavir in orkester; 15 M brana glasba za godbe n® la; 15.30 Pogovor z ženo■ 0,t: Slovenski zbori: 16.20 Blaž Jttj Koncert za violino in 9 1?.00 Melodi je iz __ rtV}\^K \ na glasba; 18.00 «Romeo in Julija» _ faf"J \ Plein *»• w ui'»j“« - - a » 18.22 Madžarska rapsodija •M 16.40 Operni Dueti in zboru yip Pestra glasba: 20.00 Sport.^/f' Mstetič - Ronjgov: K°,r*T 20.25 Zabavni orkestri- 2 lodije iz filniov1; 22.00 in Gotovac; 22.18 Slavni " 22.45 Večerni ples. i' B * *' G i;(i 1130 Simfonična glasba; Ji Orkester C Savime; 17.45 K e glasba; 19.05 G. Verdi: sode« posnetek generalke, Italijanske pesmi. K O I* F. 1C gospodinje; 11.00 iz oper*. pero; 12.00 Ritmi in pesm1-.^/ Lahka glasba; 14.00 Od pv. krofonom; 15.30 Z nnroivj® tič mijo po svetu; 16.00 °\esQjž zemlji; 16.10 20 minut v ritmu; 17.10 Zabavna 18.00 Aaron Copland: «v,. l9» škem salonu«; 18.50 S nor j’ jjj. Melodije ob koncu ivieivnj-ijc Naš sobotni večer za 'TLjiV, narodnih pesmi; 21.00 H sdč igra: B. Nušič »»Občinsko I' 22.00 Spored plesnih staro in mlado. ■> I, U * K « I J ® - 327,1 m. 202.1 m, 212.4 ^ Poročila ob 5.00, 6.00, 7.0®* . 15.00, 17.00 in 22.00, . . IH 11.05 Glasbena medigra* 4? Mali kc-ncert; 12.10 Slovenj rodne pojo Tri Polonce W icnist Miro Gregorin; v svet: Franrosko-libijski . m, Fezzanu; 13.10 Opoldanski » cert; 14.10 Melodije za š>j lo: 15.15 Lahka glasba; l6;J venska narodna glasba, Glasbena medigra; 16.10 jf iz literature: Pesmi Jn^LJušai; - - leli ste - ta; 16.30 Želeli 17.10 Glasbene uganke; zikovni pogovori; 18.15 * naše male; 18 40 Igra _,3^gni ^ orkester; 20.00 Pisan sol čer odgovorni aredoiV STANISLAV RENKVff' Tiska Tiskarski zavod ZT> J ADRIA TRST Ul. Cicerone št. * ^ tel. 29243 jtl' !aVli* «Adria-Express» J seznam prihodnjih tov za Jugoslavijo; 5.-6. marca Opatija - ne*«*' .'„j«I' ščina - Vipava, st*Nio'* m____; l. '7»i; krih - ‘ ..tl Branik - Zali hrib Gorica - Kanal ' jčO" na Soči - Tolmin barid. q2l95 Vpisovanje do 19.-20. marca Opatija - Reka, ščina - Vipava, P®s gr®' Ljubljana, Štanjel '»joV* nik - Zali hrib, Go*1 Gorica - Kanal " tfP na Soči - Tolmin ',c> barid. Ilirska Knežak - P,vrk3*'i9& Vpisovanje do -— " .fSltrt’ «Adrin-Express» P1” ' ps' v najkrajšem <:“•* t*> vadne in luris,1(’'Le tranzitne vizun 254.6 m ali 1178 W 7D-Slovenska poročila: 6.3»> 13.30. 14.30, 19.30 in 20.30. o« Hrvaška poročila: vsak 20.00. jj.3" Italijanska poročila: 6.19. 17.00, 19.00 in 23.00 . v*3* Iz naših listov v sl ov,'ejflj dan (razen nedelje in P° „ ka) ob 14.36 - Iz naših listov v lt»I- dan (razen nedelje in P°n ka) ob 17.06. -m) 6.40 Jutranja glasba; ‘ 7y ledar - vremenska napove®!,! v Jutranja glasba; 7.30 Nasv e L 12. februarja 1955 Zakon o raztegniti zavarovanja na Tržaško kmetov ozemlje! Goriški slovenski in furlanski kmetje bodo volili v upravne odbore vzajemnih bolniških blagajn ljudi, ki so vredni njihovega zaupanja in ne bodo nasedali demokristjanskim vabam - Pozitivne in negativne strani zakona o zavarovanju lj Od Prihodnjega tedna da- Vse do marca bodo v jj 1J! ~~ na Tržaško ta za-I Se ni bil razširjen — vo-i,^e v upravne odbore. Vza-bad bolniških blagajn, ki odn° *e*"a ureiah socialno, °SBo zdravstveno pomoč 'Posrednim obdelovalcem i'*1*, vpisanim ^varovancev deskah približno 80°0 občin v državi. bo v kratkem začel zakon o zavarovanju eckih posestnikov, najemni-v zemlje in sploh vseh^ v sezname objavljene na !b. ki sami obdelujejo zem-lev njihovih čl!’ 'er ni‘bovih -družinskih !t.n?V lotrok, sorodnikov, lii^’ ki sa je sprejela lta-ska poslanska zbornica p * 22- novembra “ohebno morejo 1954. leta je omeniti, da se ne Sq zavarovati vsi tisti, ki na katerikoli način že za-'srovani (delavci, k, so ob-1,...“',*ud' lastniki zemlje; ko- loni hov '> ki jih je zavaroval nji- delodajalec) ter tisti po-tr(,c"k“ katerih zemlja ne počni UJe Ved kot delovnih »a leto za obdelovanje. za sprejem zakona o Jeranih bolniških blagajnah ta vodila dolga le- v ’ -pmokristjanski voditelji ^ 0 stvu bonomijevske kmeč-dei °prganizaciie (Federazione Pom ltivatori Diretti) so s °ojo organizacije kmečkih Dom -SeStnikov (Confida) in s leta°C^° v'adnih krogov dolga k0 z.avlačevali ureditev ta-2dram*nega vPrašanja, kot je »ib f a Pomoč neposred- Se obdelovalcev zemlje, ki so krat rez Pomoči države več-str.-,1znašli. zaradi ogromnih samih °V,-2a zdravljenje njih »lan njihovih družinskih je °V’ na robu propada sv0" bilo ®osP°darstva. Ker pa je moral» -Ustavi iasno’ e‘ to hrzava prej ali in0cVpraaanje urediti Ss*"1- .ki gla, 1° največ na racp Ve’ Predložili že leta 1948 n^i osnutek »9 slej so de-volitvah kmečke po katerem ustanovila nekakš- po 2ai»mna blagajna za ne-v kat e obdelovalce zemlje, brej b' ti vlagali denar, 'l9nja direktnega samouprav-l*kon't takemu slabemu p"‘ttevancem- ki. da Ve»j(t/ j.j a^ai° enega naj zibe, 7. ,k°v kmečke dru ? Parlam ' tega je levica ■*' dosejrie„ntu tud' Protestira ko’ da . pa se je le toli- »«mu ',eu °bčinskemu uprav Vat°van bPdit! t!6? svojega okoliša ?°č v knm Jarmatevtsko po- na nepolitičnih sedežih v posameznih krajih. Iz člena i8. je torej razviden namen demokristjanov in njihovih prijateljev, povečati in utrditi njihov vpliv med kmečkimi množicami in po možnosti s pomočjo krajevnih cerkvenih in posvetnih oblasti pritegniti na svojo stran volilne upravičence, ki so v glavnem starejši ljudje. Toda največja slabost tega volilnega sistema hi pravzaprav njem samem, marveč v raznih mahinacijah, ki se jih poslužujejo bononijevske organizacije s «Confido» in ostalimi nasprotniki demokratičnih svoboščin pri pripravljanju volitev v vzajemne bolniške blagajne. Povsod hočejo s pomočjo svojih zaupnikov postaviti samo svoje kandidatne liste in nanje opozarjajo de-mokristjanske upravne oblasti, ki bodo pri volitvah imele precejšnjo besedo. 