KOŠUTA — CERVULA NIKO KURET I n s titu t za S lo v e n sk o n a ro d o p isje SA ZU , L ju b lja n a T é m a te g a sp o ro č ila se je p o k az ala p o v se m n ep rič a k o v a n o o b u r e ja n ju g ra d iv a o m a sk a h n a S lo v en sk em . V I n š titu tu za slovensko n a ro d o p isje p ri SAZU se že v rsto le t u k v a rja m o s slo v en sk im i m a sk a m i. L eta 1974 se n a m je p o sre č ilo k o n č a ti ob p o d p o ri S k la d a B o risa K id rič a trile tn o e k sp lo ra to rsk o a k c ijo , k i je z a je la vse g led e m a sk d o tle j n e ra z isk a n e ali p o m a n jk ljiv o raz­ is k a n e d ele S lovenije. G ra d iv o , ki ga je zb ra lo o se m in d v a jse t e k s p lo ra to rje v ob n a d ro b n o izd elan i v p ra ša ln ic i, je d an es u re je n o . S p o p re j z b ra n im g rad iv o m v re d je zd aj p re d m e t o b d elav e in razisk av e, k i b o s ta te rja li še p re c e j časa. Z a z a č e te k sm o se lo tili tip o lo šk e g a s o r tir a n ja p o sa m e z n ih likov. P ri ta k e m p o slu tu d i etn o lo g i zelo c e n im o zem ljevid. K o sm o začeli v n a š a ti n a n j z n a m e n ja za p o sa m e z n e like, je n a š a p o zo rn o st r a s la ob z n a m e n jih , ki p re d s ta v lja jo p o ja v ta k o im e n o v an e košute. G re za zo o m o rfn o p u s tn o m a sk o , k i jo o z n a ču je n a p a lic o n a s a je n a le se n a živalska g lav a z gib ljiv o sp o d n jo č e lju s tjo . L ik k o šu te p r e d s ta v lja ali en sa m človek ali p a s ta zan j p o tre b n a dva. Za op is p rv e g a tip a sm o iz b ra li te re n sk o p o ro čilo iz K o z je g a :1 »V k o šu to se n a p ra v i en sa m fa n t. N o si lesen o glavo, sp o d n jo č e lju s t o d p ira in z a p ira z vrvico, zo b je so iz d re n o v e g a lesa. G lava je p re le p ­ lje n a s su h o kožo d o m a če g a zajca. F a n t je o g rn je n z o d ejo ali s širo k im p la šč e m . K o šu to s p re m lja ta dv a ali tr ije v o d n ik i. K o šu ta tu li. P ra v ijo , d a je la č n a in žejn a. S k u ša g ris ti lju d i, p re d v se m d e k le ta . S kozi o d p rti gobec ji d a je jo p o tic e , m e sa, v in a. V o d n ik i jo p ro d a ja jo , lju d je ,glihajo‘, jo o tip a v ajo , ali je d eb e la ali b re ja , k o š u ta p a r ita in grize ...« Z a d ru g i tip n a v a ja m p o ro č ilo iz O p lo tn ice :2 »K ošuta je h o d ila do dru g e sv e to v n e v o jsk e. P re d s ta v lja la sta jo dva m o šk a . G lava je b ila p o d o b n a k o š u ti, p rev le če n a z o v čjo k ožo z ušesi. Oči je im e la n a risa n e , je zik ji je m olel iz g o b ca, zad aj je im e la re p . S p o d n jo č e lju s t je im ela p reg ib n o . S p re d n ji m o šk i, k i je glavo nosil, jo je u p ra v lja l z vrvico. N je m u se je d rža l za ra m e n a d ru g , o b a p a s ta b ila p o k r ita z rju h o do tal. H o d ila s ta sam a, b rez v o d n ik a . N a k o š u tin e m v ra tu je b ila o d p rtin a , d a je p r e d n jik v id el h o d i t i ...« N av ed li sm o d v a p rim e ra o d doslej š e stin d v a jse t z a je tih , k i p a so si bo lj a li m a n j vsi p o d o b n i. 1 K ošuta iz Lažiš pri Dobju (Jože Gra­ dič). — E in e »H irschkuh«-V erm um m ung aus Lažiše bei D obje (Träger: lo ž e Gra­ dič). — Foto: Niko K uret (1976). 2 Glava košute iz Mrzlega polja p ri Jur- kloštru (S tanko Golob). — E in »H irsch - kuh«-K opf aus M rzlo polje bei Ju rklo šter (Träger: S ta n k o G olob). — Foto: Niko K uret (1976). Tip m a sk e z leseno živalsko glavo in gibljivo sp o d n jo č e lju s tjo je zn an pod d ru g im i im e n i tu d i d ru g o d p o S loveniji (npr. r u s a n a D ravskem p o lju ali šim la v P o d ju n i),3 po Ju g o slav iji (kot k localica ali k o t tu ric a v sta re m D u b ro v ­ n ik u ),4 v n a ši n em šk o go v o reči soseščini (kot H a b e r g e is s )5 in d ru g o d po E v ro p i.6 Celò v d a ljn i In d o n e z iji so ji iskali p ara lele , k a r je bilo seveda p re n a g ­ ljeno — saj p o n tsk e selitve, n a k a te re so se sklicevali, ne d o k az u je jo z a d o sti zanesljivo vezi m ed ev ro p sk im i in azijsk im i m a sk a m i te g a tip a .7 T oda o sta n im o p ri k o šu ti. O k o šu ti je p o ro ča l p rv i Jo sip Pajek le ta 1884 v sv o jih »Č rticah iz d u še v n eg a žitk a š ta je rs k ih Slovencev«.8 N a s tr. 196 b e re m o : »V C eljskej o kolici n a p u stn i to re k ,k o šu to ' okoli g o n ijo ...