207
Vnanje države.
Angleška. — Za svojega bivanja na Reki je počastil naš cesar s svojim obiskom tudi oddelek angleške mornarice, ki je bila takrat zasidrana v Reški luki. Angleški list »Standard* piše o tem obisku tiko le: Prav za prav ni skoro mogoče, da bi nastalo med nami in Avstrijo kako navzkrižje. Avstrija nima naselbin niti v Aziji in Afriki niti v Ameriki. Dokler pa je Avstriji in Britaniji v Evropi enak smoter, ni mogoče, da bi se dalo motiti njijno prijateljstvo. Avstro-ogrska in Angleška sta v prvi vrsti odgovorni, da se ohrani status quo na evropskem vzhodu. Glavno zaslugo ima pa avstro-ogrska diplomacija, da niso na vzhodu živeči narodi v zadnjih letih provzročili evropske vojne.
Imenitni angleški državnik Gladstone je zbolel pred nekoliko časom za influenco. Ker se ni čuval ter šel zopet v parhment, ne da bi bil popolnoma okreval, vrnila se mu je zopet bolezen ter ga prisilila, da je moral za nekaj časa odložiti vsak posel. Gladstone je uže 81 let star.
Francoska. — V Pariškem listu „Paix" je bilo te dni brati neko čudno vest z Dunaja, katero pa Dunajski „Fremdcnblatt", glasilo ministerstva za vnanje reči, odločno preklicuje, da je namreč pred kratkim časom na Dunaji bilo pod predsedstvom cesarjevim posvetovanje, katerega so se udeležili minister vnanjih reči, vojni minister, oba ministra predsednika ter več nadvojvod. Pri tem posvetovanji se je baje govorilo o trocarski zvezi, katero je najživahneje zagovarjal minister Kalnoky. Ta list piše, da je nadvojvoda Albreht pri tej priliki izgovoril naslednje besede: Največa naša napaka je bila, da smo se zvezali z Nemčijo. Ta zveza je bila nepotrebna ter je ni moči opravičiti. Nam se je le natvezla, ker smo bili nespretni, a napravila nam je uže v preteklosti mnogo sitnosti, v prihodnjosti se bo pa porodila iz nje vojska z Rusijo. Mi se ne smemo izpostavljati taki nesreči zato, da bi nas lepo gledala Pruska. Ostanimo s Prusko v najboljših razmerah, ali otresimo se njene zveze. Z vsemi prijatelji, ali z nobenim zavezniki, to bodi naše geslo! nFremdenblat-;" pravi, da je vse to naivno izmišljeno.
— Pariškim listom se piše iz Chicaga, da je med San Frančiškom  in Newyorkom  izgiuil   ruski   kurir, ki je nesel iz Tokija  depeše v Petrograd.   V Davesu se je ustavil vlak  delj  časa  ter   so popotniki   tam prenočili. Drugi dan je izginil ruski kurir na tajen način.   Ker je
208
kurir pri sebi imel natančna poročila o atentatu na ca-reviča, ki bi   jako   kompromitovale  japonsko   plemstvo, govore,   da  so Japonci  umorili   kurirja   ter  mu vzeli depeše.
Italija. — Zadnje dni minolega tedna so se dogodile v italijanskem parlamentu jako grde reči. Ire-dentist poslanec Imbriani je vprašal vlado, zakaj ne odgovori na njegovo interpelacijo glede otoka Pelagoze, ki ga je posedla Avstro-Ogrska neupravičeno. Ker mu je na to vprašanje minister Nicotera nepovoljno odgovoril, začel je vpiti Imbriani: Sram bodi Vas in zbornico, to je prava suženjska podlost! Vi se smejete, ker je Pela-goza majhen otočič, vi kukavice ! podli ljudje! i. t. d. V nedeljo so se ponovili v zbornici škandali, ter so se nekateri poslanci spoprijeli prav pošteno celo z rokami, kakor poročajo nekateri časopisi. Povod tem škandalom je trocarska zveza, ki se je obnovila te dni, katero pa so hoteli iredentovci v Italiji zaprečiti. Ministerski predsednik Rudini jo je odločno zagovarjal. Vsled teh škandalov se je odložilo zborovanje za dalje časa.
Nemčija. — Nemški cesar in cesarica potujeta te dni po Angleškem, Nizozemskem in Holandskem. Povsod se jim prirejajo jako slovesni vzprejemi.
O priliki potovanja nemškega cesarja piše Bis-markov list „Hamburger Nachrichten", da ne gre ter ni niti Nemčiji v korist, da se ona preveč prijatelji z Angleško, z največo protivnico Rusije.
Nemški listi so objavili načrt zakona, ki se je predložil nemškemu zave2nemu svetu glede trgovine s sužnji. Po tem načrtu se bode kaznovala vsaka kupčija s sužnji z najmanj triletnim zaporom.
Rusija. — Ruski   listi,   baveči  se   s ponovljeno zvezo  med Avstro-Ogrsko, Nemško in Italijo, pravijo, da je zdaj, ko se imenovana zveza   ni mogla zaprečiti, neizogibna rusko-francoska zveza.
Srbija. — Bivši minister Mijatovič se je začel po časopisih poganjati za to, da bi prenesli kosti carja La-zara iz Vrdnika v Sriemu v samostan v Ravnici v Srbiji, ki ga je sezidal car Lazar.
— Novine so se zopet jele baviti o še nepojasnjenih dogodkih glede umora Lene Kničanio in Jelene Markovi6, ki sta bili umorjeni na skrivnem v zaporu. List „OdjekM zahteva, da se začne sodna preiskava, da se spoznajo pravi krivci ter se ne bodo več po krivem sumničile nekatere osebe, o katerih misli danes ljudstvo, da so one zakrivile ta zlodejstva. Med zadnjimi meni „Odjek" najbrže kralja Milana in pa bivšega minister-skega predsednika Garašanina.
O baikanski zavezi, o kateri so pred nekaj tedni toliko poročali časopisi, posebno pa za bivanja grškega državnika Trikopisa v Belem Gradu, piše radikalno glasilo „Narodne Novine", da je čaka zaveza nemogoča, dokler ne urede posamezni narodi svojih posebnih narodnih reči.
Garašanin svetuje sedanjim vladnim možem srbskim, naj gredo kot spokorniki v Ungheui, kjer zdaj biva iz-tirana kraljica Natalija, ter naj povrnejo Srbiji kraljico, kralju pa mater.