Leto VI., štev. 203 LJubljana, sreda 2. septembra 1925 Poštnina pavsallrana. Cena 2 Din ca l«haj« ob 4. zjwtra|. =a Stane mesečno Din «5—; za ino-temstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/1. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. St. 5/L — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inscratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. \Vien,Nr. 105.241. Razčiščevanje političnih vprašanj Radičev komunike proti zemijoradnikom. Puclja. — Klerikalcem nikdo ne veruje. - ga delav vladi. — Mučen položaj g. Pričetek normalne- Beograd, 1. sept. p. V političnem življenju vlada mrtvilo. Zaključki zemljo-radniškega kongresa se komentirajo kot pričetek ostre akcije zemljoradniške stranke proti Radiču zlasti v Bosni in Dalmaciji. Mnogo pozornosti je vzbudil tudi v Zagrebu objavljeni komunike, ki odklanja vsako zvezo z zemliorad-niki na način, ki sicer pri podobnih službenih izjavah med kulturnimi ljudmi ni običajen. Radič žaljivo proelaša zemljoradniško stranko za »skrahira-no stranko«. Znano je, da je še do nedavnega prav živahno ž njo koketiral, a je s tem naletel na odpor in ostro kritiko pri svojih zaveznikih, ki so zahtevali od njega, da javno preseka vsako zvezo z zemljoradniki. Z Radičevo današnjo izjavo je prišel v mučen in mo-ralično nevzdržen položaj tudi g. Pucelj, ki še vedno vzdržuje fikci.io, da ie istočasno radičevec in zemljoradnik. Ostala vsebina Radičevega komunikeja pa in vzbudila posebnega zadovoljstva in se označuje za neiskreno. Vaš dopisnik je imel danes priliko razgovarjati z uglednim radikalskim voditeljem o ponudbah, s katerimi oblaga g. Korošec min. predsednika Pašiča na Francoskem. Ti poskusi so brez izgleda. Ako bi se SLS odpovedala celemu svojemu dosedanjemu programu, bi bilo seveda mogoče razgovarjati. Toda SLS tega predpogoja za razgovore ni ustvarila, na njene besede pa danes n:liče nič več r*; da. V tem oziru ie preteklost tudi beograjske kroge, ki do' Venizelos zaprosil Pašiča za razgovor. V grških političnih krogih smatrajo, da ovira Venizelos s takim postopanjem položaj zunanjega ministra Rendisa v Ženevi: zato je naročila grška vlada poslaništvom, naj prekinejo vsako zvezo z Venizelosom. -3SJ- Ljubljana, 1. septembra. Vodstvo HSS je izdalo korminikč, v iaterem energično zavrača vsako misel ia sodelovanje s stranko srbskih zem-joradnikov. ki bi vedla do ustanovitve motne seljaške stranke z* vso državo. V tem službenem obvestilu prišteva vodstvo HSS stranko srbskih zemljo-radnikov med »skrahirane srbijanske stranke*. Zemljoradniški kongres v Beogradu, o katerem se je napovedovalo, da bo jstvaril veliko vsedržavno seljaško Branko, je torej končal s popolnim fia-kom. Srbski zemljoradniki so na kon-.resu proglasili politiko Stjepana Radi-a za «izdajstvo seljaštva*. Stjepan Ra-'ič pa sedaj oznanja sveiu, da je stran-:a srbskih zemljoradnikov skrahirana tranka. S tem so eni kot drugi prizna-:. da v naši državi ni pravega in krep-ega kmetijsko - strankarskega politič-ega pokreta ter da je vse to, kar smo osedaj slišali o politiki, ki je pri nas astopala pod geslom «Kmet — kmeta*, amo varanje kmetov. Mi smo že za-ostno pojasnjevali, da je diktatura ene-a stanu v moderni državi nemogoča, ar je v zadnjih letih zlasti drastično okazala katastrofalna politika bolgar-kih zemljoradnikov; srbski zemljorad-iiki in radičevci. ki jemljejo pri nas v ;akup seljaško politiko, pa so sedaj sa-;ni ocenili vrednost in poštenost svoje politike ter sami razkrili svojo demagogijo in to še preje, predno je bila «Se-ljaška stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev* ustanovljena. Za nas Slovence so dogodki na beograjskem kongresu zemljoradnikov ter dodatna izjava radičevcev dragocen dokaz o nespametni rn nesrečni politiki gosp. Puclja, ki se prikazuje slovenskemu kmetu kot njegov apostol Ker dosedaj za kmeta ni še ničesar storil in tudi nima sposobnosti, da bi zanj kaj posebnega dosegel, prekriva svoje politične uspehe z opeva^:°m mučeništva Matije Gubca ter s tolažbo za bodoče čase. ko bo »zavladala kmetijska stranka od Triglava pa tja do Bospora*. Med tem Pa realna dejstva z veliko silo raz-ganiajo Pucljeve prazne obljube ter posta vliaio vodi tel ie kmetijskega gibanja v čudno luč- Gosp. Stjepan Radič je sedai povedal, da je bil gosp. Pucelj do zadnjega časa v parlamentarnem klubu »skrahirane srbijanske stranke*. Dokler smo mi dopovedovali, da ie politika g. Puclja v zvezi s srbskimi zemljoradniki brezuspešna in škodi iiva za slovenskega kmeta, nam pristaši SKS tega niso toteli verjeti. Danes morajo to slišati na usta gosp. Stjepana Radiča, ki jim kot njihov vrhovni šef naznanja, da je gosp. Pucelj zapustil skrahirano in po-tapliaiočo se zemlioradniško ladio. Srbski zemljoradniki pa na drugi strani obsoiajo politiko Stiepana Radiča. jo proglašaio za izdajalsko nad kmetijstvom Ker je gosp. Pucelj vstopil v ra-dičevski klub ter priznal gosp. Stjepana Radiča kot svojega političnega voditelja. velia naravno sodba srbskih zemljoradnikov o Stjepanu Radiču in njegovi oolitiki tudi za goso. Puclja in njegovo politiko. Srbski zemljoradniki pravijo, da -adičevska stranka, odkar je vstopila ' vlado, ne zastoja več interesov krneč :ega stanu. Zlasti očitalo radičevcem grarno reformo, kl so io začeli izvajati ia korist veleposestnikov in bank ter ia neizmerno škodo kmetov. Ravno ako obtožujejo srbski zemlioradniki ra-;čevce radi davčnega sistema, ki pod iihovim režimom s svoiim vijakom bolj ritiska na liudstvo kot kedai preje. Za-,.ai še označu.ieio srbski zemljoradniki ■olitiko gosp. Stjepana Radiča in nje-ovega priveska — puclievcev in pre-?luhovcev — za izdaistvo seHaštva in -netijstva. nai se pristaši SKS in «Zve-_> slovenskega kmetskega ljudstva* jmj zonima;o. Za nas zadostujejo že samo te kon-:atacije. ki le potrjujejo pravilnost na-3 dosedanje ocene politike gg. Puclja 1 Prepeluha. Kdor ie sposoben politi- 00 misliti, ne bo čakal, da doživi s 'ucliem vred še tako razočaranje pri Radiču. kakor ga je doživel pri srb-kjh zemlioradnikih. Ponavljamo, ker no že tolikokrat zapisali: da bi g. Pu-;lj slovenskemu kmetu mnogo več ko-stil. ako bi rajše iskal zaslombe in odelovanja pri slovenskih demokratih, katerimi imajo pristaši SKS iste po-ebe in dele zlasti na deželi, isto tiso-->. kakor pa da trmoglavo razbija tia-vedno fronto v Sloveniji ter lovi poli-čne muhe sedai celo po Hrvatskem, 'e do sedaj .ie dr. Žerjav več dosegel 1 storil za slovenskega kmeta, kakor . Pucelj in vsi njegovi zavezniki, v kupnem sporazumu med SDS in SKS a bi se dalo doseči še neprimerno ečje uspehe. Ako g. Pucelj danes še e more uvideti, da se preko sloven-kih demokratov, brez: njih. ali celo roti njim. v Sloveniji ne da delati na-redne politike v interesu vseh stanov d tudi v korist slovenskega kmeta, se >o še sigurno prepričal, če tudi pre-jozno. Fiasko zemljoradniškega kongresa v Beogradu ter izjave, ki so ob ej priliki bile izrečene od radičevcev Iz Bolgarije Beograd, 1. septembra, p. Zunanje ministrstvo ie pre!elo brzojavko, da se je zdravstveno stanje bolgarskega kralja Bnrisa, ki ie obolel, danes .nekoliko z boljšalo in da je kralj že sprejel nekaj politikov v avdijenci. Sofija. 1. septembra, r. Včeraj popoldne je kralj Boris sprejel v Mesemoriji MaKnova, voditelja opozicije in šefa demokratske stranke. Avdijenca je trajala celi dve uri in se ji pripisuje velik pnmen, ker Maltaov velja za naslednika Cankova. Minister Gjunčič v Zagrebu Zagreb, 1. septembra, n. Nocoj je prišel semkaj minister Gjuričič in sc nastanil v hotelu Esplanadc. Jutri opoldne nadaljuje svojo pot v Beograd. Imenovanje beograjskega agrarnega direktorja Beograd, 1. septembra, n. Načelnik ko* loiizaei:rkcga oddelka ministrstva za agrar. no reformo Zvonimir Kralj je postavljen za agrarnega direktorja v Beogradu. Skrajšan kadrski rok za dijake trgovskih šdI Beograd, I. septembra, n. Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo, da smejo dijaki trgovskih šol odslužiti skrajšani ka« drski rok. ter na njih naslov, so dovolj jasni dokazi za pogrešenost dosedanje politike g. Puclja. V politiki ni nobena stvar tako važna, kakor pravočasno pravo spoznanje ter potrebna elasticiteta za revidiranje pogrešne taktike. Mednarodni mirovni kongres v Parizu Pariz, 1. sept. z. Danes je bil na Sor-bonni v Parizu otvorjen 24. mednarodni mirovni kongres, kateremu prisostvuje nad 50 organizacij, med njimi Mednarodna strokovna zveza. Mednarodna zveza epserantistov. francoska uradniška organizacija itd. Do sedai je prispelo že nad 800 dejegatov, zastopnikov 20 narodov. Posebno štcv"no so zastopani Nemci. Na dnevnem redu kongresa je na prvem mestu razprava o protokolu glede mirne ureditve mednarodnih konfliktov, ki je bil sprejet na petem zasedanju Zveze narodov. Kongres se bo bavil d2lje tudi z varnostnim in razorožitvenim problemom mednarodne gospodarske organizacije ter z drugimi aktualnimi vprašanji. Odredbe za okrepitev lire Rim. 1. septembra, k. «S~cilo» javlja, da je finančno ministrstvo radi preprečenja špekulacij v škodo kurza lire izdalo sledeče ukrepe: 1.) Prepoved, da se izdaja in> zemskim finančnikom kredite v lirah: 2.) prepoved eskontiranja menic v lirah, kl so jih inozemske tvrdke imitirale za svoje na-stavljence v Italiji: 3.) prepoved izplačevanja zunanjim kreditnim mestom, če ni na razpolago protivrednosti v devizah; 4.) vse resortne menice je treba naznaniti vladi z imenom nasprotne stranke. Eksportnira družbam dovoljene kredite je treba najprej pregledati, da ne bi naložile svojih dohodkov v inozemstvu. Italija in garancijski pakt London, 1. septembra, s. Sklep Italije, da se bo udeležila posvetovanj juristov o garancijskem paktu, se smatra tukaj za zelo dalekesežen dogodek. cDai!y Telegraph* je mnenja, da bo Italija kot kontinentalna sila zahtevala posebne pozodbe radi varstva lastnih mej in interesov. Ker pa med Italijo in Nemčijo ni direktnih mej, bo treba pritegniti Avstrijo, vsled česar se bo pakt razširil tudi v tej smeri. Diplomatski so-trudnik lista izjavlja, da je čul, da ne poskušajo samo v Berlinu, temveč tudi v Parizu iz različnih vzrokov povzročiti v Italiji večji interes za pogajanja o paktu. Kar se tiče Anglije, b' bilo treba, ako bi prišlo do posebnih pogodb, italijanski načrt o pogodbi med Italijo in Anglijo glede skupnih interesov v Sredozemskem morju ter na bližnjem vzhodu, temeljito razmotriti. Mednarodni kongres vojnih udeležencev Beograd, 1. septembra, r. V pondeljek odpotuje v Rim jugoslovenska delegacija na mednarodni kongres vojnih udeležencev ki se bo vršil od 9. do 15. septembra. Na tem kongresu se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne akcije in prijateljske odnošaje med zavezniškimi državami. Naša delegacija ima deset članov. V Vinkovcih se sestane z rumunsko delegacijo in potuje z njo dalje v Rim. Na italijanski meji prirede delegacijama svečan sprejem. Posl. Spahn umrl Berlin, 1. septembra, k. Vodja katoliške« ga centrurna državnozborski poslanec Peter Spahn, bivši pruski justični minister in ustanovitelj meščanskega zakonika, je v ko* pališču NVildurgen v SO. letu starosti umrl. Mednarodna alkoholna konferenca Ženeva, 1. septembra, k. Danes je bila tukaj otvoriena mednarodna alkoholna kon fercnca v nnvročnosti SO delegatov, ki za» stopajo 24 držav. Evakuacija Porenja Cleve, 1. septembra, k. Danes so belgij« ske čete izpraznile mesto Clevc, ki je bilo kot prvo porensko mesto zasedeno 1. 1918. Vojašnice so bile izročene mestni upravi. V mestu je ostalo samo par zastopnikov in nekaj orožništva. Nov list v Beogradu Beograd, L septembra, p. Danes je izšla prva številka novega lista »Narodna tribuna«, ki ji je iastnik. izdajatelj in glavni urednik novinar Panteiija Jovovič. List zastopa smernice politike Liubc Jovanoviča. Nemško-mska trgovinska pogajanja ogrožena Berlin. 1. septembra, z. Nemško - ru^k« trgovinska pogajanja so prišla zadnje dni v tako kritičen stadij, da se računa že z možnostjo neposrediK^a preloma pogajanj. Pred kratkim so bile šanse še zelo ugodne. Na obeh straneh so se namreč odrekli spor nim zahtevam in dosežen je bil kompromis v celi vrsti spornih vprašanj. Sovjetska delegacija pa je sedaj čisto nepričakovano preklicala nekaj koncesij in nastopila z novimi zahtevami. Boji v Maroku Pariz, I. septembra, s. Kakor javlja »Journal* iz Madrida, so se operacije v alhucemaškem zalivu že začele. Francosko in špansko bredovje, kakor tudi zračne es-kadre so bombardirale obalo Rifovcev. Fez, 1. septembra, s. 19. armadni zbor je brez težkoč zasedel nekaj postojank Daharja. Abd e! Krim je baje osebno prevzel poveljstvo nad Rifovci proti Francozom. Zaznamovati je nadaljne predaje domačinov. Pariz, 1. septembra. Kakor javljajo »Jour-nalu* iz Algecirasa, se je vršil po prihodu generala Primo de Rivere v Afgecirasu vojni svet. Po enournih posvetovanjih je bilo sporočeno časopisju, da so s-e zborovalci zedanili za končnoveljavni operacijski načrt ki ga bodo brzo in energično izvedli. Rtz-položeive med četami ie izbo m o. Direktorii bo dal izvesti samo one vojaške operacije, ki so neobhodno potrebne, da uničijo priti& Abd el Krima na Španijo. Stavka angleških mornarjev London, 1. septembra, k. «Rcuter» poro* ča: Stavka mornarjev se je razširila na pri« stanišča Southampttm, Hull Rristol in Li* verpool Kakor sc čujc, hočejo stavkujoči preprečiti odhod «Majestica», ki bi imela jutri s 1750 potniki odpluti iz Soutliampto^ na v NcwyorL Rudarska stavka v Ameriki FUadcIfla, 1. septembra. Danes ponoči se je Po navodilih voditelja organizacij Levvrsa pričela stavka v 82« premogokopih. ? te v Ho stavkujočih znaša 150.000. Izgubljena Italijanka podmornica Rim, 1. septembra, s. Pri zadnjih ve!ik2i italijanskih pomorskih manevrih, ki so se vršili koncem avgusta okoli Sicilije, je pod mornica «Veniere» izginila. Dne 25. avgusta so jo zadnjič videli. Sumijo, da se je po* tonila. Radič odklanja zemljoradnike Proglaša jih za «skraMrano stranko«. — Sporočilo radikalom. V. Ljubljanski velesejem Zagreb, 1. septembra. Današnji «Jutarnji Iist» objavlja nastopno službeno obvestilo iz vodstva HSS: «Na kongresu zemlioradniške Stranke je bila, četudi od strani manjšine zastopana teza, da nai bi zemljo-radniška stranka stopila v HSS ter osno vala enotno seliaško stranko Hrvatov in Srbov. Četudi ta misel, naravno, ni našla odziva pri večini zemljoradniške stranke, je potrebno ugotoviti, da vodstvo HSS nima niti v najmanjši misli namere, da b? se obstoječi odncšaj in sloga z Narodno radikalno stranko d^la lomiti na ta način, da bi skrahfrane srbi-Janske stranke s pomočio Stjepana Radiča zavzele kakršnokoli ulogo v novi situaciji. Nihče v ničemer ne nasprotuje temu. da vsaka stranka, ki je legalno dopuščena v celi državi, pridobiva pristnše. Takšni stranki je dopuščeno, da nabira svoje pristaše, k^er hoče, — zato je tudi radikalna skupščina v Križevcih usrodno odjeknila v krogci HSS. tem boli. ker so skupščini v na^čiem številu prisostvovali pristaši HSS.