« S k o ra j sto le t so slo v en sk i in tu ji etn o lo g i za n jim p o n av ljali to lak o n ičn o om em bo, ne d a b i jo m ogli to č n eje d o lo č iti. S iste m a tič n a in n a d ro b n a razisk av a v n ašem I n š titu tu je d a la zd aj to č e n p reg led , k o d je k o š u ta p rav z ap rav ra z š irje n a : še stin štirid e se t zn am en j, rd e č ih b u cik , n a ze m ljev id u ned v o u m n o pravi, d a je k o šu ta ra z š irje n a od ju ž n ih o b ro n k o v P o h o rja do se v e rn ih o b ro n k o v B o h o rja ; 3 V preteklosti ali sedanjosti ugotovljena nahajališča košute (doslej 46 krajev). — A u s d e r V ergan gen h eit ü b e rliefe rte o d e r in d e r G e g en w a rt an g etro ffen e »H irsch­ k u h s-V e rm u m m u n g e n (b ish e r 46 O rte). 32 — A rheološki vestnik če n a ta n k o pogledam o, so z n a m e n ja p o seb n o g o sta n a p o d ro č ju o d Š e n tju rja in Š m a rja p ro ti ju g u do B o h o rja . To b i sa m o n a seb i še n e b ilo p rese n etljiv o . P re sen e tilo n as je p a, da k o šu te raz en d v eh izjem , k i si jih še n e znam o razložiti — v A m b ru su v S uhi k ra jin i in v L esa h p ri P re v aljah — n e m o rem o u gotoviti n ik je r d ru g o d n a S lovenskem . P o d a tk i so se v rh u te g a zg n etli n a ra z m e ro m a m a jh n e m p o d ro čju . Z avedeli sm o se to re j, d a se to p o d ro čje k rije s tis tim , ki n a n je m arh eo lo g i v z a d n je m č a su o d k riv a jo p o m e m b n e, da, p re se n e tljiv e n a jd b e : R ifnik, A jdov­ sk i g rad e č, zd aj še P ra p re tn o . O čitno je bilo to p o d ro č je v pozni a n tik i p rib e ž a lišč e p re d stra h o ta m i p re se lje v a n ja lju d stev . S taro selci so si p o isk ali k ra je , k i b i b ili o d m a k n je n i o d v elik ih p ro m e tn ih p o ti in b i bili teže d o sto p n i. T ak šn o je to p o d ro č je še d a n d a n e s. N jegovega ju ž n e g a dela, tisteg a, k je r so n a h a ja lišč a k o šu te n a jg o ste jša , se je do d ru g e svetovne v o jsk e d rža l p rid ev e k »U rw ald«, po v o jsk i m u p ra v im o K ozjansko. T u d i to je dan es že sin o n im za o d ro čn o , p o zab ljen o , za o sta lo , »nerazvito« p o d ro čje. T od je to re j o p u s tu h o d ila k o šu ta , o d k a r sta ri lju d je p o m n ijo — tu d i m o ja ra jn a , le ta 1867 ro je n a m a ti m i je p rav ila, k ako se je je k o t o tro k bala. K o šu ta h o d i to d še d an d a n es. L an sk o p o le tje sm o našli p o dom o v ih blizu Ju rk lo štra , P lan in e in D objega n ek a j k o š u tin ih glav, ki so še vsak o leto o p u s tu v fu n k c iji k a k o r v s ta rih časih. K o šu ta v to lik šn em šte v ilu n a raz m ero m a ta k o m a jh n e m in ta k o iz ra zito o d ro č n e m o ze m lju m o ra izzvati p o zo rn o st m askologa. V p ra šam o se zato : K aj je s to k o šu to , o d k o d je? N e sm e n as m o titi, d a se lik po večini m o rfo lo šk o n e u je m a s svojim im en o m . P rim e rja ln a m a sk o lo g ija, ki u v ršča te in p o d o b n e like m ed ta k o im e n o v an e ekvidne m ask e, u g o ta v lja še in še, da se re a ln a p o d o b a lika p o g o sto n e u je m a z njegovim im en o m . N a S lovenskem im a m o m a sk o kam ele — n je n a glava p a je d o s tik ra t ro g ata . P an o n sk a ru sa naj b i b ila ko n j ali k o b ila — to d a n je n a g lava ni p rav