2e sam sestav seznamov volilnih upravičencev je bil marsikje izročen pokrajinskim uradom, ki so pod bononijevskim vplivom, poleg tega pa se ti ljudje poslužujejo raznovrstnih protizakonskih postopkov, da bi preprečili prijavo drugih kan-idatnih list. ki niso po njihovem okusu. Na Goriškem je večina kmetov pokazala veliko zanima-je za vzajemne bolniške blagajne, vendar so nekateri še vedno precej neodločni prav zaradi nepopolnosti samega zakona. Računajo, da je sedaj pisanih na že objavljenih seznamih po vseh občinah približno 60 odst. neposrednih obdelovalcev zemlje. Veliko zavarovancev v Standražu pri Gorici, ter v samem mestu (Sv. Rok), dočim so kmet-v ostalih predmestjih go-ke občine še vedno neodločni in mnogi so šele kasneje že po preteklem roku za vpis vložili prizive. Po zakonu namreč lahko voli le tisti zavarovanec, ki se je pravočasno vpisal, ali mu je bil naknadno priznan priziv, osta-i kmetje pa bodo vseeno zavarovani, le volilne pravice ne bodo imeli vse do novih volitev in bodo s tem izločeni iz uptavljanja efočinfeke vzajemne blagajne. V sovo-denjski občini je vpisanih že nad 80 odst., in precej jih je pisanih tudi v doberdobski počasni pa so Brici, čeprav je bila tudi pri njih na številnih zborovanjih obrazložena koristnost novega zakona, ki bo sicer v prvih časih prinesel precej stroškov, kasneje pa tudi mnogo koristil Goriški kmetje, predvsem Slovenci, so sklenili postaviti enotne kandidatne liste z imeni tistih zavarovancev, ki so znani kot pošteni in zmožni ljudje, ki bodo pri upravljanju občinskih vzajemnih bla- pravilno razpolagati z denarjem. Jasno, da bodo tudi demokristjani poskušali vriniti svoje ljudi, vendar doslej še niso postavili svojih kandidatnih list, čeprav je rok za vlaganje kratek. Opaža se sicer, da kmetom radi nudijo svojo pomoč pri izpolnjevanju prizivov in jim tudi na druge na-ične vsiljujejo svojo voljo, vendar je gotovo da slovenslci napreden človek skupaj z italijanskim ip furlanskim kmetom bo izvolil tistega čina, ki mu z njegovo preteklostjo in sedanjo borbenostjo jamči, da bo vzajemna bolniška blagajna dejansko u-strezala svoji vlogi in namenom. Zakon o zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje radnike. Večina kmetov je ta zakon pozdravila z zadovoljstvom; čeprav so v njem še številne pomanjkljivosti, ki se bodo morale s časom odstraniti. Da bi se obvezno zavarovanje neposrednih obdelovalcev izvedlo tudi pri nas, smo mnenja, da je dolžnost vseh stanovskih kmečkih organizacij, da zahtevajo pri tukajšnjih pristojnih oblasteh raztegnitev tega zakona tudi na Tržaško ozemlje. Mislimo tudi doma- da je za učinkovitost te zahteve potrebno, da se kmečke stanovske organizacije združijo za enoten nastop pri odgovornih oblasteh ne glede na njihovo politično usmerjenost. Enoten nastop bo samo koristil našemu kmečkemu delovnemu človeku, ki ima vso bo jamčil številnemu kmeč-kemu prebivalstvu zdravstve- P™ico do boljs.h delovnih po- no pomoč, ki je bila doslej I S°jev’ omejena le na delavce in u- • Hlirko liosiniiii*. ...viv. :• Težave deniobršcanske^a sindikalnega gibanja k« Zraven CGIL. ki sindikalno ustavil vprav v trenutku vključuje največ italijanskih | je bilo najmanj pričakovati, delavcev, imamo v Italiji tu- Benetke so postale slavne tudi zaradi svojih kanalov, ki so hkrati ul,5*- “da * potrebujejo naši ulični tlaki posebno nego, jo potrebujejo tudi kanali. Na suho strugo kanala ob doževi palači, ki Jo te dni čistijo. MEDDRŽAVNI FORUM, KI JE BOLJ KLUB KOT MEDNARODNA ORGANIZACIJA Corn m omvealtli in na konferenci 8 d Britanska skupnost narodov se že ne more več imenovati „britanska“, kajti med državami, ki jo za sedaj še sestavljajo, je vec držav, ki so postale popolnoma samostojne države s povsem samo-stojnimi političnimi programi in težnjami, ki so v nasprotju s programi nekdanje matične države V Londonu so se pred dnevi sestali predstavniki vlad Velike Britanije. Kanade. Avstralije, Indije, Južne Afrike, Nove Zelandije, Ceylona in Ro-1 dezije. Ko se je te dni pisalo o tem sestanku, se je govorilo o sestanku « britanske skupnosti narodov« oziroma o »Britisch Commonwealthu of Nations«. Ce bi hoteli podrobneje obrazložiti ta pojem, bi še morali spustiti v dolgo m zapleteno razpravo, ki bi biia sicer zanimiva, ki pa v tem primeru ni nujno potrebna. V preteklosti se je za celo vrsto držav v raznih predelih sveta, ki so bile kot kolonije vezane na Veliko Britanijo, u-porabljal naziv »britansko cesarstvo« oziroma «Britisch Em-pire«. Ko so se nekatere teh držav začele osvobajati in ko so od kolonij začeli nastajati tako imenovani «dominioni», to se pravi države z ustrezno samostojnostjo, je izraz »britansko cesarstvo« začel izgubljati svoj prvoten pomen in v prakso se je začel uvajati gajnah znali braniti interese [ naziv »britanska skupnost na-r.ašega delovnega kmeta in rodov«. Opaža se dejstvo, da se med »samostojnimi državami« v Commonvvealthu. poleg onih, ki so še vedno v nekakem odnosu nasproti britanski kro-in torej formalno še vedno povezane z Veliko Britanijo, tudi take države, ki nimajo vprav nobene pravne niti dejanske zveze z Veliko Britanijo in so celo republike, kot je to na primer Indija, ki je že od leta 1949 popolnoma samostojna država. To pomeni, da so v desetletjih in predvsem v novejšem času nastale velike spremembe in da je današnja »britanska skupnost narodov« nekaj povsem drugega kot je bila v preteklosti Se več, ta «skupnošt narodov« ni več niti «britanska» In zares, četudi se danes še vedno imenuje tako, se da o-paziti, da se beseda »britanska« v novejšem času izpušča in da se vedno pogosteje imenuje le «Commonwealth» Poreklo, oziroma nastanek te «skupnosti» je nenavaden in bi ne mogli ugotoviti točnega datuma njegovega nastan- ka. Sestav te skupnosti je nenavaden, še bolj nenavadno pa je to, da ta skupnost nima niti nekega pravilnika, nekih določil, nekih določenih pisanih pravil o ustroju in funkciji. Nima celo niti neke formalne zveze v smislu mednarodnega prava. Po navadi se reče, da je to pravzaprav nekak «klub držav«, ki so med seboj nekako povezane, da jih nekaj zbližuje m drugo navaja k drugi, pa -na j bo to istovetnost interesov v- političnem al; 'gospodarslcerti pogledu, neko prijateljstvo, ali celo enostavna, tradicija. Ko se govori o Indiji -in Pakistanu, se pripominja, da sta ti dve državi ostali-’ še ,vedno v nekem odnosu z 'Veliko Britanijo, pa četudi sta mnogo pripomogli k razkrajanju njenega cesarstva. Značilno je tudi to, da »skupnost« osmih držav nima niti svojega posebnega urada in se sestaja v palači britanskega predse.dništva vlade. '»Skupnost« ni niti neko pravno telo, nima svojega predsednika, nima svojega tajni- ALI BO MOSKVA PROSLAVILA v petdesetletnico to- usta- EiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiJdiiinnuiuiimmnim11!1111 f'na»čn*fine. VP:°raeun vzajemne t»»rai ,' Sak zavarovanec bo katerib °u plaiiati 3-°°° lir’ l.5oy j bo plačala država ■ ° razd»i • °Stala Polovica pa i» Vs*keef”a takole: 750 lir v Ut » zavarovanca in po ' ga 2,1 Vsak delovni dan. t>°sestVo PPtrebuje posamezno črni' ,lsPevek za vsake- 1 kr 'P ega člana znaša \;/elovni dnevi pa se v9 , Po velikosti pose- n°S*' v * po delovni sposob- š. » eSa družinskega čla- R * !T«dhje u"a.jo. da bo morala Razlogi „za" in ..proti" proslavi največjega sovjetskega pisatelja, ki je na drugem kongresu sovjetskih knjiž 9 -:i»a '2 veHka kmečka dru-’'.