® «Podkopavanie Narodne rad'ka1ne stranke v Srbiji bi v današniem momentu značilo ne samo pogreško. marveč i zločin; a ugodno ie konštatiratl. da vodstvo HSS povsem decidirano misli. da o kakem sodelovanju zemliorad-nikov z HSS ne mere biti govora, nego nasprotno je vodstvo HSS sklenilo, da naiprisrčneje in najčvrsteje vzdrži ono zvezo, ki je potriena z izkušnjo poslednjih tednov in ki edina more s sodelovanjem večine Srbov (torei NRS) in večine Hrvatov (HSS). sprovesti snorazum do poslednjih konsekvenc. to je: do popolnega seslasnepra sodelovanja radičevcev in radikalov.» Radičev komunike je vzbudil v politični krogih nrecei pozornosti. V niem se HSS slovesno odreka zvezi s srbsko zemlioradniško stranko, s katero ie v zadniem času nrav pridno koketirala, dokler niso radikali zaklicali energčen «Sto.i!» Istočasno pa se Rad'č za prepoved maščuje s tem. da ironizira radikalski zbor v Križevcih. češ. da so na tem zboru bili itak sami radičevci ter za sebe reklamira pravo, da v vseh nre-čanskih kraiih razvide svoio propagando. Komunike ie tudi indirektna a energična zavrnitev gotovih posredovalcev (med njimi zlasti znani Giorgje JeleničV ki že napoveduieio, da bo treba radičevce fuziionirati z radikali. Pozornost vzbuia tudi zakliučni pasus. k? govor o potrebi noorlnesra coelasia med RR ii tako priznava istinitost vesti o velikih težkočah. ki se poiavliajo z »ozirom na povsem nretirane. zgoli narfzanskr zahteve radičevcev zlasti v osebnih vprašanjih. se je zlasti zavzemalo za prevedbo ta-kcava.iih kronskih vpokojencev na dinarske. Nadaljni predlogi se tičejo pravne in administrativne uprave, otvoritve morskega zdravilišča v Kraljeviči, priznanja učiteljskega doma v Zagrebu poverjeništvu itd. V debati je porabil Milutin Stankovič (Beograd) priliko za zahtevo, da referenti v ministrstvu ne smejo biti člani glavnega odbora niti uredniki učiteljskih listov. Njegov predlog je propadel kljub temu da so se izjavili zanj posamezni člani glavnega odbora. Poročilu odseka o izveštaju izvršnega odbora je sledila viharna debata, tekom katere so se zopet razpalievale strasti posameznih grup s hrupnimi prizori. V največji vihri je predsednik prekinil zborovanje. Na nadalinem zborovanju ob 15. uri so posamezni govorniki v temperamentnih govorih, ki bi zaslužili drugačne vsebine in oblike, dajali duška svoji razburjenosti in strasti. Med največjo vihro, ko so se z največjo težavo večkrat komai preprečili dejanski spopadi, je uspešno in m^d burnim odobravanjem nastopil šolski upravitelj Josip Laraine iz Cerkeli ori Kranju, ki je zahteval. nai se politika eliminira iz strokovne organizacije, ker je na škodo ugledu učitelistva in naj zagrebško in beograjsko poverieništvo rešava svoje spore doma ter naj iih ne vlači na glavno skunščino Niegov pomirjevalni govor je bil viharno aklamiran s klici: Ži veli Slovenci! Volitve. Sledile so volitve uprave UJU, pri kateri priliki ie ponovno prišlo do nepri-ietnih prizorov med večino in manjšino. Izvršni odbor ie podal ostavko in tako ie moralo priti do novih volitev, dasi-ravno še ni potekla funkcijska doba in bi se morale vršiti volitve šele prihodnje leto. Predsednikom UIU je bil izvoljen Pero Vuksanovič (Beograd). Med drugimi je bi! voljen v izvršilni odbor referent Pavle F1 e r č (Beograd). Na njegovo dosedanjem mesto v širšem glavnem odboru pa Josip L a p a j n e. šolski upravitelj v Cerkljah pri Kraniu. Danes zvečer se vrši banket, ki ga priredi subotiška mestna občina na čast udeležencem skupščine v kopališču Pa-lič pri Subotici. Slovenska delegacija odpotuje ponoči deloma direktno domov, deloma Pa preko Beograda. • Časopisje se je živo zanimalo za skup ščino in so imeli razni večji listi svoje posebne poročevalce. Mnogo pažnje 90 posvečali slovenski delegaciii. Beograjska « Politika® je pisala nastopno: Slovenci su se za sve vreme skupinske sednice drža!i vrlo dostojanstveno. Oni su samo pismatrali ove scene i žalili što je došlo do tih scena na skupštini jugoslovenskih učitelia. Gosp. Lapaine ie sa žalleniem konstatovao tu nepri-iatnu pojavu i moli braču Srbe i Hrvate da svoiu natmurenost ostave drugi nut u Beogradu 1 Zagrebu oa onda da do-diu na kongres. SkunšHna ga pozdravlja burnim uzvicima: «Ziveli Slovenci!® • Končana je peta letna glavna skupščina UJU. ki dokumentira kljub viharnim. za naše noime neobičajnim pojavom, s prav južniašk'™ temperamentom veliko in nezlomliivo živliensko sposobnost te strokovne prosvetne organizacije. Želeti je samo. da v tem pravcu nadaljuje in se. kakor je iz stvarnih stro kovnih referatov že sedaj razvidno, izpopolnjuje tndi v bodočnosti. Naj bo ta prosvetna armada, ki šteje danes že nad 13. članov v državi, krepka baza narodnega. državnega prosvetnega ustroja! R. D. Politične beležke -f Nekdaj in sedaj. V Beograjskih »Novostih« čitamo sledečo primeriavo: Nekdaj je Radič seljake učil: »Mi Hrvati smo republikanci, mi nočemo kralja. marveč republiko, vsemu svetu di-ko«. Danes iim razglaša: »Mi nismo republikanci. mi smo vsi za našega junaškega kralja Aleksandra, najslavnejšega vladarja na svetu.« Nekdai; »Hrvati. Srbi in Slovenci niso enoten narod. marveč triie narodi.« Danes: »Hrvati. Srbi in Slovenci so bratje, sinovi enega naroda in ie buda'ež vsakdo, ki govori kai drutreea.« Preie: »Vidov-danske ustave in ostalih zakonov mi ne priznamo, ker jih nismo sestav' ne z anastigmatsko optiko nekaj malega več kot 600 Din! rSanitas» zastopa tudi svetovno zna no to« varno fotografskih plošč in papirjev Lu» rmire & Jougla v Lyonu. Lumiere & Joug!a sta zlasti zaslovela s svojimi avtohromni, mi ploščami, ki omogočajo vsakomuT foto* grafiranie v naravnih barvah. Dasi barvna fotografija pri nas ni neznana, vendar še nismo imeli prilike občudovati večjega šte« vila izbranih, tehnično dovršenih avtohro« mij. Tako zbirko barvnih fotografij je prav« kar dobil *Sanitas» za svojo velesejmsko izložbo, kjer bodo vsakomur na ogled. Veliko znnimanje vzbujaio tudi lastne okusne publikacije tvrdke rv€f» in bogato ilustrovani cenik crModerna foio, grafija*. Vladimir Levstik. s— Industrija železnega pohištva. Med razstavljalci se nahaja tudi letos tvrdka •Zmaj. iz Zagreba, ki je. kakor čujemo, sklenila letos veliko več naročil nego na lanskem velesejmu. 1758 s— Razstavni prostor parfumerlje M. Rartl. Stritarjeva ulica 2 v oblik! steklene vrtne hišice napravila v paviljonu E 49. 51 nad vse prikupljlv vtis. Napravljen le v dobi starih dobrih mamic (Biedermayer) s statuetami, vodometom, ograjenimi rušami, dekorlrano z oleandri. Fasada ima l č-no izdelano žardinjero s cvetlicami. Razstavljena so različna kosmetična sredstva, parfumerija mila itd. Vse skupaj kaže fin okus in posebno tujci so presenečen: na mični prireditvi ter izjavljajo, da tako okusne Izložbe niso videli zlesa. 1766 Minister Vukičevič o prosvet zadevah Slovenije Razgovor «Jutrovega» doDisnika z ministrom prosvete v Rogaški Slatini. ar. Rogaška Slatina, 1. septembra. Danes dopoldne se je pripeljal preko Zagreba z avtom v Rogaško Slatiio prosvetni minister gosp. Velja Vukiče-vič Po svojo rodbino, ki je tu že dalj časa na počitnicah. Tekom dopoldneva je gospod minister prijazno sprejel «Ju-trovega* mariborskega dopisnika. V razgovoru ie navedel gospod minister našemu dopisniku več zanimivih podatkov iz prosvetnega resorta. Našega dopisnika je seve predvsem zanimala aktualna zadeva ukinitve zasebnih samostanskih ženskih učiteljišč. Gospod minister se je malo nasmehnil in deial: «SIišal sem. da je baje dvignil list gosp. Korošca velik krik o nekem kulturnem boju. ki ga hočemo začeti z ukinitvijo zasebnih šol Ta očitek ie popolnoma iz trte izvit. Samostanska ženska učiteljišča smo morali ukiniti radi ogromne nadprodukcije naraščaia učiteljic. Pravkar sem moral upokojiti nad 300 dosluženih učiteljic, da napravim prostor za naraščaj. Nad 800 prošenj pa leži v ministrstvu prosvete za nova učiteljska mesta. Isto sem pojasnil nedavno tudi škofu gosp. dr. Jegliču, ki je priše! v tej zadevi intervenirat.® Medtem so obvestili gospoda ministra. da je mariborski škof dr. Karlin brzojavil v Slatino, kdaj bi lahko z ministrom govoril. Minister prosvete je odgovoril, da mu je zadeva, o kateri želi govoriti ž niim gosp Škof, že znana, ker je o isti stvari govoril že z gosp. Jegličem ter je dal dria. Karlina obvestiti. da se že popoldne odnelje. Sicer pa je prošnjam samostanskih učiteliišč že v toliko ugodil, da smeio imeti šole še naprej, eventuelno tudi v obliki učiteljišč, samo brez pravice javnosti, katero pravico obdrže letos samo četrti letniki. Novo vstopivši podmladek v takih samostanih se mora zavezati, da ne bo reflektiral na učitelisko službo. Glede pedagoških šo' ie gospod minister omenil, da se moraio izpopolnit!, ker potrebuieno dobrih moči za strokovne šole in hočemo dobiti iz pedagoških šol predvsem tudi kvalificirane nad zornike osnovnih šol. Ti moraio podrejeno učiteljstvo nadkril.ievati po izobraz bi. da bodo imeli potrebno avtoriteto pri izvrševanju svoje službe. «Ka.i je, gospod minister, resnice na vesteh o spremembah pr: prosvetnih oddelkih v Mariboru in Ljubljani? Mariborski dopisnik «Slovenca». poslanec Zebot, nam namreč vsak teden servira nove kandidate za vodstvo prosvetnih oddelkov in pa za nove inšpektorje.® «Meni o kakih spremembah v tem ozi ru ni nič znanega. Iz političnih ozirov v svojem resortu sploh ne bom delal sprememb. Hočem smotremo delo v prosve-ti in strokovniake v šolah, ki bodo delali po našem šolskem programu v duhu narodnega in državnega edinstva. Naša bodočnost je zasigurana le tedaj, če bomo Srbi. Hrvati in Slovenci trdna celota. Slišal sem o zahtevah glede sprememb v Ljubljani. Tamošnji prosvetni šef dr. Pestotnik pa mi je znan kot zmožen in priden delavec.* «Kako je z ljubljansko univerzo, gospod minister? Ali ste nične postavke, predložene po univerzitetni upravi, za budžet kaj reducirali?® «Ljubl>'anska univerza mi je draga kot vse ostale. Naj se vsaka zase svobodno razvija. Prav nič nisem reduciral. Nasprotno. ravno pred kratkim sern imenoval nove profesorje za ljubljansko univerzo. Tudi enotni univerzitetni zakon bom v smislu izenačenja predložil čim prei Narodni skupščini. Srednje šo!e pa treba z ozirom na grozečo nadprodukcijo inteligenčnega proletarijata reducirati in sistematično spreminjati v strokovne. Gimnazij imamo mnogo Preveč. V ministrstvu pravde je bilo sedaj vloženih par sto prošenj mladih juristov za državno službo, za katere ni več mesta.® «Še besedo o politiki, gospod minister. Pravijo, da želi SLS v vlado.® •Hm, lani smo dr. Korošcu na stežaj odpirali vrata za vstop in radikalna stranka bi se bila skoro radi tega razdvojila. toda SLS ni hotela. Samo avtonomijo so gonili.® Pri tem je sicer umirjeni minister posta! silno živahen v polemiki o posledicah avtonomije v Sloveniji. «Kako pa naj živi takšna avtonomna državica sama za sebe? S čim in kako? Cez noč ste v krempljih Nemcev. Letos seveda ne ponujamo nič g. Korošcu, ki blodi nekje po svetu in-cognito, da menda niti doma ni pustil svoiega naslova.® «In poslanec Pucelj, gospod minister?® «Ne razumem. Ali mora biti zato že minister, če .ie pristopil k radičevcem? Sicer je pa to stvar HSS. ki seveda lahko zamenja enega svojih sedanjih ministrov z gosp. Pncliem.® «Kako Vam nrijaio .naša letovišča, gospod minister?® «Rogaška Slatina je prekrasna. Lepo imate tu. Jaz žal še nisem imel nikoli prilike, da bi dalie časa tu bival.« Gosp. Vukičevič se je popoldne vrnil z rodbino preko Zagreba v Beograd. Glavna skupščina UJU v Subotici Subotica, 29. avgusta. Udeleženci skupščine so se sinoči v velikem številu udeležili koncerta, ki ga je priredila hebrejska cerkvena občina v sinagogi. Koncert se ie vršil v splošno zadovoljstvo in umetniški užitek prisotnih. Izvajale so se vokalne skladbe prvovrstnega pevskega nzbora in s sorem Ijevanlem orgel. Pred pričetkom je nadrabin v svečeniškem ornatu tolmačil hebrejsko bogoslužje. Nadaljevanje skupščine. — Poročila odsekov. Danes ob S. uri zjutraj se je pod vodstvom podpredsednika Vlade Petroviča nadaljevala glavna skupščina s poročili odsekov. Kakor se je vršila prvi dan še dokaj v redu, je bila ^nes zborovalna dvorana pozorišč/ skrajno hrupnih in neljubih prizorov. Prvo je prišlo na dnevni red poročilo verifikacljskega odseka. Pri tej priliki se je z zadovoljstvom konštatiralo, da so kl.iub največji oddaljenosti zastopana vsa slovenska okrajna učiteljska društva. Sledilo 3e poročilo Ante Tunkla (Zagreb) o šolskem zakonu. Splošno se je v debati povdarialo žalostno dejstvo, da se v dobi šest let še ni ustvaril enotni šolski zakon za celo državo. V nadaljni razpravi, ki je zavzemala velikansko razburjenost in razpaljenost duhov. so posamezni govorniki (Mihajlo-vič. Stankovič. Ljotič. Jankovič in drugi) z vso vehemenco zahtevali učiteljsko stalnost. Pri tei priliki so se poiavi-Ii med posameznimi predstavniki beograjskega i.n zagrebškega poverjeništva burni prizori in ie često kazalo na to. da se bodo najrazboriteiši dejansko spo-priieli. Nato je prišlo na vrsto poročilo o odseku za nadaijno učiteljsko izobrazbo ln o reformi učiteljišč Podal ga ie referent prof Josip Skavič iz Zagreba. Spre;ete so bile rcsoluciie o osnovaniu pedagoške fakultete, o razš:rieniu učiteljske izobrazbe na učite!i;ščih na net let. o enotnem učnem načrtu učiteli:šč. o osne vanju vadnic na vseh učiteliišč:h m o otvr^niu učiteljišč v večjih kulturnih centrih. Poročilo finančnega odseka je izkazalo čistega dohodka v minuli upravni dobi 161.928 Din. Sledilo je poročilo odseka o nadzorstvu in nndzom'kih osnovmh šol. ki ga je podal Miho Kusianovič (Dubrovnik). Spreiet je hil predlog, da obdrže nadzorniki stalnost naiman' pet let. Odsek za predloge. kater»ga predsednik je bil ravnafeli Luka Jelene, je Podal 44 raznih predlogov, ki se tičejo materijalnega stania učiteljstva aktiv-neea kakor vnokoieneea. Pri sledniem Inozemski profesorji pri kralju na Bledu Na povratku z mednarodnega kongresa profesorjev v Beogradu, je prispela v nedeljo delegacija inozemskih profesorjev, obstoječa iz osmih članov, v soboto v Ljubljano, kier si je ogledala Ljubljanski veleseiem in odpotovala na-sledniesa dne na Bled. Dan ie bil krasen in se gosti kar niso mogli načudiri lepotam na tej kratki vožnii, o kateri so zlasti Francozi naglašali, da ji ni para na svetu. Ob 1. popoldne je bil prirejen v hotelu Park gostom na čast diner. nakar so si ogledali Bled in okolico. Krasen je bil pogled na 1 riglav in vse sosedne velikane. Ob 4. popoldne se je delegacija odpeljala po iezeru proti vili Suvobor. kjer je bila sprejeta od kralja. Predsednik Jeremije Zivanovič ie izročil naiorej kralju kongresni znak. ki ga ie kralHako.i prioel na orsa. Nato ie profesor Zivanovič predstavil kralju uradne zastopnike Francije. Češke, Polj ske in Letonske ter so^—^e francoskih delegatov. Francoski delegat prof. Cla-vier ie razložil kraliu glavne točke programa mednarodne zveze profesorjev, kakor tudi pomen beograjskega kongresa. Krali se ie živahno zanimal posebno za vprašanje reformiranja srednie šole. kakor tudi za utise. ki so jih odnesli udeleženci kongresa iz naše države in se ljubeznivo razgovarjal z vsakim delegatom. Po avdijenci je kralj povabil inozemske profesorje, da jih predstavi kraljici in svojim gostom. Ze čez nekai minut se ie poiavila kraljica s kneginio Jele-no in Olgo. ftiinistrom dr. Ninčičem ter Stjepanom Radičem s hčerko. Med čajanko se ie kralj ljubeznivo razgovarjal z gosti, na katere je napravil naravnost očarujoč vtis. Inozemski profesorji so imeli na prsih naša odlikovania. Kralj jih je prosil, naj mu pošlieio vse inozemske časopise, v katerih bodo poročali o poteku kongresa v Beogradu. Kraljica je izkazala posebno pozornost francoskim damam in se razgovariala z njimi o razmerah v njihovi domovini. Slovo kralja in kraljice je bilo naiprisrčneje. Stjepan Radič se je dalje časa razgovarjal s češkim delegatom BruderMn-som, svojim bivšim šolskim tovarišem in se pritoževal, češ, da ga češko časopisje še vedno napada, čeprav je spremenil svojo politiko. Ob 9. zvečer so se inozemski profesorji vrnili v Ljubliano. odkoder so se razšli v svoje domovine. Splošen vtis vseh delegatov je izredno ugoden. Soglasno so izjavili, da je imel od vseh mednarodnih kongresov profesorjev beograjski kongres največ uspeha. Žalostna kronika Utopljenka v Ljubljanici. — Smrtna nesreča pri delu. Ljubljana. 2. septembra. I Danes okoli 11. dopoldne je opazila j železničarjeva žena Neža Svetek iz j Vodmata v Ljubljanici nasproti tamkaj- j šniega šolskega poslopja žensko truplo, oblečeno v temno obleko in že popolnoma zamazano od blata. Opozorila ie na truplo mimoidoče ljudi, ki so takoj obvestili o zadevi stražnika. Stražniki so nato potegnili truplo iz vode ter avizirali policijsko direkcijo. Ker se je takoj pričelo domnevati, da gre za truplo šivilje Ivanke Ničmanove. ki je skočila dne 25. avgusta za splošno bolnico v Ljubljanico, je bil o dogodku obveščen tudi njen brat Avgust Ničman, ki ie zaposlen v mestni elektrarni. Tru- j plo je ležalo že šest dni v vodi in je j bilo precej razjedeno. Avgust Ničman i je takoi spoznal v utoolienki svoio tra- gične smrti preminulo sestro. Kmalu nato je prišla tudi komisija, obstoieča iz zdravnika dr. Traunerja in policijskega uradnika dr. Fakina. Na truplu ni bilo nikakih znakov nasilja in gre očividno za samomor, ki ga ie napravila nesrečnica v hipni zmedenosti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Tja so malo poprej pripeliali tudi drn. plo 25-letnega Franceta Fekonjo. zidarskega delavca pri stavbeniku Černetu, doma iz Gresovčaka, kjer ima njegov oče viničarijo. Nesreča se je pripetila okoli S. dopoldne, in sicer na dvorišču hiše št. 5 na Gosoosvetski cesti na stavbi novih skladišč, ki jih zida tvrd-ka Sever in Comn. France Fekonja in njegov tovariš Vrečar sta postavljala na drugem nadstropju oder in ravnala deske. Fekonja je stal tik ob odprtini za dvigalom. Isti hip se je prevajala deska in Fekonja je omahnil v odprfno. Padel je vznak v kletne prostore stav. bišča, kjer ie obležal 7 razbito lobanjo in zlomljeno nogo. Na krai nesreče je takoj prihitel v bližini stanujoči zdravnik dr. Rus. vendar pa je bila vsaka pomoč izključena, ker je nesrečnež med tem že umrl. Tajmstveni samomor mlade Slovenke v Zagrebu Že včeraj smo poročali med brzojavnimi vestmi, da se je v Grand hotilu v Zagrebu v ponedeljek zvečer zastru. pila mlada, elegantno oblečena Slovenka. katere identiteta še ni dognana. Dogodek je zbudil v mestu precej zanimanja in to tem bolj. ker je precej mi-sterijozen. Okoli 5. zvečer so stanovalci hotela nenadoma zaslišali žensko stokanje. Ker se nasnroti dvoriščne enonadstrop-ne stavbe Grand hotela nahaja kuhinja, je tamkajšnje osobje takoi opazilo, da se v pritlični sobi št. 1. nahaja neka ženska. Okno je bilo zastrto z ženskim šalom. Sobarica je potrkala na vrata, ki so bila zaklenjena od znotraj in se je ključ še nahajal v ključavnici. Na njeno prošnjo, da naj odpre, ie neznanka zastokala: »Ne morem. Pomagajte, umiram!« Vodja hotela in sobarica sta opazila nato skozi okno. da se je zvijala na postelji Zvonka Baman, ki je prispela zjutraj iz Ljubljane in najela tamkaišnio sobo. Sobarica je nato izrinila ključ iz ključavnice in odprla vrata s pomočjo pomožnega ključa. Na nočni omarici ie pravkar dogorel kos sveče, ki ga je Banianova pričvrstila na škatljico vžigalic. Zvonka Baman je ležala na postelii v svoji beli obleki in se zvijala v krčih. Neprestano je vzdihovala: »Zastrupila sem se s strihninom.« Sobarica je takoj prinesla mle-ka_ in ga ponudila nesrečnici. Ta je krčevito zgrabila čašo in bliskoma posrkala mleko, nakar je klonila in izdihnila. Ko je prispela rešilna pošto ja, je bila že mrtva. Na umivalniku so našli steklenico strihnina z etiketo »strupa Na mizici poleg zrcala so našli v slovenskem jeziku pisano pismo, naslovljeno na neko Margareto Šolar pri dr. Nikoliču v Zemunu. V pismu ji poroča samomorilka. da se je nastanila v Zagrebu pod napačnim imenom in da ie šla v smrt. j ker je hotela tako usoda. Margareti ! sporoča, da je prispela srečno v Zagreb in da je »zelo slabo razpoložena«. Napačno ime je navedla samo radi tega, da ne bi preveč užalostila matere v Kranju, ko bi izvedela, da je izvršila n.ieno hčerka samomor. V pismu izjavlja dalje nesrečnica, da je uničila popolnoma vse. kar bi n->osrlo izdati njeno identiteto. Pismo na Margareto je podpisano z »Mila«. Med drugimi stvarmi ELITNI KINO Matica Telefon 124. Novo! Nsvoi Nevo! HovoS četrta žena Izvrstna fcomediia zakona in 1'ubezni v 6 dejanjih V glavnih vloeah šarmantna GRETE REINVVALD. lepi ERNST HOFMANN in s;mpatični HANS UNTERKIRCHNER. Fina igra — bogata oprema — zan-miva vsebina. predstavah V c. llvea Pr°3rama "dnia afetnelncsti ' »loves ia otvoritev nove Jadranske železnice. Predstave točno ob: V20, 128 in 9. Prvovrstni umetniški w orkester svira p'i vseh "p so našli robec z niouogiamom M. K. Na zglasilnici se je vpisala skrivnostna Mila kot Zvonka Baman, roj. I. 1904 v Kranju. Sobarici je izjavila, da name. rava naslednji dan odpotovati v Beograd. V omari so našli moder plašč in plavo obleko, boo iz navadne kožuho-vine in razne ženske drobnarije. Skrivnostna mladenka je lepo dekle, pravilnih potez na obrazu, 20 do 25 let stara, ima ostrižene črne lase. pravilne in zdrave zobe, na desnem podočniku zlato krono. Na sebi je imela obleko iz belega tila. Domneva se. da jc bila Mila najbrže kaka vzgojiteljica ali učiteljica, ki je šla vsled nesrečne ljubezni v smrt. Ugotovljeno je bilo. da je bila nesrečnica okoli 6. zvečer še v nekem kinu, iz katerega se je vrnila ob pol 8. zvečer. Njeno truplo so prepeljali v Zagreb, 1. septembra, r. Tekom da-najšnjega dne je odredila policija vsestransko poizvedovanje, da dožene identiteto samomorilke. Na njen poziv si je ogledalo truplo večje število občinstva, med drugimi tudi krojač Josip Sokolič, rodom Slovenec, ki |e spoznal v dekletu Mihaelo K e r n iz Škofje Loke; motiv samomora pa je slej ko prej neznan. Proslava nevesinjske ustaje V petek dne 28. avgusta se je vršila v Nevesinju poleg Mostarja velika narodna svečanost. Ljudstvo je namreč praznovalo 50-letnico nevesinjskega upora. Nevesinje se je tega dne odelo v praznično obleko in nad 10.000 duš je prihitelo na mesto, kjer se je pred 50 leti začela značilna borba za svobodo Hercegovine. Zjutraj ob 9. uri je bila maša zaduš-nica za padlimi junaki, ki so se žrtvovali za hercegovinsko deželo. Službo božjo je opravil metropolit Peter Zimo-njič. Ko je bila lifurgija končana, se je napotila množica ljudstva na trg, kjer ie metropolit blagoslovil temeljni kamen za spomenik pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Svečeniški dostojanstvenik je imel nagovor, v katerem ie slavil pokojnega kralja kot vzornega idealista, ki je bil prepričan o zmagi pravice svojega naroda. Zgodovinsko dalekosežnost nevesinjske vstaje pa je obrazložil veliki župan mostarske oblasti g. Krasojevič, ki je pokazal, koliko blagoslova je rodila vstaja pred 50 leti za svobodo celokupnega naroda Srbov Hrvatov in Slovencev. Proslave se je udeležilo v posebno obilnem številu tudi Sokolstvo, za katerega je govoril Stevo Zakula, in vojska, v imenu katere se je oglasil k besedi polkovnik Magdič. Slednji je prečital ukaz, s katerim je odločeno, da bo nosil 32. pešpolk odslej naziv «Ne-vesinjski polk». Popoldne se je vršila gledališka oredstava igre »Hercegovinski sužnji«. Med predstavo in po predstavi so svi-rali guslarji, ki so opevali junaške čine nrehodnikov naše današnje svobode. Proslava, ki je bila ves čas izredno živahna in iskrena, je končala s konjskimi dirkami, katerih se je udeležilo vojaštvo in na katerih so bile razdeljene nrvakom tri nagrade: srebrna tabatije-ra. srebrna ura in dopust. Tako je narod z armado in Sokoli vred proslavil znamenito 50-letnico nevesinjske vstaje na mestu, po katerem nosi zgodovinski dogodek svoje ime še danes. Občni zbor Glasbene Katice v Ljubljani V pondeljek dne 31. avgusta se je vršil redni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani v poslopju Glasbene Matice. Udeležilo sc ga je preko sto članov pevskega zbora in orkestralnega društva. Zbor je otvori! predsednik dr. VI. Ravnikar, pozdravil navzoče in podal besedo tajniku g. Karlu Mahkoti. Iz tajnik o vega poročila posnemamo, da je Glasbena Matica v preteklem letu štela 1007 članov, od teli 6 častnih (med niimi 70-letnika skladatelja Franca Serafi-pa Vilharja), 132 ustanovnih, 217 rednih, 539 šolskih, 100 članov pevskega zbora In 52 čianov Orkestralnega društva. V 43. šol- ..Šarmantni princ" Velefilm o katerem govori celi svet! Pride v kino «Dvor» skem letu je imela Glasbena Matica štiri oddelke: glasbeno šolo (štirje pripravljalni razredi), konservatorij (6 letnikov), tečaj za državni izpit in pa operne šolo. Na zavod se je začetkom preteklega šolskega leta vpisalo 713 gojencev, tekom leta pa jih je izstopilo 229, tako da iih je bilo koncem šolskega leta še 5S4. Poučevali so se teoretični predmeti: teorija (Angeli Trostova), harmonija (Stanko Premrl in L. M. Škerjanc), kontrapunkt (L. M. Šker-janc), nauk o Instrumentih (L. M. Škerjanc), instrumeutacija (L. M. Škerjanc) in glasbena zgodovina (dr. Josip Mantuani); praktični predmeti: solopetje (Julij Betet-to, Jeanetta Foedransperg, Vanda \V|sting-hausen), klavir (Marta Dolejš, Srečko Kumar, Marija Maher, Ema Noli, Josip Pav-čič, Klotilda Praprotnik, Janko Ravnik. Marija Šešek, Ruža Šlais in Marija Švajger), violina (Karel Jeraj, Jan Šlais, Fran Trost In Josip Vcdral), dalje orkestralni instrumenti: viola, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna In tolkala, ki so jih poučevali solisti iz opernega orkestra. Konservatorij in šola sta priredila tekom šolskega leta sedem internih vaj m koncem leta tri javne produkcije, na katerih le nastopilo 87 gojencev. Učni uspeh v preteklem šolskem letu je bil prav dober, kajti tri četrtine gojencev je prejelo rede «dobro» ln «prav dobro«. Država je dala Glasbeni Matici znatno subvencijo ln prevzela 11 učnih moči. Zbor, ki šteje sto člar.ov, ]e priredil ped vodstvom zborovodje Srečka Kumra dva velika koncerta in je dne 18. maja izvajal z velikim uspehom Cžsar Franckov orato-rij «Les Bčatitudcs». Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki se je s tem šolskim letom ojačilo številčno in kvalitativno, Je pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca nastopilo dvakrat ter izvajalo na svojem koncertu dne 2. apri la Beethovnovo VII. simfonijo. Kakor Je bilo že najavljeno, namerava Glasbena Matica s 1. decembrom t. 1. začeti izdajati glasbeno revijo. Po izčrpnem tajniškem in blagajniškem poročilu, ki ga je podal društveni blagajnik in gospodar g. Lasbalier, se je razvila daljša debata, v katero so posegli kot govorniki gg. dr. Cepuder, Anton Lajovic, Matej Hubad, Karel Mahkota in drugi. Šele krog pol 1. ure zjutraj je prišla na vrsto glavna in najvažnejša točka: volitev novega odbora. Predlaganih Je bilo več list, od katerih je bila slednjič sprejeta z vzklikom sledeča: Emil Adamič, dr. Fran Černe, Adolf Grobming, Anton Lov še. Stanko Premrl, Radovan Prosenc, dr. VI. Ravnlhar, dr. Mirko Rupelj, Saša Šantel in dr. Janko ŽU rovnik. Dosedanji odboT je v glavnem ostal izpopolnjen je z dvema č!anoma orkestralnega društva tn društva učiteljev glasbe. Pričakovati Je, da bo tudi v bodoče vršil svoje kulturno delo z isto vnemo ln požrtvovalnostjo kot doslej ter z vsa) enakim uspehom. Dopisi KOZJE. Dne 14. in 15. avgusta je slavilo naše gasilsko društvo 50-letnico svojega ob stoja in obenem razvilo svoi novi prapor. Na predvečer Je bila bokljada, po kateri se Je vršil častni občni zbor. Po kratkem opisu društvene zgodovine jc bilo več tovarišev izvoljenih za častne člane, na predlog župana pa Je bila poslana udanostna brzojavka kralju in pozdravna brzojavka mariborskemu velikemu županu. Oba sta društvu čestitala z brzojavko. Drugo Jutro so zvoki godbe zbudili tržane. Trg Je bil okrašen z državnimi hi slovenskimi zastavami, ki so plapolale gostom v pozdrav. Maša za pokojne ustanovitelje In izvršujoče člane se je vršila pri očetih trapistih v Savskem Brestovcu. Popoldne so se gasilna društva zbrala pri gasilnem domu in odkorakala na- Velefilm SvetOTOi alarm! Je že v Ljubljani in čaka novo slovesne otvoritve sez!]e Elitnega Kino ... Kulturni pregled LjubLnnska opera. V letošnjih sejmskih | dnevih je Verdijeva »Aida« prva napolnila gledališče. N'en dobri sloves že tekom treh sezon na našem odru ni skaljen, in z zadovoljstvom beležimo, da je bila sinočnja predstava v celoti prav dobra. Orkester, ki je že malone kompleten.'ima zdaj dovoljno zasedena godala ter zveni polno, sočno. Oprema se je mestoma še ropohiila: tudi balet pod vodstvom gdč. Tuljakove je prinesel nekaj novih plesov ter se vobče držal prav dostojno. Posebno priznanje gre ?boru, ki je bil odličen. Naslovno partijo je pela gdč. H. P i r k o v a iz Brna, bivša naša članica, v siovur.ščini ter zasluži z^to prav posebno hvnlo Bila je impozantna Ai-da. močno dramatična in je ves večer s svojim ve!'kim materi"alom ter izvrstno pevsko šolo imponirala. G. B a 1 a b a n kot Amonasro je podai v maski in temperamentni igri vrlo zanimiv i:i eiekten značaj; Pevski je liričen in prinaša zlasti čustveno stran ze!o dojmljivo. Novi junašk, tenor g. Orlov je vzorno marljiv. Zadnjič je pel Cania. sinoč: Radamesa slovenski, ne še čisto razumljivo, a prav zadovoljivo. Pisali smo že, da ima velik zelo prijeten materija!. Peti pa sc bo moral še učiti. Zdaj glas ore- napen.ia. poje vse f i in zato zanemarja kamileno ter ima strah pred viški. Ta način petja ga uniči! Partije še zmerom ne zna. O ostalih solistih ni treba obširneje pisati: g. B e t e 11 o te bi! zopet v vsakem pogledu idealen Ramfis, ga Thierry-K a v č n i k o v a v znova poglobljeni igri vzorna Amneris, g. Zupan pa reprezentativen faraon. Predstava ie pri publiki, po veliki večni gostih jesma, žela mnogo priznan a. Fr. G. Ljubljanska opera. »Brivec bagdadski« z Julijem Bctettom v naslovni vlogi. V četrtek, 3. t. m. se poje v operi Cornelijeva opera »Brivec bagdadski«, ki je znana kot ena naj^fektnejših komičnih oper svetovne literature. Glavno vlogo brivca Abu! Hasa-na poje g. Julij Betetto. Margijauo, nevesto ga. Ribičeva in Bostano gna. Siiligojeva. Zaljubljenca Nuredina g. Kovač, Kalipa g. Šubelj in Babo Musiafo g. Mohorič. Opero dirigira kapehiik g. Ralatka, režijo vodi režiser g. Bučar. Predprcda;a v operni blagajni. Ljubljanska drama. Danes se vrši v dramskem gledališču druga nova premijera In sicer veseloigra v treh dejanjih »Pegica mojega srca«, katero je spisal angleški pisa-teli Mannera. Veseloigra, tat«™ ražira Skrbinšek, se vrši v stari graščini na Ang!:-skem. Naslovno vlogo igra ga. Šaričiva, Mrz. Cliicliester je ga. Medvedova. Ethel — gna Mira Danilova in Bennet — gna Goriu-pova. Izmed članov igrajo Jerrvja g. Levar, Erenta g. Peček, Alarika g. Drenove:. Jer-viza g. Danilo in Ha\vkesa g. Cesar. Začetek dramske predstave ob 8. zvečer. Razstava bratov Kraljev. Brata France in Tone Kralj sta razstavila v Akademskem domu na Miklošičevi cesti intiresantno zbirko svojih del lz zadnje dobe, ki nudijo točen vpogled v n:uno najnovejšo umetniško tvoibo. Ljubitelji umetnosti naj si ne pozabijo ogledati teh slik in kipov, ki zaslužijo, da bi jih občinstvo posetilo v čim večjem šitvilu. Razstava jc odprta vsak dan zjutraj in popoldne. Stalno gledališče v Nikšlčti. V črnogorskem mestecu Nikšiču so otvorili dne 29. avgusta stalni gledališki oder, ki se nahaja v Zanatlijskcm domu, stavbi, ki je bila postavljena s privatnim denarjem in državno subvencijo v znesku pol milijona Din. Gledališče bo v svoji prvi sezoni uprizarjalo nacijonalcn repertoar. Narodno gledališče v Zagrebu je otvo-r"lo letošnjo sezono dne 1. septembra z Gounodovo opero »Faust«, v kateri je prvič nastopil tenorist g. Skupiewski. Drama uprizori 2. septembra Sha\vovo »Sveto Ivano« * »o Viko Podgorsko v naslovni vlogi, ope- ra še prinese kot drugo noviteto na oder Musorgskega »Soročinski sejem«. Tretja operna predstava bo \Yagnerjev »Loben-grin«. Jugosloveuska upodabljajoča umetnost na reški meciiarodni razstavL Reška «Ve- detta d' Italia« objavlja v svoj številki od 30. avgusta r.a drugi strani Informativno pisan članek v mednarodni razstavi upodabljajočih umetnosti na Reki. Poročevalec Amato Cliioggia, ki je napisal članek hvali posebno jugoslovenske razstavljalce: Buža-na, Mirka Račkega, VI. Frtikovca, Stojana Aralico, Petra Pappa, Milenka Gjuriča ln Draga Vidmarja. Gjuriča imenuje »izvrstnega slikara. ki ne zaostaja za svojimi slikarskimi vrlinami tudi kot risar«. Izvirna litografija Henrika Smrekarja. Henrik Smrekar. ki jc že več let bolan, ie dovrši! izvirno litografijo »Genij lepili sanj«. Litografija je Smrekarjev prvenec v tej tehniki ter predstavlja kljub temu. da je bila izvršena v presledkih, uspelo delo. Le radi prenosa na kamen so nekatere poteze nekoliko trpele. Litografija je naprodaj v ljubljanskih trgovinah: Babka. Schvventncr, Ličar in pri Novi založbi. Cena ji je razmeroma nizka. Sliko priporočamo javnosti v nakup že z ozirom na bedno umetnikovo sta-nje. Zagrebški i.Morgen« o slovenskih kulturnih zadevah. Zagrebški dnevnik »Mor- | Čudo psal Še danes Čudo psa! „Nemi tcžlteij" Scnzacijonalna luiminalna drama v 6 veli' kih dejanjih v naslovni vlogi čudežnj pes „Lux" Pes, ki igra kot človek! Največja kaznilnica f\-eia Sing-Sing Mladini vstop dovoljen samo k predsta« vam, ki končajo pred 8. uro zvečer. umummi dvor Telefon 730. Predstave: cb delavnikih ob 4., *A 6., Yi 8. ia 9. — Ob nedeljah ob 'A 11, 3., J* 5, K 8. in 9. uri. to na veselični prostor, kjer se Je vršilo razvitje novega gasilskega prapora. Po za-bitju spominskih žebljev so kumice ga. Druškovičeva, ga. Špecova in gdč. Mačkova privezale moder, rdeč in bel trak. Praporščak Je prisegel zvestobo prapora pred župnim zastopnikom. G. župan Je imel lep nagovor na zbrane goste, živahno aklatni-ran pa Je bil tudi govor najmlajše kumice gdč. Mačkove. Po blagoslovitvi Je pričela prosta zabava pred gradom. Čeravno ie slavnost vznemirjal dež, vendar je prireditev potekla v popolno zadovoljstvo občinstva. Za dostojno proslavo jubileja ima največje zasluge kozjanski župan, častni član našega gasilnega društva, ki je zadnjih 14 dni noč in dan pripravljal za naš jubilej DEV. M. V POLJU. Na praznik dne 8. septembra gostuje v Ljudskem domu dra-matski odsek vojnih Invalidov iz Ljubljane In sicer popoldne ob pol 4. uri ter priredi veseloigro «Tit Groma. Ker Je čisti dobiček namenjen vojnim žrtvam, prosimo občinstvo, da se polnoštevilno udeleži pred stave, da s tem pokažemo, da imamo tudi mi usmiljenje in srce za one, ki so darovali svoje ude in zdravje v blagor naše domovine. Torej na praznik 8. septembra vsi k igri. — Odbor. 1772 VOKLO PRI KRANJU. Prostovoljno gasilno društvo v Voklcm pri Kranju je priredilo v nedeljo dne 23. avgusta veliko vrtno veselico v pokritje stroškov za novo briz galno. Veselice se Je udeležilo dosti ljudstva tudi iz sosednih vasi in mesta Kranj, med temi požarne brambe v kroju. Da Je veselica uspe!a tako povoljno, se je zahvaliti med drugimi posebno raznim darovalcem daril in članom društva, na čelu Jim g načelnik, ki se niso strašili ob tej priliiu ne potov, ne dela. SLOVENSKA BISTRICA. Pretekli teden smo imeli nabore. Vsako Jutro se nam Je začelo s harmoniko, klarinetom In petjem fantov, ki so se na okrašenih vozovih, vsi v rožicah, pripel j avall v mesto. Tisto prej običajno prekomerno kričanje ln aufbiksa-nje je že precej ponehalo, tudi pijanosti tokrat ni bilo toliko opažati; dva ali trije le preveč korajžni so se seveda morali iztrez-njevati v samotni celici v Gradišču. Potrjenih Je bilo le mal odstotek. — V nedeljo pa smo praznovali farnega patrona sv. Jerne-Ja z gornjebistriško godbo, procesijo ln g. Blažičem v gala - uniformi. — Kakor se ču-Je, priredi v nedeljo dne 6. septembra tukajšnja požarna brainba veselico v parku pred sodnijo. — Našemu «Jutru» ob njegovi petletnici tudi slovenjeblstriški čltatelji najlepše čestitamo ln želimo vztrajnemu smotrenemu delu njegovih voditeljev tudi v bodoče mnogo uspeha v korist našega ljudstva. Kdo je Buster Keaton? Človek, ki se nikdar ne smeje, a vse spra« vi v najprisTČneiši smeli! Danes je ta ko« mik gotovo najboljši — po svetovni film« »ki kritiki, in daleko v svojem humorju ln komiki presega vse dosedanje kino= komike. Ljubljančanom je žalibog še ne< poznan — videli smo ga samo v filmu «Y valovih Niagare» — vsled tega se zamore le priporočati obisk filma »NAVIGATOR« kjer se natančno z niim spoznamo. Ta film se predvaja od četrtka 3. t. m. naprej v kino «Ideal» Predstave v nedeljo: ob pol 11. dopoldne, popoldne ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Ob delavnikih: popoldne ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. j gen« Je posvetil sobotno številko od 29. av- gusta Sloveniji ter ie odmeril nekaj prostora ♦udi kulturnim vprašanjem našega naroda. Na prvi strani je priobčil TratniVovo risbo Uubljanskega rolovža, v notranjščin! jma re-rroduketjo L?uWjane, Santlov »Motiv \r LJubljane«, Jakčevega Jakopiča. Rotobov vodnjak pred mestno hišo itd. O -sodobni slovenski muziki je napisal pregleden članek M. Bravničar, o moderni upodabljajoči u-metnosti dr. St Vuraflc, o bratih Kraljih pa Silvester Škerl. List prinaša prevode štirih Zupančičevih pesmi in deloma netočno skico o Zupančiču. Zagrebško marijfMietno gledališče v Sa. rajevu. V Sarajevo je dospelo na kratko gostovanje marijonetno gledališče iz Zagreba, ki uprizori med drugim igro za lutke »Car-dak niti na nebu niti na zemlji«. Nova revija. V Osiiefcit začne Izhajati sredi septerrtbra nova revija »Reflektor«. List bo obravnaval aktualna vprašanja, izhajal bo pohmiesečno, urejal ga bo pa Lev Vrelovič. Dobrovnlški gledališki dlletanti, ki so r lepim uspehom uprizorili že več domačih stvari, v pni vrsti drame svojega ožjega rojaka Iva Vojnoviča. so imeli pred kratkim občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno, da ostane vodstvo družine v rokah g. Nardefti-ja in gdč. Božene Begovičeve. —_____ 'a * Kneginja Jelena odpotovala v Pariz. Kneginja Jelena je predvčerajšnjim ob treh zjutraj prispela z Bleda v Ljubljano ter s simplonskim ekspresom odpotovala v Pariz * Odhod Italijanskega gen. konzula iz Ljubljane. Z včerajšnjim popoldanskim br-zovlakom je zapusti] Ljubljano italijanski generalni korrzui markiz Paterno di Sessa, ki je premeščen v enaki lastnosti v Mannheim. Na kolodvoru so se od njega poslovili zastopr.fkS ljubljanskega konzularnega zbora * Namestnik min, predsednika g. Marko Gjuričič, ki je bil včeraj na Bledu sprejet v daljši avdijenci, se je s popoldanskim brzo-vlakom odpeljal v Zagreb, odkoder potuje jutri v Beograd Na kolodvoru sta se od njega poslovila vel. župan dr. Baltič in direktor železnic dT. Borko, katerima je g. Gjuričič silno hvalil naše lepe kraje ter izjavil, da se je vso dobo svojih počitnic (bil je 17 dni na Dobrni) izvrstno počutil. * Himen. Poročil se je dne 29. avgusta v LjnbtjaJii g. dr. Anton Kraljevič z gdč Dano N a g u j e v o, hčerko nadučitelja g. Srečka Nagaja pri Sv. Jakobu ob Savi. Bilo srečdo! * Himen. Na Bledu se }e g. Radovan J a u t, uči teli v Makolah, poročil z gospodično So K r i s 11 o v o, učiteljico v Mafro-!ah. Čestitamo! * Smrtna kosa. V Koritih pri Dobrniču je umrla v nedeljo gospica Anica P e r p a r, poštna odpravnica, stara komaj 28 let. Bila je splošno priljubljena med ljudstvom. — V Šmarju pri Jelšah je umrla ga. Ana Gaj-š e k, vdov. Tančič fn ne Paučič, kakor se je vsled pomote pri telefonskem sporočilu gla-sfla osmrtnica v včerajšnjem »Jutru«. * Popravek. V nedeljski številki se je v podlistek »Ob umetnostni razstavi« vrinila tiskovna pomota, hi bi se moralo pravilno citati »Glej tu Codelttja, ali pa Tauffererja, zadnjega opata st!škega«... * Prof. dr. Murko v Petrogradu. K proslavi dvestoletnice obstoja ruske akademije znanosti v Petrogradu je odpotoval prošlo soboto tudi naš rojak dr. Matija Murko, profesor slavistlke na Karlovi univerzi v Pragi. * Izpremembe v državni službi. V srednješolski službi so premeščeni naslednji profesorji: dr. Fran Čadež z ljubljanske realke na II. realno gimnazijo v Ljubljani; Josrp Kardinar s celiske gimnazije na realko v Ljubliani, ter Adolf Robida z moškega učiteljišča v Ljubljani na ljubljansko realko. — VfšjI davčni upravitelj Fran Krat-rar pri davčnem okrajnem oblastvu v Kočevju je premeščen k davčnemu uradu v Kamniku, finančni koncipist Ignacij Širca pa fe Ljubljane k davčnemu okrajnemu oblastvu v Kočevju za vodjo tega oblastva. — Pripravnik De'an Adamovič je od carinarnice v Tržiču premeščen po službeni potrebi h glavni carinarnici v Koprivnici. * Slovenski Jezik na naših šolah. »Uradni Ust« je objavil v svoji zadnii številki 81 z dne 29. avgusta t 1. enotne učne načrte in učne programe za vse osnovne srednje, meščanske in učiteljske šole v kraljevini. Do-tfčnl ministrski odloki določajo, da se ti novi aačrti uvedejo s pričetkom šol. leta 1925-26. Zanimivo je, da se slovenski jezik kot učni predmet omenja Ie v enem Izmed štirih iRnih načrtov, pač pa se v posameznih načrtih jemlje na različen način v poštev. Tako se navaja v nastavnem planu za osnovne šole »srpsko-hrvatski i slovenački jeziki dočhn omenja zadevni nastavni program »srpsko-hrvatsko-slovenački jezik«. V nastavnem planu za III. in IV. razred srednjih šol se navaja »srpski ili hrvatski iezik« dočim obsega program »srpsko-hrvatski jezik«. O slovenskem jeziku v tem načrtu ni gorova akoravno je jasno, da velja zanj za šole v Sloveniji kar je določeno za srbo-hr-vatski jezik drugod. Učni načrt za meščanske šole predpisuje, da se z istim številom ur in z isto količino tvarine kakor srbski ali hrvatski jezik uči slovenski jezik na vseh meščanskih šolah v Slovenci poleg srbo-hr-vatskega jezika. Nastavni plan za učiteljišča navaja »srpsko-hrvatsko-slovenački jezik sa književnošču«, nastavni program pa govori v podrobnem le o srbsko-hrvatski književnosti, dočim se slovenska nič ne omenj3 Naša prosvetna uprava bo morala ministrstvo pač opozoriti na omeniene nednstatke in nedoslednosti v min. cmokih. Javnost bo tudi zanimalo, da se bo nemški jezik odslej poučeval na meščanskih šolah kot obvezen predmet, v nižjih razredih sred niih šol pa se nemščina sploh ne b o poučevala, letos le še v II. in III. razr. neobvezno, v I. razredu pa docela odpade. * Slika v spomin dr. Klementu Jugu. V nedeljo, dne 16. avgusta so odkrili naši rojaki iz Italije v Aljaževem domu spominsko sliko svojemu rojaku dr. Klementu Jugu, velikemu našemu planincu, uglednemu našemu znanstveniku-iilozofu. Slika je krasno delo znanega našega umetnika g. Božidarja Jakca. Odkritja se je udeležilo večje število rojakov iz Primorja, med niimi največ dijakov-vrsokošolcev. Po odkritju so obiskali grob svojega tovariša v Dovju. in g. župnika Jakoba Aljaža. Naslednje ;utro pa še spominsko ploščo, ki jo je pred tednom dni odkril T. K. Skala, pod krajem nesreče. Čez vrh Triglava so se vrnili v Primorje. * Šumarski kongres v Dubrovniku. Vabijo se vsi člani Jugoslovenskega šumarskega udruženja. ki se žele udeležiti šumarskega kongresa v Dubrovniku, da to takoj nazna- nrrnnnnnnrrnnnr:inDnnnno!Juu(.AJQ t. o lil b »o 'UlurlLMI ki se hočeio poceni preskrbeti z maimSaktarnim blagom, priporočamo, da si ogledajo razstavo obbtčilneon hlsrja pri TSKSTILBAZARJU, tJUSUANA, KREKOV TRG St. 10 «3S-a rcrvo nadstropje. nijo tajništvu J'igos!ov. šum. udruženja, Zagreb, Vukotinovičeva ulica 2. z navedbo imen družinskih članov, s katerimi se kongresa udeleže. Prijavi je priložiti marko 4 Din v svrho dopošiljatve legitimacije za znižano vožnjo na železnicah in parnikih. Glede natančnega programa in prijave se opozarja na št. S. in 9. Šumarskega lista. * Kongres planincev v Zagreftu. Dne 5. septembra se bo vršil v Zagrebu kongres planincev iz cele naše države. Na dnevnem redu kongresa je ustanovitev Zveze vseh planinskih društev Jugoslavije. Pri tej priliki se priredi velik skupni izlet na Plitvlčka jezera. Kakor javljajo iz Beograda, se kongresa planincev udeleži tudi minister za trgovino in industrijo dr. I. Krajač. * Tečaj za čevljarje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti v Ljubljani čevljarski prikrojevalni tečaj. Interesenti moistri in pomočniki naj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada. Dunajska cesta št. 22. do 10. septembra. * Tečaj za kurjače in strojnike. Inšpekcija dela za nadzorništvo parnih kotlov v Ljubljani priredi ob sodelovanju Urada za pospeševanje obrti v Ljubliani tečaj za kurjače in strojnike začetkom meseca oktobra. Vsak interesent naj prijavi svojo udeležbo najkasneje do 15. septembra pri Inšpekciji parnih kotlov v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Tečaj se bo vršil en mesec in se bo predavalo v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šol-* v Ljubljani. Natančnejše informacije sc dobe v pisarni inšpekcije, Dunajska cesta 22. Dan otvoritve se bo pTavočas no pismeno naznanil prijavljencem. * Naša plovltev po Sredozemskem morju. Kakor poročajo iz Sušaka, nakupi »Jadranska plovitba« v neki angleški ladjedelnici dve veliki ladji, vsaka z nosilnostjo 4500 ton. Novi ladji prispeta že tekom meseca septembra v naše vode, kjer bosta služili za vzdržavanje prometa s Sredozemskim morjem in z Levanto. * Rezervnim oficirjem v mariborski oblasti. Ljubljanski pododbor Udružen a rezervnih oficira i ratnika bo sporazumno z upravnim odborom v Beogradu določil dan konferenc, ki se bodo vršile v Mariboru in drugih mestih mariborske oblasti o vprašanjih naše organizacije. V tem smislu so se z vednostjo in odobritvijo upravnega odbora v Beogradu podvzeli potrebni koraki. Do os-novanja novega pododbora v Mariboru je pododb. Uubljana predstavnik Udruženja za celo Slovenijo. Rezervni oficirji iz mariborske oblasti, ki žele, da se osnuje pododboT v Mariboru, pa še niso člani, naj se v tem oziru obrnejo na naslov: Udružen:e rezervnih oficira i ratnika — pododbor Ljubljana (poštni predal.) + Udruženje rezervnih oficira in ratnika — pododbor Ljubljana sklicuje na dan slave Udruženja dne 15. septembra ob 20. v proslavo sedme obletnice prebitja solunske fronte izreden članski zbor v lastnem lokalu v 2. nadstropju Kazine na Kongresnem trgu v Ljubljani. Dnevni red je za rešitev perečih stanovskih zadev zelo važen. Udeležba članov častna dolžnost. Za člane so poslovne ure v novem lokalu vsak delavnik od IS. do 19. ure. — Uprava pododbora. + Planinski dom na Krvavcu je dovršen in se svečano otvori v nedeljo dne 6. septembra. Solidna, z največjo preciznostjo izvršena stavba v taki višini (1700 m) napravi mogočen vtis od blizu in daleč. Opremljena je kakor planinski hotel. Svet okoli zgradbe je izravnan in ograjen. Novi planinski dom leži dober četrt ure pod vrhom Krvavca na razgledni točki, ki ji ni para v naših planinah; razen tega bo izhodišče za ture v predgorju od Grebena do Krvavca in bo tvoril zvezo preko Grebena in Cojzove koče tudi v glavno pogorje Grintavcev. OkoH Krvavca b pod razsežnimi planinami pod istim bo tudi po zimi najlepši teren za smuči z dobrodošlimi sestopi na vse strani. Prometu se sedaj izroči ponosna planinska stavba, ki bo vsestransko služila turistov-skem. namenu. Kino podjetja! Dajte nam najnovejšo senzacijo: Amundsenov polet na Severa? tečaj! Obiskovalci! Velike bikoborbe se pripravljajo v Ljubljeni! Senzacija nad senzacijo! Pozor! * Igralnica v hotelu Espianade v Zagrebu. V Zagrebu so v hotelu Espianade izsledili igralnico, ki se skriva pod nedolžnim imenom kluba »Golf«. Koncesijo je podelil baje sam notranji minister, pristop v »Golf« pa imajo samo po članih uvedeni gosti Glavni koncesijonar igralnice je neki Komadinič iz Beograda. Dalje neki Dickstein. Mažuran in dr. Gnjatič. Malo čudno je res, da se na eni strani igralnice zapirajo, aa drugi pa dovoljujejo nove. * O mučnem prizoru nam poročajo iz V&ijegore. Tam se je včeraj vršil sejem, katerega se je udeležil tudi mesar in gostilničar Javornik iz Škofjice. Sredi seimskega trušča sta naenkrat pristopila h g. Javorni-ku dva orožnika v spremstvo eksekutoria ter sta mu sporočila, da se bo pri njem takoj izvršila rubežen radi zaostalih davkov. Nato Je pristopil eksekutor ter je »dellkven-tu« pretipal žepe in obleko in mu odvzel nekaj tisoč dinarjev, s katerimi je prišel Javornik na sejem, da kupuje za svojo obrt Seveda je vzbudil dogodek velikansko pozornost navzočega ljudstva, ki se je zelo ostro zgražalo nad sramotilnim postopkom. Naravno da poslujočib državnih organov ae zadene nobena krivda. Oni so postopali po naredbi, izdani očividno na podlagi okrožnice fin. delegacije, v kateri se take javne rubežni naravnost priporočajo kot svarilen vzgled! Utis, ki ga je prizor na sejmišču v Višnjlgori izzval pa ni bil toliko »svarilen kakor škodljiv za ugled in prestiž državne uprave. * Zopet nesreča na novosadskem letališču V pondeljek se ie zgodila na novosadskem letališču zopet težka nesreča. Podporočnik Mihajlo Lukšič je hotel v višini 800 m na praviti drzen obrat. V tem trenotku pa ie odpovedal motor, aparat je pričel padati in padel v globočino. Lukšiča so potegnili tež. ko ranjenega izpod razvalin aeroplana. * Smrt vsled električnega toka. Pri drž železnici v Zagrebu nameščeni elektrlčaT Mijo Milič je bi! predvčerajšnjim zaposlen pri transformatorju v kurilnici. Ko ie od stranil Izolator, ga je zadel električni tok 3000 voltov napetosti. Mrlič je bfl takoj mrtev. * Avtomobil se }e prevrnil v morie. Šofer Naprta se je peljal v nedeljo z Sušaka z avtomobilom v Žurkovo. Na nekem ovinku ob obali je avtomobil odletel v morje. Šofer je težko ranjen, utegne pa po zdravniškem mnenju vendar okrevati. Avtobomil je uničen. JCejueej« gn«<*a na veieseimu ie okrog mlina na veter, ki ga ie zgradila tovarna čokolade ,,]Kirim" v paviljonu }{ 2. * Senzacijonalna tatvina. V čakalnici tretjega razreda na zagrebškem glavnem kolod voru je bila v nedeljo izvršena velika tatvina. Kosta Milovič iz Dolnjega Miholjca, ki se je pred kratkim vraJI Iz Amerike, je zamenjal večjo vsoto dolarjev, za katere je prejel 113.000 dinarjev. Mož je nosil denai s seboj po raznih gostilnah. Precej pijan je v kolodvorski čakalnici zaspal. Ko se je zdramil, ni taitl v žepu ne listnice in ne denarja. * Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. Vpisovanje v gospodinjsko in obrtno šolo se vrši 12 sept. od 10.—12. ure v pisarni vodstva. Redni pouk se prične 15. septembra. S 1. oktobrom se otvori tečaj za umetno-obrtno risanje hi ročna dela. * Obiskovalcem velesefrna se priporoča restavracija Bellevue s krasnim razgledom. * V boju zoper grižo in druge nalezljive bolezni je najuspešnejše desinfekcijsko (raz-kuževalno sredstvo »SANITOL«. Zavžiti siedstva ne smeš! Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Izde)u:e ga Chemotechna Ljubljana. Mestni trg 10. * «Budha» čaj na velesejmu. Oglejte si »H« paviijon št. 461—165. 1720 * Nova strokovna šola. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se letos otvori I. letnik strokovne šole za keramiko. Učna doba traja tri šolska leta. Odhodno Izpričevalo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričevalo, oziroma pomočniški topit). Spre'emajo se učenci in učenke, ki so stari 14 let in dovršiH 4 raz. osnovne šole. Redni pouk se prične 10. t. m. Vpisovanje je 4., 5. m 9. t. m. dopoldne pri ravnateljstvu Tehniške sredme šole v Ljubljani ki daie vsa natančnejša pojasnila. * Zaupaj vedi, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »Gazela« dognana stvar. Stotlsočem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi Ti * Kroje, prelskušene damske ir. moške s točnim poukom izdeluje in razpošilja oblastveno koncesrjonlrana v Parizu fn Londonu dVplorrrirana kToJna šola Židovska ulica št. 5. Ljubljana. 1769 * Javna zahvala. Pevsko druStvo »Zora« iz Ježice pri LJubljani se najiskrenejše zahvaljuje g. Rud! Vidmarju in njegovi soprogi Ivanki ter ostalim za nffiiovo naklonjenost napram društvu. — Odbor. 1771 Ne izgotavliajte si damskih olaščev, ker Je nemoeoče izeotovlti |ih no tako eksaktnih krojih, finega Mapa In izredno nizkih cen. kakor iih Ima v za ogi samo tvrdka FRAN LUKIČ, Pred Škofl'o 19. si ga videl? vprašu!e priateii prijatelja in znmec znanca. Kaj? X!e! Ye'ikanski stolp l> makaronov tovarne ..JMatete" na veleseima pavil'on „€'* ii n izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila spre-iem:> 'n odiala že prvi zvezek založnica Za-druii"« gospodarska banka » Ljub-«?« Ijanl ln niene podružnice. Abonenti sc sprejmejo na kosilo in večerjo 15 Din Gostiln.. F, ZOKALIJ Mesarij« 49971 MODNI SALON ZDENKA ROD I C, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA IO zopet otvorjen in sprejema naročila od 7. sept. dalje. I Iz Ljubljane u— Vpisovanje v glasbeno šola in kon-servatorij Glasbene Matice se vrši te dni dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne. Ravnateljstvo prosi, da pridejo gojenci v spremstvu staršev k vpisu. Lanski gojenci naj prineso s seboj letna izpričevala. Pri vpisu je plačati 10 Din vpisnine in 25 Din članarine, poleg tega pa ukovino za september, ki znaša za klavir in vijolino na glasbeni šoli 70 Din, na konservatoriju 120 Din, solopetje 150 Din, instrumentalni pouk (vijola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna, tolkala in orgle) 90 Din. Poleg tega se poučujejo tudi vsi teoretični predmeti. Razdeljevanje in določitev urnika se vrši v soboto popoldne. Redni pouk pa se prične v vseh razredih in oddelkih v pondeljek dne 7. septembra dopoldne. u— Radio - koncerti v Ljubljani. Da omogoči vsem spoznanje radio - aparatov ter njih delovanja, interesentom pa preizkus aparatov, katere si nameravajo nabaviti, je uredila tukajšnja tvrdka J. Goreč (palača Ljubljanske kreditne banke) v svojih prostorih radio - aparat z večimi slu-šali, ki bodo vsak večer na razpolago vsem ki se za radio zanimajo. Lokal bo vsled tega vsak večer cdprt od 8. do 12. ure ter bo mogel vsakdo prisostvovati radio - koncertom. Kot odškodnino se bo pobiralo za vsako uro 5 Din. Enake aparate ima tvrdka tudi na zalogi ter preskrbi vsem onim, ki si žele nabaviti aparat, potrebno dovoljenje in napravo antene. u— Zdravnik dr. Josip Stoje zopet ordl-nira. 1767 u— Parno In kadno kopališče v hotelu «Slon» bo za čas velesejma odprto vsak dan od 7. do 18. ure. 1719 u— Kdor se udeleži ljubljanskega velesejma, naj posetl tudi družabni večer, k! ga priredi mestna Orjuna Ljubljana v areni Narodnega doma. Spored ie zelo zanimiv, svira salonski orkester. Za prvovrstno pijačo in jedila je preskrbljeno. Vabimo posebno vnanje člane organizacije. u—- Na mednarodni tekmi kolesarjev v Parizu je bilo sklenjeno, da se udeleži posebno odposlanstvo tombole Sokola I. dne 13. septembra, ker bo izžrebano med drugimi dobitki tudi krasno moško kolo. u— Kolo Jugoslovenskih sester v LJubljani bo imelo v četrtek dne 3. septembra popoldne ob 16. url redno odborovo sejo. u— V glasben) šoli operne pevke, profesorice Jarmile Lily Gerbičeve se prične s poukom v solopetju In klavirju dne 1. oktobra. Dan vpisovanja bo pravočasno objavljen. 1768 u— Tatinska sodrga. Razne male tatvine po mestu so skoro na dnevnem redu, kajti uzmoviči se zadovolje v času suše tudi z manjšimi vrednostim!. V trgovini Ignacija Vouka v Sodni ulici je neznan tat odnesel pred nekaj dnevi trgovcu Engel-manu iz Kamnika dežni plašč, vreden 650 Din. Frančiški Rusovl iz Bukovce Je neznana ženska odnesla z Vodnikovega trga košaro z dvesto jajci, v vrednosti 200 Din. Tatovi pustošijo tudi vrtove. Tako so v noči na pondeljek odnesli z vrta hiše Josipa Juršiča na Cesti na gorenjsko železnico dve palmi. označujejo mentaliteto naše nemškutarije, ki JI že sedmo leto po prevratu ne manjka pod milim Bogom ničesar drugega kakor pamet!... Iz Celja e— Za novega vikarja v kapucinskem samostanu je izvoljen pater Metod Mišič. s— Industrija železnega pohištva. Med razstavljalci se nahaja tudi letos tvrdka «Zmaj» iz Zagreba, ki je, kakor čujemo, sklenila letos veliko več naročil nego na lanskem velesejmu. 1758 s— Razstavni prostor parfuraerije M. Bartl, Stritarjeva ulica 2 v obliki steklene vrtne hišice napravlja v paviljonu E 49, 51 nad vse prikupljiv vtis. Napravljen je v dobi starih dobrih mamic (Biedermaver) s statuetami, vodometom, ograjenimi rušami, dekorirano z oleandru Fasada ima lično izdelano žardinjero s cvetlicami. R izstavljena so različna kosmetična sredstva, parfumerija mila itd. Vse skupaj kaže fin okus in posebno tujci so presenečeni na mični prireditvi ter izjavljajo, da tako okusne izložbe niso videli zlepa. 1766 e— Samomor. Pri pečarskem mojstru Novaku v Gaberju se je v torek obesil hlapec po lastnem zatrdilu zato, ker ni imel denarja. Obupanega mladega moža so spravili v mrtvašnico na pokopališču. iSBI9CB3ll Važno za trgovce! Čuvena i največa fabrika sapuna u naSoj zemlji „MERIMA" Kruševac, Srbija ima izloiene uzorke mirisavog i peračeg sapuna na Ljubljanskem velesejmu, pavi« Ijon E, br. 58 — 60. Cjena i kvaliteta brez konkurencijo. Ustanovljeno leta 1830. Iz Maribora a— Dva nesrečna Italijana... sta dospela okrog polnoči na motornem kolesu priklopnim vozom preko meje. Vozila sta naglo po državni cesti ter se pri št. Ilju-PesnicI v tem! zaletela v železnlčno zaporo. Sunek ie bil močan. Nesrečnika sta navzlic poškodbam nadaljevala pot ter se vsa okrvavliena pripeljala z deloma poikodo-vanlm kolesom do glavnega kolodvora v Mariboru, kjer Jima Je železniški zdravnik _.. Zakrajšek obvezal skeleči elavi. Danes dopoldne sta nadaljevala not. Oba sta baje novinarja iz Trsta. a— Popoldanska pošta, osobito beograjska In zagrebška, ki prihaja s popoldanskim brzovlakom, se bo dostavljala od danes naprej v Mariboru namesto ob 14.30 šele ob 16., tako da ne bomo prejemali zagrebške beograjske pošte šele prihodnji dan. a— Združitev Avstrije z Nemčijo, o kateri Avstrijci zopet toliko bobnajo. ie zadnje čase vnovič razgibala možgane In še bol) Jezičke mariborski nemškutarlji. Tokrat osobito v koloniji (na Teznu In tam okrog). Širijo se vesti o velikanskih «spre-membah», ki baje nastopijo I. oktobra. Ce-- štajersko bodo okupirali Nemci, do Zidanega mosta, ostalo pobašejo Italijani, na Hrvatskem bo nekaka republika — dalje pa mariborska nemškutarija zaenkrat še ne misli. V ostalem že ta blebetanja dovolj Kohno uan Kaster Vaš najboljši prijatelj se je naselil na velesejmu v MllllJOfll) .1" 90—92 Iz Trbovelj t— Vlomilcu v Dimnlkovo gostilno na sle radi razširjevanja komunizma in javnega nasilja je bil aretiran Ivan Jane. Patrulji se je zoperstavljal in vpdl: «Komuna, komuna, na pomoč! Orožniki me tepo!» Dogodek je vzbudil med množico broječo okoli 400 lju« di, veliko pozornost, tako da sta mcTala prihiteti na pomoč dva občinska redarja. Bati se je namreč bilo, da bi se eventuelno ne spustili na orožnike Jan če vi prijatelji. t— Vomtlcu v Dtmn\kovo gostilno na slet du. V Dhnnikovo gostilno je vlomil pre« tekle dni neznan individium in ukradel raz« ne predmete, kakor 1 svileno žensko oble« ko, 6 zavojev raznih slik, rujavo boks usnje 5 Kterskih steklenic in več kozarcev ter še 70 Din v gotovini, tako da znaša skupna škoda 1297 Din. Toda tat ni imel sreče, ker se čezdalje bolj množijo vse okoliščine pTO« ti njemu, ki Je oblastim že znan. t— Skrbstvo za mladino v Trbovliah.Voe* raj popo'dne se je vršila v rudniški restav« raciji odborova seja Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb, na kateri se jo razpravljalo o raznih zadevah humanitar« nega značaja, kakor o podporah, potem pa o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo, ki se bo otvorila v najkrajšem času. t— Požrtvovalnost gasilskega d ruš t ■•■a.. Pri zadnji nezgodi Floreninijevega tovor« nega avtomobila smo naknadno zvedeli, da je prostovoljno gasilsko društvo iz Trbo« vel j ponovno pokazalo svojo požrtvoval« nost s tem, da je prihitelo na pomoč z ga« silskim avtomobilom in izvleklo tovorni a v« tomobil iz jarka na cesto pod sv. Katarino^ t— Z nedeljske sokolske prireditiv. Pri« reditev trboveljskega Sokola je kljub ne« ugodnim denarnim razmeram uspela v vsa« kem oziru. Telovadba na prostem je marši« katerega prisostvovalca fascinirala. Vreme je sicer nagajalo, vendar so se izvršile vse točke, kakor je bilo napovedano v progra« mu. Po javni telovadbi se je vršila veseli« ca v vseh prostorih Sokolskega doma, ki je bSa zelo dobro obiskana. Pri prireditvi je sodelovala rudniška godba. Izmed v-nanjih udeležencev jc predvsem omeniti Sokolsko društvo iz St. Pavla, ki je prišlo v Trbov« Ije v zelo častnem številu, potem Lirijčane, Zagorjane in nekaj Hrastničanov. Močno se je opazilo, da je bik) teh zadnjih pičlo žtevHce. Iz Primorja * Nalezljive bolezni v Trstu. V Trst-i je bilo zadnji teden več primerov nalezljivih bolezni, med drugim 10 slučajev škrlatice, 21 slučajev trebušnega legarja in 9 sluča« jev paratifusa. * Drzen vlom v Trstu. Neznani storilci so prošle dni ponoči vlomili v skladišče tvrd ko z manufakturnim blagom Angelo Vera« ni v ulici Gheg- Splazili so se v skladišče po stranskem straniščnem kanalu, izkopali daljši rov, dvignili neko ploščo iz kamna ter oplenili blagajno podjetja za 1500 b'r gotovine. Potem »o odšli. Za 36 tisoč lir čekov pa so pustili, naibrže zato. ker so vedeli, da jih ne bo mogoče spraviti v de» nar. * Cena kraškemu teranu poskočila K a« kor poroča tržaška »Edinost*, je cena kra« škemu teranu v zadnjem času poskočila za celih sto odstotkov. Vzrok temu je iskati v splošni podražitvi življenskih potrebščin, v pičli zalogi vina in v slabših izgledih za letošnjo domačo vinsko letino. JLZll", DRUŽBA z o. s., PTUJ Izdelovalnica usnjatih in usniato-ealanterifsk/h izdelkov. Snecijalna izde-1 lava potovalnih potrebščin in gamaš. Letos na novo osnovana domača tvrdka po vzorcu dunajskih svetovnoznanih usniato-gaJanterijskih tvrdk. Posebno konkurenčne cene v gamašah in usniatih kovčegih. 4740-a Pogreb feldmaršala Hotzendorfa Danes pokopljejo na Dunaju bivšega I šefa avstro - ogrske armade Konrada Hotzendorfa. Njegovo truplo leži sedaj v vojaški kazini na Schwarzenbergo. vem trgu med številnimi venci pokojnikovih prijateljev, znancev in simpati-zerjev ter drugih ljudi, ki so mu ohranili nekaj prijateljskega spomina. Pogreb se bo vršil na stroške avstrijske republike ter bo kolikor mogoče sijajen. Kot častna straža bo korakala za pokojnikovo krsto dunajska garnizija, iz katere bo sestavljen kombiniran regiment iz pešpolkov št. 3, 4 in 5. Glasbene žalostinke bo svirala vojaška mu-zika. na čelu sprevoda pojde žalna zastava polka št. 5. Vojaštvo se udeleži sprevoda tudi na konjih, z dvema ba-i terijama in s kolesi. Sprevod bo vodil po činu najstarejši častnik avstrijske zvezne armade, general Dobretzber-ger. Truplo bo blagoslovil prelat dr. Pawlikowski ob številni asistenci du. hovščine. Poslovilne nagovore bosta imela avstrijski vojaški minister Vau-| goin in feldmaršal Krobatin. Sprevod se bo pomikal po Ringu in I Babenberški cesti ter mimo opere, kjer I bo izkazana pokojnikovim ostanka-n I zadnja vojaška čast. K večnemu po-I čitku bodo položili mrtvega feldmar-I šala na pokopališče v Hietzingu, kjer | bo oddala vojaška stotnija 24 strelov. 48 ameriških zakonskih postav Vsi oni ameriški državljani, ki so ho-I feli stopiti v zakon, ali pa se ločiti, so | imeli doslej najpovoljnejše izglede, ker je v ameriški Uniji toliko zakonskih postav. kot je držav, namreč 48. Sedaj pa se je pojavilo gibanje, naj bi se sklepanje in ločitev zakona v Zedinjenih državah unificiralo. To je tudi skrajni čas. Zakaj razmere so postale v Ameriki naravnost goro-I stasne. Prav lahko se pripeti, da živi | Američan v eni državi s svojo ženo v zakonitem braku, v drugi državi pa | smatrajo, da živita na koruzi. Pripetilo se je že večkrat, da je sprevodnik v spalnikih zbudil zakonca pri prekora-I čenju meje poedine države Uniie in ju I ločil, ker v drugi državi nista mogla veljati za moža in ženo. Kaj takega se | je pripetilo mnogokratnemu milijonarju in prejšnjemu možu Edithe Rockefel-lerjeve. Haroldu Mac Cormicku, ki se ni smel povrniti v svojo rojstno državo Illinois, ker se ni držal zakonitega enoletnega roka za sklepanje novega zakona. Poborci za unifikacijo bračne zakonodaje opozarjajo na vedno večje število ločitev zakonov in zahtevajo najstrožje mere. Baptistovski pridigar dr. Brooks, predsednik beaylorske univerze v Texasu, je predložil svoji vladi načrt zakona, po katerem mora preteči med objavo zaroke in poroko najmanj eno leto. Ta gospod utemeljuje svoj predlog s tem. da je razveljavljena | zaroka stokrat boljša kot nesrečen zakon. Moški naj bi se ne smeli poročiti I pred 21.. ženske pa pred 19. letom. Kar se tiče ločitev zakonov, nima na tem polju rekorda filmska diva. čeprav so vsi listi polni najrazličnejših zakonskih afer filmskih veličin, ampak trgovka v East St. Louisu v državi Illinois, ki se je 13 krat ločila in enkrat s pomočjo sodnije proglasila svoj zakon za neveljaven. Kaj čudni so mnogokrat vzroki, zakaj silita zakonca narazen. Tako se je hotel mož na vsak način zakonito rešiti žene. ker se ni hotela tako pisati kot on. Ena je tožila zastran ločitve zaradi •strašnega ravnanja* z njo. ker je mož tekom dveh let ni niti enkrat povabil v kino. Druga je zopet zahtevala ločitev, Češ da jo mož zanemarja zaradi svojih kupčij in ker vedno rešuje križanke. Našla se je tretja žena, ki se hoče znebiti moža, češ da je soprog ni nikoli pohvalil po jedi. Pred kratkim sta bili celo dve ženi, o katerih se je sodnik uve-ril, da sta krivi, obsojeni, da morata skrbeti za svoja moža. Če bi prise! Ia enkrat na svet,.. Vrlo originalno vprašanje je stavil zadnjič pariški dnevnik «Le Soir*. Poslal je vprašanje vsem znamenitejšim osebnostim, znanim v javnem življenju, politikom in pisateljem, umetnikom in umetnicam, vodilnim finančnikom in odličnim industrijcem. Njegovo vprašanje je celo v Parizu, kjer te vrste žurnali-stična reklama že davno ni več novost, vzbudilo veliko zanimanje in občo pozornost. Kako bi si uredili življenje, če bi še enkrat prišli na svet? Tako se je glasilo vprašanje. Dodatna vprašanja so bila: Ste-li s svojo karijero zadovoljni? Ste-li že v mladosti sanjali o uspehu, ki ste ga pozneje v življemu dosegli? j Ali bi se, če bi se vnovič rodilli, posvetili istemu poklicu? Ali bi si izbrali dru-i gesra? ! Kakor je bilo pričakovati, niso vsi iz-j polnili vprašalne pole, ki so jo dobili. Zanimiva je tudi lista oseb, ki so smatrali za pametnejše, na stavljena vprašanja ne odgovoriti. Tako so diskretno molčali predvsem filozofi, večina učenjakov in raziskovalcev. Neizpolnjene pole so vrnili Bergson in iriadame Cu-rie. veliki matematik Poincarč in še mnogo drusih. Tudi večina aktivnih politikov ni poslala nobenega odgovora. Odgovoril pa je bivši ministrski predsednik Poinca-rč. ki je poslal uredništvu sledečo brzojavko: »Odkrito priznam, da ne vem. kateri poklic bi si izvolil, če bi se vnovič rodil. Le eno se mi zdi gotovo: skušal bi si poiskati tako dobrih prijateliev, kakršne sem našel v vas.» Vojvodinja Rohan. v Parizu dobro znana in slavljena pisateliica. je rešila nalogo na drug način. ^Problem ie težak«, je napisala. »Nihče ne more vedeti. kam bi se obrni!, če bi se mu še enkrat vrnila mladost in novo živlienje. V sanjah seve ni težko predstavljati si novo življenje v najlepši luči. Toda razum. ki se giblje le v meiah realnosti, bi po kratkem premišlianiu moral priznati: Tudi v novem živlienju bi ne živel drugače kot v prvem.» Duhovit je bil odeovor znanega pariškega dramatika Misruela Zamacoisa. «Kot samoobsebi umljivo predpostavljam®. piše pesnik. «da se v novem življenju zavedam vseh izkustev in doživ-liaiev iz orvesra živlienia. Poreš lagodno iztegniti na položne deske in uživati tudi solnčno kopel. Nekaj dično ogorelih nimf leži skoro tik mene. Mokri kostum odraža pregrniene čare. tako indiskret-no. zapeljivo, da se m' kar sitn' zdi. čeprav ne pridem več vpoštev. Morda pa baš zato ... Po potih in stezah, kjer sa ognemo cestnemu "rabu. me spremita naposled Francč in Pepe (tisti, ki pride še vpoštev — čas bi že bil!) na postajo. Od Sv. Jošta, čez Storžič in Kamniške planine se vlečejo svinčene koprene. Spet ga bo nek--i padlo. Vsak drugi dan, to je že od sik. ' : smo dolžili Mars, letos pa nam ne t meša oblake Radič s svojo »avi.iatu Tako, da je zm©. rom kaj napak . . . , - »za-Mok-Uv. vo Naša zunanja trgovina v prvi polovici 1925 Pasivnost znaša 8.9 milijona zlatih dinarjev. Po podatkih generalne direkcije carin /e bila naša trgovinska bilanca za prvo polovico t. 1. pasivna, dasi je v prvem četrtletju t. 1. samem pokazovala majhen prebitek. V prvem četrtletju iejiam reč znašal uvoz vrednost 2„128.395.296 papirnatih Din (177.959.472 zlatih Din), a izvoz vrednost 2„273,481.537 papirnatih Dih (189.816.626 zlatih Din). Razmerje vrednosti izvoza napram vrednosti uvoza je bilo torej 106.82 % napram 100 %. V drugem četrtletju se je položaj poslabšal in je vrednost uvoza znašala 2„474,546.267 papirnatih Din (210,599.682 zlatih Din), vrednost izvoza pa 2 milijardi 233.004.537 papirnatih dinarjev (189.883.189 zlatih Din). Razmerje vrednosti izvoza napram vrednosti uvoza je v drugem četrtletju t. 1. bilo 90.24 % napram 100 %. Poslabšanje trgovinske bilance v drugem četrtletju je bilo toliko, da ie trgovinska bilanca v prvi polovici t. L ostala pasivna. Vrednost uvoza je znašala skupno v prvi polovici t. 1. 4,.602.941.563 papirnatih Din (338.559.154 zlatih Din), vrednost izvoza pa 4„506,486.074 papirnatih Din (379.699.815 zlatih Din). Uvoz je veči: od izvoza za 96,455.389 papirnatih Din (8,859.339 zlatih Din). Odstotno razmerje vrednosti izvoza napram vrednosti uvoza v prvi polovici t. 1. je bilo 97.9 % napram 100 %. Ker smo glavne predmete izvoza v črvi polovici t. 1. že obiavili, navajamo sedaj le glavne predmete uvoza, ki so bili naslednji (po vrednosti v milijonih Din; v oklepajih odstotna razmerja napram celokupnemu uvozu): bombažne tkanine 808.3 (17.6 %), volnene tkanine 250.9 (5.4 %), bombažno predivo 219.0 (4.7 %). razni popolnoma izdelani železni predmeti 187.8 (4.1 %). moka vseh vrst žita 184.0 (4.0%). stroji in apa ratj 183.7 (4.0 %), premog vseh vrst 144.9 (3.1 %), sirova kava 127.1 (2.8 %). sirov bombaž 100.6 (2.2 %). kože domačih živali, nepredelane 88.1 (1.9 %), pšenica, rž in soržica 86.6 (1.9 %), prevozna sredstva 85.3 (l.9 %). nepredelano in polpredelano železo 64.1 (1.4 %). petrolej 63.5 (1.4 %). kuhiniska sol 63.1 (1.4 %). vreče 62.1 (1.3 %), luščeni riž 60.0 (1.3 %). elektrotehnični predmeti 59.2 (1.3 %). bakrena galica 54.4 (1.2 %), tračnice, železni materiial za mostove, strehe in delavnice 51 3 (11 %). rastlinsko olje brez razlike 50.8 (1.1 %), železna pločevina 47.1 (1.0 %). bombažne rokavice in noeavice 460 (1.0 %). bencin brez razlike 37.0 (0.8 %), podplati in podobno usnje 36.7 (0.8 %), vse ostalo 1441.3 (31.3 %). Glavne države, iz katerih smo v prvi polovici t. 1. uvažali, so bile naslednje (no vrednosti v milijonih Din; v oklepajih odstotki napram celokupnemu uvozu); Italiia 963.9 (20.9 %). Češkoslovaška 818.6 (17.8 %). Avstrija 793.8 (17.3 odstot.). Angliia 440.2 (9.6 %), Nemčiia 421.4 (9.1 %). Madžarska 238.9 (5.2 %). Zediniene države 192.3 (4.2 %). Rumu-niia 153.1 (3.3 %). Francija 144.2 (3.1 %) Grčiia 137.4 (3.0 %), vse ostale države 299.1 (6.5 %). Dejstvo, da je naša trgovinska bilanca v prvi polovici bila pasivna, dočim izkazuje zn lansko leto znaten prebitek, zelo Preseneča, dasi je izvoz, katerega številke smo že nedavno priobčili, napram lanskemu letu znatno napredoval. V drugem četrtletju t. 1. smo imeli večii uvoz kakor v kateremkoli četrtletju doslej. Porast uvoza se tolmači nastopno: Predvsem so uvozniki hoteli izkoristiti povolinejše carinske postavke, nego so carinske postavke od časa. ko ie stopila v veljavo nova carinska tarifa, to je od 20. juniia t L; drugi m zlog ie v tem. ker so se v drugem četrtletiu 1.1. uvažale velike količine moke in ngenice iz inozemstva. kar se je zgodi'o zaradi tega. ker se je pri nas preceniovala lanska žetev. Pa se jc zaradi tega izvozilo več moke in žita. kakor bi se smelo. Računa se. da se bo trgovinska bilanca v naslednjih dveh četrtletjih z^pet izravnala, ker bo spričo dobre letošnje letine možen obilen izvoz. dišču, jako močna sla-na, stisnjeno tol-no klasje. Posebno orlk'irf*ia predele z mnogo padavina ni. Prvi rod 32 q na ha. Originalna Tschermak^-a moravfko-poljska rž, jako skromia, po^rino bro prenaša zimo, ne «z<-ioi r.a skladi, šču, fino zrno. V prvi vrsd za srhe položaje in lahka tla. Prinos 24—26 q na ha. Originalni Tschermakov Mana X Hargyn ječmen. Dober oivar,Ki ječmen, ne gubi na skladišča, ra.'ozreI. Prinos 28—30 q na ha. Originalni Tschermakov j-lemenltl dvoredec, za suho klimo, vzdr/ji / proti zimi. dobro odnože ije ram/rel. ne gubi na skladišču. Dolgo iohc klasje. Povprečni prinos 30 q rta 1m. Originalni Kirschejev rumstil oves, brez zahtev, za vsaka »ia prikladen, posebno priporočljiv. Priios 30—35 q na ha. 2.) Iz semenogojske postiie Hattije-vega posestva v Loosio.