n ič p o d o b n a k o n jsk i. T udi p o ljs k i tu ro ii sploh n e sp o m in ja n a tu r a in ro m u n sk a c a p ra k o m a j k d aj n a kozo. L ju d stv o pač b re z sk rb n o o b lik u je in p re o b lik u je , je p a k o n se rv a tiv n o v im en ih . Če je količkaj m ogoče, se o k le p a sta rih , sp o ro č e n ih im en . N e m o ti ga, d a je n ek d o glavo m a sk e sp re m e n il, ta k o d a se nič več n e u je m a s sta rim im en o m . Im e o sta ja , o b lik a se s p re m in ja . Z ato im a n a š a k o š u ta danes ali govejo glavo z govejim i rogovi ali k o n jsk o glavo s k o n jsk im i u še si ali p a fa n ta z ijsk o glavo z dvem a iz ra stk o m a , ki sta la h k o u še si ali rogova. O sta n e n a m to re j im e. K aj z n jim ? Zdi se n am , d a im e k o šu te kaže v d a ljn o p re te k lo st. P rim e rja ln e razisk av e v o d ijo do s ta rih in n a js ta re jš ih virov. Za p rv a k rš č a n ­ sk a s to le tja n a jd e tu d i m a sk o lo g zelo d rag o cen a p rič e v a n ja v d elih c e rk v en ih p isa te lje v , ki jih je z b ra l z n a n i Jacq u es-P au l Migne v n a d 160 zvezkih sv o je P a tro lo g ije .9 M ed la tin sk im i v iri (S e rie s la tin a ) je za čas o d 4. do 10. s to le tja k a r d o sti ta k ih p ričev an j. C e rk v e n i p isa te lji, z n jim i tu d i sin o d e in k o n cili z izredno žo lčn o stjo n a p a d a jo in o b so ja jo n a s to p e m a sk iran c ev v h ru p n ih k ale n d n ih sp rev o d ih . Le-ti so se tu d i po p o k r is tja n je n ju k o t globoko z a k o re n in je n a p o g an sk a d e d i­ šč in a žilav o u p ira li c e rk v e n im p repovedim . C erkev je p re g a n ja la v sa k ršn o š e m lje n je , še p ra v p o se b n o p a š e m lje n ja v je le n a ali k o š u to : c e r v u m ali c e r v u lu m fa c e r e, c e r v u la m ali h in n ic u la m fa c e r e. O stri n a p a d i in n e u s m ilje n e p re p o v e d i so b ile n a p e rje n e z la sti n a dvojico, k i je o č itn o n a s to p a la s k u p a j in se p o g o sto tu d i sk u p a j n a v a ja : C e r v u lu m e t v e tu la m fa c e r e ali p a C e r v u la m et v e tu la m fa c e r e , to j e : m a s k ira n je v je le n a in te lic o ali p a v k o šu to in telico. Z ak a j je b ila ra v n o ta d v o jic a ce rk v e n im k ro g o m tr n v p eti, še d a n e s sam o u g ib am o . P rv i g las p r o ti š e m lje n ju v je le n a p r ih a ja iz H is p a n ije ; oglasil se je ta m b a rc e lo n sk i šk o f Pacianus (u. 370).1 0 P riz a n e sljiv je b il n jegov so d o b n ik , m ila n sk i šk o f sv. Ambrozij (u. 397),1 1 po n je g o v e m n a s to p a je le n pač » m o re vu lg i« . H u d e težav e p a je p o v z ro č a la m la d i C erkvi k e lts k a G alija s sv o jim i m a sk a m i v s p re v o d ih ob ja n u a rs k ih k a le n d a h . Caesarius iz A rlesa ( d e Arelate, 470— 542)1 2 se h u d u je v 129. h o m iliji n a d ja n u a rs k im i k a le n d a m i : . . . Q u is e n im s a p ie n s p o te r it c re d e re , in v e n ir i a liq u o s sa n a e m e n ti s q u i c e r v u lu m fa c ie n te s in fe r a r u m s e v e lin t h a b itu m c o m m u ta r e ? V n e k i d ru g i p rid ig i, z n a n i k o t S erm o P seu d o -A u g u stin i,1 3 b e re m o p o d o b n o : Q u id ta m d e m e n s q u a m . . . in d ia fe r in o h a b itu , e t c a p r e a e a u t c e r v o s im ile m fie r i, u t h o m o a d im a g in e m D ei e t s im ilitu d in e m f a c tu s s a c r ific iu m d a e m o n u m f i a t ? . . . š e e n k ra t se oglaša p seu d o -A u g u stin u s v sv o je m 265. s e rm o n u 1 4 in p o ziv a h k az n o v a n ju v sa k o g ar, ki se še n a p ra v lja v k o š u to : L ic e t č r e d a m q u o d illa in fe lix c o n s u e tu d o . . . ia m . . . f u e r it . . . s u b la ta ; ta rn en , s i a d irn e a g n o s c a tis a liq u o s illa m so rd i- d is s im a m tu r p itu d in e m d e h