®00 j Cat' letno približno V|pe»a i zavarovalnine. Upra-ta nJe Pnpomba, da bodo “»Mo a ’n revne družine, ki 1)9 '»Dr«, Pavadi največ otrok, Va'e ietn “»»'o zemlje, plače-V Vzaiem° 6 Precelšnje vsote Enn ° blagaino. pomanjkljivo- sti, naJvečjih “'»ega Pa je Predvsem poli-*a»a v "aČaja in ki je naka- . »sša 18. členu zakona, se ! "v9ticev v rav lanie *a' LVal»icah v vza?emnih zava-1 J° Upr, V Vsakl obfini VO-»tečkf odbor lahko le St‘. ka)„P°1fStnikl' odnosno ti- ime je vpisa»o v °Stal I do4i™ so V3i ».JE , Vol‘tvamiln uVSai Pet dn‘ Pred »larca m se bodo vršile ^al»o S’ Preložiti kan-"“»»i ki i l najmanj 15 °blasti -10, bodo občinske «« jo hblaVlle le v Primeru, °dst 0 Predložilo vsaj 5 bbčine zayiarovancev dotične s® r°žja. bodo odnosno volilnega 0-,Volitve bodo tajne in Po predpisih vršile Cez dobre tri mesece, in sicer 24. maja letos, bo Mihael Solohov dopolnil petdeset let življenja. Ze sedaj pa se postavlja vprašanje, ali bo sovjetski tisk ■nasploh in predvsem tisti vidnejši, odgovornejši tisk zabeležil ta datum v življenju največjega živečega književnika v tistem smislu, ki mu pripada, in kakšen značaj mu bo dal. Za sedaj se o tem še ne da govorili, icajtt danes razlogi, ki so «za» in oni, ki so »proti« njemu šele bijejo nevidno bitko in konec te bitke še ni jasen. Z gledišča sovjetskega tiska je treba iskati razloge, ki govorijo sproti». v Holohovo-vem govoru, ki ga je imel na drugem kongresu sovjetskih književnikov, ki je bil pred kratkim v Moskvi. Dejstvo je, da so neke ugotovitve, ki jib je Mihael Solohov izrekel na kongresu, odjeknile kot zelo ostra kritika sed-mje stvarnosti v sovjetski književnosti. Ne bi mogli reči. dc. je Solohov zasnoval svoj govor na postavkah, ki jih je ob koncu leta 1953 Pomerancov nakazal v svojem znanem članku «0 iskrenosti v književnosti», toda v Solohovo-vem govoru je bilo nekaj sklepov, ki so se v mnogo-čem približali Pomeranco-vim ugotovitvam m postavkam. Dočim so Pomeranco-va sredi lanskega leta zaradi njegovega člunka označili kot »nihilistično razpoloženega kritika», je Fjodor Glutkov ocenil Solohovov govor na kongresu kot »nepartijski« govor. Solohovova puščica je bi-In usmerjena proti esuhe-nm hudourniku« knjig, ki ne puščajo za seboj nilcn kega sledu, in proti pisateljem, katerih dela ne vse- bujejo nikakega vidnejšega, globljega Uka. V nasprotju s sovjetskimi kritiki je i>o-lohov ocenil dela Konstantina Simonova in vso njegovo vlogo v sovjetskem književništvu kot zelo neprimerno in nepovoljno. Ce vzamemo Solohovov govor na kongresu kot celoto, ne predstavlja popolnega in zaokroženega odraza govornikovih pogledov na književno ustvarjalnost, toda to, kar je ptsec «Ti-hega Donan rekel na kongresu, je bilo dovolj, da jasno poudari njegovo nezadovoljstvo nad novimi deli sovjetskih pisateljev, Kakor tudi nad vsem vzdušjem književuiŠKegu ustvarjanja v Sovjetski zvezi. Ce bi se bil Solohov omejil samo na pripombe proti »nemarnosti« in «površ-iiostn posameznih pisateljev, bi njegov govor ocenili drugače, toda Solohov je šel preko teh meja. Namesto da bi napadel v tej ah oni smeri »knjiženaiške tronte«, je Solohov napadel na širši fronti, m to je bilo vzelo kot napad, k, ga je treba obsoditi. Tu smo navedli razloge la govore »proti« poudarku Solohovove petdesetletnice življenja. Obstajajo pa tudi močni in realni razlogi. ki govore «za» poudare c tega njegovega življenjske-gu praznika in ki so ozko povezani s samim Soloho-vovim delom• Pomembnost Solohovovega glavnega dela raste v Sovjetski zvezi iz leta v leto vprav zato, ker nobenemu drugemu sovjetskemu pisatelju še ni uspelo, da bi se bil približal literarni vrednosti u'l i-hega Dona» ta orane ledine«. Brez dvoma je od tedaj, lio je izšla zadnja knjiga Solohovovega epa o ljudeh in odločilnih dogodkih na Donu, sovjetska književnost polep velikega števila slabih del. dala tudi kako dobro stvar. Zadnje knjige Alekseja Tolstoja, romana Konstantina Fed ji-na «Nenavadno letos in uPrve radostili, Leonovova dela, napisana v času vojne in marsikatero poglavje njegovega romana sRuski gozdovin, najbolj uspele pesmi Pavla Antokoiskega, Margarete Aligerjeve in Nikolaja Riljenkova, del proze Viktorja Njekrasova, Sergeja Antonova in Emanuela Koza keviča in drugih, vse to dokazuje da je sovjetska književnost, pa četudi pod pritiskom številnih težkoč in zelo zapletenih problemov v zadnjih petnajstih letih zabeležila tudi določene vidnejše n-spehe. Vendar pa priznanje tein de.lom ne pomeni, da so ra dela po svoji moči in globini, po svoji literarni vrednosti vsaj približno enaka tiTihemu Donu«. Sovjetski kritiki, ki naštevajo imena najvidnejših domačih pisateljev, pogosto poslavljajo v isto vrsto s Solo-hovom ne samo Leonova m Fedjino. ampak tudi književnike, za katere je imel Solohov na kongresu dokaj ostre besede. Vendar pa to ne more delovati kot realna ocena njihove vrednosti in pr j takih naštevanjih se posameznim pisate Ijem pogosto da tudi taka ocena, ki je dejansko ne zaslužijo. Ce ocenimo Solohnvovo delo po njegovi vsebini m po umetniški ravni, je prav gotovo iznad povprečja tu. tli najboljših del, katerih ustvarj ilce smo ravnokar navajali. Vprašanje sprememb, ki jih je pisatelj vnesel v tekst itTihega Do-na», da bi svoje slavno delo osvobodil kozaških «po-. _bnostiii m ga približal nekemu splošnoljudskeniu književnemu izrazu, je slvur zase. Zelo Verjetno, da bi primerjalna analiza prejšnjih izdaj in sedanjega teksta pokazala določena odstopanja močne izraznosti in sočnosti Solohovovega romana, gotovo pa je, da je pisec pridobil svojo popularnost vprav s svojo prvo ka in sploh nobenega določenega funkcionarja, kar ima celo vsako navadno združenje. Velike Britanije ne smemo smatrati kot formalno vodilno državo v tej skupnosti in celo niti njen predsednik vlade r.i a pnori določen za predsednika sestanka »skupnosti narodov«. Vsi predstavniki so »enaki« in miza, pri kateri zasedajo, je — okrogla. ■ Pustimdr ub 'strani Indijo. Kanada, ki je .vezana z Veliko Britanija po gpgjezki kroni, gre v svojem ‘mednarodnem udejstvovanju popolnoma po svoji poti. Ne samo, da je Kanada popolnoma samostojna država, ampak j« v neka*e' rih pogledih celo bližja ADA kot pa Veliki Britaniji. To prihaja posebno v poštev v njeni strateški politiki. Tudi Avstralija in Nova Zelandija sta vezani na angleško krono da skupno z ZDA sta povili, vojaško zvezo »Anzus«, h kateri pi pristopila Velika Britanija in, kot se zdi, z njo niti ne soglasa. Med Vel -ko Britanijo in Južno Afriko, ki hoče na vsak način po svoji poti, opažamo resno napetost. V Južni Afriki se razvija anglofobija, ki ograža telo tamkajšnje britanske gospodarske interese. Neodvisni Pakistan se politično in vojaško povezuje direktno z ZDA. Cey-lon pa se čedalje bolj nagiba k Indiji in se povezuje v skupino «Colombo držav« z Indijo, Indonezijo in Burmo, ki naj bi tako napravile