-fu: Originalna Loosdorfslnina rž »Reform«. Za naše prilike -)oci hr.o prikladna, vzdržljiva proti 7i:ni. sigurna, ne gubi na skladišču, za frije z mnogo padavin, veliko polno klasje. Prrod 20 do 35 q na ha. Originalna Loosdorfska ozL.ma Piat-ti-pšenica. Vzdržljiva poti Am rde. če polno zrnje, za suhe o^-dele. Prirod 30—32 q na ha. Originalna pšenica »Zvezni predsednik Halniscb«, ranozrela. veliko okroglo zrnje, prirod 34 q na ha. Originalni jari ječmen »Zaya«. Jako rodoviten, dober pivarski ječmen, za srednja tla. ne gubi na skladišču. Prirod 28—30 q na ha. Originalni trozrnl oves. Rodoviten, ne gubi na skladišču, za kraje z več padavinami. Prirod 28—32 q na ha. 3.) Od semenogojske postaje Stift -Melk in gospodarske uprave Stra-kosch-Hohenau. Originalna Stiftova rž Iz Melka, jako rodovitna, ranozrela. vzdržljiva proti zimi, ne gubi na skladišču. Prikladna za prehodne predele. Prirod 28—30 q na ha. 4.) Od semenogojske postaje Kmet. svet. Sutterja in pomnoževalnih postaj uprava Maria Elend in uprava Ober -Siebenbrunn. Originalna Tyrnavska rž. Za kontinentalno klimo, ranozrela. odprto klasje, kratko, zbito. Posebno za suhe lege. Prirod 28—32 q na ha. 5.) Od semenogojske postaje Kmetijske šole Edelhof. Originalna Edelhofska ozimna rž, prikladna za višje lege. vzdržljiva proti zimi. ranozrela. Semenocroiska postaja leži 720 m na morjem. Prirod 28—30 q na ha. Kmetijska zbornica oddaja le priznano semensko blago. Priznania daie komisija za priznanje semena (Saatgutan-erkennungskomission). in sicer na temelju ogleda na polju med ali pred žetvijo ter avstrijski Državni Zvezni Zavod za rastlinogojstvo in preizkuševa-nje semena na temelju znanstvene preiskave. Vse seme se popolnoma očisti predno se izroči prometu in pred od-pošiljatvijo ga plombirajo uradniki K^ie tijske zbornice. Natančnelši podatki se dobe: na velesejmu Paviljon G 370—375: pri Avstrijskem konzulatu. LjubHana. Turjaški trg 4'H. in pri Kmetijski zbornici sami (Nieder-osterreichische Landes . Landwirtschaftskammer in Wien I., Stallburggasse 2. Razstava na veleseimu vzbuja pozornost naših kmetijskih strokovnjakov in bi bilo vsekakor priporočijo, da se pri nas napravijo sestematični poskusi z novimi vrstami. Nove žitne vzgojne vrste Izložba »Semenogojske posT:«;e D >!-nje-avstrijske deželne kmetijske zbor. | niče na Ljubljanskem v'elesrit s;-n?i'a iz drugih, klimatsko različiih 1ežel. Ako uporabimo za seuv o!?me,:ito semensko žito. tedaj ie žetveni pridelek redno za 30—50 in več nr vertov večji nego, ako uporabiuvno dos'iače neopie.nenjeno seme. Na Liublianskem velesejmu so razstavljene sledeče vrste: 1.) Iz semenogojskih posesti'/ Tirher mnk-Kirsche: Originalna Tschermakova h»fci lil ru-java ozimna pšenica sMoravia« osMla. izdrži zimo, razmeroma ravczrria. od-porna proti rji, zlasti za salu 2 In v TopusVem 1. Skupna njihova produkcija s;rovega feleza Je znašala (v tonah), leta 1919 1202. 1e»a 1920. 5944, leta 19'1 11/82. let? 1927 16.350. leta 1923. 24.457 'n leta 1924. 15.019. V lanskem letu Je torej produkcija sirovega železa silno nazadovala ker ni vrdrža-3 konkurence tujega pro!zvoda. Tako je prošlo leto znašal uvoz sirovega železa 13.3^5 ton, to ie skoro toliko, za kolikor Je produkcija pad'a. = Zaključek subotlškega veleselma. Su-botiški sejem se le zaključil dne 31. avgusta. Bil ie dosti drbro ob;skan in le po Izjavi uprave tudi povoljno uspel. Namerava se prirediti tudK prihodnje leto. = Svobodna cona » solunskem pristanišču. Iz Beograda poročajo, da se v prometnem ministrstvu dovršuje načrt za razšir-ienje naše svobodne core v Solunu. Sredi septembra se bodo naibrfe že začela potrebna dela. = Konkurz Je razgbšen o Imovini Franca Bodiaja. posestnika in trgovca v Kre-garjevem pri Kamniku (prvi zbor upnikov 10. septembra) in o imovini Josipa Molka, trgovca v Metliki (prvi zbor upnikov 19. septembra ob 10. uri) = «Prlvredni arhiv.. Izšla je osma številka tc mesečne finančno - gospodarske revije, ki ima obilno vsebino, razdeljeno v štiri dele: ekonomsko - finančni del, sodnij-ska rešenja, zakoni in pravo, r teča- jev, koledar konkurzov za september. List stare celoletno 1S0 Din. Naroča se na naslov: Zagreb, Veliki dol 20. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra ponudbe, giede debave čistilne paste; do 14. septembra ponudbe glede debave mase za tiskarske valjarje, glede dobave gumijevih odpadkov z vlogo, glede dobave gumijevih odpadkov brez vloge, glede dobave lesenih držajev, glede dobave kalibriranih verig, glede dobave asfalta, glede dobave bukovega oglja. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 21. septembra pri Intendanturi Timočke divlzijske oblasti v Zaječaru glede dobave ovsa; 22. septembra pri Intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave krušne moke; 24. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2600 komadov košar za oglje. — Pri komandi Savske divizijske oblasti v Za grebu se bo vršila dne 25. septembra druga ofertalna licitacija glede dobave sena in slame, ki Je bila razpisana z dne 4. septembra t. 1. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra ponudbe glede dobave raznih vijakov; do 14. septembra ponudbe glede dobave elektromotorja in različnega e'cktromaterijala. glede dobave raznih tiskovin; do 18. septembra ponudbe glede dobave hrastovih plohov. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v LJubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 15. septembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave plinskega kotla; pri direkciji državnog rudnika Breza glede dobave 1000 kg olja za mazanje; 25. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic za pločevino (B'ech-N"e-ten) za sode (Fass - Nieten) in bakrenih zakovic (Blech - Nieten aus Kupfer). Predmeta: oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Dcbra letina pšenice v Italiji. Po vesteh iz Rima je znaša! letošnji pridelek pšenice v Italiji 6.35 milijona ton napram 4.6 mi'ijona v letu 1914. = Podvojenje sladkorne produkcije v Rusiji. Iz Moskve javljajo: Kakor se ceni, bo letošnja sladkorna produkcija v Rusiji dala 900.000 ton napram 450.000 tonam prej šnje kampanje. = Dolarski kredit za poljski zlatnik. Iz Newyorka javljajo: Federal Reservebank objavlja oficijelno, da je dovolila Poljski bank! kredit v znesku 10 milijonov dolarjev v svrho podpiranja poljskega zlatnika. 1. septembra: LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 77 — 0, zastavni Usti Kranjske deželne banke 20 — 25, kom. zadoii-nice Kranjske deželne banke 20 — 25, Celjska posojilnica 201 — 204. Ljubljanska kreditna 225 — 240, Merkantilna 100 — 104, do J85, Strojne 81 — 0, Trbovlje 0 — 350, Vevče 120 — 0, Nihag 38 — 0, Stavbna družba 165 — 181. Blago: les: doge hrastove, 1 hI, pol hI, četrt hI, fco meja 0 — 190, 0 — 140, 0 — 90; trami od 3/3— 9/11, monte, fco meja 0 — 330; teston!, monte, feb Sušak 580 — 0; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. post., 3 vagoni 17.50 — 17.50 (17.50); poljski pridelki: pšenica: baška. fco bč. postaja 0—265; domača, fco LJubljana 255 — 0: oves slav., par. Ljubljana 0 — 175: otrobi pšen., drobni, fco Postojna trans., 3 vagoni 190 — 192 (190 — 192); Jrbolka za stiskanje, fco slav. postaja 0 — 175. ZAGREB. Borza ie bila danes za bančne vrednote neobičajno čvrsto razpoložena. Posebno čvrsta ie bila Eskonrptna. Promet v bančnih papirjih 'e bi! precejšen. Industrijske vrednote so bile zanemaricne. Vojna škoda je dal'e padla. — Na d e v i z n e m tržišču je nastopilo majhno vzncrr.!.-'enje zaradi čvrste tendence curiškega tržišča oh nesprctr.enicnem dinarjevem tečaju so se v Zagrebu okrepile vse devize, tudi Švica. Na rodna banka je morala z manjšimi količinami stopiti v akcijo. Promet v devizah Je prekoračil 10 milijonov Din Notirale so devize: Amsterdam 224S—2268. Dunaj 785.75 | 795.75, Berlin 1328 23—13*8.25. Budimreš;.' ! 0.0786—0.0796. Italija izučilo 213—215.-1. London "znlačilo 271.43—273.43. Newyork ček 55.57 in pol — 56.17 in no'. Pariz 265— 2fi9. Praga 164.93—166.43. Švica 1081.75— irS9.75; valute: dolar 55-55.6 lire 211.S —214 2: efekti: bančni: I.itorale 50—58. Centro-Trgo 10.5—0. F.skomotna 120.5—122. Kreditna Zagreb 117.5—119, Hloo 70—72. 'ngo I02 -J04, L'uhljanska kreditna 225—0. Obrtna 77—79, Praštediona 910—912.5. Slavenska 65—66, Srpska 130—131; industrijski: EVso'oatact!a 51—53. Drava 150—180. Oubrovačka 520—530. Šečernna 497.5—510, Isis 60—62. Nihag 38—40. Gutrraan 4>0— 430 Slaveks 160—165. Slavonija 52—53. Trbovlje 35^—360. Vevče 12^—150; državni: Investkatsko poso i!n 79. agrarne 42—43, Vojna škod?., promptna 29^—291, za sep-tenrher 292.25—294. BEOGRAD. Amsterdam 2255-2252. Atene (z?.k'iuček 85). Dunaj 792 -0. Berlin 1333— Oglejte si na Ljubljanskem velesejmu paviljon 1, šte. vilko 64S vnanja stran in paviljon H št. 477 kjer dobite modne in športne čepice vseh vrst od 17 Din. fustijan klobučke za otroke in dame od 32 Din, usnjate klobuke t vseh fazonah od 82 Din dalje, copate, otro< ške fustijan hlačke (štajerske) itd. Ivan Godala- Jcenice-F^žine 13.36. Bruselj 252—253. Budimpešta 0.078S— 0.07895. Bukarešta 27.75—28. Italija 214.25-214.75. London 272.25—272.5, Newyork 559 —56, Pariz 263.5 - 264, Praga 166—166.25, Sofiia 40—40.75. Švica ie«5.75—1085.95. CUP1H. Beograd 9.225, Berlin 1.2295, Ne\vyork 516.5/8, London 25.085, Pariz 24.26, Mil ar 19.60, Praga 15.30. Budimpe?ta 0.007265. Bukarešta 2.55, Varšava 92 50 Dunaj 72.75, Sofija 3.75. TRST. Devize: Beograd 46.50-4fi.90, Dunaj 367 — 375, Praga 77 — 78, Pariz 124 do 124.75, Newyork 26.35 — 26.70, Ce, železne nosiel r izlo-ž jive). o'omane, divane in t;r>e'niške izdelke nudi naiceneje Rudolf Rpdovan, tvetn k Krekov trg štev- 7 (polee Mestni ga coma Strel mizama delavnica v biiž ni Ljubljane s pod ugodnimi pogo i odda v n^jem oz'rom.-proda. Poizve se p i Aloma Comp.iny. LJubljana, Kongresni trg 3. Rsdi opustitve trgoy!ns se pod ugodnimi rogoji PRODA elegantna trgovska opra.a, obstoječa 11 6 doz za žg no kavo, stekleno prodajno mizo, omarami s steklenimi 'apaH, registrirno blagajn.) itJ. Oprava ;e primerna za speciialoo trgovino s kolonijalnim blagem, lekarno, d^ogerijo in tem nodobniti st>oka^, !,rodiio se tudi posamezni rrermeti. Dot-ise na ?nončni zavod Kovačič, Manfor, Slomškov tig 16, pod šifro: .Elegantna oprava- «'5-' rOOK«ODI nXLajoetfwcoooooo^jjuiJCor»ixioMccr Postni Mmm ogle ts si veliko zalogo vsakovrstnih poljedelskih stro ev, orod a in strojev za rokodelce n vsega v železninsko stroko spadajočega b^aga pri Sclmaifla? & Veravssk «942-» na Dunajski cesti tter. 16. Niztie cene! Nizbe «,eac! Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NaJmanjCt znesek Din 5*—. 2enitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 11 —. NajmanjSI znesek Din 10'—k Sode rjo. ieanj". o1^- mea; ' J':, pctrolpj, kakor tudi trar?Port 5=13 " redno v zalogi r=ako nnožino Fran Repič ,,-ko podjetje v Ljub-- Istotam se Bprejf-Tf» v to ftroko ppa-;.<3 pf.pravila po naj-7,» penah. Solidno delo, Su postrežba. Me za legitimacije ..i,i,, oajhitreje lotojrat ,'jon H 1 M EK. Ljnh Ul. Valvasorjev trg 168 iekariia v Mariboru >jto vpeljana in porolno-■s opemljena, se proda 6 , vred Ponndbe na na-vv V. Leskovšek, Celje, ijiirjeva ulica 5. 21647 S Gosli poučuje jiij ufitej konservatorija idJarih cenah. Naslov ferB npr. -Jutra«. 21604 Inštruktor isolololeo bi pouCeval 1 i 2 dijaka. Honorar: pro-[o stanovanje. — Pismene omdtie na upravo «Jutra> «d mfko .Prosto stanove 10431». 21539 Inštruktor ijnk V. realke bi pouče-il nižjeSolca za stanova-je in zajtrk. Ponudbe na ipr&vo pod Šifro Di;sk-ir.?truktor>. m Visokošolec ;r?jme mesto uSItelja-rigojitelja. Poučuje lalčino ia?truktor. Ponudbe na c-rivo «Jutra» pod značko 'ri.len 13». 21645 Nemščino poučuje Bieljito učiteljica. Naslov ire upr. «Jutra». 216SD (dobe) Učenec Kitenih Btartev, priden in so!aa. se sprejme takoj v aiafakturno trgovino Anin Savnik, 9kofj» Loka. 21127 Modistinja sieo prvovrstna mofi. ee sprejme. Naslov v upravi ijntra». 21395 Šofer dobi takoj službo za osebni avto. Pismene ponudbe rod <3. 10.548» na upr. «Jutra» 21634 Mesto pisarn, moči pod anonco 20.969 v prodam no zelo nizki reni. — V veliki izberi imam v zalogi Šivalne stroje tudi na obroke. L. Rebolj. Kranj. 21533 Kniigovodkinjo izurjeno, ki je zmožna voditi knjigovodstvo, popolnoma samostojno, sprejmem tskoj. Ponudbe na upravo cJutra» pod značko «Knii-erovodkinja*. 21564 Samokres «Steyer» kal. 6.50 prodam po prav nizki ceni Naslov v upravi . 21675 Underwoud pisalni strej se ceno proda Dermota, Razpotna ulica 6. Trnovo. 21652 Avto «Fiat» 4sedežen, v dobrem stanju se proda. Naslov pove upr. «Jutra*. 2i6ol Kočija znamke cBroom», zelo dobro ohranjena se proda. — Ogleda se jo 5. in 6. septembra v Gosposki nI. 15 pri hišniku. 21626 Kinoaparat kompletno urejen in zelo dober, t najmodernejšo svetilko (Spiegellampe) na električni pogon ter z vsemi pripadajočimi deli se pro la Naslov pove uprava «Jutra» 21633 Prazne *te!i!en?ce «Odo!» k o p u j e droir^rija Anton Kane. sinova, židovska n! St 1 179 Motorna žaga na vozu. ta drva. dobro ohranjena, se kupi Ponudbe pod »Motorna ?a;ra» na upravo «Jutra» 21651 Nova hiša s trgovino na zelo prometnem industrijskem kraju In v krasni letri na Gorenjskem, se radi selitve proda Poleg je še novo gosno la«-sko po=lopje. Cena nizka. Proda se z vsem inventar-iem ali pa tudi brez njega. Naslov pove uprava «,!nt-m pod .St 50». 20765 Nova hiša z lepim posestvom, sestoje čim iz kmsnetra sadnega vrta. vinograda in niiv, ležpče v idiličnem vinorodnem kraju. 15 minnt od državne ceste in ^plemiške postaje, se vsled družinskih razmer takoi proda. Pojasnila daje Franc S m o n. Rodica 7, pošta Domžale. 21435 ozir. tudi kot sostanovalka. Lepa. zračna soba in ki a vir na razpolago. Naslov uprava .Jutra*. 2 dijaka ali dijakinji sprejme učiteljska rodbina. Naslov pove uprava .Jutra* v Maribora. 2164S Dva dijaka se sprejmeta v popolno oskrbo na Kongresnem trgu št. S/TI. 21658 Zračna soba o odda 2 gospodoma ali gospodičnama. — Kje, pove uprava .Jutra*. 21639 Arabski grafolog prorokuje vsakomur karakter, preteklost in bodočnost Hotel »Lloyd», Ljubljana. 21667 Venera Kdaj prideš na velesejem? Neptun. 21663 Mlad trgovec Amerikanec se ieli seznaniti z inteligentno, lepo in trgovsko izurjeno gospodično staro do 25 let. Samo resne ponudbe na upTavo .Jutra* pod .Amerikanec*. 21674 Trgovina z mešanim blagom na prvovrstnem prostoru se takoj ugodno proda, opiroma sc sprejme družabnik. Stanovanje se odstopi brez on-stopnine. Ponudbo na podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Merkur 45000». 21729 Za dijake ozir dijakinje, se odda več stanovanj Pojasnila daje gl Likar. Poljanska c. 87. 19084 Sobo s posebnim vhodom, iščem v sredini mesta za takoj. Ponudbe z navedbo cene pod .Soba* na Publicita«, d. d. v Ljubljani. Selenburgova ulica štev. TU. 21109 Prazno sobo v bližini Gradišča išče za takoj Rot. Grdaišče It. 7. 20848 Dva nižješolca spreime uradniška družina v vso oskrbo. Lepa soba, elektrika in inštruktor v hiši. Naslov pove uprava .Jutra*. 21556 Dijak ali dijakinja se sprejme v vso oskrbo na Gosposvetski cesti !2fi. 21548 Več gospodov se sprejme na dobro domačo hrano do 1. septembra Naslov pove uprava .Jutra* 21100 M! in na dva tečaja na zelo močni vodi poleT srospodarsko poslopie s svininki. 4 orale zemljišča. 3 njive, travnike. v=e na ravnini ležeče, arondirano. polet: trlavue ceste v priia7nem krajn. 15 minut oddalieno od železn. postaje, prodam. — Ker je voda močna in stalna, si kup»e lahko zrradi veliko vodno podjetj". Cena po dotrovoru. — Zadnja cena 100.000 Din. Naslov pove uprava .Jutra*. 21186 Ma-hno posestvo v.e novo zidano. 15 minut od mesta in postjiie. zelo modno proda Srhncider. Devina. Slovenska Bistrica. 21533 Enodružinska hišr1 ob železnici, novo zidana z 12 000 m* zemliišča se proda za nizko ceno Din 70.000. Izredno ugodna prilika! Naslov pove uprava .Jutra*. 21684 Enostan^vanjska hiša v Novem mestu štev 6 se proda ra 15.000 Din. Poizve se v Streliški ulici 8 v Novem mestu. 21694 Hiša v Rožni dolini s stanovanjem in vrtom utrodno proda. Naslov pov. uprava «Jutra». 21657 Na prostovoljni javni dražbi se proda v nedeljo dne 6. septembra ob 11 uri dop. v Kandiji št S9 hiša z velikim vrtom najvišjemu ponudniku — Poiasnila daje Franc Perko, Novo mesto 21670 Posestvo v Trbovljah, obstoječe Iz hiše. gospodarskega poslopja. zemljišča in gozda (3 orale") se proda pod usodnimi pogoii. Cena po do-o-voru. — Valentin Hrastnik, čevljar, Trbovlje. 21640 Na Trški gori nri Novem mestu se proda krasen vinosTad z izredno lepo kazočim letošnjim pridelkom. hišo in vs»m in-ventarjem. Ponudbe na upr. .Jutra« do 15. septembra pod oglasno Stev. 21669 Dvonadstropna hiša z 2 lokaloma, v LJubljani na najprometnejšem trgu. mhno "katerega mora iti vsakdo, se ugodno proda. Potrebne cotovine polovico kupnine. Naslov pove upr. .Jutra*. 21728 Enonadropna hišn na Vrhniki, z vrtom ie proda. Naslov pove upr. Jutra 21706 Dijak išče stanovanje i vso oskrbo v bli7.ini srednje tehn šole. Naslov pove nprava •Jutra* pod šifro .Zmerna tena». 21S87 Dva srednješolca se sprejmeta v popolno dobro oskrbo v Gradišču 7'H. levo. 21322 Dijak se sprejme na hrano in stanovanj*. — Naslov pove uprava «Jutra*. 21317 2 Draka ali 1 dijakinjo osnovnih ali nižjih frednjeSol. razredov iz boliše rodbine sprejme uradniška družina v popolno oskrbo. — Kje, pove uprava 21606 Dva srednješolca se spreimeta na hrano in stanovanje Poizve ce v upravi «Jutra». 21585 Prazna soba velika in zračna, v sredini mesta, s strogo posebnim vhodom in električno razsvetljavo se odda samskemu gospodu. Ponndbe na upravo pod značko «500 mesečno*. 21683 Dijak srednješolce ee sprejme na stanovanje na Starem trgu Naslov pove uprava «Jutra» 21687 Zračna soba «e takoj odda 3 dijakom z vso oskrbo. — Jemo Pavel Breg 18. 216S8 2 dijakinje se sprejme v vso oskrbo Naslov pove uprava »Jutra* Sobo z vso oskrbo fSčem za dve učenki mehanske Pole v okolici Ambroževega trga. Naslov pove uprava cJutra* 21703 Dijakinja se sprejmp na stanovanje in dobro hrano pri boljši družini. Naslov pove upr. .Jutra*. 21693 Gospod išče sobo za takoj, po možnosti v bližini deželne bolnice. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Uradnik 10593». 21696 Posebna soba s prostim vhodom In elektr. razsvetljavo se odda dvema gospodoma v Frankopaneki ulici 12. 21676 Stanovanje 2 sob »e takol odda novo- poročencema Pogoj- plačilo ra nekaj mesecev naprej Naslov pove uprava .Jutra* 21677 Opremljena soba zračna in snažna, te > vsu oskrbo odda 2 dijakoma, event. bratu In sestri pri realki. Naslov pove uprava «Jutra«. 21664 Sobo z električno razsvetljavo In posebnim vhodom Iščem takoj pri boljši obitelji Ponudbe na unravo .Jutra* pod .Doktor fi*. 21637 DUak tehn. prednje Sole iSče cene jSe stanovanje brez hran* — Naslov pustiti v upravi cJutra*. 21680 Ooremfjena soba zračna, s posebnim vhodom in elektriko se takoj odda gospodu. Naslov pove upr cJutra*. 21662 1 a!? 2 dijaka iz nižjih razredov srednje šole se spreime na stanova-nie in dobro hrano i !n-«truke!jo pri boljSi drufini Klavi- na razpolago. Naslov v upravi cJutra*. 21655 Opremljena soba snažna, se odda 2 gospodoma ali gospodičnama Ve8 v upravi cJutra*. 21699 Prazno sobo s posebnim vhodom v bližini kasarne kralia Petra iŠČe za takoj soliden gospod Ponudbe na npravo »Jutra* pod šifro »Takoj 10601» 21705 Nagrada 7 Dvignite pismo. Stanovanje v bližini kolodvora Vižmar je, se odda za daljSo dobo proti posojilu. Nariov pove uprava cJutra*. 21715 2 opremljeni sobi se takoj odda. Naslov nove uprava cJutra*. 21709 Dva gospoda se sprejmeta na stanovanje v v*dko lepo sobo v bližini Tabora Električna razsvetljava. Naslov pove uprava cJutra*. 21711 Državni uradnik j S č e za takoj mesečno opremljeno sobo Ponudbe r>n upravo cJutra* rod Šifro c .Turist*. 21686 Starejši trzovec ln posestnik v Ljubljani z otroki se želi seznaniti z mlaJSo. Čedno, pridno, za-neriiivo. poSteno in trezno žensko, veščo kuhanja in nemščine v pisavi. Pismene ponudbe pod lifro cTrez^n 10373* n3 upravo cJutra* 21726 Uradnik v dobri poziciji. 30 let star obupan nad bredoro«tvonv Ieli skoraj spoznali gospodično v starosti 24—28 let, katera pa mora imeti stanovanje v Ljubljani, četudi skromno. Najvažnejše mi je gospodinjstvo, dobro srce, či«toča in red. Gospodične, ki bi mi mogle to roditi In istotako hrepene po osamo, svojitvi prosim, da mi to sporoče pod značko .Nov rod 1925* na upr. .Jutra* 1682 Kateri roditelji primernih sredstev, ki jim je srečna bodočnost svoje hčerke srčna želja, bi hoteli upoznati resnega, zdravega. globoko naobražene-ca gospoda prikupljive vna-niosti in čiste p.reteklosti, iivečega v Ljubljani v dobri poziciji, a brez poznanstva? Pogoji: Ncomadeže-vana preteklost, miren zna čaj in ljubkost. Ker je vsa-ka indiskretnost v katerikoli obliki izključena, prosi za dopise s sliko In polnim naslovom na upravo .Jutra* do 5. septembra D0d .Zauoaaje*. 21680 Mediclnec viljih semestrov, želi znanja z damo, ki bi ga ma* terijelno podpirala Dopise pod lifro .ienitev 10347» na upravo .Jutra*. 21636 Gospodična Ieli resnega znanja z mladim gospodom. — Dopise s sliko na upravo .Jutra* poo lifro .Gabrijela*. 12811 Biser — Varaždin! Dvignite pismo v upravi .Jutra* po.1 gornjo značko. 21661 2 mladi gospodični trgovsko naobraleni. telita ▼ svrho zabave dopisovati i dvema mlajšima gospodoma. — Donise «e prosi pod .Slavica, Zvor.ka 1000» na upravo .Jutra*. 21147 Šivali Izprašan dreser prevzame talentirane pse v garantirano popolno i»-obrazbo Ponudbe na naslov Viljem Zipser, Bled. 20773 Proda se: 2 kobili, potomki amerl-kanskih žrebcev .Vaselin* in «Bluss» Ogleda se 5 in 6. septembra v Gosposki ul. St. 15, drugače v Turjaku St. 1. 21627 Pslca 15 mesecev stara, čistokrvna. volčje pasme te ugodno proda. — Kje, pove uprava .Jutra., 21653 Nemška doga psica. dve leti stara. lepa. dreslrana zanesljiva čuvaj-ka in mladiček. 10 tednov star. ol» imata rodovnike, se prodati ra P.imski cesti š*. 19 pri konjskem mesariu Pašniku. 1754 Pes volčje pasme 2 leti siar. dober čuvaj se poceni proda Naslov pove uprava .Jutra*. 21643 Pisalne stroje nove in rabljene, najcenejše pri 52-a VH| L. BAHAGA, telefon št «■ LJUBLJANA, Selenburgova ulita it. S\ felefM --- h "«r>. Biro si želite nit renl nabili perilo potem ne zamudite prilike obiskati trgovine s perilom in galanterijskim blagom I. PEČNIK L nblfana, Kopitarjeva ulica Itev. 4 (poleg Jugoslovanske tiskarne). 327-a-n Hotel in restavracija „Mikli£u nasproti glavn. kolodvora priznano dobra kuhinja in prvovrstna ■Mf+ki^ Gorenjec zdrav, čvrst in živahen, s premoženjem reč tisoč dolarjev. ki te Je vrnil pred kratkim iz Amerike, te želi poročiti z brhko mladenko veselega značaja, čist« preteklosti. v starosti ne nad 2? let. — Le resne, neano-nlmne dopise s tliko. ki se na zahtevo vrne. najkasneje do 10. t. m. pod »Janez* na upravo .Jutra* 21681 Najboljše nbresto-vanje Poleg običainih obresti dobite zi vsakih posojenih tisoč dinarjev 1 oditotek dobička v inozemski državi od patentiranega, najnovejšega. brezkonkurenč-netra. množinskeca predmeta. Kdor pa posodi od 25.000 Din naprej, dobi obenem todl dobro služoo v pisarni podjetja za izdelovanje lastnih patent, predmetov. Dopi.e na upravo Jutra pod: »Sijajen dohodek.. 21716 TzRubMa se Je v soboto od Sv Jakoba mosta do Florijanske ulice črna volnena ženska jopica z rumenim okraskom. Odda io naj proti napradi nri Gabrijeli Klebel. Floriian-ska ulica 43 v Ljnbliani. 21678 Drap Jopica se Je Izgubila t nedeljo zvečer na sejmu pred Dol-ničarlevim paviljonom. — Pošten naiditelj s* prosi, da jo vrne proti nacTadi pri glavni blagajni telma 21671 Družabn"ka s primernim kapitalom za Izvršitev ttroja popolnoma nove konstrukcije, ki funk-cijonira brez pare, elektrike. bencina, vode ali ognja popolnoma sam neprenehoma. iščem. — Ponudbe pod .Izum* na pisarno Florenini v Trbovljah. 21641 250.000 Din in več posodim na sigurno varno vknjižbo na prvem m*stu proti 15% obre«tim Več po doeovoru. Naslov pod cPo«oiilo» pri opravi "1648 Pianino dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe t navedbo cene poslati na upravo cJutra* pod šifro cPianino 33*. 21601 Agenturo in komiriio za kamnilki okraj sprejmem. Naslov ▼ upravi cJutra*. 20506 Stenice! Obl konc zavod za po-končavanje mrčesa sporoča da je do«pelo prvovrstno *r*d*tvo proti stenicam — cPana*. Ljubljana, Tolian ska cesta 12. 21472 Trgovci? — Industrijalci! Potujem t lastnim avtom. Prevzamem zastopstvo firme z dobrim konkurenčnim blacrom za vso Jugoslavijo Potroii zelo unodni Pobre reference. Dopise » točnim! plačilnem! pogoii na upravo •Jntra* pod Slfro cRenta-bile 1H866*. 21559 Pozor! Pozor! Fotoaparate Reisekamere 10 X 15 tn 13 X 18 z vsemi potrebšči-nami vzamem v komisijo Ponudbe na unravo cJutra* pod cKomisija*. 21600 Učiteljica v mariborski oblasti v lepem kraju. 20 minut od postaje, želi zamenjati za mesto v ljubljanski oblasti Popise na upravo cJutra* nod cTakojšnja zamenjava* 20979 Elesr citre dobro ohranjene, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov pove uprava cJutra* 21665 Oodbena društva orkestri, godbeniki! Nova. malo rabljena mali in velike boben INDUSTRIJA PERILA Povh & Modic NOVO MESTO — SLOVENIJA Trgovci, ne zamudite prilike ogledati si izložbo naših izdelkov perila na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu H, koja štev. 473 in 475. Cene konkurenčne. Postrežba točna. 4865 a Pohištvo kdor želi nabaviti solidno in poceni naj si ogleda paviljon „E" ANDREJ KREGAR, Št. Vid nad Ljubljano. 4500a Specialna trgovina perila HED. ŠARC i LJnbljaasa, Selenburgova 5 I Opreme za neveste Pralnica ln likalnica O Perilo za gospode po meri I Zahvala. Vsem, ki so 2 darovanjem cvetja in z udeležbo na zadnji poti dragem«. nepozabnemu nam očetu, gospoda Mu Semenu viS. dav. npravitelja v p. izkazali zadnjo čast ter za izraze iskrenega sočutja, se najprisrčneje zahvaljujeva. Žalujoči ostali. 502?J J AN T. KRISPER izdelovanje čevljev, velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev itd. 4c02a p- Poslušaj, bebica moja I Da je perilo lepo bleščeče in Ima prijeten vonj. se mora prali vedno le z .GAZELA"-milom, ki je najboljši domači izdelek. 4883-a Foz©^ tHfO^c!! Trgovcem se nudi redka prilika za nakup lepe trgovske hiš®, (nekdaj Flerinove v Domžalah), ležeče na najbolj prometnem kraju v obližju pošte, postaje, šole in petih tovarn na križišču 5 cest. Plačilni pogoji ugodni. Pojasnila daje lastnik Pejv;© veleposestnik. Dolen:e pri Ajdovščini. Itaiiia. POZO!?! A«? Siiter-csentS POZOR! wa Jedilnica se proda kier mi ni mogoče razstaviti v Vzorčni Veleseiem, moderne in solidno izdelane jedilne oprave, zato si io izvcHe ogledati na 4663a domu rad tega je tudi cena zelo ugodna. AVGUST GERME, Zg. Šiška 122, splošno mizarstvo. iUfoti KoM Breg- Borovnica 4472 LESNA industrija in ekspertna trgovina TO¥H®H A upognjenega pohištva, stolov vseh vrst Centralna pisarna: MubSjana. Ižanska c. 22. TELEFON STEV. 540 panja dest^sHa esenc, eteričnih proizvodov, eterov t izdelovanje sadnih soktjv Telefon 110 fl čtSlkO^ lil, 13 Telefon 110 priporoča: pravi malinovec, limonov sok, arotne za nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum i. t. d. Paviljon 94. j is?- jr-htoi "Srea konkurence! Wa de^oj i 8s!sj-8 si ■ Mn ft* i tigra triQ7?no POZOR! Razstava u lastni hiši! POZ2R! Trgovci, oartnJkl in ktKStovale«! Preden kaj kupite, osieita si veliko zalogo pri tvrdki Zalta & Žillč, LMno, Dunalslmc.il Trgovina z feleznlno na debelo in drobno. • m ■ •J j a b (9 SE Pre-ričali nm in sic.r: VRV! za zvonove, transm sije, dvijala in »a tel«. v-jti orodje »«!i dlmenzi'. Posebni močie o^rti z» transmisije (Mi! lemiren). oprti nav-dne vseh širokosti, vrvi ii mreže za sero. iibj? m je eu aine mreže (Haigemat en), bombaževe mrežre za otroške 9"steije v vseh bsrv?h, trzne torb ce cgtije«asne cevi, štriki ia pe- !o. TESK u LJlIBLJHni, PreSeraona tilisss i trn. (nasproti glaune Mšts).