in n ic u la v e l c e r v u la e x e r c e r e , . . . c a s tig a te ! S in o d a v Auxerru 573— 603 p rv ič o ficieln o o b so ja te lic o in je le n a v sv o je m p rv e m k a n o n u : N o n lic e t k a le n d is J a n u a r ii v e to la a u t c e r v o lo fa c e r e .1 5 Po n e k i p rid ig i sv. E 1 i g i j a , šk o fa v R o u e n u (588— 659),1 6 so d eč, p a se lju d stv o za p re p o v e d ni m e n ilo : N u llu s in K a le n d is J a n u a r iis n e fa n d a e t rid ic a la , v e tu la s a u t cer- v o la s . . . fa c ia t. P o e n ite n tia le Theodora iz C a n te rb u ry ja 1 7 iz d ru g e polovice 7. s to le tja že d o lo č a p o k o ro za p r e s to p n ik e : S i q u is in K a le n d is J a n u a r iis in c e r v u lo a u t v e tu la v a d it, . . . tr e s a n n o s p o e n ite a t! N ek i o p a t Cummeanus iz 7. ali 9. s to le tja 1 8 še d o d a ja p r e jš n je m u v sv o je m »L iber d e m e n su ra P o en ite n tia - ru m « : »... q u ia h a e c d a e m o n iu m est.« P o d o b n o m e rs e b u rš k i P e n ite n c ia l iz 8. s to le tja .1 9 M e d N em ci je m o ra l s v a riti o p a t Priminius (u. 750),2 0 so d o b n ik sv. B o n ifa c ija : C e r v u lo s e t v e tu la s in K a le n d is v e l a liu d te m p u s n o lite a m b u ­ la re . . . V iste m 8. s to le tju je Burchard iz W ü rz b u rg a 2 1 sk o ra j d o b esed n o p o n o v il o p o zo rila C a e sa rija iz A rlesa, po č e m e r sk le p a m o , d a ra z m e re n a B a v ar­ sk e m te d a j n iso b ile d ru g a č n e o d ra z m e r v s ta ri G aliji p re d 200 leti. P o d o b n e so tu d i p o z n e jše o b so d b e in g ro ž n je s p o k o ro . Š e v 9. sto le tju grozi Regino iz P rü m a (u. 915)2 2 v sv o je m d elu »De sy n o d a lis ca u sis e t d isc ip lin a eccle­ siastica« : F e c is ti a liq u id q u o d p a g a n i fa c iu n t in K a le n d is ja n u a r iis in c e r v u lo e t v e tu la , tr e s a n n o s p o e n ite a s . P o k o ra se je sic e r o m ilila. T ak o d o lo č a »Cor­ re c to r« Burcharda iz W o rm sa (p re d 1024) :2 3 F e c is ti a liq u id ta le , q u a le p a g a n i fe c e r u n t e t a d h u c fa c iu n t in C a le n d is J a n u a r ii, in c e r v u lo . . . ? S i fe c is ti, X X d ie s in p a n e e t a q u a p a e n ite a s . V is te m 11. s to le tju je n e k i n ez n an i fra n k o v s k i p rid ig a r g rm e l v sv o ji »H om ilia d e sa crile g iis :24 Q u ic u m q u e in 4 Oseba, našem ljena v jelena. Človekov obraz je viden v sredini postave. (Iz ilu- m iniranega rokopisa R oberta de B orrona »Historie du Graal«, ok. 1280. - Paris, B ibliothèque Nationale. — H irsc h ve rm u m m u n g . D as G esicht des V e rm u m m te n ist in d er M itte d er G estalt sich tb a r. (A us d er illu m in ierten H s. des R o b ert de B orron, »H istoire du Graal«, u m 1280. - Paris, B ib lio th èq u e N ationale. k a le n d a s ie n u a r ia s . . . c e r v u lu m e t a lia s m is e r ia s v e l lu sa (sc. fa cit) q u a e in ip so d ie in s ip ie n te s s o le n t fa c e r e . . . n o n C h r istia n u s, s e d g e n tilis est. O g o rčen im o b so d b a m in stro g im p rep o v e d im sle d im o n ek a k o do 11. sto le tja , p o te m virov p ri Migneu zm an jk a . L ju d je so se šem ili n a p re j. To b i sm eli sk le p a ti po m in ia tu ri v ro k o p isn i »H isto ire d u G raal« R o b e rta d e Borrona iz o k o li le ta 1280, k i jo h r a n i N acio n aln a b ib lio te k a v P arizu .2 5 M in ia tu ra p re d ­ sta v lja človeka, m a sk ira n e g a v je len a , k i p red n jim sto p ic a ig re in p isk a n a dude. Je le n p a v E v ro p i v p o zn e jših s to le tjih izgine, čep rav je n e p re g led n a m n o žica s ta rih tip o v živ alsk ih m a sk o sta la o h ra n je n a do d a n a šn jih dni. O sam ­ ljen o je p o ro čilo iz k o n ca 15. s to le tja n a P o ljsk e m , k je r neki N ikolaj B 1 o ii s