protiutež vzhodnoazijskemu paktu ameriškega porekla »Seato« in že prej omenjenemu pacifiškemu paktu »Anzusu«, in ostale nevtralne. Omeniti bi bilo dobro tudi razliko med Indijo in Avstralijo glede njunih različnih pogledov na LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo. In vendar vse to londonsko zasedanje ni odveč in brez vsakega haska. O zadnjem zasedanju ni prav podrobnih podatkov. Po tem pa, kar je bilo objavljenega, se vidi, da je na tem sestanku dominiral prav indijski predsednik Nehru, ki je skušal vplivat v duhu svojih koncepcij in teženj glede na mednarodni razvoj. Kaže, da je britanska vlada vprav pod njegovim Združenih narodov govori o sporu glede Formoze in tamkajšnjih otočjih. Po londonskih vesteh je Nehru šel še dlje in predlagal sklicanje posebne konference, podobne oni ženevski konferenci za lndo-kino in se postavil proti britanski zamisli o «dveh Kitajskih«. Nehru je poudaril, da je vrnitev Formoze Kitajski eden osnovnih pogojev za normaliziranje odnosov med Kitajsko in ostalim svetom in s tem za varnost in normalen razvoj Azije. Zanimiv je tudi položaj Nehruja glede jedrnega orožja. Na zasedanju je o tem vprašanju spregovoril najprej Churchill, za njim pa Nehru. Churchill je govoril o upora-jedrne energije v znanstvenem, medicinskem in industrijskem področju, hkrati pa tudi o njeni strateški važnosti. Nehru pa je predložil, naj «skupnost» zahteva prepoved takega orožja in prekinitev vseh poizkusov z vodikovo bombo. Še več. Nehru je vztrajal celo pri splošni razorožitvi, na kar bi naj bil pristal celo sam Churchill. izdajo. Ležnjev, ki je napisal obširnejšo knjitfn 'ro Vplivom zavzela svoje oprez- je do tiTttii ii kar Solohovu, navaja, da je leta 1946 izšel roman Donu samo v ruščini ’ khr v 11 milijonih 2Ug tiso c iz-vodih, dočim je v drugih jezikih bilo to delo tiskano še v nadaljnjih 4 milijonih izvodov. Izredna popularnost ((Tihega Donaii ima lahko izredno vlogo v poudarjanju onih elementov, ki govorijo «za» Solohovovo petdesetletnico, ki bo hkrati sovpadala tudi z izdajo druge knjige njegovega velikega dela »Zorane ledine«. Solohov je lani objavil v moskovski reviji «Oganjeki> nekaj poglavij iz te druge knjige svojega romana, katerega prvi del je napisal že pred dvajsetimi leti. in šele po izidu druge knjige istega romana se bo lahko ocenila ustvarjalnost Solo-hova v zadnjih letih. Kaže,, da bo lik te ustvarjalnosti ostal nespremenjen. Poglavja, ki so bila objavljena, napovedujejo obsežnejše delo. Toda zdaj gre za izpopolnitev dela, hi je, sodeč po prhli knjigi «Zorane ledine«, trelo dobro obdelano in vzbuja zalo pozornost tudi nn njegovega ustvarjalca. Ka.e t-irej, da hi se petdesetletnica morala j.ouda riti. di demokrščansko sindikalno organizacijo C1SL in neodvisno UIL. Ti dve sindikalni organizaciji sta nastali iz nekoč enotne CGIL in iz vrst tistih delavcev, ki iz tega ali onega razloga niso bili sindikalno povezani, v dobi. ko je italijansko delavstvo kazalo vidne znake utrujenosti zaradi stavk, ki jih je vodstvo CGIL organiziralo na pritisk vodstva KP, ki je takrat še z vso silo podpiralo sovjetsko vlado v vseh tistih njenih akcijah, ki gredo pod skupno oznako «hladna vojna«. To o-čitno izrabljanje sindikalnega gibanja za politične manevre tuje vlade (izrabljanje, ki je šlo na škodo neposrednih koristi italijanskih delovnih množic) je dalo glavni povod za to, da se je del delavcev odcepil od CGIL in ustanovil ločene sindikalne organizacije. V omenjeni politični napaki vodstva italijanske KP moramo tako iskati vzrok za sjn-dikalno razcepljenost, ki vlada danes v vrstah italijanskega delavstva. Razcep v italijanskem sindikalnem gibanju odraža v glavnem odnose sil, ki se javljajo na politični pozornki. Bkrajno leva delavska opozicija (komunisti in Nennijevi socialisti) imajo pod svojim političnim vplivom najmočnejšo sindikalno organizacijo CGIL, vladna koalicija pa razpolaga s C1SL (demokršcan ski sindikati) in UIL (v glavnem Saragatovi sindikati). Odnos med sindikalnimi organizacijami in političnimi strankami sicer ni preprosto odnos hlapca do gospodarja, a v glavnem ni pričakovati, da bi se ta odnos pourejenuou mogel spremeniti v nepomirljivo nasprotje, kljub temu da pride večkrat do večjega ali manjšega trenja med stali-ščem sindikalnih organizacij in stališčem političnih strank v zvezi z določenimi vprašanji italijanskega javnega življenja. Vsekakor pa drži dejstvo, da je nedvomno napredovanje teh »secesijskih« sindikalnih organizacij najtesneje povezano s politično akcijo tistih demokratičnih strank, ki so se uprle, da bi postale podrejeno orodje v rokah vodstva italijanske KP, in ki''stoje na stališču, da se mora borba za italijansko demokracijo opre-1 ti, če že ne izključno, predvsem na italijanske demokratične sile. Ta proces pa se je nenadno Sindikalna podružnica rudnika Raše v Istri je za rudarski praznik 2- marec povabila dva predstavnika rudarskega sindikata iz Dortmunda, da kot gosta prisostvujeta proslavi. Zvezni odbor sindikata rudarjev pa je podobno vabilo poslal essenskim rudarjem in predsedstvu bavarskih sindikatov. da bo glavna politična sila v vladni koaliciji, namreč de-mokrščanska stranka, zapustila ustavni teren spoštovanja demokratičnih načel in se spustila na zelo spolzka tla politične diskriminacije in oživila v Italiji maccarthystieni »lov na čarovnice«, ko je ta pojav skoro že popolnoma izginil celo v svoji matični deželi. Rastoči vpliv demokrščan-skega sindikalnega gibanja je temeljil predvsem na predpostavki zvestobe neki določeni politični liniji, ki je imela svoje temeljne kamne v agrarni reformi, v načrtu za razvoj zaostalega juga, v tolikokrat obljubljeni reformi birokracije, v Vanonijevem načrtu itd itd. Pričakovati bi bilo, da bo to nedvomno napredovanje demokrščanskih sindikatov predstavljalo za demokrščansko stranko hkrati zgled in opomin. Na svojem zadnjem kongresu v Neaplju je demokrščanska stranka obdržala svojo enotnost na liniji »demokratične iniciative«. Glavni zagovornik te linije je njen tajnic Fanfani. A kako kaže danes ta »demokratična« iniciativa demokrščantke stranke in njenih predstavnikov v vladni koaliciji? Kaže tako, da ima vlada gluha ušesa za demokratične zahteve svojih zaveznikov, medtem ko se njena iniciativa u-smerja na pridobivanje glasov na desnici. »Demokratična iniciativa« vlade je tako nuje demokratična, da grozi razbiti vladno koalicijo, da se tega Fanfani niti ne boji javno povedati in da postavlja zlasti socialne demokrate pred alternativo, ali pristati na to desno orientacijo, z monarhisti in celo s fašisti, ali pa pobrati šila in kopita. Vse to pa ne more ostati brez vpliva na demokrščanske sindikate. Njihov voditelj, poslanec Pastore, človek, ki mu ne moremo odrekati iskrene demokratičnosti in posluha za zahteve in težnje delavskih in kmečkih množic, je spričo takega razvoja vladne politike postavljen v vedno težavnejši položaj. Njegova iskrena privrženost zahtevam in pravicam delavnega ljudstva stoji zalo pred težko preizkušnjo: al; nadaljevati po dosledni sindikalni poti. ki mora vezati tudi demokrščanskega sindikalista, ali pa zapustiti teren pristne sindikalne borbe in se podrediti konservativno-reak-cionarnim interesom in težnjam desnega krila demokrščanske stranke, ki je, spričo te orientacije, danes prisiljena že odkrito sabotirati načrte reform, ki jih je, sporazumno s svojimi političnimi zavezniki, sama pripravila (vprašanje zemljiških pogodb, sumljivo naključje, da je, z njihovo podporo, fašistični napad v zvezi s primerom «D’0-nofrio« izbruhnil že ob sami napovedi Vanonijevega načrta, itd.). KRATKE GOSPODARSKE VESTI 3io in precej pomirljivo stališče v sedanjem perečem vprašanju o Formozi. Nehru je odločno poudarjal na tem sestanku, da ima LR Kitajska polno pravico do Formoze. Vendar pa je prepričeval, da Kitajska ne pripravlja napada v tem delu sveta. Tu je prišel v oster spor z mnenjem avstralskega predsednika Men-ziesa glede «Seata», ki naj bi po Menziesovem mnenju ((ščitil« ta predel Azije. Men-zies brani to obliko »obrambe«, Nehru pa zatrjuje, da je to »starinski« način obrambe in da je potrebno pripraviti drugačno obrambo, kajti LR Kitajska ne namerava napasti, pač Pa lahko izkoristi siromaštvo in razna socialna gibanja ter nacionalistične težnje narodov Jugovzhodne A-zije. Četudi ni Nehru na konferenci v Londonu razbil pakta «Seato» in ni privedel o-stalih držav na nove, boljše pozicije, je vendar povedal svoje mnenje, ki je dalo ostalim predstavnikom dovolj snovj za razmišljanje. Nehru smatra za koristno, da se v Varnostnem svetu V Egiptu se vrše priprave za zgraditev velikega modernega vodnega jezu v gornjem toku Nila. S tem rezervoarjem bi oskrbovali velike predele gornjega Egipta. V kritičnem obdobju, od februarja do julija, ko primanjkuje Egiptu vode, bi iz rezervoarja dobavljali poljedelstvu potrebne Količine vode. Jez. ki ga bodo imenovali Sad El Alise, bodo gradili 7 km južneje od sedanjih asuanskih jezov. Jez bo dolg 5 km. Raven Nila se bo dvignila za 59 metrov in egiptovsko gospodarstvo bo imelo na razpolago 120 milijard kub. metrov vode. Od te vode ho egiptovsko poljedelstvo imelo velike koristi, saj se bo površina obdelovalne zemlje povečala za tretjino, t. j. za približno 850.000 hektarov. Poleg poljedelstva bo od tega jezu imela koristi tudi egiptovska industrija. Na istem mestu bodo namreč zgra dili tudi velikansko hidrocen tralo s 16 turbinami, ki bodo dajale na leto 7 milijard kWn toka. Največji del električne energije bo speljan v Kairo, kjer po preskrboval tamkajšnjo industrijo. Po načrtu sedanje vlade mora Kairo postati ne samo največje indu- strijsko središče Egipta, ampak vsega Bližnjega vzhoda. * * *, Kakor poroča francoski časopis »Monde« se je proizvodnja jekla v ZSSR od leta 1951 pa do konca lanskega leta takole večala: leta 1951 je Sovjetska zveza izdelala 31.200.000 ton jekla, leta 1952 je izdelala 35 milijonov ton, naslednje leto 38 milijonov ton, lansko leto pa 42 milijonov ton. Proizvodnja jekla torej raste za približno 4 milijone ton na leto. Vse kaže pa, da to naraščanje ne zadošča sovjetskim potrebam po jeklu, ki so iz leta v leto čedalje večje. Tako je ze 10. januarja letos moskovska «Pravda» ostro kritizirala sovjetsko industrijo jekla in železa in dolžila velika kovinarska središča, da niso izpolnila načrtov za leto 1954 ter dala državi dovolj jekla in zeleza. Ves sovjetski blok, torej Sovjetska zveza in ostale države njenega bloka proizvajajo na leto 58 milijonov ton jekla, od česar gre 42 milijonov na račun Sovjetske zveze, 14 milijonov na evropske države sovjetskega bloka. 2 milijona pa na račun Ljudske republike Kitajske. Pogosto se nestrokovnjak sprašuje, kako more letalo, ki tudi pri pristajanju drvi 7. veliko brzino, pristati na ladji. Na pričujoči sliki je opaziti na 'adji vzporedne vrvi, ki takoj zavrejo kolesa letala, ne da bi pri tem povzročile, da bi se letalo prvrnilo. V Zagrebu so napravili zanimivo anketo, pri kateri so ugotovili, da 47 tovarn in industrijskih podjetij v vzhodnem delu mesta porabi na leto okoli 230.000 ton premoga in lignita za segrevanje kotlov in za ustvarjanje pare, ki poganja strojne naprave. Ko so pregledali vse te peči, so ugotovili, da bi osrednja peč, ki bi dovajala paro vsem omenjenim tovarnam in podjetjem, potrebovala komaj 120.000 ton premoga. S tem bi prihranili kar 120.000 ton premoga, kar pomeni nič manj kot 400 milijonov dinarjev vrednosti. V teh proračunih je tudi potrošnja premoga v zagrebški termični centrali, ki daje ckoli 80 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. Ce bi ves ta nremog izkoristili v novi sodobni termični centrali, bi dobili okoli 200 milijonov kw ur električne energije na leto. Razen tega bi s paro. ki bi se dobila in ki bi se uporabljala za poganjanje posameznih naprav v tovarnah, lahko ogrevali s parno kurjavo še okoli 3 000 stanovanj. Zato so proučili načrt, ki ga je izdelal inženir Mihaj-lov za osrednjo kalorično centralo, ki bo dajala paro novi termični centrali in poganjala naprave vrste tovarn ter celo dajala paro za centralno kurjavo več tiso« stanovanjem. Gradnja tovarne še ni dokončno odobrena, vendar je predvideno, da jo bodo zgradili na Savi pri Jakuševaškem mostu. Ta kraj je zelo primeren, zato, ker je voda blizu. Razen tega bodo kalorični centrali dovajali premog kar s šlepi po Savi. In tako bo Zagreb dobil dovolj električne energije. Po načrtih predvidevajo, da bodo pod zemljo speljali izolirane velike cevi za odvajanje pare vse do industrijske četrti Zagreba. Posebna cev bi šla skozi ulice, koder so zgrajene velike nove stanovanjske zgradbe. Cena za vse tp bi znašala okoli 6 milijard dinarjev. To je sicer velika vsota, vendar bi se kmalu izplačala, če že ne drugače, že s tem, da bi bile prihranjene velike izgube, ki jih utrpi gospodarstvo pri dosedanjem neekonomičnem izkoriščanju premoga, L' GORIŠKA GOSPODARSKA KRIZA V ŠTEVILKAH Menični prnlesii, nekriti čeki in bankroti sn posledice slake ansinnlarske pnlilike Z zaposlitvijo brezposelnih v nezadostno izkoriščenih industrijskih obratih hi se dviguila kupna moč potrošnikov in po\ečala trgovina na dobro Zaradi slabega gospodarskega stanja naše pokrajine se kupovanje blaga na obroke vedno bolj širi. Potrošniki se na tak način izognejo enkratnem plačilu vsote, ki bi jo drugoče prav gotovo ne zmogli izplačati. Kupovanje na obroke velja predvsem za levnejši sloj prebivalstva, ki živi od tedenske ali štirinajstdnevne mezde, s ktero si ne Bttore kupiti blaga večje vrednosti. Tudi nižji uradniki se poslužujejo tega načina, kajti tudi njihovi prejemki so tako skromni, da si morejo z njimi v glavnem nakupiti živež na kaj drugega pa že ne morejo misliti, če si ne kupijo na obroke. Prodaja na obroke je zadnja Slovensko planinsko društvo je sklenilo v skladu s tradicijo tudi letos organizirati plesno prireditev. Zanjo že sedaj vlada med našo javnostjo veliko zanimanje. Ples bo v soboto 19- februarja. ita po vsej Italiji zelo raz-rjena in zavzema vedno več-; mere; vzporedno s tem se ojavljajo tudi težkoče pri od-lačevanju obrokov. Zaradi labšanja gospodarskega staja, odpustov, povišanja sta-arin in davkov, nesorazmer-ega višanja mezd in plač. s ovečanjem življenjskih strokov, imajo kupovalci na o-roke težave in zaradi tega o predpisanega dne ne močjo na banki plačati dolž-ega denarnega obroka, kot je apisano na menici. Neizplača-e menice gredo v protest m rizadeti imajo hude skr- ( !, zlasti še, če pride vmes j o nepredvidenih težav kot so i olezni. smrti, odpustitve in j odobno. kar takoj spravi avnotežja družinske proraču-e. Goriške pokrajina je glede levila meničnih protestov so-azmerno prav gotovo r.ied okrajinami z največjim šte-ilom, kakor je tudi po števi-r brezposelnih takoj za La-lom. Po podatkih trgovinske zbor-ice se je vsota meničnih pro-estov od lanskega julija dalje akole gibala; julij, 943 menič-lh protestov za 27,728.223 lir; vgust 822 meničnih protestov a 23,045.319 lir; september. 23 meničnih protestov za 5,753.527 lir; oktober, 848 me-ičnih protestov za 19 801.538 ir; november, 844 meničnih rotestov Za 17.482.885 lir. Nekritih čekov pa je bilo v anskem avgustu 7 za 1.272.933 ir, septembru 3 za 1,194.416 ir, oktobru 9 za 1,500.842 lir. iovembru 10 za 2.323.239 lir. Največ meničnih protestov e v Gorici. Okoli tri petine in eč zgoraj navedenih vsot me-ečnih meničnih protestov, ki eljajo za vso goriško pokraji-io, se nanaša na goriško občilu. Ta pojav ni naključen, saj e v Gorici okoli 12 odst. brez-loselnih in so v krizi trgovine n potrošniki, kar se izraža tuli v meničnih protestih. Na Irugem mestu je Tržič, sledita nu Gradež in Ronke. Med lovenskimi občinami ni več-ih zneskov niti ni mnogo pro-estiranih menic. Najslabše je doberdobsko občino, ki ima koraj vsak mesec po nekaj nenic v protestu, v Sovodnjah e to dogodi vsakega pol leta. > Steverjanu pa niti to ne. Nekritih čekov izdajajo naj- več, reklj bi skoraj 90 odst., v Gorici. O tem ne govorijo samo številke trgovinske zbornice. ampak tudi sodni procesi j v Gorici. Slabo gospodarsko stanje izražajo tudi visoke številke podjetij in trgovinskih obratov, ki vsakomesečno prenehajo s poslovanjem. Tako je gospodarski anagraf zabeležil v avgustu lani ukinitev 23 trgovin odnosno podjetij, v septembru 27. v oktobru 22. novel bru 28, decembru pa 29. Ukinitev delovanja nekega podjetja ni vedno pogojena v njegovih gospodarskih težavah, lahko vpliva tudi smrt. možna se prostovoljna ukinitev ali podobno, največkrat pa so na Goriškem glavni razlog gospodarske težave. Z bankroti pa je stanje takole; v dvomesečju avgust september 1954 je bilo 5 bankrotov, v oktobru 1. v novembru in decembru nobeden. Goriška trgovina je zgovoren odraz brezposelnosti in splošne krize. Edini način, da se da tej trgovini večji razmah, je popolna zaposlitev ljudi v do sedaj nezadostno izkoriščenih industrijskih obratih. Ko bodo najširši sloji vee zaslužili, bodo tudj boljši odjemalec. od tega pa bodo imeli koristi mali trgovci, ki sc zaradi krize poleg delovnega ljudstva tudi najbolj prizadeti. Zato imajo mali trgovci kot brezposelni in delovni ljudje sploh interes, da pride pri nas do drugačnega kurza v gospodarski politiki, kot se vodi do sedaj. V boju za ta kurz so si delovni človek, mali trgovec in obrtnik nera-združljivi zavezniki. deljo 13. t.m. ob treh popol-dne v zavodu. Udeležbo priporočamo, kajti na sestanku bodo starši izvedeli za učne in vzgojne uspehe svojih otrok. SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Odobrili so razširitev ceste na Peči Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo zvečer na prefekturi, odobril sledeče ukrepe; Občina Gorica —- najem posojila v znesku 100 milijonov lir za mestno bolnišnico; občina Kapriva — oddaja zemljišča za gradnjo stanovanj; občina Ronke — oddaja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš in prispevek za tržiško občinsko počitniško kolonijo; občina Sovodnje — razširitev ceste na Peči. Nadalje je odbor odobril še nekatere sktepe pokrajinske uprave upravnega značaja. Didaktične vaje na učiteljišču Soisko skrbništvo javlja, da je kandidatom privatistom, ki se nameravajo priglasiti k letošnjemu učiteljskemu uspo-sobljenostnemu izpitu (učiteljski maturi) ministrstvo za vzgojo izjemoma podaljšalo rok za vlaganje prošenj za pripustitev k predpisanim didaktičnim vajam do 28. t. m. Te prošnje, napisane na kolko-vanem papirju od 100 lir se naslavljajo na Soisko skrbništvo (proveditorat). Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Starši gojencev Dijaškega doma v Gorici ili njihovi na- mestniki so vabljeni na roditeljski sestanek, ki bo v nt- Wajdeno ukradeno kolo Na mestni policiji je shranjeno moško kolo, ki je bilo najdeno zadnje dni v mestu. Prizadeti lastnik naj se javi na policiji. Darovi Za Dijaško Matico so darovali; na poroki tov. Jožefa Ce-ščuta nabrala vesela družbe 6.600 lir. Najlepša hvala. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v Gorici obvešča, da priredi prosvetno društvo »Jezero« iz Doberdoba v nedeljo dne 27. februarja v Doberdobu ob 16. uri z gostovanjem SNG iz Trsta komedijo Normana Krasne "DRAČA HIB’ v dveh dejanjih. Odhod iz Gorice ob 14.30 skozi Pevmc pri mostu. Podgoro, Stand-rež, Sovodnje, Gabrije ita. Za Steverjan se organizira avtobus, ako ga napolnijo (prednost imajo Steverjanci). Vpisovanje pri ZSPD v Gorici. Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuž. Opozarja se, da je rok /a vpisovanja vključno do srede 23. t. m. Cena: vožnja in vstopnina 400 lir. Za Steverjan vožnja in vstopn. 450 lir. iisiisii -•* pljjn ZAČELA SE JE »MALA OUMPIADA" V CORTINI Finec Viitanen prvi na 15 km C0I6 danes ne sme nastopiti v smuku Za prvima dvema Fincema, dva Šveda, nato šele dva Rusa in zopet Finci * Mednarodna smučarska zveza prepovedala nastop Coloja Standreški trgovci rdečega radiča na tržaškem trgu. "Bežali smo kot pred poletno nevihto!