gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari 3 « 0 _ Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr Teéaj XIII. Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List Ali bo nova zastavna dnarnica bank) kmetov avcem kaj pomagala (Hypotheken Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potřebuje dnarja Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke —— ™ ------------- r------------ pa ga teško dobi, ceravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobi? — enkrat zato ker po postavi se od zastavnih (hipotekar meje, kakor deržal cez ktere se ne boj daj ale 9 m potem se boj 9 smo ze gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro . ni/i pu uufliavi ou- VIA nih) posojil ne smé vec činža terjati kakor od sto 9 1 lie SiilC vcu vilica icijau , via po 4 za sto pa sedaj málokdo rad dnar posojuje, drugić pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tište dolge poti, po kteri se, će dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo dělila ta nova naprava kmetijstvu, zamogl posestniki deležni biti, kakor ških enakih napravah navada. Tëga se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za po ojilo namenjeni listi noter do 100 gold, narejeni, te k pri mnozih nem tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. daj kmet bo tudi skerbelo za manj in malo prem Naj se ta naprava pač kmalo začela in naj bi Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni bila po'trebšinam kmetijstva koristna! minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta po moć kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak ie oddelk tište banke na Dunaji, ktero so pred al V . I • • • / veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se na rodna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Skoda, da ta dnarnica ni se naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vemo,* kar je oklicano v ministerském razglasu od 21. okto hra. v kterem so le poglavitne pravila izgovorjene, pod kterim i je ta naprava cesarsko dovoljenje přejela, teh pravííih je določeno, da nje glavni kapital je T IV-ll pioniiu J < UUiVVVUVJ "j ~ fcj—---- ---1-----J ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, već zastavnic t e d a j za 175 za okrat milijonov, izdati. Po iz gledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona nebo posojevala gotovega dnarja, ampak le z as ta vne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu 9 dá, in za-nje dolžno pismo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej kteri te zastavne liste, ki bojo Ona pa je porok za tistega, ki ima tako zastavnico v ro kah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednostpa 9 na bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. 9 z an i Tudi na zadolžene posestva bo posojevala če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva sto pnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpo vedovale (nicht gekundigt)3 vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. ker nim i dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tište predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta na prava velika pomoć kmetovavcem. Oni bojo v stanu bre velike težav stijo silnému pniku dnarj 9 na pósodo dobiti, da zado jim zuga jih na kant djati > 1 1 I 1 « fl • 1 I t V á a da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati deleže ?rbom izplaćati itd. Ker se jim ne bo bati 9 bi se jim njih dolg mah 9 9 da boj dpovedal (aufkundigen) 9 marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu Gospodarske skušnje Da se pri svecavi olja prihrani. Tudi olje je drago. Da se hrani, priporoča neki časnikar a pri svecavi pri agdeb. Corr.a) bolji kup svečavo iz olja, soli in vode takole naprav ljati : Solí se raztopí v topli vodi toliko voda prav nasitena soli 9 da je »vu« pa» ua^.itua own, — «,. slani vodi se přilije 3krat toliko olja, in vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj po ćasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic" je skusil to in zamore reći, da je resnično zmesi se na dno vseda.) 9 da sol shlajene Obcrtnijske skušnje Vot za zelezje. 9 Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt že leznih opiljkov 9 lote salmijaka in 2 lota očiščenega zvepla. Ko je treba kako železno stvar votati se vzame te mesanice del in 20 del opiljk vodo. 9 naj se to prav dobro kteri riblj , naj v železnih ter namoči z je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hoćemo dve leseni plošci vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes kosček tanke svilovine ali pajčolana, ter stis nemo ju potem prav moćno vkup. 405Ž Starozgodovinski pomenki P Šiva-ta z mi Krakov in Šiška. cer nisem nasel ua kitami (Haarflechten) se si msko-slovenskih kamuih ali S tri Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu i naj staršem indiskem slovstvenem krat in sicer na kamna turnske stene v Žavč kteri je dan v severno stran i blizo C spominku se omenja božanstvo Rudra, in Ma rati, bo žanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi 9 9 basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rad, healen schallen, weinen, ruski: rydati, staroćeski: ryd, sin- Dr. A. Weber 6) piše Za poduk in kratek čas quitus suspiriis viscerum pulsus, od njega važne besede: „Die ungezugelte Wuth des Stur Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec.) Ko se tedaj upotita in koracita po novem svetu na mes » «vov«^. J, ~ • ---e»---CT---- -----------------# ' r----- " .