k i v sv o je m » T ra ctatu s sa c e rd o ta lis de sa cram e n tis« iz le ta 14902 5 p re p o v e d u je o b h a ja ti ig rce in vse, q u i in d u u n t la rv a s e t fin g u n t c e r v o s v e l e q u o s . . . D an aš­ n ja Z ah o d n a E v ro p a je m a sk o je len a in k o šu te , k a k o r kaže, pozabila. Im am o le še o sta n e k v A ngliji, k je r v A bbots B ro m ley u š e s t fan to v z je le n jim i rogovi n a glavi vsako leto n a p o n e d e lje k po žeg n an ju p le še p o seb en p les.2 7 N a B a lk a n u p o ro č a jo o je le n ji m ask i v R o m u n iji v za če tk u 18. s to le tja ,2 8 n je n o im e c e r b u l ( < c e rv u ille), tu d i c e r b a li c e r b a t je zn an o še d an e s. O d R om unov so vojvo­ d in sk i S rb i p rev zeli im e lik a , ki m u p rav ijo š e r b u lj .* » Z načilno je, d a se je tu d i to d o h ra n ilo sam o im e . N e ta k o v B o lg ariji. V k r a jih vzhodno o d S o fije še v e d n o n a s to p a ta je le n , »rogač«, in k o š u ta n a p u s tn i p o n ed e lje k , k i g a zato im e n u je jo ro g ač -p o n e d eljn ik .3 0 Z a č e tk e je le n je g a in k o šu tin e g a šem sk eg a lik a m o ra m o isk a ti d a le č v p re ­ te k lo sti. U p rav ičen o d o m n e v am o , d a je b il je le n k u ltn i lik že v p a le o litik u — n a j sp o m n im n a u p o d o b itv e v ja m i T ro is F rè re s, v V al C am onica in m o rd a še d ru g je . N jegov k u ltn i z n a č a j se je o h ra n il sk o zi tiso č le tja . N e b o m o za zd aj o m e n ja li zn a n eg a je le n je g a k u lta p r i S k itih . M ik av n eje je , d a se u sta v im o p ri je le n je m k u ltu K eltov. Z n an o je , d a so im e li K elti sv o je je le n o ro g o b o ­ ža n stv o , C e rn u n n a , čig ar p o d o b a n i o h ra n je n a sa m o n a sre b rn e m k o tlu iz G u n d e s tru p a n a Jiitla n d u ,3 1 a m p a k tu d i n a slo v e n sk ih tle h , v B eli k ra jin i, n a n a g ro b n ik u , ki g a je p r e d n e k a j le ti o p isa l P e te r P e trù .3 2 P o zab iti tu d i n e sm e m o n a vlogo je le n a in k o šu te p ri s ta rih G rk ih . Je len je b il A rte m id in a sv e ta živ al3 3 in A k taio n a so si p re d s ta v lja li z je le n jo glavo. Ž ene iz B e o tije so se n a p ra v lja le v k o šu te in so v ta k i p re o b le k i žrtv o v a le A k taio n u , d a b i jim d al z a ro d .3 4 R aziskovalci s ic e r d an es n e p riz n a v a jo zveze g ršk eg a je le n je g a k u lta s k e ltsk im . N a sp ro tn o . L udw ig Radermacher je m e n il3 5 ra v n o v zvezi z z g o d n je sre d n je v e šk im i c e rk v e n im i p re p o v e d m i, d a je b ila jelen o v a ali k o š u tin a m a sk a ra z š ir je n a v glav n em n a k e lts k ih tle h , d a je se g ala kveč­ je m u v Z g o rn jo Ita lijo in d a je b ila p ri K e ltih a v to h to n a . O stro n a s p ro to v a n je m a s k ir a n ju v je le n a ali v k o šu to te r v m la d o govedo, telico , sili k sk le p u , d a je zav zem al k u lt o b o je g a, z la sti p a je le n a a li k o šu te , v s ta r i k e ltsk i re lig iji iz re d n o p o m e m b n o m e sto . Zelo v e rje tn o je sic er, d a so se te m a s k e ra z m e ro m a zg o d aj k u ltn o iz p ra zn ile, d a to re j niso v e č o p ra v ­ lja le k a k e k u ltn e fu n k c ije , p a č p a so se zav o ljo lju d s tv u la stn e z a k o n ito sti v z tra ja n ja in k o n se rv a tiv n o sti o h ra n ja le z a n a p re j in se p ra v ta k o p o n ek i zn a n i z a k o n ito s ti sp re v rg le v b u rle s k n o s t. T o d a m la d a C erkev je b ila o čitn o o b č u tljiv a in je p re g a n ja la v se o d k ra ja , k a r je sp o m in ja lo n a p o g an stv o , za k a r je n a š la o p o ro v p re p o v e d i p o g an sk e vere, k i jo je razg lasil c e sa r T eodozij V eliki že k o n ec 4. s to le tja . R a č u n a ti p a m o ra m o tu d i z o sta n k i p o g a n stv a , ki so u te g n ili im e ti še a k tiv e n o d n o s. D a so b ili n a p a d i p re d sta v n ik o v C erkve do te h o sta n k o v še p o se b n o žolčni, je za tis te ča se razu m ljiv o . Z a m a n se, žal, v p ra šu je m o , k a k še n je b il c e r v u s ali c e rv u lu s, k a k š n a je b ila c e r v u la po o b lik i sv o je g a n a s to p a n ja ob z a to n u an tik e . P a rišk a m in ia tu ra iz k o n c a 13. s to le tja n a m k až e m a sk ira n c a , ki v n a d n a ra v n i v elik o sti p re d s ta v ­ lja je le n a z v elik im ro g o v je m n a glavi, a k o t d v o n o žca, to re j v n e k a k i a n tro p o - m o rfiz ira n i ob lik i. V em o p a, d a so d a n e s p o d o b n i lik i tu d i če tv e ro n o g i, se p ra v i, d a jih p re d s ta v lja ta dv e osebi. K a te ra od o b e h o b lik je p rv o tn a , n e vem o. N a d a lje je za večino d a n a š n jih likov te v r s te zn a čiln a g ib ljiv a s p o d n ja č e lju s t. N a p a riš k i m in ia tu r i ta k a č e lju s t ni v id n a . V e rje tn o p a so je le n a in d ru g e živ alsk e lik e ra d i p re d s ta v lja li s ta k š n o č e lju s tjo že v n a jz g o d n e jših ča sih . A rh e tip ta k e g a lik a je u te g n il b iti p o d o b e n rim sk e m u M an d u cu , k i je z a trd n o im el d o sti s ta re jš e p re d n ik e tu d i z u n a j m e ja la tin sk e g a o b m o čja. M a n d u c u s je n a s to p a l — p o n e k i Placidovi glosi3 6 — k o t n a p ra v a ali k o t m a s k ira n e c v n e k a te rih sp rev o d ih , in p o m p a a n tiq u o r u m , sta re g a R im a. Im e l je velike č e lju s ti in je z n jim i s tra š n o k lo p o ta l: . . . m a g n is m a lis a c la te d e h is c e n s e t in g e n te m s o n it u m d e n tib u s fa c ie n s . . . K o n čn o še u g ibljerao, za k a j so se v p ro s tra n e m k e ltsk e m o b m o č ju o d lo čali v k a le n d n ih sp rev o d ih zd aj za jelen a, zd aj za k o šu to . Z atrd n o se niso o d lo čali po n a k lju č ju . Je len je m o ra l im e ti v k u ltu sv o jo določeno vlogo, k o š u ta p a svojo. S am o v ilu s tra c ijo n a j navedem o, da je im el je le n ji k u lt n p r. p ri S k itih 3 7 iz ra z it so la rn i z n a č a j — k a k o r g ršk i A polon je sončni je len S k ito m v n jih o v i lovski d o b i m e ril p o t po n eb e sn e m sv o d u . B il p a je tu d i v o d n ik n a o n i svet, zato so S k iti p o zn eje, ko so p o sta li n o m a d i in jezdeci, k o n je m v g ro b o v ih v eljak o v n a tik a li je le n je m ask e. S te m v zvezi b i m ogla b iti tu d i vloga je le n a in zlasti k o š u te v p lo d n o stn ih o b re d jih , k a k o r p rič a n av ed en i p rim e r z g ršk im A k taio n o m . K o šu ta je b ila tu d i sic er zagoneten lik. š k o f Jo rd a n e s p o ro č a v 6. s to le tju ,3 8 d a so H u n i sle d ili sk riv n o stn i k o šu ti čez m o č v irja ob o b a la h A zovskega m o rja in ta k o o d k rili p o t v E vropo. P o te m dolgem , a n eizb e žn e m o v in k u se v rn im o n ap o sled k naši k o šu ti. P o n u ja se zd aj do m n ev a, d a u te g n e b iti n a ša k o š u ta v k o n tin u ite tn i zvezi s ce rv u lo n o rišk ih ro m a n iz ira n ih staro selcev in n jih o v ih k e ltsk ih p red n ik o v . V n je j b i sm eli v id e ti re lik t, survival sta re g a k u ltn e g a lik a dom ačinov n ašeg a p o d ro č ja , ki so se v z m e d a h p re se lje v a n ja lju d s te v za te k li v težko d o sto p n e p re d e le ju g o v zh o d n eg a N o rik a . D om nevati sm em o , d a se tu d i p o k ris tja n je n i p re b iv a lc i niso ta k o j in p o v se m o d re k li s ta rim šegam , k a k o r se jim k lju b ce rk v e n im p rep o v e d im n iso o d rek a li n jih o v i so d o b n ik i v s ta ri H isp a n iji, G aliji in G erm a n iji. V e n k la v a h težko d o sto p n ih p o d ro čij je c e rv u la živela d alje — k a k o r ko li že, a li v svoji k u ltn i fu n k c iji a li zgolj k o t za k o re n in je n o izročilo. Z ak aj ra v n o c e rv u la , zakaj n e c e rv u s, o s ta ja tu d i tu k a j sk riv n o st. In ko so se valovi n o v ih n aseljen cev , S lovanov-Slovencev, razlili p o la g o m a tu d i p o o d ro č n ih d o lin a h p o d P o h o rje m , p o se b n o p a p o d B o h o rjem , so c e r v u lo p re j ali slej sp re je li in j i d ali svoje im e. C ervula je b ila zan ap rej košuta.™ P ri te m u p o šte v am o , d a tu d i S lovanom živalske m a sk e niso bile n ezn an e, to č n e je : d a so im e le tu d i p r i n jih svojo k u ltn o vlogo. O te m govore p rič e v a n ja iz p o z n e jših sto le tij, p o p re j jih n ih če n i o h ra n ja l spom inu. M orda se je celò lik n e k e slovanske živ alsk e m a sk e k o n ta m in ira l s sta ro se lsk o c e rv u lo . To se je zgodilo tem laže, če je b il k u lt je le n a ali k o š u te tu d i S lovanom d o m ač, k a r n ik a k o r n i nem ogoče. R azvili s ta se — če n is ta b ili že p o p re j d a n i — tu d i o b e o b lik i n ašeg a lik a : dvonoga in četv e ro n o g a oblika. O d doslej ugo­ to v lje n ih š e stin štirid e se t p rim e ro v k o šu te n a n a š e m o zem lju je polovica dvo­ nogih, p o lo v ica četv e ro n o g ih . . . S te m izro čam o svojo d o m n ev o v zn a n stv e n o raz p ra v o . Če n aše sk le p a n je drži, p o te m se zgovornim , č e p rav n e m im p rič a m za to n a a n tik e n a n a š ih tle h — R ifn ik u , P ra p re tn e m u , V ra n ju in m o re b itn im d ru g im , n e o d k ritim — p rid ru ž u je še sv o je v rstn a živa p riča , k o š u ta — c e rv u la , d asi jo veže z d av n in o sam o še im e, k e r je svojo p rv o tn o o b lik o b istv e n o sp re m e n ila in je tu d i že zd av n aj izg u b ila svojo z a č e tn o fu n k cijo . 1 Arhiv In štitu ta za slovensko naro­ dopisje SAZU, sekcija za ljudske šege in igre, gradivo eksploratorske akcije 1971— 1974, sign. E 10. 8 (por. Jože Bah). 2 K ak o r op. 1, sign. E 5. 3 (por. Vladi­ m ir Š libar). 3 Gl. še L. Pivko, P ustna kobila (rusa, šarga, gam bela, košuta itd.) Č Z N 10 (1913) 151— 155. 4 Gl. V. Stefanovič Karadžič, Ž ivo t i običaji naroda srp sko g (Beč 1867) 20. Prim . tudi M. Gavazzi, Das Masken- w esen Jugoslaw iens, S ch w eizerisch es A rc h iv fü r V o lk sk u n d e 63 (B asel 1967) 194. 5 Gl. A. Erich, R. Beiti, W ö rterb u ch d e r d e u tsch e n V o lk s k u n d e (S tu ttg art 21955) 282—283, s sliko ( = K röners Ta­ schenausgabe Bd. 127). Posebej za av­ strijsk o soseščino gl. V. v. G eram b, S itte u n d B ra u ch in Ö sterreich (Graz 31948) passim . 6 N. K uret, Problèm es de typologie d u m asque populaire en E urope, A nnuai- re X V de la C o m m issio n R o ya le B eige d e F olklore, section w allonne 1961-62. (B ruxelles 1967) sep. odt. 7 J. K unst, C ultural R e la tio n s b etw een th e B a lk a n s and In d o n esia (A m sterdam 1954) = Kon. In stitu u t voor de Tropen, M ededeling No. CVII, A fdeling Culturale en Physische Anthropologie, No. 47. — Polem ično: L. K retzenbacher, »Rusa« u n d »Gambela« als E quidenm asken der Slow enen, A lpes O rientales 4 (Firenze 1966) 49—74. 8 J. Pajek, Č rtice iz d u ševn eg a žitk a š ta je r s k ih S lo ven cev (L ju b ljan a 1884). 9 J. P. Migne, P atrologiae cu rcu s com - p le tu s (Paris 1844 ss.) (Series latina l - P L j 1844—1865). 1 0 Migne, PL 23,1081. 1 1 Migne, PL 23, 813. 7 2 Migne, PL 39, 2001. 1 3 Migne, PL 39, 2003. 1 4 Migne, PL 39, 2239. 1 5 Joannes D om inicus M ansi, Sacro­ r u m co n cilio ru m n o va e t a m p lissim a collectio , 9. F lorentiae (1759 ss) 912. 7 6 Migne, PL 137, 524. 1 7 M. P. N ilsson O pu scu la selecta 1 (L und 1951) 240, op. 43. L. R aderm acher, B e iträ g e zu r V o lk sk u n d e aus d em G ebiet d e r A n tik e: Aus altchristlicher Predigt (W ien 1918) 89—93 ( = Kais. Akademie d er W issenschaften, Phil.