* Ce bi pričujoče besede kdo bral z mislijo na Prešernov verz: ((Kdor govoriti kaj ne ve, tn vreme hval’ al’ toži«, ta prav gotovo ne bi imel prav, kajti če je bilo kdaj vredno spregovoriti nekaj o vremenu, je za to sedaj najboljša prilika. «Spomladansko muhasto vreme«, «Marčno vreme: za enim grmom sonce, za drugim dež«, tako so v četrtek in včeraj modrovali ljudje in se držali za glave, «Glej, kakšno vre- me? Da bi ga šment! V četrtek se je ves dan menjavalo, zvečer je pa zabliskalo in zatreskalo, da smo hitel' domov kot pred bližajočo se poletno nevihto«. Ko smo zjutraj vstali, je bilo nebo brez oblačka. Po tleh je bila slana. Na Mrzelcu pa smo med smrekami opazili nekaj belega. Kaj bi ne bilo, ko je v četrtek Zvečer tudi v Gorici med dežjem padalo nekaj zmrznjenega, napol snegu, napol toči podobnega. Zjutraj je bilo hladno. Mraz ni ponehal niti popoldne, čeprav je sonce, v zavetju še precej močno pripekalo. Upajmo, da slana ne bo napravila škode, ne na polju, ne na vrtonih, kjer marsikje že cvete. Vlak do smrti povozil delavca Včeraj okrog 8. ure se je v Zagraju dogodila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi 50-letnega Giusep pa Totola iz Artegne pri Vid' mu. Totolo je kot železniški delavec delal na progi, kjer ga je povozil brzovlak. ki je takrat privozil na postajo. Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč drugj delavci in te lefonirali po rešilni avto Zelenega križa, ki je takoj prtšfel na kraj nesreče, Toda vsa pomoč je bila zaman, kajti delavec je takoj po nesreči podlegel poškodbam. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Cardueci 12 - tel. 22-68. CORTINA, 11. — Mednarodne smučarske tekme, ki so se pričele danes v Cortini, imenujejo «malo olimpiado« in to skoraj po pravici. Že današnja prva tekma na 15 km je pokazala, da so na delu veliki tekmovalci in prišlo je tudi do nepričakovanega presenečenja. Predvsem so se jasno uveljavili finski tekači, ki pa niso imeli glavnih tekmecev za prva mesta v Rusih, kot se je splošno računalo, temveč sta bila dva Šveda, ki sta se vrinila na tretje in četrto mesto. Finci so zasedli 1. in 2. ter nato še 7., 8., 9. in 10. mesto. Na prvih dveh mestih sta Arvo Viitanen in Veikko Ha-kulinen. Za Švedoma Jernber-gom in Fer-Erik Larssonom sta Rusa Baranov in Terentjev nato pa žopet Finci, ki jim spet sledita Rusa Kuzin in Kolčin. V prvih 5 km je bil prav Šved Jernberg, ki je pritegnil pozornost nase. Prevozil je 5 km v 13.35. Sledili so mu Viitanen po 7”, Rusa Terentjev in Kolčin po 12", Šved Gun-narsson po 13”, Per-Erik Lars-son po 14”. Sicer pa je bilo kakih 20 tekmovalcev pod 16'. Med Italijani je bil še vedno najboljši De Florian s 16:04. Viitanen pa je prešel v vodstvo pri 10 km, kjer je proga spet vodila skozi start, potem ko je že napravila daljšo zanko po gozdu in je sledil se krajši de! proge po odprtem. Pri 10 km je bil čas Viitanena 31:58, Hakulinena 32:08. Oba Šveda sta že tu bila na 2. m 3. mestu. Sledili so Rasanen, Baranov, Kolčin, Salo. Kuzin, Terentjev, Myrra, torej Rusi in Finci, ki so se na vso moč borili pi oti nepričakovanemu napadu.Švedov. Na koncu je Hakulinen napadel Viitanena. vendar je mo zmanjšal razliko, ni ga pa tudi dohitel. Prvi Italijan De Florian je šele na 23. mestu, vendai ca od zmagovalca loči le 2:38. Za seboj je, pustil se Norvežana Oestvangena ter Finca Hama-lainena ter LautalO. Točno pol minute slabši čas kot De Florian im-i Ottavio Compagnoni in še za 2” slabši je Prucker. Se vedno pa so se Italijani zelo dobro odrezali med Srednje-evropci, saj je prvi Francoz Mermet šele 36. v 53:53, Be-noit Carrara pa 40. v 54:08: prvi Avstrijec Schneberger je 37. v 53:54. KINO COHSO. 17: «Cesta», G. Mašina 111 A. Quinn. VERDI. 17: «Neapeljsko zlato«, S. Mangano, S. Loren in V. De Sica. CENTRALE. 16.30: »Največja predstava sveta«, B. Hutton in C. Wilde. VITTORI A. 17: »Zgodba Glen-na Millerja«, barvni film, J. Steivart. MODERNO. 17: «Asfaltna džungla«, S. Hayden. NniMiia leto » Mejah V nedeljo 13. februarja t. 1. bo v Prosvetni dvorani v Sovodnjah namiznoteniška tekma med moštvom Mladinskega krožka v Sovodnjah in B-ekipo Akademsko-sred-nješolskega kluba »Simon Gregorčič« iz Gorice. Sovodenjski mladinci se že delj časa va-.dijo v namiznem tenisu in upajo, da se bodo dobro izkazali, goriški dijaki pa bodo poslali v Sovodnje svojo drugo ekipo, ker se zavedajo, da bi bila prva ekipa premočna in bi tako tekma izgubila na privlačnosti. Upati je, da se bo namizni tenis v Sovodnjah po tej tekmi se bolj razvil, čeprav ga že sedaj goji precej mladincev. Tekma se bo pričela ob 10. uri zjulraj. Rezultat teka na 15 km: 1. Arvo Viitanen (Fin.) 49'48”; 2. Veikko Hakulinen (Fin.) 50’01”; 3. Sixten Jernberg (Sved.) 50’33”; 4. Per-Erik Larsson (Šved.) 50’35”; 5. Vic-tor Baranov (SZ) 50’36”; 6. Fjodor Terentjev (SZ) 50'38’ . 7. Veikko Salo (Fin.) 50’43"; 8. Veikko Rasanen (Fin.) 50’58"; 9. Pentti Myyra (Fin.) 50’09”; ' 10. Eero Kolehmainen (Fin.) 51*09”; 11. Kuzin (SZ) 51*11”: 12. Kolčin (SZ) 51*12”; 13. Alatalo Fin.) 51*13”; 14. Lennart Larsson (Šv.) 51’14”; 15. Gunnarsson (šv.) 51*19*'. Italijani so se uvrstili: 23. De Florian 52'26”: 27. Ottavio Compagnoni 52*56”; 29. Prucker 52*58”: Chatrian 53*19”; 33. Delladio 33*25’’; 35. Chiocchetti 53'50”; 39. Mich 54*06” itd. CORTINA. 11. — Mednarodna smučarska zveza je danes dopoldne poslala brzojavki Italijanski smučarski zvezi in Ottu Menardiju, predsedniku razsodišča za mednarodno tekmo v smuku za nagrado «Ilio Colli«. s katerima prepoveduje organizatorjem te mednarodne tekme, da bi pustili na start Zena Coloja. in sicer pod pretnjo, da bodo v nasprotnem primeru diskvalificirani tudi vsi ostali tekmovalci. Sledil je sestanek pod predsedstvom Oneglia. predsednika Italijanske smučarske zveze, na katerem bi naj bila sprejeta neka odločitev. Kmalu je Oneglia na tiskovni konferenci sporočil, da mu ne preostane nič drugega, kot da izpo’ni zahtevo Mednarodne smučarske zveze in umakne vpis Zena Coloja. Obenem pa ie sporočil, da se bo na prihodnjem kongresu FISA razpravljalo o italijanskem predlogu za spremembo čl. 8 mednarodnega pravilnika, ki zadeva posredno tudi profesionizem. Tekma v smuku za pokal »Tlio Colli« bo jutri ob 10. uri. Brez Coloja bo Avstrijcem stvar lahka. Ni pa mogoče reči, kateri od Avstrijcev bo odnesel zmago. Ze ob 9. uri pa bo tek na 10 km za ženske. Tudi tu bo zelo zanimiva borba med ruskimi. finskimi in poljskimi tekmovalkami. Vprašanje ja, kako se bo med to elito obnesla Taffra, medtem ko Pe»-sion ne bo nastopila zaradi nerazpoloženosti. CORTINA. 11. — Danes so drsalci-reprezentanti na jezeru Misurina poskušali zrušiti nekatere državne rekorde. Medtem ko jim to ni uspelo na 500 m. pa so na 1000 m rekord le zrušili. Sodeloval je tudi švedski drsalec Malmsten. Rezultati: 500 m: 1. Guido Caroli in lilusolino 43”3 (ostal je rekord Guida Carolija 42*'9); 3. Calza 45”3; 4. Malmsten (Švedska) 45**6; 5. Tomasi 46**1: 6. Dimai 46**3. z ; 1000 m: 1. Guido Caroli 1*31” I (nov rekord, prejšnji Citterio 11*33”3); 2. Musolino 1 *32”3; 3. Tomasi 1'35”9: 4. Calza 1*36”1; 5. Dimai 1*38”; 6. Malmsten (Švedska) 1’39”6. Pellizzo in Jalabertom (oba Fr.) 4:6, 6:2, 7:5, 6:2. PARIZ. 11. — V semifinalu turnirja za prvenstvo Francije na pokritih igriščih je Patty premagal Pietrangelija s 6:4, 6:4. 6:1; Steivart pa Perreau-Saussina s 6:3, 3:6, 6:3, 11:9. Finale bo v nedeljo. Ampon in Davidsson finalista v Maniili MANILLA, 11. — Šveda Ber-gelin in Davidsson pojdeta v finale parov z zmago nad Filipincema Carmono in Sanche-som 9:7, 6:0, 6:4. Niuna nasprotnika v finalu bosta Filipinca Ampon in Deyro, ki sta premagala Angleža Beckerja in Barretfa 6:1, 12:10, 6:2. Semifinale posamezno: Am- pon - Bergelin 6:4, 6:2, 6:1. Davidsson - Deyro 6:4, 12:10, 6:3. V nedeljo bosta finala posamezno in v dvoje. ZENO COLO’ TAKO MISLIMO MI: BERLIN. 11. — Nemški in evropski prvak težke kštego-rijet Heinz Neuhaus se je dvo-bojeval neodločeno v 10 rundah z Američanom Henryjem Hallom. Catania - Bologna 2X1 Genoa - Roma X Lazio - Juventus l Milan - Sampdoria 1 Novara - Fiorentina 2 Pro Patria - Triesfina X 1 2 Spal - Inter X 2 Torino - Atalanta 1 Udinese - Napoli I X Pavia - Padova X 1 Verona - Legnano 2 Empoli - Bari 1 X Piombino - Livorno 1 SAHOVSKO PRVENST^ JUGOSLAVIJE Karaklajic dohi|j Glig< t# Monza - Messina I X Prato-Sambenedett. X orica Tretji poraz Stojana P”1’ NOVI SAD, lt. — IX- » šahovskega prvenstva J®* j(i vije se je končalo s sle«' rezultati: ttf Matanovič - Bertok Vošpernik - Smederevac t KaraklajiC - Puc 1:0; Djuraševič prek.; Segi -novič remi; Milič - Trajn ( remi: Gligorič - Lukič pfe^, boljši poziciji za črnega: ■ tulovič - Ivkov remi; J*0 viC - Rabar remi. 7. 1 v mož TENIS Siroto in Pielrangeli finalista v dvoje v Parizu Patty in Ste-vvart v finalu posameznikov PARIZ, .11. — Rezultati teniškega turnirja — semifinale v dvoje: Sirola in Pielrangeli-I.emyze m Pillet (oba Fr.) 4:6, J 4:6, 6:1, 6:2, 6:2. Druga fina-! lista sta postala Patty (ZDA) lin Nielsen (Dan.) z zmago nad BUENOS AIRES. U. — Argentinska zveza športov je prepovedala vsem atletom in moštvom, ki so pri pjej včlanjena. vsak nastop v inozemstvu, razen kolikor ne gre za ze sprejete obveze. Ta prepoved je prišla za pozivom, ki ga je prejelo moštvo Newell's Old Boys. naj se takoj vrne iz Nemčije, kjer je bilo na turneji. v domovino. V pozivu ni bil naveden nikak vzrok za ta takojšnji povratek. Mogoče je ta prepoved nastopanja v inozemstvu posledica izjave, ki jo je dgl pred meseci predsednik Peron, ki je dejal.’ da se bo mednarodna aktivnost športnikov omejila bodisi zaradi finančnih razlogov bodisi zaradi tega. ker de) atletov nikakor ni dovolj pripravljen. da bi lahko dostojno reprezentiral Argentino v inozemstvu. Še en uspeh Šveda Briessuna Šved Malmesten je zmagal na prvi tekmi — 500 ™ mednarodne drsalne priredi ve v Eskilstuni. Ker je bilo vreme zelo ugodno in led odličen, je postavil tudi nov državni rekord na tej progi. Rezultati: 1. Malmsten (Sved.) 42 b; -. Maarse (Hol.) 43”2: 3. Stroem (Šved.) 44”1; 4. S. Osaki (Jap.) 44”5; 5. Ericsson (Sved.) 44 b. 6. F. Offenberger (Avstrija) 45**3; 11. Wim De Graaf (HoU 45**6; 14. T. Osaka (Jap ) 46 18. Kees Broekman (Hol.) Šved Ericsson, ki si j* Pred kratkim v Falunu osvojil evropsko prvenstvo, je ,udl *U' kaj zmagal v končni klasifikaciji, potem ko je odnesel zmago v teku na 1500 In 5000 m. Razen tega je S ve d'-Al a I ms t en zmagaf na 1000 m in postavil nov švedski rekord na tej progi. Vendar je bil ta tek izven programa in so tekmovali le povabljeni. Z 1:30.3 je Malmsten za šest desetink sekunde znižal rekord Janssona, ki ga je ta postavil 1. 1944. Ostali rezultati: 1500 m: 1. Sigge Ericsson; (Šved.) 2T8**2: 2. Osaki (Jap.) 2 23**6; 3. Stroem (Šved.) 2’24”8; j 4. Maarse (Hol.) 2*26* 2; 5. De I Graaf (Hoj.) 2*26”5; 6. Oever | (Hol.)’ 2’26”6: 7. Offernberger (Avstrija) 2*27”5: 8. Broekman (Hol.) 2’27”6; 9. Asazaka (Jap.) 2’27”8. . 3000 m: 1. Ericsson (Šved.) 8’35”4: 2. Oever (Hol.) 8'42”8; 3. Broekman (Hol.) 8*43”2: 4. Go,mi (Jap.) 8*46”2: 5. S. An-dersson (Šved.) 8’46’7; 6. Maarse (Hol.) 8*48”3: 7. Asazaka (Jap.) 8*49’*2; 8. De Graaf (Hol.) 8*50’*5; 9. Offenberger (Avstrija) 8’51”5; 11. Paping (Hol.) 8*38’*0. Končna ocenitev; 1. Ericsson 190.924 točk; 2. Maarse 194.946; 3. Stroem 195.974: 4. Offenberger 198,284; 5. Oever 198,364; 6. De Graaf 198,483; 7. Broekman 198,520; 8. Asazaka 198,804. * d * MILAN, 11. — V Ledeni palači je hokejsko moštvo Mi-laninter premagalo RAF Cana-diens z 8:4 (2:0, 4:1, 2:3). Prekinjene partije iz p 8. kola so se končale Vošpernik - Trajkovič ( Bogdanovič - Janoševič P°j,| no prek.: Lukič - Mi*’? Smederevac - Karaklajk novno prek. v boljšem P° ju za črnega. j Stanje po IX. kolu: in Karak'ajič 3.5 (1); Segi, Rabar, Bertok 3.3: ^ novič, Trajkovič 5; DjuriS j Janoševič 4.5 (1); Ma (Stari cesti) v šolo, sem čestokrat srečavala dve sta utegnili biti mojih let to ki sta me ogledovali Pra Z radovedno kakor jaz njiju. Spoznale smo se; pozneje povedali, da Ju je privlačevala posebna simpatija kakor mene do njih.'Bili sta Italijanki, sestri Roza in za M. (Mestre). Prva je bila izmena pevka, ki je v igrala tudi klavir, druga je bila slikarica. Moje slike vt njeno delo. Vzljubila sem ju, posebno mi je bila firfa nego sestra. Tu se je začelo moje piljenje v njihovi K1,ji£ in njihovi družbi. Citali sta mnogo in še meni posojali rif Nekoč mi je Roza ponudila italijanski prevod »Vojne in % ,, Ta, roman me Je take navdušil — do tedaj nisem cl ,, nic ruskega, — da sem si rekla: ..Zakaj citaš prevod?, lahko original, če se malce potrudiš?*’ Tedaj je ruS LiH (j Podgornik izdajal v Trstu »Slovanski svet«, kamor - pisala članke. Sla sem k njemu ter ga vprašala, kje 11 bi sc učila ruski...« Jt*’, Tako je nastal prvi »kružok« v Trstu in sestri Me*11 * lijanki. sta pravzaprav prvi nehote spodbudili mam0, je začela učiti ruski. Hote sta jo pa spodbudili k učenJ cošcine, o čemer piše mama v spominih: «Moji prijateljici Roza in Hortenza sta čitali Jj knjige v originalu. Nekoč me vpraša Roza tako. znala le ona: ..Marica, ti, ki se tako lahko učiš jezik0* jtš*, se ne učiš francoščine? Bilo bi ti igrača, ko znaš te $ Janški.” Ubogala sem Jo, poiskala si učiteljico in ktaa ze čitala knjige v francoščini«. ^ Da se je mama zanimala za slikarstvo in kax o njem, je bila, mislim, zasluga teh dveh sester leP* slike, ki jih Je imela mama. so pričale o 'dobri tali smislu za barve to za dekoratlvnost. m (Nadaljevanje sl