— .-V.,- ť w UVTV.M OVCU sein Sausen und Brausen, sein Aufwuhlen des Him- prej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno da mels und der Erde musste in den hohen Bergesthâleru (v ni ena rec drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, ne-Kašmiru?), in welchen wir uns die arischen Inden injener kaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da « * « • j y *" " v,v"v" .. —---------------------— J--------- / * ' alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, so bile korenine gori obernj vernichtenden Eindruck machen, und es war also nátur 9 vse verste so bile križem zmesane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati lich dass sie mit der Idee des Sturmgottes allés Schreck Stopita v sad vert liché und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzâhibar warcn ja domá 9 tu je bilo naključje se le prav debele ku Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja. le v " -----------, -v Sibko breskino drevó so buče, ki so na diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchieuchtet njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu. da ni von deri zuckenden Strablen des Blitzes, Grauen und Ent- nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé setzen liberali verbreitend" itd. Zavoljo svoje izrovajoće kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha H^H Bi ■■■ Kar Ver kumare rodilo zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srecata nekega cloveka „naključj a kom bog, der glânzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kš a ja víra zu Ludomor, Menschentodter. Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno Velí se se Ka pardi n, der Fiechtentragende, iu oštro- nogo daljso od druge 9 na bilo kolena drugi gležna umni dr. Roth 7 pravi 9 da Kapardin poznamlja: „die im Knâîil sebalten dunklen AVolken". ne; usesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, Z rokami krog sebe tavaje je počasi cerno obvezo nosil. V poznejsih indiških spisih, kakor v Mahabhaiata-tu naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša v ji u un vj n i u uiuionui ) w - ^ ---1---j -----7------- ~ c rmm J r1 ,B ^«u^Dtt » piu^u , ni je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se veli tudi G i- da je ob svoje očí přišel. „Jez še nikdar vidil nisem" kedaj risha. Herr der Berge, Par vat, der Felsenspitzen-Be- zaverne clovek herrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrucken > rilo » zakaj 9 ko sem bil rojen, se je prime 9 da ste se punćici mojih očes namesto na vzunaj na zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slo- vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajoo stran, ki venski: pernica podgorje, pernos, peruavsij je pri meni na vzunaj obernjena, svitfoba pritisne podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjerna z ime- me vselej neznano zaskli, in zategavoljo obvezo nosim" tedaj nom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava 9 Oberneta se drugam in prideta na dvorišče. ne metatezi Preslav s). Pere y) je samo ruskému je- kaj živali „nakljucja" zagledata. Eaa ima le tri noge po ziku lastna prostesis primeri: grad, gród in gorod. druga 79 PI glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita Velí se tudi Kâ lan gar a, Felsenbewohner, od kâla, da v neznani vročini komaj diha 9 druga pet je na pol Fels, slovenski kal, litvanski kal nas, in temu priimenu konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad odgovarja slov. Karant, Karat 10 Da se je njegova lastnost eljblodek skakljal ter jo mater menil. Vid vihrenje in rovanje bore mlade slone z ovčjim kosmovjem sta tukaj 9 konj z vovimi parklji očevidno izrazovala, so Shiva-Rudra-ta obrazovali in gos , ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale z obilimi, divje-visečimi las m í, in dobil je po tem to je bilo stvaritev nakljucja. Vse novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gaťádhara Trader des Haarzopfes 11 ). »lili, umje u a i a u u a i aiw8vi uvo ^i/^* vu j. m<*k'uvm j'""* v, v ■ Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: „Vendar pa ne mislite" — reče slednjič k Hafedu Ravnajocima se na odhod pride ravno neki gospodar proti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. da 99 ko per da. koperded = baba ali ded s koštrovimi sem presrečen moz, imaje toliko in tako popoinoma živali. lasmi, dalje v ruski: čupřina, čuprun, litvanski : Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popoinoma svetu je sit-čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latinski: ca- nosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlacno vodo molze; in njeno tele, ubogo revsce, že 2 Rigvêda II., 64, 2. 