-histor. Klasse, Sitzungsberichte 187. Bd., 3. Abh.). 1 8 E. H offm ann-K rayer, N e u ja h rsfeie r im a lten B asel und V e rw a n d te s (2), Schw eizerisches Archiv fü r Volkskunde 7 (Zürich 1903) 194—195. 1 9 Carolus H enricus M eyer, F ontes h isto ria e religionis Sla vica e, Berolini 1931, 81 ( = Fontes h isto riae religionum ex auctoribus graecis et latinis . . . Fase. IV). 2 0 E. K. Cham bers, T h e M ediaeval Sta g e 2 (O xford 1903) 304. 2 1 N avaja H offm ann-K rayer, 197. 2 2 N avaja Cham bers, 305. 2 3 N avaja G. Dumézil, L e p ro b lem e des C en ta u res (Paris 1929) 25, op. 1 (= A n n a les du Musée Guimet, Bibliothè- que d ’études, t. 41). 2 4 N avaja Cham bers, 304. 2 5 S. Glotz, L es origines de la tradi­ tion d u m a sq u e en E u ro p e. L e M asque dans la tra d itio n européenne, Katalog (Binche 1975) 19. 2 6 M eyer, 79. 2 7 W. Liungm an, T rad itio n sw a n d eru n - gen E u p h ra t-R h ein 2 (H elsinki 1938) 736 (— FFC 119). 2 8 M. Pop, C. E retescu, Die M asken im rum änischen B rauchtum , S ch w eizeri­ sch es A rch iv fü r V o lk sk u n d e 63 (Basel 1967) 165, op. 2. 2 9 Gl. K. Moszynski, K u ltu ra ludowa Slow ian 2 (K rakow 1939) 990, s sliko 223. 3 0 Liungm an, 806. 3 1 Prim . K. Sälzle, T ier u n d M ensch, G o tth e it u n d D äm on (M ünchen 1965) 148— 150. 3 2 P. P etru, Cernunnos v Sloveniji, S i­ tula 4 (1961) 31—45. 3 3 W. E. Peuckert, s. v. H irsch: H and­ w ö rte rb u c h des d eu tsch e n A berglaubens 4 (B erlin u. Leipzig 1931-32) 89. 3 4 P euckert, str. 101. 3 5 R aderm acher, 89—93. 3 6 Diehl, sv. M anducus: P aulys Real- en cyclopädie d er cla ssisch en A lte rtu m s­ w isse n s c h a ft 4 (S tu ttg a rt 1896) 1044. 3 7 V. Schütz, L 'a rt des ste p p e s et le sty le anim alier. O r des S c y th e s. T resors des m u sé e s soviétiques, K a ta lo g (Paris 1975) 43. Gl. tudi T. T albot Rice, The S c y th ia n s (London 1957). 3 8 Schütz, 43. 3 9 Im e je staroslovensko. Cerkvena slovanščina že im a izraz košuta za Àaq>oC, cerva. Tudi sh. ko š u ta in bolg. ko šu ta . Gl. E. Berneker, S la visch es ety­ m o lo g isch es W ö rterb u ch 1 (Heidelberg 1908—1913) 586. HIRSCHKUH — CERVULA Z u sa m m en fa ssu n g Verf. konnte aufgrund d er bish er gesam m elten M ateriale üb er das M askenwesen des slow enischen ethnischen Gebiets eine auffallende Ballung von Angaben über einen bestim m ten M askentypus auf einem begrenzten Gebiet der einstigen U nter­ steierm ark feststellen. Es ist die sogenante košuta, die Hirschkuh. Die M asken­ forschung zählt derartige M askengestalten — eigentlich nicht ganz entsprechend — zu den Equidenm asken. Es sind M asken m it einem (hölzernen) Tierkopf m it bew eglichem U nterkiefer. Die košuta tritt heutzutage kaum je m it einem H irsch­ kuhkopf auf, ihr Kopf ähnelt öftestens einem Pferde- o d er Rindskopf. Verf. w eist darauf hin, dass M askengestalten im Lauf d er Entw icklung auch w esentlichen m orphologischen Änderungen ausgesetzt sind, dass ab e r dem Gesetz der B eharrung gem äss die ursprüngliche B enennung trotzdem beibehalten wird. Da in den Texten altchristlicher A utoren aus den ersten Jahrhunderten u. Ä. sehr häufig die Hirsch- bzw. H irschkuhm askierung (cervum , cervulam facere u. dgl.) erw ähnt w ird und es sich zunächst im südlichen košuta-Bereich um ein in jed er H insicht ausgespro­ chenes Rückzugsgebiet handelt (südöstliches N oricum m it bisher drei entdeckten vor- bzw. spätröm ischen Siedlungen), fü h rt Verf. die M öglichkeit an, dass es sich bei der B enennung der košuta/H irschkuh-M aske um ein Survival aus der Zeit der S pätantike handeln dürfte. Die Slaw enstäm m e, die das Gebiet nach Abzug der L angobarden besiedelt hatten, h ätten die ursprüngliche cervula-M askierung über­ nom m en u n d ihr den slaw ischen N am en beigelegt, inw iefern Hirsch- bzw. H irsch­ kuhm askierungen nicht schon bei den Slawen üblich w aren.