List 7.
Drevesa po polji — straže zoper miši.
v
Cujmo! kaj piše o tem „Preuss. Korresp.": Dovelj je znano vsakemu kmetovavcu, kolikšno škodo v suhih poletjih noter do jeseni in zime, včasih več let zaporedoma, delajo miši na polji. Ta nadloga izvira res večidel iz tega, da preganjamo in pokončujemo tiste male roparske živali, kterim je Stvarnik tudi miši v živež odločil, ktere tedaj zalezujejo te škodljivke in jih veliko pokončajo. Od druge strani pa so kmetovavci tudi v tem krivi, da mislijo, da golo mora biti polje, in da nekteri ne terpe drevesa poleg njiv nikodar. Kjerkoli le še kakošno drevo stoji poleg njive, preč mora iti — pri Bogu le je milost! Al oni ne pomislijo, da le sami sebi v škodo ravnajo, ako ne puste nikodar nobenega drevesa. Golejše ko je polje, bolj je zapadlo mišji nadlogi. Zakaj? Zato, ker potem tiči, ki »niši jedo, nikjer nimajo prostora, da bi se vsedali in jih lovili. Vsako poljsko drevo je takim tičem stražnica, na ktero se vsedajo in ž njih prežijo na miši,   Res,  da so se nekte-
rim kmetovavcem že oči odperle in da, ker ni dreves, v takih letinah , kadar miši veliko škodo delajo, postavljajo kole, ktere na verhu ovežejo s slamo, da se tiči — podnevi postovke, ponoči sove — na-nje vsedajo. Al vse to ne pomaga dosti, ker se večidel že prepozno naredi, ko so miši že prevelike, da bi jim mogli tiči kos biti; pa prizadeva tudi dosti stroškov. Kmetovavci na Angležkem, kteri sploh ne morejo tako golega polja terpeti, imajo tako rekoč za pravilo (regeljeo), da mora sem ter tje po polji kale o drevo stati, in stare nadomestujejo z novimi. Ce jim je tudi tam pa tam kako drevo pri poljskem delu napoti, ga vendar puste za stražnico koristnim tičem, in so po večletnih skušnjah popolnoma prepričani, kako potrebne so zoper miši posamezne drevesa po polji. Želeti bi bilo, da bi bili tudi naši kmetovavci bolje podučeni v natoroznanstvu in da bi vedili, da so tiči na svetu, ki miši pokončujejo, in da s tem, ko si jih išejo po polji za živež, trebijo njive te, včasih velike nadloge.