85, t. 114. 6. V pesmi: „O Igo rovem polku46 se ve tri velijo vnuki Stribožij, mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre Štirboga, kar je tudi priime Šiva-ta. Šiva ima Vse vol od, Vsevl ad znano ime 3 Striboga tudi priime Sarvavarna v pesmi „o Igorovem polku Lassen „Indische Alterthumskunde" I., 763. OCl 9 al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe Ravno tù str. 20. II. B. I. Heft str. 19. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega vod 7) Roth na omenjenem mestu. nika ni mogel viditi 8 9 Imc-na Pereslav, Preslav so zgodovini starih Slovanov dobro znane. Nahajajo se na kmetih in mestih, glej Šafaříkové Slovansk. Starožitnosti" na dotičnih mestih. pres toi, der Thron, po pravem „ein her- sebnega « 99 Kaj je to?" vpraša 99 nič po odgovori vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tu 99 i 0 Zato perestol vorragender Thronsessel. Karat, znano ime koroškega vojvoda. Iz Karant je Ka kaj nima rednega casa za sijati, iziđe in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se poslovi na mesce, vcasih na tedne, vcasih tudi le za malo treoutkov, kakor se ravno nameri. rantsko, a pa Karat o, Karantsko 9 ts š, koronško, ali pa K a r a t s k o koroško, felsiges Land. Glej: Lassen „Indische Alterthumskunde" I. 782, kjer Lassen pravi, da je Siva to priime dobil zavoljo svojega spokornega življenja, kar pa je krivo tolmačenje poznejih indiških basnoslov-cov, kteri so pervi pomen pozabili. 3 V Posnema te podobe je v moji zbirki. Ime Zavc je najberže od žalo, Ufer, žale (žavc), Uferort, ker je tik Zavca tekla Sa-vina. Izpeljava o Sachsen — Sasov je basen, kakorFrie-s ach od F ries e n. , ( • j Posnema je v moji zbirki. Kamen je zdaj v Gradcu v Johaneu: glej podobo pri Muharji „Gesch. der Šteierm." Tafel X. fig. XX. 2. Pis. 403 Lahko da ga vec mescov ne bode nazaj, zna pa tudi biti, lepo, pravo tako i" sj vpili brez konca in kraja vsi zbrani), da se skoro verne". Ko je vodnik tako govoril, kar se „Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil mert- sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaze, vask o trn go . (Poslusavci, popred tako veseli, ostermé Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oći vsak izmed vas zdaj misli : čmu sem si kupil mertvasko trugo? da bi vidil, ali so se cele. Dolgo časa je deržal Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma pre- 9 i*' 'i* položil roke na océh, da seje bliskove svetlobe polagoma sopet pričan, da je bom potřeboval, ako svoji obljubi le se 14 navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakorsnega prej dni zvěst ostanem". (Kako se pravlica od „hude babe" na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe", ki so jo „Novice" v 91. listu priobčile. ie tudi med nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. milim nebom je bilo ravno ko v péči lastnik živali » Ah!" Pod zdihne to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z ? volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreća, nesreća za nasi Slovenci znana, toda v nekoliko drugačoi obleki. Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivsi se dalje znabiti od zemlje, ko sedají. se, kakor slišal, takole glasi : Ona sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka „Neki mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo ter- Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali masta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al ka- na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da košno borno mestice je bilo toi Hafed se ni mogel zder- so kaj lepo travnik pokosili. Zena mu v besedo seže ia žati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mu vén in ven ugovarja, da travnik ni pokosen, temuč mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. ostrižen, verh tega ga še z&čne gerdo vjedati, in celó be- Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih đakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó drugo jéd pred seboj, in da le dva ništa mogla iz iste majhne stvari ne more presoditi, namreč, da travnik ni po-aklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih večidel tako, košen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreleti, da ostane Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega stru- izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, penega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik ver in vsega, kar se je zgodilo. On si je želei živeti na svetu, vita, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se ko-kjer bi Bo^a ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo, maj nekoliko glavo ohladi ter domu prisope. Precej pa áSedaj je bil tù, in tù mu je bilo živeti. Verže se na po- začne reveža vest peci, kaj da je storil, in sklene napčno steljo in si v pamet poklice minulost in lepi svet, na kte- djanje saj toliko, kolikor je se mogoče, popraviti. On gré rem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel je in išče toliko časa, da je tje dospěl, kjer je voda izvije moliti, iu zares že molitvico pričel; kar se spomni 9 da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar rala. In tu se mu scurkoma solze cez lica vderejo. Ljudjé Í^HHHIHIHIHI's» razun naključja. vidivši ga, kako je včs zamišljen po vodí se oziral 9 Jokal je tako dolgo, da je ves vtrujen in potert zaspal. pobarajo: „zakaj žalujete in jokate?" On jim pično vse Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovím razloži. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in někdo mu reče: „Smilite se nam, y pa brez zamere, ali se vam niso neko drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veli- čansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja liko možgani pregreli, saj vendar voda stvari, ki se va so bile vse zelene, in z roso - ko z diamanti potresene; njo veržejo, seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane ; gori k izviru iskat?" „Bog bodi milostljiv meni inmojiženi! bodre serne so v svoji radosti po ravnini škakljale, in pevči Naj vam povem, da sem vès čas v hudi soli bil pri svoji v germovji in po drevesih, ki bi se bili v perji in ljub- ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona kosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pe- navado imela po svoji termi vsako stvar napčno spelje- sem peli. vati 9 kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti 9 da Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti bo ona v smerti drugac delala, kakor je v življenji va izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? jena bila?" Križnogorski. Ozerl se je kviško ter cbernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je znal 9 9 m'"s poda so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov clovek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrot-nik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Novičar iz austrtfanskih krajev 1z Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu I imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le se samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantii domaćega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tici krivda da bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea Kratkočasno berilo culpa mea maxima culpa! in raje bolje na fvoje goo jiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja j v - _ ^ ^ « . m Vf * • # 1*1 _ • A bila (Na vad ze leta 1852 p ij ance van j v J železná odperta, in nasi vinorejci so hitro svoje vino Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila jca"). procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več přidělali, in v I v Skocii ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vino valo v tem zboru 9 Mnogo se je govorilo iu pomenko- kupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po der in zacne govoriti. Vse je omolknilo in poslušal bo rekel. „Dragi moji > kaj je zacel govor svoj putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot mesci sem obljubo treznosti storil in se 99 pred 3 se podajati. sino vašo" pisal v bratov „Pravo, pravo !" je donelo od vsih strani) mesec potem sem že en cekin imel v žepu; nikoli še lz Celja. Nastopila je ojstra zima 9 kakoršne tako 99 En pomnim, V 0 --^ — ~---- M - —• W «Jwpu ^ ni bilo cekina v mojem premoženji" kar zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romi- pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem) drugi • I ou, «ai DUCiiUU UUCJU , IU ini«" «w uvciv^v. aww --- ------- e bolj mu rovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvari vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzro Ko je mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; kuje menda, da so se v našem mesticu reci prigodile vse žive dní ne vem > 9 da jo bil imel poprej" n 0 9 9 0 kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da se druge] 404 primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domu gredočih pisovanje, se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med banki Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno deveto in deseto uro na večer) domů gredé in ne daleč od z veliko hvalo osoovo nove rokodelske postave, ki ima hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki mu v našom cesarstvu vprihodoje vpeljana biti. Res je, da ta Na ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste je po njegovi uri segel in mu jo po sili vzeti hotel, padeni se je pa vendar srečno ubránil. Malo dni potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer prekucila zastarané navade rokodelskega mojsterstva. Al ta postava, kakor noc in dán, in da marsikteremu ne bovseč, ker bo in blizo mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je prema- nova postava réši zatiranja vse tište, ki so se kaj naučili gal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike ših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. po na 1 v in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu) » bo potem izdelke od mojstrov na zbero imelo. Posamezni 1% Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je po dalj- oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravuo sedaj kup šal čas za naročilo „rabe glagolske" do 15. januarja cijskim in obertnijskim zbornicam v pretre tudi vredništvo „Novic" pre-. prihodnjega leta. Ker poslalo * se niso znaní; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se jema naročita na ono gosp. Navrati lovo delo > si tisti gospodje, ki rabe gl." prihranijo se mislijo naročiti, lahko poštnino za naročilo 55 VÍC 5 ako naročníno to z naročníno „No Cí vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misii le malo iztisov osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci. ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo po- s kaza ti potrebne jsk e m p a z o v a n j bojo mogli izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi do- lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za d h druzih rokodelstvih ne bili oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega veljenje dotične pravice; pri vsi bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki iztisa več. Novičar iz raznih krajev le na zna ni, da bo začel rokodelstvo te povedbe 9 majo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je Po cesarskem sklepu od 23. okt. 1.1. se ima nakupo- rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vi- iz tega, da bo rokodelstvu došla doba prostega gi vanje vsih tistih stvari, ktere se za armado potrebujejo, ocitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi man jši posestnikizamorejo ne bo treba nič učiti in da se bo dalo nemarno živeti dijo banja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se 9 s e kladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponud- bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in bah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obert- pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha níjske zbornice svojega kraja skazati, da so tof kar so Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava K padla Silna prevzeli, tudi v stanu v pravém času oddati Dunajski lakota je obsedence 28. nov. primorala, da • 0 so se s s voj i mi časniki pišejo , da o ćetertek je bila presvitla cesarica v generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Šonbrun, se plasijo konji tako, da se prednja dva odtergata K je naj imenitneja terdnj male Azije, ona je klj dujih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala do Eufrata in perzijanskega morske od zs vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske zaliva in ključ do pa v tem jima pride splašena konja požene hitro svoja konj y . en kmet s svojim vozom naprot: vidši 9 ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon f. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno tako njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo polaji da se ustavi konćali vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje m ali obtežava: kdo vé? Zenstvo je drae Od ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu eultaua pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih ima v žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. haremu, 50 milij 666.000 gold, akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudi š hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mah oma sklenilo pod- 25 stopinj mraza. piastrov dolga plaćati N Ne m k e m je huda zima ; v nekterih krajih imeli že 22 do Svetniki delijo blagoslove 9 Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove ? Ne gromi, se zemlja ne pretresa 99 Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze?" Pa govori blažena Marija: 0 moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar pridem iz zemlje Indije Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo : Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Ccrn naj jim obraz pred svetom Božjim Pred resničnim Bogom samim bodi! 99 9 9 Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče". Njej govori gromovnik Ilija: Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovili razdelimo, Cemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pecat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa. 99 9 9 Ne ponoći sjajna mesecina Da ne vlije se tri dolge leta Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov" Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove Pantelija velike vročine, 9 9 Današnjemu listu je priložena posebna doklada Sveti Jovan kumstvo in bratimstv Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noci brez prestanka Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov Ploha dežja in ne mila rosa, 9 9 9 Da ne sije sjajna mesecina In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov Celo dobo za tri dolge leta. 9 9 9 Černa zemlja se razpoka suse V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje Pošlje jim morivno serdoboljo, Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi hvala! Kar je bilo. naj naprej ne bode! F. C à. Kremžarjevih bukev. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik